RAZVOJ PROCESA IZDELAVE STOJALA ZA VADBENE UTEŽI · 2017. 11. 28. · v risani obliki, sta na voljo prostoročno ali t.i. umetniško risanje in tehniško risanje, ki je zasnovano

Diplomsko delo univerzitetnega študija Organizacija in management poslovnih in delovnih

sistemov

RAZVOJ PROCESA IZDELAVE STOJALA ZA VADBENE UTEŽI

Mentor: doc. dr. Matjaž Roblek Kandidat: Primož Cimperman

Somentor: viš. pred. dr. Benjamin Urh

Kranj, avgust 2014

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju dr. Matjažu Robleku za ustrezne usmeritve, svetovanja in pomoč pri izdelavi diplomskega dela. Zahvala gre tudi somentorju dr. Benjaminu Urhu za pregled diplomskega dela. Posebna zahvala gre tudi moji celotni družini, ki me je skozi vsa leta študija bodrila in podpirala pri odločitvah ter mi vedno stala ob strani tako v dobrem kot v slabem.

POVZETEK

V diplomski nalogi obravnavamo problematiko razvoja stojala za vadbene uteži, ki bi ustrezalo potrebam uporabnikov tovrstnih vadbenih pripomočkov. Na podlagi ocene prodajnih napovedi količin se odločimo, ali je ideja o izdelavi in prodaji stojal za uteži poslovno zanimiva ali ne. Ideja je bila ocenjena za pozitivno, zato smo v naslednjem koraku naredili izbor primerne tehnologije. S pomočjo večparametrskega odločanja sledi razčlenitev tehnologij na primerne in neprimerne. Izbrano tehnologijo smo vključili v postopek izdelave proizvoda. S pomočjo analitičnih izračunov smo ugotovili, da celotni stroški proizvodnega postopka in prodajnih cen ustrezajo zahtevam za doseganje poslovnega rezultata oziroma dobička, ki smo si ga zastavili kot cilj podjetja. Stroške smo skušali še dodatno znižati z racionalizacijo posameznih faz proizvodnje oziroma s spremembami v konstrukciji pri tistih elementih, kjer stroški predstavljajo največji delež v proizvodnem procesu.

KLJUČNE BESEDE:

- tehnična dokumentacija - tehnologija - tehnološki postopek - večparametersko odločanje - stojalo za vadbene uteži

ABSTRACT In the present thesis, we develop a plan for the production of a weight stand that would meet the demands of users. We first evaluate the business prospects of our idea on the basis of sales forecasts for the intended quantities. Our idea was estimated as positive and we therefore proceeded with the selection of appropriate technology. By performing multi-criteria decision-making, we identified appropriate and inappropriate technologies. The chosen technology was then included in the production. On the basis of calculations and estimations, we established that the costs of production and sales prices allow us to create the profit set as the goal of the company. We tried to further lower the costs by rationalizing specific parts of production process either or with changes in construction of those elements where the costs of production are the highest.

KEYWORDS:

- technical documentation - technology - technological process - multiparametric decision - stand for training weights

KAZALO

1. UVOD ................................................................................................................. 1

1.1. Predstavitev problema ............................................................................... 1

1.2. Opredelitev ciljev ...................................................................................... 2

1.3. Predpostavke in omejitve .......................................................................... 2

1.4. Metode dela ............................................................................................... 2

2. TEORETIČNI DEL (Teoretične osnove) ............................................................... 3

2.1. Tehnična dokumentacija ............................................................................ 3

2.1.1 Tehnično risanje .................................................................................. 4

2.1.2 Lastnosti oziroma značilnosti risb ........................................................ 4

2.1.3 Standardi ............................................................................................ 7

2.2 Ocena prodajnih napovedi količin .............................................................. 8

2.2.1 Ocena na podlagi prodaje istovrstnega ali sorodnega izdelka trgovinskih družb .............................................................................................. 8

2.2.2 Ocena na podlagi izvedbe ankete ....................................................... 8

2.2.3 Ocene prodajnih količin na podlagi drugih razpoložljivih virov ............. 8

2.3 Predstavitev uporabe tehnologij ................................................................ 9

2.3.1 Tehnologija LASER .............................................................................. 9

2.3.2 Tehnologija VODNI CUREK ................................................................... 9

2.3.3 Tehnologija EKSCENTRIČNA STISKALNICA .......................................... 10

2.3.4 Ostale tehnologije za razrez ............................................................. 11

2.4. Odločitveni model .................................................................................... 11

3. RAZVOJ PROIZVODA IN PROCESA ..................................................................... 13

3.1 Oblikovanje in konstruiranje proizvoda ................................................... 13

3.2 Tehnične risbe proizvoda ......................................................................... 14

3.3 Ocena prodajne napovedi količine stojal – postopek izračuna ................. 17

3.4 Izbira najprimernejše tehnologije............................................................ 19

3.5 Tehnološki postopek izdelave .................................................................. 24

3.5.1 Opis poteka del na posameznih operacijah ....................................... 25

4. VREDNOTENJE ................................................................................................. 27

4.1. Finančni učinki ......................................................................................... 27

4.2. Ekonomika učinkov................................................................................... 30

4.2.1 Predstavitev nove oblike stojala za vadbene uteži ........................... 30

4.2.2 Metoda scenarijev ............................................................................. 30

4.2.3 Analiza točke pokritja ....................................................................... 33

5. ZAKLJUČEK ...................................................................................................... 36

5.1 Ocena učinkov .......................................................................................... 36

5.2 Pogoji za uvedbo ...................................................................................... 36

5.3 Možnosti nadaljnjega razvoja .................................................................. 37

LITERATURA IN VIRI ............................................................................................ 38

PRILOGE .............................................................................................................. 40

KAZALO SLIK ....................................................................................................... 50

KAZALO TABEL .................................................................................................... 50

POJMOVNIK ......................................................................................................... 51

KRATICE IN AKRONIMI ......................................................................................... 51

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija

Primož Cimperman: Razvoj procesa izdelave stojala za vadbene uteži stran 1

1. UVOD

1.1. Predstavitev problema

V času hitrega tehnološkega napredka in tempa življenja ljudje zapostavljajo fizično gibanje, kar ima pogosto za posledico izgubo telesnega in duševnega zdravja. Čedalje več ljudi se teh problemov tudi zaveda. K zmanjšanju tveganj sodobnega načina življenja lahko pozitivno prispeva redna telesna vadba ob uporabi raznih vadbenih pripomočkov. Na prodajnih policah naših športnih trgovin lahko zasledimo veliko število različnih izdelkov, namenjenih vadbi na prostem ali doma. Med vadbenimi pripomočki imajo posebno mesto tudi ročne uteži, ki omogočajo krepitev mišične mase in prispevajo k lepšemu in bolj zdravemu videzu. Pri tem je pri prodaji izdelkov za rekreacijo mogoče opaziti tudi nekatere pomanjkljivosti. Te se kažejo v tem, da poleg ročnih uteži ni mogoče kupiti tudi stojala, na katero bi po opravljeni vadbi lahko odložili uteži in se na ta način izognili poškodbi parketa, ploščic in podobnega materiala.

V diplomski nalogi bomo predstavili proces izdelave stojala za vadbene uteži. Vadbene uteži se v športnih trgovinah običajno prodajajo v paketih, ki poleg ročaja vsebujejo tudi uteži v skupni teži 10 kg. V procesu razčlenjevanja ideje in postavljanja najbolj optimalnega proizvodnega procesa se bomo lotili tudi analize možnih poenostavitev izdelka, ki bi prispevala k večji racionalnosti in ekonomičnosti proizvodnje.

S pomočjo različnih tehnologij in proizvodnih postopkov bomo predstavili in opisali proces izdelave takšnega stojala ter našteli potrebne komponente za njegovo izdelavo. Naredili bomo predkalkulacijo stroškov za vgradne komponente, ki so pomembni pri izdelavi. S pomočjo odločitvenega drevesa bomo opravili tudi primerjavo med tehnologijami, ki jih bomo analizirali pri iskanju najugodnejšega tehnološkega postopka izdelave stojala, ter se na podlagi rezultatov analize odločili za tisti proizvodni proces, ki bi se z vidika kriterijev, ki jih bomo postavili, po našem mnenju izkazal za najracionalnejšega. Ker smo se pri iskanju najugodnejšega procesa izdelave seznanili tudi s pomanjkljivostmi proizvoda, smo pripravili tudi različice sprememb, ki bi lahko prispevale k večji racionalnosti proizvodnega procesa.



1.2. Opredelitev ciljev Cilji diplomske naloge so:

Predstavitev različnih možnih tehnologij, s katerimi bi bilo mogoče izpeljati proizvodni proces izdelave stojala za uteži. Izbrali bomo takšen proizvodni postopek, ki bo za potencialnega proizvajalca oziroma izdelovalca najcenejši.

S kosovnico in tehničnimi risbami predstaviti sestavne komponente za izdelavo stojala.

Seznanitev bodočih bralcev z morebitno novo poslovno priložnostjo, ki na trgu še ni bila realizirana.

1.3. Predpostavke in omejitve Pri ponudbi vadbenih pripomočkov na prodajnih policah športnih trgovin opažamo, da bi bilo mogoče ponudbo nekaterih pripomočkov dopolniti z izdelki, ki bi predstavljali dodano vrednost pri njihovi uporabi. V našem primeru je to stojalo za vadbene uteži, na katero se uteži odložijo po končani vadbi. Predmet razprave v naši diplomski nalogi je predstavitev procesa izdelave stojala za vadbene uteži in ocene primernosti takšnega izdelka za prodajo na slovenskem trgu. Ocena poslovne priložnosti ni bila predmet raziskave. Opravili smo analizo potencialnega povpraševanja oziroma napovedi prodajnih količin na podlagi podatkov raziskave "Športnorekreativna dejavnost Slovencev v letu 2006 …", ki jo je v svoji diplomski nalogi opravil M. Bunderla (2012). Omenjena raziskava ugotavlja na podlagi ankete tudi število oziroma odstotek anketirancev, ki se redno ali občasno ukvarjajo s fitnesom. Pri oceni prodajnih količin smo izhajali iz predpostavke, da imajo vsi uporabniki, ki se redno, in vsaj polovica tistih, ki se občasno ukvarjajo s fitnes vadbo, doma tudi par vadbenih uteži. V nalogi se bomo omejili le na razvoj procesa izdelave aluminijskega stojala za vadbene uteži in ne na druge vsebine, kot so: prodaja, promocija, skladiščenje zalog in podobno.

1.4. Metode dela V delu smo uporabili sledeče metode:

odločitveni model,

metoda scenarijev.



2. TEORETIČNI DEL (Teoretične osnove) Pri razvoju procesa izdelave izdelka v grobem sledimo večjemu številu korakov. V našem primeru je idejni osnutek že vnaprej znan, zato si koraki sledijo v naslednjem zaporedju:

izdelava tehnične dokumentacije,

ocena prodajnih količin izdelka,

predstavitev tehnologij izdelave in

odločitveni model, s pomočjo katerega se ob upoštevanju različnih kriterijev odločamo za uporabo določene tehnologije.

2.1. Tehnična dokumentacija Tehnična dokumentacija je skupek dokumentov, ki jih glede na njihovo uporabo delimo na več vrst: obrazci, gradiva, zbirke, poročila, pogodbe, projektna dokumentacija in podobno. Z drugimi besedami: tehnična dokumentacija vsebuje vse informacije o izdelku, ki so potrebne za njegovo izdelavo. Lahko jo izrazimo v pisni obliki (tekstovni dokumenti) in v risani obliki (delavniške risbe). Na začetku razvoja ideje oziroma zamisli se jo največkrat izrazi v slednji. V kolikor se jo izrazi v risani obliki, sta na voljo prostoročno ali t.i. umetniško risanje in tehniško risanje, ki je zasnovano na strogih pravilih in napotkih. Tehnično risanje služi kot orodje pri načrtovanju proizvodnje, kreiranju novih proizvodov, pri uporabi strojev, orodij in raznih pripomočkov. Vsaka tehnična risba mora biti natančno narisana, izmerjena in preračunana. Namen tehničnega risanja:

služi kot osnovna informacija pri izdelavi izdelka in njegovega vzdrževanja,

vsebuje pisne podatke o geometrijski obliki,

skupek risbe in kosovnice vsebujeta vse potrebne podatke, ki so pomembni za izdelavo oziroma sestavo končnega izdelka.

S temi lastnostmi lahko izdelamo, montiramo in popravimo izdelek ali storitev.

Za redno proizvodnjo so potrebna še določena priporočila, predpisi, standardni postopki ter znanja o tehnoloških postopkih. S tem se izognemo težavam, ki lahko nastopijo (večji izmeti, povečanje stroškov, poškodbe pri delu itd.). Z upoštevanjem standardnih postopkov mora biti tehnična risba jasna vsakemu tehničnemu izobražencu, saj predstavlja edini in najpomembnejši vir informacij, ki potekajo med razvojnim in proizvodnim procesom.



2.1.1 Tehnično risanje Kot v svojem učbeniku opisuje mag. Jovan (2011), lahko tehnično risanje opredelimo takole: "je ena od inženirskih veščin kreiranja in oblikovanja tehničnih elementov na različnih področjih, kot so arhitektura, gradbeništvo, strojništvo, elektrotehnika". Poznamo tri delitve risb, ki se ločijo po:

načinu prikaza (ortogonalna in aksonometrična risba1),

vsebini prikaza (sestavna in delavniška risba) in

namenu risbe (ponudbena, montažna, inštalacijska, situacijska, shematska risba, risba temelja2, diagrama3, nomograma4).

Za kakšno zvrst se odločimo, je predvsem odvisno od namena uporabe risbe, ki jo narišemo. Postopek izdelave dokumentacije je sestavljen iz treh faz:

1. skica, 2. delavniške risbe posameznih elementov ali skupin, 3. dokončna struktura proizvoda ali sestavna risba.

2.1.2 Lastnosti oziroma značilnosti risb5 Merilo risanja: Risba se običajno riše v enem merilu, ki se ga zabeleži v glavi risbe. Risanje poteka po standardnih merilih. V kolikor je mogoče, se sliko nariše v razmerju 1:1, kar pomeni, da je narisana v naravni velikosti. Pri risanju velikih predmetov uporabljamo merila za pomanjševanje, kot so na primer: 1:2, 1:5, 1:10 itd.. Pri risanju majhnih predmetov pa se merilo poveča na: 1,5:1, 2:1, 10:1 itd.. Format risbe: Format slike je določen s standardom SIST ISO 5457. Ta določa, kakšni morata biti velikost in oblika papirja. Standardiziran format je primeren za lažji prenos in arhiviranje slik.

1 Ortogonalna in aksometrična risba je projekcija, ki ponazarja več ravnin, ki niso pravokotne na glavno os, zato prikazujejo več lic objekta. 2 Risba temelja ponazarja risbo, na kateri so na primer narisani temelji hiše. 3 Diagram je grafični prikaz funkcijske odvisnosti dveh spremenljivk. 4 Nomogram pomeni direktno odčitavanje podatkov (npr. grafa) brez predhodnih kalkulacij. 5 Povzeto po mag. Jovanu (2011).



Če so risbe v digitalni obliki, sam format nima tolikšnega pomena pri izbiri merila. Standardna števila: Primerna so za standardiziranje numeričnih podatkov, kot so: mere, obremenitve in podobno. Vrste in uporaba črt: Običajne ali klasične risbe v papirni obliki rišemo s svinčnikom ali tušem. Če risbo rišemo enobarvno, je pomembno, da del risbe, ki ga želimo poudariti narišemo z debelejšo obliko in vrsto črt. Najbolj pogoste debeline so: 0,25, 0,35, 0,5. Obstajajo tudi manjše in debelejše vrste črt. Za risanje na eni risbi uporabljamo dve debelini, ki naj bi bile v razmerju 1:2. Tehnična pisava: Pisava mora biti jasno čitljiva in pisana s tiskanimi črkami. Da tehnično pisavo lažje tolmačimo, je potrebno upoštevati smernice, ki so zapisane v standardu SIST ISO 3098. V tehničnem risanju se uporabljata dve vrsti pisave, in sicer pokončna (90°) in pod kotom (75°). Vsebina risbe: Poleg risbe je na papirju tudi okvir, ki omejuje prostor risanja. V spodnjem delu se nariše dodatni okvir, ki ga imenujemo glava. Ta mora upoštevati dimenzije, ki so priporočene v standardu SIST ISO 7200. Vsebovati mora bistvene podatke, ki so pomembni za samo interpretacijo risbe. V glavi se nahajajo podatki, kot so: ime risbe, številka risbe, merilo risbe, spremembe na risbi ter ime podjetja in konstruktorja, ki je risbo izdelal. Projekcija: Projekcija je telo (predmet), ki je v prostoru prikazan tridimenzionalno (3D). Vsebuje vse tri dimenzije, kot so dolžina (x), višina (y) in širina (z). Tridimenzionalno projekcijo predmeta lahko z drugačnim pogledom vidimo tudi dvodimenzionalno (2D). Obstaja več vrst projekcij, ki jih bomo le omenili: aksonometrične projekcije6, izometrične projekcije7, dimetrične projekcije8, trimetrične projekcije9, centralne projekcije10, ortogonalne Mongeove projekcije11.

6 Aksonometrične projekcije so zasnove tako, da projicirani žarki padajo na projekcijsko ravnino pravokotno. 7 Izometrične projekcije imajo vsa merila na koordinatnih oseh prikazana enako. 8 Dimetrične projekcije prikazujejo lik tako, da ima v dveh smereh enako merilo. 9 Trimetrične projekcije so manj uporabljene projekcije, ki ponazarjajo vse smeri, ki so vzporedne prikazane tako v prostoru kot tudi na sami sliki.



Koordinatni sistem: Koordinatni sistem v ravnini je sestavljen iz dveh med seboj pravokotnih premic, ki ju imenujemo abscisna os (vodoravna x) in ordinatna os (navpična y). Poznamo pravokotni koordinatni sistem, polarni koordinatni sistem12, absolutni in relativni koordinatni sistem13. Kotiranje: Kotiranje je vpisovanje kot oziroma mer predmeta. Postopek kotiranja je opredeljen v standardu SIST ISO 129. Obstaja tudi kotiranje nagibov in konusov14, zaporednih in vzporednih kotiranj, uporaba znakov Ф, kotiranje krogov in krožnih lokov. Prerezi in šrafure: Pri risanju votlih predmetov prikažemo notranje robove, ki niso vidni. Označimo jih s tanko črtkano črto F. Notranji predmet, ki ga ne vidimo, prikažemo z namišljenim prerezom, s katerim ga lahko tudi lažje šrafiramo. Šrafuro lahko interpretiramo kot prerez oziroma pogled notranjosti dela, ki ga opazujemo. S šrafuro se lahko po standardu SIST ISO 128-50 določi tudi različne oblike materialov. Tolerance: Lahko jih opišemo kot dovoljene razlike med določeno (nominalno) in dejansko vrednostjo. Za proizvod oziroma izdelek mora veljati, da ima točno določene tolerančne meje, od katerih se ne sme odstopati. Poleg tega se mora upoštevati tudi lega tolerančnega polja in podajanje toleranc na risbah.

10 Centralne projekcije prikazujejo žarke, ki izhajajo iz enega, dveh ali treh projekcijskih gorišč (B1, B2, B3). Tako dobimo eno- dvo- ali trosmerno perspektivno projekcijo. 11 Ortogonalne Mongeove projekcije se uporabljajo pri risanju tehničnih risb, kjer like prikažemo v treh projekcijskih ravninah: tloris, naris in stranski ris. 12 Polarni koordinatni sistem je ravninski koordinatni sistem, ki se uporablja v večih vedah, kot so matematika, fizika itd.. 13 Absolutni in relativni koordinatni sistem sta dva med seboj odvisna sistema, kjer predstavlja absolutni fiksni sistem (točki X,Y), relativni pa predstavlja sistem (točki A,B), ki se pomika po izhodišču fiksnega koordinatnega sistema. 14 Konus je izraz za stožec. Na področju strojništva se ga v pretežni meri uporablja za prenos navora in vpenjanja orodij.



Grafični simboli: Če imamo slike, ki so v zelo zmanjšanem merilu, si pomagamo z različnimi simboli, ki so izraženi v številkah ali barvah in nam tako olajšajo njihovo preglednost. Običajno se uporabljajo pri raznih strojih, shemah energetskih inštalacijah, gradbeništvu itd.. Kot smo že omenili, je tehnično risanje standardiziran postopek, ki nam pokaže pravilno smer risanja. Predmete oziroma like lahko prikažemo v takšni obliki, ki bo razumljiva drugim, in tako z njo uresničimo naš prvi korak do postopne realizacije želenega proizvoda. Z več projekcijskimi pogledi, kot so tloris, naris in stranski ris, lahko odpravimo tridimenzionalno projekcijo in jo prikažemo dvodimenzionalno. Ker živimo v informacijski dobi, kjer je računalnik nepogrešljivo sredstvo in orodje za risanje tako 2D kot 3D likov, si lahko z njim olajšamo in pospešimo postopke risanja. Delo postane učinkovitejše in produktivnejše. Z vpeljavo računalniških tehnologij, kot so CAD, CAM in CAE, smo v pretežni meri odpravili klasični način risanja. Vendar so zgoraj omenjena programska orodja profesionalna in draga. Možno pa je uporabiti tudi odprtokodna programska orodja, kot je na primer Google SketchUp, ki je prav tako namenjen oblikovanju predmetov in likov ter po kvaliteti ne zaostaja veliko za zgoraj omenjenimi profesionalnimi orodji. Predmete lahko grafično predstavimo v dveh pogledih, in sicer v 3D in 2D pogledu. Program je primeren za uporabnike, ki se učijo in razvijajo prostorske predstavnosti v 3D okolju. Z orodjem lahko telesa, ki smo jih oblikovali, rotiramo in si jih ogledujemo z vseh možnih strani. S tem orodjem lahko prikažemo presek teles in pogledamo v njihovo notranjost. Potrebno je poudariti, da Google SketchUp ne sodi med računalniška orodja, ki se uporabljajo v proizvodnih procesih. Kljub temu pa menimo, da njegove zmogljivosti zadoščajo za risanje in oblikovanje likov oziroma predmetov v našem diplomskem delu.

2.1.3 Standardi Poznamo več opredelitev besede standard. Ena izmed njih je, da standardi oziroma standardni postopki nastajajo v povezavi z raziskovalno dejavnostjo in prakso. Obravnavamo jih kot predpise, po katerih se organizacija ravna, da bo lahko proizvajala takšne izdelke in storitve, ki so v skladu z zahtevami in pričakovanji trga ter agencij za varstvo potrošnikov. Ob upoštevanju teh smernic naj bi organizacija dosegla večjo racionalnost, kakovost in s tem prispevala k večji varnosti za uporabnika. Ločimo tri stopnje standardov:

organizacijski standardi (dogovori, predpisi, določila in navodila, ki potekajo znotraj podjetja ali skupine),

državni standardi (standardi, ki veljajo samo znotraj države. To so na primer DIN-Nemčija, GOST-Rusija, ANSI-Amerika, SIST-Slovenija itd.),



mednarodni standardi (veljajo v več državah, celinah ali po celem svetu. To so: ISO, ASTM, IEC standardi itd.).

Kot smo že omenili, imamo v Sloveniji tudi svoje lastne standarde, ki jih pri nas izvaja Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST). Ta skrbi za vodenje, vzdrževanje in pripravo vseh potrebnih dokumentov za standardizacijo. Njegova glavna naloga je zastopanje interesov Slovenije v ostalih evropskih organizacijah. Poznamo ISO, IEC, CEN, CENELEC, ETSI standarde. Slovenski standardi so povzeti po mednarodnih, evropskih standardih in imajo kratico SIST.

2.2 Ocena prodajnih napovedi količin 2.2.1 Ocena na podlagi prodaje istovrstnega ali sorodnega izdelka trgovinskih

družb

Najbolj optimalna in stvarna bi bila ocena prodajnih količin nekega proizvoda, če bi razpolagali s časovnimi vrstami prodaje izdelka na določenem krajevno omejenem področju. S takšnimi podatki razpolagajo le trgovinske družbe, ki se ukvarjajo z maloprodajo v določenih regijah. Na poslane prošnje za posredovanje tovrstnih podatkov smo dobili le odgovor ene družbe, in še ta je bil odklonilen. Razlog za ne posredovanje podatkov je bil, da gre pri tovrstnih zadevah za poslovno skrivnost, ki bi lahko ob morebitnem razkritju konkurenci imela za družbo negativne finančne posledice. 2.2.2 Ocena na podlagi izvedbe ankete Anketa je metoda, s pomočjo katere lahko pridemo do številnih podatkov, ki nam jih posredujejo anketiranci. Z anketami navadno zbiramo mnenja ljudi in ugotavljamo razširjenost pojavov, ki nas zanimajo. Z omenjeno metodo bi lahko pridobili relativno kakovostne podatke za izračun prodajnih količin izdelka le, če bi z njeno izvedbo pridobili ustrezno velik vzorec, ki bi bil hkrati tudi reprezentativen. Ugotavljamo, da bi bila izvedba ankete na primerno velikem vzorcu časovno zelo zamudna in povezana z velikimi stroški financiranja, kot so: najem anketarjev, njihovo izobraževanje, stroški uporabe tehničnih sredstev in ostalih stroškov.

2.2.3 Ocene prodajnih količin na podlagi drugih razpoložljivih virov Pri pripravi ocene smo uporabili podatke raziskave "Športnorekreativna dejavnost Slovencev v letu 2006", ki jo je v svoji diplomski nalogi "Aktivnost prebivalcev Slovenije na področju fitnesa v povezavi z nekaterimi socialno demografskimi značilnostmi" opravil M. Bunderla (2012). Na podlagi podatkov raziskave ter prebivalstvenih podatkov statističnega letopisa, ki ga pripravlja SURS, smo naredili ocene povprečnega števila oseb v Sloveniji, ki se ukvarjajo s fitnesom in imajo doma tudi vadbene uteži. Do tega izračuna smo prišli ob predpostavki, da imajo osebe, ki se s fitnesom ukvarjajo redno ali občasno, hkrati tudi vadbene pripomočke, v našem primeru ročne uteži.



2.3 Predstavitev uporabe tehnologij V tem delu podajamo osnovne opise posameznih tehnologij, ki bi bile primerne za izdelavo stojala za vadbene uteži.

2.3.1 Tehnologija LASER

Beseda laser izhaja iz angleške besede Light Amplification by Stimullated Emission by Radiation. Kot v učbeniku razlagata mag. Jakopič in mag. Plazar (1999), je laser naprava, v kateri lahko nakopičimo energijo, ki se nato v delcu sekunde sprosti v zelo močnem svetlobnem curku. Osnovni del laserja je rezonator oziroma sredica, ki je kristal ali cev s plinom oziroma tekočino. Rezonator dovaja močne bliske svetlobe ali močne curke radijskih valov ali elektronov. Tehnologija laserja se uporablja v različne namene, kot so: znanost, proizvodnja, pri telekomunikacijah, vsakdanjih opravilih itd.. V proizvodnji se laser uporablja pri zahtevnih opravilih, kot so rezanje, vrtanje in varjenje, pri katerih se lahko obdeluje tako trdnejše kot mehkejše materiale, ki niso prozorni. Zaradi visoke natančnosti pa je primeren tudi za obdelavo manjših struktur obdelovancev.

Slika 1: Tehnologija laser, Vir: lmcut.com

2.3.2 Tehnologija VODNI CUREK Tehnologija pri obdelavi materialov uporablja vodo, ki se pod visokim tlakom (od 500-7000 bar) potisne skozi majhno šobo, kjer se nato iz tlačne energije pretvori v kinetično. Pri tem lahko doseže hitrost do 3200 km/h. Kljub tako visoki energiji pa se lahko režejo le mehkejši materiali organskih tkiv, umetnih mas, tkanin in podobno. Učinkovitost vodnega curka lahko izboljšamo, če je ta v kombinaciji z abrazivnim sredstvom. Abrazivno sredstvo je droben pesek visoke trdote, ki ga pri obdelavi materiala dovajamo k vodi. Skupaj tvorita močan učinek in tako lahko režeta skoraj vse vrste materialov, kot so: kamen, keramika, steklo, različne vrste kovin (železo, aluminij, jeklo, barvane kovine itd.), zlitin in podobno.



Prednost tehnologije vodnega curka je ta, da jo je mogoče nadgraditi z večjim številom dodatnih rezalnih glav, kar pomeni, da se še dodatno pohitri postopek razreza materiala. Glavne komponente stroja so: visokotlačna črpalka, rezalna glava s šobami, ogrodje stojala, krmilni elementi stroja in shranjevalnik zaloge za abrazivno sredstvo.

Slika 2: Tehnologija vodni curek, Vir: directindustry.com

2.3.3 Tehnologija EKSCENTRIČNA STISKALNICA Ekscentrična stiskalnica oziroma štanca je delovni stroj, ki se običajno uporablja v serijski in masovni proizvodnji. Izrez kosov poteka hitro, saj se s hidravlično silo pritisne na material obdelovanca in ga izreže. Celoten postopek se zgodi v momentu. Namenjena je za ročno ali polavtomatsko delovanje z možnostjo nadgradnje na popolno avtomatizacijo. Njena prednost je v hitrosti izreza kosov pločevine, slabost pa ta, da ni namenjena razrezu drugih oblik materialov, kot so cevi in palice.



Slika 3: Tehnologija ekscentrična stiskalnica, Vir: directindustry.com

2.3.4 Ostale tehnologije za razrez Tračna žaga je naprava, ki se pogosto uporablja pri razrezu materiala večjih serij v industriji. Namenjena je za razrez kovinskih palic, cevi različnih oblik. Najpogosteje se uporablja pri razrezu materiala aluminija, železa in jekla. Reže lahko tudi les in plastiko. Tračno žago odlikuje več dobrih lastnosti, kot so: natančnost, stabilnost, robustnost in odpornost. Poznamo dve vrsti žag (ročna in avtomatska), ki se med seboj ločita po načinu delovanja. Njene glavne komponente so: žagin list, motor, ogrodje itd..

Slika 4: Tehnologija tračna žaga, Vir: fingaltrade.com

2.4. Odločitveni model Odločanje definiramo kot "proces, v katerem je potrebno izmed več variant (alternativ, inačic, možnosti) izbrati tisto, ki najbolj ustreza postavljenim ciljem oziroma zahtevam". Za izdelavo odločitvenega modela bomo uporabili programsko orodje DEXI, ki je namenjeno večparameterskemu odločanju.



Odločitveni proces naj bi na podlagi pridobljenih informacij zagotovil primerno odločitev, zmanjšal možnost, da se v procesu izbire kaj spregleda, pospešil in pocenil proces odločanja ter dvignil kakovost odločitve o ustreznosti variant (Jereb, Bohanec, Rajkovič, (2003)). Proces izgradnje odločitvenega modela poteka po petih korakih:

opredelitev problema,

opredelitev kriterijev,

določitev funkcij koristnosti,

opis variant,

vrednotenje in analiza variant.

Z uporabo programskega orodja DEXI predstavimo odločitveni model, s katerim lahko določimo optimalni izbor za neko odločitev. Program omogoča:

izdelavo in preurejanje drevesa kriterijev,

urejanje zalog vrednosti kriterijev in odločitvenih pravil,

različne variante in njihovo vrednotenje,

tabelarični pregled rezultatov,

grafični prikaz rezultatov.



3. RAZVOJ PROIZVODA IN PROCESA Osrednja tema diplomske naloge je iskanje racionalnega procesa izdelave stojala za vadbene uteži od posameznih komponent do končnega izdelka. Ekonomičnost procesa je odvisna od konstrukcije proizvoda, hkrati tudi iskanje racionalnega procesa vpliva na spreminjanje konstrukcije proizvoda.

3.1 Oblikovanje in konstruiranje proizvoda Izdelek je namenjen odložitvi ene ali dveh ročk uteži. Stati mora na ravni podlagi. Narejen je iz treh vrst materialov: aluminija, jekla in silikona. Vsi materiali imajo določene lastnosti, ki pripomorejo k temu, da je proizvod trden in lahek za prenos. Z obliko se skuša ustvariti edinstveni videz izdelka, ki naj bi bil hkrati tudi neposredno povezan z njegovo uporabnostjo in funkcionalnostjo. Konstrukcija izdelka mora biti zasnovana tako, da upošteva praktičnost, stroškovno sprejemljivost proizvodnje, enostavnost vzdrževanja, zmanjšuje negativne vplive na okolje ter hkrati še vedno ohranja njegovo glavno funkcionalnost. Spodnja slika prikazuje idejno skico stojala, ki ga bomo s podrobnejšimi tehničnimi risbami analizirali.

Slika 5: Stojalo za vadbene uteži, prikazano iz zgornje in spodnje strani v 3D

Stojalo velja za prototip, saj še ni bilo narejeno v več enakih kosih. S tem ko bomo v naslednjem poglavju prikazali tehnologije in tehnološki postopek, še ne moremo trditi, da smo se izognili vsem težavam.



3.2 Tehnične risbe proizvoda

Slika 6: Sestavna risba proizvoda

Poz.

Kos. En. Naziv in mere Št. risbe/Stand. Material Masa Opomba

1 2 CM2 Pravokotna ploščica 315

006 Aluminij

2 2 MM Obroba 890 007 Silikon

3 3 MM Navojna palica M8 128

008 Pocinkano jeklo

4 3 MM Cev 12/9.6 105 009 Aluminij

5 6 KOS Slepa matica M8 010 DIN 1587 Pocinkano jeklo

Merilo

1:2

Razred Ocena Dne Ime Stojalo Stojalo za vadbene uteži 3D PREDSTAVITEV

Izdel. 24.2.2012 Primož

Kontr. 24.2.2012 Primož

K.St. 24.2.2012 Primož

Podjetje

Št.risbe 001 List 1.

Nad za: Nad z:

5

306 MM

4

3

2

1

101,2 MM



Na zgornji tehnični risbi je prikazan sestav stojala za uteži, ki je v rentgen načinu postavljen v 3D prostor. Tehnična risba ima obrobe, ki omejujejo njen prostor risanja. Tehnična risba v spodnjem delu vsebuje razvojno kosovnico v kateri je podan natančen popis posameznih elementov, ki so označeni s številkami od 1 do 5. Vsi elementi vključujejo naslednje postavke: število kosov elementa, enoto mere, naziv elementa, številko risbe posameznega elementa in material, iz katerega je element sestavljen. Na spodnjem delu se nahaja tudi glava risbe, ki je potrebna za identifikacijo izdelovalca in kontrolorja izdelave izdelka. Vsi posamezni sestavni deli proizvoda so prikazani v prilogah (1,2,3,4,5). Naslednje tehnične risbe ponazarjajo izdelek, prikazan z vseh treh pogledov tlorisa, narisa in stranskega risa.

Slika 7: Tehnična risba stojala za vadbene uteži (tloris)

Merilo 1:2

Razred Ocena Dne Ime Stojalo Stojalo za vadbene uteži TLORIS




Podjetje


Nad za: Nad z:



Slika 8: Tehnična risba stojala za vadbene uteži (naris)

Merilo 1:2

Razred Ocena Dne Ime Stojalo Stojalo za vadbene uteži NARIS




Podjetje


Nad za: Nad z:



Slika 9: Tehnična risba stojala za vadbene uteži (stranski ris)

3.3 Ocena prodajne napovedi količine stojal – postopek izračuna V anketi, ki jo je opravil M. Bunderla (2012), je sodelovalo 1476 anketirancev, starih med 15 in 96 let, med katerimi se jih 905 (61,3%) ukvarja z različnimi vrstami športa, 158 (10,7%) ljudi se je ukvarjalo s fitnesom in 565 (38,3%) se jih je opredelilo za neaktivne.

Merilo 1:2

Razred Ocena Dne Ime Stojalo Stojalo za vadbene uteži STRANSKI RIS




Podjetje


Nad za: Nad z:



Tabela 1: Povprečne vrednosti ukvarjanja s športom in fitnesom, glede na posamezne spremenljivke (Vir: Bunderla M. (2008)), "Lastni izračuni"

Ker želimo oceniti velikost prodajnih količin za stojala za vadbene uteži, smo se v nadaljnji analizi osredotočili le na tisti del celotnega vzorca, v katerem se anketiranci ukvarjajo izključno s fitnesom. Pri tem smo upoštevali predvsem pogostost ukvarjanja s fitnesom (Tabela 2), ki ga je avtor razdelil na redno, občasno in neredno ukvarjanje s fitnesom. Za potrebe ocene prodajnih količin smo predpostavili, da imajo anketiranci, ki se redno ukvarjajo s fitnesom, doma vadbene uteži, kar je le polovica tistih, ki se s to aktivnostjo občasno ukvarja. Vadbenih uteži nimajo tisti, ki se neredno ukvarjajo s fitnesom. Na podlagi zgornjih predpostavk smo prišli do ocene, da od celotnega anketnega vzorca le 6,1% predstavljajo osebe, ki se ukvarjajo s fitnesom in imajo doma tudi vadbene uteži.

Tabela 2: Struktura anketirancev po spolu in pogostosti ukvarjanja s fitnesom (Vir: Bunderla M. (2008)), "Lastni izračuni"

Iz zgornjega izračuna smo dobili povprečni odstotek števila uporabnikov fitnesa, za katere predpostavljamo, da imajo doma uteži. Za oceno prodajnih količin bomo ta povprečni odstotek števila uporabnikov fitnesa uporabili na številu prebivalcev Slovenije. Iz tabele 3: "Kalkulacije za izračun števila uteži v Sloveniji" smo tako kot v anketi upoštevali število vseh prebivalcev Slovenije, starih med 15 in 96 let. Na to število prebivalstva smo potem izračunali delež v višini 6,1%, da smo dobili število oseb, ki se redno in občasno ukvarjajo s fitnesom. Za te osebe smo potem tudi

Glede na spol Skupaj Delež v %

Moški Ženske

Neredno 14 13 27 1,8

Občasno 45 38 83 5,6

Redno 31 17 48 3,3

Skupaj 90 68 158 10,7

Ocena št. anketirancev, ki imajo doma uteži 54 36 90 6,1

Skupno število anketirancev v celotnem vzorcu 1476 100,0



predpostavili, da imajo doma vadbene uteži in hkrati predstavljajo potencialne kupce stojal.

Tabela 3: Kalkulacija za izračun števila uteži v Sloveniji (Vir: Statistični letopis 2012, SURS)

Poslovni model, ki vključuje tudi investiranje v nove tehnologije, ni bil predmet naše raziskave zato smo se odločili, da bo uteži izdeloval podizvajalec, ki bi za nas opravljal delo razreza in obdelave posameznih delov stojala za uteži. Kljub temu smo s pomočjo ključnih kriterijev, ki vplivajo na izbor primerne tehnologije, še vedno omogočili, da bo izdelek: funkcionalen, varen, lahek in enostaven za uporabo ter samo vzdrževanje. Pomemben del celotnega procesa obdelave in nabave materiala prepustimo različnim podizvajalcem, ki že imajo v lasti tehnologije, s katerimi nam lahko omogočijo izdelavo posameznih delov stojala za uteži proti ustreznemu plačilu. Za izbor primernega podizvajalca smo opredelili štiri najpomembnejše kriterije:

finančne karakteristike (cena, popust in financiranje),

dodatne ugodnosti (garancija, dobavni rok, dobava materiala),

okoljevarstvo (lokacija, poraba energentov),

možnosti obdelave (robovi, drugi materiali (silikon,guma)).

S kriteriji smo primerjali tehnologijo laserja, vodnega curka in ekscentrične stiskalnice (štance). Omenjene tehnologije bi nam lahko omogočile želene storitve razreza in obdelave materiala. S pomočjo odločitvenega modela bomo prikazali zgoraj omenjene kriterije in naredili primerjave ponudnikov različnih tehnologij ter ugotovili, kateri postopek izmed naštetih tehnologij je za naš proizvod najprimernejši.

Zap. št. Opis Št. prebivalcev

1 Skupno število prebivalcev Slovenije 2055496

2 Stari 15 in manj kot 15 let 313638

3 Starejši od 96 let 939

4 Populacija 15 do 96 let 4 = 1 - (2+3) 1740919

5 Število oseb, ki se ukvarja s fitnesom 5 = 4 * 10,7/100 186278

6 Število oseb, ki se ukvarja s fitnesom in ima doma uteži

6 = 4 * 6,1/100 zaokroženo na 000 oseb 106000



3.4 Izbira najprimernejše tehnologije Na podlagi pregleda primernih tehnologij za izdelavo stojala za ročne uteži, ki je bila predstavljena v teoretičnem delu poglavja 2.3., smo na naslove številnih podjetij, ki razpolagajo s tovrstnimi tehnologijami, poslali vprašanja, ki naj bi nam pomagala pri odločitvi za izbor primerne tehnologije. Na podlagi prejetih odgovorov smo za primerjavo v odločitvenem modelu izbrali naslednje variante tehnologij:

tehnologija razreza s pomočjo laserja,

tehnologija vodnega curka in

tehnologija ekscentrične stiskalnice. Pred začetkom izvedbe odločitvenega modela smo najprej opredelili glavne kriterije in njim pripadajoče podkriterije oziroma atribute. Za vsakega izmed njih smo nato določili zaloge vrednosti, ki so osnova za oceno teh kriterijev.

Tabela 4: Zaloge vrednosti kriterijev in podkriterijev odločitvenega modela za izbor tehnologije

Pri izbiri najprimernejše tehnologije oziroma ponudnika smo uporabili programsko orodje DEXI, ki se uporablja pri večparameterskem odločanju. V spodnji tabeli so prikazani rezultati vrednotenja parametrov za posameznega ponudnika tehnologije.

Kriteriji Zaloge vrednosti

Pozitivna ocena Nevtralna ocena Negativna ocena

Finančne karakteristike Ustrezna Neustrezna

Cena za izrez aluminijaste stranice stojala Nizka (do 0,5 €) Srednja(od 0,5 do 0,7 €) Visoka(nad 0,7 €)

Popust ob večjem naročilu Več kot 5 % Do 5 % Brez popusta

Način financiranja Plačilo na obroke Plačilo ob naročilu Avans

Ostale ugodnosti Ustrezna Neustrezna

Garancija na kvaliteto opravljena dela Da Ne

Dobavni rok od naročila do prevzema Hiter do 30 dni Srednje od 31 do 60 dni Počasen več kot 60 dni

Dobava materiala za obdelavo Ugodnejši pri izvajalcu Po dogovoru Lastna dostava

Okoljevarstvo - okolju prijazna tehnologija Zelo prijazna Prijazna Manj prijazna

Lokacija do 20 km od 20 do 50 km nad 50 km

Poraba energentov Elektrika Elektrika, voda in pesek Elektrika in plin

Možnosti obdelave Odlična Dobra Slaba

Robovi Da Ne

Drugi materiali (silikon, guma) Da Ne



Tabela 5: Rezultati vrednotenja

Pri finančnih kriterijih za izbiro ponudnika tehnologije se najslabše odreže ponudnik tehnologije ekscentrične stiskalnice, saj je v vseh treh podkategorijah ocena zaloge vrednosti negativna glede na ostale ponudnike. Pri tem izstopa visoka cena za izrez stranice stojala iz aluminija. Sam izrez je dejansko sicer med najcenejšimi (glej kalkulacije v poglavju 4.1), vendar predstavlja le stroške dela ponudnika, ne pa tudi stroškov izdelave matrike za razrez ploščic aluminija in ravno tako ne vključuje glajenja robov oziroma raziglanja15 izdelka. Če finančno ovrednotimo še oba dodatna elementa, postane cena izdelave z ekscentrično stiskalnico najdražja. Po kriteriju ostale ugodnosti se tehnologija ekscentrične stiskalnice prav tako izkaže kot relativno slabša od preostalih dveh tehnologij, predvsem zato, ker garancija na kvaliteto opravljenega dela ni vključena, poleg tega pa mora prevoz materiala in dokončanih izdelkov preskrbeti naročnik. Oboje seveda ima negativne finančne učinke. Pri kriteriju okoljevarstvo se nekoliko slabše od preostalih dveh odreže tehnologija laserja, in sicer zaradi relativno velike porabe električne energije ter plinov. Pri kriteriju možnosti obdelave robov in drugih materialov se ponudnik laserske tehnologije odreže najslabše, a predvsem zaradi tega, ker v svoji proizvodni ponudbi ne vključuje razreza materialov, kot sta silikon ali guma, saj je razrez tovrstnih materialov z laserjem nemogoč. V širši ponudbi pa tudi ne razpolaga z orodji, ki bi takšen razrez omogočali. Na spodnjih treh slikah so prikazani modeli s štirimi glavnimi kriteriji, ki ponazarjajo prednosti in slabosti ponudnikov posameznih tehnologij.

15 Raziglanje je postopek, pri katerem kovinske elemente obdelujemo v posebnih vibracijskih bobnih ob prisotnosti različnih abrazivnih teles, vode in dodatkov.



S slike 11 je razvidno, da je ponudnik laserske tehnologije konkurenčen pri finančnih in ostalih ugodnostih ter da njegova tehnologija zadovoljuje mejo prijaznega okoljevarstva. Ugotovilo se je, da ima tehnologija pomanjkljivost pri obdelavi drugih vrst materialov (guma, silikon), kar pomeni, da je omejena le na obdelavo kovinskega materiala.

Slika 10: Ocena ponudnika tehnologije laser

S slike 12 je razvidno, da je ponudnik tehnologije vodnega curka zadovoljil vsem štirim skupinam: finančnim karakteristikam, ostalim ugodnostim, okoljevarstvu in možnostim obdelave.

Slika 11: Ocena ponudnika tehnologije vodni curek



Na sliki 13 je model ponudnika tehnologije ekscentrične stiskalnice. Tehnologija je ovrednotena kot okoljevarstvu zelo prijazna ter dobra pri možnosti obdelave. Pri možnosti obdelave se njena pomanjkljivost kaže le pri obdelavi robov. Tako finančne karakteristike kot tudi ostale ugodnosti so bile ovrednotene slabše od drugih tehnologij.

Slika 12: Ocena ponudnika tehnologije ekscentrična stiskalnica

Primerjava in izbor najboljšega ponudnika tehnologije za naš izdelek

Slika 13: Primernost posameznega ponudnika tehnologije



Vsaka izmed tehnologij ima svoje prednosti in slabosti, vsekakor pa je vse odvisno tudi od samega izvajalca del, ki uporablja omenjeno tehnologijo. Vsi ponudniki različnih tehnologij se nahajajo v okolici Kranja in so se izkazali za konkurenčne izvajalce na svojem področju. Pri izboru primerne tehnologije smo ugotovili, da nekatere izmed njih ne omogočajo razreza aluminijskih cevi in navojnih palic, kot na primer ekscentrična stiskalnica. Pri tehnologiji laser so nekateri ponudniki iz svojega storitvenega programa umaknili razreze cevi in ostalih kovinskih palic, saj so ugotovili, da se storitev ni izkazala za rentabilno in učinkovito. Nekateri ponudniki so se tem pomanjkljivostim izognili na ta način, da za razrez kovinskih cevi in palic uporabljajo tehnologijo tračne žage.

3.5 Tehnološki postopek izdelave Tehnološki ali proizvodni postopek je dokument, na katerem so opredeljeni postopki fizične transformacije (surovec–obdelovanec–izdelek) nekega izdelka. Diagram poteka:

Slika 14: Diagram poteka izvajanja delovnih operacij



3.5.1 Opis poteka del na posameznih operacijah Pri delovni operaciji, kjer se izvaja in uporablja določeni tehnološki postopek, je potrebna delavniška risba. V našem primeru velja to pri podizvajalcu del, ki s pomočjo delavniških risb (prikazanih v prilogah) opravlja razreze in oblikovanje posameznih obdelovancev. PODIZVAJALEC DEL:

TEH 01 (TEHNOLOGIJA VODNI CUREK) PRIPRAVA KOS

10 Priprava materiala DM 01 2 min

20 Razrez aluminij ploščic na določeno obliko in dimenzijo

DM 01 20 sek

30 Skladiščenje komponent DM 01 2 min

TEH 02 (TEHNOLOGIJA VODNI CUREK) PRIPRAVA KOS


20 Razrez silikonskih obrob na določene mere

DM 02 10 sek

30 Skladiščenje komponent DM 02 10 sek

TEH 03 (TEHNOLOGIJA TRAČNA ŽAGA) PRIPRAVA KOS


20 Razrez aluminij cevi na določeno dimenzijo

DM 03 3 sek


TEH 04 (TEHNOLOGIJA TRAČNA ŽAGA) PRIPRAVA KOS


20 Razrez navojnih palic na določeno dimenzijo

DM 04 3 sek




DOMAČA DELAVNICA: V naši delavnici prevzemata delo dva zaposlena - študenta, ki dokončata proizvod, ga zapakirata v embalažo in odpremita v skladišče, kjer se odvijejo nadaljnji postopki distribucije do naročnika.

TEH 001 PRIPRAVA KOS

10 Dobava komponent (5000 mesečno) od podizvajalca

DM 001 30 min

20 Priprava ploščic in obrob za lepljenje

DM 001 5 sek

30 Zlaganje ostalih komponent v embalažo

DM 001 20 sek

TEH 002 PRIPRAVA KOS

10 Lepljenje tesnila na ploščico aluminija

DM 002 3 min

20 Preverjanje komponent v embalaži in dodajanje ploščic z obrobo

DM 002 30 sek

30 Odprema izdelkov v skladišče

DM 002 15 sek



4. VREDNOTENJE

V poglavju finance in ekonomika se bomo v prvem delu osredotočili na različne analize izračunov, ki so podani v tabelah, in jih med seboj primerjali. V drugem delu pri ekonomiki bomo predstavili, kakšne bi bile možne rešitve, da bi proizvod še dodatno racionalizirali. Predstavili bomo točko pokritja, s katero bomo ugotovili, kdaj se celotni stroški proizvodnje izenačijo z dohodki od prodaje.

4.1. Finančni učinki

Naslednji dve tabeli prikazujeta stroške materialov brez izgub pri izrezu in z izgubami pri izrezu materiala. Tabela 6 prikazuje izračun stroškovne cene materiala na enoto proizvoda, kjer niso upoštevane izgube pri razrezu in obdelavi materiala ter stroški dela. Pri merski enoti smo za glavno mero dimenzij uporabili centimeter, saj smo s tem lažje prikazali posamezno količino za enoto. V tabeli so poleg omenjenih dveh postavk prikazane še cena materiala za enoto ter potrebe po posameznih vrstah materiala za izdelavo enega kosa elementa stojala. Skupne potrebe smo izračunali tako, da smo vsako številko iz vrstice potreb za kos pomnožili s številom vrstice potreb za stojalo. Iz teh izračunov smo lahko na koncu izračunali še cene posameznih elementov in jih med seboj sešteli. Skupna cena vseh elementov oziroma stroškov materiala znaša 5.80 €.

Tabela 6: Izračun cene na enoto proizvoda brez upoštevanja izgub pri rezanju in stroškov dela

Pri naslednji tabeli (Tabela 7) so v izračunih upoštevani stroški materialov, v katerih so vključene tudi izgube materiala zaradi razreza, ki v povprečju znašajo 1 mm. Pri izračunih stroškovne cene za enoto posameznega materiala smo se sklicevali na podatke iz tabele 6, ki so bili ustrezno popravljeni, da so upoštevali izgubo materiala pri razrezu. Zato so cene na enoto posameznega materiala višje kot v predhodni tabeli (Tabela 6). V naslednjem koraku smo prikazali še potrebe za stojalo, ki so ostale enake kot v tabeli 6. Produkt cene na enoto materiala in potrebe za izdelavo stojala pa predstavlja stroškovno ceno posameznega materiala na enoto stojala, kar je razvidno iz zadnjega stolpca spodnje tabele. Na koncu smo vse stroškovne cene posameznih materialov združili in dobili vrednost materiala za izdelavo stojala, ki znaša 5,98 €.



Pri tabeli 6 in tabeli 7 se končni vrednosti cen bistveno ne razlikujeta. Stroški izgube materiala pri izrezu in obdelavi znašajo 0,18 €, kar znaša pri vsakem proizvedenem proizvodu 3% (izraženo v odstotkih) izmeta.

Tabela 7: Izračun cene na enoto proizvoda z upoštevanjem izgub pri rezanju in oblikovanju

V naslednjih tabelah so prikazani izračuni ponudnikov različnih tehnologij, kot so: laser, vodni curek in ekscentrična stiskalnica. V tabelah 8, 9 in 10 so prikazane kalkulacije stroškov izdelave ene enote stojala za vadbene uteži z uporabo različnih tehnologij16. Podatke, kot so: merska enota, količina in cena za enoto ter potrebe za stojalo, smo uporabili iz tabele 7. Ker nas poleg materialnih stroškov zanima tudi cena izreza, smo dodali še stroške izreza na enoto (le-ti vključujejo stroške uporabe tehnologije in dela). V zadnjem stolpcu so prikazani stroški za izdelavo enote stojala po komponentah ob uporabi posamezne tehnologije.

Tabela 8: Izračun cene na enoto proizvoda z upoštevanjem stroškov izreza – laser, količina 100.000 aluminij plošč

16 Podatke za izvedbo kalkulacij smo pridobili od različnih ponudnikov tehnologije.



Tabela 9: Izračun cene na enoto proizvoda z upoštevanimi stroški izreza - vodni curek, količina 100.000 aluminij plošč

Tabela 10: Izračun cene na enoto proizvoda z upoštevanjem stroškov izreza – ekscentrična stiskalnica, količina 100.000 aluminij plošč

Iz kalkulacij z uporabo različnih tehnologij je razvidno, da je sicer najcenejša proizvodnja s tehnologijo ekscentrične stiskalnice, vendar pri tem nismo upoštevali vrednosti začetne investicije v orodje oziroma matriko za razrez ploščic aluminija, ki bi znašala 15.000 €, ter stroja za raziglanje v vrednosti 30.000 €. Ob upoštevanju še teh dodatnih zneskov pri količini 100.000 kosov stojal bi se končni stroški na enoto proizvoda povzpeli na 8,43 €. Pri tehnologiji ekscentrične stiskalnice in tehnologiji laserja smo kot cene razreza aluminijskih cevi in navojnih palic upoštevali cene, ki nam jih je posredoval ponudnik tehnologije vodnega curka, saj le ta opravlja tovrstne storitve. Ob upoštevanju vseh elementov kalkulacij smo ocenili, da bi bila za potrebe izdelave stojala za uteži najprimernejša tehnologija vodnega curka. Omeniti je potrebno, da smo pri vseh kalkulacijah uporabljali enake prvotne dimenzije izdelka. Zaradi tega in standardnih dimenzij materialov, kot so velikost aluminijskih plošč, dolžina aluminijskih cevi in jeklenih palic, prihaja v procesu izdelave do relativno visokega izmeta oziroma odpada materiala, kar povečuje stroške izdelave samega proizvoda. Da bi dosegli boljše ekonomske učinke in večjo dobičkonosnost, smo preučili tudi določene spremembe na izdelku, ki uporabnost izdelka ne spremenijo, lahko pa bi bistveno izboljšale ekonomsko finančne rezultate.



4.2. Ekonomika učinkov V poglavju ekonomika bomo prikazali, kakšna bi lahko bila druga oblika proizvoda stojala za vadbene uteži. Z majhnimi posegi v konstrukcijo bi lahko racionalizirali sredstva na področju stroškov materiala in proizvodnega procesa.

4.2.1 Predstavitev nove oblike stojala za vadbene uteži Zaradi previsokih stroškov proizvodnje smo se odločili, da posežemo v konstrukcijo proizvoda in ga delno racionaliziramo. Ugotovili smo, da velik delež stroškov predstavljata silikonska obroba ter aluminijski ploščici. Material obrobe smo pri celotnem proizvodu skrajšali za 102 cm, kar pomeni, da smo privarčevali 1,96 €. Privarčevali smo tudi na materialu aluminija, saj smo obliko ploščic nekoliko spremenili in ga poenostavili pri montaži (lepljenje silikonske obrobe) v domači delavnici. Poleg materialnih stroškov smo poenostavili tudi celoten proizvodni postopek, saj se posamezni časi delovnih operacij bistveno skrajšajo in s tem hitrejše izvajajo.

. Slika 15: Poenostavljena oblika stojala za vadbene uteži

Proizvod bi lahko racionalizirali tudi tako, da bi zamenjali materiale in jih nadomestili s cenejšimi kot so na primer: les, trda plastika itd.. 4.2.2 Metoda scenarijev Se uporablja "pri razvoju plana proizvodnega programa, kjer se lahko kombinirajo različne možnosti prilagajanja proizvodnje povpraševanja in vplivanja na povpraševanje" (dr. Ljubič T.(2006)). Z izbiro primernega scenarija skušamo določiti takšen plan proizvodnje, kjer bodo stroški najmanjši. Običajno se izdela vsaj dva scenarija, ki se razlikujeta tako po vsebini kot po vzroku ter se ju med seboj primerja. Na podlagi primerjave oziroma analize scenarijev se lahko vnaprej pripravimo in priredimo proizvodnemu programu.



V spodnjih treh tabelah so prikazani trije scenariji za leta od 2015 do 2019, ki ponazarjajo optimistični, najbolj verjetni in pesimistični scenarij. Pri scenariju A (optimistični scenarij) smo vzeli oceno prodajnih napovedi, ki predvideva največji obseg prodanih količin stojal za vadbene uteži. Pri scenariju C oziroma pesimističnem scenariju smo upoštevali, da del populacije, ki se ukvarja s fitnesom, ne bo nikoli kupil stojala za uteži, poleg tega pa tudi, da bo prodaja manjša zaradi nastopa konkurence in izpada prodanih količin zaradi vpliva finančne krize. Pri scenariju B obseg prodanih količin niha med optimističnim in pesimističnim scenarijem. Poleg predvidenih prodajnih količin se scenariji razlikujejo še v različnih dodatnih stroških, kot so: delo v rednem delovnem času in nadure zaposlenih študentov, zaloge in podobno. Vsi izračuni posameznega scenarija so podrobneje prikazani v prilogah 7, 8 in 9. Opisi posameznih scenarijev z vidika stroškov v povprečju celotnega petletnega obdobja:

Tabela 11: Scenarij A (optimistični plan proizvodnega programa)

Plan po scenariju A: Največji delež prodaje je ob koncu leta v novembru in decembru. Zato se v mesecih, ko

proizvodnja presega povpraševanje, ustvarjajo zaloge. Avgusta je povpraševanje najnižje, ampak zaradi

kolektivnega dopusta, in tudi najnižja raven proizvodnje. Ker proizvodnja v tem mesecu ne zadosti povpraševanju,

poleg tekoče proizvodnje prodamo tudi izdelke iz zalog.

Sodelovanje kooperantov je zaradi narave proivodnega procesa obvezno in je vključeno v kalkulacijo pri izdelavi posameznih komponent.

Skupni stroški so poleg materialnih stroškov, ki vključujejo tudi delo kooperantov, še stroški zalog ter stroški dela v domači delavnici.

V mesecih, ko je povpraševanje večje od ponudbe (tekoče proizvodnje in zalog), se uvedejo tudi nadure, ki se izplačujejo po višji tarifi.

Ker je celotni proizvodni cikel razpotegnjen na obdobje petih let, je povprečno število ur v mesecu manjše od rednega delovnega časa, zato

pri delu v domači delavnici zaposlujemo le študentsko delovno silo.

Stroški izdelave:

v rednem delovnem času 106000 enot 8,08 € 856480

stroški zalog (enot na mesec) 599 enot 0,25 € 149,75

stroški dela v domači delavnici

delo študenta 7428 6,20 € 46053,6

nadure 696 7,44 € 5178,2

Stroški scenarija A skupaj 907861,55

Cena na enoto - skupaj s stroški dela 8,56



Tabela 12: Scenarij B (najbolj verjeten plan proizvodnega programa)

Tabela 13: Scenarij C (pesimistični plan proizvodnega programa)

Plan po scenariju B: Največji delež prodaje je ob koncu leta v novembru in decembru. Zato se v mesecih, ko


kolektivnega dopusta, in tudi najnižja raven proizvodnje. Ker proizvodnja v tem mesecu ne zadosti povpraševanju


Sodelovanje kooperantov je zaradi narave proivodnega procesa obvezno in je vključeno v kalkulacijo pri izdelavi

posameznih komponent.

V najbolj verjetnem načrtu proizvodnega programa in prodaje upoštevamo, da del celotne populacije oseb, ki

se ukvarja s fitnesom, ne bo nikoli kupil stojala za uteži. Poleg tega pa upoštevamo tudi, da se bo po določenem

časovnem obdobju pojavila tudi konkurenca, ki bo ponujala podobne proizvode, zaradi česar bo prodaja našega

proizvoda po tretjem letu, ko bo dosegla vrh (zrelost), počasi upadala.



Ker je celotni proizvodni cikel razpotegnjen na obdobje petih let, je povprečno število ur v mesecu manjše od rednega delovnega časa, zato

pri delu v domači delavnici zaposlujemo le študentsko delovno silo.

Stroški izdelave:


stroški zalog (enot na mesec) 438 enot 0,25 € 109,5


delo študenta 6657 6,20 € 41273,4

nadure 249 7,44 € 1852,56

Stroški scenarija B skupaj 770435,46


Plan po scenariju C: Največji delež prodaje je ob koncu leta v novembru in decembru. Zato se v mesecih, ko


kolektivnega dopusta, in tudi najnižja raven proizvodnje. Ker proizvodnja v tem mesecu ne zadosti povpraševanju


Sodelovanje kooperantov je zaradi narave proivodnega procesa obvezno in je vključeno v kalkulacijo pri izdelavi

posameznih komponent.

V najbolj pesimističnem scenariju proizvodnje in prodaje upoštevamo, da se poleg tega, da del celotne populacije oseb, ki

se ukvarja s fitnesom, ne bo nikoli kupil stojala za uteži, tudi negativne učinke zasičenosti trga (nastanek konkurence

po določenem obdobju) in finančne krize.



Ker je celotni proizvodni cikel razpotegnjen na obdobje petih let, in predpostavljamo nadaljevanje finančne krize,

je povprečno število ur v mesecu manjše od rednega delovnega časa, zato pri delu v domači delavnici

zaposlujemo le študentsko delovno silo.

Stroški izdelave:


stroški zalog (enot na mesec) 292 enot 0,25 € 73


delo študenta 5649 6,20 € 35023,8

nadure 46 7,44 € 342,24

Stroški scenarija C skupaj 634975




Z medsebojno primerjavo smo prišli do ugotovitve, da so spremenljivi stroški na enoto proizvoda pri vseh scenarijih enaki, bistveno pa se posamezni scenariji razlikujejo po skupni vrednosti stroškov posameznih komponent. Ker je celotni proizvodni cikel razpotegnjen na obdobje petih let, je povprečno število potrebnih delovnih ur za opravljanje dela v domači delavnici v posameznem mesecu manjše od rednega delovnega časa. Zato smo se pri uporabi delovne sile odločili, da za izvajanje del v domači delavnici zaposlujemo le študentsko delovno silo. Kadar se pojavijo potrebe po večjem obsegu dela, problem razrešujemo s plačevanjem nadur. Ugotovili smo, da so največji skupni spremenljivi stroški prisotni v scenariju A, saj je pri tem scenariju načrtovana tudi največja prodajna količina, ki za dosego le-teh zahteva največji obseg dodatnega dela zaposlenih v obliki nadur, ki so dražje od cene rednega študentskega dela. Kljub tem pomanjkljivostim pa predstavlja prav scenarij A zaradi velikih prodajnih količin ekonomsko najbolj donosen scenarij, saj so pri njem tako celotni prihodki kot tudi dobiček višji kot pri ostalih dveh scenarijih. Kljub nekoliko manjšemu obsegu predvidene prodaje so ugodni tudi rezultati scenarija B. Zaželene višine dobička od celotne prodaje v znesku 150.000 € zaradi prenizkega obsega prodaje pri dani prodajni ceni 12 € na enoto stojala ne dosežemo le pri scenariju C. 4.2.3 Analiza točke pokritja

Do analize pokritosti oziroma točke preloma pridemo, ko se na podlagi analize ugotovi, da se stroški proizvodnje izenačijo z dohodki od prodaje. Takrat lahko trdimo, da je naš poslovni rezultat na pozitivni ničli oziroma da nimamo ne dobička kot tudi ne izgube. Tabela 14 prikazuje strukturo spremenljivih in fiksnih stroškov vseh v analizo vključenih scenarijev. Kot spremenljive stroške smo upoštevali stroške materiala, storitev izdelave posameznih komponent stojala za uteži pri podizvajalcu ter stroške dela in zalog v domači delavnici. Stroški omenjenih komponent se zaradi cen, ki so odvisne od ponudbe in povpraševanja, stalno spreminjajo. Med fiksne oziroma stalne stroške spadata amortizacija (poslovni prostori, stroji, prevozno sredstvo-kombi, računalniška oprema itd.) in režija (oglaševanje, poslovna potovanja itd.). Iz tabele 14 je razvidno, da največji delež stroškov v vseh scenarijih predstavljajo spremenljivi stroški materiala, ki se gibljejo od največ 60,0% v scenariju A do najmanj oziroma 57,0% v scenariju C. To pomeni, da bi bilo priporočljivo stroške materiala racionalizirati.



Tabela 14: Struktura stroškov za izdelavo stojala za uteži pri različnih prodajnih scenarijih

Tabela 15 prikazuje izračun točke preloma pri različnih prodajnih cenah stojala za vadbene uteži. Cene se gibljejo v razponu od 10 € do 15 €. Iz točke preloma pri dani ceni in prodajnih količinah razberemo, koliko izdelkov moramo proizvesti in prodati, da bomo dosegli želeni dobiček. Iz tabele je razvidno, da se nam pri prodajni ceni 10 € in 11 € ne izplača proizvajati, saj bi bili stroški proizvodnje večji od želenega dobička.

Tabela 15: Izračun točke preloma in števila prodanih enot za doseganje želene višin dobička

Na grafu smo na podlagi prodajne cene 12 € za posamezni kos stojala za vadbene uteži iz predhodne tabele 15 določili točko preloma. Ta nam pri količini 43605 prodanih kosov stojala za uteži in prihodku v višini 523.260 € v celoti pokrije vse spremenljive in stalne stroške ter nam od te točke dalje nadaljnja prodaja prinaša dobiček. Količino prodanih stojal pri točki preloma najhitreje dosežemo pri scenarijih A in B, in sicer v tretjem letu proizvodnje, ko življenjski cikel proizvoda doseže zrelost oziroma je prodaja stojal za uteži na najvišji ravni. Točko preloma pri scenariju C dosežemo šele v začetku četrtega leta, ko je pod vplivom konkurence življenjski cikel proizvoda že v začetni fazi upadanja.

Povpr.str. Scenarij A : stroški za Stroški Scenarij B: stroški za Stroški Scenarij C: stroški za Stroški

na enoto 106000 enot v 5 letih v % 90000 enot v 5 letih v % 74200 enot v 5 letih v %

Spremenljivi stroški

stroški materiala 5,98 633880 60,0 538200 58,0 443716 57,0

stroški storitve izdelave 2,1 222600 21,0 189000 21,0 155820 20,0

stroški dela 0,48 50880 5,0 43200 5,0 35616 5,0

Skupaj varibailni stroški 8,56 907360 86,0 770400 84,0 635152 81,0

Stalni stroški za 5 let 0,0

stroški amortizacije 45000 4,0 45000 5,0 45000 6,0

ostali režijski stroški 105000 10,0 105000 11,0 105000 13,0

Skupaj stalni stroški 150000 14,0 150000 16,0 150000 19,0

Skupaj celotni stroški 1057360 100,0 920400 100,0 785152 100,0

Vrednost Prodajne Točka preloma Prodajna količina za doseganje

cene = p pri dani p želenega dobička

Spremenljivi stroški na enoto 8,56 15 23292 46584

Stalni stroški skupaj 150000 14 27574 55147

13 33784 67568

12 43605 87209

11 61475 122951

10 104167 208333

Želeni dobiček 150000



Slika 16: Graf točke preloma

0 €

200.000 €

400.000 €

600.000 €

800.000 €

1.000.000 €

1.200.000 €

1.400.000 €

0

5.0

00

10

.00

0

15

.00

0

20

.00

0

25

.00

0

30

.00

0

35

.00

0

40

.00

0

45

.00

0

50

.00

0

55

.00

0

60

.00

0

65

.00

0

70

.00

0

75

.00

0

80

.00

0

85

.00

0

90

.00

0

95

.00

0

10

0.0

00

10

5.0

00

Stalni stroški

Celotni stroški

Prihodek od prodaje

Točka preloma

Količina prodajeKoličina prodaje



5. ZAKLJUČEK

5.1 Ocena učinkov V procesu razvoja izdelka se soočamo z mnogimi vprašanji in pomisleki, ali je pot, ki smo jo izbrali pri razvoju proizvodnega postopka, primerna ali ne. Dejavniki, ki vplivajo na optimalnost izbranega postopka, so med seboj odvisni in jih lahko tudi količinsko opredelimo. Pri iskanju najboljših rešitev so ti dejavniki naslednji: ocena prodajnih napovedi, stroški materiala in proizvodnega procesa kot celote, določitev prodajnih cen in analize točke preloma oziroma pokritosti. Ugotovili smo, da je na začetku razvoja proizvoda pomembna ocena prodajnih napovedi, ki nam pove, kakšna je potencialna velikost trga za tovrstni izdelek v Sloveniji. Na podlagi teh ocen smo se odločili, da ne bomo investirali lastnih sredstev v nakup novih tehnologij, ampak da bomo šli v kooperacijo z zunanjimi izvajalci del. Pri izboru ponudnika tehnologije smo uporabili programsko orodje DEXI, ki je namenjeno več parameterskemu odločanju. Na podlagi ustreznih kriterijev smo nato izbrali najprimernejšega ponudnika tehnologije. Pri različnih finančnih izračunih, ki smo jih naredili, smo prišli do ugotovitve, da bi bilo potrebno konstrukcijo stojala spremeniti, če želimo znižati stroške celotnega proizvodnega procesa. Z različnimi spremembami na konstrukciji izdelka lahko hitro racionaliziramo stroške izdelave posameznih komponent izdelka oziroma celotnega proizvodnega procesa. Zgoraj omenjene spremembe bi prinesle relativno visoke ekonomske in finančne učinke, hkrati pa ne bi v ničemer zmanjšale funkcionalne uporabnosti izdelka. S pomočjo metode scenarijev smo ugotovili, da bi bil z vidika doseganja celotnega prihodka in dobička najprimernejši scenarij A, ki pa v nezadostni meri upošteva pomembne zunanje dejavnike, predvsem pa pojav konkurence na trgu. V tem smislu je veliko bolj realen scenarij B, ki pri svoji prodajni količini še vedno zagotavlja želeni dobiček. Temu zadnjemu pogoju ne zadosti le scenarij C. Na koncu smo izračunali še točko preloma, kjer smo ob različnih prodajnih cenah (od 10 € do 15 €) ugotovili, da nam pri ceni 12 € in količini 43605 prodanih kosov zagotovi pokritje vseh stroškov in nam od te količine dalje prinaša dobiček.

5.2 Pogoji za uvedbo Pri razvoju stojala za vadbene uteži smo ugotovili, da so za uvedbo procesa izdelave potrebni trije ključni pogoji, kot so: finančna sredstva, kooperanti, delovna sila in poslovni prostori oziroma delavnica. Prva stvar, ki smo jo izpostavili in je pri razvoju ter izdelavi novega izdelka nujno potrebna, so finančna sredstva. Ta bi uporabili za financiranje nabave materialov, plačilo storitev kooperantov in izplačilo plač zaposlenih v domači delavnici. Na podlagi ocen prodajnih napovedi smo prišli do ugotovitve, da se nam investiranje v lastna proizvodna sredstva ne izplača, zato smo se odločili za najem storitev pri kooperantu.



Poleg tega bomo potrebovali še dva zaposlena (študenta), ki bosta v delavnici opravljala delo montaže in odpreme proizvodov do skladišča oziroma naročnika izdelkov.

5.3 Možnosti nadaljnjega razvoja Obstaja veliko možnosti kako bi lahko izdelek spremenili oziroma racionalizirali. Kot smo že omenili v poglavju ekonomika, je ena izmed rešitev v zamenjavi materialov, ki bi jih nadomestili z drugimi, ki so cenejši. S tem bi lahko bistveno hitreje in učinkoviteje zmanjšali čase in stroške v proizvodnem procesu. Na trgu se uveljavljajo tudi nove tehnologije, ki nam želeni izdelek stiskajo. Omenjeni proces izdelave proizvodov se imenuje 3D tiskanje, kjer je potreben samo en delavec, ki opravlja delo nadzornika pri izvajanju procesov izdelave, saj se delo tiskanja oziroma izdelovanja proizvodov odvija samodejno. Investicija v tako tehnologijo za potrebe industrijske proizvodnje je v sedanjem trenutku razmeroma dražja od tehnologij, ki smo jih v poglavju 2. že omenili.

Slika 17: Tehnologija 3D tiskalnika, Vir: 3ders.org

Poleg spremembe na konstrukciji in zamenjavi tehnologije bi lahko v družino stojal za vadbene uteži vključili tudi druge vrste stojal, ki bi bila primerna za smuči, uhane in podobno. Mnogo je idej in rešitev, ki na trgu še niso bile realizirane, vendar pa se je potrebno zavedati, da nobena od teh še ni prava, dokler je ne preizkusimo in jo izvedemo po postopkih razvoja, ki smo ga obravnavali v našem diplomskem delu na primeru stojala za vadbene uteži.



LITERATURA IN VIRI KNJIGE IN UČNA GRADIVA: Prebil, I. (1995).: Tehnična dokumentacija, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana Ljubič, T. (2006).: Operativni management proizvodnje, Založba Moderna Organizacija, Kranj dr. Vršec E. (1989).: Oblikovanje proizvodov in proizvodnih procesov (skripta), Založba Moderna Organizacija v sestavi VŠOD, Kranj Jovan, I. (2011).: Tehnično risanje in dokumentacija, založnik: Zavod IRC, Ljubljana Jeraj, M. (2010).: Strateški management, Prosojnice s predavanj Meglič, J. (2007).: Oblikovanje in razvoj proizvodov in proizvodnih procesov, Prosojnice s predavanj vaj Bunderla, M. (2008).: Aktivnost prebivalcev Slovenije na področju fitnesa v povezavi z nekaterimi socialno demografskimi značilnostmi, Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

Jereb E., Bohanec M., Rajkovič V. (2003).: Računalniški program za večparametrsko odločanje, Uporabniški priročnik, Založba Moderna organizacija, Kranj Jakopič F., Plazar S. (1999).: Tehnologija odrezovanja kovin, učbenik, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana Skubic, A. (2005).: Analiza točke preloma na izbranem proizvodu podjetja Iskratela d.d., Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta SPLETNI VIRI: http://www.sist.si/index.php?option=com_content&view=article&id=49&Itemid=167&lang=en http://labinf.fl.uni-mb.si/programi-za-logistike/poglavja/dexi.pdf http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/skubic2095.pdf http://www.physics.buffalo.edu/faculty/APetrou/diffraction_of_light_intro.pdf http://www.lmcut.com/en/product3.asp?cataid=A00020010

http://www.sist.si/index.php?option=com_content&view=article&id=49&Itemid=167&lang=en

http://www.sist.si/index.php?option=com_content&view=article&id=49&Itemid=167&lang=en

http://labinf.fl.uni-mb.si/programi-za-logistike/poglavja/dexi.pdf

http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/skubic2095.pdf

http://www.physics.buffalo.edu/faculty/APetrou/diffraction_of_light_intro.pdf

http://www.lmcut.com/en/product3.asp?cataid=A00020010



http://www.drustvo-tavo.si/tehnologija.htm#Obdelava z vodni curkom – VC http://www.xrez.si/?viewPage=99 http://www.directindustry.com/prod/water-jet-sweden-ab/5-axis-water-jet-cutting-machines-54687-365748.html http://www.directindustry.com/prod/knuth-machine-tools/hydraulic-c-frame-presses-27150-446450.html http://www.fingaltrade.com/slo/index.php?option=com_k2&view=item&id=168:pilous-tmj-arg-250-plus&Itemid=252

http://www.3ders.org/articles/20121205-3d-printing-metal-in-an-xxl-format-for-the-carmaker-daimler.html

http://www.xrez.si/?viewPage=99

http://www.directindustry.com/prod/water-jet-sweden-ab/5-axis-water-jet-cutting-machines-54687-365748.html

http://www.directindustry.com/prod/water-jet-sweden-ab/5-axis-water-jet-cutting-machines-54687-365748.html

http://www.directindustry.com/prod/knuth-machine-tools/hydraulic-c-frame-presses-27150-446450.html

http://www.directindustry.com/prod/knuth-machine-tools/hydraulic-c-frame-presses-27150-446450.html

http://www.fingaltrade.com/slo/index.php?option=com_k2&view=item&id=168:pilous-tmj-arg-250-plus&Itemid=252

http://www.fingaltrade.com/slo/index.php?option=com_k2&view=item&id=168:pilous-tmj-arg-250-plus&Itemid=252





PRILOGE Priloga 1 – sestavni del ploščice aluminija

Merilo 1:2

Razred Ocena Dne Ime Sestavni del Ploščica aluminija TLORIS, NARIS, STRANSKI RIS




Podjetje


Nad za: Nad z:



Priloga 2 – sestavni del silikonske obrobe

Merilo 1:2

Razred Ocena Dne Ime Sestavni del Silikonska obroba TLORIS, NARIS, STRANSKI RIS




Podjetje


Nad za: Nad z:



Priloga 3 – sestavni del navojne osi

Merilo 1:1

Razred Ocena Dne Ime Sestavni del Navojna palica NARIS, STRANSKI RIS,




Podjetje


Nad za: Nad z:



Priloga 4 – sestavni del cevi aluminija

Merilo 1:1

Razred Ocena Dne Ime Sestavni del Cev aluminija TLORIS, NARIS




Podjetje


Nad za: Nad z:



Priloga 5 – sestavni del slepe matice

Merilo 1:0.20

Razred Ocena Dne Ime Sestavni del Slepa matica TLORIS, NARIS




Podjetje


Nad za: Nad z:



Priloga 6 – Tabela: Prebivalstvo po starosti in spolu, 1. julij 2011 in 1. januar 2012

1.7.2011 1.1.2012

Starost (leta) skupaj moški ženske skupaj moški ženske

SKUPAJ 2052496 1015430 1037066 2055496 1016731 1038765

0 22105 11377 10728 22003 11268 10735

1 22272 11501 10771 22576 11643 10933

2 22286 11433 10853 22057 11427 10630

3 21258 10915 10343 22297 11358 10939

4 20014 10265 9749 20477 10509 9968

5 18871 9670 9201 19543 10085 9458

6 18512 9465 9047 18605 9578 9027

7 18058 9198 8860 18416 9359 9057

8 17929 9348 8581 17734 9151 8583

9 18045 9361 8684 18172 9348 8824

10 18412 9410 9002 18168 9398 8770

11 18496 9555 8941 18833 9736 9097

12 18179 9398 8781 18058 9281 8777

13 18393 9521 8872 18439 9558 8881

14 19318 9914 9404 18771 9615 9156

15 19402 9985 9417 19489 10073 9416

16 19719 10096 9623 19520 10012 9508

17 20234 10363 9871 20114 10242 9872

18 20651 10676 9975 20372 10484 9888

19 20871 10765 10106 20634 10665 9969

20 23023 11715 11308 22261 11430 10831

21 23469 12158 11311 23038 11809 11229

22 25162 13112 12050 24335 12617 11718

23 27113 14183 12930 26561 13870 12691

24 26925 13999 12926 27028 14017 13011

25 26470 13849 12621 26630 13884 12746

26 28252 14735 13517 27725 14501 13224

27 28516 14989 13527 28168 14671 13497

28 29161 15233 13928 28911 15083 13828

29 30605 16097 14508 29928 15704 14224

30 31389 16398 14991 31067 16404 14663

31 31624 16663 14961 31582 16368 15214

32 31961 16788 15173 31896 16846 15050

33 31297 16613 14684 31705 16798 14907

34 31494 16426 15068 31202 16403 14799

35 31688 16475 15213 31795 16522 15273

36 30430 15893 14537 30970 16040 14930

37 29960 15718 14242 30189 15894 14295

38 30324 15874 14450 30222 15762 14460

39 30001 15643 14358 30068 15681 14387

40 28408 14675 13733 29422 15387 14035

41 28824 14990 13834 28367 14511 13856

42 29231 15030 14201 29220 15109 14111

43 30485 15567 14918 29856 15480 14376

44 31847 16211 15636 30909 15515 15394

45 32014 16266 15748 32115 16480 15635

46 31588 15994 15594 32121 16209 15912

47 30922 15808 15114 31079 15770 15309

48 31257 15986 15271 31128 15868 15260

49 31414 16112 15302 31093 15998 15095

50 30658 15430 15228 31236 15867 15369

Se nadaljuje na naslednji strini.



Nadaljevanje tabele s predhodne strani.

1.7.2011 1.1.2012

Starost (leta) skupaj moški ženske skupaj moški ženske

51 30563 15558 15005 30534 15387 15147

52 30370 15578 14792 30261 15520 14741

53 30046 15144 14902 29961 15354 14607

54 31535 16100 15435 30572 15312 15260

55 31267 15937 15330 31559 16185 15374

56 31568 16056 15512 31219 15919 15300

57 30221 15465 14756 30430 15420 15010

58 30585 15689 14896 30621 15658 14963

59 28632 14400 14232 29758 15119 14639

60 28955 14551 14404 28073 14034 14039

61 27454 13791 13663 28383 14260 14123

62 24732 12097 12635 25669 12742 12927

63 23538 11599 11939 24197 11811 12386

64 23301 11218 12083 23154 11256 11898

65 16746 7867 8879 20844 9829 11015

66 16472 7881 8591 15134 7183 7951

67 20409 9465 10944 18333 8596 9737

68 20044 9177 10867 20264 9289 10975

69 19635 8971 10664 20095 9127 10968

70 18914 8612 10302 18695 8597 10098

71 18657 8373 10284 18471 8333 10138

72 17361 7622 9739 17801 7818 9983

73 16427 7088 9339 16836 7262 9574

74 16679 7087 9592 16173 6885 9288

75 15752 6590 9162 16181 6778 9403

76 15191 5966 9225 15183 6206 8977

77 14381 5532 8849 14535 5593 8942

78 14131 5180 8951 13870 5169 8701

79 13230 4879 8351 13520 4888 8632

80 12839 4531 8308 12388 4368 8020

81 11464 3920 7544 12207 4241 7966

82 10255 3303 6952 10223 3355 6868

83 9227 2882 6345 9445 2965 6480

84 8173 2297 5876 8433 2507 5926

85 7156 1853 5303 7240 1869 5371

86 6135 1506 4629 6457 1645 4812

87 5238 1218 4020 5194 1216 3978

88 4419 1058 3361 4561 1058 3503

89 3698 824 2874 3617 840 2777

90 2618 570 2048 2916 604 2312

91 2035 425 1610 2085 446 1639

92 1027 187 840 1456 290 1166

93 633 128 505 705 123 582

94 528 124 404 463 101 362

95 368 60 308 380 71 309

96 437 59 378 356 56 300

97 316 59 257 317 42 275

98 227 44 183 239 47 192

99 143 23 120 150 26 124

100 + 227 40 187 233 43 190

Vir: Statistični letopis 2012, SURS.



Priloga 7 – Tabela: Scenarij A (optimističen scenarij), ki predvideva proizvodnjo in prodajo pri maksimalni oceni prodajnih količin

Mesec Mesečni Kulumu- Redno delo Nadure Koope- Izdelano Kumulativa Na Iz Zaloga ob

načrt lativna v domači v domači ranti za izdelano za zalogo zaloge koncu

prodaje prodaja delavnici delavnici prodajo prodajo meseca

1. leto

januar 700 700 62 0 19 800 800 100 100

februar 950 1650 69 0 22 900 1700 50 50

marec 850 2500 73 0 23 950 2650 100 150

april 750 3250 69 0 22 900 3550 150 300

maj 750 4000 69 0 22 900 4450 150 450

junij 850 4850 77 0 24 1000 5450 150 600

julij 650 5500 58 0 19 750 6200 100 700

avgust 500 6000 0 0 0 0 6200 0 500 200

september 750 6750 65 0 21 850 7050 100 300

oktober 950 7700 81 0 25 1050 8100 100 400

november 1100 8800 88 0 27 1150 9250 50 450

december 1200 10000 88 0 27 1150 10400 0 50 400

2. leto

januar 1400 11400 92 0 28 1200 11600 200 200

februar 1900 13300 130 0 39 1700 13300 200 0

marec 1700 15000 142 0 42 1850 15150 150 150

april 1500 16500 134 0 40 1750 16900 250 400

maj 1500 18000 130 0 39 1700 18600 200 600

junij 1700 19700 146 0 43 1900 20500 200 800

julij 1300 21000 142 0 42 1850 22350 550 1350

avgust 1000 22000 0 0 0 0 22350 1000 350

september 1500 23500 138 0 41 1800 24150 300 650

oktober 1900 25400 138 0 41 1800 25950 100 550

november 2200 27600 158 3 48 2100 28050 100 450

december 2400 30000 165 15 53 2350 30400 50 400

3. leto

januar 2100 32100 165 4 50 2200 32600 100 500

februar 2850 34950 165 65 67 3000 35600 150 650

marec 2550 37500 165 42 61 2700 38300 150 800

april 2250 39750 165 42 61 2700 41000 450 1250

maj 2250 42000 165 23 55 2450 43450 200 1450

junij 2550 44550 165 42 61 2700 46150 150 1600

julij 1950 46500 165 26 56 2500 48650 550 2150

avgust 1500 48000 0 0 0 0 48650 0 1500 650

september 2250 50250 165 11 52 2300 50950 50 700

oktober 2850 53100 165 53 64 2850 53800 0 700

november 3300 56400 165 103 78 3500 57300 200 900

december 3600 60000 165 103 78 3500 60800 0 100 800

4. leto

januar 1750 61750 138 0 41 1800 62600 50 850

februar 2375 64125 165 19 54 2400 65000 25 875

marec 2125 66250 165 11 52 2300 67300 175 1050

april 1875 68125 153 0 46 2000 69300 125 1175

maj 1875 70000 153 0 46 2000 71300 125 1300

junij 2125 72125 165 11 52 2300 73600 175 1475

julij 1625 73750 153 0 46 2000 75600 375 1850

avgust 1250 75000 0 0 0 0 75600 0 1250 600

september 1875 76875 134 0 40 1750 77350 125 475

oktober 2375 79250 165 4 50 2200 79550 175 300

november 2750 82000 165 34 59 2600 82150 150 150

december 3000 85000 165 53 64 2850 85000 150 0

5. leto

januar 1470 86470 117 0 35 1520 86520 50 50

februar 1995 88465 161 0 48 2105 88625 110 160

marec 1785 90250 147 0 44 1915 90540 130 290

april 1575 91825 132 0 40 1725 92265 150 440

maj 1575 93400 132 0 40 1725 93990 150 590

junij 1785 95185 157 0 47 2045 96035 260 850

julij 1365 96550 120 0 36 1565 97600 200 1050

avgust 1050 97600 0 0 0 0 97600 0 1050 0

september 1575 99175 127 0 38 1650 99250 75 75

oktober 1995 101170 155 0 46 2020 101270 25 100

november 2310 103480 165 12 52 2310 103580 0 100

december 2520 106000 165 20 55 2420 106000 0 100 0

Skupno 106000 7428 696 2421 106000 6850 6850

Povprečne mes-

ečne zaloge 599



Priloga 8 – Tabela: Scenarij B (najbolj verjetni scenarij), ki predstavlja vrednost proizvodnje in prodaje med optimističnim in pesimističnim scenarijem




1. leto

januar 650 650 62 0 19 800 800 150 150

februar 850 1500 62 0 19 800 1600 50 100

marec 750 2250 65 0 21 850 2450 100 200

april 650 2900 58 0 18 750 3200 100 300

maj 650 3550 58 0 18 750 3950 100 400

junij 750 4300 65 0 21 850 4800 100 500

julij 600 4900 58 0 19 750 5550 150 650

avgust 450 5350 0 0 0 0 5550 0 450 200

september 650 6000 58 0 18 750 6300 100 300

oktober 850 6850 73 0 23 950 7250 100 400

november 950 7800 85 0 26 1100 8350 150 550

december 1020 8820 71 0 22 920 9270 0 100 450

2. leto

januar 1200 10020 92 0 28 1200 10470 0 450

februar 1600 11620 115 0 35 1500 11970 100 350

marec 1400 13020 119 0 36 1550 13520 150 500

april 1250 14270 111 0 34 1450 14970 200 700

maj 1250 15520 107 0 32 1400 16370 150 850

junij 1400 16920 119 0 36 1550 17920 150 1000

julij 1100 18020 88 0 27 1150 19070 50 1050

avgust 850 18870 0 0 0 0 19070 850 200

september 1275 20145 121 0 36 1575 20645 300 500

oktober 1600 21745 115 0 35 1500 22145 100 400

november 1850 23595 127 0 38 1650 23795 200 200

december 2040 25635 149 0 44 1940 25735 100 100

3. leto

januar 1800 27435 146 0 43 1900 27635 100 200

februar 2450 29885 165 38 60 2650 30285 200 400

marec 2200 32085 165 15 53 2350 32635 150 550

april 1900 33985 165 4 50 2200 34835 300 850

maj 1900 35885 165 4 50 2200 37035 300 1150

junij 2200 38085 165 11 52 2300 39335 100 1250

julij 1650 39735 142 0 42 1850 41185 200 1450

avgust 1275 41010 0 0 0 0 41185 0 1275 175

september 1950 42960 153 0 46 2000 43185 50 225

oktober 2450 45410 165 30 57 2550 45735 100 325

november 2800 48210 165 57 65 2900 48635 100 425

december 3060 51270 165 60 66 2935 51570 0 125 300

4. leto

januar 1500 52770 119 0 36 1550 53120 50 350

februar 2050 54820 161 0 48 2100 55220 50 400

marec 1900 56720 153 0 46 2000 57220 100 500

april 1600 58320 146 0 43 1900 59120 300 800

maj 1600 59920 146 0 43 1900 61020 300 1100

junij 1850 61770 161 0 48 2100 63120 250 1350

julij 1400 63170 123 0 37 1600 64720 200 1550

avgust 1100 64270 0 0 0 0 64720 0 1100 450

september 1600 65870 119 0 36 1550 66270 50 400

oktober 2050 67920 149 0 44 1950 68220 100 300

november 2350 70270 165 7 51 2250 70470 100 200

december 2550 72820 165 23 55 2450 72920 100 100

5. leto

januar 1180 74000 87 0 27 1130 74050 0 50 50

februar 1600 75600 127 0 38 1650 75700 50 100

marec 1450 77050 115 0 35 1500 77200 50 150

april 1300 78350 111 0 34 1450 78650 150 300

maj 1300 79650 107 0 33 1400 80050 100 400

junij 1450 81100 127 0 38 1650 81700 200 600

julij 1200 82300 111 0 34 1450 83150 250 850

avgust 800 83100 0 0 0 0 83150 0 800 50

september 1300 84400 100 0 30 1300 84450 0 50

oktober 1600 86000 127 0 38 1650 86100 50 100

november 1900 87900 146 0 43 1900 88000 0 100

december 2100 90000 153 0 46 2000 90000 0 100 0

Skupno 90000 6657 249 2072 90000 5750 5750

Povprečne mes-

ečne zaloge 438



Priloga 9 – Tabela: Scenarij C (pesimistični scenarij), ki predvideva da bo proizvodnja in prodaja nižja za 30 % glede na optimistični scenarij




1. leto

januar 490 490 43 0 14 560 560 70 70

februar 665 1155 49 0 16 630 1190 35 35

marec 595 1750 51 0 17 665 1855 70 105

april 525 2275 49 0 16 630 2485 105 210

maj 525 2800 49 0 16 630 3115 105 315

junij 595 3395 54 0 17 700 3815 105 420

julij 455 3850 41 0 14 525 4340 70 490

avgust 350 4200 0 0 0 0 4340 0 350 140

september 525 4725 46 0 15 595 4935 70 210

oktober 665 5390 57 0 18 735 5670 70 280

november 770 6160 62 0 20 805 6475 35 315

december 840 7000 62 0 20 805 7280 0 35 280

2. leto 0

januar 980 7980 65 0 20 840 8120 140 140

februar 1330 9310 91 0 28 1190 9310 140 0

marec 1190 10500 99 0 30 1295 10605 105 105

april 1050 11550 94 0 29 1225 11830 175 280

maj 1050 12600 91 0 28 1190 13020 140 420

junij 1190 13790 102 0 31 1330 14350 140 560

julij 910 14700 99 0 30 1295 15645 385 945

avgust 700 15400 0 0 0 0 15645 0 700 245

september 1050 16450 97 0 30 1260 16905 210 455

oktober 1330 17780 97 0 29 1260 18165 70 385

november 1540 19320 113 0 34 1470 19635 70 315

december 1680 21000 126 0 38 1645 21280 35 280

3. leto

januar 1470 22470 118 0 36 1540 22820 70 350

februar 2000 24470 161 0 48 2100 24920 100 450

marec 1800 26270 145 0 43 1890 26810 90 540

april 1600 27870 145 0 43 1890 28700 290 830

maj 1600 29470 130 0 39 1700 30400 100 930

junij 1800 31270 142 0 42 1850 32250 50 980

julij 1360 32630 131 0 39 1710 33960 350 1330

avgust 1050 33680 0 0 0 0 33960 0 1050 280

september 1550 35230 123 0 37 1600 35560 50 330

oktober 2000 37230 153 0 46 2000 37560 0 0 330

november 2310 39540 165 23 55 2450 40010 140 0 470

december 2520 42060 165 23 55 2450 42460 0 70 400

4. leto

januar 1250 43310 104 0 31 1350 43810 100 500

februar 1650 44960 134 0 40 1750 45560 100 600

marec 1490 46450 123 0 37 1610 47170 120 720

april 1310 47760 107 0 33 1400 48570 90 810

maj 1310 49070 107 0 33 1400 49970 90 900

junij 1500 50570 123 0 37 1610 51580 110 1010

julij 1150 51720 107 0 33 1400 52980 250 1260

avgust 870 52590 0 0 0 0 52980 0 870 390

september 1350 53940 100 0 30 1300 54280 50 340

oktober 1650 55590 123 0 37 1600 55880 50 290

november 1900 57490 141 0 42 1840 57720 60 230

december 2100 59590 157 0 47 2050 59770 50 180

5. leto

januar 1000 60590 85 0 26 1100 60870 100 280

februar 1350 61940 111 0 34 1450 62320 100 380

marec 1250 63190 104 0 31 1350 63670 100 480

april 1100 64290 96 0 29 1250 64920 150 630

maj 1100 65390 96 0 29 1250 66170 150 780

junij 1250 66640 107 0 33 1400 67570 150 930

julij 900 67540 81 0 25 1050 68620 150 1080

avgust 760 68300 0 0 0 0 68620 760 320

september 1100 69400 85 0 26 1100 69720 0 0 320

oktober 1400 70800 107 0 33 1400 71120 0 0 320

november 1600 72400 115 0 35 1500 72620 100 220

december 1800 74200 121 0 36 1580 74200 220 0

Skupno 74200 5649 46 1730 74200 4855 4855

Povprečne mes-

ečne zaloge 292



KAZALO SLIK Slika 1: Tehnologija laser, Vir: lmcut.com ............................................... 9 Slika 2: Tehnologija vodni curek, Vir: directindustry.com ............................ 10 Slika 3: Tehnologija ekscentrična stiskalnica, Vir: directindustry.com ............. 11 Slika 4: Tehnologija tračna žaga, Vir: fingaltrade.com ............................... 11 Slika 5: Stojalo za vadbene uteži, prikazano iz zgornje in spodnje strani v 3D .... 13 Slika 6: Sestavna risba proizvoda ......................................................... 14 Slika 7: Tehnična risba stojala za vadbene uteži (tloris) .............................. 15 Slika 8: Tehnična risba stojala za vadbene uteži (naris) .............................. 16 Slika 9: Tehnična risba stojala za vadbene uteži (stranski ris) ....................... 17 Slika 11: Ocena ponudnika tehnologije laser ............................................ 22 Slika 12: Ocena ponudnika tehnologije vodni curek .................................... 22 Slika 13: Ocena ponudnika tehnologije ekscentrična stiskalnica ..................... 23 Slika 14: Primernost posameznega ponudnika tehnologije ............................ 23 Slika 15: Diagram poteka izvajanja delovnih operacij ................................. 24 Slika 16: Poenostavljena oblika stojala za vadbene uteži ............................. 30 Slika 17: Graf točke preloma .............................................................. 35 Slika 18: Tehnologija 3D tiskalnika, Vir: 3ders.org ..................................... 37

KAZALO TABEL Tabela 1: Povprečne vrednosti ukvarjanja s športom in fitnesom, glede na posamezne spremenljivke (Vir: Bunderla M. (2008)), "Lastni izračuni" ............. 18 Tabela 2: Struktura anketirancev po spolu in pogostosti ukvarjanja s fitnesom (Vir: Bunderla M. (2008)), "Lastni izračuni" ............................................. 18 Tabela 3: Kalkulacija za izračun števila uteži v Sloveniji (Vir: Statistični letopis 2012, SURS) ................................................................................... 19 Tabela 4: Zaloge vrednosti kriterijev in podkriterijev odločitvenega modela za izbor tehnologije ............................................................................ 20 Tabela 5: Rezultati vrednotenja .......................................................... 21 Tabela 6: Izračun cene na enoto proizvoda brez upoštevanja izgub pri rezanju in stroškov dela ................................................................................. 27 Tabela 7: Izračun cene na enoto proizvoda z upoštevanjem izgub pri rezanju in oblikovanju ................................................................................... 28 Tabela 8: Izračun cene na enoto proizvoda z upoštevanjem stroškov izreza – laser, količina 100.000 aluminij plošč ............................................................ 28 Tabela 9: Izračun cene na enoto proizvoda z upoštevanimi stroški izreza - vodni curek, količina 100.000 aluminij plošč ................................................... 29 Tabela 10: Izračun cene na enoto proizvoda z upoštevanjem stroškov izreza – ekscentrična stiskalnica, količina 100.000 aluminij plošč ............................. 29 Tabela 11: Scenarij A (optimistični plan proizvodnega programa) .................. 31 Tabela 12: Scenarij B (najbolj verjeten plan proizvodnega programa) ............. 32 Tabela 13: Scenarij C (pesimistični plan proizvodnega programa)................... 32 Tabela 14: Struktura stroškov za izdelavo stojala za uteži pri različnih prodajnih scenarijih ..................................................................................... 34 Tabela 15: Izračun točke preloma in števila prodanih enot za doseganje želene višin dobička .................................................................................. 34



POJMOVNIK

šrafura: Je prerez vrste materialov v nekem predmetu, ki so natančno določeni z ustreznimi standardi. Označimo jih lahko s tremi različnimi skupinami za trdne, tekoče in plinaste materiale z ustreznimi podskupinami.

KRATICE IN AKRONIMI DIN: Deutsches Institut für Normung oziroma nemški inštitut za kakovost GOST: Gosudarstvennyy standart je akronim za ruski gospodarski standard ANSI: American National Standards Institute je ameriški nacionalni inštitut za standardizacijo ISO: International Organization of Standardization so mednarodni standardi za organizacije IEC: International Electrotehnical Commision so mednarodni standardi na področju elektrotehnike ASTM: International – Standards Worlwide so standardi, ki so uveljavljeni po svetu CEN: European Committee for Standardization je evropska komisija za standardizacijo CENELEC: European Committee for Electrotehnical Standardization je evropska komisija za standardizacijo na področju elektrotehnike ETSI: European Telecommunication Standards Institute je evropski inštitut za standarde telekomunikacij SIST: Slovenski inštitut za standardizacijo CAD: Computer Aided Design je računalniško orodje, ki je namenjen načrtovanju in konstriranju CAM: Computer Aided Manufacturing je računalniško podprta proizvodnja CAE: Computer Aided Engineering pomeni računalniško podprto inženirstvo

Documents

RAZVOJ PROCESA IZDELAVE STOJALA ZA VADBENE UTEŽI · 2017. 11. 28. · v risani obliki, sta na voljo prostoročno ali t.i. umetniško risanje in tehniško risanje, ki je zasnovano