slo

ven

ska

filh

arm

oni

ja2

. ko

ncert

voka

lni ab

on

ma

2019

/20

Han

s L

een

der

s di

rigen

t

Iz novega sveta27. oktober 2019 ob 19.30 Dvorana Marjana Kozine Slovenska filharmonija

Zbor Slovenske filharmonije

Hans Leenders dirigent

Jurij Weiss deški sopranMonika Fele mezzosopranMatjaž Strmole bariton

Marcel Verheggen orgleAlexandra Verbitskaya harfaŠpela Cvikl tolkala

Jerica Bukovec priprava zbora

Vljudno vabljeni na predkoncertni pogovor ob 18.30.

2. koncert

vokalniabonma 2019/20

nap

oved

nove

mbe

r 20

19

Modri 3 in izven Prebujenje narave7. in 8. november 2019 ob 19.30Gallusova dvorana, Cankarjev domOrkester Slovenske filharmonijeJacek Kaspszyk dirigentNatalie Clein violončelospored Elgar | Mahler

Vokalni 3 in izven S španskim pridihom17. november 2019 ob 19.30 (predkoncertni pogovor ob 18.30)

Dvorana Marjana Kozine, Slovenska filharmonijaBarbara Kozelj mezzosopranJulius Drake klavirspored Korngold | Berg | Wolf | Rodrigo | Granados | Turina | Guridi | Guastavino

Oranžni 3 Pozdrav iz Egipta21. in 22. november 2019 ob 19.30Gallusova dvorana, Cankarjev domOrkester Slovenske filharmonijeJames Judd dirigentJasminka Stančul klavirspored Beethoven | Saint-Saëns | Schumann

Aaron Copland (1900–1990)

In the Beginning | V začetku za mešani zbor in mezzosopran solo

Samuel Barber (1910–1981)

Agnus Dei | Jagnje Božje za mešani zbor in orgleUrška Šemrov sopran

Eric Whitacre (1970)

Alleluia | Aleluja* za mešani zbor, sopran solo in bas solo

spo

red

Erich Wolfgang Korngold (1897–1957)

Prayer | Molitev op. 32* za tenor solo, ženske glasove, orgle in harfo

Leonard Bernstein (1918–1990)

Chichester Psalms | Chichestrski psalmi za mešani zbor, deški sopran, orgle, harfo in tolkalaI. Psalm 108,3 Psalm 100

II. Psalm 23 Psalm 2,1-4

III. Psalm 131 Psalm 133,1

kvartet: Anja Avbelj sopran, Nevenka Lozar alt, Robert Kožar tenor, Matevž Kink bariton

* Prvič v Sloveniji

Jakoba« (»King James Version«). Prvič je delo 2. maja 1947 izvedel zbor Kolidža iz Massachussetsa, dirigiral pa je sam skladatelj.

In the Beginning je po zasnovi preprosto oblikovana skladba, nekakšen miniaturni oratorij, ki ga z zborovskimi refreni jasno členijo posamezni dnevi stvarjenja na podlagi svetopisemskega besedila. Glavno vlogo pripovedovalca ima mezzosopran, ki ga zbor komentira, včasih pa pripoved povzame tudi sam. Besedilo je uglasbeno z velikim občutkom za recitacijo, v veliki meri homofono, na posameznih mestih – predvsem tam, kjer besedilo govori o stvarjenju in delitvi voda – pa tudi rahlo polifono. Delo je barvno zelo bogato, s harmonijo, ki je obarvana modalno in politonalno, in z mnogimi kromatičnimi postopi, po drugi strani pa v njem srečamo tudi ritme jazza in bluesa: plesni ritmi nastopijo s plesom novoustvarjene luči. Vrhunec skladba doseže s stvarjenjem človeka. Skladatelj sam je sugeriral, naj se delo poje »kot zgodba, ki jo večkrat pripovedujemo«. Po drugi strani pa je ob neki drugi priložnosti dejal: »Stvarjenje je bilo mojstrovina, senzacija, zato pojte veličastno!« In dodal: »Kar se je zgodilo po stvarjenju, pa je že druga pesem.«

Samuel Barber je bil le deset let mlajši od Coplanda in je prav tako močno zaznamoval ameriško glasbo 20. stoletja. Vendar je bila njegova pot povsem drugačna kakor Coplandova, pa tudi po skladateljskem značaju sta si bila povsem različna. Medtem ko je Copland veljal za drznejšega in bolj pustolovskega, je bil Barber bolj tradicionalen in zadržan, a zato še bolj liričen. Rodil se je blizu Filadelfije kot sin zdravnika in pastorjeve hčere.

Aaron Copland je bil sin judovsko-litvanskih emigrantov iz Brooklyna. Po študiju kompozicije in klavirja v New Yorku je študiral v Franciji, kjer ga je močno zaznamovala avantgardna Nadja Boulanger, ki ga je spodbujala k odkrivanju lastnega skladateljskega glasu. Iskanje lastnega glasu in odkrivanje ameriškega glasbenega idioma ga je že v 20. letih vodilo v vključevanje jazzovskih elementov v glasbo. Po obdobju eksperimentov, v katerem se je začel počutiti kot v vakuumu (ti poskusi so med drugim vključevali obdobje serializma v 50. in 60. letih), se je odločil, da bo povezal glasbo in življenje ter povedal stvari tako preprosto, kot je mogoče. Vrnil se je k preprostejši, skoraj tonalni glasbeni govorici, ki je nemalokrat vključevala elemente različnih folklor. Ves čas se je tudi zunaj Amerike zavzemal za ameriško glasbo in v številnih svojih delih iskal značilni »ameriški zvok«.

Copland je znan predvsem po svojih orkestrskih delih in filmski glasbi. Zborovskih del je napisal malo, a tudi tu se je izkazal kot odličen skladatelj s pretanjenim občutkom za uglasbitev besedila ter oblikovanje vokalne linije in kombinacije vokalnih barv. Biblično navdahnjena skladba za mešani zbor a cappella s solo mezzosopranom In the Beginning (V začetku) je eno njegovih najznačilnejših zborovskih del. (Pred tem je v študentskih letih na biblično besedilo napisal le še Štiri motete.) Nastala je za harvardski Simpozij glasbene kritike leta 1947, ravno v obdobju, ko se je Copland uveljavil kot najpomembnejši ameriški skladatelj svojega časa. Glasbeni oddelek harvardske univerze je sicer predlagal hebrejsko besedilo, kar je bilo kmalu po koncu 2. svetovne vojne gotovo mišljeno kot simbolična gesta, vendar se je Copland – morda zaradi širše razumljivosti besedila – odločil za enega standardnih angleških prevodov, t. i. »verzijo kralja

k sp

ore

du

Glasbeno se je najprej izobraževal na Curtisovem inštitutu za glasbo, kjer ga je poučeval nad Brahmsom navdušeni Rosario Scalero in kjer sta skupaj z njim študirala tudi Gian Carlo Menotti in Leonard Bernstein. Potovanje po Evropi, tudi na pobudo Menottija, s katerim sta si bila zelo blizu, je Barberjevo privrženost romantiki in evropski glasbi še poglobilo. Bil je tudi šolan pevec, kar mu je bilo nedvomno v pomoč pri spevnem liričnem komponiranju, značilnem za večino njegovih del. Čeprav ni nikoli veljal za glasbenega inovatorja, so njegove skladbe izvirne in prefinjeno izdelane, tako da so ga v sporede radi uvrščali številni slavni dirigenti, kot je bil npr. Arturo Toscanini. Svojo po(zno)romantično skladateljsko držo, povezano s tonalnim glasbenim jezikom, je ohranil vse življenje in o sebi dejal: »Pisal sem tako, kakor sem sam hotel.«

Barberjev Agnus Dei (Jagnje božje) za mešani zbor je pravzaprav transkripcija njegovega slavnega Adagia za godala, op. 11, že ta pa je transkripcija drugega stavka predhodnega godalnega kvarteta. Adagio velja za njegovo najslavnejše delo, ki so ga pogosto izvajali tudi na pogrebih znanih osebnosti, kot sta bila monaška princesa Grace Kelly in ameriški predsednik John F. Kennedy. Zborovska transkripcija iz leta 1967 sodi tudi med klasična zborovska dela filmske glasbe, saj se je pojavila v več filmih in televizijskih delih. Paradoks je sicer, da je Barber zaslovel ravno z instrumentalnim delom, saj je bil – za razliko od Coplanda – znan predvsem kot skladatelj vokalnih del. Sam je bil nad izrednim uspehom tega dela zelo presenečen in celo nekoliko zadržan do lastnih priredb. Agnus Dei je poln »patosa« in prihaja »naravnost iz srca«, kakor so ga v duhu romantične ustvarjalnosti označili številni poslušalci, med drugimi tudi Aaron Copland: ta je v njem našel iskreno

skladateljsko izpoved, ki je bila tudi njegov lastni ideal. Za skladbo so značilne dolgo razpete linije, ki potekajo kakor v loku, začenja pa jih sopran nad skoraj pedalno zadržano mirno harmonijo spodnjih glasov; kasneje se različne vloge izmenjujejo. Kakor je ugotovil Aaron Copland, prav to skladbi daje pečat brezšivne kontinuitete glasbenega toka.

Eric Whitacre je glasbeni fenomen svoje vrste: z grammyjem nagrajeni skladatelj, dirigent in govornik velja za enega najbolj priljubljenih glasbenikov svoje generacije. Študiral je na prestižni newyorški visoki glasbeni šoli Juilliard, trenutno pa je rezidenčni umetnik zbora Los Angeles Master Chorale. Velja za enega najuspešnejših zborovskih skladateljev mlajše generacije. Whitacre je eden tistih skladateljev, ki so se odločili za širšemu občinstvu dostopen slog, prepoznaven po uporabi tonalnega harmonskega jezika, živahnega kontrapunkta, toplih in spevnih melodičnih linij ter manj kompleksnih ritmov. Njegovo glasbo izvajajo tako poklicni kakor ljubiteljski sestavi po vsem svetu, njegovi »virtualni zbori«, ki delujejo prek spleta, pa so združili pevce iz več kakor 120 držav z vsega sveta. Whitacre sodeluje z znanimi skladatelji filmske glasbe, poleg tega pa se v inovativnih projektih povezuje tudi z neglasbenimi organizacijami, kot je npr. ameriška NASA.

Alleluia (Aleluja) za mešani zbor s solo sopranom in basom je bila napisana leta 2011 za Davida Skinnerja in Zbor kapele Sidneyjevega kolidža Sussex (Sidney Sussex Chapel Choir), glasbenega kolidža Univerze v Cambridgeu, in bila premierno izvedena 25. junija 2011. Sam skladatelj o delu pravi takole: »Nisem ateist, a tudi nisem kristjan, tako da sem

se v svoji karieri izogibal besedilom, ki bi bila lahko uporabljena v liturgičnem kontekstu. Pa vendar sem – potem ko sem leta 2010 jesenski semester preživel na Sidneyjevem kolidžu Sussex v Cambridgeu in tam prepeval z dr. Davidom Skinnerjem in njegovim krasnim zborom – vse bolj opažal globoko modrost liturgije. Nenadoma sem se odprl zgodovini in lepoti poezije, najbolj pa me je očarala beseda ‚aleluja‘, kar pomeni ‚slavi Boga‘. Tako sem svoje simfonično delo Oktober [October] transkribiral za glasove a cappella, kot besedilo pa uporabil le to besedo.« Nedvomno tudi v delu Alleluia slišimo ‚sestavine‘, ki jih je za Oktober uporabil Whitacre: gre za jasno in transparentno glasbo, ki se med drugim navdihuje pri angleški romantiki ter je polna nostalgije in tihe pastoralne lepote oktobra, skladateljevega najljubšega meseca.

Erich Wolfgang Korngold je izšel iz avstrijske družine iz Brna in je bil sin znamenitega glasbenega kritika Juliusa Korngolda. Veljal je za skladateljskega čudežnega otroka, ki ga je Gustav Mahler označil za genija; že v otroških in najstniških letih so pomembne avstrijske glasbene ustanove izvedle več njegovih del. Nad njim so bili očarani različni glasbeniki: Giacomo Puccini, Jean Sibelius in Bruno Walter. Richard Strauss pa je o njem dejal: »Ta slogovna gotovost, obvladovanje oblike, značilna ekspresivnost in harmonska drznost so zares osupljive!« Svoje prvo orkestralno delo je Korngold napisal pri štirinajstih, opero pa pri sedemnajstih. Opera Die tote Stadt (Mrtvo mesto), ki jo je napisal pri triindvajsetih letih, je obenem pomenila vrhunec njegove slave. Kasneje je začel tudi poučevati na Dunajski državni akademiji. Leta 1934 ga je Max Reinhardt povabil v Hollywood za delo

pri filmski priredbi Shakespearovega Sna kresne noči in Korngold je v naslednjih štirih letih postal pionir filmske glasbe. V Hollywoodu je napisal nekaj najboljše glasbe v zgodovini filma, njegovo vodilo pa je bilo pojmovanje vsakega filma kot opere brez petja in vsake vloge kot vloge v operi. Filmska glasba naj bi bila napisana tako, da bi lahko obstala tudi brez filma, v koncertnih dvoranah. Po vojni se je Korngold vrnil k bolj ‚absolutni glasbi‘, vendar je bil v tem času njegov poznoromantični slog že zastarel, tako da se je imel za povsem pozabljenega. V zadnjem času njegova dela ponovno postajajo vse bolj priljubljena.

Prayer (Molitev) za tenor solo, ženske glasove, orgle in harfo ali klavir je delo, nastalo na besedilo avstrijskega romanopisca judovskega rodu Franza Werfla, ki je emigriral v ZDA in leta 1941 postal ameriški državljan. Prav v tem času je bila napisana skladba na hebrejsko-angleško besedilo, ki je bila prvič izvedena pod Korngoldovo taktirko 1. oktobra 1941 v Los Angelesu. Gre za nekakšen hvalospev Bogu, ki je obenem klic po tem, da bi ga prepoznali vsi ljudje in bi kot njegove stvaritve živeli v bratski povezanosti. Nedvomno je treba ta klic razumeti tudi v kontekstu 2. svetovne vojne, ki je takrat že dodobra pokazala zobe. Solo tenor, ki poje molitev nad spremljavo ženskih glasov in instrumentov, ima spevno melodijo, ki sledi recitaciji besedila, medtem ko imajo ženski glasovi vlogo barvite spremljave, ki mestoma – in ne po naključju – spominja na filmsko glasbo. Orgle dajo delu pridih svečane ‚cerkvene‘ glasbe, medtem ko s harfo dobi še dodatno eterično barvo. Skladba se začne in konča s slavilnim vzklikom v hebrejščini, ki je temelj in izhodišče celotne kompozicije.

Ameriški skladatelj Leonard Bernstein je danes znan predvsem po svojih gledaliških in koncertnih delih, bil pa je tudi eden velikih dirigentov 20. stoletja ter na televiziji deloval kot glasbeni ‚vzgojitelj‘ in komentator. Izšel je iz družine globoko religioznih ruskih judovskih emigrantov, kar je močno zaznamovalo njegovo življenje. V stik z glasbo je prišel kot desetletnik, ko je v družinsko hišo prišel tetin klavir, po tem pa je naglo napredoval v učenju klavirja, kjer je bila med njegovimi najpomembnejšimi učitelji Helen Coates. Kljub očetovim pomislekom je po končani latinski šoli v Bostonu študiral klavir pri Henrichu Gebhardu in imel glasbo za glavni predmet na Harvardu. Tu se je seznanil z mnogimi pomembnimi osebnostmi, med drugimi z Aaronom Coplandom, ki je postal njegov kompozicijski mentor in prijatelj. Bernstein je študiral še na Curtisovem inštitutu za glasbo ter se izpopolnjeval v dirigiranju na poletni šoli za novo glasbo v Tanglewoodu pri Sergeu Koussewitzkem, ki je postal njegov največji dirigentski mentor. Njegovo življenje se je obrnilo na glavo leta 1943, ko je bil povabljen za dirigenta asistenta pri Newyorškem filharmoničnem orkestru, kjer ni dolgo ostal le asistent: v dobrem letu je zaslovel kot dirigent, že kmalu zatem se je njegovi dirigentski pridružila še skladateljska slava, dejaven pa je ostal tudi kot pianist. Sodelovanje z Newyorško filharmonijo je bilo eno najplodnejših med katerimkoli orkestrom in dirigentom v zgodovini, v kasnejšo zgodovino pa se je Bernstein zapisal predvsem kot skladatelj dela Zgodba z zahodne strani (West Side Story) za Broadway.

Chichester Psalms (Chichestrski psalmi) iz leta 1965 so nastali v okviru sobotnega leta, pred katerim je skladatelj intenzivno pisal dvanajsttonsko in eksperimentalno glasbo, potem pa je vse to ‚zavrgel‘,

saj je menil, da to ni njegova glasba in da v njej ni iskren. Chichestrski psalmi so bili končni rezultat tega procesa, saj so bili po skladateljevih besedah »najdostopnejše, B-durovsko tonalno delo, kar sem ga kdaj napisal«. Neposredna pobuda zanje je prišla s strani prečastitega Walterja Husseyja, dekana katedrale v Chichestru in velikega podpornika umetnosti (bil je naročnik znamenite Brittnove skladbe Rejoice in the Lamb /Radujte se v Jagnjetu/ ter del Marca Chagalla, Geralda Finzija in drugih): od Bernsteina je želel uglasbitev psalma, ki bi jo lahko na vsakoletnem festivalu skupaj izvajali zbori Chichestra, Winchestra in Salisburyja. Chichestrski psalmi so postali Bernsteinovo drugo večje delo z vokalnimi parti v hebrejščini (prvo je bila Simfonija št. 3 iz leta 1963, napisana v spomin na predsednika Johna F. Kennedyja). S ‚pozitivno‘ glasbo, prežeto z upanjem, je skladatelj uresničil tudi Husseyjevo željo, da bi imela skladba »okus po Zgodbi z zahodne strani«.

Chichestrski psalmi so zasnovani kot suita oz. cikel v treh stavkih, ki vključujejo šest psalmov. Vsak stavek en psalm predstavi v celoti, medtem ko iz drugega vzame le delček, ki ga postavi kot kontrast ali dopolnilo izhodiščnemu psalmu, na podlagi besedilnih kombinacij posameznih psalmov pa skladatelj izpeljuje tudi glasbo. Psalm 100 z veselim in glasnim vzklikanjem se tako oglasi po ‚budnici‘ iz Psalma 108. Teatralični drugi stavek prikazuje pastirčka Davida, ki s harfo ozdravlja Savlove napade besa. Solistične dele poje deški sopran (čist visoki glas, ki naj poje »preprosto« in »brez sentimenalnosti«) s Psalmom 23, hvalnico Gospodovi dobroti, nato pa se mu pridruži ženski zbor. Z bojevitim Psalmom 2 vstopijo še moški

glasovi, ki sprašujejo, zakaj se ljudstva upirajo Gospodovemu maziljencu. Tu se na mestu, kjer Gospod svojemu izvoljenencu pogrinja mizo vpričo sovražnikov, v nekakšni blaženi nevednosti o vsakršni grožnji ponovno oglasi Psalm 23. Tretji stavek s Psalmom 131 je poln miru in vedrega, otroškega zaupanja ter nastopa v paru s himno bratski složnosti in ljubezni iz Psalma 133. Zbor psalme sklene z dolgimi melizmi na »a« v unisonu (kar je morda reminiscenca na »amen«) in z zaključno afirmacijo iz Psalma 131. Delo, ki je bilo sicer zasnovano za orkester in velik zbor, je bilo z dovoljenjem prečastitega Husseyja premierno izvedeno v dvorani Newyorške filharmonije 15. julija 1965, dva tedna pred festivalom v Chichestru. Za to priložnost je skladatelj napisal različico za zbor in solista z orglami, harfo in tolkali, ki jo bomo slišali tudi nocoj.

Aaron Copland

In the BeginningSvetopisemsko besedilo; 1 Mz (Geneza) 1,1-2,7

In the beginning God created the heaven and theearth. And the earth was without form, and void;and darkness was upon the face of the deep.And the Spirit of God moved upon the face of thewaters. And God said, »Let there be light«: and therewas light. And God saw the light, that it was good: andGod divided the light from the darkness. And Godcalled the light Day, and the darkness he called Night.And the evening and the morning were the first day.

And God said, »Let there be a firmament in the midstof the waters, and let it divide the waters from thewaters.« And God made the firmament, and dividedthe waters which were under the firmament from the waters which were above the firmament: and it was so. And God called the firmament Heaven. And the evening and the morning were the second day.

And God said, »Let the waters under the heaven be gathered together unto one place, and let the dry land appear«: and it was so. And God called the dry land Earth; and the gathering together of the waters calledhe Seas: and God saw that it was good. And God said,»Let the earth bring forth grass, the herb yielding seed, and the fruit tree yielding fruit after its kind, whose seed is in itself, upon the earth«: and it was so. And the earth brought forth grass, and herb yielding seed after its kind, and the tree yielding fruit, whose seed was in itself, after its kind: and God saw that it was good. And the evening and the morning were the third day.

V začetkuSlovenski standardni prevod 3

V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo.Zemlja pa je bila pusta in prazna, tema se je razprostirala nad globinami in duh Božjije vel nad vodami. Bog je rekel: »Bodi svetloba!«In nastala je svetloba. Bog je videl, da je svetlobadobra. In Bog je ločil svetlobo od teme.In Bog je svetlobo imenoval dan,temo pa je imenoval noč.In bil je večer in bilo je jutro, prvi dan.

Bog je rekel: »Bodi obok sredi vodáin naj loči vode od vodá!«In Bog je naredil obok in ločil vode,ki so bile pod obokom,od vodá nad obokom. Zgodilo se je tako.Bog je obok imenoval nebo.In bil je večer in bilo je jutro, drugi dan.

Bog je rekel: »Vode pod nebom naj se zberejona en kraj in prikaže naj se kopno!«Zgodilo se je tako. Bog je kopno imenoval zemljo,zbrane vode pa je imenoval morje.Bog je videl, da je dobro. Nato je Bog rekel:»Zemlja naj požene zelenje, rastlinje, ki daje seme,in drevje, ki na zemlji rodi sadje s semenom po svoji vrsti!« Zgodilo se je tako. Zemlja je pognala zelenje,rastlinje, ki daje seme,in drevje, ki rodi na zemlji sadje s semenompo svoji vrsti. Bog je videl, da je dobro.In bil je večer in bilo je jutro, tretji dan.

And God said, »Let there be lights in the firmament of the heaven to divide the day from the night; and let them be for signs, and for seasons, and for days, and years: and let there be lights in the firmament of the heavens to give light upon the earth«: and it was so. And God made two great lights; the greater light to rule the day, and the lesser light to rule the night: he made the stars also. And God set them in the firmament of the heaven to give light upon the earth, and to rule over the day and over the night, and to divide the day from the darkness:and God saw that it was good. And the evening and the morning were the fourth day.

And God said, »Let the waters bring forth abundantly the moving creature that hath life, and fowl that may fly above the earth in the open firmament of heaven«. And God created great whales, and every living creature that moveth, which the waters brought forth abundantly, after their kind, and every winged fowl after his kind: and God saw that it was good. And God blessed them, saying, »Be fruitful, and multiply, and fill the waters in the seas, and let fowl multiply in the earth«. And the evening and the morning were the fifth day.

And God said, »Let the earth bring forth the living creature after his kind, cattle, and creeping thing, and beast of the earth after his kind«; and it was so. And God made the beast of the earth after his kind, and cattle after their kind, and every thing that creepeth upon the earth after his kind: and God saw that it was good. And God said, »Let us make man in our image, after our likeness: and let him have dominion over the fish of the sea, and over the fowl of the air, and over the cattle, and over all the earth, and over every creeping thing that creepeth upon the earth. So God created man in his own image, in the image of God created he him; male and female created he them. And God blessed them, and God said unto them, »Be fruitful, and multiply, and replenish the earth, and subdue it: and have dominion over the fish of the sea, and over the fowl of the air, and over every living thing that moveth upon the earth«. And God said, »Behold, I have given you every herb bearing seed, which is upon the face of all the earth, and every tree, in the which is the fruit of a tree yielding seed; to you it shall be for food. And to every beast of the earth, and to every fowl of the air, and to every thing that creepeth

Bog je rekel: »Naj bodo luči na nebesnem oboku! Ločujejo naj dan od noči in naj bodo znamenja za čase, dneve in leta! Naj svetijo na nebesnem oboku in razsvetljujejo zemljo!« Zgodilo se je tako. Bog je naredil dve veliki luči: večjo luč, ki naj gospoduje dnevu, in manjšo luč, ki naj gospoduje noči, ter zvezde. Bog jih je postavil na nebesni obok, da bi razsvetljevale zemljo. Gospodovale naj bi dnevu in noči in ločevale svetlobo od teme. Bog je videl, da je dobro. In bil je večer in bilo je jutro, četrti dan.

Bog je rekel: »Živa bitja naj mrgolijo v vodah in ptice naj letajo nad zemljo pod nebesnim obokom!« Bog je ustvaril velike morske živali in vsa živa bitja, ki se gibljejo in mrgolijo v vodah, po njihovih vrstah in vse krilate ptice po njihovih vrstah. Bog je videl, da je dobro. In Bog jih je blagoslovil in rekel: »Plodite se in množite, napolnite vse morsko vodovje! In ptice naj se množijo na zemlji!« In bil je večer in bilo je jutro, peti dan.

Bog je rekel: »Zemlja naj rodi živa bitja po njihovih vrstah: živino, laznino in zveri zemlje po njihovih vrstah!« Zgodilo se je tako. Bog je naredil zveri zemlje po njihovih vrstah, živino po njenih vrstah in vso laznino na zemlji po njenih vrstah. Bog je videl, da je dobro. Bog je rekel: »Naredimo človeka po svoji podobi, kot svojo podobnost! Gospoduje naj ribam morja in pticam neba, živini in vsej zemlji ter vsej laznini, ki se plazi po zemlji!« Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril, moškega in žensko je ustvaril. Bog ju je blagoslovil in Bog jima je rekel: »Bodita rodovitna in množita se, napolnita zemljo in si jo podvrzita; gospodujta ribam v morju in pticam na nebu ter vsem živalim, ki se gibljejo po zemlji!« Bog je rekel: »Glejta, dajem vama vse zelenje s semenom, ki raste po vsej zemlji, in vse sadno drevje, katerega sadje nosi seme. Naj vama bo v hrano. Vsem živalim na zemlji, vsem pticam na nebu, vsemu, kar se giblje po zemlji

upon the earth, wherein there is life, I have given every green herb for food«: and it was so. And God saw every thing that he had made, and, behold, it was very good. And the evening and the morning were the sixth day.

Thus the heavens and the earth were finished, and all the hosts of them. And on the seventh day God ended his work which he had made; and he rested on the seventh day from all his work which he had made. And God blessed the seventh day, and sanctified it: because that in it he had rested from all his work which God created and made.

These are the generations of the heavens and of the earth when they were created, in the day that the Lord God made the earth and the heavens, and every plant of the field before it was in the earth, and every herb of the field before it grew: for the Lord God had not caused it to rain upon the earth, and there was not a man to till the ground. But there went up a mist from the earth, and watered the whole face of the ground. And the Lord God formed man of the dust of the ground, and breathed into his nostrils the breath of life; and man became a living soul.

Samuel Barber

Agnus DeiLiturgično besedilo iz mašnega ordinarija

Agnus Dei, qui tollis peccata mundi, miserere nobis. Agnus Dei, qui tollis peccata mundi, miserere nobis. Agnus Dei, qui tollis peccata mundi, dona nobis pacem.

Eric Whitacre

AlleluiaLiturgično besedilo

Alleluia.Amen.

in ima v sebi življenje, dajem v živež vse zelene rastline.« Zgodilo se je tako. Bog je videl vse, kar je naredil, in glej, bilo je zelo dobro. In bil je večer in bilo je jutro, šesti dan.

Tako sta bila narejena nebo in zemlja in vsa njuna vojska. Sedmi dan je Bog dokončal delo, ki ga je naredil, in počival je sedmi dan od vsega dela, ki ga je storil. In Bog je blagoslovil sedmi dan in ga posvetil, kajti ta dan je počival od vsega svojega dela, ki ga je storil, ko je ustvarjal.

To je nastanek neba in zemlje, ko sta bila ustvarjena. Na dan, ko je Gospod Bog naredil zemljo in nebo, še ni bilo nobenega poljskega grmičja na zemlji in trava še ni rastla na polju, kajti Gospod Bog še ni pošiljal dežja na zemljo in ni še bilo človeka, da bi polje obdeloval. Iz zemlje pa se je vzdigovala vlaga in namakala vso površino polja. Gospod Bog je iz zemeljskega prahu izoblikoval človeka, v njegove nosnice je dahnil življenjski dih in tako je človek postal živa duša.

Jagnje Božje

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, usmili se nas. Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, usmili se nas. Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, podari nam mir.

Aleluja

Aleluja.Amen.

Erich Wolfgang Korngold

PrayerFranz Werfel

Adonoy elauhenu:Pour awe into the hearts of all Thy creatures and dread upon all that Thou hast called into being, that all Thy works may fear Thee, that all may bend their knee and build one brotherhood of man, united to do Thy will. Then, Father, shall we know that Thine is dominion, Thine is all might and strength. Then we shall know that Thy name is to be feared above all that Thou hast created.Adonoy elauhenu!

Leonard Bernstein

Chichester PsalmsSvetopisemsko besedilo: Ps 108,3, Ps 100; Ps 23,1-4, Ps 2,1-4, Ps 23,5-6; Ps 131, Ps 133,1

I.Urah, hanevel, v’chinor! A-irah shahar

Hariu l’Adonai kol haarets. Iv’du et Adonai b’simha. Bo-u l’fanav bir’nanah. D’u ki Adonai Hu Elohim. Hu asanu, v’lo anahnu. Amo v’tson mar’ito. Bo-u sh’arav b’todah, Hatseirotav bit’hilah, Hodu lo, bar’chu sh’mo. Ki tov Adonai, l’olam has’do,V’ad dor vador emunato.

II.Adonai ro-i, lo ehsar. Bin’ot deshe yarbitseini, Al mei m’nuhot y’nahaleini, Naf’shi y’shovev, Yan’heini b’ma’aglei tsedek, L’ma’an sh’mo.

MolitevPrevedla Katarina Šter

Gospod, naš Bog!Vlij strahospoštovanje v srca vseh svojih bitij in srh nad vse, ki si jih poklical v bitje, da bi se Te bala vsa Tvoja dela, da bi pred Tabo vsi upognili koleno in zgradili eno bratovščino ljudi, združenih v izvrševanju Tvoje volje. Potem, Oče, bomo vedeli, da je Tvoje kraljestvo, Tvoja je oblast in moč. Potem bomo vedeli, da se je Tvojega imena treba bati nad vsem, kar si ustvaril.Gospod, naš Bog!

Chichestrski psalmiSlovenski standardni prevod 3

I.Zbudite se, harfa in citre,zbuditi hočem jutranjo zarjo.

Vzklikajte Gospodu, vsa zemlja,služite Gospodu z veseljem,pridite predenj z vriskanjem!Spoznajte, da je Gospod Bog:on nas je naredil in mi smo njegovi,njegovo ljudstvo, čreda njegove paše.Pridite k njegovim vratom z zahvalo,v njegove dvore s hvalnico!Zahvaljujte se mu, slavite njegovo ime!Zakaj Gospod je dober,na veke traja njegova dobrota,od roda do roda njegova zvestoba.

II.Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.Na zelenih pašnikih mi daje ležišče;k vodam počitka me vodi.Mojo dušo poživlja,vodi me po pravih stezahzaradi svojega imena.

Gam ki eilech B’gei tsalmavet, Lo ira ra, Ki Atah imadi. Shiv’t’cha umishan’techa Hemah y’nahamuni.

Lamah rag’shu goyim Ul’umim yeh’gu rik? Yit’yats’vu malchei erets, V’roznim nos’du yahad Al Adonai v’al m’shiho. N’natkah et mos’roteimo, Yoshev bashamayim Yis’hak, Adonai Yil’ag lamo!

Ta’aroch l’fanai shulchan Neged tsor’rai Dishanta vashemen roshi Cosi r’vayah. Ach tov vahesed Yird’funi kol y’mei hayai V’shav’ti b’veit Adonai L’orech yamim.

III.Adonai, Adonai, Lo gavah libi, V’lo ramu einai, V’lo hilachti Big’dolot uv’niflaot Mimeni. Im lo shiviti V’domam’ti, Naf’shi k’gamul alei imo, Kagamul alai naf’shi. Yahel Yis’rael el Adonai Me’atah v’ad olam.

Hineh mah tov, Umah nayim, Shevet ahim Gam yahad.

Tudi če bi hodilpo globeli smrtne sence,se ne bojim hudega,ker si ti z menoj,tvoja palica in tvoja opora,ti me tolažita.

Zakaj hrumijo narodiin ljudstva razmišljajo prazne reči?Kralji zemlje so se dvignili,oblastniki se skupaj posvetujejoproti Gospodu in proti njegovemu Maziljencu:»Pretrgajmo njihove spone,njihove vezi vrzimo s sebe.«Ta, ki prestoluje v nebesih, se smeje,Gospod se jim posmehuje.

Pred mano pogrinjaš mizovpričo mojih nasprotnikov;z oljem mi maziliš glavo,moja čaša je prepolna. Le dobrota in milina me bosta spremljalivse dni mojega življenja;prebival bom v hiši Gospodovivse dni življenja.

III.Gospod, Gospod,moje srce ni prevzetno, moje oči se ne povzdigujejo.Ne poganjam seza velikimi dejanji,za čudovitejšimi od mene.Nasprotno, potešil in pomirilsem svojo dušo kakor otrok v naročju svoje matere,kakor otrok je v meni moja duša.Izrael, upaj v Gospoda,od zdaj dalje in na veke!

Glejte, kako dobro in kako prijetno je, če bratje složno prebivajo skupaj!

Marcel Verheggen je študiral orgle in glasbeno teorijo na glasbenem konservatoriju v Maastrichtu, kjer so bili med njegovimi profesorji Willem Kersters (teorija), Jean Wolfs in Jan Raas (orgle). Po študiju se je izpopolnjeval na Nizozemskem in v tujini pri glasbenikih, kot so Luigi-Ferdinando Tagliavini, Daniel Roth in Montserrat Torrent, ter nadaljeval s študijem orgel pri Guyu Bovetu v Švici.

Verheggen je trenutno organist bazilike Sv. Servacija v Maastrichtu. Poleg opravljanja dolžnosti cerkvenega glasbenika veliko koncertira in snema na Nizozemskem in drugod ter redno nastopa v Orgelskem parku v Amsterdamu. Njegov repertoar obsega dela od zgodnje renesanse do sodobnosti. Je solistični izvajalec, ob tem pa spremlja tudi zbore in pevske soliste. Premierno je izvedel številna orgelska dela in na mednarodnih orgelskih festivalih prejel mnogo nagrad za svoje interpretacije in improvizacije.

Poučuje na konservatoriju v Maastrichtu in predava na mojstrskih tečajih na Nizozemskem in v tujini. Poleg tega je certificirani svetovalec Odbora za cerkvene zvonove in orgle in v tej vlogi sodeluje pri različnih projektih gradnje in obnove orgel. Je tudi član Kolegija orgelskih svetovalcev na Nizozemskem in izpitne komisije Nacionalnega odbora za izobraževanje orgelskih svetovalcev na Nizozemskem. Je urednik Nacionalnega inštituta za umetnost orgelske igre in umetniški vodja serije koncertov orgelske glasbe Pro organo v Maastrichtu. Ob tem z različnimi programi aktivno spodbuja promocijo orgelske kulture med mladimi.

Hans Leenders je študiral orgle, glasbeno teorijo in gregorijanski koral na konservatorijih (tj. akademijah za glasbo) v Maastrichtu, Utrechtu in Bruslju, med drugimi s profesorji Jeanom Wolfsom, Janom Raasom, Jeanom Ferrardom in Jeanom Boyerjem.

Leenders je dirigent in umetniški vodja profesionalnih komornih zborov Studium Chorale in Madrigalni zbor Aachen ter kantor in organist bazilike Naše ljube Gospe (Onze-Lieve-Vrouwebasiliek) v Maastrichtu. V okviru službovanja v baziliki dirigira zboru cerkve ter zasedbama Schola Nova in Schola Mariana. Nastopa in dirigira v številnih evropskih državah ter je pogosto gostujoči dirigent in vodja mojstrskih tečajev in delavnic na raznih konservatorijih in mednarodnih festivalih.

Na Konservatoriju Maastricht predava orgle, poleg tega uči tudi gregorijanski koral in zborovsko dirigiranje na vsakoletnem Dirigentskem tečaju Kurta Thomasa v Utrechtu. Je umetniški svetovalec orgelskega festivala Evropa in orgle (L’Europe et l’Orgue) v Maastricthu. Kot dirigent in organist je član zasedbe Ensemble ’88, ki je specializirana za izvajanje sodobne glasbe. Leenders je tudi skladatelj, njegove skladbe so izšle pri založbi Ascolta Music Publishing.

dir

igen

t

org

anis

t

Monika Fele je septembra 2019 magistrirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Matjaža Robavsa. Od leta 2014 je članica Zbora Slovenske filharmonije, kjer pogosto nastopa kot solistka (Bachov Magnificat, Mendelssohnova Hvalna pesem, Saint-Saënsov Božični oratorij, Močnikov Oratorium Nativitatis, Golobova Missa in Do). Njen operni debi je bil v sklopu koncertne sezone Akademije za glasbo 2017 v operi Obrat vijaka Benjamina Brittna v vlogi Gospodične Jessel. Kot solistka redno sodeluje z najboljšimi slovenskimi zborovskimi sestavi, kot so Vokalna akademija Ljubljana, KZ Ave, Zbor sv. Nikolaja Litija, APZ Tone Tomšič.

Obenem se udejstvuje tudi kot zborovodkinja. Leta 2007 je v Šmartnem pri Litiji soustanovila Mešani pevski zbor Cum anima, s katerim je v sedmih letih vodenja nanizala vrsto posebnih priznanj na državnih tekmovanjih. Novembra 2016 je na prvem Državnem tekmovanju Mateja Hubada za slovenske zborovodje Zvok mojih rok dosegla tretje mesto. Med letoma 2014 in 2019 je bila dirigentka Ženskega komornega zbora ČarniCe, s katerim je posegala po najvišjih nagradah tudi na mednarodni ravni.

Jurij Weiss je učenec 8. razreda Osnovne šole Polje. Na glasbeno pot je stopil pri osmih letih z igranjem kljunaste flavte v Glasbeni šoli Moste - Polje (dve leti), kjer trenutno obiskuje 5. razred flavte in igra v šolskem pihalnem orkestru. Od 2. razreda je sodeloval v različnih pevskih zborih: Otroškem pevskem zboru OŠ Polje, Otroškem pevskem zboru GŠ Moste - Polje in od leta 2017 v Deškem zboru Schellenburg. Od leta 2018 s pevsko-plesno vlogo Bucka sodeluje pri uprizoritvah muzikala Addamsovi v Mestnem gledališču ljubljanskem.

deš

ki

sop

rani

st

mez

zoso

pra

nist

ka

Matjaž Strmole je svojo glasbeno pot začel v Glasbeni šoli Trebnje, kjer se je sprva učil klarinet. Prve pevske izkušnje je nabiral v Oktetu Lipa in Zboru sv. Nikolaja Litija, leta 2011 pa je začel študirati solopetje pri Matjažu Robavsu. Uspešen je bil na mnogih tekmovanjih doma in v tujini, med drugim je leta 2014 na Mednarodnem pevskem tekmovanju Bruna Špiler v Hercegnovem osvojil prvo nagrado. Udeležil se je mnogih solopevskih seminarjev, med drugim tudi opernega seminarja OperOderSpree Beeskow v Berlinu pri Snežani Neni Brzakovič in Petru Mausu. Od leta 2013 je kot pevec zaposlen v Zboru Slovenske filharmonije, leta 2014 pa se je pridružil tudi vokalni zasedbi Ingenium Ensemble.

bar

itoni

st

Vocal 2

From the New World27 October 2019, at 7.30 pm (preconcert talk at 6.30 pm)

Marjan Kozina Hall Slovenian Philharmonic

Slovenian Philharmonic Choir

Hans Leenders conductor

Marcel Verheggen organ

Jurij Weiss boy soprano

Monika Fele mezzosoprano

Matjaž Strmole baritone

Alexandra Verbitskaya harp

Špela Cvikl percussion

Aaron Copland: In the Beginning

Samuel Barber: Agnus Dei

Eric Whitacre: Alleluia*

Erich Wolfgang Korngold: Prayer*

Leonard Bernstein: Chichester Psalms

* Slovenian premiere

In the new season, Dutch conductor, organist and composer Hans Leenders will be a guest of the Slovenian Philharmonic Choir for the fourth time. On this occasion, he will reach into the treasure trove of American music and chose five compelling, important scores that convincingly articulate the special and valuable contribution of composers on the other side of the Atlantic to the colourful palette of choral repertoire of today and the recent past. Eric Whitacre is the youngest of the composers presented, while Aaron Copland, Samuel Barber and Leonard Bernstein were essentially contemporaries and are all distinctive voices and great names of American music. The earliest of the composers connects them with the foundations of the European tradition: Erich Wolfgang Korngold was an unusually gifted artist with Austrian roots and an important figure in film music. Vocal soloists play a significant role in all of the selected compositions, as do carefully selected instruments, especially the organ. With the concluding work of the concert, Bernstein’s celebrated Chichester Psalms, performed in the version with organ, the Slovenian Philharmonic Choir marks last year’s 100th anniversary of the birth of this brilliant composer and legendary conductor.

Poklon slovenski zborovski ustvarjalnosti Zbor Slovenske filharmonije pripravlja dva koncerta ob 85. jubileju Lojzeta Lebiča, ki je slovenski zborovski literaturi prispeval velika dela. 20. novembra 2019 bomo gostovali v Kopru v Dvorani sv. Frančiška Asiškega in 22. novembra 2019 na njegovih rodnih Prevaljah v Kulturnem domu Prevalje.

novi

ce

Zbor

a S

love

nske

filha

rmon

ije

Napovedujemo izjemno doživetje Slavnostni koncert ob jubilejni 30. sezoni Zbora Slovenske filharmonije 9. in 10. september 2020

Gallusova dvorana, Cankarjev dom

Orkester Slovenske filharmonije

Zbor Slovenske filharmonije Stephen Layton dirigent

Rowan Pierce sopran

Helen Charlston mezzosopran

Ruairi Bowen tenor

Laurence Williams basbariton

Tomaž Sevšek orgle

Domen Marinčič čembalo

Johann Sebastian Bach: Maša v h-molu

Priznani specialist za staro glasbo Stephen Layton in izbrani angleški solisti bodo z našima ansambloma poustvarili veliko Bachovo delo, ki ga v Ljubljani nismo slišali že 20 let.

29. novembra 2019 vas vabimo v Slovensko filharmonijo na koncert ob izidu zgoščenke skladateljice Katarine Pustinek Rakar, avtorski večer skladateljice mlajše generacije.

Ciklus družinskih koncertov 2019/203. koncert16. november 2019 ob 11.00  Dvorana Marjana Kozine Slovenska filharmonija

RAZSTAVLJENI MOZART

abonma 2019/20

Vstopnice: blagajna Slovenske filharmonije, Kongresni trg 10, Ljubljanamed delavniki od 11. do 13. in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom T +386 1 24 10 800, E info@filharmonija.siSpletna prodaja: https://filharmonija.kupikarto.si/

Cena vstopnice posameznega koncerta: 5 €

www.filharmonija.si

Godalni kvartet Dissonance: Janez Podlesek, violina Matjaž Porovne, violina Oliver Dizdarević Škrabar, viola Klemen Hvala, violončelo

Dejan Pevčević, recitator

Razstavljeni Mozart je naslov projekta, pri katerem celovito štiristavčno kompozicijo Mozartovega Godalnega kvarteta št. 19 v C-duru, poznanega pod vzdevkom »Disonančni«, prekinejo kratki intermezzi sodobnih kompozicij za godalni kvartet in vložki treh recitacij poezije v interpretaciji igralca Dejana Pevčevića. Nasproti klasični glasbeni govorici Wolfganga Amadeusa Mozarta so tako postavljena kontrastna dela popolnoma drugačnih harmonskih in ritmičnih struktur, ki predstavljajo odmev Mozartovega glasbenega jezika v današnjem času.

10+Priporočena

starost

BožičnikoncertSlovenskefilharmonije

Zbor in Orkester Slovenske filharmonijePhilipp von Steinaecker dirigent

spored Charpentier | Bach | Händel | Cimarosa | Gluck | Mozart | Berlioz | Fauré | Močnik | Sibelius | Menotti

19. december 2019 ob 18.00

Dvorana Marjana KozineSlovenska filharmonija

vstopnice:blagajna Slovenske filharmonije, Kongresni trg 10, Ljubljana med delavniki od 11. do 13. in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom T +386 1 24 10 800, E info@filharmonija.si spletna prodaja: https://filharmonija.kupikarto.si

www.filharmonija.si

Če želite prejemati redna e-obvestila o programu Slovenske filharmonije, sporočite svoj e-naslov na info@filharmonija.si.

Koncertni list Slovenske filharmonije, Vokalni abonma, št. 2Izdala: Slovenska filharmonijaDirektorica: Marjetica MahneUmetniški vodja ZSF: Borut SmrekarAvtorica spremnega besedila koncerta, urednica življenjepisov in besedil skladb: Katarina ŠterJezikovni pregled: Tanja SvenšekOblikovanje: Futura DDB, d.o.o.Prelom: Vlado TrifkovičFotografija na naslovnici: osebni arhivTisk: Birografika Bori, LjubljanaNaklada: 300 izvodovLjubljana, oktober 2019

Redakcija koncertnega lista je bila zaključena 23. oktobra 2019.

ISSN 2350-5117

Slovenska filharmonija – Academia philharmonicorum

@SFilharmonija

@slofilharmonija

Slovenska filharmonijaOrkester Slovenske filharmonijeZbor Slovenske filharmonije

Kongresni trg 101000 LjubljanaT +386 1 2410 800F +386 1 2410 900E info@filharmonija.siwww.filharmonija.si

Ustanoviteljica Slovenske filharmonije je Vlada Republike Slovenije. Dejavnost Slovenske filharmonije financira Ministrstvo za kulturo.