NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 1

2

Manj radosti, več stisk

3

Za nami je Teden otroka, projekt Zveze prijateljev mladine Slovenije, ki je letos potekal pod geslom Radosti in stiske odraščanja. Po šolah in na društvih so v njegovem okviru izpeljali številne prireditve, namenjene najranljivejši skupini – otrokom in mladostnikom. Krizni varčevalni ukrepi so na žalost posegli tudi v položaj družin in nji-hovih otrok, še posebej tistih, ki so že prej živeli v manj spodbudnih okoljih. V središču smo se pogovarjali s Patricijo Može, direktorico postojnskega CSD-ja, in se po osnovnih šolah in vrtcih v regiji pozanimali, kako poskušajo omiliti stiske otrok. Socialno šibkejšim družinam z otroki je v oporo tudi Društvo prijateljev mladine Notranjska.

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Iz vsebine:

Bo požar pospešil nakup avtolestve?Požar na Gregorčičevem drevoredu v Postojni je očitno odločil, da je gasilska avtolestev nujno potrebna. K nakupu naj bi pristopile vse sosednje občine.

6

petek, 19. oktober 2012, letnik X / št. 19 / Tiskovina / Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski časopis, izhaja za občine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

10let

Razisk

ujemo lokalno

Kosila pa ne morem

plačati!

20 let Tvojega telefona

Čas za podjetništvo

V jubilej s klasično glasbo

7 9 11

Naslednja številka Notranjsko-kraških novic izide 9. novembra. Vsem bralkam in bralcem dotlej želimo

mirne in prijetne praznike, šolarjem pa vesele prihajajoče počitnice.

Uredništvo

Najvišji naslov za Jureta Kovača25-letni Postojnčan Jure Kovač je po štirih zaporednih zmagah prvič postal državni prvak v Yugo pokalu na gorsko hitrostnih dirkah.

13

Gradimo, prenavljamo, obnavljamo …V rubriki svetujemo, kako pred kurilno sezono kotlovnico in ves ogrevalni sistem pravilno pripraviti in očistiti.

16

V Neverkah je v sredo zvečer izbruhnil požar na strehi objekta na farmi piščancev. Ognjeni zublji so uničili celotno streho polovice objekta. Požar je gasilo 65 gasilcev iz sedmih gasilskih društev. Iz Uprave RS za zaščito in reševanje so sporočili, da je v požaru poginilo skoraj 14 tisoč piščancev, starih en dan, last Pivke perutninarstva. Po do zdaj znanih podatkih naj bi bilo škode za 120.000 evrov, goreti pa naj bi začelo na dveh ventilatorjih na strehi. •bč

Na farmi je zagorelo

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 2

Notranjsko-kraške novice petek, 19. oktober 2012V središču2

»Zaradi ločitve staršev celo v depresijo«

Pred kratkim ste opozorili, da bi v našem okolju potrebovali dnevni center za otroke iz socialno šibkejših družin, kjer bi kako-vostno preživljali popoldneve, opravljali šolske obveznosti in podobno. Za kako velik problem gre? Koliko je po vaši oceni otrok, ki izhajajo iz takšnih ranljivejših okolij?Kar nekaj je otrok, pri katerih v obravnavah v okviru naših postopkov in po opozarjanju šol opažamo posledice pri njihovem razvoju zaradi socialne šibkosti njihovih družin. Skupaj s šolami opažamo nezadostno oprem-ljenost staršev glede znanja o vzgoji, vzgojnih stilih, potrebah otrok in mladostnikov, komu-nikacijskih veščinah … Več je dejavnikov na nivoju družine in širše družbe, ki neugodno vplivajo na razvoj osebnosti in vedenje otrok in mladostnikov kot tudi na njihove medse-bojne odnose v družini, šoli in širši družbeni skupnosti. Pogost fenomen sodobne družine je, da roditelja ne prevzameta starševske vloge in prepuščata otroke v vzgojo in os-krbo inštitucijam, starim staršem, televiziji, računalniku in drugim pomočnikom, sama pa preživita večino časa v nujnih službenih in manj nujnih obslužbenih aktivnostih ter iščeta številne druge izhode iz družine. Vedno več je tudi staršev, ki so v ločitvenih postopkih. Ti so za otroka vedno stiska, včasih celo travma. Težko je podati oceno s konkretnim številom otrok, ki izhajajo iz takih okolij. Upamo, da bomo v našem dnevnem centru, ki bi ga radi odprli, pomagali petnajstim otrokom v našem okolju, pri katerih že nekaj časa opažamo, da nekega pravega podpornega okolja doma nimajo.

S kakšnimi stiskami in prikrajšanostmi vse se srečujejo takšni otroci?Otroci se ob vsem tem počutijo ogrožene. Izpostavljeni so nestimulativni vzgoji in ena od oblik je zanemarjanje, ko se z otrokom pre-malo ukvarjamo. Posledično se takšni otroci kažejo kot vzgojno zahtevni, težko vodljivi, iščejo negativno pozornost, saj jim pozitivne primanjkuje. Tako živijo v primanjkljaju povezanosti, varnosti, pripadnosti, stabilnosti in ljubezni v družini. Te psihološke potrebe otrok so pogosto spregledane in zanemarjene. Posledica razpada družine ob ločitvah staršev je vedno razočaranje, nemoč. Ta čustva otroci izražajo na različne načine. Nekateri pos-tanejo jezni, agresivni, spet drugi žalostni. Pojavijo se težave v vrtcu, šoli, včasih začnejo znova močiti posteljo, zavračajo hrano, se pre-najedajo, spijo med poukom, se pretepajo … Nekatere otroke obhajajo strahovi, saj menijo, da so z ločitvijo izgubili enega starša in se bo-jijo, da bi izgubili še drugega. Kar nekaj otrok zapade celo v depresijo.

Kako pogosto se v aktualnih razmerah poglabljanja krize in slabšanja socialno-ekonomskega položaja družin srečujete s problematiko različnih oblik nasilja nad otroki?Centri za socialno delo vodimo statistiko o obravnavanih primerih nasilja v družini kot tudi ogroženih otrok za posamezno leto. Lahko rečem, da število obravnav nasilja narašča vse od leta 2005 dalje. Razlog za to

je verjetno prej v tem, da je (v obdobju po letu 2005) družba več pozornosti namenila preprečevanju in obravnavi nasilja v družini, kot to, da bi bilo nasilja kot pojava več. Žal pa na podlagi naših statističnih podatkov ni moč sklepati na vpliv ekonomske recesije. Zato bi bile potrebne posebne, ciljno usmerjene raziskave. Na splošno pa lahko rečem, da se bo pa-dec standarda in posledično poslabševanje življenjskih razmer ljudi (povečevanje brez-poselnosti, materialne ogroženosti, revščine in s tem povezane negotovosti, strahu pred prihodnostjo in podobno) gotovo pokazalo na različnih področjih življenja ljudi, tudi na področju nasilja. Po eni strani ljudje, ko smo v stiski, pogosteje reagiramo na manj ustrezne načine, po drugi pa se nam v situaciji ekonomske krize zmanjšujejo možnosti in viri, ki jih imamo sicer na razpolago za samopomoč. Zato je pomoč institucij, države v dani situaciji tako zelo pomembna − država s svojimi pomočmi nadomešča vire, ki jih imamo ljudje v boljših pogojih na razpolago.

Kakšne možnosti zdaj ponujate otrokom? Organizirate kakšne posebne programe ali je to bolj v domeni nevladnih organizacij?Na centru za socialno delo otrokom in staršem pomagamo v okviru naših storitev. Poleg tega smo v lanskem šolskem letu izvajali tudi učno pomoč za osnovnošolske otroke s pomočjo prostovoljcev, študentov iz Fakultete za socialno delo. Ta naša dejavnost prerašča v Dnevni center za otroke, ki bi ga radi odprli s pomočjo Občine Postojna. Za druge posebne programe in strokovno pomoč pa otroke in njihove starše napotujemo k nevladnim organizacijam in drugim strokovnjakom v okviru raznih služb.

Merila za prejemanje socialnih transferjev in njihova višina so se precej znižala (pred-vsem pri vrtcih, šolski prehrani, štipendijah, otroških dodatkih). Na udaru so skratka predvsem družine z otroki. Kaj opažate na vašem centru, kako močno so zaradi teh ukrepov prizadete družine in posledično otroci?V zadnjem času starši izražajo predvsem skrb nad plačevanjem stroškov šolanja svojih otrok, saj so se merila spremenila predvsem pri dodeljevanju subvencij malic in kosila v šoli. Splošne subvencije malice ni več oziroma so do nje upravičeni le tisti vlagatelji, ki pri nas uveljavljajo pravico do dodatne subvenci-je malice, ki je po novem v višini ene tretjine cene malice. Cenzus za kosila pa je tako nizek, da nismo še izdali pozitivne odločbe za to, da je nekdo upravičen do subvencije kosila. Kosilo pa je za nekatere otroke, pred-vsem tiste, ki ostajajo v podaljšanem bivanju, pomemben obrok. Zato skupaj s starši in šolo iščemo rešitve, da ti otroci, v kolikor starši ne zmorejo plačevanja polne cene kosila, ki se giblje okrog 2,70 evra, ne ostanejo brez tega obroka. Tudi sicer nekoliko nižji socialni transferji in nova pravila dodeljevanja, ki jih je prine-sel Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, pomenijo večjo stisko za tiste mlade

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Patricija Može ugotavlja, da zaradi ukinitve subvencionirane šolske prehrane nekateri starši ob malici ne zmorejo več pokrivati tudi stroškov kosila. »Zato skupaj s starši in šolo iščemo rešitve, da otroci ne

ostanejo brez tega obroka.«

Patricija Može: Pogost fenomen sodobne družine je, da roditelja ne prevzameta starševske vloge in prepuščata otroke inštitucijam, starim staršem, televiziji, računalniku …Ob nedavnem tednu otroka je bilo slišati opozorila, da so krizni varčevalni ukrepi in spremenjena socialnovarstvena zakonodaja močno posegli zlasti v položaj družin in posledično otrok, pravice in dostop do enakih možnosti za otroke, ki so že prej živeli v manj spodbudnih okoljih, pa so se še zmanjšale. Posledice pri razvoju otrok zaradi socialne šibkosti družin opažajo tudi na postojnskem centru za socialno delo, pravi njegova direktorica Patricija Može, ki smo ji postavili nekaj vprašanj o aktualnih razmerah in položaju otrok.

družine, ki so si pri ustvarjanju svojega življenjskega prostora (nakupu stanovanja, gradnji hiše …) najeli kredite. Te družine imajo zaradi upoštevanja pridobljenega premoženja nižje dodeljene socialne trans-

ferje, hkrati pa odplačujejo tudi kredite. Če kateri od staršev v taki situaciji ostane še brez službe, je stiska še toliko večja. In vse te stiske se vsekakor odražajo na odnosih znotraj družine. •Veronika Rupnik Ženko

Pivka − Osnovnošolski otroci, ki potrebujejo učno pomoč ali pa želijo zgolj na ustvarjalen in dejaven način preživljati prosti čas, se družiti z vrstniki ter razvijati socialne spretnosti in veščine, se lahko vključijo v program Popoldne v Pivko, ki že več kot desetletje poteka pod okriljem Škofijske Karitas Koper. Srečanja potekajo vsak ponedeljek in sredo od 15. do 17. ure v prostorih Karitasa v Pivki. Prva ura je namenjena učni pomoči, kjer se otrok skupaj s prostovoljcem posveti učenju določenega šolskega predmeta, druga ura pa spros-titvi, družabnosti, ustvarjanju, pogovornim in drugim delavnicam … »Pri našem programu torej ne gre samo za nekakšno nadaljevanje šole, pač pa veliko več. Želimo, da vsak otrok začuti svoje sposobnosti, da jih lahko tudi uveljavi, s čimer se mu dvigne samozavest. Če otrok dobro misli o sebi, pa ima to pozitiven vpliv tako na njegov šolski kot prosti čas,« je poudarila Krista Šajn, upokojena profesorica pedagogike, sicer pa dolgoletna prostovoljka v programu Popoldne v Pivko. Julka Dekleva, vodja pivške Karitas, nam je povedala, da so letos prejeli že prek 30 prijav, kar je tudi rezultat uspešnega sodelovanja s svetovalno službo v pivški osnovni šoli. Sicer pa Deklevova izpostavlja, da popoldne v Pivki niso dobrodošli le tisti, ki bi potrebovali učno pomoč, pač pa tudi tisti, ki bi jo bili pripravljeni nuditi. Dijakom se sodelovanje v programu šteje tudi kot ure za obvezne izbirne vsebine. •vrž

Popoldne v Pivko

V sklopu Javnega razpisa za programe splošnega neformalnega izobraževanja za odrasle bomo v mesecu novembru skupaj z ekipo POMAGAJMO (sebi in drugim) pričeli z 50-urnim brezplačnim programom za odrasle z naslovom SKUPAJ ZA BOLJŠI JUTRI.

Vsebina izobraževanja: ob prijetnem druženju udeležencev za “domačo uporabo” se bomo učili in spodbujali k samozaščitnemu in preventivnemu vedenju doma, v naravi, na delovnem mestu, med prijatelji…, na področju cestno-prometne, požarne in splošne varnosti,.Kako pravilno reagirati do prihoda reševalnih služb če pride do nezgode, nenadne obolel-osti, potresa, poplave, požara ali druge krizne situacije; udeležence bomo naučili uporabljati pripomočke za pomoč; poudarili pomen dobrih medsebojnih odnosov in pomen pomoči sočloveku, pozabili seveda ne bomo niti na ekologijo in na naravo. Spregovorili pa bomo še o marsičem za varnejše in lepše življenje.

Z izobraževanjem bomo pričeli v četrtek, 8. novembra 2012, ob 16.30 uri v Osnovni šoli Notranjski odred Cerknica, Cesta 4. maja 92, Cerknica. Naslednji termini so:. 13., 15., 22., 27., 29. november in v decembru: 6., 11., 13., 20. Prijave sprejemamo na Ljudski univerzi Postojna, Ljubljanska cesta 2, tel. (05) 721 12 80 ali na lu-postojna@zavod-znanje.si in sicer do srede, 7. november 2012

Prijazno vabljeni!

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 3

www.nkr-novice.si V središču10l

et 3

Socialno ogroženih otrok je vse več

Pomoč iz šolskih skladov in izkupičkov dobrodelnih akcij

»Šola je bila vedno občutljiva za socialne stiske učencev in jim je vedno na različne načine pomagala, tudi tedaj, ko še nismo govorili o krizi,« nam je povedala Pia de Paulis Debevec, ravnateljica OŠ Miroslava Vilharja Postojna. Glede na število dodeljenih subvencij je na tej šoli okrog 50 socialno šibkejših družin (12 odstotkov). »Glede na lansko leto jih je sicer manj, po drugih pokazateljih, kot so neplačevanje obveznosti do šole in število prošenj za finančno pomoč, pa opažamo, da se socialne stiske večajo,« dodaja ravnateljica omenjene postojnske šole, kjer šolski sklad, iz katerega pomagajo socialno šibkejšim, polnijo z denarjem od prodanega papirja, donacijami in prispevki staršev. OŠ Antona Globočnika Postojna po besedah ravnateljice Sabine Ileršič Kovšca že drugo leto aktivno sodeluje v akciji Rdečega križa z do-brodelno stojnico Drobtinica, na kateri učenci ponujajo domače izdelke, kot so na primer

piškoti, marmelade, med in jesensko sadje, izkupiček pa bo namenjen njihovim sošolcem iz socialno šibkejšega okolja. »Na šoli je okoli 8 do 10 odstotkov otrok, ki prihajajo iz družin v socialni stiski in njihovo število narašča,« pove ravnateljica in doda, da poleg dobrodelne stojnice učenci in starši za socialno ogrožene zbirajo tudi topla oblačila, odeje, konzerve, šolske potrebščine, igrače.

Narašča število neplačnikov šolskih položnic

Vse leto pridno polnijo šolski sklad – poi-menovali so ga Ježek – tudi na OŠ 8 talcev Logatec, s sredstvi iz sklada pomagajo socialno šibkejšim družinam pri plačevanju nad-standardnih dejavnosti, razmišljajo pa tudi, pravi ravnateljica Karmen Cunder, o načinu reševanja stisk s pomočjo pri plačevanju šolskih položnic. Na omenjeni logaški šoli ocenjujejo, da je delež otrok iz socialno ogroženih okolij približno 20-odstoten, narašča pa število neplačnikov položnic.

Socialne stiske naraščajo tudi v osnovnih šolah notranjsko-kraške regije – Z zbiranjem in prodajo odpadnega papirja, zamaškov, kartuš in drugega ter s šolskimi skladi skušajo tukajšnje šole in vrtci omiliti stisko otrokŽal se ob političnih prepirih ne sliši glas tistih, ki bi jih morali slišati: otrok. Nekaterim med njimi starši ne morejo plačati niti položnic za šolsko prehrano, kaj šele plačljivih dejavnosti, zato se v tukajšnjih šolah in vrtcih trudijo, da bi jim pomagali, pomagajo pa si tudi učenci med seboj in nekateri starši. V vseh šolah poskrbijo tudi za tiste učence, ki šolskih kosil nimajo naročenih, saj jim ponudijo hrano, ki pri dopoldanskih malicah ni bila razdeljena. To so največkrat sadje, kruh in namazi.

»Učenci iz socialno ogroženih družin bodo sčasoma prikrajšani na več področjih,« pravi Cundrova. »Letos smo opazili velik upad prijav na zimsko šolo v naravi, problem pa bodo post-ale tudi vse druge plačljive dejavnosti.«Kako težko je priti do donacij in sponzorskih sredstev, ki bi med drugim pripomogla tudi k učinkovitejšemu reševanju socialnih stisk otrok, ugotavlja Miša Stržinar, ravnateljica logaške osnovne šole Tabor. »50 družin je takih, ki ne morejo ali pa nočejo poravnavati vseh finančnih obveznosti do šole. Težko nam je, ko vidimo, da so med njimi tudi družine, ki nimajo eksistenčnih težav,« pravi Stržinarjeva. Po njenih besedah so se nekateri učenci v tem letu odjavili od šolskega kosila, ker je eden od staršev izgubil službo. »Ne moremo pa verjeti, koliko otrok sicer prijavljenega obroka v šoli ne zaužije, ker mu hrana ne diši oziroma je izbirčen,« je kritična sogovornica, ki pričakuje, da bo vlog staršev na Šolski sklad, za katerega sredstva zagotavljajo z zbiranjem starega pa-pirja, zamaškov, odsluženih kartuš in še česa, v prihodnje vse več. Nekaj sredstev nameravajo zbrati na decembrskem Kulturnem vrtiljaku ter z veliko spomladansko zbiralno akcijo papirja. Marija Braniselj, ravnateljica OŠ Notranjski odred Cerknica, nam je povedala, da so že v preteklem šolskem letu opazili, da v šoli narašča število otrok iz socialno šibkih družin, zato so pričeli z različnimi dejavnostmi, projekti, svetovanji in denarnimi pomočmi staršem pri plačilih šolske prehrane, šole v naravi in drugih stroškov. »V tem šolskem letu smo v te namene še dodatno skrčili sezname de-lavnih zvezkov za posamezne razrede,« dodaja

sogovornica. O naraščanju socialnih stisk poročajo tudi z OŠ Jožeta Krajca Rakek. Ravnateljica mag. An-ita Ivančič opaža, da kljub ponujeni pomoči iz sredstev šolskega sklada Rakec nekateri starši ostajajo zadržani. »Naša šola se odzove na vabila skoraj vseh humanitarnih organizacij in akcij, pobudniki številnih pa so tudi sami.« Zelo odmevna, denimo, je bila zgodba Lenarta Skuka, učenca z Duschennovo mišično dis-trofijo, ki so mu z zbranimi sredstvi omogočili zdravljenje in nakup električnega vozička.

Zamaške in papir zbirajo tudi najmlajši

Zamaške v humanitarne namene pridno zbirajo tudi v notranjsko-kraških vrtcih. Tako so nam povedali v logaškem vrtcu Kurirček in cerkniškem Martin Krpan. »Z zbranimi od-padnimi kartušami – za vsako prejmemo po en evro – podpiramo dejavnosti v okviru projekta Rdeči noski, ko klovni obiskujejo bolne otroke v bolnišnicah,« pove Frida Rupnik, ravnateljica logaškega vrtca, kjer, tako kot v šolah, zbirajo sredstva v skladu, dokaj stalen vir finančnih sredstev pa prinaša tudi zbiralnik papirja, ki ga ves čas polnijo starši in tudi drugi krajani. »Pri izvajanju programa težimo k temu, da je ta dosegljiv za vse otroke, za ustrezne rekvizite večinoma poskrbi vrtec,« pravi ravnatelj cerkniškega vrtca mag. Gvido Cigale. »Stiske obravnavamo individualno in jih ne zajemamo v statistične kategorije. Rešujemo jih timsko, po naši presoji in skladno z zakonodajo se povežemo z ustreznimi ustanovami.« •Blanka Markovič Kocen

Zaradi stiske manj sproščenosti

V poslanici ob Tednu otroka, čigar motor je Zveza prijateljev mladine Slovenija (ZPMS), so državo pozvali k spoštovanju konvencije o otrokovih pravicah. »Otrokove pravice do izobraževanja, šolanja, zdrave prehrane in ak-tivnega preživljanja prostega časa so v Sloveniji kršene,« so poudarili na ZPMS. Nova social-novarstvena zakonodaja je segla do te mere, da se zdaj nekateri otroci v šolah odrekajo malici in kosilu. Pasti krize močno občutijo tudi v cerkniškem Društvu prijateljev mladine. Njegova preds-ednica, Patricija Frlan, opaža, da je na cerkniškem vedno več otrok, ki potrebujejo pomoč. »Pri nas je bilo vedno več otrok, ki so potrebovali pomoč, danes pa jih je bistveno več. Vsako leto se sprašujemo, kako bomo naprej, ker država zateguje na vseh straneh,« skrbi Fr-lanovo. »Na našem območju se zelo zelo pozna gospodarska kriza. Velik razkorak je med otroki, katerih starši imajo malo boljšo službo, in med tistimi, katerih starši je nimajo,« doda. Pozna se, tako sogovornica, da otroci niso več tako sproščeni. »Težje jih je animirati, in ko

pridejo na delavnice, niso sproščeni. Vidim, da nosijo neko breme,« opaža. Na društvu opažajo tudi, da se otroci, ki doma nimajo podpore in jim starši ne morejo kupiti šolskih potrebščin, ne izpostavljajo, ampak resnico zamolčijo. Še zlasti to opazijo na ustvarjalnih delavnicah, ki jih društvo organizira skozi vse leto, in kolonijah. »Ko začneš razmišljati, ali bi otrok barval na delavnicah ali raje prihranil barvice za šolo, ti stre srce. Če pred tremi leti otroci niso reagirali na naša darila, ki smo jih kot nagrade razdelili na koloniji, so v letošnji vse pobrali. Jasno je, da čedalje več otrok živi pod pragom revščine. Starši si ne morejo ničesar privoščiti,« oceni sogovornica.Po besedah predsednice je uporabnikov njihovih programov skoraj 300, vendar se finančna stiska pozna tudi tu. Konec septem-bra so na Pikin festival odpeljali poln avto-bus otrok in staršev, v jesenskih počitnicah pa bodo s svojimi prostovoljci organizirali plavanje. »Če smo leta 2009 imeli 200 prijav, jih imamo letos bistveno manj. Starši nimajo niti 5

FOTO

: ARH

IV O

Š RA

KEK

Učenci (na sliki rakovški osnovnošolci) so aktivnosti ob minulem Tednu otroka bogatili tudi s prebiranjem knjig v knjižnici.

Patricija Frlan: »Občutek imam, da je denarja približno enako, stroški gredo v nebo, stvari se dražijo, sredstev pa imamo premalo.«Cerknica – Letošnji Teden otroka je v začetku oktobra potekal pod geslom Radosti in stiske odraščanja. Na to vse leto opozarjajo tudi na cerkniškem Društvu prijateljev mladine, kjer s številnimi de-javnostmi otrokom bogatijo vsakdan, njihovim staršem pa pomaga-jo pri premagovanju finančnih bremen. »Velik razkorak je med otro-ki, katerih starši dobro zaslužijo, in med tistimi, katerih starši nimajo službe,« opaža Patricija Frlan, predsednica omenjenega društva.

evrov za vstopnino. Če smo pred štirimi leti im-eli par staršev, ki so prišli potarnati, da nimajo za šolske potrebščine, jih je danes desetkrat več.« So pa na društvu ponosni na svoje aktivne prostovoljce, ki za minimalno plačilo ali celo

brezplačno šibkejšim učencem pomagajo pri učni snovi. »Zavedamo se, da če ne bomo vla-gali v prostovoljce, v ljudi, ki so aktivni, se lahko zgodi, da jih ne bomo imeli,« je prepričana predsednica. •Barbara Čepirlo

Vrata DPM Notranjska so odprta za vse otroke in starše ne glede na to, katerega socialnega stanu so. Praksa kaže, da so-cialno ogroženi težje ali pa sploh na potrkajo nanje. »Družine bodo zelo težko stopile do nas in povedale, da potrebujejo pomoč. Rada bi videla, da se obrnejo na nas. Čudežev ne bomo naredili, kakšnemu pa bomo le pomagali. ZPMS vodi program botrstva, tako da bomo lahko dali tudi predlog za to. Tudi 30 evrov je nekaj, vsaj za plačilo malice,«je povedala Patricija Frlan, predsednica DPM Notranjska.

Patricija Frlan, predsednica DPM Notranjska.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 4

Notranjsko-kraške novice petek, 19. oktober 2012Gospodarstvo4

Uspešno podjetje z izdelki za varstvo rastlin

FOTO

: URO

Š O

ŠTIR

Unichem s pomočjo naprednega razvo-jnega oddelka v slovenskem proizvodnem obratu izdela večino svojih proizvodov. V asortimanu ponuja več kot 200 različnih izdelkov za vrt in dom. O kakovosti Unichemovih procesov pričata pridobljena certifikata ISO 9001 in ISO 14000.

Uveljavljeni izdelki doma in v tujini: PLANTELLA, EFFECT, RATIMOR

Vsi izdelki so zaokroženi v visoko prepoz-navnih blagovnih znamkah Bio Plantella in Plantella za vrt ter Effect in Ratimor za zatiranje insektov in glodalcev. Med njimi je vse več tudi izdelkov, ki so inovativni, kot na primer dolgodelujoča membranska gnojila PLANTELLA FORMULA 365 in tudi patentirani, kot gnojila v obliki šumečih tablet PLANTELLA TABS.

Ekološki program

Pomembno je, da so vsi Unichemovi izdelki plod domačega znanja in razvoja in močno ekološko usmerjeni, saj ne obremenjujejo okolja, narejeni so iz popolnoma naravnih sestavin, obenem pa učinkovito zatirajo bolezni in škodljivce ter pospešujejo zdravo rast rastlin. Ekološka prizadevanja Unichem-ovih strokovnjakov so bila pred leti kronana tudi z javnim priznanjem Ekološkega razvo-jnega sklada Republike Slovenije, ki je skupino naravi prijaznih izdelkov za prehrano in var-stvo rastlin Bio Plantella razglasil za »Okoljski izdelek 2002«. Podjetje Unichem vsako leto v okviru leta 2003 ustanovljenega ekološkega sklada »Unichemov tolar« sodeluje tudi pri urejanju okolja v izbranih zavodih za humani-tarno pomoč.

Klub Gaia

Kakovost, učinkovitost in ekološko neoporečnost Unichemovih izdelkov danes ceni vse širši krog ljubiteljev narave in dela na vrtu, o čemer priča tudi edinstven ljubiteljski klub na Slovenskem – Klub Gaia z več kot trideset tisoč člani in simpatizerji, ki pridno uporabljajo nasvete, zapisane v mesečni reviji Gaia in pridobljene v neposrednem stiku z Gainimi strokovnjaki. Ustanovitelj kluba in glavni pokrovitelj je podjetje Unichem.

Distribucijski center v Logatcu

Unichem je podjetje z ambiciozno vizijo stalne rasti, kar pomeni tudi povečan pretok blaga v in iz podjetja. Podjetje na Vrhniki poleg poslovnih prostorov obsega 1.274 m2 skladiščnih prostorov in 967 m2 proizvodnih prostorov. V letih pred letom 2008 se je izka-zalo, da te kapacitete za hitro rastočo prodajo ne morejo več zagotavljati optimalnih po-gojev, zato je bila odločitev o načrtovanju in postavitvi novega objekta, s katerim bi zago-tovili ustrezno infrastrukturo za skladiščenje in distribucijo vseh vrst materiala in blaga,

FOTO

: URO

Š O

ŠTIR

Podjetje Unichem iz Sinje Gorice pri Vrhniki se na slovenskem trgu uspešno predstavlja že več kot dvajset let. Unichem d.o.o. je bilo ustanovljeno 1989. leta kot prvo zasebno podjetje za proizvodnjo

izdelkov za vrt in dom, ki temelji na lastnem razvoju in proizvodnji. Danes je Unichem sodobno opremljeno podjetje, tako tehnološko kot

informacijsko, z registracijami izdelkov v več kot 40 državah sveta in je vodilni slovenski proizvajalec sredstev za prehrano in varstvo rast-lin ter zaščito pred mrčesom in glodavci. Podjetje ima podružnice na

Hrvaškem, Češkem, Slovaškem, Madžarskem in Poljskem. Je tudi izvozno zelo dejavno – izvaža v večino evropskih držav, poleg tega pa tudi v ZDA

in nekatere azijske, afriške in južno ameriške dežele. samoumeven korak.

Tako je konec leta 2008 v IOC Zapolje Logatec na 4.900 m2 zemljišča zraslo novo sodobno distribucijsko skladišče. Namen-jeno skladiščenju proizvodov, delno pa tudi skladiščenju repro materiala in surovin. Poleg skladiščenja bo v bližnji prihodnosti del ob-jekta namenjen tudi proizvodnji.

Visoka tehnologija, velik pretok blaga

Skladišče je visoko regalno z ozkimi hod-niki. Uporabljajo visokoregalne (kombi) viličarje (z mehanskim bočnim vodenjem) za uskladiščenje in izskladiščenje blaga ter oskrbo komisionirnih mest, komisionirne regalne viličarje za nabiranje blaga, čelne viličarje za natovarjanje in raztovarjanje ter oskrbo visokoregalnega viličarja, poleg tega pa tudi ročne viličarje za premike manjših, lažjih palet.

Kapaciteta regalnega skladišča je 3.400 paletnih mest, v zunanjem bloku pa je do-datno še 500 paletnih mest. Uporabljajo dve vrsti palet, in sicer EUR in US palete.

Dnevni pretok blaga skozi skladišče v dnevih izrazite sezone dosega od 300 ton na izhodu do 300 ton na vhodu blaga. Glavnina odprem in dobav se ustvari s kamionskimi prevozi različnih nosilnosti. Dnevno je na lokaciji skladišča 50 kamionov, od tega polovica pošiljk oziroma dobav opravijo vlačilci. Ker pa

je podjetje Unichem močno izvozno naravna-no, se v zadnjem času močno povečuje tudi odprema z različnimi tipi kontejnerjev.

Najsodobnejša informacijska podpora

Skladiščni (WM) sistem deluje v sklopu SAP (ERP) sistema, ki ga uporablja celotno podjetje. Omogoča optimalno posredo-vanje nalogov za komisioniranje glede na predviden urnik dostav blaga strankam ter nadzor in sledljivost izvedbe. Potrjevanje komisioniranja, uskladiščenja in izskladiščenja vedno poteka s skeniranjem črtne kode na transportni etiketi, kar odpravlja možnost napak. V primerih, ko so naročila zajeta skozi sistem mobilne prodaje, ki je povezan z ERP sistemom, se posamezne postavke naročil prenesejo do skladiščnega (WM) sistema brez ročnega vnosa uporabnika. Vnos naročila pri tem načinu namreč poteka prek skeniranja črtnih kod artiklov na prodajnih mestih, prav tako je za potrditev izvedbe operacije v skladišču potrebno skeniranje. Širok nabor kupcev botruje tudi zelo različni strukturi pošiljk – od kontejnerskih z istovrstnim blag-om do sestavljenih palet z več kot 10 artikli. Vse to zahteva podporo WM sistema, post-opki pa so posledično maksimalno poenoteni.

Kaj pričakujemo v Logatcu?

V podjetju Unichem d.o.o., verjetno tako kot v ostalih podjetjih, lociranih v IOC Zapolje, težko pričakujejo načrtovano povezavo obeh indus-trijskih con v Logatcu in s tem boljši in hitrejši dostop do avtoceste. Trenutna povezava avtoceste z IOC Zapolje poteka skozi mesto Logatec, kar predstavlja ozko grlo in je zelo moteče tako za logistiko cone kot za občane mesta Logatec.

•Eva Grgič

Rubriko pripravljamo v sodelovanju s podjetjem Prolog d.o.o. iz Logatca.

Prom

ocijs

ko sp

oroč

ilo

FOTO

: URO

Š O

ŠTIR

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 5

www.nkr-novice.si

10let

Aktualno v regiji 5

Polharska noč brez polhanja

Rekordni osnovnošolski tek

Polharska prireditev se je začela s Tekom po polhovih stopinjah, ki šteje tudi za ELGONova Notranjski tekaški pokal. V ŠRD Snežnik – Kozarišče so uspešno pripravili tek v različnih kategorijah. Rekordna udeležba je bila med osnovnošolci, saj jih je teklo več kot sto. Za mlajše in srednje osnovnošolce so pripravili 600 m dolgo progo. Teka na 1500 m pa so se udeležili starejši osnovnošolci. Tek članic in članov so organizirali na 14,6 km dolgi progi za ELGONova NTP in na slabih osem km izven

konkurence NTP.Medtem ko so tekači nabirali metre in kilo-metre, pa so ekipe iz vasi Babna Polica, Babno Polje, Iga vas, Kozarišče in Vrhnika zakurili pod svojimi kotlički in se pomerili v tradicion-alnem dobrodelnem kuhanju kavre – značilne jedi iz Loške doline. Kavro, ki je hitro pošla, so kuhali brezplačno. Prostovoljne prispevke, ki se jih je nabralo za več kot 300 evrov, pa so na-menili društvu Sožitje. V Babnopoljski skupini so bili mnenja, da polharska prireditev ni prava brez polharske kulinarike, zato je pri njih poleg kavre dišalo tudi po polšji specialiteti.

FOTO: BORUT KRAŠEVEC

Na prireditvi so kuhali tipično jed Loške doline, kavro.

Pestra 31. tradicionalna prireditev Loške doline minila brez tekmovanja v lovu na polhe Loška dolina, 6. oktober –Turistično društvo Loška dolina je pri gradu Snežnik organiziralo že 31. tradicionalno Polharsko noč, na kateri je bilo poskrbljeno za vse generacije. V okviru prireditve je Športno rekreativno društvo Snežnik – Kozarišče organiziralo že 9. tradicionalni Tek po polhovih stopinjah. Na pri-reditvi pa so sodelovala tudi nekatera druga društva, skupine in posamezniki, ki so s svojo ponudbo popestrili dogajanje.

Občane Občine Cerknica obveščamo,da bo Stranka Socialnih demokratov

vsako sredood 23. oktobra 2012 dalje v času od 15. do 17. ure

v svojih poslovnih prostorih na Partizanski 2, v Cerknicinudila občanom možnost pogovorov z občinskimi

svetniki.Občanom bodo nudene informacije

s področja dela Občinskega sveta Občine Cerknicater pomoč in svetovanje pri uveljavljanju različnih pravic,

predvsem pa pravic s področja socialnega varstva.Vljudno vabljeni!

Občinski svetniki: Darko Žnidaršič, Tone Bajt in Zvonka Ješelnik

Bogata razstava gobBegunje, 6. oktober – Mikološko društvo Notranjske je razstavo gob, ki jo je konec sep-tembra že tradicionalno pripravi-lo v prostorih kluba upokojencev v Cerknici, v sodelovanju s TD Menišija letos razširilo tudi v pro-store novega gasilskega doma v Begunjah. Razstave se je udeležilo veliko število obiskovalcev, celo iz drugih krajev Slovenije, med njimi precej staršev z otroki. Letošnja gobarska bera je bila bo-gata, saj so bile minule vremenske

razmere, za razliko od izjemno suhega poletja, več kot naklonjene rasti gob, ki so jih člani društva za razstavo nabirali le dan poprej. Razstavili so okrog 150 vrst gob iz naših krajev. Za bogato obrazložitev je poskrbel veliki poznavalec gobjega bogastva, Jože Arko, sicer dolgoletni predsednik društva, ki pa je v zadnjih letih to vlogo prepustil drugim. Člani Mikološkega društva Notran-jske vse ljubitelje gob vabijo k članstvu. •dš

FOTO: DAMIJANA ŠKRLJ

Medenjaki in polhovke

Ves čas prireditve so se obiskovalci lahko sprehodili med stojnicami, na katerih so pred-stavljali različno ponudbo in nudili različne informacije. Svojo dejavnost so predstavili policisti, gasilci PGD Iga vas, Javni zavod za kulturo in turizem grad Snežnik, Slovensko društvo za pomoč hrtom, Društvo ljubiteljev Križne jame, Vitra center za uravnotežen raz-voj iz Cerknice, Društvo upokojencev Loška dolina. S prodajo peciva, ki so ga same spekle, so se izkazale učenke podjetniškega krožka Osnovne šole iz Starega trga. Pri članicah Društva žena in deklet na podeželju Ostrnice je poleg ostalih dobrot dišalo tudi po meden-jakih, saj so prikazale peko medenjakov, ki so jih še tople brezplačno ponudile obisko-valcem. Med pa je bil v ponudbi na sosednji stojnici pri čebelarstvu Kandare. Na prireditvi je bilo moč kupiti tudi čisto prave polhovke, pokrivala narejena iz več kot štiridesetih polšjih kožuščkov. Najmlajši so lahko ustvar-jali v likovnem kotičku Pri debelem polhu. S svojim nastopom pa jih je, in tudi tiste starejše, navdušila prva slovenska klovnesa Eva. Za glasbo so v popoldanskem delu poskr-

beli člani Pihalnega orkestra Kovinoplastika Lož. Ob zvokih ansambla Roka Žlindre, plesu in ob plapolanju polharskega ognja se je pri-reditev nadaljevala še pozno v polharsko noč.

Bo lov na polhe za večno zaspal?

V Turističnem društvu Loška dolina so z zbiranjem prijav skupin za tekmovanje v lovu na polhe poskušali obuditi zaradi predpisov pred leti zamrlo tradicijo polharske noči, vendar so uradno ostali praznih rok. Ali je temu vzrok, da letos po mnenju poznavalcev ni veliko polhov, ker zaradi suše ni dovolj hrane, ali pa je mogoče ta tradicija polharske noči res zamrla zaradi novih lovnih predpi-sov? Čast lova na polhe pa je bila kljub vsemu vsaj delno rešena. Na prizorišče je namreč tik pred polnočjo s svojim sicer skromnim polšjim ulovom nenapovedano prišla skupina polharjev in si za ulovljene polhe prislužila posebno diplomo turističnega društva. V društvu si želijo, da bi se tradicija lova na polhe v prihodnje zopet oživila, da bi lahko primerjali, čigav polh je najtežji, z najlepšim kožuščkom, najdaljšim repom … •Borut KraševecFO

TO: B

ORU

T KR

AŠE

VEC

Stari trg, Nova vas – Območno združenje Rdečega križa (OZRK) Cerknica–Loška dolina–Bloke vas v oktobru vabi k sodelovanju v mednarodni kampanji Drobtinica, ki jo je podprlo še 30 Območnih združenj RKS. V akciji zbrane prostovoljne prispevke bodo namenili izključno plačilu toplih obrokov socialno ogroženih šoloobveznih otrok, ki živijo v okoljih, kjer bo kampanja tudi potekala. V pre-teklem letu so pri »Drobtinici« zbrali 36 tisoč evrov, s kat-erimi so pomagali mnogim otrokom iz socialno šibkejših okolij ter jim v okviru 80 osnovnih šol zagotovili tudi tople obroke. Pri OZRK si želijo, da bi bila Drobtinica uspešna tudi letos, zato vas vabijo na katero od stojnic v naši regiji. Danes organizirajo sejem, ki bo od 8. do 12. ure na parkirnem prostoru v Starem trgu. Prihodnji petek, 26. ok-tobra, pa bodo na parkirnem prostoru v Novi vasi postavili stojnico, na kateri bo dišalo tudi po palačinkah. •dš

Začela se je Drobtinica

S turističnimi tablami zadržati turistePivka − Občina Pivka je na petih najfrekventnejših lokacijah v občini (pred Parkom vojaške zgodovine, na počivališču v Hrastju, na tržnici v Pivki, na bencinski črpalki in pri vaški hiši v Slovenski vasi, kjer bo v prihodnjem letu zaživel ekomuzej pivških presihajočih jezer) postavila lične turistično-informativne table, ki predstavljajo možnosti za aktivno preživljanje

prostega časa, kulturne in naravne znamenitosti v okolici ter ponudnike gostinskih in turističnih storitev v pivški in sosedn-jih občinah. »Table smo postavili z namenom, da se poveča obisk našega območja ter da se obiskovalcem pokaže različne možnosti za kakovostno preživljanje prostega časa bodisi v neokrnjeni naravi presihajočih jezer in javorniških gozdov, kulturnih zanimivosti, kot je Park vojaške zgodovine Pivka, ali pa le uživanje v pestri kulinarični ponudbi, ki jo nudijo naši gostinci,« so povedali na občini, ki ji je postavitev tabel omogočila uspešna prijava na pozivu Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom. Tabelne konstrukcije so izdelane iz smrekovih hlodov, ki delujejo naravno in rustikalno in poudarjajo trajnostno naravnanost loka-lnega okolja tudi v turističnem smislu, hkrati pa so hitro opazne in privlačne. V prihodnje bodo interpretativni tabli postavili še na Šilentabru in na Sveti Trojici. •vržFO

TO: V

ALT

ER L

EBA

N

FOTO

: BO

RUT

KRA

ŠEVE

C

Organizatorji so pripravili tudi tradicionalni tek po polhovih stopinjah, katerega so se udeležili tudi mlajši udeleženci.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 6

Notranjsko-kraške novice petek, 19. oktober 2012Aktualno v regiji6

Bo požar pospešil nakup avtolestve?

»Pripravljamo pismo o nameri, ki ga bomo v naslednjih dneh posredovali sosednjim občinam, od Vipave, Pivke, Ilirske Bistrice do Cerknice in Loške dolina. Upamo, da bodo župani naši pobudi prisluhnili in v proračunih za prihodnje leto rezervirale del sredstev,« je

povedal postojnski župan Jernej Verbič. V kolikor odziv občin ne bi bil pozitiven, bi, tako Verbič, denar »tako ali drugače« mogla najti občina Postojna sama. Če pa bo pobuda uspela, bodo dorekli finančne deleže. Nabave vozila za gašenje in reševanje z višin, ki stane

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Postojna, 12. oktober − Poletni požar v stanovanjskem bloku na Gregorčičevem drevoredu je bil očitno povod za odločitev občine Postojna, da vendarle pristopi k nakupu nujno potrebne gasilske avtolesteve, čeprav župan Jernej Verbič pravi, da so pogovori o tem potekali že prej, a se je zataknilo pri denarju. Zdaj občina Postojna predlaga, da bi avtolestev nabavili skupaj s sosednjimi občinami, kjer bi se kasneje v primeru potrebe tudi uporabljala. Najbližje gasilske enote, ki imajo avtolestev, so zdaj v Sežani, od koder so tudi priskočili na pomoč v požaru na Gregorčičevem drevoredu, in na Vrhniki, sicer pa tudi v Kopru, Novi Gorici in Ljubljani.

od 400 do 700 tisoč evrov, sicer ni realno pričakovati prej kot v letu 2014.

Da bi hitrejša uporaba avtolestve zagotavljala večjo varnost in učinkovitost pri reševanju (ne bi pa zaradi predhodno zelo raz-vitega požara zmanjšala škode), je potrdila tudi strokovna komisija, ki je preučila okoliščine vodenja intervencije ob požaru na Gregorčičevem drevoredu.»Imeli smo veliko srečo. Stopnišča so bila osvetljena, na stopniščih ni bilo dima, ker je uhajal skozi vrata in okna, zato je bilo mogoče reševati ljudi po stopnišču. Za dostop v neposredno bližino plamena na strehi pa bi bila lestev neprimerno boljša rešitev, kot pa da so gasilci hodili skozi ozke odprtine in ogenj na streho,« je ocenil tudi Darko Muhič, vodja poklicnega jedra pri Prostovoljnem gasil-skem društvu Postojna.

Za reševanje v požarih v stolpnicah in industrijskih objektih

Postojnski gasilci na potrebo po avtolestvi sicer opozarjajo že dlje časa. »Vozilo za gašenje in reševanje z višin je v tem obdobju skoraj nuja. Ljudje zahtevajo višji stand-ard reševanja, tudi objekti so vedno višji in zahtevnejši,« poudarja Muhič, ki spomni, da so visoki objekti v Postojni v preteklosti že goreli, a k sreči ni bilo hujšega. Denimo, v stolpnici nasproti občine je dostopnost v zgornje etaže nemogoča brez ustrezne opreme oziroma vozila za te namene, tudi v

Nova avtocisternaPostojnski gasilci bodo v prihodnjem letu pridobili novo vozilo, avtocisterno s kapac-iteto sedem kubičnih metrov vode. Vozilo ne bo služilo le za prevoz vode, temveč bo z vso dodatno opremo namenjeno tudi gašenju požarov. Vrednost vozila z vso opremo znaša slabih 200 tisoč evrov, tretjino bo prispevalo ministrstvo za obrambo, razliko bo zago-tovila občina, ki je pogodbo z dobaviteljem že podpisala.

Postojna, 10. oktober − »Naj gredo besede »drugačni«, ki so zapisane na balonih, daleč stran od nas. Naj jih odpihne iz naše zavesti. Medse moramo sprejeti vse, čeprav se morda nam zdijo drugačni. To ni bolezen, ki traja le kakšen dan, in tudi ni rana, ki jo obvežemo in se pozdravi. Skrb za duševno zdravje je dolgot-rajen proces, v katerega se moramo vključiti mi vsi,« je postojnski župan Jernej Verbič poudaril ob dnevu duševnega zdravja, ki ga je Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa Vezi, ki ima eno od stanovan-jskih skupin za ljudi z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju tudi v Postojni, v središču Postojne obeležilo na prav poseben način. Na dogodku, ki so ga poimenovali »Odpihnimo predsodke«, so s trga pisani baloni simbolično poleteli visoko v nebo. V postojnski enoti Slovenskega združenja za duševno zdravje ŠENT pa so na dan duševnega zdravja v avli Inštituta za raziskovanje krasa odprli razstavo del, ki so nastala na ustvar-jalnem dnevu, kjer so likovni ustvarjalci z

druženjem in kreativnostjo prispevali k ozaveščanju glede pomena

duševnega zdravja za posameznika in lokalno skupnost ter prispevali k destigmatizaciji oseb s težavami v duševnem zdravju.Dodajmo, da je dan duševnega zdravja letos potekal pod geslom »Depresija: svetovna kri-za«. Svetovna gospodarska kriza je ena izmed življenjskih situacij, ki predstavljajo potencialni dejavnik tveganja za duševno zdravje, so opo-zorili na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ). »Izguba službe, negotovost, nejasne zahteve in pričakovanja, občutki brezizhodnosti, slabšanje družbeno-ekonomskega položaja ter različne spremembe v družbi povzročajo dodaten stres. Če traja dlje časa ali se ponavlja, lahko posebej pri ranljivih skupinah (otroci, starostniki, nižje izobraženi, revnejši), sproži duševne težave, med drugim tudi depresijo,« je opozorila dr. Helena Jeriček Klanšček z IVZ in dodala, da bodo posamezniki, ki so opremljeni s strategijami soočanja s težavami, ki imajo primerno in zadostno podporo v okolju, ki so osebnostno močni, s pozitivnim odnosom do sebe in do drugih, kljub gospodarski krizi ohranili dobro duševno zdravje. »Za depresijo lahko zboli večina ljudi, vendar jo lahko učinkovito zdravi-

mo,« so še poudarili na IVZ. •vrž

Z baloni odpihnili predsodke

Postojna, 10. oktober − Aleksander Merlo, direktor Bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo Postojna, je sprejel dva vrednostna bona za nakup medicinske opreme, ki sta ju porodnišnici predali dve uspešni podjetji. Podjetje GEN-I je bolnišnici namenilo 11 tisoč evrov za nakup CTG aparata za ugotavljanje počutja otrok v zadnji tretjini nosečnosti, domače podjetje PVC Nagode pa štiri tisoč evrov za nakup opreme za spremljanje stanja novorojenčka po porodu. Merlo je donaciji sprejel z velikim zadovoljstvom, saj so, kot je dejal, v današnjih časih redke, zato pa toliko bolj dobrodošle. Robert Golob, predsednik uprave družbe GEN-I, je povedal, da so se za donaciji postojnski porodnišnici odločili, ker je njena vizija drugačna od ostalih, ker v njej prepoznavajo institucijo z ambicijami, ki presega lokalno okolje in želi postati najboljša. »To je zgodba, v kateri sem se prepoznal,« je dejal predsednik uprave energet-ske družbe, ki je po uspešnem prodoru s poceni elektriko vstopila tudi na trg zemeljskega plina in v zadnjih dneh sprožila pravi val nižanja cen tudi pri ostalih distributerjih. Peter Nagode, di-rektor podjetja PVC Nagode, ki se ukvarja z izdelavo pvc oken in vrat, pa je ob predaji donacije povedal, da odločitev zanjo ni bila težka, ker bo šel denar v prave roke. •vrž

15 tisoč evrov donacije

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

V Cerknici bodo pobudo proučiliCerkniški župan Marko Rupar nam je pojasnil, da s pobudo nakupa gasilske avtolestve s st-rani občine Postojna še niso bili seznanjeni, bodo pa po njenem prejemu možnost sofinan-ciranja proučili. »Glede na dejstvo, da v občini nimamo izrazito visokih objektov, za katere bi nujno potrebovali gasilsko lestev, je treba zadevo proučiti tudi s tehničnega vidika. Poleg tega takšno lestev že imajo gasilci iz Vrhnike, s katerimi že sedaj dobro sodelujemo in v primeru intervencije lahko na naše območje pridejo praktično skoraj v enakem času kot iz Postojne,« je izpostavil Rupar in dodal, da bo njihov pristop k financiranju odvisen tako od zneska sofinanciranja kot od tehničnih karakteristik vozila z lestvijo. »Vsekakor bi bilo smiselno, da bi naša regija takšno vozilo imela,« je ocenil cerkniški župan. Kot je še izpostavil, cerkniška občina že sicer vlaga sorazmerno veliko sredstev v gasilstvo: »Za delovanje15 prostovoljnih gasilskih društev v občini, nakup opreme, novih gasilskih vozil smo v letih 2011 in 2012 porabili 400.000 evrov, k temu pa je treba prišteti še 350.000 evrov za novogradnjo stavbe kulturno družabnega središča Menišija v Begunjah pri Cerknici, v kateri so tudi novi prostori PGD Begunje.«S pivške občine pa so sporočili, da so s pismom o nameri in pobudo o skupnem nakupu gasilske avtolestve že seznanjeni. »Pogovarjali smo se tudi o možnostih sofinanciranja na-bave,« je dejala Mihaela Smrdel, direktorica občinske uprave. •vrž

industrijski coni je večje število objektov, kjer bi bila v primeru požara avtolestev potrebna za gašenje iz zraka, navaja Muhič.

Komisija: intervencija uspešna

Strokovna komisija je glede intervencije gasil-cev v požaru na Gregorčičevem drevoredu sicer ugotovila, da je bila uspešna, da so gasilci naredili vse, kar je bilo v njihovi moči in da niso storili nobene strokovne napake. Po dogodku so se namreč pojavili številni očitki o nepravočasnem in neustreznem odzivu gasilcev. Spomnimo, da je v stanovanjskem bloku zagorelo zaradi vžiga olja v enem od stano-vanj, policija pa je najemnika zaradi ute-meljenega suma, da je izvršil kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti iz malomar-nosti, podala tudi kazensko ovadbo. Stavba je bila sicer zavarovana. Obnova strehe je že končana, obnova stanovanj pa še poteka. •kv

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 7

www.nkr-novice.si

10let 7Aktualno v regiji

Kar polovica klicateljev je »na čakanju«

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Prostovoljci Tvojega telefona so letos v sedmih mesecih sprejeli preko tri tisoč klicev, med klicalci pa je bilo še enkrat več moških kot žensk.

20 let Tvojega telefona, na katerega pokliče vse več ljudi Postojna − »Naše ključno poslanstvo je biti dober prijatelj vsakemu, ki nas pokliče,« pravi Slava Dragolič, predsednica Društva Tvoj telefon, ki letos obeležuje 20-letnico delovanja in je pred dnevi gostilo srečanje prostovoljcev zveze slovenskih društev svetovalcev za telefonsko pomoč v stiski, ki so doseglji-vi na skupni (brezplačni) evropski številki 116 123. Prostovoljci Tvojega telefona (05 720 17 20), ki je s sedežem v Postojni edino tovrstno društvo na Primorskem in Notranjskem, so letos v sedmih mesecih sprejeli preko tri tisoč klicev, med klicalci pa je bilo še enkrat več moških kot žensk. Preko tri tisoč klicev je bilo ob tem na čakanju, »kar kaže, da bi bilo potrebno razširiti našo dejavnost, saj polovica kli-calcev ni mogla stopiti v kontakt z nami,« je izpostavila Dragoličeva.

Dobrodelni koncert

Željam naproti –

3. del

Sodeluj pri dobrodelni zgodbi, ki se bo zaključila 22. novembra, ob 19. uri

v Kulturnem domu v Cerknici, s svojim logotipom in pomagaj šolskemu skladu Rakec ter otrokom v Sudanu pri šolanju. Pokliči na tel. št.

040 206 920.

Na Tvoj telefon, kjer prostovoljci odgo-varjajo vsak dan med 8. in 20. uro, dežurni pa so tudi na tako imenovanem Sopotniku, vseslovenskem brezplačnem SOS telefonu, pokličejo tako otroci in mladostniki kot odrasli, ki se znajdejo v stiski, a želijo ostati anonimni. »Do konca julija letos so največkrat poklicali osamljeni, ljudje s težavami v duševnem zdravju oziroma na čustvenem področju, invalidne osebe in/ali njihovi sorodniki, zlorabljeni in trpinčeni otroci, žrtve nasilja, odvisniki, revni, brez-domci, žal tudi ljudje s samomorilnimi težnjami,« pojasnjuje Dragoličeva.

Aktivno poslušanje in empatija

Kot razlaga, so pri pogovoru z osebo, ki pokliče, najpomembnejši poslušanje,

sprejemanje, pozitiven pogled, empatija in ubesedovanje, pristnost in osebna skladnost. »Med pogovorom klicalca usmerjamo k prepoz-navanju lastnega problema in iskanju rešitve z našo pomočjo. Včasih ga napotimo na ustrezno ustanovo po strokovno pomoč, mu posredujemo ustrezne informacije ali ga naročimo na ponov-ni pogovor zaradi iskanja drugačnih rešitev. Posebnost našega programa je v tem, da smo vedno dosegljivi, da nudimo takojšno pomoč in da sta pri tem anonimna, tako klicalec kot tudi svetovalec.«Tvoj telefon ima 42 prostovoljcev iz notran-jske, kraške in primorske regije, v dvajsetih letih obstoja pa je bilo preko javnih del v društvu zaposlenih 18 oseb. V društvu pravijo, da so zaradi številnih klicev potrebna stalna izobraževanje in supervizije, ki svetovalcem pomagajo integrirati praktične izkušnje s teoretičnim znanjem, se razbremeniti nape-tosti in stresov in kontinuirano izgrajevati svojo strokovno identiteto. Sicer pa posebno strokovno znanje ni predpogoj za vključitev v društvo. Kot pravi Dragoličeva, sta potrebna predvsem »čut za sočloveka in volja za pomoč ljudem« ter upoštevanje etičnih norm svetovalcev. Kdor bi se jim želel priključiti, lahko pokliče na 031 755 342. •vrž

Negativno mnenje

Na računskem sodišču so zato ocenili, da bi bilo ustrezneje, če bi občina neposredno kupila delnice, saj bi v tem primeru ostala lastnica svojih nepremičnin. Tako pa je občina s tem, ko je družbi Postojnska jama (Postojna turizem) z vplačilom osnovnega kapitala in s stvarnim vložkom v znesku preko štiri milijone evrov zagotovila sredstva za nakup 25,1 odstot-nega deleža v družbi Turizem Kras ter zavaro-vanje najetega hipotekarnega kredita (v višini 3,2 milijona evrov), povzročila tveganje za občinsko nepremično premoženje. Računsko sodišče je med drugim opozorilo tudi, da je občina soglašala z zadolžitvijo družbe Pos-tojnska jama (Postojna turizem), ne da bi ta izkazala, da ima zagotovljena sredstva za servi-siranje dolga iz neproračunskih virov.Na računskem sodišču so ocenili, da je občina delež odkupila prek zasebne družbe zato, da se ne bi zadolžila sama (in se s tem približala zakonsko določeni meji zadolževanja), pač pa je dolg raje prenesla na pravno osebo, katere zadolžitev se ne šteje v dovoljeni obseg zadolžitve občine.

Občine mnenje ni presenetilo

Boštjan Udovič, direktor občinske uprave, je pojasnil, da je bilo nestrinjanje računskega sodišča z načinom, na katerega se je Občina Postojna vključila v postopek nakupa deleža v Postojnski jami, edina točka v revizijskem poročilu, v kateri se od občine zahtevajo določene aktivnosti in odzivno poročilo. Kakšna bo njegova vsebina oziroma kakšni so protiargumenti občine, pa ni pojasnil, pač pa je dejal zgolj, da z vso odgovornostjo trdijo, da bi danes ravnali enako.Glede večine ostalih nepravilnosti, pri katerih gre po Udovičevih besedah bolj za formalne nepravilnosti, ne pa za materialna oškodovanja občine ali njenega premoženja, pa je povedal, da so bile odpravljene že med revizijskim postopkom. »Sicer pa je vsaka revizija po našem mnenju dobrodošla, saj pripomore k izboljšanju delovanja občinske uprave in k odpravi določenih napak, ki se pri delovanju pojavljajo,« je še dodal Udovič. •kv

Za računsko sodišče postopek občinskega nakupa delnic Postojnske jame neustrezen

Postojna − Računsko sodišče je občini Postojna izreklo negativno mnenje, saj je v reviziji ocenilo, da je bilo njeno poslovanje v letu 2010 »v pomembnem neskladju s predpisi in usmeritvami«. Med nepravil-nostmi v kar petnajstih zadevah je bilo za računsko sodišče neustrez-no zlasti ravnanje občine pri vstopu v lastništvo družbe Postojnska jama oziroma takrat še Turizem Kras. Občina je namreč lastniški delež pridobila prek zasebne družbe Postojnska jama (pozneje se je preimenovala v Postojna turizem), ki jo je ustanovila v ta namen ter vplačala osnovni kapital in nanjo prenesla zemljišča kot stvarni vložek. Pri tem pa je po ugotovitvah računskega sodišča v več točkah ravnala v nasprotju s predpisi.

Tudi s starši na čutno potTipali smo, okušali, poslušali, občutili, videli, vonjali …, vse to smo počeli na jesenskem sodelo-vanju v vrtcu v enoti Rovte.V četrtek, 11. oktobra, smo se otroci, starši in vzgojiteljice odpravili proti bližnjem gozdu. V letošnjem letu smo vse sku-pine, vključene v projekt Čutna pot, zato smo želele vzgojiteljice staršem pokazati, kaj ta projekt pomeni ter kako lahko otrokom popestrimo sprehode in bivanje v naravi.Pot nas je vodila po asfaltni cesti proti Kovku, tam pa nas je že pričakala prva puščica, ki nas je usmerjala, kam naprej, prav kmalu za puščico pa že prva naloga. Šli smo čez kup peska, hodili po opekah ter z vejami udarjali po plastičnih in kovinskih zabojih in pri tem poslušali zvoke. Pot nas je peljala naprej v notranjost gozdička, kjer smo tipali drevesa, prenašali kostanjeve ježice, nato pa smo po prihodu iz gozda veselo zazvončkljali na zvonec ter dalje

na poti otresali veje, vonjali naravo, hodili po drevesnih deblih, koreninah, tipali sveže in posušene drevesne liste, skakali čez potoček ter po krajšem vzponu po mokri travi prispeli nazaj do vrtca. Preko vseh teh nalog, ki smo jih opravili v gozdičku, smo zaznavali naravo z vsemi svojimi čutili prav vsi od najmlajših do najstarejših.Na igrišču vrtca pa so otroci ter starši preiz-

kusili še zadnje čutilo – okus. Na voljo so bili različni napitki (voda, voda z medom, voda z limono). Otroci iz skupine ježkov in lisic so vključeni v projekt Potujemo z jezikom (kulinarika) in so nam prav posebej za ta dan skuhali marmelado ter spekli jabolčni zavitek. Sodelovanje je potekalo v zelo sproščenem ter prijetnem vzdušju, zato smo se razšli polni prijetnih izkušenj. Hvala za udeležbo vsem staršem ter otrokom.• Renata Treven, vzgojiteljica

Prejeli smo

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 8

Notranjsko-kraške novice petek, 19. oktober 20128 Aktualno v regijiFO

TO: J

OŽE

OBR

EZA

V začetku oktobra se je Janez Komidar, župan Loške doline, odzval na povabilo predsednice Medobčinskega društva invalidov Cerknica–Loška dolina– Bloke. Predsednica Olga Otoničar mu je najprej razkazala društvene prostore, ki so prilagojeni tudi invalidom z gibalnimi motnjami. Pri ogledu se je župan ustavil pri vitrini s pokali in pohvalil športnike za os-vojene pokale in dosežena mesta, nato pa se udeležil delovnega sestanka s člani društva. Otoničarjeva je županu predstavila naloge društva in ob izvajanju le-teh nanizala težave, s katerimi se na društvu srečujejo. Glavni poudarek daje društvo izvajanju posebnih socialnih programov, ki jih sofinancira tudi Zveza društev invalidov Slovenije. Komidar je opozoril, da na občini niso društvo, ki bi pomagalo pri nakupih ozimnice ali kurjave, ker imajo občine ustanove, kot so Center za socialno delo, RK in Karitas, tako da jih v društvu lahko samo napotijo nanje in dajo kakšno priporočilo. Predsednica pa je ob koncu delovnega srečanja župana še seznanila, da naslednje leto organizirajo srečanje pobratenih društev in ga zaprosila za materialno kot finančno pomoč za izpeljavo srečanja. Komidar je obljubil, da lahko računajo na pomoč občine, in izrazil željo, da bi vsi župani, katere združuje MDI, vsaj enkrat na leto obiskali društvo, društvo pa bi obisk vrnilo. V zahvalo za obisk in ma-terialno pomoč pri izvedbi proslave NAŠIH 30 POMLADI pa mu je predsednica društva podarila DVD Naših 30 pomladi s posvetilom. •Jože Obreza

Župan je obiskal invalide Ker je oktober - mesec požarne varnosti, smo za 5. razrede OŠ

Antona Globočnika Postojna, v soboto, 29. septembra, organ-izirali dan dejavnosti, ki smo ga naslovili Gorenje in gašenje. Učenci so v razredu najprej spoznali, kaj je potrebno za gorenje in nekaj teoretičnih znanj o gašenju, nato pa smo obiskali Gasilsko društvo Postojna, kjer so nas prijazno sprejeli in nas seznanili z gorenjem in gašenjem različnih snovi. Delo je bilo prav posebej zanimivo zato, ker je vse bilo demon-strirano. Tako so se učenci seznanili, kako pravilno reagirati ob nesrečah, ko potrebujemo pomoč gasilcev. Spoznali so namen hidrantov in kako jih uporabljamo. To so preizkusili tudi praktično. Marsikdo je imel kar težave v obvladovanju cevi pod pritiskom vode, pa tudi marsikatero oblačilo ali obutev so zamočili. Delo smo nadaljevali s poskusi gorenja različnih snovi. Tako so se učenci naučili, da vseh požarov ne smemo gasiti z vodo. Vsak se je preizkusil v uporabi gasilnega aparata in pogasil manjši ogenj. Najbolj je bila zanimiva demonstracija, kaj se zgodi, če poskusimo pogasiti gorečo posodo z oljem z vodo.Za piko na i smo si ogledali vsa vozila in dodatne priključke, s katerimi intervenirajo gasilci v različnih nesrečah.Da je bil dan vsebinsko bogat in zanimiv, so se potrudili gasilci Gasilskega društva Postojna, še posebej pa se ob tej priliki zahvaljujemo obema gasilcema, Darku Muhiču in Andreju Perku, ki sta pripravila in izvedla program. Nevenka Trenta in Martina Sedej – Filipčič

Gorenje in gašenje

22. septembra je bilo v Iški teni v Vrbici že 12. srečanje štirih stičnih občin v Vrbci. Pohodniki iz občin Cerknica, Brezovica, Ig in Velike Lašče smo se odpravili na pohod iz različnih

izhodnih točk in se ob 10. uri srečali na stičišču rek Iške in Zale v Vrbci. Cerkniški pohodniki z županom Markom Ru-parjem in podžupanom Tonijem smo se odpravili iz Osredka na Vidovski planoti. V soteski rek Iške in Zale smo pričakali pohodnike iz Brezovice, Iga in Velikih Lašč. Po izrečeni dobrodošlici Ruparja smo krenili na pot do Osredka, kjer sta na turistični kmetiji »Pri Ujčevih« gostitelja občina Cerknica in društvo Claustra Alpium Iluiarum pripravila srečanje in topli obrok.Ob pozdravnem nagovoru cerkniškega župana in pred-stavnikov sodelujočih občin je spregovoril tudi član društva Claustra Alpium, Milan Podlogar. Na zaključku pa je pred-stavnik občine Velike Lašče povabil pohodnike na 13. srečanje štirih občin v Velike Lašče in pozval udeležene pohodnike, naj pripelje vsak vsaj še enega pohodnika. Kot zanimivost, predvsem pa v spodbudo in poduk, bi dodal, da je pohodnica Simona Zorko pobirala smeti ob pohodni trasi od Iga do Osredka. •Jože Obreza

Na srečanju štirih občin

FOTO

: JO

ŽE O

BREZ

A

Prejeli smo

Kdo najlepše urejen v Pivki in Postojni?

Pivka, 11. oktober – Tekmovanji v Pivki in Postojni potekata na nekoliko različen način, in sicer v Pivki so vse vasi v občini vključene v tekmovanje in komisija, ki vasi večkrat obišče, ocenjuje celostno podobo krajev, v Postojni pa izmed prijavljenih ocenjujejo najlepše ure-jen vrt, najlepše urejen balkon, najlepše urejen kmečki vrt, najlepše urejen poslovni objekt in letos tudi najlepše urejeno cvetlično okrasitev vodnjaka sredi vasi.

Na prireditvi Lepa in urejena Pivka so pohvale in uvrstitev med prvih deset najlepših dosegli Šmihel, Mala Pristava, Narin, Nova Sušica, Petelinje, Gornja Košana, Parje in Dolnja Košana. Tretje mesto je letos zasedla vas Trnje, drugo mesto Nadanje selo, zmago pa je letos odnesel Kal. V Postojni tekmovanje poteka pod naslovom Občina Postojna v cvetju. Letos se je na tekmovanje prijavilo FO

TO: P

ETRA

ŠA

JN

Nagradili so najboljše v obeh občinah.

V Pivki in Postojni sta se odvili prireditvi, na katerih so razglasili najlepše kraje ter najlepše urejene hiše, poslovne prostore, vrtove …

FOTO

: ARH

IV O

BČIN

E PO

STO

JNA

70 tekmovalcev v vseh kategorijah. Zmago za najlepše urejen vrt je odnesel Jože Gruden iz Šmihela pod Nanosom, najlepše urejen balkon je letos imela družina Čigon iz Postojne, za najlepši kmečki vrt se je trudila Nada Vilhar iz vasi Studeno, najlepši poslovni objekt imajo na Turistični kmetiji Mihevšč v Malem Otoku, posebno nagrado za cvetlično okrasitev vodn-jaka sredi vasi pa so dobili v vaški skupnosti Grobišče. Vsi, tako najlepše urejeni kraji v Pivki kot tudi urejene hiše, vrtovi, poslovni prostori …, so v Postojni na obeh prireditvah poželi velike pohvale. •Petra Šajn

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 9

www.nkr-novice.si

10let 9Pogovor

Globalizacija je priložnost pokazati domače znanje

Ali je bilo vodenje Kemofarmacije za vas premajhen izziv in ste se zato odločili za vrnitev v Lek?Vodenje Kemofarmacije je bilo izziv, vendar sem si po sedmih letih dela na mestu predsednika uprave te družbe zaželel novih izzivov.

Kakšno je poslovno okolje v svetu v primerjavi s sloven-skim? Česa bi se lahko naučili od tujine?To je precej kompleksno in široko vprašanje. Vsekakor so v mednarodnem poslovnem okolju pravila igre mnogo bolj sta-bilna in predvidljiva kot pri nas. Po drugi strani se v medn-arodnem poslovnem okolju srečuješ z različnimi poslovnimi navadami, kulturami, pričakovanji, z drugačno konkurenco in vsemu temu se je treba prilagoditi, če hočeš biti uspešen. Od tujine se lahko poleg multikulturnosti naučimo, da brez znanja in ustrezne dodane vrednosti izdelkov preprosto ne moreš enakovredno tekmovati z drugimi konkurenti.

Katera specifična znanja in predvsem značajske poteze zahteva delovanje v eni največjih evropskih družb?Novartis kot del farmacevtske industrije podobno kot celotna panoga temelji na izjemno zahtevnih znanjih s področja kemije, farmacije, medicine, biologije in še nekaterih drugih, pri čemer postaja ta panoga vse bolj interdisciplinarna. Regu-latorne zahteve, ki jim je panoga podvržena, se namreč vse bolj zaostrujejo. Za dokaz varnosti, učinkovitosti in kakovosti nekega zdravila je treba danes opraviti bistveno več študij kot pred leti. Te študije posegajo na številna področja, ki morda v preteklosti niso bila toliko prisotna v sami panogi, zato pač vstopajo nova znanja, ki jih je treba osvojiti in razvijati, da lahko zadostiš pričakovanjem. Katere pa so po vašem mnenju odlike dobrega managerja?Najprej bi izpostavil vizionarstvo. Dober manager zna pred-videti, kam se bo panoga usmerjala v naslednjih letih, zna to preliti v akcijske načrte in samo strategijo, ki ji bo družba sledila ali celo narekovala trende. Ste dvojni magister, ekonomije in farmacije, katero področje pa vam je bliže?Težko bi se opredelil, toda glede na to, da v svojem osnovnem poklicu farmacevta nikoli nisem zares delal, bi lahko skle-pali, da mi je bliže področje vodenja in morda znotraj tega področje trženja, na katerem sem pravzaprav delal večino svoje dosedanje kariere.

Na katere Lekove produkte ste najbolj ponosni?Kar na vse po vrsti.

Kje je slovenska farmacija v primerjavi s svetovno?V samem vrhu. Seveda se moramo pri tem zavedati, da je slovenska farmacija omejena na izdelavo, razvoj in trženje generičnih zdravil, ki pa po svoji zahtevnosti, ko je treba dokazati njihovo kakovost in varnost, ne zaostajajo za origi-nalnimi zdravili.

Dejstvo je, da številni slovenski strokovnjaki odhajajo v

FOTO

: ARH

IV L

EKA

Logatčan mag. Vojmir Urlep, predsednik uprave Leka, je imenovanje za Managerja leta 2012 sprejel kot priznanje celotnemu kolektivu, dnevni prizadevnosti in predvsem domačemu znanju – Zanj je neprecenljivo, da živi v zelenju, naravi, v objemu notranjskih gozdov

Vojmir Urlep, ki je vodenje Leka, člana sku-pine Sandoz, prevzel leta 2007, je doma na Martinj hribu, od koder se dnevno vozi v Ljubljano v službo in nazaj. Prepričan je, da je slovenska farmacija v samem svetovnem vrhu, perspektive notranjsko-kraškega gospodarst-va pa vidi na področju obnovljivih virov, kot sta les in biomasa, v turizmu in predvsem v malem podjetništvu. Z mag. Urlepom sem se po podelitvi priznan-ja Manager leta 2012 pogovarjala v Ljubljani, na sedežu podjetja, ki ga vodi.

tujino, gre za t. i. odliv možganov. Se to dogaja tudi v far-maciji in kako bi farmacevtske strokovnjake lahko zadržali doma?Tu gre za dvoplasten problem. Na eni strani gre za spontan, nenadzorovan odliv kadrov, na drugi pa, če pogledamo samo naš primer, za načrtovan odliv kadrov, kajti strokovnjaki izkoristijo možnosti razvoja kariere, ki jo ponuja tako velik svetovno delujoč sistem, kot je Novartis. V okviru skupine odhajajo na pomembna in zahtevna delovna mesta, kjer lahko pridobijo dodatna znanja in izkušnje. Seveda se nadejamo, da se bo večina teh kadrov vrnila v Lek in bo s pridobljenimi izkušnjami in znanjem še bolj pripomogla k nadaljnjim usp-ehom družbe.

Dejali ste, da mora dober manager biti tudi vizionar. Kakšna pa je vaša vizija?Tudi v prihodnje uveljavljati Lek kot enega izmed podpornih stebrov trenutno drugega največjega proizvajalca kakovostnih in dostopnih generičnih zdravil, predvsem na dveh ključnih področjih našega delovanja: na področju razvoja in izdelave ter proizvodnje zdravil. Za strateško udejanjanje te vizije se ob dejstvu, da Slovenija za sabo nima velikega trga, ki bi bil zan-imiv za tuje vlagatelje in hkrati ne sodi v stroškovno ugodna okolja, usmerjamo na tehnološko najzahtevnejša področja, na področja z visoko dodano vrednostjo, ki zahtevajo ogromno znanja, timski, multidisciplinarni pristop. Zaenkrat nam slovensko okolje omogoča, da lahko večino znanja pridobimo doma.

Ali ste v okviru svojih delovnih nalog veliko na poti, po svetu?K sreči ne več toliko kot v preteklosti. Glede na to, da je moja glavna naloga koordinirati vse aktivnosti v tej kompleksni or-ganizaciji, tako da so moje poti omejene na Basel in München oziroma Holzkirchen, kjer sta sedeža Sandoza in Novartisa. Neposredno na trge potujem mnogo manj kot v preteklosti.

Ali ste tedaj, v preteklosti, na svojih obiskih tujine srečevali tudi naše rojake, morda celo na vodilnih položajih?Naše rojake sem srečeval praktično povsod, ne samo na svojih službenih poteh, ampak tudi na zasebnih potovanjih, ki so usmerjena v nekoliko bolj eksotične kraje kot službene poti. Lahko rečem, da skorajda ni kotička na zemlji, kjer ne bi našel Slovenca, rojaka, tudi na najbolj nenavadnih koncih sveta.

S kakšnimi občutki ste sprejeli priznanje Manager leta 2012 in s čim ste si ga po vašem mnenju prislužili?Priznanje doživljam predvsem in najprej kot priznanje vsem zaposlenim te družbe, kajti brez vsega znanja, izkušenj in dnevne prizadevnosti poslovnih rezultatov, ki so podlaga in osnova za to priznanje, ne bi bilo. Sprejemam ga na eni strani kot končno prepoznavo, kako uspešni smo lahko z domačim znanjem tudi v okviru največjih svetovnih družb in ene najzahtevnejših panog, na drugi strani pa priznanje odpira dodatne možnosti, da lahko naše rezultate delimo tudi s širšo javnostjo, kar je včasih v tem prostoru, ki je v zadnjem času bolj nagnjeno k spremljanju negativnih dogodkov, afer in podobnih zgodb, razmeroma težko.

Do kod bo po vašem mnenju segla farmacevtska znanost? Bomo sčasoma lahko pozdravili vse bolezni?Če sva spet na področju vizionarstva, potem se bo to verjetno nekoč zgodilo. Ne samo da jih bomo lahko pozdravili, pred-vsem jih bomo po mojem mnenju večino lahko preprečili. Medicina bo šla vedno bolj v smeri preventive, preprečevanja bolezni. Če preventivni ukrepi ne bodo zadoščali, pa bo še vedno ostala na svojem tradicionalnem področju zdravljenja bolezni, vendar z vedno novimi spoznanji. Z dekodiranjem človeškega genoma, ugotovitvijo, kakšno vlogo igrajo posa-mezni geni pri določenih bolezenskih stanjih in na kakšen način lahko reguliramo njihovo delovanje, smo vse bliže temu, da bo večina bolezni ozdravljivih, je pa težko oceniti, kdaj bo to.

Kako poteka vaš delovni dan? Se dnevno vozite z Notran-jske ali ostajate tudi v Ljubljani?Dnevno se vozim zdoma in domov.

Kaj vas v domačem okolju najbolj razveseljuje?Predvsem mir, ki ga v vsakodnevnem tempu tako potre-bujemo. To, da stopiš skozi vrata doma in si že v zelenju, naravi, v objemu notranjskih gozdov, da pogledaš naokrog, če je kakšen medved kje v bližini (smeh). Ne hodim samo na sprehode, ampak se z veseljem usedem tudi na kolo in pre-merim notranjske ceste – trenutno mi namreč bolj leži cestno kolesarstvo, tako da krenem proti Lazam, Rakeku, Cerknici, čez Planino in morda proti Hotedršici in nazaj.

Od nekdaj kolesarite?Že zelo dolgo, od takrat, ko zaradi poškodbe kolen nisem mogel več veliko teči in sem bil prisiljen preseliti se na kolo.

Kje vidite perspektive notranjsko-kraškega gospodarstva?Predvsem ne bi želel deliti receptov, ker to ni na področju farmacevtske industrije. Rekel bi, da se mora vsaka regija osredotočiti na tisto, kar ji prinaša neko konkurenčno pred-nost, bodisi da so to naravni viri ali naravne okoliščine in Notranjska ima zagotovo na področju biomase in lesa izjemne vire, ki jih v preteklosti nismo znali ustrezno izkoristiti, morda jih bomo bolje v prihodnosti. Perspektivna panoga je brez dvoma turizem, saj lepote Notranjske in Krasa sežejo daleč prek slovenskih meja. Treba se je pač ustrezno povezati, saj, če gledava turizem kot panogo, brez ustrezne promocije tudi rezultatov ne bo. Promocija, vemo, stane izredno veliko in majhni, razdrobljeni subjekti tega ne zmorejo. Zato bomo morali Slovenci poiskati pot k združevanju, bodisi da gre za združevanje v obliki konzorcijev, združenj in drugih možnih oblik, da pokažemo lepote, ki jih lahko ponudimo, in priteg-nemo turiste. Prihodnost vidim tudi v svobodni podjetniški pobudi. Če namreč pogledamo Slovenijo in njeno velikost, je popolnoma jasno, da bo prihodnost našega gospodarstva temeljila na malih in srednjevelikih podjetjih. Računati s tem, da bo imela Slovenija veliko družb velikosti Leka, Krke in Gorenja, se mi osebno zdi zelo iluzorno. Dejansko se mo-ramo usmeriti v podjetništvo, spodbujanje nastanka in rasti malih in srednjevelikih podjetij, ki naj temeljijo na znanju in visoki dodani vrednosti. Znanja v slovenskem prostoru in podjetniškega duha je namreč dovolj, samo okolje bi moralo biti spodbudnejše.

Kakšen je vaš življenjski slog? Živite zdravo?Kot pravi star slovenski pregovor, je kovačeva kobila vedno bosa, in to v precejšnji meri, žal, velja tudi zame. Težko bi rekel, da je moj življenjski slog zelo zdrav, čeprav se trudim in poskušam skrbeti za spodobno kondicijo, tako s kolesar-jenjem kot s telovadbo in mislim, da mi to še nekako uspeva. Pri prehrani je samodisciplina precej šibkejša, deloma na to vpliva tudi dostopnost in možnosti, ki jih prinaša službeni položaj. Tu bi se torej dalo marsikaj izboljšati, ampak morda kdaj kasneje, če bo za to priložnost.

Kako gledate na globalizacijo v gospodarstvu?Slednja ni zgolj nekaj, kar nas ogroža, kot napačno dojemamo, ampak da predvsem priložnost, ki jo velja izkoristiti za to, da dokažemo, da imamo dovolj znanja in hočemo dosegati najzahtevnejše rezultate tudi v najzahtevnejših pogojih. Seveda pa je treba vselej stremeti k temu, da najdeš primerno ravnovesje med osebnim in službenim, kar pomeni, tako kot ste me vprašali oziroma izzvali, da najdeš tudi nekaj trenutkov zase in za svoje bližnje in da nekoliko popravimo grehe, ki si jih nakopljemo na službenem delu. •Blanka Markovič Kocen

Vojmir Urlep, prvi mož Leka, je prepričan, da je znanja in podjetniškega duha pri nas dovolj, okolje pa bi moralo biti spodbudnejše.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 10

Notranjsko-kraške novice petek, 19. oktober 201210 Regijske kulturne diagonale

Vodita jo eksplozivnost in spontanost

Mlada avtorica že od malih nog rada riše in slika, bolj intenzivno pa se ustvarjanju posveča zadnji dve leti, ko je slikanje postalo njen izbirni predmet na šoli. Vsa razstavljena dela so nastala v zadnjem obdobju, zanje pa so značilne močne barve: »Trenutno mi je najbližji ekspresionizem, tudi v literaturi, s svojimi kričečimi barvami in sporočilnostjo−direktnost-jo, pa tudi simbolizem, med slikarji pa Munch, Kandinsky, Schiele, Kirchner …« Na njeno dosedanjo slikarsko pot je zelo vzpodbudno vplivala mentorica, akademska slikarka Saša Šušteršič, ki jo navdušuje avtoričin pogum pri izboru barv, saj je le-ta v prvi fazi ustvarjalnega procesa običajno redek, pri Evi pa gre nasprot-no za eksplozivnost in spontanost: »Prepušča

se in na vseh ravneh kaže svoj subtilen talent ter sproščen način slikanja.« Dela v tehniki akrila so nastajala po študijskem modelu, doma pa je Evo vodila domišljija. Odprtje razstave sta popestrila logaška glasbenika z avtorskimi skladbami Simona Urbasa na kitari in Roka Škrlja na bas kitari.

Naslikala in izdelala lastno čelo

V galeriji je na ogled tudi slika večjega formata, kjer je Eva upodobila čelo, inštrument, ki ga igra tudi sama. Kmalu pa bo lahko zaigrala na čelo, ki ga je izdelala sama v okviru šolske prakse v delavnici odličnega mojstra, goslarja Vilima Demšarja. Evi pa je poleg slikanja

FOTO

: SA

ŠA M

USE

C ČU

K

Logatec, 12. oktober – V galeriji Hiša sonca se s prvo samostojno razstavo predstavlja mlada logaška umetnica Eva Razložnik, dijak-inja 4. letnika Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. Razstavni prostor so napolnili številni ljubitelji likovne umetnosti, ki so se znašli med Jato barv, kot je svojo prvo javno predstavitev poimenovala Eva. Razstavo je pripravila logaška izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti, na ogled pa bo do 13. novembra, med delavniki od 9. do 12. ure.

Mlada vsestranska umetnica Eva Razložnik se v galeriji Hiša sonca

predstavlja s prvo samostojno likovno razstavo.

in glasbe blizu tudi literarno ustvarjanje; je članica logaškega literarnega društva Zeleni Oblaki, na svoj talent pa je opozorila že v osnovni šoli, ko je leta 2009 na festivalu Roševi dnevi prejela prvo nagrado za delo »Ali me

slišiš«. O vsestranski mladi umetnici bomo zagotovo še slišali, njena prva samostojna razstava pa je gotovo pogumno dejanje in lep začetek v nadaljnje potapljanje med barve in slikarske zamahe. •Saša Musec Čuk

S komedijo v praznovanje

Komedija Neila Simona Bosa v parku je zgodba o dveh mladoporočencih in dogodivščinah, ki se jima pričnejo dogajati ob njuni vselitvi v majhno stano-vanje, ki se nahaja v petem nadstropju meščanske hiše v centru Ljubljane. Peter Novak je mlad odvetnik, ki se poskuša šele uveljaviti v svojem krogu, medtem pa je njegova življenja polna žena Irena odločena, da bo v njunem novem domo-vanju ustvarila romantično gnezdece, in sicer v eni sami sobi brez ogrevanja, z luknjo v stropu in čudnimi sosedi. Eden takih je tudi sosed Viktor Velasko, ki se

spoprijatelji z Ireno in se pogosto celo spogleduje z njo. Živi v mansardi nad njima in ker ne plačuje najemnine, mora v svoje stanovanje priplezati skozi okno Novakovih. Pomembno vlogo odigra v vsej tej zmedi tudi Irenina mama, gospa Golob, ki živi sama na Vrhniki in kar naprej obiskuje mladoporočenca. Irena meni, da je njena mama osamljena, ko je ni več ob njej in da potrebuje ljubezen. Prav zato pripravi večerjo, na kateri se odnosi med Viktorjem, Petrom, Mileno in Ireno dodobra zapletejo in celotno dogajanje zavrtijo v drugo smer.

Profesionalno naprej

Komedija Bosa v parku je osma igra po vrsti, odkar deluje gledališka skupina v okviru KD Rak Rakek in tretja pod vod-stvom profesionalnega režiserja. Tokrat je bila režiserka Yulia Roschina. Z vajami so začeli januarja, režiserka pa je igro prestavila iz šestdesetih v osemdeseta leta in iz Amerike v Slovenijo. Že aprila je bila premiera v kulturnem domu v Cerknici, maja pa še dve gostovanji, v Starem trgu in Gornjem Logatcu. Že takrat je bil odziv zelo dober, pohvale

FOTO

: ARH

IV K

D R

AK

RAKE

K

V komediji Bosa v parku kot mladoporočenca nastopata Lara Zorn in Matej Šajn.

Cerknica, 13. oktober – V soboto se je v Kulturnem domu v Cerknici odvijala predstava Bosa v parku, ki so jo člani gledališke skupine Kulturnega društva Rak Rakek organizirali ob prazno-vanju svoje 10. obletnice obstoja. Čeprav ni šlo za premierno predstavo, so gledalci vseeno napolnili dvorano, ustvarjalce pa so nagradili z bučnim aplavzom.

so prihajale z vseh strani. Skupina je sodelovala tudi na Linhartovem srečanju 2012, kjer je Maja Malc prejela priznanje regijskega selektorja za stransko žensko vlogo, in sicer za vlogo Gospe Golob.Z vlogami so se spoprijeli Lara Zorn kot Irena Novak,

Matej Šajn kot novopečeni odvetnik Peter Novak, Aleš Štefančič kot predrzni sosed Viktor Velasko, nadležna mama in tašča je Maja Malc, na oder pa je prvič sto-pila Snežna Obreza v vlogi monterke telefona.•Andreja Jernejčič

Logatec, 12. oktober – V župniji sv. Nikolaja so letos prvič organizirali mini svetopisemski maraton, ki je od 7.−14. oktobra vzporedno potekal tudi po drugih sloven-skih župnijah. Njegov pobudnik je že več let Svetopisemska družba Slovenije, v Logatcu pa je nad izvedbo in organi-zacijo bdela Špela Fortuna. Gre za 24-urno neprekinjeno branje Svetega pisma, Nove zaveze, ki se je začelo 11. oktobra po večerni sveti maši in zaključilo naslednji dan ob 18. uri. Pri maratonu je sodelovalo blizu 100 bralcev, med njimi so bili tako posamezniki kot člani različnih župnijskih skupin in veroučenci, presenetljivo velik pa je bil tudi odziv poslušalcev: »Prav presenečena sem bila, ko sem med 2. in 3. uro ponoči v cerkvi videla kar nekaj ljudi, neka-teri pa so ob poslušanju božje besede vztrajali tudi po več ur, pa tudi druge ure je bil ves čas odnek prisoten v cerkvi,« je povedala Fortuna in dodala, da je namen takšnega dogodka »okužiti« ljudi s prebiranjem in poglabljanjem v Sveto pismo. Maraton je bil vsekakor poseben dogodek, ki je v ljudeh, tako bralcih kot poslušalcih, vzbudil prav posebna občutja in navdušenje, zato želijo v dolnjelogaški župniji druženje z božjo besedo izvesti tudi naslednje leto. •smč

Sveto pismo neprekinjeno brali 24 ur

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 11

www.nkr-novice.si

10let 11Regijske kulturne diagonale

V jubilej z novo podobo

Začetki šole segajo v leto 1972. Kako je šola skozi leta udejanjala svoje poslanstvo?Šola je skozi štiri desetletja precej razširila svojo dejavnost, tako po številu učencev kot po številu programov in z njimi povezanih predmetov, ki jih poučujemo. Z dvigom izobrazbene stopnje zaposlenih, še posebej za specifične inštrumente, to so tuba, poza-vna, violončelo, kontrabas, tamburice, se je posledično dvignila tudi kakovost poučevanja. Letos obeležujete 40-letnico obstoja in delo-vanja. Jo boste počastili na kakšen poseben način? Pripravljate kako prireditev?Pripravljamo posebej slovesen koncert, ki bo v soboto, 20. aprila prihodnje leto, v Večnamenski športni dvorani v Logatcu. Na tem koncertu bodo nastopili naši najboljši učenci kot inštrumentalisti solisti v komornih skupinah in v simfoničnem orkestru, ki med drugim letos obeležuje tudi eno obletnico, in sicer 15-letnico delovanja. Nastopil bo

tudi otroški pevski zbor in plesalci našega, nedavno ustanovljenega, a že zelo uspešnega, baletnega oddelka. Na tem koncertu bo predstavljen tudi nov zbornik in multimedi-jski dvd z zvočnimi in video posnetki naših najboljših učencev, ki igrajo oziroma plešejo. V jubilejnem letu pa bomo začeli tudi z organizacijo Koncertnega abonmaja, ki bo na petih koncertih našim učencem in vsem drugim, dobre klasične glasbe željnim ljudem, predstavil zares bogat kolaž klasične glasbe. Posebnost abonmaja je tematska orientacija po inštrumentalnih družinah in živi komentar nastopajočih, ki bodo na zanimiv način pred-stavili izvajana dela. Koncerti bodo potekali v naši koncertni dvorani, ki bo prav z začetkom koncertnega abonmaja zaživela v precej prenovljeni podobi.

So bili začetki glasbenega ustvarjanja na tem delu Notranjske bolj obetavni? Kako je z glasbenim poukom danes? Opažam, da se

FOTO

: BA

RBA

RA Č

EPIR

LO

40 let Glasbene šole Logatec bodo obeležili s prireditvijo in z novim Koncertnim abonmajem za ljubitelje klasične glasbeGlasbena šola Logatec letos praznuje okrogli jubilej. V štirih de-setletjih je izobraževala in udejstvovala mlade glasbene upe, ki so v glasbi našli poseben pomen. Danes ni nič drugače. Njen ravnatelj Primož Malavašič, sicer profesor harmonike, orgel in klavirja, je z dozdajšnjimi uspehi šole več kot zadovoljen. V pogovoru je med drugim povedal, da je v teh letih glasbena šola naredila velik korak naprej, in izpostavil, da je tu osnovno glasbeno izobraževanje opravil tudi hornist Andrej Žust, ki je kot prvi Slovenec redni član berlinskih filharmonikov. V jubilejnem letu, praznovali ga bodo 20. aprila pri-hodnje leto, bodo začeli s Koncertnim abonmajem, v okviru katerega bodo izpeljali pet koncertov za ljubitelje klasične glasbe.

Dobrodelni koncert

Željam naproti –

3. del

Zagotovi si vstopnico v predprodaji (15 eur) za dobrodelni koncert

22. novembra, ob 19. uri, v Kulturnem domu v Cerknici. Pokliči v tajništvo OŠ Jožeta Krajca Rakek na tel. št.

040 206 920.

veliko otrok zanima za glasbo.Ker sem v logaški glasbeni šoli zaposlen slabih dvajset let, skoraj polovico let delovanja naše šole, težko govorim o čistih začetkih te šole, za teh zadnjih dvajset let pa lahko rečem, da je zares veliko zanimanja za učenje v naši šoli. Še posebej me veseli, da se v zadnjem času vse več otrok odloča za orkestrske inštrumente in za plesno pripravnico ter balet. Tako vidim zares dobre možnosti za razvoj naših šolskih orkestrov in novega baletnega oddelka, posredno pa seveda še za večji razcvet že sicer zelo dobro delujoče ljubiteljske kulture v logaški občini.

Katere dejavnosti poleg učenja oziroma izobraževanja še izvajate?V naši šoli lahko posnamete svojo zgoščenko, saj imamo svoj glasbeni studio, prirejamo pa tudi razne izobraževalne seminarje v sodelo-vanju s šolskim ministrstvom.

Koliko učencev obiskuje vašo šolo? Pri kat-erem inštrumentu jih je največ?V letošnjem šolskem letu imamo vpisanih 360 učenk in učencev v 22 oddelkih, za primerja-vo pa naj povem, da je bilo ob ustanovitvi, leta 1972, vpisanih 60 učencev v petih oddelkih. Največ učencev je pri klavirju, violini, flavti in kitari.

S katerimi institucijami, društvi in zavodi v regiji sodelujete kot glasbena šola? Kako skrbite za tovrstno sodelovanje?V naši šoli smo zelo odprti za različna sodelo-vanja, zato sodelujemo s številnimi zavodi na področju šolstva in kulture v okvirih lokalne skupnosti, regije in na državnem nivoju. Uspešno sodelujemo tudi z različnimi kulturnimi in športnimi društvi. Sodelovanje pa gojimo tudi na mednarodnem nivoju. Tako smo uspešno sodelovali z odličnim pevskim zborom iz italijanskega Rima, z italijansko glasbeno šolo iz Rude in še bi lahko našteval. V prihodnosti načrtujemo sodelovanje razširiti tudi v prostor zahodne Evrope.

V Glasbeni šoli poučujejo tudi nekateri zelo uspešni slovenski glasbeniki, recimo klari-netist in dirigent uspešnega Adoramusa Marjan Grdadolnik, kitarist Jani Moder, pevka Tanja Žagar, ki so gotovo odraz šole. Se vam zdi, da so glasbena imena dovolj za prepoznavnost šole?Širša (medijska) prepoznavnost naših učiteljev, ki bi jih poleg naštetih zagotovo

lahko naštel še kar nekaj, zagotovo pripo-morejo k prepoznavnosti naše šole. Vendar je zavzeto in predano ter predvsem kakovostno delo celotnega kolektiva naše šole pravi odraz sedanjega dobrega delovanja šole in na nek način odlična garancija za uspešno delovanje Glasbene šole Logatec tudi v prihodnosti.

Kaj kot pedagog in glasbenik svetujete mla-dim, ki vstopajo na glasbeno pot?Dobro se je čim prej vpisati v glasbeno šolo, zdaj je vpis možen že s petimi leti, saj je znanstveno dokazano, da se posluh v najzgodnejših letih lahko zelo dobro razvija. Pri učenju inštrumenta, petja in plesa je zelo pomembna redna vaja, pa nikakor ne samo v šoli, pač pa vsakodnevno tudi doma. Le tako bo napredek slišen in viden iz tedna v teden, iz meseca v mesec in vse našteto najmlajše in vse glasbenike veseli in opogumlja za nadaljn-je konstantno delo, ki pa prinese pričakovan uspeh in radost v muziciranju. Koliko je poleg redne vaje in vzdrževanja glasbene kondicije na glasbenem področju pomembna in potrebna sreča?Na glasbenem področju nam sreča lahko marsikdaj odpre kakšno novo pot, tako kot tudi na drugih področjih. Je pa pri glasbi zelo pomembno redno in zavzeto delo, to je vaden-je inštrumenta. Potem pa še kanček sreče in uspeh je tu!

Vladni proti krizni ukrepi so posegli tudi na glasbeno šolstvo. Na pristojnem minis-trstvu so zmanjšali finančna sredstva, kar najverjetneje pomeni odpuščanje glasbenih pedagogov in učiteljev. Posledica takšnih ukrepov je gotovo slabša glasbena vzgoja. Na ta vladni ukrep se je s pismom že odzvala Zveza slovenskih glasbenih šol, ki je med protiargumenti navedla, da javnega glas-benega šolstva, ki obstaja že več kot 200 let, ni ukinila niti Avstro-Ogrska. Kaj menite vi?Menim, da bi s takimi ukrepi vlada v ce-lotnem proračunu zelo malo privarčevala, Slovenija in z njo vsi državljani pa bi izgubili nekaj, česar strahotne posledice za slovensko kulturo – strokovno, še bolj pa ljubiteljsko – bi se pokazale skozi vrsto let, vsaj deset ali celo dvajset let, ko te vlade že davno ne bo več. Prav tako pa bi bilo za popravo narejene škode potrebno vrsto let, zato upam, da bodo odgovorni spoznali svojo zmoto in primerno ukrepali. •Barbara Čepirlo

Blues festival bo odprl kitarist Lucky PetersonPostojna – S koncertom izjemnega kitarista Luckyja Petersona bodo odprli novo sezono »Blues festivala Postojnska jama«. Letos bodo ljubitelje bluesa že devetič zapored vabili v Jamski dvorec na četrtkove koncerte vrhunskih svetovnih blues glasbenikov, ki jih tu priprav-ljajo na malo drugačen način kot drugod. Obiskovalcem namreč omogočajo predhodno rezervacijo miz, zanje pa je pred in v odmoru na voljo osvežitev. Organizatorji so v goste povabili sedem zvenečih imen. 25. oktobra bo blues odprl Lucky Peterson, kitarist, ki je svoj prvi album posnel pri petih letih. Za njim bo 15. novembra oder pretresla energična 36-letna Ana Popovič, po rodu Beograjčanka, ki zaradi svoje mladosti in predanosti glasbi postaja ambasadorka bluesa tudi tam, kjer ta glasba ni

v ospredju. Američan Eric Bibb bo v Postojni koncertiral 17. januarja prihodnje leto, teksaški kitarski mojster z letečimi prsti, Carvin Jones, pa mesec dni kasneje, 14. februarja. 14. marca bo dvorano preplavilo vzdušje Duka, ki je kot kitarist sodeloval z vrhunskimi imeni svetovne glasbene produkcije, Bobom Dylanom, Tomom Waitsom, Johnom Hammondom …, povsem umirjene gospel in blues ritme pa bo 18. aprila prinesla temnopolta Nora Jean. Pevka, ki je s številno družino živela na plantaži bombaža, je začela nastopati z legendarnim Pinetopom Perkinsomom, sodelovala pa je tudi z Ericom Claptonom. Festival bo sklenil NN Blues festival Postojnska jama 17. maja. (Na sliki glasbena zasedba L.A. Jones and The Blues Messengers, ki je na odru stala minulo sezono.) •bč FO

TO: A

RHIV

NKN

Logaška Glasbena šola obeležuje okrogli jubilej.

Njen ravnatelj Primož Malavašič napoveduje

nov Koncertni abonma, ki bo prihodnje leto

zaživel v prevetreni in še bolj pisani glasbeni

dvorani.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 12

Notranjsko-kraške novice petek, 19. oktober 2012

Na zahodni obali smo si v Alloway-u ogledali Center škotskega velikana poezije, Roberta Burnsa, ki ga sestavljajo njegova rojstna hiša, še vedno krita s slamo, v kateri je lepo predstav-ljeno življenje tistega časa. V osrednji stavbi se nahaja muzej z mnogoštevilnimi predmeti iz Burnsovega časa, med katerimi so tudi Rober-tovi osebni predmeti.

12 Regijske kulturne diagonale

Potepanje po Škotskem

Škotska, ki je znana po muhastem vremenu, nepreglednih čredah ovac, viskiju, dudah, škotskem kiltu, gradovih, muzejih in še čem, nas v pričakovanjih ni pustila na cedilu. Med našim bivanjem v nekdanji Kraljevini Škotski, z dobrimi petimi milijoni prebivalcev, kjer se temperature v povprečju gibljejo od osem pod ničlo do 21 stopinj Celzija v poletnih mesecih, nam je bilo vreme, po besedah gostiteljev,

FOTO

: REN

ATA

GU

TNIK

V okviru projekta Leonardo da Vinci smo dobre prakse v turizmu spoznavali na dvotedenski ekskurziji Skupaj s predstavniki notranjsko-kraške regije sem v okviru projekta Leonardo da Vinci 22. septembra odpotovala na Škotsko z namenom, da se pobližje seznanim s tamkajšnjimi oblikami turizma, podpornimi dejavnostmi in načinom delovanja po-nudnikov turističnih storitev. Na Škotskem je za izvedbo programa poskrbela ARCH, ki jo vodi Libby Urquhart, s katero Vitra iz Cerknice, sicer nosilka tokratnega pro-jekta, ki je bil poimenovan Mednarodna praksa turističnih vodnikov, preko različnih projektov sodeluje že od leta 2000.

Rakovški jamarji se že veselijo naslednje

Odprave, ki je v gorovju Taurus v Turčiji potekala od 23. julija do 4. avgusta, se je udeležilo šest jamarjev, štirje iz rakovškega društva, dva pa iz Jamarskega kluba Železničar. Podobno odpravo so člani, Uroš Frlan, Marko Matičič, Miha Prudič, Matej Zalokar, Mojca Vrviščar in Boštjan Vrviščar organizirali že lani in tam navezali stike z lokalnimi jamarji, s katerimi so obiskali nekaj jam. »Takrat smo spoznali veliko prijateljev, ki so nas letos povabili, da se

jim pridružimo pri razisko-vanju jam,« je povedal Matej Zalokar, saj ima Turčija ogromen jamski potencial s približno 70 tisoč jamami, od katerih je raziskanih le 2500.

Letošnjo odpravo, ki je prinesla 15 novih jam z rovi v skupni dolžini 1500 metrov in jamo, v kateri po 700 metrih še ni videti konca, je podprla Jamarska zveza Slovenije, ki jim je odo-brila tudi uporabo terenskega vozila.

Pet jamarjev in jamarka

FOTO

: MAT

EJ Z

ALO

KAR

Rakovški jamarji so v tedenski odpravi raziskovali še neodkrito turško podzemlje v gorovju Taurus.

Na minuli jamarski odpravi v turškem gorovju Taurus so člani Jamarskega društva Rakek odkrili 15 novih jamJamarsko društvo iz Rakeka je v minulih poletnih počitnicah organiziralo odpravo s ciljem, da bi jamarji raziskovali podzemlje in odkrili nove jame v gorovju Taurus s turškimi jamarji. Na odpravo so se odpravili v štirih, s seboj pa so vzeli še dva člana iz Jamarskega kluba Železničar.

je pot začelo na Rakeku, od koder so čez Hrvaško, BiH, Črno Goro, Albanijo, Makedonijo in Grčijo prišli do Turčije, kjer so jih v mestu Bozkir, nedaleč od Anta-lye, počakali člani turškega jamarskega kluba MAD. »Od tod smo se odpeljali v gorovje Taurus na 2200 metrov, kjer smo imeli bazni tabor za raziskovanje jam. Najbližja jama, ki je od tabora oddalje-na 50 metrov, je del sistema, ki naj bi bil tudi najdaljši v Turčiji,« pove Zalokar. Ta je dolg več kot pet km, globok pa okoli 600 metrov. »Letos nas je pri povezovanju nove jame v sistem ustavil visok vo-dostaj na 200 metrih,« doda. Do nekaterih jam so se po slabih cestah vozili tudi več kot uro in med potjo srečali nomadske pastirje.

Prav nomadi, ki so si zaradi makadamske ceste tu zgradili preproste hiše iz kamenja, so jamarjem pokazali vhode v nove jame. »Ekipa jamarjev je po terenu hodila v spremstvu z oboroženim pastirjem, ki nam je kazal nove jame. Ob vprašanju, ki smo ga zastavili turškim kolegom, če jim bo kdaj uspelo raziskati vse jame v okolici, so se nasmehnili in rekli, da je jam še za mnogo generacij,« pripoveduje Matej.Za aktivne rakovške jamarje je minula odprava še ena izmed že uspešno izpeljanih odprav in po besedah Mateja Zalokarja nov mozaik v bogati zgodovini odprav rakovškega jamarskega društva, o katerih si več lahko preberete na spletni strani www.jd-rakek.com.•Barbara Čepirlo

Edinburg je mesto festivalov in glavno mesto Škotske. S svojimi zgodbami in bogato kulturno dediščino nas je tudi po zaslugi vod-nika, Sergia La Spine, temperamentnega Argentinca z italijanskimi koreninami, zelo navdušil. Vodnik nas je popeljal skozi sive fasade s pogosto »slepimi« okni (nastala so kot odgovor na visoke davke na steklene površine) New Towna, ki je v 18. stoletju nastal kot odgovor na prenapolnjeni Old Town, ki leži pod Edinburškim gradom, v katerem se nahaja tudi vojaški muzej ter neprecenljivi kraljevi dragulji (na sliki).

New Lanark je nekdanje delavsko naselje, ki se je oblikovalo predvsem okrog predelovalnice in tkalnice bombaža, danes namenjeno predvsem turizmu. Sprehodili smo se skozi muzejsko stavbo, v kateri se je skozi prostore tematsko odvijalo življenje daljšega obdobja, predvsem namenjeno predstavitvi, kaj vse je za ljudi v letih od 1800 do 1825 storil Robert Owen, ki je skozi »socialni eksperiment«v življenje ljudi vpeljal upanje: tudi s tem, ko je postavil pravila osebne higiene, izobraževanja, najnižjo starost otrok, pri kateri so smeli začeti delati v predilnici in tkalnici in še mnogo tega, kar je razkrivalo Ownovo vizijo boljše in pravičnejše družbe. New Lanark je del svetovne kulturne dediščine in registriran kot samostojna ustanova.

Drammondski vrtovi

FOTO: DAMIJANA ŠKRLJ

Sprehodili smo se tudi skozi muzej Roberta de Brusa, eno najstarejših destilerij Glenturret iz leta 1775, rekonstrukcije železnodobnega bivališča na vodi, imenovanega crannog, na jezeru Tay, se poves-elili v Community Centru na Beer and Cider festivalu, obiskali največje škotsko mesto Glasgow, grad Blair, eno izmed pisarn Visit Scotland, pa spomenik junaku Wil-liamu Wallacu, se seznanili z delovanjem trgovine na kmetiji, ki svoje pridelke uspešno diverzificira tudi preko

lastne restavracije, za piko na i pa obiskali še Drummond-ske vrtove (na sliki), naravni rezervat Loch of Lowes, znan po gnezdišču ribjega orla, hotela iz verige Hilton, Dunkeld House, obdanega z bogato dandrološko zbirko in še mnogo drugega. •Damijana Škrlj

FOTO: DAMIJANA ŠKRLJ

FOTO

: DA

MIJ

AN

A Š

KRLJ

naklonjeno. V dveh tednih smo si ogledali številne zanimive turistične prakse te, z gradovi in muzeji bogate sicer pa malo gozdnate, dežele, kjer so gozdove v preteklosti povečini izsekali, marsikatero divjo žival pa »uspešno« iztrebili.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 13

www.nkr-novice.si

10let 13Šport

Jure Kovač državni prvak v Yugo pokalu

25-letni Jure Kovač iz Postojne je v nedeljo v Čedadu, kjer so se pomerili najboljši slovenski gorsko hitrostni avtomobilisti, vnovič dokazal, da je najboljši. Po odličnih vožnjah brez napak in štirih zaporednih zmagah je znova stopil na najvišjo stopničko v Yugo pokalu. Poleg zmage je osvojil še drugo mesto v kategoriji vseh vozil do 1.400

ccm v državnem merilu in tretje mesto v skupini e1 -1.400.

Čeprav je imel Kovač na začetku sezone precej težav z vozilom, prve tri preizkušnje je dvakrat zaključil na četrtem in enk-rat na drugem mestu, je proti koncu sezone še bolj zaupal svoji ekipi, da mu odlično pri-pravi dirkalnik. Poleg naslova

državnega prvaka je Kovač osvojil tudi skupno tretje mesto v kategoriji vseh vozil do 1.400 ccm.

V prihodnji sezoni bo mladi Postojnčan branil naslov državnega prvaka v gorsko hitrostnih dirkah, preizkusil pa se bo tudi na dirkah paralelnega rally crossa. bč

FOTO

: OSE

BNI A

RHIV

Čedad – Rek »slab začetek, dober konec« še kako velja za mladega Postojnčana Jureta Kovača, sicer člana vrhniškega kluba Jazon, ki je minulo nedeljo postal državni prvak v Yugo pokalu na gorsko hitrostnih dirkah. Po štirih zaporednih zmagah je za Kovača to prvi najvišji naslov.

Radizel, 7. oktober – Z dirko državnega prvenstva v Radizelu se je zaključila sezona slovenskega motokrosa. Po dolgem času so se notranjski motokrosisti z dirke državnega prvenstva vrnili brez odličij. Anej Braniselj (MSK Notranjska) je bil sicer najhitrejši med vozniki z dvotaktnimi motorji razreda do 125 kubikov, ki se točkuje za pokalno tekmovanje in v katerem je bil Anej letos nepremagan. V razvrstitvi državnega prvenstva pa je zadnjo dirko zaključil na 16. mestu, skupno pa je po odpeljanih petih dirkah osmi. Staša Braniselj je bila pred zadnjo dirko še vodilna v razredu 65 junior, po četrtem mestu na zadnji dirki pa je sezono končala na skupnem tretjem mestu. Med veterani je znova nastopil Boštjan Braniselj (vsi trije MSK Notranjska) in dirko na obronkih Radizela zaključil kot peti, v skupni razvrstitvi državnega prvenstva pa je sezono končal kot šesti. Zlatko Vaupotič (MK Notranjska) je bil na zadnji dirki 10., skupno pa je 12. V razredu open je nastopil Theo Urbas, član AMD Slovenske Konjice je osvojil v obeh vožnjah peto mesto, bil peti tudi na dirki, sezono pa končal na nehvaležnem četrtem mestu z le petimi točkami zaostanka za tretjim mestom. V razvrstitvi društev je MSK Notranjska med 33 društvi zasedlo osmo mesto. •el

Na kratko: Zaključek motokrosa in relija

Idrija, 13. oktober – Idrija je gostila zadnji reli letošnjega prven-stva Slovenije. Po odstopu favorizirane posadke Humar–Rus na uvodni preizkušnji relija je zmago osvojila italijanska posadka Smiderle–March s peugeotom 207 S2000, najbolje uvrščena slovenska posadka pa je bila Peljhan–Kacin (mitsubishi lancer) na drugem mestu. Logatčan Matjaž Mihevc s sovoznico Anjo Verbič je bil najvišje uvrščen notranjski dirkač, s škodo fabio sta osvojila skupno 18. mesto, v diviziji I pa sta bila peta. Grega Premrl in Gregor Brešer (MG 105, MGM Postojna) sta bila po odpeljanih šestih hitrostnih preizkušnjah 21. skupno in 7. v diviziji I, Rok Nartnik in Martina Lazar z zastavo yugom pa skupno 30., 14. v diviziji I in četrta v yugo pokalu. S tem sta ubranila skupno drugo mesto v yugo pokalu za sezono 2012. Letošnja zmagovalca yugo pokala Martin in Miran Mlinar sta tokratni nastop zaključila predčasno z nesrečo. Sedma v konkurenci yugo pokala sta bila na zadnji dirki Marko in Jurij Trpin, tik za njima pa Alen Vidmar in Boštjan Uljančič. Med 43 posadkami, ki so uspešno privozile do cilja, sta bila na 41. mestu tudi Ervin Malavašič s sovoznikom Tadejem Leskovcem (vw polo). Manj sreče sta imeli posadki Žakelj–Selan, odstop zaradi tehnične okvare, in Dolenc–Ozebek, ki sta nastop zaključila z nesrečo.•el

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 14

Notranjsko-kraške novice petek, 19. oktober 2012Iz občinske hiše14www. cerknica.si Prispevkov na straneh Iz občinske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

VABILO

Občina Cerknica vabi na otvoritev PRENOVLJENE POSLOVILNE VEŽICE IN POKOPALIŠČA NA RAKEKU, ki bo v petek,19. 10. 2012, ob 17. uri, pred poslovilno vežico na Rakeku.

Vljudno vabljeni

Marko Rupar, župan

Prvi teden v oktobru označujemo kot Teden otroka, v katerem še posebej poudarjamo pomen otrokovih pravic, ki so v času krize vrednot vse prevečkrat kršene. V tem obdobju različne ustanove in organizacije na stežaj odpirajo svoja vrata in otrokom ter mladost-nikom nudijo brezplačne oglede razstav, predstav in obiske kulturnih prireditev.Letošnji Teden otroka, ki so ga poimenovali Radosti in stiske odraščanja, smo na Podružnični šoli »11. maj« Grahovo še posebej slovesno obeležili in se na ta način pridružili svetovnemu prizadevanju za enakopravnost vseh otrok. V tem času je bilo na naši šoli zelo živahno, saj so učiteljice za učence organizirale najrazličnejše zabavno–ustvarjalne delavnice, s katerimi so počastile praznik otrok. Učenci so uživali v izdelovanju lutk, poslušanju pravljic, reševanju ugank, preizkusili pa so se tudi v iskanju skritega zaklada. V sklopu tega praznovanja smo za starejše učence pripravili srečanje z mlado pisateljico Klaro Šebenik iz Cerknice. Klara je v preteklem šolskem letu zaključila šolanje na cerkniški matični šoli, posebno prelomnico zanjo pa je poleg zaključka osnovnošolskega izobraževanja prav gotovo pomenila tudi izdaja njenega knjižnega prvenca z naslovom Najstniki. Klara, simpatična sogovornica, življenje zajema s polno žlico. Svojo pozitivno energijo trenutno usmerja v ustvarjanje nove, znanstveno-fantastične trilogije, katere prvi del bo v kratkem ugledal luč sveta.Med prijetnim klepetom, v katerega so se učenci aktivno vključevali, smo »Najstnike« pred-stavili in približali našim mladim bralcem. Veselo druženje smo nadaljevali z nagradno igro, kjer je bil glavni dobitek Klarin roman s posvetilom. Samo upamo lahko, da smo v katerem izmed poslušalcev zanetili kakšno ustvarjalno iskrico in se bo tudi sam preizkusil v pisatelje-vanju in s svojimi idejami pripomogel k lepšemu svetu. Ana Zebec

Obisk mlade pisateljicev sklopu praznovanja Tedna otroka na

Podružnični OŠ »11. maj« Grahovo

V sklopu Javnega razpisa za programe splošnega neformalnega izobraževanja za odrasle bomo v mesecu novembru pričeli z izvajanjem brezplačnega programa z naslovom Registracija dejavnosti predelave živil.

Predelava živil, tako rastlinskega, kot tudi živalskega izvora, je pogojena z registracijo dejavnosti predelave živil ter z ureditvijo prostorov za opravljanje te dejavnosti. Katere so oblike regis-tracije dejavnosti, kakšni so pogoji za opravljanje dejavnosti, kateri postopki so potrebni za registracijo dejavnosti, katera je najbolj ustrezna oblika registracije, kako morajo biti urejeni prostori za predelavo živil rastlinskega oziroma živalskega izvora?

Odgovore na ta vprašanja bomo skupaj poiskali na delavnicah, ki bodo potekale 5., 12, 19., in 26. novembra 2012 v prostorih Centra starejših Cerknica (DEOS), na naslovu Cesta pod Slivnico 1, s pričetkom ob 16.00. Izobraževanje vključuje tudi ogled primerov dobre prakse. Termini ogledov bodo določeni naknadno. Prijave sprejemamo na Ljudski univerzi Postojna, Ljubljanska cesta 2, tel. (05) 721 12 80 ali na lu-postojna@zavod-znanje.si in sicer do torka, 30. oktobra 2012.

Prijazno vabljeni!

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 15

Prispevkov na straneh Iz občinske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 16

Notranjsko-kraške novice petek, 19. oktober 2012 Gradimo, Obnavljamo,Rubrika nastaja v sodelovanju s podjetjema GRADBENIŠTVO in BETONI Treven iz Logatca ter centrom VITRA iz Cerknice. Pripravljali jo bomo vsako drugo številko v mesecu.

Svetujemo: Ensvet

16

V tej rubriki stalno izpostavljamo vlogo »energetskega« znanja (informacij) in pomen preventive. Predvsem pri odločitvah, ki so velikokrat težavne, pomaga obisk pri energetskem svetoval-cu ENSVET (http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/index-pisarne.html). V ESP Cerknica (041 830 867) si lahko privoščite razkošje dobrih, praktičnih, uporabnih in brezplačnih infor-macij za vse ukrepe novogradnje ali prenove. Poleg večjega ugodja bivanja in manjših stroškov energije (manj »proč vržene energije«) bodo koristi pridobljenega znanja opazne tudi na okolju. Vsakega čaka »v petek in svetek« dopoldne, popoldne ali zvečer tudi brezplačna sijalka.

Ukrepi pred ogrevalno sezono

Tisti, ki si vodite energetsko knjigovodstvo, seveda veste, koliko energenta – in z njim povezanih stroškov – porabite za pripravo tople vode in koliko za ogrevanje. Vodenje toplo priporočam, saj si zapisujemo tudi vse opravljene in predvi-dene posege (nastavitev gorilnika, čiščenje dimnika in kotla, menjavo sestavnega dela CK …). Tako se boste s trdnim računskim argumentom lažje odločili za posamezen ukrep, ki vam bo zmanjšal stroške in povečal kakovost bivanja. O tem, da je potrebno pravočasno poskrbeti za energent (suha drva, sekanci, peleti, nafta, plin) pa hišni gospodarji ali upravniki gotovo razmišljajo dovolj zgodaj. Ukrepe v grobem delimo na tri skupine: 1. Organizacijski so brezplačni, pomenijo le skrb in izvajanje priporočil. Tipični predstavniki te skupine so priprave na ogrevalno sezono in učinkovito zimsko prezračevanje (2–3-krat na dan, 2–4 min, na prepih celotna etaža), pa tudi topla obleka v stanovanju in obisk energetskega svetovalca. 2. Med ukrepe malih investicij spadajo različna tesnjenja (okna, pripire pri vratih), toplotna izolacija zadnje plošče (minimalno 30 cm) in vgradnih roletnih omaric, termostatski ventili za regulacijo sistema ogrevanja, sanacija najbolj očitnih toplotnih mostov, redno vzdrževanje sistemov za ogrevanje … Dobro nastavljen gorilnik zmanjša porabo energenta od 10 do 50 odstotkov. 3. Med ukrepe večjih investicij z različno dobo vračanja pa spadajo: menjava kotla in energenta, vzpostavitev avtomatske regulacije, obnova dimnika, menjava oken, toplotna izolacija

Opravila pred ogrevalno sezono

Na spletni strani www.ensvet.si se nahajajo kontakti s pisarnami ENS-VET, vstopna točka za elektronska vprašanja občanov in članki.

Na info@vitra.si smo prejeli vprašanje: Imate kakšna posebna priporočila tik pred začetkom kurilne sezone? Kaj je potrebno pripraviti, preveriti v zasebnih hišah in blokih (tam živi mama)? Ali mora res serviser čistiti kotel? Kaj pa je potrebno narediti po končani sezoni?

Pred kurilno sezono je treba preveriti celotni ogrevalni sistem – Prednost je urejena in čista kurilnica

obodnih zidov (fasade) z najmanj 20 cm, instalacija sprejem-nikov sončne energije ali toplotne črpalke …

Čiščenje

Na dober izkoristek ogrevalnega sistema vpliva pravilno in redno vzdrževanje pred kurilno sezono. Kotlovnica ni priročno skladišče. Zato jo je potrebno očistiti ter odstraniti vso nepotrebno navlako, da preprečimo morebiten požar. Očistiti moramo tudi vse odprtine in rešetke, ki skrbijo za dovod svežega zraka potrebnega za gorenje. Seveda je v kotlovnici, kjer kurimo les, težko doseči potrebno čistočo, za kurilno olje ali plin pa je čistoča nujno potrebna. Prah, ki bi prišel z zrakom za zgorevanje v občutljive dele gorilnika, lahko tega poškoduje, vsekakor pa poslabša njegovo delovanje.

Čiščenja kotla se sicer lahko lotimo sami, vprašanje je le, kako se bodo odzvali dimnikarji s koncesijo. Sajaste obloge notran-jih površin kotla močno zmanjšujejo prestop toplote iz kurišča na ogrevalni medij (kotlovska voda). Tako na stenah kotla že 1 mm debela plast saj in katrana poveča porabo goriva za 3 do 4 odstotke. Toplotne izgube zaradi sajavosti v zanemarjenih kot-lih lahko znašajo do 15 odstotkov. Obloge močno zmanjšajo življenjsko dobo kotla, saj kondenzacija vlage iz goriva na hladnejših površinah kurišča skupaj z žveplom v sajah tvori žvepleno kislino, ki razjeda kovinske dele kurišča. Tako lahko pride do puščanja kotla. V žargonu se uporablja izraz, da kotel »preploza«. Najbolj trdovratne obloge bomo odstranili me-hansko z različnimi strgali in žičnimi krtačami. Manj umazane kotle lahko očistimo tudi s kemičnimi sredstvi. Ker so za okolje in zdravje običajno škodljiva, priporočamo previdnost pri uporabi, še bolje pa je to delo prepustiti dimnikarjem ali serviserjem. Isto velja za čiščenje dimnikov.

Čiščenje specialnih kotlov, ki so namenjeni kurjenju s plinom, prepustimo pooblaščenemu serviserju, ki bo poleg čiščenja preveril tudi nastavitve gorilnika in drugih elementov kotla. Da bi lažje kontrolirali delo serviserja, naj naštejemo opravila, ki jih je potrebno opraviti pred vsako kurilno sezono: kontrola tesnosti plina do gorilnika, kontrola tesnosti elektro-magnetnih ventilov, kontrola ventilatorja, čiščenje zunanjosti gorilnika, pregled filtrov ter zgorevalne glave in elektrod ter kontrola prenosnika toplote za pripravo tople vode.

Pri pregledu oljne inštalacije mora serviser opraviti kon-trolo dovoda goriva, filtra za zrak na gorilniku in gorilni šobi, čiščenje vseh delov gorilnika, zamenjavo gorilne šobe, po potrebi zamenjavo obrabljenih delov ter nastavitev gorilnika, ki vsebuje: meritev sajavosti, vsebnosti CO2 in O2 ter tempera-ture dimnih plinov. Ob tem še kontrola izkoristka ter ugotavl-janje prisotnosti kurilnega olja v dimnih plinih. Serviser mora o opravljenem delu sestaviti zapisnik, ki ga potrebujemo ob ponovnem servisiranju gorilnika.

Preverjanje

Preveri se delovanje varnostnega ventila, pomembna je var-nostna raztezna posoda (ekspanzija), ki prevzema povečanje volumna vode zaradi segrevanja. Napolnjena je s plinom ali zrakom na tlak, ki je označen na napisni ploščici. Na ven-tilu, ki je podoben tistemu na avtomobilski zračnici, lahko preverimo, ali je v posodi zrak ali voda. Če iz ventilčka priteče voda, je posodo potrebno zamenjati. Da posoda ne deluje optimalno, nam pokaže veliko nihanje tlaka med ohlajenim in delujočim sistemom.

Poskusno lahko poženemo obtočno črpalko ogrevalnega sistema. Preverimo, ali črpalka deluje. Zato odvijemo vijak na ohišju črpalke in preverimo, ali se vrti ali ne. Pri odvijanju vi-jaka priteče nekaj kapljic vode, kar pomeni, da črpalka deluje.

Na koncu preverimo še stanje regulacijskih naprav in

FOTO

: OSE

BNI A

RHIV

VIT

RE

Vzorno urejena in čista kurilnica omogoča optimalno rabo energije, hkrati je v ponos lastniku in referenca izvajalcu.

V oktobru in novembru vam v

primeru kleparsko ličarskih

storitvah podarimo brezplačno

premontažo pnevmatik! AKCIJA!

►

► manjša in večja karoserijska popravila► menjava in vgradnja avtostekel► menjava poškodovanih svetlobnih elementov► varjenje in popravilo delov iz plastičnih mas► saniranje poškodb zaradi prerjavenja► delno ali celotno lakiranje karoserije► popravilo udrtin in vdolbin, ki so nastale zaradi toče ali pri parkiranju ► za čas trajanja popravila nudimo nadomestno vozilo► avtovleka in pomoč na cesti 24 ur

različnih zapornih ventilov. Za vse ventile velja načelo, da se večkrat (5–10-krat letno) odprejo in zaprejo. S tem ukrepom eliminiramo vse tegobe nalaganja vodnega kamna.

Cevovode v neogrevanih prostorih in kotlovnici moramo do-bro toplotno izolirati. Toplotne izgube neizoliranih cevi lahko znašajo do 10 odstotkov. Večino dela lahko opravimo sami, saj lahko kupimo žlebake debeline 4–6 cm, s katerimi oblečemo cevovode v neogrevanih prostorih, tudi kurilnici. Cevovodov v ogrevanih prostorih običajno ne izoliramo, pač pa jih kon-troliramo na spojih, da ne puščajo. Po potrebi jih prepleskamo z zaščitno barvo.

Radiatorji

Ogrevala v prostorih morajo biti pravilno nameščena. Odstranimo pohištvo, ki zaslanja ogrevala, skrajšajmo zavese. Toplotno oddajo lahko s tem povečamo za več kot 20 odsto-tkov. Pri ogrevanju z radiatorji se toplota oddaja predvsem s konvekcijo, zato prah zmanjšuje toplotno prehodnost iz radiatorja v prostor. Če so ogrevala sredi ogrevalne sezone delno hladna, predvsem v najvišjem delu, in je v njih slišati pretakanje vode, je to znak, da je v ogrevalih zrak. Takšen sis-tem moramo takoj odzračiti. Redno moramo preveriti tesnost teh ventilov, če puščajo, jih zamenjamo z novimi. Z vgradnjo termostatskih ventilov lahko prilagajamo temperaturo v posa-meznem prostoru, izkoriščamo toplotne dobitke v prostoru in prihranimo do 30 odstotkov energije.

Bojan Žnidaršič, energetski svetovalec, 041 830 867

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 17

Gradimo

Obnavljamo

Prenavljamo

Prenavljamo ... 17

Starejši zaposleni – neizkoriščen kapitalPODJETNI VRTILJAK

Starejši in ustrezno usposobljeni zapos-leni bodo tako zagotovo postali vedno bolj iskana delovna sila, saj imajo nemalo delovnih izkušenj, ki so pomembne pri hitrih odločitvah, katere so velikokrat potrebne pri delu. Prav tako starejši zaposleni pomenijo predvsem veliko znanja in še več izkušenj, ki so lahko bistvene za odločitev o zaposlitvi starejših ljudi. Starejši imajo zagotovo odlično razvite socialne veščine, ki so v teh kriznih časih še kako pomembne.Poskrbeti je potrebno tudi za vlaganje v razvoj in nenehno usposabljanje in izobraževanje starejših zaposlenih. Starejše zaposlene je potrebno največkrat tudi spodbujati, da se redno izobražujejo in usposabljajo. Delodajal-ci sicer velikokrat nasprotujejo zaposlovanju starejših, saj po njihovem mnenju starejšim manjkajo določene veščine, ki naj bi jih mlajši imeli, čeprav ni vedno tako. Tu gre predvsem za pomanjkanje fleksibilnosti, iniciative, neznanje tujih jezikov. Največkrat tudi niso najbolj navdušeni nad dejstvom, da bi se morali stalno izobraževati, niso prilagodljivi, nove tehnologije jim delajo veliko preglavic, s starostjo pa naj bi tudi več zbolevali in imeli slabše zdravje. Kljub tem dejstvom, ki jih navajajo delodajalci, se z njimi ne bi ravno strinjala, saj ne moremo

kar tako vseh starejših »metati« v isti koš. Starejši zaposleni so zelo pomembni za delovanje celotnega sistema, saj zelo dobro poznajo delovanje sistema, imajo veliko sposobnosti, zanesljivost, odgovornost in lojalnost. V prihodnosti bo potrebno narediti še veliko, da bi bili delodajalci pripravljeni zaposlovati starejše, ob tem pa tudi vlagati v njihov nadaljnji razvoj, izobraževanje in us-posabljanje. Znanje je eden ključnih dejavnik-ov pri vseh zaposlenih. Pomanjkljivo znanje je pogosto razlog za nezaposlovanje starejših. Zaradi teh dejstev bi bilo potrebno zagotoviti vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje, delodajalci in delojemalci pa bodo morali biti motivirani, da se bodo vanje vključili. Deloda-jalci bi se morali že zdaj zavedati, da bodo v bližnji prihodnosti soočeni z velikim poman-jkanjem delovne sile (v nekaterih panogah se to že kaže), zato bodo morali tudi sami marsikaj narediti, da bi dobili ustrezne kadre, tudi starejše. Podjetja bodo morala izobraziti svoje vodilne zaposlene o pomembnosti starejših delavcev. Prav tako pa bi se morala podjetja zavedati tudi pomena mentorstva, saj se s tem lahko prenese veliko medgener-acijskega znanja, kompetenc in informacij. Za Slovenijo je bistvenega pomena prepoznati potencial starejših, ki ga imajo in zavedanje,

V zadnjem desetletju, ali še celo prej, je aktivno staranje postalo poglavitna skrb ekonomske politike večine članic EU, tudi Slovenije. Ker bodo tudi te spremembe pomembno vplivale na primanjkljaj delovne sile, se bo najbrž razvilo še intenzivnejše tekmovanje za razpoložljive in usposobljene kadre, tudi starejše.

da starejši lahko prispevajo zelo veliko k uspešnosti podjetja ali organizacije, ki jim pri-padajo, predvsem zaradi svojih izkušenj, ki jih imajo. Starejši bi vsekakor svoje znanje lahko prenesli na mlajšo generacijo, ki ima v večini primerov samo teoretično znanje, ne pa tudi prakse. Tako bi lahko sodelovanje starejših z mlajšimi sodelavci prineslo odlično in pred-

vsem zmagovito kombinacijo za podjetja ali organizacijo, saj bi se s takim sodelovanjem lahko veliko naučili tako starejši kot tudi in predvsem mlajši zaposleni, ki bi njihovo delo nadaljevali.

•Saša Špitalar, študentka podiplomskega študija na fakulteti za managment

Loška dolina, 11. oktober – RRA Notranjsko-kraške regije je od januarja 2011 do septembra letos izvajala skupni regijski projekt s področja turizma Park Zelenega krasa. Tako so v sodelovanju z občinami notranjsko-kraške regije in drugimi turističnimi deležniki izvedli vrsto aktivnosti, s katerimi želijo povečati prepoznavnost območja in ponudbe Zelenega krasa. Rezultate projekta so na novinarski konferenci v TIC v Ložu predstavili Marko Rupar, predsednik Sveta notranjsko kraške regije, mag. Boštjan Požar, direktor RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o., in Dragica Bratanič, vodja projekta Park Zelenega krasa. Vsebinsko so projekt razde-lali na več sklopov. V vseh šestih občinah so v centrih za obiskovalce na devetih lokacijah za TIC-e kupili enotno multivizijsko opremo in drugo opremo, potrebno za vzpostavitev kvalitetnega dela in poenoteno promocijo regije.Za celotno območje so izdelali 11- in 3-minut-ni promocijski film, ki prikazuje ključne turistične zanimivosti območja Zeleni kras, in

šest osemminutnih, ki prikazujejo turistične zanimivosti v posameznih občinah. Filmi so prevedeni v štiri tuje jezike in so na voljo v vseh centrih za obiskovalce in na drugih ključnih turističnih točkah. Velik poudarek so v projektu namenili tudi izobraževanju turističnih delavcev, lokalnih turističnih vodnikov in delavcev v centrih za obiskovalce ter tudi vsem, ki znamko zeleni kras uporabljajo v svoji ponudbi.Z željo prepoznavnosti znamke Zeleni kras in celotne ponudbe regije so oblikovali celostno grafično podobo in več vrst promocijskega gradiva, od brošur, vodnikov, oglaševanja na spletu in ostalih medijih, nastopih na sejmih doma in v tujini. Izdali so vrsto reklamnega materiala s potiskom zeleni kras.Vrednost celotnega projekta znaša 242 tisoč evrov, 85 odstotkov sredstev je financiral Ev-ropski sklad za regionalni razvoj, preostanek pa so zagotovile občine v omenjeni regiji. Nos-ilci projekta menijo, da je pripravljen material dobra podlaga za nadaljnji razvoj vseh ponud-nikov na področju vseh šestih občin. •bok

Da bi le prepoznali našo znamko

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 18

Notranjsko-kraške novice petek, 19. oktober 2012Obvestila in horoskop 18

Pogoji objave: Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvirčka 6 eur (DDV je vključen v ceno). Za fizične osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezplačna, dodatni oglas se zaračuna po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslo-vom. Naročnik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko časopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voščil, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naročnika. Cenik zahval, voščil in čestitk je 50,40 eur (DDV je vključen v ceno).

Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

Uredništvo zagotavlja tudi objavo zahval, voščil in čestitk,

ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa.

Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona

Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si.

Anine zvezde

Jesen in zima 2012V zadnjih treh mesecih leta 2012 bo v nas težnja po umirjenem in harmoničnem življenju. Saturn bo 5. 10. vstopil v znamenje Škorpijona, zaradi česar se bomo vsi zavedli, da je stres tisti, ki povzroča bolezni, in da je notranje ravnovesje najpomembnejše za mir v človeku, med partnerjema, v družini, podjetju, državi in svetu.

Sprememba načina življenja bo odigrala največjo vlogo v letu 2012. Ker bomo doživljali omejitve, zastoje, nemire in prevare, se bomo prisiljeni poglobiti vase. Ekonomska kriza bo še vedno intenzivna, v ZDA bodo protiglobalizacijski aktivisti vse glasnejši in aktivnejši, zato bo človeštvo samo čakalo, kaj se bo zgodilo.

Sončev mrk v Škorpijonu 13. 11. bo povzročil nova vojna žarišča, vendar se bo s tem pozornost javnosti usmerila prav tja, kamor si akterji novega svetovnega reda želijo. Znamenju Škorpijon vlada Pluton, ta pa simbolizira med drugim tudi jedrsko energijo. Želimo si lahko le, da se te energije ne bodo sprostile. Saturn bo sicer odrešil pripadnike Ovna, Raka, Tehtnice in Kozoroga, ti si bodo oddahnili od dolgotrajnih omejitev in strogosti, Bikom, Levom, Škorpijonom ter Vodnarjem pa bo prinesel reševanje preteklih napak. Ti ljudje si bodo še bolj kot drugi morali postavljati nove cilje, reševati bodo morali nove teste in v to bodo vlagali ogromno svoje energije. Ta mrk bo slednje tudi opozarjal, da naj ne delajo radikalnih sprememb, ki bi jim dodobra spremenile življenje na slabše.

Saturn je za Jupitrom drugi največji planet in predstavlja očetovo figuro in avtoriteto. Tam, kjer ga imamo v astrološki karti, nam postavlja meje, zahteva našo odgovornost, uči nas discipline in skozi to je naš največji učitelj, ker nas uči in nam pomaga, da rastemo. Ne moremo ga jemati z lahkoto, ker nas uči na trdo. Najbolj burno bodo prihod Saturna v znamenje Škorpijona doživljali Škorpijoni sami. Soočali se bodo z globino svojih strahov. Prav je, da priznajo svoje napake in pokažejo moč za prevzemanje odgovornosti. Več nezanesljivosti bodo čutili tudi Levi in Vodnarji, ker bo planet Saturn od njih zahteval spremembo dosedanjih življenjskih načel in prioritet.

Za uspeh pomembna obdobjaZa uspeh na vseh področjih si je pomembno zapomniti obdobja, ki niso ugodna za velike nakupe, dogovore, podpiso-vanja ali za pripravo pomembnih dokumentov: •od12.marcado4.aprila •od16.majado28.junija •od15.julijado8.avgustater •od7.do27.novembra.

Prav tako ni priporočljivo sprejemati odgovornih odločitev in načrtovati resnih opravil v dvotedenskem obdobju pred sončnimmrkom,kibo20.maja,4.junija,13.in28.novembrainponjem.

MALI OGLASISprejemamo jih po pošti na naslov:

Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna conaLogatec22,1370Logatecalipoe-pošti:

urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko

številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa.

Notranjsko-kraške noviceISSN 1854-572005

Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o.,ObrtnaconaLogatec22,1370Logatec

Direktor: Robert Treven.Odgovorna urednica: Barbara Čepirlo.Tehnična urednica: Brigita Kavčič.Časopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovolje-na le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Nenaročenih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33.Oblikovanje in prelom:BrigitaKavčič.Tisk:TiskarnaSET,Vevče.Naklada:17.910izvodov.Kontakt: Uredništvo017509617(urednistvo@nkr-novice.si),Komerciala040922949(komerciala@nkr-novice.si),Tajništvo017509211(tajnistvo@nkr-novice.si),Faks017509212.Spletna stran: www.nkr-novice.si.Časopis je brezplačen. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v občinah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

OVENSaturn, planet upornosti, v vaši osmi hiši simbolizira možnost večjega finančnega dobitka preko dediščine, nekekupoprodajnepogodbealivrednostnihpapirjev.Okoli7.oktobrapazite,kajpodpisujete,šeposebno,če kontaktirate s tujci. BIKS prihodom Saturna v vašo hišo partnerstev se morate pripraviti na srečanje z močnimi in vplivnimi osebami. Odpirajo se vam nove možnosti za povečanje prihodkov ali za spremembo dela, pri katerem bodo vaši talenti prišli do izraza. DVOJČKA Saturn vam prinaša novo možnost, da uspete v poslu, sploh če ste v zreli dobi in motivirani z večjim zaslužkom. Vseeno se izogibajte rizičnim finančnim transakcijam, pazite, kaj podpisujete in komu zaupate. RAK Saturn, simbol trajanja zvez in zakona, bo zdaj v vaši astrološki hiši ljubezni. Lahko vam prinese resne težave v odnosu s partnerjem, sploh z dolgoletnim. Čakajo vas pomembna srečanja z osebami, ki bi vam lahko pomagali, da bi začeli z novimi posli in si končno uredili svoj status. LEV Vladar vaše astrološke hiše dela je Saturn, simbol ambicij in strogosti. Zdaj bo več kot dve leti pri vas doma. Prinaša vam nove možnosti, če se ukvarjate s posli, ki zahtevajo dobro komunikacijo z ljudmi in v medijih. Morda morate razmisliti o začetku privatnega biznisa. DEVICASaturn, simbol preteklega časa, starih ljubezni, dolgih zvez lahko izzove napetosti med vami in partner-jem. Drug drugemu bosta očitala stvari iz preteklosti. Vam se vseeno nasmiha možnost, da zamenjate firmo ali delovno mesto. TEHTNICA Saturn, planet strogosti v vaši hiši denarja, vam prinaša veliko dela in izčrpavanja pri delu. Pazite na svoje finance in naredite temeljito inventuro. Verjetno se boste začeli ukvarjati z neko rekreacijo, da bi si izboljšali fizično vzdržljivost in koncentracijo. ŠKORPIJONSaturn v vaši hiši osebnosti najavlja, da boste čutili potrebo po dominaciji, kar pa vam bo naredilo velike probleme v komunikaciji s partnerjem. Potrudite se v naslednjih dveh letih in pol, izkažite in bodite potrpežljivi, predvsem pa vztrajni, ne glede na to, kaj se bo dogajalo. Izkažite se, pazite na svoje zdravje in naredite nekaj pomembnega, na kar boste ponosni. Oprezno s financami. Selitev (renoviranje), poroka ali ločitev, opravki s starši, odgovornosti in še kaj pomembnega bo vsakodnevno na vašem meniju. STRELECSaturn vas opozarja, da morate zaupati svoji intuiciji. Planet karme, preteklosti in melanholije najavlja, da boste v zvezah najbolj iskali gotovost. Če ste ženska, vas bodo privlačili mlajši partnerji, če ste moški, pa starejše partnerke. KOZOROG Saturn, vladar vašega znamenja, vas bo naredil pripravljene, da boste zaradi finančnih razlogov naredili velik obrat v karieri, zato se pripravite za resno delo v neki veliki firmi. Vaši poskusi, da spremenite part-nerja ali ga zamenjate tako, kot vam odgovarja, so lahko zelo uspešni, sploh če ste v zreli dobi.VODNARSaturn, planet discipline v vaši hiši dela, vam prinaša nove obveznosti in več dela, sploh s tujci. Lahko upate tudi, da se bodo vaši prihodki povečali. Sploh če se ukvarjate s trgovino, umetnostjo, športom ali z medicino. Spremembe v statusu in na področju kariere.RIBI Saturn bo v vaši hiši tujine in visoke izobrazbe. Najavlja se možnost srečanja s karizmatično osebo na položaju. Spet se boste izobraževali in potovali. Ljubezen vas lahko ujame prav na potovanju.

Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče,ni več tvojega smehljaja,le delo tvojih rok ostaja …

Mnogo prezgodaj in nepričakovano je od nas odšel dragi mož, skrben oči, ponosen ata, tast, zanesljiv brat in stric

STANE MODIC iz Lipsenja (1955–2012)

Z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili in ste še v teh težkih trenutkih z nami. Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem, ki ste se v tako velikem številu prišli še zadnjič poslovit od njega. Hvala za izkazano pomoč, izrečena sožalja, stiske rok, objeme in tople besede. Hvala vsem, ki ste darovali sveče, cvetje in denarne prispevke. Posebna zahvala Lovski družini Grahovo za lepo opravljeno pogrebno slovesnost, za izrečene ganljive besede slovesa in izkazano čast. Zahvala nosilcem praporjev iz drugih lovskih družin. Zahvaljujemo se gospodu župniku in pevskemu zboru Tabor za zapete pesmi. Iskrena hvala tudi PGD Žerovnica, Grahovo in Cerknica ter zdravniški ekipi prve pomoči iz Zdravstvenega doma Cerknica za njihov trud. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa kakorkoli pomagali, pa vas v zahvali nismo posebno imenovali.Predvsem pa hvala tebi, preljubi naš Stane, za vso potrpežljivost in ljubezen, ki si nam jo dal. In četudi nisi več med nami, boš vedno v naših srcih. Radi te imamo.Žalujoči: Vsi tvoji

OPRAVIČILOV prejšnji številki smo pri zahvali za Staneta Modica napačno prepisali besedilo, zato zahvalo ponovno objavljamo. Vsem prizadetim se iskreno opravičujemo.

Uredništvo

Zahvala

Prodam

Nepremičnine

Oddam

DrugoPonujam varstvo otrok na domu, tudi občasno, ter stenske in pravljičneposlikave.Tel.:030923704.

SlikoodLojzetaPerka,oljenaplatnu,50x70cmzmotivomsrnadnapaši,avtorjevozgodnjedelo.Tel.:041928011.

Bukovadrva,4m3, klana, možen razrez, prevoz po dogovoru med Cerknico in Loško dolino. Cena: 55 eur/m3.Tel.:041712026.

Lesnebriketezakurjavo.Tel.:041828972.

Brinjevejagode,800kg,možnadostava,cena1,80eur/kg.Tel.:041928011.

Garsonjero v Postojni, 30 m2, v centru, opremljena. Tel.:031787345.

2,5-sobno stanovanje v Postojni, opremljeno, 1. nadstropje. Tel.:040342681.

2,5-sobnostanovanjevPostojni,68m2, obnovljeno, opremljeno. Cena:350eur/mesec+stroški.Tel.:031673915.

1-sobnostanovanjevPostojni,43m2, novo, opremljeno, nizki stroški.Tel.:040600511.

Prodam

1,5-sobnostanovanjenaRakeku,vgradniomari,45,5m2, vsi priključki,vseljivotakoj.Tel.:051224707.

3-sobnostanovanjevPostojni,77m2, obnovljeno, stavba ima novostrehoinizolacijo.Cena:podogovoru.Tel.:031286525.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 19

www.nkr-novice.si

10let

Napovednik in razvedrilo 19

19 Nagradna križanka / kupon

Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: DIA3IN zmanjšuje krvni sladkor.1.–5.nagrada: antibakterijski set za potovanje Flupak: Marija Kočevar, Smelijevo naselje 11, Stari trg pri Ložu;AndrejaZadel,Jurišče57,Pivka;TončkaPetkovšek,Tržaška29,Logatec;ZalkaMauri,Planina169,Planina;Drag-ica Širca, Studeno 20, Postojna. Obvestila o nagradah, ki jih podarjaNovvald.o.o.,Dolenjskacesta242b,1000Ljubljana,bodo nagrajenci prejeli po pošti.

Tokratne nagrade podarja: Novval d.o.o., Dolenjska cesta 242b, 1000 Ljubljana. 1.–5. nagrada: antibak-terijski set za potovanje Flupak. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraške novice,Rešitevkrižanke,ObrtnaconaLogatec22,1370Logatec prispeli do petka, 2. novembra 2012.

V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezplačen

napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 9. do 22. novembra. Če

želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite

do ponedeljka, 5. novembra, na e-naslov urednistvo@nkr-novice.si. Za

spremembe programa uredništvo ne odgovarja.

Napovednik dogodkov in prireditev

Razstave

20. 10. Odprtje razstave o delovanju vseh sekcij ob praznovanju 10. ObletniceKDRAKRakek,ob9.urinadruštvu.Razstavaboodprtaše21.10.,od9.do17.ure.

VgraduSnežnikvLoškidolinijedo18.11.naogledrazstavalikovnihdelakademske slikarke Karmen Bajec z naslovom Notranji pogled. Ogled je moženvsakdan,razenobponedeljkih,od10.do17.ure.

Kultura

Prireditve, predavanja

Za otroke in mladino

Ime:Priimek:Naslov:Geslo:

Dobrodelni koncert

Željam naproti –

3. del

Za Šolski sklad Rakec in otroke v Sudanu prispevaj

na tekoči račun sklada Rakec št.: SI56 0121 3603 0647 262 ali

prinesi šolske potrebščine, rabljene igrače, oblačila … 22. novembra,

v Kulturni dom v Cerknico.

19.10.Odprtjedvehvadbenihstolpov,ob16.urivLogatcu.

19.10.DanodprtihvratPGDSlavina,med15.in19.urovGasilskemdomu v Slavini.

19.10.Barvevvrtu,predavanjeAlenkeGorzaJereb,ob19.urivkrajevniknjižnici v Hotedršici.

20. 10. Svečana prireditev KD RAK Rakek ob praznovanju 10. oblet-nicedelovanjadruštvaznaslovom»Misel,želja,pesem«,ob19.urivkulturnem domu v Cerknici.

21.10.DanodprtihvratKDRAKRakek,od9.do11.ureinod15.do17.ure.

23.10.Zvočnopotovanjezgongi,ob18.urinaOŠAntonaGlobočnikavPostojni.Prijavenatel.št.:031719992.

25. 10. Predavanje o modi in predstavitev knjige avtorice Lee Pisani Obleka, kaj, kdaj, kako v knjižnici v Postojni.

27.10.Pozdravjeseni,ob19.urivkulturnemdomuvPostojni.

19.10.KlubskimaratonRadiaŠtudentTimoChinala&ČaoPortorož,ob22. uri v Mladinskem centru v Postojni.

20.10.Splesominpesmijo,ob18.urivkulturnemdomuvPostojni.

22. 10. Gledališka prestava »Sljehrnik«, ob 20. uri v veliki dvorani Narod-nega doma v Logatcu.

23.10.Komedija»Godart-Live«,ob19.30vkulturnemdomuvPostojni.

26.10.Komedija»A,E,I«,ob20.urivkulturnemdomuvPostojni.

27.10.MonokomedijaavtorjaMathiasaŠtefančičaOh,tafejstbuukaliPoldiseženivizvedbiKUDTico,režija:BojanaMišič,ob19.urivGasilskemdomu v Begunjah pri Cerknici.

4.11.DobrodelnikoncertzgeslomVeseljevsožitju,ob15.urivDomukrajanov v Rovtah.

23.10.Pravljičnauricazustvarjalnodelavnicozaotrokeod4.letadalje,ob17.urivknjižnicinaRakeku.Otrokaprijavitenatel.št.017051481.

24.10.Pravljičnaurainustvarjalnadelavnicazaotrokeod4.letadalje,ob17.urivknjižnicivNovivasi.Otrokaprijavitenatel.št.017098029.

30. 10. Ustvarjalne delavnice za otroke in tiste, ki to niso več, od10.letanaprej,ob11.45včitalniciknjižnicevPostojni.Prijave so obvezne.

2. 11. Ustvarjalne delavnice za otroke in tiste, ki to niso več, ob 11. uri v knjižnici v Pivki.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 20

Notranjsko-kraške novice petek, 19. oktober 201220 Zadnja

Pohod za praznik

Organizator Javni zavod za kulturo in turizem grad Snežnik načrtuje, da bo pohod postal tradicion-alen. Poleg domačinov so pohodniki prišli v Loško dolino tudi iz sosednjih občin in drugih koncev Slovenije. Pod vodstvom lokalnih turističnih vodnikov so se v več skupinah iz izhodiščne točke v Ložu odpravili na 22-kilometrsko krožno pot, ki je speljana po obrobju Loškega polja. Po dopol-danski megli, ki jih je spremljala del poti, se je na zadovoljstvo vseh pokazalo sonce in v nahrbtnikih pripravljeni dežniki zato ta dan niso služili svojemu namenu. Organizatorji so v vabilu na pohod zapisali: »Pot in pohod imata tudi simbolni pomen, saj nam

domačinom budita zavest o lepoti in bogastvu prostora, v katerem živimo, njegovi dolgi in barviti zgodovini, predvsem pa o ljudeh, ki si že stoletja predajamo nevidne niti tradicije in kulture. Vse to, kar smo in kar imamo, bi radi predstavili tudi pohodnikom iz drugih krajev.« Vodiči posameznih skupin so tudi zares poskrbeli, da pohodniki niso samo prehodili začrtano pot, temveč so o zname-nitostih in vaseh, skozi katere je pot vodila, izvedeli veliko zanimivega. V Danah pri kapeli sv. Izidorja, Nadlesku, kjer je bilo med drugo svetovno vojno letališče, Kozariščah pri gradu Snežnik in Vrhniki v Žagi pri izviru Velikega Obrha so bili postanki, na katerih so pohodnike sprejeli zvoki harmonike in

domačini s toplimi napitki in pecivom ter z razlago o njihovih znamenito-stih. Rdeča puščica na oznakah, ki je pohodnike ves čas usmerjala, jih je privedla nazaj na izhodišče, kjer jih je pričakala topla kavra, značilna jed Loške doline. Javni zavod za kulturo in turizem grad Snežnik vabi na Pohod okrog Loške doline tudi prihodnje leto. •bokFO

TO: B

ORU

T KR

AŠE

VEC

Loška dolina, 14. oktober – Letos se je drugič zapovrstjo prireditvam ob 19. oktobru – prazniku občine Loška dolina pridružil tudi Pohod okrog Loške doline. 22 kilometrov dolgega pohoda se je zaradi napovedanega mokrega vremena udeležilo manj pohodnikov kot v preteklem letu.

Tam jih je pričakal Zdravko Fajmut, ki je poveljeval četi, ki je bila udeležena v bo-jih na Holmcu leta 1991, in jim predstavil nekatere podrobnosti bojev, ki so se tam dogajali med desetdnevno vojno julija 1991, ter nekaj podatkov o zadnjih bojih 2. svetovne vojne. Pot so nadaljevali do spomenika Franju Malgaju in spominov na zadnje boje 2. svetovne vojne. Tam jih je pričakal predsednik koroškega društva Franja Malgaja, Vlado Ovnič. Ogledali so si še Prežihovino ter zunanjost gradu ter park v Ravnah na Koroškem. Skozi ves dan je udeležence spreml-jala koroška ljudska in pon-arodela pesem ter utrinki iz zgodovine, ki sta jih pripravila predsednik Arne Kozina, in Korošec, živeč na Uncu, Srečko Vrhovnik. Poleg tega NDDGM Unec razpisuje tudi lit-erarni in likovni natečaj za osnovnošolce, ki se pravkar odvija. V svojo sredino vabijo nove člane, ki jih zanima sodelovanje v društvu. Včlanite se lahko na prireditvah, ki jih organ-izirajo, ali pa na Maistrovem pohodu in teku, ki bo 6. aprila 2013 na Uncu. •aj FO

TO: A

RHIV

DRU

ŠTVA

Če so se lansko jesen člani Notranjskega domoljubnega društva General Maister (NDDGM) Unec in simpatizerji od-pravili na ekskurzijo po poteh Rudolfa Maistra na Štajersko, jih je letos pot vodila na Koroško, in sicer čez Ljubelj do Vojvodskega prestola na Gosposvetskem polju in nato do mejnega prehoda Holmec.

Po Maistrovih poteh