REPUBLIKAMAKEDONIJA Dr`aven zavod za statistika na Republika

R E P U B L I K A M A K E D O N I J A

Dràven zavod za statistika na Republika Makedonija

________________________________________________________________________

SISTEMOT NA OBRAZOVANIE

VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

VO ODNOS NA I S C E D 97

( ME\UNARODNA STANDARDNA KLASIFIKACIJA NA

OBRAZOVANIETO 97)

SKOPJE , 2002 godina ________________________________________________________________________

P R E D G O V O R Me|unarodnata standardna klasifikacija na obrazovanieto e osmislena od strana na UNESCO u{te vo po~etokot na 70-tite godini, kako soodveten instrument za procena, oblikuvawe i pretstavuvawe na statisti~kite podatoci vo sekoja zemja oddelno, a isto taka i na me|unarodno nivo. Kako takva e sozdadena ISCED 76 . So tekot na godinite iskustvata pokaàle deka ima potreba od osovremenuvawe i revidirawe na klasifikacijata. Zaradi obezbeduvawe standardizirana primena i zaradi naso~uvawe na naporite kon zasiluvawe na statisti~kata infrastruktura vo obrazovanieto vo zemjite vo razvoj, na 29-tata sednica na Generalnoto sobranie na UNESCO usvoena e revidiranata verzija ISCED 97 (Me|unarodna standardna klasifikacija na obrazovanieto 97). Me|unarodnata standardna klasifikacija na obrazovanieto e sozdadena so cel da se podobri kvalitetot, komparativnosta i strate{koto zna~ewe na statistikata za obrazovanieto i indikatorite svedeni na me|unarodno nivo vo odnos na razli~nite aspekti na obrazovanieto i obukata kako {to se: upisot, ~ove~kite i finansiskite resursi i obrazovnite pridobivki. Osven toa, vo prilog na ovaa klasifikacija se nao|a u{te eden dokument - Operativen prira~nik - Poliwa (podra~ja) na obrazovanie i obuka, koj sodrì upatstva za tolkuvawe i prakti~na primena na revidiranata klasifikacija na obrazovanieto ISCED 97 t.e. sodrì kodeks so to~en opis na toa kako obrazovnite programi / grupi na predmeti se klasificiraat vo razni nastavni podra~ja. S k o p j e D i r e k t o r ................... ....................................

1

V O V E D ISCED 97 e sozdadena da posluì kako soodveten instrument za pribirawe, sreduvawe i pretstavuvawe na sporedlivi pokazateli i statisti~ki podatoci za obrazovanieto kako na dràvno, taka i na me|unarodno nivo . ISCED gi opfa}a site vidovi na organizirani i kontinuirani tipovi na obrazovanie na deca, adolescenti i vozrasni, vklu~uvaj}i gi i onie so specijalni potrebi, bez ogled na institucijata {to go obezbeduva obrazovanieto i bez ogled na toa vo koja forma se obezbeduvaat . ISCED gi klasificira obrazovnite programi spored sodrìnata po dve glavni oski :

- stepeni na obrazovanie i - poliwa (podra~ja) na obrazovanie.

So tekot na vremeto (po~nuvajki od starata ISCED 76) pravilata i kriteriumite za povrzuvawe na programite so odreden stepen na obrazovanie se racionalizirani od 9 na 6 stepeni , a poliwata na obrazovanie-studirawe se pro{ireni od 21 na 25 poliwa. Klasifikacijata ISCED 97 moè da se upotrebi za sobirawe na izve{tai od razli~ni aspekti na obrazovanieto od interes za nositelite na ekonomskata politikata i za drugi korisnici . So Preporakata na Generalnoto sobranie na UNESCO e nazna~eno deka: ne e zadolìtelno zemjite ~lenki na UNESCO da go napu{tat svojot nacionalen sistem na obrazovanieto. Zadolìtelno e edinstveno da izrabotat sistem na sveduvawe na nacionalnite podatoci na me|unarodni za koja cel e izraboten i ovoj dokument. Me|unarodnata standardna klasifikacija na obrazovanieto treba da pretstavuva cvrsta vrska pome|u obrazovanieto i vrabotenosta zaradi polesno planirawe na obrazovanieto vo funkcija na vrabotenosta . Vo taa smisla, klasifikacijata na obrazovanieto e najbliska do Me|unarodnata klasifikacija na zanimawa iako sekoja od niv pretstavuva nezavisen sistem razraboten so odredena cel i spored odredeni kriteriumi. Ovie klasifikacii se povrzani so toa {to sekoja obrazovna programa e naso~ena kon odredeno zanimawe .

2

D E F I N I C I J A N A O B R A Z O V A N I E T O Vo ramkite na Me|unarodnata standardna klasifikacija na obrazovanieto -ISCED 97, terminot OBRAZOVANIE gi ozna~uva site namerni i sistematski organizirani aktivnosti koncipirani da gi zadovolat potrebite za u~ewe . Obrazovanieto podrazbira organizirana i postojana komunikacija obezbedena so cel da se ovozmoì u~ewe i toa : -" Komunikacija" - odnos pome|u dve ili pove}e lica {to go vklu~uva prenosot na informacii (poraki, idei, znaewa, strategii i dr.) Komunikacijata moè da bide verbalna, neverbalna, direktna ili indirektna ; -"Organizirano"- {to zna~i da se izveduva spored utvrdeni {emi i pravila vo sklad so prethodno formuliranite celi ili obrazovni programi. Ovoj termin pretpostavuva postoewe na institucija koja organizira u~ewe; -"Postojana (trajna)" - {to zna~i deka vo procesot na obrazovanie postojat elementi na traewe i kontinuitet ; - Poimot "u~ewe" {to zna~i podobruvawe na znaeweto, poimaweto, informiranosta, stavovite, ve{tinite i sposobnostite {to ne e posledica nitu na fizi~kiot razvoj na poedinecot, nitu pak na spontano unapreduvawe na negovite vrodeni osobini . Elementot na "u~ewe" e prisuten vo sekoj obrazoven proces, no ima mnogu oblici na u~ewe koi ne pretstavuvaat obrazovanie vo smisla na ovaa definicija. Taka na primer, od podra~jeto na obrazovanieto isklu~eni se: rekreativnite, sportskite, turisti~kite i sli~nite aktivnosti. Samoobrazuvaweto, obrazovanieto {to se steknuva vo krugot na semejstvoto kako i sekoe povremeno obrazovanie, ne e opfateno vo definicijata na obrazovanieto zatoa {to iako sodràt elementi na "u~ewe", ne gi sodràt site ostanati elementi na definicijata, t.e. kontinuitet i organiziranost vo koi se javuvaat instituciite ili nastavnicite kako organizatori na obrazovanieto. Taka, spored definicijata isklu~eni se i site povremeni obrazovni aktivnosti, kako na primer povremeni predavawa, javni sostanoci, diskusii i sl. Ottuka, ISCED gi opfa}a site vidovi na organizirani oblici na obrazovanie bez ogled dali se od javen ili privaten karakter, site vidovi redovno obrazovanie, obrazovanie za vozrasni, formalno i neformalno obrazovanie , po~etno obrazovanie, kontinuirano obrazovanie, dopisno obrazovanie (distance education), doìvotno obrazovanie (LLL-long life learning - mo`nost za obrazovanie do krajot na ìvotot), vonredno obrazovanie, profesionalno- tehni~ko obrazovanie, obrazovanie za onie so specijalni potrebi . Vo ISCED se opfatani site kategorii na u~enici bez razlika na nivnata vozrast, na nivnite psihi~ki i fizi~ki sposobnosti .

3

KAKO FUNKCIONIRA ISCED ISCED obezbeduva integralna i konstantna statisti~ka ramka za sreduvawe i prezentirawe na me|unarodno sporedlivi podatoci za obrazovanieto. So primenata na ISCED se olesnuva transformacijata na nacionalnite statisti~ki podatoci za obrazovanieto vo agregirani kategorii koi se me|unarodno sporedlivi i koi moàt da bidat interpretirani .

TERMINOT OBRAZOVNA PROGRAMA VO ISCED Osnovna edinica za klasifikacija vo ISCED e "obrazovnata programa". Obrazovnite programi se definirani vrz osnova na nivnite obrazovni sodrìni, kako paleta ili redosled na obrazovni aktivnosti organizirani so cel da se realizira opredelena cel ili specifi~ni celi na obrazovni zada~i, {to vodat do edna krajna to~ka {to se potvrduva so nagrada, priznanie, svidetelstvo, sertifikat ili diploma. Na obrazovnite programi se vr{i vkrstena klasifikacija vo odnos na stepenite i poliwata na obrazovanie, so toa {to sekoja promenliva e nezavisna. Zatoa, sekoja obrazovna programa moè da bide klasificirana vo samo edna edinstvena kelija od matricata za stepeni i poliwa. Ova zna~i deka edna kombinacija na stepen i pole e edinstvena i moè da postoi samo edna{ i ne pove}e.

STEPENI NA OBRAZOVANIE Vo site zemji postoi organiziran sistem na obrazovanie po~nuvaj}i od vlezot vo osnovnoto obrazovanie, pa se do visokoto obrazovanie i do doktorskata titula . Poimot stepen - nivo na obrazovanie pretstavuva zbir na znaewa, ve{tini i sposobnosti sodràni vo edna obrazovna programa. Sekoe nivo (stepen) e povrzano so stepenot na sloènosta na sodrìnata na programata. Stepenot na obrazovanie pretstavuva konstrukcija bazirana vrz premisata deka obrazovnite programi moè da se grupiraat vo podredeni kategorii {to gi odrazuvaat znaewata, ve{tinite i sposobnostite. Kolku {to e povisok stepenot na obrazovanie, tolku se pokompleksni programite, tolku se pokompleksni i znaewata. Za da se izvr{i klasifikacija na obrazovnite programi potrebno e postoewe na odredeni kriteriumi pretstaveni vo Tabela 1 vo

4

koja se upotrebeni termini od oblasta na obrazovanieto koi se upotrebuvaat vo ISCED 97, kako i termini od na{iot sistem na obrazovanie. Kriteriumite moè da bidat klu~ni: minimalna vozrast, maksimalna vozrast , tipi~ni kvalifikacii za upis, minimum barawa za upis, vremetraewe na programata, sodrìna, vid na sertifikatot {to se dobiva i pomo{ni kriteriumi kvalifikacii na nastavni~kiot personal, vlez vo nacionalno nazna~eni institucii, zadolìtelno obrazovanie i dr. Vo ovaa smisla, zna~ajno e, ovie kriteriumi da bidat primeneti na takov na~in {to nema da se isklu~uvaat tuku }e se nadopolnuvaat. Potoa se odreduva stepenot na programata . So cel da im se pomogne na korisnicite vo soodvetnoto klasificirawe na obrazovnite aktivnosti i programi i vo obezbeduvaweto na sigurni sredstva vo sobiraweto na podatoci i presmetuvaweto soodvetni i sporedlivi indikatori, napravena e podelba na pomali delovi na dadenite stepeni, na A i B. Na primer, nivoto 5 e razloèno na stepen 5A i 5B so upotrebata na tri nezavisni varijabli, nare~eni komplementarni dimenzii - vkupno vremetraewe na programata, nacionalen stepen i kvalifikaciona struktura i vid na programata. Ovoj vid na razloùvawe gi olesnuva mnogute vidovi na vkrstena klasifikacija i obezbeduva pove}e soodvetni sporedlivi indikatori . Primaren kriterium za klasifikacijata ISCED e obrazovnata sodrìna. Od fundamentalno zna~ewe e, da ne se polzuvaat institucionalnite odliki na nacionalnite programi kako supstituti za obrazovnite sodrìni bidej}i fakt e deka tie obi~no ne se me|unarodno sporedlivi. Zatoa se bara fleksibilnost pri primenata na kriteriumite za odreduvawe na nivoto na edna obrazovna programa. Iako glavna cel na ISCED e da promovira sistem na sporedlivi podatoci za obrazovanieto za razli~no grupirani programi, jasno e deka nacionalno neednakvite uslovi moè striktno da se vrzat za definiraweto na stepenot . Na primer, godinite na po~etok i vremetraeweto. Prvo, nazna~eno e deka godinite za po~etok vo predu~ili{noto obrazovanie (koga se po~nuva so minimalni obrazovni aktivnosti) e 3 godini i ova ne dozvoluva pomali deca da zemat u~estvo vo nego. Vtoro, vremetraeweto na ISCED1 nazna~eno e deka e 6 godini redovno {koluvawe. Ova avtomatski ne zna~i deka zemjite so 7 godi{no osnovno obrazovanie }e mora da napravat oddelni statistiki. Sekoe vremetraewe vo ISCED e dadeno kako orientacija, a mo`ni se i varijacii. Vakvi primeri se validni i za stepenite 2 i 3 . Vo vrska so formulirawata na obrazovnite stepeni va`no e i definiraweto na ovie termini : -vidot na podocne`noto obrazovanie ili celta (destinacijata): vidot na podocne`noto obrazovanie ili celta koi {to }e im bidat dostapni na onie koi go zavr{ile obrazovanieto i tipot na obrazovanie potrebno za opredeleni pozicii-rabotni mesta na pazarot na trudot ; -programska orientacija : podrazbira stepen na koj programata e orientirana preku specifi~ni klasi na zanimawa ili zanaeti (generalno-op{to ili stru~no obrazovanie).

5

6

Tabela 1: PREGLED NA STEPENITE - NIVOATA NA OBRAZOVANIE SPORED ISCED '97

Kako da se odredi nivoto na programata Naziv na nivoto Stepen Komplementarni Standardni kriteriumi za sodrìnata

dimenzii

Klu~ni Pomo{ni Obraz. svojstva Kvalifikacii na Predu~ili{no

obrazovanie Nema

U~ili{te /centar personalot i vospitanie ISCED 0 Minimum vozrast (Predu~ili{no Maks. vozrast obrazovanie) Po~etok na

Vlez vo nacionalni nazna~eni Osnovno obrazovanie I-IV oddelenie

Nema

sistematsko institucii / programi za (Prva faza na osnovnoto ISCED 1 usvojuvawe na Osnovno obrazovanie obrazovanie) ~itawe, pi{uva- Po~etok na zadolìtelno we i matematika obrazovanie Prezentacija na Vlez po maksimum 6 godini Osnovno obrazovanie Tip na posledova- predmeti osnovno obrazovanie V-VIII oddelenie ISCED 2 telno obraz. ili cel Celosna primena Kraj na ciklusot po maksimum (Ponisko sredno obrazov.- Programska na osn. ve{tini i 9 g. osnovno obrazov. Vtora faza na osnovnoto orientacija osnovite za Kraj na zadolìtelnoto obrazovanie) doìvotno u~ewe obrazovanie Pove}e nastavnici davaat ~asovi po nivna spec. oblast

Tipi~na kvalif. Sredno obrazovanie. Tip na posledova-

za upis (Povisoko sredno ISCED 3 telno obraz. ili cel Minimum barawa obrazovanie) Programska za upis orientacija Akumulirano traewe od po~etok na ISCED stepen 3 Tipi~na kvalif. Specijalisti~ko Tip na posledov. za upis obrazovanie-no ne visoko ISCED 4 obraz. ili cel Uslovi za upis (Post-sekundarno, no ne i Akumul. traewe od Sodrìna, visoko obrazovanie) po~etok na ISCED Vozrast, nivo 3 Vremetraewe Progr. orientacija Tipi~na kvalifi-kacija za upis

(Vi{e,visoko obrazovanie magistratura i specijalist

Vidovi programi

Vid na (Prva faza na visokoto ISCED 5 Teoretsko akumul. sertifikat {to obraz.- ne vodi direktno do traewe vo ustanova se dodeluva istaknata istraùva~ka za visoko obrazovanie

Nacionalen stepen i kvalifikacija)

kvalifik.struktura

Sodrìna zasno- Podgotovka na diplomci Doktorat Nema vana na istraùva~ka

za nastavni i (Vtora faza na visokoto ISCED 6

rabota, podnesuvawe istraùva~ki zvawa-tituli obraz. - vodi do istaknata na teza ili istraùva~ka

disertacija kvalifikacija)

Zna~i , za me|unarodnata statistika na obrazovanieto da bide

efektivno iskoristena od strana na tvorcite na politikata, analiti~arite, javnosta i drugite korisnici, obrazovanieto mora da bide bazirano na standardna terminologija, koncepcii, definicii i klasifikacii.

Bez ova za komparativna statistika ne moè ni da se razmisluva, a u{te pomalku da se postigne. Zatoa vo Dràvniot Zavod za statistika poa|aj}i od Me|unarodnata standardna klasifikacija na obrazovanieto ISCED 97 i so pomo{ na eksperti od ovaa oblast e izraboten sistem za sveduvawe na podatocite od na{iot sistem na obrazovanie so me|unarodnata standardna klasifikacija i pritoa e izraboten DIJAGRAM na stepeni na obrazovanie. Vo prodolènie }e bidat prezentirani pooddelnite stepeni na obrazovanie pri {to }e bidat upotrebeni termini za obrazovanie koi se upotrebuvaat vo ISCED 97, kako i termini koi se upotrebuvaat vo sistemot na obrazovanie vo na{ata zemja, i toa: ISCED STEPEN 0: - Predu~ili{no obrazovanie, {to odgovara na predu~ili{no vospitanie i obrazovanie vo na{iot sistem na obrazovanie; ISCED STEPEN 1: - Osnovno obrazovanie - Prva faza , {to odgovara na osnovnoto obrazovanie od I - IV oddelenie vo na{iot sistem na obrazovanie; ISCED STEPEN 2: - Osnovno obrazovanie - Vtora faza ili ponisko sredno obrazovanie, {to odgovara na osnovnoto obrazovanie od V - VIII oddelenie vo na{iot sistem na obrazovanie; ISCED STEPEN 3: - Povisoko sredno obrazovanie, {to odgovara na srednoto obrazovanie vo na{iot sistem na obrazovanie; ISCED STEPEN 4: - Post sredno - ne visoko obrazovanie, {to odgovara na specijalisti~ko stru~no obrazovanie posle srednoto obrazovanie vo na{iot sistem na obrazovanie; ISCED STEPEN 5: - Tercijalno obrazovanie, {to odgovara na vi{e obrazovanie, visoko obrazovanie i obrazovanie za specijalist i magister vo na{iot sistem na obrazovanie; ISCED STEPEN 6: - Doktorat, {to e isto kako i na{iot sistem na obrazovanie.

7

0

-------------------------------------------PREDUÎLI[NO

OBRAZOVANIE I VOSPITANIEVozrast 3 do 7

Vremetraewe 4 godini

REPUBLIKA

MAKEDONIJA

8

1 ------------------------------------------

OSNOVNO OBRAZOVANIE I-IV oddelenie

Vozrast 6 ili 7 do 10 ili 11 Vremetraewe 4 godini

6 --------------------------------------

DOKTORAT Vozrast 26 i pove}e

Vremetraewe 1 godina

2A -------------------------------------------

OSNOVNO OBRAZOVANIE V-VIII oddelenie

Vozrast 10 ili 11 do 14 ili 15

Vremetraewe 4 godini

2B ------------------------------------

OBRAZOVANIE za VOZRASNI

Vozrast 15 i pove}e Vremetraewe mah 4 godini

4A -----------------------------

NE POSTOI

2C ------------------------------------

NE POSTOI

4C --------------------------------------

SPECIJALISTI^KO STRU^NO obrazovanie (ne visoko)

Specijalisti~ko obrazovanie Vozrast 18 ili 19 i pove}e

Vremetraewe 1 godina

3A ----------------------------------------------------

SREDNO OBRAZOVANIE Op{to obrazovanie

Vozrast 14 ili 15 do 18 ili 19 Vremetraewe 4 godini

Stru~no obrazovanie Vozrast 14 ili 15 do 18 ili 19

Vremetraewe 4 godini Versko obrazovanie

Vozrast 14 ili 15 do 19 ili 20 Vremetraewe 4-5 godini

5A --------------------------------------

- VISOKO OBRAZOVANIE

MAGISTRATURA i SPECIJALIZACIJA

Univerzitetsko obrazovanie Vozrast 18 ili 19 do 24 ili 25

Vremetraewe 4 do 6 godini Specijalizacija

Vozrast 22 ili 23 do 24 Vremetraewe 1 godina

Magistratura Vozrast 22 ili 23 do 25 ili 26

3B ---------------------------

NE POSTOI

5B ----------------------------------

VI[E OBRAZOVANIE Vi{e obrazovanie

Vozrast 18 ili 19 do 21 ili 22 Vremetraewe 2 do 2,5 godini

Prv stepen na studii Vozrast 18 ili 19 do 21 ili 22

Vremetraewe 2 do 3 godini

3C ---------------------------------------------------- SREDNO OBRAZOVANIE

Stru~no obrazovanie Vozrast 14 ili 15 do 17 ili 18

Vremetraewe 3 godini Stru~no osposobuvawe Vozrast 14 ili 15 i pove}e Vremetraewe mah 2 godini

4B --------------------------

-

∗) Sistemot na obrazovanie vo RM sveden na ISCED 97

ISCED STEPEN 0

PREDUÎLI[NO OBRAZOVANIE I VOSPITANIE ( PREDUÎLI[NO OBRAZOVANIE )

Ovaa kategorija na obrazovanie e prviot stepen na organizirana nastava i kako {to negovoto ime kaùva, e odreden za upatuvawe vo osnovnoto obrazovanie .

Ovie programi voop{to ne se zadolìtelni, no pridonesuvaat za intelektualno razbuduvawe na decata nad 2 godi{na vozrast do vozrasta za po~nuvawe na osnovnoto obrazovanie, i imaat za cel da se napravat most pome|u doma{nata i u~ili{nata sredina. Samiot nastaven plan ima namera da gi zapoznae decata so ìvotot vo op{testvoto i nivna cel e da gi podgotvi da u~at ~itawe, pi{uvawe i matematika so razvivawe na nivnite sposobnosti vo jazikot, percepirawe niz razvivawe na ve{tinite vo crtawe, vo boewe, modelirawe, peewe , igrawe i sli~no. Ovie programi voop{to ne se zadolìtelni, no pridonesuvaat za intelektualno razbuduvawe na decata nad 2 godi{na vozrast do vozrasta za po~nuvawe na osnovnoto obrazovanie . Ovie programi pove}e se odnesuvaat na socijalniot, mentalniot i fizi~kiot razvoj na malite deca preku razni vidovi aktivnosti i treba da se razgrani~at od jaslite kade {to samo se vodi zgriùvawe na malite deca dodeka nivnite roditeli se na rabota . Vo predu~ili{noto vospitanie i obrazovanie, preku upotreba na razni metodi za igrawe i specijalno obezbedeni igra~ki, decata postepeno se naveduvaat da po~nat so broewe, pi{uvawe i ~itawe. Za predu~ili{noto vospitanie i obrazovanie potrebna e pedago{ka kvalifikacija na nastavniot kadar, za razlika od detskoto zgriùvawe (jasli) kade se bara zavr{eno sredno medicinsko obrazovanie. Predu~ili{noto vospitanie i obrazovanie moè da se vr{i vo detski gradinki i zabavi{ta, kako posebni ustanovi za predu~ili{no obrazovanie i vospitanie, ili pak vo zabavi{ta vo ramkite na u~ili{tata za osnovno obrazovanie . Po pravilo, vo predu~ili{noto obrazovanie i vospitanie bi trebalo da se vklu~at i decata so pre~ki vo psihi~kiot i fizi~kiot razvoj, me|utoa vakvite grupi se u{te ne postojat vo na{ata dràva . Spored klasifikacijata ISCED 97, ovoj stepen na obrazovanie ne go vklu~uva obrazovanieto za vozrasni.

9

ISCED STEPEN 1 OSNOVNO OBRAZOVANIE OD I - IV ODDELENIE

( OSNOVNO OBRAZOVANIE - PRVA FAZA NA OSNOVNOTO OBRAZOVANIE)

Vo su{tina, vo ovoj stepen na obrazovanie se vklu~uvaat deca na 7- godi{na vozrast, no ne i pomladi deca od 5 godini. Ovoj stepen na obrazovanie, vo na{ata dràva, trae 4 godini kako prva faza od osnovnoto obrazovanie. Obrazovnite programi se sozdadeni da im dadat dobra osnova na u~enicite vo ~itawe, pi{uvawe i matematika, kako i elementarni poznavawa po drugite predmeti kako {to se nacionalna istorija, geografija, prirodni nauki, op{testveni nauki, umetnost i muzika. Vo nekoi dràvi, vo ovoj vid na obrazovanie e vklu~ena i veronaukata {to ne e slu~aj so na{ata zemja. Obrazovnite programi od ovoj stepen se op{to obrazovni i pretstavuvaat sistematska nastava tipi~na za osnovnoto obrazovanie, kade {to na decata im se ovozmoùva da steknuvaat osnovni znaewa i umeewa vo oblasta na jazikot, matematikata, prirodnite i op{testvenite nauki, za ~ovekot, tehni~kite sredstva, informati~kata tehnologija, fizi~ko i zdravstveno obrazovanie i umetnostite . Vo obrazovanieto se sodràni obrazovni i vospitni aspekti. Zatoa, osnovnoto obrazovanie treba da bide organizirano i vodeno na najpogodni na~ini za da vlijae na razvojot na soznajnite sposobnosti na u~enicite, na razvojot na nivnite op{ti intelektualni sposobnosti, kako i na drugite osobini kako {to se razvivawe na samostojno i tvore~ko mislewe, razvivawe sposobnosti za steknuvawe novi znaewa, umeewa i naviki . So Ustavot na Republika Makedonija i Zakonot za osnovno obrazovanie , osnovnoto obrazovanie e zadolìtelno i dostapno za site deca. Pritoa, so Zakonot za osnovno obrazovanie se definirani klu~nite segmenti vo sistemot na osnovnoto obrazovanie, pa zatoa vo programskite osnovi se redefiniraat celta, zada~ite, teoretskite osnovi i principi na osnovnoto obrazovanie vo soobraznost so promenite na ekonomskiot i politi~kiot sistem, na{eto iskustvo, tradiciite i sovremenite tendencii vo obrazovanieto. Nastavniot personal vo ovoj stepen na obrazovanie potrebno e da bide so visoko{kolska naobrazba. Po pravilo, vo osnovnoto obrazovanie od I-IV oddelenie predavaat eden ili dvajca nastavnici za site predmeti. Vo ovoj stepen na obrazovanie vklu~eni se i decata so pre~ki vo psihi~kiot i fizi~kiot razvoj poa|ajki od na~elata za vospitanie, obrazovanie i osposobuvawe za ìvot na site deca , za nivna integracija vo obrazovanieto so koristewe fleksibilni oblici vo obrazovanieto i

10

kompenzatorski proces, interdisciplinarnost, stru~na kompetentnost i odgovornost, institucionalna grià za razvoj na decata i sl. Taka, koga se vo pra{awe lesni pre~ki vo razvojot, tie deca se vklu~uvaat vo redovnite paralelki vo osnovnite u~ili{ta, a vo slu~aite koga ima potreba i koga se raboti za pote{ki o{tetuvawa kaj decata, tie se vklu~uvaat vo posebni (specijalni) u~ili{ta ili vo paralelki za posebno (specijalno)osnovno obrazovanie pri redovnite u~ili{ta. Nastavnite planovi i programi za decata so pre~ki vo razvojot se baziraat na redovnite obrazovni programi, no so izvesna modifikacija (adaptacija vo zavisnost od vidot i stepenot na o{tetuvaweto-popre~enosta). Vo ovoj stepen na obrazovanie, vo soglasnost so Zakonot za osnovno obrazovanie, vklu~eni se i vozrasnite - programi za opismenuvawe za onie koi se premnogu stari da se vklu~at vo redovnoto osnovno obrazovanie .

ISCED STEPEN 2 OSNOVNOTO OBRAZOVANIE OD V-VIII ODDELENIE

(OSNOVNOTO OBRAZOVANIE - VTORA FAZA ili PONISKO SREDNO OBRAZOVANIE

Sodrìnata na ovoj stepen na obrazovanie e tipi~no osmislena za nadopolnuvawe na elementarnoto - osnovnoto obrazovanie i se izveduva vo istite obrazovni institucii kako i obrazovanieto od STEPEN 1. Vo pove}eto zemji, a isto taka i kaj nas , celta na obrazovanieto e da gi postavi temelite na doìvotnoto u~ewe (mo`nost za obrazovanie do krajot na ìvotot). Vo na{ata zemja ovoj stepen na obrazovanie trae 4 godini i e vtora faza od osnovnoto obrazovanie . Zavr{uvaweto na ovoj stepen 2 se sovpa|a so zavr{uvaweto na zadolìtelnoto obrazovanie {to e predvideno so Ustavot na Republika Makedonija i Zakonot za osnovnoto obrazovanie. Programite na ovoj stepen naj~esto se orientirani kon predmetna nastava, so pogolem broj specijalizirani (pokvalifikuvani) nastavnici koi sproveduvaat nastava vo nivnoto pole na specijalizacija. Programite predviduvaat prodlabo~eni znaewa po matematika, izu~uvawe na maj~iniot jazik i literatura, izu~uvawe na drugi moderni jazici i po~etok na izu~uvawe na prirodnite nauki kako hemija, biologija i geografija, potoa fizika, istorija, muzika, umetnost, po~etno izu~uvawe na informatika i dr. Vo ovoj stepen na obrazovanie programite se op{to obrazovni (teoretski) i imaat za cel da pridonesat za intelektualen i socijalen razvoj na li~nosta i da go podgotvat u~enikot za vlez vo povisokiot stepen na obrazovanie .

11

So ogled na toa {to programite od ovoj stepen se op{to obrazovni gi klasificirame vo STEPEN 2A. Osnovnoto muzi~ko i osnovnoto baletsko obrazovanie isto taka, vleguvaat vo ovoj stepen na obrazovanie. Pritoa, ovaa dejnost se ostvaruva vo posebni u~ili{ta za muzi~ko i baletsko obrazovanie za {irewe na muzi~kata i baletskata kultura i za podgotvuvawe na u~enicite za natamo{no obrazovanie vo ovie oblasti na umetnosta . Ovde treba da se vodi smetka da ne dojde do duplo opfa}awe na istite u~enici vo redovnite u~ili{ta i vo umetni~kite u~ili{ta so ogled na toa {to ovoj vid na obrazovanie e dopolnitelno obrazovanie. Specijalnite osnovni u~ili{ta ( posebni osnovni u~ili{ta) se institucii za vospituvawe i obrazovanie na u~enici so pre~ki vo psihi~kiot i fizi~kiot razvoj kade {to mora da postoi posebna vnatre{na organizacija na nastavata soobrazena na sposobnostite na u~enicite za permanentno utvrduvawe i primenuvawe na zdobienite znaewa, ve{tini i naviki. Ovoj stepen na obrazovanie se izveduva vo istite obrazovni institucii kako i obrazovanieto od STEPEN 1. Vo ovoj stepen na obrazovanie treba da se vklu~i i obrazovanieto na vozrasni - programi za opismenuvawe na lica koi ne moàt da se vklu~at vo redovnoto obrazovanie. Po pravilo, obrazovnite programi za vozrasni poa|aat od redovnoto obrazovanie, no se reducirani i regulirani so Zakonot za osnovnoto obrazovanie i podzakonskite propisi. Taka preku odrùvawe na ~asovi vo sklop na redovnite osnovni u~ili{ta ili vo posebni institucii za vozrasni, na vozrasnite im se prenesuva osnovnoto obrazovanie potrebno za natamo{no {koluvawe. Ovoj vid na obrazovanie go klasificirame vo STEPEN 2B so ogled na toa {to obrazovnata programa e pokratka i licata koi }e go zavr{at ova obrazovanie pretendiraat kon stru~no osposobuvawe i obuka na trettiot stepen, no po~esto kon pazarot na trudot. Obrazovanieto od ovoj stepen 2, po pravilo se vr{i vo istite obrazovni institucii kako i obrazovanieto od prethodniot stepen 1, a nastavniot kadar e potrebno da ima zavr{eno soodveten nastavni~ki fakultet . So zavr{uvaweto na ovaa ~etirigodi{na programa (so zavr{uvaweto na osmo oddelenie), se dodeluva svidetelstvo za zavr{eno osnovno obrazovanie koe zaedno so uspe{noto polagawe na testovite za proverka na znaewata na u~enicite e uslov za vlez vo povisokoto obrazovanie. So ogled na toa {to ova obrazovanie e zadolìtelno, intencija na dràvata e da obezbedi celosen opfat na site deca od soodvetnata vozrast za posetuvawe na osnovnoto obrazovanie .

12

ISCED STEPEN 3 SREDNO OBRAZOVANIE

(POVISOKO SREDNO OBRAZOVANIE Po zavr{uvaweto na osnovnoto obrazovanie (koe e zadolìtelno), obrazovanieto prodolùva na trettiot stepen. Srednoto obrazovanie (stepen 3), ima za cel da gi podgotvi mladite za natamo{no obrazovanie, rabota i ìvot vo uslovi na brz razvoj na naukata i tehnologijata i promenite vo op{testveniot ìvot. Ovaa cel se postignuva so osposobuvawe za usvojuvawe znaewa, steknuvawe umeewa i naviki {to se nadgraduvaat na osnovnoto obrazovanie i pretstavuvaat osnova za prodolùvawe na obrazovanieto i vklu~uvawe vo procesite na trudot, niz sistematsko razvivawe na individualnite fizi~ki i intelektualni sposobnosti. Eden del od generacijata se podgotvuva za prodolùvawe na obrazovanieto na visoko{kolskite ustanovi i za steknuvawe najvisoko stru~no i nau~no obrazovanie, a del vo raznite oblasti na ekonomskiot i javniot sektor vo soobraznost so potrebite i so nau~no-tehnolo{kiot i op{testveno-ekonomskiot razvoj . U~enicite go po~nuvaat redovnoto sredno obrazovanie na vozrast od 14 ili 15 godini i toa trae do nivnata 17 do 19-godi{na vozrast vo zavisnost od vidot na programite (tri, ~etiri ili pet-godi{ni programi). Vo ovoj stepen na obrazovanie se zabeleùva pogolem stepen na specijalizacija, pa zatoa i nastavniot personal mora da ima visoko obrazovanie so pospecijalizirani kvalifikacii vo odnos na prethodniot stepen. Srednoto obrazovanie se realizira vo javni i privatni u~ili{ta. Javnite u~ili{ta moàt da bidat dràvni i op{tinski i kako institucii od javen interes se finansiraat od strana na dràvata, dodeka vo privatnite u~ili{ta kandidatite sami si gi podnesuvaat tro{ocite za {koluvawe. Srednoto obrazovanie se realizira kako : - gimnazisko obrazovanie i - stru~no obrazovanie (profesionalno-tehni~ko ). Spored toa, srednoto obrazovanie vo na{ata zemja se vr{i vo sredni u~ili{ta-gimnazii (za sredno op{to obrazovanie) i sredni stru~ni u~ili{ta (za profesionalno-tehni~ko obrazovanie), vo soglasnost so Zakonot za srednoto obrazovanie. Gimnaziskoto obrazovanie programski se nadovrzuva na osnovnoto, ima op{to obrazoven karakter, se temeli prvenstveno vrz usvojuvawe na znaewa od fundamentalnite i od niv izvedenite nauki, a se steknuva vo tekot na ~etirigodi{noto {koluvawe vo gimnaziite od op{t tip.

13

Osnovna funkcija na gimnaziskoto obrazovanie e temelna podgotovka na mladite za uspe{no vklu~uvawe i zavr{uvawe na visokoto obrazovanie i za natamo{no permanentno obrazovanie. Vo taa smisla gimnazijata deluva kako sovremeno op{to obrazovno u~ili{te so zada~a, na u~enicite da im ovozmoì prodlabo~eno i po{iroko znaewe od oblasta na naukite {to imaat fundamentalno zna~ewe i da razviva kaj niv takov na~in na nau~no mislewe i takva metodologija na rabota {to se svojstveni na soodvetnite nau~ni disciplini, odnosno nastavnite predmeti, {to moàt da se usvojat na toj stepen i na taa vozrast. Gimnaziskoto obrazovanie vo osnova e op{to obrazovno (do 75%) i poa|ajki od ISCED 97 nie go klasificirame vo STEPEN 3A. Gimnaziskoto obrazovanie se diferencira vo tri nastavni podra~ja: op{ta, pripodno-matemati~ka i jazi~na gimnazija, koi imaat ednakva proodnost kon visokoto obrazovanie. Na krajot na ~etirigodi{noto gimnazisko obrazovanie se sproveduva polagawe na matura Vo ramkite na srednoto obrazovanie vleguva i srednoto umetni~ko obrazovanie. Ovoj vid na sredno obrazovanie se bazira vrz potrebata umetni~koto obrazovanie kontinuirano da se steknuva i neguva po~nuvaj}i od osnovnoto obrazovanie. Vrz osnova na ovaa opredelba se steknuva sredno umetni~ko obrazovanie za umetni~ka struka, odnosno za nasokite vo umetni~kata struka: primeneta umetnost, muzi~ka umetnost i baletska umetnost. Umetni~koto obrazovanie zavr{uva so polagawe na matura. Poa|ajki od ISCED, ovoj vid na obrazovanie go opfa}ame vo STEPEN 3A zemajki gi vo predvid kriteriumite za dolìnata na obrazovnata programa i toa {to obrazovanieto prodolùva na univerzitetskiot stepen (ISCED 5). Stru~noto obrazovanie prodolùva po osnovnoto obrazovanie i se temeli pred se vrz usvojuvawe na znaewa, umeewa i naviki od naukite koi imaat aplikativna vrednost, a se steknuva vo tekot na ~etirigodi{no ili trigodi{no obrazovanie vo srednite stru~ni u~ili{ta. Osnovna funkcija na stru~noto obrazovanie e podgotovka na mladite za rabota ili za prodolùvawe na obrazovanieto. Vakvata funkcija na stru~noto obrazovanie se ostvaruva niz realiziraweto na osnovnata cel na ovoj vid obrazovanie - obezbeduvawe uslovi za steknuvawe i usvojuvawe na op{ti i stru~ni znaewa, umeewa i naviki zasnovani na sovremenite dostigawa na naukata i tehnikata, tehnologijata i stru~nata praktika, kako i profesionalno osposobuvawe na u~esnicite za izvr{uvawe na razli~ni raboti i zada~i vo sferata na trudot vo soglasnost so sovremenite barawa na sega{nata i proektiranata tehnologija na rabotata, ekonomskiot i javniot sektor kaj nas i vo razvieniot svet. U~enicite u{te vo prvata godina se odlu~uvaat za obrazovniot profil {to se definira kako zbir na op{ti i stru~ni sodrìni od razli~ni teoretski i primeneti disciplini so koi se obezbeduva osposobenost za opredeleno podra~je na rabota i za sloènosta na rabotite vo nego, odnosno znaewa potrebni za natamo{no obrazovanie. So definiraweto na obrazovnite profili se ostvaruva funkcionalna vrska i

14

edinstvo pome|u sferata na trudot - ekonomskiot i javniot sektor (korisnici na trudot ) i obrazovanieto koe gi podgotvuva i osposobuva tie kadri.

So ogled na toa {to podelbata na trudot vo site procesi na proizvodstvo se menuva ~esto i zavisi od organizacijata na rabotata i od primenata na novite tehnologii, kako i so ogled na na{ite op{testveni potrebi za racionalizacija na stru~noto obrazovanie i pogolema podvi`nost na kadrite po negovoto zavr{uvawe, opredelba e da se definiraat {iroki obrazovni profili koi davaat temelna stru~na obrazovanost od pogolem broj zanimawa (za u{te pogolem broj na rabotni mesta ). Site obrazovni profili, vo zavisnost od karakteristikite na rabotata, odnosno od karakteristikite i srodnosta na obrazovnite profili, se rasporeduvaat vo edna od navedenite struki ili grupi struki:

- zemjodelska; - veterinarna; - zemjodelsko-veterinarna; - prehrambena; - {umarska; - drvoprerabotuva~ka; - geolo{ka; - rudarska; - metalur{ka; - ma{inska;

- elektrotehni~ka; - hemisko-tehnolo{ka; - proizvodno-procesna; - tekstilna; - koàrska; - grafi~ka; - li~ni uslugi’ - geodetska; - grade`na; - grade`no-geodetska; - soobra}ajna; - trgovska; - ugostitelsko-turisti~ka; - ekonomska; - pravna; - ekonomsko, pravna i trgovska; - umetni~ka; - zdravstvena; - fizi~ka kultura.

Vo ovoj vid na obrazovanie paralelno i vo me|usebna povrzanost se ostvaruvaat op{toto i stru~noto obrazovanie (so pogolemo

15

u~estvo), vo funkcija na zadovoluvawe na celta i zada~ite na srednoto obrazovanie i na oformuvaweto na obrazovnite profili. Vo ~etirigodi{noto stru~no obrazovanie u~estvoto na op{toto obrazovanie e 40 %, a kaj trigodi{noto stru~no obrazovanie 35%. Osnovna funkcija na op{toobrazovnoto podra~je e natamo{no podigawe na op{tata kultura i podgotovka za natamo{no obrazovanie, kako i po{iroko zasnovuvawe na osposobuvaweto za rabota (bidej}i del od predmetite se vo funkcija na obezbeduvawe minimum op{toobrazoven standard na oddelni vidovi stru~no obrazovani ). Za proverka na ostvaruvaweto na celta i zada~ite na stru~noto obrazovanie, za site obrazovni profili vo traewe od ~etiri godini se sproveduva polagawe na zavr{en ispit ili matura, a za onie so trigodi{no traewe samo zavr{en ispit so prakti~na rabota. Vo na{ata zemja postoi i srednoto versko obrazovanie koe se izveduva vo posebni obrazovni institucii, po posebni nastavni programi i e so vremetraewe od 5 godini (srednoto pravoslavno obrazovanie) i so vremetraewe od 4 godini ( srednoto islamsko obrazovanie). Spored klasifikacijata ISCED 97 mora da se opfati i ovoj vid na obrazovanie i toa kako sredno stru~no obrazovanie i go klasificirame vo STEPEN 3A. Site op{toobrazovni programi vo traewe od 4 godini: gimnaziskoto i ~etirigodi{noto stru~no obrazovanie, kako i verskoto obrazovanie imaat direkten pristap do ponatamo{noto obrazovanie na povisok stepen i gi klasificirame vo STEPEN 3A. Site trigodi{ni stru~ni programi ne vodat na patot kon povisokiot univerzitetski stepen, zatoa gi klasificirame vo STEPEN 3C. Site u~enici koi }e go zavr{at ovoj vid na stru~no obrazovanie (trigodi{noto) moàt ili da go dovr{at ~etirigodi{noto stru~no obrazovanie, pa da prodolàt na povisok stepen na obrazovanie, ili da se javat na pazarot na trudot i posle rabotno iskustvo od dve godini vo strukata da go zavr{at specijalisti~koto stru~no obrazovanie. Vo stepenot 3C gi vklu~uvame i site u~enici koi po zavr{uvaweto na osnovnoto obrazovanie odat na stru~no osposobuvawe vo traewe do 2 godini. Ovoj vid na obrazovanie go steknuvaat vo istite institucii kade {to se vr{i srednoto stru~no obrazovanie i toa kako vonredni u~enici. Stru~noto osposobuvawe se karakterizira so relativno mali barawa vo pogled na op{toto obrazovanie, a sodrìnata e relativno funkcionalno naso~ena kon konkretnite potrebi na rabotnite procesi, {to uslovuva da se organizira za iskaàni konkretni kadrovski potrebi. Stru~noto osposobuvawe ima funkcija da gi osposobi kandidatite za vr{ewe na ednostavni raboti sostaveni od pomal broj razli~ni i kratkotrajni operacii koi {to moàt da se vr{at so ednostavni postapki i sredstva za rabota. I srednoto obrazovanie za u~enici so pre~ki vo razvojot se opfa}a vo STEPEN 3C. Vo princip, nastavnite planovi i programi za ovie u~enici proizleguvaat od redovnite nastavni planovi i programi so nu`na adaptacija koja zavisi od vidot i stepenot na popre~enosta. Primarno

16

pra{awe za programirawe i organizacija na srednoto obrazovanie za u~enici so pre~ki vo razvojot e selekcijata na profilite i zanimawata za koi u~enicite }e moàt da se opredelat vo zavisnost od vidot i stepenot na popre~enosta.

ISCED STEPEN 4 SPECIJALISTI^KO STRU^NO OBRAZOVANIE

( POST-SREDNO, NE UNIVERZITETSKO OBRAZOVANIE) Poa|ajki od kriteriumite vo ISCED 97, a vo soglasnost so na{iot obrazoven sistem, post-srednoto obrazovanie vo na{ata zemja go klasificirame vo STEPEN 4C. Isto taka poa|ajki od kriteriumite vo ISCED 97, stepenite 4A i 4B vo na{ata zemja ne postojat. Vo ovoj stepen na obrazovanie vleguvaat licata so 18 ili 19 godi{na vozrast i pove}e, i imaat soodvetno rabotno iskustvo od najmalku 2 godini vo strukata. Ovie obrazovni programi ne se orientirani kon teoretskite aspekti na oddelni disciplini, tuku na stru~na i prakti~na primena na znaeweto. Specijalisti~koto obrazovanie ima funkcija da obezbedi prodlabo~eni znaewa i umeewa i poprodlabo~eno osposobuvawe za rabota so pokompleksna i posloèna tehnologija ili specijalizirani visokokvalitetni uslugi (tehnolo{ka specijalizacija); da osposobi za organizirawe na rabota i za rakovodna funkcija na prvo nivo (nadzorni~ka specijalizacija); da osposobi za instruirawe i mentorstvo (instruktivna specijalizacija). Poa|ajki od osnovnata funkcija na zanimawata {to vleguvaat vo opredelen obrazoven profil, vo specijalisti~koto obrazovanie se javuvaat 3 tipa na obrazovni profili: tehnolo{ki, nadzorni~ki i instruktorski. Specijalisti~koto obrazovanie se organizira vrz osnova na iskaàni obrazovni i kadrovski barawa i potrebi, a po negovoto zavr{uvawe se polaga specijalisti~ki ispit ~ija sodrìna se utvrduva so posebni programski dokumenti. Ovoj vid na stru~no obrazovanie se izveduva vo istite institucii vo koi se izveduva srednoto stru~no obrazovanie.

ISCED STEPEN 5 VI[E OBRAZOVANIE , VISOKO OBRAZOVANIE , OBRAZOVANIE

ZA SPECIJALISTI I MAGISTRI (PRVA FAZA NA VISOKOTO OBRAZOVANIE -

NE VODI DIREKTNO DO ISTAKNATA ISTRA@UVA^KA KVALIFIKACIJA

17

So prethodno uspe{no zavr{uvawe na srednoto obrazovanie (poloèna matura) i uspe{no poloèn priemen ispit, so vozrast od 18 do 19 godini, u~enicite vleguvaat vo povisokiot stepen na obrazovanie i pritoa se odlu~uvaat za visoko ili vi{e obrazovanie. Programite od ovoj stepen se ostvaruvaat na univerziteti, a samoto studirawe moè da bide redovno ili vonredno. Vo ovoj stepen se opfateni obrazovnite programi za vi{e obrazovanie, visoko obrazovanie i obrazovanieto za specijalist i magister. Visokoobrazovnite programi se so pogolem akcent na teoretskiot aspekt i glavno imaat za cel da obezbedat obrazovno nivo potrebno za vlez vo profesija vo koja se bara visoka stru~nost ili kvalifikacija dovolna za vlez vo sloèni istraùva~ki programi. Ovie programi gi klasificirame vo STEPEN 5A i se so vremetraewe od 4 do 6 godini i toa: - so vremetraewe od 8 semestri se: - prirodno matemati~ki fakultet, ekonomski fakultet, praven, filozofski, filolo{ki, pedago{ki, fakultet za u~iteli i vospituva~i, fakultet za turizam i ugostitelstvo, fakultet za fizi~ka kultura, rudarsko-geolo{ki, zemjodelski, {umarski, fakultet za dramski umetnosti, fakultet za muzi~ka umetnost, fakultet za likovni umetnosti i pravoslavniot bogoslovski fakultet ; - so vremetraewe od 9 semestri se: - arhitektonski fakultet, gradeèn fakultet, ma{inski, elektro-tehni~ki, tehnolo{ko-metalur{ki, i tehni~ki fakultet ; - so vremetraewe od 10 semestri se: - farmacevtski fakultet i veterinaren fakultet i - so vremetraewe od 12 semestri se: - medicinski i stomatolo{ki fakultet . Ovde se vklu~eni obrazovni programi {to pokrivaat razli~ni predmeti so cel da obezbedat po{irok spektar na znaewa vo odnos na teorijata, analiti~kite metodi, i studii na poleto na op{testvenite nauki, prirodnite nauki, tehnikata i nivni aplikacii. Vo pove}eto zemji, a i kaj nas, vo prvata, pa duri i vo vtorata godina od studiraweto, obrazovnite programi se poop{ti, za vo trettata, ~etvrtata i t.n. da se na povisok stepen na stru~nost . Vo taa smisla, na oddelni fakulteti ima i pove}e nasoki na studirawe. Isto taka, po potreba, se zapi{uvaat studenti na interdisciplinarni studii za za{tita pri rabota (pri ma{inskiot fakultet) i interdisciplinarni studii po inènerstvo na ìvotnata sredina (pri prirodno-matemati~kiot fakultet) so vremetraewe od 8 semestri. Za uspe{no zavr{uvawe na visokoto obrazovanie se dobiva diploma za diplomirano stru~no lice vo soodvetnata oblast . Za razlika od visokoobrazovnite programi, obrazovnite programi vo vi{eto obrazovanie i vo prviot stepen na studii se pokratki i so poseben akcent na specifi~nite stru~ni ve{tini potrebni za

18

pazarot na trud . So ogled na vremetraeweto i sodrìnata na programata, niv gi klasificirame vo STEPEN 5B. Ovie obrazovni programi moàt da bidat so vremetraewe od 4 ili 5 semestri i toa: vi{a medicinska {kola, vi{a zemjodelska {kola, prv stepen na ekonomski fakultet, prv stepen na praven fakultet i prv stepen na fakultet za turizam i ugostitelstvo, so vremetraewe od 4 semestri (ili 2 godini), dodeka so vremetraewe od 5 semestri se: - prv stepen studii po grade`ni{tvo, ma{instvo, elektrotehnika, industriski menaxment i prv stepen na medicinski fakultet ( radiologija) . Sodrìnata na programite na stepenot 5B se orientirani kon praktikata, t.e. kon specifi~nite struki. Tie se glavno nameneti za sovladuvawe na prakti~nite ve{tini od strana na u~esnicite so cel da se zdobijat so poznavawa potrebni za vrabotuvawe za odredeno zanimawe, zanaet ili grupa zanaeti. Uspe{noto zavr{uvawe na ovie obrazovni programi rezultira so dodeluvawe na kvalifikacija od zna~ewe za pazarot na trudot ili ako liceto povtorno se vrati na fakultet, so dovr{uvawe na studiite se dobiva povisoka diploma za zavr{en fakultet. Vo ISCED STEPEN 5A opfateni se isto taka i obrazovnite programi na postdiplomskite studii za specijalist i magister, za kandidatite koi poseduvaat posebni sposobnosti i se istaknale vo procesot na sovladuvawe na visokoto obrazovanie. Kandidatite so solidno zavr{eno visoko obrazovanie, se zapi{uvaat vrz osnova na konkurs so koj sekoj od univerzitetite go utvrduva brojot, vidot i uslovite pod koi kandidatite moàt da se zapi{at. Postdiplomskite studii za magistratura traat 2 godini plus vremeto potrebno da se izraboti magisterski trud i moàt da bidat od oblasta na tehni~kite, prirodno-matemati~kite, op{testvenite, medicinskite i drugite nauki. So studiite, i so specijalna obrazovna programa od 1 godina i izdaden trud od oblasta na zemjodelskite, {umarskite i drugite nauki moè da se stekne titulata specijalist. Vo ovoj stepen na obrazovanie ne spa|a specijalizacijata vo oblasta na medicinskite nauki, bidejki toa ne e steknuvawe so nau~na titula, tuku e specijalizacija vo strukata.

Ovie nau~ni tituli im ovozmoùvaat na licata da rabotat nau~no-istraùva~ki raboti od interes za zemjata i po{iroko i da rabotat na fakulteti, instituti i drugi rabotni mesta od poseben interes.

19

ISCED STEPEN 6 DOKTORAT

VTORA FAZA NA VISOKOTO OBRAZOVANIE - VODI DO ISTAKNATA ISTRA@UVA^KA KVALIFIKACIJA

Uslov za zapi{uvawe na kandidatite za doktori na nauki na ovoj stepen - STEPEN 6, e prethodno zavr{eni postdiplomski studii t.e. steknuvawe so titulata magister na nauki ili zavr{en specijalisti~ki ispit od oblasta na medicinata i javno odbranet trud koj {to }e se otceni deka e na nivo na magisterski trud.

Ovoj stepen se odnesuva na site visokoobrazovni programi {to vodat do dodeluvawe na istaknata istraùva~ka titula. Zatoa programite se posveteni isklu~ivo na sloèna istraùva~ka dejnost i originalni istraùvawa vo site poliwa (podra~ja) na studirawe. Naj~esto ovie obrazovni programi se ostvaruvaat na fakultetite, no isto taka i na nau~nite instituti. Ovie programi se odnesuvaat na originalni, naj~esto individualni istraùva~ki raboti {to imaat za cel izrabotka na teza ili doktorska disertacija i nejzina odbrana.

20

PRIRA^NIK ZA POLIWA (PODRA^JA) NA OBRAZOVANIE I OBUKA

VO ISCED 97

Osnova

Me|unarodnata Standardna Klasifikacija za Obrazovanie - ISCED, pretstavuva instrument za sobirawe, obrabotka i prezentirawe na podatocite za obrazovanie vo ramkite na zemjata, a isto taka i na me|unarodno nivo. Klasifikacija ISCED 76, be{e preispitana, modernizirana i prezentirana vo 1997 godina kako ISCED 97, kako nova, sovremena klasifikacija na obrazovanieto.

ISCED sistemot e izgraden vrz osnova na klasificirawe na sekoja obrazovna programa po stepen i po pole (podra~je) na obrazovanie.

Vo prilog na ovaa klasifikacija e Operativniot prira~nik - Poliwa (podra~ja) na obrazovanie i obuka, koj sodrì upatstva za tolkuvawe i prakti~na primena na revidiranata klasifikacija na obrazovanieto ISCED 97 t.e. sodrì kodeks so to~en opis na toa kako obrazovnite programi / grupi na predmeti se klasificiraat vo razni nastavni podra~ja.

Inaku prira~nikot e proizvod na proekt od EUROSTAT1 vo tesna sorabotka so UNESCO2 i OECD3. Poliwa (podra~ja) na obrazovanie

Poliwata na obrazovanie vo ISCED 76 se modificirani za da se eliminira delumnoto preklopuvawe, a isto taka i se pro{ireni so vklu~uvawe na novi poliwa. Taka, vo sporedba so originalnata verzija vo ISCED 76 kade ima{e 21 pole, sega vo ISCED 97 ima 25 poliwa na obrazovanie. ISCED 97 sodrì 25 dvocifreni poliwa na obrazovanie.

ISCED klasifikacijata ni prezentira upotreba na trocifreni {ifri podredeni vo eden hierariski sistem za klasificirawe na poliwata na obrazovanie, kade {to dvocifreniot broj e ISCED 97 pole (podra~je) na obrazovanie. Voglavno, prvite dve cifri }e bidat upotrebeni za sobirawe i prezentirawe na podatoci na me|unarodno nivo, a trettata cifra ni dava pofleksibilen sistem t.e. drugite podatocite zasnovani na tretata cifra moè da posluàt za sobirawe na podatoci za odredeni celi. Isto taka

1 Eurostat - Statistical office of the European Union 2 UNESCO- United Nations Educational, Scientific and Cultural Organizations 3 OECD – Organization for Economic Co-operation and Development

21

moè da se kaè deka podetaliziranite poliwa na tretocifreniot stepen }e ovozmoàt pogolemo razbirawe pri lociraweto na programite vo dvocifrenite poliwa.

Tretata cifra e isto taka nameneta za nacionalni celi. Zemjite koi nemaat razvieno potpoln nacionalen sistem za klasifikacija, istiot moè da go usvojat kako standard ili da go modificiraat vo soglasnost so svoite nacionalni uslovi.

Vo 1997/98 godina CEDEFOP4 i EUROSTAT razvile sistem imenuvan kako "Poliwa na obuka" kako sistem za klasificirawe na stru~noto obrazovanie i obuka koj bil sinhroniziran so klasifikacijata "Poliwa na obuka" i tokmu ova e edna od pri~inite za imenuvawe na ovoj prira~nik kako "Prira~nik za poliwa (podra~ja) na obrazovanie i obuka". Cel na prira~nikot

Pojdovna osnova za sobirawe na me|unarodno sporedlivi podatoci e postoewe na klasifikacija.

Vtoriot ~ekor e da se obezbedi konzistentna primena na klasifikacijata vo zemjite {to e i celta na ovoj prira~nik - da ponudi jasni upatstva kako da se upotrebi klasifikacijata za poliwata na obrazovanie i obuka. Paralelno so ova e izvr{eno specificirawe na odreden broj na pravila i obezbedeni se detalni listi so soodvetni primeri. Taka }e bide mo`no da se klasificiraat site obrazovni programi i toa po~nuvajki od po~etnoto (osnovnoto) pa se do najvisokoto obrazovanie, potoa i op{toto obrazovanie i stru~noto obrazovanie - profesionalnata obuka i toa samo vo edno i edinstveno pole na obrazovanie i obuka. Struktura na sistemot za klasifikacija

Ovaa klasifikacija na poliwata koristi trocifreni {ifri vo hierarhiski sistem za klasificirawe na poliwata za obrazovanie i obuka i toa edna za "{iroki poliwa", edna za "tesni poliwa" i edna za "detalizirani poliwa". Toa zna~i deka ovde se vklu~eni 9 {iroki poliwa, 25 tesni poliwa i okolu 80 detalizirani poliwa.

Dvocifreniot broj ili tesnite poliwa se isti kako i ISCED 97 poliwata na obrazovanie. Trocifreniot broj (detaliziranite poliwa) se odnesuvaat na "poliwata na obrazovanie i obuka".

Sumirano toa zna~i:

4 CEDEFOP – European Center for the Promotion of Vocational Training

22

Cifri Imiwa na poliwata Broj na poliwata

Ednocifrena {iroki poliwa 9

Dvocifrena Tesni poliwa Poliwa na obrazovanie (ISCED97)

25

Trocifrena Detalizirani poliwa

Poliwa na obrazovanie i obuka

80

Poliwa - nezavisni od stepenot

Bitno e da se napomene deka poliwata ne se opredeleni vo ramkite na stepenite, tuku se nezavisni. Kako i da e, se sogleduva deka ne site poliwa se pojavuvaat na site stepeni.

Pristap do predmetnata sodrìna

"Poliwata na obrazovanie i obuka" prestavuva predmeten materijal koj se izu~uva vo obrazovnata programa. Programite se staveni po srodnost vo predmetot koj se izu~uva. Programite vo zavisnost od sli~nosta vo znaeweto, se sobiraat do detalizirani, tesni i {iroki poliwa. Mora da se naglasi deka toa e glavnata predmetna sodrìna na programata i taa odlu~uva vo koe pole bi trebalo da se klasificira obrazovnata programa.

Razlikata me|u poliwata ne se zema vo predvid poa|ajki od li~nite celi za u~estvoto vo programata (od zadovolstvo, zaradi slobodno vreme ili rabota), tuku poa|ajki od naso~enata profesija. Glaven predmet Poliwata na obrazovanie i obuka se definiraat kako glaven predmet koj se izu~uva vo obrazovnite programi. Poliwata na obrazovanie vo obrazovnata programa se odnesuvaat na su{tinski i prakti~ni u~ewa (glaven predmet). Glavniot predmet na znaeweto se primenuva za oddelen tip na problem ili za nekoja specifi~na namena. Namenata moè da bide prakti~na (pr. inènering), apstraktna (pr. filozofija) ili i dvete zaedno (pr. arhitektura). Poleto na obrazovanie pretstavuva funkcija na glavnata predmetna sodrìna. Poradi toa dve obrazovni programi imaat isto pole na

23

obrazovanie ako glavnite predmeti na studiite im se isti. Vo praksa, obrazovnite programi se klasificirani vo isto detalizirano pole na obrazovanie ako glavnite predmeti na studiite se dovolno sli~ni za namenata na ovaa klasifikacija. Poliwata na obrazovanie se me|usebno povrzani so glavnite predmeti koi im se zaedni~ki, so celite na izu~uvaweto i so teoretskoto znaewe koe go poddrùva glavniot predmet. Na primer, biologija e povrzana so hemija i fizika poradi slednite pri~ini: - za polesno razbirawe na biologijata e potrebno da se znae hemija i fizika; - studiite se koristat za isti {iroki celi ili razbirawe na prirodniot fenomen; - se koristi isto teoretsko znaewe, primer, nau~ni metodi i prirodata kako celina. Kriteriumi za poliwata na obrazovanie Vo ISCED 97, poliwata na obrazovanie se klasifiirani vo grupi spored slednite kriteriumi so prioritetna cel: - teoretska sodrìna - cel na u~eweto - objekt na interes - metodi i tehniki - sredstva i oprema. Teoretskata sodrìna se odnesuva na ideite i konceptite koi se vklu~eni vo obrazovnite programi. Celi na u~eweto se odnesuvaat na ve{tinite i znaeweto koi }e se steknat so obrazovnata programa. Se zabeleùva deka ova nema nikakva vrska so li~nite celi na u~enicite, tuku deka celta na programata pretstavuva ona za {to e sozdadena obrazovnata programa. Objektot na interes go prestavuvaat fenomenite, problemite ili su{tinata na studiite. Ima "raboti" za koi u~enicite-studentite u~at za toa kako da se upotrebi znaeweto i ve{tinite. Toa moè da bidat matemati~ki problemi, popravka na prevozni sredsta, lu|e so odredeni bolesti i sl. Metodite i tehnikite pretstavuvaat specifi~ni postapki za primena na ve{tinite i znaeweto dobieni od obrazovnata programa. Tie moàt da bidat na primer, ~ekori za re{avawe na matemati~ki problemi, tehniki na popravka na prevozni sredstva ili pak postapki za tretman na odelni bolesti. Sredstvata i opremata se instrumenti i orudija za koi licata u~at kako da gi upotrebat vo obrazovnata programa.

24

Primena na kriteriumite Site obrazovni programi pretstavuvaat spoj od teoretsko razbirawe, fakti~ko znaewe i prakti~ni ve{tini. Vo stru~nite obrazovni programi, na primer, primarno se naglaseni prakti~nite ve{tini, no vo odredena mera potrebni se i teoretskoto razbirawe i fakti~koto znaewe. Dokolku fakti~koto znaewe i teoretskoto razbirawe vo sli~ni obrazovni programi se del od istoto znaewe kako povisok stepen na obrazovnata programa, toga{ ovie programi bi trebalo da imaat isto pole na obrazovanie. Na primer, programite za izrabotka na alati vklu~uvaat del od matematika, fakti~ko znaewe i teorijata za inènerstvo koja se koristi vo mehani~kiot inènering, i na vakov na~in izrabotkata na alati i mehani~kiot inènering bi trebalo da imaat isto pole na obrazovanie (no razli~ni nivoa na dostignuvawe). Drug primer bi bil sledniot: "Nega i grià" se klasificirani vo poleto 723, a Medicinata vo pole 721, pa se postavuva pra{aweto zo{to ne e istoto detalizirano pole? O~igledno e deka ovie poimi se sli~ni, no postojat razliki vo sodrìnata. Orientiranost na programata i poliwata Orientiranosta na programata (op{to ili stru~no obrazovanie) i orientiranosta na poliwata se dve razli~ni dimenzii vo ISCED 97 i ne bi trebalo da se me{aat. Koga se raboti za orientiranost na programata, programite koi se vodat kako op{ti programi bi trebalo da se klasificiraat spored nivniot glaven predmet vo poliwata. Na primer: obrazovna programa za matematika pretstavuva op{ta programa (spored orientiranosta), me|utoa poleto bi trebalo da e 461 "Matematika". Povrzanost so klasifikacijata na zanimawa - ISCO 88

Internacionalnata standardna klasifikacija na zanimawa - ISCO-88 obezbeduva sistem za klasificirawe i sobirawe na informacii za zanimawata, a samite podatoci se dobivaat od statisti~kite istraùvawa za popisite na naselenieto, kako i od drugi statisti~ki istraùvawa i drugi administrativni izve{tai.

Strukturata na ISCO-88 e sostavena od 2 glavni koncepti: -koncept za vidot na rabotata koj treba da se izvr{i i -koncept za kvalifikacija. Rabotata opredelena kako zbir na zada~i i zadolènija

izvr{eni od edna li~nost pretstavuva osnovna statisti~ka edinica klasificirana so ISCO-88. Rabotata e opredelena kako zbir na raboti ~ii glavni zada~i i zadolènija se karakteriziraat so povisok stepen na sli~ni operacii vo zanimaweto, a licata se klasificirani spored zanimaweto vo odnos na nivnata minata, sega{na i idna rabota.

25

Kvalifikacijata e definirana kako sposobnost da se izvr{at dadenite zada~i i zadolènija vo vrska so dadenata rabota, i gi ima za cel ovie dadeni dimenzii: - stepen na kvalifikacija - koj pretstavuva funkcija na sloènost i mno{tvo na opfateni zada~i i zadolènija;

- specijalizacija - koja e opredelena so poleto na potrebnoto znaewe, sredstvata i ma{inite koi se upotrebuvaat, materijalite za rabota kako i vidot na stokite i uslugite koi se proizveduvaat.

O~igledno e deka ima povrzanost me|u ISCO-88 i ISCED poliwata, no sepak bitno e da se zapomni deka tie klasificiraat razli~ni statisti~ki edinici so upotreba na razli~ni kriteriumi. ISCED poliwata so pomo{ na predmetnata sodrìna gi klasificira obrazovnite programi, a ISCO-88 spored gorenavedeniot koncept gi klasificira zanimawata (informacii za zanimawata). So pomo{ na vkrsteniot pregled, na primer, na popis na podatoci po ISCED poliwata i ISCO-88 bi se otkrile mnogu interesni i korisni statisti~ki informacii za politi~arite i drugite korisnici na informaciite. Inter-disciplinarni i {iroki programi

Inter-disciplinarnite programi pretstavuvaat programi vo koi se zdruèni poliwata na obrazovanie i obuka. Kako osnovno pravilo za ovie programi e deka predmetot koj dominira odlu~uva vo koe pole programata bi trebalo da se klasificira. Kako kriterium za da se utvrdi koj predmet dominira se zema vremeto upotrebeno na predmetot.

Primer 1: Programata koja gi sodrì politi~kata nauka i ekonomijata (314) bi trebalo da se klasificira spored predmetot na koj se posvetuva najmnogu vreme.

Primer 2: Programata koja e sostavena od studija za trgovija na malo i studija za kancelariska rabota bi trebalo da se klasificira spored poleto koe {to preovladuva, 341 "Trgovija na golemo i trgovija na malo" ili pak 346 "Sekretarski i kancelariska raboti". Primer 3: Programata koja pred se vklu~uva predmeti od oblasta na informatikata bi trebala da se raspredeli vo poleto 481 "Informatika", a vo slu~aj na delumno vklu~uvawe na kompjuterskiot inènering - pole 523 "Elektronika i avtomatika". Vo ovoj primer, predmetite vleguvaat vo dve razli~ni tesni poliwa (dvocifren stepen). Obvrzani ste da go upotrebuvate osnovnoto pravilo zatoa {to nema drug izbor osven "999".

26

Razliki vo odnos na poliwata za obuka Pri sozdavaweto na poliwata na obuka, trettata cifra e dodadena za da se izvr{i podelba na najgolemiot del od dvocifrenite ISCED poliwa, a pred sé poliwata vo oblastite na stru~noto obrazovanie i obuka. "Akademskite poliwa", toa se poliwa kade se veruva deka nema mnogu stru~no obrazovanie i obuka, se zadràni bez da se izvr{i nivna podelba. Vo klasifikacijata koja e prezentirana tuka "Akademskite poliwa" se podeleni i na vakov na~in davaat pouramnoteèna klasifikacija na poliwata. Pole na obuka

Pole na obrazovanie i obuka

141 Obrazovanie 143+144+145+146 224 Istorija, filozofija i sli~ni predmeti

225+226

310 Op{estveni nauki i nauki za odnesuvaweto

311+312+313+314

420 Nauka za ìvotot 421+422 440 Fizi~ki nauki (fizika, hemija) 441+442+443 460 Matematika i statistika 461+462 722 Medicinski uslugi 725+726+727 850 Za{tita na okolinata 851+852+853 [iroki programi

[iroki programi pretstavuvaat programi na obrazovanie ili pak programi na obuka koi vklu~uvaat delovi od najmalku tri poliwa na obrazovanie i obuka (naj~esto vo istoto pole na obrazovanie), i nikoe od poliwata na obrazovanie i obuka ne preovladuva. Ovie programi bi trebalo da bidat klasificirani so upotreba na tretata cifra "0". Se zabeleùva deka {ifrata"0" vo tretata cifra }e se koristi samo za informacii vo vrska so {irokite programi. Istotaka se zabeleùva deka "0" vo vtorata pozicija ne se koristi. Primer 4: Programata za biznis i administracija vklu~uva menaxment, finansii, proda`ba, marketing i dr. i bi trebalo da bide klasificirana vo 340 "{iroki programi za biznis i administracija". Nevozmo`no da se klasificira i specificira Vo kraen slu~aj, {ifrata "9" moè da se koristi vo tretata pozicija ako ne ni se dostapni informaciite za programata ili ako e nevozmo`no da se klasificiraat specifi~nite programi vo nekoe od detaliziranite poliwa. Vo princip "9" vo vtorata pozicija ne e dozvolena. Isklu~ok postoi samo vo sobiraweto na podatocite na dvocifreniot stepen kade {to "99" moè da se upotrebi ako e nepoznato dvocifrenoto pole.

27

Primer 5: Programata za inènerstvo kade {to nemame dovolno informacii, bi trebalo da se klasificira vo poleto 529. Kako da se upotrebuva prira~nikot 1. Koga ja klasificirate obrazovnata programa ili grupa na programi, poglednete vo pregledot na klasifikacija. Po~nete so odlukata vo koe {iroko pole bi trebalo da se izvr{i klasifikacija. Potoa poglednete gi tesnite poliwa. Vo najgolem broj na slu~ai pove}e ili pomalku e o~igledno vo koe pole pripa|a programata. 2. Koga }e go najdete soodvetnoto tesno pole, proverete go opisot koj e daden za sekoe detalizirano pole za da potvrdite deka toa e pravoto pole, a moè da go proverite i desnoto detalizirano pole. 3. Ako ne e o~igledno vo koe pole programite bi trebalo da se klasificiraat, ili pak ako vi treba pove}e pomo{, toga{ poglednete go imeto na programata vo alfabetskata lista so {ifri. Potoa proverete go opisot koj {to e daden za detaliziranite poliwa za da videte dali e toa pravata {ifra.

28

POLIWA NA OBRAZOVANIE I OBUKA

[iroki poliwa Tesni poliwa Detalizirani poliwa0 Op{ti programi 01 Osnovni /op{ti,

{iroki programi 08 Pismenost i smetawe 09 Li~ni sposobnosti

010 Osnovni /op{ti, {iroki programi 080 Pismenost i smetawe 090 Li~ni sposobnosti

1 Obrazovanie 14 Obuka na nastavnici i nauka za obrazovanie

(141 U~ewe i obuka=143+144+145+146) 142 Nauka za obrazovanie 143 Obuka na nastavnici za pred-{kolska vozrast 144 Obuka na nastavnici za odelenska nastava 145 Obuka na nastavnici za predmetna nastava 146 Obuka na nastavnici za stru~na nastava

2 Humanisti~ki nauki i umetnosti

21 Umetnost 22 Humanisti~ki nauki

211 Likovna umetnost 212 Muzika i primeneta umetnost 213 Audio-vizuelni tehniki i media produkcija 214 Dizajn 215 Drugo 221 Religija 222 Stranski jazici 223 Maj~in jazik (224-Istorija, filozofija i sli~ni predmeti=225+226) 225 Istorija i arheologija 226 Filozifija i etika

3 Op{estveni nauki, biznis i pravo

31 Op{estveni nauki i nauki za odnesuvaweto

311 Psihologija 312 Sociologija i studii za kulturata 313 Politi~ki nauki i gra|anstvo 314 Ekonomija

29

[iroki poliwa Tesni poliwa Detalizirani poliwa3 Op{estveni nauki, biznis i pravo (prodolènie)

32 Novinarstvo i informirawe 34 Biznis i administracija 38 Pravo

321 Novinarstvo i izvestuvawe 322 Biblioteka, informacii, arhiva 341 Trgovija na golemo i malo 342 Marketing i oglasuvawe 343 Finansii, bankarstvo, osiguruvawe 344 Smetkovodstvo i odano~uvawe 345 Menaxment i administracija 346 Sekretarski i kancelariski raboti 347 Rabotna sredina 380 Pravo

4 Nauka, matematika i informatika

42 Nauki za ìvotot 44 Fizi~ki nauki 46 Matematika i statistika 48 Informatika

421 Biologija i biohemija 422 Ekologija 441 Fizika 442 Hemija 443 Nauka za zemjinata topka 461 Matematika 462 Statistika 481 Informatika 482 Upotreba na kompjuteri

5 Inènering, proizvodstvo i grade`ni{tvo

52 Inènering i inènerski struki

521 Mehanika i rabota so metali 522 Elektri~ni sistemi i energija 523 Elektronika i avtomatika 524 Hemiski procesi 525 Motorni vozila,brodovi i avioni

30

[iroki poliwa Tesni poliwa Detalizirani poliwa 5 Inènering, proizvodstvo i grade`ni{tvo (prodolènie)

54 Proizvodstvo i prerabotka

541 Prerabotka na hrana 542 Tekstil, obleka, obuvki, koà 543 Materijali (drvo, hartija, plastika, staklo) 544 Rudarstvo i ekstrakcija

58 Arhitektura i grade`ni{tvo

581 Arhitektura i urbanizam 582 Grade`ni{tvo i gradeèn inènering

6 Zemjodelie i veterina 62 Zemjodelie, {umarstvo i ribolov 64 Veterina

621 Poledelstvo i sto~arstvo 622 Gradinarstvo 623 [umarstvo 624 Ribarstvo 640 Veterina

7 Zdravstvo i socijala 72 Zdravstvo 76 Socijalni uslugi

721 Medicina (722 Medicinski uslugi=725+726+727) 723 Nega i grià 724 Stomatolo{ki studii 725 Medicinska dijagnostika i tretmani 726 Terapija i rehabilitacija 727 Farmacija 761 Socijalna grià za deca i mladi 762 Socijalna rabota i sovetuvawe

31

[iroki poliwa Tesni poliwa Detalizirani poliwa8 Uslugi

81 Li~ni uslugi 84 Transportni uslugi 85 Za{tita na okolinata 86 Bezbedosni uslugi

811 Hotel, restoran i snabduvawe vo ugostitelstvo 812 Patuvawe, turizam i slobodni aktivnosti 813 Sport 814 Uslugi vo doma}instvoto 815 Frizerski uslugi i kozmetologija 840 Transportni uslugi 851 Tehnologija za za{tita na okolinata 852 Prirodna sredina i nacionalni parkovi -rezervati 853 Sanitarni uslugi na zaednicata 861 Za{tita na licata i nivnite imoti 862 Civilna bezbednost i sigurnost 863 Vojska i odbrana

[ifrata "0" se koristi vo tretata pozicija koga ima samo edno detalizirano pole koe odgovara na tesnite poliwa ili koga klasifikacijata na {irokite programi opfa}a delovi od najmalku tri detalizirani poliwa i nikoe od niv ne e dominanto. [ifrite "9", "99", ili "999" bi trebalo da se upotrebat vo sobiraweto na podatoci, ako poleto e nepoznato ili nespecifirano.

32

OPIS NA POLIWATA NA OBRAZOVANIE I OBUKA Ovoj del od prira~nikot sluì za opi{uvawe na sekoe pole na obrazovanie i obuka vo sooglasnost so predmetot sodràn vo poleto. Pri klasificirawe na programite mnogu e bitno da se pro~itaat opisite na sodrìnat, sî so cel da se sogleda vo koe poleto }e bide klasificira programata (grupata na programata). Ako se vr{i klasifikacija samo na imiwata na programite, toga{ moè da se napravat golemi gre{ki. Osobeno ova se odnesuva na nekoi popularni termini kako {to se "komunikacii", "menaxment", koi se upotrebuvaat vo mnogu tekstovi. Isto taka imeto na programata moè da ima razli~no zna~ewe vo razli~ni zemji. Zatoa e potrebno da se obrne golemo vnimanie na imiwata na programite, a osobeno na sodrìnata na programata i na glavniot predmet. Bi trebalo da se istakne deka {ifrite 140, 210, 220, 310, 340, 440, 520, 540, 620, 720, 810, 850 i 860 vklu~uvaat "0" vo tretata pozicija (vidi vo fusnotata pod tabelata) prezentiraj}i go poleto na klasifikacija. 0 OP[TI PROGRAMI Vo ovoj tekst terminot "op{ti" se odnesuva na osnovnite i li~nite sposobnosti i ne e eksplicitno objasnet kako sprotivnost od "stru~ni". Kategorija 0 -"op{ti" programi ne treba da se koristi kako preostanata kategorija.

Programite so naglasen predmet bi trebalo da se klasificiraat vo poliwata od 1 do 8. 010 Osnovni / {iroki, op{ti programi

Osnovni / {iroki, op{ti programi pretstavuvaat programi koi davaat osnovni poznavawa vo ~itaweto, pi{uvaweto i aritmetikata niz osnovno razbirawe na drugite predmeti kako {to istorija, geografija, prirodni nauki, op{estveni nauki , umetnost i muzika. Osnovnite, {iroki programi se opfateni vo osnovnoto obrazovanie - od I-VIII oddelenie (ISCED stepenite 1 i 2). Tuka se klasificirani i osnovnite, {iroki programi vo srednoto obrazovanie i toa vo gimnaziite kako obrazovni institucii kade e zastapeno op{toto obrazovanie (ISCED stepen 3) i toa vo slu~aj koga del od predmetniot materijal se odnesuva na humanisti~kite nauki, op{estvenite, prirodnite nauki i sl. Stru~nite programi se vklu~eni samo vo isklu~itelni situacii. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna:

Osnovni programi Osnovni, op{ti programi i

33

Op{ti programi bez naglaseni stru~ni predmeti Vklu~uva:

Vo ova pole se vklu~eni op{tite {iroki programi vo srednoto obrazovanie (a vo nekoi zemji i osnovno obrazovanie od V-VIII oddelenie t.e. ISCED stepen 2) so naglasuvawe na primer na humanisti~kite nauki, op{estvenite nauki, prirodnite nauki, bez naglasuvawe na drugi poliwa. Isklu~uva:

Od ova pole se isklu~eni (nestru~nite) op{tite programi koi jasno go ozna~uvaat predmetot ili grupata na predmetite i vo zavisnost od predmetot se vklu~eni vo edno od poliwata od 1-8.

080 Pismenost i smetawe

Pismenost i smetawe se programi koi se nameneti pred se za

vozrasni lica koi se nepismeni, so cel da se nau~at da ~itaat, pi{uvaat, i smetaat. Za da se napravi razlika me|u poleto 010 Osnovni /op{ti programi i ova pole se zema starosnata granica. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna:

Osnovni dopolnitelni programi za vozrasni Pismenost i smetawe

090 Li~ni sposobnosti

Programite Li~ni sposobnosti pretstavuvaat rezultati od postignuvawata vo individualen kapacitet (umstven, socijalen itn). Ova pole gi opfa}a programite za li~ni sposobnosti koi ne se vklu~eni vo 010 Osnovni /{iroki programi ili vo 080 Pismenost i smetawe, davaj}i mo`nost za prenesuvawe na sposobnostite i ve{tinite. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna:

Prezentacija i dokaùvawe Sposobnost za komunicirawe Podobruvawa vo na~inot na odnesuvawe Razvoj na umstvenite sposobnosti Javen nastap (odnosi so javnost) Sposobnost za samopo~ituvawe Op{estveni kompetencii Rakovodewe (menaxment) i dr.

Vklu~uva: Vo ova pole e vklu~eno obrazovanieto i obukata za rakovoditelite

(vo konteks na li~en razvoj). Potoa tuka e vklu~eno obrazovanieto i obukata povrzani so mestoto na rabota ili zada~ite (ako e potrebno da se napravi pove}e za li~niot razvoj otkolku za razvoj na rabotata).

Isto taka vo ova pole se vklu~eni i programite za intelektualno nesposobni i nivniot prifa}awe vo sekojdnevniot ìvot.

34

Isklu~uva: Od ovaa grupa se isklu~eni programite za rakovodewe, komanduvawe,

i upravuvawe na najvisok stepen (menaxment) i se vklu~eni vo poleto 345 "Menaxment i administracija".

1 OBRAZOVANIE

140 Obuka na nastavnici i nauka za obrazovanieto ({iroki programi)

Obuka na nastavnici i naukata za obrazovanieto ({iroki programi) pretstavuva studija na pedago{kata teorija kombinirana so praksa bez specijalizirawe vo osnovite na nastavata, nastavata po specijalni predmeti, nastava po stru~ni predmeti i sl. Ovde se klasificiraat {irokite programi spored slednata glavna sodrìna:

Op{ta obuka za nastavnici; Prakti~ni op{ti pedago{ki kursevi.

142 Nauka za obrazovanie

Naukata za obrazovanieto e studija koja gi opfa}a teorijata i

procesot na u~ewe, metodite i tehnikite za steknuvawe na znaewa i drugo. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna:

Nauka za obrazovanieto Pedagogija Didaktika Procenuvawe, testirawe i ocenuvawe vo obrazovanieto Procenki i istraùvawa vo obrazovanieto

Isklu~uva: Od ova pole se isklu~eni programite za obuka na nastavnicite kade se kombiniraat naukata za obrazovanie so praksata na u~ewe i se vklu~eni vo nekoe od poliwata za obuka na nastavnici (143-146).

143 Obuka na nastavnici za predu~ili{no obrazovanie

Obukata na nastavnici za predu~ili{no obrazovanie e studija

koja opfa}a teorija, metodi i praksa za podu~uvawe na deca od pribli`no 3 do 7 godi{na vozrast vo ramkite na formalna {kolska sredina vo predu~ili{noto obrazovanie. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna:

Podu~uvawe na deca vo rano detstvo Obuka na nastavnici za predu~ili{noto obrazovanie

35

144 Obuka na nastavnici za odelenska nastava

Obukata na nastavnici za odelenska nastava e studija koja opfa}a teorija, metodi i praksa za podu~uvawe na deca od 5 do 15 godi{na vozrast, za steknuvawe na osnovni poznavawa vo ~itaweto, pi{uvaweto i matematikata niz osnovnoto razbirawe na drugi predmeti kako {to se istorija, geografija, op{estveni nauki i sl. Stru~nosta na predmetot treba da bide pomalku naglasena otkolku vo poleto 145 "Obuka na nastavnici za predmetna nastava". Vo ova pole se vklu~eni: studiite za u~ewe so deca so specijalni potrebi, potoa studiite za osnovi vo ~itaweto i pi{uvaweto za vozrasni, kako i studiite za pi{uvawe i ~itawe za imigranti na nivniot doma{en jazik. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna:

Osnovi vo drèweto nastava Obuka za klasen rakovoditel Obuka za nastavnik po maj~in jazik Obuka za nastavnici na deca so specijalni potrebi

Vklu~uva: Vo ova pole se vklu~eni studiite za osnovi vo ~itaweto i pi{uvaweto

za vozrasni. 145 Obuka na nastavnici za predmetna nastava Obukata na nastavnici za predmetna nastava e studija koja vklu~uva teorii, metodi i praksa vo drèweto nastava na stru~ni predmeti - po~nuvajki od osnovnoto obrazovanie od V-VIII oddelenie, srednoto obrazovanie i ponatamu. Programite koi se ovde vklu~eni ~esto pati sodràt studii za predmetot/predmetite koi }e bidat izu~uvani. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna:

Obuka za nastavnici od V-VIII oddelenie i vo sredno obrazovanie

Obuka za nastavnici po teoretski predmeti na primer, stranski jazik, matematika, istorija Vklu~uva:

Vo ova pole se vklu~eni programite za obuka na nastavnici po teoretski i prakti~ni predmeti. Isklu~uva: Od ova polew se isklu~eni stru~nite, prakti~nite i umetni~kite predmeti koi se vklu~eni vo poleto 146 "Obuka na nastavnici po stru~ni predmeti"

36

146 Obuka na nastavnici po stru~ni predmeti

Obuka na nastavnici po stu~ni predmeti5 e studija koja vklu~uva teorii, metodi i praksa za stru~no / prakti~no izu~uvawe i obuka. Tuka e vklu~ena i obukata na nastavnici po muzi~ko obrazovanie, umetnost i fizi~ko obrazovanie. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna:

Obuka na nastavnici po umetnost Obuka na nastavnici po muzi~ko obrazovanie Obuka na nastavnici po fizi~ko obrazovanie Obuka na nastavnici po tehni~ki predmeti Obuka na nastavnici po predmeti od oblasta na trgovijata Obuka na nastavnici-neguvateli Obuka na instruktor po vozewe Obuka na instruktori vo kompanii Obuka na treneri

Vklu~uva: Vo ova pole e vklu~ena obukata na instruktor za vozewe, kako i

obukata na treneri za rabota. Isklu~uva:

Od ova pole e isklu~ena obukata za sportski treneri i e vklu~ena vo pole 813 "Sport".

Isto taka od ova pole isklu~eni se i programite za teoretski i prakti~ni predmeti i se vklu~eni vo poleto 145 "Obuka na nastavnici po predmetna nastava". 2 HUMANITARNI NAUKI I UMETNOSTI 210 Umetnosti ({iroki programi)

Umetnost ({iroki programi) e studija za umetnosta bez specijalizirawe vo nekoe od detaliziranite poliwa. [irokite programi tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna:

Umetnost Umetnost i umetni~ki ve{tini

211 Likovna umetnost Likovna umetnost e studija koja vklu~uva vizuelni formi na kreativno izrazuvawe, teoretsko rabotewe, istorija, tehniki, izveduvawe i 5 Vo nekoi slu~ai e te{ko da se napravi razlika me|u poliwata 145 i 146, no treba da se napomene deka predmetot za koj nastavnikot se obu~uva da go predava }e odlu~i vo koe pole se nao|a obrazovnata programa, a ne vidot na u~ili{teto (site predmeti vo stru~nite programi, ne se stru~ni predmeti).

37

proizveduvawe na umetni~ki dela. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna:

Teorija na umetnosta Istorija na umetnost Filozofija na umetnosta Gravirawe Pe~atewe Slikawe Vajarstvo

Isklu~uva: Od ova pole e isklu~ena obukata od oblasta na keramikata i

grn~arstvo (glineni proizvodi) i vklu~ena e vo poleto 215 "Ume{nosti i ve{tini".

Studijata za arhitektura e isklu~ena od ova pole i e vklu~ena vo poleto 581 "Arhitektura i urbanizam".

Isto taka, od ova pole e isklu~ena obukata na nastavnici po umetnost i e vklu~ena vo poleto 146 "Obuka za nastavnici po stru~ni predmeti". 212 Muzika i primeneta umetnost Muzika i primeneta umetnost e studija za principi i tehniki povrzani so izveduvawe na muzika, drèwe govor, dvièwa, gestikulacii, glumewe, improvizacii i ve{tini. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna:

Istorija na film i teatar Istorija na muzika Teatar Drama Muzika Komponirawe na muzika Dirigirawe Umetni~ko tancuvawe Koreografija Cirkus Deluvawe i rakovodewe

Vklu~uva: Vo ova pole e vklu~ena studijata za istorija i teorija na primenetata

umetnost. Isklu~uva:

Od ova pole se isklu~eni obukata za nastavnici po muzi~ko obrazovanie i drugi izvedbeni umetnosti i se vklu~eni vo poleto 146 "Obuka za nastavnici po stru~ni predmeti". 213 Audio-vizuelni tehniki i media produkcija

38

Audio-vizuelni tehniki i media produkcija e studija koja vklu~uva tehniki i ve{tini za proizvodstvo na knigi, vesnici, radio i TV produkcija, film i video produkcija, muzi~ka produkcija i grafi~ka reprodukcija. Studijata vklu~uva studija za programi i metodi za kolor reprodukcija, fotografija i kompjuterska grafika. Istotaka e vklu~ena i studijata za ilustracii na knigi, spisanija, posteri, oglasi i dr. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna:

Radio i TV produkcija Muzi~ka produkcija Tehnika na zvuk Izdava{tvo Pe~atewe Ilustracija Podvrzuvawe na knigi-materijali i pe~atewe Filmska produkcija Kamermani Fotografija Grafi~ki dizajn Grafi~ka reprodukcija Kompjuterizacija (slagawe) Sostavuvawe(pe~atewe) Media tehniki Multimedialna produkcija

Vklu~uva: Vo ova pole se vklu~eni programite za pe~atewe na desktop i nivnite

proekti. Isklu~uva:

Od ova pole se isklu~eni oddelni programi za koristewe na specifi~ni softverski aplikacii i se vlu~eni vo poleto 482 "Upotreba na kompjuteri".

Istotaka od ova pole e isklu~ena studijata za novinarstvo i e vklu~ena vo poleto 321 "Novinarstvo i izvestuvawe". 214 Dizajn Dizajn e studija na kreativnost vo sozdavaweto na liniite, formite i proizvodite, kako na primer, vo izrabotkata na moderna obleka, industriski proizvodi i enterieri. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna:

Moden dizajn Dizajnirawe na obleka Dizajn na industriski proizvodi Enterieri (vnatre{na arhitektura) Eksterieri (nadvore{na arhitektura) Scenografija Aranìrawe na izlog

39

Isklu~uwe: Od ova pole e isklu~ena studijata za Gradeèn dizajn i e vklu~ena vo

poleto” 581 "Arhitektura i urbanizam". Studijata za Industriski dizajn ako e naglasen tehni~kiot aspekt, a

ne umetni~kiot dizajn, e isklu~ena od ova pole i e vklu~ena vo soodvetno pole 52 "Inènerstvo i inènerski struki".

Izdava~kiot i grafi~kiot dizajn se isklu~eni od ova pole i se vklu~eni vo poleto 213 "Audio-vizuelni tehniki i media produkcija". 215 Ume{nost i ve{tini Studijata "Ume{nost i ve{tini" pretstavuva studija na tehniki i ve{tini od aspekt na ra~niot zanaet kako {to e: izrabotka na predmeti od zlato, srebro i drugi skapocenosti; grn~arstvo, tkaewe, kopani~arstvo (rezbawe na drvo) i sl. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna:

Ra~ni zanaeti Izrabotka na zlaten nakit Posrebruvawe Izrabotka na muzi~ki instrumenti (neindustriski) Muzi~ki instrumenti (popravka i {teluvawe) Dekorirawe Cve}arstvo (aranìrawe na cve}e) Ume{nost i ve{tina so staklo Ume{nost za dekoracija na metal Ume{nost, folklor i majstorstvo Keramika Rezbawe na kamen Tkaewe

Kopani~arstvo (rezbawe na drvo) Isklu~uva:

Od ova pole e isklu~ena studijata za industrisko proizvodstvo na glineni proizvodi, volneni materijali, ukrasuvawe i e vklu~ena vo nekoe od detaliziranite poliwa koi vleguvaat vo {irokoto pole 5 "Inènering, proizvodstvo i gradba". 220 Humanisti~ki nauki ({iroki programi) Humanisti~kite nauki ({iroki programi) se studija za ~ovekot bez specijalizirawe vo nekoe od detaliziranite poliwa. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna:

Humanisti~ki nauki

40

221 Religija

Religijata e studija koja opfa}a religiozni veruvawa, koncepti, simboli, tekstovi, izrazuvawe i duhovnost. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna:

Religija Istorija na religija Studija na sveti knigi

Studija na razli~ni religii Vklu~uva:

Vo ova pole se vklu~eni programite za deca i mladi koi se voveduvaat vo religioznite {koli kako i na seminarite, manastirite i sl. sî so cel da se razvie interesot za nivnata religija i propagirawe na nivnata vera. Isklu~uvawe:

Od ova pole se isklu~eni osnovnite programi koi se vovedeni vo religioznite {koli, seminari i sl. koi sodràt samo religiozni predavawa i koi ne vodat kon izu~uvawe na religijata kako struka. Ovie programi se vklu~eni vo poleto 010 Osnovni / {iroki programi. 222 Stranski jazici Stranski jazici e studija na strukturata i gradbata na stranskite jazici. Taa vklu~uva studija na povrzani kulturi, literatura i lingvistika. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna:

Mrtvi jazici Stranski jazici Fakultativni jazici Programi za preveduvawe

Vklu~uva: Stranskite jazici e studija za jazikot koj se izu~uva kako stranski ili

kako vtor jazik. Vtor jazik bi moèlo da se smeta i nacionalniot jazik, za onie u~enici-studenti ~ij maj~in jazik e drug jazik. Isklu~uva:

Od ova pole se isklu~eni programite za izu~uvawe na maj~iniot jazik duri i vo slu~aj koga ovoj jazik ne e nacionalen (na primer, Programite za imigranti koi im ovo`moùvaat u~ewe na maj~in jazik) i se vklu~eni vo poleto 223 "Maj~in jazik". 223 Maj~in jazik Maj~in jazik e studija na maj~iniot jazik, vklu~uvaj}i gi i studiite koi se odnesuvaat na literaturata i lingvistikata. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna:

Maj~in -doma{en jazik Programi na maj~in jazik

41

Tvore~ka aktivnost - pi{uvawe dela Grafologija

Vklu~uva: Maj~in jazik e studija na jazikot koj se smeta za maj~in jazik duri i vo

slu~aj koga ne e nacionalen jazik vo zemjata, na primer, programite za imigranti na niven doma{en jazik. Isklu~uva:

Od ova pole se isklu~eni programite na nacionalen jazik koga jazikot {to se izu~uva se smeta deka e stranski ili vtor-fakultativen jazik, i se vklu~eni vo poleto 222 "Stranski jazici".

Programite za opismenuvawe i smetawe se isklu~eni od ova pole i se vklu~eni vo poleto 080 "Pismenost i broewe". 225 Istorija i arheoligija

Istorija e studija na nastanite koi se slu~ile vo minatoto, osobeno za politi~kiot, op{estveniot i ekonomskiot razvoj na zemjata, na kontinentot ili na svetot. Vo ova pole se vklu~eni: studijata za komparativna literatura, studija za istorija na naukata i ideite. Arheologijata e studija koja gi prou~uva drevnite civilizacii so pomo{ na nau~ni analizi vrz osnova na ostatoci {to se najdeni vo zemjata. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna:

Istorija Arheologija Istorija na kultura Istorija na naukata i ideite Istorija na literatura Muzeologija

Vklu~uva: Vo ova pole e vklu~ena studijata za op{ta literatura

(nekombiniraj}i ja so studijata na specijalni jazici). Isto taka, tuka e vklu~ena i studijata za op{ta lingvistika (koja ne e

povrzana so studijata za odreden jazik). Isklu~uva:

Ako studijata na literatura e kombinirana so studijata na specijalen jazik toga{ e isklu~ena od ova pole i e vklu~ena vo poleto 222 "Stranski jazici" ili vo poleto 223 "Maj~in jazik".

Od ova pole e isklu~ena studijata na mrtvi jazici (latinski i sl.) i e vklu~ena vo poleto 222"Stranski jazici".

Studijata na Istorija na umetnosta e isklu~ena od ova pole i e vklu~ena vo poleto 211"Likovna umetnost".

Studijata na Istorijata na muzikata i istorijata na primenetata umetnost e isklu~ena od ova pole i e vklu~ena vo poleto 212 "Muzika i primenetata umetnost".

42

Studijata na Istorijata na ekonomijata/ekonomskite nauki e isklu~ena od ova pole i e vklu~ena vo poleto 314 "Ekonomski nauki". 226 Filozofija i etika Filozofija i etika e studija na filozofijata, etikata i drugi srodni predmeti koi se odnesuvaat na koncepcijata na ìvotot. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna:

Filozofija Etika Logika Moral

Isklu~uva: Od ova pole e isklu~ena studijata za religijata koja e vklu~ena vo poleto 221 "Religija". Studijata za Filozofija na umetnosta e isklu~ena od ova pole i e vklu~ena vo poleto 211"Likovna umetnost". 3 OP[ESTVENI NAUKI, BIZNIS I PRAVO 310 Op{estveni nauki i nauki za odnesuvaweto ({iroki programi) Op{estvenite nauki i naukata za odnesuvaweto ({iroki programi) se studii za op{estvenite nauki i naukata za odnesuvaweto bez specijalizirawe vo nekoe od detaliziranite poliwa. Programite za obuka tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna:

Op{estveni nauki Nauka za odnesuvaweto

311 Psihologija

Psihologijata e studija koja go prou~uva ~ovekoviot um i negovoto odnesuvawe kako rezultat na individualnite razliki, iskustvoto i sredinata. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna:

Psihologija Psihoanalizi Psihoterapija

312 Sociologija i studii za kulturata Sociologijata i studiite za kulturata se studii za ~ovekovite su{testva i na~inot na nivnoto odnesuvawe vo sredinata i op{estvoto. Vo ova pole e vklu~ena studijata za etnologija i op{estvena antropologija kako

43

i studijata za ~ovekot i antropogeografijata. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna:

Sociologija Socijalna geografija Demografija /studii za naselenie Op{estvena antropologija Etnologija Studii za kulturata Studii za rodot (polot)

Isklu~uva: Od ova pole se isklu~eni programite za socijalna za{tita so naglasena prakti~na rabota i se vklu~eni vo poleto 762 "Socijalna rabota i sovetuvawe". 313 Politi~ka nauka i studija na gra|anstvo Politi~ka nauka i studija na gra|anstvoto se studii koi gi opfa}a dràvnite i politi~kite principi i praksa. Tuka se vklu~eni pravata i obvrskite na gra|anite. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna:

Politi~ka nauka Istorija na politika Gra|anstvo ôvekovi prava Internacionalni odnosi Studii za mir i konflikti

Isklu~uva: Studijata za politi~ka ekonomija e isklu~ena od ova pole i e vklu~ena vo poleto 314 " Ekonomija". 314 Ekonomija Ekonomija e studija za ekonomskata teorija, ekonomskata politika i ekonomskite odluki koi se donesuvaat. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna:

Istorija na ekonomija Politi~ka ekonomija Ekonomija

Isklu~uva: Od ova pole se isklu~eni studiite za ekonomii kade se naglaseni biznis studiite i se vklu~eni vo poleto 340 "Biznis i administracija"({iroki programi).

44

321 Novinarstvo i izvestuvawe Novinarstvo i izvestuvawe e studija koja vklu~uva teorija i praksa vo novinarstvoto/izvestuvaweto kako del od poleto za masovna komunikacija. Novinarstvoto i izvestuvaweto se odnesuvaat na izrazuvaweto i sodrìnata na porakite. Ovaa studija opfa}a izvestuvawe za novite nastani (dnevnite slu~uvawa), pi{uvawe na komentari i statii od javen interes i sl. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna:

Novinarstvo Radioprenos Masovna komunikacija (izrazuvawe i sodrìna) Informacii (izrazuvawe i sodrìna) Dneven pe~at-izvestuvawe za novite nastani

Isklu~uva: Od ova pole e isklu~ena studijata za tehniki na masovna komunikacija (pr. pe~atewe i radio i TV produkcija) i e vklu~ena vo poleto 213 "Audio-vizuelni tehniki i media produkcija". Studijata za Proekti i izdava~ki dizajn, e isklu~ena od ova pole i e vklu~ena vo poleto 213 "Audio-vizuelni tehniki i media produkcija". Studijata za Odnosi so javnosta, e isklu~ena od ova pole i e vklu~ena vo poleto 342 "Marketing i oglasuvawe". 322 Biblioteka, informacii, arhiva Biblioteka, informacii, arhiva e studija na metodi za selektirawe, dobivawe, organizirawe i ~uvawe na kolekcii od informacii se so cel za polesna upotreba na istite. Ovde e vklu~ena programata za biblioteki. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna:

Nauki za arhiva Nauka za informacii Programi za biblioteki Dokumentacija za muzei Dokumentacija

340 Biznis i administracija ({iroki programi)

Biznis i administracija ({iroki programi) e studija na teorija i praksa vo planiraweto, upravuvawetro, organiziraweto i koordiniraweto so resursite na privatnite i javnite organizacii i institucii. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna: Biznis i administracija Delovna (biznis) ekonomija Studii za biznis

45

Vklu~uva: Vo ova pole e vklu~ena studijata za Biznis i administracija bez naglasuvawe na nekoe od detaliziranite poliwa pod reden broj 34. Isklu~uva: Od ova pole se isklu~eni biznis programite vo koi ne e naglaseno nekoe od detaliziranite poliwa pod reden broj 34 "Biznis i administracija" 341 Trgovija na golemo i trgovija na malo Trgovija na golemo i trgovija na malo e studija na kupuvaweto i prodavaweto na stoki i uslugi, vklu~uvaj}i rakuvawe so zalihi, politika na ceni, prevencija od zaguba, sistemi na proda`ba i postapki. Vklu~uva studija za raboteweto i tekovni trendovi vo golemoproda`bata i maloproda`bata. Tuka e vklu~ena i proda`ba na zgradi i imoti. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna:

Trgovija na golemo Trgovija na malo Kupuvawe ûvawe na zalihi Skladirawe Biznis so nedvièn imot Licitacija Tehniki na prezentirawe Uslugi na potro{uva~ite

Vklu~uva: Vo ova pole e vklu~ena studijata za kupoproda`ba na zgradi i imoti. 342 Marketing i oglasuvawe Marketing i oglasuvawe e studija na procesot na razmena na stoki i uslugi pome|u pretprijatijata i/ili fizi~kite lica i studijata za odnesuvaweto na potro{uva~ot i negovite barawa. Tuka e vklu~ena studijata na podobruvaweto na kvalitetot na proizvodot, cenite, distribucijata, prezentacijata i proda`bta so cel da se maksimizira profitot. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna:

Marketing Istraùvawe na pazarot Oglasuvawe-reklamirawe Trguvawe so stoki Odnosi so javnosta - potro{uva~ite

343 Finansii, bankarstvo , osiguruvawe Finansii, bankarstvo, osiguruvawe e studija za planirawe, upravuvawe, organizirawe i kontrolirawe na finansiskite aktivnosti i

46

uslugi. Vklu~uva kontrola i monitoring na finansiskite izvori na pretprijatijata, instituciite i fizi~kite lica, kako i obezbeduvawe na finansiski uslugi. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna:

Teorija na finansii Bankarstvo i finansii Bankarski slu`beni programi Analiza na investicii Investicii i sigurnost Osiguruvawe Penzisko osiguruvawe Socijalno osiguruvawe Berzansko rabotewe

Isklu~uva: Od ova pole e isklu~ena studijata za akturijalna (finansiska matematika) i e vklu~ena vo poleto 462"Statistika". 344 Smetkovodstvo i odano~uvawe

Smetkovodstvo i odano~uvawe e studija za ~uvawe, revizija i registrirawe na finansiski transakcii. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna:

Smetkovodstvo Knigovodstvo

Odano~uvawe Revizija

345 Menaxment i administracija

Menaxment i administracija e studija koja vklu~uva planirawe, upravuvawe i operirawe so funkciite i aktivnostite vo pretprijatijata i instituciite. Isto taka programite vo menaxmentot vklu~uvaat administracija, ekonomija, finansii i drugi, i se vklu~eni vo ova pole samo ako se orientirani kon menaxmentot i administracijata. Programite tuka se klasificiraat spored slednata glavna sodrìna:

Nauka za menaxment Teorija za organizacijata i odnesuvaweto Administracija Menaxment na nivo na slu`ba Menaxment

Menaxment za obrazovanie Menaxment za vrabotuvawe Logisti~ki menaxment Biznis kursevi

47

Vklu~uva: Studijata za rakovodstvo vo konteks na menaxment e vklu~ena vo ova pole. Isklu~uva: Od ova pole e isklu~ena studijata za rakovodstvo vo konteks na li~niot razvoj i e vklu~ena vo poleto 090 "Li~ni sposobnosti". Studijata za administracija vo konteks na kancelariskata rabota e isklu~ena od ova pole i e vklu~ena vo poleto 346 "Sekretarski i kancelariski raboti". 346 Sekretarski i kancelariski raboti

Sekretarski i kancelariski raboti e studija koja opfa}a administrativni proceduri i praksi, kancelariska tehnologija, stenografija i daktilografija. Specijalnite sekretarski programi (za zboruvawe na dva jazika, za specijalizirani asistenti vo medicinata, vo pravoto, vo smetkovodstvoto i dr.) }e se vklu~at ovde ako objektivno imaat pove}e sekretarska rabota. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna:

Administrativni i sekretarski uslugi Sekretarski programi Programi za sekretari na stranski jazici Vnes na podatoci Daktilografija Stenografija Operirawe so telefoni Zakonski propisi za sekretari Programi za sekretari vo medicina Rakuvawe so kancelariski ma{ini Obuka na lica za priem -recepcioneri

Vklu~uva: Vo ova pole se vklu~eni {irokite programi za sekretari koi izu~uvaat kompjuterski kursevi. Isklu~uva: Od ova pole se isklu~eni odelni programi koi koristat kompjuterski softver i se vklu~eni vo poleto 482 "Upotreba na komjuteri". Kancelariskiot menaxment e isklu~en od ova pole i e vklu~en vo poleto 345 "Menaxment i administracija". Programite za recepcioneri za priem vo hotel se isklu~eni od ova pole i se vklu~eni vo poleto 811 "Hotel, restoran i snabduvawe- ugostitelstvo". 347 Raboten vek Raboten vek e studija za strukturata i funkcioniraweto na rabotnata sredina. Vklu~uva programi koi voglavno sodràt obuka na

48

personalot, i koi se povrzani so rabotnoto mesto i zada~i. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna: Osnovni poimi za kompanijata Vovedni kursevi Potrebi i barawa na klientite Organizacija na rabotata Op{ti kursevi za rabotni~ko zdruùvawe Razvoj na rabotata Vklu~uva: Ovde e vklu~ena obukata na personalot povrzana so rabotnoto mesto i zada~ite dokolku e nevozmo`no da se klasificira vo nekoe drugo pole. Isklu~uva: Dokolku treba pove}e vnimanie da se posveti na li~niot razvoj otkolku na razvoj na rabotata toga{ ovaa obuka na personalot }e bide vklu~ena vo poleto 090 "Li~ni sposobnosti". Programite vo rabotnata sredina bi trebalo da bidat vklu~eni vo poleto 862 "Profesionalna bezbednost i zdravje". 380 Pravo Pravoto e studija koja vklu~uva principi i postapki vo nasoka na formalno izgraduvawe na op{testveni celi, vklu~uvaj}i ja i obukata za advokati i sudii (pravni profesii). Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna: Pravna nauka Istorija na pravoto Studii za krivi~no pravo Trudovo pravo Trgovsko pravo Zakonodavna praksa Notar/notarska praksa 4 NAUKA, MATEMATIKA I KOMPJUTERI 421 Biologija i biohemija Biologija i biohemija e studija za strukturata, funkciite, reprodukcijata, razvojot, evolucijata i odnesuvaweto na site ìvi organizmi. Vklu~uva biolo{ki i studii povrzani so biologijata, kako i studija za hemijata na ìvite organizmi. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna: Biologija Biohemija Botanika

49

Genetika Farmacija Toksikologija Zoologija Vklu~uva: Studiite za hemiski procesi vo ìvite organizmi (biohemija, toksikologija, farmacija i sl.) se vklu~eni vo ova pole. Isklu~uva: Studijata za ìvotnata sredina koja pretstavuva odnos me|u ìvite organizmi i sredinata, e isklu~ena od ova pole i e vklu~ena vo poleto 422 "Nauka za ìvotnata sredina". 422 Nauka za ìvotnata sredina Nauka za ìvotnata sredina e studija za me|usebniot odnos na ìvite organizmi kako i nivniot odnos kon ìvotnata sredina. Programite tuka se klasificiraat spored slednata glavna sodrìna: Ekologija Nauka za ìvotnata sredina Isklu~uva: Od ova pole e isklu~ena studijata za biologija i toksikologija i e vklu~ena vo poleto 421 "Nauka za ìvotot- biologija i biohemija". 440 Fizi~ki nauki ({iroki programi) Fizi~ki nauki ({iroki programi) e studija za fizi~kite nauki bez specijalizirawe vo nekoe od detaliziranite poliwa. Ovde se klasificirani {irokite programi vo ramkite na fizi~kite nauki. 441 Fizika Fizika e studija za osobinite i interakciite na materijata i energijata. Vklu~uva studija za astronomijata i nauka za vselenata. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna: Fizika Astronomija Nauka za vselenata Optika Isklu~uva: Od ova pole e isklu~ena "Opti~kata praksa" i e vklu~ena vo poleto 725 "Lekarski dijagnozi i tehnolo{ki tretman". 442 Hemija Hemijata e studija za supstanciite i nivnite sostavni delovi i kako tie reagiraat koga se kombiniraat. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna:

50

Hemija Organska hemija Isklu~uva: Od ova pole e isklu~ena biohemijata i e vklu~ena vo poleto 412 "Nauka za ìvotot-biologija i biohemija". 443 Nauka za zemjata-zemjinata topka Naukata za zemjata-zemjinata topka e studija za sostavot i strukturata na zemjata vklu~uvaj}i ja hidrosferata i atmosferata. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna: Nauka za zemjata Geografija Geologija Meteorologija Okeanografija Seizmologija Isklu~uva: Socijalnata geografija e isklu~ena od ova pole i e vklu~ena vo poleto 312 "Sociologija i studii za kulturata". 461 Matematika Matematika e studija za apstraktniot deduktiven sistem. Vklu~uva algebra, aritmetika, geometrija, realni i kompleksni analizi i primeneta matematika. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna: Matematika Algebra Geometrija Numeri~ki analizi 462 Statistika Statistika e studija koja se sostoi od sobirawe, opi{uvawe, sreduvawe i analiza na numeri~ki podatoci. Tuka se vklu~eni studijata za teorija na verojatnosta i aktuarstvo. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna: Matemati~ka (teoretska) statistika Primeneta statistika Teorija na verojatnost Istraùvawe na primerok Aktuarstvo Vklu~uva: Vo ova pole e vklu~ena studijata za primeneti statistiki.

51

Studijata za matemati~ka (teoretska) statistika isto taka e vklu~ena vo ova pole. Isklu~uva: Studijata za demografija/naselenie e isklu~ena od ova pole i e vklu~ena vo poleto 312 "Sociologija i studii za kulturata". 481 Informatika Informatikata e studija za proektirawe i razvoj na kompjuterskiot sistem i kibernetikata. Vklu~uva studija za proektirawe, poddrùvawe i integracija na softverot i negovata primena. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodìna: Informatika Kompjutersko programirawe Analizi Dizajnirawe Mre`no povrzuvawe Operacioni sistemi Programski jazici Isklu~uva: Kompjuterskoto inènerstvo (hardverot) e isklu~en od ova pole i e vklu~en vo poleto 523 "Elektronika i avtomatika". Programite za upotreba na kompjuterskite aplikacii se isto taka isklu~eni od ova pole i se vklu~eni vo poleto 482 "Upotreba na kompjuteri" 482 Upotreba na kompjuteri Upotrebata na kompjuteri e studija za koristeweto na kompjuterite i kompjuterskiot softver i aplikaciite za razli~ni celi. Ovie obrazovni programi naj~esto se so kratko vremetraewe. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodìna: Rabotewe-upotreba na kompjuter Softver za presmetuvawe Softver za obrabotka na podatoci Softver za izdavawe na desktop Softver za stilizacija Upotreba na Internet 5 IN@ENERING, PROIZVODSTVO I GRADE@NI[TVO

520 Inènering i inènerski struki ({iroki programi) Inènering i inènerski struki ({iroki programi) e studija za inènerstvo i inènerski struki bez specijalizirawe vo nekoe od

52

detaliziranite poliwa. Programite za obuka tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna: Inènering Industriski programi za inèneri Odrùvawe 521 Mehanika i rabota so metali Mehanika i rabota so metali (inènering i inènerski struki) e studija koja vklu~uva planirawe, proektirawe, razvivawe, proizvodstvo, odrùvawe i monitoring na ma{ini, mehani~ki postrojki, mehani~ki sistemi i metalni proizvodi. Ovde se vklu~eni i proektiraweto i odrùvaweto na ma{inite koi proizveduvaat stoki i uslugi. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna: Mehani~ki inènering Metalur{ki inènering Programi za mehani~ki struki Hidraulika Rabotewe so metalen lim Izrabotka na alati i gravirani metali Zavaruvawe Rabota so otpadoci od metal i pravewe na kalapi Rabota so metal i ma{ini Precizna mehanika Pu{karstvo i oru`ja Isklu~uva: Studijata za "mehanika na motorni sredstva i inènering" e isklu~ena od ova pole i e vklu~ena vo poleto 525 "Motorni sredstva, brodovi i avioni". 522 Elektri~ni sistemi i energija Elektri~ni sistemi i energija (inènering i inènerski struki) e studija koja vklu~uva instalirawe, odrùvawe, popravka i otkrivawe na gre{ki vo elektri~nite sistemi i oprema vo domovite, trgovskite i industriski ustanovi. Ovde e vklu~eno i instalirawe i odrùvawe na mreà za distribucija na nadzemna i podzemna struja . Energija e studija za sozdavawe na energijata. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna: Elektri~en inènering Programi za elektro struki Stru~ni programi za erkondi{ni Stru~ni programi za zagrevawe Instalirawe i odrùvawe na elektri~na energija Popravawe na elektri~ni uredi, aparati i alat Programi za energija

53

Proizvodstvo na struja Distribucija na gas Nuklearna, hidrouli~na i termo energija Vklu~uva: Vo ova pole e vklu~ena studijata za instalirawe, otkrivawe na gre{ki i popravka na zatopluvaweto, erkondi{nite i opremata za friìderi. Isklu~uva: Od ova pole e isklu~ena studijata za elektri~niot sistem na prevoznite sredstva i e vklu~eno vo poleto 525 "Motorni vozila, brodovi i avioni". 523 Elektronika i avtomatika Elektronika i avtomatika (inènering i inènerski struki) e studija koja vklu~uva instalirawe, planirawe, proektirawe, odrùvawe i monitoring na elektronskata oprema, ma{ini i sistemi. Vklu~uva proektirawe na komjuteri i oprema za komunikacija. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna: Sistemi za komunikacija Elektronski inènering Kontrolen inènering Digitalna tehnologija Tehnologija za obrabotka na podatoci Popravka na kompjuteri Instalirawe na oprema za komunicirawe Odrùvawe na komunikaciona oprema Mre`na tehnologija Elektronika za radioprenos Servisirawe na elektri~na oprema Tehnologija na telekomunikacii Popravka na radio i TV aparati Robotika Isklu~uva: Od ova pole e isklu~ena Informatikata (proektirawe na komjuterski sistemi i softverski aplikacii) i e vklu~ena vo poleto 481"Informatika". 524 Hemiski procesi Hemiski procesi (inènering i inènerski struki) e studija koja vklu~uva planirawe, proektirawe i razvoj na proizvodi i procesi so hemiski i fizi~ki promeni. Vklu~uva proektirawe na hemiski postrojki i kontrolni sistemi. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sorìna: Hemiski inènering

54

Tehnolo{ki procesi Laboratoriski tehnologii Biohemiski tehnologii Biotehnolo{ki inènering Obrabotka na nafta /gas /petrohemikalii Vklu~uva: Vo ova pole se vklu~eni programite za laboratoriska tehnologija ako ne e naglasena nivnata specifi~na primena. Isklu~uva: Od ova pole se isklu~eni programite za tehnologija vo laboratorija so naglasena specifi~na primena (biolo{ka, medicinska i sl.) i se vklu~eni vo soodvetno pole (420, 725 i sl.). Programite so naglaseno proizvodstvo na specifi~ni materijali se isklu~eni od ova pole kako na primer: programite za obrabotka na hartija bi trebalo da bidat vklu~eni vo poleto 543 "Materijali" (drvo, hartija, plastika, staklo). 525 Motorni vozila, brodovi i avioni (inènering i inènerski struki) Motorni vozila, brodovi i avioni (inènering i inènerski struki) e studija koja vklu~uva proektirawe, razvoj, proizvodstvo, odrùvawe, otkrivawe na gre{ki, popravka i servisirawe na motorni vozila vklu~uvaj}i i zemjodelski ma{ini. Ovde doa|a do kombinacija na studiite za metalni strukturi i motori. Programite tuka se klasificiraat spored slednata glavna sodrìna: Izrabotka i popravka na motorni vozila Velosipedski inènering Elektri~ni instalacii vo avtomobili Vozduhoploven inènering Odrùvawe na avioni Brodogradba Peglawe na koli Lakeri/ Prska~i Vklu~uva: Studijata na elektri~ni sistemi vo motornite vozila e vklu~eno vo ova pole. Isklu~uva: Studijata za proizvodstvo i popravka na bezmotorni vozila e isklu~ena od ova pole i e vklu~ena vo poleto 521 "Mehanika i rabota so metali" (na pr. velosipedi) ili 543 "Materijali: drvo, hartija, plastika, staklo" (na pr. izrabotka na ~amec bez motor) 540 Proizvodstvo i prerabotka ({iroki programi) Proizvodstvo i prerabotka ({iroki programi) e studija za proizvodstvo i prerabotka bez specijalizirawe vo nekoe od detaliziranite

55

poliwa. Tuka se klasificirani {irokite programi vo ramkite na proizvodstvo i prerabotka. 541 Prerabotka na hrana Prerabotka na hrana (proizvodstvo i prerabotka) e studija za prerabotka i pakuvawe na hrana, napitoci, kako i oprema i postapki koi se koristat za proizvodstvo i distribucija na hrana. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna: Nauka i tehnologija na hrana Prerabotka na hrana i pijaloci Prerabotka na meso Proizvodstvo na kola~i i torti Proizvodstvo na kola~i i torti Proizvodstvo na vino Prerabotka na tutun Konzervirawe na hrana Mle~ni proizvodi Mesara Pe~ewe Vklu~uva: Vo ova pole e vklu~ena studijata za priprema na hranata i studijata za higiena pri podgotovka na hranata. Isto taka ovde e vklu~ena i studijata za prerabotka na tutun. Isklu~uva: Restoranite i programite za snabduvawe so hrana se isklu~eni od ova pole i se vklu~eni vo poleto 811"Hotel, restoran i snabduvawe so hrana". Naukata za ishrana e isklu~ena od ova pole i e vklu~ena vo poleto 726"Terapija i rehabilitacija". 542 Tekstil, obleka, obuvki, koà Tekstil, obleka, obuvki, koà (proizvodstvo i prerabotka) e studija za proizvodstvo na tekstil, tekstilni i ko`ni proizvodi, obleka, obuvki i drugi sli~ni proizvodi. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna: Stru~ni programi za tekstil Proizvodstvo na obleka Kroewe [iewe Proizvodstvo na koà i krzno Izrabotka na proizvodi od koà Izrabotka na krzneni proizvodi Sedlar Tapacirawe Tkaewe(industrisko)

56

Predewe Prerabotka na volna Isklu~uva: Od ova pole se isklu~eni programite za zanaeti (tkaewe, vezewe i sl.) i se vklu~eni vo poleto 215"Ume{nost i ve{tini". 543 Materijali (drvo, hartija, plastika, staklo) Materijali (proizvodstvo i prerabotka) e studija za proizvodstvo i prerabotka na drvo, hartija, plastika, staklo i drugi materijali kako {to se kamen, glina, ve{ta~ki materijali i sl. Programite koi se vklu~eni ovde moraat da posvetat pogolemo vnimanie na specifi~nite materijali otkolku na op{toto tehni~ko znaewe. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna: Stru~ni programi za rabota so drvo Drvodelstvo Tehnologija na grade`no drvo Izgradba na baraki Strugawe na drvo Izrabotka na mebel Proizvodstvo i prerabotka na hartija Izgradba na brodovi (bez motor) Proizvodstvo na guma i kau~uk Proizvodstvo na plasti~ni proizvodi Rabotewe so staklo (industrisko) Keramika (industriska) Industrisko proizvodstvo na skapoceni kamewa Isklu~uva: Studijata za rabota so metali e isklu~ena od ova pole i e vlu~ena vo poleto 521 "Mehanika i rabota so metali. Studijata za drvodelstvo i stolarija e isklu~ena od ova pole i e vklu~ena vo poleto 582 "Izgradba i grade`ni{tvo". Studijata za hemiski procesi voop{to e isklu~ena od ova pole i e vklu~ena vo poleto 524 "Hemiski procesi". Studijata za pe~atewe i podvrzuvawe na knigi e isklu~ena od ova pole i e vklu~ena vo poleto 213 "Audio-vizuelni tehniki i media produkcija". Programite za zanaeti (ume{nost i ve{tini so staklo) se isklu~eni od ova pole i se vklu~eni vo poleto 215 "Ume{nost i ve{tini". 544 Rudarstvo i ekstrakcija Rudarstvo i ekstrakcija (proizvodstvo i prerabotka) e studija koja vklu~uva planirawe, ekstrakcija, procenuvawe i rakovodewe so izvadenite minerali, nafta i gas od zemjata. Programite tuka se klasificiraat spored slednata glavna sodrìna: Tehnologija na minerali

57

Vadewe na surovi materii Vadewe na nafta i gas Jaglenokop Isklu~uva: Od ova pole e isklu~ena studijata za metalur{ki inènering i e vklu~ena vo poleto 521 "Mehanika i rabota so metali". Studijata za geologija e isklu~ena od ova pole i e vklu~ena vo poleto 443"Nauka za zemjata". 581 Arhitektura i urbanizam Arhitektura e studija za naukata, i umetnosta na proektirawe na gradbata. Taa vklu~uva dve krajnosti: temelna struktura i funkcionalna i ekonomska efektivnost na gradbata kako i estetskiot aspekt. Urbanizam e studija za reguliran porast i podobruvawe na gradovite od dva aspekta: funkcionalen i estetski. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna: Arhitektura Arhitektonsko urbanisti~ko planirawe i proektirawe Proektirawe na gradbi Urbanizam i urbanisti~ko planirawe Planirawe na lokalno nivo Planirawe na nivo na grad, region i dràva Arhitektura na prostorot Strukturna arhitektura Istraùvawe Istraùvawe na zemjata /kartografija Vklu~uva: Studijata za kartografija i istraùvawe e vklu~ena vo ova pole. Isklu~uva: Studijata za enterieri-vnatre{en dizajn e isklu~ena od ova pole i e vklu~ena vo poleto 214 "Dizajn". Proektiraweto i izvedbata na parkovite i gradinite e isklu~ena od ova pole i e vklu~ena vo poleto 622 "Gradinarstvo". 582 Izgradba i gra|anski inìnering Izgradba e studija za naukata, tehnologijata i tehnikite na planirawe, podigawe i odrùvawe na javni, trgovski, industriski i stanbeni objekti i nivno vklopuvawe so ostanatata infrastruktura. Gra|anski inènering e studija za planirawe, proektirawe, testirawe, i rakovodewe so izgradbata na golemi stanbeni kompleksi i zgradi, vklu~uvaj}i transportni sistemi, vodovod, kanalizacija i sl. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna: Tehnologija na izgradba Konstrukcija na zgradi

58

Grade`ni{tvo (civilno) Yidarstvo Pokrivawe na yidovi i podovi (zanatski raboti) Masonerija i postavuvawe na keramidi Bojadisuvawe yidovi i tapetarstvo Malterisuvawe Vodointalaterstvo i instalacii Vodovod i kanalizacija Ventilacija Drvodelstvo i stolarija (izgradba) Izgradba na pristapni pati{ta Konstrukcija na most Gradba so metalni konstrukcii i rabota so metali Pristani{te (izgradba) Isklu~uva: Od ova pole e isklu~eno instaliraweto na strujata i e vklu~ena vo poleto 522 "Elektri~ni sistemi i energija". Sli~no na ova, i instaliraweto i popravkata na sistemi za toplina, ladewe-erkondi{nite i friìderite e isklu~ena od ova pole i e vklu~ena vo poleto 522 "Elektri~ni sistemi i energija". 6 ZEMJODELIE I VETERINA 620 Zemjodelie, {umarstvo i ribolov ({iroki programi) Zemjodelie, {umarstvo i ribolov ({iroki programi) e studija za zemjodelelie, {umarstvo i ribolov bez specijalizirawe vo nekoe od detaliziranite poliwa. Ovde se klasificirani {irokite programi vo ramkite na zemjodelieto, lov i ribolov. 621 Poledelstvo i sto~arstvo

Poledelstvo i sto~arstvo e studija na podignuvaweto, odgleduvaweto i sobiraweto na prinosite vo zemjodelieto, kako i podigaweto, odgleduvaweto, paseweto i ~uvaweto na doma{nite ìvotni. Ovde se vklu~eno i upravuvaweto i odrùvaweto na farmi i proizvodstvo na zemjodelski i ìvotinski proizvodi (nepreraboteni). Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna: Nauka za zemjodelieto Nauka za po~vata Agronomija i prinosi (ètva) Prinos od zemjodelski dobra Obrabotuvawe na zemjata Sadewe na rastenija (plantaì)

59

Odgleduvawe na semiwa Odgleduvawe na 'r` i p~enica Odgleduvawe na vinova loza Sto~arstvo Sviwarstvo Ov~arstvo @ivinarstvo Odgleduvawe na kowi Odgleduvawe na ku~iwa Rakovodewe so farma i ran~ Vklu~uva: Vo ova pole e vklu~ena naukata za po~vata, nejzinata plodnost i tehnikite na navodnuvawe. Ovde e vklu~ena i studijata za zgolemuvawe na prinosite kako na pr. ovo{je i zelen~uk . Isklu~uva: Od ova pole e isklu~ena studijata za proizvodstvo na vino i e vklu~ena vo poleto 541 "Prerabotka na ovo{je". Trkite so kowi (xokejarstvoto) e isklu~eno od ova pole i e vklu~eno vo poleto 813 "Sport". 622 Gradinarstvo Gradinarstvo e studija za tehnologija i ureduvawe na gradini, metodi koi se primenuvaat kaj staklenite bav~i, ureduvawe na rasadnici, ozelenuvawe na zeleni povr{ini i sl. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna: Gradinarstvo Tehniki na gradinarstvo Cve}arstvo Ozelenuvawe na zeleni povr{ini (trevnici) Ureduvawe na rasadnici Vklu~uva: Vo ova pole e vklu~ena studijata za proektirawe i urbanizam na gradini i parkovi. Programite za gradinarstvo kombiniraj}i cve}arstvo i odgleduvawe na zelen~uk se vklu~eni isto taka. Isklu~uva: Studijata za porast na prinosite (p~enica, oriz, ovo{je, zelen~uk) e isklu~ena od ova pole i e vklu~ena vo poleto 621"Poledelstvo i sto~arstvo". Studijata za nauka za po~vata, nejzinata plodnost i tehnikite na navodnuvawe e isklu~ena od ova pole i e vklu~ena vo poleto 621 "Poledelstvo i sto~arstvo ".

60

Od ova pole e isklu~ena studijata za ureduvawe na nacionalnite parkovi i vklu~ena e vo poleto 852 "Prirodna sredina i nacionalni parkovi-rezervati". Studijata za umetni~ka arhitektura e isklu~ena od ova pole i e vklu~ena vo poleto 581 "Arhitektura i urbanizam". 623 [umarstvo [umarstvo e studija koja vklu~uva sozdavawe-sadewe, odgleduvawe i ureduvawe na {umite, kako i sobirawe na plodovi. Vklu~uva i studija za lovewe i postavuvawe na stapici. Programite se klasificirani spored slednata glavna sodrìna: [umarstvo ûvawe na {umi Tehniki za {umski plodovi Lovewe i postavuvawe na stapici Isklu~uva: Od ova pole e isklu~ena studijata za ureduvawe na nacionalnite parkovi i e vklu~ena vo poleto 852 "Prirodni sredini i nacionalni parkovi-rezervati". Tehnikata za grade`ni{tvo e isklu~ena od ova pole i e vklu~ena vo poleto 543 "Materijali" (drvo, hartija, plastika, staklo). 624 Ribolov Ribolov e studija za odgleduvawe, razmnoùvawe i lovewe na riba i druga morska hrana. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna: Nauka i tehnika za ribolovot Odgleduvawe na ribi (vo ribnici) Ribarewe

Odgleduvawe na {kolki Vklu~uva: Vo ova pole e vklu~ena studijata za upravuvawe so ribarski brod~iwa. Isklu~uva: Od ova pole e isklu~ena studijata za industriska prerabotka na ribata i e vklu~ena vo poleto 541 "Prerabotka na hrana". 640 Veterina Veterina e studija koja opfa}a preventiva, dijagnostika, lekuvawe na povredi i bolesti kaj ìvotnite kako i vodewe grià za nivnoto op{to zdravje. Vo ova pole e vklu~ena studijata za grià na bolni, povredeni i nemo}ni ìvotni i nivnoto lekuvawe vo veterinarna bolnica. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna: Nauka za veterina

61

Veterinarna medicina Veterinaren asistent Zdravstvena grià za ìvotni Reprodukcija na ìvotni Vklu~uva: Vo ova pole e vklu~ena studijata za reprodukcija na ìvotnite. Isklu~uva: Studijata za odgleduvawe na ìvotnite e isklu~ena od ova pole i e vklu~ena vo poleto 621 "Poledelstvo i sto~arstvo". 7 ZDRAVSTVO I SOCIJALA 720 Zdravstvo ({iroki programi) Zdravstvo ({iroki programi) e studija za zdravjeto bez specijalizirawe vo nekoe od detaliziranite poliwa. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna: Zdravje Programi za zdravje za po{irokata javnost 721 Medicina Medicina e studija za principite i postapkite koi se koristat za preventiva, dijagnostika, grià i tretman so bolni, povredeni kako i za~uvuvawe i odrùvawe na op{toto zdravje. Vo princip ova pole sodrì obuka za doktori i fizikalni terapevti. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna: Nauka za medicina Medicina Op{ta medicina Medicinska praksa Pedijatrija Ginekologija Hirurgija Obuka za fizikalni terapevti/doktori 723 Nega i grià Nega i grià e studija koja obezbeduva zdravstvena za{tita na bolni, nesposobni ili nemo}ni lica od strana na fizioterapeuti i stru~ni lekari so svoite profesionalni dijagnozi i tretmani. Vo ramkite na negata, golemo vnimanie e posveteno na poddr{kata i zdravstvenata grià za vremetraeweto na bolesta i rehabilitacijata. Ovde e vklu~ena i griàta za

62

stari i nesposobni lica. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna: Pomo{ -nega Osnovna medicinska nega Grià za stari lica Grià za nesposobni lica Programi za zdravstvena za{tita Higiena i nega naj decata Aku{erstvo Neguvatelska pomo{/ urednost Psihijatriska pomo{-nega Vklu~uva: Vo ova pole se vklu~eni zaedno programite za zdravstvena i socijalna grià, na primer, za stari lica. Isklu~uva: Od ova pole e isklu~ena veterinarskata nega i e vklu~ena vo poleto 640 "Veterina". Griàta za zabite e isklu~ena od ova pole i e vklu~ena vo poleto 724 "Stomatolo{ki studii". Griàta za decata (ako ne e zdravstvena) e isklu~ena od ova pole i e vklu~ena vo poleto 761 "Grià za deca i mladinci". 724 Stomatolo{ki studii Stomatolo{ki studii e studija koja vklu~uva dijagnoza, preventiva i tretman na bolesti i nepravilnosti kaj zabite i vilicite. Vklu~uva studija za oblikuvawe, izrabotka i popravka na zabni protezi i ortodontski pomagala. Isto taka tuka e vklu~ena e i studija za asistirawe na stomatolozite. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna: Stomatologija Asistirawe vo stomatologijata Nega na zabite Stomatolo{ka laboratoriska tehnologija Stomatolo{ka hirurgija Odontologija Ortodencija Higiena na zabite Vklu~uva: Vo ova pole e vklu~ena studijata za higiena na zabite. 725 Medicinski dijagnozi i tremani Medicinski dijagnozi i tretmani e studija koja opfa}a golem broj tehnologii koi se koristat za dijagnoza i tretman na bolni i

63

hendikepirani lica. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna: Ambulantska tehnologija Medicinsko laboratoriska tehnologija Radiolo{ka tehnologija Radiolo{ka terapija Tehnologija na aparati za sluh Opti~ka tehnologija Proteti~ka tehnologija Tehnologija so X-zraci Vklu~uva: Vo ova pole e vklu~ena medicinsko laboratoriskata tehnologija. Isklu~uva: Studijata za laboratoriska tehnilogija ako ne e naglasena medicinata e isklu~ena od ova pole . Op{tata laboratoriska tehnologija e vklu~ena vo poleto 524 "Hemiski procesi". Laboratoriskata tehnologija so naglasena specifi~na upotreba (biologija, fizika, hemija i dr.) e vklu~ena vo soodvetno pole (421, 441, 442 i sl.). Studijata za tehnologija vo stomatologijata e isklu~ena od ova pole i e vklu~ena vo poleto724 "Stomatolo{ki studii". 726 Terapija i rehabilitacija Terapija i rehabilitacija e studija za obnovuvawe na normalnite telesni sposobnosti, za onie koi se privremeno ili postojano onesposobeni. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna: Fizioterapija Rehabilitacija Dietalni programi Medicinski masaì Ishrana / dieti Stru~na terapija

Govorna terapija Vklu~uva: Vo ova pole e vklu~ena studijata za profesionalna rehabilitacija i stru~na terapija. Isklu~uva: Od ova pole e isklu~ena studijata za psihoterapijata i e vklu~ena vo poleto 311 "Psihologija". Studijata za nauka za ishranata e isklu~ena od ova pole i e vklu~ena vo poleto 421 "Biologija i biohemija".

64

727 Farmacija Farmacija e studija na lekovite i nivnite efekti vrz lu|eto. Studijata vklu~uva podgotvuvawe, davawe lekovi i administracija. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna: Izdavawe na lekovi Aptekarstvo Isklu~uva: Od ova pole e isklu~ena studijata za farmacevtologija i e vklu~ena vo poleto 421 "Biologija i biohemija". 761 Socijalna grià za deca i mladinci Socijalna grià za deca i mladinci e studija za razvoj i grià na deca i mladi. Vklu~uva studija za rekreacija i slobodni aktivnosti kako eden vid na socijalni uslugi za {kolskite deca. Programite tuka se klasificiraat spored slednata glavna sodrìna: Grià za deca Rekreativni programi za deca Uslugi za mladi Rabotni programi za mladi Isklu~uva: Od ova pole e isklu~ena studijata za obrazovanie na deca vo rano detstvo i e vklu~ena vo poleto 143 "Pred{kolsko obrazovanie". Studijata za zdravstvena grià za decata e isklu~ena od ova pole i e vklu~ena vo poleto 723 "Nega i grià". 762 Socijalna rabota i sovetuvawe Socijalna rabota i sovetuvawe e studija za potrebite na blagosostojba vo zaednicata, na specifi~ni grupi i individui kako i soodveteniot na~in na zadovoluvawe na nivnite potrebi. Najmnogu vnimanie se posvetuva na op{testvenata blagosostojba so naglasena socijalna politika i praksa. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna: Socijalna politika Socijalna praksa Socijalna teorija (primeneta) Socijalna rabota (blagosostojba) Stru~no sovetuvawe Stru~na pomo{ Sovetuvali{ta za zavisnici od alkohol i droga Alkohol, cigari i droga (informirawe) Poddr{ka i davawe na pomo{ vo kriza Bra~ni i semejni sovetuvali{ta Nasilstvo i maltretirawe (informirawe)

65

Vklu~uva: Ovde e vklu~ena studijata za stru~no rakovodewe. Isklu~uva: Studijata za sociologija i socijalnata nauka e isklu~ena od ova pole i e vklu~ena vo poleto 312 "Sociologija i studii za kulturata". Kombiniranite programi za zdravstvena i socijalna grià, kako na primer za stari lica, se isklu~eni od ova pole i se vklu~eni vo poleto 723 "Nega i grià". 8 USLUGI 810 Li~ni uslugi ({iroki programi) Li~ni uslugi ({iroki programi) e {iroka studija na li~ni uslugi bez specijalizirawe vo nekoe od detaliziranite poliwa. Ova pole sodrì golem broj na programi koi se izu~uvaat vo srednoto obrazovanie. Programite za obuka tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna: Li~ni uslugi 811 Hotel, restoran i snabduvawe Hotel, restoran i snabduvawe e studija za obezbeduvawe na hrana, pijaloci i smestuvawe i drugi sli~ni uslugi povrzani so hotelite, restoranite i sl. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna: Snabduvawe Gotvewe (hotelsko i restorantsko) Sluèwe na hrana Bolni~ki uslugi Hotelski i restoranski programi Obuka na hotelski recepcioneri Hotelski uslugi Kelnerski i barski uslugi Isklu~uva: Studijata za prerabotka na hrana (industriska) e isklu~ena od ova pole i e vklu~ena vo poleto 541 "Prerabotka na hrana". Od ova pole e isklu~ena obukata za op{ti recepcioneri i e vklu~ena vo poleto 346 "Sekretarski i kancelariski uslugi".

66

812 Patuvawe, turizam i rekreacija Patuvawe i turizam e studija koja opfa}a marketing i reklama za turisti~ki patuvawa i nastani. Vklu~uva studija za bileti i na~in-praksa na vr{ewe rezervacii. Rekreacija e studija na rekreativni i slobodni aktivnosti za individui i grupi. Programite tuka se klasificiraat spored slednata glavna sodrìna: Stru~ni programi za turizam Uslugi na turisti~ki agencii Patuvawe i turizam Turisti~ki uslugi Vodewe na turi-turisti~ki vodi~ Osnovna obuka za vraboteni na aerodromi Rekreacija i slobodni aktivnosti Isklu~uva: Studijata za rekreacija i slobodni aktivnosti za {kolski deca e isklu~ena od ova pole i e vklu~ena vo poleto 761 "Socijalna grià za deca i mladinci". 813 Sport Sport e studija za tehnikite i ve{tinite vo izbraniot sport. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna: Sportski programi za treneri Tehniki i ve{tini vo izbraniot sport Programi za sportski sudii i drugi sportski slu`benici Vklu~uva: Vo ova pole e vklu~eno xokejarstvoto. Isklu~uva: Od ova pole e isklu~ena obukata za {kolski nastavnici po fizi~ko obrazovanie (sportski nastavnici) i e vklu~ena vo poleto 146 "Obuka za nastavnici po stru~ni predmeti". 814 Uslugi vo doma}instvoto Uslugite vo doma}instvoto e studija koja vklu~uva razli~ni doma{ni uslugi kako na primer: odrùvawe na domovi, ~istewe, perewe na ali{ta i drugi raboti, {iewe i sl. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna: Nauka za domot Odrùvawe na domovi i vodewe na grià okolu doma}instvoto îstewe Perewe Gotvewe Vezewe [iewe

67

Hemisko ~istewe îstewe na oxaci Pogrebalni uslugi i mrtove~nica Vklu~uva: Vo ova pole se vklu~eni programite za ~istewe vklu~uvaj}i go ~isteweto na u~ili{tata, bolnicite, fabrikite i sl. Isklu~uva: Studijata za odrùvawe pri gradewe e isklu~ena od ova pole i e vklu~ena vo poleto 582 " Grade`ni{tvo i gradeèn inènering ". 815 Frizerski i kozmeti~ki uslugi Frizerski i kozmeti~ki uslugi e studija za odrùvawe i razubavuvawe na kosata i teloto. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna: Berberski i flizerski uslugi Tretmani za razubavuvawe Kozmetika ({minka) Frizerski uslugi Kontola na teìna i fitnes 840 Transportni uslugi Transportni uslugi e studija koja vklu~uva rakuvawe, navigacija i upravuvawe so brodovi, avioni i drugi vidovi na transport. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna: Kontrola na voozdu{niot soobra}aj Upravuvawe so avioni (letawe i navigacija) Obuka za vraboteni vo kabina Programi za komunikacija (vozduh, èleznica, pat i sl.) Upravuvawe so kranovi, elevatori i digalki Programi za vozewe Navigatorski tehnologii Po{tenski uslugi @elezni~ki soobra}aj Soobra}aj so patni motorni vozila Pomorski soobra}aj Transportni programi Vklu~uva: Vo ova pole e vklu~ena studijata za obuka na vraboteni vo kabina. Isklu~uvawe: Od ova pole se isklu~eni programite za telefonskite mre`ni uslugi i se vklu~eni vo poleto 523 "Elektronika i avtomatika". Programite za telefonskite uslugi se isklu~eni od ova pole i se vklu~eni vo poleto 346 "Sekretarski i kancelariski raboti".

68

850 Za{tita na okolinata ({iroki programi) Za{tita na okolina ({iroki programi) e studija za za{tita na okolinata bez specijalizirawe vo nekoe od detaliziranite poliwa. Programite za obuka tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna: Za{tita na okolina Programi za koristewe na prirodni resursi 851 Tehnologija za za{tita na okolinata

Tehnologija za za{tita na okolinata e studija na procesi so

cel da se minimiziraat tro{ocite i da se izbegne zagaduvaweto. Vklu~uva programi za kontrola na voda, vozduh, po~va i sl. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna: Ekolo{ka tehnologija Kontrola na zagaduvaweto vo vozduhot Kontrola na zagaduvaweto i bukata Kontrola na industriskite otpadoci Kontrola na zagaduvaweto vo vodata Reciklaà Isklu~uva: Programite koi sodràt standardi vo pogled na higienata kaj vodata, hranata i sl. se isklu~eni od ova pole i se vklu~eni vo poleto 853 "Sanitarni uslugi na zaednicata". 852 Prirodna sredina i nacionalni parkovi-rezervati Prirodna sredina i nacionalni parkovi-rezervati e studija za odnosot me|u ìvite organizmi vo prirodnata sredina so cel da se za{titi prirodata i nacionalnite parkovi-rezervatite. Vklu~uva studija za sozdavawe i odrùvawe na nacionalnite parkovi so cel da se so~uva nivnata originalna nepromeneta prirodna sostojba. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna: Ureduvawe na nacionalni parkovi ûvawe na prirodata Rezervati-nedoprena prirodna sredina Isklu~uva: Studijata za {umarstvo i gradinarstvo e isklu~ena od ova pole i e vklu~ena vo poleto pod reden broj 62 "Zemjodelie, {umarstvo i ribolov". Od ova pole e isklu~ena i studijata za lovewe i postavuvawe na stapici i e vklu~ena vo poleto 623 "[umarstvo".

69

853 Sanitarni uslugi na zaednicata Sanitarni uslugi na zaednicata e studija koja vklu~uva zaedni~ki uslugi koi vlijaat vrz javnoto zdravje, kako {to se standardi za higiena kaj hranata, snabduvawe so vodata, raspored na kontejneri i sobirawe na |ubre, potoa kanalizacija, ~istewe na ulici i sl. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna: Standardi za higiena Higiena vo zaednicata Sobirawe na otpadoci \ubre-otpadoci i kanalizacija îstewe na ulici Vodovod i vodosnabduvawe (uslugi) Vklu~uva: Vo ova pole se vklu~eni programite za zaedni~ki uslugi koi vlijaat vrz javnoto zdravje, kako {to se standardite za higiena kaj hranata, potoa vodovod i kanalizacija, ~istewe na ulici. 860 Bezbedosni uslugi ({iroki programi)

Bezbedosni uslugi ({iroki programi) e studija za bezbedosni uslugi bez specijalizirawe vo nekoe od detaliziranite poliwa. Ovde se klasificirani {irokite programi vo ramkite na bezbedosnite uslugi. 861 Za{tita na imot i lica Za{tita na imotot i licata e studija na zaedni~ki uslugi koi {to se odnesuvaat na za{tita na imotot i lica. Vklu~uva obuka za policija, javna bezbednost, kako i protiv poàrna za{tita. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna: Bezbednost na gra|ani Carinski programi Protivpoàrna za{tita Osiguruvawe Policiski studii Zatvorski slu`bi Javna bezbednost Bezbednost i vra}awe na izgubeni predmeti Isklu~uva: Od ova pole e isklu~ena studijata za pravo i e vklu~ena vo poleto 380 "Pravo". Studijata za kriminologija e isklu~ena od ova pole i e vklu~ena vo poleto 312 "Sociologija i kulturni studii".

70

862 Profesionalna zdravstvena za{tita i bezbednost Profesionalna zdravstvena za{tita i bezbednost e studija za utvrduvawe i kontrola na uslovite za rabota koi se povrzani so rabotnoto mesto. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna: Profesionalna zdravstvena za{tita i bezbednost Osiguruvawe protiv povreda na rabotno mesto Prosperitet na industrijata Za{tita na rabotnicite Bezbednost na rabotnicite Prosperitet i bezbednost na trudot

Profesionalno zdravje i higiena vo industrijata Profesionalna bezbednost Stresovi na rabota Rabotna sredina Isklu~uva: Od ova pole e isklu~ena studijata za profesionalna rehabilitacija i stru~na terapija i e vklu~ena vo poleto 726 "Terapija i rehabilitacija". Studijata za trudovo pravo e isklu~ena od ova pole i e vklu~ena vo poleto380 "Pravo". Studijata za profesionalna bezbednost e isklu~ena od ova pole ako e naglasen tehni~iot aspekt i e vklu~ena vo soodvetno pole pod reden broj 52 " Inènering i inènerski struki". 863 Armija i odbrana Armija i odbrana e studija za zaedni~ki uslugi povrzani so vojna i odbrana, se so cel da se obezbedi soodvetna obuka za upotreba na principite i praksata na voenata nauka. Programite tuka se klasificirani spored slednata glavna sodrìna: Voena nauka Teorija na vojnata Obuka na armijata Studii za odbranata Isklu~uva: Od ova pole e isklu~ena obukata na personalot koj u~estvuva vo nevoeni programi koi bi trebalo da se klasificiraat spored predmetneta sodrìna na programite za obuka. 9 NEPOZNATO ILI NEODREDENO

Ovaa kategorija ne e sostaven del na Klasifikacijata, me|utoa se javuva kako potrebna da se vnese vo zbirkata na podatoci "99" kako nepoznati / neodredeni nastavni podra~ja.)

71

NUMERI^KA LISTA NA [IFRI 0 - OP[TI PROGRAMI

010 Osnovni /{iroki , op{ti programi Osnovni programi [iroki, op{ti programi Op{ti programi bez naglasuvawe na stru~en predmet

080 Pismenost i smetawe Osnovni dopolnitelni programi za vozrasni Pismenost

Smetawe

090 Li~ni sposobnosti Prezentacija i dokaùvawe Sposobnost za komunicirawe Podobruvawa vo na~inot na odnesuvawe Razvoj na umstvenite sposobnosti Razvoj na sposobnosta za li~na organizacija Programi so ìvotna orientacija Planirawe na li~na kariera Razvoj na li~nosta Programi za barawe na rabota Javen nastap (odnosi so javnost) Tehniki na prezentacija Sposobnost za samopo~ituvawe Op{estveni kompetencii Rakovodewe (menaxment). Timsko rabotewe

1 - OBRAZOVANIE

140 Obuka na nastavnici i nauka za obrazovanie ({iroki programi)

Op{ta obuka za nastavnici; Prakti~ni op{ti pedago{ki kursevi Tehnologija na obrazovanie

142 Nauka za obrazovanie

Nauka za obrazovanieto Pedagogija Didaktika Procenuvawe, testirawe i ocenuvawe vo obrazovanieto Procenki i istraùvawa vo obrazovanieto Razvoj na nastavnata programa

72

Metodologija za distance obrazovanie

143 Obuka na nastavnici za pred{kolska nastava Podu~uvawe na deca vo ranoto detstvo Obuka na nastavnici vo predu~ili{no obrazovanie

144 Obuka na nastavnici za odelenska nastava Osnovi vo drèweto nastava Obuka za klasen rakovoditel Obuka za nastavnik po maj~in jazik Obuka za nastavnici na deca so specijalni potrebi

145 Obuka na nastavnici za predmetna nastava Obuka za nastavnici od V-VIII oddelenie i vo sredno

obrazovanie Obuka za nastavnici po teoretski predmeti na primer, stranski

jazik, matematika, istorija Obuka za nastavnici vo specijalno obrazovanie

146 Obuka na nastavnici za stru~na nastava

Obuka na nastavnici po umetnost Obuka na nastavnici po muzi~ko obrazovanie Obuka na nastavnici po fizi~ko obrazovanie Obuka na nastavnici po tehni~ki predmeti Obuka na nastavnici po predmeti od oblasta na trgovijata Obuka za nastavnik po tehni~ki stru~ni predmeti Obuka za nastavnik po drugi stru~eni predmeti Obuka na nastavnici-neguvateli Obuka na instruktor po vozewe Obuka za instruktor po letawe Obuka na instruktori vo kompanii Obuka na treneri

Obuka za treneri Stru~na obuka za nastavnici 2 - HUMANITARNI NAUKI I UMETNOST

210 Umetnost ({iroki programi) Umetnost ({iroki programi) Umetnost i ve{tini ({iroki programi)

211 Likovna umetnost Teorija na umetnosta Istorija na umetnost Filozofija na umetnosta Estetika

73

Gravirawe Pe~atewe Slikawe Vajarstvo Kaligrafija

Crtawe (umetni~ko) Gravirawe(umetni~ko)

Primeneta umetnost Litografija Skicirawe(umetni~ko)

212 Muzika i primeneta umetnost Istorija na film i teatar Istorija na muzika Teatar Drama Muzika Recital Komponirawe na muzika Dirigirawe Umetni~ko tancuvawe Koreografija Muzi~ka scena Cirkus Deluvawe i rakovodewe

213 Audio-vizuelni tehniki i media produkcija Radio i TV produkcija Muzi~ka produkcija Tehnika na zvuk Izdava{tvo Pe~atewe Ilustracija Podgotovka na primerokot za printawe Podvrzuvawe na knigi-materijali i pe~atewe Filmska produkcija Kinematografija Kamermani Fotografija Grafi~ki dizajn Grafi~ka reprodukcija Kompjuterska grafika Animacija Kompjuterizacija (slagawe) Sostavuvawe(pe~atewe) Rakuvawe so opremata za sostavuvawe

74

Media tehniki Izdavawe na desktop

Obuka za disxokej Urednik na film i TV Multimedialna produkcija

214 Dizajn

Moden dizajn Dizajnirawe na obleka Dizajn na industriski proizvodi Enterieri (vnatre{na arhitektura) Eksterieri (nadvore{na arhitektura) Scenografija Trodimenzionalen dizajn Aranìrawe na izlog

215 Ume{nosti i ve{tini Ra~ni zanaeti Izrabotka na zlaten nakit Posrebruvawe Izrabotka na muzi~ki instrumenti (neindustriski) Muzi~ki instrumenti (popravka i {teluvawe) Dekorirawe Uramuvawe na sliki Cve}arstvo (aranìrawe na cve}e) Ume{nost i ve{tina so staklo Ume{nost za dekoracija na metal Ume{nost, folklor i majstorstvo Keramika Rezbawe na kamen Tkaewe

Kopani~arstvo (rezbawe na drvo) ûvawe na materijali od kulturata

220 Humanitarni nauki ({iroki programi)

Humanitarni nauki

221 Religija Religija

Istorija na religija Studija na sveti knigi

Studija na razli~ni religii

222 Stranski jazici Vovedni programi

Mrtvi jazici

75

Stranski jazici Fakultativni jazici Programi za preveduvawe Lingvistika, stranski jazici

Semantika (nauka za zna~eweto na zborovite), stranski jazici

223 Maj~in jazik Maj~in -doma{en jazik

Programi na maj~in jazik Tvore~ka aktivnost - pi{uvawe dela Grafologija

Lingvistika na maj~iniot jazik Programi na maj~in jazik Filologija, na maj~in jazik Semantika, na maj~in jazik Pi{uvawe na jazikot (simboli i znaci) Studii za govor i retorika na maj~in jazik

225 Istorija i arheologija Istorija Arheologija Istorija na kultura Istorija na naukata i ideite Istorija na literatura Istorija i filozofija Muzeologija

Studii za sreden vek i renesansa

226 Filozofija i etika Filozofija Etika Logika Moral

3 - OP[TESTVENI NAUKI, BIZNIS I PRAVO

310 Op{estveni nauki i nauka za odnesuvaweto ({iroki programi) Op{estveni nauki

Nauka za odnesuvaweto

311 Psihologija Psihologija Psihoanalizi Psihoterapija Psihologija i razvoj na deteto Terapija so vodewe na razgovori

76

312 Sociologija i studii za kulturata Sociologija

Socijalna geografija Demografija /studii za naselenie Op{estvena antropologija Etnologija Studii za kulturata Studii za rodot (polot) Kriminologija

Futurologija Teorija za konflikti vo op{estvoto Kultura po regionalni podra~ja (kulturna geografija)

Studii za ènite

313 Politi~ki nauki i studija za gra|anstvoto Politi~ka nauka Istorija na politika Gra|anstvo ôvekovi prava Internacionalni odnosi Studii za mir i konflikti

314 Ekonomija

Istorija na ekonomija Politi~ka ekonomija Ekonomija Ekonometrija

Me|unarodna ekonomija Makro ekonomija Nacionalni smetki

321 Novinarstvo i izvestuvawe Novinarstvo Radioprenos Masovna komunikacija (izrazuvawe i sodrìna) Informacii (izrazuvawe i sodrìna) Dneven pe~at-izvestuvawe za novite nastani Objavuvawe (diseminacija na poraki )

322 Biblioteka, informacii i arhiva Nauki za arhiva Nauka za informacii Programi za biblioteki Dokumentacija za muzei Dokumentacija

77

340 Biznis i administracija ({iroki programi)

Biznis i administracija Delovna (biznis) ekonomija Studii za biznis

341 Trgovija na golemo i trgovija na malo Trgovija na golemo Trgovija na malo Demonstrativni tehniki Kupuvawe i prodavawe Proces na kupuvawe i sklu~uvawe na dogovor Proda`ba po telefoni Zastapnici za proda`ba ûvawe na zalihi Skladirawe Zastapnici za proda`ba Biznis so nedvièn imot Licitacija Tehniki na prezentirawe Uslugi na potro{uva~ite

342 Marketing i oglasuvawe

Marketing Istraùvawe na pazarot Oglasuvawe-reklamirawe Trguvawe so stoki Odnosi so javnosta - potro{uva~ite Proda`ba i marketing

343 Finansii, bankarstvo, osiguruvawe

Teorija na finansii Bankarstvo i finansii Bankarski slu`beni programi Analiza na investicii Investicii i sigurnost Osiguruvawe Penzisko osiguruvawe Socijalno osiguruvawe Berzansko rabotewe Finansiski menaxment

344 Smetkovodstvo i odano~uvawe

Smetkovodstvo Knigovodstvo

Odano~uvawe

78

Revizija

345 Menaxment i administracija Nauka za menaxment Teorija za organizacijata i odnesuvaweto Administracija Teorija za organizacija i odnesuvawe Menaxment na nivo na slu`ba

Javna administracija na lokalno nivo Menaxment Menaxment za obrazovanie

Menaxment za vrabotuvawe Logisti~ki menaxment Kvalitativno upravuvawe Biznis kursevi

346 Sekretarski i kancelariski raboti

Administrativni i sekretarski uslugi Sekretarski programi Programi za sekretari na stranski jazici Vnes na podatoci Daktilografija Stenografija Operirawe so telefoni Zakonski propisi za sekretari Programi za sekretari vo medicina Rakuvawe so kancelariski ma{ini Obuka na lica za priem -recepcioneri

Biznis korespodencija Sudski izve{taj 347 Raboten vek Osnovni poimi za kompanijata Vovedni kursevi Potrebi i barawa na klientite Organizacija na rabotata Rabotni odnosi Op{ti kursevi za rabotni~ko zdruùvawe Razvoj na rabotata Raboten vek

380 Pravo Pravna nauka Istorija na pravoto Studii za krivi~no pravo Trudovo pravo

79

Trgovsko pravo Zakonodavna praksa Notar/notarska praksa 4 - NAUKA, MATEMATIKA I KOMPJUTERI 421 Biologija i biohemija Biologija Biohemija Biofizika Botanika Genetika Farmacija Toksikologija Zoologija Mikrobiologija Molekularna biologija Ornitologija Parazitologija Virologija 422 Nauka za ìvotna sredina Ekologija Nauka za okolinata 440 Fizi~ki nauki ({iroki programi) Fizi~ki programi ({iroki programi) 441 Fizika Fizika Astronomija Nauka za vselenata Nauka za planetite Optika Astrofizika Nuklearna fizika Akustika 442 Hemija Hemija Organska hemija Analiti~ka hemija Petrologija Polimerna hemija

80

443 Nauka za zemjata Nauka za zemjata Nauka za atmosfera Geografija Geologija Geodezija Geofizika Meteorologija Okeanografija Seizmologija Geografija (prirodna) Geografija (fizi~ka) Hidrogeologija Hidrologija Mineralogija Vulkanologija Paleontologija

461 Matematika Matematika Primeneta matematika Algebra Geometrija Numeri~ki analizi Operacioni istraùvawa

462 Statistika Matemati~ka (teoretska) statistika Primeneta statistika Teorija na verojatnost Istraùvawe na primerok Aktuarstvo Nauka za registri

481 Informatika Informatika Kompjutersko programirawe Analizi Dizajnirawe Mre`no povrzuvawe Operacioni sistemi Programski jazici Nauka za komjuteri Analizi na komjuterski sistem Model na komjuterski sistem

81

482 Upotreba na komjuteri Rabotewe-upotreba na kompjuter Softver za presmetuvawe Softver za obrabotka na podatoci Softver za izdavawe na desktop Softver za stilizacija Upotreba na Internet 5 - IN@ENERING, PROIZVODSTVO I GRADE@NI[TVO 520 Inènerstvo i inènerski struki ({iroki programi) Inènering Industriski programi za inèneri Odrùvawe Tehnologija na materijali Kontrola na kvalitet 521 Mehanika i rabota so metali Mehani~ki inènering Metalur{ki inènering Programi za mehani~ki struki Hidraulika Rabotewe so metalen lim Izrabotka na alati i gravirani metali Izrabotka na bojleri, kazani i zavaruvawe Proizvodstvo i popravka na velosipedi Zavaruvawe Rabota so otpadoci od metal i pravewe na kalapi Rabota so metal i ma{ini Precizna mehanika Pu{karstvo i oru`ja Mikromehanika Proizvodstvo na ~elik Izrabotka i obnova na orudija

522 Elektri~ni sistemi i energija Elektri~en inènering Programi za elektro struki Stru~ni programi za erkondi{ni Stru~ni programi za zagrevawe Instalirawe i odrùvawe na elektri~na energija Popravawe na elektri~ni uredi, aparati i alat Studii za energija Programi za energija Proizvodstvo na struja Distribucija na gas

82

Nuklearna, hidrouli~na i termo energija Solarna energija 523 Elektronika i avtomatika Sistemi za komunikacija Elektronski inènering Kontrolen inènering Digitalna tehnologija Tehnologija za obrabotka na podatoci Popravka na kompjuteri Instalirawe na oprema za komunicirawe Odrùvawe na komunikaciona oprema Mre`na tehnologija Elektronika za radioprenos Servisirawe na elektri~na oprema Tehnologija na telekomunikacii Popravka na radio i TV aparati Robotika Avtomatika 524 Hemiski procesi Biohemiski tehnologii Biotehnolo{ki inènering Hemiski inènering Hemiski procesi Tehnolo{ki procesi Laboratoriski tehnologii Biohemiski tehnologii Biotehnolo{ki inènering Rafinirawe na nafta Obrabotka na nafta, gas, petrohemikalii Procesna tehnologija 525 Motorni vozila, brodovi i avioni Izrabotka i popravka na motorni vozila Velosipedski inènering Avtomobilski inènering Elektri~ni instalacii vo avtomobili Dijagnostika kaj vozila Vozduhoploven inènering Pomorski inènering Inènering na motorni vozila Motoren inènering Popravka na vozila Zemjodelski mehani~ki ma{ini Odrùvawe na avioni

83

Brodogradba Peglawe na koli Lakeri/ Prska~i 540 Proizvodstvo i prerabotka ({iroki programi) Proizvodstvo i prerabotka ({iroki programi)

541 Prerabotka na hrana Nauka i tehnologija na hrana Prerabotka na hrana i pijaloci Prerabotka na meso Proizvodstvo na kola~i i torti Proizvodstvo na kola~i i torti Proizvodstvo na vino Nauka za vinoto Skladirawe na vino do negovo uzrevawe Prerabotka na tutun Industriska prerabotka na hrana Konzervirawe na hrana Mle~ni proizvodi Mesara Pe~ewe Destilirawe

542 Tekstil, obleka, obuvki, koà Stru~ni programi za tekstil Proizvodstvo na obleka Se~ewe i kroewe [iewe Prerabotka na surova koà Proizvodstvo na koà i krzno Izrabotka na proizvodi od koà Izrabotka na krzneni proizvodi Popravka na ~evli, ~izmi i drugi proizvodi od koà Sedlar Tapacirawe Tkaewe(industrisko) Predewe Prerabotka na volna Tekstilna industrija Vezewe i {iewe (industrisko) Pletewe (industrisko) [iewe (industrisko) Tkaewe (industrisko) Nauka za volna

84

543 Materijali (drvo, hartija, plastika, staklo) Stru~ni programi za rabota so drvo Drvodelstvo Tehnologija na grade`no drvo Izgradba na baraki Strugawe na drvo Izrabotka na mebel Proizvodstvo i prerabotka na hartija Izgradba na brodovi (bez motor) Proizvodstvo na guma i kau~uk Proizvodstvo na plasti~ni proizvodi Proizvodstvo na sinteti~ki vlakna Proizvodstvo na staklo (industrisko) Kerami~arstvo (industrisko) Industrisko proizvodstvo na skapoceni kamewa Reèwe na kamen

544 Rudarstvo i ekstrakcija Tehnologija na minerali Jaglenokop Rudarski inènering Tehnologija na rudarstvo Ekstrakcija (vadewe) na nafta i gas Ekstrakcija na surovi materii Kontrola na vadewe na kamen Ekstrakcija na surovi materii

581 Arhitektura i urbanizam Arhitektura Arhitektonsko urbanisti~ko planirawe i proektirawe Proektirawe na gradbi Urbanizam i urbanisti~ko planirawe Planirawe na lokalno nivo Planirawe na nivo na grad, region i dràva Arhitektura na prostorot Istraùvawe Kartografija/ istraùvawe na zemjata Arhitektura i reljef Ruralizacija (razvivawe na sela) Strukturna arhitektura Topografija Urbanizam Urbanisti~ko planirawe Studii za urbanizam

85

582 Izgradba i grade`ni{tvo Tehnologija na izgradba Konstrukcija na zgradi Grade`ni{tvo (civilno) Yidarstvo Pokrivawe na yidovi i podovi (zanatski raboti) Masonerija i postavuvawe na keramidi Bojadisuvawe yidovi i tapetarstvo Malterisuvawe Odrùvawe na zgradi Renovirawe na zgradi Rabotewe so cement Ru{ewe Tehni~ko crtawe Iskopuvawe Emajlirawe Izolirawe Navodnuvawe i isu{uvawe (konstrukcii) Postavuvawe na cevki Fiksirawe na pokrivi Rabota so skele Kamenodelkawe Vodointalaterstvo i instalacii Vodovod i kanalizacija Ventilacija Drvodelstvo i stolarija (izgradba) Izgradba na pristapni pati{ta Konstrukcija na most Gradba so metalni konstrukcii i rabota so metali Pristani{te (izgradba) 6 - ZEMJODELIE I VETERINA 620 Zemjodelie, {umarstvo i ribolov ({iroki programi) Zemjodelie, {umarstvo i ribolov ({iroki programi)

621 Poledelstvo i sto~arstvo Nauka za zemjodelieto Nauka za po~vata Agronomija i prinosi (ètva) Prinos od zemjodelski dobra Obrabotuvawe na zemjata Tehniki na navodnuvawe Sadewe na ovo{ki (plantaì) Odgleduvawe na semiwa Odgleduvawe na 'r` i p~enica

86

Odleduvawe na vinova loza Izgradba na lozja Kultivirawe na lozja Odgleduvawe na maslinki Sto~arstvo Sviwarstvo Ov~arstvo @ivinarstvo Odgleduvawe na kowi Odgleduvawe na ku~iwa Trenirawe na ìvotni Rakovodewe so farma i ran~ Agroekonomija 622 Gradinarstvo Gradinarstvo Tehniki na gradinarstvo Cve}arstvo Ozelenuvawe na zeleni povr{ini (trevnici) Odrùvawe na trevnici za sportski natprevari Ureduvawe na rasadnici 623 [umarstvo [umarstvo ûvawe na {umi Tehniki za {umski plodovi Lovewe i postavuvawe na stapici

624 Ribolov Nauka i tehnika za ribolovot Odgleduvawe na ribi (vo ribnici) Ribarewe

Ribarewe vo dlaboki moriwa Mrestewe

Odgleduvawe na {kolki

640 Veterina Nauka za veterina Veterinarna medicina Veterinaren asistent Zdravstvena grià za ìvotni Reprodukcija na ìvotni (nauka)

87

7 - ZDRAVJSTVO I SOCIJALA

720 Zdravstvo ({iroki programi) Zdravje ({iroki programi) Javni programi za zdravje

721 Medicina Anesteziologija Anatomija Audiologija /nauka za slu{awe Bakteriologija Kardiologija Citologija Dermatologija Epidemologija Pravo vo medicinata Op{ta medicina Gerontologija Ginekologija Hematologija Histologija Doma{na poseta Imunologija Interna medicina Nauka za lekovite Obuka na lekari Patologija Neurologija Onkologija Oftalmologija Pedijatrija Fiziologija Plasti~na hirurgija Preventivna i op{ta medicina Psihijatrija Stomatologija Hururgija Medicinska praksa 723 Nega i grià Pomo{ -nega Osnovna medicinska nega Grià za stari lica Grià za nesposobni lica Gerontolo{ki uslugi Programi za zdravstvena za{tita

88

Higiena i nega naj decata Aku{erstvo Neguvatelska pomo{/ urednost Psihijatriska pomo{-nega Lekarska higiena Maj~ina grià

724 Stomatolo{ki studii Stomatologija Asistirawe vo stomatologijata Nega na zabite Higiena na zabite Stomatolo{ka laboratoriska tehnologija Stomatolo{ka hirurgija Stomatolo{ka tehnologija Ureduvawe na zabi-protetika Odontologija Ortodencija 725 Medicinski dijagnozi i tretmani Ambulantni uslugi Ambulantska tehnologija Medicinsko laboratoriska tehnologija Radiolo{ka tehnologija Radiolo{ka terapija Tehnologija na aparati za sluh Izrabotka na opti~ki le}i Opti~ki protetiki Opti~ka tehnologija Proteti~ka tehnologija Ortopedna protetika Radiografija Radiolo{ka tehnologija Tehnologija so X-zraci Nuklearni medicinski tehnologii 726 Terapija i rehabilitacija Fizioterapija Dietalni programi Medicinski masaì Ishrana / dieti Stru~na terapija Terapija i patologija na govor Slu`ba za du{evno zdravje Psihoterapija Refleksiologija

89

Rehabilitacija Profesionalna rehabilitacija

727 Farmacija Izdavawe na lekovi Apteka

761 Slu`ba za grià na deca i mladi Grià za deca Rekreativni programi za deca Rekreativni programi za mladi Uslugi za mladi Rabotni programi za mladi

762 Socijalna rabota i sovetuvawe Socijalna politika Socijalna praksa Socijalna teorija (primeneta) Socijalna rabota (blagosostojba) Stru~no sovetuvawe Stru~na pomo{ Sovetuvali{ta za zavisnici od alkohol i droga Alkohol, cigari i droga (informirawe) Poddr{ka i davawe na pomo{ vo kriza Bra~ni i semejni sovetuvali{ta Nasilstvo i maltretirawe (informirawe) Sovetuvawe vo vrska so kariera 8 - USLUGI

810 Li~ni uslugi ({iroki programi) Li~ni uslugi ({iroki programi)

811 Hotel, restoran i snabduvawe (ugostitelstvo) Snabduvawe Gotvewe (hotelsko i restorantsko) Sluèwe na hrana Bolni~ki servis za hrana-uslugi Hotelski i restoranski programi Obuka na hotelski recepcioneri Hotelski uslugi Kelnerski i barski uslugi Usluga vo hotel, motel i restoran

812 Patuvawe, turizam i slobodni aktivnosti Stru~ni programi za turizam

90

Uslugi na turisti~ki agencii Patuvawe i turizam Turisti~ki uslugi Vodewe na turi-turisti~ki vodi~ Osnovna obuka za vraboteni na aerodromi Rekreacija i slobodni aktivnosti

813 Sport Sportski programi za treneri Tehniki i ve{tini vo izbraniot sport Programi za sportski sudii i drugi sportski slu`benici Obloùvawe na kowski trki Nurkawe Fudbal Gimnastika Xokejarstvo Fizi~ki trening (sportski) Sportski kapiten Sportovi Sportsko vospituvawe

814 Doma{ni uslugi Nauka za domot Odrùvawe na domovi i vodewe na grià okolu doma}instvoto ûvawe na domot îstewe Perewe Gotvewe Vezewe [iewe Hemisko ~istewe îstewe na oxaci Pogrebalni uslugi i mrtove~nica 815 Frizerski i kozmeti~ki uslugi Berberski i flizerski uslugi Tretmani za razubavuvawe Kozmetika Kontola na teìna i fitnes Fitnes klubovi [minka Manikir Masaà (za ubavina) Pedikir Saloni za ubavina Izrabotka na periki

91

840 Transportni uslugi

Kontrola na voozdu{niot soobra}aj Upravuvawe so avioni (letawe i navigacija) Programi za vozdu{na posada (letawe i navigacija) Obuka za stujard i stujardesa (za avion) Programi za komunikacija (vozduh, èleznica, pat i sl.) Upravuvawe so kranovi, elevatori i digalki Upravuvawe so po{tenska kola Po{tenski uslugi Vozewe na avtobus i kamion Programi za vozewe Navigatorski tehnologii @elezni~ki soobra}aj Soobra}aj so patni motorni vozila Pomorski soobra}aj Programi za kapetani na brod Obuka za ekipa` Transportni programi 850 Za{tita na okolina ({iroki programi) Studii za okolina Za{tita na okolina Programi za koristewe na prirodni resursi ûvawe na prirodni resursi Za{tita na po~va i voda

851 Tehnologija i kontrola na okolina Ekolo{ka tehnologija Kontrola na zagaduvaweto vo vozduhot Kontrola na zagaduvaweto i bukata Kontrola na industriskite otpadoci Kontrola na zagaduvaweto vo vodata Reciklaà

852 Prirodna sredina i divina Ureduvawe na nacionalni parkovi ûvawe na prirodata Rezervati-nedoprena prirodna sredina Studii za nacionalnite parkovi, rezervatite

853 Sanitarni uslugi na zaednicata Standardi za higiena Higiena vo zaednicata Sobirawe na otpadoci \ubre-otpadoci i kanalizacija

92

îstewe na ulici Vodovod i vodosnabduvawe (uslugi)

860 Bezbedosni uslugi ({iroki programi) Bezbedosni uslugi ({iroki programi)

861 Za{tita na lica i imot Bezbednost na gra|ani Carinski programi Protivpoàrna za{tita Osiguruvawe Policiski studii Zatvorski slu`bi Javna bezbednost Bezbednost i vra}awe na izgubeni predmeti Profesionalni nurka~i (spasuva~i) Zakonska prinuda Telohranitel

862 Profesionalna bezbednost i zdravje Profesionalna zdravstvena za{tita i bezbednost Osiguruvawe protiv povreda na rabotno mesto Prosperitet na industrijata Za{tita na rabotnicite Bezbednost na rabotnicite Prosperitet i bezbednost na trudot

Profesionalno zdravje i higiena vo industrijata Profesionalna bezbednost Stresovi na rabota 863 Vojska i odbrana Voena nauka Teorija na vojnata Obuka na armijata Studii za odbranata Nacionalna bezbednost 9 - NEPOZNATO ILI NEOPREDELENO Ovaa kategorija ne e sostaven del na Klasifikacijata, me|utoa se javuva kako potrebna da se vnese vo zbirkata na podatoci "99" kako nepoznati / neodredeni nastavni podra~ja.)

93

94

* * * * * * *

Teoretski gledano, oddelni poliwa ( podra~ja ) na obrazovanie moè da se pojavat vo site ili samo vo nekoi stepeni na obrazovanie. Taka na primer: programi od "Biznis i administracija"; programi od "Zemjodelstvo, {umarstvo i ribarstvo" se javuvaat na site stepeni osven vo predu~ili{noto obrazovanie (a kaj nas nitu vo osnovnoto obrazovanie, t.e. od prvo do osmo oddelenie). Nekoi programi poradi svojot karakter se javuvaat samo vo prviot stepen na obrazovanie - programite za opismenuvawe; a nekoi vo zavisnost od sodrìnata i nivoto {to go baraat se javuvaat duri vo trettiot stepen - programi za humanitarni nauki, programi za op{testveni nauki i nauki za odnesuvaweto; programi za masovni komunikacii i dokumentacija.

Documents

REPUBLIKAMAKEDONIJA Dr`aven zavod za statistika na Republika