Embed Size (px)
Citation preview
David Besednjak
STALIŠČA KRIMINALISTOV MKO O
NJIHOVI USPOSOBLJENOSTI
Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in
policijsko delo
Ljubljana, avgust 2017
STALIŠČA KRIMINALISTOV MKO O
NJIHOVI USPOSOBLJENOSTI
Diplomsko delo
Študent: David Besednjak
Študijski program: Visokošolski študijski program Varnost in policijsko delo
Mentor: izr. prof. dr. Vinko Gorenak
Somentor: asist. dr. David Smolej
I
Zahvala
Iskreno se zahvaljujem mentorju izr. prof. dr. Vinku Gorenaku in somentorju asist. dr.
Davidu Smoleju za izjemen trud in vso pomoč pri pripravi diplomskega dela.
Zahvaljujem se svoji družini, ki mi je ves čas študija stala ob strani, verjela vame in me
podpirala ter kriminalistom mobilnih kriminalističnih oddelkov za koristne izkušnje in
znanje, ki sem jih uporabil pri pisanju diplomskega dela.
II
Stališča kriminalistov MKO o njihovi usposobljenosti
Ključne besede: usposabljanja, MKO, MEK, zahtevnejše, nevarne policijske naloge,
uspešno, zakonito, strokovno
Povzetek
V diplomski nalogi z naslovom Stališča kriminalistov MKO o njihovi usposobljenosti so
predstavljena usposabljanja kriminalistov mobilnih kriminalističnih oddelkov (v
nadaljevanju MKO), raziskana usposobljenost kriminalistov MKO ter osebne kompetence
izvajalcev usposabljanj za MKO. Kriminalisti MKO poleg splošnih policijskih nalog pogosto
opravljajo zahtevnejše oziroma nevarne policijske naloge. Da bi kriminalisti MKO
navedene policijske naloge opravili strokovno, zakonito, učinkovito in predvsem varno, se
morajo veliko usposabljati in izpopolnjevati. S pomočjo anketnega vprašalnika so bila
ugotovljena stališča kriminalistov MKO o njihovi usposobljenosti in pridobljena njihova
mnenja, ali so navedena usposabljanja koristna in učinkovita. V empiričnem delu
diplomske naloge je bilo ugotovljeno, da kriminalisti MKO ocenjujejo svojo usposobljenost
kot dobro, da zahtevnejše in nevarne policijske postopke opravljajo uspešno, strokovno in
zakonito. Prav tako je bilo ugotovljeno, da imajo izvajalci usposabljanj za MKO dobre
osebne kompetence. Ugotovljeno je bilo tudi, da usposabljanja kriminalistov Mobile
Einsatzkommando (v nadaljevanju MEK) in MKO nista primerljiva. Izpostavljene so bile
pomanjkljivosti usposabljanj in predlagane izboljšave kot so več usposabljanja na področju
tajnega opazovanja in sledenja, več vlaganja finančnih sredstev v vadbene opreme,
vadbišča, strelišča, vozila za vadbo itd. Priporočena so bila tudi usposabljanja v tujini, še
posebej s kriminalisti MEK, ker so bila ocenjena kot zelo koristna in kvalitetna. Navedeni
koncept usposabljanj bi bilo treba vzdrževati in ga glede na varnostna tveganja in grožnje
nadgraditi in dopolnjevati.
III
“MKO” detective view about their qualification
Key words: trainings, MKO, MEK, more demanding, dangerous police tasks, successful,
legal, professional
Abstract
In the diploma thesis with the title “MKO” detective view about their qualification were
presented the trainings of criminal investigation officers of mobile crime investigation
sections (hereinafter MKO), researched capacity of criminal investigation officers of MKO
and personal competence of providers of the trainings for MKO. In addition to general
police related tasks, criminal investigation officers of MKO often perform more demanding
or dangerous police assignments. In order for the criminal investigation officers of MKO to
carry out the stated police tasks in a professional, legal, efficient and in particular safe
manner, they should be given further training and education. Through a survey
questionnaire were examined the views of criminal investigation officers of MKO on their
competence and it was obtained their opinion whether the stated trainings are useful and
efficient. In the empirical part of the thesis it was found that the criminal investigation
officers of MKO assess their competence as good and that the more demanding and
dangerous tasks are carried out successfully, professionally and in a legal manner. It was
also concluded that the providers of the trainings for MKO have good personal
competences. It was found that the trainings of criminal investigation officers of
MobileEinsatzkommando (hereinafter MEK) and MKO are not comparable. It was pointed
out the lack of training and suggested improvements such as more training in the field of
discreet surveillance and pursuit, more financial investments into training equipment,
training camps, firing grounds, motor vehicle fleets to practice safe driving etc. It was also
recommend the training abroad, in particular with criminal investigation officers of MEK,
as it was found that they are very useful and of high quality. The stated concept of
training should be maintained as well as upgraded and supplemented considering the
safety risks and threats.
IV
Kazalo vsebine
1 Uvod ............................................................................................................................... 1
1.1 Namen in cilji ........................................................................................................... 2
1.2 Predstavitev hipotez ................................................................................................ 3
1.3 Predstavitev raziskovalnih metod ........................................................................... 3
2 Predstavitev MKO v Sloveniji ......................................................................................... 5
2.1 Naloge kriminalistov MKO ....................................................................................... 7
3 Usposabljanja kriminalistov MKO .................................................................................. 8
3.1 Osnovno usposabljanje kriminalistov MKO ............................................................. 8
3.2 Redno usposabljanje kriminalistov MKO ............................................................... 11
3.3 Usposabljanje kriminalistov MKO pri PPSA ........................................................... 13
3.4 Vaje v streljanju kriminalistov MKO ...................................................................... 15
3.5 Usposabljanje z vadbenim sistemom simunition .................................................. 19
4 Usposabljanje tuje enote, ki je primerljiva z MKO ....................................................... 20
4.1 Usposabljanje nemških kriminalistov MEK ............................................................ 20
5 Opis postopka in vzorca ............................................................................................... 23
6 Rezultati ........................................................................................................................ 27
6.1 Oblikovanje združenih spremenljivk in izračun srednjih vrednosti ....................... 27
6.2 Izračun statistično značilnih razlik ......................................................................... 31
6.3 Preverjanje hipotez ................................................................................................ 32
7 Razprava ....................................................................................................................... 34
8 Zaključek ....................................................................................................................... 37
Viri in literatura ............................................................................................................... 39
Priloga A: Anketni vprašalnik........................................................................................... 41
V
Kazalo tabel
Tabela 3.1: Operativni cilji programa Vaje v streljanju kriminalistov UKP GPU (Vaje v
streljanju za kriminaliste UKP GPU, 2013) ........................................................................... 17
Tabela 5.1: Anketiranci po spolu ......................................................................................... 23
Tabela 5.2: Anketiranci po starosti ...................................................................................... 23
Tabela 5.3: Anketiranci po izobrazbi ................................................................................... 24
Tabela 5.4: Program za policista .......................................................................................... 24
Tabela 5.5: Delovna doba anketirancev .............................................................................. 25
Tabela 5.6: Delovna doba anketirancev v MKO .................................................................. 25
Tabela 5.7: Območja PU, iz katerih prihajajo anketiranci ................................................... 25
Tabela 5.8: Naziv anketirancev v MKO ................................................................................ 26
Tabela 6.1: Usposobljenost kriminalistov MKO .................................................................. 28
Tabela 6.2: Osebne kompetence inštruktorjev MKO .......................................................... 30
Tabela 6.3: Primerjava med moškimi in ženskami (t-test) .................................................. 31
Tabela 6.4: Ocene združene spremenljivke »Usposobljenost kriminalistov MKO« glede na
spol ...................................................................................................................................... 31
Tabela 6.5: Primerjava med novimi in starimi MKO PU (t-test) .......................................... 31
Kazalo slik
Slika 2.1: Kriminalisti MKO ................................................................................................ 6
VI
Uporabljeni simboli in kratice
CO Center za oskrbo
GPU Generalna policijska uprava
MEK Mobile Einsatzkommando
MKO Mobilni kriminalistični oddelek
MKS Mobilna kriminalistična skupina
MS Excel Microsoft Excel
NFL Nacionalni forenzični laboratorij
OOK Oddelek za organizirano kriminaliteto
PPSA Praktični postopek samoobrambe
PU Policijska uprava
SKP Sektor kriminalistične policije
SNP Skupina za nadzor prostora
SPSS Statistical package for the Social Sciences
UKP Uprava kriminalistične policije
1
1 Uvod
V slovenski kriminalistični policiji že 25 let delujejo kriminalisti MKO, ki so organizacijsko
umeščeni v sektorje kriminalističnih policij (v nadaljevanju SKP) na policijskih upravah (v
nadaljevanju PU). Kriminalistična policija v Sloveniji že desetletja za izvajanje zahtevnih
operativnih in specifičnih kriminalističnih nalog v večjih mestih ali na širšem teritorialnem
območju uporablja kriminaliste MKO (Kregar, 2012). Kriminalisti MKO poleg splošnih
policijskih nalog, pogosto opravljajo zahtevnejše oziroma nevarne policijske naloge, ki
zahtevajo hitro in učinkovito ukrepanje. Da bi kriminalisti MKO zahtevne operativne
naloge izvajali strokovno, zakonito in učinkovito, morajo imeti veliko znanja, izkušenj in
strokovnosti, ki jih lahko pridobijo samo s kvalitetnimi in koristnimi usposabljanji in
izpopolnjevanji.
»Usposabljanje je oblika praktičnega izobraževanja, kjer je v ospredju pridobivanje
praktičnih spretnosti, ki so potrebne za opravljanje določenega dela, in praviloma ni
povezano z zahtevnejšimi intelektualnimi operacijami ali strokovno teorijo. Poteka kot
praktični pouk ali kot praktično usposabljanje z delom pa tudi kot delovna praksa ali kot
neposredno usposabljanje v procesu dela ali uvajanja v delo« (Muršak, 2012, str. 118-
119).
Usposabljanja so nedvomno eden od bistvenih elementov koncepta vseživljenjskega
razvoja in učenja. Vsakemu posamezniku nudijo razvoj in rast organizacije v celoti. Razvoj
usposabljanj in izpopolnjevanj mora biti usklajen s strategijo organizacije in njenim ciljem.
To velja tudi za policijo, kjer usposabljanja in izpopolnjevanja policistk in policistov (v
nadaljevanju policisti) povečuje zmožnosti in nudi pogoje, da ti kakovostno, učinkovito ter
uspešno opravljajo policijske naloge in s tem prispevajo k večji varnosti družbe (Žagar,
2008).
Zato bomo najprej predstavili usposabljanja in izpopolnjevanja, ki jih izvajajo kriminalisti
MKO. Najprej bomo opisali osnovno usposabljanje za kriminaliste MKO, kjer je namen, da
kriminalisti pridobijo prvotna znanja in veščine za strokovno, zakonito, samostojno,
uspešno in varno opravljanje nalog kriminalista MKO, poleg tega spoznajo nove oblike in
2
znanja na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanja ter
nadgradnja teoretičnega in praktičnega znanja s področja policijskih pooblastil.
V nadaljevanju bomo predstavili redno usposabljanje kriminalistov MKO v okviru svojih
enot in skupnih usposabljanj, kjer je namen utrjevanje predhodno pridobljenih znanj s
področja delovanja MKO in dopolnjevanje strokovnih znanj na področju preprečevanja,
odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, nadgrajevanje teoretičnega in praktičnega
znanja s področja izvajanja policijskih pooblastil.
Predstavili bomo še druga usposabljanja kot vaje v streljanju, usposabljanje z vadbenim
sistemom simunition, usposabljanja na PU kot praktični postopek samoobrambe(v
nadaljevanju PPSA), ki omogočajo kriminalistom MKO, da zahtevne oziroma nevarne
policijske postopke izvajajo učinkovito, strokovno in zakonito.
Usposabljanja kriminalistov MKO bomo primerjali z usposabljanji kriminalistov MEK.
V empiričnem delu diplomske naloge bomo na podlagi zbranih podatkov z anketnim
vprašalnikom ugotovili stališča kriminalistov MKO o njihovi usposobljenosti. Prav tako
bomo ugotovili, kakšne osebne kompetence imajo izvajalci usposabljanj. V zaključku
diplomskega dela bomo preverili, ali obstajajo razlike pri usposobljenosti med starejšimi
in novoustanovljenimi MKO. Prav tako bomo izpostavili dobre lastnosti kot
pomanjkljivosti in predlagali ustrezne rešitve.
1.1 Namen in cilji
Namen oziroma cilj diplomske naloge je proučiti stališča kriminalistov MKO o njihovi
usposobljenosti, da uspešno, zakonito in strokovno opravijo zahtevnejše in nevarne
policijske postopke. Prav tako želimo ugotoviti, ali so osebne kompetenc izvajalcev
usposabljanj MKO dobre. Preverili bomo, ali so kriminalisti iz starejših MKO bolj
usposobljeni od kriminalistov MKO iz novoustanovljenih oddelkov. Naš zadnji cilj pa je
ugotoviti, ali je način usposabljanja kriminalistov MKO primerljiv z načinom usposabljanja
kriminalistov MEK.
3
Zastavljene cilje bomo dosegli tako, da bomo izvedli empirično raziskavo med kriminalisti
MKO in postavili hipoteze, s pomočjo katerih bomo interpretirali rezultate.
1.2 Predstavitev hipotez
Hipoteza št. 1:
Kriminalisti MKO menijo, da so dovolj usposobljeni, da uspešno, strokovno in zakonito
opravljajo zahtevnejše in nevarne policijske naloge.
Hipoteza št. 2:
Kriminalisti MKO menijo, da imajo izvajalci usposabljanj za kriminaliste MKO dobre
osebne kompetence.
Hipoteza št. 3:
Kriminalisti starejših MKO ocenjujejo svojo usposobljenost višje kot kriminalisti MKO iz
novoustanovljenih oddelkov.
Hipoteza št. 4:
Način usposabljanja kriminalistov MKO je podoben z načinom usposabljanja kriminalistov
nemškega MEK.
1.3 Predstavitev raziskovalnih metod
Za pripravo teoretičnega uvoda diplomske naloge smo najprej poiskali javne in interne
vire, katere smo z metodo analize tekstov ter z metodo kompilacije predstavili oziroma
opisali obstoječe stanje usposabljanj kriminalistov MKO.
Empirični del diplomskega dela je z različnimi načini nastal na podlagi zbranih podatkov s
pomočjo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnjevali kriminalisti MKO. Podatke,
pridobljene z empirično raziskavo, smo obdelali s programom MS Excel in SPSS. Nekatere
podatke smo predstavili z opisno statistiko. Posamezne vsebinsko podobne spremenljivke
smo sešteli in jih združili v t.i. združene spremenljivke. Za ugotavljanje statistično značilnih
razlik med dvema skupinama smo uporabili t-test, med več skupinami pa analizo variance
(ANOVO) (Field, 2000). Za uporabo internega gradiva in anketnega vprašalnika smo za
soglasje zaprosili Policijsko akademijo, ki je v sodelovanju z Upravo kriminalistične policije
(v nadaljevanju UKP) prošnjo preučila in odobrila soglasje za uporabo zaprošenih virov in
anketnega vprašalnika z dne 10.5.2017 številka zadeve 630-83/2017/4 (262-06).
4
Pridobivanje podatkov za preverjanje hipotez je potekalo na podlagi vprašalnika, ki je bil
sestavljen iz dveh sklopov. S pomočjo petstopenjske Likertove lestvice smo merili stališča
kriminalistov MKO o njihovi usposobljenosti oziroma v kolikšni meri se kriminalisti MKO
strinjajo z določeno trditvijo v posameznem sklopu. Pri vsaki trditvi so imeli izpraševanci
na voljo pet možnih odgovorov, in sicer v kolikšni meri se s posamezno trditvijo strinjajo
oziroma ne strinjajo. Pri tem je odgovor številka ena pomenil, da se s trditvijo sploh ne
strinjajo, odgovor številka pet pa, da se s trditvijo močno strinjajo. Prvi sklop vprašanj je
zajemal trditve, ki se navezujejo na podatke in informacije o usposobljenosti v okviru dela
MKO. Postavili smo devet trditev. Drugi sklop vprašanj je vseboval petnajst trditev, ki se
navezujejo na kompetence izvajalcev usposabljanj. Zadnji del vprašalnika je bil namenjen
pridobivanju demografskih podatkov o posamezniku, ki je izpolnjeval vprašalnik.
5
2 Predstavitev MKO v Sloveniji
MKO so oddelki SKP na PU, sestavljajo jih posebej usposobljeni kriminalisti, ki delujejo v
civilnih oblačilih. Kriminalisti delujejo kot patrulje, manjše ali večje skupine za neposredni
nadzor kriminalnih žarišč na območjih z visoko stopnjo kriminalitete. Poleg splošnih
policijskih nalog izvajajo specifične kriminalistične naloge, kot so zasede, varnostne akcije
na varnostno obremenjenih območjih, prikrite preiskovalne ukrepe, zaključne akcije
(Kregar, 2012).
Sprva so MKO delovali kot skupina za nadzor prostora (v nadaljevanju SNP). Poleg nadzora
prostora so opravljale še druge specifične kriminalistične naloge. S tem je policija
pridobila enote, ki so večinoma svojega časa na terenu in so se v najkrajšem možnem času
odzvale na posamezne dogodke v zvezi s kaznivimi dejanji. Organizirani kriminal se je z leti
vse bolj razvijal in povečeval, takšnemu razvoju so se prilagajali tudi kriminalisti SNP, ki so
intenzivneje kot prej opravljali še druge specifične kriminalistične naloge. Z leti so se
povečale zahteve po prikritem delovanju oziroma po izvajanju prikritih preiskovalnih
ukrepov, zaradi česar so se SNP preimenovale v MKO. Prav tako so spremenili
sistematizacijo delovnih mest, naloge in delovanje kriminalistov MKO ter izboljšali
tehnične zadeve, kot so vozila in oprema (Oražem Vršič, 2008).
Ustanovitev MKO sega v leto 1992, po osamosvojitveni vojni so se namreč začele
pojavljati nove oblike in grožnje na področju kriminalitete. Da bi se kriminalistična policija
prilagodila novim oblikam kriminala in da bi učinkovito nadzirala in spremljala kriminalna
žarišča, so se v letu 1992 na PU Ljubljana, Maribor in Celje ustanovila SNP. V letu 1994 je
nastala nova skupina SNP na PU Koper, že v istem letu so se navedene skupine zaradi
izvajanja vse več specifičnih kriminalističnih nalogah preimenovale v mobilne
kriminalistične skupine. V letu 2004 so bile skupine preoblikovane in preimenovane v
MKO, v letu 2012 pa so bile ustanovljene še MKO Novo mesto in MKO Kranj (Kregar,
2012). V letu 2015 je bila ustanovljena še MKO Murska Sobota.
6
Slika 2.1: Kriminalisti MKO (Kregar, 2012)
Temeljni nameni delovanja MKO so:
zagotavljanje mobilnosti in operativnosti kriminalistične policije pri opravljanju
specifičnih nalog v mestnih okoljih in zunaj njih z neposrednim izvajanjem
zakonskih pooblastil in postopkov,
sodelovanje pri izvajanju dejavnosti kriminalistične policije na področju
kriminalistično obveščevalne dejavnosti,
izboljšati pregled in nadzor nad kriminalnimi dejavnostmi na kriminalnih žariščih in
drugih varnostno obremenjenih območji,
izboljšati interventni čas učinkovitosti policije pri hujših kaznivih dejanjih,
zagotoviti dodatne zmožnosti kriminalistične policije pri izvajanju prikritih
preiskovalnih ukrepov (Kregar, 2012).
Kriminalisti MKO v skladu s pravili delovanja ter s strategijo in konceptom delovanja
opravljajo policijske naloge na pristojnih PU ter na območju celotne države. Pogosto pri
opravljanju specifičnih kriminalističnih nalog prihaja do izmenjave kriminalistov med
posameznimi oddelki, ki omogoča, da več kriminalistov izvaja kriminalistične naloge in
7
omogoča kvalitetno in uspešno izvedbo. Tako delovanje oziroma sodelovanje koordinira
in usmerja vodstvo UKP Generalne policijske uprave (v nadaljevanju GPU) (Kregar, 2012).
2.1 Naloge kriminalistov MKO
Kriminalisti MKO poleg policijskih nalog, ki so opredeljene v Zakonu o nalogah in
pooblastilih policije (2013) in Zakonu o kazenskem postopku (1994), opravljajo še druge
specifične kriminalistične naloge kot so:
nadzorovanje kriminalnih žarišč ter pridobivanje podatkov, pomembnih za
preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj,
izvajanje opazovanj, zased, poostrenih nadzorov, varnostnih in ostalih akcij za
preprečevanje in odkrivanje kaznivih dejanj in prijemanje storilcev,
pridobivanje operativnih informacij in sprotno vnašanje le teh v ustrezne policijske
evidence,
sodelovanje pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj,
sodelovanje pri izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov,
sodelovanje v zaključnih akcijah in izvajanje varnostno tveganih postopkov
kriminalistične policije,
sodelovanje pri izvajanju programov usposabljanja s svojega delovnega področja
(Pravila o delu mobilnih kriminalističnih oddelkov, 2008).
8
3 Usposabljanja kriminalistov MKO
Usposabljanja in izpopolnjevanja so eden od temeljnih procesov, ki kriminalistom MKO
omogoča, da zahtevnejše in nevarne policijske naloge opravljajo uspešno, zakonito,
strokovno in predvsem varno. Kriminalisti MKO poleg usposabljanj in izpopolnjevanj, ki jih
izvajajo na PU v sklopu PPSA ter rednih vaj v streljanju opravljajo še druga usposabljanja,
specifična za delovanje v MKO.
Kriminalisti MKO mesečno izvedejo največ do 20 ur dodatnega usposabljanja, ki se izvaja v
okviru redne delovne obveze. Program dodatnega usposabljanja zajema vaje za
pridobivanje psihofizične kondicije, vaje iz samoobrambe, praktičnih postopkov, vaje v
streljanju (Pravila o delu mobilnih kriminalističnih oddelkov, 2008).
V nadaljevanju diplomskega dela bomo predstavili temeljna usposabljanja kriminalistov
MKO, kot so:
osnovno usposabljanje kriminalistov MKO,
redno usposabljanje kriminalistov MKO,
usposabljanje kriminalistov MKO v okviru PPSA,
vaje v streljanju kriminalistov MKO,
usposabljanje z vadbenim sistemom simunition,
ter njihove namene in cilje, ki kriminalistom MKO omogoča kvalitetno in uspešno
izvajanje zahtevnih in nevarnih policijskih postopkov.
3.1 Osnovno usposabljanje kriminalistov MKO
Vsak policist, ki želi postati kriminalist MKO, mora naprej opraviti osnovni tečaj, ki traja
štiri tedne. Na osnovnem usposabljanju se teoretično in praktično obdelajo vsebine
delovanja MKO. Predavatelji in inštruktorji so vodstveni delavci UKP GPU, SKP PU,
kompetentni strokovnjaki za posamezne zvrsti kriminalističnega dela in dela MKO.
Sodelujejo tudi s sektorjem za posebne naloge UKP GPU. Organizirano je večje število
praktičnih vaj, taktičnih urjenj in drugih usposabljanj, ki so temelj za razumevanje dela
9
MKO. Kriminalisti po opravljenem osnovnem tečaju nadaljujejo z usposabljanji v svojih
oddelkih (Kregar, 2012).
Namen osnovnega usposabljanja kriminalistov MKO je usposobiti nove kriminaliste MKO
za strokovno, zakonito, uspešno in varno izvajanje nalog na področju preprečevanja,
odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Na osnovnem tečaju kriminalisti MKO
nadgrajujejo teoretična in praktična znanja na področju policijskih pooblastil (Osnovno
usposabljanje kriminalistov mobilnih kriminalističnih oddelkov, 2006).
Cilji osnovnega usposabljanja kriminalistov MKO so:
poznati naloge, organizacijo, delovanje in opremljenost MKO ter drugih enot v
kriminalistični policiji,
prilagoditi se opravljanju nalog na novem delovnem področju,
osvežiti, pridobiti in poglobiti znanja s področja kriminalistične taktike in metodike,
pridobiti in znati uporabiti nova znanja, potrebna za delo MKO in v kriminalistični
policiji,
razumeti, uporabiti in kritično presojati različne operativne postopke MKO
pridobiti znanja na področju načrtovanja, organiziranja, usmerjanja, vodenja in
izvajanja zahtevnejših nalog v okviru operativnih kombinacij in operativnih
obdelav kriminalistične policije,
poznati taktiko in metodiko izvajanja tajni policijskih ukrepov,
znati izvajati specifične kriminalistične postopke,
izpopolniti veščine v streljanju in samoobrambi,
sistematično povezati nova znanja,
usposobiti kriminaliste za samostojno, strokovno, zakonito, usklajeno in načrtno
delovanje,
vzpodbuditi in razviti sposobnosti za timsko delo,
usposobiti kriminaliste MKO različnih SKP PU za skupno delovanje pri izvajanju
nalog v okviru zahtevnejših kriminalističnih akcij in operativnih kombinacij,
udeleženca seznaniti z nevarnostmi pri delu in z navodili za varno delo (Osnovno
usposabljanje kriminalistov mobilnih kriminalističnih oddelkov, 2006).
10
Glavne vsebine, ki jih spoznajo kriminalisti MKO na osnovnem kriminalističnem
usposabljanju so:
organizacija in naloge MKO,
kazensko-procesne osnove kriminalističnega delovanja,
ukrepi in dejavnosti v kriminalistični policiji ter taktika in delovanje MKO,
prikrite metode in ukrepi,
oborožitev in streljanje,
praktični postopke in samoobramba,
pridobivanje fizične kondicije,
kriminalistična informatika in analitika,
zahtevna taktična urjenja in taktične vaje (Osnovno usposabljanje kriminalistov
mobilnih kriminalističnih oddelkov, 2006).
Pri izvajanju osnovnega usposabljanja za kriminaliste MKO se uporabljajo naslednje
metode in oblike dela:
predavanja, predstavitev in razprava,
praktično delo,
delavnice,
samostojno delo in delo v parih,
delo v skupinah z igranjem vlog,
študije primerov,
izmenjava izkušenj,
operativno-taktična urjenja in operativno taktične vaje (Osnovno usposabljanje
kriminalistov mobilnih kriminalističnih oddelkov, 2006)
Kriminalisti MKO so dolžni obiskovati predavanja, praktično delo in praktične vaje ter na
njih aktivno sodelovati. Po zaključku usposabljanja opravijo pisni preizkus, ki ga sestavi
vodja usposabljanja, ki se oceni uspešno ali neuspešno (Osnovno usposabljanje
kriminalistov mobilnih kriminalističnih oddelkov, 2006).
11
3.2 Redno usposabljanje kriminalistov MKO
Kriminalisti MKO se vsako leto udeležijo rednega petdnevnega usposabljanja v Centru za
oskrbo (v nadaljevanju CO) Gotenica, ki zaradi prevelikega števila kriminalistov in
operativnega dela poteka v dveh terminih, spomladi in jeseni. Vsaka enota MKO pa ima
na razpolago še 20 delovnih ur, ki so namenjena rednim usposabljanjem, kjer je poudarek
na samoobrambi, policijskim pooblastilom, pridobivanju in vzdrževanju fizične kondicije,
praktičnim postopkom ter različnim vadbam v okviru splošne in posebne taktike delovanja
MKO (Kregar, 2012).
Namen rednega usposabljanja kriminalistov MKO je utrjevanje predhodno pridobljenih
znanj s področja delovanja MKO, sistematično-permanentno usposabljanje in
dopolnjevanje strokovnih znanj na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja
kaznivih dejanj. Nadgrajevanje teoretičnega in praktičnega s področja izvajanja policijskih
pooblastil in praktičnih znanj, ki omogočajo in zagotavljajo strokovno, zakonito in
učinkovito izvajanje nalog MKO in dopolnjevanje znanj z drugimi usposabljanji in
delovnimi izkušnjami na terenu (Program rednega usposabljanja kriminalistov mobilnih
kriminalističnih oddelkov, 2011).
Cilji rednih usposabljanj kriminalistov MKO so:
ohraniti usposobljenost kriminalistov MKO za zakonito, strokovno, učinkovito in
usklajeno načrtno delovanje,
zakonito in strokovno izvajanje policijskih pooblastil ter dosledno zagotavljanje in
spoštovanje človekovih pravic ter svoboščin in etičnih načel v policijskih postopkih,
redno osveženje in izpopolnjevanje strokovnih znanj in celotnega delovnega
področja MKO,
izpopolnjevanje strokovnih znanj, usposobljenosti in razvijanje metod dela za
učinkovito izvajanje nalog v skladu s strategijo in konceptom delovanja MKO,
izvajanja prenosa strokovnih znanj iz ostalih strokovnih področjih dela SKP PU,
izpopolniti pripadnike posamezne MKO SKP PU za skupno delovanje,
informirati kriminaliste o novih znanjih pridobljenih na različnih seminarjih in
usposabljanjih doma in v tujini,
12
sistematično ohranjati in pridobivati psihofizično kondicijo,
razumeti, kritično presojati in poenotiti izvajanje različnih operativnih postopkov
MKO,
izpopolnjevati teoretična in praktična znanja na področju načrtovanja,
organiziranja, usmerjanja, vodenja in izvajanja zahtevnejših nalog v okviru
operativnih kombinacij in operativnih obdelav kriminalistične policije,
sistematično izpopolnjevanje veščine v streljanju in samoobrambi,
analizirati operativne akcije, odpravljati pomanjkljivosti in razvijati nove rešitve na
področju operativne taktike,
skrbeti za postopno pridobivanje teoretičnih in praktičnih znanj za nove delavce v
enotah MKO,
izpopolniti delavce MKO različnih SKP PU za skupno delovanje pri izvajanju nalog v
okviru zahtevnejših kriminalističnih akcij in operativnih kombinacij,
prepoznati nevarnosti pri delu in poznati navodila za varno delo (Program rednega
usposabljanja kriminalistov mobilnih kriminalističnih oddelkov, 2011).
Glavne vsebine, ki jih kriminalisti MKO na rednih usposabljanjih izvajajo so:
kriminalistična taktika, tehnika in metodika,
policijska pooblastila,
metode in oblika dela na varnostno obremenjenih območjih in kriminalnih žariščih
ter izvajanje aktivnosti v okviru tekočih akcij kriminalistične policije,
kriminalistična obveščevalna dejavnost,
ciljno iskanje oseb,
taktika in metodika delovanja MKO,
praktični postopki MKO,
samoobramba,
prikriti preiskovalni ukrepi,
pridobivanje in vzdrževanje psihofizične kondicije (teki, vaje za moč, pohodi,
smučanje, plavanje, itd),
izvajanje vaj v streljanju po posebnih programih delavcev MKO,
delovni sestanki celotne enote MKO,
13
taktične vaje posamezne enote MKO ali več enot skupaj (Program rednega
usposabljanja kriminalistov mobilnih kriminalističnih oddelkov, 2011).
Izvajalci rednih usposabljanj so lahko vodstveni delavci SKP PU, vodja MKO, inštruktorji
MKO, inštruktorji za PPSA, kriminalistični inšpektorji UKP GPU in drugi inštruktorji
kriminalistične policije ter strokovnjaki NFL GPU (Program rednega usposabljanja
kriminalistov mobilnih kriminalističnih oddelkov, 2011).
Predstavili vam bomo primer rednega usposabljanja, ki je potekalo v septembru 2016 v
CO Gotenica. Udeležijo se ga je 40 kriminalistov MKO, osem kriminalistov iz različnih SKP
PU in dva višja kriminalistična inšpektorja iz Črne gore. Na rednem usposabljanju so
najprej vsi kriminalisti spoznali novosti Zakona o nalogah in pooblastil policije, Pravilnika o
policijskih pooblastilih in Zakona o kazenskem postopku ter druga policijska pooblastila
pomembna pri delovanju MKO. Predstavili in analizirali so zaključene operativne
kombinacije, kjer so sodelovali kriminalisti MKO. Kriminalisti so spoznali novosti na
področju splošne in posebne taktike in metodike delovanja MKO, kjer so poenotili
postopke in predstavili nova znanja iz seminarjev. Kriminalisti so opravili taktično urjenje
zahtevnejših in nevarnih policijskih postopkov s kombinacijo vadbenega sistema
simunition. Izvajali so zahtevne strelske vaje in prekrite preiskovalne ukrepe, tajno
opazovanje in sledenje. V zaključku usposabljanja pa so izvedli celodnevno operativno
taktično vajo (Kregar, 2017).
3.3 Usposabljanje kriminalistov MKO pri PPSA
Kriminalisti MKO se poleg posebnih oziroma specifičnih usposabljanj na področju
delovanja MKO usposabljajo tudi na svojih SKP in PU. Najpogosteje se kriminalisti MKO
udeležujejo usposabljanja PPSA.
Kriminalisti MKO morajo biti tako kot drugi policisti strokovno in psihofizično usposobljeni
za opravljanje nalog policije, policija pa jim mora zagotoviti pogoje za usposabljanje. V
kolikor policist posameznih usposabljanj, za katera je tako določeno v programih
usposabljanj, v tekočem letu ne opravi uspešno, mora opravljati preizkus strokovne in
psihofizične usposobljenosti pred komisijo. Preizkus lahko opravlja največkrat dvakrat
zaporedoma. Način preverjanja in ocenjevanja uspešnosti na usposabljanjih se določi s
14
programi usposabljanj, vsebino in potek preizkusa strokovne in psihofizične
usposobljenosti ter način ocenjevanja pred komisijo pa določi minister na predlog
generalnega direktorja policije (Zakon o organiziranosti in delu v policiji, 2013).
Kriminalisti MKO so uvrščeni v skupino A skupaj s policisti, ki opravljajo naloge pretežno z
opazovanjem, patruljiranjem, policisti lokalne kriminalistične enote, policisti posebnih
policijskih enot, vodje policijskih okolišev in dežurni na policijskih postajah. Program
usposabljanja PPSA predpiše GPU, ki določi tematike, ki so obvezujoče za vse policiste.
Vsaka PU izdela svoj plan usposabljanja PPSA za tekoče leto, kjer upošteva obvezujoče
tematike GPU. Vadba PPSA je razdeljena na teoretični in praktični del, namenjen za
pridobivanje psihofizične kondicije. Vsi policisti in kriminalisti, ki so v skupini A, se morajo
udeležiti navedenega usposabljanja, praviloma enkrat mesečno, na letni ravni 10 krat.
Maksimalna kvota za policiste in kriminaliste je 80 ur, minimalna pa 56 ur (Podlogar,
2014).
V nadaljevanju bomo predstavili primer letnega načrta programa usposabljanja s področja
PPSA za vse policiste, ki ga je prepisala GPU.
Kriminalisti MKO na usposabljanjih PPSA spoznavajo in utrjujejo znanja in veščine na
področju policijskih pooblastil, uporabe prisilnih sredstev in zakonskih pogojev, na primer:
ugotavljanje identitete in identifikacijski postopek,
varnostni pregled in pregled osebe,
sredstva za vezanje in vklepanje,
plinski razpršilec, palica,
prisilno ustavljanje prevoznih sredstev,
ravnanje z orožjem in s sistemom simunition,
Amok situacij,
pridržanje, začasna omejitev gibanja, privedba po Zakonu o nalogah in pooblastilih
policije,
pravila komuniciranja, odnos do strank v postopku, varovanje človekovih pravic in
svoboščin v policijskih postopkih in etično ravnanje (Podlogar, 2014).
15
Izpopolnjujejo in usposabljajo se za uporabo telesne sile in samoobrambe, na primer:
strokovni prijemi, strokovni pritiski,
različne oblike individualne in skupinske uporabe telesne sile,
strokovni udarci z roko, z nogo ter blokade in drugi načini odvračanja udarcev,
strokovni meti z osnovnimi tehniki padanje,
obrambe pred neoboroženim napadalcem,
obrambe pred oboroženim napadalcem,
vadba sočasne izvedbe strokovnih prijemov (Podlogar, 2014) .
Izvajajo vaje za vzdrževanje in pridobivanje psihofizične zmožnosti, na primer:
tek, poskoki, razgibanje telesa,
raztezanje mišic,
skupne igre z žogo,
vaje za pridobivanje vzdržljivosti in moči (Podlogar, 2014).
3.4 Vaje v streljanju kriminalistov MKO
Kriminalisti MKO poleg vaj v streljanju, ki jih izvedejo na svojih PU, izvaja še dodatne vaje
v streljanju na podlagi letne odločbe generalnega direktorja policije. Vaje v streljanju za
kriminaliste UKP GPU poleg kriminalistov MKO izvajajo še kriminalisti UKP GPU,
kriminalisti za organizirano kriminaliteto (v nadaljevanju OOK) SKP PU in drugi kriminalisti
v kriminalistični policiji in policisti policijskih postaj na podlagi ocene predstojnika. Vsebina
programa vaj v streljanju za kriminaliste UKP GPU vsebuje:
vaje v streljanju s kratkocevnim in dolgocevnim orožjem,
uporaba osebne varovalne opreme za vid in sluh,
uporabo zaščitne opreme (neprebojni jopič in čelada),
varnostni standardi ravnanja s strelnim orožjem,
ocenjevanje vaj v streljanju in kriterije strokovne usposobljenosti ravnanja s
strelnim orožjem v tekočem letu (Vaje v streljanju za kriminaliste UKP GPU, 2013).
16
Kriminalisti MKO po programu Vaje v streljanju za kriminaliste UKP GPU izvajajo:
deset sklopov vaj v streljanju s kratkocevnim orožjem v tekočem letu (10 x 2 uri
letno),
štirje sklopi vaj v streljanju vsebujejo vaje v streljanju z dolgocevnim strelnim
orožjem, ki ga praviloma uporabljajo pri svojem delu (Vaje v streljanju za
kriminaliste UKP GPU, 2013).
Splošni cilji programa Vaje v streljanju kriminalistov UKP GPU so:
izpopolnijo in utrdijo strokovno znanje s strelnim orožjem kot prisilim sredstvom
pri opravljanju operativnih nalog v kriminalistični policiji ali med izvajanjem vaj v
streljanju na strelišči,
vzdržujejo in nadgrajujejo zahtevan nivo taktično-strelske usposobljenosti pri
uporabi strelnega orožja kot prisilnega sredstva ali med izvajanjem vaj v streljanju
na strelišču,
pridobijo dodatna znanja, veščine in spretnosti na področju operativno-taktičnega
in akcijsko-taktičnega delovanja v primerih strelnega orožja,
znajo kritično presojati uporabo strelnega orožja med opravljanje policijskega
dela,
so preverjeni in ocenjeni iz strelskih znanj in veščin,
izpolnijo znanja o varnostnih standardnih pri ravnanju s strelnim orožjem,
redno preverjajo brezhibnost strelnega orožja v osebni in kolektivni zadolžitvi,
se seznanijo z nevarnostmi pri delu in z navodili za varno delo (Vaje v streljanju za
kriminaliste UKP GPU, 2013).
Operativni cilji programa Vaje v streljanju kriminalistov UKP GPU so:
17
Tabela 3.1: Operativni cilji programa Vaje v streljanju kriminalistov UKP GPU (Vaje v streljanju za
kriminaliste UKP GPU, 2013)
INFORMATIVNI CILJI
(tematski sklopi)
FORMATIVNI CILJI POSEBNOSTI V IZVEDBI
Varnostni standardi pri
ravnanju z orožjem in
strelivom
Razume pojme varnosti pri
delu z orožjem in zna z njim
varno ravnati
Oblike dela:
frontalna,
skupinska,
individualno delo,
Metode dela:
razlaga, razgovor,
e-učenje,
praktično delo
Orožje in strelivo v
kriminalistični policiji
dobro pozna orožje in strelivo
in ga pravilno uporabi pri
svojem delu,
pravilno razstavi in sestavi
orožje,
nadgradi poznavanje orožja in
streliva v kriminalistični policiji
in policiji
Oblike dela:
frontalna,
skupinska,
individualno delo,
Metode dela.
razlaga, razgovor
demonstracija,
praktično delo
Praktično delo za
izvajanje vaj v streljanju
za vse ciljne skupine
pozna in razume vse pravne
podlage za uporabo orožja,
razume različne naloge in
naloge kriminalista ob uporabi
strelnega orožja,
se zna ustrezno pripraviti pri
vajah in v dejanski situaciji,
razume pomen različnih
taktičnih situacij,
pravilno, hitro, precizno in
učinkovito uporabi strelno
orožje v stresnih situacijah,
Oblike dela:
frontalna,
skupinska,
individualno delo,
Metode dela:
razlaga,
razgovor,
demonstracija,
praktično delo,
ponavljanje,
izmenjava izkušenj
18
Dodatno praktično delo
z izvajanjem vaj v
streljanju za kriminaliste
OOK, MKO SKP PU in
SPN UKP GPU
se zna ustrezno pripraviti za
uporabo orožja pri
zahtevnejših vaja in dejanski
situaciji,
razume pomen različnih
taktičnih situacij in
zahtevnejših specifičnih
situacij, ki narekujejo uporabo
orožja,
obvlada svoja čustva in se zna
ustrezno psihološko pripraviti,
upošteva psihološke vidike pri
uporabi strelnega orožja,
pozna tehnike obvladovanja
trenutne napetosti,
zmore uspešno in učinkovito
izvajati dinamične vaje po
programu,
pravilno, hitro, precizno in
učinkovito uporabi strelno
orožje v zahtevnejših stresnih
situacijah,
se usposobi za usklajeno
uporabo orožja v parih,
manjših ali večjih skupinah
kriminalistov
Oblike dela:
frontalna, skupinska,
individualno delo,
delo v parih,
Metode dela.
e-učenje,
predavanje
vodena razprava,
razgovor,
demonstracija,
praktično delo,
ponavljanje,
izmenjava izkušenj,
igra vlog
Preverjanje in
ocenjevanje
dosega uspešne rezultate pri
izvajanju vaj
preverjanje in
ocenjevanje
uspešnosti v skladu s
kriteriji ocenjevanja
Izvajalci programa Vaje v streljanju za kriminaliste UKP GPU so delavci policije, ki imajo
opravljen izpit za strokovno usposobljenost iz organizacije in izvedbe vaj v streljanju v
policiji na podlagi programa Usposabljanje izvajalcev vaj v streljanju v policiji. Izvajalci vaj
ocenjujejo kriminaliste UKP GPU, MKO, OOK, uspešno ali neuspešno. Ocena, ki je zgolj
19
informativne narave, se ocenjuje na pogladi opomnika za ocenjevanje strokovne
usposobljenosti ravnanja s strelnih orožjem, ki je priloga programa (Vaje v streljanju za
kriminaliste UKP GPU, 2013).
3.5 Usposabljanje z vadbenim sistemom simunition
Kriminalisti MKO pogosto opravljajo nevarne policijske postopke, kot so prijetja nevarnih
osumljencev kaznivih dejanj v zaključnih akcijah kriminalistične policije, prijetja nevarnih
osumljencev zaradi varnih izvedb hišnih preiskav ter drugih varnostno tveganih postopkov
kriminalistične policije. Da bi kriminalisti MKO nevarne policijske postopke izvajali
strokovno, zakonito, učinkovito in predvsem varno, morajo opraviti veliko praktičnega
usposabljanja na področju tako imenovane splošne taktike MKO. Pri navedenih
usposabljanjih kriminalisti MKO, vadijo različne nevarne policijske postopke z uporabo
vadbenega sistema simunition.
Simunition je vadbena oprema, ki se uporablja v slovenski policiji. Gre za posebej
prirejene cevi, ki omogočajo izstreljevanje vadbenih nabojev FX. Policisti z vadbo
simunition utrjujejo teoretično in praktično znanje ter veščine za strokovno, zakonito in
učinkovito izvedbo prisilnih sredstev s poudarkom na uporabi strelnega orožja. Največja
prednost simunition je, da omogoča urjenje nevarnih postopkov, kjer pride do uporabe
strelnega orožja (Rupnik in Ferenc, 2008).
Kriminalisti MKO navedeno usposabljanje opravljajo najmanj dvakrat na leto. Vsak
kriminalist MKO vadbo s simunition opravi na usposabljanju PPSA in na rednih
usposabljanjih kriminalistov MKO v CO Gotenica. Kriminalisti MKO opravijo bistveno več
ur usposabljanja s simunition kot policisti na policijskih postajah in so posledično bolj
usposobljeni in organizirani. Usposabljanja izvajajo v manjših skupinah največ do deset
kriminalistov, vadbo oziroma scenarije praktičnih postopkov opravijo večkrat in se lahko
bolj posvetijo rokovanju in ravnanju s strelnih orožjem, segmentom taktike in postopkom
ukrepanja ter uporabi strelnega orožja. Usposabljanje s simunition kriminalistom MKO
omogoča, da pridobijo več koristnega znanja, veščin in izkušenj za opravljanje nevarnih
policijskih postopkov ter uporabe prisilnih sredstev, s poudarkom na uporabi strelnega
orožja (Besednjak, 2015).
20
4 Usposabljanje tuje enote, ki je primerljiva z MKO
V diplomski nalogo bomo predstavili usposabljanje nemške kriminalistične enote MEK, ki
je primerljiva z MKO. MEK so mobilne operativne enote, ki so v prvi vrsti usmerjene k
izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov in prijetju storilcev kaznivih dejanj. Deluje v
okviru preprečevanja in pregona težjih oblik kaznivih dejanj, kot so navidezni odkupi
prepovedanih drog ter prijetje storilcev, zajetje talcev, ko storilec zapusti kraj in je
potrebno izvesti mobilno prijetje. Ob izsiljevanjih in ugrabitvah, ko je potrebno
opazovanje, sledenje in prijetje storilcev ter drugih zahtevnejših operativnih nalogah. Prav
zaradi velike mobilnosti pri opravljanju operativnih nalog MEK organizirajo in opravljajo
veliko usposabljanj s področja varne vožnje in varnosti pri izvajanju policijskih postopkov
(MEK/Mobile Einsatzkommando, 2009).
MEK delujejo na celotnem območju Nemčije in so razdeljena na tri osnovne sklope:
operativna podpora (vključuje vse v zvezi s kadrovanjem, usposabljanjem, logistiko
in koordinacijo),
taktične skupine,
operativno tehnične skupine (Tovornik in Kraševec, 2016)
4.1 Usposabljanje nemških kriminalistov MEK
Usposabljanja nemških kriminalistov je razdeljeno na osnovno in dodatno usposabljanje.
Osnovno usposabljanje MEK, traja 16 tednov, tisti, ki se usposabljajo za delo v taktičnih
skupinah, pa še dodatne štiri tedne. Predhodno potekajo zahtevni izbirni postopki, ki
zajemajo:
osnovni razgovor, kjer preverjajo poznavanje policijskih pooblastil in postopkov,
test vožnje osebnega avtomobila s sposobnostjo zaznavanja okolice,
preizkus iz streljanja,
psihološki test, ki zajema sposobnosti zaznavanja v mirnih in stresnih situacijah in
več različnih odigranih vlogah, kjer preverjajo, kako se odzivajo (Tovornik in
Kraševec, 2016).
21
Dvakrat letno vsaka operativna skupina izvede dodatno enotedensko skupno
usposabljanje, kjer dva dni posvetijo šoli varne vožnje, tri dni pa ostalim kompleksnim
taktičnim vajam. Najpogosteje sodelujejo oziroma se usposabljajo in izmenjujejo izkušnje
s specialno enoto. MEK da zelo velik poudarek na usposabljanju varne vožnje, saj se
zavedajo, da večino dela opravljajo v vozilih pri velikih hitrostih. Usposabljanja varne
vožnje kriminalistov MEK so primerljiva z usposabljanji varne vožnje kriminalistov MKO,
največja razlika pa je v tem, da kriminalisti MEK varni vožnji namenijo bistveno več časa.
V zadnjih letih so kriminalisti MEK spremenili oziroma uvedli nov način usposabljanja.
Včasih so imeli treninge streljanja, taktike in samoobrambe povsem ločeno, zdaj so vse te
segmente usposabljanja združili in uvedli tako imenovani pristop 360 stopinj, ki omogoča
realizacijo oziroma prijetje osebe, ne glede na smer oziroma iz katere smeri pride
kriminalist in kako je oseba obrnjena. Spremenili so tudi način prijetja osebe v vozilu
oziroma v tako imenovani mobilni realizaciji. Včasih so mobilne realizacije izvajali tako,
kot jih izvajajo kriminalisti MKO, vendar so jih zaradi vse več povoženih kriminalistov, ki so
varovali z orožjem pred vozilom, modificirali in naredili bolj učinkovite in varne.
Kriminalisti MEK izvajajo vaje v streljanju praviloma osemkrat na leto. Vaje v streljanju
kriminalistov MEK so podobne vajam v streljanju kriminalistov MKO. Kriminalisti MEK, ki
imajo v zadolžitvi puške SIG 553 pa desetkrat na leto, predhodno pa morajo opraviti
preizkus iz natančnega streljanja z omenjeno puško.
Kriminalisti MEK redno pri taktičnih vajah uporabljajo vadbeni sistem simunition, to je
enkrat na teden. Taktika in metodika kriminalistov MEK je v določenih segmentih podobni
kot pri kriminalistih MKO, vendar pa kriminalisti MEK opravijo bistveno več ur
usposabljanja s simunition in razpolagajo z več vadbene opreme, vadbenega streliva FX in
vadbišč (Besednjak, 2015).
Kriminalisti MEK pri usposabljanjih razpolagajo z veliko kvalitetne vadbene opreme za
simunition, pri vajah v streljanju imajo več orožja, streliva in strelišč. Prav tako imajo več
različnih vadbišč za izvajanje praktičnih postopkov, kjer se lahko usposabljajo na področju
približevanja objektu, gibanje po objektu, nasilni vstopi v objekt, kjer je možno uporabljati
vadbeni sistem simunition (Tovornik in Kraševec, 2016).
22
Največja prednost kriminalistov MEK pa je, da ko ne izvajajo operativnih nalog, se
usposabljajo. Vsebine usposabljanj kriminalistov MEK so v nekaterih segmentih podobne
vsebinam usposabljanj kriminalistov MKO, vendar kriminalisti MEK vse izvajajo veliko bolj
podrobno in temeljito (Tovornik in Kraševec, 2016).
23
5 Opis postopka in vzorca
Podatke smo zbirali z anketnimi vprašalniki, ki smo jih izvedli dne 7. in 8. 6. 2017 na
nadaljevalnem tečaju varne vožnje na Vranskem. Razdeljenih je bilo 50 anketnih
vprašalnikov, na katere je odgovorilo 50 kriminalistov MKO. Anketni vprašalnik je bil
popolnoma anonimen.
V nadaljevanju smo predstavili značilnosti vzorca, ki smo ga zajeli z anketiranjem.
V prvi tabeli smo prikazali anketirance glede na spol.
Tabela 5.1: Anketiranci po spolu
SPOL ŠT. ANKETIRANCEV ODSTOTEK
Moški 47 94
Ženske 3 6
SKUPAJ 50 100
Iz tabele št. 5.1 vidimo, da je v anketi sodelovalo 47 (94 %) moških in 3 (6 %) ženske.
Tabela št. 5.2 prikazuje starost anketirancev.
Tabela 5.2: Anketiranci po starosti
STAROST V LETIH
Najmlajši 30
Najstarejši 54
POVPREČJE 38,42
Iz tabele št. 5.2 vidimo, da je bil najmlajši anketiranec star 30 let, najstarejši pa 54 let.
Povprečna starost anketirancev je znašala 38,42 let.
24
V tabeli št. 5.3 prikazujemo stopnjo izobrazbe anketirancev.
Tabela 5.3: Anketiranci po izobrazbi
IZOBRAZBA ŠT. ANKETIRANCEV ODSTOTEK
srednja šola 21 42
višja šola 17 34
visoka strokovna šola 12 24
univerzitetna, mag. (2. Bol.
stopnja 0 0
magisterij znanosti ali več 0 0
SKUPAJ 50 100
Iz tabele št. 5.3 vidimo, da ima 21 (42 %) anketirancev srednjo šolo, 17 (34 %)
anketirancev višjo šolo, 12 (24 %) anketirancev visoko strokovno šolo.
Na kakšen način so anketiranci postali policisti oz. policistke, prikazujemo v tabeli št. 5.4.
Tabela 5.4: Program za policista
PROGRAM ZA POLICISTA ŠT. ANKETIRANCEV ODSTOTEK
4-letna policijska šola 26 52
nadzornik državne meje 5 10
prekvalifikacija 15 30
kriminalistični tečaj 3 6
tečaj policijska pooblastila 1 2
SKUPAJ 50 100
Iz tabele št. 5.4 vidimo, da je 26 (52%) anketirancev končalo 4-letno policijsko šolo
(kadetnica), 5(10 %) anketirancev je končalo program za nadzornika državne meje (6-
mesečni tečaj po štiriletni srednji šoli), 15 (30 %) anketirancev je končalo prekvalifikacijo
(kandidati za policista po štiriletni srednji šoli), 3 (6 %) anketiranci pa so končali
kriminalistični tečaj ter 1 (2 %) anketirancev je opravilo tečaj za policijska pooblastila
(nekdanji tečaj za pooblaščene uradne osebe).
25
Tabela št. 5.5 prikazuje delovno dobo anketirancev.
Tabela 5.5: Delovna doba anketirancev
DELOVNA DOBA V LETIH
Najmanjša 8
Največja 32
POVPREČJE 17,84
Iz tabele št. 5.5 vidimo, da je najmanjša delovna doba anketirancev 8 let, največja delovna
doba pa 32 let. Povprečna delovna doba anketirancev znaša 17,84 let.
Tabela št. 5.6 prikazuje delovno dobo anketirancev v MKO.
Tabela 5.6: Delovna doba anketirancev v MKO
DELOVNA DOBA V MKO V LETIH
Najmanjša 1
Največja 23
POVPREČJE 6,4
Iz tabele št. 5.6 vidimo, da je najmanjša delovna doba anketirancev v MKO 1 leto, največja
delovna doba v MKO pa 23 let. Povprečna delovna doba anketirancev v MKO znaša 6,4
let.
V nadaljevanju prikazujemo območja PU, iz katerih prihajajo anketiranci.
Tabela 5.7: Območja PU, iz katerih prihajajo anketiranci
POLICIJSKA UPRAVA ŠT. ANKETIRANCEV ODSTOTEK
PU Ljubljana 13 26
PU Maribor 7 14
PU Koper 7 14
PU Celje 8 16
PU Kranj 3 6
PU Novo Mesto 5 10
PU Murska Sobota 7 14
SKUPAJ 50 100
26
Iz tabele št. 5.7 vidimo, da 13 (26 %) anketirancev prihaja iz PU Ljubljana, 7 (14 %)
anketirancev prihaja iz PU Maribor, 7 (14 %) anketirancev je iz PU Koper, 8 (16 %)
anketirancev prihaja iz PU Celje, 3 (6 %) anketiranci so iz PU Kranj, 5 (10 %) anketirancev
prihaja iz PU Novo Mesto, 7 (14 %) anketirancev je iz PU Murska Sobota.
Zadnja tabela prikazuje, v katerem nazivu anketiranci opravljajo delo v MKO.
Tabela 5.8: Naziv anketirancev v MKO
NAZIV V MKO ŠT. ANKETIRANCEV ODSTOTEK
Kriminalist specialist 40 80
Višji kriminalist specialist 4 8
Kriminalistični inšpektor
specialist 2 4
Višji kriminalistični
inšpektor specialist 4 8
SKUPAJ 50 100
Iz tabele št. 5.8 vidimo, da 40 (80 %) anketirancev opravlja delo v MKO kot kriminalist
specialist,5 (10 %) anketirancev opravlja delo v MKO kot višji kriminalist specialist, 2 (4 %)
opravljata naloge v MKO kot kriminalistični inšpektor specialist in 4 (8 %) opravljajo delo v
MKO kot višji kriminalistični inšpektor specialist.
27
6 Rezultati
6.1 Oblikovanje združenih spremenljivk in izračun srednjih vrednosti
Zaradi nadaljnjih analiz, boljše preglednosti in lažje interpretacije rezultatov smo
posamezne trditve, ki se navezujejo na določena raziskovalna vprašanja – hipoteze združili
v združene spremenljivke in jih glede na vsebino primerno poimenovali. Trditve v
anketnem vprašalniku smo razdelili na dve združeni spremenljivki.
Prvo smo poimenovali »Usposobljenost kriminalistov MKO«. V spodnji tabeli prikazujemo,
katere trditve smo uvrstili v to združeno spremenljivko in kako so jih anketiranci
ocenjevali (M = srednja vrednost in SD = standardni odklon) in skupno oceno.
28
Tabela 6.1: Usposobljenost kriminalistov MKO
Trditve M SD
1. Dovolj imamo usposabljanj praktičnega postopka in
samoobrambe, da uspešno, strokovno in zakonito opravimo
zahtevnejše in nevarne policijske postopke. 3,14 1,18
2. Dovolj imamo usposabljanj rokovanja s strelnim orožjem in vaj v
streljanju, da uspešno, strokovno in zakonito opravimo
zahtevnejše in nevarne policijske postopke. 3,36 1,04
3. Dovolj imamo usposabljanj s področja »posebne taktike« o
uporabi prikritih preiskovalnih ukrepov, tajnih opazovanj in
sledenj, da uspešno, strokovno in zakonito opravimo zahtevnejše
in nevarne policijske postopke. 2,96 3,06
4. Dovolj imamo usposabljanj s področja »splošne taktike« o
postopkih in prijetjih osumljencev kaznivih dejanja oziroma
izvajanju nevarnih policijskih postopkov, da uspešno, strokovno in
zakonito opravimo zahtevnejše in nevarne policijske postopke. 3,06 1,02
5. Pri usposabljanjih teoretična znanja nadgradimo s praktičnim
delom. 3,4 1,01
6. Na usposabljanjih se približamo realnim situacijam oziroma
realnih policijskim postopkom. 3,56 0,93
7. Na usposabljanjih pridobimo dovolj znanja, veščin in izkušenj za
opravljanje zahtevnejših oziroma nevarnih policijskih nalog. 3,6 0,9
8. Za delo se usposabljamo tudi v tujini. 1,32 0,59
9. Ko pride do spremembe zakonodaje, imamo pravočasno
usposabljanje, da lahko strokovno in zakonito opravimo
zahtevnejše in nevarne policijske postopke. 2,72 1,18
Usposobljenost kriminalistov MKO : skupna ocena 3,01 0,78
29
Iz tabele št. 6.1 vidimo ocene posameznih trditev in sešteto oceno združene
spremenljivke, ki znaša (M = 3,01; SD = 0,78).
Drugo združeno spremenljivko smo poimenovali »Osebne kompetence inštruktorjev
MKO«. V spodnji tabeli prikazujemo, katere trditve smo uvrstili v ta sklop, kako so jih
anketiranci ocenjevali (M = srednja vrednost in SD = standardni odklon) in skupno oceno.
30
Tabela 6.2: Osebne kompetence inštruktorjev MKO
Trditve M SD
1. Nedostopni/dostopni 3,84 1,02
2. Nekomunikativni/komunikativni 3,94 1,02
3. Neobjektivni/objektivni 3,78 1,06
4. Neprijazni/prijazni 3,8 1,12
5. Neiskreni/iskreni 3,74 1,12
6. Nenatančni/natančni 3,78 0,91
7. Nezaupljivi/zaupljivi 3,7 1,07
8. Nekorektni/korektni 3,72 1,05
9. Nepravični/pravični 3,74 1,03
10. Nesamozavestni/samozavestni 3,78 1,01
11. Netolerantni/tolerantni 3,74 0,98
12. Neodkriti/odkriti 3,88 1,02
13. Nespoštljivi/spoštljivi 3,82 1,02
14. Nerealni/realni 3,79 1,02
15. Nezanesljivi/zanesljivi 3,92 0,98
Osebne kompetence inštruktorjev MKO: skupna ocena 3,79 0,81
Iz tabele št. 6.2 vidimo ocene posameznih trditev in skupno oceno združene
spremenljivke, ki znaša (M = 3,79; SD = 0,781).
31
6.2 Izračun statistično značilnih razlik
S t-testom smo ugotavljali statistično značilne razlike ocenjevanja združenih spremenljivk
glede na nekatere demografske podatke. Statistično značilne razlike smo ugotovili le
glede na spol. Rezultate prikazujemo v spodnji tabeli.
Tabela 6.3: Primerjava med moškimi in ženskami (t-test)
Združena spremenljivka t p-vrednosti
Usposabljanja kriminalistov MKO 2,432 0,019
Osebne kompetence inštruktorjev MKO -0,687 0,495
Iz tabele št. 6.3 vidimo, da do statističnih razlik glede na spol prihaja pri združeni
spremenljivki »Usposobljenost kriminalistov MKO« (t = 2,432; p=0,019). Kako so moški in
ženske ocenjevali to združeno spremenljivko si poglejmo v spodnji tabeli.
Tabela 6.4: Ocene združene spremenljivke »Usposobljenost kriminalistov MKO« glede na spol
Združena spremenljivka Moški Ženske
M SD M SD
Usposobljenost kriminalistov MKO 3,07 0,72 2,00 1,17
Iz tabele št. 6.4 vidimo, da so ženske združeno spremenljivko »Usposobljenost
kriminalistov MKO« ocenile statistično značilno nižje (M = 2,0; SD = 1,17) kot moški (M =
3,07; SD =0,72). Pri tem moramo poudariti, da so v anketiranju sodelovale le 3
kriminalistke MKO.
V nadaljevanju smo s t-testom ugotavljali, ali pri združenih spremenljivkah prihaja do
statističnih razlik glede na to, ali anketiranci prihajajo iz starejših MKO (PU Ljubljana, PU
Maribor, PU Celje, PU Koper) ali iz novoustanovljenih MKO (Kranj, Novo mesto, Murska
Sobota). Rezultate prikazujemo v spodnji tabeli 6.5.
Tabela 6.5: Primerjava med novimi in starimi MKO PU (t-test)
Združena spremenljivka t p-vrednosti
Usposobljenost kriminalistov MKO 0,842 0,404
Osebne kompetence inštruktorjev MKO -0,409 0,684
32
Iz tabele št. 6.5 vidimo, da ne prihaja do statistično značilnih razlik ocenjevanja združenih
spremenljivk glede na to ali anketiranci prihajajo iz starejših MKO ali novoustanovljenih.
V nadaljevanju smo z analizo variance ugotavljali tudi statistično značilne razlike glede na
izobrazbo, način usposabljanja za poklic policista in glede na izobrazbo. Statistično
značilnih razlik nismo ugotovili.
6.3 Preverjanje hipotez
Naša prva hipoteza se je glasila: Kriminalisti MKO menijo, da so dovolj usposobljeni, da
uspešno, strokovno in zakonito opravljajo zahtevnejše in nevarne policijske naloge. Iz
tabele št. 6.1 vidimo, da so kriminalisti združeno spremenljivko »Usposobljenost
kriminalistov MKO« ocenili z oceno M=3,01; SD=0,78. Za preverjanje hipoteze smo
testirali ničelno hipotezo H0: µ = 3 proti nasprotni hipotezi µ > 3. V programu SPSS smo s
pomočjo t – testa naredili izračun in dobili rezultat p-vrednost 0,904. Ker je vrednost p/2-
večja od 0,05, nismo zavrnili ničelne hipoteze in s tem zavrnili sklep, da kriminalisti MKO
menijo, da so dovolj usposobljeni, da uspešno, strokovno in zakonito opravljajo
zahtevnejše in nevarne policijske naloge. Zato prvo hipotezo zavrnemo.
Druga hipoteza se je glasila: Kriminalisti MKO menijo, da imajo izvajalci usposabljanj za
kriminaliste MKO dobre osebne kompetence. Iz tabele št. 6.2 vidimo, da so kriminalisti
združeno spremenljivko »Osebne kompetence inštruktorjev MKO« ocenili z oceno
(M=3,79; SD=0,81). Za preverjanje hipoteze smo testirali ničelno hipotezo H0: µ = 3 proti
nasprotni hipotezi µ > 3. V programu SPSS smo s pomočjo t – testa naredili izračun
in dobili rezultat p-vrednost 0,000. Ker je vrednost p/2 manjša od 0,05, smo ničelno
hipotezo zavrnili in potrdili sklep (iz vzorca na populacijo), da kriminalisti MKO menijo, da
imajo izvajalci usposabljanj za kriminaliste MKO dobre osebne kompetence. Zato drugo
hipotezo potrdimo.
Pri preverjanju hipotez 1-3 je potrebno izpostaviti omejitev naše raziskave, da ni izbran
enostaven slučajen vzorec in je tako razlaga p-vrednosti in sklep iz vzorca na populacijo
vprašljiv. Po drugi strani pa vzorec zajema večino (50) kriminalistov od vseh 60-ih v MKO.
33
Naša tretja hipoteza se je glasila: Kriminalisti starejših MKO ocenjujejo svojo
usposobljenost višje kot kriminalisti MKO iz novoustanovljenih oddelkov. Iz tabele št. 6.5
vidimo, da ne prihaja do statistično značilnih razlik glede na to, ali kriminalisti MKO
prihajajo iz starejših MKO ali novoustanovljenih MKO. Zato tretjo hipotezo zavrnemo.
Naša četrta hipoteza se je glasila: Način usposabljanja kriminalistov MKO je podoben z
načinom usposabljanja kriminalistov nemškega MEK. V predstavitvi kriminalistov MEK in
MKO vidimo, da imajo kriminalisti MEK daljša osnovna usposabljanja in več rednih
usposabljanj. Veliko več časa namenijo usposabljanju varne vožnje, taktičnim vadbam,
kjer razvijajo nove taktike in metode delovanja in usposabljanju z vadbenim sistemom
simunition. Največja prednost kriminalistov MEK pa je v tem, da ko ne opravljajo
operativnih nalog, se usposabljajo. Prav zaradi tega menimo, da si načina usposabljanj
kriminalistov MEK in MKO nista podobna in zato četrto hipotezo zavrnemo.
34
7 Razprava
Pri prvi združeni spremenljivki »Usposobljenost kriminalistov MKO« smo na podlagi
rezultatov ankete ugotovili, da so kriminalisti MKO mnenja, da niso dovolj usposobljeni za
uspešno, strokovno in zakonito izvajanje zahtevnejših in nevarnih policijskih nalog. Kljub
oceni (M=3,01; SD=0,87) smo ugotovili, da rezultat ni statistično značilen. Pri združeni
spremenljivki »Usposobljenost kriminalistov MKO« smo ugotovili, da prihaja do statistično
značilnih razlik glede na spol. Izračunali smo, da kriminalistke MKO ocenjujejo
usposobljenost kriminalistov MKO nižje kot moški. Tukaj pa moramo poudariti, da je delež
kriminalistk v MKO zelo majhen, saj so v anketi sodelovale le tri kriminalistke. Vsekakor pa
je potrebno navedeni rezultat upoštevati in pri nadaljnjih usposabljanjih nameniti več
pozornosti kriminalistkam MKO. Kriminalisti MKO so v anketi podali najboljše ocene, pri
trditvah, da na usposabljanjih pridobijo dovolj znanja, veščin in izkušenj za opravljaje
zahtevnejših in nevarnih policijskih postopkov (M=3,6; SD=0,90), da so usposabljanja, ki
jih izvajajo zelo približajo realnih situacijam oziroma realnim policijskim postopkom
(M=3,56; SD=0,93) in da na usposabljanjih teoretična znanja nadgradijo z praktičnih delo
(M=3,4; SD1,01). Ocenjujemo, da so navedeni rezultati na tem področju zelo dobri in
dokazujejo, da je prav v tem namen in bistvo usposabljanj, da se kriminalisti MKO ob
ustrezni teoretični in praktični vadbi, počutijo dovolj usposobljene za izvajanje
zahtevnejših oziroma nevarnih policijskih nalog. Kriminalisti MKO so kot dobra
usposabljanja ocenili tudi usposabljanja na področju rokovanja s strelnim orožjem ter vaje
v streljanju (M=3,36; SD=1,04), PPSA (M=3,14; SD=1,18) in splošne taktike delovanja MKO
(M=3,06; SD=1,02). Ocenjujemo, da so navedeni rezultati dobri in dokazujejo, da
usposabljanja PPSA in vaj v streljanju ter rokovanju s strelnih orožjem uspešno in
učinkovito dopolnjujeta vadbo na področju splošne taktike delovanja MKO. Nekoliko
slabše so kriminalisti MKO ocenili usposabljanja na področju posebne taktike delovanja
MKO (M=2,96; SD=3,06) ter da ob spremembi zakonodaje nimajo pravočasnega
usposabljanja (M=2,72; SD=1,18). Ocenjujemo, da sta rezultata nekoliko slabša ter da je
na področju posebne taktike delovanja MKO, to so izvajanje prikritih preiskovalnih
ukrepov, tajnega opazovanja in sledenja potrebno povečati usposabljanja na teoretičnem
in praktičnem nivoju. Kriminalisti MKO med seboj največ operativnih nalog opravijo prav s
35
področja prikritih preiskovalnih ukrepov, zato je pomembno, da bi izvajali več skupnih
usposabljanj na področju posebne taktike delovanja MKO in ne le enkrat na leto na
skupnem usposabljanju v CO Gotenica. Ravno tako ocenjujemo, da bi morali kriminalisti
MKO se ob spremembi zakonodaje, ki zajame delovanje v MKO, imeti skupna
usposabljanja, da bi preučili in spoznali novo zakonodajo. Prav s temi ukrepi bi lahko
kriminalisti MKO pridobili še več znanja, izkušenj in veščin, za uspešno, strokovno in
zakonito izvajanje zahtevnejših in nevarnih policijskih postopkov. Najslabše pa so
kriminalisti MKO ocenili, da se za delo usposabljajo v tujini (M=1,32; SD=0,59). Vsekakor
tukaj moramo poudariti, da je nemogoče, da bi se vsi kriminalisti MKO za delo usposabljali
v tujini. Smiselno pa bi bilo, da bi se inštruktorji MKO občasno usposabljali s tujimi
varnostnimi organi kot na primer s kriminalisti MEK. S tem bi inštruktorji MKO pridobili
več koristnega znanja in prakse na posameznih področjih usposabljanj, ki bi jih na rednih
usposabljanjih prenašali na ostale kriminaliste MKO.
Kriminalisti MKO so osebne kompetence inštruktorjev MKO ocenili kot zelo dobre
(M=3,79; SD=0,81). Na podlagi navedenih ocen ocenjujemo, da so osebne kompetence
inštruktorjev MKO na zelo visoki ravni. Na podlagi teh rezultatov lahko sklepamo, da
inštruktorji MKO opravljajo strokovna in kakovostna usposabljanja ter kriminalistom MKO
prenašajo ustrezna znanja, veščine in izkušnje, da le ti uspešno, strokovno in zakonito
opravljajo zahtevnejše in nevarne policijske naloge. Kriminalisti MKO so kot najboljše
osebne kompetence inštruktorjev MKO ocenili komunikativnost (M=3,94; SD=1,02),
zanesljivost (M=3,92; SD=0,98) in odkritost (M=3,88; SD=1,02), najmanj pa zaupljivost
(M=3,7; SD=1,07) in korektnost (M=3,72; SD=1,05). Za doseganje visokega nivoja
usposobljenosti se inštruktorji MKO dodatno usposabljajo:
na področju splošne taktike pri pripadnikih specialne policijske enote,
na področju posebne taktike pri inštruktorjih za posebne naloge,
na dodatnih usposabljanjih pri inštruktorjih za PPSA,
pri inštruktorjih za vaje v streljanju ter drugimi inštruktorji in izvajalci iz UKP GPU.
Menimo, da so prav vsa ta dodatna usposabljanja in izpopolnjevanja inštruktorjev MKO
zelo koristna in učinkovita in vsem inštruktorjem MKO omogočajo, da pridobijo oziroma
36
obdržijo zelo visok nivo strokovnosti, znanja in osebnih kompetenc, ki ga na
usposabljanjih ustrezno prenašajo na kriminaliste MKO.
V diplomski nalogi smo tudi ugotovili, da MKO, ki delujejo že dalj časa, ne ocenjujejo svoje
usposobljenosti višje kot kriminalisti novoustanovljenih oddelkov. Kar pomeni, da so
kriminalisti MKO mnenja, da je usposobljenost starejših MKO iz Ljubljane, Maribora, Celja
in Kopra na enakem nivoju usposobljenosti kot mlajših oddelkov iz Kranja, Novega mesta
in Murske Sobote. Iz navedena dejstva lahko ugotovimo, da inštruktorji MKO izvajajo vsa
usposabljanja zelo strokovno in kvalitetno in vse kriminaliste MKO usposabljajo z enako
taktiko in metodiko delovanja MKO. Prav ta koncept skupnega usposabljanja je
bistvenega pomena, da kriminalisti MKO strokovno, zakonito, uspešno in varno izvajano
operativne naloge MKO.
Ugotovili smo, da so kriminalisti MEK bolj usposobljeni kot kriminalisti MKO. Iz
predstavitve kriminalistov MEK je razvidno, da kriminalisti MEK namenijo veliko več časa
usposabljanjem in razpolagajo z več tehničnih materialnih sredstev kot kriminalistom
MKO. Kriminalisti MEK imajo daljše osnovno usposabljanje in več rednih usposabljanj kot
kriminalisti MKO, kjer lahko veliko več časa namenijo kvalitetni vadbi. Pri usposabljanjih
kriminalisti MEK več poudarka namenijo reševanju dejanskih situacijah oziroma
postopkov, kjer se jim pojavi največ težav in nevarnosti. Kriminalisti MEK usposabljanjem
redno vključujejo in preskušajo različne segmente usposabljanj ter jih združujejo s ciljem
čim boljše izvedbe nevarne policijske naloge. Potrebno je poudariti, da kriminalisti MEK
razpolagajo z več kvalitetnih vadbišč, strelišč in drugih poligonov. Prav tako imajo več
vadbene opreme za simunition, več orožja in streliva ter več različnih vozil za vadbo in
druga tehnična materialna sredstva kot kriminalisti MKO. Največja prednost kriminalistov
MEK pa je, da ko ne opravljajo operativnih nalog, se usposabljajo. V zaključku lahko
ocenimo, da so usposabljanja kriminalistov MEK in MKO v določenih segmentih taktike in
metodike delovanja podobni. Vendar pa je očitno dejstvo, da so usposabljanja
kriminalistov MEK bolj kvalitetna, saj temu namenijo več časa, financ in znanja. Prav zato
smo mnenja, da bi se morali inštruktorji MKO večkrat udeležiti usposabljanj kriminalistov
MEK, kjer bi se lahko seznanili in preučili njihova usposabljanja, črpali koristna in
učinkovita znanja in jih ob uskladitvi s slovensko zakonodajo prenašali na kriminaliste
MKO.
37
8 Zaključek
MKO so bili ustanovljeni zaradi boja zoper naraščajočo kriminaliteto, pospešenega razvoja
kriminalnih združb in izvajanja zahtevnejših in nevarnih policijskih nalog. Da bi te naloge
opravljali strokovno, zakonito, učinkovito in predvsem varno, potrebujejo veliko
usposabljanja in izpopolnjevanja. Prav zato smo se odločili, da bomo v diplomski nalogi
ugotovili, ali se kriminalisti MKO počutijo dovolj usposobljene za izvajanje teh nalog. Prav
tako smo v diplomski nalogi ugotavljali, ali imajo inštruktorji MKO dovolj dobre osebne
kompetence, razlike med starejšimi in novoustanovljenimi MKO ter ugotovili razlike s tujo
primerljivo enoto. Diplomsko nalogo smo razdelili na dva dela, v prvem delu smo
predstavili delovanje in namen MKO ter usposabljanja kriminalistov MKO. V drugem pa
smo z anketnim vprašalnikom, ugotovili stališča kriminalistov MKO o njihovi
usposobljenosti, o zadovoljstvu z osebnimi kompetencami inštruktorjev MKO in razlike
usposobljenosti med starejšimi in novejšimi MKO in primerjali MKO s tujo enoto MEK. V
empiričnem delu diplomske naloge, smo trditve v anketnem vprašalniku združili v
združene spremenljivke. V prvi združeni spremenljivki »Usposobljenost kriminalistov
MKO« smo ugotovili, da so kriminalisti svojo usposobljenost ocenili kot dobro (M=3,01;
SD=0,78). Kljub temu pa prve hipoteze nismo potrdili, saj nismo potrdili statistične
značilnosti oziroma potrdili sklepa iz vzorca na populacijo. V drugi združeni spremenljivki
smo ugotovili, da so kriminalisti MKO »Osebne kompetence inštruktorjev MKO ocenili kot
zelo dobre (M=3,79; SD=0,81). V nadaljevanju smo ugotovili, da kriminalisti MKO menijo,
da ni razlik v usposobljenosti med starejšimi in novoustanovljenimi MKO, kar ocenjujemo
kot zelo pozitivno, saj je usposobljenost vseh MKO na enaki ravni. V diplomski nalogi smo
tudi ugotovili, da je način usposabljanja kriminalistov MEK boljši od kriminalistov MKO, saj
usposabljanjem namenijo veliko več časa, materialnih sredstev in znanja.
V zaključku diplomskega dela ter na podlagi spoznanj teoretičnega in raziskovalnega dela
lahko z zadovoljstvom sklepamo, da je koncept usposabljanj za kriminaliste MKO
usmerjen v pravo smer. Kriminalisti MKO so dokaj zadovoljni z usposabljanji, ki jih izvajajo
in se počutijo dovolj usposobljene za izvajanje zahtevnejših in nevarnih policijskih nalog.
Prav tako so zadovoljni z inštruktorji MKO. Mnenja smo, da je potrebno ta koncept
usposabljanj in izpopolnjevanj vzdrževati in ga v določenih segmentih glede na varnostne
38
potrebe in grožnje nadgrajevati in dopolnjevati. Več usposabljanj je treba nameniti vadbi s
področja posebne taktike dela ali prikritim preiskovalnim ukrepom, ker je tega dela največ
in je vedno bolj zahtevno in nevarno. Prav tako je potrebno izvajati pravočasna
usposabljanja ob spremembi zakonodaje. Menimo, da bi bilo potrebno vlagati več vlagati
v tehnična materialna sredstva, da bi vsaka enota MKO imela svojo vadbeno opremo za
simunition, primerna vadbišča, strelišča v lasti policije, vozila za vadbo in drugo vadbeno
opremo. Tudi usposabljanja v tujini ocenjujemo kot zelo koristna in bi omogočila
vključitev novih taktih in metod v že obstoječi sistem delovanja MKO.
Mnenja smo, da izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja omogočajo, da
kriminalisti MKO zahtevnejše in nevarne policijske naloge opravljajo uspešno, strokovno,
zakonito, varno in s tem prispevajo k večji varnosti družbe.
39
Viri in literatura
Besednjak, D. (2015). Usposobljenost z vadbenim sistemom simunition v slovenski policiji
(Diplomsko delo). Ljubljana: Policijska akademija, Višja policijska šola.
Field, A. P. (2000). Discovering statistics using SPSS for Windows: advanced techniques for
the beginner. London: Sage.
Kregar, F. (2012). 20 let delovanja mobilnih kriminalističnih oddelkov v Sloveniji. Revija
Varnost, 60(4), 16-19. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve.
Kregar, F. (2017). Na nadaljevalnem izpopolnjevanju kriminalistov mobilnih
kriminalističnih oddelkov v Gotenici. Revija Varnost, 17(1), 51-52.
MEK / Mobiles Einsatzkommando. (5. 1. 2009). Sek-Einsatz.de. Pridobljeno na https://sek-
einsatz.de/spezialeinheiten/mek-mobiles-einsatzkommando/22757
Muršak, J. (2012). Temeljni pojmi poklicnega in strokovnega izobraževanja. Ljubljana:
Center RS za poklicno izobraževanje. Pridobljeno na
http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Publikacije/CPI_slovar_WEB.pdf
Oražem Vršič, R. (2008). Operativno taktično delovanje mobilnih kriminalističnih oddelkov.
(Diplomsko delo). Ljubljana: Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede.
Osnovno usposabljanje kriminalistov mobilnih kriminalističnih oddelkov. (2006). Strokovno
gradivo v slovenski policiji.
Podlogar, E. (2014). Usposabljanje policistov na področju praktičnega postopka in
samoobrambe v Sloveniji, Nemčiji in Avstriji (Magistrsko delo). Kranj: Fakulteta za
državne in evropske študije.
Pravila o delu mobilnih kriminalističnih oddelkov. (2008). Uradni list RS, (107/06).
Program rednega usposabljanja kriminalistov mobilnih kriminalističnih oddelkov. (2011).
Strokovno gradivo v slovenski policiji.
Rupnik, J. in Ferenc, R. (2008). Vadba s sistemom simunition. Varnost, 8(1), 12.
40
Tovornik, M. in Kraševec A. (2016). Hospitacija v mobilni kriminalistični enoti v Nemčiji.
Poročilo. Strokovno gradivo v slovenski policiji
Vaje v streljanju za kriminaliste UKP GPU. (2013). Strokovno gradivo v slovenski policiji,
str. 1-6.
Zakon o kazenskem postopku (ZKP). (1994, 1996, 1998, 1999, 2000, 2001, 2003, 2004,
2005, 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014). Uradni list RS,
(63/94, 70/94, 25/96, 5/98, 72/98, 6/99, 66/00, 111/01, 44/03, 56/03, 116/03,
43/04, 68/04, 96/04, 101/05, 8/06, 14/07, 32/07, 40/07, 102/07, 21/08, 23/08,
65/08, 68/08, 77/09, 88/09, 29/10, 58/11, 91/11, 32/12, 47/13, 87/14).
Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol). (2013, 2015, 2017). Uradni list RS,
(15/13, 23/15 in 10/17).
Zakon o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol). (2013, 2014, 2015). Uradni list RS,
(15/13, 11/14, 86/15 in 77/16)
Žagar, D. (2008). Razvoj usposabljanj v policiji. V J. Šifrer, P. Umek (ur.), 9. slovenski dnevi
varstvoslovja, Javna in zasebna varnost, Zbornik prispevkov. Maribor: Fakulteta za
varnostne vede Univerze v Mariboru. Pridobljeno na
https://www.fvv.um.si/dv2008/zbornik/clanki/Zagar.pdf
41
Priloga A: Anketni vprašalnik
ANKETNI VPRAŠALNIK
Spodaj so navedene trditve, ki se navezujejo na usposabljanja v okviru dela v MKO.
Odgovorite, v kolikšni meri se s posamezno trditvijo strinjate oziroma ne strinjate. Svoj
odgovor označite tako, da obkrožite številko 1 v primeru, da se s trditvijo sploh ne
strinjate in številko 5 v primeru, da se s trditvijo močno strinjate.
ŠT.
TRDITEV
Sploh se
ne
strinjam
1
2
3
4
Močno se
strinjam
5
1. 1
.
Dovolj imamo usposabljanj praktičnega
postopka in samoobrambe, da uspešno,
strokovno in zakonito opravimo zahtevnejše in
nevarne policijske postopke
1 2 3 4 5
2. 2
.
Dovolj imamo usposabljanj rokovanja s
strelnim orožjem in vaj v streljanju, da
uspešno, strokovno in zakonito opravimo
zahtevnejše in nevarne policijske postopke
1 2 3 4 5
3. 3
.
Dovolj imamo usposabljanj s področja
»posebne taktike« o uporabi prikritih
preiskovalnih ukrepov, tajnih opazovanj in
sledenj, da uspešno, strokovno in zakonito
opravimo zahtevnejše in nevarne policijske
postopke
1 2 3 4 5
4. 4 Dovolj imamo usposabljanj s področja
»splošne taktike« o postopkih in prijetjih
osumljencev kaznivih dejanja oziroma
izvajanju nevarnih policijskih postopkov, da
uspešno, strokovno in zakonito opravimo
zahtevnejše in nevarne policijske postopke
1 2 3 4 5
5. 5 Pri usposabljanjih teoretična znanja
nadgradimo s praktičnim delom
1 2 3 4 5
42
6. 6 Na usposabljanjih se približamo realnim
situacijam oziroma realnih policijskim
postopkom
1 2 3 4 5
7. 7 Na usposabljanjih pridobimo dovolj znanja,
veščin in izkušenj za opravljanje zahtevnejših
oziroma nevarnih policijskih nalog
1 2 3 4 5
8. 8 Za delo se usposabljamo tudi v tujini 1 2 3 4 5
9. 9 Ko pride do spremembe zakonodaje, imamo
pravočasno usposabljanje, da lahko strokovno
in zakonito opravimo zahtevnejše in nevarne
policijske postopke
1 2 3 4 5
V nadaljevanju je naštetih več trditev, ki se navezujejo na kompetence izvajalcev
usposabljanj. Vsako od njih pozorno preberite in se odločite, v kolikšni meri se z njo
strinjate oziroma ne strinjate. Vaše mnenje označite tako, da obkrožite ustrezno številko
ob posamezni trditvi. Pri tem 1 pomeni, da se sploh ne strinjate, 5 pa, da se močno
strinjate s trditvijo.
10. nedostopni 1 2 3 4 5 dostopni
11. nekomunikativn
i 1 2 3 4 5
komunikativni
12. neobjektivni 1 2 3 4 5 objektivni
13. neprijazni 1 2 3 4 5 prijazni
14. neiskreni 1 2 3 4 5 iskreni
15. nenatančni 1 2 3 4 5 natančni
16. nezaupljivi 1 2 3 4 5 zaupljivi
17. nekorektni 1 2 3 4 5 korektni
18. nepravični 1 2 3 4 5 pravični
19. nesamozavestni 1 2 3 4 5 samozavestni
20. netolerantni 1 2 3 4 5 tolerantni
21. neodkriti 1 2 3 4 5 odkriti
22. nespoštljivi 1 2 3 4 5 spoštljivi
23. nerealni 1 2 3 4 5 realni
24. nezanesljivi 1 2 3 4 5 zanesljivi
43
Za konec vas prosimo, da nam zaupate še nekaj podatkov, ki jih potrebujemo za analizo
odgovorov.
25. Spol : a) moški b) ženska
26. Starost: ____________let
27. Izobrazba:(obkrožite samo najvišjo dokončano stopnjo izobrazbe)
a. osnovna šola
b. poklicna
c. srednja
d. višja
e. visoko strokovna
f. univerzitetna, mag (2.bol.stopnja)
g. magisterij znanosti/več
28. Kako ste postali policist/policistka?
a. Končal(a) sem štiriletno policijsko šolo (kadetnica)
b. Končal(a) sem program za nadzornika državne meje (6. Mesečni tečaj po štiriletni
srednji šoli)
c. Končal(a) sem prekvalifikacijo (kandidati za policista po štiriletni srednji šoli)
d. Končal(a) sem kriminalistični tečaj
e. Končal(a) sem tečaj za policijska pooblastila (nekdanji tečaj za pooblaščene uradne
osebe)
29. Koliko let delate v policiji? _________let.
30. Koliko let delate na v mobilnem kriminalističnem oddelku: _________let.
44
31. Pod območje katere policijske uprave sodi vaša enota.
a. Ljubljana
b. Maribor
c. Koper
d. Celje
e. Kranja
f. Novo Mesto
g. Murska Sobota
h. Nova Gorica
32. V katerem nazivu opravljate delo?
a. Kriminalist specialist
b. Višji kriminalist specialist
c. Kriminalistični inšpektor specialist
d. Višji kriminalistični inšpektor specialist
Če v vprašalniku niste našli ustreznega odgovora ali če želite še karkoli pripomniti, lahko to na
kratko opišete.
________________________________________________________________________________
________________________________________________________________________________
________________________________________________________________________________
________________________________________________________________________________
Hvala.
