Slovenija znižuje CO2: dobre prakse

Pomen učinkovite rabe eenrgije v občinah in zmanjšanje izpustov CO2 Prof. Sašo Medved Laboratorij za okoljske tehnologije v zgradbah, Fakulteta za strojništvo, UL Kranj, 24.4.2012

Projekt »Slovenija znižuje CO2: dobre prakse« izvaja Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj.

Projekt je ena izmed akcij partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo,

Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom. Vsebine, objavljene v zvezi s projektom, ne predstavljajo

uradnega stališča Evropske komisije,Vlade Republike Slovenije ali Evropskega parlamenta.

1

Izh

od

išče

BAU 2002 BAU 2030

40 Gt/a

58 Gt/a

max 480

trajno 400 ppm

1,8°C

25 Gt/a

32 Gt/a

40 Gt/a

max 510

trajno 450 ppm

2°C

max 550

trajno 550 ppm

3°C

Za zmanjšanje posledic globalnega segrevanja ozračja zaradi izpustov toplogrednih plinov na še sprejemljivo raven (2K), bi

morale vsebnosti CO2 v ozračju ostati pod vrednostjo 450 ppm.

IPCC - Intergovernmental Panel on Climate Change

Za zmanjšanje posledic globalnega segrevanja ozračja zaradi izpustov toplogrednih plinov na še sprejemljivo raven (2K), bi

morale vsebnosti CO2 v ozračju ostati pod vrednostjo 450 ppm.

IPCC - Intergovernmental Panel on Climate Change

Izh

od

išče

Emisije CO2 na prebivalca na leto, 2004

0

5

10

15

20

25

Svet Slovenija OECD ZDA Nemčija Kitajska Afrika

Potrebna raven zmanjšanja emisij CO2

Za zmanjšanje posledic globalnega segrevanja ozračja zaradi izpustov toplogrednih plinov na še sprejemljivo raven (2K), bi

morale vsebnosti CO2 v ozračju ostati pod vrednostjo 450 ppm.

IPCC - Intergovernmental Panel on Climate Change

Potrebna primarna energija po scenariju 2K (MWh × 109)

0

50

100

150

200

250

2003 2010 2020 2030 2040 2050

URE

Energija morja

Geotermalna energije

Sončna energija

Biomasa

Energija vetra

Hidroenergija

Zemeljski plin

Nafta

Premog

Jedrska energija

Elsevier, Energy Policy, 2007

Izh

od

išče

Leta 1997 je Evropska komisija sprejela Belo knjigo »Energija za prihodnost: Obnovljivi viri energije«, strategijo in akcijski načrt za

povečanje deleža obnovljivih virov energije.

Communication from the Commission "ENERGY FOR THE FUTURE: RENEWABLE SOURCES OF ENERGY"; White Paper for a Community Strategy and Action Plan; COM(97)599 final (26/11/1997)

Inštalirana moč - vetrne turbine (MW)

56.68165.069

75.125

86.000

40.000

2007 2008 2009 2010 2010

(Bela knjiga)

Inštalirana moč - fotonapetostni moduli (MWp)

5.302

10.386

16.071

23.700

3.000

2007 2008 2009 2010 2010

(Bela knjiga)

Inštalirana moč - sprejemniki sončne energije (MWth)

16.80019.950 22.820 25.130

70.000

2007 2008 2009 2010 2010

(Bela knjiga)

Inštalirana moč - toplotne črpalke (MWth)

10.21911.768

13.52714.611

5.000

2007 2008 2009 2010 2010

(Bela knjiga)

Po

dn

eb

ne

in e

ne

rget

ske

po

litik

e

2007: Zaveza k prehodu EU v visoko energijsko učinkovito in nizkoogljično gospodarstvo. Sprejeti zahtevni podnebni in energetski cilji do leta 2020:

zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za vsaj 20 % glede na leto 1990 (za 30% če tudi druge države prevzamejo ta cilj);

20% OVE v končni rabi energije (25% SLO, sedaj 16%);

zmanjšanje rabe primarne energije za 20% z ukrepi energijske učinkovitosti (URE);

10 % zamenjava fosilnih goriv za motorna vozila z biogorivi

1997: Bela knjiga: “Energy for the Future” 2001: Direktiva o zeleni elektriki: “Green Electricity Directive”

Po

dn

eb

ne

in e

ne

rget

ske

po

litik

e

2011: Kažipot za prehod v nizkoogljično gospodarstvo do leta 2050 stroškovno učinkovite poti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 80 do 95% do leta 2050. Dopolnitev Direktive o energijski učinkovitosti stavb EPBD): po letu 2018 bodo vse nove ali obnovljene (večje) javne stavbe morale biti “skoraj nič energijske: oskrba energijsko varčnih stavb z energijo za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, TSV in osvetlitev pretežno s pretvarjanjem obnovljivih virov energije na stavbi sami ali v bližini stavbe (daljinski sistemi).

Izh

od

išče

Stroški zniževanja toplogrednih plinov

McKinsley greenhouse gas abatement cost curve

Ukrepi, ki poleg zmanjšanja izpustov CO2e omogočajo

tudi zmanjšanje rabe energije in s tem prihranke

Potencial zmanjšanja emisij CO2e

posameznega ukrepa

t CO2e

Strošek znižanih izpustov 1 tone CO2e

Sprejemljiv strošek npr.

40€/tono CO2e

Izh

od

išče

Stroški zniževanja toplogrednih plinov

McKinsley greenhouse gas abatement cost curve

Izh

od

išče

Stroški zniževanja toplogrednih plinov

McKinsley greenhouse gas abatement cost curve

Tri četrtine emisij toplogrednih plinov je povezanih s pretvarjanjem fosilnih goriv, zato so ukrepi URE in OVE ključni. Lokalne skupnosti imajo največjo vlogo pri načrtovanju energetske oskrbe in rabe , zato so odločevalci v lokalnih skupnostih najpomembnejša ciljna skupina projekta

IEA

An

nex

Lo

w E

xerg

y Sy

tem

s fo

r H

igh

Per

form

ance

Bu

ildin

gs a

nd

C

om

mu

nit

ies

zah

tevn

ost

od

loči

tev

/ u

čin

ek

UR

E

odločitve odločevalci

Ene

rgij

sko

uči

nko

vite

loka

lne

sku

pn

ost

i

Javne stavbe: 280 – 400 kWh/m2a

Izh

od

išče

Jutri: razpršena/”on-site” proizvodnja na osnovi

integralnega upravljanja pametnih omrežij

Danes: centralna proizvodnja z monopoli

Ene

rgij

sko

uči

nko

vite

loka

lne

sku

pn

ost

i

Ene

rgij

sko

uči

nko

vite

loka

lne

sku

pn

ost

i

Daljinsko ogrevanje / hlajenje

Daljinsko ogrevanje s soproizvodnjo

Daljinsko ogrevanje in hlajenje s soproizvodnjo – “trigeneracija”

Daljinski sistemi z integracijo OVE

Napredni daljinski low-ex sistemi

Ene

rgij

sko

uči

nko

vite

loka

lne

sku

pn

ost

i Daljinsko ogrevanje / hlajenje

Daljinsko ogrevanje s soproizvodnjo

Daljinsko ogrevanje in hlajenje s soproizvodnjo – “trigeneracija”

Daljinski sistemi z integracijo OVE

Napredni daljinski low-ex sistemi

IEA Annex 49, REMINING-Low-Ex

16

Do

bre

pra

kse

Javnomnenjske raziskave: Slovenci smo dobro obveščeni o vzrokih in posledicah podnebnih sprememb vendar zelo počasi spreminjamo navade na osebni in družbeni ravni ! Vrsta priznanih primerov uspešnih, mednarodno priznani rešitev, ki sledijo načelom trajnostnega razvoja, povečujejo gospodarsko konkurenčnost in zagotavljajo nova delovna mesta. Te prakse niso dovolj prepoznavne in razširjene !

17

pomembnost za druga okolja in skupnosti v Sloveniji prenosljivost ukrepov: izvedljivost uporabe in ponovljivost merljivi energetski prihranki in zmanjšanje emisij CO2 prispevek k prilagajanju na posledice podnebnih sprememb prispevke k širšim ciljem trajnostnega razvoja (gospodarski, socialni, okoljski vidik družbena sprejemljivost prispevek k EU ciljem (Evropa 2020 in prehod v nizkoogljično družbo 2050)

Me

rila

za

izb

or

do

bri

h p

raks

Oddelek za okolje, ki je odgovoren za ravnanje z energijo v javnih stavbah je predlagal OŠ: denarne prihranke pri rabi energije, pitne vode in ravnanjem z odpadki bomo delili z vami fifty/fifty. 1994 : 1996 sodeluje 60% OŠ : 2001 sodelujejo vse šole Učinek ? Prihranki 20.000 + gospodinjstev

Pri

mer

i do

bri

h

pra

ks/š

irši

izb

or

50-50 Hamburg/Nemčija

heating: consumption per m²

170

163

156 152148

146

154151

130

140

150

160

170

180

99/00 00/01 01/02 02/03 03/04 04/05 2006 2007

kWh/m²

water: consumption per person

2.3062.3392.4092.494

2.675

2.256 2.262 2.178

1800

2000

2200

2400

2600

2800

99/00 00/01 01/02 02/03 03/04 04/05 2006 2007

Liter/Person

50-50 Hamburg/Nemčija P

rim

eri d

ob

rih

p

raks

/šir

ši iz

bo

r

Güssing , glavno mesto Avstrijske pokrajine Burgerland s 27.000 prebivalci, ki vse energetske potrebe v celoti pokriva z lokalnimi obnovljivimi viri energije – predvsem biomaso, bioplin in sončno energijo. Intenziven razvoj in uvajanje energetskih tehnologij, ki temeljijo na izkoriščanju lokalnih obnovljivih virov energije je danes poznan kot »Model Güssing«. V Güssingu deluje Evropski center za obnovljive vire energije, ki je postal vodilni evropski center za raziskave tehnologij za izkoriščanje biomase, kot so uplinjanje biomase in proizvodnja metana ter razvoj eco-energetskega turizma.

Gussing/Avstrija P

rim

eri d

ob

rih

p

raks

/šir

ši iz

bo

r

Hartberg je manjše mesto s 6000 prebivalci na Avstrijskem Štajerske. V letu 1996 so lokalna komunalna podjetja predlagala ustanovitev Ekoparka Hartberg, kot poslovno-industrijske cone na kateri bi postavili demonstracijske tehnologije za URE in OVE. Ekopark se razteza na površini 15 ha, delno tudi na že zaprtem odlagališču komunalnih odpadkov. V njem deluje vrsta okoljevarstveno osveščenih podjetij, znanstveno raziskovalnih institucij in javnih objektov, ki služijo demonstraciji tehnologij. Ecopart Hartberg je primer okoljevarstvene vizije lokalne skupnosti, ki je ustvarila pogoje za trajnostno delovanje javnih služb, povezavo raziskovalnih institucij z industrijo in javno promocijo tehnologij OVE in URE.

Ener

geti

ka

EcoPark Hartberg P

rim

eri d

ob

rih

pra

ks

OLEA je raziskovalno izobraževalna bivalna enota, ki je oblikovana kot energijski

poligon, v katerem sta povezana zgodovina s prikazom rudarjenja v

Zasavju in prihodnost s prikazom sodobnih energijskih tehnologij URE in

OVE v stavbah.

Bivalna enota se samo oskrbuje s toploto, električno energijo in sanitarno vodo.

Vse tehnologije so bile vgrajene s

pomočjo lokalnih podjetij in podjetnikov za katere je bilo organizirano tudi šolanje.

V letu 2011 je bilo organiziranih večje število demonstracijskih ogledov za

načrtovalce stavb, učitelje ter odločevalce v lokalnih skupnostih.

Raziskovalna enota OLEA / Zagorje ob Savi P

rim

eri d

ob

rih

pra

ks

Energijsko učinkovit objekt s certifikatom Green Globe (2010)

Toplota za ogrevanje se zagotavlja s toplotnimi črpalkami z geotermalno vodo iz vrtine ob objektu, iz odpadne vode iz tušev in umivalnikov in toplote, ki jo oddajajo računalniki. Pasivno hlajenje.

Vgrajeni dve enoti za sočasno proizvodnjo električne energije in toplote, toplota za ogrevanje bazenske vode. LED rasvetljava

Emisije: 0,12 kg CO2/kWh toplote - pri UNP 0,215 kg CO2 /kWh) oz. v primeru samostojnega delovanja TČ (0,210 kg CO2/kWh) to pomeni 56% zmanjšanje izpustov. – 63 ton/leto

Ener

geti

ka

Bohinj Park Hotel P

rim

eri d

ob

rih

pra

ks

OV

E –

pro

jekt

Slo

ven

ija

zniž

uje

CO

2

MOK je leta 2001 pristopila k izvajanju pilotnega projekta pogodbenega uvajanja oskrbe z energijo in prihrankov. Najprej devet objektov (po večini šole, vrtci in javne stavbe MOK). Napovedani prihranki med 12% in 26%, dejanski med 15% in 44%. Finančni prihranki so v dogovorjenem obsegu in je sprotno vračajo v financiranje novih ukrepov. Projekt se stalno širi. Ocenjeno znižanje emisij CO2 320 ton na leto.

Ener

geti

ka

Pogodbeno zagotavljanje oskrbe in prihrankov v Mestni občini Kranj P

rim

eri d

ob

rih

pra

ks

Izdelano spletno orodje ENERG-INET za promocijo prihrankov URE v občini Pogodbeno sofinanciranje ukrepov URE s sodelovanjem operaterja daljinskega ogrevanja Pogodbeno financiranje ukrepov URE Pilotni prihranki: 42% do 61% znižanje rabe energije Ocenjeno znižanje emisij CO2 13.000 ton na leto.

OV

E –

pro

jekt

Slo

ven

ija

zniž

uje

CO

2

Ener

geti

ka

Energetska prenova večjih stavb v Občini Jesenice P

rim

eri d

ob

rih

pra

ks

Več

info

rmac

ij

Slovenija znižuje CO2: dobre prakse Predstavitev področja energetika

Hvala za pozornost in vabljeni na spletno stran projekta:

www.slovenija-co2.si

27