SkupnostSkupnost4Ö s t e r r e i c h i s c h e P o s t A GS p o n s o r i n g P o s tG Z 0 5 Z 0 3 6 4 6 4P o š t n i u r a d IV e r l a g s p o s t a m t9 0 2 0 K l a g e n f u r t IC e l o v e c

Junij 2011 I Številka 4 (34)

I n f o r m a c i j s k i l i s t S k u p n o s t i k o r o š k i h S l o v e n c e v i n S l o v e n k I G e m e i n s c h a f t d e r K ä r n t n e r S l o w e n e n u n d S l o w e n i n n e n

Na konferenci dialoga, v Globasnici, so otroci in šolarji s pesmijo pozdravili zveznega predsednika Heinza Fischerja s soprogoMargit in številno publiko. FOTO: ŠTUKELJ

Mnogi govorijo oslovenšöini, vse manjpa v slovenšöini. Upa-danje jezikovnegaznanja je splošen po-

jav. Za nekatere povsem normalno, saj dnev-no izumira veö jezikov. Drugi pa zaskrbljenorazmišljajo o možnostih, kako bi se negativnirazvoj lahko ustavil. Izumira tudi ziljšöina,najbolj zahodno slovensko nareöje, ki je zbu-dilo zanimanje številnih dialektologov od do-maöina Ivana Grafenauerja, preko Tineta Lo-garja in Gerharda Neweklowskega do mlade-ga Nizozemca Tijmena Pronka, ki govori kotpristen Ziljan.

Jezikovna podoba ziljskih vasi je veö ko zas-krbljujoöa. Marsikdo izmed Ziljanovv zvezi s slovenšöino malodušno pri-pomni, da je skoraj ni veö. Kaj najstorimo v tem položaju? Lahkokrižemrok opazujemo jezikovno um-iranje, lahko pa ukrepamo in se po-damo na Sizifovo pot.

Današnje jezikovno stanje je sad krutih iz-kušenj izseljenstva in odseljevanja slovenskogovoreöih. Razliöni socializacijski procesi,skozi katere so šli nekateri v povojnem öasu,so jih za vselej stigmatizirali. V šolah so jih za-radi slovenšöine javno sramotili. Nihöe jim nigovoril o lepoti in jezikovnih posebnostih do-maöe govorice (aorist: »besen« bil , nazal:»srenöno«), ki so starocerkvenoslovanskegaizvora. Ne poznajo Urbana Jarnika, MatijaMajarja-Ziljskega ali Grafenauerjev. Prijave kdvojeziönemu pouku sicer rastejo, vendarpouk ne omogoöa kvalitetnega jezikovnegaznanja. Med uöitelji je le malo takih, ki »gori-jo« za slovenšöino .

Vzporedno z omenjenimi negativnimi po-javi se razvijajo razliöne jezikovne iniciative,ki opozarjajo na vrednost slovenšöine. Zelospodbudna je tudi zamisel o veöjeziönem vrt-cu na Bistrici, v katerem bi se govorilo tudi»po domaöe«. Vse te pobude in zamisli so us-pešne, v kolikor je zanje mogoöe pridobititudi jezikovno in kulturno razgledane nemš-ko govoreöe sodeželane. Viden dokaz tega jebila fulminantna Konferenca dialoga v Glo-basnici. Kdaj bo nekaj podobnega na Bistrici,v Stari pošti?

Mag. Rozvita Vospernik,voditeljica jezikovnih teœajev pri SKS

Mnenje

Živimo v kratkoživemöasu. Tehnologija se zelohitro spreminja, vsakdohoöe biti boljši od soölove-ka. Tudi zahteve moder-nega življenja moöno vpli-vajo na ölovekovo poöutjein ustvarjajo stres. Znano

je, da nenehen stres negativno deluje na psihiönoin fiziöno zdravje öloveka. Stres povzroöa frustra-cijo, oböutek nesreöe, moteno notranje ravno-težje in nepotrpežljivost.

Število ljudi, ki trpijo pod stresom, se stalnoveöa. Posledica je velikokrat izgorelost (burn-out). Po definiciji Christine Maslach je izgorelostpsihološki sindrom, ki se odraža kot öustvenaizörpanost, deprimiranost in zmanjšana uöinko-vitost. Öetrtina Avstrijcev se poöuti ogrožena odburnouta zaradi stresa na delovnem mestu.

Da zmanjšanje stresa ni tako enostavno, je vsa-kemu znano. Važno se mi zdi, da se zavedamo, danismo žrtev stresa. Lahko ga aktivno prepreöuje-mo.

Zelo priljubljene so razliöne sprostitvene teh-nike kot naprimer Yoga, avtogeni trening in me-ditacija. Meditacija je fantastiöna, ker se lahkopodamo v drug svet – svet popolne tišine. Vöasihmislimo, da nimamo niti par minut öasa za me-ditacije. Toöno tedaj je zelo važno, da si vzamemoöas! V meditaciji lahko dosežemo stanje, kjersmo sreöni tudi v težkih öasih. Meditiramo tako,da prisluhnemo svojim oböutkom. Meditacija nisamo sedenje po turško in stalno ponavljanje be-sede »Om«. Obstaja veliko razliönih meditacij,ki jih poznamo kot aktivne in pasivne meditacij -ske tehnike.

Druga priljubljena preventivna pot v stresnihsituacijah je šport. Vedno veö ljudi se ukvarja sšportom. Psihološko dokazano je, da se pri tekupo nekem öasu ne koncentriramo veö na dogod-ke dneva, temveö samo na fiziöni napor. Dodatnopa vodi še do sprošöanja opiatov, karpovzroöa oböutek sreöe.

Vsaka oseba se lahko sama odloöi,ali hoöe živeti s stresom. Öe tega noöe,lahko zaöne s sprostitvenimi tehnikamiali s športom. Za vse skeptike: praksaprehiteva teorijo.

K a t j a U r a k , t a j n i c a p r i S K S

VSEBINAPolitika 2 - 3Konferenca/Botrstvo 4 - 5Reportaža 6-7 Panorama 8

Slovenšœina v Ziljski dolini

Zakaj ste sepotegovali zadelovno mesto vLjubljani?■ Habernik De-

lati v mednarod-nem okolju mije bilo vedno za-nimivo in v veli-ko veselje. Že vöasu študijasem delal v raz-nih mednarod-nih podjetjih,tako v Italiji kottudi v slovens-

kih podjetjih. Pomembno mi je bilo, da lahkokoristim znanje jezikov v poslovnem življenju.Ljubljana vse to nudi.

Znanje veö evropskih jezikov in strokovnausposobljenost in poklicne izkušnje v tujini sodanes osnovni pogoj za delovno mesto. Kakoto ocenite?■Habernik To je seveda idealna kombinacija.

Poklicne možnosti lahko istovetimo z znan-jem in kvalifikacijo. Poleg strokovne izobraz-be so jeziki seveda tisti, ki odpirajo vrata vsvet. Z vsakim jezikom, ki si ga prisvojiš, razši-riš meje, obzorje, podroöje na katerem si lah-ko dejaven. Možnosti za strokovno izpopolnje-vanje imamo danes na voljo kot še nikdar po-prej. Delo ali prakse v tujini nudijo neprecen -ljive izkušnje, na katerih se lahko gradi tudi obvrnitvi na delo v domovini.

Republika Slovenija je za avstrijska iz-vozna podjetja zanimiv trg. Kakšne so še raz-vojne možnosti?■Habernik Avstrijsko gospodarstvo je že zgo-

daj spoznalo pomembnost trgov srednje in vz-hodne Evrope in se temu primerno vkljuöilo vdinamiöni proces razvoja. Tako je Avstrija vSloveniji po podatkih Banke Slovenije tudi da-nes na prvem mestu pri neposrednih investici-jah, ki dosegajo 5,2 mrd. evrov. Po gospodar-sko zahtevni situaciji je leta 2010 avstrijski iz-voz v Slovenijo zopet narasel za 8,3% na 2,2mrd. evrov. Gledano na prebivalca, so Sloven-ci s 1.100 evri na osebo najpomembnejši kup-

ci avstrijskega blaga. Slovenija sama se uvršöakot naš 13. najbolj pomembni izvozni trg, da-leö pred BRIC-državami Brazilijo in Indijo aliTuröijo in Japonsko.

Znamka Avstrija je torej dobro znana in pre-poznavna v Sloveniji, kar daje vsakemu nove-mu investitorju že na zaöetku doloöeno pred-nost. Upoštevaje dodatno še kupno moö in vi-sok nivo cen, obstajajo še naprej razvojne mož-nosti. Obratno so tudi avstrijski uvozi iz Slove-nije leta 2010 narasli, in to celo za 24,1% na1,2 mrd. evrov.

Öetudi je trenutno gradbeništvo v nezavid -ljivem položaju, lahko glede razvoja kot dina-miöna podroöja izpostavimo nizkoenergetskegradnje, alternativne vire energije in okoljsketehnologije.

Avstrija se je vedno izkazala in se izkazujekot zanesljiv partner slovenskemu gospo-darstvu. Znani so tudi primeri, ko je ob vstopuavstrijskega partnerja v doloöen projekt, ki jezaradi razliönih okolišöin zastal, le-ta zopetzaživel. Za veöje izvedene »greenfield-investi-cije« - tako v razvojni regiji Pomurje - so preje-la avstrijska podjetja tudi že nagrado »FDI-award« za najboljše tuje naložbenike.

Obratno se tudi nekatera slovenska podjetjav zadnjih letih pojavljajo na avstrijskem trgu.Kakšna so ta podjetja oziroma katere gospo-darske panoge predstavljajo?■Habernik Zunanja trgovina in gospodarstvo

naj ne bi bili enosmerni cesti, temveö vzajem-ni. Slovenske investicije najdemo v veöbranžah, predvsem imajo veöja proizvodnapodjetja höerinska zastopstva v Avstriji. Ne-dolgo nazaj se je na Dunaju naselilo slovenskovisokotehnološko podjetje iz Ljubljane. Edenod pomembnih stebrov slovenskega gospo-darstva je izvoz. Priöakovati je, da bo še veöpodjetij investiralo pri nas, saj ima Slovenijatudi kvalificirane kadre in visoko raven pozna-vanja jezikov.

Kakšne so poklicne možnosti za dobro kvali-ficirane Korošce/Korošice pa tudi podjetni-ke/podjetnice v Ljubljani oziroma v Sloveniji?■ Habernik Kvalificiranega kadra vedno pri-

manjkuje - to brez omejitve na države. Vednoznova sem preseneöen in se veselim, ko

P O L I T I K A2 Skupnost 1 Junij 2011

Dr. Damijan Habernik, trgovinski ataše / Avstrijsko veleposlaništvo, gospodarskioddelek, Ljubljana, v pogovoru. Damijan Habernik je doma v Rikarji vasi.Leta 2000 je maturiral na Dvojeziöni trgovski akademiji. Nato diplomskištudij prava v Gradcu. Asistent na Karl-Franzens Univerzi v Gradcu 2007.Leta 2009 pa je promoviral.

Damijan Habernik FOTO: M. GODEC

Za lepšo prihodnost

Konferenca dialo-ga v Globasnici je bi-la zelo odmevna tudizaradi prisotnostipredsednika Repu-blike Avstrije dr.Heinza Fischerja.Odmevna ne samozaradi izredno dob-

rega obiska in uöinkovite medijske pozorno-sti, ampak tudi zaradi vsebinskih izpovedi.Ob ugotovitvah zastopnikov gospodarstva,da je veöjeziönost dejansko tržna prednost,je še posebej bilo izpostavljeno vprašanjedvojeziönosti na Koroškem v prihodnosti.Govornik Zelenih Rolf Holub je napovedal,da Koroška potrebuje »Globasnizacijo/Glo-basnitzierung«. Spoštovanje materinega je-zika in jezika soseda, enakopravna in vidnadvojeziönost po naših oböinah ter ohranje-vanje kulturne dedišöine naj bodo temeljirazvite in v prihodnost usmerjene dvojeziö-ne oböine. Konferenca dialoga je krepila zavest, da bodo tiste oböine, ki se bogastvaobeh jezikov zavedajo, v prihodnje tudi naj-bolj uspešne.

Samoumevno po takšni logiki sledi za-vestno ohranjevanje materine besede, po -spešeno uöenje jezika soseda in pridobitevjezikovne kompetence in s tem tudi tržnaprednost na regionalnem in globalnem trgu.Temu primerno se bo morala tudi slovenskanarodna skupnost opredeliti za v prihodnostusmerjen razvojni koncept, ki bo upoštevalkulturno in jezikovno dedišöino in istoöasnopozitivne in nove prijeme na vseh ravnehdružbenega življenja. Pozitivno mišljenje, vprihodnost usmerjeno gledanje in zavest, dasmo kot koroški Slovenci/kot koroškeSlovenke uspešen narod, bo ne samo obo-gatilo naše duševno razpoloženje, ampakbo tudi prepreöilo trenutno negativni razvojpogovornega jezika po naših vaseh.

Župan Franc Jožef Smrtnik ali razni go -spodarstveniki ter tudi druge ustanove so žedokazali uspešnost takšnega razmišljanja.

Tisti ki so bili prisotni pri konferenci dia-loga, so dojeli celovitost in globino takšnevsebinske programatike. Zato za nas velja:»Öas je zrel za lepšo prihodnost koroškihSlovenk in Slovencev«.

B e r n a r d S a d o v n i k , p r e d s e d n i k S k u p n o s t ik o r o š k i h S l o v e n c e v i n S l o v e n k

Znanje veœ evropskih jezikov in sol

P O L I T I K A 3Skupnost 1 Junij 2011

sreöam kakšnega novega kolega iz Avstrije.Delajo v raznih podjetjih, inštitucijah, univer-zah...Tudi v menedžementu slovenskih pod-jetij so prevzeli mandate. Pred kratkim sem sepogovarjal z vodjo avtomobilske delavnice, kise je odloöil za delo v Sloveniji. Öeprav je pra-viloma poslovni jezik v mednarodnih podjetjihanglešöina, se pa veöina uöi slovensko.

Nova generacija bo vedno neposredno aliposredno povezana z mednarodnim okoljem,bodisi v tujini ali domaöih podjetjih, ki so iz-vozno naravnana. Zaradi odliöne geografskelege Koroške imamo prednost in možnost de-lati v sosednjih državah in še širše v regiji, kiskriva precejšnji razvojni potencial.

Koroški Slovenci imajo Slovensko gospodar-sko zvezo in Alpe-jadranski center za öezmej-no sodelovanje, ki se vsaka po svoje trudita inuveljavljata v öezmejnem sodelovanju. Kje vi-dite še potenciale sodelovanja?■ Habernik Vesel sem, da imamo tudi doma

na Koroškem inštitucije, ki si prizadevajo zakrepitev gospodarskega sodelovanja. Po-vpraševanje in želja po informacijah sta na-rašöajoöi. V zadnjem öasu zaznavamo nara-stek le teh v obe smeri, tako za slovenski kottudi avstrijski trg. Pri slednjem je zagotovotudi vzrok, da se je meseca maja odprl trg zadelovno silo v Avstriji nasproti veöjemu delunovih ölanic Evropske unije (za Bolgarijo inRomunijo najkasneje leta 2013). Poslediönopa to prinaša tudi nove poslovne možnosti nabolj kakovostni ravni. Vendar velja opoziriti,da je še vedno treba upoštevati kar nekaj pogo-jev in postopkov za uspešno izvedbo storitvena avstrijskem trgu. Kar pa zadeva avstrijskapodjetja in njihove interese za slovenski trg, soti nepretrgano intenzivni. Na letni ravni smona vezi z veö kot 1.800 avstrijskimi podjetji.

Gospodarski diplomaciji se tudi v Slovenijiprišteva vedno veöji pomen. Težnja gre v smercelovitosti in koordinacije. Združevanje infor-macij prinaša sinergistiöne uöinke. To se uvel-javlja tudi na drugih podroöjih. Tako na pri-mer predvideva Evropska direktiva o storitvahenotne kontaktne toöke, da bo podjetnik iztuje države pridobil vse informacije na enemmestu in bo takoj vedel, kateri naslednji kora-ki so potrebni za uspešno izvedbo projekta.

Koliko zaposlenih Avstrijcev je v Slovenij inobratno?■ Habernik Akualne statistiöne poizvedbe

kažejo, da je število redno zaposlenih Avstrij-cev v Sloveniji – nasprotno z doloöenimi obja-vami - razmeroma nizko. Na dan 31. 12. 2010je bilo v Sloveniji zaposlenih (oz. v delovnemrazmerju) 122 državljanov Avstrije (vir podat-kov SURS). Res pa je, da je tudi nekaj deloje-malcev öasovno omejeno napoteno v Sloveni-jo. Obratno pa dela po zadnjih publikacijahnad 5500 Slovencev v Avstriji.

V Ljubljani živite in delate že nekaj let.Kako se poöutite v glavnem mestu majhne EUdržave?■ Habernik Ljubljana je živahno, mednarod-

no mesto. Mesto sicer po merilih nima dimen-zije neke velike metropole, ko pa greš po Mi-klošiöevi ulici proti Prešernovemu trgu, dobišvöasih vtis, da ti je svet na dlani. Poslovneži inturisti, ki prihajajo na obisk, so vedno znovapreseneöeni nad razvojem tega dinamiönegamesta. Lepi domaöi kraj pa je le skok oddal-jen, tako da uživam simbiozo delovnega in za-sebnega življenja med dvema lepima in zani-mivima krajema, Koroško in Ljubljano.

Interview: Mirko Štukelj

(in Mrd. EUR)

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

2000 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Exporte

Importe

Quelle: STATISTIK AUSTRIAMaribor-metropola vzhodne Slovenije bo leta 2012 evropska prestolnica kulture FOTO: ŠTUKELJ

Zusammenfassung in deutscher SpracheDamijan Habernik aus Rückersdorf ar-

beitet schon einige Jahre als Handelsatta-che in Ljubljana/Laibach. Das Sprechenmehrerer europäischer Sprachen und dieFachkompetenz sind optimale Grundla-gen für eine erfolgreiche berufliche Lauf-bahn. Die Sprachen sind ein Türöffner underweitern den Horizont.

Die österreichischen Unternehmen ha-ben schon sehr früh die Bedeutung derMärkte in Südeuropa erkannt, so auch inSlowenien, welches ein bedeutendes Ex-portland geworden ist. Entwicklungmög-lichkeiten sieht Habernik im Niedrigener-gie- Baubereich, in den alternativen Ener-gien sowie im Bereich der Umwelttechno-logie.Weiters stellt Habernik fest, dasssich Österreich immer auch als verlässli-cher Wirtschaftspartner erwiesen hat. Ei-nige österreichische Unternehmen habenauch den »FDI-award«, einen Preis für diebesten ausländischen Investoren, erhal-ten. Der Außenhandel mit Slowenien istwieder angestiegen wie auch die Einfuhrenaus Slowenien (siehe Grafik).

Mit Ende 2010 waren in Slowenien 122Arbeitskräfte aus Österreich beschäftigt,umgekehrt sind um die 5.500 Slowenen,die in Österreich beschäftigt sind. In Zu-kunft wird es noch eine stärkere wirt-schaftliche Verflechtung innerhalb der EUgeben.

Ljubljana ist zwar nicht vergleichbar miteiner großen Metropole, ist aber dennocheine pulsierende, dynamische und inter-nationale Stadt. Die Geschäftsleute undTouristen sind von der Entwicklung dieserStadt überrascht. Habernik genießt denArbeitsplatz genauso wie seinen Heimat-ort, der ja nur einen Sprung von Ljubljanaentfernt ist.

idna izobrazba sta kljuœa za uspeh

K O N F E R E N C A D I A L O G A / B O T R S T V O4 Skupnost 1 Junij 2011

Na tem mestu objavljamo govorpredsednika SKS Bernarda SadovnikaSehr geehrte Festgäste! Spoštovani gostje!Sehr geehrte Konferenzteilnehmer! Spoštovani udeleženci konference! Geschätzte Gemeindebürger und Bürgerinnen!Spoštovani obœani in spoštovane obœanke!

Ich darf Sie namens der Initiative „Paten-schaft für Mehrsprachigkeit“ heute rechtherzlich bei der Dialogkonferenz Globas-nitz/Globasnica begrüßen. Dovolite, da vasvse prav prisröno pozdravim pri konferencidialoga v Globasnici.

Öas je zrel – Die Zeit ist reif! Sie Herr Bun-despräsident haben diesen von Ihnen ge-sprochenen Worten in eindrucksvoller Wei-se eine auch für Kärnten/Koroška wichtigeSymbolik, nicht nur für das Zusammenle-ben beider Volksgruppen, sondern für dieWertschätzung der sprachlichen und kultu-rellen Vielfalt Kärntens und auch der Repu-blik Österreich, gesetzt. Sie haben damitauch eindrucksvoll an den Wettbewerbsvor-teil der Mehrsprachigkeit im Herzen Euro-pas hingewiesen. Mit der DialogkonferenzGlobasnitz/Globasnica wollen wir heuteauch bewusst dazu beitragen, dass wir Euro-pa als Projekt aller Bürger und Bürgerinnenverstehen und leben wollen. Die kulturelleund sprachliche Vielfalt, das kulturelle Erbein unseren Regionen sind Fundamente, dieuns im globalen Wettbewerb von anderenunterscheiden. Diese gemeinsamen Chan-cen, und nicht die historischen Barrieren,die wir gemeinsam behutsam abbauen, sindes, die zukünftig unseren Regionen im sü-dosteuropäischen Raum Wohlstand, Frie-den und Zukunft ermöglichen werden. Vie-le grenzüberschreitende Projekte, Koopera-tionen und Netzwerke haben in den letztenJahrzehnten, insbesondere auch nach derEU-Erweiterung bewiesen, dass gutnach-barschaftliche Beziehungen, nicht nurfruchtbringend für die wirtschaftliche Ent-wicklung sondern auch für das Zusammen-wachsen Europas sind. Kärnten/Koroškaliegt mit seinem kulturellen und sprachli-chen Erbe im Herzen Europas. Die Vielfalt

der historisch gewachsenen Orts- und Flur-namen in beiden Sprachen, die Vielfalt derKulturen und das besondere melancholi-sche Kärntnerlied egal in welcher Sprache,prägen nicht nur das Wesen unseres Lan-des, sondern sind besondere Schätze, dieeine gemeinsame EU- Friedens- und Wirt-schaftsregion sowie einen mehrstimmigenKulturraum erfolgreich im globalen Wett-bewerb zusammen wachsen lassen. Mit derDialogkonferenz Globasnitz/Globasnicawollen wir nicht nur Europa erlebbar ma-chen, sondern vor allem in allen möglichenFacetten und in konkreten Beispielen aufzei-gen, was Sprache an Wertschätzung, Tole-ranz und Wettbewerbsvorteil positiv be-wirkt. In diesem Sinne wollen wir diese Dia-logkonferenz auch zukünftig weiterführenund veranstalten, und so den Dialog im Lan-de wie auch im südosteuropäischen Raumvertiefen und fördern, zum Nutzen aller Völ-ker! Wir wollen zukünftig auch bewusst dieBestrebungen Kroatiens, Bosniens und Her-zegowinas, Serbiens und auch aller anderenBalkanstaaten für den Beitritt zur Europäi-schen Union mit den Dialogkonferenzen un-terstützen, nicht nur als Wertschätzung undder traditionellen Verbundenheit Öster-reichs mit diesen Staaten, sondern auch alsGarant der Friedenssicherung, der sprachli-chen Vielfalt und der wirtschaftlichen Stabi-lität und Weiterentwicklung Europas. Wiralle sind Europa – nutzen wird diese einzig-artige Chance! – Öas je zrel!

Konferenca dialoga, ki jo v okviru iniciativeBotrstva veöjeziönosti prviö organiziramo,naj nakaže prednosti veöjeziönosti v skupniEvropski regiji. Dežela Koroška v osröjuEvrope lahko v prihodnje koristi kulturnodedišöino ne samo za ohranitev obeh jezi-kov in kultur, ampak tudi za gospodarskouspešno uveljavljanje v skupnem evrops-kem prostoru. Južnoevropski prostor še vposebni meri nudi tudi naši regiji gospodar-ski napredek in socialno varnost. Veöjeziö-nost in veökulturnost sta pomembna stebraza ohranitev evropske zamisli in ideje. Evro-pa kulturne in jezikovne raznolikosti lahkosamo uspeva, öe bomo spoznali in odkriliprednosti znanja jezikov in še posebno pred-nosti spoštovanja in ohranitve materinega

jezika. Öas hladnih vojn in nacionalnih bo-jev s tragiönimi posledicami je minil in povz-roöil, da smo danes državljani skupne Evro-pe. Ravno današnji dan Evrope naj nasspomni na vrednote skupnega trženja inohranjevanja evropskih jezikovnih in kul-turnih vrednot in kulturne dedišöine. Ta en-kratna prepoznavnost naših dežel in regijnam bo vsem omogoöala lepšo in bolj plodo-vito prihodnost. Osnovni pogoj za takšenrazvoj pa je znanje jezikov, krepitev jezikov-ne kompetence, enakopravnost in spošto-vanje drugih kultur in ver. Konferenca dia-loga naj spodbuja miselnost uspešne in vprihodnost usmerjene Evrope, ki se zrcališe posebno v naši regiji, saj že zgodovinskopogojeno örpa iz vrednot veökulturnosti.Zato bomo tudi v prihodnje spodbujali z na-daljnjimi konferencami dialoga sodelovan-je v tem našem južnoevropskem prostoru ins tem tudi podpirali vkljuöevanje še ostalihjužnoevropskih držav, kot Hrvaške, Bosnein Hercegovine, Srbije in vseh drugih državbalkana v družino Evropske unije tudi kotgarant trajnostnega miru in gospodarskeganapredka. Predsednik dr. Heimz Fischer jeob nastopu predsedovanja menil o odprtemvprašanju dvojeziöne topografije, da je öaszrel, da razrešimo to vprašanje v modernidemokratiöni državi Republiki Avstriji. Pre-priöan sem, da je öas tudi zrel, da skupnogospodarsko in kulturno nastopamo kotskupna regija na globalnem trgu. To je našaprihodnost, ki bo Evropi in nam vsem omo-goöila lepšo, uspešno in plodno prihodnost.Hvala lepa! Danke schön!

Prvo konferenco dialoga, ki je potekala 9. maja v Globasnici, je z obiskom poœastilzvezni predsednik Heinz Fischer.Prišli pa so tudi visoki predstavniki Bosne in Hercegovine, Slovenije, politiœni vrh Koroške in številni domaœini. Tema je bila veœjeziœnost kot bogastvo.

Gerhard Dörfler, Heinz Fischer, Bernard Sadovnik in WillibaldLiberda (z leve)

K O N F E R E N C A D I A L O G A / B O T R S T V O 5Skupnost 1 Junij 2011

Farant kmetje iz Globasnice

Gostilniœarska družina Hudl z zveznim predsednikom

Franc Jožef Smrtnik in Heinz Fischer Mesar Fric Œebul in Margit Fischer (z leve)

Heinz Fischer, Franc Mužiœ in Filip Warasch (z leve)

Claudia Mischensky, Robert Rogner jun., Vladimir Wakounig, Franc Mužiœ, Filip Warasch in Miro Polzer (z leve)

Domaœi župnik Peter Sticker z gosti iz ZiljeFranc Mužiœ, minister Igor Lukšiœ, Sabine Sandrieser, Miha Vrbinc in Reginald Vospernik (z leve)

Josef Martinz, Peter Kaiser, Willibald Liberda, Bernard Sadovnik, Margit in Heinz Fischer ( z leve)

Heinz Fischer in ministra iz BiH (z leve) FOTO: ŠTUKELJ (12) MePZ Peca pod vodstvom Petre Straunik

R E P O R T A Ž A 6 Skupnost 1 Junij 2011

Ozka in gorata dolina, skozi katero se vijelepa in široka zvezna cesta B 91 do prelazaLjubelj, ki povezuje Koroško in Slovenijo,mesti Borovlje in Tržiö, je vredna obiska.Tam so še videti sledovi stare rimske ceste izpravdavnih öasov. Marsikateri kamen jevgrajen v razne cerkve te doline in okolice.

Po 2. svetovni vojni in do zaöetka90-let so bile Brodi pomembnatranzitna pot med severno in južnoEvropo. Številni tovornjaki, nalože-ni z raznovrstno robo, poleti pa tu-risti, ki so se podali preko predoraLjubelj na morje ali na Balkan, sonapajali dolino z življenjem. Sta-rejši se še spominjajo kilometrskihkolon na obeh straneh prelaza Lju-belj, posebno v poöitniških mese-cih.

OdseljevanjeKot skoraj vse obrobne doline na

Koroškem so tudi Brodi zelo priza-dete od odseljevanja domaöega prebivalst-va. Število prebivalcev kontinuirano naza-duje od leta 1971, ko je v dolini še živelo159oseb. Pri ljudskem štetju 1981 so še našteli108 oseb, deset let pozneje še 72 oseb in leta2001 samo še 53 oseb. V 40-letih se je torejštevilo prebivalstva zmanjšalo za dve tretjini

(106 oseb!). Eni so se preselili v Borovlje,drugi v Celovec in druga mesta, kjer je navoljo veö delovnih mest in boljše življenje.

Nekdanja Jugoslavija in nakupovalni turizemDolina pod Karavankami je doživela pra-

vi gospodarski naval v sedemdesetih in

osemdesetih letih, ko so prišli po nakupe vnekdanjo trgovino in gostilno Malle, pa tudiv druge trgovine tisoöi Slovenci pa tudi Hr-vati. Kupovali so kavo, pralni prašek, bana-ne in marsikaj drugega, kar v tedanji Jugo-slaviji paö ni bilo dobiti po ugodnih cenah vtrgovinah. Ugodni menjalni teöaj, nekajöasa je bil 1dinar vreden celo 1 avstrijski ši-ling, je pospešil nakupovalni turizem. Go-stilne so bile polne, pa tudi mesto Borovlje jeprofitiralo od številnih gostov z južne straniAlp. Obratno so se Korošci vozili na Ljubeljpo nakupe v Kompas shop – kupovali so ce-nejše tobaöne izdel-ke, alkoholne pi-jaöe, kozmetiöne ar-tikle idr. Napolniliso ob örpalkah vTržiöu tanke avto-mobilov z za petinocenejšim gorivom insi potem s privaröe-vanim denarjempošteno napolniliželodce v prijetnihin dobrih gostilnahv Podljubelju aliTržiöu. Denar se jemenjal kar v gostil-nah in trgovinah,

ker je bil menjalni teöaj ugodnejši kot v ban-kah.

Gospodarske in politiœne spremembeZ gradnjo Karavanškega predora v 80-le-

tih (odprtje 1991) je postalo v Brodeh inPodljubelju bolj mirno.Tranzitni promet jena mah izostal. Marsikatera gostilna ali tr-govina je morala zapreti oziroma je utrpelana prometu, tako tudi gostilna in trgovina s

örpalko Malle, ki že leta samevaob cesti in öaka na obuditev.Tudirazne trgovine v Podgori so söaso-ma zapirali.

Z osamosvojitvijo Slovenije leta1991 in pristopom Slovenije kEvropski uniji je tudi usahnil na-kupovalni turizem v obe smeri.Konzumne artikle lahko daneskupijo Slovenci pri Sparu, Hofer-ju, Lidlu kar doma. Bencin pa je vSloveniji skoraj ravno tako dragkot pri nas. Na velikem parkir-nem prostoru pred Kompas sho-pom, ki je bil nekoö pravi magnetza Korošce, carinsko in policijsko

stavbo so že odstranili, je bilo med tednompopoldne le nekaj avtomobilov, med njimile dva avta z avstrijsko registracijo. V trgovi-ni je bilo poleg prodajnega osebja samo ne-kaj kupcev. Oöitno je shop izgubil na pri-vlaönosti. Gotovo pa je slika ob vikendihdrugaöna.

Soteska ŒepaDivjeromantiöna soteska Öepa ali Šum

(dolga je 5 km), ki se zaöne ob zaöetku doli-ne, je slej ko prej privlaöen naravni biser, kiprivabi letno okrog 70.000 obiskovalcev inobiskovalk.

Slikoviti in mirni dolini Brodi in Podljubelj vabita z naravnimi biseri

Bobneœi slapovi, prijazni gostinci ter ostanki rimske ceste

Darko Filipœiœ pred vhodom hotela Gora Gostilna »Deutscher Peter«

Maria Guetz z maskoti

R E P O R T A Ž A 7Skupnost 1 Junij 2011

Prijazna Maria Guetz, ki je že leta zapos-lena v kiosku na parkirišöu Öepe ob glavnicesti, je pred leti oblikovala figuro, takoime-novani »Tscheppa Manderl«. Ta kosmati»možiöek« je postal priljubljena maskotaÖepe. Ona ta možiöek v raznih barvah in ve-likosti roöno izdeluje v svojem prostemöasu. Maria Guetz:«Obiskovalci in obisko-valke Öepe prihajajo iz vse Evrope, veliko paje tudi Slovencev s katerimi smo dobroso-sedsko povezani. Veöina obiskovalcev sodnevni turisti. V soteski je tudi gozdni ple -zalni park, ki je nastal v sodelovanju sslovenskimi podjetji onstran Karavank(skupni EU projekt). Öepa je pomembengospodarski faktor za naše gostince v doli-ni«.

Priljubljeno gostišöe sredi doline »Deut-scher Peter« (700 m visoko), ustanovljenoleta 1.500, je že veö kot 300 let v lasti druži-ne Tschauko. Gostišöe nudi tudi turistiönesobe in je znano po dobri in domaöi kuhinji.Mali živalski vrtec pa je atrakcija predvsemza mlajše. Gostilniöar Peter Tschauko pra-vi, da so krizo v nekdanji Jugoslaviji v 90-le-tih oböutili, ker se je tedaj manj gostov vozi-lo skozi dolino na morje. Tudi izgradnja Ka-ravanškega prodora je v zaöetku prizadel go-stilno. »Te spremembe smo kar dobro pre-mostili. Prej smo imeli veliko dnevnih go-stov, danes pa gosti ostanejo en ali pa dvatedna. Starostna struktura gostov je zelo pe-stra. Naši gostje prihajajo iz vse Evrope. Go-stinci v regiji dobro sodelujemo. Sem kar za-

dovoljen in optimi-stiöen za prihod-nost.«

Podljubelj onstran Ka-ravank

Pomembno jeomeniti, da je bilotu in onstran Lju-belja v dobi naci-fašizma taborišöeMauthausen z veökot 1.000 jetnikoviz raznih evropskihdržav, ki so tedaj vhudih razmerahgradili današnji predor na Ljubelju (odprli

so ga leta 1963). Danes stojitatam spomenika, ki spominjata nato kruto zgodovinsko obdobje.Restavracija za predorom pa je ženekaj let zaprta. Hotel obsmuöišöu Zelenice pa je najelaKatoliška cerkev in se sedaj ime-nuje Dom oaza miru. V glavnemta dom obiskujejo ljudje ob viken-dih in v poöitnicah. Dom je na-menjen duhovnim sreöanjem, se-minarjem pa tudi poöitku. Sedajje Dom med tednom zaprt. Vz-penjaöe na Zelenici pa delajo po-zimi samo, öe je dovolj naravnegasnega, ker nimajo naprave za iz-delovanje umetnega snega. VPodljubelju pa je še kar nekaj do-brih gostiln, katere tudi radi obis-kujejo Korošci. Znane so gostilneKoren (nekdanja vojaška kara-vla) pri spomeniku, Školjka, An-kele in Lea. Pred dvema mesece-ma pa so spet obudili nekdanjorestavracijo (po tunelu levo), ki se

sedaj imenuje hotelGora.Vodja restavra-cije in hotela DarkoFilipöiö: «Otvoritevsmo imeli sredi mar-ca in objekt, ki je bilnekaj let zaprt, poöa-si pripravljamo nasezono. Marsikaj ješe treba urediti.Naörtujemo tuditeraso na prostem ingril, novo osvetljavoidr. Naša kuhinja jezelo pestra.Gostomnudimo mesne jedi,ribe, školjke, rake in

kakovostna slovenska vina. Imamo tudi veösob in savno.« V hotelu je na razpolago lepprostor, kjer lahko umetniki brezplaönorazstavljajo svoja dela. Poslovodja VeljkoStupar: «Vabim tudi umetnike in umetniceonstran Karavank, da se predstavijo s svoji-mi deli naši publiki«

Skupni praznik ob starem prelazuŽe nekaj let, konec avgusta (letos bo praz-

nik 27.avgusta) organizirata oböini Borov -lje in Tržiö skupno z gostinci ta priljubljeniEU praznik (za prevoz iz doline je poskrblje-no). Dopoldne je sv. maša in nato veselica zglasbenimi skupinami. Stari prelaz velja zanajstarejši cestni prelaz v Evropi z najveöjimvzponom (do 33%). Pot je dolga 2.300 m inima 13 serpentin (slovenska stran). Prelazje zavarovan kot tehniöni spomenik. Na potiproti prelazu so številne zgodovinske zna-menitosti iz öasa Rimskega cesarstva pa vsedo današnjih dni. Obe dolini sta izhodišöeza razne gorske pohode in sprehode v divjoin še öisto naravo.

Prijazni gostinci v Brodeh in Podljubeljuse veselijo vsakega gosta. (m.š.)

Œudoviti slap v soteski Œepa je imenovan po zdravniku in goroljubu PetruTschauku (umrl 1904)

Nekdanja gostilna in trgovina Malle

Prehod nad zvezno cesto, ki povezuje parkišœe in pot v Œepo

P A N O R A M A8 Skupnost 1 Junij 2011

Izdajatelj in zaloznik: Skupnost koroükih Slovencev in Slovenk, Neuer Platz 7/Novi trg 7,9020, Klagenfurt/ Celovec Urednik: Mirko Ütukelj Telefon: (0463) 59 16 59 Fax: (0463)59 16 57 - e-mail: infolist@skupnost.at, Konto št. SKS: Zveza Bank, banöna št. 39 100,konto št. 748 152, Tisk in obdelava slik: Druckreif Albert Bostjanöiö, (0664) 462 28 24, Celovec, Oblikovanje in priprava za tisk: Golavönik Johann, (0660) 53 22 066, Podjuna, Slike: Ütukelj (24)Tisk podpira Urad zveznega kanclerja na Dunaju in Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Albert Bostjanöiö9535 Schiefling · www.druck-reif.at

Tel. (0664) 462 28 24

tiskamo, kar si zaäelitetiskamo vabila, vizitke, letake, knjige, poslovne tiskovine, oglasne poüiljke, prospekte, poslovna poroöila, dopisnice, osmrtnice, podobicetiskamo v digitalni in ofsetni tehnikitiskamo posamezni izvod in visoke nakladetiskamo personalizirane poüiljkeza kar najbolj natanöno oglaüevanjetiskamo top kvaliteto v najkrajüem roku

Hanzi Artaœ-60 let Znani skladatelj in glasbenik izpod Obirja

bo v kratkem praznoval 60. rojstni dan.Hanzi Artaö, glasbeni samouk, je zložil inuglasbil številne pesmi, ki so izšle v štirihzvezkih. Pred leti je izdal zgošöenko z naslo-vom »Od Obirja do Triglava«. Že nekaj letsodeluje z gospo Anno Mario Kaiser in se za-vzema za spravo med obema narodnimaskupinama. K osebnemu jubileju öestitatudi SKS.

Od sredine maja naprej stranke lahko kupujejo sladke öešnjez domaöije Valentinöiö iz Podsabotina v Gorških Brdih. Stojnicoima družina v središöu trga poleg velike ure. Družina Valen-tinöiö ima na domaöiji na voljo tudi sobe in apartma.

Benediktinski trg - œešnje in vinoKugyjeva nagrada 2011Podelitev letošnje Kugyjeve nagrade, ki jo podeljuje Skupnost

koroških Slovencev in Slovenk, bosta kulturno popestrila domaöazbora »Oisternig« in »Die 5 Gailtaler«.

Lavdator: Hans MosserKdaj: v öetrtek 9.6.2011 ob 19.30 uriKje: pri »Stari pošti« v Bistrici na Zilji

Uroš in Matjaž Valentinœiœ (z leve)