RINKOVA UČNA POT - Pedagoška fakulteta: Pedagoška fakulteta · 2018-01-05 · kamnine, tla, rudnine), spoznajo vlogo gospodarskih in drugih dejavnosti v domači pokrajini,

POT PO LOGARSKI DOLINI

RINKOVA UČNA POT Navodila vodnikom

»Projekt delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, 1. razvojne prioritete » Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti« ter prednostne usmeritve 1.3: »Štipendijske sheme«, v okviru potrjene operacije » Po kreativni poti do praktičnega znanja«.

Avtorice:

Ema Erzar, Maja Lah, Irma Mavrič, Ines Medved, Saša Mezek, Neža Sedej, Ana Simončič,

Mojca Škofic, Urša Založnik

Delovni mentor pri podjetju Logarska dolina, d. o. o.: Dušan Prašnikar

Pedagoški mentor na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani: Gregor Torkar

Slikovno gradivo so prispevale avtorice in mentorja.

Rinkova učna pot je nastala v okviru projekta »Naravi naproti: razvoj interaktivnih didaktičnih

gradiv za spodbujanje trajnosti« v sodelovanju Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in

Logarske doline, d. o. o..

Ljubljana, 2014

Kazalo

I. NAMEN UČNE POTI ......................................................................................................................... 4

II. NAČRT POTI ..................................................................................................................................... 6

III. VPETOST RINKOVE UČNE POTI V OSNOVNOŠOLSKE UČNE NAČRTE ........................................... 7

IV. UČNA PRIPRAVA ZA RINKOVO UČNO POT ................................................................................ 27

1. VHOD ............................................................................................................................................. 27

2. IZVIR ČRNE ..................................................................................................................................... 30

3. HUDOURNIŠKI VRŠAJ, STARA BUKEV, ZEMLJEVID OKOLIŠKIH VRHOV .......................................... 33

4. OLCARSKA BAJTA ........................................................................................................................... 37

5. PTICE .............................................................................................................................................. 43

6. ZAKLJUČEK ..................................................................................................................................... 45

V. PRILOGE ......................................................................................................................................... 46

PRILOGA 1: Najdi kaj je živo, neživo in kaj je bilo nekoč živo. ............................................................... 46

PRILOGA 2: Fotografirajmo naravo ....................................................................................................... 47

PRILOGA: Določevalni ključ za določanje lesnih vrst po lubju ............................................................... 48

PRILOGA 4: Drevo, koliko si bilo staro ................................................................................................... 49

PRILOGA 5: Vrane in sove ...................................................................................................................... 51

PRILOGA 6: Kartončki ............................................................................................................................ 52

VI. UPORABLJENA LITERATURA ...................................................................................................... 53

4

I. NAMEN UČNE POTI

V Krajinskem parku Logarska dolina poteka naravoslovno-etnografska tematska pot. Pot

povezuje najzanimivejše točke krajinskega parka Logarska dolina. Glavni poudarek poti je na

spoznavanju naravnih in kulturnih značilnosti Logarske doline, življenja domačinov v tesni

povezanosti z naravnimi danostmi doline in splošnemu doživetju ohranjene gorske narave.

Pot poteka od začetnega dela doline do slapa Rinka v skupni dolžini 6 km. Na poti je

postavljenih 9 tabel, ki s kratkim besedilom v slovenskem in angleškem jeziku podajo

informacijo o določenih značilnostih. Pot je zelo pomembna tudi z vidika upravljanja z

obiskom. Park obiskovalce nagovarja, da doživijo Logarsko dolino peš in s kolesi. Pot

obiskujejo tako individualni obiskovalci kot skupine, ki so večinoma vodene s strani lokalnih

turističnih vodičev. V okviru projekta smo spodnji del naravoslovno-etnografske poti

nadgradi s pedagoško-didaktičnimi vsebinami, ki bodo predvsem v pomoč lokalnim vodičem

pri vodenju šolskih skupin. Pot smo poimenovali Rinkova učna pot.

Predstavljena pot vas najprej popelje skozi nežive dejavnike, ki so oblikovali Logarsko dolino

in s tem vplivali na razvoj favne in flore območja. Poleg pridobivanja novih znanj se na poti

lahko naužijemo lepot neokrnjene narave, ki jo domačini s svojim trajnostnim načinom

gospodarjenja še vedno ohranjajo. Zaradi tega je območje še bolj privlačno za turiste. Tako

se na poti seznanimo tudi z olcarsko zgodovino, ki nam približa življenje in delo domačinov.

Pot je zasnovana na dinamičen, interaktiven način, saj udeleženci nova znanja pridobivajo

tudi preko številnih zanimivih aktivnosti. Namenjena je predvsem učencem, dijakom in

študentom, zanimiva pa je lahko tudi za družine in starejše obiskovalce.

Pot ni zgolj izobraževalne narave, ampak spodbuja razvoj estetskih, moralnih, ekoloških in

hedonističnih vrednot.

5

Navodila za učitelje so razdeljena na več poglavij:

Na začetku je priložena karta poti z vsemi potrebnimi označbami za lažjo orientacijo in

občutek o umeščenosti poti v prostor.

V drugem poglavju so iz šolskih učnih načrtov izbrani cilji, ki jih vodiči lahko dosežejo na

poti. Priporočamo, da se pot prilagaja za vsako skupino posebej. V nižjih razredih se

učencem pokaže in razloži mnogo manj kot učencem v višjih razredih. Priporočamo tudi,

da glede na učne cilje vodič sam preceni, katere podatke in katere znamenitosti parka bo

na poti izpostavil.

Rinkova učno-sprehajalna pot je sestavljena iz šestih točk, ki so z vidika didaktične

strukture in kratkih teoretičnih osnov opisane v tretjem poglavju. Te točke so

poimenovane:

1. VHOD

2. IZVIR ČRNE

3. HUDOURNIŠKI VRŠAJ, STARA BUKEV, ZEMLJEVID GORA

4. OLCARSKA HIŠA

5. PTICE

6. ZAKLJUČEK

Na koncu so dodane priloge, ki obsegajo natančnejše opise aktivnosti za učence ter nabor

uporabljene literature za teoretična izhodišča o krajinskem parku Logarska dolina.

6

II. NAČRT POTI

Slika 1: Načrt učne poti

7

III. VPETOST RINKOVE UČNE POTI V OSNOVNOŠOLSKE UČNE NAČRTE

1. VHOD

Predmet: Spoznavanje okolja; Razred: 1. in 2. razred

Tematski sklop: OKOLJSKA VZGOJA

Učenci:

znajo opisati, kako sami in drugi vplivajo na naravo,

znajo pojasniti, kako sami dejavno prispevajo k varovanju in ohranjanju naravnega

okolja ter k urejanju okolja, v katerem živijo.

Predmet: Spoznavanje okolja; Razred: 3. razred

Tematski sklop: PROSTOR

Učenci:

širijo spoznanja o drugačnih pokrajinah,

znajo uporabiti različne vrste skic in zemljevidov.


Učenci:

znajo utemeljiti, kako ljudje vplivajo na naravo,

znajo opisati ustrezna ravnanja z odpadki, za varovanje in vzdrževanje okolja,

spoznajo, kako potrošništvo vpliva na okolje,

poznajo glavne onesnaževalce in posledice onesnaženja vode, zraka in tal.

Predmet: Družba; Razred: 4. razred

Vsebinska sklopa: LJUDJE V PROSTORU in LJUDJE V ČASU

DOMAČI KRAJ

Učenci:

poznajo naravne osnove za nastanek in razvoj domačega kraja za življenje ljudi,

spoznajo gospodarske in druge dejavnosti, različne poklice,

vrednotijo urejenost domačega kraja z vidika različnih potreb ljudi, varovanja okolja

ter naravne in kulturne dediščine.

DOMAČA POKRAJINA

Učenci:

spoznajo naravne značilnosti domače pokrajine (relief, vode, prst, podnebje,

kamnine, tla, rudnine),

spoznajo vlogo gospodarskih in drugih dejavnosti v domači pokrajini,

vrednotijo vplive človeka na spreminjanje narave.

8

SLEDOVI PRETEKLOSTI

Učenci:

spoznajo preteklost domačega kraja/domače pokrajine skozi življenje ljudi in jo

primerjajo z današnjim življenjem,

spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/ domače pokrajine in

razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo,

presojajo o načinih varovanja in ohranjanja naravnega in kulturnega okolja.



SLOVENIJA – LEGA IN ZNAČILNOSTI

Učenci:

spoznajo značilnosti trajnostnega razvoja,

spoznajo nekatere pokrajinske značilnosti naravnih enot Slovenije na terenu.

ZGODOVINSKI RAZVOJ

Učenci:

pojasnijo vzroke in posledice gospodarskih in drugih sprememb skozi preteklost.

Predmet: Naravoslovje in tehnika; Razred: 5. razred

Področje/tema: ŽIVA BITJA

PREHRANJEVALNE VERIGE IN SPLETI

Učenci znajo:

napovedati posledice človekovega nenehnega posega v naravno okolje in

vrednotiti učinke.

Predmet: Naravoslovje; Razred: 6. razred

Vsebinski sklop: ŽIVA NARAVA

NEŽIVI DEJAVNIKI OKOLJA

Učenci:

spoznajo, kako se je zaradi vpliva neživih dejavnikov spreminjala narava skozi dolga

časovna obdobja (na primer oblikovanje zemeljskega površja).

Vsebinski sklop: VPLIVI ČLOVEKA NA OKOLJE

POMEN UČINKOVITEGA IZKORIŠČANJA NARAVNIH VIROV SUROVIN IN ENERGIJE

Učenci:

spoznajo, kako lahko sami z ustreznim ravnanjem prispevajo k varovanju okolja, in se

ob tem zavedo pomembnega vpliva vsakega posameznika na okolje.

9



ČLOVEK SPREMINJA EKOSISTEME

Učenci:

razumejo, da biotsko pestrost ohranjamo z neposrednim varovanjem vse narave in

biosfere nasploh, s sonaravno rabo krajine in trajnostnim razvojem, še posebej

zavarovanih območij.

Predmet: Geografija; Razred: 6. razred

Vsebina: Uporabimo znanje: šolska ekskurzija

Učenci:

obiščejo vsaj eno naravnogeografsko enoto Slovenije (interdisciplinarna ekskurzija),

spoznajo lepote in geografsko pestrost Slovenije v okviru ekskurzije in terenskega

dela,

pridobivajo prostorske predstave o domačem kraju, pokrajini in državi,

spoznavajo vrednote in enkratnost slovenske pokrajine, razvijajo ljubezen in

spoštovanje do slovenske naravne in kulturne dediščine in pripadnost slovenski

državi.


Vsebina: Turizem – pomembna gospodarska panoga, ki prinaša tudi težave

Učenci:

ob izbranih primerih opišejo značilnosti gospodarstva s poudarkom na turizmu.


Vsebina: Naravnogeografske enote Slovenije (najprej obravnava tisto, v kateri je šola)

Učenci:

razložijo glavne faze nastanka današnjega reliefa Slovenije in dejavnike, ki so ga

oblikovali.

Vsebina: Alpske pokrajine; Visokogorja in alpske kraške planote; Alpske doline in kotline

Učenci:

ob izbranem primeru razložijo medsebojni vpliv reliefa, podnebja, rastlinstva in

vodovja na gospodarstvo in življenje ljudi alpskih pokrajin.

Predmet: Biologija; Razred: 9. Razred

Vsebina: Vpliv človeka na naravo in okolje

Učenci:


biosfere nasploh, s sonaravno rabo krajine in trajnostnim razvojem, izjemoma še

posebej na zavarovanih območjih; spoznajo namen (slovenske in mednarodne)

področne zakonodaje.

10

2. IZVIR ČRNE, RASTJE OB POTI


Tematski sklop: SNOVI

Učenci:

vedo, da obstajajo trde snovi in tekočine.



DOMAČA POKRAJINA

Učenci:


kamnine, tla, rudnine).


Področje/tema: SNOVI

RAZVRŠČANJE SNOVI IN LASTNOSTI SNOVI

Učenci znajo:

razvrstiti, uvrstiti in urediti snovi po njihovih lastnostih (gnetljivost, stisljivost, trdota,

gostota),

pojasniti povezanost lastnosti snovi z njihovo uporabo,

ugotoviti bistvene značilnosti prepustnih in neprepustnih snovi za vodo in zrak.


RAZVRŠČANJE ŽIVIH BITIJ

Učenci znajo:

prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju,

prepoznati najpogostejše drevesne in grmovne vrste, ki rastejo v ožjem okolju (po

listih, cvetovih in plodovih).



SNOVI V NARAVI

a) Voda

Učenci znajo:

opisati agregatna stanja vode in pojasniti njihove lastnosti,

razložiti procese, ki potekajo pri kroženju vode v naravi,

pojasniti razliko med površinskimi vodami in podtalnico,

utemeljiti pomen varovanja vode.

b) Prst

Učenci znajo:

11

opredeliti prst kot vrhnjo plast tal, ki je sestavljena iz preperelih kamnin in razkrojenih

rastlinskih in živalskih ostankov,

pojasniti in prikazati različne lastnosti prsti (barva, zrnatost, zračnost, prepustnost),

ugotoviti različne vrste prsti glede na okolje.

Področje/tema: POJAVI

TEKOČINE TEČEJO

VPLIVI SONCA NA VREME

razložiti, da tok ene snovi, lahko prenaša s seboj tok druge snovi (v kalnem potoku

vodni tok nosi s seboj tok prsti).


ŽIVA BITJA IZMENJUJEJO SNOVI Z OKOLICO IN JIH SPREMINJAJO

Učenci znajo:

utemeljiti medsebojno odvisnost živih bitij v naravi.


Učenci znajo:

razložiti, zakaj je manjša pestrost življenja na obdelovalnih površinah kot v prosti

naravi.


Vsebinski sklop: SNOVI

LASTNOSTI SNOVI IN NJIHOVA UPORABA

Učenci:

spoznajo lastnosti snovi (npr.: električna prevodnost; toplotna prevodnost; magnetne

lastnosti; gostota; kaj se dogaja s snovmi, ko jih damo v vodo).

KAMNINE IN PRST

Učenci:

spoznajo lastnosti prsti in sestavine v prsti, ki so ključne za rast in razvoj rastlin.



Učenci:



POMEN RASTLIN V EKOSISTEMU IN POMEN ZA ČLOVEKA

Učenci:

znajo opredeliti dejavnike nežive in žive narave.

12



PRIMERJAVA ZGRADBE IN DELOVANJA RAZLIČNIH EKOSISTEMOV

Učenci:

primerjajo zgradbo in delovanje nekaterih naravnih ekosistemov (na primer gozd,

naravni travnik, morje, celinske vode, mokrišče, jamski ekosistemi).


Vsebina: Alpe

Učenec:

opiše preoblikovanje Alp s poudarkom na delovanju ledenikov in njihove učinke na

preoblikovanje rečnih dolin.


Vsebina: Naravnogeografske enote Slovenije (najprej obravnava tisto, v kateri je šola)

Učenec:

razloži glavne faze nastanka današnjega reliefa Slovenije in dejavnike, ki so ga

oblikovali.

MED TOČKO 2 IN 3


Tematski sklop: SNOVI

Učenci:

spoznajo, kaj vpliva na spreminjanje lastnosti snovi (zrak, sončna svetloba, voda).



DOMAČA POKRAJINA

Učenci:


kamnine, tla, rudnine),





Učenci znajo:


razložiti zunanjo zgradbo rastlin,

13



RAST IN RAZVOJ

Učenci znajo:

razložiti, da se živa bitja spreminjajo zaradi rasti in razvoja,

utemeljiti, da so lastnosti živih bitij odvisne od dednosti in okolja.



SNOVI V NARAVI

b) Prst

Učenci znajo:

opredeliti prst kot vrhnjo plast tal, ki je sestavljena iz preperelih kamnin in razkrojenih

rastlinskih in živalskih ostankov,

dokazati pomen sestave prsti za rast in razvoj rastlin.



Učenci znajo:

napovedati posledice človekovega nenehnega posega v naravno okolje in vrednotiti

učinke.



RAZVRŠČANJE RASTLIN

Učenci:

spoznajo podobnosti in razlike med algami, mahovi, praprotnicami in semenkami

(golosemenke, kritosemenke, enokaličnice, dvokaličnice).


Učenci:

spoznajo nežive dejavnike okolja: zemeljska privlačnost, svetloba, temperatura,

zračni tlak, veter, vlažnost, zraka, padavine, gostota snovi,

spoznajo, da neživi dejavniki okolja določajo bivalne razmere za živa bitja in vplivajo

na njihov način življenja (na primer na vlažnih rastiščih uspevajo drugačne rastline kot

v suhih).

PRILAGODITVE RASTLIN NA OKOLJE

Učenci:

razumejo raznolikost zgradbe rastlin glede prilagoditve na okolje (npr.: primerjava

rastlin v sušnem, zmerno vlažnem in vodnem okolju).

14



Učenci:

spoznajo problematiko omejenosti in prekomernega izkoriščanja naravnih virov vode,

surovin in goriv ter se zavedajo nujnosti gospodarnega ravnanja z njimi.



ZGRADBA IN DELOVANJE EKOSISTEMOV

Učenci:

spoznajo prilagoditve značilnih predstavnikov živali in rastlin v gozdu na žive in nežive

dejavnike okolja (na primer plen – plenilec, obramba rastlin pred rastlinojedci,

sezonsko spreminjanje osvetljenosti – spomladanska podrast v listnatem gozdu,

prilagoditve na življenje v tleh) in nekatere medvrstne odnose


Učenci:

primerjajo zgradbo in delovanje nekaterih naravnih ekosistemov (na primer gozd,

naravni travnik, morje, celinske vode, mokrišče, jamski ekosistemi),

spoznajo, da je biotska raznovrstnost rastlin v ekosistemu odvisna tudi od neživih

dejavnikov okolja, kot so količina svetlobe in vode, temperaturno območje in sestava

prsti.



Učenci:

spoznajo možne posledice odstranjevanja dreves iz gozda (npr. primerjava selektivne

sečnje in goloseka).

Predmet: Biologija; Razred: 9. razred

Vsebina: Biologija in družba

Učenci:

spoznajo, da je biološko znanje temelj za medicino, veterino, farmacijo,

biotehnologijo, kmetijstvo, gozdarstvo, živinorejo, živilsko industrijo itd.


Učenci:

razumejo vplive človeka na biotske sisteme (organizmi, ekosistemi, biosfera) in te

vplive raziščejo v lastnem okolju (urbanizacija, prekomerna raba naravnih virov,

degradacija in drobljenje ekosistemov, onesnaževanje okolja idr.).

15

3. HUDOURNIŠKI VRŠAJ, STARA BUKEV, ZEMLJEVID GORA


Tematski sklop: ŽIVA BITJA

Učenci:

prepoznajo, poimenujejo in primerjajo različna živa bitja in okolja,

vedo, da je življenje živih bitij odvisno od drugih bitij in od nežive narave.


Tematski sklop: ŽIVA BITJA

Učenci:

vedo, da se živali prehranjujejo z rastlinami, drugimi živalmi ali obojim.


Tematski sklop: PROSTOR

Učenci:

širijo spoznanja o drugačnih pokrajinah,

znajo uporabiti različne vrste skic in zemljevidov.


Učenci:

znajo utemeljiti, kako ljudje vplivajo na naravo.



PROSTORSKA ORIENTACIJA IN KARTOGRAFIJA

Učenci:

se orientirajo na različnih skicah, kartah, zemljevidih (domači kraj/domača pokrajina);

znajo brati podatke (besedni, količinski, simbolični podatki).

DOMAČA POKRAJINA

Učenci:


kamnine, tla, rudnine).




Učenci:

poznajo in uporabljajo nekatere strategije terenskega dela (kartiranje, orientacija,

opazovanje, merjenje, anketiranje).

16

SLOVENIJA – LEGA IN ZNAČILNOSTI

Učenci:

spoznajo nekatere pokrajinske značilnosti naravnih enot Slovenije na terenu.




Učenci znajo:




RAST IN RAZVOJ

Učenci znajo:


utemeljiti, da so lastnosti živih bitij odvisne od dednosti in okolja,

ugotoviti, da so živa bitja prilagojena na okolje, v katerem živijo, in da se do določene

mere lahko prilagajo spremembam v okolju.


Področje/tema: POJAVI

TEKOČINE TEČEJO

VETER

Učenci znajo:

razložiti pomen vetra pri opraševanju rastlin in razširjanju semen (plodov).

VPLIVI SONCA NA VREME

Učenci znajo:

razložiti, da tok ene snovi, lahko prenaša s seboj tok druge snovi (v kalnem potoku

vodni tok nosi s seboj tok prsti).


ŽIVA BITJA IZMENJUJEJO SNOVI Z OKOLICO IN JIH SPREMINJAJO

Učenci znajo:

razložiti in dokazati, da se voda nenehno izmenjuje med živimi bitji in okoljem,

utemeljiti medsebojno odvisnost živih bitij v naravi.


Učenci znajo:


učinke.

17



KAMNINE IN PRST

Učenci:

spoznajo lastnosti prsti in sestavine v prsti, ki so ključne za rast in razvoj rastlin.


RAZMNOŽEVANJE, RAST IN RAZVOJ RASTLIN

Učenci:

spoznajo, da se rastlina razvije iz semena,

ugotavljajo kaljivost različnih semen v različnih razmerah,

spoznajo, da rastline vse življenje spreminjajo svojo obliko (na primer dodajanje

novih poganjkov, korenin),

razumejo pomen razmnoževanja za nadaljevanje vrste,

razumejo povezavo med zgradbo semen in plodov ter načini in pomenom razširjanja,

povežejo problem prenosa peloda in razširjanja semen s pritrjenim načinom življenja

rastlin.


Učenci:




Učenci:

spoznajo nežive dejavnike okolja: zemeljska privlačnost, svetloba, temperatura,

zračni tlak, veter, vlažnost, zraka, padavine, gostota snovi,

spoznajo, da neživi dejavniki okolja določajo bivalne razmere za živa bitja in vplivajo

na njihov način življenja (na primer na vlažnih rastiščih uspevajo drugačne rastline kot

v suhih),




Učenci:

razumejo raznolikost zgradbe rastlin glede prilagoditve na okolje (npr.: primerjava

rastlin v sušnem, zmerno vlažnem in vodnem okolju),

razumejo, da pri nekaterih rastlinah opraševanje oz. raznašanje semen opravljajo

živali in poznajo s tem povezane načine za privabljanje živali,

spoznajo, da nekatere rastline živijo v sožitju z glivami ali bakterijami.


Učenci:

spoznajo, da vse populacije, ki živijo skupaj in neživi dejavniki okolja, v katerem živijo,

sestavljajo ekosistem,

18

razložijo na primeru gozda vlogo rastlin v ekosistemu in nekatere medvrstne odnose

(sožitje, zajedavstvo),

razumejo pomen rastlin za nastajanje prsti in preprečevanje erozije.



ZGRADBA IN DELOVANJE BAKTERIJ IN GLIV

Učenci:

spoznajo pomen sožitja med nekaterimi rastlinami in glivami.

ZGRADBA IN DELOVANJE EKOSISTEMOV

Učenci:

spoznajo prilagoditve značilnih predstavnikov živali in rastlin v gozdu na žive in nežive

dejavnike okolja (na primer plen – plenilec, obramba rastlin pred rastlinojedci,

sezonsko spreminjanje osvetljenosti – spomladanska podrast v listnatem gozdu,

prilagoditve na življenje v tleh) in nekatere medvrstne odnose.


Učenci:

spoznajo, da je biotska raznovrstnost rastlin v ekosistemu odvisna tudi od neživih

dejavnikov okolja, kot so količina svetlobe in vode, temperaturno območje in sestava

prsti,

razumejo, da biotska raznovrstnost rastlin kot proizvajalcev vpliva na biotsko

raznovrstnost in število organizmov, ki lahko živijo v ekosistemu; število

rastlinojedcev v ekosistemu je neposredno odvisno od količine užitnih rastlin, število

plenilcev je odvisno od števila organizmov, ki so hrana plenilcev.



Učenci:

spoznajo pomen biotske pestrosti za stabilnost ekosistema.


Vsebina: Alpe

Učenec:

sklepa o možnostih za življenje in gospodarjenje s poudarkom na turizmu, pašništvo,

utemelji, zakaj se podnebje in rastlinstvo spreminjata z nadmorsko višino.


Vsebina: Biotska pestrost

Učenci:

razumejo, da se biotska pestrost kaže na različnih ravneh (znotraj vrstna genetska

pestrost, pestrost vrst v življenjskih združbah, pestrost ekosistemov).

19

Vsebina: Biomi in biosfera

Učenci:

spoznajo, da se ekosistemi spreminjajo in razvijajo (npr. primer sukcesije).

4. OLCARSKA HIŠA


Tematski sklop: ČAS

Učenci:

znajo razlikovati preteklost in sedanjost v svojem življenju in vedo, da je bilo življenje

ljudi v preteklosti drugačno,

spoznajo vidike življenja ljudi v preteklosti in danes (bivališča, prehrana, obleka, delo,

prevoz).



Učenci:

znajo razlikovati preteklost in sedanjost v svojem življenju in vedo, da je bilo življenje

ljudi v preteklosti drugačno,

spoznajo vidike življenja ljudi v preteklosti in danes (bivališča, prehrana, obleka, delo,

prevoz).



DOMAČI KRAJ

Učenci:

poznajo naravne osnove za nastanek in razvoj domačega kraja za življenje ljudi,

spoznajo gospodarske in druge dejavnosti, različne poklice,

vrednotijo urejenost domačega kraja z vidika različnih potreb ljudi, varovanja okolja

ter naravne in kulturne dediščine.

DOMAČA POKRAJINA

Učenci:

spoznajo vlogo gospodarskih in drugih dejavnosti v domači pokrajini,


SLEDOVI PRETEKLOSTI

Učenci:

spoznajo preteklost domačega kraja/domače pokrajine skozi življenje ljudi in jo

primerjajo z današnjim življenjem,

20

pojasnijo vzroke in posledice gospodarskih in drugih sprememb skozi preteklost na

enem od primerov (na primer promet, gospodarstvo, načini življenja, prenos

informacij idr.).




Učenci:

poznajo in uporabljajo nekatere strategije terenskega dela (kartiranje, orientacija,

opazovanje, merjenje, anketiranje).

ZGODOVINSKI RAZVOJ

Učenci:

pojasnijo vzroke in posledice gospodarskih in drugih sprememb skozi preteklost.




Učenci znajo:



listih, cvetovih in plodovih),

prepoznati les najpogostejših drevesnih vrst v ožjem okolju.

RAST IN RAZVOJ

Učenci znajo:


utemeljiti, da so lastnosti živih bitij odvisne od dednosti in okolja.




Učenci znajo:


učinke.

Predmet: Tehnika in tehnologija; Razred: 6. razred

Vsebina: NAČRTOVANJE IZDELKA IZ LESA

Učenci:

ugotovijo, predstavijo in utemeljijo razširjenost ter rabo lesa v vsakdanjem življenju

(Slovenija kot gozdnata dežela).

21

Vsebina: DOPOLNITEV ZNANJA O LESU, VPLIV GRADIVA NA KONSTRUKCIJO IZDELKA

Učenci:

prepoznajo najpogostejše (domače) vrste lesa, in jih ločijo po njihovih osnovnih

značilnostih in uporabi, opišejo proces pridobivanja in predelavo lesa v polizdelke,

z ekološkega in gospodarskega vidika razložijo pomen gozda za okolje in ljudi,

ugotovijo pomembnost izdelkov iz lesa,

poznajo pomen gozda.



LASTNOSTI SNOVI IN NJIHOVA UPORABA

Učenci:

razumejo povezanost lastnosti snovi z njihovo uporabo.

spoznajo naravne vire surovin in goriv (voda, zrak, fosilna goriva, kamnine, prst,

biomasa) in možnost njihove uporabe.


CELICA

Učenci:

spoznajo, da z uporabo lupe in mikroskopa lahko vidimo stvari, ki so s prosim očesom

nevidne.

RAZMNOŽEVANJE, RAST IN RAZVOJ RASTLIN

Učenci:

spoznajo, da rastline vse življenje spreminjajo svojo obliko (na primer dodajanje

novih poganjkov, korenin).


Učenci:

spoznajo in uporabijo osnovna merila za razvrščanje rastlin,

spoznajo, da vrste združujemo v širše skupine,

razvrstijo rastline v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo

določevalnih ključev,




Učenci:

spoznajo, kako neživi dejavniki vplivajo na način življenja človeka (na primer bivališča,

pridelava hrane).


Učenci:

spoznajo, da rastline ogrožajo bolezni (virusne, bakterijske in glivne),

spoznajo, da nekatere rastline živijo v sožitju z glivami ali bakterijami.

22


Učenci:

razložijo na primeru gozda vlogo rastlin v ekosistemu in nekatere medvrstne odnose

(sožitje, zajedavstvo),

spoznajo pomen rastlin in izdelkov iz rastlin za človeka – kot vir hrane, surovin in

tehnološke energije (goriva).



Učenci:

spoznajo problematiko omejenosti in prekomernega izkoriščanja naravnih virov vode,

surovin in goriv ter se zavedajo nujnosti gospodarnega ravnanja z njimi.



ZGRADBA IN DELOVANJE BAKTERIJ IN GLIV

Učenci:

spoznajo pomen sožitja med nekaterimi rastlinami in glivami.


Učenci:

razumejo, da biotska raznovrstnost rastlin kot proizvajalcev vpliva na biotsko

raznovrstnost in število organizmov, ki lahko živijo v ekosistemu; število

rastlinojedcev v ekosistemu je neposredno odvisno od količine užitnih rastlin, število

plenilcev je odvisno od števila organizmov, ki so hrana plenilcev.



Učenci:

spoznajo možne posledice odstranjevanja dreves iz gozda (npr. primerjava selektivne

sečnje in goloseka).


Vsebina: Gospodarstvo

Učenci:

naštejejo gospodarske dejavnosti in razložijo povezanost naravnih in družbenih

razmer za razvoj gospodarstva.

Predmet: Zgodovina; Razred: 6. razred

Izbirna tema: ČLOVEK RAZMIŠLJA, USTVARJA IN GRADI

Učenci:

primerjajo in pojasnijo podobnosti in razlike v bivališčih in naseljih nekoč in danes,

navedejo vrste gradbenega materiala ter sklepajo o namembnosti bivališč.

23

Izbirna tema: KULTURNA DEDIŠČINA

Učenci:

pojasnijo razliko med pojmoma kulturna in naravna dediščina,

opišejo primere naravne in kulturne dediščine,

navedejo primere domačih obrti in opišejo njihove izdelke.


Vsebina: Biologija kot veda

Učenci:

spoznajo metode raziskovanja v biologiji.

Vsebina: Raziskovanje in poskusi

Učenci:

znajo samostojno postaviti raziskovalna vprašanja in načrtovati preprosto raziskavo

(znajo izbrati in uporabiti ustrezna orodja in tehnologijo za izvajanje poskusov,

zbiranje podatkov in prikaz podatkov: npr. računalnik, osebni računalnik, tehtnico,

mikroskop, daljnogled),

znajo predstaviti povezavo med raziskovalnim vprašanjem, naravoslovnimi koncepti,

izvedenimi poskusi, zbranimi podatki in zaključki na podlagi znanstvenih dokazov,

znajo poročati o poteku in rezultatih raziskave v pisni in ustni obliki.


Vsebina: Biologija in družba

Učenci:

spoznajo, da je biološko znanje temelj za medicino, veterino,

farmacijo,biotehnologijo, kmetijstvo, gozdarstvo, živinorejo, živilsko industrijo itd.


Učenci:

razumejo vplive človeka na biotske sisteme (organizmi, ekosistemi, biosfera) in te

vplive raziščejo v lastnem okolju (urbanizacija, prekomerna raba naravnih

virov,degradacija in drobljenje ekosistemov, onesnaževanje okolja idr.)

5. PTICE



Učenci:

poznajo pomen dediščine.

24



SLEDOVI PRETEKLOSTI

Učenci:

spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/ domače pokrajine in

razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo.



Pomen rastlin v ekosistemu in pomen za človeka

Učenci:

spoznajo, da vse populacije, ki živijo skupaj in neživi dejavniki okolja, v katerem živijo,

sestavljajo ekosistem,

spoznajo pomen rastlin in izdelkov iz rastlin za človeka – kot vir hrane, surovin in

tehnološke energije (goriva).

Predmet: Tehnika in tehnologija; Razred: 6. razred

Vsebina: DOPOLNITEV ZNANJA O LESU, VPLIV GRADIVA NA KONSTRUKCIJO IZDELKA

Učenci:

prepoznajo najpogostejše (domače) vrste lesa, in jih ločijo po njihovih osnovnih

značilnostih in uporabi, opišejo proces pridobivanja in predelavo lesa v polizdelke,

z ekološkega in gospodarskega vidika razložijo pomen gozda za okolje in ljudi,

ugotovijo pomembnost izdelkov iz lesa,

poznajo pomen gozda.


Vsebinski sklop: ENERGIJA

Zvok

Učenci:

spoznajo, da ljudje in živali uporabljamo zvok za izmenjavo podatkov

(sporazumevanje).


Zgradba in delovanje ekosistemov

Učenci:

nadgradijo spoznanja o zgradbi in delovanju gozda kot ekosistema (na primer mešani,

listnati, iglasti gozd).


Človek spreminja ekosisteme

Učenci:

25

spoznajo pomen biotske pestrosti za stabilnost ekosistema,


biosfere nasploh, s sonaravno rabo krajine in trajnostnim razvojem, še posebej

zavarovanih območij.


Vsebina: Geografski prostor Slovenije kot omejitveni in spodbujevalni dejavnik razvoja

Slovenije

Učenci:

razumejo najpomembnejše naravno- in družbenogeografske pojave in procese ter

njihovo sovplivanje na prebivalstvo in gospodarstvo.

Vsebina: Gospodarstvo

Učenci:

vrednotijo naravno in kulturno dediščino Slovenije kot temelj za razvoj turizma.

Predmet: Zgodovina; Razred: 6. razred

Izbirna tema: KULTURNA DEDIŠČINA

Učenci:

pojasnijo razliko med pojmoma kulturna in naravna dediščina,

opišejo primere naravne in kulturne dediščine,

navedejo primere domačih obrti in opišejo njihove izdelke.



Učenci:

znajo samostojno postaviti raziskovalna vprašanja in načrtovati preprosto raziskavo

(znajo izbrati in uporabiti ustrezna orodja in tehnologijo za izvajanje poskusov,

zbiranje podatkov in prikaz podatkov: npr. računalnik, osebni računalnik, tehtnico,

mikroskop, daljnogled),

znajo predstaviti povezavo med raziskovalnim vprašanjem, naravoslovnimi koncepti,

izvedenimi poskusi, zbranimi podatki in zaključki na podlagi znanstvenih dokazov,

znajo poročati o poteku in rezultatih raziskave v pisni in ustni obliki.



Učenci:

samostojno postavljajo raziskovalna vprašanja in načrtujejo raziskav.

Vsebina: Biotska pestrost

Učenci:

razumejo razloge za veliko biotsko pestrost v Sloveniji in da moramo za ohranjanje

biotske pestrosti ohranjati tudi različne habitate.

26


Učenci:


biosfere nasploh, s sonaravno rabo krajine in trajnostnim razvojem, izjemoma še

posebej na zavarovanih območjih; spoznajo namen (slovenske in mednarodne)

področne zakonodaje,

razumejo načela trajnostnega razvoja in s svojim ravnanjem prispevajo k

trajnostnemu razvoju v lastnem okolju in se aktivno vključujejo v ozaveščanje o tej

problematiki,

spoznajo, da trajnostni razvoj zahteva vzpostavitev standardov za spremljanje

sprememb v tleh, vodah in ozračju ter ukrepov za preprečevanje škodljivih

sprememb.

27

IV. UČNA PRIPRAVA ZA RINKOVO UČNO POT

1. VHOD

Namen in cilji

Namen vstopne točke je predvsem pozdrav, prvi stik vodiča z udeleženci vodenja in

kratka opredelitev namena učne poti.

Vodič pozdravi udeležence vodenja, jim na kratko predstavi kje se nahajajo in na kratko

opiše Logarsko dolino ter širše območje.

Udeležencem vzbudi zanimanje za pot z vrečo skrivnosti, v kateri ima pet skrivnostnih

predmetov. Predmete predstavi in udeležencem naroči, naj bodo pozorni ali bodo med

potjo opazili te predmete oz. dobili asociacijo, ki predmet povezuje z videnim v naravi.

(Vreča skrivnosti lahko vsebuje: macesnovo skodlo, bukovo kuhalnico, oglje, »trto«, pero

detla, glineno kroglico …)

Vodič opozori na pravila vzornega vedenja v gozdu (bonton v naravi). Pri tem si lahko

pomaga s stripom »Bonton v parku«, ki smo ga oblikovali v okviru projekta.

Udeležencem naroči, naj na poti do naslednjega postanka opazujejo naravo in

razmišljajo, kaj je živo in kaj neživo v okolici ter jih opozori na varno hojo med koreninami

dreves.

Predviden čas postanka

10 minut

Opis lokacije

Vhod se nahaja tik ob cesti, na manjši jasi, zavarovani z leseno ograjo ter s pogledom na

gozd. Ob vhodu je tabla, na kateri vidimo shemo celotne doline in piktograme, ki opozarjajo

na bonton v parku.

Slika 2: Vstopna točka

28

Potrebščine

Vreča skrivnosti

Didaktična struktura

Vodič Udeleženci vodenja

Udeležence razporedi v skupino, jih

pozdravi in se predstavi.

Pove, kje se nahajajo ter predstavi glavne

značilnosti Logarske doline.

Predstavi okviren potek in čas trajanja poti.

Predstavi bonton v gozdu Udeleženci skušajo iz piktogramov razbrati,

kakšno je primerno vedenje v parku.

Predstavi skrivnostne predmete iz vreče

skrivnosti ter udeležence vodenja opozori,

naj bodo na poti pozorni ali bodo zaznali te

predmete oz. našli ustrezne povezave z

naravo.

Sodelujejo pri razpravi o predmetih iz vreče

skrivnosti.

Pove, da bodo pot nadaljevali do naslednje

točke in udeležencem naroči, naj med potjo

opazujejo naravo ter razmišljajo kaj je živo

in kaj je neživo.

Opozori, na varno hojo med koreninami.

Pot nadaljuje k naslednji točki postanka. Opazujejo naravo in razmišljajo kaj je živo in

kaj je neživo.

Teoretične osnove

Logarska dolina je ena najlepših alpskih dolin v Evropi, ki jo je ustvaril ledenik v zadnji ledeni

dobi. Narava je Logarsko dolino oblikovala v osrčju Kamniško-Savinjskih Alp in jo obdala s

preko 2000 m visokimi vrhovi (Ojstrica, Planjava, Brana, Turška gora …). Dolina je dolga

približno 7 km in široka v povprečju 250 m. Delimo jo na tri dele, in sicer Log, Plest in Kot. Za

Log in Plest so značilne travnate zelenice, Kot pa je pretežno poraščen z gozdovi. Za zeleno

kuliso gozda se razlega veličasten slap Rinka. Svoj pečat so v tem prostoru pustile tudi

kmetije, ki so skozi stoletja ustvarjale kulturno krajino ter stkale posebno vez med človekom

in naravo. Zaradi teh vrednot je bila Logarska dolina leta 1987 razglašena za krajinski park.

Logarska dolina zaradi svoje lege predstavlja odlično izhodišče za številne atraktivne izlete na

vrhove Kamniško-Savinjskih Alp.

29

Slika 3: Krajinski park Logarska dolina (Vir: logarska-dolina.si)

Pot po Logarski dolini je naravoslovno-etnografska pot, ki vodi skozi čudovite kotičke

ohranjene narave krajinskega parka. Pozornost sprehajalcev pritegnejo številne naravne in

etnografske znamenitosti, kot so drugi izvir Savinje, mogočni skalnati balvani, velika bukev,

olcarska bajta … Za pot se potrebuje okvirno 2 uri časa.

Medpredmetne povezave

biologija, geografija, naravoslovje, telesna vzgoja

Priporočena literatura

Krajinski park Logarska dolina. Pridobljeno s svetovnega spleta: http://www.logarska-

dolina.si/

Strahovnik, V. (1995). Izobraževalni program za vodnike po Logarski dolini. Nazarje: Epsi

d.o.o., 8-9 str.

http://www.logarska-dolina.si/


30

2. IZVIR ČRNE

Namen in cilji

Namen postanka je, da se z udeleženci vodenja pogovori o tem, kaj je živa in kaj neživa

narava. Udeleženci to spoznavajo tekom diskusije ter raznih aktivnosti (najdi kaj je živo,

kaj je neživo in kaj je bilo nekoč živo; fotografiraj naravo).

Ob tem se predstavi tudi ledeniški nastanek doline.

Opis lokacije

Točka je od glavne poti malce odmaknjena. Iz poti preko Črne vodi mostiček, za tem pa

pridemo na manjšo jaso, kjer je dovolj prostora, da na njem lahko celotna skupina nemoteno

izvaja aktivnosti. Prostor je z zunanje strani obdan z leseno ogrado, ki ločuje opisano mesto

od pašnika.

Slika 4: Izvir Črne

Potrebščine

/



Ustavi se pred zeleno tablico, ki naznanja

novo točko – Izvir Črne.

Z udeleženci se pogovori o živih in neživih

stvareh, ki so jih opazili med potjo do te

točke.

Predstavijo svoja opažanja živega/neživega

iz poti.

Predstavi izvir Črne, glineno podlago ter

ledeniški nastanek doline.

Predstavi navodila za Aktivnost 1: Kaj je

živo, kaj je neživo in kaj je bilo nekoč živo

(Priloga 1).

Izvajajo aktivnost

31

Ob koncu aktivnosti spodbudi razpravo, kjer

udeleženci analizirajo spoznanja pridobljena

med aktivnostjo.

Predstavijo svoja spoznanja, primere za

živo/neživo/nekoč živo.

Pot nadaljuje k naslednji točki. Med točko 2

in 3 opazujemo rastline na mokrotnem

travniku in ob gozdni poti: reglja, lapuh,

meta, loček, vrba, preslica, baldrijan,

kresničevje, borovnice, sršaj, srobot,

praproti, preslice, češmin, repuh,

kukavičnike, alpska mastnica, petelinček,

smreka, navadni brin … so le nekatere med

njimi.

Opazimo lahko tudi velika mravljišča

gozdnih mravelj. Če na mravljišče na rahlo

položimo roko in jo po nekaj sekundah

umaknemo, bo roka dobila značilen vonj po

kislem. To je vonj mravljične kisline, s

katero se mravlje branijo pred vsiljivci.

Med 2 in 3 točko naj vodič udeležence

opozori na stare smreke in mlade bukve.

Zaradi pospeševanja smreke so v preteklosti

v večini izsekali bukev iz gozdov, ta pa se

zaradi svojega naravnega okolja zopet

pomlajuje na tem območju doline.

Teoretične osnove

Izvir Črne

Kmalu pod slapom Rinka voda ponikne in zopet pride na površje v spodnjem delu Logarske

doline. Voda privre na dan v obliki močnih izvirov izpod skal temno sivega apnenca, zaradi

neprepustnih werfenskih plasti in nato teče po temnih sedimentnih glinah, kar ji daje črno

barvo. Od tu naprej teče po regulirani strugi vse do konca doline, kjer se izlije v Jezero, ki

priteče iz Matkovega kota ter predstavlja začetek toka Savinje. Izvir Črne je ime dobil po

temni nepropustni sedimentni glini, ki jo lahko opazimo v vodi ali na bregovih. Lastnost gline

je nepropustnost za vodo in čvrsta oblika, če jo zgnetemo v kroglico. Območje izvira Črne

predstavlja enega bolj umirjenih in mističnih delov krajinskega parka in je razglašen za

naravni spomenik. Izvir Črne imenujejo tudi Drugi izvir Savinje.

32

Alpska ledeniška dolina

Dolina je tektonskega nastanka, matična podlaga pa so različni apnenci. Glavni oblikovalec

današnje podobe doline je bil ledenik. Iz obdobja poledenitve imamo največ sledi iz

najmlajše geološke dobe, pleistocena. Led, ki je začel polzeti po pobočju vršacev navzdol do

dna zgornjega dela doline, se je zatem premikal po dolini navzdol in jo počasi zapolnjeval. Pri

tem je brusil podlago ter s sabo odnašal kamenje z okoliških pobočij, kar je povzročilo

predvsem širjenje doline. Kot rezultat, je ledenik po vsaki otoplitvi za sabo pustil nanesen

material. Značilne velike skale - balvani, so se z njim pripeljale daleč po dolini navzdol.

Morena je naneseno kamenje različnih velikosti, ki se od ostalih nanosov loči po nevezanosti

in nesortiranosti. Nanjo naletimo celo 200 m nad dolinskim dnom, kar nam kaže na najvišje

stanje ledu, ko sta se združila ledenika iz Matkovega kota in Logarske doline in ju je

zaustavila Socka, ozka dolina proti Solčavi. Ledenik se je zajezoval in s tem debelil. Za

moreno, ki jo je umikajoči se ledenik pustil v spodnjem delu doline, je nastalo jezero. Tu se je

odlagala plastovita jezerska glina, ki danes sestavlja večji del Loga. Pokrajina, oblikovana v

milijonih let, se dopolnjuje z delom človeških rok, ki so za sabo pustile bogato dediščino.

V preteklosti se je v kup rahlo naloženih skalnih blokov in kamenja, ki ga je po otoplitvi

odložil ledenik, v te skrajno neprijazne razmere počasi začelo naseljevati rastlinstvo. V

tisočletjih so nastala le plitva tla; še danes skoraj golo kamenje in skalovje pokriva le mah.

Vmes so šopi belega šaša (Carex alba), podobnega travi, ki ima kot las tanke lističe. Drevesne

vrste z globokimi koreninami tu ne morejo rasti. Lahko pa uspeva smreka s svojimi plitvimi

koreninami, ki se dobesedno prisesajo na razmetano skalovje in zasidrajo drevo. Zgodaj

zacveti črni teloh, za njim jetnik. Škrlatni cvetovi navadne ciklame avgusta oznanjajo, da je

poletja konec. Srečamo lahko še nekaj večjih balvanov, vrh katerih je nevidna roka ustvarila

prave miniaturne vrtičke. Junija nas bodo pozdravili živo roza cvetovi kimastoplodnega šipka

(Rosa pendulina) in kot njihovo nasprotje modre glavice planinskega srobota (Clematis

alpina). Potem se začne drevje redčiti.

Naravni smrekov gozd.

Pobočje nad izvirom je značilna ledeniška morena. Smreka (Picea abies) je edina drevesna

vrsta, ki je na tem mestu sposobna zrasti v gozd.


biologija, geografija, naravoslovje, telesna vzgoja


Krajinski park Logarska dolina. Pridobljeno s svetovnega spleta: http://www.logarska-

dolina.si/


d.o.o., 48-50 str.



33

3. HUDOURNIŠKI VRŠAJ, STARA BUKEV, ZEMLJEVID OKOLIŠKIH VRHOV

Namen in cilji

Logarska dolina je stvaritev naravnih in družbenih pojavov, ki se izmenjujejo in

dopolnjujejo. Ledene dobe in močni nalivi so oblikovali dolino in jo ustvarili tako

posebno. Na obravnavani točki, je možno spoznavati tesen preplet naravnih in družbenih

dejavnikov. Vršaj prikazuje geomorfološko obliko, ki predstavlja značilen pojav v Alpskem

svetu.

Stara bukev ob učni poti nagovarja obiskovalce z več zgodbami. Zaradi svoje starosti ima

poudarjeno habitatno funkcijo. Udeleženci spoznavajo, zakaj je potrebno v naravi

spodbujati obstanek starih votlih dreves, ki so domovanje velikemu številu živih bitij.

Bukev je drevesna vrsta, ki je bila zaradi človekove rabe v Logarski dolini skoraj povsem

izsekana in to lahko povežemo z vplivom človeka na spreminjanje pokrajine in posledice

za okolje.

Točka, kjer se odpre pogled na okoliške vrhove, je mesto, kjer je dobro vidna ledeniška

podoba Logarske doline (v obliki črke U). Razgledna točka udeležencem ponudi tudi

pester izbor okoliških vrhov.


10 min za vsako točko

Opis lokacije

Hudourniški vršaj je točka na tipični stožčasti obliki reliefa, ki ga oblikuje hudourniški vršaj in

kjer je opazno delovanje sukcesije gozdnega ekosistema. Le nekaj korakov naprej najdemo

staro mogočno bukev, ki je panjevskega nastanka in je z veliko odmrlega lesa dom različnim

skupinam organizmom. Je opomnik preteklega gospodarjenja z gozdom in dokaz, da je to

območje naravno rastišče bukve. Nedaleč stran je zemljevid območja, na katerem so

prikazani okoliški vrhovi in kjer se odpira pogled na tipično ledeniško podobo doline.

Slika 5: Hudourniški vršaj, stara bukev in zemljevid okoliških vrhov

34

Potrebščine

dva okvirja za fotografije, prosojnica na kateri je napisana črka U, prosojnica, na kateri je

napisana črka V, povečevalno steklo, pero detla iz vreče skrivnosti



Hudourniški vršaj: vodič se ustavi pred

zeleno tablico z napisom »Na hudourniškem

vršaju«.

Udeležencem predstavi nastanek vršaja,

njegove posledice in razloži postopek

sukcesije gozdnega ekosistema.

Vodič povabi udeležence, da pozorno

pregledajo sestavo dreves na območju

vršaja. Nato se v skupini pogovorijo o

pionirskih vrstah, ki se pojavijo na

degradiranih tleh.

Udeleženci pregledajo sestavo dreves na

vršaju in se o tem pogovorijo z vodičem.

Stara bukev: Zgodbo stare bukve vodič

predstavi tako, da v začetku povabi

udeležence, da opazujejo drevo in si s

pomočjo povečevalnega stekla pobližje

ogledajo drevo.

S pomočjo povečevalnega stekla udeleženci

poiščejo nekaj prebivalcev stare bukve in se

pogovorijo o njihovih habitatih.

Sledi razgovor.

Vprašanja:

Kateri prebivalci domujejo v bukvi?

Kaj bukev nudi -zavetje, vlago, vodo, bivalni

prostor?

Za kaj človek uporablja bukov les?

Vreča skrivnosti: pero detla

Zemljevid gora Udeleženci s pomočjo pripravljenih okvirjev

s črkama U in V preverijo in določijo

podobnost ali razliko s posamezno sliko.

Določijo kakšnega nastanka je Logarska

dolina (ledeniškega ali rečnega nastanka).

Sledi vodičeva razlaga o ledeniškem

nastanku Logarske doline, ob tem pa lahko

udeleženci s pomočjo okvirjev in vrisanih

črk primerjajo prerez doline.

35

Teoretične osnove

Hudourniški vršaj

Vršaj je pogosta geomorfološka oblika v podgorju, kjer hudournik z vzpetega površja priteče

na ravnino. Hudournik iz gora ob intenzivnih padavinah (včasih so jim rekli tudi hude ure, iz

katere se je oblikovala skovanka hudourniški) prinaša v dolino pesek in grušč. Zaradi izgube

transportne moči hudournika ob prehodu na ravnino, pesek in grušč ustvarjata nagnjen

nanos v obliki trikotnika ali stožca.

Ob vsakem ponovnem delovanju hudournika pride do novega nanosa peska in grušča na

vršaj. Vsakokratno delovanje hudournika ponovno ogoli površino oz. prizadene obstoječ

ekosistem, ki se je predhodno razvil na vršaju. Ciklična pojavljanja delovanja hudournika

onemogočajo, da bi se na vršaju oblikoval odrasel gozd z razvitimi tlemi.

Na območju opazovanega hudourniškega vršaja lahko vidimo lesnate vrste, ki so značilne za

poraščanje ogolelih in siromašnih tal, tako imenovane pionirske drevesne vrste. Tipične

rastlinske vrste, ki jih lahko tudi opazimo so bor, brin, smreka, vrba, resa.

Stara bukev

V Sloveniji najdemo bukev od nižin pa vse do zgornje gozdne meje. Strokovnjaki ocenjujejo,

da naj bi bilo v Sloveniji 70 % bukovih rastišč, vendar se je zaradi družbenih vplivov v zadnjih

stoletjih njihov delež zmanjšal. Stara bukev v Logarski dolini je dokaz, da je tudi to območje v

preteklosti poseljevala bukev, vendar se je zaradi močnega izsekavanja njen delež občutno

zmanjšal. V Logarski dolini se je bukov les izsekoval zaradi oglarjenja (poogljevanje lesa je

tlenje ob majhnem nadzorovanem dotoku zraka, ki poteka v posebnih kopah). Oglarjenje je

bilo v tem prostoru prisotno še v obdobju po drugi svetovni vojni. Zaradi nepravilne

strategije gospodarjenja je bukev zamenjala smreka oz. druge drevesne vrste, ki se pojavijo

pri zaraščanju ogolelih gozdnih površin. Redka bukova drevesa v Logarski dolini, kot je primer

stare bukve na učni poti, so viri semenskega materiala, ki omogočajo ponovno razširitev

bukve v tem predelu.

Stara drevesa, kot je omenjena bukev, zaradi svoje oblike in zgradbe nudijo življenjski

prostor različnim živalskim vrstam, od sesalcev kot so polhi in veverice, pticam duplarjem

(belohrbti detel itd.) do raznovrstnih hroščev, strig in ostalih malih prebivalcev.

Skorja opazovanega drevesa je pokrita z mahom, ki služi zadrževanju vode in oblikuje

posebno mikroklimo v gozdu. S tem zvišuje zračno vlago v gozdu in znižuje temperaturo

zraka v gozdu.

36

Zemljevid okoliških vrhov

Logarska dolina je obdana z dvatisočaki, ki spadajo v pogorje Kamniško-Savinjskih Alp.

Pričetek nastajanja Alp sega 110 milijonov let nazaj. Strma pobočja in ostri vrhovi so kazalci

mladonagubanega gorstva, ki je nastalo zaradi tektonskih premikov celin.

Stalna mehanska in kemična erozija, daje goram značilno obliko. Kemična erozija s pomočjo

dežja in kislin v zraku topi apnenec in dolomit ter ga spira v nižje ležeče predele in v reko

Savinjo. Mehanska erozija pa oblikuje značilna melišča in vršaje. Reke v gorah oblikujejo

doline, ki v prečnem prerezu spominjajo na črko V. V času ledenih dob pa gorske doline

zapolnijo ledeniki, ki stalno drsijo in zaradi svoje teže in vsebine ledeniške gmote (led, sneg,

material s pobočij in dna dolin) brusijo pobočja dolin ter oblikujejo zaobljena pobočja ter

ustvarjajo tipično U obliko doline.

Iz točke lahko opazimo Krofičko, Ojstrico, Škarje, Planjavo, Kamniško sedlo, Klemenčo jamo

in Okrešelj, ki so del Kamniško-Savinjskih Alp in so pomembni zaradi pohodništva, estetskega

in kulturnega vidika ter kot habitat rastlinstvu in živalstvu, ki so vezana na ekstremna gorska

rastišča.


biologija, geografija, naravoslovje in tehnika, spoznavanje okolja, telesna vzgoja


Bončina, A. (2012). Bukovi gozdovi v Sloveniji. Ekologija in gospodarjenje. Ljubljana:

Biotehniška fakulteta.

Brus, R. (2008). Dendrologija za gozdarje. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, oddelek za

gozdarstvo in obnovljive gozdne vire.

Arnejšek, M. in Poljanec, A. (2012). Slovenska planinska pot. Ljubljana: Planinska zveza

Slovenije.

Stritar, A. (2003). Kamniško-Savinjske Alpe. Ljubljana: Planinski vodnik.

37

4. OLCARSKA BAJTA

Namen in cilji

Na prejšnjih točkah je skupina spoznavala predvsem abiotske (nežive) in biotske (žive)

značilnosti pokrajine, na tem mestu pa začnemo sistematično vpletati antropogene

dejavnike, ki so vplivali na razvoj doline.

Ob omembi antropogenih dejavnikov je treba predstaviti tudi prizadevanja domačinov za

trajnostno gospodarjenje z razpoložljivimi viri, kar območje Logarske doline dela tako

posebno.

Točka ponuja možnost daljšega postanka, zato je vodeni skupini smiselno ponuditi

dejavnosti v obliki samostojnega/skupinskega dela v kombinaciji z vodenjem.


1 ura

Opis lokacije

Olcarska bajta je osrednja točka na Rinkovi učni poti. Takoj ko vstopimo na jaso, zagledamo

zeleno tablo z napisom Olcarska bajta. Točka se nahaja na gozdni jasi, ki se na zahodni strani

odpira na pašnik. Lesena hiša stoji pod gozdnim bregom, ki se zlagoma dviguje na vzhodni

strani. Ob hiši so leseni tiri, ki so nekoč služili za spravilo lesa. Pred hišo so lesene klopi, kjer

udeleženci vodenja rešujejo naloge. Prostor je odprt in obkrožen z drevesi. Na sredini

prostora lahko opazimo balvan z razpoko. Skozi razpoko se lahko sprehodimo in opazujemo

raznovrstnost lišajev, praprotnic in mahov, ki poraščajo balvan. V prostoru raste tudi

znameniti jesen z bulo, ki ga najlepše vidimo prav iz razpoke balvana, če pogled usmerimo

proti hiši. Pot po kateri se pride do lesene hiše, se ob pašniku nadaljuje naprej v gozd do

naslednje točke.

Slika 6: Informacijska tabla in Olcarska bajta

38

Potrebščine

dihotomni ključ, Rinkov zabojček potrebščin (lupa, ravnilo, brusni papir, plastificiran učni list,

odrezek debla, plastificirani drevesni listi, plod drevesa v škatlici, večji kos lubja, izdelek iz

lesa, flomaster, krpica za čiščenje)



Ustavi se pred zeleno tablico, ki naznanja

novo točko - Olcarsko bajto.

Predstavi navodila za Aktivnost 2:

Didaktična igra fotoaparat (Priloga 2).

Izvajajo aktivnost

Udeležence vodenja povabi k sebi, da mu

predstavijo »posnete fotografije«.

»Fotografije« komentira in naveže na

prostor, v katerem se nahajajo. Pri tem naj

išče predvsem povezave na človekovo

trajnostno izkoriščanje in sobivanje z

naravo.

Udeleženci predstavljajo opažanja

Razkaže tudi Olcarsko bajto, kjer predstavi

prostor z ognjiščem in orodje za spravilo

lesa. Predstavi tudi lesene tire ob hiši.

Vreča skrivnosti: smrekova trta, macesnova

skodla, oglje, bukova kuhalnica.

Udeleženci skušajo ugotoviti človekovo

rabo predmetov iz vreče ter najti povezavo

z naravo, ki jih obdaja.

Udeležence vodenja razdeli v 5 ali 6 skupin

in jim poda navodila za izvajanje Aktivnosti

3: Dihotomni ključ (Priloga 3).

Skupinam razdeli dihotomne ključe z

navodili za iskanje drevesa.

V skupini poiščejo drevo in ga s pomočjo

določevalnega ključa določijo.

Preveri pravilnost določanja.

Skupinam razdeli Rinkove zabojčke

potrebščin in jim poda kratka navodila za

reševanje nalog.

Posedejo se po klopeh in odprejo Rinkov

zabojček potrebščin ter začnejo z

Aktivnostjo 4: Drevo, koliko si bilo staro?

(Priloga 4).

Ko aktivnost rešijo, skupine predstavijo

svojo vrsto drevesa (z vsemi materiali v

zabojčku).

39

Pomaga pri predstavitvah drevesnih vrst.

Vedno tudi poudari, kako je posamezna

drevesna vrsta vplivala na življenje v

Logarski dolini.

Materiale očistijo in pospravijo nazaj v

Rinkov zabojček potrebščin in jih prinesejo v

Olcarsko bajto.

Materiale pregleda in jih shrani v Olcarski

hiši.

Pot nadaljuje k naslednji postojanki.

Teoretične osnove

Gozd kot vir dobrin in gozdarstvo kot vir dohodka

Temelja gospodarske dejavnosti velikih Solčavskih kmetij sta bila do konca 19. stoletja

živinoreja in poljedelstvo. Izkoriščanje gozda in trgovanje z lesom sta takrat predstavljala

sekundarni vir dohodka. Gozd je v tistem času pomenil dragocenost, ki je zagotavljala obstoj

kmetije. Nekaj dreves so posekali za domače potrebe ali prodajo, več pa ne, saj jim je gozd

zagotavljal jamstvo, da bodo preživeli tudi v najhujših časih pomanjkanja. Leta po zemljiški

odvezi sredi 19. stoletja so predstavljala vrhunec takšnih kriz. Kmetje so morali zaradi

pomanjkanja načeti svoje gozdove, zato se je v Logarski dolini prav v tistem času povečala

sečnja.

Iz bukovega lesa so kuhali oglje, ki je bilo namenjeno za razvijajočo se industrijo in fužine na

Koroškem. Iz kvalitetnega macesnovega lesa pa so izdelovali jambore. Smreka je služila za

pohištvo, iz upogljivih smrekovih vej so izdelovali »trto«, s katero so vezali različne lesene

tramove. Nekaj delovne sile so v Logarsko dolino pripeljali tudi iz drugih krajev, največ pa je

bilo domačinov. Tako so se kmetje iz živinorejcev in poljedelcev prekvalificirali v gozdarje,

tudi hlapci, pastirji in kočarji so morali pomagati pri oglarjenju. Na tem območju so

gozdarjem rekli olcarji. Gozdarjenje je v marsikateri hiši pregnalo krizo, spomine na tiste čase

je zabeležil Jože Vršnik v hudomušni pesmici:

Ko sem olcarja imela,

sem tolarje štela,

zdaj ko mlinarja imam

pa še moko petlam.

Čeprav je bilo gozdarjenje takrat pomemben in zanesljiv vir zaslužka, je bilo življenje

gozdarjev težaško in skromno. Spali so na preprostih lesenih posteljah, postlanih s suho

orlovo praprotjo. Da jih ni zeblo, so si na ognjišču, v sredini prostora kjer so spali, zakurili z

drvi. Nad ognjem so si v veliki posodi skuhali topel obrok ali popekli meso živali, ki so jih ujeli.

Naporen delavnik gozdarjev se je v oddaljenih gozdovih začenjal z zoro. Vso delo od sečnje

40

do spravila lesa so opravili ročno s sekiro in žago. Posekan les so pozimi iz gozdov spravljali v

dolino po lesenih drčah (rižah). Spomladi, ko je kopneči sneg dolgo vzdrževal visoko vodo, pa

so jih po Savinji plavili do žag. Rezan les so povezali v splave (flose) in jih odpeljali po reki

navzdol.

Drevesne vrste

Logarska dolina je poraščena z gozdom, v nižjih nadmorskih višinah prevladuje alpski bukov

gozd s smreko, nad 1200 m pa bukov gozd z macesnom. Gozdarji so za izdelovanje oglja

izsekavali bukev, pogozdovali pa so s smreko, ki jo najdemo tudi v okolici Olcarske bajte.

Poleg bukve so sekali še macesen, rdeči bor, gorski javor in veliki jesen. Les teh dreves se je

uporabljal za masivno stavbno pohištvo, pri gradbeništvu, notranje pohištvo, cokle in druge

manjše dodatke.

Omenjena drevesa lahko enostavno ločimo med seboj po obliki listov ali po plodovih. Mnogo

težje je drevesa ločevati po lubju, saj se deblo in lubje s starostjo in različnimi rastnimi pogoji

spreminjata. Kljub temu lahko različna lubja med seboj ločimo po barvi, strukturi ter

oblikovanosti in velikosti lusk. V Prilogi 3 je prilagojen priročnik za določevanje in

razločevanje med sedmimi drevesnimi vrstami, ki jih najdemo v okolici Olcarske bajte.

Priročnik v obliki dihotomnega (dvovejnatega) določevalnega ključa je primeren za odrasle in

učence od tretjega razreda naprej. Dihotomni ključ je pripomoček za določanje organizmov.

Sestavljen je iz zaporedja kratkih opisov določevalnih znakov, pri katerem sta na vsaki stopnji

opisani dve možnosti. Izberemo tisto, katere opis najbolj ustreza določevalnemu organizmu,

v našem primeru lubju drevesa. V tabeli so podani osnovni opisi drevesnih vrst obravnavanih

v dihotomnem ključu:

Tabela 1: Splošen opis najpogostejših drevesnih vrst.

Drevesna vrsta Listi Plodovi Lubje Uporaba

NAVADNA BUKEV enostavni

celorobi ali rahlo

nazobčani, dolgi

od 5-15 cm in

široki od 4-10 cm

majhni, ostro

trirobi oreški

(žir), ki v parih

zrastejo v skledici

z mehkimi

bodicami,

imenovani

bukvica;

raznašajo živali

gladko

srebrno-sive

barve

furnir vseh vrst,

vezan les,

pohištvo,

iverne plošče,

talne obloge,

krivljen les,

igrače,

gospodinjski

pripomočki,

oglje

GORSKI JAVOR enostavni

petkrpi

dva plodiča s

krilcema, ki sta

združena pod

kotom 90 stopinj;

pri starejših

drevesih razpoka

na široke ovalne

luskaste plošče,

ki na spodnji

pohištvo,

rezbarstvo drobni

lesni izdelki,

talne obloge,

furnir,

41

na daljših pecljih

združeni v

socvetje;

rdečkaste barve;

raznaša veter

strani štrlijo stran

od lubja;

sivo-rjave barve

kuhinjski

pripomočki,

struženje,

cokle

VELIKI JESEN sestavljeni iz 9-15

ovalnih, suličastih

lističev z rahlo

nazobčanim

listnim robom

krilati oreški,

združeni v klase;

na koncu ploda

se razvije

posebno krilo;

raznaša veter

pri starejših

drevesih

podolžno

globoko in

prečno plitvo

brazdasta;

rjave barve

pohištvo,

športno orodje,

izjemno cenjen je

tudi parket iz lesa

belega jesena

NAVADNI

MACESEN

Iglice;

rastejo v šopih;

tanke;

pozimi odpadejo

majhni pokončni

storžki z

izvihanimi

luskami

plastovita;

pri starejših

drevesih razpoka

na manj očitne

ploskve

izdelava čolnov,

električnih

drogov in

železniških

pragov

NAVADNA

SMREKA

Iglice;

ravne, na koncu

koničaste;

spiralasto

nameščene

podolgovati

storži;

najprej so

pokončni, nato

viseči

hrapavo;

majhne okrogle

luske;

vonj po smoli

pohištvo,

glasbila,

gradbeništvo in

papirna industriji.

RDEČI BOR zelo dolge iglice

(do 7 cm);

polkrožne z ostro

konico;

na poganjku

rasteta po dve

skupaj

čokati storži

rdečkaste barve;

globoko

razpokano;

plastovito

gradbeništvo,

mizarstvo,

ladijski pod,

kot rudniški les

pri vodogradnjah

za tramove,

jambore

NAVADNA BREZA enostaven;

nazobčan;

v obliki srčka

krilati orešek;

raznaša veter

izrazito bele

barve;

s prečnimi manj

opaznimi črtami;

možne hrapave

črne razpoke

kolarstvo,

rezbarstvo,

brezove metle (iz

vej)

Fiziologija debla

Deblo lesenih rastlin je olesenelo in predstavlja učinkovito oporo drevesom, njegova naloga

je, da nosi liste, cvetove in plodove. Po njem potekajo cevi, po katerih se od korenin

pretakajo rastlinski sokovi. Drevesna skorja ali lubje ima nalogo, da varuje drevo pred hitrimi

temperaturnimi spremembami ter pred mehanskimi poškodbami. Poleg tega varuje

notranjost pred atmosfersko vlago. Skorja je eden ključnih elementov pri prepoznavanju

različnih drevesnih vrst. Lahko je gladka, razpokana ali luskasta. Barvni odtenki drevesnih

skorij so zelo različni, pogosto pa se s starostjo drevesa spreminjajo.

42

Pod lubjem se nahaja tanek obroč žilnega kambija, to je mesto, kjer nastajajo nove celice.

Pod žilnim kambijem je tkivo, ki mu pravimo les ali ksilem. V njem so jasno vidni koncentrični

krogi, imenovani letnice. Ti izkazujejo starost drevesa, saj se vsako rastno obdobje pojavi nov

krog. Prostoru med letnicami pravimo branika in predstavlja letni prirast lesa. Na prečnem

prerezu debla se pri nekaterih drevesnih vrstah jasno loči bel les ali beljava od temnejše

obarvane črnjave. Les je sestavljen iz vlaken in žil, po katerih se pretaka voda z raztopljenimi

rudninskimi snovmi, ki jih je načrpal koreninski sistem.

V samem centru drevesnega debla se nahaja stržen, ki ima pri različnih vrstah zelo različen

premer. Stržen najdemo tudi v enoletnih rastlinah, pri nekaterih vrstah pa celo popolnoma

izgine in pusti v sredini debla votel prostor. Iz stržena se navzven širijo strženovi trakovi, ki so

mehki trakovi, ki potekajo radialno iz stržena proti skorji. Po teh trakovih se pretakajo

hranilne snovi v vse dele drevesa.

Trajnostno gospodarjenje z gozdom

Gozd je pomembna naravna dobrina Logarske doline, ki si jo trudijo ohraniti še danes. Ker so

ljudje včasih uporabljali le ročno orodje, so površine za krčitev gozda izbirali preudarno.

Danes je proces na mnogo območjih po celotni Sloveniji obrnjen. Opuščene kmetije, strmi

pašniki in travniki se hitro zaraščajo in izgubljajo svojo prvotno funkcijo. V Logarski dolini se

trudijo primerno gospodariti z naravnimi danostmi, zato je od leta 1987 Logarska dolina

zavarovana kot krajinski park s površino 2475 ha. Domačini so leta 1992 pridobili koncesijo

za upravljanje s krajinskim parkom, uredili komunalo in turistično infrastrukturo. V zadnjem

času tako poteka trajnostni razvoj naravnega parka, ki ga usmerjajo domačini, v sodelovanju

z vsemi pristojnimi organizacijami za zavarovana območja. S trajnostnim razvojem se trudijo

zadovoljiti potrebe sedanjega človeškega rodu, ne da bi ogrozili možnosti prihodnjih rodov,

da zadovoljijo svoje potrebe.


biologija, geografija, naravoslovje, slovenščina, telesna vzgoja


Godet, J.-D. (1998). Domača drevesa in grmi. Radovljica: Didakta.

Allen, G. in Denslow, J. (1970). Trees. Oxford: Oxford University Press.

Gozd. Pridobljeno s: http://www.ledinek.com/slo/album.html (29.5.2014).

Gozdna drevesa. Pridobljeno s: http://www.gozd-les.com/slovenski-gozdovi/drevesa

(29.5.2014).

Mencinger, B. (2004). Logarska dolina. Naravni parki Slovenije. Ljubljana.

Meze, D. (1976). Logarska Dolina. Krajevni leksikon Slovenije III. Ljubljana.

Meze, D. in Ramovš, A. (1978). Logarska dolina. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 82.

Maribor.

Deblo. Pridobljeno s. http://sl.wikipedia.org/wiki/Deblo (5.9.2014)

http://www.ledinek.com/slo/album.html

http://www.gozd-les.com/slovenski-gozdovi/drevesa

http://sl.wikipedia.org/wiki/Deblo

43

5. PTICE

Namen in cilji

Namen tega postanka je ponovitev in sinteza pojmov ter aktivnosti, ki jih udeleženci vodenja

spoznajo tekom učne poti po Logarski dolini. Na tem mestu vodič s pomočjo udeležencev

sintetizira pridobljene izkušnje. Cilj je poudariti:

nežive dejavnike, ki so oblikovali Logarsko dolino in s tem vplivali na razvoj favne in

flore območja;

neokrnjeno naravo, ki jo domačini s svojim trajnostnim načinom gospodarjenja še

vedno ohranjajo (olcarska zgodovina).


15-20 minut

Opis lokacije

Točka je locirana na večjem položnem območju sredi gozda, ki omogoča varen prostor za

izvedbo aktivnosti.

Slika 7: Točka Ptice z odprtim prostorom za izvajanje didaktičnih aktivnosti

Potrebščine

pisala, kartončki iz lepenke (velikosti približno 15x15 cm), vrvice ali sponke za papir (za

pritrjanje kartončkov)



Pove, da bodo na tem mestu na zabaven

način (s pomočjo dveh aktivnosti – vodič

lahko izbira med eno ali drugo aktivnostjo,

44

ali izvede obe) ponovili in med seboj

povezali novo usvojene pojme, ki so jih

spoznali na poti po Logarski dolini.


Didaktična igra Vrane in sove (Priloga 5).

ali


Didaktična igra Kartončki (Priloga 6).

Izvajajo aktivnost.

Zaključek dejavnosti »Vreča skrivnosti« Sodelujejo pri aktivnosti

Z vprašanji spodbudi udeležence, da

ubesedijo, kaj so glavna sporočila Rinkove

učne poti.

Ubesedijo svoja nova spoznanja in

doživetja.

Pot nadaljujejo do zaključne točke.

Poglobljena znanja

Predmeti iz »Vreče skrivnosti« so izdelki in pripomočki, ki so tipični za Krajinski park

Logarska dolina.

Smrekova trta oz. vezava za ograjo je izdelek iz smrekovih vej. Celotno smreko so gozdarji

lahko uporabili za izdelavo različnih predmetov, kot so skodle, drče, ipd., iz vej, ki so pri

tem ostale, pa so izdelovali »trte«, ki služijo za povezovanje sosednjih kolov lesenih ograj.

Macesnove skodle so lesene deske, uporabljene za strešno kritino. Praviloma mora biti

les klan in ne žagan. Tak postopek izdelave skodel omogoča večjo vzdržljivost in daljši rok

trajanja strehe (deske, ki so žagane, voda hitreje razmoči).

Pero detla je izrastek kože ptičev (detla), ki ga sestavljajo poroženele celice povrhnjice.

Izrašča po vsem telesu ptičev in tvori zaščitno plast, ki ji skupno pravimo perje. Perje

ptičem služi kot toplotna izolacija, je kritično za sposobnost letenja, njegova barva in

oblika pa imata vlogo pri spolnem vedenju ali skrivanju pred plenilci. Detel je ptica

stalnica, ki se hrani z žuželkami in tudi s semeni. Pleza po drevju in gnezdi v duplih

različnih dreves. Je stalen obiskovalec Stare bukve.

Bukova kuhalnica je lesena kuhalnica, poznana tudi pod imenom lesena lopatica ali

lesena žlica, in je nepogrešljiva pri vsaki pripravi hrane v gospodinjstvu. Izdelana je iz

bukovega lesa.

Oglje je na tem območju pomembno predvsem za kurjavo. Včasih so oglje pridobivali v

posebnih kopah, ki so jih oglarji postavljali v gozdovih. Les je potrebno najprej posušiti,

nato material prečno razžagajo. Za tem te kose razcepijo na primerno debelino in jih

zložijo v pokončni stožec, ki ga nato obdajo z mokro zemljo. V tako postavljeno kopo

naredijo dve odprtini, eno na vrhu in eno ob vznožju. Na sredini kope nato prižgejo ogenj,

ki ustvarja potrebno toploto, da les zogleni. Danes se oglje pridobiva v posebnih pečeh iz

odpadnega lesa in žagovine. Oglje je bilo v zgodovini najpomembnejše zaradi uporabe pri

izdelavi smodnika, danes pa se poleg tega uporablja še v jeklarski industriji in za

gospodinjske namene (pečenje na žaru, kurjava, uporaba v vodnih filtrih ...).

http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDaga

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kopa&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Oglarstvo

45

6. ZAKLJUČEK

Namen in cilji

Zadnji stik vodiča z udeleženci vodenja. Vodič se udeležencem zahvali za sodelovanje,

lahko jih pohvali za zgledno vedenje ter jih povabi k ponovnemu obisku in ogledu drugih

zanimivosti Solčavskega.

Pospremi jih do njihovega prevoza in jim zaželi srečno vožnjo.


5 minut

Opis lokacije

Zadnja poslovilna točka se nahaja na parkirišču pred hotelom Plesnik, na izhodu iz gozda.

46

V. PRILOGE

PRILOGA 1: Najdi kaj je živo, neživo in kaj je bilo nekoč živo.

Predstavitev dejavnosti

To dejavnost je prvi predstavil Josef Bharat Cornell, ameriški pedagog in avtor knjige »Delimo

naravo z otroki« (1970). Z njo spodbujamo pri učencih sposobnost opazovanja in

koncentracije ter razvijamo njihovo čustveno inteligenco.

Potrebščine

primerna obleka in obutev

Potek dejavnosti

1. Dejavnost naj se izvaja v naravi. Izjemoma, v primeru vremenskih ali drugih zadržkov,

lahko tudi v učilnici s pogledom na naravo.

2. Učenci se razporedijo po parih ali v manjše skupine po tri. Vsak učenec ima 15 minut

časa, da v naravi odkrije nekaj:

živega,

neživega,

nekoč živega,

novega,

starega,

mokrega,

neznanega,

nevidnega,

letečega,

zelenega,

neprijetnega.

3. Učenci razpravljajo o svojih opažanjih in ugotovitvah. Zelo pomembno je, da njihovim

opažanjem prisluhne tudi vodič, ki se sprehodi od skupine do skupine. Vodič naj ob

koncu dejavnosti spregovori o svojih ugotovitvah ter za vsako skupino izpostavi

najmanj eno odkritje. V našem primeru se lahko še posebej osredotoči na neživo

naravo.

47

PRILOGA 2: Fotografirajmo naravo


Dejavnost je primerna za delo v parih. Vsak učenec izbere nekaj detajlov v naravi, ki jih želi

pokazati svojemu partnerju. Namen dejavnosti je opazovati naravo iz različnih zornih kotov

in razdalj. S pomočjo dejavnosti lahko spoznavamo značilnosti različnih ekosistemov in

njihovih predstavnikov.

Potrebščine

primerna obleka in obutev, preprosti okvir iz kartona A4 format ali tulec toaletnega papirja

Potek dejavnosti

1. Učenci se razdelijo v pare.

2. Vsak učenec izdela okvir iz papirja ali kartona v velikosti A4 formata. Lahko pa »okvir«

oblikuje tudi z rokama tako, da iz obeh palcev in kazalcev oblikuje trikotnik.

3. Nato si izberejo del narave, ki ga želijo predstaviti partnerju; na primer del korenine,

rožo, list, gobo, mravljišče, drevo, travnik itd. Vsak učenec predstavi svojemu

partnerju najmanj 5 slik. Učenci skozi okvir opazujejo naravno sliko. Tako se jim

odpirajo različni pogledi na obliko pokrajine in njene detajle. Učenca v paru nato

razpravljata o svojih opažanjih in ugotovitvah. Učenca naj si izbereta eno opazovano

sliko, ki se jima zdi poučna.

4. Odgovorijo naj si na naslednja vprašanja:

o Kaj je na tej sliki poučnega?

o Ali so na sliki vidni živi organizmi? Kateri?

o Ali je na fotografiji opaziti delo človeških rok (npr. oranje, sekanje grmovja,

košnja trave, odpadki ...)?

o Sledi naj splošna razprava, kjer vsak par učencev predstavi izbrano »sliko«

svojim kolegom in vodiču. Razmisli naj o vlogi in funkciji, ki jo ima v

opazovanem okolju.

48

PRILOGA: Določevalni ključ za določanje lesnih vrst po lubju

Povezava do ključa:

https://www.pef.uni-

lj.si/fileadmin/Datoteke/CRSN/PKP_naravi_naproti/Dihotomni_kljuc_papirnata_oblika_KONCNA.pdf

https://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/CRSN/PKP_naravi_naproti/Dihotomni_kljuc_papirnata_oblika_KONCNA.pdf

https://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/CRSN/PKP_naravi_naproti/Dihotomni_kljuc_papirnata_oblika_KONCNA.pdf

49

PRILOGA 4: Drevo, koliko si bilo staro


Dejavnost je primerna za delo v parih ali manjših skupinah. Namen dejavnosti je opazovanje

osnovnih vidnih struktur na prečnih prerezih debel in na podlagi tega določevanje starosti

drevesa. S pomočjo dejavnosti lahko spoznavamo značilnosti lesnih rastlin in ugotavljamo

pomen dreves za naše življenje.

Potrebščine

Rinkov zabojček pripomočkov:

ročna lupa (za lažje opazovanje),

brusni papir,

ravnilo,

učni list s slikovnim gradivom,

prečni prerezi debel različnih drevesnih vrst,

listi in plodovi drevesne vrste ter tipičen predmet izdelan iz te drevesne vrste.

Potek dejavnosti

1. Učenci se razdelijo v skupine.

2. Vsaka skupina dobi Rinkov zabojček pripomočkov.

3. Vodič učencem poda navodila za reševanje nalog.

4. Učenci s pomočjo učnega lista s slikovnim gradivom določijo starost dodeljenega

prečnega prereza debla. Premislijo in odgovorijo še na druga vprašanja z učnega lista,

pomagajo si s pripomočki iz zabojčka.

5. Vsi učenci se zberejo v krogu in predstavijo svoje ugotovitve. Diskusijo lahko

podkrepimo z naslednjimi vprašanji:

o Katere druge strukture, poleg letnic, ste opazili?

o Kakšne barve je vzorec, se barve v vzorcu razlikujejo?

o Ali imata lahko dve enako stari drevesi različen obseg debla?

o Kako so drevesa povezana z našim življenjem?

Rešitve DELOVNEGA LISTA

1. 6 5 2 1 3 4 7

3. Drevo lahko v različnih obdobjih različno hitro raste in se debeli. Rast in debelitev

debla se lahko povečata tudi zaradi vremenskih in svetlobnih sprememb, sprememb v tleh,

zajedavcev, simbiontov …).

4. V Rinkovem zabojčku se nahajajo še listi in plodovi drevesne vrste ter tipičen

predmet, ki je izdelan iz določene vrste).

50

Drevo, koliko si bilo staro?

1. Pred vami je odrezek debla drevesne vrste, ki ste jo določili s pomočjo dihotomnega

ključa. Preberite spodnje opise delov debla in ugotovite, kje na sliki se nahajajo. Opise

ustrezno označite s številkami. V pomoč je ena struktura že označena.

2. Na svojem primeru si oglejte strukture prečno prerezanega debla. Ali so letnice jasno

vidne? Z brusnim papirjem pobrusite celotno površino prereza, da se bodo letnice lepše

videle. Preštejte letnice in določite starost drevesa. Šteti morate letnice in ne branik.

Pomagajte si z ročno lupo.

Naše drevo je bilo staro _______ let, ko so ga posekali.

3. Z ravnilom izmerite razdaljo med prvimi petimi letnicami. Razdalja je _______ cm.

Izmerite še razdaljo med petimi najbolj krajnimi letnicami. Razdalja je _______ cm.

Kaj opazite? Ali je drevo v različnih obdobjih različno hitro rastlo?

4. Kaj se še nahaja v Rinkovem zabojčku pripomočkov? Oglejte si še ostale predmete in

premislite, kaj predstavljajo in kako so povezani z vašim drevesom.

BRANIKA je količina lesa, ki zraste v enem letu, običajno je svetlejše barve. LETNICA je meja med dvema branikama, običajno je temnejše barve. Lubje je zunanja plast olesenelega stebla lesnih rastlin. Sestavljeno je iz NOTRANJE SKORJE, ki je iz živih celic in ZUNANJE SKORJE, ki je iz mrtvih celic in ščiti notranjost debla. Les je notranja plast olesenelega stebla. Les tvorita zunanja BELJAVA (običajno svetlejše barve) in notranja ČRNJAVA (običajno temnejše barve). Nekatere vrste nimajo črnjave. Po lesu se prevaja voda s hranili do listov in drugih rastlinskih delov. ŽILNI KAMBIJ je mesto, kjer nastajajo nove celice.

5

51

PRILOGA 5: Vrane in sove


Z dejavnostjo lahko učinkovito ponovimo nove pojme.

Potrebščine

Primerna obleka in obutev, novo spoznani pojmi (npr. drevesni listi, lubje, trajnost, olcar …).

Potek dejavnosti

1. Učence razporedimo v dve enakoštevilčni moštvi, na sove in vrane.

2. Moštvi postavimo v vrsti, ki si stojita nasproti na razdalji enega metra. Približno pet

metrov za vsakim moštvom narišemo še eno črto, ki predstavlja varno zatočišče.

3. Učitelj pove določeno trditev o novem pojmu, in če je trditev resnična, sove

poskušajo ujeti vrane preden se te uspejo rešiti v varno zatočišče. Če je trditev

napačna, vrane lovijo sove. Kogar ujamejo se jim pridruži.

Prikaz igralnega polja

Primeri trditev:

Logarsko dolino je izoblikovala reka. (N)

Glina zadržuje vodo. (P)

Hudournik pripomore k vrstni pestrosti območja. (P)

Mahovi v gozdovih zagotavljajo prijetno, hladno klimo. (P)

Bukov les se je uporabljal za pripravo skodel. (N)

52

PRILOGA 6: Kartončki


Z dejavnostjo spodbujamo pri učencih, da sami oblikujejo vprašanja o videnem, slišanem,

naučenem … V dejavnosti učenci delijo svoja spoznanja in poglede z drugimi udeleženci .

Potrebščine

pisala, kartončki iz lepenke (velikosti približno 15x15 cm), vrvice ali sponke za papir (za

pritrjanje kartončkov)

Potek dejavnosti

1. Za vsakega učenca ali skupino učencev pripravimo kartonček, na katerega zapišejo

vprašanje, ki je povezano z obravnavano tematiko (npr. življenje v gozdu). Vprašanja

na kartončkih naj bodo povezana s konkretnim mestom, kamor kartonček nato

pritrdijo. V spodnji tabeli predstavljamo nekaj primerov vprašanj, ki so nastali na

delavnici s študenti biologije.

2. Nato učence prosimo, da se sprehodijo od kartončka do kartončka in zapišejo

odgovore na zastavljena vprašanja.

3. Ko vsi učenci obiščejo vse kartončke sledi skupinska razprava. Skupaj se sprehodite

od kartončka do kartončka in analizirajte odgovore. V razpravi so vam lahko v pomoč

naslednja vprašanja:

Koliko različnih odgovorov opazimo?

Zakaj so odgovori različni?

Ali so vsi odgovori ustrezni oziroma pravilni?

Kakšen odgovor je imel v mislih učenec, ki je vprašanje zastavil?

Ali vas je kateri od odgovorov presenetil?

Vprašanja so lahko vodiču tudi iztočnica za pogovor o različnih vidikih gozda.

Npr. vlogah in funkcijah gozda, vrstni pestrosti, odnosih med organizmi,

vplivih človeka itd.

Primeri vprašanj Postavitev kartončka

Kdo živi na meni? drevo

Kaj slišiš? veja

Kaj sem? gliva, leska, štor

Kaj naredijo iz mene? skladovnica drv, drevo

53

VI. UPORABLJENA LITERATURA

Arnejšek, M. in Poljanec, A. (2012). Slovenska planinska pot. Ljubljana: Planinska zveza

Slovenije.

Brus, R. (2008). Dendrologija za gozdarje. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, oddelek za

gozdarstvo in obnovljive gozdne vire.

Bončina, A. (2012). Bukovi gozdovi v Sloveniji. Ekologija in gospodarjenje. Ljubljana:

Biotehniška fakulteta.

Deblo. Pridobljeno s: http://sl.wikipedia.org/wiki/Deblo (5.9.2014).

Allen, G. in Denslow, J. (1970). Trees. Oxford: Oxford University Press.

Gozd. Pridobljeno s: http://www.ledinek.com/slo/album.html (29.5.2014).

Gozdna drevesa. Pridobljeno s: http://www.gozd-les.com/slovenski-gozdovi/drevesa

(29.5.2014).

Godet, J.-D. (1998). Domača drevesa in grmi. Radovljica: Didakta

Krajinski park Logarska dolina. Pridobljeno s: http://www.logarska-dolina.si/

Stritar, A. (2003). Kamniško-Savinjske Alpe. Planinski vodnik. Ljubljana.

Mencinger, B. (2004) Logarska dolina. Naravni parki Slovenije. Ljubljana.

Meze, D. (1976). Logarska Dolina. Krajevni leksikon Slovenije III. Ljubljana.

Meze, D. in Ramovš, A. (1978). Logarska dolina. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 82.

Maribor.


d.o.o.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Deblo

http://www.ledinek.com/slo/album.html

http://www.gozd-les.com/slovenski-gozdovi/drevesa


Documents

RINKOVA UČNA POT - Pedagoška fakulteta: Pedagoška fakulteta · 2018-01-05 · kamnine, tla, rudnine), spoznajo vlogo gospodarskih in drugih dejavnosti v domači pokrajini,