Revidirano letno poročilo za leto 2014

2014 _______________________________ LETNO POROČILO

Poslovno poročilo

PROBANKA, d.d. POSLOVNO POROČILO 2014

2

KAZALO

A POMEMBNEJŠI PODATKI O POSLOVANJU PROBANKE, D.D. _____________________________________ 3

KONSOLIDIRANI PODATKI O POSLOVANJU _____________________________________________________ 5

B NAGOVOR UPRAVE PROBANKE, D.D. ______________________________________________________ 7

C POROČILO NADZORNEGA SVETA __________________________________________________________ 8

D PREDSTAVITEV FINANČNE SKUPINE PROBANKE _____________________________________________ 10

1 UVEDBA IZREDNIH UKREPOV ____________________________________________________________ 10 2 POSLOVNA MREŽA ____________________________________________________________________ 11

E UPRAVLJANJE PROBANKE, D.D. IN NJENIH ODVISNIH DRUŽB __________________________________ 11

1 ORGANIZACIJSKA SHEMA FINANČNE SKUPINE PROBANKE _____________________________________ 11 2 UPRAVLJANJE PROBANKE, D.D. __________________________________________________________ 12 3. IZJAVA O UPRAVLJANJU DRUŽBE ___________________________________________________________ 13 4. NOTRANJA REVIZIJA _____________________________________________________________________ 24

F MAKROEKONOMSKO OKOLJE IN FINANČNI SISTEM V 2014. LETU ______________________________ 25

1 MAKROEKONOMSKO OKOLJE _________________________________________________________ 25 2 BANČNI SISTEM _____________________________________________________________________ 25

G FINANČNI REZULTATI POSLOVANJA PROBANKE, D.D. ________________________________________ 26

1 FINANČNI POLOŽAJ __________________________________________________________________ 26 2 FINANČNI REZULTAT _________________________________________________________________ 28 3 DELNIŠKI KAPITAL IN DELNIČARJI BANKE ________________________________________________ 29

H ANALIZA POSLOVANJA PROBANKE, D.D.___________________________________________________ 30

1 UPRAVLJANJE S TVEGANJI ______________________________________________________________ 30 2 VAROVANJE INFORMACIJ IN INFORMACIJSKEGA SISTEMA_____________________________________ 33 3 PROCES ICAAP _______________________________________________________________________ 33


3

A POMEMBNEJŠI PODATKI O POSLOVANJU PROBANKE, D.D.

Računovodski izkazi s pojasnili Probanke, d.d. za poslovno leto, končano 31. 12. 2014, so pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija, in so bili revidirani. V poročilu neodvisnega revizorja z dne 24. aprila 2015 je bilo izraženo pozitivno mnenje na izkaz finačnega položaja in zaradi nezadostnih in neustreznih revizijskih dokazov o otvoritveni bilanci banke in skupine odklonilno mnenje na izkaz poslovnega izida, izkaz drugega vseobsegajočega donosa, izkaz sprememb lastniškega kapitala in izkaz denarnih tokov.

POMEMBNEJŠI PODATKI O POSLOVANJU

v tisoč EUR 2014 2013

1. IZ IZKAZA FINANČNEGA POLOŽAJA

Bilančna vsota 367.164 513.678

Skupni znesek vlog nebančnega sektorja 74.507 217.608 • pravne in druge osebe 55.095 57.025 • prebivalstvo 19.412 160.583

Skupni znesek kreditov nebančnemu sektorju 217.680 410.691 • pravne osebe 206.928 356.657 • prebivalstvo 10.752 54.034

Celotni kapital 1.990 3.622

Popravki finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti 154.533 253.937

Obseg zunajbilančnega poslovanja 46.041 104.542

Povprečne vloge gospodinjstev 92.366 229.459

Povprečni krediti gospodinjstvom 42.875 69.295

2. IZ IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA

Čiste obresti 6.137 5.191

Čisti neobrestni prihodki 14.681 51.020

Splošni upravni stroški 9.407 11.848

Amortizacija 993 1.355

Oslabitve in rezervacije 12.240 256.843

Dobiček/izguba pred obdavčitvijo (1.822) (213.835)

Obdavčitev 0 (10.619)

3. ŠTEVILO ZAPOSLENIH

Število zaposlenih (stanje na koncu leta) 140 218

4. DELNICE

Skupno število delničarjev 1 1

Število delničarjev – redne delnice 1 1

Število delnic - redne 550.000 550.000

Nominalna vrednost delnice (v EUR) 10,00 10,00

Knjigovodska vrednost delnice (v EUR)* 3,62 6,59

Knjigovodska vrednost delnice=celotni kapital/število delnic ob koncu poslovnega leta


4

POMEMBNEJŠI KAZALCI


5. IZBOR KAZALCEV

a) kapital banke

• regulatorni kapital 381 181 • temeljni kapital 1.067 2.634 • kapitalska ustreznost – CAR (v %) 0,11 0,04 • kapitalska ustreznost temeljnega kapitala – TIER 1 (v %) 0,11 0,04

b) kvaliteta aktive (v %)

• oslabitve finančnih sredstev po odplačni vrednosti in rezervacije za prevzete obveznosti/razvrščene postavke 31,43

33,03

• popravki vrednosti/bruto aktiva 29,62 33,08 c) profitabilnost (v %)

• obrestna marža 1,37 0,59 • marža finančnega posredništva 4,66 6,44

d) stroški poslovanja (v %)

• operativni stroški/povprečna aktiva 2,33 1,51 e) likvidnost (v %)

• povprečna likvidna sredstva/povprečne kratkoročne vloge nebančnega sektorja

180,78

72,87

• povprečna likvidna sredstva/povprečna bilančna vsota •

13,04 17,57


5

KONSOLIDIRANI PODATKI O POSLOVANJU

Tudi skupinski računovodski izkazi s pojasnili Finančne skupine Probanke za poslovno leto, končano 31. 12. 2014, so pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija, in revidirani.

v tisoč EUR

2014 2013

1. OBSEG POSLOVANJA

1.1. KONSOLIDIRANO 425.063 643.468


Zunajbilančna vsota 45.819 104.483

1.2. PROBANKA, D.D. 413.205 618.220


Zunajbilančna vsota 46.041 104.542

1.3. BILANČNA VSOTA ODVISNIH DRUŽB 40.213 50.592

Probanka Leasing d.o.o. 19.001 25.524

Probanka Nepremičnine d.o.o. 11.524 13.570

PROleasing d.o.o. Rijeka 9.688 11.498

2. KNJIGOVODSKI KAPITAL

2.1. KONSOLIDIRANI 5.492 5.750 2.2. PROBANKA, D.D. 1.990 3.622 2.3. ODVISNE DRUŽBE 2.306 (6.542)

Probanka Leasing d.o.o. 1.680 1.863

Probanka Nepremičnine d.o.o. (202) (9.541)

PROleasing d.o.o. Rijeka 828 1.136

3. ČISTI DOBIČEK (IZGUBA)

3.1. KONSOLIDIRANO (606) (222.617) 3.2. PROBANKA, D.D. (1.822) (224.454) 3.3. ODVISNE DRUŽBE (977) (27.100)

Probanka Leasing d.o.o. (183) (16.600)

Probanka Nepremičnine d.o.o. (491) (10.518)

PROleasing Rijeka d.o.o. (303) 18

4. ŠTEVILO ZAPOSLENIH

Finančna skupina Probanke 149 227

Probanka, d.d. 140 218


6

POMEMBNEJŠI PODATKI O POSLOVANJU: KONSOLIDIRANI KAZALCI


1. IZ IZKAZA FINANČNEGA POLOŽAJA


Skupni znesek vlog nebančnega sektorja 73.941 216.130 • pravne osebe 54.529 55.547 • prebivalstvo 19.412 160.583

Skupni znesek kreditov nebančnemu sektorju 207.798 412.653 • pravne osebe 193.633 354.190 • prebivalstvo 14.165 58.463

Celotni kapital 5.492 5.750

Popravki finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti 166.291 253.386

Obseg zunajbilančnega poslovanja 45.819 104.483

2. IZ IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA


Čisti neobrestni prihodki 16.849 52.709

Splošni upravni stroški 10.264 12.829

Amortizacija 1.510 2.013

Oslabitve in rezervacije 10.832 253.563

Dobiček/izguba pred obdavčitvijo (629) (212.039)

Obdavčitev (23) 10.578

3. ŠTEVILO ZAPOSLENIH (STANJE NA KONCU LETA) 149

227

4. IZBOR KAZALCEV

a) kapital

• regulatorni kapital 2.854 6.088 • temeljni kapital 3.349 8.541 • kapitalska ustreznost – CAR (v %) 0,81 1,14 • kapitalska ustreznost temeljnega kapitala – TIER 1 (v %) 0,81 1,14

b) kvaliteta aktive (v %)

• oslabitve finančnih sredstev po odplačni vrednosti in rezervacije za prevzete obveznosti/razvrščene postavke 32,87

32,89

• popravki vrednosti/bruto aktiva 30,48 31,98

c) profitabilnost (v %) • obrestna marža 1,10 0,40 • marža finančnega posredništva 4,70 6,17

d) stroški poslovanja (v %) • operativni stroški/povprečna aktiva 2,19 1,41


7

B NAGOVOR UPRAVE PROBANKE, D.D.

Probanka je v letu 2014 poslovala v skladu s pričakovanji, saj je izpolnila oziroma presegla vse v Načrtu finančnega prestrukturiranja postavljene pomembne cilje za leto 2014. Banka je v poslovnem letu 2014 znižala bilančno vsoto za 147 mio EUR. V obdobju po uvedbi postopka nadzorovane likvidacije dne 06.09.2013 do 31.12.2014 se je bilančna vsota banke zmanjšala za 324 mio EUR. Ob upoštevanju zniževanja izvenbilančne izpostavljenosti, se je skupni obseg poslovanja banke v obdobju po uvedbi postopka nadzorovane likvidacije dne 06.09.2013 znižal za 457 mio EUR, v letu 2014 pa za 205 mio EUR. Na prikazan obseg poslovanja pa je pomembno vplivalo dodatno črpanje neposrednega posojila v skrajni sili v višini 90 mio EUR, ki ga je banka izvedla v juniju 2014, ko je prišlo do bistvene spremembe mehanizma za zagotavljanje likvidnosti. V primerjavi z maksimalno odobreno likvidnostjo v znesku 325 mio EUR in kapitalom v znesku 236 mio EUR, banka na dan 31.12.2014 izkazuje črpanje omenjenih postavk v znesku 220,5 mio EUR oz. 176 mio EUR. Banka je do konca 2014. leta presegla v Načrtu finančnega prestrukturiranja predvideno znižanje kreditov nebančnemu sektorju za 75 mio EUR, saj je na podlagi učinkovitega internega postopka izterjave, ki je bil vzpostavljen ob uvedbi postopka nadzorovane likvidacije, unovčila 74 mio EUR neto terjatev do nebančnih komitentov in uspešno realizirala odprodajo delov kreditnega portfelja v skupni bruto vrednosti 199 mio EUR (103 mio EUR neto), pri čemer je le del kreditnega portfelja po tržnih pogojih odplačno prenesla na DUTB. Realizacija odplačnega prenosa terjatev na DUTB je učinkovala na povečanje bančnega portfelja državnih obveznic v višini 28 mio EUR. Banka je v letu 2014 nadaljevala z upoštevanjem vseh veljavnih zavez in načel ter v obravnavanem obdobju ni pridobivala novih strank ali odobravala novih kreditov. Prav tako je v vseh postopkih prestrukturiranja pri katerih je sodelovala, strogo upoštevala Slovenska načela prestrukturiranja dolga v gospodarstvu, ki so jih sprejele vse slovenske banke ob sodelovanju Banke Slovenije in Ministrstva za finance, in ki temeljijo na t.i. Londonskih načelih. Banka je aktivno sodelovala v 47 postopkih prestrukturiranja komitentov in/ali skupin, kjer je skupna bruto izpostavljenost presegala 180 mio EUR. Poslovni deleži, ki jih je banka pridobila s konverzijo dolga v kapital v letu 2014, so bili posledica običajnega poteka postopnega prenehanja poslovanja. Deleži so bili pridobljeni v sklopu prestrukturiranja obstoječih terjatev, kjer je bilo to nujno potrebno za ohranitev vrednosti oz. povečanje možnosti unovčitve premoženja z namenom minimiziranja izgub za državo. Banka je v letu 2014 izplačala 143 mio EUR depozitov komitentov, ki niso banke, v celotnem obdobju od uvedbe nadzorovane likvidacije pa 347 mio EUR in 47 mio EUR oz. 64 mio EUR obveznosti do SID banke. V poslovnem letu 2014 je banka dodatno črpala zgolj 55 mio EUR državne likvidnostne pomoči, pri čemer pa stanje likvidnostnih rezerv v obliki denarja na računu, denarja na računih pri centralni banki, vpoglednih vlog pri drugih bankah ter visoko likvidnih obveznic na dan 31.12.2014 znaša 102 mio EUR. V letu 2014 je banka zaprla 5 poslovnih enot in 11 poslovalnic in ob koncu leta 2014 poslovanje nadaljevala zgolj z 2 poslovnima enotama in 2 poslovalnicama. Število poslovnih enot in poslovalnic, s katerimi banka nadaljuje poslovanje, je nižje od števila poslovalnic in poslovnih enot, predvidenih na omenjeni presečni datum, za 5 poslovnih enot. Zaradi zniževanja obsega poslovanja se je število uslužbencev zmanjšalo za 78 na skupno 140.

Bruto dobiček pred rezervacijami in oslabitvami je znašal 10,4 mio EUR. Banka je oblikovala za 12,2 mio EUR dodatnih oslabitev in rezervacij ter izkazala 1,8 mio EUR izgube v poslovnem letu. Kapital banke ob koncu leta znaša 2 mio EUR in za 743 tisoč presega projekcije iz načrta prestrukturiranja.

Igo Gruden Marko Novak dr. Imre Balogh član uprave član uprave predsednik uprave


8

C POROČILO NADZORNEGA SVETA

V skladu z 282. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) ter Zakonom o bančništvu (ZBan-1) in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, je Svet Banke Slovenije v zvezi s poslovanjem PROBANKE, d.d., ki ji je bil izrečen ukrep izredne uprave, na svoji seji dne 24.4.2015 sprejel to poročilo. Nanaša se na poslovno leto 2014, na preveritev letnega poročila in konsolidiranega letnega poročila za poslovno leto 2014, na preveritev letnega poročila in konsolidiranega letnega poročila za poslovno leto 2014 in na obravnavo revizorjevih poročil. Banka Slovenije je dne 6.9.2013 PROBANKI, d.d. izdala Odločbo o izredni upravi. V skladu z 255.a členom Zban-1 pristojnosti skupščine in nadzornega sveta banke v primeru navedenega izrednega ukrepa nadzora izvaja Banka Slovenije, oziroma v skladu z drugim odstavkom navedenega člena dolžnosti in pristojnosti članov nadzornega sveta banke izvaja Banka Slovenije. To pomeni, da odločitve pri izvajanju pristojnosti nadzornega sveta Probanke d. d. (enako kot vse ostale odločitve) Banka Slovenije sprejema v skladu z Zakonom o Banki Slovenije (ZBS-1), torej na način, da odločitve sprejema Svet Banke Slovenije kot kolektivni organ, ne pa kot nadzorni svet banke v smislu, da bi člani Sveta Banke Slovenije prevzeli vloge članov nadzornega sveta banke, s posledicami, kot jih določa ZGD-1. Delovanje Sveta Banke Slovenije sicer ureja Poslovnik o delovanju Sveta Banke Slovenije, ki zagotavlja ločenost odločanja Sveta Banke Slovenije pri izvajanju rednih pristojnosti v zvezi s poslovanjem PROBANKE d.d., kot regulatorja in pri izvajanju pristojnosti skupščine ter nadzornega sveta PROBANKE d.d..

Sodelovanje z izredno upravo in nadzorovanje njenega dela

Z odločbo o podaljšanju trajanja izredne uprave je Banka Slovenije podaljšala trajanje izredne uprave do 6.9.2015 v naslednji sestavi:

• Imre Balogh, predsednik uprave, • Igo Gruden, član uprave, • Marko Novak, član uprave.

Izredna uprava mora pri svojem delovanju v banki upoštevati veljavne predpise, dobro poslovno prakso ter najvišja strokovna in etična načela bančnega poslovanja in upravljanja, interne akte banke in navodila Banke Slovenije. Svet Banke Slovenije je tekoče spremljal in nadzoroval vodenje poslov banke oziroma delo njene uprave. V letu 2014 se je svet v zvezi s poslovanjem Probanke d.d. sestal na 12 sejah, kjer je bila prisotna tudi uprava banke. Uprava je Svet Banke Slovenije redno in izčrpno obveščala o poslovanju banke in doseganju ciljev iz načrta prestrukturiranja, prav tako o posameznih načrtovanih ukrepih, ter sproti predložila morebitna dodatna pojasnila. Uprava je prav tako Svet Banke Slovenije seznanila s poročilom Službe notranjega revidiranja banke o posameznih primerih, oziroma je ugotovitve notranjih revizorjev uvrstila v svoje poročilo, kjer je navedla in pojasnila nadaljnje ukrepe. Poslovanje banke v 2014. letu

Banka je v letu 2014 nadaljevala krčenje obsega poslovanja z unovčevanjem bančnega premoženja s pospešeno izterjavo in prodajo terjatev. Skupni obseg poslovanja banke je na dan 31.12.2014 znašal 367 mio EUR in je bil za 147 mio EUR nižji kot na dan 31. 12. 2013, ko je znašal 514 mio EUR. Skupni znesek kreditov pravnim in fizičnim osebam je znašal 218 mio EUR, na dan 31.12.2013 pa 411 mio EUR. Krediti pravnim osebam so nižji za 150 mio EUR, krediti prebivalstvu pa za 43 mio EUR. V letu 2014 je banka v sklopu postopkov prestrukturiranja konvertirala 10 mio EUR neto kreditov v kapital odvisnih in drugih družb, unovčila 74 mio EUR neto terjatev do nebančnih komitentov ter realizirala odprodajo delov kreditnega portfelja v skupni bruto vrednosti 103 mio EUR neto. Odprodaja vključuje tudi odplačen prenos dela kreditnega portfelja po tržnih pogojih na DUTB. Realizacija odplačnega prenosa terjatev na DUTB je učinkovala na povečanje bančnega portfelja državnih obveznic v višini 28 mio EUR, ki jih je banka prejela kot plačilo za prenesene terjatve.


9


10

D PREDSTAVITEV FINANČNE SKUPINE PROBANKE

1 UVEDBA IZREDNIH UKREPOV

Banka Slovenije je v skladu z 253.členom Zban -1 dne 6.9.2013 izdala odločbo, s katero je banki izrekla izredni

ukrep in imenovala izredno upravo banke s ciljem, da se zagotovijo pogoji za postopno prenehanje poslovanja

banke ter zagotovi stabilnost finančnega sistema. Hkrati je Republika Slovenije Banki Slovenije izdala poroštvo

v višini 490 mio EUR z namenom, da je banki omogočeno črpanje posojila v skrajni sili (NPSS) ter s tem

zagotovljena likvidnost in nemoteno izpolnjevanje obveznosti banke do navadnih upnikov.

Izredna uprava banke je Banki Slovenije v zahtevanem roku predložila revidirano poročilo o finančnem stanju

in predlog ukrepov za prestrukturiranje banke, ki predvideva postopno prenehanje poslovanja (načrt

prestrukturiranja) banke do konca leta 2016. Svet Banke Slovenije je načrt prestrukturiranja sprejel dne 5.

novembra 2013, Ministrstvo za Finance pa ga je zaradi pridobitve dokončnega mnenja k ukrepom Republike

Slovenije za krepitev stabilnosti bank predložilo Evropski komisiji.

Banka Slovenije je na podlagi revidiranega poročila o finančnem stanju banke, v katerem je bil ugotovljen

negativen kapital v višini 214 mio EUR, banki izrekla izredni ukrep prenehanja vseh kvalificiranih obveznosti

banke zaradi pokrivanja izgube. Zaradi navedenega ukrepa so bile dne 18. decembra 2013 razveljavljene vse

delnice banke in podrejene obveznice, ki jih je izdala banka (PRB9, PRB11 in PRB12). Republika Slovenije je

hkrati 18.decembra 2013, na podlagi odločbe o državni pomoči, ki jo je izdala Evropska komisija,

dokapitalizirala banko v višini 176mio EUR zaradi zagotavljanja minimalnega kapitala, potrebnega za uresničitev

načrta prestrukturiranja. Nadaljnje dokapitalizacije, predvidene v načrtu prestrukturiranja banke, v višini 60

mio EUR (v drugem kvartalu 2014. leta v višini 30 mio EUR in v drugem kvartalu 2015. leta prav tako v višini

30 mio EUR), s strani Republike Slovenije niso bile realizirane.

Banka je v 2014.letu nadaljevala s postopnim zmanjševanjem obsega poslovanja in z upoštevanjem vseh

veljavnih zavez in načel ter po uvedbi postopka nadzorovanega prenehanja ni pridobivala novih strank ali

odobravala novih kreditov. Prav tako je banka v vseh postopkih prestrukturiranja pri katerih je sodelovala,

strogo upoštevala Slovenska načela prestrukturiranja dolga v gospodarstvu, ki so jih sprejele vse slovenske

banke ob sodelovanju Banke Slovenije in Ministrstva za finance, in ki temeljijo na t.i. Londonskih načelih. V

skladu s prepovedjo, ki izhaja iz zavez Evropski komisiji, banka ni izplačevala dividend ali kuponov in ni

uporabljala oglaševalskih ali drugih strategij, ki bi povzročile izkrivljanje konkurence kot posledica državne

pomoči. Poslovni deleži, ki jih banka pridobila s konverzijo dolga v kapital v četrtem četrtletju 2014, so bili

posledica običajnega poteka postopnega prenehanja poslovanja. Deleži so bili pridobljeni v sklopu

prestrukturiranja obstoječih terjatev, kjer je bilo to nujno potrebno za ohranitev vrednosti oz. povečanje

možnosti unovčitve premoženja z namenom minimiziranja izgub za državo. Banka je dosledno spoštovala

zaveze glede cenovne politike.

Banka je že ob koncu poslovnega leta 2013 pričela s postopkom prodaje investicijskega bančništva (storitve

borznega posredništva in upravljanja premoženja in vzajemni pokojninski sklad Delta) in poslovnih razmerij s

fizičnimi osebami ter z majhnimi in srednje velikimi podjetji. Prodaja storitev borznega posredništva in

upravljanja premoženja je bila uspešno zaključena konec meseca maja 2014, portfelja upravljavcev

večstanovanjskih zgradb v skupni vrednosti 11 mio EUR v mesecu juniju 2014, kreditov fizičnim osebam v


11

skupni vrednosti dobrih 32 mio EUR pa v drugem polletju 2014.leta. Banka je v mesecu septembru z DUTB

sklenila pogodbo o odplačnem prenosu terjatev do 30 neplačnikov po tržnih pogojih v skupni knjigovodski

vrednosti 28 mio EUR, v zadnjem četrtletju pa je banka prodala kredite občinam po nominalni vrednosti v višini

12 mio EUR.

Banka je uspešno izvedla prodajne postopke in izpolnila večino zadanih ciljev. Izredna uprava je ves čas

prodajnega postopka ravnala s skrbnostjo dobrega gospodarja in upoštevala načela poštenega pogajanja ter

zagotavljala transparentnost postopka z namenom optimiziranja vrednosti premoženja v skladu s trenutnimi

tržnimi pogoji. Banka je samostojno, brez sodelovanja zunanjih svetovalcev izvedla celotni prodajni postopek,

vključno z organizacijo postopka skrbnega pregleda.

Banka je v obravnavanem obdobju prodala večino poslovnega deleža v družbi Pivovarna Laško.

2 POSLOVNA MREŽA

Finančna skupina Probanke je v letu 2014 skrčila poslovno mrežo tako, da je ukinila 5 poslovnih enot in 11 poslovalnic. Konec leta je FSP imela še 2 poslovni enoti in 2 poslovalnici v Sloveniji (Maribor in Ljubljana), izven Slovenije pa leasing dejavnost na Reki na Hrvaškem.

E UPRAVLJANJE PROBANKE, D.D. IN NJENIH ODVISNIH

DRUŽB

1 ORGANIZACIJSKA SHEMA FINANČNE SKUPINE PROBANKE

Probanka, d.d. ima v vseh odvisnih družbah 100-% lastniški delež.

* 29.1.2015 se je za družbo Proleasig d.o.o. začel likvidacijski postopek

Finančna skupina Probanke

Probanka

Nepremičnine d.o.o.

(Slovenija)

Probanka Leasing

d.o.o. Maribor

(Slovenija)

PROleasing d.o.o. *

(Hrvaška)

Probanka, d.d


12

2 UPRAVLJANJE PROBANKE, D.D.

ORGANI UPRAVLJANJA PROBANKE, D.D. V 2014. LETU

• skupščina • nadzorni svet • uprava

Nadzorni svet od 1.1. do 06.9.2013 • dr. Roman Glaser, predsednik • Jordan Kocjančič, namestnik predsednika • Radovan Stonič, član • Stanislav Špindler, član • mag. Željko Puljić, član (od 06.07.2013)

Na podlagi Odločbe Banke Slovenije o izredni upravi, oznaka 26.00-0305/13–BB z dne 06.09.2013, je pristojnosti nadzornega sveta in skupščine v letu 2014 izvrševal Svet Banke Slovenije.

Uprava

• dr. Imre Balogh, predsednik uprave • Marko Novak, član uprave • Igo Gruden, član uprave

Članstvo uprave v nadzornih svetih nepovezanih družb:

• Igo Gruden: Petrol, d.d. • Marko Novak: Staninvest d.o.o., ZBS

DELUJOČE KOMISIJE V PROBANKI, D.D.

• Likvidnostna komisija • Odbor za naložbe komercialnega bančništva • Odbor za naložbe v vrednostne papirje


13

ORGANIZACIJSKA SHEMA PROBANKE, D.D.

stanje: 31.12.2014


14

3. IZJAVA O UPRAVLJANJU DRUŽBE

1. Izjava o skladnosti s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb

1.1. Kodeks in drugi podatki o upravljanju

PROBANKA, d.d. uporablja Kodeks upravljanja javnih delniških družb (v nadaljnjem besedilu: Kodeks), katerega

besedilo je dostopno na spletnih straneh Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana (http://www.ljse.si/). Na predlog

uprave je nadzorni svet PROBANKE, d.d. sprejel Politiko upravljanja družbe PROBANKA, d.d., ki je dostopna na

http://www.probanka.si/. Poleg Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1, Uradni list RS, št. 42/2006 z

nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami), določbe u upravljanju (banke) vsebuje tudi Zakon o bančništvu

(ZBan-1, Uradni list RS, št. 131/2006 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami) in predpisi, izdani na njegovi

podlagi.

PROBANKA, d.d. ima dvotirni sistem upravljanja z upravo in nadzornim svetom. Banka Slovenije je 6. 9. 2013

PROBANKI, d.d. izdala odločbo o izredni upravi, ki jo sestavljajo trije člani. V skladu z 255.a členom ZBan-1

pristojnosti skupščine in nadzornega sveta PROBANKE, d.d. (od takrat) izvaja Banka Slovenije. Zaradi

navedenega izrednega ukrepa za zagotovitev stabilnosti finančnega sistema, ki je bil izrečen PROBANKI, d.d.

nekatere točke Kodeksa zanjo niso več neposredno uporabljive. Banka Slovenije je 29.7.2014 izdala odločbo o

podaljšanju trajanja izredne uprave, s katero je trajanje izredne uprave podaljšala do 6.9.2015.

1.2. Odstopanje od Kodeksa upravljanja javnih delniških družb

1 Osnovni cilj delniške družbe, ki opravlja pridobitno dejavnost, je maksimiranje vrednosti družbe. Ta in

drugi cilji, ki jih družba zasleduje pri opravljanju svoje dejavnosti, kot sta dolgoročno ustvarjanje

vrednosti za delničarje in upoštevanje socialnih in okoljskih vidikov poslovanja z namenom zagotavljanja

trajnostnega razvoja družbe, se navedejo v statutu družbe.

PROBANKA, d.d. svojih ciljev nima navedenih v statutu. So pa domala isti cilji, kot jih navaja prva točka

Kodeksa, navedeni v Politiki upravljanja družbe PROBANKA, d.d. Tam je v 2. poglavju med drugim

navedeno: »Dolgoročni cilji Probanke, d.d. so povečevanje njene vrednosti in s tem povečevanje

premoženja njenih delničarjev. Ta cilj je mogoče doseči z varnim in donosnim poslovanjem, ki temelji na

konkurenčnih in kakovostnih storitvah ter učinkovitem obvladovanju tveganj. Banka zato stremi k

sodobni organiziranosti in učinkovitemu sistemu vodenja, pri zaposlenih pa vzpodbuja strokovnost in

motiviranost. Banka se obenem zaveda svoje družbene odgovornosti in priznava visoke standarde

etičnosti pri svojem poslovanju.«. Navedena točka kodeksa se od imenovanja izredne uprave lahko

uporablja le še smiselno, upoštevaje vsebino izrednega ukrepa Banke Slovenije.

4.2 Družba spodbuja vse večje delničarje, predvsem pa institucionalne vlagatelje in državo, da javnost

seznanijo s svojo politiko upravljanja z naložbo v javni delniški družbi, npr. s politiko glasovanja, vrsto in

pogostnostjo izvajanja upravljavskih aktivnosti ter z dinamiko komuniciranja z organi vodenja ali

nadzora te družbe. Šteje se, da je družba pozvala delničarje skladno s tem priporočilom, če je poziv del

sklica skupščine.

PROBANKA, d.d. upravljanje z naložbo v njene delnice ali druge finančne instrumente prepušča

posameznemu investitorju. Poziva, ki ga navaja točka 4.2 Kodeksa, ne vključuje (ni vključevala) v sklic

skupščine. Od odločbe Banke Slovenije o izredni upravi naprej v skladu z 255.a členom ZBan-1

pristojnosti skupščine izvaja Banka Slovenije. Od 19. 12. 2013 je edini delničar PROBANKE, d.d.

Republika Slovenija.


15

5. Družba s pravočasnim in korektnim obveščanjem o sklicu in poteku skupščine, s strokovno organizacijo

skupščine omogoča in spodbuja aktivno izvajanje glasovalne pravice delničarjev. Za uresničevanje

pravice do obveščenosti delničarjem zagotovi zanesljive podatke o zadevah družbe in z njo povezanih

družb, ki so potrebni za presojo predmetov dnevnega reda. Vsak delničar ima možnost udeležiti se

skupščine, razpravljati v zvezi s predmeti dnevnega reda, glede njih postavljati vprašanja in predloge ter

biti enakopravno obveščen o sprejetih odločitvah na skupščini.

Zaradi izrednega ukrepa za zagotovitev stabilnosti finančnega sistema, ki je bil izrečen PROBANKI, d.d.

(imenovanje izredne uprave), 5. točka Kodeksa in njene podtočke za PROBANKO, d.d. od takrat naprej

niso več neposredno uporabljive. V skladu z 255.a členom ZBan-1 pristojnosti skupščine in nadzornega

sveta izvaja Banka Slovenije, ne glede na določbe ZGD-1 ali druge določbe ZBan-1 glede izvajanja

pristojnosti skupščine in nadzornega sveta banke sprejema Banka Slovenije odločitve v zvezi z

izvajanjem pristojnosti skupščine in nadzornega sveta v obliki sklepov v skladu z zakonom, ki ureja

Banko Slovenije. Glede pristojnosti skupščine, ki jih izvaja Banka Slovenije se ne uporabljajo določbe

ZGD-1 glede sklica in odločanja na skupščini ter glede izpodbijanja in uveljavljanja ničnosti sklepov

skupščine.

6 Nadzorni svet je sestavljen tako, da se zagotovita odgovoren nadzor in sprejemanje odločitev v korist

družbe. Pri sestavi nadzornega sveta se upoštevajo strokovna znanja, izkušnje in veščine, ki se med

posameznimi člani nadzornega sveta med seboj dopolnjujejo.



niso več neposredno uporabljive. V skladu z 255.a členom ZBan-1 pristojnosti nadzornega sveta izvaja

Banka Slovenije.

7 Postopek izbire kandidatov za člane nadzornega sveta in oblikovanje predloga skupščinskega sklepa o

imenovanju članov nadzornega sveta je transparenten in vnaprej opredeljen.



niso več neposredno uporabljive. V skladu z 255.a členom ZBan-1 pristojnosti nadzornega sveta izvaja

Banka Slovenije.

8 Nadzorni svet skrbi za nadzor družbe tekom celotnega poslovnega leta, aktivno sodeluje pri oblikovanju

Politike upravljanja in določanju upravljavskih razmerij v družbi, skrbno vrednoti delovanje uprave

družbe in opravlja ostale naloge skladno z zakonom, akti družbe in s Kodeksom.

Vsi člani nadzornega sveta podpišejo posebno izjavo, s katero se opredelijo do izpolnjevanja vsakega

kriterija neodvisnosti, navedenega v točki C.3 priloge C tega Kodeksa, in navedejo, da se smatrajo za

neodvisne, če izpolnjujejo vse kriterije, ali odvisne, če jih ne, in izrecno navedejo, da so strokovno

usposobljeni za delo v nadzornem svetu ter da imajo za tako delo dovolj izkušenj in znanja. Podpisane

izjave se objavijo na spletnih straneh družbe.

Glede na to, da banka nadzornega sveta nima, po izdaji odločbe o izredni upravi pa pristojnosti

nadzornega sveta banke izvaja Banka Slovenije v skladu ZBan-1, in ob upoštevanju, da je za odločanje

Banke Slovenije v skladu z Zakonom o Banki Slovenije pristojen Svet Banke Slovenije kot kolektivni

organ, izjava iz 8. točke Kodeksa po izdaji navedene odločbe ni bila podana, v poštev pa ne pridejo tudi

ostale podtočke 8. točke Kodeksa.


16

9 Nadzorni svet enkrat letno oceni svojo sestavo, poslovanje, potencialna nasprotja interesov posameznih

članov ter delovanje posameznih članov in nadzornega sveta kot celote in tudi sodelovanje z upravo

družbe. Tekom ocenjevanja svojega dela nadzorni svet oceni tudi delo komisij nadzornega sveta.

Banka nadzornega sveta nima, po izdaji odločbe o izredni upravi pa pristojnosti nadzornega sveta banke

izvaja Banka Slovenije v skladu ZBan-1, zato 9. točka Kodeksa ni neposredno uporabljiva.

10 Člani nadzornega sveta predsednika izvolijo z navadno večino na podlagi njegovega znanja, veščin in

sposobnosti posredovanja in vodenja. Predsednik vodi in zastopa nadzorni svet, ne sme pa sprejemati

nobenih odločitev v imenu nadzornega sveta. Vsaka odločitev, ki jo predsednik kot zastopnik nadzornega

sveta sporoči do uprave ali tretjih oseb, predhodno obravnava nadzorni svet in sprejme ustrezen sklep

ali pooblastilo. Vsa pooblastila za predsednika se upoštevajo tudi za namestnika predsednika.

Banka nadzornega sveta nima, po izdaji odločbe o izredni upravi pa pristojnosti nadzornega sveta banke

izvaja Banka Slovenije v skladu ZBan-1, zato 10. točka Kodeksa ni neposredno uporabljiva. Delovanje

Sveta Banke Slovenije sicer ureja Poslovnik o delovanju Sveta Banke Slovenije.

11 Nadzorni svet na predlog uprave imenuje sekretarja nadzornega sveta, ki piše zapisnike, skrbi za arhiv

nadzornega sveta in podpira nadzorni svet glede vseh organizacijskih in upravljavskih zadev. Posamezni

člani imajo možnost sodelovanja s sekretarjem nadzornega sveta tudi v času, ko seja nadzornega sveta

ne traja.

Pred imenovanjem izredne uprave je nadzorni svet imel svojega sekretarja. Pri izvajanju pristojnosti

nadzornega sveta nudijo Banki Slovenije strokovno in administrativno pomoč zaposleni na Banki

Slovenije in sekretarka izredne uprave PROBANKE, d.d.

12 Člani nadzornega sveta so za opravljanje funkcije ustrezno plačani. Plačilo za opravljanje funkcije je

tako, da ne onemogoča kvalitetne sestave nadzornega sveta in je skladno z odgovornostmi in nalogami,

ki jih mora nadzorni svet opravljati po zakonu in Kodeksu.

Od imenovanja izredne uprave naprej, ko pristojnosti nadzornega sveta izvaja Banka Slovenije,

PROBANKA, točka 12 Kodeksa in njene podtočke zaradi posebnega položaja PROBANKE, d.d. zanjo niso

uporabne.

13.1 Nadzorni svet poleg revizijske komisije oblikuje tudi kadrovsko komisijo in komisijo za imenovanja.

Glede na velikost in zahtevnost dela v posameznem nadzornem svetu lahko naloge kadrovske komisije

in komisije za imenovanja, kot so opredeljene v prilogi B Kodeksa, opravlja ista komisija. Komisije se

oblikuje čim prej po konstitutivni seji nadzornega sveta in dovolj zgodaj, da lahko odgovorno opravijo

svoje naloge.

Prejšnji nadzorni svet je imenoval revizijski odbor. Kadrovske komisije in komisije za imenovanja ni

imenoval. Glede na velikost in poslovanje PROBANKE, d.d. ti dve komisiji nista bili potrebni. V skladu s

šestim odstavkom 255.a člena ZBan-1 se za banko, ki so ji izrečeni izredni ukrepi, ne uporabljajo

določbe 75. člena ZBan-1 in določbe 279. člena ZGD-1 glede obveznosti imenovanja revizijske komisije.

14 Družbo vodi uprava, ki s svojim delom, znanjem in izkušnjami zasleduje dolgoročni uspeh družbe prek

zagotavljanja optimalnega vodenja in ocenjevanja ter obvladovanja tveganj. Uprava definira in določi

družbine vrednote, strategijo poslovanja in je organizirana tako, da omogoča učinkovito opravljanje

svojih nalog. Optimalnost poslovanja uprava doseže z zagotavljanjem primernega vodstvenega kadra in

človeških ter finančnih virov.


17

Zaradi odločbe Banke Slovenije o izredni upravi in postopnem prenehanju PROBANKE, d.d. izredna

uprava ne zasleduje dolgoročnega uspeha banke, temveč njeno postopno prenehanje in čim bolj

normalno poslovanje v vmesnem času.

16 V družbah obstaja sistem plačil upravi, ki omogoča pridobitev ustreznih članov uprave glede na potrebe

družbe, hkrati pa zagotavlja skladnost interesov uprave in dolgoročnih interesov družbe.

16.1 Prejemki članov uprave so sestavljeni iz fiksnega in variabilnega dela. Dodelitev variabilnega dela

prejemkov je odvisna od vnaprej določenih meril uspešnosti. Merila uspešnosti morajo poleg uspešnosti

poslovanja spodbujati tudi trajnostni razvoj družbe in vključevati nefinančna merila, ki so pomembna za

ustvarjanje dolgoročne vrednosti družbe, kot je spoštovanje veljavnih pravil družbe in etičnih

standardov. Fiksni del prejemkov je takšen, da predstavlja zadostno plačilo za primer, ko družba zadrži

izplačilo variabilnega dela prejemkov zaradi neizpolnjevanja meril uspešnosti.

16.2 Kadar se dodeli variabilni del prejemkov, je treba izplačilo tistega dela variabilnih prejemkov, ki presega

skupne fiksne prejemke v zadnjem letu, odložiti za obdobje vsaj enega leta.

16.3 Odpravnine ne smejo presegati fiksnega dela prejemkov v enem letu.

16.4 Če so variabilni prejemki izplačani v obliki delnic, se delnice ne izplačajo vsaj tri leta po njihovi dodelitvi.

16.5 Opcijski načrti in primerljivi finančni instrumenti ne predstavljajo pretežnega dela variabilnih prejemkov

člana uprave. Merila za opcijske načrte in primerljive finančne instrumente izključujejo splošna gibanja

kapitalskega trga z uporabo primerjalnih parametrov, kot so npr. donosnost delniškega indeksa ali

doseganje vnaprej predvidene rasti tečaja delnic družbe. Odškodnine in denarna nadomestila za

neizkoriščene opcije niso dovoljeni. Član uprave, ki pridobi delnice na podlagi opcijskih upravičenj

(opcijski načrt) ali na podlagi delniškega načrta, ne sme biti upravičen prodati tako pridobljenih delnic še

najmanj eno do dve leti po prenehanju mandata, v katerem jih je pridobil.

16.6 Variabilni prejemki, izplačani v obliki delnic, kot tudi izvrševanje delniških opcij ali katerih koli drugih

pravic do pridobitve delnic ali pravic do prejemkov, preračunanih glede na gibanje cen delnic, ne smejo

biti mogoči vsaj tri leta po njihovi dodelitvi.

Plačila članom izredne uprave so določena v skladu z Zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v

gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD).

Člani izredne uprave so plačani po sistemu fiksnih in variabilnih prejemkov v skladu z ZPPOGD.

Odpravnine članov izredne uprave ne presegajo fiksnega dela prejemkov v enem letu.

17.2 Vsak član nadzornega sveta enkrat letno, ob menjavi in ob vsaki spremembi, podpiše in predloži

nadzornemu svetu izjavo o izpolnjevanju posameznih alinej priloge C3, s katero se opredeli do obstoja

posameznih konfliktov interesov, skladno s kriteriji, navedenimi v prilogi C3, ter se zavezuje, da bo o

novih potencialnih nasprotjih interesov nemudoma obvestil nadzorni svet.

Presojo morebitnega nasprotja interesov je opravil že ZBan-1, s tem ko je v 255.a členu določil, da z

vročitvijo odločbe o izrednih ukrepih banki prenehajo pooblastila in pristojnosti nadzornemu svetu,

pristojnosti nadzornega sveta banke pa izvaja Banka Slovenije. Izjava iz točke 17.2 Kodeksa zato ni bila

podana.

18 Družba s postopkom izbire revizorja, v katerem aktivno sodelujejo organi vodenja in nadzora družbe ter

revizijska komisija, sestavljena pretežno iz neodvisnih strokovnjakov, usposobljenih za računovodstvo in

revizijo, omogoči imenovanje revizijske družbe, ki bo zagotovila neodvisno in nepristransko revizijo

računovodskih izkazov družbe skladno s strokovnimi in poklicno-etičnimi revizijskimi načeli in drugimi


18

pravili revidiranja. Za izpolnjevanje teh pravil družba med potekom revizije omogoča vse pogoje za

kvalitetno komunikacijo z revizorjem.

18.1 Pred pričetkom postopka izbire revizorja revizijska komisija in pristojni organ, ki skupščini delničarjev

predlaga njegovo imenovanje, oblikujeta merila za imenovanje revizorja in minimalne pogoje za

sodelovanje z revizorjem, ki vključujejo tudi obvezno razkritje vseh morebitnih (ne)revizijskih storitev, ki

jih je revizorska družba v zadnjem letu opravila za družbo ali njene povezane družbe.

18.2 Revizijska komisija preverja odzivnost organov vodenja na navedbe v pismu poslovodstvu, kot ga v

predreviziji oziroma po opravljeni reviziji pripravi revizor.

V skladu s šestim odstavkom 255.a člena ZBan-1 se za banko, ki so ji izrečeni izredni ukrepi, ne

uporabljajo določbe 75. člena ZBan-1 in določbe 279. člena ZGD-1 glede obveznosti imenovanja

revizijske komisije.

19 Družba vzpostavi učinkovit sistem notranjega kontroliranja, ki omogoča tudi kvalitetno upravljanje s

tveganji. Družba v sodelovanju z revizijsko komisijo zagotovi vsebinski, periodičen in nepristranski

strokovni nadzor nad delovanjem sistema notranjega nadzora, prilagojen dejavnosti in obsegu

poslovanja družbe.

19.2 Revizijska komisija kot strokovna podpora nadzornemu svetu sodeluje v postopku potrjevanja letnega

načrta dela notranje revizije in zagotavlja tekoče spremljanje upravljanja s tveganji.

19.3 Družba zagotovi, da so poročila in ugotovitve notranje revizije dostopna članom revizijske komisije in

revizorju računovodskih izkazov.

Poročila in ugotovitve službe notranje revizije se članom Sveta Banke Slovenije sporočajo v podrobnem

povzetku in po potrebi dajo dodatna pojasnila.

V skladu s šestim odstavkom 255.a člena ZBan-1 se za banko, ki so ji izrečeni izredni ukrepi, ne

uporabljajo določbe 75. člena ZBan-1 in določbe 279. člena ZGD-1 glede obveznosti imenovanja

revizijske komisije.

21.3 Družba zagotovi javne objave sporočil tudi v jeziku, ki se običajno uporablja v mednarodnih finančnih

krogih, v tem jeziku izdela tudi letno poročilo.

PROBANKA, d.d. objavlja sporočila v slovenskem jeziku. Na svoji spletni strani objavi letno poročilo tudi

v angleškem jeziku, enako velja za nekatera druga sporočila.

22.2 Družba razkrije tudi trajnostno poročilo, katerega del je poročilo o družbeni odgovornosti (odgovornosti

do zaposlenih, potrošnikov, lokalne skupnosti ter varstva okolja) na spletni strani kot ločeno poročilo ali

sestavni del letnega poročila.

PROBANKA, d.d. posebnega trajnostnega poročila ne sestavlja. Skupine deležnikov ter strategija

komuniciranja in sodelovanja z njimi so opredeljene v Politiki upravljanja družbe PROBANKA, d.d.

22.7 Družba razkrije bruto in neto prejemke vsakega posameznega člana uprave in nadzornega sveta.

Razkritje je jasno in razumljivo povprečnemu vlagatelju ter poleg zakonskih vsebin vsebuje še:

· razlago, kako izbira meril uspešnosti prispeva k dolgoročnim interesom družbe,

· razlago metod, uporabljenih za odločitev, ali so bila merila uspešnosti izpolnjena,

· točne informacije o obdobjih odloga izplačila variabilnega dela prejemkov,

· informacije o politiki glede odpravnin, vključno s pogoji za izplačilo odpravnin in višinami odpravnin,


19

· informacije v zvezi z odmernimi dobami,

· informacije o politiki glede zadržanja prenosa delnic po odmeri,

· informacije o sestavi strokovnih skupin družb, katerih politika prejemkov je bila preučena glede na

vzpostavitev politike prejemkov zadevne družbe.

PROBANKA, d.d. razkriva te podatke v skladu z zakonom. Že takšna razkritja dajejo popolno informacijo.

2. Opis glavnih značilnosti sistemov notranjih kontrol in upravljanja tveganj v družbi v povezavi s

postopkom računovodskega poročanja

PROBANKA, d.d. ima vzpostavljen sistem notranjih kontrol, s katerim zagotavlja:

- točnost, zanesljivost in popolnost evidenc,

- izdelovanje pravilnih in resničnih računovodskih izkazov,

- varovanje oseb, premoženja in informacij,

- preprečitev ter odkrivanje napak in prevar,

- gospodarno in učinkovito uporabo virov in sredstev,

- skladnost z zakonskimi določili in

- skladnost z določili, opredeljenimi v internih aktih in poslovnih načrtih.

Upravljanje s tveganji zasleduje strategije in načrtovane naložbene politike posameznih poslovnih področij s

ciljem minimiziranja vseh identificiranih tveganj. Politike, metodologije, postopki in pristopi za področje

upravljanja s tveganji so opredeljeni z več internimi akti.

Služba notranje revizije z rednimi pregledi, skozi katere ocenjuje in podaja priporočila, prispeva k izboljševanju

sistema notranjih kontrol predvsem v smislu večje učinkovitosti.

3. Podatki iz 3., 4., 6., 8. in 9. točke šestega odstavka 70. člena ZGD-1

3. točka šestega odstavka 70. člena ZGD-1 (pomembno neposredno in posredno imetništvo

vrednostnih papirjev družbe, v smislu doseganja kvalificiranega deleža, po stanju na 31. 12.

2013)

Delničar Število delnic Oznaka delnic Delež v osnovnem kapitalu

Republika Slovenije 550.000 PRBS 100%

PROBANKI, d.d. ni znano, da bi bil v zvezi z zgoraj navedeno količino njenih delnic izpolnjen položaj

posrednega imetništva, kot ga določa drugi pododstavek 3. točke šestega odstavka 70. člena ZGD-1

(»Oseba je posredni imetnik vrednostnih papirjev, če jih ima druga oseba za njen račun, ali če lahko

zagotovi, da se pravice iz njih izvršujejo v skladu z njeno voljo;«).

4. točka šestega odstavka 70. člena ZGD-1 (imetniki vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo

posebne kontrolne pravice)

PROBANKA, d.d. ni izdala vrednostnih papirjev, ki bi zagotavljali posebne kontrolne pravice.

6. točka šestega odstavka 70. člena ZGD-1 (omejitve glasovalnih pravic)

Takšne omejitve ne obstajajo.


20

8. točka šestega odstavka 70. člena ZGD-1 (pravila banke o (i) imenovanju ter zamenjavi

članov organov vodenja ali nadzora in (ii) spremembah statuta)

Statut PROBANKE, d.d. vsebuje naslednje določbe o imenovanju ter zamenjavi članov organov vodenja ali

nadzora:

III. ORGANI BANKE

A. Uprava banke

Sestava

10. (deseti) člen

Uprava banke šteje tri člane, predsednika uprave in dva člana uprave, ki jih imenuje nadzorni svet za

dobo največ pet let.

Člani uprave morajo biti v banki v delovnem razmerju za nedoločen čas in polni delovni čas.

Pogoji za člana uprave

11. (enajsti) člen

Za člana uprave je lahko imenovana oseba, ki:

– ima visokošolsko izobrazbo, je ustrezno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za

vodenje poslov banke;

– ni bila pravnomočno nepogojno obsojena na zaporno kazen več kot tri mesece, ki še ni izbrisana;

– pridobi dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje funkcije člana uprave banke;

– izpolnjuje druge splošne pogoje iz zakona o bančništvu.

B. Nadzorni svet banke

Sestava

17. (sedemnajsti) člen

Banka ima nadzorni svet, ki šteje 5 (pet) članov.

Mandatna doba

18. (osemnajsti) člen

Člani nadzornega sveta so izvoljeni za dobo 4 (štirih) let, ter so po poteku mandatne dobe lahko ponovno

izvoljeni.

Če se število članov nadzornega sveta iz kakršnegakoli razloga zniža pod štiri, morajo biti takoj izvedene

nadomestne volitve.

Nadomestne volitve se izvedejo za preostanek mandatnega obdobja člana, katerega članstvo je prenehalo,

razen če skupščina ne sklene drugače.


21

Pogoji za članstvo v nadzornem svetu

19. (devetnajsti) člen

Člani nadzornega sveta morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

� da so ustrezno strokovno usposobljeni in imajo lastnosti in izkušnje, potrebne za nadzor nad vodenjem

poslov banke;

� da niso bili pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje, ki ga prepoveduje zakon o bančništvu in kazen

še ni bila izbrisana.

Funkcije člana nadzornega sveta ne more opravljati oseba:

1. ki je v razmerju tesne povezanosti s pravno osebo:

v kateri ima banka več kot 5 (pet) - odstotni delež glasovalnih pravic ali v kapitalu in

ki nima položaja podrejene družbe znotraj finančne skupine, ali

2. ki je član oziroma članica organa vodenja ali nadzora, prokurist oziroma prokuristka ali imetnik večine

glasovalnih pravic oziroma deležev v teh pravnih osebah, ne glede na njihov sedež:

v drugi nadzorovani finančni družbi,

v družbi, ki je neposredno ali posredno nadrejena družba druge nadzorovane finančne družbe ali

v finančnem holdingu;

3. član uprave ali upravnega odbora od družbe odvisne družbe (po zakonu o gospodarskih družbah),

4. prokurist ali pooblaščenec te družbe,

5. član uprave druge kapitalske družbe, v katere nadzornem svetu je član uprave te družbe,

6. oseba, ki je član nadzornega sveta ali upravnega odbora že v treh družbah,

ali

7. ali oseba, ki ne izpolnjuje pogojev, ki jih določa statut.

Zaradi izrednih ukrepov, ki so bili izrečeni PROBANKI, d.d., se navedene določbe statuta uporabljajo le

subsidiarno. O izredni upravi vsebuje posebne določbe ZBan-1, v poštev pa prideta predvsem 256. člen in

258. člen ZBan-1:

256. člen

(imenovanje izredne uprave in člani izredne uprave)

(1) Z odločbo o izredni upravi Banka Slovenije imenuje v banki izredno upravo ter imenuje dva ali več

izrednih upraviteljev s pooblastili za opravljanje funkcije člana izredne uprave banke.

(2) Ko je odločba o imenovanju izredne uprave vročena banki:

1. preneha funkcija članom uprave banke ter pooblastila in pristojnosti članov uprave banke za vodenje

poslov in zastopanje banke in

2. izredni upravitelji prevzamejo funkcije članov izredne uprave ter pooblastila in pristojnosti vodenja in

zastopanja banke.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek člani uprave banke, ki so jim v skladu s prejšnjim odstavkom prenehala

pooblastila za vodenje poslov in zastopanje banke, po imenovanju izredne uprave še naprej zastopajo

banko v postopkih sodnega varstva zoper odločbo Banke Slovenije v skladu s 347. členom tega zakona.

(4) Člani uprave banke, ki jim je z imenovanjem izredne uprave prenehala funkcija člana uprave banke,

niso upravičeni do nadomestil ali drugih izplačil, ki so določena v internih aktih banke ali dogovorjena s

pogodbami med banko in člani uprave za primer predčasnega prenehanja ali razrešitve s položaja člana

uprave banke.


22

(5) Za člana izredne uprave se uporabljajo določbe tega zakona o izrednem pooblaščencu s pooblastili za

opravljanje funkcije člana uprave banke, razen petega odstavka 249.f člena tega zakona.

258. člen

(pooblastila in trajanje izredne uprave)

(1) Izredna uprava vodi in zastopa banko ter izvaja aktivnosti za izvajanje izrednih ukrepov v skladu s

pisnimi navodili Banke Slovenije.

(2) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na upravo banke, se uporabljajo tudi za izredno upravo, če ni v

tem pododdelku izrecno določeno drugače.

(3) Trajanje izredne uprave v banki se ob postavitvi izredne uprave določi največ za obdobje enega leta in

se lahko podaljša, vsakič največ za eno leto, če je podaljšanje nujno za dosego ciljev izrednih ukrepov.

Skupno trajanje izredne uprave ne sme biti daljše od treh let od imenovanja izredne uprave.

Statut ne vsebuje posebnih določb, ki bi se nanašale na njegovo spremembo.

9. točka šestega odstavka 70. člena ZGD-1 (pooblastila članov poslovodstva, zlasti pooblastila

za izdajo ali nakup lastnih delnic)

Pooblastila izredne uprave so določena v že navedenem 258. členu ZBan-1. Nekatere dodatne določbe

vsebuje 259. člen ZBan-1:

259. člen

(pooblastila v času trajanja izredne uprave)

(1) Člani uprave banke morajo izredni upravi nemudoma omogočiti dostop do vse poslovne in druge

dokumentacije banke in pripraviti poročilo o predaji poslov.

(2) Izredni upravi ali posameznemu izrednemu upravitelju morajo člani uprave banke na zahtevo dati vsa

pojasnila oziroma dodatna poročila o poslovanju banke.

(3) Izredni upravitelj ima pravico odstraniti osebo, ki ovira njegovo delo, glede na okoliščine primera pa

tudi zahtevati pomoč policije.

V skladu z odločbo Banke Slovenije o izredni upravi PROBANKA, d.d. v času izredne uprave ne sme

sklepati novih poslov v zvezi z opravljanjem bančnih in finančnih storitev, razen poslov, ki izboljšajo

likvidnostni položaj PROBANKE, d.d. ali njeno kapitalsko ustreznost. Nekatere omejitve poslovanja

PROBANKE, d.d. izhajajo tudi iz odločbe Evropske komisije, dostopne na

http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=3_SA_37642.

PROBANKA, d.d. nima ustanovljenega odobrenega kapitala, prav tako izredna uprava nima pooblastila

skupščine za pridobivanje lastnih delnic.

4. Podatki o delovanju skupščine in njenih ključnih pristojnostih ter opis pravic delničarjev in

načina njihovega uveljavljanja

Pred imenovanjem izredne uprave so za skupščino in pravice delničarjev veljale določbe ZGD-1 in statuta.

Zaradi izrednih ukrepov, izrečenih PROBANKI, d.d., delovanje njene skupščine (zdaj) ureja ZBan-1:

255a. člen

(pristojnosti organov banke v času izrednih ukrepov)

(1) Z vročitvijo odločbe o izrednih ukrepih banki prenehajo pooblastila in pristojnosti nadzornemu svetu in

skupščini banke. Pristojnosti skupščine in nadzornega sveta banke izvaja Banka Slovenije, razen pristojnosti


23


24

4. NOTRANJA REVIZIJA

Banka Slovenije je v mesecu septembru 2013 izdala Odločbo o imenovanju Izredne uprave banke (v nadaljevanju Uprava banke) ter na tej podlagi v novembru 2013 »Navodilo izredni upravi banke«. Probanki je bilo naloženo, da preveri finančno stanje banke ter dodatno, da vsak sum kaznivega dejanja na ustrezen način naznani pristojnim organom. Tako je bilo Izredni upravi banke naloženo, da zagotovi izvedbo revizije celotnega poslovanja in upravljanja banke za obdobje 2006 do 2013.

Na podlagi predloga Službe notranjega revidiranja (v nadaljevanju SNR) je Uprava banke na svoji seji potrdila koncept pregleda poslovanja banke. Pregled poslovanja banke temelji na osnovnem izhodišču, da je za učinkovito izvedbo pregleda poslovanja banke potrebno dati prednost (prioriteto) zelo pomembnim področjem ter posledično večjim tveganjem za banko, ki izhajajo iz takšnih zelo pomembnih področij. Pri pregledu teh pomembnih področij bo banka ugotovila oz. bo imela večjo možnostjo odkritja nepravilnosti, sumov oškodovanj ali kaznivih dejanj. Na podlagi potrjenega koncepta pregleda poslovanja banka je SNR v letu 2014 izvajala izredne revizijske preglede preteklega poslovanja banke.

SNR je za leto 2014 pripravila Letno poročilo, v katerem je Upravi banke in Nadzornemu svetu podrobno poročala o svojem delu. Iz priloge, ki je sestavni del letnega poročila SNR, je prikazano: stanje zaključenih pregledov SNR po stanju na 31.12.2013, stanje pregledov (preiskav) v izvajanju in načrt pregledov.

Služba notranjega revidiranja in PS sta do 31.12.2014 zaključila s preiskavo 21 zahtevnih primerov. V tej zvezi je Uprava banke vložila 18 x naznanitev sumov storitve kaznivega dejanja ter 2 odškodninska zahtevka. Razen zaključenih 21-stih primerov na 31.12.2014 je SNR dokončno pregledala še 4 primere, ter za njih izdala poročila, ki so bila poslana v pravno presojo zunanjim odvetnikom oz. pravni službi banke. SNR po stanju na 31.12.2014 preglejuje tudi 6 primerov, kjer so preiskave v teku. V mesecu januarju 2015 je Uprava banke, na podlagi mnenja pravnih strokovnjakov, podala naznanilo za dodatna 2 suma storitve kaznivega dejanja (od prej omenjenih zaključenih 4-ih primerov). Probanka je tako do 20.1.2015 pristojnim organom vložila 20 kazenskih ovadb ter 2 odškodninska zahtevka. Vložene kazenske zadeve obravnavajo organi pregona, s katerimi banka konstruktivno sodeluje in jim posreduje potrebne informacije. Odškodninski zahtevki se obravnavajo v pravdnem postopku na pristojnem okrožnem sodišču.

Preiskave v letu 2014 je SNR izvajala na način, da je za vsako posamezno področje opravila pregled, zapisala ugotovitve in zaključke, na podlagi katerih so pravni strokovnjaki oz. PS podali pravno vrednotenje. Na podlagi tako pripravljenega skupnega poročila SNR in PS, so pravni strokovnjaki pripravili dokument »naznanitev suma storitve kaznivega zoper gospodarstvo«, v katerem so za potrebe prijave zunanjim organom natančno opisali dejansko stanje. Banka je navedene naznanitve posredovala Specializiranemu državnemu tožilstvu, Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU) in Banki Slovenije (BS).

Preiskave primerov, ki jih je izvedla SNR, so zelo zahtevni tako glede področij pregleda, strokovnosti, vsebini, kot po potrebnih obsegih. Pri izvajanju preiskav ter pri pripravi zaključkov in pisanju poročila so morali notranji revizorji pregledati, obdelati in analizirati zelo veliko količino različne poslovne dokumentacije in podatkov iz računalniških evidenc. Pri svojem delu se je SNR večkrat srečala s težavo, da zaradi objektivnih razlogov ni mogla popolnoma ugotoviti dejanskega stanja, saj je pristojnost omejena na dokumentacijo, s katero razpolaga banka. Veliko oseb, ki so bile udeležene pri posameznih spornih dejanjih, ni več zaposlenih v banki, prav tako so velikokrat udeležene tudi tretje osebe, do katerih nimamo neposrednega dostopa. Banka nima pravne podlage za pridobitev dokumentacije, ki se nahaja pri drugih bankah, pravnih in fizičnih osebah. V teh primerih je SNR čim natančneje raziskala dejansko stanje, preiskovalnim organom pa dala dodatna napotila v zvezi s tem, katere osebe bi še bilo smiselno zaslišati in katere materialne dokaze pridobiti.

Vodja SNR je celotno leto 2014 Upravi banke redno pisno in ustno poročal o načrtih na področju pregleda preteklega poslovanja banke, o realizaciji izvedenih pregledov ter o drugih postopkih banke v tej zvezi (vključitev zunanjih revizorjev in Banke Slovenije v pregled). Uprava banke in nadzorni svet sta bila redno pisno obveščena o delu SNR na področju izvajanja pregledov ter sta podajala usmeritve glede nadaljnih pregledov.

Vsi notranji revizorji so izvajali preglede poslovanja banke zelo angažirano in s potrebno strokovno skrbnostjo.

Ker so pri delu notranji revizorji neodvisni od preiskanih primerov, so tako zagotovili popolno nepristranskost.


25

F MAKROEKONOMSKO OKOLJE IN FINANČNI SISTEM V 2014. LETU

1 MAKROEKONOMSKO OKOLJE

Bruto domači proizvod Slovenije je po dveh letih upadanja v letu 2014 beležil najvišjo rast po začetku krize. Predvsem zaradi izboljšanja konkurenčnosti slovenskega menjalnega sektorja ter s tem povezane krepitve rasti izvoza, je rast bruto domačega proizvoda znašala 2,6%. Presežek na tekočem računu plačilne bilance je, kot rezultat naraščajočega presežka v blagovni menjavi, v letu 2014 dosegel 5,9 % BDP. Povprečna letna inflacija je leta 2014 znašala 0,2% (leta 2013 1,8 % ). Prvič po letu 2008 se je nekoliko povečala tudi domača potrošnja, spodbujena z okrepljeno investicijsko dejavnostjo. Ne glede na okrevanje razmer na trgu dela in skromnem povečanju potrošnje gospodinjstev, ostaja visoka strukturna brezposelnost, hkrati s 13 odstotno stopnjo registrirane brezposelnosti, ena izmed osrednjih makroekonomskih težav. Kljub relativno visoki rasti BDP v letu 2014 Slovenija ostaja v skupini držav z največjim padcem gospodarske aktivnosti v času krize.

2 BANČNI SISTEM

Znižanje bilančne vsote bančnega sistema je v 2014.letu znašalo 4 % oz. 1,6 mrd EUR in je bilo pomembno manjše kot v letu pred tem. Na dan 31.12 2014 znaša obseg 38,8 mrd EUR. Na zmanjševanje bilančne vsote sistema je vplival prenos nedonosnih terjatev Abanke in Banke Celje na DUTB. Vloge in krediti nebančnega sektorja, ki so najpomembnejši vir financiranja bank, so se v 2014. letu povečale za 1,9 mrd EUR oziroma za 8,3 % in znašajo 24,4 mrd EUR. K temu je največ prispevalo povečanje vlog prebivalstva za 728 mio EUR, vlog države za 694 mio EUR ter vlog podjetij za 480 mio EUR. Kreditna aktivnost bank se je tudi v 2014.letu znižala, vendar bistveno manj kot v letu 2013. Posojila nebančnemu sektorju so se zmanjšala za 11,3%, medtem ko je znašal padec v letu 2013 20,8 %. Največji padec beleži obseg posojil nefinančnim družbam (20%) oz. 2,3 mrd EUR. Posojila prebivalstvu so se znižala za 1,6% oz. 140 mio EUR. Obseg kapitala bank se je v 2014. letu zvišal za 585 mio EUR oz. 16 % in znaša 4,2 mrd EUR. Bančni sistem je v 2014. letu posloval z izgubo že peto leto zapored. Izguba pred davki je znašala 48,5 mio EUR, medtem ko je v letu 2013 znašala 3,4 mrd EUR. Bančni sistem je v letu 2014 izkazal bruto dohodek v višini 1,2 mrd EUR, kar pomeni dobrih 13% več, kot v letu 2013. Dobiček pred oslabitvami in rezervacijami pa znaša 550 mio EUR. Dodatno je celotni bančni sistem v letu 2014 oblikoval 599 mio EUR oslabitev in rezervacij, kar predstavlja 16% v primerjavi s preteklim letom. Poslovne banke so v 2014. letu dosegle 832 mio EUR čistih obresti in 402 mio EUR čistih neobrestnih prihodkov. Operativni stroški bank so v primerjavi s preteklim letom nižji za 5,2 % in znašajo 683 mio EUR. Obrestna marža je v 2014. letu znašala 2,18 % (1,67% v letu 2013), medtem ko je marža finančnega posredništva znašala 3,11 % (2,44% v letu 2013).


26

G FINANČNI REZULTATI POSLOVANJA PROBANKE, D.D.

1 FINANČNI POLOŽAJ

SREDSTVA BANKE 31.12.2014 31.12.2013 IND

2014/2013

Denar v blagajni, stanje na računih pri CB in vpogledne vloge pri bankah 72,330 12,863 562

Finančna sredstva namenjena trgovanju 268 1,081 25

Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo 42,534 52,504 81

Krediti bankam 1,049 1,045 100

Krediti strankam, ki niso banke 217.680 410,691 53

Dolgoročne naložbe v družbe 2,967 2,859 104

Opredmetena osnovna sredstva 12,146 13,475 90

Ostala aktiva 18.190 19,160 95

SKUPAJ 367.164 513,678 71

Bilančna vsota banke na dan 31.12.2014 znaša 367 mio EUR. Znesek predstavlja znižanje bilančne

izpostavljenosti v poslovnem letu 2014 v višini 146 mio EUR oz. 29% ter predstavlja skupno znižanje bilančne

vsote v obdobju po uvedbi postopka nadzorovane likvidacije dne 06.09.2013 v višini 324 mio EUR oz. 47%.

Vendar pa je ob tem potrebno upoštevati, da je na skupno znižanje bilančne vsote vplivalo dodatno črpanje

neposrednega posojila v skrajni sili v višini 90 mio EUR, ki ga je banka izvedla v juniju 2014 z namenom

zagotavljanja bodoče likvidnosti, saj je v drugi polovici poslovnega leta 2014 prišlo do spremembe mehanizma

za zagotavljanje likvidnosti, ki je tako pomembno odstopal od prvotno predvidenega mehanizma. Ob izključitvi

omenjenega učinka v višini 90 mio EUR iz naslova dodatne likvidnosti, bi bilančna vsota banke znašala 277 mio

EUR, kar v celotnem obdobju po uvedbi postopka nadzorovane likvidacije dne 06.09.2013 predstavlja znižanje

za 60% oz. 414 mio EUR, ter 236 mio EUR v poslovnem letu 2014.

Skupni znesek kreditov nebančnemu sektorju v višini 218 mio EUR neto predstavlja znižanje v višini 235 mio

EUR oz. 52% v obdobju po 06.09.2013, ter znižanje v višini 193 mio EUR oz. 47% v primerjavi s stanjem ob

koncu poslovnega leta 2013. V letu 2014 je banka v sklopu postopkov prestrukturiranja konvertirala 10 mio

EUR neto kreditov (27 mio bruto) v kapital odvisnih in drugih družb. Z izkoriščanjem učinkovitega internega

postopka izterjave, ki je bil vzpostavljen ob uvedbi postopka nadzorovane likvidacije, je banka unovčila 74 mio

EUR neto terjatev do nebančnih komitentov. Banka je prav tako uspešno realizirala odprodajo delov kreditnega

portfelja v skupni bruto vrednosti 199 mio EUR (103 mio EUR neto), pri čemer je del kreditnega portfelja po

tržnih pogojih odplačno prenesla na DUTB. Realizacija odplačnega prenosa terjatev na DUTB je učinkovala na

povečanje bančnega portfelja državnih obveznic v višini 28 mio EUR, ki jih je banka prejela kot plačilo za

prenesene terjatve.

Stanje likvidnostnih rezerv v obliki denarja na računu, denarja na računih pri centralni banki, vpoglednih vlog

pri drugih bankah ter državnih obveznic na dan 31.12.2014 znaša 102 mio EUR in se je glede na stanje ob

koncu preteklega leta povečalo za 65 mio EUR.


27

V grafu so k ostali aktivi vključene dolgoročne naložbe v družbe in opredmetena osnovna sredstva.

OBVEZNOSTI BANKE 31.12.2014 31.12.2013 IND

2014/2013

Dolgovi do bank 56,631 268,801 21

- od tega sredstva NPSS* 0 165,324 -

Vloge strank, ki niso banke 74,507 217,658 34

Krediti strank, ki niso banke 220,532 50 441064

Dolžniški vrednostni papirji 8,390 9,727 86

Rezervacije 3,626 7,631 48

Kapital 1.990 3,622 136

Ostala pasiva 1,488 6,189 24

SKUPAJ 367.164 513,678 441,413

*NPSS- Neposredno posojilo v skrajni sili, ki ga v skladu s pravili ECB zagotovi Banka Slovenije

Banka je v poslovnem letu 2014 znižala dolgove do bank v višini 212 mio EUR, pri čemer je odplačala obveznosti do SID banke v višini 47 mio EUR, namesto neposrednega posojila v skrajni sili, ki ga je ob uvedbi postopka nadzorovane likvidacije banki zagotovila Banka Slovenije, pa banka koristi posojilo Ministrstva za finance v višini 220 mio EUR, kar pomeni zgolj 55 mio EUR večje koriščenje državne likvidnostne podpore. V letu 2014 je banka izplačala 143 mio EUR depozitov komitentov, ki niso banke, v celotnem obdobju od 06.09.2013 do konca poslovnega leta 2014 pa je banka odplačala ter poplačala depozite v skupni višini 347 mio EUR. Ob koncu poslovnega leta 2014 stanje obveznosti iz naslova depozitov znaša 74 mio EUR (od tega 55 mio EUR depozitov fizičnih oseb, 17 mio EUR depozitov podjetij in 2 mio EUR javnega sektorja), stanje obveznosti do SID banke 57 mio EUR ter stanje obveznosti do Ministrstva za finance 220 mio EUR.

Kapital banke znaša na dan 31.12.2014 2 mio EUR, kar predstavlja znižanje v višini 1,6 mio EUR v primerjavi s stanjem ob koncu poslovnega leta 2013. Znižanje je posledica izgube tekočega leta v višini 1,8 mio EUR ter povečanja kapitala iz naslova presežka iz prevrednotenja naložb razpoložljivih za prodajo v višini 0,2 mio EUR.


28

2 FINANČNI REZULTAT

Banka je v poslovnem letu 2014 ustvarila pozitiven poslovni izid pred slabitvami in rezervacijami v višini 10,4 mio EUR. Na poslovni izid so pomembno vplivali različni ukrepi uprave (npr. optimizacija stroškov, organizacijski ukrepi, itd.) ter uspešna realizacija prodajnega postopka dela kreditnega portfelja in portfelja vrednostnih papirjev. Banka je v četrtem četrtletju 2014 prav tako odprodala večino poslovnega deleža v družbi Pivovarna Laško ter s prodajo ustvarila dobiček v višini več kot 9 mio EUR in tako realizirala presežek iz prevrednotenja, ki je bil natečen skozi poslovno leto.

Po oblikovanju dodatnih slabitev in rezervacij v višini 12,2 mio EUR, znaša izguba banke v obravnavanem obdobju 1,8 mio EUR.


29

3 DELNIŠKI KAPITAL IN DELNIČARJI BANKE

3.1 Kapital banke

Delniški kapital banke na zadnji dan leta sestavljajo kategorije: v tisoč EUR 2014 2013

Vpisani kapital 5.500 5.500

Akumulirani drugi vseobsegajoči donos 471 281

Rezerve iz dobička (3.981) (2.159)

SKUPAJ KAPITAL 1.990 3.622 Vpisan kapital banke sestavljajo delnice:

2010 2011 2012 2013 2014

Redne - PRBR 3.399.814 3.772.181 3.895.597 550.000 550.000

Prednostne - PRBP 400.000 400.000 400.000 0 0

Skupaj število delnic 3.799.814 4.172.181 4.295.597 550.000 550.000

Nominalna vrednost delnice 4,17 4,17 4,17 10,00 10,00

3.2. Delničarji banke

Edini lastnik banke je z izvedeno dokapitalizacijo v višini 176 mio EUR postala država.

3.3 Kapitalska ustreznost

Regulatorni kapital banke je ob koncu 2014. leta znašal 381 tisoč EUR. Kapitalska ustreznost banke je bila 0,11%.

Temeljni kapital banke (Tier 1) je znašal 1.067 tisoč EUR oziroma 0,11 % tehtane rizične aktive.

3.4 Odkup lastnih delnic

Probanka ob koncu poslovnega leta v portfelju ni imela lastnih delnic.

3.5 Obveščanje vlagateljev

Pomembnejše spremembe podatkov, vsebovane v prospektu za borzno kotacijo, sproti objavljamo preko sistema elektronskega obveščanja Ljubljanske borze SEOnet. Dostop do objave je omogočen tudi preko spletnih strani družbe www.probanka.si, in sicer najmanj pet let od datuma objave obvestila naprej, nato pa v arhivu sporočil za javnost.


30

H ANALIZA POSLOVANJA PROBANKE, D.D.

1 UPRAVLJANJE S TVEGANJI

Banka je pri poslovanju izpostavljena različnim finančnim tveganjem, med katere sodijo kreditno tveganje, likvidnostno tveganje, tržno tveganje, obrestno tveganje, valutno tveganje, operativno tveganje, strateško tveganje, tveganje ugleda in tveganje dobičkonosnosti.

V skladu s potrjenim načrtom finančnega prestrukturiranja, ki predvideva postopno prenehanje poslovanja v obdobju 3 let oziroma do konca leta 2016, je upravljanje s tveganji v banki usmerjeno v izpolnjevanje strategije in zavez sprejetih v okviru le-tega. Temeljna strategija banke je maksimiranje vrednosti sredstev oziroma doseganje najvišjega možnega poplačila obveznosti banke in s tem najnižjega bremena za davkoplačevalce.

Kreditno tveganje

V letu 2014 je bilo poslovanje banke v celoti usmerjeno v zasledovanje ciljev, ki so bili zastavljeni v načrtu finančnega prestrukturiranja oziroma zniževanje izpostavljenosti kreditnemu tveganju in maksimiranja vrednosti sredstev.

V skladu s sprejetim načrtom finančnega prestrukturiranja banke je sklepanje novih poslov omejeno na vseh področjih poslovanja. Sklepanje novih poslov je omejeno zgolj na obnavljanje obstoječe izpostavljenosti na kratek rok in pod strožjimi pogoji (finančne zaveze komitenta, višja obrestna mera, dodatno zavarovanje, dodatna udeležba lastnikov) ter s ciljem, da z dejanji ne vpliva na poslabšanje likvidnosti banke in s tem ne prevzema večjih tveganj. Sprejemanje odločitev banke obvezno temelji tudi na proučitvi alternative predlaganim aktivnostim, če se le-te ne bi realizirale.

Zaradi zahtevnih gospodarskih razmer je v Sloveniji veliko družb, pri katerih je za preživetje na dolgi rok nujno finančno prestrukturiranje. Banka se v teh postopkih strogo drži Slovenskih načel prestrukturiranja dolga v gospodarstvu, ki so jih sprejele vse slovenske banke ob sodelovanju Banke Slovenije in Ministrstva za finance, in ki temeljijo na t.i. Londonskih načelih. Glede na dejstvo, da doba večine prestrukturiranj presega obdobje poslovanja banke, hkrati pa mora le-ta zasledovati stroge zaveze do EK, si banka v procesu pogajanj s komitenti in drugimi bankami poskuša pridobivati možnost predčasnega izhoda oz. poplačila.

Na področju garancijskega poslovanja je sklepanje poslov omejeno na predhodno sklenjene obligatorne zaveze banke. Banka v procesu izdajanja garancij ne izdaja obligatornih izjav, s katerimi bi se vnaprej zavezala za izdajo dolgoročnih garancij.

Likvidnostno tveganje

Način upravljanja z likvidnostjo banke se je bistveno spremenil ob uvedbi postopka nadzorovanega prenehanja poslovanja z dne 06.09.2013.

Zaradi izpolnjevanja vseh svojih obveznosti je banka takoj po 6.9.2013 začela uporabljati ELA instrument (Emergency lending assistance) oz. NPSS (Neposredno posojilo v skrajnji sili). NPSS je posojilo, ki ga odobri Banka Slovenije le ob ustreznem zavarovanju, zato je banka zanj zastavila razpoložljivo finančno premoženje primerno za operacije Evrosistema kot tudi, po merilih Banke Slovenije, drugo primerno finančno premoženje. Za nezavarovan del posojila je Vlada Republike Slovenije odobrila poroštvo Republike Slovenije. Banka Slovenije je 12. junija odstopila od omenjene pogodbe ter unovčila poroštvo republike Slovenije v višini 241 mio EUR. Banka je do konca 2014. leta Ministrstvu za finance RS že odplačala 21 mio EUR posojila oziroma likvidnostne državne pomoči. V primerjavi z maksimalno odobreno likvidnostjo v znesku 325 mio EUR banka na dan 31.12.2014 izkazuje črpanje omenjene postavke v znesku 220,5 mio EUR.

Banka na dan 31.12.2014 izkazuje 102 mio EUR likvidnostnih rezerv (stanje denarnih sredstev v višini 72 mio EUR in 30 mio EUR v visoko likvidnih državnih obveznicah), celotne še nezapadle obveznosti banke do deponentov ter najetih kreditov pri bankah pa znašajo 131 mio EUR.

Banka izdeluje tudi s strani Banke Slovenije predpisan scenarij izjemnih situacij, ki upoštevajo predpostavke pomembnih sprememb dejavnikov, ki vplivajo na likvidnost banke v smeri poslabšanja.


31

Banka še vodi s strani Banke Slovenije predpisan model likvidnosti - količnike likvidnosti, vendar ne zagotavlja več zahtevane pokritosti virov z naložbami.

Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je ob koncu leta 2014 kotirala le še ena emisija obveznic Probanke d.d., in sicer navadna obveznica z oznako PRB10, ki zapade meseca maja 2015.

Tržno tveganje

Upravljanje in obvladovanje tržnih tveganj s ciljem omejevanja izgub, ki lahko nastanejo zaradi dejavnikov na finančnih trgih (nihanje cen vrednostnih papirjev, valutnih tečajev, obrestnih mer, cen nepremičnin), banka izvaja s spremljanjem njihovih vplivov na izpostavljenost banke, ter s postopno in preudarno odprodajo premoženja v skladu z razmerami na trgu. Banka je bila v 2014. letu na področju tržnih tveganj izpostavljena predvsem cenovnim, valutnim in obrestnim tveganjem. Najbolj neugodni dejavniki tveganja so bili še zmeraj slaba likvidnost na delniških in nepremičninskih trgih ter šibko zanimanje domačih in tujih vlagateljev za slovenska podjetja. Omenjeno zanimanje se sicer nekoliko izboljšuje.

V skladu s ciljnim prenehanjem poslovanja banka sedaj aktivnosti na področju tržnih tveganj usmerja v spremljanje omenjenih tržnih dejavnikov s ciljem maksimirati kupnine iz prodaj vseh portfeljev, na katere vplivajo tržni dejavniki (to so praktično vse aktivne bančne postavke)..

Obrestno tveganje

Zaradi specifičnega statusa banke, izpostavljenost banke obrestnim tveganjem ni med poglavitnimi tveganji, ki jih banka spremlja.

Obrestno tveganje pomeni možnost, da zaradi spremembe tržnih obrestnih mer banka utrpi izgubo. V širšem pomenu izhaja obrestno tveganje iz obrestno občutljivih naložb, ki imajo različne zapadlosti in različno dinamiko spreminjanja obrestnih mer v primerjavi z obrestno občutljivimi obveznostmi. Na nivojih posameznih skupin produktov in na nivoju posameznih trgovalnih portfeljev je obrestno tveganje padca vrednosti posameznih postavk glede na gibanja obrestnih mer na finančnih trgih.

V skladu s statusom banke, je banka v 2014. letu izkazala nenaklonjenost obrestnemu tveganju glede na področja aktivnosti, kjer obrestno tveganje v največji meri nastopa (prebivalstvo – aktiva, prebivalstvo – pasiva, gospodarstvo – aktiva, gospodarstvo – pasiva, zakladniško posli, investicijsko bančništvo). Glede na status zapiranja poslov, banka postopoma zmanjšuje že tako relativno majhno izpostavljenost obrestnemu tveganju.

Cenovna politika banke, da so obrestne mere na depozite nižje ter obrestne mere na kredite pa višje od tržnih obrestnih mer, je prispevala k povečanju obrestne marže z 2,58 % konec leta 2013 na 2,82 % konec leta 2014.

Operativno tveganje

Banka izvaja procese identifikacije, ocenjevanja in zniževanja operativnega tveganja v skladu s politiko upravljanja operativnega tveganja.

V skladu z ocenjenim profilom tveganja je izvajala postopke in ukrepe za znižanje in ublažitev tveganja. Pri operativnem tveganju ima Banka nizko toleranco ter v tem smislu izvaja aktivno politiko obvladovanja operativnega tveganja, ki zajema ustrezne ukrepe v izogib in za ublažitev posledic morebitnih škodnih dogodkov. Banka izvaja naslednje ukrepe za obvladovanje operativnega tveganja:

• ima sklenjene dolgoročne pogodbe z zavarovalnicami za zavarovanje oseb, premoženja in odgovornosti za kritje večine izgub zaradi škodnih dogodkov na področju objektov, opreme, odgovornosti in gotovinskih kreditov bančništva na drobno;

• izgrajuje in vzdržuje sisteme za fizično in tehnično varovanje oseb ter premoženja v skladu z veljavnimi predpisi in standardi. Sistemi zagotavljajo aktivno zaščito in preprečujejo ter zmanjšujejo škodne dogodke operativnega tveganja;

• s politikami in internimi predpisi skupina ureja področje pogodbenih odnosov z zunanjimi izvajalci ter s tem nanje prenaša tveganja, predvsem pri poslih, ki jih zunanji izvajalci opravljajo v njenem imenu in za njen račun.


32

Banka je izgradila in vzdržuje delovanje sistema notranjih kontrol, ki vključuje tudi sistem za obravnavo in obvladovanje goljufij in prevar, pri katerem izvaja politiko ničelne tolerance.

V procesu nadorovanega prenehanja poslovanja banke je upravljane operativnega tveganja usmerjeno v varovanje premoženja in pravic banke ter komitentov. Izvajajo se ocene tveganja in nadzorovani postopki pri ukinitvah in prodaji dejavnosti in odprodajah premoženja. Za obvladovanje operativnega tveganja se pri tem ščitijo osebni podatki in poslovne informacije pred morebitnimi zlorabami in neupravičenimi vpogledi in razkritji.

V procesih upravljanja operativnega tveganja se izvaja sistem rednega poročanja o tveganju, o dejanskih škodnih dogodkih in potencialnih dogodkih zaradi ocene izpostavljenosti operativnemu tveganju. Interno poročanje je namenjeno Varnostnemu forumu in upravi, ki na svojih rednih in izrednih sejah obravnavata škodne dogodke varnosti oseb in premoženja ter varnosti informacij. Sistem izrednega poročanja temelji na vnašanju škodnih dogodkov in deluje opozorilno v primerih večje izpostavljenosti tveganju. Sistem poročanja je namenjen tudi nosilcem tveganja, da proučijo okoliščine in vzroke za nastanke škodnih dogodkov ter pripravijo ustrezne ukrepe za njihovo preprečitev in/ali znižanje njihovega vpliva.

Izgube škodnih dogodkov se ocenjujejo po petstopenjski lestvici od zelo majhnih, majhnih, srednjih do velikih in zelo velikih. Na osnovi letnega poročila o identificiranih škodnih dogodkih ugotavljamo, da banka obvladuje operativno tveganje na sprejemljivem nivoju.

Valutno tveganje

Valutno tveganje predstavlja potencialno izgubo, ki izhaja iz naslova neusklajene devizne podbilance in nestanovitnosti deviznih tečajev.

Banka izvaja politiko rednega upravljanja z valutnim tveganjem, ki obsega redno spremljanje in merjenje neto valutne pozicije banke, načrtovanje in ocenjevanje pričakovanih in morebitnih dogodkov, ki lahko vplivajo na povečanje izpostavljenosti banke valutnemu tveganju, ter sprejemanje ustreznih ukrepov za obvladovanje valutnega tveganja.

Banka izračunava izpostavljenost valutnemu tveganju v skladu s Sklepom o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic, predpisanim s strani Banke Slovenije. Podatke za merjenje izpostavljenosti valutnemu tveganju zajema banka iz podatkovnega skladišča.

Banka sledi politiki s katero na agregatni ravni vzdržuje zaprto pozicijo po posameznih valutah.

Model merjenja izpostavljenosti tveganjem temelji na sistemu limitov, ki omejujejo velikost skupne neto pozicije v tuji valuti kot tudi izpostavljenosti do posameznih valut.

Druga tveganja

Strateško tveganje

Strateško tveganje je tveganje nastanka izgube, ki nastane zaradi nepravilnih strateških odločitev, neustreznega izvajanja sprejetih odločitev ter premajhne odzivnosti na spremembe poslovnega okolja. V skladu s strategijo postopnega prenehanja poslovanja, so vse aktivnosti banke na področju upravljanja s strateškim tveganjem usmerjeni v izvajanja zastavljenega načrta finančnega prestrukturiranja, ki temelji na zagotavljanju najnižjega bremena za davkoplačevalce.

Tveganje ugleda

Tveganje ugleda je tveganje nastanka izgube, ki nastane zaradi negativne podobe, ki jo imajo o banki njeni komitenti, poslovni partnerji, lastniki, investitorji in nadzorniki. Po imenovanju izredne uprave in sprejetju načrta finančnega prestrukturiranja, ki predvideva postopno prenehanje poslovanja banke, je tveganje ugleda povezano z doseganjem zastavljenega cilja najvišjega možnega poplačila obveznosti banke. Tako so vsi aktivnosti banke usmerjeni v realizacijo zastavljenih ciljev in s tem minimiziranje potencialne dodatne izgube za davkoplačevalce iz naslova tveganja ugleda.


33

Tveganje dobičkonosnosti

Tveganje dobičkonosnosti je tveganje nastanka izgube zaradi nesposobnosti banke, da ustvarja stalen presežek prihodkov nad odhodki. Pri upravljanju s tveganjem dobičkonosnosti v banki je, glede na specifično situacijo, glavno vodilo zagotavljanje najnižjega možnega bremena za davkoplačevalce v s skladu s sprejetim načrtom finančnega prestrukturiranja, ki natančno opredeljuje ravnanje banke tako pri ustvarjanju prihodkov, kot tudi pri zniževanju odhodkov.

2 VAROVANJE INFORMACIJ IN INFORMACIJSKEGA SISTEMA

Cilji varovanja informacij Probanke so: varovanje informacij pred nepooblaščenim dostopom (zaupnost), zagotavljanje informacij in informacijskih storitev, ko jih uporabniki potrebujejo (razpoložljivost), in varovanje točnosti in popolnosti informacij (integriteta).

Probanka uresničuje cilje varovanja informacij skozi sistem upravljanja varovanja informacij, ki temelji na družini standardov za področje upravljanja varovanja informacij ISO/IEC 27000. Sistem upravljanja varovanja informacij je zasnovan je na podlagi ciljev poslovanja ter usklajen z zakonodajo, zahtevami in smernicami regulatorjev in nadzornikov ter s standardi in dobrimi praksami, ki veljajo za to področje.

Banka je od 6. septembra 2013 v procesu nadzorovane likvidacije. V skladu z usmeritvami uprave in Varnostnega foruma so se aktivnosti na področju varovanja informacij v letu 2014 zmanjšale. Delovno mesto pooblaščenec za varovanje informacij in osebnih podatkov od začetka 2014 ni bilo več zasedeno, v novembru 2014 pa je bilo z reorganizacijo ukinjeno. V letu 2014 s strani komitentov in zaposlenih ni bil prijavljen noben sum zlorabe na področju varovanja informacij ali osebnih podatkov. Še vedno se aktivno spremlja in sodeluje v sistemu obveščanja o prevarah, ki je organiziran na nivoju ZBS. Ob pojavi posameznih dogodkov, se upoštevajoč tveganja, nemudoma obvešča pristojne in izvajalce aktivnosti na področjih, na katerih so bile zaznane prevare oz. poizkusi prevar.

3 PROCES ICAAP

Ker je banka v postopku nadzorovanega prenehanja poslovanja, so vsi kapitalski cilji zelo poenostavljeni in sledijo dejstvu, da banka ne zasleduje kapitalske potrebe za primer trajno delujočega sistema. Zato ima tudi proces ICAAP ustrezno manjši pomen.

2014 ________________________________________ LETNO POROČILO

Računovodsko poročilo

RAČUNOVODSKI IZKAZI PROBANKE, d.d. ZA 2014. LETO, SESTAVLJENI V SKLADU Z MEDNARODNIMI STANDARDI RAČUNOVODSKEGA POROČANJA (MSRP), KOT JIH JE SPREJELA EVROPSKA UNIJA

PROBANKA, d.d. RAČUNOVODSKO POROČILO 2014

1

KAZALO

IZJAVA ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA ................................................................................................ 5

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA V OBDOBJU OD 1. 1. DO 31. 12. ...................................................................... 6

IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA ZA OBDOBJE OD 1. 1. DO 31. 12......................................... 7

IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA NA DAN 31. 12. ....................................................................................... 8

IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA ZA OBDOBJE OD 1. 1. DO 31. 12. ............................................. 9

IZKAZ DENARNIH TOKOV ZA OBDOBJE OD 1. 1. DO 31. 12. .................................................................... 10

1 SPLOŠNI PODATKI ..................................................................................................................... 12

2 POVZETEK POMEMBNEJŠIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV ............................................................. 13

4 POŠTENA VREDNOST FINANČNIH SREDSTEV IN FINANČNIH OBVEZNOSTI ....................................... 39

5 POMEMBNE RAČUNOVODSKE PRESOJE IN OCENE ......................................................................... 41

6 POROČILO PO PODROČJIH (poslovna področja)............................................................................. 42

7 PRIHODKI IZ OBRESTI IN PODOBNI PRIHODKI ........................................................................ 44

8 ODHODKI OD OBRESTI IN PODOBNI ODHODKI ............................................................................. 44

9 PRIHODKI IZ DIVIDEND ............................................................................................................. 44

10 PRIHODKI IZ OPRAVNIN (PROVIZIJ) .......................................................................................... 44

11 ODHODKI ZA OPRAVNINE (PROVIZIJE) ........................................................................................ 44

12 REALIZIRANI DOBIČKI/IZGUBE IZ FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, KI NISO MERJENI PO POŠTENI VREDNOSTI SKOZI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ............................................................... 45

13 ČISTI DOBIČKI/IZGUBE IZ FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, NAMENJENIH TRGOVANJU .......... 45

14 ČISTI DOBIČEK/IZGUBA IZ FINANČNIH SREDSTEV IN (OBVEZNOSTI), PRIPOZNANIH PO POŠTENI VREDNOSTI SKOZI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ............................................................................. 45

15 ČISTI DOBIČKI/IZGUBE IZ TEČAJNIH RAZLIK ............................................................................... 45

16 ČISTI DOBIČKI/IZGUBE IZ ODPRAVE PRIPOZNANJA SREDSTEV BREZ NEKRATKOROČNIH SREDSTEV V POSESTI ZA PRODAJO ............................................................................................................... 45

17 DRUGI ČISTI POSLOVNI DOBIČKI/IZGUBE ................................................................................... 46

18 ADMINISTRATIVNI STROŠKI ....................................................................................................... 46

19 AMORTIZACIJA ......................................................................................................................... 46

20 REZERVACIJE ........................................................................................................................... 47

21 OSLABITVE ............................................................................................................................... 47

22 DAVEK IZ DOHODKA PRAVNIH OSEB IZ REDNEGA POSLOVANJA ..................................................... 47

23 DENAR V BLAGAJNI, STANJE NA RAČUNIH PRI CENTRALNI BANKI in vpogledne vloge pri bankah ........ 47

24 FINANČNA SREDSTVA, NAMENJENA TRGOVANJU ........................................................................... 48

25 FINANČNA SREDSTVA, RAZPOLOŽLJIVA ZA PRODAJO .................................................................... 49

26 KREDITI ................................................................................................................................... 51

27 NEKRATKOROČNA SREDSTVA V POSESTI ZA PRODAJO IN USTAVLJENO POSLOVANJE ....................... 53

28 OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA .......................................................................................... 54


2

29 NALOŽBENE NEPREMIČNINE ....................................................................................................... 55

30 NEOPREDMETENA SREDSTVA...................................................................................................... 55

31 DOLGOROČNE NALOŽBE V KAPITAL ODVISNIH, PRIDRUŽENIH IN SKUPAJ OBVLADOVANIH DRUŽB ..... 56

32 DRUGA SREDSTVA .................................................................................................................... 57

33 FINANČNE OBVEZNOSTI, MERJENE PO ODPLAČNI VREDNOSTI ....................................................... 57

34 REZERVACIJE ........................................................................................................................... 59

35 DRUGE OBVEZNOSTI ................................................................................................................. 59

36 KAPITAL IN KAPITALSKE REZERVE .............................................................................................. 60

37 ZUNAJBILANČNO POSLOVANJE ................................................................................................... 62

38 DENAR IN DENARNI USTREZNIKI ................................................................................................ 62

39 POSREDNIŠKO POSLOVANJE ...................................................................................................... 63

40 TRANSAKCIJE MED POVEZANIMI OSEBAMI ................................................................................... 63

41 ODVISNE DRUŽBE ..................................................................................................................... 65

42 DOGODKI PO ZAKLJUČKU POSLOVNEGA LETA .............................................................................. 65


3


4


5

IZJAVA ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA

Uprava banke potrjuje računovodske izkaze za leto, končano na dan 31. decembra 2014, na straneh 7 do 12 in uporabljene računovodske usmeritve ter pojasnila k nekonsolidiranim računovodskim izkazom na straneh od 13 do 81 letnega poročila.

Uprava banke je odgovorna za pripravo letnega poročila tako, da le-ta predstavlja resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja banke in izidov njenega poslovanja za leto, končano 31. decembra 2014.

Uprava banke potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve ter da so bile računovodske ocene izdelane po načelu dobrega gospodarjenja. Uprava banke tudi potrjuje, da so računovodski izkazi skupaj s pojasnili izdelani na osnovi predpostavke o nadaljnjem poslovanju banke ter v skladu z veljavno zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija.

Uprava banke je odgovorna za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti.

Davčne oblasti lahko kadarkoli v roku 5 let od dneva, ko je bilo potrebno davek obračunati, preverijo poslovanje banke, kar lahko posledično povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova DDPO ali drugih davkov ter dajatev. Uprava banke ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova.

Maribor, 24.april 2015



6

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA V OBDOBJU OD 1. 1. DO 31. 12.

v tisoč EUR

Pojasnilo 2014 2013

Prihodki iz obresti in podobni prihodki 7 17.083

30.398

Odhodki za obresti in podobni odhodki 8 (10.946)

(25.207)

Čiste obresti

6.137

5.191

Prihodki iz dividend 9 536

494

Prihodki iz opravnin (provizij) 10 2.603

4.737

Odhodki za opravnine (provizije) 11 (317)

(598) Čiste opravnine 2.286 4.139

Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 12 11.587 47.948

Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju 13 382

(461)

Dobički/izgube iz finančnih sredstev in (obveznosti), pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 14 90

(649)

Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik 15 100

(90)

Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo 16 (424)

(73)

Drugi čisti poslovni dobički/izgube 17 124

(288)

Administrativni stroški 18 (9.407)

(11.848)

Amortizacija 19 (993)

(1.355)

Rezervacije 20 3.459

(9.336)

Oslabitve 21 (15.699)

(247.507)

DOBIČEK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA

(1.822)

(213.835)

Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja 22 -

(10.619)

ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA (1.822)

(224.454)

Osnovni in popravljeni dobiček na delnico (v EUR) 36.5 (3,31) (54,27)

Pojasnila na straneh od 12 do 65 so sestavni del računovodskih izkazov.


7

IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA ZA OBDOBJE OD 1. 1. DO 31. 12.

2014 2013

Čisti dobiček/izguba poslovnega leta po obdavčitvi

(1.822) (224.454)

DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS po obdavčitvi 36.3 190 105

POSTAVKE, KI NE BODO PRERAZVRŠČENE V POSLOVNI IZID

0 0 POSTAVKE, KI SE LAHKO POZNEJE PRERAZPOREDIJO V POSLOVNI IZID

190 68

Dobički/izgube iz prevrednotenja,izkazani v kapitalu

10.228 23

Prenos dobičkov/izgub v poslovni izid

(10.038) 45

Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa

- 37

VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI (1.632) (224.349)



8

IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA NA DAN 31. 12.

v tisoč EUR

Pojasnilo 2014 2013 SREDSTVA Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 23 72.330 12.863

Finančna sredstva, namenjena trgovanju 24 268 1.081

Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida - -

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 25 42.534 52.504

Krediti 26 219.951 416.852

- dolžniški vrednostni papirji 26.1 145 147 - krediti bankam 26.2 1.049 1.045 - krediti strankam, ki niso banke 26.3 217.680 410.691 - druga finančna sredstva 26.4 1.077 2.000 Finančna sredstva v posesti do zapadlosti - -

Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje 27 720 720

Opredmetena osnovna sredstva 28 12.146 13.475

Naložbene nepremičnine 29 519 519

Neopredmetena sredstva 30 432 552

Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 31 2.967 2.859

Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb - - - terjatve za davek

- -

- odložene terjatve za davek

- -

Druga sredstva 32 15.297 15.222

SKUPAJ SREDSTVA 367.164

513.678

OBVEZNOSTI Finančne obveznosti, namenjene trgovanju - -

Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 33 361.182 502.017

- vloge bank in centralnih bank 33.1 -

165.325 - vloge strank, ki niso banke 33.2 74.507 217.608 - krediti bank 33.3 56.631 103.476 - krediti strank, ki niso banke 33.4 220.532 50 - dolžniški vrednostni papirji 33.5 8.390 9.727 - podrejene obveznosti - - - - druge finančne obveznosti 33.6 1.122 5.831 Rezervacije

34 3.626 7.631

Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb - - - odložene obveznosti za davek

- -

Druge obveznosti 35 366 408

SKUPAJ OBVEZNOSTI 365.174 510.056

KAPITAL

Osnovni kapital 36.1 5.500 5.500 Kapitalske rezerve 36.2 - - Akumulirani drugi vseobsegajoči donos 36.3 471 281 Rezerve iz dobička vključno z zadržanimi izgubami 36.4 (3.981) (2.159) Lastni deleži - - -

SKUPAJ KAPITAL 36 1.990 3.622

SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 367.164 513.678

ZUNAJBILANČNE OBVEZNOSTI 37 46.041 104.542



9

IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA ZA OBDOBJE OD 1. 1. DO 31. 12.

v tisoč EUR

Osnovni kapital

Kapitalske rezerve

Akumulirani drugi

vseobsegajoči donos

Rezerve iz

dobička

Zadržani dobiček/izguba

vključno s čistim dobičkom/izgubo poslovnega leta

Lastni deleži

(odbitna postavka kapitala)

Skupaj kapital

Stanje 01. januarja 2014 5.500 - 281 - (2.159) - 3.622 Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi - - 190 - (1.822) - (1.632)

Stanje 31. decembra 2014 5.500 - 471 - (3.981) - 1.990

Stanje 01. januarja 2013 17.925 33.369 176 924 -

(423) 51.971

Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi

-

- 105

-

(224.454)

-

(224.349)

Vpis (ali vplačilo) novega kapitala 5.500 170.500

-

-

-

-

176.000

Poravnava izgube poslovnega leta

(221.794)

(501) 222.295

-

Drugo* (17.925) 17.925 -

(423) - 423

-

Stanje 31. decembra 2013

5.500

-

281

-

(2.159)

-

3.622

* drugo: prenehanje kvalificiranih obveznosti banke (vrednost = 0)



10

IZKAZ DENARNIH TOKOV ZA OBDOBJE OD 1. 1. DO 31. 12.

(po neposredni metodi oz. različici I)

v tisoč EUR

Pojasnilo 2014 2013

Denarni tokovi pri poslovanju Prejete obresti

19.422 31.404

Plačane obresti

(10.946) (30.442) Prejete dividende

536 459

Prejete provizije

2.603 4.013 Plačane provizije

(317) (612)

Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida

10.921 2.871

Realizirane izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida

(7) (1.047)

Čisti dobički/izgube iz trgovanja

23 95 Plačila zaposlencem in dobaviteljem

(9.407) (11.969)

Drugi prejemki

960 496 Drugi izdatki (1.261) (857) Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti

12.527 (5.589)

Spremembe poslovnih sredstev (brez denarnih ekvivalentov)

- Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih trgovanju

237 1.651

- Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo

38.879 21.096

- Čisto (povečanje)/zmanjšanje kreditov

148.689 101.282 - Čisto (povečanje)/zmanjšanje drugih sredstev 114 (2.473)

187.919 121.556

Sprememba poslovnih obveznosti:

- Čisto povečanje/(zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po

odplačni vrednosti

77.379 (349.074)

- Čisto povečanje/(zmanjšanje) izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti

(1.337) -

- Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti (4.709) (208)

71.333 (349.282)

Denarni tokovi pri poslovanju 271.779 (233.315)

(Plačani) / vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb - -

Neto denarni tokovi pri poslovanju 271.779 (233.315)

Denarni tokovi pri naložbenju

Prejemki pri naložbenju

Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin

313 -

Prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do zapadlosti

- 104.994

313 104.994

Izdatki pri naložbenju

(Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih

nepremičnin)

- (190) (Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev)

- (53)

- (243)

Neto denarni tokovi pri naložbenju 313 104.751

Denarni tokovi pri financiranju

Prejemki pri financiranju

Drugi prejemki, povezani s financiranjem - 1.295.717

- 1.295.717

Izdatki pri financiranju

(Odplačila podrejenih obveznosti)

- -

(Druga izplačila, povezana s financiranjem) (212.628) (1.197.790)

(212.628) (1.197.790)

Neto denarni tokovi pri financiranju

(212.628) 97.927


11

Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike - -

Čisto povečanje (zmanjšanje) denarnih sredstev in denarnih ustreznikov 59.464 (30.637)

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja 38 12.866 43.503

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja 38 72.330 12.866


Objavo računovodskih izkazov za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 2014 je uprava banke potrdila 24. aprila 2015.



12

1 SPLOŠNI PODATKI

Probanka, d.d. je delniška družba, registrirana v Republiki Sloveniji, za opravljanje bančnih storitev financiranja podjetij in opravljanje storitev investicijskega bančništva.

Poslovni naslov banke je: Probanka, d.d., Maribor, Trg Leona Štuklja 12.

Probanka, d.d. je matična družba Finančne skupine Probanke in izdeluje konsolidirane računovodske izkaze, v katere vključuje računovodske izkaze družb v skupini. Konsolidirani računovodski izkazi FSP so dosegljivi na sedežu banke v Mariboru, Trg Leona Štuklja 12.

Ob koncu poslovnega leta 2014 je v banki 140 zaposlenih (povprečno 185), ob koncu leta 2013 je bilo 218 zaposlenih (povprečno 226).

Vsi zneski v računovodskih izkazih in njihovih pojasnilih so izraženi v tisoč EUR, razen če ni navedeno drugače.


13

2 POVZETEK POMEMBNEJŠIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV

Pomembnejše značilnosti računovodskih usmeritev, uporabljenih pri pripravi računovodskih izkazov, so predstavljene v nadaljevanju. Te usmeritve so bile uporabljene v vseh predstavljenih letih, razen tam, kjer je navedeno drugače.

2.1 TEMELJNE PREDPOSTAVKE

Računovodski izkazi in poročila so izdelani na podlagi Mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP – IFRS – International Financial Reporting Standard), kot jih je sprejela EU.

Ti obvezni računovodski izkazi so pripravljeni za potrebe izpolnjevanja zakonskih zahtev. V skladu z zakonodajo mora družba zagotoviti neodvisno revizijo teh računovodskih izkazov. Revizija je omejena na revidiranje obveznih računovodskih izkazov za splošne potrebe, s čimer se izpolni zakonska zahteva po reviziji obveznih računovodskih izkazov. Revizija obravnava obvezne računovodske izkaze kot celoto in ne daje zagotovila o posameznih vrstičnih postavkah, kontih ali poslih. Revidirani računovodski izkazi niso namenjeni uporabi s strani katerekoli stranke za potrebe odločanja v zvezi z lastništvom, financiranjem in katerimikoli drugimi konkretnimi posli, ki se nanašajo na družbo. Zaradi tega se uporabniki obveznih računovodskih izkazov ne smejo zanašati izključno na računovodske izkaze in morajo pred sprejemanjem odločitev izvesti druge ustrezne postopke.

Priprava računovodskih izkazov v skladu z MSRP, kot jih je sprejela EU, zahteva uporabo ocen in predpostavk, ki vplivajo na vrednost poročanih sredstev in obveznosti ter razkritje o potencialnih sredstvih in obveznostih na poročevalski datum in višino prihodkov in odhodkov v poročevalskem obdobju. Čeprav so uporabljene ocene zasnovane na najboljšem poznavanju tekočih dogodkov in aktivnosti, se lahko dejanski rezultati razlikujejo od ocen. Pomembnejša področja, kjer so bile uporabljene računovodske ocene, so prikazana v pojasnilu št. 5.

Predpostavka delujočega podjetja

Banka je od septembra 2013 dalje v postopku nadzorovanega prenehanja poslovanja, katerega namen je postopno prestrukturiranje banke in poplačilo navadnih upnikov. Skladno z načrtom prestrukturiranja in postopnega prenehanja poslovanja banke, naj bi banka delovala še do konca leta 2016. Vlada RS je s strani izredne uprave pripravljen program prestrukturiranja prijavila ustreznim evropskim inštitucijam. Evropska komisija je s svojo odločitvijo dne 18.12.2013 odobrila program prestrukturiranja in državno pomoč v obliki zagotavljanja jamstva.

Banka bo skladno z odločbo Banke Slovenije in odločbo Evropske komisije o dovoljeni državni pomoči, postopoma zmanjševala obseg svojega poslovanja do septembra 2016. Vlada Republike Slovenije v letu 2013 izdala likvidnostno zavezo v višini do EUR 300 milijonov, ki je bila delno unovčena v letu 2014 v višini 267 milijonov evrov za poplačilo posojila od ECB in zavezo dokapitalizaciji banke v višini 60 milijonov evrov, če bo to potrebno. Vlada Republike Slovenije se je tudi zavezala, da bo v celotnem postopku prestrukturiranja banke zagotavljala solventnost in likvidnost banke.

Po septembru 2016 bo banka odvisna od nadaljnje podpore vlade Republike Slovenije in se pričakuje, da bo Factor banka d.d., v kolikor vlada Republike Slovenije kot lastnik ne bo sprejela drugačno odločitev, nadaljevala z unovčenjem premoženja v prilagojeni organizacijski in pravni obliki.

Banka ima v letu 2014 izgubo v višini EUR 1,8 milijona in na podlagi poslovnega načrta za leto 2015 ima zadostno likvidnost za izpolnjevanje svojih obveznosti. Glede na zgoraj opisano uprava banke meni, da je predpostavka delujočega podjetja primerna za pripravo računovodskih izkazov banke na 31. december 2014. Prav tako bo banka potrebovala nadaljnjo podporo Vlade Republike Slovenije, saj bo morala refinancirati depoziti države ko le ti zapadejo. Le to predstavlja pomembno negotovost, ki lahko vzbudi utemeljen dvom o sposobnosti nadaljevanja poslovanja banke po septembru 2016.

Banki v procesu nadzorovane likvidacije ni potrebno izpolnjevati kapitalskih zahtev po ZBan-1. Poleg tega banka v postopku nadzorovane likvidacije ni dolžna poročati količnika kapitalske ustreznosti, količnika likvidnostnega kritja, količnika neto stabilnih virov financiranja, količnika stopnje finančnega vzvoda, ali zagotavljati ustreznega kritja obveznosti z naložbami.


14

A Spremembe standardov in pojasnil Računovodske usmeritve, uporabljene pri pripravi računovodskih izkazov banke, so enake kot pri pripravi računovodskih izkazov za poslovno leto, končano na 31.12.2013, z izjemo novo sprejetih ali spremenjenih standardov in pojasnil, ki so stopili v veljavo s 1.1.2014 in so navedeni v nadaljevanju.

• MRS 28: Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige (prenova) • MRS 32: Finančni instrumenti: predstavljanje (dopolnitev) – Pobotanje finančnih sredstev

in finančnih obveznosti • MSRP 10: Konsolidirani računovodski izkazi, MRS 27 Ločeni računovodski izkazi • MSRP 11: Skupni aranžmaji • MSRP 12: Razkritje deležev v drugih podjetjih • MRS 39: Finančni instrumenti (dopolnilo): pripoznavanje in merjenje - Prenova izpeljanih

finančnih instrumentov in nadaljevanje obračunavanja varovanja pred tveganjem • MRS 36: Oslabitev sredstev (dopolnilo) – Razkritja nadomestljive vrednosti nefinančnih

sredstev • OPMSRP 21: Dajatve

Vpliv novo sprejetih standardov in pojasnil na računovodske izkaze banke je opisan v nadaljevanju. • MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige (prenova)

Standard je bil dopolnjen kot posledica uvedbe novih standardov MSRP 11 Skupni aranžmaji, MSRP 12 Razkritje deležev v drugih podjetjih in MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja, ki se odslej imenuje MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige. Navedene spremembe ne vplivajo na računovodske izkaze banke.

• MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje (dopolnilo) - Pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti Dopolnilo pojasnjuje pomen izraza »pravnomočna pravica do pobotanja« in upoštevanje meril iz MRS 32, ki veljajo za mehanizme poravnave centralnih klirinških družb, ki ne uporabljajo sočasnih bruto mehanizmov poravnave. Navedeno dopolnilo ne vpliva na računovodske izkaze banke.

• MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi in MRS 27 Ločeni računovodski izkazi

Ta standard nadomešča standard MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi v delu, ki se nanaša na skupinske računovodske izkaze. Obenem obravnava vprašanja, ki so povzeta v SOP-12 Konsolidacija – podjetja za posebne namene . MSRP 10 uvaja enoten model obvladovanja za vsa podjetja, tudi za podjetja za posebne namene. Spremembe, ki jih uvaja MSRP 10 bodo od poslovodstva zahtevale pomembne presoje pri določitvi obvladovanih podjetij, ki jih mora obvladujoče podjetje vključiti v konsolidacijo v primerjavi z zahtevami MRS 27. Navedene spremembe ne vplivajo na računovodske izkaze banke.

• MSRP 11 Skupni aranžmaji Novi standard nadomesti MRS 31: Deleži v skupnih vlaganjih in SOP 13 Skupaj obvladovana podjetja – Nedenarni prispevki podvižnikov. Novi standard ukinja možnost proporcionalnega uskupinjevanja za skupaj obvladovana podjetja po MRS 31, s čimer je možna samo še kapitalska metoda uskupinjevanja. Navedene spremembe ne vplivajo na računovodske izkaze banke.

• MSRP 12 Razkrivanje deležev v drugih družbah

Ta standard vključuje vsa razkritja v zvezi s skupinskimi računovodskimi izkazi, vsebovanimi v MRS 27, kakor tudi razkritja, vsebovana v MRS 28 in MRS 31. Ta razkritja se nanašajo na deleže podjetja v odvisnih družbah, skupnih aranžmajih, pridruženih družbah in strukturiranih podjetjih. Poleg tega novi standard uvaja tudi vrsto novih razkritij.

• MRS 39 Finančni instrumenti (dopolnilo): pripoznanje in merjenje - Prenova izvedenih finančnih

instrumentov in nadaljevanje obračunavanja varovanja pred tveganjem Spremembe standarda omogočajo nadaljevanje obračunavanja varovanja pred tveganji v primerih, ko banka izvedeni finančni instrument, ki je bil označen kot instrument za varovanje pred tveganjem, prenovi z namenom izpolnjevanja določenih meril. Sprememba standarda uvaja izjemo od zahteve po prekinitvi obračunavanja varovanja pred tveganjem v določenih okoliščinah, v katerih pride ob obračunu tega instrumenta, do spremembe pri nasprotni stranki tega instrumenta. Sprememba standarda ne vpliva na računovodske izkaze banke.

• MRS 36 Oslabitev sredstev (dopolnilo) - Razkritje nadomestljive vrednosti nefinančnih sredstev)

S to spremembo Odbor umika iz standarda zahteve, ki so nepričakovane posledice spremembe standarda MSRP 13. Obenem prenovljeni standard zahteva razkritje nadomestljive vednosti sredstva ali vsake denar ustvarjajoče enote, za katero je podjetje v obdobju poročanja pripoznalo ali odpravilo oslabitev.


15

• OPMSRP 21: Dajatve Odbor za pojasnjevanje mednarodnih računovodskih standardov s to spremembo podrobneje pojasnjuje obračun obveznosti za dajatve (razen davka od dohodka pravnih oseb) v računovodskih izkazih podjetij. Pojasnilo podrobneje pojasnjuje uporabo MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva. MRS 37 določa merila za pripoznanje obveznosti, vključno z zahtevo, da ima podjetje sedanje obveze, ki so posledica obvezujočih preteklih dogodkov. Odbor pojasnjuje, da banka pripozna obveznost plačila dajatve v trenutku, ko pride do dejavnosti, ki jo opisuje navezujoča se zakonodaja, in ki povzroči plačilo dajatve. Dopolnjen standard ne vpliva na izkazovanje obveznosti banke za dajatve.

B Novi Standardi in pojasnila, ki še niso veljavna • MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva in MRS 38 Neopredmetena dolgoročna sredstva

(dopolnilo): Pojasnilo sprejemljivih metod za obračun amortizacije

Dopolnilo standarda velja za letna obdobja z začetkom 1 januarja 2016 ali pozneje. Dopolnilo pojasnjuje usmeritve vsebovane v MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva in MRS 38 Neopredmetena dolgoročna sredstva ki določajo, da prihodki odražajo vzorec gospodarskih koristi, ki jih podjetje ustvari pri poslovanju (katerega del je sredstvo) in ne gospodarske koristi, ki jih podjetje porabi z uporabo sredstva. Glede na to podjetje amortizacijo sredstev ne more obračunati na podlagi razmerja med ustvarjenimi prihodki in prihodki, ki jih podjetje pričakuje, da jih bo ustvarilo, temveč lahko to razmerje uporabi le v zelo omejenih okoliščinah za obračun amortizacije neopredmetenih dolgoročnih sredstev. Dopolnila še ni potrdila EU.

• MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva in MRS 41 Kmetijstvo (dopolnilo): Rodovitne rastline

(Bearer Plants)

Dopolnilo velja za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2016 ali pozneje. Dopolnilo uvršča rodovitne rastline v okvir zahtev MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva. S tem lahko podjetje izbira med različnimi stroškovnimi modeli in modeli prevrednotenja za obračun sredstev po prvotnem pripoznanju. Pri tem pa pridelek rodovitnih rastlin (npr. pridelek na drevesih) ostaja v okviru zahtev MRS 41 Kmetijstvo. Vladne subvencije za rodovitne rastline morajo podjetja obračunati v skladu z MRS 20 Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči in ne po določilih MRS 41. Dopolnila standarda še ni potrdila EU. Vsebina standarda in dopolnila za banko niso aktualna.

• MRS 19 Zaslužki zaposlencev (dopolnilo) Prispevki zaposlencev

Dopolnilo velja za letna obdobja z začetkom 1. februarja 2015 ali pozneje in obravnava prispevke zaposlencev ali tretjih v program z določenimi zaslužki. Namen dopolnila je poenostaviti obračun prispevkov, ki so neodvisni od delovne dobe zaposlenca, na primer prispevki zaposlencev, ki so obračunani na podlagi določenega odstotka plače. Dopolnilo standarda za računovodske izkaze banke ni aktualno.

• MSRP 9 Finančni instrumenti – Razporeditev in merjenje

Standard velja za letna obdobja z začetkom 1 januarja 2018 ali pozneje. Zgodnja uporaba standarda je dovoljena. Prenovljeni standard vsebuje zahteve vseh posameznih faz projekta prenove MRP 9 in nadomešča standard MRS 39 Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje ter vse predhodne različice standarda MSRP 9. Prenovljeni standard uvaja nove zahteve glede razvrščanja in merjenja finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanja njihove oslabitve in računovodskega varovanja pred tveganji. Standarda še ni potrdila EU. Poslovodstvo banke ocenjuje, da nov standard ne bo vplival na računovodske izkaze banke.

• MSRP 11 Skupni aranžmaji (dopolnilo): Obračunavanje nakupa deležev v skupaj obvladovanem

podjetju

Dopolnila so veljavna za letna obdobja, ki se začnejo 1 januarja 2016 ali pozneje in pojasnjujejo obračunavanje deležev v skupnih podvigih in skupaj obvladovanih podjetjih. Dopolnilo uvaja nova navodila za obračun nakupa deleža v skupaj obvladovanem podjetju, katerega dejavnost predstavlja poslovanje sladno z MSRP in določa ustrezno računovodsko obravnavo nakupov teh deležev. Dopolnila še ni potrdila EU.

• MSRP 14 razmejitve, ki izhajajo iz reguliranih storitev

Standard velja za letna obdobja z začetkom 1. Januarja 2016 ali pozneje. Namen standarda je zagotoviti večjo primerljivost računovodskega poročanja podjetij, ki se ukvarjajo z regulirano dejavnostjo, pri kateri vlada regulira oskrbo in ceno določene vrste dejavnosti. Ta kategorija vključuje dobavo plina, električne energije in vode. Regulirane cene teh dobrin imajo lahko pomemben vpliv na prihodke ter obdobje v katerem so prihodki realizirani. V okviru obsežnega projekta namerava Odbor v kratkem objaviti dokument za razpravo. Glede na izid navedenega projekta je Odbor sprejel odločitev, da kot začasno rešitev objavi MSRP 14. MSRP 14 je neobvezen standard, ki podjetjem omogoča, da ob prvi uporabi Mednarodnih standardov računovodskega poročanja, v večji meri nadaljujejo z obračunavanjem razmejitev ki izhajajo iz reguliranih storitev v skladu s predhodno splošno sprejetimi računovodskimi načeli. Zaradi večje


16

primerljivosti s podjetji, ki svoje računovodske izkaze že pripravljajo po MSRP a ne pripoznavajo teh postavk, morajo podjetja, ki se odločijo za uporabo novega standarda, regulirane postavke časovnih razmejitev pripoznati ločeno od drugih postavk. Podjetje, ki svoje računovodske izkaze že pripravlja po MSRP, novega standarda ne sme uporabiti. Novega standarda še ni potrdila EU. Standard ne opredeljuje bančnega poslovanja in na računovodske izkaze banke nima nobenega vpliva.

• MSRP 15 Prihodki iz pogodb s strankami

Uporaba novega standarda velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. Januarja 2017 ali pozneje. Novi standard MSRP 15 uvaja nov pet-stopenjski model pripoznanja prihodkov, ki jih podjetje doseže na podlagi pogodb s strankami (z nekaterimi izjemami) ne glede na vrsto posla iz katerega izhajajo prihodki ali gospodarske panoge. Zahteve standarda veljajo tudi za pripoznanje in merjenje dobičkov in izgub pri prodaji nekaterih nefinančnih sredstev, ki jih podjetje ne ustvari v okviru rednega poslovanja (npr. prodaja opredmetenih osnovnih sredstev ali neopredmetenih dolgoročnih sredstev). Standard od podjetij zahteva izčrpno razkritje vključno z razdružitvijo celotnih prihodkov, informacije o izpolnjevanju obvez, spremembah stanj na računih sredstev in obveznosti med različnimi obdobji ter ključne presoje in ocene poslovodstva. Novega standarda še ni potrdila EU.

• MRS 27: Ločeni računovodski izkazi (dopolnilo)

Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. Januarja 2016. Dopolnitve standarda MRS 27 podjetjem omogočajo, da v svojih ločenih računovodskih izkazih naložbe v odvisne družbe, skupaj obvladovana in pridružena podjetja pripoznajo po kapitalski metodi. Dopolnilo bo podjetjem v določenih zakonodajnih pristojnostih omogočilo lažji prehod na MSRP pri pripravi ločenih računovodskih izkazov in s tem znižanje stroškov skladnosti, ne da bi bile zaradi tega informacije za vlagatelje okrnjene. Novega standarda še ni potrdila EU. Dopolnitev standarda bo brez vpliva na računovodske izkaze banke.

Dopolnila standarda MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi in MRS 28 Investicije v pridružena in skupaj obvladovana podjetja: Prodaja ali prispevek sredstev med vlagateljem in njegovim pridruženim ali skupaj obvladovanim podjetjem Dopolnilo obravnava neskladja med zahtevami standardov MSRP 10 in MRS 28 pri prodaji ali prispevku sredstev med vlagateljem in njegovim pridruženim ali skupaj obvladovanim podjetje. V skladu z novimi dopolnili standardov podjetje celoten znesek dobička ali izgube pri prodaji pripozna kadar gre za poslovanje ne glede na to ali je del odvisne družbe ali ne. Delni dobiček ali izgubo podjetje pripozna kadar je v posel vključeno sredstvo, ki ni del poslovanja, tudi če so sredstva del odvisne družbe. Dopolnila standardov veljajpo za letna obdobja z začetkom 1. Januarja 2016 ali pozneje. Novega dopolnila še ni potrdila EU.

LETNE IZBOLJŠAVE STANDARDOV IN POJASNIL V OBDOBJU 2010-2012

V obdobju 2010-2012 je Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde objavil sklop sprememb spodaj navedenih standardov, ki so veljavni za letna obdobja z začetkom 1. februarja 2015 ali pozneje. Spremembe standardov ne vplivajo na računovodske izkaze banke.

• MSRP 2 Plačilo z delnicami: Dopolnilo spreminja opredelitev izraza “zahtevani pogoj” in “tržni pogoj” in

uvaja opredelitev izrazov “pogoji glede uspešnosti” in “pogoji glede dela”, ki sta bila prej obravnavana v okviru “zahtevanih pogojev«.

• MSRP 3 Poslovne združitve: Dopolnilo pojasnjuje, da se po prvotnem pripoznanju, nakupi deležev, ki niso opredeljeni kot kapitalski deleži, merijo po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida ne glede na to, ali spadajo okvir zahtev standarda MSRP Finančni instrumenti ali ne.

• MSRP 8 Poslovni odseki: Dopolnilo od podjetja zahteva razkritje poslovodskih presoj za določitev skupnih meril v zvezi s poslovnimi odseki in pojasnjuje, da sme sredstva poročevalskega segmenta uskladiti s celotnimi sredstvi podjetja samo, če redno poroča o sredstvih poslovnega odseka.

• MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti: V poglavju Podlaga za zaključke dopolnilo MSRP 13 podrobneje pojasnjuje, da z objavo MSRP 13 in dopolnili standardov MSRP 9 in MRS 39 ne odpravlja možnosti, da podjetje kratkoročne terjatve in obveznosti, za katere ne obstaja dogovor o višini obrestne mere, vrednoti v višini zneska, ki je naveden na računu, v kolikor je vpliv razobrestenja terjatev in obveznosti nepomemben.

• MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva: Dopolnilo pojasnjuje, da mora podjetje ob prevrednotenju sredstva njegovo bruto neodpisano vrednost prilagoditi skladno s prevrednotenjem njegove neodpisane vrednosti.

• MRS 24 Razkrivanje povezanih strank: Dopolnilo pojasnjuje, da je upravljavsko podjetje, t.j. podjetje, ki drugemu podjetju posreduje ključne storitve upravljanja, povezana stranka.

• MRS 38 Neopredmetena dolgoročna sredstva: Dopolnilo pojasnjuje, da mora podjetje ob prevrednotenju neopredmetenega dolgoročnega sredstva njegovo bruto neodpisano vrednost prilagoditi skladno s prevrednotenjem njegove neodpisane vrednosti.


17


V obdobju 2011-2013 je Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde objavil sklop sprememb spodaj navedenih standardov, ki so veljavni za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2015 ali pozneje. Spremembe ne vplivajo na računovodske izkaze banke. • MSRP 1 Prva uporaba mednarodnih standardov računovodskega poročanja. Dopolnilo

pojasnjuje, da lahko podjetje izbere med uporabo trenutno veljavnega standarda ali spremenjenega standarda, katerega uporaba še ni obvezna. Zgodnja uporaba standarda je dovoljena pod pogojem, da ga podjetje uporabi dosledno v vseh obdobjih, ki so predstavljena v računovodskih izkazih, ki so prvič pripravljeni v skladu z MSRP.

• MSRP 3 Poslovne združitve: Dopolnilo pojasnjuje, da obračun ustanovitve skupnega aranžmaja v računovodskih izkazih tega skupnega aranžmaja ne sodi v sklop zahtev standarda MSRP 3.

• MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti: Dopolnilo pojasnjuje, da izjeme od zahtev MSRP 13, kot jih določa člen 52 standarda MSRP 13, veljajo za vse pogodbe, ki spadajo v okvir zahtev MRS 39 Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje ali MSRP 9 Finančni instrumenti, ne glede na to, ali izpolnjujejo opredelitev finančnih sredstev ali finančnih obveznosti po MRS 32 Finančni instrumenti: Predstavljanje.

• MRS 40 Naložbene nepremičnine: Dopolnilo pojasnjuje, da mora podjetje pri določitvi ali določen posel ustreza opredelitvi poslovne združitve v skladu z MSRP 13 Poslovne združitve kakor tudi opredelitvi naložbene nepremičnine po MRS 40 naložbene nepremičnine, ločeno in neodvisno uporabiti določila obeh standardov.


V obdobju 2012-2014 je Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde objavil sklop sprememb spodaj navedenih standardov, ki so veljavni za letna obdobja z 1. januarja 2016 ali pozneje. Novih dopolnil še ni potrdila EU.

• MSRP 5 Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljena poslovanja: Dopolnilo pojasnjuje, da

sprememba metode odsvojitve sredstev (s prodajo ali razdelitvijo med lastnike) ne predstavlja novega načrta prodaje temveč le nadaljevanje prvotnega načrta in tako ne pride do prekinitve izpolnjevanja zahtev MSRP 5. Dopolnilo tudi pojasnjuje, da sprememba metode prodaje sredstev ne spreminja datuma njihove razvrstitve.

• MSRP 7 Finančni instrumenti: Razkritja: Dopolnilo pojasnjuje, da lahko storitvena pogodba, v kateri je določena cena storitev, predstavlja neprestano udeležbo v finančnem sredstvu. Poleg tega dopolnilo tudi pojasnjuje, da v zgoščenih medletnih računovodskih izkazih podjetij razkritja v skladu z MSRP 7 v zvezi s pobotanjem finančnih sredstev in finančnih obveznosti niso potrebna.

• MRS 19 Zaslužki zaposlencev: Dopolnilo pojasnjuje, da mora podjetje globino trga visoko kakovostnih podjetniških obveznic oceniti na podlagi valute v kateri je izražena obveznost in ne glede na državo v kateri se obveznost nahaja. V kolikor globina trga za visoko kakovostne podjetniške obveznice v tej valuti ne obstaja, mora podjetje uporabiti stopnjo donosa državnih obveznic.

• MRS 34 Medletno računovodsko poročanje: Dopolnilo pojasnjuje, da mora podjetje razkritja vključiti v medletne računovodske izkaze ali, kadar so le-ti del večjega medletnega poročila (npr. v okviru komentarja za poslovodstvo ali poročila o tveganjih), s sklicevanjem na medletne računovodske izkaze med posameznimi obdobji. Odbor je tudi določil, da morajo podjetja posredovati uporabnikom tudi druge informacije iz medletnega računovodskega na enaki podlagi in istočasno kot medletne računovodske izkaze. Če uporabniki nimajo dostopa do drugih informacij na omenjen način se šteje, da je medletno računovodsko poročilo nepopolno.

• MSRP 10, MSRP 12 in MRS 28: Investicijska podjetja: Uporaba izjeme od zahtev konsolidacije (dopolnila) Dopolnila obravnavajo tri vprašanja, ki so se pojavila v praksi pri uporabi izjeme od zahtev konsolidacije za investicijska podjetja. Dopolnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1 januarja 2016 ali pozneje. Dopolnila pojasnjujejo, da izjeme od predstavitve konsolidiranih računovodskih izkazov veljajo za matično družbo, ki je odvisna družba investicijskega podjetja, kadar investicijsko podjetje svoje deleže v vseh svoje odvisnih družbah izmeri po pošteni vrednosti. Poleg tega dopolnila tudi pojasnjujejo, da je v konsolidacijo vključena samo odvisna družba, ki ni obenem investicijsko podjetje in ki investicijskemu podjetju nudi podporne storitve. Vse ostale odvisne družbe investicijskega podjetja se izmerijo po pošteni vrednosti. Dopolnila standarda MRS 28 Investicije v pridružena in skupaj obvladovana podjetja omogočajo investitorju da, pri uporabi kapitalske metode, ohrani metodo poštene vrednosti, ki jo pridružena in skupaj obvladovana podjetja investicijskega podjetja uporabijo pri merjenju svojih deležev v odvisnih družbah. Novih dopolnil še ni potrdila EU.

• MRS 1: Spobuda razkritja (Dopolnilo) Dopolnila standarda MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov spodbujajo podjetja, da pri odločanju katere informacije razkriti in kako jih uvrstiti v računovodske izkaze, uporabijo strokovno presojo. Dopolnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1 januarja 2016 ali pozneje. Dopolnila pojasnjujejo obstoječe zahteve standarda MRS 1 in ne uvajajo nikakršnih pomembnejših sprememb. Dopolnila obravnavajo pomembnost, vrstni red pojasnil, vmesne zneske in razdruževanje, računovodske usmeritve in predstavitev postavk izkaza drugega vseobsegajočega dobička iz naslova investicij, ki so merjena po kapitalski metodi. Novih dopolnil še ni potrdila EU.


18

2.2 ODVISNE DRUŽBE

Odvisne družbe so podjetja, v katerih ima banka prevladujoč kapitalski delež ali prevladujoč vpliv iz drugih razlogov. Banka pripoznava prihodke iz naložb v odvisna podjetja, ko edina družbenica sprejme sklep o izplačilu.

Transakcije med podjetji v skupini, medsebojna stanja in nerealizirani dobički iz transakcij med podjetji v skupini so v konsolidiranih računovodskih izkazih izločeni.

Naložbe v odvisne družbe so v računovodskih izkazih banke pripoznane po nabavni vrednosti. Na dan poročanja banka presoja ali so prisotna znamenja, da utegne biti sredstvo oslabljeno. Če je kakršnokoli tako znamenje, banka oceni nadomestljivo vrednost naložbe. Kadar je nadomestljiva vrednost nižja od knjigovodske, se izguba zaradi oslabitve pripozna v izkazu vseobsegajočega donosa.

2.3 POROČILO PO SEGMENTIH (ODSEKIH)

Odsek je razločljiva komponenta poslovanja banke, ki zagotavlja posle in storitve ter se glede tveganj in donosov razlikuje od drugih odsekov. Odseki, pri katerih realizirani prihodki oziroma izidi ali sredstva predstavljajo 10 ali več odstotkov prihodkov, izidov ali sredstev vseh odsekov, so prikazani ločeno.

Poslovanje banke je organizirano v poslovnih odsekih:

• pravne osebe: poslovanje s podjetji in organizacijami, ki zajema področje kreditnega in garancijskega poslovanja, depozitnega poslovanja ter vodenja računov in opravljanja plačilnega prometa (transakcijsko poslovanje),

• poslovna mreža: poslovanje s prebivalstvom, ki zajema področje osebnega bančništva, vodenja računov, varčevanja, depozitnega poslovanja, naložbenega varčevanja, kartično in kreditno poslovanje,

• finančni trgi, ki zajemajo aktivnosti upravljanja z likvidnostjo banke, trgovanje s finančnimi instrumenti, investicijsko bančništvo in medbančne odnose.

Poslovni odseki so razkriti na način, kot je uporabljen za potrebe notranjega poročanja. Transakcije med poslovnimi segmenti za namen medsebojnega obračunavanja dohodkovnih učinkov so narejene na podlagi interne metodologije transfernih cen, katere osnova so dejansko dosežene cene posameznega poročevalskega obdobja na trgu.

2.4 PREVEDBA TUJIH VALUT

Funkcijska in predstavitvena valuta

Računovodski izkazi in pojasnila računovodskih izkazov so predstavljeni v tisoč EUR, ki so funkcijska in predstavitvena valuta banke.

Prevedba poslovnih dogodkov in postavk

Transakcije v tuji valuti se pretvorijo v funkcijsko valuto po tečaju na dan posla. Tečajne razlike, ki nastanejo pri poravnavi takšnih transakcij in pri prevedbi denarnih postavk, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Postavke sredstev in obveznosti, ki so nominirane v tujih valutah, so v računovodskih izkazih preračunane z uporabo referenčnega tečaja ECB, ki je veljal na dan računovodskih izkazov. Učinki prevedbe so prikazani v izkazu poslovnega izida kot neto dobiček ali izguba iz tečajnih razlik.

Tečajne razlike, ki nastajajo pri nedenarnih postavkah, kot so lastniški instrumenti, razvrščeni v skupino finančnih instrumentov, vrednotenih po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida, se prikažejo kot del dobička ali izgube iz naslova vrednotenja po pošteni vrednosti. Tečajne razlike pri lastniških instrumentih, razvrščenih v skupino finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se prikažejo v presežku iz prevrednotenja kapitala, skupaj z učinkom vrednotenja po pošteni vrednosti.

2.5 PRIHODKI IN ODHODKI IZ OBRESTI


19

Obrestni prihodki in odhodki se izkazujejo v izkazu poslovnega izida za vsa sredstva, izmerjena po odplačni vrednosti z uporabo metode efektivne obrestne mere. Metoda efektivne obrestne mere je metoda izračuna odplačne vrednosti sredstva ali obveznosti ter alociranja obrestnih prihodkov in odhodkov za določeno obdobje. Efektivna obrestna mera je tista diskontna stopnja, ki izenači vse tokove, povezane s posameznim finančnim instrumentom. V izračun efektivne obrestne mere se vključujejo vsi pogodbeni tokovi, vključno z vsemi provizijami, transakcijskimi stroški, premijami in diskonti, ne upoštevajo pa se bodoče kreditne izgube.

Pri odpisu vrednosti finančnega sredstva ali skupine podobnih finančnih sredstev, ki je posledica oslabitve, se obrestni prihodki pripoznavajo z upoštevanjem obrestne mere, ki je bila uporabljena za diskontiranje bodočih denarnih tokov pri oceni potrebne slabitve.

Obresti iz finančnih sredstev, izkazanih po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida, se pripoznajo v poslovnem izidu banke kot prihodki od obresti.

2.6 PRIHODKI IZ DIVIDEND

Dividende finančnih sredstev se v izkazu poslovnega izida pripoznajo, ko banka uveljavi pravico do izplačila dividende.

2.7 PRIHODKI IN ODHODKI ZA OPRAVNINE

Provizije (opravnine) se v izkazu poslovnega izida pripoznajo, ko je storitev opravljena. Provizije banka dosega na podlagi opravljenih storitev strankam v zvezi z opravljanjem plačilnega prometa, menjave valut, garancijskega poslovanja, posredniških in komisijskih poslov in drugih storitev v okviru dejavnosti banke.

2.8 REALIZIRANI DOBIČKI IN IZGUBE IZ FINANČNIH SREDSTEV, KI NISO MERJENI PO POŠTENI

VREDNOSTI PREKO IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA

Realizirani dobički in izgube iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, kreditov, merjenih po odplačni vrednosti, in finančnih sredstev v posesti do zapadlosti se v izkazu poslovnega izida pripoznajo ob realizaciji prodaje, ob zapadlosti finančnega sredstva ali drugi odpravi pripoznanja finančnega sredstva.

2.9 ČISTI DOBIČKI IN IZGUBE IZ FINANČNIH SREDSTEV, NAMENJENIH TRGOVANJU

Čisti dobički in izgube iz trgovanja vključujejo realizirane in nerealizirane dobičke in izgube iz finančnih sredstev, namenjenih trgovanju, vrednotenje izvedenih finančnih instrumentov in čiste dobičke iz nakupa in prodaje tujih valut.

2.10 DRUGI ČISTI POSLOVNI DOBIČKI IN IZGUBE

Drugi čisti poslovni dobički in izgube vključujejo realizirane dobičke in izgube iz nebančne dejavnosti (prihodki od najemnin, učinki prodaje zalog in odhodki za članarine, davke, prispevke in druge dajatve).

2.11 ADMINISTRATIVNI STROŠKI

Administrativni stroški zajemajo stroške dela, stroške storitev in stroške materiala. V izkazu poslovnega izida so pripoznani v višini dejanskih stroškov v obdobju, v katerem so nastali oziroma v obdobju, na katerega se nanašajo.

Stroški dela predstavljajo bruto plače in nadomestila bruto plač zaposlenih, dajatve na bruto plače in stroške, povezane s pravicami iz delovnega razmerja (regresi za letne dopuste, nadomestila za prehrano med delom, povračila stroškov prevoza na delo in drugo).

Stroški storitev so del administrativnih stroškov, ki so povezani z opravljanjem dejavnosti banke in jih banka naroča v okolju. Stroški materiala zajemajo stroške materiala in stroške energije, potrebne za izvajanje dejavnosti.


20

2.12 FINANČNA SREDSTVA

Razvrščanje in kriteriji za razvrščanje

Banka razvršča finančna sredstva v kategorije: finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid (finančna sredstva v posesti za trgovanje in finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi poslovni izid), finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, krediti in finančna sredstva v posesti do zapadlosti. Poslovodstvo na podlagi namena pridobitve opredeli razvrstitev finančnega sredstva ob pridobitvi in začetnem pripoznanju.

a) Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid

Finančna sredstva se razporedi kot v posesti za trgovanje, ko so pridobljena z namenom prodaje na kratek rok ali če so del portfelja že opredeljenih finančnih instrumentov, ki se jih upravlja skupaj in za katere obstaja dokaz o nedavno doseženi dobičkonosnosti na kratek rok.

V kategorijo finančna sredstva v posesti za trgovanje banka razvrsti finančna sredstva, za katera sklene pogodbo o terminski prodaji. Učinek vrednotenja terminskega dela pogodbe se izkazuje kot vrednost izvedenega finančnega instrumenta. Pozitivni učinek vrednotenja se izkazuje med finančnimi sredstvi, namenjenimi trgovanju, negativni učinek vrednotenja pa med finančnimi obveznostmi, namenjenimi trgovanju.

b) Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo

Finančna sredstva se razporedi kot razpoložljiva za prodajo, ko jih banka namerava posedovati nedoločeno časovno obdobje in jih lahko proda zaradi likvidnostnih potreb, zaradi sprememb obrestnih mer, deviznih tečajev ali cen finančnih instrumentov.

c) Krediti

Finančna sredstva banka razporedi kot kredite, ko gre za finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, s katerimi se ne trguje na aktivnem trgu.

d) Finančna sredstva v posesti do zapadlosti

V finančna sredstva v posesti do zapadlosti banka razporedi finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili in določeno zapadlostjo in za katera banka izpričuje namen in sposobnost posedovati jih do zapadlosti. Zaradi prodaje pomembnega deleža finačnih sredstev je banka ob koncu leta 2013 preostala finančna sredstva prerazporedila v skupino finančnih sredstev, razpoložljiva za prodajo.

Pripoznanje in merjenje

Nakupi in prodaje finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, in finančnih sredstev v posesti do zapadlosti se pripoznavajo na dan trgovanja (dan sklenitve pogodbe). Stroški transakcij finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid se izkažejo v izkazu poslovnega izida. Stroški transakcij finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo in finačnih sredstev v posesti do zapadlosti se vključijo v nabavno vrednost finančnega instrumenta.

Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid in finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, se po začetnem pripoznanju vrednotijo po pošteni vrednosti. Poštena vrednost finančnih sredstev praviloma temelji na borznih cenah. Za finančne instrumente, za katere ni objavljana cena na trgu ali zaradi nelikvidnosti trga objavljena cena ne odraža poštene vrednosti instrumentov, banka izmeri pošteno vrednost z uporabo modelov vrednotenja. Ti vključujejo uporabo cen primerljivih transakcij in metodo diskontiranih bodočih denarnih tokov. Dobički in izgube, ki izhajajo iz spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev, namenjenih trgovanju, se pripoznajo v poslovnem izidu.

Dobički in izgube, ki izhajajo iz sprememb v pošteni vrednosti finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se pripoznajo neposredno v kapitalu, dokler se finančno sredstvo ne oslabi ali se opravi odprava pripoznanja finančnega sredstva. V tem primeru se celotni dobički ali izgube, izkazani v kapitalu, pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Krediti se pripoznajo, ko so denarna sredstva nakazana kreditojemalcu. Krediti in finančna sredstva v posesti do zapadlosti se vrednotijo po odplačni vrednosti po metodi efektivne obrestne mere.


21

Odprava pripoznanja

Banka odpravi pripoznanje finančnega sredstva, ko pogodbene pravice do denarnih tokov potečejo ali ko je finančno sredstvo preneseno in prenos izpolnjuje kriterije za odpravo pripoznanja (banka je prenesla vse pravice in tveganja iz finančnega sredstva). V kolikor banka prenese finančno sredstvo, vendar zadrži skoraj vsa tveganja in koristi, se pripoznanje finančnega sredstva ne odpravi.

Pripoznanje finančne obveznosti se odpravi zgolj, kadar je obveza, določena v pogodbi, izpolnjena, razveljavljena ali zastarana.

Oslabitve finančnih sredstev

Za oceno oslabitev finančnih sredstev banka uporablja določila in kriterije, zapisane v internih politikah za vrednotenje finančnih sredstev.

a) Sredstva po odplačni vrednosti

Banka vsako poročevalsko obdobje oceni, ali obstaja nepristranski dokaz o oslabitvi finančnega sredstva oziroma skupine finančnih sredstev. Finančno sredstvo oziroma skupina finančnih sredstev je oslabljena in izgube nastanejo, v kolikor obstaja nepristranski dokaz o oslabitvi kot posledica enega ali več dogodkov, ki so nastali po začetnem pripoznanju sredstva in imajo vpliv na prihodnje denarne tokove.

Ocena sedanje vrednosti predvidenih bodočih denarnih tokov, opravljena za sredstva, pridobljena za zavarovanje naložb banke, odraža denarne tokove, ki bi lahko nastali zaradi zaplembe, upoštevajoč stroške pridobitve in prodaje teh sredstev, ne glede na to, ali je unovčenje zavarovanja verjetno.

Za potrebe skupinskega ocenjevanja slabitev se finančna sredstva razporedijo v skupine na podlagi podobnih značilnosti izpostavljenosti kreditnemu tveganju (na podlagi bančnega modela razvrščanja sredstev, ki upošteva vrsto naložb, dejavnost, zavarovanje, višino zapadlih obveznosti in druge pomembne dejavnike). Te značilnosti so za banko podlaga za oceno bodočih denarnih tokov za poplačilo, saj kažejo na sposobnost dolžnikov, da poplačajo vse obveznosti po pogodbeno dogovorjenih pogojih.

Pretekle izkušnje s potrebnimi slabitvami in izkazovanjem izgub se dopolnjujejo z aktualnimi podatki o dejavnikih z namenom vključitve vpliva spremenjenih dejavnikov, ki v preteklih obdobjih niso imeli vpliva, ter izločitve tistih dejavnikov, ki nimajo več vpliva na oslabitve.

Večina izpostavljenosti banke se ocenjuje posamično in samo manjšina je ovrednotena po skupinski metodi.

Ko kredit postane neizterljiv, ga banka odpiše z uporabo predhodno oblikovanega popravka vrednosti. Neizterljive terjatve se odpišejo po izčrpanju vseh možnosti za izterjavo in ko je znesek izgube določen. V primeru kasnejšega poplačila odpisane terjatve se pripozna prihodek v izkazu poslovnega izida.

V kolikor se kasneje znesek izgube zmanjša kot posledica dogodka, ki je nastopil po oslabitvi (izboljšanje dolžnikove kreditne sposobnosti), se opravi odprava oslabitve s prilagoditvijo popravka vrednosti. Odprava oslabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida banke.

b) Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti

Banka vsako poročevalsko obdobje oceni, ali so prisotni znaki, ki označujejo oslabitev finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo. Pomembno in (ali) dolgotrajno zmanjšanje poštene vrednosti finančnega instrumenta pod njegovo nabavno vrednost lahko predstavlja nepristranski dokaz o oslabitvi. Za obdobje dolgotrajnešega zmanjšanja poštene vrednosti kapitalskih instrumentov banka upošteva obdobje največ 9 mesecev od dneva, ko se je poštena vrednost prvič zmanjšala pod njihovo nabavno in je ostala nižja celotno obdobje 9 mesecev. Za pomembno zmanjšanje poštene vrednosti teh instrumentov banka upošteva 40% (ali nižje) znižanje poštene vrednosti glede na njihovo prvotno nabavno vrednost.

V primeru obstoja nepristranskega dokaza o oslabitvi finančnega sredstva, razpoložljivega za prodajo, se nabrana izguba, pripoznana v kapitalu, prenese v izkaz poslovnega izida. Odprava oslabitve v primeru lastniškega instrumenta se ne izvede preko izkaza poslovnega izida, temveč se kasnejše povečanje poštene vrednosti izkaže neposredno v kapitalu.

V kolikor se v naslednjem obdobju poštena vrednost dolžniškega instrumenta poveča in je povečanje moč nepristransko povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju izgube, se odprava oslabitve izkaže preko izkaza poslovnega izida.


22

2.13 POBOTANJE FINANČNIH SREDSTEV

Finančna sredstva in obveznosti so v izkazu finančnega položaja pobotani, ko za to obstaja pravna pravica in namen neto poravnave ali istočasna realizacija sredstva ter poravnava obveznosti.

2.14 ZAČASNI NAKUP IN POVRATNA PRODAJA

Nakup vrednostnih papirjev z namenom prodaje (začasni nakup – repo) je izkazan med krediti strankam. Po pogodbah o začasnem nakupu banka ne prevzema tveganj in koristi iz naslova lastništva vrednostnega papirja. Pogodbeno razmerje ima značilnosti zavarovanega kredita, pri katerem so kot zavarovanje uporabljeni vrednostni papirji, ki so predmet repo pogodbe. Razlika med nakupno in prodajno ceno je izkazana kot obrestni prihodek, razmejen z uporabo metode efektivnih obrestnih mer v obdobju trajanja pogodbe.

2.15 OPREDMETENA IN NEOPREDMETENA SREDSTVA

Opredmetena osnovna sredstva so sredstva za opravljanje dejavnosti banke, vodena po nabavni vrednosti, zmanjšani za popravke vrednosti in morebitne slabitve. Začetno pripoznanje nabavne vrednosti vključuje stroške, ki se nanašajo neposredno na pridobitev sredstev.

Kasneje nastali stroški se vključujejo v vrednost nabavljenih sredstev in so pripoznani le takrat, ko obstaja verjetnost, da bodo pritekale bodoče gospodarske koristi, povezane s sredstvom, in se lahko ti stroški zanesljivo izmerijo. Vsa ostala vlaganja, vzdrževanja in popravila bremenijo izkaz poslovnega izida v obdobju, ko so nastala.

Popravki vrednosti zaradi amortiziranja se oblikujejo posamično na podlagi enakomernega časovnega amortiziranja glede na predvideno dobo uporabe sredstev.

Zemljišča in sredstva, ki so v postopku pridobivanja ali že pridobljena, a še niso usposobljena za uporabo, se ne amortizirajo.

Opredmetena osnovna sredstva se preverja zaradi morebitnih oslabitev, kadar zaradi dogodkov ali sprememb v okoliščinah knjigovodske vrednosti sredstev ne bo mogoče v celoti nadomestiti. Če je ocenjena nadomestljiva vrednost sredstva nižja od njene knjigovodske vrednosti, je potrebno knjigovodsko vrednost sredstva znižati na nadomestljivo vrednost. Kot nadomestljivo vrednost se šteje poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali vrednosti pri uporabi, odvisno od tega, katera je višja.

Neopredmetena sredstva

Neopredmetena sredstva sestavljajo programska oprema, licence in pravice, vezane na uporabo programske opreme banke. Začetno pripoznanje nabavne vrednosti vključuje stroške, ki se nanašajo neposredno na pridobitev in so pogoj za usposobitev sredstva. Banka obračunava amortizacijo enakomerno glede na predvideno dobo uporabe.

2.16 NALOŽBENE NEPREMIČNINE

Naložbene nepremičnine so zgradbe ali deli zgradb, ki jih banka ne uporablja sama za opravljanje lastne dejavnosti, temveč jih poseduje z namenom oddajanja v poslovni najem. Če pride do spremembe namena uporabe nepremičnine, ker jo banka začne uporabljati, se naložbena nepremičnina prenese med lastna sredstva.

Naložbene nepremičnine so ob pripoznanju izmerjene po nabavni vrednosti, kasneje pa vodene po pošteni vrednosti, ki jo določi neodvisni pooblaščeni ocenjevalec. Poštena vrednost se določi na podlagi tekočih tržnih cen. Dobiček ali izguba, ki izhaja iz spremembe poštene vrednosti, se pripozna v izkazu poslovnega izida.

2.17 SREDSTVA ZA POPLAČILO TERJATEV

Glavnino sredstev, prejetih za poplačilo terjatev, predstavljajo pridobljene nepremičnine, ki se ob začetnem pripoznanju izmerijo po nakupni vrednosti. V času posesti so ovrednotene po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po manjši izmed njiju.

Pridobljene nepremičnine poseduje banka z namenom prodaje.


23

Nakupno vrednost opreme, pridobljene iz naslova prekinjenih leasing pogodb, sestavlja dolg leasingojemalca (zapadle neplačane in nezapadle glavnice, zapadle neplačane obresti in drugi stroški, ki se lahko pripišejo leasingu).

2.18 NAJEMI

a) Banka je najemojemalec

Vsi leasing posli, kjer je najemojemalec banka, so finančni najemi. Finančni najem je pripoznan kot sredstvo in dolg v višini poštene vrednosti najetega sredstva. Amortizacija najetega sredstva je usklajena z računovodskimi usmeritvami amortiziranja lastnih osnovnih sredstev. Plačane najemnine se porazdelijo med obrestne odhodke in zmanjšanje dolga.

b) Banka je najemodajalec

Najem je opredeljen kot finančni najem, če se prenesejo skoraj vsa tveganja in koristi, ki izhajajo iz lastništva, in opredeljen kot poslovni najem, če se večina tveganj in koristi, ki izhajajo iz lastništva, ne prenese.

Pri sredstvih v finančnem najemu je sedanja vrednost plačil pripoznana kot terjatev. Razlika med bruto vrednostjo terjatve in njeno sedanjo vrednostjo je pripoznana kot nezaslužen obrestni prihodek. Prihodki iz leasinga se pripoznajo v času trajanja pogodbe po neto investicijski metodi (pred obdavčitvijo), ki odraža stalno periodično stopnjo zaslužka.

Prihodki od najemnin iz poslovnega najema se pripoznajo med prihodki po linearni metodi za pogodbeno obdobje najema. Stroški, vključno z amortizacijo, ki nastanejo pri pridobivanju prihodkov od najemnin, se pripoznajo kot odhodki v izkazu poslovnega izida obdobja.

2.19 DENAR IN DENARNI USTREZNIKI

V izkaz denarnih tokov se kot denarna sredstva in denarni ustrezniki zajemajo kratkoročne, hitro unovčljive naložbe, ki se lahko takoj pretvorijo v znane zneske denarnih sredstev in pri katerih je tveganje spremembe vrednosti zanemarljivo. Med denarne ustreznike banka uvršča:

• denar v blagajni, • stanje na računih pri centralni banki in stanja na računih pri drugih bankah, • kredite bankam z originalno zapadlostjo do 90 dni, • naložbe v vrednostne papirje centralne banke z originalno zapadlostjo do 90 dni.

2.20 FINANČNE OBVEZNOSTI

Finančne obveznosti zajemajo obveznosti do centralne banke, finančne obveznosti, namenjene trgovanju, in finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti.

Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti, so obveznosti za vloge in kredite bank in strank, ki niso banke, dolgovi za izdane dolžniške vrednostne papirje in druge obveznosti iz financiranja.

Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti, se v izkazu finančnega položaja pripoznajo v višini prejetih denarnih sredstev, zmanjšani za neposredne transakcijske stroške. Obveznosti se po začetnem pripoznanju merijo po odplačni vrednosti, razlika med začetno in končno vrednostjo pa se v izkaz poslovnega izida prenaša z uporabo metode efektivne obrestne mere.

Lastni odkupljeni dolg se prikaže kot zmanjšanje obveznosti banke. Razlika med knjigovodsko vrednostjo obveznosti in plačanim nadomestilom se izkaže v izkazu poslovnega izida obdobja.

2.21 UGODNOSTI ZAPOSLENIH

Banka je v preteklih letih za zaposlence oblikovala rezervacije, ki odražajo sedanjo vrednost bodočih obveznosti za jubilejne nagrade in odpravnine ob odhodu v pokoj v skladu s pravicami zaposlenih po veljavni zakonodaji. Izračun višine rezervacij je bil opravljen s strani neodvisnega pooblaščenega aktuarja.


24

Banka plačuje prispevke pokojninskega zavarovanja v skladu z veljavno zakonodajo. S plačilom prispevkov pokojninskega zavarovanja banka nima dodatnih obveznosti do zaposlenih. Prispevki predstavljajo stroške v obdobju, na katerega se nanašajo, in so v izkazu poslovnega izida prikazani v okviru stroškov dela.

V skladu z veljavno slovensko zakonodajo so zaposleni ob izpolnitvi pogojev za upokojitev upravičeni do odpravnine ob odhodu v pokoj v enkratnem znesku. Zaposleni so prav tako upravičeni do jubilejnih nagrad za vsakih deset let dela v banki.

Zaradi ukrepov za zagotavljanje pogojev za postopno prenehanje poslovanja banke, so oblikovane rezervacije za zaposlence iz preteklih let v poslovnem letu 2013 ukinjene. Obveznosti za odpravnine in jubilejne nagrade so pripoznane v višini obveznosti do zaposlencev kot rezervacije za stroške reorganizacije.

2.22 REZERVACIJE

Banka oblikuje rezervacije za zunajbilančne obveznosti iz naslova prevzetih zunajbilančnih obveznosti (odobrene garancije in akreditivi, odobreni limiti, upravljanja premoženja) na podlagi izkušenj v preteklosti v skladu z interno metodologijo za ocenjevanje izgub v banki in na podlagi pogodbenih zavez za doseganje donosov.

2.23 DAVKI

Davek od dobička poslovnega leta je obračunan na podlagi veljavne davčne stopnje od ugotovljene davčne osnove v skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb.

Odložena terjatev za davek se pripozna za vse odbitne začasne razlike, če je verjetno, da se bo pojavil razpoložljiv obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne začasne razlike.

Zaradi ukrepov za zagotavljanje pogojev za postopno prenehanje poslovanja banke je ocena, da razpoložljivega obdavčljivega dobička v banki ni pričakovati, zato je opravljena odprava pripoznanja odloženih davkov v izkazu poslovnega izida preteklega poslovnega leta.

2.24 DELNIŠKI KAPITAL IN REZERVE

Osnovni kapital je izkazan v EUR po nominalni vrednosti. Stroški, ki jih lahko banka neposredno pripiše izdaji novih delnic, se v čistem znesku obračunajo neposredno kot odbitek od kapitala (brez z njimi povezanega zneska davka iz dobička).

V kolikor banka z nakupom pridobi lastne delnice, se naložba v lastne delnice obravnava kot odbitna postavka kapitala, dokler se lastne delnice ne prodajo. Ob prodaji lastnih delnic se vsi učinki izkažejo v kapitalu.

Druge rezerve so del prenesenega dobička iz preteklih let, ki je bil razporejen na druge rezerve v skladu s sklepom skupščine. Z upoštevanjem te razporeditve se druge rezerve obravnavajo kot nedeljive.

Druge rezerve izkazujejo nepokrito izgubo iz preteklih let, ki je z razporeditvijo dobička ni bilo moč pokriti.

2.25 FINANČNE GARANCIJE

Finančne garancije so pogodbe, ki zahtevajo od izdajatelja garancije, da upravičencu garancije plača dogovorjen znesek za pokritje izgube, ki jo le-ta utrpi v primeru neplačila dolžnika. Finančne garancije izdaja banka drugim bankam, finančnim institucijam in drugim komitentom za zavarovanje dolgov, limitov in drugih bančnih poslov.

Finančne garancije so ob izdaji pripoznane po pošteni vrednosti. Naknadno jih banka pripoznava po višji od začetne vrednosti, zmanjšani za prihodke iz provizij in ocene stroškov, potrebnih za poravnavo obveznosti iz garancije na dan poročanja. Te ocene temeljijo na preteklih podatkih oziroma izkušnjah s podobnimi posli v preteklosti. Povečanje obveznosti, povezanih s finančnimi garancijami, se odraža v izkazu poslovnega izida med poslovnimi odhodki.


25

2.26 POSLOVANJE V TUJEM IMENU IN ZA TUJ RAČUN

Banka ob koncu 2014. leta ne izkazuje več terjatev in obveznosti iz poslovanja v tujem imenu in za tuj račun (komisijsko poslovanje; konec 2013: 1.384 tisoč EUR). V okviru komisijskega poslovanja je banka opravljala poslovanje z vrednostnimi papirji v tujem imenu in za tuj račun in za opravljene storitve zaračunavala provizijo.

2.27 PRIMERJALNI PODATKI

Računovodski izkazi banke za 2014. leto in primerjalno preteklo leto so predstavljeni v skladu z MSRP na shemah, kot jih zahteva zakonodaja Republike Slovenije. Postavke računovodskih izkazov so v celoti primerljivi z istovrstimi postavkami v računovodskih izkazih preteklega leta, razen delno postavke Izkaza finančnega položaja, ki so zaradi spremembe Sklepa o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank prilagojene:

SPREMEMBA SHEME IFP 2014

predstavitev

2013

2013

revidirano

sprememba

sheme

Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki, vloge pri bankah 72.330 12.863 9.894 2.969

Krediti 222.144 413.883 416.852 (2.969) - dolžniški vrednostni papirji 145 147 147 - - krediti bankam 1.049 1 .045 4 .014 (2.969) - krediti s trankam, ki niso banke 219.873 410.691 410 .691 - - druga finančna s redstva 1.077 2 .000 2 .000 -

Finančne obveznosti do centralne banke - - 165.324 (165.324)

Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 361.182 502.017 336.693 165.324 - vloge bank in c entralnih bank - 165.325 1 165.324 - vloge s trank, ki niso banke 74.507 217.608 217 .608 - - krediti bank 56.631 103.476 103 .476 - - krediti s trank, ki niso banke 220.532 50 50 - - dolžniški vrednostni papirji 8 .390 9 .727 9 .727 - - podrejene obveznosti - - - - - druge finančne obveznosti 1 .122 5 .831 5 .831 -


26


Upravljanje s tveganji v banki sledi tako regulatornemu okviru, ki določa bančno, finančno in širše gospodarsko delovanje kot tudi strategiji in načrtovani naložbeni politiki posameznih poslovnih področij, s ciljem minimiziranja ali vsaj omejevanja vseh identificiranih in zavestno prevzetih tveganj.

Banka je v letu 2014 zasledovala načrt finančnega prestrukturiranja, ki predvideva postopno prenehanje poslovanja do konca leta 2016. Upravljanje s tveganji v banki je tako usmerjeno v izpolnjevanje strategije in zavez sprejetih v okviru načrta finančnega prestrukturiranja. Temeljna strategija banke je maksimiranje vrednosti sredstev oziroma doseganje najvišjega možnega poplačila obveznosti banke in s tem najnižjega bremena za davkoplačevalce.

3.1 KREDITNO TVEGANJE

Kreditno tveganje je tveganje, ki predstavlja tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke.

Banka posveča upravljanju s kreditnim tveganjem posebno pozornost, saj gre za tveganje, ki v banki predstavlja glavnino tveganj. Politika upravljanja s kreditnim tveganjem je usklajena s predpisi Banke Slovenije in drugo zakonodajo, ki opredeljuje področje upravljanja s kreditnim tveganjem.

V skladu s sprejeto strategijo in zavezami v okviru načrta finančnega prestrukturiranja je upravljanje s kreditnim tveganjem usmerjeno, ne samo v analizo komitentov z določanjem njihovih bonitet oziroma sposobnosti poplačila obveznosti do banke iz naslova rednega poslovanja, ampak tudi v oblikovanje izhodnih strategij z natančnimi koraki in alternativami za zniževanje izpostavljenosti z najvišjim možnim poplačilom banke. V primeru, da je banka vključena v proces finančnega prestrukturiranja posameznih komitentov, je posebna pozornost namenjena predlaganim pogojem prestrukturiranja, ukrepom, ki bodo izvedeni za uspešno prestrukturiranje, in zavezam s strani komitenta, ter tudi alternativnim scenarijem v primeru, da banka ne pristopi k prestrukturiranju terjatev komitenta. S tem banka zagotavlja, da bo pri vsaki posamezni izpostavljenosti v največji možni meri izpolnjen glavni cilj, in sicer maksimiranje poplačila banke iz naslova terjatev do komitenta. Direkcija za upravljanje s tveganji še naprej spremlja kreditno tveganje tudi na nivoju celotnega portfelja, ter uporablja vse sprejete interne modele in politike z namenom zagotavljanja stabilnega poslovanja banke v procesu postopnega prenehanja.

Usmeritve in cilji na področju prevzemanja kreditnih tveganj

V skladu s sprejetim načrtom finančnega prestrukturiranja banke je sklepanje novih poslov omejeno na vseh področjih poslovanja. Sklepanje novih poslov je omejeno zgolj na obnavljanje obstoječe izpostavljenosti na kratek rok in pod strožjimi pogoji (finančne zaveze komitenta, višja obrestna mera, dodatno zavarovanje, dodatna udeležba lastnikov) ter s ciljem, da z dejanji ne vpliva na poslabšanje likvidnosti banke in s tem ne prevzema večjih tveganj. Sprejemanje odločitev banke obvezno temelji tudi na proučitvi alternative predlaganim aktivnostim, če se le-te ne bi realizirale.

V postopkih finančnega prestrukturiranja posameznih komitentov se banka strogo drži Slovenskih načel prestrukturiranja dolga v gospodarstvu, ki so jih sprejele vse slovenske banke ob sodelovanju Banke Slovenije in Ministrstva za finance, in ki temeljijo na t.i. Londonskih načelih. Glede na dejstvo, da doba večine prestrukturiranj presega obdobje poslovanja banke, hkrati pa mora le-ta zasledovati stroge zaveze do EK, si banka v procesu pogajanj s komitenti in drugimi bankami poskuša pridobivati možnost predčasnega izhoda oz. poplačila.

Na področju garancijskega poslovanja je sklepanje poslov omejeno na predhodno sklenjene obligatorne zaveze banke. Banka v procesu izdajanja garancij ne izdaja obligatornih izjav, s katerimi bi se vnaprej zavezala za izdajo dolgoročnih garancij.


27

Pregled razvrščenih finančnih sredstev in prevzetih finančnih obveznosti po bonitetnih skupinah

Bonitetna skupina 2014 v % 2013 v % A 141.420 28,75 276.930 35,21 B 26.401 5,37 57.076 7,26 C 60.731 12,34 104.753 13,32 D 209.366 42,56 288.391 36,67 E 54.008 10,98 59.252 7,54 SKUPAJ 491.926 100,00 786.402 100,00

Znesek bilančne izpostavljenosti za 2014. leto znaša 445.915 tisoč EUR (2013: 690.971 tisoč EUR) in znesek izvenbilančne izpostavljenosti za 2014. leto 46.041 tisoč EUR (2013: 95.431 tisoč EUR). Bilančna izpostavljenost za 2014. leto v višini 445.915 tisoč EUR (2013: 690.971 tisoč EUR) vključuje:

• bruto vrednost kreditov bankam v višini 1.049 tisoč EUR (2013: 4.014 tisoč EUR) (pojasnilo 26.2), • bruto vrednost kreditov strankam, ki niso banke, v višini 361.967 tisoč EUR (2013: 660.737 tisoč EUR)

(pojasnilo 26.3), • računi pri CB v višini 51.614 tisoč EUR (2013: 7.488 tisoč EUR), • dolžniški vrednostni papirji v višini 2.769 tisoč EUR (2013: 15.368 tisoč EUR), • vpogledne vloge pri bankah v višini 19.891 tisoč EUR (2013: 2.969 tisoč EUR), • delno druga sredstva, ki so predmet razvrščanja, v višini 8.595 tisoč EUR (2013: 3.364 tisoč EUR).

Izvenbilančna izpostavljenost za 2014. leto v višini 46.041 tisoč EUR (2013: 95.431 tisoč EUR) (pojasnilo 37) vključuje:

• akreditive v višini 0 EUR (2013: 1.641 tisoč EUR), • garancije v višini 40.812 tisoč EUR (2013: 81.170 tisoč EUR), • upravljanje sklada Delta, pokojninske družbe in premoženja strank, v višini 3.682 EUR (2013: 5.355

tisoč EUR), • prevzete nepreklicne obveznosti iz naslova odobrenih kreditov in limitov v višini 1.547 tisoč EUR (2013:

7.265 tisoč EUR).


28

Neto izpostavljenost po dejavnostih

2014 2013

v tisoč EUR v % v tisoč EUR v %

Predelovalne dejavnosti 45.932 20,88 83.795 20,1

Finančne in zavarovalniške dejavnosti 29.559 13,44 48.895 11,73

Gradbeništvo 29.109 13,23 43.145 10,35

Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 28.268 12,85 50.994 12,23

Poslovanje z nepremičninami 15.614 7,10 25.373 6,09

Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti

12.856 5,84 48.537 11,64

Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 10.949 4,98 20.655 4,95

Promet in skladiščenje 9.005 4,09 11.195 2,69

Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja 7.266 3,30 5.206 1,25

Kmetijstvo in lov, gozdartvo, ribištvo 5.525 2,51 7.656 1,84

Gostinstvo 5.522 1,41 6.8 1,63

Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 3.105 1,58 4.038 0,97

Informacijske in komunikacijske dejavnosti 3.479 0,81 4.46 1,07

Tuje države 1.779 0,14 6 0,0

Druge dejavnosti 313 0,13 529 0,13

Zdravstvo in socialno varstvo 281 0,13 463 0,11

Oskrba z električno energijo, plinom in paro 275 0,10 367 0,09

Izobraževanje 213 0,04 306 0,07

Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 82 - 168 0,04

Pravne osebe brez dejavnosti 2 - 23 0,01

Rudarstvo - - 114 0,03

Skupaj brez prebivalstva 209.132 95,08 362.725 87,02

Prebivalstvo 10.819 4,92 54.127 12,98

SKUPAJ 219.951 100 416.852 100

Skupni znesek kreditov na dan 31. 12. 2014, zmanjšan za oslabitve, brez upoštevanja kreditnih zavarovanj je 219.951 tisoč EUR. Največjo izpostavljenost banke predstavljajo predelovalne dejavnosti, in sicer 45.932 tisoč EUR oziroma 20,88 odstotkov celotne izpostavljenosti. Med tem ko drugo največjo izpostavljenost v višini 29.559 tisoč EUR oziroma 13,44 % predstavlja finančna in zavarovalniška dejavnost, od tega 1.285 tisoč EUR krediti bankam.

Geografsko pomembno je banka izpostavljena samo do pravnih in fizičnih oseb na področju Slovenije, ki predstavljajo daleč največji trg. Banka ga obravnava kot enovito geografsko področje brez izrazitih razlik, ki bi bile geografsko pogojevane in bi kot take pomembno vplivale na tveganja.

Izpostavljenost do tujih komitentov je globalno razpršena, zato ne moremo govoriti o enovitem geografskem prostoru.


29

Značilnosti predelovalne dejavnosti (20,88 % celotne izpostavljenosti)

% komitentov Bruto krediti (%)

Oslabitve in rezervacije

(%)

Neto krediti (%)

Število komitentov

Bruto krediti

Oslabitve in rezervacije

Neto krediti

Boniteta komitenta

100,00 100,00 100,00 100,00 194 68.659 22.727 45.932

A 23,20 9,74 0,26 14,44 45 6.690 59 6.630

B 18,56 8,13 0,69 11,82 36 5.585 157 5.428

C 8,76 24,54 4,65 34,38 17 16.846 1.057 15.790

D 32,47 55,46 90,51 38,11 63 38.076 20.570 17.506

E 7,22 2,12 3,89 1,24 14 1.455 883 571

N 9,79 0,01 0,00 0,01 19 6 0 6 Velikost komitenta mikro 48,97 5,11 2,31 6,49 95 3.507 526 2.981

majhno 15,98 7,91 6,37 8,67 31 5.429 1.448 3.981

srednje 8,25 12,22 8,50 14,07 16 8.393 1.932 6.461

veliko 15,98 73,09 79,99 69,68 31 50.185 18.179 32.005

brez 10,82 1,67 2,82 1,09 21 1.144 642 503


30

Pregled izpostavljenosti kreditnemu tveganju

Spodnja tabela predstavlja pregled največje izpostavljenosti po vrstah finančnih sredstev.

v tisoč EUR

2014 2013

Finančna sredstva, namenjena trgovanju (pojasnilo 24)

- dolžniški vrednosti papirji 259 241

- izvedeni finančni inštrumenti - 605

- krediti - -

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo (pojasnilo 25)

- dolžniški vrednostni papirji 33.759 21.875

- zakladne menice - 16.015

Dolžniški vrednostni papirji (pojasnilo 26.1) 145 147

Krediti bankam (pojasnilo 26.2) 1.049 1.045

Krediti strankam, ki niso banke (pojasnilo 26.3) Krediti prebivalstvu: - prekoračitve 617 2.627

- kreditne kartice 385 990

- posojilo z določeno zapadlostjo 2.297 12.704

- hipotekarno posojilo 7.453 37.712

Krediti pravnim osebam: - velika podjetja 79.096 128.894

- mala in srednje velika podjetja 53.129 97.861

- druga 74.703 129.903

Druga finančna sredstva (pojasnilo 26.4) 1.077 2.000

Druga sredstva (pojasnilo 32) 1.144 237

SKUPAJ 255.113 452.856

Garancije (pojasnilo 37) 40.812 81.170

Akreditivi (pojasnilo 37) - 1.641

Prevzete nepreklicne obveznosti – odobreni krediti in limiti (pojasnilo 37) 1.547 7.265

Prevzete nepreklicne obveznosti – upravljanje sklada Delta, premoženja strank in pokojninske družbe (pojasnilo 37)

3.682 5.355

SKUPAJ 46.041 95.431


31

Pregled kreditov po zapadlosti in oslabljenosti v tisoč EUR

2014 2013

Krediti strankam, ki niso banke

Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke

Krediti bankam

Nezapadli in neoslabljeni - 1.049

20.946

1.045

Oslabljeni:

zapadli 199.583 -

265.435 -

nezapadli 162.384 -

374.356 -

Bruto 361.967 1.049 660.737 1.045

Oslabitev (144.287) - (250.046) - Neto 217.680 1.049 410.691 1.045

Nezapadli posamično oslabljeni krediti

Pravne osebe v tisoč EUR

2014 Velika podjetja Srednja, majhna in mikro podjetja

Druge Skupaj

Individualno oslabljena posojila

65.832 34.462 42 100.336

Oslabitve (18.886) (4.761) (24) (23.671)

Poštena vrednost zastavljenega premoženja

49.059 15.224 18 64.301


Druge Skupaj

Individualno oslabljena posojila

116.117 55.181 1.166 172.464

Oslabitve (65.906) (44.978)

(3.972) (114.856)


61.811 35.396 1.156 98.363

Zapadli posamično oslabljeni krediti

Pravne osebe

v tisoč EUR


Druge Skupaj

Zapadli do 30 dni

- 2.064 - 2.064

Zapadli od 30 do 90 dni 9.003 1.882 - 10.884

Zapadli nad 90 dni 43.574 97.235 29.637 170.446

Bruto krediti 52.577 101.181 29.637 183.395

Popravki vrednosti (26.644) (60.369) (22.227) (109.240)

Neto krediti 25.933 40.812 7.410 74.155


35.446 66.505 28.527 130.477


32

v tisoč EUR


Druge Skupaj

Zapadli do 30 dni 8.129 14.498 - 22.627

Zapadli od 30 do 90 dni 6.408 4.785 - 11.193

Zapadli nad 90 dni 50.710 95.464 57.666 203.840

Bruto krediti 65.247 114.747 57.666 237.660


Neto krediti 36.000 66.489 12.638 115.127


34.732 73.604 57.173 165.509

Nezapadli skupinsko oslabljeni krediti



Druge Skupaj

Skupinsko oslabljena posojila 4.523 35.571 12.948 53.043

Popravki vrednosti (160) (1.576) (187) (1.922)


7.344 48.504 989 56.836

2013 Velika podjetja

Srednja, majhna in mikro podjetja

Druge Skupaj

Skupinsko oslabljena posojila

31.354 87.515 27.644 146.513



26.573 89.849 2.045 118.467

3.2 LIKVIDNOSTNO TVEGANJE

Način upravljanja z likvidnostjo banke se je bistveno spremenil ob uvedbi postopka nadzorovanega prenehanja poslovanja z dne 06.09.2013.

Zaradi izpolnjevanja vseh svojih obveznosti je banka takoj po 6.9.2013 začela uporabljati ELA instrument (Emergency lending assistance) oz. NPSS (Neposredno posojilo v skrajnji sili). NPSS je posojilo, ki ga odobri Banka Slovenije le ob ustreznem zavarovanju, zato je banka zanj zastavila razpoložljivo finančno premoženje primerno za operacije Evrosistema kot tudi, po merilih Banke Slovenije, drugo primerno finančno premoženje. Za nezavarovan del posojila je Vlada Republike Slovenije odobrila poroštvo Republike Slovenije. Banka Slovenije je 12. junija odstopila od omenjene pogodbe ter unovčila poroštvo republike Slovenije v višini 241 mio EUR. Banka je do konca 2014. leta Ministrstvu za finance RS že odplačala 21 mio EUR posojila oziroma likvidnostne državne pomoči. V primerjavi z maksimalno odobreno likvidnostjo v znesku 325 mio EUR banka na dan 31.12.2014 izkazuje črpanje omenjene postavke v znesku 220,5 mio EUR.

Banka na dan 31.12.2014 izkazuje 102 mio EUR likvidnostnih rezerv (stanje denarnih sredstev v višini 72 mio EUR in 30 mio EUR v visoko likvidnih državnih obveznicah), celotne še nezapadle obveznosti banke do deponentov ter najetih kreditov pri bankah pa znašajo 131 mio EUR.


33

Banka še vodi s strani Banke Slovenije predpisan model likvidnosti - količnike likvidnosti, vendar ne zagotavlja več zahtevane pokritosti virov z naložbami.

Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je ob koncu leta 2014 kotirala le še ena emisija obveznic Probanke d.d., in sicer navadna obveznica z oznako PRB10, ki zapade meseca maja 2015.

Analiza po zapadlosti

Spodnja tabela povzema izpostavljenost banke likvidnostnemu tveganju glede na pogodbene denarne tokove. Finančni inštrumenti so vključeni, upoštevaje knjigovodske vrednosti, in so razvrščeni v posamezne razrede po preostali zapadlosti.

v tisoč EUR

ZNESKI

Do 1

meseca 1 - 3

mesece 3 - 12

mesecev 1 - 5 let Nad 5 let SKUPAJ

SREDSTVA Denar v blagajni in stanje na računih pri

centralni banki

72.330 - - - - 72.330

Finančna sredstva, namenjena trgovanju

10 7 - 252 - 269

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 8.775 28.331 146 5.281 - 42.533 Krediti 6.564 15.406 40.769 157.212 219.951

Druga sredstva 14 - - - - 14

SKUPAJ FINANČNA SREDSTVA

87.693

43.744

40.915

162.745 335.097

OBVEZNOSTI

Finančne obveznosti do centralne banke - - - - - -

Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 20.295 11.684 86.437

242.766 - 361.182

Druge obveznosti 137 50

108

71 - 366

SKUPAJ FINANČNE OBVEZNOSTI 20.432

11.734 86.545

242.837 - 361.548

Neusklajenost 31.decembra 2014 67.261 32.010

(45.630)

(80.092) -

(26.451)


Skupaj finančna sredstva 43.044 34.605 90.281 153.292 159.115 480.337 Skupaj finančne obveznosti 238.237 51.995 104.267 91.754 16.172 502.425

Neusklajenost 31. decembra 2013

(195.193)

(17.390)

(13.986) 61.538

142.943

(22.088)

Izpostavljenost likvidnostnemu tveganju

Spodnja tabela povzema izpostavljenost banke likvidnostnemu tveganju na podlagi nediskontiranih bodočih tokov. v tisoč EUR

Stanje 31. 12. 2014 Do 1

meseca 1–3

mesece 3–12

mesecev 1–5 let Nad 5 let SKUPAJ Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 20.803 11.410 59.267 262.731 6.971 361.182 Druge obveznosti 139 50 108 53 16 366 SKUPAJ FINANČNE OBVEZNOSTI 20.942 11.460 59.375 262.784 6.987 361.548 Skupaj pogojne finančne obveznosti 4.094 2.768 11.278 19.712 8.189 46.041 SKUPAJ 25.036 14.228 70.653 282.496 15.176 407.589


34


Skupaj finančne obveznosti

238.281

52.191

106.418

106.040

19.800 522.729

Skupaj pogojne finančne obveznosti

15.065

12.145

20.268

32.253

24.811 104.542

SKUPAJ

253.346

64.336

126.686

138.293

44.611 627.271

3.3 TRŽNO TVEGANJE

Upravljanje in obvladovanje tržnih tveganj s ciljem omejevanja izgub, ki lahko nastanejo zaradi dejavnikov na finančnih trgih (nihanje cen vrednostnih papirjev, valutnih tečajev, obrestnih mer, cen nepremičnin), banka izvaja s spremljanjem njihovih vplivov na izpostavljenost banke, ter s postopno in preudarno odprodajo premoženja v skladu z razmerami na trgu. Banka je bila v 2014. letu na področju tržnih tveganj izpostavljena predvsem cenovnim, valutnim in obrestnim tveganjem. Najbolj neugodni dejavniki tveganja so bili še zmeraj slaba likvidnost na delniških in nepremičninskih trgih ter šibko zanimanje domačih in tujih vlagateljev za slovenska podjetja. Omenjeno zanimanje se sicer nekoliko izboljšuje.

V skladu s ciljnim prenehanjem poslovanja banka sedaj aktivnosti na področju tržnih tveganj usmerja v spremljanje omenjenih tržnih dejavnikov s ciljem maksimirati kupnine iz prodaj vseh portfeljev, na katere vplivajo tržni dejavniki (to so praktično vse aktivne bančne postavke).

V letu 2014 so bili dogodki v povezavi s tržnim tveganjem usmerjeni v odprodaje pomembnega deleža vrednostnih papirjev, tako da se te izpostavljensoti sorazmerno s planom precej hitro nižajo. v tisoč EUR

PORTFELJ/PREDMET MERJENJA OBČUTLJIVOSTI*

Stanje portfelja

Glavni dejavniki oz. spremenljivke tveganj

Sprememba spremenljivke tveganja

Vpliv na izid (dobiček/izguba)

Skupaj portfelji lastniških vrednostnih papirjev 8.639

Tečaji in likvidnost delnic

Padec tečajev za 10 % glede na trenutno vrednotenje (864)

Skupaj portfelji obveznic

33.138

Posebno pozicijsko tveganje, likvidnost obveznic ter splošna raven obrestnih mer

Odprodaje za 0,5% nižjo vrednost od trenutnega vrednotenja* (1.657)

Valutne postavke (odprte pozicije po vseh valutah)

1.858** Valutni tečaji na trgu

Neugodna spremem. vseh val. tečajev za 8 % (149)

OPOMBE:

* izbrana arbitrarna negativna sprememba je nizka, a kljub temu malo verjetna, saj pretežni del obveznic predstavljajo državne obveznice, ki zapadejo v letu 2015

** postavka predstavlja vsoto absolutnih vrednosti vseh odprtih neto valutnih pozicij

3.4 OBRESTNO TVEGANJE

Zaradi specifičnega statusa banke, izpostavljenost banke obrestnim tveganjem ni med poglavitnimi tveganji, ki jih banka spremlja.

Obrestno tveganje pomeni možnost, da zaradi spremembe tržnih obrestnih mer banka utrpi izgubo. V širšem pomenu izhaja obrestno tveganje iz obrestno občutljivih naložb, ki imajo različne zapadlosti in različno dinamiko spreminjanja obrestnih mer v primerjavi z obrestno občutljivimi obveznostmi. Na nivojih posameznih skupin produktov je obrestno tveganje tveganje padca vrednosti posameznih postavk glede na gibanja obrestnih mer na finančnih trgih.

V skladu s statusom banke, je banka v 2014. letu izkazala nenaklonjenost obrestnemu tveganju glede na področja aktivnosti, kjer obrestno tveganje v največji meri nastopa (prebivalstvo – aktiva, prebivalstvo – pasiva, gospodarstvo – aktiva, gospodarstvo – pasiva, zakladniško posli, investicijsko bančništvo). Glede na status zapiranja poslov, banka postopoma zmanjšuje že tako relativno majhno izpostavljenost obrestnemu tveganju.


35

Cenovna politika banke, da so obrestne mere na depozite nižje ter obrestne mere na kredite pa višje od tržnih obrestnih mer, je prispevala k povečanju obrestne marže z 2,58 % konec leta 2013 na 2,82 % konec leta 2014.

Obrestna izpostavljenost

Tabela predstavlja izpostavljenost banke obrestnemu tveganju. Prikazane so knjigovodske vrednosti finančnih instrumentov, razvrščene glede na obdobje, ko se v skladu s pogodbo spremeni obrestna mera oz. finančni instrument zapade.

v tisoč EUR

Do 1

meseca 1 - 3

mesece 3 - 12

mesecev 1 - 5 let Nad 5

let* Neobrestovano SKUPAJ SREDSTVA

Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki ** 51.614 2.853 - - -

17.863

72.330

Finančna sredstva, namenjena trgovanju - - - 258 -

10 268

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo - 28.331 64 4.959

405 8.775 42.534

Krediti 136.691 22.019 41.401 17.028

1.591

1.221 219.951

Druga sredstva - - - - - 13 13

SKUPAJ FINANČNA SREDSTVA 188.305

53.203

41.465 22.245

1.996

27.882 335.096

OBVEZNOSTI

Finančne obveznosti do centralne banke - - - - - - - Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 20.931 23.299 105.722 209.703

405

1.122 361.182

Druge obveznosti - - - - -

366

366

SKUPAJ FINANČNE OBVEZNOSTI 20.931

23.299

105.722

209.703

405

1.488

361.548


167.374 29.904

(64.257)

(187.458)

1.591

26.394

(26.452)


Skupaj finančna sredstva 259.563 32.135 93.994 64.855 1.232

28.558 480.337

Skupaj finančne obveznosti 234.829 67.833 157.611 35.255

657

6.240 502.425

Neusklajenost 31. decembra 2013 24.734

(35.698)

(63.617) 29.600 575

22.318

(22.088)

*v razredu nad 5 let banka prikazuje pogodbne spremembe obrestnih mer in glede na postopno prenehanje poslovanja banke

do leta 2016 se pričakuje, da bo izpostavljenost do takrat vnovčena ali prenesena.

Povprečna efektivna obrestna mera %

2014 2013

EUR CHF USD EUR CHF USD

Sredstva

Denar in stanja na računih pri Banki Slovenije -0,14 0,02 0,02 0,63 - -

Krediti bankam 8,79 - - 4,64 - -

Krediti strankam, ki niso banke: - družbe 6,14 - - 5,80 - - - fizične osebe 5,20 - - 4,00 - -

Obveznosti

Vloge in krediti bank 1,74 - - 2,07 - -

Vloge in krediti strank, ki niso banke: - vloge na vpogled 0,19 0,10 0,09 0,28 0,09 0,10 - vezane vloge 4,50 0,70 0,15 4,19 0,65 1,01

Druge vloge Izdani dolžniški vrednostni papirji 6,10 - - 6,10 - -


36

3.5 VALUTNO TVEGANJE

Valutno tveganje predstavlja potencialno izgubo, ki izhaja iz naslova neusklajene devizne podbilance in nestanovitnosti deviznih tečajev.

Banka izvaja politiko rednega upravljanja z valutnim tveganjem, ki obsega redno spremljanje in merjenje neto valutne pozicije banke, načrtovanje in ocenjevanje pričakovanih in morebitnih dogodkov, ki lahko vplivajo na povečanje izpostavljenosti banke valutnemu tveganju, ter sprejemanje ustreznih ukrepov za obvladovanje valutnega tveganja.

Banka izračunava izpostavljenost valutnemu tveganju v skladu s Sklepom o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic, predpisanim s strani Banke Slovenije, in zagotavlja ustrezno višino kapitala za valutna tveganja. Podatke za merjenje izpostavljenosti valutnemu tveganju zajema banka iz podatkovnega skladišča.

Banka sledi politiki, s katero na agregatni ravni vzdržuje zaprto pozicijo po posameznih valutah.

Model merjenja izpostavljenosti tveganjem temelji na sistemu limitov, ki omejujejo velikost skupne neto

pozicije v tuji valuti kot tudi izpostavljenosti do posameznih valut.

Predstavitev izpostavljenosti po valutah

Analiza finančnih instrumentov glede na izpostavljenost banke valutnemu tveganju na dan 31. decembra 2014 je prikazana v naslednji tabeli:

v tisoč EUR

EUR Druge SKUPAJ SREDSTVA

Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 71.768 562 72.330

Finančna sredstva, namenjena trgovanju 260 8 268 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 42.534 - 42.534

Krediti 218.912 1.039 219.951 Druga sredstva 13 - 13

SKUPAJ FINANČNA SREDSTVA 333.487 1.609 335.096

OBVEZNOSTI

Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 360.814 368 361.182 Druge obveznosti 366 - 366

SKUPAJ FINANČNE OBVEZNOSTI 361.180 368 361.548

Neusklajenost 31. decembra 2014 (27.693) 1.241 (26.452)


Skupaj finančna sredstva 474.322 6.015 480.337 Skupaj finančne obveznosti 501.121 1.304 502.425

Izvedeni finančni instrumetni - - (1.490)



37

3.6 KAPITALSKO TVEGANJE

3.6.1 Upravljanje kapitalskega tveganja

Banka v obdobju postopnega prenehanja delovanja sledi glavnemu cilju doseganja pozitivnega kapitalskega količnika, ki zagotavlja pozitivni kapital in s tem poplačilo vseh upnikov. V času od ugotovitve morebitnih novih izgub ali negativnega kapitala se po potrebi identificira višina morebitne potrebne dodatne dokapitalizacije s strani države, vse do prenehanja delovanja banke. Evropska Komisija je na podlagi odločbe z dne 18.12.2013 potrdila državno dokapitalizacijo Probanke v skladu s predloženim načrtom finančnega prestrukturiranja v višini do 236 mio EUR do konca leta 2016. Republika Slovenija je dokapitalizirala Probanko v višini 176 milijonov evrov v decembru 2013. Do zaključka nadzorovane likvidacije pa ima Republika Slovenija v skladu s načrtom finančnega prestrukturiranja na voljo še 60 milijonov sredstev za dokapitalizacijo Probanke. Banka je za obdobje do prenehanja delovanja pripravila kapitalski plan, ki sledi zgoraj omenjenim ciljem.

3.6.2 Kapital in kapitalska ustreznost

V skladu s postopki postopnega prenehanja poslovanja banka ob koncu leta 2014 ne razpolaga z zadostnim kapitalom za zagotavljanje kapitalske ustreznosti, kot je zahtevana za trajno delujoče banke. Kapital za pokrivanje kapitalskih potreb, upoštevaje vse zakonsko predpisane odbitne postavke, je pozitiven, količnik kapitalske ustreznosti znaša 0,11 %, količnik temeljnega kapitala je prav tako 0,11 %.

3.6.3 Informacije o posameznih kategorijah kapitala in lastnosti njihovih sestavin Kapital banke je izračunan kot vsota temeljnega kapitala in dodatnega kapitala I (dodatnega kapitala II banka nima). Pri tem se upoštevajo odbitne postavke, ki se odštevajo od posameznih kategorij kapitala. Banka pri izračunu kapitala upošteva predpisana razmerja in omejitve med posameznimi kategorijami.

Sestavine temeljnega kapitala: • vplačan osnovni kapital, • kapitalske rezerve, • rezerve in zadržani dobički, za katere se predvideva, da bodo ostali sestavina kapitala in ne bodo razdeljeni, • hibridni instrumenti temeljnega kapitala iz prehodnega obdobja.

Sestavine temeljnega kapitala se zmanjšajo za odbitne postavke: • lastne delnice, prejete v zavarovanje, • negativni izid med letom, • presežki iz prevrednotenja, • neopredmetena dolgoročna sredstva. Gibanje količnikov kapitalske ustreznosti, količnikov temeljnega kapitala (Tier 1) in količnikov najkvalitetnejšega temeljnega kapitala (Core Tier 1) v letih 2011 do 2014 izraženo v odstotkih:

2014 2013 2012 2011

Količnik kapitalske ustreznosti 0,11 0,04 8,33 12,42

Količnik temeljnega kapitala (Tier 1) 0,11 0,04 5,53 9,06

Količnik najkvalitetnejšega temeljnega kapitala (Core Tier 1) 0,11 0,04 5,16 8,74


38

Posamezne kategorije izračuna regulatornega kapitala banke so predstavljene v nadaljevanju: v tisoč EUR

2014 2013

TEMELJNI KAPITAL 1.068 2.634

Vplačani osnovni kapital 5.500 5.500

Lastne delnice, prejete v zavarovanje - -

Kapitalske rezerve - -

Rezerve in zadržani dobiček ali izguba (3.981) (2.159)

Presežki iz prevrednotenja (PP) – bonitetni filtri (19) (16)

Hibridni instrumenti iz prehodnega obdobja, brez spodbud za izplačilo

(nekumulativne prednostne delnice) – 4. odst. 34. člena sklepa o kapitalu - -

Ostale odbitne postavke temeljnega kapitala (432) (691)

- Neopredmetena dolgoročna sredstva (432) (552)

- Ocena prilagoditev za finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti 0 (139)

Banka v dodatnem kapitalu I upošteva 80 % zneska pozitivnih učinkov iz prevrednotenja v zvezi z delnicami in

deleži, razpoložljivimi za prodajo in izkazanimi po pošteni vrednosti.

v tisoč EUR

2014 2013

DODATNI KAPITAL 189 112

Prevrednotovalni popravki 189 112

Prednostne delnice (kot dodatni kapital I) - -

Podrejeni dolg – diskontirana vrednost, upoštevaje omejitev - -

V skladu z odločbo Banke Slovenije so z dnem 18.12.2013 v celoti prenehale vse kvalificirane obveznosti banke do vseh upnikov banke iz naslova podrejenih terjatev. S tem banka po stanju na 31.12.2014 nima več podrejenega dolga, ki bi se upošteval pri izračunu dodatnega kapitala.

Banka izkazuje -874 tisoč EUR odbitnih postavk od temeljnega in dodatnega kapitala, iz naslova presežka naložb v druge kreditne ali finančne institucije. Kapital za namene kapitalske ustreznosti tako znaša 381 tisoč EUR. Vse sestavine temeljnega in dodatnega kapitala izpolnjujejo predpisane pogoje za kapital za izračun kapitalskih potreb.

Znesek kapitalskih zahtev za kreditna, tržna in operativna tveganja v tisoč EUR

2014 2013

Kreditno tveganje, tveganje nasprotne stranke 24.442 36.496

Enote centralne ravni države ali centralne banke - -

Enote regionalne ali lokalne ravni držav 197 417

Osebe javnega sektorja 12 2

Institucije 323 332

Podjetja 5.560 8.867

Bančništvo na drobno 274 3.722

Zavarovano z nepremičninami 1.112 6.412

Zapadle postavke 11.628 2.534

Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 2.221 11.060

Naložbe v investicijske sklade 52 110

Ostale izpostavljenosti 3.063 3.051

Tveganje poravnave - -

Kapitalske zahteve za tržna tveganja – skupaj 180 456

Dolžniški finančni instrumenti - -

Lastniški finančni instrumenti - -

Tuje valute 180 456

Operativno tveganje 2.712 2.712

SKUPAJ 27.334 39.664


39

3.6.4 Ciljna raven kapitalske ustreznosti

Banka v obdobju postopnega prenehanja delovanja sledi glavnemu cilju doseganja pozitivnega kapitalskega količnika, kar pomeni vzdrževanje pozitivniga zneska kapitala in s tem poplačilo vseh upnikov.

V skladu s strani EK potrjenim načrtom finančnega prestrukturiranja je predvidena tudi dokapitalizacija s strani države v primeru, da bi v postopku postopnega prenehanja poslovanja banke prišlo do dodatnih izgub ali negativnega kapitala.

4 POŠTENA VREDNOST FINANČNIH SREDSTEV IN FINANČNIH OBVEZNOSTI

Tabela prikazuje knjigovodske zneske ter poštene vrednosti finančnih sredstev in obveznosti.

v tisoč EUR

Knjigovodska vrednost Poštena vrednost

2014 2013 2014 2013

SREDSTVA

Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah

72.330 12.863 72.330 12.863

Finančna sredstva, namenjena trgovanju 268 1.081 268 1.081

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 42.534 52.504 42.534 52.397

Dolžniški vrednostni papirji 145 147 270 147

Krediti bankam 1.049 1.045 1.049 1.045

Krediti strankam, ki niso banke 217.680 410.691 204.076 410.726

Druga finančna sredstva 1.077 2.000 1.077 2.000

Druga sredstva 15.297 15.222 15.297 15.222

SKUPAJ FINANČNA SREDSTVA 350.380 495.553 336.901 495.481

OBVEZNOSTI

Vloge bank in centralnih bank - 165.325 - 165.325

Vloge strank, ki niso banke 74.507 217.608 75.719 219.848

Krediti bank 56.631 103.476 56.631 103.476

Krediti strank, ki niso banke 220.532 50 220.532 50

Druge finančne obveznosti 1.122 5.831 1.122 5.831

Izdani vrednostni papirji 8.390 9.727 8.390 9.727

Rezervacije 3.626 7.631 3.626 7.631

Druge obveznosti 366 408 366 408

SKUPAJ FINANČNE OBVEZNOSTI 365.174 510.056 366.386 512.296

Krediti bankam in krediti strankam, ki niso banke

Krediti strankam, ki niso banke, so izkazani v neto zneskih z upoštevanjem slabitev. Njihova poštena vrednost je določena na osnovi diskontiranih denarnih tokov, pri čemer je razobrestitev izvedena na osnovi tržnih obrestnih mer. Vloge strank, ki niso banke Poštena vrednost vlog na vpogled je vrednost, ki je izkazana na zadnji dan poročevalskega leta. Poštena vrednost drugih vlog z določeno zapadlostjo je ugotovljena na osnovi denarnih tokov, diskontiranih z uporabo obrestnih mer, ki so veljale ob koncu posameznega leta za depozite podobnih ročnosti.


40

Krediti bank in Krediti strank, ki niso banke Glavnina kreditov bank so dolgovi do tujih bank, sklenjeni z variabilno obrestno mero (EURIBOR). Razlike v izkazanih zneskih in poštenih vrednostih so nepomembne. Krediti strank, ki niso banke izkazuje koriščenje likvidnostnega posojila, ki ga je banki zagotovilo Ministrstvo za finance. Sklenjena obrestna mera odraža tržne razmere, tako razlika med pošteno vrednostjo in izkazanim zneskom ni pomembna. Poštene vrednosti finančnih instrumentov Banka vrednoti svoje naložbe v vrednostne papirje v skladu z internim Pravilnikom o vrednotenju vrednostnih papirjev. Kot standard vrednosti se uporablja poštena tržna vrednost. Pri ocenjevanju vrednosti podjetja banka uporablja tri pristope: statični, dinamični in primerjalni.

Poštene vrednosti naložb se ugotavljajo na treh ravneh:

Raven 1: V raven 1 se razvrščajo naložbe v lastniške in dolžniške vrednostne papirje, ki kotirajo na organiziranem trgu vrednostnih papirjev in katerih poštena vrednost je enaka tržni ceni.

Raven 2: Za ugotavljanje poštene vrednosti naložb, razvrščenih v drugo raven, banka uporablja primerjalne modele, ki temeljijo na primerjavi ocenjevanega podjetja s primerljivim podjetjem, ki ima tržno ceno, na osnovi multiplikatorjev vrednosti. Glavna modela sta model primerljivih podjetij na borzi in model primerljivih transakcij.

Kot vhodni podatek v uporabljen model banka upošteva značilnosti poslovanja skupine primerljivih podjetij, katerih delnice kotirajo na organiziranem trgu vrednostnih papirjev. Značilnosti poslovanja izbranih primerljivih podjetij na borzi se v modelu odrazijo preko multiplikatorjev vrednosti in se uporabijo pri določanju poštene vrednosti ocenjevane naložbe.

Raven 3: Za določanje poštene vrednosti naložb na tretji ravni banka uporablja:

Statični pristop, ki ne upošteva prihodnjega poslovanja podjetij in izhaja predvsem iz prilagojenih knjigovodskih vrednosti. Uporaben je predvsem pri podjetjih, kjer gre za ocenjevanje vrednosti večinskega deleža in ali je takšno podjetje vredno več, če ne posluje. Glavna modela sta model neto vrednosti aktive in model likvidacijske vrednosti. Vhodni podatki v model so izključno netržne narave.

Dinamični model temelji na predvidenem poslovanju podjetja v prihodnosti in učinkih, ki jih bo ustvaril za investitorja. Glavni model je model diskontiranih bodočih denarnih tokov, ki temelji predvsem na netržnih vhodnih podatkih.

Spodnja tabela prikazuje vrednost finančnih instrumentov, ki so merjeni po pošteni vrednosti, glede na raven meritve poštene vrednosti:

v tisoč EUR

31. 12. 2014 Raven 1 Raven 2 Raven 3 SKUPAJ


31.453 - 11.081 42.534


268 - - 268

SKUPAJ 31.721 - 11.081 42.802



40.443 - 12.061 52.504


360 - 721 1.081

SKUPAJ 40.803 - 12.782 53.585


41

Spodnja tabela prikazuje gibanje finančnih sredstev, ki so merjena po pošteni vrednosti, v skladu z ravnijo 3:

Finančna sredstva,

razpoložljiva za prodajo Finančna sredstva,

namenjena trgovanju

Otvoritev 1. 1. 2014 12.061 721

Pridobitev 4.855 - Prenos med kategorijami - -

FI, prerazvrščeni v raven 3 - - FI, prerazvrščeni iz ravni 3 - -

Učinek vrednotenja, pripoznan v izkazu poslovnega izida

(5.613) -

Odtujitev (221) (721)

Stanje 31. 12. 2014 11.081 -

Otvoritev 1. 1. 2013 30.005 6.055

Pridobitev 3.837 - Prenos med kategorijami - (4.055)

FI, prerazvrščeni v raven 3 11.356 -

FI, prerazvrščeni iz ravni 3 (9.777) -

Učinek vrednotenja, pripoznan v izkazu poslovnega izida

(22.634) (276)

Odtujitev (726) (1.003)

Stanje 31. 12. 2013 12.061 721

5 POMEMBNE RAČUNOVODSKE PRESOJE IN OCENE

V določenih primerih je pri sestavi računovodskih izkazov potrebno izvesti presoje, ki pomembneje vplivajo na zneske, ki so pripoznani.

5.1 Izgube zaradi oslabitev pri kreditih in terjatvah strankam, ki niso banke

Kredite in terjatve strankam, ki niso banke, banka redno presoja, najmanj ob koncu posameznega četrtletja. Pri določanju, ali je ugotovljeno slabitev potrebno pripoznati v izkazu poslovnega izida, banka ugotavlja, ali obstajajo dokazi in podatki, ki podpirajo oceno zmanjšanja pričakovanih denarnih tokov posameznega kredita. Takšni dokazi vključujejo pridobljene podatke, ki nakazujejo, da je prišlo do neugodnih sprememb v plačilni sposobnosti določene skupine kreditojemalcev. Poslovodstvo banke uporablja ocene na podlagi izkušenj o izgubah iz preteklosti za skupine ali posamezne kreditojemalce s podobnimi kreditnimi tveganji. Banka redno preverja metodologijo določanja slabitev z namenom zmanjševanja razlik ocenjenih in dejanskih izgub.

5.2 Slabitve investicijskih vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo

Banka ugotavlja slabitve vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo, v primeru pomembnih padcev poštenih vrednosti posameznega vrednostnega papirja pod nakupne vrednosti.Pomembno in (ali) dolgotrajno zmanjšanje poštene vrednosti finančnega instrumenta pod njegovo nabavno vrednost lahko predstavlja nepristranski dokaz o oslabitvi. Za obdobje dolgotrajnešega zmanjšanja poštene vrednosti kapitalskih instrumentov banka upošteva obdobje največ 9 mesecev od dneva, ko se je poštena vrednost prvič zmanjšala pod njihovo nabavno in je ostala nižja celotno obdobje 9 mesecev. Za pomembno zmanjšanje poštene vrednosti teh instrumentov banka upošteva 40% (ali nižje) znižanje poštene vrednosti glede na njihovo prvotno nabavno vrednost.

5.3 Davek iz dohodka

Banka je obdavčena na podlagi davčne zakonodaje, veljavne v Sloveniji. Razlage davčnih predpisov, na podlagi katerih banka ugotavlja terjatve in obveznosti iz naslova davka iz dohodka, lahko v določenih primerih odstopajo od obveznosti ali terjatev, ki so bile ugotovljene na podlagi davčne kontrole. V takšnih primerih razlike vplivajo na ugotovljene davčne obveznosti v obdobju, ko so ugotovljene.


42

6 POROČILO PO PODROČJIH (POSLOVNA PODROČJA)

31. 12. 2014 Finančni

trgi Poslovna

mreža Pravne osebe

Skupaj

Zunanji prihodki

Prihodki iz obresti 749 1.459 14.875 17.083

Odhodki iz obresti (4.013) (3.589) (3.344) (10.946)

Čiste obresti (3.264) (2.130) 11.531 6.137

Čiste opravnine 101 487 1.699 2.287

Dividende - - 536 536

Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida

10.914 (1.456) 2.129 11.587

Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju

9 2 371 382

Dobički/izgube iz fin. sred. in (obv.), pripoz. po pošteni vrednosti 90 - - 90

Drugi prihodki 397 25 (623) (201)

Notranji prihodki 10.007 3.242 (13.249) 0

Skupaj prihodki področja 18.254 170 2.394 20.818

Dobiček/izguba iz rednega poslovanja 2.310 (630) (3.502) (1.822)

Davek iz dohodka 0

Dobiček/izguba poslovnega leta (1.822)

Področna sredstva 104.714 11.643 222.646 339.003

Nedodeljena sredstva 28.161

Skupaj sredstva 367.164

Področne obveznosti 226.003 56.256 78.923 361.182

Nedodeljene obveznosti 5.982

Skupaj obveznosti 367.164

Oslabitve in rezervacije 2.859 (212) 9.593 12.240

Amortizacija 209 332 452 993

Investicijska vlaganja - - 72 72

31. 12. 2013 Finančni

trgi Poslovna

mreža Pravne osebe

Skupaj

Zunanji prihodki

Prihodki iz obresti 4.800 2.446 23.152 30.398


Čiste obresti (1.521) (6.697) 13.409 5.191


Dividende 94 - 400 494

Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida

143 6.548 41.257 47.948

Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju

21 10 (492) (461)

Dobički/izgube iz fin. sred. in (obv.), pripoz. po pošteni vrednosti - - (649) (649)

Drugi prihodki - (68) (383) (451)

Notranji prihodki 7.455 9.745 (17.200) 0

Skupaj prihodki področja 6.307 10.432 39.472 56.211

Dobiček/izguba iz rednega poslovanja 5.180 2.369 (221.384) (213.835)

Davek iz dohodka (10.619)

Dobiček/izguba poslovnega leta (224.454)


43





Nedodeljene obveznosti 408


Oslabitve in rezervacije 45.126 4.398 207.319 256.843

Amortizacija 165 509 682 1.355

Investicijska vlaganja - 10 409 419


44

7 PRIHODKI IZ OBRESTI IN PODOBNI PRIHODKI

v tisoč EUR

2014 2013

Prihodki po vrsti sredstev Krediti strankam, ki niso banke 16.386 25.581

Dolžniški vrednostni papirji 606 4.721 Denar in krediti bankam in drugim 91 96

SKUPAJ 17.083 30.398

8 ODHODKI OD OBRESTI IN PODOBNI ODHODKI

v tisoč EUR

2014 2013

Odhodki po vrsti sredstev

Vloge bank in drugih strank 4.155 18.640 Krediti bank in drugih 6.274 3.859

Izdani vrednostni papirji 516 2.708

SKUPAJ 10.946 25.207

9 PRIHODKI IZ DIVIDEND

v tisoč EUR

2014 2013

Dividende iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 536 494

SKUPAJ 536 494

10 PRIHODKI IZ OPRAVNIN (PROVIZIJ)

v tisoč EUR

2014 2013

Od plačilnega prometa 1.552 2.733 Od danih jamstev 610 1.131

Za druge storitve 280 343 Od upravljanja premoženja 47 258

Od posredniških in komisijskih poslov 84 158 Od kreditnih poslov 31 114

SKUPAJ 2.603 4.737

11 ODHODKI ZA OPRAVNINE (PROVIZIJE)

v tisoč EUR

2014 2013

Za plačilni promet 163 260

Za borzne posle in druge posle z vrednostnimi papirji 66 129 Za bančne storitve 36 99

Za posredniške in komisijske posle 36 87 Za druge storitve 17 23

SKUPAJ 317 598


45

12 REALIZIRANI DOBIČKI/IZGUBE IZ FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, KI

NISO MERJENI PO POŠTENI VREDNOSTI SKOZI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

v tisoč EUR

2014 2013

Čisti dobički/izgube iz lastniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo 10.307 (122)

Čiste izgube iz dolžniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo 216 (5) Čisti dobiček iz finančnih sredstev v posesti do zapadlosti - 1.900

Čisti dobički iz finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti 391 47.210 Čiste izgube iz drugih finančnih sredstev in obveznosti (6) -

Čisti dobički/ izgube iz kreditov 679 (1.035)

SKUPAJ 11.587 47.948

13 ČISTI DOBIČKI/IZGUBE IZ FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, NAMENJENIH TRGOVANJU

v tisoč EUR

2014 2013

Čisti dobički/izgube iz trgovanja z lastniškimi vrednostnimi papirji Nerealizirani dobički / izgube 2 (683)

Realizirani dobički 3 2 Čiste izgube iz trgovanja z dolžniškimi vrednostnimi papirji

Nerealizirani dobički/izgube 18 (2) Realizirani dobički/izgube - (1)

Dobički, zmanjšani za izgube pri kupoprodaji deviz 20 94 Dobički iz izvedenih finančnih instrumentov 339 129

SKUPAJ 382 (461)

14 ČISTI DOBIČEK/IZGUBA IZ FINANČNIH SREDSTEV IN (OBVEZNOSTI), PRIPOZNANIH PO POŠTENI VREDNOSTI SKOZI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

v tisoč EUR

2014 2013

Čisti dobički/ izgube iz finančnih sredstev 90 (649)

SKUPAJ 90 (649)

15 ČISTI DOBIČKI/IZGUBE IZ TEČAJNIH RAZLIK

v tisoč EUR

2014 2013

Dobički / izgube, zmanjšani za izgube pri preračunu sredstev in obveznosti 100 (90)

SKUPAJ 100 (90)

16 ČISTI DOBIČKI/IZGUBE IZ ODPRAVE PRIPOZNANJA SREDSTEV BREZ

NEKRATKOROČNIH SREDSTEV V POSESTI ZA PRODAJO

v tisoč EUR

2014 2013

Dobički Dobički pri odpravi pripoznanja opredmetenih osnovnih sredstev 146 35

Dobički pri odpravi pripoznanja drugih sredstev, razen sredstev v posesti za prodajo 13 7

Izgube Izgube pri odpravi nepremičnin, prevzetih za poplačilo terjatev (374) -

Izgube pri odpravi pripoznanja opredmetenih osnovnih sredstev (2) (58) Izgube ob prodaji opredmetenih osnovnih sredstev (198) -

Izgube pri odpravi pripoznanja neopredmetenih osnovnih sredstev - (57) Izgube pri odpravi pripoznanja investicij v teku (9) -

SKUPAJ (424) (73)


46

17 DRUGI ČISTI POSLOVNI DOBIČKI/IZGUBE

v tisoč EUR

2014 2013

Dobički Prihodki iz naslova najemnin 286 272

Drugi poslovni prihodki 515 181 Izgube

Davki in prispevki (345) (637) Članarine (37) (65)

Drugi poslovni odhodki (295) (39)

SKUPAJ 124 (288)

18 ADMINISTRATIVNI STROŠKI

v tisoč EUR

2014 2013 Administrativni stroški

Stroški dela 6.715 8.310 Stroški materiala 367 515 Stroški storitev 2.325 3.023 SKUPAJ 9.407 11.848

Stroški dela Bruto plače 5.230 6.425

Dajatve na bruto plače 861 1.014

Drugi stroški dela 624 871 6.715 8.310 Stroški materiala

Stroški materiala 367 515 367 515 Stroški storitev

Vzdrževanje osnovnih sredstev 581 607

Notarske, odvetniške in svetovalne storitve 332 687 Stroški v povezavi z uporabo nepremičnin 260 280

Telefonske, poštne, internet storitve 245 301 Revidiranje, nadzor BS in letno poročilo 122 110

Varovanje premoženja in prevoz gotovine 117 121 Stroški zaposlencev 98 96

Zavarovanje 87 116 Druge storitve za plačilne kartice 84 116

Najemnine 80 98 Usposabljanje in izobraževanje 14 30

Reprezentanca 8 17 Reklamne storitve in sponzorstvo 1 176

Druge storitve 296 269

2.325 3.023

Stroški revidiranja

V banki opravlja revizijo računovodskih izkazov za leto 2014 revizijska družba Ernst & Young d.o.o. Pogodbena vrednost skupaj z davkom znaša 59.780 eur (za 2013 enako: družba E&Y pogodbena vrednost 59.780 eur).

19 AMORTIZACIJA

v tisoč EUR

2014 2013

Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev 832 1.197

Amortizacija neopredmetenih osnovnih sredstev 161 158

SKUPAJ 993 1.355


47

20 REZERVACIJE

v tisoč EUR

2014 2013

Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev (pojasnilo 34.b) (22) (622) Rezervacije za reorganizacijo (pojasnilo 34.b) 97 1.901

Rezervacije za zunajbilančne obveznosti (pojasnilo 34.c) (3.534) 8.057

SKUPAJ (3.459) 9.336

21 OSLABITVE

v tisoč EUR

2014 2013

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo (pojasnilo 25.c ) 5.957 33.980 Dolžniški vrednostni papirji (pojasnilo 26.1) - 272 Krediti strankam, ki niso banke (pojasnilo 26.3.b) 2.862 172.172

Oslabitev naložb v kapital odvisnih družb (pojasnilo 31) 4.587 10.874 Druge terjatve merjene po odplačni vrednosti (pojasnilo 26.4.b) 1.102 995

Oslabitve za obrestne in provizijske terjatve 455 3.967 Druga sredstva 736 25.247

SKUPAJ 15.699 247.507

22 DAVEK IZ DOHODKA PRAVNIH OSEB IZ REDNEGA POSLOVANJA

v tisoč EUR

2014 2013

Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja - -

Odloženi davek iz rednega poslovanja - (10.619)

- (10.619)

Izguba pred obdavčitvijo (1.822) (212.033)

Davek obračunan po 17% davčni stopnji 310 36.046 Davek od davčno nepriznanih odhodkov (1.828) -

Davek od prihodkov, izvzeti iz obdavčitve 72 - Nepripoznani davek iz naslova davčne izgube (2.320) (36.046)

Davek od davčno priznanih odhodkov 3.766 - Odprava pripoznanja odloženih davkov - (10.619)

SKUPAJ - (10.619)

23 DENAR V BLAGAJNI, STANJE NA RAČUNIH PRI CENTRALNI BANKI IN VPOGLEDNE

VLOGE PRI BANKAH

v tisoč EUR

2014 2013

Gotovina v blagajni 825

2.407 Vloge pri centralni banki

- poravnalni račun pri centralni banki, zmanjšan za znesek obvezne rezerve 50.729

6.775

- poravnalna jamstvena shema 885

713

Vpogledne vloge pri drugih bankah 19.891 2.969

SKUPAJ 72.330

12.863


48

24 FINANČNA SREDSTVA, NAMENJENA TRGOVANJU

a) Razčlenitev po vrstah finančnih sredstev, namenjenih trgovanju

v tisoč EUR

2014 2013

Delnice in deleži 9

235

Dolžniški vrednostni papirji (obveznice) 259

241

Krediti - -

Izvedeni finančni instrumenti -

605

SKUPAJ 268

1.081

b) Izvedeni finančni instrumenti

v tisoč EUR

pogodbena vrednost

poštena vrednost

31.12.2014 sredstva obveznosti

Terminske pogodbe - - -

31.12.2013

Terminske pogodbe (pojasnilo 37.b)

9.111 605 -

c) Pregled uvrstitve na borze vrednostnih papirjev

v tisoč EUR

2014 2013

Lastniški vrednostni papirji

Kotirajoči

9

119

Nekotirajoči -

116 Dolžniški vrednostni papirji

Kotirajoči

259

241

Izvedeni finančni inštrumenti

-

605

SKUPAJ 268

1.081

d) Prerazvrščena finančna sredstva v tisoč EUR

znesek prerazvrstitve

knjigovodska vrednost

poštena vrednost

Finančna sredstva, prerazvrščena v letu 2011

Finančna sredstva, namenjena trgovanju, prerazvrščena v skupino

finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 350 405 405

SKUPAJ 350 405 405


49

Učinki v tisoč EUR

2014

izkaz poslovnega

izida

prevrednotovalni

popravek kapitala

Učinek, če finančno sredstvo ne bi bilo prerazvrščeno

Finančna sredstva, namenjena trgovanju, prerazvrščena

v skupino finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 82 (82)

SKUPAJ 82 (82)

Realizirani učinki


v skupino finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 564 -

SKUPAJ 564 -

25 FINANČNA SREDSTVA, RAZPOLOŽLJIVA ZA PRODAJO

a) Razčlenitev po vrstah finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo

v tisoč EUR

2014 2013

Lastniški vrednostni papirji 8.775

14.614

Dolžniški vrednostni papirji

- zakladne menice RS -

16.015

- obveznice RS 28.331

5.446

- obveznice tujih držav 2.161

3.322

- obveznice bank 255

10.176

- obveznice drugih izdajateljev 3.012

2.931

SKUPAJ 42.534

52.504

b) Pregled uvrstitve na borze vrednostnih papirjev

v tisoč EUR

2014 2013


Kotirajoči 155

5.015

Nekotirajoči 8.620

9.599

Dolžniški vrednostni papirji Kotirajoči 31.152 19.268

Nekotirajoči 2.607

2.607

Zakladne menice -

16.015

SKUPAJ 42.534

52.504


50

c) Gibanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo

LASTNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI

v tisoč EUR

2014 2013

Stanje 1. januarja 14.614

40.097

Pridobitev 4.855

4.321

Prenos med kategorijami -

4.055

Neto vrednotenje (pojasnilo 36.3) 10.069

425

Prodaja (14.801)

(2.281)

Trajne oslabitve (pojasnilo 21) (5.957)

(31.993)

Tečajne razlike (5)

(10)

Stanje 31. decembra 8.775

14.614

DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI

v tisoč EUR


42.825 Prerazporeditev iz skupine do zapadlosti 12.597

Pridobitev 29.241

33.789

Neto vrednotenje (pojsanilo 36.3) 165

(209)

Prodaja (28.659)

(27.237)

Zapadlost (5.471)

(22.672)

Trajne oslabitve (pojasnilo 21) -

(1.987)

Natečene obresti 630

813

Učinek diskontiranja (37)

(29)


37.890

d) Prerazvrščena finančna sredstva

v tisoč EUR

znesek

prerazvrstitve knjivodska vrednost

poštena vrednost

Finančna sredstva prerazvrščena v letu 2008 Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo prerazvrščena v

skupino kreditov 2.792 145 270

SKUPAJ stanje 31. 12. 2014 2.792 145 270

Učinki

v tisoč EUR

2014 izkaz poslovenega

izida prevrednotovalni popravek

kapitala Učinek, če finančno sredstvo ne bi bilo prerazvrščeno

Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo prerazvrščena v skupino kreditov - 125

SKUPAJ

- 125


51

26 KREDITI

26.1 Dolžniški vrednostni papirji

Razčlenitev po ročnosti

v tisoč EUR

2014 2013

Dolgoročni 2.769

2.771

Popravki vrednosti (2.624)

(2.624)

SKUPAJ 145

147

Gibanje popravkov za dolžniške vrednostne papirje

v tisoč EUR

2014 2013


2.352 Prenos popravkov za obresti med dolžniške vrednostne papirje -

-

Oblikovane oslabitve (pojasnilo 21) -

272

Ukinjenene oslabitve - -

Ukinjene oslabitve - prodaja - -


2.624

26.2 Krediti bankam


v tisoč EUR

2014 2013

Dolgoročni 1.046

1.043

Kratkoročni 3 2

SKUPAJ 1.049

1.045

26.3. Krediti strankam, ki niso banke

a.) Razčlenitev po vrstah v tisoč EUR 2014 2013

Krediti prebivalstvu

- hipotekarni krediti 12.668 43.243

- potrošniški krediti 1.635 11.668

- prekoračitve 749 2.791

- kreditne kartice 393 1.008

Krediti pravnim osebam

- velika podjetja 125.093 224.379

- mikro, majhna in srednje velika podjetja 167.433 253.345

- druga* 42.986 107.913

Finančni najem 11.463 17.770

Nezasluženi finančni prihodki (453) (1.380)

Popravki vrednosti (144.287) (250.046)

SKUPAJ 217.680 410.691

* Krediti podjetjem za katera v uradnih evidencah ni oznake o velikosti, so uvrščeni med druga podjetja.


52

b.) Gibanje popravkov za kredite strankam, ki niso banke

v tisoč EUR

2014 2013


103.120

Prenos popravkov med druge terjatve (1.506) -

Oblikovane oslabitve (pojasnilo 21) 23.757

194.557

Ukinjenene oslabitve (pojasnilo 21) (20.895)

(22.385)

Konverzija v naložbe (15.190)

(8.495)

Odpisi kreditov (1.026)

(16.766)

Prodaja kreditnih terjatev (90.886) -


15


250.046

c.) Finančni najem

v tisoč EUR

2014 2013

Do enega leta 2.890

5.151

Od 1-5 let 7.914

10.698

Nad 5 let 659

1.921

Nezasluženi finančni prihodki (452)

(1.380)

SKUPAJ 11.011

16.390

Zavarovanja kreditov: pregled premoženja v zastavi (v tisoč EUR) Hipoteke – nepremičnine Vrednostni papirji* Depoziti 31. 12. 2014 224.672 9.354 2.493

31. 12. 2013 372.478 19.510 8.652

* VP, ki jih banka oceni kot primerne za zavarovanje svojih naložb.

Zgornja tabela prikazuje pošteno vrednost premoženja v zastavi.

Ocena poštene vrednosti nepremičnin je bila narejena na osnovi cenitev, kjer je banka posamezni nepremičnini določila tudi diskont na ocenjeno vrednost s strani cenilca in/ali Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS). Banka ocenjuje, da so vrednosti nepremičnin določene s strani cenilcev praviloma previsoke, zato so bile le-te glede na poznavanje nepremičnine znižane (diskontirane), hkrati pa v nobenem primeru niso bile ocene cenilcev za nepremičnine zvišane (premija). V povprečju je bil uporabljen diskont od 10 do 30 % na vrednost poslovnih nepremičnin, pri čemer pa so bili še večji diskonti uporabljeni pri težko prodajljivih in specialnih stavbah. Takšno diskontiranje težko prodajljivih nepremičnin zahteva trg.

Na področju stanovanjskih nepremičnin so bile uporabljene vrednosti, ki jih je oktobra 2013 objavil GURS, pri čemer so bile vrednosti tudi v teh primerih uporabljene s preudarkom. Tako kot določajo predpisi Banke Slovenije je banka v primeru stanovanjskih nepremičnin določene vrednosti znižala, nikoli pa jih ni zvišala. Večina uporabljenih diskontov je bila v intervalu 3 - 10 %. Zato so ocene banke nižje ali enake tistim, ki jih je za stanovanjske nepremičnine izračunal GURS. Prav tako so bili pri določitvi vrednosti vseh nepremičnin upoštevani vpisi pred Probanko, kjer se je vpis pred Probanko odštel od vrednosti nepremičnine.

Poštene vrednosti vrednostnih papirjev so bile izračunane v skladu z internim Pravilnikom o vrednotenju vrednostnih papirjev.


53

26.4. Druga finančna sredstva

a.) Druga finančna sredstva

v tisoč EUR

2014 2013

Terjatve iz naslova zaprtih terminskih pogodb 4.601 0

Terjatve iz naslova dokapitalizacije 1.510

392

Terjatev iz naslova vnovčenja zastavljenega premoženja 1.000

1.000

Terjatve za opravnine 369

324

Terjatev iz akreditivnega poslovanja 348

307

Terjatve do kupcev 228

204

Terjatve za zamudne obresti 33

580

Druge terjatve 610

460

Popravki vrednosti drugih sredstev (7.622)

(1.267)

SKUPAJ 1.077

2.000

b.) Gibanje popravkov za druga finančna sredstva

v tisoč EUR

2014 2013


625

Prenos popravkov za opravnine med druga finančna sredstva 5.253 -


995 Odpis -

(360)

Oslabitve za obrestne in provizijske terjatve -

7


1.267

27 NEKRATKOROČNA SREDSTVA V POSESTI ZA PRODAJO IN USTAVLJENO

POSLOVANJE

v tisoč EUR

2014 2013

Opredmetena osnovna sredstva 720

720

SKUPAJ 720

720


54

28 OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

v tisoč EUR

Zemljišča in

Gradbeni objekti Računalniška in druga oprema

Opredmetena OS v pripravi

Opredmetena OS skupaj

NABAVNA VREDNOST

Stanje 1. 1. 2013 29.874 9.588 28 39.490

Nabava 10 241 1 252

Prenosi – aktiviranje - 1 (1) -

Prodaja/odpis (132) (848) - (980)

Vrednotenje (13.793) - - (13.793)

Stanje 31. 12. 2013 15.959 8.982 28 24.969

Stanje 1. 1. 2014 15.959 8.982 28 24.969

Nabava - 31 - 31

Prenosi – aktiviranje - - - -

Prodaja/odpis/prerazvrstitev (434) (814) (28) (1.276)

Vrednotenje - - - -

Stanje 31. 12. 2014 15.525 8.199 - 23.724

POPRAVKI VREDNOSTI -

Stanje 1. 1. 2013 6.302 7.882 - 14.184

Amortizacija 2013. leta 628 569 - 1.197

Prodaja/odpis (33) (845) - (878)

Vrednotenje (3.009) - - (3.009)

Stanje 31. 12. 2013 3.888 7.606 - 11.494

Stanje 1. 1. 2014 3.888 7.606 - 11.494

Amortizacija 2013. leta 383 449 - 832

Prodaja/odpis (98) (650) - (748)

Vrednotenje - - - -

Stanje 31. 12. 2014 4.173 7.405 - 11.578

Neodpisana vrednost 31.12.2014 11.352 794 - 12.146

Neodpisana vrednost 31.12.2013 12.071 1.376 28 13.475

Banka za zavarovanje svojih obveznosti ni zastavila premoženja iz naslova opredmetenih osnovnih sredstev in iz tega naslova

nima nikakršnih obvez do tretjih oseb.

Banka tudi nima pogodbenih obvez, prevzetih za nakup opredmetenih osnovnih sredstev.

Stopnje amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev so: % 2014 2013

Gradbeni objekti 1,44–6,97 1,44–6,97

Računalniška oprema 16,67–33,33 16,67–33,33

Pohištvo in druga oprema 10,00–26,08 10,00–26,08

Avtomobili 12,5 - 20 12,5


55

Stopnje amortiziranja gradbenih objektov so opredeljene glede na pričakovane dobe koristnosti posameznih strukturnih deležev objektov.

29 NALOŽBENE NEPREMIČNINE

v tisoč EUR

2014 2013

Zgradbe 374 374 Zemljišča 145 145

SKUPAJ 519 519

Banka za zavarovanje obveznosti ni zastavila svojega premoženja iz naslova naložbenih nepremičnin.

Iz naložbenih nepremičnin, danih v najem, je banka v 2014. letu realizirala 9 tisoč EUR prihodkov in 5 tisoč EUR odhodkov

(2013: 20,8 tisoč EUR prihodkov in 6,9 tisoč EUR odhodkov).

Za naložbene nepremičnine banke ni posebnih omejitev glede prodajljivosti. Na dan 31. 12. 2014 banka nima sklenjenih

pogodbenih obvez za nakup, gradnjo ali za vzdrževanje naložbenih nepremičnin.

Gibanje naložbenih nepremičnin

v tisoč EUR

2014 2013

Stanje 1. januarja 519

779

Oslabitve/Odtujitve -

(260)


519

30 NEOPREDMETENA SREDSTVA

v tisoč EUR

Neopredmetena - programska oprema

Nabavna vrednost Stanje 1. 1. 2013

3.002

Pridobitev

167

Prodaja/odpis

(269)

Stanje 31. 12. 2013 2.900

Stanje 1. 1. 2014

2.900

Pridobitev

41

Prodaja/odpis

(72)

Stanje 31. 12. 2014 2.869

Popravki vrednosti

Stanje 1. 1. 2013

2.400

Amortizacija 2013. leta

158

Prodaja/odpis (210)

Stanje 31. 12. 2013 2.348

Stanje 1. 1. 2014

2.348


161

Prodaja/odpis (72)

Stanje 31. 12. 2014 2.437

Neodpisana vrednost 31.12.2014

432

Neodpisana vrednost 31.12.2013 552


56

Stopnje amortizacije so: % 2014 2013 Programska oprema

10,00–20,00

10,00–20,00

Licence 50,00 50,00 Druge materialne pravice 10,00 10,00

Med neopredmetenimi osnovnimi sredstvi banka ne izkazuje sredstev brez opredeljene dobe koristnosti.

31 DOLGOROČNE NALOŽBE V KAPITAL ODVISNIH, PRIDRUŽENIH IN SKUPAJ

OBVLADOVANIH DRUŽB

v tisoč EUR

2014 2013

Probanka Leasing d.o.o. 1.864

1.864

Probanka Nepremičnine d.o.o. 108 -

PROleasing Rijeka d.o.o. 995

995

SKUPAJ 2.967

2.859

Gibanje dolgoročnih naložb v kapital odvisnih družb

v tisoč EUR

2014 2013

Stanje 1. januar 2.859 995 Dokapitalizacija 4.695 12.738

Oslabitev (pojasnilo 21) (4.587) (10.874)

Stanje 31. december 2.967 2.859

V tisoč EUR

Naziv družbe Država Sredstva Obveznosti Kapital

Prihodki

Čisti dobiček/ izguba % udeležbe

Leto 2014

Probanka Leasing d.o.o. Slovenija 19.001 17.321 1.680 2.053 (183) 100

Probanka Nepremičnine d.o.o. Slovenija 11.524 11.726 (202) 824 (491) 100

PROleasing d.o.o. Hrvaška 9.688 8.860 828 566 (303) 100

Leto 2013

Probanka Leasing d.o.o. Slovenija 25.524 23.661 1.863 1.981 (16.600) 100 Probanka Nepremičnine d.o.o. Slovenija 13.570 23.111 (9.541) 699 (10.518) 100 PROleasing d.o.o. Hrvaška 11.498 10.362 1.136 588 18 100


57

32 DRUGA SREDSTVA

Druga sredstva

v tisoč EUR

2014 2013

Zaloge in OS prejeta za poplačilo terjatev 14.153

14.986

Razmejeni odhodki 1.129

230

Druga sredstva 15 6

SKUPAJ 15.297

15.222

33 FINANČNE OBVEZNOSTI, MERJENE PO ODPLAČNI VREDNOSTI

33.1 Vloge bank in centralnih bank v tisoč EUR

2014 2013

Vloga bank in centralnih bank -

165.325

SKUPAJ 0

165.325

33.2 Vloge strank, ki niso banke

Razčlenitev po vrstah vlog

v tisoč EUR

2014 2013

Vpogledne vloge 15.209

37.548 Vezane vloge 59.298 180.060

Kratkoročne vloge 1.044

27.334

Dolgoročne vloge 58.254

152.726

SKUPAJ 74.507

217.608

Razčlenitev po vrstah vlog na vpogled v tisoč EUR

2014 2013

Pravne osebe 10.348 21.006

Prebivalstvo 4.861 16.542

SKUPAJ 15.209 37.548

Razčlenitev po vrstah vezanih vlog v tisoč EUR

2014 2013

Pravne osebe 9.065 36.020

Prebivalstvo 50.233 144.040

SKUPAJ 59.298 180.060


58

33.3. Krediti bank in centralnih bank

v tisoč EUR

2014 2013

Dolgoročni krediti 56.631

103.476

SKUPAJ 56.631

103.476

33.4 Krediti strank, ki niso banke v tisoč EUR

2014 2013


Kratkoročni 220.493 -

Dolgoročni 39 50

SKUPAJ 220.532 50

33.5 Dolžniški vrednostni papirji v tisoč EUR

2014 2013

Dolgoročne obveznosti za izdane vrednostne papirje 8.390 9.727

SKUPAJ 8.390 9.727 v tisoč EUR

Oznaka Dat. izdaje Dat. zapadlosti Obrestna mera 2014 2013

PRB10 12. 5. 2008 12. 5. 2015 Fiksna obrestna mera + 6,1 % 8.390 9.727

SKUPAJ 8.390

9.727

33.6 Druge finančne obveznosti

v tisoč EUR

2014 2013

Obveznost iz naslova upravljanja pokojninskega sklada -

3.697

Odloženi prihodki in vnaprej vračunani stroški 453

356

Obveznosti za neizplačane plače, davke in prispevke iz plač 391

513

Obveznosti iz plačilnih kartic 112

286

Obveznosti do dobaviteljev 49

188

Obveznosti iz neizplačanih dividend 44

45

Obveznosti za prejete predujme, preplačila in varščine 26

369

Obveznosti iz poslovanja z vrednostnimi papirji 1

192

Obveznosti iz naslova terminskih pogodb -

13

Druge obveznosti 46

171

1.122 5.831


59

34 REZERVACIJE

a.) Rezervacije

v tisoč EUR

2014 2013

Rezervacije za prevzete zunajbilančne obveznosti 2.139

5.684

Rezervacije za stroške reorganizacije 1.466

1.887 Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in podobne obveznosti do zaposlencev 21

60

SKUPAJ 3.626

7.631

b.) Gibanje rezervacij za odpravnine ob upokojitvi, jubilejne nagrade in rezervacij za stroške reorganizacije

v tisoč EUR

2014 2013


719

Oblikovanje za stroške reorganizacije (pojasnilo 20) 97

1.925

Ukinjeno za stroške reorganizacije (pojasnilo 20) - (24)

Ukinjeno za odpravnine ob upokojitvi in za jubilejne nagrade (pojasnilo 20) (22)

(622)

Poraba (535)

(51)


1.947

Na podlagi uvedbe ukrepov za zagotavljanje pogojev za postopno prenehanje poslovanja banke, je v letu 2013 opravljena odprava rezervacij za zaposlence (pokojnine in podobne obveznosti) na podlagi aktuarskega izračuna skladno z MRS 19 in pripoznane rezervacije za stroške reorganizacije.

c.) Gibanje rezervacij za prevzete zunajbilančne obveznosti in drugih rezervacij

v tisoč EUR

2014 2013


2.844

Oblikovanje (pojasnilo 20) 5.760 12.894

Ukinjeno (pojasnilo 20) (9.294)

(4.837)

Poraba (11)

(5.217)


5.684

35 DRUGE OBVEZNOSTI

v tisoč EUR

2014 2013


168

Obveznosti za neizplačane plače, davke in prispevke izplač 60

83

Obveznosti za prejete predujme, preplačila in varščine 90 -

Druge obveznosti 76

157

SKUPAJ 366

408


60

36 KAPITAL IN KAPITALSKE REZERVE

Gibanje števila izdanih delnic

Navadne delnice Število Osnovni kapital

Kapitalske rezerve

Akumulirani drugi


Rezerve iz dobička

Lastne delnice

Zadržani dobički/izgube

KAPITAL Skupaj

Stanje 31.december 2013 550.000 5.500 0 281 0 0 (2.159) 3.622

Stanje 31.december 2014 550.000 5.500 0 471 0 0 (3.981) 1.990

Osnovni kapital v višini 5.500 tisoč EUR je v celoti zagotovila Republika Slovenija.

36.1 Osnovni kapital v tisoč EUR 2014 2013

Osnovni kapital 5.500

5.500

SKUPAJ 5.500

5.500

Gibanje osnovnega kapitala

v tisoč EUR

2014 2013


17.925

Prenehanje kvalificiranih obveznosti banke (vrednost = 0) -

(17.925)

Vplačilo novega kapitala - 5.500


5.500

36.2 Kapitalske rezerve v tisoč EUR

2014 2013


SKUPAJ -

-

Gibanje kapitalskih rezerv

v tisoč EUR

2014 2013

Stanje 1. januarja -

33.369 Vplačilo novega kapitala - 170.500

Pokrivanje izgube 2013 - (221.794) Prenehanje kvalificiranih obveznosti banke (vrednost = 0) - 17.925

Drugo - -

Stanje 31. decembra -

-

36.3 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos v tisoč EUR

2014 2013

Akumulirani drugi vseobsegajoči donos 471

281

SKUPAJ 471

281


61

Gibanje akumuliranega vseobsegajočega donosa

v tisoč EUR

2014 2013


176

Neto sprememba pri prodaji finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (10.037)

(110)

Neto sprememba pri vrednotenju finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (pojasnilo 25.c) 10.232

216

Prenos med obrestne prihodke -

(27)


(10)

Neto sprememba odloženih davkov -

36

Stanje 31.decembra 471

281

36.4 Rezerve iz dobička in zadržani dobički/nepokrite izgube

v tisoč EUR

2014 2013

Zakonske rezerve - -

Rezerve za lastne delnice - -

Nepokrita izguba (3.981)

(2.159)

SKUPAJ (3.981)

(2.159)

Gibanje rezerv, zadržanega dobička in izgube poslovnega leta

v tisoč EUR

2014 2013

Stanje 1. januarja (2.159)

924

Čista izguba poslovnega leta (1.822)

(224.454)

Poravnava izgube poslovnega leta -

222.295

Poraba zakonskih rezerv -

(501)

Umik rezerv za lastne delnice -

(423)

Stanje 31.decembra (3.981)

(2.159)

36.5 Čisti dobiček/izguba na delnico

2014 2013

Idobiček / izguba poslovnega leta (1.822)

(224.454)

Povprečno število delnic (v kosih) 550.000 4.135.582

Osnovni ČD/delnico (3,31)

(54,27)

Popravljeni ČD/delnico (3,31)

(54,27)


62

36.6 Obravnavanje bilančnega dobička/izgube

v tisoč EUR

2014 2013

Začetno stanje (2.159) -

Čista izguba poslovnega leta (1.822)

(224.454) Pokrivanje izgube:

-iz drugih rezerv -

501

-iz kapitalskih rezerv -

221.794

Nepokrita izguba (3.981)

(2.159)

37 ZUNAJBILANČNO POSLOVANJE

a) Razčlenitev po vrstah

v tisoč EUR

2014 2013

Storitvene garancije

- kratkoročne 864

2.172

- dolgoročne 30.483

51.302 Finančne garancije

- kratkoročne 683

1.553

- dolgoročne 7.442

23.681

Okvirne garancije 1.340

2.462

Garancije skupaj 40.812

81.170

Akreditivi 0

1.641

Prevzete nepreklicne obveznosti - odobreni krediti in limiti 1.547

7.265 Prevzete nepreklicne obveznosti - upravljanje sklada Delta, premoženja strank in in pokojninske družbe 3.682

5.355

Izvedeni finančni instrumenti 0

9.111

SKUPAJ 46.041

104.542

b) Razčlenitev pogodbenih vrednosti izvedenih finančnih instrumentov po vrstah

v tisoč EUR

2014 2013

Terminski posli -

9.111

SKUPAJ -

9.111

38 DENAR IN DENARNI USTREZNIKI

v tisoč EUR

2014 2013

Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 72.330

12.863

Krediti bankam - 3 SKUPAJ 72.330 12.866


63

39 POSREDNIŠKO POSLOVANJE

Prihodki in odhodki iz opravnin v zvezi z investicijskimi storitvami in posli za obdobje od 1. 1. do 31. 12. (poslovanje s strankami) v tisoč EUR

2014 2013

Sprejemanje, posredovanje in izvrševanje naročil 23 121

Gospodarjenje s finančnimi instrumenti 14 77

Vodenje računov nematerializiranih vrednostnih papirjev strank 10 8

Hramba finančnih instrumentov za račun strank 8 59

Prihodki iz opravnin (provizij) v zvezi z investicijskimi in pomožnimi investicijskimi

storitvami in posli za stranke 56 265

Opravnine v zvezi s KDD družbo in njej podobnimi organizacijami 7 71

Opravnine v zvezi z borzo vrednostnih papirjev in njej podobnimi organizacijami - 54

Odhodki iz opravnin (provizij) v zvezi z investicijskimi in pomožnimi investicijskimi


Posredniško poslovanje na dan 31. 12. (poslovanje s strankami) v tisoč EUR 2014 2013

SREDSTVA

Terjatve poravnalnega oz. transakcijskih računov za sredstva strank

− iz finančnih instrumentov - - − do KDD oz. obračunskega računa banke za prodane finančne instrumente - 65

− do drugih poravnalnih sistemov in institucij za prodane finančne instrumente (kupcev) - 28

Denarna sredstva strank − na poravnalnem računu za sredstva strank - 1.172

− na transakcijskih računih bank - 54

SKUPAJ SREDSTVA - 1.319

OBVEZNOSTI

Obveznosti poravnalnega oz. transakcijskih računov za sredstva strank

− do strank iz denarnih sredstev in finančnih instrumentov - 1.319 − do KDD oz. obračunskega računa banke za kupljene finančne instrumente - - − do drugih poravnalnih sistemov in institucij za kupljene finančne instrumente

(dobaviteljev) - -

− do banke oz. poravnalnega računa banke za provizijo, stroške ipd.

SKUPAJ OBVEZNOSTI - 1.319

ZABILANČNA EVIDENCA

Finančni instrumenti strank, ločeno po storitvah

− sprejemanje, posredovanje in izvrševanje naročil - -

SKUPAJ ZABILANČNA EVIDENCA - -

40 TRANSAKCIJE MED POVEZANIMI OSEBAMI

Transakcije med povezanimi osebami izhajajo iz rednega poslovanja banke. Transakcije vključujejo področje kreditov, depozitov in prevzetih zunajbilančnih obveznosti.

Obseg transakcij med povezanimi osebami vključuje postavke izkaza finančnega položaja na zadnji dan leta ter povezane prihodke in odhodke v poslovnem letu.

Med povezane osebe so vključeni člani uprave in zaposleni po individualnih pogodbah, njihovi družinski člani in odvisne ter pridružene družbe.

Banka v povezavi s transakcijami med povezanimi osebami v 2014. letu ni pripoznala nobenih odpisov.


64

v tisoč EUR

Izkaz poslovnega izida Delničarji

Člani nadzornega

sveta

Člani uprave in zaposleni

po individualnih

pogodbah

Ožji družinski člani uprave in zaposlenih

po individualnih

pogodbah

Ostale povezane

osebe 2014 2013

Prihodki in obresti iz provizij - - 7 - 1.417 1.424 3.749 Odhodki in obresti iz provizij - - (2) - (8) (10) (28)

Bilanca stanja Sredstva

Krediti Stanje 01. januarja - - 377 - 31.318 31.695 155.775

Novi krediti - - - - - - 25.753

Odplačila - - (360) - (2.747) (3.107) (60.524)

Stanje na koncu obdobja - - 17 - 28.571 28.588 121.004

Druga sredstva - - - - - - -

Obveznosti

Depoziti - - 48 - 993 1.041 1.921

Druge obveznosti - - - - - -

15

Zunajbilančna poslovanja Garancije - - - - - - 6.490

Odobreni krediti in limiti - - - - 222 222 251

Prejemki članov uprave, zaposlenih po individualni pogodbi in članov nadzornega sveta

Banko vodi tričlanska uprava. V začetku leta 2014 je bilo ob upravi 7 uslužbencev zaposlenih po individualnih pogodbah, ob koncu leta 6 uslužbencev.

v tisoč EUR

Prejemki Uprava banke

Zaposleni po

Nadzorni svet SKUPAJ

individualnih

pogodbah

Bruto plače – fiksni del 435 553 - 988

Drugi kratkoročni zaslužki 26.7 5.6 - 32.3

Dolgoročni zaslužki - vplačilo v sklad Delta 8.4 7.2 - 15.6

Nagrade - - - -

Sejnine - - - -


65

Prejemki uprave (predstavitev v skladu z 294. členom ZGD):

v tisoč EUR

Prejemki uprave

predsednik I. Balogh

član I.Gruden

član M.Novak

Bruto plače – fiksni del 145.6 144.7 144.7

Neto plače 58.4 64.7 64.7

Drugi kratkoročni zaslužki

- regres za letni dopust 0.8 0.8 0.8

- bonitete 13.5 5.3 5.5

Dolgoročni zaslužki - vplačilo v sklad Delta 2.8 2.8 2.8

Povračila stroškov 2.4 1.4 1.4

41 ODVISNE DRUŽBE

Probanka Leasing d.o.o. Družba za izvajanje leasing dejavnosti Probanka Nepremičnine d.o.o. Družba za nepremičninsko dejavnost PROleasing d.o.o. Družba za izvajanje leasing dejavnosti

Banka ima 100-% lastniški delež v vseh odvisnih družbah.

42 DOGODKI PO ZAKLJUČKU POSLOVNEGA LETA

V času od sestave izkazov banke, na katerih temelji to poročilo, do objave poročila banka ni imela pomembnejših poslovnih dogodkov, ki bi vplivali na omenjene izkaze, poslovni izid banke ter predstavitve v tem poročilu.

2014 ________________________________________

LETNO POROČILO

Konsolidirano računovodsko poročilo

RAČUNOVODSKI IZKAZI FINANČNE SKUPINE PROBANKE ZA 2014. LETO, SESTAVLJENI V SKLADU Z

MEDNARODNIMI STANDARDI RAČUNOVODSKEGA POROČANJA (MSRP), KOT JIH JE SPREJELA EVROPSKA UNIJA

PROBANKA, d.d. RAČUNOVODSKO POROČILO 2014 - KONSOLIDIRANO

1

KAZALO

IZJAVA ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA ................................................................................... 5

KONSOLIDIRANI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA V OBDOBJU OD 1. 1. DO 31. 12. ................................... 6

KONSOLIDIRANI IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA ZA OBDOBJE OD 1. 1. DO 31.

12. .............................................................................................................................. 7

KONSOLIDIRANI IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA NA DAN 31. 12. .................................................... 8

KONSOLIDIRAN IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA ZA OBDOBJE OD 1. 1. DO 31. 12. ............. 9

KONSOLIDIRANI IZKAZ DENARNIH TOKOV ZA OBDOBJE OD 1. 1. DO 31. 12. .................................. 10

1 SPLOŠNI PODATKI ....................................................................................................... 12

2 POVZETEK POMEMBNEJŠIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV .................................................. 13

3 UPRAVLJANJE S TVEGANJI ............................................................................................. 26

4 POŠTENA VREDNOST FINANČNIH SREDSTEV IN FINANČNIH OBVEZNOSTI ............................. 46

5 POMEMBNE RAČUNOVODSKE PRESOJE IN OCENE .............................................................. 49

6 POROČILO PO PODROČJIH (POSLOVNA PODROČJA) ................................................................. 50

7 PRIHODKI IZ OBRESTI IN PODOBNI PRIHODKI .............................................................. 52

8 ODHODKI OD OBRESTI IN PODOBNI ODHODKI.................................................................. 52

9 PRIHODKI IZ DIVIDEND ................................................................................................ 52

10 PRIHODKI IZ OPRAVNIN (PROVIZIJ) .............................................................................. 52

11 ODHODKI ZA OPRAVNINE (PROVIZIJE) ............................................................................ 52

12 REALIZIRANI DOBIČKI/IZGUBE IZ FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, KI NISO

MERJENI PO POŠTENI VREDNOSTI SKOZI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ................................... 53

13 ČISTI DOBIČKI/IZGUBE IZ FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, NAMENJENIH

TRGOVANJU ................................................................................................................ 53

14 ČISTI DOBIČEK/IZGUBA IZ FINANČNIH SREDSTEV IN (OBVEZNOSTI), PRIPOZNANIH PO

POŠTENI VREDNOSTI SKOZI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA .................................................... 53

15 ČISTI DOBIČKI/IZGUBE IZ TEČAJNIH RAZLIK ................................................................... 53

16 ČISTI DOBIČKI/IZGUBE IZ ODPRAVE PRIPOZNANJA SREDSTEV BREZ NEKRATKOROČNIH

SREDSTEV V POSESTI ZA PRODAJO ................................................................................. 54

17 DRUGI ČISTI POSLOVNI DOBIČKI/IZGUBE ....................................................................... 54

18 ADMINISTRATIVNI STROŠKI ......................................................................................... 55

19 AMORTIZACIJA ............................................................................................................ 56

20 REZERVACIJE .............................................................................................................. 56

21 OSLABITVE ................................................................................................................. 56

22 DOBIČKI/IZGUBE IZ NALOŽB V KAPITAL PRIDRUŽENIH IN SKUPAJ OBVLADOVANIH

DRUŽB, OBRAČUNANIH PO KAPITALSKI METODI ............................................................... 56

23 DAVEK IZ DOHODKA PRAVNIH OSEB IZ REDNEGA POSLOVANJA ........................................... 56

24 DENAR V BLAGAJNI, STANJE NA RAČUNIH PRI CENTRALNI BANKI IN VPOGLEDNE VLOGE PRI

BANKAH ....................................................................................................................... 57

25 FINANČNA SREDSTVA, NAMENJENA TRGOVANJU ............................................................... 57

26 FINANČNA SREDSTVA, RAZPOLOŽLJIVA ZA PRODAJO ......................................................... 58


2

27 KREDITI ..................................................................................................................... 60

28 NEKRATKOROČNA SREDSTVA V POSESTI ZA PRODAJO IN USTAVLJENO POSLOVANJE .............. 63

29 OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA .............................................................................. 63

30 NALOŽBENE NEPREMIČNINE .......................................................................................... 64

31 NEOPREDMETENA SREDSTVA ......................................................................................... 64

32 DOLGOROČNE NALOŽBE V KAPITAL PRIDRUŽENIH DRUŽB .................................................. 65

33 TERJATVE ZA DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB ......................................................... 65

34 DRUGA SREDSTVA ....................................................................................................... 65

35 FINANČNE OBVEZNOSTI, MERJENE PO ODPLAČNI VREDNOSTI ............................................. 65

36 REZERVACIJE .............................................................................................................. 67

37 OBVEZNOSTI ZA DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB ..................................................... 68

38 DRUGE OBVEZNOSTI .................................................................................................... 68

39 KAPITAL IN KAPITALSKE REZERVE .................................................................................. 68

40 ZUNAJBILANČNO POSLOVANJE ....................................................................................... 70

41 DENAR IN DENARNI USTREZNIKI .................................................................................... 70

42 POSREDNIŠKO POSLOVANJE .......................................................................................... 71

43 TRANSAKCIJE MED POVEZANIMI OSEBAMI ....................................................................... 72

44 DOGODKI PO ZAKLJUČKU POSLOVNEGA LETA ................................................................... 73


3


4


5

IZJAVA ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA

Uprava banke potrjuje konsolidirane računovodske izkaze za leto, končano na dan 31. decembra 2014, na

straneh 4 do 9 in uporabljene računovodske usmeritve ter pojasnila konsolidiranim računovodskim izkazom na

straneh od 11 do 72 letnega poročila.

Uprava banke je odgovorna za pripravo letnega poročila tako, da le-ta predstavlja resnično in pošteno sliko

premoženjskega stanja banke in izidov njenega poslovanja za leto, končano 31. decembra 2014.

Uprava banke potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve ter da so bile

računovodske ocene izdelane po načelu dobrega gospodarjenja. Uprava banke tudi potrjuje, da so računovodski

izkazi skupaj s pojasnili izdelani na osnovi predpostavke o nadaljnjem poslovanju banke ter v skladu z veljavno

zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija.

Uprava banke je odgovorna za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje

premoženja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti.

Davčne oblasti lahko kadarkoli v roku 5 let od dneva, ko je bilo potrebno davek obračunati, preverijo poslovanje

banke, kar lahko posledično povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz

naslova DDPO ali drugih davkov ter dajatev. Uprava banke ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile

morebitno pomembno obveznost iz tega naslova.

Maribor, 24. april 2015

Igo Gruden Marko Novak dr. Imre Balogh

član uprave član uprave predsednik uprave


6

KONSOLIDIRANI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA V OBDOBJU OD 1. 1. DO 31. 12.

v tisoč EUR

Pojasnilo 2014 2013

Prihodki iz obresti in podobni prihodki 7 16.859 30.366

Odhodki za obresti in podobni odhodki 8 (11.731)

(26.709)


Prihodki iz dividend 9 582

494

Prihodki iz opravnin (provizij) 10 2.628

4.762

Odhodki za opravnine (provizije) 11 (389)

(657)

Čiste opravnine (provizije) 2.239

4.105

Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni

po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 12 11.587

47.948

Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju 13 382

(461)

Dobički/izgube iz finančnih sredstev in (obveznosti), pripoznanih po pošteni

vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 14 90

(649)

Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik 15 12

(113)

Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo 16 606

114

Drugi čisti poslovni dobički/izgube 17 1.351

1.155

Administrativni stroški 18 (10.264)

(12.829)

Amortizacija 19 (1.510)

(2.013)

Rezervacije 20 3.477

(10.353)

Oslabitve 21 (14.309)

(243.210)

Pripadajoči dobički/izgube iz naložb v kapital pridruženih in skupaj obvladovanih

družb, obračunanih po kapitalski metodi 22 - 116

DOBIČEK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA (629)

(212.039)

Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja 23 (23)

10.578

ČISTI DOBIČEK/IZGUBA POSLOVNEGA LETA (606)

(222.617)

Osnovna in popravljena izguba na delinico (v EUR) 39.5 (1,10)

(53,83)

Pojasnila na straneh od 10 do 73 so sestavni del konsolidiranih računovodskih izkazov.


7

KONSOLIDIRANI IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA ZA OBDOBJE OD 1. 1.

DO 31. 12.

v tisoč EUR

2014 2013

Čisti dobiček/izguba poslovnega leta po obdavčitvi

(606) (222.617)

DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS po obdavčitvi

174 106

POSTAVKE, KI NE BODO PRERAZVRŠČENE V POSLOVNI IZID

- -

POSTAVKE, KI SE LAHKO POZNEJE PRERAZPOREDIJO V POSLOVNI

IZID

174 106

Dobički/izgube v zvezi s pretvorbo v tujo valuto

(17) 1

Dobički/izgube iz prevrednotenja, izkazani v kapitalu

(17) 1

Prenos dobičkov/iozgub v poslovni izid

- -

Dobički/ izgube v zvezi s finančnimi sredstvi razpoložljivimi za

prodajo

191 68

Dobički/izgube iz prevrednotenja,izkazani v kapitalu

10.225 23

Prenos dobičkov/izgub v poslovni izid

(10.034) 45

Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega

donosa

- 37

VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI (432) (222.511)



8

KONSOLIDIRANI IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA NA DAN 31. 12.

v tisoč EUR

Pojasnilo 2014 2013

SREDSTVA

Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah 24 72.529 12.952

Finančna sredstva, namenjena trgovanju 25 268 1.081

Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida - -

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 26 42.534 52.835

Krediti 27 210.067 415.845

- dolžniški vrednostni papirji 27.1 145 147

- krediti bankam 27.2 1.077 1.045

- krediti strankam, ki niso banke 27.3 207.798 412.653

- druga finančna sredstva 27.4 1.047 2.000

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti - - -

Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in ustaljeno poslovanje 28 720 720

Opredmetena osnovna sredstva 29 12.432 14.737

Naložbene nepremičnine 30 8.947 11.369

Neopredmetena sredstva 31 496 626

Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 32 2.040 2.040

Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 33 36 -

- terjatve za davek 3 -

- odložene terjatve za davek 33 -

Druga sredstva 34 29.175 26.780

SKUPAJ SREDSTVA 379.244 538.985

OBVEZNOSTI

Finančne obveznosti, namenjene trgovanju - - -

Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 35 368.298 523.249

- vloge bank in centralnih bank 35.1 -

165.325

- vloge strank, ki niso banke 35.2 73.941 216.130

- krediti bank 35.3 64.169 125.920

- krediti strank, ki niso banke 35.4 220.676 316

- dolžniški vrednostni papirji 35.5 8.390 9.727

- podrejene obveznosti - - -

- druge finančne obveznosti 35.6 1.122 5.831

Rezervacije 36 4.589 8.642

Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 37 9 -

-obveznosti za davek 9 -

-odložene obveznosti za davek - -

Druge obveznosti 38 856 1.344

SKUPAJ OBVEZNOSTI 373.752 533.235

KAPITAL

Osnovni kapital 39.1 5.500 5.500

Kapitalske rezerve 39.2 - -

Akumulirani drugi vseobsegajoči donos 39.3 430 256

Rezerve iz dobička 39.4 - 74

Lastni deleži - - -

Zadržani dobiček/izguba (vključno s čistim dobičkom/izgubo poslovnega leta) 39.4 (438) (80)

SKUPAJ KAPITAL 39 5.492 5.750

SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 379.244 538.985

ZUNAJBILANČNE OBVEZNOSTI 40 45.819

104.483



9

KONSOLIDIRAN IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA ZA OBDOBJE OD 1. 1. DO

31. 12.

v tisoč EUR

Osnovni

kapital

Kapitalske

rezerve

Akumulirani

drugi

vseobsegajoči

donos

Rezerve

iz

dobička

Zadržani

dobiček/izguba

vključno s čistim

dobičkom/izgubo

poslovnega leta

Lastni

deleži

(odbitna

postavka

kapitala)

Skupaj

kapital


5.500

-

256 74

(80)

-

5.750

Čisti poslovni izid - - - - (606) - (606)

Drug vseobsegajoči donos - - 174 - - - 174

Vpis (ali vplačilo) novega

kapitala - - - - - - -

Razporeditev čistega dobička v

rezerve iz dobička - - - 94 80 - 174

Poravnava izgube poslovnega leta - - - - - - -

Drugo - - - - - - -

Stanje 31. decembra 2014 5.500 - 430 168 (606) - 5.492

Osnovni kapital

Kapitalske rezerve

Akumulirani

drugi


Rezerve

iz dobička

Zadržani

dobiček/izguba

vključno s čistim

dobičkom/izgubo poslovnega leta

Lastni

deleži

(odbitna

postavka kapitala)

Skupaj kapital

Stanje 01. januarja 2013 17.925 33.369 150 998 242

(423)

52.261

Čisti poslovni izid

-

- - -

(222.617)

-

(222.617)

Drug vseobsegajoči donos

-

-

106 - -

- 106

Vpis (ali vplačilo) novega kapitala 5.500

170.500

- -

-

-

176.000

Poravnava izgube poslovnega

leta

(221.794)

- (501) 222.295

-

Drugo (17.925)

17.925

- (423) -

423 -


5.500

-

256 74

(80)

-

5.750

BILANČNI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA



10

KONSOLIDIRANI IZKAZ DENARNIH TOKOV ZA OBDOBJE OD 1. 1. DO 31. 12.

(po neposredni metodi oz. različici I)

v tisoč EUR

Pojasnilo 2014 2013

DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU

Prejete obresti

19.698

32.090

Plačane obresti

(11.528)

(31.887)

Prejete dividende

582

580

Prejete provizije

2.558

3.915

Plačane provizije

(332)

(664)

Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni skozi izkaz

poslovnega izida

10.921

2.871

Realizirane izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni

po pošteni vrednosti

(7)

(1.047)

Čisti dobički/izgube iz trgovanja

23

95

Plačila zaposlencem in dobaviteljem

(10.263)

(12.674)

Drugi prejemki

2.322

2.341

Drugi izdatki (1.498)

(1.327)

Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev

in obveznosti 12.476

(5.710)

Sprememba poslovnih sredstev (brez denarnih ekvivalentov) 192.762

124.918

− Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih trgovanju 237

1.651

− Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 38.879

21.096

− Čisto (povečanje)/zmanjšanje kreditov

153.931

102.683

− Čisto (povečanje)/zmanjšanje drugih sredstev (285)

(512)

Povečanja / (zmanjšanja) poslovnih obveznosti:

71.533

(350.906)

-Čisto povečanje/(zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti

77.578

(349.827)

- Čisto povečanje/(zmanjšanje) izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po -

odplačni vrednosti

(1.337)

-

- Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti (4.708)

(1.079)

Denarni tokovi pri poslovanju

276.771

(231.698)

(Plačani) / vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb (13)

-

Neto denarni tokovi pri poslovanju 276.758

(231.698)

DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU

Prejemki pri naložbenju

3.028

108.378

Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin 2.899

2.019

Prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do zapadlosti -

104.994

Drugi prejemki iz naložbenja

129

1.365

Izdatki pri naložbenju

(27)

(256)

(Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin) -

(192)

(Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev)

-

(64)

(Izdatki za nakup finančnih sredstev v posesti do zapadlosti) - -

(Drugi izdatki pri naložbenju)

(27) -

Neto denarni tokovi pri naložbenju 3.001

108.122


11

DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU

Prejemki pri financiranju -

1.295.668

Prejemki od izdaje delnic in drugih kapitalskih instrumentov -

1.103

Drugi prejemki, povezani s financiranjem -

1.294.565

Izdatki pri financiranju

(220.202)

(1.202.862)

(Odplačila podrejenih obveznosti)

-

(Druga izplačila, povezana s financiranjem)

(220.202)

(1.202.862)

Neto denarni tokovi pri financiranju (220.202)

92.806

Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike

17

(5)

Čisto povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov 59.557

(30.770)

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja 41 12.955

43.730

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja 41 72.529

12.955


Objavo računovodskih izkazov za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 2014 je uprava banke potrdila 24. april 2015.

Igo Gruden Marko Novak dr. Imre Balogh

član uprave član uprave predsednik uprave


12

1 SPLOŠNI PODATKI

Probanka, d.d. je delniška družba, registrirana v Republiki Sloveniji, za opravljanje bančnih storitev financiranja

podjetij in opravljanje storitev investicijskega bančništva.

Poslovni naslov banke je: Probanka, d.d., Maribor, Trg Leona Štuklja 12.

Probanka, d.d. je matična družba Finančne skupine Probanke in izdeluje konsolidirane računovodske izkaze, v

katere vključuje računovodske izkaze družb v skupini.

Osebe, ki so poleg Probanke, d.d. vključene v polno konsolidacijo za računovodske namene, so:

• Probanka Leasing d.o.o., Maribor

• PROleasing d.o.o., Rijeka

• Probanka Nepremičnine d.o.o., Maribor.

Banka in njene odvisne družbe so zavezane h konsolidaciji za potrebe nadzora na konsolidirani osnovi.

Konsolidirani računovodski izkazi FSP so dosegljivi na sedežu banke v Mariboru, Trg Leona Štuklja 12.

Ob koncu poslovnega leta 2014 je v skupini 149 zaposlenih (povprečno 194), ob koncu leta 2013 je bilo 227

zaposlenih (povprečno 237).

Vsi zneski v računovodskih izkazih in njihovih pojasnilih so izraženi v tisoč EUR, razen če ni navedeno drugače.


13

2 POVZETEK POMEMBNEJŠIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV

Pomembnejše značilnosti računovodskih usmeritev, uporabljenih pri pripravi računovodskih izkazov, so

predstavljene v nadaljevanju. Te usmeritve so bile uporabljene v vseh predstavljenih letih, razen tam, kjer je

navedeno drugače.

2.1 TEMELJNE PREDPOSTAVKE

Računovodski izkazi in poročila so izdelani na podlagi Mednarodnih standardov računovodskega poročanja

(MSRP – IFRS – International Financial Reporting Standard), kot jih je sprejela EU.

Ti obvezni računovodski izkazi so pripravljeni za potrebe izpolnjevanja zakonskih zahtev. V skladu z

zakonodajo mora družba zagotoviti neodvisno revizijo teh računovodskih izkazov. Revizija je omejena na

revidiranje obveznih računovodskih izkazov za splošne potrebe, s čimer se izpolni zakonska zahteva po reviziji

obveznih računovodskih izkazov. Revizija obravnava obvezne računovodske izkaze kot celoto in ne daje

zagotovila o posameznih vrstičnih postavkah, kontih ali poslih. Revidirani računovodski izkazi niso namenjeni

uporabi s strani katerekoli stranke za potrebe odločanja v zvezi z lastništvom, financiranjem in katerimikoli

drugimi konkretnimi posli, ki se nanašajo na družbo. Zaradi tega se uporabniki obveznih računovodskih izkazov

ne smejo zanašati izključno na računovodske izkaze in morajo pred sprejemanjem odločitev izvesti druge

ustrezne postopke.

Priprava računovodskih izkazov v skladu z MSRP, kot jih je sprejela EU, zahteva uporabo ocen in predpostavk,

ki vplivajo na vrednost poročanih sredstev in obveznosti ter razkritje o potencialnih sredstvih in obveznostih na

poročevalski datum in višino prihodkov in odhodkov v poročevalskem obdobju. Čeprav so uporabljene ocene

zasnovane na najboljšem poznavanju tekočih dogodkov in aktivnosti, se lahko dejanski rezultati razlikujejo od

ocen. Pomembnejša področja, kjer so bile uporabljene računovodske ocene, so prikazana v pojasnilu št. 5.

Predpostavka delujočega podjetja

Banka je od septembra 2013 dalje v postopku nadzorovanega prenehanja poslovanja, katerega namen je

postopno prestrukturiranje banke in poplačilo navadnih upnikov. Skladno z načrtom prestrukturiranja in

postopnega prenehanja poslovanja banke, naj bi banka delovala še do konca leta 2016. Vlada RS je s strani

izredne uprave pripravljen program prestrukturiranja prijavila ustreznim evropskim inštitucijam. Evropska

komisija je s svojo odločitvijo dne 18.12.2013 odobrila program prestrukturiranja in državno pomoč v obliki

zagotavljanja jamstva.

Banka bo skladno z odločbo Banke Slovenije in odločbo Evropske komisije o dovoljeni državni pomoči,

postopoma zmanjševala obseg svojega poslovanja do septembra 2016. Vlada Republike Slovenije v letu 2013

izdala likvidnostno zavezo v višini do EUR 300 milijonov, ki je bila delno unovčena v letu 2014 v višini 267

milijonov evrov za poplačilo posojila od ECB in zavezo dokapitalizaciji banke v višini 60 milijonov evrov, če bo to

potrebno. Vlada Republike Slovenije se je tudi zavezala, da bo v celotnem postopku prestrukturiranja banke

zagotavljala solventnost in likvidnost banke.

Po septembru 2016 bo banka odvisna od nadaljnje podpore vlade Republike Slovenije in se pričakuje, da bo

Factor banka d.d., v kolikor vlada Republike Slovenije kot lastnik ne bo sprejela drugačno odločitev, nadaljevala

z unovčenjem premoženja v prilagojeni organizacijski in pravni obliki.

Banka ima v letu 2014 izgubo v višini EUR 1,8 milijona in na podlagi poslovnega načrta za leto 2015 ima

zadostno likvidnost za izpolnjevanje svojih obveznosti. Glede na zgoraj opisano uprava banke meni, da je

predpostavka delujočega podjetja primerna za pripravo računovodskih izkazov banke na 31. december 2014.

Prav tako bo banka potrebovala nadaljnjo podporo Vlade Republike Slovenije, saj bo morala refinancirati

depoziti države ko le ti zapadejo. Le to predstavlja pomembno negotovost, ki lahko vzbudi utemeljen dvom o

sposobnosti nadaljevanja poslovanja banke po septembru 2016.

Banki v procesu nadzorovane likvidacije ni potrebno izpolnjevati kapitalskih zahtev po ZBan-1. Poleg tega

banka v postopku nadzorovane likvidacije ni dolžna poročati količnika kapitalske ustreznosti, količnika

likvidnostnega kritja, količnika neto stabilnih virov financiranja, količnika stopnje finančnega vzvoda, ali

zagotavljati ustreznega kritja obveznosti z naložbami.


14

A Spremembe standardov in pojasnil

Računovodske usmeritve, uporabljene pri pripravi skupinskih računovodskih izkazov, so enake kot pri pripravi skupinskih računovodskih izkazov za poslovno leto, končano na 31.12.2013, z izjemo novo sprejetih ali spremenjenih pojasnil, ki so stopili v veljavo s 1.1.2014 in so navedeni v nadaljevanju.

MRS 28: Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige (prenova) MRS 32: Finančni instrumenti: predstavljanje (dopolnitev) – Pobotanje finančnih sredstev in

finančnih obveznosti MSRP 10: Konsolidirani računovodski izkazi, MRS 27 Ločeni računovodski izkazi MSRP 11: Skupni aranžmaji

MSRP 12: Razkritje deležev v drugih podjetjih MRS 39: Finančni instrumenti (dopolnilo): pripoznavanje in merjenje - Prenova izpeljanih finančnih

instrumentov in nadaljevanje obračunavanja varovanja pred tveganjem MRS 36: Oslabitev sredstev (dopolnilo) – Razkritja nadomestljive vrednosti nefinančnih sredstev OPMSRP 21: Dajatve

Vpliv novo sprejetih standardov in pojasnil na računovodske izkaze skupine je opisan v nadaljevanju.

MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige (prenova)

Standard je bil dopolnjen kot posledica uvedbe novih standardov MSRP 11 Skupni aranžmaji, MSRP 12 Razkritje deležev v drugih podjetjih in MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja, ki se odslej imenuje

MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige. Navedene spremembe ne vplivajo na računovodske izkaze skupine.

MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje (dopolnilo) - Pobotanje finančnih sredstev in

finančnih obveznosti Dopolnilo pojasnjuje pomen izraza »pravnomočna pravica do pobotanja« in upoštevanje meril iz MRS 32, ki veljajo za mehanizme poravnave centralnih klirinških družb, ki ne uporabljajo sočasnih bruto mehanizmov poravnave. Navedeno dopolnilo ne vpliva na računovodske izkaze skupine.

MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi in MRS 27 Ločeni računovodski izkazi Ta standard nadomešča standard MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi v delu, ki se nanaša na skupinske računovodske izkaze. Obenem obravnava vprašanja, ki so povzeta v SOP-12 Konsolidacija – podjetja za posebne namene . MSRP 10 uvaja enoten model obvladovanja za vsa podjetja, tudi za podjetja za posebne namene. Spremembe, ki jih uvaja MSRP 10 bodo od poslovodstva zahtevale pomembne presoje pri določitvi obvladovanih podjetij, ki jih mora obvladujoče podjetje vključiti v konsolidacijo v primerjavi z zahtevami MRS 27. Navedeno dopolnilo ne vpliva na računovodske izkaze skupine.

MSRP 11 Skupni aranžmaji Novi standard nadomesti MRS 31: Deleži v skupnih vlaganjih in SOP 13 Skupaj obvladovana podjetja – Nedenarni prispevki podvižnikov. Novi standard ukinja možnost proporcionalnega uskupinjevanja za skupaj obvladovana podjetja po MRS 31, s čimer je možna samo še kapitalska metoda uskupinjevanja. Navedene spremembe ne vplivajo na računovodske izkaze skupine.

MSRP 12 Razkrivanje deležev v drugih družbah

Ta standard vključuje vsa razkritja v zvezi s skupinskimi računovodskimi izkazi, vsebovanimi v MRS 27, kakor tudi razkritja, vsebovana v MRS 28 in MRS 31. Ta razkritja se nanašajo na deleže podjetja v odvisnih družbah, skupnih aranžmajih, pridruženih družbah in strukturiranih podjetjih. Poleg tega novi standard uvaja tudi vrsto novih razkritij.

MRS 39 Finančni instrumenti (dopolnilo): pripoznanje in merjenje - Prenova izvedenih finančnih instrumentov in nadaljevanje obračunavanja varovanja pred tveganjem Spremembe standarda omogočajo nadaljevanje obračunavanja varovanja pred tveganji v primerih, ko

skupina izvedeni finančni instrument, ki je bil označen kot instrument za varovanje pred tveganjem,

prenovi z namenom izpolnjevanja določenih meril. Sprememba standarda uvaja izjemo od zahteve po

prekinitvi obračunavanja varovanja pred tveganjem v določenih okoliščinah, v katerih pride ob obračunu

tega instrumenta, do spremembe pri nasprotni stranki tega instrumenta. Sprememba standarda ne vpliva

na računovodske izkaze skupine.

MRS 36 Oslabitev sredstev (dopolnilo) - Razkritje nadomestljive vrednosti nefinančnih sredstev) S to spremembo Odbor umika iz standarda zahteve, ki so nepričakovane posledice spremembe standarda

MSRP 13. Obenem prenovljeni standard zahteva razkritje nadomestljive vednosti sredstva ali vsake denar

ustvarjajoče enote, za katero je podjetje v obdobju poročanja pripoznalo ali odpravilo oslabitev.


15

OPMSRP 21: Dajatve

Odbor za pojasnjevanje mednarodnih računovodskih standardov s to spremembo podrobneje pojasnjuje obračun obveznosti za dajatve (razen davka od dohodka pravnih oseb) v računovodskih izkazih podjetij. Pojasnilo podrobneje pojasnjuje uporabo MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva. MRS 37 določa merila za pripoznanje obveznosti, vključno z zahtevo, da ima podjetje sedanje obveze, ki so posledica obvezujočih preteklih dogodkov. Odbor pojasnjuje, da skupina pripozna obveznost plačila dajatve v trenutku, ko pride do dejavnosti, ki jo opisuje navezujoča se zakonodaja, in ki povzroči plačilo dajatve. Dopolnjen standard ne vpliva na izkazovanje obveznosti skupine za dajatve.

B Novi Standardi in pojasnila, ki še niso veljavna

MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva in MRS 38 Neopredmetena dolgoročna sredstva

(dopolnilo): Pojasnilo sprejemljivih metod za obračun amortizacije

Dopolnilo standarda velja za letna obdobja z začetkom 1 januarja 2016 ali pozneje. Dopolnilo pojasnjuje usmeritve vsebovane v MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva in MRS 38 Neopredmetena dolgoročna sredstva ki določajo, da prihodki odražajo vzorec gospodarskih koristi, ki jih podjetje ustvari pri poslovanju (katerega del je sredstvo) in ne gospodarske koristi, ki jih podjetje porabi z uporabo sredstva. Glede na to podjetje amortizacijo sredstev ne more obračunati na podlagi razmerja med ustvarjenimi prihodki in prihodki, ki jih podjetje pričakuje, da jih bo ustvarilo, temveč lahko to razmerje uporabi le v zelo omejenih okoliščinah za obračun amortizacije neopredmetenih dolgoročnih sredstev. Dopolnila še ni potrdila EU.

MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva in MRS 41 Kmetijstvo (dopolnilo): Rodovitne rastline (Bearer Plants) Dopolnilo velja za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2016 ali pozneje. Dopolnilo uvršča rodovitne rastline v okvir zahtev MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva. S tem lahko podjetje izbira med različnimi stroškovnimi modeli in modeli prevrednotenja za obračun sredstev po prvotnem pripoznanju. Pri tem pa pridelek rodovitnih rastlin (npr. pridelek na drevesih) ostaja v okviru zahtev MRS 41 Kmetijstvo. Vladne subvencije za rodovitne rastline morajo podjetja obračunati v skladu z MRS 20 Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči in ne po določilih MRS 41. Dopolnila standarda še ni potrdila EU. Vsebina standarda in dopolnila za skupino niso aktualna.

MRS 19 Zaslužki zaposlencev (dopolnilo) Prispevki zaposlencev

Dopolnilo velja za letna obdobja z začetkom 1. februarja 2015 ali pozneje in obravnava prispevke zaposlencev ali tretjih v program z določenimi zaslužki. Namen dopolnila je poenostaviti obračun prispevkov, ki so neodvisni od delovne dobe zaposlenca, na primer prispevki zaposlencev, ki so obračunani na podlagi določenega odstotka plače. Dopolnilo standarda za računovodske izkaze skupine ni aktualno.

MSRP 9 Finančni instrumenti – Razporeditev in merjenje,

Standard velja za letna obdobja z začetkom 1 januarja 2018 ali pozneje. Zgodnja uporaba standarda je dovoljena. Prenovljeni standard vsebuje zahteve vseh posameznih faz projekta prenove MRP 9 in nadomešča standard MRS 39 Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje ter vse predhodne različice standarda MSRP 9. Prenovljeni standard uvaja nove zahteve glede razvrščanja in merjenja finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanja njihove oslabitve in računovodskega varovanja pred tveganji. Standarda še ni potrdila EU. Poslovodstvo banke ocenjuje, da nov standard ne bo vplival na računovodske izkaze skupine.

MSRP 11 Skupni aranžmaji (dopolnilo): Obračunavanje nakupa deležev v skupaj obvladovanem

podjetju

Dopolnila so veljavna za letna obdobja, ki se začnejo 1 januarja 2016 ali pozneje in pojasnjujejo obračunavanje deležev v skupnih podvigih in skupaj obvladovanih podjetjih. Dopolnilo uvaja nova navodila za obračun nakupa deleža v skupaj obvladovanem podjetju, katerega dejavnost predstavlja poslovanje sladno z MSRP in določa ustrezno računovodsko obravnavo nakupov teh deležev. Dopolnila še ni potrdila EU.

MSRP 14 razmejitve, ki izhajajo iz reguliranih storitev

Standard velja za letna obdobja z začetkom 1. Januarja 2016 ali pozneje. Namen standarda je zagotoviti večjo primerljivost računovodskega poročanja podjetij, ki se ukvarjajo z regulirano dejavnostjo, pri kateri vlada regulira oskrbo in ceno določene vrste dejavnosti. Ta kategorija vključuje dobavo plina, električne energije in vode. Regulirane cene teh dobrin imajo lahko pomemben vpliv na prihodke ter obdobje v katerem so prihodki realizirani. V okviru obsežnega projekta namerava Odbor v kratkem objaviti dokument za razpravo. Glede na izid navedenega projekta je Odbor sprejel odločitev, da kot začasno rešitev objavi MSRP 14. MSRP 14 je neobvezen standard, ki podjetjem omogoča, da ob prvi uporabi Mednarodnih standardov računovodskega poročanja, v večji meri nadaljujejo z obračunavanjem razmejitev ki izhajajo iz


16

reguliranih storitev v skladu s predhodno splošno sprejetimi računovodskimi načeli. Zaradi večje primerljivosti s podjetji, ki svoje računovodske izkaze že pripravljajo po MSRP a ne pripoznavajo teh postavk, morajo podjetja, ki se odločijo za uporabo novega standarda, regulirane postavke časovnih razmejitev pripoznati ločeno od drugih postavk. Podjetje, ki svoje računovodske izkaze že pripravlja po MSRP, novega standarda ne sme uporabiti. Novega standarda še ni potrdila EU.

MSRP 15 Prihodki iz pogodb s strankami

Uporaba novega standarda velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. Januarja 2017 ali pozneje. Novi standard MSRP 15 uvaja nov pet-stopenjski model pripoznanja prihodkov, ki jih podjetje doseže na podlagi pogodb s strankami (z nekaterimi izjemami) ne glede na vrsto posla iz katerega izhajajo prihodki ali gospodarske panoge. Zahteve standarda veljajo tudi za pripoznanje in merjenje dobičkov in izgub pri prodaji nekaterih nefinančnih sredstev, ki jih podjetje ne ustvari v okviru rednega poslovanja (npr. prodaja opredmetenih osnovnih sredstev ali neopredmetenih dolgoročnih sredstev). Standard od podjetij zahteva izčrpno razkritje vključno z razdružitvijo celotnih prihodkov, informacije o izpolnjevanju obvez, spremembah stanj na računih sredstev in obveznosti med različnimi obdobji ter ključne presoje in ocene poslovodstva. Novega standarda še ni potrdila EU.

MRS 27: Ločeni računovodski izkazi (dopolnilo)

Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. Januarja 2016. Dopolnitve standarda MRS 27 podjetjem omogočajo, da v svojih ločenih računovodskih izkazih naložbe v odvisne družbe, skupaj obvladovana in pridružena podjetja pripoznajo po kapitalski metodi. Dopolnilo bo podjetjem v določenih zakonodajnih pristojnostih omogočilo lažji prehod na MSRP pri pripravi ločenih računovodskih izkazov in s tem znižanje stroškov skladnosti, ne da bi bile zaradi tega informacije za vlagatelje okrnjene. Novega standarda še ni potrdila EU. Dopolnitev standarda bo brez vpliva na računovodske izkaze skupine.

Dopolnila standarda MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi in MRS 28 Investicije v pridružena in skupaj obvladovana podjetja: Prodaja ali prispevek sredstev med vlagateljem in njegovim pridruženim ali skupaj obvladovanim podjetjem

Dopolnilo obravnava neskladja med zahtevami standardov MSRP 10 in MRS 28 pri prodaji ali prispevku sredstev med vlagateljem in njegovim pridruženim ali skupaj obvladovanim podjetje. V skladu z novimi dopolnili standardov podjetje celoten znesek dobička ali izgube pri prodaji pripozna kadar gre za poslovanje ne glede na to ali je del odvisne družbe ali ne. Delni dobiček ali izgubo podjetje pripozna kadar je v posel vključeno sredstvo, ki ni del poslovanja, tudi če so sredstva del odvisne družbe. Dopolnila standardov veljajpo za letna obdobja z začetkom 1. Januarja 2016 ali pozneje. Novega dopolnila še ni potrdila EU.

LETNE IZBOLJŠAVE MSRP V OBDOBJU 2010-2012

V obdobju 2010-2012 je Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde objavil sklop sprememb spodaj navedenih standardov, ki so veljavni za letna obdobja z začetkom 1. februarja 2015 ali pozneje. Spremembe standardov ne vplivajo na skupinske računovodske izkaze.

MSRP 2 Plačilo z delnicami: Dopolnilo spreminja opredelitev izraza “zahtevani pogoj” in “tržni pogoj”

in uvaja opredelitev izrazov “pogoji glede uspešnosti” in “pogoji glede dela”, ki sta bila prej obravnavana v okviru “zahtevanih pogojev«.

MSRP 3 Poslovne združitve: Dopolnilo pojasnjuje, da se po prvotnem pripoznanju, nakupi deležev, ki niso opredeljeni kot kapitalski deleži, merijo po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida ne glede na to, ali spadajo okvir zahtev standarda MSRP Finančni instrumenti ali ne.

MSRP 8 Poslovni odseki: Dopolnilo od podjetja zahteva razkritje poslovodskih presoj za določitev skupnih meril v zvezi s poslovnimi odseki in pojasnjuje, da sme sredstva poročevalskega segmenta uskladiti s celotnimi sredstvi podjetja samo, če redno poroča o sredstvih poslovnega odseka.

MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti: V poglavju Podlaga za zaključke dopolnilo MSRP 13 podrobneje pojasnjuje, da z objavo MSRP 13 in dopolnili standardov MSRP 9 in MRS 39 ne odpravlja možnosti, da podjetje kratkoročne terjatve in obveznosti, za katere ne obstaja dogovor o višini obrestne mere, vrednoti v višini zneska, ki je naveden na računu, v kolikor je vpliv razobrestenja terjatev in obveznosti nepomemben.

MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva: Dopolnilo pojasnjuje, da mora podjetje ob prevrednotenju sredstva njegovo bruto neodpisano vrednost prilagoditi skladno s prevrednotenjem njegove neodpisane vrednosti.

MRS 24 Razkrivanje povezanih strank: Dopolnilo pojasnjuje, da je upravljavsko podjetje, t.j. podjetje, ki drugemu podjetju posreduje ključne storitve upravljanja, povezana stranka.

MRS 38 Neopredmetena dolgoročna sredstva: Dopolnilo pojasnjuje, da mora podjetje ob prevrednotenju neopredmetenega dolgoročnega sredstva njegovo bruto neodpisano vrednost prilagoditi skladno s prevrednotenjem njegove neodpisane vrednosti.


17


V obdobju 2011-2013 je Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde objavil sklop sprememb spodaj navedenih standardov, ki so veljavni za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2015 ali pozneje. Spremembe ne vplivajo na skupinske računovodske izkaze. MSRP 1 Prva uporaba mednarodnih standardov računovodskega poročanja. Dopolnilo

pojasnjuje, da lahko podjetje izbere med uporabo trenutno veljavnega standarda ali spremenjenega standarda, katerega uporaba še ni obvezna. Zgodnja uporaba standarda je dovoljena pod pogojem, da ga podjetje uporabi dosledno v vseh obdobjih, ki so predstavljena v računovodskih izkazih, ki so prvič pripravljeni v skladu z MSRP.

MSRP 3 Poslovne združitve: Dopolnilo pojasnjuje, da obračun ustanovitve skupnega aranžmaja v računovodskih izkazih tega skupnega aranžmaja ne sodi v sklop zahtev standarda MSRP 3.

MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti: Dopolnilo pojasnjuje, da izjeme od zahtev MSRP 13, kot jih določa člen 52 standarda MSRP 13, veljajo za vse pogodbe, ki spadajo v okvir zahtev MRS 39 Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje ali MSRP 9 Finančni instrumenti, ne glede na to, ali izpolnjujejo opredelitev finančnih sredstev ali finančnih obveznosti po MRS 32 Finančni instrumenti: Predstavljanje.

MRS 40 Naložbene nepremičnine: Dopolnilo pojasnjuje, da mora podjetje pri določitvi ali določen posel ustreza opredelitvi poslovne združitve v skladu z MSRP 13 Poslovne združitve kakor tudi opredelitvi naložbene nepremičnine po MRS 40 naložbene nepremičnine, ločeno in neodvisno uporabiti določila obeh standardov.


V obdobju 2012-2014 je Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde objavil sklop sprememb spodaj navedenih standardov, ki so veljavni za letna obdobja z 1. januarja 2016 ali pozneje. Novih dopolnil še ni potrdila EU. MSRP 5 Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljena poslovanja: Dopolnilo pojasnjuje, da

sprememba metode odsvojitve sredstev (s prodajo ali razdelitvijo med lastnike) ne predstavlja novega načrta prodaje temveč le nadaljevanje prvotnega načrta in tako ne pride do prekinitve izpolnjevanja zahtev MSRP 5. Dopolnilo tudi pojasnjuje, da sprememba metode prodaje sredstev ne spreminja datuma njihove razvrstitve.

MSRP 7 Finančni instrumenti: Razkritja: Dopolnilo pojasnjuje, da lahko storitvena pogodba, v kateri je določena cena storitev, predstavlja neprestano udeležbo v finančnem sredstvu. Poleg tega dopolnilo tudi pojasnjuje, da v zgoščenih medletnih računovodskih izkazih podjetij razkritja v skladu

z MSRP 7 v zvezi s pobotanjem finančnih sredstev in finančnih obveznosti niso potrebna. MRS 19 Zaslužki zaposlencev: Dopolnilo pojasnjuje, da mora podjetje globino trga visoko

kakovostnih podjetniških obveznic oceniti na podlagi valute v kateri je izražena obveznost in ne glede na državo v kateri se obveznost nahaja. V kolikor globina trga za visoko kakovostne podjetniške obveznice v tej valuti ne obstaja, mora podjetje uporabiti stopnjo donosa državnih obveznic.

MRS 34 Medletno računovodsko poročanje: Dopolnilo pojasnjuje, da mora podjetje razkritja vključiti v medletne računovodske izkaze ali, kadar so le-ti del večjega medletnega poročila (npr. v okviru komentarja za poslovodstvo ali poročila o tveganjih), s sklicevanjem na medletne računovodske izkaze med posameznimi obdobji. Odbor je tudi določil, da morajo podjetja posredovati uporabnikom tudi druge informacije iz medletnega računovodskega na enaki podlagi in istočasno kot medletne računovodske izkaze. Če uporabniki nimajo dostopa do drugih informacij na omenjen način se šteje, da je medletno računovodsko poročilo nepopolno.

MSRP 10, MSRP 12 in MRS 28: Investicijska podjetja: Uporaba izjeme od zahtev konsolidacije (dopolnila)

Dopolnila obravnavajo tri vprašanja, ki so se pojavila v praksi pri uporabi izjeme od zahtev konsolidacije za investicijska podjetja. Dopolnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1 januarja 2016 ali pozneje. Dopolnila pojasnjujejo, da izjeme od predstavitve konsolidiranih računovodskih izkazov veljajo za matično družbo, ki je odvisna družba investicijskega podjetja, kadar investicijsko podjetje svoje deleže v vseh svoje odvisnih družbah izmeri po pošteni vrednosti. Poleg tega dopolnila tudi pojasnjujejo, da je v konsolidacijo vključena samo odvisna družba, ki ni obenem investicijsko podjetje in ki investicijskemu podjetju nudi podporne storitve. Vse ostale odvisne družbe investicijskega podjetja se izmerijo po pošteni vrednosti. Dopolnila standarda MRS 28 Investicije v pridružena in skupaj obvladovana podjetja omogočajo investitorju da, pri uporabi kapitalske metode, ohrani metodo poštene vrednosti, ki jo pridružena in skupaj obvladovana podjetja investicijskega podjetja uporabijo pri merjenju svojih deležev v odvisnih družbah. Novih dopolnil še ni potrdila EU.

MRS 1: Spobuda razkritja (Dopolnilo)

Dopolnila standarda MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov spodbujajo podjetja, da pri odločanju katere informacije razkriti in kako jih uvrstiti v računovodske izkaze, uporabijo strokovno presojo. Dopolnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1 januarja 2016 ali pozneje. Dopolnila je pojasnjujejo obstoječe zahteve standarda MRS 1 in ne uvajajo nikakršnih pomembnejših sprememb. Dopolnila obravnavajo pomembnost, vrstni red pojasnil, vmesne zneske in razdruževanje, računovodske usmeritve in predstavitev postavk izkaza drugega vseobsegajočega dobička iz naslova investicij, ki so merjena po kapitalski metodi. Novih dopolnil še ni potrdila EU.


18

2.2 KONSOLIDACIJA

Družbe, v katerih ima banka prevladujoč kapitalski delež, so vključene v skupinske računovodske izkaze od

datuma, ko je banka pridobila prevladujoč delež, ter izločene iz skupinskih računovodskih izkazov z dnem, ko

banka nima prevladujočega vpliva. V skupinskih računovodskih izkazih so izločena medsebojna finančna

razmerja (terjatve, obveznosti, dobički in izgube, ki izhajajo iz transakcij znotraj skupine) med družbami v

skupini. Družbe v skupini so pri sestavi računovodskih izkazov uporabile enotne računovodske usmeritve in

politike.

Naložbe v odvisne družbe so v računovodskih izkazih banke (matične družbe) pripoznane po nabavni vrednosti.

Na dan poročanja banka presoja ali so prisotna znamenja, da utegne biti sredstvo oslabljeno. Če je kakršnokoli

tako znamenje, banka oceni nadomestljivo vrednost naložbe. Kadar je nadomestljiva vrednost nižja od

knjigovodske, se izguba zaradi oslabitve pripozna v izkazu vseobsegajočega donosa.

Pridružene družbe so vsi subjekti, v katerih ima skupina od 20 do 50 odstotkov pravic in v katerih ima

pomemben vpliv, vendar pa jih ne obvladuje. Naložbe v pridružena podjetja se v konsolidiranih računovodskih

izkazih obračunavajo po kapitalski metodi in so na začetku pripoznane po nabavni vrednosti. Naložbe v

pridružena podjetja vključujejo dobro ime, ki se ugotovi ob nakupu.

Udeležba skupine v dobičku ali izgubi pridruženega podjetja, doseženih po nakupu, se izkaže v konsolidiranem

izkazu poslovnega izida, medtem ko se njena udeležba v drugem vseobsegajočem donosu pripozna v drugem

vseobsegajočem donosu. Kumulativno gibanje od nakupa dalje se odraža v knjigovodski vrednosti naložbe.

Nerealizirani dobički in izgube iz transakcij med skupino in njenimi pridruženimi podjetji se izločijo sorazmerno

z velikostjo lastniškega deleža skupine v pridruženih podjetij.

V konsolidirane računovodske izkaze so vključene Probanka, d.d. in odvisne družbe Probanka Leasing d.o.o.,

Probanka Nepremičnine d.o.o., PROleasing d.o.o. ter pridružena družba Staninvest d.o.o.

Naložbe v podrejene družbe v državah članicah in tretjih državah:

v tisoč EUR

Naziv družbe Država Dejavnost Promet Število

zaposlenih

(EPDČ)*

Čisti

dobiček/

izguba pred

obdavčitvijo

Davek Prejete

javne

subvenicej

Leto 2014

PROleasing d.o.o. Hrvaška Finančni leasing 112 4 (335) (32)

-

Leto 2013

PROleasing d.o.o. Hrvaška Finančni leasing 50 4 23 5

-

*ekvivalent polnega delovnega časa

2.3 POROČILO PO SEGMENTIH (ODSEKIH)

Odsek je razločljiva komponenta poslovanja skupine, ki zagotavlja posle in storitve ter se glede tveganj in

donosov razlikuje od drugih odsekov. Odseki, pri katerih realizirani prihodki oziroma izidi ali sredstva

predstavljajo 10 ali več odstotkov prihodkov, izidov ali sredstev vseh odsekov, so prikazani ločeno.

Poslovanje skupine je organizirano v poslovnih odsekih:

• pravne osebe: poslovanje s podjetji in organizacijami, ki zajema področje kreditnega in garancijskega

poslovanja, depozitnega poslovanja ter vodenja računov in opravljanja plačilnega prometa (transakcijsko

poslovanje),

• poslovna mreža: poslovanje s prebivalstvom, ki zajema področje osebnega bančništva, vodenja računov,

varčevanja, depozitnega poslovanja, naložbenega varčevanja, kartično in kreditno poslovanje,

• finančni trgi, ki zajemajo aktivnosti upravljanja z likvidnostjo skupine, trgovanje s finančnimi instrumenti,

investicijsko bančništvo in medbančne odnose.

Poslovni odseki so razkriti na način, kot je uporabljen za potrebe notranjega poročanja.

Transakcije med poslovnimi segmenti za namen medsebojnega obračunavanja dohodkovnih učinkov so

narejene na podlagi interne metodologije transfernih cen, katere osnova so dejansko dosežene cene

posameznega poročevalskega obdobja na trgu.


19

2.4 PREVEDBA TUJIH VALUT

Funkcijska in predstavitvena valuta

Konsolidirani računovodski izkazi in pojasnila konsolidiranih računovodskih izkazov so predstavljeni v tisoč EUR,

ki so funkcijska in predstavitvena valuta banke in družb v skupini.

Prevedba poslovnih dogodkov in postavk

Transakcije v tuji valuti se pretvorijo v funkcijsko valuto po tečaju na dan posla. Tečajne razlike, ki nastanejo

pri poravnavi takšnih transakcij in pri prevedbi denarnih postavk, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Postavke sredstev in obveznosti, ki so nominirane v tujih valutah, so v računovodskih izkazih preračunane z

uporabo referenčnega tečaja ECB, ki je veljal na dan računovodskih izkazov. Učinki prevedbe so prikazani v

izkazu poslovnega izida kot neto dobiček ali izguba iz tečajnih razlik.

Tečajne razlike, ki nastajajo pri nedenarnih postavkah, kot so lastniški instrumenti, razvrščeni v skupino

finančnih instrumentov, vrednotenih po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida, se prikažejo kot del

dobička ali izgube iz naslova vrednotenja po pošteni vrednosti. Tečajne razlike pri lastniških instrumentih,

razvrščenih v skupino finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se prikažejo v presežku iz prevrednotenja

kapitala, skupaj z učinkom vrednotenja po pošteni vrednosti.

2.5 PRIHODKI IN ODHODKI IZ OBRESTI

Obrestni prihodki in odhodki se izkazujejo v izkazu poslovnega izida za vsa sredstva, izmerjena po odplačni

vrednosti z uporabo metode efektivne obrestne mere. Metoda efektivne obrestne mere je metoda izračuna

odplačne vrednosti sredstva ali obveznosti ter alociranja obrestnih prihodkov in odhodkov za določeno obdobje.

Efektivna obrestna mera je tista diskontna stopnja, ki izenači vse tokove, povezane s posameznim finančnim

instrumentom. V izračun efektivne obrestne mere se vključujejo vsi pogodbeni tokovi, vključno z vsemi

provizijami, transakcijskimi stroški, premijami in diskonti, ne upoštevajo pa se bodoče kreditne izgube.

Pri odpisu vrednosti finančnega sredstva ali skupine podobnih finančnih sredstev, ki je posledica oslabitve, se

obrestni prihodki pripoznavajo z upoštevanjem obrestne mere, ki je bila uporabljena za diskontiranje bodočih

denarnih tokov pri oceni potrebne slabitve.

Obresti iz finančnih sredstev, izkazanih po pošteni vrednosti preko izkaza poslovnega izida, se pripoznajo v

poslovnem izidu skupine kot prihodki od obresti.

2.6 PRIHODKI IZ DIVIDEND

Dividende finančnih sredstev se v izkazu poslovnega izida pripoznajo, ko banka ali družbe v skupini uveljavijo

pravico do izplačila dividende.

2.7 PRIHODKI IN ODHODKI ZA OPRAVNINE

Provizije (opravnine) se v izkazu poslovnega izida pripoznajo, ko je storitev opravljena. Provizije skupina

dosega na podlagi opravljenih storitev strankam v zvezi z opravljanjem plačilnega prometa, menjave valut,

garancijskega poslovanja, posredniških in komisijskih poslov in drugih storitev v okviru dejavnosti skupine.

2.8 REALIZIRANI DOBIČKI IN IZGUBE IZ FINANČNIH SREDSTEV, KI NISO MERJENI PO POŠTENI

VREDNOSTI PREKO IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA

Realizirani dobički in izgube iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, kreditov, merjenih po odplačni

vrednosti, in finančnih sredstev v posesti do zapadlosti se v izkazu poslovnega izida pripoznajo ob realizaciji

prodaje, ob zapadlosti finančnega sredstva ali drugi odpravi pripoznanja finančnega sredstva.

2.9 ČISTI DOBIČKI IN IZGUBE IZ FINANČNIH SREDSTEV, NAMENJENIH TRGOVANJU

Čisti dobički in izgube iz trgovanja vključujejo realizirane in nerealizirane dobičke in izgube iz finančnih

sredstev, namenjenih trgovanju, vrednotenje izvedenih finančnih instrumentov in čiste dobičke iz nakupa in

prodaje tujih valut.

2.10 DRUGI ČISTI POSLOVNI DOBIČKI IN IZGUBE

Drugi čisti poslovni dobički in izgube vključujejo realizirane dobičke in izgube iz nebančne dejavnosti (prihodki

od najemnin, učinki prodaje zalog in odhodki za članarine, davke, prispevke in druge dajatve).


20

2.11 ADMINISTRATIVNI STROŠKI

Administrativni stroški zajemajo stroške dela, stroške storitev in stroške materiala. V izkazu poslovnega izida so

pripoznani v višini dejanskih stroškov v obdobju, v katerem so nastali oziroma v obdobju, na katerega se

nanašajo.

Stroški dela predstavljajo bruto plače in nadomestila bruto plač zaposlenih, dajatve na bruto plače in stroške,

povezane s pravicami iz delovnega razmerja (regresi za letne dopuste, nadomestila za prehrano med delom,

povračila stroškov prevoza na delo in drugo).

Stroški storitev so del administrativnih stroškov, ki so povezani z opravljanjem dejavnosti banke in jih banka

naroča v okolju. Stroški materiala zajemajo stroške materiala in stroške energije, potrebne za izvajanje

dejavnosti.

2.12 FINANČNA SREDSTVA

Razvrščanje in kriteriji za razvrščanje

Skupina razvršča finančna sredstva v kategorije: finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid

(finančna sredstva v posesti za trgovanje in finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi poslovni

izid), finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, krediti in finančna sredstva v posesti do zapadlosti.

Poslovodstvo na podlagi namena pridobitve opredeli razvrstitev finančnega sredstva ob pridobitvi in začetnem

pripoznanju.

a) Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid

Finančna sredstva se razporedi kot v posesti za trgovanje, ko so pridobljena z namenom prodaje na kratek rok

ali če so del portfelja že opredeljenih finančnih instrumentov, ki se jih upravlja skupaj in za katere obstaja

dokaz o nedavno doseženi dobičkonosnosti na kratek rok.

V kategorijo finančna sredstva v posesti za trgovanje skupina razvrsti finančna sredstva, za katera sklene

pogodbo o terminski prodaji. Učinek vrednotenja terminskega dela pogodbe se izkazuje kot vrednost

izvedenega finančnega instrumenta. Pozitivni učinek vrednotenja se izkazuje med finančnimi sredstvi,

namenjenimi trgovanju, negativni učinek vrednotenja pa med finančnimi obveznostmi, namenjenimi trgovanju.

Finančna sredstva se razporedi po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, kadar to povzroči koristnejše

informacije, ker odpravlja ali znatno zmanjša nedoslednost pri merjenju ali pripoznavnaju, ki bi sicer izhajala iz

merjenja sredstev ali obveznosti ali pripoznavanja dobičkov na različnih podlagah. Skupina razporedi v to

skupino naložbe v deleže v družbah, ki so terminsko prodani.

b) Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo

Finančna sredstva se razporedi kot razpoložljiva za prodajo, ko jih skupina namerava posedovati nedoločeno

časovno obdobje in jih lahko proda zaradi likvidnostnih potreb, zaradi sprememb obrestnih mer, deviznih

tečajev ali cen finančnih instrumentov.

c) Krediti

Finančna sredstva skupina razporedi kot kredite, ko gre za finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili,

s katerimi se ne trguje na aktivnem trgu.

d) Finančna sredstva v posesti do zapadlosti

V finančna sredstva v posesti do zapadlosti skupina razporedi finančna sredstva z določenimi ali določljivimi

plačili in določeno zapadlostjo in za katera skupina izpričuje namen in sposobnost posedovati jih do zapadlosti.

Zaradi prodaje pomembnega deleža finačnih sredstev je skupina ob koncu leta 2013 preostala finančna

sredstva prerazporedila v skupino finančnih sredstev, razpoložljiva za prodajo.

Pripoznanje in merjenje

Nakupi in prodaje finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, finančnih sredstev, razpoložljivih

za prodajo, in finančnih sredstev v posesti do zapadlosti se pripoznavajo na dan trgovanja (dan sklenitve

pogodbe). Stroški transakcij finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid se izkažejo v izkazu

poslovnega izida. Stroški transakcij finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo in finačnih sredstev v posesti do

zapadlosti se vključijo v nabavno vrednost finančnega instrumenta.

Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid in finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, se po

začetnem pripoznanju vrednotijo po pošteni vrednosti. Poštena vrednost finančnih sredstev praviloma temelji


21

na borznih cenah. Za finančne instrumente, za katere ni objavljana cena na trgu ali zaradi nelikvidnosti trga

objavljena cena ne odraža poštene vrednosti instrumentov, skupina izmeri pošteno vrednost z uporabo modelov

vrednotenja. Ti vključujejo uporabo cen primerljivih transakcij in metodo diskontiranih bodočih denarnih tokov.

Dobički in izgube, ki izhajajo iz spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev, namenjenih trgovanju, se

pripoznajo v poslovnem izidu.

Dobički in izgube, ki izhajajo iz sprememb v pošteni vrednosti finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se

pripoznajo neposredno v kapitalu, dokler se finančno sredstvo ne oslabi ali se opravi odprava pripoznanja

finančnega sredstva. V tem primeru se celotni dobički ali izgube, izkazani v kapitalu, pripoznajo v izkazu

poslovnega izida.

Krediti se pripoznajo, ko so denarna sredstva nakazana kreditojemalcu. Krediti in finančna sredstva v posesti do

zapadlosti se vrednotijo po odplačni vrednosti po metodi efektivne obrestne mere.

Odprava pripoznanja

Skupina odpravi pripoznanje finančnega sredstva, ko pogodbene pravice do denarnih tokov potečejo ali ko je

finančno sredstvo preneseno in prenos izpolnjuje kriterije za odpravo pripoznanja (skupina je prenesla vse

pravice in tveganja iz finančnega sredstva). V kolikor skupina prenese finančno sredstvo, vendar zadrži skoraj

vsa tveganja in koristi, se pripoznanje finančnega sredstva ne odpravi.

Pripoznanje finančne obveznosti se odpravi zgolj, kadar je obveza, določena v pogodbi, izpolnjena,

razveljavljena ali zastarana.

Oslabitve finančnih sredstev

Za oceno oslabitev finančnih sredstev skupina uporablja določila in kriterije, zapisane v internih politikah za

vrednotenje finančnih sredstev.

a) Sredstva po odplačni vrednosti

Skupina vsako poročevalsko obdobje oceni, ali obstaja nepristranski dokaz o oslabitvi finančnega sredstva

oziroma skupine finančnih sredstev. Finančno sredstvo oziroma skupina finančnih sredstev je oslabljena in

izgube nastanejo, v kolikor obstaja nepristranski dokaz o oslabitvi kot posledica enega ali več dogodkov, ki so

nastali po začetnem pripoznanju sredstva in imajo vpliv na prihodnje denarne tokove.

Ocena sedanje vrednosti predvidenih bodočih denarnih tokov, opravljena za sredstva, pridobljena za

zavarovanje naložb skupine, odraža denarne tokove, ki bi lahko nastali zaradi zaplembe, upoštevajoč stroške

pridobitve in prodaje teh sredstev, ne glede na to, ali je unovčenje zavarovanja verjetno.

Za potrebe skupinskega ocenjevanja slabitev se finančna sredstva razporedijo v skupine na podlagi podobnih

značilnosti izpostavljenosti kreditnemu tveganju (na podlagi bančnega modela razvrščanja sredstev, ki

upošteva vrsto naložb, dejavnost, zavarovanje, višino zapadlih obveznosti in druge pomembne dejavnike). Te

značilnosti so za banko podlaga za oceno bodočih denarnih tokov za poplačilo, saj kažejo na sposobnost

dolžnikov, da poplačajo vse obveznosti po pogodbeno dogovorjenih pogojih.

Pretekle izkušnje s potrebnimi slabitvami in izkazovanjem izgub se dopolnjujejo z aktualnimi podatki o

dejavnikih z namenom vključitve vpliva spremenjenih dejavnikov, ki v preteklih obdobjih niso imeli vpliva, ter

izločitve tistih dejavnikov, ki nimajo več vpliva na oslabitve.

Večina izpostavljenosti skupine se ocenjuje posamično in samo manjšina je ovrednotena po skupinski metodi.

Ko kredit postane neizterljiv, ga skupina odpiše z uporabo predhodno oblikovanega popravka vrednosti.

Neizterljive terjatve se odpišejo po izčrpanju vseh možnosti za izterjavo in ko je znesek izgube določen. V

primeru kasnejšega poplačila odpisane terjatve se pripozna prihodek v izkazu poslovnega izida.

V kolikor se kasneje znesek izgube zmanjša kot posledica dogodka, ki je nastopil po oslabitvi (izboljšanje

dolžnikove kreditne sposobnosti), se opravi odprava oslabitve s prilagoditvijo popravka vrednosti. Odprava

oslabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida skupine.

b) Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti

Skupina vsako poročevalsko obdobje oceni, ali so prisotni znaki, ki označujejo oslabitev finančnih sredstev,

razpoložljivih za prodajo. Pomembno in (ali) dolgotrajno zmanjšanje poštene vrednosti finančnega instrumenta

pod njegovo nabavno vrednost lahko predstavlja nepristranski dokaz o oslabitvi. Za obdobje dolgotrajnešega

zmanjšanja poštene vrednosti kapitalskih instrumentov banka upošteva obdobje največ 9 mesecev od dneva,


22

ko se je poštena vrednost prvič zmanjšala pod njihovo nabavno in je ostala nižja celotno obdobje 9 mesecev.

Za pomembno zmanjšanje poštene vrednosti teh instrumentov banka upošteva 40% (ali nižje) znižanje poštene

vrednosti glede na njihovo prvotno nabavno vrednost.

V primeru obstoja nepristranskega dokaza o oslabitvi finančnega sredstva, razpoložljivega za prodajo, se

nabrana izguba, pripoznana v kapitalu, prenese v izkaz poslovnega izida. Odprava oslabitve v primeru

lastniškega instrumenta se ne izvede preko izkaza poslovnega izida, temveč se kasnejše povečanje poštene

vrednosti izkaže neposredno v kapitalu.

V kolikor se v naslednjem obdobju poštena vrednost dolžniškega instrumenta poveča in je povečanje moč

nepristransko povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju izgube, se odprava oslabitve izkaže preko

izkaza poslovnega izida.

2.13 POBOTANJE FINANČNIH SREDSTEV

Finančna sredstva in obveznosti so v izkazu finančnega položaja pobotani, ko za to obstaja pravna pravica in

namen neto poravnave ali istočasna realizacija sredstva ter poravnava obveznosti.

2.14 ZAČASNI NAKUP IN POVRATNA PRODAJA

Nakup vrednostnih papirjev z namenom prodaje (začasni nakup – repo) je izkazan med krediti strankam. Po

pogodbah o začasnem nakupu skupina ne prevzema tveganj in koristi iz naslova lastništva vrednostnega

papirja. Pogodbeno razmerje ima značilnosti zavarovanega kredita, pri katerem so kot zavarovanje uporabljeni

vrednostni papirji, ki so predmet repo pogodbe. Razlika med nakupno in prodajno ceno je izkazana kot obrestni

prihodek, razmejen z uporabo metode efektivnih obrestnih mer v obdobju trajanja pogodbe.

2.15 OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

Opredmetena osnovna sredstva so sredstva za opravljanje dejavnosti, vodena po nabavni vrednosti, zmanjšani

za popravke vrednosti in morebitne slabitve. Začetno pripoznanje nabavne vrednosti vključuje stroške, ki se

nanašajo neposredno na pridobitev sredstev.

Kasneje nastali stroški se vključujejo v vrednost nabavljenih sredstev in so pripoznani le takrat, ko obstaja

verjetnost, da bodo pritekale bodoče gospodarske koristi, povezane s sredstvom, in se lahko ti stroški

zanesljivo izmerijo. Vsa ostala vlaganja, vzdrževanja in popravila bremenijo izkaz poslovnega izida v obdobju,

ko so nastala.

Popravki vrednosti zaradi amortiziranja se oblikujejo posamično na podlagi enakomernega časovnega

amortiziranja glede na predvideno dobo uporabe sredstev.

Zemljišča in sredstva, ki so v postopku pridobivanja ali že pridobljena, a še niso usposobljena za uporabo, se ne

amortizirajo.

Opredmetena osnovna sredstva se preverja zaradi morebitnih oslabitev, kadar zaradi dogodkov ali sprememb v

okoliščinah knjigovodske vrednosti sredstev ne bo mogoče v celoti nadomestiti. Če je ocenjena nadomestljiva

vrednost sredstva nižja od njene knjigovodske vrednosti, je potrebno knjigovodsko vrednost sredstva znižati na

nadomestljivo vrednost. Kot nadomestljivo vrednost se šteje poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje

ali vrednosti pri uporabi, odvisno od tega, katera je višja.

Neopredmetena sredstva

Neopredmetena sredstva sestavljajo programska oprema, licence in pravice, vezane na uporabo programske

opreme skupine. Začetno pripoznanje nabavne vrednosti vključuje stroške, ki se nanašajo neposredno na

pridobitev in so pogoj za usposobitev sredstva. Skupina obračunava amortizacijo enakomerno glede na

predvideno dobo uporabe.

2.16 NALOŽBENE NEPREMIČNINE

Naložbene nepremičnine so zgradbe ali deli zgradb, ki jih skupina ne uporablja sama za opravljanje lastne

dejavnosti, temveč jih poseduje z namenom oddajanja v poslovni najem. Če pride do spremembe namena

uporabe nepremičnine, ker jo skupina začne uporabljati, se naložbena nepremičnina prenese med lastna

sredstva.


23

Naložbene nepremičnine so ob pripoznanju izmerjene po nabavni vrednosti, kasneje pa vodene po pošteni

vrednosti, ki jo določi neodvisni pooblaščeni ocenjevalec. Poštena vrednost se določi na podlagi tekočih tržnih

cen. Dobiček ali izguba, ki izhaja iz spremembe poštene vrednosti, se pripozna v izkazu poslovnega izida.

2.17 SREDSTVA ZA POPLAČILO TERJATEV

Glavnino sredstev, prejetih za poplačilo terjatev, predstavljajo pridobljene nepremičnine, ki se ob začetnem

pripoznanju izmerijo po nakupni vrednosti. V času posesti so ovrednotene po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi

vrednosti, in sicer po manjši izmed njiju.

Pridobljene nepremičnine skupina poseduje z namenom prodaje.

Nakupno vrednost opreme, pridobljene iz naslova prekinjenih leasing pogodb, sestavlja dolg leasingojemalca

(zapadle neplačane in nezapadle glavnice, zapadle neplačane obresti in drugi stroški, ki se lahko pripišejo

leasingu).

2.18 NAJEMI

a) Skupina je najemojemalec

Vsi leasing posli, kjer je najemojemalec banka ali družbe v skupini, so finančni najemi. Finančni najem je

pripoznan kot sredstvo in dolg v višini poštene vrednosti najetega sredstva. Amortizacija najetega sredstva je

usklajena z računovodskimi usmeritvami amortiziranja lastnih osnovnih sredstev. Plačane najemnine se

porazdelijo med obrestne odhodke in zmanjšanje dolga.

b) Skupina je najemodajalec

Najem je opredeljen kot finančni najem, če se prenesejo skoraj vsa tveganja in koristi, ki izhajajo iz lastništva,

in opredeljen kot poslovni najem, če se večina tveganj in koristi, ki izhajajo iz lastništva, ne prenese.

Pri sredstvih v finančnem najemu je sedanja vrednost plačil pripoznana kot terjatev. Razlika med bruto

vrednostjo terjatve in njeno sedanjo vrednostjo je pripoznana kot nezaslužen obrestni prihodek. Prihodki iz

leasinga se pripoznajo v času trajanja pogodbe po neto investicijski metodi (pred obdavčitvijo), ki odraža stalno

periodično stopnjo zaslužka.

Prihodki od najemnin iz poslovnega najema se pripoznajo med prihodki po linearni metodi za pogodbeno

obdobje najema. Stroški, vključno z amortizacijo, ki nastanejo pri pridobivanju prihodkov od najemnin, se

pripoznajo kot odhodki v izkazu poslovnega izida obdobja.

2.19 DENAR IN DENARNI USTREZNIKI

V izkaz denarnih tokov se kot denarna sredstva in denarni ustrezniki zajemajo kratkoročne, hitro unovčljive

naložbe, ki se lahko takoj pretvorijo v znane zneske denarnih sredstev in pri katerih je tveganje spremembe

vrednosti zanemarljivo. Med denarne ustreznike skupina uvršča:

denar v blagajni,

stanje na računih pri centralni banki in stanja na računih pri drugih bankah,

kredite bankam z originalno zapadlostjo do 90 dni,

naložbe v vrednostne papirje centralne banke z originalno zapadlostjo do 90 dni.

2.20 FINANČNE OBVEZNOSTI

Finančne obveznosti zajemajo obveznosti do centralne banke, finančne obveznosti, namenjene trgovanju, in

finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti.

V finančne obveznosti, namenjene trgovanju, skupina uvršča obveznosti, ki izhajajo iz vrednotenja terminsko

prodanih vrednostnih papirjev.

Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti, so obveznosti za vloge in kredite bank in strank, ki niso

banke, dolgovi za izdane dolžniške vrednostne papirje in druge obveznosti iz financiranja.

Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti, se v izkazu finančnega položaja pripoznajo v višini prejetih

denarnih sredstev, zmanjšani za neposredne transakcijske stroške. Obveznosti se po začetnem pripoznanju


24

merijo po odplačni vrednosti, razlika med začetno in končno vrednostjo pa se v izkaz poslovnega izida prenaša

z uporabo metode efektivne obrestne mere.

Lastni odkupljeni dolg se prikaže kot zmanjšanje obveznosti. Razlika med knjigovodsko vrednostjo obveznosti

in plačanim nadomestilom se izkaže v izkazu poslovnega izida obdobja.

2.21 UGODNOSTI ZAPOSLENIH

Skupina je v preteklih letih za zaposlence oblikovala rezervacije, ki odražajo sedanjo vrednost bodočih

obveznosti za jubilejne nagrade in odpravnine ob odhodu v pokoj v skladu s pravicami zaposlenih po veljavni

zakonodaji. Izračun višine rezervacij je bil opravljen s strani neodvisnega pooblaščenega aktuarja.

Skupina plačuje prispevke pokojninskega zavarovanja v skladu z veljavno zakonodajo. S plačilom prispevkov

pokojninskega zavarovanja skupina nima dodatnih obveznosti do zaposlenih. Prispevki predstavljajo stroške v

obdobju, na katerega se nanašajo, in so v izkazu poslovnega izida prikazani v okviru stroškov dela.

V skladu z veljavno slovensko zakonodajo so zaposleni ob izpolnitvi pogojev za upokojitev upravičeni do

odpravnine ob odhodu v pokoj v enkratnem znesku. Zaposleni so prav tako upravičeni do jubilejnih nagrad za

vsakih deset let dela v skupini.

Zaradi ukrepov za zagotavljanje pogojev za postopno prenehanje poslovanja banke (matične družbe), so

oblikovane rezervacije za zaposlence iz preteklih let v poslovnem letu ukinjene. Obveznosti za odpravnine in

jubilejne nagrade so pripoznane v višini obveznosti do zaposlencev kot rezervacije za stroške reorganizacije.

2.22 REZERVACIJE

Skupina oblikuje rezervacije za zunajbilančne obveznosti iz naslova prevzetih zunajbilančnih obveznosti

(odobrene garancije in akreditivi, odobreni limiti, upravljanja premoženja) na podlagi izkušenj v preteklosti v

skladu z interno metodologijo za ocenjevanje izgub in na podlagi pogodbenih zavez za doseganje donosov.

2.23 DAVKI

Davek od dobička poslovnega leta je obračunan na podlagi veljavne davčne stopnje od ugotovljene davčne

osnove v skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb.

Odložena terjatev za davek se pripozna za vse odbitne začasne razlike, če je verjetno, da se bo pojavil

razpoložljiv obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne začasne razlike.

Zaradi ukrepov za zagotavljanje pogojev za postopno prenehanje poslovanja banke je ocena, da razpoložljivega

obdavčljivega dobička ni pričakovati, zato je opravljena odprava pripoznanja odloženih davkov v izkazu

poslovnega izida poslovnega leta.

2.24 DELNIŠKI KAPITAL IN REZERVE

Osnovni kapital je izkazan v EUR po nominalni vrednosti. Stroški, ki se jih lahko neposredno pripiše izdaji

novih delnic, se v čistem znesku obračunajo neposredno kot odbitek od kapitala (brez z njimi povezanega

zneska davka iz dobička).

V kolikor banka z nakupom pridobi lastne delnice, se naložba v lastne delnice obravnava kot odbitna postavka

kapitala, dokler se lastne delnice ne prodajo. Ob prodaji lastnih delnic se vsi učinki izkažejo v kapitalu.

Druge rezerve so del prenesenega dobička iz preteklih let, ki je bil razporejen na druge rezerve v skladu s

sklepom skupščine. Z upoštevanjem te razporeditve se druge rezerve obravnavajo kot nedeljive.

Druge rezerve izkazujejo nepokrito izgubo iz preteklih let, ki je z razporeditvijo dobička ni bilo moč pokriti.

2.25 FINANČNE GARANCIJE

Finančne garancije so pogodbe, ki zahtevajo od izdajatelja garancije, da upravičencu garancije plača

dogovorjen znesek za pokritje izgube, ki jo le-ta utrpi v primeru neplačila dolžnika. Finančne garancije izdaja


25

skupina drugim skupinam, finančnim institucijam in drugim komitentom za zavarovanje dolgov, limitov in

drugih bančnih poslov.

Finančne garancije so ob izdaji pripoznane po pošteni vrednosti. Naknadno so pripoznane po višji od začetne

vrednosti, zmanjšani za prihodke iz provizij in ocene stroškov, potrebnih za poravnavo obveznosti iz garancije

na dan poročanja. Te ocene temeljijo na preteklih podatkih oziroma izkušnjah s podobnimi posli v preteklosti.

Povečanje obveznosti, povezanih s finančnimi garancijami, se odraža v izkazu poslovnega izida med poslovnimi

odhodki.

2.26 POSLOVANJE V TUJEM IMENU IN ZA TUJ RAČUN

Skupina ob koncu 2014. leta ne izkazuje več terjatev in obveznosti iz poslovanja v tujem imenu in za tuj račun

(komisijsko poslovanje; konec 2013: 1.384 tisoč EUR). V okviru komisijskega poslovanja je banka opravljala

poslovanje z vrednostnimi papirji v tujem imenu in za tuj račun in za opravljene storitve zaračunavala provizijo.

2.27 PRIMERJALNI PODATKI

Računovodski izkazi skupine za 2014. leto in primerjalno preteklo leto so predstavljeni v skladu z MSRP na

shemah, kot jih zahteva zakonodaja Republike Slovenije. Postavke računovodskih izkazov so v celoti primerljivi

z istovrstimi postavkami v računovodskih izkazih preteklega leta, razen delno postavke Izkaza finančnega

položaja, ki so zaradi spremembe Sklepa o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank prilagojene:

SPREMEMBA SHEME IFP

predstavitev

2013

2013

revidirano

sprememba

sheme

Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki, vloge pri bankah 12.952 9.894 3.058

Krediti 415.845 418.903 (3.058)

- dolžniški vrednostni papirji 147 147 -

- krediti bankam 1.045 4 .103 (3 .058)

- krediti s trankam, ki niso banke 412.653 412.653 -

- druga finančna s reds tva 2.000 2 .000 -

-

Finančne obveznosti do centralne banke - 165.324 (165.324)

Finančne obveznosti, merjene po odplačni 523.249 357.925 165.324

- vloge bank 165.325 1 165.324

- vloge s trank, ki niso banke 216.130 216.130 -

- krediti bank 125.920 125.920 -

- krediti s trank, ki niso banke 316 316 -

- dolžniški vrednostni papirji 9.727 9 .727 -

- podrejene obveznosti - - -

- druge finančne obveznosti 5.831 5 .831 -


26


Upravljanje s tveganji v skupini sledi tako regulatornemu okviru, ki določa bančno, finančno in širše

gospodarsko delovanje kot tudi strategiji in načrtovani naložbeni politiki posameznih poslovnih področij, s ciljem

minimiziranja ali vsaj omejevanja vseh identificiranih in zavestno prevzetih tveganj.

Skupina je v letu 2014 zasledovala načrt finančnega prestrukturiranja, ki predvideva postopno prenehanje

poslovanja do konca leta 2016. Upravljanje s tveganji v skupini je tako usmerjeno v izpolnjevanje strategije in

zavez sprejetih v okviru načrta finančnega prestrukturiranja. Temeljna strategija skupine je maksimiranje

vrednosti sredstev oziroma doseganje najvišjega možnega poplačila obveznosti banke in s tem najnižjega

bremena za davkoplačevalce.

V skladu s to strategijo so vsi procesi na področju upravljanja s tveganjem usmerjeni v minimiziranje vseh vrst

tveganj v okviru obstoječih izpostavljenosti, ter omejitev prevzemanja dodatnih tveganj.

Finančna skupina ima vzpostavljen sistem merjenja in poročanja o tveganjih, ki omogoča pretok informacij

navzgor in navzdol ter med organizacijskimi enotami. Pri tem se zasleduje cilj, da so poročila pravočasna,

natančna in odražajo dejansko izpostavljenost tveganjem. Posebna pozornost je namenjena izdelavi poročil o

različnih scenarijih in vplivih na obrestne in neobrestne prihodke, vplivih na likvidnost in preostale aspekte

poslovanja v skladu s strategijo postopnega prenehanja poslovanja.

Osnovo za kakovostno prepoznavanje in upravljanje s tveganji predstavlja primerna kadrovska zasedba. Za

ustrezno kadrovsko zasedbo skrbita uprava in Direkcija za upravljanje s tveganji z namenom celovitega

delovanja upravljanja s tveganji. Direkcija za upravljanje s tveganji je odgovorna za implementacijo okvira za

upravljanje s tveganji na poslovnih funkcijah na vseh ravneh organizacije.

Lastniki procesov in podatkov po posameznih poslovnih procesih so odgovorni za izvajanje procesov

identifikacije, ocenjevanja, spremljanja in obvladovanja operativnega tveganja za procese in podatke, kjer so

imenovani.

Direkcija za upravljanje s tveganji je podrejena neposredno upravi. S tem je direkcija neodvisna, neodvisnost

od drugih služb ji dodatno daje tudi dovolj visoka hierarhična pozicija. S takšno organizacijsko umeščenostjo

direkcije dodatno zagotavljamo neodvisnost področja upravljanja s tveganji od drugih direkcij in služb skupine.

Direkcija za upravljanje s tveganji na podlagi rednih mesečnih poročil odvisnih družb, ki so vključene v

konsolidacijo, spremlja izpostavljenost tveganjem v teh družbah. Prav tako direkcija z vsemi relevantnimi

informacijami seznanja odgovorne organe odločanja v skupini, ki po potrebi sprejemajo ustrezne ukrepe in

odločitve.

3.1 KREDITNO TVEGANJE

Kreditno tveganje je tveganje, ki predstavlja tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika

do skupine.

Kreditno tveganje se pojavlja na vseh področjih poslovanje skupine, kjer nastajajo tvegane bilančne in

zunajbilačne postavke, ter v finančni skupini predstavlja glavnino tveganj.

Skupina posveča upravljanju s kreditnim tveganjem posebno pozornost, saj gre za tveganje, ki v skupini

predstavlja glavnino tveganj. Politika upravljanja s kreditnim tveganjem je usklajena s predpisi Banke Slovenije

in drugo zakonodajo, ki opredeljuje področje upravljanja s kreditnim tveganjem.

V skladu s sprejeto strategijo in zavezami v okviru načrta finančnega prestrukturiranja je upravljanje s

kreditnim tveganjem usmerjeno, ne samo v analizo komitentov z določanjem njihovih bonitet oziroma

sposobnosti poplačila obveznosti do skupine iz naslova rednega poslovanja, ampak tudi v oblikovanje izhodnih

strategij z natančnimi koraki in alternativami za zniževanje izpostavljenosti z najvišjim možnim poplačilom

skupine. V primeru, da je skupina vključena v proces finančnega prestrukturiranja posameznih komitentov, je

posebna pozornost namenjena predlaganim pogojem prestrukturiranja, ukrepom, ki bodo izvedeni za uspešno

prestrukturiranje, in zavezam s strani komitenta, ter tudi alternativnim scenarijem v primeru, da skupina ne

pristopi k prestrukturiranju terjatev komitenta. S tem skupina zagotavlja, da bo pri vsaki posamezni

izpostavljenosti v največji možni meri izpolnjen glavni cilj, in sicer maksimiranje poplačila skupine iz naslova

terjatev do komitenta. Direkcija za upravljanje s tveganji še naprej spremlja kreditno tveganje tudi na nivoju

celotnega portfelja, ter uporablja vse sprejete interne modele in politike z namenom zagotavljanja stabilnega

poslovanja skupine v procesu postopnega prenehanja.


27

Usmeritve in cilji na področju prevzemanja kreditnih tveganj

V skladu s sprejetim načrtom finančnega prestrukturiranja skupine je sklepanje novih poslov omejeno na vseh

področjih poslovanja. Sklepanje novih poslov je omejeno zgolj na obnavljanje obstoječe izpostavljenosti na

kratek rok in pod strožjimi pogoji (finančne zaveze komitenta, višja obrestna mera, dodatno zavarovanje,

dodatna udeležba lastnikov) ter s ciljem, da z dejanji ne vpliva na poslabšanje likvidnosti skupine in s tem ne

prevzema večjih tveganj. Sprejemanje odločitev skupine obvezno temelji tudi na proučitvi alternative

predlaganim aktivnostim, če se le-te ne bi realizirale.

V postopkih finančnega prestrukturiranja posameznih komitentov se skupina strogo drži Slovenskih načel

prestrukturiranja dolga v gospodarstvu, ki so jih sprejele vse slovenske banke ob sodelovanju Banke Slovenije

in Ministrstva za finance, in ki temeljijo na t.i. Londonskih načelih. Glede na dejstvo, da doba večine

prestrukturiranj presega obdobje poslovanja skupine, hkrati pa mora le-ta zasledovati stroge zaveze do EK, si

skupina v procesu pogajanj s komitenti in drugimi skupinami poskuša pridobivati možnost predčasnega izhoda

oz. poplačila.

Na področju garancijskega poslovanja je sklepanje poslov omejeno na predhodno sklenjene obligatorne zaveze

skupine. Skupina v procesu izdajanja garancij ne izdaja obligatornih izjav, s katerimi bi se vnaprej zavezala za

izdajo dolgoročnih garancij.

Pregled razvrščenih finančnih sredstev in prevzetih finančnih obveznosti po bonitetnih skupinah

v tisoč EUR

Bonitetna skupina 2014 v % 2013 v %

A 144.442 29,77 281.649 35,89

B 32.185 6,63 68.990 8,79

C 44.426 9,16 73.873 9,42

D 199.004 41,02 290.571 37,03

E 65.105 13,42 69.573 8,87

SKUPAJ 485.162 100,00 784.656 100,00

Znesek bilančne izpostavljenosti za 2014. leto znaša 439.373 tisoč EUR (2013: 689.284 tisoč EUR) in znesek

izvenbilančne izpostavljenosti za 2014. leto 45.819 (2013: 95.372 tisoč EUR).

Bilančna izpostavljenost za 2014. leto v višini 439.373 tisoč EUR (2013: 689.284 tisoč EUR) vključuje:

bruto vrednost kreditov bankam v višini 1.276 tisoč EUR (2013: 4.103 tisoč EUR) (pojasnilo 27.2),

bruto vrednost kreditov strankam, ki niso banke, v višini 357.929 tisoč EUR (2013: 659.002 tisoč

EUR) (pojasnilo 27.3),

vloge pri CB v višini 51.614 tisoč EUR (2013: 7.488 tisoč EUR),

dolžniški vrednostni papirji v višini 2.769 tisoč EUR (2013: 15.368 tisoč EUR),

vpogledne vloge pri bankah v višini 19.891 tisoč EUR (2013: 2.969 tisoč EUR),

delno druga sredstva, ki so predmet razvrščanja, v višini 5.864 tisoč EUR (2013: 3.323 tisoč EUR).

Izvenbilančna izpostavljenost za 2014. leto v višini 45.819 tisoč EUR (2013: 95.372 tisoč EUR) (pojasnilo 40)

vključuje:

akreditive v višini 0 EUR (2013: 1.641 tisoč EUR),

garancije v višini 40.812 tisoč EUR (2013: 81.125 tisoč EUR),

upravljanje sklada Delta, pokojninske družbe in premoženja strank, v višini 3.682 EUR (2013: 5.355

tisoč EUR),

prevzete nepreklicne obveznosti iz naslova odobrenih kreditov in limitov v višini 1.325 tisoč EUR

(2013: 7.251 tisoč EUR).


28

Neto izpostavljenost po dejavnostih

2014 2013

v tisoč EUR v % v tisoč EUR v %

Predelovalne dejavnosti 46.569 22,15 83.891 20,03

Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 32.529 15,47 60.128 14,35

Gradbeništvo 33.207 15,79 49.367 11,78

Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne

socialne varnosti 12.856 6,11 48.537 11,59

Finančne in zavarovalniške dejavnosti 5.251 2,50 28.460 6,79

Poslovanje z nepremičninami 15.783 7,51 25.471 6,08

Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 12.030 5,72 22.000 5,25

Promet in skladiščenje 9.502 4,52 11.561 2,76

Kmetijstvo in lov, gozdartvo, ribištvo 5.525 2,63 7.656 1,83

Gostinstvo 5.674 2,70 7.371 1,76

Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; 7.266 3,46 5.206 1,24

Informacijske in komunikacijske dejavnosti 3.479 1,65 4.460 1,06

Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 3.105 1,48 4.038 0,96

Druge dejavnosti 689 0,33 529 0,13

Zdravstvo in socialno varstvo 281 0,13 463 0,11

Brez dejavnosti - - 420 0,10

Oskrba z električno energijo, plinom in paro 275 0,13 367 0,09

Izobraževanje 213 0,10 306 0,07

Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 82 0,04 168 0,04

Pravne osebe brez dejavnosti 2 0 - -

Rudarstvo 0 0 114 0,03

Tuje države 1.779 0,85 6 0,00

SKUPAJ brez prebivalstva 196.096 93,26 360.519 86,06

Prebivalstvo 14.170 6,74 58.384 13,94

SKUPAJ 210,266 100,00 418.903 100,00

Skupni znesek kreditov na dan 31. 12. 2014, zmanjšan za oslabitve, brez upoštevanja kreditnih zavarovanj je 210.266 tisoč EUR. Največjo izpostavljenost skupine predstavljajo predelovalne dejavnosti, in sicer 46.569 tisoč EUR oziroma 22,15 odstotkov celotne izpostavljenosti. Med tem ko drugo največjo izpostavljenost v višini 33.207 tisoč EUR oziroma 15,79 % predstavlja gradbeništvo.

Geografsko pomembno je skupina izpostavljena samo do pravnih in fizičnih oseb na področju Slovenije, ki predstavljajo daleč največji trg. Skupina ga obravnava kot enovito geografsko področje brez izrazitih razlik, ki bi bile geografsko pogojevane in bi kot take pomembno vplivale na tveganja.

Izpostavljenost do tujih komitentov je globalno razpršena, zato ne moremo govoriti o enovitem geografskem prostoru.

Značilnosti predelovalne dejavnosti (22,15 % celotne izpostavljenosti)

% komitentov Bruto

krediti

(%)

Oslabitve in

rezervacije

(%)

Neto krediti

(%)

Število

komitentov

Bruto

krediti

Oslabitve in

rezervacije

Neto

krediti

Boniteta

komitenta

100,00 100,00 100,00 100,00 213 69.338 22.769 46.569

A 23,47 9,86 0,30 14,54 50 6.838 67 6.771

B 18,78 8,08 0,69 11,69 40 5.601 158 5.443

C 12,21 25,03 4,79 34,93 26 17.355 1.091 16.265

D 30,05 54,92 90,34 37,61 64 38.083 20.570 17.513

E 6,57 2,10 3,88 1,23 14 1.455 883 571

N 8,92 0,01 0,00 0,01 19 6 0 6

Velikost

komitenta mikro 44,60 5,06 2,31 6,40 95 3.507 526 2.981

majhno 23,47 8,81 6,54 9,92 50 6.109 1.490 4.618

srednje 7,51 12,11 8,49 13,87 16 8.393 1.932 6.461

veliko 14,55 72,38 79,84 68,73 31 50.185 18.179 32.005

brez 9,86 1,65 2,82 1,08 21 1.144 642 503


29

Skupni znesek izpostavljenosti, zmanjšan za oslabitve in rezervacije, brez upoštevanja učinkov zavarovanj, po kategorijah izpostavljenosti na dan 31.12.2014

v tisoč EUR

Kategorija

Skupni znesek izpostavljenosti,

zmanjšan za oslabitve in

rezervacije brez upoštevanja

učinkov zavarovanj (neto

izpostavljenost)

Povprečni znesek

izpostavljenosti v

poročevalskem obdobju (neto)

Izpostavljenost do centralne ravni države 83.294 69.082

Izpostavljenost do lokalne/regionalne ravni države 12.327 22.577

Izpostavljenost do javnega sektorja 802 610

Izpostavljenost do institucij 20.449 16.153

Izpostavljenost do podjetij 74.963 87.030

Izpostavljenost do bančništva na drobno 9.565 31.722

Izpostavljenosti, zavarovane z nepremičninami 20.927 56.854



Izpostavljenosti iz naslova naložb v investicijske sklade 3.669 3.794

Izpostavljenost iz naslova lastniških VP 309 6.899


SKUPAJ NETO IZPOSTAVLJENOST 422.046 517.885

Skupni znesek izpostavljenosti, zmanjšan za oslabitve in rezervacije brez upoštevanja učinkov zavarovanja za

leto 2014, v višini 422.046 tisoč EUR vključuje:

• denarna sredstva v višini 72.330 tisoč EUR,

• finančna sredstva, namenjena trgovanju, v višini 268 tisoč EUR,

• finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, v višini 42.534 tisoč EUR,

• neto vrednost kreditov bankam v višini 184 tisoč EUR,

• neto vrednost dolžniških vrednostnih papirjev do bank v višini 144 tisoč EUR,

• neto vrednost kreditov strankam, ki niso banke, v višini 208.157 tisoč EUR,

• neto vrednost drugih finančnih sredstev v višini 709 tisoč EUR,

• opredmetena osnovna sredstva v višini 12.432 tisoč EUR,

• aktivne časovne razmejitve v višini 1.165 tisoč EUR,

• druga sredstva, za katere se izračunava kapitalska zahteva za kreditna tveganja: naložbene

nepremičnine 8.946 tisoč EUR, zaloge 27.704 tisoč EUR, nekratkoročna sredstva v posesti do zapadlosti

v višini 720 tisoč EUR in druge terjatve),

• akreditive v višini 85 tisoč EUR,

• garancije v višini 38.846 tisoč EUR,

• prevzete nepreklicne obveznosti iz naslova odobrenih kreditov in limitov v višini 1.303 tisoč EUR,

• prevzete nepreklicne obveznosti iz naslova upravljanja v višini 3.654 tisoč EUR.

Pri posameznih postavkah v prejšnjem odstavku prihaja do razhajanj v primerjavi s postavkami v izkazu

finančnega položaja, in sicer zaradi:

postavk, ki se pri izračunu kapitalske ustreznosti (tvegane aktive) upoštevajo kot odbitna postavka od

kapitala in se zato ne vključujejo v tvegano aktivo (neto vrednost kreditov za 1.046 tisoč EUR);

sprememb pravil pri izračunu tvegane aktive zaradi prehoda na Basel III, v skladu s katerimi se

posamezni posli delijo na več kategorij, v izkazu finančnega položaja pa se izkazujejo pod eno postavko;

pri izvenbilančnih postavkah (garancije) so razhajanja enaka oblikovanim rezervacijam za te postavke

(postavka v izkazu finančnega izida P.IX).

Delež izpostavljenosti do tujih držav ne predstavlja pomembnega deleža v celotni izpostavljenosti skupine.


30

Vrednost izpostavljenosti, zmanjšana za oslabitve in rezervacije, brez upoštevanja učinkov

zavarovanj, glede na vrsto komitentov po kategorijah izpostavljenosti

v tisoč EUR

Kategorija Vrednost izpostavljenosti, zmanjšana za oslabitve in rezervacije

Pravne osebe Prebivalstvo Banke Skupaj

Izpostavljenost do centralne ravni države 31.680 0 51.614 83.294

Izpostavljenost do lokalne/regionalne ravni države 12.327 0 0 12.327

Izpostavljenost do javnega sektorja 802 0 0 802

Izpostavljenosti do mednarodnih organizacij 0 0 0 0

Multilateralne razvojne banke 0 0 0 0

Izpostavljenost do institucij 0 0 20.449 20.449

Izpostavljenost do podjetij 74.963 0 0 74.963

Izpostavljenost do bančništva na drobno 4.187 5.378 0 9.565

Izpostavljenosti, zavarovane z nepremičninami 18.487 2.440 0 20.927

Zapadle postavke 116.305 5.269 144 121.718

Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 20.445 102 0 20.547

Izpostavljenosti iz naslova naložb v investicijske

sklade 0 0 3.669 3.669

Izpostavljenost iz naslova lastniških VP 309 0 0 309

Ostale izpostavljenosti 22.543 1.884 29.047 53.474

SKUPAJ NETO IZPOSTAVLJENOST 302.050 15.072 104.924 422.046


31

Vrednost izpostavljenosti, zmanjšana za oslabitve in rezervacije, brez upoštevanja učinkov

zavarovanj, glede na preostalo zapadlost po kategorijah izpostavljenosti

v tisoč EUR

Kategorija

Vrednost izpostavljenosti, zmanjšana za oslabitve in rezervacije

Do enega leta Nad enim letom Skupaj

Izpostavljenost do centralne ravni države 79.988 3.306 83.294

Izpostavljenost do lokalne/regionalne ravni države 5.965 6.363 12.327

Izpostavljenost do javnega sektorja 33 769 802

Izpostavljenosti do mednarodnih organizacij 0 0 0

Izpostavljenost do multilateralnih razvojnih bank 0 0 0

Izpostavljenost do institucij 20.211 238 20.449

Izpostavljenost do podjetij 22.914 52.049 74.963

Izpostavljenost do bančništva na drobno 3.836 5.729 9.565

Izpostavljenosti zavarovane z nepremičninami 1.519 19.408 20.927

Zapadle postavke 80.306 41.411 121.718

Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 13.711 6.836 20.547

Izpostavljenosti iz naslova naložb v investicijske sklade 15 3.654 3.669

Izpostavljenost iz naslova lastniških VP 309 0 309

Ostale izpostavljenosti 35.001 18.473 53.474

SKUPAJ NETO IZPOSTAVLJENOST 263.809 158.237 422.046

Vrednost izpostavljenosti po kreditni kvaliteti

v tisoč EUR

Originalna vrednost

izpostavljenosti pred

uporabo konverzijskih

faktorjev

Oslabitve in

rezervacije

Neto vrednost

izpostavljenosti

Neto izpostavljenost po

upoštevanju kreditnih

zavarovanj

SKUPAJ 584.776 162.731 422.046 422.046

RAZČLENITEV SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA TIP IZPOSTAVLJENOSTI

Postavke sredstev 538.875 160.718 378.157 379.677

Zunajbilančne

postavke 45.901 2.013 43.888 42.368

Izvedeni finančni

instrumenti 0 0 0 0


32

RAZČLENITEV SKUPNE IZPOSTAVLJENOSTI GLEDE NA UTEŽI TVEGANJA

0% 84.636 1.000 83.636 86.196

10% 0 0 0 0

20% 33.721 143 33.578 33.514

35% 3.809 72 3.738 3.703

50% 6.926 560 6.366 6.366

75% 9.819 254 9.565 9.169

100% 371.564 152.917 218.628 218.016

150% 67.770 7.059 60.710 59.481

250% 2.040 0 2.040 2.040

Druge uteži

tveganja 4.510 726 3.784 3.560

Pregled izpostavljenosti kreditnemu tveganju

Spodnja tabela predstavlja pregled največje izpostavljenosti po vrstah finančnih sredstev.

v tisoč EUR

2014 2013

Finančna sredstva namenjena trgovanju

- dolžniški vrednosti papirji 259 241

- izvedeni finančni inštrumenti - 605

Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo

- dolžniški vrednostni papirji 33.759 21.875

- zakladne menice - 16.015

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti - -

Dolžniški vrednostni papirji 145 147

Krediti bankam 1.276 4.103

Krediti strankam, ki niso banke

Krediti prebivalstvu:


- kreditne kartice 385 990

- posojilo z določeno zapadlostjo 5.716 17.132

- hipotekarno posojilo 7.453 37.712

Krediti pravnim osebam:


- mala in srednje velika podjetja (MSI) 39.378 91.559

- druga 74.939 130.237

Druga finančna sredstva 1.047 2.000

Druga sredstva 1.471 237

SKUPAJ 245.755 457.876

Garancije 40.812 81.125

Akreditivi 0 1.641

Prevzete nepreklicne obveznosti - odobreni krediti in limiti 1.325 7.251

Prevzete nepreklicne obveznosti - upravljanje sklada Delta, premoženja strank

in in pokojninske družbe 3.682 5.355

SKUPAJ 45.819 95.372

Kreditna zavarovanja

Politike in procesi za vrednotenje zavarovanja s premoženjem in upravljanje z njim

V izogib izgubam pri posameznih komitentih ter s ciljem zmanjševanja kreditnega tveganja je bila sprejeta

»Politika upravljanja zavarovanj«. Cilj politike je zagotovitev stabilnega poslovanja skupine, tudi v obdobju

povečanega števila plačilno nesposobnih komitentov. Zavarovanja so v primeru nesposobnosti komitentov, da

bi poravnali svoje obveznosti, najpomembnejši element izterjave dolgovanega zneska od komitenta. Zaradi

pomembnosti področja zavarovanj k le-temu pristopamo z vso skrbnostjo in previdnostjo.


33

Nepremičnine, ki predstavljajo večino zavarovanj, skupina vrednoti enkrat letno. Pri tem lahko vrednotenje

nepremičnin, ki služijo kot zavarovanje izpostavljenosti do 3 mio EUR, poteka na podlagi ponovne cenitve ali

preko statističnih metod, ki povzemajo dogajanje na trgu nepremičnin. To poteka preko javno objavljenih baz

podatkov o transakcijskih cenah nepremičnin, pri čemer na tem področju izvajata skrbništvo Geodetska uprava

RS in Finančna uprava RS.

V primeru večjih sprememb na trgu nepremičnin se opravi cenitev tudi pogosteje. Skupina upravlja z

zastavljenim premoženjem s sprotnimi dopolnjevanji in osveževanji podatkov o nepremičninah. Tako se

zagotavlja ažurnost podatkov o vrednosti nepremičnin, ki jih ima skupina v zastavi.

Vrednotenje kotirajočih vrednostnih papirjev v zastavi se opravi sprotno, nekotirajočih pa najmanj enkrat letno.

Opis glavnih vrst zavarovanja s premoženjem, ki jih skupina sprejema

Skupina v skladu z izbrano metodo zavarovanj, to je enostavna metoda, upošteva naslednje oblike zavarovanj:

prvovrstna zavarovanja:

o bančne vloge, ki se upoštevajo kot poplačilo preostalih obveznosti v primeru neplačila dolžnika,

o vrednostni papirji centralne ravni države (države, vlade, ministrstev) in centralnih bank ter ECB,

o nepreklicne garancije na prvi poziv bank, ki imajo dovoljenje BS za poslovanje, oz. prvovrstnih bank

držav članic EU in prvovrstnih tujih bank,

o prvovrstni dolžniški vrednostni papirji bank, s katerimi se trguje na finančnih trgih (brez podrejenih in

zamenljivih dolžniških VP),

o nepreklicna jamstva RS,

o nepreklicne garancije na prvi poziv SID banke,

o nepreklicne garancije na prvi poziv SPS (Slovenski podjetniški sklad),

o nepreklicna jamstva lokalne ravni države (občin).

primerna zavarovanja:

o finančno premoženje:

dolžniški in lastniški vrednostni papirji domačih bank z dovoljenjem BS za poslovanje, bonitetno

oceno ECAI, ki ustreza najmanj stopnji kreditne kvalitete 3 po pravilih za tehtanje

izpostavljenosti do kreditnih institucij v standardiziranem pristopu (BBB-), ter primerno

likvidnostjo,

dolžniški in lastniški vrednostni papirji prvovrstnih tujih bank,

dolžniški in lastniški vrednostni papirji prvovrstnih domačih podjetij, s katerimi se trguje na

organiziranem trgu in so po kriterijih Ljubljanske borze opredeljeni kot likvidni,

dolžniški in lastniški vrednostni papirji prvovrstnih tujih podjetij, s katerimi se trguje na

organiziranem trgu,

enote investicijskih skladov, ki izpolnjujejo merila, določena v 12. in 13. členu Sklepa o kreditnih

zavarovanjih.

o zavarovanje s premoženjem:

zavarovanje z nepremičninami,

zavarovanje s premičninami.

o police življenjskega zavarovanja, zastavljene skupini

o zavarovalne police

o poroštva:

prvovrstnih podjetij, to je podjetij, razvrščenih v bonitetno skupino A.

Skupina znižuje potencialne izgube iz predvidene unovčitve zavarovanj le, če uporabljena zavarovanja

izpolnjujejo minimalne pogoje v skladu s sklepi Banke Slovenije.

Koncentracija kreditnega tveganja v okviru sprejetih kreditnih zavarovanj

Največji delež zavarovanj, ki jih skupina sprejema v zastavo za svoje naložbe, se nanaša na poslovne in

stanovanjske nepremičnine. Med pomembnejše vrste zavarovanj sodijo tudi poroštva prvovrstnih podjetij

oziroma podjetij, razvrščenih v bonitetno skupino A, ter v manjši meri vrednostni papirji, ki jih skupina oceni

kot primerne. Struktura zavarovanj po posameznih vrstah je razvidna iz spodnje tabele. Zaradi narave

poslovanja odvisnih družb, ki so vključene v konsolidacijo, so v tabeli podatki za finančni oziroma poslovni

najem na ravni banke in ne na konsolidirani ravni.


34

Skupina ima v zastavi za svoje terjatve tudi druge vrste zavarovanj, vendar ta niso zajeta v tabeli, ker služijo le

kot dodatna oblika k osnovnemu zavarovanju in nimajo pomembnega vpliva na koncentracijo kreditnega

tveganja v okviru sprejetih kreditnih zavarovanj.

Pregled premoženja v zastavi

2014 2013

Vrsta v tisoč EUR v % v tisoč EUR v %

Nepremičnine 224.672 84,71 372.478 82,21

Poroštva 25.971 9,79 34.141 7,53

Vrednostni papirji 9.354 3,53 19.510 4,31

Depoziti 2.493 0,94 8.652 1,91

Nepreklicna jamstva RS 1.117 0,42 2.392 0,53

Zavarovalnica 1.630 0,61 15.933 3,52

SKUPAJ 265.237 100,00 453.105 100,00

Za prodajo nepremičnin, pridobljenih zaradi pobota terjatev, skupina vključuje svojo odvisno družbo Probanka

Nepremičnine, d.o.o., ki je specializirana za dejavnost poslovanja z nepremičninami. Družba posreduje pri

prodaji sredstev na zalogi in jih skuša prodati po najugodnejši tržni ceni.

Skupna vrednost izpostavljenosti, ki je zavarovana s premoženjem na dan 31.12.2014

Kategorija v tisoč EUR v %

Izpostavljenost do centralne ravni države in centralnih bank 0 0,00

Izpostavljenost do lokalne/regionalne ravni države 0 0,00

Izpostavljenost do javnega sektorja 0 0,00

Mednarodne razvojne banke 0 0,00

Mednarodne organizacije 0 0,00

Izpostavljenost do institucij 0 0,00

izpostavljenost do podjetij 5.317 5,65

Izpostavljenost do bančništva na drobno 775 0,82

Izpostavljenosti, zavarovane z nepremičninami 23.170 24,63

Zapadle postavke 62.678 66,62

Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 1.394 1,48

Izpostavljenosti iz naložb v investicijske sklade 0 0,00

Izpostavljenosti iz naložb v lastniške vrednostne papirje 0 0,00

Ostale izpostavljenosti 749 0,80

SKUPAJ 94.084 100,00

Skupna vrednost izpostavljenosti, ki je zavarovana z osebnimi jamstvi na dan 31.12.2014

Kategorija v tisoč EUR v %

Izpostavljenost do centralne ravni države in centralnih bank 0 0,00

Izpostavljenost do lokalne/regionalne ravni države 0 0,00

Izpostavljenost do javnega sektorja 0 0,00

Mednarodne razvojne banke 0 0,00

Mednarodne organizacije 0 0,00

Izpostavljenost do institucij 64 1,70

izpostavljenost do podjetij 0 0,00

Izpostavljenost do bančništva na drobno 0 0,00

Izpostavljenosti, zavarovane z nepremičninami 0 0,00

Zapadle postavke 1 0,04

Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 0 0,00

Izpostavljenosti iz naložb v investicijske sklade 3.682 98,26

Izpostavljenosti iz naložb v lastniške vrednostne papirje 0 0,00

Ostale izpostavljenosti 0 0,00

SKUPAJ 3.747 100,00


35

Opredelitev zapadlih in oslabljenih postavk za računovodske namene

Zapadla izpostavljenost je posamezna izpostavljenost, pri kateri komitent zamuja s plačilom celotne

izpostavljenosti ali njenega dela en dan ali več. Med zapadle izpostavljenosti se razvrsti celotna izpostavljenost

po posamezni pogodbi. Izpostavljenosti do istega komitenta iz naslova drugih pogodb, pri katerih komitent ne

zamuja s plačilom, se ne razvrstijo med zapadle izpostavljenosti.

Pregled kreditov po zapadlosti in oslabljenosti

v tisoč EUR

31.dec.14 31.dec.13

Krediti strankam, ki

niso banke Krediti bankam

Krediti strankam, ki niso

banke Krediti bankam

Nezapadli in

neoslabljeni - 1.276 20.946 4.013

Oslabljeni:

zapadli 211.810 - 268.538 -

nezapadli 143.495 - 369.640 -

Bruto 355.305 1.276 659.124 4.013

Oslabitev (147.507) - (246.470) -

Neto 207.798 1.276 412.654 4.013

Nezapadli posamično oslabljeni krediti


2014 Velika podjetja Srednja, majhna

in mikro podjetja Druge Skupaj

Individualno oslabljena

posojila 59.905 5.913 42 65.890

Oslabitve (16.512) (700) (24) (17.236)

Poštena vrednost

zastavljenega premoženja 49.059 15.224 18 64.301



Individualno oslabljena

posojila 109.459 39.439 1.166 150.064

Oslabitve (64.307) (39.402) (3.972) (107.681)

Poštena vrednost

zastavljenega premoženja 61.811 35.396 1.156 98.363

Zapadli posamično oslabljeni krediti

Pravne osebe

v tisoč EUR


Druge Skupaj

Zapadli do 30 dni - 2.064 - 2.064

Zapadli od 30 do 90 dni 9.003 1.882 - 10.884

Zapadli nad 90 dni 43.574 97.235 29.637 170.446

Bruto krediti 52.577 101.181 29.637 183.395


36


Neto krediti 25.933 40.812 7.410 74.155

Poštena vrednost


v tisoč EUR



Zapadli do 30 dni 8.129 5.176 - 13.305

Zapadli od 30 do 90 dni 6.408 4.786 - 11.194

Zapadli nad 90 dni 50.713 105.303 57.666 213.682

Bruto krediti 65.250 115.265 57.666 238.181


Neto krediti 36.000 64.548 12.638 113.186

Poštena vrednost


Nezapadli skupinsko oslabljeni krediti




Skupinsko oslabljena

posojila

7.548 36.194 12.948 56.691


Poštena vrednost

zastavljenega premoženja 7.344 48.504 989 56.836

2013 Velika podjetja

Srednja, majhna


Skupinsko oslabljena

posojila

39.319 93.646 27.644 160.609


Poštena vrednost



37

3.2 LIKVIDNOSTNO TVEGANJE

Način upravljanja z likvidnostjo banke se je bistveno spremenil ob uvedbi postopka nadzorovanega prenehanja

poslovanja z dne 06.09.2013.

Zaradi izpolnjevanja vseh svojih obveznosti je banka takoj po 6.9.2013 začela uporabljati ELA instrument

(Emergency lending assistance) oz. NPSS (Neposredno posojilo v skrajnji sili). NPSS je posojilo, ki ga odobri

Banka Slovenije le ob ustreznem zavarovanju, zato je banka zanj zastavila razpoložljivo finančno premoženje

primerno za operacije Evrosistema kot tudi, po merilih Banke Slovenije, drugo primerno finančno premoženje.

Za nezavarovan del posojila je Vlada Republike Slovenije odobrila poroštvo Republike Slovenije. Banka

Slovenije je 12. junija odstopila od omenjene pogodbe ter unovčila poroštvo republike Slovenije v višini 241

mio EUR. Banka je do konca 2014. leta Ministrstvu za finance RS že odplačala 21 mio EUR posojila oziroma

likvidnostne državne pomoči. V primerjavi z maksimalno odobreno likvidnostjo v znesku 325 mio EUR banka na

dan 31.12.2014 izkazuje črpanje omenjene postavke v znesku 220,5 mio EUR.

Banka na dan 31.12.2014 izkazuje 102 mio EUR likvidnostnih rezerv (stanje denarnih sredstev v višini 72 mio

EUR in 30 mio EUR v visoko likvidnih državnih obveznicah), celotne še nezapadle obveznosti banke do

deponentov ter najetih kreditov pri bankah pa znašajo 131 mio EUR.

Banka še vodi s strani Banke Slovenije predpisan model likvidnosti - količnike likvidnosti, vendar ne zagotavlja

več zahtevane pokritosti virov z naložbami.

Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je ob koncu leta 2014 kotirala le še ena emisija obveznic Probanke

d.d., in sicer navadna obveznica z oznako PRB10, ki zapade meseca maja 2015.

Izpostavljenost likvidnostnemu tveganju

Spodnja tabela povzema izpostavljenost skupine likvidnostnemu tveganju na podlagi nediskontiranih bodočih

tokov.

v tisoč EUR

Do 1

meseca

1 - 3

mesece

3 - 12


OBVEZNOSTI

Finančne obveznosti, merjene po odplačni

vrednosti 20.466 12.155 63.681 265.027 6.971 368.300


53

16

857

SKUPAJ FINANČNE OBVEZNOSTI

20.706

12.330

64.054

265.080

6.987

369.157

Skupaj pogojne finančne obveznosti 4.088 2.552 11.278 19.712 8.189 45.819

SKUPAJ 24.797 14.882 75.332 284.792 15.176 414.976


Skupaj finančne obveznosti 239.972 53.412 114.783 112.025 27.875 548.067

Skupaj pogojne finančne obveznosti 15.065 12.145 20.268 32.253 24.811 104.542

SKUPAJ 255.037 65.557 135.051 144.278 52.686 652.609


38

Analiza po zapadlosti

Spodnja tabela povzema izpostavljenost skupine likvidnostnemu tveganju glede na pogodbene denarne tokove.

Finančni inštrumenti so vključeni, upoštevaje knjigovodske vrednosti, in so razvrščeni v posamezne razrede po

preostali zapadlosti.

v tisoč EUR

Do 1

meseca

1 - 3

mesece

3 - 12


SREDSTVA Denar v blagajni in stanje na računih pri

centralni banki 72.529

-

-

-

- 72.529


10

7

- 251

- 268

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 8.775 28.331 146 5.282 - 42.534

Krediti 7.697 7.925 32.067 162.378 - 210.067

Druga sredstva

22

66

49 204 - 341

SKUPAJ FINANČNA SREDSTVA

89.033

36.329

32.262

168.115 -

325.739

OBVEZNOSTI

Finančne obveznosti, merjene po odplačni

vrednosti 19.941 12.534 90.792 245.031 - 368,298


71 - 857

SKUPAJ FINANČNE OBVEZNOSTI

20.238

12.672

91.143

245.102 -

369,155

Neusklajenost 31.decembra 2014

68.795

23.657

(58.881) (76.987) -

(43.416)


Skupaj finančna sredstva 44.619 34.831 80.177 160.462 163.375 483.464

Skupaj finančne obveznosti 237.708 52.156 113.635 104.096 16.998 524.593


(193.089)

(17.325)

(33.458)

56.366

146.377

(41.129)


39

3.3 TRŽNO TVEGANJE

Upravljanje in obvladovanje tržnih tveganj s ciljem omejevanja izgub, ki lahko nastanejo zaradi dejavnikov na

finančnih trgih (nihanje cen vrednostnih papirjev, valutnih tečajev, obrestnih mer, cen nepremičnin), banka

izvaja s spremljanjem njihovih vplivov na izpostavljenost skupine, ter s postopno in preudarno odprodajo

premoženja v skladu z razmerami na trgu. Skupina je bila v 2014. letu na področju tržnih tveganj izpostavljena

predvsem cenovnim, valutnim in obrestnim tveganjem. Najbolj neugodni dejavniki tveganja so bili še zmeraj

slaba likvidnost na delniških in nepremičninskih trgih ter šibko zanimanje domačih in tujih vlagateljev za

slovenska podjetja. Omenjeno zanimanje se sicer nekoliko izboljšuje.

V skladu s ciljnim prenehanjem poslovanja skupina sedaj aktivnosti na področju tržnih tveganj usmerja v

spremljanje omenjenih tržnih dejavnikov s ciljem maksimirati kupnine iz prodaj vseh portfeljev, na katere

vplivajo tržni dejavniki (to so praktično vse aktivne bančne postavke).

V letu 2014 so bili dogodki v povezavi s tržnim tveganjem usmerjeni v odprodaje pomembnega deleža

vrednostnih papirjev, tako da se te izpostavljensoti sorazmerno s planom precej hitro nižajo.

Skupina poseduje le vrednostne papirje, ki so razpoložljivi za prodajo. Trgovalnih postavk skupina več ne

poseduje. Tudi vso tržno tveganje, ki ga skupina izkazuje v kapitalskih zahtevah iz valutne izpostavljenosti, je

posledica postavk bančne knjige v tujih valutah.

Skupina ob koncu leta 2014 prav tako ni več imela postavk iz izvedenih poslov, zato kreditnega tveganja

nasprotne stranke ne izkazuje.

Analizo občutljivosti podportfeljev vrednostnih papirjev na tržna tveganja skupina glede na ciljno odprodajo

premoženja spremlja na poenostavljen način – opazuje zgolj vplive (izgube kot vpliv na izid) ob morebitni

prodaji portfeljev ob arbitrarno določeni negativni spremembi spremenljivk tveganja (doseženih prodajnih cen

oz. valutnih tečajev), kot izkazuje spodnja tabela:

v tisoč EUR

PORTFELJ/PREDMET MERJENJA

OBČUTLJIVOSTI*

Stanje

portfelja

Glavni dejavniki oz. spremenljivke

tveganj

Sprememba spremenljivke

tveganja

Vpliv na izid

(dobiček/izguba)

Skupaj portfelji lastniških vrednostnih papirjev 8.639

Tečaji in likvidnost

delnic

Padec tečajev za

10 % glede na

trenutno

vrednotenje (864)

Skupaj portfelji obveznic

33.138

Posebno pozicijsko tveganje, likvidnost

obveznic ter splošna

raven obrestnih mer

Odprodaje za 0,5% nižjo vrednost od

trenutnega

vrednotenja* (1.657)

Valutne postavke (odprte pozicije po vseh

valutah)

1.858** Valutni tečaji na trgu

Neugodna

spremem. vseh

val. tečajev za 8 % (149)

OPOMBE:

* izbrana arbitrarna negativna sprememba je nizka, a kljub temu malo verjetna, saj pretežni del obveznic predstavljajo državne

obveznice, ki zapadejo v letu 2015

** postavka predstavlja vsoto absolutnih vrednosti vseh odprtih neto valutnih pozicij


40

3.4 OBRESTNO TVEGANJE

Zaradi specifičnega statusa skupine, izpostavljenost skupine obrestnim tveganjem ni med poglavitnimi tveganji,

ki jih skupina spremlja.

Obrestno tveganje pomeni možnost, da zaradi spremembe tržnih obrestnih mer banka utrpi izgubo. V širšem

pomenu izhaja obrestno tveganje iz obrestno občutljivih naložb, ki imajo različne zapadlosti in različno dinamiko

spreminjanja obrestnih mer v primerjavi z obrestno občutljivimi obveznostmi. Na nivojih posameznih skupin

produktov je obrestno tveganje tveganje padca vrednosti posameznih postavk glede na gibanja obrestnih mer

na finančnih trgih.

V skladu s statusom skupine, je banka v 2014. letu izkazala nenaklonjenost obrestnemu tveganju glede na

področja aktivnosti, kjer obrestno tveganje v največji meri nastopa (prebivalstvo – aktiva, prebivalstvo –

pasiva, gospodarstvo – aktiva, gospodarstvo – pasiva, zakladniško posli, investicijsko bančništvo). Glede na

status zapiranja poslov, banka postopoma zmanjšuje že tako relativno majhno izpostavljenost obrestnemu

tveganju.

Cenovna politika skupine, da so obrestne mere na depozite nižje ter obrestne mere na kredite pa višje od tržnih

obrestnih mer, je prispevala k povečanju obrestne marže z 2,58 % konec leta 2013 na 2,82 % konec leta 2014.

Obrestna izpostavljenost

Tabela predstavlja izpostavljenost skupine obrestnemu tveganju. Prikazane so knjigovodske vrednosti finančnih

instrumentov, razvrščene glede na obdobje, ko se v skladu s pogodbo spremeni obrestna mera oz. finančni

instrument zapade.

v tisoč EUR

Do 1

meseca

1 - 3

mesece

3 - 12

mesecev 1 - 5 let

Nad 5

let* Neobrestovano SKUPAJ

SREDSTVA

Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 51.813 2.853 - - - 17.863 72.529

Finančna sredstva, namenjena

trgovanju - - - 258 - 10 268

Finančna sredstva, razpoložljiva

za prodajo - 28.331 64 4.959 405 8.775 42.534

Krediti 141.363 22.120 26.587 17.028 1.591 1.378 210.067

Druga sredstva - - - - - 300 300

SKUPAJ FINANČNA

SREDSTVA 193.176 53.304 26.651 22.245 1.996 28.326 325.699

OBVEZNOSTI

Finančne obveznosti, merjene

po odplačni vrednosti 20.951 23.420 112.697 209.703 405 1.122 368.298

Druge obveznosti - 15 25 - - 451 491

SKUPAJ FINANČNE

OBVEZNOSTI 20.951 23.435 112.722 209.703 405 1.573 368.789

Neusklajenost 31.decembra

2014 172.225 29.869 (86.071) (187.458) 1.591 26.753 (43.091)


Skupaj finančna sredstva 270.073 27.132 90.334 65.062 1.176 29.687 483.464

Skupaj finančne obveznosti 233.382 69.548 178.594 35.311 600 7.158 524.593

Neusklajenost 31. decembra 2013 36.691 (42.416) (88.260) 29.751 576 22.529 (41.129)


41

Povprečna efektivna obrestna mera

%

2014 2013

EUR CHF USD EUR CHF USD

Sredstva

Denar in stanja na računih pri Banki Slovenije -0,14 0,02 0,02 0,63 - -

Krediti bankam 8,79 - - 4,64 - -

Krediti strankam, ki niso banke:

- družbe 6,14 - - 5,80 - -

- fizične osebe 5,20 - - 4,00 - -

Obveznosti

Vloge in krediti bank 1,74 - - 2,07 - -

Vloge in krediti strank, ki niso banke:

- vloge na vpogled 0,19 0,10 0,09 0,28 0,09 0,10

- vezane vloge 4,50 0,70 0,15 4,19 0,65 1,01

Druge vloge

Izdani dolžniški vrednostni papirji 6,10 - - 6,10 - -


42

3.5 VALUTNO TVEGANJE

Valutno tveganje predstavlja potencialno izgubo, ki izhaja iz naslova neusklajene devizne podbilance in

nestanovitnosti deviznih tečajev.

Skupina izvaja politiko rednega upravljanja z valutnim tveganjem, ki obsega redno spremljanje in merjenje

neto valutne pozicije banke, načrtovanje in ocenjevanje pričakovanih in morebitnih dogodkov, ki lahko vplivajo

na povečanje izpostavljenosti skupine valutnemu tveganju, ter sprejemanje ustreznih ukrepov za obvladovanje

valutnega tveganja.

Skupina izračunava izpostavljenost valutnemu tveganju v skladu s Sklepom o kapitalski ustreznosti bank in

hranilnic, predpisanim s strani Banke Slovenije, in zagotavlja ustrezno višino kapitala za valutna tveganja.

Podatke za merjenje izpostavljenosti valutnemu tveganju zajema banka iz podatkovnega skladišča.

Skupina sledi politiki, s katero na agregatni ravni vzdržuje zaprto pozicijo po posameznih valutah.

Model merjenja izpostavljenosti tveganjem temelji na sistemu limitov, ki omejujejo velikost skupne neto

pozicije v tuji valuti kot tudi izpostavljenosti do posameznih valut.

Predstavitev izpostavljenosti po valutah

Analiza finančnih instrumentov glede na izpostavljenost skupine valutnemu tveganju na dan 31. decembra 2014

je prikazana v naslednji tabeli:

v tisoč EUR

EUR Druge SKUPAJ

SREDSTVA

Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 71.967 562 72.529

Finančna sredstva, namenjena trgovanju 260 8 268

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 42.534 - 42.534

Krediti 209.028 1.039 210.067

Druga sredstva 13.891 - 13.891

SKUPAJ FINANČNA SREDSTVA 337.680 1.609 339.289

OBVEZNOSTI

Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 367.930 368 368.298

Druge obveznosti 856 - 856

SKUPAJ FINANČNE OBVEZNOSTI 368.786 368 369.154



Skupaj finančna sredstva 477.386 6.078 483.464

Skupaj finančne obveznosti 523.217 1.376 524.593



43

3.6 OPERATIVNO TVEGANJE

Finančna skupina Probanka izvaja procese identifikacije, ocenjevanja in zniževanja operativnega tveganja v

skladu s politiko upravljanja operativnega tveganja.

V skladu z ocenjenim profilom tveganja je izvajala postopke in ukrepe za znižanje in ublažitev tveganja. Pri

operativnem tveganju ima skupina Probanka nizko toleranco ter v tem smislu izvaja aktivno politiko

obvladovanja operativnega tveganja, ki zajema ustrezne ukrepe v izogib in za ublažitev posledic morebitnih

škodnih dogodkov.

Skupina izvaja naslednje ukrepe za obvladovanje operativnega tveganja:

ima sklenjene dolgoročne pogodbe z zavarovalnicami za zavarovanje oseb, premoženja in odgovornosti

za kritje večine izgub zaradi škodnih dogodkov na področju objektov, opreme, odgovornosti in

gotovinskih kreditov bančništva na drobno;

izgrajuje in vzdržuje sisteme za fizično in tehnično varovanje oseb ter premoženja v skladu z veljavnimi

predpisi in standardi. Sistemi zagotavljajo aktivno zaščito in preprečujejo ter zmanjšujejo škodne

dogodke operativnega tveganja;

s politikami in internimi predpisi skupina ureja področje pogodbenih odnosov z zunanjimi izvajalci ter s

tem nanje prenaša tveganja, predvsem pri poslih, ki jih zunanji izvajalci opravljajo v njenem imenu in za

njen račun.

Skupina je izgradila in vzdržuje delovanje sistema notranjih kontrol, ki vključuje tudi sistem za obravnavo in

obvladovanje goljufij in prevar, pri katerem izvaja politiko ničelne tolerance.

V procesu nadzorovanega prenehanja poslovanja banke je upravljane operativnega tveganja usmerjeno v

varovanje premoženja in pravic banke ter komitentov. Izvajajo se ocene tveganja in nadzorovani postopki pri

ukinitvah in prodaji dejavnosti in odprodajah premoženja. Za obvladovanje operativnega tveganja se pri tem

ščitijo osebni podatki in poslovne informacije pred morebitnimi zlorabami in neupravičenimi vpogledi in razkritji.

V procesih upravljanja operativnega tveganja se izvaja sistem rednega poročanja o tveganju, o dejanskih

škodnih dogodkih in potencialnih dogodkih zaradi ocene izpostavljenosti operativnemu tveganju. Interno

poročanje je namenjeno Varnostnemu forumu in upravi, ki na svojih rednih in izrednih sejah obravnavata

škodne dogodke varnosti oseb in premoženja ter varnosti informacij. Sistem izrednega poročanja temelji na

vnašanju škodnih dogodkov in deluje opozorilno v primerih večje izpostavljenosti tveganju. Sistem poročanja je

namenjen tudi nosilcem tveganja, da proučijo okoliščine in vzroke za nastanke škodnih dogodkov ter pripravijo

ustrezne ukrepe za njihovo preprečitev in/ali znižanje njihovega vpliva.

Izgube škodnih dogodkov se ocenjujejo po petstopenjski lestvici od zelo majhnih, majhnih, srednjih do velikih

in zelo velikih.

Skupina za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje uporablja enostaven pristop.

3.7 KAPITALSKO TVEGANJE

3.7.1 Upravljanje kapitalskega tveganja

Skupina v obdobju postopnega prenehanja delovanja sledi glavnemu cilju doseganja pozitivnega kapitalskega

količnika, ki zagotavlja pozitivni kapital in s tem poplačilo vseh upnikov. V času od ugotovitve morebitnih novih

izgub ali negativnega kapitala se po potrebi identificira višina morebitne potrebne dodatne dokapitalizacije s

strani države, vse do prenehanja delovanja banke. Evropska Komisija je na podlagi odločbe z dne 18.12.2013

potrdila državno dokapitalizacijo Probanke v skladu s predloženim načrtom finančnega prestrukturiranja v višini

do 236 mio EUR do konca leta 2016. Republika Slovenija je dokapitalizirala Probanko v višini 176 milijonov

evrov v decembru 2013. Do zaključka nadzorovane likvidacije pa ima Republika Slovenija v skladu s načrtom

finančnega prestrukturiranja na voljo še 60 milijonov sredstev za dokapitalizacijo Probanke. Skupina je za

obdobje do prenehanja delovanja pripravila kapitalski plan, ki sledi zgoraj omenjenim ciljem.


44

3.7.2 Kapital in kapitalska ustreznost

Skupina v skladu z odločbo o postopnem prenehanju poslovanja ter v skladu z navodili Banke Slovenije

sestavine kapitala ne določa v skladu z Uredbo CRR (uredba EU št. 575/2013), temveč po metodologiji iz

Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic. Skupina ne razpolaga z zadostnim kapitalom za zagotavljanje

kapitalskih potreb, kot so zahtevane za trajno delujoče sisteme. Skupina prav tako ni zavezana k uporabi

dodatnih kapitalskih blažilnikov, ter ne uporablja učinkov kapitalskih filtrov ali odbitkov, kot so omenjeni v CRR.

Kapital za pokrivanje kapitalskih potreb, upoštevaje vse zakonsko predpisane odbitne postavke, je pozitiven,

količnik kapitalske ustreznosti znaša 0,81 %, količnik temeljnega kapitala je prav tako 0,81 %.

3.7.3 Informacije o posameznih kategorijah kapitala in lastnosti njihovih sestavin

Kapital skupine je izračunan kot vsota temeljnega kapitala in dodatnega kapitala I (dodatnega kapitala II

skupina nima). Pri tem se upoštevajo odbitne postavke, ki se odštevajo od posameznih kategorij kapitala.

Skupina pri izračunu kapitala upošteva predpisana razmerja in omejitve med posameznimi kategorijami.

Sestavine temeljnega kapitala:

vplačan osnovni kapital,

kapitalske rezerve,

rezerve in zadržani dobički, za katere se predvideva, da bodo ostali sestavina kapitala in ne bodo

razdeljeni,

hibridni instrumenti temeljnega kapitala iz prehodnega obdobja.

Sestavine temeljnega kapitala se zmanjšajo za odbitne postavke:

lastne delnice, prejete v zavarovanje,

negativni izid med letom,

presežki iz prevrednotenja,

neopredmetena dolgoročna sredstva.

Gibanje količnikov kapitalske ustreznosti, količnikov temeljnega kapitala (Tier 1) in količnikov najkvalitetnejšega temeljnega kapitala (Core Tier 1) v letih 2011 do 2014 izraženo v odstotkih: v %

2014 2013 2012

Količnik kapitalske ustreznosti 0,81 0,43 8,06

Količnik temeljnega kapitala (Tier 1) 0,81 0,43 5,36

Količnik najkvalitetnejšega temeljnega kapitala (Core Tier 1) 0,81 0,43 5,00

Posamezne kategorije izračuna konsolidiranega regulatornega kapitala banke so predstavljene v nadaljevanju:

v tisoč EUR

2014 2013

TEMELJNI KAPITAL 3.349 2.688

Vplačani osnovni kapital 5.500 5.500

Lastne delnice, prejete v zavarovanje - -


Rezerve in zadržani dobiček ali izguba (1.655) (6)

Presežki iz prevrednotenja (PP) – bonitetni filtri - (41)

Hibridni instrumenti iz prehodnega obdobja, brez spodbud za izplačilo

(nekumulativne prednostne delnice) – 4. odst. 34. člena sklepa o kapitalu - -

Ostale odbitne postavke temeljnega kapitala (496) (765)

- Neopredmetena dolgoročna sredstva (496) (626)

- Ocena prilagoditev za finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti - (139)

Skupina v dodatnem kapitalu I upošteva 80 % zneska pozitivnih učinkov iz prevrednotenja v zvezi z delnicami in deleži, razpoložljivimi za prodajo in izkazanimi po pošteni vrednosti. v tisoč EUR

2014 2013

DODATNI KAPITAL 155 142

Prevrednotovalni popravki 155 142

Prednostne delnice (kot dodatni kapital I) - -

Podrejeni dolg – diskontirana vrednost, upoštevaje omejitev - -


45

V skladu z odločbo Banke Slovenije so z dnem 18.12.2013 v celoti prenehale vse kvalificirane obveznosti Probanke do vseh upnikov banke iz naslova podrejenih terjatev. S tem banka po stanju na 31.12.2014 nima več podrejenega dolga, ki bi se upošteval pri izračunu dodatnega kapitala.

Skupina izkazuje -650 tisoč EUR odbitnih postavk od temeljnega in dodatnega kapitala, iz naslova presežka naložb v druge kreditne ali finančne institucije. Kapital za namene kapitalske ustreznosti tako znaša 2.854 tisoč EUR. Vse sestavine temeljnega in dodatnega kapitala izpolnjujejo predpisane pogoje za kapital za izračun kapitalskih potreb.

Znesek kapitalskih zahtev za kreditna, tržna in operativna tveganja

v tisoč EUR

2014 2013

Kreditno tveganje, tveganje nasprotne stranke 24.840 38.386

Enote centralne ravni države ali centralne banke - 4

Enote regionalne ali lokalne ravni držav 197 417

Osebe javnega sektorja 13 2

Institucije 326 332

Podjetja 4.889 8.222

Bančništvo na drobno 451 4.167

Zavarovano z nepremičninami 1.112 5.725



Naložbe v investicijske sklade 51 110


Tveganje poravnave - -

Kapitalske zahteve za tržna tveganja – skupaj 149 421

Dolžniški finančni instrumenti - -

Lastniški finančni instrumenti - -

Tuje valute 149 421

Operativno tveganje 2.852 2.853

SKUPAJ 27.841 41.660

Skupina izračunava kapitalsko zahtevo za kreditna tveganja po standardiziranem pristopu. Skupina je za določanje uteži tveganja za izračun kapitalske zahteve za kreditno tveganje v skladu z določbami Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za skupine in hranilnice imenovala zunanjo bonitetno institucijo (ECAI – External Credit Assessment Institution) Fitch Ratings. Za vzporeditev ocen s stopnjami kreditne kvalitete se uporablja vzporeditev, objavljena na spletnih straneh Banke Slovenije. Bonitetne ocene imenovane zunanje bonitetne institucije Fitch Ratings se uporabljajo za kategorijo izpostavljenosti do enot centralne ravni države in do centralnih bank. V 2014. letu skupina ni več imela nobenih aktivnih (nezapadlih) instrumentov, za katere bi izračunavala tveganje nasprotne stranke. Skupina prav tako ni izpostavljena iz poslov s kreditnimi izvedenimi instrumenti.

Zaradi postopka postopnega prenehanja poslovanja skupina ne zagotavlja ustrezne višine kapitala za pokritje predpisanih kapitalskih zahtev za kreditna, tržna ali operativna tveganja.

Skupina ne poseduje več postavk trgovalne knjige, tako da izračunava le kapitalske zaheve za tržna valutna tveganja. Skupina prav tako ne poseduje finančnih instrumentov, ki so pozicije v listinjenju. v tisoč EUR

Kapitalska zahteva

Vrsta tveganja 2014 2013

Pozicijsko tveganje – dolžniški VP 0 0

- posebno pozicijsko tveganje – dolžniški VP - -

- splošno pozicijsko tveganje – dolžniški VP - -

Pozicijsko tveganje – lastniški VP 0 0

- posebno pozicijsko tveganje – lastniški VP - -

- splošno pozicijsko tveganje – lastniški VP - -

- pozicijsko tveganje za pozicije v enotah CIU - -

Tuje valute 149 421

Kapitalska zahteva za tržna tveganja SKUPAJ 149 421

Skupina za izračunavanje kapitalske zahteve za tržna tveganja ne uporablja notranjih modelov.


46

Konec 2014. leta je celotni znesek naložb v lastniške instrumente, ki niso vključeni v trgovalno knjigo, znašal 8.639 tisoč EUR (konec 2013. leta 14.479 tisoč EUR). Gre za finančna sredstva, ki so razpoložljiva za prodajo.

Knjigovodska vrednost lastniških instrumentov, ki niso vključeni v trgovalno knjigo, je vedno enaka pošteni vrednosti naložb. Za vse pozicije v lastniških instrumentih, ki kotirajo na borzi, so poštene vrednosti izkazane po njihovih tržnih vrednostih. V nasprotnem primeru se poštena vrednost določi na osnovi internega modela vrednotenja, ki temelji na tržnih predpostavkah primerljivih vrednotenj ter na podlagi diskontiranja predvidenih pozitivnih denarnih tokov iz poslovanja.

3.7.4 Proces ocenjevanja potrebnega notranjega kapitala

Skupina je v skladu z bančno regulativo vzpostavila celovit proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala

(ICAAP), ki upošteva vsa pomembna tveganja, ki jim je skupina pri svojem delovanju izpostavljena. Namen

procesa ocenjevanja notranjega kapitala je določanje ustrezne interne ocene kapitalskih potreb glede na profil

tveganosti ter zagotavljanje ustreznega kapitala tudi v prihodnosti. Vendar zaradi postopnega prenehanja

poslovanja so se kapitalski cilji spremenili v toliko, da skupina ne zasleduje kapitalske potrebe za primer trajno

delujočega sistema, zato ima tudi proces ICAAP ustrezno manjši pomen.

3.7.5. Ciljna raven kapitalske ustreznosti

Skupina v obdobju postopnega preneganja delovanja sledi glavnemu cilju doseganja pozitivnega kapitalskega količnika, ki zagotavlja pozitivni kapital in s tem poplačilo vseh upnikov.

V skladu s strani EK potrjenim načrtom finančnega prestrukturiranja je predvidena tudi dokapitalizacija s strani države v primeru, da bi v postopku postopnega prenehanja poslovanja Probanke prišlo do dodatnih izgub ali negativnega kapitala.

4 POŠTENA VREDNOST FINANČNIH SREDSTEV IN FINANČNIH OBVEZNOSTI

Tabela prikazuje knjigovodske zneske ter poštene vrednosti finančnih sredstev in obveznosti.

v tisoč EUR

Knjigovodska vrednost Poštena vrednost

2014 2013 2014 2013

SREDSTVA

Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in

vpogledne vloge pri bankah 72.529 12.952 72.529 12.952

Finančna sredstva, namenjena trgovanju 268 1.081 268 1.081

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 42.534 52.835 42.534 52.728

Dolžniški vrednostni papirji 145 147 270 147

Krediti bankam 1.077 1.045 1.077 1.045

Krediti strankam, ki niso banke 207.798 412.653 194.194 412.688

Druga finančna sredstva 1.047 2.000 1.047 2.000

Druga sredstva 29.175 26.780 29.175 26.780

SKUPAJ FINANČNA SREDSTVA 354.573 509.493 341.094 509.421


47

OBVEZNOSTI

Vloge bank in centralnih bank -

165.325 -

165.325

Vloge strank, ki niso banke 73.941 216.130 75.153 218.370

Krediti bank 64.169 125.920 64.169 125.920

Krediti strank, ki niso banke 220.676

316 220.676

316

Druge finančne obveznosti 1.122

5.831 1.122

5.831

Izdani vrednostni papirji 8.390

9.727 8.390

9.727

Podrejene obveznosti -

- -

-

Rezervacije 4.589 8.642 4.589 8.642

Druge obveznosti 856 1.344 856 1.344

SKUPAJ FINANČNE OBVEZNOSTI 373.743 533.235 374.955 535.475

Krediti bankam in krediti strankam, ki niso banke

Krediti strankam, ki niso banke, so izkazani v neto zneskih z upoštevanjem slabitev. Njihova poštena vrednost

je določena na osnovi diskontiranih denarnih tokov, pri čemer je razobrestitev izvedena na osnovi tržnih

obrestnih mer.

Vloge strank, ki niso banke

Poštena vrednost vlog na vpogled je vrednost, ki je izkazana na zadnji dan poročevalskega leta. Poštena

vrednost drugih vlog z določeno zapadlostjo je ugotovljena na osnovi denarnih tokov, diskontiranih z uporabo

obrestnih mer, ki so veljale ob koncu posameznega leta za depozite podobnih ročnosti.

Krediti bank in Krediti strank, ki niso banke

Glavnina kreditov bank so dolgovi do tujih bank, sklenjeni z variabilno obrestno mero (EURIBOR). Razlike v

izkazanih zneskih in poštenih vrednostih so nepomembne.

Krediti strank, ki niso banke izkazuje koriščenje likvidnostnega posojila, ki ga je banki zagotovilo Ministrstvo za

finance. Sklenjena obrestna mera odraža tržne razmere, tako razlika med pošteno vrednostjo in izkazanim

zneskom ni pomembna.

Poštene vrednosti finančnih instrumentov

Banka vrednoti svoje naložbe v vrednostne papirje v skladu z internim Pravilnikom o vrednotenju vrednostnih

papirjev. Kot standard vrednosti se uporablja poštena tržna vrednost. Pri ocenjevanju vrednosti podjetja banka

uporablja tri pristope: statični, dinamični in primerjalni.

Poštene vrednosti naložb se ugotavljajo na treh ravneh:

Raven 1: V raven 1 se razvrščajo naložbe v lastniške in dolžniške vrednostne papirje, ki kotirajo na

organiziranem trgu vrednostnih papirjev in katerih poštena vrednost je enaka tržni ceni.

Raven 2: Za ugotavljanje poštene vrednosti naložb, razvrščenih v drugo raven, banka uporablja primerjalne

modele, ki temeljijo na primerjavi ocenjevanega podjetja s primerljivim podjetjem, ki ima tržno ceno,

na osnovi multiplikatorjev vrednosti. Glavna modela sta model primerljivih podjetij na borzi in model

primerljivih transakcij.

Kot vhodni podatek v uporabljen model banka upošteva značilnosti poslovanja skupine primerljivih

podjetij, katerih delnice kotirajo na organiziranem trgu vrednostnih papirjev. Značilnosti poslovanja

izbranih primerljivih podjetij na borzi se v modelu odrazijo preko multiplikatorjev vrednosti in se

uporabijo pri določanju poštene vrednosti ocenjevane naložbe.

Raven 3: Za določanje poštene vrednosti naložb na tretji ravni banka uporablja:

Statični pristop, ki ne upošteva prihodnjega poslovanja podjetij in izhaja predvsem iz prilagojenih

knjigovodskih vrednosti. Uporaben je predvsem pri podjetjih, kjer gre za ocenjevanje vrednosti

večinskega deleža in ali je takšno podjetje vredno več, če ne posluje. Glavna modela sta model neto

vrednosti aktive in model likvidacijske vrednosti. Vhodni podatki v model so izključno netržne narave.


48

Dinamični model temelji na predvidenem poslovanju podjetja v prihodnosti in učinkih, ki jih bo

ustvaril za investitorja. Glavni model je model diskontiranih bodočih denarnih tokov, ki temelji

predvsem na netržnih vhodnih podatkih.

Spodnja tabela prikazuje vrednost finančnih instrumentov, ki so merjeni po pošteni vrednosti, glede na raven

meritve poštene vrednosti:

v tisoč EUR


Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo

(pojasnilo 26) 31.453 - 11.081 42.534


(pojasnilo 25) 268 - - 268

SKUPAJ 31.721 - 11.081 42.802

v tisoč EUR


Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo

(pojasnilo 26) 40.443 - 12.392 52.835


(pojasnilo 25) 360 - 721 1.081

SKUPAJ 40.803 - 13.113 53.916

Spodnja tabela prikazuje gibanje finančnih sredstev, ki so merjena po pošteni vrednosti, v skladu z ravnijo 3:

Finančna sredstva,


namenjena trgovanju

Otvoritev 1. 1. 2014 12.392 721

Pridobitev 4.855


FI, prerazvrščeni v raven 3 -

FI, prerazvrščeni iz ravni 3 -

Učinek vrednotenja, pripoznan v izkazu

poslovnega izida (5.944)

Odtujitev (221) (721)

Stanje 31. 12. 2014 11.081 -

v tisoč EUR

Finančna sredstva,


namenjena trgovanju

Otvoritev 1. 1. 2013 30.335 6.055

Pridobitev 3.837 -

Prenos med kategorijami - (4.055)

FI, prerazvrščeni v raven 3 11.356 -

FI, prerazvrščeni iz ravni 3 (9.777) -

Učinek vrednotenja, pripoznan v izkazu

poslovnega izida (22.633) (276)

Odtujitev (726) (1.003)

Stanje 31. 12. 2013 12.392 721


49

5 POMEMBNE RAČUNOVODSKE PRESOJE IN OCENE

V določenih primerih je pri sestavi računovodskih izkazov potrebno izvesti presoje, ki pomembneje vplivajo na

zneske, ki so pripoznani.

5.1 Izgube zaradi oslabitev pri kreditih in terjatvah strankam, ki niso banke

Kredite in terjatve strankam, ki niso banke, skupina redno presoja, najmanj ob koncu posameznega četrtletja.

Pri določanju, ali je ugotovljeno slabitev potrebno pripoznati v izkazu poslovnega izida, skupina ugotavlja, ali

obstajajo dokazi in podatki, ki podpirajo oceno zmanjšanja pričakovanih denarnih tokov posameznega kredita.

Takšni dokazi vključujejo pridobljene podatke, ki nakazujejo, da je prišlo do neugodnih sprememb v plačilni

sposobnosti določene skupine kreditojemalcev. Poslovodstvo banke uporablja ocene na podlagi izkušenj o

izgubah iz preteklosti za skupine ali posamezne kreditojemalce s podobnimi kreditnimi tveganji. Skupina redno

preverja metodologijo določanja slabitev z namenom zmanjševanja razlik ocenjenih in dejanskih izgub.

5.2 Slabitve investicijskih vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo

Banka ugotavlja slabitve vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo, v primeru pomembnih padcev poštenih

vrednosti posameznega vrednostnega papirja pod nakupne vrednosti.Pomembno in (ali) dolgotrajno

zmanjšanje poštene vrednosti finančnega instrumenta pod njegovo nabavno vrednost lahko predstavlja

nepristranski dokaz o oslabitvi. Za obdobje dolgotrajnešega zmanjšanja poštene vrednosti kapitalskih

instrumentov banka upošteva obdobje največ 9 mesecev od dneva, ko se je poštena vrednost prvič zmanjšala

pod njihovo nabavno in je ostala nižja celotno obdobje 9 mesecev. Za pomembno zmanjšanje poštene

vrednosti teh instrumentov banka upošteva 40% (ali nižje) znižanje poštene vrednosti glede na njihovo prvotno

nabavno vrednost.

5.3 Davek iz dohodka

Skupina je obdavčena na podlagi davčne zakonodaje, veljavne v Sloveniji. Razlage davčnih predpisov, na

podlagi katerih skupina ugotavlja terjatve in obveznosti iz naslova davka iz dohodka, lahko v določenih primerih

odstopajo od obveznosti ali terjatev, ki so bile ugotovljene na podlagi davčne kontrole. V takšnih primerih

razlike vplivajo na ugotovljene davčne obveznosti v obdobju, ko so ugotovljene.


50

6 POROČILO PO PODROČJIH (POSLOVNA PODROČJA)

v tisoč EUR

31.12.2014 Finančni trgi Poslovna mreža Pravne osebe Skupaj

Zunanji prihodki

Prihodki iz obresti 749 1.637 14.473 16.859


Čiste obresti (3.264) (2.273) 10.665 5.128


Dividende - - 582 582

Ralizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in

obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti

skozi izkaz poslovnega izida 10.914 (1.456) 2.129 11.587

Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in

obveznosti,namenjenih trgovanju 9 2 371 382

Dobički/izgube iz finančinih sredstev in

(obveznosti), pripoznanih po pošteni vrednosti

skozi izkaz poslovnega izida 90 - - 90

Drugi prihodki 397 25 1.546 1.968

Notranji prihodki 10.007 3.242 (13.249) -

Skupaj prihodki področja 18.254 4 3.718 21.977

Dobiček/izguba iz rednega poslovanja 2.310 (1.115) (1.824) (629)

Davek iz dohodka 23

Dobiček poslovnega leta (606)





Nedodeljene obveznosti 5.982


Oslabitve 2.859 (212) 8.185 10.832

Amortizacija 209 498 803 1.510

Investicijska vlaganja - - 72 72

v tisoč EUR

31.12.2013 Finančni trgi

Poslovna

mreža Pravne osebe Skupaj

Zunanji prihodki

Prihodki iz obresti 4.800

2.695 22.871 30.366

Odhodki iz obresti

(6.321)

(9.603) (10.785) (26.709)

Čiste obresti

(1.521)

(6.909) 12.087 3.657

Čiste opravnine

115

863 3.127 4.105

Dividende

94

-

516 610

Ralizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in

obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti

skozi izkaz poslovnega izida

143

6.548 41.257 47.948

Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in

obveznosti,namenjenih trgovanju

21

10

(492)

(461)

Dobički/izgube iz finančinih sredstev in

(obveznosti), pripoznanih po pošteni vrednosti

skozi izkaz poslovnega izida

-

-

(649)

(649)

Drugi prihodki

-

(68) 1.224 1.156

Notranji prihodki

7.455

9.745

(17.200)

-

Skupaj prihodki področja

6.307

10.189

39.870

56.366


51

Dobiček/izguba iz rednega poslovanja 5.180

1.236 (218.455) (212.039)

Davek iz dohodka (10.578)

Dobiček poslovnega leta

(222.617)

Področna sredstva 24.792

65.411 418.294 508.497


Skupaj sredstva

538.985

Področne obveznosti 168.737

170.590 199.250 538.577

Nedodeljene obveznosti 408

Skupaj obveznosti

538.985

Oslabitve 45.126

4.881 203.556 253.563

Amortizacija

165

719 1.129 2.013

Investicijska vlaganja

-

10

498 508


52

7 PRIHODKI IZ OBRESTI IN PODOBNI PRIHODKI

v tisoč EUR

2014 2013

Prihodki po vrsti sredstev

Krediti strankam, ki niso banke 16.162 25.547

Dolžniški vrednostni papirji 606 4.721

Denar in krediti bankam in drugim 91 98

SKUPAJ 16.859

30.366

8 ODHODKI OD OBRESTI IN PODOBNI ODHODKI

v tisoč EUR

2014 2013

Odhodki po vrsti sredstev

Vloge bank in strank 4.155 18.631

Krediti bank in drugih 7.060 5.370

Izdani vrednostni papirji 516 2.708

SKUPAJ 11.731

26.709

9 PRIHODKI IZ DIVIDEND

v tisoč EUR

2014 2013

Dividende iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 582 494

SKUPAJ 582

494

10 PRIHODKI IZ OPRAVNIN (PROVIZIJ)

v tisoč EUR

2014 2013

Od kreditnih poslov 1.552

139

Od upravljanja premoženja 610

258

Od plačilnega prometa 280

2.733

Od posredniških in komisijskih poslov 47

158

Od danih jamstev 84

1.131

Za druge storitve 56

343

SKUPAJ 2.628

4.762

11 ODHODKI ZA OPRAVNINE (PROVIZIJE)

v tisoč EUR

2014 2013

Za borzne posle in druge posle z vrednostnimi papirji 163

129

Za bančne storitve 133

149

Za posredniške in komisijske posle 36

87

Za plačilni promet 41

269

Za druge storitve 17

23

SKUPAJ 389

657


53

12 REALIZIRANI DOBIČKI/IZGUBE IZ FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, KI

NISO MERJENI PO POŠTENI VREDNOSTI SKOZI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

v tisoč EUR

2014 2013

Čisti dobički/izgube iz lastniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo 10.307

(122)

Čiste izgube iz dolžniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo 216

(5)

Čisti dobički iz finančnih sredstev v posesti do zapadlosti - 1.900

Čisti dobički iz finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti 391 47.210

Čiste izgube iz drugih finančnih sredstev in obveznosti (6)

-

Čiste izgube iz kreditov 679

(1.035)

SKUPAJ 11.587

47.948

13 ČISTI DOBIČKI/IZGUBE IZ FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, NAMENJENIH

TRGOVANJU

v tisoč EUR

2014 2013

Čisti dobički iz trgovanja z lastniškimoi vrednostnimi papirji

Neralizirane izgube 2

(683)

Realizirani dobički/izgube 3

2

Čisti dobički iz trgovanja z dolžniškimi vrednostnimi papirji

Nerealizirani izgube/dobički 18

(2)

Realizirane izgube -

(1)

Čisti dobički zmanjšani za izgube pri kupoprodaji deviz 20

94

Dobički/izgube iz izvedenih finančnih instrumentov 339

129

SKUPAJ 382

(461)

14 ČISTI DOBIČEK/IZGUBA IZ FINANČNIH SREDSTEV IN (OBVEZNOSTI),

PRIPOZNANIH PO POŠTENI VREDNOSTI SKOZI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

v tisoč EUR

2014 2013

Čisti dobički/ izgube iz finančnih sredstev 90

(649)

SKUPAJ 90

(649)

15 ČISTI DOBIČKI/IZGUBE IZ TEČAJNIH RAZLIK

v tisoč EUR

2014 2013

Dobički, zmanjšani za izgube pri preračunu sredstev in obveznosti 12

(113)

SKUPAJ 12

(113)


54

16 ČISTI DOBIČKI/IZGUBE IZ ODPRAVE PRIPOZNANJA SREDSTEV BREZ

NEKRATKOROČNIH SREDSTEV V POSESTI ZA PRODAJO

v tisoč EUR

2014 2013

Dobički

Dobički pri odpravi pripoznanja opredmetenih osnovnih sredstev 146

35

Dobički pri odpravi pripoznanja drugih sredstev, razen sredstev v posesti za prodajo 13 211

Dobički ob prodaji naložbenih nepremičnin 468

-

Dobički ob prodaji opredmetenih osnovnih sredstev 576 -

Izgube

Izgube pri odpravi nepremičnin, prevzetih za poplačilo terjatev (375)

-

Izgube pri odpravi pripoznanja opredmetenih osnovnih sredstev (2) (58)

Izgube ob prodaji opredmetenih osnovnih sredstev (212) -

Izgube pri odpravi pripoznanja neopredmetenih osnovnih sredstev - (57)

Izgube pri odpravi pripoznanja drugih sredstev, razen sredstev v posesti za prodajo - (17)

Izgube pri odpravi pripoznanja investicij v teku (9) -

SKUPAJ 606

114

17 DRUGI ČISTI POSLOVNI DOBIČKI/IZGUBE

v tisoč EUR

2014 2013

Dobički

Prihodki iz naslova najemnin 1.423

1.802

Prihodki iz različnih prodaj po leasing dejavnosti -

1

Drugi poslovni prihodki 709

261

Izgube

Davki in prispevki (347)

(733)

Članarine (37)

(65)

Donatorstva -

(6)

Drugi poslovni odhodki (397)

(105)

SKUPAJ 1.351

1.155


55

18 ADMINISTRATIVNI STROŠKI

v tisoč EUR

2014 2013

Stroški dela 7.003 8.699

Stroški materiala 376

547

Stroški storitev 2.885 3.583

SKUPAJ 10.264

12.829

Stroški dela

Bruto plače 5.465 6.739

Dajatve na bruto plače 896 1.062

Drugi stroški dela 642

898

7.003

8.699

v tisoč EUR

2014 2013

Stroški materiala 376

547

SKUPAJ 376

547

v tisoč EUR

2014 2013

Stroški storitev

Notarske, odvetniške in svetovalne storitve 549

915

Vzdrževanje osnovnih sredstev 612

648

Stroški v povezavi z uporabo nepremičnin 347

409

Telefonske, poštne, internet storitve 253

311

Reklamne storitve in sponzorstvo 3

183

Revidiranje, nadzor BS in letno poročilo 154

152

Zavarovanje 110

140

Varovanje premoženja in prevoz gotovine 117

121

Druge storitve za plačilne kartice 84

116

Najemnine 91

111

Stroški zaposlencev 104

98

Usposabljanje in izobraževanje 17

33

Reprezentanca 11

21

Druge storitve 433

326

2.885

3.584

Stroški revidiranja

Revizijo računovodskih izkazov za leto 2014 v banki opravlja revizijska družba Ernst & Young d.o.o. Pogodbena

vrednost skupaj z davkom znaša 59.780 eur (za 2013: družba E&Y pogodbena vrednost 59.780 eur); v družbah

Leasing d.o.o. in Nepremičnine d.o.o. isto družba E&Y; pogodbeni vrednosti z davkom za Leasing d.o.o.

13.420 eur in za Nepremičnine d.o.o. 4.880 eur. V družbi Proleasing Rijeka opravlja revizijo družba iAudit d.o.o.

Rijeka. Pogodbena vrednost z davkom 6.250 eur (za 2013: isto iAudit pogodbena vrednost 5.000 eur)


56

19 AMORTIZACIJA

v tisoč EUR

2014 2013

Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev 1.337 1.844

Amortizacija neopredmetenih osnovnih sredstev 173

169

SKUPAJ 1.510

2.013

20 REZERVACIJE

v tisoč EUR

2014 2013

Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev (pojasnilo 36.a) (11)

(616)

Rezervacije za reorganizacijo (pojasnilo 36.a) 97

1.901

Rezervacije za zunajbilančne in druge obveznosti (pojasnilo 36.b) (3.618)

9.068

Rezervacije v dobro drugih obveznosti 55

SKUPAJ (3.477)

10.353

21 OSLABITVE

v tisoč EUR

2014 2013

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo (pojasnilo 26.c) 5.957 33.984

Dolžniški vrednostni papirji (pojsnilo 27.1.) - 272

Krediti strankam, ki niso banke (pojasnilo 27.3) 5.430 158.054

Druge terjatve merjene po odplačni vrednosti (pojasnilo 27.4) 1.102 995

Oslabitve za obrestne in provizijske terjatve 455 3.869

Druga sredstva 1.365

46.036

SKUPAJ 14.309

243.210

22 DOBIČKI/IZGUBE IZ NALOŽB V KAPITAL PRIDRUŽENIH IN SKUPAJ OBVLADOVANIH

DRUŽB, OBRAČUNANIH PO KAPITALSKI METODI

v tisoč EUR

2014 2013

Dividende -

116

SKUPAJ -

116

23 DAVEK IZ DOHODKA PRAVNIH OSEB IZ REDNEGA POSLOVANJA

v tisoč EUR

2014 2013

Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja 9 (5)

Odloženi davek iz rednega poslovanja (32) (10.573)

(23) (10.578)

Dobiček pred obdavčitvijo (629) (212.039)

Davek obračunan po veljavni davčni stopnji 134 36.045

Davek od davčno nepriznanih odhodkov (1.487) -

Davek od prihodkov, izvzeti iz obdavčitve 72 -

Nepripoznani davek iz naslova davčne izgube (2.508) (36.051)

Davek od davčno nepriznanih odhodkov 3.766 -

Odprava pripoznanja odloženih davkov - (10.573)

SKUPAJ (23) (10.578)


57

24 DENAR V BLAGAJNI, STANJE NA RAČUNIH PRI CENTRALNI BANKI IN VPOGLEDNE VLOGE

PRI BANKAH

v tisoč EUR

2014 2013

Gotovina v blagajni 825

2.407

Vloge pri centralni banki

- poravnalni račun pri centralni banki, zmanjšan za znesek

obvezne rezerve 50.729

6.775

- poravnalna jamstvena shema 885

712

Vpogledne vloge pri drugih bankah 20.090 3.058

SKUPAJ 72.529

12.952

25 FINANČNA SREDSTVA, NAMENJENA TRGOVANJU

a) Razčlenitev po vrstah finančnih sredstev, namenjenih trgovanju

v tisoč EUR

2014 2013

Delnice in deleži 9

235

Dolžniški vrednostni papirji (obveznice) 259

241


605

SKUPAJ 268

1.081

b) Izvedeni finančni inštrumenti

v tisoč

EUR

pogodbena

vrednost

poštena vrednost

31.12.2014 sredstva obveznosti

Terminske pogodbe - -

-

31.12.2013

Terminske pogodbe (pojasnilo 40.b)

9.111 605 -

c) Pregled uvrstitve na borze vrednostnih papirjev

v tisoč EUR

2014 2013


Kotirajoči

9

119

Nekotirajoči -

116


Kotirajoči

259

241

Izvedeni finančni inštrumenti

-

605

SKUPAJ 268

1.081


58

d) Prerazvrščena finančna sredstva v tisoč EUR

znesek

prerazvrstitve

knjigovodska

vrednost

poštena

vrednost

Finančna sredstva, prerazvrščena v letu 2011

Finančna sredstva, namenjena trgovanju, prerazvrščena v skupino

finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 350 405 405

SKUPAJ 350 405 405

Učinki

v tisoč EUR

2014

izkaz poslovnega

izida

prevrednotovalni

popravek kapitala



v skupino finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 82 (82)

SKUPAJ 82 (82)

Realizirani učinki


v skupino finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 564 -

SKUPAJ 564 -

26 FINANČNA SREDSTVA, RAZPOLOŽLJIVA ZA PRODAJO

a) Razčlenitev po vrstah finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo

v tisoč EUR

2014 2013

Lastniški vrednostni papirji 8.775

14.945


- zakladne menice RS -

16.015

- obveznice RS 28.331

5.446

- obveznice tujih držav 2.161

3.322

- obveznice bank 255

10.176

- obveznice drugih izdajateljev 3.012

2.931

SKUPAJ 42.534

52.835


59

b) Pregled uvrstitve na borze vrednostnih papirjev

v tisoč EUR

2014 2013


Kotirajoči 155

5.346

Nekotirajoči 8.620

9.599


Kotirajoči 31.152 19.268

Nekotirajoči 2.607

2.607

Zakladne menice -

16.015

SKUPAJ 42.534

52.835

c) Gibanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo

LASTNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI

v tisoč EUR

2014 2013


40.425

Pridobitev 4.855

4.321


4.055

Neto vrednotenje (pojasnilo 39.3) 10.069

425

Prodaja (14.801)

(2.274)

Trajne oslabitve (pojasnilo 21) (5.957)

(31.993)


(10)


14.945

DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI

v tisoč EUR


42.825

Prerazporeditev iz skupine do zapadlosti 12.597

Pridobitev 29.241

33.789

Neto vrednotenje (pojsanilo 39.3) 165

(209)

Prodaja (28.659)

(27.237)

Zapadlost (5.471)

(22.672)

Trajne oslabitve (pojasnilo 21) -

(1.987)

Natečene obresti 630

813

Učinek diskontiranja (37)

(29)


37.890


60

d) Prerazvrščena finančna sredstva

v tisoč EUR

znesek

prerazvrstitve

knjivodska

vrednost

poštena

vrednost

Finančna sredstva prerazvrščena v letu 2008

Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo prerazvrščena v skupino kreditov 2.792 145 270

SKUPAJ stanje 31. 12. 2014 2.792 145 270

Učinki

v tisoč EUR

2014

izkaz poslovenega

izida

prevrednotovalni popravek

kapitala


Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo prerazvrščena v

skupino kreditov - 125

SKUPAJ

- 125

27 KREDITI


a) Razčlenitev po ročnosti

v tisoč EUR

2014 2013

Dolgoročni 2.769

2.771

Popravki vrednosti (2.624)

(2.624)

SKUPAJ 145

147

b) Gibanje popravkov za dolžniške vrednostne papirje

v tisoč EUR

2014 2013


2.352

Prenos popravkov za obresti med dolžniške vrednostne

papirje -

-

Oblikovane oslabitve (pojasnilo 21) -

272

Ukinjenene oslabitve -

-

Ukinjene oslabitve - prodaja -

-


2.624

27.2 Krediti bankam

a) Razčlenitev ročnosti

v tisoč EUR

2014 2013

Dolgoročni 3

1.043

Kratkoročni 1.074 2

SKUPAJ 1.077 1.045


61

27.3 Krediti strankam, ki niso banke


v tisoč EUR

2014 2013

Krediti prebivalstvu

- hipotekarni krediti 12.668 43.243

- potrošniški krediti 3.532 13.237


- kreditne kartice 393 1.008

Krediti pravnim osebam


- majhna in srednje velika podjetja 154.235 238.012

- druga 42.986 108.033

Finančni najem 23.664 39.806

Nezasluženi finančni prihodki (2.087) (4.729)

Popravki vrednosti (147.507) (246.470)

SKUPAJ 207.798 412.653

* Krediti podjetjem, za katera v uradnih evidencah ni oznake o velikosti, so uvrščeni med druga podjetja.

b) Gibanje popravkov za kredite strankam, ki niso banke

v tisoč EUR

2014 2013

Stanje 1. januarja 246.470 104.319

Prenos popravkov med druge terjatve (1.906) -

Oblikovane oslabitve (pojasnilo 21) 26.348 180.585

Ukinjenene oslabitve (pojasnilo 21) (20.918) (22.531)

Konverzija v naložbe (10.542) 593

Odpisi kreditov (1.072) (16.767)

Prodaja kreditov (90.886) -

Oblikovane oslabitve za obrestne prihodke 26 256

Tečajne razlike (13) 15

Stanje 31. decembra 147.507 246.470


62

c) Finančni najem

v tisoč EUR

2014 2013

Do enega leta 2.890

5.151

Od 1-5 let 7.914

10.698

Nad 5 let 659

1.921

Nezasluženi finančni prihodki (452)

(1.380)

SKUPAJ 11.011

16.390

Zavarovanja kreditov: pregled premoženja v zastavi (v tisoč EUR)

Hipoteke – nepremičnine Vrednostni papirji* Depoziti

31.12.2014 224.672 9.354 2.493

31.12.2013 379.103 19.510 8.652

* VP, ki jih banka oceni kot primerne za zavarovanje svojih naložb.

Zgornja tabela prikazuje pošteno vrednost premoženja v zastavi.

Ocena poštene vrednosti nepremičnin je bila narejena na osnovi cenitev, kjer je banka posamezni nepremičnini določila tudi diskont na ocenjeno vrednost s strani cenilca in/ali Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS). Banka ocenjuje, da so vrednosti nepremičnin določene s strani cenilcev praviloma previsoke, zato so bile le-te glede na poznavanje nepremičnine znižane (diskontirane), hkrati pa v nobenem primeru niso bile ocene cenilcev za nepremičnine zvišane (premija). V povprečju je bil uporabljen diskont od 10 do 30 % na vrednost poslovnih nepremičnin, pri čemer pa so bili še večji diskonti uporabljeni pri težko prodajljivih in specialnih stavbah. Takšno diskontiranje težko prodajljivih nepremičnin zahteva trg.

Na področju stanovanjskih nepremičnin so bile uporabljene vrednosti, ki jih je oktobra 2013 objavil GURS, pri čemer so bile vrednosti tudi v teh primerih uporabljene s preudarkom. Tako kot določajo predpisi Banke Slovenije je banka v primeru stanovanjskih nepremičnin določene vrednosti znižala, nikoli pa jih ni zvišala. Večina uporabljenih diskontov je bila v intervalu 3 - 10 %. Zato so ocene banke nižje ali enake tistim, ki jih je za stanovanjske nepremičnine izračunal GURS. Prav tako so bili pri določitvi vrednosti vseh nepremičnin upoštevani vpisi pred Probanko, kjer se je vpis pred Probanko odštel od vrednosti nepremičnine. Poštene vrednosti vrednostnih papirjev so bile izračunane v skladu z internim Pravilnikom o vrednotenju vrednostnih papirjev.

27.4 Druga finančna sredstva

a) Druga sredstva

v tisoč EUR

2014 2013

Terjatve iz naslova zaprtih terminskih pogodb 4.601 0

Terjatve iz naslova dokapitalizacije 1.510

392

Terjatev iz naslova vnovčenja zastavljenega premoženja 1.000

1.000

Terjatve za opravnine 369

324

Terjatev iz akreditivnega poslovanja 348

307

Terjatve do kupcev 228

204

Terjatve za zamudne obresti 33

580

Druge terjatve 580

460

Popravki vrednosti drugih sredstev (7.622)

(1.267)

SKUPAJ 1.047 2.000


63

b) Gibanje popravkov za druga finančna sredstva

v tisoč EUR

2014 2013


625

Prenos popravkov za opravnine med druga finančna sredstva 5.253

-


995

Odpis -

(360)

Oslabitve za obrestne in provizijske terjatve -

7


1.267

28 NEKRATKOROČNA SREDSTVA V POSESTI ZA PRODAJO IN USTAVLJENO POSLOVANJE

v tisoč EUR

2014 2013

Opredmetena osnovna sredstva 720

720

SKUPAJ 720

720

29 OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

v tisoč EUR

Zemljišča in

Gradbeni objekti

Računalniška in druga

oprema

Opredmetena OS

v pripravi

Opredmetena OS

skupaj

Stanje 1. 1. 2013 30.259 15.374 35 45.668

Tečajne razlike - (1) - (1)

Pridobitev 10 328 1 339

Prenosi – aktiviranje - 1 (1) -

Vrednotenje (13.793) - - (13.793)

Prodaja/odpis (132) (1.229) (7) (1.368)

Stanje 31. 12. 2013 16.344 14.473 28 30.845

Stanje 1. 1. 2014 16.344 14.473 28 30.845

Pridobitev (125) 33 - (92)

Prodaja/odpis (434) (5.220) (28) (5.682)

Stanje 31. 12. 2014 15.785 9.286 - 25.071

POPRAVKI VREDNOSTI

Stanje 1. 1. 2013

6.341

11.939 - 18.280


637

1.207 - 1.844

Vrednotenje

(3.009)

- - (3.009)

Prodaja/odpis

(33)

(972) - (1.005)

Tečajna razlika

-

(2) - (2)

Stanje 31. 12. 2013 3.936 12.172 - 16.108

Stanje 1. 1. 2014 3.936 12.172 - 16.108

Amortizacija 2014. leta 392 945 - 1.337

Prodaja/odpis (98) (4.708) - (4.806)

Stanje 31. 12. 2014 4.230 8.409 - 12.639

Neodpisana vrednost

31.12.2014 11.554 878 - 12.432

Neodpisana vrednost 31. 12.

2013 12.408 2.301 28 14.737

Stopnja odpisanosti 2014 26,8% 90,5% - 50,4%

Stopnja odpisanosti 2013 24,1% 84,1% - 52,2%

Skupina za zavarovanje svojih obveznosti ni zastavila premoženja iz naslova opredmetenih osnovnih sredstev in iz tega naslova nima nikakršnih obvez do tretjih oseb.

Skupina tudi nima pogodbenih obvez, prevzetih za nakup opredmetenih osnovnih sredstev.


64

30 NALOŽBENE NEPREMIČNINE

v tisoč EUR

2014 2013

Zemljišča

1.149

1.149

Zgradbe

7.798 10.220

SKUPAJ

8.947

11.369

Za naložbene nepremičnine skupine ni posebnih omejitev glede prodajljivosti. Na dan 31. 12. 2014 skupina nima sklenjenih

pogodbenih obvez za nakup, gradnjo ali za vzdrževanje naložbenih nepremičnin.

Gibanje naložbenih nepremičnin

v tisoč EUR

2014 2013

Stanje 1. januarja

11.368 23.553

Pridobitev

27 2

Odtujitve

(2.558) (1.876)

Vrednotenje

- (10.435)

Prenosi

110 125

Stanje 31. decembra

8.947 11.369

31 NEOPREDMETENA SREDSTVA

v tisoč EUR

Neopredmetena sredstva - programska oprema

NABAVNA VREDNOST

Stanje 1. 1. 2013

3.288

Pridobitev

169

Tečajna razlika

9

Prodaja/odpis (269)

Stanje 31. 12. 2013

3.197

Stanje 1. 1. 2014

3.197

Pridobitev

42

Prenosi – prerazvrstitev

1

Prodaja/odpis (146)

Stanje 31. 12. 2014

3.094

POPRAVKI VREDNOSTI

Stanje 1. 1. 2013

2.612


169

Prodaja/odpis (210)

Stanje 31. 12. 2013

2.571

Stanje 1. 1. 2014

2.571


173

Prodaja/odpis (146)

Stanje 31. 12. 2014

2.598

Neodpisana vrednost 31.12.2014 496

Neodpisana vrednost 31. 12. 2013 626

Med neopredmetenimi osnovnimi sredstvi skupina ne izkazuje sredstev brez opredeljene dobe koristnosti.


65

32 DOLGOROČNE NALOŽBE V KAPITAL PRIDRUŽENIH DRUŽB

v tisoč EUR

2014 2013

Staninvest d.o.o. 2.040

2.040

SKUPAJ 2.040

2.040

Naziv družbe Država Sredstva Kapital Prihodki

Čisti

dobiček/

izguba % udeležbe

Leto 2014

Staninvest d.o.o. Slovenija

8.317 4.457 2.919 742 46.28

Leto 2013

Staninvest d.o.o. Slovenija

8.063 3.709

3.165

868 46.28

33 TERJATVE ZA DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB

a) Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb

v tisoč EUR

2014 2013

Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 4 -

Odložene terjatve - ostale odbitne razlike 32 -

SKUPAJ 36 -

Skupina je zaradi velike verjetnosti, da se v predvidljivi prihodnosti ne bo pojavil razpoložljivi obdavčljivi

dobiček, v celoti odpravila pripoznanje odloženih terjatev za davek.

34 DRUGA SREDSTVA

a) Druga sredstva

v tisoč EUR

2014 2013

Zaloge in OS prejeta za poplačilo terjatev 27.670 25.762

Terjatve do kupcev 2.419 3.770

Razmejeni odhodki 1.170 267

Terjatve za DDV 26 -

Druge terjatve 371 6

Popravki vrednosti drugih sredstev (2.481) (3.025)

SKUPAJ 29.175 26.780

35 FINANČNE OBVEZNOSTI, MERJENE PO ODPLAČNI VREDNOSTI

35.1 Vloge bank in centralnih bank

v tisoč EUR

2014 2013

Vloge centralne banke -

165.325

SKUPAJ -

165.325

35.2 Vloge strank, ki niso banke

Razčlenitev po vrstah vlog

v tisoč EUR

2014 2013

Vpogledne vloge 14.643

42.122

Vezane vloge

Kratkoročne vloge 1.044

14.960

Dolgoročne vloge 58.254

159.048

SKUPAJ 73.941

216.130


66

Razčlenitev po vrstah vlog na vpogled

v tisoč EUR

2014 2013

Pravne osebe 9.782

25.580

Prebivalstvo 4.861

16.542

SKUPAJ 14.643

42.122

Razčlenitev po vrstah vezanih vlog

v tisoč EUR

2014 2013

Pravne osebe 9.065

29.968

Prebivalstvo 50.233

144.040

SKUPAJ 59.298

174.008

35.3 Krediti bank in centralnih bank

v tisoč EUR

2014 2013

Dolgoročni krediti 64.169

125.920

SKUPAJ 64.169

125.920

35.4 Krediti strank, ki niso banke

v tisoč EUR

2014 2013


Kratkoročni 220.637

111

Dolgoročni 39

205

SKUPAJ 220.676

316


v tisoč EUR

2014 2013

Dolgoročne obveznosti za izdane vrednostne papirje 8.390 9.727

SKUPAJ 8.390 9.727

v tisoč EUR

Oznaka Dat. izdaje Dat. zapadlosti Obrestna mera 2014 2013

PRB10 12. 5. 2008 12. 5. 2015 Fiksna obrestna mera + 6,1 % 8.390 9.727

SKUPAJ 8.390

9.727


67

35.6 Druge finančne obveznosti

v tisoč EUR

2014 2013

Obveznost iz naslova upravljanja pokojninskega sklada -

3.697


356

Obveznosti za neizplačane plače, davke in prispevke iz plač 391

513

Obveznosti iz plačilnih kartic 112

286


188

Obveznosti iz neizplačanih dividend 44

45

Obveznosti za prejete predujme, preplačila in varščine 26

369

Obveznosti iz poslovanja z vrednostnimi papirji 1

192

Obveznosti iz naslova terminskih pogodb -

13

Druge obveznosti 46

171

1.122 5.831

36 REZERVACIJE

v tisoč EUR

2014 2013

Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev 51

82

Rezervacije za stroške reorganizacije 1.466

1.887

Rezervacije za prevzete zunajbilančne obveznosti 2.053

5.682

Druge rezervacije 1.019

991

SKUPAJ 4.589

8.642

a) Gibanje rezervacij za odpravnine ob upokojitvi, jubilejne nagrade in stroške reorganizacije

v tisoč EUR

2014 2013


761

Oblikovanje za stroške reorganizacije (pojasnilo 20) 97 1.925

Ukinjeno za stroške reorganizacije (pojasnilo 20) -

(24)

Oblikovanje za stroške odpravnin ob upokojitvi in za jubilejne nagrade

(pojasnilo 20) 11

6 Ukinjeno za odpravnine ob upokojitvi in za jubilejne nagrade

(pojasnilo 20) (22)

(622)

Poraba (538)

(77)


1.969

Na podlagi uvedbe ukrepov za zagotavljanje pogojev za postopno prenehanje poslovanja banke, je v letu 2013 opravljena

odprava rezervacij za zaposlence (pokojnine in podobne obveznosti) na podlagi aktuarskega izračuna skladno z MRS 19 in

pripoznane rezervacije za stroške reorganizacije.

b) Gibanje drugih rezervacij in rezervacij za zunajbilančne obveznosti

2014 2013


2.822

Oblikovanje (pojasnilo 20) 5.760

13.885

Ukinjeno (pojasnilo 20) (9.378)

(4.817)

Oblikovano v breme sredstev 28 -

Poraba (11)

(5.217)


6.673


68

37 OBVEZNOSTI ZA DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB

a) Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb

v tisoč EUR

2014 2013

Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 9

-

SKUPAJ 9

-

b) Gibanje odloženih obveznosti za davek

v tisoč EUR

2014 2013


137

Učinek pripoznan v izkazu poslovnega izida (pojasnilo 23) 9 -

Učinek pripoznan v kapitalu (pojasnilo 39.3 ) -

(137)


-

38 DRUGE OBVEZNOSTI

v tisoč EUR

2014 2013


350


393

Obveznosti za neizplačane plače, davke in prispevke

izplač 85

103

Obveznosti za prejete predujme, preplačila in

varščine 167

50

Obveznosti za DDV -

12

Druge obveznosti 197

436

SKUPAJ 856

1.344

39 KAPITAL IN KAPITALSKE REZERVE

Gibanje števila izdanih delnic

Navadne delnice Število

Osnovni

kapital

Kapitalske

rezerve

Akumulirani

drugi vseobsegajoči

donos

Rezerve iz

dobička

Lastne

delnice

Zadržani

dobički/izgube

KAPITAL

Skupaj

Stanje 31.december 2013 550.000 5.500 0 256 74 0 (80) 5.750

Stanje 31.december 2014 550.000 5.500 0 430 0 0 (438) 5.492

Osnovni kapital v višini 5.500 tisoč EUR je v celoti zagotovila Republika Slovenija

39.1 Osnovni kapital

v tisoč EUR

2014 2013

Osnovni kapital 5.500

5.500

SKUPAJ 5.500

5.500


69

Gibanje osnovnega kapitala

v tisoč EUR

2014 2013


17.925

Prenehanje kvalificiranih obveznosti banke (vrednost = 0) -

(17.925)



5.500

39.2 Kapitalske rezerve

v tisoč EUR

2014 2013


SKUPAJ -

-

Gibanje kapitalskih rezerv

v tisoč EUR

2014 2013


33.369


Pokrivanje izgube 2013 - (221.794)

Prenehanje kvalificiranih obveznosti banke (vrednost = 0) - 17.925

Drugo - -

Stanje 31. decembra -

-

39.3 Akumulirani drugi vseobsegajoči donos

v tisoč EUR

2014 2013

Akumulirani drugi vseobsegajoči donos 430

256

SKUPAJ 430

256

Gibanje akumuliranega vseobsegajočega donosa

v tisoč EUR

2014 2013


150

Neto sprememba pri prodaji finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 191

(110)

Neto sprememba pri vrednotenju finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo

(pojasnilo 27.c) -

216

Prenos med obrestne prihodke -

(27)

Tečajne razlike -

(10)

Uskupinjevalni popravek kapitala (17)

1

Neto sprememba odloženih davkov (pojasnilo 35.b in 41.b)

36


256

39.4 Rezerve iz dobička in zadržani dobički/izgube

v tisoč EUR

2014 2013

Zakonske rezerve - 74

Nepokrita izguba (438) (80)

SKUPAJ (438) (6)


70

Gibanje rezerv, zadržanega dobička in izgube poslovnega leta

v tisoč EUR

2014 2013

Stanje 1. januarja (80) 242

Čisti izguba poslovnega leta (606) (222.617)

Poravnava izgube poslovnega leta - 222.295

Prenos rezerv iz dobička 74 -

Učinki odprave medsebojnih razmerij 174 -

Stanje 31.decembra (438) (80)

39.5 Čisti dobiček/izguba na delnico

2014 2013

Čisti dobiček/ izguba poslovnega leta (v tisoč EUR) (606) (222.617)

Povprečno število delnic (v kosih) 550.000 4.135.582

Osnovna in popravljena izguba/delnico (1,10)

(53,83)

40 ZUNAJBILANČNO POSLOVANJE


v tisoč EUR

2014 2013

Storitvene garancije

- kratkoročne 864

2.172

- dolgoročne 30.483

51.257

Finančne garancije

- kratkoročne 683

1.553

- dolgoročne 7.442

23.681

Okvirne garancije 1.340

2.462

Garancije skupaj 40.812

81.125

Akreditivi -

1.641

Prevzete nepreklicne obveznosti - odobreni krediti in limiti 1.325

7.251

Prevzete nepreklicne obveznosti - upravljanje sklada Delta in pokojninske

družbe 3.682

5.355


9.111

SKUPAJ 45.819

104.483

b) Razčlenitev pogodbenih vrednosti izvedenih finančnih instrumentov po vrstah

v tisoč EUR

2014 2013

Terminski posli -

9.111

SKUPAJ -

9.111

41 DENAR IN DENARNI USTREZNIKI

v tisoč EUR

2014 2013

Denar v blagajni, stanje na računih pri CB in vpogledne vloge pri bankah 52.439

9.894

Krediti bankam 20.090

3.058

SKUPAJ 72.529

12.952


71

42 POSREDNIŠKO POSLOVANJE

Prihodki in odhodki iz opravnin v zvezi z investicijskimi storitvami in posli za obdobje od 1. 1. do 31. 12. (poslovanje s strankami)

v tisoč EUR

2014 2013

Sprejemanje, posredovanje in izvrševanje naročil 23 121

Gospodarjenje s finančnimi instrumenti 14 77

Vodenje računov nematerializiranih vrednostnih papirjev strank 10 8

Hramba finančnih instrumentov za račun strank 8 59

Prihodki iz opravnin (provizij) v zvezi z investicijskimi in pomožnimi investicijskimi


Opravnine v zvezi s KDD družbo in njej podobnimi organizacijami 7 71

Opravnine v zvezi z borzo vrednostnih papirjev in njej podobnimi organizacijami - 54

Odhodki iz opravnin (provizij) v zvezi z investicijskimi in pomožnimi investicijskimi


Posredniško poslovanje na dan 31. 12. (poslovanje s strankami)

v tisoč EUR

2014 2013

SREDSTVA

Terjatve poravnalnega oz. transakcijskih računov za sredstva strank

− iz finančnih instrumentov - -

− do KDD oz. obračunskega računa banke za prodane finančne instrumente - 65

− do drugih poravnalnih sistemov in institucij za prodane finančne instrumente (kupcev) - 28

Denarna sredstva strank

− na poravnalnem računu za sredstva strank - 1.172

− na transakcijskih računih bank - 54

SKUPAJ SREDSTVA - 1.319

OBVEZNOSTI

Obveznosti poravnalnega oz. transakcijskih računov za sredstva strank

− do strank iz denarnih sredstev in finančnih instrumentov - 1.319

− do KDD oz. obračunskega računa banke za kupljene finančne instrumente - -

− do drugih poravnalnih sistemov in institucij za kupljene finančne instrumente

(dobaviteljev) - -

− do banke oz. poravnalnega računa banke za provizijo, stroške ipd.

SKUPAJ OBVEZNOSTI - 1.319

ZABILANČNA EVIDENCA

Finančni instrumenti strank, ločeno po storitvah

− sprejemanje, posredovanje in izvrševanje naročil - -

SKUPAJ ZABILANČNA EVIDENCA - -


72

43 TRANSAKCIJE MED POVEZANIMI OSEBAMI

Transakcije med povezanimi osebami izhajajo iz rednega poslovanja banke. Transakcije vključujejo področje kreditov, depozitov in prevzetih zunajbilančnih obveznosti. Obseg transakcij med povezanimi osebami vključuje postavke izkaza finančnega položaja na zadnji dan leta ter povezane prihodke in odhodke v poslovnem letu. Med povezane osebe so vključeni člani uprave in zaposleni po individualnih pogodbah, njihovi družinski člani in odvisne ter pridružene družbe. Skupina v povezavi s transakcijami med povezanimi osebami v 2014. letu ni pripoznala nobenih odpisov.

v tisoč EUR

Izkaz poslovnega izida Delničarji

Člani nadzornega

sveta

Člani uprave

in zaposleni

po

individualnih

pogodbah

Ožji

družinski

člani uprave

in zaposlenih

po

individualnih

pogodbah 2014 2013

Prihodki in obresti iz provizij - - - - -

2.499

Odhodki in obresti iz provizij - - - - -

(37)

Bilanca stanja

Sredstva

Krediti

Stanje 01. januarja - - 377 - 377

101.244

Novi krediti - - - - -

24.615

Odplačila - - (360) - (360)

(35.974)

Stanje na koncu obdobja - - 17 - 17

89.885

Obveznosti

Depoziti - - 48 - 48

1.921

Zunajbilančna

poslovanja

Garancije - - - - -

6.445

Odobreni krediti in limiti - - - - -

237

Prejemki članov uprave, zaposlenih po individualni pogodbi in članov nadzornega sveta

v tisoč EUR

Bruto zneski

Prejemki 2014 2013

Uprave skupine

Plače in drugi kratkoročni zaslužki 621 729

Dolgoročni zaslužki 8 7

Nagrade - -

Drugo 5 24

634 760

Zaposleni po individualni pogodbi

Plače 559 1.144

Dolgoročni zaslužki 7 19

Nagrade - -

Drugo - 58

566 1.221

Nadzorni svet

Ostali prejemki - sejnine - 9

Nagrade - 95

- 104


73

Sistem prejemkov za zaposlene s posebno naravo dela

Skupina je na podlagi določil Sklepa o spremembah in dopolnitvah Sklepa o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice ter skladno z določili Pravilnika o notranji organizaciji Probanke, d.d. med zaposlene s posebno naravo dela vštevala: člane izredne uprave, višje vodstvo skupine, direktorje direkcij, sekretarja uprave, vodje služb, vodje organizacijskih enot, katerih delovno področje se nanaša na izvršitev Načrta prestrukturiranja. Skupina iz sistema prejemkov za kategorije zaposlenih s posebno naravo dela izvzema tiste zaposlene, ki so zaposleni na podlagi Kolektivne pogodbe dejavnosti bančništva, ker se njihov vpliv na profil tveganosti glede na način odločanja v skupini (sistem podeljevanja pooblastil) ne šteje kot pomemben. V sistem prejemkov, opredeljen s citiranim sklepom, so bili v obdobju v letu 2014 vključeni naslednji zaposleni s posebno naravo dela: uprava, direktorji odvisnih družb, direktorji direkcij in posamezni vodje služb. Višino sredstev za prejemke izredne uprave ter direktorjev odvisnih družb določajo nadzorni organi glede na sprejete načrte poslovanja. Višino prejemkov zaposlenih, vključenih v sistem prejemkov na letni ravni določa uprava banke glede na kritično oceno pričakovanih poslovnih rezultatov. Skupina nima ustanovljene posebne komisije za prejemke in tudi ni k sodelovanju pritegnila zunanjega svetovalca. Na podlagi določil zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnostih (Uradni list RS št. 21/10, 8/11 in 23/14) in na podlagi zakona sprejete Uredbe o določitvi najvišjih razmerij za osnovna plačila ter višine sprememnljivih prejemkov direktorjev (Uradni list RS št. 34/10 in 5/11) je nadzorni organ določil članom izredne uprave višino osnovne plače ter variabilni del plače. Variabilni del plače je za leto 2014 določen glede na uspešnost poslovanja banke v postopku prenehanja, v razmerju do postavk načrta finančnega prestrukturiranja Probanke, d.d.. Merila uspešnosti so naslednja:

1. ohranjanje solventnosti banke v postopku prenehanja banke na način, da banka v letu 2014 ne bo potrebovala dodatnega kapitala v višini več kot 236 mio EUR;

2. znižanje bilančne vsote pod 328.207.000 EUR do 31.12.2014; 3. vnovčevanje kreditov komitentov, ki niso banke v znesku najmanj 116.564.000 EUR v letu 2014; 4. doseganje indeksa vseh administrativnih stroškov poslovanja v višini 99 odstotkov iz načrta

prestrukturiranja banke na letni ravni. Dodatno merilo je tudi preseganje zmanjševanja stroškov za 5% glede na načrtovano v načrtu prestrukturiranja;

5. vzdrževanje ravni neposrednega posojila v skrajni sili (ELA) oziroma likvidnostnih sredtev države pod 325 mio EUR.

Variabilni del prejemka se članom izredne uprave določi ob koncu poslovnega leta in izplača v dveh delih. Prvi del v višini 50% določenega zneska se izplača v 8 dneh po določitvi, drugih del se odloži za obdobje dveh let ter izplača v roku 8 dni po preteku roka. Če članu izredne uprave delovno razmerje preneha pred pretekom roka, se odloženi del variablinega dela prejemka izplača ob prenehanju, razen, če je bil član izredne uprave zaposlen pri delodajalcu manj kot dve leti. Variabilni del prejemka ne sme presegati najvišje dopustne višine, kot jo določata navedeni zakon in uredba. Za leto 2014 je nadzorni organ na sejah z dne 20.02.2015 in 25.02.2015 določil višino variabilnega dela plače v višini 40.000 EUR bruto za vsakega člana izredne uprave. Polovica določenega zneska se izplača v roku 8 dni od sprejema sklepa, izplačilo preostalega dela se odloži za obdobje dveh let. Za ostale zaposlene s posebno naravo dela še naprej velja sistem fiksnih plač, pri čemer je uprava na podlagi ocene ekonomskih kazalnikov poslovanja določila, da se fiksna plača ostalim zaposlenim s posebno naravo dela, ki so vključeni v sistem prejemkov, zniža, in sicer direktorjem direkcij in direktorjem poslovnih enot do 15 % glede na pogodbeno dogovorjeno višino.

44 DOGODKI PO ZAKLJUČKU POSLOVNEGA LETA

V času od sestave izkazov skupine, na katerih temelji to poročilo, do objave poročila skupina ni imela

pomembnejših poslovnih dogodkov, ki bi vplivali na omenjene izkaze, poslovni izid ter predstavitve v tem poročilu.

Documents

Revidirano letno poročilo za leto 2014