Upload
others
View
1
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
S K U P N O P O R O Č I L O O D E L U D R Ž A V N I H T O Ž I L S T E V
2 0 1 1
VRHOVNO DRŽAVNO TOŽILSTVO REPUBLIKE SLOVENIJE
Trg OF 13, 1000 Ljubljana
Letno poročilo je objavljeno na spletnih straneh http:// www.dt-rs.si
Kazalo
1 PREDGOVOR .......................................................................................................................................................... 5
2 ORGANIGRAM DRŽAVNIH TOŽILSTEV IN KRAJEVNA PRISTOJNOST OKROŽNIH DRŽAVNIH
TOŽILSTEV ..................................................................................................................................................................... 7
3 PRIPRAVA LETNIH POROČIL DRŽAVNIH TOŽILSTEV ............................................................................. 8
3.1 PRIPRAVA POROČILA ........................................................................................................................................... 8 3.2 OBLIKOVANJE POROČILA ..................................................................................................................................... 8 3.3 STATISTIČNI PODATKI .......................................................................................................................................... 8
4 PODLAGE ZA DELO DRŽAVNIH TOŽILSTEV ............................................................................................. 10
4.1 USTAVNE IN ZAKONSKE PODLAGE ..................................................................................................................... 10 4.2 KADROVSKE PODLAGE ...................................................................................................................................... 11 4.3 FINANČNE IN MATERIALNO-TEHNIČNE PODLAGE ............................................................................................... 13
5 KAZENSKE OVADBE .......................................................................................................................................... 15
5.1 UVODNA POJASNILA .......................................................................................................................................... 15 5.2 OVADENI STORILCI KAZNIVIH DEJANJ ................................................................................................................ 15 5.3 REŠEVANJE OVADB ............................................................................................................................................ 16 5.4 STANJE NEREŠENIH OVADB ................................................................................................................................ 18 5.5 DOPOLNJEVANJE OVADB ................................................................................................................................... 18 5.6 NAČIN REŠEVANJA OVADB................................................................................................................................. 19 5.7 RAZLOGI ZA ZAVRŽENJE OVADB ........................................................................................................................ 20
6 KAZENSKI PREGON ........................................................................................................................................... 22
6.1 UVODNA POJASNILA .......................................................................................................................................... 22 6.2 ODSTOP OD PREGONA (DELEŽ OPUSTITVE PREGONA) ......................................................................................... 22 6.3 OBTOŽNI AKTI (DELEŽ OBTOŽEVANJA) .............................................................................................................. 23 6.4 SODBE (USPEH OBTOŽEVANJA) .......................................................................................................................... 24 6.5 IZREČENE SANKCIJE (DELEŽ KAZNOVANJA) ....................................................................................................... 25 6.6 PREGLED POSAMEZNIH PROCESNIH AKTIVNOSTI ................................................................................................ 26
7 ALTERNATIVNE OBLIKE KAZENSKEGA PREGONA ................................................................................ 29
7.1 OBSEG IN USPEŠNOST ALTERNATIVNEGA REAGIRANJA NA KAZNIVA DEJANJA ................................................... 29 7.2 ODLOŽENI KAZENSKI PREGON ........................................................................................................................... 30
7.2.1 Uspešnost postopka odloženega pregona ................................................................................................. 30 7.2.2 Naloge v postopku pogojno odloženega pregona ..................................................................................... 31
7.3 PORAVNAVANJE ................................................................................................................................................ 33 7.4 KAZNOVALNI NALOG ......................................................................................................................................... 35
8 PREGLED POSTOPKOV PO POSAMEZNIH SKLOPIH KAZNIVIH DEJANJ .......................................... 37
8.1 UVODNO POJASNILO .......................................................................................................................................... 37 8.2 UMORI IN POSKUSI UMOROV .............................................................................................................................. 37 8.3 ROPI IN POSKUSI ROPOV ..................................................................................................................................... 38 8.4 IZSILJEVANJA IN POSKUSI IZSILJEVANJ ............................................................................................................... 38 8.5 KAZNIVA DEJANJA NA ŠKODO OTROK ................................................................................................................ 39 8.6 OTROŠKA INTERNETNA PORNOGRAFIJA ............................................................................................................. 40 8.7 KAZNIVA DEJANJA, POVEZANA Z MAMILI .......................................................................................................... 41 8.8 PRANJE DENARJA ............................................................................................................................................... 44 8.9 KORUPCIJSKA KAZNIVA DEJANJA ...................................................................................................................... 45 8.10 ZATAJITVE DAVČNIH IN DRUGIH FINANČNIH OBVEZNOSTI ................................................................................. 47 8.11 ZLORABE V JAVNEM IN ZASEBNEM SEKTORJU .................................................................................................... 48 8.12 ZLORABE URADNEGA POLOŽAJA ALI URADNIH PRAVIC ...................................................................................... 49 8.13 ZLORABA POLOŽAJA ALI PRAVIC ....................................................................................................................... 51 8.14 PONEVERBA ....................................................................................................................................................... 54 8.15 KAZNIVA DEJANJA NA ŠKODO UPNIKOV IN POTROŠNIKOV ................................................................................. 55 8.16 POSLOVNA GOLJUFIJA ........................................................................................................................................ 56 8.17 DRUGA KAZNIVA DEJANJA NA ŠKODO UPNIKOV IN POTROŠNIKOV ..................................................................... 58 8.18 KAZNIVA DEJANJA ZOPER ČLOVEČNOST IN MEDNARODNO PRAVO ..................................................................... 59 8.19 KAZNIVA DEJANJA ZOPER OKOLJE, PROSTOR IN NARAVNE DOBRINE .................................................................. 60
8.20 TRGOVINA Z LJUDMI .......................................................................................................................................... 63 8.21 PREPOVEDANO PREHAJANJE MEJE ALI OZEMLJA DRŽAVE................................................................................... 64 8.22 NEDOVOLJENA PROIZVODNJA IN PROMET OROŽJA IN EKSPLOZIVOV .................................................................. 65 8.23 MLADOLETNIŠKO PRESTOPNIŠTVO .................................................................................................................... 66
9 SPECIALIZIRANO DRŽAVNO TOŽILSTVO RS ............................................................................................ 68
9.1 ODDELEK ZA PREISKOVANJE IN PREGON URADNIH OSEB S POSEBNIMI POOBLASTILI (POSEBNI ODDELEK) ......... 69
10 PRITOŽBENI POSTOPKI ................................................................................................................................ 74
11 VRHOVNO DRŽAVNO TOŽILSTVO RS ...................................................................................................... 77
11.1 UVODNA POJASNILA .......................................................................................................................................... 77 11.2 IZREDNA PRAVNA SREDSTVA NA KAZENSKEM PODROČJU .................................................................................. 77
11.2.1 Uvodna pojasnila ...................................................................................................................................... 77 11.2.2 Izredna pravna sredstva ............................................................................................................................ 78
11.3 CIVILNE IN UPRAVNE DRŽAVNOTOŽILSKE PRISTOJNOSTI ................................................................................... 80 11.3.1 Uvodna pojasnila ...................................................................................................................................... 80 11.3.2 Pripad in reševanje zadev ......................................................................................................................... 82 11.3.3 Prikaz vsebinskih usmeritev pri vlaganju zahtev za varstvo zakonitosti ................................................... 83
11.4 DRŽAVNOTOŽILSKI NADZOR IN USMERJANJE ..................................................................................................... 84 11.4.1 Uvodna pojasnila ...................................................................................................................................... 84 11.4.2 Splošni nadzorstveni pregledi ................................................................................................................... 84 11.4.3 Delni nadzorstveni pregledi ...................................................................................................................... 86 11.4.4 Posamezni nadzorstveni pregledi.............................................................................................................. 86 11.4.5 Disciplinski postopki ................................................................................................................................. 88
11.5 MEDNARODNE DEJAVNOSTI ............................................................................................................................... 88 11.5.1 Eurojust ..................................................................................................................................................... 88 11.5.2 Mednarodno strokovno sodelovanje in izobraževanje .............................................................................. 90
11.6 STROKOVNA POMOČ IN IZOBRAŽEVANJE DRŽAVNIH TOŽILCEV .......................................................................... 91 11.6.1 Izobraževalne naloge ................................................................................................................................ 91
11.7 INFORMATIZACIJA DRŽAVNEGA TOŽILSTVA ....................................................................................................... 92 11.7.1 Podpora pri delu državnih tožilstev v letu 2011 ....................................................................................... 94 11.7.2 Sodelovanje z drugimi pravosodnimi in državnimi organi ....................................................................... 94 11.7.3 Sodelovanje v mednarodnih projektih ....................................................................................................... 95 11.7.4 Načrti za prihodnost ................................................................................................................................. 95 11.7.5 Spletne strani državnega tožilstva ............................................................................................................. 95
11.8 SODELOVANJE Z DRŽAVNIMI ORGANI ................................................................................................................ 96 11.8.1 Sodelovanje z Ministrstvom za pravosodje RS .......................................................................................... 96 11.8.2 Sodelovanje s policijo ............................................................................................................................... 97 11.8.3 Sodelovanje z drugimi organi ................................................................................................................... 99
12 OCENA DELOVANJA DRŽAVNEGA TOŽILSTVA ................................................................................. 100
13 PRILOGE .......................................................................................................................................................... 101
1 Predgovor
Na podlagi 150. člena in drugega odst. 241. člena Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1) je Vrhovno državno
tožilstvo RS pripravilo skupno poročilo o delu slovenskih državnih tožilstev v letu 2011. Poročilo temelji na
podatkih in poročilih, ki so jih za svoje področje dela in za svoja območja pripravila okrožna državna
tožilstva, Specializirano državno tožilstvo RS in njegov Posebni oddelek, vsi oddelki Vrhovnega državnega
tožilstva RS ter slovensko predstavništvo v Eurojustu. Pri tem je treba upoštevati, da so državna tožilstva v
Republiki Sloveniji v letu 2011 veliko večino leta delovala po prejšnjem Zakonu o državnem tožilstvu (ZDT),
medtem ko je bil novi zakon sprejet v juliju 2011. leta, uporabljati pa se je začel v novembru 2011. leta.
V preteklem letu se je priliv novih kazenskih ovadb zoper znane storilce kaznivih dejanj zmanjšal za 4,6%.
Zmanjšanje se nanaša tako na ovadbe zoper znane polnoletne storilce in na ovadbe glede mladoletnikov,
kakor tudi na ovadbe zoper neznane storilce, le število ovadb zoper pravne osebe se je povečalo. Po vrsti let
precejšnje rasti pripada gre za prvo zmanjšanje po letu 2007: po izkušnjah vemo, da so takšna nihanja
običajna in na njihovi podlagi ne gre delati daljnosežnih zaključkov.
Državna tožilstva so v letu 2011 rešila 71% ovadb, ki so jih prejela zoper polnoletne storilce, 79% ovadb
proti mladoletnikom in 55% ovadb zoper pravne osebe: rezultati neznatno odstopajo od tistih iz leta poprej.
V letu 2011 se je pri znanih storilcih nadaljeval trend rahlega povečevanja deleža zavrženih ovadb (z 42 na
43%), medtem ko ostaja delež nespremenjen pri mladoletnikih in pri pravnih osebah. Razlogi za zavrženje
ovadbe so med seboj zelo različni. Po eni strani ugotavljamo, da ostaja pri polnoletnih storilcih precej
stabilen delež zavrženj po uspešno izvedenem odloženem pregonu in poravnavanju ter zaradi majhnega
pomena dejanja. Razmeroma visok delež zavrženih ovadb iz drugih razlogov skriva različne vzroke.
Najpogostejši razlog za zavrženje ovadbe je ugotovitev, da dejanje ni kaznivo dejanje, za katero se storilec
preganja po uradni dolžnosti, ali da ni utemeljenega suma, da bi ovadeni storil kaznivo dejanje: slednji
razlog lahko kaže na težave pri zbiranju informacij ter dokazov o kaznivem dejanju in storilcu v
predkazenskem postopku. Procesne ovire, zlasti umiki predlogov, za katere se oškodovanci dokaj pogosto
odločijo v nadaljevanju postopka pa povzročijo, da se zdi delo organov represivne verige, ki je bilo vloženo v
postopek do trenutka umika, brez pravega učinka.
S postopkoma odloženega pregona in poravnavanja so državni tožilci iz kazenskega pregona izločili zadeve,
za katere so ocenili, da je mogoče tudi drugačno - alternativno reagiranje na storjeno kaznivo dejanje. Na ta
način so reševali ovadbe zoper 12,5% oseb, kar je za spoznanje več kot v letu poprej, rezultati pa so bili v
skupnem enaki kot v letu 2010, torej razmeroma dobri. S tem so dosegli, da se je zmanjšala obremenitev
sodišč, v manjši meri pa tudi tožilstev samih.
Če se državni tožilec odloči, da sproži kazenski pregon, ima glede na procesne predpise na razpolago različne
možnosti, upoštevaje vrsto zadeve in stanje stvari v konkretnem primeru. V letu 2011 so se tožilci odločili za
zahtevo za preiskavo zoper 14% ovadenih storilcev (praktično enako kot leto poprej, ko jih je bilo 13%),
medtem ko je bil neposreden obtožni akt vložen zoper 31% ovadenih oseb. Po opravljeni preiskavi so bile
vložene obtožnice zoper 65% oseb glede katerih je bila uvedena preiskava, kar je povsem enako kot leto
poprej. Pri mladoletnikih in pri pravnih osebah ti podatki nihajo nekoliko bolj, ker sta statistični populaciji
manjši. Ti podatki kažejo, da je odločanje državnih tožilcev, bolj kot se v kazenskem postopku premikamo
naprej, zelo stabilno.
Uspeh obtoževanja se je v preteklem letu rahlo povečal, saj je porasel z 79 na 80% obtoženih polnoletnih
oseb, medtem ko se struktura izrečenih sankcij v primerjavi z letom poprej ni spremenila. Ne glede na to na
podlagi teh podatkov ocenjujemo, da delež pogojnih obsodb (77%) najverjetneje ni optimalen, medtem ko
je delež izrečenih denarnih kazni (vsega 5%) prenizek.
Svoje delo je kljub kronični kadrovski stiski in vedno novim nalogam, pri čemer velja posebej omeniti zlasti
priprave na izvajanje nove zakonodaje (materialne, procesne in organizacijske) v celoti in uspešno opravilo
tudi Vrhovno državno tožilstvo RS z vsemi svojimi oddelki.
Državna tožilstva v Republiki Sloveniji so leto 2011 končala brez večjih zaostankov. V večini so bile zadeve
rešene v predvidenih rokih. Vse to in pa zgoraj na kratko opisani doseženi rezultati pomenijo dober uspeh,
če upoštevamo skoraj kronično kadrovsko podhranjenost večine tožilstev v državi. Število državnotožilskih
funkcionarjev, ki so bili imenovani na funkcijo in ki so funkcijo aktivno opravljali, se je v preteklem letu
zmanjšalo in doseglo najnižjo raven po letu 2008. Glede na to je razumljivo, da se je povečala njihova
obremenitev z zadevami, o katerih so morali odločiti, ki je bila lani največja v vseh letih po 2008.
Prof. dr. Zvonko Fišer
generalni državni tožilec RS
2 Organigram državnih tožilstev in krajevna pristojnost okrožnih državnih tožilstev
NNOOVVAA GGOORRIICCAA
KKRRAANNJJ
LLJJUUBBLLJJAANNAA
CCEELLJJEE
MMAARRIIBBOORR
MMUURRSSKKAA
SSOOBBOOTTAA
SSLLOOVVEENNJJ
GGRRAADDEECC PPTTUUJJ
KKRRŠŠKKOO
NNOOVVOO MMEESSTTOO
KKOOPPEERR
8
3 Priprava letnih poročil državnih tožilstev
3.1 Priprava poročila
Skupno poročilo o delu državnih tožilstev v Republiki Sloveniji v letu 2011 je pripravljeno na podlagi
poročil posameznih okrožnih državnih tožilstev, Specializiranega državnega tožilstva Republike
Slovenije (v nadaljevanju: SDT RS) oziroma bivše Skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega
kriminala (v nadaljevanju: Skupina) in Oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi
pooblastili (v nadaljevanju: Posebni oddelek) oziroma bivšega Specializiranega oddelka za odkrivanje,
preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki jih storijo policisti in druge uradne osebe s pooblastili
policije v predkazenskem postopku (v nadaljevanju: Specializirani oddelek) ter poročil oddelkov in
notranjih organizacijskih enot Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije (v nadaljevanju: VDT
RS).
Poročila posameznih okrožnih državnih tožilstev vključujejo poročila in podatke za zunanje oddelke teh
tožilstev.
3.2 Oblikovanje poročila
Poročila državnih tožilstev so bila predhodno usklajena tako, da so podatki enotno obdelani za vsa
državna tožilstva v Republiki Sloveniji in skupno predstavljeni po posameznih fazah postopka in
vsebinskih sklopih.
Natančnejši podatki o delu posameznih tožilstev so na razpolago v uradu VDT RS oziroma v uradih
posameznih državnih tožilstev in jih ta lahko posredujejo na posebno zahtevo v skladu z zakonom.
3.3 Statistični podatki
Pomembnejši statistični podatki so predstavljeni v vsebinskem delu poročila. Zaradi primerjav, boljše
preglednosti in lažjega razumevanja so na ustreznih mestih v poročilu prikazani tudi v preglednih
grafičnih oblikah.
Celovito so statistični podatki prikazani v priloženih preglednicah (tabelah) v zadnjem delu poročila.
Preglednice so sestavni del letnega poročila.
V prejšnjih letnih poročilih smo zapisali, da popolna primerljivost statističnih podatkov (predvsem o
številu prenesenih ovadb) s podatki v poročilu za preteklo leto ni možna. Tudi zato je posebnega
pomena nadgradnja programov za zbiranje in obdelovanje statističnih podatkov. Ti za leto 2011
omogočajo natančnejšo in pravilnejšo statistiko o delu državnih tožilcev, saj odpravljajo glavna
odstopanja, do katerih je prihajalo v prejšnjih letih. Terjajo pravilnejše vnašanje podatkov kar hkrati
dela računalniške programe uporabnikom prijaznejše. Vendar pa cilj, da bo statistika državnega
tožilstva natančen, celovit in povsem verodostojen prikaz dela in rezultatov v določenem obdobju,
vendarle še ni dosežen. Podane so ovire tehnične narave, saj obstoječe zastarele programske opreme
ni mogoče nadgraditi, da bi v celoti služila potrebam današnjega časa. Zato tožilstvo veliko pričakuje
9
od državnega projekta E-pravosodje, ki naj bi prinesel dolgoročno rešitev sedanjih težav na področju
informatizacije državnega tožilstva.
Vsi statistični podatki za okrožna državna tožilstva, SDT RS in Posebni oddelek se vodijo po ovadenih,
obtoženih oziroma obsojenih osebah. Tako so tudi povzeti in prikazani v tem poročilu. Obdelani so
praviloma ločeno za polnoletne storilce (z označbo številke tabele in črko p), mladoletnike (z označbo
številke tabele in črko m) ter za pravne osebe (z označbo številke tabele in črkama po).
Ob primerjanju državnotožilskih statističnih podatkov s policijskimi je treba upoštevati, da slednji
običajno upoštevajo število naznanjenih ali odkritih kaznivih dejanj in ne oseb. Po drugi strani sodna
statistika praviloma poroča o številu zadev, ki združujejo tudi več obdolžencev in dejanj, zato se njeni
številčni podatki lahko pomembno razlikujejo od državnotožilskih.
10
4 Podlage za delo državnih tožilstev
4.1 Ustavne in zakonske podlage
Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami - v nadaljevanju:
URS,) v 135. členu določa, da državni tožilec vlaga in zastopa kazenske obtožbe in ima druge z
zakonom določene pristojnost. Ureditev in pristojnosti državnih tožilstev določa zakon.
V letu 2011 je dosedanji zakon, ki je urejal organizacijo državnega tožilstva in njegovo vodenje, torej
Zakon o državnem tožilstvu (Uradni list RS št. 63/94 s spremembami in dopolnitvami – v nadaljevanju
ZDT), nadomestil nov Zakon o državnem tožilstvu (Uradni list RS št. 58/11 – v nadaljevanju: ZDT-1),
ki je stopil v veljavo 6.8.2011, uporabljati pa se je začel 6. 11. 2011. Nov zakon je uvedel številne
novosti, med drugim je bila spremenjena organizacija in pristojnost Skupine ki je postala novo,
dvanajsto Specializirano državno tožilstvo RS, spremenjena je bila sestava in pristojnost
Državnotožilskega sveta, zakon pa uvaja tudi institut politike pregona, ki bo med ostalim določala
prioritete in kaznovalno politiko. Državna tožilstva opredeljuje kot samostojne državne organe, ki so
del pravosodja. Organizacijska shema VDT RS in okrožnih državnih tožilstev z območji pristojnosti je
razvidna iz priloženega organigrama državnega tožilstva.
Na državnih tožilstvih opravljajo svojo funkcijo državne tožilke in državni tožilci (v nadaljevanju:
državni tožilci) z izvajanjem pregona storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj, za katere je
tako določeno z zakonom, ter z opravljanjem drugih nalog v skladu z zakonom.
ZDT-1 natančneje ureja splošne pristojnosti in pooblastila državnih tožilcev, pogoje in postopek za
njihovo imenovanje, napredovanje, premestitve, dodelitve na delo v drug državni organ ter za
prenehanje funkcije in razrešitev državnega tožilca. Določa dolžnosti in pravice državnega tožilca ter
nezdružljivost funkcije. Ureja tudi obveščanje, poročanje, navodila in državnotožilski upravni ter
strokovni nadzor.
V obravnavanem obdobju je poslovanje državnih tožilstev na podzakonski ravni urejal Državnotožilski
red (Uradni list RS, št. 109/04 s spremembami in dopolnitvami), ki je bil sprejet še na podlagi ZDT.
12. 12. 2011 je bil izdan nov Državnotožilski red (Uradni list RS, št. 7/11 z dne 31. 1. 2012 - v
nadaljevanju: DTR), ki pa se v obravnavanem obdobju ni uporabljal in se začne uporabljati 1. 3. 2012.
Skladno z določbami ZDT-1 je DTR izdal minister za pravosodje, generalni državni tožilec pa je (ob
Državnotožilskemu svetu) v postopku sprejemanja sodeloval z mnenjem. Poleg DTR, je sprememba
zakonodaje terjala tudi spremembe drugih podzakonskih aktov, vendar so bili ti akti sprejeti oziroma
spremenjeni tik pred koncem leta in tako niso pomembneje vplivali na poslovanje državnih tožilstev v
obravnavanem obdobju.
Pri opravljanju svoje funkcije in reševanju zadev, ki so jim dodeljene v delo, delujejo državni tožilci v
kazenskih zadevah na podlagi določb (od 1. 11. 2008 veljavnega) Kazenskega zakonika (Uradni list RS
št. 55/2008 in 39/2009 - v nadaljevanju: KZ-1), Kazenskega zakonika (Uradni list RS št. 63/94 s
spremembami in dopolnitvami - v nadaljevanju: KZ), Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva
dejanja (Uradni list RS št. 59/99 s spremembami in dopolnitvami - v nadaljevanju: ZOPOKD), Zakona
o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 s spremembami in dopolnitvami - v nadaljevanju:
11
ZKP) in Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (Uradni list RS
št. 102/2007 - v nadaljevanju: ZSKZDČEU).
Sodelovanje s policijo poleg ZKP temelji tudi na Uredbi o sodelovanju državnega tožilstva, policije in
drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter
delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin (Uradni list RS, št. 83/2010).
V letu 2011 je VDT RS v zvezi z aktivnostmi različnih državnih organov na področju oblikovanja nove
zakonodaje, sprememb zakonov in drugih predpisov ter splošnih aktov podajalo predloge, mnenja,
ocene in pripombe ter tako sodelovalo pri njihovem nastanku. Te aktivnosti so se nanašale na različne
zakone in podzakonske akte, zlasti pa na sprejemanje ZDT-1 ter na spreminjanje in dopolnjevanje
ZKP-K in KZ-1B ter sprejem Zakona o premoženju nezakonitega izvora (Uradni lisr RS, št. 91/2012 – v
nadaljevanju: ZOPNI).
4.2 Kadrovske podlage
Število mest državnotožilskih funkcionarjev sta v času, na katerega se nanaša to letno poročilo, urejala
dva akta. Odredba o številu mest državnih tožilcev in pomočnikov državnega tožilca (Uradni list RS, št.
46/2006 s spremembami in dopolnitvami) se je uporabljala do 6. 11. 2011 in je določala skupno 265
mest državnotožilskih funkcionarjev (217 državnih tožilcev in 48 pomočnikov državnih tožilcev) na
državnih tožilstvih v Sloveniji, od tega datuma naprej pa se uporablja nova Odredba o številu mest
državnih tožilcev (Uradni list RS, št. 76/2011 z dne 30. 9. 2011), ki določa skupno 262 mest
državnotožilskih funkcionarjev (18 vrhovnih, 40 višjih, 160 okrožnih in 44 okrajnih državnih tožilcev).
Na dan 31. 12. 2011 je funkcijo državnega tožilca v Sloveniji opravljalo 189 državnotožilskih
funkcionarjev. Takšna zasedenost državnotožilskih mest pomeni, da sta konec leta tožilsko funkcijo
opravljala dva tožilca manj kot v letu 2010, istočasno pa pomeni, da je bilo od vseh z novo Odredbo
določenih mest državnotožilskih funkcionarjev, zasedenih 72%. V kadrovskem načrtu za leto 2011 je
bilo predvidenih 30 mest več kot je bilo dejansko zasedenih na dan 31. 12. 2011.
Število državnotožilskih funkcionarjev se v času od leta 2005 giblje okrog povprečnega števila 191
oseb na funkciji, vendar pa se je obremenitev posameznih funkcionarjev v tem obdobju stalno
povečevala, v letih 2010 in 2011 pa je ponekod že dosegla skrajne meje možnega obvladovanja dela.
Obremenjenost se povečuje iz več razlogov: zaradi rasti pripada zadev, večjega števila razpravljajočih
kazenskih sodnikov, večjega števila razpisanih obravnav in tudi večanja števila zahtevnejših primerov.
Na obremenjenost aktivnih državnih tožilcev vpliva tudi to, da nekateri državnotožilski funkcionarji
funkcije dejansko ne opravljajo, bodisi zaradi daljših bolniških odsotnosti, bodisi dopustov za nego in
varstvo otrok, nekateri pa funkcijo iz različnih vzrokov opravljajo s skrajšanim delovnim časom.
Razkorak med možnostmi, ki jih za zasedbo mest državnotožilskih funkcionarjev predvidevata
uvodoma navedena odredba in kadrovski načrt ter dejansko zasedenostjo tožilskih mest, bo v
prihodnje, poleg organizacijskih prijemov, ki jih prinaša nova zakonodaja, ena izmed možnosti za
zmanjšanje obremenitev aktivnih državnih tožilcev, kar bo gotovo prispevalo k boljši učinkovitosti dela.
Kot smo ugotavljali že več let, se je zaradi povečanja števila sodnikov na podlagi projekta Lukenda,
porušilo razmerje med številom državnih tožilcev in kazenskih sodnikov. Tudi v letu 2011 je število
12
državnih tožilcev dosegalo le približno 80 % števila kazenskih sodnikov, čeprav bi moralo biti razmerje
zaradi obsega in narave dela v korist števila državnih tožilcev. Trend večanja števila obravnavnih dni v
tednu se je tudi v letu 2011 nadaljeval. Kljub priporočilom in veljavnim standardom, da naj bi državni
tožilec imel največ dva obravnavna dneva tedensko, so bili po nekaterih okrožnih državnih tožilstvih (v
Celju, Ljubljani in Krškem) tožilci celo na štirih obravnavnih dnevih tedensko. Takšna obremenjenost z
obravnavami ogroža kvalitetno pripravo in delo na zadevah ter povsem onemogoča izvajanje
smernice, da naj državni tožilec na sodišču zastopa zadevo, ki mu je dodeljena v reševanje.
Tabela 1: Trend naraščanja obremenitve imenovanih in aktivnih državnotožilskih funkcionarjev
Imenovani državnotožilski
funkcionarji – letno povprečje
Aktivni državnotožilski
funkcionarji – letno povprečje
Obravnavane zadeve (Kt+Ktm)
2008 155,49 114,99 43558
2009 151,84 112,99 47603
2010 154,55 115,8 52642
2011 150,21 111,20 51884
Tabela 2: Trend naraščanja obremenitve imenovanih in aktivnih državnotožilskih funkcionarjev
Obremenitev na imenovanega
državnotožilskega funkcionarja Obremenitev na aktivnega
državnotožilskega funkcionarja
2008 280,14 378,8
2009 313,5 421,3
2010 340,6 454,6
2011 345,40 466,57
Graf 1: Trend naraščanja obremenitve imenovanih in aktivnih državnotožilskih funkcionarjev
0
50
100
150
200
250
300
350
400
450
500
2008 2009 2010 2011
Obremenitev na
imenovanega
državnotožilskega
funkcionarja
Obremenitev na aktivnega
državnotožilskega
funkcionarja
Imenovani državnotožilski
funkcionarji – letno
povprečje
Tudi v letu 2011 se je kot zelo dobra pokazala praksa izbiranja državnotožilskih pripravnikov na
javnem natečaju in njihovo poznejše zaposlovanje na državnih tožilstvih na mestu strokovnih
sodelavcev. S takšnim pristopom se je že v preteklih letih zagotovilo, da se za večino razpisanih mest
državnotožilskih funkcionarjev dejansko dobi primerne kandidate. Okrajni državni tožilci iz vrst
nekdanjih strokovnih sodelavcev so sposobni takoj samostojno opravljati delo državnega tožilca in
tako rekoč ne potrebujejo uvajalnega obdobja ter hitro razbremenijo okrožne državne tožilce z
vključitvijo v dežurno službo in udeležbo na obravnavah.
13
Tabela 3: Seznam načrtovanih in zasedenih mest po tožilstvih in delovnem področju na dan 31. 12. 2011
Državna tožilstva
Državni tožilci Uradniki Drugo osebje Pripravniki
načrt zasedba načrt zasedba načrt zasedba načrt zasedba
VDT RS 22 20 18 16 16 15 0 0
SDT RS* 13 10 15 14 3 3 0 0
DTS** 1 1 2 0 0 0 0 0
ODT CE 24 20 13 11 8 8 4 2
ODT KK 8 8 3 2 8 8 2 1
ODT KP 14 12 5 5 9 9 2 1
ODT KR 10 10 3 3 9 9 1 1
ODT LJ 54 42 31 29 26 26 9 9
ODT MB 27 24 17 16 9 9 3 3
ODT MS 10 10 8 6 6 6 2 2
ODT NG 9 7 4 4 4 4 2 2
ODT NM 10 10 3 3 7 7 3 1
ODT PT 9 9 6 6 3 3 3 3
ODT SG 8 6 5 4 5 5 1 1
Skupaj 219 189 133 119 113 112 32 26
* Podatki pri SDT RS zajemajo tudi načrtovana in zasedena mesta v Posebnem oddelku, vključno s policisti
** Državnotožilski svet
Graf 2: Razmerje med državnimi tožilci in javnimi uslužbenci
0%
20%
40%
60%
80%
100%
VD
T R
S
SD
T R
S
OD
T C
E
OD
T K
K
OD
T K
P
OD
T K
R
OD
T L
J
OD
T M
B
OD
T M
S
OD
T N
G
OD
T N
M
OD
T P
T
OD
T S
G
tožilsko osebje
tožilci
Število uradnikov in pripravnikov je v letu 2011 nekoliko zaostajalo za načrtovanimi zaposlitvami,
število drugega osebja pa je sledilo kadrovskemu načrtu.
4.3 Finančne in materialno-tehnične podlage
V letu 2011 je celoten proračun državnih tožilstev znašal 18.739.116,51 evrov. Pretežni del proračuna
državnega tožilstva – 87,91 % vse porabe – so enako kot v preteklih letih obsegala sredstva za plače
v višini 16.473.109,92 evrov, medtem ko so sredstva za materialne stroške, alternativno reševanje
sporov in male investicije skupaj znašala 12,09 odstotkov vse porabe oziroma 2.266.006,69 evrov.
14
Večina državnih tožilstev deluje v ustreznih prostorih, v letu 2011 se je v nove prostore selilo Okrožno
državno tožilstvo (v nadeljevanju: ODT) v Novem mestu. Še vedno pa se nekaj tožilstev srečuje s
pomanjkanjem prostorov za arhiviranje in opreme za te prostore (težave so največje na ODT v
Mariboru). Zaradi rednega vzdrževanja v preteklih letih so prostori in oprema državnih tožilstev še
vedno v ustreznem stanju, bo pa v prihodnje potrebno izvesti nekaj manjših investicij, povezanih z
obnovo prostorov ter poskrbeti za zamenjavo dotrajanih osnovnih sredstev. Nekatera državna tožilstva
imajo težave s starostjo službenih vozil in stroški za njihovo vzdrževanje, saj so ti zaradi starosti vozil
visoki, v nekaterih primerih celo višji od vrednosti vozila. Pri finančnem poslovanju pa se v zadnjem
času kot vse pomembnejša postavka pri državnih tožilstvih pojavljajo stroški za zagotavljanje
prevodov listin, ki so uporabljene kot dokaz v sodnih postopkih.
15
5 Kazenske ovadbe
5.1 Uvodna pojasnila
Gibanja pripada in reševanja zadev za pretekla leta so pregledno prikazana v začetnih statističnih
tabelah, primerjalno in za daljše časovno obdobje. Za leto 2011 so podatki predstavljeni celovito in
opremljeni s kratkimi pojasnili, predvsem v razmerju do podatkov za prejšnje leto in v medsebojni
povezavi posameznih statističnih prerezov.
Ko primerjamo statistične podatke za leto 2011 in statistične podatke o delu državnih tožilstev za
pretekla leta (v tožilskih poročilih za prejšnja leta), je treba upoštevati, da je bila leta 2005 v celoti
prenovljena statistična obdelava podatkov. Uvedeni način omogoča pridobitev večjega števila
podatkov o reševanju ovadb in načinih ter izidu odločanja v nadaljnjih fazah postopka. S tem je
zagotovljeno celovito statistično primerjanje dela posameznih državnih tožilstev in pridobljene so
enotne podlage za oceno dela tožilstva kot celote.
5.2 Ovadeni storilci kaznivih dejanj
Leta 2011 je bilo državnim tožilstvom skupaj ovadenih 37541 znanih storilcev kaznivih dejanj. V tem
številu je zajetih 33775 (89,97 %) ovadenih polnoletnih oseb, 2428 (6,47 %) ovadenih mladoletnikov
in 1338 (3,56 %) ovadenih pravnih oseb.
Tabela 4: Ovadeni znani storilci kaznivih dejanj v letih 2007-2011
Leto Polnoletne
osebe Mladoletniki Pravne osebe
Skupaj ovadenih
znanih storilcev
Indeks na
prejšnje leto
Indeks na izhodiščno leto 2007
2011 33775 2428 1338 37541 95 111
2010 35478 2619 1246 39343 106 116
2009 33646 2671 892 37209 110 110
2008 30686 2573 595 33854 100 100
2007 30846 2630 443 33885 * *
Skupaj 164431 12921 4514 181832
V primerjavi z letom 2010 se je skupno število ovadenih znanih oseb zmanjšalo za 1802 osebi oziroma
za 4,6 %. V letu 2011 se je tako trend povečevanja števila ovadenih znanih storilcev kaznivih dejanj iz
prejšnjih dveh letih ustavil, še vedno pa je število za 0,9 % višje kot v letu 2009 in za 10,9 % višje kot
v letu 2008.
Zmanjšanje skupnega števila ovadenih oseb je rezultat manjšega števila ovadenih polnoletnih oseb (za
4,8 % manj) in ovadenih mladoletnikov (za 7,3 % manj), medtem ko se je število ovadenih pravnih
oseb povečalo za 7,4 %.
V primerjavi s predhodnim letom se je leta 2011 zmanjšalo število prejetih ovadb zoper neznane
storilce, in sicer za 1860 oziroma za 3,3 %. Povečalo pa se je število ovadenih znanih storilcev brez
naknadno odkritih storilcev, in sicer za 2272 oziroma za 6,5 %. Naknadno je bilo odkritih 2146
16
storilcev, kar pomeni zmanjšanje za 138 oziroma za 6 %, tako da je, kot je že navedeno, skupno
število ovadenih znanih oseb 39343.
Tabela 5: Ovadeni znani in neznani storilci kaznivih dejanj v letih 2007-2011
Leto
Ovadeni neznani storilci
Ovadeni znani
storilci
Naknadno odkriti storilci
Skupaj odkriti storilci
Odstotek ovadenih
znanih storilcev
Odstotek ovadenih znanih in
naknadno odkritih storilcev
2011 56984 35619 1922 37541 38 40
2010 54292 37197 2146 39343 40 42
2009 56152 34925 2284 37209 37 40
2008 52230 31796 2058 33854 37 39
2007 58137 31998 1887 33885 35 37
Skupaj 277795 171535 10297 181832 37 40
Zbirni podatki kažejo, da se je število ovadenih neznanih storilcev glede na leto 2010 povečalo,
zmanjšalo pa se je skupno število odkritih storilcev. Tako delež ovadenih znanih storilcev brez
naknadno odkritih storilcev, kot tudi delež vseh odkritih storilcev, skupaj z naknadno odkritimi storilci,
sta se glede na skupno število ovadenih storilcev zmanjšala v primerjavi z letom 2010, je pa delež še
vedno na isti oziroma višji ravni kot v letih pred tem.
Graf 3: Razmerje med ovadenimi znanimi in neznanimi storilci kaznivih dejanj v letih 2007-2011
0
10000
20000
30000
40000
50000
60000
70000
2007 2008 2009 2010 2011
Ovadeni neznani storilci
Ovadeni znani storilci
5.3 Reševanje ovadb
Skupna delovna obremenitev državnih tožilcev z novimi zadevami je bila leta 2011 manjša kot v letu
2010, a višja kot v letih pred tem. Glede na leto 2010 se je povečal pripad kazenskih ovadb zoper
neznane storilce. Glede na naraščanje števila narokov za glavne obravnave v letih 2008 in 2009, ko se
je v letu 2008 v primerjavi z letom pred tem število narokov povečalo za 12,6 %, v letu 2009 pa za
2,2 %, se je naraščanje števila narokov v letu 2011 umirilo. Število narokov je bilo v letu 2011 za 5,9
% manjše kot v letu 2010, a še vedno je bilo število narokov previsoko glede na število državnih
tožilcev. Nadaljuje se namreč trend zmanjševanja števila državnotožilskih funkcionarjev. Že ob koncu
leta 2010 se je število zasedenih mest državnih tožilcev v primerjavi z letom pred tem zmanjšalo s 170
na 165 ali za 2,9 %. V letu 2011 so na podlagi ZDT-1 dotedanji pomočniki okrožnega državnega
17
Polnoletne osebe
29%
71%
Rešene ovadbe Nerešene ovadbe
Pravne osebe
55%
45%
Rešene ovadbe Nerešene ovadbe
tožilca postali okrajni državni tožilci. Tako se je sicer število državnih tožilcev povečalo, saj je bilo ob
koncu leta 2011 zasedenih 189 državnotožilskih mest, vendar pa se je skupno število državnotožilskih
funkcionarjev zmanjšalo za dve mesti (ob koncu leta 2010 je bilo skupno 191 zasedenih mest državnih
tožilcev in pomočnikov). Čeprav se je število ovadb zoper znane storilce kaznivih dejanj zmanjšalo v
primerjavi z letom 2010, je ob upoštevanju zmanjšanja števila državnotožilskih funkcionarjev, celotna
obremenitev tožilskih funkcionarjev ostala še vedno visoka.
Državna tožilstva so v opisani zasedbi državnih tožilcev, pomočnikov državnih tožilcev, ki so z novim
Zakonom o državnem tožilstvu postali okrajni državni tožilci, državnotožilskih uradnikov, drugega
osebja in pripravnikov ob vseh drugih delovnih obveznostih težko obvladovala pripad novih zadev.
Kljub temu je državnim tožilcem uspelo naraščanje števila nerešenih ovadb obdržati na ravni,
primerljivi s prejšnjimi leti, saj je bilo ob koncu leta 2011 nerešenih 13619 ovadb, kar je 3,7 % več kot
ob koncu leta 2010.
Skupaj s prenesenimi nerešenimi zadevami so državni tožilci leta 2011 obravnavali 47508 znanih
polnoletnih storilcev (leta 2010 so obravnavali 48024 polnoletnih storilcev) in 3139 znanih
mladoletnikov (leta 2010 so obravnavali 3283 mladoletnikov). Nadaljuje se trend povečevanja
obravnavanja pravnih oseb. Državni tožilci so skupaj s prenesenimi nerešenimi zadevami v letu 2011
obravnavali 2298 pravnih oseb (leta 2010 so obravnavali 1941 pravnih oseb, v letu 2009 pa 1364
pravnih oseb).
Graf 4: Razmerje med rešenimi in nerešenimi ovadbami zoper polnoletne osebe, proti mladoletnikom
in zoper pravne osebe
Leta 2011 je bil, v primerjavi z letom 2010, delež rešenih ovadb zoper polnoletne storilce nekoliko nižji
(71 %, v letu 2010 73%), delež rešenih ovadb zoper mladoletnike je ostal enak (79 %), delež rešenih
ovadb zoper pravne osebe pa je se je povečal za 1 odstotno točko (s 54 % na 55 %), v primerjavi z
letom 2009 pa za 4 odstotne točke (z 51 % na 55 %).
Za oceno uspešnosti in storilnosti tožilstva je poleg podatkov o rešenih ovadbah treba upoštevati tudi
podatke o tožilskem delu za nadaljevanje pregona po prvi tožilski odločitvi. Gre za vložitev obtožbe po
opravljeni preiskavi (tabele 24), za vlaganje drugih obtožnih aktov (tabele 25), za vložene pritožbe
zoper sodne odločbe (tabele 15–18), poleg tega pa tudi za vse (spremljajoče) procesne aktivnosti
(tabela 7) in vse oblike alternativnega pregona (tabele 8–14 ter 28-31).
Mladoletniki
79%
21%
Rešene ovadbe Nerešene ovadbe
18
5.4 Stanje nerešenih ovadb
Državna tožilstva spremljajo razloge, zaradi katerih ovadbe v posameznih zadevah niso rešene. Iz
statističnih podatkov izhaja, da je bilo 31. 12. 2011 pri državnih tožilcih 53 % vseh nerešenih ovadb
zoper polnoletne storilce (v preteklem obdobju 51 %) in 57 % (v letu 2010 63%) vseh nerešenih
ovadb proti mladoletnikom in 51 % (lani 56 %) vseh nerešenih ovadb zoper pravne osebe. Praviloma
gre pri tem za ovadbe, prejete ob koncu leta (v decembru je tudi drugače povečan pripad zadev) in za
tiste, ki zahtevajo daljšo preučitev. Delno pa so vzroki za to v že omenjenih okoliščinah (velik priliv
zadev, ki ga je moralo reševati manjše število državnih tožilcev). Kljub temu je večina ovadb rešena v
predpisanem roku 90 dni od prejema zadeve.
Graf 5: Stanje nerešenih ovadb zoper polnoletne osebe, proti mladoletnikom in zoper pravne osebe na
31. 12. 20011
0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%
Pravne osebe
Mladoletniki
Polnoletne osebe
Pri sodišču
Pri policiji
Pri drugih organih
Pri državnem tožilcu
Število nerešenih ovadb pri sodišču, policiji, drugih organih in državnih tožilcih na posameznih
okrožnih državnih tožilstvih, v SDT RS in Posebnemu oddelku je natančneje razvidno iz tabel 20p, 20m
in 20po.
5.5 Dopolnjevanje ovadb
Za uspešno delo državnih tožilcev je zelo pomembna kakovost vloženih kazenskih ovadb, ki mora
omogočati hitro in pravilno odločitev o vsebini in načinu pregona domnevnih storilcev kaznivih dejanj.
Zato je pomemben tudi podatek o številu primerov, v katerih je bilo potrebno vložene ovadbe
dopolniti.
Iz zbranih statističnih podatkov je razvidno, da je bilo treba lani 12 % vloženih ovadb zoper polnoletne
storilce dopolniti z dodatnim delom policije oziroma drugih organov, ker tožilec na podlagi zbranega
gradiva ni mogel sprejeti končne odločitve. Ta odstotek je manjši kot v letu 2010, ko je bilo treba
dopolniti 14 % vloženih ovadb zoper polnoletne storilce. Manjše je tudi število primerov (v letu 2011
je bilo teh primerov 7 %, v letu 2010 pa 8%), pri katerih so bila predlagana posamezna preiskovalna
dejanja pri pristojnem sodišču, predvsem zaradi izvedbe ali zavarovanja dokaza v ustrezni procesni
obliki. Skupni delež takih zadev, je leta 2011 za polnoletne storilce znašal 20 %, leto pred tem pa 22
%.
19
Graf 6: Delež ovadb, za katere so državni tožilci zahtevali dopolnitev ali preiskovalna dejanja
80%
20%
Brez dopolnitve
Z dopolnitvijo
Nadaljuje se trend izboljšanja dela organov odkrivanja pri mladoletnikih. Pri mladoletnikih se je delež
potrebnih dopolnitev v lanskem letu v primerjavi z letom 2010 zmanjšal iz 10 % na 9 %. Pri pravnih
osebah se je delež dopolnitev ovadb zvišal z 19 % leta 2010 na 20 % leta 2011. Natančnejši podatki
so razvidni iz tabel 21p, 21m in 21po.
5.6 Način reševanja ovadb
Odločitev tožilca o vloženi kazenski ovadbi je lahko pokazatelj kvalitete zbranih dokazov v kazenski
ovadbi, delno pa odraža tudi politiko pregona, ki jo uveljavlja državno tožilstvo. Politika pregona se v
tem delu odraža zlasti z zavrženjem ovadb z uporabo instituta nesorazmernosti med majhnim
pomenom kaznivega dejanja in posledicami ter z uporabo odloženega pregona in poravnavanja kot
oblik alternativnega reševanja kazenskih zadev.
V letu 2011 se v primerjavi s prejšnjim obdobjem nadaljuje trend naraščanja deleža zavrženih ovadb.
V letu 2011 je bilo skupaj zavrženih 44% vseh kazenskih ovadb. Zoper polnoletne osebe je bilo
zavrženih 43 % ovadb (v letu 2010 42 %, v letu 2009 pa 37 %), glede mladoletnikov je delež
zavrženih ovadb ostal enak kot v zadnjih dveh letih, in sicer 45 %, prav tako je ostal enak delež
zavrženih ovadb zoper pravne osebe (58 %). Višji delež zavrženj pri pravnih osebah je tudi posledica
dejstva, da med postopkom velikokrat pravna oseba že preneha obstajati oziroma gre v stečaj. Pri
oceni teh podatkov je treba upoštevati tudi razloge za zavrženje kazenskih ovadb (poglavje 5.7).
Primere, v katerih je prišlo do uporabe odloženega pregona ali poravnavanja, namreč ne moremo
prištevati k tistim zadevam, za katere pregon iz vsebinskih ali formalnih razlogov ni bil mogoč ali je bil
opuščen. V vseh zadevah, pri katerih je bila uporaba odloženega pregona ali poravnavanja uspešna
(poglavje 7), je namreč vendarle prišlo do uporabe oziroma izvršitve ustrezne sankcije ali naložene
naloge.
20
Graf 7: Odločitev tožilca o kazenski ovadbi zoper polnoletne osebe, proti mladoletnikom in zoper
pravne osebe
0% 20% 40% 60% 80% 100%
Pravne osebe
Mladoletniki
Polnoletne osebe
Zavržene ovadbe
Zahteve za preiskavo
Neposredne obtožbe in obtožni predlogi
Rešeno na drug način
Iz statističnih podatkov je razvidno, da je bila pri ostalih rešenih kazenskih ovadbah zoper 14 %
polnoletnih storilcev zahtevana preiskava, zoper 31 % vložen neposredni obtožni akt, preostalih 11 %
pa je bilo rešenih na drug način (odstop zadeve, združitev zadeve, dopolnitev preiskave). Pri
mladoletnikih je delež zahtevanih pripravljalnih postopkov, ker so obvezni, ustrezno višji (39 %). V
16% rešenih kazenskih ovadb proti mladoletnikom, ovadba ni bila zavržena, niti niso bili zahtevani
pripravljalni postopki, ampak se je kazensko ovadbo rešilo na drug način. Pri pravnih osebah je delež
zahtev za preiskavo 14 %, delež neposrednih obtožnih aktov 6 %, 21 % kazenskih ovadb pa je bilo
rešenih na drug način.
Podatki v primerjavi s prejšnjimi leti tako kažejo, da se politika pregona državnih tožilcev v obdobju
poročanja ni bistveno spremenila. Tožilstvo je pomemben selektivni mehanizem za razbremenitev
kazenskih sodišč, saj z uporabo ustreznih procesnih in materialnopravnih institutov izloči več kot dve
petini kazenskih zadev manjšega pomena, pri pravnih osebah pa skoraj tri petine. V znatnem delu teh
zadev se uveljavijo alternativne oblike kazenskega pregona, kar pomeni, da storilci ne ostajajo brez
obravnavanja ali nekaznovani.
Natančnejši podatki o odločitvah tožilcev na posameznih okrožnih državnih tožilstvih, v SDT RS in
Posebnem oddelku za preiskovanje in pregon oseb s posebnimi pooblastili so razvidni iz tabel 22p,
22m in 22po.
5.7 Razlogi za zavrženje ovadb
Državna tožilstva so tudi leta 2011 posebej analizirala razloge, zaradi katerih je, glede na možne
zakonske podlage, prišlo do zavrženja kazenske ovadbe. Državni tožilec zavrže ovadbo, če iz same
ovadbe izhaja, da naznanjeno dejanje ni kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni
dolžnosti, če je pregon zastaran ali je dejanje obseženo z amnestijo ali pomilostitvijo ali če so podane
druge okoliščine, ki izključujejo pregon, ali če ni podan utemeljen sum, da je osumljenec storil
naznanjeno kaznivo dejanje ali če je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega
dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon.
Iz deleža posameznih razlogov je razvidna tudi politika pregona državnega tožilstva, predvsem iz
razlogov glede podane nesorazmernosti med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki
bi jih povzročil kazenski pregon. Opozoriti je treba, da med ovadbe, zavržene iz drugih razlogov (ki v
21
tabelah 23p, 23m in 23po niso posebej razčlenjeni), štejejo predvsem ovadbe, ki so zavržene, ker ni
bilo zadostne dokazne podlage za utemeljen sum, da je storilec storil naznanjeno kaznivo dejanje ali
če naznanjeno dejanje ni bilo kaznivo dejanje, ali so obstajale druge okoliščine, ki so izključevale
kazenski pregon. Zaradi majhnega deleža zastaranja pregona pri državnem tožilcu, ki je enak kot v
letu 2010 (2 %) ta razlog v grafičnem prikazu ni posebej zajet. Pri mladoletnikih je posebej prikazan
delež zadev, pri katerih postopek ni bil uveden ob upoštevanju narave in okoliščin dejanja ter
mladoletnikovega prejšnjega življenja in osebnih lastnosti (načelo smotrnosti).
Graf 8: Razlogi za zavrženje kazenske ovadbe (brez zastaranja) zoper polnoletne osebe, proti
mladoletnikom in zoper pravne osebe
0% 20% 40% 60% 80% 100%
Pravne osebe
Mladoletniki
Polnoletne osebe
Alternativni pregon
Majhen pomen dejanja
Načelo smotrnosti
Pomankanje dokazov in procesne ovire
Statistični podatki kažejo, da je bilo 13 % (leto prej 14 %) ovadb zoper polnoletne storilce in 21 %
(leto prej 26 %) proti mladoletnikom zavrženih po poravnavanju in odloženem pregonu, kar
predstavlja prispevek državnih tožilcev k razbremenitvi sodišč. Zaradi majhnega pomena dejanja in
zaradi uporabe načela nesorazmernosti je bilo zavrženih 10 % (leto prej 11 %) ovadb zoper
polnoletne storilce in 27 % (leto prej 28 %) ovadb proti mladoletnikom. Te deleže je mogoče oceniti
kot primerne glede na strukturo in stopnjo nevarnosti obravnavane kriminalitete, pri kateri predvsem
na premoženjskem področju prevladuje bagatelna kriminaliteta.
Skupno 2338 ovadb za kazniva dejanja, ki se preganjajo na predlog, je bilo zavrženih zaradi umika
predloga oškodovanca (leta 2010 je bilo 2465 umikov predloga oškodovanca). Delež umikov pri
polnoletnih osebah (16 %) je višji kot leta 2010 (15 %), pri mladoletnikih (17 %) in pri pravnih
osebah (9 %) je delež ostal enak. Zaradi spremenjene odločitve oškodovanca v znatnem obsegu
postane nepotrebno celotno predhodno opravljeno delo policije, tožilstva in drugih organov, tudi
sodišča.
Delež zavrženja iz drugih razlogov (59 % zoper polnoletne osebe, 20 % proti mladoletnikom in 84 %
zoper pravne osebe) zajema primere, pri katerih zaradi vsebinskih razlogov ni bilo mogoče uspešno
nadaljevati postopka (dejanje ni kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ni
podan utemeljen sum, da je osumljenec storil naznanjeno kaznivo dejanje, procesne ovire). Odsotnost
utemeljenega suma, da je osumljenec storil kaznivo dejanje, kaže na težave pri odkrivanju in
preiskovanju v predkazenskem postopku. Pri zavrženju ovadb zaradi zastaranja pa je potrebno
upoštevati, da razlogi za zastaranje, tudi če so podlaga za odločitev tožilca, praviloma ne nastanejo v
tožilskem postopku.
Predstavljeni statistični podatki, ki so podrobneje prikazani v tabelah 23p, 23m in 23po, se ustrezno
dopolnjujejo s podatki o zavrženju ovadb na podlagi opravljenega postopka alternativnega pregona, ki
so navedeni v 7. poglavju tega poročila.
22
6 Kazenski pregon
6.1 Uvodna pojasnila
Kazenski postopek, ki se začne po uradni dolžnosti, se začne na zahtevo državnega tožilca. Državni
tožilec je dolžan, razen, kadar zakon določa drugače, začeti kazenski pregon, če je podan utemeljen
sum, da je storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. Ko državni
tožilec oceni, da ima dovolj dokazov za utemeljen sum, lahko zahteva sodno preiskavo (v skrajšanem
postopku posamezna preiskovalna dejanja) ali pa pregon začne z neposredno vložitvijo obtožnega
akta: pred okrožnim sodiščem obtožnice in pred okrajnim sodiščem obtožnega predloga.
Skladno s takimi pooblastili državnega tožilca so v nadaljevanju povzeti in pojasnjeni podatki o
kazenskih postopkih, ki so po prvi odločitvi državnega tožilca prešli v fazo kazenskega pregona pred
pristojnim sodiščem.
6.2 Odstop od pregona (delež opustitve pregona)
V preiskavi se zberejo dokazi in podatki, ki so potrebni za odločitev, ali naj se vloži obtožnica ali ustavi
postopek, dokazi, za katere je nevarnost, da jih na glavni obravnavi ne bo mogoče ponoviti ali bi bila
njihova izvedba zvezana s težavami, in drugi dokazi, ki utegnejo biti koristni za postopek in je glede na
okoliščine primera smotrno, da se izvedejo. Državni tožilec se za preiskavo odloča praviloma v
zahtevnejših kazenskih zadevah, pri čemer sme državni tožilec za kazniva dejanja, za katera je v
zakonu predpisana kazen zapora več kot osem let, vložiti neposredno obtožnico samo s soglasjem
preiskovalnega sodnika po predhodnem zaslišanju osumljenca in ob zadostnem dokaznem gradivu. V
primerih opravljene preiskave pa državni tožilec odločitev o nadaljevanju pregona sprejme po njenem
zaključku.
Zbrani podatki za polnoletne osebe kažejo, da se državni tožilec leta 2011 v zadevah po končani
preiskavi zoper 24 % obdolžencev (leto prej 22 %) ni odločil za kazenski pregon, zoper 65 % je vložil
obtožbo (leto zadnji dve leti prej tudi 65 %), zoper 12 % (leto prej 13 %) pa je bila zadeva rešena na
drug način (odstop ali združitev zadev, dopolnitev preiskave, izjava, da odstopa od pregona, prekinitev
preiskave).
V postopku proti mladoletnikom je prišlo do ustavitve postopka po opravljenem pripravljalnem
postopku zoper 40 % mladoletnikov (34 % leta 2010), predlog za izrek ukrepa ali kaznovanja je bil
vložen zoper 55 % mladoletnikov (64 % leta 2010), medtem ko so bili 4 % zadev (3 % leto prej)
rešeni na drug način.
Pri pravnih osebah se je delež odstopov od pregona po končani preiskavi zmanjšal za 11 odstotnih
točk, delež vloženih obtožnih aktov pa se je povečal za 23 odstotnih točk. Po končani preiskavi je
prišlo do odstopa od pregona v deležu 39 % (50 % leta 2010), do vložitve obtožbe v deležu 43 % (20
% leta 2010) in do rešitve na drugačen način v deležu 32 % (30 % leta 2010) pravnih oseb od vseh,
zoper katere se je končala sodna preiskava.
23
Natančnejši statistični podatki so razvidni iz tabel 24p, 24m in 24po. Na njihovi podlagi je v
nadaljevanju tudi grafično prikazana struktura odločitev. Podatki o odstopu od pregona pri
mladoletnikih se smiselno nanašajo na ustavitev postopka, podatki o vloženih obtožbah pa na vložene
predloge za izrek ukrepa in kaznovanje. V postopkih zoper pravne osebe je vrsta odločitve tožilca
zajeta z enakim pravnim aktom kot pri polnoletnih storilcih.
Nekoliko večji delež odstopov od pregona proti mladoletnikom je pričakovana praktična posledica
širših možnosti, ki jih zakon omogoča državnemu tožilcu v postopku proti mladoletnikom za opustitev
pregona predvsem po načelu smotrnosti glede na osebne in družinske razmere.
Graf 9: Odločitev tožilca po končani preiskavi zoper polnoletne osebe, proti mladoletnikom in zoper
pravne osebe
0%
20%
40%
60%
80%
100%
Pravne osebe Mladoletniki Polnoletne
osebe
Rešeno na drug način
Vložena obtožba
Odstop od pregona
6.3 Obtožni akti (delež obtoževanja)
Ko je končana preiskava, kot tudi kadar se lahko vloži obtožnica brez preiskave in državni tožilec ob
obstoju utemeljenega suma oceni, da ima dovolj dokazov, vloži obtožnico na okrožno sodišče, v
skrajšanem postopku pa obtožni predlog na okrajno sodišče. Delež vloženih obtožnih aktov v razmerju
do vseh (na drug način) rešenih zadev, pri katerih je bila sprejeta končna odločitev (delež
obtoževanja), je pomemben podatek, tako za oceno kvalitete odkrivanja in preiskovanja kaznivih
dejanj in posledično kvalitete kazenskih ovadb, kot tudi za oceno politike kazenskega pregona
državnih tožilcev.
Z upoštevanjem neposredno vloženih obtožnih aktov in obtožnih aktov, vloženih po preiskavi, torej z
upoštevanjem končne odločitve o obtožbi, so pridobljeni podatki o doseženem številu oziroma deležu
ovadenih storilcev, ki bodo po tožilski preučitvi ovadbe in po potrebi tudi po opravi preiskave,
dejansko obtoženi pred sodiščem. Leta 2011 je delež obtoženih polnoletnih storilcev kaznivih dejanj v
primerjavi z vsemi polnoletnimi storilci, ki so jih državni tožilci obravnavali in glede njih sprejeli končno
odločitev, znašal 40 % (40 % leta 2010), 22 % (24 % v letu 2010) pa je znašal delež mladoletnikov,
24
zoper katere je bil vložen predlog za izrek vzgojnega ukrepa ali kazenske sankcije, v primerjavi s
številom vseh obravnavanih mladoletnikov, kjer je bila sprejeta končna odločitev. Delež obtoženih
pravnih oseb glede na vse obravnavane pravne osebe je znašal 10 % (9 % v letu 2010).
Graf 10: Delež obtoževanja zoper polnoletne osebe, proti mladoletnikom in zoper pravne osebe v
končnih odločitvah tožilca
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
Odstotek
obtoženih
polnoletnih oseb
Odstotek
obtoženih
mladoletnikov
Odstotek
obtoženih pravnih
oseb
Delež obtoževanja za posamezna okrožna državna tožilstva, SDT RS in za Posebni oddelek je
natančneje razviden iz tabel 25p, 25m in 25po.
Iz statističnih podatkov je razvidna tudi struktura obtožnih aktov, ki je bila v letu 2011 enaka kot v letu
2010. Zoper polnoletne storilce je bilo vloženih 74 % obtožnih predlogov (tudi obe leti prej po 74 %),
5 % neposrednih obtožnic (leto prej 5 %) in 21 % obtožnic po preiskavi (leto prej 21 %). Zoper
pravne osebe je bilo vloženih 47 % obtožnih predlogov (leto prej 52 %), 18 % neposrednih obtožnic
(leto prej 22 %) in 35 % obtožnic po preiskavi (26 % v letu pred tem).
6.4 Sodbe (uspeh obtoževanja)
Uspešnost obtoževanja preverja državno tožilstvo z upoštevanjem izida postopkov na prvi stopnji, ki
so bili v letu poročanja končani z obsodilno sodbo. Uspeh obtoževanja smo prikazali v deležu
obsodilnih sodb, glede na vse sodbe, ki so bile izdane v letu poročanja.
Statistični podatki za leto 2011 kažejo, da so bili državni tožilci v postopku pred sodiščem prve stopnje
v postopkih zoper obtožene polnoletne osebe za eno odstotno točko uspešnejši kot v zadnjih letih, saj
so dosegli 80 % obsodilnih sodb (v zadnjih štirih letih pa je bil ta delež vselej 79 %). V postopkih proti
mladoletnikom je znašal uspeh obtoževanja 47 % (leto prej 49 %), v postopkih zoper pravne osebe
pa je delež obsodilnih sodb 28 % (40 % leta 2010).
25
Tabela 6: Delež obsojenih polnoletnih oseb, mladoletnikov in pravnih oseb po državnih tožilstvih
ODT
Polnoletni storilci Mladoletniki Pravne osebe
Skupaj prejete sodbe
Obsodilne sodbe
Odstotek obsojenih
Skupaj prejete odločbe
Izrečen ukrep ali sankcija
Odstotek obsojenih
Skupaj prejete sodbe
Obsodilne sodbe
Odstotek obsojenih
ODT CE 982 732 75 84 23 27 3 1 33
ODT KK 526 419 80 31 11 35 0 0 0
ODT KP 1051 876 83 60 25 42 1 0 0
ODT KR 764 612 80 40 18 45 0 0 0
ODT LJ 2817 2229 79 262 110 42 16 3 19
ODT MB 1251 1036 83 130 68 52 3 1 33
ODT MS 836 693 83 24 24 100 2 1 50
ODT NG 392 316 81 8 5 63 0 0 0
ODT NM 571 474 83 42 32 76 3 1 33
ODT PT 603 502 83 18 12 67 5 1 20
ODT SG 367 285 78 37 17 46 7 3 43
SDT RS* 26 23 88 0 0 0 0 0 0
PO 43 26 60 0 0 0 0 0 0
Skupaj 10229 8223 80 736 345 47 40 11 28
* V tabelah in grafih je pri Specializiranem državnem tožilstvu zajeto zgolj delo samega tožilstva brez Posebnega oddelka.
Delež obsojenih polnoletnih oseb je visok in kaže na ustrezno tožilsko presojo podlage in pogojev za
pregon. Pričakovani nižji odstotek izrečenih ukrepov oziroma kazenskih sankcij proti mladoletnikom
(vendar bistveno nespremenjen glede na prejšnja leta) je treba pripisati širokim pooblastilom, ki jih
ima senat za mladoletnike, saj lahko s sklepom ustavi postopek v vseh primerih, ko spozna, da ne bi
bilo smotrno izreči mladoletniku niti kazni, niti vzgojnega ukrepa. Večkrat pride do tega tudi zaradi
dolgotrajnih postopkov pred sodiščem, ko mladoletnik do izdaje odločbe že postane polnoleten. Delež
obsodilnih sodb zoper pravne osebe (28 %) je sicer nižji kot v letu 2010, a še vedno višji kot leta
2009, ko je znašal 12 %, v letu 2008 pa je znašal 22 %. Natančnejši podatki, ki obsegajo tudi število
zavrnilnih in oprostilnih sodb ter ustavitev postopka proti mladoletnikom, so razvidni iz tabel 26p, 26m
in 26po.
6.5 Izrečene sankcije (delež kaznovanja)
Državno tožilstvo je pregledalo tudi izrečene glavne sankcije v zadevah, pri katerih je sodišče po
obtožnem aktu državnega tožilca v letu 2011 odločilo z obsodilno sodbo. Čeprav ima državni tožilec le
omejen vpliv na kaznovalno politiko sodišča (predvsem s predlogom o vrsti in višini kazni v zaključni
besedi in z možnostjo pritožbe zoper izrečeno kazen), je njihova struktura pomembna za oceno
končnega izida postopka po obtožbi državnega tožilca. Zbrani podatki ne odstopajo bistveno od
preteklih let.
V skladu z uveljavljeno kaznovalno politiko slovenskih sodišč je bil zoper polnoletne osebe izrečen
enak delež pogojnih obsodb (77 %) kot v prejšnjem letu, precej manjši je delež zapornih kazni, ki je
prav tako enak kot v letu 2010 (15 %). Tudi delež denarnih kazni (5 %) ostaja enak kot že v letih
2010 in 2009. Še nižji je delež sodnih opominov in drugih sankcij. Odstotek denarnih kazni ostaja enak
kot v prejšnjih letih, čeprav so državni tožilci to napadali v pritožbah, na kar jih je opozarjalo VDT RS.
26
Graf 11: Prikaz vrste izrečenih sankcij polnoletnim storilcem
0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000 6.000 7.000
Drugo
Sodni opomin
Pogojna obsodba
Denarna kazen
Zapor
Pri mladoletnikih je 1 % delež kazni manjši kot je bil leta 2010 (3 %), a enak kot leta 2008 (1 %).
Delež zavodskih ukrepov (11 %) je višji kot v letu 2010 (9 %). Sodišče največkrat izreče
zunajzavodske oziroma druge vzgojne ukrepe (ukor, navodila in prepovedi, nadzorstvo organa
socialnega varstva), kar kaže na manjšo represivno naravnanost sodišč v postopku proti
mladoletnikom.
Graf 12: Prikaz vrste izrečenih sankcij mladoletnikom
0 100 200 300 400 500
Drugo
Izven zavodski ukrepi
Zavodski ukrepi
Kazen
Pravnim osebam je bila v 36 % zadev izrečena denarna kazen, kar je višji delež kot v letu 2010 (19
%) in v 64 % pogojna obsodba (v letu 2010 71 %). Kazen prenehanja pravne osebe v letu 2010 ni
bila izrečena.
Statistični podatki o izrečenih kazenskih sankcijah polnoletnim storilcem, pravnim osebam in
mladoletnikom, slednjim vključno z izrečenimi vzgojnimi ukrepi, so razvidni iz tabel 27p, 27m, in 27po.
6.6 Pregled posameznih procesnih aktivnosti
Predmet posebnega statističnega spremljanja so poleg vlaganja obtožnih aktov tudi druge procesne
aktivnosti državnih tožilcev: predlogi osebnih omejevalnih ukrepov, predlogi za stvarne omejevalne
ukrepe, predlogi za odvzem predmetov in premoženjske koristi, uporaba prikritih preiskovalnih
ukrepov, udeležba na narokih in obravnavah, usmerjanje policije po 160.a členu ZKP in opravljanje
dežurne službe ter nujnih preiskovalnih dejanj.
27
Najpomembnejši so osebni omejevalni ukrepi za zagotovitev navzočnosti obdolženca (pripor, hišni
pripor, varščina, javljanje na policijski postaji, prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi,
obljuba, da ne bo zapustil prebivališča, privedba). Take ukrepe, v največjem delu pripore in hišne
pripore, so sodišča na predlog državnih tožilcev leta 2011 odredila zoper 685 obdolžencev (858 leta
2010).
Stvarni omejevalni ukrepi kot je npr. začasna prepoved razpolaganja s premoženjem ali začasna
zavarovanja premoženjske koristi so bili odrejeni zoper 41 obdolžencev (zoper 58 obdolžencev letu
2010).
V 157 zadevah (164 leta 2010) so sodišča na predlog državnih tožilcev odredila uporabo prikritih
preiskovalnih ukrepov. Povečalo se je število zadev, v katerih so državni tožilci v predkazenskem
postopku pisno usmerjali delo policije in drugih pristojnih organov in institucij. V letu 2011 je bilo
takšnih zadev 349 (302 v letu 2010). Na podlagi sprememb ZKP in novih institutov sta bili v letu 2011
ustanovljeni dve specializirani preiskovalni skupini.
Državni tožilci so se leta 2011 udeležili 29333 narokov v kazenskih zadevah (31183 leta 2010).
Tabela 7: Pregled posameznih procesnih aktivnosti po državnih tožilstvih
ODT
Usmerjanje policije ter
drugih pristojnih
organov in institucij
Ustanovitev specializirane preiskovalne
skupine
Ustanovitev skupne
preiskovalne skupine
Odrejeni stvarni
omejevalni ukrepi
Odrejeni prikriti
preiskovalni ukrepi
Udeležba na
narokih
Odrejeni osebni
omejevalni ukrepi
ODT CE 28 0 0 2 9 3678 40
ODT KK 2 0 0 2 2 1725 78
ODT KP 31 1 0 5 12 2369 50
ODT KR 4 0 0 2 4 1587 26
ODT LJ 157 0 0 6 46 9016 271
ODT MB 38 0 0 6 29 3313 38
ODT MS 6 0 0 2 3 1791 45
ODT NG 35 0 0 0 12 731 35
ODT NM 5 0 0 2 1 1711 42
ODT PT 2 0 0 0 2 1788 19
ODT SG 8 0 0 0 2 1049 9
SDT RS 33 1 0 14 33 407 24
PO 0 0 0 0 2 168 8
Skupaj 349 2 0 41 157 29333 685
V letu 2011 beležimo ustanovitev dveh (v letu 2010 nobene) specializiranih preiskovalnih skupin in
nobene skupne preiskovalne skupine, katerih pogoje za ustanovitev, sestavo in delovanje ureja 160. a.
člen ZKP in sicer ene na ODT Koper in ene na SDT RS oziroma še v Skupini.
Pod rubriko Usmerjanje policije ter drugih pristojnih organov in inštitucij navedeni podatki zajemajo
praviloma usmerjanje policije v zadevah, v katerih so v predkazenskem postopku uporabljeni prikriti
preiskovalni ukrepi, saj v teh primerih tožilec vedno usmerja predkazenski postopek.
Ob ustanovitvi specializirane preiskovalne skupine prevzame usmerjanje in vodenje predkazenskega
postopka državni tožilec. S tem pa prevzema tudi odgovornost za rezultate, čeprav v resnici nima
vpliva na člane takšne skupine, razen na policijo.
28
Sodelovanje drugih državnih organov, njihove pristojnosti in način dela je urejen z zakonskimi in
podzakonskimi akti, ki urejajo delo konkretnih organov in razen dolžnosti sodelovanja z organi
pregona in tožilstvom, kot jim ga narekuje ZKP, tožilec nima drugih pristojnosti in inštrumentov s
katerimi bi lahko vplival na delo teh organov. S tem mu je onemogočeno uspešno in učinkovito
usmerjanje predkazenskega postopka, za katerega rezultate je odgovoren.
Število ustanovljenih specializiranih preiskovalnih skupin je v letu poročanja v primerjavi z letom 2010,
večje; v letu 2010 ni bila ustanovljena nobena skupina, v letu poročanja pa dve. Očitno se tudi v letu
poročanja ni pokazala potreba po ustanavljanju specializiranih preiskovalnih skupin in so tožilci
uspešno sodelovali z ustreznimi organi tudi brez podpisov sporazumov.
Ponovno lahko vidimo, da je pogoje za uspešno sodelovanje in s tem uspešno odkrivanje in pregon
kaznivih dejanj in storilcev kaznivih dejanj treba graditi na neposrednih kontaktih, interesu za delo in
ne z vedno novim normiranjem; nobena odredba in podpisani sporazumi ne morejo voditi k
uspešnemu delu, če za to ni interesa.
29
7 Alternativne oblike kazenskega pregona
7.1 Obseg in uspešnost alternativnega reagiranja na
kazniva dejanja
ZKP daje državnemu tožilcu možnost, da se namesto za kazenski pregon odloči za oblike
alternativnega reagiranja na kazniva dejanja. To sta v prvi vrsti poravnavanje po 161.a členu ZKP in
odloženi pregon po 162. členu ZKP, ob tem pa tud še kaznovalni nalog po 445.a členu ZKP. Državni
tožilec lahko pod pogoji, ki so določeni v zakonu, zadevo (tudi če je že vložen obtožni predlog) odstopi
v postopek poravnavanja za vsa kazniva dejanja iz pristojnosti okrajnega sodišča in za nekatera
posamična kazniva dejanja s strožjo predpisano kaznijo, ki jih zakon posebej našteva. Podobno sme
državni tožilec pogojno odložiti kazenski pregon osumljencu, ki se je pripravljen ravnati po njegovih
navodilih in izpolniti naloge, ki mu jih določi. Tudi uporaba tega inštituta je predvidena za kazniva
dejanja iz stvarne pristojnosti okrajnega sodišča in za posamezna kazniva dejanja posebej določena v
zakonu.
Na ta način se je mogoče izogniti kazenskemu pregonu v tistih primerih, ko ta ni neizogibno potreben
in obstajajo utemeljeni razlogi za drugačno reagiranje na storjeno kaznivo dejanje. V tistih primerih,
ko poravnavanje ali pogojno odloženi pregon uspeta, državni tožilec ovadbo zavrže, kar pomeni, da
zadeva ne gre na sodišče ter je to posledično manj obremenjeno.
Tabela 8: Obseg in uspešnost alternativnega pregona
ODT
Število narokov po 163a/2 čl.
ZKP
Skupno število vseh alternativno
obravnavanih
Število zavrženih
ovadb
Odstotek zavrženih od
vseh alternativno
obravnavanih
ODT CE 257 512 379 74
ODT KK 60 405 221 55
ODT KP 147 133 88 66
ODT KR 409 317 220 69
ODT LJ 238 1414 694 49
ODT MB 50 493 311 63
ODT MS 1 309 149 48
ODT NG 13 202 142 70
ODT NM 0 161 73 45
ODT PT 34 259 58 22
ODT SG 3 257 130 51
SDT RS 0 0 0 0
PO 0 10 7 70
Skupaj 1212 4472 2472 55
V letu 2011 so državna tožilstva v postopek alternativnega pregona odstopila skupno zadeve zoper
4472 polnoletnih in mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, pri čemer so prejela kazenske ovadbe zoper
36203 polnoletne in mladoletne osebe. Torej so v okviru alternativnega pregona tožilci odločali zoper
12,5 % oseb, kar kaže rahel porast v primerjavi z letom 2010, ko so na tak način reševali ovadbe v
12,25 %. V absolutni številki je bilo leta 2011 v primerjavi z letom 2010 ovadenih 1894 manj storilcev
kaznivih dejanj in posledično tudi manj storilcev alternativno obravnavanih, in sicer 194.
30
Po uspešnem poravnanju in pogojno odloženem pregonu so bile zavržene ovadbe zoper 2472 oseb,
kar predstavlja 55 % ovadb za vse na ta način obravnavane osumljence. Ta odstotek je stabilen, kar
vodi k zaključku, da se državni tožilci odločajo za uporabo alternativnih oblik reagiranja, tudi za
vložitev kaznovalnega naloga, v izkustveno preizkušenem obsegu.
Rezultate na področju alternativnega reagiranja je moč za leto poročanja oceniti kot pozitivne, kar
potrjuje, da so alternativno reagiranje tožilci v celoti sprejeli kot kvalitetno možnost reševanja
kazenskih zadev.
7.2 Odloženi kazenski pregon
7.2.1 Uspešnost postopka odloženega pregona
V letu 2011 so državni tožilci sprožili postopek pogojno odloženega pregona zoper 2588 polnoletnih
oseb, izmed katerih jih 1050 (40 %) ni dalo soglasja za uporabo tega instituta, kar je nekoliko višji
odstotek kot v preteklih letih. Po opravljenem postopku je nalogo v celoti izvršilo 1236 oseb, kar je
enako kot v letu 2010, ko je bil sprožen postopek pogojno odloženega pregona zoper 2500 oseb.
Slednje v delu kaže na to, da je institut razumljen tudi med storilci kaznivih dejanj kot pozitivna
alternativa reagiranja tožilca, istočasno pa tudi na pravilne odločitve državnih tožilcev pri izbiri
storilcem naloženih nalog.
Tabela 9: Odloženi kazenski pregon zoper polnoletne storilce
Zavržena ovadba v postopku
odloženega pregona
ODT
Zadeve, v katerih se DT
odloči za odloženi
pregon (čl. 162/1)
Ni soglasja strank za odložitev
Pregon odložen (število
sklepov) Naloga
izvršena
Drugi razlogi za zavrženje
ovadbe v postopku
odloženega pregona
Skupaj zavrženo
Odstotek zavrženih od vseh
odstopljenih
ODT CE 259 69 190 148 45 193 75
ODT KK 361 186 175 175 24 199 55
ODT KP 75 32 43 42 0 42 56
ODT KR 249 45 204 183 0 183 73
ODT LJ 452 122 330 269 0 269 60
ODT MB 416 200 216 158 93 251 60
ODT MS 243 105 138 71 40 111 46
ODT NG 99 12 87 67 12 79 80
ODT NM 81 36 45 31 0 31 38
ODT PT 197 152 45 34 0 34 17
ODT SG 151 89 62 55 0 55 36
SDT RS 0 0 0 0 0 0 0
PO 5 2 3 3 0 3 60
Skupaj 2588 1050 1538 1236 214 1450 56
Statistični podatki za pogojno odloženi pregon pri mladoletnih storilcih kaznivih dejanj so podobni
podatkom iz prejšnjih let. Število oseb v postopku odloženega pregona je nekoliko manjše, višja pa je
uspešnost. Kot je razvidno iz tabele, gre za razmeroma majhne absolutne številke ter se je tako za
31
pozitiven premik pri uspešnosti izvršenih nalog moč, kljub posebnostim mladoletniškega postopka,
opreti na ugotovitve pri polnoletnih storilcih.
Tabela 10: Odloženi kazenski pregon proti mladoletnikom
Zavržena ovadba v postopku odloženega pregona
ODT
Zadeve, v katerih se DT odloči
za odloženi pregon (čl.
162/1)
Ni soglasja strank za odložitev
Pregon odložen (število sklepov)
Naloga izvršena
Drugi razlogi za zavrženje
ovadbe v postopku
odloženega pregona
Skupaj zavrženo
Odstotek zavrženih od vseh
odstopljenih
ODT CE 70 8 62 55 6 61 87
ODT KK 16 8 8 8 5 13 81
ODT KP 5 0 5 5 0 5 100
ODT KR 30 1 29 15 0 15 50
ODT LJ 13 0 13 13 0 13 100
ODT MB 62 11 51 48 8 56 90
ODT MS 22 7 15 15 3 18 82
ODT NG 12 0 12 7 0 7 58
ODT NM 13 8 5 5 0 5 38
ODT PT 13 8 5 2 0 2 15
ODT SG 8 0 8 6 0 6 75
SDT RS 0 0 0 0 0 0 0
PO 0 0 0 0 0 0 0
Skupaj 264 51 213 179 22 201 76
7.2.2 Naloge v postopku pogojno odloženega pregona
Storilcu je v postopku pogojno odloženega pregona moč naložiti le naloge, kot so te določene v 1.
odstavku 162. člena ZKP, jih je pa mogoče ustrezno kombinirati in kumulirati. Posamezne izmed
nalog, ki so zastavljene širše, so uporabljene pogosteje, medtem ko pridejo druge v poštev redkeje in
le pri nekaterih kaznivih dejanjih.
Graf 13: Pregled nalog pri odloženem pregonu zoper polnoletne storilce
0 100 200 300 400 500 600
Drugo
Poravnava škode
Splošno koristno delo
Poravnava preživninskih obveznosti
Vplačilo v dobrodelne namene
Vplačilo v korist javnih ustanov
Najpogosteje uporabljena naloga je bila v letu poročanja, tako kot v prejšnjem obdobju, poravnava
škode (pri 510 osebah), takoj za njo pa vplačilo v korist javne ustanove (pri 485 osebah), sledi pa
vplačilo v dobrodelne namene (pri 375 osebah). V 17 primerih je bila storilcu naložena naloga
poravnati preživninsko obveznost, 148 storilcem pa je bila naložena oprava splošno koristnega dela.
32
Prav splošno koristno delo pa je bilo kot naloga najpogosteje naloženo mladoletnikom, in sicer kar v
184 primerih. 87 mladoletnikov je izpolnilo nalogo ter poravnalo škodo, le 13 mladoletnikom pa je bila
naložena naloga vplačilo v dobrodelne namene.
Graf 14: Pregled nalog pri odloženem pregonu proti mladoletnikom
0 20 40 60 80 100 120 140 160
Drugo
Poravnava škode
Splošno koristno delo
Poravnava preživninskih obveznosti
Vplačilo v dobrodelne namene
Vplačilo v korist javnih ustanov
Iz naslova odloženega pregona je bilo v korist prejemnikom vplačil v letu 2011 nakazanih dobrih
275.000 evrov, kar je znesek, ki je manjši kot v letu 2010, ko je bilo iz tega naslova nakazanih nekaj
manj kot 304.000 evrov sredstev. Tudi ta, sicer nekoliko nižji znesek, pa nikakor ni zanemarljiv in
pomeni za nekatere ustanove, ki ta sredstva prejmejo, pomemben vir prihodkov, zato je interes
potencialnih prejemnikov, da bi se uvrstili na seznam prejemnikov, velik.
Skupni zneski po državnih tožilstvih, vplačanih v postopku pogojno odloženega pregona, so razvidni iz
tabele.
Tabela 11: Vplačila pri odloženem pregonu
ODT
Skupna višina v plačil vsem prejemnikom v
letu 2011 v evrih
ODT CE 15.340,00
ODT KK 56.216,70
ODT KP 12.429,00
ODT KR 41.325,00
ODT LJ 82.508,00
ODT MB 22.967,21
ODT MS 11.200,00
ODT NG 12.600,00
ODT NM 4.760,00
ODT PT 4.489,50
ODT SG 10.379,00
SDT RS 0,00
PO 1.000,00
Skupaj 275.214,41
33
7.3 Poravnavanje
Namen poravnavanja je v primerjavi z odloženim pregonom bolj ambiciozen, saj želi udeležencema v
konfliktnem razmerju pomagati, da bi odstranila ali omilila vzroke njunega konflikta, za kar
potrebujeta aktivno vlogo nevtralne tretje osebe, to je poravnalca.
Tabela 12: Uspešnost poravnavanja v postopkih zoper polnoletne storilce
Zavržene ovadbe v postopku poravnavanja
ODT
Število vseh odstopljenih v
poravnavanje o katerih je bilo
odločeno Uspešno
poravnavanje
Odstotek uspešno
poravnanih od vseh
odstopljenih Sporazum izpolnjen
Drugi razlogi za zavrženje ovadbe
Skupaj zavrženo
Odstotek zavrženih od vseh
odstopljenih
ODT CE 175 98 56 98 21 119 68
ODT KK 27 8 30 8 1 9 33
ODT KP 37 21 57 21 5 26 70
ODT KR 38 22 58 22 0 22 58
ODT LJ 895 326 36 326 50 376 42
ODT MB 15 4 27 4 0 4 27
ODT MS 39 16 41 16 0 16 41
ODT NG 90 53 59 53 3 56 62
ODT NM 67 37 55 37 0 37 55
ODT PT 47 21 45 21 0 21 45
ODT SG 97 68 70 68 0 68 70
SDT RS 0 0 0 0 0 0 0
PO 5 4 80 4 0 4 80
Skupaj 1532 678 44 678 80 758 49
Postopek poravnavanja je v letu 2011 stekel zoper 1532 polnoletnih oseb, kar je za 107 več kot v letu
2010. Poravnavanje je bilo uspešno pri 678 osebah, to je pri 103 osebah manj kot v letu 2010, kar
pomeni, da je uspešnost poravnavanja statistično nekoliko upadla. V postopku poravnavanja so bile
zavržene ovadbe zoper 758 oseb, v tej številki pa so vključene tudi zavržene ovadbe zoper 80 oseb (iz
drugih razlogov, npr. umik predloga za pregon storilca kaznivega dejanja s strani oškodovanca).
Razmeroma dobri rezultati, izkazani že skozi več let, bi morali veljati kot prepričljiv argument v prid
poravnavanja, tudi pri tistih državnih tožilstvih, ki ta institut še vedno uporabljajo preveč rezervirano.
Vzroki za neuspešno poravnavanje so številni: najpogosteje se eden izmed udeležencev ne odzove na
vabilo ali se s postopkom se ne strinja, včasih se osumljenec ne čuti krivega ali pa ne pristaja na
poravnavo pod pogoji, ki jih postavlja oškodovanec. V letu poročanja so bili doseženi sporazumi s
strani osumljenca vedno izpolnjeni.
Med ukrepi, ki se lahko določajo v sporazumu o poravnavi prevladujejo opravičila in povrnitev škode.
Posamezna tožilstva pa poročajo, da so uspela doseči tudi poravnave v zapletenih zadevah, s katerimi
so bili rešeni dolgotrajni in globlji konflikti med udeležencema.
34
Graf 15: Naloge pri doseženih sporazumih v postopkih zoper polnoletne storilce
0 50 100 150 200 250 300 350 400 450
Drugo
Delo v korist drugih
Delo v korist oškodovanca
Vrnitev predmetov
Odprava škode
Plačilo škode
Opravičilo
Graf 16: Naloge pri doseženih sporazumih v postopkih proti mladoletnikom
0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50
Drugo
Delo v korist drugih
Delo v korist oškodovanca
Vrnitev predmetov
Odprava škode
Plačilo škode
Opravičilo
Tabela 13: Uspešnost poravnavanja v postopkih proti mladoletnikom
Zavržene ovadbe v postopku poravnavanja
ODT
Število vseh odstopljenih v poravnavanje
o katerih je bilo odločeno
Uspešno poravnavanje
Odstotek uspešno
poravnanih od vseh
odstopljenih Sporazum izpolnjen
Drugi razlogi za zavrženje ovadbe
Skupaj zavrženo
Odstotek zavrženih od vseh
odstopljenih
ODTCE 8 6 75 6 0 6 75
ODTKK 1 0 0 0 0 0 0
ODTKP 16 13 81 13 2 15 94
ODTKR 0 0 0 0 0 0 0
ODTLJ 54 34 63 34 2 36 67
ODTMB 0 0 0 0 0 0 0
ODTMS 5 4 80 4 0 4 80
ODTNG 1 0 0 0 0 0 0
ODTNM 0 0 0 0 0 0 0
ODTPT 2 1 50 1 0 1 50
ODTSG 1 1 100 1 0 1 100
SDT RS 0 0 0 0 0 0 0
PO 0 0 0 0 0 0 0
Skupaj 88 59 67 59 4 63 72
35
Tako kot institut pogojno odloženega pregona se tudi institut poravnavanja uporablja tudi v postopku
proti mladoletnikom, kjer so številke razumljivo manjše, saj je obravnavanih mladoletnikov znatno
manj kot polnoletnih storilcev. Če je bil institut poravnavanja pri polnoletnih storilcih v letu 2011
uporabljen večkrat kot v letu 2010, pa temu ni tako v postopku proti mladoletnikom, saj je bilo le 88
zadev odstopljenih v poravnavanje v primerjavi s 155 zadevami v letu 2010. Z uspešno izpolnitvijo
naloge je bil zaključen postopek proti 59 mladoletnikom. Razlogi za neuspešen izid postopka
poravnavanja pri polnoletnih in mladoletnih storilcih so zelo podobni in razvidni iz dveh grafov v
nadaljevanju.
Graf 17: Razlogi za neuspešno poravnavanje v postopkih zoper polnoletne storilce
0 50 100 150 200 250 300 350 400
Drugi razlogi za zavrženje ovadbe v postopku
poravnavanja
Sporazum ni izpolnjen
Sporazum ni sklenjen
Stranka ne da soglasja
Stranka se ne odzove na vabilo
Graf 18: Razlogi za neuspešno poravnavanje v postopkih proti mladoletnikom
0 10 20 30 40 50
Drugi razlogi za zavrženje ovadbe v postopku
poravnavanja
Sporazum ni izpolnjen
Sporazum ni sklenjen
Stranka ne da soglasja
Stranka se ne odzove na vabilo
7.4 Kaznovalni nalog
Kaznovalni nalog je institut, ki omogoča poenostavitev in skrajšanje kazenskega postopka. Za
polnoletne storilce kaznivih dejanj iz pristojnosti okrajnega sodišča sme državni tožilec ob vložitvi
obtožnega predloga predlagati sodišču, naj izda kaznovalni nalog, s katerim izreče obdolžencu
konkretno predlagano kazensko sankcijo ali ukrep, ne da bi opravilo glavno obravnavo. Državni tožilec
pa je pri tem omejen, saj ne more predlagati vseh sankcij, temveč le nekatere – denarno kazen,
pogojno obsodbo z določeno denarno kaznijo ali z določeno kaznijo zapora do šestih mesecev, sodni
36
opomin, prepoved vožnje motornega vozila ter odvzem predmetov ali premoženjske koristi,
pridobljene s kaznivim dejanjem.
Tabela 14: Kaznovalni nalogi
Izrečene kazenske sankcije
in ukrepi
ODT
Število predlaganih kaznovalnih
nalogov
Število izdanih
kaznovalnih nalogov
Odstotek izdanih od
predlaganih
Število pravnomočnih
kaznovalnih nalogov
Odstotek pravnomočnih
kaznovalnih nalogov od
izdanih Denarna
kazen Pogojna obsodba Drugo
ODT CE 86 80 93 79 99 0 73 6
ODT KK 197 181 92 134 74 2 132 0
ODT KP 434 392 90 375 96 62 310 3
ODT KR 246 214 87 201 94 96 102 3
ODT LJ 686 611 89 553 91 38 500 15
ODT MB 427 182 43 79 43 1 76 2
ODT MS 194 188 97 110 59 15 95 0
ODT NG 127 103 81 74 72 8 53 13
ODT NM 162 142 88 131 92 5 121 5
ODT PT 181 174 96 66 38 7 59 0
ODT SG 90 72 80 66 92 2 63 1
SDT RS 0 0 0 0 0 0 0 0
PO 5 4 80 3 75 0 3 0
Skupaj 2835 2343 83 1871 80 236 1587 48
V letu 2011 so državna tožilstva predlagala izdajo kaznovalnega naloga zoper 2835 oseb (71 manj kot
v letu 2010). Sodišča so izdala kaznovalne naloge zoper 2343 oseb (za 25 več kot v letu 2010), kar
pomeni, da so se v 83 % primerov strinjala s predlogom državnega tožilca z izdajo naloga in s
predloženimi dokazi (za 3 % več kot v letu poprej). Kaznovalni nalogi zoper 1871 oseb (80 % od
tistih, ki so jih izdala sodišča) so postali pravnomočni, kar pomeni, da zoper njih obdolženci niso vložili
ugovora. Oba podatka sta ugodna in kažeta, da je kvaliteta dela državnih tožilcev pri uporabi tega
instituta stabilna in je že tako visoka, da jo bo težko preseči. Predstavljeni podatki kaznovalnega
naloga kažejo, da je bil kazenski postopek zoper skoraj 2000 oseb pravnomočno končan, ne da bi bilo
treba opraviti glavno obravnavo, kar je pomemben prispevek k zmanjšanju obremenitev kazenskih
sodišč. Med instituti, ki jih obravnavamo v tem okviru, izkazuje tudi kaznovalni nalog dobre rezultate,
pomislek gre le neizenačeni uporabi tega instituta pri različnih okrožnih državnih tožilstvih in glede
visokega deleža pogojnih obsodb.
37
8 Pregled postopkov po posameznih sklopih kaznivih dejanj
8.1 Uvodno pojasnilo
Državno tožilstvo posebej spremlja gibanje in značilnosti določenih kaznivih dejanj glede na njihovo
večjo nevarnost, odmevnost in zahtevnost obravnavanja. Pri tem spremlja splošne značilnosti kaznivih
dejanj: število poskusov, motive in vzroke, značilne in nove pojavne oblike, kazniva dejanja, storjena v
hudodelski združbi, storilce in oškodovance (zlasti strukturo po starosti, izobrazbi, spolu), povratništvo,
problematiko pri odkrivanju, dokazovanju in preprečevanju ter posebej tudi najpomembnejše
obravnavane zadeve z opisom dejanskega stanja in ukrepov v okviru pregona in izrečene sankcije.
Natančnejši statistični podatki za posamezna obravnavana kazniva dejanja so razvidni iz tabel 32p,
32m in 32po.
8.2 Umori in poskusi umorov
V letu 2011 so okrožna državna tožilstva prejela ovadbe zoper 23 oseb zaradi kaznivega dejanja
umora ter zoper 21 oseb zaradi poskusa kaznivega dejanja umora, kar v primerjavi z letom 2010
pomeni pet ovadenih oseb več zaradi kaznivega dejanja umora in osem ovadenih oseb manj zaradi
poskusa kaznivega dejanja umora.
Od skupno 50 obravnavanih zadev, upoštevaje še šest prenesenih nerešenih ovadb iz prejšnjega
obdobja, so državni tožilci zoper devet oseb kazenske ovadbe zavrgli, zoper 42 oseb vložili zahteve za
preiskavo, po opravljeni preiskavi pa zoper 21 oseb vložili obtožne akte.
Sodišča so na prvi stopnji izrekla sodbe zoper 29 oseb, od tega sta bili dve osebi oproščeni. Državni
tožilci so zoper izrečene sodbe vložili 15 pritožb, od katerih je bilo osmim pritožbam ugodeno, osem
pritožb je bilo zavrnjenih kot neutemeljenih, prvostopna sodba pa ni izrečena še 29 obtoženim
osebam.
Število oseb, zoper katere je bil odrejen pripor, se je od leta 2010, ko je bilo priprtih 30 oseb,
zmanjšalo na 25 oseb.
Med ovadenimi storilci so tudi v letu 2011 prevladovali moški. Motivi za storitev kaznivih dejanj so bili
predvsem koristoljubnost, maščevanje in družinski spori. Za izvršitev dejanj sta bila uporabljena
strelno orožje in nož.
ODT v Novi Gorici je vložilo obtožbo zoper storilca, ki je v parku pri avtobusni postaji v Novi Gorici,
kjer se zadržujejo odvisniki in brezdomci, v treh različnih dneh napadel štiri oškodovance, tako da jih
je z nožem zabodel oziroma porezal v predelu vratu. Motiv za dejanje je bilo maščevanje za smrt
prijatelja, ki je umrl zaradi zaužitja prevelike doze mamila, ki naj bi ga kupil prav v tem parku.
ODT v Ljubljani je vložilo obtožbo zoper storilca v dveh zadevah, v katerih je do kaznivega dejanja
uboja oziroma umora prišlo ob storitvi kaznivega dejanja ropa pošte oziroma zlatarne.
38
Okrožno sodišče v Murski Soboti je storilcu kaznivega dejanja umora po 4. točki 116. člena KZ-1
izreklo kazen zapora 20 let.
Višje sodišče v Ljubljani je ugodilo pritožbi okrožnega državnega tožilca zoper oprostilno sodbo
Okrožnega sodišča v Celju, ter storilca naročenega umora in napeljevalca k temu kaznivemu dejanju,
obsodilo vsakega na kazen 30 let zapora, ki jo je Vrhovno sodišče RS potrdilo.
Med storilci prevladujejo moški, med oškodovanci pa so tako moški kot ženske. Največ dejanj je bilo
storjenih z uporabo strelnega orožja; pištole, prirejene vojaške puške, avtomatske puške, sicer pa so
bili uporabljeni še sekira, gedora ključ, izpušni plin, močni udarci, zadušitev in davljenje.
8.3 Ropi in poskusi ropov
Zaradi kaznivih dejanj ropov in poskusov ropov so državna tožilstva v letu 2011 prejela ovadbe zoper
206 oseb, tako da so, upoštevaje nerešene zadeve iz prejšnjega obdobja, obravnavala 250 oseb, kar
je kar 39 več kot v letu 2010.
Zoper 15 oseb so bile kazenske ovadbe zavržene, zoper šest oseb so bile vložene neposredne
obtožbe, zoper 143 oseb pa je bila vložena zahteva za preiskavo. Po opravljeni preiskavi je bil kazenski
postopek ustavljen zoper pet oseb, vložen obtožni akt pa zoper 94 oseb.
V letu 2011 so sodišča izrekla sodbe 104 osebam, od tega tri zavrnilne sodbe, 15 oprostilnih sodb in
86 obsodilnih sodb, na sodbo sodišča prve stopnje pa čaka še 173 obtoženih oseb.
Število priprtih oseb se je, v primerjavi z letom 2010, iz 39 zmanjšalo na 33 oseb.
Med storilci prevladujejo moški, večinoma so nezaposleni, v več primerih pa so storilci odvisniki od
prepovedanih drog. Dejanja so velikokrat storjena v sostorilstvu,. Tožilstva pri storitvi teh kaznivih
dejanj pogosto zaznavajo povratništvo. Večkrat je bilo pri izvršitvi kaznivih dejanj uporabljeno orožje
oziroma nevarni predmeti ter izražena dokajšnja stopnja brutalnosti storilcev, v dveh primerih pa je
bilo med ropom storjeno še kaznivo dejanje umora oziroma uboja.
ODT v Kopru je vložilo obtožbo zoper dva italijanska državljana, ki sta izvršila rop na škodo banke in si
pridobila za skupno okoli 260.000,00 evrov premoženjske koristi. Eden od storilcev je z avtomatsko
pištolo streljal proti policistom in enega ranil. Tarča večjega števila dejanj ropa oziroma poskusa ropa
so bile banke in bencinski servisi.
8.4 Izsiljevanja in poskusi izsiljevanj
V letu 2011 so okrožna državna tožilstva prejela kazenske ovadbe zaradi kaznivega dejanja izsiljevanja
zoper 194 oseb ter zoper 44 oseb zaradi poskusa kaznivega dejanja izsiljevanja kar, primerjalno z
letom 2010, ko je bilo ovadenih 210 oseb zaradi kaznivega dejanja izsiljevanja in 70 zaradi poskusa
izsiljevanja, pomeni rahel upad.
39
Okrožna državna tožilstva so tako skupaj z nerešenimi zadevami iz prejšnjega obdobja, obravnavala
285 oseb zaradi kaznivega dejanja izsiljevanja in 65 oseb zaradi poskusa kaznivega dejanja
izsiljevanja.
Od prejetih ovadb so državna tožilstva ovadbe zoper 96 oseb zavrgle, zoper pet oseb je bila vložena
neposredna obtožba, zoper 113 oseb pa je bila vložena zahteva za preiskavo. Po opravljeni preiskavi
je bil postopek ustavljen zoper 15 oseb, zoper 69 oseb pa je bil vložen obtožni akt.
Sodišča so izrekla sodbe zoper 65 oseb, od tega je bilo obsojenih 43 oseb, 15 oseb je bilo oproščenih,
zavrnilne sodbe pa so bile izrečene zoper sedem oseb.
Okrožni državni tožilci so se pritožili zoper sodbe izrečene 13 osebam, od katerih je bilo ugodeno
štirim pritožbam, pritožbe zoper sodbe zoper 12 oseb, pa so višja sodišča zavrnila. Na prvostopno
sodbo čaka še 173 obtoženih oseb.
Pripor zaradi kaznivih dejanj izsiljevanj in poskusov izsiljevanj je bil odrejen zoper 19 oseb, torej zoper
sedem oseb več, kot v letu 2010.
Med storilci kaznivih dejanj se pojavljajo tako moški kot ženske, so pa moški v večini. Številni med
njimi so povratniki kaznivih dejanj. Med načini izsiljevanja se pojavljajo tudi grožnje z objavo zasebnih
podatkov preko spleta oziroma z objavo v različnih medijih.
ODT v Mariboru je vložilo obtožbo zoper dva obtoženca, zaradi kaznivega dejanja izsiljevanja in
kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po 2. odstavku 314. člena KZ-1, saj je eden od
storilcev oškodovanki pred stanovanjsko hišo odvrgel ročno bombo, ki je eksplodirala; storilca sta od
oškodovanke zahtevala 350.000 evrov.
8.5 Kazniva dejanja na škodo otrok
Poročilo, tako kot v letu 2010, zajema kazenske ovadbe zoper storilce kaznivih dejanj z elementi
nasilja nad otroki kot primarnimi in sekundarnimi oškodovanci.
Ta kazniva dejanja so:
nasilništvo po 299. členu KZ in po 296. členu KZ-1,
zanemarjanje otroka in surovo ravnanje po 201. členu KZ in po 192. členu KZ-1,
spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let, po 183. členu KZ in po 173. členu KZ-1,
kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja po drugem odstavku 174. člena KZ-1,
prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva po tretjem odstavku 187. člena
KZ in po 176. členu KZ-1,
sprememba rodbinskega stanja po 189. členu KZ-1,
odvzem mladoletne osebe po 190. členu KZ-1 in
neplačevanje preživnine po 194. členu KZ-1.
Število ovadenih oseb zaradi kaznivih dejanj z elementi nasilja nad otroki je v letu 2011 ostalo na
enakem nivoju kot v letih 2010 in 2009, ko beležimo skokovit porast tovrstnih kaznivih dejanj, ki pa
gre v dobršni meri na račun nove inkriminacije nasilja v družini, kot je ta opredeljena v 191. členu KZ-
1.
40
Okrožna državna tožilstva so v letu 2011 prejela ovadbe zoper 1568 oseb (leto prej 1647). Skupaj z
ovadbami zoper 572 oseb, ki so ostale nerešene iz leta 2010, so državni tožilci skupno obravnavali
2140 oseb (leto prej pa 2122). Sprejeli so odločitve o ovadbah zoper 1671 oseb (leta 2010 zoper
1356), izmed teh zavrgli ovadbe zoper 687 oseb (722 v letu 2010), vložili neposredne obtožne
predloge zoper 333 oseb (leto prej 315), zoper 22 oseb (v letu 2010 13) pa neposredne obtožnice.
Zoper 338 oseb (leto prej 293) so zaradi enega ali več izmed navedenih kaznivih dejanj zahtevali
opravo preiskave, po končani preiskavi odstopili od pregona zoper 89 oseb (72 v letu 2010), zoper 194
oseb ( leta 2010 zoper 149) pa vložili obtožbo.
Sodišča so v večjem obsegu sledila predlogu državnega tožilca za odreditev pripora in tako je bil
slednji odrejen zoper 32 storilcev (leto prej 14) vsaj enega kaznivega dejanja iz skupine kaznivih
dejanj na škodo otrok, praviloma pa je bilo teh dejanj, ob drugih dejanjih družinskega nasilja, več.
Povečanemu številu odločitev državnih tožilcev v zvezi s storilci kaznivih dejanj na škodo otrok so
sledila tudi sodišča in odločila o večjem številu obtožnih aktov in sicer zoper 339 obdolžencev.
Obsodilne sodbe so bile izrečene 240 obdolžencem (227 leta 2010), 33 obdolžencev je bilo
oproščenih, 56 pa so bile izrečene zavrnilne sodbe. Ob zaključku leta sodišča niso sprejela odločitve v
zadevah zoper 608 oseb.
Otrok kot najbolj nemočen in najbolj občutljiv člen v družbi in v družini je pogosto žrtev vseh oblik
nasilja: psihičnega, fizičnega in spolnega, tako v krogu družine kakor izven nje. Na to, da so otroci
najpogosteje žrtev kaznivega dejanja zanemarjenja otroka in surovega ravnanja, kaže podatek, da je
prav zaradi tega kaznivega dejanja ovadenih največ oseb. Drugače kot pri vseh drugih dejanjih so pri
tem kaznivem dejanju storilci tako moški kot ženske, žrtve pa tako dečki kot deklice v vseh obdobjih
svojega otroštva. Kaznivo dejanje ni lastno le določenemu socialnemu okolju in ni vezano na
izobrazbeno strukturo storilcev, je pa vendarle treba poudariti, da ga hitreje prepoznamo pri družinah
z nižjim socialnim standardom in storilcih, pri katerih je prisotna osebnostna ter čustvena nezrelost in
odvisnost od alkohola. Slednje narekuje dinamiko družinskih odnosov in gre praviloma za kontinuirano
ravnanje pogosto specialnih povratnikov, ki z različnimi izvršitvenimi oblikami izpolnijo dejanske
stanove, včasih tudi več kaznivih dejanj.
V letu 2011 je največjo medijsko odmevnost imela zadeva, v kateri je bilo storilcu očitano kaznivo
dejanje odvzema mladoletne osebe, pri čemer ni mogoče mimo tega, da je dinamiko odnosov med
sicer urejenima staršema zaznamovala širša družina, v kasnejšem obdobju pa tudi civilna družba in
ravnanja različnih državnih organov.
8.6 Otroška internetna pornografija
V letu 2011 so okrožna državna tožilstva prejela kazenske ovadbe zoper 40 storilcev kaznivega dejanja
prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po 176. členu KZ-1, medtem
ko je bilo v letu 2010 ovadenih le 18 oseb.
Tudi v letu 2011 se je nadaljevalo uspešno mednarodno sodelovanje pri odkrivanju in pregonu tega
kaznivega dejanja, ki praviloma sega preko državnih meja. Tako so bile kazenske ovadbe zoper pet
storilcev podane potem, ko je predkazenski postopek stekel v sodelovanju s tujimi organi odkrivanja.
41
Zoper osem oseb so okrožni državni tožilci zahtevali uvedbo preiskave, zoper devet oseb pa je bila
vložena obtožba.
Razsežnost, problematika in narava tega kaznivega dejanja je prišla do popolnega izraza v kazenski
zadevi, v kateri smo v obdobju poročanja prejeli kazensko ovadbo, iz katere je izhajal sum, da je
storilec storil tri kazniva dejanja po 2. odstavku 176. člena KZ-1, tri kazniva dejanja po tretjem v zvezi
s 1. odstavkom 176. člena KZ-1, dva poskusa kaznivih dejanj po 2. odstavku 176. člena KZ-1, poskus
kaznivega dejanja po 3. v zvezi z 2. odstavkom 176. člena KZ-1 in 35 kaznivih dejanj spolnega napada
na osebo, mlajšo od petnajst let, po 4. in 1. odstavku 173. člena KZ-1. Storilec je po spletnih portalih
in po mobilnem telefonu nagovarjal tri mladoletna dekleta, naj se v zameno za to, da jim napolni mobi
račun, pred spletno kamero slečejo in gole pozirajo v pornografskih pozah ter mu o tem pošljejo slike
zato, da bi jih na spletni kameri svojega računalnika opazoval, kar so te tudi storile. Podobno je
nagovarjal še dve mladoletni dekleti, obe sta dejanje zavrnili, enemu mladoletnemu dekletu pa je
preko spletne kamere 35-krat kazal svoje spolovilo in se samozadovoljeval ter od nje zahteval, da se
pred kamero sleče in samozadovoljuje. Zoper storilca je okrožna državna tožilka predlagala odreditev
pripora, sodišče je temu sledilo, zadeva je bila obravnavana prednostno in za vsa kazniva dejanja je
bila storilcu – obtožencu izrečena obsodilna sodba – pet let zapora.
Ob predstavljeni sodbi je bilo izrečenih še 12 sodb, pri tem velja opozoriti, da so sodišča, upoštevaje
težo kaznivega dejanja (količino nosilcev podatkov s pornografsko vsebino), sledila predlogom
državnih tožilcev ter izrekala zaporne kazni. Tako je obtoženemu, zoper katerega je bila obtožba
vložena aprila 2011 zaradi posesti 41000 fotografij in 3314 videotek, ki so vse vključevale mladoletne
osebe, izreklo kazen dve leti in štiri mesece zapora. Sodba je že pravnomočna. Dvema obtoženima je
sodišče v novembru 2011 izreklo vsakemu štiri leta zapora zaradi posesti otroške pornografije, ker sta
od julija 2006 do njune aretacije otroško pornografijo prodajala preko elektronskih medijev ter v
trenutku aretacije posedovala šestnajst naprav in 163 DVD-jev z otroško pornografijo, imela pa sta
tudi dva studia za presnemavanje kaset in 84 CD/DVD zgoščenk.
8.7 Kazniva dejanja, povezana z mamili
V sklop kaznivih dejanj, povezanih z mamili, štejemo kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in
prometa z mamili po 196. členu KZ in kaznivo dejanje omogočanja uživanja mamil po 197. členu KZ,
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi
v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po 186. členu KZ-1 ter kaznivo
dejanje omogočanja uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu po 187. členu KZ-1. V
statističnih tabelah smo podatke o kaznivih dejanjih, povezanih z mamili, prikazali ločeno za
inkriminaciji po 196. in 197. členu KZ ter posebej za inkriminaciji po 186. in 187. členu KZ-1, v
tekstovnem delu pa zaradi lažje primerjave s preteklim obdobjem o njih poročamo skupaj.
Okrožna državna tožilstva in Skupina so v letu 2011 prejela ovadbe zoper 984 polnoletnih oseb ter so
tako, skupaj z nerešenimi ovadbami zoper 318 oseb iz prejšnjega obdobja, obravnavala ovadbe zoper
1266 polnoletnih oseb. V to število so vključene tudi ovadbe zaradi kaznivih dejanj storjenih v
organiziranih hudodelskih združbah. Navedeno predstavlja upad v primerjavi z letom poprej, ko so
državna tožilstva obravnavala ovadbe zoper 1187 oseb (skupaj z nerešenimi ovadbami zoper 321 oseb
iz prejšnjega obdobja, pa ovadbe zoper 1508 polnoletnih oseb).
42
Državni tožilci so ovadbe zoper 104 polnoletne osebe zavrgli (leta 2010 zoper 174 oseb), zoper 772
oseb so zahtevali uvedbo preiskave (v letu 2010 zoper 875 oseb), po opravljeni preiskavi so vložili
obtožbe zoper 551 oseb (leto poprej zoper 729 oseb), zoper 41 pa neposredno obtožnico (leta 2010
zoper 21 oseb).
V letu 2011 je bilo zaradi kaznivih dejanj, povezanih z mamili, priprtih 114 polnoletnih oseb (leta 2010
pa 135).
Primerjava s preteklimi leti (leta 2007 so državna tožilstva obravnavala 1040, leta 2008 1100, leta
2009 1354, leta 2010 pa 1187 polnoletnih oseb) pokaže, trend upadanja tovrstnih kaznivih dejanj. Ta
je zlasti izrazit na območju okrožnega državnega tožilstva v Krškem, kjer je število kaznivih dejanj v
primerjavi z letom pred tem upadlo za 11%. Tudi ODT na Ptuju poroča o zmanjšanju pripada
kazenskih ovadb za kazniva dejanja, povezana z mamili. Okrožni državni tožilstvi v Celju in Ljubljani
medtem poročata o povečanju števila tovrstnih kazenskih ovadb, v Celju za 26,6 %, v Ljubljani pa za
18,5 %.
Sodišča so v letu 2011 odločila o 599 obdolžencih (leta 2010 o 560), 1097 (leta 2010 o 1223) pa jih še
čaka na izrek prvostopne sodbe. Obsodilna sodba je bila izrečena 509 obdolžencem (leto prej 455),
oprostilna 44 (v letu 2010 pa 73), v 46 primerih pa je bila izrečena zavrnilna sodba (leta 2010 v 32
primerih). Delež obsodilnih sodb je tako 85%, torej nad nivojem preteklega obdobja (v letu 2010 je bil
81%), rahlo je zrasel tudi delež zavrnilnih sodb (s 6% leta 2010) na 8%, delež oprostilnih sodb pa je
močno upadel (z 13% leta 2010) na slabih 8 %.
Okrožna državna tožilstva poročajo, da sodišča pri izreku kazni večinoma sledijo predlogu državnega
tožilca glede vrste kazni, manj pa glede njene višine, kar je tudi primarni razlog tožilskih pritožb.
Državni tožilci so v letu 2011 zoper odločitve sodišča prve stopnje vložili 28 pritožb (leta 2010 je bilo
110 pritožb) in v 13 primerih z njimi tudi uspeli. V 41 primerih sodišča pritožbam niso ugodila.
V obdobju poročanja so državni tožilci obravnavali tudi kazenske ovadbe proti 85 mladoletnikom in
sicer 71 novo prejetih in 14 prenesenih iz preteklega obdobja. Gre za upad zadev v primerjavi z letom
prej, ko so državni tožilci odločali o ovadbah proti 93 mladoletnikom. Ovadbe proti devet
mladoletnikom so zavrgli (leta 2010 proti šestim), proti 56 mladoletnikom pa vložili zahtevo za uvedbo
pripravljalnega postopka (leta 2010 proti 59 oseb). Po njegovem zaključku je bil v 19 primerih (leto
prej v 13) postopek ustavljen, v 38 (leta 2010 v 45) so državni tožilci sodišču predlagali izrek
vzgojnega ukrepa, v dveh (leta 2010 v prav tako v dveh) pa kaznovanje mladoletnika.
Sodišče v 17 primerih še ni izreklo prvostopne sodbe, v 16 (leta 2010 v 25) je izdalo sklep o ustavitvi
postopka, v 26 (leto prej v 28) pa mladoletnikom izreklo sankcijo. V vseh primerih razen dveh, ko je
sodišče mladoletniku izreklo kazen, je bil izrečen vzgojni ukrep. Tožilci so se z odločitvami sodišč
strinjali in se tudi v letu 2010, enako kot leto poprej, zoper njihove odločbe niso pritožili.
Okrožna državna tožilstva in Skupina (sedaj SDT RS) o kakšni novi problematiki v zvezi z
obravnavanimi kaznivimi dejanji ne poročajo, ugotavljajo pa značilnosti, ki se ponavljajo že skozi vrsto
let. Kazniva dejanja, povezana z mamili pretežno izvršujejo storilci moškega spola, čeprav število
žensk vseskozi narašča, povprečna starost je od 20 do 35 let (najstarejši jih je imel 66), večinoma so
brezposelni, nižje izobraženi in tudi sami odvisniki od prepovedanih drog. Prav to je razlog, da je med
storilci tovrstnih kaznivih dejanj veliko povratnikov, pa tudi, da je dejanja sorazmerno težko dokazati,
43
saj klasičnih oškodovancev ni, vsi vpleteni v trgovanje z mamili, pa se med seboj ščitijo. Med storilci
kaznivih dejanj je razmeroma visok delež tujcev. Ti večinoma prihajajo z območja nekdanje
Jugoslavije, zlasti iz Srbije in Kosova, Bolgarije, Nemčije, Turčije in Albanije. Zelo raznolike so tudi
izvorne in namembne države droge, med katerimi velja primeroma omeniti Švico, Italijo, Nemčijo,
Nizozemsko, Belgijo in Španijo. Od prepovedanih drog še vedno prevladuje konoplja, ki ji sledita
heroin in kokain, pojavljajo pa se še metadon, amfetamini in zdravila (predvsem pomirjevala, pojavila
se je velika prisotnost tablet Dormicum). Državna tožilstva poročajo tudi o primerih prometa z
nedovoljenimi snovmi v športu, in sicer z anaboličnimi androgenimi steroidi (testosteron, stanozolol,
efedrin).
Okrožna državna tožilstva so leta 2011 obravnavala več hudodelskih združb, ki so se ukvarjale s
prodajo heroina. V vseh primerih so se dokazi zbrali z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov.
ODT v Murski Soboti je poročalo o pravnomočno končanem kazenskem postopku zoper člane
hudodelske združbe, ki so zaradi nadaljnje prodaje prenašali s Kosova v Švico preko Slovenije tri
kilograme heroina, ki je bil skrit v zadnjih vratih osebnega avtomobila in zasežen na avstrijsko-
švicarski meji, obtožba pa je bila vložena v obdobju prejšnjega poročanja. Sodišče je prvemu
obdolžencu za to kaznivo dejanje izreklo kazen šest let zapora, nato pa enotno kazen za še druga
kazniva dejanja sedem let in deset mesecev zapora. Tudi ODT v Celju poroča o obravnavanju
hudodelske združbe, v kateri se devet oseb ukvarja s preprodajo mamil.
V letu poročanja so tožilstva v različnih fazah postopkov obravnavala štiri primere, v katerih so
obdolženci v prirejenih laboratorijih, opremljenih za hitro rast, gojili konopljo. ODT v Slovenj Gradcu je
poročalo o sodnem epilogu zadeve, o kateri so že poročali v predhodnem letu, in sicer, ko je bil odkrit
posebej prirejen laboratorij z vso opremo in z lučmi za hitro rast rastlin, z v folijo ovitimi stenami, skrit
za steno podstrešja stanovanjske hiše. Zaseženih je bilo 148 sadik konoplje. Sodišče je prvemu
obtožencu izreklo kazen tri leta zapora, ostalima dvema pa eno leto oziroma deset mesecev zapora.
Pritožbeno sodišče je pritrdilo sodbi prvostopnega sodišča in je torej zadeva pravnomočna. Tudi ODT v
Krškem je obravnavalo srbskega državljana, ki je v eni od hiš v Krškem skrbel za rast več kot 1000
sadik konoplje. Prostori v hiši so bili predelani in prilagojeni gojenju konoplje, saj so bili opremljeni z
napravami za gretje, osvetljevanje, zalivanje in zračenje. Ugotovljeno je bilo, da je obdolženec do
aretacije pridelal kakšnih 16 kilogramov konoplje. ODT v Ljubljani je obravnavalo obdolženca, ki je v
kletnih prostorih v Medvodah, v opremljenem laboratoriju za gojenje konoplje, vzgojil 18 sadik in
zaradi prodaje hranil dva kilograma posušene konoplje. Po vloženi obtožbi je obtožencu s sodbo
izrečena kazen eno leto in pet mesecev zapora.
ODT v Novi Gorici je obravnavalo zadevo, v kateri sodišče ob obsodbi dveh obdolžencev zaradi
prevoza heroina v enem primeru v predelu armaturne plošče, v drugem pa pod prevleko sedeža,
obdolžencema ni izreklo predlaganega odvzema vozil, ki sta bili uporabljeni za izvršitev kaznivega
dejanja. Po pritožbi okrožne državne tožilke je Višje sodišče v Kopru obema obsojencema odvzelo
vozili. Zoper pravnomočno sodbo je bila s strani obrambe vložena zahteva za varstvo zakonitosti na
Vrhovno sodišče RS, ki je odločilo, da je bil odvzem vozil zakonit. Vrhovno sodišče RS je v svoji sodbi
obrazložilo, da je odvzem vozila, uporabljenega za prevoz mamil, tudi če ni last storilca, obvezen, kar
pa ne vpliva na pravico tretjih od obsojencev terjati odškodnino.
ODT na Ptuju že vrsto let poroča o tujcih, ki preko mejnega prehoda Gruškovje v Slovenijo, praviloma
iz Turčije ali Albanije, tihotapijo velike količine mamil. V mesecu novembru 2011 so obravnavali
44
albanskega državljana, ki je preko tega mejnega prehoda v svojem tovornem avtomobilu prevažal 298
kilogramov konoplje. Zoper tega storilca je bil odrejen pripor, mamilo je bilo odvzeto, konec leta pa je
bila vložena obtožba.
Specializirani oddelek (sedaj Posebni oddelek) poroča, da so obravnavali zadevo, v kateri je storilec –
uradna oseba s policijskimi pooblastili – sodeloval pri izvršitvi kaznivega dejanja po 1. odstavku 186.
člena KZ-1. Zoper storilca je bil odrejen pripor, zadeva se je odkrila z izvajanjem prikritih ukrepov.
Tako zoper uradno osebo kot tudi zoper osebe, ki nimajo policijskih pooblastil in so sodelovale pri
kaznivem dejanju, je bila opravljena preiskava ter vložena obtožnica.
Največje in najtežje zadeve, tako po številu obdolžencev kot tudi z vidika dokazovanja, pa je
obravnavala Skupina. Tako je obravnavala zadevo, v kateri so se izvajali prikriti ukrepi, pri čemer se je
organizator v Sloveniji neposredno dogovarjal z organizatorji v Nemčiji, na Nizozemskem in v
Ekvadorju za prevoz in tihotapljenje treh kovčkov z mamili iz Peruja v Madrid, nato pa naprej v Bruselj
ali Milano in v Slovenijo. Po opravljeni preiskavi je bila zoper pet oseb vložena obtožnica, ki je tudi že
pravnomočna.
Skupina je po opravljeni preiskavi zoper sedem oseb vložila obtožnico zaradi kaznivih dejanj
neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami po tretjem v zvezi s 1. odstavkom 186. člena KZ-1.
Storilci so v hudodelski združbi enkrat tajnim delavcem prodali 500 gramov kokaina in trikrat to
poskušali storiti, dvakrat po pol kilograma in enkrat kilogram kokaina. Pri storilcih je bilo pri hišnih
preiskavah najdeno pol kilograma heroina, 100 gramov kokaina, več elektronskih tehtnic in snovi za
pripravo ter povečanje volumna prepovedanih drog.
8.8 Pranje denarja
Poročilo, ki se nanaša na pranje denarja, je prav tako kakor za leto 2010, treba pričeti z oceno in
priporočili posebnega odbora Sveta Evrope Moneywal, ki je Slovenijo kot prvo državo, članico Sveta
Evrope, ocenil že četrtič in pri tem v svojem poročilu (na strani 66 slovenskega prevoda pod točko
273) ugotovil, da so se ohranili visoki standardi in stopnja neoporečnosti in primerne usposobljenosti
državnih tožilcev. V ocenjevalnem obdobju ni Slovenija prejela nobene negativne ocene (49% pa je
bilo ocen »v veliki meri skladno«). VDT RS je leta 2011 zaradi ocenjevanja napredka pripravilo
poročilo, ki ga je leta 2012 zagovarjalo pred plenumom Moneywala. V skladu s priporočili Moneywala
je tožilstvo doseglo, da je prišlo do obravnave kaznivih dejanj pranja denarja tudi pred Vrhovnim
sodiščem RS, ki je v konkretnem primeru (sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Ips 308/2009 z dne
16. 9. 2010) poudarilo samostojno naravo tega kaznivega dejanja. Eno izmed priporočil mednarodnih
ocenjevalcev je namreč bilo, da naj tožilstva v Sloveniji poskrbijo za sodno prakso vrhovnega sodišča
glede upoštevanja predhodnega dejanja, iz katerega storilec pere denar.
Od 11 storilcev leta 2010 se je povečalo število vloženih zahtev za preiskavo na 24, obtožnice po
preiskavi so zajele osem storilcev (v letu poprej 11), obsodilne sodbe so bile izrečene v dveh primerih.
Takšni rezultati so primerljivi z državami z mnogo večjim številom prebivalstva. Toda treba je vendarle
poudariti, da se problematika števila pravnomočno zaključenih primerov seli na sodišča, ker se je
število primerov (po obdolžencih), v katerih še ni bila izrečena pravnomočna sodba, zmanjšalo le od
32 (po osebah) na 28.
45
Okrožna državna tožilstva za leto 2010 ne poročajo o t. i. avtonomnih pranjih denarja, to je o primerih
brez jasno definiranega in z obsodbo potrjenega predhodnega kaznivega dejanja. Skupina (sedaj SDT
RS) poroča o treh zadevah, pri katerih pranje denarja izvira iz prefinjeno organiziranih zlorab sistema
davka na dodano vrednost, preko neobstoječih ali v gospodarskem pogledu povsem nepotrebnih
gospodarskih družb t. i. missing traderjev. Podoben je primer v zvezi z navideznimi pogodbami o
svetovanju v povezavi z off shore firmami, katerih dejanski lastnik (beneficial owner) je bil hkrati
napeljevalec. S finančnimi transakcijami pa so storilci denar porabili za nakup delnic pomembnih
gospodarskih družb. Pomembno je, da je sodišče na predlog državnih tožilcev zaseglo nepremičnine in
vrednostne papirje.
Okrožni državni tožilstvi v Celju in Kopru sta poudarili povezavo kaznivega dejanja pranja denarja z
organiziranim kriminalom, predvsem s klasičnimi kaznivimi dejanji, ki imajo za posledico tudi pranje
denarja, to je s trgovino z orožjem in z mamili. ODT v Celju poroča o pridobitvi premoženjske koristi
na podlagi pranja denarja v višini 739.622,46 evrov. Po drugi strani pa tožilstva (npr. ODT na Ptuju)
poročajo o zlorabi leasing razmerij v zvezi z večjo količino dražjih strojev in strojne opreme, ki so pri
posameznih storilcih dosegle tudi 900.000,00 evrov, denar pa je bil kasneje nakazan na račune
missing traderjev.
Analiza osebnostnega profila posameznih storilcev kaže, da gre praviloma za moške storilce, stare
okoli 40 let, ki se odločajo za pretvorbo nezakonito pridobljene gotovine v drugo obliko premoženja,
prikrivanje resničnega izvora lastništva nelegalno pridobljenega dohodka in ustvarjanje navidezno
legalnega vira lastništva.
Kot v letu 2010, je tudi v letu 2011 prišlo do dveh obsodilnih sodb, ODT v Murski Soboti pa je poročalo
še o enem dodatnem primeru obsodilne sodbe. S povečanjem števila obravnav na sodiščih, ki se
nanašajo na kazniva dejanja pranja denarja, pa lahko tožilstva pričakujejo tudi večje število
pravnomočno zaključenih zadev za tovrstna kazniva dejanja.
8.9 Korupcijska kazniva dejanja
V skupino korupcijskih kaznivih dejanj spadajo: nedovoljeno sprejemanje daril po 241. členu KZ-1
(247. člen KZ), nedovoljeno dajanje daril po 242. členu KZ-1 (248. člen KZ), jemanje podkupnine po
261. členu KZ-1 (267. člen KZ), dajanje podkupnine po 262. členu KZ-1 (268. člen KZ), sprejemanje
daril za nezakonito posredovanje po 264. členu KZ-1 (269. člen KZ) in dajanje daril za nezakonito
posredovanje po 264. členu KZ-1 (269.a člen KZ). Med ta dejanja spadajo še kazniva dejanja kršitev
proste presoje volivcev iz 151. člena KZ-1 (162. člen KZ) in sprejemanje podkupnine pri volitvah iz
159. člena KZ-1 (168. člen KZ), ki pa na tožilstvih niso bila obravnavana.
V letu 2011 smo za navedena kazniva dejanja prejeli ovadbe zoper 137 fizičnih oseb. V primerjavi z
letom 2010 se je število ovadenih oseb opazno povečalo, saj smo v letu 2010 prejeli ovadbe zoper 82
oseb. Državna tožilstva so v tem letu prejela še kazenske ovadbe tudi zoper 21 pravnih oseb, o katerih
odločitve v tem letu še niso bile sprejete. Glede ovadb s tega področja zoper fizične osebe je treba
omeniti še, da so bile v delu na državnih tožilstvih še ovadbe iz leta pred tem, ki so ostale nerešene ob
koncu leta 2010. Teh je bilo zoper 72 oseb in so tako državni tožilci v letu 2011 obravnavali ovadbe
zoper skupno zoper 209 oseb. Glede ovadb zoper pravne osebe niso sprejeli nobene odločitve. Glede
fizičnih oseb so zoper 40 oseb ovadbe zavrgli, zoper 64 oseb so zahtevali uvedbo preiskovalnega
postopka, zoper 33 oseb pa so vložili obtožne akte. Sodišča so izrekla sodbe zoper šest fizičnih oseb,
46
od tega zoper dve osebi obsodilno, zoper šest oseb oprostilno in zoper dve osebi zavrnilno sodbo.
Zoper 62 fizičnih oseb sodišče odločitve še ni sprejelo.
Način odkrivanja tovrstnih kaznivih dejanj je specifičen in zahteva poseben pristop ter aktivno
angažiranje v fazi odkrivanja in pridobivanja dokazov. Pri tovrstnih kaznivih dejanjih ponavadi ni
materialnih dokazov ter prič ali pa so te nezanesljive. Pri dejanju običajno sodelujeta dva storilca
(dajalec in prejemnik), ki se v sodnem postopku praviloma branita z molkom in se medsebojno ne
bremenita. Učinkovita metoda za odkrivanje in pridobivanje dokazov pri korupciji je uporaba prikritih
preiskovalnih ukrepov. Pri tem je potrebna ustrezna priprava, načrtovanje in sodelovanje med
pristojnimi organi, predvsem med policijo in tožilstvom. Za uspešno izvedbo postopka je potrebno
predhodno zbiranje obvestil, posvet s tožilcem, izbira ustreznih ukrepov, obveščanje med izvajanjem
ukrepa, reagiranje na spremenjeno stanje, načrtovanje in izvedba zaključne akcije.
V letu 2011 se je intenziteta odkrivanja tovrstnih kaznivih dejanj nekoliko povečala, saj so državni
tožilci prejeli kazenske ovadbe zoper 55 fizičnih oseb več kot v letu pred tem. Obseg obtoževanja se je
nekoliko povečal, saj so v primerjavi z letom 2010 državni tožilci vložili obtožne akte zoper osem oseb
več. Tudi za to obdobje je še vedno značilno nizko število sodnih odločitev.
Pri korupcijskih kaznivih dejanjih so še vedno relativno pogoste ovadbe, ki jih podajo stranke v
različnih postopkih, ker niso zadovoljne z delom ali odločitvijo pristojnega organa (sodnika, tožilca…) v
tem postopku. Tovrstne ovadbe ali naznanila vlagajo osebe nezadovoljne s postopki, v katerih so bile
udeležene. V takih zadevah se najpogosteje ne potrdijo znaki naklepnega korupcijskega kaznivega
dejanja.
V tem poročilu bomo predstavili tudi nekaj posameznih primerov s področja korupcijskih kaznivih
dejanj, ki si jih v letu 2011 obravnavali na posameznih okrožnih državnih tožilstvih in v SDT RS.
Okrožno državno tožilstvo je pri preiskovalnemu sodniku zoper direktorja gospodarske družbe
zahtevalo uvedbo preiskave zaradi kaznivega dejanja nedovoljenega dajanja daril po drugem in prvem
odstavku 248. členu KZ, ker je odgovorni osebi v Družbi za avtoceste RS (v nadaljevanju: DARS) kot
nagrado za pomoč pri pridobivanju podizvajalskih pogodb za izgradnjo avtocest v neomejeno uporabo
izročil osebni avto BMW X5 in mu plačeval tudi stroške vzdrževanja in goriva., v zameno pa je tudi res
dobil več poslov pri izgradnji avtocest. Za odgovorno osebo na DARS-u je bila vložena zahteva za
preiskavo zaradi kaznivega dejanja sprejemanja daril po drugem in prvem odstavku 247. člena KZ.
Okrožno državno tožilstvo je vložilo neposredno obtožnico zoper gradbenega inšpektorja in njegova
pomočnika zaradi kaznivega dejanja jemanja podkupnine po 261. členu KZ-1, ker je od samostojnega
podjetnika zahteval in dobil 5.000 evrov podkupnine zato, da, da ga ni oglobil za 66.000 evrov.
Eno od okrožnih državnih tožilstev je v letu 2011 obravnavalo korupcijska kazniva dejanja zaposlenih
na občini in na upravnih enotah v povezavi z gradnjo objektov. Tako je bila zoper vodjo oddelka za
okolje in prostor na upravni enot vložena zahteva za preiskavo zaradi kaznivega dejanja jemanja
podkupnine po 261. členu KZ-1, ker je pri gradnji objektov zahteval podkupnino zato, da ni vodil
upravnih postopkov v skladu z zakonom o graditvi objektov in zahtevami Zavoda za varstvo kulturne
dediščine ter zaradi kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje po 263. členu
KZ-1, ker je posredoval pri uradnih osebah na svojem oddelku, da so te opravile uradno dejanje, ki se
ne bi smelo opraviti. Zoper župana občine je bila vložena zahteva za preiskavo zaradi kaznivega
47
dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje po 263. členu KZ-1, ker je v zvezi s prodajo
zemljišča posredoval pri uradnih osebah, da so zemljišče prodali v nasprotju z določili Zakona o
stvarnem premoženju države, pokrajin in občin ter Zakona o lokalni samoupravi po bistveno nižji ceni
od cene primerljivih zemljišč, za kar naj bi prejel obljubo kupca za podporo na volitvah.
Vložena je bila obtožnica zoper občinskega svetnika zaradi kaznivega dejanja dajanja podkupnine po
268. členu KZ, ker je preko znanca izročil občinski svetnici 100 evrov, da se ne bi udeležila prve seje
občinskega sveta in ne bi glasovala. Pred tem je bila v zadevi opravljena tudi sodna preiskava.
V poročilu za leto 2010 smo poročali o kazenski zadevi zoper več osumljencev zaradi korupcijskih
kaznivih dejanj v zvezi z postopkom javnega naročila za izgradnjo novega Centra za kontrolo zračnega
prometa na letališču Ljubljana, ko je bila v tej zadevi vložena obtožnica, ki je postala pravnomočna in
je od oktobra 2010 potekalo sojenje. Tudi v letu 2011 se je sojenje v tej zadevi nadaljevalo in do
konca leta ni bilo zaključeno in odločitev sodišča o tej obtožnici še vedno ni sprejeta. Zadevo je
obravnavala Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, od novembra 2011 naprej
pa jo zaradi spremembe zakonodaje obravnava Specializirano državno tožilstvo.
8.10 Zatajitve davčnih in drugih finančnih obveznosti
Slovenska državna tožilstva so v letu 2011 prejela ovadbe zoper 269 oseb, kar je bistveno manj kot v
letu 2010, ko so tožilstva prejela ovadbe zoper 370 oseb. Skupaj z ovadbami, ki so na koncu leta 2010
ustavljene in rešene so slovenska tožilstva obravnavala v letu 2011 skupno 602 osumljenca kaznivih
dejanj zatajitve davčnih in drugih finančnih obveznosti. Državni tožilci so zavrgli ovadbe zoper 133
fizičnih in 73 pravnih oseb, zoper 39 fizičnih in štiri pravne osebe je bil vložen obtožni predlog, zoper
šest fizičnih in pet pravnih oseb neposredna obtožba, zoper 158 fizičnih in 26 pravnih oseb pa je bila
zahtevana preiskava. Po končani preiskavi so tožilstva vložila obtožbe zoper skupno 39 fizičnih in dve
pravni osebi, zoper 31 fizičnih in sedem pravnih pa so predlagale ustavitev postopka. Sodišča so v tem
obdobju izrekla skupno 53 sodb fizičnim osebam in sicer so 29 oseb obsodila, devet oprostila, zoper
15 oseb pa so obtožne akte zavrnila, največkrat zaradi umika s strani državnega tožilca. Pravnim
osebam je bila za navedeno kaznivo dejanje v letu 2011 izrečena le ena obsodilna in sedem zavrnilnih
sodb. Tožilstva so vložila 27 pritožb, ugodeno je bilo devetim. Na slovenskih sodiščih je vloženih 222
obtožnih aktov, pri katerih zoper obdolžence še ni bila izrečena prvostopna sodba.
V večini primerov kazenske ovadbe poda davčni organ, vendar jih je pogosto treba dopolnjevati in
izvesti predkazenski postopek. Ovadbe davčnih organov ne vsebujejo vseh elementov, potrebnih za
ugotovitev, da sta fizična oziroma pravna oseba uresničile znake kaznivega dejanja. ODT v Ljubljani za
ovadbe policije ugotavlja, da kriminalisti v večini primerov pridobijo le davčne odločbe ter izpiske iz
sodnega registra za davčne zavezance in opravijo razgovor z zakonitimi zastopniki davčnih
zavezancev. Kazenske ovadbe je potrebno dopolnjevati zaradi ugotavljanja naklepa storilcev,
razčiščevanja okoliščin poslovanja osumljenih družb in vloge posameznikov pri zatrjevanih storitvah
davčnih zatajitev. Zaradi potrebe po dopolnjevanju ovadb davčnega organa in policije včasih prihaja
do zamud pri reševanju, pa tudi do številnih zavrženj kazenskih ovadb ter ustavitev že uvedenih
postopkov.
Ugotavljamo, da je še vedno največ kaznivih dejanj zatajitve davčnih in drugih finančnih obveznosti
storjeno pri trgovanju z osebnimi in tovornimi vozili, pri katerih se kot vstopni DDV uveljavlja DDV
obračunan na računih, ki jih je davčni zavezanec prejel od missing trader družb, ki DDV-ja niso plačale
48
oziroma ga v obračunih sploh niso izkazale, zato gospodarske družbe neupravičeno uveljavljajo
vstopni DDV. Pri kaznivih dejanjih zatajitve davka in drugih obveznosti pri prodaji rabljenih vozil,
največkrat uvoženih iz države Evropske unije, je v večini primerov vpleteno večje število gospodarskih
subjektov, skupna značilnost pa je, da prikazujejo poslovne dogodke, ki jih ni bilo in izdajajo fiktivne
račune gospodarskim subjektom, ki te listine uporabljajo za črpanje denarnih sredstev iz gospodarskih
družb, prejemniki računov pa DDV kot vstopni davek odštejejo oziroma zahtevajo njegovo vrnitev.
Slamnate družbe povečini vodijo osebe, ki so slovenskim organom pregona pogosto nedosegljive
oziroma se na dokumentih ne pojavljajo in ostajajo zakrite. Tožilstva ugotavljajo tudi, da padec
skupnega števila ovadb in skupne višine utajenih obveznosti v letu 2011, v primerjavi s tistim v letu
2010, ne gre pripisati manjšemu številu teh kaznivih dejanj temveč dejstvu, da gre za obsežne in
zahtevne zadeve, v katerih kriminalisti ne uspejo v kratkem času zbrati vseh potrebnih obvestil in
dokazov.
Izstopa primer ovadbe zoper gospodarsko družbo, ovadene zaradi storitve kaznivega dejanja zatajitve
finančnih obveznosti po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 254. člena KZ, pri kateri je davčni
zavezanec organiziral nakup nepremičnine tako, da je bila lažno navedena višina DDV-ja, s tem pa je
kupcu omogočil, da si je višji znesek DDV odbil kot vstopni DDV, s tem pa se je gospodarska družba
izognila plačilu davka in pridobila premoženjsko koristi znesku preko 1,6 milijonov evrov.
Šestim obdolžencem vložena zahteva za preiskavo očita, da so prek družbe z omejeno odgovornostjo
organizirale in speljale uvoz rabljenih osebnih avtomobilov iz držav članic Evropske skupnosti in
prodajo vozil na območju Republike Slovenije tako, da družba preko katere se je organiziral uvoz,
davčni upravi ni oddajala obrazcev za obračun DDV-ja, s čimer se je izognila plačilu DDV-ja, davku na
motorna vozila in okoljskim dajatvam v skupnem znesku preko 1,2 milijona evrov.
ODT v Kopru je zahtevalo preiskavo zoper devet oseb, zoper dve pa je bil vložen obtožni predlog, ker
so po dogovoru v Luko Koper spravljali v Evropsko unijo (v nadaljevanju: EU) kitajsko blago,
predvsem tekstil, na ta način, da so v dokumentih carinskim organom prikazovali, da gre za tranzit,
dejansko pa so blago, ne da bi bile plačane dajatve z uporabo dvojne dokumentacije odpeljali
neposredno v Republiko Italijo, ponavadi slamnatim družbam v lasti Kitajcev, ki so blago prodajali
naprej. ODT v Kranju je zoper dve osebi vložilo obtožnico, ker je družba A kupila kurilno olje in ga
prodala družbi B kot plinsko olje D2, trošarina pa je bila obračunana za kurilno olje, z neplačanimi
trošarinami pa je bila dosežena premoženjska korist nekaj manj kot 300.000 evrov. SDT RS obravnava
več zadev, pri katerih je bilo oškodovanje državnega proračuna izvršeno po vnaprej organiziranem
sistemu zlorabe sistema davka na dodano vrednost, uporabljeno pa je bilo večje število podjetij
misssing traderjev, slamnatih direktorjev družb, pa tudi leasing hiš, pri preprodaji luksuznih predmetov
velike vrednosti. V drugi zadevi je gospodarska družba dala davčnemu organu lažne podatke o
vrednosti opravljenih nabav blaga in storitev po fiktivnih računih za delo in dobave, ki niso bile
opravljene, pri čemer se je gospodarska družba izognila plačila davku na dodano vrednost v višini
preko 300.000 evrov.
8.11 Zlorabe v javnem in zasebnem sektorju
V skupini kaznivih dejanj zlorab v javnem in zasebnem sektorju so predvsem preslepitve pri pridobitvi
posojila ali ugodnosti po 230. členu KZ-1 (235. člen KZ), preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi
papirji po 231. členu KZ-1 (236. člen KZ), zlorabe notranjih informacij po 238. členu KZ-1 (243. člen
KZ), zlorabe položaja ali pravic oziroma zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po
49
240. členu KZ-1 (244. člen KZ), poneverbe po 245. členu KZ in poneverbe v službi po 263. členu KZ
oziroma poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po 209. členu KZ-1 ter zlorabe
uradnega položaja ali pravic po 257. členu KZ-1 (261. člen KZ).
Državna tožilstva so za zgoraj našteta kazniva dejanja v letu 2011 prejela ovadbe zoper 1384 oseb,
kar je nekoliko manj kot prejšnje leto, ko so prejela ovadbe zoper 1516 oseb.
Tudi v letu 2011 sta bili s tega področja najpogosteje obravnavani kaznivo dejanje zlorabe uradnega
položaja ali pravic po 257. členu KZ-1 (261. člen KZ) ter kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja
pri gospodarski dejavnosti po 240. členu KZ-1 (244. člen KZ). Sedanja določba 240. člena KZ-1
nadomešča določbo 244. člena KZ, ki je opredeljevala kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic.
Glede kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali pravic po 257. členu KZ-1 (261. člen KZ) so
državna tožilstva prejela ovadbe zoper 573 oseb, skupaj z ovadbami iz prejšnjih let pa so državni
tožilci obravnavali ovadbe zoper 817 oseb.
Zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu KZ-1
(244. člen KZ) je bilo v letu 2011 prejetih kazenskih ovadb zoper 260 oseb, skupaj z ovadbami iz
prejšnjih let pa je bilo obravnavanih 721 oseb.
Naslednja skupina najpogosteje obravnavanih kaznivih dejanj so kazniva dejanja poneverbe po 245.
členu KZ in poneverbe v službi po 263. členu KZ, ki so sedaj v zakonu zajeta v okviru kaznivega
dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po 209. členu KZ-1. Na državna
tožilstva je bilo za kaznivo dejanje poneverbe po 245. členu KZ prejetih ovadb zoper 7 oseb, za
kaznivo dejanje poneverbe v službi po 263. členu KZ zoper tri osebe ter za kaznivo dejanje poneverbe
in neupravičene uporabe tujega premoženja po 209. členu KZ-1 ovadbe zoper 320 oseb. Skupaj s
prenesenimi ovadbami iz prejšnjih let pa so državni tožilci v preteklem letu v zvezi z navedenimi
kaznivimi dejanji obravnavali ovadbe zoper 534 oseb.
Nadaljuje se trend povečevanja števila obravnavanih kazenskih ovadb zaradi kaznivega dejanja
nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1 (262. člen KZ). V letu 2011 je bilo za tovrstna kazniva
dejanja obravnavanih 192 oseb, skupaj z ovadbami iz prejšnjih obdobij pa 272 oseb.
Ostala kazniva dejanja s tega področja so bila obravnavana v manjšem številu. Za kaznivo dejanje
preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti po 230. členu KZ-1 (235. člen KZ), je bilo prejetih
ovadb zoper 18 oseb, skupaj z ovadbami iz prejšnjih obdobij pa so bile v delu ovadbe zoper 39 oseb,
za kaznivo dejanje preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji po 231. členu KZ-1 (236. člen KZ)
ovadbe zoper tri osebe, skupaj v delu zoper devet oseb, za kaznivo dejanje zlorabe notranje
informacije po 238. členu KZ-1 (243. člen KZ) pa ovadbe zoper dve osebi, skupaj pa so imeli tožilci v
delu ovadbe zoper šest oseb.
8.12 Zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic
Kot je že navedeno, je bilo med najpogosteje obravnavanimi kaznivimi dejanji v tej skupini tudi v letu
2011 kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu KZ-1 (261. člen KZ).
Okrožna državna tožilstva so prejela ovadbe zoper 573 oseb, kar pomeni porast pripada glede na leto
2010, ko so prejela ovadbe zoper 551 oseb.
50
Pregled rešitev pri navedenih zadevah pa pokaže, da je bila skoraj polovica kazenskih ovadb zavržena.
Tožilci so skupaj s prenesenimi ovadbami iz prejšnjih let obravnavali ovadbe zoper 817 oseb, pri tem
pa zavrgli kazenske ovadbe zoper 409 oseb. Kljub temu, da odstotek zavrženih ovadb bistveno ne
presega povprečja zavrženih kazenskih ovadb za vsa kazniva dejanja (44 %), pa je vendarle za
tovrstna kazniva dejanja število zavrženih kazenskih ovadb visoko. Predvsem je to posledica dejstva,
da so mnoge kazenske ovadbe vložene laično in brez ustreznih dokazil. Kljub temu jih je treba z vso
resnostjo obravnavati, na koncu preverjanj pa se izkaže, da je šlo za ovadbe posameznikov, ki so se
zaradi odločitve o njihovih pravicah, čutili oškodovani in prikrajšani ter podali kazensko ovadbo zoper
uradno osebo, ki je o njihovi pravici odločala. Ugotovilo pa se je, da je šlo za uradne osebe, ki so pri
izvajanju svojih nalog ravnale zakonito in v njihovem ravnanju niso podani znaki kaznivega dejanja in
so bile zato ovadbe zavržene.
Državni tožilci so v letu 2011 v tovrstnih zadevah vložili zoper 25 oseb obtožne predloge, zoper dve
osebi neposredno obtožbo, zoper osem oseb obtožbe po opravljeni preiskavi, zoper 31 oseb pa so
zahtevali uvedbo preiskave. Sodišča so izdala sodbe za 16 oseb, od tega za devet oseb obsodilne, za
tri osebe oprostilne in za štiri osebe zavrnilne sodbe.
Iz poročil in opisanih primerov je moč zaključiti, da se struktura storilcev tovrstnih kaznivih dejanj ne
spreminja in je odvisna predvsem od narave kaznivih dejanj, ki jih store uradne osebe pri izvrševanju
uradnih dolžnosti ali druge osebe, ki so pri teh dejanjih udeležene. Gre za osebe z višjo izobrazbo,
pretežno moškega spola. Tako so bili obravnavani župani, sodniki, državni tožilci, notarka, odvetnica,
itd.
Spodaj opisani primeri kažejo značilnosti tovrstnih kaznivih dejanj.
Sodišče je izreklo obsodilno sodbo obdolžencu zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja pomoči h
kaznivemu dejanju zlorabe uradnega položaja ali pravic po 3. in 4. odstavku 261. člena KZ v zvezi s
27. členom KZ. Izrečena je bila petletna zaporna kazen, stranska denarna kazen v višini 20.000 evrov,
obdolžencu pa je bila odvzeta tudi protipravno pridobljena premoženjska korist v višini 43.767,44
evrov, sodišče pa mu je naložilo tudi plačilo stroškov kazenskega postopka in stroške povezane z
izročitvenim postopkom iz tujine. V isti zadevi je bilo treba zaradi absolutnega zastaranja kazenskega
pregona v enem delu obtožnico umakniti, ko se je očitalo obdolžencu nadaljevano kaznivo dejanje
napeljevanja h kaznivemu dejanju zlorabe položaja po 1. odstavku 240. člena KZ-1 v zvezi s 26.
členom KZ-1 in kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 1. odstavku 240. člena KZ.
Šlo je za primer, ko je obdolženec pomagal državnemu sekretarju pri storitvi zlorabe uradnega
položaja in sicer pri dodeljevanju nepovratnih finančnih sredstev za subvencioniranje obrestnih mer za
kratkoročne in dolgoročne kredite in za sofinanciranje razvojnih projektov in prestrukturiranje podjetij.
Obdolženi je preko svojih poslovnih poznanstev in različnih položajev, ki jih je imel v gospodarskih
družbah, bodisi kot v prokurist, bodisi je z gospodarskimi družbami poslovno sodeloval, seznanil
državnega sekretarja, katere izmed gospodarskih družb, ki so se kot prosilke prijavile na razpise, so se
v primeru pridobitve finančnih sredstev na razpisu pripravljene delu teh sredstev odreči. Kasneje je z
izdajo fiktivnih računov prek družbe, ki je imela sedež na Floridi in katere dejanski poslovodja je bil, ki
so bili plačani s strani gospodarskih družb, ki so prejele subvencije, realiziral nakazilo denarja, ki si ga
je prilastil. V končni fazi pa je bil iz floridske gospodarske družbe določen denar nakazan na švicarski
račun državnemu sekretarju. Obdolženi je izdajal tudi fiktivne račune v imenu svoje družbe v Ljubljani,
katere solastnik je bil.
51
Državni tožilec je vložil obtožnico zoper župana občine zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja zlorabe
uradnega položaja ali pravic po 3. odstavku 261. člena KZ. Obtožnica županu očita, da je v letu 2007,
v šestih primerih kot uradna oseba, vsakič istima pravnima osebama, ki imata sedež na območju te
občine, ter sta lastniško med seboj povezani, zastopa pa ju tudi isti direktor, na pogodbah o odkupu
terjatev, podpisal in ožigosal z žigom občine, ter s tem potrdil izjavo, da so seznanjeni z vsebino
pogodbe in potrjujejo, da bo občina obveznosti iz odkupljenih terjatev po teh pogodbah ob zapadlosti
izpolnila, ter s tem omogočil odkup terjatev in nakazilo kupnine tema družbama. To je storil kljub
temu, da je vedel, da so bili računi, ki sta jih družbi izstavili občini, lažni ter da terjatve do občine
sploh ne obstajajo in da tudi niso zavedene v njenih poslovnih knjigah. Tako je omogočil, da sta
navedeni družbi pridobili: prva družba v štirih primerih skupaj 94.925,81 evrov protipravne
premoženjske koristi, druga družba pa v dveh primerih skupaj 73.447,89 evrov protipravne
premoženjske koristi.
Tožilstvo je zahtevalo preiskavo zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic
po 3. v zvezi s 1. odstavkom 261. člena KZ. Obstaja namreč utemeljen sum, da je osumljeni kot župan
občine v notarski pisarni podpisal notarski zapis in pogodbo o odkupu terjatve, na podlagi katerih je
občina kot dolžnica družbe izplačala 2.500 evrov, pri tem pa je vedel, da sta bila kot osnova za podpis
omenjenega notarskega zapisa in pogodbe o odkupu terjatev fiktivna računa, z navedenim pa občino
oškodoval za 2.500 evrov. Ista oseba je kot župan podpisala poroštveno izjavo in menično izjavo ter v
imenu občine izročila bianco menico kot kritje za obveznosti po pogodbi o finančnem leasingu, ki ga je
najela zadruga z omejeno odgovornostjo za nabavo različne opreme, čeprav je vedela, da lahko
občina izdaja poroštvo za izpolnitev obveznosti le javnim podjetjem in javnim zavodom, katerih
ustanoviteljica je, ker pa zadruga kot leasingojemalec svojih mesečnih obveznosti ni izpolnjevala, je
občina poravnala znesek 18.518,98 evrov, za kolikor je bil oškodovan proračun občine.
8.13 Zloraba položaja ali pravic
Državna tožilstva so v letu 2011 prejela ovadbe zoper 260 oseb za kazniva dejanja zlorabe položaja ali
pravic po 244. členu KZ in kazniva dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po
240. členu KZ-1. Pri tem gre za dejanji, opredeljeni v različnih zakonih (KZ in KZ-1), vendar
pravzaprav za enaki kaznivi dejanji, s tem, da je krog storilcev pri kaznivem dejanju po 240. členu KZ-
1 nekoliko zožen. Skupaj s prenesenimi zadevami iz prejšnjih let so državni tožilci obravnavali 721
ovadenih oseb.
Poleg velike aktivnosti pri zbiranju podatkov in dokazov v predkazenskem postopku in s preiskovalnimi
dejanji, so državni tožilci ovadbe zoper 145 oseb zavrgli, zoper pet oseb so bili vloženi obtožni
predlogi, zoper tri osebe neposredna obtožba, zoper 59 oseb je bila vložena obtožba po opravljeni
preiskavi, zoper 90 oseb pa je bila zahtevana preiskava. Sodišča so izrekla 48 sodb, od tega 23
obsodilnih, 16 oprostilnih in devet zavrnilnih.
Struktura storilcev tovrstnih kaznivih dejanj se v letu 2011 ni bistveno spremenila. Gre za osebe, ki
imajo srednješolsko, pogosto pa tudi višješolsko in univerzitetno izobrazbo. Starost storilcev se v
večini primerov giblje nad štiridesetim letom, saj so to osebe, ki so dosegle vodstvene in nadzorstvene
funkcije v gospodarskih družbah.
52
Pri tovrstnih kaznivih dejanjih gre v veliko primerih za zahtevna pravna in dejanska vprašanja.
Nekateri primeri so zelo obsežni, prav tako pa je prepoznavnost kaznivih dejanj lahko zelo zapleteno
vprašanje. Gre za nekatere tipične načine izvrševanja kot so tako imenovani »missing trader-ji«
oziroma »slamnate« družbe, fiktivni posli in nezakonitosti pri prevzemih gospodarskih družb itd.
Obravnavanje tovrstnih kaznivih dejanj lahko zahteva sodelovanje več organov: državnega tožilstva,
Policije, DURS, CURS, Računskega sodišča RS, itd., kar sedanja kazensko procesna zakonodaja tudi
omogoča. Materialni zakon pa je bil z zadnjo spremembo KZ-1 spremenjen in je sedaj tovrstno dejanje
drugače opisano, in sicer tako, da je zožen krog subjektov (storilci so le tisti, ki opravljajo vodstvene in
nadzorstvene funkcije). S tem problemom se tožilci pogosto srečujejo, saj se pri tistih zadevah, ko je
bila obtožnica vložena pred spremembo zakona, vsebina obtožbe ponovno preizkuša glede tega
vprašanja. Sodna praksa je prinesla v nekaterih primerih odločitve, ki imajo za posledico oprostilno
sodbo.
V nadaljevanju so navedeni nekateri primeri tovrstnih kaznivih dejanj.
Sodišče je na prvi stopnji izreklo obsodilno sodbo zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic
po 2. in 1. odstavku 244. člena KZ. Izrečena je bila pogojna obsodba, poleg tega pa tudi stranska
denarna kazen v višini 15.000 evrov. V obravnavanem primeru je bila že pred tem izrečena oprostilna
sodba in je bila kazenska zadeva zaradi pritožbe s strani tožilca vrnjena v ponovno sojenje. V
obravnavani zadevi je obdolženi preprodajal delnice in pri tem zlorabil svoj položaj v PID-u, kjer je bil
zakoniti zastopnik.
Državni tožilec je vložil obtožnico zoper tri fizične osebe in eno pravno osebo, zaradi kaznivega dejanja
zlorabe položaja in pravic po 1. in 2. odstavku 244. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ. Obtožnica vsem
obdolženim očita, da so kot generalni direktor, pomočnik generalnega direktorja in član nadzornega
sveta gospodarske družbe zlorabili položaj pri lastninjenju te gospodarske družbe.
Sodišče je izdalo obsodilno sodbo, zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 1. odstavku
244. člena KZ zoper direktorja družbe, ki je pri opravljanju gospodarske dejavnosti z namenom, da bi
delavcu te družbe pridobil protipravno premoženjsko korist, izrabil svoj položaj s tem, da je v letu
2004 s tem delavcem podpisal predlog medsebojne kompenzacije v skupnem znesku 10.763,92 evrov,
kar predstavlja znesek, ki naj bi ga ta družba dolgovala delavcu, čeprav je vedel, da znesek ni
resničen in da je dolg manjši in je na ta način delavcu pridobil 5.007,50 evrov premoženjske koristi, za
kolikor je oškodoval gospodarsko družbo.
Državni tožilec je vložil zahtevo za preiskavo zoper dva obdolženca zaradi kaznivega dejanja po 2. v
zvezi s 1. odstavkom 244. člena KZ. Prvemu obdolžencu se očita, da je kot direktor družbe z
namenom, da bi drugemu obdolžencu pridobil veliko premoženjsko korist, ki je bila tudi pridobljena,
izrabil svoj položaj s tem, da je od 1. 1. 2004 do 31. 5. 2005, kot direktor družbe z drugo obdolženim
sklenil sporazum o dodelitvi 10% lastniškega deleža družbe v last drugo obdolženemu, tako da je po
vnaprejšnjem dogovoru izdal potrdilo o ustnem dogovoru, s katerim je drugo obdolženemu priznal
10% lastniški delež, nato pa z njim sklenil sporazum, s katerim sta se dogovorila, da sta družba,
katere direktor je bil prvo obdolženi in drugo obdolženi solastnika družbe, pri čemer je vedel, da drugo
obdolženi ni upravičen do solastniškega deleža, saj je imela družba z njim sklenjeno pogodbo o
poslovodenju družbe in je zato drugo obdolženi izdajal račune, ki jih je družba tudi redno poravnavala
ter je tako za poslovodenje družbe že prejel plačilo, tako pa je z zlorabo prvo obdolženega direktorja,
53
drugo obdolženi pridobil veliko premoženjsko korist v višini 700.000 evrov, saj do deleža ni bil
upravičen. Drugo obdolženi pa je k temu dejanju naklepoma napeljal prvo obdolženega.
Zoper direktorja pravne osebe je državni tožilec vložil obtožbo zaradi kaznivega dejanja po 2. in 1.
odstavku 244. člena KZ, zloraba položaja ali pravic. Direktorjem in poslovnim partnerjem je pisno in po
telefonu sporočil novo številko transakcijskega računa družbe, na katerega so ti partnerji nakazali
skupno 203.587,66 evrov, čeprav je dejansko šlo za transakcijski račun osebe, ki je po naročilu
osumljenega direktorja s tega računa dvigovala nakazana sredstva in jih izročali direktorju, delno pa
jih je s tega računa dvigoval direktor sam in si tako navedeni znesek prilastil.
Vložena je bila obtožba zoper direktorja gradbenega podjetja, ki je pri opravljanju gospodarske
dejavnosti zlorabil direktorski položaj in s tem povzročil veliko premoženjsko škodo oziroma pridobil
veliko premoženjsko korist. V letu 2003 je namreč kot odgovorna oseba s svojim očetom sklenil
kupoprodajno pogodbo za zemljišča, ki so bila v času prodaje oziroma nakupa vredna po oceni
izvedenca okoli 46.000 evrov, plačal pa je kupnino v višini 2.000.000 evrov.
Obtožba za tovrstna kazniva dejanja je bila vložena tudi zoper tri storilce, ki so kot odgovorne osebe v
družbah sklenili pogodbe o leasingu za stroje in opremo, ki družbi sploh ni bila dobavljena, pač pa so
dobavo prikazali z lažnimi dokumenti. Družba je v pogodbenem odnosu z leasingodajalcem plačevala
pogodbene obveznosti iz sklenjene pogodbe, čeprav stroji in oprema v resnici niso bili dobavljeni in so
bile družbe oškodovane za znesek, ki presega 800.000 evrov.
Z nepravnomočno sodbo je bil obsojen direktor gospodarske družbe zaradi zlorabe položaja po 1.
odstavku 240. člena KZ na pogojno kazen eno leto zapora s preizkusno dobo treh let in denarno
kaznijo 5.160 evrov ter ob posebnem pogoju, da oškodovani družbi povrne škodo 15.000 evrov.
Obdolženi je tik pred odhodom v pokoj mimo pravil o prodaji svoji ženi prodal stanovanje podjetja pod
realno ceno in družbo oškodoval za 15.000 evrov.
Vložena je bila obtožba zoper direktorja velikega gradbenega podjetja zaradi negospodarne prodaje
delnic. Kljub nekaterim nasprotnim dokazom je državna tožilka zaključila, da je bilo podjetje
oškodovano in se odločila za vložitev obtožbe, saj naj bi podjetju nastala premoženjska škoda v višini
1.404.679 evrov, obdolženi drugi vodilni posamezniki iz te iste družbe pa naj bi si pridobili za 115.120
evrov premoženjske koristi.
Sodišče je izdalo oprostilno sodbo obdolženi direktorici dveh gospodarskih družb, ki je bila obtožena
zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 2. v zvezi s 1. odstavkom 244. člena KZ. Očitek
direktorici je bil, da je po nerealno nizki ceni prodala delnice ene od slovenskih bank, ki so bile v lasti
dveh gospodarskih družb, katerih direktorica je bila in je tema družbama na ta način povzročila škodo
v višini 104.857,29 evrov in 33.112,12 evrov. Ta znesek predstavlja razliko med prodajno ceno delnic
in ceno po kateri je kupec le štiri dni oziroma en dan kasneje delnice prodal naprej. Delnice je namreč
kupil po ceni 3.500 SIT, prodal pa jih je po ceni 15.000 SIT za delnico. Nadalje naj bi obdolžena
neupravičeno in samoiniciativno povečala osnovo za izračun trinajste plače in s tem gospodarsko
družbo oškodovala za 5.087,98 evrov. Sodišče je kot navedeno obdolženko oprostilo, državna tožilka
pa je vložila pritožbo o kateri višje sodišče še ni odločilo.
54
8.14 Poneverba
V letu 2011 so državna tožilstva prejela kazenske ovadbe zoper sedem oseb za kaznivo dejanje
poneverbe po 245. členu KZ, ovadbe zoper tri osebe zaradi kaznivega dejanja poneverbe v službi po
263. členu KZ in ovadbe zoper 320 oseb zaradi kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe
tujega premoženja po 209. členu KZ-1. Skupaj s prenesenimi ovadbami iz prejšnjih let so državni
tožilci v letu 2011 za tovrstna kazniva dejanja obravnavali ovadbe zoper 556 oseb.
Zoper 170 oseb so državni tožilci kazenske ovadbe zavrgli, zoper 17 oseb so zahtevali uvedbo
preiskave, zoper 139 oseb so bili vloženi obtožni predlogi, zoper tri osebe neposredne obtožnice in
zoper dvanajst oseb obtožnice po opravljeni preiskavi. Sodišča so izdala sodbe za 110 oseb, od tega
88 obsodilnih, 14 oprostilnih in osem zavrnilnih.
Kot kazniva dejanja poneverjanja štejemo zgoraj navedena kazniva dejanja, ki jih sedaj v spremenjeni
določbi zakona predstavlja 209. člen KZ-1. Ta inkriminira kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene
uporabe tujega premoženja kot prilaščanje denarja, premičnih stvari ali drugih delov tujega
premoženja, ki je posameznikom zaupano v zvezi z zaposlitvijo pri opravljanju gospodarskih, finančnih
ali poslovnih dejavnosti, pri opravljanju dolžnosti skrbnika ali jim je prepuščeno kot uradnim osebam v
službi.
Vsa leta poročanja se struktura storilcev tovrstnih kaznivih dejanj ne spreminja. Gre za osebe, ki so
zaposlene v gospodarskih družbah, trgovinah, bankah, zavarovalnicah, gre za blagajničarje, ki jim je
zaupan denar ali druge osebe, ki so jim zaupane druge premične stvari z določeno vrednostjo. Tak
položaj storilcev se povezuje z njihovo značilnostjo oziroma stopnjo izobrazbe, ki se zahteva za
opravljanje tovrstnih del, pri katerem je storilcem zaupano premoženje. Zato je prevladujoča stopnja
izobrazbe storilcev srednješolska, v enakem obsegu pa izvršujejo tovrstno kaznivo dejanje tako moški
kot ženske.
V nadaljevanju je navedenih nekaj primerov poneverb, ki prikazujejo temeljne značilnosti zadev, ki so
jih obravnavala posamezna državna tožilstva.
Državni tožilec je vložil obtožbo po opravljeni preiskavi zoper računovodkinjo zaradi kaznivega dejanja
poneverbe po 1. in 2. odstavku 245. člena KZ in kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene
uporabe tujega premoženja po 1. odstavku 209. člena KZ-1, ki ju je ta storila tako, da si je v obdobju
od 2. 12. 2003 do 21. 1. 2009 na škodo osnovne šole skupaj prilastila 136.450,51 evrov. Dejanja je
storila tako, da je, ko je pripravljala virmanske naloge in plačilna navodila za izplačilo denarja na razne
naslovnike, dobavitelje, pri sestavi dokumentov v računalniškem programu listine sestavila tako, da je
namesto tekočega računa naslovnika napisala enega od svojih dveh računov pri banki, na katera je bil
nato nakazan denar.
Po opravljeni preiskavi je bila vložena obtožba zoper knjigovodjo, ki je bila zadolžena za računovodske
in administrativne storitve, in sicer zaradi storitve kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene
uporabe tujega premoženja po 4. in 1. odstavku 209. člena KZ. Dejanje je storila tako, da je denar
družbe namesto dobaviteljem na njihov transakcijski račun nakazovala na svoj osebni račun in pri tem
ponarejala tudi listine. Na škodo delodajalca si je pridobila protipravno premoženjsko korist v višini
341.210,37 evrov.
55
V letu 2011 je bil vložen tudi obtožni predlog zoper osem oseb zaradi kaznivega dejanja poneverbe in
neupravičene uporabe tujega premoženja po 209. členu KZ-1. Obtožni akt je bil vložen zoper delavce
javnega podjetja in njihove družinske člane, ki so jim pomagali pri tem kaznivem dejanju. Obdolženi
so si kot vozniki tovornih vozil pri tem podjetju oziroma kot vodja deponije in sortirnice protipravno
prilaščali kovinske surovine na ta način, da so v času od 17. 1. 2007 do 27. 7. 2010 namesto, da bi
kovinske surovine oddali lastniku, javnemu podjetju, ki je zase postavil zabojnik za zbiranje odpadkov
ter zase za nadaljnjo porabo zbiral kovinske surovine, te surovine odpeljali v prodajo konkurenčnemu
podjetju, kjer so jih prodali, iztržek pa si prisvojili in sicer v zneskih od 1.766 evrov do 30.341,42
evrov, denar je bil nakazovan na račune družinskih članov voznikov, javno podjetje pa je bilo skupaj
oškodovano za 72.549,33 evrov.
Pravnomočno je bila obsojena oseba, ki je v gospodarski družbi na podlagi pooblastila različnih
zavarovalnic, za te zavarovalnice sklepala s fizičnimi osebami zavarovalne pogodbe, in sicer za
obvezna zavarovanja motornih vozil. Od posameznikov, s katerimi je sklepala pogodbe je prejela tudi
denar v gotovini, potem pa tega denarja ni odvedla naprej upravičeni zavarovalnici, ampak si ga je
prilastila.
Zoper delavko v fotokopirnici sodišča je bil vložen obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja poneverbe
in neupravičene uporabe tujega premoženja po 209. členu KZ-1, ker si je ta v času od aprila 2003 do
avgusta 2004 prilastila za skupno 30.094,55 evrov sodnih kolkov.
Sodišče je izdalo obsodilno sodbo za kaznivo dejanje poneverbe neupravičene uporabe tujega
premoženja po 209. členu KZ-1 zoper bančno uslužbenko, ki je neupravičeno dvigovala denarna
sredstva z osebnih računov in deviznih varčevalnih knjižic komitentov banke ter ustavljala fiktivne
račune, na katerih je v nasprotju z internim pravili odobrila izredne limite, sredstva teh limitov pa si je
prilaščala in si tako v času od decembra 2002 do januarja 2004 prilastila skupno 157.864,47 evrov.
8.15 Kazniva dejanja na škodo upnikov in potrošnikov
Med kazniva dejanja na škodo upnikov in potrošnikov štejemo zlasti kaznivo dejanje lažnega stečaja
po 226. členu KZ-1 (232. člen KZ), povzročitev stečaja z nevestnim gospodarjenjem po 233. členu KZ,
oškodovanja upnikov po 227. členu KZ-1 (234. členu KZ), poslovne goljufije po 228. členu KZ-1 (234.a
člen KZ) ter organiziranja denarnih verig in nedovoljenih iger na srečo po 212. členu KZ-1 (234.b člen
KZ).
Državna tožilstva v Republiki Sloveniji so v letu 2011 prejela za zgoraj navedena kazniva dejanja
kazenske ovadbe zoper 2241 oseb (od tega zoper 1677 fizičnih oseb in zoper 564 pravnih oseb). Tako
se tudi v letu 2011 nadaljuje trend povečevanja števila ovadenih oseb za tovrstna kazniva dejanja. V
letu 2010 so namreč tožilstva prejela kazenske ovadbe zoper 1255 oseb (od tega zoper 1622 fizičnih
oseb in 533 pravnih oseb). Skupaj s prenesenimi zadevami iz prejšnjih let so tožilci obravnavali
ovadbe zoper 3544 oseb.
Za 1026 oseb so državni tožilci kazenske ovadbe zavrgli, zoper 629 oseb zahtevali preiskavo, zoper 48
oseb vložili obtožne predloge, zoper 130 oseb neposredne obtožnice in zoper 355 oseb obtožbe po
opravljeni preiskavi. V zvezi s kaznivim dejanjem na škodo upnikov in potrošnikov so sodišča v letu
2011 izdala sodbe za 316 oseb, od tega 219 obsodilnih, 51 oprostilnih in 46 zavrnilnih.
56
Največje število kazenskih ovadb v letu 2011 je bilo prejetih zaradi kaznivega dejanja poslovne
goljufije in sicer 2075, za ostala kazniva dejanja s tega področja pa je bilo prejetih kazenskih ovadb
zoper 166 oseb, 77 zaradi kaznivega dejanja oškodovanja upnikov, skupaj v delu je bilo ovadb zoper
148 oseb, 69 je bilo ovadenih zaradi kaznivega dejanja organiziranja denarnih verig in nedovoljenih
iger na srečo, pri čemer so imeli tožilci v delu skupaj ovadbe za 108 oseb, zoper deset zaradi
kaznivega dejanja lažnega stečaja, v delu pa skupaj zoper 19 oseb, in zoper pet oseb zaradi kaznivega
dejanja povzročitve stečaja z nevestnim gospodarjenjem, skupaj pa v delu ovadb zoper 14 oseb.
8.16 Poslovna goljufija
Poslovna goljufija je opredeljena v 228. členu KZ-1 in 234.a členu KZ. Za to kaznivo dejanje je bilo v
letu 2011 ovadenih 2.075 oseb, od tega 1.526 fizičnih oseb in 549 pravnih oseb.
Glede poslovnih goljufij so državni tožilci ovadbe zoper 931 oseb zavrgli, za 603 osebe vložili zahtevo
za preiskavo, vložili pa so 45 obtožnih predlogov, 116 neposrednih obtožb in 346 obtožnic po
opravljeni preiskavi. Sodišča so izrekla sodbe za 289 oseb, od tega 208 obsodilnih, 43 oprostilnih in 38
zavrnilnih sodb.
V letu 2011 se tako obseg kot vsebina obravnavanih kazenskih zadev s področja poslovnih goljufij ni
bistveno spremenil. Storilci so tako samostojni podjetniki, direktorji gospodarskih družb in prokuristi
gospodarskih družb, ki v okviru opravljanja svoje dejavnosti naročajo blago ali storitve, po dobavi
blaga oziroma izvedbi storitev pa le-teh, v nasprotju s prej sklenjenim dogovorom, ne plačajo. Še
vedno ostaja problematika pri obravnavanju tovrstnih kaznivih dejanj enaka in se nanaša predvsem na
razmejitev med civilno-pravnim dolžniško-upniškim razmerjem in znaki kaznivega dejanja poslovne
goljufije. Pogosto so podane kazenske ovadbe zato, ker oškodovanci želijo tudi na ta način priti do
povrnitve dolgovanih zneskov. Vložena kazenska ovadba pogosto služi kot sredstvo pritiska na
dolžnike, da bi čim prej plačali dolgovane zneske, s čimer bi se upnik izognil postopkom prisilne
izterjave dolga.
Ko ocenjujemo rešitve oziroma ukrepanje državnih tožilcev vidimo, da obstaja velik odstotek zavrženj
kazenskih ovadb tudi pri tovrstnih kaznivih dejanjih. Pogosto je namreč zelo težko dokazati naklep, ki
mora obstajati za storitev tega kaznivega dejanja. Tožilstva so tudi v letu 2011 prejela največje število
tovrstnih ovadb, ki so povezane s področjem gradbeništva in z njim povezanih dejavnosti in s področja
leasing pogodb. Skupaj s prenešenimi ovadbami s prejšnjih obdobij so v letu 2011 tožilci obravnavali
za tovrstno kaznivo dejanje kar 3248 oseb. Pogost razlog za zavrženje kazenskih ovadb, ko gre za
ovadene pravne osebe je tudi v tem, da pogosto pravna oseba nima premoženja ali pa je to tako
majhno, da ne bi zadoščalo niti za pokritje stroškov postopka ali pa, da je zoper njo začet stečajni
postopek, ko je v njem lastnik, storilec kaznivega dejanja, edini družbenik pravne osebe ali pa je bila
pravna oseba že zbrisana iz sodnega registra in tako se tožilci odločajo, da kazenske ovadbe v takih
primerih zavračajo iz razloga po 28. členu ZOPOKD zaradi nesmotrnosti postopka.
Spodaj navedeni primeri so značilni primeri za tovrstna kazniva dejanja.
V letu 2011 je bila vložena obtožnica po končani preiskavi zoper enega obdolženca in pravni osebi,
zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja poslovne goljufije po 2. in 1. odstavku 234.a člena KZ. Očitek
obdolžencu je, da je kot direktor dveh družb, ki sta med seboj lastniško povezani, pri opravljanju
gospodarske dejavnosti pri sklenitvi posla, preslepil odgovorne osebe v dveh družbah, in sicer
57
družbah, ki sta od njegovih družb, katerih direktor je bil, odkupovali terjatve, na ta način, da je v letu
2007 podpisal s prvo družbo štiri pogodbe o odkupu terjatev, za drugo družbo pa dve pogodbi o
odkupu terjatev, to pa je storil na ta način, da je kljub temu, da so bili računi, na katerih so temeljile
pogodbe o nakupu terjatev ponarejeni, torej da obveznost po teh računih sploh ni obstajala, ob
pomoči tretje osebe, in sicer z župana občine, ki je s svojo privolitvijo garantiral za neizpolnjene
obveznosti družb, katerih direktor je bil obdolženi, in oškodovani družbi spravil v zmoto, s čimer je
pridobil svojima družbama, in sicer prvi protipravno premoženjsko korist v znesku 294.925,81 evrov,
drugi družbi pa 73.447,89 evrov protipravne premoženjske koristi.
Na sodišču poteka glavna obravnava zaradi kaznivih dejanj poslovnih goljufij po 1. in 2. odstavku
234.a člena KZ in 1. in 2. odstavku 228. člena KZ-1 ter goljufije po 1. in 2. odstavku 217. člena KZ.
Obdolženi je v priporu že od 18. 12. 2008. Obdolženi se je ukvarjal s trgovino z vozili in leta 2007 je
prodajal osebna vozila ceneje kot pooblaščeni prodajalci osebnih vozil, saj je bila njegova cena nižja
zaradi obdolženčeve kalkulacije, da bo s strani davčnega organa prejel vračilo DDV-ja. Obdolženi je
vozila uvažal preko »missing traderjev«, predvsem preko ene družbe, ki jo je v celoti obvladoval. V
letu 2008 je davčni organ vrnil vračilo DDV-ja in mu izdal odločbo za vračilo za približno 4.000.000
evrov. Takrat se je obdolženec začel prekomerno zadolževati od fizičnih in pravnih oseb in kot
zastopnik svoje družbe ni izpolnjeval prevzetih obveznosti. V letu 2011 mu je bila izrečena
prvostopenjska obsodilna sodba in sicer je bil obsojen na sedem let in šest mesecev zaporne kazni,
nato pa še koncem leta 2011 obsodilna sodba na eno leto in osem mesecev zapora, za tisti del
postopka, ki je bil pred tem izločen.
Za kaznivo dejanje poslovne goljufije je tožilec vložil zahtevo za preiskavo zoper direktorico
gospodarske družbe, ki je sklenila več pogodb s podizvajalci za opravo različnih gradbenih del, z
zagotavljanjem, da jim bodo dela plačana v skladu s sklenjenimi pogodbami, vendar na to do plačila
opravljenih del ni prišlo, s čimer so bili oškodovanci oškodovani za 276.437 evrov.
Vložena je bila tudi obtožba zaradi kaznivega dejanja poslovne goljufije po drugem in prvem odstavku
234.a člena KZ, zoper direktorja gospodarske družbe, ki je sklenil več pogodb o pitanju mladega
goveda in več pogodb o dolgoročni nabavi krme za živino in drugega blaga za potrebe pitanja živali,
nato pa niso bili poravnani računi za prevzeto blago, niti niso bila goveda dopitana, ter je tako
oškodovani gospodarski družbi nastala premoženjska škoda v skupnem znesku 293.780 evrov.
Zaradi kaznivega dejanja poslovne goljufije po 2. in 1. odstavku 234.a člena KZ je bila vložena tudi
obtožba zoper obdolženega direktorja gospodarske družbe s sedežem v Italiji, ki je zagotavljal
gospodarski družbi v Republiki Sloveniji, da bo dobavljene jeklene nosilce naročnik poravnal v
dogovorjenem roku, do česar pa nato ni prišlo in je tako oškodovani gospodarski družbi nastala
premoženjska škoda v višini 191.807 evrov.
Za kaznivo dejanje poslovne goljufije je bil obtožen direktor gospodarske družbe, ki je pri sklenitvi in
izvajanju kreditne pogodbe zagotavljal, da bo kredit poravnal, sklenil z banko še sporazum o
zavarovanju terjatev in obljubil vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi na kreditojemalca, saj takšen
vpis še ni bil opravljen, nato pa kljub takšnim zagotovilom nepremičnino, na kateri naj bi banka
pridobila zastavno pravico prodal tretji osebi in je oškodovana banka utrpela škodo v višini 198.214
evrov.
58
Državni tožilec je tudi vložil zahtevo za preiskavo v primeru poslovne goljufije, ki naj bi jo storil
direktor dveh družb, ki je v času od junija 2010 do konca 2011 preko spletnih strani in v imenu teh
družb ponujal naprodaj mobilne telefone in tablične računalnike po izjemno nizki ceni in pri tem lažno
navajal, da je uvoznik le-teh in da jih ima na zalogi ter da jih bo dobavil v roku treh do desetih dni po
prejemu plačila. Preslepil je številne kupce iz cele Slovenije, ki so mu na račun družb nakazovali denar,
pri tem pa telefonov in tabličnih računalnikov sploh ni imel in jih tudi ni uvozil. Zaradi vlaganja
številnih novih ovadb oškodovancev, ki so se odzvali na javni poziv, je bila dvakrat vložena zahteva za
razširitev preiskave, po opravljeni preiskavi, pa je bila v septembru 2011 vložena obtožnica, ki pa je
bila zaradi novih ovadb trikrat razširjena in spremenjena, tako da je končno število oškodovancev
naraslo na 175, skupna protipravna premoženjska korist, ki si jo je na zgoraj opisan način pridobil
storilec pa znaša 38.769 evrov. Tožilec je predlagal tudi začasno zavarovanje zahtevka za odvzem
premoženjske koristi, čemur je sodišče sledilo.
Pogosta so tudi kazniva dejanja v zvezi z leasing pogodbami. Tako je bila vložena obtožnica zaradi
nadaljevanega kaznivega dejanja poslovne goljufije po 2. v zvezi s 1. odstavkom 234.a člena KZ in
kaznivega dejanja ponarejanja listin po 1. odstavku 256. člena KZ ter kaznivega dejanja ponareditve
ali uničenja poslovnih listin po 1. in 2. odstavku 240. člena KZ zoper obtoženo prokuristko
samostojnega podjetnika, ki se je ukvarjal s trgovino in komisijsko prodajo rabljenih vozil, pri čemer je
s preslepitvijo v zvezi z nakupi avtomobilov sedem oškodovancev fizičnih oseb oškodovala s 53.092,14
evrov in v zvezi z neizpolnjevanjem obveznosti po sklenjenih leasing pogodbah še šest pravnih oseb za
40.644,08 evrov in 13.325,64 evrov.
Za poslovno goljufijo po 2. v zvezi s 1. odstavkom 228. člena KZ-1 je bila osumljena in zoper njo tudi
vložena zahteva za preiskavo, direktorica pravne osebe družbe z omejeno odgovornostjo, ki je sklenila
z drugo pravno osebo faktor družbo, štiri faktoring pogodbe, s katerimi je slednja prodajala terjatve v
skupni višini 1.169.291,69 evrov, ki naj bi jih imela do svojih kupcev iz naslova neplačila dobavljenega
blaga, faktor družbo pa je o obstoju teh terjatev preslepila na ta način, da je poslala 52 fiktivnih
računov za dobavljeno blago. Zaradi celotne neizpolnitve in delne neizpolnitve obveznosti po
posameznih sklenjenih faktoring pogodbah, pa je faktor družbi nastala velika premoženjska škoda v
skupni višini 1.147.203,58 evrov.
8.17 Druga kazniva dejanja na škodo upnikov in
potrošnikov
Druga kazniva dejanja na škodo upnikov in potrošnikov niso tako pogosta kot poslovna goljufija.
Za kaznivo dejanje lažnega stečaja po 226. členu KZ-1 (232. člen KZ) so državni tožilci v letu 2011
prejeli kazenske ovadbe zoper deset oseb, skupaj z ovadbami iz prejšnjega obdobja pa so obravnavali
19 oseb. Zavrgli so osem kazenskih ovadb in vložili eno obtožnico po preiskavi. Sodišče je izreklo eno
zavrnilno sodbo.
Za povzročitev stečaja z nevestnim gospodarjenjem po 233. členu KZ so bile na novo prejete kazenske
ovadb zoper pet oseb, skupaj z ovadbami iz prejšnjih obdobij pa je bilo obravnavanih 14 oseb. Tožilci
so ovadbe zoper pet oseb zavrgli. Sodišče pa je izreklo eno oprostilno sodbo.
59
Za kaznivo dejanje oškodovanja upnikov po 227. členu KZ-1 (243. člen KZ) so bile v letu 2011 prejete
ovadbe zoper 77 oseb, tožilci pa so obravnavali skupaj 148 oseb, upoštevaje še ovadbe iz prejšnjih
obdobij. Zavrgli so ovadbe zoper 48 oseb, vložili tri obtožne predloge in devet zahtev za preiskavo.
Sodišča so izrekla 13 sodb od tega tri obsodilne, pet oprostilnih in pet zavrnilnih.
Organiziranje denarnih verig in nedovoljenih iger na srečo kot kaznivo dejanje opredeljuje 212. člen
KZ-1 (234.b člen KZ). Za tovrstno kaznivo dejanje je bilo ovadenih 69 oseb, skupaj z ovadbami iz
prejšnjih obdobij pa obravnavanih 108 oseb. Za 33 oseb so bile ovadbe zavržene, vložena sta bila dva
obtožna predloga, 14 neposrednih obtožb in šest obtožnic po preiskavi. Izrečenih je bilo deset sodb,
od tega šest obsodilnih, dve oprostilni in dve zavrnilni sodbi.
8.18 Kazniva dejanja zoper človečnost in mednarodno
pravo
Novih ovadb za kazniva dejanja kaznivih dejanj genocida in hudodelstvo zoper človečnost v letu 2011
nismo obravnavali.
ODT na Ptuju, ki je od leta 2006 obravnavalo osumljenca kaznivega dejanja hudodelstva zoper civilno
prebivalstvo po 1. odstavku 374. člena KZ, ki naj bi kot pristojni organ OZN-e v taborišču Strnišče v
času od maja do septembra 1945 organiziral in vodil poboje najmanj 200 oseb, ki so jih postrelili
pripadniki KNOJ-a je po končani preiskavi odstopilo od pregona. Tožilstvo je namreč oktobra 2011
preiskovalnemu sodniku posredovalo izjavo o odstopu od pregona, ker je ugotovilo, da ni dovolj
dokazov, da bi ovadeni storil očitano kaznivo dejanje. V razlogih je navedlo, da med preiskavo
preiskovalni sodnik ni uspel zbrati dovolj dokazov za očitek, da je ovadeni v taborišču Kidričevo odrejal
poboje civilnega prebivalstva. Tožilstvo ugotavlja, da ob tem, ko se obdolženec ni zagovarjal tudi
izpovedbe ključnih prič niso bile dovolj določne in jasne, da bi obremenile osumljenega. Sodišče kljub
zahtevi tožilstva ni odredilo izkopov, s tem pa tudi ni omogočilo izdelavo izvedenskega mnenja o
vzrokih smrti pokopanih žrtev, žrtev pa ni bilo mogoče identificirati ne po spolu, ne po starosti, pa tudi
ne določiti časa njihove usmrtitve, onemogočeno pa tudi, da bi se določilo približno število usmrčenih.
Glede na to, da so dejanja odmaknjena več kot 60 let in glede na opisano stanje po preiskavi, tožilstvo
ni uspelo pridobiti dovolj zanesljivih dokazov, s katerimi bi imelo možnost vložiti obtožbo.
ODT v Murski Soboti je v letu 2008 vložilo obtožnico zoper dve osebi, ki sta kot odgovorni osebi v
vojski v času od 27. 6. do 3. 7. 1991 med oboroženim spopadom SFRJ in Republike Slovenije ravnali v
nasprotju s pravili mednarodnega vojnega in humanitarnega prava in zaradi tega povzročili smrt dveh
civilistov in veliko premoženjsko škodo na različnih stanovanjskih in poslovnih objektih v Gornji
Radgoni. V zadevi je bilo v mesecu oktobru razpisana obravnava in se je začelo sojenje obema
obdolžencema v njuni nenavzočnosti.
ODT v Mariboru je prejelo ovadbo zoper osumljenca, z očitkom, da je storil kaznivo dejanje ogrožanje
oseb pod mednarodnim varstvom po 1. odstavku 371. člena KZ-1. Tožilstvo je vložilo zahtevo za
preiskavo, v katerem je osumljencu očitalo, da je ogrozil varnost uslužbencev Veleposlaništva
Združenih držav Amerike v Republiki Sloveniji, ki so v skladu z 29. členom Dunajske konvencije o
diplomatskih odnosih pod mednarodnim pravnim varstvom. Dejanje naj bi bilo storjeno z resno
grožnjo, da bo napadel njihove uradne prostore na Prešernovi cesti v Ljubljani, ko je na spletno stran
Bele hiše v Washington poslal elektronsko sporočilo, v katerem je zapisal, da bo razstrelil njihovo
60
Veleposlaništvo v Sloveniji in na koščke razbil stavbo. Po zaslišanju osumljenca je sodišče tožilstvu
odstopilo spis na vpogled, državna tožilka pa je nato po oceni zagovora osumljenca, zahtevo za
preiskavo umaknila, sodišče pa je izdalo sklep o zavrženju zahteve za preiskavo.
8.19 Kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne
dobrine
Leta 2011 so okrožna državna tožilstva na področju kaznivih dejanj zoper okolje, prostor in naravne
dobrine vložila 56 obtožnih predlogov, pet neposrednih obtožnic ter štiri obtožnice po opravljeni
preiskavi, 28 zahtev za preiskavo, v 69-ih primerih pa ovadbo zavrgla. Sodišča so izrekla 53 obsodilnih
sodb, osem oprostilnih ter štiri zavrnilne sodbe. Okrožni državni tožilci so se v sedmih primerih
pritožili, v enem primeru pa je bilo pritožbi ugodeno. Prvostopenjska sodišča v 53 zadevah še niso
izrekla sodbe. Tožilstva so zavrgla dve ovadbi, vloženi zoper pravne osebe, v enem primeru je bila
vložena zahteva za preiskavo, v eni zadevi pa še ni bila izrečena prvostopenjska sodba.
Največ prejetih ovadb je bilo zaradi kaznivega dejanja mučenja živali. Na novogoriškem območju so
obravnavali štiri kazenske ovadbe zaradi tega kaznivega dejanja, na murskosoboškem območju štiri
storilce tega kaznivega dejanja, zoper dva storilca so ovadbo zavrgli, zoper dva storilca pa vložili
obtožni predlog. Na mariborskem območju so zaradi omenjenega kaznivega dejanja prejeli sedem
kazenskih ovadb, dve ovadbi pa sta bili preneseni iz prejšnjega obdobja. Na koprskem tožilstvu so
zaradi kaznivega dejanja mučenja živali prejeli dve ovadbi, ena ovadba pa je bila prenesena iz leta
2010. Na krškem tožilstvu so prejeli pet ovadb, storilci so v štirih primerih moške osebe, v enem pa
ženska, stari od 39 do 55 let, slovenski državljani, z osnovnošolsko in srednješolsko izobrazbo.
Omeniti velja primer, kjer je prišlo do uboja psa na posebno krut način in kjer je sodišče že razsodilo
ter obdolžencu izreklo pogojno obsodbo, ki pa še ni pravnomočna. Največjo skupino obdolženih oseb
pa je zaradi tega kaznivega dejanja obravnavalo celjsko tožilstvo, in sicer je prejelo osem ovadb zaradi
tega kaznivega dejanja. Na ptujskem tožilstvu so prejeli tri ovadbe, dve ovadbi pa so prenesli iz
prejšnjega leta, en storilec je moški, star 61 let, brez zaposlitve, s končano osnovnošolsko izobrazbo,
dve storilki pa sta ženski, stari 44 in 46 let, ena brez zaposlitve, s končano srednjo šolo. Na ODT v
Ljubljani so prejeli pet ovadb, eno ovadbo pa prenesli iz leta 2010, na novomeškem tožilstvu pa so
zaradi tega kaznivega dejanja obravnavali tri ovadbe.
Kot je bilo že omenjeno, je zaskrbljujoč podatek, da gre za zelo kruto ravnanje storilcev ter da so ta
kazniva dejanja očitno v porastu. Dejstvo, katerega je treba omeniti, pa je, da je bilo veliko ovadb
zavrženih, in sicer kar 19, vloženih je bilo 16 obtožnih predlogov, v enem primeru pa je bila zahtevana
preiskava. Izrečenih je bilo že 11 obsodilnih sodb, ena oprostilna sodba, v enem primeru pa je državni
tožilec vložil pritožbo. V 12 zadevah še ni izrečena prvostopenjska sodba.
Veliko zadev je tudi zaradi kaznivega dejanja protipravnega zavzetja nepremičnine. Vloženih je bilo kar
18 obtožnih predlogov, pet ovadb je bilo zavrženih, izrečena je bila ena obsodilna sodba, štiri
oprostilne ter dve zavrnilni sodbi. Državni tožilec se je pritožil v petih zadevah, 11 zadev pa še ni
doživelo sodnega epiloga.
Na tretjem mestu po številu obravnavanih zadev je kaznivo dejanje obremenjevanja in uničevanja
okolja po 332. členu KZ-1, kjer je bilo vloženih 11 obtožnih predlogov, osem zahtev za preiskavo ter
61
dve obtožbi po preiskavi, zavrženih pa je bilo 13 ovadb. Za to kaznivo dejanje je bilo izrečenih osem
obsodilnih sodb, ena oprostilna sodba, šest zadev pa še ni končanih.
ODT v Ljubljani je v letu 2011 prejelo zaradi kaznivih dejanj zoper okolje, prostor in naravne dobrine
ovadbe zoper 43 storilcev, iz prejšnjega obdobja pa so bile prenešene ovadbe zoper 16 storilcev.
Glede na leto 2010, ko so prejeli le ovadbe zoper 13 storilcev, se je število kaznivih dejanj na tem
področju precej povečalo. Predvsem se je zopet močno povečalo število ovadb zoper storilce kaznivih
dejanj tatvin gramoza oziroma mineralnih surovin. Obravnavajo zadevo, kjer sta si storilca z
izkopanimi mineralnimi surovinami od leta 2009 do leta 2011 pridobila za najmanj 500.000 evrov
protipravne premoženjske koristi ter povzročila tudi popolno poškodbo okolja. Storilcu je bil zasežen
delovni stroj in tovorno vozilo, vendar mu ga je sodišče vrnilo, zoper tak sklep pa je okrožna državna
tožilka vložila pritožbo.
Obravnavali so tudi zadevo zaradi kaznivega dejanja obremenjevanja in uničenja okolja ter kaznivega
dejanja zaposlovanja na črno, kjer se osumljencema očita, da sta delavcem odredila, ali pa sta sama
obdelovala, skladiščila in prevažala nevarne odpadke ter druge snovi, katere so pri tem prosto iztekale
na nezavarovano površino deponije in celo na sosednje parcele, ki so namenjene kmetijski dejavnosti.
Tudi ODT v Mariboru je v primerjavi z letom 2010, ko niso prejeli nobene kazenske ovadbe za kazniva
dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine (32. poglavje KZ), v letu 2011 obravnavalo več zadev
s tega področja ter zoper tri osebe vložilo obtožni predlog za kaznivo dejanje obremenjevanja in
uničenja okolja in prostora po 333. členu KZ. Pet storilcev več kot v letu 2010, skupno torej 29, pa so
obravnavali zaradi kaznivih dejanj iz 32. poglavja KZ – 1.
Na ODT v Celju so v letu 2011 prejeli zaradi kaznivih dejanj zoper okolje, prostor in naravne dobrine
ovadbe zoper 20 oseb, največ, kar osem oseb pa je bilo ovadenih zaradi kaznivega dejanja mučenja
živali po 341. členu KZ-1. Ovadb zoper pravne osebe niso prejeli, prav tako ne beležijo tatvin
mineralnih snovi. Glede na leto 2010, ko je bilo ovadenih le pet oseb, se je njihovo število v letu 2011
močno povečalo. Tudi na celjskem območju se pojavlja problem protipravnega odlaganja nevarnih
snovi na kmetijskem zemljišču. Storilec je brez dovoljenja skladiščil stare osebne avtomobile, namesto
da bi zagotovil predelavo in njihovo odstranitev. Obravnavali so tudi storilca kaznivega dejanja
mučenja živali, ki je tako surovo ravnal z živaljo, da je povzročil njen pogin.
ODT v Kopru je s področja kaznivih dejanj zoper okolje in prostor prejelo ovadbe zoper pet oseb. Vsi
storilci so moškega spola, njihova povprečna starost pa je 45 let.
ODT v Krškem je v letu 2011 prejelo pet ovadb zoper štiri osumljence ter eno osumljenko, in sicer
zaradi storitve kaznivega dejanja mučenja živali, eno ovadbo zaradi kaznivega dejanja uničenja
gozdov ter šest ovadb zaradi kaznivega dejanja nezakonitega lova. Obravnavali so tudi kazensko
ovadbo zaradi kaznivega dejanja protipravnega zavzetja nepremičnine. Kot zanimivost velja omeniti,
da v lanskem letu ni bilo podane nobene ovadbe zaradi kraje naravnih dobrin gramoza in uničenja
okolja v zvezi z nelegalnim črpanjem gramoza. Ta dejanja so bila prejšnja leta v porastu.
Na ODT v Novem mestu so v letu 2011 zaradi kaznivega dejanja protipravnega zavzetja nepremičnine
po 338. členu KZ-1 prejeli ovadbe zoper 23 oseb, zaradi kaznivega dejanja obremenjevanja in
uničevanja okolja po 332. členu KZ-1 so obravnavali dve ovadbi, preneseni iz leta 2010, zaradi
kaznivega dejanja uničevanja gozdov po 340 členu KZ-1, 1 ovadbo zoper eno osebo, zaradi kaznivega
62
mučenja živali po 341 členu KZ-1, tri ovadbe zoper tri osebe, ter zaradi kaznivega dejanja
nezakonitega lova po 342 členu KZ-1 eno ovadbo zoper eno osebo. Tudi za lansko leto ugotavljajo, da
so storilci kaznivega dejanja protipravnega zavzetja nepremičnine izključno Romi, saj so njihova
naselja zgrajena na tuji zemlji. Problem je zaskrbljujoč, saj število dejanj in ovadb narašča. Zanimivo
je tudi, da niso prejeli nobene ovadbe zaradi tatvine mineralnih snovi – gramoza. Zoper pravno osebo
niso imeli v delu nobene ovadbe. Iz 32. poglavja KZ pa so prejeli eno ovadbo zoper eno osumljeno
osebo.
ODT v Kranju je prejelo kazenske ovadbe zoper štiri osebe, dve od teh zaradi kaznivega dejanja
nevestne veterinarske pomoči po 347 členu KZ-1.
ODT v Slovenj Gradcu v lanskem letu ni prejelo nobene nove kazenske ovadbe s področja kaznivih
dejanj zoper okolje in prostor.
Na ODT v Murski Soboti so obravnavali 14 storilcev: enega zaradi tatvine gramoza, enega zaradi
kaznivega dejanja onesnaženja morja in voda z ladij (zadeva prenesena iz prejšnjega obdobja), tri
zaradi kaznivega dejanja protipravnega zavzetja nepremičnine, štiri zaradi kaznivega dejanja mučenja
živali, enega zaradi kaznivega dejanja nezakonitega lova, štiri pa zaradi kaznivega dejanja
nezakonitega ravnanja z zaščitenimi živalmi in rastlinami. Splošna značilnost je, da so storilci v večini
primerov osebe moškega spola, da je glavni motiv koristoljubje, pri kaznivem dejanju mučenja živali
pa je pri storilcih prisotna surovost, grobost in brezčutnost. Število teh dejanj je enako kot v letu
2010.
ODT na Ptuju je v lanskem letu prejelo ovadbe zoper pet storilcev kaznivih dejanj zoper okolje, prostor
in naravne dobrine. Storilci so v treh primerih moškega spola, v dveh pa ženskega. Tudi na Ptuju
beležijo prejem treh ovadb zaradi kaznivega dejanja mučenja živali.
Na ODT v Novi Gorici so obravnavali ovadbo zoper eno osebo zaradi kaznivega dejanja vnašanja
nevarnih snovi v državo in protipravnega odlaganja nevarnih snovi, vendar je državna tožilka ovadbo
zavrgla, ker je ugotovila, da ne gre za nevarne snovi. Beležijo tudi kaznivo dejanje tatvine gramoza,
kaznivo dejanje protipravnega zavzetja nepremičnine ter štiri kazenske ovadbe zaradi kaznivega
dejanja mučenja živali. Prejeli so tudi ovadbo zaradi kaznivega dejanja nevestne veterinarske pomoči
ter ovadbo zaradi kaznivega dejanja nezakonitega ravnanja z zaščitenimi živalmi. V zadnjem primeru
naj bi ovadena oseba iz tujine v Slovenijo prinesla večje število čebeljih matic ter jih razširila po
čebeljih panjih med avtohtono slovensko kranjico, čeprav je vnos tujih čebel in matic prepovedan. Ker
pa naznanjeno dejanje nima znakov kaznivega dejanja, za katerega se storilec preganja po uradni
dolžnosti, so ovadbo zavrgli ter jo posredovali Inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS,
saj gre v konkretnem primeru za prekršek po 70. členu Zakona o živinoreji.
Policisti Posebnega oddelka so v letu 2011 podali eno kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja
nezakonitega ravnanja z zaščitenimi živalmi in rastlinami po 344. členu KZ-1. Dejanje je bilo strojeno v
službi.
SDT RS je v leti 2011 prejelo dve ovadbi s področja kaznivih dejanj zoper okolje in prostor, obe zaradi
kaznivega dejanja velike tatvine po členu 205 KZ-1. Obe zadevi sta priporni; zoper storilca je vložena
obtožnica po opravljeni preiskavi:
63
8.20 Trgovina z ljudmi
Tudi v letu poročanja organiziranost državnih tožilcev, ki so z letnimi razporedi določeni za področje
boja zoper trgovino z ljudmi, ostaja nespremenjena. Da bi zagotovili večjo učinkovitost pregona, isti
državni tožilci praviloma preganjajo tudi kazniva dejanja, katerih elementi se vsebinsko prepletajo s
kaznivim dejanjem trgovine z ljudmi po 113. členu KZ-1, in sicer kazniva dejanja spravljanja v
suženjsko razmerje po 112. členu KZ-1, zlorabe prostitucije po 175. členu KZ-1 ter prikazovanja,
izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po 176. členu KZ-1. Leta 2011 lahko
govorimo o trendu povečanja števila odkritih storilcev kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, pri čemer
pa je številka v absolutnem še vedno zelo majhna. Tako je policija podala kazenske ovadbe zoper 13
oseb zaradi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi po 113. členu KZ-1 in kazenski ovadbi zoper dve osebi
zaradi kaznivega dejanja spravljanja v suženjsko razmerje po 112. členu KZ-1. Kot zanimivost pa
vendarle velja omeniti, da so bile ovadbe podane le na območju štirih okrožnih državnih tožilstev,
kljub temu, da je moč glede na naravo kaznivega dejanja utemeljeno pričakovati, da se tovrstna
kazniva dejanja dogajajo na ozemlju celotne države.
Državni tožilci so tako v letu 2011 odločali o ovadbah zoper 13 oseb zaradi kaznivega dejanja po 113.
členu KZ-1 in 2 osebi po 112. členu KZ-1, podanih v tem letu, in o ovadbah zoper 7 oseb, prenesenih
iz leta 2010. Kazenske ovadbe zoper dve oseb so zavrgli, kazensko preiskavo zahtevali zoper 11 oseb
zaradi kaznivega dejanja po 113. členu KZ-1 in dve osebi po 112. členu KZ-1 ter vložili obtožbe zoper
pet oseb.
V eni izmed zadev je kazenski postopek stekel zoper štiri osebe zaradi kaznivega dejanja trgovine z
ljudmi po 113. členu KZ-1 in kaznivega dejanja zlorabe prostitucije po 175. členu KZ-1. Obe kaznivi
dejanji sta izredno močno prepleteni, ravnanja vseh štirih storilcev vsebujejo znake obeh kaznivih
dejanjih in razmejitev je izredno težko dejansko vprašanje, posledično pa tudi pravno. V tej zadevi se
prvič srečamo tudi z izjemno velikim številom žrtev, gre za tuje državljanke z vzhodne Evrope in iz
Južne Amerike (dekleta iz Ukrajine in Dominikanske republike) z urejenimi delovnimi dovoljenji in z
drugimi potrebnimi dokumenti za bivanje v naši državi, kar izpričuje izjemno organiziranost storilcev.
Storilci so tako moški kot ženske, oblika udeležbe pri izvršitvi kaznivih dejanj pa je različna, ne le po
vlogi, temveč tudi po kriminalni aktivnosti, med njimi srečamo tudi specialne povratnike.
V zadevi, ko je bila kazenska ovadba podana zoper štiri osebe (dva storilca izmed njih sta specialna
povratnika v postopku zaradi kaznivega dejanja zlorabe prostitucije) in gospodarsko družbo, število
žrtev – tujk, zaposlenih v različnih lokalih v Sloveniji kot plesalke, snažilke ali pomožno osebje, je
veliko. Sodišče ni sledilo predlogu državnega tožilca za odreditev pripora in tudi še ni odločilo o uvedbi
preiskave zaradi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi.
Nadaljuje se trend, pogojen tako z objektivnimi razlogi izjemno težkega dokazovanja kot tudi s
subjektivnimi razlogi neobčutljivosti in neozaveščenosti akterjev, vpetih v boj zoper trgovino z ljudmi,
ki ima za posledico, da se vrsta predkazenskih in kazenskih postopkov, kjer ravnanja storilcev
vsebujejo elemente kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, ne razvije v smeri pregona tega kaznivega
dejanja, temveč v smeri kaznivega dejanja zlorabe prostitucije. Kazenski postopki praviloma trajajo
nesorazmerno dolgo, kar krepi storilce kaznivega dejanja, katerih se tveganje primerne obsodbe s
potekom časa močno zmanjšuje.
V letu 2011 je postala pravnomočna sodba, s katero sta bila obdolženca spoznana za kriva kaznivega
dejanja spravljanja v suženjsko razmerje po 1. odstavku 387. člena KZ, izvršenega v letu 2001. Zaradi
64
izjemne časovne odmaknjenosti in pozitivne prognoze je bila obema izrečena pogojna obsodba.
Pravnomočna je postala tudi sodba zoper tri obdolžence zaradi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi
zaradi izkoriščanja prostitucije po 113. členu KZ-1, vse tri obdolžence pa je sodišče spoznalo za krive
kaznivega dejanja zlorabe prostitucije po 175. členu KZ-1.
Zaradi prepričanja, da je uspešnost boja proti trgovini z ljudmi v največji meri odvisna od našega
znanja in sodelovanja, se je VDT RS vključilo v projekt Ministrstva za notranje zadeve RS:
Vzpostavljanje pogojev za ustanavljanje skupnih preiskovalnih skupin za potrebe boja proti trgovini z
ljudmi v Jugovzhodni Evropi (JIT THB). Projekt je osredotočen na vzpostavitev t. i. strateških
aktivnosti, ki bodo nudile potrebno logistično platformo nadaljnjemu operativnemu delovanju. Jedro
celotnega projekta predstavljajo delavnice, katerih cilj je spodbuditev strokovnjakov k uporabi skupnih
preiskovalnih skupin, kar lahko prinese dodano vrednost k njihovim preiskavam ter pomaga pri razvoju
mednarodnega sodelovanja v kazenskih zadevah. Projekt načrtuje pet delavnic, v letu 2011 so bile
izvedene tri; aktivno je bila v vse tri vključena okrožna državna tožilka SDT RS.
8.21 Prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države
Trend upadanja ovadb zaradi kaznivih dejanj povezanih s prepovedanim prehajanjem meje ali ozemlja
države po členu 308 KZ-1 oziroma členu 311 KZ se nadaljuje. V letu 2011 so namreč okrožna državna
tožilstva in SDT RS prejeli ovadbe zoper 68 oseb, kar je 41% manj kot v letu 2010, ko so bile prejete
ovadbe zoper 115 oseb. Upoštevaje ovadbe zoper 67 oseb, ki so bile kot nerešene prenesene iz
prejšnjega obdobja, so državni tožilci v letu 2011 obravnavali ovadbe zoper skupno 135 oseb. Ovadbe
zoper 18 oseb so zavrgli, zoper 67 oseb so zahtevali uvedbo preiskave, zoper 26 oseb pa so bile
vložene obtožbe (18 neposrednih in osem po opravljeni preiskavi). Zoper osem oseb je bil v letu 2011
tudi odrejen pripor.
Sodišča so v letu 2011 izrekla sodbe 25 osebam, in sicer 23 osebam oprostilne sodbe ter dvem
osebam zavrnilni sodbi.
Zoper izrečene sodbe pritožb državnih tožilcev v letu 2011 ni bilo, so pa pritožbena sodišča ugodila
dvem pritožbam okrožnih državnih tožilcev iz prejšnjega obdobja.
Poleg dejstva, da se število tovrstnih kaznivih dejanj manjša, je opaziti tudi, da se tovrstna kazniva
dejanja ne izvršujejo več pretežno v organiziranih skupinah, temveč so v večjem številu storilci
posamezniki. Velika večina storilcev je moškega spola, več je tudi tujih državljanov. Ugotoviti je, da je
upad števila tovrstnih kaznivih dejanj pripisati spremembam mejnih režimov za nekatere države
jugovzhodne Evrope (odprave vizumov).
Izpostaviti je primer ODT v Novi Gorici, ki poroča, da je prejelo ovadbo zoper 11 oseb, pri čemer je
bila zoper 2 izmed njih že v letu 2010 podana kazenska ovadba zaradi istovrstnega kaznivega dejanja.
Gre za novo izvršitveno obliko storitve kaznivega dejanja, ki je bila izpostavljena že v poročilu za leto
2010. V konkretni zadevi so štirje ovadeni na podlagi pooblastil tujcev opravili registracijo 57 fiktivnih
gospodarskih družb v Sloveniji, pri čemer so predložili vse potrebne fiktivne dokumente in tako
omogočili 26 tujcem nezakonito preselitev v Slovenijo, 21 tujcem pa so to poskusili omogočiti. Zoper
štiri osebe je bil že izdan sklep o uvedbi preiskave, zoper sedem oseb, ki se jim očita pomoč, pa je bila
zahteva za opravo preiskave zavrnjena. Zoper odločitev o zavrnitvi zahteve se je pritožila okrožna
državna tožilka, o pritožbi pa še ni odločeno.
65
O istovrstnem načinu storitve kaznivega dejanja poroča tudi ODT v Ljubljani.
8.22 Nedovoljena proizvodnja in promet orožja in
eksplozivov
V letu 2011 so okrožna državna tožilstva in SDT RS, zaradi kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje
in prometa orožja in eksplozivov po členu 307 KZ-1 oziroma členu 310 KZ, prejeli ovadbe zoper 83
oseb. Gre za bistven, 34 % padec števila tovrstnih kaznivih dejanj, saj so bile v letu 2010 prejete
ovadbe zoper 126 oseb. Skupaj z nerešenimi ovadbami zoper 38 oseb iz prejšnjih let, so okrožna
državna tožilstva in SDT RS v letu 2011 obravnavali ovadbe zoper 121 oseb.
Državni tožilci so ovadbe zoper 21 oseb zavrgli, zoper 25 oseb so zahtevali uvedbo preiskave, zoper 16
oseb so vložili obtožne predloge, zoper 45 oseb pa obtožnice (zoper 17 oseb neposredne, zoper 28
oseb pa po preiskavi). Zoper dve osebi je bil v letu 2011 odrejen pripor.
Sodišča so v tovrstnih zadevah izdala obsodilne sodbe zoper 62 oseb. Oprostilne sodbe so bile izdane
zoper štiri osebe, zavrnilne sodbe zoper pet oseb, med tem ko 99 osebam prvostopna sodba še ni bila
izrečena.
Državni tožilci so vložili štiri pritožbe, upoštevaje pritožbe iz preteklega obdobja, pa je bilo ugodeno
pritožbam državnih tožilcev zoper tri osebe, pritožbam zoper osem oseb pa ne.
Zbrani podatki kažejo, da gre večinoma za manjše količine orožja, najdenega pri hišnih preiskavah, ki
so bile opravljene v zvezi z kakšnim drugim kaznivim dejanjem.
V veliki večini primerov so storilci moškega spola, ODT v Krškem pa poroča, da so prejeli ovadbo tudi
zoper dve pravni osebi. V konkretni zadevi je bila ovadba podana zoper dve fizični in dve pravni osebi,
ki so na mejnem prehodu Obrežje skušali iz države iznesti, brez ustreznega dovoljenja Ministrstva za
obrambo RS in ustreznih dovoljenj EU, digitalni preprečevalec signala (Frequency Yammer), ki naj bi
omogočal motenje sistemov za globalno satelitsko navigacijo, in je na seznamu obrambnih proizvodov
EU. Zadeva je še v fazi ovadbe, saj je v izdelavi strokovno mnenje za navedeno napravo.
Izstopa primer ODT v Kopru, ki je obravnavalo dva tujca, katera sta imela pri sebi štiri kose strelnega
orožja, storila pa sta še dve kaznivi dejanji ropa po 2. odstavku 206. člena KZ-1 in poskusa kaznivega
dejanja uboja po 115. členu KZ-1.
Izpostaviti je tudi primer ODT v Ljubljani, ki poroča, da je Višje sodišče v Ljubljani razveljavilo sodbo
prvostopnega sodišča, s katero je bila ena oseba oproščena kaznivega dejanja nedovoljene
proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva po 1. odstavku 307. člena KZ-1 in kaznivega dejanja
povzročitve splošne nevarnosti po 1. odstavku 314. člena KZ-1. O zadevi smo poročali že leta 2009 in
2010.
66
8.23 Mladoletniško prestopništvo
Trend upada ovadenih mladoletnikov se nadaljuje tudi v letu 2011, ko so okrožna državna tožilstva
prejela kazenske ovadbe proti 2428 mladoletnikom (leta 2010 proti 2619 mladoletnikom). Število
ovadenih mladoletnikov je manjše na večini državnih tožilstev, opazen pa je porast na ODT v Novem
mestu, kjer so prejeli ovadbe proti 265 mladoletnikom (leto prej 210). Skupaj z iz leta 2010
prenesenimi ovadbami proti 677 mladoletnikom so tako državni tožilci reševali ovadbe proti 3139
mladoletnikom in sprejeli odločitve v zvezi z ovadbami proti 2483 mladoletnikom. Število nerešenih
zadev ob koncu leta, in sicer 656, predstavlja pričakovano in stalno številko zadev, v kateri državni
tožilci do izteka leta poročanja ne sprejmejo državnotožilske odločitve. V tej številki so vključene
zadeve, ki so dejansko nerešene pri državnem tožilcu (374, kar predstavlja približno šest tedenski
pripad), v dopolnitvi na policiji (37) ali v dopolnitvi pri drugih organih, najpogosteje pri pristojnih
centrih za socialno delo (245).
Okrožni državni tožilci so zavrgli kazenske ovadbe proti 1124 mladoletnikom; 300 izmed teh ob
uporabi načela sorazmernosti, 163 iz razlogov smotrnosti, 194 zaradi umika predloga oškodovanca ter
le proti enemu mladoletniku zaradi zastaranja kazenskega pregona. V uspešno zaključenem postopku
poravnavanja oziroma odloženega pregona, torej ob uporabi alternativnega reagiranja, pa so
kazenske ovadbe zavrgli proti 238 mladoletnikom, iz drugih razlogov pa so bile zavržene proti 228
mladoletnikom. Tako so ovadbe zavrgli v 45 % (enako kot v letu 2010) in sicer v 27 % ob uporabi
načela sorazmernosti, v 21 % pa v okviru alternativnega reagiranja.
V letu poročanja so po končanih pripravljalnih postopkih državni tožilci prejeli v odločanje kazenske
zadeve proti 982 mladoletnikom ter v 40 % oziroma proti 395 mladoletnikom predlagali ustavitev
postopka, proti 543 mladoletnikom pa so vložili predlog za izrek vzgojnega ukrepa oziroma predlog za
kaznovanje. Senati za mladoletnike so o vloženih predlogih za izrek vzgojnega ukrepa oziroma
predlogih za kaznovanje odločali glede 736 mladoletnikov ter izrekli 341 mladoletnikom vzgojni ukrep,
štirim mladoletnikom kazensko sankcijo, proti 391 mladoletnikom pa so postopek ustavili. Izmed
vzgojnih ukrepov so bili zavodski ukrepi izrečeni 38 mladoletnikom, izvenzavodski ukrepi pa 303
mladoletnikom.
Struktura kaznivih dejanj ne pokaže posebnih odstopanj od preteklih let in tudi v letu poročanja ne
beležimo posebej izstopajoče problematike. Še vedno močno izstopajo kazniva dejanja zoper
premoženje, pri čemer pa je vendarle potrebno poudariti, da gre kljub pravnim opredelitvam teh
dejanj kot hudih kaznivih dejanj (npr. ropi, poskusi ropov, izsiljevanja in poskusi izsiljevanj), za
dejanja, pri katerih mladoletniki zasledujejo pridobitev manjše vsote denarja in predmetov manjše
vrednosti, pogosto mobilnih telefonov. Značilnost storilcev teh kaznivih dejanj pa je njihovo specialno
povratništvo, praviloma so bili predhodno že obravnavani zaradi manjših kaznivih dejanj, in njihova
kriminalna aktivnost se stopnjuje. Prav vsa državna tožilstva v letošnjem letu poročajo tudi o kaznivih
dejanjih, povezanih z mamili, in sicer so državna tožilstva skupno prejela ovadbe proti 84
mladoletnikom (leta 2010 proti 93 mladoletnikom). Za ta kazniva dejanja so državni tožilci podali 32
predlogov za izrek vzgojnega ukrepa ter dva predloga za kaznovanje, sodišča so predlogom za izrek
vzgojnega ukrepa sledila pri 24 mladoletnikih, sledila pa so tudi obema predlogoma za kaznovanje ter
izrekla mladoletnikoma kazni.
Velik del kazenskih ovadb proti mladoletnikom so okrožni državni tožilci reševali z alternativnimi
metodami, in sicer z uporabo obeh institutov, tako poravnavanja kot odloženega pregona. Slednjega
so državni tožilci ocenili kot uspešnejšega in so se tako tudi v letu 2011 zanj pogosteje odločali. Tako
67
so proti 264 mladoletnikom začeli s postopkom odloženega pregona, ki v 51 primerih ni bil uspešen,
saj zanj niso pridobili soglasja strank. Pregon so odložili proti 213 mladoletnikov, izmed katerih jih je
179 v celoti izvršilo naloženo jim nalogo. Najpogostejša naloga, naložena mladoletnikom, je bilo
splošno koristno delo, in sicer kar 154 mladoletnikom, 87 mladoletnikom je bila naložena poravnava
škode, 13 mladoletnikom vplačilo v dobrodelne namene in trem mladoletnikom vplačilo v korist javnih
ustanov. V poravnavanje so bile odstopljene ovadbe proti 88 mladoletnikom, v 8 zadevah se stranke
na vabilo poravnalca niso odzvale, v 10 zadevah stranke poravnavi niso dale soglasja, v štirih primerih
sporazum v okviru poravnave ni bil sklenjen, v sedmih zadevah pa sporazum ni bil izpolnjen. 55
mladoletnikov je v poravnavi sklenjen sporazum tudi izpolnilo. Najpogostejša oblika poravnave je
izrečeno opravičilo s strani mladoletnika, sledi plačilo škode, v občutno premajhnem obsegu pa
pomeni izpolnitev sporazuma delo v korist drugega, ki je bilo v okviru sporazuma dogovorjeno le
dvakrat.
68
9 Specializirano državno tožilstvo RS
ZDT-1 je bil sprejet avgusta 2011, čas začetka uporabe pred sprejetjem zakona pa skrajšan s šestih
na tri mesece tako, da se je ZDT-1 pričel uporabljati 6. 11. 2011; s tem dnem je pričelo delovati SDT
RS. Dotedanja vodja Skupine je postala začasna vodja in to do izbire novega vodje SDT RS. Tožilci
Skupine so postali tožilci, dodeljeni na državnotožilska mesta, določena v drugem odstavku 193. člena
ZDT-1 za čas do časa izteka njihove dodelitve v Skupino in ne na mesta imenovanih tožilcev, kar bi
bilo nedvomno najbolj ustrezno in kar je bilo v predlogu ZDT-1 dolgo tudi zapisano in nato pred
njegovim sprejetjem spremenjeno.
Na dan 31. 12. 2011 je bilo na SDT RS sedem tožilcev in višji pravosodni svetovalec III, v Posebnem
oddelku, kot organizacijski enoti Skupine, pa so bili trije tožilci.
Število ovadenih storilcev kaznivih dejanj je v letu 2011 upadlo na 56 odstotkov ovadenih v
predhodnem letu. Upad je popolnoma razumljiv in pričakovan; zoper v letih 2009 in 2010 ovadene
storilce kaznivih dejanj so v letu poročanja stekli kazenski postopki, kar pomeni, da so bile vložene
zahteve za preiskavo, sodišča so uvedla preiskave in razpisni so bili naroki tako za zaslišanja v
preiskavi kot tudi naroki na glavne obravnave. Udeležba tožilcev na narokih se je v letu poročanja
povečala za skoraj 150 odstotkov ( v letu 2009 - 185, 2010 - 184, 2011 - 407).
Število ovadb, ki so bile v letu poročanja vrnjene v dopolnitev na policijo, je glede na vse obravnavane
ovadbe nizko; praviloma vse predkazenske postopke v zadevah, ki jih je delala Skupina oziroma SDT
RS usmerjajo tožilci. Če policija usmeritvam tožilstva sledi, dopolnitve kazenskih ovadb niso potrebne.
V letu poročanja so bile na sodišča vložene zahteve za preiskavo zoper 75 oseb in 34 pravnih oseb, 42
neposrednih obtožb in obtožnih predlogov zoper fizične osebe in sedem zoper pravne osebe, od vseh
rešenih ovadb pa je bilo devet ovadb zoper fizične osebe zavrženih in nobena zoper pravno osebo.
Po opravljeni sodni preiskavi v letu poročanja ni bilo odstopljeno od pregona v nobeni zadevi, vloženih
pa je bilo 46 obtožb zoper fizične osebe in 14 obtožb zoper pravne osebe.
V letu poročanja je Skupina oziroma SDT RS prejela sodbe zoper 26 oseb in sicer 23 obsodilnih, dve
oprostilni in eno zavrnilno sodbo. V 70 % obsodilnih sodb je bila izrečena zaporna kazen.
Osebni omejevalni ukrepi so bili s strani sodišča izrečeni 24 osebam, v 33 zadevah so se uporabljali
prikriti preiskovalni ukrepi, na predlog Skupine oziroma SDT RS pa odrejenih 14 ukrepov začasnega
zavarovanja odvzema premoženjske koristi po 502. členu ZKP.
Kot doslej je bilo sodelovanje z Uradom za preprečevanje pranja denarja, Davčno upravo Republike
Slovenije (v nadaljevanju: DURS), Carinsko upravo Republike Slovenije (v nadaljevanju: CURS),
Uradom za varstvo konkurence ter Agencijo za trg vrednostnih papirjev učinkovito in dobro. Vedno več
je sodelovanja z drugimi evropskimi državami, predvsem pri odkrivanju in pregonu klasičnega
organiziranega kriminala, vedno več je sodelovanja in dobrih povezav z Italijo, Avstrijo, ZDA
(predvsem DEA in ICE) katerih pomoč je vedno dobrodošla in, ki so jo vedno tudi pripravljeni ponuditi.
69
Skupina oziroma SDT RS je v letu poročanja v predkazenskih postopkih sodelovala s policijo in drugimi
organi; samo v enem primeru je bilo to formalizirano z ustanovitvijo specializirane preiskovalne
skupine po 160.a. čl. ZKP (v letu 2011 sta bili v Sloveniji ustanovljeni dve tovrstni skupini). Tako tožilci
Skupine in očitno tudi drugi tožilci v Sloveniji, kot tudi predstavniki organov, ki so sodelovali v
predkazenskem postopku, niso čutili potrebe po ustanavljanju specializiranih preiskovalnih skupin
oziroma so takšne skupine dejansko delovale in sodelovale, le da to ni bilo formalizirano. Ponovno je
treba poudariti, da je kakovostno tisto sodelovanje, ki temelji na skupnem cilju, vzajemnem
spoštovanju in nudenju strokovne pomoči v okviru pristojnosti in avtonomnosti vsakega od sodelujočih
organov.
Posamezne pomembnejše zadeve, ki jih je obravnavala Skupina oziroma SDT RS v letu 2011 so
vsebinsko predstavljene v poročilu Skupine oziroma SDT RS za leto 2011.
V letu poročanja je Skupina oziroma SDT RS delovala zelo dobro. Množica predkazenskih postopkov,
številne vložene zahteve za preiskavo, obtožbe in neposredne obtožbe, ki so bile rezultat dolgotrajnih
in zahtevnih predkazenskih postopkov kažejo na uspešno delovanje; kljub obremenjenosti in
nenehnim pritiskom javnosti, so v letu poročanja prišle v fazo glavnih obravnav, zaključile so se
preiskave ali predkazenski postopki.
V letu 2011 se odnos javnosti do Skupine oziroma SDT RS ni v ničemer spremenil. K temu je
nedvomno veliko prispevalo tudi neprestano ponavljanje predlagatelja novega zakona o državnem
tožilstvu, da se bo šele s sprejetjem ZDT-1 in s tem z ustanovitvijo SDT RS omogočen pregon
gospodarskega in organiziranega kriminala. S tem je javnost s strani države dobivala neprestane
signale, da Skupina, v katere pristojnosti je bil pregon najhujšega gospodarskega in organiziranega
kriminala, ne opravlja svojega dela. Vsi zgoraj navedeni podatki pa kažejo na drugačno sliko.
Skupina je delovala petnajst let, na način in v obliki, ki sta se izkazala za uspešno. Po vzoru Skupine je
bil oblikovan Nacionalni preiskovalni urad, ustanovljena pa tudi sodišča oziroma posebna skupina
sodnikov, ki sodi zadeve s področja organiziranega in gospodarskega kriminala. S sprejetjem ZDT-1 je
zakonodajalec Skupino preimenoval v SDT RS; število članov se je povečalo na 21 tožilcev, spremenile
pa so se tudi pristojnosti. SDT RS bo obravnavalo kataloška kazniva dejanja, s tem pa se bo močno
povečal tudi obseg dela. Slednje zagotovo, povečanje števila članov SDT RS pa ni tako gotovo dejstvo,
predvsem zaradi siceršnje kadrovske podhranjenosti slovenskih tožilstev pa tudi zaradi premajhnega
interesa za delo na tako izpostavljenih mestih.
Skupina je v svojem petnajstletnem obstoju delovala zelo dobro, pokazala veliko dobrih rezultatov, v
zadnjih letih v javnost, kljub vsemu, postala prepoznavna prav zaradi odmevnih primerov, ki jih je
obravnavala; vsi člani Skupine so delali z entuziazmom, odgovornostjo in občutkom pripadnosti, s
svojo pokončno držo pa varovali ugled Skupine in s tem tožilstva v javnosti.
9.1 Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s
posebnimi pooblastili (Posebni oddelek)
Dne 1.11.2007 je začel izvrševati svoje pristojnosti, naloge in pooblastila Specializirani oddelek v
Skupini državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala pri VDT RS, ki je po določbi 158. a člena
ZKP izključno krajevno in stvarno pristojen za pregon kaznivih dejanj, ki jih v službi ali zunaj službe
70
storijo uradne osebe s pooblastili policije v predkazenskem postopku. V Specializiranem oddelku so
delovali policisti in državni tožilci; kljub temu, da je bil ob ustanovitvi umeščen v Skupino, je bil
oddelek organizacijsko in prostorsko ločen od Skupine in samostojen.
Specializirani oddelek je v taki obliki deloval do začetka uporabe ZDT-1, to je do 6. 11. 2011. Z
uveljavitvijo in začetkom uporabe ZDT-1 je prenehala delovati Skupina in Specializirani oddelek kot
njena notranja organizacijska enota, ustanovljeno pa sta bila SDT RS in Posebni oddelek. Posebni
oddelek je bil ustanovljen kot samostojna notranja organizacijska enota s posebnim položajem, za
katerega zakon določa, da deluje po načelu strokovne in operativne avtonomnosti.
Do začetka uporabe ZDT-1 je bila zagotovljena formalna popolna organizacijska in siceršnja ločenost
Specializiranega oddelka, zlasti v razmerju do policije in Ministrstva za notranje zadeve RS, kar je
zagotavljalo razmere za neodvisno, nepristransko in učinkovito preiskovanje kaznivih dejanj in pregon
storilcev. Policisti - preiskovalci Specializiranega oddelka, ki niso prišli zgolj iz vrst policije, opravljajo
naloge odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj pod neposrednim vodstvom, usmerjanjem in
nadzorom specializiranih državnih tožilcev. Tako je preprečeno, da bi prišlo do nekaznovanosti ob
zlorabi policijskih pooblastil. Z določbami ZDT-1 je taka neodvisnost vprašljiva, saj po določbi 201.
člena ZDT-1 naloge odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj iz pristojnosti Posebnega oddelka
opravljajo osebe s pooblastili policije v predkazenskem postopku, začasno premeščene na delovna
mesta policistov v posebnem oddelku.
Zakon še naprej določa, enako kot je veljalo za Specializirani oddelek, da zato, da policisti ne bi
preiskovali sami sebe, Posebni oddelek preiskuje tudi kazniva dejanja, ki jih policisti storijo zunaj
službe (med katerimi so najpogostejši primeri prometnih nesreč ali nasilništva), saj je tudi pri
odkrivanju in preiskovanju teh kaznivih dejanj nujno zagotoviti neodvisno, nepristransko in učinkovito
preiskavo. Ni utemeljenih razlogov, da bi ta oddelek v prihodnosti ne bil več pristojen za kazniva
dejanja, storjena zunaj službe. To bi namreč pomenilo, da bi policisti znova odkrivali in preiskovali
sami sebe, na primer pri povzročitvi prometne nesreče, ko se policist s pobegom s kraja nesreče
izogne preizkusu alkoholiziranosti.
Na podlagi števila prejetih zadev, opravljenih predkazenskih postopkov, podanih kazenskih ovadb
policistov Posebnega oddelka in prejetih kazenskih ovadb policije, ter vloženih obtožnic in obtožnih
predlogov, ocenjujemo, da je Posebni oddelek (prej Specializirani oddelek) v letu 2011 deloval dobro.
Statistično gledano, se je struktura kazenskih ovadb, ki jih obravnava Posebni oddelek, tudi v letu
2011 nadaljevala in je bila podobna kot že v letu poprej.
V letu 2011 je Specializirani oddelek obravnaval nove zadeve zoper 360 oseb, iz prejšnjega obdobja so
bile prenesene ovadbe zoper 142 oseb in je oddelek tako obravnaval skupaj ovadbe zoper 502 osebi s
pooblastili policije v predkazenskem postopku. Vse obravnavane uradne osebe so bile zaposlene v
policiji.
Sta pa v nekaterih primerih državni tožilki Posebnega oddelka usmerjali predkazenski postopek v
zadevah, kjer so preiskovanje opravljali policisti Posebnega oddelka in policije. V dveh primerih gre za
uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov zoper osumljence v predkazenskem postopku, in sicer za
kazniva dejanja po 186. členu KZ-1, ter po 175. členu KZ-1 in po 176. členu KZ-1. V teh primerih je
bilo vzpostavljeno sodelovanje med policisti Posebnega oddelka in policijo pri uporabi prikritih ukrepov
tajnega prisluškovanja po 150. členu ZKP in tajnega opazovanja po 149. a členu ZKP, postopek pa je v
71
celoti usmerjala državna tožilka Posebenga oddelka, ki je po realizaciji zadeve tudi v celoti prevzela
pregon, tudi zoper osebe, ki nimajo policijskih pooblastil.
V enem primeru pa je bila v zadevi v predkazenskem postopku preiskava v celoti dodeljena
Posebnemu oddelku, tudi za osebo, ki nima policijskih pooblastil, gre pa za sostorilstvo pri kaznivem
dejanju po 192. členu KZ-1, ki sta ga nad mladoletnim oškodovancem izvrševala partnerja, od katerih
je eden uradna oseba s policijskimi pooblastili.
V enem primeru gre za zadevo, v kateri je policist sodeloval pri izvrševanju kaznivega dejanja po 186.
členu KZ-1 z osumljenci, zoper katere je policija izvajala prikrite preiskovalne ukrepe. Državna tožilka
je po prevzemu zadeve na Posebnem oddelku, usmerjala v predkazenskem postopku tako policiste
posebnega oddelka, ki so preiskovali udeležbo policista pri kaznivem dejanju, prav tako pa tudi
policijo, ki je obravnavala ostale udeležence pri izvršitvi kaznivega dejanja, ki nimajo policijskih
pooblastil. Po zaključku predkazenskega postopka so policisti oddelka podali kazensko ovadbo zoper
osumljenega policista, policija pa zoper ostale osumljence, zaradi kaznivega dejanja po 1. odstavku
186. člena KZ-1, državna tožilka Posebnega oddelka pa je predlagala pripor zoper štiri osebe, med
njimi zoper eno osebo s policijskimi pooblastili, nato pa zoper vse – šest oseb – vložila zahtevo za
preiskavo in obtožbo. Na enak način je bil usmerjan kazenski postopek tudi v zadevi zaradi kaznivega
dejanja po 175. členu KZ-1 in po 176. členu KZ-1, v katerem je bila udeležena pri storitvi ena uradna
oseba s policijskimi pooblastili, ter štiri osebe, ki teh pooblastil nimajo.
Ob koncu leta 2011 so bile rešene ovadbe zoper 275 oseb: ovadbe zoper 203 osebe so državni tožilci
zavrgli, zoper 26 oseb so na sodišču zahtevali preiskavo in preiskovalna dejanja, zoper 45 oseb so
vložili neposredne obtožnice ali obtožni predlog. Tožilci Posebnega oddelka so ob vložitvi obtožnega
predloga v petih primerih predlagali izdajo kaznovalnega naloga, sodišča pa so jim sledila s štirimi
izdanimi kaznovalnimi nalogi. V osmih primerih je bil zoper obdolžence odrejen pripor, v dveh primerih
so bili uporabljeni prisilni preiskovalni ukrepi. Postopek zoper tri osumljence je bil uspešno zaključen z
odloženim pregonom. Zoper pet oseb je bilo odstopljeno v postopek poravnavanja. Zoper štiri osebe
je bil poravnalni postopek uspešen.
Po opravljeni preiskavi v 11 zadevah so tožilci v osmih zadevah vložili obtožnico.
Med 43 sodbami prejetimi v letu 2011, je bilo kar 26 obsodilnih, med njimi ena z izrečeno kaznijo
zapora in dve z denarnimi kaznimi. Pogojno obsodbo je sodišče izreklo 23 obdolžencem, oprostilno
sodbo je izreklo osmim obdolžencem in zoper devet obdolžencev je bila izdana zavrnilna sodba.
V dveh zadevah iz pristojnosti Posebnega oddelka so bili odrejeni prikriti preiskovalni ukrepi. Gre za
zadevo zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami,
nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po 1.
odstavku 186. člena KZ-1, ter za zadevo zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali
uradnih pravic po 1. odstavku 257. člena KZ-1 in kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov po 1.
odstavku 260. člena KZ-1. V obeh primerih je bil odrejen ukrep tajnega prisluškovanja in nadzora
telekomunikacije po 1. točki 1. odstavka 150. člena ZKP.
Pripor je bil v zadevah iz pristojnosti Posebnega oddelka odrejen zoper osem oseb in sicer v zadevah
zaradi kaznivega dejanja po 1. odstavku 186. člena KZ-1, po 1. odstavku 191. člena KZ-1, po 1.
72
odstavku 135. člena KZ-1, 1. odstavku 160. člena KZ-1, in 1. odstavku 191. člena KZ-1, po 266. členu
KZ-1 ter po 1. odstavku 192. člena KZ-1.
V dveh primerih je bilo kaznivo dejanje storjeno na delu, v vseh ostalih primerih pa je osumljeni
policist dejanje storil v času, ko ni bil v službi.
Za odloženi pregon so se državni tožilci odločili v dveh zadevah zaradi kaznivega dejanja po 1.
odstavku 259. člena KZ-1 in v dveh zadevah zaradi kaznivega dejanja po 1. odstavku 323. člena KZ-1.
V letu 2011 so bile na Posebnem oddelku v postopek poravnavanja odstopljene zadeve zoper pet
storilcev; poravnavanje je bilo uspešno v štirih zadevah, kar predstavlja 80 %. V štirih zadevah je bil
namreč sporazum izpolnjen in zato kazenska ovadba zavržena iz razloga po 6. odstavku 161. a člena
ZKP. V postopek poravnanja so bile odstopljene zadeve zaradi kaznivih dejanj po 1. odstavku 299.
členu KZ, 370. člena KZ, 1. in 2. odstavka 143. člena KZ, 266. člena KZ-1, 1. odstavka 285. člena KZ-1
in 1. odstavka 299. člena KZ-1.
V letu 2011 je bila le v petih zadevah predlagana izdaja kaznovalnega naloga, v štirih primerih ga je
sodišče izdalo in v treh primerih je postala sodba pravnomočna. V vseh treh primerih je bila izrečena
pogojna obsodba. Kaznovalni nalog pa je bil izdan tudi v zadevi zaradi kaznivega dejanja neupravičene
osebne preiskave po 1. in 2. odstavku 136. člena KZ-1, v tem primeru je bil izrečen sodni opomin,
zadeva pa še ni pravnomočna.
Iz sklopa kaznivih dejanj na škodo otrok, je iz poročila o delu policistov Posebnega oddelka razvidno,
da so v letu 2011 podali šest ovadb zaradi kaznivih dejanj, storjenih na škodo otrok; od tega tri zaradi
kaznivega dejanja po 192. členu KZ-1, dve zaradi kaznivega dejanja po 299. členu KZ, in eno po 190.
členu KZ-1. Vsa kazniva dejanja so bila storjena izven delovnega časa, v petih primerih je bil zoper
storilce odrejen pripor.
Izmed pravih korupcijskih kaznivih dejanj so policisti Posebnega oddelka v letu 2011 podali dve
ovadbi: v enem primeru zaradi kaznivega dejanja po členu 241 KZ-1, ko je bilo dejanje storjeno izven
službe in v enem primeru zaradi kaznivega dejanja po členu 261 KZ-1, ko je bilo dejanje storjeno v
službi.
Posebni oddelek je imel v letu 2011 po podanih kazenskih ovadbah policistov tega oddelka v
obravnavanju največ kaznivih dejanj po 257 KZ-1 in sicer so podali 16 kazenskih ovadb, ter dve
kazenski ovadbi po členu 261 KZ. Skupaj so podali 18 ovadb v teh zadevah. Po naravi stvari je
logično, da so vsa ta kazniva dejanja bila storjena v službi.
Tem dejanjem po številčnosti podanih ovadb sledijo ovadbe zaradi kaznivega dejanja kršitve
človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali pravic po 266. členu KZ-1, teh je bilo 15, ter
kazenske ovadbe zaradi kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali
arhivskega gradiva po 259. členu KZ-1 in po 265. členu KZ, ovadb v teh primerih je bilo 13.
Nadalje so policisti podali pet kazenskih ovadb zaradi kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po
258. členu KZ-1.
73
Poleg navedenih najpogostejših primerov, so policisti Posebnega oddelka v letu 2011 po
predkazenskih postopkih podali kazenske ovadbe še zaradi naslednjih kaznivih dejanj:
nasilja v družini po 191. členu KZ-1 (šest primerov),
ogrožanja varnosti po 135. členu KZ-1 (štiri primeri),
povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 323. členu KZ-1 (štiri primeri),
zanemarjanje otroka in surovo ravnanje po 192. členu KZ-1 (tri primeri),
nasilništva po 299. členu KZ (dva primera),
neplačevanja preživnine po 194. členu KZ-1 (dva primera).
74
10 Pritožbeni postopki
V Pritožbenem oddelku VDT RS je 6. 11. 2011, ko je bil zaradi uveljavitve ZDT-1 oddelek ukinjen, bilo
11 višjih državnih tožilcev. Po ukinitvi Pritožbenega oddelka se je delo v pritožbenih zadevah preneslo
na novoustanovljene Pritožbene oddelke pri okrožnih državnih tožilstvih na sedežnih enotah višjih
sodišč, ki pa so še vedno nepopolno zasedeni. Kar štirje višji državni tožilci iz Pritožbenega oddelka na
sedežu oziroma iz zunanjih oddelkov v Mariboru, Celju in Kopru so se namreč upokojili ob uveljavitvi
ZDT-1.
Po določbah 445. člena in 377. člena ZKP so višji državni tožilci podajali predloge glede vloženih
pritožb okrožnih državnih tožilcev oziroma obdolžencev in odvetnikov zoper odločbe sodišč prve
stopnje. Na podlagi odredb generalne državne tožilke oziroma generalnega državnega tožilca so
opravljali splošne nadzorstvene preglede (67. člen ZDT v zvezi s 67. členom Državnotožilskega reda),
posamične nadzorstvene preglede (68. člen ZDT v zvezi z 68. členom Državnotožilskega reda), ter
preglede dela državnega tožilca za potrebe Državnotožilskega sveta, ko je odločal glede napredovanja
državnih tožilcev po 67. členu ZDT v zvezi z 69. členom Državnotožilskega reda.
Pritožbeni oddelek je v letu 2011 prejel v odločanje 2774 zadev (leta 2010 2824 zadev) zoper 3226
obdolžencev (leta 2010 3431 obdolžencev). Okrožni državni tožilci (v enem primeru pa višja državna
tožilka z VDT RS) so vložili 886 pritožb (leta 2010 902), od tega zaradi odločbe o kazenskih sankcijah
371 (leta 2010 363), iz drugih pritožbenih razlogov, to je zaradi bistvene kršitve določb ZKP, zaradi
kršitve kazenskega zakona in zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa 515 pritožb
(leta 2010 539). Obdolženci oziroma njihovi zagovorniki so se pritožili kar 2845-krat (leto prej 2889),
1013-krat zaradi odločbe o kazenskih sankcijah (leta 2010 910), 1832 obdolžencev oziroma njihovih
zagovornikov pa je pritožbo vložilo iz drugih pritožbenih razlogov (leta 2010 1979). Glede na leto 2010
je torej Pritožbeni oddelek prejel nekaj manj zadev (50), vendar je padec pripada precej manjši kot
leto prej (320) zadev.
Tabela 15: Pritožbe v letu 2011
ODT Število zadev
Število obdolžencev
Vlagatelj pritožbe Pritožba zaradi
kazni Pritožba iz
drugih razlogov
Odt Obd Ošk Odt Obd Ošk Odt Obd Ošk
ODT CE 408 511 77 438 4 23 21 0 54 417 4
ODT KK 117 133 42 115 2 28 105 0 14 10 2
ODT KP 248 303 58 297 1 7 16 0 51 281 1
ODT KR 182 215 72 171 0 33 150 0 39 21 0
ODT LJ 606 699 224 610 2 121 517 0 103 93 2
ODT MB 385 430 91 374 3 33 16 0 58 358 3
ODT MS 257 312 66 276 0 13 7 0 53 269 0
ODT NG 108 135 51 92 1 3 12 0 48 80 1
ODT NM 163 211 125 147 1 76 131 0 49 16 1
ODT PT 146 173 21 164 7 6 8 4 15 156 3
ODT SG 112 121 12 117 0 2 12 0 10 105 0
SDT RS 22 59 39 29 0 26 12 0 13 17 0
PO 19 22 6 15 0 0 6 0 6 9 0
VDT RS 1 2 2 0 0 0 0 0 2 0 0
Skupaj 2774 3326 886 2845 21 371 1013 4 515 1832 17
75
Tožilci Pritožbenega oddelka so v letu 2011 izdelali predloge o pritožbah, vloženih s strani okrožnih
državnih tožilcev v 677 zadevah (12 več kot leta 2010), zoper 884 obdolžencev (leta 2010 pa 902).
Zaradi odločbe o kazenskih sankcijah so vložili tožilci 371 pritožb, v 270 primerih so bili s pritožbo
uspešni (leto prej v 228 primerih), iz drugih pritožbenih razlogov (bistvene kršitve določb ZKP, zmotne
in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi kršitve kazenskega zakona) pa so tožilci vložili
513 pritožb in bili v 141 primerih uspešni (v letu 2010 v 180 primerih). Delo je na Pritožbenem
oddelku potekalo tekoče, nerešenih zadev, starejših od 30 dni, praviloma ni bilo.
Tabela 16: Uspešnosti pritožb državnih tožilcev v letu 2011
ODT Število zadev
Število obdolžencev
Pritožba zaradi kazni Pritožba iz drugih razlogov
Število pritožb
Število ugodenih
Še nerešeno
Število pritožb
Število ugodenih
Še nerešeno
ODT CE 60 77 23 16 10 54 29 14
ODT KK 33 42 28 17 13 14 0 9
ODT KP 42 58 7 12 8 51 26 22
ODT KR 62 72 33 22 15 39 2 26
ODT LJ 180 224 121 86 33 103 5 57
ODT MB 74 91 33 14 13 58 32 18
ODT MS 50 66 13 6 4 53 11 17
ODT NG 36 51 3 2 4 48 23 37
ODT NM 89 125 76 61 26 49 4 23
ODT PT 20 21 6 2 1 15 1 4
ODT SG 12 12 2 4 0 10 4 3
SDT RS 13 39 26 24 1 13 2 10
PO 6 6 0 4 0 6 2 0
Skupaj 677 884 371 270 128 513 141 240
Struktura kaznivih dejanj se še naprej spreminja, dejanja so vse težje narave, kar potrjuje tudi število
pripornih zadev, ki se je glede na leto 2009 in 2010 zopet povečalo, in sicer na 241 (leto prej 229), pri
čemer je bilo priprtih 346 oseb (leto prej 341). V pripornih zadevah pa zopet močno odstopa navzgor
ODT v Ljubljani, ki je vložilo pritožbe kar v 108 zadevah, kjer je bilo 136 obdolžencev v priporu.
Tabela 17: Pritožbe v zadevah, v katerih so bili obdolženci ob izreku sodbe v priporu
Vlagatelj pritožbe
ODT Število zadev Število obdolžencev Odt Obd
ODT CE 26 29 6 20
ODT KK 12 19 9 21
ODT KP 15 23 6 24
ODT KR 10 18 4 18
ODT LJ 108 136 41 167
ODT MB 14 22 4 22
ODT MS 13 20 11 18
ODT NG 6 19 13 8
ODT NM 19 30 15 38
ODT PT 4 5 3 8
ODT SG 6 10 2 12
SDT RS 7 14 2 18
PO 1 1 1 1
Skupaj 241 346 117 375
76
Glede na leto 2010 pa smo prejeli v odločanje precej manj zadev, le 38, v katerih so bile obravnavane
pritožbe v postopkih proti 44 mladoletnim osebam. Evidentno je bil torej porast pritožbenih zadev
proti mladoletnikom v letu 2010 glede na leto 2009, le prehodnega značaja. Zaradi vzgojnega ukrepa
ali kazenskih sankcij je bilo obravnavanih 28 pritožb, iz drugih razlogov pa 20.
Tabela 18: Pritožbe v postopkih proti mladoletnikom v letu 2011
Odt Število zadev Število
mladoletnikov
Pritožba zaradi vzgojnega ukrepa
ali kazenske sankcije
Pritožba iz drugih razlogov
ODT CE 3 3 1 2
ODT KK 4 4 2 2
ODT KP 4 4 1 3
ODT KR 1 1 1 0
ODT LJ 20 24 18 7
ODT MB 2 2 2 1
ODT MS 1 2 0 2
ODT NG 2 2 0 3
ODT NM 1 2 3 0
ODT PT 0 0 0 0
ODT SG 0 0 0 0
SDT RS 0 0 0 0
PO 0 0 0 0
Skupaj 38 44 28 20
Na kolegijih Pritožbenega oddelka je bilo obravnavanih 22 evidenčnih listov, zaradi ugotovljenih
nepravilnosti pri delu okrožnih državnih tožilcev v konkretnih zadevah.
Državni tožilci Pritožbenega oddelka so bili v letu 2011 vključeni v splošni nadzorstveni pregleda ODT
Koper (trije tožilci), poleg tega pa so opravili tudi preglede dela okrožnih državnih tožilcev zaradi
napredovanj (devet pritožbenih tožilcev je pregledalo delo 19 okrožnih državnih tožilcev) ali v primeru
nadzorstvenih pritožb (osem pritožbenih tožilcev je pregledalo spise zaradi nadzorstvene pritožbe v
devetih primerih).
77
11 Vrhovno državno tožilstvo RS
11.1 Uvodna pojasnila
VDT RS ima pristojnosti predvsem v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi. Zahteve za varstvo
zakonitosti vlaga na širšem kaznovalnem področju (vključno v postopkih zaradi prekrškov), ta in druga
pravna sredstva pa tudi v civilnih in upravnih zadevah.
Pri VDT RS so organizirani oddelek za kazenske zadeve, oddelek za civilno upravne zadeve ter oddelek
za izobraževanje in strokovni nadzor, v okviru katerega lahko v skladu z letnim razporedom dela
opravljajo naloge vsi vrhovni in višji državni tožilci.
Pri VDT RS kot notranja organizacijska enota deluje Strokovno informacijski center. Naloge iz njegove
pristojnosti opravljajo vsi vrhovni, višji in dodeljeni državni tožilci na VDT RS ter tožilsko osebje.
11.2 Izredna pravna sredstva na kazenskem področju
11.2.1 Uvodna pojasnila
VDT RS ima v kazenskih zadevah in v zadevah prekrškov temeljne pristojnosti povezane z vlaganjem
pravnih sredstev. Te zajemajo naslednja pravna sredstva oziroma procesne akte v zvezi s pravnimi
sredstvi :
- predlogi k pritožbam zoper sodbo sodišča druge stopnje (377. in 398. člen ZKP);
- zahteve za varstvo zakonitosti (420. in 423. člen ZKP);
- odgovori na zahteve za varstvo zakonitosti (423. člen ZKP);
- predlogi k zahtevam za izredno omilitev kazni (419. člen ZKP);
- zahteve za varstvo zakonitosti v postopkih o prekrških (169. člen Zakona o prekrških, Uradni list RS,
št. 7/2003 s spremembami in dopolnitvami - v nadaljevanju: ZP-1).
Kazenski oddelek VDT RS poleg navedenih, obravnava tudi tiste kazenske zadeve, v katerih reševanje
zadeve ali opravila iz pristojnosti nižjega državnega tožilca prevzame državni tožilec s višjim položajem
(66. člen ZDT). V letu 2011 je bila obravnavana ena prevzeta kazenska zadeva, v kateri je bilo
obravnavanih devet oseb. Zadeva je vpisana v Ktr vpisnik kazenskega oddelka, obravnavala pa jo je
tožilka iz pritožbenega oddelka, po njenem odhodu pa je zadevo prevzel v obravnavo vrhovni državni
tožilec na kazenskem oddelku.
Pregled celotnega opravljenega dela pokaže, da je Kazenski oddelek VDT RS v letu 2011, kakor je
zabeleženo v vpisnikih, prejel v delo 1405 zadev in 72 zadev iz zbirnih spisov (sodbe in sodna praksa,
pravna stališča, seje kolegijev, dodeljevanje zadev, poročila, mnenja k predlogom zakonov, itd.),
skupaj torej 1477 zadev. S prištetimi zadevami iz prejšnjih let je oddelek obravnaval 1549 zadev.
Primerjava s prejšnjimi leti pokaže, da se je pripad novih zadev, glede na leto 2010, ko je bilo
obravnavanih skupaj 1656 zadev, zmanjšal.
78
Državni tožilci na oddelku so rešili 1360 vpisanih kazenskih zadev (oziroma 1432 vseh zadev), kar je
92,1 % vpisanih kazenskih zadev. Nerešenih je ostalo 117 (kar je 7,9 %) kazenskih zadev prejetih ob
koncu leta, v katerih je odločitev odvisna od predhodne predložitve in vpogleda spisov sodišč ali
prekrškovnih organov. Odstotek rešenih zadev ostaja visok, vendar se je v primerjavi z letom 2010
nekoliko zmanjšal, saj je bilo v letu 2010 rešenih 95,9 % vpisanih zadev. Glede na zmanjšano število
funkcionarjev na kazenskem oddelku, se je delovna intenzivnost oddelka na zadevah ni zmanjšala.
Oddelek je pretežno število mesecev v letu 2011 deloval s petimi vrhovnimi tožilci (devet mesecev),
medtem ko je bilo večino leta 2010 na oddelku šest tožilcev.
Od ostalih nalog je treba izpostaviti predvsem usklajevanje državnotožilske prakse. Za razjasnitev
spornih vprašanj, ki jih posredujejo posamezna tožilstva, policija ali drugi organi odkrivanja, so vrhovni
državni tožilci oddelka pripravili 32 pisnih pravnih mnenj, v več primerih pa omogočili nižjim tožilcem
tudi dodatna posvetovanja zaradi razreševanja strokovne problematike pri njihovem delu. Sodelovanje
v zakonodajnih postopkih in pri pripravi pravnih aktov obsega šest vpisov različnih dejavnosti oddelka
od neposredne priprave osnutkov in predlogov, do posredovanja pobud, pripomb in mnenj k prejetim
gradivom.
Poleg tega so bili pripravljeni in objavljeni pregledi sodne prakse najvišjih sodišč s povzetki odločb, ki
so posebej pomembne za delo tožilcev.
11.2.2 Izredna pravna sredstva
a) Predlogi k pritožbam zoper sodbe kazenskih sodišč druge stopnje
Vrhovni državni tožilci so podali predloge k pritožbam zoper sodbe sodišč druge stopnje v enajstih
zadevah. Na tem področju je bil v letu 2011 opravljen večji obseg dela, saj so bili v letu 2010 podani
predlogi v štirih zadevah.
b) Zahteve za varstvo zakonitosti v kazenskem postopku
Kazenski oddelek VDT RS je v letu 2011 v kazenskih zadevah prejel 68 pobud za vložitev zahteve za
varstvo zakonitosti. Skupaj z nerešenimi pobudami iz preteklih let je obravnaval 78 pobud in na njihovi
podlagi vložil 27 zahtev za varstvo zakonitosti na Vrhovno sodišče RS. Vrhovni državni tožilci so zavrnili
43 pobud, ker so ocenili, da ni zakonskih pogojev za vložitev omenjenega pravnega sredstva.
Sprejetih je tako bilo 38,6 % vloženih pobud, kar v primerjavi s prejšnjimi leti (30,3 % leta 2010, 35,3
% leta 2009, 33,3 % v letu 2008) kaže, da je delež uspešnosti pobud v daljšem obdobju bistveno
nespremenjen, giblje se med petino in tretjino vloženih pobud. Ob koncu leta 2011 je ostalo nerešenih
še osem pobud v zadevah, v katerih vrhovni državni tožilci še niso prejeli spisov od okrajnih oziroma
okrožnih sodišč, zato o pobudah niso mogli odločiti.
Največ pobud za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, prejetih v letu 2011, so podala tožilstva (40)
in sicer okrožna državna tožilstva (28) ter višji in vrhovni državni tožilci (12), obsojenci, njihovi bližnji
sorodniki in zagovorniki in drugi pa 28 pobud.
V letu 2011 so bile zahteve za varstvo zakonitosti vložene v zadevah, ki so bile obravnavane v zadnjih
obdobjih. Glede proučevanja sodb in zadev iz drugih obdobij, kar je predstavljalo znatno delo
kazenskega oddelka, predvsem glede zadev iz časa po drugi svetovni vojni, ni bilo v letu 2011 prejete
nobene pobude in ne vložene zahteve za varstvo zakonitosti. Zaradi obsodb iz novejšega obdobja za
79
kazniva dejanja po sedaj veljavnih zakonih pa je bilo vloženih 27 zahtev. Od 27 zahtev vloženih v letu
2011 je Vrhovno sodišče RS ugodilo devetim, osem je zavrnilo kot neutemeljene, o desetih pa v letu
2011 še ni odločilo.
Vrhovno sodišče RS je do 31.12.2011 odločalo tudi o zahtevah za varstvo zakonitosti vloženih v
prejšnjih letih. Ugodilo je desetim zahtevam za varstvo zakonitosti iz prejšnjih let in štiri zavrnilo kot
neutemeljene. Uspeh vloženih zahtev, o katerih je bilo odločeno v letu 2011, je glede na izid postopka
tako 61,3 % in je za 9,3% manjši kot v letu 2010.
Funkcija vrhovnih državnih tožilcev v zvezi z vlaganjem zahtev za varstvo zakonitosti je zelo
pomembna, ker prispeva tudi k oblikovanju državnotožilske in sodne prakse. Zato so bile zahteve
največkrat vložene v primerih, ko novejša uveljavljena zakonodaja ni povsem jasna in je bila zato
sodba Vrhovnega sodišča RS potrebna kot napotilo za bodočo uporabo predpisa v enakih ali smiselno
enakih primerih.
Tudi za leto 2011, enako kot v letu 2010, so bile zahteve največkrat vložene zaradi kršitve
materialnega kazenskega zakona, predvsem z namenom razjasnitve načina opredelitve sestavin
(znakov) kaznivega dejanja v povezavi z opisom v tožilskem aktu. Na tej podlagi se je potreba po
vložitvi zahteve, tako kot v prejšnjih letih, največkrat pokazala pri kaznivih dejanj zoper gospodarstvo,
v zvezi s krivimi listinami, telesnimi poškodbami in nedovoljenimi prehodi čez državno mejo. Posebna
pozornost pa je bila tudi v tem letu namenjena področjem, kjer se kazenska sodna praksa še vedno
oblikuje, glede na spremenjen obseg kazenskopravnega varstva ali spremenjene pojavne oblike
kriminalitete
c) Odgovori in predlogi na zahteve za varstvo zakonitosti in za izredno omilitev kazni
Kazenski oddelek VDT RS je od Vrhovnega sodišča RS prejel v odgovor 352 zahtev za varstvo
zakonitosti, ki so jih podali obsojenci, njihovi zagovorniki, obsojenčevi svojci ali pooblaščenci. Na vse
vložene zahteve so vrhovni državni tožilci odgovorili tako, da so predstavili stališče do pravnih vprašanj
ter utemeljenosti ali neutemeljenosti zahtev in podali svoje predloge za odločitev. Pri tem je osnovni
problem dela na tovrstnih zadevah, da so nekatere zadeve zelo zahtevne in je za kvaliteten odgovor
potreben daljši čas proučevanja in priprave odgovora. Državni tožilci na oddelku pa so delovno
obremenjeni tudi z velikim številom drugih zadev in bi za res kvalitetno delo potrebovali strokovno
pomoč pravosodnih svetovalcev, ki pa jim ni zagotovljena v potrebnem obsegu.
Vrhovni državni tožilci Kazenskega oddelka so obravnavali tudi 80 vloženih zahtev za izredno omilitev
kazni obsojencem in o njih podali ustrezne predloge.
č) Zahteve za varstvo zakonitosti v postopku zaradi prekrška
Vrhovni državni tožilci so v letu 2011 prejeli 605 pobud za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti v
zadevah prekrškov. Skupaj z nerešenimi pobudami iz preteklega leta so obravnavali 652 pobud zoper
odločbe o prekrških. Število pobud se je v primerjavi z letom 2010 zmanjšalo za 24 %.
Povečevanje pripada tovrstnih zadev se je v letu 2011 ustavilo. V letu 2009 se je namreč, glede na
pripad iz prejšnjega obdobja poročanja, ta povečal kar za 34%, v letu 2010 glede na prejšnje obdobje
pa za 7,1 %.
80
Kljub zmanjšanemu številu obravnavanih zadev pa tudi v letu 2011 obstoječa problematika postopkov
o prekrških ostaja nespremenjena. Sprememba ZP-1, s katero je bil uveden inštitut poprave ali
spremembe odločbe na predlog prekrškovnega organa, na prakso vrhovnih državnih tožilcev, ni
bistveno vplivala.
Iz analize vloženih pobud izhaja naslednja struktura vlagateljev: 494 pobud (81,7%) so vložili kršitelji
oziroma obdolženci ali njihovi zagovorniki, 75 pobud (12,4 %) so vložili prekrškovni organi, predvsem
Policija, 34 pobud (5,6 %) sodniki okrajnih ali višjih sodišč in dve (0,3 %) zadevi smo obravnavali na
lastno pobudo. Čeprav prevladujejo pobude obdolžencev in njihovih zagovornikov, tudi organi
prekrškovnega postopka uporabljajo možnost, da se z izrednim pravnim sredstvom o pomembnih
pravnih vprašanjih pridobi stališče Vrhovnega sodišča RS ali odpravijo kršitve in nezakonitosti v
pravnomočno končanih zadevah.
Na Vrhovno sodišče RS je bilo v letu 2011 vloženih 102 zahtev za varstvo zakonitosti, kar pomeni, da
je tožilstvo sprejelo 18,3 % vloženih pobud (v letu 2010 22,3 %, v letu 2009 16,6 %, v letu 2008 je
sprejelo 16 %). Obseg uspešnih pobud je tako vsa leta med desetino in petino vloženih, kar je v
mejah pričakovanega, če upoštevamo, da je zahteva državnega tožilca edino izredno pravno sredstvo
v postopku zaradi prekrška. Skupno število vloženih zahtev se je glede na leto 2010, ko smo vložili
193 zahtev, zmanjšalo.
Do konca leta 2011 je Vrhovno sodišče RS ugodilo 83 zahtevam za varstvo zakonitosti, vloženih v letu
2011 in v prejšnjih letih. Zavrnilo je 29 zahtev, ni pa še odločilo o 32 vloženih zahtevah za varstvo
zakonitosti zoper odločbe o prekrških. Glede na odločitve Vrhovnega sodišča RS, ki je ugodilo 74,1 %
vloženih zahtev, je delo na tem področju bilo opravljeno uspešno. Za vložitev zahteve se je tožilstvo
odločalo predvsem v primerih, ko je bila prekrškovna oziroma sodna praksa različna, pa je zato bilo
potrebno pravilno uporabo zakona preveriti pri vrhovnem sodišču. Glede na veliko število vloženih
pobud, pa so državni tožilci na oddelku sledijo oblikovanim mnenjem in strokovnim merilom za vložitev
zahteve tako, da ne prihaja do nepotrebnega obremenjevanja Vrhovnega sodišča.
Na področju prekrškov je bila posebna pozornost namenjena predvsem uporabi ZP-1 in Zakona o
varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04 s spremembami in dopolnitvami – v nadaljevanju:
ZVCP-1) in njihovih pogostih sprememb in dopolnitev. Tako kot doslej, je največkrat šlo za zahteve v
zvezi z razmejitvijo pristojnosti med prekrškovnimi organi in sodišči, za dopustnost in obseg uporabe
pravnih sredstev v postopku o prekrških, glede izrečenega števila kazenskih točk in zaradi kršitve
pravice do izjave ali drugih bistvenih kršitev postopka.
11.3 Civilne in upravne državnotožilske pristojnosti
11.3.1 Uvodna pojasnila
Državno tožilstvo ima z zakonom določene pristojnosti tudi zunaj področja kaznovalnega prava. Na
podlagi splošnega pooblastila iz tretjega odstavka 2. člena in 9. člena ZDT, ki je veljal do 5. 11. 2011,
oziroma tretjega odstavka 19. člena in četrtega odstavka 21. člena sedaj veljavnega ZDT-1 je državni
tožilec upravičen v civilnih in drugih sodnih postopkih ter v upravnih postopkih vlagati procesne akte in
druga pravna sredstva, če tako določa zakon.
81
Temeljna pristojnost VDT RS v civilnih postopkih je vlaganje zahtev za varstvo zakonitosti zoper
pravnomočne sodne odločbe, izdane na prvi in drugi stopnji, v skladu z določbami 385. do 391. člena
Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami, v
nadaljevanju: ZPP). Na podlagi 385. člena ZPP lahko državno tožilstvo vloži zahtevo za varstvo
zakonitosti le zoper pravnomočno sodno odločbo, zoper katero sodišče ne more dopustiti revizije.
Sodišče revizije ne more dopustiti, če zakon določa, da revizije ni, ali če vrednost izpodbijanega dela
pravnomočne sodbe ne presega 2.000 evrov (četrti odstavek 367. člena ZPP). Zahtevo za varstvo
zakonitosti državno tožilstvo lahko vloži le, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 367. a člena ZPP.
To je v primerih, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem
vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava
preko sodne prakse, še zlasti v primerih:
če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne
prakse vrhovnega sodišča, ali
če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če
sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali
če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.
Novela ZPP-D je namreč s 1. 10. 2008 uzakonila kriterije, ki so se oblikovali skozi prakso VDT RS, in
na podlagi katerih je državno tožilstvo vlagalo zahteve za varstvo zakonitosti v javnem interesu. Pri
tem je zasledovalo cilj pripeljati pred Vrhovno sodišče RS primere, ki presegajo pomen konkretne
zadeve. Na oddelku se zato stalno spremlja in evidentira odločitve Vrhovnega sodišča RS in na tej
podlagi oblikuje pregled sodne prakse v civilnih zadevah. Ne glede na navedene določbe lahko
državno tožilstvo v civilnih postopkih vloži zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sodno poravnavo,
zamudno sodbo, sodbo na podlagi odpovedi oziroma pripoznave in vmesno sodbo na podlagi
sporazuma strank tudi, če gre za razpolaganje v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralo.
Zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočne sodne odločbe je mogoče vložiti tudi na podlagi
določb posebnih zakonov, ki napotujejo na uporabo ZPP in sicer:
v postopkih izvršbe in zavarovanja (15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št.
51/1998 s spremembami in dopolnitvami - ZIZ),
v postopkih zaradi insolventnosti (121. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi
insolventnosti in prisilnem prenehanju, Uradni list RS, št. 26/2007 s spremembami in
dopolnitvami - ZFPPIPP),
v vseh postopkih, ki tečejo po pravilih nepravdnega postopka, to je a.) v zapuščinskih zadevah
(163. člen Zakona o dedovanju, Uradni list SRS, št. 15/76 s spremembami in dopolnitvami -
ZD), b.) v zemljiškoknjižnih postopkih (120. člen Zakona o zemljiški knjigi, Uradni list RS, št.
58/2003 s spremembami in dopolnitvami - ZZK-1), c.) v postopkih za vpis v sodni register (19.
člen Zakona o sodnem registru, Uradni list RS, št. 13/1994 - ZSReg) in d.) v zadevah iz 50.
člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s spremembami in
dopolnitvami - ZGD-1).
Državno tožilstvo ohranja pristojnosti tudi na podlagi nekaterih drugih zakonov civilnega prava, ki
dajejo državnemu tožilcu položaj aktivno legitimirane stranke in sicer:
82
v postopkih za odvzem poslovne sposobnosti in v postopkih o razglasitvi pogrešancev za
mrtve ter dokazovanju smrti (45., 90. in 94. člena Zakona o nepravdnem postopku, Uradni list
SRS, št. 30/86 - ZNP),
v postopkih za sprejem osebe v oddelek pod posebnim nadzorom oziroma v varovani oddelek
na podlagi sklepa sodišča (40. člen Zakon o duševnem zdravju, Uradni list RS, št. 77/2008 -
ZDZdr) in
v postopku za razveljavitev zakonske zveze po 2. odstavku 36. člena Zakona o zakonski zvezi
in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76 s spremembami in dopolnitvami - ZZZDR),
če je bila zakonska zveza sklenjena v nasprotju s prisilnimi določbami tega zakona.
Izvajanje zakonskih pooblastil iz tega odstavka je zaradi nastopanja pred sodišči prve stopnje v
pristojnosti okrožnih državnih tožilstev, vloga VDT RS pa je tu omejena na strokovno pomoč in
svetovanje.
Pristojnosti državnega tožilstva so določene v posameznih zakonih tudi na upravnem področju in sicer:
je po Zakonu o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 s spremembami in
dopolnitvami - v nadaljevanju: ZUP) državni tožilec v posebej določenih primerih upravičen
vložiti zoper odločbo upravnega organa pritožbo, predlog za obnovo postopka, predlog za
odpravo oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici in predlog za izrek odločbe za
nično (229., 261., 275. in 280. člen ZUP),
na podlagi 41. člena Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 61/2006 s spremembami in
dopolnitvami – v nadaljevanju: ZDru-1) lahko državni tožilec vloži tožbo za prepoved
delovanja društva pri Upravnem sodišču RS, če oceni, da društvo izvaja prepovedano
dejavnost iz 3. člena tega zakona,
na podlagi tretjega odstavka 12. člena Zakona o verski svobodi (Uradni list RS, št. 14/2007 -
ZVS) lahko vloži tožbo za prepoved delovanja verske skupnosti, če oceni, da cerkev ali druga
verska skupnost izvaja prepovedano dejavnost po 1. odstavku 12. člena tega zakona,
na podlagi 11. člena Zakona o ugotavljanju vzajemnosti (Uradni list RS, št. 9/1999 - ZUVza)
pa je državni tožilec upravičen vložiti tožbo pri Upravnem sodišču RS zoper odločbo Ministrstva
za pravosodje RS o ugotovitvi vzajemnosti v zvezi z vlogami tujih državljanov za pridobitev
lastninske pravice na nepremičninah na ozemlju Republike Slovenije.
11.3.2 Pripad in reševanje zadev
V letu 2011 je Civilno upravni oddelek prejel skupno 349 zadev, od tega:
260 pobud za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (Ctz vpisnik),
30 revizij in 37 drugih vlog strank (Ctr vpisnik) in
22 zadev s področja upravnega prava (Ut vpisnik).
Poleg tega je oddelek skladno z drugim odstavkom 382. člena ZPP prejel še preko 1500 revizijskih
odločb Vrhovnega sodišča RS, katere je evidentiral in spremljal ter na tej podlagi oblikoval pregled
sodne prakse v civilnih zadevah.
Skupaj z nerešenimi pobudami iz preteklega leta (31 zadev) je oddelek obravnaval 291 pobud za
vložitev zahteve, ki je bila vložena v 20 zadevah. 208 Ctz zadev je bilo rešenih meritorno brez
intervencije, 11 zadev pa formalno, zaradi poteka roka. Ob zaključku leta 2011 je ostalo nerešenih 21
83
Ctz zadev, prejetih v tekočem letu. Ker je odločanje VDT RS o pobudah za vložitev zahteve vezano na
zakonske prekluzivne roke, ki terjajo takojšnje obravnavanje in odločanje, oddelek zaostankov nima.
Vrhovno sodišče RS je v letu poročanja odločilo o 37 Ctz zadevah. Ugodilo je 20-im zahtevam, 16 jih
je zavrnilo kot neutemeljene, ena pa je bila rešena na drug način z umikom zahteve. Pri Vrhovnem
sodišču RS je nerešenih še 35 Ctz zahtev.
Zaradi zakonodajnih sprememb novele ZPP-D s 1. 10. 2008 (možnost dopuščene revizije), se je tudi v
letu 2011 pričakovano zmanjšalo število pobud za vložitev zahteve. Njihov pripad je v primerjavi z
letom 2010 manjši za 24 odstotkov. Upadlo je tudi število revizij, ki se pošljejo državnemu tožilstvu le
v primeru, če so vložene zoper sodne odločbe iz četrtega odstavka 385. člena ZPP (prvi odstavek 375.
člena ZPP). Na isti ravni pa je ostalo število prejetih revizijskih odločb.
Na upravnem področju je oddelek izmed 22 - tih prejetih zadev vsebinsko obravnaval 9 zadev, vendar
brez intervencije. Na podlagi 41. člena ZDru-1 je bila vložena ena tožba za prepoved delovanja
društva, ki ji je bilo pravnomočno ugodeno. Poleg tega je prejel in pregledal 59 odločb Ministrstva za
pravosodje RS o ugotavljanju vzajemnosti, vendar nepravilnosti niso bile ugotovljene.
11.3.3 Prikaz vsebinskih usmeritev pri vlaganju zahtev za varstvo
zakonitosti
Zahteva za varstvo zakonitosti je izredno pravno sredstvo v javnem interesu. VDT RS z vlaganjem
zahtev ne zasleduje interesa strank v civilnem postopku, temveč interes zagotoviti končni preizkus
zadev, ki so pomembne za zagotovitev pravne varnosti, razvoja prava in poenotenje sodne prakse na
Vrhovnem sodišču RS, še posebej na področjih, o katerih lahko Vrhovno sodišče RS odloča le na
podlagi vložene zahteve za varstvo zakonitosti. Ali je javni interes podan, presojajo vrhovni državni
tožilci v vsakem primeru posebej po uvodoma predstavljenih kriterijih. Vsebinske usmeritve so zato
(poleg zagotavljanja pravne varnosti) naravnane na pomembnost pravnega problema, ki presega
pomen posamezne zadeve in ne na uspeh v postopku. VDT RS z vlaganjem zahtev zasleduje
usmeritve Konference generalnih državnih tožilcev Evrope (Sankt Peterburg 2008), ki je poudarila
rastočo potrebo po učinkoviti zaščiti pravic ranljivih skupin (otroci, mladina, invalidi, etc.) in področij,
ki v javnem interesu zaslužijo posebno pozornost (varstvo okolja, zaščita potrošnikov, etc).
Oddelek ocenjuje, da se postopoma umirjajo posledice zakonodajnih sprememb, ki jih je s 1. 10. 2008
prinesla novela ZPP-D. Pričakujemo ustalitev števila pobud za vložitev zahtev za varstvo zakonitosti na
ravni iz leta 2000, ko so nastopili učinki v letu 1999 sprejetega in sedaj veljavnega ZPP.
Tudi v letošnjem letu je oddelek obravnaval največ izvršilnih zadev, ki pa odražajo posledice zakonskih
sprememb na področju materialnega prava. Tožilci so zaradi oblikovanja in poenotenja sodne prakse
kot najbolj aktualno izpostavili problematiko odgovornosti države kot kaducitetne upravičenke za
zapustnikove dolgove, obsega upravičenosti odvetnika do nagrade in izdatkov v nepravdnem postopku
prisilne hospitalizacije, odgovornost aktivnih družbenikov za dolgove izbrisane družbe, vodenja
postopkov izvršbe in zavarovanja po začetku osebnega stečaja in drugih postopkov zaradi
insolventnosti in problematiko, povezano z vzpostavitvijo elektronskega poslovanja v postopkih zaradi
insolventnosti.
84
Na podlagi dosedanjih izkušenj in prakse državnih tožilcev s področja upravnega prava lahko ponovno
opozorimo, da se je zakonska ureditev tožbe za prepoved delovanja društva po določbi 41. člena
ZDru-1 pokazala kot neustrezna, neučinkovita in nesmotrna. V ostalih upravnih zadevah pa
ocenjujemo, da so številne spremembe ZUP, zlasti pa Zakona o upravnem sporu, pripeljale do povsem
nesistemske ureditve položaja oziroma vloge državnega tožilca, ki v upravnem postopku po
nepotrebnem ohranja pristojnost vlaganja izrednih in celo rednih pravnih sredstev skupaj z državnim
pravobranilcem, po drugi strani pa mu je bila v postopku upravnega spora odvzeta pristojnost
vlaganja zahtev za varstvo zakonitosti zoper pravnomočne sodne odločbe zaradi kršitve zakona v
škodo javnega interesa. S tem mu je bila odvzeta ključna vloga, ki je bila po naši oceni edina
sistemska in smotrna.
11.4 Državnotožilski nadzor in usmerjanje
11.4.1 Uvodna pojasnila
Oddelek za državnotožilski strokovni nadzor VDT RS je v posledici sprejema ZDT-1 v letu 2011 doživel
nekaj ključnih posegov in sprememb. Že sama sprememba imena oddelka v Oddelek za izobraževanje
in strokovni nadzor VDT RS nakazuje, da so se njegove pristojnosti precej povečale. Poleg dosedanje
naloge strokovnega nadzora nad delom okrajnih, okrožnih in višjih državnih tožilcev na okrožnih
državnih tožilstvih in v SDT RS s Posebnim oddelkom tako od novembra 2011 dalje opravlja tudi
naloge izobraževanja, ki so bile do tedaj v domeni Strokovnega centra VDT RS.
Oddelek je s svojimi ugotovitvami glede zakonitosti, strokovne pravilnosti in pravočasnosti postopanja
državnih tožilcev v kazenskih zadevah, kot so izhajale iz splošnih, delnih in posameznih nadzorstvenih
pregledov ter s podanimi napotili za odpravo pomanjkljivosti in napak in prenašanjem tožilke prakse,
ki se je ob pregledih izkazala kot dobra, že doslej opravljal izobraževalno funkcijo, s Strokovnim
centrom VDT RS pa sodeloval tudi pri izvedbi drugih izobraževanj.
V luči povečanja pristojnosti je povsem nelogično zmanjšanje števila državnih tožilcev, vključenih v ta
oddelek. Ob ukinitvi zunanjih oddelkov VDT RS ter Pritožbenega oddelka VDT RS oziroma njegovim
prenosom na okrožna državna tožilstva na sedežih višjih sodišč, je namreč ZDT-1 predvidel tudi
premestitev višjih državnih tožilcev teh oddelkov na državnotožilska mesta na okrožna državna
tožilstva. Navedeno je povzročilo skrb zbujajoče dejstvo, da se je število državnih tožilcev, vključenih v
Oddelek za izobraževanje in strokovni nadzor skorajda prepolovilo ter se iz 19 v začetku leta 2011 (kar
je že tako predstavljalo najmanjše število v zadnjih nekaj letih) zmanjšalo na zgolj še 11 državnih
tožilcev (poleg vodje še šest vrhovnih državnih tožilcev, ki se ukvarjajo s kazenskopravnim področjem
in štirje višji državni tožilci, ki so razporejeni za opravljanje državnotožilskega strokovnega nadzora).
Taka slabitev oddelka znatno otežuje, če ne že onemogoča izvršitev nalog, določenih z ZDT-1 in DTR.
11.4.2 Splošni nadzorstveni pregledi
Oddelek za izobraževanje in strokovni nadzor je v letu 2011 dokončal splošni nadzorstveni pregled
ODT v Mariboru, o katerem smo poročali že v lanskem poročilu in je bil ob času poročanja v fazi
ugovornega postopka. Prejel pa je tudi že njegovo odzivno poročilo in poročilo ODT v Ljubljani z
zunanjimi oddelki v Domžalah, Kočevju, Trbovljah in na Vrhniki, katerega pregled je bil prav tako
opravljen v preteklem poročevalskem obdobju. Obe poročili pričata, da so bila opozorila
85
pregledovalcev o ugotovljenih nepravilnostih šteta kot pozitivna kritika, pomanjkljivosti pa v veliki
večini tudi že odpravljene ter sprejeti potrebni ukrepi za preprečitev bodočih podobnih napak.
Na novo sta bila opravljena splošna nadzorstvena pregleda poslovanja ODT v Kopru z zunanjimi
oddelki v Piranu, Postojni in Sežani in ODT v Slovenj Gradcu.
Tudi tokratna pregleda sta bila zasnovana tako, da se je pregledovalo posamezne rešitve in ne dela
posameznega državnega tožilca, kot je bila praksa do leta 2010. Navedeno je pregledovalcem
omogočilo širši in boljši vpogled v delo in poslovanje državnega tožilstva kot celote, pregledanim
državnim tožilcem pa večji občutek objektivnosti ocene o njihovem delu. Pregleda sta, upoštevajoč
dosedanje izkušnje glede izbire najustreznejše in najučinkovitejše metodologije, temeljila na pregledu
zakonitosti, strokovne pravilnosti in pravočasnosti državnotožilskih ukrepov in rešitev v vseh Kt in Ktm
zadevah iz obdobja naključnih treh mesecev, v katerih so državni tožilci sprejeli odločitve za zavrženje
kazenske ovadbe, odstop od pregona in ustavitev postopka, torej rešitve, ki jih sodišče ne preizkuša in
pomenijo zaključek postopka že v okviru pristojnosti državnega tožilstva. Prav tako je bila na podlagi
pregleda zadev, v katerih je sodišče izreklo oprostilno ali zavrnilno sodbo, preizkušena politika
pritoževanja obeh državnih tožilstev. Glede na aktualnost problematike in zahtevnost njene obravnave,
sta pregleda zaobsegla še zadeve vseh rešitev iz poglavja kaznivih dejanj zoper gospodarstvo iz
obdobja naključnih šestih mesecev. Dodatno pa so bile pregledane še zadeve v koledarju in rešitve v
Ktr zadevah.
Vrhovni in višji državni tožilci, vključeni v oba pregleda, so pregledali skupno 994 spisov v konkretnih
kazenskih zadevah, istočasno pa je bil opravljen tudi upravni nadzor poslovanja ter v zvezi s tem
pregledani organizacijski akti in njihova izvedba v praksi, pa tudi vse zadeve tožilske uprave, vpisane v
Tu vpisnik vodji tožilstev.
Po opravljenem pregledu ODT v Kopru z zunanjimi oddelki v Piranu, Postojni in Sežani, so
pregledovalci na skupnem sestanku s pregledanimi državnimi tožilci predstavili svoje ugotovitve,
opozorili na pomanjkljivosti in nepravilnosti, ki jih bo potrebno odpraviti, pa tudi na primere dobre
prakse, ki bi jih veljalo prenesti na druga okrožna državna tožilstva. Svoje ugotovitve in napotke za
bodoče delo so strnili v končnem poročilu, ki je bilo posredovano generalnemu državnemu tožilcu in
ministru, pristojnemu za pravosodje. Sledeč spremenjenim določbam ZDT-1 bo v bodoče med
prejemniki poročila tudi Državnotožilski svet.
Splošni nadzorstveni pregled ODT v Slovenj Gradcu v času poročanja še ni v celoti zaključen. Trenutno
namreč poteka faza ugovornega postopka, ki po novem ZDT-1 v primeru ugovora predvideva dodaten
pregled zadev s strani vrhovnega državnega tožilca, ki ni opravljal prvotnega pregleda. Navedeno za
slednjega predstavlja izjemo obremenitev in podaljšuje čas do zaključka pregleda.
Ugotovitve obeh pregledov sicer kažejo na to, da je bil zastavljeni cilj, torej poenotenje
državnotožilske prakse ter izboljšanje državnotožilskega dela, dosežen, saj državni tožilstvi napak,
ugotovljenih v prejšnjih preglednih, z redkimi izjemami, nista več ponavljali.
Oddelek za izobraževanje in strokovni nadzor pa je po štirih letih (zadnji tovrstni pregled je bil
opravljen leta 2007) posebno pozornost ponovno namenil pravočasnosti poslovanja vseh okrožnih
državnih tožilstev in SDT RS, s preveritvijo morebitnih zaostankov po posameznih tožilstvih. V ta
namen si je pridobil preglednice o delu vsakega izmed državnih tožilcev, ki izkazujejo njegovo
86
obremenjenost, povprečen čas reševanja zadev in morebitne zaostanke. Ugotovljeno je bilo, da je
delo velike večine državnih tožilcev ažurno, saj so zadeve, ki bi brez tožilskega ukrepa ostale nad 90
dni, zgolj izjema. Tudi slednje so bodisi pogojene z razlogi, vezanimi na posameznega državnega
tožilca ali pa z izredno obsežnostjo in zahtevnostjo zadeve. Tovrstni pregled zadev se bo nadaljeval
tudi v letu 2012. V primeru odstopanj od zakonsko odločenih rokov, bo opravljen posvet z vodji
tožilstev, na katerem bodo obravnavani razlogi za prekoračitev rokov in možnosti za čim hitrejšo
rešitev zadev.
11.4.3 Delni nadzorstveni pregledi
Drugo obširno in zahtevno nalogo Oddelka za izobraževanje in strokovni nadzor so v letu 2011
predstavljali delni nadzorstveni pregledi, torej pregledi dela okrajnih, okrožnih in višjih državnih
tožilcev, ki Državnotožilkemu svetu služijo kot pomoč in podlaga za odločitev o njihovem morebitnem
napredovanju. ZDT-1 državnim tožilcem omogoča štiri vrste napredovanj in sicer v plačnem razredu, v
višji državnotožilski naziv, na višje državnotožilsko mesto ali na položaj svetnika.
Z namenom ugotovitve, ali kandidati dosegajo ustrezno stopnjo pravočasnosti, obsega in kvalitete
dela, so vrhovni in višji državni tožilci Oddelka za izobraževanje in strokovni nadzor s strani
Državnotožilskega sveta prejeli 25 predlogov (leto prej 34) za pregled enega okrajnega, 23 okrožnih in
enega višjega državnega tožilca, od katerih naj bi jih 11 napredovalo v višji plačni razred (10 redno in
eden hitrejše), eden v višji naziv in 13 na položaj svetnika (trije redno in 10 hitrejše).
Pregledi 22 kandidatov so že zaključeni, pregledi treh kandidatov pa so bili začasno zadržani, in sicer
kandidata za napredovanje v višji državnotožilski naziv zaradi različnih tolmačenj določb ZDT-1 glede
predhodnih pogojev za tovrstno napredovanje in dveh kandidatov za napredovanje na položaj
svetnika zaradi njune kandidature na razpisano prosto mesto višjega državnega tožilca.
Pregledovalci, ki so v teh pregledih skupaj pregledali več kot 2200 spisov, so podali 21 pozitivnih
mnenj, v dveh primerih sicer s pridržkom glede ažurnosti in eno negativno oceno. Ugotovili so, da od
predlaganih 11 kandidatov za napredovanje v plačnem razredu 10 v celoti dosega zahtevano stopnjo
pravočasnosti, obsega in kvalitete dela, pri enem kandidatu pa je ažurnost vprašljiva, zato bo
potrebno dodatno preverjanje podatkov. Enako je bilo ugotovljeno tudi za enega izmed 11 kandidatov
za napredovanje na položaj svetnika, za katere je bil pregled že dokončan, za enega kandidata za
svetniški položaj pa je bilo ugotovljeno, da ne dosega zahtevanih rezultatov, ki bi mu omogočali
napredovanje.
Državnotožilski svet je do časa poročanja odločil o 18 kandidatih, in sicer osem za napredovanje v
plačnem razredu in 10 na položaj svetnika. V večini primerov je sledil predlogom pregledovalcev, tako
da je v plačnem razredu napredovalo vseh osem kandidatov (sedem redno in eden hitrejše), sedem
pa na položaj svetnika. Pri ostalih treh kandidatih za ta položaj je ocenil, da izpolnjujejo le pogoje za
napredovanje v plačnem razredu. O štirih kandidatih (tri za napredovanje v plačnem razredu ter
kandidatu za svetništvo, za katerega je bilo podano negativno mnenje), pa Državnotožilski svet ni
sprejel odločitve.
11.4.4 Posamezni nadzorstveni pregledi
V letu 2011 je bilo pri VDT RS v Tu vpisnik, ki se nanaša na nadzorstvene pritožbe strank oziroma
preglede posameznih kazenskih zadev, ki jih na podlagi lastnih zaznav odredi generalni državni tožilec,
87
vpisanih 135 novih zadev (v letu poprej 121), in sicer 128 izvirajočih iz nadzorstvenih pritožb (lani
110) in sedem t.i. lastnih zadev (lani 11). Število zadev se je torej v primerjavi z letom poprej nekoliko
povečalo, pri čemer gre za normalno oscilacijo in se približalo številu iz leta 2009 (136).
V nadzorstvenih pritožbah so stranke opozarjale na domnevno neutemeljeno dolgo trajanje reševanja
zadev v 15 primerih, kar je povsem primerljivo z letom poprej, ko je bilo takih pritožb 14. Navedeno
predstavlja slabih 11 % vseh nadzorstvenih pritožb, kar potrjuje siceršnje ugotovitve Oddelka za
izobraževanje in strokovni nadzor o pravočasnosti tožilskega dela in kaže na zadovoljstvo strank z
ažurnostjo in aktivnostjo državnotožilskega ukrepanja. Nadzorstvene pritožbe, podane zaradi
prekoračenega časa reševanja zadev, so bile, skladno s 156. členom ZDT-1, odstopljene v pristojno
obravnavo vodjem okrožnih državnih tožilstev.
V okviru Oddelka za izobraževanje in strokovni nadzor pa smo preizkusili utemeljenost drugih 120 t.i.
vsebinskih nadzorstvenih pritožb (leto prej 107), v katerih so stranke izpostavljale domnevne
strokovne nepravilnosti in nezakonitosti dela in odločitev državnih tožilcev, in sicer v 108 primerih (leto
prej v 96), ali pa opozarjale na druge pomanjkljivosti, ki so se zlasti nanašale na domnevno
pristranskost državnega tožilca pri odločanju o zadevi, zavrnitev prošnje za vpogled v državnotožilski
spis ali neustrezen odnos državnega tožilca pri poslovanju s strankami; takih primerov je bilo 12 (kar
je en več kot leto pred tem).
Kadar je bila nepravilnost ali pomanjkljivost ravnanja ali odločitve državnega tožilca očitna in je
izhajala že iz navedb pritožnika in priložene ali pridobljene listinske dokumentacije, se za poseben
strokovni nadzorstveni pregled spisa nismo odločali. V teh primerih smo preko vodje državnega
tožilstva z ugotovitvami seznanili državnega tožilca, ki je napako zagrešil in mu predlagali, naj zadevo
ponovno prouči. Svetovali smo mu tudi, kako naj napako odpravi, v kolikor je bilo to še možno storiti.
Takih zadev je bilo 13 (v letu prej 19), pri čemer so bile pritožbe sedmih pritožnikov utemeljene v
celoti (lani devetih), šestih pa delno (leto prej 10).
Strokovni nadzorstveni pregled pa so vrhovni in višji državni tožilci opravili v tistih zadevah, kjer brez
pregleda spisa ni bilo mogoče sklepati na nepravilnosti ali pomanjkljivosti dela državnih tožilcev. Takih
zadev je bilo 13 (enako kot leto poprej), in sicer osem, izvirajočih iz nadzorstvenih pritožb (lani devet),
v petih zadevah pa je bil pregled odrejen na lastno pobudo (leto prej v štirih). Gre za sedem zadev
ODT v Ljubljani, po dve zadevi okrožnih državnih tožilstev v Kopru in na Ptuju ter po 1 zadevo ODT v
Celju in Posebnega oddelka. Pregledi so pokazali, da so bile štiri nadzorstvene pritožbe v celoti
utemeljene, dve pa delno, prav tako pa so pregledovalci nepravilnosti ugotovili v štirih zadevah,
pričetih na lastno pobudo. Strokovni nadzorstveni pregled ene (lastne) zadeve v času poročanja še ni
zaključen.
Kar 96 pritožb se po njihovi proučitvi ni izkazalo za utemeljene.
Proučitev statističnih podatkov tako pokaže, da je bilo od skupno 120 zadev, v katerih so vlagatelji
zatrjevali, da so podane strokovne in druge vsebinske nepravilnosti pri delu državnih tožilcev
utemeljenih le 23 (lani 17), in sicer 15 v celoti, še osem pa delno (leto prej 13), 96 pritožb pa
neutemeljenih. Iz zbranih podatkov tako izhaja zaključek, da je bila velika večina nadzorstvenih
pritožb neutemeljenih, in sicer kar 81 %, utemeljenih pa zgolj v 19 %, kar je najnižja številka v
zadnjih petih letih. Lani so namreč pritožniki uspeli v 28 %, odstotek med 26 in 28 pa je bil zabeležen
tudi v preteklih letih. Navedeno na eni strani dokazuje, da se stranke vedno bolj zavedajo svojih pravic
88
glede vlaganja nadzorstvenih pritožb in se te možnosti tudi poslužujejo, vendar pa pri tem niso dovolj
samokritične. Na drugi strani pa lahko z veseljem in optimizmom ugotovimo, da se delo državnih
tožilcev iz leta v leto izboljšuje ter da do napak prihaja zgolj še v manjšem številu primerov.
Oddelek za državnotožilski strokovni nadzor je ob vsaki nadzorstveni pritožbi s svojimi ugotovitvami
ter morebitnimi ukrepi seznanil pritožnika in preko vodje državnega tožilstva tudi državnega tožilca, na
katerega se je pritožba nanašala, večkrat pa tudi Ministrstvo za pravosodje RS, Ministrstvo za notranje
zadeve RS, Državni zbor RS, Državno pravobranilstvo RS, Varuha človekovih pravic RS,
Informacijskega pooblaščenca RS ter druge organe in institucije, ki so bile na zadevo opozorjene v
okviru svojih pristojnosti.
11.4.5 Disciplinski postopki
Generalni državni tožilec je v letu 2011 zahteval uvedbo disciplinskega postopka v dveh primerih. V
obeh je šlo za podajanje izjav v medijih, s katerimi naj bi okrožna državna tožilka uresničila znake
disciplinskih kršitev iz prvega odstavka 42. člena ZDT ter 7., 17., 18., 19. in 25. točke 2. odstavka 80.
člena ZDT-1 ter s tem krnila ugled in dostojanstvo funkcije državnega tožilca. Ob pripravi poročila sta
bila postopka še v obravnavi pri disciplinski tožilki.
11.5 Mednarodne dejavnosti
11.5.1 Eurojust
Sestava slovenskega predstavništva v Eurojustu se v letu 2011 ni spremenila: nacionalna
predstavnica, dodeljena nacionalna strokovnjakinja in sekretarka. V obravnavanje je prejelo 121 novih
zadev (65 Slovenija država prosilka, 56 Slovenija zaprošena država, od tega 27 operativnih zadev in
29 zadev v zvezi s splošnimi vprašanji). Upoštevaje 38 odprtih zadev iz preteklega obdobja je bilo
skupaj v delu 159 zadev.
Pri Eurojustu je bilo v letu 2011 odprtih skupaj 1441 novih primerov, delež slovenskih je bil 4,5 %. Po
številu predloženih primerov se je Slovenija enako kot leto prej nahajala na 10 mestu med državami
članicami.
Primeri, ki jih je na pobudo slovenskih pristojnih organov obravnaval Eurojust, so bili pretežno
bilateralni, ko je bila poleg Slovenije udeležena le še ena država. Osem je bilo takšnih, ki so vključevali
tri ali več držav, pri čemer so bile v treh primerih za pomoč zaprošene vse države članice. Ponovno je
kot zaprošena država največkrat sodelovala Italija (v 32 zadevah), sledile so ji Avstrija (osemkrat),
Nemčija, Nizozemska in Španija (šestkrat), Francija, Slovaška in Madžarska (petkrat), Romunija,
Finska, Poljska, Bolgarija, Belgija in Ciper (štirikrat) ter vse ostale države članice (trikrat). Za pomoč so
bile zaprošene tudi države nečlanice, s katerimi ima Eurojust sklenjen sporazum o sodelovanju ali v
katerih ima kontaktne točke, in sicer Bosna in Hercegovina (štirikrat), Albanija, Hrvaška in Srbija
(dvakrat) ter ZDA, Turčija in Urugvaj (po enkrat).
Kazniva dejanja v predloženih zadevah so bila podobna tistim iz preteklega obdobja. Upoštevaje
osnovno kaznivo dejanje so prevladovala kazniva dejanja zoper premoženje (16) in v zvezi z mamili
(16). Obravnavani so bili še primeri kaznivih dejanj davčne zatajitve, prepovedanega prehajanja meje,
89
pranja denarja, ponarejanja denarja, zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, sprejemanja daril
zaradi nezakonitega posredovanja, izdaje nekritega čeka, ponarejanja listin, umora, kaznivih dejanj
zoper spolno nedotakljivost ter zoper javni red in mir .
Po vrsti nudene pomoči (teh je bilo v posamični zadevi več) se primeri niso bistveno razlikovali od
tistih iz preteklih let. Najpogosteje se je pomoč nanašala na posredovanje pri pospešitvi izvršitve
zaprosil za medsebojno pravno pomoč, ki so bila predhodno že poslana pristojnim organom
zaprošenih držav (36), sledila je izmenjava informacij in pridobivanje dokazov (23) ter pomoč pri
izvršitvi ter dopolnjevanju evropskih nalogov za prijetje in predajo (štirikrat). En primer se je nanašal
na pomoč pri izvršitvi zahteve za izročitev, v dveh pa sta bila organizirana koordinacijska sestanka.
Za potrebe predkazenskih in kazenskih postopkov so bili pridobljeni podatki o povezanih zadevah,
njihovi vsebini in stanju postopkov, o osumljencih, priporih, prestajanju kazni, o pravnih osebah, o
odločitvah tujih pristojnih organov, priskrbljene so bile listine (zapisniki o zaslišanjih, hišnih preiskavah
in ogledih, obtožbe, sodbe, odredbe), določbe tujih zakonodaj (večkrat z dodatnimi pojasnili) ter tuja
sodna praksa.
Posredovanje za izvršitev zaprosil za medsebojno pravno pomoč se je nanašalo na zaslišanja
obdolžencev in prič, pridobitev telekomunikacijskih podatkov, bančnih podatkov, izvedbo osebne in
hišne preiskave, vročitev različnih sodnih pisanj (zahtev za preiskavo, obtožb, vabil na zaslišanje in
glavno obravnavo) ter drugo.
Razlogi zaradi katerih je bil Eurojust zaprošen za pomoč so bili različni: nujno hitro postopanje zaradi
pripora ali razpisane glavne obravnave, dalj časa neizvršena zaprosila za medsebojno pravno pomoč,
podatki potrebni za začetek ali nadaljevanje kazenskega pregona.
Eurojustovo sodelovanje v zadevah se je pozitivno odražalo v času potrebnem tako za pridobitev
podatkov in dokazov kot tudi za izvršitev zaprosil za medsebojno pravno pomoč. Čas za izvršitev
posamičnega zaprosila je bil odvisen od narave zaprosila ter nujnosti le-tega, kot seveda tudi od
odzivnosti pristojnega organa zaprošene države. Od prejetega zaprosila do njegove izvršitve je v
zadevah, ki s bile zaključene v letu 2011, poteklo od nekaj dni do več mesecev.
Pomanjkljive povratne informacije o prejemu odgovorov in listin v izvršitev zaprosil pa ne omogočajo
natančnejše analize uspešnosti nudene pomoči.
Od zadev v delu je ob koncu leta je ostalo nezaključenih skupaj 21, od tega dve iz preteklih obdobij
(ena iz 2010 in ena iz 2009). Vse te zadeve so bile v reševanju. V osmih so bili odgovori že
posredovani, vendar je bila za njihov zaključek potrebna še povratna informacijo organa, ki je za
pomoč zaprosil.
Od skupaj 56 zadev, ki so jih v letu 2011 nacionalni predstavniki drugih držav članic odprli proti
Sloveniji, je bilo število primerov operativne narave enako številu primerov v zvezi s splošnimi
vprašanji.
V operativnih zadevah je za pomoč največkrat zaprosila Italija (pet zadev), sledita ji Avstrija in Belgija
(štiri), Španija (tri), Danska, Luksemburg in Francija (po dve) ter Bolgarija, Češka, Madžarska,
Romunija, Slovaška ter Združeno Kraljestvo (s po eno zadevo). Najpogosteje obravnavana kazniva
90
dejanja so bila kazniva dejanja v zvezi z mamili (petkrat), davčne zatajitve (štirikrat) in kazniva
dejanja zoper premoženje (štirikrat). V obravnavanju so bili tudi primeri terorizma, korupcije, pranja
denarja, hudodelske združbe, tihotapstva, in umora. V večini zadev je bilo obravnavanih po več
različnih kaznivih dejanj.
Državam prosilkam je bila največkrat nudena pomoč pri izmenjavi informacij ter pridobivanju podatkov
in listin (14), sledila je pomoč pri pospešitvi izvršitve medsebojne pravne pomoči (sedemkrat) in pri
izvršitvi evropskega naloga za prijetje in predajo (trikrat). Organizirani so bili štirje koordinacijski
sestanki z udeležbo slovenskih državnih tožilcev. V posamični zadevi je bilo nudenih več oblik opisane
pomoči.
Ob koncu leta je ostalo v reševanju še pet zadev, v katerih so že bili posredovani delni odgovori.
Slovenska nacionalna predstavnica se je udeleževala rednih sej in drugih aktivnosti kolegija Eurojusta.
Kot članica kolegija je vodila delovno skupino za odnose z državami izven EU in mednarodnimi
organizacijami ter opravljala naloge kontaktne osebe kolegija na področju varstva osebnih podatkov.
Sodelovala je z nacionalnim korespondentom za zadeve terorizma, slovensko kontaktno osebo za
področje skupnih preiskovalnih skupin ter slovensko korespondentko kontaktnih točk Evropske
pravosodne mreže. Aktivno se je udeleževala seminarjev in drugih delovnih srečanj, ki jih je
organiziral Eurojust.
11.5.2 Mednarodno strokovno sodelovanje in izobraževanje
Na področju mednarodnega strokovnega sodelovanja je v preko tridesetih aktivnostih sodelovalo 26
državnih tožilcev in višjih pravosodnih svetovalcev, praviloma specialistov na posameznem področju.
Gre za aktivno sodelovanje v izobraževalnih programih Sveta Evrope in EU (posebej Eurojust), ki
vzpostavljajo in utrjujejo pogoje za prekomejno sodelovanje, povezovanje in organiziranje tožilstev za
učinkovitejši pregon mednarodnega in organiziranega kriminala, zlasti korupcije, trgovine z ljudmi in
ilegalnih migracij, problematike mamil, terorizma, finančnih zlorab in pranja denarja in računalniške
kriminalitete, problematiko zasega in odvzema premoženja pridobljenega iz kaznivih dejanj (ARO),
evropskega pripornega naloga (EAW) in vzpostavljanja skupnih preiskovalnih skupin (JIT).
Na področju regionalnega povezovanja so bile pomembne aktivnosti SEEPAG, ki je oblika aktivnega
tožilskega sodelovanja držav z Balkana, z istim ciljem pa je slovensko tožilstvo sodelovalo na
regionalnih konferencah v Beogradu in Sofiji. Slovensko tožilstvo se je tudi aktivno vključilo v pripravo
in izvedbo projekta krepitve mreže državnih tožilstev za pregon organiziranega kriminala in korupcije v
državah zahodnega Balkana, ki bo potekal v letih 2012 in 2013.
Poudariti je tudi udeležbo generalnega državnega tožilca na več mednarodnih konferencah in
srečanjih, na katerih so bila na evropskem, širšem mednarodnem in svetovnem nivoju obravnavana za
delovanje tožilstva in (kazenskega) sodstva pomembna vprašanja:
- srečanje generalnih državnih tožilcev v Rimu, 26.- 28. 5. 2011,
- 16. konferenca Mednarodnega tožilskega združenja (IAP) in Četrto svetovno srečanje generalnih
državnih tožilcev v Seulu, 25. 6. - 2. 7. 2011,
91
- 14. medanarodni forum državnih tožilcev v Pragi, 9. - 12. 10. 2011,
- 2. regionalna konferenca predsednikov vrhovnih sodišč in generalnih državnih tožilcev v Sarajevu, 5.
- 7. 10. 2011,
- zasedanje Posvetovalnega foruma generalnih državnih tožilcev članic EU v Haagu, 23. 6. 2011 in 15.
- 16. 12. 2011.
Na področju mednarodnega izobraževanja je poleg uveljavljenih oblik in vsebin (JIT, finančne zlorabe
skladov EU, Evropska pravosodna mreža) pomembno omeniti tožilsko izobraževanje za potrebe
mednarodnih vojaških misij in operacij, v okviru katerega se je za to področje specializirana višja
državna tožilka udeležila dveh usposabljanj v Nemčiji in ZDA. Tako naravnanost je z velikim
zadovoljstvom sprejelo tudi Ministrstvo za obrambo RS. To aktivnost je organizacijsko in finančno
podprlo Veleposlaništvo ZDA v Republiki Sloveniji, v enakem sodelovanju z njimi pa je potekalo tudi
nadaljevanje izobraževanja na področju usposabljanj državnih tožilcev za vodenje pogajanj v
kazenskih postopkih.
V letu 2011 je Strokovni center v sodelovanju s Centrom za izobraževanje v pravosodju pripravil in
izvedel program petih strokovnih obiskov (izmenjav) državnih tožilcev iz tujine (Estonija, Francija,
Portugalska, Romunija), ki so v 10 dnevnem programu poglobljeno spoznali zakonske podlage in
organizacijske oblike delovanja državnega tožilstva v Republiki Sloveniji.
11.6 Strokovna pomoč in izobraževanje državnih tožilcev
V letu 2011 je bilo v Strokovnem centru iz pristojnosti, kot so (bile) opredeljene v drugem odstavku
58. b člena ZDT ter v določbah 161. in 162. člena na njegovi podlagi sprejetega Državnotožilskega
reda, evidentiranih 58 aktivnosti s področja mednarodnega sodelovanja, 35 izobraževalnih in šest
drugih aktivnosti, na področju zagotavljanja strokovne pomoči državnim tožilstvom v posameznih
obravnavanih zadevah pa je bilo v eni zadevi postavljen strokovnjak za finančne transakcije, v treh
zadevah, ki so jih obravnavali državni tožilci Skupine pa evidentirana v tujini opravljena procesna
dejanja.
11.6.1 Izobraževalne naloge
Na podlagi prvega odstavka 32. člena ZDT in prvega odstavka 74.a člena Zakona o sodiščih (Uradni
list RS št. 19/94 s spremembami in dopolnitvami – ZS) izvaja naloge strokovnega izpopolnjevanja ter
usposabljanja tudi za potrebe sodišč, državnih tožilstev in pravobranilstva Center za izobraževanje v
pravosodju kot organizacijska enota Ministrstva za pravosodje RS. Na državnih tožilstvih ves čas
prvenstveno podpiramo njegovo kadrovsko in programsko avtonomnost, kot enega od temeljev
samostojnosti in neodvisnosti pravosodnih organov v izvajanju njihovih funkcij. Strokovni center je v
razmerju do Centra za izobraževanje v pravosodju nastopal kot pobudnik in predlagatelj izobraževalnih
tem, usklajeval in evidentiral ustrezno udeležbo, s svojimi strokovnjaki pa tudi kot nosilec posameznih
vsebinskih sklopov sodeloval pri izvedbi izobraževalnih programov. V letu 2011 so materialni in
kadrovski pogoji za delovanje ostajali na zadovoljivi ravni. Ocenjujemo, da je Center za izobraževanje
v pravosodju, zlasti tudi zaradi izjemnih osebnih prizadevanj njegovih strokovnih sodelavcev, tudi v
teh omejenih pogojih zagotavljal zelo dobre pogoje za izvajanje strokovnega izobraževanja za potrebe
državnih tožilstev in pravosodja kot celote.
92
VDT RS je v letu 2011 v programe rednih in že uveljavljenih izobraževalnih oblik prvenstveno
vključevalo teme v zvezi z uveljavitvijo nove procesne (ZKP-K, ZOPNI), materialnopravne (KZ-1B) in
organizacijske zakonodaje (ZDT-1). Med prvimi so najpomembnejši Izobraževalni tožilski dnevi
Društva državnih tožilcev, ki so potekali 16. in 17. 6. 2011 v Mariboru in 18. izobraževalni tožilski dnevi
ITD 2011 v dneh 14. - 18. 11. 2011 na Bledu, organizacijsko, časovno in programsko usklajeni s četrto
Konferenco kazenskega prava in kriminologije GV Založbe. V tem okviru je bila pozornost posebej
namenjena novostim kot so pogajanja v kazenskem postopku (delavnice s sodelovanjem ameriških
strokovnjakov), politika pregona, pritožbena vloga tožilca, vzpostavitev in delovanje SDT RS ter
Posebnega oddelka.
Sekcija za mladoletniško pravo Društva državnih tožilcev pa je 7. in 8. 4. 2011 na Brdu izvedla posvet
na temo nasilja v družini, ki uspešno tradicionalno strokovno združuje strokovnjake Policije, tožilstev in
sodišč na tem področju. Poleg navedenih izobraževalnih dogodkov, ki redno pritegnejo večinsko do
dvotretjinsko udeležbo vseh tožilcev, strokovnih sodelavcev in pripravnikov, so se le-ti redno, v okviru
svojih posebnih strokovnih usmeritev, udeleževali tudi drugih tematsko ožjih izobraževanj, kot so:
odkrivanje in pregon kaznivih dejanj "missing trader" družb (19. 1.), "Lokarjevi dnevi" (21. 1.),
prepoznavanje spolnih zlorab (24. 1.), nasilje v družini (17. in 18. 2.), varstvo osebnih podatkov v
sodnih postopkih (6. 4.), prepovedane droge (20. 4.), kapitalska razmerja v gospodarskih družbah
(12. 5.), prekrškovno pravo (12. in 13. 5.), varnost cestnega prometa (2. 6.), zloraba otrok preko
spleta (6. 10), pojavne oblike korupcije pri delu inšpekcijskih služb in revizorjev (27. in 28. 10.),
"spominsko srečanje akademika dr. Janeza Milčinskega"(30. 11.) in drugo.
Na podlagi podatkov iz evidenc in poročil vodij državnih tožilstev ocenjujemo, da se funkcionarji in
strokovni sodelavci na vseh državnih tožilstvih udeležujejo izobraževalnih oblik v primernem številu. V
letu 2011 posebnih izobraževalnih oblik za državnotožilske pripravnike nismo izvedli pač pa so se tudi
ti udeleževali vseh izobraževalnih oblik, o katerih poročamo zgoraj.
Pomemben del za izobraževanje načrtovanega časa in sredstev je bil v letu 2011 namenjen
usposabljanju za uporabo novih programov elektronskega vodenja vseh vpisnikov - projekt e-
pravosodje. V različne oblike - informativne, uvajalne in poglobljene delavnice, ki so potekale s skozi
vse leto, so bili poleg vseh javnih uslužbencev vključeni tudi vsi funkcionarji. Med izobraževanji, ki so
bila namenjena javnim uslužbencem, je bilo poleg rednih vsebin (delovna razmerja, kadrovske
evidence, računovodski in softverski programi, vodenje knjižničnega gradiva, arhiv, varstvo podatkov,
varstvo pri delu), po novem programu Centra za izobraževanje v pravosodju izvedeno tudi
izobraževanje (šola) za vodje uradov na državnih tožilstvih (9. 6.).
11.7 Informatizacija državnega tožilstva
Z začetkom uporabe ZDT-1 je začel na VDT RS kot notranja organizacijska enota delovati Strokovno
informacijski center (v nadaljevanju: SIC). SIC nadaljuje delo Pravnoinformacijskega centra, delno je
prevzel pristojnosti Strokovnega centra, dobil pa je tudi nove pristojnosti in naloge, določene zlasti v
205. in 206. členu ZDT-1.
Tako kot preje Pravnoinformacijski center ostaja SIC pristojen za razvoj, enotnost in delovanje
informacijske podpore poslovanja državnih tožilstev in njeno usklajevanje z drugimi informacijskimi
93
sistemi na kazenskem področju. Namen SIC-a je zagotavljanje informacijske in komunikacijske
podpore za učinkovito delo državnih tožilcev. Tudi leta 2011 so bile njegove glavne naloge:
- razvoj, namestitev ter zagotavljanje nemotenega delovanja informacijske in komunikacijske opreme
na državnih tožilstvih in
- sodelovanje z drugimi državnimi organi in v mednarodnih projektih.
Na Pravnoinformacijskem centru in po 6. 11. 2011 na SIC-u so leta 2011 delali štirje informatiki ter
dva državna tožilca. SIC zaupane naloge izvaja v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki, pa tudi ob
nesebični pomoči posameznih državnih tožilcev in vpisničark z bogatimi državnotožilskimi izkušnjami.
Ta pomoč je posebej dobrodošla pri sodelovanju državnega tožilstva v projektu E-pravosodje, saj si
kakovostnega in uporabniku prijaznega rezultata ni mogoče zamisliti brez upoštevanja znanj in
izkušenj iz prakse. To pa lahko ponudijo predvsem izkušeni tožilci in tožilsko osebje, ki se pri svojem
delu vsakodnevno srečujejo z praktičnim državnotožilskim delom.
Navkljub stalnim izboljšavam je opremljenost s strojno, predvsem pa s programsko opremo, še vedno
neustrezna, delno zastarela in ne omogoča želene podpore za učinkovito delo državnih tožilcev. Tako
celo programi za računalniško vodenje še niso zagotovljeni za vse vpisnike in evidence ali pa so
pomanjkljivi in ne omogočajo zadostne podpore pri tekočem delu državnih tožilstev in pri zbiranju
statističnih podatkov.
VDT RS tako kot vsa državna tožilstva v državi, od vsega začetka aktivno sodeluje v projektu E-
pravosodje, ki naj zagotovi nemoteno in učinkovito delovanje celotnega pravosodnega sistema, tako
tudi državnega tožilstva. Projekt želi izkoristiti sodobne tehnološke možnosti na informacijsko –
komunikacijskem področju za nadgradnjo informacijske podpore obstoječim pravosodnim poslovnim
procesom kot tudi za njihovo spreminjanje v cilju večje uporabnosti in učinkovitosti, seveda ob
spoštovanju najvišjih varnostnih standardov za varovanje osebnih podatkov.
Novi informacijski sistem bo ročno vodene vpisnike nadomestil z elektronsko vodenimi in povezanimi
vpisniki. Boljša bosta strojna in programska oprema. To bo omogočilo takojšnjo pridobitev iskanega
podatka in statistike iz enotne podatkovne baze, za želeno obdobje, za posamezno tožilsko enoto ter
za celotno državno tožilstvo in to za vse podatke, ki se vnašajo in shranjujejo v elektronsko vodenih
vpisnikih. Večja bo preglednost in boljši nadzor.
Državni tožilci pričakujemo, da bo projekt E-pravosodje izboljšal sodelovanje in povezovanje s
pravosodnimi organi in to zlasti na kazenskem področju. Enako si želimo tudi v razmerju do drugih
(državnih) organov, s katerimi je nujno tesno in nemoteno sodelovanje in povezovanje, da se zagotovi
učinkovito izvajanje nalog in pooblastil državnih tožilcev pri pregonu storilcev kaznivih dejanj.
Povedano še posebej velja za policijo kot enega najpomembnejših partnerjev državnega tožilstva v
predkazenskem postopku, kar lahko odločilno vpliva na končni uspeh kazenskega postopka. Nujna in
za učinkovito delo državnih tožilcev pa je tudi povezljivost na mednarodni ravni (EUROJUST, EPOC).
Predvsem pa bo projekt E-pravosodje informacijsko in komunikacijsko povezal vsa državna tožilstva in
tako zagotovil državnim tožilcem popolnejše in hitrejše informacije pri njihovem delu za pravilne in
zakonite odločitve. Temu cilju sledi tudi nadgradnja vpisnikov in evidenc ter sploh informacijske
podpore poslovanja državnih tožilstev in njeno usklajevanje z drugimi informacijskimi sistemi na
kazenskem področju.
94
Dolgoročni cilj projekta E-pravosodje je brez listinsko poslovanje, brez tožilskega spisa v fizični obliki,
zgolj elektronski e-spis s skeniranimi dokumenti. Cilj so ne le učinkovite, pač pa tudi uporabniku
prijazne rešitve. Informatizacija državnega tožilstva naj prinese poenostavitve, udobnejše rešitve, večji
učinek ob manjšem naporu, boljše rezultate vloženega dela.
Dela na projektu E-pravosodje so bila leta 2011 v polnem teku ob zavedanju, da se projekt na
državnem tožilstvu zaključuje. Približuje se začetek uporabe novega informacijskega sistema, ki pa je
bil v letu 2011 odložen in preložen na naslednje leto. Tudi v letu 2011 smo uspešno sodelovali z
Ministrstvom za pravosodje RS kot naročnikom in gospodarsko družbo SRC d. o. kot izvajalcem
projekta E-pravosodje. Poudarku dajemo kakovosti, da bodo končne rešitve korak naprej z
zagotovilom za omogočanje učinkovitega izvajanja pregona storilcev kaznivih dejanj in opravljanja
nalog na področju drugih kaznivih ravnanj ter v civilnih in drugih sodnih postopkih.
11.7.1 Podpora pri delu državnih tožilstev v letu 2011
SIC je zagotavljal vsakodnevno tehnično pomoč državnim tožilcem in drugim uporabnikom in to po
telefonu, faksu ali elektronski pošti na naslovu: [email protected].
Prav tako je nudil strokovno pomoč državnim tožilcem pri konkretnih kazenskih zadevah, povezanih z
računalniško in organizirano kriminaliteto. Pomoč je bila nudena pri branju podatkov, zapisanih na
elektronskih medijih ter pri proučitvi konkretnih znakov kaznivih dejanj s področja računalniške
kriminalitete.
Konec leta je SIC, kot vsako leto, nudil pomoč tožilskim enotam pri zbiranju statističnih podatkov. Po
zajemu podatkov je bilo izdelano poročilo o skupni statistiki, opremljeno s tabelarnimi in grafičnimi
prikazi, kot sestavni del letnega poročila. Nudena je bila pomoč pri izdelavi pisnega dela Skupnega
letnega poročila o delu državnih tožilstev.
Za potrebe državnega tožilstva in drugih državnih organov (Državnega zbora RS, Vlade RS, Ministrstva
za pravosodje RS) ter medijev je SIC zbiral podatke za posamezna kazniva dejanja in sklope kaznivih
dejanj.
SIC je aktivno sodeloval pri organizaciji in pripravi gradiv za ITD 2011 na Bledu ter nudil informacijsko
podporo pri drugih dogodkih v organizaciji VDT RS ali društva državnih tožilcev.
Okrožni državni tožilec, ki dela na SIC-u, je kot uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja
deloval na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03 s
spremembami in dopolnitvami - v nadaljevanju: ZDIJZ) za pristojnost VDT RS, kot tudi za ostala
državna tožilstva.
SIC je skrbel in urejal dostop do pravno - informacijskega sistema IUS INFO ter do raznih zbirk
podatkov (elektronska zemljiška knjiga, sodni register, baza zavarovancev ZZZS, E - Risk).
11.7.2 Sodelovanje z drugimi pravosodnimi in državnimi organi
SIC je tudi v letu 2011 aktivno sodeloval z ministrstvom za pravosodje, zlasti pri strategiji in planiranju
investicijskih sredstev. Sodelovali smo z ustreznimi informacijskimi službami policije, Vrhovnega
95
sodišča RS, Državnega pravobranilstva RS, predvsem pri izmenjavi strokovnih mnenj in medsebojne
pomoči. Pri posameznih strokovnih vprašanjih je SIC sodeloval z državnimi organi in institucijami
civilne družbe.
11.7.3 Sodelovanje v mednarodnih projektih
Slovenija je tudi leta 2011 sodelovala v projektu EPOC (European Pool on Organized Crime), ki teče od
leta 2002. V projektu aktivno sodeluje od julija 2003 ( Ministrstvo za pravosodje RS kot pogodbeni
član in VDT RS preko SIC kot izvedbeni član projekta). Aprila 2009 se je začela četrta faza projekta
(EPOC IV), ki ga financira EU in vodi Eurojust. Končni cilj je zagotovitev varne povezave za izmenjavo
zaupnih podatkov v kazenskih zadevah med Eurojustom in državami članicami. Četrta faza projekta bo
končana marca 2012. Razširil se je tud krog sodelujočih držav partneric iz EU, saj jih je sedaj že deset.
V načrtu je nadaljnja promocija projekta v EU. Delo poteka preko stalne elektronske povezave med
udeleženci ter rednih delovnih sestankov vsake tri mesece v eni izmed držav partneric.
V Eurojustu je od leta 2004 sprejet EPOC kot »Case Managment System« (orodje za koordinacijo
zadev Eurojusta).
Program je leta 2009 na novo opredelil EPOC IV kot spletno aplikacijo, ki je v primerjavi s prejšnjimi
variantami veliko hitrejša in prijaznejša do uporabnika. Cilj nadaljnjega razvoja je izdelava programa,
ki bo omogočil izmenjavo podatkov med nacionalnimi sedeži držav članic v Eurojustu in domačimi
bazami podatkov. Za Slovenijo to pomeni povezavo z novimi vpisniki, ki so projekt v e-pravosodju.
V začetku leta 2012 je bil v Eurojustu sprejet sklep o nadaljevanju projekta z delovno verzijo EPOC V.
Projekt bo trajal eno leto, cilj pa je končna izmenjava podatkov med domačimi vpisniki in nacionalnim
predstavništvom v Eurojustu. Slovenija je pristopila k protokolu sodelujočih partnerjev s soglasjem
pristojnega ministrstva.
11.7.4 Načrti za prihodnost
Sprotno vzdrževanje, dopolnjevanje in nadgradnja obstoječe in, po potrebi, nabava nove
strojne in programske računalniške opreme,
nadaljevanje sodelovanja v zaključni fazi projekta prenove informacijsko - komunikacijskega
sistema na državnem tožilstvu (E- pravosodje) in nudenje vsestranske pomoči uporabnikom
po začetku uporabe novega informacijskega sistema,
sodelovanje z drugimi državnimi organi pri izmenjavi informacijskih podatkov,
nadaljevanje sodelovanja v mednarodnih projektih.
11.7.5 Spletne strani državnega tožilstva
Na naslovu http://intranet.dt-rs.si so spletne strani državnega tožilstva, namenjene notranji
komunikaciji v organizaciji. Tam so na voljo strokovne in pravne informacije za tožilce, pomočnike,
strokovne sodelavce in ostalo osebje, zaposleno na državnih tožilstvih. Dodane so nekatere koristne
povezave v svetovni splet. Prostor je namenjen tudi informacijam Društva državnih tožilcev RS ter
sindikatu zaposlenih na tožilstvu.
Na naslovu http://www.dt-rs.si so objavljene spletne strani VDT RS, namenjene širši javnosti.
Predstavljajo državno tožilstvo, njegovo organiziranost, pristojnosti in pooblastila. Vsebujejo tudi
96
temeljno informacijo o pravnih podlagah za opravljanje nalog državnih tožilcev, uporabne spletne
povezave in javna obvestila v skladu z ZDIJZ.
11.8 Sodelovanje z državnimi organi
11.8.1 Sodelovanje z Ministrstvom za pravosodje RS
Kar zadeva sodelovanje med državnotožilsko organizacijo in Ministrstvom za pravosodje RS je treba
povedati, da so odnosi med tema dvema organoma večplastni, saj potekajo na različnih področjih in
pri izvrševanju različnih nalog na različnih pravnih podlagah.
V letu 2010 se je začel postopek za spremembo tedaj veljavnega zakona o državnem tožilstvu, ki ga je
vodilo Ministrstvo za pravosodje RS oziroma za sprejem novega tožilskega zakona. Ta postopek se je
nadaljeval tudi v letu 2011, ko je bil v juliju zakon sprejet, veljati pa je začel v novembru 2011. Zakon
naj bi v poglavitnih rešitvah nadaljeval linijo, ki jo je začrtal ZDT, z nekaterimi pomembnimi novimi in
drugačnimi rešitvami.
V postopku nastajanja ZDT-1 je bilo opaziti razhajanja v pristopu k novemu zakonu in težave v
komunikaciji med Ministrstvom za pravosodje RS in državnimi tožilci. Nekatere rešitve, ki jih je
predvidelo ministrstvo, v tožilskih krogih v dobršnem delu niso bile dobro sprejete. Tako naj bi
pretirano poudarjanje samostojnosti posameznih tožilcev oslabilo učinkovitost tožilske organizacije in
njeno operativno sposobnost, oslabljen naj bi bil položaj generalnega državnega tožilca ter na drugi
strani skozi različne nadzorne funkcije okrepljen položaj Ministrstva za pravosodje, ne glede na to, da
pa ministrstvo nima nikakršne vloge pri izvajanju kazenskega pregona, ki ostaja v celoti v rokah
tožilske organizacije. Prav tako naj bi bili pretirani mehanizmi spremljanja in nadzora nad delom
državnih tožilcev, s čimer bi se ta segment močno zbirokratiziral; nasploh naj bi bil zakon nagnjen k
pretiranemu normiranju in ponekod h kazuističnim rešitvam. Zakon je poleg tega predvideval
preoblikovanje dotedanje Skupine v samostojno državno tožilstvo z lastno stvarno pristojnostjo, novo
ureditev državnotožilskega sveta, ki naj bi postal pomemben organ tožilske samouprave in uveljavitev
politike pregona kot pomembnega mehanizma za usmerjanje dela državnega tožilstva pri izvajanju
njegove temeljne funkcije, to je pregona storilcev kaznivih dejanj.
Po sprejemu in uveljavitvi zakona je ministrstvo začelo intenzivno pripravljati številne podzakonske
akte, ki so bili v njegovi pristojnosti, in jih vrsto uspelo pripraviti. V letu 2011 se je začelo tudi
uveljavljanje novosti iz ZDT-1: tako je bil izvoljen in je začel z delom Državnotožilski svet, prav tako je
bilo ustanovljeno SDT RS s svojim Posebnim oddelkom in podobno.
Na koncu obdobja, za katerega poročamo, ni mogoče dati ocene novih rešitev in sprememb, ki jih je
prinesel novi zakon; velika večina jih še ni uresničena ali ni uresničena v celoti. Tudi v nadaljevanju,
izvzemši popravo neustreznih rešitev, ki so se pokazale, bo to mogoče šele čez določen čas, če bo
zagotovljeno ustrezno spremljanje nove ureditve ter izpeljana temeljita analiza dobrih in slabih rešitev
v zakonu. Pričakujemo pa, da bo pristojno ministrstvo v prihodnje državnim tožilstvom, ki jim zakon
nalaga pomembne nove naloge, nudilo potrebno podporo tako glede zagotavljanja materialnih in
kadrovskih pogojev za njihovo uresničitev, kot tudi glede usposabljanja tožilcev za izvajanje teh nalog.
97
Z Ministrstvom za pravosodje RS je prihajalo do sodelovanja tudi pri projektih za novo zakonodajo s
kazenskega področja in pri spreminjanju zakonodaje s tega področja. V tem pogledu je bilo leto 2011
zelo intenzivno, saj sta nastajali in bili konec leta sprejeti dve pomembni in obsežni noveli, namreč
ZKP-K in KZ-1B, ter nov ZOPNI. V postopek priprave teh tekstov je bila vključena tako rekoč celotna
državnotožilska organizacija, posamezna državna tožilstva in zelo intenzivno tudi posamezni državni
tožilci. V tem pogledu je treba oceniti sodelovanje kot dobro, to velja tudi za sodelovanje pri manjših
spremembah drugih predpisov, ne glede na to, da rešitve na koncu morda niso bile take, kot bi si jih
želeli državni tožilci. Kljub temu je treba opozoriti, da je bilo pri velikih projektih premalo napora
vloženega v priprave za njihovo izvedbo. Zlasti novela ZKP-K in ZOPNI prinašata nove rešitve, ki so
zelo zahtevne za izvedbo in tujek v našem pravnem redu: da bi učinkovito delovale ni dovolj le sprejeti
zakon, temveč je treba z novostmi korektno seznanjati javnost, tiste, ki jih bodo morali izvajati pa
intenzivno usposabljati za uporabo novih institutov, vključno s poskusno izvedbo najzahtevnejših
novosti.
V letu 2011 je intenzivno potekal projekt informatizacije državnega tožilstva, v prvi vrsti njegovih
vpisnikov, pa tudi dela nasploh kot končnega cilja tega projekta. O njem podrobneje govorimo na
drugem mestu, zato, da ne bo ponavljanja, zainteresirane odkazujemo na poglavje 11.7 tega poročila.
Projekt je potekal v okviru Ministrstva za pravosodje RS in se vključuje v širši projekt E-pravosodja; v
tem delu sodelovanja z ministrstvom ni mogoče označiti drugače kot zelo dobro.
Za delovanje državnega tožilstva je pomembno opozoriti, da ima Ministrstvo za pravosodje RS vrsto
pristojnosti v postopku odločanja o državnotožilskih kadrih, kar je veljalo tako za ureditev po ZDT, kot
velja za ureditev po ZDT-1 (pri tem, ker gre za poročilo o delu v letu 2011, ne moremo upoštevati,
lahko pa opozorimo na spremembe, do katerih je prišlo že v letu 2012, namreč do prenosa teh
pristojnosti na Ministrstvo za notranje zadeve RS). Sodelovanje z Ministrstvom za pravosodje RS v letu
2011 je bilo na tem področju dobro.
S tem niso izčrpana vsa področja sodelovanja med državnimi tožilstvi in Ministrstvom za pravosodje
RS, najpomembnejša pa so nedvomno omenjena.
11.8.2 Sodelovanje s policijo
Ob podanih razlogih za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, se aktivira dolžnost in z njo povezane
aktivnosti policije, da izsledi storilca kaznivega dejanja ter zavaruje sledove kaznivega dejanja in
predmete, ki utegnejo biti dokaz v kazenskem postopku, zbrati pa mora tudi vsa obvestila, ki bi
utegnila biti koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka.
Sodelovanje državnega tožilstva s policijo je tako ne samo zakonsko določeno in opredeljeno, ampak
tudi nujno potrebno za uspešno delovanje obeh inštitucij: na eni strani policije kot organa odkrivanja
kaznivih dejanj in storilcev, na drugi strani pa tožilstva kot organa pregona, tudi glede storilcev, ki jih
odkrije policija.
Uspešno delo policije naj bi se praviloma zaključilo s podajo kazenske ovadbe; podlaga za uspešno
delo tožilcev pa so ravno kvalitetne kazenske ovadbe. Naloga policije je, da v predkazenskem
postopku zbere vse informacije in podatke, ki bi utegnili biti dokaz v kazenskem postopku; na strani
tožilca pa je, da izmed vseh zbranih dokazov s strani policije izbere tiste, ki jih bo v kazenskem
postopku uporabil kot dokaz.
98
Letna poročila o delu državnega tožilstva praviloma v poglavju o sodelovanju med policijo in tožilstvom
obravnavajo predvsem kvaliteto kazenskih ovadb. Kvalitetne kazenske ovadbe so namreč edini cilj h
kateremu stremi tožilstvo in zaradi česar v fazi predkazenskega postopka sodeluje oziroma usmerja
policijo: za policijo se pretežni del njenega dela zaključi s podano kazensko ovadbo; tu pa se začne
delo državnega tožilca, ki mora izsledke predkazenskega postopka materializirati v obtožbi in obsodilni
sodbi, izrečeni zoper storilca kaznivega dejanja. Tožilec ima ves čas predkazenskega in kazenskega
postopka pred seboj en cilj – pravnomočno obsodilno sodbo. Ravno zaradi tega je tako zelo
pomembno sodelovanje v predkazenskem postopku, v katerem ima oziroma bi moral imeti tožilec,
predvsem kadar gre za preiskovanje hujših oblik klasičnega, organiziranega in gospodarskega
kriminala, že med predkazenskim postopkom, možnost tvorno sodelovati pri zbiranju obvestil in
dokazov in s tem imeti v rokah škarje in platno za pripravo temeljev na katerih bo gradil očitke,
naslovljene storilcem kaznivih dejanj in jih podkrepil z ustreznimi dokazi. Tožilec ve, kakšna mora biti
kvaliteta in kvantiteta zbranih dokazov za uspešen pregon storilcev kaznivih dejanj in katere dokaze
potrebuje za uspešno dokazovanje določenih kaznivih dejanj.
Kot vsa leta doslej je ocena sodelovanja s policijo, podana s strani vodij enajstih okrožnih državnih
tožilstev, zelo predvidljiva; sodelovanje med obema organoma je najboljše tam, kjer tožilstvo in
policija pokrivata manjšo krajevno pristojnost, saj so s tem mogoči tudi pogostejši osebni kontakti in
sodelovanje pri obravnavanju večjega dela vseh obravnavanih primerov.
Vodje tožilstev ocenjujejo kot nujno obliko sodelovanja redne sestanke med vodji tožilstev in tožilci z
predstavniki policijskih uprav; tako glede konkretnih zadev, kot tudi glede splošnih usmeritev pri
pripravah kazenskih ovadb.
Na kvaliteto kazenskih ovadb kažejo podatki v tabelah 21p, 21m, 21po in 22p, 22m in 22po. V tabelah
22 so namreč prikazani podatki o številu zavrženih kazenskih ovadb, v tabelah 21 pa podatki o številu
ovadb, ki so bile poslane v dopolnitev. Tako lahko vidimo, da je od skupaj rešenih ovadb za polnoletne
osebe v letu 2011 za 20 % (pravne osebe 25 %) ovadb bila zahtevana dopolnitev kazenske ovadbe
oziroma predlagana preiskovalna dejanja. Delež ovadb, ki so bile potrebne dopolnitve je tako nekaj
manjši od 22 % v letu 2010, 25 % v letu 2009 in 26 % v letu 2008.
Kvaliteta kazenskih ovadb je razvidna tudi iz podatkov, ki se nanašajo na zavrženje ovadb. V letu
poročanja je bilo zavrženih 30 % kazenskih ovadb zoper polnoletne storilce in kar 57 % kazenskih
ovadb zoper pravne osebe.
V letu 2011 je prišlo do reorganizacije policije. Ukinjene so bile tri policijske uprave in sicer PU Krško,
PU Postojna in PU Slovenj Gradec, kar je v praksi pripeljalo do motenj v poslovanju, saj se je šele proti
koncu leta uteklo delo in znatno povečal pripad, ki je v prvi polovici leta bistveno upadel. Predvsem na
ODT Krško so zaznali trend upadanja kvalitete dela policije, zaradi omenjene spremembe, sicer
utečenega sodelovanja, kar je zaslediti tudi v statističnih podatkih; v letu 2011 se je povečal odstotek
zahtev po dopolnitvi kazenskih ovadb, kar kaže na slabšanje kvalitete podanih kazenskih ovadb.
Že Skupno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2010 je bilo kritično do obsega dela Nacionalnega
preiskovalnega urada (v nadaljevanju: NPU). Kritike se ponavljajo tudi v letu 2011; ob argumentu
kadrovske podhranjenosti je NPU le v manjšem delu pokrival predkazenske postopke, ki jih je
usmerjala Skupina oziroma SDT RS. Pretežni del zadev, ki jih je obravnaval NPU, je bilo posredovan v
delo krajevno pristojnim državnim tožilstvom, ki so ob tem izrazila nestrinjanje s takšnim načinom dela
99
NPU; glede na namen ustanovitve NPU bi slednji moral obravnavati predvsem zadeve, ki spadajo v
pristojnost Skupine oziroma SDT RS.
V letu poročanja, natančno 6. 11. 2011, je pričel veljati ZDT-1, ki je vnesel nekaj težav v delo tako
tožilstva, kot tudi policije. Na področju sodelovanja s policijo je treba izpostaviti predvsem nejasno
formulirane določbe, ki določajo pristojnosti novo ustanovljenega SDT RS in dopuščajo različne
interpretacije pristojnosti in dodeljevanja; te določbe so odpirale nekatera vprašanja, ki so se in se še
postavljajo tako na strani policije, kot tudi na strani tožilcev.
11.8.3 Sodelovanje z drugimi organi
Nujen pogoj za uspešno delo državnega tožilstva je sodelovanje z drugimi organi, ki imajo ob svojih
temeljnih pristojnostih tudi pomembne naloge pri odkrivanju in dokazovanju kaznivih dejanj s
specifičnih področij njihovega delovanja.
Tako poteka zelo dobro sodelovanje z DURS, SURS, Računskim sodiščem RS, Agencijo za trg
vrednostnih papirjev, Uradom za preprečevanje pranja denarja, Uradom za varstvo konkurence; to so
organi, ki jih tožilstvo potrebuje kot partnerje pri pregonu kaznivih dejanj in njihovih storilcev. Ti
organi tožilstvu lahko nudijo strokovno podporo v delu, ki se nanaša na njihovo področje delovanja. S
sodelovanjem z navedenimi organi lahko tožilstvo kvalitetno in uspešno preganja nekatera kazniva
dejanja, predvsem gospodarska kazniva dejanja.
V letu 2011 se je nadaljevalo tudi intenzivno sodelovanje z Inšpektoratom za delo RS in nekaterimi
drugimi organi pri obravnavanju gospodarskih družb, ki niso plačevale socialnih prispevkov delavcem.
Kot je že bilo ugotovljeno, gre pri neplačevanju socialnih prispevkov za sistemski problem, ki le
deloma sega tudi na področje kazenskega prava, zlasti pa ga s kazenskim pravom in s kazenskim
pregonom ni mogoče odpraviti. To spoznanje težko prodira, podobno kot se družba tudi na nekaterih
drugih področjih slepi, da je nakopičene težave mogoče reševati s kazensko represijo in s
kaznovanjem. Represivni ukrepi imajo pomembno vlogo pri ukrepanju zoper družbene negativne
pojave, praviloma pa jih ne odpravljajo ali rešujejo. Za to so potrebni ukrepi drugačne narave,
kazenska represija pa z zagotavljanjem kaznovanja utrjuje družbeno disciplino in kaznuje storilce za
tista ekscesna dejanja, ki jih je zakonodajalec določil kot kazniva.
Tudi v letu 2011 je tožilstvo sodelovalo z navedenimi organi ne samo pri obravnavi konkretnih kaznivih
dejanj, pač pa tudi pri pripravi in izvedbi izobraževanj, na katerih smo obravnavali različne pristope
(zaradi različne zakonske podlage organov za delo) pri obravnavi konkretnih problemov in katerih
glavni cilj je bil določiti točke, kjer se delo organov prepleta in v tem segmentu uskladiti in poenotiti
prakso in ukrepanje.
Predvsem pa je potrebno poudariti, da smo tožilci, kot funkcionarji in kot organizacija, vzpostavili
kontakte, ki nam omogočajo, da po potrebi takoj stopimo v stik z organom, katerega pomoč
potrebujemo, brez nepotrebnih in zamudnih dopisovanj. In šele, ko je vzpostavljena takšna stopnja
povezanosti, kakršno je tožilstvo vzpostavilo, lahko govorimo o dobrem in uspešnem sodelovanju.
100
12 Ocena delovanja državnega tožilstva
Državna tožilstva v Republiki Sloveniji so v preteklem letu uspešno opravila svojo temeljno nalogo, to
je kazenski pregon storilcev uradno pregonljivih kaznivih dejanj, in druge naloge, ki jim jih nalagajo
različni zakoni. To velja tako glede tipičnih odločitev, ki so jih sprejemali državni tožilci glede na vrsto
zadeve in fazo postopka, kakor tudi glede nastopanja pred sodišči (naroki za zaslišanja in za glavne
obravnave), ki jih je bilo več zaradi povečane aktivnosti sodišč pri reševanju zadev, ki so se nabrale pri
sodiščih.
Najpomembnejši delež pri tem so nedvomno imela državna tožilstva, ki so delovala na prvi stopnji
(okrožna in SDT RS oziroma poprej Skupina), vsako v okviru svoje stvarne in krajevne pristojnosti.
Nekatera med njimi so delovala zelo požrtvovalno in včasih na robu svojih zmogljivosti.
Pozitivno oceno si zaslužijo tudi višji državni tožilci, ki so delovali v pritožbenih postopkih in vrhovni
državni tožilci glede nalog, ki jih je izvajalo VDT RS. To velja tako za zadeve, ki so bile obravnavane v
postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi kot tudi v drugih primerih, ko je šlo za koordiniranje dela,
strokovno pomoč tožilcem, za delo pri pripravi nove zakonodaje in za nastopanje na mednarodni
sceni.
Vse to je bilo doseženo kljub manjši zasedbi tožilskih mest, ne le v primerjavi s predvideno, temveč
tudi v primerjavi s preteklimi obdobji.
Funkcija, ki jo opravlja državno tožilstvo, to je funkcija kazenskega pregona storilcev kaznivih dejanj,
je pomembna družbena funkcija, ki je nujna za izvajanje kazenskega sodstva. Nerazumevanje in
nespoštovanje tožilske funkcije je resen problem, ki ovira in otežuje delovanje organa pregona.
101
13 Priloge
Tabela 19p: Prejete, rešene in nerešene ovadbe zoper polnoletne storilce
ODT
Prenesene nerešene ovadbe
Prejete ovadbe
Kasnejše odločitve
Skupaj v delu
Rešene ovadbe
Nerešene ovadbe na dan
31.12. 2011 Odstotek rešenih
ODT CE 1860 4613 3 6476 4029 2447 62
ODT KK 246 1474 14 1734 1376 358 79
ODT KP 993 2917 66 3976 2949 1027 74
ODT KR 670 2228 15 2913 2345 568 81
ODT LJ 4499 9612 235 14346 9912 4434 69
ODT MB 2246 4721 72 7039 5011 2028 71
ODT MS 257 2255 29 2541 2213 328 87
ODT NG 415 1053 7 1475 1113 362 75
ODT NM 781 1952 47 2780 1963 817 71
ODT PT 488 1533 41 2062 1551 511 75
ODT SG 258 920 12 1190 984 206 83
SDT RS 275 137 43 455 168 287 37
PO 142 360 19 521 275 246 53
Skupaj 13130 33775 603 47508 33889 13619 71
Tabela 19m: Prejete, rešene in nerešene ovadbe proti mladoletnikom
ODT
Prenesene nerešene ovadbe
Prejete ovadbe
Kasnejše odločitve
Skupaj v delu
Rešene ovadbe
Nerešene ovadbe na dan
31.12. 2011 Odstotek rešenih
ODT CE 115 239 0 354 229 125 65
ODT KK 9 99 0 108 89 19 82
ODT KP 56 173 1 230 173 57 75
ODT KR 32 156 1 189 150 39 79
ODT LJ 266 764 22 1052 802 250 76
ODT MB 93 404 5 502 443 59 88
ODT MS 4 118 3 125 113 12 90
ODT NG 25 84 2 111 85 26 77
ODT NM 64 265 0 329 287 42 87
ODT PT 7 79 0 86 66 20 77
ODT SG 6 47 0 53 46 7 87
SDT RS 0 0 0 0 0 0 0
PO 0 0 0 0 0 0 0
Skupaj 677 2428 34 3139 2483 656 79
Tabela 19po: Prejete, rešene in nerešene ovadbe zoper pravne osebe
ODT
Prenesene nerešene ovadbe
Prejete ovadbe
Kasnejše odločitve
Skupaj v delu
Rešene ovadbe
Nerešene ovadbe na dan
31.12. 2011 Odstotek rešenih
ODT CE 82 75 1 158 48 110 30
ODT KK 20 74 0 94 55 39 59
ODT KP 73 80 7 160 65 95 41
ODT KR 33 84 0 117 63 54 54
ODT LJ 370 481 8 859 470 389 55
ODT MB 141 185 7 333 202 131 61
ODT MS 11 46 4 61 40 21 66
ODT NG 34 49 9 92 47 45 51
ODT NM 44 111 8 163 96 67 59
ODT PT 32 74 0 106 66 40 62
ODT SG 17 52 1 70 56 14 80
SDT RS 40 27 18 85 45 40 53
Skupaj 897 1338 63 2298 1253 1045 55
102
Tabela 20p: Nerešene ovadbe zoper polnoletne storilce na dan 31.12.2011
ODT Nerešene
skupaj Pri
sodišču Pri
policiji
Pri drugih organih
Pri državnem
tožilcu
Odstotek nerešenih pri
državnem tožilcu
ODT CE 2447 299 35 558 1555 64
ODT KK 358 19 107 67 165 46
ODT KP 1027 79 95 439 414 40
ODT KR 568 110 68 184 206 36
ODT LJ 4434 304 720 856 2554 58
ODT MB 2028 320 227 500 981 48
ODT MS 328 58 109 114 47 14
ODT NG 362 59 56 129 118 33
ODT NM 817 237 8 140 432 53
ODT PT 511 206 33 31 241 47
ODT SG 206 6 30 44 126 61
SDT RS 287 7 12 65 203 71
PO 246 13 0 88 145 59
Skupaj 13619 1717 1500 3215 7187 53
Tabela 20m: Nerešene ovadbe proti mladoletnikom na dan 31.12.2011
ODT Nerešene
skupaj Pri
policiji
Pri drugih organih
Pri državnem
tožilcu
Odstotek nerešenih pri
državnem tožilcu
ODT CE 125 0 38 87 70
ODT KK 19 0 3 16 84
ODT KP 57 0 41 16 28
ODT KR 39 0 34 5 13
ODT LJ 250 34 64 152 61
ODT MB 59 1 18 40 68
ODT MS 12 0 12 0 0
ODT NG 26 2 16 8 31
ODT NM 42 0 10 32 76
ODT PT 20 0 4 16 80
ODT SG 7 0 5 2 29
SDT RS 0 0 0 0 0
PO 0 0 0 0 0
Skupaj 656 37 245 374 57
Tabela 20po: Nerešene ovadbe zoper pravne osebe na dan 31.12.2011
ODT Nerešene
skupaj Pri
sodišču Pri
policiji
Pri drugih organih
Pri državnem
tožilcu
Odstotek nerešenih pri
državnem tožilcu
ODT CE 110 7 2 50 51 46
ODT KK 39 0 6 4 29 74
ODT KP 95 2 3 28 62 65
ODT KR 54 0 7 26 21 39
ODT LJ 389 14 115 43 217 56
ODT MB 131 6 15 44 66 50
ODT MS 21 2 13 4 2 10
ODT NG 45 3 11 21 10 22
ODT NM 67 14 4 20 29 43
ODT PT 40 8 7 2 23 58
ODT SG 14 3 0 5 6 43
SDT RS 40 0 0 23 17 43
Skupaj 1045 59 183 270 533 51
103
Tabela 21p: Zahteve za dopolnitev ovadb zoper polnoletne storilce
ODT
Skupaj ovadb v
delu
Zahtevana dopolnitev
ovadbe Odstotek
dopolnitev
Predlagana preiskovalna
dejanja
Odstotek preiskovalnih
dejanj
Skupaj zahtevanih
dopolnitev in preiskovalnih
dejanj
Odstotek zahtevanih
dopolnitev in preiskovalnih
dejanj
ODT CE 6476 283 4 573 9 856 13
ODT KK 1734 199 11 52 3 251 14
ODT KP 3976 559 14 130 3 689 17
ODT KR 2913 1232 42 216 7 1448 50
ODT LJ 14346 2024 14 455 3 2479 17
ODT MB 7039 271 4 895 13 1166 17
ODT MS 2541 371 15 166 7 537 21
ODT NG 1475 189 13 96 7 285 19
ODT NM 2780 370 13 391 14 761 27
ODT PT 2062 296 14 274 13 570 28
ODT SG 1190 40 3 114 10 154 13
SDT RS 455 19 4 19 4 38 8
PO 521 9 2 26 5 35 7
Skupaj 47508 5862 12 3407 7 9269 20
Tabela 21m: Zahteve za dopolnitev ovadb proti mladoletnikom
ODT
Skupaj ovadb v
delu
Zahtevana dopolnitev
ovadbe Odstotek
dopolnitev
ODT CE 354 7 2
ODT KK 108 2 2
ODT KP 230 88 38
ODT KR 189 27 14
ODT LJ 1052 71 7
ODT MB 502 7 1
ODT MS 125 8 6
ODT NG 111 2 2
ODT NM 329 67 20
ODT PT 86 18 21
ODT SG 53 0 0
SDT RS 0 0 0
Skupaj 3139 297 9
Tabela 21po: Zahteve za dopolnitev ovadb zoper pravne osebe
ODT
Skupaj ovadb v
delu
Zahtevana dopolnitev
ovadbe Odstotek
dopolnitev
Predlagana preiskovalna
dejanja
Odstotek preiskovalnih
dejanj
Skupaj zahtevanih
dopolnitev in preiskovalnih
dejanj
Odstotek zahtevanih
dopolnitev in preiskovalnih
dejanj
ODT CE 158 17 11 8 5 25 16
ODT KK 94 25 27 1 1 26 28
ODT KP 160 40 25 2 1 42 26
ODT KR 117 15 13 2 2 17 15
ODT LJ 859 230 27 26 3 256 30
ODT MB 333 12 4 32 10 44 13
ODT MS 61 29 48 4 7 33 54
ODT NG 92 19 21 4 4 23 25
ODT NM 163 26 16 18 11 44 27
ODT PT 106 29 27 9 8 38 36
ODT SG 70 1 1 7 10 8 11
SDT RS 85 17 20 1 1 18 21
Skupaj 2298 460 20 114 5 574 25
104
Tabela 22p: Odločitve o ovadbah zoper polnoletne storilce
ODT
Vse rešene ovadbe
Zavržene ovadbe
Odstotek zavrženih
Zahteve za preiskavo
Odstotek zahtev za preiskavo
Neposredne obtožbe in
obtožni predlogi
Odstotek obtoženih
Rešeno na drug način
Odstotek rešenih na drug način
ODT CE 4029 1998 50 573 14 1198 30 260 6
ODT KK 1376 473 34 156 11 578 42 169 12
ODT KP 2949 955 32 427 14 1202 41 365 12
ODT KR 2345 1061 45 319 14 621 26 344 15
ODT LJ 9912 4380 44 1228 12 2952 30 1352 14
ODT MB 5011 2374 47 610 12 1621 32 406 8
ODT MS 2213 826 37 336 15 677 31 374 17
ODT NG 1113 663 60 149 13 299 27 2 0
ODT NM 1963 709 36 442 23 627 32 185 9
ODT PT 1551 700 45 235 15 489 32 127 8
ODT SG 984 322 33 122 12 303 31 237 24
SDT RS 168 9 5 75 45 42 25 42 25
PO 275 203 74 27 10 37 13 8 3
Skupaj 33889 14673 43 4699 14 10646 31 3871 11
Tabela 22m: Odločitve o ovadbah proti mladoletnikom
ODT
Vse rešene ovadbe
Zavržene ovadbe
Odstotek zavrženih
Zahteve za pripravljalni
postopek
Odstotek zahtev za
pripravljalni postopek
Rešeno na drug način
Odstotek rešenih na drug način
ODT CE 229 136 59 64 28 29 13
ODT KK 89 32 36 38 43 19 21
ODT KP 173 84 49 68 39 21 12
ODT KR 150 84 56 41 27 25 17
ODT LJ 802 319 40 375 47 108 13
ODT MB 443 220 50 158 36 65 15
ODT MS 113 75 66 26 23 12 11
ODT NG 85 28 33 6 7 51 60
ODT NM 287 91 32 144 50 52 18
ODT PT 66 29 44 30 45 7 11
ODT SG 46 26 57 13 28 7 15
SDT RS 0 0 0 0 0 0 0
PO 0 0 0 0 0 0 0
Skupaj 2483 1124 45 963 39 396 16
Tabela 22po: Odločitve o ovadbah zoper pravne osebe
ODT
Vse rešene ovadbe
Zavržene ovadbe
Odstotek zavrženih
Zahteve za preiskavo
Odstotek zahtev za preiskavo
Neposredne obtožbe in
obtožni predlogi
Odstotek obtoženih
Rešeno na drug način
Odstotek rešenih na drug način
ODT CE 48 30 63 9 19 3 6 6 13
ODT KK 55 26 47 6 11 3 5 20 36
ODT KP 65 40 62 3 5 5 8 17 26
ODT KR 63 36 57 4 6 5 8 18 29
ODT LJ 470 325 69 36 8 17 4 92 20
ODT MB 202 130 64 22 11 9 4 41 20
ODT MS 40 11 28 8 20 3 8 18 45
ODT NG 47 31 66 2 4 4 9 10 21
ODT NM 96 42 44 33 34 8 8 13 14
ODT PT 66 43 65 8 12 5 8 10 15
ODT SG 56 18 32 7 13 11 20 20 36
SDT RS 45 0 0 34 76 7 16 4 9
Skupaj 1253 732 58 172 14 80 6 269 21
105
Tabela 23p: Zavrženje ovadb zoper polnoletne storilce
ODT
Zavrž
ene
ova
dbe
sku
paj
Zavrženja po poravnavanju in odloženem
pregonu
Odsto
tek o
d
zavrž
enih
Zavrž
enja
zara
di
majh
ne
ga
pom
en
a in
načela
sora
zm
ern
osti
Odsto
tek o
d
zavrž
enih
Zavrženja zaradi umika predloga oškodovanca
Odsto
tek o
d
zavrž
enih
Zavrženo zaradi
zastaranja
Odsto
tek o
d
zavrž
enih
Zavrženo iz
drugih razlogov
Odsto
tek o
d
zavrž
enih
ODT CE 1998 246 12 102 5 304 15 43 2 1303 65
ODT KK 473 183 39 33 7 70 15 6 1 181 38
ODT KP 955 63 7 66 7 146 15 5 1 675 71
ODT KR 1061 205 19 162 15 42 4 33 3 619 58
ODT LJ 4380 595 14 649 15 49 1 90 2 2997 68
ODT MB 2374 162 7 134 6 1034 44 29 1 1015 43
ODT MS 826 87 11 66 8 232 28 56 7 385 47
ODT NG 663 120 18 90 14 192 29 1 0 260 39
ODT NM 709 68 10 98 14 48 7 10 1 485 68
ODT PT 700 55 8 122 17 187 27 9 1 327 47
ODT SG 322 123 38 13 4 34 11 4 1 148 46
SDT RS 9 0 0 0 0 0 0 1 11 8 89
PO 203 7 3 0 0 0 0 2 1 194 96
Skupaj 14673 1914 13 1535 10 2338 16 289 2 8597 59
Tabela 23m: Zavrženje ovadb proti mladoletnikom
ODT
Zavrž
ene
ova
dbe
sku
paj
Zavrž
enja
po
pora
vn
ava
nju
in o
dlo
žene
m
pre
go
nu
Odsto
tek o
d
zavrž
enih
Zavrž
enja
zara
di
majh
ne
ga
pom
en
a in
načela
sora
zm
ern
osti
Odsto
tek o
d
zavrž
enih
Zavrž
enje
zara
di
sm
otrn
osti
Odsto
tek o
d
zavrž
enih
Zavrž
enja
zara
di u
mik
a
pre
dlo
ga
oško
dovanca
Odsto
tek o
d
zavrž
enih
Zavrž
eno
zara
di
zasta
ranja
Odsto
tek o
d
zavrž
enih
Zavrž
eno iz
dru
gih
razlo
go
v
Odsto
tek o
d
zavrž
enih
ODT CE 136 61 45 9 7 2 1 17 13 0 0 47 35
ODT KK 32 8 25 4 13 1 3 4 13 0 0 15 47
ODT KP 84 18 21 2 2 54 64 2 2 0 0 8 10
ODT KR 84 15 18 18 21 2 2 17 20 0 0 32 38
ODT LJ 319 47 15 173 54 33 10 17 5 0 0 49 15
ODT MB 220 48 22 34 15 28 13 95 43 0 0 15 7
ODT MS 75 19 25 10 13 10 13 28 37 0 0 8 11
ODT NG 28 7 25 3 11 9 32 6 21 0 0 3 11
ODT NM 91 5 5 42 46 16 18 0 0 0 0 28 31
ODT PT 29 3 10 5 17 7 24 7 24 0 0 7 24
ODT SG 26 7 27 0 0 1 4 1 4 1 4 16 62
SDT RS 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
PO 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Skupaj 1124 238 21 300 27 163 15 194 17 1 0 228 20
Tabela 23po: Zavrženje ovadb zoper pravne osebe
ODT
Zavržene ovadbe skupaj
Zavrženja po poravnavanju in odloženem
pregonu
Odsto
tek o
d
zavrž
enih
Zavrž
enja
zara
di
majh
ne
ga
pom
en
a in
načela
sora
zm
ern
osti
Odsto
tek o
d
zavrž
enih
Zavrženja zaradi umika
predloga oškodovanca
Odsto
tek o
d
zavrž
enih
Zavrženo zaradi
zastaranja
Odsto
tek o
d
zavrž
enih
Zavrženo iz drugih razlogov
Odsto
tek o
d
zavrž
enih
ODT CE 30 1 3 0 0 0 0 0 0 29 97
ODT KK 26 2 8 2 8 0 0 0 0 22 85
ODT KP 40 0 0 1 3 0 0 0 0 39 98
ODT KR 36 0 0 6 17 0 0 0 0 30 83
ODT LJ 325 3 1 16 5 0 0 7 2 299 92
ODT MB 130 1 1 1 1 64 49 5 4 59 45
ODT MS 11 1 9 0 0 0 0 0 0 10 91
ODT NG 31 2 6 4 13 0 0 0 0 25 81
ODT NM 42 0 0 1 2 0 0 2 5 39 93
ODT PT 43 0 0 0 0 0 0 1 2 42 98
ODT SG 18 0 0 0 0 0 0 0 0 18 100
SDT RS 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Skupaj 732 10 1 31 4 64 9 15 2 612 84
106
Tabela 24p: Odločitve po opravljeni sodni preiskavi zoper polnoletne storilce
ODT
Prejete zadeve po preiskavi
Odstop od
pregona
Odstotek odstopa od
pregona Vložena obtožba
Odstotek obtoženih
Rešeno na drug način
Odstotek rešenih na drug način
ODT CE 571 183 32 324 57 64 11
ODT KK 165 32 19 115 70 18 11
ODT KP 347 87 25 212 61 48 14
ODT KR 268 55 21 201 75 12 4
ODT LJ 1134 264 23 746 66 124 11
ODT MB 642 147 23 400 62 95 15
ODT MS 367 93 25 251 68 23 6
ODT NG 164 44 27 112 68 8 5
ODT NM 312 87 28 194 62 31 10
ODT PT 274 52 19 163 59 59 22
ODT SG 119 13 11 94 79 12 10
SDT RS 69 0 0 46 67 23 33
PO 11 1 9 8 73 2 18
Skupaj 4443 1058 24 2866 65 519 12
Tabela 24m: Odločitve po opravljenem pripravljalnem postopku proti mladoletnikom
ODT
Prejete zadeve po
pripravljalnem postopku
Predlog za ustavitev
Odstotek ustavitev postopka
Vloženi predlogi za
izrek ukrepa in
kaznovanje Odstotek predlogov
Rešeno na drug način
Odstotek rešenih na drug način
ODT CE 94 57 61 37 39 0 0
ODT KK 52 27 52 25 48 0 0
ODT KP 77 34 44 31 40 12 16
ODT KR 42 18 43 21 50 3 7
ODT LJ 390 128 33 238 61 24 6
ODT MB 142 44 31 94 66 4 3
ODT MS 26 7 27 19 73 0 0
ODT NG 10 1 10 9 90 0 0
ODT NM 100 59 59 41 41 0 0
ODT PT 30 12 40 17 57 1 3
ODT SG 19 8 42 11 58 0 0
SDT RS 0 0 0 0 0 0 0
PO 0 0 0 0 0 0 0
Skupaj 982 395 40 543 55 44 4
Tabela 24po: Odločitve po opravljeni sodni preiskavi zoper pravne osebe
ODT
Prejete zadeve po preiskavi
Odstop od
pregona
Odstotek odstopa od
pregona Vložena obtožba
Odstotek obtoženih
Rešeno na drug način
Odstotek rešenih na drug način
ODT CE 10 6 60 4 40 0 0
ODT KK 0 0 0 0 0 0 0
ODT KP 3 0 0 2 67 1 33
ODT KR 0 0 0 0 0 0 0
ODT LJ 31 15 48 5 16 11 35
ODT MB 21 2 10 7 33 12 57
ODT MS 11 6 55 4 36 1 9
ODT NG 6 5 83 1 17 0 0
ODT NM 10 1 10 3 30 6 60
ODT PT 5 3 60 1 20 1 20
ODT SG 3 1 33 2 67 0 0
SDT RS 21 0 0 14 67 7 33
Skupaj 121 39 32 43 36 39 32
107
Tabela 25p: Delež obtoževanja zoper polnoletne storilce
ODT Vloženi obtožni
predlogi
Vložene neposredne obtožnice
Vložene obtožnice
po preiskavi
Skupaj obtoženih
Skupno število
končnih odločitev
Odstotek obtoženih glede na skupno število
končnih odločitev
ODT CE 1147 51 324 1522 4027 38
ODT KK 559 19 115 693 1385 50
ODT KP 1075 127 212 1414 2869 49
ODT KR 599 22 201 822 2294 36
ODT LJ 2688 264 746 3698 9818 38
ODT MB 1594 27 400 2021 5043 40
ODT MS 635 42 251 928 2244 41
ODT NG 282 17 112 411 1128 36
ODT NM 606 21 194 821 1833 45
ODT PT 449 40 163 652 1590 41
ODT SG 272 31 94 397 981 40
SDT RS 0 42 46 88 162 54
PO 36 1 8 45 259 17
Skupaj 9942 704 2866 13512 33633 40
Tabela 25m: Delež predlogov za izrek vzgojnega ukrepa ali kazenske sankcije mladoletnikom
ODT
Vloženi predlogi za izrek ukrepa in
kaznovanje
Skupno število
končnih odločitev
Odstotek obtoženih glede na skupno število končnih
odločitev
ODT CE 37 259 14
ODT KK 25 103 24
ODT KP 31 182 17
ODT KR 21 151 14
ODT LJ 238 817 29
ODT MB 94 427 22
ODT MS 19 113 17
ODT NG 9 89 10
ODT NM 41 243 17
ODT PT 17 66 26
ODT SG 11 52 21
SDT RS 0 0 0
PO 0 0 0
Skupaj 543 2502 22
Tabela 25po: Delež obtoževanja zoper pravne osebe
ODT Vloženi obtožni
predlogi
Vložene neposredne obtožnice
Vložene obtožnice
po preiskavi
Skupaj obtoženih
Skupno število
končnih odločitev
Odstotek obtoženih glede na skupno število
končnih odločitev
ODT CE 2 1 4 7 49 14
ODT KK 3 0 0 3 49 6
ODT KP 4 1 2 7 65 11
ODT KR 5 0 0 5 59 8
ODT LJ 12 5 5 22 465 5
ODT MB 9 0 7 16 201 8
ODT MS 3 0 4 7 43 16
ODT NG 2 2 1 5 51 10
ODT NM 7 1 3 11 73 15
ODT PT 5 0 1 6 63 10
ODT SG 6 5 2 13 52 25
SDT RS 0 7 14 21 32 66
Skupaj 58 22 43 123 1202 10
108
Tabela 26p: Uspeh obtoževanja zoper polnoletne storilce
ODT
Skupaj prejete sodbe
Obsodilne sodbe
Oprostilne sodbe
Zavrnilne sodbe
Odstotek obsodilnih sodb
glede na vse sodbe
ODT CE 982 732 105 145 75
ODT KK 526 419 24 83 80
ODT KP 1051 876 84 91 83
ODT KR 764 612 38 114 80
ODT LJ 2817 2229 133 455 79
ODT MB 1251 1036 89 126 83
ODT MS 836 693 52 91 83
ODT NG 392 316 31 45 81
ODT NM 571 474 54 43 83
ODT PT 603 502 27 74 83
ODT SG 367 285 35 47 78
SDT RS 26 23 2 1 88
PO 43 26 8 9 60
Skupaj 10229 8223 682 1324 80
Tabela 26m: Delež izrečenih vzgojnih ukrepov in kazenskih sankcij mladoletnikom
ODT
Skupaj prejete
odločbe
Sklep o izrečenem vzgojnem
ukrepu
Sodba o izrečeni sankciji
Sklep o ustavitvi postopka
Odstotek izrečenih sklepov in sodb
glede na vse odločbe
ODT CE 84 23 0 61 27
ODT KK 31 11 0 20 35
ODT KP 60 24 1 35 42
ODT KR 40 18 0 22 45
ODT LJ 262 107 3 152 42
ODT MB 130 68 0 62 52
ODT MS 24 24 0 0 100
ODT NG 8 5 0 3 63
ODT NM 42 32 0 10 76
ODT PT 18 12 0 6 67
ODT SG 37 17 0 20 46
SDT RS 0 0 0 0 0
PO 0 0 0 0 0
Skupaj 736 341 4 391 47
Tabela 26po: Uspeh obtoževanja zoper pravne osebe
ODT
Skupaj prejete sodbe
Obsodilne sodbe
Oprostilne sodbe
Zavrnilne sodbe
Odstotek obsodilnih sodb
glede na vse sodbe
ODT CE 3 1 0 2 33
ODT KK 0 0 0 0 0
ODT KP 1 0 0 1 0
ODT KR 0 0 0 0 0
ODT LJ 16 3 0 13 19
ODT MB 3 1 1 1 33
ODT MS 2 1 1 0 50
ODT NG 0 0 0 0 0
ODT NM 3 1 1 1 33
ODT PT 5 1 0 4 20
ODT SG 7 3 0 4 43
SDT RS 0 0 0 0 0
Skupaj 40 11 3 26 28
109
Tabela 27p: Izrečene kazenske sankcije polnoletnim storilcem
ODT Obsodilne
sodbe Zapor
Odstotek kazni
zapora Denarna
kazen
Odstotek denarnih
kazni Pogojna obsodba
Odstotek pogojnih obsodb
Sodni opomin Drugo
ODT CE 732 104 14 14 2 603 82 11 0
ODT KK 419 52 12 32 8 328 78 1 6
ODT KP 876 97 11 71 8 634 72 8 66
ODT KR 612 80 13 134 22 388 63 1 9
ODT LJ 2229 403 18 100 4 1665 75 31 30
ODT MB 1036 126 12 14 1 878 85 10 8
ODT MS 693 88 13 27 4 567 82 2 9
ODT NG 316 56 18 16 5 213 67 22 9
ODT NM 474 107 23 8 2 351 74 6 2
ODT PT 502 49 10 19 4 422 84 7 5
ODT SG 285 52 18 5 2 218 76 2 8
SDT RS 23 16 70 0 0 7 30 0 0
PO 26 1 4 2 8 23 88 0 0
Skupaj 8223 1231 15 442 5 6297 77 101 152
Tabela 27m: Izrečene kazenske sankcije in vzgojni ukrepi mladoletnikom
ODT
Skupaj odločbe sodišča Kazen
Odstotek kazni
Zavodski ukrepi
Odstotek zavodskih ukrepov
Izven zavodski
ukrepi
Odstotek izven
zavodskih ukrepov Drugo
ODT CE 23 0 0 0 0 23 100 0
ODT KK 11 0 0 0 0 11 100 0
ODT KP 25 1 4 7 28 17 68 0
ODT KR 18 0 0 1 6 17 94 0
ODT LJ 120 3 3 10 8 97 81 10
ODT MB 68 0 0 14 21 54 79 0
ODT MS 24 0 0 1 4 23 96 0
ODT NG 5 0 0 0 0 5 100 0
ODT NM 32 0 0 3 9 29 91 0
ODT PT 12 0 0 0 0 12 100 0
ODT SG 17 0 0 2 12 15 88 0
SDT RS 0 0 0 0 0 0 0 0
PO 0 0 0 0 0 0 0 0
Skupaj 355 4 1 38 11 303 85 10
Tabela 27po: Izrečene kazenske sankcije pravnim osebam
ODT Obsodilne
sodbe Denarna
kazen
Odstotek denarnih
kazni Pogojna obsodba
Odstotek pogojnih obsodb
Odvzem premoženja
Prenehanje pravne osebe
ODT CE 1 1 100 0 0 0 0
ODT KK 0 0 0 0 0 0 0
ODT KP 0 0 0 0 0 0 0
ODT KR 0 0 0 0 0 0 0
ODT LJ 3 2 67 1 33 0 0
ODT MB 1 1 100 0 0 0 0
ODT MS 1 0 0 1 100 0 0
ODT NG 0 0 0 0 0 0 0
ODT NM 1 0 0 1 100 0 0
ODT PT 1 0 0 1 100 0 0
ODT SG 3 0 0 3 100 0 0
SDT RS 0 0 0 0 0 0 0
Skupaj 11 4 36 7 64 0 0
110
Tabela 28p: Pregled nalog pri odloženem pregonu zoper polnoletne storilce
Naloge
ODT
Skupaj odloženih pregonov
Vplačilo v korist javnih ustanov
Vplačilo v dobrodelne
namene
Poravnava preživninskih
obveznosti Splošno
koristno delo Poravnava
škode Drugo
ODT CE 190 45 11 2 18 124 0
ODT KK 175 41 107 0 0 21 6
ODT KP 43 0 28 2 3 8 3
ODT KR 204 146 0 2 10 46 0
ODT LJ 330 170 57 4 31 64 4
ODT MB 216 0 78 0 54 83 1
ODT MS 138 46 15 4 8 65 0
ODT NG 87 16 22 2 9 38 0
ODT NM 45 6 12 0 7 21 1
ODT PT 45 3 16 1 5 19 1
ODT SG 62 9 29 0 3 21 0
SDT RS 0 0 0 0 0 0 0
PO 3 3 0 0 0 0 0
Skupaj 1538 485 375 17 148 510 16
Tabela 28m: Pregled nalog pri odloženem pregonu proti mladoletnikom
Naloge
ODT
Skupaj odloženih pregonov
Vplačilo v korist javnih ustanov
Vplačilo v dobrodelne
namene
Poravnava preživninskih
obveznosti Splošno
koristno delo Poravnava
škode Drugo
ODT CE 62 0 0 0 47 32 0
ODT KK 8 0 0 0 5 1 2
ODT KP 5 1 0 0 1 3 0
ODT KR 29 0 5 0 16 8 0
ODT LJ 13 1 2 0 7 3 0
ODT MB 51 0 5 0 42 25 1
ODT MS 15 0 0 0 15 4 0
ODT NG 12 0 1 0 6 5 0
ODT NM 5 0 0 0 5 4 0
ODT PT 5 1 0 0 3 1 0
ODT SG 8 0 0 0 7 1 0
SDT RS 0 0 0 0 0 0 0
PO 0 0 0 0 0 0 0
Skupaj 213 3 13 0 154 87 3
111
Tabela 29: Vplačila polnoletnih storilcev in mladoletnikov pri odloženem pregonu
ODT Višina vplačil polnoletnih
storilcev v letu 2011 v evrih Višina vplačil mladoletnikov v
letu 2011 v evrih
ODT CE 15.340,00 0,00
ODT KK 56.216,70 0,00
ODT KP 12.429,00 300,00
ODT KR 41.325,00 420,00
ODT LJ 82.508,00 420,00
ODT MB 22.967,21 750,00
ODT MS 11.200,00 0,00
ODT NG 12.600,00 150,00
ODT NM 4.760,00 0,00
ODT PT 4.489,50 100,00
ODT SG 10.379,00 0,00
SDT RS 0,00 0,00
PO 1.000,00 0,00
Skupaj 275.214,41 2.140,00
112
Tabela 30p: Razlogi za neuspešno poravnavanje v postopkih zoper polnoletne storilce
ODT
Vse odstopljene v poravnavanje
o katerih je bilo odločeno
Stranka se ne odzove na
vabilo Stranka ne da
soglasja Sporazum ni sklenjen
Sporazum ni
izpolnjen
Drugi razlogi za zavrženje
ovadbe v postopku
poravnavanja Skupaj
neuspešno
ODT CE 175 18 29 16 14 21 77
ODT KK 27 7 8 1 3 1 19
ODT KP 37 0 8 4 4 5 16
ODT KR 38 6 8 2 0 0 16
ODT LJ 895 233 238 57 41 50 569
ODT MB 15 5 2 3 1 0 11
ODT MS 39 1 14 2 6 0 23
ODT NG 90 6 16 12 3 3 37
ODT NM 67 9 7 7 7 0 30
ODT PT 47 12 14 0 0 0 26
ODT SG 97 8 15 2 4 0 29
SDT RS 0 0 0 0 0 0 0
PO 5 0 1 0 0 0 1
Skupaj 1532 305 360 106 83 80 854
Tabela 30m: Razlogi za neuspešno poravnavanje v postopkih proti mladoletnikom
ODT
Vse odstopljene v poravnavanje
o katerih je bilo odločeno
Stranka se ne odzove na
vabilo Stranka ne da
soglasja Sporazum ni sklenjen
Sporazum ni
izpolnjen
Drugi razlogi za zavrženje
ovadbe v postopku
poravnavanja Skupaj
neuspešno
ODTCE 8 0 1 1 0 0 2
ODTKK 1 0 1 0 0 0 1
ODTKP 16 1 1 1 0 2 3
ODTKR 0 0 0 0 0 0 0
ODTLJ 54 5 7 2 6 2 20
ODTMB 0 0 0 0 0 0 0
ODTMS 5 1 0 0 0 0 1
ODTNG 1 1 0 0 0 0 1
ODTNM 0 0 0 0 0 0 0
ODTPT 2 0 0 0 1 0 1
ODTSG 1 0 0 0 0 0 0
SDT RS 0 0 0 0 0 0 0
PO 0 0 0 0 0 0 0
Skupaj 88 8 10 4 7 4 29
113
Tabela 31p: Naloge pri doseženih sporazumih v postopkih zoper polnoletne storilce
ODT Opravičilo Plačilo škode
Odprava škode
Vrnitev predmetov
Delo v korist oškodovanca
Delo v korist drugih Drugo Skupaj
ODT CE 33 20 5 0 0 0 40 98
ODT KK 3 4 0 0 0 0 1 8
ODT KP 14 9 1 0 0 0 1 25
ODT KR 17 3 0 0 1 0 2 23
ODT LJ 243 131 30 4 3 3 42 456
ODT MB 2 2 0 0 0 0 0 4
ODT MS 12 3 0 0 0 0 1 16
ODT NG 34 20 2 0 0 1 0 57
ODT NM 15 19 0 0 0 0 6 40
ODT PT 7 7 2 0 0 0 5 21
ODT SG 41 25 0 0 0 1 1 68
SDT RS 0 0 0 0 0 0 0 0
PO 3 0 0 0 0 1 0 4
Skupaj 424 243 40 4 4 6 99 820
Tabela 31m: Naloge pri doseženih sporazumih v postopkih proti mladoletnikom
ODT Opravičilo Plačilo škode
Odprava škode
Vrnitev predmetov
Delo v korist oškodovanca
Delo v korist drugih Drugo Skupaj
ODTCE 2 4 0 0 0 0 0 6
ODTKK 0 0 0 0 0 0 0 0
ODTKP 9 4 0 0 0 0 0 13
ODTKR 0 0 0 0 0 0 0 0
ODTLJ 16 13 4 0 0 1 1 35
ODTMB 0 0 0 0 0 0 0 0
ODTMS 3 1 0 0 0 0 0 4
ODTNG 0 0 0 0 0 0 0 0
ODTNM 0 0 0 0 0 0 0 0
ODTPT 0 0 0 0 0 1 0 1
ODTSG 1 0 0 0 0 0 0 1
SDT RS 0 0 0 0 0 0 0 0
PO 0 0 0 0 0 0 0 0
Skupaj 31 22 4 0 0 2 1 60
114
Tabela 32p/KZ:
a) Pregled postopkov po posameznih sklopih kaznivih dejanj po KZ zoper polnoletne storilce
Skupina kaznivih dejanj
SODBE
PRITOŽBE DRŽAVNEGA
TOŽILCA
Pre
ne
se
ne
nere
še
ne
ov
ad
be
Pre
jete
ova
db
e
Sku
paj v
delu
Za
vrž
en
e
ov
ad
be
Ob
tožn
i
pre
dlo
gi
Nep
osre
dn
a
ob
tožb
a
Za
hte
va
za
pre
iska
vo
Usta
vite
v
po
sto
pka
Vlo
že
n o
bto
žn
i
akt p
o
pre
iska
vi
Ob
so
diln
e
so
db
e
Op
rostiln
e
so
db
e
Za
vrn
ilne
so
db
e
Vlo
že
no
Ug
od
en
o
Neu
go
den
o
Še n
i izre
če
na
prv
osto
pn
a
so
db
a
1 UMORI 2 4 6 2 0 0 0 0 0 1 0 0 1 2 1 6
2 POSKUSI UMOROV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 10
3 ROPI 10 4 14 3 0 0 4 1 2 22 3 0 3 4 3 59
4 POSKUSI ROPOV 0 0 0 0 0 0 0 1 0 4 0 0 0 0 1 5
5 IZSILJEVANJE 15 1 16 2 0 1 5 3 6 15 4 4 5 3 9 87
6 POSKUSI IZSILJEVANJA 2 0 2 0 0 0 0 0 0 14 0 5 4 5 3 63
7 KAZNIVA DEJANJA NA ŠKODO OTROK 12 15 27 9 2 1 8 11 19 40 24 10 26 18 34 24
8 MAMILA 58 11 69 4 0 3 8 9 45 163 22 20 26 13 41 455
9 PRANJE DENARJA 36 30 66 6 0 0 24 0 8 2 0 1 0 0 0 28
10 KORUPCIJA – SKUPAJ 48 18 66 5 6 0 38 0 3 1 4 0 4 1 1 32
člen 247 2 1 3 2 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 3
člen 248 0 1 1 0 0 0 1 0 1 0 0 0 1 0 1 7
člen 267 1 8 9 2 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0
člen 268 3 8 11 1 0 0 2 0 2 0 2 0 2 0 0 9
člen 269 5 0 5 0 5 0 0 0 0 0 1 0 1 1 0 10
člen 269a 37 0 37 0 1 0 34 0 0 0 0 0 0 0 0 3
12 ZATAJITVE OBVEZNOSTI 333 269 602 116 31 6 94 31 32 22 8 14 16 9 14 176
13 ZLORABE – SKUPAJ 462 221 683 214 14 3 65 28 62 37 26 16 29 3 22 296
člen 235 12 4 16 1 3 0 0 0 2 0 4 2 2 0 2 9
člen 236 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 1 2
člen 243 4 0 4 2 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2
člen 244 313 79 392 56 0 2 48 26 47 22 15 9 19 2 12 174
člen 245 12 7 19 8 0 1 0 1 7 6 2 1 4 0 5 58
člen 261 108 106 214 112 9 0 17 1 6 8 2 4 3 1 2 49
člen 262 13 21 34 33 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0
člen 263 0 3 3 2 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 2
15 OŠKODOVANJA UPNIKOV – SKUPAJ 362 266 628 219 5 30 137 40 173 153 43 30 43 18 49 638
člen 232 6 1 7 4 0 0 0 0 1 1 0 1 0 0 0 6
člen 233 8 4 12 4 0 0 0 1 0 0 1 0 2 1 1 9
člen 234 25 9 34 16 1 0 2 1 2 3 3 5 2 0 2 18
člen 234a 321 249 570 192 4 29 135 38 170 145 38 23 37 17 46 584
člen 234b 2 3 5 3 0 1 0 0 0 3 1 1 2 0 0 21
člen 392 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0
17 OKOLJE IN PROSTOR - SKUPAJ 9 1 10 6 4 0 0 0 0 23 1 1 1 0 0 9
člen 333 5 1 6 3 3 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 7
člen 335 1 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
člen 336 1 0 1 1 0 0 0 0 0 21 0 0 0 0 0 1
115
člen 337 2 0 2 1 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0
člen 339 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1
člen 341 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0
19 ČLOVEČNOST IN MEDNARODNO PRAVO 1 0 1 0 0 0 1 1 2 0 0 0 0 0 0 2
20 TRGOVINA Z LJUDMI 6 1 7 2 0 0 1 0 2 0 0 1 0 0 0 6
21 PREPOVEDANI PREHODI MEJE 16 5 21 5 0 7 1 3 40 45 2 6 3 2 5 366
22 OROŽJE IN EKSPLOZIVI 3 2 5 2 0 0 1 1 0 15 1 1 1 0 2 50
Skupaj 1375 848 2223 595 62 51 387 129 394 557 138 109 163 78 186 2312
Tabela 32p/KZ:
b) pregled postopkov po posameznih sklopih kaznivih dejanj po KZ zoper polnoletne storilce,
organiziran kriminal
Skupina kaznivih dejanj
SODBE
PRITOŽBE DRŽAVNEGA
TOŽILCA
Pre
ne
se
ne
nere
še
ne
ov
ad
be
Pre
jete
ov
ad
be
Sku
paj v
delu
Za
vrž
en
e
ov
ad
be
Ob
tožn
i
pre
dlo
gi
Nep
osre
dn
a
ob
tožb
a
Za
hte
va
za
pre
iska
vo
Usta
vite
v
po
sto
pka
Vlo
že
n
ob
tožn
i ak
t
po
pre
isk
avi
Ob
so
diln
e
so
db
e
Op
rostiln
e
so
db
e
Za
vrn
ilne
so
db
e
Vlo
že
no
Ug
od
en
o
Neu
go
den
o
Še n
i
izre
če
na
prv
osto
pn
a
so
db
a
PROSTITUCIJA člen 185/II 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2
MAMILA člen 196/II 5 0 5 2 0 0 0 1 0 2 0 0 2 0 0 18
PRANJE DENARJA člen 252/IV
0 18 18 0 0 0 8 0 0 0 0 0 0 0 0 0
OROŽJE člen 310/II
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 2
MEJA člen 311/V
7 0 7 4 0 0 0 5 4 0 0 0 0 0 1 64
Skupaj 12 18 30 6 0 0 8 6 4 2 0 0 3 1 1 86
116
Tabela 32p/KZ-1:
a) Pregled postopkov po posameznih sklopih kaznivih dejan po KZ-1 zoper polnoletne storilce
Skupina kaznivih dejanj
SODBE
PRITOŽBE DRŽAVNEGA
TOŽILCA
Pre
ne
se
ne
nere
še
ne
ov
ad
be
Pre
jete
ova
db
e
Sku
paj v
delu
Za
vrž
en
e
ov
ad
be
Ob
tožn
i
pre
dlo
gi
Nep
osre
dn
a
ob
tožb
a
Za
hte
va
za
pre
iska
vo
Usta
vite
v
po
sto
pka
Vlo
že
n o
bto
žn
i
akt p
o
pre
iska
vi
Ob
so
diln
e
so
db
e
Op
rostiln
e
so
db
e
Za
vrn
ilne
so
db
e
Vlo
že
no
Ug
od
en
o
Neu
go
den
o
Še n
i izre
če
na
prv
osto
pn
a
so
db
a
1 UMORI 3 19 22 4 0 0 15 0 9 11 1 0 5 3 1 6
2 POSKUSI UMOROV 1 21 22 3 0 0 17 0 12 15 1 0 8 3 5 7
3 ROPI 25 178 203 10 0 5 118 2 75 55 11 3 15 5 22 86
4 POSKUSI ROPOV 9 24 33 2 0 1 21 1 17 5 1 0 0 0 4 23
5 IZSILJEVANJE 76 193 269 80 9 3 80 6 32 16 8 0 5 1 1 46
6 POSKUSI IZSILJEVANJA 21 44 65 14 9 1 28 6 31 12 3 3 3 0 1 43
7 KAZNIVA DEJANJA NA ŠKODO OTROK 560 1553 2113 678 331 21 330 78 183 200 19 46 13 4 20 584
8 Kazniva dejanja povezana z mamili in nedovoljenimi snovmi v športu 260 932 1192 98 2 38 741 116 506 336 22 26 31 25 31 603
9 PRANJE DENARJA 9 19 28 0 1 0 9 0 3 3 0 0 0 0 0 7
10 Korupcijska kazniva dejanja - SKUPAJ 24 119 143 35 3 4 26 0 7 1 0 0 1 0 0 30
člen 151 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
člen 241 8 10 18 4 0 0 2 0 2 0 0 0 0 0 0 2
člen 242 3 12 15 2 1 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 4
člen 261 5 43 48 15 0 3 6 0 1 0 0 0 0 0 0 15
člen 262 0 22 22 4 0 1 5 0 2 1 0 0 0 0 0 5
člen 263 1 22 23 9 2 0 2 0 0 0 0 0 1 0 0 4
člen 264 7 9 16 1 0 0 11 0 0 0 0 0 0 0 0 0
12 ZATAJITVE DAVČNIH IN DRUGIH FINANČNIH OBVEZNOSTI 46 164 210 17 8 0 64 0 7 2 1 1 1 0 2 18
13 ZLORABE v javnem in zasebnem sektorju – SKUPAJ 550 1101 1651 608 167 5 65 2 16 85 15 7 9 6 11 280
člen 209 210 304 514 147 138 2 16 1 4 81 12 7 5 3 11 222
člen 230 5 10 15 3 2 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 2
člen 231 5 1 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
člen 232 1 3 4 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
člen 238 0 2 2 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
člen 239 18 0 18 0 0 0 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0
člen 240 110 146 256 64 4 1 31 1 10 1 1 0 2 0 0 19
člen 257 135 464 599 296 16 2 14 0 2 1 1 0 1 2 0 30
člen 258 66 171 237 96 7 0 0 0 0 1 0 0 1 1 0 7
14 ZLORABE - POSKUSI 3 1 4 2 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0
15 Kazniva dejanja na škodo upnikov in potrošnikov – SKUPAJ 596 1406 2002 486 41 84 396 32 159 61 6 11 5 0 1 295
člen 212 35 64 99 26 2 13 15 1 6 3 1 0 1 0 1 25
člen 226 3 9 12 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
117
člen 227 29 56 85 20 0 0 5 2 0 0 1 0 0 0 0 0
člen 228 529 1277 1806 438 39 71 376 29 153 58 4 11 4 0 0 270
16 OŠKODAVANJA - POSKUSI 2 5 7 3 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0
17 Kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine - SKUPAJ 57 173 230 60 51 5 28 0 4 29 6 3 6 1 2 43
člen 204 3 21 24 3 1 0 4 0 0 0 0 0 0 0 0 1
člen 205 0 4 4 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 1 0
člen 332 32 30 62 13 11 0 8 0 2 8 1 0 0 0 0 6
člen 333 1 2 3 2 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0
člen 335 0 5 5 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0
člen 337 1 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
člen 338 2 34 36 5 18 0 0 0 0 1 4 2 5 0 1 11
člen 340 1 3 4 2 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1
člen 341 6 42 48 19 16 0 1 0 0 11 1 0 1 0 0 12
člen 342 5 14 19 10 4 1 0 0 0 2 0 1 0 1 0 8
člen 343 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0
člen 344 6 14 20 3 0 4 13 0 2 2 0 0 0 0 0 4
člen 347 0 3 3 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
člen 356 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
18 OKOLJE IN PROSTOR - POSKUSI 0 6 6 3 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 1
19 Kazniva dejanja zoper človečnost in mednarodno pravo 0 10 10 5 0 0 3 1 0 0 0 0 0 0 0 0
20 TRGOVINA Z LJUDMI 1 3 4 0 0 0 1 0 3 0 3 0 3 0 3 0
21 Nedovoljeno prehajanje državne meje 51 63 114 13 0 11 66 2 6 23 0 2 0 2 0 45
22 OROŽJE IN EKSPLOZIVI 35 81 116 19 16 17 24 4 28 47 3 4 3 3 6 49
Skupaj 2329 6115 8444 2140 639 195 2035 250 1098 902 101 106 108 53 110 2166
Tabela 32p/KZ-1:
b) pregled postopkov po posameznih sklopih kaznivih dejanj po KZ-1 zoper polnoletne storilce,
organiziran kriminal
Skupina kaznivih dejanj
SODBE
PRITOŽBE DRŽAVNEGA
TOŽILCA
Pre
ne
se
ne
nere
še
ne
ov
ad
be
Pre
jete
ov
ad
be
Sku
paj v
delu
Za
vrž
en
e
ov
ad
be
Ob
tožn
i
pre
dlo
gi
Nep
osre
dn
a
ob
tožb
a
Za
hte
va
za
pre
iska
vo
Usta
vite
v
po
sto
pka
Vlo
že
n
ob
tožn
i ak
t po
pre
iska
vi
Ob
so
diln
e
so
db
e
Op
rostiln
e
so
db
e
Za
vrn
ilne
so
db
e
Vlo
že
no
Ug
od
en
o
Neu
go
den
o
Še n
i izre
če
na
prv
osto
pn
a
so
db
a
člen 113/3 0 9 9 0 0 0 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0
člen 175/2 0 5 5 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0
člen 176/4 6 16 22 0 0 0 0 0 12 11 0 0 0 0 0 29
člen 186/3 0 31 31 0 0 0 23 0 6 8 0 0 0 0 3 21
člen 205/3 7 26 33 0 0 8 12 5 8 4 2 0 2 0 2 12
člen 206/3 0 3 3 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0
člen 211/4 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
člen 294 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0
člen 307/2 0 1 1 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1
člen 308/5 0 8 8 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 2
Skupaj 13 100 113 0 0 9 45 10 26 32 2 0 2 0 5 65
118
Tabela 32m/KZ:
a) Pregled postopkov po posameznih sklopih kaznivih dejanj po KZ proti mladoletnikom
Skupina kaznivih dejanj
ODLOČBE
PRITOŽBE DRŽAVNEGA
TOŽILCA
Pre
ne
se
ne
nere
še
ne
ov
ad
be
Pre
jete
ov
ad
be
Sku
paj v
delu
od
teg
a
po
sk
usi
Za
vrž
en
e
ov
ad
be
Za
hte
va
za
prip
ravlja
lni
po
sto
pek
Usta
vite
v
po
sto
pka
Pre
dlo
g z
a
izre
k
vzg
ojn
eg
a
ukre
pa
Pre
dlo
g z
a
kazn
ova
nje
Skle
p o
izre
če
nem
vzg
ojn
em
ukre
pu
So
db
a o
izre
če
ni
sa
nkc
iji
Skle
p o
us
tav
itvi
po
sto
pka
Vlo
že
no
Ug
od
en
o
Neu
go
den
o
Še n
i iz
reče
na
prv
osto
pn
a
so
db
a
ROPI 1 1 2 0 0 1 0 0 1 1 0 3 0 0 0 23
POSKUSI ROPOV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0
MAMILA 0 0 0 0 0 0 1 3 0 1 0 4 0 0 0 12
IZSILJEVANJE 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 1 0 0 0 15
Skupaj 1 1 2 0 0 1 2 3 1 3 0 9 0 0 0 50
Tabela 32m/KZ:
b) pregled postopkov po posameznih sklopih kaznivih dejanj po KZ proti mladoletnikom, organiziran
kriminal
Skupina kaznivih dejanj
REŠENE OVADBE
KONČAN PRIPR. POSTOPEK ODLOČBE
PRITOŽBE DRŽAVNEGA
TOŽILCA
Pre
ne
se
ne
nere
še
ne
ov
ad
be
Pre
jete
ov
ad
be
Sku
paj v
delu
od
teg
a
po
sk
usi
Za
vrž
en
je
Za
hte
va
za
prip
ravlja
lni
po
sto
pek
Usta
vite
v
Pre
dlo
g z
a
izre
k
Pre
dlo
g z
a
kazn
ova
nje
Skle
p o
iz
reče
nem
vzg
ojn
em
ukre
pu
So
db
a o
izre
če
ni
sa
nkc
iji
Skle
p o
us
tav
itvi
po
sto
pka
Vlo
že
no
Ug
od
en
o
Neu
go
den
o
Še n
i
izre
če
na
prv
osto
pn
a
so
db
a
UMOR člen 127/I tč.1 poskus 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1
Skupaj 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1
119
Tabela 32m/KZ-1:
a) Pregled postopkov po posameznih sklopih kaznivih dejanj po KZ-1 proti mladoletnikom
Skupina kaznivih dejanj
REŠENE OVADBE
KONČAN PRIPR. POSTOPEK ODLOČBE
PRITOŽBE DRŽAVNEGA
TOŽILCA
Pre
ne
se
ne
nere
še
ne
ov
ad
be
Pre
jete
ov
ad
be
Sku
paj v
delu
od
teg
a
po
sk
usi
Za
vrž
en
je
Za
hte
va
za
prip
ravlja
lni
po
sto
pek
Usta
vite
v
Pre
dlo
g z
a
izre
k
Pre
dlo
g z
a
kazn
ova
nje
Skle
p o
izre
če
nem
vzg
ojn
em
ukre
pu
So
db
a o
izre
če
ni
sa
nkc
iji
Skle
p o
us
tav
itvi
po
sto
pka
Vlo
že
no
Ug
od
en
o
Neu
go
den
o
Še n
i
izre
če
na
prv
osto
pn
a
so
db
a
UMORI 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
POSKUSI UMOROV 1 1 2 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1
ROPI 9 51 60 0 2 41 2 17 3 14 0 1 0 0 0 10
POSKUSI ROPOV 4 23 27 0 0 21 2 25 0 7 0 12 0 0 0 28
KAZNIVA DEJANJA POVEZANA Z MAMILI IN NEDOVOLJENIMI SNOVMI V ŠPORTU 14 70 84 0 9 55 18 32 2 24 2 12 0 0 1 17
IZSILJEVANJE 10 20 30 0 1 22 6 24 0 8 0 7 0 0 0 18
POSKUSI IZSILJEVANJA 2 7 9 0 3 6 4 3 0 2 0 2 0 0 0 1
Skupaj 40 172 212 0 15 145 32 102 5 55 2 34 0 0 1 75
Tabela 32m/KZ-1:
b) Pregled postopkov po posameznih sklopih kaznivih dejanj po KZ-1 proti mladoletnikom, organiziran
kriminal
Skupina kaznivih dejanj
REŠENE OVADBE
KONČAN PRIPR. POSTOPEK ODLOČBE
PRITOŽBE DRŽAVNEGA
TOŽILCA
Pre
ne
se
ne
nere
še
ne
ov
ad
be
Pre
jete
o
vad
be
Sku
paj v
delu
od
teg
a
po
sk
usi
Za
vrž
en
je
Za
hte
va
za
prip
ravlja
lni
po
sto
pek
Usta
vite
v
Pre
dlo
g z
a
izre
k
Pre
dlo
g z
a
kazn
ova
nje
Skle
p o
izre
če
nem
vzg
ojn
em
ukre
pu
So
db
a o
izre
če
ni
sa
nkc
iji
Skle
p o
u
sta
vitv
i
po
sto
pka
Vlo
že
no
Ug
od
en
o
Neu
go
den
o
Še n
i
izre
če
na
prv
osto
pn
a
so
db
a
člen 186/3 0 1 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
člen 205/3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1
Skupaj 0 1 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1
120
Tabela 33po/KZ:
a) Pregled postopkov po posameznih sklopih kaznivih dejanj po KZ zoper pravne osebe
Skupina kaznivih dejanj
SODBE
PRITOŽBE DRŽAVNEGA
TOŽILCA
Pre
ne
se
ne
nere
še
ne o
va
db
e
Pre
jete
ova
db
e
Sku
paj v
delu
od
teg
a p
os
ku
si
(čl. 2
2 K
Z)
Za
vrž
en
e o
vad
be
Ob
tožn
i pre
dlo
gi
Nep
osre
dn
a
ob
tožb
a
Za
hte
va
za
pre
iska
vo
Usta
vite
v
po
sto
pka
Vlo
že
n o
bto
žn
i
akt p
o p
reis
ka
vi
Ob
so
diln
e s
od
be
Op
rostiln
e s
od
be
Za
vrn
ilne
so
db
e
Vlo
že
no
Ug
od
en
o
Neu
go
den
o
Še n
i izre
če
na
prv
osto
pn
a
so
db
a
1 PRANJE DENARJA 3 7 10 0 1 0 0 1 0 1 5 0 0 0 0 0 1 2 KORUPCIJSKA KAZNIVA DEJANJA 0 3 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
člen 268 0 3 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
4 ZATAJITVE DAVČNIH IN FINANČNIH OBVEZNOSTI 97 89 186 0 64 2 5 15 4 1 1 0 6 0 0 5 24
5 ZLORABE POLOŽAJA V JAVNEM IN ZASEBNEM SEKTORJU 28 14 42 0 19 0 0 6 2 2 1 0 0 1 0 6 0
člen 235 1 1 2 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0
člen 244 26 12 38 0 17 0 0 6 2 2 0 0 0 1 0 5 5
člen 261 1 1 2 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
7 KAZNIVA DEJANJA NA ŠKODO UPNIKOV IN POTROŠNIKOV 138 88 226 0 111 0 3 25 12 11 5 2 4 0 0 2 56
člen 233 1 1 2 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
člen 234 11 4 15 0 10 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 3
člen 234a 125 81 206 0 97 0 3 25 12 11 5 1 3 0 0 2 53
člen 234b 1 2 3 0 3 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0
9 KAZNIVA DEJANJA ZOPER OKOLJE IN PROSTOR
6 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1
člen 333 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1
člen 337 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
10 OKOLJE IN PROSTOR - POSKUSI 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Skupaj 273 201 468 0 196 2 8 47 18 15 12 2 10 1 0 13 82
Tabela 33po/KZ:
b) Pregled postopkov po posameznih sklopih kaznivih dejanj po KZ zoper pravne osebe, organiziran
kriminal
Skupina kaznivih dejanj
REŠENE OVADBE KONČANE
PREISKAVE SODBE
PRITOŽBE DRŽAVNEGA
TOŽILCA
Pre
ne
se
ne
nere
še
ne
ov
ad
be
Pre
jete
ov
ad
be
Sku
paj v
delu
od
teg
a
po
sk
usi (č
l.
22 K
Z)
Za
vrž
en
je
Ob
tožn
i
pre
dlo
gi
Nep
osre
dn
a
ob
tožb
a
Za
hte
va
za
pre
iska
vo
Usta
vite
v
Vlo
že
n
ob
tožn
i ak
t
po
pre
isk
avi
Ob
so
diln
e
so
db
e
Op
rostiln
e
so
db
e
Za
vrn
ilne
so
db
e
Vlo
že
no
Ug
od
en
o
Neu
go
den
o
Še n
i
izre
če
na
prv
osto
pn
a
so
db
a
PRANJE DENARJA člen 252/IV 0 4 4 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Skupaj 0 4 4 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0
121
Tabela 32po/KZ-1:
a) Pregled postopkov po posameznih sklopih kaznivih dejanj po KZ-1 zoper pravne osebe
Skupina kaznivih dejanj
SODBE
PRITOŽBE DRŽAVNEGA
TOŽILCA
Pre
ne
se
ne
nere
še
ne
ov
ad
be
Pre
jete
o
vad
be
Sku
paj v
delu
od
teg
a
po
sk
usi (č
l. 22
KZ
)
Za
vrž
en
e
ov
ad
be
Ob
tožn
i
pre
dlo
gi
Nep
osre
dn
a
ob
tožb
a
Za
hte
va
za
pre
iska
vo
Usta
vite
v
po
sto
pka
Vlo
že
n o
bto
žn
i
akt p
o
pre
iska
vi
Ob
so
diln
e
so
db
e
Op
rostiln
e
so
db
e
Za
vrn
ilne
so
db
e
Vlo
že
no
Ug
od
en
o
Neu
go
den
o
Še n
i izre
če
na
prv
osto
pn
a
so
db
a
1 PRANJE DENARJA 2 2 4 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2 KORUPCIJSKA KAZNIVA DEJANJA 0 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
člen 241 0 4 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
člen 242 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
4 ZATAJITVE DAVČNIH IN FINANČNIH OBVEZNOSTI 20 44 64 0 9 2 0 11 3 1 0 0 1 0 0 0 4
5 ZLORABE POLOŽAJA V JAVNEM IN ZASEBNEM SEKTORJU 29 47 76 0 25 4 0 6 1 1 0 1 0 0 0 2 5
člen 209 4 16 20 0 13 1 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 2
člen 230 3 3 6 0 1 2 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 2
člen 231 1 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
člen 232 0 2 2 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
člen 239 8 0 8 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
člen 240 12 23 35 0 8 1 0 5 1 0 0 0 0 0 0 1 1
člen 257 0 2 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
člen 258 1 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
7 KAZNIVA DEJANJA NA ŠKODO UPNIKOV IN POTROŠNIKOV 205 476 681 0 207 2 13 69 14 12 0 0 1 1 0 2 31
člen 212 1 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
člen 227 6 8 14 0 2 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0
člen 228 198 468 666 0 204 2 13 67 14 12 0 0 1 1 0 2 31
9 KAZNIVA DEJANJA ZOPER OKOLJE IN PROSTOR 1 3 4 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0
člen 204 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
člen 332 1 2 3 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Skupaj 257 577 834 0 242 8 13 88 18 14 0 1 2 1 0 4 40
Tabela 32po/KZ-1:
b) Pregled postopkov po posameznih sklopih kaznivih dejanj po KZ-1 zoper pravne osebe, organiziran
kriminal
Skupina kaznivih dejanj
REŠENE OVADBE KONČANE
PREISKAVE SODBE
PRITOŽBE DRŽAVNEGA
TOŽILCA
Pre
ne
se
ne
nere
še
ne
ov
ad
be
Pre
jete
ov
ad
be
Sku
paj v
delu
od
teg
a
po
sk
usi (č
l.
22 K
Z)
Za
vrž
en
je
Ob
tožn
i
pre
dlo
gi
Nep
osre
dn
a
ob
tožb
a
Za
hte
va
za
pre
iska
vo
Usta
vite
v
Vlo
že
n
ob
tožn
i ak
t
po
pre
isk
avi
Ob
so
diln
e
so
db
e
Op
rostiln
e
so
db
e
Za
vrn
ilne
so
db
e
Vlo
že
no
Ug
od
en
o
Neu
go
den
o
Še n
i
izre
če
na
prv
osto
pn
a
so
db
a
člen 113/3 0 1 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Skupaj 0 1 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0
122