Upload
others
View
1
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO
Žiga Bauman
REKONSTRUKCIJA LOKALNE CESTE LC 703321 IN IZGRADNJA PARKIRNIH MEST
Projektna naloga
univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje
Jurovski Dol, september 2015
Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija
Projektna naloga univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje
REKONSTRUKCIJA LOKALNE CESTE LC 703321 IN IZGRADNJA
PARKIRNIH MEST
Študent: Žiga BAUMAN
Študijski program: univerzitetni, Gradbeništvo
Mentor: doc. dr. Marko RENČELJ, univ. dipl. inž. grad.
Jurovski Dol, september 2015
I
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju dr. Marku Renčelju za
pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega
dela.
Posebna zahvala velja staršem, ki so mi
omogočili študij in punci, ki mi je vedno stala ob
strani.
II
REKONSTRUKCIJA LOKALNE CESTE 703321 IN IZGRADNJA PARKIRNIH MEST
Ključne besede: gradbeništvo, lokalne ceste, parkirišča, pešci
Povzetek V projektni nalogi smo podali predlog za ureditev cestnega odseka lokalne ceste v
Jurovskem Dolu, ki je sedaj v slabem stanju. V nalogi je zajeto projektiranje ceste in
parkirnih prostorov za avtomobile. Analizirali smo obstoječe stanje in kasneje tudi
primerjali našo rešitev z dejansko izvedbo projekta. Traso samo razdelimo na dva dela;
prvi del zajema cestni odsek v dolžini 218m, kjer je potrebna samo modernizacija ceste.
V drugem delu pa rekonstrukcija celotnega cestišča in izgradnja parkirnih mest ob novem
pokopališču v občini Sv. Jurij v Slovenskih Gorcah v dolžini 162m.
III
RECONSTRUCTION OF LOCAL ROAD LC 703321 AND
CONSTRUCTION OF PARKING SPACES
Key words: civil engineering, local roads, parking spaces, pedestrians
Abstract
In a project work we made a suggestion for regulation of a section on the local road in
Jurovski Dol, which is now in a really bad state. The project includes a design of the road
as well as a design for the parking spaces intended for cars. We analyzed the current
state and later also compared our solution with the actual implementation of the project.
We divided the course of the transport facility on two parts; the first one consists of a
section on a road 218m in length, where the only thing that needs to be done is
modernization of the road. The second section however needs a full reconstruction of the
roadway and also building the parking spots beside the new cemetery in a municipality
Sv. Jurij in Slovnskih Goricah 162m in length.
IV
VSEBINA
1 UVOD ...................................................................................................................... 1
1.1 OPIS PROBLEMA ................................................................................................. 1
1.2 NAMEN RAZISKAVE ........................................................................................... 1
2 PROJEKTIRANJE IN GRADNJA CEST ........................................................... 2
2.1 KRATKA ZGODOVINA PROJEKTIRANJA CEST ...................................................... 2
2.2 OSNOVNI RAZDELITVI CEST ............................................................................... 3
2.3 LOKALNE CESTE ................................................................................................ 4
2.4 PARKIRIŠČA ..................................................................................................... 10
2.4.1 Načini parkiranja ....................................................................................... 10
2.4.2 Parkirne hiše .............................................................................................. 14
2.5 VOZIŠČNA KONSTRUKCIJA ............................................................................... 19
2.5.1 Posteljica .................................................................................................... 20
2.5.2 Nevezana nosilna plast ............................................................................... 21
2.5.3 Vezane nosilne plasti .................................................................................. 21
2.5.4 Obrabna in zaporna plast ........................................................................... 22
2.6 POVRŠINE ZA PEŠCE ......................................................................................... 23
3 OBSTOJEČE STANJE ........................................................................................ 25
3.1 OPIS LOKACIJE ................................................................................................. 25
3.2 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA CESTNE INFRASTRUKTURE ............................ 26
4 PREDLOG IZBOLJŠANJA OBSTOJEČEGA STANJA ................................ 28
4.1 REKONSTRUKCIJA LOKALNE CESTE ................................................................. 30
4.2 UREDITEV PARKIRNIH PROSTOROV .................................................................. 31
4.3 OVREDNOTENJE PREDLAGANIH REŠITEV .......................................................... 32
5 SKLEP ................................................................................................................... 35
6 VIRI IN LITERATURA ...................................................................................... 36
7 PRILOGE .............................................................................................................. 37
V
7.1 SEZNAM SLIK ................................................................................................... 37
7.2 SEZNAM PREGLEDNIC ...................................................................................... 39
7.3 NASLOV ŠTUDENTA ......................................................................................... 40
7.4 KRATEK ŽIVLJENJEPIS...................................................................................... 40
7.5 SKLOP A IN SKLOP B ........................................................................................ 40
VI
UPORABLJENI SIMBOLI
m - meter
º - stopinja
% - procent
VII
UPORABLJENE KRATICE
LC - lokalna cesta
HC - hitra cesta
LG - glavna mestna cesta
LZ - zbirna krajevna cesta ali zbirna mestna cesta
LK - krajevna cesta ali mestna cesta
JP - javna pot
GC - glavne ceste
RC - regionalne ceste
PLDP - povprečni letni dnevni promet
MP - malo prometne ceste
Rekonstrukcija lokalne ceste LC 703321 in izgradnja parkirnih mest Stran 1
1 UVOD
1.1 Opis problema
Lokalna cesta LC 703321, ki se nahaja v občini Sv. Jurij v Slovenskih Goricah, državno
regionalno cesto z naseljem Jurovski Dol. Cestišče je bilo v slabem stanju zato je bila
potrebna preplastitev z novo asfaltno podlago ali vsaj zakrpanje večjih lukenj. Samo projekt
predvideva razdelitev odseka na dva dela-prvi del v razdalji 218 m obsega obnovo asfaltne
podlage. Drugi del pa rekonstrukcijo obstoječe lokalne ceste, izgradnjo parkirnih mest ob
cesti in izgradnjo hodnika za pešce v dolžini 52 m. Celotna dolžina drugega odseka je 162,31
m.
1.2 Namen raziskave
Namen projektne naloge je poiskati optimalno rešitev za dani primer. V drugem odseku je
potrebno doseči maksimalen izkoristek prostora, z upoštevanjem predpisov, tako da bo na
voljo karseda največ parkirnih mest. Poiskati varno rešitev za pešce in kakovostno, vendar
cenovno ugodno rekonstruirati voziščno konstrukcijo.
Rekonstrukcija lokalne ceste LC 703321 in izgradnja parkirnih mest Stran 2
2 PROJEKTIRANJE IN GRADNJA CEST
2.1 Kratka zgodovina projektiranja cest
Prva sistematična gradnja cest se je pojavila v času Rimskega cesarstva. S tem se tudi pojavi
prvo projektiranje cest. Tako so uvedli standarde za določanje širine cestišča, pravila za
tlakovanje in pravico do zemljiške služnosti. Tako imenovana magistrala je morala biti
široka najmanj 2,45 m na ravnem delu in 4,9m v zavojih, kasneje so se širine določile med
štirimi in šestimi metri, kar je bilo dovolj, da sta se lahko srečala dva vozova.
Za tlakovanje cestišča so najprej izkopali ves material do nosilne podlage (skale), ki so jo
nato zapolnili s plastjo peska, ki je preprečevala poškodbe zaradi morebitnega potresa. Druga
plast je bila iz kamnov, nato grobega grušča in nazadnje z drobnega grušča. Te plasti so
izravnali in potlačili, tako so dobili podlago cestišča. Na to so čim bližje položili ploščate
kamenje, vmesne pore so zapolnili z grobim betonom in nato še izravnali s finim betonom.
Tako so bile ceste gladke in ne takšne, ki jih danes najdemo na arheoloških najdiščih. [5]
Slika 2.1: Rimska cesta v Pompejih (vir:
https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/8/8c/PompeiiStreet.jpg)
https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/8/8c/PompeiiStreet.jpg
Rekonstrukcija lokalne ceste LC 703321 in izgradnja parkirnih mest Stran 3
2.2 Osnovni razdelitvi cest
Danes ceste klasificiramo v več vrst, ki nam predstavlja orodje za projektiranje. Delimo jih
glede na upravljalca in na funkcionalno klasifikacijo. Glede upravljalca jih delimo:
Tabela 2.1: Razdelitev glede na upravljalca
Oznaka ceste AC, HC G1, G2 R1, R2, R3, RT
LC, LG, LZ, LK, JP
Vrsta ceste Avtoceste, hitre ceste Glavne ceste Regionalne
ceste
Lokalne ceste, glavne, zbirne,
krajevne in javne poti
Upravljalec
Družba za avtoceste v Republiki
Sloveniji (DARS d.d.
Direkcija Republike Slovenije za ceste (DRSC) občine
Za funkcionalno razdelitev je pomembno, da je predvidena uporaba enaka dejanski, če ne
upoštevamo dejanske uporabe, lahko pride do nepotrebnih stroškov pri gradnji ceste ali se
kasneje izkaže, da je bila povezava predvidena za prenizko kategorijo.
Funkcionalna klasifikacija (Tabela 2.2) je razdeljena na štiri podkategorije. Razdeljene so
glede na prometne oz. tehnične kriterije, ki zavzemajo pogoje za dostopnost, način
povezovanja in porazdeljevanja prometa. Pomembni so tudi kriteriji kakovosti cest (udobje,
hitrost, varnost in varčnost potovanja).
Uporablja se tudi poenostavljena delitev gleda na funkcionalnost delitev. Tako poznamo
primarne prometnice, ki zagotavljajo povezovanje in pretočnost. Sem spadajo vse državne
ceste, lokalne ceste, glavne ceste in delno tudi zbirne ceste. In sekundarne prometnice, ki
zagotavljajo dostop do posameznih končnih točk. To so javne poti, krajevne ceste in delno
lokalne ceste.
Rekonstrukcija lokalne ceste LC 703321 in izgradnja parkirnih mest Stran 4
Tabela 2.2: Funkcionalna razdelitev
Funkcija ceste Daljinska cesta Povezovalna cesta Zbirna cesta Dostopna cesta
Oznaka DC PC ZC DC
Vrsta ceste Avtocesta, hitra
cesta, glavna cesta
Glavna cesta, regionalna
cesta
Regionalna cesta, lokalna
cesta
Lokalna cesta, javna pot
Oznaka AC, HC, GC GC, RC RC, LC LC, JP
2.3 Lokalne ceste
Lokalna cesta je po definiciji občinska javna cesta, ki povezuje naselja v posamezni občini
ali sosednje občine. Pomembna je tudi kot povezava na javne ceste enake ali višje kategorije.
Ne sme se priključevati na cesto nižje kategorije, ampak samo na sebi enake ali višje
kategorije. Namenjene so za ves promet, lahko so tudi namenjene samo določeni vrsti
prometa (ceste, rezervirane za promet motornih vozil, ceste, rezervirane za promet
kolesarjev ali za druge vrste prometa) in imajo dvo- ali večpasovno vozišče z nivojskimi
križišči. [1]
Merila za določitev lokalne ceste so vrednostno ali opisno določene s povezovanjem v
prostoru in prometno tehničnimi lastnostmi, ki so čim manj obremenjujoče za okolje, varne
in hitre. Lokalna cesta mora izpolnjevati najmanj tri od petih meril po 11. členu uredbe o
merilih za kategorizacijo javnih cest (Tabela 2.3). Hkrati pa izpolnjuje vsaj povezovalne
funkcije ali značilnosti po preostalih dveh merilih.
Obstaja še možnost, da je lokalna cesta po največ enem merilu neustrezna in po ostalih
ustreza vsem funkcijam ali značilnostim javne lokalne ceste, ne gleda na prejšnji odstavek.
Vendar mora zaokroževati mrežo cest enake kategorije ali navezovanja na mrežo cesti višje
kategorije.
Merila, ki jih mora izpolnjevati občinska cesta, da jo lahko smatramo kot lokalno cesto, so:
zbirna prometna funkcija ceste mora združevati promet iz javnih poti in neprekinjeno voditi
do ceste enake ali višje kategorije. Skupna širina cestišča mora biti najmanj 4 m. Imeti mora
Rekonstrukcija lokalne ceste LC 703321 in izgradnja parkirnih mest Stran 5
en prometni pas z razširitvami za izogibanje vozil, gleda na pregledno razdaljo, ampak ne
na večji razdalji od 500 m. Širina vozišča mora znašati najmanj 3m, z obojestranskimi
bankinami širine 0,5 m, lahko tudi pločniki. Vozišče mora biti vsaj makadamsko, dovolj
utrjeno za vozila z najmanj šestimi tonami osne obremenitve. Vse ostali ceste, ki ne
izpolnjujejo navedenih pogojev, se smatrajo kot javne poti. Kot lokalno cesto se lahko smatra
tudi neglede na ostala merila, ceste ki vodijo do letališča, avtobusne postaje, železniške
postaje, žičniških naprav, pristanišč in turističnih območji.
Tabela 2.3: Merila za vrsto javne ceste
Merila povezovalnih funkcij in prometnega pomena javnih cest
Zap. Št. meril
Kategorije občinskih cest
LC JP
1. Prostor, ki ga cesta povezuje:
Povezovanje držav s sosednjimi državami 1.1 N N
Medregionalne povezave in povezave znotraj regij 1.2 D N
Povezave med občinami in znotraj občin 1.3 O O
Povezave v mestih in naseljih 1.4 O O
2. Pomen naselij, ki jih cesta povezuje
Glavni centri v državi in sosednjih državah (nad 50.000 prebivalce, razvite gospodarske in negospodarske dejavnosti) 2.1 N N
Regionalna središča v državi in sosednjih državah (20.000 do 50.000 prebivalcev, razvite gospodarske in negospodarske dejavnosti) 2.2 N N
Regionalna središča v državi (5.000 do 20.000 prebivalcev, razvite gospodarske dejavnosti) 2.3 N N
Lokalna središča (pod 5.000 prebivalcev, gospodarske dejavnosti) 2.4 N N
Povezovanje drugih naselij med občinami in v občini 2.5 O D
Povezovanje v mestih in naseljih 2.6 D O
3. Prometna funkcija ceste
Daljinska cesta na razdalji nad 100 km 3.1 N N
Povezovalna cesta na razdalji od 50 do 100 km 3.2 N N
Rekonstrukcija lokalne ceste LC 703321 in izgradnja parkirnih mest Stran 6
Povezovalna cesta na razdalji od 20 do 50 km 3.3 N N
Povezovalna cesta na razdalji do 20 km; povezovanje za državo pomembnih turističnih in obmejnih območji 3.4 D N
Zbirna cesta za navezovanje prometa na ceste višje kategorije 3.5 O N
Povezovalna in zbirna cesta v mestu ali naselju 3.6 O D
Dostopna cesta v mestu ali naselju 3.7 D O
4. Struktura prometa
Delež tranzitnega prometa nad 15% 4.1 N N
Delež medregionalnega prometa nad 30% 4.2 N N
Delež medregionalnega prometa nad 15% 4.3 N N
Delež regionalnega prometa nad 50% 4.4 D N
Delež lokalnega prometa nad 80% 4.5 O O
5. Potek ceste gleda na naselje
Zunaj naselja 5.1 N N
Zunaj naselja in v naseljih 5.2 O D
V naseljih 5.3 D O Legenda: N – neustrezna O – osnovna D – dopustna
Rekonstrukcija lokalne ceste LC 703321 in izgradnja parkirnih mest Stran 7
Kadar ima več lokalnih cest isto kategorijo, po merilih za razvrščanje v kategorije enako povezovalno funkcijo v prostoru, se upoštevajo dodatna merila za določitev najvišje kategorije. Ta merila obsegajo prometno-tehnične in vozno-dinamične lastnosti, ter prometno-varnostne lastnosti, ki obsegajo: hitrost, varnost, nemoteno odvijanje prometa in vplive na okolje (Tabela 2.4). [6]
Tabela 2.4: Dodatna merila
Dodatna merila za kategorizacijo lokalnih cest Zap. št. meril
Podkategorije lokalnih cest
LG LZ LK
1. Prometno-tehnične in vozno-dinamične
Odvijanje prometa:
- Dvosmerna 1.1 O O O - enosmerna 1.2 N N N
Višja prometna ureditev* 1.3 O - -
Večji delež tovornega prometa* 1.4 O - -
Krajši potovalni časi* 1.5 O - -
Najvišja dopustna hitrost zunaj naselja 1.6 - - -
Najnižja dopustna hitrost zunaj naselja 1.7 - - -
Omejitve hitrosti pod najnižjo dopustno hitrostjo
- trajne 1.8 N D D - začasne 1.9 D D D
Potovalna hitrost (v km/h)
- normalna 1.10 70 50 50 - v naselju 1.11 60 50 50 - v težjih razmerah 1.12 50 40 40
Komunalna infrastruktura
- pod cestiščem 1.13 D D D - ob cestišču zemeljsko 1.14 D D D - ob cestišču začasno 1.15 D D D
Optimalna uporaba cest udeležencev v cestnem prometu:
- cesta, rezervirana za promet motornih vozil 1.16 D D D
- cesta, namenjana vsem udeležencem v prometu 1.17 O O O
Rekonstrukcija lokalne ceste LC 703321 in izgradnja parkirnih mest Stran 8
- cesta, namenjana samo določenim vrstam prometa 1.18 N N N
Omejitve uporabe ceste glede na njen namen
- trajne 1.19 D D D - začasne 1.20 D D D
Zagotavljanje prevoznosti cest – prednostni vrstni red rednega vzdrževanja
- prva 1.21 O N N - druga 1.22 N D D - tretja 1.23 N O O - četrta 1.24 N N N
2. Prometno-varnostne lastnosti cest
Fizično ločeni pasovi 2.1 D D D
Vrsta in oprema križišč:
- zunajnivojska 2.2 D D D - kanalizirana nivojska 2.3 O D D - nekanalizirana nivojska 2.4 D O O - posebna oprema 2.5 D D D - normalna oprema 2.6 O D D - minimalna oprema 2.7 N O O
Navezovanje priključkov
- neposredno 2.8 D D D - v urejenih križiščih 2.9 D D D - zunajnivojska 2.10 D D D
Gostota priključkov zunaj naselja:
- do največ 1 priključek na 400m 2.11 D D D - do največ 4 priključki na 400 m 2.12 D D D - nad 4 priključki na 400 m 2.13 D D D
Križanje z železnico
- nivojsko 2.14 O O O - zunajnivojsko 2.15 D D D
Ustavljanje v sili
- na vozišču 2.16 D D D - zunaj vozišča 2.17 D D D
Rekonstrukcija lokalne ceste LC 703321 in izgradnja parkirnih mest Stran 9
Parkiranje
- na parkirišču 2.18 D D D - na pasu za parkiranje 2.19 D D D
3. Vplivi cestnega prometa na okolje:
»Vplivi cestnega prometa na okolje se določijo na podlagi študije s smiselno prirejeno vsebino poročila o vplivih na okolje iz 56. člena Zakona o varstvu okolja. Študija se osredotoči na razlike med obstoječimi vplivi na okolje in vpliv, ki bodo predvidoma nastali kot posledica prekategorizacije vsake od obravnavanih različic javne cest. Prednost pri uvrstitvi v višjo kategorijo javne ceste ima cesta, ki bo s prekategorizacijo najbolj izboljšala stanje v okolju in/ali povzročila najmanj dodatnih obremenitev okolja. Študija mora na podlagi pregleda sestavin okolja natančneje obravnavati tiste vplive, ki imajo glede na obravnavane različice opredeljivo različno vrednost. Sestavine okolja so:«
naravno opredeljeno okolje:
- tla 3.1 - voda 3.2 - zrak 3.3 - živi svet 3.4
družbeno opredeljeno okolje:
- potencial za rabo prostora 3.5 - kulturne kakovosti prostora 3.6 - bivalne kakovosti prostora 3.7 - urejenost prostora 3.8
* ta merila so osnovana na podlagi štetja prometa in povprečnih potovalnih časov vozil.
Legenda: N – neustrezna O – osnovna D – dopustna
Rekonstrukcija lokalne ceste LC 703321 in izgradnja parkirnih mest Stran 10
2.4 Parkirišča
Parkirišča so pomemben del transportnih sredstev. Na njih želimo čim varneje in blizu
končni točki shraniti svojo prevozno sredstvo, naj si gre za avtomobil, kolo, motorno kolo
ali kakšno drugo prevozno sredstvo. Za površine namenjene mirujočemu prometu,
potrebujemo določeno veliko površino za parkiranje in za izvedbo manevra parkiranja.
Velikosti so odvisne od vrste vozila, se pravi od dimenzij prevoznega sredstva. Tako ločimo
parkirišča namenjena za: [1]
o Motorna kolesa
o Osebne avtomobile
o Osebne avtomobile s prikolico, manjše tovornjake in avtobuse
o Tovorna vozila s priklopnikom ali polpriklopnikom
2.4.1 Načini parkiranja
Osredotočili se bomo na dimenzioniranje parkirnih površin za osebne avtomobile, saj so
najštevilčnejša prevozna sredstva.
Tako poznamo parkiranje ob samem vozišču, parkiranje na parkirni ploščadi in v parkirnih
hišah. V zadnjem času se še uveljavlja nekaj novih načinov parkiranja, kot sta na primer
»park and ride (P+R)« in »kiss and ride (K+R)«.
Parkiranje ob vozišču lahko razdelimo na vzdolžno parkiranje in poševno parkiranje.
Površine namenjene mirujočem prometu na ali ob vozišču poglavitno vplivajo na varnost v
cestnem prometu, saj manevriranje predstavlja motnjo v prometnem toku. Velikost motenj
je odvisna od načina parkiranja. Najmanjšo motnjo predstavlja vzdolžno parkiranje, nato
sledi parkiranje pod kotom in pravokotno parkiranje, slednje se uporablja le na manj
prometnih cestah, kot so dostopne ceste in v stanovanjskih ulicah, saj je tam jakost
prometnega toka vozil najmanjša, prav tako same hitrosti vozil. Na teh mestih je potrebno
tudi zagotoviti čim večje število parkirnih mest, saj je načeloma tam prebivalstvo
najgostejše.
Rekonstrukcija lokalne ceste LC 703321 in izgradnja parkirnih mest Stran 11
Parkirna mesta pri vzdolžnem parkiranju se označijo na začetku pasa za parkiranje ali vsako
parkirišče posebej. Osnovne dimenzije samih parkirnih prostorov so prikazane na sliki 2.2.
Mere za posamezne vrste vozil pa so podane v tabeli 2.5. Pri tem načinu parkiranja moramo
tudi zagotoviti varovalni pas širine 0,5 m. [1]
Slika 2.2: Vzdolžno parkiranje (vir: lasten)
Tabela 2.5: Dimenzije parkirišč pri vzdolžnem parkiranju [1]
Vrsta vozila Motorno kolo Avtomobil Avtobus Tovorno vozilo s priklopnikom ali polpriklopnikom
Dolžina parkirnega prostora (a), v [m]
2,20 5,50 * 16,00 20,00
Širina parkirnega prostora (b), v [m]
1,25 2,00 (min 1,80) 2,50 **
3,00 3,00
Minimalna širina prometnega pasu (c), v [m]
2,50 3,00 4,50 7,00 ***
7,00
Opombe:
* če ni fizične ovire, sta lahko prvo in zadnje parkirno mesto za 0,50 m krajša
** širina parkirnega mesta za taksi vozila in invalide
*** širina cestišča v primeru enosmernega prometa.
Rekonstrukcija lokalne ceste LC 703321 in izgradnja parkirnih mest Stran 12
Pri poševnem parkiranju ločimo parkirišča glede na kot parkiranja, ki ga odmerimo od roba
ali osi vozišča. Parkirna mesta razdelimo na tri osnovne kote, in sicer: 30º, 45º in 60º.
Osnovne dimenzije so prikazane na sliki 2.3 in tabeli 2.6.
Slika 2.3: Poševno parkiranje (vir: lasten)
Tabela 2.6: Dimenzije parkirišč pri poševnem parkiranju [1]
Vrsta vozila Kot parkiranja (α), v [º]
Dolžina parkirnega mesta (a), v [m]
Širina parkirnega mesta (b), v [m]
Min. širina prometnega pasu (c), v [m]
Motorno kolo 45 º 60 º
1,80 2,00
1,25 1,25
2,50 2,50
Avtomobil 30 º 45 º 60 º
4,30 * 5,00 5,30 *
2,30 ** 2,30 ** 2,30 **
3,50 4,00 4,50
Avtobus 30 º 45 º 60 º
9,75 11,50 12,75
4,00 4,00 4,00
10,00 7,50 10,00
Tovorno vozilo s priklopnikom ali polpriklopnikom
30 º 45 º 60 º
12,50 16,00 18,50
4,00 4,00 4,00
5,50 8,50 12,00
Opombe:
* če lahko prednji ali zadnji del vozila sega na pločnik ali zelenico, se lahko dolžina parkirnega mesta skrajša za 0,50 m
** za kratkotrajno parkiranje in parkirnih mest za taksi vozila, se širina parkirnega mesta poveča za 0,20 m, parkirno mesto neposredno ob zidu, stebru in zelenici se poveča za 0,30 m do 0,45 m.
Rekonstrukcija lokalne ceste LC 703321 in izgradnja parkirnih mest Stran 13
Pri pravokotnem parkiranju se kot 90 º odmeri od osi ali roba vozišča. Osnovne mere so
podane na sliki 2.4 in tabeli 2.7.
Slika 2.4: Pravokotno parkiranje (vir: lasten)
Tabela 2.7: Dimenzije parkirišč pri pravokotnem parkiranju [1]
Vrsta vozila Motorno kolo Avtomobil Avtobus Tovorno vozilo s priklopnikom ali polpriklopnikom
Dolžina parkirnega prostora (a), v [m]
2,50 5,00 * 13,00 15,00 ***
19,50
Širina parkirnega prostora (b), v [m]
1,25 2,30 ** 4,00 4,00
Minimalna širina prometnega pasu (c), v [m]
2,50 5,40 12,00 15,00
Opombe:
* če ni fizične ovire, sta lahko prvo in zadnje parkirno mesto za 0,50 m krajša
** za kratkotrajno parkiranje in parkirnih mest za taksi vozila, se širina parkirnega mesta poveča za 0,20 m,
parkirno mesto neposredno ob zidu, stebru in zelenici se poveča za 0,30 m do 0,45 m
*** v primeru da parkirišča uporabljajo turistični avtobusi, mora biti dolžina parkirnega mesta 15,00 m
Rekonstrukcija lokalne ceste LC 703321 in izgradnja parkirnih mest Stran 14
2.4.2 Parkirne hiše
Parkirne hiše se uporabljajo v urbanih naseljih oz. v središčih mest, kjer je gostota
prebivalstva največja, kot tudi primanjkovanje velikih površin za mirujoči promet.
Najpogosteje se parkirna hiša umesti pod večji poslovni ali trgovinski objekt, se pravi v
kletne prostore, ob blokovskih naseljih z nadzemnimi garažami in ob drugih za mesto
pomembnih lokacijah, kjer so potrebe po večji količini parkirnih mest.
Garažne hiše imajo v grobem dve funkciji. Podnevi služijo samo parkiranju, ponoči pa
predvsem garažiranju, s tem se tudi razbremenijo parkirni prostori na ulicah, ki jih lahko
tako uporabimo za kakršno koli drugo funkcijo.
Etažna parkirna ploščad mora biti čim bolje izkoriščena, tako da je na voljo najvišje možno
število parkirnih mest. Najpogosteje se uporablja pravokotni način parkiranja (Slika 2.5).
Poznamo tudi nekaj različic parkiranja pod kotom, kot so ribja kost (Slika 2.6) in parket
(Slika 2.7). [1]
Slika 2.5: Pravokotno parkiranje v garažni hiši (vir: lasten)
Rekonstrukcija lokalne ceste LC 703321 in izgradnja parkirnih mest Stran 15
Slika 2.6: Parkiranje v garažni hiši v obliki »ribja kost« (vir: lasten)
Slika 2.7: Parkiranje v garažni hiši v obliki »parketa« (vir: lasten)
Rekonstrukcija lokalne ceste LC 703321 in izgradnja parkirnih mest Stran 16
Parkirne hiše imajo veliko pozitivnih lastnosti v kolikor so seveda ustrezno projektirana.
Tako omogočajo večjo varnost pred krajo avtomobila oz. prevoznega sredstva in omogočajo
varen promet znotraj garažne hiše, tako za voznike kot pešce.
Pri dimenzioniranju parkirnih hiš moramo upoštevati enostaven dostop, varno vodenje
pešcev do izhodov in planiranje števila dovozov. Tako je število dovozov in izvozov odvisno
od naslednjih parametrov:
- Na vsakih 300 do 400 parkirnih mest je potrebno zagotoviti po en izvoz/uvoz,
- od odvisnosti koliko čakajočega prometa lahko sprejme, ki zavisi od dimenzij
dostopnih poti,
- in od načina plačevanja.
Zelo pomemben del parkirnih hiš so uvozne/izvozne rampe. Od njihove oblike zavisi
nemoteno in varno potekanje prometa. Poznamo kar nekaj načinov klančin, ki povezujejo
posamezne etaže. Lahko so v premi ali krivini. Njihovi nakloni so lahko največ na
nepokritem delu 10%, v pokritem 15% in parkirne klančine od 3% do 5%. [1]
Tabela 2.8: Primeri klančin v parkirnih hišah [1]
1. Klančina v premi z voznima pasoma za dvosmerno
vožnjo:
Slika 2.8*
2. Obrobne preme z enim, višinsko zamaknjenim
voznim pasom za vsako smer vožnje:
Slika 2.9*
Rekonstrukcija lokalne ceste LC 703321 in izgradnja parkirnih mest Stran 17
3. Parkirne klančine, nagib 3%-5%, dvosmerni
promet:
Slika 2.10*
4. Za polovico etažne višine premaknjena parkirišča, s
kratkimi premami klančin za dvosmerni promet:
Slika 2.11*
5. Kratke klančine; srednja klančina za dvosmerni
promet, obrobne pa za enosmerni:
Slika 2.12*
6. Centralna krožna klančina z ločenima , višinsko
zamaknjenima voznima pasovoma za nasprotne vozne
smeri:
Slika 2.13*
Rekonstrukcija lokalne ceste LC 703321 in izgradnja parkirnih mest Stran 18
7. Zunanja dvopasovna krožna klančina, je izvedena
izven objekta:
Slika 2.14*
8. Sistem premih, dvosmernih ločenih klančin:
Slika 2.15*
Opomba: *Vir slik od 2.5 do 2.12 je [1], str. 75-78.
Rekonstrukcija lokalne ceste LC 703321 in izgradnja parkirnih mest Stran 19
2.5 Voziščna konstrukcija
Voziščna konstrukcija je gradbeni objekt, ki je sestavljena iz več različnih materialov.
Materiali morajo biti primerni, da prenesejo vse obremenitve v času uporabe vozišča.
Značilen prerez ceste je prikazan na sliki 2.16, kjer voziščna konstrukcija temelji na
izboljšani zaključni plasti (posteljici) ali na izboljšanih temeljnih tleh. Značilna utrditev
celotne voziščne konstrukcije, ki se uporablja danes je prikazana na sliki 2.17. [2]
Slika 2.16: Značilen prerez voziščne konstrukcije (vir: lasten)
Slika 2.17: Sodobna utrditev vozišča (vir: lasten)
Rekonstrukcija lokalne ceste LC 703321 in izgradnja parkirnih mest Stran 20
2.5.1 Posteljica
Posteljica zagotavlja primerno trajno nosilno podlago, ter tudi ščiti pred neugodnimi vplivi
mraza. Materiali, ki se uporabljajo za izvedbo, morajo biti primerno vezljive zemljine,
predvsem kamnine. Vgrajen material mora biti stabilen in obstojen v vodi in praviloma se
ne vgrajuje, ko so temperature pod lediščem. Kamnine morajo ustrezati zrnavosti, zato
premer največjega zrna ne sme presegati 300 mm ali večji od dveh tretjin debeline samo
plasti.
Pomembno pri izvedbi posteljice je, da s tovornim vozilom ne vozimo po pripravljeni
podlagi ampak že po poleženi posteljici. Primer je prikazan na sliki 2.18. Praviloma je
debeline do 50 cm. [2]
Slika 2.18: Nepravilno in pravilno navažanje posteljice (vir: [2], str.: 264)
Rekonstrukcija lokalne ceste LC 703321 in izgradnja parkirnih mest Stran 21
2.5.2 Nevezana nosilna plast
Ta plast zagotavlja potrebno nosilnost in varuje morebitne občutljive materiale proti
škodljivim učinkom mraza. Nevezane nosilne plasti so vgrajene v vse voziščne konstrukcije
za določene skupine prometnih obremenitev. Ampak sama zmes mora biti prilagojena
predvideni obremenitvi. Za težje obremenitve potrebujemo čim bolj grobozrnata in zrna v
celoti drobljena. Pri manjših silah pa lahko uporabimo zmesi iz drobnozrnatega in gostega
materiala, lahko so tudi naravno oblikovana. Debelina plasti je določena z neenačbo [2]:
hmin ≥ 2,5 Dmax,
kjer je: hmin – debelina nevezane nosilne plasti
Dmax – velikost največjih zrn v zmesi.
2.5.3 Vezane nosilne plasti
To plast razdelimo na dva dela, spodnjo in zgornjo vezano nosilno plast. Spodnjo plast
utrdimo z vezivom, zato jo tudi imenujemo stabilizirana nosilna plast. Vgrajujemo jo zaradi
sposobnosti prevzema nateznih upogibnih napetosti, tako zagotovimo razporeditev
obremenitev in z uporabo veziva zmanjšamo medsebojne napetosti med zrni, ker se ustvarijo
večje stične ploskve. Za vezivo se uporablja bitumensko ali cementno vezivo. Količina
veziva je odvisna od velikosti zrn, večja so zrna, praviloma manj veziva potrebujemo.
Debelina plasti z bitumenskim vezivom je najmanj 8 cm, s cementnim pa v najmanj 15 cm
debeli plasti.
Zgornja vezana plast je vgrajena praviloma v vse vozne konstrukcije, ne gleda na
obremenitev, izjemoma jo lahko izpustimo na cestah z lažjo prometno obremenitvijo.
Praviloma vgrajujemo bolj kvalitetne zmesi kot pri stabilizirani plasti, zato ima ta plast tudi
boljše sposobnosti, ki jih moremo zagotoviti zaradi strižnih napetosti, velike so tudi natezno
upogibne napetosti, kot tudi tlačne obremenitve zaradi prometa. Gostejša zmes je tudi boljša,
zaradi manjšega prodiranja vode v voziščno konstrukcijo in naprej. Materiale, ki jih
uporabljamo za zgornjo vezano nosilno plast obdelamo po vročem postopku. Uporabljamo
Rekonstrukcija lokalne ceste LC 703321 in izgradnja parkirnih mest Stran 22
bitumizirani prodec, bitumizirani prodec z dodatki drobirja ali drobljenca in bitumizirani
drobljenec. Pri lažjih obremenitvah je primerna tudi za obrabno plast. [2]
2.5.4 Obrabna in zaporna plast
Kot samo ime pove, ta plast zagotavlja čim manjšo obrabo in tudi zaščiti celotno voziščno
konstrukcijo proti vodi. Glede namena uporabe razlikujemo dve osnovni vrsti obrabnih
plasti, nevezane in vezane obrabne plasti.
Nevezane obrabne plasti (makadam) uporabljamo pri cestiščih z zelo majhno prometno
obremenitvijo ali pri začasni ureditvi vozišča. Material, ki ga uporabljamo mora biti čim bolj
grobozrnate zrnavosti, t.j. 0/22 mm, 0/32 mm ali 0/45 mm in tudi iz zrnavosti za zaklinjane
(0/8 mm).
Za vezane obrabne plasti uporabljamo različne zmesi (asfaltne in cementno-betonske).
Zadnja plast v voziščni konstrukciji mora biti sposobna prevzeti horizontalne sile med vozili
in voziščem, zagotoviti varno in udobno vožnjo in zaščitit cestišče pred padavinami in
drugimi vremenskimi vplivi.
Asfaltne zmesi se najpogosteje uporabljajo pri cesto gradnji. Njihova tehnološka debelina
znaša od 15 mm do 140 mm, ki je odvisna od vrste asfaltne mešanice in od same zahtevane
oz. projektirane debeline vezne plasti, ki je odvisna od prometne obremenitve. [2]
Cementno betonske krovne plasti so zelo toge, zato prevzemajo obremenitve z natezno
upogibno trdnostjo. Napram asfaltnim zmesem ima kar nekaj prednosti. Obremenitve se
boljše razporedijo po podlagi, kar dopušča manjšo nosilnost le-te, vozna površine se ne
preoblikuje zaradi vpliva temperature in prometa, nižji so tudi sami stroški vzdrževanja in
vozišče ima večjo trajnost. Na drugi strani pa ima tudi nekaj pomanjkljivosti. Morebitna
popravila cestišča so praviloma zahtevnejša, zato tudi dražja in celotno vozišče je potrebno
zgraditi naenkrat. Večji so stroški tudi ob gradnji, saj je zadnja krovna plast debeline od 20
cm do 29 cm, odvisno od tehnologije vgrajevanja. [9]
Rekonstrukcija lokalne ceste LC 703321 in izgradnja parkirnih mest Stran 23
2.6 Površine za pešce
Pešci so v prometu najbolj ranljiva skupina udeležencev. Do nesreč prihaja zaradi
nepozornosti drugih udeležencev in zaradi pešcev samih. Med površine namenjene pešcem
prištevamo poti za pešce, hodnike in pločnike, prehodi, nadhodi in podhodi, stopnišča,
klančine in cone za pešce. Pri dimenzioniranju površin upoštevamo dimenzije pešca (Slika
2.19), tako prometni profil znaša 80 cm in prosti 120 cm.
Slika 2.19: Prometni in prosti profil pešca (vir: lasten)
Zelo pomembni del cestne infrastrukture so prehodi za pešce. Pri dimenzioniranju novih
prehodov je potrebno upoštevati gostoto pešcev na nekem območju in prometno varno lego
samega prehoda. Ločimo tri vrste prehodov: prehod v križišču, samostojen prehod in
poseben prehod. Slednji so namenjeni specifičnim pešcem, kot so otroci, starejše osebe in
osebe s posebnimi zahtevami. Taki prehodi se običajno nahajajo ob šolah, vrtcih,
bolnišnicah, domih za starejše, itd.
Rekonstrukcija lokalne ceste LC 703321 in izgradnja parkirnih mest Stran 24
Minimalna širina prehoda znaša 4 m, v nekaterih primerih ga lahko zmanjšamo na 2 m (Slika
2.20). Kjer pa so dolgi prehodi (na primer čez štiripasovnice) moramo na sredini cestišča
umestiti čakalni otok, ki mora biti enake širine kot prehod. V zadnjem času vstopa v veljavo
rešitev prehoda za pešce z zamikom čez ločilni otok (Slika 2.21). S tem ukrepom izboljšamo
pregled pešcev, saj jih prisilimo oz. izboljšamo pregled na vozila, ki prihajajo iz nasprotne
smeri. Tak način tudi varuje pred naletom vozil.
Slika 2.20: Dimenzije prehoda za pešce (vir: lasten)
Slika 2.21: Zamaknjen prehod s čakalnim otokom (vir: lasten)
Rekonstrukcija lokalne ceste LC 703321 in izgradnja parkirnih mest Stran 25
3 OBSTOJEČE STANJE
3.1 Opis lokacije
Lokalna cesta 703321 leži v Občini Sv. Jurij v Slovenskih Goricah, se pravi v severno-
vzhodnem delu Slovenije, 20 km iz Maribora. Cesta poteka od regionalne ceste R3-749/4019
mimo trgovine, pošte, kmetijske zadruge, pokopališča, ter naprej po dolini v smeri Lenarta,
kjer se spet priključi na isto regionalno cesto.
Slika 3.1: Lokacija lokalne ceste (vir: http://plan2bike.com/)
http://plan2bike.com/
Rekonstrukcija lokalne ceste LC 703321 in izgradnja parkirnih mest Stran 26
3.2 Analiza obstoječega stanja cestne infrastrukture
Obstoječa lokalna cesta je v slabem stanju, vidne so razpoke v asfaltni podlagi, prav tako se
pojavljajo udarne jame, ki so lahko poškodujejo vozila (vidno na sliki 3.2 in sliki 3.3).
Takšno stanje ceste je neprimerno in tudi nevarno za vse udeležence v cestnem prometu.
Slika 3.2: Obstoječe stanje A (vir: lasten)
Slika 3.3: Obstoječe stanje B (vir: lasten)
Rekonstrukcija lokalne ceste LC 703321 in izgradnja parkirnih mest Stran 27
Slabo je urejena vertikalna in horizontalna cestna infrastruktura. Na cestišču niso označene
talne oznake za obstoječe parkirne prostore oz. so zelo slabo vidni (Slika 3.4). Prav tako se
ne vidi drugih talnih označb. Tudi potrebne vertikalne signalizacije ni.
Ker ob lokalni cesti leži tudi pokopališče, bi bilo potrebno urediti parkirne prostore, saj
občasno prihaja do zastojev, ker so avtomobili parkirani na cestišču oz. na njenem robu.
Slika 3.4: Obstoječe stanje (vir: lasten)
Rekonstrukcija lokalne ceste LC 703321 in izgradnja parkirnih mest Stran 28
4 PREDLOG IZBOLJŠANJA OBSTOJEČEGA STANJA
Območje obdelave bomo zaradi boljše preglednosti razdelili na dva dela. Tako bo prvi sklop
A potekal, od regionalne ceste do začetka sklopa B, ki je pri ekološkem otoku. Del A je tako
dolžine 218 m. Na njem se bo izvedla preplastitev obstoječe ceste, razširitev vozišča, kjer ne
dosega širine 4 m in posodobitev parkirnih mest ob trgovini v Jurovskem Dolu.
Slika 4.1: Trasa sklopa A (vir: http://plan2bike.com/)
http://plan2bike.com/
Rekonstrukcija lokalne ceste LC 703321 in izgradnja parkirnih mest Stran 29
Sklop B tako poteka od ekološkega otoka in se konča na koncu brezovega drevoreda, v
razdalji 162 m. Na zahodni strani te ceste je že pločnik, ki se konča ob dovozu do pokopališča
in je v zadovoljivem stanju. Na drugi strani ceste poteka »divje« parkirišče, se pravi na
platoju med cestiščem in brezovim drevoredom.
Na tem odseku bomo rekonstruirali obstoječo cestišče, izgradili parkirna mesta za osebne
avtomobile in podaljšali obstoječi pločnik do stopnic, ki vodijo do mrliške vežice.
Slika 4.2: Trasa sklopa B (vir: http://plan2bike.com/)
http://plan2bike.com/
Rekonstrukcija lokalne ceste LC 703321 in izgradnja parkirnih mest Stran 30
4.1 Rekonstrukcija lokalne ceste
Lokalna cesta LC 703321, po merilih za določitev vrste javne ceste izpolnjuje vseh pet
pogojev, da jo lahko kategoriziramo kot lokalno cesto (merila so podana v tabeli 2.3), zato
ni potrebno upoštevati dodatnih meril.
Samih podatkov o prometni obremenitvi za to območje ni, zato bomo iz terenskih izkušenj
cesto projektirali na maksimalno 500 vozil PLDP. V prihodnje ne pričakujemo povečanja
prometnega volumna. Po tem kriteriju spada lokalna cesta med malo prometne ceste in se
jih projektira na projektno hitrost 50 km/h. [11]
Tabela 4.1: Dimenzije prečnega profila
Vrsta ceste PLDP
Rekonstrukcija lokalne ceste LC 703321 in izgradnja parkirnih mest Stran 31
4.2 Ureditev parkirnih prostorov
Tako kot pri rekonstrukciji ceste, smo za potrebe parkirnih prostorov lokalno cesto razdelili
na sklop A in B.
V sklopu A je na voljo približno 15 parkirnih mest, od tega 13 za vzdolžno parkiranje in 2
za pravokotno parkiranje. Ta parkirna mesta so v glavnem namenjena parkiranju kupcev v
trgovini, pošti in kmetijski zadrugi. Parkirišča so slabo označena (vidno na sliki 3.4).
Obstoječe stanje lahko izboljšamo tako da na vsaki strani ceste dodamo nekaj parkirnih
prostor za vzdolžno parkiranje, seveda tam kjer nam prostor to dopušča. Tako smo na desni
strani vozišča (če gledamo v smeri proti Lenartu) dodali 1 parkirno mesto in na levi strani
pa 5. To smo dosegli z minimalnimi posegi v obstoječe stanje. Predlog ureditve je podrobno
prikazan v prilogi 7.5.
V sklopu B še trenutno ni urejenega parkirišča, ampak samo zelenica na levi strani. Tako
predlagamo ureditev parkirišča med cestiščem in brezovim drevoredom, kjer je možno
dimenzionirati 33 parkirišč za poševno parkiranje pod kotom 45º in še 8 parkirišča za
vzdolžno parkiranje, ki se nahajajo za drevoredom, prav tako na isti strani. Predlagana
rešitev je optimalna za prostor, ki smo ga imeli na voljo (priloga 7.5).
Rekonstrukcija lokalne ceste LC 703321 in izgradnja parkirnih mest Stran 32
4.3 Ovrednotenje predlaganih rešitev
Med pisanjem te naloge je občina Sv. Jurij v Slovenskih Goricah oz. njihov izbran izvajalec
dejansko rekonstruirala ta odsek. Tako bomo primerjali naše predloge z dejansko izvedbo
na samem odseku.
Kot prvo naj omenimo, da pri vzdolžnem parkiranju pri dejanski izvedbi manjka varovalni
pas 0,5 m in pri pravokotnem parkiranju nista označeni parkirišči (Slika 4.4). V sklopu A se
naše rešitve z dejanskim stanjem ujemajo, tako pri številu parkirišč, kot pri prostoru
namenjenemu stojnici (na mestu označenim s »x«, na levi strani, če pogledamo proti
Lenartu) in prostoru namenjenemu umikanju vozil, predvsem avtobusov (Slika 4.5). Naj
omenim, da odstavni pas potrebujemo samo v sklopu A, kajti parkirišče za avtobuse se
nahaja na konca tega odseka, tako da v sklopu B ne vozijo avtobusi (Slika 4.6).
Slika 4.3: Dejansko stanje 1 (vir: lasten)
Slika 4.4: Dejansko stanje 2 (vir: lasten)
Rekonstrukcija lokalne ceste LC 703321 in izgradnja parkirnih mest Stran 33
Slika 4.5: Pas za umikanje vozil (vir: lasten)
Slika 4.6: Avtobusno parkirišče (vir: lasten)
Rekonstrukcija lokalne ceste LC 703321 in izgradnja parkirnih mest Stran 34
V sklopu B je pri poševnem parkiranju pri dejanskem stanju 32 parkirnih mest, ki so prav
tako pod kotom 45º, saj nam prostor, ki smo ga imeli na razpolago ni ponujal ugodnejše
rešitve. Tako širina vozišča, ki je 4 m, omogoča neovirano manevriranje pri parkiranju.
Skladajo, se tudi samo dimenzije parkirišč, ki so vidne v prilogi 7.5. Manjša razlika je nastala
pri vzdolžnem parkiranju. Tako so pri dejanski izvedbi 3 parkirišča na vzhodni strani in 4 na
zahodni strani cestišča (Slika 4.7 in Slika 4.78). Mi smo pa predlagali 8 parkirnih prostor na
vzhodni stani.
Slika 4.7: Dejansko stanje 3 (vir: lasten) Slika 4.8: Dejansko stanje 4 (vir: lasten)
Rekonstrukcija lokalne ceste LC 703321 in izgradnja parkirnih mest Stran 35
5 SKLEP
V projektni nalogi smo tako opisali osnove, ki nam služijo pri projektiranju cest in voziščnih
konstrukcij. Razložili smo kategorizacije javnih cest in njihova merila za določitev. Podali
pravila za dimenzioniranje različne vrste parkirišč in opisali osnovno sestavo voziščnih
konstrukcij.
Pri našem problemu smo si zadali cilj, da uredimo cestni odsek, tako da bo prostor, ki smo
ga imeli na voljo kar se da uporaben in praktičen za uporabo, seveda pri upoštevanju vseh
zakonov in pravilnikov, ki jih poznamo pri cesto gradnji. Na koncu smo prišli do zaključka,
da se veliko krat pri takšnih projektih, dosledno ne upošteva vseh pravilnikov. Za to sta dva
glavna vzroka; ali se pri gradnji objekta ne upošteva vseh načrtov in detajlov , ki jih izdela
projektant, ali pa se že pri projektiranju objekta pojavijo napake. Zgodi se tudi, da med samo
gradnjo pride do nepričakovanih sprememb, tako da se lahko končno stanje razlikuje od
predvidenega. Ampak to ne predstavlja težave, če se upoštevajo vsi pravilniki.
Rekonstrukcija lokalne ceste LC 703321 in izgradnja parkirnih mest Stran 36
6 VIRI IN LITERATURA
[1] Tollazzi, T., Renčelj, M., Mestne prometne površine, Fakulteta za gradbeništvo, Univerza v Mariboru, 2013
[2] Žmavc, J., Gradnja cest, voziščne konstrukcije, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani; Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije, 2007
[3] Pravilnik o projektiranju cest, Uradni list RS, 14.10.2005
[4] Označbe na vozišču, oblika in mere, Uradni list RS, 17.1.2012
[5] Wikipedija, rimska cesta, URL: https://sl.wikipedia.org/wiki/Rimska_cesta (dostop: 26.8.2015)
[6] Uredba o merilih za kategorizacijo javnih cest, URL: http://www.mzi.gov.si/fileadmin/mzi.gov.si/pageuploads/DC_splosno/uredba_merila_kategorizacija.pdf (dostop: 28.8.2015)
[7] Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj, URL: http://www.slonep.net/predpisi/zakonodaja/pravilnik-o-minimalnih-tehnicnih-zahtevah-za-graditev-stanovanjskih-stavb-in-stanovanj (dostop: 28.8.2015)
[8] Zemljevidi Najdi.si, URL: http://zemljevid.najdi.si/ (dostop: 1.9.2015)
[9] SLOCEM Združenje slovenske cementne industrije, Beton in trajnostna gradnja betonska vozišča, zbornik, Ljubljana, oktober 2013
[10] Zemljevid, Url: http://plan2bike.com/ (dostop: 4.9.2015)
[11] Uradni list, pravilnik o projektiranju cest, URL: https://www.uradni-list.si/1/content?id=58173 (dostop: 4.9.2015)
https://sl.wikipedia.org/wiki/Rimska_cestahttp://www.mzi.gov.si/fileadmin/mzi.gov.si/pageuploads/DC_splosno/uredba_merila_kategorizacija.pdfhttp://www.mzi.gov.si/fileadmin/mzi.gov.si/pageuploads/DC_splosno/uredba_merila_kategorizacija.pdfhttp://www.slonep.net/predpisi/zakonodaja/pravilnik-o-minimalnih-tehnicnih-zahtevah-za-graditev-stanovanjskih-stavb-in-stanovanjhttp://www.slonep.net/predpisi/zakonodaja/pravilnik-o-minimalnih-tehnicnih-zahtevah-za-graditev-stanovanjskih-stavb-in-stanovanjhttp://zemljevid.najdi.si/http://plan2bike.com/https://www.uradni-list.si/1/content?id=58173https://www.uradni-list.si/1/content?id=58173
Rekonstrukcija lokalne ceste LC 703321 in izgradnja parkirnih mest Stran 37
7 PRILOGE
7.1 Seznam slik
Slika 2.1: Rimska cesta v Pompejih (vir:
https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/8/8c/PompeiiStreet.jpg) ................ 2
Slika 2.2: Vzdolžno parkiranje (vir: lasten)......................................................................... 11
Slika 2.3: Poševno parkiranje (vir: lasten)........................................................................... 12
Slika 2.4: Pravokotno parkiranje (vir: lasten) ...................................................................... 13
Slika 2.5: Pravokotno parkiranje v garažni hiši (vir: lasten) ............................................... 14
Slika 2.6: Parkiranje v garažni hiši v obliki »ribja kost« (vir: lasten) ................................. 15
Slika 2.7: Parkiranje v garažni hiši v obliki »parketa« (vir: lasten) .................................... 15
Slika 2.8* ............................................................................................................................. 16
Slika 2.9* ............................................................................................................................. 16
Slika 2.10* ........................................................................................................................... 17
Slika 2.11* ........................................................................................................................... 17
Slika 2.12* ........................................................................................................................... 17
Slika 2.13* ........................................................................................................................... 17
Slika 2.14* ........................................................................................................................... 18
Slika 2.15* ........................................................................................................................... 18
Slika 2.16: Značilen prerez voziščne konstrukcije (vir: lasten)........................................... 19
Slika 2.17: Sodobna utrditev vozišča (vir: lasten) ............................................................... 19
Slika 2.18: Nepravilno in pravilno navažanje posteljice (vir: [2], str.: 264) ....................... 20
Slika 2.19: Prometni in prosti profil pešca (vir: lasten) ....................................................... 23
Slika 2.20: Dimenzije prehoda za pešce (vir: lasten) .......................................................... 24
Slika 2.21: Zamaknjen prehod s čakalnim otokom (vir: lasten) .......................................... 24
Rekonstrukcija lokalne ceste LC 703321 in izgradnja parkirnih mest Stran 38
Slika 3.1: Lokacija lokalne ceste (vir: http://plan2bike.com/)............................................. 25
Slika 3.2: Obstoječe stanje A (vir: lasten) ........................................................................... 26
Slika 3.3: Obstoječe stanje B (vir: lasten) ........................................................................... 26
Slika 3.4: Obstoječe stanje (vir: lasten) ............................................................................... 27
Slika 4.1: Trasa sklopa A (vir: http://plan2bike.com/) ........................................................ 28
Slika 4.2: Trasa sklopa B (vir: http://plan2bike.com/) ........................................................ 29
Slika 4.3: Dejansko stanje 1 (vir: lasten) ............................................................................. 32
Slika 4.4: Dejansko stanje 2 (vir: lasten) ............................................................................. 32
Slika 4.5: Pas za umikanje vozil (vir: lasten) ...................................................................... 33
Slika 4.6: Avtobusno parkirišče (vir: lasten) ....................................................................... 33
Slika 4.7: Dejansko stanje 3 (vir: lasten) Slika 4.8: Dejansko stanje 4 (vir: lasten)....... 34
Rekonstrukcija lokalne ceste LC 703321 in izgradnja parkirnih mest Stran 39
7.2 Seznam preglednic
Tabela 2.1: Razdelitev glede na upravljalca .......................................................................... 3
Tabela 2.2: Funkcionalna razdelitev ...................................................................................... 4
Tabela 2.3: Merila za vrsto javne ceste ................................................................................. 5
Tabela 2.4: Dodatna merila ................................................................................................... 7
Tabela 2.5: Dimenzije parkirišč pri vzdolžnem parkiranju [1] ........................................... 11
Tabela 2.6: Dimenzije parkirišč pri poševnem parkiranju [1] ............................................. 12
Tabela 2.7: Dimenzije parkirišč pri pravokotnem parkiranju [1] ........................................ 13
Tabela 2.8: Primeri klančin v parkirnih hišah [1] ................................................................ 16
Tabela 4.1: Dimenzije prečnega profila .............................................................................. 30
Tabela 4.2: Sestava voziščne konstrukcije .......................................................................... 30
Rekonstrukcija lokalne ceste LC 703321 in izgradnja parkirnih mest Stran 40
7.3 Naslov študenta
Žiga Bauman
Malna 16A
2223 Jurovski Dol
Tel.: 031 507 067
e-mail: [email protected]
7.4 Kratek življenjepis
Rojen: 25.4.1991 v Mariboru
Šolanje: 1998. – 2006. osnovna šola Jožeta Hudalesa, Jurovski Dol
2006. – 2010. srednja gradbena šola in gimnazija Maribor
2010. – fakulteta za gradbeništvo Maribor
7.5 Sklop A in sklop B
mailto:[email protected]
ME
JA
O
BD
ELA
VE
ME
JA
O
BD
ELA
VE
4
3,25
1,2
4
3,25
1,2
45
robnik 15/25cm
robnik 8/20cm
robnik 15/25cm
robnik 15/25cm
robnik 8/20cm
robnik 15/25cm
M
E
J
A
O
B
D
E
L
A
V
E
2 PM za invalide
L=51,5m
8 PM
31PM + 2 PM za invalide
L=71,72m
S
ME
JA
O
BD
ELA
VE
ME
JA
O
BD
ELA
VE
4 PM
L=131,5 m
2 PM
L=6 m
1,2
4
1,2
robnik 8/20cm
robnik 8/20cm
robnik 15/25cm
robnik 15/25cm
robnik 15/25cm
robnik 15/25cm
Dovoz
SKLOP A
SKLOP B
R3-749/4109
Sklop B
Sklop A
0,5
2
3
2
,
3
0,5
6
2
6
9 PM
66
4
0,5
2
6
5
5,4
L=43,55
Lokacija objekta: Jurovski Dol
Merilo: 1:300
Vsebina risbe:
GRADBENA SITUACIJA
Datum: Avgust 2015
SKLOP A IN B
projektna_naloga_ziga_bauman1 UVOD1.1 Opis problema1.2 Namen raziskave
2 PROJEKTIRANJE IN GRADNJA CEST2.1 Kratka zgodovina projektiranja cest2.2 Osnovni razdelitvi cest2.3 Lokalne ceste2.4 Parkirišča2.4.1 Načini parkiranja2.4.2 Parkirne hiše
2.5 Voziščna konstrukcija2.5.1 Posteljica2.5.2 Nevezana nosilna plast2.5.3 Vezane nosilne plasti2.5.4 Obrabna in zaporna plast
2.6 Površine za pešce
3 OBSTOJEČE STANJE3.1 Opis lokacije3.2 Analiza obstoječega stanja cestne infrastrukture
4 PREDLOG IZBOLJŠANJA OBSTOJEČEGA STANJA4.1 Rekonstrukcija lokalne ceste4.2 Ureditev parkirnih prostorov4.3 Ovrednotenje predlaganih rešitev
5 sklep6 VIRI in LITERATURA7 PRILOGE7.1 Seznam slik7.2 Seznam preglednic7.3 Naslov študenta7.4 Kratek življenjepis7.5 Sklop A in sklop B
sklop_a_b-840×290