Snov Izpit

7/25/2019 Snov Izpit

1/55

FILOZOFIJA EDUKACIJEFilozofja kot philosophiaFilozofja izvira iz besede philosophia, kar poe!i lj"beze! do odrosti, tako jo jeie!oval t"di #lato! $ veda% se "kvarja z islii i! idejami. Zaz!a"jez!a!osti i! je zelo &irok poje i! z!a!ost% v'asih se "porablja sao kot (ards)ie!)e, !aravoslovje v res!i)i pa ta *po z+o- izraz poz!ao sao okoli .// let#rej je z!a!ost poe!ila sao pridobiva!je z!a!ja

0ICE1CE kot SCIENTA2 'isto !ekaj dr"+e+a i! kot EPISTEME-ved!ost, ki je &ir&ipoje od z!a!osti

3ED1O04% Kaj to sploh je5 0pra&"jeo se prakti'!o o vse Iz teh vpra&a!j pa!asta!e flozofja 4orej lahko re'eo, da je bila flozofja !a za'etk" vse2!aravoslovje, dr"6boslovje itd #ote pa se v z+o Z+odi specializacija. Iz

flozofje i! !je!ih !o+ih vej se i!divid"al!o razvijejo razli'!e z!a!ost kot res7edi)i!a 4ako se fl 1e "kvarja z vsei tei spe) Apak poizk"&a "stvariti!eko or+a!iza)ijo je osnova za vse.0pra&"je se o sisel!osti

Lj"dje rav!ao po !ekih svojih idejah i! ko!)eptih O te seveda !e razi&ljaoveliko Filozofja je v tej to'ki obr!je!a FILOZOFI 0E UK3A8JAJO Z IDEJA7I, KI 1A0

4AKO ALI 4AKO O93LADUJEJO Zato, ker !as dolo'e!e ideje lahko pripeljejo dopropada *prier 0aharove+a, ki je "stvaril atosko bobo !ato pa se za'!espra&evati ali je to sploh OK- se orao O IDEJA( 0#8A:E3A4I

1iso pa poeb!e sao ideje, apak t"di #8E#8I;A1JA, ki so lahko !evar!a, le!iso "teelje!a 8e) rasize2 da!es v to !iso ve' prepri'a!i

Ideje so poeb!e ker vplivajo !a prepri'a!ja

3ed!ostKo !ekaj veo so !a&a vede!ja dr"+a'!a kot 'e !e'esa !e veo 3'asih pamislimo, da vemo, ve!dar pa pote !i paet!o rav!ati

;lovek ora ieti z!a!je, da je sre'e! Vednost je pogoj sree,harmoninega ivljenja.Zaradi te teze !asta!ejo &ole itd Ista teza pa !aspripelje do (iro&ie, ker so bili tako radoved!i, kako priti do atoske bobe,so jo izdelali F"!k)ija kulturnega napredka!i sao li!ear!a slej kot prejdo6ivi trk !e!j oz rata !e+ative! 0 'love&ki !apredko je ved!ost postalatako o'!a, da lahko "!i'io sae+a sebe

;eprav !eka dolo'e!a )iviliza)ija iz"re, del !jihove ved!osti osta!e i! se razvija!aprej re) arabske i! riske &t Zato !e seo isliti, da je vse staro za!i'Lahko "+otovio, da !ove teze !iso bolj&e i! pote osta!eo pri stari tezi, 'e paso bolj&e pote !aredio !ovo tezo i! =e!o>, mythos in logos

4ALE0 i! prijatelji2Deokrit iz 7ileta velja za prve+a flozo?a zahod!e tradi)ije1je+ova +lav!a teorija, da je 30E 3ODA je o'it!o !apa'!a, ve!dar pa ka6e !a to,da se je 4ales zavedal draati'!ih spreeb v opazova!e svet" @rkiverjaejo v +lav!e elee!te%voda, zrak, o+e!j i! zelja 4ales pravi, da oraede! od !jih biti osnovneji.Izbral si je elee!t, ki lahko zavzae !ajve' oblik2


2/55

.

3ODO 0i)er je to tipi'!o !arobe, ve!dar pa !ekaj stoletji kas!eje "+otovio, daje svet sestavlje! iz atomov kar pa !i tako dr"+a'!o od vode

#ravi, da 'e obstaja sprei!ja!je pote ora biti za !ji !ekaj!espree!ljive+a 0e pravi% ;e obstaja !eko !o&tvo, pote za !ji !ekakoora biti e!o oz obstaja !ekaj kar dr6i stvari sk"paj

0pra&"je se% Iz 'esa so vse stvari5 oz KAJ JE 4O 03E45 Od+ 1a to vpra&a!je orabiti !arav!o i! !e !ad!arav!o, kot so pred !ji !a to od+ 7iti

#red !ji so !a to vpra&a!je lj"dje od+ovarjali z 7I4I 7it razla+a stvari tako, da+re k !jihove izvor" I! prav v te 4ALE0 presko'i OD MI! k "O#O$%& 7iti so!avad!o ko!servativ!i i! !as iz real!e+a 'asa postavijo v o'e! 'as 7iti'!i "verjae, da bi brez ita svet zapadel v kaos i! sredi&'e !e bi dr6alo, vse stvari bi&le !araze!

LO@O0 pa pravi, da sveta !e obvlad"jejo bo+ovi apak !ekaj dr"+e+a #ravijo,da je vzrok za !ekaj tista stvar saa, da +a !e povzro'i !ekdo dr"+ *#olad jesaa sebi !ae!, !e !asta!e zaradi bo+ov- 0vet sa ia te!de!)e, da !ekaj!aredi iz sebe

Kakor itolo&ka razla+a, t"di 4alesova teorija pelje k izvor" stvari !e k'asov!e" apak ontolokemu k izvoru 'iti

8AZLIKA 7ED 7B4(O0O7 I1 LO@O0O7 poa+a dolo'iti !aravo flozofje, ve!darpa !e brez te6av

3pra&a!je ivljenjskosti razlike ed lo+oso i! thoso% Lo+os !aj bikratkoalo bil oblika !a&e+a oder!e+a zahod!e+a "stvarja!ja itov, kar je&e slab&e od dr"+ih oblik thosa A!aksia!der je !eposred!i !asled!ik

4alesa #ravi, da ora obstajati prvot!i brezobli'!i, !eie!ova!i elee!t Z"porabo oral!ih kate+orij kot so krivda i! porav!ava se v svoji razla+i sveta!e lo'i kaj dosti od velikih tvor)ev itov 3 te polo6aj" pa se z!ajde t"di kar!ekaj zahod!ih flozo?ov, ki se pri razla+i real!osti zatekajo k bo6a!skibitje ZA4O8EJ ZA38A;A1JE AD1A8A31E 8AZLA@E 1E 7O8E 9I4I 9I043OFILOZOFIJE

. Dr"+a te6ava je, da flozofje ne moramo neposredno loiti od drugiho'lik racionalnega miljenjakot je de!io z!a!ost Z!a!ost se razvije ko!ekatere flozo?ske veje posta!ejo eksperie!tal!e i! epiri'!e 3eliko fl3pr Zaradi svoje !arave !e ora biti eksperie!tal!ih &e poseb!o !e orejobiti tak&!a tista, ki zadevajo vred!ote Fil vpr 0e po+osto porodijo t"di z!otrajz!a!osti

#odro'ja flozoske+a raziskova!ja *veje flozofje-Episteolo+ija *teorija ved!osti oz spoz!a!ja-, o!tolo+ija oz etafzika *teorijabiti-, lo+ika *z!a!ost veljav!e+a izpeljeva!ja, "teeljil jo je Aristotel- i!aksiolo+ija, ki se deli !a etiko *oral!a flozofja, spra&"je se o oral!ihvred!otah-, politi'!o flozofjo *spra&"je se o dr"6be!ih vred!otah- i! estetiko*flozofja "et!osti, spra&"je se o "et!i&kih ali estetskih vred!otah-, pole+ te+apa &e flozofja &porta, reli+ije, z!a!osti, prava, lj"bez!i, spol!osti, itd

Obstaja o+ro!o def!i)ij flozofj *flozofje se !e da doko!'!o opredeliti, ker je

odprt pojem-, !pr%


3/55

Gillia Capita!% =Filozofja je raz"sko raziskova!je str"kt"re katere+akoliisel!e+a sistea, !je+ovih pode!, ko!)eptov i! stat"sa !je+ovih trditev> 2a!aliti'!i oz kriti'!i vidik flozofje

Ideal!i *!edose+ljiv- po+oj flozofje% !e sejo je oejevati politike, reli+ije,oseb!e koristi, H

Filozofja se "kvarja s splo&!ii vpra&a!ji $ =veliki vpra&a!ji> *!pr =kaj je'as5> !aesto =iate kaj 'asa5> ali =koliko je "ra5>-

Filozofja vseb"je ko!str"ktiv!ost i! "stvarjal!ost *pole+ kritike i! a!alize t"dirazvija teorije-

0okratska ajevtika *dialo+- kot etoda flozofra!ja, =sokratskairo!ija>$3e da !i' !e veZa vpra&a!je KAJ JE 4O 03E4 s kateri so se "kvarjali 4ales itd se pojavivpra&a!je KAKO #A JAZ 3E7, DA JE 4O 03E45 Iz objektiv!e+a sveta se zadevapreak!e !a za!ia!je !otra!je+a kognitivnega sveta. Klj"'!o vpra&a!je0okratske flozofje je torej KAKO #8I4I DO @O4O3E 3ED1O04I5

9istve!o je iska!je odrosti 1a poti iska!ja pa je oral "+otoviti, da doko!'!e+avede!ja !i 3 po+ovorih je tisti, ki so islili, da iajo !eko ved!ost sk"&alpokazati !jihovo !eved!ost, saj je bilo tisto, kar so ieli za spoz!a!je *episteme-z+olj !e!je *do(a- sredi&'" te+a povpra&eva!ja je lovek i! ne ve narava

4o je !ovost, za!j je pot k spoz!a!j", pot k samospoznanju ;eprav 0okrat !i!ikoli !i'esar zapisal, saj je verjel da 'rka obija d"ha Za!j je flozofja vrstadr"6be!e dejav!osti, vrsta po+ovora ed lj"di, ki i&'ejo res!i)o je #lato!zapisal vse, kar si je zapo!il re'i 0okrata, z+od!ej&i dialo+i so verjet!o 0okratov!a"k, poz!ej&i pa izklj"'!o #lato!ov *0okrata je prese+el-, z+od!ej&e dialo+elahko razdelio !a dele

del% 0okrat sre'a lade!i'a, ki trdi, da !ekaj ve, 0okrat zai+ra +lobokoprevzet!ost

. del% 0okrat dozdev!o opazi a!j&o te6avi)o v ar+"e!tih, !a ko!)" te+a delaje lade!i' zede! Opazi, da je "'e!)ev od+ #ol! predsodkov 0 " postavivpr Da "'e!e) posta!e skepti'e! v svojo ved!ost

del% 0okrat i! !je+ov so+ovor!ik priz!ata svojo nevednost i! hkrati 6eljoizvedeti, &ele !a tej to'ki se za'!e prava flozofja, oba si z po!ov!opostavlje!i vpr i&'eta &tevil!e hipoteze, a se dialo+ ko!'a !eodlo'e!o, ker!e prideta do prave ved!osti zaradi te iska!je ved!osti svojo flozofjopoie!"je 7AJE34IKA oz babi&tvo, saj plazimo proti modrosti

0OK8A40KA I8O1IJA$ 0 spret!i postavlja!je vpr #rivede so+ovor!ika do te+a,da se zave, da pravzaprav !e ve tiste+a kar si je "i&ljal da ve 0 te pa ve 7A1Jkot 0okrat, saj o! vsaj ve za svojo !eved!ost #oz!ao vrste ob'i!stvasokratovske+a dialo+a *8obert #a"l Gol-

1ajbolj 1AI31O i! +a !avad!o predstavlja lade!i', ki 0okratovo trditev 1eve, vzae do'esednoi! jo postavi proti svoji do!ev!i ved!osti

. e bolj #8E7E4A1O ob'i!stvo, ki pravijo !i !evede! sao poseh"je se 1AJ#A7E41EJ:E O9;I1043O, ki pravi, da o! res !e ve, kar po stro+ih erilih,

ki veljajo za!j i! za dr"+e, poe!i, da v res!i)i !e ve

Zdravi raz" je tako sestavlje! iz !e!j i! predsodkov Izhodi&'e po+ovorov paso !orativ!i poji2 pravi'!ost, po+", vrli!a 9I043O FILOZOFI8A1JA je3#8A:E3A1JE 0A7O, 4O #A JE Z1A1O04 *re) pri vpra&a!j" vrli!e o te kaj je


4/55

vrli!a !e +re za to, da !a&tejeo vse vrli!e, teve', da od+ovorio !avpra&a!je, kaj vrli!a v res!i)i je

0 te kako ir!o je sprejel svojo "sodo *"bili +a je politika- je vzpostavil !ovsiste vred!ot, ki je sploh &ele oo+o'il ko!str"ira!je flozofje O te pi&e#lato! v del"%

Apolo+ija%0okrat *0- je obto6e! spra&eva!ja o zeeljskih i! !ebes!ih stvareh 0ai pravi,da je kriv 0 obr!e )elot!o razpravo v spra&eva!je le+al!e+a vs le+iti!e+a ;e"+otovio, da !ekaj !i le+iti!o *kriti'!o i&lje!je- orao vplivati !a oblast,da stvar spree!i v le+iti!o i! hkrati v le+al!o- 0 je obto6e! !epriz!ava!javladarja, pravi pa, da +a bo priz!al, 'e bo z!al ta prepri'ljivo od+ovoriti !a!je+ova vpra&a!ja, dr"+a'e +a !e priz!a

0 trdi, da iao pravi)o dvoiti v reli+ijo zako!e oz v vse trditve oz ZA(4E3A#8A3ICO DO D3O7A brez te+a @O4O3A 8E01ICA 1I DO04O#1A

#o 0 obstaja ve' vrst odrosti, ve!dar !i prav, da obstajajo lj"dje, ki pravijo, da je!jihova odrost absol"t!a pa te+a !e orajo podpreti z dokazi Delf so rekli, da

je !ajodrej&i 'lovek !a svet" 0 0 v to !e verjae, saj ia sa sebe za!e"!e+a (o'e ovr6ti to i! to bo !aredil tako, da bo !aredil po+ovor zdo!ev!o !ajodrej&o osebo !a svet" U+otovil je, da je !je+ova odrostnamiljena"+otovi pa, da je vsee!o odrej&i od tiste+a odre+a, saj 'esar !eve, t"di isli !e, da !e ve, ed te ko 0 to ve$0OK8A40KA I8O1IJA

0 bi si lahko re&il 6ivlje!je tako, da bi sprejel iz+!a!stvo, kar pa seveda !e stori1aesto te+a predla+a zasto!j biva!je v =do" "pokoje!)ev>, kjer bivajo zeloslav!i lj"dje, s te &e dodat!o "6ali Ate!)e Ate!)i z!orijo i! obsodijo, da ora 0

"reti z vsilje!i saooro 0 popije str"p, da doka6e svoj prav 1je+ova srtposta!e sibol med mojo vs. znanje.

0okrat ia zasl"+o pri rojstv" flozofje 1je+ova zasl"+a pa je, da je prodrl nae vijo a'straktno raven miljenja, namre z povpraevanjem po temkaj neka stvar je.

0 je o'a! 1A0#8O41IK 0ofstov, ki =prodajajo z!a!je> 1esprejeljivo je, da zaved!ost zahtevajo pla'ilo e saa ko"!ika)ija oz dialo+i predstavljajo virizobra6e!osti Izobra6eva!je$so) dejav!ost

0KLE##lato!% =flozofja se za'!e v '"de!j">

Aristotel% =vsi lj"dje po !aravi te6ijo k vde!j">

Filozo?ska pojova!ja se po!"jajo kot o6!e razla+e sveta, ve' kot iaoo6!ih razla+ zaplete!e+a sveta, svobod!ej&i i! "'i!kovitej&i so

0ofstiZ "vedbo deokra)ije se je po!"dila prilo6!ost ve'je+a pol "speha t"direv!ej&e" prebivalstv" Za "speh pa so bili klj"'!i do'ra vzgoja in do'ragovornika spretnost. 4o so za de!ar po"'evali 0ofsti, !ajbolj jih je za!ialdisk"rz, predvse retorika


5/55

0plo&!a te6!ja vseh sofstov pa je bila, da so se obra'ali k 'lovek" Za!je sta bilabistve!a diskusija i! razsvetljevanje

0ofsti so predhodniki )lozo)je, so tisti, ki so pripravili vse za !je!o rojstvo


6/55

M

Oblike ved!osti% theoria


7/55

Q

#lato! pravi, da je !a&a zaz!ava stvar!osti odvis!a od okoli&'i! v katerih so,sa pa i&'e !ekaj !esprejeljive+a, ved!o iste+a, i&'e ve'!o, absol"t!o sao i!to !ajde v ID*I 4ako je iza deja!ska iza v real!osti obstoje'a iza !ibivajo'a, teve' le !ekaj, kar je bivajo'e" podob!o, je odslikava biti, saj pravapripada le ideja 4ako kot so stvari v zr)al" odslikave obstoje'ih, vid!ih

predetov, so t"di ti predeti sai le odslikava !eke dr"+e prave deja!skosti, soOD$"I/!V! ID**.

1ajpoeb!ej&i del Dr6ave% #8I0#ODO9A O 3O4LI1I


8/55

R

Lj"dje so zaprti v votli!i, kjer )elo 6ivlje!je vidijo sao se!)e predetov, zato jeto za !jih res!i'!o, !ato jih odpeljeo iz votli!e kjer vidijo, da so jih !jihovezaz!ave zavedale Zaradi svetlobe, ki je !iso vaje!i, se lahko postop!o privajajoobo'j" idej 1ato jih sp"stio !azaj v votli!o, ve!dar sedaj vejo !ekaj ve' o tehse!)ah, vejo, da za !jii stoji &e !ekaj ve'$;U41E ZAZ1A3E 0O Z7O41E #rej

doa'e okolje se " bo sedaj zazdelo t"je i! dvoljivoS t"kaj vidio te6av!ostflozo?ske pozi)ije% 3edo'i flozo? je zaz!aova! s sti+o, !eprakti'!e+a, 6ivlje!j"t"je+a 'loveka 1ajprej se " bodo posehovali, v !ekaterih okoli&'i!ah "bodo +rozili, " sodili ali +a )elo obsodili !a srt20okrat

0 poveda!i lahko prierjao t"di sodob!e+a 'loveka, saj se te" deja!skostprikaz"je prav tako v podobah, revijah, !a plakatih, fl" i! 43 7ediji proizvajajo&ablo!o, za!ip"lira!o, preparira!o real!ost Z!aki real!e+a !adoestijo real!osao Cilj te+a je "trditev obstoje'e+a odela +ospostva, a!ip"lira!je i!izola)ija posaez!ika

4ako, da je po #lato!" 03O9ODA$3ED1O04 Osvobaja!je ora vsebovati

elee!tar!o izobrazbo 3 svobodo i! izobrazbo je treba lj"di v'asih prisiliti2velikdel vz+ i! izo Je prisila, brez te+a se !e !a"'io brati, osta!eo s"6!ji2zaz!aosao vidni0utni svet.Izo'raz'a1$svet idejizklj"'io '"tila i! raz"eo kajse do+aja- pa ora biti #O04O#1A, 'e 6elio dose'i opol!oo'e!je #reprostoverjeti lj"de !i dovolj, saj so takrat priitiv!i #otreb"jeo dvom, oraokritino razmiljati, svet" postaviti o+ledalo%

;e ho'eo kaj vedeti se orao spra&evati o svoji ved!osti 0pra&evati seorao ved!o, !e seo p"stiti, da !as izk"&!je, zaradi katerih se !espra&"jeo p"stijo !a )edil" 8e) lj"dje v votli!i bi lahko rekli, da so se!)o 6etolikokrat videli, da so prepri'a!i, da je edi!a res!i'!a

#8O9LE7 #LA4O1A% iz !je+ove teorije lahko izpeljeo idejo o bolj&ih i! slab&ihlj"deh oz se izoblik"jejo% zaradi razlikovanja med vidnim in utnim svetomse dela socialna segregacija

U'e!je


9/55

T

A izhaja iz te+a, da lahko bivajo'e izre'eo v razli'!ih poe!ih Zato je a!aliziralpoe! besede*.1ekaj lahko izre'eo !a razli'!e !a'i!e 4e razli'!e !a'i!e jeA pridobil iz jezikov!e rabe Za vsako 'ivajoe kot su'jekt lahko izre'eo!eko 'it kot predikat.3se izjave, ki jih !ajdeo o predet" so dolo'ila te+as"bjekta Dolo'itev je lahko ide!ti'!a z bistvo tiste+a o 'eer !ekaj

izjavljao$ /ategorija su'stance0U904A1CA *bistvo- eksistira saostoj!o, LA041O04I pa lahko izrazio le , 'eobstaja s"bsta!)a

9istvo !eke stvari lahko zapopadeo kot e!ot!ost snovi in 4orme.#ri 'lovek" jeaterija telo, d"&a pa ?ora 7aterija !e ore eksistirati brez ?ore Fora palahko obstaja kot o'likovno naeloobstaja !eodvis!o od posai'!e s!ovi

1a bit pa lahko +ledao t"di iz vidiki monosti in dejanskosti 8azlikova!jeed tea dvea pojoa !a oo+o'a, da lahko kot dva razli'!a !a'i!a bitivstopata v edseboj!i od!os i! z vzaje!o "'i!k"jeta dr"+ !a dr"+e+a Z !jia

lahko pojas!io ?e!oe! spreminjanja.A pravi, da je vse do+aja!je sotr!o, torej "serje!o k !eke" )ilj" 4ako 'loDelova!je !pr dolo'a !je+ov )ilj

1a ko!)" !as veri+a vzrokov i! "'i!kov privede do !eke deja!skosti, ki saa !ive' "'i!ek, teve' sao vzrok, !i s!ov, teve' 'ista ?ora, !ekaj!eaterial!e+a2 to pa je prvi gi'alec, ki je sam negi'ljiv.

Za A je vede!je spoz!a!je te+a, kaj !eka stvar v res!i)i je 1aj!i6ja rave!spoz!ava!ja je ob'"tek, te" sledi doi&ljija, ki lahko polj"b!o po!ov!o prikli'epodobe '"t!e+a Doi&ljija je podla+a zo6!osti spoi!ja!ja 3e'krat po!ovlje!o

spoi!ja!je pa !as privede do izk"&!je Izk"&!jo s poo'jo "a dvi+!eo !arave! +otovosti

8a)io!alize 8e!eja Des)artesa8a)io!alize teelji !a predpostavki DA 1I A90OLU41E 8E01ICE% 4isti, ki joiajo po!avadi 6ivijo v totalitar!i dr6avi *prier 4"rke!ista!a- #oeb!o je,da se o stvareh spraujemo in dvomimo.3 prid ar+"e!ta orao preveritivse stra!i ar+"e!ta

@re za vpra&a!je #OOVO$I +*$-I*. 8es!i) je veliko !i sao e!a i!absol"t!a Ob spoz!a!j" relativ!osti res!i)e pa i&'eo ar+"e!ta za a!j&o

relativ!ost oz previrajo v !je!o +otovost 0e pravi res!i)e poizk"&aoizpodbiti, kdaj !a t"di !e rata i! tako re'eo, da je res!i)a @O4O3A

(istori'!e predpostavke D episteolo+ije, reli+ija i! z!a!ost;eprav Des)artes 6ivi v !ove vek", se &e ved!o spra&"jeo o istih stvareh, ores!i)i Od a!tike do re!esa!se je preteklo o+ro!o 'asa 3es!i 'as poz!aokot temni srednji vek 4a ideja pa je izred!o evropo)e!tri'!a, saj se z+odi saov Evropi, !pr v 9iza!)" +re z!a!ost !aprej 3 Evropi pa je takrat zares!azadovala z!a!ost 3 'as" Ev 8e!esa!se se z+odijo veliki teritorial!i preiki,preiki o'i itd *!pr Kol"b odkrije Aeriko, "+otovio, da je zelja okro+la2to pripelje do premika v predstavah in idejah.2 #o 8EFO87ACIJI lahko

+ovorio o razvija!j" znanosti in )lozo)je. 1a za'etk" se "kvarjajo sprostoro i! vesolje 0redi&'e do+aja!ja je Italiji, !ato se ta preak!e proti 3


10/55

/

Ev 3e!dar pa !a A!tiko !e seo pozabiti, pre+ledati jo orao, "+otoviti, kajod !jih dr6i, to prevzeti, ostalo pa zavre'i A!ti'!o z!a!je se tako o'novi.Ob!ovise tisto z!a!je, ki je bilo v sred!je vek" potla'e!o

#red !asta!ko U1I3E8Z so vir z!a!ja 0A7O04A1I e ta se v sr 3ek"spra&"jejo, 'e !jihov svet dr6i Iz te+a se izvije poeb!o reklo flozofje, ki dr6i&e da!es% 1e ar+"e!t avtoritete, apak avtoriteta, ar+"e!ta *to daje dvo,+otovosti res!i)e- 4a stavek spro6i isel!ost, da potreb"jeo i!stit")ijo, ki se bo"kvarjala z ved!ostjo res!i)o i! !e o'jo i! oblastjo oz potreb"jeo U1I3E8ZE

4e !aj iajo avto!oijo i! !iso ve' pod o'jo reli+ije ali politike Iajo moznanja, politika i! reli+ija pa se !e seta vtikati v iskanje resnice2 A34O1O7IJA8E01ICE, 3ED1O04I

3se !ovove&ki flozo?ski sere je sk"p!o e!o% odvr!itev od avtoritet, kotso )erkve, dr6ava, etafzika, tradi)ija !asploh edi!a priz!a!a avtoriteta jerazum.

+*-5 D*$!+*$*TM2M/- je 6ivel v 'as" !astaja!ja !ove z!a!osti *@alilej,Koper!ik, Kepler, 1eto!, t"di Des)artes je bil z!a!stve!ik H-, v 'as", ko se jereli+ija borila za ohra!itev preostale politi'!e o'i i! za varstvo 'love&ke oral!esaopodobe, ki !aj bi jo spodbijala z!a!ost, Des)artes je bil v dilei% preda!katolik, hkrati se je kot z!a!stve!ik pre)ej stri!jal z @alilejevii !azori *@alileja soobsodili brezbo&tva- napisal je )lozo4sko knjigo, ki je zgladila spor medcerkvijo in znanostjo6 7edita)ijeo prvi )lozo)ji6 =!eko' v 6ivlje!j"je tre'ado tal podreti vse in zaeti znovaod prvih teeljev> 2 spoz!a!je je kakorstavba, o'!o je le toliko, kolikor so o'!i teelji

De o!ib"s d"bita!d" est Deja!ski i! etodi'!i dvo% dvo i!

!orost7E4ODI;1I D3O7% je teh!ika po kateri se je Des)artes lotil podira!ja svojih!e!j tako, da je v vsaki stvari !a&el razlo+ za dvo 1je+ov moto% 3 vse je trebadvoiti De o!ib"s d"bita!d" est P Cilj dvolje!ja je !ajti !ekaj, o 'eer se!e da dvoiti, !ekaj !edvo"!e+a, absol"t!o +otove+a, kar bo teelj hi&eved!osti 7etodi'!i dvo ni ne patoloki dvom niti utemeljeni dvom. Jepretira! *teelje!-, pa hkrati !i patolo&ki

DEJA10KI D3O7% !e seo e&ati z etodi'!i dvoo ;e s"i, da e?a!t vara, ker +a kli'e )el ve'er pa se i !e javi, !ato pa i !avr6e !ek!elo+i'e! razlo+ je oj dvo dejanski in upravien. ;e pa isli, da e ?a!t

vara, ker je i!"to predol+o !a ) je oj dvo paranoien7#A4OLO:KI D3O7i! je veliko bolj podobe! Des)art" kot prvi dvo 3see!o pa orao raz"eti,da D nipara!oi'e! 1je+ovo pravilo v vse je potre'no dvomiti, !i priporo'ljivkot slo+ 6ivlje!ja, s te oto je sao )ilj, odkriti ved!ost

D torej !i !or, saj !i para!oi'e! v vsakda!je 6ivlje!j" je sao flozo?, ki i&'e+otovost

Co+ito er+o s" Absol"t!a +otovostD se !e spra&"je ve' toliko o dvo" kot o te ali obstaja sploh kaj v kar !a !itreba dvoit !li o'staja kaj v kar smo lahko trdno prepriani8 4o je skoraj!"j!o saj dr"+a'e !e orao !i'esar postoriti #reve' dvoiti poe!i dvoiti osebi !e !e sao o dr"+ih 1a to vpra&a!je od+ovarja v 7edita)ijah


11/55

Ker !e oreo preveriti vseh trditev je D razdelil trditve !a vrste%

O'it!o la6!e trditve% 8e) to, da je zelja kro6!ik, te seveda zavr6eo. 1e popol!oa +otove trditve% 1iao dovolj ar+"e!tov !iti za ovr6bo !iti

za potrditev @otove trditve

i! . trditve dao v isto kate+orijo i! jih zavr6eo, saj !as !e pripeljejo do@O4O3E 48DI43E

9uti so lahko varljivi, zato jim ne smemo verjeti *t"di to, da sedi i!bere, ia prav, !ata!ko vzeto se

z+olj isle'a stvar *d"&a, d"h, ", raz" oz CO@I4O-, ko bi !ehal isliti, e !ebi bilo ve', =7isli, torej se> *Co+ito er+o s"- $ edi!i absol"t!o +otovteelj vse ved!osti

D"alize d"ha i! telesa9istvo sebstva je zavest *$ d"&a, d"h, " ali raz"-, ta !i deljiv v svoje bistv"i! le !je" pripada zo6!ost i&lje!ja telo pa !i bistve!i del jaza% bistvo telesa

je razse6!ost i! od tod deljivost P =Dvoi, da ia telo> je '"de! dvo,apak o6e!, =Dvoi, da ia d"ha> pa !i o6e! dvo, saj dvoiti osvoje d"h" poe!i "+otoviti, da +a iao, ker je dvolje!je !je+ovadejav!ost

O38ED1O4E1JE DE0CA84E0A% d"ha def!ira z !je+ovo zo6!ostjo izvaja!jadolo'e!ih d"&ev!ih dejav!osti *dvolje!ja, "eva!ja, hote!ja, zatrjeva!ja, itd-;e !eko bitje vse+a te+a !e ore, po Des)artes" !ia d"ha ivali nimajoduha*o+o'e reli+ioz!o ozadje, 'e bi iele d"ha, bi iele t"di d"&o-

E!ot!i pri!)ip i&lje!ja za katere+a D e!i, da orao iz !je+a izpeljati vse, karje je su'jekt. 0 te priz!ava s"bjektiv!ost pred!ost, ki poe!i teeljidealisti'!e flozofje 0ebstvo, ki se ohra!ja kot ide!ti'!o je pravzor vsehide!titet, ide!titete i&lje!ja i! biti t povezave ed !otra!ji i! z"!a!jisveto

-apad na trditev, da so uti vir prave vednostiP !pr ko vosek dr6io !ado+!je se povse spree!i, a &e ved!o veo, da je to isti vosek P kako to


12/55

.

veo5 Des)artesov od+ovor je zelo plato!isti'e!% poje istosti ora biti38OJE1A IDEJA IDE14I4E4E, ker je !e oreo izpeljati iz opazova!ja #ole+ teiao &e vrojeno idejo su'stance *prier robota, ki !ajde pero, a !e orepovedati, da je to pero P ia v+raje!e '"te i! jezik, !ia pa teh dveh vroje!ihidej- 3roje!e ideje pa so lahko res!i'!e &ele takrat ko doka6eo, da !a jih ni

postavil hudo'ni duh. 4o pa lahko storio sao z a priori dokazom, dao'staja =og, ki je popolnost*oba hkrati !e oreta obstajati- P !je+ov dokaz !irav!o prepri'ljiv, a &e !aprej +radi !a te6 ker o'staja =og, ni hudo'negaduha, torej so matematika in vrojene ideje veljavne in resnine * saj soprej dokazali, da so !eres!i'!e sao zato, ker !e veo 'e !a !i ved!osti o !jejpostavil zlob!i d"h, za katere+a pa so dokazali, da je !eres!i'e!- D pravi, da!a je ta ideja o ateatiki 30ILJE1A i! o !jej lahko dvoio saoM*ODI9-O in ne >!+*$.8e) ali se lahko re'eo ta z"!aj !i !i'esar5 4e+a!e oreo, zato sprevidio, da ora obstajati '"t!i svet, saj 'e !e bi bil bo+varljive) o ?izini svet o'staja, ve!dar fzi'!i svet, ki +a poz!ao kot flozofz!a!stve!iki, !i pojav!i svet, kakr&!e+a !a predstavijo '"ti, apak je svet

matematine )zike, kakr&!e+a !a !aposled razkrivajo !ove z!a!osti*@alilejev svet- 4a z"!aj obstaja le tisto, kar je erljivo, !e obstajajo pa barve,ob'"tki ti bivajo sao v !a&ih +lavah i! !iso res!i'!i 4ako re) veo, da jestalje! vosek &e vsee!o vosek, ve!dar je to ved!ost, ki jo iao 6e prej

KO7#8O7I0 7ED FILOZOFIJO I1 4EOLO@IJO% 9o+ i! z!a!stve!iki lahkosoobstajajo, d"&a je v doe!i posaez!ikov i! Cerkve, fzi'!i svet pa v doe!iz!a!stve!ikov D postavlja d"ha !ad telo 0led!je" se pripis"je, da daje d"&i leprilo6!ost za !je!o delova!je 1a te teelji t"di OKAZIO1ALIZE7$ Izd"hov!e+a lahko teelji sao d"hov!o i! iz teles!e+a sao teles!o Ker !io+o'e edseboj!o "'i!kova!je telesa i! d"ha, je bo+ tisti, ki vzpostavi

povezavo ed obea#ODO91O04 0 #LA4O1O7% obe zavra'ata '"te kot vir ved!osti, obe odkrijetaraz"!i red za spree!ljivi videzo, obe skle!eta, da ora biti prava ved!ostaprior!a, obe "porabita ateatiko za odel, obe izpeljeta ved!ost o svet" izved!osti o vi&ji real!osti *ideja dobre+a


13/55

OCK(A7O3O 98I4E3% Ker je Lo)ke poz!al Des)artesovo delo i! je vedel, da booral zavr!iti teorijo o vroje!ih idejah, 'e bo hotel vzpostaviti svojo teorijo o!epopisa!e list", se je skli)aval !a O9 Ailliama Ockhama * stol-% =9rezkoristi je opraviti z ve' *teri!i-, kar lahko opravio z a!j> oziroa =E!titet !itreba po !epotreb!e po!o6evati> Lo)ke je po O)khaovi britvi trdil, da je

teorija, v kateri obstajajo le posaez!osti preprostej&a od teorije, po kateriobstajajo posaez!osti i! splo&!osti #ri razla+i orao "po&tevati le 'istvenestvari!a ostale pa pozabiti

Fra!)is 9a)o!% 0CIE14IA E04 #O4E14IA 3 z!a!j" je o', z!a!je je "porab!o, da+a "porabljao za "porab!e stvari Z!a!je pa !i sao e!, "porab!ih je velikoz!a!j 3pra&a se, zakaj !iao ve' z!a!j, z!a!ja !i dovolj, z!a!je je potreb!oiriti, deliti

;lovekov sovra6!ik je 1A8A3A% 9 ji !apove boj i! pozove lj"di !aj se borijo proti!jej 1e velja pa le za !aravo, da jo prea+ao z !asilje i! "'e!je, t"disvojo !aravo si orao podvre'i :teje edi!ole "speh, ki pa +a !e dose6eo s

'"stvi, teve' le z raz"o

1alo+a spoz!ava!ja je po 9 prakti'!a spoz!a!je !aj bi oblikovalo bolj&e 'loivlje!je, si)er pa orao !aravo !ajprej bolje poz!ati, da ji lahkoza+ospod"jeo #ri te je poeb!o, da se z!ebio predsodkov, ki so!ajve'ji zaviral)i z!a!ja, te pa !a posred"jejo IDOLI

IDOLI po 9a)o!" so slepilo, kot !ekdo ki ovira z!a!je 9 poizk"&a pokazati, kako jeso) okolje lahko zavirale) z!a!ja, slepilo #rier tak&!e+a idola$ 48I9U0 plee,rod$ a!tropoorfze% i vidio svet okoli sebe po sebi 4isto, kar je podob!o!a je OK ostalo !i OK 4i egocentrizmi vplivajo k !apa'!e" pridobiva!j"

z!a!ja1a podla+i opazova!j i! #O0KU0O3 lahko "+otovio splo&!e trditve, iz !jih palahko !adalj"jeo i!d"k)ijo i! izpeljeo !ajsplo&!ej&e sodbe i! zako!eI1DUK4I31O Z1A1JE% Iz posai'!ih stvari je potreb!o oblikovati splo&!a pravila0 te ob"di Aristotela

9a)o! odpre pot E7#I8IZ7U, saj pravi da ko se zatak!e je treba !arediti preizk"s#oeb!o je stvari preizk"siti i! 'e poizk"s !i "spe&e! so vsaj !ekaj !aredili

D"h% vroje!e ideje i! tab"la rasa5 J Lo)ke2ideje s"bsta!)aZa'el je z ve' sk"pi!ai razlikova!j%

E!ostav!e i! sestavlje!e ideje% e!ostav!e ideje so tiste, ki se jih !e daraz'le!iti !a &e e!ostav!ej&e dele *!pr ideja =trdote> ali ideja =r"e!e+a>-#o!avadi jih dobio iz e!e+a '"ta 0estavlje!e ideje tvorijo e!ostav!e ideje *!prlepota, 'lovek, vojska H-, ideje od!osov, ki !asta!ejo s prierja!je dveh idej*!pr ve'je od- i! abstrak)ije, v katerih " izlo'i last!ost ideje i! jo posplo&i *!prr"e!ost-

#osaez!e i! splo&!e ideje% splo&!e ideje so rez"ltat abstrak)ije, oblik"jejo se,ko prepoz!ao dolo'e!o z!a'il!ost, sk"p!o !o6i)i predetov *Lo)kovKO1CE#4UALIZE7- P Lo)ke je e!il, da so ra)io!alisti te splo&!e ideje zae!jaliza vroje!e ideje *ra)io!alisti so od+ovorili rav!o obrat!o-


14/55

#riar!e i! sek"!dar!e kvalitete% priar!e kvalitete so z!a'il!osti, ki !"j!opripadajo aterial!i teleso *!pr razse6!ost, velikost, oblika,+iba!je $ ideje oz '"t!i podatki 1ovoroje!'k" so =da!i>'"t!i podatki *barve, ok"si, vo!jave, tip!i ob'"tki, H- 1ajprej so ti podatki zaotroka kaos, s'asoa se jih !a"'i raz"eti i! iz !jih sestavljati raz"eva!jesveta *!pr predet, ki je dolo'e!e barve, oblike, trdote, H je jabolko- #ri teiata zelo poeb!o vlo+o !arava *!arav!i vzor)i, ki jih otrok pove6e- i! jezik*poie!ova!je !eke+a vzor)a '"t!ih podatkov po jezikov!i ko!ve!)iji- Zaradirazli'!ih poie!ova!j razli'!a lj"dstva svet vidijo razli'!o, zaradi razli'!ihperspektiv +leda!ja !iti dva 'loveka !iata !ata!'!o e!akih '"t!ih podatkov

Jezik je tisti, ki +radi ost i!ters"bjektiv!osti, da se lahko raz"eo ed sabo

3sak ized !as prebiva v svoje ale solipsisti'!e svet" '"t!e zavesti, jezikpa !a dop"&'a z+raditi ostove ed tei saot!ii otoki

3I8 ;U41I( #ODA4KO3% po Des)artes" i! Lo)k" je to s"bsta!)a, katere vzrok je9o+ ali !esko!'!a vzro'!a vrsta 9erkele je s"bsta!)o *sred!ji 'le!- odrezal, po!je '"t!i podatki prihajajo direkt!o od 9o+a ali !esko!'!e vzro'!e vrste, kistal!o b"d!o opaz"je vse Dilea, ker je 9erkelejev siste =esse est pri!)ipi>*$stvar obstaja, le 'e jo zaz!avao- 2 t"di 9o+ je lahko zaz!a! *kar !i o6!o- ali pa!e biva


15/55

D ("e i! ?e!oe!alize% kaj so aprior!e res!i)e5 Lo+i'!iko!str"kti7!o+i so e!ili, da je pole+ te teelj!e !apake 9erkelejeva teorija !a splo&!ozot!a 3e!dar pa je po!ov!o za6ivela v ./ stol kot ?e!oe!alize *!l4redules !Cer, =ertrand +ussell-

Fe!oe!alize posk"&a pojas!iti vso 'love&ko ved!ost z re)ep)ijo i!i!terpreta)ijo '"t!ih podatkov ali z jezikov!ii tavtolo+ijai *po ra)io!alistih soateati'!e, lo+i'!e i! slovarske trditve aprior!e, kar v epiriz" povzro'ate6avo, ?e!oe!alisti so se zato odlo'ili, da so ti aprior!e res!i)e le izpelja!e izdolo'e!ih jezikov!ih ko!ve!)ij, !e pa !ekih ve'!ih dejstev o svet"- obstajata ledve vrsti res!i'!ih stavkov% e!i lahko sledio do '"t!ih podatkov, dr"+i sotak&!i po def!i)iji P !jihovo za!ika!je vodi v protislovje *izklj"'i 9erkelejeve+a9o+a, saj !je+ove+a obstoja !e oreo !iti potrditi !iti zavre'i z opazova!je,stavek =9o+ !e obstaja> pa t"di !i protislove!-

1evtral!i o!ize $ real!ost !i !e fzi'!a, !e d"hov!a, apak !eka tretja vrsta!evtral!e =stvari>, ki se je !e da a!alizirati *=d"hov!o> i! =fzi'!o> so le lo+i'!iko!str"kti, e!ako =iza>, =+lavobol>, =a&'eva!je>, =+or>, H-2;e e !i v sobi,&e ved!o ve, da je ta iza, 'eprav je !e zaz!ava, ve!dar pa hkrati !isesi+"re!

9erkele i! Des)artes !ista !ikoli re&ila problea solipsiza, !ista bila +otova, alit"di dr"+i lj"dje obstajajo, ali t"di dr"+i lj"dje zaz!avajo, !j"! ar+"e!t slo!iklj"'!o sao !a bo+" #o ?e!oe!alistih% =dr"+i lj"dje i! jaz so le lo+i'!iko!str"kti '"t!ih podatkov> 2 &e radikal!ej&a O)khaova britev

Kate+orija teoreti'!ih e!titet *!pr elektro!i, atoi, povpre'!a aeri&ka

+ospodi!ja H- P !e oreo jih zaz!ati, obstajajo le v teorijah z !ae!o!ata!'!ej&e+a predvideva!ja podatkov

Kritika ?e!oe!aliza% 0ki!!er, Chosk@estalt psiholo+ija, li!+visti'!a flozofja, str"kt"ralize, deko!str"ktivize Hza!ikajo obstoj '"t!ih podatkov i! ovr6ejo tezo, da )eloto sestavio iz zbirkedelov #ravijo, da se +ibljeo od )elote k delo, )elote pa !e tvorijo '"t!ipodatki, apak zaplete!a kobi!a)ija !evrolo&kih i! so)ial!ih dejstev o zaz!avi

9 F 0ki!!er% sk"&a dokazati, da je o+o'a ko!siste!t!a epiristi'!a teorijajezika, torej sklad!a s hipotezo o !epopisa!e list" 0 svojo teorijo o

O#E8A4I31E7 #O@OJE3A1JU, ki vklj"'"je po!avlja!je +lasov, podkreplje!o oz !epodkreplje!o s sisteo !a+rad i! kaz!i

1oa Chosk% je pokazal, da je !apaka t"di pri vlo+i, ki jo ia po 9erkelej"jezik% 'e so !epopisa! list, se !e oreo !a"'iti jezika, vsi lj"dje iaosposob!ost za +lobi!sko slov!i)o *di&i po Des)artesovih vroje!ih idejah- 0po!ise otrokovih slov!i'!ih !apak, te !apake izhajajo iz !arav!e sposob!osti+e!erirati pravila% ie!"je jo 0O#O0O91O04 ZA @LO9I10KO 0LO31ICO i! jerez"ltat str"kt"re 'love&kih o6+a!ov


16/55

M

Ka!tov od+ovor ra)io!aliz" i! epiriz"Ka!tov koper!iski preobrat v spoz!av!i teorijiKO#E81IK% 0redi&'e !i zelja apak so!)e, stori rav!o obrat!o od pojova!jasred!je+a veka, da je zelja sredi&'e 0r 3ek se je ob!a&al kot b"tasti

epirize% Zelja je !e +ib!a, saj vsak vidi, da je prier" Koper!ik spet re'erav!o obrat!o 4o je poizk"&al storiti t"di Ka!t

Koper!i&ki preobrat v Ka!tove i&lje!j" je to, da se !a&e spoz!a!je !e rav!a popredetih2kot je bilo doslej2 teve' se orajo predeti rav!ati po !a&espoz!a!j" Izk"stvo sao !i !ekaj to+e+a, doko!'!e+a, arve' je spe)if'!a?"!k)ija !a&e+a spoz!a!ja, je !a'i! spoz!ava!ja, ki potreb"je raz", katere"vladajo ter +a vodijo splo&!o veljav!a lo+i'!a pravila

7isli brez vsebi!e so praz!e, zori brez pojov so slepi;U41O04% Ka!t jo raz"e kot zo6!ost, da dobio predstave !a tak !a'i!, kakor!as af)irajo objekti

#8O04O8 I1 ;A0% 0ta predpostavke vsake zaz!ave, sta !"j!i predstavi apriorii!sta podla+a vseh z"!a!jih i! !otra!jih ZO8O32;U4O3 0ta s"bjektiv!a po+oja!a&ih zorov, ki !e prihajata do izk"stva, teve' sled!je &ele oo+o'ata #rostori! 'as torej !ista epiri'!i predstavi, !ista pa !iti predstavi raz"a, torej poja,ker se poji !a!a&ajo !a ve' predetov Obstajata !are' le e! prostor i! 'as

# i! ; sta s"bjektiv!a ker !ista predet !a&e+a spoz!a!ja, arve' sta2!asprot!oizvora spoz!a!ja, iz katerih predet &ele izhaja # ora postati su'jektiven, dapostane spoznanje o'jektivno.

8AZU7

0poz!a!je izhaja iz . teelj!ih virov !a&e !arave%

0prejea!je predstav% '"t!o zaz!ava!je. Zo6!ost, da po teh predstavah spoz!ao predet2ji dao abstrakt!a

ie!a

9rez '"t!osti !a !e bi bil da! !obe! predet, brez raz"a +a !e bi islili 7islibrez vsebi!e so praz!e, '"ti brez pojov so slepi Zato je e!ako poeb!o, dapoje raz"a !aredio '"t!e, kot t"di, da !je+ove '"te !apravio raz"ljiveObe zo6!osti t"di !e seta zae!jati svoje ?"!k)ije 8az" !e ora !i'esar+ledati, '"ti !i'esar isliti 0#OZ1A1JE LA(KO 1A04A1E LE IZ 4E@A, DA 0E

ZD8UI4A

Epiristo K za+otavlja da ved!osti !e ore biti brez '"t!e+a prispevka i!ra)io!alisto, da je !e orejo priskrbeti z+olj '"t!i podatki

0poz!a!je a posteriori, spoz!a!je a priori3 Kritiki 'iste+a "a Ka!t zavr!e hipotezo o =!epopisa!e list"> i! hipotezo o=vroje!ih idejah> 1aesto te+a iao vroje!e str"kt"re P KA4E@O8IJE 8AZU7Ato so ?oral!e i! aktiv!e z!a'il!osti raz"a, ki razvrstijo s"rove podatke v !ekred, !pr e!ota, !o&tvo, )elot!ost, od!os ed vzroko i! "'i!ko, vzaje!o"'i!kova!je, prostor i! 'as, H-

Lo'i dva teelj!a !a'i!a spoz!a!ja%


17/55

Q

A #O04E8IO8I% izvira iz izk"stva, pove !a kaj t"kaj je, toda !e, da bi oralobiti !"j!o i! !e dr"+a'e

. A #8IO8I% Ob'e i! !eodvis!o od izk"stva i! ia z!a'aj !"j!osti 4ak&!a !a'elaso !epo+re&ljiva t"di za sao izk"stvo, saj so po+oj, ki izk"stvo splohoo+o'a

#redeti se rav!ajo po !a&e spoz!a!j", to je apriori, ker dolo'a !ekaj opredetih &e prede! so !a da!i Izk"stvo je sao !a'i! spoz!ava!ja, zakatere+a je potrebe! raz" 0tvari apriori spoz!avao le to, kar sai ve&aova!je

8azlik"jeo ed% 3se kar veo je to, kaj poe!i predet za !as

043A8I 1A 0E9I% te+a lj"dje !e veo, saj si vse predstavljao po svoje 043A8I ZA 1A0% Kako i dojeao stvari

48A10CE1DAL1O$razerje !a&e+a spoz!a!ja do spoz!av!e zo6!osti

;e " prese6e eje svoje spoz!av!e sposob!osti, ko tvori poje i! ideje!eodvis!o od vsake+a izk"stva, so to si)er o6!e isli, toda !ikakr&!aspoz!a!ja 4reba je torej ostro razejiti isel i! spoz!a!je

8az" pa !e izpelje teh kate+orij pasiv!o iz '"t!ih podatkov, arve' ji v!a&a vsvet i! vsilj"je s"rovi podatko% =7isli brez vsebi!e so praz!e, zori brez pojovso slepi>

4"di Ka!tova teorija !i popol!a, bi jo bilo treba al)e popraviti Ka!t 1I Z7OE1razlo6iti zakaj !ekatere k"l 8azli'!o raz"ejo kate+orijo, kot so prostor, 'ase!ot!ost, !o&tvo, s"bsta!)a i! vzro'!ost Kot od+ovor !a to lahko opleteo

9erklea, ki pravi, da so kate+orije poveza!e z jeziko

0odob!i flozof so si)er !a&li poa!jkljivosti v )elot!i episteolo+iji !a splo&!o%orda bi orali op"stiti iska!je teeljev ved!osti, t"di dojea!je spoz!a!ja kotd"hov!e+a vide!ja orda !i "strez!o, opozarjajo t"di, da so episteolo+ijeodvis!e od z+odovi!ske+a 'asa i! dr"6be!e+a sta!ja H

Aktiv!i raz" zavest dolo'a predet48A10CE1DAL1A 7E4AFIZIKA tj etafzika o !ad'"t!e o stvareh !a sebi poKa!tove !e!j" !i o+o'a, kajti !i'esar !e oreo vedeti o tiste, kar jez"!aj !a&e+a izk"stva

Ka!t zahteva, da 7E4AFIZIKA*$z!a!ost o ejah 'lo Ua- #O04A1E Z1A1O04 i!tako osta!e spoz!a!je Da bi to dose+el, ora 'lovek rav!ati z z!a!stve!oostri!o i! izlo'iti vse, kar je !e!je i! !e +otovost 0A7 U7 7O8A7O #OD38E;IK8I4IKI Dokler " !e kritizira sae+a sebe, se !e poz!a, predvse pa !e poz!asvojih eja 3 !evar!osti je, da ia svoje isli za spoz!a!je sao

A1ALI4I;1E 0OD9E% so pojasnjevalne sod'e, ki s"bjekt" !i'esar !e dodajo,teve' se zadovoljijo z raz'le!itvijo pojov, ki jih iao o predetih 8e)Kro+la je okro+la

0I14E4I;1E 0OD9E% so raz&irjeval!e sodbe, ki poj" s"bjekta pridajo predikat, ki

pa v !je !i bil i&lje! i! ki +a !e bi o+li izpeljati z raz'le!itvijo s"bjekta 4o solast!osti, ki !as k objekt" &ele vodijo 8e) Kro+la je r"e!a


18/55

R

8az" je sa zako!odaja za !aravo, saj bi brez !je+a !e bi bilo !ikjer !arave, kije po pravilih "stvarje!a si!teti'!a e!ot!ost !o+oterosti pojavov

#8E0OD1O04$ dolo'a pod kateri poje "vrstio razli'!e '"t!e podatke

7ed pribli6eva!je z!a!osti i! i&lje!je eksiste!)e8azvoj ved!osti od flozofje k z!a!osti% A Cote i! pozitivize#OZI4I3IZE7 se &e ved!o dr6i izk"stva, &teje le pozitiv!o, ki pa je da!o prekoutnih vtisov. 4isto po 'eer se razlik"je od epiriza pa je dosled!oodklanjanje vsakrne meta)zike

Cote pravi, da z!a!ost !apred"je od i&lje!ja, ki izhaja iz ?a!tazije kZ1A1043E1E7U 7I:LJE1JU 4a razvoj poteka v stadijih%

0tadij je teolo&ki ali fktiv!i, v !je dobijo !arav!i pro)esi !ad'"t!opojas!itev$7I4OLO@IJA

. 04ADIJ je etafzi'!i ali abstrakt!i2ta za Cota !ikakor &e !i prese6e! 1aesto bo+a stopajo abstrakt!a, lo+i'!a !a'ela

04ADIJ je pozitive! ali reale! stadij, kjer je vse etafzi'!o elii!ira!o 1epojas!j"jeo ve' z vra'a!je k !ez!a!i ?aktorje, apak s sovis!ostjorela)ije, pravil!e i! zako!ite povezave ?e!oe!ov, ki jih je o' epiri'!oopazovati Za Cota je edi!o absol"t!o to, da !i absol"t!e+a #ozitiv!oi&lje!je je dobro

Z!a!ost sl"6i prakti'!i sotro% predvideti ora tek stvari, da bi lahko !a!jevplivala Epirize !aj bi po Cot" sao +olo !abiral podatke, z!a!ost pa !aj bisestojila iz zakonov pojavov.4e zako!e je potreb!o poiskati Cilj je dose6e!tedaj, ko vse posaez!e pojave lahko podredio e!e" sae" splo&!e"

dejstv"

8ED je pri Cot" poveza! z ID*O @I*+!+@I*. 8ed bo dose6e! z razvoje 4oje v !asprotj" v Des)arteso, ki trdi, da je ideja reda rez"ltat a!alize i! si!teze, kiizvira iz i!telekt"al!e aktiv!osti 1a prvem mestu je matematika, ki je !ajboljza!esljiva i! !ajsplo&!ej&a z!a!ost. Zad!ja je 0OCIOLO@IJA, ki pa je !ajboljkopli)ira!a i! !ajpoeb!ej&a z!a!ost

Filozofja i! izk"stve!e z!a!osti% ?oral!a lo+ika, flozofja jezika Filozofja ia v svoje sklop" ve' z!a!osti 3saka ized !jih dela !a svojepodro'j" i! vsaka prispeva le to, kar bo lahko za+ovarjala i! "pravi'ila pred

sk"p!ostjo sodelav)ev 3saka z!a!stve!a teza ora pote take biti tak&!a, dajo lahko ra)io!al!o "teeljio 4oda "teeljitev ora !astati pred razsodi&'eraz"a, !e oreo se skli)evati !a i!t"itiv!i do6ivljaja ali '"stve!e potrebeMeta)zika pote take izpade iz flozofje, saj je!e oreo dokazati zopazova!je i! eksperie!to Z1A1043E1E so sao tiste izjave, ki se jihbodisi da isto logino utemeljiti, ali pa tiste, ki potrj"jejo izk"stvo 7etafzi'!eizjave !e izpol!j"jejo te+a po+oja

4ako v ospredje stopa logika.4radi)io!al!a lo+ika se je izkazala kot !ezadost!aza !ove problee, zato je treba razviti FO87AL1O LO@IKO ie!ova!o LO@I04IKA,ki posta!e ?"!dae!t !ove flozofje2$ LO@I;1I E7#I8IZE7 ali A1ALI4I;1AFILOZOFIJA ta tradi)io!al!e" epiriz" doda, da je postavlje!a zahteva &eletakrat zadovoljivo dolo'e!a, ko so def!irali si!teti'!o, spoz!a!je izk"stvo i!"teelje!o


19/55

T

3se epiristi'!i sere je sk"p!o dosled!o zavraanje meta)zike. 3si!je!i problei veljajo za !avidez!e problee

F8E@E% loti se postavlja!ja !ovih teeljev ateatike, tako da izvede redukcijo

aritmetike na logiko.Zvedel je poje &tevila !azaj !a lo+i'!i poje, s 'eer jeo+o'e dokazati, da so ariteti'!e sodbe a!aliti'!e i! !e si!teti'!e a priori, kot

je do!eval Ka!t :tevilo !i !ekaj, kar bi se lahko pripisovalo posaez!ipredeto 8azlik"je ed LA041O047I I1 OZ1AKA7I*tako je rde' last!ost vsehstvari, ki jih zajea poje rde' predet, rde' je torej oz!aka te+a poja !e pa!je+ova last!ost- :tevilo je torej o'segpoja

4EO8IJE 4I#O3

2Last!osti stop!je lahko pripadajo predeto

2Last!osti . stop!je last!osti, ki pripadajo pojo2vi&ja stop!ja

#oji iajo last!osti, da ji pripada &t to sao pa !i last!ost poja

8U00ELL28U00LLO3A A14I1O7IJA

!o6i)e, ki vseb"jejo sebe kot elee!te$ 1E1O87AL1E 71OICE i! !o6i)e, kisaih sebe !e vseb"jejo kot elee!te$1O87AL1E 71OICE

4EO8IJA 4I#O3% #redete i! !o6i)e sta sk"paj z G"thheado razporedila vhierarhijo, pri te pa to, kar zadeva )eloto !eke !o6i)e, sao !e se biti del te!o6i)e

4eorija jezikov!ih stope!j

t"kaj !asta!e razlikova!je ed O9JEK41I7 JEZIKO7, ki se izjavlja o objektih i!" z!otraj sea!ti'!ih stope!j pripada red , ed te ko pripadajo objekti, ki

jih oz!a'"je red" / i! 7E4AJEZIKO7% Izjava o objekt!e jezik", kot eta jezik se"porablja po+ovor!i jezik 4rditve kot res!i'e! ali !eres!i'e! kot t"di izrazi, ki se!a!a&ajo !a poe! jezikov!ih z!akov, pripadajo etajezik" Iz te+a sledi dastavek !e ore trditi svoje last!e res!i'!osti ali !eres!i'!osti

@ODEL% !eprotislov!ost klasi'!e teorije &tevil !i o' dokazati s sredstvi te teorijesae #okazal je, da je resnica moneja od dokazljivosti, to poe!i% ne da sedokazati vsega kar je resnino.

(EI0E19E8@% Doka6e, da !i o+o'e pri e!ake poz!ava!j" za'et!ih po+ojevpopol!oa predvideti tek "!iverz"a 4o !i o+o'e zaradi !a'el, saj pravi!str"e!ti, ki jih "porabljao za erje!je dolo'e!ih pojavov, vplivajo !a tepojave, s te pa posta!e eksakt!o erje!je !a'el!o !eo+o'e

Kriterij sisel!osti%

Z1A1043E1E so sao tiste izjave, ki se jih bodisi da isto logino utemeljiti,ali pa tiste, ki potrj"jejo izk"stvo 7etafzi'!e izjave !e izpol!j"jejo te+a po+oja

1ajti kriterij, ki bo oo+o'il razlo'eva!je ed pravil!ii, torej sisel!ii i!!apa'!ii, torej !esisel!ii izjavai 4o lahko po'!eo sao z 3E8IFIKACIJO

#O##E8% 1aesto verifka)ije2FLA0IFIKACIJA


20/55

#redet

V3sekarlahkooz!a'iozbesedai

#redika)ija V#ripisova!jekakebesedekake"predet"230E9I1A

VLahkoso!apote!i2#8I#0A1Izae!e+aalive'predetov

Oz!a'

baVDolo'e!opripisova!je

I!dikatorji VKadar"porabiodolo'e!obesedoza!ekostvar,

!eko+a,kota!ipriroki

./

Odkla!ja i!d"ktiv!o sklepa!je *iz posaez!ih prierov !a splo&!o- 1i o+o'everif)irati kake z!a!stve!e hipoteze s poo'jo eksperie!ta, to so za # saoposk"si spodbija!ja !eke hipoteze

CA81A#27O1O04 #O48DI43E% 3 praksi je !a voljo le ko!'!o &t stavkovopazova!ja, ki tvorijo os!ovo potrditve 3se izjave, ki so lo+i'!o izpelja!e iz !jih,so v isti eri potrje!e Izjavo je torej o6!o potrditi le takrat, ko je zvedljiva !ako!'!i razred opazova!j 8azlik"je jezik opazovanja, ki je epiri'e! i!teoretini jezik, ki +a vpelj"jeo teoretske poje kot !edef!ira!e teelj!epoje 8azlik"je t"di ed elementarnimi i! abstrakt!ii poji

#8O9LE7 O01O3E O#AZO3A1JA% 1ajti je treba osnovo, zadnjo preskuenoizjavo, !a kateri +radijo dr"+e izjave 4i 'azini 1osnovni2 ali protokolarnistavki !aj !e bi bili prvot!o !i' dr"+e+a kot jezikov!e ?or"la)ije !eposred!ihdo6ivljajev o teh stavkih so disk"tirali v DU1AJ0KE7 K8O@U ;e so protokolar!i

stavki hipoteze, pote !iso !espodbit!i, kot vsako dr"+o hipotezo je t"di !jiho+o'e popravljati 4o ka6e, da protokolar!i !e orejo biti trd!a podla+aspoz!a!ja 0C(LICK jih zato ie!"je FU1DA7E14AL1I 04A3KI2vsi stavki sohipoteze

1EU8A4(% z!a!stve!e teorije je potreb!o "skladiti s protokolar!ii stavki, !akaterih teeljijo Od pro stavkov se !e zahteva absol"t!e +otovosti#repoz!avao jih !a podla+i konvencijeso torej rez"ltat splo&!e+a do+ovora

#O##E8% izjave, ki jih prite+!eo za preizk"s teorij teeljijo !a trd!ih postavkah#rot stavke zae!ja z izrazo 9AZI;1I 04A3KI2to so stavki, ki dajejo oporo zapreizk"s, ker jih lahko preprosto preverio i! se lahko hitro zedi!io, ali jih je

treba sprejeti ali odklo!iti

A!aliti'!a flozofja jezika

DEFI1ICIJA ize!a'e!je doslej &e !ez!a!e+a teri!a s kobi!a)ijo 6e z!a!ihteri!ov Za'etek def!ira!je teelji !a vsakda!ji rabi

#OJE7% kaj kak poje poe!i, se v vsakda!je jezik" !a"'io tako, da +a"porabljao

O90E@% veliko predetov, ki ji lahko pripi&eo vsebi!o


21/55

.

DEJ043O% obstoje'e sta!je stvari oz IZJA3A, ki se !a!a&a !a !eko obstoje'esta!je stvari

IZJA3E o 04A1JU stvari ie!"jeo O=*/-I *>I/ izjave o izjavah paM*!*>I/

0tavek je podoba deja!skostiGitt+e!stei!% stavek je podoba dejanskosti 3sak stavek opis"je o6!odeja!sko sta!je *sta!je stvari- primerjava stavka z deja!skostjo sao poka6eali je polj"be! stavek res!i'e! ali !eres!i'e!

8az"eti stavek poe!i vedeti, kaj se prieri, 'e je "spe&e! 0tavek raz"eo,'e raz"eo !je+ove sestavi!e

0tavek ora sporo'ati !ov sisel i! v te !je+ovo bistvo 1alo+a a!alize pa je,da spravi ta 6e obstoje'i sisel !a da!

7eje oje+a jezika so eje oje+a sveta Filozofja !aj bi zaejila tisto, kar si je

o+o'e isliti, tisto, 'esar si !i o+o'e isliti pa !aj bi zaejila od z!otraj stisti, kar si je o+o'e isliti $LO@I;1I #OZI4I3IZE7% pojavi se v ./stol#o"darek pa pre!ese !a a!alizo jezika, saj je jezik tisti edij s kateri islio

Kar lahko poka6eo, !e oreo re'i

+azumevanje i! miljenje je treba raz"eti kot U#O8A9O Z1AKO3 Uporabasaa daje z!ako !jihov poe!

3sak jezik lahko poj"jeo kot 0I04E7 #8A3IL I@8E 4o so kret!je, izraz obraza,opirajo pa se z besedai i! stavki

A!aliza z!a!stve!e+a i&lje!ja 9a)helard i! K"h!9a)helard% !aredi a!alizo z!a!stve!e+a i&lje!ja Filozofja z!a!osti ora bitiflozofja, ki pri aplika)iji dolo'a, kako lahko prese+a svoja !a'ela Je Weksibil!aKer z!a!ost !i zaklj"'e!a, ostaja flozofja z!a!osti ved!o za'as!a Z!a!je!apred"je s popravljanjem zmot. #oprej&!je vede!je, ki +a 6e iao oviraspoz!a!je !e'esa !ove+a

E#I04I7OLO:KI 8EZ% je osred!ja isel 9a)h Fil, ki je )lozo)ja ne:jakajti !ajprejje treba za!ikati vse pred2vede!je, da bi pri&li do !ove+a vede!ja Je odlo'il!az!a'il!ost z!a!stve!e+a razvoja

1i' !i da!o, vse je ko!str"ira!o

7!e!je, pred2vede!je, predsodek !iso edi!e episteolo&ke ovire, ki se postavljajo!a&e" i&lje!j" !a pot #rva ovira je prvo izkustvo.

K"h!% 1a esto episteolo&ke+a reza da 8E3OLUCIJE Za priz!ava!je !oveteorije je potreb!a predelava prej&!je teorije i! !ovo ovred!ote!je prej&!jih?aktov, res!i'!o revol")io!ar!i postopek

Lo'io ed%

. -ormalno6 )ilj !i iska!je !ovih ?e!oe!ov i teorij apak pojas!jeva!je?e!oe!ov i! teorij, ki jih paradi+a 6e zastopa

E. izredno znanost.


22/55

V kot 'ista z"!a!jaeksiste!)a v kateri'lovek se z+"blja vsvet", !e da bi"res!i'il sae+asebe, pri te pave!darle lahko pravdobro pre6ivlja svojed!i

V ;lovek !i aktive!

apak se prep"&'atiste, kar se zz !jido+aja

E04E40KI04ADIJ

V Zahteva jas!odolo'itev ali:aliv eti'!e!are' !ikoproisov

. 04ADIJ0A7O0#OZ1A1JA

I10A7OU8E01I;I43

E V #o+oj, da se za'!eta stadij je z"!aj'loveka, sajteelji !a 9O@U

V Zahtevasaoiz!i'e!jepred bo+o,hkrati pa daje

ver"jo'e"'love&ko saost

F 04ADIJ8ELI@IOZ1AEK0I04E1CA

..

#A8ADI@7A% K pravi, da je to, kar je 'la!o !eke z!a!stve!osti sk"p!o i! jezgled iz katere+a izvirajo !ekatere trd!e tradi)ije z!a!stve!ih raziskova!j

;e z!otraj paradi+e dol+o 'asa !e oreo re&iti za+at, tedaj se !oral!az!a!ost z!ajde v K8IZI Kriza pa "vaja revol")ijo, kar privede do zae!javeparadi+e 4a spreeba pa se z+odi !e!adoa i! ni razvoj usmerjen kcilju.

FOV>**/ *>I/!6 #otreb!o je re&iti jezikov!e za!ke 1adalj!ji !a+ib zako!)e!tra)ijo !a jezik je prizadeva!je, da bi lo'ili !esisel!e stavke od sisel!ih

4o je hote!je sk"pi!e dunajskega kroga 0isel!i stavki !e sejo vsebovati!avidez!ih pojov, biti orajo lo+i'!o i! slov!i'!o pravil!i i! t"di preverljivi0tro+i kriterij smiselnostije !avad!o oilje!, ker kot se je pokazalo splonihstavkov ni mogoe veri)cirati in eksistencialnih stavkov ni mogoe)ksirati.3erifka)ija !arav!e+a zako!a, ki je izra6e! v !eke splo&!e stavk" je

tedaj e!aka etafzi'!i spek"la)iji

7i&lje!je i! eksistira!je *Kierke+aard- i! pohlep vede!ja *1ietzs)he-Kierke+aard% EK0I04E1CA$ ves!o sta!je, biva!je ves ed miljenjem in'itjo.Je spol!itev biti 'loveka kot e!ost i&lje!ja, hote!ja, '"te!ja i! predvsedelova!ja

;lovek je sestavlje! iz protislovji, kot tak pa &e !i oseba :ele !je+ovo zadr6a!jedo te+a razerja +a dolo'a ko saost 0tr"kt"re !asprotja, ki opredelj"je !je+ovoeksiste!)o, se !e da pre!a&ati s poo'jo reWeksije apak le v praksi

vsakdanjega delovanja. 04ADIJI EK0I04E1CE

#rehod iz e!e+a stadija v dr"+e+a !i ko!ti!"ira! apak poteka po skokih. Zaprehod potreb"je& drznost.

(e+el% #oje +iblje ed !asprotji ter posred"je ed !jii, tako, da jih v si!tezihkrati "ki!ja i! ohra!ja

7I:LJE1JE 0A7O JE #A8ADOK0% 1ajve'ji paradoks i&lje!ja je, da ho'e odkriti!ekaj, 'esar sao !e ore isliti 8es!i'!o je sao to, za kar se odlo'i vsvobodi #redpostavka te+a, da se lahko odlo'a, pa je !e+otovost 8es!i)a jezatorej ved!o su'jektivna


23/55

.

1ietzs)he% Destrukcija predvse idealisti'!ih sisteov je !"j!a, ker le2tirazvred!otijo vse dejav!osti 6ivlje!jske+a sveta Izvor etafzi'!e+a sveta vidi 1,v sokratsko:platonistinem sistemu.

1 se !a+iba k prevred!ote!j" vseh vred!ot 4e" daje ser telo, ki razkriva!o&tvo perspektiv i! ale!kosti, ki po+oj"jejo 6ivlje!je$ 1AUK O 1AJ9LIJI(043A8E(

4eelj!a +o!il!a sila or+a!skih pro)esov je po 1 volja za mo.(ote!je poe!i!edolo'ljivo sta!je sil, ki se boj"jejo e!a proti dr"+i

Zahteva EK0#I8E7E14AL1O FIL, ki se !a predstavlja kot izid vrste dol+otraj!iheksperie!tov 4reba jo je vred!otiti kot posk"s ko!?ro!ta)ije z od"r!o i! !oroplatjo biva!ja #rav to iska!je vse+a t"je+a i! vpra&ljive+a v biva!j" jeprese+a!je, ki odobrava tisto !eoeje!o, v katero izbr"h!e i! katero se prvi'razkriva eksiste!)o

Filozofja eksiste!)e kritika objektivisti'!e+a raz"eva!ja 'loveka0artre% ;lovek je to, kar iz sebe !aredi$prvo pravilo eksiste!)ializa ;lovek jeobsoje! !a svobodo i! je zato od+ovore! za vse kar po'!e 0 te dobi deja!jeposebe! poe!

0OCIAL1I KO14EK04 je zelo poebe! za 0 #rakti'!i i!divid"" se lahko z!ajdev zelo razli'!ih zdr"6e!jih, !a prier v serijah in skupinah. 0k"pi!a pa lahkot"di !azad"je, zaradi !adzora tira!a i! tako preide v 0E8IAL1O EK0I04E1CO2 tako6iveti dr"+ ob dr"+e poe!i odtujitev Zato lahko posaez!ik "res!i'i svojosvobodo sao v sk"pi!i, v vzaje!e priz!ava!j" svobode dr"+e+a

IDE14I4E4O 7I:LJE1JA I1 9I4I vidi 0 v ide!titeti raz"evajo'e+a i! raz"!e+a, 4o

izhaja iz F+!/$*.3 delova!j" se 'lovek odtr+a od da!e+a, tako da +a sprei!jaZ !e+a)ijo obstoje'e+a sk"&a dose'i )eloto kot proces totalizacije.

1ALO@A dialekti'!e+a "a, da razisk"je z+odovi!o, v kateri se ka6e 'lo #raksai! da pride tako do !apred"jo'e+a spoz!a!ja razvoja, kakor t"di do zako!itostite+a spoz!a!ja kajti to dvoje poe!i DIALEK4I;1I U7

0KU#1O 30E7 4EO8IJA7 EK0I04E1CE% Eks 7i&lje!je je tisto, ki se spra&"je poeksiste!)i posaez!ika i! " to vpr 1ala+a, i&lje!je, ki je pretr+alo teoretskostali&'e do sveta Eks ;lo Je dolo'e!a s svoji last!i ko!)e2 kar se zdia'surdno. 0kozi spoprijea!je z okoli)o 'lovek prepoz!ava sae+a sebe i!odkriva, da je kot 'lovek odvise! sa od sebe 3 tej sit"a)iji lahko spoz!asvobodo

8azsvetlje!stvo i! kritika razsvetlje!stvaKa!tov od+ovor !a vpra&a!je kaj je razsvetlje!stvo 0apera a"de8azsvetlje!stvo je izhod 'loveka iz !edolet!osti, za katero je bil sa kriv1edolet!ost je !esposob!ost "porabljati svoj raz" brez vodstva !eko+adr"+e+a 3sake" posaez!ik" se je te6ko izkopati se iz !edolet!osti, ki jepostala 6e skoraj !je+ova dr"+a !arava Fi!o je, da se !a !i potreb!o odlo'ati ostvareh, lj"dje so le!i i! !o'ejo "porabljati raz"a


24/55

.

0ao e! +ospodar pravi% 8ezo!irajte kolikor vas je volja i! o 'eer ho'ete, todabodite posl"&!i #osl"&!i orao biti tiste" o 'eer razi&ljao Ko prideodo sklepov ji orao biti posl"&!i raze! 'e "+otovio, da so !apa'!i

0A#E8E AUDE% Iej po+" "porabljati svoj last!i raz"$ +eslorazsvetlje!stva

4e vrste razsvetlje!stva !e potreb"je dr"+e+a kot svo'odo, saj ora biti rabalast!e+a "a v vsake tre!"tk" svobod!a i! le o!a lahko pripelje dorazsvetlje!osti ed lj"di

E1CIKLO#EDIJA Z1A1O04I U7E41O04I I1 8OKODEL043A $ !ajpoeb!ej&e delorazsvetlje!stva 7etodolo&ki teelj so !aravoslov!e z!a!osti Idealrazsvetlje!stva pa je siste, iz katere+a boo lahko izpeljali vse, tako )eloto kotposai'!ost

1A8A3A$ . +eslo razsvetlje!stva% 3 !jej so iskali dokaze, da je !arava skriv!a"'itelji)a 'love&tva pri !je+ove vzpo!" i! popol!i rabi last!e+a "a Kot!asprotje skupnega 'laga postavlja destr"ktiv!e !a+o!e i! i!divid"al!e!ezer!osti

Ka!t daje priat izobrazbi i! !e oblasti 8az" je !ad oblastjo, sisel je sao 'eje oblast raz"ljiva !a tej stra!i je Ka!t Oblast ora biti *da je red-, apak orabiti raz"ljiva, oblast t"di daje !e sao jelje #rivat!a raba, lahko joie!"jeo t"di pokli)!a Le+iti!o je ker ia trd!e ar+"e!te Le+iti!o je t"didvoiti v le+al!o Ka!t je z+odovi!ski optiist

@eslo R stol 0o e!akost, bratstvo i! svoboda 8azs D"h je prodrl !a vsa 6iv#odro'ja

8azsvetlje!stvo i! Ka!tov 0por ?ak"ltet#ri spor" je &lo za to, da je !ek verski odloek spro6il )e!z"ro, !astala je!apetost i! pojavila se je te6!ja o prizadevanjih, da se vera vse 'olj oddaljiod uma.Ka!t ol'i o zadevi, saj " je tako za"kazal kralj

3 te del" Ka!t obrav!ava razerje ed ?ak"ltetai, ki so tedaj tvorile"!iverzo%

Z@O81JE FAKUL4E4E$ ed teolo&ko, edi)i!sko, prav!o Z+or!je tri ?ak"lteteza+otavljajo lj"de veni 'lagor za vsakogar, civilni 'lagor za lanadru'e in telesni 'lagor pri te pa te bla+orje "teelj"jejo !a !a"kih, ki

ji jih je za"pala vlada 0#OD1JE FAKUL4E4E% flozo?ska 4isti razred "!iverze, ki se "kvarja z+olj z

!a"ki, ki !iso sprejeti kot vodilo !a "kaz vi&je+a

4E7ELJ1I #8O9LE7% zadeva vpr Ko!)epta "!iverze #rav iz KAJ i! KAKO JE 48E9A2zaradi !jij" saih je potreb!o razviti ves !j"! pote!)ial ZAKAJ, 'e !aj iata kottaka sploh kak sisel i! kak teelj

;e +re v od!os" ?ak"lteta za spor pote to vpliva na ljudstvo Lj"dstvo hoe,da ga vodijo, ho'e da +a varajo, to pa !aj po'!ejo "prav!iki ?ak"ltet, ki vedokako se stvare stre6e 4oda ved!ost praktikov zadeva vsebi!o !a"kov, ki jih jevlada "pravi'e!o s svojii sa!k)ijai !alo6ila z+or!ji ?ak"lteta A sprejeti solahko sao kot stat"i, izhajajo'i iz !je!e saovolje, i! kot 'love&ka odrost, ki !i!ezotljiva 8es!i)a teh !a"kov pa ora biti podvr6e!a U7U


25/55

.

0pod!ja ?ak"lteta je zaradi svobode, ki !i vpeta v dr6av!o oblast, o'r!je!a kotdr6avi !evar!a

Dve vrsti "a%

Jav!a "poraba "a% tisto, kar po'!ejo "'e!jaki pred )elot!i sveto

bral!e+a ob'i!stva 4o kar !aredi, ve poda !i pa !"j!o absol"t!opravil!o /onna resnicaz razli'!ii !e!ji dr"+ih strok bo bolj pravil!a kot

je bila !a za'etk". #rivat!a raba "a% 7i rabio !ajprej le+iti!ost, da iao le+al!ost

Upravi'e!o2 prav!o 7i razpravljao o tej stvari, apak dokler se !edo+ovorio, se dr6io zako!a 3 jav!i "porabi je popol!a svoboda, razpravljase o le+iti!e oz "pravi'e!e 3 privat!e% so sprejeti zako!i i! teh se jetreba dr6ati, oej"je, ko bo o' le+iti!ih sklepov o'!ej&a i! bo pritis!ila!a le+al!o

#ravi)o orao ieti do vpra&a!ja zakaj, pravi)o do kriti'!e+a i&lje!ja i! do

prakse3saj v razsvetlje!ski ko!)epti flozofje tedaj torej !e orejo trditi, da je stroka,tako kot je stroka ta ali o!i predet iz seda!jih predet!ikov Zakaj !ii!te!)io!ale! le v te sisl", da je ved!o "serje! !a !eko objektiv!ost, pa' paizziva s"bjektiv!ost

#roble !i v diktat"ri e!e ?ak"ltete, !asproti dr"+i, +re za po flozofra!je strok,za postrokova!je flozofje, za flozofjo v stroki

7ithos i! lo+os2Ador!o


26/55

.M

postal represive! 7e!ijo, da z!a!ost !i Y!evtral!a, apak vklj"'"je tak&!evred!ost!e sodbe kot je !pr *sisel!ost- teh!olo&ke doi!a)ije !ad !aravo

4ak&!e sodbe del"jejo tako zelo Ysao raz"ljivo, da se jih v sodob!osti !eobrav!ava *ve'- kot vred!ost!e sodbe *Yideolo+ije ipd- 1a'elo Yvred!ost!oprostih sodb v z!a!osti *Yobjektiv!ost- pa po !e!j" Fra!k?"rtske &ole izolira i!

zavar"je tak&!e sodbe pred potreb!o kriti'!ostjo Y8azsvetlje!o z!a!stve!oi&lje!je tako vse bolj postaja Yideolo+ija

@ovori, da ideja razsvetlje!stva, ki je, da je ?aj!, da iajo lj"dje raz" opozori pa&e !a del, katere+a so pozabili razsvetlje!)i, da obstajajo t"di d"&ev!e bolez!i, kiso del 'love&ke+a 6ivlje!ja 3sake" se lahko pora'i " razsvetlje!)i sospre+ledali, da ia raz" eje

3 del" #ora'itev raz"a, (orkheier% opis"je z+odovi!sko sta!je, TM so sevojaki vra'ali doov, tabori&'!iki t"di, vsi so verjeli, da bo zdaj ir Apak

(orkheier opozori !a problee, i! si)er oboro6e!e+a zaklj"'ka svoje za+e2zaradi !a'i!a, kako je bila ta za+a dose6e!a, 'e !e bi bilo toliko !asilja bi bilia!j&i problei Ko so sk"&ali zlo elii!irat so "porabili zlo (orkheier pa tovidi, ko so "porabili silo proti sili, se !a ta sila vra'a 7orao ieti razlo+, da!e z!orio *saj se vsa bestial!ost !alo6ila v lj"deh- Upa!je !a bolj&e je a!jo6!o, saj ko iao teh!i'!o z!a!je, i! ko se &irijo 'lovekove isli, se iz+"biavto!o!ost 4eh!i'!o z!a!je po let" T je rez"ltat voja&kih raziskova!j,teh!i'!i !apredek se &iri *ko"!ika)ija,- eje posaez!ikove avto!oije,svoboda, v res!i)i del"jejo v !asprot!i seri 4eh!i'!a sredstva so saa !a sebidobrobit, lahko pa jih "porabio proti 'lovek" Filozofja i! z!a!ost orata bitiproti zatiralska

Dialektika razsvetlje!stva% (orkeier i! Ador!o !api&eta, da iajo iti poe! v'lovekovi dr"6bi, sao prepoz!ati +a je treba 1apredek raz"a !as oddalj"je odita I! v !ovi it !as pelje% da bi z!a!ost re&ila svet Izobrazba i! z!a!ost re&ilisvet5 Z vidika kriti'!e teorije% lahko je ta raz" !eraz"e! 1ovi it je itz!a!osti, je destr"k)ija z!a!osti 3ed!ost, ki je o', z!a!ost je e!a oblika o'i(orkeier i! Ador!o prav pove6eta, da je ved!ost o', izobrazba i! z!a!ost jeo' 4a opozorila, da je lahko t"di izobrazba =+rda> "stvarijo &irok tok, str"jo,katere !asled!ike lahko vidio &e da!es

Fo")a"lt% ved!ost


27/55

.Q

etadisk"rza 1a postoder!ize orao +ledati kot !a posk"s, da bi razbilitradi)io!al!e disk"rziv!e teorije, ki iajo e!ote! kod

9a"drillard% #ostoder!ize je obse6e! pro)es razdajanja smisla,ki je por"&ilsleher!o z+odovi!o, re?ere!)o i! f!al!ost Zaradi te+a se je razbli!ila vera vori+i!al!i svet Ori+i!ala !i2 odel za kopijo je sao kopija i! tako !asta!e kopija,kopije

A!ti'!a eti'!a flozofja1alo+a fl Je iska!je sisla oral!ih vred!ot, 'e sploh dr6ijo Fil 4orej !eoralizira apak razisk"je

Etika je kritina prever'a pridig in ni pridiga.

Lj"dje so v z+o #revzeli !eke vred!ote, 'e jih spreje& si +ood+" 'e !e bad+"Fil #a pravi, da !e seo takoj deliti !a slabe i! dobre apak preverjativred!ote i! "+otoviti ali so prave ali !e 0ao opaz"jeo, kaj islijo e!i i! dr"+i

#oz!ao ve' razli'!ih vede!j%

3ede!je o dejanskem% ker ve&, !i odvis!o od !as *re) da!es je zisko j"tro,v hribih je padel s!e+-2!ae!je!a kreira!j" sveta okoli !as

3ede!je o monem6 vedeti, da lahko kreirao *'e !as zebe se oraopo+reti, zato "porabio ved!ost o deja!ske2 da !as bo +rela jopi)a, zato si

jo oble'eo-

#oje orala, poje etika% a!ti'!a "teeljitev etikeEtika ali oral!a fl 0i postavlja !asled!ja vpra&a!ja% Kaj je Dobro5 Kaj je dobro6ivlje!je5 Kaj bi orali storiti5 Ali obstajajo oral!e dol6!osti5 Ali obstajajoabsol"t!e oral!e vred!ote ali so odvis!e od 'asa, kraja, k"lt"re i!posaez!ika5

Etika i! ed"ka)ija% !e +re za teh!olo+ijo2aplika)ijo !e'esa v prakso, teve' zaraziskova!je eti'!e+a ko!teksta vz+ pro)esa, ki ia kot vsako reWeksiv!oi&lje!je dolo'e!e eti'!e ko!sekve!)e

A!ti'!a etika% +lav!e seri i! ar+"e!ta)ije E4I;1I 8ACIO1ALIZE7% 0OK8A4K0A FO87ULA% @otova ved!ost i! oral!o

vede!je sta par 1e oreo rav!ati dobro !e da bi vedeli 3ed!ost i&'eozaradi h"izira!ja etike, zaradi eti'!e+a rav!a!ja 0 fl I&'eo dobro

ved!ost Do'ro vrlino:srenost.4o !aredio z razi&lja!je 3e' kot bovedel, bolj bo sre'e! Da!es te+a !e raz"eo, saj i&'eo ved!ost zazasl"6ek2I1048U7E14AL1A 3ED1O04 A8I04O4EL% 0re'!ost i&'eo zaradi !jesae i! !e zaradi koristi Lahko jo "porabio kot predet, ve!dar se od te+aodt"jio #8A3A 7E8A% #otreb!o je iskati raz"!o vrli!o, tisto, ki jo lahkorazlo6io Zato je prava vz+oja tak&!a, da otrok" razlo6io dobro i! slabo,ve!dar v primernih situacijah. Od sae+a za'etka se orao !avaditi !a"+odje i! t"di !e"+odje ve!dar ob prier!ih sit 4aka, ki te !e po&kod"jeEtika ora biti "teelje!a !a raz"!osti 1i dosti da so sao dobri,orao biti t"di paet!i2 prier otorista z !arobe obr!je!o +lavoEUDAI7O1IA% Dobri d"h oz razpolo6e!je, ki !as !ajde v dobre d"h"

$renost:da si dobre volje 3 i!d ivlje!j" je !"j!o iska!je sre'!osti @r Fil8e'ejo, da orao streeti k sre'!osti, oral!o eti'!e, kako pa do te+a


28/55

.R

prideo se !e!ja razkrajajo Aristotel pravi, da je !ajvi&ji cilj lovekovedejavnosti.

. KI8I1EIKI I1 (EDO1IZE7% razlo6e!o spodaj E4I;1I 1A4U8ALIZE7 I1 O98A4 3 A0KE4IZE7% razlo6e!o spodaj

F+!VI9-O$0MO+!"!6#lato!ova Dr6ava se za'!e z razpravo o dikaios!e $

poe!i ve'i!o tiste+a, kar poe!i beseda =orala>, po!avadi pa se prevaja kot=pravi'!ost> vpra&a!je =Zakaj !aj bo pravi'e!5> oz =Zakaj !aj boorale!5> za'eti je treba z vpra&a!je =Kaj je dikaios!e5>

#lato! i! dikaios!e% pravi'!ost kot korist ali kot !"j!ost54raziah% =#ravi'!o je tisto, kar koristi o'!ej&e"> 2 to, kar je za vladarjekorist!o, je za podlo6!ike pravi'!o, 'e to prekr&ijo, so rav!ali krivi'!o i! sokaz!ova!i, torej orala !i !i' dr"+e+a kot povezava predpisov i! pravil, skaterii tisti, ki iajo o', zlorabljajo !o6i)e

0okrat 4raziaha pripelje do priz!a!ja, da orala oblast!iko !e koristi ved!o

4raziah% =oral!o delova!je je !e"+od!o za vsako+ar, pravi'!i je ved!o vslab&e polo6aj" kot !epravi'!i, !eoral!ost pri!a&a dobi'ek i! korist>

0okrat bi rad dokazal, da je v res!i)i oral!ost korist!a, !eoral!ost pa &kodi,4raziaha zede i! razjezi pravi da obstajajo tri vrste dobre+a%

*- Dobro po sebi,*.- Dobro zaradi !je+ovih posledi) i!*- Kobi!a)ija i! . P orala bi orala biti &t *!pr biti zdrav-, apak

ve'i!a jo ia za &t . *oral!i so zato, ker se bojio posledi), 'e !ebi bili-

#lato! i! pravi'!ost% a!alo+ija ed dr6avo*polis- i! d"&o#roble orale je o+o'e pojas!iti le z raz"eva!je 'love&ke d"&e, tak&!oraz"eva!je lahko !ajbolje dose6eo s pro"'eva!je z!a'ajaesta


29/55

.T

4e6ave, ki jih opis"je 4reziah izhajajo iz te+a, da e! sloj !e "kvarja z dr"+iisloji 4"di v d"&i se lahko z+odi, da deli !iso "sklaje!i *re) Ali !aj se "'i, ali !ajraje +re !a 6"r5- D"&o je potreb!o spraviti v (A87O1IJO to je zdrava d"&a,dr"+a'e je bol!a d"&a Klj"'!o za pos je torej, da so vse kopo!e!te zdr"+a'!ii vlo+ai v rav!ovesj" i! !e pose+a v dr"+a podro'ja23 te

raz"eo t"di dr6avo2 7ED KO7#O1E14A7I DU:E I1 D8U9 JE #O48E91ODA1A04A1E 8A1O3E0JE, KI ZA@O4A3LJA ZD8A3JE DU:E I1 D8U9E

#O3ZE4EK% 7esto$ pove'a!a d"&a, 3idio, da ia vsak razred v dr6avi svojovrli!o i! ko jo dose6e, je rez"ltat pravi'!ost 3 obeh, dr6avi i! d"&i izhajapravi'!ost iz raz"!e+a !a'ela, ki se " je treba pokoriti ;lovek je orale!, kodojae, ta raz"!a !a'ela i! ji sledi

#A8ADOK0% z z+or!ji !a'elo "+otovio, da je v #lato!ovi dr6avi je ve'i!a lj"dislaba, sai so !ezo6!i odkriti raz" i! +a pre!esti !a last!o delova!je, ora

ji biti vsilje! P totalitarize i! elitize ali res obstaja absol"t!o Dobro5E@OI04I;1A #8ED#O04A3KA v #lato!ovi isli% verjel je, da je oral!ost vi!teres" posaez!ika i! da !ih'e !e bi rav!al v !asprotj" s svojii i!teresi,predpostavljal, da i!teres za sae+a sebe otivira vsako deja!je *te+a si)er!ikoli !i ?or"liral- 8azlika pa je, da je oral!o delova!je po 4raziah" 1Iposaez!ikov i!teres, 0okrat pa e!i da je 0 poizk"&a dokazati, da so i!teresiposaez!ikov e!aki

Aristotel i! 1ikoahova etika%

1ikoah je bil !je+ov si!, po !je" poie!ova!a k!ji+a Filozofja !e prevzea

od+ovora za eti'!o odlo'itev, ki ji ora sa sprejet 1obe!ih re)eptov !i Alizdrav!ik predpi&e e!ako zdravilo vse bol!iko, !e Kaj pa 'e je aler+i'e! !a tozdravilo, 4reba je "po&tevat okoli&'i!e, e!ako je t"di pri etiki

(edo!ize i! !e+ativ!i hedo!ize% stoa asketizeAristip% k iska!j" sre'e pripelje "6itek 8odili so se za "6iva!je, zato "6ivajo(edo!ize $ "6itek, !aslada, v @r Jo poveli'"jejo Cilj je iska!je o6!osti za &eve'ji "6itek 3e!dar pa ia "6itek 7EJO *re) alkohol, v ajh!ih koli'i!ah je ok vvelikih te pote boli +lava-

Kire!aiki%Usta!ovitelj je Aristip #ravijo, da je CILJ sleher!e+a delova!ja 08E;A2

9LAE1O04 1ajve'je dobro je "6itek2 uitek je smoter sam se'i. Da bi postalis"6!ji "6itka pa !a prepri'"je razumevanje pravilnega uivanja innotranja svo'oda.

#otreb!o se je vpra&ati KAJ JE #8A3I UI4EK5 A!tika raz"e, da se "6itek lahkokal" obr!e v !asprotje Z1A4I je potreb!o "6ivati 7orao se z!atisaooejevati

#oz!ao vrste hedo!iza% #lato!isti'!i2 'e !e i&'eo sre'e so o!esre'e!i,zer!i i! ekstre!i hedo!ize

E#IKU8 *2.Q/ pr ! &t-% !ajz!ae!itej&i a!ti'!i za+ovor!ik hedo!iza, takokot #lato! je t"di o! iskal Dobro, ki +a je !a&el v "+odj" $ edi!i razlo+, zaradi


30/55

/

katere+a bi se orali lotiti kake+a deja!ja *edi!i razlo+, da lahko !eko deja!jezavr!eo, pa je lahko bole'i!a, ki bi deja!j" sledila- Obstajata dve vrstipo6ele!ja%

!arav!o po6ele!je, !pr po hra!i, seks" H 2 orao +a zadovoljiti, lahko

+a je zadovoljiti, rez"ltat je veliko "+odja i! alo bole'ih posledi). !i'evo po6ele!je, !pr po lepih obla'ilih, eksoti'!i hra!i H 2 !i +a treba

zadovoljiti, te6ko +a je zadovoljiti, lahko !as obsede i! ia zelo bole'e

posledi)e

Epik"r je prispeval ve'i!o tradi)io!al!ih vred!ot *lepota, pre"dar!ost, po+",'ast, pravi'!ost, po&te!je-, a le zato, ker je verjel, da !jihova posest pri!a&a ve'"+odja kot bole'i!e *ve!dar pa bi odsot!ost teh vred!ot povzro'ila !eprijet!eod!ose z dr"+ii lj"di i! slabo vest-

@E0LO hedo!iza% Izo+ibati se !e"+odj" i! i!ljive" dobre"

Ki!iki ali !e+ativ!i hedo!ize#ravijo, da prav preta!je!ost "6itkov i! !e!eh!o stop!jeva!je pripelje vodvisnost in nesvo'odo.Zato je bilo za!je !ajvi&je dobro 0re'a$!eodvis!ostod vsakr&!ih potreb *!pr prier ko !o'eo "porabljati !obe!e dr"+e zob!epaste, sao tisto katere so !avaje!i- Ki!iki pravijo, da so svobod!i z!otraj!esvobode

0A7OZADO041O04$ teelj!o !a'elo Deja!ska je sao teles!a bit, !e pa idejaOdkla!jali so vse, kar !i bilo poveza!o z 6ivlje!jsko prakso

4EO8IJA U7E41I( #O48E9% poz!ao%

1arav!e potrebe% tiste, ki jih je potreb!o zadovoljiti, da lahko 6ivio Uet!e% po+osto tiste, ki !as zas"6!j"jejo *6eje! se dajte i )o)a )olo-

#rvi' v z+o 0e z+odi K8I4IZI8A1JE polisa

Dio+e!es% 6ivi v sod"% Kar je !arav!o, !i sraot!o *prier po+ovora zAleksa!dro veliki-

0e pravi "6ivati orao po naravni poti, tisto, kar je po "et!i je sprevr6e!oKi!iki pa !iso !asprot!iki hedo!iza, 0o !asprot!iki "et!e+a "6itka i!za+ovor!iki !arav!e+a "6itka

A!tiste!es je "teeljitelj te seri Filozofja je za!j edi!ole etika 1asprotihedo!isto% 8aje bi bil !or kot vda! !asladi 3r!itev iz de+e!erira!e k"l kpreprostosti !arave

Eti'!i !at"ralize i! obrat v asketize20toi)izeZe!o!% 0re'a $ 6iveti v skladu z naravo.*to !i pojova!je da!a&!je+a svet koteko, paze!je !a okolje -arava je !ekaj !"j!e+a, je haro!i'!a, sklad!a0KLAD1O04 (A87O1IJA so razlo+i za 'love&ko sre'o ;eprav lj"dje "porabljaoveliko ko!Wiktov, a?ektov to povzro'a !eharo!i'!ost KAJ LA(KO 1A8EDI7O, DA0E 381E7O 3 (A87O1I;1O045 3 !aravi !i ko!Wiktov !i dobre+a i! zla, to jesao pri lj"deh 1arava !a ora biti za vzor, iskati moramo ravnovesje to

pa naredimo z6


31/55

0 poo'jo raz"a o'vladamo a4ekte, ki ovirajo raz"sko odlo'a!je i!delova!je

Krepiti o' last!e+a d"ha samoo'vladanje, s 'eer se dvi+!eo !adz"!a!ji obstoj

CILJ% doseganje apatije2sta!je brez '"stev, zasa!ja!o sta!je, "ik pred

fzi'!i teleso *!pr ?akirji-

#rehod od hedonistine k asketski ko!)ep)iji sre'e%

Ki!iki% oejeva!je potreb$sre'a2red"k)ija !a !arav!e potrebe 0toiki% oejeva!je a?ektov, teles!e+a sploh$sre'a i! ir 0vet je tisti, ki

dolo'a !ae!

A0KE0I0% Fizi'!i tre!i!+, odpovedova!je *U6itek !i pridobiva!je ko!di)ije, apaks"'a!je- #otreb!o se je odpovedati fzi'!e" svet" orao iskati sisel vd"hov!e svet" Zavra'a!je teles!e+a je edi!a pot k zvelianju.

1ovove&ke i! sodob!e eti'!e zastavitve(obbes i! eti'!i e+oize% zakaj altr"ize !i o+o'=#redet hote!ih deja!j vsake+a 'loveka je !eko dobro za !je+a sae+a> 2(obbes izklj"'"je o6!ost altr"iza #o !je dr"+i poa+ao le, 'e je to v!a&e i!teres", ker !a bo pri!eslo !eke "+od!osti *!pr zaradi ob'"tkaod+ovor!osti, dol6!osti, dol+a ali krivde, iz lj"bez!i, ker si 6elio dose'i "+led,H- ;lovek je 'lovek" volk % 0k"&a pokazati, kako je v !aravi lj"di, da soe+oisti'!i lj"dje, zato se ed seboj !apadajo (obbesov stavek pove, da jedeja!sko sta!je v dr"6bi !apa'!o ;lovekova !arava je poveza!a s teelj!ii!arav!ii pravi)ai svet, !arav!i svet je ko!Wikte! i! prepre'"je, da bi

realiziralo kar je !a&a !arava *"6itek, ir, dobro- 0kozi spopada!je je "6itek"ki!je! (obbes pote+!e zaklj"'ek, da je to sta!je !ez!os!osti, da !i v !a&ei!teres", apak se orao !a ta !a'i! ob!a&at 8e&itev, ki pelje preko odt"jitvepravi) *pravi) vsake+a do vse+a2!eoeje!ih pravi- 3se pravi)e pre!est !ai!stit")ijo 4a i!stit")ija podeli dolo'e!e pravi)e ed !as, !e pa vseh Klj"'!ai!stit")ija je o!arh *vladar-

( pravi, da je altr"ize o6e! sao, 'e kdo opazi, da je 6rtvova!je !je+ovihi!teresov v !je+ove i!teres"

Doblje!e "+od!osti !a pri!esejo "+odje 2 (obbesov e+oize je oblikahedo!iza

1je+ove teorije se !e da zavre'i, ker je poskrbel, da se je !e da% !e oreo !ajti!obe!ih dokazov, ki bi trdili, da !ia prav P ved!o bi iel pripravlje! od+ovor, kibi potrdil !je+ovo teorijo P zato te teorije !e oreo jeati 'isto zares, bolje bibilo, 'e bi (obbes rekel, da v ve'i!i prierov lj"dje del"jeo e+oisti'!o *tako bidal prostor za raziskave-

9e!tha, 7ill i! "tilitarize sre'a2koli'i!a i!


32/55

.

jakost, traja!je, +otovost, bli6i!a *kako hitro-, plod!ost *koliko &e-,

'istost *v kolik&!i eri brez bole'i!e-, obse+ *!a koliko lj"di vpliva-

Katerokoli deja!je lahko a!alizirao po teh kate+orijah i! +a prierjao zalter!ativai Zad!ja kate+orija *obse+- je tista, zaradi katere je to dr"6be!ihedo!ize *!a'elo korist!osti% =!ajve'ja koli'i!a sre'e za !ajve'je &tevilo lj"di> 2'e bo deja!je pri!eslo veliko sre'e za veliko lj"di, +a ora !arediti, 'eprav boe!i pri!eslo ve'i!oa bridkost-

3 "tilitariz" je t"di strelje!je k deokrati'!osti *presoja vsake+a posaez!ikaje e!ako poeb!a kot presoja ko+arkoli dr"+e+a, !ih'e te !ia pravi)esez!a!iti, da se oz se !e zabava&- 1a'elo e!a oseba$ e! +las

Kakovost "+odjaJO(1 04UA84 7ILL *R/R2RQ- 9e!thaa je kritiziral i! popravil Kakovost"+odja je bolj poeb!a od koli'i!ske a!alize, ki jo dobi& z izra'"!o sre'!osti9al se je, da bi i+ra'ka!je prevladalo !ad k"lt"ro i! z!a!ostjo Da bi to prepre'il

je vztrajal, da je del !a&e 'love&ke dedi&'i!e ieti vi&je zahteve


33/55

0ODO91I U4ILI4A8I04I so prila+odili teorijo s ko!)epto %I"I!+I>M!F+!VI"!*!aesto "tilitariza deja!ja-% oseba bi orala ed dvea deja!jeaizbrati tiste+a, ki +a !arek"je pravilo, katere+a splo&!o izvaja!je bi pri!eslo ve'sre'e *!pr !e la6i, t"di 'e ve&, da tvoja la6 !e &kodi !iko"r i! da te !e bojodobili, saj vsesplo&!o la+a!je pri!ese ve' !esre'e kot sre'e- 9i orali

1izoze)i, ki so skrivali dr"6i!o Fra!k, to priz!ati 1e)e, ker prikriva!jeres!i)e !a splo&!o pri!ese !esre'o, ali ji je lahko opro&'e!o5 Utilitarist silahko sa izi&lj"je razli'!a splo&!a pravila i! z !jii opravi'"je svoja deja!ja,ker !obe!o deja!je !i dobro ali slabo sao po sebi, apak je tako &ele +lede !a!je+ove posledi)e *posledi'!o stali&'e-

Ka!t i! kate+ori'!i iperativ% k dol6!osti "serje!a oralaKa!t je dosled!o za+ovarjal 1E#O0LEDI;1O 04ALI:;E% posledi)e deja!ja !iajo!obe!e veze z oral!o vred!ostjo deja!ja Lo'il je ed%

hipoteti'!i iperativo praksa% ='e !o'e& N, pote ora& !arediti > kate+ori'!i iperativo orala, !e ore +a dolo'ati i!divid"al!o hote!je,

apak ora biti hote!je posplo&e!o, ko k i razi&'eo, "+otovio, kaj je!a&a oral!a dol6!ost, raz" ora prea+ati 6eljo, to "teelji z dejstvo, daso raz"!a bitja, te+a !a'ela se orao vsi ved!o dr6ati, prier% =Dobro jepoa+ati 'lovek" v stiski> ;e !api&eo dr"+a'e, K pravi% Del"j tako, da lahkovelja aksia tvoje volje vselej hkrati kot !a'elo ob'e zako!odaje ;e ho'e&da je tvoje oral!o deja!je pravilo se vpra&a&%

o Katero !a'elo *aksia- vodi to deja!je *re) popravi& +"o sosedi, je!a'elo% dobro je poa+ati so'lovek"

o Ali bi bil svet, ki bi +a vodilo tak&!o !a'elo sklade!5 ;e je od+ 1a to Ppote je izvaja!je deja!ja !apa'!o, 'e je od+ X pote vsaj ve&, da

va&e deja!je !i !eoral!o 4e !a'elo !aj bi se lj"dje "kla!jali7o'!e i! &ibke to'ke Ka!ta9istve!o stali&'e orale je +ledati !a svet *vklj"'!o z ojii deja!ji- s staliadrugih *!pr 'e !i prav, da ti vzae& !ekaj oje+a, t"di !i prav, da jaz vzae!ekaj tvoje+a-

7oral!a pravila orajo biti zelo splo&!a i! ved!o veljav!a *"!iverzal!a- !e +lede!a posledi)e *!pr 1e se se la+ati P posledi'!o orao res!i)o povedati t"di,'e bo s te o+ro6e!o 6ivlje!je !eko+a P po Ka!t" pravila !e seo prila+oditi!a% 1e se se la+ati raze!, 'e s te !eko" re&i& 6ivlje!je- 2 Ka!tovo etikolahko pred abs"rd!ostjo re&io le z !a'el!i sprejea!je prila+aja!ja !je+ovih

ob'ih pravil

=1i' !a svet" si !i o+o'e zaisliti, kar bi brezpo+oj!o ie!ovali dobro, raze!dobre volje *$ 6elja opraviti svojo dol6!ost->, v !asprotj" z "tilitaristi oral!avred!ost deja!ja pri Ka!t" !i dolo'e!a z !je+ovii "'i!ki, apak z !je+ovii!ae!i *deja!je je oral!o le, 'e +a !aredi& iz oral!e dol6!osti, deja!je, ki +aotivira pohlep, !i oral!o, t"di 'e koristi !o+i-

1i si o+o'e zaisliti, kar bi brezpo+oj!o ie!ovali dobro, raze! dobre volje26elja opraviti !eko dol6!ost

7oral!a vred!ost deja!ja !i dolo'e!a z !je+ovii "'i!ki, teve' z !je+ovii

nameni.


34/55

Ka!tova dr"+a ?or"la)ija=Del"j tako, da 'love'!ost v tvoji osebi i! t"di v osebi vsake+a dr"+e+a 'loveka

jelje& hkrati za soter, !ikdar sao za sredstvo> $ dr"+ih lj"di !e seoizrabljati za pridobitev oseb!e koristi, 'e !a svet" !e bi bilo oseb, apak saostvari, !e bi bilo vred!ot, vred!ote obstajajo zaradi lj"di, ki !iao sao

po6ele!j, apak t"di raz" i! svobodo, izvor vred!ot je dostoja!stvo, dr"+e lj"dije treba obrav!avati kot soter !a sebi, torej kot !eko+a, ki ia dostoja!stvo, !epa jih izrabljati

3se lepo i! prav, a 6al se po+osto z!ajdeo v sit"a)iji, ko !a Ka!tova flozofjale alo poa+a *po Ka!t"

!arava !ia vred!osti saa po sebi, a je od+ovor!ost do !arave poeb!a,. Ka!tovi ar+"e!ti so tako abstrakt!i, da jih je te6ko spodkopavati, razlika ed izrablja!je lj"di i! obrav!ava!je kot sotra !i ved!o jas!a, po+osto je vsako deja!je, za katere+a se odlo'io, o6!o razlo6iti kot

izrablja!je dr"+ih-

Eksiste!)ialisti'!o oporeka!je etiki% oral!e vred!ote i! svobodaizbire0A848E se al)e stri!ja s Ka!to *+lede "!iverzal!osti orale-, a po 0artr" !eobstaja !ek oral!i obraze), vsak si ora sa izbrati, kako bo rav!al P vred!ote"stvarja !a&a svoboda, !e raz", raz" te !e ore prisiliti k deja!j", ki si +a !isiizbral, 'e si svobode!, te !e ore obvezovati !obe! oral!i zako! 8az"!i soedi!o po izbiri

("e i! !at"ralisti'!a !apaka0artre !i prvi oporekal teelje orale, v R stol je izjavil% =1obe! \je] !e

vseb"je \oral bi]> $ !obe!e oral!e zahteve !e oreo izpeljati iz trditev, kiso z+olj trditve o dejstvih

"tilitaristi% delovati orao v sklad" z !a'elo =!ajve'ja koli'i!a sre'e, za

!ajve'je &tevilo lj"di> 2 ("e% 'e !as vse otivira 6elja po "+odj", ali to

poe!i, da !as ora otivirati 6elja po "+odj"5 I! obrat!o, 'e bi vsi

"6ivali v kr"tosti, ali to poe!i, da bi orali biti vsi kr"ti5 Ka!t% delovati orao v sklad" s kate+ori'!i iperativo, ker so

raz"!i P ("e% t"di, 'e so raz"!i, to &e !e poe!i, da bi taki orali

biti("ov oral!i skepti)ize je vplival !a @EO8@EA EDGA8DA 7OO8A *RQ2TR-% poje dobre+a !e ore biti def!ira! s poo'jo katerekoli =!arav!elast!osti> *"+odje, sre'a, vred!ota pre6ivetja, H-

3pra&a!ja =Ali je "+odje ved!o dobro5>, =Ali je pre6ivetje ved!o dobro5> !i!esisel!o P Kaj pa !pr (itler i! !je+ovo "+odje, H

3si posk"si def!i)ije =dobre+a> se ko!'ajo z zoto oz =!at"ralisti'!o !apako> iz 'esa pa pote lahko izpeljeo oral!e vred!ote5 4o vpra&a!je o+ro6a vsakposk"s "teeljitve orale s stvar!ostjo


35/55

#ozitivisti'!o oporeka!je etiki% etika kot psevdo ko!)ept("e je vplival t"di !a =LO@I;1E #OZI4I3I04E> *./ leta ./ stol-, !ajsilovitej&i!apad !a etiko, da!es !ia ve' veliko veljave, pre)ej poveza!o so s?e!oe!alizo

Obstajata sao dve vrsti sodb% a!aliti'!e res!i'!e po def!i)iji, povejo !ekaj o od!osih ed poji. si!teti'!e sao te sodbe res +ovorijo o real!osti, potrdio oz !esisli Ped!je sodijo t"di oral!e sodbe% !pr A J Aer% oral!i jezik je pravzapravprikrito kaza!je '"stev *!pr stavek =7"'e!je je !eoral!o> !aj bi poe!il =1e"'i e 4e+a !e ara> ta stavek !i !iti res!i'e! !iti !eres!i'e!2$ #0E3DOKO1CE#4

kak&e! vpliv iajo !apadi !a teelje orale5 0artre sk"&a pokazati, da orajobiti teelji s"bjektiv!i i! !edolo'e!i, ("e i! lo+i'!i pozitivisti pa, da orala !eore ieti teeljev v !obe!ih res!i'!ih dejstvih o svet" P posk"s raziskaveteeljev orale je lahko popol!oa z+re&e!, saj s te za!ikao dejstvo, da sovsakod!ev!o vplete!i v oralo *9er!ard Gillias-

K"lt"r!i relativize i! vpra&a!je *ob'e veljav!ih oral!ih !or-A!tropolo&ki i! psiholo&ki !apad !a o6!ost etike% oral!e vred!ote so proizvodposaez!ih k"lt"r, ki se ed seboj zelo razlik"jejo absol"t!e ali objektiv!eoral!e vred!ote !iso o6!e *kar je v e!i k"lt"ri oral!o, dobro, !oral!o, jelahko v dr"+i k"lt"ri odklo!sko-

K"lt"r!i relativize je splo&!o sprejet kot pre)ej strp!a pozi)ija, a je lahko t"di!evare!

Kaj pravi k"lt"r!i relativize%

=1i ob'e veljav!ih oral!ih vred!ot>% epiri'!a trditev, ki je !i o6!opreverjati z preizk"so #o opazova!j" lj"dstev so "+otovili, da vsa lj"dstvazavra'ajo la+a!je, kraje i! !asilje, torej so !eke ob'e vred!ote5

. =1obe!e vred!ote ali sk"pi!e vred!ot !i o+o'e opravi'ljivo priporo'iti vselj"de>5% 1e ore biti sklep, ki bi teeljil !a le+iti!i z!a!stve!i raziskavi

4o, da !ekaj lahko po'!e& &e !e poe!i, da bo& po'el oz da bi oral po'eti

0KLE#% 7oral!a teorija lahko spodb"ja dolo'e!o vrsto i&lje!ja i! delova!ja todaflozofja saa po sebi !e ore "stvariti prave+a deja!ja

#oliti'!a i! so)ial!a flozofjaA!aliti'!o stali&'e o zoo! politiko i! #lato!ov ko!)ept dr6ave

Jea!2Ja)^"es 8o"ssea"% =;lovek se rodi svobode!, a vsepovsod je vkova! vveri+e> 2 v )ivilizira!i dr"6bi obstajajo pravila, ki vplivajo !a skoraj vsak aspekt!a&e+a 6ivlje!ja, vsa so !a vsilje!a pod +ro6!jo kaz!i, 'e jih !e "po&tevao e!o klj"'!ih vpra&a!ja politi'!e flozofje% Zakaj !aj bi to pre!a&ali5

#LA4O1 je za'rtal ser zahod!e flozofje *=Z+odovi!a zahod!e flozofje je !izpripob k Dr6avi>-


36/55

M

Lj"dje so po !aravi dr"6be!a bitja P izvira iz !a&e &ibkosti kot posaez!ikov*!iso saozadost!i- iz !a&e !arav!e edseboj!e odvis!osti izpeljal !ekak&!o!arav!o delitev dela% kvalif)ira!i delav)i i! rokodel)i, voja&ko poli)ijska kasta i!flozof *po #lato!" ideal!a dr6ava- Dr"6ba je !ekaj po !aravi da!e+a, kar palahko spodkoplje pohlep, 'e !i "stroje!a tako, da +a obvlada *!aj!i6je" sloj" je

dovolje! kot otiva)ija, da delajo, a jih vi&ja sloja, ki 6ivita v !ekak&!eko"!iz", brzdata- Ede! od so+ovor!ikov v Dr6avi opozori !a !evar!ost, dadr6avo spodkoplje zavist ed sloji kot re&itev #lato! predla+a, da bi se slojezla+ali *=#LE7E1I4A #8E3A8A> oz it 2 to &e da!es be+a politolo+ijo- :e da!es

je tako, da iajo posaez!e dr"6be o sebi ite *!pr i so !ajbolj&i-

4hoas (obbes% 'love&ka deja!ja otivirajo last!i i!teres3sa 'love&ka deja!ja otivira last!i i!teres i! 6elja po o'i *psiholo&ki e+oize,strast- P orda to !i !ajbolj res, ko +ovorio o posaez!ikih, je pa zato res vpoliti'!e ko!tekst"

#redpostavka, da so vsi lj"dje e!aki v 'isto fzi'!e sisl" *t"di !ajo'!ej&e+alahko dva ali trije &ibkej&i prea+ajo- $ e!akost zo6!osti e!akost "pa!ja pridose+a!j" )iljev

Kak&!i so bili lj"dje v !arav!e sta!j"5 3 6elji po iste )ilj" pripravlje!i dr"+dr"+e+a "!i'iti ali podjariti P voj!a, v kateri je vsak sovra6!ik vseh, !iarljivosti, z!a!osti, dr"6be, "et!osti, last!i!e, zako!ov, orale, itd, !e!ehe!strah, !evar!ost !asil!e srti, osalje!o, rev!o, od"r!o, s"rovo i! kratko6ivlje!je, H orala, last!i!a, itd izvirajo iz zako!a, zako! je odvise! od o'i,ker +a je treba vsiliti *=zako!ski pozitivize> 2 !obe! zako! !e ore biti krivi'e!,ker je zako!it, proti oblasti je prepoveda! "por-

Iao sao e!o =!arav!o pravi)o>% da "porabio vso svojo o' za varova!jelast!e+a 6ivlje!ja

=1arav!i zako!> je "stvaril raz"% vsak si ora prizadevati za ir, 'e to !io+o'e, pa se lahko bra!i z vsei sredstvi za ir i! last!o obrabo !aj bopripravlje! *'e so t"di ostali pripravlje!i- odpovedati se !arav!i pravi)i $ os!ova(obbesove dr"6be!e po+odbe, ki pa je za'as!a *!e boo je "po&tevali, 'eislio, da je t"di dr"+i !e bojo, !ih'e !e bo ir!o spal-

1A0LED1JA 04O#1JA% vsi se orao stri!jati, da svojo pravi)o do !asilja i!!eodvis!osti pre!eseo !a o!arha-, a !"j!a i! hkrati !ajbolj&ao6!ost P zato jo pre!a&ao

1arava$!ez!os!a, )ivil!o sta!je$z!os!o, !oral!o sta!je Dr6ava je torej!eoaj!i +ospodar, oblast je absol"t!a, oblast osre'"je K"lt"ra je odpovednaravni svo'odi, spreje oblasti$4EO8IJA O A90OLU41I D8A3I

3Z@OJA$ prila+oditev !a dr" 0ta!je% Ukrotitev !arave

Lo)ke% !arav!o sta!je kot oral!o sta!je

3 !arav!e sta!j" pred zdr"6itvijo lj"di v dr6avo je vladala popol!a svoboda i!e!akost vseh


37/55

Q

=1A8A31O 04A1JE> je za Lo)ka rav!o obrat!o kot za (obbesa% oral!o sta!je, vkatero je vsakdo roje! 6e s te, ker !as je "stvaril 9o+, 9o+ !a je dal temeljnepravice6 do ivljenja, zdravja, svo'ode in lastnine,vsak lahko popol!oasvobod!o opravlja svoja deja!ja, a orajo pri te "po&tevati =1A8A31I ZAKO1>,ki kot pri (obbes" izvira iz raz"a6 vsi smo enaki in neodvisni, drugemu ne

smemo kriti temeljnih pravic, ;e prekr&io !arav!i zako!, se odt"jio!arav!e" sta!j" i! iz+"bio svoje pravi)e $ kaze!, ki ora "strezati zlo'i!"*"srtitev za "or, za ostalo pa !e-

0o pa t"di pravi)e, ki so !eodt"jljive%

Do 6ivlje!ja Do sadov last!e+a dela Do veroizpovedi oz prepri'a!ja

Last!i!a vsako+ar je !je+ovo telo i! stvari, ki jih je !aredil, za ostalo pa velja, daia lahko toliko =!arav!e last!i!e>, kolikor je lahko porabi, i! dokler je p"&'a

zadosti t"di za dr"+e3 pokor&'i!o politi'!i avtoriteti bojo lj"dje privolili sao, 'e bo ta za&'itila !jihove!arav!e pravi)e, 'e oblast zlorablja za"pa!je lj"di, je "por &e ve',kot vz+ojitelji orao vedeti, da =s"6e!jska dis)ipli!a oblik"je s"6e!jski z!a'aj>*-

8o"ssea" i! Ka!t% dve "teeljitvi flozofje vz+oje8o"ssea" i! Ka!t spadata v isto +e!era)ijo, 'eprav iata / let razlike i! je 8"rl veliko pred K K do6ivi v svoje 'as" velike spreebe v Evropi, vzpo!1apoleo!a itd K se za'!e "kvarjati s peda+o+iko ko 8 "re 0e pravi 8 vpliva!a K Lo)ke pa vpliva !a oba

8o"ssea"

1apisal je k!ji+o Eil ali o vz+oji


38/55

R

4ako kot Lo)ke je verjel, da se lj"dje rodio svobod!i i! avto!o!i, da je edi!azako!ita oblast tista, ki ohra!ja i! pove'"je to sta!je i! da se tak&!a zako!itostlahko doka6e le s privolitvijo v dr"6be!o po+odbo P a te+a !ikjer !i bilo *='lovekse rodi svobode!, a vsepovsod je vkova! v veri+e>-

Je oboje pripadnik i! hkrati kritik razsvetljenstva.3 svojih delih je izpostavil8O7A14I;1I #8O4E04% v d"h" 'asa po razsvetlje!stv" pride do roa!tike, kipo"darja o'!e eo)io!al!e kopo!e!te k ra)io!al!e" razi&lja!j"razsvetlje!stva 8 je optiisti'!i !avd"&e!e) ed razsvetlje!stvo ozra)io!al!ostjo i! je hkrati 8O7A14I;1I K8I4IK D8U9E Zaradi roa!ti'!e+avidika pri!ese !ovo raz"eva!je 1A8A31E@A 04A1JA Za!ialo +a je prav to,kako 'lovek preide iz !arav!e+a sta!ja v obo'je i!stit")ij

7e!il, da so bili lj"dje roje!i dobri, a !as dr"6ba pokvari

=1arav!o sta!je>% !i orale, o+o'e pa je +ovoriti o vrli!ah po !aravi% lj"beze!do sae+a sebe *kdor je !ia, !e ore postati orale!- i! so'"tje ali bole'i!a

ob t"ji !esre'i P dr"6be obe vrli!i izpridijo v saov&e'!ost, !aslaja!je ob t"ji!esre'i, !ap"h, prierja!je, zavist 1a os!ovi te+a se razvije !arav!i delod!osov, ki +a zaz!a"jeta izvor!a enakost in svo'oda. 3 te ko!tekst" jetorej (obbsovo *razlo6e!o !ekje dr"+je2 hoo hoi!i l"p"s- !e!je !epotreb!o

3z+oja se !a'eloa pri'!e dobro, !ato pa se z+odi OD%I*V:iz+"ba prvot!e+asta!ja pol!osti i! stvar poteka !arobe Odt"jitev pa povzro'a dr"6ba

0O;U4JE$ +lav!o '"tje oz !a to se 'love&tvo za!a&a Zato ker re) se !ekdo"dari, boli &e !as

#8A3IL1A 3Z@OJA% otrok !aj bo kar se da dale' pro' od kvar!ih dr"6be!ih

vplivov, vz+aja!je v razerah bliz" =!arav!e" sta!j">, ki !aj bi " oo+o'ilerazviti last!e !arav!e vrli!e, "'i !aj se prek posk"sov i! !apak, dejstev, ob'"tkovi! '"stev *!aesto prek teorij, besed i! abstrak)ij- P to !e poe!i =vr!itev k!aravi>, 'e bi ostali le pri !arav!ih vrli!ah, !e bi razvili svoje 'love'!osti, vrli!ese orajo razviti v oralo, kar se lahko z+odi sao v dr"6bi

Dr6ava ora biti v sklad" z !a&ii !arav!ii vrli!ai, !a&i svobod!i i!raz"ski polo6aje P taka dr"6ba bo "sta!ovlje!a z dr"6be!o po+odbo% vsak'la! dr"6be izlo'i sebe i! vse svoje pravi)e vsej sk"p!osti


39/55

T

4e6ave%

8o"ssea" popol!oa zavra'a zastop!i&ko deokra)ijo,. protislovje ed trditvijo, da je res!i'!o svobodo o+o'e dose'i le v dr6avi i!

zahtevo, da je treba vse pravi)e pre!esti !a )elot!o dr6avo i! sprejeti =ob'ovoljo> kot svojo

Ka!t% !api&e k!ji+o O peda+o+iki$ 'lovek je edi!i stvor, ki +a je potreb!ovz+ajati

#ri 'lovek" !arava ni dovolj +re za !je+ovo \poslanstvo]%2 \lovek lahko postane lovek le z vzgojo]2 \!adaj za ed"ka#ijo tii velika sk$ivnost popolnosti love%ke na$ave]2 \Mnoge kali le&ijo v love%tv" in na%a naloga je `' da love%tvo $azp$ost$emoiz njegovih kali in sto$imo' da lovek dose&e svoje poslanstvo]2 \(zhi"joe je p$edstavljati si' da )o love%ka na$ava z vzgojo postajala vedno)olje $azvita ` To nam odpi$a pogled na neki )odoi s$enej%i love%ki $od]

;lovek je bitje posla!stva, je to KA8 9I LA(KO 9IL 4o pa je odvis!o od vz+oje,lahko +a opol!oo'i v te lahko pa !e ;love&tvo je bolj&e, !i pa !"j!o, to jeodvis!o od razli'!ih ?aktorjev i! podob!o je pri vz+oji

#8I7E8JA3A Z 8OU00EAU7% K"lt"ra 1I pot v IZ#8IJE1O04 seveda pod dolo'e!iipo+oji Ka!t z 8o"ssea"je deli razsvetlje!sko prepri'a!je, da ed"ka#ija p$ispevak )olj%em"

Documents

Snov Izpit