REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVOvrs-3.vlada.si/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF/71d4985... · - financiranje občin. NE Gradivo (predpis) je bilo poslano v mnenje: ... uprave,

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana T: 01 478 86 24F: 01 478 86 49E: [email protected]

Številka: 478-8/2015-MPJU/46Ljubljana, 15.6.2016

GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE [email protected]

ZADEVA: Poročilo o realizaciji načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem države za organe državne uprave, pravosodne organe, javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije in javne sklade za leto 2014– predlog za obravnavo

1. Predlog sklepov vlade:Na podlagi 7. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05-UPB1– uradno prečiščeno besedilo in nasl.) in prvega odstavka 15. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13- ZDU-1G, 50/14, 90/14-ZDU-1I, 14/15-ZUUJFO in 76/15) ter na predlog Ministrstva za javno upravo št. 478-8/2015-MPJU/46, je Vlada Republike Slovenije na …… seji dne ……. sprejela naslednji

SKLEP:

Vlada Republike Slovenije je sprejela besedilo Poročila o realizaciji načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem države za organe državne uprave, pravosodne organe, javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije in javne sklade za leto 2014 in ga predloži Državnemu zboru Republike Slovenije.

mag. Darko KRAŠOVECgeneralni sekretar

Sklep prejmejo: 1. vsa ministrstva in vse vladne službe2. Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije, Sektor za podporo dela KAZI

2. Predlog za obravnavo predloga zakona po nujnem ali skrajšanem postopku v državnem zboru z obrazložitvijo razlogov:/3.a Osebe, odgovorne za strokovno pripravo in usklajenost gradiva:

- Boris Koprivnikar, minister za javno upravo;- dr. Nejc Brezovar, državni sekretar, Ministrstvo za javno upravo;- Uroš Korošec, generalni direktor, Ministrstvo za javno upravo;- Tatjana Hočevar Kerševan, sekretarka, Ministrstvo za javno upravo;- mag. Helena Gregorc, sekretarka, Ministrstvo za javno upravo;- Domen Boškovič, svetovalec, Ministrstvo za javno upravo.

3.b Zunanji strokovnjaki, ki so sodelovali pri pripravi dela ali celotnega gradiva:- Navedite osebno ime zunanjega strokovnjaka ali firmo in naslov pravne osebe, ki je

sodelovala pri pripravi predloga predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil: /- Navedite s tem povezane stroške, ki bremenijo javnofinančna sredstva ali navedite, da

sodelovanje strokovnjaka ni povezano z javnofinančnimi izdatki: /

4. Predstavniki vlade, ki bodo sodelovali pri delu državnega zbora:- Boris Koprivnikar, minister za javno upravo;- dr. Nejc Brezovar, državni sekretar, Ministrstvo za javno upravo;- Uroš Korošec, generalni direktor, Ministrstvo za javno upravo;- Tatjana Hočevar Kerševan, sekretarka, Ministrstvo za javno upravo;- mag. Helena Gregorc, sekretarka, Ministrstvo za javno upravo;

5. Kratek povzetek gradiva:Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13- ZDU-1G, 50/14, 90/14-ZDU-1I, 14/15-ZUUJFO in 76/15; v nadaljevanju: ZSPDSLS) v 15. členu določa, da Vlada Republike Slovenije Državnemu zboru Republike Slovenije, skupaj z zaključnim računom proračuna, predloži poročilo o realizaciji načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem iz drugega odstavka 11. člena ZSPDSLS in poročilo o realizaciji načrta ravnanja s premičnim premoženjem iz tretjega odstavka 13. člena ZSPDSLS.

Predloženo Poročilo o realizaciji načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem države za organe državne uprave, pravosodne organe, javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije in javne sklade za leto 2014 zajema podatke o realizaciji Odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za organe državne uprave, pravosodne organe, javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije in javne sklade za leto 2014 (Uradni list RS, št. 102/13; v nadaljevanju: Odlok 2014) in podatke o realizaciji sklenitev pravnih poslov izven veljavnih načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem države v skladu z 12. členom in osmim odstavkom 13. člena ZSPDSLS ter Sklepom Vlade Republike Slovenije št. 47800-1/2014/3 z dne 31. 1. 2014.6. Presoja posledic za:

a) javnofinančna sredstva nad 40.000 EUR v tekočem in naslednjih treh letih NE

b) usklajenost slovenskega pravnega reda s pravnim redom Evropske unije NE

c) administrativne posledice NEč) gospodarstvo, zlasti mala in s redn ja pod je t ja te r

konkurenčnost podjetijNE

d) okolje, vključno s prostorskimi in varstvenimi vidiki NEe) socialno področje NEf) dokumente razvojnega načrtovanja:

nacionalne dokumente razvojnega načrtovanja razvojne politike na ravni programov po strukturi

razvojne klasifikacije programskega proračuna r a z v o j n e d o k u m e n t e E v r o p s k e u n i j e i n

mednarodnih organizacij

NE

7.a Predstavitev ocene finančnih posledic nad 40.000 EUR:

I. Ocena finančnih posledic, ki niso načrtovane v sprejetem proračunuTekoče leto (t) t + 1 t + 2 t + 3

Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (–) prihodkov državnega proračuna

/ / / /

Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (–) prihodkov občinskih proračunov

/ / / /

Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (–) odhodkov državnega proračuna

/ / / /

Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (–) odhodkov občinskih proračunov

/ / / /

Predvideno povečanje (+) ali zmanjšanje (–) obveznosti za druga javnofinančna sredstva

/ / / /

II. Finančne posledice za državni proračun

II.a Pravice porabe za izvedbo predlaganih rešitev so zagotovljene:

Ime proračunskega uporabnika

Šifra in naziv ukrepa, projekta

Šifra in naziv proračunske

postavke

Znesek za tekoče leto

(t)Znesek za t + 1

II.b Manjkajoče pravice porabe bodo zagotovljene s prerazporeditvijo:

Ime proračunskega uporabnika

Šifra in naziv ukrepa, projekta

Šifra in naziv proračunske

postavke

Znesek za tekoče leto

(t)Znesek za t + 1

SKUPAJII.c Načrtovana nadomestitev zmanjšanih prihodkov in povečanih odhodkov proračuna:

Novi prihodki Znesek za tekoče leto (t) Znesek za t + 1

SKUPAJ

OBRAZLOŽITEV:I. Ocena finančnih posledic, ki niso načrtovane v sprejetem proračunu

V zvezi s predlaganim vladnim gradivom se navedejo predvidene spremembe (povečanje, zmanjšanje): prihodkov državnega proračuna in občinskih proračunov, odhodkov državnega proračuna, ki niso načrtovani na ukrepih oziroma projektih sprejetih

proračunov, obveznosti za druga javnofinančna sredstva (drugi viri), ki niso načrtovana na ukrepih

oziroma projektih sprejetih proračunov.

II. Finančne posledice za državni proračunPrikazane morajo biti finančne posledice za državni proračun, ki so na proračunskih postavkah načrtovane v dinamiki projektov oziroma ukrepov:

II.a Pravice porabe za izvedbo predlaganih rešitev so zagotovljene:Navede se proračunski uporabnik, ki financira projekt oziroma ukrep; projekt oziroma ukrep, s katerim se bodo dosegli cilji vladnega gradiva in proračunske postavke (kot proračunski vir financiranja), na katerih so v celoti ali delno zagotovljene pravice porabe (v tem primeru je nujna povezava s točko II. b). Pri uvrstitvi novega projekta oziroma ukrepa v načrt razvojnih programov se navedejo: proračunski uporabnik, ki bo financiral novi projekt oziroma ukrep, projekt oziroma ukrep, s katerim se bodo dosegli cilji vladnega gradiva in proračunske postavke.

Za zagotovitev pravic porabe na proračunskih postavkah, s katerih se bo financiral novi projekt oziroma ukrep, je treba izpolniti tudi točko II. b, saj je za novi projekt oziroma ukrep mogoče zagotoviti pravice porabe le s prerazporeditvijo s proračunskih postavk, s katerih se financirajo že sprejeti oziroma veljavni projekti in ukrepi.

II.b Manjkajoče pravice porabe bodo zagotovljene s prerazporeditvijo:Navedejo se proračunski uporabniki, sprejeti (veljavni) ukrepi oziroma projekti, ki jih proračunski uporabnik izvaja in proračunske postavke tega proračunskega uporabnika, ki so v dinamiki teh projektov oziroma ukrepov ter s katerih se bodo s prerazporeditvijo zagotovile pravice porabe za dodatne aktivnosti pri obstoječih projektih oziroma ukrepih ali novih projektih oziroma ukrepih, navedenih v točki II.a.

II.c Načrtovana nadomestitev zmanjšanih prihodkov in povečanih odhodkov proračuna:

Če se povečani odhodki (pravice porabe) ne bodo zagotovili tako, kot je določeno v točkah II.a in II.b, je povečanje odhodkov in izdatkov proračuna mogoče na podlagi zakona, ki ureja izvrševanje državnega proračuna (npr. priliv namenskih sredstev EU). Ukrepanje ob zmanjšanju prihodkov in prejemkov proračuna je določeno z zakonom, ki ureja javne finance in zakonom, ki ureja izvrševanje državnega proračuna.

7.b Predstavitev ocene finančnih posledic pod 40.000 EUR:Kratka obrazložitevPredlagani sklep nima nobenih finančnih posledic. Gre namreč za poročilo, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije z namenom posredovanja dokumenta Državnemu zboru Republike Slovenije skupaj z zaključnim računom, kot predvideva Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti.8. Predstavitev sodelovanja z združenji občin:

Vsebina predloženega gradiva (predpisa) vpliva na:- pristojnosti občin,- delovanje občin,- financiranje občin.

NE

Gradivo (predpis) je bilo poslano v mnenje: Skupnosti občin Slovenije SOS: NE Združenju občin Slovenije ZOS: NE Združenju mestnih občin Slovenije ZMOS: NE

1. Predlogi in pripombe združenj so bili upoštevani: v celoti, večinoma, delno, niso bili upoštevani.

/

Bistveni predlogi in pripombe, ki niso bili upoštevani./9. Predstavitev sodelovanja javnosti:Gradivo je bilo predhodno objavljeno na spletni strani predlagatelja: NEGradivo se nanaša na notranje poslovanje med državnimi organi in nima nobenega vpliva na tretje osebe, zaradi česar sodelovanje javnosti ni potrebno.(Če je odgovor DA, navedite:Datum objave: ………V razpravo so bili vključeni: nevladne organizacije, predstavniki zainteresirane javnosti, predstavniki strokovne javnosti. .Mnenja, predlogi in pripombe z navedbo predlagateljev (imen in priimkov fizičnih oseb, ki niso poslovni subjekti, ne navajajte):

Upoštevani so bili: v celoti, večinoma, delno, niso bili upoštevani.

Bistvena mnenja, predlogi in pripombe, ki niso bili upoštevani, ter razlogi za neupoštevanje:

Poročilo je bilo dano ……………..

Javnost je bila vključena v pripravo gradiva v skladu z Zakonom o …, kar je navedeno v predlogu predpisa.)

10. Pri pripravi gradiva so bile upoštevane zahteve iz Resolucije o normativni dejavnosti: NE

11. Gradivo je uvrščeno v delovni program vlade: NE

Boris KOPRIVNIKARminister

PRILOGE:- osnutek sklepa Vlade RS;- obrazec »priloga 2«;- Poročilo o realizaciji načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem države za organe

državne uprave, pravosodne organe, javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije in javne sklade za leto 2014;

OSNUTEK SKLEPA VLADE RS:

Na podlagi 7. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05-UPB1–uradno prečiščeno besedilo in nasl.) in prvega odstavka 15. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13-ZDU-1G, 50/14, 90/14-ZDU-1I, 14/15-ZUUJFO in 76/15) ter na predlog Ministrstva za javno upravo št. 478-8/2015-MPJU/46, je Vlada Republike Slovenije na …… seji dne ……. sprejela naslednji

SKLEP:

Vlada Republike Slovenije je sprejela besedilo Poročila o realizaciji načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem države za organe državne uprave, pravosodne organe, javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije in javne sklade za leto 2014 in ga predloži Državnemu zboru Republike Slovenije.

mag. Darko KRAŠOVECgeneralni sekretar

Sklep prejmejo: 1. vsa ministrstva in vse vladne službe2. Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije, Sektor za podporo dela KAZI

OBRAZLOŽITEV:

Državni zbor Republike Slovenije je sprejel Odlok o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za organe državne uprave, pravosodne organe, javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije in javne sklade za leto 2014 (Uradni list RS, št. 102/13; v nadaljevanju: Odlok za leto 2014). Navedeni odlok je bil sprejet na podlagi 11. in 13. člena ZSPDSLS, ki določata, da načrt ravnanja z nepremičnim in premičnim premoženjem za organe državne uprave, pravosodne organe, javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije in javne sklade, ki jih je ustanovila država, predloži vlada v sprejem Državnemu zboru Republike Slovenije.

ZSPDSLS nadalje v svojem 15. členu določa, da Vlada Republike Slovenije Državnemu zboru Republike Slovenije skupaj z zaključnim računom proračuna predloži poročilo o realizaciji načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem iz drugega odstavka 11. člena ZSPDSLS in poročilo o realizaciji načrta ravnanja s premičnim premoženjem iz tretjega odstavka 13. člena ZSPDSLS (v nadaljevanju: poročilo). Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS št. 34/2011, 42/2012,24/2013, 10/2014, v nadaljevanju: uredba) pa določa še, da upravljavci pripravijo poročilo po postopku določenem v 13. členu uredbe ter v rokih določenih za pripravo in sprejem zaključnega računa državnega proračuna.

Ministrstvo za javno upravo, ki v skladu Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije – ZVRS-H (Uradni list RS, št. 65/14) ter Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 90/14) opravlja naloge sistemskega urejanja s stvarnim premoženjem države, je zbralo poročila posameznih upravljavcev v okviru njihovih resornih ministrstev ter pripravilo skupno poročilo kot sledi v nadaljevanju.

Poročilo zajema podatke o realizaciji Odloka za leto 2014 in podatke o realizaciji nameravanih sklenitev pravnih poslov izven veljavnih načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem državeskladno z 12. členom in osmim odstavkom 13.člena ZSPDSLS ter Sklepom Vlade Republike Slovenije št. 47800-1/2014/3 z dne 31.1.2014.

Do zamude pri pripravi predloženega poročila je prišlo zaradi reorganizacije resornih ministrstevna podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 90/14), kar je bistveno otežilo, upočasnilo ter v nekaterih primerih, celo onemogočilo zbiranje podatkov o realizaciji načrtov ravnanja iz Odloka za leto 2014.

PRILOGA:

P O R O Č I L O

o realizaciji načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem države za organe državne uprave, pravosodne organe, javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije in javne

sklade za leto 2014

Državni zbor Republike Slovenije je sprejel Odlok o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za organe državne uprave, pravosodne organe, javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije in javne sklade za leto 2014 (Uradni list RS, št. 102/13; v nadaljevanju: Odlok za leto 2014). Navedeni odlok je bil sprejet na podlagi 11. in 13. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13- ZDU-1G, 50/14, 90/14-ZDU-1I, 14/15-ZUUJFO in 76/15; v nadaljevanju: ZSPDSLS), ki določata, da načrt ravnanja z nepremičnim in premičnim premoženjem za organe državne uprave, pravosodne organe, javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije in javne sklade, ki jih je ustanovila država, predloži vlada v sprejem Državnemu zboru Republike Slovenije.

ZSPDSLS nadalje v svojem 15. členu določa, da Vlada Republike Slovenije Državnemu zboru Republike Slovenije skupaj z zaključnim računom proračuna predloži poročilo o realizaciji načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem iz drugega odstavka 11. člena ZSPDSLS in poročilo o realizaciji načrta ravnanja s premičnim premoženjem iz tretjega odstavka 13. člena ZSPDSLS (v nadaljevanju: poročilo). Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13 in 10/14; v nadaljevanju: uredba) pa določa še, da upravljavci pripravijo poročilo po postopku določenem v 13. členu uredbe ter v rokihdoločenih za pripravo in sprejem zaključnega računa državnega proračuna.

Ministrstvo za javno upravo, ki v skladu Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije – ZVRS-H (Uradni list RS, št. 65/14) ter Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 90/14) opravlja naloge sistemskega urejanja s stvarnim premoženjem države, je zbralo poročila posameznih upravljavcev v okviru njihovih resornih ministrstev ter pripravilo skupno poročilo kot sledi v nadaljevanju.

Poročilo zajema podatke o realizaciji Odloka za leto 2014 in podatke o realizaciji nameravanih sklenitev pravnih poslov izven veljavnih načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem države skladno z 12. členom in osmim odstavkom 13. člena ZSPDSLS ter Sklepom Vlade Republike Slovenije št. 47800-1/2014/3 z dne 31. 1. 2014.

Poročilo v prvem delu ( I. ) z naslovom »Odlok o načrtih ravnanja s stvarnim premoženjem države za organe državne uprave, pravosodne organe, javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije in javne sklade za leto 2014« obravnava zbirne podatke na podlagikriterija vsote vrednosti realiziranih pravnih poslov po posameznih resornih ministrstvih. Podatki za posamezno ministrstvo vključujejo podatke za matično ministrstvo, organe v sestavi ter javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije in javne sklade z njegovega delovnega področja. Postavka pomeni posamezen predmet ali sklop prodaje (vrstica v letnem načrtu), ki je bil načrtovan v Odloku za leto 2014. Vrstni red zbirnih podatkov v poročilu, zaradi lažje primerjave, ustreza vrstnemu redu preglednic v Odloku za leto 2014 objavljenem v uradnem listu.

Drugi del poročila ( II. ) z naslovom »Evidenca nameravanih sklenitev pravnih poslov izven veljavnih načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem za leto 2014« je pripravljen v obliki končnih

tabel nameravanih sklenitev pravnih poslov izven veljavnih načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem za leto 2014, v katere so upravljavci tekom leta, na podlagi sklepa vlade 15 dni pred sklenitvijo pravnega posla sprotno napovedovali pravne posle, katerim so dodani tudi podatki o realizaciji.

Tretji del poročila ( III. ) z naslovom »Zbirni podatki« pa, z namenom lažje preglednosti, v obliki zbirnih tabel prikazuje podatke o realizaciji pridobivanja in razpolaganja ločeno za nepremičnine in premičnine.

Del načrtovanih ravnanj je bil realiziran v obliki brezplačnih odsvojitev, ki pa glede na naravo pravnega posla posledično ne pomenijo priliva sredstev v državni proračun. Zaradi navedenega finančne posledice pri brezplačnih odsvojitvah niso prikazane. Prav tako finančne posledice niso prikazane v primerih, ko posamezna postavka Odloka 2014 ni bila realizirana v obliki sklenitve pravnega posla, temveč je vlada, zaradi prostorskih potreb drugega upravljavca, za upravljavca konkretne nepremičnine določila drug državni organ oziroma osebo javnega prava.

I. del ODLOK O NAČRTIH RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM DRŽAVE ZA ORGANE DRŽAVNE UPRAVE, PRAVOSODNE ORGANE, JAVNE ZAVODE, JAVNE GOSPODARSKE ZAVODE, JAVNE AGENCIJE IN JAVNE SKLADE ZA LETO 2014.

1. Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za potrebe organov državne uprave, pravosodnih organov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov, javnih agencij in javnih skladov (Preglednica 1)

Z načrtom pridobivanja so organi načrtovali nabave nepremičnega premoženja v skupni vrednosti 57.389.662,99 EUR. Na podlagi kriterija načrtovanih vrednosti pridobivanja je bila realizacija 5,24%, saj so upravljavci za pridobivanje nepremičnega premoženja porabili 3.008.681,29 EUR.

Od skupaj načrtovanih 152 postavk pridobivanja nepremičnega premoženja je bilo realiziranih 13 postavk, kar predstavlja 8,6% realizacijo sprejetega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja po predvidenih postavkah.

Preglednica 1

Upravljavec Predvidena sredstva (v EUR)

Pogodbena vrednost

delež realiza

cije [%]

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport 16.426.907,15 € 482.531,36 € 2,9%

Ministrstvo za obrambo 7.369.660,00 € 0,00 € 0,0%

Ministrstvo za finance 138.500,00 € 0,00 € 0,0%

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor 400.000,00 € 0,00 € 0,0%

Ministrstvo za zunanje zadeve 13.500.000,00 € 0,00 € 0,0%

Ministrstvo za kulturo 1.112.000,00 € 496.000,00 € 44,6%

Ministrstvo za pravosodje 3.368.850,00 € 0,00 € 0,0%

Ministrstvo za zdravje 6.176.005,00 € 0,00 € 0,0%

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 3.927.740,84 € 1.642.149,93 € 41,8%

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje 4.970.000,00 € 388.000,00 € 7,8%

SKUPAJ 57.389.662,99 € 3.008.681,29 € 5,24%

2. Načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem v upravljanju organov državne uprave, pravosodnih organov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov, javnih agencij in javnih skladov, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija

a) Načrt razpolaganja z zemljišči (Preglednica 2)V okviru navedenega dela načrta so organi načrtovali razpolaganja z zemljišči v skupni višini 26.016.188,41 EUR. Realizacija, na podlagi kriterija načrtovanih vrednosti, je bila 3,0%, saj so upravljavci z razpolaganjem pridobili skupno 782.419,94 EUR.

Od skupaj načrtovanih 913 postavk razpolaganj je bilo realiziranih 71 postavk, kar predstavlja 7,8% realizacijo po predvidenih postavkah. Od 71 realiziranih postavk je bilo 7 (9,6%) postavk realiziranih v obliki sklenitve pogodbe o brezplačni odsvojitvi nepremičnega premoženja, 64 (90,4%) postavk je bilo odsvojenih odplačno. Skupna orientacijska vrednost brezplačno odsvojenega premoženja znaša 699.256,00 EUR.

Preglednica 2

UpravljavecOrientacijska vrednost (v

EUR)Pogodbena

vrednostdelež

realizacije [%]

Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije 171.796,00 € 33.100,00 € 19,3%

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor 802.973,00 € 32.014,23 € 4,0%

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport 8.298.914,55 € 24.471,71 € 0,3%

Ministrstvo za kulturo 2.109.020,00 € 0,00 € 0,0%


Ministrstvo za notranje zadeve 3.376.916,22 € 78.420,00 € 2,3%

Ministrstvo za obrambo 5.559.401,64 € 606.700,00 € 10,9%


Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

1.221.075,00 € 0,00 € 0,0%


Ministrstvo za pravosodje 1.245.571,00 € 0,00 € 0,0%

Skupaj 26.016.188,41 € 782.419,94 € 3,0%

b) Načrt razpolaganja s stavbami in deli stavb (Preglednica 2a)

V okviru navedenega dela načrta so organi načrtovali razpolaganja s stavbami in deli stavb v skupni višini 200.411.654,82 EUR. Realizacija na podlagi kriterija načrtovanih vrednosti je bila 1,15%, saj so upravljavci z razpolaganjem pridobili skupno 2.301.848,73 EUR.

Od skupaj načrtovanih 832 postavk razpolaganja je bilo realiziranih 106 postavk, kar predstavlja 12,7 % realizacijo po predvidenih postavkah. Od realiziranih postavk je bilo 9 (8,49%) postavk realiziranih v obliki sklenitve pogodbe o brezplačni odsvojitvi nepremičnega premoženja, 97(91,50%) postavk pa je bilo odsvojenih odplačno. Skupna orientacijska vrednost brezplačno odsvojenega premoženja znaša 488.814,69 EUR.

Preglednica 2a

UpravljavecOrientacijska vrednost (v

EUR)Pogodbena

vrednostdelež

realizacije [%]

Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije 3.423.890,00 € 0,00 € 0,0%

Slovenska obveščevalno-varnostna agencija 575.171,00 € 0,00 € 0,0%

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport 125.505.943,49 € 0,00 € 0,0%

Ministrstvo za finance 3.119.857,00 € 0,00 € 0,0%


Ministrstvo za infrastrukturo in prostor 1.200.550,00 € 0,00 € 0,0%

Ministrstvo za obrambo 18.048.907,13 € 1.252.982,00 € 6,9%

Ministrstvo za zdravje 2.257.997,08 € 108.000,00 € 4,8%

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 2.980.010,55 € 0,00 € 0,0%


Ministrstvo za kulturo 8.243.000,00 € 0,00 € 0,0%

Ministrstvo za zunanje zadeve 20.235.004,09 € 0,00 € 0,0%

Ministrstvo za pravosodje 9.525.085,00 € 52.500,00 € 0,6%

Skupaj 200.411.654,82 € 2.301.848,73 € 1,15%

3. Načrt pridobivanja premičnega premoženja (Preglednica 3)

Z načrtom pridobivanja so organi načrtovali nabavo premičnega premoženja v skupni vrednosti 52.542.237,00 EUR. Na podlagi kriterija načrtovanih vrednosti pridobivanja je bila realizacija

35,5%, saj so upravljavci za pridobivanje premičnega premoženja porabili 18.679.782,69 EURnačrtovanih sredstev.

Od tega:a. motorna vozila: načrtovana sredstva 13.459.498,00 EUR, realizacija 8.530.793,39

EUR (63,4%),b. informacijska oprema: načrtovana sredstva 13.516.036,00 EUR, realizacija

4.467.883,39 EUR ( 33,1%),c. drugo premično premoženje: načrtovana sredstva 25.566.703,00 EUR, realizacija

5.681.105,91 EUR (22,2%).

Od skupaj načrtovanih 357 postavk pridobivanja je bilo realiziranih 138 postavk, kar predstavlja 38,66 % realizacijo po predvidenih postavkah.

Preglednica 3


Pogodbena vrednost

delež realizaci

je [%]MOTORNA VOZILAMinistrstvo za kulturo 172.000,00 € 23.654,00 € 13,8%

Slovenska obveščevalno-varnostna agencija 50.000,00 € 68.947,99 € 137,9%

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo 74.000,00 € 61.150,00 € 82,6%


Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport 271.029,00 € 77.750,86 € 28,7%


Ministrstvo za notranje zadeve 10.857.000,00 € 7.468.409,60 € 68,8%

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadevein enake možnosti 368.993,00 € 201.237,08 € 54,5%

Ministrstvo za obrambo 214.000,00 € 207.538,79 € 97,0%

Ministrstvo za zdravje 431.000,00 € 0,00 € 0,0%

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje 367.000,00 € 230.744,04 € 62,9%

Ministrstvo za zunanje zadeve 120.000,00 € 16.339,87 € 13,6%

Ministrstvo za pravosodje 180.000,00 € 16.804,16 € 9,3%

Skupaj 13.459.498,00 € 8.530.793,39 € 63,4%


Pogodbena vrednost

delež realizaci

je [%]INFORMACIJSKA OPREMAGeneralni sekretariat Vlade Republike Slovenije 135.000,00 € 60.145,10 € 44,6%

Slovenska obveščevalno-varnostna agencija 635.000,00 € 140.966,12 € 22,2%

Ministrstvo za zunanje zadeve 395.000,00 € 0,00 € 0,0%


Ministrstvo za kulturo 218.000,00 € 111.768,87 € 51,3%


Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 59.300,00 € 44.593,91 € 75,2%

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport 782.700,00 € 573.128,53 € 73,2%

Ministrstvo za finance 1.692.000,00 € 891.800,84 € 52,7%

Ministrstvo za notranje zadeve 7.825.036,00 € 2.279.204,43 € 29,1%

Ministrstvo za obrambo 140.000,00 € 155.230,29 € 110,9%



Skupaj 13.516.036,00 € 4.467.883,39 € 33,1%


Pogodbena vrednost

delež realizaci

je [%]DRUGO PREMIČNO PREMOŽENJESlovenska obveščevalno-varnostna agencija 15.000,00 € 0,00 € 0,0%


Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport 3.996.287,00 € 1.072.677,85 € 26,8%

Generalni sekretariat vlade RS 140.000,00 € 51.574,69 € 36,8%

Ministrstvo za finance 70.000,00 € 11.804,72 € 16,9%

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadevein enake možnosti 375.000,00 € 290.212,38 € 77,4%


Ministrstvo za kulturo 987.000,00 € 208.535,00 € 21,1%

Ministrstvo za obrambo 2.769.000 € 2.063.694,65 € 74,5%



4. Načrt razpolaganja s premičnim premoženjem (Preglednica 4)

Z načrtom razpolaganja so organi načrtovali razpolaganje s premičnim premoženjem v skupni vrednosti 19.037.000,00 EUR. Na podlagi kriterija načrtovanih vrednosti razpolaganja je bila realizacija 0,07%, saj so upravljavci z razpolaganjem s premičnim premoženjem pridobili 13.900,00 EUR načrtovanih sredstev.

Od tega:d. motorna vozila: načrtovana sredstva 110.000,00 EUR, realizacija 0,00 EUR (0%),e. informacijska oprema: 0,00 EUR, realizacija 0 EUR (0%),f. drugo premično premoženje: načrtovana sredstva 19.037.000,00 EUR, realizacija

13.900,00 EUR (0,07%).

Od skupaj načrtovanih 8 postavk razpolaganja s premičnim premoženjem sta bili realizirani 2 postavki, kar predstavlja 25% realizacijo po predvidenih postavkah.

Preglednica 4

Upravljavec Orientacijska vrednost (v EUR)

Pogodbena vrednost

delež realizacije

[%]MOTORNA VOZILAMinistrstvo za kulturo 100.000,00 € 0,00 € 0%Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport 10.000,00 € 0,00 € 0%

Skupaj 110.000,00 € 0,00 € 0%


Pogodbena vrednost

delež realizacije

[%]INFORMACIJSKA OPREMA/ 0,00 € 0,00 € 0,0%

Skupaj 0,00 € 0,00 € 0,0%


Pogodbena vrednost

delež realizacije

[%]DRUGO PREMIČNO PREMOŽENJEMinistrstvo za infrastrukturo in prostor 1.359.000,00 € 0,00 € 0,0%Ministrstvo za obrambo 17.557.000,00 € 5.400,00 € 0,03%Ministrstvo za zdravje 11.000,00 € 8.500,00 € 77,3%

Skupaj 18.927.000,00 € 13.900,00 € 0,07%

Skupaj 19.037.000,00 € 13.900,00 € 0,07%


Skupaj 25.566.703,00 € 5.681.105,91 € 22,2%

Skupaj 52.542.237,00 € 18.679.782,69 € 35,5%

II. del EVIDENCA NAMERAVANIH SKLENITEV PRAVNIH POSLOV IZVEN VELJAVNIH NAČRTOV RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM ZA LETO 2014

ZSPDSLS v svojem 12. členu določa izjeme od obvezne vključitve v načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem. Določa namreč, da lahko v primeru spremenjenih prostorskih potreb upravljavcev nepremičnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki jih ni bilo mogoče določiti ob pripravi načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem iz prvega odstavka 11. člena tega zakona ali ob nepredvidenih okoliščinah na trgu, ki narekujejo hiter odziv, upravljavci nepremičnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti sklepajo pravne posle, ki niso predvideni v veljavnem načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem. V skladu z 8. odstavkom 13. člena ZSPDSLS se določbe 12. člena ZSPDSLS smiselno uporabljajo tudi za premično premoženje. Navedene določbe zakona omogočajo racionalno in gospodarno poslovanje upravljavcev v primerih, ki jih ni bilo mogoče predvideti obpripravi načrtov ravnanja in sprejemu Odloka 2014.

Drugi odstavek 12. člena nalaga Vladi Republike Slovenije, da vsako leto določi vrednost takšnih pravnih poslov, s tem da skupna vrednost le-teh lahko znaša največ 20% vrednosti poslov, ki so določeni v odloku za posamezno leto. V tej zvezi je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep št. 47800-1/2014/3, z dne 30. 01. 2014 (v nadaljevanju: sklep vlade) s katerim jedoločila zgornje meje vrednosti pravnih poslov, ki niso predvideni v veljavnih načrtih ravnanja s stvarnim premoženjem za organe državne uprave, pravosodne organe, javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije in javne sklade, in sicer: pridobivanje nepremičnega premoženja: 5% skupne vrednosti načrta pridobivanja oziroma

2.869.483,15 EUR, razpolaganje z nepremičnim premoženjem: 10% skupne vrednosti načrta razpolaganja

oziroma 22.642.784,28 EUR, pridobivanje premičnega premoženja: 5% skupne vrednosti načrta pridobivanja oziroma

2.627.111,87 EUR, razpolaganje s premičnim premoženjem: 5% skupne vrednosti načrta razpolaganja oziroma

951.850,00 EUR.

Vlada Republike Slovenije je v navedenem sklepu vlade od upravljavcev zahtevala tudi, da sporočijo Ministrstvu za javno upravo vrsto premoženja ter skupno vrednost pravnega posla, ki ga nameravajo skleniti najkasneje 15 dni pred sklenitvijo pravnega posla. V praksi je tako v primerih javnih dražb ali javnega zbiranja ponudb, pa tudi v primerih nakupov premičnin, lahko prišlo tudi do razlik med načrtovano vrednostjo pravnega posla in dejansko vrednostjo pravnega posla (neuspešnost javne dražbe ali višja vrednost od izklicne cene). V skladu z navedenim so v spodnjih preglednicah upoštevani tudi podatki o skupni načrtovani vrednosti pravnega posla, ki je bila napovedana in o dejanskih pogodbenih vrednostih, ter izračuni realizacije iz Evidence nameravanih sklenitev pravnih poslov izven veljavnih načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem za leto 2014.

Realizacija po posameznih vrstah pravnih poslov je bila naslednja:

1. Pridobivanje nepremičnega premoženja (Preglednica A)

V sklepu vlade je bila maksimalna dopustna skupna vrednost pravnih poslov pridobivanja nepremičnega premoženja določena v višini 2.869.483,15 EUR. Izven letnega načrta je bilo realiziranih za 300.060,22 EUR pravnih poslov pridobivanja nepremičnega premoženja, kar predstavlja 10,5% dopustne skupne vrednosti pravnih poslov.

Razmerje med skupno načrtovano vrednostjo pravnih poslov in pogodbeno vrednostjo pravnih poslov pridobivanja nepremičnega premoženja, ki so bili vključeni v evidenco nameravanih sklenitev pravnih poslov izven veljavnih načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem za leto 2014je bila 106,9 %.

Preglednica A

Organ državne uprave

Skupna načrtovana

vrednost pravnega posla[EUR]

Pogodbena vrednost

delež realizacije

[%]Ministrstvo za obrambo 12.605,00 € 6.380,00 € 50,6%Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport 268.033,00 € 293.680,22 € 109,6%SKUPAJ 280.638,00 € 300.060,22 € 106,9%

2. Razpolaganje z nepremičnim premoženjem (Preglednica B)

V sklepu vlade je bila maksimalna dopustna skupna vrednost pravnih poslov razpolaganja z nepremičnim premoženjem določena v višini 22.642.784,28 EUR. Izven letnega načrta je bilo realiziranih za 972.230,34 EUR pravnih poslov, kar predstavlja 4,3% dopustne skupne vrednosti pravnih poslov.

Razmerje med skupno načrtovano vrednostjo pravnih poslov in pogodbeno vrednostjo pravnih poslov razpolaganja z nepremičnim premoženjem, ki so bili vključeni v evidenco nameravanih sklenitev pravnih poslov izven veljavnih načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem za leto 2014je bila 36,98 %.

Preglednica B

Organ državne upraveSkupna načrtovana vrednost pravnega

posla[EUR]Pogodbena

vrednostdelež

realizacije [%]

Ministrstvo za obrambo 416.625,00 € 339.375,00 € 81,46%Ministrstvo za delo, družino, socialne zadevein enake možnosti 31.076,57 € 15.723,57 € 50,60%Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

54.090,00 € 0,00 € 0,00%

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor 149.876,00 € 84.200,00 € 56,18%Ministrstvo za kmetijstvo in okolje 81.529,75 € 54.285,00 € 66,6%Ministrstvo za pravosodje 407.855,73 € 207.418,41 € 50,86%Ministrstvo za zdravje 74.700,00 € 66.000,00 € 88,35%Ministrstvo za kulturo 1.218.509,86 € 0,00 € 0,00%Ministrstvo za notranje zadeve 90.365,00 € 90.365,00 € 100,00%Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport 3.363,36 € 3.363,36 € 100,00%Ministrstvo za javno upravo 75.500,00 € 75.500,00 € 100,00%Generalni sekretariat Vlade RS 25.200,00 € 36.000,00 € 142,86%SKUPAJ 2.628.691,27 € 972.230,34 € 36,98%

3. Pridobivanje premičnega premoženja (Preglednica C)

V sklepu vlade je bila maksimalna dopustna skupna vrednost pravnih poslov pridobivanja premičnega premoženja določena v višini 2.627.111,87 EUR. Izven letnega načrta je bilo realiziranih za 41.410,00 EUR pravnih poslov, kar predstavlja 1,6% dopustne skupne vrednosti pravnih poslov.

Razmerje med skupno načrtovano vrednostjo pravnih poslov in pogodbeno vrednostjo pravnih poslov pridobivanja premičnega premoženja, ki so bili vključeni v evidenco nameravanih sklenitev pravnih poslov izven veljavnih načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem za leto 2014je bila 99,6 %.

Preglednica C

Organ državne upraveSkupna načrtovana vrednost pravnega

posla[EUR]Pogodbena

vrednostdelež

realizacije [%]

Informacijski pooblaščenec 18.990,00 € 18.990,00 € 100,00%Ministrstvo za kmetijstvo in okolje 22.570,00 € 22.420,00 € 99,3%SKUPAJ 41.560,00 € 41.410,00 € 99,6%

4. Razpolaganje s premičnim premoženjem (Preglednica D)

V sklepu vlade je bila maksimalna dopustna skupna vrednost pravnih poslov razpolaganja s premičnim premoženjem določena v višini 951.850,00 EUR. Izven letnega načrta ni bilo realiziranih nobenih pravnih poslov, kar predstavlja 0% dopustne skupne vrednosti pravnihposlov.

Preglednica D

Organ državne uprave

Skupna načrtovana vrednost pravnega posla[EUR]

Skupna vrednost pravnega

posla[EUR]

delež realizacije

[%]

/ 0,00 € 0,00 € 0,0%SKUPAJ 0,00 € 0,00 € 0,0%

III. del ZBIRNI PODATKI

1. Pridobivanje nepremičnega premoženja v letu 2014

1 2 3 4

VRSTA PRIDOBIVANJAORIENTACIJSKA (NAČRTOVANA)

VREDNOSTPOGODBENA VREDNOST 3:2

Preg. I/1 : načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za potrebe organov državne uprave,pravosodnih organov, javnih zavodov, javnih gosp. zavodov, javnih agencij in javnih skladov 57.389.662,99 € 3.008.681,29 € 5,24%preg.II/A: izven načrta pridobivanje nepremičnega premoženja 280.638,00 € 300.060,22 € 106,9%

SKUPAJ 57.670.300,99 € 3.308.741,51 € 5,73%

2. Razpolaganje z nepremičnim premoženjem v letu 2014

1 2 3 4

VRSTA RAZPOLAGANJAORIENTACIJSKA (NAČRTOVANA)


Preg. I/2: načrt razpolaganja z zemljišči 26.016.188,41 € 782.419,94 € 3,0%

Preg. I/2a: načrt razpolaganja s stavbami in deli stavb 200.411.654,82 € 2.301.848,73 € 1,15%Preg. II/B : izven načrta razpolaganje z nepremičnim premoženjem 2.628.691,27 € 972.230,34 € 36,98%

SKUPAJ 229.056.534,50 € 4.056.499,01 € 1,77%

3. Pridobivanje premičnega premoženja v letu 2014

1 2 3 4

VRSTA PRIDOBIVANJA ORIENTACIJSKA (NAČRTOVANA)


Preg.I/3: pridobivanje premičnega premoženja 52.542.237,00 € 18.679.782,69 € 35,5%Preg.II/C: izven načrta pridobivanje premičnega premoženja 41.560,00 € 41.410,00 € 99,6%

SKUPAJ 52.583.797,00 € 18.721.192,69 € 35,6%

4. Razpolaganje s premičnim premoženjem v letu 2014

1 2 3 4

VRSTA RAZPOLAGANJAORIENTACIJSKA (NAČRTOVANA)

VREDNOSTPOGODBENA VREDNOST

3:2

Preg.I/4: razpolaganje s premičnim premoženjem 19.037.000,00 € 13.900,00 € 0,07%Preg.II/D: izven načrta razpolaganje s premičnim premoženjem

0,00 € 0,00 € 0,0%

SKUPAJ 19.037.000,00 € 13.900,00 € 0,07%

ZAKLJUČNE UGOTOVITVE:

Upoštevajoč razmeroma nizko realizacijo letnega načrta iz odloka v letu 2014, se ponovno zastavlja vprašanje o razlogih za tako nizko realizacijo in o morebitnih sistemskih rešitvah, s katerimi bi ustrezneje načrtovali ravnanje s stvarnim premoženjem države. Neizpodbitno dejstvo je, da so k tako nizki realizaciji letnega načrta zagotovo v znatni meri prispevale objektivne okoliščine, ki jih predstavlja odsotnost oziroma nizka gospodarska rast, ter večje ponudba nepremičnin in premičnin, ki je posledica insolvenčnih postopkov. Slednje dejstvo se deloma odraža na nepremičninskem trgu in vpliva na trgovanje z nepremičninami in padanje cen le-teh. Ker pa menimo, da razlogov za nizko realizacijo letnega načrta za leto 2014 ponovno ni mogoče iskati le v objektivnih razmerah, se zastavlja tudi vprašanje, v kolikšni meri in katere so bile tiste subjektivne okoliščine, ki so na strani upravljavcev vplivale na uspešnost realizacije letnega načrta razpolaganja.

Objektivne okoliščine:

Ker nepremičnine predstavljajo finančno zajetnejši del Odloka 2014 je potrebno poudariti sledeče okoliščine: »V Sloveniji so v letu 2014, tako kakor tudi v vseh njenih sosednjah z izjemo Avstrije, cene nepremičnin padle. Realne cene stanovanj so pri nas v letu 2014 padle že četrto leto zapored in sicer za okoli 7 odstotkov, kar je bil eden največjih padcev med evropskimi državami.

V letu 2014 je slovenske lastnike nepremičnin najbolj vznemirila uvedba Zakona o davku na nepremičnine. Zakon je začel veljati 1. januarja in je predvideval, da bo davek na nepremičnine za leto 2013 zavezancem odmerjen najkasneje do sredine leta. Zakon je zaradi nedorečenosti in razmeroma visokih davčnih stopenj naletel na velik odpor javnosti in bil konec marca 2014 po odločitvi Ustavnega sodišča razveljavljen.

Novi energetski zakon, ki je bil sprejet februarja 2014, je določil, da morajo lastniki nepremičnin pri prodaji stavbe ali njenega posameznega dela in pri oddaji v najem za obdobje enega leta ali več, kupcu oziroma najemojemalcu predložiti energetsko izkaznico.

Povečano povpraševanje se je odrazilo predvsem na sekundarnem trgu stanovanj, razmeroma veliko je bilo zanimanje tudi za razprodaje stanovanj iz v preteklih letih nasedlih projektov. V letu 2014 je bilo zaznati tudi rahlo povečanje povpraševanja za nakup poslovnih nepremičnin, zavedati pa se je treba, da ima trg poslovnih nepremičnin močno konkurenco v najemnem trgu, saj je ponudba pisarniških prostorov in lokalov v zadnjih letih po celi državi zelo velika, najemnine pa so se znižale še bolj kot cene poslovnih nepremičnin.

Povpraševanje po zemljiščih za gradnjo družinskih hiš je bilo tudi v letu 2014 razmeroma konstantno, medtem ko povpraševanja institucionalnih investitorjev po večjih zemljiščih za gradnjo večstanovanjskih in poslovnih kompleksov še vedno ni.

Ponudba stanovanj na primarnem trgu je vse manjša. Investitorji gradijo večinoma manjše objekte, pogosto za znane kupce. Večjih dokončanih gradbenih projektov v letu 2014 v državi ni bilo. Izjema je bil ljubljanski projekt stanovanjskega sklada RS, v katerem je bilo dokončanih 340 stanovanj. Tudi ponudba neprodanih stanovanj, zgrajenih v letih po nastopu krize, se zmanjšuje. Prodajajo jih stečajni upravitelji ali upniki propadlih investitorjev, ali pa so trenutno umaknjena s trga. Razmeroma močan trend padanja cen stanovanjskih nepremičnin se je nadaljeval tudi v letu 2014, predvsem na račun padanja cen družinskih hiš in cen stanovanj na primarnem trgu, medtem ko so cene stanovanj na sekundarnem trgu kazale znake umirjanja.

Cene stanovanjskih nepremičnin so bile v navedenem letu na najnižji ravni od začetka sistematičnega spremljanja leta 2007. Cene stanovanj so dosegle najnižjo raven tretje leto zapored, cene stanovanjskih hiš pa jo dosegajo vsako leto že od kriznega leta 2009. Cene hiš so bile v primerjavi z letom 2008, ko so bile najvišje, že za skoraj tretjino nižje, medtem ko so

bile cene stanovanj nižje za okoli četrtino. Znižanje cen stanovanj je bilo v največji meri posledica zniževanja cen stanovanj iz nasedlih projektov.«1

Subjektivne okoliščine:

Kot smo izpostavili že v Poročilu o realizaciji načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem države za organe državne uprave, pravosodne organe, javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije in javne sklade za leto 2013, pa tudi za leto 2014, stanja na trgu nepremičnin ni mogoče označiti kot edini vzrok za razmeroma nizke rezultate pri realizaciji obravnavanega letnega načrta. Veljavna pravna ureditev v 11. in 13. členu Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti določata, da letni načrt ravnanja z nepremičnim in premičnim premoženjem države sprejme Državni zbor Republike Slovenije na predlog vlade in je posredovan skupaj s predlogom proračuna.

Ker je uvrstitev v ustreznem letnem načrtu v skladu s 6. členom Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti predpogoj za ravnanje s stvarnim premoženjem, je zaradi navedenega predpogoja za dopustnost razpolaganja in pridobivanja, precej velika verjetnost, da upravljavci nepremičnine, ki jih trajno ne potrebujejo, »na zalogo« uvrščajo v letne načrte in sicer za primer, ko bi se kupec ali poslovna priložnost morebiti v določenem letu vendarle pojavila. Prav tako se iz navedenega razloga seznam stvarnega premoženja,namenjenega za razpolaganja iz preteklih let, za nov načrt le prečisti in se doda novo stvarno premoženje, ki je postalo trajno nepotrebno. Navedeno ravnanje upravljavcev pa je glede na ugotovitev, da je navedeno premoženje trajno nepotrebno ter na odločitev, da se z njim razpolaga tudi razumljivo in racionalno. Načrti ravnanja s stvarnim premoženjem so se iz realnega načrtovanja, kar je bil namen zakonodajalca, spremenili v načrte želenega ravnanja, ki, kot kažejo rezultati realizacije, z realnim načrtovanjem nimajo veliko skupnega.

Načrti razpolaganja tako nepremičnega kot premičnega premoženja so se v praksi spremenili v seznam odvečnega premoženja in ne predstavljajo realnega seznama načrtovanih odsvojitev v določenem letu, zaradi česar posledično tudi ne nudijo realnega obsega pričakovanih prihodkov državnega proračuna v določenem letu.

Ker je pridobivanje stvarnega premoženja bistveno bolj odvisno od lastnih razpoložljivih sredstev upravljavca kot od razmer na trgu, je navedeni trend v določeni meri prisoten tudi pri načrtih pridobivanja stvarnega premoženja države, vendar je to zaradi načrtovanja finančnih sredstev v okviru proračuna in njihove omejenosti vseeno bistveno natančneje načrtovano in je realizacija v primerjavi z načrti razpolaganja tudi bistveno višja.

Omenjeno problematiko uvrščanja v odlok »na zalogo« sta v določeni meri razrešili določbi 12. člena in petega odstavka 13. člena ZSPDSLS, ki urejata izjeme od obvezne vključitve v načrt ravnanja z nepremičnim in premičnim premoženjem države, saj upravljavcem omogočata prav v primeru spremenjenih prostorskih potreb, ki jih ki jih ni bilo mogoče določiti ob pripravi načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem ali ob nepredvidenih okoliščinah na trgu, ki narekujejo hiter odziv, da lahko sklepajo pravne posle, ki niso predvideni v veljavnem načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem. Skupna vrednost poslov lahko znaša največ 20 % skupne vrednosti načrtov, odstotek pa vsako leto določi vlada v roku 30 dni po sprejemu proračuna.

Ob tem ne gre zanemariti dejstva, da tudi obstoječi sistem upravljavce v določeni meri še vedno spodbuja k uvrščanju stvarnega premoženja v načrte »na zalogo«, saj se odstotek in skupna vrednost poslov, ki se lahko sklepajo izven načrtov ravnanja in jih določi vlada, določijo od skupne vrednosti načrtov.

Podatki kažejo, da je realizacija pravnih poslov, ki so bili napovedani v okviru evidence izven letnega načrta (le-ta beleži ravnanja s stvarnim premoženjem v okviru dopustne vrednosti, ki jo s sklepom določi vlada) bistveno večja od realizacije pravnih poslov načrtovanih v letnih načrtih 1 Besedilo je skupek relevantnih izsekov iz Poročila Geodetske uprave Republike Slovenije o slovenskem trgu nepremičnin za leto 2014,

za leto 2014. Realizacija je višja tako zaradi majhne časovne oddaljenosti vključevanja (15 dni pred sklenitvijo pravnega posla) kot tudi zaradi vzroka sklepanja pravnih poslov, saj gre v navedenih primerih bodisi za nujnost zaradi spremenjenih potreb upravljavca bodisi za načrtovanje na podlagi okoliščin na trgu, ki narekujejo hiter odziv. Običajno gre v slednjem primeru za to, da je ugotovljen konkreten interes za sklenitev posla ali druge signale in okoliščine na trgu, ki upravljavca vzpodbudijo k določenem ravnanju s stvarnim premoženjem.Upravljalca mnogokrat k sklenitvi takega pravnega posla, predvsem pri načrtih pridobivanjastvarnega premoženja, spodbudijo spremenjene potrebe, ki se pokažejo med letom, ko pride do nepredvidenih okoliščin, zaradi katerih je potrebno nemudoma pridobiti premoženje. Take situacije predstavljajo bodisi nenadno in nepričakovano poslabšanje stvarnega premoženja, katerega nadaljnje vzdrževanje bi bilo negospodarno bodisi reorganizacija organov državne uprave, ki terjajo ustrezne prilagoditve tako glede prostorske problematike kot tudi pri premičninah glede sredstev potrebnih za izvajanje nalog.

V samem zaključku tudi tokrat ne moremo mimo dejstva, da je bilo na področju razpolaganja z nepremičnim premoženjem precejšnje število pravnih poslov realiziranih kot neodplačna odsvojitev. Skupna ocenjena vrednost neodplačno odsvojenega nepremičnega premoženja (zemljišč in stavb) v letu 2014 tako znaša 1.188.071 EUR, kar predstavlja kar 29,3% celotne pogodbene vrednosti razpolaganja z nepremičnim premoženjem. Ob teh podatkih je potrebno poudariti, da je znesek vendarle več kot sedemkrat nižji od brezplačnih odsvojitev v letu 2013, ko je vrednost neodplačno odsvojenega nepremičnega premoženja znašala kar 8.699.123,39 EUR. K temu je po naši oceni prispevala tako razveljavitev napovedanega davka na promet nepremičnin, ki za državne nepremičnine ni določil oprostitve od obveznosti plačila davka. Prav tako je k zmanjšanju brezplačnih odsvojitev nedvomno prispevala tudi odločitev Vlade Republike Slovenije, ki je z namenom gospodarnega upravljanja z nepremičnim premoženjem dne 28.11.2013 sprejela sklep št. 47800-11/2013/6, v katerem je med drugim kot usmeritveno navodilo določila, da morajo upravljavci nepremičnega premoženja države pri odločitvah o brezplačnih odsvojitvah še vedno upoštevati obvezne usmeritve veljavne Strategije ravnanja z nepremičnim premoženjem, vključno z obveznostjo prednostnega prenosa v skladu s predpisi o skladnem regionalnem razvoju. Prav tako je v primerih neodplačne odsvojitve nepremičnega premoženja pred odločanjem zahtevala predhodno soglasje Ministrstva za pravosodje sedaj Ministrstva za javno upravo.

V zvezi s tem je potrebno v prihodnje ponovno proučiti tudi določila, ki urejajo neodplačne odsvojitve nepremičnega premoženja države zlasti z namenom jasne določitve ciljev in kriterijev, na podlagi katerih bo upravljavec ob vsakem konkretnem primeru lahko izkazal, da je tudi v primeru sklenitve pogodbe o brezplačnem odsvojitvi nepremičnine ravnal gospodarno.

Ne glede na dejstvo, da je priprava letnega načrta skupaj s proračunom dobro zasnovana ( z namenom, da se hkrati finančno načrtujejo tako prihodki iz razpolaganj kot tudi izdatki iz pridobivanja stvarnega premoženja), pa nerealizacija oz. nizek odstotek realiziranih pravnih poslov kažeta na pomanjkljivosti veljavne ureditve. Nerealizacija načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem države namreč po drugi strani pomeni tudi enako nizko realizacijo veljavnega državnega proračuna (v delu, ki se nanaša na stvarno premoženje) ter posledično prenos problematike tudi v fazo porabe in realizacije projektov, ki temeljijo na načrtovanih in pričakovanih namenskih prihodkih iz razpolaganja. Prav navedeno pa seveda pod vprašaj postavlja smiselnost obvezne priprave omenjenih načrtov ravnanja v taki obliki in na tak način tako na stani pridobivanja kot tudi razpolaganja s stvarnim premoženjem države. V skladu z navedenim bi bilo pri pripravi predpisov o ravnanju s stvarnim premoženjem vsekakor smiselno proučiti možnost fleksibilnejšega in realnejšega načrtovanja ravnanja s stvarnim premoženjem, tako glede načina in rokov priprave načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem države kot tudi glede pristojnega državnega organa, ki bi predvsem za organe državne uprave, pravosodne organe, javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije in javne sklade, kjer gre za večji obseg premoženja, sprejemal načrte in njihove dopolnitve.

Documents

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVOvrs-3.vlada.si/MANDAT14/VLADNAGRADIVA.NSF/71d4985... · - financiranje občin. NE Gradivo (predpis) je bilo poslano v mnenje: ... uprave,