Upload
amelamer
View
215
Download
0
Embed Size (px)
DESCRIPTION
Šport
Citation preview
Program osnovna ola
PORT NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMET
Uni nart
4. razred: 35 ur
5. razred: 35 ur
6. razred: 35 ur
Skupaj: 105 ur
2
Program osnovna ola
PORT
Neobvezni izbirni predmet
Uni nart
Avtorica besedila:
dr. Marjeta Kova, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za port
Pri pripravi so sodelovali:
Katarina Bizjak, Osnovna ola Janka Glazerja Rue
dr. Maja Buar Pajek, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za port
dr. Stojan Burnik, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za port
dr. Bla Jereb, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za port
dr. Gregor Jurak, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za port
dr. Miran Kondri, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za port
dr. Maja Pori, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za port
dr. Petra Zaletel, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za port
Gorazd Sotoek, Zavod RS za olstvo
Nives Markun Puhan, Zavod RS za olstvo
Recenzenta:
dr. Jurij Planinec, Univerza v Mariboru, Pedagoka fakulteta
mag. Vesna Muha, Osnovna ola Sreka Kosovela Seana
Izdala: Ministrstvo za izobraevanje, znanost in port, Zavod RS za olstvo
Za ministrstvo: dr. Jernej Pikalo
Za zavod: mag. Gregor Mohori
Uredil: Gorazd Sotoek
Tehnino uredila: Tanja Kajfe
Jezikovni pregled: Mira Turk kraba
Prva izdaja
Ljubljana 2013
Sprejeto na 161. seji Strokovnega sveta RS za splono izobraevanje 19. decembra 2013.
CIP - Kataloni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana
37.091.214:796(0.034.2)
KOVA, Marjeta, 1956-
Uni nart. Program osnovna ola. port : neobvezni izbirni predmet [Elektronski vir] / [avtorica Marjeta
Kova]. - 1. izd. - El. knjiga. - Ljubljana : Ministrstvo za izobraevanje, znanost in port : Zavod RS za olstvo,
2013
Nain dostopa
(URL): http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/program_razsirjeni/Sport
_izbirni_neobvezni.pdf
ISBN 978-961-03-0204-9 (Zavod RS za olstvo, pdf)
1. Gl. stv. nasl.
272204288
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/program_razsirjeni/Sport_izbirni_neobvezni.pdfhttp://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/program_razsirjeni/Sport_izbirni_neobvezni.pdf
3
VSEBINA
1 OPREDELITEV PREDMETA ............................................................................... 4
1.1 Splona izhodia .......................................................................................... 4
1.2 Obseg in struktura predmeta ......................................................................... 5
2 SPLONI CILJI .................................................................................................... 6
3 OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE ......................................................................... 6
3.1 Operativni cilji ................................................................................................ 6
3.2 Praktine vsebine .......................................................................................... 7
3.3 Teoretine vsebine ...................................................................................... 10
4 STANDARDI IN MINIMALNI STANDARDI ZNANJA .......................................... 10
5 DIDAKTINA PRIPOROILA ............................................................................ 11
5.1 Uresnievanje ciljev predmeta ..................................................................... 11
5.2 Nartovanje operativnih ciljev in vsebin v letni pripravi ................................ 11
5.3 Individualizacija in diferenciacija .................................................................. 12
5.4 Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije ..................................... 13
5.5 Medpredmetne povezave ............................................................................ 13
5.6 Preverjanje in ocenjevanje .......................................................................... 14
5.7 Skrb za varnost uencev ............................................................................. 14
6 ZNANJE IZVAJALCEV ....................................................................................... 15
4
1 OPREDELITEV PREDMETA
V dananjem asu, ki ga oznaujejo edalje manja gibalna dejavnost, nezdrave
prehranjevalne navade in specifini, vekrat rizini naini preivljanja prostega asa, ima
portna dejavnost v oli poseben pomen za zdrav razvoj odraajoih uencev. Strokovnjaki
poudarjajo, da le strokovno vodena, dovolj intenzivna, kakovostno strukturirana in redna
portna vadba lahko nevtralizira negativne posledice dananjega preteno sedeega
ivljenja in neustreznih prehranjevalnih navad sodobnih mladih generacij.
Gibanje ima tevilne pozitivne vplive na zdravje loveka. Ti vplivi so najpomembneji v
obdobju odraanja. S primerno portno vadbo navajamo uence na zavesten nadzor pri
izvedbi poloajev in gibanj telesa ter tako oblikujemo pravilno telesno dro; razvijamo
koordinacijo gibanja, vzdrljivost, mo, hitrost in gibljivost; uinkovito uravnavamo telesno
teo in koliino podkonega maevja, pripomoremo h gradnji kostne mase in pozitivno
vplivamo na tevilna druga podroja uenevega razvoja. Izvajanje raznolikih portnih
dejavnosti omogoa pridobivanje gibalnih kompetenc, kar predstavlja eno od
najpomembnejih razvojnih nalog v otrotvu in mladostnitvu.
Neobvezni izbirni predmet port zato vkljuuje predvsem tiste vsebine, ki v tem starostnem
obdobju uinkovito vplivajo na telesni in gibalni razvoj uencev, spodbujajo njihovo
ustvarjalnost, hkrati pa so z vidika portno-rekreativnih uinkov pomembne za kakovostno
preivljanje prostega asa v vseh ivljenjskih obdobjih. Izbor zanimivih vsebin, uiteljeva
organizacija pouka in pedagoka ravnanja omogoajo, da uenci spoznavajo vplive razlinih
gibalnih dejavnosti na zdravje in razumejo pomen telesne in duevne sprostitve, s
sodelovanjem v skupini pa pridobivajo tudi ustrezne socialne spretnosti. Vse pomembneje
poslanstvo strokovno vodene portne vadbe pa je tudi oblikovanje temeljnih vrednot, kot so
strpnost, solidarnost, sodelovanje, odgovornost, delavnost, samoobvladovanje, disciplina,
spotovanje pravil, potenost, kritino miljenje, predvidevanje posledic lastnih dejanj, odnos
do narave. S pravilno vodenim procesom, v katerem jih uitelj navaja, da je njihov napredek
odvisen predvsem od njihovega prizadevanja, pridobivajo samozavest, hkrati pa se nauijo
ovrednotiti svoje sposobnosti in prepoznati omejitve ter tako razumeti in spotovati razlinost
med ljudmi.
Neobvezni izbirni predmet port, namenjen uencem drugega obdobja, vkljuuje vsebine, ki
morajo biti prisotne v vsakodnevni portni vadbi uencev (teki, skoki, plezanja, akrobatske
prvine idr.), in tevilne nove vsebine, ki jih ni v rednem programu predmeta port. Tako
dopolnjuje osnovni program predmeta port, skupaj pa predstavljata obogateno celoto in
pomembno spodbudo za oblikovanje uenevega dejavnega ivljenjskega sloga. Z dejavnim
ivljenjskim slogom bo tako lahko v mladostnitvu in odraslosti skrbel za dobro poutje,
zdravje, vitalnost in ivljenjski optimizem.
1.1 Splona izhodia
Pri pripravi programa in njegovi izpeljavi uitelj spotuje strokovno doktrino, posebno pa sledi
tem izhodiem:
spotuje naelo enakih monosti za vse uence1 in upoteva njihovo razlinost in
druganost, zato pedagoki proces nartuje in vodi tako, da bo vsak uenec uspeen
in motiviran;
1 V tem unem nartu uporabljeni izrazi, zapisani v moki slovnini obliki, veljajo za oba spola (uenec za uenca in uenko, uitelj za uitelja in uiteljico).
5
unociljna in procesno-razvojna naravnanost dopuata uitelju dovolj avtonomije, da
pripravi zanimiv in hkrati uinkovit program, ki usmerja uence k oblikovanju dejavnega
ivljenjskega sloga;
skladno s cilji tega unega narta uitelj izbere tiste vsebine, une metode in
organizacijske pristope, ki omogoajo uenev celostni razvoj, ob tem pa spotuje vse
zakonitosti in priporoila glede portne vadbe, namenjene tej starostni skupini;
igra, ki je za to starost najpomembneja oblika dela, naj bo vkljuena v vsako vadbeno
uro;
zaradi krepitve ueneve odpornosti naj im ve dejavnosti izpelje zunaj;
pri delu uporablja sodobne didaktine pristope (povezovanje vsebin z drugimi predmeti
in predmetnimi podroji, sodelovalno in projektno delo, problemsko pouevanje, idr.) in
v proces pouevanja in uenja smiselno vkljuuje informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo (merilniki srne frekvence, merilniki porabe energije, tevci korakov,
pametni telefon, tablini raunalnik, kamera, spletna uilnica idr.);
nartno spodbuja uence k spotljivim medsebojnim odnosom in portnemu
obnaanju;
poskrbi za varnost pri vadbi, hkrati pa naui uence odgovornega in varnega portnega
udejstvovanja.
1.2 Obseg in struktura predmeta
Neobveznemu izbirnemu predmetu port je v vsakem razredu drugega vzgojno-
izobraevalnega obdobja osnovne ole namenjenih 35 ur pouka.
Pouk poteka enkrat tedensko v okviru rednega urnika.
Nartovanje in izpeljava programa sta odvisna od potreb uencev, zato uitelj skrbno
analizira njihov bioloki razvoj (telesni razvoj, stopnjo razvitosti gibalnih sposobnosti,
posebnosti), pri oblikovanju programa pa upoteva tudi prostorske monosti in
materialno opremljenost ole.
Na podlagi razvojnih potreb uencev tega starostnega obdobja program vsako leto
vkljuuje dejavnosti treh sklopov:
portne dejavnosti, usmerjene predvsem v razvoj splone (aerobne) vzdrljivosti,
portne dejavnosti, usmerjene predvsem v razvoj koordinacije gibanja, ravnoteja,
natannosti in ustvarjalnosti,
portne dejavnosti, usmerjene predvsem v razvoj razlinih pojavnih oblik moi.
Vsakemu sklopu uitelj nameni tretjino asa.
Uitelj oblikuje program za posamezno leto tako, da iz vsakega od ponujenih sklopov
na podlagi strokovne presoje izbere dve ali ve tem, ki jih prepleta, tako da z
razlinimi organizacijskimi prijemi zagotovi im bolj igrivo, a uinkovito vadbo.
V vadbeno skupino so vkljueni fantje in dekleta. e se k predmetu prijavi veje
tevilo uencev, lahko uitelj oblikuje posamezne fantovske in deklike skupine ali pa
starostno (etrtoolci, petoolci, estoolci) istovrstne skupine.
6
2 SPLONI CILJI
Uenec bo s pomojo kakovostne, dovolj intenzivne in varne portne vadbe izboljal svojo
gibalno kompetentnost, tako da bo:
ustrezno gibalno uinkovit glede na svoje znailnosti in stopnjo biolokega razvoja;
usvojil nekatere nove spretnosti in znanja, ki mu bodo omogoala varno in odgovorno
sodelovanje v razlinih portnih dejavnostih pri pouku in v prostem asu;
razumel pomen vsakodnevnega gibanja in porta ter njunih vplivov na oblikovanje
dejavnega ivljenjskega sloga.
3 OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE
Individualno doloanje ciljev, primerno izbrane vsebine in ustrezna izpeljava naj omogoajo,
da se vsak uenec ob portnem udejstvovanju pouti prijetno, hkrati pa se zaveda, da le
dejaven pristop k vadbi poveuje njegovo portno znanje in izboljuje telesno pripravljenost.
3.1 Operativni cilji
Ustrezna gibalna uinkovitost
4. razred 5. razred 6. razred
Uenci izboljujejo svojo telesno pripravljenost: z redno vadbo vplivajo na skladno telesno razvitost in pravilno telesno dro,
zavestno nadzorujejo telo pri izvedbi poloajev in gibanj,
glede na svoje znailnosti in sposobnosti razvijajo koordinacijo gibanja, ravnoteje, natannost, mo, hitrost, gibljivost in splono vzdrljivost.
Usvajanje spretnosti in znanj, ki omogoajo vkljuevanje v razline portne dejavnosti
4. razred 5. razred 6. razred
Uenci glede na svoje telesne znailnosti in gibalne sposobnosti:
varno izvajajo razline nove in e poznane gibalne spretnosti,
so gibalno ustvarjalni.
Razumevanje pomena rednega gibanja in porta
4. razred 5. razred 6. razred
Uenci:
spremljajo in analizirajo svojo telesno pripravljenost,
razumejo odzivanje organizma na gibanje in portno vadbo,
poznajo in upotevajo naela varne portne vadbe,
poznajo znailnosti in pomen dejavnega ivljenjskega sloga ter odgovornost posameznika pri njegovem oblikovanju,
kritino ovrednotijo svoja ravnanja, povezana z dejavnim ivljenjskim slogom.
Oblikovanje in razvoj stali, navad in nainov ravnanja
4. razred 5. razred 6. razred
Uenci:
si oblikujejo odgovoren odnos do svojega zdravja in okolja, v katerem ivijo,
razumejo in spotujejo razlinost,
medsebojno sodelujejo (poudarek na sodelovanju med spoloma, strpnosti, pomoi drugemu),
spotujejo poteno igro (upotevajo uiteljeva navodila in postavljena pravila),
razvijajo samozavest in samopodobo,
ustrezno uporabljajo osebno zaitno opremo.
7
3.2 Praktine vsebine
Prvi sklop: portne dejavnosti, usmerjene predvsem v razvoj splone (aerobne)
vzdrljivosti
TEKI
4. razred 5. razred 6. razred
Lovljenja, tafetni teki in druge tekalne igre; kraji in dalji tek v naravi v pogovornem
tempu
Orientacijski teki in igre (lov na lisico, skrita pisma, po oznaeni poti, po opisani poti idr.)
Suhi biatlon (tek z zadevanji cilja na razline naine)
DEJAVNOSTI NA SNEGU
4. razred 5. razred 6. razred
Igre na tekakih smueh; hoja in tek na tekakih smueh; tafetni teki; dalji pohod na
tekakih smueh
Prilagojeni biatlon (hoja in tek na smueh z zadevanjem cilja z razlinimi pripomoki)
Sankanje (z vleenjem sani navkreber)
Krpljanje
NORDIJSKA HOJA IN TEK
4. razred 5. razred 6. razred
Tekalne igre in tafetni teki s palicami; osnovne prvine nordijske hoje in teka; dalji pohod s
palicami
PLAVANJE IN DRUGE DEJAVNOSTI V VODI
4. razred 5. razred 6. razred
Usklajeno delo rok, nog in dihanja v izbrani plavalni tehniki; tafetno plavanje; plavanje na
dalji razdalji
Igre v vodi; osnovne prvine malega vaterpola, vodne koarke in odbojke
AEROBIKA
4. razred 5. razred 6. razred
Osnove aerobike in njenih razliic ter njihovo povezovanje v preproste koreografije ob
glasbeni spremljavi
KOLESARJENJE
4. razred 5. razred 6. razred
Vonja po ravnini, v klanec in navzdol; dalj asa trajajoa
vonja (kolesarski izlet); orientacijska vonja po opisani poti
8
Drugi sklop: portne dejavnosti, usmerjene predvsem v razvoj koordinacije gibanja,
ravnoteja, natannosti in ustvarjalnosti
PLES
4. razred 5. razred 6. razred
Plesne igre; otroki plesi
Osnovni koraki modernih plesov (hiphop, dez) in njihovo povezovanje v preproste
koreografije
Osnovni koraki druabnih plesov (sving, korani fokstrot, aaa in angleki valek)
HOKEJSKE IGRE
4. razred 5. razred 6. razred
Prilagojene igre (uporaba razlinih palic in razlinih ogic, imitacija drsalk, na rolerjih,
pozimi tudi z drsalkami)
Osnovne prvine hokejske igre (brez rolerjev, na rolerjih, z drsalkami, na travi)
IGRE Z LOPARJI
4. razred 5. razred 6. razred
Igre z razlinimi prilagojenimi pripomoki (baloni, ogice razlinih velikosti, tee in trdote,
loparji razlinih velikosti)
Dra loparja; osnovne tehnine prvine v posameznih igrah; igralne situacije v mini in midi
razliicah iger
OGARIJE
4. razred 5. razred 6. razred
Elementarne igre z ogami; osnovne prvine softbola, bejzbola z mehko ogo, ragbija idr.
CIRKUKE SPRETNOSTI
4. razred 5. razred 6. razred
ongliranja in triki z razlinimi pripomoki (rutice, ogice, obroi, diabolo idr.), vrtenje pojev,
kitajskih kronikov ipd.
Preskakovanje ve kolebnic
Pantomima
RAVNOTENE SPRETNOSTI
4. razred 5. razred 6. razred
Hoja v razline smeri po ojih povrinah (napeti vrvi, ve vrveh, gredi, traku ipd.); hoja s
hoduljami
Razlini enononi in sononi poskoki na oji povrini (tudi s kolebnicami, obroi)
Vonja s skirojem
Vonja monokolesa
Spretnostna vonja s kolesom (kolesarski poligoni)
Vzdrevanje ravnoteja na ravnotenih deskah, ogah, vozikih
Rolkanje
9
ZADEVANJE TAR
4. razred 5. razred 6. razred
Zadevanje tar z razlinimi pripomoki (ogicami, pikadom, snenimi kepami, loki, fraami
ipd.) z mesta in v gibanju ter iz razlinih zaetnih poloajev
Frizbi
ROLANJE
4. razred 5. razred 6. razred
Gibalne naloge v osnovnem poloaju na rolerjih (rolanje naprej in nazaj, prestopanje naprej); naini varnega zaustavljanja
Elementarne igre na rolerjih; spretnostni poligoni (rolanje med ovirami in pod njimi, slalomska vonja, prestopanja itn.)
Tretji sklop: portne dejavnosti, usmerjene predvsem v razvoj razlinih pojavnih oblik
moi
AKROBATIKA
4. razred 5. razred 6. razred
Premagovanje orodij kot ovir (poligoni in tafete); razlina lazenja in plazenja; akrobatske
raznoterosti; dvigi in postavljanje lovekih piramid
Prevali naprej in nazaj iz razlinih zaetnih poloajev v razline konne poloaje, tudi v
kombinacijah in na kup mehkih blazin
Stoja na lopaticah z razlinimi poloaji rok in nog
Akrobatske prvine skozi oporo na rokah: premet vstran, plezanje v stojo na rokah ob
letveniku, stoja na rokah s pomojo ali varovanjem
SKOKI
4. razred 5. razred 6. razred
Sononi in enononi poskoki v razline smeri (naprej, nazaj in v stran); zajji poskoki;
skakalni poligoni; razlini skoki z viine; veskoki s pomojo koordinacijske lestve
Razlina poskakovanja/preskakovanja: ristanc, pol, gumitvist, male in velike kolebnice
Naskoki na kup blazin in na skrinjo v razline opore; raznoka ez venamenske blazine
samostojno in ez kozo s pomojo ali varovanjem
Skoki z male prone ponjave
PLEZANJA
4. razred 5. razred 6. razred
Plezanje po razlinih plezalih in zviralih (v portni dvorani in na prostem); plezalni poligoni
(plezanja, rokanja, visenja, guganja)
Plezanje po niji umetni plezalni steni v razline smeri (varovanje z debelimi blazinami)
Plezanje po umetni plezalni
steni z varovanjem z vrvjo
10
BORILNI PORTI
4. razred 5. razred 6. razred
Igre vleenja (vrvi, partnerja), potiskanja (blazin, partnerja, tejih og, vozikov), noenja
(partnerja, blazin, klopi)
Razline borilne igre v paru in skupinah; razlini padci
Osnovne prvine izbranih borilnih portov
3.3 Teoretine vsebine
TEORETINE VSEBINE
4. razred 5. razred 6. razred
Pomen dejavnega ivljenjskega sloga za zdravje in dobro poutje
Pomen gibanja in ustrezne portne dejavnosti, higiene, uravnoteene prehrane in poitka
za dobro poutje in zdravje
Odzivanje organizma na povean napor (potenje, pospeeno dihanje, povean srni utrip
idr.)
Naela varne portne vadbe, posebno e pri gibanju v naravi po razlinih terenih,
nevarnosti pri vadbi nekaterih portov
portno oblailo s higienskega, termoregulacijskega, estetskega in varnostnega vidika
portno obnaanje pri portni vadbi
Pomen varovanja okolja
Kako spremljati in ovrednotiti svojo portno pripravljenost (koliko zmorem, kako vadim)
4 STANDARDI IN MINIMALNI STANDARDI ZNANJA
4. razred 5. razred 6. razred
Uenec: v izbranih dejavnostih izbolja svoje gibalno znanje, tako da se lahko sproeno
vkljuuje v vadbo; pozna osnovne gibalne sposobnosti in dejavnike vadbe (izbor vsebin, ustrezna koliina
in intenzivnost vadbe), s katerimi jih lahko izbolja; pozna znailnosti dejavnega/nedejavnega ivljenjskega sloga in vlogo gibanja in porta
pri njegovem oblikovanju; spremlja, analizira in vrednoti svojo portno pripravljenost, pozna svoje prednosti in
pomanjkljivosti.
Minimalni standard znanja ob zakljuku 4. razreda
Minimalni standard znanja ob zakljuku 5. razreda
Minimalni standard znanja ob zakljuku 6. razreda
Uenec: v nekaterih izbranih
dejavnostih izbolja svoje gibalno znanje.
Uenec: v nekaterih izbranih
dejavnostih izbolja svoje gibalno znanje;
pozna znailnosti dejavnega ivljenjskega sloga.
Uenec: v nekaterih izbranih
dejavnostih izbolja svoje gibalno znanje, tako da se lahko sproeno vkljuuje v vadbo;
spremlja svojo portno pripravljenost.
11
5 DIDAKTINA PRIPOROILA
5.1 Uresnievanje ciljev predmeta
Osnovne znailnosti biolokega razvoja otrok v drugem vzgojno-izobraevalnem obdobju so
zaetek intenzivne rasti miic, stopnja razvitosti koordinacije gibanja, ki omogoa usvajanje
sestavljenih gibalnih struktur, primerna intelektualna razvitost za sprejemanje skupinskih
navodil, socialna razvitost za vzpostavljanje odnosov s sovrstniki in zaradi gibalno pasivnih
obremenitev v oli viek telesne energije, ki se lahko uspeno sproa v portni dejavnosti.
To obdobje je primerno za uenje bolj zapletenih gibalnih vzorcev, ki so podlaga za razvoj
gibalne inteligentnosti posameznika in pomembno prispevajo k njegovi gibalni
kompetentnosti.
Pri izbirnem predmetu port uencem ponudimo razline gibalne spretnosti in portna
znanja, ki jih ne vkljuuje redni program, so pa pomembne za zanimivo in kakovostno
preivljanje prostega asa. Veino vkljuenih dejavnosti lahko izvajamo tudi v najrazlinejih
prilagojenih oblikah (npr. suhi biatlon, portne igre, ki niso del rednega programa). Skladno
s splonimi cilji naj bo poudarjena vadba zunaj, saj se s tem krepi splona odpornost
uencev.
Vsi uiteljevi ukrepi morajo biti naravnani k razumskemu dojemanju porta, oblikovanju
pozitivnih stali do porta, podpirati morajo oblikovanje pozitivne samopodobe in
prijateljskega odnosa do soolcev. Uitelj gradi motivacijo z ustrezno izbiro vsebin in
postopkov, e posebno pa s spodbujanjem in vrednotenjem posameznikovega napredka.
5.2 Nartovanje operativnih ciljev in vsebin v letni pripravi
Uni nart je temelj za pripravo uiteljeve letne priprave. Pri tem uitelj upoteva posebnosti
ole (materialne, geografske in podnebne razmere ter tradicijo) in uencev, ki jih pouuje
(bioloki in socialni razvoj, interesi, socialni status). Vse v program vkljuene dejavnosti naj
bodo za uence brezplane.
Vsebine izbira z namenom:
optimalnega razvoja splone vzdrljivosti uencev (prvi sklop),
razvoja koordinacije gibanja, posebno e orientacije v prostoru, ravnoteja in
usklajenosti gibanja z glasbo ter spodbujanja gibalne ustvarjalnosti (drugi sklop) ter
razvoja razlinih pojavnih oblik moi, posebno e gornjega dela telesa (tretji sklop).
Vsakemu sklopu posveti tretjino asa, znotraj tega pa sam izbere ponujene vsebine (najmanj
dve, lahko pa ve) in se odloi, koliken del asa bo posvetil izbranim vsebinam. Tako lahko
npr.:
pri posameznem sklopu da veji poudarek le dvema dejavnostma ali enakomeren
poudarek ve dejavnostim,
izbere razline poudarke za posamezno starostno skupino (npr. pri tretjem sklopu za
etrtoolce plezanju in igram vleenja, potiskanja in noenja, za petoolce preskokom
in borilnim portom, za estoolce akrobatiki in plezanju).
Razvoju gibljivosti nameni pozornost v zaetnem ali sklepnem delu vsake vadbene ure.
Uitelj izbira vsebine in oblikuje naloge skladno z zaporedjem didaktinih korakov, ki so
uveljavljeni v stroki. Izbiro nalog prilagaja zmonostim svojih uencev. Te doloa na podlagi
opazovanja in nartnega ugotavljanja ter vrednotenja njihovih razvojnih znailnosti in gibalne
uinkovitosti. Pri tem naj utrjevanju vsebin nameni dovolj asa, da jih bo uenec usvojil vsaj v
preprosti, temeljni obliki. Poleg vsebinske in metodine priprave sta organizacijska in
12
koliinska priprava nujni del nartovanja vsake vadbene enote. Ur pouka ne zdruuje, saj je
najuinkoviteja redna vsakotedenska vadba.
Vsaka una ura mora biti sestavljena iz treh logino povezanih delov: pripravljalnega,
glavnega in sklepnega dela. V vseh treh delih uitelj uporablja im bolj pestre in uinkovite
une oblike ter metode. Izbiro podredi ciljem, vsebini, posebnostim skupine (tevilo uencev,
spol, starost, sposobnosti, znanja) in pogojem dela, tako da zagotovi varnost, motivacijo in
uinkovitost vseh uencev. Igra e vedno ostaja nujni del vsake vadbene ure. Uenci so e
sposobni sprejemati natanneja navodila, njihova socialna razvitost pa omogoa uspeno
skupinsko delo (vadba v raznovrstnih (heterogenih) in istovrstnih (homogenih) skupinah, z
dodatnimi in dopolnilnimi nalogami, obhodna vadba ipd.), medsebojno pomo in varovanje.
Uitelj uporablja im ve razlinih orodij in pripomokov, prilagojenih starosti uencev.
Ustrezna telesna pripravljenost uencev je pomemben dejavnik ivljenjskega sloga, zato
mora uitelj sproti strokovno utemeljeno prilagajati razmerje med obsegom in intenzivnostjo
obremenitve. Obremenitev je razlina pri razlinih vsebinah in v razlinih stopnjah unega
procesa. Pri dalj asa trajajoih aerobnih gibalnih nalogah je priporoljivo, da uitelj uravnava
intenzivnost s spremljanjem srnega utripa z merilniki srne frekvence. To ima motivacijski in
spoznavni uinek. V zadnjem delu ure intenzivnost praviloma pade do stopnje, ki omogoa
umirjen sklep ure.
V razline dele une ure vkljuuje glasbo, poudarja gibalno izraanje in ustvarjalnost.
Uitelj predstavi teoretine vsebine ob praktinem delu. Tako spodbuja ustvarjalnost uencev
in jih navaja na kritino razmiljanje. Pri tem uporablja plakate, une listie, vsebinske
kartone, spletno uilnico ipd. Uenci naj spoznajo, da so razlino gibalno uinkoviti, a da z
ustrezno vadbo lahko vedno napredujejo. Svoj napredek naj zapisujejo in shranjujejo, lahko
tudi v elektronski obliki (posnetki, e-listovnik).
5.3 Individualizacija in diferenciacija
Uencem glede na zmonosti in druge posebnosti diferenciramo pouk porta v fazi
nartovanja, izvajanja, preverjanja in ocenjevanja. Pri tem smo e posebno pozorni na
specifine skupine in posameznike; vzgojno-izobraevalno delo temelji na konceptih,
smernicah in navodilih, sprejetih na Strokovnem svetu RS za splono izobraevanje:
Odkrivanje in delo z nadarjenimi uenci,2
Une teave v osnovni oli: koncept dela,3
Otroci s primanjkljaji na posameznih podrojih uenja: navodila za prilagojeno
izvajanje programa osnovne ole z dodatno strokovno pomojo,4
Smernice za izobraevanje otrok tujcev v vrtcih in olah.5
Eno osnovnih izhodi dobrega pouevanja je zagotoviti uspenost in motiviranost vseh
uencev. Pri zasledovanju obeh ciljev mora uitelj upotevati razlinost uencev. Osebni cilji
uencev so razlini in temeljijo na specifini uinkovitosti, zato morajo biti takni, da jih
uenec ob primerni vadbi lahko dosee.
2 Sprejeto na 25. seji Strokovnega sveta RS za splono izobraevanje 11. 2. 1999. 3 Sprejeto na 106. seji Strokovnega sveta RS za splono izobraevanje 11. 10. 2007. 4 Sprejeto na 57. seji Strokovnega sveta RS za splono izobraevanje 17. 4. 2003. 5 Sprejete na 123. seji Strokovnega sveta RS za splono izobraevanje 18. 6. 2009, dopolnjene na 152. seji 25. 10. 2012.
13
5.4 Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije
Vejo nazornost, preglednost, zanimivost in uinkovitost pouka lahko uitelj dosee tudi s
smiselno uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (raunalnik in ustrezni
raunalniki programi, merilnik tevila korakov, srne frekvence in/ali porabe energije,
navigacijske naprave, fotoaparat, kamera, pametni telefon idr.), saj s tem laje in nazorneje
prikae ter osmisli praktine dejavnosti, posledica pa je tudi hitreje uenje in kakovostneje
znanje uencev. Prav tako lahko vsak uenec individualno spremlja svojo obremenitev pri
vadbi in njene uinke. Teoretine vsebine lahko uitelj predstavi v spletni uilnici.
5.5 Medpredmetne povezave
Eno od pomembnih nael sodobnega pouevanja je tudi povezanost in prepletenost znanj. K
celostnemu razumevanju gibanja in porta ter njunih uinkov pripomore povezovanje vsebin
neobveznega izbirnega predmeta port z vsebinami drugih predmetov. S takim didaktinim
pristopom poskuajo uitelji izbrano vsebino obravnavati im bolj celostno oziroma na isti
problem pogledati z razlinih vidikov. Tako je mogoe razlino znanje posredovati uencem
tudi na vijih kognitivnih ravneh (razumevanje, sklepanje, analiziranje, utemeljevanje). Tak
nain dela zahteva od uitelja poznavanje ciljev in vsebin drugih predmetov oziroma skupno
nartovanje uiteljev razlinih predmetov.
Pri izpeljavi predmeta je mogoe uresniiti tudi cilje medpredmetnih podroij, ki nimajo
svojega predmeta v obveznem predmetniku, imajo pa pomembno vlogo pri celostnem
oblikovanju posameznika, posebno e vzgoja za zdravje, okoljska vzgoja, prometna vzgoja
in informacijska pismenost. Uitelj te vsebine smiselno vkljuuje v proces pouevanja.
Nekateri primeri medpredmetnega povezovanja
Neobvezni izbirni predmet port Medpredmetne povezave
Pomen gibanja in ustrezne portne dejavnosti, higiene, uravnoteene prehrane, pitja tekoine in poitka za dobro poutje in zdravje
Naravoslovje, naravoslovje in tehnika, gospodinjstvo, vzgoja za zdravje
Odzivanje organizma na povean napor (potenje, pospeeno dihanje, povean srni utrip idr.)
Naravoslovje in tehnika, naravoslovje, vzgoja za zdravje
Naela varne portne vadbe, nevarnosti pri nekaterih portih
Druba, naravoslovje, naravoslovje in tehnika, tehnika in tehnologija, okoljska vzgoja, vzgoja za zdravje, prometna vzgoja
Branje skic in opisa poti Slovenina, naravoslovje in tehnika, druba, geografija
portno oblailo s higienskega, termoregulacijskega, estetskega in varnostnega vidika
Druba, naravoslovje, naravoslovje in tehnika, vzgoja za zdravje
portno obnaanje pri portni vadbi in na portnih prireditvah, obvladovanje ustev, komunikacijske veine, medsebojno sodelovanje
Slovenina, druba
Pomen varovanja okolja Druba, geografija, naravoslovje in tehnika, naravoslovje, okoljska vzgoja
Kako spremljati svojo portno pripravljenost Vzgoja za zdravje
Koliko zmorem, kako vadim Naravoslovje, vzgoja za zdravje
14
5.6 Preverjanje in ocenjevanje
Uenci so razlini, saj so njihove znailnosti in sposobnosti odvisne od njihovih dispozicij,
predhodnih izkuenj in drubenega okolja, v katerem ivijo. Izkunje kaejo, da so med
uenci velike razlike v telesnih znailnostih in gibalni uinkovitosti. Neizogibno je, da se bodo
nekateri nauili ve in hitreje kot drugi in da bodo v nekaterih gibalnih nalogah uinkoviteji.
Zato uitelj sproti strokovno utemeljeno diferencira in individualizira uni proces prilagaja
zahtevnost praktinih vsebin ter razmerje med obsegom in intenzivnostjo obremenitev
posameznim uencem ali skupini uencev. Ker pri gibanju in portu ni konnih znanj, temve
je uinkovito tisto gibanje, ki je prilagojeno znailnostim posameznika, uitelj postavi
uencem individualne cilje, poie vsebine, pri katerih bodo uspeni, diferencira metodine
postopke in poudarja pomembnost njihovega osebnega napredka. Na zaetku olskega leta
uitelj doloi standard znanja za posameznega uenca in predstavi merila za ocenjevanje,
ob koncu posameznega sklopa pa oceni predvsem napredek uenca v gibalnih spretnostih in
njegovo razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na njegovo gibalno uinkovitost.
Osnova za ocenjevanje naj bosta:
napredek v nekaterih gibalnih spretnostih ob upotevanju individualnih sprememb v
telesnem in gibalnem razvoju ter
razumevanje porta in njegovih vplivov.
Pri tem naj uitelj ocenjuje razlina podroja in uporablja razline naine ocenjevanja:
nastopi, pisni in ustni ter drugi izdelki. Predvsem naj ocenjuje uporabo znanj v razlinih
realnih okoliinah.
5.7 Skrb za varnost uencev
Pri neobveznem izbirnem predmetu port je treba posebno pozornost nameniti varnosti.
Uitelj upoteva ta izhodia:
spotuje predpisane normative za velikost vadbene skupine;
spotuje osnovna varnostna naela (primerna osebna oprema in urejenost vadeih,
doslednost pri uporabi osebne zaitne opreme; primerno orodje in pripomoki,
zaita vadbenega prostora, pozornost pri pripravljanju in pospravljanju orodja in
pripomokov; upotevanje vremenskih razmer; prilagajanje vsebin, metodinih
postopkov, organizacije vadbe in obremenitev sposobnostim, znanju in
zdravstvenemu stanju uencev; upotevanje nael pomoi in varovanja, primerno
ogrevanje pred vadbo, nadzor nad vsemi uenci);
uence seznani z nevarnostmi pri vadbi in zakonitostmi varne vadbe.
im ve programa naj uitelj izvede zunaj, ob tem pa uence podui o ustrezni opremi glede
na razline vremenske razmere. Prostori, orodje in oprema tako v pokritih kot na zunanjih
povrinah morajo ustrezati varnostnim, higienskim in zdravstvenim naelom, tako da
uencem in uiteljem zagotavljajo varno in prijetno portno vadbo. V portni dvorani in
neposredni bliini drugih vadbenih povrin morajo biti nameene omarice prve pomoi. ola
v svojem hinem redu opredeli varno osebno in zaitno portno opremo uencev. Ob vsaki
pokodbi uitelj izpolni zapisnik o pokodbi.
15
6 ZNANJE IZVAJALCEV
PREDMET IZVAJALEC ZNANJA
Neobvezni izbirni predmet
port
Uitelj Znanja, kot jih mora imeti
uitelj obveznega izbirnega
predmeta port