SLOVARJI IN GOVORCI: KOT PES IN MAČKA? · PDF fileOdprto ostane le vprašanje, kdo je v tej metafori gospodar: je to jezik ali morda jezikoslovec ali kaj tretjega? Kaj ti je,

MarkoStabejUniverza v LjubljaniFilozofska fakulteta

SLOVARJIINGOVORCI:KOTPESINMAČKA?

Baldrick: I’m quite pleased with ‘dog’.EdmundBlackadder: Yes, and your definition of ‘dog’ is...?Baldrick: Not a cat.EdmundBlackadder: Excellent. Excellent!1

Slovarji kot metajezikovna dela imajo trojno vlogo: simbolno, gradivno in uporabno. Zadnjav slovenski slovaropisni tradiciji ni prevladujoča, kar je mogoče razumeti le na kulturno- inpolitičnozgodovinskemozadju.Govorciingovorkezatonimajonavoljoslovarjev,kibijimzanesljivopomagaliprijezikovnozmožnostnihinsporazumevalnihtežavah,topaperspektivnoslabislovenskojezikovnoskupnost.

Ključne besede: slovaropisje, ciljni uporabniki slovarjev, sociolingvistika, zgodovina slovenskegajezika

Uvod

Izhajamoizdvehsplošnihtez:1. povprečnigovorciingovorkevslovarpogledajozeloredko;2. povprečenslovarsemaloinslabooziranagovorkeingovorce; injudopolnjujemoznaslednjimidomnevami:

1»B:Kar zadovoljen sem s ‘pes’.EB:Ja, in tvoja definicija ‘psa’ je…?B:Ni maček.EB:Odlično, odlično!«GrezaodlomekizepizodehumorističnenadaljevankeBlackadderIII,Ink and Incapacity;angleškiprepisscenarijadostopenna:<http://humour.50megs.com/blackadder/ba32.html>,dostop20.8.2009.BlackadderinslužabnikBaldrickskušatačeznočnapisatislovar,dabinadomestilaponesrečizažganirokopisslovarjaSamuelaJohnsona.

Jezikinslovstvo,let.54(2009),št.3–4

UDK811.163.6’374:81’27(=163.6)

116 MarkoStabej

3. v interesugovorcev ingovork je,dapopotrebiposegajoposlovarskihinformacijah;

4. slovarskeinformacijemorajobitikvalitetne,karmdr.pomenizagovorceingovorkerazumljive,zanesljiveinuporabne;

5. slovarskeinformacijemorajobititehničnoinfinančnodobrodostopne;6. govorkeingovorcisemorajodoslovarskihinformacijnaučitipritiinse

jihnavaditiuporabljatižemedšolanjem.

Teze so res pavšalne. Ne v sporazumevalni situaciji, pa tudi v jezikoslovniznanosti ne obstajata kakor koli izdelani kategoriji povprečnih govorcev alipovprečnihslovarjev.Govorcismosizelorazličniponajrazličnejšihparametrih,odobsegajezikovnezmožnostiinjezikovnegarepertoarjadojezikovnihnavadinsporazumevalnihpotreb,čepravjesevedastatističnogledanopovprečnegagovorcaingovorkovnekaterihgrobihlastnostnihobrisihmogočeopredelitiindoločiti.2 Šemanjjesmiselnogovoritiopovprečnemslovarju–čepravbituditunajbržbilomožnonarediti takoalidrugačnostatističnopovprečenjebodisivknjigotrškembodisivinternetnemalikakemdrugemokviru.Jasnoje,dasoslovarjimedsaboizjemnorazlični,takoposvojihtipološkihlastnostihkotpotem,vkaterihkulturnihinjezikovnihokoliščinahnastajajoindelujejo.Negledenapavšalnostpavendarlepritemeljnihtezahostajamo:slovarjiingovorciserazumejokotpesinmačka.Zanameneprispevkabomometaforikorazporedilitakole:slovarjibodopes,govorcipa mačka. Namig utemeljitve: slovarji so pretežno zvesti svojemu gospodarju(oziroma so pretežno narejeni po njegovi predstavi in podobi), govorci pa sosicerodvisniodživljenjskihokoliščin,vendarpretežnosamisvojigospodarji–vsekakorsoboljnepredvidljiviinmuhasti.Nikakorpaninujno,dasepsiinmačkesovražijo:zustreznimivzgojnimiprijemiselahkomendavsajprenašajo,čeženevzljubijo.Odprtoostanelevprašanje,kdojevtejmetaforigospodar:jetojezikalimordajezikoslovecalikajtretjega?

Kaj ti je, deklica?

Kajdobideklicazadarilo,dase ji svetel innasmejanobrazvpričakovanjunaSliki 1:

2VevropskemokvirurecimovpublikacijiEvropejci in jeziki/Europeans and their languages iz leta 2006(<http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/ebs/ebs_243_en.pdf>;celotnoporočilojesamovangleščini,povzetektudivslovenščini);vslovenskemokvirustastegastališčanpr.zanimivipublikacijiStatističnegauradaRepublikeSlovenijeVerska, jezikovna in narodna sestava prebivalstva Slovenije (Šircelj 2003) inMedkulturni dialog v Sloveniji (Vertot 2009). Seveda je tak statistični povprečekmogočenareditilezanekostatističnopodročje,državo,regijoipd.

Slovarjiingovorci:kotpesinmačka? 117

Slika 1: Nasmejana deklica.

stemniinzresni,kodariloodvijeinodpre(Slika 2)?

Slika 2: Resna deklica.

Odgovor je: dobi slovar. Prizora sta izrezana iz tiskane reklame za japonskoznamkodigitalnegafotoaparata,kiimaposebnotehnologijozalovljenjenasmehov,in sicer tako, da sam sproži, ko v prizoru zaznanasmeh (Slika 3).3Čepravnevemo,aligrezalokalni,slovenskioglasali jetodeloglaševalskekampanjenaširšempodročju,lahkovendarleizluščimopredstavo,kinamjoodarilnivrednostislovarjaposredujejooglaševalcioziromasenanjonavezujejoinzanašajo:slovarjeslabodarilo,vsajzaotroka.Katerikolislovar–torejnašposplošenislovarizprvihdvehtezlenitakoiztrtezvit.

3 Vslovenskihtiskanihmedijihsojoobjavljalileta2007.Sslikesmoizbrisalivsepojavitveblagovnihznamk.

118 MarkoStabej

Zakaj dekličina slaba volja? Seveda lahko samo zelo približno domnevamo;razlogjeverjetnoprecejglobok.Gotovodeklicanirazočaranazato,kerjedobilaslabslovar,ampakzato,kerjesplohdobilaslovar.Deklicamordacelonimaničprotislovarjukottakem.Žalostnaje,kerjedobilanekaj,karjepredvsemorodje;karjasnonakazuje,dašeneveinznadovolj,dasebomoralašeučiti,šedelati.Inveč:slovarjeopomnik,dajovživljenjučakajodiskurzi,vkaterihnebomoglasodelovatibreznadaljnjihpripravindodatnegaprizadevanja.Pravzapravjeslovarkot darilo približno tako, kot če se zakonska partnerja za rojstnodnevno dariloobdarita z novim električnim mešalnikom ali imenitno motorno kosilnico. Vdomnevahlahkogremošedlje.Mordajedeklicažalostnatudizato,kerjedobilaslovar v knjižni obliki – že nekaj časa pa znapridobiti vse potrebne slovarskeinformacijesamanaspletu,insicerhitroterbrezplačno.

Slika 3: Oglas za fotoaparat.

Tri vloge slovarjev

Postavljamotezo,daimajoslovarjikotsamostojnametajezikovnadelapretežnotriglavnedružbenevloge,insicersolahko:

a) inventar besedišča nekega jezika, namenjen dokazovanju njegovesamostojnosti, vrednosti, bogastva, zrelosti, enakopravnosti ipd. – ime-nujmotosimbolna vloga;


b) zbirka podatkov o besedišču nekega jezika, namenjena predvsemjezikoslovnemu raziskovanju in delovanju – temu rečemo gradivna vloga;

c) pripomočekzmetajezikovnimiinformacijamiobesedišču,namenjenrabimedgovorciingovorkami–toopredeljujemokotuporabno vlogo.

Vsako od teh treh vlog jemogoče nadalje in natančneje členiti, vendar v tembesediluostajamonasplošniravni.Konkretniposameznislovarjiimajoponavadivečplastnovlogo–invfunkcionalističnijezikoslovnitradicijilahkotudinatempodročjuvzpostavimotezoovečhkratnihvlogahzenodominantno.Vprašanjevlogslovarjevsešezaplete,čevzpostavimorazlikovanjemedhoteno(torejtako,kisijozamislijoavtorjioziromaizdajatelji)indejanskodružbenovlogoslovarja,vnaslednjemkorakupašerazlikomedizraženoinneizraženohotenovlogo.

Čepravbinaprvipogledlaičnolahkosklepali,dajedominantnavlogapretežnegaštevila slovarjevuporabnavloga,da so torejpredvsempripomočkizagovorce,naszgodovinskaizkušnjauči,datakosklepanjenizanesljivo.Celoobratno–zdise, da je vsaj pri večjih slovarjih dominantnejša simbolna vloga ali pa je vsajizpostavljenakotnajboljpomembna,uporabnavlogapajepotisnjenavozadje.Vtemeljnisodobnislovenskileksikološkimonografiji(AdaVidovičMuha2000:4)najdemokotmotonaslednjiodstavek:

Slovardoločenejezikovneskupnosti,šeposebejnaroda,jenjegovzgodovinskispomin,hkratipanedvoumnopričevanjenjegovegaaktualnegatrenutkainvvelikimeritudinapovednjegoveusode.Slovarjekolektivnazavestnaroda,jeresnicaonjemsamemvvsehrazsežnostih,ki jihponujaživljenje:posameznikovosenajdevskupneminskupnoseuresničujevposameznikovem.Tojetemeljnagovoricaslovarja.4

Vzgodovinskiperspektivijedelanjeslovarjaopravljanjeinventarizacijebesediščaneke(ponavadišelezamišljene,česisposodimoBenedictaAldersona)skupnosti,napodlagikaterelahkopotempotekajonormativniprocesinastajanjastandardnegajezika–instemneredkošelenastajatudijezikovnaskupnostsama.Obtem–takozanazajkotzanaprej–prihajadohierarhiziranjadružbeneprimernostidiskurzovinnjihovihudeležencev.Skratka,mogočesejeodločatiotem,katerebesedeizkaterihdiskurzovkaterihudeležencevsoprimernezagradnjo(aliprenovo)standardnegajezika inkaterene.Delanjeslovarja jenasplohnajprejde(kon)strukcijskodelo,šelenatopakonstrukcijsko.Sejanje,luščenje,pridobivanjebesediščaizdiskurzov,karjenegledenarazličnemetodologijenastajanjaslovarjevtakorekočobveznaetapa slovaropisja, pomeni to, da so besede iz življenjske celovitosti diskurza

4 Čepravpojemslovarvcitatunajverjetnejenepomenislovarjavsmislukonkretnegadela, temvečcelotobesediščanekegajezika,jevendarleprispodobaizbranosti,nepacelovitostibesedišča,inzatotudi kaže na simbolno vlogo slovarja kot konkretnega dela. Celovitost besedišča nekega jezika jenamreč(sicerdelujoči,pavendarle)konstrukt,nepanekajdružbenonaravnega.Konkretnidiskurziv nekemprostoru in času skoraj nikoli ne obsegajo besedišča samo enega jezika, tega naredi šelemetajezikovnainterpretacija,povezanazideologijo.Tainterpretacijaodloča,kajjebesediščenekegajezika,kajpa–zaradiizposojenosti,pohujšljivosti,nesistemskostialičesarkoliže–ne.

120 MarkoStabej

osamljeneinprestavljenevvirtualnookoljeslovarja,najsibotozbirkaizpisovnalistkih,leksikalnabazaalikarkolipodobnega.Sevedasotehničneinmetodološkerazlike med postopki ogromne – sodobni računalniški slovaropisni postopkitežijoponavadiktemu,dasetudivvirtualnemokoljuohranijočimboljizčrpneinformacije o diskurzivnem viru posamezne besedne enote, pa tudi o njenemsobesedilu.Sicerjevstrokimogočenajtitudimnenja,dalahkoslovar»zajema/…/ neposredno iz jezika, iz sistema« (Gjurin 1986: 388), vendar to realno nemorepomenitiničesardrugegakotneposrednozajemanjeizjezikovnezmožnostiavtorjevoziromainformatorjev–karsejeskozizgodovinoslovaropisjaizkazalozazelonezanesljivomožnost(prim.LogarinGorjanc2008:71).

Slovarji imajo torej že v začetni slovaropisni fazi neke skupnosti močno invečplastnosimbolnovlogo.Tudikasnejšislovarjiimajolahkotakovlogo;oziromajonujnoimajo,razlikujejoselepotem,nakakšennačininpokaterihkriterijihjoopravljajo,pasevedatudipotem,alivendarletudidelujejokotmetajezikovnapomočvuporabnemsmisluinkomupomagajo.5Kdosplohjeta,kinajbirabilslovarinzakaj?

Govorci in slovarji

Alipovprečnigovorciingovorkeslovarskeinformacijesplohpotrebujejo?Davsiljudjepotrebujemoinformacije(meta)jezikovnenarave,najbržnemoremozanikati;katere, kdaj, kje inkako, pa je zeloodprtovprašanje, nakaterega razen zboljalimanjverjetnimidomnevamikvalitativnenaravebreztemeljitegaraziskovanjani mogoče odgovoriti.6 Gotovo lahko za nekatere kategorije govorcev z večjoverjetnostjodomnevamo,daslovarjeuporabljajo–kerjihtakoalidrugačemorajo.Poenistranisotovsišolajočise,podrugistranipajetopoklicnaskupnost,kise na različne načine preživlja z jezikovno dejavnostjo, najsibo to poučevanje,prevajanje,pisanje,lektoriranje,poklicnobranje,govorjenje,urejanjeinpodobno.7

5Tretjo,gradivnovlogoslovarjevpuščamozaenkratobstrani;tovlogoimajotakorekočvsislovarji,zdipase,dajoizrazitejeopravljajoboljspecializiranislovarji–sinonimniinantonimni,frazeološki,odzadnji,etimološkiipd.Občasnosicernekateretovrstnejezikovneinformacijepotrebujetudiširšamnožicagovorcev,vendarnedotemere,dabijihpotrebovali,kupovaliinuporabljalivsamostojniobliki.6Tradicionalno semetajezikovne informacije delijo na slovarske in slovnične, torej zelo grobo napomensko-poimenovalne in oblikovne – toda dosledna delitev tudi v konceptualno najstrožjihuporabnojezikoslovnihdelihnimogoča–nislovarjabrezslovničnihinformacij inneslovnicebrezslovarskihinformacij;tadelitevuspešnoživilevzeloabstraktnijezikoslovniteoriji.Kljubtemuseposvečamovprispevkusamoslovarjem,delomatudisstališčadomneve,dagovorcivendarlevsvojisporazumevalnipraksipogostejesegajoposlovarskihkotposlovničnihmetajezikovnihinformacijah(prim.Stabej,Rozmanidr.2007)–najverjetnejepamarsikaj,karugotavljamozaslovarje,veljatudizaslovnice.7Spetsotozelosplošneinnačelnetrditve–takovsinhronemkotdiahronemprerezurazličnihučnihprocesov je npr. jasno, da nimajo vsi učeči se dostopa do slovarskih jezikovnih informacij – pravtakojejasno,dajetudivpoklicniskupnostidostopdoslovarskihinformacijzadevakonkurenčnosti,investiranja ipd. nosilcev dejavnosti. Na slovenskem prizorišču so sorazmerno redki sistematičnirazmisleki o različnih slovarskih publikah, kaj šele empirično podprti; za govorce slovenščine kottujegajezikajetonpr.opravilaTadejaRozman(2004).


Gotovoješenekaj:množicedejanskihuporabnikovslovarjevnikakornemoremoenačiti zmnožico tistih, ki pri svoji sporazumevalni dejavnosti potrebujejo alibipotrebovalimetajezikovneinformacije.8Čejezikovnonačrtovalnosklepamošepredkončnimsklepom, lahkonaredimo toleenačbo:kosebodovsigovorci ingovorkezavedali,zakaj inkdajpotrebujejonekometajezikovnoinformacijo, inbodoznalitersilahkoprivoščilipritidoinformacije,kibokvalitetna,bomolahkogovoriliosporazumevalno–patudispoznavnoinsocialnozrelidružbi.Držitudi,daimataenačbazeloizrazitepotezeutopičnosti.

Za tistega, ki nikoli ne potrebuje slovarskih informacij, lahko teoretičnodomnevamonaslednje:ali

a) sodelujesamovtakihdiskurzih,kijihježepopolnomausvojilinjihjenavajen,takodanikolivečnepotrebujenobenenoveinformacijeojeziku/jezikihalipa

b) sicersodelujevtistihdiskurzih,kisosestavljenitudiizjezikovnihznakov(ali njihovekombinacije), katerih pomena in namenanepozna, vendarje zaradi tega manj suveren udeleženec diskurza in najverjetneje tudipragmatičnooziromasocialnomanjuspešen,čepravmorda teganitineopazi.

Sevedaslovarjinisoedinapotdojezikovnihinformacij–metajezikovnafunkcijajezika se lahkoudejanja na različne načine, nekateri dobro načrtovani diskurzi(zlastitisti,kisomerjeninadoločeneganaslovnika/publikoinsetegazavedajo,setemuprilagajajo)imajometajezikovneinformacijelahkoževgrajene,voblikiparafraz, dodatnih pojasnil bodisi v glavnem besedilu bodisi v parabesedilnihelementih (pripombah, opombah – to zadnje velja seveda predvsem za pisnabesedila).Kotsmoomenilivprejšnjempoglavju,nenazadnjenajdemotakevrstemetajezikovna(ki jihštejejoponavadi tudizaprvaslovaropisna)dejanja tudivzgodovinislovenskegapisnegajezika–kajdrugegasoglosevStiškemrokopisu,glose v protestantskih prevodih biblijskih besedil, pa tudi oba DalmatinovaoziromaBohoričevaregistra(prim.Gjurin1986)?9Slovaropisjesetorejnerodikot samostojnometajezikovno dejanje, ampak se vanj šele razvije – ta razvojni brez povezave s siceršnjo rastjo knjižne produkcije in recepcije ter z rastjopismenostivneki skupnostinanekempodročju.Pozelonapetianalogiji lahkorečemo tudi naslednje: govorec se ne rodi kot uporabnik slovarjev (in drugihspecializiranih virov informacij), ampak se vanj razvije – ta razvoj ni brezpovezavezrastjonjegovesporazumevalnezmožnosti,večanjemsporazumevalnihpotreb, ali drugače: z njegovim kognitivnim in socialnim razvojem, z njegovosocializacijo.Navsezadnjepa lahko rečemo,da jevse skupajpovezanone lezrastjoposameznikovemetajezikovneozaveščenosti,temvečznjegovonekevrstesplošnejšometaspoznavnorazsežnostjo.

8Tudičeodtezadnjemnožiceodštejemootroke,kiusvajajoprvijezik–tisevedanikakornemorejodopisnihmetajezikovnihinformacij.Držipatudi,dajesodobnotržiščekarpolnoraznihslikovno-besednihknjižicprvih slovarjev, najljubših besedipd.,karjevbistvumetajezikovnapomočstaršemindrugimizotrokovegaokolja,kispremljajoinusmerjajootrokovousvajanjejezika.9Čepravjeres,dalahkoprinekaterihlaže,pridrugihtežedomnevamovrstofunkcionalnosti.DvomvdiskurzivnofukcionalnoststiškihglosizražatudiGjurin(1986:386vop.38).

122 MarkoStabej

T. i.upoštevanje ciljnega uporabnika10kotpredpogojzazagotavljanjedejanskeuporabne vloge slovarjev seveda lahko pomeni marsikaj. Posredno lahkosklepamo, da imajo nekateri snovalci slovarjev (zlasti tisti, ki za uporabnikapostavljajonpr. spodnjo izobrazbenomejo)vmislihpri tempredvsemkoličinometajezikovnegaznanja,nakateroselahkozanašajoinsevedavskladustemtudioblikujejoslovarskeinformacije(takosenpr.občasnozazdipribranjurazpravouporabniškemvidikunovegaslovarjaslovenskegajezika,prim.Perdih2009:22in24).Čepravtavidiksicerninepomemben,jevendarleobroben.11Zaslovničnometajezikovnoznanjepopulacijelahkodomnevamonekajstvari:tudiprimnožiciformalnoenakoizobraženihvslovenskemprostorujezeloheterogeno,sajjebilokurikularnodogajanjena tempodročjuvzadnjihdesetletjihprecejživahno.Ček temuprištejemo še domnevo, da večina ljudi tako specifična vedenja, kot jeslovnica,kijihneuporabljajopogosto,pozabijo,senajbržnatakriterijnemoremozares zanesti – razen če slovar načrtujemo samo za zelo posebno in omejenoskupinouporabnikov.

Prikonkretnemrazmišljanjuociljnemuporabnikuslovarjajezatotrebanajprejsečiširšeinabstraktnejše.Česprejmemodomnevo,dasegovorcisporazumevamoz besedili za uresničevanje svojih sporazumevalnih/informacijskih potrebin da nam govorcem to omogoča jezikovna zmožnost, lahko za ponazoritevsporazumevalnegaprocesanarišemonaslednjosliko:

Sporazumevalna potreba

Jezikovna zmožnost

Besedilo

Slika 4: Sporazumevalni proces.

Črtkastapovezavaponazarjasprejemanjeinrazumevanjebesedila,neprekinjenačrta pa tvorjenje. Če slovar razumemo v uporabni vlogi, torej kot podporogovorčevijezikovnizmožnosti,lahkozgornjoshemonadgradimovdvenovi,enaponazarjatvorbo,drugasprejemanjeinrazumevanjebesedil:

10TerminpoRozman2004.11Razlikovanjemedpublikozmetajezikovnimslovničnimvedenjeminbreznjegajenpr.relevantnoprididaktikipoučevanjaslovenščinekottujegajezika–vendarjevrazrednisituacijilažeusklajevatirazličnavedenja.



Jezikovna zmožnost

Slovar/jezikovni priročnik

Besedilo

Slika 5: Tvorjenje besedil s slovarjem.


Besedilo

Slovar/jezikovni priročnik

Jezikovna zmožnost

Slika 6: Razumevanje besedil s slovarjem.

Prinačrtovanjuuporabnostislovarjevjetorejtrebanatančnejespoznatiinupošte-vati v shemah izpostavljene razsežnosti jezikovne situacije: kakšne sosporazumevalne potrebe govorcev in v katerih vidikih njihova jezikovnazmožnost samostojno ne zadošča za izpolnjevanje njihovih sporazumevalnihpotrebvzadovoljiviobliki tvorjenjaalirazumevanjabesedil.Šelepoodgovoruna ta vprašanja je mogoče zanesljiveje reči, katere informacije in na kakšennačin naj bodo ponujene ciljni skupini uporabnikov – pa še v tem primeru biza resnično upoštevanje naslovnikov postala nujna vmesna slovaropisna fazatestiranjeposameznihslovaropisnihrešitevnakonkretnipopulacijiprireševanjukonkretnih jezikovnih oziroma sporazumevalnih problemov. Vse to postanerelevantno seveda šele ob samodejnem upoštevanju dejstva, da mora sodobenslovar temeljiti na kvalitetnem gradivno utemeljenem opisu jezika – vendarje to le nujen, nepa zadostenpogoj zadoseganjeuporabnevrednosti slovarja.

Za uporabno vlogo slovarja je zelo važna tudi tehnična infrastruktura in načinponudbeoziromatrženja.Tonamzdoslejnesrečnousodonakazujeprimervelikegaangleško-slovenskega slovarjaOxfordDZS-ja (2005–2006).Gre za obsežen inkvalitetenslovar, izdelanposodobnihleksikografskihnačelih(GrabnarinŠorli2003,2008;Hočevar2006).Todaspecializiranaskupnost(šeposebejprevajalska,

124 MarkoStabej

kotlahkorazberemoizdebatnaprevajalskihspletnihforumih)gavečinomaneuporablja,kerni(bil)dostopenvelektronskioblikiinkerje(bil)zelodrag.Vsajslabidvedesetletji poklicniprevajalci inpiscidelujejov računalniškemokoljuin vsaj desetletje so tudi del spletne skupnosti. Pisni informacijski viri so zatakoskupnostprimernikvečjemuza iskanje redkih,posebnih informacij,nepaza vsakdanje delo.Slovar zaradi istih razlogovni bil dobro sprejet tudi v širšipubliki,čepravponavideznilogikisodobnejezikovnesituacijeinvseprisotnostiangleščine ne bi smelo primanjkovati zainteresiranih uporabnikov kvalitetnegaangleško-slovenskegaslovarja.Vendarjezaložbastavilanavisokocenoinstemtudiizpostavilasimbolnovrednostvelikegaslovarja–uporabnikipasoseznašlišenaprejposvojeinpreživelizmanjkvalitetnimi,acenejšimi(meta)jezikovnimiinformacijami.

Opozoriti je treba še na eno uporabniško razsežnost – na pripravljenost inusposobljenostgovorcevzaslovarsko(innasplohmetajezikovno)poizvedovanje.Tudičejenekslovarnarejendobro,prijaznoindostopnozauporabnika,tonebozaleglo,čegovorcinitinepomislijo,dabigalahkouporabljali.Prvostopenjskarešitev jeučenjedela s slovarjemv šoli.Toda tonikakornidovolj, kotkažejopodatki raziskav (Stabej idr. 2008), saj je to znanje lahkokot vsako znanje, kiv življenju ne pride prav, zlahka pozabljeno. Odločilen pri tem je zato profiljezikovneskupnostioziromanjenihgovorcevingovork–česoti(šeposebejvjavneminpoklicnemsporazumevanju)samostojni inodgovornidosebe,svojihbesedil in sporočil, sogovorcev, bralcev in še do česa, potem bodo slovarskeinformaciješekakoznaliinhoteliuporabljati.Vjezikovniskupnosti,kjerobstajamočnojezikovnoskrbništvovoblikilektorstvaindrugihjezikovnihintervencij,kjer je pojmovanje jezikovne kulture povezano pretežno s (pre)občutljivostjona površinske (pravopisne, oblikoslovne) in ideološke (domačost/tujost) prvinediskurza, je pot do samostojnega in odgovornega govorca (oziroma pisca) šedolga.

Vrnimosezahipkslovarjukotdarilu–izanekdotičnihprimerovlahkosklepamo,daje(bil)slovarpogostodarilo ob prehodu:primernodarilozanekoga,kipreidenavišjostopnjošolanja,bodisisrednjošolobodisifakulteto.Vrstaslovarjajepritemprecejprožnaodločitev,sajšezdalečnegrezarestolikozauporabnokotzaobredno,simbolnodarilo.Ali je to(vslovenskihrazmerah)Slovar slovenskega knjižnega jezika, Slovar tujk, Slovenski pravopis ali celo Etimološki slovar, jeprecej vseeno, kot lahko posredno sklepamo iz prodajne usode posameznihslovarjev.12Slovar jeprimernodariloobprehoduvnovo,višjofazopismenostioziroma izobraženosti, darilo, ki bo morda prišlo prav tudi z dejanskimiinformacijami, ni pa čisto nujno, saj jemočna ženjegova simbolnavloga– leda ta vloga v tem primeru ni dokazovanje bogastva jezika skupnosti, temvečponazarjanjenovevlogekonkretnegaposameznika.Tavlogaslovarjevjenajbrž

12Sstališčatržneusodesezdinpr.nenavadenuspehEtimološkega slovarjaMarkaSnoja,kijeizšelprvičleta1997priMladinskiknjigi,drugapregledanaindopolnjenaizdajajeizšlaprizaložbiModrijan2003sponatisomleta2009.


žezdajbistvenozmanjšanainbonajverjetnejekmaluizumrla.Zdisenamreč,dapravmetajezikovneinleksikonskeinformacijekotprvemnožičnoprestopajoizknjižnevelektronskoobliko,sajsejimnatanačinbistvenopovečauporabnostintehničnadostopnost(tisti,kijihpotrebujejo,jihpravilomatudifinančnolažepridobijo,nezmerajnauradnodovoljennačin).Vendarjeigramedsimbolnoinuporabnovrednostjoslovarjevvelikoboljzapletenainnikakornepremočrtna.

Kraynska dushella shelly tudi svoj dikzijonarjum imeti: ekskurz iz zgodovine slovenskih slovarjev

Kot smo že nakazali, je bil razvoj knjižne produkcije in posredno vsaj bralnepismenosti v 16. stoletju tudi v slovensko govorečih krajih hiter (Ahačič 2007:15–67), zato je hitro zorelo tudi začetno slovaropisje (Gjurin 1986; J. Stabej1967).Tudizgodovinskogledanobikazalonadaljepremišljevatiodejanskivlogislovaropisnih dejanj, z upoštevanjemcelovitosti vsakokratne jezikovne situacijein zupoštevanjem relevantnihpsiho- in sociolingvističnihdejavnikov.Če lahkoprva neknjižna slovaropisna dejanja označimo predvsemkot pretežno praktičnametajezikovna dejanja, namenjena pomoči ciljnim bralcem pri razumevanjučistodoločenihbesedil, ses samostojnimMegiserjevimslovarjemštirih jezikov1592 stvari začenjajo spreminjati.Večjezični slovar v 16. stoletju seveda še nemoreimetitakesimbolnevloge,kotjodobrostoletjekasnejezačenjajodobivatipredvsem enojezični slovarji v posameznih jezikovnih skupnostih, čeprav selahko tudi večjezičnik predstavlja kot samostojna vrednota ne glede na svojouporabnovrednost.Todasslovaropisnoosamosvojenostjose–vsajdeklarativno–začenjaskrb,kdoboslovarjekupoval,torejjetrebapredvideti,kdoboslovarskeinformacije potreboval in zanje tudi plačal. Pri drugemMegiserjevem slovarju,ki tudi vsebuje slovenščino,Thesaurus Polyglottus (1603), lahko na naslovnicipreberemonaslednjoprojekcijociljnegauporabnika(vJ.Stabej1977,prevodK.Gantar):

Deloježezaradinenavadnostiinplodneprimerjaverazličnihjezikovsamoposebinadvse prijetno; hkrati pa bo prepotrebno in v največjo korist ne samo filologomin študentom jezikoslovja, (saj jim bo lahko nudilo takorekoč izvleček vsehslovarjev,priročnikov,zbirkgradivainimenikov,karjihjekdajizšlo),13ampaktudiprofesorjemkaterihkolidrugihumetnostiinznanosti,(kinikakornemorejopogrešatiznanje jezikov), zlasti pa še zgodovinarjem, geografom, zdravnikom, kemikom,knežjimpisarjeminodposlanceminvsemdrugim,kimnogopotujejo,trgovceminpreprodajalcemdišav,patudivojakominvojaškimpoveljnikom.

Izrazitopraktičnoslovaropisnodelo,kitudinibilovečpovezanozmetajezikovnonalogo pojasnjevanja točno določenega besedila, je pa bilo namenjeno precej

13 Pri takem reklamnem omenjanju načela vse v enem se je težko upreti primerjavi s sodobnimielektronskimi jezikovnimiviri, šeposebejna spletu,ki senačelurazlične jezikovne informacije za različne potrebe in uporabnike na enem mestudejanskopribližujejoinsoverjetnonajperspektivnejšamožnost metajezikovne opremljenosti tudi za slovenščino, prim. razpravo Simona Kreka v tejštevilki.

126 MarkoStabej

jasni nalogi in zelo natančno določenemu ciljnemu uporabniku, je AlasijevItalijansko-slovenski slovar(1607). KojeAlasiadobiloddevinskegagospoda,grofaRajmundaVI.,nalogo,daizpeljeorganizacijonovegasamostanavDevinu,jekotenoodpotrebnihorganizacijskihpotezizdalslovarček,»dabizlastinjegovisobratjelažjeopravljalidelomedslovenskimljudstvom.Jezikagajenaučil,kakoromenjavposvetilu,odnjegamlajšigrofovtretjisinMatija/./«(Legiša1977:237.)Slovarjujedodalšenekajdrugihnujnopotrebnihbesedilvslovenskemprevodu,odslovničnihinformacijinpotovalnihdialogovdomolitevinzapovedi.14

Odtlejpado leta1744,ko je izšlacelovška izdajaMegiserjevegaštirijezičnegaslovarja,izdanegaknjižnegaslovarjazvključenostjoslovenščineni.Rokopisneinslovaropisnedejavnostijebiloprecej,vendarlahkopotejplatipavšalnosklepamo,da resnične, tržno izražene potrebe po slovarskih informacijahmed slovenskogovorečimi(inredkimislovenskopišočimi)nibilo–alipavsajnibilovoljeindenarjazaomogočanjenatisa.15

Obdobje razsvetljenstva, ki se v slovenski literarni in kulturni zgodovinskiperiodizacijizačenjasprvoizdajoPohlinoveslovnice1768,spovečevanjempisneinknjižnedejavnostirazumljivopovečujetudipotreboposlovarskihinformacijah.Todaprvanatisnjenaizraženapotrebaposlovarjuvslovenščinipraktičnihoziromauporabniškihvidikovsplohneomenja,temvečsamosimbolne.VprvemzvezkuPisanic,prvegapesniškegaalmanahavslovenščini(1779),jemedsedmimibesedilišestapovrstipesnitevKrajnska dužela želi tudi svoj dikcijonarjum imeti:16

Lubičkitehmodric,katiresemrodila,1.katiremarnusemjestzbelosladnostjo2.dojila,ktiresemstrudnorokoredila,3.zredilatudigorneznižejšičastjo,4.katiristemivimojesejnceobvili5.sčastitimlorbarjam,katerestemivi6.temdrugemmateramževsoenakostrili,7.katirivzdignelistemevrhtečasti,8.vamhvalabodzatu.Alšele-tumistrite,9.zakarvamželejestmojenaznanjedam:10.enbesedniševimimarnuvkupzložite.11.Deteganimamjest,tuješemenesram.12.Vibóditemožji,vimujosivzamite,13.stopiteurnoskupterpomenitese.14.Topravopisnostbržmedsabovisklenite,15.

14KotpišeLegiša(n.d.),samavtorsvojegaslovarčkanicenilkotkdovekakopomembnodelo,sajgajeprinavajanjusvojebibliografijeizpustil–vkasnejšihstoletjihpasejeizneomenjeneganepomembnegadelapostopomauvrstilovvrednostnivrhAlasijevegaopusa.Tosilahkorazlagamoletako,dasejeslovar iz sodobnepraktičnevloge sčasomaprekvalificiral v simbolnovlogo, šele tapa slovarjudapravodružbenotežo.15O tem, kako so tudi dela, ostala v rokopisu, v uvodih prinašala tako uporabno kot simbolnoargumentacijosvojeganastankaterobstoja,prim.Ahačič(vtisku).16 Besedilo navajamo po Legiševi izdaji Pisanic (1977), Legiševa je tudi transliteracija, z nekajpopravki.Številčnaoznakaverzovjedodanazaradisklicevanja.


vtimortenarpoprejvizastopitise.16.Vamjemojjezikznan,znanenjegalestnuste,17.znanu,denjemucelberačittrebani.18.Skažite,deonnečpoptujemnazdihuje,19.deNemckrivičnugazengatatudolži20.ternavrednuonnjemuseposmehuje,21.kezengarevnekanasramnugadrži.22.Zadostionimavsvojihkoreninah,23.devse,kartrebaje,zamorezrečlohku.24.Obilnunajdeonvsesamvsvojehlestninah,25.kardosehmalusmodržalizatešku.26.Semmarnost!Semustrudsinovi!obrnite,27.tukajobilnusesvitikrajnskuzlatu.28.Tukejzalogesivilesamukoplite,29.tukejvinajdetevsevamlubublagu.30.Tuje,karvošemjest,debvisiskupzbirali,31.tu,pokatiremjestgorečahrepenim,32.tu,iskogadevibemikronozvezali,33.tu,pokatiremjestželnerokemolim.34.Sinovi!Matesem,materobogatiti35.nekaro!nejnabovašputvampregrenak36.Sinovi!Matesem,materčastitostriti37.nekaro!nejnabovaštrudvampretežak.38.Stopiteskuptersinasprutipomagajte,39.začetekjetežak,tudelubolohku.40.Stopiteskupterleblagusiposvojvajte,41.ovamje,morebit,tudtušepretešku?42.

BesedilojepoLegiševihbesedah(1977:425)»vložnaposlanica,kijogovori/…/alegoričnakranjskadežela.Povsebini jenekaka reklamnanapoveddela,kigaje pripravljal podjetni sobrat Pohlin in je izšlo l. 1781 kotTumalu besediše«.Sporočilobesedila je seveda jasnobrezkakršnegakoliparafraziranja; jasno je,zakaj dežela Kranjska zdihuje po slovarju. To je del obvezne reprezentativneopremerazvitekulturnedeželeinnjenegajezika(7–12).Slovarbopomenildokaz,daimakranjskijezikvečkotdovoljsamostojnega,lastnegabesediščaindasimunitrebaizposojatiodsosednjihjezikov(17–24).Očitkionezadostnirazvitostiinnestandardiziranosti slovenščine so bili pogost in resen argument nasprotnikovuveljavljanjaslovenščinekotjavnegainuradnegajezikavsedo20.stoletja–intemeljnipriročnikisobilivsajdoinformacijskerevolucijeedentemeljnihdokazovstandardiziranostiinkultiviranostinekegajezika–hkratipatudizrelostiskupnostioziroma etnije.17 Alegorični monolog dežele Kranjske pa razkriva tudi drugerazsežnostislovaropisne(injezikovnonormativne)zgodbenaSlovenskem.

17OtakempojmovanjuvlogeslovarjagovoritudispekulacijaJožetaStabeja(1966:44):»Mirnosmemotrditi,dabibilarazvojinveljavaslovenščineprecejdrugačna,kobisebilnatisnilVodnikovslovar(inHipolitovizl.1711–1712).Čeizobehslovarjevodvejamopleve,kijihpanikdovekaj,sta oba slovarja natrcana s tolikim bogastvom slovenskega jezika, da bi se bilo ob njiju zaustavilo in razbilo vsako omalovaževanje slovenščine(poud.M.S.).«

128 MarkoStabej

Jezikjedojetpretežnostatično(inskorajmi(s)tično):jezaklad,zlato,blago,kigajesamotrebaodkriti;jezikoslovčevodelojepravzapravpodobnoiskanjurudenarudninskobogatempodročju.Razsvetljencisosesicergotovozavedali,zlastitisti, ki so sami pisali in objavljali slovensko, da se standardizirani pisni jezikodkriva,oblikujeinnadgrajuješelezbesedilnorabo.Todadednobogastvojezikajebilonujenargumentzasamzačetekbesedilnedejavnosti–vzačaranikrogjebilotrebanekjestopiti–inPisanicesonasamemzačetkuposvetnegapisanjavslovenščini.18

Drugazapletenazakonitostjezikovnopolitičnesituacije,kijonakazujepesnitev,jeneposrednejepovezanaznašoglavnotemo:tojeproblemrazreševanjareferencealegorije.KdojeKrajnskadežela?Njeniprebivalciinprebivalke?Vsialisamonajbolj prominentni? Njene reprezentativne ustanove? Seveda je nejasnostreferenceravnodražalegorije–združbenegavidikapatakaalegoričnostomogočanajrazličnejše igre manipulacije, mahinacije in uzurpacije. Tudi v sodobnemdiskurzu, še posebej medijskem, je tovrstne alegoričnosti (no, morda je vdanašnjihdnehvečnekolikopritlehnejšepersonifikacijeoziromametonimizacije)veliko:Slovenija, slovenski jezik, nacionalni interes,slovenska država,Slovenci in Slovenke,slovenstvo,Evropa,nenazadnjedeiktičnimi–vsetosoizrazibrezzaresoprijemljiveinnedvoumnereference,čepravsezaradipogostostiinnačinauporabezdi,dasoravnotoreferenčnonajboljneposrednodoločeniizrazi.Tudiprisodobnemutemeljevanjusvojejezikoslovnedejavnostisemarsikateriposameznik,šeposebejpaustanova sklicujepravzapravna takoali drugačnoalegorijo– inmarsikdajjetako,dajetaalegorijatudiustanoviteljin(vsajpričakovani)plačnikustanove.Računpaplačajovsitisti,kisosicerpotencialna,nepatudidejanskareferencaalegorije–vsodobnostitopomenidavkoplačevalceinpotrošnike.Todanajvečjokoristod jezikoslovnedejavnosti imasamoabstraktnaalegorija, innedejanskanepotencialnareferenčnamnožica.Gledenatopa,dajesamaalegorijaabstraktna,seponujašeradikalnejšisklep:odjezikoslovnedejavnostiimanajvečjokoristjezikoslovnadejavnostsama,nekolikopridobijotudielite,kitodejavnostplačujejo in rezultate potrebujejona simbolni ravni, še najmanj uporabnegapadobicelotnamnožicagovorcevnekegajezika.

Zadnjepomembnoslovaropisnovprašanjevzvezispesnitvijoje,kogaalegoričnadežela Kranjska pooblašča za slovaropisno dejavnost. Odgovor: lubičke teh modric,tiste,kijihljubijomuze–torejnadarjeneinpredaneposameznike,kisoževelikonaredilizaslavonaročnice,slovarpanajbibilkronavsetedejavnosti.

18Predstavao jezikukotpodedovanemskritembogastvu,kiga je trebasamoodkriti, jevrazličnihoblikahpreživelavsedodanašnjihdni.Romantičnopoveličevanjeodliknepokvarjenega ljudskegajezika (seveda idealiziranega, takega, ki se ga v resničnem govorjenju ljudi nikoli ne da najti) jezaznamovaložeprvotretjino19.stoletja–duhovitokritikoinnatančnooznakotegalahkopreberemov Prešernovi Novi pisariji. Predstava je seveda preživela tudi Prešerna, močno obremenila npr.Levstika, v 20. stoletju pa je našla močno revitalizacijsko podporo v prilagojeni strukturalističniteoriji:idealiziranoljudskojezikovnobogastvojepostalojezikovni sistem vnarečniobliki;tegajepodoločenihmetodološkihpostopkihmogočepridobitipoenistranisfiltriranjemljudskegovorice,podrugistranipazupoštevanjemteoretičnoutemeljenihzakonitostizgodovinskegarazvojajezika–inkončnojepostalomogočenavidezzanesljivoločevanjezrnjaodplev,rudeodjalovineipd.


Taka opredelitev ni daleč od današnjega opisa akademij znanosti in umetnostiin je seveda tudi skladna s tedaj aktualnimkonceptomakademizma.Družbenogledano sekrog šeoži–kdov skupnosti določa,kdo je lubiček teh modric in kdone?Spetjasenodgovor:lubički sami.Vakademijosetudidanespridesamonapredlogakademikov.Vpesnitvi (13–16) je jasno izraženašeena razsežnostjezikovnonormativne dejavnosti: norma je dogovor, za katerega pa se je trebatemeljitopotruditi,sajjeverjetnost,daimajolubički različnepogledenaustreznerešitve indase jimneradiodrekajo. Inčistozakonec razpravljanjaopesnitvi:kdojepravzapravalegorijovzpostavil?Seveda,nihčedrugkotedenodlubičkov.Stemsezačaranikrog,kivaseletežkospustiobičajnegovorcekotuporabnikejezikainslovarjev,sklene.

Omahovanje med načrtovanimi vlogami slovarjev je v zgodovini slovenskegajezikaodtlejzgodbastalnica.Čepravizhajajokuporabiinuporabnikuusmerjenislovarji(takjenpr.nemško-slovenskiinslovensko-nemškiparslovarjevAntonaMurka,1832in1833),sešenaprejtketudirdečanitprizadevanjazavelikislovarslovenščine,kisegaodVodnika(tazasvojnemško-slovensko-latinskislovarleta1813žepobiraprednaročilainganikolineizda),sesfinanciranjemškofaWolfadelnorazpletesCigaletovimnemško-slovenskimslovarjem1860inpomnogihzapletih,predvsemzaradikonceptualnenejasnosti, sPleteršnikovimslovensko-nemškimslovarjem1893–1895.19Kakorazličnojemogočegledatina tovelikoslovensko jezikoslovno delo, dokazujeta naslednja citata. Prvi je spod peresačloveka,kijekasnejesestavilinizdalprvienojezičnisplošnislovarslovenščine,JožeGlonarja(Glonar1919:10):

Z našimi besednjaki je sploh križ; čimvečji postajajo, tembolj se kažejo njihovehibe.Treba je samoprimerjati omejeni, a razmeromačisti jezikovni zakladvprviizdajiMegiserjazGutsmannoviminPohlinovimalipasespomniti,kakojeVodnikkratkomalopreoblačilAdelunga!Natanačinsonašibesednjakipostalivprecejšnjimeri podobni panoptikom, polnimvoščenihfigur, oblečenih v najrazličnejše noše,nezrelihzametkovinmrtvorojenedecevšpiritu.Celooni,kisonamenjenivprvivrstipraktičnimpotrebam–kakorrazneizdajeJanežičevegabesednjaka–imajoneštevilnomnožicobesed,kisoprišlevanjesamoizprejšnjihslovarjev,pasenisonikdargovorilealinatisnilevkakšniknjigi./…/Pleteršnikovslovarsejeprvipostavilnapravilnostališče,kojehotelpodatisamoživoblagonašegajezika;dasemutoniposrečilovvečjimeri,nikrivdaurednika;zgradivom,kigajeimelvrokahinznalogo,kimujebilastavljena,nibilomogočenapravitikajboljšega.Nepravilnoravnanjezgradivomintežavnokolebanjemedznanstvenimizahtevamiinpraktičnimipotrebamijedalo»Pleteršniku«podobo,obkaterisimoramoreči,davišeknašeleksikografiješedavnonidosežen.

Daljši citat kaže na Glonarjevo jasno zavedanje uporabne vrednosti slovarjev,čepravlahkorazberemopredstavo,dasonekaterislovarjinamenjeniv prvi vrsti praktičnim potrebam,drugipasotorejtudizadruge,večjeinvišjepotrebe–inte sonajbržbolj simbolnegaznačaja.Zanimivo je,da tudi za tezadnjeGlonarzahtevajezikovnorealnostinaktualnost,nepavirtualnost.

19Prim.VidovičMuha1994:100–102inJakopin1994:25–27.

130 MarkoStabej

Drugi citat je iz besedila uveljavljene sodobne slovenske jezikoslovke inetimologinjeMetkeFurlan(2008:143):

PotemkojezdekretomškofaJanezaPogačarja22.februarja1883prevzelpopolnoodgovornost za izdajo več desetletij pričakovanega Slovensko-nemškega slovarjain je slabih deset let zatem že izšel prvi od triindvajsetih snopičev, so MaksaPleteršnikagotovoobhajalimešaniobčutki.Verjetnojesponosomsprejemalštevilnein čustev polne pohvale svojih kolegov sodobnikov, samoon pa je lahkonajboljepoznal leksikografsko in leksikološko šibka mesta v tem še danes edinstvenemizdelkuslovenskegaslovaropisja.Otemnazornogovorinjegovinterfolirani izvod,v katerega jeMaksPleteršnik žemed izhajanjem slovarja in tudi še po njegovemiziduvestnozapisovalraznovrstnepopravketerdodatke.Pravti–delmujih ješeuspelo natisniti v razdelku Dodatki in popravki zadnjega, triindvajsetega snopičaslovarja–namrazkrivajo,dasijesamvsajpotihemgotovoželelšeboljpopolnegaslovarja,ajebilazaobljubaslovenstvumočnejša:Slovencismoslovarnujnomoralidobitičimprej.Kodaneszaradinjegoveelektronskerazličicegotovošeneprimernolažjekotnjegovavtor zremovanj, lahko tudi samividimo,da tonipopoln slovarslovenskegajezikadokonca19.stoletja,pavendarmoramopriznati,dajetošedanesnajvečjainnajboljizčrpnaslovarskourejenazbirkaslovenskegabesedja,dazajemaraznovrstnobesedjeizobdobjamed15.stoletjeminletom1893,davsebujeknjižno,narečno in historično besedje, ki je pogosto opremljeno s podatkom o avtorskemalizemljepisnemviruinizvoru.Skratka,dajetoedinislovarslovenskegajezika,vkateremjebesedjepredstavljenokoličinskoinvsebinskonajboljcelostno:pomensko,slovnično, naglasno, normativno, frazeološko, terminološko, časovno, prostorsko,avtorskoinetimološko.Kodanesnaletimonamanjznanoalineznanobesedo,jepravPleteršnikovslovar tisti,vkaterega senajprej splačapogledati, sajprav tuobstajanajvečverjetnosti,dabomozadostilisvojiradovednosti.

Avtorica torej izpostavlja simbolno vlogo Pleteršnikovega slovarja, čeprav nepovejasno,zakajkonkretnobiSlovencitaslovarpotrebovali;hkratipanamzadnjistaveknavedkajasnokaženapojmovanjeslovarjaprimarnokotjezikoslovnegagradivnega vira s temeljnim uporabnikom jezikoslovcem, in to za posebnodisciplino,kiseukvarjazjezikovnozgodovinoalizdialektologijo.Vvsehdrugihkontekstihjeizjava,dasedanašnjemugovorcu,kinaletinamanjznanoalineznanobesedo,splačapogledatinajprejvPleteršnika,absurdna.Todaizjaveoizrazitemsimbolnem pomenu Pleteršnikovega slovarja najdemo v slovenistični literaturitudidrugje,npr.priVidovičMuha(1994:100):»/č/epomeniPleteršnikovslovardokončnouveljavitevspoznanjaosamozadostnostislovenskegajezikavsmislusposobnosti izražanja vseh civilizacijskih dosežkov, pomeni SSKJ kakovostnipremikvokviru razmišljanjao jeziku/./«alipriVidovičMuha (2000:13):»/l/ahko povzamemo, da je Pleteršnikov slovar (1894–1895) prvi s tujim jezikomneobremenjen zapis oziromapopis slovenskega sveta.Nemščina se tu pojavljakotinformacijanesamooprekrivnosti,temvečtudiopotencialnirazličnostidvehkulturvnajširšemsmislu,slovenskeinnemške.« Boljkostrokaizpostavljasimbolnovrednostslovarjev,manjjeverjetno,daseboprisnovanjuinizdelovanjuslovarjevdejanskoukvarjalazresničnimgovorcemin


njegovimipotrebami(kisoizrazitodiskurzivne,sporazumevalneinkompetenčnenarave,nepasimbolne).20

Kako (spet) prodati SSKJ?

Slovar slovenskega knjižnega jezika je bil kot doslej najobsežnejše slovenskojezikoslovno delo in najobsežnejši splošni jezikovni priročnik za knjižnoslovenščino deležen sorazmerno veliko strokovne in znanstvene pozornosti.21 Vendarsejetapozornostdoslejusmerjalapredvsemnarazličnevidikenjegoveganastanka,njegovesestavljenosti indrugihnotranjihlastnosti,precejmanjpananjegovodelovanjevjezikovniskupnosti.Celovitihraziskavonjegovitržniusodi,onjegovidejanskirabi,vlogiinodzivihpublikenanjpravzapravnimamo.22Iztakihraziskavnebiizvedelidragocenihpodatkovsamoosamemslovarju,temvečbizeloverjetnodobilijasnejšoslikooskupnosti.Prislovarju,šeposebejenojezičnemslovarjuknjižnegajezikanamrečnegrelezato,daodsevajezikovnoskupnost,temvečjotudioblikuje–kottakoalidrugačenormativnipriročnikneposredno(zindividualnouporabo)inposredno(prekodejavnostiskupinepoklicnihjezikovnihdelavcev)usmerjajezikovnorabo,hkratipakotzbirkainterpretiranihpodatkovojezikumarsikomupridepravtudikotvirutemeljevanjaraznihmnenj instališč,negledenato,alijeslovartemunamenjen,zatoustrezenaline(prim.Gorjanc2004).

TržnapotSlovarja slovenskega knjižnega jezikajebilanajprejboljpostopna,čezaradidrugegane,zaradipostopneganačinaizhajanja(5knjigzletnicami1970,1975, 1979, 1985 in 1991). Postopnost je gotovo povzročila, da jemarsikateriSSKJ ostal na knjižnih policah nekompletiran, zlasti pri posamičnih,manj priinstitucionalnihkupcih.23VdevetdesetihletihjetrženjeSSKJpostajalovseboljdinamično.Leta1994jeizšelvoblikienozvezkovnika,vnekemtrenutkuponudbesonaročnikienozvezkovnikadobilizadarilotudiknjižnoizdajoPravil slovenskega

20Sevedasorazmerjalahkotudiboljzapletena–strokaseponavadimorasklicevatinasimbolnovlogoslovarja, ker je to tradicionalno najučinkovitejši način utemeljevanja potrebnosti po proračunskemfinanciranjuprialegoričninaročnici,državi.Todatostrokinepreprečuje,danebislovarjazasnovalazaresničnopraktičnouporabo.Marsikdajpasedogajanekajdrugega–dautemeljitevpofinanciranjuizpostavljasimbolnovlogoslovarja,dejanskazasnovapaopravljagradivnovlogo,slovaropiscitorejnaredijoslovarpredvsemzase.Kakomočnajepredstavaosimbolnivlogislovarjatudivslovenskiizvršni oblasti, lahko sklepamo po tem, da vsaj v zadnjem desetletju nikakor ni mogoče priti do(delnega) proračunskega financiranja nastajanja dvojezičnih slovarjev. To je tudi dokaz izrazitoklišejskegapogledanajezikovnavprašanjanelevizvršnioblasti,temvečtudivsplošnijavnosti.21S temnezanikamoobsežnosti invplivnostidrugih jezikoslovnihdel,npr.Slovenskega pravopisa (SP)–todakljubrazličnimpogledomnarazmerjemedpriročnikomanemoremozanikati,dajeSPvvelikimerivsajgradivnonastalnapodlagiSSKJ.Prim.VidovičMuha(ur.)2003.22Po izidu zadnje knjige je povzemalno o dotlejšnjih kritikah razpravljalMüller 1992; o spletnihodzivih širše javnostina rabo inpodoboSSKJRozman2009,o rabiSSKJ indrugihpriročnikihvslovenskemšolstvuStabejidr.2008.23Zatistegovorce,kinisopoklicnojezikovnodejavni,lahkodomnevamo,danekegaslovarja,kiizhajapostopno,nekupujejozaradiuporabnevrednosti,temvečboljkotsimbolnodejanjetakealidrugačnevrste(izražanjepodporejeziku,ustanoviizdajateljici,narodniskupnostiipd.).

132 MarkoStabej

pravopisa;enozvezkovnikjebilpopodatkihsistemaCobissponatisnjenvletih1995,1997,1998,2000,2002in2005.Leta1997jeizšlaelektronskaizdajanadisketah,letopoznejepaizdajanaploščiCD-ROM,ponovnoizdanaleta2000in2005.Odleta2000jeslovarprostodostopentudinaspletu(zdrugačnim,precejmanjpraktičnim inzmogljivim iskalnikomkot izdajanaplošči<http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html>).Leta2008jeizšladoslejzadnjaizdaja,kiimabibliografskooznako»priročni ponatis v 15. knjigah«in jebilapredmetposebneknjigotrškeoglaševalneakcije,sajsojopoposameznihzvezkihlahkotedenskopocenidobilikupci in naročniki nekega slovenskega dnevnika.24 Slovar je torej dostopen narazličnenačinezarazličnecenevrazličnihoblikah–karposrednodokazujetudiprecejšnjorazličnostciljnegaobčinstva,t.i.digitalnirazkorakpatoraznolikostnajverjetneješepovečuje.Podomače:naspletulahkoinformacijeizSSKJdobišzastonj,novegapalahkokupišvvsajdvehagregatnihstanjih.25

Oglejmosi,nakakšennačinsejeoglaševalazadnjaizdajaSSKJ.26Vdnevniku,kijebilnosilecomenjeneknjigotrškeakcije,soobjavljalidvevrstioglasov.Večjisopredstavljalicelotnoakcijo,manjšipasovsaktedennanjoopozarjali,sesklicevalinainoglaševaliposamezenslovarskizvezek.Najprejnavajamobesednasporočila,kistajihvsebovaladvarazličnavelikaoglasa:27

1.oglas:

»Ohranimolepslovenskijezik«1.»Steprepričani,dasteizbralipravobesedo?Preveritev2. Slovarju slovenskega knjižnega jezika.«»Večkot107.000gesel.«3.»Obveznidelvsakedomačeknjižniceinpisarne!«4.»SSKJ je razlagalni slovar, ki opisuje pomen, pravilno pisavo in izgovarjavo5.besed, tokrat v priročni izdajiV 15 delih. / Je koristen pripomoček tako pripisanjudopisovinseminarskihnalogkottudiprireševanjukrižankinbesednihiger.«

24Vse izdaje SSKJ je založila založba DZS (ki pa je vmes temeljito spreminjala svojo naravo inse je preoblikovala izDržavne založbeSlovenije, ustanovljene leta 1945, v delniško družboDZS,založništvoin trgovina)– todakotustanovaizdajateljica jeoznačenaprivseh izdajahdoleta2000Slovenska akademija znanosti in umetnosti in njen Znanstvenoraziskovalni center ter Inštitut zaslovenskijezikFranaRamovša.25Takogledeslovarjevkotdruge informacijskeponudbe (prim.Kovač2009)velja,da je sodobnadružba glede načina dostopanja do informacij izrazito nehomogena – na dejavnem prizorišču sotakogeneracije, katerih prevladujoči vir je papir, knjiga in knjižnica kot tudi generacije, ki so jimprevladujoči vir razne oblike e-informacij, posredovanih po informacijsko-tehnoloških poteh.Generacije,kidoe-informacijzaradirazličnihdejavnikovsplohnedostopajo,najverjetnejeniso(več)delovnozeloaktivne,generacijebrezkakršnegakolidostopadoneelektronskihinformacijskihvirovpanajbržtudizaradinačinašolanjašeniinješenekajčasanebo.Vzvezistemsepriraziskavahdostopado interneta in računalniške pismenosti uporablja pojem digitalni razkorak, ki ga »v mednarodniorganizacijiOECD(2001) /…/definirajokot razkorakmedposamezniki,gospodinjstvi,podjetji inregijamina različnih socialnoekonomskihnivojihgledemožnosti inuporabe IKT, spoudarkomnauporabiinterneta.«(Dolničaridr.2002:83.)26Negrenamzakakršnokoliizčrpnokvantitativnoanalizocelotneoglaševalneakcije,temvečboljzanačelnokvalitativnoopredelitevnjenihvsebinskihrazsežnosti.27Posameznasporočilasovoglasihsevedaoblikovnorazličnaintakopomenskohierarhizirana,zatooglaseponatiskujemovprilogi.Nenavajamooglaševalskihpodatkovoceni.


2.oglas:

»Ohranimolepslovenskijezik«6.»Ste prepričani, da ste izbrali pravo besedo? Preverite tudi v7. Slovarju slovenskega knjižnega jezika.«»Obveznidelvsakedomačeknjižniceinpisarne!«8.»17x24cm,trdavezava«9.»Slovarvvečkot107.000geslihinpodgeslihpredstavljabogastvoslovenskega10.besedišča. V pomoč bo tako odraslim pri pisanju različnih dopisov kot tudiotrokompripisanjudomačihinseminarskihnalog.Tudiprimanjresnihzadevah,kotstareševanjekrižankalirazličnihbesednihiger,lahkopokukatevanj.«»SSKJ je razlagalni slovar, ki opisuje pomen, pravilno pisavo in izgovarjavo11.besed,tokratvpriročniizdajiv15delih.«»Izdaja Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstveno-raziskovalni12.centerSlovenskeakademijeznanostiinumetnostiinInštitutzaslovenskijezikFranaRamovša.«

Vsebinskogledanogrezaprecejrevolveraškinačinoglaševanja, torejstreljanjeizvsehpištolvvsesmeri,vupanju,dabokajvendarlezadelocilj.Od trkanjana simbolno razsežnost jezika in na odgovornost govorcev-kupcev do samegajezika(1.in6.,torejobeuvodniizjavi,padel10.izjave,»predstavlja bogastvo slovenskega jezika«),prekutemeljevanjazuporabnostjo(2.,5.,7.,10.in11.)doprepričevanja z obsežnostjo geslovnika (3. in 10.), s praktičnostjo formata (9.)inzavtoritetoizdajatelja(12.–izdajateljskeustanovesonavedeneizrecno,brezobičajnihkratic,skaterimiseponavadipredstavljajo,sčimerješeizpostavljenanjihovadružbenateža);izjavi4.in8.stapresekargumentacijeinstazizraženoobveznostjosugestivni.28Uporabnostsegaodsveta resnegasporazumevanjadozabave,odotrokdostarejših,posebejzanimivapajetrditev,dajeizdajapraktična – resen in stalen sodobni uporabnik slovarja že kakršnokoli knjižno izdajoslovarjatežkooznačizapraktičnogledenato,kolikohitrejšiinkakoneskončnoraznovrstnejšidostopdoslovarskihinformacijomogočataelektronskiverziji;kajšeleknjižnoverzijov15knjigah.Pritejjezainformacijetrebanenehnosegatiporazličnihknjigah,edinapraktičnaplatje,dasosevedamanjšeknjigelažje.

Dajebilauporabnarazsežnostslovarjavtejoglaševalskiakcijiboljpesekvoči,dokazuje manjši oglas ob izidu zadnjega, 15. zvezka (zamerljivec-žvrkljati).Besedilnidelseglasitakole:29

»Poznate vse pomene besede in uporabo besede zdéhati.//Preverite v 15. delu izzbirkeknjigSlovar slovenskega knjižnega jezika.«

Geslo zdéhativelektronskiizdajiSSKJzgledatakole:

28Navajanje(velikega)številageseljeobičajnislovarotrškiprijem(Béjoint2000:114).Drugiargumentipa sopravzaprav seznam tipičnih lastnosti invlog,ki jihgovorci in skupnostponavadipripisujejosplošnimenojezičnimslovarjem(n.d.115).29Tuditaoglasnavajamovprilogi.

134 MarkoStabej

Slika 7: Geslo zdehativ elektronski izdaji SSKJ.

Pogeselskemčlankusodečtorejnivideti,dabibesedaimelavečpomenov,edinapomenska informacija je sopomenka, in da bi bila uporaba besede kakor koliposebnaaliproblematična.Sklepamolahko,dasooglaševalcizaizpolnitevsvojegareklamneganamenapač izbralimanjznanobesedo,nanjoprilepilivprašanja, skateriminajbipripublikispodbudiliradovednost(čeženeobčutekkrivdezaradineznanja),nedabizarespogledalivslovaralisipredstavljali,dabodotostorilidejanskikupci.

DaseboSSKJnajverjetnejevprihodnostišeponatiskoval,oglaševalinprodajal,ne glede na utemeljene očitke o vse večji zastarelosti gradiva in preseženostislovarskega koncepta, lahko domnevamo iz razprav o načrtovanju naslednjihsplošnihenojezičnihslovaropisnihdelpriistemizdajatelju(HumarinŽele2008:46–47;Perdih2009).Načrtjetak:zletom2011začetizdelomnaenozvezkovnemslovarjusrednjegaobsegaokoli70.000gesel,kinajbibilpredvidomakončan2016.Natopanajbise»začeldelativečzvezkovnislovarzvsaj150.000gesliinzdelovnimnaslovom Veliki slovar slovenskega jezika. Ta slovar naj bi zares nadomestilSSKJ« (Perdih 2009: 153). Nadomestilo za nekaj, kar je bilo konceptualno ingradivno zasnovano v šestdesetih letih 20. stoletja in zato že ob zaključenemiziduceloteleta1991vmarsičemneaktualno,30jetorejodmaknjenovnedoločenoprihodnost.Načrtovani temeljninosilecslovarja jeočitnoševednoknjiga,celovečknjig.Vsetojetežkorazumetikakorkolidrugačekottako,datemeljnaskrbizdajateljani slovarkotpraktičnipriročnik zagovorce ingovorke slovenščine,ampak slovar prvenstveno razume kot simbolno jezikovno- in narodnotvornodejanjeterkottemeljnijezikoslovnivir.Zjezikovnonačrtovalnegastališčajetogotovoslabo.Samoretoričnovprašanjeje,alisislovenskajezikovnaskupnostreslahkoprivoščiostatibrezzanesljivihinuporabnihslovarskihinformacijosodobnislovenščinišenajmanjdesetlet.Nemoresi,nebrezresneškodezasvojovitalnostin konkurenčnost. Zato je iskanje drugačnih, k uporabniku usmerjenih in ponastankuterponudbiinformacijtehnološkosodobnihslovaropisnih–innasplohjezikovnopriročniškihrešitevresničnonujno.

30MarkoCrnkovičjevuvodnikuNaših razgledov3.aprila1992,posvečenemuSSKJ,mdr.zapisal:»Pojmovni svet, zajet z besediščem slovarja, ni niti približno predstavljen s stališča sodobnegaslovenskega človeka.Temu slovarjumanjka en velik kos realnosti – naše, ne samomoje. Zato sepočutimoodrinjene,prikrajšane,frustrirane/./«


Sklep

Kersmodelnesklepeopraviliževečkratvbesedilu,sinatemmestuprivoščimonekaj sklepnih metaforičnih asociacij, povezanih z naslovom. Razmislek oslovenskemslovarskemprizoriščukaže,dasoslovarjigledeupoštevanjaciljneganaslovnikaboljnapsu–indajihsplošniuporabnikinerabijomnožično,čepajih, imajozaradineveščerabealislabihpridobljenih informacijporabimačka.Potrebujemo streznitev: pravo simbolno vlogo lahko v evropski Sloveniji inslovenščini21.stoletjaodigrajolekvalitetni,uporabniindostopnislovarji.Gradivnavlogaslovarjevjepreživeta–jezikoslovjelahkozasvojeznanstvenoraziskovalnepotrebegradinajrazličnejšeelektronskebazepodatkov.Nesamo,danipotrebno,celoškodljivoje,četebazeinstitucionalnojezikoslovjepredstavljakotneposrednouporabnezaširšikroggovorcevinjihmordaceloizdavknjižniobliki,financiranizjavnimdenarjem,kljubtemuparačunašenaprilivodtržneprodaje–pričemertržijosimbolno,neuporabnevrednosti.

Pasja, slepazvestoba jeziku jeslabozagotovilonadaljnjegaživljenjaslovenskejezikovneskupnosti.Samostojnost inprožnostgovorcevtergovorkslovenščinejeboljšiobet–todataobetješelejezikovnonačrtovalnicilj,enaodključnihetapnapotipajeurejenapriročniškainfrastruktura.Mačkesoradedoma,imajosedemživljenj,pripadcusezmerajujamejonanoge–inčesozadovoljne,predejo.Datonisoslabiparametrigovorcevingovorknekeneprevelikejezikovneskupnosti,sebostenajbržstrinjali.

Literatura

Ahačič, Kozma, 2007: Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem.Ljubljana:ZaložbaZRC,ZRCSAZU.

Ahačič, Kozma, v tisku: Pregled jezikoslovnih zapisov o slovenščini v neslovničnihknjižnih in rokopisnih delih 1672–1758: I. Schönleben,Kastelec,Valvasor, Svetokriški,Vorenc,Hipolit.Slavistična revija.

Béjoint,Henri,2000:Modern Lexicography. An introduction.NewYork:OxfordUniversityPress.

Dolničar,Vesna,Vukčevič, Katja, Kronegger, Luka, inVehovar,Vasja, 2002: DigitalnirazkorakvSloveniji.Družboslovne razprave18/40.83–106.

Furlan,Metka,2008:VariantnostvAlasijevemItalijansko-slovenskemslovarju.Jesenšek,Marko (ur.): Od Megiserja do elektronske izdaje Pleteršnikovega slovarja. Maribor:Filozofskafakulteta,Oddelekzaslovanskejezikeinknjiževnosti.Zora56.143–167.

Gjurin,Velemir,1986:Kzačetkomslovenskegaslovaropisja.Slavistična revija.34/4.365–392.

136 MarkoStabej

Glonar,Joža,1919:Naš jezik.Ljubljana.

Gorjanc,Vojko,2004:Političnakorektnost inslovarskiopisi slovenščine–zgoljmodnamuha?Stabej,Marko(ur.):Moderno v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi.40.seminarslovenskega jezika, literature in kulture.Ljubljana:Center za slovenščino kot drugi/tujijezikpriOddelkuzaslovenistikoFilozofskefakultete.153–161.

Grabnar,Katarina, inŠorli,Mojca,2003:Novivelikiangleško-slovenskislovarOxford-DZS.Jezik in slovstvo.48/3–4.126–133.

Grabnar, Katarina, in Šorli, Mojca, 2008: Sodobno slovensko dvojezično slovaropisje(obVelikemangleško-slovenskemslovarjuOxford-DZSinMalemslovensko-angleškemslovarjuDZS).Jesenšek,Marko(ur.):Od Megiserja do elektronske izdaje Pleteršnikovega slovarja.Maribor:Filozofskafakulteta,Oddelekzaslovanskejezikeinknjiževnosti.Zora56.339–360.

Hajnšek-Holz,Milena,1994:EnozvezkovniSSKJ.Razgledi,23.2.1994.26–27.

Hočevar, Mojca M., 2006: Veliki angleško-slovenski slovar Oxford-DZS dokončan.Mostovi.40/1–2.180–187.

Humar,Marjeta, inŽele,Andreja,2008:Današnjeslovaropisjena Inštitutuzaslovenskijezik – stanje in perspektive.Zbornik prispevkov na posvetu 15. maja 2007 / Posvet o slovenskem jeziku.Ljubljana:Slovenskaakademijaznanostiinumetnosti.45–53.

Jakopin,Franc,1994:MaksPleteršnik–mojsterslovenskegaslovaropisja.Orožen,Martina(ur.):XXX. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Zbornik predavanj.Ljubljana:Seminarslovenskegajezika,literatureinkulturepriOddelkuzaslovanskejezikeFilozofskefakultetevLjubljani.23–34.

Kovač,Miha,2009:Od katedrale do palačinke.Ljubljana:Študentskazaložba.

Legiša, Lino, 1977: Pisanice 1779–1782. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti inumetnosti.

Legiša, Lino, 1979:Alasia in njegova knjiga. Gerlanc, Bogomil (ur.):Gregorij Alasia da Sommaripa. Slovar. Ljubljana, Trst: Mladinska knjiga, Občina Devin-Nabrežina inZaložništvotržaškegatiska.229–275.

Logar,Nataša,inGorjanc,Vojko,2008:Čebogoslovecneprepiševirainčeslovarnimakorpusa. Jesenšek, Marko. (ur.): Od Megiserja do elektronske izdaje Pleteršnikovega slovarja.Maribor:Filozofskafakulteta,Oddelekzaslovanskejezikeinknjiževnosti.Zora56.69–83.

Müller,Jakob,1993:Slovarinkritika.1964–1992.Orožen,Martina,inHočevar,Mateja(ur.): Vprašanja slovarja in zdomske književnosti. Zbornik Slavističnega društva 3.Ljubljana:ZavodRepublikeSlovenijezašolstvo.51–70.


Perdih,Andrej(ur.),2009:Strokovni posvet o novem slovarju slovenskega jezika.Ljubljana:ZaložbaZRC,ZRCSAZU.

Rozman,Tadeja,2004:Upoštevanjeciljnihuporabnikovpriizdelavienojezičnegaslovarjazatujce.Jezik in slovstvo49/3–4.63–76.

Rozman, Tadeja, 2009: The Dictionary of Standard Slovenian – A(n) (Un)faithfulCompanion?Granić,Jagoda(ur.):Jezična politika in jezična stvarnost. Language Policy and Language Reality.Zagreb:HDPL.126–136.

Stabej,Jože,1964:Izzgodovineslovenskihslovarjev.Jezik in slovstvo9/2–3.68–72.

Stabej, Jože, 1966: Nekaj ugotovitev ob popolnem izpisu Vodnikovega rokopisneganemško-slovenskegaslovarja.Jezik in slovstvo11/1–2.42–44.

Stabej, Jože,1967:Začetki slovenskegaslovarstvav16. stoletju.Jezik in slovstvo12/6.182–188.

Stabej, Jože, 1977:Hieronymus Megiser. Thesaurus polyglottus. Iz njega je slovenskobesedjez latinskimi innemškimipomeniza slovensko-latinsko-nemški slovar izpisal inuredilJožeStabéj.Ljubljana:Slovenskaakademijaznanostiinumetnosti.

Stabej,Marko,Rozman,Tadeja,PirihSvetina,Nataša,Modrijan,Nina,inBajec,Boštjan,2008: Jezikovni viri pri jezikovnem pouku v osnovni in srednji šoli.Končno poročilo zrezultati projekta. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Dostopno na: <http://www.trojina.si/Vsebine/Sl/Projekti/StabejRozman.pdf>.

Šircelj,Milivoja,2003:Verska, jezikovna in narodna sestava prebivalstva Slovenije: popisi 1921–2002. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Dostopno tudi na: <http://www.stat.si/doc/pub/sestava_preb_slo.pdf>.

Vertot,Nelka,2009:Medkulturni dialog v Sloveniji.Ljubljana:StatističniuradRepublikeSlovenije. Dostopno tudi na: <http://www.stat.si/doc/pub/medkulturni%20dialog-SLO.pdf>.

VidovičMuha,Ada,1994:AktualnostslovaropisnihnačelPleteršnikovegaslovarja.Orožen,Martina(ur.):XXX. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Zbornik predavanj. Ljubljana:Seminarslovenskegajezika,literatureinkulturepriOddelkuzaslovanskejezikeFilozofskefakultetevLjubljani.99–109.

Vidovič Muha, Ada, 2000: Slovensko leksikalno pomenoslovje. Govorica slovarja. Ljubljana:ZnanstveniinštitutFilozofskefakultete.

VidovičMuha,Ada(ur.),2003:Slavistična revija.51/3.

138 MarkoStabej

Priloga: Oglaševanje Slovarja slovenskega knjižnega jezika

Documents

SLOVARJI IN GOVORCI: KOT PES IN MAČKA? · PDF fileOdprto ostane le vprašanje, kdo je v tej metafori gospodar: je to jezik ali morda jezikoslovec ali kaj tretjega? Kaj ti je,