www.humanitas.si

Slikanica z interaktivnim dodatkom za najmlajše in odrasle

2

Slikanica z interaktivnim dodatkom za najmlajše in odrasle

4

Dragi bralci!

Zgodba Rešilni čoln je sedaj dobila tudi obliko slikanice in ni več samo lutkovno-glasbena predstava za otroke. Istoimenska predstava je rezultat večmesečnega dela udeležencev usposabljanj v okviru projekta Svetovne lut-ke, ki ga je izvajalo društvo Humanitas v sodelovanju z Mednarodnim Afriškim forumom.

V predstavi spremlja lutke živa glasbena podlaga iz nenavadnih glasbil, kot sta kamenofon, tolkalo iz marmorja, in balunofon, pihalo iz plastičnih cevi. Tako je predstava zelo melodična in poetična. Nastopajoči v predstavi upravljajo z lutkami in igrajo na glasbila, ki so jih izdelali sami iz recikliranih materialov. Pesniško-lutkovni kolaž vodi v razburljivi svet živali in k razmisleku o človekovem nepremišljenem poseganju v naravo. Gre za gledališče za družbene spremembe. Ker je bil odziv občinstva na predstavo zelo dober, smo se odločili, da zgodbo ovekove-čimo v obliki slikanice.

V upanju, da boste slikanico vzljubili in jo radi prebirali ter da vam bo služila kot navdih, ko bo govora o global-nih, abstraktnih temah in družbenih spremembah, prilagamo dodatek, ki vas vabi in spodbuja k razmisleku ter k aktivni soudeležbi pri ustvarjanju lepšega sveta tudi za generacije, ki še prihajajo.

Z najlepšimi pozdravi,

Ajda Pistotnikvodja projekta Svetovne lutkeDruštvo Humanitas

5

NEKOČ SO NA NAJLEPŠEM OTOKU V TOPLEM OCEANU ŽIVELI TUKAN, GORILA, ŽIRAFA IN VOLK. BILI SO SREČNI ČASI IN ŽIVALI SO BILE DRUGA DRUGI NAJBOLJŠE PRIJATELJICE. TEDNE IN MESECE SO SE IGRALE SKRIVALNICE MED NEŠTETIMI DREVESI, SKAKALE ČEZ ŽIVAHNE POTOKE IN SE POTAPLJALE V KRISTALNO ČISTA JEZERA.

6

POTEM PA JE NEKEGA DNE V GOZDU STRAŠANSKO POČILO IN OTOK SE JE STRESEL POD UDARCEM. NAJSTAREJŠE DREVO NA OTOKU, MOGOČNI TISOČLETNI ORJAK, SE JE ZVRNILO V PODRAST. »DREVO JE PADLO!« JE VZKLIKNILA ŽIRAFA, KI JE ZARADI DOLGEGA VRATU VIDELA ČEZ KROŠNJE.

7

MINIL JE TRENUTEK IN RAZLEGLO SE JE GORILINO TULJENJE: »UUUU JOJOOOJ!« »KAJ SE TI JE ZGODILO?« SO GORILO SPRAŠEVALI ŽIRAFA, TUKAN IN VOLK. GORILA JE POTOŽILA, DA JE JEDLA KOSILO, PREDEN JE SEDLA NA DREVO. »PRETEŽKA SEM IN MOJE PRELJUBO DREVO SE JE PREVRNILO,« JE HLIPALA GORILA IN SE ČOHALA PO BOLEČEM MESTU.

ČEPRAV JIM JE BILO DREVESA ŽAL, SO SE JI ŽIVALI PREŠERNO NASMEJALE. TUKAN, ŽIRAFA IN VOLK SO NAMREČ VEDELI, DA DREVESA NE PADAJO ZARADI SLADKOSNEDIH GORIL.

8

TODA VESELJA JE BILO HITRO KONEC: PONOVNO JE ZAGRMELO IN ŽIVALI SO SE RAZBEŽALE V ZELENJE. PRIZOR PRED NJIMI JE BIL PRESTRAŠEN ZA BESEDE. DREVESA SO PADALA, ENO ZA DRUGIM, KOT DOMINE. V ZELENEM POKROVU OTOKA SO NASTAJALE LUKNJE, SKOZI KATERE JE POSIJALO SONCE.

»ČLOVEK!« JE ZAVREŠČAL TUKAN. »KAJ VENDAR POČNE?!« SO SE PRIDUŠALE OSTALE ŽIVALI. »NAŠ GOZD!« JE JAVKNILO NA ZELENEM OTOKU. ŽIVALI SO SE ZAPODILE K ČLOVEKU, KI JE SEKAL, PODIRAL IN RIL, IN GA ROTILE, PROSILE IN RENČALE.

9

A ČLOVEK NI ODGOVORIL. STRAŠANSKO SE MU JE MUDILO: SEKAL JE IN SEKAL. S SVOJO SEKIRO JE PRESTRAŠIL GORILO, DA JE POBEGNILA NAZAJ V GRMOVJE, NJENI PRIJATELJI PA ZA NJO. DREVESA OKOLI NJIH SO PADALA KOT TRAVNE BILKE POD JUTRANJO KOSO.

»LADJA, LADJA, LADJA,« JE ČLOVEK POHLEPNO PONAVLJAL, KO JE SEKAL STARODAVNE PREBIVALCE GOZDA. »VSA DREVESA NA OTOKU BODO RAVNO DOVOLJ ZA VELIKO LADJO, ZA NAJMOGOČNEJŠEGA KITOLOVCA SVETA,« SI JE GOVORIL.

ZADOVOLJEN Z OPRAVLJENIM DELOM SI JE VSAK DAN PRIVOŠČIL KREPKO MALICO. HRANO JE ODVIL IZ PLASTIČNE FOLIJE ALI JO STRESEL IZ PLOČEVINKE, PIL JE IZ PLASTENKE. KO SI JE NAPOLNIL ŽELODEC, JE VSE SKUPAJ GLADKO ODVRGEL: »ZAKAJ BI VENDAR NOSIL S SEBOJ? TU NI NIČESAR IN NIKOGAR NE MOTI,« SI JE MISLIL.

10

OTOK, NEKDANJI BISER OCEANA, JE BIL ZDAJ VES POSEKAN IN RJAV. KMALU SO GA ZAČELE PREKRIVATI ČLOVEKOVE PLASTENKE, VREČE IN PLASTIČNI ZABOJI. DREVESA JE ČLOVEK SKLADAL V SKLADOVNICE NA OBALI, ŽIVALI PA SO NEUTOLAŽLJIVO HLIPALE NA SVOJI ZELENI KRPICI.

11

»PODRL JE DREVO, NA KATEREM SEM IMEL GNEZDO,« JE JOKAL TUKAN. »TEGA VENDAR NE MOREM JESTI,« SE JE JEZILA ŽIRAFA, MEDTEM KO JE ŽVEČILA PLASTENKO. »NI SENCE, KJER BI LEŽAL,« JE RENČAL VOLK. JASA, KJER SO SE NEKOČ IGRALI, JE BILA ZDAJ ZGOLJ ZAPLATA TRAVE, OKOLI NJE PA JE ZEVALA NESKONČNA PUŠČAVA DREVESNIH ŠTOROV.

ŽIVALI SO SPREVIDELE, DA TU NE MOREJO VEČ ŽIVETI. TAKRAT SO ZAPELE PESEM O IZGUBI GOZDA, DOMA IN OTOKA:

PRIŠEL JE ČLOVEK HRUSTIN NAM POSEKAL GOZD.VOLK: »NI GOZDA, NI!«ZDAJ JE OTOK PUST,MI PA PRAZNIH UST.ŽIRAFA: »NI HRANE, NI!«

TUKAN, GORILA, ŽIRAFA IN VOLK SO SI NATO OBLJUBILI VEČNO PRIJATELJSTVO IN IZREKLI SLOVO. SOLZE SO PADALE V RJAVE LUŽE, KJER SO BILA NEKOČ KRISTALNA JEZERA.

12

NATO PA SE JE BISTRI ŽIRAFI UTRNILO. »PLASTENKE!« NISO JE RAZUMELI. »SKUPAJ ZNOSIMO PLASTENKE IN OSTALE SMETI. LAHKE SO IN VODA JIH NE UNIČI – IZ NJIH SI ZGRADIMO SPLAV IN ODPLUJMO NA DRUG OTOK, POIŠČIMO SI DRUG DOM!« JE NAPREJ MODROVALA DOLGOVRATA ŽIRAFA.

V SVOJIH PRIJATELJIH JE ZBUDILA UPANJE: ZDAJ SO VSI POPRIJELI ZA DELO IN NOSILI KOSE PLASTIKE NA OGROMNE KUPE. KMALU SO SI ŽIVALI IZDELALE ZASILNI SPLAV IN ODPLULE.

13

MEDTEM JE ČLOVEK NA SVOJI LADJI ŽE ORAL VALOVE. LOVIL JE RIBE, PTICE IN DELFINE. POTEM PA JE NEKEGA DNE NALETEL NA KITA, NAJVEČJEGA MED PREBIVALCI OCEANA. V ČLOVEKOVEM ŽELODCU JE HUDO ZAKRULILO.

NAPEL JE HARPUNO IN SE V MISLIH GOSTIL S POJEDINO. A KIT JE BIL VELIK: PRVI STREL JE BIL ZANJ KOT KOMARJEV PIK. PO DRUGEM SE JE POPRASKAL Z LEVO PLAVUTJO IN DVIGNILI SO SE VALOVI. TRETJI PIK JE KITA RAZJARIL: IZ TOPLEGA OCEANA JE ŠINIL REP, OGROMEN KOT GORA. TREŠČIL JE PO GLADINI IN ZAZIBAL POHLEPNEGA ČLOVEKA, DA SO SE CEPILE DESKE IN CEFRALE VRVI. Z DRUGIM ZAMAHOM JE ČLOVEKOVO LADJO RAZTREŠČIL NA ZOBOTREBCE. S TRETJIM JE MOGOČNI KIT ODPLAVAL.

ČLOVEK JE OSTAL SREDI OCEANA, SAM SAMCAT: »TU BOM IZGINIL IN NIKOGAR NE BO ZANIMALO, DA ME NI VEČ,« JE JAVKAL MED VALOVI.

14

TUDI ŽIVALI SO ŽE NEKAJ TEDNOV PLULE PO VALOVIH ŠIRNEGA OCEANA IN ISKALE CELINO. A KOPNEGA NI BILO OD NIKODER. KADARKOLI SO SE NA OBZORJU DVIGNILI OBRISI, JE TUKAN POLETEL PROTI NJIM, IN VSAKIČ ZNOVA SE JE VRNIL Z ŽALOSTNO NOVICO, DA SO TAM LE OBLAKI. DNEVE IN TEDNE SO PLULI MED MORSKIMI PENAMI, DOKLER NISO NEKEGA DNE SREDI NEVIHTNEGA MORJA ZAGLEDALI DROBNE PIKICE.

»ČLOVEK!« JE ZAVREŠČAL TUKAN. »ČLOVEK! ČLOVEK! UTAPLJA SE!« SO DRUG ZA DRUGIM VZKLIKALI VOLK, ŽIRAFA IN GORILA. ČLOVEK JE KRILIL MED VALOVI IN NA LADJICI JE NASTAL STRAŠANSKI VIK IN KRIK. »POMAGAJMO MU. UTAPLJA SE,« JE VZKLIKNIL TUKAN.

»ČAKAJTE MALO! STE POZABILI, KAJ NAM JE STORIL? ON JE KRIV, DA SMO SE ZNAŠLI TU SREDI MORJA, BREZ DOMA IN HRANE!« SE JE PRIDUŠAL VOLK. A PRIJATELJI SO MU PRIGOVARJALI: »DAJMO MU ŠE ENO PRILOŽNOST! NAUČIMO ČLOVEKA, KAJ POMENI BITI ČLOVEŠKI.« NAPOSLED SE JE TUDI VOLK STRINJAL, DA JE PRAV POMAGATI BITJU V STISKI.

SPLAV SE JE PRIBLIŽAL BRODOLOMCU. ŽIRAFA JE STEGNILA VRAT IN NESREČNIKA ZAGRABILA ZA OVRATNIK. »HOP,« JE ČLOVEK PRISTAL NA SPLAVU. »HVALA, DRAGE ŽIVALI, VAŠ DOLŽNIK SEM!« JE HLIPAL, POTEM KO JE IZPLJUNIL VSO MORSKO VODO. »VRNIMO SE NA VAŠ OTOK!« JE DEJAL.

15

»TODA TAM NI DRUGEGA KOT TVOJE SMETI!« SE JE SPET RAZJEZIL VOLK. »RES JE,« JE DEJAL ČLOVEK. »ŽAL MI JE, DA SEM VAM POSEKAL GOZD IN NASMETIL OTOK, ZELO ŽAL. A LAHKO SE ODDOLŽIM. POSPRAVIL BOM VSE SMETI IN SKUPAJ BOMO POSADILI NOVA DREVESA!«

TUKANU JE PO VELIKEM KLJUNU SPOLZELA DEBELA SOLZA, KO SE JE SPOMNIL NA SVOJ DOM, KI GA JE POGREŠAL, NA SVOJ ZELENI OTOK. IN OSTALIM JE BILO PODOBNO PRI SRCU.

»POJDIMO NAZAJ,« SO VZKLIKNILI, »SKUPAJ BOMO OBNOVILI NAŠ NAJLEPŠI OTOK NA SVETU!« VESLO SO POTISNILI ČLOVEKU V ROKE IN OB SPREMLJAVI NJEGOVEGA SOPIHANJA ODPLULI ČEZ OCEAN, PROTI ZELENEMU DOMU.

KO JE SONCE ZAHAJALO, SE JE V DALJAVI ZABLEŠČAL NJIHOV DOM. ČLOVEK SE JE ZDAJ LOTIL DELA: VSE DNI JE OD ZORE DO MRAKA POSPRAVLJAL SVOJE SMETI IN SEJAL SEMENA TER SADIL SADIKE RAZNOLIKIH DREVES. ŽIVALI SO MU PRI TEM POMAGALE. KMALU SO OTOK OBARVALI PRVI ODTENKI ZELENE.

16

MEDTEM KO SO DREVESA POČASI RASLA IN SO SE VRAČALA KRISTALNA JEZERA, SO PREBIVALCI OTOKA POSTALI PRAVI PRIJATELJI. ŽIRAFA, TUKAN, VOLK IN GORILA SO SE SPET PREGANJALI, SE SKRIVALI V GOZDIČIH MLADIH DREVES, SKAKALI ČEZ BISTRE POTOKE IN ČLOVEKU ODKRIVALI SKRIVNOSTI SLADKIH GOZDNIH JAGOD.

17

Spremna besedaRene Suša

O pravljicah radi rečemo, da je njihovo sporočilo večno in dragoceno. Tudi zgodba o Rešilnem čolnu je na neki način takšna. Upamo sicer, da težave, s katerimi se v njej soočajo živali in človek, niso večne, so pa še kako aktualne. Zgodba je sicer izmišljena, a verjetno ni treba posebej poudarjati, da se v njej skriva več kot kanček resnice.

S pogosto nepremišljenim in vse preglobokim posega-njem v naravno okolje ljudje spreminjamo razmere za življenje na Zemlji – tako zase kot za vsa druga bitja, ki živijo na njej. Izsekavanje gozdov, ki imajo ključno vlo-go pri ohranjanju življenja, kot ga poznamo, se nadalju-je v pospešenem ritmu. Vsako leto uničimo za približno šest Slovenij deževnih pragozdov. Večina izsekavanja gre na račun pridobivanja zemlje za pašnike in polja ter iskanja surovin za industrijo (les, nafta, minerali).1 Z izsekavanjem gozdov se krči življenjski prostor števil-nih živalskih in rastlinskih vrst ter navsezadnje – zaradi podnebnih sprememb – tudi ljudi.

V zgodbi Rešilni čoln se Človek, potem ko je posekal ves gozd na otoku, v čolnu odpravi na morje, saj na oto-ku ni več ničesar užitnega. Strategijo odkrivanja vedno novih ozemelj in novih naravnih virov smo na našem planetu že tako rekoč izčrpali. Po nekaterih ocenah bomo v šestdesetletnem obdobju (na sredini katerega smo sedaj) porabili 60 % vseh neobnovljivih naravnih virov, ki so kdaj koli obstajali.2 Prav tako se zaradi in-tenzivnega kmetijstva in uporabe kemičnih preparatov močno zmanjšuje rodovitnost zemlje. Tudi to je eden od razlogov za pospešeno uničevanje gozdov – iščemo nove kmetijske površine, ker naš način obdelovanja iz-črpava zemljo, ki nas je nekoč prehranjevala.

Težave s kopnega smo odplaknili tudi v morja. Tretji-na ribolovnih območij je prekomerno izčrpana, obseg ribiških flot pa dva- do trikrat presega sposobnost sa-moobnavljanja oceanov in morskega življenja.3 Beg pred posledicami lastnih dejanj tudi Človeka v zgodbi ne pripelje prav daleč. Človek zapusti otok in odpluje na morje, vendar njegov čoln kmalu prevrne Kit. V svoji nenasitni lakoti se je poskusil lotiti sile narave, ki ji ni bil kos, zato se je znašel v vodi.

Iz težavnega položaja ga rešijo živali, ki priplujejo mimo na splavu iz odpadkov, ki jih je na otoku pustil Človek. Tudi naši oceani so polni plastike in drugih odpadkov, ki plavajo v njem. Vsako leto proizvedemo približno 300 milijonov ton plastike.4 Približno desetina je konča v oceanih. Morski tokovi ustvarjajo t. i. zaplate plastike, ki resno ogrožajo življenje v morju. Po najbolj skromnih ocenah je največja med njimi dvakrat večja od Nemči-je. Drugi raziskovalci ocenjujejo, da bi bila lahko celo dvakrat večja od ZDA.5

Plastika v oceanih ne predstavlja nevarnosti le za ve-like živali, temveč tudi za plankton, saj plastika pod vplivom sonca in morja razpada na mikroskopske, stru-pene delce, ki niso vidni s prostim očesom, a prizade-nejo tudi najmanjša bitja. Plankton je temelj življenja v oceanih. In ne samo v oceanih. Fitoplankton proizvede polovico kisika, ki ga potrebujemo za dihanje – toliko kot gozdovi in vse druge rastline skupaj. Iz različnih razlogov se je njegovo število v zadnji polovici stoletja zmanjšalo za 40 %.6

Čeprav ima človekovo poseganje v okolje tako uničujo-če posledice, se živali v zgodbi kljub temu odločijo, da Človeku dajo še eno priložnost, če obljubi, da bo spre-menil svoje ravnanje. Kljub vse prej kot spodbudnim podatkom in napovedim verjamemo, da so spremembe še mogoče, če smo pripravljeni resnično spremeniti svoj način bivanja na Zemlji. Odločitev je v naših rokah – tako v rokah posameznikov kot skupnosti.

S to spremno besedo vam želimo sporočiti, da odgo-vornost za prihodnost ni le v rokah prihodnjih genera-cij – torej tistih, ki ste jim morda pravkar prebrali to zgodbo. Je v rokah vseh nas. Ko boste knjigo odložili, ne pozabite na misli in občutke, ki so se vam porajali ob njenem prebiranju. Bilo bi nerodno, če bi nas ne-koliko starejši otroci pozneje spraševali: »Ja, odrasli, kaj ste pozabili, da ste nam prav vi prebirali zgodbo o Rešilnem čolnu?«

18

1. ZGODBA RESILNI COLN IN LUTKE ZA DRUZBENE SPREMEMBE Tina Lazar

Nauk zgodbe Rešilni čoln je dandanes vse bolj poznan. Mnogi avtorji so ga prek raznih besedil že skušali pre-dati mlajšim generacijam in nujno je, da se ga zaveda-mo in ga posredujemo naprej. Novejši je način preno-sa sporočila v naš prostor z uporabo lutk in glasbil iz recikliranih materialov, s pomočjo katerih se je zgodba udejanjila v istoimenski lutkovni predstavi z živo glas-beno podlago in sedaj še v obliki slikanice. V nadaljeva-nju namenjamo nekoliko več besed ravno lutkam, ki jih lahko uporabljamo v vsakdanjem življenju za odpiranje različnih tem, zato utegne ta razdelek koristiti pred-vsem staršem in pedagogom, ki želijo otroke še bolj pritegniti k želenim vsebinam.

Udeleženci usposabljanj projekta Svetovne lutke z recikliranimi lutkami iz predstave Rešilni čoln(Foto: Društvo Humanitas, junij 2014)

DODATEK K SLIKANICI ZA STARSE IN VZGOJITEL JE

Da bi zgodba Rešilni čoln dalj časa ostala z vami, smo vam na naslednjih straneh pripravili nekaj poučnih in ustvarjalnih aktivnosti, ki se jih lahko lotite skupaj z otroki. V prvem delu dodatka z nas-lovom »Zgodba Rešilni čoln in lutke za družbene spremembe« boste izvedeli več o načinu prenosa sporočila najmlajšim s pomočjo lutk in tudi, za kaj vse se po svetu uporabljajo lutke kot komuni-kacijsko orodje ter kako lahko skupaj z otroki iz-delate posamezne like iz naše zgodbe. V drugem delu dodatka sta predstavljeni dve dejavnosti, ki vam omogočata, da tudi z najmlajšimi skozi igro vstopite v svet globalnega učenja ter skupaj z nji-mi odkrivate, kako je vsakdan povezan z dogodki, o katerih pripoveduje zgodba Rešilni čoln.

Slikanico Rešilni čoln smo pripravili, ker smo že-leli tudi pri najmlajših spodbuditi zanimanje za odnos, ki ga ljudje gojimo do narave. Želimo tudi, da zgodba ne bi izzvenela kot zgodba, ki obstaja samo na papirju. Zato vas vabimo, da skupaj z ot-roki naredimo še nekaj dodatnih korakov po poti globalnega učenja. Globalno učenje je namreč izobraževanje o vsebinah, ki se tičejo vseh nas – na primer odnos med ljudmi in naravo – in ki so neločljiv del vse bolj prepletenega in zapletene-ga sodobnega sveta.

Namen globalnega učenja je raziskovati našo vlogo soustvarjalcev sedanjosti in prihodnosti na skupnem planetu. Teme, ki jih odpira global-no učenje, se med drugim nanašajo na vpraša-nja trajnostnega razvoja, onesnaževanja okolja, globalne pravičnosti, neenakopravnosti in med-kulturnega razumevanja. A globalno učenje ne želi samo razpravljati in podajati informacij. Želi se nas dotakniti globlje, na tistem mestu, od ko-der izvirajo naše misli in naša dejanja. In zgodbe imajo moč, da se nas dotaknejo prav tam.

Verjamemo, da bodo otroci sporočilo zgodbe zlahka prepoznali, prav tako tudi starejši. Za tis-te, ki bi želeli, da iz zgodbice zraste še kaj več, smo pripravili nekaj dodatnih informacij in ak-tivnosti. Globalno učenje namreč ne želi samo pripovedovati, temveč tudi spodbujati in delova-ti – skupaj, kajti kot posamezniki smo kaj kma-lu nemočni. In brez skrbi – za malce globalnega učenja ne potrebujemo niti krede niti table, še celo računalnika ne.

Z lutkami lahko odpremo mnoga zaprta vrata in se do-taknemo široke palete vsebin, tudi tistih občutljivih. Strokovnjaki tako uporabljajo lutke v vrtcu in šoli, pri kulturnih aktivnostih ali raznih terapijah, v prostem času pa lahko služijo tudi pri igri. Otrokom lahko z nji-mi na primer pokažemo, kakšne so njihove pravice ali dolžnosti ter da imajo tudi sami lahko vpliv v našem hitro spreminjajočem se svetu. Obenem se lahko sta-rejši otroci iz gledalcev prelevijo tudi v igralce v more-bitni šolski lutkovni skupini. Tako pridobivajo dodatne veščine in se lotevajo različnih tem, ki jih tudi sami prepoznajo kot pomembne. Po besedah ameriške lut-karice Carol Sterling1 lahko lutke otrokom med števil-nimi drugimi prednostmi omogočijo:

• razvijanje kreativnega izražanja,• širjenje domišljije,• razvijanje koordinacije in občutka za čas,• sproščanje strahov, jeze in frustracij na sprejem-

ljiv način,• razvijanje družbenih odnosov,• izboljšanje finih motoričnih sposobnosti,• izostritev veščine poslušanja,• razreševanje problemov,• ustrezno vrednotenje,• pridobivanje samozavesti.

19

Primer lutkovnega gledališča Animo2 iz filipinskega mesta Bacolod ponazarja, kako se lahko otroci in mla-di s pomočjo lutk lotevajo tem, ki jih zanimajo, in se pri tem urijo v raznoraznih spretnostih. Osredotočili so se na lokalne okoljske teme, o katerih se posebej izobražujejo in o njih razpravljajo. Iz tega znanja so se doslej razvile že štiri predstave na temo varovanja okolja, in sicer: 1. o pomenu recikliranja in zmanjševanju količine od-

padkov z likom pošasti Basure,2. o pretiranem poseganju v naravo in avtohtonih fi-

lipinskih živalih,3. o vplivu onesnaženega morja na podvodne živali in

rastline ter o vlogi ribičev pri ohranjanju narave in 4. o pomembnosti čiste pitne vode.

S predstavami, ki jih pripravijo sami, se učijo odgovor-nosti in tega, kako biti aktiven v skupnosti in kritično razmišljati, vse večja priljubljenost predstav pa doka-zuje, da s svojim delovanjem dajejo zgled sovrstnikom in širši skupnosti.

Podobno se je predstavitve zanimivih tem najmlajšim lotila nemška aktivistka Heike Kammer3, sodelavka organizacije Peace Brigades International, ki želi s pomočjo lutk ozaveščati o različnih človekovih pra-vicah. Z interaktivnimi lutkovnimi predstavami pod imenom Rositin lutkovni oder skuša na igriv način pri-kazati različne konflikte oziroma dileme, ki jih otroci nato razrešijo, tako da se vživijo v čustva nastopajo-čih likov in poiščejo ustrezne in miroljubne rešitve. Z metodo se je srečala pri organizaciji SIPAZ iz mehiške zvezne države Chiapas, kjer so jo uporabljali za razre-ševanje vaških konfliktov med odraslimi, a so se nanjo dobro odzvali tudi otroci. Heike tako na primer s svojo predstavo Lupitine sanje poziva otroke k razmišljanju o tem, zakaj mora Lupita, deklica iz Chiapasa, delati, namesto da bi hodila v šolo, o tem, kdo dobi kavo, ki jo ona pobira v nasadih, in o podobnih vprašanjih. V drugi predstavi z naslovom Pixi in koruza se dotakne vpra-šanja prehrane, in sicer koruze kot kulturne rastline, ki je v Mehiki najpomembnejše živilo v prehrani ljudi, v Nemčiji pa z njo krmijo živino, zato da lahko ljudje uživajo veliko mesa. Iz koruze pridobivamo tudi bio-gorivo in proizvajamo druge neprehranske izdelke. V tej predstavi se morajo zato otroci odločiti, čemu bo namenjena koruza.

Kot je razvidno iz podanih primerov, lahko z lutkami posežemo na okoljsko, ekonomsko in družbeno podro-čje in posredujemo otrokom pomembna sporočila o našem globaliziranem svetu oziroma s pozivom k pre-misleku in lastni aktivni vlogi spodbudimo premike v družbenem dogajanju. V Laosu4 so na primer državne institucije s pomočjo javnih predstavitev skušale do-seči, da bi se prebivalstvo v nekaterih predelih države bolje odzivalo na vodno oz. sanitarno problematiko (umivanje rok, higiena živil ipd.) ter na problematiko vloge izobraževanja in zaščite otrok, a se je takšen pri-stop izkazal za dokaj neučinkovitega. Do težav je pri-hajalo tudi zaradi jezikovnih ovir, na primer v etnično in jezikovno bogati provinci Bokeo na severu države, kjer mnogo prebivalcev ne govori uradnega jezika lao in je stopnja nepismenosti visoka. Tako je organizaci-ja Plan International za premagovanje jezikovnih pre-prek pripravila lutkovne predstave v lokalnih jezikih in vključila igralce iz lokalnih skupnosti. Z lutkami je bilo

Heike Kammer z lutko deklice Lupite(Foto: Heike Kammer)

po mnenju vladne predstavnice Vongdeung Ounkeo, ki je tudi nastopila v predstavah, sporočilo posredovano na preprost in precej trajnejši način.

Kot zadnji primer, pri katerem se lutkarstvo istočasno povezuje z družbenimi vprašanji in terapevtskimi me-todami, naj omenimo še delovanje južnoafriške orga-nizacije Ububele5, ki pomaga otrokom, katerih vsak-danjik je prežet z zgodbami revščine, nasilja ter virusa HIV in aidsa. Ububele nudi podporo pri premagovanju čustvenih in psiholoških težav otrok ravno s pomočjo lutk. Lutke so precej velike, v velikosti manjšega ot-roka, in so tako ženskega kot moškega spola ter vseh barv. Otroci se z njimi naučijo izražati čustva in laže spregovoriti o svojem položaju. Izdelujejo jih ženske iz lokalne skupnosti, kar jim prinaša nekaj dodatnega zaslužka na območju z visoko stopnjo brezposelnosti.

Navedeni elementi predstavljajo posebno vejo lutkar-stva, in sicer t. i. lutkarstvo za družbene spremembe6. Gre za področje, ki se vse bolj uveljavlja v različnih lo-kalnih skupnostih po svetu, saj so lahko lutke dober medij za razrešitev mnogih vprašanj, med katera sodi-jo poleg zgoraj naštetih tudi vprašanje volilne pravice oziroma razna politična vprašanja ter vprašanja spol-nega in reproduktivnega zdravja, ozemeljskih pravic, lokalne kulturne tradicije in druga. Britanska profe-sorica in profesionalna lutkarica Cariad Astles, ki se posveča temu področju, ta potencial lutk med drugim pripisuje dejstvu, da lutke lahko prestopajo meje, ki jih ljudje ne morejo, saj so lahko nosilke nadnaravnih lastnosti in predstavljajo različne podobe, pojme ter simbole, in ne le oseb. Zaradi vseh naštetih lastnosti so lutke odlično komunikacijsko orodje.

Na podobno pot se je torej podalo tudi društvo Hu-manitas s svojim projektom Svetovne lutke, katerega rezultat je lutkovno-glasbena predstava Rešilni čoln. Avtorji zgodbe, ki so se udeležili lutkovnih in glasbenih usposabljanj v okviru projekta, prihajajo iz različnih kulturnih in družbenih okolij. Varstvo narave so skupaj prepoznali kot temo, ki jim je skupna in o kateri želijo pripovedovati otrokom s pomočjo lutk.

V želji, da bi po tem, ko preberete slikanico, tudi vi s svojimi otroki poskusili raziskati sporočilno moč lutk, vam na naslednjih straneh predstavljamo še nekaj ustvarjalnih zamisli, pri katerih se boste zabavali z re-cikliranjem materialov, lahko pa si boste izdelali tudi svojo lutko in druge predmete iz zgodbe.

20

Lutke iz zgodbe Resilni colnPetra Prosen

Opis nastajanja lutk

Ker smo že pri ustvarjanju zgodbe Rešilni čoln izhajali iz človekovega odnosa do okolja, smo se pri idejni zasnovi lutk odločili za uporabo recikliranih materialov. Iz plastenk, lončkov in druge embalaže smo izdelali lutke, ki smo jih nato kaširali s časopisnim papirjem, pobarvali z akrilnimi barvami in po potrebi nadgradili z blagom, krznom, volno itd. Vse lutke – z izjemo volka, ki je marioneta in se torej vodi od zgoraj – so vodene od zadaj; za držalo jim služi kar ročaj uporabljene plastenke. Takšne vrste lutk se običajno uporabljajo pri namiznem lutkovnem gledališču.

Z olfa nožem razrežemo kantico tako, da dobimo štiri noge. Notranjost napolnimo z zmečkanim časopisnim papirjem. Pri nogah si pomagamo z le-pilnim trakom.

Glavo izdelamo iz jogurto-vega lončka in kroglice iz stiropora. Ušesa izreže-mo iz kartona, rožičke pa oblikujemo iz časopisnega papirja. Glavo in telo po-lepimo z natrganim časo-pisnim papirjem in lesnim lepilom.

V vsak konec cevi poti-snemo krajšo palico, ki jo namažemo z lesnim lepi-lom. En konec vstavimo v grlo kantice, drugega pa v spodnji del glave, v kate-rega smo pred tem izdol-bli luknjo.

V spodnji del glave iz-dolbemo luknjo, v katero vstavimo en konec cevi, namazan z univerzal-nim lepilom. Drugi ko-nec cevi, ki ga prav tako premažemo z lepilom, vstavimo v grlo kantice, v prazen prostor okrog cevi na tesno natlačimo časopisni papir in pre-lepimo s še enim slojem papirja.

Ko se lepilo posuši, žira-fo pobarvamo z akrilni-mi barvami. Ko se posuši tudi barva, iz žice obli-kujemo držalo za glavo, ki ga premažemo z lepi-lom in zapičimo v zadnji del glave.

Oči izdelamo iz vatira-nih kroglic (ki jih kupimo ali oblikujemo iz vate, prepojene z lesnim lepi-lom), na katere nalepimo krogce iz črnega usnja ali velurja.

Z eno roko držimo lutko za ročaj kantice, z drugo pa za držalo na glavi.

“ Od smeti do lutke “Na primeru žirafe iz naše predstave si oglejmo, kako lahko iz embalaže, ki jo običajno zavržemo, izdelamo lutko.

Potrebujemo:

• plastično kantico,• jogurtov lonček,• kroglico stiropora (ki jo lahko nadomestimo

s kepo zmečkanega časopisnega papirja),• ostanek plastične cevi za elektrovode,• krajši palici premera cevi,• časopisni papir,• 2 vatirani kroglici,• košček črnega usnja ali velurja,• lesno lepilo ali lepilo, skuhano iz moke

in vode,• olfa nož, • čopič.

21

Kako izdelamo enostavno marioneto?

Potrebujemo:

• tanjši karton,• palčko za ražnjiče,• slamico,• črn flomaster,• voščenke ali barvice,• škarje,• lepilni trak,• univerzalno lepilo.

Na tanjši karton nariše-mo izbrani lik tako, da je glava ločena od telesa, in ga pobarvamo.

Izrežemo glavo in telo, ju obrišemo še z druge strani ter prav tako po-barvamo in izrežemo.(Če hočemo izdelavo lutke poenostaviti, upo-rabimo samo eno plast kartona, ki ga pobarva-mo z obeh strani.)

Na hrbtno stran glave z lepilnim trakom prilepi-mo slamico, ki jo po pot-rebi skrajšamo. Na telo nalepimo palčko. Karton premažemo z univer-zalnim lepilom in nanj nalepimo še drugo stran glave in telesa.

Izdelajmo rekvizite in sceno za lutkovno predstavo

Potrebujemo:

• kartonasto škatlo,• stare revije,• suhe vejice,• karton,• vrvico ali tanjšo žico,• škarje,• olfa nož,• lepilo.

Ladjo izdelamo tako, da na debelejši karton z lesnim lepilom nalepimo suhe vejice v obliki la-dijskega trupa. Za jambor uporabimo daljšo vejico, ki služi tudi kot držalo. Jambor na spodnjem delu utrdimo tako, da ga na dveh mestih ovijemo z vrvico ali z žico, ki jo zapi-čimo skozi karton. Karton okrog ladje obrežemo in vejice nalepimo še na dru-gi strani. Na jambor prile-pimo zastavico ali jadro.

Za sceno uporabimo na-robe obrnjeno kartonasto škatlo, ki jo po stranicah polepimo z modrimi, po vrhu pa z zelenimi odtenki papirja iz starih revij.Če imamo večje lutke, sceno sestavimo iz več škatel.

Drevesa izdelamo iz suhih vej, na katere nalepimo krošnje, izdelane iz karto-na in polepljene z zelenim papirjem. Zapičimo jih v škatlo in že smo na otoku sredi morja.

Glavo s slamico natak-nemo na palčko. Lutko držimo za palčko, z vr-tenjem slamice pa lahko mala marioneta zvedavo obrača glavo.

22

2. NAJ PLASTENKA NE ROMA KAR TAKOJ V KOS ...Rene Suša in Klavdija Štajdohar

Tristo milijonov ton plastike, kolikor je proizvedemo letno, si je težko predstavljati. Pa si lahko predstavljate, koliko plastike uporabite vi v svojem vsakdanu? Z otroki se lotite nadvse preproste, a poučne naloge. Teden dni zbirajte plastenke, ki jih uporabite v svojem gospodinjstvu. Koliko mislite, da se jih bo nabralo? Po končani nalogi zbrane plastenke fotografirajte in fotografijo nalepite v okvirček spodaj.

So se vaše napovedi uresničile? Je bilo zbrane plastike več ali manj, kot ste predvidevali? Za primerjavo: vsako leto po svetu odvržemo toliko plastike, da bi z njo lahko kar štirikrat obkrožili Zemljo. A problem ni samo plasti-ka, temveč vsi odpadki, ki jih ne recikliramo. Po podatkih Agencije RS za okolje vsak Slovenec letno odvrže okoli 450 kg odpadkov. Količino teh odpadkov lahko z nekaj kreativnosti in ustvarjalnosti zmanjšamo, in sicer tako, da odpadkom namenimo novo poslanstvo. Možnosti za to je ogromno. V prejšnjem poglavju smo vam že podali nekaj namigov, kako lahko odpadki postanejo lutke oziroma igrače, za konec pa vam želimo predstaviti še igro, katere namen je zmanjšati količino odpadkov, ki so posledica našega načina življenja.

23

OZIVIMO OTOK!

Kaj potrebujemo:

• list z nalepkami (ki je priložen slikanici),• škarje, kos papirja ali kartona za igralno površino

(ca. 30 cm x 45 cm), • barvne svinčnike, • flomastre.

Število igralcev: 2–4

Priprava:

Človek je na otoku posekal vsa drevesa, da bi zgradil svoj čoln. Ker ni več dreves, so otok zapustile tudi ži-vali. Kar je bil nekoč rajski kraj, je danes le neprijazen, gol otok. Potem ko so živali človeka rešile iz vode, se je odločil spremeniti svoje ravnanje in skupaj z njimi ponovno pogozditi otok. Če želite, se mu lahko pri tem pridružite, a najprej je treba opraviti z odpadki.

Pripravite igralno površino in nanjo v naključnem vzor-cu razporedite pokrovčke plastenk, steklenic, ploče-vink in druge embalaže, ki ste jih nabrali v enem tednu. Pokrovčki predstavljajo smeti, ki vas ovirajo pri oživlja-nju otoka. Več kot ste jih nabrali, težja bo vaša igra. Za igralno površino izberite pladenj, kos kartona ali večji list papirja, ki ga lahko tudi ustrezno pobarvate, da bo predstavljal vaš otok. S škarjami izrežite pravokotne koščke odpadle lepenke ali kartona, na katere nalepite nalepke s simboli in tako ustvarite svoje domine.

Pravila igre:

Vaša naloga je, da s polaganjem domin čim uspešneje oživite otok, tako da bo spet poln živali in dreves. V igri je 28 domin, ki jih označujejo različni simboli (drevesa, živali in človek). Na začetku igre vsak igralec povleče sedem domin, ki predstavljajo njegovo zalogo. Domine igralci položijo predse s hrbtno stranjo navzgor, tako da ostali igralci vidijo, koliko je domin, ne pa tudi, ka-teri simboli so na njih.

Preostale domine so zložene na kupčku in čakajo na nadaljnjo uporabo. Najmlajši igralec položi prvo do-mino na poljubno mesto na igralni plošči. Naslednji igralec priloži domino z enakim simbolom, tako da se simbola stikata. Igra se nadaljuje tako, da zadnji po-loženi domini vedno priložimo domino z enakim sim-bolom. Domin ni treba zlagati v ravni črti, vendar se smejo med seboj dotikati le na eni stranici. Če igralec, ki je na vrsti, nima ustrezne domine, povleče eno od domin s kupčka, vendar jo lahko uporabi šele v nasled-njem krogu.

Kadar igrajo štirje igralci, kupčka rezervnih domin ni, saj so vse domine razdeljene že na začetku.

Igra traja, dokler eden od igralcev ne položi svoje zad-nje domine na otok ali dokler ni več mogoče nadaljeva-ti z igro. Ob koncu igre preštejete, koliko domin vam je uspelo položiti. Cilj igre je skupen – položiti na igralno površino čim večje število domin. Ko vam uspe položiti čisto vse domine, ste izpolnili svojo nalogo.

Ovir med igro ni dovoljeno premikati, prav tako ni do-voljeno namigovati drugim igralcem, kakšne domi-ne imate na zalogi. Glede na to, koliko odpadkov ste zbrali, bo igra v prvem poskusu morda dokaj preprosta, morda pa povsem nemogoča. Prihodnji teden lahko ponovite vajo in poskusite priskrbeti manj ovir. Raz-mislite o tem, kako bi lahko zmanjšali njihovo število – gotovo se boste domislili kakšne rešitve. O predlogih povprašajte tudi svoje najmlajše. Prepričani smo, da boste skupaj našli način, da bo na igralni površini manj stvari, ki nanjo ne sodijo. In manj ko bo odpadkov, več prostora bo za drevesa, živali in ljudi.

24

Viri:

Spremna beseda:

1. WWF (2014). Threats. Deforestation. Dostopno na: http://www.worldwildlife.org/threats/deforestation (datum dostopa 5. 8. 2014).

2. Bardi, U. (2011). The limits to growth revisited. Springer.

3. WWF (2014). Unsustainable fishing. Dostopno na: http://wwf.panda.org/about_our_earth/blue_planet/problems/problems_fishing/ (datum dostopa 5. 8. 2014).

4. PlasticsEurope (2013). Plastics the facts – 2013. An analysis of European latest plastics production, de-mand and waste data. Dostopno na: http://www.plasticseurope.org/docu-ments/document/20131014095824-final_plastics_the_facts_2013_published_october2013.pdf (datum dostopa 5. 8. 2014).

5. Marks, K., & Howden, D. (2008). The world’s rubbish dump: a garbage tip that stretches from Hawaii to Ja-pan. The Independent, 5. Dostopno na: http://www.independent.co.uk/environ-ment/green-living/the-worlds-rubbish-dump-a-tip-that-stretches-from-hawaii-to-japan-778016.html (datum dostopa 5. 8. 2014).

6. Morello, L. (2011). Phytoplankton Population Drops 40 Percent Since 1950. Scientific American. Web, 21. Dostopno na: http://www.scientificamerican.com/ar-ticle/phytoplankton-population/ (datum dostopa 5. 8. 2014).

Zgodba Rešilni čoln in lutke za družbene spremembe:

1. O’Hare, J. (2005). Puppets in Education: Process or Product?. V Bernier, M. in O’Hare, J. (ur.), Puppetry in Education and Therapy: Unlocking Doors to the Mind and Heart (str. 63–67). Bloomington, Indiana: Author-House.

2. Animo Puppet Theater (2014). Bacolod City (Bana-go), Filipini: Animo Puppet Theatre. Dostopno na: https://sites.google.com/site/animothe-ater/home (datum dostopa 28. 7. 2014).

3. Kammer, H. (2014). Mein Puppentheater und Fotos. Dostopno na: http://heike-kammer.jimdo.com/mein-puppentheater-und-fotos/ (datum dostopa 23. 7. 2014).

4. Puppets Raise Awareness in Diverse Communities (2014). Vientiane, Laos: Plan International Laos. Dostopno na: https://plan-international.org/where-we-work/asia/laos/what-we-do/our-successes/rth-nic-puppets-raise-awareness-diverse-communities/(datum dostopa 31. 7. 2014).

5. Die Stoffpuppen von Alexandra; Südafrika: Kinder le-rnen, über ihre Ängste zu sprechen (2013). Osnabrück, Nemčija: Terre des Hommes Deutschland e.V. Dostopno na: http://www.tdh.de/was-wir-tun/ka-tastrophenhilfe/traumatisierte-kinder/projekt-suedaf-rika.html (datum dostopa 29. 7. 2014).

6. Astles, C. (2011). TaPS MASTER CLASS RESOURCE PACK: Puppetry for Development. Dostopno na: http://www.ista.co.uk/downloads/Pup-petryfordevelopmentbyCariadAstles.pdf (datum dostopa 3. 8. 2014).

25

REŠILNI ČOLN

Ilustratorka slikanice: Nina BricAvtorji zgodbe Rešilni čoln: udeleženci usposabljanj Svetovne lutkeZgodbo je za slikanico zapisal: Urban Zorko

Avtorji dodatka k slikanici:Tina LazarPetra ProsenRene SušaKlavdija Štajdohar

Lektoriral: Matevž KersnikGrafično oblikovanje in prelom: Jernej Kokelj, Studio VKZaložnik: HUMANITAS, društvo za človekove pravice in človeku prijazne dejavnosti, Resljeva 48, 1000 LjubljanaTisk: Tiskarna PEG, d. o. o., ŽabnicaNaklada: 500 izvodov

Ljubljana, 20141. natis, 1. izdaja ©Društvo Humanitas

Publikacija je nastala v okviru projekta Svetovne lutke, ki ga izvaja društvo Humanitas v sodelovanju z Mednarodnim Afriškim forumom, in projekta Doživimo svet. Finančno jo je podprla Evropska komisija.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

821.163.6-93-32 087.5

REŠILNI čoln : slikanica z interaktivnim dodatkom za najmlajše in odrasle / [avtorji udeleženci usposabljanj Svetovne lutke ; zapisal Urban Zorko ; ilustratorka Nina Bric ; avtorji dodatka Tina Lazar ... et al.]. - Ljubljana : Humanitas, 2014

ISBN 978-961-92394-7-6 1. Zorko, Urban, 1983-

275149056

27

28

Vsebina slikanice prikazuje človekov neodgovoren, brezbrižen, mačehovski, materialističen, neetičen odnos do okolja. Otrokom na igriv način približa ekološko problematiko katastrofalnih razsežnosti za skupno prihodnost živih bitij. Slikanica ima vzgojno moč, v njej pa so pomembno prisotne tudi vrednote, o katerih je dandanes vse premalo govora: pozitiven, empatičen odnos do okolja, spoštovanje, vzajemnost, solidarnost, prijateljstvo, odgovornost, sočutje ... Ponuja obilo izhodiščnih vsebin za obogatitev učno-vzgojnih dejavnosti v predšolskem in šolskem obdobju.

Monika Kuntner, svetovalna delavka, OŠ Jožeta Moškriča, Ljubljana

Ko sem knjigo prvič na hitro preletela, se mi je zdelo, da so njeni avtorji preveč napisali. Saj to je vendar slikanica! In ko sem jo prebrala drugič, so se me dotaknili grozljivi podatki, ki so posledica nepremišljenega poseganja človeka v naravo. Dobila sem nove ideje, ki bodo otroke v vrtcu spodbudile k razmišljanju o okolju in ravnanju z njim. Sodelavce pa bom povabila k pripravi lutkovne predstave za otroke z družbenokritično vsebino. Menim, da bi moral to knjigo prebrati vsak prebivalec našega planeta in se vprašati, kako lahko sam prispeva k izboljšanju nastalega stanja. Priporočam v branje vsem. Tistim, ki ne morejo ali ne znajo brati, pa preberite vi.

Kaja Zadnikar, vzgojiteljica in lutkarica

Slikanica je bila pripravljena s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno društvo Humanitas in v nobenem primeru ne odraža stališč Evropske unije.