Upload
others
View
6
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
�
RAZISKOVALNA NALOGA
OŠ Franca Lešnika-Vuka Slivnica pri Mariboru
SLIVNIŠKI GRAD SKOZI �AS ZGODOVINA
Mentorica: Živa Krajnc Avtorici: Polona Embreuš,
Špela Rojs
Lektorica: Karmen Soban
Slivnica, 2007
� �
ZAHVALA Zahvaljujeva se mentorici
za pomo� pri izdelavi
raziskovalne naloge, lektorici za
lektoriranje teksta ter vsem doma�im,
ki so nama pomagali in sodelovali pri
najinem projektu.
� �
1. POVZETEK
Z raziskovalno nalogo sva želeli spoznati zgodovino Slivniškega gradu od nastanka do
njegovega propada. Ugotovili sva, kdo so bili njegovo lastniki, kako so živeli, kaj so za
grad storili dobrega oziroma, zakaj je grad za�el propadati. Z anketo sva preverili
poznavanje gradu v Slivnici med u�enci naše šole in ugotovili, da v glavnem vedo, da
imamo v kraju grad, ve�ina jih je že bila v njegovi notranjosti, poznajo njegovo nemško
ime Schleinitz. Ve�ina jih je tudi seznanjena z na�rti za prihodnost, da bi naj ob gradu
naredili igriš�e za golf.
Skozi raziskovalno nalogo sva spoznali, da je na Slivniškem gradu prebivalo zelo veliko
grofov. Vsak je graš�ino po svoje dozidal, opremil in predelal. Grofje, ki so prebivali v
gradu, so bili tujci, doma iz Avstrije, Hrvaške, Anglije itd. Grad, ki so ga neko� zelo
lepo uredili in opremili, pa je danes ve�inoma uni�en in v lasti Ministrstva za šolstvo in
šport Republike Slovenije.
� �
2. VSEBINSKO KAZALO stran
ZAHVALA 1. POVZETEK.............................................................................................................. 3
2. VSEBINSKO KAZALO ........................................................................................... 4
3. UVOD ...................................................................................................................... 5
4. TEORETI�NI DEL .................................................................................................. 6
4.1. Slivniški svet...................................................................................................... 6
4.2. Nastanek gradu oz. dvorca.................................................................................. 7
4.3. Razli�ni lastniki.................................................................................................. 7
4.4. Podoba dvorca.................................................................................................. 10
4.5. Pogled v prihodnost.......................................................................................... 12
5. EKSPERIMENTALNI ALI EMPIRI�NI DEL ....................................................... 14
5.1. Analiza vprašalnika .......................................................................................... 15
6. RAZPRAVA........................................................................................................... 20
7. ZAKLJU�EK ......................................................................................................... 21
8. LITERATURA ....................................................................................................... 22
9. PRILOGE ............................................................................................................... 23
9.1. Vprašalnik........................................................................................................ 23
9.2. Seznam slik ...................................................................................................... 24
� �
3. UVOD
Raziskovalno nalogo sva naredili u�enki sedmega razreda. Temo za raziskovalno
nalogo je predlagala u�iteljica naravoslovja Tanja Blaznik, nato sva temo predstavili
u�iteljici zgodovine Živi Krajnc, ki se je z izbrano temo strinjala in postala najina
mentorica.
Najin namen je bil raziskati zgodovino Slivniškega gradu od nastanka do njegovega
propada. Želeli sva izvedeti, kdo so bili njegovo lastniki, ali so v njem živeli grofje,
kako so živeli in zakaj je za�el grad propadati. Zanimalo naju je tudi, kako dobro so z
njim, njegovo preteklostjo in prihodnostjo seznanjeni u�enci naše šole. Hoteli sva
pridobiti �im ve� informacij na to temo, saj obe stanujeva v bližini tega gradu in naju je
že od nekdaj zanimal.
Veliko �asa sva preživeli v knjižnici, kjer sva iskali podatke iz knjig in z medmrežja za
pripravo teoreti�nega dela raziskovalne naloge. Zbrali sva podatke o njegovem
nastanku, spreminjanju podob in njegovih lastnikih. Bili sva tudi na terenu in si grad
natan�neje pogledali ter ga fotografirali.
Pri�akovali sva, da bova o gradu našli tudi kakšne še neobjavljene vire, vendar se to ni
zgodilo. Ustnih virov skorajda ni ve�.
�
���
� �
4. TEORETI�NI DEL
V teoreti�nem delu raziskovalne naloge sva predstavili zgodovinski pregled dogajanja
Slivniškega gradu.
Razdelili sva ga na pet poglavij: Slivniški svet, Nastanek gradu, Razli�ni lastniki,
Podoba dvorca in Pogled v prihodnost.
4.1. Slivniški svet
Raziskave kažejo, da je bilo južno vznožje vzhodnega Pohorja poseljeno že od mlajše
kamene dobe dalje. Preko slivniškega sveta je bilo Celje (Celeia) povezano s severom.
Na hribu nad sedanjo graš�ino je bilo gradiš�e (1443 Burg, 1541 Burgstall).
V Slivnici se je za�elo že zgodaj oblikovati jedro zemljiške gospoš�ine. Proti koncu 13.
stoletja je slivniška gospoš�ina že prejemala dajatve od podložnikov. Zgodovinski
pomen je dobila leta 1428, ko je v dvoru živel plemi� Friderik Klech in gospodoval
podložnikom. Slivniška gospoš�ina je nad svojimi podložniki izvrševala tudi nižje
sodne pravice.
1541. leta je slivniška fevdna gospoš�ina obsegala: »dvor pri gradiš�u, pusti dvor pod
cerkvijo, vinograd nad dvorom, gozd pri gradiš�u, gozd »Kruegl« in gozd Brdo,
katerega del je bil spremenjen v vinograd, 3 ribnike, sodno oblast, mlin in 19 domcev1 v
vaseh Zgornja in Spodnja Slivnica ter 9 hub in 3 domce v Klopcah.« �4�
Na podlagi analize virov od 15. do 17. stoletja spoznamo, da je bila slivniška
gospoš�ina deželnoknežja posest, ki so jo za Klechi, dobili dedno v fevd Koloni�i. Obe
družini sta na gospoš�ino vezali še svojo alodialno posest2. Središ�e razpršene
����������������������������������������������������������Nepodložno zemljiš�e s hišo.���Alod je dedna zemljiška posest fevdalcev, prosta vseh obveznosti�
� �
gospoš�ine je bilo v dvoru. Podložniki tod naokoli so služili na prometni glavni cesti,
razvita je bila le skromna ov�ereja, gojili so tudi ajdo, pridelovali so vino in gojili ribe.�
�4�
4.2. Nastanek gradu oz. dvorca
Dvorec Slivnica stoji v majhnem kraju v Slivnici pri Mariboru.
Za prednika graš�ine štejemo dvor, ki ga je leta 1428 zapisal svoji ženi Marjeti,
Friderik s Kleka, na podlagi privoljenja deželnega kneza. Dvor se je nahajal na
deželnoknežji zemlji. Leta 1443 je dobil Friderik v zajem dvor pri slivniškem gradu
(Burgsleunz), vas in vse pritikline. Glede na zgornje dejstvo je takrat poleg dvora
obstajal tudi grad, o katerem pa ni drugih poro�il in podatkov. Posredno je morda
omenjen l. 1541, ko je v popisu gospoš�ine naveden tudi gozd na gradiš�u (am
Burgstall)��6��
Dvorec Slivnica je bil zgrajen leta 1493 na mestu prejšnjega gradu, ki so ga uni�ile
vojne. Pozidal ga je Jurij Koloni�, priseljen iz Hrvaške leta 1480. Pridobil si je
dediš�ino h�era Hansa s Kleka, Friderikovega sina �6��� Prvotna zasnova dvorca je
obsegala vzhodni trakt stavbe, v katerem se je ohranil poznogotski portal��3��
�
4.3. Razli�ni lastniki
Slivniški grad je bil prvi� omenjen okoli leta 1378 �5a�. Dvor so v za�etku 15. stoletja
(omenja se leto 1428) imeli gospodje Klöchi, približno leta 1480 ga je pridobil hrvaški
plemi� Jurij Koloni�, imenovan tudi Krabat, ki je leta 1493 predelal grad v manjšo
�
graš�ino (sedanji vzhodni trakt gradu). Koloni�eva graš�ina je stala na mestu prejšnjega
dvorca �3]. Leta 1582 so Koloni�i predelali grad v renesan�ni dvorec Slivnica
(Schleinitz) �5a], štiritraktno poslopje z notranjim dvoriš�em in s štirimi okroglimi
stolpi na vogalih, ki ga je varoval vodni jarek. Na terasi jugovzhodnega stolpa sta
izklesana na grbovni ploš�i domnevni Koloni�ev grb ter grb Wagnov pl. Wagensberških
�1].
Za Jurijem Koloni�em so dvorec in posest podedovali njegovi sinovi, najprej sin
Hieronim, nato pa Martin, ki ni doživel turškega pohoda kozi Slivnico leta 1532.
Opustošeno gospoš�ino je obnovil Jurijev sin Seifrid �4�. Leta 1541 pa je bila že v lasti
njegovih vnukov.
Adam Koloni� in njegova žena sta lezla v dolgove in si sposodila denar pri
Herbersteinu. Ta je Koloni�a tožil zaradi neporavnanih obveznosti in 1605 mu je bila
slivniška gospoš�ina dodeljena. Prenos gospoš�ine je bil pravno urejen l. 1608 s
pogodbo in v posesti jo je obdržal do 1738. leta �4] .
Grad so predelovali. Stavbo pa so leta 1635 zavzeli in oplenili uporni kmetje [5a].
Po letu 1738 je bil lastnik Slivnice grof Franc Ludovik Khuenburg, potem pa knez
Stanislav Poniatowsky ter grof Klemens Brandis. Slednji je stavbo približno leta 1862
predelal v novogotskem slogu in postavil kapelo Marijinega spo�etja ter jo s hodnikom
povezal z dvorcem. Ob njegovih prenovah je grad dobil sedanjo podobo. Opremil ga je
z balkonom in z razgledno teraso na vrhu gradu. Nad oknom prvega nadstropja je
nameš�ena grobovna ploš�a, ki jo nosita dva medveda grbonosca. Na njej je grb grofov
Brandisov. Poznejši lastniki so bili: Herman Pauls (od leta 1880), potem Karel pl.
Rudnicki, ki je Slivnico kupil okrog leta 1900 �6]. Do 19. stoletja se podoba dvorca ni
bistveno spreminjala �5a].
�
Slika 1: Dvorec pred neogotskimi prezidavami ok. l. 1845
Od leta 1906 do konca 2. svetovne vojne pa je bil graš�ak grof Franc Schönborn iz
Starega Futoka v Ba�ki. Nad vrati je izklesan grb Schönbornov. Na vzhodnem krilu je
nameš�en Marijin kip v naravni velikosti, poudarjen z baldahinom �3].
Danes je lastnik gradu Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije.
� ��
4.4. Podoba dvorca
Slika 2: Pogled na grad iz zraka
Slivnica sodi med najbolj slikovite dvorce na slovenskih tleh. Približno leta 1862 je grof
Brandis prezidal graš�ino in ji dal neogotsko podobo. Na južni strani je ob gradu
pozidana in z njim prek hodnika povezana neogotska kapela �1]. Oblikujejo ga štirje
enonadstropni trakti, na vogalih poudarjeni s štirimi stolpi�i, ki obdajajo pravokotno
notranje dvoriš�e z novejšim prizidkom. Stolpi�i niso enako visoki. Severovzhodni
stolpi� je skoraj dvakrat višji od stavbe ter okrašen s konzolnim3 balkonom in razgledno
teraso na vrhu �6]. Zunanjost dvorca je slikovito raz�lenjena z neogotsko oblikovanimi
okni �3]. V severnem traktu je poudarjen rizalit4, ki ga oblikuje stebriš�ni vhod z
balkonom, heraldi�no ploš�o ter stopni�asto oblikovano atiko5. Na južni strani je ob
dvorcu pozidana neogotska kapela, ki je s hodnikom povezana z dvorcem �6].
����������������������������������������������������������� � � ������ � � � �� � � � ���� �� �� � � ��� � � � � �� � ��� � � � ���� � �� � � ��� �� �� ��� � �� ��� � � � � �� � ��� � ��� � � � �� �� �� � � �� � � � � ���� �� �� � �� �� � ��� � ��� �� � ��� �� �� � � �
� ��
Slika 3: Kapela
Notranjost je v neogotskem stilu. V graš�ini je imenitna obokana vhodna avla, iz
pritli�ja vodi v nadstropje marmornato stopniš�e, ob katerem je klesana ograja z
neogotskim arkadnim motivom. V njej je ve� reprezentan�no opremljenih prostorov �6].
Stavbo, ki jo je v 17. stoletju obtekal jarek, obdaja park, sredi katerega stoji kamnita
baro�na plastika6 sv. Janeza Nepomuka �1]. Neko� velik in lep grajski park, je danes
ve�inoma uni�en.
��
�
�
�
�
�
�
�
�
�
�
Slika 4: Pogled na del notranjosti Slika 5: Stopniš�e
������������������������������������������������������������ � � �� � ��� ���� � � ! �� �� �� � �� �� � ��� ��� �� ���� ��� " �
� ��
4.5. Pogled v prihodnost ��
Po drugi svetovni vojni je dvorec služil razli�nim namenom �3]. Vanj so v šestdesetih
letih naselili Vzgojni zavod Slivnica, vendar od leta 1990 sameva in �aka na prenovo�
�5c]. Trenutno je lastnik dvorca Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije �6].
Zavod za varstvo kulturne dediš�ine Slovenije, Obmo�na enota Maribor, je leta 2005
poslal Ministrstvu poro�ilo o stanju gradu, ki je bil fizi�no povsem nezavarovan in v
slabem stanju ter zahteval, da poskrbijo za varovanje spomenika pred morebitnim
vandalizmom oz. odtujevanjem ohranjenih elementov zunanjš�ine in notranjš�ine
dvorca �8].
Maribor si prizadeva pridobiti status turisti�nega središ�a. Zato je le še vprašanje, kdaj
bodo v Slivnici pri Mariboru zgradili pred tremi leti na�rtovano igriš�e za golf. Pridobili
so soglasje za gradnjo igriš�a na 70 hektarjev velikem zemljiš�u v bližini gradu in za�eli
iskati investitorje.
Ve�krat je bila predlagana tudi možnost, da bi v Slivniškem gradu uredili šolo za
turizem. �e bodo zgradili golf igriš�e, ob�ina ne skriva želje, da bi propadajo�o grajsko
poslopje obnovila, v njej pa bi uredila golf klub ali hotel [2].
Slika 6: Dvorec Slivnica v 21. stoletju
� ��
Slika 7: Današnja podoba
������������������
� ��
5. EKSPERIMENTALNI ALI EMPIRI�NI DEL
Postavili sva si naslednje eksperimentalno vprašanje:
«Kakšna je bila preteklost gradu v Slivnici, kakšni so obeti za prihodnost in ali so s
Slivniškim gradom seznanjeni tudi u�enci naše šole?«
Spraševali sva starejše ob�ane, vendar nisva izvedeli ni�esar novega. Izvedli sva anketo
o Slivniškem gradu in objavili njene rezultate. Sestavili sva vprašalnik in ga razdelili
med u�enke in u�ence petih in sedmih razredov osnovne šole Franca Lešnika Vuka,
Slivnica pri Mariboru. Anketirali sva 50 u�encev in analizirali odgovore. Želeli sva
pridobiti podatke o dogajanju, povezanim s Slivniškim gradom v preteklosti, in ideje o
izrabi objekta v prihodnosti.
������
�
�
� ��
5.1. Analiza vprašalnika
1. Ali poznate Slivniški grad?
a) da
b) ne
c) površno
1.VPRAŠANJE
84%
6%
10%
A
B
C
42 anketirancev je odgovorilo z da, 3 z ne in 5 s površno.
Ve�ina u�encev pozna Slivniški grad in je že slišala zanj.
2. Ali veste, kdaj je bil Slivniški grad zgrajen?
a) da
b) ne
c) približno
� ��
2. VPRAŠANJE
10%
56%
34%A
B
C
�
5 anketirancev je odgovorilo z da, 28 z ne in 17 s približno.
Glede na to, da se podatek nanaša na nastanek gradu, je ve� negativnih odgovorov.
3. Ali ste že bili v notranjosti Slivniškega gradu?
a) da
b) ne
c) ne in no�em biti
d) ne, ampak razmišljam, da bi šel
3.VPRAŠANJE
40%
6%
14%
40% A
B
C
D
�
20 anketirancev je odgovorilo z da, 20 z ne, 3 ne zanima notranjost, 7 jih razmišlja, da
bi grad obiskali.
� ��
Ker obisk gradu zaradi varnosti ni dovoljen, naju presene�a, da je skoraj polovica
anketirancev grad že obiskala.
4. Za kaj bi bil v prihodnosti primeren Slivniški grad?
a) bil bi kulturna znamenitost
b) primeren bi bil za muzej
c) bil bi razstavni salon za rezbarje
4.VPRAŠANJE
44%
48%
8%
A
B
C
�
22 anketirancev je bilo za kulturno znamenitost, 24 za muzej in 4 za razstavni salon.
Skoraj polovica anketiranih u�encev predlaga v njem muzej, najmanj jih je za razstavni
muzej za rezbarje.
5. Ali veste, da bodo ob Slivniškem gradu naredili igriš�e za golf?
a) da
b) ne
c) za to sem slišal, vendar nisem prepri�an, da je to res
� �
5.VPRAŠANJE
24%
58%
18%
A
B
C
12 anketirancev je odgovorilo z da, 29 z ne in 9 jih ne ve, �e je to res.
V ob�ini Ho�e-Slivnica o tem projektu razmišljajo že ve� kot dve leti, vendar se
zavedajo, da takšnega projekta ni mogo�e izpeljati �ez no� in zato o tem še niso bolj
sistemati�no seznanili širše javnosti.
6. Kje leži Slivniški grad?
a) v ravninskem delu �rete
b) v Orehovi vasi
c) v Radizelu
6.VPRAŠANJE
92%
8%
ABC
� �
46 anketirancev je odgovorilo, da leži Slivniški grad v ravninskem delu �rete. Štirje
menijo, da se nahaja v Orehovi vasi, nih�e pa se ni odlo�il za Radizel.
Odgovori niso presenetljivi, saj sva anketo izvedli v osnovni šoli, ki stoji v bližini
Slivniškega gradu. Pri�akovali sva, da bodo vsi odgovori pravilni in sva bili
presene�eni, da 4 anketiranci ne vedo, kje leži grad.
7. Kako se druga�e imenuje Slivniški grad?
a) Pepensfeld
b) Filipov dvorec
c) Schleinitz
7.VPRAŠANJE
6%
28%
66%
ABC
3 anketiranci so se odlo�ili za Pepensfeld, 14 jih je izbralo Filipov dvorec in 33 jih je
odgovorilo pravilno, saj so obkrožili Schleinitz.
Bili sva prijetno presene�eni nad številom pravilnih odgovorov, saj približno dve tretjini
vseh vprašanih u�encev ve, da se je grad imenoval Schleinitz.
�
�
� ��
6. RAZPRAVA
• Iz ankete je razvidno, da ve�ina u�encev (85%) pozna Slivniški grad, kar ni
presenetljivo, saj stoji v neposredni bližini osnovne šole, veliko u�encev pa je v
bližini tudi doma.
• Približno polovica anketirancev ve, kdaj je bil grad zgrajen. Tega žal nisva
preverili z natan�nejšim vprašanjem oz. navedbami letnic, tako, da ne veva, ali
je šlo za ugibanje ali za dejansko poznavanje �asa nastanka gradu.
• Skoraj vsi vedo, da stoji v ravninskem delu �rete. Glede na to, da v tem delu
stoji tudi šola, sva pri�akovali, da bo ve�ina anketirancev tudi pravilno
odgovorila.
• V notranjosti jih je bila manj kot polovica vseh vprašanih, kar naju je v bistvu
za�udilo, glede na to, da notranjost ni urejena in naj bi bilo v njej gibanje
prepovedano.
• Ve�ina vprašanih se zaveda, da bi urejen grad pritegnil veliko turistov, ob tem bi
spoznali njegovo okolico, lepote Pohorja, kar bi predstavljalo tudi napredek za
ob�ino Ho�e – Slivnica, odprla bi se nova delovna mesta itd.
• O ideji igriš�a za golf ob gradu je slišala ve� kot polovica anketiranih, so pa tudi
taki, ki za to še niso slišali ali pa niso prepri�ani, da je to res. Ugotovili sva, da je
ve�ina u�encev seznanjena z aktualnimi dogajanji v njihovem doma�em kraju.
• Dve tretjini u�encev ve, da se je grad imenoval Schleinitz, vsi ostali so
odgovorili napa�no. Nad številom pravilnih odgovorov sva bili prijetno
presene�eni, verjetno je ustrezen odgovor posledica pridobljenega znanja o
doma�em kraju v šoli.
• Želijo si, da bi ga obnovili in bi do�akal boljše �ase, saj že s samo propadajo�o
in nevzdrževano podobo kazi kraj.
�
�
�
� ��
7. ZAKLJU�EK ���Ugotovili sva, da je imel grad veliko lastnikov, ki so storili zanj veliko dobrega in hkrati
pripomogli k njegovemu po�asnemu propadanju. Kakor tudi drugi avtorji, sva tudi
midve ugotovili, da je ve�ina gradov bila najprej majhen dvorec, ki so ga nato lastniki z
razli�nimi dozidavami in prezidavami skozi stoletja spremenili v prave graš�ine. Veliko
lepih gradov so uni�ili kmetje med kme�kimi upori, veliko jih je bilo uni�enih med
vojno.
Slivniški grad je skozi stoletja služil svojim gospodarjem in jim nudil varen dom.
Veliko je napisanega o izgradnji in prezidavah gradu, kdo so bili njegovi lastniki. Nisva
pa našli zgodb, ki bi opisovale življenje na gradu, njihove lastnike, spletke, ki so se
dogajale, zgodbe o princu na belem konju in podobno. Morda bi prav nadaljnja
raziskava morala biti usmerjena v tej smeri in bi se našla tudi kakšna pravlji�na zgodba.
Želiva si, da bi nadaljnja raziskava potekala v smeri neodkritih zgodb, ki se skrivajo za
grajskimi zidovi. Zgodb o usodah ljudi, ki so v gradu živeli in mu pustili svoj pe�at.
Vsekakor pa morajo biti vsi cilji usmerjeni v obnovo in nadaljnji razvoj Slivniškega
gradu. V zadnjem �asu se razmišlja o razli�nih možnostih - ureditev golf igriš�a,
izgradnja šole za turizem itd. Obnova Slivniškega gradu in njegova uporabnost bi
prinesla razvoj turizma, nova delovna mesta, gospodarski razcvet ob�ine itd.
O usodi gradu odlo�a Ministrstvo za šolstvo in šport, ki je njegov lastnik. Ob�ina si želi,
da bi grad postal ob�inska lastnina in bi se tako lažje odlo�ili, kako ga obnoviti,
vzdrževati in katerim namenom naj služi.
�
� ��
8. LITERATURA
1. Jaki�, I., Vsi slovenski gradovi, DZS, Ljubljana, 1999, str. 301-302.
2. Verovnik, S., Pri slivniških jezerih je najbolj primerno okolje za golf. Kdaj bodo
v Slivnici zgradili pred dvema letoma na�rtovano igriš�e za golf?, dnevnik
Ve�er, št. 45, 2006, str. 18.
(www.vecer.si/Vecer2006/default.asp?kaj=6&id=2006022404095605, 15. 1. 2007).
3. Radovanovi�, S., idr., Ho�e-Slivnica, Moj repro, Ljubljana, 2006, str. 111-119.
4. Koropec, J., Ob urbarju gospoš�ine Slivnice pri Mariboru iz leta 1608,
Zgodovinski �asopis, št. XIX-XXI, 1965-1966, Zwitterjev zbornik, str. 235-241.
5. Internetne strani:
a) www.gradovi.si, 15. 1. 2007
b) http://www.hoce-slivnica.si/podrocje.aspx?id=65, 22. 2. 2007
6. Stopar, I., Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, Knjiga 1, Partizanska knjiga:
Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana, 1990, str. 124-127.
7. Slovar slovenskega knjižnega jezika, 4 zvezki, DZS, 1980-1991, Ljubljana.
8. Dokumenti iz arhiva Zavoda za varstvo naravne dediš�ine Slovenije, OE
Maribor.
�
� ��
9. PRILOGE
9.1. Vprašalnik
1. Ali poznate Slivniški grad?
a. da
b. ne
c. površno
2. Ali veste, kdaj je bil Slivniški grad zgrajen?
a. da
b. ne
c. približno
3. Ali ste že bili v notranjosti Slivniškega gradu?
a. da
b. ne
c. ne in no�em biti
d. ne, ampak razmišljam, da bi šel
4. Za kaj bi bil v prihodnosti primeren Slivniški grad?
a. bil bi kulturna znamenitost
b. primeren bi bil za muzej
c. bil bi razstavni salon za rezbarje
5. Ali veste, da bodo ob Slivniškem gradu naredili igriš�e za golf?
a. da
b. ne
c. za to sem slišal, vendar nisem prepri�an, da je to res
6. Kje leži Slivniški grad?
a. v ravninskem delu �rete
� ��
b. v Orehovi vasi
c. v Radizelu
7. Kako se druga�e imenuje Slivniški grad?
a. Pepensfeld
b. Filipov dvorec
c. Schleinitz
9.2. Seznam slik
�
� Slika 1: Stopar, I., Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, Knjiga 1, Partizanska knjiga:
Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana, 1990, str. 124.
� Slika 2: http://www.hoce-slivnica.si/podrocje.aspx?id=65, 27. 2. 2007
� Slika 3: Arhiv Zavoda za varstvo naravne dediš�ine Slovenije, OE Maribor, 2005.
� Slika 4: Arhiv Zavoda za varstvo naravne dediš�ine Slovenije, OE Maribor, 2005.
� Slika 5: Arhiv Zavoda za varstvo naravne dediš�ine Slovenije, OE Maribor, 2005.
� Slika 6: Arhiv Zavoda za varstvo naravne dediš�ine Slovenije, OE Maribor, 2005.
� Slika 7:
http://www.destinacije.com/datum_nav.asp?lang=slo&pg=1&datum=27.07.2003.&cp=
8&s=Next, 26. 2. 2007