2
stran 1 Sibirska borovnica, majska jagoda in pravilno kovačnik Spada v botanično skupino kovačnikovk, zato je pravilno slovensko ime vrste kovačnik, ali kosteličevje lat. (Lonicera caerulea). Znanih je devet različnih varietet, ki se nanašajo na geografski izvor. Plodovi so dvojne jagode temno modre barve z značilno sivkasto voščeno prevleko – poprhom. Vsebujejo veliko vitamina C, antocianov in antioksidantov. Uvrščamo jo med jagodičje. Grmi zrastejo od 0,8 do 1,5 metra v višino. Nekatere sorte rastejo bolj pokončno, spet druge bol poleglo. Samoniklo poseljuje območja severne Evrope, Azije, Severne Amerike, Rusije in Japonske. Opraševanje in cvetenje sibirske borovnice Komaj opazni rumeni cvetovi se razvijejo po zelo zgodnjem olistanju meseca marca. Cvetovi so avtosterilni, zato je rastlina samoneoplodna. Sadimo najmanj dve različni sorti, da se medsebojno oprašita. Cvetovi so odporni na pozebo saj zdržijo po nekaterih podatkih do – 10 º C. Rez in gojitvena oblika Gojimo jo kot grm. Spomladi izrežemo kakšno starejšo vejo, da grmiček pomladimo. S tem dosežemo rast novih poganjkov, osvetlimo notranjost grma in ohranjamo rodnost. Klimatske in talne zahteve Je popolnoma prezimna vrsta, odporna na ekstremno nizke temperature. Prav tako ji ne škodi poletna pripeka. Rada ima organsko zastirko nad območjem korenin in namakanje v času sušnega obdobja. Za gnojenje uporabimo sadjarska gnojila ali gnojila za jagodičje v priporočenih odmerkih. Meseca maja oberemo prve plodove našega truda v sadnem vrtu. Pogovorno jo imenujemo sibirska borovnica. Okus spominja na borovnice, ni pa v sorodu z katero koli vrsto borovnic. Okusni in sočni sladko – kisli, do nekoliko grenki plodovi nas vendarle razveselijo, saj je to prvi plod v našem vrtu. Celoten članek: http://zelenisvet.com/sibirska-borovnica-majska- jagoda-kovacnik

Sibirska Borovnica

Embed Size (px)

DESCRIPTION

vzgoja sibirskih borovnic

Citation preview

Page 1: Sibirska Borovnica

stran 1

Sibirska borovnica, majska jagoda in pravilno kovačnik

Spada v botanično skupino kovačnikovk, zato je pravilno slovensko ime vrste kovačnik, ali kosteličevje lat. (Lonicera caerulea). Znanih je devet različnih varietet, ki se nanašajo na geografski izvor.

Plodovi so dvojne jagode temno modre barve z značilno sivkasto voščeno prevleko – poprhom. Vsebujejo veliko vitamina C, antocianov in antioksidantov.

Uvrščamo jo med jagodičje. Grmi zrastejo od 0,8 do 1,5 metra v višino. Nekatere sorte rastejo bolj pokončno, spet druge bol poleglo. Samoniklo poseljuje območja severne Evrope, Azije, Severne Amerike, Rusije in Japonske.

Opraševanje in cvetenje sibirske borovniceKomaj opazni rumeni cvetovi se razvijejo po zelo zgodnjem olistanju meseca marca. Cvetovi so avtosterilni, zato je rastlina samoneoplodna.

Sadimo najmanj dve različni sorti, da se medsebojno oprašita. Cvetovi so odporni na pozebo saj zdržijo po nekaterih podatkih do – 10 º C.

Rez in gojitvena oblikaGojimo jo kot grm. Spomladi izrežemo kakšno starejšo vejo, da grmiček pomladimo. S tem dosežemo rast novih poganjkov, osvetlimo notranjost grma in ohranjamo rodnost.

Klimatske in talne zahteveJe popolnoma prezimna vrsta, odporna na ekstremno nizke temperature. Prav tako ji ne škodi poletna pripeka. Rada ima organsko zastirko nad območjem korenin in namakanje v času sušnega obdobja. Za gnojenje uporabimo sadjarska gnojila ali gnojila za jagodičje v priporočenih odmerkih.

Meseca maja oberemo prve plodove našega truda v sadnem vrtu. Pogovorno jo imenujemo sibirska borovnica. Okus spominja na borovnice, ni pa v sorodu z katero koli vrsto borovnic. Okusni in sočni sladko – kisli, do nekoliko grenki plodovi nas vendarle razveselijo, saj je to prvi plod v našem vrtu.

Celoten članek:http://zelenisvet.com/sibirska-borovnica-majska-jagoda-kovacnik

Page 2: Sibirska Borovnica

stran 2

Uspeva v navadni vrtni zemlji, nekoliko kisli, kar sicer godi večini rastlin, ni pa potrebno pripravljati ekstremno kislega rastišča, kakor pri borovnicah. Zemlji dodamo nekaj šote in zrelega komposta. Rada ima odcedna in vlažna tla. Zbitih ilovnatih tal s stoječo vodo ne prenese. Razdalja med rastlinami naj znaša 0,8 – 1 meter dolžine. Lahko jo gojimo tudi v loncih.

Zorenje in obiranjeZrelost nastopi navadno v prvi polovici meseca maja, japonske sorte zorijo približno 14 dni kasneje v času zorenja prvih jagod. Plodovi so popolnoma zreli takrat, ko se tudi vsebina jagod obarva modro in ne samo kožica. Jagode na grmu zorijo postopoma. Pridelek na grm znaša v polni rodnosti 2 – 3 kg. Polna rodnost nastopi v četrtem ali petem letu. Grme je potrebno zaščititi z mrežo proti ptičem, ker jagode zelo radi pokljuvajo.

Sibirska borovnica nima posebnih škodljivcev in bolezni. Tu in tam opazimo sivo plesen na jagodah. Razmnožujemo jo s potaknjenci in grebeničenjem.

Celoten članek:http://zelenisvet.com/sibirska-borovnica-majska-jagoda-kovacnik © Zeleni svet