Simon M., fluktuacija in odsotnost z dela v izbranih ... · UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA FLUKTUACIJA IN ODSOTNOST Z DELA V IZBRANIH ORGANIZACIJAH DIPLOMSKO

UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA

FLUKTUACIJA IN ODSOTNOST Z DELA V IZBRANIH ORGANIZACIJAH

DIPLOMSKO DELO

Simon Marolt

Mentor: pred. mag. Tomica Dumančić, univ. dipl. soc.

Nova Gorica, 2016

II

III

ZAHVALA

Rad bi se zahvalil družini, sorodnikom in prijateljem, ki so mi stali ob strani in me

spodbujali v času študija in pri pripravi diplomske naloge. Najlepša hvala tudi vsem

sodelavcem in zaposlenim v družbi Mineralka, d. o. o., ki so se odzvali moji prošnji,

izpolnili anketne vprašalnike in tako sodelovali v raziskavi klime v podjetju.

Še posebej pa gre zahvala mentorju, pred. mag. Tomici Dumančiću, univ. dipl. soc.,

ki me je ob spodbujal, usmerjal in mi strokovno svetoval pri pripravi pričujoče

naloge.

IV

V

NASLOV

FLUKTUACIJA IN ODSOTNOST Z DELA V IZBRANIH ORGANIZA CIJAH

IZVLEČEK

Problem, ki ga naslavljamo v delu, se nanaša na ugotavljanje, primerjavo in odpravo

vzrokov za odstopanja v fluktuacijah, to je pretokih kadrov, in odsotnostih z dela

oziroma absentizmu, ki so bila za obe poslovni enoti razvidna iz letnih poročil

družbe.

Delovna klima je pomembna za počutje zaposlenih in je povezana tudi z

absentizmom in fluktuacijo. Glede fluktuacij in absentizma se je v letnih poročilih

podjetja Mineralka, d. o. o. pokazalo, da se med obema poslovnima enotama kažejo

odstopanja, ki vplivajo tako na kvaliteto izdelkov kot na cenovno politiko, imajo pa

lahko negativen vpliv tudi na druge dejavnike poslovanja družbe kot celote. Zato

smo se odločili najti vzroke za oba pojava, jih analizirati in nato na podlagi analize

delovne klime v obeh poslovnih enotah, tako v matični družbi Sloveniji kot tudi v

avstrijski podružnici, uvesti ukrepe za izboljšanje.

V diplomski nalogi najprej na kratko spoznamo teoretična izhodišča odsotnosti z dela

- absentizma in pretoka kadrov - fluktuacije, tem pa sledi predstavitev matične

slovenske družbe in avstrijske podružnice. Da bi ugotovili vzroke za absentizem in

fluktuacijo, se v nadaljevanju izvede konkretna raziskava obeh pojavov za obdobje

dveh poslovnih let, potem pa vsem zaposlenim v obeh podjetjih razdeli anketne

vprašalnike, da bi tudi na podlagi njihovih odgovorov ugotovili, kakšne so razlike

med podjetjema oz. kateri dejavniki v največji meri vplivajo na oba omenjena pojava

kot tudi na splošno zadovoljstvo zaposlenih. V zadnjem delu naloge so predstavljeni

rezultati ankete, predlogi za izboljšanje delovne klime in ukrepi, za katere

delodajalec pričakuje, da bodo zmanjšali pojavljanje absentizma in fluktuacije v obeh

podjetjih.

KLJUČNE BESEDE

absentizem, fluktuacija, delovna klima, vprašalnik, analiza, promocija zdravja

VI

TITLE

Comparison of fluctuations and absence from work at selected

companies

ABSTRACT

The problem that we address in the thesis refers to the identification, comparison and

elimination of causes for deviations in fluctuations, which is in the flow of workers,

and absences from work or absenteeism, as deviations for both business units were

seen in the company's annual reports.

The working atmosphere is important for wellbeing of the workers and is also

connected with absenteeism and fluctuation. Regarding both phenomena, significant

differences between the two units were evident from the annual reports of the

company MINERALKA d.o.o., the differences that affect both the quality of the

products and the pricing policy and also have a negative impact on other factors of

the company's business as a whole. Therefore, it was decided to find the causes for

both phenomena, to analyse them and then, on the basis of the working climate

examination in both plants, and in order to improve the situation, to implement

certain measures in the parent company in Slovenia as well as in the Austrian branch.

The thesis first briefly introduces the theoretical frameworks of absenteeism and

fluctuation, and then presentations of the Slovenian parent company and its Austrian

branch follow. In order to determine the causes of absenteeism and fluctuation, a

specific observation of both in two business years was carried out and then

questionnaires were distributed to all employees in both companies. Their answers

helped us to see the differences between the two companies, which factors have the

greatest effect on both discussed phenomena, and what the general level of

employees’ satisfaction is. The last part of the paper presents the results of the

questionnaire survey, proposals for improving the work climate and the measures for

diminishing the emergence of absenteeism and fluctuation in both companies.

KEYWORDS

absenteeism, fluctuation, work climate, questionnaire, analysis, health promotion

VII

KAZALO

1 UVOD .................................................................................................................... 1

2 ODSOTNOST Z DELA - ABSENTIZEM ............................................................ 2

2.1 Pojem absentizma – splošno ........................................................................... 2

2.2 Vrste in vzroki absentizma ............................................................................. 2

2.3 Izračun stopnje absentizma ............................................................................. 3

2.4 Ukrepi za zmanjševanje absentizma ............................................................... 3

3 FLUKTUACIJA ZAPOSLENIH .......................................................................... 4

3.1 Pojem fluktuacije – splošno ............................................................................ 4

3.2 Vrste fluktuacije in vzroki zanjo ..................................................................... 4

3.3 Posledice fluktuacije ....................................................................................... 5

4 PREDSTAVITEV SKUPINE DRUŽB MINERALKA ........................................ 6

4.1 Splošno ............................................................................................................ 6

4.2 Human resources – človeški viri ..................................................................... 6

4.3 MINERALKA, d. o. o. – slovensko podjetje v tuji lasti ................................. 7

4.3.1 Zgodovina slovenskega podjetja .............................................................. 7

4.3.2 Trenutna struktura zaposlenih v MIN SLO .............................................. 8

4.4 Podružnica MINERALKA, d. o. o., Niederlassung Austria ......................... 10

4.4.1 Zgodovina avstrijske podružnice ........................................................... 10

4.4.2 Trenutna struktura zaposlenih v MIN AT .............................................. 11

4.5 Organizacijska shema družbe ....................................................................... 12

VIII

4.6 Fluktuacija v MIN SLO 2014 in 2015 .......................................................... 13

4.7 Fluktuacija v MIN AT .................................................................................. 15

4.8 Primerjava fluktuacij MIN SLO in MIN AT ................................................ 17

4.9 Bolniška odsotnost v MIN SLO – 2014 in 2015 .......................................... 17

4.10 Bolniška odsotnost v MIN AT – 2014 in 2015 ......................................... 20

4.11 Bolniška odsotnost na nivoju Slovenije in Avstrije v 2014 in 2015 ......... 22

4.12 Primerjava SLO in AT ............................................................................... 25

5 RAZISKAVA IN ANALIZA DELOVNE KLIME ............................................ 26

5.1 Odločitev za izvedbo raziskave in analize – splošno .................................... 26

5.2 Priprava anketnega vprašalnika – MIN SLO ................................................ 26

5.3 Prevod anketnega vprašalnika – MIN AT .................................................... 26

5.4 Razdelitev vprašalnikov ................................................................................ 26

5.5 Statistična obdelava odgovorov .................................................................... 27

5.6 Grafični prikaz rezultatov ankete v MIN SLO ............................................. 28

5.7 Grafični prikaz rezultatov ankete v MIN AT ................................................ 34

5.8 Povezava med delovno klimo in odsotnostjo z dela in fluktuacijo ............... 39

6 PREDVIDENI UKREPI ZA IZBOLJŠANJE STANJA ..................................... 40

6.1 Zagotavljanje delavcu prijaznega delovnega okolja ..................................... 40

6.1.1 Ugotovitve delodajalca ........................................................................... 40

6.1.2 Predlogi delavcev ................................................................................... 40

6.2 Interni akt – Promocija zdravja na delovnem mestu ..................................... 44

IX

6.2.1 Smernice ................................................................................................. 44

6.2.2 Načrt in program za promocijo zdravja na delovnem mestu ................. 44

6.2.3 Izvedba, spremljanje in vrednotenje programa ...................................... 45

6.2.4 Prilagoditev in dopolnjevanje programa ................................................ 46

7 ZAKLJUČEK ...................................................................................................... 47

8 LITERATURA .................................................................................................... 49

PRILOGA 1: VPRAŠALNIK .................................................................................... 51

PRILOGA 2: VPRAŠALNIK – FRAGEBOGEN – za MIN AT .............................. 59

PRILOGA 3: TABELE ZA ANALIZO VPRAŠALNIKA ........................................ 67

X

KAZALO SLIK

Slika 1: TOZD Brest Mineralka – nekoč ..................................................................... 7

Slika 2: Mineralka, d. o. o. – danes .............................................................................. 8

Slika 3: Thermax Brandschutzbauteile GmbH – nekoč ............................................. 10

Slika 4: Mineralka, d. o. o., Niederlassung Austria – danes ...................................... 11

Slika 5: Organizacijska shema – organigram ............................................................. 12

Slika 6: Bolniška odsotnost v Sloveniji 2014 ............................................................ 22

Slika 7: Bolniška odsotnost v Sloveniji 2015 ............................................................ 23

Slika 8: Delovna in organizacijska klima (MIN SLO) ............................................... 28

Slika 9: Prostorski in delovni pogoji (MIN SLO) ...................................................... 28

Slika 10: Notranja komunikacija in medsebojni odnosi (MIN SLO) ........................ 29

Slika 11: Razvoj kariere (MIN SLO) ......................................................................... 30

Slika 12: Odnos do kakovosti (MIN SLO) ................................................................ 30

Slika 13: Varno in zdravo delovno okolje (MIN SLO) .............................................. 31

Slika 14: Mobing (MIN SLO) .................................................................................... 31

Slika 15: Bolniški dopust in delo (MIN SLO) ........................................................... 32

Slika 16: Zdravje in počutje na delovnem mestu v zadnjem letu (MIN SLO) .......... 32

Slika 17: Skrb za zdravje v službi in prostem času (MIN SLO) ................................ 33

Slika 18: Delovna in organizacijska klima (MIN AT) ............................................... 34

Slika 19: Prostorski in delovni pogoji (MIN AT) ...................................................... 34

Slika 20: Razvoj kariere (MIN AT) ........................................................................... 35

XI

Slika 21: Notranja komunikacija in medsebojni odnosi (MIN AT) ........................... 35

Slika 22: Odnos do kakovosti (MIN AT) ................................................................... 36

Slika 23: Varno in zdravo delovno okolje (MIN AT) ................................................ 36

Slika 24: Mobing (MIN AT) ...................................................................................... 37

Slika 25: Bolniški dopust in delo (MIN AT) ............................................................. 37

Slika 26: Zdravje in počutje na delovnem mestu v zadnjem letu (MIN AT) ............. 38

Slika 27: Skrb za zdravje v službi in prostem času (MIN AT) .................................. 38

Slika 28: Predlogi delavcev za aktivnosti v okviru promocije zdravja (MIN SLO) .. 42

Slika 29: Predlogi delavcev za aktivnosti v okviru promocije zdravja (MIN AT) .... 43

XII

KAZALO TABEL

Tabela 1: MIN SLO – trenutno število in struktura zaposlenih ................................... 9

Tabela 2: MIN AT – trenutno število in struktura zaposlenih ................................... 11

Tabela 3: Fluktuacija – MIN SLO 2014 .................................................................... 13

Tabela 4: Fluktuacija – MIN SLO 2015 .................................................................... 14

Tabela 5: Fluktuacija – MIN AT 2014 ...................................................................... 15

Tabela 6: Fluktuacija – MIN AT 2015 ...................................................................... 16

Tabela 7: Primerjava fluktuacij v MIN SLO in MIN AT .......................................... 17

Tabela 8: Bolniška odsotnost – MIN SLO 2014 ........................................................ 18

Tabela 9: Bolniška odsotnost – MIN SLO 2015 ........................................................ 19

Tabela 10: Bolniška odsotnost – MIN AT 2014 ........................................................ 20

Tabela 11: Bolniška odsotnost – MIN AT 2015 ........................................................ 21

Tabela 12: Bolniška odsotnost v Avstriji v letih 2014 in 2015 .................................. 24

Tabela 13: Bolniška odsotnost – skupna tabela ......................................................... 25

1

1 UVOD

Podjetje Mineralka, d. o. o., je v svetovnem merilu eno izmed redkih podjetij za

proizvodnjo negorljivih mineralnih plošč, ki so namenjene protipožarni zaščiti v

ladjedelništvu, gradbeništvu in kaminski industriji, uporabljajo pa se tudi v industriji

toplotne tehnike.

Mineralka, d. o. o., ima proizvodne kapacitete v tovarnah na dveh lokacijah. Matično

podjetje Mineralka, d. o. o., je locirano v Cerknici, v Sloveniji, drugo podjetje, ki je

dejansko podružnica z imenom Mineralka, d. o. o., Niederlassung Austria, pa je

locirano v avstrijskem mesu Amstetten.

Pri vrednotenju dela in določitvi zožene lastne cene izdelkov je izstopala razlika

v podatku o bolniških odsotnostih z dela v Mineralki, d. o. o., in Mineralki, d. o. o.,

Niederlassung Austria. Ugotovljeno je bilo, da je bolniških odsotnosti v podružnici

za 57 % več kot bolniških odsotnosti v matični družbi v Sloveniji.

Diplomska naloga torej predstavlja raziskavo, v kateri poskušamo s pomočjo anket

ugotoviti, kakšna je delovna klima in kakšni so drugi pogoji, nato pa analizira

rezultate anket in navede ukrepe, ki so bili na podlagi rezultatov analiz sprejeti

v obeh podjetjih.

Vsi dokumenti in podatki, ki se nanašajo na podjetje in so navedeni v nadaljevanju,

so nam bili z dovoljenjem vodstva v različnih oblikah dani na vpogled in

na razpolago, da jih v okviru diplomske naloge uporabimo in primerjamo. Ker je

podjetje v tuji lasti, so nekateri dokumenti napisani v tujem jeziku.

2

2 ODSOTNOST Z DELA - ABSENTIZEM

2.1 Pojem absentizma – splošno

Beseda absentizem izvira iz latinščine, kjer pridevnik absens, absentis, pomeni

odsoten, pogrešan, podobna pa ji je tudi angleška beseda absent. (Latin Dictionary

and Grammar Aid)

»Definicije za absentizem so lahko različne. Običajno pomeni absentizem celotno

nepristojnost na delovnem mestu.« (Florjančič, 1994, str. 92)

2.2 Vrste in vzroki absentizma

Zaposleni so lahko z dela odsotni bodisi iz zdravstvenih bodisi iz drugih razlogov,

pri čemer gre lahko za zamude ali predčasne odhode z dela ali za zapuščanje

delovnega mesta med delovnim časom. Pri pojmu zdravstveni absentizem gre za

odsotnost z dela, katere vzrok sta bolezen delavca ali pa nega oz. spremstvo bolnega

družinskega člana; vzrok za daljšo ali krajšo bolniško odsotnost zaposlenega je lahko

tudi poškodba – bodisi poškodba, ki se je zgodila na delovnem mestu, bodisi je

do nje prišlo v prostem času, torej izven dela.

Seveda se v praksi pojavljajo tudi primeri izkoriščanja bolniške odsotnosti, ko

delavci vzamejo bolniško zato, da potem opravljajo delo, ki ga imajo doma, npr.

na kmetiji, v gozdu ali vinogradu. Do tega pojava prihaja zlasti v času od pozne

pomladi do jeseni, ko je na kmetijah čas setve, košnje in spravila pridelkov, ko je

v gozdu čas za sečnjo lesa za drva ali pa v vinogradu spomladi čas za pripravo trt oz.

jeseni trgatev.

Žal se bolezni ali poškodbe ne da predvideti, zato tudi ne moremo predvideti, kakšna

bo stopnja zdravstvenega absentizma v prihodnosti, lahko pa delodajalec uvede

ukrepe, s katerimi si bo zmanjšal škodo vsaj z vidika neutemeljenih bolniških

odsotnosti.

3

2.3 Izračun stopnje absentizma

Če kot opazovalno obdobje vzamemo eno leto, potem se stopnja absentizma izračuna

tako, da število izgubljenih dni, to je število dni, ko so bili delavci odsotni, delimo

s številom vseh delovnih dni zaposlenih, torej z zmnožkom povprečnega števila

zaposlenih in števila vseh delovnih dni v letu.

Stopnjo absentizma izračunamo po enačbi (1). (Florjančič, 1994)

DDsSZp

IDA

*

100*= (1)

A= stopnja absentizma.

ID = število izgubljenih delovnih dni.

SZp = povprečno število zaposlenih pri delodajalcu.

DDs = skupno število delovnih dni v letu.

2.4 Ukrepi za zmanjševanje absentizma

Če želi delodajalec zmanjšati pojav bolezenskega absentizma, ima na voljo kar nekaj

možnih ukrepov, vsekakor pa je najprej treba ugotoviti, zakaj do pojava prihaja. Če

se delodajalec odloči, da bo poostril nadzor nad bolniško ali pa bo delavce, ki so

večkrat bolniško odsotni, premestil na drugo delovno mesto, to lahko povzroči še

poslabšanje stanja.

Nekateri delodajalci poskušajo svoje delavce motivirati tudi tako, da jim obljubijo

finančno stimulacijo, če ne bodo imeli bolniških odsotnosti.

Prav gotovo se bo stanje izboljšalo, če bo delodajalec odkril prave vzroke, zaradi

katerih so delavci odsotni, in bo poskušal te vzroke odstraniti ali odpraviti, kar lahko

v okviru projekta Promocija zdravja pri delu stori v naslednjih osnovnih korakih:

načrtovanje in planiranje, uvedba in izvajanje, preverjanje in evaluacija ter

izboljševanje. (MZZ Direktorat za javno zdravstvo, 2015)

4

3 FLUKTUACIJA ZAPOSLENIH

3.1 Pojem fluktuacije – splošno

Čeprav izraz fluktuacija zveni tuje, besedo najdemo v Slovarju slovenskega

knjižnega jezika, ob njej pa razlago, da pomeni menjavanje zaposlitve, in primer:

»neurejene razmere v podjetju povzročajo zelo veliko fluktuacijo«.

To je torej razmerje med številom ljudi, ki so v nekem obdobju iz družbe odšli,

množeno s 100, in povprečja števila zaposlenih v enakem obdobju.

Stopnjo fluktuacije F izračunamo po enačbi (2). (Florjančič, 1994, str. 89)

Z

OF

100∗= (2)

F = stopnja fluktuacije.

O = število ljudi, ki so od delodajalca odšli.

Z = povprečno število zaposlenih pri delodajalcu v določenem obdobju.

3.2 Vrste fluktuacije in vzroki zanjo

Fluktuacija je lahko prostovoljna ali neprostovoljna, glede na to, ali se delavec sam

odloči za odhod ali pa dobi odpoved. Lahko je pričakovana, če delavec odhaja v

pokoj, ali nepričakovana, če delavec umre ali pa da odpoved. Nek manjši odstotek

fluktuacije naj bi se oz. se pojavlja pri vseh delodajalcih, kar je normalno in

zaželeno. Zaskrbljujoča fluktuacija pa nastane, kadar pride do večjega števila

odhodov delavcev v zelo kratkem obdobju ali celo naenkrat.

Vzroki za fluktuacijo so lahko na strani delavca ali na strani delodajalca. Delavec se

odloči za odhod, ker mu delo ni všeč, ker ni motiviran ali ker je našel boljšo službo,

vzroki na strani delodajalca pa so lahko neugodni pogoji in oprema, slabi medsebojni

odnosi, pomanjkanje motiviranja delavcev, itd. (Florjančič, 1994)

5

3.3 Posledice fluktuacije

Posledice fluktuacije občutita tako delodajalec kot delavec, lahko pa so negativne ali

pozitivne. Delodajalec izgubi izkušenega delavca in njegovo znanje, plačati mu mora

odpravnino, njegov odhod pa vpliva na počutje ostalih delavcev ipd. Potem mora

iskati novega delavca in ga ustrezno usposobiti, kar spet zahteva določen čas in je

povezano s stroški za delodajalca. (Merkač Skok, 2005)

Seveda pa so v nekaterih primerih posledice lahko tudi pozitivne, če je

od delodajalca odšel delavec, ki ni vestno in kompetentno opravljal svojega dela ali

je imel negativen odnos do dela in sodelavcev.

6

4 PREDSTAVITEV SKUPINE DRUŽB MINERALKA

4.1 Splošno

Mineralka, d. o. o., je proizvodno podjetje, ki ima proizvodne kapacitete na dveh

različnih lokacijah, v dveh tovarnah, kjer se proizvajajo negorljive mineralne plošče.

Matično podjetje Mineralka, d. o. o., se nahaja v Cerknici, v Sloveniji, drugo podjetje

Mineralka, d. o. o., Niederlassung Austria pa je locirano v kraju Amstetten v Avstriji.

Podjetje Mineralka, d. o. o., je torej proizvajalec plošč iz mineralne rudnine, ki se

imenuje vermikulit. Prva in najpomembnejša značilnost proizvedenih mineralnih

plošč je ta, da so negorljive, druga njihova pomembna lastnost pa je v tem, da ne

vsebujejo azbesta.

Plošče so zaradi svojih lastnosti idealen material za protipožarno zaščito in se v ta

namen tudi uporabljajo tako v ladjedelništvu, gradbeništvu in kaminski industriji kot

tudi v industriji toplotne tehnike. (tekst, pridobljen iz Poslovnika kakovosti podjetja

Mineralka, 2015)

4.2 Human resources – človeški viri

Družba ima uveden sistem kakovosti po ISO 9001, po katerem je Poslovnik

kakovosti najvišji dokument, v njem pa je zapisano, da je »ključni dejavnik

kakovosti kompetenten in motiviran človek«.

Obveza podjetja je, da zagotavlja pogoje, v katerih bodo člani kolektiva lahko

pridobivali nova in izpopolnjevali že pridobljena znanja, razvijali nove sposobnosti

ter uresničevali svojo kreativnost.

Obveza podjetja je, da ustvarja vzdušje za sproščanje hotenj in ustvarjanje zmožnosti

vseh zaposlenih.

Kakovost je odraz sodelovanja in medsebojnih odnosov zaposlenih.

V podjetju pazijo, da delovna mesta zasedejo ustrezno usposobljeni delavci in tudi da

delovna mesta oddelkov, kjer so potrebna še dodatna posebna znanja, zasedejo

kompetentni delavci.

7

»S stalnim dopolnilnim usposabljanjem zaposlenih delavcev dosegamo zastavljene

cilje na področju obvladovanja in neprestanega izboljševanja proizvodnih in

poslovnih procesov. V usposabljanje za kakovost so sistematično vključeni vsi

zaposleni, usposabljanje poteka po poslovnih funkcijah ›od zgoraj navzdol‹.

Vodstvo zagotavlja zadostne in ustrezne pogoje za izvajanje politike kakovosti na

področju usposabljanja in motivacije kadrov.« (tekst, pridobljen iz Poslovnika

kakovosti podjetja Mineralka, 2015, str. 26)

Skladno z zahtevami sistema kakovosti se v podjetju na začetku vsakega poslovnega

leta pripravi okviren letni plan izobraževanja in usposabljanja, ki je izdelan za

celotno podjetje na podlagi predvidenih potreb, ki izhajajo iz delovnih procesov.

Usposabljanje obsega vse izobrazbene nivoje, od priučenih delavcev do vodstvenega

kadra. Glede konkretne udeležbe na usposabljanjih za posamezna delovna področja

in za področje kakovosti mora delavec pridobiti pisno odobritev direktorja.

4.3 MINERALKA, d. o. o. – slovensko podjetje v tuji lasti

4.3.1 Zgodovina slovenskega podjetja

Mineralka, d. o. o., je začela s proizvodnjo kot Brest Mineralka leta 1980 in je bila

takrat sestavni del oz. TOZD Tovarne pohištva Brest Cerknica.

Vir: arhiv podjetja Mineralka, d. o. o.

Slika 1: TOZD Brest Mineralka – nekoč

8

Podjetje Brest Mineralka je leta 1994 odkupilo podjetje Gito, d. o. o., katerega

lastnik je bila od leta 1995 avstrijska družba Isovolta AG, članica grupacije

Constantia ISO Holding.

Leta 2003 se je družba Isovolta odločila za prodajo nekaj svojih podjetij, med njimi

tudi Mineralke, tako da je od začetka leta 2004 Mineralka v lasti nemške družbe

Techno-Physik Engineering GmbH iz Essna.

Leta 2005 je Mineralka ustanovila podružnico Mineralka, d. o. o., Niederlassung

Austria. (tekst, pridobljen iz Poslovnika kakovosti podjetja Mineralka, 2015)


4.3.2 Trenutna struktura zaposlenih v MIN SLO

V matičnem podjetju v Sloveniji je bilo v juliju 2016 zaposlenih 50 oseb. (arhiv

MBM, Mineralka, d. o. o., 2016)

Izobrazbena struktura v podjetju je raznolika, kar je razvidno tudi iz tabele 1.

V proizvodnji, kjer delajo samo moški, ima osem delavcev dokončano osnovno šolo,

trije delavci so obiskovali skrajšani, dveletni program poklicnega izobraževanja,

štirinajst delavcev ima triletno poklicno šolo, deset delavcev ima štiriletno srednjo

šolo, dva delavca imata višjo in eden visoko izobrazbo. Med zaposlenimi v režiji oz.

pisarnah je v tehničnem sektorju sedem moških, v komercialnem, računovodskem in

splošnem sektorju pa šest žensk. Med zaposlenimi ženskami imajo tri visoko

izobrazbo, dve štiriletno srednjo izobrazbo in ena ima končano triletno poklicno šolo

Slika 2: Mineralka, d. o. o. – danes

9

oz. pridobljeno poklicno izobrazbo. Od moških imajo trije visoko izobrazbo, štirje pa

srednjo izobrazbo. (arhiv MBM, Mineralka, d. o. o., 2016)

Tabela 1: MIN SLO – trenutno število in struktura zaposlenih

Vir: arhiv MBM, Mineralka, d. o. o. (2016)

Starostna struktura iz tabele 1 ni razvidna, je pa po podatkih kadrovske službe

naslednja: povprečna starost zaposlenih v slovenskem podjetju je 45 let, od tega je

najmlajši delavec star 24, najstarejši pa šteje 62 let. Sicer je deset zaposlenih starih

manj kot 35 let, 30 zaposlenih je starih med 35 in 55 let in deset zaposlenih je starih

več kot 55 let. (arhiv MBM, Mineralka, d. o. o., 2016)

MINERALKA d.o.o.Cerknica

STRUCTURE OF EMPLOYEES FOR MONTH

JULY 2016

Total number of employees on the last day of the month 50

Men 44Women 6

Production workers 37 50Offices 13

productionmen men women total

37 7 6 50University education 4 years VII. 1 3 3 7

University education 2 years VI. 2 2

Secondary school 4 years * V. 10 4 2 16

Secondary school 3 years IV. 12 0 1 13

Secondary school 2 years III. 4 4

Primary school ( 8 years) I. 8 8

* 3+2 years

FLUCTUATION OF EMPLOYEES

Came LeftTotal Men Women Total Men Women

/ /

Surname & Name Date: Surname & Name Date:/ /

offices

10

4.4 Podružnica MINERALKA, d. o. o., Niederlassung A ustria

4.4.1 Zgodovina avstrijske podružnice

Podjetje Isovolta je bilo ustanovljeno leta 1949 v Werndorfu pri Gradcu. Ko se je

poslovno področje protipožarnih elementov razširilo, so za to panogo leta 1971

ustanovili hčerinsko podjetje THERMAX Brandschutzbauteile GmbH. Zaradi

inovativnih delovnih operacij in postopkov je tehnika predelave vermikulita

edinstvena.

Leta 2005 je Mineralka, d. o. o., ustanovila podružnico Mineralka, d. o. o.,

Niederlassung Austria in najela podjetje Thermax v stečaju. Najeto podjetje je nato v

začetku leta 2006 tudi odkupila, tako da se proizvodnja negorljivih mineralnih plošč

v nekdanji tovarni Thermaxa lahko uspešno nadaljuje. Vir: Poslovnik za sistem

kakovosti MINERALKA, d. o. o. (tekst pridobljen iz Poslovnika kakovosti podjetja

Mineralka, 2015)


Slika 3: Thermax Brandschutzbauteile GmbH – nekoč

11


4.4.2 Trenutna struktura zaposlenih v MIN AT

V podružnici MIN AT je bilo v juliju 2016 aktivno zaposlenih 29 oseb, član

kolektiva pa je tudi še ena delavka, ki je na porodniškem dopustu.

Izobrazbena struktura v podjetju je razvidna tudi iz spodnje tabele 2.

Tabela 2: MIN AT – trenutno število in struktura zaposlenih


MINERALKA d.o.o.Niederlassung Austria

STRUCTURE OF EMPLOYEES FOR MONTH

July 2016 Monatsende

Total number of employees 29

Men 26Women 3

Production workers 20Offices 9

men women men women total19 1 7 2 29

University education 4 years VII. 1 University education 2 years VI. HTL, HBLA etc. (mit Matura) 4 years * V. 2 1Höhere Lehranstalt (ohne Matura) 3 years IV. 2 1 Lehre 2 years III. 13 3 1HS, Poly I. 4 1

* 3+2 years

FLUCTUATION OF EMPLOYEES

Came LeftTotal Men Women Total Men Women

0 0 0 0 0 0

Surname & Name gender Date: Surname & Name gender Date:

production offices

Slika 4: Mineralka, d. o. o., Niederlassung Austria – danes

12

V proizvodnji, kjer poleg dvajsetih moških dela tudi ena ženska, ima pet delavcev

dokončano osnovno šolo, trinajst delavcev je obiskovalo poklicno šolo z vajeniškim

programom, dva delavca sta obiskovala triletno poklicno šolo, ki se ne konča z

maturo.

Med zaposlenimi v pisarnah v pripravi delajo trije moških in tri ženske. Med

zaposlenimi ženskami ima visoko izobrazbo delavka, ki je na porodniškem dopustu,

ena ima srednjo izobrazbo, ena pa poklicno šolo z vajeniškim programom. Od

moških ima eden visoko, dva srednjo in trije poklicno izobrazbo.

Starostna struktura zaposlenih v avstrijski podružnici iz tabele ni razvidna, je pa po

podatkih kadrovske službe naslednja: povprečna starost je 42 let, od tega je najmlajši

delavec star 27, najstarejši pa 59 let, sicer pa je sedem zaposlenih starih med 20 in 35

let, 15 zaposlenih je starih med 35 in 55 let in sedem delavcev ima več kot 55 let.

(arhiv MBM, Mineralka, d. o. o., 2016)

4.5 Organizacijska shema družbe

Iz spodaj prikazanega organigrama podjetja izhaja, da je na čelu obeh družb direktor

oz. v primeru Mineralke sta na čelu dva direktorja.

Vir: Poslovnik kakovosti, Mineralka, d. o. o. (2015), str. 21

Slika 5: Organizacijska shema – organigram

13

Direktor je obenem tudi vodja sistema kakovosti. V slovenskem podjetju so njegovi

prvi podrejeni poslovna sekretarka in vodje sektorjev; VKS – vodja komercialnega

sektorja, VRS – vodja računovodskega sektorja, VTS – vodja tehničnega sektorja ter

VP – vodja proizvodnje in vodja elektro-vzdrževanja.

V avstrijskem podjetju je struktura nekoliko drugačna, saj je vodja podružnice prva

oseba, ki je podrejena vodstvu – torej obema direktorjema. Vodji podružnice pa so

podrejeni vsi ostali.

4.6 Fluktuacija v MIN SLO 2014 in 2015

Po podatkih iz tabele 3, ki smo jih za namen priprave pričujoče diplomske naloge

pridobili v kadrovski službi in računovodstvu, je bilo v slovenskem podjetju na

začetku leta 2014 zaposlenih 49 oseb.

Tabela 3: Fluktuacija – MIN SLO 2014


Tudi stanje na zadnji dan v letu je bilo po številu še vedno enako, je pa med letom

prišlo do manjših fluktuacij, ko se je januarja en delavec upokojil in je potem

njegovo mesto takoj zasedel nov delavec. Nato do oktobra, ko se je za določen čas

zaposlilo enega delavca, ni bilo sprememb, nato pa ponovno ni bilo sprememb,

Mineralka d.o.o.Cerknica

Fluctuation 2014on 1.1.2014 = 49

total* = on the last day of the month

JANUARY 2014 February 2014 MARCH 2014 APRIL 2014 M A Y 2014 JUNE 2014prod. offices prod. offices prod. offices prod.offices prod.offices prod. officesmen menwomentotal* men menwomentotal men menwomentotal men men women total men men women total men menwomentotal

37 5 7 49 36 6 7 49 36 6 7 49 36 6 7 49 36 6 7 49 36 6 7 494 yearsVII. 1 2 3 6 1 2 3 6 1 2 3 6 1 2 3 6 1 2 3 6 1 2 3 62 yearsVI. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 04 yearsV. 12 2 3 17 11 3 3 17 11 3 3 17 11 3 3 17 11 3 3 17 11 3 3 173 yearsIV. 12 1 1 14 12 1 1 14 12 1 1 14 12 1 1 14 12 1 1 14 12 1 1 142 yearsIII. 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3

I. 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9

1+ 10.1. - first day1- 12.1. - pension

JULY 2014 AUGUST 2014 SEPTEMBER 2014 OCTOBER 2014 NOVEMBER 2014 DECEMBER 2014

prod. offices prod. offices prod. offices prod.offices prod.offices prod.offices

men menwomentotal men menwomentotal men menwomentotal men men women total men men women total men menwomentotal


I. 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9

1+ 1.10. - first day 1- 30.12. - pension(2-) 31.12. - last day

14

dokler se ni s 30. decembrom upokojil en delavec, zadnji dan v letu pa je bil tudi

zadnji delovni dan pred upokojitvijo še za dva delavca, in sicer enega iz proizvodnje

in ene delavke zaposlene v režiji. (kadrovska evidenca podjetja Mineralka, d. o. o.,

2014)

Kot kaže naslednja tabela, tabela 4, je bila situacija glede fluktuacije v MIN SLO

podobna tudi v letu 2015, ko je bilo na prvi dan v letu zaposlenih 48 oseb, od tega en

nov zaposlen v režiji in sredi meseca še en nov delavec za določen čas v proizvodnji,

na oddelku finalizacije. Na zadnji dan v letu je bilo število zaposlenih 47, kar pomeni

dva delavca manj kot konec januarja. Upokojil se je namreč en delavec in odšel je

tudi delavec, ki je bil od januarja zaposlen za določen čas. (kadrovska evidenca

podjetja Mineralka, d. o. o., 2015)

Tabela 4: Fluktuacija – MIN SLO 2015


Če povzamemo, je bila v letu 2014 fluktuacija v MIN SLO 4,07 %, v letu 2015 pa

6,13 %.

Skupno so se torej v obeh letih v MIN SLO na novo zaposlile štiri osebe, od tega ena

v pisarni in tri v proizvodnji, skupno pa je iz MIN SLO v tem obdobju odšlo pet

Mineralka d.o.o.

Cerknica Fluctuation 2015

on 1.1.2015 = 49-2+1=48total* = on the last day of the month

JANUARY 2015 FEBRUARY 2015 MARCH 2015 APRIL 2015 M A Y 2015 JUNE 2015prod. offices prod. offices prod. offices prod. offices prod. offices prod. officesmen menwomentotal* men menwomen total men menwomen total men menwomen total men menwomen total men menwomen total


I. 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8

1+ 1.1. - first day1+ 19.1. - first day

JULY 2015 AUGUST 2015 SEPTEMBER 2015 OCTOBER 2015 NOVEMBER 2015 DECEMBER 2015prod. offices prod. offices prod. offices prod. offices prod. offices prod. offices

men menwomen total men menwomen total men menwomen total men menwomen total men menwomen total men menwomen total


I. 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8 8

1- 28.12. - pension(1-) 31.12. - last day

15

oseb, od tega iz proizvodnje en delavec, ker je našel drugo zaposlitev, tri osebe

zaradi upokojitve iz proizvodnje in ena oseba iz režije.

Če iz izračuna fluktuacije izključimo zaposlene, ki so odšli v pokoj, pa je fluktuacija

za 2014 znašala 0 %, za leto 2015 pa 2,04 %.

4.7 Fluktuacija v MIN AT

Spodnja tabela 5 prikazuje mesečno število zaposlenih v avstrijskem podjetju.

Vidimo lahko, da je bilo na začetku leta 2014 zaposlenih 30 oseb in da je stanje na

zadnji dan v letu bilo po številu še vedno enako, je pa med letom, natančneje sredi

leta, prišlo do manjših fluktuacij – trije odhodi in dva prihoda. (kadrovska evidenca

podjetja Mineralka, d. o. o., 2014)

Tabela 5: Fluktuacija – MIN AT 2014


Iz naslednje tabele pa je razvidno, da je bilo v letu 2015 v avstrijskem podjetju nekaj

več sprememb, a v začetku in na zadnji dan poslovnega leta je bilo število zaposlenih

enako. Med letom pa je bilo kar nekaj fluktuacij, saj so med letom odšli trije delavci,

štirje novi pa so se zaposlili. (kadrovska evidenca podjetja Mineralka, d. o. o., 2015)

Če povzamemo podatke iz obeh tabel, je bila v letu 2014 fluktuacija v MIN AT

10,08 %, v letu 2015 pa 9,65 %.


Fluctuation 201431.12.2013 = 31 persons

JANUARY 2014 FEBRUARY 2014 MARCH 2014 APRIL 2014 MAY 2014 JUNE 2014

production offices production offices production offices production offices production offices production officesmen women menwomentotal men women men women total men women men women total men women men women total men women men women total men women men women total

20 1 5 4 30 20 1 5 4 30 20 1 5 4 30 20 1 6 3 30 19 1 6 3 29 19 1 6 3 29VII. 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1VI. 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1V. 1 1 1 1 1 1 1 1 2 1 1 2 1 1 2IV. 2 1 3 2 1 3 2 1 3 2 1 3 2 1 3 2 1 3III. 13 3 2 18 13 3 2 18 13 3 2 18 13 3 1 17 12 3 1 16 12 3 1 16I. 5 1 6 5 1 6 5 1 6 5 1 6 5 1 6 5 1 6

1- 4.1.2014 1- 7.4.20141+ 30.4.2014 1- 31.5.2014


productionoffices production offices production offices production offices production offices production officesmen women menwomentotal men women men women total men women men women total men women men women total men women men women total men women men women total

19 1 6 3 29 20 1 6 3 30 20 1 6 3 30 20 1 6 3 30 20 1 6 3 30 20 1 6 3 30VII. 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1VI. 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1V. 1 1 2 1 1 2 1 1 2 1 1 2 1 1 2 1 1 2IV. 2 1 3 2 1 3 2 1 3 2 1 3 2 1 3 2 1 3III. 12 3 1 16 13 3 1 17 13 3 1 17 13 3 1 17 13 3 1 17 13 3 1 17I. 5 1 6 5 1 6 5 1 6 5 1 6 5 1 6 5 1 6

1+ 18.8.2014

16

Pomembno je tudi dejstvo, da v tem času v MIN AT ni bilo zaposlenih, ki bi odšli v

pokoj.

Tabela 6: Fluktuacija – MIN AT 2015



Fluctuation 2015

JANUARY 2015 FEBRUARY 2015 MARCH 2015 APRIL 2015 MAY 2015 JUNE 2015

production offices production offices production offices production offices production offices production officesmen women men women total men women men women total men women men women total men women men women total men women men women total men women men women total

20 1 6 3 30 20 1 6 3 30 20 1 6 3 30 20 1 6 3 30 20 1 6 3 30 21 1 6 3 31VII. 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1VI. 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1V. 1 1 2 1 1 2 1 1 2 1 1 2 1 1 2 1 1 2IV. 2 1 3 2 1 3 2 1 3 2 1 3 2 1 3 2 1 3III. 13 3 1 17 13 3 1 17 13 3 1 17 13 3 1 17 13 3 1 17 14 3 1 18I. 5 1 6 5 1 6 5 1 6 5 1 6 5 1 6 5 1 6

1 +


production offices production offices production offices production offices production offices production officesmen women men women total men women men women total men women men women total men women men women total men women men women total men women men women total

21 1 6 3 31 22 1 6 3 32 22 1 7 3 33 22 1 7 3 33 21 1 7 3 32 20 1 7 3 31VII. 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1VI. 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1V. 1 1 2 1 1 2 2 1 3 2 1 3 2 1 3 2 1 3IV. 2 1 3 2 1 3 2 1 3 2 1 3 2 1 3 2 1 3III. 14 3 1 18 15 3 1 19 15 3 1 19 15 3 1 19 15 3 1 19 14 3 1 18I. 5 1 6 5 1 6 5 1 6 5 1 6 4 1 5 4 1 5

1 + 2 + 1 - 1 - 1 -

17

4.8 Primerjava fluktuacij MIN SLO in MIN AT

V MIN SLO so glavni vzrok za odhode v obeh letih predstavljale upokojitve, saj so

se v letu 2014 upokojili trije delavci, v letu 2015 pa eden, medtem ko v MIN AT

v obeh letih ni bilo upokojitev, ampak so delavci odšli iz drugih razlogov, bodisi

zaradi odhoda k novemu delodajalcu, odpovedi bodisi zaradi drugega vzroka. (tabela

7) (kadrovska evidenca podjetja Mineralka, d. o. o., 2014 in 2015)

Tabela 7: Primerjava fluktuacij v MIN SLO in MIN AT

leto MIN SLO MIN AT MIN SLO

(brez upokojitev)

2014 4,07 % 10,08 % 0,00 %

2015 6,13 % 9,65 % 2,04 %

4.9 Bolniška odsotnost v MIN SLO – 2014 in 2015

Po podatkih računovodstva Mineralke v Sloveniji je bilo v letu 2014 od vseh

104.460 ur dela, ki bi se morale opraviti, za 4.169 ur bolniških odsotnosti, kar

v letnem povprečju pomeni skoraj 4 %, vendar pa so bolniške med letom nihale

od 0,6 % do skoraj 9 %. (tabela 8)

0,00%

2,00%

4,00%

6,00%

8,00%

10,00%

12,00%

MIN SLO MIN AT MIN SLO (brezupokojitve)

2014

2015

18

Tabela 8: Bolniška odsotnost – MIN SLO 2014

MESEC URE BOLNIŠKE VSE URE % BOLNIŠKE

JANUAR 84 9.241 0,91

FEBRUAR 144 8.187 1,76

MAREC 280 8.392 3,34

APRIL 144 8.688 1,66

MAJ 80 8.668 0,92

JUNIJ 272 8.232 3,30

JULIJ 56 9.034 0,62

AVGUST 472 8.276 5,70

SEPTEMBER 752 8.688 8,66

OKTOBER 697 9.305 7,49

NOVEMBER 536 8.510 6,30

DECEMBER 652 9.239 7,06

4.169 104.460 3,99

= 347 dni 8.705 dni 3,99 %

Vir: obračun plač, Mineralka, d. o. o. (2014)

Glede na dejstvo, da je bilo število zaposlenih leta 2015 v povprečju 49, torej enako

kot v prejšnjem letu, pa je bilo v tem letu bolniških ur mnogo več, kar 5.334 od vseh

104.073 ur dela, kar statistično gledano pomeni več kot 5 %, nihanje med letom pa je

bilo od 2,51 % do skoraj 8 %. (tabela 9)

0,002,004,006,008,00

10,0012,00

JANUAR

FEBRUAR

MAREC

APRIL

MAJ

JUNIJ

JULIJ

AVGUST

SEPTEMBER

OKTOBER

NOVEMBER

DECEMBER

Bolniška odsotnost v % za 2014

% BOLNIŠKE

povprečje

19

Tabela 9: Bolniška odsotnost – MIN SLO 2015


JANUAR 492 8.719 5,64

FEBRUAR 648 8.113 7,99

MAREC 544 8.725 6,23

APRIL 400 8.841 4,52

MAJ 404 8.392 4,81

JUNIJ 242 8.777 2,76

JULIJ 352 9.155 3,84

AVGUST 420 8.390 5,01

SEPTEMBER 600 8.736 6,87

OKTOBER 588 8.766 6,71

NOVEMBER 212 8.436 2,51

DECEMBER 432 9.023 4,79

5.334 104.073 5,13

445 dni 8.673 dni 5,13 %

Vir: obračun plač, Mineralka, d. o. o. (2015)

0,002,004,006,008,00

10,0012,00

JANUAR

FEBRUAR

MAREC

APRIL

MAJ

JUNIJ

JULIJ

AVGUST

SEPTEMBER

OKTOBER

NOVEMBER

DECEMBER


% BOLNIŠKE

povprečje

20

4.10 Bolniška odsotnost v MIN AT – 2014 in 2015

Tabela 10: Bolniška odsotnost – MIN AT 2014


JANUAR 392 4.766 8,22

FEBRUAR 280 4.152 6,74

MAREC 264 4.374 6,04

APRIL 72 4.587 1,57

MAJ 96 4.587 2,09

JUNIJ 240 4.374 5,49

JULIJ 136 4.789 2,84

AVGUST 88 4.610 1,91

SEPTEMBER 224 4.754 4,71

OKTOBER 352 4.964 7,09

NOVEMBER 392 4.324 9,07

DECEMBER 256 4.964 5,16

2.792 55.246 5,05

349 dni 6906 dni 5,05 %

Vir: obračun plač MIN AT, Mineralka, d. o. o. (2014)

Pri številu 30 zaposlenih je bilo v MIN AT v letu 2014 kar 349 dni bolniške

odsotnosti, kar je 2.792 ur, kar znaša 5 %. (tabela 10)

Kot kaže tabela 11, se je stanje v letu 2015 še nekoliko poslabšalo, saj je bilo pri

povprečno enakem številu zaposlenih v MIN AT v letu 2015 kar 586 dni bolniške

odsotnosti, kar preračunano v ure pomeni dobrih 4692 ur oziroma 8 %.

0,002,004,006,008,00

10,0012,00

JANUAR

FEBRUAR

MAREC

APRIL

MAJ

JUNIJ

JULIJ

AVGUST

SEPTEMBER

OKTOBER

NOVEMBER

DECEMBER


% BOLNIŠKE

povprečje

21

Tabela 11: Bolniška odsotnost – MIN AT 2015


JANUAR 256 4.754 5,38

FEBRUAR 504 4.324 11,66

MAREC 272 4.754 5,72

APRIL 256 4.754 5,38

MAJ 320 4.534 7,06

JUNIJ 248 4.770 5,20

JULIJ 528 5.138 10,28

AVGUST 384 4.852 7,91

SEPTEMBER 560 5.184 10,80

OKTOBER 504 5.088 9,90

NOVEMBER 352 4.997 7,04

DECEMBER 508 5.030 10,10

4.692 58.182 8,06

586 dni 7273 dni 8,06 %

Vir: obračun plač MIN AT, Mineralka, d. o. o. (2015)

0,00

2,00

4,00

6,00

8,00

10,00

12,00


% BOLNIŠKE

povprečje

22

4.11 Bolniška odsotnost na nivoju Slovenije in Avst rije v 2014 in 2015

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki so prikazani na slikah 6 in 7,

je bila v letu 2014 bolniška odsotnost v Sloveniji 3,8 %, v letu 2015 pa je dosegla

4,1 %. (Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2015 in 2016)

Vir: NIJZ (2015)

Slika 6: Bolniška odsotnost v Sloveniji 2014

23

Vir: NIJZ (2016)

Kot je razvidno iz tabele Bundesanstalt Statistik Österreich, to je Statističnega urada

Avstrije, ki je prikazana spodaj, v Avstriji bolniške primere spremljajo nekoliko

drugače. Za leto 2014 so zabeležili 3.770.278 bolniških primerov, od katerih je vsak

v povprečju trajal 10,3 dneva. Povprečje bolniških staležev na zaposlenega pa je bilo

12,3 dneva. Glede na to, da je bilo obveznih 247 delovnih dni na zaposlenega, lahko

sklepamo, da je bolniških odsotnosti 4,98 % na zaposlenega. (tabela 12)

V letu 2015 so zabeležili 4.055.650 bolniških primerov, od katerih je vsak

v povprečju trajal 9,9 dneva. Povprečje bolniškega staleža na zaposlenega je bilo

12,7 dni. Glede na to, da je bilo obveznih 248 delovnih dni, lahko sklepamo, da je

bolniških odsotnosti 5,12 % na zaposlenega.

Slika 7: Bolniška odsotnost v Sloveniji 2015

24

Tabela 12: Bolniška odsotnost v Avstriji v letih 2014 in 2015

Krankenstandsfälle und -tage nach Geschlecht seit 1965

Jahr Krankenstandsfälle

Durchschnittsdauer eines Falles in Tagen

Pro Erwerbstätigen entfallende Tage

insgesamt männlich weiblich insgesamt männlich weiblich insgesamt männlich weiblich

1965 2.002.729 1.302.883 699.846 18,6 18,8 18,1 15,8 16,6 14,6 1970 1.772.845 1.113.538 659.307 18,0 18,1 17,9 15,2 15,8 14,2 1975 2.077.776 1.313.841 763.935 16,8 16,8 16,9 14,8 15,9 13,3 1980 2.564.668 1.602.493 962.175 16,7 16,7 16,7 17,4 18,7 15,5 1985 2.511.547 1.522.355 989.192 14,8 15,2 14,3 15,4 16,7 13,7 1990 2.908.249 1.725.314 1.182.935 13,4 13,7 12,9 15,2 16,2 13,8 1995 3.048.392 1.800.799 1.247.593 13,2 13,5 12,9 14,9 16,1 13,4 1996 2.917.562 1.707.061 1.210.501 12,9 13,2 12,5 14,0 15,1 12,6 1997 2.854.190 1.663.084 1.191.106 12,4 12,7 12,0 13,2 14,2 11,9 1998 2.856.911 1.646.785 1.210.126 12,6 13,0 12,0 13,2 14,3 11,9 1999 3.169.818 1.811.961 1.357.857 12,5 12,9 12,0 14,4 15,4 13,2 2000 3.106.929 1.749.561 1.357.368 12,6 13,0 12,1 14,1 14,9 13,0 2001 3.037.798 1.684.141 1.353.657 12,4 12,8 12,0 13,4 14,1 12,6 2002 2.979.289 1.633.080 1.346.209 12,2 12,6 11,8 12,9 13,5 12,1 2003 3.018.914 1.655.647 1.363.267 12,0 12,3 11,6 12,7 13,4 11,8 2004 2.883.794 1.580.004 1.303.790 12,1 12,5 11,7 12,2 12,9 11,3 2005 3.065.529 1.675.274 1.390.255 11,5 11,8 11,1 12,1 12,8 11,3 2006 3.016.564 1.645.688 1.370.876 11,3 11,7 10,9 11,5 12,2 10,8 2007 3.265.813 1.780.450 1.485.363 11,2 11,4 10,9 12,0 12,6 11,4 2008 3.502.960 1.891.590 1.611.370 11,1 11,3 10,8 12,5 13,0 11,9 2009 3.509.904 1.846.755 1.663.149 11,0 11,3 10,7 12,6 13,0 12,2 2010 3.530.055 1.861.782 1.668.273 10,8 11,1 10,6 12,9 12,8 13,0 2011 3.765.575 1.991.803 1.773.772 10,6 10,7 10,6 13,2 12,9 13,5 2012 3.764.542 1.983.507 1.781.035 10,5 10,6 10,5 12,8 12,5 13,2 2013 3.941.206 2.062.437 1.878.769 10,2 10,3 10,2 13,0 12,6 13,4 2014 3.770.278 1.959.501 1.810.777 10,3 10,4 10,2 12,3 12,0 12,8 2015 4.055.650 2.102.699 1.952.951 9,9 10,0 9,8 12,7 12,3 13,2

Q: Hauptverband der österreichischen Sozialversicherungsträger. Erstellt am 19. 7. 2016. Datenbasis: Alle im Berichtsjahr abgeschlossenen, mit Arbeitsunfähigkeit verbundenen ärztlich bestätigten Krankenstandsfälle (ohne normal verlaufene Entbindungen); Krankenstandstage sind Kalendertage. – Erfasster Personenkreis: Alle Angestellten, Arbeiterinnen und Arbeiter (ohne pragmatisierte Bedienstete). Die Zahl der Erwerbstätigen ist ab dem Jahr 2000 ohne Präsenzdiener und Kinderbetreuungsgeld-Bezieher/innen erfasst (rückwirkende Bereinigung).

Vir: Bundesanstalt Statistik Österreich (2016)

25

4.12 Primerjava SLO in AT

Na osnovi prej obravnavanih podatkov smo pripravili spodnjo tabelo 13, ki kaže

primerjavo med državama in podjetjema.

Tabela 13: Bolniška odsotnost – skupna tabela

Leto država SLO država AT Mineralka SLO Mineralka AT

2014 3,80 % 4,98 % 3,99 % 5,05 %

2015 4,10 % 5,12 % 5,13 % 8,06 %

Kot je razvidno iz tabele, ki smo jo oblikovali sami in za katero smo podatke povzeli

iz predhodnih tabel, je bilo v letu 2014 bolniških odsotnosti v Sloveniji 3,80 % in v

Avstriji 4,98 %, leta 2015, ko je bilo v Sloveniji bolniških odsotnosti v povprečju

4,10 %, jih je bilo v Avstriji kar 5,12 %. Tako lahko vidimo, da je v Avstriji za

približno 1 % bolniških staležev več kot v Sloveniji.

Če primerjano slovensko Mineralko s slovenskim povprečjem, lahko ugotovimo, da

je bilo podjetje glede bolniških dopustov v letu 2014 v okviru državnega povprečja, v

letu 2015 pa se je delež bolniškega staleža v družbi glede na državno povprečje

povečal za 1 %.

Primerjava bolniške odsotnosti v podružnici v Avstriji z avstrijskim povprečjem nam

pokaže, da je bila razlika v letu 2014 1 %, v letu 2015 pa je bilo povprečje bolniške

odsotnosti v družbi kar za 3 % višje od avstrijskega državnega povprečja.

Iz primerjave podatkov med podjetjema Mineralka SLO in Mineralka AT

ugotovimo, da je bilo leta 2014 v avstrijski enoti za 1 % več bolniških odsotnosti kot

v slovenskem podjetju, leta 2015 pa je ta razlika med podjetjema narastla kar na 3 %.

0,00%

2,00%

4,00%

6,00%

8,00%

10,00%

država SLO država AT MineralkaSLO

MineralkaAT

2014

2015

26

5 RAZISKAVA IN ANALIZA DELOVNE KLIME

5.1 Odločitev za izvedbo raziskave in analize – splošno

Ob izvedbi primerjave med podjetjema je bilo ugotovljeno, da je v Mineralki AT za

57 % več bolniških staležev in da imajo neprimerljivo več fluktuacij kot v Mineralki

SLO. (arhiv MBM, Mineralka, d. o. o., 2014, 2015)

Glede na tako veliko odstopanje smo se odločili, da v obeh podjetjih izvedemo

anonimno anketo, s katero smo preverili delovno klimo in s tem zadovoljstvo

zaposlenih, potem pa na podlagi ugotovitev pripravili ukrepe za izboljšanje stanja.

5.2 Priprava anketnega vprašalnika – MIN SLO

Anonimni vprašalnik, ki je priloga tega diplomskega dela, je sestavljen iz več

sklopov, ki se nanašajo na zaokrožena tematska področja, od splošnih do konkretnih

vprašanj, ki so vezana na zadovoljstvo na delovnem mestu, medsebojne odnose,

delovno okolje in zdravstveno počutje na delovnem mestu Vprašanja so oblikovana

kot trditve, na katere anketirani delavci odgovarjajo po tristopenjski lestvici,

z odgovori »velja«, »delno velja« in »ne velja«.

Za zaposlene, ki delajo z računalnikom in imajo dostop do svetovnega spleta, je bil

vprašalnik oblikovan tudi na povezavi https://www.1ka.si/a/102926.

5.3 Prevod anketnega vprašalnika – MIN AT

Ker v podružnici Mineralka Niederlassung Avstrija zaposleni govorijo nemško, smo

vprašalnik prevedli še v nemški jezik. Sklopi vprašanj so isti, tako da je zagotovljena

primerljivost rezultatov.

5.4 Razdelitev vprašalnikov

Vsem zaposlenim smo razdelili vprašalnike in jih prosili, da izpolnjene čim prej

vrnejo. Pri tem smo poudarili, da naj pri vsakem sklopu vprašanj na določeno

tematiko podajo tudi svoje konkretne predloge za spremembe in izboljšanje.

27

Skupaj z ovojnico za vračilo v tajništvo družbe so bili vprašalniki posredovani vsem

zaposlenim in nekaterim dijakom, ki so bili takrat na počitniškem delu.

Nekaj vprašalnikov so delavci izpolnili takoj in vrnili že istega dne, ostale smo

prejeli v roku dveh dni, tako da smo takoj začeli z analizo odgovorov.

Po enakem postopku so bili vprašalniki razdeljeni tudi v podružnici. Ko so zaposleni

vrnili vprašalnike, so bili ti s hitro pošto posredovani na matično družbo.

5.5 Statisti čna obdelava odgovorov

Od 50 razdeljenih vprašalnikov je bilo v MIN SLO v izpolnjenih 37 vprašalnikov,

vrnjena sta bila dva, ki nista bila izpolnjena, in nekaj anket je bilo rešenih preko

spleta, tako da je bilo končno število izpolnjenih vprašalnikov 37, kar pomeni, da je

74 % zaposlenih izpolnilo anketo.

Na anketo je v podružnici odgovorilo 13 oseb, to je 43 % vseh zaposlenih.

Ko so vsi zaposleni v obeh podjetjih vrnili izpolnjene anketne vprašalnike, so bili

podatki za enostavnejšo statistično obdelavo prepisani v spletno aplikacijo na

https://www.1ka.si/ in v Excel tabele.

Žal so bili nekateri vprašalniki v prvem delu, ki je obsegal splošna vprašanja, samo

delno izpolnjeni, vendar izpad teh odgovorov ni bistveno vplival na končno sliko

izida ankete.

28

5.6 Grafi čni prikaz rezultatov ankete v MIN SLO

Na portalu za izdelavo spletnih anket smo na podlagi vnesenih odgovorov lahko

izdelali grafične prikaze, ki so predstavljeni v nadaljevanju.

Slika 8: Delovna in organizacijska klima (MIN SLO)

Iz slike 8 je razvidno, da je kar 80 % delavcev ponosnih, da dela v Mineralki SLO,

ter da jih je več kot 90 % zadovoljnih z delom, ki ga opravljajo. Zanimiv podatek je,

da informacije med oddelki in znotraj njih ne potekajo tako, kot bi morale, saj je

približno 50 % delavcev izbralo odgovor, da ta trditev zanje le delno velja.

Slika 9: Prostorski in delovni pogoji (MIN SLO)

29

Iz slike 9 lahko razberemo, da imajo delavci ustrezno znanje in izkušnje, lahko bi pa

oboje pri nekaterih tudi nadgradili. V skoraj 90 % imajo zaposleni občutek varnosti

in zanesljivosti zaposlitve, kar je več, kot smo pričakovali. Iz tabele lahko tudi

razberemo, da je za 30 % zaposlenih delo rutinsko in jim ne predstavlja novih

izzivov.

Slika 10: Notranja komunikacija in medsebojni odnosi (MIN SLO)

Iz slike 10 lahko razberemo, da so odnosi med sodelavci in nadrejenim odlični, da se

približno polovica druži tudi izven delovnega časa in da se med seboj dobro pozna.

Izboljšati pa bi bilo treba stimuliranje zaposlenih z mnenjem, pohvalo in nekritično

pripombo.

30

Slika 11: Razvoj kariere (MIN SLO)

Iz grafičnega prikaza na sliki 11 lahko razberemo, da se manj kot 50 % zaposlenih

strinja s trditvijo, da je napredovanje možno. To pripisujemo predvsem majhnosti

podjetja in s tem tudi manjšim možnostim za samo napredovanje v kratkem roku.

Slika 12: Odnos do kakovosti (MIN SLO)

Vsi kazalniki v zgornjem grafičnem prikazu so nad 90 %, kar delodajalca glede

obvladovanja sistema kakovosti sicer zadovoljuje, pa vendar bode v oči podatek, da

10 % delavcev le delno izvaja kontrolo v proizvodnem procesu. (slika 12)

31

Slika 13: Varno in zdravo delovno okolje (MIN SLO)

Vsi pridobljeni podatki, ki so razvidni iz grafičnega prikaza na sliki 13, so

zadovoljivi, razen podatka glede obsega dala, ki je povezan tudi s hitenjem po

čimprejšnjem zaključku delovnih nalog. Delodajalec to pripisuje trenutnemu

povečanju naročil in projektov, katere v podjetju opravljajo z enakim številom

zaposlenih.

Slika 14: Mobing (MIN SLO)

Iz slike 20 smo lahko razbrali, da za več kot 20 % zaposlenih velja, da so se v

zadnjem letu srečali s kričanjem s strani nadrejenih ali sodelavcev ali mu bili priča.

Preseneča nas tudi podatek, da več kot 10 % zaposlenih ne ve, kaj pomeni izraz

mobing.

32

Slika 15: Bolniški dopust in delo (MIN SLO)

V podjetju Mineralka zaposlene redno, skladno z zakonskimi določili in panožno

kolektivno pogodbo, pošiljajo na zdravniške preglede. Je pa iz prikaza na sliki 15

razvidno, da je skoraj polovica zaposlenih obkrožila trditev, da delno velja, da so

njihovi sodelavci na bolniškem dopustu, čeprav niso bolni, po drugi strani pa jih

manj kot 10 % zase pravi, da zanje le delno velja, da gredo na bolniško, čeprav za to

nimajo pravega vzroka.

Slika 16: Zdravje in počutje na delovnem mestu v zadnjem letu (MIN SLO)

33

Iz grafičnega prikaza, ki je podan na sliki 16, je razvidno, da največ zaposlenih

občuti bolečine v hrbtenici, ramenih in rokah, kar je pogojeno tako z delom

v proizvodnji kot tudi pisarnah. Pod stresom pa dela manj kot 5 % zaposlenih, kar

predstavlja dva zaposlena. Poleg danih možnosti so nekateri pod alinejo drugo

navedli tudi bolečine v vratu.

Slika 17: Skrb za zdravje v službi in prostem času (MIN SLO)

Iz zgornje tabele lahko razberemo, da je športno aktivnih ali delno aktivnih 70 %

vseh zaposlenih. To, da pijejo dovolj tekočine, lahko pripisujemo tudi dejstvu, da je

voda v balonih v podjetju brezplačna in je stalno na voljo. Moti oziroma nekoliko

zaskrbljujoč je podatek, da redno ali občasno kadi več kot 50 % zaposlenih.

34

5.7 Grafi čni prikaz rezultatov ankete v MIN AT

Slika 18: Delovna in organizacijska klima (MIN AT)

Več kot 90 % zaposlenih je z delom, ki ga opravljajo, zadovoljnih in so ponosni ali

vsaj delno ponosni, da delajo v podjetju. Skoraj 20 % vprašanih pa je odgovorilo, da

naloge niso jasno razmejene. Če k temu prištejemo še 40 % tistih, ki so odgovorili,

da to le delno velja, pridemo skoraj na 60 %. (slika 18)

Slika 19: Prostorski in delovni pogoji (MIN AT)

Iz slike 19 lahko ugotovimo, da ima 85 % zaposlenih ustrezna znanja za opravljanje

dela, za ostale pa to vsaj delno velja. Skoraj 70 % delo omogoča uporabo njihovega

znanja. Za več kot 50 % zaposlenih pa vsaj delno velja, da je njihovo delo rutinsko.

35

Slika 20: Razvoj kariere (MIN AT)

Da se prenaša znanje med zaposlenimi, je odgovorilo 50 % vseh anketiranih, in če

temu prištejemo še delni prenos znanja, pridemo do podatka, da je tega preko 90 %.

Na sliki 20 je iz grafičnega prikaza viden zelo negativen podatek, da kar polovica

zaposlenih meni, da so le delno usposobljeni za varno delo.

Slika 21: Notranja komunikacija in medsebojni odnosi (MIN AT)

36

Iz slike 21 je razvidno, da je skoraj 80 % zaposlenih zadovoljnih z odnosi s svojimi

nadrejenimi. Negativen podatek pa je, da je le polovica popolnoma zadovoljna z

vzdušjem in da le 30 % pozna sodelavce tudi zasebno, kar je malo za tako majhen

kolektiv.

Slika 22: Odnos do kakovosti (MIN AT)

Iz grafičnega prikaza na sliki 22 lahko vidimo, da se podatki o ISO-sistemu

kakovosti in kontrole gibljejo v zadovoljivih okvirih. Če pogledamo še podatek

o odgovornosti, lahko ugotovimo, da kar 40 % anketiranih čuti le delno odgovornost

za kakovost svojega dela.

Slika 23: Varno in zdravo delovno okolje (MIN AT)

Iz slike 23 je razvidno, da ima občutek varnosti samo 40 % zaposlenih, za ostale pa

to le delno velja. Skoraj 80 % zaposlenih ima občutek, da delajo pod pritiskom,

37

polovica zaposlenih pa je delno že zaskrbljena za zdravje zaradi napora in stresa

na delovnem mestu. Pozitiven pa je podatek, da več kot 90 % zaposlenih nima

občutka manjvrednosti.

Slika 24: Mobing (MIN AT)

Na podlagi grafičnega prikaza na sliki 24 lahko razberemo, da je 30 % zaposlenih že

doživelo ali bilo priča kričanju s strani nadrejenih ali sodelavcev. V Avstriji je samo

eden od anketirancev odgovoril na postavljeno vprašanje, sicer pa nas je tudi tukaj

presenetil podatek, da je 40 % zaposlenih odgovorilo, da ne vedo, kaj pomeni izraz

mobing.

Slika 25: Bolniški dopust in delo (MIN AT)

Iz slike 25 lahko razberemo, da nihče od zaposlenih ne koristi bolniškega staleža, če

ni bolan, kljub temu pa je preko 20 % anketirancev označilo, da delno velja trditev,

da njihovi sodelavci to koristijo. Pri zadnjem vprašanju je več kot 80 % anketirancev

odgovorilo, da jih delodajalec ne pošilja redno na zdravniške preglede.

38

Slika 26: Zdravje in počutje na delovnem mestu v zadnjem letu (MIN AT)

Tudi v Mineralki AT imajo podobne bolečine kot v Mineralki SLO, to so bolečine

v hrbtu, ramenih in rokah. Je pa tudi pomemben podatek, da več kot polovico

zaposlenih bolijo ali vsaj delno bolijo oči. Poleg danih možnosti so nekateri

pod alinejo drugo navedli tudi bolečine v vratu. (slika 26)

Slika 27: Skrb za zdravje v službi in prostem času (MIN AT)

39

Iz slike 27 lahko razberemo, da je športno aktivnih ali delno aktivnih več kot 60 %

vseh zaposlenih. To, da pijejo dovolj tekočine, pripisujemo tudi dejstvu, da je voda

v balonih v podjetju brezplačna in stalno na voljo. Redno v podružnici kadi 30 %

vseh zaposlenih. Vsi zaposleni pa si želijo vsaj delne motivacije za izboljšanje

zdravja.

5.8 Povezava med delovno klimo in odsotnostjo z del a in fluktuacijo

Na podlagi pridobljenih rezultatov ankete je razvidno, da je povezava med delovno

klimo in odsotnostjo z dela in fluktuacijo vsekakor obstaja.

Odgovori zaposlenih kažejo, da so delovna klima, povezanost med zaposlenimi,

vzdušje in s tem pripadnost v matičnem podjetju v Sloveniji neprimerno boljši kot

v njegovi avstrijski podružnici. Zaradi tega lahko vzporedno sklepamo, da je tako

v MIN SLO manj občutka stresa, negativnega vpliva na zdravje in družino, kar se

pozna v številu bolniških odsotnostih in fluktuaciji.

40

6 PREDVIDENI UKREPI ZA IZBOLJŠANJE STANJA

6.1 Zagotavljanje delavcu prijaznega delovnega okol ja

Vodstvo obeh izbranih podjetij želi svojim zaposlenim zagotoviti prijazno in tudi

zdravo delovno okolje, kar je tudi zakonska obveza, zato je bila sprejeta odločitev, da

je treba vzpostaviti promocijo zdravja na delovnem mestu.

6.1.1 Ugotovitve delodajalca

Ob pričetku priprav programa aktivnosti je bilo ugotovljeno, da je bilo v Mineralka

SLO glede promocije zdravja na delovnem mestu dejansko že kar veliko narejenega.

Zaposleni imajo na voljo dva balona za vodo, dva avtomata za tople napitke in še

enega za sendviče, razne prigrizke in brezalkoholne pijače. Vsak četrtek ob 20.40 uri

lahko vsi zaposleni v MIN SLO koristijo športno dvorano, vsaj enkrat letno pa je

organizirana tudi strokovna ekskurzija enega od podjetij, ki vključuje ogled druge

tovarne in družabno srečanje kolektivov obeh firm.

Na delovnih mestih se nahajajo navodila za varno delo, na oglasni deski oz. na

drugih vidnih mestih, kjer se delavci zadržujejo, pa so razobešeni letaki in obvestila,

npr. o škodljivost kajenja, vabilo na piknik ali ekskurzijo, vabilo RK za krvodajalsko

akcijo in ostala pomembna navodila in usmeritve za opravljanje dela.

Sedaj bo treba vse zgoraj naštete aktivnosti umestiti v program Promocija zdravja na

delovnem mestu, jih finančno ovrednotiti in določiti terminski plan izvedbe za

naslednje poslovno leto.

6.1.2 Predlogi delavcev

Pri pregledu oz. analitični obdelavi vprašalnikov je bilo ugotovljeno, da v avstrijski

podružnici žal nihče od anketirancev ni dal predloga, s strani delavcev matičnega

podjetja v Sloveniji pa je bilo v posameznih sklopih vprašalnika podanih nekaj

mnenj in predlogov, od katerih so nekateri čisto kratki in jedrnati, drugi pa tudi

nekoliko daljši:

• »pogovor«,

• »komuniciranje, pogovor med delavci«,

41

• »izboljšanje odnosov med delavci finalizacije in proizvodnje oz. enako

merilo za obe skupini!!!«

• »nadrejeni naj ima človeški odnos!«

• »potrpežljivost«,

• »*jaz se čutim odgovorno«,

• »več delavcev«,

• »preveč pritiskov nadrejenih«,

• »vročina, prah, ropot – omiliti prosim«,

• »v delovnem prostoru je vroče (temperatura 35 stopinj)«,

• »v delovnem prostoru je zelo vroče, poleti nad 30 stopinj, zato bo bilo dobro,

da bi temperaturo nekako znižali«,

• »sofinanciranje očal«,

• »nakup koles v lasti podjetja za možnost transporta zaposlenih; sofinanciranje

športne opreme (npr.: hlač, športnih čevljev ...), lahko se jih logira z imenom

podjetja; športni dnevi po predlogi«,

• »organizacija masaže na delovnem mestu (vrat, ramena, hrbet) enkrat

mesečno«,

• »opomnik za pavzo in razgibavanje«,

• »na lokalni ravni bi lahko občina poskrbela za promocijo zdravja svojim

občanom in npr. enkrat mesečno poskrbela za dovoz zdrave prehrane po

subvencioniranih cenah v lokalna podjetja.«

Predlogi kažejo, da stanje sicer ni zaskrbljujoče, se pa pojavlja nekaj težav na

področju medsebojnih odnosov, tako v odnosu nadrejenega do delavca kot tudi

v odnosih med delavci samimi, in te težave bo treba prebroditi.

Ker je v modernem času že večina delovnih mest opremljena z računalniki in raznimi

monitorji in ekrani, lučkami in svetlobnimi napisi, ima vedno več delavcev težave

z vidom in očmi, zato je nekdo podal predlog za sofinanciranje očal.

Smiseln je tudi predlog glede opomnika za odmor in razgibavanje, saj ljudje pri

svojem delu marsikdaj predolgo sedimo ali stojimo v enakem položaju ali pa dalj

časa zaporedno opravljamo enolične gibe.

42

Če primerjamo strukturo grafičnih prikazov na slikah 28 in 29, lahko ugotovimo, da

so želje in predlogi zaposlenih, ki se nanašajo na aktivnosti v okviru promocije

zdravja na delovnem mestu, v obeh podjetjih podobni.

Slika 28: Predlogi delavcev za aktivnosti v okviru promocije zdravja (MIN SLO)

43

Slika 29: Predlogi delavcev za aktivnosti v okviru promocije zdravja (MIN AT)

44

6.2 Interni akt – Promocija zdravja na delovnem mes tu

Direktor je oblikoval skupino delavcev, ki bo pod njegovim vodstvom pripravila in

izpeljala ta projekt: izoblikovala smernice, pripravila načrt, izvedla ukrepe in potem

spremljala učinke uvedenih ukrepov. Uvedba in vzpostavitev promocije zdravja pri

delu sta se izkazali za kar kompleksen projekt.

6.2.1 Smernice

Na uvodnem sestanku smo se dogovorili, kako bomo izvedbo projekta Promocija

zdravja na delovnem mestu najprej uvedli v matičnem podjetju v Sloveniji. Preučili

smo »Smernice za promocijo zdravja na delovnem mestu«, ki jih je marca 2015

pripravilo in nato na svoji spletni strani tudi objavilo Ministrstvo za zdravje. Na

osnovi teh smernic smo izoblikovali svoje prve osnovne smernice, ki smo jih seveda

prilagodili razmeram konkretnega podjetja, zato so tudi nekoliko krajše in dejavnosti

bolj prepletene. Projekt bo potekal v naslednjih korakih:

• anketa ali osebni intervju za ugotovitev stanja,

• program aktivnosti – kaj se že izvaja – umestitev v program, kaj bo na novo,

• izvajanje, spremljanje in vrednotenje programa,

• prilagoditev in dopolnjevanje programa.

Ker je pobuda prišla s strani vodstva, je direktor na sestanku tima kakovosti tudi

določil odgovorne osebe za vodenje in izvedbo projekta oz. pripravo internega akta

Promocija varnosti in zdravja pri delu. Projekt smo navezali na anketni vprašalnik

»Promocija zdravja na delovnem mestu« in »Smernice za promocijo zdravja na

delovnem mestu«, ki jih je izdalo Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije.

6.2.2 Načrt in program za promocijo zdravja na delovnem mestu

Pri pripravi načrta sodelujejo direktor, poslovni sekretar, vodja proizvodnje,

računovodski referent in drugi zaposleni, ki jih določi direktor.

Načrt oz. program promocije predvideva ukrepe na naslednjih področjih:

• skrb za pozitivno delovno okolje,

• preprečevanja nadlegovanja in trpinčenja (mobinga),

45

• omejitve uporabe psihoaktivnih substanc, kajenja in prekomernega uživanja

alkohola,

• spodbujanje zdravega življenjskega sloga,

• spodbujanje pozitivnih družbeno-socialnih stikov,

• ergonomsko oblikovana delovna mesta.

6.2.3 Izvedba, spremljanje in vrednotenje programa

Na osnovi rezultatov vprašalnika, ki smo ga v izbranih družbah dali v izpolnitev

zaposlenim, in predlogov, ki so jih preko njega za program posredovali zaposleni, se

že pripravlja konkreten program aktivnosti za naslednje koledarsko leto, to je 2017.

Ko bo program aktivnosti za promocijo zdravja na delovnem mestu pripravljen in

potrjen s strani direktorja, bodo o sprejemu novega internega akta podjetja ustrezno

obveščeni vsi zaposleni, bodisi preko objave na oglasnih deskah podjetja bodisi

preko elektronske pošte. Kot vsi ostali dokumenti sistema kakovosti pa bo objavljen

na Q-disku in vedno na vpogled tudi v pisarni vodje proizvodnje.

Projektna skupina, ki jo je določil direktor, bo spremljala v programu določene

aktivnosti in skrbela za to, da bodo zaposleni o posameznih aktivnostih iz programa

tudi sprotno obveščeni nekaj dni pred dogodkom, tako da se ga bodo lahko udeležili.

Odgovorna oseba za določeno področje bo tudi vodila evidence o aktivnostih in

hranila druge dokumente, iz katerih bo razvidno, da se aktivnost je, se še in se bo

izvajala.

Projekt promocije zdravja na delovnem mestu bo tudi finančno ovrednoten.

Projektna skupina bo najprej predvidela cenovne okvirje tako za celotni program kot

za stroške za uvedbo aktivnosti iz posameznih predlogov, nato bodo pridobili več

ponudb za izbrane aktivnosti in se odločili za najugodnejšega ponudnika z vidika

raznolikosti in kakovosti ponudbe blaga ali storitve. Ko bo finančno ovrednotenje

pripravljeno, ga bo direktor odobril in potrdil s svojim popisom.

46

6.2.4 Prilagoditev in dopolnjevanje programa

Če želi delodajalec zagotoviti, da bo projekt zaživel in da bo uspešen, mora biti ta

življenjski, kar pomeni, da ga bo treba po nekem obdobju pregledati, po potrebi

ponovno s pomočjo novega vprašalnika izvesti analizo stanja v podjetju in na podlagi

novih ugotovitev program prilagajati razmeram in potrebam, nekatere aktivnosti

opustiti in jih nadomestiti z novimi, bolj aktualnimi.

47

7 ZAKLJU ČEK

V diplomskem delu smo se v družbi, ki ima dve poslovni enoti v dveh državah,

osredotočili na dva problema, ki so ju zaznali ob pregledu poslovnih rezultatov v

letnem poročilu družbe. Prvi problem je bil zdravstvena odsotnost z dela, drugi pa

fluktuacija, torej menjavanje zaposlenih.

Da bi ugotovili vzroke za nastalo situacijo in da bi tudi sicer ugotovili, kakšna je

delovna klima v obeh podjetjih, smo zaposlene prosili, naj v čim večjem številu,

preko spleta ali v pisni obliki, odgovorijo na anketne vprašalnike z naslovom

»Promocija zdravja na delovnem mestu«.

Iz primerjave podatkov glede odsotnosti je bilo ugotovljeno, da je bilo leta 2014 v

MIN AT za 1 % več bolniških odsotnosti kot v MIN SLO, leta 2015 pa je ta razlika

narastla kar na 3 %. Po opravljeni analizi odgovorov na anketna vprašanja smo

spoznali, da za absentizem v podjetju niso vedno krive le bolezni in poškodbe, pač pa

svojo vlogo igrajo še medsebojni odnosi, okolje, znanje, želje, itd.

Glavni vzrok odhodov delavcev V MIN SLO so bile v obeh letih upokojitve, tako da

v letu 2014 fluktuacije dejansko ni bilo, v letu 2015 pa je bila 2 %, za razliko od

MIN AT, kjer je bila fluktuacija v obeh letih 10 %, delavci pa so se tam menjavali iz

drugih razlogov. Vsekakor pa tudi pri fluktuaciji velja, da zadovoljen delavec, ki ga

obkroža dobra delovna klima, ne bo zapustil podjetja zaradi večjih materialnih

dobrin, kot je to zmotno mišljenje marsikaterega vodstva.

Primerjava anketnih podatkov med podjetjema MIN SLO in MIN AT je pokazala, da

so vzdušje, delovna klima in s tem pripadnost podjetju v slovenski matični enoti

neprimerno boljši kot v podružnici, da je v MIN AT več občutka stresa, negativnega

vpliva na zdravje in družino, in da se vse to odraža na stopnji bolniških odsotnostih

in fluktuacij, vpliv pa ima tudi na povišanje stroškov dela in cene proizvodov.

Pridobljeni rezultati analiz so pomembni za vodstvo podjetja, saj so jih in jih bodo

uporabili pri pripravi ukrepov za izboljšanje situacije. Na njihovi podlagi in na

podlagi »Smernic za promocijo zdravja na delovnem mestu«, ki jih je izdalo

Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije, v družbi Mineralka d.o.o. nadaljujejo s

pripravo dolgoročnega načrta in programa Promocije zdravja na delovnem mestu, s

48

katerim bodo v obeh poslovnih enotah podrobneje opredelil aktivnosti oz. ukrepe za

izboljšanje delovne klime in s tem povečali zadovoljstvo in zdravje zaposlenih,

zmanjšali absentizem in fluktuacijo ter tako znižali stroške lastne cene izdelka. Pri

delu jih bo vodil moto, da lahko le zadovoljen in zdrav delavec uspešno in kvalitetno

opravlja svoje delo.

49

8 LITERATURA

Absentizem. Wikipedia. Pridobljeno 28. 8. 2016 s svetovnega spleta:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Absentizem

Bolniški stalež v Sloveniji (2014 in 2015). Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Pridobljeno 4. 8. 2016 s svetovnega spleta: http://www.nijz.si/sl/podatki/bolniski-

stalez

Bolniški primeri v Avstriji (2014 in 2015). Bundesanstalt Statistik Österreich.

Pridobljeno 10. 8. 2016 s svetovnega spleta:

http://www.statistik.at/web_de/statistiken/menschen_und_gesellschaft/gesundheit/ge

sundheitszustand/krankenstandstage/index.html

Bolniški stalež v družbi Mineralka, d. o. o., 2014 in 2015 za obe podjetji. Interni

podatki družbe Mineralka, d. o. o..

Florjan čič J. (1994) Planiranje kadrov. Kranj: Moderna organizacija.

Florjan čič, J., Ferjan, M., Bernik, M. (1999) Planiranje in razvoj kadrov. Kranj:

Moderna organizacija.

Fluktuacija zaposlenih v družbi Mineralka, d. o. o., 2014 in 2015 za obe podjetji.

Interni podatki družbe Mineralka, d. o. o..

Giddens. A. (2007) Sociologija. Zagreb: Nakladni zavod Globus.

Kodri č, I. (2011). Fluktuacija in absentizem v podjetju HIT. Diplomsko delo.

(Poslovno-tehniška fakulteta, Univerza v Novi Gorici), Nova Gorica: [I. Kodrič].

Kolektivna pogodba za dejavnosti pridobivanja in predelave nekovinskih rudnin

Slovenije. Uradni list RS, št. 55/2013 z dne 28. 6. 2013.

Latin Dictionary and Grammar Aid. University of Notre Dame Archives.

Pridobljeno 20. 7. 2016 s svetovnega spleta: http://archives.nd.edu/latgramm.htm

Letno poročilo družbe Mineralka, d. o. o. (2014 in 2015) za obe podjetji. Interni

podatki družbe Mineralka, d. o. o..

50

Lincoln's First Annual Message to Congress, December 3, 1861. Pridobljeno 1. 9.

2016 s svetovnega spleta: http://www.presidency.ucsb.edu/ws/?pid=29502.

Merkač Skok M. (2005) Osnove managementa zaposlenih. Koper: Fakulteta za

managment.

Poslovnik za sistem kakovosti MINERALKA, d. o. o.; izdaja 14, velja od 1. 11.

2015.

Slovar slovenskega knjižnega jezika (2000). Pridobljeno 15. 8. 2016 s svetovnega

spleta: http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html

Smernice za promocijo zdravja na delovnem mestu (verzija 1.0). Ministrstvo za

zdravje Direktorat za javno zdravje Ljubljana, marec 2015. Pridobljeno 18. 8. 2016 s

svetovnega spleta:

http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javno_zdravje_2015/promoc

ija_zdravja_na_del_mestu/Smernice_promocija_zdravja_na_delovnem_mestu-

marec_2015.pdf

Vprašalnik . Mitarbeiterbefragung »Gesundes Arbeiten«. Pridobljeno 1. 8. 2016 s

svetovnega spleta: http://www.lago-

projekt.de/medien/instrumente/Fragebogen_Mitarbeiterbefragung.pdf

Vzorec diplomskega dela z navodili (2016). Interno gradivo. Nova Gorica:

Poslovno-tehniška fakulteta, Univerza v Novi Gorici. Pridobljeno 1. 8. 2016 s

svetovnega spleta: PTF_-_dipl-vzorec-navodila-ptf_16_spremembe_RUNG.doc /

http://www.ung.si/media/storage/cms/attachments/2016/06/21/14/53/52/PTF_

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Uradni list RS, št. 21/2013 z dne 13. 3. 2013.

Zakon o dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1A), Stran 7675. Uradni

list RS, št. 52/2016 z dne 29. 7. 2016.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu. Uradni list RS, št. 43/2011 z dne 3. 6. 2011.

Zlata nit. Kako izračunamo stopnjo fluktuacije? (2014). Pridobljeno 22. 8. 2016 s

svetovnega spleta: https://www.dnevnik.si/zlatanit/o-projektu/pogosta-vprasanja

51

PRILOGA 1: VPRAŠALNIK

ANKETNI VPRAŠALNIK

ZA PRIPRAVO PRAVILNIKA

PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU

MINERALKA, 23. avgust, 2016

Število vprašanj: 100

Pripravil: Simon Marolt

Za namen priprave diplomskega dela in priprave promocije zdravja v družbi Mineralka, d. o. o.

Cerknica, 23. 8. 2016

52

Pozdravljeni! V podjetju Mineralka, d. o. o., pripravljamo letni program Promocije zdravja na delovnem mestu. Promocija zdravja na delovnem mestu zajema skupna prizadevanja delodajalca in vseh zaposlenih za izboljšanje zdravja in dobrega počutja na delovnem mestu, zato vas prosimo, da si vzamete nekaj minut ter da odgovorite na spodnja vprašanja in nam tako sporočite svoje mnenje, predloge in želje. Opomba: Izrazi v moški slovnični obliki se uporabljajo kot nevtralni za moške in ženske. Anketa je anonimna. SPLOŠNI PODATKI 1. Spol:

moški ženski 2. Zakonski stan:

samski poročen v izvenzakonski zvezi vdovec ločen

3. Delovna skupina:

vodstvo, podporne službe – režija delavec v proizvodnji/finalizaciji/skladišču pogodbeni partner drugo (študent, dijak ...): ________________________

4. Koliko časa ste že član kolektiva podjetja?

do 1 leta od 1 leta do 5 let od 5 let do 10 let od 10 let do 15 let od 15 let do 20 let od 20 let do 25 let več kot 25 let

5. Kakšna je vaša izobrazba?

osnovna šola nižja poklicna šola triletna poklicna šola srednja šola višja šola fakulteta, univerza

53

DELOVNA IN ORGANIZACIJSKA KLIMA Opredelite se do spodnjih trditev:

velja delno velja ne velja 6. Ponosen sem, da delam v tem podjetju. 7. Ne bi želel delati nikjer drugje. 8. Tudi če bi dobil priložnost za boljšo službo,

trenutnega dela ne bi zapustil.

9. O našem podjetju govorim le pozitivno. 10. Naloge in pristojnosti v podjetju so jasno

razmejene.

11. Izmenjava informacij znotraj oddelka in med drugimi oddelki poteka dobro.

12. Vem, kaj se od mene pričakuje na delovnem mestu.

13. Z delom, ki ga opravljam, sem zadovoljen. 14. Ali imate kakšen – vaš osebni predlog za izboljšanje klime?

PROSTORSKI IN DELOVNI POGOJI Opredelite se do spodnjih trditev:

velja delno velja ne velja 15. Imam ustrezno opremo, material, prostorske in

druge pogoje dela, da uspešno opravljam svoje delo.

16. Imam ustrezna znanja in izkušnje, da lahko uspešno opravljam svoje delo.

17. Delo mi omogoča, da uporabljam svoje znanje in izkušnje v najboljši meri.

18. Delo je rutinsko. 19. Delovno mesto mi ponuja nove izzive. 20. Moje delo mi daje občutek varnosti in

zanesljivosti.

21. Všeč mi je delovni prostor, v katerem delam. 22. Ali imate kakšen – vaš osebni predlog za izboljšanje?

54

NOTRANJA KOMUNIKACIJA IN MEDSEBOJNI ODNOSI Opredelite se do spodnjih trditev:

velja delno velja ne velja 23. Zadovoljen sem z odnosi, ki jih imam z

nadrejenimi.

24. Nadrejeni je dosegljiv, dostopen za pogovor in me posluša, ko govorim.

25. Nadrejeni me obravnava kot enakovrednega sogovornika.

26. Nadrejeni me povpraša o morebitnih težavah. 27. Za koriščenje dopusta se dogovorim brez težav. 28. Nadrejeni pohvalijo opravljeno delo. 29. Nadrejeni kritizirajo opravljeno delo. 30. Nadrejeni pogosto vpije name, ko naredim

napako.

31. Nadrejeni ne komentira opravljenega dela. 32. Z odnosi, ki jih imam s sodelavci, sem

zadovoljen.

33. V mojem delovnem okolju vlada pozitivno vzdušje.

34. Za nove sodelavce je dobro poskrbljeno. 35. Novi sodelavci bi se morali dalj časa uvajati in

imeti mentorja.

36. Svoje sodelavce dobro poznam, tudi zasebno. 37. S sodelavci se družimo tudi izven delovnega

časa.

38. V mojem delovnem okolju se pojavljajo konflikti, ki vplivajo na vzdušje med sodelavci.

39. Ali imate kakšen – vaš osebni predlog za izboljšanje medsebojnih odnosov?

RAZVOJ KARIERE Opredelite se do spodnjih trditev:

velja delno velja ne velja 40. Nadrejeni spodbujajo moj osebni in strokovni

razvoj.

41. Delodajalec nas usposablja za pravilno in varno delo s stroji, na katerih delamo.

42. Med zaposlenimi se izvaja prenos znanja. 43. Delodajalec nam omogoča dodatna usposabljanja

in izobraževanja.

44. Potrebne informacije prejmem pravočasno. 45. Napredovanje na delovnem mestu je možno.

55

46. Ali imate kakšen – vaš osebni predlog za spremembo, dopolnitev in

izboljšanje?

ODNOS DO KAKOVOSTI Opredelite se do spodnjih trditev:

velja delno velja ne velja 47. V družbi se ravnamo po sistemu kakovosti ISO. 48. Kontrole kakovosti izvajamo pred, med in po

proizvodnem procesu.

49. Zaposleni se čutimo odgovorne za kakovost svojega dela.

50. Ali imate kakšen – vaš osebni predlog za izboljšanje?

VARNO IN ZDRAVO DELOVNO OKOLJE Opredelite se do spodnjih trditev:

velja delno velja ne velja 51. Moje delo mi daje občutek varnosti in zanesljivosti 52. Trajanje pogodbe o zaposlitvi je zagotovljeno 53. Fluktuacija zaposlenih je visoka – delavci pogosto

odhajajo in potem prihajajo novi.

54. Pri opravljanju nalog vedno hitim, saj jih želim čim prej zaključiti.

55. V rednem delovnem času ne morem opraviti vsega dela.

56. Imam občutek, da sem pod pritiskom. 57. Delo negativno vpliva na moje zasebno življenje. 58. Zaradi naporov in stresa pri delu me skrbi za moje

zdravje.

59. Službeno delo težko usklajujem z družinskem življenjem.

60. Imam občutek manjvrednosti 61. Ali imate kakšen – vaš osebni predlog za izboljšanje na tem področju?

56

MOBING

Opredelite se do navedenih trditev, če ste na delovnem mestu v obdobju zadnjega leta doživeli katero od navedenih oblik neželenega vedenja:

velja delno velja ne velja 62. … kričanje 63. … verbalne grožnje 64. … zasmehovanje 65. … širjenje neprijetnih in lažnih govoric 66. … dodelitev neprimernih nalog 67. Razumem, kaj pomeni izraz mobing.

To je: _______________________________

68. Če menite, da ste na delovnem mestu že bili žrtev mobinga, opišite svoj

primer.

SKRB ZA ZDRAVJE IN DOBRO PO ČUTJE NA DELOVNEM MESTU Opredelite se do spodnjih trditev: velja delno velja ne velja 69. Bolniške odsotnosti so v podjetju pogoste. 70. Nezgode pri delu so v podjetju pogoste. 71. Zaposleni so na bolniški, tudi če niso bolni. 72. Na delo pridem kljub bolezni ali poškodbi. 73. Včasih ostanem doma in koristim bolniško, čeprav

nisem bolan.

74. Delodajalec nas pošilja na zdravniške preglede. Opredelite se do spodnjih trditev glede počutja na delovnem mestu – za obdobje enega leta. velja delno velja ne velja 75. Pri delu čutim bolečine. 76. Boli me glava. 77. Bolijo me oči. 78. Čutim bolečine v hrbtenici. 79. Čutim bolečine v vratu. 80. Bolijo me ramena. 81. Bolijo me roke. 82. Bolijo me zapestja. 83. Bolijo me noge. 84. Boli me trebuh/želodec. 85. Sem depresiven.

57

86. Sem pod stresom.

87. Drugo: _____________________________________

Opredelite se do spodnjih trditev: velja delno velja ne velja

88. Sem športno aktiven. 89. Prehranjujem se zdravo. 90. Pijem dovolj tekočine. 91. Rabim motivacijo za izboljšanje svojega zdravja. 92. Kadim. 93. V prostem času pijem alkoholne pijače. 94. Imam težave z odvisnostjo od alkohola. 95. Imam težave s prekomerno telesno težo. 96. Delodajalec že skrbi za promocijo zdravja. 97. Na delovnem mestu upoštevam navodila za varno delo. 98. Odmor med delom izkoristim za razgibavanje. VAŠI PREDLOGI ZA AKTIVNOSTI V OKVIRU PROMOCIJE ZDRAVJA NA DELOVNE M MESTU 99. Katere od naštetih dejavnosti bi predlagali za program promocije zdravja?

Možnih je več odgovorov. Vitaminski dnevi na delovnem mestu. Prejemanje nasvetov o zdravem prehranjevanju. Spodbujanje pitja vode. Prejemanje nasvetov o zdravem načinu življenju. Sofinanciranje kart za kulturne prireditve. Sofinanciranje fitnesa. Sofinanciranje aerobike. 5-minutne telovadbe med odmori. Pomoč pri prenehanju kajenja. Team-buildingi. Skupni izleti, pohodi ali pikniki s sodelavci. Motiviranje k zdravemu življenjskemu slogu. Organiziranje skupnih sestankov z vsemi zaposlenimi, kjer bi lahko predstavili

svoje ideje. Praznovanje rojstnih dni in ostalih dogodkov s sodelavci. Nasveti o pravilni drži med sedenjem ali stoje. Nasveti za pravilno dvigovanje bremen. Nasveti o vajah za oči. Drugo: _____________________________________

100. Ker bi želeli, da bi vam program promocije zdravja na delovnem mestu

čim bolj služil, vas prosimo, da nam sporočite še kakšno svoje mnenje ...

58

Hvala za sodelovanje in za vse vaše odgovore! Prosim, da izpolnjeno anketo v priloženi ovojnici oddate v zapečateni nabiralnik v sejni sobi. Lep pozdrav, Simon Marolt

59

PRILOGA 2: VPRAŠALNIK – FRAGEBOGEN – ZA MIN AT

FRAGEBOGEN

ZUR VORBEREITUNG DER REGELUNG

GESUNDHEITSFÖRDERUNG AUF DEM ARBEITSPLATZ

MINERALKA, August 2016

Zahl der Fragen: 100

Vorbereitet von: Simon Marolt

zum Zweck der Diplomarbeit und zur Vorbereitung der Gesundheitsförderung in Mineralka d.o.o.

Cerknica, am 23.8.2016

60

Sehr geehrte Mitarbeiter, In der Firma Mineralka bereiten wir das Jahresprogramm der Gesundheitsförderung am Arbeitsplatz vor. Gesundheitsförderung am Arbeitsplatz umfasst gemeinsame Anstrengungen des Arbeitgebers und aller Mitarbeiter, um Gesundheit und Wellness am Arbeitsplatz zu verbessern. Deshalb bitten wir Sie, sich ein paar Minuten Ihrer Zeit für diese Umfrage zu nehmen, um die folgenden Fragen zu beantworten und uns dadurch Ihre Meinung, Anregungen und Wünsche mitzuteilen. Hinweis: Die männliche Form wird als neutral, d.h. für Männer und Frauen verwendet. Die Umfrage ist anonym. ALGEMEINE DATEN

1. Geschlecht: Mann Frau

2. Ehestand:

ledig verheiratet Nicht-eheliche Beziehung verwitwet geschieden

3. Zu welcher Gruppe von Mitarbeitern gehören Sie?

Management, Bürobereich Arbeiter in der Produktion / Veredelung / Lager Geschäftspartner Sonstiges (Student, Mittelschüler ....):________________________

4. Wie lange arbeiten Sie bei der Firma?

bis 1 Jahr von 1 Jahr bis 5 Jahre von 5 Jahren bis 10 Jahre von 10 Jahren bis 15 Jahre von 15 Jahren bis 20 Jahre von 20 Jahren bis 25 Jahre mehr als 25 Jahre

5. Welche Ausbildung haben Sie?

Grundschule Berufsschule Lehrling Mittelschule AHS Universität

61

ARBEITS- UND ORGANISATIONSKLIMA Äußern Sie Sich zu den folgenden Aussagen.

stimmt zum Teil wahr Stimmt nicht 6. Ich bin stolz, in diesem Unternehmen zu arbeiten 7. Ich möchte nicht irgendwo anders arbeiten 8. Auch wenn ich eine Chance für einen besseren Job

hätte, würde ich den aktuellen Arbeitsplatz nicht verlassen

9. Über unsere Firma spreche ich immer nur positiv 10. Rollen und Verantwortlichkeiten innerhalb des

Unternehmens sind klar abgegrenzt

11. Der Austausch von Informationen innerhalb der Abteilung und die anderen Abteilungen geht gut

12. Ich weiß, was man von mir bei der Arbeit erwartet. 13. Mit der Arbeit, die ich mache, bin ich zufrieden 14. Haben Sie vielleicht Ihre eigenen Vorschläge zur Verbesserung?

RÄUMLICHE UND ARBEITSBEDINGUNGEN Äußern Sie Sich zu den folgenden Aussagen:

stimmt zum Teil wahr stimmt nicht 15. Ich habe die entsprechende Ausrüstung, Material,

räumliche und andere Arbeitsbedingungen, um meinen Job erfolgreich zu erledigen

16. Ich habe entsprechende und ausreichende Kenntnisse und Erfahrungen, damit ich meine Arbeit gut machen kann

17. Die Arbeit erlaubt mir, dass ich meine Kenntnisse und Erfahrungen in bester Art verwenden kann

18. Die Arbeit ist Routine. 19. Der Arbeitsplatz bietet mir neue Herausforderungen 20. Meine Arbeit gibt mir das Gefühl von Sicherheit und

Zuverlässigkeit.

21. Ich mag den Arbeitsraum, wo ich arbeite 22. Haben Sie vielleicht Ihre eigenen Vorschläge zur Verbesserung?

62

INTERNE KOMMUNIKATION UND GEGENSEITIGE BEZIEHUNGEN Äußern Sie Sich zu den folgenden Aussagen:

stimmt zum Teil wahr stimmt nicht 23. Ich bin zufrieden mit der Beziehung, die ich mit

meinen Vorgesetzten habe.

24. Der Vorgesetzte ist erreichbar, steht zur Verfügung zu reden und hört mir zu, wenn ich spreche.

25. Der Vorgesetzte behandelt mich als gleichwertigen Gesprächspartner.

26. Der Vorgesetzte erkundigt sich bei mir über eventuelle Probleme

27. Nutzen des Urlaubs wird ohne Probleme vereinbart 28. Die Vorgesetzten loben die gemachte Arbeit. 29. Die Vorgesetzten kritisieren die gemachte Arbeit. 30. Die Vorgesetzten schreien oft mit mir, wenn ich einen

Fehler mache.

31. Der Vorgesetzte äußert sich nicht über die Arbeit 32. Ich bin zufrieden mit der Beziehung, die ich mit den

Kollegen habe

33. In meiner Arbeitsumgebung herrscht positives Klima 34. Für neue Mitarbeiter ist gut gesorgt. 35. Neue Mitarbeiter sollten länger eingeführt werden

und einen Mentor haben

36. Meine Kollegen kenne ich gut, auch privat 37. Mit Kollegen sind wir auch außerhalb der Arbeitszeit

zusammen

38. In meinem Arbeitsplatz entstehen Konflikte, die die Atmosphäre unter den Kollegen beeinflussen

39. Haben Sie vielleicht Ihre eigenen Vorschläge zur Verbesserung der

Beziehungen?

63

ENTWICKLUNG DER KARIERE Äußern Sie Sich zu den folgenden Aussagen:

stimmt zum Teil wahr stimmt nicht 40. Der Vorgesetzte fördert meine persönliche und

berufliche Entwicklung.

41. Wir werden vom Arbeitgeber geschult, wie auf den Maschinen richtig und sicher zu arbeiten ist

42. Unter Mitarbeitern wird Wissenstransfer durchgeführt.

43. Der Arbeitgeber ermöglicht uns Schulung und Weiterbildung / Seminare

44. Die notwendigen Informationen erhalte ich rechtzeitig 45. Promotion / Aufstieg / Förderung am Arbeitsplatz ist

möglich

46. Haben Sie vielleicht Ihre eigenen Vorschläge zur Verbesserung der

Beziehungen?

VERHÄLTNIS ZUR QUALITÄT Äußern Sie Sich zu den folgenden Aussagen:

stimmt zum Teil wahr stimmt nicht 47. Das Unternehmen befolgt das ISO -QM System. 48. Die Qualitätskontrolle wird vor, während und nach

dem Produktionsprozess durchgeführt.

49. Die Mitarbeiter fühlen sich für die Qualität ihrer Arbeit verantwortlich

50. Haben Sie vielleicht Ihre eigenen Vorschläge zur Verbesserung?

64

SICHERE UND GESUNDE ARBEITSUMGEBUNG Äußern Sie Sich zu den folgenden Aussagen:

stimmt zum Teil wahr stimmt nicht 51. Meine Arbeit gibt mir das Gefühl von Sicherheit und

Zuverlässigkeit.

52. Die Dauer des Arbeitsvertrags ist garantiert 53. Die Fluktuation von Arbeiter ist hoch; sie gehen oft

weg und dann kommen neue Mitarbeiter

54. Bei Durchführung meiner Aufgaben bin ich immer in der Eile, um sie schnellstmöglich abzuschließen

55. In der regelmäßigen Arbeitszeit kann ich nicht die ganze Arbeit schaffen.

56. Ich habe das Gefühl, dass ich unter Druck bin. 57. Die Arbeit hat einen negativen Einfluss auf mein

Privatleben.

58. Aufgrund der Anstrengung und Stress bei der Arbeit mache ich mir Sorgen um meine Gesundheit.

59. Ich finde es schwierig, meine Arbeitsaufgaben mit dem Familienleben in Einklang zu bringen.

60. Ich habe ein Gefühl der Minderwertigkeit. 61. Haben Sie vielleicht Ihre eigenen Vorschläge zur Verbesserung?

MOBBING Haben Sie während des letzten Jahres an Ihrem Arbeitsplatz irgendeine oder sogar mehrere von unten erwähnten Formen des unerwünschten Verhaltens erlebt?

stimmt zum Teil wahr stimmt nicht 62. Geschrei 63. Verbale Drohungen 64. Gespött 65. Verbreitung unangenehmer und falscher Gerüchte 66. Zuteilung von ungünstigen bzw. ungeeigneten

Aufgaben

67. Ich verstehe, was der Begriff „Mobbing“bedeutet

Das ist: _______________________________ 68. Wenn Sie denken, dass Sie am Arbeitsplatz Opfer von Mobbing wurden,

beschreiben Sie bitte Ihren Fall.

65

SORGE FÜR GESUNDHEIT UND BEFINDEN AM ARBEITSPLATZ Äußern Sie Sich zu den folgenden Aussagen: stimmt zum Teil wahr stimmt nicht

69. Krankenstände sind in der Firma häufig 70. Arbeitsunfälle passieren im Unternehmen oft 71. Die Mitarbeiter sind im Krankenstand, auch wenn sie

nicht krank sind.

72. Ich komme zur Arbeit trotz Krankheit oder Verletzung 73. Manchmal bleibe ich zu Hause und nehme Krankenstand,

obwohl ich nicht krank bin.

74. Der Arbeitgeber weist uns auf ärztliche Untersuchung hin Äußern Sie Sich zu den folgenden Aussagen in Bezug auf Ihr Befinden /Gefühl am Arbeitsplatz - für den Zeitraum eines Jahres stimmt zum Teil wahr stimmt nicht

75. Bei meiner Arbeit fühle ich Schmerzen 76. Mein Kopf tut weh 77. Meine Augen tun weh 78. Ich fühle Schmerzen in der Wirbelsäule 79. Ich fühle Schmerzen im Nacken 80. Ich fühle Schmerzen in der Schultern 81. Ich fühle Armschmerzen 82. Ich fühle Schmerzen im Handgelenk 83. Ich fühle Schmerzen in den Beinen 84. Ich habe Bauch- Magenschmerzen 85. Ich bin depressiv / deprimiert 86. Ich bin unter Stress

87. Sonstiges:_____________________________

Äußern Sie Sich zu den folgenden Aussagen:

stimmt zum Teil wahr stimmt nicht 88. Ich bin aktiv im Sport 89. Meine Ernährung ist gesund 90. Ich trinke genug Flüssigkeit 91. Ich brauche Motivation um meine Gesundheit zu

verbessern

92. Ich rauche 93. In der Freizeit trinke ich Alkoholgetränke 94. Ich habe Probleme mit Alkoholabhängigkeit 95. Ich habe Probleme mit Übergewicht 96. Der Arbeitgeber sorgt schon für Förderung der

Gesundheit

97. Am Arbeitsplatz befolge ich die Anweisungen für sicheres Arbeiten

98. Die Pause nutze ich um mich zu bewegen, zur Auflockerung

66

IHRE VORSCHLÄGE - AKTIVITÄTEN IM RAHMEN DER GESUNDHEITSFÖRDERUNG AM ARBEITSPLATZ

99. Welche von den folgenden Aktivitäten würden Sie für das Programm der Gesundheitsförderung vorschlagen?

Mehrere Möglichkeiten Vitamintage am Arbeitsplatz Tipps für eine gesunde Ernährung Ermutigen zum Wassertrinken Tipps für ein gesundes Leben Die Kofinanzierung Karten - kulturelle Veranstaltungen die Kofinanzierung des Fitnesscenters Die Kofinanzierung Aerobic 5 Minuten Bewegungspausen Beihilfen für die Raucherentwöhnung Team Building Insgesamt Ausflüge, Wanderungen oder Picknicks mit Kollegen Motivation für einen gesunden Lebensstil Organisieren von gemeinsamen Sitzungen mit allen Mitarbeitern, in denen sie

ihre Ideen präsentieren Geburtstage und andere Veranstaltungen mit Kollegen Hinweise für die richtige Haltung beim Sitzen oder Stehen Tipps für das richtige Heben schwerer Gewichte Tipps für Übungen für die Augen Sonstiges: _____________________________________

100. Da wir möchten, dass das Programm zur Gesundheitsförderung am Arbeitsplatz Ihnen möglichst bestens dient, lassen Sie uns ihre Meinung darüber wissen.

Vielen Dank für Ihre Teilnahme und für alle Ihre Antworten! Bitte geben Sie den ausgefüllten Fragebogen in die dafür vorbereitete Kartonbox im Vorzimmer. Mit freundlichen Grüßen, Simon Marolt

67

PRILOGA 3: TABELE ZA ANALIZO VPRAŠALNIKA

REZULTAT

izpolnjen delno neizpolnjen

0 0 0

1

DELOVNA IN ORGANIZACIJSKA KLIMA

velja delno velja ne velja

5 Ponosen sem, da delam v tem podjetju 0 0 0 6 Ne bi želel delati nikjer drugje. 0 0 0

7 Tudi če bi dobil priložnost za boljšo službo, trenutnega dela ne bi zapustil.

0 0 0

8 O našem podjetju govorim le pozitivno. 0 0 0 9 Naloge in pristojnosti v podjetju so jasno razmejene. 0 0 0

10 Izmenjava informacij znotraj oddelka in med drugimi oddelki poteka dobro.

0 0 0

11 Ponosen sem, da delam v tem podjetju. 0 0 0 12 Z delom, ki ga opravljam, sem zadovoljen. 0 0 0 13 Vem, kaj se od mene pričakuje na delovnem mestu. 0 0 0

kjer je predlog, vpisati 1 14 Ali imate kak lasten predlog za izboljšanje? 0 2

PROSTORSKI IN DELOVNI POGOJI


15 Imam ustrezno opremo, material, prostorske in druge pogoje dela, da uspešno opravljam svoje delo.

0 0 0

16 Imam ustrezna znanja in izkušnje, da lahko uspešno opravljam svoje delo.

0 0 0

17 Delo mi omogoča, da uporabljam svoje znanje in izkušnje v najboljši meri.

0 0 0

18 Delo je rutinsko. 0 0 0 19 Delovno mesto mi ponuja nove izzive. 0 0 0 20 Moje delo mi daje občutek varnosti in zanesljivosti. 0 0 0 21 Všeč mi je delovni prostor, v katerem delam. 0 0 0

kjer je predlog, vpisati 1

22 Ali imate kakšen lasten predlog za izboljšanje? 0 0 0

3


23 Zadovoljen sem z odnosi, ki jih imam z nadrejenimi. 0 0 0

68

24 Nadrejeni je dosegljiv, dostopen za pogovor in me posluša, ko govorim.

0 0 0

25 Nadrejeni me obravnava kot enakovrednega sogovornika.

0 0 0

26 Nadrejeni me povpraša o morebitnih težavah. 0 0 0 27 Za koriščenje dopusta se dogovorim brez težav 0 0 0 28 Nadrejeni pohvalijo opravljeno delo. 0 0 0 29 Nadrejeni kritizirajo opravljeno delo. 0 0 0 30 Nadrejeni pogosto vpije name, ko naredim napako. 0 0 0 31 Nadrejeni ne komentira opravljenega dela. 0 0 0 32 Z odnosi, ki jih imam s sodelavci, sem zadovoljen. 0 0 0 33 V mojem delovnem okolju vlada pozitivno vzdušje. 0 0 0 34 Za nove sodelavce je dobro poskrbljeno. 0 0 0

35 Novi sodelavci bi se morali dalj časa uvajati in imeti mentorja.

0 0 0

36 Svoje sodelavce dobro poznam, tudi zasebno. 0 0 0 37 S sodelavci se družimo tudi izven delovnega časa. 0 0 0

38 V mojem delovnem okolju se pojavljajo konflikti, ki vplivajo na vzdušje med sodelavci.

0 0 0


39 Lasten predlog za izboljšanje medsebojnih odnosov 0 0 0

4

RAZVOJ KARIERE


40 Nadrejeni spodbujajo moj osebni in strokovni razvoj. 0 0 0

41 Delodajalec nas usposablja za pravilno in varno delo s stroji, na katerih delamo.

0 0 0

42 Med zaposlenimi se izvaja prenos znanja. 0 0 0

43 Delodajalec nam omogoča dodatna usposabljanja in izobraževanja.

0 0 0

44 Potrebne informacije prejmem pravočasno. 0 0 0 45 Napredovanje na delovnem mestu je možno. 0 0 0


46 Lasten predlog. 0 0 0

5

ODNOS DO KAKOVOSTI


47 V družbi se ravnamo po sistemu kakovosti ISO. 0 0 0

48 Kontrole kakovosti izvajamo pred, med in po proizvodnem procesu.

0 0 0

49 Zaposleni se čutimo odgovorne za kakovost svojega 0 0 0

69

dela.



6

VARNO IN ZDRAVO DELOVNO OKOLJE


51 Moje delo mi daje občutek varnosti in zanesljivosti. 0 0 0 52 Trajanje pogodbe o zaposlitvi je zagotovljeno. 0 0 0

53 Fluktuacija zaposlenih je visoka – delavci pogosto odhajajo in potem prihajajo novi.

0 0 0

54 Pri opravljanju nalog vedno hitim, saj jih želim čimprej zaključiti.

0 0 0

55 V rednem delovnem času ne morem opraviti vsega dela.

0 0 0

56 Imam občutek, da sem pod pritiskom. 0 0 0 57 Delo negativno vpliva na moje zasebno življenje. 0 0 0

58 Zaradi naporov in stresa pri delu me skrbi za moje zdravje.

0 0 0

59 Službeno delo težko usklajujem z družinskem življenjem.

0 0 0

60 Imam občutek manjvrednosti. 0 0 0



7

MOBING

Opredelite se do navedenih trditev, če ste na delovnem mestu v obdobju zadnjega leta doživeli katero od navedenih oblik neželenega vedenja: velja

delno velja ne velja

62 … kričanje 0 0 0 63 … verbalne grožnje 0 0 0 64 … zasmehovanje 0 0 0 65 … širjenje neprijetnih in lažnih govoric 0 0 0 66 … dodelitev neprimernih nalog 0 0 0 67 Razumem, kaj pomeni izraz mobing. 0 0 0

To je: _____________ (kjer je vpisano, vnesti št. 1 ) 0 0 0

68 Če menite, da ste na delovnem mestu že bili žrtev mobinga, opišite svoj primer. (kjer je vpisano, vnesti št. 1 )

0 0 0

8

SKRB ZA ZDRAVJE IN DOBRO PO ČUTJE NA DELOVNEM MESTU


70

69 Bolniške odsotnosti so v podjetju pogoste. 0 0 0 70 Nezgode pri delu so v podjetju pogoste. 0 0 0 71 Zaposleni so na bolniški, tudi če niso bolni. 0 0 0 72 Na delo pridem kljub bolezni ali poškodbi. 0 0 0

73 Včasih ostanem doma in koristim bolniško, čeprav nisem bolan.

0 0 0

74 Delodajalec nas pošilja na zdravniške preglede. 0 0 0

9

POČUTJE NA DELOVNEM MESTU


75 Pri delu čutim bolečine. 0 0 0 76 Boli me glava. 0 0 0 77 Bolijo me oči. 0 0 0 78 Čutim bolečine v hrbtenici. 0 0 0 79 Čutim bolečine v vratu. 0 0 0 80 Bolijo me ramena. 0 0 0 81 Bolijo me roke. 0 0 0 82 Bolijo me zapestja. 0 0 0 83 Bolijo me noge. 0 0 0 84 Boli me trebuh/želodec. 0 0 0 85 Sem depresiven. 0 0 0 86 Sem pod stresom. 0 0 0

87 Drugo: _____________ (kjer je vpisano, vnesti št. 1 ) 0 0 0

10

Trditve


88 Sem športno aktiven. 0 0 0 89 Prehranjujem se zdravo. 0 0 0 90 Pijem dovolj tekočine. 0 0 0 91 Rabim motivacijo za izboljšanje svojega zdravja. 0 0 0 92 Kadim. 0 0 0 93 V prostem času pijem alkoholne pijače. 0 0 0 94 Imam težave z odvisnostjo od alkohola. 0 0 0 95 Imam težave s prekomerno telesno težo. 0 0 0 96 Delodajalec že skrbi za promocijo zdravja. 0 0 0

97 Na delovnem mestu upoštevam navodila za varno delo.

0 0 0

98 Odmor med delom izkoristim za razgibavanje. 0 0 0

11

71

99 PREDLOGI ZA PROGRAM PROMOCIJE ZDRAVJA NA DM


Vitaminski dnevi na delovnem mestu 0

Prejemanje nasvetov o zdravem prehranjevanju 0

Spodbujanje pitja vode 0

Prejemanje nasvetov o zdravem načinu življenju 0

Sofinanciranje kart za kulturne prireditve 0

Sofinanciranje fitnesa 0

Sofinanciranje aerobike 0

5-minutne telovadbe med odmori 0

Pomoč pri prenehanju kajenja 0

Team-buildingi 0

Skupni izleti, pohodi ali pikniki s sodelavci 0

Motiviranje k zdravemu življenjskemu slogu 0

Organiziranje skupnih sestankov z vsemi zaposlenimi, kjer bi lahko predstavili svoje ideje.

0

Praznovanje rojstnih dni in ostalih dogodkov s sodelavci 0

Nasveti o pravilni drži med sedenjem ali stoje 0

Nasveti za pravilno dvigovanje Bremen 0

Nasveti o vajah za oči 0

Drugo: __ 0


100 Lasten predlog, mnenje 0

Documents

Simon M., fluktuacija in odsotnost z dela v izbranih ... · UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA FLUKTUACIJA IN ODSOTNOST Z DELA V IZBRANIH ORGANIZACIJAH DIPLOMSKO