Seminarska Naloga Pri Predmetu Mehanika Tal

Seminarska naloga pri predmetu Mehanika tal:

PLAZOVI V SLOVENIJI

………………………………………Plazovi v Sloveniji………………………………………

KAZALO

Kazalo…………………………………………………………………….….…..2Uvod……………………………………………………………………….….…3Osrednji del...........................................................................................................4Zaključek………………………………………………………..…..………….10Viri in literatura………………………………………………………………...11

2


UVODZemeljski plazovi so eden večjih faktorjev tveganja v okolju. Za razliko od vremena in potresov je pri njihovem nastanku pogosto pomemben dejavnik človekova aktivnost. Zaradi plazov so ogrožena človeška življenja in premoženje. Najpogosteje so prizadeti infrastrukturni objekti (ceste, železnica) ter stanovanjski in gospodarski objekti. Škoda, ki jo v Sloveniji povzročajo plazovi, je ogromna, vendar jo je težko konkretno opredeliti, saj večina plazov nastane med gradnjo objektov, kar pa ni opredeljeno kot naravna nesreča. Z naraščajočimi ekstremi, ki jih predstavljajo podnebne spremembe, je jasno, da se bosta fenomen in nevarnost plazenja še povečala, kar narekuje sistemski pristop na upravnoadministrativni ravni in skupno delovanje vseh, ki delujejo na tem področju.

3


OSREDNJI DEL

SPLOŠNOPlaz je geološki pojav pri katerem se gmota snovi (zemlja, kamenje ali sneg), ki se na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol. Plaz je posledica fizikalnih in kemijskih sprememb, ki nastanejo zaradi več dejavnikov, kot so potresi, vulkanske aktivnosti, erozija rek ali ledenikov, delovanje morskih valov, tresenje zemlje zaradi prometa, večjih strojnih del, večjih nenadnih prekomernih zbiranj vode, ki so posledica močnih padavin (dežja ali snega). Ti dejavniki vplivajo na spremembo sil, predvsem na silo teže. Posledica je, da nestabilne sestave zdrsijo v ugodnejši stabilen položaj.

VRSTE PLAZOV:

Zemeljski plaz

Poznamo tri vrste zemeljskih plazov:

padajoči plaz: ogromne pečine zgrmijo po strmem pobočju. Ob dotiku s tlemi se pogosto nalomijo v manjše kose.

drseči plaz: po pobočju drsijo z veliko kamenja in skalovja s hitrostjo tekoče vode. Prav tako se sprožajo drseči plazovi drobirja, sestavljeni iz tankih plasti rahle zemlje in manjšega kamenja.

tekoči plaz: zmes blata in vode

Klasifikacije lahko temeljijo na velikosti premikajočih mas, hitrosti premikanja, načinu nastanka, načinu premikanja, vrsti materiala in podobnem.Premikanje je po splošno sprejetih merilih razvrščeno v pet glavnih skupin:• podor pomeni odcepitev materiala na strmem pobočju in padanje preko pobočja, kjer premikanja običajno ni• prevračanje nastane na zelo strmih, navpičnih ali previsnih pobočjih• latrealni premiki• tok predstavlja turbulentno premikanje tekoče ali židke zmesi zemeljskega materiala preko trdnejše osnove• drsenje predstavlja premikanje po pobočju, pri katerem je bolj ali manj jasno viden stik med premikajočo in nepremikajočo zemeljsko maso, imenujemo ga drsna ploskev. Ta je lahko okrogla, ravna ali nepravilne oblike.

Možni so tudi mešani tipi plazenja.Pri tem za vsako kategorijo velja, da je material lahko kamninski, pretežno drobirski ali pretežno zemeljski. Plazenje se navadno razvija vzdolž ploskve »oslabitve«, ki je navadno vzporedna s pobočjem. Takšne ploskve »oslabitve« so v osnovni kamnini navadno plasti z drugačno sestavo (glina, melj), razpoke, frakture. Med plazenjem opažamo tri posebne pojave: začetno porušitev površja (razpokanje), naknadni transport in končno odlaganje splazelega materiala. Plazenje se lahko sproži zaradi postopnega procesa preperevanja ali zaradi zunanjih vplivov.

4


Vzroki plazenja in sprožilni dejavnikiVzroki plazenja so faktorji, ki povzročajo, da je določen teren nagnjen k plazenju. Sprožilni dogodek je dogodek, ki povzroči premikanje zemeljskih mas. Je torej neposredni povod za plazenje. Običajno je sprožilni dogodek le eden izmed vzrokov za plazenje, vzrokov za plazenje je namreč več. Spremembe v stabilnosti pobočja povzroča več dejavnikov. Ti so naravni ali pa jih povzroči človek.

Naravni dejavniki so:• erozija, spodkopavanje, spodnjega dela brežine zaradi delovanja potokov, rek ali valovanja morja• slabšanje trdnostnih lastnosti materiala plazu zaradi razmakanja ob deževju, vtokih potokov ali ob taljenju snega• dodatno delovanje pospeškov zaradi potresov• zaradi potresov povzročena izguba strižne trdnosti v peščenih zemljinah, imenovana likvefakcija• dodatni strujni tlaki vode

Dejavniki , ki jih povzroča človek, so:• zemeljska dela, s katerimi je spremenjena oblika brežine in s katerimi so povzročene dodatne obtežbe ali odstranjena opora brežini• vibracije zaradi prometa ali strojev• pronicanje vode• vpliv miniranja• odstranitev vegetacije• gradbena, kmetijska ali gozdarska dejavnost, s katero spremenimo tok vode in vtok v brežino.

Največkrat so sprožilni dogodki padavine, spodkopavanje spodnjega dela brežine, vpliv potresov in vpliv človeka.

Geološka zgradba Slovenije je zelo kompleksna, saj pripada ozemlje več tektonskim enotam nižjega reda, ki se stikajo na našem ozemlju. Tako pripadata zahodni in severni del Alpam, južni in osrednji del Dinaridom, severovzhodni pa panonskemu bazenu. Večino ozemlja gradijo sedimentne kamnine z izjemo magmatskih in metamorfnih kamnin v severnem delu Slovenije. Med sedimentnimi kamninami sta zastopana predvsem dva tipa, in sicer karbonatne kamnine, ki sodijo med biogene sedimente, ter različne vrste klastičnih (mehanskih) sedimentov, od pobočnih gruščev, peskov, prodov in glin do glinovcev, meljevcev, laporovcev in peščenjakov.

Kako zmanjšati možnosti za nastanek plazov?Tveganje za nastanek plazov lahko zmanjšamo predvsem z izobraževanjem in raziskavami na področju geoznanosti. Namen takšnih raziskav je zoniranje območij glede tveganja pri poseganju v prostor in priprava regulative, ki ureja poseganje v prostor. Osnovne raziskave so geološko kartiranje v širšem pomenu besede (tudi inženirskogeološko in hidrogeološko), odkrivanje potencialno rizičnih lokacij ter izdelava kart tveganja. V Sloveniji že nastaja kataster plazov pri MOP ARSO. Geo-ZS izdeluje karte geološko pogojenih tveganj na regionalnem nivoju, medtem ko je Geoinženiring izdelal karto ogroženosti pred plazovi za občino Nova Gorica v merilu 1: 5.000. V obeh primerih je bila uporabljena GIS tehnologija. Oceno ogroženosti pred zemeljskimi plazovi smo zasnovali in izpeljali na treh nivojih: določili smo globalno stabilnost, določili stabilnost površinskih območij in izdelali operativno

5


brošuro za oblikovanje javnega mnenja, ki naj bo v celoti usmerjeno na pridobivanje podatkov in obveščanje pristojnih služb. Podatki so v digitalni obliki in pripravljeni tudi za uporabo v geografskem informativnem sistemu, ki ga uporabljajo na občini. Namen takšnih akcij je predvsem preventivno delovanje - ozaveščanje lokalnih oblasti, projektantov, izvajalcev in predvsem investitorjev o možnih posledicah pri poseganju v prostor.

Stabilizacije plazovitih terenovZ ukrepi stabilizacije skušamo zaustaviti premike plazu in preprečiti nadaljnjo škodo. Pri tem igra ključno vlogo poznavanje dogajanja v plazu. V ta namen morajo biti izvedene raziskave, s katerimi se določi mehanizem plazenja, fizični model plazu in parametri, s katerimi plaz projektno rešujemo. Ukrepe stabilizacije razdelimo v dve glavni skupini: nadzor in zadrževanje. Z deli nadzora poskušamo spreminjati tiste dejavnike, ki posredno vplivajo na plazenje: topografijo, geologijo, podtalno vodo … Z zadrževanjem pa izvajamo konstrukcijske elemente, s katerimi plazenje omejujemo.

Ukrepi nadzora nad dejavniki plazenja• ureditev površinskega odtoka• dela podzemne drenaže• drenažni vodnjaki• drenažni rovi• odstranitev dela splazelega materiala• obtežitev spodnjega dela plazu• ureditev strug potokov.

Ukrepi zadrževanja:• pilotne stene• sidranje• oporne in podporne stene.

Snežni plaz

Največjo nevarnost v gorah pozimi predstavljajo plazovi, do katerih pride, ko se poruši ravnovesje sil v snežni odeji. Največja nevarnost plazov je takrat, ko zapade nov sneg, in sicer na pobočjih z naklonom med 20° in 50°. Glede na kvaliteto snega poznamo več vrst plazov:

plazovi suhega in nesprijetega snega plazovi suhega sprijetega snega plazovi vlažnega nesprijetega snega plazovi vlažnega sprijetega snega

PLAZOVI V SLOVENIJI

Zemeljski plazV Sloveniji je plazenje tal zelo pogosto, saj se dogaja na približno eni tretjini ozemlja. Razlikuje se glede na hitrost in globino. Plazovite površine sestavljajo labilna in pogojno stabilna zemljišča, ki se običajno plazijo ob veliki namočenosti tal ali zaradi neustreznih posegov v prostor. V Sloveniji najdemo zemeljske plazove skoraj povsod, razen na območju primorskega in dolenjskega krasa.

6


Slika 1: Zemeljski plazovi

Zemeljski plaz StožeNa Stožah se je 15. novembra 2000 okoli 13. ure utrgal velik zemeljski plaz. Po enodnevnem mirovanju se je nekaj po polnoči 17. novembra s pobočja nad Mangartsko planino, nad žariščem prvotnega plazu, utrgal še en zemeljski plaz. Plaz je z veliko hitrostjo (po ocenah strokovnjakov od 8 do 15 metrov na sekundo) v obliki drobirskega toka zdrsel po strugi Mangartskega potoka in Predelice okoli pet kilometrov navzdol ter ju popolnoma preoblikoval, pri tem pa je s seboj odnesel tudi plazino prvega zemeljskega plazu. Ponekod je strugi poglobil tudi za 40 metrov. Po nekaterih ocenah se je na celotnem plazu premaknilo najmanj poldrugi milijon kubičnih metrov materiala, od tega ga je tretjina ostala na samem plazišču, približno milijon kubičnih metrov materiala pa je zdrsel v dolino. Do nesreče takih razsežnosti je verjetno prišlo zaradi kombinacije neugodnih geoloških razmer na območju, kjer se je sprožil plaz, zaradi zelo namočenih tal, pa tudi zaradi potresov v zadnjih dveh letih, ki so najverjetneje razrahljali kamnine. V Bovcu je po podatkih Hidrometeorološkega zavoda RS od 20. oktobra do 19. novembra 2000 padlo nad 1160 litrov padavin na kvadratni meter tal, večinoma dežja. V Logu pod Mangartom pa je oktobra in novembra padlo skupaj 1872 litrov padavin na kvadratni meter. Takšna obdobna količina padavin je velika tudi za zahodni, padavinsko bogat del Slovenije. Prvi plaz je poškodoval ceste, gozdove, zgornji most pri Strmcu čez Mangartski potok, vodno zajetje za Log pod Mangartom ter zajezil oziroma zavrl tok Mangartskega potoka in Predelice. Posledice drugega plazu, ki je po dimenzijah med največjimi v Sloveniji, so bile katastrofalne. Najbolj je prizadel vas Log pod Mangartom. Življenje je izgubilo 7 ljudi. Plaz je še dodatno poškodoval ceste, uničil in poškodoval 20 hiš in drugih objektov ter kmetijske površine.

7


Slika 2: Zemeljski plaz Stože Slika 3: Opazovilnica

Slika 4: Zemeljski plaz Stože 2 Slika 5: Zemeljski plaz Stože 3

8


Snežni plazoviSnežni plazovi sodijo med naravne nesreče, ki zahtevajo razmeroma veliko smrtnih žrtev. Pred več desetletji so v snežnih plazovih v glavnem umirali ljudje, ki so bili stalno naseljeni ob plazovitih krajih ali so tam delali. Kasneje pa je bilo med žrtvami vse več ljudi, ki so jih plazovi zajeli pri hoji v gorah, smučanju, lovu ipd. Sodoben način preživljanja prostega časa v naravi kaže v vse večji množičnosti. Ker pa so ti nemalokrat preslabo telesno pripravljeni, ne dovolj izkušeni ali ne upoštevajo pravil varnega gibanja ter vremenskih in drugih razmer, se povečuje možnost nesreč zaradi snežnih plazov. Na območju Slovenije je evidentiranih več kot 500 večjih in okoli 1500 manjših stalnih snežnih plazov na približno 16.000 ha površine. Po večletnem spremljanju snežnih plazov se ugotavlja, da ogroža magistralne ceste okoli 90 snežnih plazov, regionalne ceste več kot 275 snežnih plazov, lokalne ceste okoli 300 snežnih plazov, gozdne ceste pa okoli 30 snežnih plazov. Znani snežni plazovi ogrožajo še stanovanjske in gospodarske objekte, železniško in energetsko infrastrukturo ter smučišča.

Slika 6: Snežni plaz

9


ZAKLJUČEKZaradi globalnega segrevanja je predvideno, da se bo v krajih nad 45˚ zemljepisne širine letna količina padavin povečala za 100-300 mm. Zato je realno pričakovati, da se bo povečalo število in jakost plazov tudi v Sloveniji. Tako je potrebno v celovito reševanje problematike vključiti organe tako na državni kot tudi na lokalni ravni in tudi ljudi, ki so neposredno vključeni v gradnjo ali živijo na prizadetih območjih. V tem procesu igra zelo veliko vlogo izobraževanje in obveščanje javnosti ter priprava dokumentacije, ki obravnava plazovita območja

10


VIRI IN LITERATURA

[1]http://sl.wikipedia.org/wiki/Plaz#Zemeljski_plaz

[2]http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/poro%C4%8Dila/poro%C4%8Dila%20o%20stanju%20okolja%20v%20Sloveniji/nesrece.pdf

[3]http://meteomania.blog.siol.net/2008/06/13/drseci-plazovi-ogrozajo-druzine/

[4]http://www.geo-zs.si/slo-text/ig_podatkovni_niz.htm

11

http://www.geo-zs.si/slo-text/ig_podatkovni_niz.htm

http://meteomania.blog.siol.net/2008/06/13/drseci-plazovi-ogrozajo-druzine/

http://meteomania.blog.siol.net/2008/06/13/drseci-plazovi-ogrozajo-druzine/

http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/poro%C4%8Dila/poro%C4%8Dila%20o%20stanju%20okolja%20v%20Sloveniji/nesrece.pdf



http://sl.wikipedia.org/wiki/Plaz#Zemeljski_plaz

Documents

Seminarska Naloga Pri Predmetu Mehanika Tal