Embed Size (px)
Citation preview
SLOVENSKI SIST xxx STANDARD
Izvajanje betonskih konstrukcij – Nacionalni dodatek
1
Nacionalni uvod Nacionalni predgovor Opomba
2
Vsebina 1 OBSEG IN PODROČJE UPORABE .................................................................................................. 6
2 ZVEZE Z DRUGIMI STANDARDI ..................................................................................................... 6
3 DEFINICIJE ....................................................................................................................................... 6
4 VODENJE DEL .................................................................................................................................. 8
4.1 PREDPOSTAVKE ..................................................................................................................... 8
4.1.1 VODENJE DEL .................................................................................................................. 8
4.1.1.1 VODSTVO DEL ............................................................................................................. 8
4.1.1.2 ZAHTEVE ZA USPOSOBLJENOST VODSTVENEGA OSEBJA.................................. 8
4.1.2 NACIONALNI PREDPISI IN STANDARDI ........................................................................ 8
4.2 DOKUMENTACIJA .................................................................................................................... 9
4.2.1 NAČRT KAKOVOSTI ......................................................................................................... 9
4.2.5 PROJEKT BETONIRANJA ................................................................................................ 9
4.2.5.1 SPLOŠNO ..................................................................................................................... 9
4.2.5.2 OPIS KONSTRUKCIJE ................................................................................................. 9
4.2.5.3 ORGANIZACIJA GRADNJE .......................................................................................... 9
4.2.5.4 ZAHTEVE ZA GRADNJO KONSTRUKCIJE ............................................................... 10
4.2.6 NAČRT BETONIRANJA .................................................................................................. 10
4.2.7 NAČRT KONTROLE ........................................................................................................ 10
4.2.8 DOPOLNITVE IN SPREMEMBE ..................................................................................... 11
4.3 VODENJE KAKOVOSTI .......................................................................................................... 11
4.3.1 IZVEDBENI RAZREDI ..................................................................................................... 11
4.3.1.1 ZNAČILNOSTI IZVEDBENIH RAZREDOV ................................................................. 11
4.3.1.2 SAMOKONTROLA ...................................................................................................... 12
4.3.1.3 NOTRANJA KONTROLA IZVAJALCA DEL ................................................................ 12
4.3.1.4 NEODVISNA KONTROLA TRETJE STRANKE .......................................................... 13
4.3.1.4.1 SPLOŠNO ............................................................................................................... 13
4.3.1.4.2 ZAČETNI PREGLED SISTEMA NOTRANJE KONTROLE NA OBJEKTU ............. 13
4.3.1.4.3 NADZOR NOTRANJE KONTROLE IZVAJANJA DEL ............................................ 13
4.3.1.4.4 OCENA SKLADNOSTI VGRAJENEGA BETONA .................................................. 14
4.3.1.5 DOLOČANJE IZVEDBENEGA RAZREDA .................................................................. 14
4.3.2 KONTROLA MATERIALOV IN PROIZVODOV ............................................................... 15
4.3.2.1 KONTROLA BETONA OB VGRAJEVANJU ................................................................ 15
4.3.2.1.1 OBSEG IN POGOSTOST PREGLEDOV IN PRESKUSOV .................................... 15
4.3.2.1.2 MERILA ZA OCENO SKLADNOSTI ........................................................................ 16
4.3.3 KONTROLA IZVAJANJA DEL ......................................................................................... 17
4.3.4 ZAHTEVE, KI JIH MORA VSEBOVATI IZVEDBENA SPECIFIKACIJA .......................... 17
6 ARMATURA ..................................................................................................................................... 17
6.2 MATERIALI .............................................................................................................................. 17
3
6.3 KRIVLJENJE, REZANJE, TRANSPORT IN SKLADIŠČENJE ARMATURE .......................... 18
6.4 VARJENJE .............................................................................................................................. 18
D.6.1 MATERIALI .......................................................................................................................... 18
D.6.3 KRIVLJENJE, REZANJE, TRANSPORT IN SKLADIŠČENJE ARMATURE ...................... 18
7 PREDNAPENJANJE ....................................................................................................................... 18
7.2.3 NATEZNI ELEMENTI ...................................................................................................... 18
E.7.3 TRANSPORT IN SKLADIŠČENJE ...................................................................................... 18
8 BETONIRANJE ................................................................................................................................ 18
8.8 OBDELAVA POVRŠINE .......................................................................................................... 19
8.8.1 NEOPAŽENE POVRŠINE ............................................................................................... 19
8.8.2 OPAŽENE POVRŠINE .................................................................................................... 20
8.9 MATERIALI ZA OBLOGO OPAŽA .......................................................................................... 22
8.9.1 VEČSLOJNE VEZANE LESENE PLOŠČE ..................................................................... 22
8.9.2 VEČSLOJNE VEZANE LESENE PLOŠČE S POSEBNIM UMETNIM PREMAZOM...... 22
8.9.3 UMETNI MATERIALI ....................................................................................................... 23
8.10 DOPUSTNA ODSTOPANJA NA OBLOGI GLADKEGA OPAŽA ............................................ 23
8.11 POPRAVILA ............................................................................................................................ 23
8.11.1 EFLORESCENCA ........................................................................................................... 23
8.11.2 GRAFITI ........................................................................................................................... 23
8.11.3 LISE IN MADEŽI OD RJE................................................................................................ 23
8.11.4 BARVNO ODSTOPANJE, MASTNI MADEŽI, ROŽE PO RAZOPAŽENJU .................... 24
8.11.5 ODLOMI ALI KRUŠENJE ROBOV, SEGREGACIJA ...................................................... 24
4
Predgovor
5
1 Obseg in področje uporabe OPOMBA: Področje uporabe je navedeno v poglavju 1. Obseg in področje uporabe osnovnega
standarda SIST EN 13670.
2 Zveze z drugimi standardi OPOMBA: Poleg tu navedenih referenčnih dokumentov je pri uporabi tega standarda potrebno
uporabljati referenčne dokumente navedene v poglavju 2. Zveze z drugimi standardi osnovnega standarda SIST EN 13670.
a) SIST EN 206-1 Beton – 1.del: Specifikacija, lastnosti, proizvodnja in skladnost
b) (SIST) prEN 13670:2007 ( E)- Izvajanje betonskih konstrukcij
c) SIST EN 1504 (serija) Proizvodi in sistemi za zaščito in popravilo betonskih konstrukcij
d) (SIST) prCEN/TR 15739:2007 ( E) Vnaprej izdelani betonski izdelki – Betonske zaključne obdelave - Istovetnost
e) Merkblatt Sichtbeton. Deutscher Beton - und Bautechnikverein e.V., Bundesverband der Deutschen Zementindustrie e.V., Fassung August 2004
f) Norme française P 18-503, Surfaces et parements de béton, Ēlements d’identification, Novembre 1989
g) PTV 21-601, Prescriptions techniques, Elements architectoniques et industriels prefabriques en beton decorative, PROBETON Bruxelles, Edition 2, 2001
3 Definicije Za potrebe tega standarda veljajo naslednje definicije OPOMBA: Poleg tu navedenih definicij veljajo pri uporabi tega standarda definicije navedene v
poglavju 3. Definicije osnovnega standarda SIST EN 13670.
3.26. obdelava površine opis izgleda betonske površine, ki vključuje vidike geometrije, teksture, barve itn.
3.27. vidna površina površina, ki bo v uporabi vidna
3.28. površinski sloj sloj betona na vidni strani elementa, lahko iz različnih osnovnih materialov in/ali lastnosti glede na celoto-telo ali spodnji sloj izdelka. Ni nujno, da je površinski sloj enak kot po masi, npr. obarvan beton.
3.29. rob del elementa, kjer se stikata dve površini. Je lahko top, zaobljen, posnet, zaokrožen ali oster pod kotom 90º
3.30. neopažena površina površina, ki ni v stiku z opažem. Ta površina je lahko dopolnilno obdelana v stanju svežega betona, z namenom poenotiti izgled površine. Možne so različne obdelave.
3.31. izravnava zaključna obdelava s potegom ravnalne deske preko površine betona
6
3.32. zaribano način zaključne obdelave z uporabo lesene grobe gladilke ali podobnega orodja 3.33. zaglajeno način zaključne obdelave z uporabo jeklene žlice, gladilke ali podobnega orodja
3.34. vtiskovano način zaključne obdelave z uporabo valja za vtiskovanje ali podobnega predpisanega orodja 3.35. metlano način obdelave in hrapavosti z metlanjem površine sveže malte z ostro metlo
3.36. oprano z vodo način obdelave površine s katere je 2 mm ali več fine malte odstranjeno s pranjem z vodo, brez večjega pritiska
3.37. fino oprano način obdelave površine kjer ni odstranjene več kot 2 mm fine malte s pranjem z vodo, brez večjega pritiska
3.38. štokano način obdelave opažene površine strjenega betona z udarnim nazobčanim kladivom
3.39. udarno rezkano način obdelave neopažene površine strjenega betona z udarnim rezkarjem
3.40. kemično zavlečeno način obdelave z izpostavo kamenega agregata ( z večjim ali manjšim obsegom) pri kateri je bila betonska površina obdelana z zavlačilom vezanja, nestrjen sloj pa odstranjen z vodo in/ali z metlo
3.41. fino brušeno način obdelave z mehanskim brusom, na mokro ali suho, za delno izpostavo drobnega kamenega agregata (pesek)
3.42. brušeno način obdelave površine, ki je enkrat brušena brez vidnih brazd. Vidne pa so še pore in npr. brazde od metlanja
3.43. grobo brušeno način obdelave površine z mehanskim brusom do določene globine, na mokro ali suho, za dosego globlje teksture betona oz. grobe površine. Vidni so sledovi brušenja. .
3.44. peskano z abrazivom način obdelave strjene betonske površine, ki je peskana s peskom ali drugim abrazivom. Uporabljena zrnavost, trdota peska/abraziva ter pritisk curka omogočajo različne možnosti odstranjevanja, od lahnega obrusa površine do močnega peskanja, tako da se že delno izpostavi kameni agregat
3.45. peskano s kroglicami način obdelave, tako da je strjena betonska površina peskana z jeklenimi kroglicami
3.46. prano pod visokim pritiskom način obdelave, tako da je strjena betonska površina prana z vodo pod visokim pritiskom
7
3.47. zračne luknjice praznine na površini betona; za vidni beton so to napake, ki se pojavljajo kot zračni mehurčki, na splošno okrog 5 mm globoko in premera nekaj mm do nekaj cm
3.48. barvno odstopanje razlike v barvi betona na površini, na istem področju elementa
3.49. segregacija napaka v strukturi (na površini ali globini) zaradi pomanjkanja fine malte med zrni kamenega agregata
3.50. mikro razpoke zelo ozke, več ali manj pravilne, včasih tudi nepovezane ravne razpoke, široke manj od 0,2 mm. Lahko tvorijo mrežo razpok
3.51. izcedek izcedek je mešanica vode in finih delcev iz betona
3.52. eflorescenca fin, v splošnem belkast kristaliničen izloček, ki se nalaga na površino betona
3.53. krušenje robov krušenje vogalov betonskih elementov
3.54. hidrofobiranje dodatna zaščita površine s snovmi, ki zmanjšujejo velikost kapilar v betonu, omogočajo pa zadostno zračnost. Skoraj ne vpijajo vode in nesnage. Hidrofobiranje je lahko površinsko ali notranje – že v fazi izdelave.
4 Vodenje del
4.1 Predpostavke 4.1.1 Vodenje del 4.1.1.1 Vodstvo del Vodstvo gradnje, ki je zadolženo za nadzor del - naloge opravlja odgovorni nadzornik, kot je opredeljen v Zakonu o graditvi objektov (ZGO-1), 2. člen, tč. 4.4.1.
Vodstvo gradbišča, ki je zadolženo za organizacijo del in za izvedbo skladne konstrukcije - naloge opravlja odgovorni vodja gradbišča, kot je opredeljen v ZGO-1, 2. člen, tč. 4.3.3.
4.1.1.2 Zahteve za usposobljenost vodstvenega osebja Zahteve glede ravni znanja, usposobljenosti in izkušenj posameznikov, ki vodijo gradnjo in gradbišče so predpisane v ZGO-1 Pogoji za odgovornega nadzornika so določeni v 86. členu, pogoji za odgovornega vodjo del in odgovornega vodjo posameznih del ter delovodje pa v 77. členu.
4.1.2 Nacionalni predpisi in standardi
Graditelj mora upoštevati naslednje nacionalne predpise in standarde:
Vodenje kakovosti SIST ISO 9001:2000: Sistemi vodenja kakovosti - Zahteve
8
Okolje SIST ISO 14001:1996 Sistemi ravnanja z okoljem – Razčlenitev z navodili za uporabo
Varnost pri gradnji Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in pomičnih gradbiščih (Ur. L. RS št. 83/2005).
BS OHSAS 18001:2007: Occupational health and safety management systems. Requirementsov
4.2 Dokumentacija 4.2.1 Načrt kakovosti Načrt kakovosti je potrebno v izvedbeni specifikaciji zahtevati v primeru:
− večjega tehničnega tveganja zaradi zasnove konstrukcije in pri gradnji,
− velikega obsega del,
− večjega števila udeležencev pri gradnji,
− kratkih rokov za izvedbo del.
Načrt mora biti sestavljen po elementih kakovosti, določenih v izvajalčevem poslovniku sistema kakovosti.
4.2.5 Projekt betoniranja 4.2.5.1 Splošno Projekt betoniranja združuje specifikacijo za gradnjo objekta, v smislu SIST EN 13670, tč. 4.2.1 - 2. odstavek in A.4.2.1, in načrt kakovosti, v smislu SIST EN 13670, tč. 4.2.2. Pripraviti ga je treba pred začetkom izvajanja kateregakoli dela zgradbe, če je v izvedbeni specifikaciji za gradnjo konstrukcije določen 2. ali 3. izvedbeni razred, v skladu z SIST xxx tč. 4.3.1.2
Projekt betoniranja vsebuje zahteve za gradnjo betonske konstrukcijeje in postopke, ki zagotavljajo izpolnitev zahtev za gradnjo objekta. Zato je sestavljen iz:
− splošnih podatkov o objektu, opisa konstrukcije in organizacije gradnje,
− zahtev za gradnjo objekta, ki izhajajo iz izvedbene specifikacije, opredeljene v SIST EN 13670, tč. 4.2.1 in A.4.2.1, in posebnih zahtev naročnika ter pogojev gradnje,
− načrtov betoniranja in kontrole kakovosti s potrebnimi postopkovnimi navodili.
Projekt betoniranja mora pripraviti izvajalec, odobriti pa nadzornik.
Za izvedbeno specifikacijo je odgovoren nadzornik.
4.2.5.2 Opis konstrukcije V opisu konstrukcije je treba za posamezne elemente konstrukcije navesti tudi:
− količino betona,
− nazivno debelino krovne plasti nad armaturo,
− pri prednapetih konstrukcijah: opis kablov za prednapenjanje,
4.2.5.3 Organizacija gradnje Opis organizacije gradnje mora vsebovati:
− podatke o usposobljenosti in odgovornostih strokovnega osebja, ki vodi gradnjo ali posamezne faze gradnje in kontrolo kakovosti,
− postopek razdeljevanja, arhiviranja in registriranja tehničnih dokumentov,
− podatke o dobaviteljih betona in drugih materialov za gradnjo.
9
− podatke o opremi za transport in vgrajevanje betona,
− podatke o opremi za montažo vnaprej izdelanih elementov,
− organizacijo varstva pri delu.
4.2.5.4 Zahteve za gradnjo konstrukcije Podlaga za določitev zahtev je izvedbena specifikacija. Obvezno pa mora ta del projekta betoniranja vsebovati:
− seznam dodatnih standardov, ki se morajo upoštevati pri gradnji,
− določitev izvedbenega razreda v skladu s SIST EN 13670, tč. 4.3.1,
− zahtevane lastnosti betona, t.j. trdnostni razred in stopnjo izpostavljenosti za posamezne elemente konstrukcije,
− zahtevane lastnosti jekla za armiranje in prednapenjanje,
− opis vseh drugih proizvodov, ki se bodo uporabili in zahteve za njihovo uporabo,
− zahteve za zaključno obdelavo površine, če je potrebno,
− zahteve za začasno podpiranje in za odstranjevanje nosilnih odrov, če so predvideni,
− zahteve za montažo vnaprej izdelanih elementov, če so predvideni.
− druge smiselne zahteve iz kontrolnega seznama v SIST EN 13670, preglednica A.1
− posebne zahteve projektanta konstrukcije ali naročnika.
4.2.6 Načrt betoniranja V načrtu betoniranja je treba:
a) določiti vrste betona, ki ustrezajo predpisanim zahtevam (trdnostni razred C in stopnja izpostavljenosti X) za posamezne elemente konstrukcije, in sicer:
− če se namerava beton dobavljati iz betonarne, ki ima veljaven certifikat kontrole proizvodnje, se vrste betona, ki po deklariranih lastnostih ustrezajo predpisanim zahtevam, določijo iz proizvodnega programa predvidenega proizvajalca betona;
− če se namerava uporabljati beton, za katerega ni veljavnega certifikata kontrole proizvodnje, je treba njegovo ustreznost dokazati z začetnim preskusom, v smislu SIST EN 206-1 in SIST 1026, dodatek A.
b) prikazati predvideni način oziroma postopek:
− opaževanja in odranja, če je potrebno in smiselno,
− zunanjega in notranjega transporta betona,
− vgrajevanja betona v posamezne elemente konstrukcije, in če je potrebno, tudi vrstni red vnašanja betona v opaž,
− zaščite in nege vgrajenega betona (tudi v neugodnih vremenskih pogojih),
− površinske obdelave, če je potrebno in smiselno,
− montaže vnaprej izdelanih elementov.
4.2.7 Načrt kontrole V načrtu kontrole je treba, v skladu z tč. 4.3, določiti zahteve za:
a) samokontrolo: obseg vizuelne kontrole in naključnih meritev ter preskusov,
b) notranjo kontrolo:
10
− elemente konstrukcije oziroma dela, ki jih mora zajeti sistematična notranja kontrola
− kontrolo betona na mestu vgrajevanja, v skladu s preglednico ND.3,
− količine betona za ocenjevanje skladnosti ali preskušanje istovetnosti betona pri vgrajevanju,
− kontrolo drugih materialov: zahtevane vizualne kontrole, meritve in preskuse ter njihove pogostosti,
− kontrolo izvajanja del, v skladu s SIST EN 13670, preglednica 2,
c) neodvisno kontrolo: − področja izvajanja neodvisne kontrole
− vrsto in pogostost kontrolnih preskusov,
− pogostost rednih pregledov.
V načrtu kontrole je treba določiti tudi:
− postopek, če skladnost ali istovetnost betona pri vgrajevanju ni dokazana.
− vrsto in format zapisov o izvajanju kontrolnih pregledov, preskušanju in ocenjevanju skladnosti.
Načrtu kontrole je treba priložiti:
− dokazila o skladnosti vseh vrst betona, ki se bo dobavljal, s predpisanimi zahtevami (tlačna trdnost, posebne lastnosti in glavni parametri sestave)
− izjave o skladnosti osnovnih materialov za beton z zahtevami ustreznih SIST EN,
− dokazila o ustreznosti drugih materialov, ki se bodo uporabljali pri gradnji, na primer jekla za armiranje in prednapenjanje, distančnikov, injekcijske mase itn.
− dokazila o skladnosti vnaprej izdelanih elementov z zahtevami SIST EN ali tehničnega soglasja.
4.2.8 Dopolnitve in spremembe Vse dopolnitve in spremembe v projektu betoniranja, ki bi jih narekoval potek gradnje, mora odobriti odgovorni nadzornik.
4.3 Vodenje kakovosti OPOMBA: Poleg tu navedenih zahtev veljajo pri uporabi tega standarda zahteve navedene v
poglavju 4.3. Vodenje kakovosti in Dodatku B – Vodilo o vodenju kakovosti standarda SIST EN 13670.
4.3.1 Izvedbeni razredi 4.3.1.1 Značilnosti izvedbenih razredov Značilnosti posameznega izvedbenega razreda so prikazane v SIST EN 12670, preglednica 3 in v preglednici N.1.
Preglednica N. 1: Značilnosti izvedbenega razreda
1. izvedbeni razred 2. izvedbeni razred 3. izvedbeni razred
Vrsta kontrole, ki se mora izvajati 1)
Samokontrola
Samokontrola
Notranja kontrola izvajalca del (graditelja)
Samokontrola
Notranja kontrola izvajalca del
Neodvisna kontrola
11
tretje stranke
Obseg in usmeritev kontrole
Kontrola vseh opravljenih del
Sistematična kontrola del na elementih, ki so posebej pomembni za nosilnost in trajnost konstrukcije.
Detajlna sistematična kontrola del na vseh elementih, ki so pomembni za nosilnost in trajnost konstrukcije
Vsebina kontrole Vizualna kontrola in naključne meritve
Vizualna kontrola in preskusi po načrtu kontrole
Vizualna kontrola in preskusi po načrtu kontrole
Vizualna kontrola in preskusi tretje stranke
1) V tč. 2, 3 in 4 je posamezna vrsta kontrole bolj podrobno opisana.
4.3.1.2 Samokontrola To je kontrola delovnega opravila (operacije), ki jo opravlja njen neposredni izvrševalec, v skladu s predpisanimi pravili Samokontrola obsega kontrolo materialov in proizvodov, v skladu s SIST EN 13670, preglednica 1, in kontrolo izvajanja del, v skladu s SIST EN 13670, preglednica 2. Sestavljajo jo vizuelna kontrola in naključne meritve oziroma preskusi, zahtevani v načrtu kontrole (tč. 4.2.7). Za izvajanje samokontrole je odgovoren vodja delovnega opravila, ki mora imeti najmanj 5. stopnjo izobrazbe.
4.3.1.3 Notranja kontrola izvajalca del
Notranja kontrola je sistematična in redna kontrola, ki jo s svojim osebjem in lastno opremo ter za svoj račun opravlja izvajalec po predpisanih postopkih sistema kakovosti, vpeljanega v okviru družbe, ki je izvajalec del. Izvajati se mora v skladu z zahtevami izvedbene specifikacije in z načrtom kontrole. Notranja kontrola obsega kontrolo materialov in proizvodov, v skladu s SIST EN 13670, preglednica 1, in kontrolo izvajanja del, v skladu s SIST EN 13670, preglednica 2. Sestavljajo jo vizualna kontrola in sistematične ter redne meritve oziroma preskusi, določeni v načrtu kontrole. V preglednici N.3 je za posamezni izvedbeni razred predpisan minimalni obseg kontrole svežega betona ob vgrajevanju. Obvezni sestavni del notranje kontrole je samokontrola. Pri konstrukcijah v 2. izvedbenem razredu mora sistematična notranja kontrola zajeti zlasti dela z betonom in armaturo na elementih, ki so posebej pomembni za nosilnost in trajnost konstrukcije. Pri drugih konstruktivnih elementih se izvajajo naključna preverjanja, katerih obseg je odvisen od pomena elementa za nosilnost in trajnost konstrukcije. Pri konstrukcijah v 3. izvedbenem razredu se mora izvajati detajlna sistematična notranja kontrola na vseh elementih, ki so pomembni za nosilnost in trajnost konstrukcije. Zajeti mora vsa dela in zahteve, navedene v SIST EN 13670, poglavja 5 do 10. Za izvajanje notranje kontrole je odgovorna oseba, imenovana od vodstva družbe, ki je izvajalec del. Če je v izvedbeni specifikaciji določen 2. izvedbeni razred, mora ta oseba imeti najmanj 6. stopnjo izobrazbe in 3 leta delovnih izkušenj pri gradnji betonskih konstrukcij, in najmanj 7. stopnjo izobrazbe ter 5 let delovnih izkušenj, če je določen 3. izvedbeni razred.
12
4.3.1.4 Neodvisna kontrola tretje stranke 4.3.1.4.1 Splošno
Neodvisna kontrola se zahteva, če je za gradnjo konstrukcije določen 3. izvedbeni razred ali če je zahtevana v izvedbeni specifikaciji in projektu betoniranja. Opravljati jo sme pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja storitve kontrole kakovosti pri gradnji objektov in ni v nobeni poslovni odvisnosti ali finančni povezavi z družbo, ki je izvajalec del, in tudi ni njen konkurent na trgu (v nadaljevanju: neodvisni kontrolor).
Namen neodvisne kontrole je preverjanje postopkov notranje kontrole pri gradnji zahtevnih betonskih konstrukcij ter overovitev rezultatov pregledov in preskusov, dobljenih v okviru notranje kontrole.
Področje in obseg neodvisne kontrole se določi v izvedbeni specifikaciji in načrtu kontrole. Biti mora najmanj enak obsegu, ki se zahteva za notranjo kontrolo konstrukcij v 2. izvedbenem razredu. Neodvisno kontrolo sme voditi oseba, ki ima najmanj 7. stopnjo izobrazbe ter 5 let delovnih izkušenj pri gradnji betonskih konstrukcij. Neodvisna kontrola obsega naslednje naloge in dejavnosti: 4.3.1.4.2 Začetni pregled sistema notranje kontrole na objektu
Namen začetnega pregleda je preveriti sistem kakovosti izvajalca del, zlasti ustreznost osebja in opreme za izvajanje kontrole.
Z začetnim pregledom mora neodvisni kontrolor preveriti : − določila načrta kontrole in oceniti ali so le-ta v skladu z zahtevami SIST EN 13670,
poglavja 5 do 10 in zahtevami izvedbene specifikacije in projekta betoniranja, − ustreznost vseh vrst transportnega betona, ki se nameravajo pri gradnji uporabljati, − dokumente, ki dokazujejo usposobljenost osebja za vodenje in kontrolo del, − ali so na razpolago vsi potrebni pripomočki in oprema za izvedbo predpisanih preskusov
betona in ali so v dobrem stanju.
O ugotovitvah začetnega pregleda, zlasti glede vpeljanega sistema kakovosti, mora neodvisni kontrolor izdelati poročilo in ga dostaviti izvajalcu del in nadzorniku. Vgrajevanje betona je dovoljeno na podlagi ugodnega poročila o opravljenem začetnem pregledu.
V primeru pomembnih sprememb v načrtu kontrole mora izvajalec del o spremembah obvestiti neodvisnega kontrolorja, ki lahko zato ponovi začetni pregled. 4.3.1.4.3 Nadzor notranje kontrole izvajanja del
Nadzor notranje kontrole ima namen tekoče preverjati, ali izvajalec pravilno in dosledno izpolnjuje predpisane zahteve SIST EN 13670. izvedbene specifikacije in projekta betoniranja, zlasti za izvajanje notranje kontrole. Opravlja ga neodvisni kontrolor z rednimi in izrednimi pregledi na objektu in v laboratoriju izvajalca del.
Ob rednem pregledu vzame neodvisni kontrolor naključne vzorce dostavljenega in/ali vgrajenega betona za kontrolne preskuse predpisanih lastnosti betona. Vrsta in pogostost kontrolnih preskusov se določita v načrtu kontrole.
Rezultati kontrolnih preskusov se primerjajo z rezultati, dobljenimi v okviru notranje kontrole.
Pogostost rednih pregledov je treba določiti v izvedbeni specifikaciji in načrtu kontrole. Redni pregled je treba opraviti najmanj enkrat v času gradnje ali najmanj vsakih šest mesecev. Pri stalnem vgrajevanju betona je treba redni pregled opraviti najmanj vsake 3 mesece. V načrtu kontrole se lahko, glede na obseg in dinamiko del, zahteva večja ali manjša pogostost rednih pregledov.
Izredni ali ponovni pregled je potreben: - če so se pri rednem pregledu odkrila resna odstopanja od zahtev;
13
- če je proizvodnja stala dalj kot šest mesecev; - na zahtevo izvajalca del, npr. zaradi spremenjenih pogojev gradnje; - na zahtevo neodvisnega kontrolorja ali nadzornika.
Obseg, način in najprimernejši čas izrednega pregleda so odvisni od okoliščin, ki ga narekujejo.
Rezultati rednega in izrednega pregleda morajo biti dokumentirani v poročilu, ki ga mora neodvisni kontrolor dostaviti izvajalcu del in nadzorniku. V poročilu je treba za beton, vgrajen med dvema zaporednima pregledoma, ugotoviti, ali so bili vsi predpisanI postopki pravilno opravljeni in ali so bile po merilih iz preglednice N.3 dokazane zahtevane lastnosti betona.
V primeru ugotovljene neskladnosti mora neodvisni kontrolor od izvajalca del zahtevati izpeljavo ustreznih popravljalnih ukrepov ter o tem obvestiti nadzornika. Če se enake neskladnosti ponovijo in če ugotovljene neskladnosti vplivajo na varnost in uporabnost konstrukcije, ima neodvisni kontrolor pravico preklicati predhodno izdano dovoljenje za vgrajevanje, dokler se ugotovljene neskladnosti ne odpravijo. 4.3.1.4.4 Ocena skladnosti vgrajenega betona
Končna ocena je dokazilo o kakovosti vgrajenega betona, ki ga mora za tehnični pregled pripraviti izvajalec, oziroma, če to zahteva nadzornik, pravna ali fizična oseba, usposobljena za takšne storitve. Priloži se izjavi o zanesljivosti konstrukcije, v smislu 92, člena ZGO-1. Če je za gradnjo določen 3. izvedbeni razred, mora končno oceno overiti neodvisni kontrolor.
Končna ocena mora obsegati: - poročilo o vizuelnem pregledu zgrajene konstrukcije in ugotovljenih napakah in poškodbah
na površini posameznih elementov, - poročilo o vrednotenju rezultatov pregledov in preskusov vseh lastnosti, zahtevanih v
preglednici ND.3 in ocena skladnosti po merilih iz preglednice ND 4, - izjavo, da vgrajeni beton izpolnjuje zahteve, navedene v izvedbeni specifikaciji in v
projektu betoniranja.
4.3.1.5 Določanje izvedbenega razreda Preglednica N.2 vsebuje priporočilo za določitev izvedbenega razreda v izvedbeni specifikaciji. Velja tisto merilo, ki zahteva višji izvedbeni razred.
Preglednica N. 2 – Priporočilo za določitev izvedbenega razreda
Merilo za določitev izvedbenega razreda
1. izvedbeni razred 2. izvedbeni razred 3. izvedbeni razred
Vrsta konstrukcij Stavbe do dveh nadstropij
Stavbe višje od dveh nadstropij
Mostovi z razponom do 15 m
Enostavni hidrotehnični objekti
Enostavni objekti na cestah
Mostovi z razponom nad 15 m
Stolpnice
Hidrotehnični objekti
Energetski objekti
Objekti prometne infrastrukture
Konstrukcijski element
Nosilci in plošče z razponom do 10 m
Običajne stene in stebri
Enostavni pasovni in
Nosilci in plošče z razponom nad 10 m
Vitke stene in stebri
Zahtevnejši plitvi in
Zelo zahtevni plitvi in globoki temelji
Lokovi z razponom nad 10 m
14
Merilo za določitev izvedbenega razreda
1. izvedbeni razred 2. izvedbeni razred 3. izvedbeni razred
točkovni temelji globoki temelji
Oboki in lokovi z razponom do 10 m
Enostavni prednapeti elementi
Prednapeti elementi
Tehnologija gradnje
Betoniranje na objektu Betoniranje na objektu
Gradnja z vnaprej izdelanimi proizvodi in elementi
Betoniranje na objektu
Gradnja z vnaprej izdelanimi proizvodi in elementi s posebnimi tolerancami
Trdnostni razred betona
Do vključno C 25/30 Vsi Vsi
Stopnja izpostavljenosti
X0, XC 1, XC 2 Vse Vse
Armiranje Običajno jeklo Običajno jeklo in jeklo za prednapenjanje
Običajno jeklo in jeklo za prednapenjanje
4.3.2 Kontrola materialov in proizvodov Za vsako vrsto del se mora na podlagi SIST EN 13670, preglednica 1, izdelati načrt kontrole.
4.3.2.1 Kontrola betona ob vgrajevanju 4.3.2.1.1 Obseg in pogostost pregledov in preskusov
Obseg in najmanjša pogostost pregledov in preskusov betona, dostavljenega na mesto vgrajevanja, sta določena v preglednici N.3. Zahtevane preskuse in njihove pogostosti je treba predpisati v izvedbeni specifikaciji in določiti v načrtu kontrole betona.
Vzorce betona za izdelavo preskušancev je treba jemati v skladu s SIST EN 12350-1, preskušance pa izdelati in negovati v skladu s SIST EN 12390-2.
Preglednica N. 3: Obseg in najmanjša pogostost pregledov in preskusov posamezne vrste betona na mestu vgrajevanja
Pregled/lastnost Metoda pregleda/preskusa
Pogostost za izvedbeni razred
11) 2 3
1 Dobavnica Vizuelno Vsaka dostavljena količina
2 Enakomernost/homo-genost mešanice Vizuelno Občasno Vsaka dostavljena
količina
3 Konsistenca Vizuelno Občasno Vsaka dostavljena količina
15
Pregled/lastnost Metoda pregleda/preskusa
Pogostost za izvedbeni razred
11) 2 3
SIST EN 12350-2 V primeru dvoma
Po prilagajanju zahtevani vrednosti
Prva dostavljena količina v dnevu
Ob izdelavi preskušancev
Po prilagajanju zahtevani vrednosti
V primeru dvoma
4 Gostota svežega betona
SIST EN 12350-6 Ob izdelavi preskušancev
V primeru dvoma
5 Vsebnost zraka v aeriranih betonih
SIST EN 12350-7 Ni predvideno Vsaka dostavljena količina
6 Tlačna trdnost SIST EN 12390-3 V primeru dvoma
V skladu s SIST EN 206-1, Dodatek B, tč. B.2
7 Druge lastnosti strjenega betona
SIST 1026 tč. 5.5 Ni predvideno Kot je določeno v izvedbeni specifikaciji
1) Če se beton pripravlja na gradbišču, mora ustrezati določbam SIST 1026, tč. 5.2.1 za standardizirani projektirani beton. Kontrola tlačne trdnosti se mora v tem primeru izvajati v skladu s SIST EN 206-1, tč. 8.2.1 in sicer po določbah, ki veljajo za začetno proizvodnjo betona brez certificirane kontrole proizvodnje.
4.3.2.1.2 Merila za oceno skladnosti
Ugotovitve pregledov in rezultate opravljenih preskusov betona je treba ocenjevati na podlagi meril skladnosti, navedenih v preglednici N.4.
Preglednica N. 4: Merila skladnosti
Pregled/lastnost Zahteva
1 Dobavnica Skladnost dostavljenega betona s podatki na dobavnici
2 Enakomernost/homogenost mešanice
Normalen videz betona glede na projektirane lastnosti svežega betona
3 Konsistenca Dovoljena odstopanja od vrednosti, deklarirane na dobavnici: spodnja meja -10 mm, zgornja meja +20 mm
4 Gostota svežega betona Dovoljeno odstopanje navzdol od projektirane vrednosti: -30 kg/m3
5 Vsebnost zraka v aeriranem betonu
Dovoljena odstopanja od vrednosti, deklarirane na dobavnici (absolutne vrednosti): spodnja meja –0,5 %; zgornja meja +1 %
6 Tlačna trdnost – preskušanje istovetnosti
Če je proizvodnja dobavljenega betona certificirana:
SIST 1026:2007, Dodatek B, tč. B.3.1
Če proizvodnja dobavljenega betona ni certificirana
16
Pregled/lastnost Zahteva
SIST EN 206-1, preglednica 14 za začetno proizvodnjo
7 Druge lastnosti strjenega betona
odpornost proti prodoru vode
notranja odpornost proti zmrzovanju/tajanju
odpornost površine proti zmrzovanju/tajanju
odpornost proti obrabi površine
glej: SIST 1026:2007, tč. 5.5.3
glej:SIST 1026: 2007, tč. 5.5.5
glej:SIST 1026: 2007, tč. 5.5.6
glej:SIST 1026:2007, tč. 5.5.7
4.3.3 Kontrola izvajanja del Kontrola izvajanja del mora potekati v skladu s SIST EN 13670, preglednica 2.
4.3.4 Zahteve, ki jih mora vsebovati izvedbena specifikacija Točka ND Zahteva
4.3.1.1 in 4.3.1.2
Določitev izvedbenega razreda
24.3.1.2 Samokontrola: obseg vizuelne kontrole in naključnih meritev ter preskusov
4.3.1.3 Notranja kontrola Elementi konstrukcije oziroma dela, ki jih mora zajeti sistematična notranja kontrola Dodatne zahteve Načrt kontrole: zahtevane vizualne kontrole, meritve in preskusi in njihove pogostosti
4.3.1.4 Neodvisna kontrola Področja izvajanja neodvisne kontrole Vrsta in pogostost kontrolnih preskusov
6 Armatura OPOMBA: Poleg tu navedenih zahtev veljajo pri uporabi tega standarda zahteve navedene v
poglavju 6. Armatura in Dodatku D – Vodilo o armaturi standarda SIST EN 13670.
6.2 Materiali OPOMBA: Lastnosti armature se preverjajo in dokumentirajo in označujejo skladno z določili Slovenskega tehničnega soglasja.
17
(1) V Sloveniji izkušenj s cinkovo (galvansko) zaščito do sedaj nimamo!
(7) Nosilci armature morajo biti proizvedeni in postavljeni skladno s Slovenskim tehničnim soglasjem.
6.3 Krivljenje, rezanje, transport in skladiščenje armature (7) Krivljenje, rezanje, transport in skladiščenje jekla za armiranje mora biti v skladu z
določili Slovenskega tehničnega soglasja.
6.4 Varjenje (2) Varjenje armaturnega jekla in varjenje armaturnega jekla na konstrukcijsko jeklo v
nosilnih stikih se mora izvajati tako, kot je predpisano v izvedbeni specifikaciji in v skladu s prEN 17660-1 ter STS.
(3) Če v izvedbeni specifikaciji ni predpisano drugače, je dovoljeno toćkovno varjenje nenosilnih zvarov, izvedeno v skladu s prEN ISO 12660-2 ter STS.
D.6.1 Materiali (1) Jeklo za armiranje se mora predpisovati v skladu s STS in z nacionalnim evropskim
standardom, ki je usklajen s EN 10080.
D.6.3 Krivljenje, rezanje, transport in skladiščenje armature (2) V STS je podana minimalna zahteva za preskus sposobnosti upogibanja armature, ki je
skladna s priporočenimi vrednostmi v EN 1992-1-1.
7 Prednapenjanje OPOMBA: Poleg tu navedenih zahtev veljajo pri uporabi tega standarda zahteve navedene v
poglavju 6. Prednapenjanje in Dodatku E – Vodilo o prednapenjanju SIST EN 13670.
7.2.3 Natezni elementi (1) Jeklo za prednapenjanje (žice, prameni, palice) morajo biti skladni z STS in EN 10138 in v
skladu z zahtevami, danimi v izvedbeni specifikaciji.
E.7.3 Transport in skladiščenje (5a) Jeklo za prednapenjanje mora biti na gradbišču skladiščeno pokrito. Dovoljeni čas
skladiščenja na gradbišču je do 6 tednov.
8 Betoniranje OPOMBA: Poleg tu navedenih zahtev veljajo pri uporabi tega standarda zahteve navedene v
poglavju 8. Betoniranje in Dodatku F – Vodilo o betoniranju SIST EN 13670.
18
8.8 Obdelava površine 8.8.1 Neopažene površine Opisi posameznih vrst neopaženih površin so podani v preglednici F.4. standarda SIST EN 13670. V preglednici N.5. so podane zahteve za zaključne obdelave površine betona, kot nacionalni dodatek k temu. Za posebne obdelave veljajo še opisni kriteriji iz preglednice N.6.
Preglednica N. 5: Splošne zahteve za zaključne obdelave pri neopaženi površini
Vrsta Običajna uporaba Splošne in/ali posebne zahteve
Osnovna obdelava Enakomerno zaprta površina, ki nastane z izravnavo. Ne zahteva se nobeno dodatno delo. Npr. ploskev, za katero je predvidena izravnava samo z ravnalno desko
Za ravnost ni kriterijev, oz. P(0) prCEN/TR 15739:2007 (E).
Navadna obdelava Enakomerno ravna površina, ki nastane z zaribavanjem ali s podobnim postopkom – npr. ploskev, obdelana kot izravnava oz. kot zaribano z leseno grobo gladilko
Ravnost po kriteriju P(1) prCEN/TR 15739:2007 (E).
Enostavna obdelava
Gosta gladka površina, ki nastane z glajenjem ali podobnim, npr. ploskve v prostorih obratov ali delovne površine brez druge obdelave, razen barvanja
Ravnost po kriteriju P(2), zračne luknjice in tekstura po E(3) prCEN/TR 15739:2007 (E). Če je predvideno barvanje, je možna dodatna obdelava kot fino brušenje, peskanje s kroglicami in podobno.
Posebna obdelava Površina pri kateri morajo biti postavljene posebne zahteve za nadaljnjo obdelavo drugačne vrste , npr. površine skladišč in tlakov za posebne prometne razmere
Če je predviden dodatni sloj ali posebne prometne razmere, je možna dodatna obdelava in zahteve kot je prikazano v preglednici N.6.
Preglednica N. 6: Posebna obdelava - zahteve za zaključno obdelavo betona za naknadne nanose materialov (premazi/malte) ali za posebne prometne razmere
Posebna uporaba Posebne zahteve za obdelavo površine (osnovnega betona)
Industrijski tlaki – nanos premazov, malt
Peskano s kroglicami ali prano pod visokim pritiskom, grobo in fino brušeno, ali grobo oprano, hrapavost merjena po metodi s peskom min 1 mm, ravnost po kriteriju P(4), tekstura E(4)-po pogodbi.
19
Pešpoti ali hodniki – zunaj, visoka gradnja, nizka gradnja
Metlano ali udarno rezkano, brušeno ali peskano s kroglicami, vtiskovano ali fino oprano, tudi prano pod visokim pritiskom, hrapavost merjena po metodi SRT v mokrem min 50, ravnost po kriteriju (P(3), tekstura E(3), barvno odstopanje T(4).
8.8.2 Opažene površine Opisi posameznih vrst opaženih površin so podani v preglednici F.4. standarda SIST EN 13670. V preglednici N.7 so podane zahteve in razredi vidne površine betona, kot nacionalni dodatek k temu. Za posebne obdelave veljajo še številčni in opisni kriteriji iz preglednice N.8 ter kriteriji iz [1], [2] ali [3], če jih v pogodbi predpiše naročnik.
Preglednica N. 7: Splošne zahteve za obdelave pri opaženi površini in razredi vidne površine betona
Vrsta Običajna uporaba Splošne in/ali posebne zahteve, razred vidne površine betona
(VB)
Osnovna obdelava VB 0
Če ni potrebna nobena posebna zahteva –npr. temelji
Brez segregacije, krušenja robov ali izcedkov. Izvedena poravnava z letvijo, zaribana oz. zaglajena zgornja – odprta ploskev. Beton brez zahtev za vidno površino, VB 0
Navadna obdelava VB 1
Če izgled ni pomemben ali če je predvidena obdelava z nanosom- npr. ometane ploskve ali nevidne površine, kot so notranjost vodov ali jaškov za dvigala
Enako kot za osnovno obdelavo in dodatno: brez večjih zračnih luknjic (premera nad 7 mm in globine 3 mm), vendar največ 3 % na celotno površino. Koncentracija por v skupinah na 10 % od celotne površine. Opazovalec je najmanj na 10 m od površine betona. Vidna površina razreda VB1 je idealizirana na sliki 1.
Enostavna obdelava
VB 2
Če je vizualni učinek pomemben – npr. ploskve, ki se priložnostno vidijo in neposredno barvane arhitektonsko obdelane površine
Enako kot za VB 1 in dodatno: brez večjih zračnih luknjic (premera nad 3 mm in globine 2 mm), največ 2 % na celotno površino. Koncentracija por v skupinah na 5 % od celotne površine. Površine se lahko še fino brusi kot dodaten zahtevek pri barvanju arhitektonsko obdelanih površin. Opazovalec je najmanj na 5 m od površine betona. Vidna površina razreda VB 2 je
20
idealizirana na sliki 2.
Posebna obdelava VB 3 in VB 4
Če je potrebno postaviti posebne zahteve – npr. arhitektonsko obdelane vidne ploskve
Glej preglednico N.8. Vidna površina razredov VB 3 in VB 4.
Slika 1 – Koncentracija zračnih por v skupini za VB1 Slika 2 – Koncentracija zračnih por v skupini za VB2
Preglednica N. 8: Posebna obdelava - zahteve za arhitektonsko obdelane vidne ploskve z gladkim opažem
Razred vidne površine betona
Posebna uporaba Posebne zahteve
VB 3 Fasade v visokogradnji – vidna površina ni pobarvana
Brez segregacije, krušenja robov, izcedkov, eflorescence in mikro razpok na površinskem sloju. Barvno odstopanje dovoljeno po kriteriju T(3), zračne luknjice in tekstura po E(3) – glej sliko 3, ravnost pa po kriteriju P(3) prCEN/TR 15739:2007 (E) oz. največ 6 mm pod ravnilom 200 mm oz. 12 mm pod 2 m letvijo. Opazovalec je najmanj na 5 m od površine betona. Opažena napaka na površini ne sme biti večja od 15 cm2, pri oddaljenosti opazovalca 5 m.
VB 4 Reprezentančni elementi objekta – visoka gradnja, nizka gradnja
Enako kot za VB 3, dodatno pa: barvno odstopanje dovoljeno po kriteriju T(4), zračne luknjice in tekstura po E(4) – glej sliko 4, ravnost pa po kriteriju P(4) prCEN/TR 15739:2007 (E) oz. največ 3 mm pod ravnilom 200
21
mm oz. 8 mm pod 2 m letvijo. Možno je površine dodatno tudi štokati, fino oprati, fino ali grobo brusiti, peskati z abrazivom ali kemično zavleči. Opazovalec je najmanj na 2 m od površine betona. Opažena napaka na površini ne sme biti večja od 6 cm2, pri oddaljenosti opazovalca 2 m. O nadaljnjih zahtevah se dogovorita naročnik in izvajalec v pogodbi.
Slika 3 – Stopnja 3 po CIB dokumentu št. 24 za E(3) Slika 4 - Stopnja 2 po CIB dokumentu št. 24 za E(4)
8.9 Materiali za oblogo opaža Za pripravo gladkih vidnih površin betona je mogoče uporabiti naslednje tipe opažnih materialov
8.9.1 Večslojne vezane lesene plošče Sestava in zahteve za posamezne vrste vezanih plošč so podani v standardu SIST EN 636. V tem dodatku je treba upoštevati, da so zunanji zaščitni nanosi lahko UV nestabilni (npr. polifenoli), zato je potreben predhodni preskus ustreznosti obstojnosti opažene površine, posebej iz vidika barvnega odstopanja in puščanja madežev na površini betona.
8.9.2 Večslojne vezane lesene plošče s posebnim umetnim premazom Sestava za to vrsto vezanih plošč je izboljšana tako, da je zunanji zaščitni premaz izdelan iz obstojnih materialov (npr. polipropilen) in zato obstojen na vremenske vplive in primeren za večkratno uporabo opažnih plošč.
22
8.9.3 Umetni materiali Sestava za te vrste plošč mora biti iz obstojnih, nevpojnih in kemijsko nevtralnih materialov (npr. PE, PVC, poliester, jeklo) in zato obstojni na mehanske in vremenske vplive. Morajo biti tudi dovolj togi, da preprečujejo lokalno upogibanje ali zvijanje.
8.10 Dopustna odstopanja na oblogi gladkega opaža Primeri možnih napak na oblogi gladkega opaža so natančneje opisani v smernici [1]. V tem dodatku so navedena dopustna odstopanja za razrede vidnih betonov VB 2 do VB 4, kjer je vizualni učinek pomemben.
Preglednica N. 9: Dopustna odstopanja na oblogi gladkega opaža
Razred vidne površine betona
Posebne zahteve
VB 2 in VB 3 - preboji v opažu zatesnjeni (popravila) - dovoljeno: luknje v opažu zaradi žičnikov, vendar brez cepitve lesa, manjše praske, manjši ostanki cementne koprene - ni dovoljeno: poškodbe zaradi vibratorja, ostanki betona v utorih
VB 4 - ni dovoljeno: preboji, poškodbe zaradi vibratorja, ostanki betona v utorih, izbokline na področjih žičnikov - po uskladitvi so dovoljene: praske in popravila mest z žičniki, cementna koprena
8.11 Popravila (1) Popravila na vidnih površinah so dovoljena ob spoštovanju pogodbenih določil,
posebej pa za primere razredov vidnega betona VB3 in VB4, če ni drugače dogovorjeno.
(2) Pri popravilu je potrebno upoštevati določila standardov serije SIST EN 1504.
8.11.1 Eflorescenca Možno je oprati površine z vodo, vendar se lahko pri mladem betonu eflorescenca ponovno pojavi, tudi do starosti betona nekaj let. Primeren ukrep je hidrofobiranje mladega betona.
8.11.2 Grafiti Obravnavani so grafiti, nastali med delom in ki niso povzročeni kasneje. Možno je oprati površine s posebnimi čistilnimi sredstvi, gumenimi radirkami in pralnimi gobami, vendar je uspeh odvisen od teksture betona in starosti risov.
8.11.3 Lise in madeži od rje Ti madeži izvirajo od jeklenega opaža in ne od korozije notranje ali proste armature. Možno je oprati površine s posebnimi čistilnimi sredstvi, ali fino obrusiti, vendar je uspeh odvisen od teksture betona in stanja madeža. Prosto armaturo je potrebno obvezno zaščititi s PVC folijo, če se dela nadaljujejo ali pa premazati z zaščitnimi protikorozijskimi cementnimi premazi, če se dela prekinejo za nekaj časa.
23
24
8.11.4 Barvno odstopanje, mastni madeži, rože po razopaženju Ta odstopanja izvirajo od vrste opaža in/ali opažnega olja in/ali od vrste betona oz. načina betoniranja. Možno je lokalno popraviti manjše nepravilnosti z glazuro ali barvo ustreznega RAL tona, ali fino obrusiti, mastne madeže oprati z detergentom in vodo z visokim pritiskom, manjše madeže tudi s posebnimi topili, ki se na zraku oprašijo, celotno površino pa enostavno peskati z abrazivom, vendar je uspeh odvisen od obsega, oblike in vrste nepravilnosti.
8.11.5 Odlomi ali krušenje robov, segregacija Popravila morajo biti opravljena s sanacijskimi maltami ali finimi masami za lopatico. Izbrana morajo biti namenske cementno modificirane malte in mase, ki so običajno svetlejše od običajnih, zaradi dodanega belila (npr. TiO2 prah), včasih pa tudi temnejše od običajnih (ostali barvni pigmenti). Pred izbiro barvnega tona je upoštevati stopnjo svetlosti in odstopanje po CIB karti po prCEN/TR 15739:2007 (E). Za manjše elemente je potrebno v celoti preplastiti površino s sanacijskimi masami, sicer lokalna popravila delujejo moteče. Stremeti je potrebno za enakomernost teksture in barve po celi vidni površini. Po izvedenih popravilih je za zunanje vidne površine potrebno še hidrofobiranje. Za reprezentančne dele se za izvedbo popravil priporočajo že restavratorji.
