»sodobna duhovna klasika«

Jaz sem Topogovori s Sri Nisargadatto Maharajem

Resnično ne umre, neresnično ni nikoli živelo.

Ko dojameš, da smrt doleti telo, ne tebe, potem samo opazuješ, kako telo odpade kakor ponošeno oblačilo.

Tvoj pravi jaz je brezčasen, onkraj rojstva in smrti. Telo se bo ohranilo pri življenju, dokler bo potrebno. Ni nujno, da bi dolgo živelo.

Naslov izvirnika: I Am ThatAvtor: Sri Nisargadatta MaharajIzdajatelj izvirnika: Chetana Pvt. Ltd., Mumbai, IndijaPo zvočnih zapisih v jeziku marathi prevedel v angleščino:Maurice FrydmanPregledal in uredil: Sudhakar S. Dikshit

JAZ SEM TO, Sri Nisargadatta Maharaj© za slovensko izdajo: Prijatelj&Prijatelj d.o.o., LjubljanaLeto izdaje: april 2015Založba: Prijatelj&Prijatelj d.o.o., tel.: 01 561 52 60Urednica: Alja PrijateljPrevod: Erik MajaronTehnično uredil: Jurij OstermanTisk: Tiskarna CiceroNaklada: 500 izvodov

Vse pravice pridržane. Nobenega dela te knjige ni dovoljeno ponatisniti, reproducirati ali posredovati s kakršnimikoli sredstvi: z elektronskimi, mehanskimi, s fotokopiranjem, z zvokovnim snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega pisnega dovoljenja založbe.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

17.023.3 NISARGADATTA, Maharaj, 1897-1981 Jaz sem To : pogovori s Sri Nisargadatto Maharajem / [prevod Erik Majaron]. - Ljubljana : Prijatelj&prijatelj, 2015

ISBN 978-961-93823-0-1 279074816

To, v čemer bivajo vsa bitja,in kar biva v vseh bitjih; kar podeljuje milost vsem,vrhovna Duša vsemirja, brezmejna bit – jaz sem To.

upanišada Amritbindu

To, kar prežema vse, in česar nič ne presega;kar kot vesoljno prostranstvo okoli nas povsem izpolnjuje vse, tako znotraj kot zunaj, vrhovni nedvojni Absolut – To si ti.

Šankaračarja

Iskalec je, kdor išče samega sebe.

Opusti vsa vprašanja, razen enega: »Kdo sem jaz?« Konec koncev si prepričan o enem samem dejstvu: da obstajaš. »Jaz sem« je gotovo. »Jaz sem to« ni gotovo. Prizadevaj si odkriti, kaj si v resnici!

Da bi vedel, kaj si, moraš najprej raziskati in dognati, kaj nisi.

Ugotovi, kaj vse nisi – telo, čustva, misli, čas, prostor, to ali ono. Ti ne moreš biti nič konkretnega ali abstraktnega, kar zaznavaš. Že sámo dejanje zaznavanja kaže, da nisi to, kar zaznavaš.

Bolj ko ti je jasno, da te je na umski ravni moč opisati le z negativne plati, hitreje boš prispel do konca svojega iskanja in spoznal, da si brezmejna Bit.

Sri Nisargadatta Maharaj

5

Predgovor Potreba po naslednji izdaji knjige Jaz sem To ni presenetljiva. Namreč, zaradi vzvišenosti besed, ki jih je izrekel Sri Nisargadatta Maharaj, zara-di njihove direktnosti in jasnosti pri opisovanju Najvišjega, je ta knjiga že postala najodličnejše čtivo. Pravzaprav jo imajo mnogi za edino knjigo du-hovnih naukov, zares vredno proučevanja. Razna verstva in filozofski sistemi trdijo, da so podelili smisel človeš-kemu življenju. A težava je v njihovih vgrajenih omejitvah. Z lepo zvene-čimi besedami izražajo tradicionalna prepričanja in ideologije – teološke ali filozofske. Toda njihovi verniki prej ali slej odkrijejo, da imajo te besede omejeni domet pomena in uporabnosti. Njihove iluzije se razblinijo in te-daj zavržejo sisteme, tako kot ljudje zavržejo znanstvene teorije, kadar jih množica nasprotujočih empiričnih podatkov postavi pod vprašaj. Kadar se izkaže, da sistem duhovnih razlag ni prepričljiv, in da ga ni mo-goče razumsko potrditi, se mnogi ljudje enostavno spreobrnejo k nekemu drugemu sistemu. Toda čez nekaj časa odkrijejo omejitve in protislovja tudi v novem sistemu. Po nehvaležnem nizu sprejemanja in zavračanja jim ostaneta le še skepticizem in agnosticizem, ki jih vodita v otopelost. Žene-jo se za koristmi in zgolj trošijo materialne dobrine. Toda včasih, čeprav redko, se iz skepticizma porodi slutnja bistvene resničnosti, bolj temelj-ne od resničnosti besed, verstev ali filozofskih sistemov. To je nenavadni, a pozitivni vidik skepticizma. Naneslo je, da sem prav v takšnem stanju skepticizma, ki ga je spremljala slutnja o obstoju temeljne resničnosti, bral knjigo pogovorov s Sri Nisargadatto Maharajem, z naslovom Jaz sem To. Takoj sta me presunili dokončnost in neomajna gotovost njegovih besed. Čeprav so besede po svoji naravi omejene, sem doživljal Maharajeve izjave kot nekakšna prozorna, brezmadežno čista okna. Vendar nobena knjiga duhovnih naukov ne more nadomestiti nav-zočnosti samega učitelja. Besede zasijejo v vsej jasnosti šele tedaj, ko jih guru izreče osebno vam. V gurujevi navzočnosti padejo tudi zadnje um-ske ovire. Sri Nisargadatta Maharaj je v resnici takšen guru. Ni pridigar, temveč da iskalcu natančno tiste napotke, ki jih ta potrebuje. Iz njega seva

6

pristna, neodtujljiva, absolutna Resničnost. Mnogi zahodnjaki so izkusili resničnost Maharajevih besed v knjigi Jaz sem To; navdihnila jih je, da so v iskanju razsvetljenja poiskali pot do njega. Maharajevo tolmačenje resnice se ne razlikuje od tolmačenja resnice v džnana jogi ali advajtski vedanti. Vendar govori o njej na svoj značilni način. Pravi, da so raznolike oblike okoli nas sestavljene iz petih elemen-tov. Nenehno se spreminjajo in so minljive. Razen tega jim vlada zakon vzročnosti. Vse to velja tudi za telo in um, ki sta oba minljiva in podvr-žena rojstvu ter smrti. Vemo, da je mogoče poznati svet samo ob pomoči čutil in uma. Tako kot v Kantovi filozofiji, je svet korelat spoznavajočega človeškega subjekta in ima zato fundamentalno strukturo našega načina spoznavanja. To pomeni, da čas, prostor in vzročnost niso »objektivne« ali zunanje entitete, ampak mentalne kategorije, ki vse obarvajo in preobliku-jejo po svoje. Obstoj in oblika vseh stvari sta odvisna od uma. Spoznavanje je produkt duševnosti. Svet, kot ga vidi um, je subjektivni, zasebni svet, ki se ves čas spreminja v skladu z nemirnostjo samega uma. Nasproti nemirnemu umu, z njegovimi omejenimi kategorijami – inten-cionalnostjo, subjektivnostjo, dualnostjo itd. – suvereno obstaja brezmejni občutek ‘jaz sem’, ‘jaz obstajam’. Edino, o čemer sem lahko prepričan, je, da ‘sem’ – a ne kot misleči ‘jaz sem’ v descartovskem smislu, marveč brez vseh utemeljitev. Maharaj vedno znova priteguje našo pozornost k temu temelj-nemu dejstvu, da bi nas pripravil do spoznanja naše »Sebstvenosti«, s čimer bi ušli iz vseh zaporov, ki smo jih sami zgradili. Takole pravi: »Edina resnična izjava je ‘jaz sem’. Vse drugo je zgolj sklepanje. Če si še tako prizadevate, ne morete spremeniti ‘jaz sem’ v ‘jaz nisem’«. Kdo v resnici doživlja svet? Ne um, temveč jaz sam, svetloba, v kateri se pojavlja vse drugo. Sebstvo je skupni dejavnik pri izvoru vseh doživetij; je za-vest, znotraj katere se vse zgodi. Celotno polje zavedanja je samo kot film ali majhna pika znotraj ‘jaz sem’. Ta ‘Sebstvenost’ obstaja – in se zaveda zavesti, zaveda se sebe. Je neopisljiva, saj nima nobenih lastnosti. Jaz sem jaz in to je vse, kar je. Vse, kar obstaja, obstaja kot jaz. Ničesar ni, kar bi se razlikovalo od mene. Ni dvojnosti in zato ni bolečine. Ni problemov. To je sfera ljubezni, kjer je vse popolno. Kar se zgodi, se zgodi spontano, brez namena – kot pre-bava ali rast las. Spoznajte to in se osvobodite umskih omejitev! V globokem spanju nimamo predstave, da bi bili to ali ono. Toda! ‘jaz sem’ ostaja. In poglejte večni zdaj. Zdi se, da spomin prinaša reči iz pre-teklosti v sedanjost, a vse, kar se zgodi, se zgodi zgolj v sedanjosti. Pojavi

7

se izražajo samo v brezčasnem ‘zdaj’. Zato čas in vzročnost ne veljata v sferi resničnosti. Jaz sem prej kot svet, telo in um. Jaz sem sfera, v kateri se pojavljajo in izginjajo. Jaz sem njihov vir, vesoljna sila, ki porodi svet z vso njegovo osupljivo raznolikostjo. Toda občutje ‘jaz sem’ kljub svoji prvobitnosti ni Najvišje. Ni Absolut. Občutje oziroma občutek obstajanja ni povsem onkraj časa. Ta občutek je esenca petih elementov, zato je v nekem smislu odvisen od sveta. Izhaja iz telesa, ki je tudi samo zgrajeno iz hrane in sestoji iz elementov. Ta občutek izgine ob smrti telesa, tako kot ugasne žareča konica dišeče paličice, ko ta pogori do konca. Ko dosežemo čisto zavest, ni več nobene potrebe – niti potrebe po ‘jaz sem’, ki je zgolj koristen kažipot, ki kaže v smer Absoluta. Zavedanje ‘jaz sem’ tedaj mimogrede izgine, ostane pa nekaj, česar ni mo-goče opisati, kar je onkraj besed. To je najresničnejše »stanje«, stanje čiste potencialnosti, ki obstaja prej kot vse drugo. ‘Jaz sem’ in vesolje sta zgolj odseva tega. To je resničnost, ki jo je spoznal džnani. Najbolje, kar lahko storite, je, da pozorno prisluhnete džnaniju, kakr-šen je Sri Nisargadatta, da mu verjamete in zaupate. Če mu boste tako prisluhnili, boste spoznali, da je njegova resničnost vaša resničnost. Poma-gal vam bo uvideti naravo sveta in naravo Sebstva. Džnani vas spodbuja k predanemu in zelo zbranemu opazovanju delovanja telesa in uma, da bi dojeli, da niste ne telo ne um, in bi ju odvrgli. Džnani vam predlaga, da se vedno znova vračajte k ‘jaz sem’, dokler to ne postane vaše edino bivališče, zunaj katerega nič ne obstaja, in dokler ne izgine ego kot omejitev občutka ‘jaz sem’. Tedaj boste brez napora dosegli najvišje spoznanje. Zapomnite si besede džnanija, ki vas odrešijo vseh konceptov in dogem. Ma-haraj pravi: »Dokler posameznik ne doseže samospoznanja, dokler ne preseže iluzornega jaza in ne spozna Sebstva, ima na voljo vse te neverjetne zgodbe in pojme.« Da, to so pojmi, celo ‘jaz sem’ je pojem, vendar zagotovo ni dragoce-nejših pojmov. Iskalec naj jih upošteva z največjo resnostjo, saj ga usmerjajo k Najvišji Resničnosti. Ne obstajajo boljši pojmi za opustitev vseh pojmov. Hvaležen sem uredniku Sudhakarju S. Dikshitu, ker me je povabil, naj napišem predgovor k novi izdaji knjige Jaz sem To, in mi s tem dal prilož-nost, da se poklonim Sri Nisargadatti Maharaju, ki je predstavil najvišje znanje z najbolj enostavnimi, razumljivimi in prepričljivimi besedami. Rotterdam, Nizozemska Douwe Tiemersmajunija 1981 Filozofska fakulteta

Erasmus Universiteit

8

Kdo je Nisargadatta Maharaj? Ko so ga povprašali po rojstnem datumu, je Mojster blago odgovoril, da se ni nikoli rodil. Sestavljanje kratkega življenjepisa Sri Nisargadatte Maharaja je težavno in nehvaležno opravilo. Ne le, da je neznan točen datum njegovega rojstva, temveč ni na voljo niti preverjenih dejstev glede zgodnjih let njegovega življenja. Vendar nekateri njegovi starejši sorodniki in prijatelji pravijo, da se je rodil marca 1897, na dan polne lune in hkrati na praznik, imenovan Hanuman džajanti, ko hindujci izkažejo spoštovanje Hanumanu, ki mu pravijo tudi Maruti. To je opičji bog, slavni lik iz Ramajane. Da bi povezali sinovo rojstvo s tem srečnim dnem, so ga starši poimenovali Maruti. Poznamo le drobce iz časa njegovega otroštva in zgodnje mladosti. Vemo, da je bil njegov oče, Shivrampant, reven človek, ki je nekaj časa delal kot hišni služabnik v Bombaju, pozneje pa kot mali kmet v vasici Kandalga-on, v odročnem predelu okrožja Ratnagiri, v državi Maharashtra. Maruti je odrasel skoraj brez izobrazbe. Kot deček je po svojih močeh pomagal očetu. Skrbel je za krave, vozil volovsko vprego, delal na polju in tekal po opravkih. Njegovi užitki so bili enostavni, tako kot njegove delovne naloge, vendar je bil po naravi zvedav. Po glavi so mu rojila vsa mogoča vprašanja. Njegov oče je imel brahminskega prijatelja z imenom Vishnu Haribhau Gore. Bil je pobožen mož in za podeželske razmere tudi učen. Pogosto je govoril o verskih temah. Mali Maruti ga je pozorno poslušal. O teh temah je razmišljal več kot bi si kdo lahko mislil. V njegovih očeh je bil Gore ide-alen človek – iskren, prijazen in moder. Ko je bilo Marutiju osemnajst let, mu je umrl oče. Za seboj je pustil ovdovelo ženo, štiri sinove in dve hčeri. Po smrti starega moža je skromni dohodek male kmetije še dodatno upadel in ni več zadoščal za toliko ust. Marutijev starejši brat se je odpravil iskat delo v Bombaj, Maruti pa mu je kmalu sledil. Pravijo, da je v Bombaju nekaj mesecev delal kot slabo plača-ni nižji uradnik v neki pisarni in nato z gnusom dal odpoved. Potem se je lotil trgovanja kot trgovec z drobnim blagom. Odprl je trgovino z otroški-mi oblačili, tobakom in ročno izdelanimi cigaretami. Posel mu je sčasoma

9

vzcvetel in mu omogočil neko stopnjo finančne varnosti. V tistem času se je poročil in dobil sina ter tri hčere. Otroštvo, mladost, poroka, potomci... Maruti je vse do srednjih let živel enolično življenje, v katerem se ni nič dogajalo. Prav nič ni kazalo na njegovo svetniško prihodnost. V tistem času je bil eden njegovih prijateljev, Yashwan-trao Baagkar, učenec Sri Siddharameshwara Maharaja, duhovnega učitelja izročila navnath sampradaja,* veje hinduizma. Nekega večera je Baagkar povedel Marutija k svojemu guruju, kar se je izkazalo za prelomnico v Ma-rutijevem življenju. Guru mu je dal mantro in navodila za meditacijo. Maruti je že v začetnem obdobju vadbe začel dobivati vizije in občasno je padel v trans. Nekaj je tako rekoč eksplodiralo v njem in porodilo kozmično zavest, občutje večnega življenja. Identiteta Marutija, trgovca z drobnim blagom, se je razkrojila; vzniknila je razsvetljujoča osebnost Sri Nisargadatte Maharaja. Ljudje povečini živijo osredotočeni nase in ne premorejo želje ali moči, da bi zapustili to stanje. Obstajajo zgolj zase, ves njihov trud je usmerjen k zadovoljevanju sebe in k samopoveličevanju. Vendar obstajajo vidci in učitelji, ki navidez živijo v istem svetu, sočasno pa še v drugem svetu – v svetu kozmične zavesti, sijočem od neskončnega védenja. Tudi Sri Nisar-gadatta Maharaj je po svojem razsvetljujočem doživetju začel živeti takšno dvojno življenje. Še naprej je upravljal trgovino, vendar je nehal biti trgo-vec, usmerjen k dobičku. Pozneje je zapustil družino in posel ter postal berač, romar po prostranem in raznolikem indijskem verskem prizorišču. Bos je hodil proti Himalaji, kjer je nameraval prebiti preostala leta v iska-nju večnega življenja. Vendar se je kmalu obrnil in se vrnil domov, saj je dojel jalovost takšnega iskanja. Dojel je, da mu večnega življenja ni treba iskati, ker mu že pripada. Presegel je zamisel jaz-sem-telo in dosegel tako radostno, umirjeno in veličastno duševno stanje, da se je v primerjavi z njim vse drugo zdelo ničvredno. Dosegel je samospoznanje. Čeprav je Mojster neizobražen, so njegove besede izjemno prosvetlje-ne. V revščini je bil rojen in v revščini je odraščal, pa vendar je najbogatejši med bogatimi, saj ima brezmejno bogastvo večnega znanja, v primerjavi s katerim so največji zakladi navaden drobiž. Sočuten je in blag, bistrou-mno duhovit, povsem neustrašen in popolnoma pristen. Navdihuje, vodi in podpira vse, ki pridejo k njemu. Vsakršen poskus pisanja kratkega življenjepisa takšnega moža je lahkomi-seln in malovreden, saj to ni človek s preteklostjo ali prihodnostjo, temveč je živa navzočnost – večna in nespremenljiva. On je Sebstvo, ki je postalo vse, kar je. * Glejte Dodatek II

10

Beseda prevajalca S Sri Nisargadatto Maharajem sem se srečal pred nekaj leti. Name sta napravila velik vtis spontana enostavnost njegovega nastopa in obnašanja ter globoka, pristna iskrenost pri tolmačenju lastne izkušnje. Težko je bilo najti njegovo malo stanovanje v bombajski stranski uličici, vendar je mnogim uspelo. Večina od teh je bila Indijcev, ki so se gladko pogovarjali v maternem jeziku, mnogo pa je bilo tudi zahodnjakov, ki so potrebovali prevajalca. Kadar sem bil navzoč, je ta naloga doletela mene. Mnoga zastavljena vprašanja in odgovori nanje so bili tako zanimivi in pomembni, da je nekdo prinesel magnetofon. Večina posnetkov je bila v običajni kombinaciji marathi-angleščina, nekaj jih je zabeležilo poliglotsko mešanico več indijskih in evropskih jezikov. Pozneje smo dešifrirali vsak posnetek in ga prevedli v angleščino. Ni bilo lahko dobesedno prevajati in se ob tem izogniti utrudljivemu ponavljanju. Upam, da pričujoči prevod zvočnih posnetkov ni zmanjšal močnega vpliva velikodušnega in v mnogih pogledih nenavadnega človeškega bitja jasnega uma. Bombay, Maurice Frydman16. oktobra 1973

Beseda urednika Sedanja izdaja knjige Jaz sem To je pregledana in na novo urejena različica 101 govora, ki so v prejšnjih izdajah izšli v dveh knjigah. Ne le, da je zdaj gradivo natisnjeno v bolj berljivi pisavi in da smo opremili poglavja z naslovi, ampak smo vključili tudi nove fotografije Sri Nisargadatte

11

Maharaja, medtem ko dodatki vključujejo nekaj do sedaj neobjavljenega dragocenega gradiva. Bralca posebej opozarjam na prispevek z naslovom Nisarga joga (dodatek I), v katerem je moj cenjeni prijatelj, pokojni Maurice Frydman, zgoščeno predstavil Maharajev nauk. Kot je opazil Maurice, sta enostavnost in ponižnost vodilni načeli Maharajevih naukov. Mojster ne zagovarja nobenega intelektualnega koncepta ali doktrine. Iskalcem ne določa nobenih predpogojev in je zadovoljen s takšnimi, kakršni so. Sri Nisargadatta Maharaj je v resnici neobičajno prost vsakršnega podcenjevanja in obsojanja. Grešnik in svetnik imata zamenljivi vlogi. Svetnik je grešil in grešnik se lahko posveti. Samo čas ju loči in čas ju bo privedel skupaj. Učitelj ne ocenjuje. Njegova edina skrb je namenjena »trpljenju in prenehanju trpljenja«. Iz svoje osebne, trajne izkušnje ve, da je izvor trpljenja v umu. Zato je treba osvoboditi um njegovih izkrivljajočih in uničevalnih navad. Od teh je najpogubnejše istovetenje Sebstva s svojimi projekcijami. Sri Nisargadatta Maharaj s poučevanjem in zgledom kaže bližnjico – nelogično, toda empirično utemeljeno. Ko jo razumemo, nam odlično služi. Pregledovanje in urejanje knjige Jaz sem To je bilo zame romanje k notranjemu Sebstvu, ki me je plemenitilo in razsvetljevalo obenem. Svoje delo sem opravil v duhu posvečenosti, z veliko iskrenosti. Vprašanja vsakega spraševalca sem obravnaval kot svoja lastna, Mojstrove odgovore pa sem vsrkaval z umom, izpraznjenim vsega, kar je kdaj vedel. Vendar je mogoče, da mi je v tem procesu, ki bi mu lahko rekli dvoglasna meditacija, občasno primanjkovalo hladnokrvne pedantnosti glede skladnje in postavljanja ločil, ki se jo pričakuje od urednika. Bralca prosim, naj mi oprosti morebitne takšne spodrsljaje. Nazadnje se želim prisrčno zahvaliti profesorju Douweju Tiemersmi s Filozofske fakultete Erasmus Universiteit iz Rotterdama na Nizozemskem, ker je za to izdajo prispeval nov predgovor. Še toliko hvaležnejši sem mu, ker je nemudoma ustregel moji prošnji. Bombay, Sudhakar S. Dikshit, urednikjulija 1981

12

Kazalo Predgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 Kdo je Nisargadatta Maharaj? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 Beseda prevajalca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 Beseda urednika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101. Občutje ‘jaz sem’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 162. Obsedenost s telesom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 183. Živa sedanjost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 204. Resnični svet je onstran uma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 225. Kar se rodi, mora umreti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 246. Meditacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 267. Um . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 278. Sebstvo je onkraj uma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 309. Odzivi spomina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3410. Biti priča . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3611. Zavest in zavedanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3812. Oseba ni resničnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4013. Najvišja resničnost, um in telo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4314. Videzi in resničnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4815. Džnani . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5116. Brezželjnost – največja blaženost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5517. Večna prisotnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6018. Da bi spoznal, kaj si, ugotovi, kaj nisi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6219. Resničnost je v objektivnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6620. Absolut je nad vsem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6921. Kdo sem jaz? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7322. Življenje je ljubezen in ljubezen je življenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7723. Razločevanje vodi k nenavezanosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8124. Bog počne vse, džnani ne počne ničesar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8725. Drži se občutja ‘jaz sem’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9226. Osebnost je ovira . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9727. Kar je brez začetka, se večno začenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10128. Vse trpljenje izvira iz želja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10629. Edini smisel življenja je živeti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109

13

30. Svoboden si ZDAJ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11531. Ne podcenjuj pozornosti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11832. Življenje je vrhovni Guru . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12333. Vse se zgodi samo od sebe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12734. Um je en sam nemir . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13435. Tvoje notranje Sebstvo je največji guru . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14036. Uboj prizadene ubijalca, ne ubitega . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14537. Onkraj bolečine in užitka je blaženost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15038. Duhovna vadba je uveljavljanje volje vedno znova . . . . . . . . . . . 15639. Nič ne obstaja samo po sebi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16240. Zgolj Sebstvo je resnično . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16641. Razvij zavest priče! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16942. Resničnosti ni mogoče izraziti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17343. Prepoznati je mogoče le nevednost, ne pa tudi džnane . . . . . . . 17844. ‘Jaz sem’ je resnica, vse drugo je sklepanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18245. Kar pride in gre, ne premore bitnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18646. Zavedanje biti je blaženost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19147. Opazuj svoj um! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19548. Zavest je svobodna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19849. Um vzbuja občutek negotovosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20650. Samozavedanje je priča . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21051. Bodi ravnodušen do bolečine in užitka! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21352. Biti srečen in osrečevati je ritem ljubezni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22053. Izpolnitev želje porodi nove želje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22354. Telo in um sta simptoma nevednosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22655. Odpovej se vsemu, pa boš dobil vse . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23156. S pojavom zavesti se pojavi svet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23657. Onkraj uma ni trpljenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24058. Vsakogar čaka popolnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24459. Želja in strah sta egocentrični stanji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24860. Živi z dejstvi, ne z domišljijo! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25261. Snov ni nič drugega kot zavest . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25562. V Najvišjem se pojavi priča . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26063. Zasužnjuje te prepričanje, da ti deluješ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26564. Kar te zadovoljuje, zavira tvoj napredek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26865. Potrebuješ samo spokojen um . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27366. Vsakršno iskanje sreče je beda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27767. Izkušnja ni resnična . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28468. Poišči izvor zavesti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 288

14

69. Minljivost je dokaz neresničnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29170. Bog je izničenje vseh želja in vsega znanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29671. S samozavedanjem spoznaš Sebe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30172. Resnično je, kar je čisto, pristno, nenavezano . . . . . . . . . . . . . . . 30773. Smrt uma je rojstvo modrosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31574. Resnica je tukaj in zdaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32175. Rasteš v miru in tišini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32876. Pravo védenje pomeni vedeti, da ne veš . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33377. »Jaz« in »moje« sta zgrešeni predstavi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34078. Vse znanje je neznanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34479. Oseba, priča in Najvišje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34980. Zavedanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35481. Glavni vzrok strahu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35982. Absolutna popolnost je tukaj in zdaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36483. Pravi Guru . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36984. Tvoj cilj je tvoj Guru . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37585. ‘Jaz sem’ – temelj vseh izkustev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38186. Neznano je dom resničnega . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38687. Ohranjaj tih um, pa boš našel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39288. Umsko znanje ni pravo znanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39689. Napredek v duhovnem življenju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40190. Predaj se lastnemu Sebstvu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40591. Užitek in sreča . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41192. Dvigni se nad predstavo ‘jaz sem telo’ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41593. Človek ni delujoči . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41994. Si zunaj prostora in časa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42395. Sprejmi življenje, kakršno je . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42796. Opusti spomine in pričakovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43297. Um in svet nista ločena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43698. Osvobodi se istovetenja z osebnostjo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44399. Opazovano ne more biti opazovalec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 449100. Razumevanje vodi k svobodi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 455101. Džnani ne sega po ničemer in se ne oklepa ničesar . . . . . . . . 459DodatkiI. Naravna joga (nisarga joga) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 466II. Deveterica učiteljev (navnath sampradaja) . . . . . . . . . . . . . . . . . 469III. SLOVARČEK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 471

15

16

1Občutje ‘jaz sem’Spraševalec: Vsak dan doživljamo, da se ob jutranjem prebujenju nenadoma pojavi svet. Od kod pride?Maharaj: Preden se karkoli lahko pojavi, mora obstajati nekdo, komur se pojavi. Vsakršno pojavljanje in izginjanje predpostavlja spremembo glede na neko nespremenljivo ozadje. S: Preden se zbudim, se ničesar ne zavedam. M: V kakšnem smislu? Si pozabil ali nisi doživljal? Ali ne doživljaš celo takrat, ko se ne zavedaš? Ali lahko obstajaš, ne da bi to vedel? Ali luknja v spominu dokazuje neobstoj? In ali lahko smiselno govoriš o lastnem neobstoju kot o dejanski izkušnji? Ne moreš reči niti, da tvoj um ni obstajal. Ali se nisi zbudil, ko te je nekdo poklical? In ali se ob prebujenju ni najprej pojavilo občutje ‘jaz sem’? Neka iskra zavesti mora obstajati celo med spanjem in v nezavesti. Ob prebujenju se sproži doživljanje: »Jaz sem – telo – v svetu.« Morda je videti, kot da se to zgodi v zaporedju, vendar je v resnici sočasno – ena sama predstava o tem, da imaš telo v svetu. Ali lahko občutiš ‘jaz sem’, ne da bi bil sploh kdo? S: Zmeraj sem nekdo s svojimi spomini in navadami. Ne poznam nobenega drugega ‘jaz sem’. M: Mogoče ti nekaj preprečuje, da bi ga spoznal. Kaj narediš, kadar ne veš nečesa, kar drugi vedo?S: Ob pomoči njihovih navodil poiščem vir njihovega znanja. M: Ali ti ni pomembno vedeti, ali si zgolj telo ali kaj drugega? Ali morda sploh nič? Kaj ne razumeš, da so vsi tvoji problemi problemi tvojega telesa: hrana, obleka, zavetje, družina, prijatelji, dobro ime, slava, varnost, preživetje... Vse to izgubi pomen v trenutku spoznanja, da mogoče nisi zgolj telo. S: Kako mi koristi védenje, da nisem telo? M: Celo če rečeš, da nisi telo, to ni čisto res. V nekem smislu si vsa telesa in srca, vsi umi in še mnogo več. Pojdi globoko v občutje ‘jaz sem’ in odkril boš prav to. Kako najdeš stvar, ki si jo založil ali pozabil? Toliko časa misliš

17

nanjo, da se spomniš. Najprej se pojavi občutje ‘jaz sem’. Vprašaj se, od kod izvira, ali pa ga samo tiho opazuj. Kadar um miruje v ‘jaz sem’, ne da bi se ganil, vstopiš v stanje, ki ga ni mogoče izraziti z besedami, mogoče pa ga je izkusiti. Potrebno je le, da vedno znova poskušaš. Navsezadnje je občutje ‘jaz sem’ zmeraj s teboj, le da si nanj navesil vse mogoče: telo, čustva, misli, ideje, lastnino itd. Vsa takšna samopoistovetenja so zavajajoča. Zaradi njih imaš sebe za nekaj, kar nisi. S: Kaj sem potem jaz?M: Dovolj je vedeti, kaj nisi. Ni ti treba vedeti, kaj si. Namreč, dokler znanje pomeni opisovanje že znanega, zaznavnega ali pojmovnega, ni mogoče spoznati sebe, saj tega, kar si, ni mogoče opisati, razen s popolnim zanikanjem. Rečeš lahko samo: »Nisem to, nisem ono.« Nesmiselno je reči: »Jaz sem tole.« Takšna izjava je enostavno nesmiselna. Kar lahko izpostaviš kot »to« ali »ono«, ne more biti ti. Gotovo ne moreš biti »nekaj« drugega. Nisi nekaj zaznavnega ali predstavljivega. Vendar brez tebe ne more biti ne zaznave ne predstave. Opazuješ čutenje srca, mišljenje uma, delovanje telesa. Že samo dejstvo opazovanja kaže, da nisi, kar zaznavaš. Ali lahko obstaja zaznava ali doživetje brez tebe? Doživetje mora »pripadati«. Nekdo se mora pojaviti in si ga prilastiti. Brez nekoga, ki doživlja, doživetje ni resnično. Prav ta, ki doživlja, podeli resničnost doživetju. Kakšno vrednost ima zate doživetje, ki ga ne moreš izkusiti?S: Ali ni doživetje tudi občutek, da sem doživljajoči, občutek ‘jaz sem’?M: Očitno je vse, kar doživiš, doživetje. In z vsakim doživetjem se pojavi nekdo, ki ga doživlja. Spomin ustvari iluzijo kontinuitete. V resnici ima vsako doživetje svojega doživljajočega, občutek identitete pa je posledica skupnega dejavnika pri izvoru vseh odnosov doživljajoči-doživetje. Identiteta in kontinuiteta nista isto. Tako kot ima vsaka cvetlica svojo barvo, vse barve pa so posledica iste svetlobe, se tudi mnogi doživljajoči pojavijo v nedeljeni in nedeljivi zavesti. Razlikujejo se po spominu, v bistvu pa so identični. To bistvo je izvor, temelj, brezčasna in brezprostorska »možnost« za pojav doživetij. S: Kako pridem do nje?M: Ni ti treba priti do nje, saj si ona. Prišla bo do tebe, če jo sprejmeš. Opusti svojo navezanost na neresnično, pa se bo resnično hitro in zlahka postavilo na svoje mesto. Nehaj si domišljati, da si ali da počneš to ali ono, pa bo v tebi vzniknilo spoznanje, da si vir in srce vsega. To bo spremljala

18

globoka ljubezen, ki ni izbira, pristranskost ali navezanost, temveč sila, po zaslugi katere je vse vredno ljubezni.