24
REVIJA ZA DELNIČARJE GORENJA ŠTEVILKA 3, JULIJ 2010 POGOVOR S PREDSEDNIKOM UPRAVE NADALJUJEMO TREND POZITIVNEGA POSLOVANJA INOVATIVNO DIZAJNERSKA ZVEZDA V VAŠI KUHINJI

REVIJA ZA DELNIČARJE GORENJA ŠTEVILKA 3, JULIJ 2010 · FOTOGRAFIJE: Peter Marinšek, Sebastjan Kurmanšek, AV Studio, Luka Kaše, Olimpijski komite Slovenije, Sun Hung Kai

  • Upload
    others

  • View
    0

  • Download
    0

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: REVIJA ZA DELNIČARJE GORENJA ŠTEVILKA 3, JULIJ 2010 · FOTOGRAFIJE: Peter Marinšek, Sebastjan Kurmanšek, AV Studio, Luka Kaše, Olimpijski komite Slovenije, Sun Hung Kai

REVIJA ZA DELNIČARJE GORENJA ŠTEVILKA 3, JULIJ 2010

POGOVOR S PREDSEDNIKOM UPRAVENadaljujemo treNd pozitivNega poslovaNja

INOVATIVNOdizajNersKa zvezda v vaŠi KuHiNji

Page 2: REVIJA ZA DELNIČARJE GORENJA ŠTEVILKA 3, JULIJ 2010 · FOTOGRAFIJE: Peter Marinšek, Sebastjan Kurmanšek, AV Studio, Luka Kaše, Olimpijski komite Slovenije, Sun Hung Kai

 številka 3, julij 2010IZDAJATELJ: Gorenje, d.d., Partizanska 12, 3503 Velenje, Slovenija | www.gorenje.com ODGOVORNA UREDNICA: Uršula Menih DoklGLAVNA UREDNICA: Elizabeta BilušFOTOGRAFIJE: Peter Marinšek, Sebastjan Kurmanšek, AV Studio, Luka Kaše, Olimpijski komite Slovenije, Sun Hung Kai Properties, Matevž Lenarčič, arhiv GorenjaGRAFIČNA PRIPRAVA: Marinšek & Marinšek, d.o.o.TISK: Gorenje I.P.C., d.o.o. NAKLADA: 21.400 izvodovgoreNje

2

4 POGOVOR FRANJO BOBINAC

7 POSLOVANJE IZBOLJŠUJEMO KONDICIJO

8 POGOVOR MIRJANA DIMC PERKO

11 POGLED OD ZUNAJ STROKOVNJAKI O GORENJU

12 POGLED V PRETEKLOST PRAZNUJEMO 60 LET USTVARJALNOSTI

16 V TRENDU LINIJA GORENJE SIMPLICITY

17 INOVATIVNO KOLEKCIJA GORENJE DESIGNED BY KARIM RASHID

18 NOTRANJA OPREMA KUHINJE GORENJE IN MARLES

19 NOVICE RED DOT NAGRADA ZA KUHALIŠČE ATAG

20 NOVI TRGI HONG KONG IN BRAZILIJA

22 OSEBNO PETRA MAJDIČ

Page 3: REVIJA ZA DELNIČARJE GORENJA ŠTEVILKA 3, JULIJ 2010 · FOTOGRAFIJE: Peter Marinšek, Sebastjan Kurmanšek, AV Studio, Luka Kaše, Olimpijski komite Slovenije, Sun Hung Kai

Spoštovani delničarji, leto 2009, zaznamovano s svetovno finančno in gospo-

darsko krizo, je bilo za Skupino Gorenje izjemno zahtevno. 

Nadaljeval se je trend majhnega obsega naročil, ki se je 

začel v zadnjem četrtletju leta 2008. Hkrati so poslovanje 

oteževali premiki v strukturi povpraševanja, povečana pla-

čilna nedisciplina, nihanja vrednosti neevrskih valut ter rast 

cen surovin in materialov. 

Spremenjeno gospodarsko okolje je od nas zahtevalo 

hitro in učinkovito prilagajanje novim okoliščinam. Okrepili 

smo ukrepe za optimiziranje poslovnih procesov in zalog, 

zmanjševanje stroškov materiala, storitev in dela ter pospe-

ševanje prodaje. Za nevtraliziranje negativnih učinkov krize 

smo svoje aktivnosti osredotočili na doseganje treh ciljev: 

zagotavljanje prostega denarnega toka, krepitev tržnih de-

ležev in ohranjanje produktivnih delovnih mest.

Strateške usmeritve, katerim smo sledili v preteklih letih: 

krepitev blagovne znamke Gorenje z uvajanjem dizajnskih 

linij in nišnih aparatov, internacionalizacija proizvodnje (pre-

vzem češkega proizvajalca kuhalnih aparatov Mora Moravia, 

novogradnja tovarne hladilno-zamrzovalnih aparatov v Va-

ljevu v Srbiji) ter prevzem nizozemskega ponudnika gospo-

dinjskih aparatov Atag, so se v letu 2009 ponovno potrdile 

kot pravilne, saj so bistveno prispevale k dosegu zastavlje-

nih ciljev v tem kriznem letu.

Zastavljene cilje smo uresničili, a s poslovnim rezultatom 

smo le delno zadovoljni. Družba je poslovala z izgubo, zato 

uprava in nadzorni svet predlagata skupščini delničarjev, da 

se dividend za leto 2009 ne izplača.

Letos se razmere na trgih počasi stabilizirajo, a o pra-

vem okrevanju še ne moremo govoriti. Načrtujemo uspe-

šnejše poslovanje kot lani in v štiriletnem strateškem načrtu 

smo zastavili smernice za dolgoročno stabilnost poslovanja 

Skupine Gorenje. 

Spoštovani delničarji, zahvaljujem se vam za zaupanje, 

ki smo ga deležni tudi v zaostrenih gospodarskih razmerah. 

Verjamem, da bomo skupaj s sodelavci izpolnili vaša priča-

kovanja v prihodnjem obdobju, o svojih korakih in uspehih 

na tej poti vas bomo tako kot doslej tudi v prihodnje redno 

in proaktivno obveščali. 

Franjo Bobinac

Drago BahunČlan uprave, odgovoren za 

področje organizacije, kadrov in 

delavski direktor

Branko ApatČlan uprave, odgovoren za 

divizijo Aparati za dom

Franc KošecČlan uprave, soodgovoren za 

divizijo Aparati za dom ter 

za področje strojegradnje in 

orodjarstva

Uroš MaroltČlan uprave, odgovoren za 

divizijo Notranja oprema

ŠTEVILKA 3 JULIJ 2010

3UVODNIK

Mirjana Dimc PerkoČlanica uprave, odgovorna za 

področje financ in ekonomike

Franjo BobinacPredsednik uprave

Page 4: REVIJA ZA DELNIČARJE GORENJA ŠTEVILKA 3, JULIJ 2010 · FOTOGRAFIJE: Peter Marinšek, Sebastjan Kurmanšek, AV Studio, Luka Kaše, Olimpijski komite Slovenije, Sun Hung Kai

Lani je trg bele tehnike v Zahodni Evropi padel za devet od-stotkov, v Vzhodni Evropi pa kar za 30 odstotkov. Podatka dovolj zgovorno pri-čata o tem, da je bilo prejšnje leto za proizvajalce aparatov za dom res zah-tevno. S Franjem Bobincem, predsedni-kom uprave Gorenja, smo se pogovarjali o tem, kako se je Gorenje spopadlo s po-sledicami globalne finančno-gospodar-ske krize in o načrtih enega izmed osmih največjih proizvajalcev velikih gospo-dinjskih aparatov v Evropi.

Katastrofalne gospodar-ske razmere po svetu, ki so povzročile padec kupne moči, niso prizanesle no-

benemu proizvajalcu aparatov za dom. Kako ste proti krizi ukrepali v gorenju?

Pomembno je, da smo se v Gorenju 

znali hitro in učinkovito odzvati na spre-

menjene gospodarske okoliščine, ki so 

povzročile upad prodaje. S  sodelavci 

smo pripravili učinkovit protikrizni načrt, 

ki je vključeval vsa področja poslovanja. 

Okrepili smo izvajanje ukrepov za opti-

miziranje poslovnih procesov in zalog, 

zmanjševanje stroškov materiala, stori-

tev in dela ter seveda za pospeševanje 

prodaje. 

Lani je segment bele tehnike zazna-

movala razdelitev trga na dražje in ce-

nejše aparate. Na nastalo spremembo 

smo se v Gorenju odzvali s pokrivanjem 

različnih segmentov in vseh cenovnih 

razredov ter z razvojem novih apara-

tov. Ena izmed novosti, ki smo jo lani 

razvili in uvedli na trge, je linija tehno-

loško naprednih, a cenovno ugodnejših 

aparatov Gorenje Simplicity, medtem ko 

smo za zahtevnejše kupce skupaj z zna-

nim newyorškim oblikovalcem Karimom 

Rashidom razvili in oblikovali kolekcijo 

vrhunskih aparatov Gorenje designed 

by Karim Rashid. 

Z uvajanjem novosti  in s prožnim 

odzivanjem na naročila kupcev smo 

upravičili sloves zanesljivega partnerja. 

Pridobili smo nove posle, kot na pri-

mer na Bližnjem vzhodu, kjer smo skle-

Nadaljujemo trend pozitivnega poslovanja

goreNje

4 pogovor

Page 5: REVIJA ZA DELNIČARJE GORENJA ŠTEVILKA 3, JULIJ 2010 · FOTOGRAFIJE: Peter Marinšek, Sebastjan Kurmanšek, AV Studio, Luka Kaše, Olimpijski komite Slovenije, Sun Hung Kai

nili pogodbo z največjim distribucijskim 

podjetjem aparatov za dom in zabavno 

elektroniko v regiji.  

Vidno vlogo v boju proti krizi pa so 

odigrali tudi naši proizvodni obrati v 

Srbiji in na Češkem, ki sta z vidika stro-

škov proizvodnje in davkov ugodnejši 

državi. Kot pravilna odločitev se je po-

novno potrdil tudi prevzem nizozemske 

družbe Atag. V primerjavi z letom 2008 

so bili prihodki od prodaje sicer res za 11 

odstotkov nižji, vendar bi bil padec brez 

prevzema Ataga še večji.  

v načrtu za lansko leto ste vključili tri cilje: zagotavljanje pro-stega denarnega toka, krepitev tržnih deležev in ohranitev produktivnih de-lovnih mest. Kako uspešni ste bili pri doseganju zastavljenih ciljev?

Lahko rečem, da smo bili uspešni, 

saj smo vse tri cilje dosegli. Ustvarili 

smo namreč 33 milijonov evrov pro-

stega denarnega toka in s tem prese-

gli načrt. Na večini trgov smo uspeli 

ohraniti in ponekod celo okrepiti tržne 

deleže. V Nemčiji, ki skupaj z Avstrijo 

in Skandinavijo sodi med naše najpo-

membnejše zahodnoevropske trge, smo 

dosegli skoraj 13-odstotno rast prodaje 

in tržni delež povečali s 3,8 odstotkov 

na 4,3 odstotke. Tudi v Vzhodni Evropi, 

ki  je z vidika dobičkonosnosti najpo-

membnejša za nas in kjer je svetovna 

kriza najbolj pokazala zobe, tako da se 

je dvoštevilčna rast trga iz prejšnjih let 

spreobrnila v tridesetodstotni padec, 

smo uspeli povečati tržni delež. Število 

zaposlenih pa smo zmanjševali z meh-

kimi metodami, brez odpuščanj. 

S skupnimi napori vodstva in vseh 

Gorenjevih zaposlenih smo lansko leto 

zaključili v boljši kondiciji, kot je kazalo 

v prvih mesecih leta in s tem zgradili 

trdne temelje za boljše poslovanja v le-

tošnjem letu.

poslovanje družbe je za-znamovala tudi spontana prekinitev dela zaposlenih v mesecu septembru. zakaj je prišlo do zaustavitve dela?

Konec leta 2008, ko je bilo jasno, da 

nas zaradi globalne krize čaka izredno 

naporno leto z manjšim obsegom pro-

daje in s tem tudi dela, smo se načrtno 

odločili, da ne bomo odpuščali. Prešli 

smo na krajši delovni čas in se vključili v 

ukrep začasnega čakanja na delo. Oba 

ukrepa sta posledično prinesla tudi nižje 

plače za zaposlene. Neugodne razmere 

- socialna stiska zaposlenih, spreminja-

joče se razmere na trgih, ki so zahtevale 

hitro ukrepanje in prilagajanje, anomalije 

v ukrepu začasnega čakanja na delo, ko 

je bila razlika med plačo, ki jo je zapo-

sleni dobil med čakanjem na delo doma 

in rednim delom, minimalna, - so pov-

zročile tudi spontano prekinitev dela 

v proizvodnji. To, da smo se z delavci 

dogovorili v dveh dneh kar sami, brez 

posredovanja zunanjih oseb, in to do-

volj hitro, da smo preprečili nastanek 

nadaljnje poslovne škode, ki bi jo čutili 

vsi deležniki, je dejansko uspeh. Z zvi-

šanjem minimalne plače na 600 evrov 

neto smo postavili nov standard v Slo-

veniji, saj je naša minimalna plača višja 

od zakonsko predpisane.

Kakšni so načrti za leto-šnje leto?

Svetovno gospodarstvo se je sicer 

deloma izvilo iz primeža recesije, ven-

dar posebne evforije na trgih ni čutiti. 

Povečuje se brezposelnost, cene su-

rovin so v porastu, močno je prisotna 

plačilna nedisciplina, ki je značilna pred-

vsem za Vzhodno Evropo, Evropa se 

sooča s finančnim zlomom Grčije. Za-

skrbljujoča je tudi visoka zadolženost 

nekaterih drugih članic EU, kar še do-

datno vnaša negotovost med potro-

šnike. Tržne razmere so še vedno zelo 

zahtevne, zato nadaljujemo z  izvaja-

njem protikriznih ukrepov. Z obvlado-

vanjem stroškov smo se uspeli vrniti v 

zeleno cono. Trend pozitivnega poslo-

vanja bomo nadaljevali tudi v prihodnje. 

pripravili ste tudi strateški načrt za obdobje od leta 2010 do 2013. Katere cilje ste si zastavili?

Ustvariti želimo poslovni izid iz po-

slovanja (EBIT) najmanj na ravni 5-6 

odstotne marže  in povečati dodano 

vrednost na zaposlenega na najmanj 

40.000 evrov. Do leta 2013 bomo pri-

hodke od prodaje povečali na 1,5 mili-

jarde evrov, kar je skoraj 30 odstotkov 

več kot lani. Naši cilji so torej ambicio-

zni, aktivnosti za njihovo doseganje pa 

že izvajamo. Med drugim pospešujemo 

prodajo izdelkov in storitev v visokih 

cenovnih razredih, krepimo proizvodne 

in nabavne aktivnosti v okoljih z nižjimi 

stroški, skrbimo za stroškovno učinko-

vitost na vseh področjih delovanja, ši-

rimo aktivnosti v poslovnih segmentih 

z višjo dodano vrednostjo, usmerjamo 

se na trge z vsaj dvakratno stopnjo rasti 

povprečja svetovnega bruto domačega 

proizvoda... Indija in Brazilija, kjer smo 

s pripravljalnimi aktivnostmi za vstop 

začeli že lani, brez dvoma sodita med 

izredno perspektivne trge. Ustvarja-

nje izvirnih, tehnično dovršenih, vrhun-

sko oblikovanih, uporabnikom in okolju 

prijaznih izdelkov za dom ostaja naša 

osrednja dejavnost. Še naprej pa bomo 

krepili tudi področja ekologije, energe-

tike in storitev. 

omenili ste krepitev ak-tivnosti v okoljih z nižjimi stroški. Kaj to pomeni za proizvodnjo v sloveniji?

Gorenje ima v svoji osnovni dejav-

nosti aparatov za dom proizvodne lo-

kacije v Sloveniji, Srbiji  in na Češkem, 

kar nam omogoča večjo konkurenčnost 

na trgih. Proizvodnjo v Sloveniji bomo 

sicer postopoma zmanjševali, pri čemer 

bomo na naši centralni lokaciji v Vele-

nju ohranili ključne funkcije – razvojne, 

marketinške, nabavne, kadrovske in pro-

dajne – ter proizvodnjo izdelkov z višjo 

dodano vrednostjo, katerih cena pre-

nese visoke stroške Slovenije, medtem 

ko bomo v tujini proizvajali predvsem 

osnovne modele aparatov. 

z obvladovanjem stroškov smo se uspeli vrniti v zeleno cono. trend pozitivnega poslovanja bomo nadaljevali

tudi v prihodnje.

ŠTEVILKA 3 JULIJ 2010

5POGOVOR

Page 6: REVIJA ZA DELNIČARJE GORENJA ŠTEVILKA 3, JULIJ 2010 · FOTOGRAFIJE: Peter Marinšek, Sebastjan Kurmanšek, AV Studio, Luka Kaše, Olimpijski komite Slovenije, Sun Hung Kai

Najavili ste ukinitev proi-zvodnje grelnikov vode v sloveniji. Kje so razlogi za to odločitev?

Odločitev je bila vse prej kot lahka, 

vendar nujna za zagotovitev nadaljnjega 

razvoja celotne skupine. Trg grelnikov 

vode, ki so glavni proizvodni program 

našega hčerinskega podjetja Gorenje 

Tiki, namreč še vedno ni okreval. Padec 

obsega prodaje  se  je nadaljeval  tudi 

letos, ob tem da so bili prihodki v letu 

2009 za 27 odstotkov manjši v primer-

javi z  letom 2008. Ukrepi za nevtrali-

ziranje negativnih učinkov prenizkega 

obsega prodaje niso prinesli potrebnih 

rezultatov. K temu je treba dodati še vi-

soko obremenitev plač in poslovanja v 

Sloveniji. Proizvodnja grelnikov v Lju-

bljani na tej točki ni več rentabilna, zato 

smo se odločili predlagati pravočasno 

likvidacijo podjetja, s čimer bo prepre-

čen nastanek še večje poslovne škode 

ali celo morebitna insolventnost podje-

tja. Proizvodnja v ljubljanskem Tikiju se 

bo zaustavila konec novembra, zaposleni 

bodo do tedaj redno prejemali plače, vse 

dodatke in regres. Seveda bodo v skladu 

z zakonom dobili tudi odpravnine. Grel-

nike vode bomo v prihodnje proizvajali 

le na eni lokaciji. 

Na majsk i skupšč in i delničarjev je bila potrjena dokapi-talizacija gorenja. v prvem poveča-nju kapitala so bile delnice ponujene mednarodni finančni korporaciji iFC, ki je članica svetovne banke. Kakšen pomen ima vstop iFC v lastniško struk-turo gorenja?

V Gorenju smo izredno ponosni in 

zadovoljni, da se je tako ugledna insti-

tucija, kot je IFC, odločila vložiti svoj 

kapital v Gorenje. To  je brez dvoma 

izraz zaupanja v nas in naše poslova-

nje. Verjamem, da bo prihodnost po-

kazala, da je bil vstop IFC kot lastnika 

res prava odločitev za Gorenje, saj nam 

bodo sveža finančna sredstva zago-

tovila stabilno srednjeročno in dolgo-

ročno poslovno rast in ne nazadnje tudi 

nadaljnjo izvajanje vloge prevzemnika 

v panogi. 

v četrtek, 15. julija, bodo delničarji na 15. skupščini delničarjev glasovali tudi o predlogu, da se divi-dende v letošnjem letu ne izplačajo.

V strateškem načrtu za obdobje do 

leta 2013 smo določili, da za  letno iz-

plačilo dividend namenimo do tretjine 

čistega poslovnega izida Skupine Go-

renje, vendar  je uprava, upoštevajoč 

dejstvo, da je lani skupina pod vplivom 

oteženih gospodarskih okoliščin utrpela 

12-milijonsko izgubo, nadzornemu svetu 

predlagala, naj se dividende letos ne iz-

plačajo. Nadzorni svet  je naš predlog 

potrdil in verjamem, da bo predlog dobil 

tudi razumevanje in podporo delničarjev.  

gorenje letos praznuje 60. rojstni dan. Kakšni so vaši občutki ob tako visokem jubileju?

Gorenje se je skozi čas spreminjalo, 

postavilo veliko mejnikov in prebrodilo 

več različnih kriz. Danes je Gorenje naj-

bolj mednarodno slovensko podjetje in 

največji proizvajalec izdelkov za dom v 

Jugovzhodni Evropi z močno, zaupa-

nja vredno blagovno znamko, vrednost 

katere je dunajski  inštitut Eurobrand 

ocenil na 458 milijonov evrov. Pono-

sen sem, da sem tudi sam že 24  let  

Gorenjčan.     

v gorenju smo izredno ponosni in zadovoljni, da se

je tako ugledna institucija, kot je iFC, odločila vložiti

svoj kapital v gorenje.

Franjo Bobinac je bil na generalni skupščini Evropskega združenja proizvajalcev gospodinjskih 

aparatov CECED v Bruslju izvoljen v najvišji organ združenja, ki pripravlja smernice za delovanje 

združenja (Steering Committee). Njegovo imenovanje pomeni potrditev Gorenja kot enega 

najpomembnejših in najuglednejših igralcev v panogi in osebno priznanje predsedniku uprave.

goreNje

6 pogovor

Page 7: REVIJA ZA DELNIČARJE GORENJA ŠTEVILKA 3, JULIJ 2010 · FOTOGRAFIJE: Peter Marinšek, Sebastjan Kurmanšek, AV Studio, Luka Kaše, Olimpijski komite Slovenije, Sun Hung Kai

POSLOVANJE

PROSTI DENARNI TOK  Z osredotočanjem naložb izključno na razvojne projekte in s kakovost-nim obvladovanjem čistih obratnih sredstev smo ustvarili več kot 33 milijonov prostega denarnega toka ter s tem presegli načrt.

0

200.000

400.000

600.000

800.000

1.000.000

1.200.000

prihodki odprodaje v TEUR

1.400.000

20051.014.669

20061.111.035

20071.293.438

20081.330.753

20091.185.937

Načrt 20101.244.037

-15.000

-10.000

-5.000

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

Čisti poslovni

izid (TEUR)30.000

200521.368

200622.316

200723.664

200810.181

2009-12.232

Načrt 201010.086

2,5%

2,0%

1,5%

1,0%

0,5%

0,0%

-0,5%

-1,0%

-1,5%

2,1% 2,0%1,8%

-1,0%

0,8%0,8%

ROS (%)

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

300.000

350.000

400.000

450.000

zadolženost(TEUR)

500.000

2005259.041

2006314.086

2007310.688

2008468.214

2009431.017

Načrt 2010421.685

200510.983

2006-19.290

2007-40.055

2008-45.121

200933.022

Načrt 201024.477

-50.000

-30.000

-40.000

-20.000

-10.000

0

10.000

20.000

30.000

Prosti denarni tok(TEUR)40.000

10.000

10.200

10.400

10.600

10.800

11.400

11.200

11.000

Zaposleni / povprečje11.600

200510.492

200610.556

200711.456

200811.432

200910.907

Načrt 201010.535

KONSOLIDIRANI PRIHODKI OD PRODAJE Prihodki od prodaje v višini skoraj 1,2 milijarde evrov so bili v primerjavi z letom 2008 za slabih 11 % manjši, pri čemer bi bil padec še večji, če leta 2008 ne bi prevzeli nizozemske družbe Atag.

ČISTI POSLOVNI IZID  Glavna razloga za padec dobičkonosnosti v letu 2009 sta zmanjšanje prihodkov od prodaje zaradi padca naročil in postopno prilagajanje stroškov na nižjo raven prihodkov.

ZADOLŽENOST V letu 2009 smo izpolnjevali obveznosti do bank ter zmanjšali zadolženost skupine za 37,2 milijona evrov.

POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA PRED AMORTIZACIJO  EBITDA se je v prvem polletju 2009 v primerjavi z letom poprej močno poslabšal, že v tretjem četrtletju pa se je njegova raven približala ravni leta 2008 in jo v zadnjem četrtletju leta tudi presegla.

ZAPOSLENI   Število zaposlenih smo z mehkimi metodami zmanjšali za 525 in tako tudi v tem segmentu stroške ustrezno prilagodili zmanjšanju prodaje. Namesto odpuščanja smo prešli na krajši delovni čas in se vključili v vladni ukrep začasnega čakanja na delo.

0

20.000

40.000

60.000

80.000

100.000

EBITDA (TEUR)120.000

200581.069

200686.611

200792.857

200894.014

200968.199

Načrt 201097.764

8,5%

8,0%

7,5%

7,0%

6,5%

6,0%

5,5%

5,0%

EBIDTAmarža (%)

8,0%7,8%

7,2%

5,8%

7,1%

7,9%

IZBOLJŠUJEMO KONDICIJO

ŠTEVILKA 3 JULIJ 2010

7

Page 8: REVIJA ZA DELNIČARJE GORENJA ŠTEVILKA 3, JULIJ 2010 · FOTOGRAFIJE: Peter Marinšek, Sebastjan Kurmanšek, AV Studio, Luka Kaše, Olimpijski komite Slovenije, Sun Hung Kai

goreNje

8 pogovor

V DRUGO POLOVICO LETA VSTOPAMO FINANČNO VARNEJŠI IN STABILNEJŠI

Kakšno je bilo preteklo leto z vidika prve finančnice skupine gorenje?  

Leta 2009, še posebej v prvi polovici 

leta, je čisti poslovni izid iz poslovanja pred 

amortizacijo (EBITDA) Skupine Gorenje 

v primerjavi s predhodnimi leti zaradi fi-

nančne krize močno upadel. Ker smo pre-

teklo rast  in  investicije financirali tudi s 

krediti, so se finančni kazalniki varnosti 

poslovanja precej poslabšali. Kazalnik neto 

dolg/EBITDA, ki predstavlja eno glavnih 

zavez v poslovanju z bankami, je tudi za 

leto 2010, kljub pričakovanemu izboljšanju, 

še vedno med višjimi glede na povprečje v 

panogi bele tehnike.

Zato smo z bankami obsežno komuni-

cirali o naših ukrepih in njihovih učinkih na 

rezultat Skupine Gorenje. Ta se je iz četrtle-

tja v četrtletje izboljševal, vendar na letnem 

nivoju še vedno ni dosegel stopnje, ki bi za-

gotavljala dolgoročno finančno stabilnost. 

Pred koncem leta 2009 smo zato banke, 

s katerimi smo imeli sklenjene zaveze, za-

prosili za spregled kršenih zavez (t.i. vaiwer 

letter), ki smo ga od vseh bank tudi dobili, s 

čimer smo si zagotovili finančno stabilnost 

za letošnje leto. 

tako lani kot letos je eden glavnih gorenjevih ciljev prosti denarni tok. lani ste tu načrt presegli. Kako bo letos?       

Ustvarjanje prostega denarnega toka je 

eden najpomembnejših ciljev. Seveda bomo 

tudi letos nadaljevali s to usmeritvijo, saj je 

treba v naslednjih štirih letih zmanjšati za-

dolženost skupine za najmanj 150 milijo-

nov evrov, hkrati pa sprejemati ukrepe, ki 

Z Mirjano Dimc Perko, ki je od leta 2006 članica uprave za finance in ekonomiko, smo se pogovarjali o glavnih finančnih izzivih Skupine Gorenje.

Page 9: REVIJA ZA DELNIČARJE GORENJA ŠTEVILKA 3, JULIJ 2010 · FOTOGRAFIJE: Peter Marinšek, Sebastjan Kurmanšek, AV Studio, Luka Kaše, Olimpijski komite Slovenije, Sun Hung Kai

9POGOVOR

bodo zagotovili rast EBITDA, saj smo si kot 

ciljni kazalnik neto dolg/EBITDA do konca 

leta 2013 zastavili razmerje 3,5. Načrt je, da 

Skupina Gorenje letos ustvari 24,5 milijonov 

evrov pozitivnega denarnega toka. 

Kako v času krize obvladu-jete obratni kapital?  

Obratni kapital, vezan v terjatvah in za-

logah, predstavlja skoraj polovico celotnih 

sredstev Skupine Gorenje in tako veže pre-

cejšnja  likvidna sredstva. Vsako izboljša-

nje obračanja obratnega kapitala, ki temelji 

predvsem na dolgoročno zastavljenih pro-

cesnih izboljšavah ravnanja z zalogami pa 

tudi s terjatvami,  lahko sprosti precejšen 

znesek tako vezanega kapitala, kar se di-

rektno odraža na prostem denarnem toku. 

Zelo pomembna pa je seveda tudi dnevna 

skrb vseh udeležencev v vseh procesih, tako 

v krovni družbi kot tudi v hčerinskih druž-

bah v tujini, da se bodo zaloge zmanjševale. 

zmaNjŠevaNje zadolŽeNosti iN poveČaNje Kapitala 

uspešni ste tudi pri pove-čevanju deleža dolgoročnih kreditov in zmanjševanju zadolženosti. 

Čeprav imamo 55 odstotkov dolgoroč-

nih kreditov, smo se odločili za prestruktu-

riranje finančnega dolga, saj v naslednjih 

dveh letih zapade v plačilo skoraj 200 mi-

lijonov evrov dolgoročnih kreditov, ki  jih 

seveda ne moremo poplačati iz tekočega 

poslovanja in jih je zato treba refinancirati 

oziroma podaljšati njihovo ročnost. 

iFC je gorenju že zagotovil kredit v višini 50 milijonov evrov, s sodelo-vanjem drugih bank pa mu bo omogočil še dodatna posojila. ali to ne pomeni, da se bo gorenje dodatno zadolževalo?  

IFC-jev sedemletni kredit v višini 50 mi-

lijonov evrov bo skupaj s krediti bančnega 

sindikata namenjen poplačilu dolgoročnih 

kreditov, ki zapadejo v naslednjih dveh letih. 

Del teh nameravamo seveda poplačati tudi 

iz lastnega prostega denarnega toka. To 

pomeni, da se Gorenje ne bo dodatno za-

dolžilo, izboljšala pa se bo ročnost kreditov. 

Znižanje zadolženosti za 120 - 150 milijonov 

evrov v naslednjih treh letih in pol namreč 

ostaja eden glavnih strateških ciljev.

Kakšno vlogo imata pri tem za letos napovedani dokapitalizaciji? v prvi je mednarodna finančna korporacija iFC s 25 milijoni evrov že povečala osnovni kapi-tal gorenja in vstopila v lastniško strukturo.  

Predvsem zaradi cilja znižanja sku-

pnega finančnega dolga sta pomembni 

obe povečanji kapitala. Prvih 25 milijonov 

evrov, ki jih je vložil IFC, bo namenjenih fi-

nanciranju dodatne rasti in razvoja: pre-

vzemom, projektom na področju raziskav 

in razvoja izdelkov in pospeševanju ekolo-

ških projektov in rešitev. Izkupiček druge 

dokapitalizacije pa nameravamo porabiti 

predvsem za znižanje zadolženosti, kar bo 

ugodno vplivalo na izboljšanje bonitete in 

ugodnejšo obrestno mero pri obnavljanju 

preostalih finančnih obveznosti, predvsem 

kratkoročnih kreditov.

V drugo polovico leta 2010 tako sto-

pamo mnogo trdnejši in finančno stabil-

nejši, kot smo bili na začetku letošnjega 

leta.  

ali se bo po vstopu iFC po-slovanje in upravljanje gorenja spremenilo? 

Za naložbo v Gorenje se je IFC odločil 

na osnovi strateškega načrta Skupine Go-

renje, objavljenega januarja letos, ki teme-

lji predvsem na strategiji repozicioniranja 

blagovne znamke. Izvedli so temeljit pre-

gleda celotnega poslovanja, proizvodnih 

lokacij, ocenili menedžment, ravnanje z 

zaposlenimi, okoljem, še posebej pa so 

ocenjevali sposobnost vračila (novo na-

jetih) kreditov in še marsikaj.

Seveda bodo poslovanje Gorenja kot 

pomembne naložbe budno spremljali, 

več bo poročanja v sklopu kreditnih od-

nosov in tudi omejitev, h katerim smo se 

zavezali. Vse s ciljem doseganja načrto-

vanih strateških ciljev, kar je dober znak 

tudi za druge delničarje, bankirje in za-

poslene. 

tvegaNja pri poslovaNju 

gorenje izvozi več kot 90 odstotkov na 70 tujih trgov, pri čemer ve-čina držav, v katerih gorenje prodaja, nima evra kot matične valute. poleg tega je za-radi finančnega zloma grčije in nestabil-nosti nekaterih drugih članic eu ogrožena stabilnost evra. Katere instrumente upora-bljate za zaščito pred valutnimi tveganji?  

T.i. naravno ščitenje je še vedno najce-

nejši in najugodnejši način varovanja pred 

valutnimi tveganji, ko za enak znesek iz-

voza iz iste države (ali v isti valuti) tudi uvo-

zimo repromaterial ali polizdelke. Seveda 

obeh strani ni vedno mogoče vrednostno 

in časovno uskladiti, zato uporabljamo tudi 

izvedene finančne instrumente, predvsem 

v obliki forward poslov. V Skupini Gorenje 

ščitimo do 70 odstotkov izpostavljenosti 

v posamezni valuti.

Page 10: REVIJA ZA DELNIČARJE GORENJA ŠTEVILKA 3, JULIJ 2010 · FOTOGRAFIJE: Peter Marinšek, Sebastjan Kurmanšek, AV Studio, Luka Kaše, Olimpijski komite Slovenije, Sun Hung Kai

Drugi del pa je t. i. bilančna izposta-

vljenost, npr. tečajne razlike zaradi prevre-

dnotenja glavnice kredita, če je ta vezan 

na kako drugo valuto, kot je lokalna. Ide-

alna rešitev je seveda zadolževanje v lo-

kalni valuti, a to v državah z nestabilno 

ekonomijo žal vedno ni mogoče.

Stabilnost evra je za stabilnost Evrope 

izjemno pomembna; slabitev evra v pri-

merjavi z dolarjem in drugimi valutami 

seveda neugodno vpliva tudi na cene iz-

delkov v uvozu, na drugi strani pa krepi 

konkurenčnost v izvozu na neevrska tr-

žišča, ki svoje valute nimajo vezane na 

evro. 

pereč problem je tudi pla-čilna nedisciplina, predvsem na trgih vzhodne in jugovzhodne evrope. Kako se spopadate s tem?  

Gorenje že deset let zavaruje terjatve 

pri SID, kar se nam je v lanskem letu, ko 

je bila boniteta mnogih kupcev bistveno 

slabša, kar nekaj pa je bilo tudi stečajev, 

pokazalo kot dobra odločitev. Vendar 

se zaradi slabšanja zavarovalnega rezul-

tata povečuje pritisk na dvig premij, pa 

tudi dovoljeni prodajni  limiti so podvr-

ženi vedno strožjim merilom. V manjši 

meri uporabljamo tudi bančne garancije 

in druge oblike likvidnega zavarovanja, ki 

jih lahko nudi kupec. 

v Krizi Ne smemo pozaBiti Na vlagatelje 

je kriza vplivala na odnose z vlagatelji?

Ustvarjanje vrednosti za delničarje je 

temeljno opravilo vsake delniške družbe. 

Vedno, še posebej pa v času negotovosti, 

v Gorenju z vlagatelji redno komuniciramo 

in utrjujemo njihovo zaupanje. O dogaja-

nju v podjetju in vsem, kar je povezano z 

njim, obveščamo z javnimi objavami na 

spletnem portalu Ljubljanske borze Se-

onet in v medijih, pa tudi na roadshowih, 

srečanjih z vlagatelji doma in v tujini ter 

osebnih stikih.

Je pa finančna kriza zaradi padca 

donosnosti poslovanja direktno vplivala 

na padec cene delnice Gorenja. S po-

slabšanjem razmerja dolg/EBITDA se 

je namreč povečala tveganost in posle-

dično tudi zahtevana donosnost, kar je 

še dodatno potisnilo ceno delnice nav-

zdol. Verjamemo, da bo vstop IFC v la-

stniško strukturo Gorenja zaradi večje 

finančne varnosti in stabilnosti pa tudi 

svežega denarja za izvedbo novih po-

slov ugodno vplival na donosnost pod-

jetja, skupaj z nižjim tveganjem pa tudi 

na ceno delnice.

lani ste prejeli priznanje za najboljšo ekipo za odnose z vlagatelji, ki vam jo je podelila ljubljanska borza. Kaj vam nagrada pomeni?  

Vsaka nagrada predstavlja potrditev 

pravilnosti dela in nagradi vloženi trud, še 

posebej, če prihaja iz vrst strokovnih jav-

nosti; za prihodnost pa predstavlja izziv in 

kliče k še dodatnim izboljšavam v proce-

sih, aktivnostih in dejanjih.

Na 14. skupščini delničarjev, ki je potekala 28. maja, so delni-

čarji sprejeli sklep o povečanju osnovnega kapitala družbe v dveh 

fazah. V prvi dokapitalizaciji, ki se je zaključila v začetku julija, je 

novoizdane delnice v vrednosti 25 milijonov evrov vplačal IFC in 

s tem pridobil 11,8-odstotni lastniški delež Gorenja.

Druga dokapitalizacija bo izpeljana v jesenskih mesecih. V 

prvem krogu se nove delnice ponudijo v odkup vsem delničar-

jem, ki bodo na dan objave prospekta vpisani v delniško knjigo, 

in bodo lahko vpisali in vplačali sorazmerno število delnic glede 

na svoj delež v osnovnem kapitalu. V drugem krogu lahko delnice 

vpišejo in vplačajo vsi delničarji, ki bodo na dan objave prospekta 

vpisani v delniško knjigo; posebnih omejitev pri vpisu delnic ne 

bo. Preostale morebiti razpoložljive delnice se bodo ponudile tre-

tjim osebam. V obeh dokapitalizacijah je cena novoizdane delnice 

identična in znaša 13,32 evra za novo delnico, kar predstavlja šest-

mesečno povprečje enotnega tečaja delnice GRVG. 

Povečanje kapitala

Nov nadzorni svet 

18. julija se izteče štiriletni mandat dosedanjemu nad-

zornemu svetu. 

Zaradi sprememb v lastniški strukturi, ki so nastale za-

radi povečanja osnovnega kapitala družbe, so delničarji 

na 14. skupščini  izglasovali tudi spremembo strukture 

nadzornega sveta. Interese delničarjev po novem zastopa 

šest in ne več pet članov nadzornega sveta, ki jih izvoli 

skupščina delničarjev. Zaposleni pa imajo v nadzornem 

svetu štiri predstavnike, ki jih voli svet delavcev družbe. 

Na majski skupščini so bili v nadzorni svet izvoljeni: dr. Peter Kraljič, dr. Maja Makovec Brenčič, Keith Miles, Uroš Slavinec in dr. Marcel van Assen. Šesti član nadzornega 

sveta bo imenovan na skupščini 15. julija. 

Interese zaposlenih bodo v novem nadzornem svetu, ki 

bo štiriletni mandat nastopil 19. julija 2010, zastopali Peter Kobal, Krešimir Martinjak, Jure Slemenik in Drago Krenker.

10

goreNje

pogovor

Page 11: REVIJA ZA DELNIČARJE GORENJA ŠTEVILKA 3, JULIJ 2010 · FOTOGRAFIJE: Peter Marinšek, Sebastjan Kurmanšek, AV Studio, Luka Kaše, Olimpijski komite Slovenije, Sun Hung Kai

Strokovnjaki o GorenjuFinančne analitike smo vprašali, kako ocenjujejo

Gorenjevo poslovanje v obdobju, ki je za panogo bele tehnike še vedno zaostreno. Zanimal pa nas je tudi njihov pogled na kratko-ročno gibanje cene Gorenjeve delnice.

Natalia Frey

Analitičarka pri Raiffeisen 

Centrobank AG 

Razmere na trgu bele tehnike 

ostajajo zahtevne. Kljub temu  je 

Gorenje, v primerjavi z obdobjem 

začetka  gospodarskega  upada, 

uspelo izboljšati svojo stroškovno 

strukturo in optimizirati svoje zaloge. Zaradi težkega ekonom-

skega stanja se bodo vlagatelji v prihodnje še bolj osredotočali na 

ukrepe za izboljševanje stroškovne učinkovitosti in strukture bi-

lance stanja. S tega vidika bi moral prispevek IFC h Gorenjevemu 

lastniškemu kapitalu ter financiranju dolgov povečati zaupanje 

vlagateljev v delnico tega podjetja, ki ima trenutno trden položaj 

v srednjem cenovnem razredu, in ki bo močno udeleženo v oži-

vljanju trga. Na drugi strani pa bodo trenutno visoke ravni javne 

porabe in javnega dolga v mnogih državah zahtevale višje davke 

in/ali krčenje javnih pomoči, zaradi česar bo povpraševanje gospo-

dinjstev ostalo šibko. Čeprav torej verjamemo, da je Gorenje osre-

dotočeno na relativno bolj zdrave trge, ne pričakujemo skokovite 

rasti prodaje v tem podjetju. Ne glede na to pa izboljšave v dobič-

konosnosti lahko razumemo kot potencial za razvoj cene delnice

Natalia Frey ni lastnica delnic Gorenja, d.d.

Simon Mastnak

Analitik in direktor podjetja 

Masset Consulting

Poslovanje Gorenja in gibanje 

njegovih delnic v zadnjem obdo-

bju odražata v prvi vrsti  izjemno 

težko okolje za proizvajalce trajnih 

dobrin. Težave na področju krediti-

ranja končnih kupcev in močan evro so povzročili padanje prihod-

kov podjetij, to pa se je zaradi nizkih marž neposredno odrazilo na 

dobičku podjetij. V primerjavi s konkurenco pa Gorenje na prve 

znake težav ni odreagiralo s hitrim zmanjševanjem števila zapo-

slenih in selitvijo proizvodnje na področja s cenejšo delovno silo. 

Podjetje je stroške zmanjševalo na mehak način, hkrati pa začelo 

s prestrukturiranjem finančnega dolga in tako obvarovalo svoj 

denarni tok. S tem je uprava uspešno zagotovila nadaljnji obstoj 

podjetja, hkrati pa močno stavila na prihodnje rasti trga.

V primeru, da se bo na ključne trge Gorenja kmalu ponovno 

vrnila močnejša gospodarska rast, se bodo odločitve Gorenju 

lepo obrestovale, saj lahko pričakujemo, da bo podjetje na večje 

povpraševanje lahko hitro odreagiralo in tako izkoristilo ugodne 

poslovne pogoje bolje od konkurence. V nasprotnem primeru pa 

bi nadaljevanje negotovih razmer za Gorenje lahko pomenilo nove težave, ki 

bodo zahtevale bolj odločno rezanje stroškov dela, kot se je to že zgodilo v 

preteklosti. Pomemben vpliv na podjetje bo imelo tudi gibanje evra v primer-

javi z drugimi valutami in pa dogodki na v zadnjem času zelo volatilnem trgu 

surovin, kjer predvsem odločitve Kitajske pomembno premikajo cene, s tem 

pa pomembno vplivajo na stroške podjetij.

Simon Mastnak ni lastnik delnic Gorenja,d.d.

Vladimira Urbankova

Analitičarka sektorja pri Erste Group Bank AG

Prvo četrtletje je običajno najšibkejše ob-

dobje leta, zato bo tudi uspešnost v letu 2010 

odvisna od hitrosti  gospodarskega okreva-

nja v preostanku leta. Kljub temu ocenjujemo, 

da so rezultati prvega četrtletja dobri. Pose-

bej opogumlja dobičkonosnost iz poslovanja, 

ki kaže na uspešnost ukrepov za zniževanje stroškov v podjetju. Čeprav so 

izboljšave še krhke, verjamemo, da je naša napoved za 2010 (prihodki od 

prodaje 1,23 milijarde evrov in čisti dobiček v višini 9,2 milijona evrov) do-

segljiva. Zaradi močne prisotnosti na trgih Srednje  in Vzhodne Evrope je 

Gorenje dolgoročno privlačna prevzemna tarča za večja mednarodna pod-

jetja v panogi bele tehnike, na drugi strani pa bo Gorenje gotovo izkoristilo 

svoje priložnosti  in s prevzemi razširilo svoj potencial za rast. Negativno 

vzdušje na trgih ter šibka likvidnost delnic sta v zadnjem obdobju omeje-

vala rast Gorenjeve delnice, vendar verjamemo, da je za to podjetje najhujše 

mimo in da na dolgi rok ostaja privlačno, zato delnici dodeljujemo priporočilo  

nakupa oz. akumulacije.

Vladimira Urbankova ni lastnica delnic Gorenja, d.d.

Bojan Ivanc

Finančni analitik pri KD Banki d.d.

V še vedno zaostrenih časih  je Gorenje 

glede na svoje  tekmece pokazalo  relativno 

okornost poslovnega modela, saj  je začelo z 

zniževanjem stroškov dela in prilagoditvami v 

proizvodnih aktivnostih prepozno, svojo vlogo 

pa so odigrali tudi sindikati in dvig minimalne 

plače, kar bo po mojem mnenju samo pospešilo odliv delovnih mest v tujino. 

Ocenjujem, da je usmeritev k umestitvi blagovne znamke v višji segment pra-

vilna, saj bo v prihodnosti prispevala k dvigu marž. Panoga bele tehnike je 

relativno konsolidirana, vendar ni izključeno, da v prihodnosti ne bo prišlo še 

do kakšnih prevzemov. Ekonomije obsega se močno nagibajo v prid večjim 

igralcem, ki se tako lahko dogovorijo za ugodnejše cene surovin; prav tako pa 

je velikost pomembna nasproti velikim distributerjem in trgovskim verigam. 

Gorenje bi lahko ohranilo samostojnost dejansko samo z obsežnim prestruk-

turiranjem, kar pomeni večjo prodajo izdelkov z osebno noto, višjo individua-

lizacijo izdelkov in močne poprodajne aktivnosti. Naša zadnja analiza Gorenja 

z dne 23. junija 2010 nakazuje, da naj bi se 12-mesečna ciljna cena gibala med 

14,5 in 15,2 evra (odvisno od uspeha dveh krogov dokapitalizacije), kar po-

meni nakupno priporočilo. 

Bojan Ivanc ni lastnik delnic Gorenja, d.d.

11

ŠTEVILKA 3 JULIJ 2010

POGLED OD ZUNAJ

Page 12: REVIJA ZA DELNIČARJE GORENJA ŠTEVILKA 3, JULIJ 2010 · FOTOGRAFIJE: Peter Marinšek, Sebastjan Kurmanšek, AV Studio, Luka Kaše, Olimpijski komite Slovenije, Sun Hung Kai

PRAZNUJEMO 

Za nastanek Gorenja se je moralo v istem času in prostoru se-staviti kar nekaj dejavnikov: ambicio-zni in pogumni posamezniki z vizijo, povojno državno spodbujanje indu-strializacije in pa dejstvo, da je bila obstoječa delavnica, ki bi lahko nu-dila zaposlitev okoliškim prebivalcem, pred likvidacijo.  

V povojnih časih je v vasi Gorenje, 

nedaleč od Velenja, delovala Špehova 

kovačija, ki se je po nacionalizaciji 5. 

aprila 1950 preimenovala v Okrajno 

kovinsko podjetje Gorenje z desetimi 

zaposlenimi. S tem se  je zgodba o 

uspehu Gorenja lahko začela.  

Leta 1953 je vodenje podjetja pre-

vzel prvi v vrsti vizionarskih mene-

džerjev Gorenja, Ivan Atelšek, s ciljem 

obrtno delavnico razviti v pravo pod-

jetje. Spremenil  je organizacijo po-

slovanja, povečal učinkovitost dela, 

izpopolnil izdelke in razširil program 

proizvodnje. Gorenje je takrat bilo naj-

uspešnejše s programom sadnih mli-

nov, za mlatilnico pa smo leta 1956 

celo dobili patent – prvi dokaz o ino-

vativnosti zaposlenih, ki so do danes 

Gorenju prinesli že več kot 150 paten-

tov ter številna priznanja in nagrade 

za inovativnost.  

prvi štedilniki in peči na trda goriva 

Naslednjo  prelomnico  v  razvoju 

podjetja smo dosegli leta 1958, v letu, 

ko je Pelé popeljal Brazilijo do zmage 

na svetovnem nogometnem prvenstvu, 

v Gorenju pa smo začeli s proizvodnjo 

štedilnikov in peči na trda goriva Tobi.  

Število zaposlenih se je v petih letih po-

večalo na 100 zaposlenih, delo pa je že 

potekalo v skladu z nekaterimi načeli 

serijske proizvodnje. To je bil tudi čas 

udarniških akcij - ljudje so delali v svo-

jem prostem času in se odpovedovali 

delu osebnega dohodka, da so z novimi 

stroji  in prostori dosegali večjo učin-

kovitost, istočasno pa sebi zagotavljali 

lažje delo. Konec petdesetih let smo 

zgradili tudi dva stanovanjska bloka za 

zaposlene. Intenzivna gradnja stano-

vanj in pomoč pri individualni gradnji 

za zaposlene je bila tudi v poznejših 

letih del motiviranja zaposlenih vse do 

spremembe družbenega sistema.  

selitev v velenje 

Pravzaprav letos praznujemo še eno 

obletnico – petdeset let od selitve v Ve-

lenje, ki  je bilo takrat hitro razvijajoči 

se rudarski kraj, ki  je  lahko zagotovil 

ustrezno širitev in razvoj podjetja. Ru-

dnik je imel na razpolago prostore ob 

starem jašku, želeli pa so zaposliti tudi 

Vas Gorenje leta 1950. 

1950

Leta 1958 smo proizvedli prve štedilnike na trda goriva.

Začetek proizvodnje prvih pralnih strojev leta 1964. 

Vse večja proizvodnja in tehnično vse bolj zahtevni aparati so v šestdesetih letih zahtevali vzpostavitev moderne in fleksibilne servisne mreže.

goreNje

12 pogled v preteKlost

Page 13: REVIJA ZA DELNIČARJE GORENJA ŠTEVILKA 3, JULIJ 2010 · FOTOGRAFIJE: Peter Marinšek, Sebastjan Kurmanšek, AV Studio, Luka Kaše, Olimpijski komite Slovenije, Sun Hung Kai

žene rudarjev. S preimenovanjem v Go-

renje, Tovarna gospodinjske opreme Ve-

lenje je bila potrjena osrednja dejavnost 

današnjega Gorenja. Primernejši pro-

stori in boljša tehnološka opremljenost 

so omogočili širitev proizvodnje še na 

električne in plinske štedilnike.  

z dizajnom do tujih kupcev  

Kmalu po zagonu proizvodnje šte-

dilnikov si  je Gorenje  izborilo svoje 

mesto v gospodinjstvih po vseh Ju-

goslaviji  in takratno vodstvo je za-

čelo pogledovati onkraj meja. Leta 

1961 smo na nemški trg izvozili prvih 

200 štedilnikov. Visoka kakovost iz-

delkov je odprla pot tudi v druge dr-

žave  in Evropa  je  začela postajati 

naš domač trg.

Zaradi velike konkurence v tujini je 

postal zelo pomemben tudi videz apa-

ratov. Tako se je leta 1963 v Gorenju 

zaposlil prvi industrijski oblikovalec, 

sedem let pozneje pa je bil ustano-

vljen Design center, ki danes kot hče-

rinsko podjetje pod imenom Gorenje 

Design Studio praznuje 40-letnico de-

lovanja. Z načrtnim razvojem lastnega 

oblikovanja je dizajn postal razloče-

valna  prednost  blagovne  znamke 

Gorenje. O kakovosti dizajna pričajo 

številne domače in mednarodne na-

grade, doslej se jih je nabralo kar 17, 

prvo smo prejeli že leta 1979.   

Štedilnikom se pridružijo pralni stroji

S prodorom na tuje trge se je pro-

izvodnja znatno povečala in obsto-

ječi prostori so kmalu postali pretesni, 

zato je bilo treba zgraditi novo tovar-

niško halo, ki  jo je kolektiv s skupnimi 

močmi in po lastnih tehnoloških načr-

tih zgradil v rekordnem času. Povečanje 

Nagla rast prodaje in palete izdelkov nas je silila v številne selitve in gradnjo novih obratov. Pri gradnji tovarne leta 1963 so sodelovali zaposleni, ki so žrtvovali svoj prosti čas, da je bila končana v rekordnem času.

Vse večja proizvodnja in tehnično vse bolj zahtevni aparati so v šestdesetih letih zahtevali vzpostavitev moderne in fleksibilne servisne mreže.

Leta 1969 smo naredili prvih 8.500 hladilnikov, dve leti zatem pa je stekla proizvodnja zamrzovalnih skrinj.

V sedemdesetih letih začnemo širiti mrežo Goren-jevih podjetij v tujini. Prvo predstavništvo na tujem je bilo ustanovljeno 1972 v Münchnu.

Vse za dom iz Gorenja. 

ŠTEVILKA 3 JULIJ 2010

13NoviCe

Page 14: REVIJA ZA DELNIČARJE GORENJA ŠTEVILKA 3, JULIJ 2010 · FOTOGRAFIJE: Peter Marinšek, Sebastjan Kurmanšek, AV Studio, Luka Kaše, Olimpijski komite Slovenije, Sun Hung Kai

proizvodnje je pomenilo tudi rast števila 

zaposlenih, ki je le trinajst let po ustano-

vitvi podjetja naraslo na 680 zaposlenih.

V  60-tih  postanejo  gospodinjski 

aparati nepogrešljiv pomočnik vsakega 

gospodinjstva. Leta 1964 smo začeli s 

proizvodnjo avtomatskih pralnih stro-

jev, ki so ženskam olajšali vsakodnevna 

opravila. Pralni stroji iz takratnih časov 

so imeli polnitev od 4 do 4,5 kg ter 400 

do 500 obratov, medtem ko danes pro-

izvajamo in prodajamo pralne stroje s 

polnitvijo do 7 kg, število obratov pa je 

že preseglo 2000.  

proizvodni program dopolnijo hladilniki 

Ponudba velikih gospodinjskih apa-

ratov pa brez hladilno-zamrzovalne 

tehnike ni bila popolna in leta 1968, ko 

so Evropo zaznamovali protesti v Zaho-

dni Nemčiji, splošna stavka v Franciji in 

Praška pomlad na Češkoslovaškem, je 

svojo majhno revolucijo doživela tudi 

proizvodnja v Velenju. Začeli smo na-

mreč s proizvodnjo kompresorskega 

hladilnika. Gorenje je postalo največji in 

s tem tudi najpomembnejši proizvajalec 

bele tehnike v nekdanji Jugoslaviji, ki je 

zaposloval 1400 zaposlenih.

Leto  1968  je  bilo  prelomno  še  z 

enega vidika. Februarja smo v proizvo-

dnji dosegli prvo jubilejno število – te-

koče trakove je zapustil milijonti aparat. 

Od takrat smo število milijon še veliko-

krat ponovili.    

ustanovitev servisne službe  

Zaradi večje  tehnične zahtevnosti 

aparatov in vedno večje količine proda-

nih  izdelkov tako na domačem kot na 

tujih trgih, je bila leta 1967 ustanovljena 

moderno zasnovana in fleksibilna servi-

sna služba. Usmeritev v negovanje pri-

stnih odnosov s končnimi kupci se  je 

pokazala kot pravilna in je bila še dese-

tletja eden od pomembnejših argumen-

tov za nakup izdelkov Gorenje.   

iz gorenja vse za dom 

V 70-tih smo se usmerili v razvoj  in 

proizvodnjo kompletne palete izdelkov za 

dom. V proizvodnjo smo vključili male go-

spodinjske aparate, ki smo jih leta 1970 v 

Nazarjah začeli izdelovati  v sodelovanju 

z nemško blagovno znamko Krups. Leta 

1971 smo na trge poslali prvi televizijski 

sprejemnik znamke Körting, obrat Elektro-

nika pa so zapuščali prvi televizijski spre-

jemniki znamke Gorenje, najprej črno-beli, 

takoj zatem pa še barvni. Ponudbo izdel-

kov smo dopolnili s kuhinjami. Večina iz-

delkov je že bila plod lastne raziskovalne 

in razvojne dejavnosti, z izvirnimi rešitvami 

in izboljšavami.  

Načrtna širitev prodaje po svetu 

Mednarodna usmeritev podjetja je vo-

dila v širjenje mreže lastnih podjetij v tujini, 

temu pa je sledila strma rast prodaje. Leta 

1972 je ustanovljeno prvo predstavništvo 

na tujem, v Münchnu v Nemčiji. Skupina 

Gorenje šteje danes 88 podjetij v 70 dr-

žavah sveta. 

več  kot 20.000 gorenjčanov  

Gorenje v času Jugoslavije ni bilo 

samo največji proizvajalec zelo iskanih 

izdelkov za dom, temveč  tudi  izredno 

pomemben delodajalec. Do leta 1978 je 

število zaposlenih s pridruževanjem pod-

jetij iz vse Jugoslavije naraslo na več kot 

20 tisoč. To je bil tudi čas, ko je podje-

tje začelo vračati zaposlenim svoj dolg: 

namesto na gradbiščih in v proizvodnih 

halah so lahko svoj prosti čas preživljali 

na kulturnih prireditvah in športnih aktiv-

nostih v organizaciji Gorenja. Predanost 

delu, skrb za izobraževanje, solidarnost 

in skrb za ustrezno kakovost življenja so 

ustvarjali posebno kulturo podjetja, ka-

tere bistveni del je bila tudi zvestoba Go-

renju do upokojitve. 

80-ta v znamenju sanacije  

Vrhunec svoje poslovne rasti je Gorenje 

– podjetje države s socialističnim upravljal-

nim sistemom Vzhoda – doseglo z naku-

pom podjetja na kapitalističnem zahodu, 

Körting, s sedežem na Bavarskem, ki je pro-

izvajalo zabavno elektroniko. Jugoslavija je 

zaradi neenakomernega razvoja republik 

zaostrila sistem dogovorne ekonomije, kar 

je pomenilo povečanje vmešavanja poli-

V 70-tih smo začeli s prodajo kuhinjskega pohištva. 

Zaposlenim omogočamo kakovostno 

preživljanje prostega časa. 

Pod Aljaževim stolpom na Triglavu smo leta 1994 

simbolno sestavili štedilnik Gorenje.

do konca leta 2009 smo v naših obratih v sloveniji in tujini proizvedli več kot 75 milijonov velikih gospodinjskih aparatov.

goreNje

1414 pogled v preteKlost

Page 15: REVIJA ZA DELNIČARJE GORENJA ŠTEVILKA 3, JULIJ 2010 · FOTOGRAFIJE: Peter Marinšek, Sebastjan Kurmanšek, AV Studio, Luka Kaše, Olimpijski komite Slovenije, Sun Hung Kai

tike v gospodarstvo. Projekt Körting za-

radi takratnih političnih okoliščin ni tekel 

po načrtih in Gorenje je začelo čutit krizo 

poslovanja, ki  jo je dodatno poglobila še 

združitev Gorenjevih delovnih organiza-

cij v Sestavljeno organizacijo združenega 

dela Gorenje (SOZD). Leta 1983 je pod vod-

stvom Hermana Rigelnika stekla sanacija 

družbe, ki je bila uspešna in Gorenje je po 

nekaj letih znova beležilo odlične rezultate.   

po poti tranzicije  

Dogodki na tleh bivše Jugoslavije v 

prvi polovici 90-ih let prejšnjega stoletja 

so močno vplivali na poslovanje Gorenja. 

Zaradi vojne, ki je divjala na Hrvaškem in 

v Bosni in Hercegovini, in poslabšanja go-

spodarske situacije v preostalih državah 

bivše Jugoslavije nam je bila prodaja na 

teh trgih onemogočena. Pod vodstvom Jo-žeta Staniča, ki je krmilo Gorenja prevzel 

leta 1993, smo začeli krepiti prisotnost na 

razvitih zahodnih trgih in iskati priložnost 

v nastajajočih državah na Vzhodu Evrope. 

Delež izvoza se je s 60-odstotnega na za-

četku 70-tih dvignil na več kot 90 odstot-

kov. Po procesu lastninjenja se je Gorenje 

leta 1997 preoblikovalo v delniško družbo 

in naslednje leto svoje delnice uvrstilo na 

Ljubljansko borzo.

razvoj za večjo konkurenčnost

Devetdeseta leta so odprla vrata in-

tenzivnemu  tehnološkemu  in  obliko-

valskemu  razvoju  aparatov.  Številne 

inovacije so zaznamovale razvoj kuhal-

nih aparatov, začela se  je proizvodnja 

steklokeramičnih kuhališč, leta 1992 pa 

odzračevalnih sušilnih strojev. Oblikoval-

sko prelomnico v letu 1997 je predstavljal 

elektronski pralni stroj Simple&Logical z 

upravljanjem na dotik. Sledili so konden-

zacijski sušilni stroji. Program hladilno-

zamrzovalnih aparatov je zaznamovala 

predvsem skrb za zmanjšanje vplivov na 

okolje in Gorenje se je uvrstilo med prve 

proizvajalce, ki so opustili ozonu škodljive 

pline. Beli barvi aparatov so se pridružili 

še drugi barvni odtenki. Aparati so tako 

zasijali v elegantni srebrni, pa tudi v in-

tenzivni rumeni, rdeči in modri.  

vstop v novo tisočletje ob 50. rojstnem dnevu   

Polstoletni jubilej Gorenja in vstop v 

novo tisočletje  je zaznamovala dizajn-

ska kolekcija Gorenje Pininfarina, s katero 

smo v sodelovanju s svetovno znanim 

oblikovalskim studiom Pininfarina prvič v 

panogi ponudili enotno oblikovano dru-

žino velikih aparatov, ki je presegla vsa 

prodajna pričakovanja. Istega leta je pro-

izvodnja hladilno-zamrzovalnih aparatov 

stekla v novi hali. Grenak priokus prazno-

vanju je prinesel uničujoč požar v obratu 

Galvane, ki pa je bila kmalu obnovljena.

Novo tisočletje je prineslo Gorenju tudi 

novo vodstvo. Leta 2003  je predsednik 

uprave postal Franjo Bobinac. 

V naslednjih letih smo z obsežnimi na-

ložbami omogočili nadaljnji tehnološko ra-

zvoj proizvodnje in novih, bolj konkurenčnih 

aparatov in rast družbe. V Velenju smo od-

prli sodoben logistični center, začeli smo 

vzpostavljati mrežo lastnih razstavno-pro-

dajnih salonov doma in v tujini, del Gorenja 

I.P.C. in Gorenje INDOP pa sta se iz Vele-

nja preselila v nove prostore v Šoštanju. S 

prevzemom češkega proizvajalca kuhalnih 

aparatov Mora Moravia s 185-letno tradicijo 

smo začeli proces internacionalizacije pro-

izvodnje. Leta 2006 smo v srbskem mestu 

Valjevo zgradili tovarno hladilno-zamrzo-

valnih aparatov,  leto pozneje pa začeli s 

proizvodnjo grelnikov vode v Stari Pazovi. 

Z iztekom desetletja smo izvedli še najve-

čji prevzem v zgodovini podjetja. Prevzeli 

smo vodilnega ponudnika bele tehnike v 

državah Beneluksa – Atag,  in vstopili na 

še zadnje trge v Evropi, na katerih nismo 

bili prisotni. 

Lanskoletna  svetovna  gospodarska 

kriza, ki se nadaljuje v  letošnjem letu,  je 

pustila pečat tudi na našem poslovanju. S 

protikriznim načrtom, usmerjenim v krče-

nje stroškov in razvojne aktivnosti, se nam 

je uspelo pravočasno odzvati na potrebe 

trgov, obdržati zaupanje kupcev in ohraniti, 

ponekod pa tudi povečati tržne deleže. Sta-

bilen razvoj Gorenja v času sedanje krize, 

predvsem pa po njej je s tem zagotovljen. 

Za naslednjih 60 let ustvarjalnosti.  

Bili smo pionirji pri razvoju aparatov s preprostim, a elektronskim upravljan-

jem. Leta 1997 smo razvili elektronski pralni stroj Simple&Logical. 

Prva linija aparatov Gorenje Pininfarina je bila 

predstavljena ob naši 50-letnici.  

Futuristična kuhinja z aparati Gorenje Ora-Ïto 

je prepotovala več kot 15000 km po Evropi 

in Aziji.

Od leta 2006 proizvajamo hladilno-

zamrzovalne aparate tudi v Valjevu.

v naslednjih letih smo z obsežnimi naložbami omogočili nadaljnji tehnološko razvoj proizvodnje in novih, bolj

konkurenčnih aparatov in rast družbe.

1515pogled v preteKlost

Page 16: REVIJA ZA DELNIČARJE GORENJA ŠTEVILKA 3, JULIJ 2010 · FOTOGRAFIJE: Peter Marinšek, Sebastjan Kurmanšek, AV Studio, Luka Kaše, Olimpijski komite Slovenije, Sun Hung Kai

16

goreNje

v treNdu

LINIJA GORENJEvrhunska tehnologija, enostavno upravljanje, privlačen dizajn 

V Gorenju smo kot odgovor na so-doben trend bivanja, ki je usmerjen k bolj pre-prostemu načinu življenja brez odvečnih izbir, ustvarili popolnoma prilagojeno li-nijo gospodinjskih aparatov za kuhinjo in kopalnico Gorenje Simplicity.

Nova linija aparatov je namenjena so-

dobnemu uporabniku, ki se ne želi pri vsaki 

uporabi aparata vedno znova odločati med 

številnimi programi, temveč dobro ve, katere 

funkcije in lastnosti pri aparata potrebuje. Apa-

rati ponujajo uporabniku možnost, da z enim samim 

zasukom gumba izbere prednastavljeni program, ki je na 

gumbu za upravljanje prikazan kot simbol, napredna UseLogic® 

tehnologija pa poskrbi za vse drugo. Čas, ki bi ga sicer name-

nil za vsakokratno prebiranje navodil za uporabo, lahko tako 

izkoristi za opravila, ki ga resnično veselijo. Enostavnost upra-

vljanja aparatov je prepričala tudi žirijo največjega natečaja na 

svetu s področij tehnologij, športa in življenjskega sloga Plus 

X Award, ki je pralni stroj iz linije Gorenje Simplicity nagradila 

v kategoriji uporabniku prijaznega upravljanja, s čimer smo si 

v Gorenju prislužili že sedmo nagrado Plus X Award. Za linijo 

smo letos prejeli tudi zlato priznanje za inovacije Gospodarske 

zbornice Savinjsko-Šaleške regije.

Poleg enostavnega upravljanja s pomočjo  logičnega 

gumba pa aparate odlikuje tudi varčno delovanje, ki jih uvr-

šča v najvišje energijske razrede A, A+ in A++. Kombi-

nacija stekla in kovinskih materialov daje aparatom 

minimalističen, a hkrati eleganten videz. K poe-

notenemu videzu celotne kolekcije prispevata 

še ergonomsko oblikovan osrednji gumb kot 

zaščitni znak kolekcije in ročaj iz poliranega 

aluminija.

Aparate Simplicity so Gorenjevi strokov-

njaki razvili lani, v času razmaha finančne in 

gospodarske krize, jeseni pa so že bili  lan-

sirani na različne evropske trge in dosedanji 

prodajni odzivi izpolnjujejo naša pričakovanja. 

Razvoj aparatov ostaja tudi v letošnjem letu ena 

izmed ključnih protikriznih dejavnosti, s katero pove-

čujemo našo konkurenčnost in gradimo blagovno znamko. Bo-štjan Pečnik,  izvršni direktor za razvoj: »Gospodarska kriza 

razvoja v Gorenju ni ustavila. Ravno nasprotno. Naše razvojne 

aktivnosti povečujemo, saj so le-te nujne, če želimo izstopati 

med igralci bele tehnike. Glavni inovacijski projekti, ki jih izva-

jamo, so usmerjeni v izboljšanje energijske učinkovitosti apa-

ratov, v razvoj novih,  inovativnih tehnologij, ki omogočajo 

enostavnejšo uporabo izdelkov ter iskanje novih materialov, ki 

izboljšujejo funkcionalnost izdelkov in ki jih je mogoče po izteku 

življenjske dobe aparata ustrezno predelati, zato da ne obreme-

njujejo okolja. Vsako leto vpeljemo v proizvodnjo v povprečju 

dve novi generaciji aparatov, ki predstavljata dve veliki inovaciji, 

dvajset inovacij srednje velikosti in več tisoč malih izboljšav«.

LINIJO GORENJE SIMPLICITy sestavlja družina aparatov: hladilno-zamrzovalni aparat,  pralni stroj, pomivalni stroj, vgradna multifunkcijska pečica, različna vgradna kuhališča in kuhinjska napa. V Sloveniji je na voljo je v dveh barvnih različicah, beli in črni.

Page 17: REVIJA ZA DELNIČARJE GORENJA ŠTEVILKA 3, JULIJ 2010 · FOTOGRAFIJE: Peter Marinšek, Sebastjan Kurmanšek, AV Studio, Luka Kaše, Olimpijski komite Slovenije, Sun Hung Kai

ŠTEVILKA 3 JULIJ 2010

INOVATIVNO

Po uspešnem sodelova-nju z italijanskim oblikovalcem Paolom Pininfarino in s francoskim zvezdnikom Ora-Ïtom smo lani združili moči še s slav-nim newjorškim industrijskim obliko-valcem Karimom Rashidom. Kolekcijo kuhinjskih aparatov Gorenje designed by Karim Rashid smo premierno pred-stavili na lanskoletnem berlinskem sejmu IFA, ki sodi med največje mednarodne sejme zabavne elektronike in gospodinj-skih aparatov na svetu.

Gorenje Rashidu, katerega seznam 

oblikovalskih dosežkov sega od ste-

kleničk za parfume, kuhinjskih posod, 

pohištva, nakita in oblačil do notranje 

opreme hotelov in lokalov, že pred so-

delovanjem ni bilo tuje. Kot sam pove, 

si je že vrsto let želel oblikovati gospo-

dinjske aparate  in nato  je prišla naša 

ponudba. Sandi Uranc, direktor marke-

tinga: »Njegov stil precej izstopa od sti-

lov drugih oblikovalcev. Z oblikovanjem 

poskuša ustvariti nov, svež pogled na 

izdelek in to smo želeli doseči tudi pri 

naših aparatih.«

Kolekcija, ki jo sestavljajo pečica in 

napa s čelno ploščo iz aluminija in plin-

sko, steklokeramično in indukcijsko ku-

hališče, je rezultat kreativnosti Rashida, 

ki velja za ikono sodobnega oblikovanja, 

in Gorenjevih naprednih tehničnih reši-

tev. Eden izmed nosilnih elementov ko-

lekcije je vertikalna svetlobna LED linija, 

ki  jo uporabnik s pomočjo inovativne 

tehnologije MoodLite z enim samim do-

tikom lahko obarva v enega od sedmih 

barvnih odtenkov. Med njimi je tudi Ra-

shidova najljubša, rožnata barva, ki po 

njegovem mnenju pomirja, a hkrati de-

luje izredno energično in navdihujoče. 

Gorenje je tako prvi proizvajalec izdel-

kov za dom na svetu, ki je tehnologijo 

DIZAJNERSKA ZVEZDA V VAŠI KUHINJI

svetlečih diod LED implementiral v gospodinjske aparate. S tem 

smo uporabniku poleg običajnih funkcij, ki jih nudita pečica in 

napa, ponudili še možnost delnega spreminjanja barve aparatov 

glede na lastno razpoloženje ali pa vzdušje, ki ga želi ustvariti v 

kuhinji. Kuhališča so v beli barvi in so prepletena z zaobljenimi 

linijami, ki nakazujejo kuhalne površine. 

Kolekcija Gorenje designed by Karim Rashid nagovarja zah-

tevnejše kupce, ki pri aparatih iščejo kombinacijo vrhunskega 

dizajna in inovativne tehnologije. Po odmevni septembrski pred-

stavitvi v Berlinu je aprila letos kolekcija doživela medijski krst 

v Rusiji, ki je eden izmed najpomembnejših trgov za Gorenje.  

V Moskvi je bila namreč gost odmevnega Ruskega tedna mode 

(Russian Fashion Week), kjer  jo  je predstavil Karim Rashid 

osebno.

Barve in zaobljene linije so prepoznaven element  Rashidovega oblikovalskega dela.

KARIM RASHID je o oblikovanju gospodinjskih aparatov povedal: »Bila je izvrstna priložnost za ponovni razmislek o običajnem, vsakdanjem.  Prepogosto se sprijaznimo z obrabljenimi arhetipi, bistvo dizajna pa je  ravno v oblikovanju sodobnosti.«

17

Page 18: REVIJA ZA DELNIČARJE GORENJA ŠTEVILKA 3, JULIJ 2010 · FOTOGRAFIJE: Peter Marinšek, Sebastjan Kurmanšek, AV Studio, Luka Kaše, Olimpijski komite Slovenije, Sun Hung Kai

Prenovljeno ponudbo kuhinjskega pohi-

štva smo premierno predstavili na pomla-

dnem hišnem sejmu v našem velenjskem 

Razstavno - prodajnem salonu, ki ga je v 

dveh sejemskih dneh obiskalo skoraj 700 po-

slovnih partnerjev in predstavnikov medijev 

iz 24 držav, od Slovenije, Hrvaške, Avstrije, 

Italije, Ukrajine, Češke, Slovaške, Madžarske 

in nekaterih drugih evropskih, pa tudi bolj 

oddaljenih azijskih trgov, kjer je blagovna 

znamka Gorenje zastopana predvsem z go-

spodinjskimi aparati. Nova generacija ku-

hinj se ponaša z obsežno izbiro materialov, 

vrhunskim oblikovanjem in s funkcionalnimi 

rešitvami odpiranja, osvetlitve in razporedi-

tve prostora. Oblikovno sledijo najnovejšim 

modnim smernicam ter so s čistimi, sijajnimi 

površinami, s posebej oblikovanimi ročaji in 

z zaobljenimi stranicami usklajene z vide-

zom linij gospodinjskih aparatov Gorenje. 

Prednost Gorenja pred drugimi proizvajalci 

bele tehnike je, da ponuja celovit asortiment 

opreme za dom, od gospodinjskih aparatov 

in skladnega kuhinjskega ter še drugega po-

hištva do keramike in kopalniške opreme.

Uroš Marolt, član uprave Gorenja, od-

govoren za divizijo Notranja oprema, je ob 

zaključku sejma dejal: »Prvi odzivi naših po-

slovnih partnerjev nam kažejo, da smo na 

pravi poti. Seveda je pred nami še veliko 

dela, a naš cilj je, da dolgoročno postanemo 

vodilna blagovna znamka kuhinjskega pohi-

štva na trgih Zahodnega Balkana. Nedvo-

mno postaja blagovna znamka Gorenje s 

trendovsko ponudbo kuhinjskega pohištva 

še bolj konkurenčna tudi v segmentu vgra-

dnih gospodinjskih aparatov.«

Kuhinje Gorenje in Marles v novi podobi

Naše hčerinsko podjetje Gorenje Notranja oprema, ki proizvaja in trži kuhinje pod priznanima blagovnima znam-kama Gorenje in Marles, ima na področju izdelave kuhinjskega pohištva že skoraj šest desetletij dolgo tradicijo. V jubilejnem letu vstopa na trge s popolnoma prenovljenim programom kuhinj, novosti pa so opazne tudi v programih dnevnih sob, kopal-nic in keramike.

Kuhinja Gorenje Fortuna tvori skupaj z aparati iz kolekcije Gorenje Ora-Ïto harmoničen pro-

stor, nekateri kuhinjski elementi pa se nadaljujejo tudi v dnevno sobo. 

Odzivi poslovnih partnerjev iz različnih držav na prenovljen program kuhinj so bili pozitivni. Pri 

načrtovanju kuhinj smo poleg videza pozornost namenili predvsem funkcionalnosti in ergonomiji.

18

goreNje

NotraNja oprema

Page 19: REVIJA ZA DELNIČARJE GORENJA ŠTEVILKA 3, JULIJ 2010 · FOTOGRAFIJE: Peter Marinšek, Sebastjan Kurmanšek, AV Studio, Luka Kaše, Olimpijski komite Slovenije, Sun Hung Kai

NOVICE

V okviru novega programa Solar od lanskega 

leta ponujamo celovito ponudbo izvedbe sončne elektrarne 

na ključ, fotonapetostne module in druge solarne komponente 

priznanih proizvajalcev, ki omogočajo izrabo obnovljivih virov 

energije. Program Solar je del naše hitro rastoče divizije Ekolo-

gija, energetika in storitve in predstavlja logično nadaljevanje 

naših dosedanjih aktivnosti v tem segmentu. Tri sončne elek-

trarne smo letos spomladi postavili tudi na nekaterih objektih 

našega velenjskega in šoštanjskega kompleksa. 

Odprli razstavno-prodajni salon v Sarajevu 

Sončne elektrarne iz Gorenja 

V Bosni  in Hercegovini, 

kjer smo vodilna blagovna znamka za 

gospodinjske aparate, smo 60 let Gore-

njeve ustvarjalnosti zaznamovali z od-

prtjem prvega razstavno-prodajnega 

salona Gorenje Studio. Salon se raz-

prostira na 7000m2 in kupcem na enem 

mestu ponuja celotno paleto Gorenje-

vih izdelkov za dom: velike in male go-

spodinjske aparate, kuhinje in preostalo 

pohištvo, kopalniško opremo, zabavno 

elektroniko ter hladilno  in ogrevalno 

tehniko. Načrtujemo odprtje še dveh 

ali treh razstavno-prodajnih salonov v 

večjih mestih.  

Red dot za kuhališče znamke Atag 

Gorenje  je za plinsko kuhališče dizajnske li-

nije aparatov Magna blagovne znamke višjega cenovnega 

razreda Atag prejelo nagrado red dot, ki sodi med najpo-

membnejše svetovne nagrade na področju oblikovanja. Po 

mnenju neodvisne komisije, ki  jo sestavljajo mednarodno 

uveljavljeni strokovnjaki s področja oblikovanja, je nagrajeno 

kuhališče izjemen primer vrhunske kakovosti in inovativnega 

dizajna. Posebno priznanje kot omembe vredna izdelka sta 

prejela še dva izdelka blagovne znamke Atag, s katero je Go-

renje prisotno v državah Beneluksa, v Skandinaviji, Nemčiji 

in Franciji: indukcijsko kuhališče z drsnim upravljanjem Iris 

Slide Control® iz linije Magna ter plinsko kuhališče z gorilni-

kom za vok in z upravljalnim sistemom Easy Flame Control 

iz linije Matrix. 

19

ŠTEVILKA 3 JULIJ 2010

Page 20: REVIJA ZA DELNIČARJE GORENJA ŠTEVILKA 3, JULIJ 2010 · FOTOGRAFIJE: Peter Marinšek, Sebastjan Kurmanšek, AV Studio, Luka Kaše, Olimpijski komite Slovenije, Sun Hung Kai

OPREMILI BOMO 

LUKSUZNA STANOVANJA V HONG KONGU

Novi trgi

Gorenje sodeluje pri gradnji elitne stanovanjske stolpnice kot ekskluzivni dobavitelj gospodinjskih aparatov.

goreNje

20

Page 21: REVIJA ZA DELNIČARJE GORENJA ŠTEVILKA 3, JULIJ 2010 · FOTOGRAFIJE: Peter Marinšek, Sebastjan Kurmanšek, AV Studio, Luka Kaše, Olimpijski komite Slovenije, Sun Hung Kai

Novi trgi

Sedem milijonska poslovna metropola Hong Kong s prepoznavno panoramo, sestavljeno iz številnih nebo-tičnikov, bo v bližnji prihodnosti bogatejša še za eno stolpnico privlačnega modernega videza, poimenovano Lime Stardom. Nova hongkonška stanovanjska rezidenca bo stanovalcem nu-dila vso ugodje razkošnega bivanja tudi s pomočjo gospodinj-skih aparatov Gorenje.

Z aparati najvišjega cenovnega razreda bomo opremili vseh 377 

stanovanjskih enot elitne rezidence Lime Stardom, vključno z 19 naj-

bolj luksuznimi stanovanji, v katerih bodo stanovalci lahko uživali v 

brezčasni lepoti linije kuhinjskih aparatov Gorenje Pininfarina. Sistem 

naprednega upravljanja aparatov s pomočjo ekrana na dotik, energij-

ska varčnost aparatov in eleganten videz bodo izpolnili pričakovanja 

tudi najzahtevnejših stanovalcev rezidence, ki si bodo privoščili eno 

izmed stanovanj na vrhu stolpnice (»penthouse«).

Stanovanja »penthouse« bodo imela tri do štiri spalnice in se 

bodo raztezala na površini od 121 do 158 m2, njihova prostornost pa 

bo dodatno poudarjena z visokimi, več kot tri metrskimi zidovi. Po 

notranjih stopnicah, ki bodo integrirane v vsako stanovanje, bodo 

stanovalci imeli dostop do teras in bazenov na strehi, od koder se jim 

bo razprostrl dih jemajoč razgled na urbano območje West Kowloon. 

Investitor 165 metrov visoke rezidence Lime Stardom s 37 nadstropji, 

športnimi kapacitetami, parkom, kavarno in klubom za popoldan-

sko in nočno druženje, ki bo stanovalcem na višini 140 metrov nudil 

360-stopinjski pogled na mesto, je ena izmed največjih nepremič-

ninskih družb v Hong Kongu Sun Hung Kai Properties, ki je speciali-

zirana za gradnjo prvorazrednih stanovanjskih in poslovnih objektov. 

Gradnjo rezidence so v družbi napovedali na začetku letošnjega 

leta, konec naslednjega leta pa je načrtovana vselitev stanovalcev.

Tam Sik Cham, vodja prodaje in marketinga pri Sun Hung Kai 

Real Estate Agency: »Lime Stardom je vzbudila veliko zanimanja na 

trgu, povpraševanje pa je predvsem po stanovanjih na vrhu stolpnice. 

Tloris stanovanj in ujemajoči se dodatki so oblikovani tako, da ustre-

zajo prefinjenemu slogu rezidence. Moderen videz stanovanj bomo 

poudarili s kolekcijo aparatov Gorenje Pininfarina, ki ustreza podobi 

moderne elitne rezidence, kot je Lime Stardom.«

Brane Apat, član uprave Gorenja, odgovoren za divizijo go-

spodinjskih aparatov: »Gorenje je na evropskih trgih že uvelja-

vljena blagovna znamka, zadnjih nekaj let pa krepimo prisotnost 

tudi na Daljnem vzhodu. Sodelovanje s Sun Hung Kai Properties 

predstavlja novo poglavje v Gorenjevem poslovanju na teh hitro 

rastočih trgih.«

Najbolj luksuzna stanovanja bodo opremljena s kolekcijo aparatov  Gorenje Pininfarina.

21

ŠTEVILKA 3 JULIJ 2010

Vstopamo na brazilski trg V času od 25. maja do 13. julija smo se s kolekcijo aparatov Gore-

nje Pininfarina udeležili enega izmed najpomembnejših dogodkov s področja 

arhitekture in notranje opreme v Severni in Južni Ameriki, dogodka Casa Cor, 

ki je potekal v 11-milijonski metropoli São Paulo ter se tako prvič predstavili 

širšemu brazilskemu občinstvu. Casa Cor, kar v slovenščini pomeni Hiša barv, 

je priljubljen predvsem med arhitekti, proizvajalci izdelkov za dom, opremlje-

valci notranjih prostorov in med pripadniki najbo-

gatejšega sloja prebivalcev. Letos je na 56.000 m2 

razstavnih površin gostil več kot 160 razstavljav-

cev. Aparati Gorenje Pininfarina in vitrina za vino 

Monarch so bili del 100m2 velikega ambienta, ki ga 

je znana brazilska opremljevalka notranjih prosto-

rov Angela Tasca opremila v stilu prostornih sta-

novanjskih studiov. 

Brazilija  je z več kot  190 milijoni 

prebivalcev izredno perspektiven trg za ponu-

dnike gospodinjskih aparatov. Medtem ko je večina 

evropskih držav v lanskem kriznem letu zabeležila 

znaten padec prodaje gospodinjskih aparatov, je 

trg bele tehnike v Braziliji zrastel kar za 35 od-

stotkov. Prebivalcem Brazilije bomo prek kuhinj-

skih studiev, namenjenih zahtevnejšim kupcem, 

ponudili aparate višjega cenovnega razreda in di-

zajnske linije. 

Page 22: REVIJA ZA DELNIČARJE GORENJA ŠTEVILKA 3, JULIJ 2010 · FOTOGRAFIJE: Peter Marinšek, Sebastjan Kurmanšek, AV Studio, Luka Kaše, Olimpijski komite Slovenije, Sun Hung Kai

22

goreNje

Vrhunski športni rezultati so vedno kombinacija talenta in truda posa-meznika ter ustrezne in pravočasne pod-pore sponzorjev. Športna pot Petre Majdič je sinonim za izjemno predanost zastavlje-nemu cilju in neomajno vztrajnost tudi v težjih časih.

oseBNo

 V Gorenju se  lahko poistovetimo z 

zgodbo Petre Majdič, saj smo v 60 letih 

svojega delovanja s strateškim in inovativ-

nim razvojem postali največji proizvajalec 

izdelkov za dom v Jugovzhodni Evropi in 

eden od osmih največjih evropskih proi-

zvajalcev gospodinjskih aparatov. 

»Nisem vajena počivati na lovorikah 

in hočem še več, več, več in v naslednjem 

trenutku zopet isto,« je povedala na sreča-

nju za zaposlene v Gorenju ob zaključku 

prejšnje sezone. 

Petra Majdič je najuspešnejša sloven-

ska tekačica  in zimska športnica vseh 

časov. 20 zmag oziroma skupno 42 uvr-

stitev na zmagovalni oder v svetovnem 

pokalu jo uvršča na 7. mesto lestvice naj-

boljših svetovnih športnic v zgodovini 

te discipline. Leta 2007 je na svetovnem 

prvenstvu v Saporu osvojila srebrno me-

daljo, v sezonah 2007/08 in 2008/09 pa 

mali kristalni globus v skupnem seštevku 

tekaških šprintov. Domača in svetovna 

javnost ne bo nikoli pozabila njenega iz-

jemnega uspeha na 21. zimskih olimpijskih 

igrah v Vancouvru, ko je kljub hudemu 

padcu in poškodbi osvojila bronasto me-

daljo. Junaštvo njenega dosežka sta po-

trdila tudi predsednik Slovenije dr.Danilo 

Türk, ki ji podelil zlati red za zasluge Re-

publike Slovenije in jo imenoval za vzor 

velike športne osebnosti za mlade ge-

neracije, ter fundacija Terrya Foxa z naj-

višjim humanitarnim priznanjem države 

Kanade.

Petra Majdič je danes svetovna špor-

tna avtoriteta in vzor, ki poudarja, da se 

trud in vztrajanje pri ciljih vedno obrestu-

jeta, ne glede na to, kako težko dosegljivi 

se zdijo. To pot pa lahko bistveno olajša 

naša skupna in individualna pripravljenost, 

da prepoznamo te potenciale pravoča-

sno. »Ko uspeš, ne potrebuješ veliko dru-

gih - kar naenkrat se ti vsi ponujajo in te 

trepljajo po rami. A potrebuješ jih takrat, 

ko se še pravzaprav sploh nisi dokazal. 

In odkar jaz pomnim, je bilo Gorenje moj 

generalni sponzor. To je tisto, kar me zelo 

navezuje na Gorenje. Emocije spoštova-

nja. Gorenje zelo cenim tudi zato, ker naju 

druži delovanje na področjih, kjer je izre-

dna konkurenca in kjer je težko uspeti,« 

je povedala Petra v intervjuju za Gorenje.

V SVETOVNEM VRHU TEKA NA SMUČEH

V Gorenju podpiramo in cenimo njen trud in vizionarsko športno voljo, ki sta ji omogočila preboj z 69. mesta v skupnem seštevku sezone 1999/2000 na sam svetovni vrh te športne discipline.

Foto

grafi

ja: O

limpi

jski

 kom

ite S

love

nije

Page 23: REVIJA ZA DELNIČARJE GORENJA ŠTEVILKA 3, JULIJ 2010 · FOTOGRAFIJE: Peter Marinšek, Sebastjan Kurmanšek, AV Studio, Luka Kaše, Olimpijski komite Slovenije, Sun Hung Kai

Že desetletje priljubljeni Gorenjev hladilnik za-obljenih oblik v stilu 60-tih in 70-tih let se s prenovljeno po-dobo in z novimi barvami predstavlja v treh različnih slogih za vsak okus: Chic, Vintage in Funky.

Novo kolekcijo smo v Gorenju oblikovali ob okrogli obletnici 

hladilno-zamrzovalnega aparata, ki je bil kot Old Timer prvič 

lansiran na trge leta 1999 in se je izkazal za pravo prodajno 

uspešnico. Pred nekaj leti smo dizajn hladilnika osvežili z novim 

ročajem, ker pa je med kupci še vedno izjemno priljubljen, smo 

se odločili razširiti tudi barvno paleto in s tem ustreči vsem ti-

stim, ki so doslej zaman iskali hladilnik v svoji najljubši barvi.

Gorenje Retro Chic kolekcija bo navdušila predvsem tiste, 

ki prisegajo na klasiko; aparati iz kolekcije Gorenje Retro Vin-

tage bodo s svojimi umirjenimi barvnimi niansami pritegnili 

nostalgike in večne romantike, za ljubitelje svobode in rado-

vedne popotnike pa so kot nalašč žive barve aparatov iz ko-

lekcije Gorenje Retro Funky.

Hladilno-zamrzovalni aparati retro pa niso le privlačni 

za oko. V njihovi notranjosti se namreč skriva vrhunska teh-

nologija, ki uporabniku omogoča prijazne rešitve in varčno 

delovanje. Enovratni hladilniki in dvovratni kombinirani hla-

dilno-zamrzovalnih aparati z zamrzovalnim delom spodaj 

sodijo v varčni energijski razred A+, dvovratni modeli z za-

mrzovalnikom zgoraj pa v najvišji energijski razred A++. Vsi 

modeli imajo poleg odlične toplotne izolacije izboljšano te-

snjenje vrat in vgrajene najsodobnejše komponente hladil-

nega sistema.

Energijsko učinkovitost hladilno-zamrzovalnih aparatov 

Gorenje Retro so prepoznali tudi bralci avstrijskega dnev-

nika Österreicher in strokovne revije Elektro & Wirtschaft, 

ki so črn hladilnik izbrali za energijsko najbolj varčen velik 

gospodinjski aparat in mu podelili nagrado Grüner Stecker 

(»Zeleni vtič«).

GORENJE RETRO KOLEKCIJA V NOVIH BARVAH 

23

NAGRADNA IGRA Bralci katerega dnevnika so črn hladilno-zamrzovalni aparat iz kolekcije Gorenje Retro izbrali za energijsko najbolj varčen veliki gospodinjski aparat?

A. NAŠ ČAS      B. PRIMORSKE NOVICE           C. ÖSTERREICHER 

  Ime in priimek:

  Ulica in hišna številka:

  Poštna številka in mesto:

Izpolnjen kupon s pravilnim odgovorom pošljite do 26. avgusta 2010 na naslov:  

Gorenje, d.d., Odnosi z javnostmi | Partizanska 12 | 3503 Velenje. 

27. avgusta bomo v prostorih Gorenja izžrebali 100 dobitnikov Gorenjevih jubilejnih majic. Nagrajenci bodo objavljeni na 

spletni strani www.gorenjegroup.com. Nagrade bodo poslane po pošti.

Page 24: REVIJA ZA DELNIČARJE GORENJA ŠTEVILKA 3, JULIJ 2010 · FOTOGRAFIJE: Peter Marinšek, Sebastjan Kurmanšek, AV Studio, Luka Kaše, Olimpijski komite Slovenije, Sun Hung Kai

MANJ ODLOČANJA, VEČ ŽIVLJENJA! Pridružite se trendu . Spoštujte svoj čas. Prihranite pri odločanju, upravljanju, energiji in denarju. Zaživite preprosteje. Izberite aparate, ki delujejo z enim samim logičnim gumbom, prepričajo s pametno obliko, spoštujejo vaš denar z varčnim delovanjem in z dostopno ceno. Izberite .

www.gorenje.com

Gorenje oglas Simplicity Delnicar A4 - junij 2010.indd 1 14.6.2010 15:06:20