Cena 2700 DIN - Leto XLII - št. 39

(KMIMSSJMESGLAS G L A S I L O

S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E

D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A

G O R E N J S K O

s t r a n s m 9: N O V I N A R S K I V E Č E R V L O M U P O D

S T O R Ž I Č E M

Temeljna banka Gorenjske

/ o l j u b l j a n s k a b a n k a

GORENJCinI F O R M U U ^ J

tAl * HI

A tANKA

R e v e ž a n i h č e ne mara Prav i jo , naj vsak začne p r i seb i . P rav , z a ­

čnimo p r i nov inars t vu . Odlično je moč po jasn i ­t i , kaj se dogaja v ra zv i t i E v r op i i n kaj p r i nas. N a h a n n o v r s k e m se jmu v sobi z a nov inar je n i b i lo več p i s a l n i h strojev, le računalniki, k i so v ra zv i t i h deželah že povsem običajno de lovno orodje. P r i nas pa še vedno redkost , kdo r n a računalnik članka še n i nap i sa l , v takšni sobi n i m a ka j početi, le n a pet i se l a h k o obrne, m a ­lo z a rad i s t r ahu , m a l o za rad i s r a m u i n preo­stane m u pisanje n a roko .

Podobne pr imer jave b i l a h k o potegni l i p r i m n o g i h s tvareh i n p r i vseh ugotav l ja l i , k a k o zaostajamo z a Evropo , k a k o v s l ep i zaverova­nost i vase i n lastne prep i re postajamo vse bolj osaml j en i i n r evn i . Reveža pa nihče ne m a r a , nihče se ne bo z m e n i l z a nas, če se ne bomo zgan i l i s a m i . S prepričanjem, da nas Ev ropa potrebuje i n vab i v svoje naročje, s i ka j p r i da res ne moremo pomagat i , če se sam i n i smo pr ip rav l j en i sp remen i t i do te mere, da b i po­s ta l i e n a k o p r a v n i član evropske družine i n po­t e m t a k e m ne b i več držali k l o b u k a v veži.

Vsa j v S loveni j i je dozore lo spoznanje, da potrebujemo preskok i z količine v kakovost ,

d a je to naša življenjska nujnost, d a n a m je n a ­posled dovolj ograjevanja od Evrope i n p r i l a ­gajanja drugačnemu svetu, k i n i k o l i n i b i l res­nično naš. V p r i p ravah n a Evropo devetdeset ih let še zdaleč torej ne gre le za gospodarsko so­delovanje, k a k o r mnog i še vedno o zko razmiš­ljajo, temveč gre za kop ico vprašanj i n proble­mov, k i so se n a m nakopičili, od demokrac i j e i n človekovih prav ic do povsem k o n k r e t n i h ob l i k sodelovanja, s k r a t k a za način življenja i n de la , k i s i ga n a S l o venskem želimo, v vseh de­l i h Jugoslav i je m o r d a še ne, vendar je to le vprašanje časa. P r o b l e m s k a kon fe renca S Z D L Sloveni je n a temo " P r i p r a v e n a Evropo devet­deset ih let " , k i danes poteka v L jub l j an i , je z a ­stav l jena široko, že i z g rad iva je moč razbra t i , d a se bo do takn i l a številnih vprašanj i n pro­blemov, n jena dragocenost ho prav v tem, d a n a m bo odst r la obzor ja našega vključevanja v Evropo . G lede n a dosedanje izkušnje je moč napoveda­t i , d a bodo ponekod v Jugos lav i j i sejo k o m e n ­t i r a l i kot napad n a jesensk i v r h neuvrščenih. Zato j i m rec imo že vnapre j : reveža tud i n e u ­vrščeni ne potrebujejo.

M . Volčjak

Le nakaj sto ljudi se je zbralo na sobotni proslavi ob 50-letnici Prešernovega muzeja v Vrbi, kjer je bil slavnostni govornik Ciril Zlobec. Številni pa so pomembno obletnico proslavili tako, da so prihajali v Vrbo po ves dan, si ogledali Prešernovo domačijo in se napotili po poti kulturne dediščine. - Foto: F. Perdan

Visoški dvorec rešen propadan ja - Tavčarjev dvorec n a V i s o k e m v Po l j ansk i d o l i n i je očitno rešen propadanja , s tem p a je škofjeloška občina družno s svo j im gospodarstvom op ra l a v e l i k občinski madež. P r i

ure jevanju V i sokega je b i l storjen p rv i ko rak . T reba bo nared i t i še drugega: v dvorec je t reba pr ines t i življenje, dejavnost. Ločani že­li jo, d a b i V i s o k o ostalo k u l t u r n i spomen ik z gost insko, turistično In k u l t u r n o vsebino, za k a r i m a največ pogojev. J . K. , s l i k a F. Pe rdan

e e a n j e p r v o b o r c e v Skofja L o k a , 22. maja - Občinski komi te zveze komunis tov vab i j u ­t r i , v sredo, na srečanje prvoborcev škofjeloške občine. Prvoborcem DO ob 9. u r i spregovor i la predsednica občinske v lade Ida Fihpič-Pe-cehn o dosedanjem in pr ihodn jem razvo ju drobnega gospodarstva, °b 10. u r i j i m bo predsednik obrtnega združenja F r a n c S i f re r pred­stav i l združenje i n obratovalnico n a T ra t i , uro kasneje pa j i h bo d i ­rektor Seširja M i r o Pinterič popel ja l še skoz i klobučarsko proizvod­njo. H . J .

V četrtek i n petek v Bohin ju

Počastitev jubilejev ZKJ Radov l j i ca , 19. maja - Medobčinski svet Z K S za Goren jsko i n gorenjsk i občinski komi te j i Z K S bodo n a s k u p n i sej i , k i bo v petek, 26. maja, ob deset ih v d o m u Joža Ažmana v B o h i n j s k i B i s t r i c i , počastili 70-letnico ustanovi tve Komunistične part i je Jugoslav i je oz. Zveze komun is t ov Jugos lav i je ter 50- letnico T i tovega kons t i tu i ran ja cent ra lnega komi t e j a K P J (v hiši To ­maža Godca v Boh in ju ) . K o t je povedal J a n k o Stušek, sekre ­tar predsedstva občinskega komi te ja Z K S Radov l j i ca , letos m i n e v a tud i deset let, odka r je b i l T i t o zadnjič n a seji c en t r a l ­nega komi te ja Z K S i n tud i desetletje, odka r je b i l v B o h i n j s k i B i s t r i c i zgrajen d o m Joža Ažmana, v ka t e r em je tud i b i l a se­ja . S lavnos tn i govorn ik n a petkov i s lavnos tn i seji , k i se bo z a ­čela z Internac iona lo i n končala s Prešernovo Zdrav l j i co , bo Štefan Korošec, sekre tar predsedstva C K Z K J . Seje se bosta udeležili tud i delegaci j i s lovenskega i n jugos lovanskega c e n ­t ra lnega komi te ja Z K , s icer pa bodo n a njej pode l i l i tud i p r i ­znan ja ( spominske značke) pe t im Goren j cem, k i so v zvez i komun i s t o v že petdeset let a l i še dlje. V počastitev jubi le jev Z K J bosta v B o h i n j u še dve pr i r ed i t v i . V četrtek, 25. maja, ob štirih popo ldne bodo v muze ju Tomaža G o d c a v B o h i n j s k i B i s t r i c i odp r l i s ta lno razstavo Ju l i j ske A l ­pe 1915-1917 i z zb i rke društva m a l i vo jn i muze j B o h i n j s k a B i s t r i c a , u ro kasneje (ob pet ih) pa se bo v d o m u Joža Ažmana začela j a vna t r i b u n a " G o s p o d a r s k i razvoj i n varstvo oko l j a v posebej va rovan ih območjih", n a ka t e r i bodo sode lova l i p r ed ­s t avn ik i Z K , Tr i g lavskega narodnega p a r k a , zavoda za var ­stvo naravne i n k u l t u r n e dediščine, kme t i j s k ih , go zdarsk ih i n turističnih organizac i j z območja p a r k a , inšpekcijskih služb, k ra j e vn ih skupnos t i , znans tven ih ustanov, u p r a v n i h organov i n še številni d rug i .

C Z .

Ustavn im razpravam ob rob

M o l k n i p r a v i o d g o v o r K r a n j , 22. maja - J a v n a ra zp rava o o s n u t k u dopo ln i l k s l ovensk i us tav i se preveša v drugo polovico. Strn jene ocene doslej še n iso b i le izrečene i n l ahko sodimo samo po razpravah , n a k a t e r i h smo b i l i p r i ­sotn i kot časnikarji. Udeležba n ik j e r n i b i l a dobra , prav tako pa se v ra zp rav i oglašajo predvsem ljudje, k i se na te zadeve bolje spoznajo i n so nasp loh aktivnejši v po l i t i k i . Živahnejše razprave l ahko priča­ku jemo na napovedan ih t e m a t s k i h razpravah , k i j i h , kot vemo, p r i ­pravl ja jo v zborn ic i , pravosodju, po družbenopolitičnih organ izac i ­j a h .

Čeprav ver jamem, da so l judje mars ikda j že nasičeni z r a z n i m i ponavljajočimi se j a v n i m i r a zp ravami , k a n d i d a c i j s k i m i konferenca­m i in podobn imi zbor i , na katere vab imo l jud i , na ka t e r ih je, p r i ­znajmo, še vedno preveč ponav l jan ja i n žvečenja že prežvečenih s tvar i , n a t ok ra tn ih us tavn ih r a zp ravah p r a z n i stol i i n mo lk n i s ta dobra . V razpravo so ponujene za državljane Sloveni je i n za s loven­sko državo važne rešitve, i n dolgoročno gledano, odločilne, zato te razprave sp loh ne smemo j emat i z "levo roko" . P r ed l a gan im napred­n i m rešitvam je t reba dat i podporo, v dopolnjeno ustavo pa sprav i t i še ka j , k a r naj b i po sodbi predlagatel jev počakalo do nas lednjega sp remin jan ja a l i nove ustave. V sedaj pred lagana dopo ln i la je prišlo mars i ka j za rad i p r i t i s k a javnos t i i n s t em p r i t i s k o m kaže nadal jeva­t i . M o l k v j a vn i razprav i pa k t emu ne pr ispeva, pa tud i prav k m a l u n a m je l ahko žal, če vse prepus t i l i r a z n i m organom i n organ izac i ­j a m .

J . Košnjek

G L A S

V « ^ sk*na^« fk l i ošk i *lei.;»Sko postaj« m "i i v i k pr ipe l ja l koroške tur iste . L o -č v * » " v « " $ o M ' " i "<tzno dobrodošla-, _ - a * i n ^ starostov u n s k i navad i , s k r u h o m i n so i io Pr ihod* muze j skega ' v l aka je škofjeloško turistično društvo i zko r i s t i l o za ce lo-i^^lSfe&Sba^KijSrSiS*, katere osrednj i dogodek je b i l srečanje p i h a l n i h orkestrov. - Fo to : G . S i n i k

Konec tedna

P o h o d n a S t o l

Jesenice, 22. maja - Tradicional­ni pohodi na Stol so bili vedno februarja, ko vreme ni najugod­nejše in je bil vsak vzpon zaradi snega, nevarnosti plazov in tež­k ih razmer tveganje, če že ne iz­zivanje nevarnosti. Organizatorji so tokrat potegnili pravo potezo in pohod prestavili na maj. Tako bo 24. pohod v soboto in nedeljo, 27. in 28. maja. Drugih novosti ne bo. Edina je le ta, da bo v petek, 26. maja, orientacijski pohod je­seniških in radovljiških šolarjev do Valvazorjevega doma. Sobotni in nedeljski pohod bo, dobro va­rovan, potekal od Valvasorja prek 2irovniške planine in Be­tonske bajte do vrha. Obakrat bo opoldne na vrhu Stola proslava.

J . K.

N e k d a n j i s i n d i k a l i s t i

o p r e n o v i

L jub l jana , 22. maja - O vseb in­s k i , k a d r o v s k i i n organ izac i j sk i prenov i s ind ika lne organizaci je bodo danes spregovor i l i tud i ne­kdan j i s i n d i k a l n i funkc ionar j i . Republiški s i n d i k a l n i svet je k razprav i povab i l Jožeta Boršt-ner ja , F r a n c a Borštnika, Lojze­ta For tuno , Jožeta Globačnika, S l a v k a Grčarja, Ivana Godca , V i n k a Ha fner ja , F r ancko Herga , F r a n c a H r i ba r j a , Iva Janžekovi-ča, Leopo lda Krese ta , A l b i n a Kovača, Tone ta Kropuška, Z d r a v k a K r v i n o , Jožeta M a r o l -ta, M a r t i n a M l i n a r j a , M a r j a n a Orožna, F rance ta Popi ta , M i r a ­n a Potrča, Iva Tavčarja, E m i l a Tomažiča, A n d r e j a Verbiča i n Ivanko Vrhovčak, k i naj b i z bo­ga t im i izkušnjami v s ind ika l ­n e m i n političnem delovanju čim bolj p r i speva l i k prenovi .

• • J

_ o

00 LU

LU O

9 * (J (D

Delegati niso vaški ali ulični nergači

Radovljica, 19. maja - "Ker ne dobimo odgovorov na nekatera delegatska vprašanja, razmišljamo o tem, da naši delegati ne bi več redno prihajali na seje zbora krajevne skupnosti in da bi na tak način opozorili na razmere v občinski upravi," je dejal Jože Rebec, delegat KS Radovljica na zadnji seji občinske skupščine, na kateri so med drugim obravnavali delo skupščine in njenih or­ganov. Marko Bezjak, predsednik občinske skupščine, je bil prav tako kritičen: "Zdi se, daje treba vprašanemu le dovolj dolgo odla­šati z odgovorom, da se na vprašanje pozabi ali pa se razmere že nekako uredijo. Ne samo v predsedstvu skupščine, ampak tudi v družbenopolitičnih organizacijah in še zlasti v SZDL menimo, da so delegatska vprašanja postavljena zato, da se sproži akcija za re­šitev problema, ki je zajet v vprašanju. Vprašani se bodo morali prenehati sprenevedati, češ saj smo dali odgovor, problem pa kljub temu ni rešen in ostaja odprt, ker ni ustreznega ukrepanja."

S kritičnimi Rebčevimi in Bezjakovimi pripombami se je mo­goče povsem strinjati. Nekateri vprašani namreč še vedno mislijo, da so nedotakljivi, da nihče nima pravice dvomiti v pravilnost njihove dela in ravnanja in da so delegati le "ulični nergači", ki brez potrebe razburjajo javnost. Temu primerni so tudi številni de­legatski odgovori - formalni, brez prave vsebine, nepopolni... Dele­gacije in delegati pa imajo pravico spraševati in zahtevati odgo­vore - tudi zato, ker gre za nepravilnosti (predvsem na področju urejanja prostora) in ker se je ob postopkih na Ustavnem sodišču pokazalo, da le ni vse tako lepo in čisto, kot se govori in piše v po­ročila. Eden od delegatov se je zato upravičeno vprašal: če imajo upravni organi takšen odnos do ustavnega sodišča in do državnih organov, kakšnega imajo šele do "navadnih strank"?!

C. Zaplotnik

J u t r i v Radovl j ic i

0 ustavnih dopolnil ih Radov l j i ca , 22. ma ja - Občinska konferenca S Z D L Radov l j i ­ca o rgan i z i ra ju t r i , v sredo, ob 16. u r i v v e l i k i se jni dvoran i Skupščine občine Radov l j i ca javno razpravo o osnutku do­po ln i l republiške ustave. Dopo ln i l a bosta pojasnjevala člana delovne skup ine za ustavn i s is tem p r i republiški us tavn i ko­mis i j i prof. dr. A l b i n Igličar i n mag. Stane V la j .

C. Z.

Zazidalni načrt Ribno

M e d k r a j e v n i m i

i n o b č i n s k i m i i n t e r e s i Radov l j i ca , 17. maja - Delegat kra jevne skupnos t i R i b n o je v

sredo n a seji zbo ra k ra j e vn ih skupnos t i pred laga l , da b i ob ravna ­vanje o s n u t k a zaz ida lnega načrta R i b n o u m a k n i l i z dnevnega re ­da , vendar njegova pobuda predvsem za rad i nepopolne zasedeno­st i zbo ra (šest delegatov je manjka lo ) n i b i l a sprejeta. Osnutek so nazadnje le ob ravnava l i i n ga tud i spre je l i , i n s icer pod pogojem, d a se načrtovalci i n kra jevna skupnos t usk lad i j o , še preden b i predlog zaz ida lnega načrta ponovno obravnava la skupščina.

Za z i da ln i načrt R i b n o je podobno kot rečiški p r imer križanja k ra j e vn ih i n občinskih interesov. V občini se skl icuje jo n a dolgoro­čni i n srednjeročni družbeni p lan radovljiške občine, k i vključuje tud i s tanovanjsko gradnjo v R i b n e m , in n a usmer i tev , da je zarad i ome jen ih p ros to rsk ih možnosti na območju B l eda t reba namen i t i de l s tanovanjske gradnje tud i l judem od drugod in ne samo doma­činom. V k ra ju pa nasprotujejo sprejet ju zaz ida lnega načrta (to utemeljujejo tudi s podpis i 136 krajanov) , češ da so b i l i p r i spre­m e m b a h srednjeročnega načrta slabo obveščeni o nameravan i g radn j i i n da vas z neurejeno kana l i zac i j o i n s še številnimi drug i p rob l emi (čiščenje odplak, voda, e l ek t r i ka , šola, pokopališče, trgo­v ina) n i "p r ip rav l j ena " za hitro širitev in za skoraj polovično pove­čanje števila prebiva lstva. V k ra ju meni jo, da dvojčki i n četverčki n iso p r i m e r n i za vaško okolje i n da b i bi lo najbolje, če bi t r i ko tn ik m e d Savsko cesto 53, T P R ibno i n U l i co I. grupe odredov rezerv i ra­l i za domače graditel je. Nasprotuje jo tudi poz idav i P lane i n opo­zarjajo, da je lan i dograjeno telefonsko omrežje zadostno le za se­danjo ve l ikos t vas i . Načrtovalci so i zde la l i zaz ida ln i načrt v dveh inačicah, p r i i zde lav i pred loga osnutka , k i so ga pred laga l i izvršnemu svetu in skupšči­n i , p a so upoštevali nekatere pr ipombe iz javne razprave. D a se vas ne b i preh i t ro širila, predlagajo, naj b i najprej zgrad i l i 15 sta­novanj i n gos t insk i l oka l , nato še 19 stanovanj , štiri s tanovanja pa neodv isno od etapnost i gradnje. Območje P lane naj b i namen i l i za šport i n rekreaci jo , že pr i gradnj i prve skup ine stanovanj pa naj b i med d r u g i m ured i l i dostopno pot i n povečali čistilno napravo.

C. Zap lo tn ik

B E U G L A S

Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo

Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča

Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo. Ljubljana

Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek

Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelov-čan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetij­stvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Do­lenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Zlebir (social­na politika), Dušan Humer (šport), Vi lma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija), Igor Pokom (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).

Naročnina za II. trimesečje 52.500 din

Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri S D K 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novi­narji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.

Pogovor "ob kav i " s šolskim min is t rom dr. Ludv ikom Horvatom

Š o l a m v e č s t r o k o v n e s v o b o d e L jub l jana , 22. maja - N a pe tkovem pogovoru "ob k a v i " , k i j i h pr i re ja republiški komi t e za in fo rmi ran j e , se je topot pogovarjal z nov inar j i dr . L u d v i k Horva t , p redsedn ik republiškega komi t e j a za vzgojo, izobraževanje i n te lesno k u l t u r o . P reds tav i l je nekatere poglede n a u r e ­janje žgočih vprašanj šolstva, k i ga tačas bur i jo p redvsem spremembe neka t e r ih zakonov , i n nezadovol jstvo zapos l en ih z m a t e r i a l n i m položajem šolstva.

D r . L u d v i k Horva t je začel p r i predšol­s k i vzgoj i , katere razvo jn i koncept je v celo­t i ne rac iona len i n , namesto da b i spoštoval potrebe l jud i , o troka, omalovažuje vlogo družine p r i vzgoj i , p r i duševnem razvo ju o t roka . Zgrešenost te dokt r ine kot tud i "mo­d e r n i h f a r m za čuvanje otrok" je n a d lan i , t renutno pa je na tem področju v ospredju konc ip i ran je vzgoje otrok od tretjega leta do vs topa v šolo. Otroc i , k i niso v v r t c ih , po­trebujejo sistematično ob l iko predšolske i n -s i tuc iona lne vzgoje vsaj enkra t do dvakra t n a teden, p rav i dr. L u d v i k Horva t . Pomen i , d a b i mora l i z last i v revnejših prede l ih re­pub l ike v zagotovl jenem p rog ramu povečati obseg pr iprave n a šolo.

Dolgoročno pa bomo m o r a l i v S loven i j i razmišljati o podaljšanju osnovnošolskega izobraževanja n a devet, morda enajst let a l i , kot imajo ponekod v tu j in i ( ZRN) n a t r i ­najst let, skupaj s srednjo šolo. Nespametno je prez i ra t i tuje izkušnje, ne nazadnje je prebliževanje enotnejšemu izobraževalne­m u s is temu tud i de l moza ika bodoče Evrope 92.

Dr . L u d v i k Horva t je govor i l tud i o spre­m e m b a h zakona o usmer j enem izobraževa­n ju , k jer se je republiški komi te kot predla­gatelj znašel v dvo jnem primežu. D e l javno­st i m u očita, da so predlagane spremembe preveč koreni te glede na pomanjkan je stro­k o v n i h podlag, d rug i de l m u očita ravno nasprotno. Predlog , k i je pred spre j emom V skupščini, u b i r a nekakšno srednjo pot, n a novo pa bo zakon treba p isat i čez dve, t r i le­ta , potem ko naj b i dobi l i samosto jen zakon o un i ve r z i .

Pred log zakona o usmer j enem izobraže­van ju še naprej dovoljuje uresničevanje programov le šolam, s t rok i ( zasebnih šol to­rej še ne bo), k a r je zunaj redne program­

ske zasnove, p a daje n a voljo t rgu. Pomem­ben napredek se obeta večji samosto jnost i šol, k i bodo v o k v i r u programov l ahko tud i ekspe r imenta lno delovale, k a r pomen i , da ne bo več poskusov na ce l ih generac i jah mlad ine .

V L jub l j an i so starši, po p o k l i c u ps iho log i i n pedagogi, us tanov i l i k l u b za zaščito o t roka . V e n d a r pa ne ugota­vljajo s labost i prezahtevnega osnovno­šolskega s i s tema samo starši. R e z u l t a ­t i evalvaci je po prenov l j enem prog ra ­m u so za prve štiri razrede že n a d l a n i , z a predmetno stopnjo j i h v k r a t k e m pričakujejo. Te rezul tate bo treba s tro­kovno temel j i to preštudirati i n se do­govor i t i , kaj sp l oh hočemo od osnovne šole glede n a starostno i n soc ia lno z re ­lost o t roka , kakšne metode p o u k a upo ­rab i t i . G r e , sk ra tka , z a šolo po m e r i o t r oka .

D r . L u d v i k Horva t se je d o t a k n i l tud i pod ip l omskega študija, k i zahteva višjo, mednarodno pr imer l j i vo raven , ter o m e n i l ve l ike d i l eme n a področju izobraževanja od ras l i h . T u najbol j pe­šamo z a Evropo , naš delavec se na j ­man j izobražuje, preusmer ja . Infor­mac i j ska s k u p i n a p r i republiškem k o ­mi t e ju je skupa j z gospodarsko z b o r n i ­co p r i p r a v i l a poseben dokumen t , k i p a i m a med d r u g i m za posledico večji de­lež družbenega pro i zvoda z a izobraže­vanje, torej ravno nasprotno, z a k a r s i je zbo rn i ca prav pred k r a t k i m v s k u p ­ščinskih r a zp ravah o družbenih dejav­nos t ih tako vroče pr i zadeva la .

D r u g pomemben dokument (tretji je za­k o n o pedagoški službi), k i čaka n a spre jem v skupščini, je predlog spremenjenega za­k o n a o svobodni menjav i de la n a področju izobraževanja. Spre jemamo ga v času, ko še niso dorečene spremembe republiške usta­ve, b is tvena značilnost predloga pa je, da spet c en t ra l i z i r a (ukinja) odločanje v devet­na js t ih posebn ih izobraževalnih skupnos t ih i n ob l ikuje pogoje za enotne zagotovljene (t.i. nacionalne) programe v S loven i j i .

K o je dr. L u d v i k Horva t p r ev zema l m i ­n i s t r sko mesto, s i je zastav i l t r i osnovne c i ­lje: več strokovnost i , več avtonomije p r i ob l ikovan ju vsebine i n delu, boljši mate r ia l ­n i pogoji šol. K o t un iverz i t e tn i učitelj i n ra ­z iskova lec je pričakoval, da se bo več ukvar ­

j a l s s t r okovn im i vprašanji šolstva, dejan­sko pa se predvsem s preživetjem. Z a spo­dobno f inanc i ran je programov, k i j i h ima­mo, je denar ja premalo , zato je, razuml j ivo , učiteljevo delo podcenjeno. V sredn j ih šolah so m a r c a opozor i lno štrajkali, n a F i l o zo f sk i f aku l t e t i gre prav zdaj zares, potrpl jenje po-jenjuje v l jub l j ansk ih osnovn ih šolah i n vrt­c i h . E d i n a poz i t i vna stvar, k i jo dr . L u d v i k H o r v a t v i d i v štrajkih, je ta, d a so učitelji zaskrb l j en i v p r v i v rs t i za mate r ia lne pogo­je de la (prostori , oprema, učila), šele potem za svoje plače.

Srednješolski učitelji so za rad i v isoke inf laci je zahteva l i ( in dobil i ) sprotno usk la ­jevanje izplačil z rastjo v gospodarstvu. To pomen i revalor izac i jo akontac i j z a naprej , po ocenjeni in f lac i j i , k a r pa že povzroča ne­l ikv idnos t v b laga jnah sisov, k i vsak d inar sprot i pošljejo v šole. K l j u b v sem težavam p a razpada s is tema družbenih de javnost ih, kot so ga dopust i l i v neka t e r ih r epub l i kah s tem, da b i šole opro­s t i l i plačila dajatev a l i celo ma t e r i a l n ih stro­škov, v S loveni j i ne bodo dovo l i l i . K a k o bo­do obdržali najbolj v i t a l n i s i s t em naroda, šolstvo, min is te r dr . L u d v i k Ho r va t n a pe­tkovem klepetu ob kav i , žal, n i zaupa l .

H . Jelovčan

Majske prireditve

Teden mladih v Kranju V t em tednu se bo v o k v i r u pr i red i tev ob dnevu mladost i v

K r a n j u pod s k u p n i m i m e n o m »Teden mladih« zv rs t i l a v r s ta p r i ­reditev. G l a v n i n a pr i red i tev se bo odv i ja la v sredo, četrtek i n pe­tek n a T i tovem t rgu (v p r i m e r u dežja v De l avskem domu) od pol dveh popoldne pa do pozn ih večernih ur . V s a k od t r eh večerov se bo zaključil z g lasben im koncer tom. Tako bodo v sredo nastopi le skup ine Skarabe j , S i gna l , Spaghnum, Beat Moss i n L ipov l ist, nas ledn j i dan bosta ob 20. u r i nas top i l i s k u p i n i Barocoko i n Don M e n t o n i blues band, v petek p a bo ob e n a k e m času kot dan po­prej nastop i la s k u p i n a Av t omob i l i iz Nove Gor ice . V C a r n i u m u bosta vsak dan dve pro jekc i j i g lasben ih f i lmov oz i roma posnet ih koncertov (Rattle and H u m , S i d and Nancy , The Wa l l , The Grea t Ročk and R o l l Swind le -P is to l s i , The L a s t Waltz) , vse dneve bo po­vezovala rdeča ni t S k o k z mesta i n pa gost popoldneva (v sredo Stane V i d m a r , nas lednj i dan a lp in is t Tomo Česen i n v petek po­

potn ik Tomo Križnar) i n sicer n a T i t ovem trgu. N a i s tem mes tu bo l a jna l Rasto Tep ina , prav tako se bodo v sredo predstav i l i k r a n j s k i bu t i k i , v četrtek bo javno striženje oz i roma obl ikovanje m o d n i h f r i zur izpod rok d i jak in j f r i ze rske šole, i s t i dan ob 18.30 p a bo n a T i t ovem t rgu nastop i la tud i akustična s k u p i n a T a n t a -dru j , k i je že lansko leto požela ve l ik aplavz k ran j skega občin­stva. Vse naštete pr i red i tve bodo ka jpak brezplačne.

V t em konteks tu pa je potrebno omen i t i , da bo v petek ob še­s t ih zvečer v Prešernovem gledališču Pomladno srečanje p l e sn ih s k u p i n Goren jske , dve u r i za tem p a bo v i s tem h r a m u ku l ture predstava skup ine Burkališče sester k r a n j s k i h z nas lovom Vse , k a r ste želeli vedet i o sebi , pa ste pozab i l i . Če za ostale s tvar i mo­goče ne boste ime l i časa, je ravno s lednja predstava t is ta , k i jo morate zagotovo v idet i .

Igor Kavčič

Fight For Our Right na Tekst i ln i šoli

»Hočemo Olgo, hočemo Olgo...« K r a n j , petek, okrog 11. ure dopo ldne - K l i c enega od učencev Teks t i lne šole v K r a n j u , n a uredništvo Goren jskega g lasa, češ d a n a n j ihov i šoli štrajkajo, je na ju s fotografom spodbud i l , da greva pogledat n a tako imenovan i STOGŠ (Srednja t eks t i l na , obutvena i n g u m a r s k a šola), ka j se t am dogaja. Ime la sva kaj v ide t i . V pravem mitingaškem vzdušju se je pred šolskim poslopjem zbra lo k a k i h dvesto učenk vseh usmer i tev , k i so z g l a s n i m skand i r an j em zahtevale prav ico .

»To se nam slučajno ne zdi prav!« »Hočemo Olgo, hočemo Olgo...«, je zahtevala množica. Gorazd je slikal, jaz pa sem pred walkman povabil tri sogovornice Damjano, Alenko in Na­tašo. Povedale so, da pouk bojkotira­jo že drugo šolsko uro zato, ker j im hočejo vzeti učiteljico slovenščine Olgo. Slednja je nadomeščala prejš­njo učiteljico, ki je na porodniškem, zdaj zadnji mesec tega šolskega leta pa naj bi prišla tretja učiteljica, ki je bila baje že dalj časa na bolniški. Punce se sicer zavedajo, da tovariši-ca Olga samo nadomešča druge uči­teljice slovenščine, ki imajo drugače redno zaposlitev na STOGŠ-u in da bo ta morala oditi takoj, ko se bo vr­nila katera od rednih učiteljic. Ra­vno to se je zgodilo mesec dni pred zaključkom šolskega leta in kot pra­vijo dekleta, se jim kljub vsem dej­

stvom dozdeva, da je odločitev šol­skega vodstva, da se učiteljici Olgi zahvalijo za sodelovanje ravno sedaj, ko je potrebno zaključevati ocene, skrajno nepedagoška. »Nekateri ra­zredi so zamenjali v letošnjem letu že štiri učiteljice slovenščine in to se nam slučajno ne zdi prav!« so v en glas pritrdile Damjana, Alenka in Nataša. Menijo, da učiteljica, ki pri­de zadnji mesec šolskega leta nika­kor ne more zaključevati na podlagi ocen, za katere niti ne ve, kako je posamezen učenec do njih prišel. Govorile so tudi s pomočnikom rav­natelja, ki j im je »obljubil«, da bodo vse izgubljene ure nadomeščali v so­boto, kakšne pametne rešitve pa ni predlagal. »Za štrajk pa smo se odlo­čile same, najprej v četrtem letniku, pozneje pa tudi v ostalih letnikih, kjer je ona pač učila,« so na koncu dodale stavkajoče.

»Ne mislim se upirati nikomur!« Odpravila sva se v šolsko zbornico in tam poiskala Olgo Baligač, sedanjo učiteljico slovenščine na STOGŠ. Po­vedala je, da na šoli sicer ni redno zaposlena in da samo nadomešča prejšnjo učiteljico Bajžljevo. Zdaj naj bi se vrnila v službo učiteljica, ki je bila pred tem celo leto na bolniški in prva reakcija je seveda, da gre najprej tisti, ki ne ustreza po izo­brazbi. Baligačeva je namreč še štu­dentka in torej še nima diplome. Učencem je sicer rekla, naj se vrnejo k pouku, a je le-ti niso poslušali, saj so ostali trdni v svojih zahtevah. Na vprašanje, kaj bo storila v ponede­ljek, je učiteljica Olga odgovorila:

»Ostajajo mi še tri ure z razredom skrajšanega programa in jaz bom to obveznost do konca šolskega leta opravila, hkrati pa se ne mislim upi­

rati nikomur, ker vem, da je moja dolžnost, da poslušam nadrejene. S i ­cer pa je bila to moja prva služba.»Če učencem uspe doseči, da j ih bo kljub vsemu ona učila slovenščino do kon­ca tega šolskega leta, bo njihovo že­ljo tudi sprejela, vendar le s polno podporo delovnih kolegov in pa vod­stva šole.

»Po eni strani se strinjam z učenci.« V želji, da izveva še drugo stran, sva se obrnila k pomočniku ravnatelja (ravnatelj je bil na seminarju v Lju­bljani) Miroslavu Destovniku. Tudi on je govoril o težavah, ki j ih imajo na šoli z učitelji slovenščine, saj so imeli dve učiteljici za 1200 učencev vseh usmeritev. Baligačevo so spre­jeli na delo v drugem polletju preko Študentskega servisa, vendar pa mo­rajo sedaj omogočiti vrnitev učitelji­ce, ki je že več let redno zaposlena v njihovi šoli. Podravnatelj je pouda­ri l , da se sicer strinja z učenci, da je

zelo težko na koncu feta menjat uči­teljico, vendar vodstvo ni moglo dru­gače ukrepati, kot je. Ure, k i so j ih izgubili s petkovim štrajkom, bodo seveda morali nadomestiti, nastali položaj pa bodo najbrž rešili v pone­deljek, ko bo na šoli tudi ravnatelj.

Tako na Srednji tekstilni, obut­veni in gumarski šoli. Kakorkoli že, žalostno je, da v našem šolstvu zara­di določenih okorelih pravil ali pa neiznajdljivosti pristojnih organov po šolah oziroma po raznih svetih za vzgojo in izobraževanje prihaja do takih absurdnih odločitev, ki že mla­de ljudi silijo v take oblike revolta, kot je pričujoči štrajk. Učence četr­tih letnikov je najbrž upravičeno za­skrbelo, s kakšno oceno iz slovenšči­ne bodo odšli na fakulteto in storili so tisto, kar j im je še preostalo, so bojkotirali pouk. V teh dneh pa je bil v Kranju tudi festival šol, ki nosijo ime Bratstvo in enotnost, k i je, reci­mo, stal precej denarja. Prav zagoto­vo pa bi se znotraj teh sredstev lah­ko našlo tudi denarno nadomestilo za redno učiteljico, kar bi omogočilo učiteljici Olgi, da bi svojim učencem v indekse vpisala zaključne ocene iz slovenščine.

Z a d n j e s p o r o č i l o z a

j a v n o s t

Pred zaključkom redakcije so nas iz Srednje tekstilne, obutve­ne in gumarske šole obvestili, da je petkov štrajk že prvi delovni dan v tednu (dan X za Olgo in učence) dobil svoj epilog. Učite­ljica Olga bo s svojimi učenci ostala do konca tega šolskega le­ta, medtem ko bo učiteljica, k i naj bi prišla ta ponedeljek, ostala še na bolniški in bo redno začela učiti v naslednjem šolskem letu! Tokrat so zmagali učenci in ra­zum, kako bo pa drugič?

Igor Kavčič foto: Gorazd Šinik

Torek, 23. maja 1989 / C O S P O D A R S T y O _ J r 3. STRAN C<mmB3<m®!QLAS

Slovenski leta lski prevoznik A d r i a A i rways ima naročenih še pet najsodobnejših letal airbus A-320

N a B r n i k p r i l e t e l p r v i A d r i j i n a i r b u s JI j

B r n i k , 18. maja - Dos t i radovednežev se je v četrtek ob d rug i u r i popoldne nabra lo n a b r n i ­škem letališču, d a pričakajo p r i hod novega Adr i j inega potniškega le ta la a i rbus A-320, k i ve­l ja za najsodobnejše leta lo v svetu, zato ga označujejo z i z b r a n i m i besedami : zvezda evrop­ske le ta lske industr i j e i n podobno. Z i z b r a n i m i i n s l ovesn imi besedami so govorn ik i pospre­m i l i pr i s tanek a i rbusa , k i i m a modro - zelene Adr i j i n e barve, n a p r v em le tu i z f rancoskega Tou l ousa p a ga je v o d i l k a p i t a n M i h a Tha l e r .

« « » • » » «»»»»»

A i r b u s i so odličen p r imer , k a k o se združuje zahodnoevropska indus t r i j a i n tako postaja h u d a k o n k u r e n c a ameriške. V s a k par tner je odgovoren za določen de l le ta la , k i ga n a ­to pošlje d rugemu a l i n a končno montažo v Tou lous . Vse je rokovno natančno določe­no, za prevoz pa uporabl ja jo posebna l e ta la super gappy.

P r v i a i rbus A-320 n a našem nebu je popo lnoma bel , ve l ik napis A d r i a i n njen nov komerc i ­a l n i znak n a repu pa sta v m o d r i i n smaragdno ze len i barv i .

"Že pred nekaj let i smo se v Sloveni j i odločili za nakup najsodobnejšega potni­škega le ta la na svetu, k i od danes naprej nosi tud i Ad r i j i n e oznake. P red očmi n ismo ime l i samo posodobitve Adr i j i ne flote, am­pak tud i vključevanje naše industr i je v naj­sodobnejšo industr i jo zahodne Evrope, k i pro izva ja takšna letala, " je dejal Dušan Ši-n i g o j , predsednik s lovenske vlade.

" P r i p e l j a l i smo trenutno najsodobnejše letalo, k i bo že v ponedel jek poletelo na ko­merc i a ln i polet (v Beograd op.p.), ke r se že­l imo odpret i svetu i n nočemo ostati prov in­ca, soočiti se želimo z Evropo devetdeset ih let," je dejal Jane z Kocjančič, genera ln i d i ­rektor A d r i e A i r w a y s a i n dodal, da i m a s in j i Ptič odlične lastnost i , saj ga odl ikuje jo m i ­ren let, manjša poraba gor iva i n zarad i tega tudi večja ekološka čistost. "S loven i ja bo ostala ze lena, ze leni pa bodo tudi naši kon­kuren t i , " je še zbadl j ivo dodal , saj je to p rv i a i rbus na našem nebu.

Naročenih imajo še pet airbusov K a k o r je povedal Janez Kocjančič na

k r a t k i časnikarski konferenc i po p r i s t anku leta la , i m a A d r i a A i r w a y s naročenih še pet takšnih letal , dve bosta pr ispe l i maja pr i ­hodnje leto, dve maja leta 1991 in šesto ma­ja leta 1992. S l ovensk i l e ta lsk i prevozn ik bo torej v nekaj l e t ih svojo floto posodobi l s še­s t im i a i rbus i , o n a k u p u še dveh pa se še do­govarjajo. T renutno najsodobnejše letalo, ponos zdru­žene evropske f i rme A i r b u s Industr ie , je vredno 35 mi l i j onov dolarjev. A d r i a A i r w a -ys j i h je naročila že pred pe t imi let i , zato bo p r i h r a n i l a 3 do 5 mi l i jonov dolarjev p r i leta­lu i n Janez Kocjančič je tudi zato govor i l o dobrem pos lu. Finančno ogrodje posla pa temel j i tud i na vključevanju naše indus t r i ­je, k i bo dobav i la blago v polovični vredno­st i leta l i n mos ta rsk i Soko je že zaključil po­sle v vrednost i 100 mi l i jonov dolarjev.

P i l o t s k a k a b i n a je povsem spremenjena, zato je za pi lote a i rbus v e l i k a sp rememba . Fo to : G . Šinik

Airbus je plod združenega evropskega zna­nja

Zamise l o s k u p n e m evropskem letalu je pred dva jse t imi le t i nasta la n a l e ta l sk i raz­stav i v Pa r i zu , naka r je A i r b u s Industr ie s sedežem v f rancoskem Tou lousu zaora la le­d ino i n se spopadla s hudo ameriško k o n k u ­renco. Leta lo A-320 i n drug i t ip i so torej p lod združenega evropskega znanja , p r i se­s tav l jan ju letal sodelujejo F rancoz i , Zahod­n i Nemc i , B r i t anc i , Be lg i j c i i n Španci.

S loves teh letal je že šel tud i čez A t l a n ­t ik i n tud i številne severnoameriške letal­ske družbe ga že imajo v svoj i f lot i .

A d r i j i n p r v i A-320 je triinšestdeseto leta­lo, k i je prišlo z montažne l ini je v Toulousu, vendar prvo z motor j i V-2500, izdeluje j i h f i r m a Internat iona l A e r o Eng ines , k i vk l ju ­čuje sedem partnerjev iz pet ih držav. Mo ­torje odl ikuje zanesl j ivost delovanja, pora­b a gor iva je skoraj 20 odstotkov manjša kot p r i klasičnih r eak t i vn ih motor j ih , i zpuh je čistejši, h k r a t i pa so tišja, zato l ahko le ta la

N a B r n i k u so slovesno pričakali p r v i a i r ­bus , A d r i a A i rways j i h i m a naročenih pet. Fo to : G . Šinik s takšnimi motor j i pristajajo tudi na ekolo­ško najbolj zahtevn ih letališčih.

Velika sprememba tudi za pilote V letalo a i rbus A-320 je vgra jena v rhun ­

s k a tehnologi ja, poudarek je seveda n a av­tomat izac i j i i n e l ek t ron ik i . Posebnost leta­la , k i sprejme 168 potn ikov i n v n o r m a l n i h v r e m e n s k i h r a zmerah razvi je 920 k i lome­trov n a uro, je prav e lektronsko vodenje le­ta la , p i l o tna k a b i n a je tako spremenjena, d a se na začetku prešolanja pi lot v njej ne znajde. V njej so preštevalnik u r zamen ja l i ka todn i zas loni , p i lo ta (kapi tan in p rv i pilot) p a ima ta v r ok i le k r m i l n i k , iz p i lo tske kab i ­ne p a je i z g in i l po lvo lan. Leta lo je računal­niško krmi l j eno , čemur pravi jo letenje po žici (fly by wire ) ,ce lotni s is tem k rm i l j en j a aerodinamičnih k r m i l n i h površin pa nadzo­ruje sedem računalnikov, p r i tem j i h pet lahko oprav l ja enake funkci je . K a k o r je po­veda l kap i t an M i h a Tha le r , k i je vod i l polet iz Tou lousa do B r n i k a , so kons t ruk to r j i p redv ide l i tud i možnost okvare računalni­kov, če se pokvar i jo štirje od pet ih , je še vedno moč letalo k r m a r i t i , če se pokva r i še pet i , je še vedno mogoče vodit i letalo meha­nično. , ' , .

M . Vo lc jak

Devizno varčevanje narašča K r a n j , 19. ma ja - L a h k o smo samo vesel i , da gospodarski čut l judi CIT-1 Q A \y% n i k d a r ne zataj i , je dejal d i rek tor Temel jne banke Goren jske J a - O l V l d i l 1 1 1 nez B e d i n a ob vprašanju, k a k o je z dev i zn im varčevanjem v go­r en j sk i b a n k i . K o je nova zvezna v l ada u k i n i l a omejitev p r i vsot i i znosa deviz iz države, se je gneča n a bančnih dev i zn ih sal ter j ih povečala, povečalo pa se je tud i devizno varčevanje. Februar ja i n m a r c a je po poda tk ih Temel jne banke Goren j ske devizno varčeva­nje upadalo , marca pa se je že povečalo, prav tako pa tudi apr i la , tako d a je februarsko i n marčevsko zmanjšanje že nadomeščeno. T o tud i potrjuje, da znajo varčevalci h i t ro reag i ra t i i n ocenit i , kaj Je gospodarno i n kaj n i . Po drug i s t ran i pa b a n k a zaznava zniževa­nje dev i zn ih h r a n i l n i h v log naših zdomcev, k i j i h z Goren jske sicer n i ve l iko . Zmanjševanje varčevanja je posledica znižanja obresto-v a n j a za te vloge. Obrest i so po novem pri lagojene obrest im v drža­vah , od koder je va luta , t am pa so obrest i nižje. Ver jetno bodo mo­r a l i načrtovalci naše kred i tnomonetarne po l i t ike i n bančniki raz­mišljati, d a bo mogče p r i nas v večji mer i na jemat i tud i dev i zna Poso j i la (to je sedaj omejeno), ve l iko breme za banko pa ostaja se vedno sorazmerno v e l i ka i n n i zko obrestovana obvezna rezerva N a r o d n i b a n k i Jugos lav i je . J . K .

N a p o t e z i j e D o m p l a n K r a n j , 17. maja - Odbor z a p l in i f ikac i j o K r a n j a je p reneha l de lovat i , do k o n c a jun i j a pa naj b i D o m p l a n p r i p r a v i l predlog, k a k o naj b i or ­gan izac i j sko spe l ja l i širitev p l inovodnega omrežja za široko potroš­njo.

K r a n j s k i izvršni svet je razrešil odbor za p l in i f ikac i jo K r a n j a , k i ga je osnova l konec leta 1986, vodi l pa ga je J a k o b P i ske rn ik . Od­bor je namreč svoje delo oprav i l , zgrajen je vzporedn i p l inovodni k r a k ob mag i s t r a lnem p l inovodu od Vod ic do K r a n j a , ter oba k r a k a : od Cirč do kot lovnice P l a n i n a , Goren jskega t i ska , Ibija, M e r k u r j a in stare Save ter od Teks t i l i ndusa do indus t r i j skecone v N a k l e m , k jer je prav tako več porabn ikov . Zeme l j sk i p l i n bodo torej uporab l ja l i tud i z a ogrevanje s tanovan jsk ih nase l i j , najprej se bo priključila ko t l ovn ica n a P l a n i n i . Nekdo bo seveda mora l skrbe t i za širjenje p l i ­novodnega omrežja do gospodinjstev i n usk la jevat i ceno zemeljske­ga p l i n a . V K r a n j u sodijo, d a b i b i l najprimernejši Domp lan , k i se že u k v a r j a z ogrevanjem, do konca jun i j a naj b i p r i p rav i l predlog. Ce ta rešitev ne bo uspe la , bodo po i ska l i drugačno, morda celo ustanov i l i novo podjetje.

K a k o pospešiti zaposlovanje v obrti

odpravnina za obrtnike K r a n j , L7. maja - V K r a n j u so računali, d a se bodo de lavc i , k i so po­sta l i odveč v tovarnah , vsaj d e l oma zapos l i l i p r i o b r t n i k i h , toda žal se je tud i v obrt i zaposlenost zmanjšala, saj je gospodarska k r i z a u d a r i l a tud i obr tn ike , predvsem I skr ine kooperante .

V K r a n j u so računali, da se bo zaposlenost v obrt i l an i povečala za 5 odstotkov, vendar so se krepko ušteli, saj je upad la tako kot drugod i n sicer za 0,8 odstotka. Podatkov sicer n i , toda poznavalc i pravi jo , da je gospodarska k r i z a uda r i l a tudi obr tn ike , predvsem Iskr ine kooperante, k i se nenehno b o j e ^ l i bodo ime l i delo a l i ne, za­to neradi zaposlujejo nove delavce, raje s i pomagajo s priložnostni­m i .

O b r t n i k i seveda naštevajo kup razlogov, zakaj nerad i zaposle nove delavce, predvsem navajajo, da so največja ov i ra v i sok i p r i ­spevk i , k i znašajo ka r okrog 100 odstotkov n a čisti osebni dohodek delavca, nadalje probleme p r i pr idob ivan ju pos lovn ih prostorov i n drage kredi te .

V zvezi s prob lemat iko presežkov delavcev, k i postajajo vse bolj pereč prob lem kran jske občine, ve l ja povedati , da približno tret j ina tovrs tn ih davčnih zavezancev oprav l ja obrt kot post ransk i pokl ic , saj j e vseh skupaj 1.875, popoldancev pa 586. B r e z dvoma pa mnog i dodatn i zaslužek iščejo s popo ldansk im delom brez ustreznega dovo­l jenja, o šušmarstvu pa seveda natančnih podatkov n i .

Če b i torej vse, k i s i s popo ldansk im de lom dodatno služijo k r u h , uspe l i za interes i ra t i za samostojnost, b i vsaj de loma l ahko ra ­zrešili prob lemat iko presežkov delavcev. Zato v K r a n j u razmišljajo, da b i ustanov i l i sk l ad za pospeševanje drobnega gospodarstva, k i b i ga de loma po ln i l i s pobran im i davk i , sredstva b i pr ispeva la podjetja, k i imajo presežke delavcev, z a sk l ad pa b i de loma namen i l i tud i s redstava za l judsko obrambo i n družbeno samozaščito. Iz sk lada b i nato f inanc i ra l i ustanavl janje nov ih de lovnih mest v drobnem go­spodarstvu oz i roma odpiranje nov ih obratovalnic . Podjet jem p a predlagajo, naj uvedejo pravico do izplačila odpravnine delavcem, k i b i z odhodom v samostojno dejavnost i zp razn i l i delovno mesto.

M . V .

Tedenske plače Inflacijska tekma države z državljani se spreminja v dirko, v ta kontekst pa sodi tudi napovedana prepoved tedenskih plač.

Likvidnostni problemi in odlaganje plačila prispevkov v na­slednji mesec je lani spodbudilo izplačevanje osebnih dohodkov večkrat na mesec, najpogosteje pred in po 18-tem v mesecu. Tedaj si še nihče ni pretirano belil las, le v sisih so jadikovali, sindikat je celo blagohotno delil nasvete, naj tudi pri nas razmišljamo o te­denskih plačah, kakršne prakticirajo na Zahodu. Brez žegna države je vse več delovnih organizacij začelo izplače­vati osebni dohodek večkrat na mesec, zdaj jih to v Jugoslaviji po­čne približno 30 odstotkov. Motiv pa seveda že dolgo ni več le li­kvidnost ali prenašanje plačila prispevkov, temveč skupinski inf­lacijski tek. Delovni kolektivi družno, z direktorjem na čelu, lovi­mo inflacijo tako, da si osebne dohodke izplačamo dvakrat, trikrat na mesec in se hitro približamo tedenskim plačam. Pri vse višji inflaciji hitrost postaja vse bolj pomembna, zato nato hitro tečemo v banko, dvignemo vse dinarje in jih z največjo možno naglico spremenimo v blago ali devize. Javna skrivnost je, da po tovarnah pred plačilnim dnem krožijo spiski, koliko bo kdo zamenjal v mar­ke, da je nato stvar opravljena čimhitreje.

Kaj torej zdaj pomeni napoved zvezne vlade (izrekel jo je pod­predsednik Zivko Pregl), da bo prepovedal tedenske plače, s čimer bi pravzaprav predpise le spoštovali. Kaj se torej skriva za nervoz­nimi Preglovimi besedami? Odgovorimo lahko, bistvo naših pro­blemov.

Poenostavljeno namreč lahko rečemo, da inflacija ni nič dru­gega kot nadomestilo, ki ga država uporablja, odkar tuja akumu­lacija (posojila) ne priteka več, delitveni mehanizmi pa se niso spremenili. Kaj ni potemtakem jasno, komu državljani hodimo v zelje s tedenskimi plačami, s hitro zamenjavo... Inflacijska tekma države z državljani se spreminja v dirko, ustavi jo lahko le odloči­tev države, seveda ne o prepovedi tedenskih plač, temveč o opusti­tvi nadomestka. Brez te odločitve se tedenske plače utegnejo kma­lu spremeniti v dnevne. Južnoameriške izkušnje vendar uče, da se ponekod država odloči šele sredi hiperinflacije.

M. Volčjak

IISOSROPARSKECA SVETA

Feni nameravajo ponovno zagnati K o so pred pe t im i let i v K a v a d a r c i h zapr l i F e n i , so mnog i m i ­

s l i l i , d a bo za večno osta l spomenik gospodarske neumnos t i . Zdaj p a iz Makedon i j e pr ihajajo razvesel j ive vest i , k a n a d s k a nadnacio­n a l n a družba Fa l l conbr idge je p r ip rav l j ena v ponovn i zagon Fen i j a vložiti 45 m i l i j a rd dolarjev, tret j i par tner pa bo beogra jsk i Genex , k i naj b i vložil 2,7 m i l i j ona dolarjev. F e n i pa svoj družabniški delež p r i speva l z r u d n i k o m , topi ln ico, opremo, t r anspo r tn im s i s temom i td . Odgovor, zakaj namerava jo čez t r i mesece v F e n i j u ponovno pognat i stroje, je cena n i k l j a n a svetovnem t rgu . K o so ga pred pe­t i m i le t i zapr l i , je znašala 4 tisoč dolarjev, n a začetku letošnjega m a j a p a 26 tisoč dolarjev za tono, povpraševanje po n i k l j u pa je ta­k o poras lo , ke r se je povečala pro i zvodn ja nerjavečega j ek la , pred­v s e m za avtomobi lsko i n pe t rokemi jsko industr i jo . K a n a d s k a dru­žba, k i bo da la tud i brezobrestno posoji lo v znesku 20 mi l i jonov dolar jev za odplačilo de la Fen i j e v ih dolgov, bo zato poleg ustrezne­ga deleža p r i dobičku, denar dob i la tud i p r i prodaj i kov ine , s čimer bo povrnjeno to posoji lo.

Novi zdravili iz Krke Novomeška tovarna zdrav i l K r k a je pos la la v l ekarne dva no­

v a prepara ta L u c e l a n i n A v o x i n . P r v i je pomir j eva lno sredstvo, k i z a ra z l i ko od dosedanj ih zdrav i l odprav l ja tesnobnost, napetost i n razdražljivost, vendar ne vp l i va n a človekove vsakodnevne dejav­nost i . A v o x i n je prvo K r k i n o zdrav i lo za zdravl jenje depresi je - vse pogostejše bolezni v sakdan j i ka . P repara t L u c e l a n so razv i l i K r k i n i s t rokovn jak i , A v o x i n pa K r k a izdeluje z znano n i zozemsko farma­cevtsko tovarno Duphar .

Iskra povečuje izvoz in zmanjšuje zaposlenost

I sk ra je v p r v i h štirih mesec ih i zvoz i la za skoraj 100 mi l i jonov dolarjev, k a r predstav l ja 28 odstotno izpo ln i tev letnega izvoznega p l a n a i n je za 17 odstotkov več kot l an i v tem času. Posebej razve­sel j ivo je, da so za 77 odstotkov i zde lkov proda l i n a konver t ib i lno tržišče, k a r predstav l ja 31 odstotno izpo ln i tev letnega izvoznega p l a n a i n je za 13 odstotkov več kot l a n i v tem času.

Zmanjšujejo pa zaposlenost, Iskro vsak mesec zapust i 50 de­lavcev, ka r pomeni , da j i h je v p r v i h štirih mesec ih odšlo 200, zapo­slenost pa je upad la za slab odstotek. Žal je med odhajajočimi še vedno preveč inženirjev.

IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV

Vse več jih uporablja faksimile naprave

O d k a r se je pred nekaj let i n a tržišču po jav i la nova generaci­j a f aks im i l e naprav, n j ihova uporaba nenehno narašča. P r i P T T K r a n j so od leta 1986, ko so za potrebe Intereurope vključili prve naprave te vrste, so j i h do konca leta 1988 vključili 68, v p r v ih t r eh mesec ih letošnjega leta pa še 17, p lan i ra jo pa, da j i h bodo letos vključili 40. V K r a n j u je bi lo do konca lanskega leta vključenih 35 naprav , na Jesen i cah 8, v Škofji L o k i 10 i n v Radov l j i c i 15 naprav . T u d i n a G o r e n j s k e m torej vse bolj uporabl jajo f aks im i l e naprave, s k a t e r i m i je moč na dal javo prenašati p i sna sporočila, l is t ine , na­črte, skice , račune i n podobne dokumente .

Glasovali tudi o zaupnici direktorju V žirovski A l p i n i so ime l i 25. ap r i l a re ferendum, n a ka t e r em

so se de lavc i odločali o preob l ikovan ju delovne organizaci je v druž­beno podjetje. Z a novo organiz i ranost je glasovalo k a r 80,71 odstot­k a delavcev. H k r a t i so odločali tud i o novem statutu, zanje se je odločilo 78,41 odstotka delavcev. Z a n i m i v a novost p a je bi lo glaso­vanje o zaupn ic i d i rektor ju Bo j anu S t a r m a n u , k i je bi lo izvedeno n a njegovo pobudo, d i rektor A l p i n e pa je postal ap r i l a l an i . Po le tu d n i i m a ve l iko podporo v de lovnem ko lek t i vu , saj se je za zaupnico odločilo 83,18 odstotka delavcev.

Srečanje osnovnih šol Bratstva i n enotnosti Jugoslavije

Kdor je mlad, ne misli slabo K r a n j , 22. ma ja - V K r a n j u je b i l o v petek i n soboto 21. srečanje o snovn ih šol Bra ts t va i n enotnost i J u g o ­slavi je, k i se ga je udeležilo 242 učencev i n 143 učiteljev i z 66 šol s t em i m e n o m . Gost i te l j i so za moto srečanja i z b r a l i uvodne besede Prešernove Zdrav i j i ce , bodoče s lovenske h i m n e : Žive naj vs i na rod i . Srečanje je ponovno po t rd i l o , d a m l a d i ne pr i znava jo različnosti, še posebej ne političnih pregrad, k i j i h odras l i v t em času postavljajo m e d jugos lovanske narode i n narodnos t i , a m p a k hočejo še napre j živeti svobodni i n e n a k o p r a v n i v b r a t s k i Jugos lav i j i .

De ja l i smo že, d a so b i l i gosti­tel j i 21. srečanja osnovn ih šol Bra t s t va i n enotnost i Jugos lav i ­je Kranjčani. Ravnate l j i ca šole n a P l a n i n i A n t o n i j a We iss je de­ja la , da je n j ihova nova šola, k i je Jugos lav i j a v ma l em , dob i l a ime 1982. leta. Že naslednje leto so se prvič udeležili srečanja v Somboru , 1985. le ta pa je skup­ščina občine K r a n j po t rd i l a p revzem gostitelj s tva nad letoš­n j i m srečanjem.

»Z o r gan i zac i j sk im i p r i p r a v a ­m i smo začeli zgodaj, saj s k u p ­nost združuje k a r 88 šol B r a t ­stva i n enotnost i ; sprav i t i t o l i ko l jud i pod streho, j i m ponud i t i z a n i m i v a , l epa doživetja, d a j i h bodo v s r c i h pones l i s seboj do­mov, to n i l ahko . Goste-učence so spreje l i v svoje domove vrs t ­n i k i i z vseh t reh šol n a P l a n i n i . Vese la sem, ke r so naši o t roc i i n n j ihov i starši tako gostoljubni.«

V petek je b i l " p r o t oko l a rn i " dan srečanja. Zjutraj so v šoli Bratstvo i n enotnost n a P l a n i n i odpr l i razstavo l i k o v n i h i n foto­g ra f sk ih de l učencev iz šol, čla­nic skupnost i . Ob tej priložnosti so gostitel j i i zda l i tud i poseben zborn ik l i t e r a rn ih de l učencev (ysa de la so b i l a u b r a n a na temo Žive naj v s i narodi ) , i n šolsko glasi lo Svetle m i s l i , k i so j i h po­svet i l i medsebo jnemu spoznava­n ju .

Sprevod udeležencev 21. sre­čanja od šole do k i n a Center je b i l veličasten pr i zor mladost i , pr i jate l jstva, bratstva , v t em du­h u pa je m i n i l a tud i o tvor i tvena svečanost srečanja v dvo ran i k i ­na. Venček, k i ga je smise lno po­veza la A l e n k a Bole-Vrabec, ude-j a n i l i pa m lad i gostitel j i , je go­stom v besedi, pesmi i n p lesu pokaza l Sloveni jo, njeno k u l t u ­ro, posebnosti , običaje. S lavno­s tn i govornik, k r a n j s k i "župan" Ivan To rka r , j e ob tej priložnosti zaželel, naj bi bratske vez i , k i so j i h splet l i m l a d i v K r a n j u , ne po­pusti le tud i tedaj, ko bodo odra­s l i .

«1 i 1 1 !

Sprevod bratstva i n enotnost i s ko z i K r a n j .

D ragana Sofrič iz osnovne šo­le Mat i j e Čopa n a P l a n i n i je po­nud i l a gostoljubje osmošolki Draženki Buič iz Divuša n a H r ­vaškem. Draženka je povedala: »Kranj je lepo mesto, tud i šola je l epa , l judje so pr i j e tn i , s k ra t ­k a , všeč m i je. M i s l i m , d a se v Jugos lav i j i p rema lo po znamo med seboj. P o d o b n i h srečanj b i mora l o b i t i več.«

Gost i t e l j i ca Dragana i n gostja Draženka: nova vez, novorojeno p r i ­jatel jstvo.

S svečane otvoritve srečanja: Slovenija v plesu.

Sonja D ju rd j i nov ska je prišla iz Gos t i va ra v M a k e d o n i j i . »Vo­z i l i smo se petnajst u r . Ljudje v K r a n j u so dobr i , se pa n e k o l i k o drugače obnašajo kot m i , n e k a ­ko bolj zapr t i so vase. S p o z n a ­vanje nj ihove, vaše narave se m i zd i posebna draž srečanja.«

Se lda Ca tak p a je šestošolka iz Dubrave v B o s n i i n Hercego­v i n i . »V K r a n j je prišlo pet učen­cev i z naše šole, k i smo b i l i v tem letu najbolj a k t i v n i . Lepo je, vse m i je všeč, komaj čakam, d a v i d i m B l e d , o ka t e r em s em že ve l i ko slišala.«

Domačinka S u z a n a M i t e v s k i , k i je po očetovi s t ran i M a k e d o n ­k a , je spre je la v svoj dom v blo­k u ka r pet v rs tn ikov . »Malo smo se podren ja l i , pa gre. Dobro se r a z u m e m o . Različnost v p o l i t i ­čnih pog led ih , o ka te r i n a m go­vore odras l i , nas ne z a n i m a i n ne mot i . M l a d i smo, pr i jate l j i , odločeni, d a pri jatel jstvo negu­jemo naprej.«

T u d i Urša Podgorelec iz šole Mat i j e Čopa je b i l a gost i te l j ica: »Moja gostja je L j i l j ana i z Bosne i n H f r cegov ine . Včeraj sva s i og ledal i K r a n j , z an ima l e so jo predvsem trgovine. P ra v i , d a p r i nas cene n iso dost i višje kot p r i n j ih . Z m e n i l i sva se, d a jo m e d počitnicami obiščem.«

In še beseda odras lega udele­ženca srečanja. Bo r i s Gunjača je ravnatel j osnovne šole Bra t ­stvo i n enotnost b l i zu Sp l i t a .

»Pospremil s em t r i učence. N a ­ša šola je b i l a n a vseh doseda­n j ih srečanjih. K o l i k o r v em, je pobudo zanje d a l ravnate l j beo­grajske šole. Ime nas povezuje. Z a napre j b i želel, d a b i b i l a s re ­čanja tud i priložnost za s t roko­vno delo, i zmenjave izkušenj, dosežkov pedagoške stroke.«

V petek so udeleženci sreča­n ja ob i ska l i še nekatere k ran j ­ske tovarne, v soboto pa so s i s karavano pr i ja te l js tva ogledal i najbolj privlačne izletniške toč­ke n a Goren j skem.

Nedel jsko slovo je bi lo oto­žno, saj so se v pičlih dveh, t reh dneh med m l a d i m i s tka la t r dna pr i jate l jstva, vendar prežeto tu­d i z dobr im i obeti : kdor je mlad , ne m i s l i s labo. Zdaj ko se še bo­lje poznajo, hočejo ostat i čim dlje mlad i/

H . Jelovčan Foto: G . Šinik

Nama je b i la tudi letos radodarna

L o g a r j e v i č e t v e r č k i i m a j o š t i r i l e t a Škof j a L o k a , 22. ma ja - V sredo, 17. maja , je m a m i c a Ma t e j a spek la ve l i ko štirioglato torto, v vsak kot zasad i l a po štiri svečke i n N i n a , R o k , J a n i n Tadej so g loboko zaje l i sapo. Logar jev i četverčki so p ra zno ­v a l i četrti ro js tn i d a n . K o t vsako leto, se j i h je tud i ob t em jub i l e ju s p o m n i l ko l ek t i v škofjeloške Name . V soboto j i h je povab i l n a ob isk i n j i m p o k l o n i l lepe t r en i rke , vredne približno m i l i j o n dinar jev. Srečanje je m i n i l o v sproščenem k lepe tu o ras t i , vzgoj i , življenju številčne Logarjeve družine.

Čeprav so Logar jev i četverčki šele po t reh mesec ih dohi te l i ve­l ikos t i n težo " n o r m a l n i h " novo­rojenčkov, se danes ne r a z l i k u ­jejo več od svo j ih v r s tn ikov v vr t cu . Lepo negovane i n obleče­ne, sprva p laho zadržane, po ko­zarcu popitega soka pa že razpo­sajene, da j i h je b i l a po lna v s a N a m i n a restavrac i ja , j i h je vese­lje pogledat i .

K o t vselej ob tovrs tn ih sreča­n j ih , je b i l tud i tokrat očka M a r ­ko bolj t iho. G lavno besedo je ime l a m a m i c a Mate ja , k i j i - vit­k i i n ure j en i - nihče ne b i pr iso­d i l , da m o r a podp i ra t i t r i vogale v hiši svoje številne družine.

Naj koj potolažim vse rado­vedneže, k i že lep čas ugibajo, a l i n e k i M a t e j a res spet pričaku­je. Celo po K r a n j u je slišati go­vor ice o prihajajoči d rug i četici četverčkov. »Po L o k i o tem go­vori jo že po l le ta i n če b i b i lo res, b i se m i zdaj mora lo že k r e p k o poznati,« se je nasmeja­l a Ma te j a , i n da b i še bolj držalo, odločno o d k i m a l a češ, n i s e m no­seča, ne.

S icer pa je Mate j a zase naj­bolj vese la novega dela. V A B C L o k a , k jer je b i l a prej zapos lena ko t proda ja lka , n a dve i zmen i , so j i uv idevno našli mesto v uprav i , k i ga upravičuje s spriče­v a l o m iz komerc ia lne šole. Zdaj de la samo dopoldne, tako d a M a r k o popoldne n i m a več pret i ­r a n i h težav z vars tvom.

In kako izg leda de lavn ik Lo­garjeve družine? Ob pet ih zju­traj se družinica prebudi , oprav i

i n pozajtrkuje, potem pa m l a d i de l odide v vrtec, Ma t e j a gre v p isarno Loke , M a r k o v Obr tn i ­k a . Popoldne, po kos i lu , so naj­več zunaj , zvečer ob s e d m i h gre m l a d i n a v postelj ice. T a k r a t šele M a t e j a najde čas za posprav l ja­nje, pr ipravo kos i l a za nas ledn j i dan, šivanje. »Zase i n za o t roke večinoma s a m a šivam,« po jasni .

Četverčki se v v r t cu dobro po­čutijo. Zan imivo , da je b i l a M a ­teja v dveh le t ih , k a r hodi jo v vr­tec, vsega samo dvakra t n a bol­niški. E n k r a t so otroci pobra l i nor ice - trajalo je t r i tedne, da so j i h da l i v s i " s k o z i " - drugič je b i ­lo to z imo, ko je razsa ja la angi­n a i n je bi lo sploh ogromno l jud i bo ln ih .

Vr tec stane za vse štiri otroke ok rog l ih 800 tisočakov n a me­sec. Otroških dok ladov je skupaj 280 tisočakov, posebnega dodat­k a za hrano za vsakega o t roka še 50 tisočakov n a mesec. D r u ­žinski proračun napo ln i ta Mate­j i n a dobra dva m i l i j ona d inar jev plače i n M a r k o v poltret j i m i l i ­j on . Torej je t reba skrbno obrn i ­t i vsak d inar .

Logar jev i se ne pritožujejo. Razkošja s i r^s ne morejo pr ivo­ščiti, zato v n j ihovem d o m u v la­dajo Jjubezen, razumevanje , raz­posajenost, veselje, vrednote, k i odtehtajo m a r s i k a t e r i d inar .

Dobro rast še napre j , Logar­jev i N i n a , J a n , R o k i n Tade j !

H . Jelovčan Foto: G . Šinik

V Cerk l jah sk len i l i praznovanje

S v e č a n i z b o r i n p r o s l a v a Cerk l j e , 22. ma ja - Ob letošnjem praznovan ju dneva va rnos t i i n dne ­v u vojnega le ta ls tva je b i l o konec t edna še posebno s lovesno n a B r ­n i k u i n v Ce rk l j ah . V pr ihodnje bodo t rad i c i ona lno srečanje še r a z ­širili.

Krajevna skupnost Cerklje z ostalimi krajevnimi skupnostmi pod Krvavcem v kranjsk i občini je bi la vse od ponedeljka minu l i te­den prizorišče različnih športnih in drugih prireditev ob letošnjem

dnevu varnosti i n 21. maju - dne­vu jugoslovanskega letalstva ter protizračne obrambe. Na tekmo­vanju v šahu je zmagala ekipa Cerkel j , v namiznem tenisu pa ekipa Ko l inske . Skupn i zmagova­

lec na vseh tekmovanjih pa je bila ekipa krajevne skupnosti Cerklje, k i je osvojila tudi prehodni pokal, druga je bi la ekipa H P Kol inske , tretja pa ekipa V P 3880/1. • Po petkovi predstavitvi pokl ica p i ­lota učencem sedmega in osmega razreda osnovne šole Davorina Jenka v Cerkl jah so bile osredaje svečanosti potem v soboto. Do­poldne je b i l na B r n i k u svečani zbor eskadrilje, kjer so podeli l i tu­di pokale, priznanja in proglasili napredovanja. Ob tej priložnosti je generalmajor Ivo Tominc še po­sebej poudari l dobro sodelovanje s krajevnimi skupnostmi na Cer­kl janskem, predsednik sveta kra ­jevne skupnosti Cerklje Janez Martinčič pa izrazi l upanje, da bo prihodnje leto to srečanje še ob-, sežnejše in bogatejše. Osrednja proslava ob prazniku in sklepna prireditev po celoteden-sk ih tekmovanjih pa je bi la zvečer v kinodvorani zadružnega doma v Cerkl jah, na kateri so nastopili pevci iz H P Kol inske Ljubljana, harmonikar in učenci cerkljanske osnovne šole.

A. Ž.

Tavčarjev dvorec na V i sokem rešen propada

K d o b o s e d a j n o v i l a s t n i k V isoko , 19. maja - Mogočna domačija je v stolet j ih obstoja preha ja la i z rok v roke , men java l i so se gospodarj i , Tavčarjev dvorec pa je pro­pada l i n postajal i z leta v leto večja s ramota škofjeloške občine. P r e d pe t im i je škofjeloško gospodarstvo začelo združevati denar za urejevanje dvorca . Pos lop j i sta sedaj rešeni p ropada i n čakata n a človeka, k i bo da l z i dovom življenje.

V petek smo se časnikarji seznani­li z dosedanjim urejevanjem dvorca na Visokem. Poslopji sta lepo ureje­ni, pa tudi okolica vključno s Tavčar­jevim spomenikom in družinsko grobnico. Visoko je zaokrožena celo­ta in ponuja, še posebej, če bo kdaj ostala brez skrbnika še bližnja Debe-ljakova domačija, široke možnosti za razvoj, predvsem v smislu turizma in gostinstva, pa tudi rekreacije, saj je v bližini Sora, pa možnost ureditve teniških igrišč, hipodroma in drugih naprav za šport, rekreacijo in razve­drilo. Do leta 2000 ima bivši lastnik Visokega Mirko Šinkovec še pravico uporabljati bližnji senik, kjer ima konje, in del posestva. Ta pravica je vezana samo na Šinkovca in ni pre­nosljiva, vendar bo moral novi skrb­nik oziroma uporabnik Visokega na to računati, vendar to ne utegne biti pomembnejša ovira, saj so odnosi med sedanjim lastnikom Visokega, škofjeloško občino, in Šinkovcem ze­lo dobri.

Škofjeloška občina je vložila veli­ko truda v reševanje propada Tav­čarjevega dvorca. Okrog 850 milijard dinarjev je bilo vloženih doslej v pre­prečevanje propadanja. Pomoč od drugje je bila minimalna in glavno breme je ostalo na ramenih gospo­darstva škofjeloške občine. Koliko

stransko uporaben, najprimernejši naj bi bil za turizem, gostinstvo in rekreacijo, samo za industrijo ne, pravijo. Prvi interesenti se pojavlja­jo in v Škofji Loki so optimisti glede nadaljnje usode dvorca. Najemnino za uporabo bi moral novi upravitelj vlagati nazaj v dvorec, ga vzdrževati

bo potrebno še vložiti v Visoko, da bo popolnoma urejeno, je za zdaj težko reči, zanesljivo pa še najmanj toliko. Škofjeloško gospodarstvo je sprva menilo, da bi ostal tudi v prihodnje dvorec njegov, da bi bil to nekakšen reprezentančni objekt za poslovne namene in turizem, vendar se je pre­mislilo in Od te zamisli odstopilo. Lo-čani bodo morali sedaj iskati intere­sente drugje. Dvorec je lahko vse-

in občina ne namerava z njim služiti. Zadovoljna bo, če bo to breme vzeto z njenih ramen. Dvorec pa mora ostati še naprej varovan kulturni spomenik z urejeno Tavčarjevo spo­minsko sobo. Upajmo, da bodo tudi naslednji koraki pri reševanju dolgo­letne "škofjeloške sramote" tako uspešni kot so bili zadnji, v prete­kl ih petih letih.

J . Košnjek

Torek, 23. maja 1989 KULTURA Jm 5. S T R A N ( ^ I M i K S ^ I E I I G L A S

S l i ka r sk i c iklus Bar janska zemlja

S L I K A Z E M L J E Z Z E M L J O Tone Lapajne, te dni razstavlja v Šivčevi hiši v Radovljici, ne bi mogel bolj elementarno izpovedovati, da je doma na barjanski zemlji. Njegovo slikarstvo, s katerim še ukvarja zadnje desetletje, je vsekakor nekaj posebnega, svojskega,

lapajnovskega, prepoznavnega tako po likovnem izrazu kot svojskem materialu - zemlji.

Po zeml j i je t reba hod i t i bos, prs t i naj b i se do t ika l i z r o k a m i ne z lopato a l i z d r u g i m orodjem, sk ra tka , začutili naj b i se tako znova celovit i , povezani z zemljo, z naravo. To n i nekaj novega, toda radost odkr i t j a te preproste povezave med človekom i n nara ­vo n i ravno pok lon jena v sakomur . K o je to odk r i l umetn ik , je posta l s l i ka r .

M o r d a se sliši čudno, toda umetniška pot akademskega k i pa r j a Toneta Lapa jneta , se je zaobrn i l a t is t i h ip , ko je ugotovi l , da l ah ­ko »slika« z zemljo. In še bolj čudno je, da s i je to pravzaprav želel že od otroštva, na­mreč b i t i s l i kar ; p a je tako naneslo, da je b i l k ipar . P a ne k a t e r i k o l i k ipar , pač pa k i pa r z i m e n o m i n uvel jav i tv i jo v s l ovenskem pro­storu, saj njegove p las t ike stoje n a v idne j ­ših i n reprezentančnih mes t ih po S loven i j i . Mo js te r je ustvar ja l v mavcu, v železu, v be­tonu i n lesu. P ra v ta zadnj i ma te r i a l - les je u m e t n i k a pr ipe l ja l n a mise l , da k lesu prav­zaprav sodi tud i zeml ja . O d kod raste ven­dar drevo, k a m m u segajo korenine? V zem­ljo, iz zemlje i n z zemljo je povezan. Sod i ta skupa j .

S a m i pravi te , d a ste v b is tvu podzavestno hrepene l i vsa do lga le ta po ma t e r i a lu , k i naj b i b i l pravšen za vaš l i k o v n i i z raz . P o -tein n i b i l o naključje, ko ste pred k a k i m i ena js t imi le t i šli m i m o v e l i k i h kupov sveže i zkopane zeml je?

»Najbrž je bi lo naključje, b i lo je po dežju in b l i zu L jubl jane , n a sprehodu sem šel m i ­mo kupov sveže i zkopane zemlje. M o r d a n i ­ti n i b i lo naključje, ke r sem pravzaprav vse­skoz i nekaj i s ka l . To je nagon, p r i u m e t n i k u zato n i nič naključno. B i l o je naključje, da sem postal k ipa r , d a pa sem postal s l ikar , pa prav gotovo ne. T i s t i k u p i zemlje so se m i zazdel i , b i l i so okraste barve, kot k u p i

barve. Že prej s em našel lepo, črno prst v Koz l a r j e v i gošči, zmešal sem to z okrasto zeml jo i n dobi l o l ivno zeleno barvo. Zdaj s em vedel, da sem našel nekaj , s čimer bom s l i k a l . Že prej s em sicer s l i ka l akvare le - to­da, da b i s l i k a l z zemljo, m i do takra t n i p r i ­šlo n a mise l . B i l sem navdušen.« Nekaj časa je trajalo, d a ste našli postopek s l ikan ja?

»Kar dobro leto sem poskušal, mešal z ve­z i v i , ka j t i s l i k a mora b i t i t rdna. Ne sme raz­past i v prah . L a h k o enkra t sicer, rec imo čez petsto let. T u d i razpokat i ne sme, samo tam, kjer sam hočem tako.« Srečanje z z e m ­ljo v a m je torej i zpo ln i l o otroško željo - po­s ta l i ste s l i ka r . I n k i p a r .

»Našel sem čudovite barve, več kot štiri­deset različnih barv zemlje, vse je n a l ju­

b l j anskem bar ju : črna, r java, rdeča, be la imenovana konj , tako j i pravi jo Bar j anc i , ži­vo rumena , temno p lava , vijolična, roza itd.«

Vaša pokra j ina - barje, od koder je tud i s l i k a r s k i mate r i a l , je nežna, lirična, ma lce v meg l i c ah kot zjutraj a l i v predvečerju. T a k a je, d a b i se bosi napo t i l i v s l i ko , čutili toplo zeml jo pod nogami , sed l i v travo i n počaka­l i , da nas napo ln i občutek, da je vse prav, vse urejeno. M i r , op t im i z em, življenje i n minevanje - so to sporočila vaših s l i k ?

»Slika je vsekakor s l ikar jev rokopis . Za ­kaj b i se de la l zamorjenega, če n i sem, zakaj b i potem s l i ka l zamorjene s l ike , m i s l i m , da b i se s t em utru ja l . Na rav i seveda dodam nekaj f igurat ivnega. Ne b i mogel de lat i teh s l ik , če ne b i v sebi čutil isto snov. S e m pre­prost človek, barjanec. Našel sem svojo pot, i zpovedujem se kot z n a m in ljudje to spre­jemajo.«

N a noben i s l i k i ne m a n j k a sonce, og rom­no , žareče, sije toplo skoz i ma lo megle. J e to sonce kot večno upanje, življenje a l i je kot o p o m i n min l j i vos t i vsega?

»V s l i k i združujem nekaj s imbolov, k i so m i p r i s rcu : sonce, b i lke , najraje i m a m peto-prs t i k i m e l , b i lke , k i spominjajo n a jelše a l i p a n i t i niso jelše, ampak so podoba bar jan-ca, t a m so kukc i . . .

Vaša s l i k a je ena s a m a govor ica pol ja, b i l k , trav, vse skupa j v sožitju pod soncem.

»In v barvah . Toda, če b i ostajal vedno na is tem, ne b i b i l zadovol jen, nared i t i je t reba nov l i k o vn i korak , tud i temo je t reba dode­la t i . Drugo leto se bom po vsej ver jetnost i l o t i l novega ciklusa.«

T u d i z zeml jo? »Z zemljo.«

Besed i lo i n s l i k a : L e a Menc inge r

C i r i l Zlobec na slovesnosti ob 50-letnici Prešernovega muzeja v V rb i :

SLOVENCEM NIKOLI NI LAHKO IN JIM TUDI NIKOLI NE BO

M i n u l o soboto popo ldne je b i l a ob c e rkv i c i sv. M a r k a v V r b i slovesnost ob počastitvi jub i le ja , 50-letnice Prešernovega muze ja . C i r i l Z lobec : »Ne gre za usodo štirih, k i so m o r a l i v zapor, gre za javno ponižanje s lovenskega naroda , k i je b i l tako opozorjen... Pečat ponižanih i n

razžaljenih...«

V p r i j a znem oko l ju ob cerkv i ­c i sv. M a r k a je b i l a m inu l o sobo­to, natančno petdeset let po tem, ko so Prešernovo rojstno hišo preured i l i v muzej i n ga nadvse slovesno odpr l i , spet jub i l e jna slovesnost. Častitljiva obletnica Preuredi tve Prešernove domači­je je p r i vab i l a v V r b o že dopold­ne številne obiskovalce iz vse . Sloveni je ; ogledal i so s i Prešer­nov muzej i n se napot i l i po poti ku l turne dediščine. P r e d deseti­m i let i je namreč šolsko ku l tur ­no društvo začelo akci jo za ure­ditev pot i m i m o k u l t u r n i h spo­men ikov i n domačij znamen i t ih mož. V s a ta leta so se t rud i l i i n Pot zgledno vzdrževali, a ne le to: n a pot i ku l tu rne dediščine v teh k r a j i h se vedno tud i kaj do-8 & ]a . P r a v zato so b i l i i z redno vesel i turističnega nagelj na , k i n j a ^ a ^ o m u z a s v 0 J a pr i zadeva-

N a sobotni s lovesnost i z l ep im k u l t u r n i m p rog ramom domačih K u l t u r n i h s k u p i n i n zborov je b i l s lavnostn i govornik Ciril Zlobec.

a\ Z l o b e c J e takole pozdrav i l Udeležence slovesnost i : »Zbrali smo se zarad i l jubezni , k i jo ču­t imo ao Prešerna, za rad i spošto­

van ja do njegovega dela, druži p a nas tud i st iska. . . P red petde­se t im i let i , ko je b i l a tu podobna slovesnost, takšna, kakršne Slo­venc i niso še doživeli, je b i l go­v o r n i k Oton Župančič, k i je med d r u g i m dejal: Prešeren je pes­n ik zase, drug i pa so le vrsta..«

C i r i l Zlobec je v nadal jevanju svojega slovesnega nagovora spregovor i l o Prešernu i n našem odnosu do ve l ikega pesn ika .

Opozo r i l je n a pomebnost i n ak­tua lnost predzadnje k i t i ce Zdra -vl j ice, Žive naj v s i narodi. . . Ved­no znova se v podzavest i vrača­mo k pomenu verzov, tedaj, ko iščemo nac ionalno zavest. V tej k i t i c i je najplemenitejša mise l , saj je Prešeren poz iva l n a dobro sosedstvo vseh narodov, n a za­vest i n ponos. S l ovensk i narod se k Prešernu vedno vrača v tre­n u t k i h st iske, saj je v sami slo­v e n s k i zavest i Prešeren take vr­ste pesnik , k i je porojen iz člove­ške in nac ionalne st iske. T u d i pred petdeset imi let i je bi lo ta­ko, n a pragu 2. svetovne vojne, ko so b i l i Nemc i že n a Češkem.

In danes, je dejal C i r i l Zlobec, smo spet v ne razuml j i v i i n ne­smise ln i s t i sk i , ko v politični ro­potarn ic i spreobračamo smise l i n pomen brats tva i n enotnost i , k i tako postajata k l a v r n a laž. Sp r t i bratje smo, eden d rugemu za slab zgled. In če ne moremo b i t i bratje, bodimo vsaj dobr i so­sedje, l ahko pa smo nekoč spet bratje, tedaj ko bo več človeške et ike I n uravnoteženosti. Ob tej priložnosti naj b i govor i l i besede ponosa, a resn ic i je t reba pogle­dat i v oči i n resn ica n i pr i je tna.V

tej s t i sk i smo S lovenc i spet bliž­j i Prešernu. Pesn ik je obupaval , a tud i k l jubova l usodi , las tn i i n narodov i .

K l j u b Cankar j e v emu zanos-n e m u Narod s i bo p i sa l sodbo sam.. . smo S lovenc i ponovno v zadreg i , k o n a m drug i pišejo sodbe i n obsodbe. Žal m i je, je nada l j eva l C i r i l Z lobec, d a se m o r d a zd i dep las i rano , da se n a pros lav i omenja usoda štirih l j ud i , k i so m o r a l i v zapor . A sp l oh ne gre za usodo štirih, a m p a k za javno ponižanje s l o ­venskega naroda . S sojenjem pro t i štirim S lovencem je b i l n a ­rod opozor jen, naj ne dv iga več glav, kot j i h šteje...

S lovenc i se v vseh p re i zku­šnjah najdemo v s t i sk i , konča­mo pa s pečatom ponižanih i n razžaljenih. Prepričan sem, je končal C i r i l Zlobec, da Sloven­cem, k a k o r k o l i s i bomo ured i l i življenje, n i ko l i ne bo lahko... Žrli bomo drug drugega i n h k r a ­t i samega sebe i n d rug i nas bodo p r i t i s k a l i k t l om. Lepo je b i t i S lovenec, n i pa lahko ; n i ko l i n a m n i bi lo l ahko i n n a m tudi v pr ihodnje ne bo...

D. Sedej

Škofjeloški oktet

DESETLETNICA PREPEVANJA Škofja Loka - Škofjeloški oktet bo svoj jubilej - desetletnico - proslavil s samostojnim koncertom v petek, 26. maja, ob 20.30 v

Osnovni šoli Ivana Groharja v Podlubmku.

Svoje rojstvo, svoj začetek, je oktet ustvar ja l postopoma. Najpre j je b i l kvartet . In še mnogo domačega petja željnih l jud i . Zato se je 5. m a r c a 1979 uradno razširil v oktet - bolj lo­ka lnega značaja - d a b i poživil ku l tu rno življenje n a T ra t i . K e r m u je OŠ Cve tko Go l a r l jubeznivo i n brezplačno odsto­p i l a prostor i n g lasbi lo za vaje, so se tud i s am i po imenova l i v Okte t Cve tko Go la r . Predsed­n i ca okte ta M i l a O m a n i n pe-vovodja F r a n c Cu fa r iz Želez­n ikov sta požrtvovalno vztraj­no v i h a r i l a z ok te tom skoz i pr­va opotekava leta življenja. V Času do sedaj je bi lo tud i nekaj menjav pevcev, vendar je veči­

n a osta la zvesta okte tu od za­četka do danes. Največja spre­m e m b a i n gotovo tud i srečno najdenje je b i l nov i pevovodja Tomaž Tozon, k i skuša s svo­j i m iz jemno močnim da rom iz glasov pevcev potegnit i vse najlepše od leta 1986.

Leto 1986 je bi lo sp loh po­membno za oktet. Pevc i so pod nov im vodstvom že p r ip rav i l i samosto jn i koncert . Nas ledn j i je b i l leto kasneje, skupaj z ok­tetom D O . V tem letu so našli tud i pokrov i te l ja Obr tno zdru­ženje Škofja L o k a , k i j i m je re­šilo mnogo finančnih proble­mov, od ka t e r ih je žal mnogo­k ra t odvisno umetniško delo­

vanje in rast l judi . Največ za­slug, da je sodelovanje zažive­lo i n pokrovite l jstvo uspelo, i m a nj ihov predsednik F ranc Šifrar. Okte t se je v sporazum­n i l i s t i obvezal, da bo po svoj ih najboljših močeh pov rn i l obr­t n i k o m finančno breme z re­k l a m n i m i dejanj i ter z zadovo­l jevanjem k u l t u r n i h potreb po lepem petju, kadar s i ga bodo zaželeli. Posebej ve l ja omeni t i dragoceno naklonjenost podje­t ja K r o j , k i oktetu pomaga z iz­b r a n i m i oblačili.

K e r so s svojo kval i teto pre­ras l i loka ine meje, so spreme­n i l i tud i ime. Pos ta l i so Škofje­loški oktet.

V deset ih let ih so pevci na­stopi l i n a oko l i sto pros lavah, rev i jah, praznovanj ih , sreča­n j ih , otvor i tvah, podokn icah i n d rug ih pr i r ed i t vah v občini i n i zven nje. Sodeloval i so tudi p r i jub i l e jn ih pr i r ed i t vah de­lovn ih organizaci j . In ker je smr t končni del življenja, so udeleženi tudi tu - m a r s i k o m u zapojejo poslednjo žalostinko.

Pojejo mars ika j : par t i zan­ske, narodne i n umetne pesmi ter pesmi naših i n d rug ih na­rodov.

P a pr ihodnost? Načrti so. To­da - kdo pa i m a pr ihodnost v zakupu? Počakajmo, kaj bo po­ka za l čas.

J . Berce

KULTURNI KOLEDAR K R A N J - V Prešernovi hiši je odprta razstava l inorezov Maksima Sedeja i n bakrorezov Williama Hogartha. V k l e t i iste hiše razs ta ­v l j a Ji/i Kočica. V galer i j i Mes tne hiše je n a ogled /. ciklus slik in plastik gorenjskih likovnikov iz muze j sk ih zb i rk .

Danes , v torek, se v g radu K i e se l s t e in začenja nada l j e va ln i tečaj kaligratije.

J E S E N I C E - J u t r i , v sredo, ob 18. u r i odpirajo v K o s o v i grašči­n i razstavo Lutka in ustvarjalnost otrok. O t roc i i n vzgoj i te l j i so p r i p r a v i l i k u l t u r n i program.

R A D O V L J I C A - V Šivčevi hiši razstav l ja akad . k i p a r Tone Lapajne.

V fotogaler i j i Pasaža radovljiške graščine razstavl ja jo člani foto - k ino k l u b a A n t o n Ažbe iz Škofje Loke . ŠKOFJA L O K A - V petek ob 20. u r i bodo n a Loškem odru ponov i l i G . B . S h a w a Pigmalion v režiji Lo j ze ta D o m a j n k a .

Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan razen ponede l jka od 9. do 17. ure.

V ga ler i j i Z K O - Knjižnica razs tav l ja l i tograf i je Lucijan Bra-tuš. TRŽIČ - V Pav i l j onu N O B razs tav l ja k ipa r Janez Lenassi. V K u r -n i k o v i hiši je n a ogled razs tava Lendavsko lončarstvo in ličkar-stvo. DOMŽALE - J u t r i , v sredo, ob 19.30 v Knjižnici Domžale odpi ra jo razstavo akvare lov i n s k u l p t u r Josipa Šimica.

KONCERT V ŽUPNIJSKI CERKVI K r a n j - Danes , v torek, ob 20. u r i bo v župnijski c e rkv i koncer t , n a ka t e r em bosta nastop i la organist M i l k o B i z j ak i n v io lon is t A n d r e j Božič. N a p r og ramu so de la J . S. Bacha , G . F. H a n d l a , T . A l b i n o n i -j a i n G . A . Sgatberoni ja .

POMLADNO SREČANJE PLESNIH SKUPIN

K r a n j - K o n e c tega tedna, v petek, 26. maja , ob 18. u r i se bo v Prešernovem gledališču K r a n j srečalo 10 p l e s n i h s k u p i n n a

p lesnem srečanju Goren j ske .

S k u p i n e , k i so bi le za to reg i jsko predstavo i zbrane na občin­s k i h srečanjih, se bodo potegovale za udeležbo n a republiškem sre­čanju p l e sn ih skup in , k i bo sredi j u n i j a v N o v e m mestu . S k u p i n e i z K r a n j a , B l eda , Mengša i n Tržiča so pr ip rav i l e 14 plesov. P reg l ed p lesne dejavnost i bo vsekakor zelo pester, saj se skup ine ukvar j a ­jo tako z d i sko p lesom, jazz ba le tom, m o d e r n i m i z r a z n i m p l e som i n podobno.

Ob 20.15 p a bo še predstava Vse , k a r ste že vedel i o sebi , p a ste pozab i l i , s katero se je sred i decembra l a n i p r em ie rno predsta­v i l a prav v Prešernovem gledališču nova gledališko p l esna s k u p i n a BURKALIŠČE S E S T E R K R A N J S K I H . P reds tava - sodobni i z raz p lesa , igre i n glasbe - je imen i tno uro trajajoče k ipenje g iba, pe­s m i , žive glasbe, vse skupaj povedano n a svež, ne t rad i c i ona len na­čin.

L. M .

IZVIRNOST IN UMETNIŠKO OBLIKOVANJE

Tržič - V K u r n i k o v hiši bo do 9. j u n i j a na ogled bogata razs tava l endavskega lončarstva i n ličkarstva. P r i p r a v i l a sta jo Skupščina občine L e n d a v a i n Zavod za ku l tu ro i n izobraževanje Tržič. Prof . dr . Matjaž K m e c l je n a otvor i tv i deja l , da l ahko tud i tako kakovo­s t n a razs tava pomen i de j ansk i ko rak v Evropo, saj evropske stat i ­s t ike pravi jo , da je lončarstvo četrta gospodarska dejavnost po obra tu kap i ta la . Tega se zavedajo tud i v Lendav i . P redsedn ik tam­kajšnjega izvršnega sveta Jože K u r o n j a je ob tej priložnosti pove­da l , da namerava jo p r i n j ihov i O p e k a r n i odpret i poseben oddelek z a mojstre lončarske obrt i . E d e n od n j ih - M a r j a n Cojhter (njegovi so tud i u n i k a t n i i zde lk i n a s l ik i ) - je ob iskova lcem razstave poka­za l , k a k o n a lončarskem ko lov ra tu obl ikuje g l ino. Lendavčani so n a razstavo pr ipe l ja l i tud i nekaj p r imerkov iz nj ihovega muze ja .

Besed i lo i n s l i k a : M i r k o Kunšič

PESEM V SLIKI Škofja L o k a - V Ga l e r i j i Z K O - Knjižnica je prav zdaj z a n i m i v a razs tava : akad . s l i ka r L u c i j a n Bratuš razs tav l ja c ik lus l i tograf i j Podobe besed, k i je nas ta la ob pesniški z b i r k i B r a n k a M i k l a v c a R e k e potujejo v nebo.

Iz umetniškega srečanja m e d igra lcem i n p e s n i k o m B r a n k o m M i k l a v c e m ter s l i ka r j em Bratušem (doma je i z V ipave , za seboj p a i m a že ve l iko nag rado za ka l igra f i jo n a X X . l i k o v n i h srečanjih v Subo t i c i le ta 1982) so nastale Podobe besed: s l i k a r je ka l i g ra f sko i zp i sa l pesnikove besede i n j i m z raven dodal še svoje videnje.

B r a n k o M i k l a v c je ponud i l s l i ka r ju i n g ra f i ku ter ka l i g ra fu v obdelavo svojo pesnitev Reke Potujejo v nebo i n oba sta se odločila z a izbor iz c i k l a Besede Bogu . Že zopet b i l ahko zap isa l i , da je pes­n i k z besedami : »Iskal sem te, da b i šla skupaj n a pot, da b i skupaj nos i l a svet v sebi...« i z zva l s l i ka r j a , da sta skupaj:. . . »izpela na j in spev v nebo i n ljudem...« P e sn ik suger i ra s l i ka r ju : »Iščem točko, poslednjo točko vseh i zgub l j en ih pot i . M i r . M i r . Z a kra tek h ip m i ­r u . Povejte m i , kje je t iho znamenje na zeml jev idu življenja, k i ga ne najdem!« Če ga n i našel pesnik , potem je našel m i r s l i ka r , našel ga je v znamen ju , v svoj ih l i tograf i jah, v svoj i u m i r j e n i ka l i g ra f i j i . Če pesn ik išče nekje obraz, ga s l i k a r najde, a ga zakr i j e v svoj l i ko ­v n i znak , v svojo novo ka l i g ra fsko prispodobo, skora j da iz njega izriše novo črko na novo abecedo, k i že zopet govor i s pe sn ikom: »...ti dopustiš, da hrepenimo v neznano...«

Andre j Pavlovec

ureja LEA MENCINGER

t o v a r n a v i j a k o v

p l a m e n k r o p a

Odločili smo se za nov in učinkovitejši pristop k obvladovanju in širitvi poslovnih procesov, predvsem pa: — sodoben koncept obvladovanja kakovosti — stroškovno računovodstvo — marketing — računalniško načrtovanje in obvladovanje

proizvodnje — razvoj izdelkov in tehnologije — integralni računalniško podprt informacijski sistem

Zato k sodelovanju oziroma evidentiranju možnih sodelavcev za posamezna področja vabimo

D I P L O M A N T E V S E H

S T O P E N J

N A S L E D N J I H S M E R I

strojništva, metalurgije, matematike, ekonomije,

p rava Če ste pripravljeni po principih podjetništva združiti svoje znanje in sposobnosti za doseganje skupnih ciljev, nas pokličite na telefonsko številko (064) 79-461 — kadrovska služba.

T o v a r n a obutve »Peko« Tržič, Ste M a r i e aux mineš 5, 64290 Tržič, razpisuje J A V N O L I C I T A C I J O osnovn ih sredstev, k i bo v petek,2.6. 1989

ploščata šivalna stro ja P F A F F —- 141/900, i z k l i c n a cena za k o m a d 4.800.000 ploščate šivalne stroje P F A F F — 141, i z k l i c n a cena za k o m a d 4.000.000 ploščate šivalne stroje P F A F F — 483, i z k l i c n a cena za k o m a d 8.000.000 ploščati šivalni stroj c ik-cak P F A F F — 238, i z k l i c n a cena 6.400.000 ploščata šivalna stroja grobi šiv P F A F F — 543, i z k l i c n a cena za k o m a d 6.400.000 sto lpast i šivalni stroj kan t i ran j e P F A F F — 191, i z k l i c n a cena 6.400.000 stolpaste šivalne stroje kant i ran j e P F A F F — 471, i z k l i cna cena za k o m a d 9.600.000 stolpast i šivalni stroj dvo ig lavka P F A F F — 194, i z k l i c n a cena 7.200.000 ploščata šivalna stro ja S I N G E R 31 K 18 31 K 48, i z k l i cna cena za k o m a d 980.000 ploščati šivalni stroj našivanje t r a k u U N I O N S P — 51400, i z k l i c n a cena 4.800.000 desnoročni šivalni stroj i zvedba — c i l inder A D L E R — 205/25, i z k l i c n a cena 20.000.000 šivalni stroj našivanje not ran j ikov S T R O B E L — 141/23, i z k l i c n a cena 8.400.000 stroj za zagibanje U S M — T C F , i z k l i c n a cena 15.000.000 stroj za izenečevanje — cepljenje F O R T U N A — UAF/470, i z k l i c n a cena 80.000.000 stroj za polaganje t r a k u U S M — B U U R — 6, i z k l i c n a cena 6.000.000 aparat za akt i v i ran je kap ic U S M — ZVH/843, i z k l i c n a cena 300.000 s t i ska ln i ca za podplate dvomestna S C H O N — 52, i z k l i c n a cena 2.500.000 s t i ska ln i ca za podplate dvomestna M E C U A L — ID/75, i z k l i c n a cena 10.000.000 s t i ska ln i ca za podplate dvomestna U S M , i z k l i c n a cena 8.000.000 stroj za ostrgovanje P E K O , i z k l i c n a cena 1.600.000 stroj za ostrgovanje P E K O , i z k l i c n a cena 480.000 stroj za ostrgovanje P E K O , i z k l i c n a cena 340.000 stroj za ostrgovanje — brušenje lesa E L L E G I — G L — 14, i z k l i c n a cena 1.280.000 stroj za obrezovanje i z t i sa n a podp la t ih C O L L I — GP/8, i z k l i c n a cena 2.400.000 stroj za obrezovanje i z t i sa n a podp la t ih C O L L I — GP/8, i z k l i cna cena 1.600.000 stroj za izdolbl jenje utorov v not ran j ik M O H R B A C H — 48/A, i z k l i c n a cena 3.200.000 stroj za rezkanje nape tn ikov M O H R B A C H — 88, i z k l i cna cena 3.200.000 stroj za h ladno po l i ranje — krtača P E K O , i z k l i c n a cena 160.000 stroj za cv ikan je opetja A L B E K O — 427, i z k l i c n a cena 80.000.000 stružnica F I S C H E R — 100, i z k l i c n a cena 4.000.000 pnevm. aparat i za spenjanje s sponkami B E A — 97/25, i z k l i cna cena za k o m a d 3.000.000 stroj za ostrgovanje — brušenje lesa E L L E G I — G L — 8, i z k l i c n a cena 1.280.000 stroj za rezkanje ŽIČNICA, i z k l i c n a cena 1.280.000

1— 2 dva 3 - 6 štiri 7 - 9 t r i 10 11- - 1 2 dva 13 14- - 1 7 štiri

18 L9 - 2 0 dva 21 22

23 24 25 že 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37

38 39 40 41 42 —45 štirje

46 47

L i c i t ac i j a bo v petek,2.6. 1989,ob 11. u r i v T o v a r n i obutve »Peko« Tržič, Ste M a r i e aux mineš 5 — recepci ja. Og led strojev je n a dan l ic i taci je od 8 do 9.30 ure . Varščino v višini 10 % od i zk l i cne cene bodo interesent i l ahko položili do 10.30 ure . N a k u p bo poteka l po s is temu »VIDENO—KUPLJENO«, zato kasnejših rek lamac i j ne bomo upo­števali. Če kupec odstopi od n a k u p a , n i m a pravice do povračila varščine. V prodajni ceni n i vključen pro­metn i davek. Prav ico sodelovanja imajo vse polnoletne fizične osebe, k i so v predp isanem r o k u vplačale varšči­no i n pravne osebe katere so predložile poobjasti lo ter bar i rane čeke. K u p n i n o i n pripadajoči p rometn i davek je treba vplačati v 8 (osmih) dneh od l ic i taci je n a žiro ra ­čun, k i bo naveden n a predračunu. Izdaja kup l j enega b laga bo možna samo n a podlagi d oka z i l a o vplačilu od 5.6. do 9.6. 1989 od 10. do 12. u re .

D O S L O V E N I J A S P O R T , expor t - impor t , zastopstva, p. o. L J U B L J A N A , D a l m a t i n o v a 1

K o m i s i j a za de lovna razmer ja vab i k sodelovanju novega sodelavca za opravl janje del in nalog

V O D J A P E J E S E N I C E

Poleg splošnih pogojev, določenih v zakonu se zahteva iz­polnjevanje še nas ledn j ih :

— srednja šola ekonomske , komerc ia lne a l i druge ustrezne smer i

— stopnja zahtevnost i pok l i ca V . — 3 leta de lovn ih izkušenj — 3 mesečno poskusno delo De lovno razmer je se bo sk len i lo za nedoločen čas.

P i sne pri jave z dokaz i l i o izpo ln jevanju pogojev naj kand ida t i pošljejo v 8 dneh na naslov: Slovenijašport, export- import , za­stopstva, p.o. L J U B L J A N A , Da lma t inova 1. Kand ida t e bomo o i z b i r i obvest i l i v 30 dneh po objavi .

• S Ž V E R I G A L E S C E K a d r o v s k a služba

K o m i s i j a za de lovna razmer ja objavl ja prosta de la i n naloge

K O M E R C I A L I S T A V P R O D A J I III. Pogoj i : — d ip l om i r an i ekonomis t — d ip l om i r an i s t ro jn i inženir — e k o n o m i s t ; 2 — 3 leta de lovn ih izkušenj — inženir strojništva, 2 — 3 leta de lovn ih izkušenj

K a n d i d a t i naj vložijo p ismene pr i jave n a kadrovsko službo SŽ Ve r i g a Lesce v 10 dneh po objavi . K a n d i d a t i bodo sezna­n jen i o rezul ta t ih objave v 15 dneh po pre teku pr i javnega ro­k a .

I S K R A -I N D U S T R I J A Z A ELEKTRIČNA O R O D J A K R A N J , p. o. K r a n j , Savska l o k a 2

Z a delno avtomatizaci jo montažnih del , posluževalnih strojev i n povezav posamezn ih strojev v l ini je , s katero v de lovni or­gan i zac i j i načrtujemo v p r ihodn j ih l e t ih rac ional i zac i jo svoje pro izvodnje želimo pr idob i t i več

D I P L O M I R A N I H INŽENIRJEV I N INŽENIRJEV STROJNIŠTVA

Če vas pro jekt i ranje i n vodenje izdelave t a k i h naprav ter so­delovanje p r i razvo ju nov ih i zde lkov zan ima , če že imate ne­kaj (ustreznih) de lovn ih izkušenj i n se lahko akt i vno sporazu-metave v angleškem a l i nemškem j e z i ku , potem nas pokličite po te lefonu (064-22 221, int . 23-29) a l i p a n a m svojo ponudbo pošljite n a naslov: I sk ra Industr i ja za električna orodja, Splo-šno-kadrovsko področje, S a v s k a l oka 2, 64000 K r a n j .

Sergej Nikitič Hruščov

U P O K O J E N E C

Z V E Z N E G A R A Z R E D A 17

Prevedla S. P. in E . T.

»Pravkar sem prišel s slovesnega zasedanja. Nas t op i l je N i k i t a Sergejevič, si jajno je govoril,« je r eke l Ignjatov.

N i s e m ver je l svo j im ušesom. Ka j takega že dol­go n i s e m slišal. Zadnje čase o n jem sploh n i govo­r i l drugače kot o »Hrušču«, sedaj pa — »Nikita Sergejevič... je govor i l sijajno...« T a preobrat m i n i b i l pogodu. Tr idesetega septembra sem spet tele­f on i r a l Ignjatovu. V duši m i je bi lo nemi rno . N iko ­laj Grigorjevič je s a m dv ign i l slušalko.

»Kaj je?« me vpraša. »Videl sem svetlobo v o k n i h i n sem s k l e n i l pre­

v e r i t i , če v s tanovanju n i nepovabl jen ih gostov. Dovol i te , da odčitam podatke s števca.«

»Dobro, dobro. To boš nared i l j u t r i . Ignjatov je, ne d a b i dokončal stavek, odložil slušalko. Očitno se je hote l d i s tanc i ra t i od mene. No...glejte, to je pravzaprav vse.«

Go l j ukov je i zv l eke l robec i n si obr isa l potno čelo.

Odložil s em pero i n s i začel razg ibavat i otečene prste . P r ed menoj je ležal kup listov, pop i san ih z okrajšavami, nedokončanimi besedami, — zelo s em hi te l , prizadevajoč s i , da ne b i i zpus t i l n i t i ene same besede.

V kab ine tu je zav lada la napeta tišina. M i k o j a n je zamišljeno sedel, ne d a n a m a b i iz­

kazova l kakršnokoli pozornost. Z m i s l i m i je b i l da-

uredništvo tel. 21860

leč proč. Napos led se je obrn i l k nama , z odločnim i z r a zom na obrazu, oči so se m u bleščale.

»Hvala v a m za poročilo, tovariš...« Anas t a s Ivanovič je u m o l k n i l i n me pogledal . »Goljukov, Vas i l i j Ivanovič Goljukov,« sem h i ­

tro i n napo l šepetaje dodal jaz. »Goljukov,« je zaključil M i k o j a n . »Vse, ka r ste

povedal i je zelo pomembno. R a v n a l i ste kot p rav i komun i s t . U p a m , da v a m je jasno, da je vaše poro­čilo u r a d n a zadeva in da s i z n j im nalagate ve l iko odgovornost.«

»Sprejemam vso odgovornost. P reden sem da l to iz javo, sem dolgo razmišljal i n prever ja l same­ga sebe, i n sem popo lnoma prepričan v resničnost svo j ih navedb. K o t komun i s t i n čekist n i s em mo­gel postopat i drugače,« je odločno odgovor i l Go l ju ­kov.

»To je dobro. Ne s u m i m , da n a m ta obvest i la dajete z dobr im i name n i i n se v a m zanje zahva l ju­j e m . R a d b i samo reke l , da m i poznamo tud i N iko ­la ja Viktoroviča Podgornega i n tudi L eon ida Iljiča Brežnjeva i n A l e k s a n d r a Nikolajeviča Šeljepina i n druge tovariše kot poštene komunis te , k i so ve­l i ko let v laga l i svoje si le v dobro našega l judstva, v dobro Komunistične part i je i n da se bomo tud i vnapre j ved l i nasprot i n j i m kot nasprot i našim so-borcem v s k u p n i borbi.«

K o je v ide l , da sem odložil pero, je Anas tas Iva­novič k ra tko reke l :

»Zapiši, ka r sem povedal!«

B i l sem začuden: k o m u je b i l a namen jena tak­šna bombastična deklarac i ja? Go l jukov je govor i l o svoj ih s u m i h , te besede pa so izničevale vse, ka r je bi lo rečeno.

Vas i l i j Ivanovič je vznemir jeno pogledal M i k o -j ana . Iz oči m u je s i ja l s t rah. J a z pa sem, kdove ko-likič že, pomis l i l na to, čemu sem se brez potrebe vmešaval v to zadevo.

Anas tas Ivanovič je vs ta l in tako da l vedet i , da je pogovor končan.

»Če boste ime l i kakšna dopo ln i la a l i novost i , te­lefonirajte Sergeju. K o vas bomo potreboval i , vas bomo poklicali,« i n potem, obračajoč se name, — »uredi zap isn ik pogovora i n m i ga izroči. Tret jega l e t im v Picundo.«

»Tudi jaz bom šel t ja, t a m bom preživel do­pust,« sem odgovori .

»Tja boš tud i pr inese l zap isn ik . N i k o m u r ga ne pokaži, nobenemu človeku. O vsem b o m povedal N i k i t i Sergejeviču, posvetovala se bova.«

Anas tas Ivanovič je Go l jukovu podal roko. »Sergej vas bo odpeljal.« Po močno razsvet l jenem stopnišču sva se spu­

s t i l a v prazno predsobo. H i t r o sva se ob lek la , da naju ne b i kdo opaz i l . A hiša je b i l a p razna . Vas i l i j Ivanovič je b i l nervozen, t rud i l se je, d a b i s k r i l svojo razburjenost , a od tega je b i l le še bolj nervo­zen.

Sed la sva v avto. »Anastas Ivanovič m i n i verjel . Zastonj sva pr i ­

šla,« je Go l jukov r eke l ogorčeno. M i r i l s em ga: »Postopali ste popo lnoma prav i lno . Zadnje be­

sede so imele značaj splošne deklarac i je . Dok l e r vsega ne prever i , Anas tas Ivanovič n i hotel vreči sence n a člane prez id i ja C K .

Vas i l i j Ivanovič m i n i ugovar ja l , a v idelo se m u je, da je zelo potrt. Dogovor i la sva se, da s i bova, če bo potrebno, te le fonirala, i n se nato razšla.

Go l jukova n i s e m več v ide l . Dogodk i so se hi tro začeli odvi jat i s takšno hitrostjo, da do novega sre­čanja n i prišlo.

Zelo me je skrbe lo za njegovo usodo — Ignja­tov je gotovo vse vedel i n se n i obotavl ja l obraču­

nat i z »izdajalcem«. In če so ga zaprl i? Po o v i n k i h sem kasneje zvedel , da je Vas i l i j Ivanovič i m e l ne­pr i je tnost i , a da se resneje z n j im niso ukva r j a l i i n ga k m a l u pus t i l i p r i m i r u . Na j ine pot i se niso več srečevale.

Nas lednje ju t ro sem b i l , kot ponavadi , v službi-P r ed odhodom n a dopust je bi lo nujno i zpo ln i t i vse zadolžitve, i n kot običajno se je nakopičilo ve­l iko de la — en i pro jekt i so se zaključevali, drug i začenjali. In k a r je bi lo najpomembnejše, nujno je bi lo ured i t i s tenogram pogovora.

K a r se dešifriranja tiče — dešifriral ga bom sam. A k a k o naprej? N a p i sa ln i stroj ne z n a m pi ­sat i , da p a b i skr i vnos t zaupa l tu j emu človeku, ne s m e m n i t i pomis l i t i . Seveda i m a m o u rad s p isa ln i ­m i stroj i , v ka t e r em prepisujejo najbolj zaupne dokumente . A l i naj d a m nj im? Ne, preveč je tvega­no. T r eba bo p isa t i n a roko. Mo j rokopis je zanič, a izb i re n i .

Razpros t r l s em papir je i n se lo t i l de la . P i sa l sem razločno, skora jda s t i s k a n i m i črkami. Napre­dova l sem počasi. Spomin ja l s em se vsakega stav­k a , t r u d i l s em se, da ne i zpus t im n i t i besede. Po­stopoma sem se vpe l ja l v posel,-pogovor se m i j e

ne izbr i sno v t i sn i l v spomin . S t r a n za stranjo se je po ln i l a z v e l i k i m i črkami. Od nekje se je pr ik rad lo občutje lastne pomembnost i , udeležbe v reševanju problemov državnega pomena. M i k o j a n je sedaj še v P i c u n d i , onadva bosta že ugotovi la , kaj je kaj in spre je la vse potrebne odločitve.

In že sem p r i zadnj i s t ran i . Izjavo Anas tasa Ivanoviča sem i zpust i l , ke r se nekako n i u j ema la s splošnim tonom suhega naštevanja dejstev. Saj ne pišem deklarac i je , pač pa poročilo.

S k r b n o sem zložil popisane l iste. Dobro je iz­padlo, n i bi lo težko bra t i . Vse črke so čitljive, ra­zločne. Spre le te la me je mise l : »Moral b i podložiti indigo i n naprav i t i d rug i izvod.« A sem je takoj za­vrge l : »Čemu? Dokumen t je strogo zaupen. K a j , če b i k o m u prišel v roke?« V t i s tem t r e n u t k u s i n i sem mogel predstav l jat i resnične usode tega zapisa. Po t em je bi lo vse treba obnav l ja t i n a osnov i moj ih beležk, dobro je, da j i h n i s em sežgal.

Torek, 23. maja 1989

Naš bio-vrt

7. stran mmmmssaLAB

VPLIVI LUNE IN PLANETOV P R A V J E , D A V E M O

St rokovn jak i danes postreže­jo že z d n e v n i m se tven im kole­darjem, da se natančno ve, kdaj sadiš a l i seješ povr tn ine , k i dajo korenino, p lod, l ist, cvet, povedo celo, ka t e r i d an je najbolje nič sadit i a l i sejat i . Seveda moramo tak ko ledar ime t i vedno p r i r o k i . M a r i j a O m a h e n , S l ovenka , k i ži­v i v Švici i n občasno pr iha ja v domovino, d a spregovor i našim l judem o novost ih v bio-vrtnar-jevnju, je v svoj i d robn i knjižici Moj bio-vrt zap i sa la p ras ta ra kmečka izročila o setvah. Zelo preprosta so i n najbolje je, da s i j i h zapomnimo .

— Vse ras t l ine , k i morajo b i t i pokr i te z zemljo, da ne po­stanejo ze lene (k romp i r , k o ­renje) sejemo a l i sad imo ob zadn jem kra j cu .

— G r a h sejemo ob zadn jem kra j cu (da bo po ln i n zdrav) .

— Fižol sad imo ob mla ju . *~ K r o m p i r j a ne sad imo ob p r ­

v em k ra j cu (zrasel b i samo v zelenje). S a d i m o ga ob z a d ­n jem k ra j cu (da bo s i l i l v zemljo).

— Ce sadiš zelje ob mla ju , ga boš i m e l dovol j z a l jud i i n za prašiče.

— Jab lane je t reba sad i t i ob pr ­vem k ra j cu .

Ob p r v e m kra j cu sad imo žive meje i n grme. V i n s k o trto je treba obrezat i ob p r v em kra jcu . V r tn i c e , k i naj cveto v pozno jesen, hočejo b i t i obrezane a p r i l a p r i po ln i l u n i . Popke je t reba od l omi t i a l i odrezat i maja, tud i ob po ln i l u n i .

" V zadn j ih l e t ih so natančno ugotav l ja l i kozmične vpl ive n a rast i n rodovitnost neka te r ih ras t l in , " piše v svoj i knjižici M a ­r i ja O m a h e n . "Vrs to let so preiz­kušali iste ku l ture . M e d n j i m i je tudi k romp i r , za katerega so ho­tel i dognat i , kakšen i n kolikšen bo pr ide lek, če ga sadimo ob ra­zličnih l u n i n i h fazah i n različnih konste lac i jah L u n e i n planetov. Rezu l ta t i so pokaza l i , da je bi lo k romp i r j a , k i je b i l sajen v času ugodne konstelaci je , ka r za 33 odstotkov več v pr imer jav i s t i ­s t im, k i je b i l sajen v neugod­nem času.

Pot okrog Zemlje vodi Luno v 27,3 dneh m imo dvanajs t ih zvezdnih znamenj našega son­čnega s is tema. V tem času so po mnen ju opazovalcev kozmični vp l i v i na Zeml jo i n rast l ine zelo različni.

Poz i t i vno vpl ivajo na l istnate rast l ine zvezdna znamen ja ra ­k a , r ibe i n škorpijona. N a boljši razvoj plodov dobro vpl ivajo znamen ja ovna, leva in strelca. Znamen ja b ika , device i n kozo­roga pozi t ivno vplivajo n a raz­voj r a s t l i n sk ih koren in . K a d a r je L u n a v območju device, vod­nar ja i n dvojčkov, je čas ugoden za setev i n saditev ras t l in , k i j i h gojimo zarad i nj ihovega cvetja.

Raz i skova l c i teh vpl ivov n a Zeml jo i n rast l ine so prepričani, da tu ne gre za praznoverje. K a ­kor ne more b i t i praznoverje dejstvo, da sta p l i m a i n oseka vzrok L u n i n e g a vp l i va na morje.

Iz opazovanj sklepajo, da so za te L u n i n e vpl ive bolj spre­jeml j ive n a biološko obdelani zeml j i pr ide lovane rast l ine. Ro­dovitno zemljo naj b i pred setva­m i i n d rug im i del i površinsko zrah l ja l i . Men i jo , da je potem zeml ja občutljivejša za vpl ive iz vesolja.

Za uspevanje ras t l in v bio-vr-tu pa je v tem pogledu, poleg L u ­n i n i h faz i n planetov, pomem­ben tudi položaj L u n e na nebes­nem svodu. Če večkrat opazuje­mo L u n i n o pot, ugotovimo, da je L u n a na nebesnem svodu včasih višje, drugič pa nižje. Nap rav i

torej večji a l i manjši lok n a ne­bu. Torej je treba p r i določanju ugodn ih a l i neugodnih dn i za de­la n a bio-vrtu upoštevati tud i ta faktor.

V biološkem kmet i j s t vu so na­tančneje opazoval i tud i vp l i v v r emena . Dnev i , k i so b i l i po ko­ledar ju ugodni za setev a l i sadi­tev p lodovn ih ras t l in , so b i l i na­vadno toplejši od drug ih . Dnev i za saditev ko r en inas t ih ras t l in so se nag iba l i k h l adnemu vre­m e n u i n s l anam. K o je b i l čas ugoden za setev i n saditev cve­t n i h ras t l i n , so b i l i dnev i prete­žno sončni i n j a sn i .

Iz tega s ledi , da se na "vre­m e n s k e m " področju ku l ture de­lijo n a štiri skup ine : l istnate, k o -reninaste , p lodovne i n cvetne.

M e d l is tnate zelenjaveštejemo vse vrste solat, špinačo, motovi­leč, vse vrste ze l jnat ih ras t l in , tud i ko lerabico i n cvetačo, por ter vsa zelišča.

Ko ren inas t e zelenjave so ko­renje, ze lena, rdeča redkv ica , be la i n črna redkev, črni ko ren , rdeča pesa, repa, čebula, česen i n k r omp i r .

M e d p lodovne zelenjave uvrš­čamo grah, fižol, sojo, bučke, k u ­mare/paradižnik, papr iko , jajče-vec. P ra v tako pa tud i vse vrste jagodic j a i n sadja.

MINERALNE SNOVI

DOMUS predstavlja novosti v umetnem usnju

VIST IN K R A N T E X Ljubljana, maja - V pros tor ih Potrošniško in format ivnega centra Do-mus, n a K a r d e l j e v i 2 v L jub l j an i , je te dn i odprta razstava umetnega usnja v is t i n k ran t ex Save K r a n j pod nas lovom "Spremen imo svoj odnos do umetnega usn ja " .

N a razs tav i je p r i k a z a n nov program umetnega usnja , k i ga v Savi proizvajajo pod blagovno znamko V I S T in pomeni s svojo kva l i ­teto i n p r i j e tn im ot ipom izredno dobro dopolni lo o z i roma nadomest i ­lo pravega usn ja p r i mode rnem t rendu ob l ikovanja in d iza jna v po­hištveni indus t r i j i . T u pa je predstav l jen tud i p rogram K R A N T E X , mater ia l , k i je p r ime r en predvsem za športno konfekci jo . Znano je, da ta mate r i a l ne prepušča vode i n vetra, navzven pa prepušča tele­sno vlago.

P ra v danes, v torek, 23. maja, ob 10. u r i bo na razstav i poslovno srečanje, k jer bodo s t rokovn jak i Save daja l i vse potrebne in formaci ­je o teh nov ih p rog ramih umetnega usnja . Razs tava bo odprta še da­nes i n j u t r i od 9. do 12. i n od 16. do 19. ure (razstavni prostor i Domu-sa so pod a r k a d a m i t ik ob uršulinski ce rkv i v L jubl jani ) .

MODA Tudi letošnje poletje bo vro­

če, obetajo. In če nismo več ro­sno mladi, pa tudi kilogramov se je malo preveč nabralo, po­skusimo vse skupaj skriti pod ohlapno pisano bluzo in v širo­ke bele platnene hlače. Bluza, ki jo predstavljamo, je zelo enostavnega, ravnega kroja, z "V" izrezom, zapenjajo pa se z drobnimi bisernimi gumbi. Poudarek pa je na materialu: bluza naj bo, če je le mogoče, iz lahke prave svile.

***

M i n e r a l n e a l i rudn inske snov i so negorl j ive sestavine te lesa i n hrane. V te lesu niso enakomerno razporejene. So v ce l i cah i n v te­l e sn ih tekočinah. Podvržene so s ta ln i menjav i a l i presnov i , izločajo se tud i s t e l e sn imi tekočinami (znojem). Izgube moramo k r i t i s h ra ­no. Po t reba o r gan i zma po m i n e r a l n i h snoveh je različna. O d v i s n a je od tega, a l i j i h rab i o rgan i zem samo za presnovo a l i tud i za ras t i n druge naloge, kot so nosečnost, dojenje, bolezen. Z a rast, razvoj i n zdravje ne zadostujejo samo o rganska h ran i l a , potrebne so n a m tud i m inera lne snov i .

NATRIJ Natr i j je v o rgan i zmu vezan n a k lor , torej v ob l i k i k u h i n j s k e so­

l i . Večji de l so l i je raztopl jene zunaj cel ic, nekaj je je tud i v ce l icah. N j ena g lavna naloga je vzdrževanje osmotičnega p r i t i s k a t e l esn ih tekočin. Pospešuje izločanje želodčnega soka . Topl j ivost be l j akov in je odv i sna od pr isotnost i nat r i j a . Nekatere se topijo samo v k i s l i n a h . Dal je je potreben natr i j za vzdrževanje ravnotežja med b a z a m i i n k i s l i n a m i i n za izločanje bazičnih sokov trebušne s l inavke i n tanke­ga črevesa. R a z e n tega pospešuje delovanje fermentov skup ine ami -laze, k i prebavl jajo ogl j ikove h idrate .

Natr i j uživamo v ob l i k i kuh in j ske sol i , k i je rab imo 3 do 5 g n a dan . Vsebuje jo jo v sa živila, vendar r a s t l i n s k a manj kot živalska. V mešani h r a n i je že po narav i dovolj sol i . S sol jenjem prekoračimo potrebo o r gan i zma po sol i . Dodajat i pa jo je t r eba osebam, k i so pre­utrujene od hoje, se močno potijo, so močno i n dalj časa b ruha l e a l i imajo d r i sko . Ma l c e s lana pijača preprečuje sončarico i n stopnjuje delovno sposobnost. Tra jno preobi lno soljenje je zdrav ju škodljivo, ke r vod i do zadrževanja vode v tk i vu , zvišanega k r vnega p r i t i s k a , obolenja ledvic i n preobremeni tve srca.

P O S K U S I M O Š E M E

TOPLI KRUM Z ZELIŠČNIM NAMAZOM

Potrebujemo stručke za hot dog a l i f r ancosk i k r u h , približno 25 dag n a osebo i n za namaz margar ino "Soft " a l i "Dobro j u t r o " a l i su­rovo maslo , zelišča pa po okusu - drobnjak a l i peteršilj, or igano, če­sen, čebulo, mater ino dušico, šatraj - s k r a t k a , možnosti je ve l iko . Z a dosol itev v z em imo vegeto, i n za začin poper a l i papr iko .

K r u h narežemo n a poševne rez ine, tako da se še drže skupa j . M a r g a r i n o penasto zmešamo, dodamo sesekl jane dišavnice, k i smo si j i h i zb ra l i , ščepec vegete, začinimo s poprom a l i papr iko , če želimo pikantnejši okus. Posamezne zareze namažemo, j i h s t i snemo s k u ­paj i n štručko zavi jemo v a lu folijo. Tako pr iprav l j ene štručke čez noč postav imo v h l ad i ln ik i n nas lednj i dan na žaru opečemo po 5 m i ­nut na v s a k i s t ran i (kar v folij i ) . L a h k o pa spečemo tud i v pečici, ko dobimo goste.

Tako je p i k n i k dost i cenejši, i zdaten i n zelo zajeten, čeprav n i mesa. Če p a i m a m o od j esen i še kaj pas ter i z i ranega sadnega soka, bo kos i lo n a t r a v n i k u popolno - n a m piše naša b r a l k a S l a v i c a P. S K o k r i c e p r i K r a n j u .

REZERVIRANO ZA ZVEZDE

Živjo! O ameriški pevk i M a d o n n i se govori že

lep čas. P r ed pe t imi leti je prodr la na glasbe­no sceno z uspešnico L i k e a v i r g in , letos pa je spet osvoj i la pop lestvice s h i tom L i k e a Pray-er.

P ravzaprav je M a d o n n i n o resnično ime precej daljše i n zapleteno: M a d o n n a Louise Ve ron i ca Ciccone. M l a d a dama se je rod i la 16. avgusta pred 28 leti v ameriškem mestu Detro i tu . V višino me r i s k r o m n i h 154 centi­metrov.

S sedemnajs t imi let i je odšla v New York , da b i p re i zkus i l a sre-0° na g lasbeni sceni . Sp r va je razb i ja la po bobn ih najstniške skup i ­ne The Break fas t C lub , dokler se n i naveličala i n ustanov i la lastno skup ino E m m y , p r i ka te r i je pela i n i g ra la na k i taro . D a n i n noč je Postopala po s tud i ih i n snemala , končno pa j i je sreča pr i le te la na­ravnost z neba. Dob i l a je najboljšega manager ja Fredd ie ja de M a -£aa, k i je takra t sodeloval z M i c h a e l o m J a c k s o n o m . M a d o n n a je s F r e d d i e j e m posne la pesem L i k e a V i r g i n , k i je čez noč postala uspešnica in se p r e r i n i l a na vod i lna mesta lestvic.

Z a r a d i uspeha te skladbe je M a d o n n a snema la še naprej . D r u ­ga pesem se je imenova la L u c k y Star , k i je m a r s i k o m u šla v uho. Pe­smi so se vrst i le , uspehi prav tako i n nas ta la je prva plošča z naslo­vom Ma d on na .

Po prv i plošči s i je M a d o n n a malo odpočila i n med tem časom sk l en i l a zakonsko zvezo z ameriškim ig ra l cem Seanom Pennom. Ze P ° p r v ih tednih je prišlo do prepirov, vendar je b i l a l jubezen močnej-

D r u g a plošča Madonne je T rue blue, n a ka te r i so zelo znane pe­sm i : T rue B lue , L a Is la Bon i t a , Papa , don't P reach , Open your Hear t , f£ve to Te l i , J i m m y , J immy . . . M e d t e m je posne la tudi f i lm Obupano iščem Suzano, kjer je ig ra la skupaj z Rosanno Arquette i n A d r i a -nom Q u i n n o m .

Tre t ja plošča nos i naslov Who's Tha t G i r l . Posne la je tudi f i lm s tem nas lovom, k i je b i l v A m e r i k i zelo uspešen. Po tem f i lmu je z možem posnela tretjega, Shangha i Surpr i se , k i so ga večinoma sne­ma l i n a K i t a j s k e m .

K o so že vs i m i s l i l i , da bo M a d o n n a potoni la v pozabo, se je le­tos po jav i la s super h i t om L i k e a Prayer . Po tej pesmi je imenova la svojo četrto ploščo, n a ka te r i so še pesmi : Love Song, Che r i sh , Dear J e s s i e , T i l i Dea th do U s Par t in druge.

Zdaj M a d o n n a snema nov f i lm, imenovan D i ck Tracy , k i ga re­žira W a r r e n Beatty .

N a š r a z r e d

Naš razred poreden je za dva, veliko klepetavih jezičkov ima. Vsem učiteljem velika je nad­loga, saj nikoli prav nič ne uboga. Med odmori se po hodnikih podimo, skačemo in se lovimo. Ko pa na koncu pouka zvonec zazvoni, vsi veselo zdirjamo iz šolskih klopi.

S i b i l a Lebar i n R o m a n a Krapš, 5. c r. OŠ I vana G r o -K r a p s , 5. c r. u » 1 har ja Skofja L o k a

Vsem mladim čestitamo za dan, mladosti. Še posebej lep praznik voščimo sed-mošolcem, novopečenim mladincem.

T i t u

Komaj smo vezali besedo za besedo, ime smo tvoje znali prej kot abecedo.

Ko knjige o junakih nam mamica je brala, za vedno tvoja zgodba v srcih je ostala.

Zdaj pojemo o tebi -pesmi nam zvenijo. Ljubezen, delo, znanje naj tebe proslavijo.

Sabina Keršič, 4. a r. OŠ • Kokrica

M. ?UAS)E \

H v a l a za pozdrave. Je b i lo lepo?

Pišite! Čao, Mar j e t a

p o s t a l i s m o m l a d i č l a n i R K

V ponedeljek, 8. maja , smo b i l i sprejet i v mlade člane R K . K o smo Pomal i ca l i , so prišli še učenci 1. b razreda. K m a l u sta prišli dek l i c i , tovarišica i n m e d i c i n s k a sestra. D e k l i c i sta prebra l i , kaj mora de lat i vsak član R K . K o s ta prebra l i , je tovarišica razde l i l a i zkaznice , de­k l i c i p a knj ig ico i n pr iponko . Po tem so odšle, razen medic inske se­stre. M e d i c i n s k a sestra je povedala, k a k o se obvaruješ pred opekl i -n & m i i n kaj m o r a ime t i v s a k a hiša za prvo pomoč p r i nezgodi v hiši.

G r ega H r i b a r , 1. a r. OŠ S i m o n a J e n k a K r a n j , DE Center

U r l *

^CKJ\Xju\K>^rAxy>/ /daj <^ap\xyry\u nxv*

Isu dfr hjcyy^cxu V OUVTULV ^oJ^yy^u.

IXOJ r ^ e x j u v w a ^ ' JUMSV J p o o L ^CKVI

Na gostovanju v zamejstvu Dolgo le tna želja Selčanov po novem šolskem poslopju se je ures­

ničila polet i 1982. Ob otvor i tv i j e prvič nastop i la šolska f o lk l o rna s k u p i n a . Težko je bi lo z izposojanjem na rodn ih noš, zato so se p r i turističnem društvu domeni l i , da j i h bodo šoli k u p i l i . V s a zahva la gre ustanovi te l ju , krojaču Veb ru , k i narodne noše izdeluje. Po nekaj l e t ih se je s k u p i n a predstav i la v nov ih na rodn ih nošah in poimeno­va l i so jo šolska f o lk l o rna s k u p i n a turističnega društva Se lca .

P r e d le tom dn i se je zavzet i vodj i fo lk lore pridružila učiteljica te­lesne vzgoje Gar tner j eva , k i je začela vad i t i ritmično skup ino ob jazz g lasb i i n uspe la sestav i t i enoten kolektivček deklet višjih razre­dov.

Ob letošnjem praznovan ju Prešernovega dne v Železnikih so so­de lova l i tud i pevci iz Rupe-Peč p r i Sovodnju ob Soči i n i z ra z i l i željo, da b i našo fo lk lorno skup ino v ide l i tud i v zamejs tvu. V obeh skup i ­n a h smo začeli pr idno vad i t i . Prišla je nedel ja, 30. apr i la , lep, sončen dan , ko smo odšli na pot. Z n a m i so b i l i tud i nekater i starši i n pred­s t a v n i k i turističnega društva.

V vas i , k jer vs i preb iva lc i govorijo s lovensko i n imajo zelo razv i to ku l tu rno dejavnost, so nas pr i jazno spreje l i . K m a l u so napo ln i l i p r i ­r ed i t ven i prostor. Začel se je p rog ram drugega dne nj ihovega "praz­n i k a frtal je". Najprej je pe l mešani pevsk i zbor iz M i r n a p r i Go r i c i , s l ed i l je pozdravn i govor i n nekaj domo l jubn ih reci taci j . V d rugem de lu je najprej nastop i la naša ritmična s k u p i n a z i z r a z n i m i p les i , za­t em pa še fo lk lo ra s t r em i splet i goren jsk ih plesov. K a k o smo navdu­šili naše brate zamejce, je pokazalo dolgotrajno ploskanje . Predšol­s k i otroci so ob s t ran i p lesa l i , starejšim so se orosi le oči. M n o g i so p r i t i s k a l i n a kamere . Ob zaključku so s i p r eds tavn ik i i zmen ja l i da r i ­l i i n naš predsednik turističnega društva je povab i l n j ihov pevsk i zbor n a našo etnografsko pr i red i tev dan koscev, k i bo v nedeljo, 18. jun i j a , v Se l c ih .

Zahva l ju jemo se našima tovarišicama vod jema za ves t rud i n p r i ­zadevnost, k a k o r tudi turističnemu društvu, k i n a m je omogočilo to gostovanje.

Urška Ha fner , 4. r. OŠ Se l ca

N a začetku, n a k o n c u , vmes pa , k a d a r je b i lo treba, je »vžgal« an­sambe l Sava pod vodstvom h a r m o n i k a r j a M a r j a n a Rekar ja . . .

Rdečo n i t p r i pre l i s tavanju »časopisa v živo« je med pr i r ed i t ­vijo povezovala učiteljica v L o m u M i r a Kramarič, za to, d a ne b i kje nepričakovano »zaškripalo«, posebno p r i žrebanju 54 nagrad , pa je sk rbe l ( M i r i n a boljša polov ica) Tone Kramarič...

Za k u l t u r n o tradic i jo , K u d letos praznuje že 70- letnico, j i m v L o m u tud i z a napre j n i t re­ba b i t i v sk rbeh . A n i c a , K a r m e n , Saša i n L u k a so z nas topom po­pes t r i l i pogovo­re o ku l tu r i . . .

S m e h a po lna dvo rana : »sodnik« i n »Brajdič« - B o r i s Kuburič sta n a s r ed in i »časopisa« poskrbe la , d a je b i lo »prebiranje« tud i vese­lo...

Jože Kavčič, poveljnik Gasi lskega društva L o m

Majhni, a neustrašni V s a k a sposobna vas mora imet i tud i gasi l ­s k i dom. V L o m u pod Storžičem so ga na po­budo gas i l skega društva, k i deluje že od leta 1921, dob i l i pred skoraj četrt stoletja. Še dlje, ka r 27 let, pa gas i l cem poveljuje Jože Kavčič, k i n a m je v pogovoru nan i z a l nekaj dejstev o tem m a l e m , vendar dobro usposo­b l jenem i n opreml j enem društvu. P rav i , da pokr iva jo dokajšen teren, ne le gornje i n spodnje vas i , temveč še vse območje p l a n i n t ja do tisoč metrov nadmorske višine i n čez. 18 članov je ves čas ak t i vn ih , moškim pa sta se pridružila tud i ženska deset ina i n pod­mladek . Čeprav j i h n i ve l iko , neustrašno be­

di jo nad 120 domačijami in 420 l judmi v vas i . Štiri leta imajo tud i g a s i l s k i k o m b i (prav b i j i m prišla tud i c isterna) . Če se pojav i rdeči pe te l in , je v vas i n a voljo 12 h idrantov , v gornj i vas i pa sta tud i oba požarna bazena. O d k a r poveljuje gas i l cem v L o m u pod Stor­žičem, Jože Kavčič p o m n i štiri večje požare: gore l i s ta dve hiši, gospodarsko poslopje, r a zp lamte l pa se je tud i gozdni požar. E n a od gorečih hiš je b i l a - kakšna i ron i j a - prav njegova. K o smo pove l jn ika vprašali, kako je m e d v r l i m i gas i lc i tod z gašenjem žeje, je poudar i l , da gasi lec sp loh ne moreš b i t i , če ga ne znaš tud i p i t i . Vese l ice , k i b i potešila tud i žejo d rug ih Loml janov , pa žal že lep čas niso p r i p rav i l i , saj so z denar j em s i l a na tesnem.

D. Z. Žlebir Jože Kavčič

Danica Žlebir

Nov inarsk i večer Gorenjskega glasa v L o m u pod Storžičem

Za vsakogar nekaj in zasluženo priznanje Lom pod Storžičem, 20. maja - Loml jani so vabilo na napovedani Novinarski večer s podelitvijo pr iznanja Gorenjskega glasa za dosežene uspehe pri uresničevanju programa krajevne skupnop-sti, za katerega so se dogovorili že v začetku tega srednjeročnega obdobja, vzel i zares. V soboto ob 19. u r i je b i la dvorana Doma družbenih organizacij v Lomu polna. Poleg gostov, med kater imi so b i l i predstavniki z občine, iz pobratene krajevne skupnosti P lan ina , pa pokrovitelj i , v dvorani sko­rajda n i manjkal vsaj po en član domačije v krajevni skupnosti . B i l o pa je tako, kot smo že napo­vedal i . Dobr i dve ur i in pol smo novinarj i Gorenjskega glasa skupaj z domačini in gosti v živo pre­l istaval i časopis, z narodnimi vižami, petjem, humorjem pa smo preganjali dolgčas. Nazadnje pa smo podel i l i priznanje krajevni skupnosti , zaradi katerega smo vse to tudi počeli v Lomu in med obiskovalce v polni dvorani izžrebali i n razdel i l i prek petdeset nagrad.

Andre j Žalar

Na začetku, še preden je M i r a Kramarič po­vabila k mikrofonu d i ­rektorja i n glavnega urednika Gorenjskega glasa Štefana Žargija, potem pa ves čas po­vezovala rdečo nit p r i ­reditve, je nastopil an­sambel Sava pod vod­stvom Marjana Re­karja. Fantje s pevko Majdo so potem ves čas, kot se to spodobi,

skrbel i , da smo se vsi skupaj, tako novinarji in sogovorniki, kot domačini v dvorani, na tre­nutke malce oddahnil i . Vžigal pa je ansambel Sava potem še kar lep čas po prireditvi . Takoj po začetnem ogrevanju in uvodnem preganja­nju treme pa je bi la seveda beseda namenjena slavljencem.

Janez Godnov, do ne­davnega pet let pred­sednik krajevne kon ­ference S Z D L Lom: »Vsa ta leta, ko se je v Lomu marsikaj doga­jalo i n resnično tudi vel iko naredilo, smo se vedno o vsem skup­no pogovorili i n dogo­vori l i v socialistični zvezi, za uresničeva­nje dogovorov pa je potem skrbelo vodstvo

krajevne skupnosti s predsednikom sveta Francem Lovrenčakom. Vodovod, ceste, obno­va doma so bile nekatere večje akcije. Se ved­no pa nas čaka precej dela in današnja prire­

ditev je lepa spodbuda vsem, da bomo, kot do­slej, nadaljevali tudi v prihodnje...«

Janez Megl ic , pred­sednik gradbenega odbora za ceste. »S cestami smo se v kra ­jevni skupnosti že od 1972. leta naprej kar precej ukvarjal i . Trije samoprispevki oziro­ma prispevki so bi l i zanje. Povsod in ved­no, ko je bilo treba, smo vsi skupaj popri-je l i za delo. Lan i smo imel i veliko akcijo pr i

urejanju ceste v Grahovšah. Letos, čez zimo, je b i l Lom do cerkve veliko gradbišče, zdaj pa nas čaka odsek proti domu...«

Viktor Blagotinšek

Jane z Meg l i c

Jane z Godnov Francu Lovrenčaku (desno) smo izročili p r i ­znanje Gorenjskega glasa, Loml jani pa so nam v spomin na srečanje pokloni l i s l iko, za katero se j im je zahval i l direktor in glavni urednik Štefan Zargi...

Franc Lovrenčak, predsednik sveta kraje­vne skupnost i : »Vse, kar smo se dogovorili, smo doslej uresničevali nekako po programu. Čaka pa nas še precej dela. Dokončno bo treba uredit i pokopališče in dvorano, javno razsvet­ljavo do doma, športni center, pa trgovino z b i ­fejem že težko vsi čakamo. Vendar me ne skr­b i , da ne b i b i l i vsemu temu kos ob sodelova­nju vseh v krajevni skupnosti i n ob takšni po­moči širše skupnosti, kot je bi la doslej i n za katero smo še posebej hvaležni...«

V ik tor Blagotinšek, strokovni delavec v cestno-komunalni skupnosti Tržič. »Pre­pričan sem, da je pr i ­znanje, k i ga danes podeljujete krajevni skupnosti Lom, prišlo v prave roke. Na ko­munalnem področju je bilo res veliko nare­jenega in če bo tudi v prihodnje potekalo vse tako, kot smo na­

črtovali, najbrž ni bojazni, da ne b i tudi načr­tovano s skupnimi močmi uresničili...«

Po tem pa so se pogo­vor i novinarjev pre­pletali z nastopi an­sambla, pevcev, reci-tatorjev, harmonikar­jev, s humorjem, zbadlj ivkami... vse do­kler nismo nazadnje podeli l i pr iznanja in po pogovoru s pred­stavnikom pokrovite­lja z Janezom Ivni-kom, vodjem tržiške poslovne enote L ju­

bljanske banke, Temeljne banke Gorenjske iz­žrebali in razdeli l i še 54 nagrad.

In tako smo vse skupaj slovesno i n veselo zašpilili ob prijetnem prepričanju, da smo sre­čali na večeru, k i se ga bomo še lep čas spomi­njali... In naslednji Nov inarski večer? Seveda bo; jeseni...

A . Žalar

F r a n c Lovrenčak

L J U B O Z A P L O T N I K zelo dobrodošel v Lomu

L o m b o n a p o s l e d d o b i l t r g o v i n o Lom, 20. maja - Dolga leta je b i la trgovina tema, k i so jo neheno obravnavali na zborih krajanov, noben trgovec pa n i hotel pr i t i v odmaknjeno, toda zelo lepo vas, dokler se s prebujanjem podje­tništva n i našel zasebnik, Ljubo Zaplotnik.

Marica Volčjak

"Prepričana sem, da ste najbolj zaželen 'pritepenc' v Lomu, kako to, da ste prišli sem tako daleč, iz Spodnjega Bitnja, kjer ste doma?" "Večkrat sem prišel sem, k pr i ­jatelju, vas je lepa..."

' T u d i žena n i do­mačinka, se niste že­n i l i tukaj?"

"Ne, na žalost ne. To sem hotel reči.

všeč so mi bi l i ljudje, všeč mi je bila vas, pa sem zagrabil ."

'Temelje ste že zgradil i , povejte nam, kaj bo v poslopju, kdaj bo zgrajeno?"

"Najprej bo morala biti trgovina, potem pa majhen bife, da bomo možje lažje čakali na ženske, ko bodo med policami, potem pa na vrhu še nekaj sob, da se bomo v Lomu lahko šli turizem."

"Nič niste povedali, kdaj bo to?" "Glede na obljube, k i smo j ih b i l i vajeni

poslušati vsa ta leta, bi lahko rekel, prihodnji teden. Toda, ne bom obljubljal, kol ikor bo de­narja, toliko bo narejenega. Žal pa so družbeni

žaklji zelo prazni , za sovlaganje ni zanimanja, moj žakelj pa se tudi prazni."

"Deset let ste že obrtnik, avtomehanik, ka ­ko to, da ga boste zamenjali za trgovca?" "Saj veste, kakšne že­lje ima fant, avto, pa avtomehanik. Zdaj pa bom poklic zamenjal takole bom rekel, pri avtomobil ih se ne mo­reš z nikomer pogo­varjati, toda kaj ni či­sto drugače, če se l ju­dje pogovarjajo, moj hobi je tako postal ži­vljenjski c i l j . "

—mm M . Volčjak Ljubo Zaplotnik

V I N K O P E R N E , obrtnik v L o m u

P r i s p e v k i p o b e r e j o t o l i k o k o t p l a č e Lom, 20. maja - Dvanajst obrtnikov imajo v Lomu, najrazličnejših strok, V inko Perne i n njegova žena imata galvaniko in orodjarno, tudi V inko se je prijazno odzval pogovoru na novinarskem ve-

" R e k l i so m i , da ste najbolj prizadeven in podjeten obrtnik v L o m u ? "

"Ne vem, kaj bi rekel, dvajset let imam že obrt, trudim se, da bi naredil čim več, da bi b i ­lo v Lomu zaposlenih čim več in vsem ne bi b i ­lo treba na delo v Tržič, upam, da sem vsaj malo uspel."

"Oba z ženo imata zaposlenih deset delav­cev, skupaj vas je torej že za majhno tovarno, morda že razmišljate o tem, da bi postali pod­jetje, našli še kakšnega družabnika?"

"Mise l je lepa, saj obrtnik ni povsem ena­kopraven, vendar pa vse še ni urejeno, še v i -

Vaščani poleti pravijo:

d im probleme, ko bo vse jasno, bomo morda napravi l i tudi to."

"Dvajset let ste že obrtnik, katera leta so b i la za obrt najboljša?"

"Lahko bi rekel, da so bi la takrat, ko sem začel, takrat je bilo lažje kot danes. Bolje je b i ­lo v sedemdesetih, kot je zdaj v osemdesetih letih, ker imajo velike tovarne, Gorenje, Iskra in druge, za katere izdelujemo drobne izdelke, razne kontakte in kovinske dele, vse manj de­narja, plačilni roki se daljšajo, na dva meseca. Družba, davkari ja pa ne čaka, vse bi rada ime­la že naslednji mesec, skupaj moramo spraviti za osebne dohodke, vemo, da so kredit i dragi, obresti visoke, res imamo probleme."

"Vas davkari ja krepko pr iv i ja?" " D a v k i so b i l i včasih večji, kot so zdaj, vča­sih so b i l i 60, 70 in več odstotni, zdaj so 35, toda tudi to je težko plačati, če tebi tovar­ne ne plačajo računov. Še večji problem pa so družbene dejavnosti, s is i , kakor j im pravi­mo, k i poberejo toliko, kot dobi delavec v plačilni kuvert i . Do­kler se to razmerje ne bo spremenilo, bomo težko zaposlovali nove delavce."

M . Volčjak

Vinko Perne

G r e m o k m a m i i n a t u u p v a n i n o Med najbolj pri l jubl jenimi vaščankami sta nedvomno majerici Mar i ja Megl ic in Jožefa Godnov, k i domala že trideset let skrbita za živino na planinah pod Storžičem.

Med najbolj znanimi in pri l jubl jenimi sta v Lomu nedvomno nj i -

_ hovi »majerici«, k i Mflfi v s a k o poletje skrbita Wfr#* f*^Km>^^K'l z a živino na planinah.

M a r i j a Meg l i c in Pepca Godnov sta domala že trideset let na planini Javornik, pod Storžičem in na Konjščici. Kadarko l i se domačini odpra­vljajo na planino, ved­

no rečejo: »Gremo k atu in mami na pvanino«, se pravi k Mar i j i in njenemu moži ter k Pepci , k i j i tudi pr i delu pomaga mož.

Ni čudno, da sta obe majerici tako zelo p r i ­l jubljeni, saj sta nadvse zgovorni, prisrčni, odprtega srca in pr idnih, zgaranih rok. Obe sta v najboljših letih, na planinah pa bosta vztrajali, dokler bosta le mogli.

»Deset let sem bi la pod Storžičem, sedem­najst let pa na Konjščici,« je rekla Pepca,

Darinka Sedej

»vmes je bilo le malo prekinitev, da nisem šla v planino. Tedaj pač, ko so prišli na svet otro­ci . A še tedaj so šli še majhni čimprej z menoj v planino. P laninc i , k i so prihajal i , so se odkr i ­to čudili, ko so na travniku zagledali v košku domala še dojenčka... A tako je bilo, kajti p la­nine so moj dom. Povem vam, da sem pasla,

ko sem bi la še čisto majhna, tako da ni t i beckov nisem še znala sama prešteti... Mar i ja se spominja let, ko je b i la na p lani ­n i Javornik še stara koča, n i bilo ne vode in ne elektrike. »Zdaj je dobro,« pravi , »prej pa smo res trpele. Več kot »firklc« ure daleč je bilo treba i t i s »ška­fom« po vodo, svetile

pa so petrolejke. Delamo sir, pa ne bohinjske­ga, ampak »tabelega, tapravega«. Med obisko­valci pa je najbolj pri l jubljen »masonek«, a tu-

Marija M e g l i c

di »tazelenga« se ne branijo. Včasih, ko je bilo manj obilja, se je kuhala tudi »matuza«, jed z manj zabele, bolj revna i n manj nasitna.«

Pepca tudi pripovedu­je, kako j i je bilo hudo tedaj, ko je vzela v prostovoljno varstvo ovce, k i so se od ne­kod priteple. A žal se je zgodilo, da j ih j e

poklal pes, lastnik pa je t rd i l , da poklane ov­ce niso bile njegove. Prišlo je do tožbe in nekaj časa je Pepca sodniku dopovedova­la, kaj se je v resnici

zgodilo. K o pa n i nič pomagalo, je jezno udar i ; la z »marelo« po sodniški mizi. . . Odkritosrčni Pepci, k i naj bi bi la kaznovana zato, ker je ov­ce le reševala, je bilo treba verjeti.

Mar i ja Megl ic in Jožefa Godnov tudi letos od­hajata na planini . Doklej še? »Dokler bova mo­gli in dokler naju bodo še hoteli, « se smejita pri jazni majerici.

D. Sedej

Jožefa Godnov

Torek, 23. maja 1989 N O V I N A R S K I V E Č E R V L O M U 9. stran cmKmmmmoiLAS

Kramljanje z Mar ico Praprotnik i n M a r k o m Val javcem

» Ž a k e l j « n i n i k o l i d o v o l j p o l n z a v s e

Valer i ja Megl ic, predsednica kulturno-ume-tniškega društva L o m

M e d gosti G lasovega večera v L o m u sta b i l a tud i Marica Pra­protnik, p redsedn ica občinske konference S Z D L Tržič, i n Mar­ko Valjavec, namest­n i k p redsedn ika iz­vršnega sveta Tržič. Z n j i m a se je pogo­va r j a l a naša odgo­v o r n a uredn i ca Leo-

Leopoldina Bogataj P o l d i n a Bogata j . K o je Marico Prapro­

tnik povprašala o na logah S Z D L v kra jevn i skupnost i , je navrg la tud i m i se l o S Z D L kot rnareli, pod katero zadnje čase vedri jo tudi nove politične zveze. A l i se tud i v Tržiču že kaže kaj takega? P redsedn ica tržiške fronte je odvrn i la , d a tud i tržiška mare l a n i zaprta za tovrstne pobude i n se po potrditev obrni ­la na navzočega tovariša Sajovica, ustanovi­telja kmečke zveze v t em koncu . M a r i c a Praprotn ik p a je p r i t r d i l a tud i i zboru naše­ga časopisa, d a je L o m če že ne najakt ivne j ­ša, pa vsaj ena najbolj p r i zadevn ih krajev­n ih skupnos t i v tržiški občini. De ja l a je, d a s o se pod ok r i l j em fronte v L o m u že pogo-stoma pogovar ja l i , tako o povsem kra j e vn ih

p rob l em ih od as fa l t i ranja ceste do gradnje trgovine, kot tud i o vo l i tvah, us tavn ih spre­m e m b a h i n podobnem. H k r a t i je i zkor i s t i l a

priložnost i n navzoče povabi la k j a vn i raz­p rav i o us tavn ih spremembah , k i se začenja ta teden. N a koncu je pohva l i la tud i uspehe te kraje­vne skupnos t i i n poudar i la , da najbrž ne b i to l iko nared i l i , če ne b i de la l i d ru­žno v s i L om l j an i .

Marica Praprotnik M a r k a Val javca , zas topn ika tržiškega

izvršnega sveta, pa je uredn ica povprašala o t em, kakšna je tržiška v lada. K l j u b rast i p r i spe vn ih stopenj, k a r je med večernim po­govorom z nov inar jem očital eden od sobe-sednikov, je denar ja vse manj , je dejal V a ­ljavec. Podobne težave i n razvojne želje kot L o m l j a n i imajo tud i v d rug ih kra j evn ih skupnos t ih . Občina pa j i h skuša vse spravi­t i v rea len okv i r . Žal je ta v Tržiču vsako le­to ožji, tako d a M a r k o Val javec n i mogel iz­ra z i t i kakega pret i ranega op t im i zma . Pač

p a je navrge l , da so v občinski reso luci j i tu­d i načrti Loml janov našli svoje mesto.

Kakšnega predsed­n i k a b i b i l i L o m l j a n i najbolj vese l i , je na­m e s t n i k a vprašala naša uredn ica . Mar ­ko Val javec je dejal, d a bržčas takšnega z v e l i k i m »žakljem«. Toda žakelj n i n iko l i dovolj po ln za vse, pa še polno luken j ima . V Tržiču se bodo pr i ­zadeval i , da b i čim­več denar ja ostalo

doma, je ob l jub i l Val javec. O tem, kako so z L o m l j a n i usk la j eva l i želje i n možnosti, pa je dejal , da je bi lo dost i nesoglasi j , vendar so se slednjič zg ladi la . T u d i L o m l j a n i so na­mreč doumel i , da več, kot je bi lo zapisanega v resoluci j i , n i bi lo mogoče uresničiti. T u d i v pr ihodnje se bo dinamičen razvoj nadalje­va l , to pa je najbolj odvisno od Loml janov samih , če bodo zna l i na p rav ih mes t ih za­stav i t i pravo besedo. S icer pa se M a r k o V a ­ljavec, kot je dejal , odkr i je pred delegati iz L o m a - res so zelo dejavni .

Marko Valjavec

Mi lan Rozman, Joža Rozman i n Ludv ik Soklič o lomskem športu

O d J a v o r n i k a d o H i m a l a j e

Jože Košnjek

Sedaj imamo okrog najmnožičnejša smo

"Sport ima v Lomu res dolgo tradicijo. Za­čenja se že pred vojno, po vojni pa je b i la pr i K u d u ustanovljena športna sekcija, k i je delovala do leta 1976, vodil pa jo je v glav­nem Ludvik Soklič. Tega leta pa je bilo ustanovljeno samo­stojno športno d ru ­štvo. V glavnem ga je vodi l Janez Meglic.

300 članov. M i s l i m , da organizacija v Lomu,

"jed sekcijami pa je najbolj akt ivna smučar-. a> potem pa imamo atletsko in strelsko sek­

ajo, namiznoteniško i n šahovsko,'" je povedal M l l a n R O Z M A N .

Najbolj ste pa ponosni na planino Javor-n ' k . na center lomske smučarije.

"Javornik je naš simbol, naš ponos. Gor i S n » o skupaj, vsi Lomljani , naredi l i kočo, sku -Paj s pašno skupnostjo. Gor i so najvažnejše n ase tekme, kot je Javorniški veleslalom, po-J&tti še Kramarjev smuk, dvoboj z Jezerjani. 1 " d i Bojan Križaj i n Grega Benedik in tudi ?***M znani smučarji so sodelovali na naših t e k m a h . To nam je čast."'

^ Čast je tudi predsedniku, da je športnik. Največ smuča, kros teče, se navdušuje nad turnim smukom, skratka je športnik z vsem srcem.

Joža R O Z M A N je alpinist, tesar in kmet, V e r j e tno edini s tem poklicem med alpinist i .

"P lezat i sem začel leta 1973, med alpiniste sem bi l sprejet leta 1976, v hribe pa hodim od prvega leta starosti. '"

Spomini na Čo Oju, na tvoj največji uspeh v a lp inizmu, na tvoj prvi osemtisočak. " V navezi sva z V i k i -jem Grošljem zvedela, da je b i l Tomazin že na vrhu, vendar sva vedela, da je to preve­l i ka obremenitev za en dan. Odločila še za tabor 4 450 metrov v i ­še, b i l je sneg, slabo vreme, naslednji dan pa sva kren i la proti v rhu i n popoldne okrog 16. ure sva bi la na vrhu. Takrat izre­den mraz, minus 40 stopinj, v bazi pa minus 25 stopinj. ' "

Te je kdaj strah? "S t rah me n i . Kvečjemu kakšen rešpekt,

pred steno, vrhom. Strah pa me je, potem ko gledam diase, kje sem lezel. ' "

Ka j praviš na dosežke dveh tvojih prijate­ljev, Toma česna in V ik i ja Grošlja?

"To sta uspeha svetovnih kvalitet. Ma lo je ljudi na svetu, k i so sposobni kaj takega nare­d i t i . Fajn je, da so to slovenski a lpinist i . Tud i meni je lepo, da so včasih med nami . ' "

Ludvik SOKLIČ, športnik, športni delavec, se­daj kronist. Kaj si napisal o Lomu, lomskem športu, smučanju?

Joža Rozman

Mi lan Rozman

"Knj igo sem prinesel s seboj. B i l o je gradivo od leta 1954 i n to gra­divo bi bilo škoda zgu­biti. Treba se je bilo odločiti i n potegnil sem boljšo varianto. K temu sem dodal še ne­kaj strokovnega gra­diva o alpskem smu­čanju. Porajale so se m i mis l i na mlada le­ta, k i smo j ih s kolegi tukaj preživeli v tej le­

pi , prečudoviti lomski do l in i . Treba jo je varo­vati , da bo narava taka ostala. 30 izvodov je b i ­lo narejenih i n če bi b i l interes, se novi izvodi knjige lahko še naredijo. Knj iga se lahko do­polnjuje z novimi podatki rezultat i . ' "

Nekaj besed o vsebini knjige.

"Mogoče b i omeni l , da smo leta 1954 v L o m u organiz ira l i prvo smu­čarsko tekmo. Tekma je b i la v Slaparski va­si . B i l o je pa tekmova­nje v petih smučar­sk ih disc ipl inah. Ne­kaj nas je v dvorani. Čase smo mer i l i z B a -vantovo budi lko. B i ­stvo je, da se je smu­čanje takrat začelo i n je še danes. B i l i smo v K u d u , športniki so tudi igral i i n peli i n dejav­nost se je takrat prebudila. Dosegli nekaj od l i ­čnih rezultatov. Iz l omsk ih vrst je izšel drža­vni prvak v slalomu Andrej Soklič, med mlad i ­m i pa tudi v Slovenij i i n na Gorenjskem. Rec i ­mo V inko Meglic i n Tone Primožič. Pa tudi ostali . So se nas v Tržiču kar malo ba l i . ' "

J . Košnjek

Ludvik Soklič

Ivanka Megl ic, predsednica akt iva kmečkih žena:

M o š k i n a k u h a r s k i t e č a j ? • Dejavnost v a k t i v u kmečkih žena je eden r e d k i h t r e n u ­tkov, ko kmečke že­ne ubežite vsako ­d n e v n i m op rav i l om . Če pr imer jate današ­n j i čas s t i s t im , k o ste odraščali - k a k ­šna je r a z l i k a ?

"Danes je za kmečko ženo še celo težje, kot je b i lo ne-

le n n W • k d a J - V č a s i h J e b i l a

Humoenica svo jemu možu, zdaj p a m o r a

Cveto Z a p l o t n i k

pr i j e t i za vsako delo, ke r so kmet i je majhne i n se je ve l iko moških zaposl i lo . " • Po l e t i n i časa za dejavnost v a k t i v u , po z i ­m i pa le najdete nekaj ur i c . Kji j vse de late?

"Večkrat se zberemo v L o m u a l i v K r i ­žah n a ra zn ih predavan j ih - o gospodinj­s tvu, k u l t u r i , zdravstvu, p r i r e j i mesa i n mle­k a , s irarstvu. . .Polet i gremo n a iz let - pona­vad i za en dan, kadar pa smo šle1 za dva dn i , je b i lo doma že narobe. Veste, možje ne mo­rejo b i t i dva dn i sami . " • Letos p o z i m i ste pr iprav i l e v L o m u tud i k u h a r s k i tečaj, za katerega p a se je i z k a z a ­lo , d a je i m e l to napako , k e r niste nan j po­vabi le tud i možov. Če b i zna l i k u h a t i , b i t u ­d i lažje šle n a dvodnevn i iz let .

"Imate prav. Drugo le­to bomo pripravile tu­di kuharski tečaj za moške." • Kaj vse ste kuhale na tečaju, kaj se na­učile...?

"Imele smo do­brega učitelja, kuhar­ja iz blejskega hotela. Kuhale smo za praz­nične in vsakdanje dni . Sicer pa - drugo leto vas bomo povabi­le na zaključek tečaja in se boste lahko sami prepričali."

C. Zaplotnik

Ivanka Meglic

J ože Perne, predsednik pašne skupnosti :

Z a d o v o l j n i š p o r t n i k i , k m e t j e i n k r a v e

P t a & £ s . k u P n o s t Lom je bi la ustanovljena

d a J d o d a n e s ? " ' l e U " V S C S t C n a r e d i , i 0 6 t e " kočn N a p l a n i n i Javornik smo postavili novo smo n v a P e " ' a U . vodovod in elektriko, uredi l i t r a ] , +

p a s n i k Bičevje, zdaj ko je narejena nova sc ica " 3 v l a k a ' d e l a m o tudi na planini Kon j -

* a j t? f n a s e z o n a posebno dolga. K o l i k o časa

. . Približno štiri mesece - en mesec v dol i ->n tr i v p laninah. "

m f . r e d k ra tk im sem v Gorenjskem glasu med sku o g l a s i zasledi l , da kar sedem pašnih topnosti išče pastirja. Je pastirja težko dobi-

" P r i nas smo imeli srečo. Para, k i sta tudi tukaj v dvorani, na novinarskem večeru, že vr­sto let dobro skrbita za živino. Zdaj ko je na Javorn iku nova koča, pa se za to delo zanima­jo tudi mlajši upokojenci."

• Kakšne so pogoji za pastirja? To sprašujem za to, če b i me v Gorenjskem glasu da l i na če­velj i n b i ostal brez dela. "

"No, ja, tudi šnops bi moral znati prodaja­t i . . . " • Pred nedavnim sem v našem časopisu prav učeno pisal, kako b ik i z nekontrol i ranim pore­k lom vsevprek naskakujejo krave in telice. Se kaj takega dogaja tudi na vaših planinah?

"To je težko reči. Boste morali pr i t i v

kontrolo. Sicer pa - s strokovnega stališča je pravilno, da takšnih bikov na planinah n i . "

• Pa še tole: je z a ­raščanje tudi pr i vas problem?

"Naša sreča je, da imamo v vasi špor­tnike, k i so nam oči­st i l i velik del planine. M i smo zadovoljni, da se je ustanovilo šport­no društvo, kmetje pa smo tudi zadovoljni, da imajo krave dovolj trave."

Jože P e r n e C. Zaplotnik

Praznujemo sedemdesetletnico

L o m s k o kulturno-umetniško društvo letos praznuje 70-letni jub i l e j . N j e m u v čast je d r a m s k a sekc i ja po z im i naštudirala igro Ignac i ja Borštnika S t a r i I l i ja , k i so ga pre­imenova l i v Tomaža. Z njo so gostoval i do­m a , v okoliških vaseh i n tud i n a P l a n i n i p r i R a k e k u , s katero so pobraten i . 9. a p r i l a so ime l i zadnjo predstavo, v e l i k a čast zanje p a je b i l a tud i ta , da so v Tržiču odpr l i srečanje gledaliških s k u p i n . In*se z nečim se l a h k o pohva l i l o m s k a i g r a l ska skup ina ; ed ina v tr­žiški občini je letos uspe la p r ip rav i t i pred­stavo.

»Dobivali smo se po l leta, po t r i k r a t n a teden, sodelovalo je tud i v e l i ko m l a d i h , svežih igra lcev, m e d kate­r i m i smo o d k r i l i nekaj p ra v ih talentov. Z a nas lednjo sezono n a m bolj s labo kaže, ker so k a r štirje fantje odšli k vojakom.«

Društvo i m a tud i pevsko sekci jo. Pevovodja Tone Soklič vod i me­šani, moški i n ženski zbor. Z društvom najtesneje sodeluje šolsko ku l tu rno društvo, k i ga vodi M i r a Kramarič. »Med pomembnejše pr idobi tve štejemo k 11-dovo sobo, k i smo jo z denarno pomočjo ob­činske zveke k u l t u r n i h organizac i j i n k r a ­jevne skupnos t i L o m temel j i to obnovili.«

Sep t embra bodo v društvu p r i p rav i l i Večer pod l ipo, k i postaja t rad ic iona len . N a p r v e m so p r i k a z a l i običaj vasovanja, l an i , n a d r u g e m v l eko l omskega p loha , letos p a bodo tud i kaj zan imivega našli. Običajev j i m ne m a n j k a , prav tako ne z a m i s l i i n vo-lje.

H . Jelovčan

Helena Jelovčan

Valerija M e g l i c

Janez Slapar, pesnik i n zgodovinar

Naša preteklost, to smo mi Jane z S l apar i m a več pokl icev i n zan iman j . J e kmet , delavec,

pesn ik , zgodovinar, če omen imo le najbolj značilna. K o t zgodovi­na r že od svojega petnajstega leta napre j raz i sku je i n zapisuje pre­tek lost L o m a , koren ine njegovih l jud i , običaje, dogodke.

M e d najbolj zan imive i n poznane šege v s ekako r sodi l o m s k i p l oh . »S turističnim društvom Tržič smo za rad i njega že prišli navzkriž. P l o h vlečemo, če se od božiča do pusta noben fant v vas i ne oženi. Neka j zadn j ih let so ohcet i b i l e , v Tržiču pa so vseeno ho te l i prireditev.«

L o m s k e m u k r o n i s t u je žal v sakega dokumenta , fotografije, k i jo l judje iz nevednost i a l i ma l omarnos t i zavržejo. M a r s i k a t e r o dra ­goceno pričevanje o pre tek los t i je že našel n a odpadu. Naj m u l ju­dje z a božjo voljo pr inesejo vsaj pokazat , preden mis l i j o vreči s t ran ! P e s m i J a n e z a S l apa r j a pojejo o v s em, k a r doživlja, v id i okrog sebe: o narav i , p l a n i n a h , de lu . Svoje pesmi pogosto tud i javno bere, zelo ve l iko s t a r im l judem v domov ih upoko­jencev, k i so m u zadnje še posebej hvaležni. T u d i objavl ja j i h , večinoma v Družinski pra -t i k i .

P a še drobna, hudomušna zan imivos t o p r i i m k u Meg l i c , k i je v L o m u najpogostejši. Jane z S lapar p rav i , da i m a koren ine v me­gl i , da je torej p r a v i l n i poudarek n a i , ne n a e, k a m o r so ga M e g l i c i p renes l i najbrž iz sa­me sramežljivosti.

H . Jelovčan Janez Slapar

Pepca Blejc-Gabrčeva i z L o m a , k i je prišla n a p r i ­redi tev i z Mengša, i n pev­s k i zbor pod vodostvom Tone ta Sokliča, sta v živo vsak n a svoj način po t rd i ­l a do lgo le tno k u l t u r n o tradic i jo v L o m u pod Storžičem. H a r m o n i k a r V i l i M e g l i c p a se je p r e d ­s tav i l ko t ze lo dober »učenec« Pepce Blejc. . .

G l a v n e g a pokrov i t e l ja p r i r e ­d i t ve -L jub l j ansko banko , Te ­mel jno banko Goren jske je zastopa l vodja poslovne eno­te v Tržiču J a n e z Ivn ik , k i je m e d d r u g i m o m e n i l , d a t u d i L o m l j a n i v tržiški občini r ad i zahajajo v banko . B a n k i pa so se p r i podpor i pr i red i tve i n z nag radami , k a r 54 j i h je izžbrebal m a l i M a r k o , p r i ­družile tud i de lovne o r gan i ­zacije v Tržiču i n zasebn ik i . D a pa so po končani p r i r e d i ­t v i prišle t u d i m e d izžrebane v d vo ran i , je poskrbe l Tone Kramarič...

Prireditev je s fotoaparatom ves čas budno spremljal Franc Perdan

Četrto svetovno prvenstvo za mladince v kegljanju

Borisu Benediku dve zlati in srebrno odličje

Celje, 21. maja — V dvoran i Golovec n a nov ih kegljiščih se je v petek končalo letošnje že četrto m lad insko svetovno prvenstvo v keg l jan ju. M e d dese t imi reprezentančnimi v r s t a m i p r i m l a d i n c i h i n m l a d i n k a h so jugos l ovansk i kegljači dosegl i zavidl j ive uspehe. B i l i so najboljši med najboljšimi. V obeh k o n k u r e n c a h so osvoj i l i r ec i i n piši k a r deset odličij. Osvo j i l i so ka r štiri z lata, štiri s r eb rna i n dve bronast i odličji. S k u p n o deset. Čestitamo!

V moški m l a d i n s k i k o n k u r e n c i je za reprezentanco Jugos lav i ­je nastopa l tud i kegljač k ran j skega T r i g l a va Bo r i s Bened ik . Iz Ce­l ja se je v K r a n j u v r n i l z dvema z l a t ima ko l a jnama i n eno srebrno. Z la to je osvoj i l skupaj z os ta l im i v e k i p n e m de lu tekmovanja , sku ­paj z Dundičem sta b i l a svetovna p r v a k a v dvo j icah. Bor i s Bened ik p a s i je srebrno odličje pr ikeg l ja l med posamezn ik i . S 2.792 podrt i ­m i keg l j i je b i l takoj za svetovnm p r v a k o m D a m i r j e m Dundičem. Z a t a naslov je Dundič podr l 2.803 kegljev.

D. H u m e r

Tržiške delavske športne igre

P e k o n a j b o l j š i Tržič 10. maja — K o m i s i j a za šport i n rekreac i jo p r i Občinskem svetu zveze s ind ika tov je letos, ko so n a osrednj i občinski prvomaj­s k i p r i r ed i t v i n a Bre z j ah p r i Tržiču preda l i spominske pokale de­se t im najboljšim, razg las i l a rezultate de lavsk ih športnih iger.

Letošnja »nesnežena« z i m a je neko l iko o k r n i l a celoten pro­g r a m iger, saj so odpadla prav gotovo najbolj množična tekmova­n j a v sankan ju , ve l es la lomu in t e k i h n a smučeh, zarad i težav z vre­m e n o m pa so med le tom odpadla še nekate ra tekmovanja . Zato so se organizator j i akc i je tud i odločili, da v t em c i k l u s u tekmovanj razglasi jo samo najboljše ekipe, ne pa tud i posameznike , saj b i številnim nared i l i k r i v i co z razglasi tv i jo najboljših posameznikov , med tem ko drug i niso ime l i n i t i malo možnosti bor i t i se za v i soka mesta . K l j u b tako ok rn j enemu prog ramu tekmovanj se je vseh iz­veden ih udeležilo več kot 1100 delavcev i n delavk, ka r je ob dej­s tvu, da se je vsako leto z i m s k i h iger, k i so letos odpadle, udeleže­valo še okrog 500 tekmova lcev i n tekmova lk , lepa udeležba, s kate­ro smo lahko zadovol jn i , je med d r u g i m deja la predsednica trži-škega s ind ika ta V e r a U m e kova na podel i tv i p r i znan j najboljšim.

Akc i j e De lavske športne igre 1988/89 se je udeležilo 4400 Z S iz tržiške občine i n le K m e t i j s k a zadruga Križe, L B T B G P E Tržič, D o m Pe t ra Uzar ja , Zavod za ku l turo i n izobraževanje i n D P O obči­ne se niso udeležile n i t i enega samega tekmovan ja . Z a vse te p a ve l ja še posebno povabi lo n a t ekmovan ja v novem c ik lusu , k i so se že začela!

Najboljša v D e l a v s k i h športnih i g rah 198/89 je b i l a O O Z S Pe ­k o Obutev II, k i je z osvojitvijo 7899,95 točke prepričljivo preh i te la drugouvrščeno ek ipo O O Z S Peko D S S S 4511,68 i n tretjo O O ZS Pe ­k o Orod ja rna 4313,35. N a nas lednja mesta so se uvrs t i l i : 4. Društvo upokojencev 3785,81; 5. Peko Obutev I 2965,73; 6. Rog Ceva rna Ret-nje 2499,10; 7. T O K O S 2470,92; 8. Z L I T 1977,50; 9. U p r a v n i organ S O Tržič 1460, 28; 10. K T L Lepenka 1272,20.

J . K i k e l

Skupščina jugoslovanskega smučarskega sklada

Srečanje s T o m o m česnom - K r a n j s k i p l a n i n c i so pre tek l i četr­tek o r gan i z i r a l i srečanje s T o m o m Česnom, članom tega društva i n načelnikom alpinističnega odseka P l a n i n s k e g a društva K r a n j ter odličnim a lp in i s t om , k i je prep leza l kot prv i človek po d i r e k t n i s m e r i 2800 metrov v isoko steno J a n n u j a v Nepa lu . T o m a je nago­v o r i l p redsednik P l an inskega društva K r a n j F r a n c i E k a r , čestitke z a njegov ve l ik dosežek pa so m u i z r e k l i še predsedn ik kran jske občinske skupščine Ivan To rka r , načelnik komis i j e za odprave v tu ja gorstva i n naš z n a n i h imala jec Tone Škarja ter predsednik s lovenske t e l esnoku l turne skupnos t i Andr e j B r v a r . Česen je nato z a n i m i v o odgovarja l n a vprašanja prijatel jev a l p i n i z m a . Tomo je v r h u n s k i športnik, n i pa suženj športa, je p o u d a r i l Škarja, k i je od vsega začetka verjel , da bo Tomo uspe l . N i namreč samo odlično te lesno pr iprav l j en , a m p a k je tud i duševno zelo k repak i n zato l a h k o zmaguje take stene. Beseda je nanes l a tud i n a a l p i n i z e m ko t v r h u n s k o k ran j sko športno panogo, k i m u bo treba bolj p o m a ­gat i (Živila naj b i b i l a pokrov i te l j tega športa), čeprav se je za o d l i ­čne a lp in is te Cesnovega kova vedno našel denar . Česnov podvig v J a n n u j u pa i m a še poseben pomen . Sovpada s praznovan jem 90. l e tn ice o rgan i z i ranega p l an ins t va v K r a n j u , prav tako pa m i n e v a 10 let od osvojitve Everesta, najvišje gore sveta, n a ka te r i sta kot

§r v a Jugos l ovana prav tako s ta la k r a n j s k a a l p in i s t a Andre j tremfel j i n že poko jn i Nejc Zap l o tn ik .

J . Košnjek, s l i k a F. P e r d a n

Vaterpolo

Jutri prvi krog za državnega prvaka K r a n j , 22. maja — J u t r i , v sredo, bodo ponovno zaživela letna i n z i m s k a kopališča širom Jugoslav i je . V sredo se začne p rv i k rog za­ključka za državni članski va terpo lsk i naslov, ko bodo na dve zma­g i i g ra l i va terpo l i s t i o sm ih uvrščenih v prv i A zvezni l i g i i n dva pr-vouvrščena iz prve B zvezne lige. To sta Medveščak iz Zagreba in T r i g l a v iz K r a n j a , k i sta se sezoni 1989-1990 uv r s t i l a v prvo A zve­zno l igo i n v zaključni del letošnjega državnega prvenstva.

Tore j va t e rpo l sk i ples v prvem krogu se začne ju t r i . P r v a žtiri moštva iz A lige bodo v tem krogu počivala i n čakala n a razplet do­godkov prvega i n drugega kroga . K r a n j s k i T r i g l a v bo torej v sredo ob 20. u r i v domačem le tnem bazenu gost i l peto uvrščeno moštvo iz A l ige Ko to r . T r i g l a v a n i računajo, da bodo s pomočjo številnih gle­dalcev v domačem bazenu premaga la A ligaša Kotor . Srečno v sre­do ob 20. u r i n a l e tnem bazenu v K r a n j u !

D. H u m e r ureja JOŽE KOŠNJEK

P r e t r e s i m e d p r o i z v a j a l c i s m u č a r s k e o p r e m e

Portorož, 18. ma ja — Končala se je skupščina jugos lovanskega smučarskega s k l a d a . P r edsedn ik tega sk l ada , M i l a n Sterban, je po b u r n i h p r edhodn ih r a zp ravah le z mero potrpežljivosti do po tanko­st i i zpe l ja l tud i to skupščino, k i se bo v novem o l i m p i j s k e m c i k l u s u še bol j zavzeto l o t i l a svojega de la . Najbol j r a zbur l j i v i so b i l i pretres i m e d pro izva ja lc i smučarske opreme, še posebno med pro izva ja lc i smučarskih čevljev.

T a k o kot je že več let v nava­d i , so se v Portorožu, v hote lu Met ropo l , ponovno zb ra l i pred­s t a vn ik i jugos lovanskega smu­čarskega sk lada n a redn i le tni skupščini. K a r dva dn i so pote­ka le razprave, zadnj i dan, v četr­tek, pa so spreje l i načrt de la v novem o l imp i j skem obdobju.

V k r a t k e m or i su naj povzame­mo našo jugos lovansko smučari-jo, k i jo je oceni l d i rek tor alp­s k i h smučarskih reprezentanc Tone Vogr inec . »Kljub nekate ­r i m težavam je b i lo to obdobje ze lo uspešno, k a k o naj b i tud i ne b i b i l a . N a svetovnem p rven ­s tvu smo osvoj i l i t r i medal je . M a t e j a Svet z lato v s l a l o m u i n bronasto v ve l e s l a l omu, Tomaž Cižman pa bronasto v super ve­l e s l a l omu . B i l i so tud i dokaj z a ­v id l j i v i uspeh i ženske i n moške A a lpske reprezentance. In tud i m l a d i n c i so posegl i n a svojem m l a d i n s k e m svetovnem p rven ­s tvu po t reh meda l jah . P a naj še kdo l a h k o reče, d a niso b i l i u speh i . Danes , v sredo, bodo v

V s a k tekmova lec i n t ekmo ­v a l k a vseh reprezentanc od proizvaja lcev dobivajo pre­mi je za rezul tate . V blagajno a lp incev so dopr ines l i 215.000 D E M . Mate j a Svet 67.320, V e r o n i k a Sarec 23.400, Pušnik 14.280, Ciž­m a n 47.070, B e n e d i k 13.340. S k a k a l c i so s svo j imi uvrs t i t ­v a m i v nordi jce doda l i 23.600 D E M . M . Debe lek 5.200, Z u ­p a n 3.550, Lotrič 3.750, U l aga 2.400.

I zbrane so že A reprezentan­ce za A žensko i n moško p r i a l p i n c i h . V ženski A je se­d e m t ekmova lk : Ma te j a Svet, V e r o n i k a Šareč, Katjuša Pušnik, M o j c k a Dežman, Ma t e j a Pot isk , K a d r a Zaje, N a r c i s a Šehovič, v moški A pet - Tomaž Čižman, Grega B e n e d i k , Robert Zan , Sašo Robič, Gregor G r i l c .

A moška reprezentanca -smučarski s k o k i - Matjaž Debe lak , Jane z Debe lak , Matjaž Z u p a n , Primož U l a ­ga, Primož Kopač, M i r a n Te­peš, G o r a n J a n u s , Ra jko L o ­trič.

ospredje prišle večje debate, ne o naših uspeh ih , temveč o p ro i z ­va ja l c ih smučarske opreme, n a sporedu sta namreč seji obeh i z ­vršnih odborov. Nord i jcev i n a l ­p incev . Naši s t rokovn i vodstv i obeh sk ipoo lov se bosta m o r a l i pogovor i t i s pro i zva ja lc i smuči, vez i , t eks t i l a i n smučarskih če­vljev. Obe l odan i l i bodo nekatere p rob l eme z našimi t ekmova l c i , k e r se včasih obnašajo vse prej kot ljubiteljsko.«

In res je bi lo tako. Najbolj žgoča t ema i n debata se je razv i ­l a m e d pro izva ja lc i smučarske obutve, saj so po svoje skušali upravičiti svoje poslanstvo. Naj ­bolj j i h mot i ne lo ja lna m k o n k u -renca članov sk lada . Najbol j os t r i med vsemi so b i l i predstav­n i k i S a n M a r c a , k i so i z r e k l i ne­malo obtožb na račun pro izva­ja lcev smučarskih čevljev i ta l i ­j anske znamke Tecn ica . Le- t i so j i m »speljali« več kot dvajset na­ših smučarjev i n smučark. Zara ­d i muhavos t i naših tekmova lcev so m o r a l i sprejet i ostrejša mer i ­l a p r i menjav i mate r ia la . Tek­movalec a l i t ekmova lka , k i sa­movol jno zapust i reprezentan­čne vrste i n se čez leto želi v rn i t i

Podel jevanje poka lov po p r i r ed i t vah je svojevrsten ce remon ia l . Naj­večkrat gremo preh i t ro p reko tega dejanja. Letošnje poka le P lanica 89 je i zde l a l a s t ek l a rna Bo r i s Kidrič v Rogaški S l a t i n i . Načrte zanje je i zde l a l ing . a r h . Dušan K l u n i z L jubl jane , k i s k r b i za celostno po­dobo P lan i ce . T u d i mojs t r i v Rogaški so uspe l i i n z največjo skrb­nostjo so j i h s a m i pr ipe l j a l i v P l an i co . P r i z n a l i so, d a so med njiho­v i m i številnimi i z d e l k i p o k a l i za P l an i c o n j ihov ponos.

med najboljše, mora nastopat i v opremi , s katero je t ekmova l pred izstopom. V s i opreml jeval ­c i so s i b i l i enotn i , da smuči n i moč zamenja t i vsaj dve let i , k a r je še posebno važno za mlade tekmova lce .

Jugos lovanski , smučarski s k l a d je spreje l medse nova opreml jeva lca pok r i va l , i ta l i jan­sko f i rmo Inv ic ta i n Un ive r za l e iz Domžal. Zahva l i l se je sveto­v n i z n a n i f i r m i Con t e of F l o r en -ce, k i je v zadn jem letu pokaza l v e l i ko brezbrižnost za našo smu-čarijo. Z a r a d i tega so ga izključi­l i i z jugos lovanskega smučar­skega sk lada .

N a skupščini s k l a d a je pred­sedn ik konference M i l a n Ster­ban nag las i l , da je bi lo delo v pre t ek l i sezoni z domačimi i n tu­j i m i par tner j i i z redno uspešno. V s e k a k o r so največ pr i speva l i v a l p s k i sk l ad a lp inc i . T i so nabra­l i i n iztržili 904.990 D E M , nord i j -c i p a 600.000 D E M .

Rezu l t a t i naših tekmova lcev i n t ekmova lk v pre t ek l i sezoni so p lod de la vseh de javn ikov i n vloženega napo ra v napredek

našega smučanja. T u so b i l i res p r a v i de javn ik i vse tiste delovne organizac i j e i z Sloveni je i n tudi pr i ja te l j i , k i so n a m denarno po­maga l i . Upa jmo le, d a bomo s t a k i m de l om i n uspeh i vseh na­ših nada l j eva l i i n spet pr idobi l 1

nove domače i n inozemske partner je za pomoč jugoslovan­s k i smučariji. Še posebno z a

najmlajše. To so b i l e pozdravne besede p r edsedn ika S Z Sloveni ­je J a n e z a Za jca n a skupščini. Za novo sezono 1989-1190 imajo a l ­p i n c i že podpisane anekse • s par tner j i . U p a m o , d a bodo dob i l ' 900.000 D E M . Z a rea l i zac i jo pro­g r a m a je po t rebn ih 800.000 D E M . D e l bodo m o r a l i nadok­nad i t i z akci jo Podar im-dob im-K je dob i t i 20 do 30 odstotkov manjkajočih sredstev. K o t je de­j a l Tone Vrog r inec , j i h bo treba p r idob i t i , drugače bodo mora l ' krčiti programe. D i r e k t o r nor­di jcev Lojze Gor janc pričakuje za novo sezono 700.000 D E M -P r i m a n j k o v a l o j i m bo. Spet je tU akc i j a P o d a r i m - d o b i m i n vse k a r se bo še pr idob i l o .

D . H u m e r

T e k m o v a n j e z a 1 3 . m a j , D a n v a r n o s t i

Osnovna organizacija sindikata Postaje mil ice Kranj je v sodelova­nju z U N Z Kranj in P P M Kranj izvedla že tradicionalno športno sreča­nje v počastitev 13. maja - Dneva varnosti.

Tekmovanje je potekalo v streljanju z zračno puško, kegljanju, ša­hu, nogometu, v namiznem tenisu. Tekmovale pa so naslednje ekipe: U N Z Kran j , P M Kran j , P P M Kran j , P M M Brn ik , občinski štab TO Kran j , VP-1098 Kran j , K lub Maksa Perca Kranj in G RS Kranj . Ek ipno i n posamično so bi l i doseženi naslednji rezultati:

Ek ipno streljanje 1. mesto Postaja prometne milice Kranj 647 kro­gov, 2. K l u b Maksa Perca Kranj 624, 3. Postaja mil ice Kranj 619 krogov -vsi od 800 možnih krogov, itd.

Posamično streljanje: 1. Marjan Fon P P M Kranj 177 krogov od 200 možnih, 2. Jože Sitar K M P Kranj 1712, 3. Ko lar iz P M M Brn ik 170.

Ek ipno v šahu 1. K M P Kran j , 2. G R S Kran j , 3. U N Z Kran j , 4. P M M Brn ik , 5. P M Kran j .

V malem nogometu je prvo mesto med vsemi ekipami dosegla U N Z Kran j , 2. P P M Kran j , 3. P O P M Kran j , 4. V P 1098 Kran j , 5. P M M Brn ik in

6. G R S Kran j . V namiznem tenisu je prvo mesto in drugo osvojila Postaja milice

Kran j s I. in II. ekipo, 3. P P M Kran j , 4. G R S Kran j , 5. U N Z Kran j , 6. P M M Brn ik .

Vrstn i red ekip v končni razvrstitvi je b i l naslednji: 1. P P M Kranj 19 točk, 2. P M Kranj 18, 3. K M P Kranj 14, 4. G R S Kranj 11, 5. P M M Brn ik 11, 6. U N Z Kranj 10, 7. V P 1098 Kranj 3 in ekipa TO brez točk. TO zaradi službene zadržanosti ni nastopil.

Razglasitev rezultatov je bi la v G R S Kranj 12. 5. 1989, kjer je načel­nik U N Z Kranj podelil najboljšim prehodni pokal in priznanja. Vsa tek­movanja so bi la dobro organizirana in izvedena.

J . Sitar

P l a n i n s k i p o h o d i n tabor

OD TEKME DO TEKME

K r a n j , 21. maja - P l a n i n s k o društvo K r a n j o rgan i z i ra v sobo­to, 27. ma ja pohod na Sto l . Avto­bus bo odpel jal ob 6. u r i zjutraj i zpred hotela C r e i n a do Žirovni­ce, od koder bodo i z l e tn ik i k r en i ­l i do Va lvazor ja in naprej do vr­ha Sto la . K e r je letošnji pohod n a Sto l o rgan i z i ran v ugodnej­šem času, se bodo k r a n j s k i izle­t n i k i v dol ino vračali prek po­bočja Belščice skoz i Med j i dol do Javorniškega rovta, k jer j i h bo čakal avtobus. Z a izlet bo po­t rebna dobra p l a n i n s k a oprema, vod i l a pa ga bosta M a t i j a G r a n -dovec in Jože Šparovec. Pr i jave i n vplačilo 15.000 d inar jev spre­jemajo v p i sa rn i P l an inskega društva do zasedbe mest. V p i sa rn i P l an inskega društva pa prav tako že sprejemajo (lah­ko tud i po telefonu 22 - 823) p r i ­jave in dajajo po jasn i la intere­sentom za p l a n i n s k i tabor Va l a -is 89, k i bo med 11. i n 18. ju l i j em v oko l i c i Z e rmat ta v Švici. V na­črtu naj b i se udeleženci tabora povzpe l i n a A l p h u b e l (4206 me­trov), n a D o m (4545), n a Po l lux

(4092 metrov) i n Castor (4228 metrov) , v ide l i pa bodo tud i Zer-mat t z M a t t e r h o r n o m in druge znamen i tos t i tega območja. P la ­n inc i bodo odšli iz K r a n j a 11. j u ­l i ja zvečer, vračali pa se bodo 18. ju l i j a . J . Košnjek

Opravičilo in popravek

Kran j , 21. maja — Vpetkovi-številki v pogovoru s kapetan-ko R K ženske ekipe Kranj D u ­plje Leonido Kastel ic je prišlo do neljube napake pri našteva­nju igralk celotnega moštva, za katero se opravičujemo.

Trener Andrej Kavčič je imel za igro igralke - Lenič, Sonc (vratarki), Gradišar, Zon-tar, Nataša Mežek, Valant, Jakšič, Kastel ic, Orehar, Ba j -rovič, Bratož, Jadranka Mežek, Jeruc, Bitenc, Čeferin.

D. H .

Škofjeloško namiznoteniško prvenstvo - V športni dvorani na Pod­nu je bilo škofjeloško občinsko namiznoteniško prvenstvo za člane do 30 in od 30 do 40 let. V p iv i kategoriji je zmagal Roman Cenčič, v drugi pa nekol iko presenetljivo Peter Žagar. V kategoriji do 30 let je zmagal med 18 igralci Roman Cenčič (Jelovica) pred Ivkom Bokalom (Jelovica), Bošt­janom Rantom (Partizan), Tomažem Šturmom (Iskra) in Domnom P°" ljancem (Partizan). V kategoriji od 30 do 40 let je zmagal Peter Žagar (Partizan), sledijo pa Boris Pešelj (Partizan), Fad i l Jogič (Tehnik), Peter Ka l an (LTH), Franc Prevodnik (Jelovica) itd. - J . Starman

Zmaga Godešiča - Moštvo K S Godešiča je presenetljiv zmagovalec turnir ja v malem nogometu za krajevne skupnosti iz škofjeloške občine. Tekmovalo je 14 ekip krajevnih skupnosti . Zmagal je Godešič pred Pod-lubnikom, Kamni tn ikom, Sorico itd. - J . Starman

Abrahami na Kokr ic i Kokr i ca , 22. maja - Abrahami , vabljeni na Kokr ico , kjer se v četrtek

začenja zanimivo tekmovanje v kolesarjenju, streljanju, kegljanju, gozd" nem teku in skoki v daljino ter čez plot. Pravico sodelovanja imajo vsi. k i so bi l i ali bodo letos stari 50 let, torej vsi, rojeni leta 1939. V četrtek bodo od 16. ure dalje tekmovanja v kolesarjenju, streljanju in kegljanju-v petek bo ob 16. ur i začetek gozdnega teka in skokov, v soboto, 27. maja-pa se bo opoldne v Dežmanovem parku začelo družabno srečanje, na ka­terega ste vabljeni tudi tisti, k i sicer ne boste tekmovali. Zabave in sme­ha ne bo manjkalo. Prijave bodo sprejemali uro pred začetkom tekmo­vanj. To je uradno obvestilo in Kokričani že prijavljenih ne bodo pose­bej obveščali. j ^

Mladi rokometaši v Škofji Loki Škofja Loka , 23. maja - R o k o m e t n i k lub Te rmopo l iz Škofje Loke bo p r i r ed i l v četrtek, 25. maja , v športni dvo ran i na Podnu f inale sloven­skega prvenstva šolskih športnih društev v rokometu za pionirje-Tekmovan j e se bo začelo ob 14. u r i . Sode lova la bodo moštva ŠšD Pod lubn ik iz osnovne šole Ivana Grohar j a , ŠŠD P i o n i r iz Slovenj G r a d c a , ŠŠD Ptuj iz P tu ja i n ŠŠD L jub l j ana . j

Končana moška i n ženska republiška roko­metna l iga

Preddvorčani se selijo v nižjo ligo Kran j , 22. maja — Končana je moška in ženska republiška rokometna h-ga. Nova prvaka "elitne slovenske moške in ženske lige sta Šoštanj i° Mlinotest iz Ajdovščine. Od ekip z Gorenjske se bodo Preddvorčani sku­paj s Fužinarjem iz Raven in Črnomljem v novi sezoni podali v nižJf rang tekmovanja. V ligi je pri ženskah ostal Alples iz Železnikov, P r l

fantih pa Termopol iz Škofje Loke. V zadnjem kolu so v moški ligi Preddvorčani igrali doma s Prulam'-

Po izenačeni igri so iztržili le točko, k i pa je bi la premalo za obstanek v

l igi . Termopol je b i l na gostovanju v Šoštanju pri novem prvaku. Doma' čini so pokazali , kdo je prvak, in Termopol visoko premagali. Več uspe' ha so v ženski l igi imela dekleta Alplesa. Doma v dvorani Poden v Škofjf L o k i so gostile Fužinarke. Bi le so toliko boljše, da so zmagale s petim 1

goli razl ike. Moški - Preddvor : Prule 22 : 22 (9 :14). Preddvor — Rogelj, Lombar

5, Božovič 4, Kožar, Arnež 6, Žibert 6, Kos , Kr ivec 1, Gregorc, Komovec Šoštanj : Termopol 27 : 19 (13 : 9). - Termopol - Peternel, C inku , So­

kolov, Bešter 3, Berce 1, Pokorn 1, Dol inar 2, Završnik 3, Ramovž 8, Ce-tanovič 1, Grun .

Ženske - Alples : Fužinar 27 s 22 (11 : 8). — Alples — Kotar, Kejžar 1-Jelenič 8, Rupar 1, Olič 3, Pohleven 3, Oman 1, Penko 3, Lušina 2, Berce 3, K a l a n 2, Trojar. D H u m e r

Torek, 23. maja 1989 RAZVEDRILO. 11. stran m&^rnm^oiLAS

" T E M A T E D N A

Človeška na tu ra je res čudna. M e d t e m ko b i še l a n i v s i mo j i bližnji so rodn ik i i n znanc i pr isega­l i , d a sem bolj jez l j ive, popadl j ive i n krvoločne sorte, so m i n u l i te­den onemel i . V t i s t em h ipu , ko so sredstva javnega obveščanja oznan i la , da se p r i nas strel ja, obeša a l i k a k o drugače s smrtjo kaznuje za neskončno vrsto k a z n i v i h dejanj, so pac pričakovali moj običajni surov i i z b r u h : »Pali po nepr i ja te l j ih te svobodol jub­ne i n h u m a n e države! S m r t i zda ja lcem, separatističnim p ropa l i -c a m i n iredentističnim te ror i s tom! L e kdo , k i je p r i zdrav i , pa bo trpe l v l as tn i sred i človeka, k i z z e l e n i m flomastrom podcrtava neke stavke i n s t em neposredno ruši temelje te trdne, stabi lne i n l judomi l e države! Nikdo!« In v t em st i lu naprej , vse do zak l ju­čnega re f rena Z a domov ino - s ...naprej! T ok ra t me je prvič s t isn i lo p r i srcu i n prevze la g loboka žalost. Le, že, d a še naprej n i m a m nič prot i , da se strel ja, obesa ah samo prevent ivno i zo l i ra vse, k a r drugače m i s l i kot naša nezmot l j i va oblast, k i je od vekomaj i n za vekomaj . A m p a k med dejanj i , k i se p r i nas kaznuje jo s smrtno kazni jo , je tud i - p iratstvo !

K o so namreč naši p r a v n i k i , k i se skupaj z demokratično svetovno javnostjo zavzemajo za odpravo smrtne kazn i , b r ska l i po z akon ih , je v p o m o r s k e m zakonu nekdo odkr i l , da so p i ra t i , k i se smuka jo v naših vodah, n e m u d o m a ob glavo, če j i h seveda pr i ­mejo.

Odk r i t o me je gani lo , ka j t i m o r s k i r a zbo jn ik i m i niso p r i s r ­c u šele od V i k i n g o v dal je. Občudujem j i h še i z egipčanskih ča­sov, k o so ope r i r a l i še n a lad jah i z pap i rusa . Saj vem, d a j i m je v n e k d a n j i h časih b r i d k i meč po m e d n a r o d n e m pravu takoj po za -ietju n e m u d o m a odseka l glavo, a m p a k da se to dogaja tud i d a -

• I V I I

Razbojniški

potenciali

nes? T u i n zdaj, tako rekoč pred m o j i m i očmi?!? Zdaj pa res z a m e r i m Tan jugu , da me n i t i enkra t s a m k r a t n i

i z vo l i l in f o rmi ra t i , d a v naših vodah prežijo n a naše ladje gusar j i . Le - t i s h i t r i m i mo t o rn im i j a d r n i c a m i a l i čolni b l i skov i to napada­jo, ropajo tovore i n strahujejo potn ike , šikanirajo mornar je i n častnike n a k rovu i n spravl jajo v obup s t rumne kap i tane ! Dosle j smo pač verje l i , da je piratstvo cvetelo v sredn jem v e k u i n se le še kvečjemu n a J a m a j k i i n v T i h e m oceanu ohran i l o do danda­našnjih dn i . Zdaj pa po o v i n k i h zveš, da j i h naši zakonoda ja lc i pričakujejo tako rekoč n a v s a k i m o r s k i m i l j i s in jega J a d r a n a . Če p a so se začasno po tuhn i l i pod kakšno morsko pečino, je t reba b i ­t i p r ip rav l j en tud i n a to, da j i h v našo luko pripel je kakšna naša ladja, k i j i h je mimogrede kje zajela. Po mednarodnem p ravu se j i m namreč sodi v državi, od koder je ladja, k i j i h je u je la .

Zdaj veste, da se razbojništvo k o n t r a država ne dogaja le n a k o p n e m - v o k v i r u spec ia lne vojne i n kontrarevo luc i j e - a m p a k tud i n a mor ju . Ne recite, da je vse skupa j e n a pasja f iga i n da se vas nič ne tiče. Še k a k o kor i s tno je, d a veste, kaj vas čaka, če vas m a h o m a popade gusa rska slast. V t a k i deželi, kjer so razbijaški i n razbojniški potenc ia l i ev identn i , k jer b i b i l o za rad i vsesplošne državniške i zpr i j enost i i n odcep i t ven ih teženj najbolje k a r p r i priči uvest i i z redne ukrepe , tud i gusarstvo ne b i b i l o nič čudne­ga. M i m o g r e d e se l a h k o najde k a k slovenački m o r s k i teror ist , k i bo ope r i r a l n a t i s t ih dveh k o p r s k i h m o r s k i h m i l j a h i n širše. V obup vse jugoslovanske zajednice, k i s k o p r n i od tuge i n sramote , če kakšen S lovenac samo ma l o i z r a v n a svoj večno upogn jen i h r ­bet i n dvigne svojo glavo...

D . Sedej

intervju

Kaj bi z Iskro - TELEKOM mi reci

T E L E K O M ! K a r pomen i te­lekomunikac i j e , če veste, kaj to pomen i .

Približno. A kaj vas nič ne s k r b i , da ne b i kdo t emu vašemu T E L E K O M U z lobno doda l še en M i n b i nedvoumno zvenelo: T E L E - K O M M , T E L E P R I D I , če ne zamer i te !

V našem odde lku smo raz­mišljali tudi o t a k i h ins inuac i -j a h , uzurpac i jah i n degradaci­j a h . A so brezpredmetne i n kvečjemu nov donesek p r im i t i ­v i z m a .

Ljudje pa, tovariš Kunšte-ter, vendar le težko sprejemajo, d a se vaše, v svetovnem m e r i l u prav i re levantne enotice i m e n u ­jejo T E R M I N A L , I N S T R U ­M E N T , U N I T E L . . .

Povem vam , d a so zadeve tržno raz i skane i n v svetovni tehnološki t e rmino log i j i običaj­ne.

To pa n i res ! F o r d je že od pamt i v eka samo F o r d , pa je ve­l i k i F o r d ! Vaša I sk r i ca n a B l e j ­s k i Dobrav i , s komaj še kaj z a ­pos l en im i , pa naj bo poslej U N I ­T E L . Ne UNIčena T E L e m a t i k a , ko t se hudobno sliši, ampak un i t ed t e l ecomunica t ion , če kaj r a z u m e m . In - roko n a srce, to­variš Kunšteter: T E R M I N A L S n iso nič drugega kot p rodukc i j a telefonov, ne res?

Po vašem naj b i šli v svet samo z I S K R O ? A v i sploh veste, k a k o so jo tuj i poslovneži v izgo­vor jav i že pačili: a j skra , i s k ra , ajšklja... K a m p u Šobec tud i vs i tu jc i pravi jo S O B E K . T r eba je enkra t že stvar i in ternac iona l i -z i r a t i tud i v tem smis lu . In bog n a m pomagaj , če bomo p l jusn i l i v post industr i j sko družbo s tak i ­m i konservat ivc i , kot ste v i !

B r e z s k r b i . P reden bo po mo j i deželi p l jusn i la tretja teh­nološka revoluci ja, boste v i lah­ko i zved l i že pettisočpetstoti ter­minološki transfer v naz i vu fir­me, mene pa bodo dotlej tako a l i tako že dvakra t prekopal i . . .

D.Sedej

V t i s tem h ipu , ko se je naša «rrna vseh f i rm , I sk ra seve, pre-t fans formira la iz tozdov v enovi­t i subjekt, je še pred žlahtno spojitvijo s S i emensom že zače-

a razmišljati, kakšne imeni tne nazive s i bo nadela . Če kje, pot­lej v I sk r i vedo, da ob leka de la c|oveka. In zakaj , lepo vas pro­d n i , se tudi m i ne b i lepo oble­k l i , če je možnost i n priložnost? ^akaj ne b i b i l i kunštni in ime­nitni , bolj svetov l janski , bolj •cestni... Saj že v Finžgarjevih £asih dek la F r a n c k a n i hotela uiti več F r a n c k a i n se je jez i la : * " u s t i no, to kmečko F r a n c k o !

an i , F a n i m i rec i , je bolj me ­stno..,«

In Finžgarjevo l i teraturo so *zel i za svetal i n kor i s t en zgled pudi Iskraši: kaj n e k i b i le s to K p e « k o I s k r o > T E L E K O M U N I -* v E J S N m i rec i , je bol j mestno...

Z a vse tiste, k i danes zijate * ° t teleta v nove, imen i tne I skr i -£ e napise ob naših cestah, n a

ater ih I sk ra opozar ja na svoje o k a i n e pro izvodne celice, nekaj

nujn ih po jasni l . Z b r a l i smo j i h v °asem ve l i k em interv ju ju s to­varišem J a n e z o m Kunšteter-j®n»> sefom Iskr inega odde lka za

e n e h n o i n bl iskov i to menjavo nazivov f i rme.

Tovariš Kunšteter, k a k o se j s ^ u t n o imenuje združena

CVEK

Vodič za seks

Državne bib l ioteke v b r i t ansk i pok ra j in i Devon so organiz i ra le anketo, ker so želeli izvedeti , ka ­tere knj ige so najbolj popularne med t i s t imi , k i slabo vidi jo a l i so starejši i n za katere so na voljo posebne knj ige z v e l i k i m i črka­m i . Ka j se je pokazalo? Pokaza ­lo se je, da se je na p rvem mestu popularnost i po jav i la kn j i ga z nas lovom: Vodič za seks...

Koliko bo dobil mož Jane Fonda?

Zdaj je že jasno, da se Jane F o n d a ločuje od svojega moža, znanega po l i t i ka iz Ka l i f o rn i j e , k e r n i več nobene možnosti, da b i se pobotala. Mož popularne f i lmske ig ra lke je te dn i objavi l , d a se bo z vsemi s i l a m i bor i l za to, da dobi polovico ženinega premoženja, k i se ocenjuje na 120 mi l i jonov funtov. Ra z en tega se »bo boril« tudi za hišo, k i je v r edna m i l i j on funtov i n za ranč S a n t a Ba rba ra , k i je vreden oko­l i pet mi l i jonov funtov.

Mesto dvojčkov Mestece, k i je oko l i 130 ki lo­

metrov oddaljeno od Lagosa, i m a verjetno svetovni r ekord v koncentrac i j i - dvojčkov. Od 25 družin iz p l emena J o r u b a so v 22 družinah dvojčki! S t rokovn jak i , k i so proučevali ta pr imer , n i m a ­jo nobene obrazložitve, s am i preb iva lc i pa pravi jo, da se to dogaja samo zato, ker pijejo po­sebno vodo. P r i p a d n i k i p l emena dvojčke smatrajo za posebna b i ­tja z nadna ravn im i močmi.

Skrb za starost M e d ameriškimi k o m i k i je ned­vomno veteran 63 - letni J e r r y Levvis, k i bo spet postal oče. Nje­

gova druga soproga i m a 38 let i n pričakuje svojega prvega otro­k a , medtem ko i m a s lavn i ko­m i k že šest odras l ih sinov. P r i j a ­te l jem je zaupal , da s i zdaj zares zelo želi hčerke, p r i z n a l pa je tu­d i , da ga sk rb i starost - svoje že­ne!

Indija hoče dragocenosti

Ind i j ska v lada je na jav i la , d a bo od br i tanskega muze ja v L o n ­donu zahtevala , da v rne de l dra­gocenosti , k i so j i h nezakoni to odnes l i iz Indije. M e d temi so tu­d i dragu l j i i n d i amant i , k i so j i h i z Indije p r ines l i z a časa ko lon i ­a lne uprave. Čeprav se zaveda­jo, da bodo dragocenost i zelo težko dobi l i , i nd i j ska v l ada vztra ja .

Zakaj je umrla najbogatejša ženska

Po p i san ju i ta l i j anskega l i s ta L 'Europeo je najbogatejša žen­s k a n a svetu, C h r i s t i n a Onass is , u m r l a kot žrtev preve l ike doze k o k a i n a . I ta l i j ansk i l is t t rd i , da je b i l a že štiri leta n a r k o m a n k a i n da j i je n e k i K l a u s Pepern iak , k i je s in nacističnega zločinca K l a u s a Barb i j a , dobavl ja l k oka ­i n . T r d i l je, da je C h r i s t i n a naj­boljša s t ranka , saj je dnevno po­trošila štiri doze a l i en g ram či­stega k o k a i n a . P epe rn i aka so pred k r a t k i m uje l i v nekem španskem letovišču s 30 k i logra­m i k o k a i n a i n tako tud i odkr i l i detaj l o C h r i s t i n i Onass i s i n o možnem v z r oku njene smr t i .

JEZ Z a p o r a p o t r ž i š k o

Le močan glas igralca Rajka Stuparja in citre Joža Varge so preglasile ropot voznikov avtomobilov, k i so prejšnji četrtek vozi l i mimo K u r n i k o -ve hiše. Pred njo so namreč Lendavčani pr ipravi l i ku l turn i program ob odprtju razstave njihovega lončasrtva in ličkarstva. Nekateri obiskovalci so nemočno pogledovali miličnika s postaje mil ice Tržič. Prišla sta, da bi omogočila kratko zaporo prometa na cesti pred Kurn ikovo hišo. Organizatorji kulturne prireditve so namreč zaprosi l i za časovno omejeno zaporo, vendar jo očitno miličnika nista mogla za­gotoviti. Otvoritev je bi la motena, gostitelji so skr iva l i zadrego. Mnogi namreč niso mogli razumeti, kako so isti miličniki pred k ra tk im poskr­beli za tekače in za ves promet zaprli vel iko več cesta, kot bi j ih moral i tokrat...

LJUDSKI OBIČAJI

Urban , c e l let in d a n z a s p a n Sv. U r b a n praznuje 25. maja svoj god; v p r a t i k i ga srečujemo z

grozdom v rok i , čeprav v Urbanovem življenju n i ničesar, ka r b i spo­min ja l o n a vinogradništvo. Venda r pa je ob njegovem godu t r ta v cvet ju i n tako m u je l judstvo v v ino r odn ih k r a j i h zaupalo sk rb za v insko let ino.

Povsod se m u priporočajo za lepo v reme : Sv. U r b a n jasen, jese­n i hasen . Če n a U r b a n a sonce sije, j esen polne sode nal i je . Zgodi lo p a se je tud i , da je sv. U r b a n nekoč pr inese l celo s lano, k i je pomor i ­l a vse, k a r je bi lo zelenega. To se je l judem hudo zamer i l o i n n e k i te­sar je njegovo podobo ka r iz pra t ike izrezal . . .

U rbanovo pa je ponekod tud i pas t i r sk i dan , češ da morajo pas t i r j i n a ta dan zgodaj vstat i . K d o r zadnj i prižene n a pašo, potegne vse muhe n a svojo živino. Zato naj b i b i l a n a njegov dan vsa o k n a odpr­ta. M u h e bodo potlej m i m o odletele, češ saj n i n ikoga r doma. K d o r p a n a Urbanovo pozno vstane, m u zabrusi jo : »Urban, cel let i n dan zaspan.«

ANEKDOTI

Nevarnos t Romanop isec i n pisec komedi j A ch i l l e C a m p a n i l e je b i l n a oddi­

h u v gorsk i vas ic i . Poveda l je d i r ek to r ju hotela, da b i rad odšel n a iz­let v gore.

»Ne pozabite, da je pot nevarna : okrog se klat i jo vo lk lov i i n n a ne- ' zavarovan ih mes t ih p iha zelo močan veter.«

Vseeno grem.« »Naj v a m še povem, da je nekoč veter p r e v r n i l osla.« »Upajmo, da se to ne bo ponovilo,« je b i l neomajn i Čampanille.

Dolgočasna komed i j a Campan i l e je nekoč v m i l a n s k e m gledališču sedel s soprogo i n

poslušal zelo dolgočasno komedi jo . Po p r v em dejanju je hotel odi t i »Nikakor ne,« je de ja la soproga, »vstopnici so n a m a pok l on i l i i n ne

bi bilo v l judno, da odideva. tom° d m g e m d e j a n j u J e Campan i l e odločno vs ta l i n se napot i l k v ra -

»Kam pa greš,« ga je vprašala žena. »Plačat vstopnici,« je Campan i l e zap iha l od jeze.

Male gorenjske vasi

O b r n e P i š e : D . S e d e j

V soteski so se Turki obrnili...

M e d Boh in j sko Belo i n Nome-n l t m ' P°d B a b j i m zobom, je b i l a ne i 3 r e s m a j h n a vas ica , Obr-§ ' s. komaj t r em i kmečkimi h i -«nu. Le-te še danes trdno stoji-

n ' ^ . n d a r se j i m je pridružilo še s*aj nov ih v S t r m i n a h , kot pra-

J30 domačini. S t r m i n e i n Obrne zdaj imenuje jo skupno Obr-

ir>' Z a s e l e k - k jer domačini gradi ­l i P f e c e j " n o v i h h i š a l i popravl ja­jo stare domačije, en ^ t r m m a h smo se srečali z

no najstarejših vaščank, k i je |Jj?sia v S t r m i n e pred petdeseti­mi leti, tedaj, ko s ta b i l i t u le dve

sem hišici. P od cesto ob pot i p ° ? Nomen ju s ta sta l i , danes g? je v S t r m i n a h a l i uradno n a

D r n a h že tr ina js t nov ih hiš. Za ­

selek vaščani upravičeno imenu­jejo S t rm ine , saj je res n a str­m e m pobočju, v gozdu med ko­šatimi s m r e k a m i . Z nove ceste, k i pelje prot i B o h i n j s k i B i s t r i c i , je v ide t i le strehe hiš,'y ka t e r ih prebivajo Obrnčani.

Berta Humar

75-letna Be r t a H u m a r takole pripoveduje: »Rojena sem bi la n a P r i m o r s k e m , pred petdeseti­m i let i pa sem se z možem pre­se l i la v S t rmine , na Obrne . Te­daj je b i l a v boh in j sk i Sotesk i še žaga, kjer so b i l i večinoma mo­ški iz vas i tudi zaposleni . B i l o je ka r težko; na kmete sem hodi la delat, da sva z možem lahko pre­življala družino.

V S t r m i n a h so ime l i »parte«, gozd torej, večinoma v last i kmet je z M l i n a i n Bleda ; vašča­n i pa so hodi l i na delo v tovarne po bližnjih kra j ih . Počasi je ra­slo naselje, izključno delavsko, z iz jemo treh kmet i j na Obrnah , k i stojijo še danes.

Turki so se obrnili

Zaka j se vas imenuje Obrne? K d o b i natančno vedel ! Izročilo pripoveduje, da so T u r k i prišli do sem, potem pa so se ustrašili i n se obrn i l i . Od tod naj b i i zha­jalo ime, čpprav je vendar le ma l ­ce nerazuml j ivo , zakaj naj b i se obrn i l i , ko pa je jasno, da so pr i ­šli tudi v Boh in j . V ska l i , v nepo­

s redn i bližini, so tud i vk l e san i n e k i z n a k i i n številke, k i naj bi i zha ja l i iz t i s t ih časov.«

M e d vojno so na O b r n a h vel i ­ko pre t rpe l i i n b i l i v s ta lnem s t rahu . V neposredni bližini sto­j i vojašnica. Be r ta prav i , da so jo g rad i l i leta 1935, v njej je b i l a s taro jugos lovanska vo jska, leta 1941 so jo zasedl i Nemc i , po voj­n i pa par t i zan i . Spomin ja se par­t i zanske m ine rske akci je na že­lezniški progi prot i Boh in ju i n žrtev. P rav tako so j i še v živem spominu časi, ko so napadl i i n zažgali Nomenj . »Bili so hud i ča­s i , živeli smo v s t rahu in v po­man jkan ju . Tr i je vaščani so v par t i zansk i vo jsk i tudi pad l i : Sr-nov, Ivan Goga la i n F ranc Črv.«

Radi bi imeli telefonske priključke

P r i Humar j e v ih so zdaj obno­v i l i hišo, tako kot domala vs i vaščani. Sofi ja H u m a r je »ta-mlada«, doma z Ribčevega laza v Boh in ju . K H r i b a r j u , kot se po domače reče, se je primožila pred t r ideset imi let i .

»Kaj vem, zakaj se po domače reče p r i H r i b a r j u ! Tako vedno prav i jo Kupljenčani, verjetno zato, k e r stoji hiša n a hr ibu , n a

Sof i ja H u m a r

k u c l n u . Danes domačini živimo k a r dobro, čeprav smo kar pre­cej oddal jeni od trgovine i n po­šte. Zelo rad i b i ime l i vsaj en te­

lefon, saj imamo do Boh in j ske Be le slabo uro hoda. T a m je tr­gov ina, celo v spodnj i vas i , k a r je za nas k a r precej daleč. Res je, d a skoz i vas še vedno voz i av­tobus, vsako uro pr ipel je , a vož­n ja postaja k a r hudo draga. S te­le fonsko napel javo p a bo verjet­no k a r težko, saj i m a še Boh in j ­s k a B e l a komaj nekaj telefon­s k i h priključkov.«

V a s je dob i la e l ek t r iko leta 1953; prej so za jemal i vodo p r i i z v i r u p r i Zot lar ju , potem pa so se vaščani sami po t rud i l i i n po­ložili cevi za vodovod. Vodo j i m tako daje »Belčnk« kot pravi jo po toku nad vasjo.

V S t r m i n a h a l i n a O b r n a h so danes še bolj odmakn j en i , tud i od prometa , k i ga je vze la nova cesta skoz i Sotesko prot i B o h i ­n ju . V gozdičku nad staro cesto so še bolj s k r i t i i n zak r i t i , a zato nič manj zadovol jni , celo nas­protno. Čeprav so k a r precej od­da l j en i , so rad i v svoj i s t rn jen i vas i c i nad bistro boh in jsko Sa­vo, kjer imajo resnično svoj pra­v i m i r in spokoj...

ureja DARINKA SEDEj

• 15% popusta za izdelke Keramike v vseh industrijskih prodajalnah:

— industrijska prodajalna T O Z D Keramika, Slakova uli­ca 5, Novo mesto, tel. (068) 21-201

— industrijska prodajalna T O Z D TKI, Kettejev drevo­red 37, Novo mesto, tel. (068) 21-826

— industrijska prodajalna T O Z D TKI, Vosnjakova 7, Ljubjjana, tel. (061) 317-984

— industrijska prodajalna T O Z D TKI, Trpimirova 25, Zagreb, tel. (041)410-523

— industrijska prodajalna T O Z D TKI, Dubrovačka 4, Rijeka (051) 33-970

• 3 0 % popusta za opuščen i p r o g r a m v T O Z D Keramika Novo mesto

• 10% popusta za gotovinsko plačilo

• Možnost prodaje s čeki 1 + 3 obroke (prvi obrok 35 %) — brezplačna izdelava načrta, oblikovanja in dimen­

zioniranja peči, kaminov in kmečkih peči — izdelava načrta, dostava vsega potrebnega materiala

in » m o n t a ž a p a t i « , — ves material za peči takoj — na enem mestu,

— zajamčene cene in popusti z ugodnostmi od 3.5. do 31. 5.1989.

W . t / A . I | V L ^ a ^ i

GIP »PIONIR« KERAMIKA 68000 Novo mesto, Slakova 5

tel.: (068) 21-201, 24-298, 26-016

Mizarstvo in profiliranje lesa

0VSENIK ALOJZ KRANJ

Jezerska cesta 108 c tel.: (064) 35-770 Iz masivnega lesa izdelujemo: • vhodna in garažna vrata • balkonske ograje • opazne deske za

oblaganje sten in stropov

• kotne, zaključne in okrasne letve

V I D E O T E K A

E L M O N T BLED , p.o. 64260 B L E D

D e l a v s k i svet D O E l m o n t B l e d je n a svoj i seji dne 9. 5. 1989 spreje l sk lep o ponovnem ra zp i su de l i n nalog s posebn im i po­ob las t i l i i n odgovornostmi :

1. D IREKTOR DO - za 4 leta 2. VODJA PROIZVODNJE - za 4 leta k a n d i d a t i morajo poleg splošnih pogojev i n družbenega dogo­vo ra o ob l ikovan ju i n i zva jan ju kadrovske po l i t ike v občini Radov l j i ca i zpo ln jevat i še naslednje pogoje:

L — ime t i m o r a končano v isoko a l i višjo šolsko izobrazbo splošne, ekonomske a l i tehnične smer i ,

— ime t i m o r a na jmanj pet let de l ovn ih izkušenj n a de l ih in na logah s posebn imi poob last i l i i n odgovornostmi ,

— predložiti m o r a pe rspek t i vn i razvo jn i p r og ram delovne organizac i je .

2. — ime t i m o r a VII. stopnjo šolske izobrazbe tehnične smer i (e lektro a l i strojna),

— ime t i m o r a na jmanj štiri le ta de lovn ih izkušenj n a po­dobn ih de l ih .

K a n d i d a t i naj pošljejo ponudbe z dokaz i l i o i zpo ln jevanju po­gojev v zapečateni ovo jn ic i v r o k u 15 d n i po objav i r a zp i sa na nas lov E L M O N T B L E D , Spodnje Gor je 3/a, 64260 B l e d - za razp isno komis i j o .

Mednarodno podjetje Slovenijales Trgovina

Drobno gospodarstvo je podrast industrije Na 14. mednarodnem sejmu kooperacij industrije, trgovine in drobnega gospo­darstva minuli teden v Kranju je, tako glede industrije kot drobnega gospodar­stva, vzbudilo nemajhno pozornost Mednarodno podjetje Slovenijales Trgovina. Že napovedi iz vodstva podjetja pred začetkom sejma so bile nenavadne m če je morda na trenutke ob tem kdo pomislil, da gre deloma najbrž za svojevrsten se­jemski reklamni efekt, je nastop podjetja na sejmu potem to prav gotovo ovrgel. Mednarodno podjetje Slovenijales se je namreč resnično in v pravem pomenu besede predstavilo kot organizator proizvodne kooperacije.

G e n e r a l n i d i rektor podjet ja S loveni ja les T rgov ina dr . M a t i j a Škof j e že p r e d se jmom pove­da l , d a bo podjetje posle j upo­rabl jalo to kranjsko pr i red i tev za dolgoročno dogovarjanje. V nanovo organ iz i ranem podjet ju namreč računajo, d a b i v p r i ­hodnje povečali delež d robne ­g a gospodars tva v svo j em pro­metu s sedanj ih 4 na 30 odsto­tkov. Zahteven ci l j , k i g a načrtu­jejo v pr ihodn j ih štirih let ih. D a p a b i takšen skok in hkrat i tud i prodor lahko nared i l i , so ustano­v i l i v okv i ru podjet ja p o s e b e n Cen t e r za drobno gospodarstvo , p r e k o ka te rega bodo ponuja l i trženje in kapi ta l . Pa ne l e to, predstav l ja l i bodo tudi i zde lke , za katere iščejo kooperante in j i m nud i l i pomoč.

trošnika, ampak tudi za indu­strijo,« je poudar i l namestn ik g ene ra lnega d irektor ja S loven i ­ja les T rgov ine inž. Stane Rant. » V tem vidimo tudi svoj delež, d a c i l j e l a h k o uveljavljamo. Naši cilji pa so: preskrba z re-promateriali, predstavljanje kooperacij za določene pro­grame, preskrba potrošnikov z njimi... Potrošniki namreč da­nes velikokrat iščejo ali izdel­ke ali polizdelke, ki jih marsi­kdaj doma ni na tržišču. Naš namen je, da tovrstno ponudbo izpopolnimo, razširimo...«

Sloveni ja les T rgov ina je torej podjetje, k i kooperantom n u d i najrazličnejše us luge in po t em takšne »us luge« p r ede l ane v iz­d e l k e , največkrat zelo i skane , k e r so še v e d n o doseg l j i v i le v tujini, po t em p o n u d i na trgu tudi potrošniku. P r i uresničevanju takšnega programa, k i so s i g a zastavi l i že zdaj »g leda jo « tud i

čez mejo, saj na p r imer tesno sodeluje jo s šestimi i ta l i janskimi družinskimi f i rmami C N A Pesa-ro Ur b ino. To združenje se j e n a se jmu v Kran ju v okv i ru S loven i -j a l esa T rgov ine p rav tako p r e d ­stavi lo z namenom, d a s sode lo ­van jem C e n t r a za d robno go­spodarstvo v S loven i ja l esu naj­d e nove kooperante za morebi t ­no tesnejše sode lovanje čez čas.

Za začetek bodo n a p r imer v Sloven i ja lesu uvažali vrata za ra ­zlične kuhin je , d o m a p a naj b i s koope rac i j ami i zde lova l i strani­c e zanje. Neka j p o d o b n e g a na ­črtujejo na področju različnih rez i l in d r u g i h i zde lkov , kjer n a široko odpira jo s kooperac i j o vrata d r o b n e m u gospodars tvu . Skratka, čeprav se sliši never ­jetno, S loveni ja les že do l go n i več p r e d v s e m trgov ina z l esom, a m p a k j e v n j enem p o s l o v n e m p rog ramu še v e l i k o d rugega ; le-

Inž. Stane Rant

»M i smo trgovci, kar pa ne po­meni, da smo le trgovina za končnega kupca oziroma po-

sa je le še pičlih 20 odstotkov. Kot mednarodno podjetje p a i m a Sloveni ja les T rgov ina da ­nes 20 podjeti j i n preds tavn i ­štev po svetu, nenehno p a nave­zuje nove st ike. »Sicer pa smo na Gorenjskem bili doslej ma­lo, premalo prisotni. Mislim pa, da to ne bo več dolgo, saj že prihodnje leto načrtujemo tu­kaj gradnjo salona,« je napo­v e d a l inž. Stane Rant.

Še p r e d n e d a v n i m , ko Slove­ni ja les T rgov ina n i b i l a r eorga­niz i rana in j e de l o va l a p o b r a n -žah, na področju d r o b n e g a go­spodarstva, ka r zadeva d r obno kooperac i jo , n i b i l o p rave pove ­zave. Še včerajšnji tozdi p a so danes področja i n eno takšnih je zdaj tud i d robno gospodar ­stvo. Zato so tud i ustanovi l i C e n ­ter za d robno gospodarstvo .

» V Centru organiziramo pro­izvodno kooperacijo za opre­mo bivalnih prostorov, za stro­je, široko potrošnjo in tudi za marketing. Do nedavnega je bilo sodelovanje z drobnim go­spodarstvom še v obliki kupo­prodajnega odnosa. Zdaj pa je pristop drugačen. Kupci so da­nes vedno bolj zahtevni, kriti-

če namreč neka kooperacija začenja presegati prvotne p°" slovne stike, ni razlogov in z a ' držkov, ki bi preprečevali na­stanek mešane firme. Takšnin »odprtih« stikov pa v Sloveni­jalesu Trgovini (poudarek J e

namreč tudi na trgovini) načr­tujejo v prihodnje še več...

čni. Kritični pa smo tudi mi; še

Eosebno do proizvodov, ki jih upci recimo pri nas ne dobijo.

Zdaj smo v Centru nekako so­odgovorni, da trgovina dobi takšne proizvode skozi koope­racijo. Ta kooperacija pa se kaže tudi v skupnem oblikova­nju, imamo pa tudi svoje arhi­tekte. To pa pomeni, da vse skupaj pravzaprav prerašča že v proizvodno koopracijo, kjer mi preskrbimo načrte, potem skupaj oblikujemo izdelke, po­skrbimo za material in nazad­nje rudi za trženje takšnih iz­delkov,« je na sejmu v Kranju podrobneje razložila nastop Slo-venijalesa Trgovine Neva Ma -her, direktorica Centra za drobno gospodarstvo v medna­rodnem podjetju.

Ob takšni opredelitvi in načr­tovanem cilju je potem seveda nastop Slovenijalesa Trgovine v tako obsežni ponudbi na sej­mu prav gotovo razumljiv. S

D e b / n a o rgcnzad ja

SLOVENIJALES TRGOVINA LJUBLJANA

Neva Maher

številnimi izdelki so se pred­stavili, za katere pa so iskali kooperante. In res je tisto, da je bilo vse, kar je bilo na ogled in je iskalo kooperanta tudi za­nimivo in iskano na trgu oziro­ma med kupci. Ob tem pa velja poudariti še eno posebnost na­novo ustanovljenega Centra za drobno gospodarstvo. Center načrtuje tudi soustanavljanje novih podjetij v Slovenijalesu;

Henrik Peternelj

Ko smo po končanem sejmu povprašali o vtisih in uspešno­sti nastopa Slovenijalesa Trgo­vine, smo izvedeli, da je bil ta nastop vsestranska osvežitev; pa ne le med obiskovalci, ma*' več rudi za samo sejemsko pri* reditev. Predsednik organiza­cijskega odbora letošnjega l 4 ,

mednarodnega sejma koop e " racij industrije, trgovine drobnega gospodarstva Henrik Peternelj, predsednik kranjski' ga izvršnega sveta je povedal, da je bil nastop Slovenijales? Trgovine za sejem velika spod' buda. Pa ne le za sejem, marveč tudi za ostale nastopajoče n? sejmu. Če bi uspeli nadaljevati kar pa nenazadnje moramo, r. rekel Henrik Peternelj, P? t e j : mislim, da bi lahko dosegli. o~ bi bil na tem sejmu ves razsta' vni prostor v prihodnje poir\ Slovenijales Trgovina ima p r a, gotovo že na samem začeta precejšnje zasluge za to.

13. STRAN C<^S^S&U©82IGLAS

Kje so najpogosteje prometne nesreče

Na gorenjskih cestah je (najmanj) osemnajst črnih točk Kran j , 19. ma ja - Čeprav b i pričakovali, d a so črne točke le neva rn i o v i n k i , križišča i n ne-kajdeset metrov do lg i cestn i odsek i , p a se n a gorenjsk ih cestah "točke" razpotegnejo i n ra z ­širijo tud i v t r i , štiri a l i celo več k i l ome t rov dolge nevarne odseke, k i se od os ta l ih r a z l i ku j e ­jo predvsem po t em, d a so n a n j ih pogostejše prometne nesreče i n da je večja tud i "b i lanca ] ' mr tv ih i n hudo poškodovanih. K o so pred nedavn im preds tavn ik i Cestnega podjetja K r a n j , Skupnost i z a ceste Sloveni je , prometne m i l i c e i n UNZ K r a n j n a posvetovanju v Lescah obravnaval i p rometno nevarne odseke i n črne točke n a goren jsk ih av t omob i l sk ih , mag i ­stra ln ih i n r e g i ona ln ih cestah, so j i h našteli osemnajst. I zpostav i l i so le najbolj kritične od ­seke i n mesta , s icer p a smo n a pe tkov i seji koord inac i j skega odbora svetov za prevent ivo i n vzgojo v ces tnem p rome tu slišali, d a j i h je vsaj še dvajset več i n d a j i h je ve l iko tud i n a l o ­ka ln ih cestah.

Se znam črnih točk, k i n i p rv i , je i zde lan in pomeni le p r v i i n najmanjši k o r a k k od­pravi neva rn ih mest i n odsekov. Ces tar j i i n V s i , k i so odgovorni z a prometno varnost , se vedno izgovarjajo n a pomanjkan je denar ja . Ver jamemo, da so sredstva v k r i z n i h časih in v r a zmerah še slabo zgrajenega cestnega omrežja, ve l ik prob lem, vendar n a m izkuš­nje iz pretek lost i kažejo tud i to, d a se je de­nar našel, ko se je n a kritičnem mestu zgo­dilo nekaj h u d i h p rome tn ih nesreč.

Cesta od Pod tabor a do odcepa za K r a n j -vzhod upravičeno ve l ja za najbolj nevarn i cestni odsek na G o r e n j s k e m : samo lan i je °ilo na n j em 58 h u d i h p rome tn ih nesreč s skupno štirinajstimi m r t v i m i . K e r gre za del, v ka t e r em se promet najbolj zgosti i n so tudi h i t rost i precejšnje, b i b i l a rešitev v tem, da b i zg rad i l i še dva pasova i n ured i l i Pravo av tomobi l sko cesto. Po leg te je n a m a g i s t r a l n i cesti K r a n j - K o r e n s k o sedlo še

šest črnih točk. N a odseku od Lesc do Pod-v ina , kjer prevladujejo nesreče z mater ia l ­no škodo, se kruši zgorn ja p last i n b i b i l a nu jna nova as fa l tna prev leka . V republiški skupnos t i z a ceste obljubljajo, d a bodo to moreb i t i s tor i l i še pred svetovnim vesla­škim prvens tvom n a B l edu . N a cesti od Ži­rovnice do Lesc so v vozišču nastale štiri do pet cent imetrov globoke kolesnice, k i z last i ob deževju povzročajo v o zn i kom precejšnje preglavice. Ured i tev ceste ( in nevarnega

Križišče p r i M l e k a r n i v K r a n j u je se-ma fo r i z i r ano i n označeno po predp i ­s i h , v endar v n jem k l jub t emu dokaj pogosto " p o k a " a v t omob i l ska pločevi­n a , ugašajo pa tud i življenja. "Ce se bo tako nadal jevalo , nas bo javnost p r i s i ­l i l a , d a bomo ugotov i l i , ka j je narobe, i n po i ska l i boljšo rešitev," je dejal S t a ­ne Božič, predsedn ik koord inac i j skega odbora občinskih svetov za prevent ivo i n vzgojo v cestnem prometu . K e r je b i l o slišati očitke, d a je v križišču pre -h i t e r prehod iz zelene v rdečo luč i n obratno , bodo to v k r a n j s k e m cestnem podjetju prever i l i .

N a odseku bohin jske ceste Brode - G a -berk so nasta l i posedk i p r i mostov ih . K e r domnevajo, da je za to črno točko k r i v gradite l j , S G P Pr imor j e , bo inve ­st i tor zahteva l , d a odprav i posledice nekakovos tne gradnje.

Poseben p rob l em predstav l ja cesta od Zavarova lne skupnos t i T r i g lav v K r a ­nju do odcepa z a av tomob i l sko cesto K r a n j - v zhod . N a t em odseku , kjer je zlast i ob k o n i c a h i z j emno ve l ik promet (od tovornjakov i n avtobusov do ko l e ­sarjev i n mopedistov) i n je tud i vozišče 2 e l o s labo, je b i l o samo l a n i 23 h u d i h nesreč. Se najbolje b i b i lo , da b i ce lo tn i odsek obnov i l i i n n a vseh večjih križi­ščih postav i l i semaforje, a ke r zato n i denarja, bodo poskušali razmere u b l a ­žiti z začasnimi u k r e p i - z osvetl i tvi jo Prehodov za pešce, z doda tn im i označ­bami , s postopno semafor izac i jo k r i ­žišč. Z a začetek bodo v križišču cest K r a n j - B r n i k i n D e l a v s k i most - B r i -*°f postav i l i večje prometne znake , okrep i l i ta lne označbe i n n a nepredno-stni cesti names t i l i utripajoče luči.

križišča v bližini Vrbe) , n a ka te r i je bi lo l an i 28 h u d i h prometn ih nesreč, za zdaj n i v na­črtu. Črna točka p r i železniški čuvajnici (gre za nepreg ledni ovinek) bo prišla n a vr­sto, kot pravi jo v k r a n j s k e m cestnem podje­tju, po končani letošnji po letni turistični se­zoni . P r i avtobusni postaji n a Be l c i , k jer je poleg o v i n k a še gladek asfalt, so sicer že za­čeli obnavl jat i cesto v dolžini dveh k i lome­trov i n pol, vendar je inšpektor us tav i l dela. Ured i tev črne točke Podkuže (gre za oster, nepreg ledni ovinek) je v letošnjem p l a n u republiške cestne skupnos t im i n bo bržko­ne tud i uresničena: približno pol k i l ome t r a ceste bodo posodobi l i še pred začetkom tur i ­stične sezone, preosta l i de l nevarnega odse­k a p a po sezoni. Oster , dvo jn i ov inek n a ce­st i P odko r en - K o r e n s k o sedlo povzroča pre­glavice predvsem šoferjem večjih voz i l , k i se str injajo, da bo težav konec šele tedaj, ko bodo cesto spel ja l i drugače. Načrti so že iz­de lan i , n i pa denar ja . Čeprav gre le z a 250 metrov dolg odsek, b i ga bi lo t reba ve l iko .

N a r eg i ona ln ih cestah je najmanj enajst kritičnih mest in odsekov. N a cesti Labore -Žabnica, kjer je bi lo l an i 24 hud ih nesreč s pe t im i m r t v i m i , je najnevarnejši ov inek v Zabn i c i , k jer bi mora l i z odbojno ograjo lo­čiti vozišče od pločnika za pešce. N a cesti Sv . D u h - Virmaše je vozišče široko le 6,5 metra , promet pa je ve l ik i n mešan, saj so n a cesti h k r a t i osebni avtomobi l i , težki to­vo rn j ak i , t raktor j i , ko lesar j i , mopedis t i i n pešci. K e r je bi lo l an i na tem odseku 21 hu­d i h nesreč s t r emi m r t v i m i , b i bi lo t reba ured i t i pločnike i n ko lesarsko stezo i n d ru ­gače spel jat i nekatere priključke n a cesto. Križišče S ta r i dvor v Škofji L o k i je neustre­zno, prav tako križišče v Br i to fu , v ka t e r em je b i l a prav pred k r a t k i m huda nesreča. Križišče je nepregledno; v o zn ik i , k i pripe­ljejo iz šenčurske a l i iz kokriške smer i , pa imajo za rad i širine ceste občutek, da so n a prednostn i cesti . P r ob l em bo omi l j en šele tedaj, ko bo do konca zgrajena cesta K r a n j -Hotemaže. O d k a r se je ve l ik de l p rometa u s m e r i l iz " i z voza " K ran j - zahod pro t i K o k r i -c i , je postalo nevarno tud i križišče m e d K o -kr i co i n M l a k o , k jer bo treba začasno zago­tov i t i preglednost, dokončno pa zgrad i t i no­vo i n semafor i z i rano križišče. Ces ta od mo­stu n a Lancovem do L ipn i c e je ozka , ov in­kas ta i n z neut r j en imi b a n k i n a m i i n b i jo bi lo treba obnovi t i , isto ve l ja tud i za odsek Žirovnica - Selo, n a k a t e r e m je b i lo l a n i 13 h u d i h nesreč z dvema m r t v i m a . Precej k r i ­tičnih mest je tud i n a cesti Gor je - B l ed , ne­varno past pa pomen i tud i dvo jn i nepre­g ledn i ov inek na boh in j sk i cesti v K a m -njah.

C. Zap lo tn ik

V triglavski steni se je raztreščilo športno letalo ^"edarica, 21. maja - Zvezna komisija še raziskuje prizorišče tj. Sy^e zahodnonemškega športnega letala, ki se je v sredo raz-^escilo v skalovju Malega Triglava. V razbitinah 10 let stare ^ s t j 6 ^ C u m r ' a d u ž i n a Schwartz iz zahodnonemškega mesta

in ^ s r e d o > 1 7 - m a j a , popoldne je 36-letni Got t f r ied Schwar t z z ženo 2 a t

S l n o y ° m a z letališča n a K r k u , s cessno poletel prot i severu. Uro šči f 0 1 "*e ^ e t a i ° ' i & s t Schwar tzevega ro jaka M i c h a e l a Hauser ja , tre-nje° V s t e n o Malega. .Tr ig lava. V nesreči so poleg p i lo ta u m r l i tudi rL 8 A 0 V A

3 4 - l e t n a žena A n g e l i k a ter 9-letni s in Andreas in 6-letni M a -n ° Anato l . Hu ^ a ' e t a i u » k i je n a K r k u starta lo v precej nezanes l j i vem vreme-p ' S o v meg l i za ledene la s tek la , k a r je tud i povzročilo tragedijo. K o t 2 f t

0 c a Delo, so n a brniški kont ro l i le tenja zazna l i pi lotovo prošnjo l l 0 . r a a a r s k o vodenje, nato pa je letalo k m a l u i zg in i lo z radar ja . Ta -so t S O z a s U j t i l i nesrečo, je s tek la i s k a l n a akc i ja . G o r s k i reševalci r a , ^ u P i a ponesrečencev ob koncu tedna, ko so j i m bi le v remenske

GORENJSKA NOČNA KRONIKA

M A S O N Č N I S T R A N I A L ?

B o j J e z e r j a n o v z a p i t n o v o d o do lo^° S ° ^ e z e r J a n i i a n i s lovesno odpr l i nov, šest k i l omet rov Koč V o d o v o a ' k i s o 8 a spe l ja l i z Anc l o v e p lan ine v R a v e n s k i soč m Z a ^ a t e r e 8 a s o P o l e g pr i spevkov "žrtvovali" še 18 t i -Pitn a r n i š k i h ur , so s i m i s l i l i , d a je s t em težav p r i o s k r b i s p r e b ° . V o d o konec. K m a l u so spozna l i , da so se ušteli i n d a je t r ( j - . ^ a n j e čez formalne ovire še precej težje kot kopanje po ka u e z e r s k i zeml j i . K e r je vodn i v i r n a spodnjem de lu pašni-j i t u r i 8 3 l a s t n i ^ ' K m e t i j s k o živilski komb ina t Goren jske , gno-sen Z u m e t n i m i gno j i l i i n n a ka t e r em se od spomlad i do je-

1 P a s e ok rog sto goved, je nevarnost , d a ne b i prišlo do o , F e D l t n e okužbe p i tne vode. Je ze r j an i so zato že l an i pred la-v - 1 l n zahteva l i , d a b i z občinskim od lokom zavarova l i vodni b u ' V e n d a r doslej še n iso ničesar dosegl i . No, nekaj so le! Po „ r .nem ses tanku , k i je b i l pred k r a t k i m na J e z e r s k e m i n se ŠD "lf u d e l e ž i l a k a r t re t j ina kra janov , je občinski san i t a rn i i n -u ^ k t o r odred i l , d a m o r a K Ž K Goren j ske ogradi t i najožje ob-ŠD t v °dnega v i r a o z i r oma približno en hektar zemljišča. In-VeP i r k ° t u d i i zda l odločbo o zaščiti vodnega v i ra , k i naj b i

3 a l a do sprejet ja ustreznega občinskega odloka.

Tudi Francka ni nič boljša

Bivši mož je ondan razgrajal po Franckinem stanovanju. Ker se je bala, da bo vse razbil, je klicala kranjske miličnike. Do njihovega prihoda sta nekdanja zakonca družno razbijala po svojem kvartirju. Ko so modri ugotovili, da niti Francka ni ne­dolžni angel, so obema izstavili vabilo k sodniku za prekrške.

Milovan je bil hujši Kljub blagozvočnosti njunih

imen Milovanu in Miroslavu ne bi pripisali milih in mirnih zna­čajev. Dokaz za to je njuno zad­nje srečanje na kranjski avtobu­sni postaji, kjer sta si skočila v lase. Miroslavu se je dalo to pot laže dopovedati in se je hitro pomiril. Milovan pa še ni bil vo­ljan zapustiti prizorišča, zato je moral na, hladno.

Koliko zaleže očetova beseda

Neki avtoritativni oče iz oko­lice Škofje Loke sinu ni dovolil pripeljati prijateljev v hišo. Po­noči ima pod svojo streho pač rad mir. Znano je, da se dana­šnja mlajša generacija ne odli­kuje ravno po poslušnosti in ubogljivosti. Obojega je manj­kalo tudi omenjenemu sinu in druščini. Če ne milo, pa s silo, so rekli in vdrli v hišo. Z njimi so potem imeli delo miličniki.

Milica prekinila kopel

Ločanka je klicala milico, ker je z alkoholom podkrepljeni mož nadlegoval njo in otroke. Fantje v modrem so neutegoma prišli na pomoč, vendar je bil mož že odšel počivat - v kopalno kad, kjer je obležal kar oblečen. Kopel gor ali dol, moral je na milico, da po mu izprašali vest. Šele potem so ga spustili k za­služenemu počitku - verjetno v banjo.

Obljubam ni verjeti

Nadvse trdovraten je bil mo­žakar, ki ga je miličniška patro­la večkrat v eni noči zalotila pri razgrajanju. Ko ga je močno okajenega prijela prvič, je obljubil, da bo pridno odšel do­mov. Že čez slabo uro je bil v Vi-noteki, kjer gostje niso več mo­gli prenašati njegovega nadle­govanja. Tretjič so ga zalotili pi­janega za volanom, četrtič pa v domu JLA, kjer je nadlegoval osebje. Navsezadnje so doumeli, da njegovim obljubam, češ da bo poslej razumen, ni prida ver­jeti. Razgreto glavo sije do jutra hladil v kletnih prostorih kranj­ske milice.

Pijača ga je položila

Nedavno je škofjeloški dom upokojencev obiskal neznanec, ki mu je bilo do pijače. Očitno je je nekaj že prinesel s seboj pod kapo, kajti na lepem je pa­del in se pobil. Zakrpali so ga v zdravstvenem domu, nato pa so ga na milici še temeljito izpra­šali.

ZjOo/0

n*ka| K M In bodimo i9Wd tudi drugim, da bo aomki < na cotli xai»» Člorok.

Z d r a v e s i l e Misel, da turizem niso samo hoteli in kulinarika, ampak

tudi cesta, prometna (in splošna) varnost, oznake ob cestah in še marsikaj drugega, je sicer že precej "oguljena" in staro­modna, vendar jo je smiselno ponavljati že zato, ker je neka­teri še vedno ne razumejo ali je nočejo razumeti. Očitek je v prvi vrsti mogoče nasloviti na blejske "zdrave sile" (če se izra­zim v mladinskem žargonu), ki so preprečile, da se bo Bled tudi v letu, ko prireja svetovno veslaško prvenstvo, ubadal z velikimi prometnimi zagatami, se dušil v izpušnih plinih - in podobno. Trije miličniki-študentje (v beli uniformi), ki jih bo plačalo turistično gospodarstvo, bodo le obliž na hude pro­metne "rane" in na veliko pomanjkanje parkirnega prostora, za katerega velja, da ga že v polovici zasedajo natakarji, ku­harji, receptorji in ostali gostinsko-turistični delavci. Nova vpadnica do Bleda (od savskega mostu prek betinskega klan­ca do LIP-ove posloven stavbe) bo sicer velika pridobitev za Bled, toda kaj, ko jo bodo bržkone začeli graditi prav med glavno turistično sezono.

Ker je pričakovati, da se bo letos zaradi draginje še več ljudi kot lani odreklo morju in se odločilo za enodnevne izle­te na Šobec, na Bled in v Bohinj (ali kam drugam), bo prome­tni kaos verjetno še precej večji. Že lani je bilo ob konicah (predvsem ob množičnih prireditvah na Bledu in v Bohinju) katastrofalno: promet se je prvič doslej ustavil celo na avto­mobilski cesti, na odseku od Črnivca do Bleda pa se je to do­gajalo kar precej pogosto.

Spoznanje, da Bled potrebuje prometno (od)rešitev, je si­cer pomembnejše od vprašanja, kakšno obvoznico naj bi zgradili (severno ali južno?), vendar pa bo, kot kaže, treba tu­di glasno in jasno povedati, kdo so "zdrave sile", ki zavirajo reševanje prometnih in turističnih problemov.

C. Zaplotnik

Gorsk i reševalci Slovenije v akci j i »Podpor­ni član«

Denar za reševalno opremo L jub l jana , 11. ma ja — Sekre tar ia t K o m i s i j e G R S p r i P l a n i n s k i

zvez i Sloveni je je sprožil akci jo »Podporni član«. Načelnik sloven­s k i h go r sk ih reševalcev, Dan i l o Škerbinek, p rav i , da bodo ves tako zb ran i denar porab i l i namensko za nakup drage reševalne opre­me.

N a t i s n i l i so 2000 posebnih nalepk z z n a k o m G R S in p r i p i s om »Podporni član«. Reševalci večine 16 postaj G R S j i h že ponujajo p o s a m e z n i k o m po 30 tisoč dinarjev, o rgan i zac i j am in zasebn ikom p a po cen i 100 tisoč dinarjev. V s i darova lc i v obrt i so za ta znesek oproščeni dajatev. Vse na lepke so oštevilčene, reševalci pa bodo darova l cem deja l i tud i potrd i la .

A k c i j a , da ob sedanj ih donator j ih , Zd ravs t ven ih skupnos t ih , Zavarova ln i c i , L o t e r i j sk em zavodu, C i v i l n i zaščiti, pr idobi jo še nekaj denar ja , i m a koren ine v sosednj i A v s t r i j i . Tamkajšnji reše­va l c i s i tud i s t em zboljšujejo reševalno opremo. Le- ta je draga, ve­čino pa jo morajo naši reševalci kup i t i v tu j in i . O rezu l ta t ih akci je »Podporni član« bodo seznan i l i vse darovalce .

M . Kunšič

Kdo mu je še posodil denar? K r a n j , 19. ma ja - P re i skova l c i U N Z

K r a n j utemel jeno sumi jo 34-letnega D r a g a Sa t l e r ja iz K r a n j a , o b r t n i k a s kemično či­st i ln ico in šiviljstvom, d a s i je sposojal de­n a r i n ob l jub l ja l , d a ga bo v r n i l , v endar p a tega n i s tor i l . O d decembra 1986 dalje s i je namreč p r i na jmanj šestih p o s a m e z n i k i h iz­posodi l za razširitev obr t i i n za nakup voz i la 102.250 mark , 22.000 šilingov, 157.600 švicar­s k i h f rankov in še 450 mi l i j onov d inar jev . Dena r s i je sposojal samo od znancev a l i od t i s t ih , k i so m u j i h le-ti priporočili. K e r de­nar ja n i v r n i l , so se u p n i k i vse pogosteje

oglašali p r i n jem. Z a nekaj časa je i z g in i l , nato pa se je og las i l s a m . P r e i skova l cem je med d r u g i m povedal , da naj bi denar izgu­b i l , o z i r oma da naj bi znanec, ka t e r emu je posodi l ve l iko vsoto, u m r l . V odde lku za zat i ranje k r im ina l i t e t e p r i U N Z K r a n j prosi jo vse, k i naj b i j i h Sat le r še ogol jufal , naj j i h pokličejo po telefonu na številko 22-171.

Dvanajst osumljenih, osmerica v pr iporu

Grabež armaturnih mrež? K r a n j , 19. ma ja - K r i m i n a l i s t i odde l ka za zat i ranje k r im ina l i t e t e U N Z K r a n j so " p r e t r g a l i " dobro razpredeno mrežo, k i je s k u p i n i Jeseničanov omogočala, d a je n a lahek način, s krajo i n prodajo a r m a t u r n i h mrež, k i j i h izdelujejo v K o v i n a r j u , služila precejšnje vsote denar ja . G r e za s k u p n o dvanajst l jud i , od ka t e r ih j i h je osem v p r i p o r u - pet iz Kov inar j evega tozda K o v i n s k a prede lava, dva i z Merkur j e v ega tozda U n i v e r z a l i n en zasebn i prevozn ik , čeprav obtožnica še n i vložena, imajo p re i skova l c i dokaze , n a podlag i k a ­t e r i h utemel jeno sumi jo , d a je s k u p i n a od p r ed l an i do letošnjega a p r i l a ( to l iko časa naj b i trajalo nečisto poslovanje) u k r a d l a i n p roda l a 700 a r m a t u r n i h mrež. Z a k a k o ve l i k grabež gre, najbolje pove podatek, d a ena tovrs tna mreža stane približno 900 tisoč d i ­narjev, k i l o g r a m mreže pa ok rog 13 tisočakov.

S k u p i n a n i ime la posebno težkega de la i n je le dobro i z rab i l a razmere , kakršne so bi le v podjetju - pomanjk l j i vo notranjo kon­trolo i n slab nadzor nad dobavn icami , k i povrh vsega sploh niso b i ­le oštevilčene. Vse to je posamezn ikom iz K o v i n a r j a omogočalo, da so po dobro vpe l janem s i s temu k r a d l i mreže i n j i h razvažali in pro­da ja l i po doma la vsej Jugos lav i j i . " N a de lu " so b i l i le popoldne, ko so vod i ln i že odšli domov; s icer pa so za " ta t insko akc i jo " hi tro pr i ­dob i l i tud i nekaj delavcev iz U n i v e r z a l a pa prevozn ike i n " s t r anke " po Jugos lav i j i . K a k o načrtna i n popolna je b i l a organizac i ja , pove že to, da so nekate r i p r evozn ik i s am i i s k a l i kupce mrež po bosan­s k i h in s r b s k i h vaseh i n da so nekater i med n j im i celo najel i sk la ­dišča, k a m o r so sprav l ja l i nakradene mreže. Zavzetost vseh, k i so sodeloval i v grabežu, je b i l a tud i razuml j i va , saj se j i m je kopičil "zaslužek" v d inar j ih , m a r k a h , šilingih i n f r ank ih . Podatek, da je eden od osuml j en ih Jeseničanov, v dese tminutnem "pos lu " iztržil 25 mi l i jonov dinarjev, bržčas pove dost i .

V Kov ina r j e v em tozdu K o v i n s k a predelava, kjer na mesec predelajo v a rmaturne mreže 1200 ton mater ia la , je po doslej zbra­n i h poda tk ih zman jka l o od pred lan i do letošnjega apr i l a 222 ton mate r i a l a . P r e i s k a v a je pokaza la , da so osuml jen i p r ikazova l i na­pačno debel ino mrež in potvar ja l i podatke o de jansk i pro izvodnj i , s icer pa je b i l eden " g l a vn ih " tudi član inventurne komis i je . Zan i ­m ivo je tud i to, da so prevozn ik i ime l i s sabo uradno napisane do­bavnice , k i pa so bi le samo za kr i t je , saj ne računov ne kopi j do­bavn ic n i dobi la Kov inar j e va finančna služba.

/ u r e j a C V E T O Z A P L O T N I K £

M E R K U R

V MAJU IZKORISTITE MOŽNOST UGODNEGA NAKUPA SKORAJ VSEGA BLAGA V SKUPNI VREDNOSTI NAD 500.000 DIN IZ NASLEDNJIH BLAGOVNIH SKUPIN: • BELA TEHNIKA • GOSPODINJSKI APARATI • EMAJLIRANA POSODA • ELEKTRIČNO IN ROČNO

ORODJE, VARILNI APARATI, VIJAČNO BLAGO,

• ELEKTRO IN VODOINSTALACIJSKI MATERIALI

• MATERIALI IN OPREMA ZA CENTRALNO OGREVANJE

• GRADBENI MATERIALI t BARVE, LAKI, PREMAZI

Z A VEČINO B L A G A NUDIMO: 15 % P O P U S T o b g o t o v i n s k e m p l a č i l u a l i p l a č i l o v

4 O B R O K I H b r e z o b r e s t i

PLAČILO S ČEKI v 4 m e s e č n e m z a p o r e d j u

POSEBNA UGODNOST pri nakupu beie tehnike Gorenje in LTH možnost plačila v 5 OBROKIH brez obresti

1 0 % P O P U S T č l a n o m s t a n o v a n j s k i h z a d r u g .

U g o d n e j š i p o g o j i o b n a k u p u v e č j e

k o l i č i n e o p e k e .

VSA POJASNILA O UGODNOSTIH NAKUPA DOBITE V PRODAJALNAH

5 M E R K U R k r a n j

T O V A R N A O B U T V E » P E K O « T R Ž I Č

R A Z P I S U J E z a šolsko l e t o 1989/90 z a študente n a v iš j ih i n v i s o k i h

šo lah n a s l e d n j e št ipendi je :

Pok l i c Št. zahtev. Število pok l i ca štipendij

— zdravn ik — spec ia l is t k i rurg i j e za ortopedijo (medicine de la prometa i n športa) V I I 1

— d ip l . inž. usnjar , pred. tehnologi je V I I 1 — d ip l . ekonomis t V I I 4 — d ip l . ekonomis t — in fo rmat ik V I I 1 — d ip l . org. de la — k a d r o v s k a dej. V I I 1 — d ip l . org. de la — in fo rmat ik V I I 1 — d ip l . inž. e l ek t ro tehn ike —

e l ek t r on ika V I I 3 — d ip l . inž. e l ek t ro tehn ike — log ika i n

sist. V I I 1 — d ip l . inž. strojništva —

kons t rukte rs tvo VI I 2 — d ip l . inž. strojništva — tehnologi ja V I I 1 — d ip l . soc. — kadrov ik V I I 1 — inž. usnjar , pred . tehnologi je V I 5 — inž. strojništva — konst rukters tvo V I 3 — inž. strojništva — tehnolog i ja V I 1 — inž. kemi j ske tehnologi je V I 2 — org. de la — pro i zvodna dejavnost V I 2 — ekonomis t V I 1

Z a učence srednjega usmer jenega izobraževanja R A Z P I S U J E naslednje štipendije:

— obutveni t ehn ik V 12 — g u m a r s k i t ehn ik V 2 — upravno admin i s t r a t i vn i tehnik V 2 — k e m i j s k i t ehn ik V 2 — naravoslovno-matematični t ehn ik V 2 — aranžerski t ehn ik V 2 — e k o n o m s k i t ehn ik V 1 — komerc i a ln i t ehn ik V 1 — izde l . spod. delov i n sest. obutve IV 2 — izde l . zg. delov obutve IV 3 — pomožni i zde l . spod. del . obutve II 2 — pomožni šivalec zg. del . obutve II 3

Pr i jave n a razp is spre j ema Tova rna obutve »Peko« Tržič, ka ­d r o v s k i oddelek, referat z a izobraževanje — do 15. j un i j a 1989. K a n d i d a t i z a štipendiranje morajo p r i j av i n a obrazcu SPN-1 ( D Z S 8,40) — V l oga za uvel javl janje soc ia lnovars tven ih pra ­v ic , priložiti: — zadnje šolsko spričevalo, (za vpis v I. l e tn ik srednjeusmer-

j enega izobraževanja spričevala od 5. do 8. razreda) oz. po­t rd i lo o oprav l j en ih i zp i t ih ,

— potrd i lo o vp i su v šolo oz. višji l e tn ik Višina k a d r o v s k i h štipendij je določena s S a m o u p r a v n i m spo­r a z u m o m o štipendiranju učencev i n študentov v S R Sloven i ­j i , z a def ic i tarne pok l i ce (pokl ic i n a vseh stopnjah i n smereh čevljarstva, gumars tva , strojništva i n računalništva) pa bomo poleg osnovne štipendije i n po tn ih stroškov izplačevali še do­datek v višini 200 točk, k a r je v sk l adu z omen j en im samo­u p r a v n i m spo razumom.

K U P U J E T E V C E L O V C U

Z D O B I Č K O M ? P O V R N I T E S I N A P R I M E R P O T N E S T R O Š K E !

Z A H T E V A J T E B R E Z P L A Č N O N A Š

B O N Z A D O B I Č E K ,

KI V A M O M O G O Č I ŠE D O D A T E N P O P U S T ! N A S L O V : Fa . B . Anke r s t , 64243 Brez je , P. P. 2

M L A D I N S K A K N J I G A T O Z D K N J I G A R N E I N P A P I R N I C E L J U B L J A N A . T i tova 3

Pos lovna enota K r a n j — K n j i g a r n a i n pap i rn i ca , Ma i s t r o v t rg 1 objav l ja na podlagi sk l epa Komi s i j e za de lovna razmer ja

V O D J A P O S L O V N E E N O T E Pogoj i za zasedbo: — višja a l i srednja i zobrazba ekonomske a l i druge ustrezne

*smer i — pas ivno znanje dveh svetovnih j ez ikov — t r i leta us t re zn ih de lovn ih izkušenj — organizac i jske i n vodstvene sposobnost i za vodenje P E De l a »in naloge združujemo za nedoločen čas s trimesečnim p o s k u s n i m de lom.

K a n d i d a t i naj pošljejo pisne pr i jave z dokaz i l i o i zpo ln jevanju ob javn ih pogojev najkasneje v 8 dneh od dneva objave na na­slov: M l a d i n s k a kn j i ga , T O Z D Kn j i g a rne i n pap i rn ice , L ju ­b l jana , T i t ova 3. Kand ida t e bomo o i zb i r i obvest i l i v 10 dneh po pre jemu sk l epa na K o m i s i j i za de lovna razmer ja .

G I D O R obrtno podjetje p.o. G O R E N J A V A S

D e l a v s k i svet delovne organizaci je »GIDOR« Goren ja vas n a podlag i 126. i n 128. člena statuta razpisuje pros ta de la i n nalo­ge

I N D I V I D U A L N E G A P O S L O V O D N E G A O R G A N A . K a n d i d a t m o r a poleg splošnih pogojev, p redp i san ih z zakonom, i zpo ln jevat i še naslednje pogoje: — da i m a v isoko izobrazbo strojne a l i ekonomske smer i i n

najmanj 3 leta de lovn ih izkušenj n a vod i ln ih a l i vodstve­n i h de l ih ,

a l i — da i m a višješolsko izobrazbo strojne a l i ekonomske smer i

i n 5 let de lovn ih izkušenj n a vod i l n ih a l i vods tven ih de l ih .

M a n d a t t ra ja 4 leta. K a n d i d a t i naj pošljejo p isne vloge skupaj z dokaz i l i n a naslov: »GIDOR« Goren ja vas, r a zp i sna komis i j a za imenovanje ind i v idua lnega poslovodnega organa. R o k za vložitev pr i jav je 15 dn i po objavi . Pr i jav l j ene kand idate bomo o i z b i r i obvest i l i po končanem razp i snem postopku.

K O M P A S H O T E L R I B N O

P R I R E J A

teniški turnir za rekreativce

p o d pokrovitel jstvom Kompas Eurocard

za posamezn ike in dvojice

27. in 28. maja s pričetkom ob 8. uri

prijave sprejemamo v recepciji hotela ali po telefonu (064) 78-661.

T T L T

JOKAINVEST L O K A I N V E S T ŠKOFJA L O K A

»LOKAINVEST« Škofja L o k a n u d i možnost n a k u p a novega 2-sobnega s tanovanja v F R A N K O V E M N A S E L J U v ŠKOFJI L O K I i n

garsonjero ter 2-sobno stanovanje z 2 k a b i n e t o m a v ŽELEZ­N I K I H . In formaci je : Loka inves t Škofja L o k a , T i tov trg 3/a,telef. 621-781.

SLUŽBA DRUŽBENEGA K N J I G O V O D S T V A V S R S L O V E N I J I

Služba družbenega knj igovodstva v S R S loven i j i , podružnica 51500 K r a n j objavl ja prosta de la i n naloge

K O M I S I J S K O ŠTETJE G O T O V I N E

v podružnici K r a n j — 1 delavec v ekspoz i tur i Jesenice — 1 delavec v ekspoz i tur i Radov l j i ca — 1 delavec v ekspoz i tur i Škofja L o k a — 1 delavec

Pogoj i : — III. stopnja — e k o n o m s k a a l i družboslovna — 1 leto de lovn ih izkušenj — poskusno delo 1 mesec — pre i zkus ročne spretnost i — starost najmanj 18 let — nekaznovanost za kazn ivo dejanje zoper družbeno i n za­

sebno premoženje.

Delovno razmer je bomo sk l en i l i za določen čas s po ln im de l ovn im časom do 30. 9. 1989. Kand ida t e vab imo, da odda­jo prošnje v kadrovsko službo Službe družbenega knj igo­vodstva, podružnice 51500 K r a n j , T r g revoluci je 2, 64000 K r a n j , v 8 dneh po objavi .

G O R E N J S K A K M E T I J S K A Z A D R U G A nsub D

T Z O S L O G A

Zadružni svet T Z O Sloga razpisuje prosta de la i n naloge

I N D I V I D U A L N E G A P O S L O V O D N E G A O R G A N A - D I R E K ­T O R J A T Z O K a n d i d a t i naj izpolnjujejo poleg splošnih, z z a k o n o m določe­n i h , še naslednje pogoje: — v i s o k a a l i višja s t rokovna i zobrazba kmet i j ske a l i ekonom-

sko-komerc ia lne smer i — 5 let de lovn ih izkušenj — poslovne, organizac i j ske i n vodstvene sposobnost i , razv id­

ne iz rezultatov dosedanjega de la

De lavec bo i zbran za opravl janje nalog poslovodnega organa za dobo štirih let.

K a n d i d a t i naj pošljejo p isne pri jave z dokaz i l i o izpolnjevanju r a z p i s n i h pogojev v 8 dneh od objave na naslov: Go r en j ska k m e t i j s k a zadruga, J e z e r s k a c. 41, K r a n j , s p r i p i s om »za raz­p i sno komisijo«. O rezu l ta t ih i zb ire bodo kand ida t i obveščeni v 15 dneh po oprav l j en i i zb i r i .

P E K O TRŽIČ

De lovna skupnost s k u p n i h služb Tovarne obutve Peko Tržič objav l ja na osnovi sk l epa komis i j e za de lovna razmer ja v raz­vojno p r ip rav l j a lnem sektor ju de la i n naloge

V O D E N J E P R I P R A V E D E L A Z A T O Z D O R O D J A R N A Pogoj i za sprejem:* — d i p l o m i r a n i s t ro jn i inženir i n 3 leta de lovn ih izkušenj na

odgovorn ih de l ih — akt i vno znanje enega tujega j e z i k a — poskusno delo 3 mesece

V O D E N J E R A Z V O J A I N P R I P R A V E TERMOPLASTIČNlH M A T E R I A L O V Pogo j i z a spre jem: — d ip l om i r an i inženir kemi je i n 3 leta de lovn ih izkušenj — akt i vno znanje dveh tu j ih j e z ikov — poskusno delo 3 mesece

K a n d i d a t i naj oddaja p isne pr i jave z dokaz i l i o izpo ln jevanju zah tevan ih pogojev v 8 dneh po objavi v G o r e n j s k e m g lasu na naslov : T o va rna obutve Peko Tržič, Ste M a r i e aux Mineš 5.

Torek, 23. maja 1989

MALI OGLASI @ 2 7 - 9 6 0 cesta JLfl 16

APARATI STROJI Avtoličarji pozor! Prodam novo bri­zgalko SABBA SET. Beleharjeva 47, Šenčur 7902 Kosilnico BCS-petrolej in dvobrazdni P'u9, ugodno prodam. Mihelič Peter, podbrezje 168, Duplje 7917 Vile za obračanje sena za konjsko vPrego, prodam. Lahovče 14, Cerklje

7922 Vodarn pralni stroj APOLO 12 in šte-gjnjk, 2+ 2. g 35-709 7926 Prodam novo ŽAGO Dolmar 120~ » 3 4 - 4 6 8 7941 u9odno prodam TV LOEVE OPTA-56 » 2 5 - 5 7 9 7942 ELECTRONIC 90, neregistriran, pro-ggrn.gr 621-803 7945 prodam motorno ŽAGO Stihi 051. » 2 2 - 8 8 9 , popoldan 7959 Brezžični telefon domet od 5-12 km in "ov RADIOREKORDER z dvojnim ka­setofonom, poceni prodam. « 2 2 - 9 9 1 . 7967 PRODAM BARVNI TV Z daljinskim uPravljanjem, star 1 leto. « 6 3 1 - 7 8 4

7603 Prodam barvni TELEVIZOR iskra, cena gOSM, « 28-477 7991 Prodam skoraj nove verige za traktor Tomo Vinkovič. « 64-256 8001

inles

GRADBENI MATERIAL Srnrekov opaž ugodno prodam. » 7 9 - 5 6 3 7908 rastove plohe, prodam. Kurirska pot

j Kranj 7923 Prodam ponte, lege in deske colarice, V se dobro ohranjeno. Cena po dogo-v °ru. Jazbec Stane, Savska 4, Lesce

7927 rodam rabljeno cementno strešno

HggkoZg. Brnik 27 7930 ^elo ugodno prodam rabljena dvižna Prazna vrata. « 38-374, popoldan 4 7974

FABIJON. 7975

/ ° d a m suh smrekov « 6 6 - 9 9 1 , po 20. uri /odam OPEKO BH 6 1500 kosov. Bre­j c a 3, Kropa, « 79-690 7976

Pa ž (šolungo) za oboke in steber (po Pertu) za objekt C 4, prodam. « J 9 452 7982 p-—• ,—_

rodam novo strešno opeko Dravo ?rad trajanko cementno siv, 400 kosov N "0 slemenjakov. Gasilska 14, Šenčur _ 7997

HUPIM J uPim rabljeno kuhinjo 5°Poldan

« 6 3 3 - 5 3 9 , 7914

'xuPim jedilni KROMPIR desire. Jago-S!£^«/ 73-447 7957 ^uPim enoosno prikolico za vleko ^gbnjh avtomobilov, « 79-996 7968 I Pim bazen za mleko 200-300 litrov. « 3 6 - 3 9 4 8024

**&ZNO PRODAM ( t t ° o a m DIRKALNO KOLO vvander ^'62) in KOLES. ČEVLJE št. 43 Jt[Pj4) 622-833 Lat* a r n ^ a n t o v s k o kolo na 5 prestav.

«C Olga, Cankarjeva 46, Radovljica 7911

SiK, d a m industrijski šivalni STROJ F0Fmc r <' d e l e z a A U D I 8 0 ' G 0 L F ' niti £XCORD in kotno sedežno gar-- ^ z mizico. « 50-660 7918

Prodam krmni KROMPIR. « 4 9 - 5 1 4 7920

SURF za učenje prodam. « 75-889 7925

Prodam dekliško obhajilno obleko, be-le barve, št. 134. « 49-473 7937 Prodam dobro ohranjen GUMI VOZ. Ropret, Adergas 32, Cerklje 7946 Prodam večjo količino plastičnih ple-tenk 20 litrskih. Jagodic, « 73-447

7958 Prodam seno in bukove butare. • » 4 6 - 6 9 1 7962 Prodam žensko poročno obleko, št. 38-40 unikat, klobuk in torbico. « 74-479 7972 Prodamo STAJICO. Rosic, Šorlijeva 3, Kranj 7985 Prodam rabljene deske za surfanje brez jader, cena 50 SM za kos. •g> 77-634 7999 Prodam jedilni krompir in smrekove plohe. Breg ob Savi 4, « 40-079 8002 Prodam omare za dnevno sobo stare eno leto in novo izpušno cev za 126 P. « 36-098 8003 Prodam obleko za obhajilo. « 36-270 Prodam belo poročno obleko št. 38. « 4 3 - 1 2 7 8012 Nudimo pregibna ateljejska slikarska stojala. « 7 4 - 8 6 3 , dopoldan 8013 Prodam lovsko PUŠ KO bokarico, kali­ber 757/12. « (064) 57-610, po 19. uri

8020

STAN.OPREMA Prodam spalnico in sedežno ( dva fo-telja in t r o s e d ) . « 33-772 7906 Prodam sedežno garnituro: trosed, dva fotelja in kotni element. « 33-929

7907 Prodam SPALNICO, staro dve leti, ce­na 600 SM. Begunje 161 7933 Ugodno prodam sedežno garnituro staro 2 leti in preprogo 4x3. « 8 2 - 3 2 7 Naslov v oglasnem oddelku. 7963 Ugodno prodam zamrzovalno SKRI­NJO 380 litrsko, malo rabljeno, cena 150 SM. « 2 6 - 3 2 0 7970 Prodam električni ŠTEDILNIK 7 let star (4 elek. +peč ica) . « 2 3 - 8 3 0 7987 Prodam 4-delne omare za dnevno so­bo in sedežno garnituro. Milan Deja-novič, Kokrški breg 1, Kranj 8004 Rabljen štedilnik (4 elek., 2 plin), ugod­no p r o d a m . « 46-622 8010

STANOVANJA 2-sobno stanovanje ( 64 kvad.m) na Planini prodam ali zamenjam za manj­še. « 3 8 - 4 6 1 7916 V opremljeno sobo sprejmem moške stanovalce. Stritar, C. na Klanec 31, Kranj 7924 V Tržiču vzamem sobo v najem. « 52-055 7965 GARSONJERO na Bledu zamenjam za večje stanovanje na Bledu. « 78-958

7988

15. STRAN r:.-ntmm)i<)(GLA&

n u d i : p o z e l o u g o d n i

c e n i z l o ž l j i v e

m i z e , s t o l e i n

l e ž a l n i k e z a

k a m p i r a n j e .

samo 87.320 din velika izbira vrtnega poh iš tva , tudi za gostince. Se p r i p o r o č a Lesnina v Kranju irvna Jesenicah

PRIPOROČAMO!

3-sobno opremljeno stanovanje v Kra­nju oddam v najem. « 33-801 7993 Mladi par brez otrok išče enosobno stanovanje v najem relacija Kranj-Ra-d o v l j i c a « 82-443 8000 Fnosobno stanovanje vzamem v na­jem za daljšo dobo. Naslov v oglas-nem oddelku. 8005 Dvosobno družbeno stanovanje na Planini zamenjam za večje. « 36-270

8006 Dve študentki iščeta sobo ali garso­njero v Kranju ali okolici. Možnost predplačila. « 22-719, dopoldan 8011

VOZILA Prodam motor AVTOMATIK M 3, le­tnik 1986, rdeče barve, prevoženih 2000 km. « 2 3 - 4 7 4 7901 Prodam FORD EXCORD, letnik 1976, neregistriran, obnovljen. Ogled sobo­ta, nedelja Ana Hasanagič, Pševska 21, Kranj 1^1 Prodam JUGO KORAL 40, letnik 1989 ali menjam z doplačilom za GOLF die-s e l « 89-080 7910 Z 850, letnik 1985, ugodno prodam. « 3 6 - 2 9 3 7913

P I Z Z E R I 3 A

PBB G R A B O M '

T R Ž I Č , K o r o š k a 26, tel.:

52-055

stari del mesta - 200 m od

cerkve naprej

16 vrst PIZZ iz k r u š n e peci

Prodam Z 128, letnik 1987, ogled po 17. uri. Zapuže 3/a, Begunje 7905 Prodam BMW 1602, letnik 1974, regi-striran celo leto in Z 750, letnik 1981, registriran celo leto. Demšar Jernejka, Frankovo nas. 41, Šk. Loka, « 631 -886

7909

Prodam 126 P, letnik 1983. « 8 5 - 2 1 5 , od 20. ure dalje 7915 Ugodno prodam Z 101, dobro ohranje­no, letnik 1979, registrirano za celo le­to. Rudi Feger, Cankarjeva 31/a, Rado-vljica, stan. 1 7919 Prodam karamboliran Z 1300, v celoti za rezervne dele. « 25-622 7921 Prodam karambolirano Z 101 GTL, le-tnik december 1983. « 35-378 7928 Prodam Z 101 super, letnik 1978, ohra­njeno. Rekar Mateja, Titova 41, Jese­nice « 8 5 - 5 2 2 7929 Prodam LADO NIVO, « 6 4 - 3 1 3

letnik 1987. 7932

Prodam FIAT 126 TGL, letnik 1987, re­gistriran do aprila 1990. « 632-088

7935 Prodam avto znamke P 125, letnik 1978, dobro ohranjen, prevoženih 73.000 km, cena po dogovoru. Rožna dolina 29, Lesce 7938 Prodam Z 101, letnik 1980, prevoženih 81.000 km. Bjelič, Slap 1, Tržič 7939 Prodam BUGGY. Zavrl, Predoslje 132

7940 Prodam osebni avto PGL 126, star dve leti, prevoženih 10.000 km. Godešič 79, Šk. Loka 7944 Prodam Z 750, letnik 1980, registrirano do maja 1990. Mošnje 18/a, Radovljica

7947 POLONEZ 1500 karamboliran, prodam celega ali po delih. Olup, Hlebce 9, Lesce 7949 AVTOMATIK « 34-670 poceni prodam.

7950 Prodam PEUGEOT 104, letnik 1984. Pod Plevno 5, Škofja Loka, « 632-468

7951 Poceni prodam registrirano DYANO, letnik 1976, FIAT 125 in litoželezno KAD. C. JLA 33, kranj, « 24-927 7954 Prodam R 18, letnik 1979. « 633-002

7955 Prodam generalno obnovljen avtomo­bilski MOTOR Mercedes 220 D, me­njalnik in sprednje steklo za IMV KOMBI. « 7 7 - 1 0 7 , zvečer 7956 Nov 126 GL, še neregistriran, ugodno prodam. « 7 7 - 9 1 7 7969 Prodam lita platišča ATS z gumami 175/70 M 601. Sire, Ul. XXXI. div. 14, Kranj 7971 Prodam ŠKODO 100 L, letnik 1972, re-gistrirano do julija 1989, prikolico in rezervne dele. « 66-601 7979 Prodam MOPED TOMOS AVTOMA-TIK A 3 MS, letnik 1985, dobro ohra­njen z vsemi dokumenti na 280 SM. Andrej Jamnik, Podlubnik 162, škofja Loka 7980 Prodam JUGO 45/A, letnik maj 1986, prevoženih 15600 km. « 6 2 2 - 5 7 4 , po­poldan 7981 Prodam AVTOMATIK A 3 MS, letnik december 1986. « 23-830 7986 Prodam Z 750, letnik 1977. int. 232 dopoldan

'25-661, 7990

Prodam Z 101 GTL, letnik 1986, regi­striran dq konca februarja 1990, dobro ohranjen, bele barve. « ( 0 6 1 )265-292

8009 Prodam osebni avto AUDI 60, letnik 1971, registriran do julija 1989, cena 550 SM. « 8 1 - 7 7 2 8014 Prodam MOPED TORI KROS in 100 kosov strešne opeke grafitno sive s posipom. Japelj, Podljubelj 70 8015 Prodam APN 6. Perko Brigita, c. 4. juli-ja 35, Tržič 8017 Prodam LADO 1300, letnik 1972. « 80-957 8018 OPEL CORSSO 1,2 LS, letnik 1987, 4 vrata, 24.000 km, prodam. Mazi, Gore-njesavska 41, « 2 4 - 2 0 5 8019

JUGO 45 AX, letnik 1987, prodam. Ba-lanč Janez, Zg. Besnica 79 8021 Prodam FIAT 850, letnik 1976, za 300 SM, registriran do julija 1989 in veliko

• rezervnih delov. Marjan, Lesce, Alpska 54 8022 Prodam JUGO 45, letnik 1984. Lazar Majranca, Dežmanova 3, stan. 8, Les­ce 8023

ZAPOSLITVE Zaposlim KV PLESKARJA - LIČARJA ali delavca za priučitev. OD po dogo­voru. Pleskarstvo in lakiranje kovinskih predmetov Zupan, Jezerska c. 93/c, Kranj 7636 Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKAR-JA. OD po dogovoru. « 2 3 - 1 4 3 , zve­če^ 7654 Takoj sprejmem vsa zidarska dela. « 4 5 - 4 4 7 7704 Redno ali honorarno zaposlitev dobi oseba stara od 25 do 30 let z lastnim prevozom za organiziranje in vodenje prodaje. Ponudbe s kratkim življenje-pisom na Šifra: TRGOVINA 7904 ŽENSKO pomoč na domu takoj potre­bujem. Hrana in stanovanje v hiši. « (064) 632-585 7964 Pizzerija pod Gradom v Tržiču hono­rarno zaposli prijetno dekle ali fanta za delo v strežbi. « 50-348 ali 52-055

7966 Šivanje dam na dom. Šifra: OVER-LOCK 8008

ŽIVALI Prodam KRAVO, ki bo junija tretjič te-letila. Podlipnik, Selca 70

Prodam 20 in 100 kg težke PRAŠIČE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 7575 Prodam KRAVO, frizijske pasme, ki bo drugič telila. Jerala, Podbrezje 218

7688 Prodam BIKCA simentalca, starega 7 tednov. Begunje 85/a, « 73-560 7934 Prodam 7 tednov staro TELIČKO si-mentalko. Apno 1, Cerklje 7936 Prodam 8 mesecev brejo TELICO si-mentalko. Peternelj, Podbrezje 32 7948 Prodam tri po 25 kg težke PRAŠIČKE. Zg. Brnik 7 7973 Prodam 10 tednov staro TELIČKO si-mentalko 120 kg težko. Pavel Kolman, Zgoša 40, Begunje 7978 Kozo, mladiča, srnate pasme.kupim. Pogačnik, « 28-861, int. 2949 7983 Prodam teden dni starega BIKCA čr-nobelega. « 4 9 - 1 6 6 7984 Prodam TELIČKO simentalko, staro 20 dni. Stane Kuralt, Žabnica 49, « 44-522 7992

POSESTI Marketing agencija CLM Bled vam nu­di STROKOVNO P O M O Č pri prodaji, nakupu, zamenjavi hiš, stanovanj, po­sesti, parcel, vikendov. C. v Megre 7/a, Bled, « 7 8 - 3 5 6 7592 Prodam starejšo hišo adaptirano do III. faze, z vrtom, v Struževem, ali za­menjam za dvo in pol sobno stanova­nje v okolici Kranj. « 23-145 7943

I Z D E L O V A N J E I G R A Č

O L G A B R E Z AR

IBRITOF 112/a, Kranj tel.: 064/36-092

OBVESTILA ROLETE, žaluzije, lamelne zavese, na­ročite na « 75-610. KVALITETA! 5765 Vabim vse, ki so zaključili 3. letnik Tr­govske šole v Kranju od februarja do junija 1959, da se zaradi srečanja ob 30-LETNICI oglasijo Silvi FRČES (Roz­man) na t « 81 -141, int. 25, dopoldan!

7953 Polagam in brusim parkete in monti­ram stenske in stropne lesne obloge! « 8 1 - 4 4 1 , int. 2839, do 14. ure in 84-444, po 14. uri 7960 Sprejmemo vsa zidarska dela, notra­nja in fasadna (s svojim odrom in orodjem, za šolanje, opaž). « 36-430

7998

OSTALO Družina z otrokom, starim dve leti, vzame v najem enosobno stanovanje v Tržiču ali okolici za nedoločen čas. « 5 1 - 4 8 6 , od 15. do 18. ure 7912 Oddam prvo in drugo KOŠNJO sena in otave v izmeri 1 ha. Legat Ivan, Pri­stava 2/a, Tržič, « 57-589 8016

Sporočamo žalostno vest, da nas je zapust i l naš sodelavec iz Sektor ja za kakovost i n zaneslj ivost

J U R E K A D A K roj. 1941

O d sodelavca smo se poslovi l i v torek, 16. maja 1989, ob 16. u r i na pokopališču v K r a n j u .

S i n d i k a l n a organizaci ja S A V A K R A N J

N e n a d o m a n a s j e z a p u s t i l d r a g i mož, očka, d e d i i n t a s t

A V G U S T H R V A T I N -G U S T E L podpo lkovn ik v poko ju

Pogreb bo v sredo, 24. maja 1989, ob 15. u r i na k ran j ­s k e m pokopališču'.

Žalujoči: žena Ange lca , s i n B r a n k o i n hčerka Ma jda z družinama

ZAHVALA

Po t e ž k i bolezni je 6. maja prenehalo biti srce n a š e dobre in skrbne mame, babice, prababice, sestre in tete

E L I Z A B E T E K I K E L J

Ob b o l e č i izgubi se iskreno zahvaljujemo dr. Beleharju, dr. Š u p u t o v i , vsem zdravnikom in ostalemu osebju B o l n i š n i c e Golnik, ki so se v zadnjih trenutkih borili za njeno ž i v l j e n j e . Zahvaljujemo se g. ž u p n i k u za pogrebni obred, pevcem, so­rodnikom, prijateljem in sosedom, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti. Hvala vsem za i z r a ž e n a ustna in pisna s o ž a l j a in

cvetje.

Žalujoči: hči A lmira z družino

Kranj, 15. maja 1989

Z A H V A L A

V 87. letu starost i nas je zapust i l naš drag i ata i n s tar i ata

J A N E Z B O G A T A J p. d . Janezov ata s Srednjega b r d a

Iskreno se zahval jujemo sorodn ikom i n sosedom za pomoč, darovano cvetje i n vence, prav tako tudi vsem znancem i n pr i jate l jem za izrečena sožalja, cvetje in spremstvo n a njegovi zadnj i poti . Zahva l ju jemo se tudi za zdravniško pomoč i n nego osebju Z D Goren ja vas. Posebna zahva la tud i duhovn ikom i n pevcem za lep po­

grebni obred.

Žalujoči vs i njegovi

Srednje brdo, 24. a p r i l a 1989

V SPOMIN

Odšel si tja, odkoder ni vrnitve, s seboj odnesel srečo, smeh in bol, ne vrneš se, čeprav pričakovan boš noč in dan vsa nadaljnja leta, ostala za teboj bo le boleča rana.

Mineva leto dni ž a l o s t i , odkar Te ni v e č med nami n a š dragi

F R A N C I MARINŠEK Vsem, k i se ga spominjate, i s k r e n a hva la

V S I N J E G O V I

Z A H V A L A

V 85. letu nas je zapust i la naša nadvse dobra mama , stara mama , prababica, teta in tašča

A M A L I J A PESTOTNIK p. d. Rekar jeva m a m a iz K o k r e

Iskreno se zahval jujemo sorodnikom, sosedom, pr i ja­tel jem, znancem ter sodelavcem M e r k u r j a za izraze so­žalja, podarjeno cvetje i n spremstvo na njeni zadnj i pot i . H v a l a tud i g. župnikoma za lepo opravl jen po­

grebni obred i n pevcem iz N a k l r

V S I N J E N I

K o k r a , 11. maja 1989

i

NOVICE Df DOGODKI

Že tretja letošnja sejemska prireditev v K r a n j u

O p r e m a z a z a š č i t o Kranj, 22. maja - V Kranju je že skoraj vse pripravljeno in

nared za letošnjo tretjo sejemsko prireditvev - za 17. sejem opreme in sredstev civilne zaščite, ki bo od 6. do 9. junija, in sicer na celot­nem sejemskem prostoru v Savskem logu.

V začetku minulega tedna sta predsednik kranjske občinske skupščine Ivan Torkar in direk­tor Poslovno prireditvenega cen­tra Gorenjski sejem Franci Ekar s prireditvijo in posebnosti Kranja (mesta prireditelja) se­

znanila predsednika predsed­stva SR Urne gore dr. Branka Koštica. Le-ta je z zadovolj­stvom sprejel povabilo, da letoš­nji 17. sejem v Kranju tudi od­pre.

Konec tedna pa je bila v Beo-

Razvili so nov prapor - V prostorih Avto moto društva Kranj je bila v petek redna osma seja skupščine delegatov Avto mo­to društva Kranj. Obravnavali in ugodno so ocenili delo v mi ­nulem letu, nato pa so sprejeli program in finančni načrt za letos. Izvolili so tudi nove organe društva ter podelili prizna­nja in odlikovanja. Še posebno slovesno pa je bilo na koncu seje skupščine, ko so razvili nov prapor društva. V imenu po­krovitelja ga je razvil in izročil dosedanjemu predsedniku društva Stane Božič, direktor Zavarovalne skupnosti Triglav, Gorenjske območne skupnosti Kranj. - A. Ž.

Gasilci so se pomerili v usposobljenosti in znanju - Na šport­nem igrišču pri osnovni šoli v Olševku v kranjski občini je bi­lo v soboto občinsko gasilsko tekmovanje za memorial Ma ­tevža Haceta. V usposobljenosti in znanju pri suhih in mo­krih vajah se je tokrat merilo kar okrog 1200 gasilcev (od najmlajših do najstarejših in tudi precej žensk je bilo med njimi) v 120 ekipah. Tekmovanje je bilo v posameznih disci­plinah dopoldne in popoldne, tekmovalci pa so bili razvrščeni v sedem skupin. Vse tekmovalne desetine so ob koncu dobile pismena priznanja, prve tri najboljše iz vsake discipline ozi­roma skupine pa pokale. Prvaki pa so dobili tudi prehodni pokal. - A. Ž. - Foto: G. Šinik

RAIN MAN

največja filmska uspešnica letošnjega leta že v naših kinematografih!

Režija: Barry Levinson

Igrajo: DUSTINHOFFMAN, TOM CRUISE, VALERIA GOLI NO

Pretresljiva zgodba o dveh bratih! Žarek upanja za bolezen našega časa -avtizem!

4 OSKARJI89!2ZLATA GLOBUSA!2 ZLATA MEDVEDA!

KINO CENTER: vsak dan do 25. maja nato še v kinu ŽELEZAR Jesenice, m^omu kinu Tržič in kinu Dom Kamnik * j NE ZAMUDITE!

gradu tiskovna konferenca za predstavnike sredstev obvešča­nja iz drugih republik. Tudi zelo številčna udeležba predstavni­kov obveščanja na tiskovni kon­ferenci potrjuje, da vlada letos za to tradicionalno sejemsko prireditev v Kranju veliko zani­manje po vsej državi. Sicer pa se bodo tokrat na prireditvi predstavili doma vsi najpo­membnejši proizvajalci opreme in sredstev za civilno zaščito, ve­liko zanimanje zanjo pa je tudi med strokovnimi krogi. Za pose­ben seminar o mestu in vlogi ci­vilne zaščite pri odpravljanju posledic naravnih in drugih tež­jih nesreč je prijavljenih že več kot 250 udeležencev iz vse drža­ve.

Sejemski prostor je tokrat poln in razprodan do zadnjega kvadratnega metra. Sicer pa bo Kranj v sejemskih dneh največ­je prireditveno mesto v državi. To še posebno velja za gostin­stvo oziroma turizem, ki lahko pričakujeta kar lepo število uslug in prenočitev. Na tiskovni konferenci so, poleg predstavni­kov zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, predstavniki iz Kranja (Henrik Peternelj, Franci Ekar in Jelko Kacin) ter Miran Bogataj, komandant civil­ne zaščite v Sloveniji, predstavi­li tako Kranj kot letošnjo prire­ditev. Poleg številnih izdelkov in predstavitev, seminarja in eko­loškega festivala velja že tokrat kot zanimivost napovedati raz­stavo hišni zaščiti oziroma var­nostnih napravah za dom in za­nimivo vajo o razsutem oziroma razlitem nevarnem tovoru na že­leznici. To bo prva takšna vaja v državi doslej. Obogatitev letoš­nje prireditve pa bo tudi prikaz različnih društevenih dejavno­sti, kot so jamarji, gorski reše­valci, letalci, radiovezisti, tabor­niki in drugi.

A. Ž.

-L G L A S O V A A N K E T A 1 R a č u n o v o d j a ne more b i t i vsak Kranj, 19. maja — V petek dopoldne so v stavbi SO Kranj kranjski računovodje in financarji proslavili trideseto obletnico obstoja svojega društva. »To je najmočnejše strokovno društvo v Kranju s skoraj tisoč člani. Kakih trinajst let potrebuje človek, da postane dober računovod­ja. S srcem in dušo mora živeti s svojim pokli­cem. Tam, kjer je dober financar, tam je tudi podjetje uspešno. Kakšen je dober računovod­ja in ali je v podjetju pomembnejši od direktor­ja, sta bili vprašanji. Nekateri so povedali več nekateri manj.

Jožica Čufer, finančna služba, Aerodrom Lju­bljana, predsednica društva »Dober računovodja mo­ra predvsem vestno opravljati svoje delo, po­leg tega pa tudi skrbeti, da njegova DO dobro gospodari s tem, da opo­zarja na morebitne ne­pravilnosti in hkrati da­je tudi določene predlo­

ge za izboljšave. Jasno je, da je najbolj pomem­ben v neki firmi direktor, računovodja mu lah­ko le dobro svetuje. Sicer pa na zahodu pravijo tako - tam, kjer je dober financar, tam je tudi podjetje uspešno.

Zdravko Erznožnik, vodja računovodstva, TOZD Agromehanika Kranj »S svojo sedeminštiride-setletno prakso bi lahko rekel takole. Nekdo, ki je za menoj prevzel de­lovno mesto v enem od kranjskih podjetij, mi je po petnajstih letih re­kel, da je šele po toliko letih ugotovil, da človek

potrebuje trinajst let, da postane dober računo­vodja. Brez neke prakse, poznavanja tehnolo­škega procesa in sploh poslovanja podjetja ne moreš biti dober računovodja in tudi ne moreš sodelovati v vodstvenem teamu. Tako je poleg šolske izobrazbe, ki je danes seveda nujno po­trebna, pomembna tudi nekajletna delovna praksa. Predpisi so izredno obširni, finančno poslovanje je danes zelo zahtevno, zato je zgolj neka specializacija za vodstvenega delavca premalo. Le-ta mora poznati družbene razme­re, tržna razmerja, skratka biti mora široko razgledan gospodarstvenik.

V podjetju je brez dvoma najpomembnejši direktor. To pa zato, ker je pred kolektivom, sa­moupravljala in celotno družbo odgovoren za pravilno in uspešno poslovanje, seveda pa mo­rajo vodilni kadri imeti tudi precejšnjo mero organizacijskih sposobnosti, tako da je končni rezultat, tako obseg poslovanja, kot tudi končni

finančni, uspeh zadovoljiv. Zato je pomemb­nost direktorja zanesljivo večja od ostalih de­lavcev, s tem pa ni rečeno, da finančni in raču­novodski delavci s svojimi ažurnimi informaci­jami ne morejo pomembno vplivati na odloči­tve tako kolektiva, samoupravnih organov, pa tudi vodstvenm delavcev in pa direktorja sa­mega.«

Janko Valjavec, Planika »Računovodja mora imeti določeno znanje in najbrž tudi osebnostne sposobnosti oziroma specifične osebnostne poteze, da lahko obvla­da stresno situacijo, saj pogosto prihaja v konf­likt z ljudmi, ki hočejo, da naredi nekaj druge­ga, kar on namerava. Točno v takih primerih

se vidi, da ne more biti vsak računovodja, ker, če se soočiš z ljudmi, ki so v takih primerih tvo­ji nasprotniki, potrebuješ močan značaj. Le-te-ga se da pridobiti tudi s šolanjem (tako so na-primer managerske šole na zahodu), kjer ti izo­blikujejo značaj, ki ga nosiš s seboj v službo. V podjetju je precej takih zadev, ki so odvisne od računovodje in primernosti njegovega značaja. Računovodja mora s srcem in dušo živeti s svojm poklicem, še v prostem času ne sme po­zabiti, da je računovodja. Stalno mora sprem­ljati sredstva informiranja, da ve, kaj se dogaja v družbi. Vsak dan se kaj dogaja. Vsak dan se kaj novega sprejme.

Vsekakor je pomembnejši člen v firmi raču­novodja in ne direktor. Direktor mora fabriko voditi in ne samo upravljati, tako kot jo pač upravlja. Očitno še manjka nekdo nad njim, medtem ko ima računovodja točno določeno funkcijo.«

Mira Bender, Tekstilna šola »V današnjem času je zelo težko biti dober ra­čunovodja, saj je potreb­no s precejšnjo mero spretnosti voditi finan­čne posle in čim bolje vse skupaj urediti po da­našnjih zakonih, ki vča­sih niso čisto primerni. Ampak zakon je zakon in mislim, da se ga je

treba držati. Tako direktor kot računovodja sta oba enako pomembna, vsak na svojem področ­ju. Nesmiselno je, da računovodja dela neke stvari, ki se ga ne tičejo brez direktorja, ali pa obratno, da direktor dela določene finančne za­deve mimo finančnika.

foto: Igor Kavčič

Gorazd Šinik

Razprava v izvršnem svetu dopušča dvom

Škofja Loka, 22. maja - Bojim se, da bo kar 44 strani obsegajo­ča ocena dosedanjega razvoja drobnega gospodarstva v občini Škof­ja Loka s predlogi ukrepov za nadaljnji razvoj obležala - kot že pre-nekatero podobno gradivo doslej - na dnu nekega uradniškega pre­dala, življenje pa bo šlo mirno svojo pot naprej.

loška občina ne zapira meja za dobre pobude. Na papirju. Kajti v resnici že lep čas obrtnik z do­bro zamislijo in zajetnim moš-njičkom denarja, torej tudi bo­doči izdatni napajalec občinske­ga proračuna in sisovskih bla­gajn, v Škofji Loki ne bi mogel dobiti najosnovnejšega: prosto­ra. Ideja za obrtno cono se na­mreč seli iz enega plana v dru­gega in ostaja črka na papirju, medtem ko so skromne možno­sti le v okviru stanovanjskih na­selij.

K tej bojazni navdaja sama ocena, opis sedanjega stanja obrti, ki na primerih (resda mal­ce ponesrečeno izbranih) devet­najstih družbenih obrtnih podje­tij dokazuje, da so ti kolektivi vse kaj drugega kot "naj" model koncentriranega znanja, fleksi­bilnosti, tržnosti, podjetij torej z okrog sto zaposlenimi, kakršna so uspešna v tujini in kakršne ima \j mislih naš novi Zakon o podjetjih. Tudi loška zasebna obrt je vse prej kot spomenik podjetnosti, saj je v vseh pri­merjavah z drugimi gorenjskimi občinarrfi (ki pa tudi ravno ne blestijo) prav na repu.

Bolj bojazen kot obet zbuja tudi opazno nasprotujoča debata v občinski vladi, ki je na eni strani izražala hotenje po več­jem, hitrejšem napredku druž­bene in zasebne obrti, na drugi pa nemoč, če že ne kar obup, češ saj odgovornih za ta razvoj, ki imajo nalogo ustvariti pogoje, tako ali tako nič ne predrami.

Poglejmo. Izvršnica Ida Fili-pič-Pečelin je dejala, da škofje-

Druga ovira za hitrejši prodor zasebne pobude v loški občini ti­či v samem občinskem aparatu, ki je po tradiciji birokratski in je njegov posluh za zasebno ini­ciativo pogosto odvisen od tega, s katero nogo vstane kak refe­rent. Primer podjetnega mlade­niča, ki je 13. februarja oddal vlogo za obrtno dovoljenje, pa še do danes ni dobil ne takega ne drugačnega odgovora, medtem ko za lokal že nekaj mesecev plačuje krepko najemnino, žal,

Kladivar in Vibro za zgled Ocena dosedanjega razvoja drobnega gospodarstva v

škofjeloški občini s predlogi ukrepov za nadaljnji razvoj je bi­la tudi osrednja točka razprave na četrtkovi seji občinskega komiteja zveze komunistov. Komite je v bistvu potrdil sklepe "Pinteričeve komisije" za družbenoekonomske odnose, ki s gradivu med drugim pogreša oceno kooperacij med večjimi organizacijami in enotami drobnega gospodarstva.

Komunisti so menili, da je treba z ukrepi ekonomske poli­tike spodbuditi večja podjetja, da bodo ustanavljala nova majhna podjetja (primer Kladivar in Vibro v Žireh) oziroma izločala iz svoje sestave tiste proizvodne programe, ki bi se v samostojnem podjetju lažje in uspešneje razvijali. Podpirajo projekt Optima in ustanovitev svetovalne organizacije kot podjetja za opravljanje poslovnih in intelektualnih storitev za strokovno pomoč pri nastajanju novih enot drobnega gospo­darstva. Podpirajo tudi vlaganja tujega kapitala v nove pro­grame, tehnologijo, prestrukturiranje, ne pa v "umazano in­dustrijo" ali proizvodnjo, ki temelji na izkoriščanju poceni delovne sile.

Glede na to, da je (tudi) razvoj enot drobnega gospodarstva v prvi vrsti odvisen od sposobnosti vodilnih ljudi (analiza sta­nja kvalifikacijske strukture kaže izredno nizko stopnjo stro­kovne izobrazbe), komunisti terjajo, da se razvoju teh ljudi in sploh kadrovski politiki v občini vendarle da ustrezno mesto in pomen. Pričakujejo pa tudi, da bo prostorski problem, ki zavira razvoj obrti, zares rešen v enem letu, kot je obljubljeno v predlogih ukrepov.

H . J-

K a k o i s k r e n a je želja po r a z m a h u drobne obr t i ?

V Žireh o ekologiji V sredo, 24. maja, bo v osnovni šoli Padlih prvoborcev v Žireh ob 18. uri okrogla miza na temo ekologije. Pod skupnim na­slovom Kako dolgo bo še zelena moja dolina, bodo gostje, predsednik gibanja »Zelenih« dr. Plut, član sveta za varstvo okolja pri SZDL prof. Leo Šešerko, doktorji Zupančič, K r i -žnar in Nikolič, pa direktorja RUŽV in Termike in še mnogi drugi strokovnjaki na tem področju, odgovarjali na vpraša­nja, kot so voda-vir življenja, kako dolgo še, kaj pomeni umi­ranje gozdov, kako živeti z naravo, ali je industrija zares naj­večji onesnaževalec in druga. Prireditelji 0 0 ZSMS Selo trdi­jo, da bodo strokovnjakom zastavljali vprašanja, politikom pa zahteve po ukrepih za bolj zdravo življenje v njihovem kraju.

I. K.

ni osamljen. Skratka, v Škofji Loki je treba na obrtno dovolje­nje včasih čakati več mesecev, medtem ko nekje blizu, v neki drugi občini, postopek lahko speljejo v nekaj dneh in se nek­je drugje obrtne delavnice grade pod streho stanovanjske zadru­ge in spet drugje ponujajo že zgrajene delavnice ljudem v na­jem, na preizkus njihovi podjet­nosti.

Zato se je izvršni svet, ki ven­darle zna razmišljati širše m ki je tudi že naveličan številnih kritik z vseh koncev ter biro­kratskega nespoštovanja njego­vih prizadevanj in sklepov za hi­trejši razvoj obrti na Škofjelo­škem, upravičeno odločil, da zahteva bistveno poostreno od­govornost komiteja za družbeno

planiranje in urejanje prostora kot tudi ostalih občinskih služb za uresničitev politike, ki jo na tem področju vodita izvršni sve in občinska skupščina.

Če misli resno, potem se b 0 ' dočim loškim podjetnikom (*e

izvzamemo naklonjeno zakono­dajo) obetajo boljši časi. Še z l a ' sti, če bo Gorenjska (bankaj uspela zbrati t. i. rizični kapita za dobre podjetniške ideje, če bo (pod streho zbornice?) zaživ e l

podjetniško inovativni center i*1

če bo tudi pri domačem obrtne 0 1

združenju zaživelo svetovanJe

bodočim loškim podjetnikon^ kako naj se znajdejo med pap i r

ji in uradniki. Nekaj denarja z& ta namen kani pogrešiti celo ot>' činski proračun.

H. Jelovčan