Daljinsko ogrevanje kraja Vransko predstavlja primer sodobne energetske rabe lesne biomase. S prehodom na sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB) si kraj zagotavlja trajen, obnovljiv, okolju prijazen in lokalno dosegljiv vir energije. Energetska raba lesne biomase ima pozitivne socialno-ekonomske in okoljske posledice na razvoj regije. Najpomembnejši med njimi so: nova delovna mesta, dodaten zaslužek krajanov, manjša odvisnost od uvoženih virov energije ter zmanjšanje emisij CO2 (1.607 t/leto).

SODOBNA TEHNOLOGIJA SODOBNA TEHNOLOGIJA RABE RABE LESNE BIOMASE NA VRANSKEM LESNE BIOMASE NA VRANSKEM

Občina Vransko Območje občine Vransko zajema tri pokrajinske enote: jugovzhodno predgorje Kamniško-Savinjskih Alp (Menina in Dobroveljska planota), predalpsko Posavsko hribovje (zahodni del Mrzliškega pogorja z Veliko planino) in skrajni jugozahodni predel Celjske kotline (osrednji in zgornji del porečja Bolske). Občina Vransko ima 2.526 prebivalcev in se razprostira na 5.297 ha površine. V občini je 65% površin poraščenih z gozdom. Večina gozdov je v zasebni lasti. V letu 2002 so 60 % vseh stanovanj ogrevali z lesom kot edinim ali glavnim

virom energije. To potrjuje, da je les tradicionalen vir energije za ogrevanje stanovanjskih površin in pripravo sanitarne tople vode.

Daljinsko ogrevanje Vransko Lokacija kotlovnice je v industrijski coni KIV Vransko. Nemoteno in učinkovito oskrbo vseh porabnikov s toploto za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode zagotavljata dva sodobna kotla na lesne sekance (2 + 1,2 MW) in rezervni kotel na kurilno olje (1,5 MW). Toplotno omrežje iz predizoliranih cevi, v skupni dolžini trase 3.750 m, omogoča priključitev 125 porabnikov, ki imajo vgrajene kompaktne toplotne postaje. Poleg individualnih hiš in stanovanjskih blokov so na sistem priključeni vsi večji porabniki: šola, vrtec, zdravstveni dom, KIV d.d. – proizvodni obrati in uprava, vse trgovine, občina, gostišče, banka, kulturni dom, kmetijska zadruga in pošta.

Odločitev za sistem DOLB Krajani Vranskega so se odločili za sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso na podlagi energetske zasnove kraja ter študije izvedljivosti. Za toplotno oskrbo skrbi javno podjetje Energetika projekt Vransko, ki je v lasti Republike Slovenije, Občine Vransko in podjetij KIV, NIVO ter BACO.

Financiranje sistema DOLB Model financiranja naložbe v daljinski sistem je za Slovenijo nov. Projekt je bil finančno podprt s kapitalskim vložkom države v javno podjetje (sredstva Svetovnega sklada za oko-lje – GEF), z nepovratnimi sredstvi Ministrstva za okolje in prostor ter ugodnim kreditom Ekološkega sklada RS. Ti trije finančni viri krijejo približno 75% investicijskih stroškov, 25% investicije pa so zagotovili ostali partnerji. Vrednost celotne investicije znaša 463,3 mio SIT (brez DDV), doba vračanja vloženih sredstev pa je 14 let.

Gozdarski inštitut Slovenije

Viri, priprava in skladiščenje lesnih sekancev

∗ Letna poraba lesne biomase znaša 9.000 nasutih m3. ∗ Večino potrebnega goriva pridobivajo iz lokalnih virov. ∗ Lesne sekance dobavljajo kmetje iz bližnje okolice. ∗ Najpomembnejši vir lesne biomase so gozdovi sledijo

kmetijske površine v zaraščanju ter ostanki predelave in dodelave lesa.

∗ Lesne sekance izdelujejo večkrat letno. ∗ Odkup lesnih sekancev poteka na skladišču. Pri odkupu se

ugotavlja vlažnost, velikost ter kakovost lesnih sekancev. ∗ Velikost dnevnega zalogovnika je 370 m3, pokritega

skladišča ob dnevnem zalogovniku pa 830 m3.

Sodobna tehnologija kurjenja lesnih sekancev Oba toplovodna kotla na lesno biomaso, domačega proizvajalca KIV sta sodobna kotla namenjena kurjenju lesnih sekancev z visokim energijskim izkoristkom. Omogočata samodejno kurjenje goriva z relativno visoko vlažnostjo. Celoten proces kurjenja, ki obsega odvzem sekancev iz dnevnega zalogovnika, doziranje goriva in zgorevalnega zraka v kotel, zgorevanje goriva na rešetkah, odvod pepela in čiščenje dimnih plinov v multiciklonu, je računalniško voden. Kotla v celoti izpolnjujeta zahteve predpisov o emisijah škodljivih snovi v dimnih plinih.

Večji kotel na lesne sekance KIV BHH 2000 ima nazivno moč 2.000 kW. Kurišče je samostojno, ločeno od kotla. Predvidena poraba lesnih sekancev je 4 m3/uro. Delovni režim: temperatura 110 °C, tlak 6 bar.

Manjši kotel na lesne sekance KIV MODUL R/H 2000 ima nazivno moč 1200 kW. Kurišče in kotel sta integrirana v celoto. Predvidena poraba lesnih sekancev je 2,4 m3/uro. Delovni režim: temperatura do 110°C, tlak 3,5 bar.

Prerez kotla na lesno biomaso KIV BHH 2000