Savina Atai - nov-dec

VSE DIMENZIJE RESNINEGA POMLAJEVANJA

TEVILKA 6 | NOVEMBER DECEMBER

PRODOR

KAKO USTAVITI PROPADANJE ORGANIZMA

7 BOGINJ

KAKNE NALOGE VAM

NAREKUJE VAA?

SUPR ZGODBA

Lahko imate vse! Ugotovite kako

INTERVJU: DR. ZVONIMIR ZORE

S termografom resninoreujemo ivljenja

Premagala sem raka in pozdravila

duoPRED BOIEM

OBREDI IENJA IN POLNJENJA

17 ur istega sproanja, delavnic in predavanjS Savino, njeno ekipo in gostom dr. Arturom Pealom iz ZDA, v hotelu s petimi * osvojite najbolj uinkovita orodja popolne prenove, izkoristite najbolj ugoden as v letu za globoko pomlajevanje, se nauite tehnik obnovitvene -jin joge, ki jo je povzroil stres, spoznate nove metode medicine in hormonske obnove, trenirate obraz, leze, ustva in telo, ter sledite programu superivil zime.

PODARITE SI NAJLEPE DARILO!

12., 13. in 14. december vikend retreat v Portorou

Odprite zakladnico vae prenove ter osvojite veine, s katerimi boste v novo leto poletele mone, spremenjene, bogateje in zadovoljne

BLIINOUstvarimo

Boi ni samo verski praznik in aenje mal-

ka, ki se je rodil v malem hlevku. Je praznik

bliine, druine, druenja, soutja, hvaleno-

sti in ljubezni. Izkoristimo ta praznik zato, da si

napolnimo hormon oksitocin. Prav ta je tisti,

ki nas zbliuje, ki nas naredi druabne, nas na-

polni z ljubeznijo in nas povezuje. In e kako je

povezan z rojstvom. Brez njega ni popadkov,

brez njega se vzpostavi ljubea vez med ma-

mico in dojenkom in brez njega se ne proi-

zvaja dovolj mleka. e pa zavrtimo zgodbo o

rojstvu e malo nazaj, brez njega ni objemov,

brez njega ni orgazma in obratno z vsem tem

si ta hormon krepimo in mnoimo. Naj bo

torej Boi, predboini dnevi in Novo leto u-

dovita prilika zato, da se druine, ljudje in vsa

bitja tega planeta poveejo med seboj. Lahko

tudi v mislih, deluje tudi na razdaljo, samo

ljubezen mora biti v nas. Prebijte led venih

zamer, strahu, oitkov in vzorcev, ki so se vam

vtisnili morda e v otrotvu in spremenite

moro , ki jo vsako leto obutite in vas navdaja

z grozo pred bliajoimi se prazniki. Bodite pri-

stni, poiite v sebi srenega otroka, ki verja-

me v pravljice, naredite si jo sami, ne pustite

se motiti od drugih in si privoite ob teh dneh

im ve objemov, druenj, veselih trenutkov.

Naj vas ne potegne v svoj prime nakupoval-

na mrzlica in tekmovanje v obdarovanju, ne

porabite teh lepih dni za stresno kuhanje,

pospravljanje in organizacijo popolnega ve-

era, ki vam na koncu prinese le razoaranje,

da nihe ni niti opazil koliko truda ste vloili v

veer, od katerega sami niste imeli isto ni.

Sama peem potice za celo rodbino od svoje-

ga tirinajstega leta, ko me je zapustila moja

stara mama in je nekdo moral nadaljevati s

tradicijo. Mimogrede, peem resnino naj-

bolje potice na svetu in to je dejstvo. Vedno

sem dala vse od sebe, da smo imeli najboga-

tejo, najvejo in najlepo smreico. Okraske

sem pripravljala e cel mesec prej. Obsedeno

sem kuhala po cele noi, zavijala vsako leto

veja in dragoceneja darila in se vsako leto e

za boini veer zgrudila prva v posteljo. Nava-

dno alostna, prazna in izrpana. Do nekega

Boia, ko sem bila tako utrujena, da nisem

ve spekla potice in prvi nisem povabila cele

druine k sebi domov. To je bil velik ok zame

in zanje. Od takrat naprej je Boi tudi moj

praznik. Praznujem ga popolnoma skromno,

brez stresa in pretresa, brez velikih priprav in

letanja po trgovinah. Zato pa imam zdaj as,

da v teh arobnih dnevih uivam v druenju

in objemih s tistimi s katerimi se poutim

polna, mirna in srena. Ni me strah, da pre-

ivim Boi tudi sama s seboj, veliko bolj mi je

pomemben tisti mir in vasih smo tako lahko

tudi blie tistim, ki jih imamo radi, veliko blie,

kot da smo z njimi in nam to povzroa nemir.

Mi se odloimo kaken odnos gojimo do dru-

gih in ni pomembno kaknega drugi gojijo

do nas. Vedno je odloitev naa. Objemimo

sebe, svojega najboljega prijatelja, mamo,

oeta, brata, prijatelja, znanca ali prodajalko

solate. In, e elimo, da imamo vsi nekaj od

tega mora biti to ta objem pravi in kemija bo

stekla. Hormon oksitocin bo v zraku in ni ve

ne bo prilo vmes, okuili bomo tudi druge.

Ne dopustimo, da pride lovetvo, vi sami in

vai blinji tako dale, da bomo za vsak zme-

nek, za druenje s prijatelji, da o intimnosti

sploh ne govorimo, potrebovali stekleniko s

hormonom, ki nas bo naredil vsaj toliko prija-

zne, da bomo sposobni kakrnega koli odno-

sa. Sreen Boi, poln objemov, poljubov in to-

plih odnosov vam elim in vas toplo objemam

Ariana

| SAVINA ATAI | november december 14 | 3

od urednice

6 Savinin svet Zima me ljubee vabi ...

8 Pogled vase Katera boginja prebiva v nas

16 Turbulenca ustev Lahko imate vse

25 Intervju Dr. Zvonimir Zore Medicinska termografija: Diagnostini aparat prihodnosti

31 Knjiga rasti Biblija v prehrani, vadbi in receptih

kazalo

32 Oh, ti odnosi Tudi stari si morajo spotovanje zasluiti

36 Moji rituali Obredi ienja

40 Prodor Povrnite si hormonsko ravnovesje

46 V ravnovesju Ali za osebnostno rast

potrebujemo denar?

50 Face Force kompilacija Izkoristimo zimo za regeneracijo

253240

8


kazalo

50 7840

4660 Lepota

Rastlinske esence za dieo in zdravo koo

65 Lepotna delavnica

Adventni koledar brez greha 68 Simbol Kostanj

70 Preroie ivali kot preroki

74 Zeleno, ki te ljubim zeleno Prisegate na zeleni smoothie ali sok?

78 Popolna 10 Bue

82 Superivilo Reishi

84 SUPR zgodba Bolezen nas ui v prvi vrsti

poskrbi sam zase

88 Vsi smo svet

Z adihajmo z rastlinaminovember december

74

65


savinin svet

Savina Atai

Vse dimenzije resninega pomlajevanja

Izdajatelj: Faceforce d.o.o.

www.faceforceyoga.com

www.savininauniverza.com

FB Savina Atai Javni profil

Glavna urednica: Ariana Vetrovec

Redaktorica: Lena Dolar

Oblikovanje: Urka Raji

Izvedbeno oblikovanje: HercogMartini

Lektoriranje: Nina Kokalj in Alenka Juvan

Fotografije in ilustracije: arhiv urednitva,

Shutterstock

Oglasno trenje: Nina Kogovek

T: +386 41 975 968

@: [email protected]

Pisma urednitvu:

@: [email protected]

ISSN: 2385-9067

Vse pravice zadrane. Ponatis celote ali

posameznih delov je dovoljen samo s pisnim

dovoljenjem izdajatelja.

Komaj komaj e akam na ti dve neponovljivi delavnici

z dvema udovitima predavateljicama. Zares je tono

zdaj ravno pravi as, da se spoprijateljimo z denarjem,

saj je dober odnos z njim tudi klju do zdravja in sre-

e. Veselim se, da bom lahko skupaj z vami potovala

po tej poti in da bomo konno pozdravili vse rane in

strahove, ki jih imamo povezane z obiljem in da bomo

s pomojo feng shuia in BaZija uspeli konno realizi-

rati vse nae potenciale. Dva udovita vikenda bomo

skupaj preiveli v drubi najmoneje mojstrice kitaj-

ske astrologije in metafizike ter uenke svetovnega

fenomena in multimilijonarja Joeya Yapa, Helene De

Nobrega, in Poslovne Boginje, dr. pelce Morojna, ki

je svoje znanje nabirala pri priznani zdravilki Barbari

Brennan in vrhunskem amerikem predavatelju in mi-

lijonarju Davidu Neglu. Se vidimo, kajne?

... v Indijo in Juno AfrikoVasih se moram res prav uipniti, da vidim, da ne sanjam. Pa vendar se mi vedno

znova potrjuje, da sanje SE uresniijo in tako zelo zelo sem hvalena, da jih lahko delim

z vami. Po obisku v Indiji, kjer sem se poutila kot v nebesih, saj sva bili z Ariano prvi

tujki, ki sva prestopili vrata elitne dravne proizvodnje ajurvedskih zeli, je padla odlo-

itev: nao Face Force vadbeno kliniko bomo imeli tudi v New Delhiju, za tem pa bo lu

sveta ugledal e retreat center pod Himalajo. Toliko dela nas aka, pa vendar bo spet

tako zelo vredno. Ker pa to e ni vse, se naa Face Force zgodba kmalu seli tudi v Ju-

no Afriko, saj bomo po dogovoru z Elisabeth Brandt, lastnico verige prestinih retreat

centrov po celi Afriki, v Johannesburgu odprli Popolni Face Force center in tja ponesli

tudi naa superivila. Joj, ljube punce, upam da vas im ve naredi intruktorski teaj

za jogo obraza, ker moramo na kader poslati tako v Indijo kot v Juno Afriko. In povem

vam to je ele zaetek! Juhuhuuu!

... na delavnico:Postanite magnet za denar


savinin svet

To je zares najbolj popolno novoletno darilo in tako zelo nujno

potrebno. isto pravo pomlajevanje in polnjenje vseh baterij. Skupaj

bomo izbrisali posledice stresa na naih telesih in poutju ter poskrbe-

li za popolno obnovitev in pomladitev ter relaksacijo. Pa e Arturo bo

konno spet pri nas! In poleg udovitega vikend retreata bo nudil tudi

ure terapevstke joge vsak dan, 7 dni v tednu. Tako zelo se e veselim.

Spoznali bomo emocionalni fitnes, eksplozijo pomlajevalnega hormo-

na, bioritemsko meridiansko uro, energetski in akupresurni lifting obra-

za, terapevtski dih in anatomijo samozdravljenja, vpliv hormonov na

nevropsihino in fizioloko stanje, masao meridianov, yin yogo istega

sproanja, protokol superivil in prehrane za zimo, vadbo za iznienje

stresa in za spanje, eliksir mladosti za enske, razstrupljanje moganov in

lez in e in e. Kar vse bi peljala s seboj, ker isto vsi to potrebujemo!

Na mojo veliko eljo bo pri nas kmalu na voljo tudi kozmetika z dictamusom

superivilom, ki je po mitologiji ekskluzivna skrivnost veno mlade prelestne

Afrodite in raste izkljuno na Kreti. Uporabljala ga je tudi boginja modrosti

Atena in z njim pomagala bogovom do ozdravitve vseh tegob. e Minoanci so

vedeli, da ekstremno gladi gube (e se ga nanaa na koo in pije kot aj), zdaj

pa ga tevilne kozmetine raziskave opisujejo kot eno in edino, najbolj inteli-

gentno izbiro za zaito in nego koe. Pa tudi kot inovativno odkritje za globoko

hidracijo in regeneracijo koe. Mono se veselim, da bodo nai obrazki z na-

ravnimi kretskimi pripravki e bolj zasijali.

ZIMA

... na decembrsko pomlajevanje

me ljubee vabi ...

v Portoro... z novo linijo naravne kozmetike z dictamusom


pogled vase

Katera prebiva v nas

MOJCA AMAN

Ste ljubosumna ena, strastna ljubimka ali devika lovka? Vam pomeni kariera ve kot druina ali je ravno obratno? Vse to in e ve je odvisno od arhetipa boginje, ki prebiva znotraj vas.

arl Jung je prvi v psihologijo uve-del koncept arhetipov. Zanj so bili arhetipi vzorci instinktivnega ob-

naanja, shranjeni v kolektivni podzavesti. Iz njih so sestavljene sanje, miti in pravljice. Ti vzorci vplivajo na nae obnaanje in interakci-jo z drugimi. Superman je arhetip, ravno tako Lepa Vida in Podvodni mo. Jean Shinoda Bo-len je Jungovo idejo arhetipov privedla korak naprej. V svoji dolgoletni karieri jungovske analitiarke je opazila, da lahko enske, ki so prihajale k njej na terapije, razdeli v sedem ar-hetipov, ki ustrezajo sedmim boginjam anti-ne Grije. V svoji knjigi Boginje v vsaki enski je zapisala: Na svet se rodimo z razlinimi nagnjenji, odvisnimi od arhetipov, ki so de-javni v nas. Ti vzorci oblikujejo nao osebnost in doloajo, kaj nam najve pomeni. Torej, ne glede na starost, raso in okolje, v katerem smo odraale, znotraj nas delujejo arhetipi,

ki so nam prirojeni. Veina nas ima znotraj sebe ve dejavnih boginj, vendar pa ena vedno prevlada.

Devika, ranljiva ali alkimistina

Jean Shinoda Bolen je teh sedem arhetipov grkih boginj razdelila glede na njihove zna-ilnosti in mite v tri zvrsti: devike, ranljive in alkimistino. Tri devike boginje Artemi-da, Atena in Hestija predstavljajo neodvisne, aktivne aspekte ensk, ki so samozadostne in ne potrebujejo partnerskega odnosa, da bi se poutile cele. Zelo cenijo samoto in neodvi-snost. Arhetipa Artemide in Atene sta usmer-jena navzven v zunanje doseke, medtem ko je Hestija introvertirana. Boginja devica pred-stavlja tisti vidik enske, ki se je moki nikoli ni dotaknil, nad katero nima oblasti. Ne potre-buje moke potrditve. Je njegova enakopravna tekmica. Psiholoko gledano je boginja devica Fo

to:iS

tock


pogled vase

tisti del enske osebnosti, na katere-ga niso vplivala drubena in kulturna priakovanja. Tri ranljive boginje: Hera, Demetra in Perzefona predstavljajo klasine en-ske vloge: eno, mater in her. Vse tri so arhetipi, povezani z odnosi; njiho-va identiteta in obstoj sta odvisna od mokih, saj so vsem vladali in gospo-dovali moki. Pozornost ranljivih bo-ginj ni osredotoena na uspeh in sa-

mostojnost kot pri devikih boginjah, temve na odnose. Njihova motivacija ni uspeh, marve ljubezen, odobrava-nje in pozornost drugih.Naziv alkimistine boginje pripada edino le Afroditi, boginji ljubezni in lepote, kajti ljubezen, medsebojna privlanost je kemija, ki se zgodi med dvema lovekoma. In ko v kemiji dve stvari reagirata druga na drugo, se v procesu spremenita, preobrazita. Af-

rodita edina od vseh boginj poseduje posebne moi preobrazbe in magi-je. Je drugana od preostalih boginj. Podobno kot devike boginje je lahko svobodno sledila svojim nagnjenjem, a e zdale ni bila devika. Tako kot ranljive boginje je slovela po razmer-jih, le da ona v njih ni bila rtev. V nadaljevanju si preberite opise bo-ginj in poiite, katera izmed njih ste.

Artemida boginja lova, Lune, tekmica in se-stra, feministka, uspena enska

Artemida je hi Zevsa in Lete; je boginja svobodne narave,

mogona lovka, lepa in ista devica. Oboroena z lokom

in natannimi, bliskovitimi puicami je odlono varovala

in reevala tiste, ki so jo prosili za pomo, in neusmiljeno

pobijala tiste, ki so ji nasprotovali. Ponekod so jo astili kot

zavetnico majhnih otrok in porodnic najbr zaradi dejstva,

da je bila kot prvorojena pria teavnemu porodu svojega

brata dvojka Apolona.

Boginja lova in Meseca pooseblja neodvisno, ambiciozno

ensko. Kot lovka usmeri svojo puico proti cilju in redko

zgrei. Njen arhetip omogoa enski uresnievati lastne ci-

lje na podroju, ki ga je sama izbrala. Artemida je boginja

neukroene narave, povezana z nagonsko platjo ivljenja. e

kot otrok ima izjemno mo osredotoanja, pogosto je izje-

mno trmasta in neprilagodljiva. Nagonsko se postavi v bran

ibkim in se bojuje proti krivicam. Je izjemno tekmovalna, v

karieri je ovire in nasprotovanja na poti do ciljev ne ustavi-

jo. Prijateljstvo z drugimi enskami ji je izredno pomembno,

blizu so ji ideje feminizma. Spolnost je zanjo veinoma re-

kreacija, popolna telesnost, ki ni povezana s ustvi. Zaradi

kariere pogosto ostane samska, kadar se poroi, izbere sebi

enakovrednega partnerja. uti odpor do lastnikih partner-

jev, ki bi jo omejevali. Ni materinski tip, otroci je ne izpol-

njujejo. Prezira ranljivost, je pretirano pravinika, emocio-

nalno nedostopna, teko ljubi in splete pristne ustvene vezi

kot Artemida je vedno na lovu.

Foto:iS

tock


pogled vase

Atena boginja modrosti in umetnosti, strateginja in oetova hi/strateginja, bojevnica, umetnicaAtena je bila rojena v popolni bojni opravi iz Zevsove

glave. Kakor misel se je utrnila iz glave najmodrejega

boga. Bogovi sami so jo astili kot nepremagljivo bojev-

nico, boginjo modrosti, znanja in vein.

Arhetip Atene predstavlja razumsko, samozavestno en-

sko, ki jo vodi razum, in ne ustva. Je sodobna enska, ki

se zlahka znajde v mokem svetu. Kot otrok je izjemno

bistra, hitro se ui, ie logine odgovore na vpraa-

nja, ki ji jih postavlja svet. V najstnikih letih se pokae

njeno zanimanje za tehnologijo, preostale deklice se ji

zdijo neumne, bolje se razume z deki. tudij je izredno

pomemben, lahko se preve zatopiti vanj ali v delo in

ne razvije drugih vidikov svojega ivljenja. V karieri je

prilagodljiva in strateko nartuje svoje napredovanje.

Zelo dobre so v raziskovalnih delih pogosto najdejo za-

poslitev v znanosti. Nima enskih prijateljic, veliko raje

ima drubo uspenih mokih. Ne prenaa sanjaev. Za

svojega partnerja si izbere nekoga, ki bo ali je uspeen

in priznan v drubi. Ker ivi veinoma v umu, nima stika

s telesom in ni senzualna oseba. Moki so ji bolj prija-

telji in mentorji kot ljubimci. Spolnost je zanjo del po-

godbe v partnerskem odnosu. Strasti ne pozna. Zaradi

kariere je sposobna iveti v daljih obdobjih celibata. Ni-

koli ne izgubi samonadzora in se ne prepua ustvom.

Manjka ji ustvena globina in erotina privlanost ter

sposobnost bliine, strast in zanos.


pogled vase

Hera boginja zakona, predana ena in soprogaHera je bila ena Zevsa, prva dama Olimpijskih bogov. Njeno ime naj

bi pomenilo vzviena gospa. Imela je veliko obrazov, bila je spotova-

na mogona boginja zakonske zveze in obenem maevalna, ljubosumna

in prepirljiva furija. Kot ena Zevsa, ki je kar naprej zapeljeval in posiljeval

nimfe, smrtnice in boginje je bila nenehno rtev njegovih skokov ez plot.

Hera se je na vse to odzvala izredno maevalno, njen edini cilj je bil vedno

unienje tiste druge enske in njenih otrok.

Kadar je Hera prevladujoi arhetip v enski psihi, je blagostanje in psiholo-

ko poutje le-te odvisno od zakonske zveze in partnerjevega znaaja. Taka

enska zelo redko ostane samska, saj se brez partnerja pouti nepopolna.

Njen cilj in poglavitna elja je zakonska zveza. Klju do njene izpolnjenosti

ali nesrenosti je v tem, ali je poroena in s kom. e jo mo vara, zelo trpi

in je bolestno ljubosumna, postane maevalna, godrnjava, nezadovoljna

ena. e kot majhen otrok se ena Hera najraje igra druino, npr. pripra-

vlja kosilo za svojega moa. V puberteti si zelo hitro najde stalnega fanta.

tudij in kariera sta zanjo drugotnega pomena. enskih prijateljic skorajda

nima, e je samska je njen poglavitni namen spoznavanje novih za zakon

godnih mokih. Ker je zanjo spolnost prepletena z zakonom, lahko ohrani

svojo nedolnost vse do porone noi. Spolnost samo dojema kot zakonsko

dolnost. Njena najveja ranljivost lei v njeni odvisnosti od drugih.


pogled vase

Hestija boginja ognjia in svetia, modra ena, varuhinja ognja, brezimna enska, stara devica

Zevsova sestra Hestija je ohranila veno devikost navkljub

mnogim nadlenim snubcem. Predstavlja domae ognji-

e, sveti plamen, ki nenehno gori v domovih in svetiih.

Kadar so Grki ustanovili novo kolonijo, so iz prestolnice v

novo domovino prinesli Hestijin ogenj. Vedno nespre-

menljiva in nespremenjena Hestija simbolizira trajnost, ne-

pretrgano nadaljevanje kulture in njene razsvetljenosti ne

glede na selitve, razdejanja in nestalnost asa.

Arhetip boginje ognjia pooseblja potrpeljivo in stanovi-

tno ensko, ki najde zadovoljstvo v samoti. Iz nje seva obu-

tek nedotakljivosti in celosti. Njena podoba ustreza prina-

alcu lui in razsvetljenja psihe. Kot otrok je zadrana, mir-

na, samozadostna. V najstnikih letih se ne vpleta v drame

svojih sovrstnikov. Ni pretirano ambiciozna. Na delovnem

mestu je ali popolnoma prezrta in jo obravnavajo kot inven-

tar ali pa je najdragoceneja pridobitev, saj ustvarja toplo

ozraje in povezuje sodelavce. V zakonu je tipina gospo-

dinja, ki skrbi za dom. Ne potrebuje ambicioznega moa,

taken kot je, ji je dovolj. Ni nagnjena k flirtanju ali varanju.

Seksualnost ji ni pomembna, redko da pobudo zanjo, ve-

dno aka, da partner naredi prvi korak; ko pa pride do nje,

se odzove zelo strastno.

pogled vase


pogled vase

Demetra boginja ita, negovalka in matiDemetra kot poosebljenje arhetipa matere in materinske

ljubezni je v mitologiji najbolje znana kot mati Perzefone,

ki jo je ugrabil bog podzemlja. Ualoena je tavala nao-

koli in jo iskala. Zaradi njene odsotnosti je zemlja postala

jalova in smrtnikom je grozila lakota. Zevs je zato z bo-

gom podzemlja dosegel dogovor Perzefona bo od te-

daj naprej est mesecev lahko ivela pri materi, preosta-

lih est pa jih bo morala prebiti v podzemlju. Simbolino

prvemu obdobju ustreza plodni del leta, ko ito poene iz

zemlje, drugo pa je as etve, ko se pogrezne v zemljo in

se kot Perzefona vrne v domovanje mrtvih.

Demetra je materinski arhetip. Predstavlja materinski

vzgib znotraj enske, ki se lahko izrazi s pomojo nose-

nosti, materinstva ali telesno, psiholoko ali duhovno

podporo drugim. Vpliv Demetre se pokae e v ranem

otrotvu, deklice se tedaj pogosto pretvarjajo, da so ma-

tere. Zelo veliko jih nadvse zgodaj, e v najstnikih letih,

zanosi. tudij in kariera jim nista pomembna. Pogosto

izberejo poklicno pot, ki jim omogoa iziveti skrb za dru-

ge, npr. socialne delavke. enske z arhetipom Demetre

dajejo vtis Matere Zemlje, so praktine, polne topline,

z nogami trdno na zemlji. Od svojih partnerjev ne pria-

kujejo preve. Pogosto privlaijo moke, ki v njih vidijo

ali iejo svoje matere. Njihov glavni namen odnosa je

materinstvo. Ravno tako dojemajo tudi spolnost kot

nain razmnoevanja. Dosti bolj so nagnjene k ljubkova-

nju in nenosti kot samemu seksu. Otroci so zanjo vse,

ravno zato veliko teh ensk trpi za sindromom praznega

gnezda.

pogled vase


pogled vasepogled vase

Perzefona veno dekle in kraljica podzemlja, notranja vodnica

Perzefona je bila Demetrina in Zevsova hi. Nekega

dne se je pred njo pojavil Had, bog podzemlja in jo

ugrabil. Odpeljal jo je v podzemlje, kjer si jo je vzel za

eno. Med svojim bivanjem v podzemlju je pojedla

granatno jabolko, zato se ni mogla nikoli ve dokon-

no vrniti med ive. est mesecev je preivela v podze-

mlju, est pa pri svoji ljubei materi. Njeno vsakoletno

vraanje iz podzemnega sveta je simboliziralo ciklino

obnavljanje ivljenja.

Arhetip Perzefone predstavlja mlado ensko, ki se je

ivljenje e ni dotaknilo, ki e ne ve, kdo je. Je veno

mlada, nikoli odrasla, oddaja obutek nebogljenosti.

Od svoje okolice priakuje, da bo skrbela zanjo. Njena

osebnost in preprianja so odvisna od vpliva drugih. V

otrotvu je tiha, skromna, mirna deklica, ki uboga svo-

je stare. V puberteti je mati njena najbolja prijatelji-

ca in zaveznica. Glede kariere in tudija upoteva elje

svojih starev. Mlada Perzefona ne ve, kaj bi s svojim

ivljenjem in je zato lahek plen monejih osebnosti,

ki ji zlahka vsilijo svoja priakovanja. Zakon je nekaj,

kar se ji zgodi in se mu nikoli ne preda popolnoma. V

spolnosti je kot neprebujena Trnuljica, ko pa jo njen

princ prebudi, odkriva svojo strast, kar ji lahko prinese

doloeno mero samozavesti. enska Perzefona lahko

vse ivljenje ostane nedolna mladenka, razen e se ji

zaradi kaknih ivljenjskih preizkuenj ne aktivira drug

aspekt Perzefone. Tedaj postane kraljica podzemlja, ki

je zauila granatno jabolko ter s tem ponotranjila in

prebavila preizkunjo. Postane moneja in modreja

ter je sposobna skozi teke preizkunje voditi druge.


pogled vasepogled vase

Afrodita boginja ljube-zni in lepote, ljubimka in ustvar-

jalka

Afroditina mo je bila neizmerna.

Smrtnike in bogove je lahko pripra-

vila, da so se zaljubili ali podlegli

neustavljivi strasti. Uprle so se ji

lahko edinole devike boginje. Ime-

la je tevilna ljubezenska razmerja,

za katera se je svobodno odloala.

Umetniki so jo vedno upodabljali

golo ali napol obleeno, v utnih

drah, ki so poudarjale skladne

obline njenega telesa. Njeni moi

se ni mogoe upreti, zato je va-

sih straljiva in posledino pozneje

omalovaevana.

Arhetip Afrodite vlada enskim

uitkom v ljubezni, lepoti, seksual-

nosti in senzualnosti. Njen arhetip

ensko vodi k uresnievanju svojih

ustvarjalnih potencialov. enske s

prevladujoim arhetipom Afrodite

izstopajo iz povpreja zaradi svoje

telesne privlanosti ali pa neu-

stavljive karizme svoje osebnosti.

Kot otrok so uivale v pozornosti

drugih, bile so majhne Lolite. V

adolescenci divjanje hormonov e

okrepi njihovo e prirojeno seksual-

no zapeljivost, zaradi esar pogosto

pridejo v konflikt z ustaljenimi dru-

benimi normami. Smer tudija in

kariere izberejo slede svoji strasti,

kajti posvetijo se samo stvarem, ki

se jim lahko predajo z vso strastjo.

So izjemno ustvarjalne in ivijo za

trenutek. V zakonu niso zveste, nji-

hova strast jih neizbeno zanese

ez plot.


turbulenca ustev

Lahko imate vseMINA JEREB

Kaj vam manjka? Kakne so vae elje? Ali veste, od kod izvira vae nezadovoljstvo?

Odgovorite na 30 vpraanj v testu, ki vam bo odkril, kje zaeti s spremembami.

Pobarvajte kolo ivljenjaAli lahko imamo vse v ivljenju? e od otrotva nas uijo, da je pravi odgovor na to vpraanje ne ter da so pre-velike elje znak pohlepa. To sproi v nas avtocenzuro, s katero krimo svoje sanje. Tako obrezovanje lahko s a-som povzroi razirjen obutek nezadovoljstva. Ali ne bi bilo bolje, da taken odnos do ivljenja obrnemo na glavo in zanemo verjeti, da lahko doseemo vse, kar elimo?

Predstavljajmo si, da je nae ivljenje kolo, ki je razdelje-no na est delov. Vsak del predstavlja pomembno podro-je v naem ivljenju: ljubezen, delo, zdravje, druina itd. Da bi se avtomobilsko kolo obdralo tudi na mokri cesti ali pa pri veliki hitrosti, morajo biti vsi deli v ravnoteju. To pomeni, da moramo imeti na razlinih podrojih ena-ko raven zadovoljstva. Za ravnoteje pri kolesu ivljenja niso potrebni izjemni doseki, temve majhna vsakdanja prizadevanja, ki se bogato obrestujejo. Predvsem je po-membno, da razumemo, na katerih podrojih se pouti-mo najmanj zadovoljni, in to spoznanje izkoristimo za osebno rast.Pri tem nam lahko pomaga ta test.

Kako je z vaim ravnotejem?Na risbi je kolo, ki predstavlja vae ivljenje in je razdeljeno na 6 podroij. Vsako podroje je nato razdeljeno na 5 delov, ki kaejo stopnje zadovoljstva. Prvi del predstavlja minimum, peti pa ma-ksimum. Preberite vpraanja in za vsak odgovor da pobarvajte en del na ustreznem podroju. Dele barvajte od znotraj navzven. Slika, ki jo boste na koncu dobili, vam bo nazorno pokazala, na ka-terem podroju lahko izboljate svoje notranje ravnoteje.

Okolje

Pomislite na svoje stanovanje in na

druge prostore, kjer preivite veino

svojega asa.

1. Ali dimenzije vaega doma zadoajo vaim potrebam?

2. Ali ivite v mestu svojih sanj?

3. Ali imate sliko svojih bli-njih na pisalni mizi?

4. Ali znate uporabljati vse funkcije svojega televizorja?

5. Ali ste kdaj prosili sosedo za malo sladkorja?

Zdravje

Dobro poutje ne pomeni samo, da

smo lepi in zdravi. Pomeni tudi, da

smo napolnjeni z energijo in dobro

voljo.

6. Ali se zjutraj zbudite svei, polni idej in ciljev?

7. Ali se zavedate svojih u-stev?

8. Ste zadovoljni s svojo teo?9. Ali vam je ve to, kar vidi-te v ogledalu?

10. Ali z zadovoljstvom nosi-te vsa oblaila, ki si jih kupite?

Vas zanima kako se lahko znebite strahov, anksioznosti, postanete bolj samozavestni,poveate ljubezen do sebe in pustite preteklost za seboj?Odkrivamo razumevanje ustev in spreminjamo va pogled na svet.

www.peskovnik-zivljenja.si

turbulenca ustev

Duhovnost

To je podroje modrosti in osebne ra-

sti. Poskusite premisliti o pomenu svo-

je eksistence.

11. Ali imate hobi, ki vas zelo veseli?

12. Ali vas zanima ivljenje drugih?

13. Se poutite edinstveni?14. Ste v soglasju z neim vi-jim z bogom ali vesoljem?

15. Ali ste si kdaj rekli, da ste zadovoljni s sabo in svojim ivlje-

njem?

ustva

Ljubezen, druina, prijateljstvo tu gre

za vae najbolj pomembne odnose.

16. Ali ste koga spoznali v za-dnjih estih mesecih?

17. Ali vas otroci, prijatelji in sorodniki pogosto prosijo za na-svet?

18. Ali imate as zanje?19. Ste lan kluba ali zdrue-nja?

20. Bodite iskreni ali ste lju-bljeni?

Razvedrilo

Vasih se ni lahko zares zabavati in

povsem odklopiti.

21. Ali e razmiljate o nasle-dnjih poitnicah?

22. Ali vam uspeva, da se ne razjezite niti v prometu?

23. Ali je domiljija va naj-bolji zaveznik?

24. Se poutite prijetno, tudi ko ste sami?

25. Ali e nekaj asa sledite kakni svoji lepi elji?

Sluba

Odkrijte, ali vam ve pomeni mo, do-

bri odnosi s kolegi ali plaa.

26. Ali vam denar slui za ure-snievanje projektov?

27. Ali vas nadrejeni nagrajuje?28. Vam plaa zadostuje?29. Ali va poklic sovpada z vaimi ambicijami?

30. Ali imate v slubi zaupno osebo?

Duhovnost

Zdravje

RazvedriloOko

ljeSl

uba

ustva

!Pobarvajte

Foto

grafi

je: i

Stoc

k; V

ir: Y

ourS

elf

Vas zanima kako se lahko znebite strahov, anksioznosti, postanete bolj samozavestni,poveate ljubezen do sebe in pustite preteklost za seboj?Odkrivamo razumevanje ustev in spreminjamo va pogled na svet.

www.peskovnik-zivljenja.si | SAVINA ATAI | november december 14 | 17

turbulenca ustev

Dom je mesto, kjer sprejemamo

prijatelje, se zateemo vanj, lju-

bimo in delamo. Dom je ivljenje.

Zato je z njim povezanih toliko

elja: eleli bi lepo hio, veje ali

prijetneje stanovanje. Na voljo so

nam enostavne tehnike za uresni-

itev sanj.

Ustvarite udobno gnezdo

Morali bi prebarvati stene in kupiti novo sedeno garnituro. Mogoe pa bi lahko podrli steno med predsobo in dnevno sobo. Veliko lepih namenov, ki zelo po-gosto ostanejo le mrtva rka na papirju. Toliko asa prelagamo prenovitve, dokler se ne zavemo, da smo v svoji hii ali stano-vanju nezadovoljni in nemirni. Kako to, da tako pogosto zanemarjamo svoj dom, ki bi moral biti nae zatoie in zavetje? Mnogi e najbolj enostavna prenovitvena dela dojemamo kot dolgorona opravila, ki jih je potrebno nartovati, ki zahtevajo precej asa, denarja in naporov. Zato se nismo vedno pripravljeni vrei v utruja-joo dejavnost, ki ne prinaa takojnjih rezultatov. In kako premagati to inercijo? Tako da urimo in motiviramo mogane z drobnimi nagradami, ki delujejo kot spodbuda. Kupimo na primer luko, ki nam lahko ustvari hladno ali toplo svetlo-bo. Ali pa mehko posteljnino, ki bo prine-

sla ve barve v nao spalnico. Take drob-ne stvari nam vzbudijo takojnje prijetne obutke in nas spodbujajo, da si privoi-mo druge majhne rei ter sasoma ure-sniimo tudi projekte, ki so bili na zaet-ku videti preve zahtevni in dolgotrajni.

Selekcija monosti

Ko se pri nakupu novega avtomobila od-loimo za neki model, se nam zdi, da je na cesti veliko avtomobilov prav te znamke, eprav jih mogoe prej sploh nismo opa-zili. To se dogaja zato, ker mogani se-lekcionirajo informacije, ki nas dejansko zanimajo, medtem ko druge izbriejo. Ta naravni mehanizem lahko uporabite tudi pri projektiranju svojega doma: premi-slite o vseh monostih drugana barva sten, hidromasana kabina za prhanje, nova kuhinja Pustite domiljiji prosto pot! Brez cenzure. Tehtanje vseh mono-sti in sugestij naj vam vzame vsaj pol ure. Nato prekinite za pet minut ter naglas in brez premiljanja povejte, kakne spre-membe si elite v svoji hii. Ostale bodo samo pomembne stvari, ker je selektivna pozornost e opravila delo namesto vas. Tako bo na povrju ostalo le to, kar je za vas zares pomembno.

Kola idejNa tej toki prelistajte deset razlinih revij o notranji opremi, vrtu, modi, umetno-

sti, tehnologiji, dobrem poutju in izreite slike, ki se najbolj pribliujejo vaemu

projektu. Vzemite bel papir in nalepite izrezane fotografije. Najdite nekaj kljunih

besed in jih zapiite na papir. Da bi projekt postal e konkretneji in va, najdite

nekaj materialov, ki se prilegajo vai osebnosti: mehka svila, volna, tanek bomba,

plastika, kamen , in jih dodajte kolau. Ko boste popolnoma zadovoljni s svojim

delom, izobesite kola na vidno mesto. Rezultat je presenetljiv in spodbuden: bolj

preprosto bo izpolniti obveznosti, ki ste si jih naloili.

OkoljeFo

togr

afije

: iSt

ock;

Vir

: You

rSel

f


turbulenca ustev

Zaeti z dieto in rekreacijo ni problem v odloi-

tvi. Problem je v tem, da se ustavimo pri prvi ovi-

ri. Ne gre za stanovitnost in vztrajnost. Pomemb-

no je, kako doloamo in oblikujemo svoje cilje.

Oblikujte telo po svojih eljah

December je mesec, ko zaradi ve razlogov pomislimo na zdravje: za prihajajoe praznike bomo vsekakor pojedli kaken odveni zalogaj, novoletna obleka bi se lepe prilegla, e ne bi bilo blazinic, med cilje za prihodnje leto pa bo uvren bolj zdrav nain ivljenja. Kakor koli e, v tem mesecu se ne moremo izogniti misli na rekreacijo in dieto. al pa pri hujanju nismo vedno uspeni, ker gre za dvojno bitko: kalorino in psiholoko. Lahko nam uspe zmanjati tevilo kalorij, nismo pa ve-dno sami sposobni najti prave motivacije, da bi izgubili kilograme, niti nismo zmoni najti psiholoke spodbude, ki jo dobimo z gibanjem in zdravo prehrano. Hujanje ni nujno sinonim za trpljenje.

Trije koraki, da bi se poutili v formi

1Izkoristite mo besede. Vsaka elja v svojem opisu e vsebuje po-tencial, da se uresnii. Prvi korak je, da se izrazi pozitivno. Na pri-mer: elim zopet biti v formi namesto Ne elim ve biti debela. Negativni cilj nas celo demotivira. Poleg tega je potrebno, da se osre-dotoimo na konni rezultat, in ne na proces. Stavku elim hoditi na Face Force Yogo je torej potrebno dodati elim biti skladna in poveati miino maso.

2Bodite iskreni in natanni. Preden zanemo s programom huj-anja, moramo iskreno odgovoriti na vpraanje: Ali elim imeti dieto vse ivljenje? Odgovor je, jasno, ne. Ta ne mora biti tako od-loen, da nam vlije potrebno vztrajnost in odlonost. Toda tudi to e ni dovolj. Potrebno je doloiti natanno mersko enoto, s katero bomo merili prve rezultate. Tehtnica je pogosto osovraena, predvsem pri enskah. Mnoge jo vidijo kot muilno napravo. Zato je bolje, da se vsaj na zaetku rezultati ne merijo v kilogramih, ampak v centimetrih v pasu in bokih, ki se z dieto prvi zoijo.

3Postavite si asovne roke. e si za svoje cilje ne postavljamo a-sovnih omejitev, bodo ostali le lepe elje. Dieta lahko ostane zgolj obljuba, ki jo bomo enkrat vsekakor uresniili. Potrebno si je torej zadati natanen cilj: 1. marca 2015 elim nositi oblaila tevilke 40.

Zdravje

Foto

grafi

je: i

Stoc

k; V

ir: Y

ourS

elf


turbulenca ustev

Tek, tek in e enkrat tek. Vsaka minuta

je preteta. Agenda je polna. Ali je ura

naa preganjalka? Ne ubogati ure je

laje, kot je videti na prvi pogled.

Izborite si svoj prosti asObveznosti in roki, ki jih nikakor ne smemo zamuditi, nam pua-jo malo prostega asa. Za prijatelje in zabavo ga je malo ali pa ga popolnoma zmanjka. Kako to in zakaj? To izhaja iz osnovne za-blode, da se as mora sam sprostiti ali pa da nam ga nekdo mora dati. Mi si moramo s svojimi rokami in s svojo voljo sami vzeti as za razvedrilo in sprostitev. Da se lahko razvedrimo in zabavamo, moramo prekiniti neko naporno delo in zaeti s fizino ali duev-no dejavnostjo, ki nam bo vlila novo energijo: branje, pisanje, na-kupovanje, ples ali pa klepet s prijateljico. Da bi vstopili v krog razvedrila, je potrebno zbrati pogum in postati neubogljiv, kar pomeni, da smo pripravljeni za kakno uro prekiniti izpolnjevanje obveznosti, ne da bi mislili, da je s tem kaj narobe. Morebitne ob-utke krivde premagamo z zavestjo, da ivimo bolje prav zahva-ljujo tako obveznostim kot razvedrilu. Delo in zabava, pridnost in lahkotnost se medsebojno dopolnjujejo. Zabava pomeni tudi iskanje novih spodbud, novih izkuenj ali druganih mnenj.

tiri dobre navade

V svoj koledar vpisujemo rojstne dneve sodelavcev, rok plaila do-loenih raunov ali razline sestanke. Zelo pogosto pozabimo na najbolj pomembna sreanja, in to so sreanja z nami samimi. Za-kaj torej ne poskusimo z vsakodnevnim vpisovanjem terminov za sprostitve in zabavo? To nam bo pomagalo, da se bomo odklopili in da se bomo poutili bolje. Ta vaja deluje prav zato, ker je tako preprosta.Kje zaeti? Predvsem e danes, in to od nekaterih kljunih dejav-nosti (ali nedejavnosti). Tu so tiri ideje:

Naredimo ve: ostanem v postelji e 10 minut (ura je 7).Ne delamo ve: dveh stvari hkrati pogovarjam se po telefonu s prijateljico, medtem ko jem (ura je 13.30).Zanem z nakupom ro (ura je 16.30) in odhodom v kino (ura je 18).Preneham prati perilo in posluam zadnjo pesem svoje najljub-e pevke (ura je 21.30).

Razvedrilo

Foto

grafi

je: i

Stoc

k; V

ir: Y

ourS

elf


turbulenca ustev

Napani moki, neobstojei mo-

ki, prezahtevni moki Ali naj

na moke zvalimo vso krivdo?

Ne, dajmo svojemu srcu nove

oi, uesa in otip.

Odkrijmo pravo ljubezenStara sem dvaintirideset let in sem ponovno samska. elela bi sreati mokega, ki me bo ljubil. Res je, da sem zelo zaposlena in da ne hodim veliko ven, zato nimam veliko prilonosti sreati pravo osebo. Toda mogoe to ni razlog moje osamljenosti. Zakaj vedno sream napane moke? Ali se vam izjava zdi znana? Bi jo lahko celo vi podpisali? Mnoge enske imajo celo zbirko zgodb, po katerih so se poutile slabo in razoarano. Po principu prisile ponavljanja iz-birajo vedno enak tip mokega in delajo enake napake. To se dogaja, ker znana in e doiveta vrsta raz-merja vzbuja manj strahu od ne-znanega, pa eprav je takno znano razmerje lahko zelo nesreno. Va-sih se tudi v ljubezni obnaamo kot v restavraciji, ko naroamo kot po navadi da ne bi tvegali, se od-povemo novim okusom in druga-nim draljajem. Nezadovoljstvo in samoprevare v razmerju nastajajo prav iz zavraanja druganosti par-tnerja. enske se pogosto zaljubijo v osebo, ki ima podobno senzibil-nost in pogled na svet. In ta pro-blem je potrebno razreiti.

Vi in on: dve komplementarni bar-vi. Najbolji nain za premostitev neizogibnih prepirov je, da damo

vrednost znaajskim razlikam. To nam bo pomagalo, da se odpremo prijetnim preseneenjem, ki jih lahko razmerje ponuja. Glejmo na razmerje kot na zdruitev dveh komplementarnih barv. e gleda-mo rumeno in modro barvo vsako posebej (Ali naredimo tako, kot sem rekla, ali pa ni.), vidimo, da sta razlini. e pa se dogovorita (Pomisliva, kaj je ve obema.), dobimo zeleno barvo. Samostojen in odloen odtenek, ki je hkrati tudi sproujo. To je plod skladnosti, ki lahko nastane med dvema zna-ajsko nasprotnima partnerjema.

Kako gojiti pomembna razmerja

Problem: koliko daste in koliko do-bite elel bi ti dati ve., Ni-koli mi ne posveti celega veera., Po vsem tem, kar sem zate naredil . Ko govorimo o svojih ustvih, se zelo pogosto zatekamo h koli-inskim parametrom, ne glede ne to, ali gre za prijatelje, partnerja ali otroke. Dajati veliko ali dobivati malo le grobo izraa nae prave ob-utke. Logika koliine se ne obne-se, ko gre za priakovanja med par-tnerji. Primerneje bi bilo vrednotiti kakovost pozornosti in razumeva-nja, ki ju dajemo in dobivamo.

Reitev: pet stebrov.

ustva

Vzemimo kot primer prijateljstvo: vi in vaa najbolj-

a prijateljica imata veliko skupnega, poznata se

od otrotva, pa vendar pride do kriznih trenutkov in

obojestranskih obtob. Da neznaten spor ne bi ogro-

zil vajinega prijateljstva, je potrebno oviro premosti-

ti. Obstaja tehnika, ki lahko pride zelo prav. Vsaka

naj poskusi zapisati na list papirja pet vrednot, na

katerih temelji vajino prijateljstvo. Torej pet stebrov,

ki so vaju zdruili.

To so lahko: zvestoba, pogum, velikodunost, spo-

sobnost posluanja, vdanost Ko bosta primerjali

vajina seznama, bosta opazili, da ni problem v koli-

ini. Na dveh seznamih bo namre pisalo lojalnost,

in ne veja lojalnost. Ta nain omogoa, da drugega

ne krivimo za njegove domnevne pomanjkljivosti,

hkrati pa spodbuja odprt in konstruktiven dialog.

Foto

grafi

je: i

Stoc

k; V

ir: Y

ourS

elf


turbulenca ustev

Ali gre naa neimrnost lahko

skupaj z naimi vrednotami?

Kaj pa denar z velikoduno-

stjo? Bog z egom?

Rockefeller, eden najbogatejih ljudi v zgodovini, je veliko dajal v dobrodel-ne namene. Velikokrat je izjavil, da e ve denarja podari, ga tudi ve zaslu-i. Lahko bi rekli, da je laje biti ve-likoduen, e si milijarder. Mnogi pa ne vedo, da je Rockefeller delil svojo plao z manj srenimi, tudi ko je sluil 3,75 dolarja na teden. Skrb za druge je oblika solidarnosti, ki mu je omogoi-la uspeh tako v osebnem ivljenju kot v poslu. Duhovnost in osebna rast sta tesno povezani. Ni se mogoe poutiti uresniene brez formativnih izkuenj v najirem smislu besede, ki niso nujno religiozne narave. Nekateri se na primer ukvarjajo s prostovoljnim delom ali meditacijo, drugi najdejo duhovno dimenzijo v umetnosti V bistvu pa gre za eljo, da osmislimo svojo eksistenco in najdemo odgovor na vpraanji, kot sta: Ali bom pustil

sled na tem svetu?, Po em bi ele-la, da se me spominjajo?. Tovrstna vpraanja si prej ali slej vsi postavlja-mo. In zakaj potem duhovnosti odre-kamo prostor, ki bi jo morala imeti v naem ivljenju? Nekateri to delajo iz strahu, da bodo izgubili nadzor nad svojim ivljenjem. Duhovnih izkuenj namre ne moremo nikoli popolnoma nadzirati, ker vsebujejo podzavestni, magini in neracionalni element. Da bi se odprli duhovni dimenziji, mora-mo nekoliko zmanjati racionalnost in sprejeti, da mogoe obstaja nekaj, kar je veje od nas samih in kar ostaja nedoumljivo. To je lahko zelo teka in poasna pot. A prej ko se spustimo v ta labirint, prej bomo nali svojo pot do spoznanja.

Najdite odgovore, ki jih iete

Vaja: Kroek modrihNapoleon Hill v knjigi Misli in postani bogat pripoveduje, da je vsak veer pred spanjem

organiziral imaginarno sreanje s svojimi svetovalci. Pravi, da gre za mistino izkunjo. Ta

tehnika, ki se imenuje master mind pomaga pri osvoboditvi nezavednega. Uinkovita je za

tiste, ki imajo teave s priklicem lastne duhovne dimenzije. Koga bi vi povabili v svoj kroek

svetovalcev?

Izberite enega modreca (Gandhi, Mati Tereza, dalajlama ) in sprejmite sporoilo, ki vas

najbolj razvedri. Zadostuje e en sam stavek: vekrat ga poasi ponovite pred spanjem.

Duhovnost

Foto

grafi

je: i

Stoc

k


turbulenca ustev

Izrazite svoj talent

Premalo pozornosti namenjate kari-

eri. Ali pa nasprotno, karieri name-

njate preve asa in zato trpijo vaa

ustva. Poiimo v sebi ravnoteje.

Sluba je podroje ivljenja, v katerem se najbolj zrcali naa identiteta. V da-nanji drubi, ki je usmerjena v izvedbo in rezultate, nas najbolj ocenjujejo po tem, kar delamo. In zato tisti, ki so ne-zadovoljni s svojim poklicem, pogosto niso sebi ve ali pa se podcenjujejo tudi kot osebe. Pritoujejo se, da niso dose-gli tistega, kar so si eleli. e po dolgih letih slubovanja nismo napredovali, je temu verjetno podzavestno botrovalo to, da nismo eleli dodatnih obremenitev in odgovornosti. Zaradi tega se ne sme-mo kaznovati. Moramo razumeti, da je naa vloga v podjetju skoraj vedno taka, kot smo si jo izbrali in ki nam pripada. V drugih primerih pa je nemir realen in ga lahko zaznamujejo tudi laje depresije. Predvsem je to pogosto pri enskah, ki si velikokrat ne upajo iti dlje eprav e lahko vidijo svoj profesionalni cilj ker se bojijo, da bodo koga prizadele dru-ino, kolege ali same sebe. In ostanejo z nerealiziranimi ambicijami. V takem primeru obstaja zgolj ena reitev: ne smemo pove-zovati lastnega talenta in spotovanja do sebe s poloajem, ki ga imamo v hierarhiji v slubi, am-pak z notranjo potjo, ki se razvija z nami. Nauimo se uivati v vsakdanjih majhnih zmagah: dobra ideja je doseek, etudi je

iz tega ali onega razloga ne moremo ure-sniiti. e samo dejstvo, da nam ta ideja pripada, lahko hrani na ego. Samona-grajevanje je prvi pomemben korak na poti k uspehu.

Dve tehniki za pridobitev samozavesti in efovega zaupanja Prosite za odziv. Ali se vam dogaja, da gledate, kako nekateri vai sodelavci, ki niso nujno bolj uinkoviti od vas, napre-dujejo? Se pri tem poutite majhni in ualjeni, ker do vas ne pridejo niti po-hvale niti nagrade? Da bi premagali ta obutek frustracije, moramo prositi efa za oceno svojega dela. In to z enostav-nim vpraanjem, kot je: Ali ste zado-voljni z rezultati, ki sem jih dosegel? To vpraanje ga bo prisililo, da bo premislil in natanneje pretehtal vae delo. Pozi-tivni verbalni odziv pa se zaradi dosle-dnosti skoraj vedno prevede tudi v bolj formalno priznanje.

Sluba

Odzivajte se na kritike. Kaj pa, e je odziv negativen? Ne delajmo drame: 80 odstotkov

nadrejenih poudarja le slabo narejeno delo sodelavcev. Jasno je,

da smo tesnobni in nezadovoljni, ko nadrejeni ree, da je projekt

grozen in da je vse narobe. Vendar se na tako splone kritike ne

smemo odzvati s prav tako splono pripombo, kot je: Toda delal

sem pri tem tri mesece!. Veliko bolje je, e ugovarjamo takole:

Kaj je po vaem mnenju potrebno izboljati v projektu in kako?

Nadrejeni bo preseneen nad umirjenim in odlonim tonom, zato

diskusija lahko preide v bolj konstruktivne vode.

Foto

grafi

je: i

Stoc

k


Sproite eksplozijo pomlajevalnega hormona!

Za globoko pomlajevanje, top formo in estetsko oblikovane miice!

Samo 45 minut na teden!

Varno se sprehodite do vae vrhunske forme in optimalne aktivacije pomlajevalnega hormona s specialistom za borilne veine, fitnes,

tai chi, chi gong in kitajsko medicino Primoem Kozoletom.

POZOR: Tovrstni trening je za enske primeren le 1x na teden, pa e to v kombinaciji z vadbo npr. Face Force Yoge, Zadihaj&Predihaj, Joge obraza ali Skrbnika za prsi: tehnik, ki polnijo enske baterije, stimulirajo celoten hormonski sistem in regenerirajo lezo!

PRIJAVITE SE ZDAJ!

intervju

Dr. Zvonimir Zore

Dr. Zvonimir Zore je doktor medicine in specialist

onkoplastine in splone kirurgije, ki je doktorat opravil

prav na tudijah o termografu in napredni diagnostiki.

Obirnemu znanstvenemu raziskovanju termografije je

kljubovala ogromna pojavnost raka dojke. Po znanstve-

no-raziskovalnem zdruenju termografskih ugotovitev in

razlinih vrst raka dojke, s katerimi se je sreal leta 2008 pri

bolnikih, ki so se zdravili na Kliniki za tumorje v Zagrebu, se

je poveal njegov interes za termografijo, to neupravieno

zanemarjeno diagnostino metodo v naem podroju dela

strokovne javnosti. Rezultati raziskave so jasno pokazali,

da je dojka, v kateri se nahaja maligni tumor, topleja od

zdrave dojke pri vseh bolnicah. Pokazalo se je, da velikost

tumorja ni pomembna in da so povsem majhni tumorji

sposobni opazno dvigniti temperaturo koe na prsih, kjer

se pojavijo. S svojim delovanjem in preventivnimi ter-

mografskimi pregledi eli poveati monosti zgodnjega

odkrivanja raka in s tem izboljati prognozo in zdrav-

ljenje bolnikov z rakom.

Medicinska termografija:DIAGNOSTINI APARAT PRIHODNOSTI


intervju

Kaj je medicinska termografija?

Medicinska termografija je preventivna meto-da, ki se v medicinske namene opravlja za odkri-vanje dogajanja v tkivu, organih in strukturah. S pomojo termografa - infra senzorine kamere nam posnetek razkrije temperaturno dogajanje v opazovanem predelu. Medicinska termografija zazna spremembe, ki lahko vodijo k razvoju zdra-vstvenih teav, e preden je ogroeno zdravje, ali pa se lahko potrdi sum na spremembo, odkrito z drugimi metodami. Porazdelitev temperature na povrini telesa je posledica uinkov razlinih kompleksnih procesov v telesu loveka nenor-malno fiziolokih in patofiziolokih ali bolezen-skih stanj. Kadar poznamo normalno temperaturo telesa in doloenega podroja ter imamo vpogled v trenutno situacijo v telesu, lahko e zelo zgodaj odkrijemo, diagnosticiramo in spremljamo razli-ne bolezenske motnje ali maligna obolenja.

S termografijo ste se zaeli ukvarjati zaradi porasta ra-

kavih obolenj dojk tudi pri mladih enskah. Kako razla-

gate ta fenomen?

Moje zanimanje za termografijo se je povealo, ko sem preko raziskav zaenjal prepoznavati vre-dnost termografije pri prepoznavanjih malignih obolenj dojke, tako pri mlaji kot pri stareji po-pulaciji. Na alost smo pria trendu, da se tevilo obolelih za rakom dojk poveuje, kar pa je e pose-bej zaskrbljujoe, je dejstvo, da je vedno ve raka dojk tudi pri mladih enskah. Trend ni prisoten samo v Sloveniji in na Hrvakem, pa pa podob-no stanje beleijo tudi v drugih dravah EU in v svetu. Kaj pria na porast raka predvsem pri mlaj-ih, ne bi ugibal, vsekakor pa na to vpliva dananji hiter ivljenjski tempo, prekomeren stres in slaba prehrana.Predvsem pri zgodnjem odkrivanju rakavih spre-memb pri mlajih enskah sta klasini metodi ultrazvok in mamografija pokazali precejnje pomanjkljivosti. Termografija predstavlja tre-tjo monost in ne bi je bilo treba omalovaevati. Rezultati, ki smo jih pridobili pri raziskavi, so na-mre jasno pokazali, da je dojka, v kateri se nahaja maligni tumor, topleja od zdrave dojke pri vseh bolnicah. Pokazalo se je, da velikost tumorja ni po-

membna in da so povsem majhni tumorji sposobni opazno dvigniti temperaturo koe na prsih, kjer se pojavijo. Do takrat so bili prepriani, da samo ve-liki tumorji dvigujejo temperaturo. To dokazujejo tudi dosedanji rezultati dela v Polikliniki Orlando v Zagrebu in v Face Forcu.

Kako je pravzaprav s termografijo kot diagnostino

metodo? Kakna je njena natannost, kakna uporab-

nost?

Za razliko od ostalih metod za odkrivanje rakavih sprememb termografija na bo prepoznala samega tumorja. S termografskim pregledom bomo regi-strirali fiziologijo oziroma patofiziologijo doloe-nega organa. Klasine diagnostine metodo za od-krivanje raka na dojki UZ, mamografija in tudi magnetna resonanca in CT zaznavajo vidno for-mirane spremembe v tkivu dojke, kar je hkrati tudi omejitev, saj na ta nain zamudimo obdobje same formacije tumorja. Ukvarjanje s termografijo in preuevanjem rezultatov znanstvenih raziskav na podroju termografije v vseh medicinskih vejah na svetu pa mi je ponudilo ugotovitve, da tumor ne rabi biti niti formiran ali je lahko isto majhen, pa se dogajanje v telesu e odraa na temperaturi. Kar se tie natannosti metode, je treba poudariti, da do danes v medicini e vedno ni 100 % metode za zgodnje in varno odkrivanje malignih tumorjev, tako da tudi termografija ne more ponuditi 100 % gotovosti. Lahko pa nakae na mone spremembe in s tem povea monost pravoasnega odkrivanja teav in s tem uspeneje zdravljenje.

Predvsem pri zgodnjem odkrivanju rakavih sprememb pri mlajih enskah sta klasini metodi ultrazvok in mamografija pokazali precejnje pomanjkljivosti. Termografija predstavlja tretjo monost in ne bi je bilo treba omalovaevati.


intervju

Zakaj zdravniki pogosto ne smatrajo

termografije kot kredibilne metode in

se mnogokrat celo posmehujejo paci-

entom, ki pridejo k uradni medicini

na pregled zaradi slabega rezultata

termografije?

Tudi sam pri svojem delu pogosto naletim na neodobravanje termo-grafije kot diagnostine metode pri zdravniki stroki. Pa vendar ne pri vseh. Odzivi strokovnjakov so ne-kako deljeni medtem ko jo neka-teri naravnost oboujejo, pa jo spet drugi zavraajo kot popolnoma ne-koristno. Vedno se mi ob tem poraja vpraanje zakaj zmanjevati vre-dnost metode, ki pokae spremem-be prej? Zdi se mi, da pacienti ne smejo biti prikrajani za te neko-dljive in koristne diagnostine me-tode, ki hkrati ne izkljuujejo dru-gih, ampak se z njimi dopolnjujejo. Glede na to, da mamografija ne vidi od 15-20 % tumorjev dojk, se mi zdi nekorektno in morda celo nee-tino prikriti slabe novice in slabe rezultate termografije, ki pa morda opozarjajo na zaetek resnih teav pacienta. Tudi pri delu s pacienti v Sloveniji imamo kar nekaj izkuenj, ki priajo v prid termografiji. Eden izmed primerov je tudi Tinin, ki je bila po slabem rezultatu na termo-grafiji poslana na nove preglede. Na

Ni v medicini ni tako raziskano in zanesljivo, da se teje za nedotakljivo. W. Giford Jons


intervju

Termografija lahko slui tudi kot metoda za pregled organov, hrbtenice, nog, rok in oilja. Termografija namre registrira aktivnost organa, kar pomeni, da je organ na termografski sliki viden le, kadar se v njem dogajajo vnetni procesi oziroma patoloke spremembe.

ODLOITE SE ZA PREVENTIVNI

TERMOGRAFSKI PREGLED IN SE E DANES PRIJAVITE

NA ENEGA IZMED PRIHAJAJOIH

TERMINOV.


SLOVENSKO EKO SPODNJE PERILO

mehko, modno in koi prijazno

obiite spletno trgovino

udobno, mehko in zdravo bombano perilo perilo za vso druino na enem mestuekoloki bomba nosi GOTS standardkoi in okolju prijazni izdelki in embalaa30 letna tradicija proizvodnje perila

obiite spletno trgovino

30 letna tradicija proizvodnje perila

as za spremembo? Zanite pri svoji koi... www.lanabe.si

ORGANICCOTTON

ponovitev pri bolnikih, ki so bili predhodno e operi-rani zaradi malignega tumorja dojke. Na ta nain lahko hitro ukrepamo in s tem izboljamo kvaliteto zdravlje-nja bolezni.

Kako termografija pokae spremembe v tkivu? Kaj pove?

Kako pravzaprav deluje?

Termografija se odziva na spremembe temperature v te-lesu in organih. loveko telo je simetrino in ima tudi ve parnih organov, ki delujejo bolj ali manj simetrino. Vzemimo na primer dojke. Dojki sta veinoma precej simetrini, eprav se lahko nekoliko razlikujeta po ve-likosti, obliki in polnosti. Pa vendar gre pri spremljanju temperature za doloeno simetrijo pri zdravih dojkah je temperatura enaka v obeh dojkah. Pri spremembah v dojkah pa zaznavamo razlike v temperaturnih podro-jih obeh dojk ali specifinega podroja ene dojke. Razi-skave so pokazale, da e odstopanje za 0,5 ali 0,9 stopinj Celzija pomeni spremembe v tkivu. Obstajajo specifini znaki termografije, ki kaejo na spremembe v organu. Kot sem e poudaril, termografija zaznava fiziologijo,

Kontraindikacije za termografski pregled ne obstajajo, saj gre za popolnoma nekodljivo metodo, ki jo lahko ponavljamo v nedogled.

Ko nekdo zboli za rakom, statistika ne pomeni niesar, vaen je samo on sam!

onkolokem intitutu so ji po pregledu z mamogra-fijo zagotovili, da sta njeni dojki zdravi, pa vendar so nadaljnji pregledi pokazali drugo sliko. Ko nekdo zboli za rakom, statistika ne pomeni niesar, vaen je samo on sam, zato je pomembno, da dopuamo metode, ki pomagajo prepreevati bolezen e pred njeno formacijo.

Je termografija zgolj preventivna metoda?

Znanstveno je dokazano, da tumor potrebuje 5 do 6 let rasti, da bi dosegel velikost enega centimetra. Termografija lahko zazna spremembo v telesu par let pred dejansko formacijo nevarne spremembe, zato jo lahko smatramo za hvaleen nain preventi-ve na podroju zdravja. Pa vendar je ve kot samo to, saj lahko z njeno pomojo spremljamo tudi rezultate zdravljenja.

Spremljanje rezultatov zdravljenja? Kako to mislite?

Vsekakor. Termografija je izredno pripravno orodje tudi za spremljanje rezultatov zdravljenja. S pomo-jo rednega snemanja dogajanja v telesu lahko spre-mljamo potek zdravljenja, ki lahko kae na lokalno


spremembe v temperaturi podro-ja, ne zmore pa videti tumorja ali njegove velikosti. S preue-vanjem rezultatov sem priel do zakljuka, da velikost tumorja niti ne igra vloge, saj e najmanji tu-mor (sploh pri mlajih enskah) spremeni temperaturo prizade-tega podroja, lahko tudi za nekaj stopinj.

Kako se kae rak ali zaetek raka dojke

na termografski sliki?

Kot e reeno, dokazano je bilo, da je rakavo podroje precej to-pleje od normalnega. Izkazalo se je, da velikost tumorja pri tem ne igra pomembne vloge in da gre predvsem pri mlajih enskah za bolj agresivne tumorje, ki so bio-loko aktivni in zato e dodatno viajo temperaturo prizadetega podroja. Tovrstni tumorji so lahko isto majhni, pa vendar bo termografski pregled pokazal iz-redno povianje temperature na prizadetem podroju. Pri mlajih enskah bi zato e posebej izpo-stavil prednosti pregleda s termo-grafijo, saj so tumorji agresivnej-i, hkrati pa vekrat spregledani s klasinimi diagnostinimi meto-dami. Zato je termografija pripo-

roljiva in kot se je izkazalo tudi uinkovita metoda za zgodnje od-krivanje rakavih sprememb. Pri starejih enskah veinoma ne gre za tako agresivne tumorje, kar se lepo vidi tudi na termografski sliki, saj temperaturno odstopa-nje ni tako visoko. S termografijo se lahko odkrivajo tudi ciste v doj-kah, ki pa za razliko od malignega obolenja predstavljajo hladna po-droja v dojki.

S termografijo lahko pregledamo

tudi posamezne organe, noge, roke,

zobe, ile in hrbtenico. Kako se na

termografskem pregledu zaznavajo

ta podroja?

Res je, termografija lahko slui tudi kot metoda za pregled orga-nov, hrbtenice, nog, rok in oilja. Termografija namre registrira aktivnost organa, kar pomeni, da je organ na termografski sliki vi-den le, kadar se v njem dogajajo vnetni procesi oziroma patoloke spremembe. Vnetni procesi se po-navadi kaejo s poviano tempe-raturo, medtem ko se upoasnje-no delovanje organa (npr. stanje hipotiroze pri itnici) kae z ni-jo temperaturo. Kadar v telesu ni sprememb in organi delujejo nor-

malno, je tudi slika simetrina in enaka, organi pa niso vidni.

Kaj je indikacija za termografski pre-

gled? So kakne omejitve?

Termografija je primerna za en-ske v vseh starostnih obdobjih, ki elijo prekontrolirati stanje svo-jih dojk. Primerna je tudi za vse, ki elijo prekontrolirati sumljiva telesna znamenja ali stanje posa-meznih organov. Kontraindika-cije za termografski pregled ne obstajajo, saj gre za popolnoma nekodljivo metodo, ki jo lahko ponavljamo v nedogled.

Zakaj priporoate termografijo?

Zakaj se ne bi posluevali metode, ki lahko spremembo odkrije prej? Ob porastu tevila rakavih obolenj je preventiva e kako pomembna, poleg tega lahko redno spremlja-nje stanja s pomojo popolnoma nekodljive metode zmanja strah pred hudo boleznijo. V vsakem primeru je termografija nain, s katerim bomo mirneji, hkrati pa bomo spremembe lahko odkrili dovolj zgodaj, da bo zdravljenje laje in uspeneje.

Termografija je primerna za enske v vseh starostnih obdobjih, ki elijo prekontrolirati stanje svojih dojk. Primerna je tudi za vse, ki elijo prekontrolirati sumljiva telesna znamenja ali stanje posameznih organov.

intervju


knjiga rasti

Biblija v prehrani,

Ali se lahko pohvalite s svojim zdravjem, dobrim poutjem in zavidljivim izgledom? Hkrati pa uivate v gurmanski kuhinji, povzeti po tradicionalnih receptih, zainjenih z boansko eksotiko?

vadbi in receptihDieta Popolna 10 in Face Force Yoga: popolni trening

Dr. Michael Aziz: Kaj e bi vam povedal, da vam lahko dieta

Popolna desetka pomaga dlje ohraniti mladosten videz? Veste,

ar te diete je v uravnoveenju tevilnih hormonov, ki igrajo

kljuno vlogo pri tei in zdravju. Dieta Popolna desetka se osre-

dotoa na deset najpomembnejih hormonov v telesu. Vsak iz-

med njih izjemno vpliva na druge. In ko je teh deset hormonov

v popolnem ravnovesju, se lovek znebi odvenih kilogramov,

obenem pa se opazno pomladi.

S knjigo Dieta Popolna 10 dr. Micha-

ela Aziza boste dosegli prav to, saj

Dieta Popolna 10 ni obiajna dieta.

Konec je setevanja kalorij, nema-

stnih produktov in dolgih spiskov

prepovedanih ivil. S knjigo boste

obogatili svoj jedilnik in jedli po

nainu 40 % kvalitetnih ogljikovih

hidratov, 40 % zdravih maob in

20 % beljakovin. Tako boste shuja-

li, uravnovesili hormone in kar sijali

od zdravja.

Ker pa zdrava prehrana ni vse,

vas obseen prironik nagradi e

s sistematino obnovo celotnega

organizma, edinstvenim trenin-

gom avtorske vadbe Savine Atai

Face Force Yogo. Zlitje starodavnih

znanj, joge, taoistinih vaj in mo-

dernih dognanj se rezultira v celo-

stni vadbi za telo, obraz in duo, ki

razigrane estdesetletnice iz kluba

razoaranih gospodinj ponesejo

v klub Seks v mestu.

Uresniite svoje potenciale s popolnim nutricionistinim nartom in popolnim treningom Face Force Yogo!


oh, ti odnosi

Naj si nihe ne drzne podvomiti o teh besedah, sicer ... Sicer bo kaj? Za trenutek bodimo pogumni in razmislimo, kaj se skriva za to brezpogoj-no zahtevo tradicionalne morale.

Spotovanje kot naravni odziv

Nedvomno lahko reemo, da je zahteva po spotovanju starev v temelju dobrona-merna, hvalevrednain nas poziva k vijim ciljem. Namesto sebinega miljenja iz nas izvablja ut za dobro in pravino. Pravi-no je spotovati stare, saj so nam podarili ivljenje, skrbeli za nas in se bolj ali manj celo rtvovali, da smo lahko mi postali sa-mostojni ljudje. Bilo bi nehvaleno od nas, e jih ne bi spotovali. Na sreo stare, ko odrastemo, zanemo spotovati povsem spontano, kadar si spotovanje zasluijo.

Zapoved namesto naravnega odziva

Sedaj pomislimo na stare, ki psihino, fizino ali spolno zlorabljajo svoje otroke oziroma to dopuajo. Pri tem zloraba ne pomeni samo namernega muenja otrok, ki se dogaja nekim drugim ljudem v od-daljenih krajih. Zloraba pomeni nezado-voljevanje otrokovih osnovnih potreb po ljubezni, negi, upotevanju, varnosti. Zlo-rabljamo tudi, kadar od otroka zahtevamo nekaj, emur ni dorasel. V imenu vzgoje se od otrok pogosto priakuje prevelika odgovornost glede na njihovo starost, vsi-ljujejo se jim partnerske ali prijateljske vloge osamljenim starem, zahteva se celo spreminjanje njihove osebnosti. Takne zlorabe se vsakodnevno dogajajo okoli nas in pred naimi omi.

Tudi stari si morajo spotovanje zasluiti

KAROLINA RADOVANOVIetrta boja zapoved pravi: Spotuj oeta in mater, da bo dolgo ivel in da ti bo dobro na Zemlji! Zapoved je kulturno tako mona, da brezpogojno velja za vse, vernike in nevernike.

Foto

grafi

je:s

hutt

erst

ock


oh, ti odnosi

Andreja so stari v otrotvu zlorabili

tako, da ga niso upotevali. V imenu

vzgoje so mu z udarci vcepljali v glavo,

da je nivreden, da ne zna razmiljati s

svojo glavo, da nikoli ne ve, kaj je prav

in da je v vseh ozirih nesposoben iveti

brez njihove pomoi. Ali bi otroci, kot je

Andrej, samoumevno spotovali svoje

stare tudi kot odrasli ljudje, ko njihovo

preivetje ne bo ve odvisno od starev?

e z njimi niso ravnali spotljivo, potem

se tudi spotovanje do njih ne bo rodilo

spontano. etrta boja zapoved je na-

menjena odraslim iz tovrstnih druin.

Hlinjenje spotovanja je kodljivo

Priznana nemka psihoterapevtka

Alice Miller v svoji provokativni knjigi Upor telesa opisuje, da je ne-naravno in kodljivo siliti se v ob-utja, ki jih ni. Tudi e vztrajamo in se po najboljih moeh trudimo ugajati drubenim normam, se nam prej ali slej upre telo. Ko se otrok rodi, potrebuje ljubezen starev, se pravi naklonjenost, pozornost, skrb, zaito idr. Telo otroka, opre-mljeno s temi darovi, potrebnimi za ivljenje, ohrani dober spomin in kot odrasel lovek bo pozneje lahko predal svojim otrokom enako ljube-zen. e pa je vse to pogreal, ostane v loveku vse ivljenje hrepenenje, da bi bile njegove prve ivljenjsko

ZAKAJ NE MOREMO PREPROSTO ODPUSTITI?

Pomembno je tudi razumeti, zakaj slabim starem

ne moremo preprosto odpustiti. Odpuanje je e

eden od konstruktov moralne drube, ki ga ta

od nas zahteva v primerih, ko ne more zanikati oi-

tnega slabega starevstva. Kaj pravzaprav pomeni

odpustiti? SSKJ navaja naslednjo definicjo: nare-

diti, da preneha zaradi neprimernega ravnanja,

vedenja povzroen negativni odnos do koga. Torej

mora negativni odnos do koga najprej obstajati,

da se lahko neko neha. e slabim starem nismo

nikoli zamerili, kako jim lahko potem odpustimo?

To protislovje zahteva od nas etrta zapoved, ko

nam nalaga takojnje spotovanje. Spotuj ali od-

pusti, le negativnega odnosa nikoli ne vzpostavi.

Ravno negativni odnos je zelo pomemben. V njem

lahko zautimo sebe, svoja resnina obutja. ele

po tem se lahko odloimo, kako bomo ukrepali

jim bomo odpustili, ali pa je za nas bolje, da jim

ne odpustimo, ker nam npr. odnos s slabimi stari

bolj kodi kot koristi. Negativni odnos je toka izbi-

re. Nae izbire, do katere imamo pravico in hkrati

dolnost.

Fotografi

je:s

hutt

erst

ock


pomembne potrebe zadovoljene. Telo ve, kaj mu manjka, pomanjka-nja ne more pozabiti, praznina je tu in zdaj aka, da bo napolnjena. Do-letijo nas bolezni, ki nas opozarjajo, da delujemo proti sebi, proti svoji naravi.

Tudi Andrej se e dolgo asa neuspeno

bojuje s preveliko teo in dietami, oba-

sno se pomiri z alkoholom. Med terapijo

ugotovi, da je vedno na razpolago svojim

starem, eprav se ob njih ne pouti do-

bro. Ne sliijo ga kot osebo, ne poskuajo

razumeti njegovih potreb, ne spotujejo

njegove pravice po neodvisnosti. (Ne,

stari nimajo pravice zahtevati, da jih od-

rasli sin ali hi obvezno poklie vsak dan.

Temu se ne ree skrb ali ljubezen, temve

nadzor!) Andrej je laen prave hrane, kot

pravi Millerjeva. Hrane po svobodi, da bi

imel pravico skrbeti sam zase. Svoboda

pri odloanju velikosti kronika ne more

nadomestiti resnine svobode.

Naravna posledica zlorabljanja v otrotvu pa ni spotovanje, tem-ve jeza, alost, gnus. Kadar ustev ne usmerjamo na objekt, ki so mu namenjena, na alost ne izpuhtijo, temve se usmerijo navznoter. Telo se tem ustvom upira, saj si jih ne zaslui. Zamolana resnica o zlo-rabah se odraa v telesnih teavah, hudih boleznih, begu v zasvojenost ali kriminalnih dejanjih.

e zapoved nadomestimo z resnico

Kaj bi se zgodilo, e bi posluali svo-je telo ter se uprli nenaravnim u-stvom in s tem svojim starem? Mil-lerjeva trdi, da je to edini nain, da se reimo in hkrati zavarujemo svoje otroke. Treba se je nehati slepiti, da so vsi stari le ljudje, ki elijo vse najbolje svojim otrokom. Da skoraj niso odgovorni, ker so njihovi otroci trpeli. e v nas obstaja veliko jeze, ji dovolimo zadihati, drugae nas

bo udarila s kakne nepriakovane strani, najverjetneje v obliki bole-zni. e smo imeli slabe stare, si to priznajmo in jim celo povejmo (e-prav so takni stari zelo redko pri-pravljeni posluati kritike, kaj ele opraviiti se). To lahko naredimo tudi na psihoterapiji, ob ozavee-nem terapevtu, ki se zaveda nevar-nosti etrte zapovedi in je tudi sam razistil s svojimi stari. Bistveno je, da nehamo upati, da nas bodo stari neko le razumeli in sprejeli takne, kakrni smo. e se ob starih nismo poutili ljubljene v prvih dvajsetih, tridesetih letih naega ivljenja, je zelo majhna verjetnost, da bomo ta trenutek kdaj doakali. Zato smo lahko upravieno jezni, razoarani, besni. Tako se bomo lahko z resnico sooili in jo pozneje tudi sprejeli.

Foto

grafi

je:s

hutt

erst

ock

oh, ti odnosi


Ko je Andrej odrekel ljubezen svojim

starem, je hkrati opustil hrepenenje po

tem, da bi ga ti ljubili. To je bolelo, toda

poleg boleine je zael utiti tudi ve

sebe in svojih dejanskih potreb. Zmanj-

ala se je potreba po hrani in alkoholu.

Bes na stare je sasoma popustil, ker je

sedaj znal sam poskrbeti za to, kar je po-

treboval, namesto da bi akal, da bi star-

i poskrbeli za to. Z umetnim spotova-

njem samo vzdrujemo upanje, da bomo

morda neko dovolj dobri zanje, in takrat

lahko postanemo sreneji. Nae upanje

temelji na strahu, da nas bodo stari za-

vrgli, e se upremo njihovi avtoriteti. Le

da ta strah, pa tudi mono dejansko za-

vrnitev, lahko prebolimo.

IN TAKO IZ RODA V ROD

Millerjeva ugotavlja, da se neizreena ustva in potrebe ujamejo

v zaarani medgeneracijski krog. Izstop iz kroga prepreuje ravno

etrta boja zapoved. Namre odrasle osebe, ki so bile v otrotvu

zlorabljene, e v odrasli dobi zahtevajo zadovoljitev svojih potreb

po spotovanju, zaiti in izraanju sebe. Manj ko je dobil otrok

ljubezni, bolj ko je pod pretvezo, da gre za vzgojo, doivljal nega-

cije in zlorabljanja, moneje je kot odrasel navezan na stare in

druge nadomestne osebe in priakuje, da bo dobil od njih vse

tisto, kar so mu ostali stari dolni v odloilnem trenutku.. e

svojim starem ne smejo zameriti, ker niso dobro opravili svojega

dela, se nehote usmerijo na svoje otroke. Od njih zahtevajo neke

vrste tolabo. Vendar otroci niso usposobljeni, da bi skrbeli za

svoje stare. V imenu ljubezni do starev morajo tudi oni zanikati

sebe in krog je sklenjen. Svoje nesreno otrotvo prenaajo na-

prej kot tafeto.

Odrastemo ob empatinem poslualcu

Dobra novica je, da lahko postane-mo sreneji e sedaj. Resnica je bo-lea, a njeno zanikanje boli mone-je. Millerjeva pravi, da e se elimo konno osvoboditi nezdravega vpli-va slabih starev, potrebujemo ob sebi empatinega poslualca, ki nas bo zmoen videti in sprejeti takne, kot smo, brez maske in obrambnih mehanizmov. To je lahko prijatelj, partner, znanec, psihoterapevt, nekdo, ki nas je pripravljen poslua-ti in nam stati ob strani brez obsoja-nja. Ki lahko pokae zgroenost ob

ravnanju slabih starev brez obut-kov krivde. Ob taki osebi lahko pre-bolimo primanjkljaje iz otrotva, potegnemo rto in gremo naprej. Se nauimo sami poskrbeti zase in za svoje potrebe, si sami pokazati pri-znanje in ljubezen. Ni nam ve tre-ba biti odvisen od starev. Ni nam treba ve ugoditi njihovim muham, ker bi drugae sami izpadli nehva-leni in nespotljivi. In naim otro-kom ni ve treba plaevati posledic za nae ranjeno otrotvo.

Foto

grafi

je:s

hutt

erst

ock

oh, ti odnosi


moji rituali

Obredi ienjaTAJA ALBOLENA L ILA , svetova lka za ce lostno

ob l ikovanje prostorov

i lustrac i je: NATAN

Ideja ienja in polnjenja prostora z obredom je stara kot sam as. Vsak obred ienja ima dva dela; v prvem delu energije istimo, v drugem polnimo z blagoslavljanjem.

Na dom je sveti prostor, prav tako kot je sveti prostor nae lastno telo. Na dom simboli-no predstavlja nas same in dejstvo, da je v globjem pomenu dom le podaljek nas samih. Odseva nae interese, elje, naa preprianja, naa oklevanja, naega duha in nao strast. Ko stopimo v pro-stor, nam ta pripoveduje zgodbo o tem, kako se poutijo prebivalci sami s seboj in s svetom, ki jih obdaja. Dom je prav-zaprav most med notranjim in zunanjim Vesoljem.Iz zgodovine je znano dejstvo, da so vse kulture sveta pred prvo naselitvijo pro-stora le-tega najprej oistile in ga nato blagoslovile. Tudi naa domaa, sloven-ska tradicija v sebi nosi te informacije.Ljubezen in hvalenost sta moni ener-giji, ki se zapieta v fizino okolje, kot nam kaejo raziskave dr. Emota, ki s

fotografiranjem zamrznjenih vzorcev vode razkriva, kako mono se energija ustev, kot sta jeza ali radost, pokae v obliki kristalov fotografirane vode. Te lastnosti v resnici naredijo iz hie dom.Po stari navadi noben obred ni potekal brez priprave lokacije in udeleencev. Obredi so v dogodke in doivetja ljudi vnaali duhovno zavest in vzduje sveto-sti. Med obredom se ustvari stanje sve-tosti tukaj in sedaj, sveti obred stanja tanico, ki louje fizini svet od nevidnih svetov. Ko poteka sveti dogodek, lahko zaznamo spremembo vzduja. Poslavlja-nje starega leta in prihod novega je eden od takih dogodkov. Vzemite si letos as in se na ta prehod pripravite tudi tako, da z uporabo tirih osnovnih elemen-tov opravite simbolino ienje sebe in prostora.


moji rituali

ienje z ognjem

Uporaba ivega ognja za obrede je starodavna in dandanes povezu-

je naa ivljenja z ivljenji naih prednikov. Plamen svee je starodavni

simbol nae povezave z Duhom, in to je arhetip, ki ga prepoznavajo vse

kulture sveta. Ogenj isti vse neistoe iz prostora, v katerem gori. e se

v meditaciji zazremo v plamen svee, to pripomore k notranjemu oi-

enju. Meditacija z opazovanjem plamena svee pripomore k ienju

negativnih misli in umirja zmedo v glavi.

ienje z zrakom

Kombinacijo ivega ognja in zadimljanja e tisoe let uporabljajo za ienje in pre-

obrazbo energij v prostoru. Dim pa so uporabljali tudi za ienje osebnega prosto-

ra, za spreminjanje stanja zavesti v obredih ter procesih zdravljenja telesa in uma.

S peresom so dim usmerili na vse dele telesa iz posode, v kateri so bila zelia na

tleem koku oglja. Obiajno se v procesu zadimljanja uporablja ajbelj ali cedra,

kajti obe rastlini imata veliko mo za ienje energij. Drugi nain uporabe dima

je tudi s pomojo dieih palk, ki v prostoru spremenijo razpoloenje in ozraje,

ustvarijo obutek arobnosti in povezave z notranjim znanjem.

ienje z vodo

Voda je simbol oienja, istosti in vsebuje

sveto ivljenjsko energijo. Uporaba svete vode

je izjemno moan in takojen nain za ienje

negativnosti v prostoru in v osebi. Procesi ie-

nja z blagoslovljeno vodo so znani v vseh sta-

rodavnih tradicijah. Za ienje lahko uporabite

razprilo, v katerem so blagoslovljena voda in

eterina olja. Prostor obhodite v smeri urinega

kazalca in v vsak kot razprite enkrat ali trikrat.

V mislih imejte namen, ki ga elite vnesti v pro-

stor, npr. mir, srea, obilje.

Osebno ienje opravite s kopeljo v slani vodi,

ki ji lahko dodate eterina olja.

ienje z zemljo

Sol je darilo matere Zemlje, ki ima v obredih

ienja poseben pomen. Sol je znana po

svojih izjemnih sposobnostih ienja, delu-

je kot antiseptik in uniuje bakterije. Obiaj

metanja soli ez levo ramo je star nain obva-

rovanja pred negativnimi energijami. Morska

voda priklie lastnosti morja, ki e posebej

blagodejno deluje pri ienju ustev iz pro-

stora ali osebe in pri ustvenem zdravljenju.

Kamena sol pa ima v sebi mo Zemlje, po-

maga ustvarjati ravnoteje in prizemljuje. Za

dom je dovolj, da postavite posodo s soljo v

kot sobe. Lahko jo tudi raztresete po prosto-

ru za globlje ienje. Sol pa lahko uporabite

tudi za ienje svojih kristalov. Preprosto jih

postavite na sol v posodi. Take soli potem ne

smete uporabiti za kuhanje ali za kopeli.


moji rituali

Obredi ienja v Sloveniji

Klju: Zadimljanje s kadilom in uporaba svete

vode za blagoslov

Kdaj: Velika no in boi

Tradicija ienja v Sloveniji se naslanja na staro

keltsko in kransko tradicijo. Za ienje prosto-

rov se tradicionalno uporablja kadilo, za blago-

slavljanje pa sveta voda, ki se jo razpri po pro-

storu. Priporoljivo je ienje prostora opraviti

vsaj dvakrat letno, in sicer za veliko no in boi,

ko so po stari slovenski tradiciji duhovniki prili v

vsak dom v vasi in ga blagoslovili. Tudi ob vseli-

tvi v novi dom je priporoljivo opraviti ienje in

blagosloviti dom, kar so nai predniki poznali in

to vkljuili v staro tradicionalno slovensko stav-

barstvo. Obredi so bili vasih del vsakdanjega

ivljenja, kar se kae tudi v uporabi preprostega

blagoslova hrane. Rudolf Steiner je za ta obred

priporoal preprosto zahvalo: Iz Zemlje enejo

kali, v Soncu svetlem plod zori, ljubo Sonce, Ze-

mlja draga, za dobrote vama hvala.

Obredi ienja na Baliju

Klju: Daritve hinemu duhu iz ria, diee palke in cvetja

Kdaj: Vsako jutro in veer

Bali je mesto, kjer obrede ienja in blagoslavljanja opazuje vsak dan. To je njihov

nain ivljenja. Zjutraj te prebudi melanholino podrsavanje metle iz vej po asfaltu, ko

se zane jutranji obred ienja na otoku. Vsako jutro in veer hinemu duhu pripravijo

daritve, ki vsebujejo ri, dieo palko in cvetje v koarici iz palmovega lista. Na otoku

ivijo v tesni povezavi z naravo in blagoslavljajo praktino vse, od avtomobilov, rau-

nalnikov, orodja do hi in templjev. Za osebno ienje uporabljajo zvonce in petje.

Njihova glasba zveni kot kaos, v katerem hitro najde notranji red; neslinih zvokov

balijanov, balinezijskih duhovnikov oz. amanov, ki skrbijo za istost energije otoka, pa

se zave ele, ko stopi v svoj domai prostor in ugotovi, da ti manjka cingljanje svetih

kroglic, ki so na Baliju vedno nekje v ozadju.

Obredi ienja na Havajih

Klju: Aloha

Kdaj: Vsak dan, ob vsakem pozdravu

Huna je tradicija svetega znanja na Havajih, ki jo v svojih uenjih obiajno iz roda v rod pre-

naajo Kahune, mojstri skritega znanja. Blagoslovi so sveta tradicija havajskega protokola.

Namen obreda blagoslova je pritegniti vse dobro iz najvijega za Aloho, sreo, harmonijo,

zdravje, mir, zaito in obilje. Hkrati pa s tem obredom izreejo tudi Mahalo, svojo zahva-

lo. Aloha je njihov nain ivljenja. Pomeni pozdrav in ljubezen, njen globlji pomen pa je

radostna delitev ivljenjske energije. S tem, ko delijo to energijo, se avtomatsko poveejo

z Mano, ivljenjsko energijo, ki preema vse. Svoj blagoslov delijo z vsakim pozdravom, z

Aloha. Za ienje uporabljajo sol in slano vodo. Vsako kopanje v vodah Havajskega otoja

je oiujoe in zdravilno.


moji rituali

Keltski obredi ienja

Klju: Boginja Brigit

Kdaj: 1. februar Imbolc

Na Irskem in v Angliji e vedno pokliejo svetnico Brigid, da na ve-

er sve, ki so ga prenesli v kranski koledar, oisti dom vseh ne-

gativnosti in ga blagoslovi s svojo prisotnostjo. V keltski tradiciji pa

je to praznik, posveen boginji Brigit ali Bride, ki predstavlja tisti del

trojne boginje, ki je mladenka. Je praznik, ko se prige novi ogenj.

Tradicionalno so na ta dan v vasi ugasnili ogenj in ga ponovno pri-

gali. Ogenj je moan simbol oienja na vseh ravneh in splono

znano je, da je ogenj najbolj temeljit element ienja, kar lahko

zelo dobro opazujemo v vsakdanjem ivljenju, ko se loti hie in na

koncu ostane praktino samo pepel. Na ta dan je smiselno svoje i-

vljenje urediti na vseh ravneh telesno, mentalno, duhovno in u-

stveno. Lotite se spomladanskega ienja svojih predalov in omar,

da poistite vse staro in naredite prostor za novo v svojem ivljenju.

Indijanski obredi ienja

Klju: Zadimljanje, uporaba bobnov in ropotuljic

Kdaj: Vsak obred zdravljenja

Po izroilu amerikih Indijancev je treba opraviti ienje, preden se

opravi zdravljenje pri klientu kot tudi pri osebi, ki opravlja zdravljenje

ali obred. Pravijo, da je treba oistiti negativne misli, slabe obutke in

ustva ter vso negativno energijo: tako fizino kot duhovno. Stareine

pravijo, da je treba v vse obrede, osebne ali skupinske, vstopati s istim

srcem, zato da lahko poje, moli in hodi na sveti nain, da ti Duh po-

maga vstopiti v svoj sveti prostor. Najprej pa je treba oistiti prostor, v ka-

terem obred ali zdravljenje poteka. Oistijo vse nizke in zastale energije,

ki bi lahko vplivale na svetost in novo energijo, ki vstopa. Uporabljali so

zadimljenje z zavestno namero ienja avre osebe ali prostora. S pro-

cesom zadimljenja pokliejo duha svete rastline, da odnese iz prostora

vse negativne energije in vzpostavi stanje ravnovesja. Indijanci Severne

Amerike za zadimljenje uporabljajo ajbelj, cedro in vanilijevo travo.


prodor

Povrnite si

Nadomeanje izgubljenih hormonov je kljunega pomena za dobro poutje. e elite drati korak s svojim zdravjem, morate nartovati preostanek svojega ivljenja. Stari naini ne delujejo ve.- dr. Candice Lane, Westlake Village, Kalifornija

hormonsko ravnovesje


prodor

Hormonsko rav-novesje je klju do vitalnosti in dobrega pou-tja, eprav je v

dananjem asu, e posebej pri enskah v menopavzi, to ravnovesje vse prevekrat porueno. e sam naravni cikel hormonov povzroi, da se upadanje zane po tridese-tem letu in do petintiridese-tega leta popolnoma upade. Vasih je bila priakovana ivljenjska doba priblino petintirideset let. Narava je imela vse natudirano. Dala nam je ravno dovolj hormo-nov, da smo prili skozi naa plodna leta. Toda mi smo po-gruntali, kako prelisiiti telo, da ivi dlje. Trenutno se nam tako obeta, da bomo nao drugo polovico ivljenja pre-iveli v velikem pomanjka-nju. Pa vendar vse le ni tako rno. Z napredno anti-aging medicino, smo na dobri poti, da si tudi v poznejem ob-dobju povrnemo optimalno zdravje in poutje. Nado-mestitev hormonov, ki nam jo omogoajo bioidentini hormoni, je neverjetna. Ko vidimo vso zaito, ki nam jo priskrbijo hormoni, vidimo, da moramo z namenom, da bi ostali zdravi in izkoristili prednosti dolgega ivljenja, nadomestiti vse nae hormo-ne z njihovimi bioidentini-mi ekvivalenti.

Nadomestitev hormonov je obnovitev. Obnovitev ustavi propadanje. Za zdravje morate narediti spremembe v nainu ivljenja, kar vkljuuje prehra-no, vadbo, prehranske dodatke in uravnoteenje kljunih hormonov. e resni-no sprejmete celotni program, je rezultat lahko izjemen. Tedaj boste sposobni poustvariti videz, kakrnega ste imeli v svojih dvajsetih letih, a z modrostjo in izkunjami svoje kronoloke starosti.

Kljuno je poznavanje hormonovRazumeti je treba njihov vpliv na poutje in telesne funkcije, prav tako je treba razumeti, kaj se v telesu zgodi ob njihovem pomanjkanju. Spoznajte razliko med posameznimi hormoni in njihovo delovanje znotraj telesa. Vsak hormon je na-mre kljunega pomena in pomanjkanje e samo enega bo pomembno vplivalo na ravnoteje celotnega sistema.

8 KORAKOV do zdravega in vitalnega ivljenja medicine prodora

1. korak: Naredite si terapijo z bioidentinimi hormoni,

e je vae telo v neravnovesju

2. korak: Izogibajte se kemikalijam in razstrupljajte svoje telo

3. korak: Resno jemljite prehrano

4. korak: Ustvarite zdrav prebavni trakt

5. korak: Izogibajte se farmacevtskim zdravilom, dokler niso

neobhodno potrebna in vsekakor dodobra preberite

stranske uinke vsakega zdravila, preden ga vzamete

6. korak: Dopolnite svoj prehrano s prehranskimi dodatki in

superivili

7. korak: Redno vadite

8. korak: Naspite se


EstrogenEstrogen je eden izmed najbolj vpliv-nih hormonov v lovekem telesu. Oznaujejo ga kot enski hormon, eprav ga proizvajajo tako moki kot enske. Vpliva na mnogo tkiv in orga-nov, vkljuno z mogani, jetri, kostmi in koo, maternico, seili, dojkami ter krvnimi ilami. Ob pomanjkanju estrogena enske trpijo zaradi ve problemov, med katerimi so pridobi-vanje telesne tee, zabuhlost, srbe-ica, potenje in vroinsko oblivanje, vnetja mehurja, depresija, utrujenost, motnje srnega ritma in e veliko ve. Estrogen je prav tako, skupaj z proge-steronom in testosteronom, eden iz-med spolnih hormonov. Kadar nimate spolnih hormonov, ne morete obu-titi spolnosti. Spolni obutki se povr-nejo ob ponovnem pravilnem uravno-teenju hormonov v telesu. Estrogen mora biti uravnoteen s progestero-nom in vsaka enska ima popolnoma drugane potrebe po njem.

Progesteron Progesteron je predvsem hormon ensk, eprav se v manjih koliinah nahaja tudi pri mokih. Tvori se v jajnikih in nadledvinih lezah, med nosenostjo pa ga proizvaja tudi pla-centa. Progesteron ima pomirjevalni uinek. Popravlja in vzdruje zdrave mogane, izgrajuje kosti, je naravni diuretik, izgoreva maobo in poma-ga prepreevati raka. Je hormon, ki pomaga uravnoteati estrogen, njuno razmerje pa je kljunega pomena za vsako ensko. Ob prenizkem nivo-ju progesterona, v odnosu z nivojem estrogena, bo enska izkusila motnje spanja, razdraljivost, nervozo, prido-bivanje tee, otekanje in obutljivost dojk, srbeico, zatekanje, potenje, iz-gubo spomina in izgubo libida. Razlog za to je pomanjkanje ravnoteja! Ob-stajati mora ravnoteje med zadostni-

mi koliinami estrogena in progeste-rona. Ravnovesje hormonov je cilj pri vsaki starosti, ne samo zaradi dobrega poutja, ampak predvsem zdravja. Progesteron iti pred materninim rakom in rakom dojk, zmanja zadre-vanje tekoin v telesu, pomaga urav-navati nivo sladkorja v krvi, pomaga pri nianju nivojev LDL holesterola in ima pomirjevalni uinek na osrednji ivni sistem.

Testosteron Testosteron proizvajajo tako moki kot enske, vendar so razmerja v tele-su obrnjena. enske imamo naravno razmerje visokega nivoja estrogena z nizkim nivojem testosterona, mo-ki pa imajo visok nivo testosterona in nizek nivo estrogena. Razmerje je kljuno pri obeh, mokih in enskah. Kadar je katero koli razmerje porue-no, mogani sproijo alarmni signal, da nekaj ni v redu. To lahko zautite. Moki izgubijo svojo uinkovitost, fo-kus, njihove miice postanejo ohlapne in izgubijo maso. Ramena se jim za-nejo poveati, ve spijo in ko doseejo razmerje, ko imajo ve estrogena kot testosterona, izgubijo monost erek-cije. Tedaj tudi zanejo obolevati za s starostjo pogojenimi boleznimi. Sko-rajda vsaka bolezen se namre zane z upadanjem hormonov. Za enske je ravno nasprotno. Imamo visoke nivoje estrogena in nizke nivoje testosterona. A razmerje obeh ohranja nae dobro poutje in videz. Potrebu-jemo doloeno koliino testosterona, ki se proizvaja v jajnikih in izbolju-je senzitivnost klitorisa in bradavik, via libido, izboljuje kvaliteto orgaz-ma in lahko povea mo miic ter go-stoto kosti. Izguba testosterona vodi v utrujenost, obutek neuravnoveeno-sti, izgube spomina, pridobivanja tee in trebune maobe.

pro

Documents

Savina Atai - nov-dec