Skrb za duševno zdravje na delovnem mestu · 2019-10-09 · Res je, da sta telesno in duševno zdravje nerazdružljivo povezana in vplivata drug na drugega, ... to je 93 milijonov

Priročnik za promotorjeduševnega zdravja v podjetjih

Skrb za duševno zdravjena delovnem mestu

Priročnik za promotorjeduševnega zdravja v podjetjih

Skrb za duševno zdravjena delovnem mestu

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

Projekt NAPREJ sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Nosilec projekta: Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti PRIZMA, ustanova

Priročnik je izdan v okviru projekta »Celovita psihosocialna podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (NAPREJ) – Zdravo in aktivno v prihodnost!«.

Naslov: Skrb za duševno zdravje na delovnem mestu

Avtor: Katja Novak, Izobraževalno raziskovalni inštitut Ljubljana

Grafična priprava in tisk: GTISK, trgovina in storitve, d.o.o., Maribor

Izdajatelj: Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti PRIZMA, ustanova

Naklada: 5000 izvodov

Maribor, april 2018

Za informacije v tem priročniku so izključno odgovorni avtorji priročnika in nosilec projekta in ni nujno, da odražajo stališča ali mnenje Evropske Komisije in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

613.86-057.11(035) 331.4:159.913(035)

NOVAK, Katja, psihologinja Skrb za duševno zdravje na delovnem mestu : priročnik za promotorje duševnega zdravja v podjetjih / [avtorica Katja Novak]. - Maribor : Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti Prizma, ustanova, 2018

ISBN 978-961-93903-5-1 1. Gl. stv. nasl. 294590208

KAZALO VSEBINE

KAZALO VSEBINE

1. PRIROČNIKU NA POT 1

2. POMEN DUŠEVNEGA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU 2

2.1 Opredelitev duševnega zdravja 22.2 Stanje na področju duševnega zdravja 32.3 Vpliv delovnega okolja na duševno zdravje 42.4 Znaki slabega duševnega zdravja na delovnem mestu 62.5 Stigmatiziranost duševnih bolezni 7

3. PROMOCIJA DUŠEVNEGA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU 9

3.1 Oblikovanje programa promocije duševnega zdravja na delovnem mestu 113.2 Izzivi in ovire na področju promocije duševnega zdravja na delovnem mestu 183.3 Smernice za načrtovanje aktivnosti v okviru promocije duševnega zdravja

na delovnem mestu 19

4. POVZETEK 22

5. VIRI 23

Beležke 25

1

Priročniku na pot

1. PRIROČNIKU NA POT

Rek »Ni zdravja brez duševnega zdravja« še kako drži, a pogosto se tega zavemo šele takrat, ko se sami ali naši bližnji soočajo s težavami v duševnem zdravju. Zaradi hitrega tempa življenja, sprememb v načinu dela, usklajevanja delovnih obveznosti in obveznosti v zasebnem življenju, nam velikokrat zmanjka časa ali pa energije, da bi si vzeli nekaj minut časa zase, se razgibali in umirili. Takšen dlje časa trajajoč hiter način življenja, slej kot prej prične negativno vplivati na naše telesno in duševno zdravje. Tako podatek, da so težave v duševnem zdravju in duševne bolezni v Sloveniji in tudi drugod po svetu ni presenetljiv, je pa zaskrbljujoče, da se posebej o področju duševnega zdravja še vedno ne govori dovolj, kar se odraža tudi v negativnih stereotipih, povezanih s področjem duševnih bolezni.

V prvi vrsti je za svoje zdravje odgovoren vsak sam, saj lahko posameznikov način življenja pomembno vpliva na razvoj težav tako v telesnem kot duševnem zdravju. A del odgovornosti nosijo tudi delodajalci, saj lahko po eni strani ustrezno načrtovano delo in delovno okolje krepi posameznikovo zdravje, po drugi strani pa lahko nekateri dejavniki delovnega okolja (npr. prevelike delovne obremenitve, časovni pritiski, neustrezna ergonomija delovnih mest, slabi medosebni odnosi, neustrezni načini vodenja ipd.) prispevajo k razvoju zdravstvenih težav pri posamezniku.

Velik korak na področju ohranjanja in krepitve zdravja zaposlenih je bil uzakonitev izvajanja programa promocije zdravja na delovnem mestu, v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) so namreč delodajalci dolžni načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu ter zagotoviti potrebna sredstva in način spremljanja izvajanja.

Promocija zdravja na delovnem mestu je opredeljena kot sistematične ciljane aktivnosti in ukrepi, ki jih delodajalec izvaja z namenom ohranjanja in krepitve telesnega ter duševnega zdravja zaposlenih, a izkušnje iz prakse kažejo, da se veliko delodajalcev v Sloveniji področju duševnega zdravja zaposlenih posveča v manjši meri kot področju telesnega zdravja. Res je, da sta telesno in duševno zdravje nerazdružljivo povezana in vplivata drug na drugega, kar pomeni, da z ukrepi za izboljšanje telesnega zdravja posredno vplivamo tudi na ohranjanje in krepitev duševnega zdravja, vendar pa vedno večji odstotek delovno aktivne populacije, ki se sooča s težavami v duševnem zdravju oziroma se zdravi zaradi duševnih bolezni, kaže na potrebo po bolj sistematičnih, celostno zasnovanih ukrepih, ki neposredno ciljajo na ohranjanje in krepitev duševnega zdravja.

Ta priročnik je namenjen promotorjem (duševnega) zdravja v podjetjih oziroma vsem, ki bi si želeli izvedeti več o povezanosti duševnega zdravja in dela ter o tem, kako lahko v delovnem okolju poskrbimo za ohranjanje in krepitev duševnega zdravja zaposlenih. Njegov namen je bralca informirati in hkrati spodbuditi k razmisleku o možnih načinih za proaktivno ukrepanje na področju duševnega zdravja zaposlenih.

2

Pomen duševnega zdravja na delovnem mestu

2. POMEN DUŠEVNEGA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU

2.1 Opredelitev duševnega zdravja

Med najbolj znanimi je definicija Svetovne zdravstvene organizacije, ki duševno zdravje opredeljuje kot stanje dobrega počutja, v katerem posameznik razvija svoje sposobnosti, se uspešno spoprijema s stresom v vsakdanjem življenju, učinkovito dela in prispeva k svoji skupnosti. Navedena definicija poudarja pozitivni vidik duševnega zdravja, ki vključuje pozitiven odnos do sebe in drugih, pozitivno samopodobo, visoko samospoštovanje, optimizem, sposobnost soočanja s težavami, a kljub temu se je še do nedavnega v okviru duševnega zdravja govorilo predvsem o duševnih boleznih in motnjah. Duševno zdravje vpliva na to, kako razmišljamo, komuniciramo, se učimo in osebnostno rastemo, prav zato je dobro duševno zdravje eden izmed pogojev za dobre medosebne odnose in uspešnost pri delu ter posledično temelj socialne, družinske in gospodarske stabilnosti, družbene blaginje ter kakovosti življenja. Ko govorimo o duševnem zdravju in duševni bolezni, se ju pogosto opisuje kot skrajni točki kontinuuma, vendar raziskave kažejo, da je bolje govoriti o dveh kontinuumih, kot je prikazano na Sliki 1, saj odsotnost duševne bolezni oziroma simptomov še ne pomeni nujno tudi visoke ravni dobrega duševnega zdravja. Tako lahko posameznik, ki ima duševno bolezen, živi kakovostno in zadovoljno življenje, pri posamezniku, ki nima duševne bolezni pa po drugi strani lahko negativno razpoloženje, pomanjkanje dobrega počutja, kažejo na slabo duševno zdravje.

Takšno pozitivno gledanje na duševno zdravje je zelo pomembno v kontekstu promocije zdravja, katere namen je ohranjanje in krepitev dobrega duševnega zdravja in počutja.

Slika 1: Kontinuum duševnega zdravja

Vir: povzeto po University of Toronto in Canadian Mental Health Association, 2010

3


Slabo duševno zdravje in stres lahko vplivata na razvoj številnih telesnih obolenj, kot so na primer srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen, možganska kap. To se lahko zgodi preko neposrednega negativnega vpliva duševnih težav na telesno odpornost ali pa na posreden način, ko posameznikove duševne težave vplivajo na pojav nezdravih življenjskih navad, kot sta na primer kajenje, škodljivo pitje alkohola in podobno.

Težave v duševnem zdravju in duševne bolezni

Težave v duševnem zdravju (npr. težave pri soočanju s problemi, težave s samopodobo, težave s spanjem, ipd.) so razmeroma pogoste in se običajno pojavijo v obdobjih, ko posameznik doživlja veliko stresa oziroma so posledica neprijetnih dogodkov. Na primer znaki duševnih težav, ki se pojavijo ob žalovanju zaradi izgube bližnjega in trajajo manj kot dva meseca, še ne pomenijo duševne bolezni. V kolikor posameznik v času žalovanja nima ustrezne podpore pa lahko težave v duševnem zdravju preidejo v duševno bolezen.

Duševna bolezen oziroma duševna motnja (npr. depresija, anksioznost, izgorelost, itd.) je oznaka za bolezni, ki so jim skupne različne kombinacije bolezensko spremenjenega mišljenja, čustvovanja, zaznavanja, vedenja ter dojemanja sebe in okolja. Zaradi tega oseba slabše funkcionira in se manj učinkovito spoprijema z vsakdanjimi problemi. Skoraj vse duševne bolezni lahko uspešno obvladamo in zdravimo.

2.2 Stanje na področju duševnega zdravja

V Evropi in drugod po svetu postajajo težave v duševnem zdravju in duševne bolezni vedno večji javno-zdravstveni problem, na kar kažejo tudi številke v spodnji tabeli.

Tabela 1: Duševno zdravje v številkah

25 % evropskih državljanov se bo tekom svojega življenja soočalo s težavami v duševnem zdravju

27 % odrasle populacije v Evropi ima težave v duševnem zdravju, to je 93 milijonov ljudi

Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da bo do leta 2020 depresija postala drugi najpogostejši vzrok obolevnosti v svetu

Skupni stroški duševnih motenj v Evropi se ocenjujejo na 240 milijard evrov na leto, manj kot polovica teh stroškov je na račun zdravstvenih storitev, 136 milijard evrov pa na račun slabše produktivnosti in bolniških odsotnosti

V Evropi naraščajo stopnja absentizma, nezaposlenosti in dolgotrajne nezmožnosti za delo zaradi stresa, povezanega z delom, in težav v duševnem zdravju, na primer okoli 10 % vseh dolgotrajnih zdravstvenih težav lahko pripišemo duševnim in čustvenim motnjam

V Evropski uniji letno beležijo okoli 58.000 samomorov, kar je več kot smrtnih žrtev v prometnih nesrečah, ki jih je okoli 51.000

Vir: Knifton idr.,2011

4


Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) na podlagi statistik in raziskav ugotavlja, da so v Sloveniji najpogostejši razlogi za obiske zdravstvenega sistema stresne motnje, anksiozne motnje in depresija, kar so tudi najpogostejše duševne motnje v razvitem svetu. Pri tem pa je potrebno upoštevati, da veliko ljudi s težavami v duševnem zdravju ne obišče zdravnika zaradi strahu pred stigmatiziranostjo oziroma zdravnika obiščejo zaradi telesnih simptomov, ki pa so pravzaprav reakcija na težave v duševnem zdravju (npr. glavoboli, želodčne težave, bolečine v križu, …).

Prav tako ima Slovenija enega najvišjih količnikov samomora v Evropski uniji. Najpogostejši razlog za hospitalizacijo je shizofrenija, zaradi katere so bolniki, v primerjavi z drugimi duševnimi boleznimi, hospitalizirani najdlje. Pomembna javnozdravstvena problema pri nas sta tudi škodljiva raba alkohola in odvisnost od drog. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da je kar 9 odstotkov ambulantno izdanih receptov za zdravila predpisanih za zdravljenje duševnih motenj, ljudje pa jemljejo zdravila za lajšanje duševnih težav tudi brez posveta z zdravnikom.

2.3 Vpliv delovnega okolja na duševno zdravje

Posameznik običajno na delovnem mestu preživi velik del svojega življenja, zato le-to pomembno vpliva na njegovo zdravje in počutje.

Delo na splošno je dobro tako za posameznikovo duševno kot telesno zdravje. Raziskave konsistentno ugotavljajo, da kvalitetno organizirano delo ohranja in krepi zdravje. Med pomembnejšimi elementi dela, ki varujejo duševno zdravje in dobro počutje, so naslednji:

• posameznikovo delo je cenjeno,• posameznik doživlja občutek koristnosti in potrditve pri delu,• posameznik ima možnost soodločanja o stvareh, ki ga zadevajo,• posameznik ima pri delu podporo sodelavcev,• posameznik ima možnost stalnega usposabljanja za delo, ki ga opravlja,• posameznik ima na voljo vse vire, potrebne za kvalitetno izvedbo dela,• delo je dobro organizirano (ne prihaja do delovnih obremenitev).

5


Delo oziroma delovno mesto pa lahko tudi negativno vpliva na duševno zdravje zaposlenih. Najpogostejši dejavniki delovnega mesta, ki lahko vplivajo na razvoj duševnih težav na delovnem mestu so:

• težave pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja,• nasilje ali nadlegovanje na delovnem mestu,• pomanjkanje podpore sodelavcev in nadrejenih,• negotovost zaposlitve, neustrezna plača, slabe možnosti napredovanja, • slabi delovni pogoji,• slabi medosebni odnosi med zaposlenimi,• prevelike ali premajhne delovne obremenitve oziroma pomanjkanje nadzora nad

delovno obremenitvijo,• neustrezen način vodenja in komuniciranja,• spremembe v organizaciji in s tem povezani občutki negotovosti,• izključevanje zaposlenih iz procesa sprejemanja odločitev,• nejasnost ali konfliktnost vloge na delovnem mestu.

Seveda niso samo dejavniki delovnega okolja tisti, ki vplivajo na razvoj težav v duševnem zdravju, prav tako imajo pomemben vpliv tudi dejavniki, ki so povezani s posameznikom in njegovim fizičnim ter psihosocialnim okoljem, v katerem živi.

Slika 2: Vzroki za slabo duševno zdravje in posledice le-tega na ravni posameznika in delovnega okolja

Vir: Wynne idr., 2014

VZROKI:

- neustrezna komunikacija- nasilje in nadlegovanje- slaba organizacija dela- …

POSAMEZNIK

DELOVNOOKOLJE

6


V nekaterih primerih je vzročno-posledična povezava med delom in zdravjem zelo očitna, na primer posledice dela z nevarnimi kemikalijami na zdravje, a v primeru težav v duševnem zdravju je pogosto težko opredeliti vzroke za težave v duševnem zdravju in razvoj duševnih bolezni. Različni vzroki, pa naj si gre za dejavnike v delovnem okolju ali izven njega, lahko povzročijo enake posledice. Na primer vzrok za razvoj depresije so lahko večje spremembe življenjskih okoliščin (npr. smrt bližnjega, ločitev) ali pa negotovost zaposlitve. Prav tako lahko podobni vzroki vodijo do različnih duševnih bolezni, na primer pri enem posamezniku se lahko zaradi dolgotrajnih preobremenitev na delovnem mestu razvijejo simptomi depresije, pri drugem lahko pride do izgorelosti, spet pri tretjem pa se razvije anksioznost. Temu je tako, ker so različni dejavniki, ki izvirajo tako iz posameznika kot iz delovnega okolja, v medsebojni interakciji.

Posledice slabega duševnega zdravja se kažejo tako na ravni posameznika (slabo telesno zdravje, duševna bolezen, slabi medosebni odnosi, slabo počutje, …) kot na ravni podjetja. Raziskave ugotavljajo, da so s slabim duševnim zdravjem zaposlenih povezani:

• večje število bolniških odsotnosti, • manjša produktivnost pri delu,• večje število napak pri delu, • manjša motivacija za delo in predanost podjetju, • slaba organizacija časa in • pogostejši konflikti med zaposlenimi.

2.4 Znaki slabega duševnega zdravja na delovnem mestu

Če dovolj zgodaj prepoznamo znake slabega duševnega zdravja oziroma težav v duševnem zdravju, lahko posamezniku pomagamo še preden se težave poglobijo. Vodje, ki dobro poznajo svoje zaposlene in se z njimi redno srečujejo, lahko znake hitro opazijo – pozorni morajo biti predvsem na vsa odstopanja od tipičnega vedenja posameznika.

Znaki se od posameznika do posameznika razlikujejo, v spodnji tabeli so navedeni nekateri izmed najpogostejših. A četudi pri posamezniku opazimo enega ali več spodaj navedenih znakov, ne smemo prehitro sklepati na težave v duševnem zdravju, saj lahko znaki nakazujejo tudi na kakšno drugo (zdravstveno) težavo.

7


Tabela 2: Telesni, duševni in vedenjski znaki težav v duševnem zdravju

TELESNI ZNAKI DUŠEVNI ZNAKI VEDENJSKI ZNAKI

• utrujenost• prebavne motnje• glavoboli• spremembe v apetitu

in telesni teži• bolečine v sklepih in/

ali križu• spremembe v vzorcih

spanja• zakrčene mišice ali

tresenje• nervozen, tresoč

govor• bolečine v prsih• prekomerno znojenje

• anksioznost• jokavost• spremembe

razpoloženja• neodločnost• izguba motivacije• izguba humorja• povečana občutljivost• zmedenost• luknje v spominu• težave s sprejemanjem

in procesiranjem i nformacij

• nelogične, nerazumne misli

• samomorilne misli

• povečana uporaba cigaret in alkohola

• uporaba rekreativnih drog

• zadržanost• pomanjkanje volje• razdražljivost • prepirljivost,

agresivnost• povečano število kon-

fliktov s sodelavci

• zamujanje, prehitro odhajanje z dela

• težave s pozornostjo• povečano število

napak pri delu• ponavljajoči se govor

ali aktivnosti• povečana bolniška

odsotnost• pretirane reakcije

Vir: Mind, 2011

2.5 Stigmatiziranost duševnih bolezni

Stigma je negativno označevanje posameznika zaradi njegovih lastnosti ali stanja (na primer bolezni), ki ga loči od drugih ljudi. Kadar je posameznik stigmatiziran zaradi svoje bolezni, ga okolica ne dojema več kot posameznika, ampak kot pripadnika skupine, ki je običajno podvržena negativnim stereotipom, predsodkom in različnim vrstam diskriminacije. Stigma je veliko breme za osebe z duševnimi boleznimi in njihove svojce ter lahko nepopravljivo poškoduje posameznikovo samospoštovanje in kvaliteto življenja, saj so te osebe pogosto podvržene socialni izključenosti, nadlegovanju, posmehovanju, agresivnosti, nespoštovanju ipd.

Podobno kot v tujih študijah so tudi Roškar in drugi v raziskavi iz leta 2017 ugotovili, da imajo v Sloveniji določene skupine prebivalstva (moški, starejši, ločeni) ter tisti, ki prihajajo iz regij z najslabšimi kazalniki duševnega zdravja in regij, ki so najbolj obremenjene s samomorom, najbolj izraženo stigmo do duševnih težav in iskanja pomoči. Prav tako so ugotovili, da je le četrtina oseb, ki so v preteklosti že bile v duševni stiski, za reševanje le-te

8

Promocija duševnega zdravja na delovnem mestu

poiskala pomoč. Prav strah pred stigmatiziranostjo je pogosto razlog, da posamezniki s težavami v duševnem zdravju, le-te na delovnem mestu ali v domačem okolju skrivajo in se osamijo od sodelavcev ter prijateljev, kar zmanjšuje možnosti za pravočasno prepoznavanje in reševanje težav v duševnem zdravju.

Kako lahko na delovnem mestu zmanjšujemo oziroma preprečujemo stigmatiziranost težav v duševnem zdravju?

Eden od najuspešnejših načinov za zmanjševanje stigme je osveščanje in izobraževanje vseh zaposlenih o področju duševnega zdravja. Pomembno je, da se poučimo o težavah v duševnem zdravju in duševnih boleznih, da se pričnemo zavedati, da lahko le-te doletijo prav vsakogar, da jih lahko z ustrezno in pravočasno pomočjo uspešno rešimo ali obvla-dujemo oziroma da jih lahko z določenimi preventivnimi aktivnostmi tudi preprečimo.

Za stalno osveščanje in izobraževanje vodstvenih kadrov ter ostalih zaposlenih lahko poskrbimo:

• z organizacijo izobraževanj/delavnic s področja duševnega zdravja,• z objavo člankov s področja duševnega zdravja v internih virih komuniciranja,• z organizacijo dogodkov, posvečenih duševnemu zdravju, na primer organizacija

dogodka ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki je 10. oktobra vsako leto, ipd.

3. PROMOCIJA DUŠEVNEGA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU

Namen promocije duševnega zdravja ni le preprečevanje težav v duševnem zdravju, temveč je njen namen širši, in sicer razvoj individualnih, socialnih in okoljskih pogojev, ki omogočajo optimalno zdravje ter posameznikov razvoj. Promocija duševnega zdravja je torej osredotočena na izboljševanje kakovosti življenja in poudarjanje pozitivnih lastnosti ter sposobnosti posameznika, ne le na zmanjševanje simptomov duševnih bolezni.

Pri promociji duševnega zdravja na delovnem mestu je najbolje uporabiti celostni pristop, kar pomeni, da nismo osredotočeni samo na aktivnosti, ki spodbujajo spreminjanje življenjskih navad zaposlenih, temveč uporabimo kombinacijo metod in aktivnosti iz različnih področij obravnave zdravja na delovnem mestu. Dobre prakse kažejo, da je v okviru ohranjanja in krepitve duševnega zdravja na delovnem mestu najbolje vključiti elemente iz naslednjih treh področij:

- varnost in zdravje pri delu, ki se prvenstveno osredotoča predvsem na obvladovanje tveganj pri delu in preprečevanje poškodb pri delu in poklicnih bolezni;

9


- promocija duševnega zdravja, ki obravnava dejavnike tveganja za slabo duševno zdravje ne glede na to, ali le-ti izhajajo iz delovnega mesta ali ne;

- poklicna rehabilitacija/vrnitev na delo, katere namen je nuditi podporo zaposlenim, ki so se huje poškodovali ali zboleli, da se čim lažje vrnejo na delo in ga še naprej čim bolje opravljajo.

Slika 3: Področja ohranjanja in krepitve duševnega zdravja na delovnem mestu

Vir: Wynne idr., 2014

OHRANJANJE IN KREPITEV DUŠEVNEGA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU

VARNOST INZDRAVJE PRI DELU

ZBIRANJEPODATKOVIN ANALIZA

INTERVENCIJA:METODE INAKTIVNOSTI

REZULTATI

PROMOCIJADUŠEVNEGA

ZDRAVJA

POKLICNAREHABILITACIJA/

VRNITEV NA DELO

Identifikacijatveganj Analiza

bolniškihodsotnosti/

ocena potrebpo rehabilitacijiAnaliza

tveganjAnalizapotreb

Ocenarazpoložljivih

virov


virov


virov

Delovno okoljeIzobraževanje

Organizacija delaVarovalna oprema

Spreminjanje kulture invedenja


Organizacija delaSpreminjanje kulture

in vedenja

RehabilitacijaOcena zmožnosti


Organizacija delaSpreminjanje kulture

Manj nesreč pri deluManj poklicnih bolezni

Zmanjšan stres pri deluBoljše delovno okoljeVečja produktivnost

Nižji stroški delaBoljša kvaliteta dela

Nižji absentizemBoljše zdravje in počutje

Nižja fluktuacija

10


Vsa tri področja vključujejo sklop zbiranja podatkov in analize. Metode zbiranja podatkov in analize so specifične za posamezno področje, a vsa tri vključujejo oceno razpoložljivih virov, ki se nanaša na oceno znanja, spretnosti in ostalih kapacitet, ki so na voljo za izvedbo posamezne aktivnosti. Prav tako imajo vsa tri področja skupne metode in aktivnosti za doseganje načrtovanih rezultatov, te so na primer preoblikovanje fizičnega in psihosocialnega delovnega okolja preko izboljšanja organizacije dela, spreminjanje organizacijske kulture podjetja, … Vsem trem področjem so skupni tudi rezultati intervencij tako na ravni podjetja kot posameznika. Zaradi podobnih pristopov je smiselno, da v proces ohranjanja in krepitve duševnega zdravja na delovnem mestu vključimo vsa tri področja.

Za uspešno implementacijo programa oziroma aktivnosti promocije duševnega zdravja na delovnem mestu so prav tako pomembni naslednji elementi:

1. Vključenost vodstva: jasno izražena podpora vodstva in sodelovanje vodstva v posameznih aktivnostih dajeta zaposlenim vedeti, da je podjetje resno zavezano k oblikovanju delovnega okolja, ki pozitivno vpliva na duševno zdravje zaposlenih.

2. Vključenost zaposlenih v načrtovanje aktivnosti: pri načrtovanju aktivnosti je pomembno, da vključimo zaposlene iz vseh ravni podjetja, saj nam lahko povratne informacije s strani zaposlenih pomagajo oblikovati rešitve, ki bodo prilagojene potrebam zaposlenih, hkrati s tem damo zaposlenim vedeti, da jih cenimo in nam je mar zanje.

3. Osredotočenost na potrebe zaposlenih: program promocije duševnega zdravja na delovnem mestu bi moral v prvi vrsti upoštevati potrebe vseh zaposlenih, ne glede na njihovo trenutno zdravstveno stanje. Načrtovalci programa bi tako morali pri oblikovanju aktivnosti programa upoštevati ključne dejavnike tveganja za slabo duševno zdravje, specifična tveganja, ki so prisotna znotraj posameznih skupin zaposlenih pa tudi potrebe podjetja.

4. Uporaba obstoječih notranjih virov: pri načrtovanju in izvajanju aktivnosti bi morali izkoristiti čim več notranjih virov – kadrovski viri, obstoječi prostori in oprema ipd.

5. Integracija: namen in cilji programa ter aktivnosti se morajo skladati z vizijo, vrednotami in kratkoročnimi ter dolgoročnimi cilji podjetja.

6. Upoštevanje, da na zdravje vpliva več dejavnikov: pri načrtovanju aktivnosti moramo upoštevati, da na posameznikovo duševno zdravje vplivajo različni dejavniki – življenjski slog, okolje, v katerem živijo, delovno mesto, …

7. Evalvacija: že tekom načrtovanja aktivnosti moramo načrtovati tudi, kako bomo spremljali in merili učinke posameznih aktivnosti ter si zadati merljive cilje, ki se nanašajo tako na zaposlene (npr. zadovoljstvo, zdravje, medosebni odnosi itd.) kot na podjetje (produktivnost, stroški dela, ugled, itd.).

8. Dolgoročna zavezanost: za doseganje trajnih rezultatov in učinkov moramo poskrbeti, da se bodo aktivnosti izvajale dolgoročno in da se bodo prilagajale morebitnim socialnim, ekonomskim, organizacijskim spremembam v podjetju.

11


3.1 Oblikovanje programa promocije duševnega zdravja na delovnem mestu

Pri načrtovanju, vpeljavi in evalvaciji programa promocije duševnega zdravja na delovnem mestu lahko sledimo naslednjim korakom:

1. PRIDOBITEV PODPORE VODSTVA

2. USTANOVITEV SKUPINE ZA PROMOCIJO DUŠEVNEGA ZDRAVJA

3. ANALIZA STANJA

4. NAČRTOVANJE PROGRAMA PROMOCIJE DUŠEVNEGA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU

5. NAČRTOVANJE EVALVACIJE


7. VPELJAVA PROGRAMA PROMOCIJE DUŠEVNEGA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU

8. EVALVACIJA PROGRAMA

12



Vodstvo je tisto, ki sprejme odločitev, kateri programi/aktivnosti se bodo izvajali v podjetju in koliko finančnih ter ostalih virov jim bodo namenili, zato je prvi korak v promociji duševnega zdravja na delovnem mestu pridobiti podporo vodstva. Le-to lahko pridobimo tako, da predstavimo razloge za izvajanje aktivnosti ter pričakovane koristi tako na ravni zaposlenih kot podjetja. Pri tem je pomembno, da smo čim bolj konkretni in predstavimo obstoječe aktualne podatke za podjetje, ki neposredno ali posredno kažejo na stanje na področju duševnega zdravja zaposlenih (npr. odstotek bolniških odsotnosti, zadovoljstvo zaposlenih, število nesreč in nezgod pri delu, …), podatke iz aktualnih raziskav o finančnih in nefinančnih koristih promocije duševnega zdravja na delovnem mestu pa tudi zakonodajne podlage.

V podjetju Procter & Gamble v Belgiji promocijo zdravja na delovnem mestu izvajajo v okviru Programa za dobro počutje, ki temelji na treh stebrih: telo (telesno zdravje), duša (duševno zdravje) in odpornost. Program je vključen tudi v izjavo o poslanstvu in politiko podjetja.

2. USTANOVITEV SKUPINE ZA PROMOCIJO DUŠEVNEGA ZDRAVJA

Skupina je lahko popolnoma samostojna ali pa deluje kot podskupina znotraj večje skupine, na primer skupine za promocijo zdravja na delovnem mestu ali skupine za varnost in zdravje pri delu. Priporoča se, da so člani skupine predstavniki različnih skupin zaposlenih, na primer predstavnik zaposlenih, predstavnik sindikata, predstavnik vodstva, predstavnik službe za varnost in zdravje pri delu, predstavnik kadrovske službe ipd. Prav tako se lahko v skupino povabi ostale zaposlene, ki jih zanima področje duševnega zdravja in so motivirani za sodelovanje v skupini.

Namen skupine je prizadevati si za ohranjanje in krepitev duševnega zdravja vseh zaposlenih v podjetju. Ključne naloge skupine pa so:

• načrtovanje celovitega programa za promocijo duševnega zdravja na delovnem mestu ter pridobitev podpore s strani vodstva za izvajanje programa,

• vpeljava programa v podjetje,• evalvacija programa (vsaj 1-krat letno) in predstavitev rezultatov vodstvu ter

zaposlenim,• motiviranje zaposlenih za sodelovanje v načrtovanju, izvajanju in evalvaciji

programa.

13


V Deutsche Post DHL preventivo duševnih bolezni povzemajo z dvema besedama: spoštovanje (osnovna človeška potreba, ki je povezana z dobrim zdravjem in počutjem) in rezultati (zdravje zaposlenih je ključno za doseganje produktivnosti in uspešnosti). Kljub velikosti podjetja, ki ima v Nemčiji okoli 200.000 zaposlenih, se lahko zaradi dobre organiziranosti vsi zaposleni vključujejo v aktivnosti, ki potekajo v okviru preventive duševnih bolezni. Podjetje ima centralno skupino za zdravje, ki jo vodi predstavnik najvišjega vodstva, prav tako pa imajo ustanovljene lokalne skupine za zdravje. Podenote skupin so krožki zdravja, katerih člani aktivno sodelujejo v promociji zdravja in hkrati ugotavljajo, ali se zaposleni iz njihovih oddelkov/enot soočajo s specifičnimi zdravstvenimi težavami.

3. ANALIZA STANJA

Prva ključna naloga skupine za promocijo duševnega zdravja je izvedba poglobljene analize stanja na področju duševnega zdravja zaposlenih, katere namen je v podjetju odkriti najpogostejša tveganja za razvoj težav v duševnem zdravju zaposlenih. Analiza običajno sestoji iz zbiranja že obstoječih podatkov in pridobivanja manjkajočih informacij s pomočjo fokusnih skupin, individualnih intervjujev, anket, vprašalnikov, izvedbe meritev zdravstvenih kazalnikov … Priporoča se uporaba kombinacije različnih metod, saj lahko tako zberemo veliko koristnih podatkov, s katerimi bomo pridobili širšo sliko o stanju na področju duševnega zdravja zaposlenih v podjetju. Nato je naloga skupine za promocijo duševnega zdravja, da na podlagi pridobljenih podatkov identificira najbolj pereča področja, ki bi se jim bilo potrebno čim prej posvetiti in jih razvrsti po prioriteti pa tudi po tem, koliko virov je na voljo. Ker smo običajno omejeni s kadrovskimi in finančnimi viri, je potrebno pretehtati, na katerih področjih bi z razpoložljivimi viri lahko dosegli največje spremembe.

V podjetju MOL na Madžarskem so v pripravljalni fazi programa promocije duševnega zdravja na delovnem mestu v podjetje vpeljali pilotni program za obvladovanje stresa. Po vpeljavi programa so izvedli številne analize med zaposlenimi (na primer analiza navad zaposlenih, povezanih z njihovim zdravjem, analiza kakovosti spanca pri izmenskih delavcih ipd.), ki so služile kot podlaga za oblikovanje ciljev in aktivnosti programa promocije duševnega na delovnem mestu.

4. NAČRTOVANJE PROGRAMA PROMOCIJE DUŠEVNEGA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU

Na podlagi podatkov, pridobljenih v okviru analize stanja, lahko pripravimo načrt programa promocije duševnega zdravja na delovnem mestu. Ob tem mora skupina za promocijo duševnega zdravja na delovnem mestu razmisliti tudi, kakšna je vizija programa ter paziti, da je le-ta povezana z vizijo podjetja. Prav tako je potrebno zastaviti kratkoročne in dolgoročne cilje programa, pri čemer je potrebno paziti, da so le-ti specifični, merljivi, dosegljivi, ustrezni in časovno določeni. Nato se pripravi načrt aktivnosti in morebitnih posameznih nalog znotraj aktivnosti, s katerimi bomo dosegli zastavljene cilje programa. Načrt programa je potrebno stalno spremljati in ga po potrebi tudi prilagajati.

14


Tabela 3: Primer izseka načrta programa promocije duševnega zdravja na delovnem mestu

CILJ AKTIVNOST METODACILJNA SKUPINA IZVEDBA IZVAJALCI REZULTATI

Povečati odpornost zaposlenih na stres

Delavnica o tehnikah krepitve odpornosti na stres

Izobraževanje Vsi zaposleni

Maj, junij Zunanji izvajalec

Število udeležencev delavnice; lažje soočanje zaposlenih s stresom; večje zadovoljstvo zaposlenih

Psihološka svetovanja za zaposlene

Svetovanje Vsi zaposleni

Celo leto Zunanji svetovalci

Število izvedenih svetovanj; lažje soočanje zaposlenih s stresom; večje zadovoljstvo zaposlenih


Raploch Urban Regeneration Company (RURC) na Škotskem realistično gleda na to, kakšno vlogo so vodje pripravljeni in zmožni prevzeti v primeru nudenja pomoči zaposlenim s težavami v duševnem zdravju. Vodje nudijo podporo, kadar ocenijo, da so zmožni, če pa pri zaposlenem opazijo oziroma se zaposleni obrne nanje s specifično težavo, ki je ne znajo rešiti,se po pomoč obrnejo v kadrovsko službo, kjer vodjem svetujejo, kako naj ukrepajo.

5. NAČRTOVANJE EVALVACIJE

S pomočjo evalvacije lahko:

• ugotavljamo učinkovitost programa promocije duševnega zdravja na delovnem mestu,• ugotavljamo, na katerih področjih in kako lahko izboljšamo/nadgradimo program,• program primerjamo z ostalimi podobnimi programi,• pridobljene podatke uporabimo za promocijo programa med zaposlenimi, strankami,

potencialnimi vlagatelji ipd.

Načrt evalvacije je potrebno izdelati hkrati z načrtom programa za promocijo duševnega zdravja na delovnem mestu. Pri načrtovanju evalvacije moramo določiti kazalnike, ki jih bomo spremljali in s pomočjo katerih bomo ugotavljali, ali smo dosegli zastavljene cilje posameznih aktivnosti ali ne. Kazalnike (duševnega) zdravja zaposlenih lahko spremljamo z različnimi metodami (npr. analiza bolniških odsotnosti, fokusne skupine/vprašalniki/individualni intervjuji o navadah in zdravju zaposlenih, ipd.).

15



Pridobitev podpore vodstva je prvi korak v procesu načrtovanja, vpeljave in evalvacije programa promocije duševnega zdravja na delovnem mestu, in sicer z namenom pridobitve podpore za analizo stanja in načrtovanje programa. Na tem mestu se ponovno pojavi, saj je pomembno, da vodstvo seznanimo z izdelanim načrtom, da odobrijo ustrezne vire za vpeljavo načrtovanega programa in aktivnosti v podjetje ter da jih spodbudimo k aktivni podpori in sodelovanju v izvajanju programa.

Kot vsi projekti, katerih namen je doseči spremembe na ravni podjetja in posameznika, je tudi projekt duševnega zdravja v švicarskem podjetju Alsom Field Service včasih naletel na dvome in nezanimanje s strani zaposlenih. Takrat se je kot ključna za uspeh projekta pokazala podpora s strani najvišjega vodstva. Vodje, ki so vodili z vzgledom in se zavzemali za projekt, so omogočili lažje in uspešnejše izvajanje projekta.

7. VPELJAVA PROGRAMA PROMOCIJE DUŠEVNEGA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU

Pri vpeljavi posameznih aktivnosti programa promocije duševnega zdravja na delovnem mestu sledimo izdelanemu načrtu. Pomembno je, da zaposlene obvestimo o tem, kako smo program razvili, kako ga bomo vpeljali v podjetje, kako lahko zaposleni sodelujejo in da so s strani zaposlenih dobrodošle vsakršne povratne informacije v zvezi s programom. Ko izvajamo posamezne aktivnosti sproti beležimo obiskanost, zadovoljstvo, trajanje aktivnosti in ostale podatke, ki nam bodo prišli prav pri evalvaciji programa.

Tekom vpeljave programa lahko naletimo na različne ovire, med najpogostejšimi so:

• Pomanjkanje časa in ostalih virov, potrebnih za kvalitetno izvedbo aktivnosti.• Neustrezno usposobljeni ali neizkušeni izvajalci posameznih aktivnosti. • Nezadostna podpora s strani vodstva.• Nizka motiviranost zaposlenih za sodelovanje v posameznih aktivnostih.• Neredno/neustrezno spremljanje rezultatov posameznih aktivnosti.

Omenjenim oviram se lahko izognemo z ustreznim in premišljenim načrtovanjem programa. Raziskave ugotavljajo, da v podjetjih, v katerih uspešno izvajajo programe promocije duševnega zdravja na delovnem mestu, kar 90 % časa namenijo načrtovanju programa in informiranju vseh ravni zaposlenih o namenu, ciljih, koristih, aktivnostih programa, le 10 % časa pa dejanski vpeljavi programa v podjetje.

16


8. EVALVACIJA PROGRAMA

V procesu evalvacije programa moramo biti pozorni na čas pridobivanja podatkov. V kolikor nas zanimajo spremembe v vedenju posameznikov, se priporoča zbiranje podatkov pred vpeljavo programa ter nato po pol leta in po enem letu od vpeljave programa. V kolikor nas zanimajo spremembe na ravni organizacije, se moramo zavedati, da se lahko nekateri konkretnejši rezultati pokažejo šele po več letih sistematičnega izvajanja programa. Ko zbiramo podatke za evalvacijo programa se moramo zavedati, da gre pogosto za občutljive in zaupne podatke, s katerimi moramo še posebej skrbno in pazljivo ravnati. Pri izbiri metod za evalvacijo programa, si lahko pomagamo s spodnjo tabelo, v kateri so na kratko predstavljene najpogostejše kvantitativne in kvalitativne metode ter njihove prednosti in omejitve.

V Dundee City Council na Škotskem so prepričani, da je ključnega pomena stalna evalvacija aktivnosti v okviru programa promocije duševnega zdravja na delovnem mestu, saj na tak način ugotavljajo, ali so dosegli zastavljene cilje programa. Na podlagi zbranih podatkov program preoblikujejo ali nadgradijo, zato da bi bil v prihodnje še bolj učinkovit pri doseganju zastavljenih ciljev. Podatke med drugim zbirajo s pomočjo vprašalnikov, ki jih razdeljujejo skozi celo leto in katerih namen je od zaposlenih pridobiti povratne informacije o programu. Vsaka tri leta s pomočjo spletnega vprašalnika izvedejo analizo potreb zaposlenih na področju (duševnega) zdravja.

Tabela 4: Kvalitativne in kvantitativne metode zbiranja podatkov

METODA OPIS NAMEN PREDNOSTI OMEJITVE

KVALITETNE METODE

Fokusna skupina Polstrukturirana diskusija 8 do 12 ljudi, ki jo vodi moderator. Pogovor se snema.

Zbrati poglobljene informacije o mnenjih, stališčih, ravnanjih določene skupine ljudi.

- pridobimo poglobljene informacije

- odgovori so lahko pod vplivom ostalih udeležencev- analiza rezultatov je zelo zahtevna- rezultatov ne moremo posploševati

Strukturiran intervju

Spraševalec zastavlja v naprej določena vprašanja osebno ali preko telefona.

Zbrati informacije o mnenjih, stališčih posameznikov glede občutljivih tem.

- zagotavlja zaupno okolje- ni vpliva s strani drugih- pridobimo bolj podrobne informacije kot s fokusno skupino

- dražja izvedba in analiza kot v primeru fokusne skupine- možnost vpliva spraševalca na odgovore- običajno rezultatov ne moremo posploševati

17


Odprta vprašanja v okviru raziskave

Vprašanja, zastavljena osebno, preko telefona ali e-maila, na katera lahko posameznik prosto odgovori

V raziskavah na tak način pridobimo dodatne informacije v zvezi z določenimi vprašanji

- dodajo širino kvantitativnim podatkom- rezultati so posplošljivi na populacijo

- podaljšujejo čas izvedbe raziskave- analiza zahteva več časa

Pisanje dnevnika Podroben opis posameznih aspektov in poteka programa s strani ene ali več oseb

Običajno se uporablja za namene evalvacije procesa

- poskrbi za kontekst ostalih rezultatov v okviru evalvacije- zajema informacije, na katere morda sploh nismo pomislili- nizki stroški izvedbe

- analiza rezultatov je lahko zelo zahtevna in zamudna- vsa opažanja so subjektivna

KVANTITETNE METODE

Raziskava Izpolnjevanje vprašalnika (osebno, preko telefona ali e-maila) s strani veliko posameznikov v relativno kratkem časovnem obdobju

Pridobivanje informacij, ki so kvantificirane in posplošljive na populacijo

- rezultate lahko posplošimo na populacijo- standardizirani in strukturirani vprašalniki povečajo objektivnost rezultatov- v kratkem času lahko pridobimo veliko količino podatkov

- rezultati le redko omogočajo celovito razumevanje določenega področja- izvedba in analiza sta lahko zelo dragi- za analizo in interpretacijo rezultatov so pogosto potrebna znanja statistike

Obrazci za spremljanje postopka

Zbiranje podatkov o poteku programa na standardiziran način

Dokumentiranje poteka programa in identifikacija področij ali postopkov, ki se jih lahko izboljša

- enostavno se lahko vpelje v proces vpeljave programa- enostavna uporaba- pridobimo zanesljive in podrobne informacije o poteku programa

- lahko predstavlja dodatno breme za izvajalce programa- če se obrazcev redno ne izpolnjuje, izgubimo določene informacije

18


Nabor podatkov Zbiranje podatkov, ki nas zanimajo, iz obstoječih podatkovnih baz

Umeščanje programa v širši kontekst in spremljanje trendov v populaciji

- pridobimo zanesljive in podrobne informacije- omogoča priložnosti za mreženje in izmenjavo mnenj, izkušenj, primerov dobrih praks

- včasih je dostop do nekaterih podatkov plačljiv- veliko podatkov ne moremo uporabiti ali povezati s programom


3.2 Izzivi in ovire na področju promocije duševnega zdravja n delovnem mestu

V nadaljevanju so na kratko opisani najpogostejši izzivi in ovire, s katerimi se podjetja srečujejo pri načrtovanju, izvajanju in evalvaciji programov promocije zdravja na delovnem mestu.

1. SPREMEMBA MIŠLJENJA IN VEDENJA VODSTVA IN ZAPOSLENIH

Ljudje imamo pogosto trdno zasidrana stališča in mnenja v zvezi s posameznimi temami ter vzorce vedenja in le-te je zelo težko spreminjati. Kadar želi podjetje vpeljati določene spremembe, zato pogosto naleti na odpor s strani zaposlenih. Za reševanje te ovire je zelo pomembno, da so vodje in zaposleni na vseh ravneh v podjetju dobro seznanjeni s programom promocije zdravja na delovnem mestu ter da razumejo namen in cilje programa. Pri tem ima ključno vlogo odprta in aktivna komunikacija z vsemi zaposlenimi.

V Hedensted Kommune na Danskem so vse zaposlene povabili na »inspiracijski dan«, kjer so zaposlene spodbujali, da z drugimi delijo zgodbe iz njihovega delovnega življenja, ki so se nanašale na področje varnosti in zdravja pri delu. Na podlagi teh zgodb je bila izdelana strategija za zdravje na delovnem mestu, ki so jo pozitivno sprejeli vsi zaposleni, saj je temeljila na njihovih predlogih in izkušnjah.

2. FINANČNE OMEJITVE

Čeprav imajo v številnih podjetjih dobre ideje za posamezne aktivnosti znotraj programa promocije duševnega zdravja na delovnem mestu, le-te zaradi omejenih finančnih virov niso vedno izvedljive v praksi. Ta ovira je še nekoliko bolj prisotna v malih in srednje velikih podjetjih. Rešitev je, da poskušamo izvajati podobne aktivnosti, ki pa ne zahtevajo večjih finančnih vložkov. Druga možnost je vodstvo podjetja prepričati, da za program promocije

19


duševnega zdravja na delovnem mestu odobri več finančnih sredstev, ki pa se skozi leta dokazano povrnejo na račun nižjega absentizma in prezentizma, boljše produktivnosti, manjšega števila nesreč pri delu ipd.

3. ČASOVNE OMEJITVE

Ko načrtujemo vpeljavo novih programov oziroma aktivnosti, mora podjetje zagotoviti čas in druge vire (npr. kadrovske) za izvajanje aktivnosti. V večjih podjetjih lahko zaposlijo nov kader ali celo oddelek, ki bo skrbel za načrtovanje, izvajanje in evalvacijo programa promocije duševnega zdravja na delovnem mestu. V malih in srednje velikih podjetjih si tega zaradi dodatnih stroškov, povezanih z zaposlovanjem novih kadrov, pogosto ne morejo privoščiti. Zato je smiselno oblikovanje skupin za (duševno) zdravje, saj si lahko člani skupine porazdelijo naloge in odgovornosti v okviru promocije duševnega zdravja na delovnem mestu ter si medsebojno pomagajo, zato jim ostane dovolj časa, da opravijo ostale redne delovne obveznosti.

4. NIZKA OZAVEŠČENOST ZAPOSLENIH

Pomembno je, da se zaposleni zavedajo pomena skrbi za ohranjanje in krepitev duševnega zdravja tako doma kot na delovnem mestu ter da so seznanjeni z vsemi aktivnostmi, ki potekajo v okviru programa promocije duševnega zdravja na delovnem mestu. Večjo ozaveščenost in informiranost zaposlenih lahko dosežemo z ustrezno in stalno komunikacijo, v okviru katere uporabimo različne komunikacijske kanale in orodja, zato da dosežemo čim več zaposlenih. Bolje ozaveščeni in informirani zaposleni so tudi bolj motivirani za sodelovanje v posameznih aktivnostih programa promocije duševnega zdravja na delovnem mestu.

V podjetju Procter & Gamble v Belgiji zaposlene, ki imajo zdrav življenjski slog in so lahko zgled ostalim zaposlenim, spodbujajo, da postanejo tako imenovani »ambasadorji zdravja«. Njihova glavna naloga je, da v podjetju promovirajo program za izboljšanje zdravja in dobrega počutja zaposlenih.

3.3 Smernice za načrtovanje aktivnosti v okviru promocije duševnega zdravja na delovnem mestu

Ni enega pristopa k promociji duševnega zdravja na delovnem mestu, ki bi bil primeren za vsa podjetja, saj so si delovna mesta zelo različna. Splošne promocijske in preventivne aktivnosti imajo zgolj omejen domet in majhen učinek na ohranjanje in krepitev duševnega zdravja zaposlenih. Prav zato je nujno aktivnosti prilagoditi značilnostim in potrebam različnih skupin zaposlenih, vrsti in organizaciji dela, viziji in ciljem vodstva podjetja, velikosti podjetja in podobno ter jih izvajati na ravni podjetja pa tudi na ravni zaposlenih.

20


V nadaljevanju navajamo osem strategij, ki pozitivno vplivajo na duševno zdravje zaposlenih in jih je zato priporočljivo upoštevati kot vodilo pri načrtovanju aktivnosti v okviru promocije duševnega zdravja na delovnem mestu:

1. Spodbujanje aktivne udeležbe zaposlenih pri odločanju in načrtovanju aktivnosti.

2. Jasno definiranje pravic in odgovornosti zaposlenih v posameznih aktivnostih.

3. Spodbujanje ravnovesja med zasebnim in poklicnim življenjem.

4. Spodbujanje spoštljivega vedenja med zaposlenimi.

5. Obvladovanje delovnih obremenitev.

6. Omogočanje stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja zaposlenih.

7. Uveljavljanje različnih strategij za reševanje konfliktov na delovnem mestu.

8. Nagrajevanje zaposlenih.

V nadaljevanju so navedene nekatere smernice, ki nam lahko pomagajo pri načrtovanju konkretnih aktivnosti v okviru promocije duševnega zdravja na delovnem mestu.

1. DELOVNO OKOLJE (norme, vrednote, dobre prakse)

• Vzpostavitev formalnih in neformalnih skupin za podporo vodjem, kadrovikom, predstavnikom zaposlenih ipd., ko želijo pomagati zaposlenim s težavami v duševnem zdravju.

• Oblikovanje organizacijske kulture, v kateri lahko posamezniki brez strahu pred diskriminacijo govorijo o težavah v duševnem zdravju.

• Zmanjševanje stigme posameznikov, ki se soočajo s težavami v duševnem zdravju. • Vpeljevanje dobrih praks za primarno, sekundarno in terciarno preventivo težav v

duševnem zdravju.

2. USPOSABLJANJE IN RAZVOJ

• Vključevanje vseh zaposlenih v izobraževanja, ki so namenjena informiranju in ozaveščanju posameznikov o področju duševnega zdravja (npr. kako skrbimo za dobro duševno zdravje, znaki slabega duševnega zdravja, najpogostejše duševne bolezni in kako jih prepoznamo in zdravimo ipd.).

• Vključevanje vodij, kadrovikov, strokovnjakov za varnost in zdravje pri delu, predstavnikov sindikata ipd. v dodatna izobraževanja s področja duševnega zdravja (npr. kako ravnamo s posamezniki s težavami v duševnem zdravju, kako na ravni podjetja zmanjšujemo stigmo, povezano s težavami v duševnem zdravju, kako posamezniku, ki je bil bolniško odsoten zaradi težav v duševnem zdravju pomagati pri vrnitvi na delo ipd.).

21


• Vključevanje vodij v proces mentorstva in/ali delavnice za izboljšanje vodstvenih, organizacijskih in komunikacijskih kompetenc.

• Omogočanje zaposlenim s težavami v duševnem zdravju dostop do podpornih orodij in ostalih oblik pomoči.

3. KOMUNIKACIJA

• Spodbujanje spoštljive in odprte komunikacije med zaposlenimi.• Zagotavljanje dobre obveščenosti zaposlenih o vseh aktivnostih in ugodnostih, ki so

jim na voljo, kadar se soočajo težavami v duševnem zdravju.• Informiranje zaposlenih o virih pomoči v primeru težav v duševnem zdravju, ki so jim

na voljo v lokalni skupnosti oziroma na spletu.• Vzdrževanje rednega kontakta in nudenje podpore zaposlenim, ki so bolniško odsotni

zaradi težav v duševnem zdravju.

4. FORMALNE POLITIKE IN PROGRAMI

• Zagotavljanje psihološke pomoči zaposlenim s težavami v duševnem zdravju. • Zagotavljanje preventivnih programov oziroma podpore zaposlenim, ki se soočajo s

težavami, ki lahko privedejo do razvoja težav v duševnem zdravju.• Oblikovanje politik in programov za ostajanje na delu (ang. »stay-at-work«) za pomoč

in podporo zaposlenim, ki se soočajo s težavami v duševnem zdravju, a želijo ostati na delu.

• Oblikovanje programov in postopkov za obvladovanje dejavnikov tveganj, povezanih z duševnim zdravjem in varnostjo pri delu.

• Sodelovanje z zaposlenimi pri oblikovanju individualnih načrtov vrnitve na delo po daljši bolniški odsotnosti zaradi težav v duševnem zdravju ter koordinacija ključnih akterjev, ki bodo sodelovali v procesu vrnitve posameznega zaposlenega na delo.

22

Povzetek

4. POVZETEK

Duševno zdravje je stanje dobrega počutja, v katerem posameznik razvija svoje sposobnosti, se uspešno spoprijema s stresom v vsakdanjem življenju, učinkovito dela in prispeva k svoji skupnosti.

Kvalitetno organizirano delo predstavlja varovalni dejavnik za posameznikovo duševno zdravje, slabo organizirano delo pa je dejavnik tveganja za pojav težav v posameznikovem duševnem zdravju, ki se lahko ob pomanjkanju pravočasne in ustrezne pomoči, razvijejo v duševne bolezni. Obstajajo še številni drugi razlogi za to, da delodajalci več pozornosti namenijo duševnemu zdravju zaposlenih.

10 razlogov za ohranjanje in krepitev duševnega zdravja na delovnem mestu

1. Težave v duševnem zdravju in duševne bolezni so v porastu.2. Težave v duševnem zdravju in duševne bolezni so vedno pogostejši vzrok za

bolniške odsotnosti.3. Stroški, povezani z odsotnostjo z dela zaradi duševne bolezni, so višji kot zaradi

katerekoli druge bolezni.4. Odsotnosti z dela zaradi duševne bolezni so pogosto daljše kot odsotnosti zaradi

drugih bolezni. 5. Spremembe v načinu dela povzročajo pri ljudeh več stresa in z njim povezanih

težav v duševnem zdravju.6. Delovno mesto je primerno okolje za promocijo duševnega zdravja.7. Dobro organizirano in kvalitetno delo pozitivno vpliva na duševno zdravje ter

počutje.8. Obvladovanje in preprečevanje psihosocialnih tveganj pri delu je zakonsko

določeno.9. Ukrepi za ohranjanje in krepitev duševnega zdravja zaposlenih so stroškovno

učinkoviti. 10. Podjetje, ki skrbi za duševno zdravje zaposlenih je družbeno odgovorno.

Dobro duševno zdravje zaposlenih lahko dosežemo z ustrezno načrtovanimi aktivnostmi v okviru promocije duševnega zdravja na delovnem mestu, pri čemer pa je pomembno, da vodstvo podjetja podpira aktivnosti in je zgled zaposlenim; da v načrtovanje aktivnosti vključimo zaposlene; da aktivnosti temeljijo na zaznanih potrebah zaposlenih in podjetja; da pri načrtovanju in izvajanju aktivnosti uporabimo čim več obstoječih virov (kadrovski, prostorski ipd.); da se aktivnosti skladajo s politiko podjetja; da spremljamo in vrednotimo učinke aktivnosti ter da se aktivnosti dolgoročno izvajajo, saj se pogosto konkretni rezultati na ravni posameznika in podjetja pokažejo šele po nekaj letih izvajanja aktivnosti.

23

Viri

5. VIRI

1. European Agency for Safety and Health at work (2011). Mental health promotion in the workplace – A good practice report. Pridobljeno s strani https://osha.europa.eu/en/tools-and-publications/publications/reports/mental-health-promotion-workplace_TEWE11004ENN

2. Flintrop, J. (ur.) (2011). Mental health promotion in the workplace – A good practice report. Pridobljeno s strani https://osha.europa.eu/en/tools-and-publications/publications/reports/mental-health-promotion-workplace_TEWE11004ENN

3. Jané-Llopis, E. in Anderson, P. (2006). Mental health promotion and mental disorder prevention across European Member States: a collection of country stories. Pridobljeno s strani http://www.gencat.cat/salut/imhpa/Du32/html/en/dir1662/dd11714/country_stories.pdf

4. Jeriček Klanšček, H., Hribar, K., Bajt, M. (2017). Skrb za duševno zdravje tudi na delovnem mestu. Pridobljeno s strani http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/skrb_za_dusevno_zdravje_tudi_na_delovnem_mestu.pdf

5. Jeriček Klanšček, H., Zorko, M., Bajt, M., Roškar, S. (2010). Duševno zdravje v Sloveniji. Pridobljeno s strani http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/datoteke/dusevno_zdravje_publikacija.pdf

6. Jeriček Klanšček, H., Zorko, M., Roškar, S., Bajt, M., Kamin, T. (2010). Nekatere značilnosti duševnega zdravja prebivalcev Slovenije. Pridobljeno s strani https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RVL2AKOR/6db6ee2c-c990-44f0-a079-393f2885e01a/PDF

7. Knifton, L., Watson, V., Gründemann, R., Dijkman, A., den Besten, H.. ten Have, K. (2011). A guide for employers. To promote mental health in the workplace. Pridobljeno s strani http://www.enwhp.org/fileadmin/downloads/8th_Initiative/MentalHealth_Broschuere_Arbeitgeber.pdf

8. Mind (2011). Managing and supporting mental health at work. Pridobljeno s strani https://www.mind.org.uk/media/44253/Managing_and_supporting_MH_at_work.pdf

9. Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije (2018). Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028. Pridobljeno s strani http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/NOVICE/28032018_ReNPDZ18-28.pdf

10. Northwestern Health Unit (n.d.). Mental health promotion in the workplace. A toolkit for workplaces. Pridobljeno s strani https://www.nwhu.on.ca/ourservices/WorkplaceHealth/Documents/Mental%20health%20toolkit%20-%20Final%20Content-Branded.pdf

24

Viri

11. University of Toronto in Canadian Mental Health Association (2010). Workplace mental health promotion: A how-to guide. Pridobljeno s strani http://wmhp.cmhaontario.ca/wordpress/wp-content/uploads/2010/03/WMHP-Guide-Final1.pdf

12. Wynne, R. idr. (2014). Promoting mental health in the workplace: Guidance to implementing a comprehensive approach. European Commission.

25

Beležke

Beležke

Projekt NAPREJ sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI