Stari Grki

Projektna naloga iz predmeta Računalništvo – Stari Grki

‐ 1 ‐

OŠ VOLIČINA 08/09

PATRICIJA POLIČ

7. a

STARI GRKI UČITELJ: DANI SAJTL

Slika 1: Stara Grčija


‐ 2 ‐

Kazalo vsebine

1 UVOD ................................................................................................................................... 4

2 NASTANEK STARE GRČIJE .................................................................................................... 5

3 VEROVANJE GRKOV ‐ GRŠKI BOGOVI .................................................................................. 6

4 KRETSKO‐MIKENSKA KULTURA ........................................................................................... 8

5 TROJA .................................................................................................................................. 9

6 ATENE IN ŠPARTA .............................................................................................................. 10

6.1 ŠPARTA ....................................................................................................................... 10

6.2 ATENE ........................................................................................................................ 11

7 PELOPONEŠKE VOJNE ....................................................................................................... 12

8 DVIG MAKEDONIJE ............................................................................................................ 13

9 ZNANOST IN KULTURA STARE GRČIJE ............................................................................... 14

10 MARATONSKO POLJE .................................................................................................... 16

11 OLIMPISKE IGRE ............................................................................................................. 17

12 ZAKLUČEK ...................................................................................................................... 18

13 VIRI ................................................................................................................................ 19


‐ 3 ‐

Kazalo slik

Slika 1: Stara Grčija ..................................................................................................................... 1 Slika 2: Stari Grki ......................................................................................................................... 4 Slika 3: Grčija .............................................................................................................................. 5 Slika 4: Afrodita ‐ boginja lepote ................................................................................................ 6 Slika 5: Ares ‐ bog vojne ............................................................................................................. 6 Slika 6: Hermes ........................................................................................................................... 6 Slika 7: Grški bogovi .................................................................................................................... 7 Slika 8: Labirint ........................................................................................................................... 8 Slika 9: Trojanski konj ................................................................................................................. 9 Slika 10: Šparta ......................................................................................................................... 10 Slika 11: Atene .......................................................................................................................... 11 Slika 12: Peloponeške vojne ..................................................................................................... 12 Slika 13: Aleksander Veliki ........................................................................................................ 13 Slika 14: Filip ll .......................................................................................................................... 13 Slika 15: Arhimedov vijak ......................................................................................................... 13 Slika 16: Dorski slog .................................................................................................................. 14 Slika 17: Jonski slog .................................................................................................................. 14 Slika 18: Korintski slog .............................................................................................................. 14 Slika 19: Arhimedov tempelj .................................................................................................... 15 Slika 20: Kip Olimpijskih iger .................................................................................................... 17 Slika 21: Stari Grki ..................................................................................................................... 18


‐ 4 ‐

1 UVOD Jaz vam bom predstavila stare Grke iz zgodovine. Za stare Grke sem se odločila ker me veliko zanima o njih. Predstavila pa vam bom olimpijske igre, Trojo, Kreto, nastanek in še več. Za njih sem se odločila tudi zaradi tega, da bi videla razliko med nekoč in danes. Upam da vam bo zanimivo.

Slika 2: Stari Grki


‐ 5 ‐

2 NASTANEK STARE GR�IJE Na ozemlju stare Grčije je nastala ena izmed prvih evropskih civilizacij. Nekateri njihovi dosežki imajo še sedaj vpliv na ves svet. Pomembne kopenske poti so v Grčijo vodile prek Balkanskega polotoka in Male Azije .

Ozemlje Grčije so poselila indoevropska plemena v času 2000 let pred našim štetjem. Najstarejši plemeni sta bili Ahajci in Danajci, sledili pa so jim Dorci, Jonci in Eolci. Že pred prihodom teh plemen sta se razvijali Troja in Kreta, kasneje pa so se začele razvijati še Mikene.

Mesto Troja je bila na SZ delu Male Azije. Bila je na pomembni poti med Evropo in Azijo, zato je bila uspešna trgovina. Znana je po trojanskem konju, ki so ga Grki uporabili kot zvijačo proti njim v vojni in s tem tudi premagali Trojo v vojni.

V času velikega preseljevanja ljudstev so se Grki združili in deželo poimenovali Helada, sebe pa so imenovali Heleni.

To ni bila enotna država, kajti sestavljale so jo mestne države, ki so jih imenovali polis. Med pomembnejše polise sodijo Atene, Šparta, Argos, Korint, Milet in Tebe.

Slika 3: Grčija


‐ 6 ‐

3 VEROVANJE GRKOV - GRŠKI BOGOVI Grki so poznali zelo veliko bogov, ki so jih častili ob različnih priložnostih in jim pripisovali človeške lastnosti.

Bogovi bi se naj med seboj prepirali, poročali, imeli otroke in vsak od njih je bil zaščitnik nekega mesta.

Nekateri izmed grških bogov:

Slika 4: Afrodita ‐ boginja lepote

Slika 5: Ares ‐ bog vojne

Slika 6: Hermes


‐ 7 ‐

Slika 7: Grški bogovi

Zevs ‐ vrhovni bog Hera ‐ Zevsova žena in zaščitnica

Apolon ‐ bog pesništva Pozejdon ‐ bog morja

Atena ‐ boginja modrosti Artemida ‐ boginja


‐ 8 ‐

4 KRETSKO-MIKENSKA KULTURA V Knosusu na Kreti je bil Minotover, ki so se ga vsi bali. Le Tezej je šel. Hčerka od grškega kralja je dala Tezeju nit da bo znal iti ven iz labirint in meč da bo lahko ubil Minotavra. Tezej je uporabil nit in meč in mu je uspelo ubiti Minotavra in uspelo mu je tudi ven iz labirinta s pomočjo princese.

Slika 8: Labirint


‐ 9 ‐

5 TROJA

Mesto troja leži v središču male Azije. Vojna se je začela, ker je trojanski kraljevič Paris ugrabil lepo Heleno, ženo špartanskega kralja Menelaja. Menelaj jih je seveda napadel, a ker so Trojanci zelo dobro branili svoje mesto, je prišel vanj s trojanskih konjem, za katerega so zatrdili, da je darilo Trojancem, ki so ga zato velikodušno sprejeli, v resnici pa so v njem čepeli sovražniki. Do 19. stoletja je bila neznana, ko jo je leta 1870 odkril nemški arheolog Heinrich Schliemann. Mesto leži v severovzhodnem delu Male Azije. V Troji je cvetela trgovina, saj se je mesto nahajalo na pomembni poti med Evropo in Azijo.

Slika 9: Trojanski konj


‐ 10 ‐

6 ATENE IN ŠPARTA

6.1 ŠPARTA Če se je otrok rodil suh in nemočan so ga ubili. Če pa je bil bolj debel in močan pa ga niso ubili. Včasih so dečke pretepali brez razloga samo zato, da bi znali prenašati bolečino. Tako vzgojo še danes imenujemo špartansko.

V rodovitni ravnini na jugu Peloponeza v pokrajini Lakoniji leži Šparta.

Tu so se naselili Dorci, ki so vzeli zemljo prvotnim prebivalcem in si jih podredili. Nesvobodni prebivalci so se imenovali HELOTI.

Slika 10: Šparta


‐ 11 ‐

6.2 ATENE So svobodni državljani. Veliko je bilo tujcev, ki niso imeli političnih pravic niso se smeli ženiti. Nesvobodnih sužnjev je bilo za kako tretjino atenskega prebivalstva. Bili so ujetniki. Najslabši položaj je bil v rudniku. Sužnje so imeli tudi kmetje.

Slika 11: Atene


‐ 12 ‐

7 PELOPONEŠKE VOJNE Kmalu je med Atenami in Šparto prišlo do nasprotij, kajti prva je bila najmočnejša pomorska sila, druga pa je vodilna sila na Peloponezu. Izbruhnila je vojna med pristaši na eni in Šparte na drugi strani in boji so s presledki trajale 30 let. V tem času je Atene prizadela kuga. Po končani vojni sta obe državi bili zelo oslabljeni in se nista mogli uprti novi nevarnosti, ki je pretila s severa, od strani makedonske države.

Slika 12: Peloponeške vojne


‐ 13 ‐

8 DVIG MAKEDONIJE Severno od berberske plemena. Oslabljene grške polise si je v 4. stoletju pr. Kr. Podredil makedonski vladar Filip 2. Njegov sin je Aleksander Veliki je bil vzgojen grškem duhu. Grški veliki mislec in filozof Aristotel je bil njegov učitelj. Aleksander veliki je premagal Perzijo, združil ozemlje Grčije, Male Azije, Perzije in Egipt ter prišel celo do Indije. Nastal je imperij Aleksander veliki z novim glavnim mestom Aleksandrija v severnem delu od delti reke Nil. Veliki vojskovodja je v Indiji zbolel za malarije, uprli pa so se mu tudi vojaki. Leta 323 pred Kr. Je star 33 let. Velika država je nato propadla. Zasluga Aleksandra Velikega je, da je na osvojena ozemlja razširil vplive grške kulture in vzhodne kulture. Grški jezik je postal svetovni jezik. Ta pojav se imenuje helenizem, kar pomeni mešanje grške in vzhodne kulture.

Slika 13: Aleksander Veliki

Slika 14: Filip ll

Arhimedov vijak. Vijak za dvigovanje vode naj bi iznašel grški matematik in fizik Arhimed. Poganjamo ga z ročajem ali nožnim pedalom.

Slika 15: Arhimedov vijak


‐ 14 ‐

9 ZNANOST IN KULTURA STARE GR�IJE

Pitagora matematik

Hipokrat medicina

Herodot zgodovina

Aristotel filozof Tabela 1: Znanost

Dorski, jonski in korintski slog. Kapital dorskega sloga je enostaven, jonski slog ima polžasto zavit kapitel, korintski kapitel pa krasijo listi akantusa.

Slika 16: Dorski slog

Slika 17: Jonski slog

Slika 18: Korintski slog


‐ 15 ‐

Del enega od najlepših templjev (Arhimedov) na atenski akropoli ima namesto stebrov ženske kipe – kariatide.

Slika 19: Arhimedov tempelj


‐ 16 ‐

10 MARATONSKO POLJE

Po že prej določenemu načrtu so se Perzijci pripravili, da napadejo bogata trgovska mesta v celinski Grčiji, da se maščujejo nad pomagači jonskih upornikov.

Veliki perzijski imperij je za svoj vladajoči razred potreboval veliko sužnjev, ki jih je mogla priskrbeti le osvajalna vojna. Nasprotnika sta se prvič v večjem obsegu pomerila na Maratonskem polju, to je na vzhodni atiški strani. Atenci so imeli pripravljeno le majhno vojsko, od drugod pa so priskočili na pomoč edino Platejci.

10.000 vojakov se je moralo spopasti s številčno močnejšimi perzijskimi četami. Miltiades je v atenski ljudski skupščini predlagal, da bo z vojsko zapustil varne atenske zidove in že pri Maratonu zaustavil Perzijce na poti v Atene. Perzijci so s premočjo napadli atensko taborišče na severovzhodnih pobočjih Agrielika.

Hoplitska falanga se je v strnjenih vrstah pognala skozi točo perzijskih puščic in potisnila glavnino Perzijcev nazaj; hkrati sta z obeh strani pritisnili Grški krili in potolkli zbeganega nasprotnika. Perzijci so se vkrcali na ladjevje in večji del perzijske vojske se je rešil.

Miltiades je s svojo vojsko pohitel nazaj branit Atene. Dareios se je moral odreči poskusu, da bi zavzel Atene z morske strani. Perzijska odprava se je leta 490 pr.n.št. vrnila v Azijo. Vest o zmagi Grkov je sel Fidipid zanesel v 42 km oddaljene Atene, tekel je tako hitro, da je na koncu samo izrekel vest o zmagi in se mrtev zgrudil.


‐ 17 ‐

11 OLIMPISKE IGRE

• Prve so bile leta 776 pr. Kr.,

• Bile so v čast bogu Zevsu

• Potekale v kraju Olimpija, vsako četrto leto

• Na športnih tekmovanjih sodelovali samo moški,

• Igre so trajale 7 dni

• Tekmovali v rokoborbi, matu diska, teku, skokih, dirkah z vozovi…

• Zmagovalcem so na glave posadili venec iz oljčnih listov, pesniki so jim pisali pesmi kiparji so jim postavljali kipe

• Med igrami so morale prenehati vse vojne.

Slika 20: Kip Olimpijskih iger


‐ 18 ‐

12 ZAKLUČEK Upam da vam je bila moja predstavitev všeč in da ste kaj novega naučili.

Slika 21: Stari Grki


‐ 19 ‐

13 VIRI

• Stari in srednji vek (Darja Mihelič Ljubljana: DZS, 2003)

• http://www.kvarkadabra.net/zgodovina/images/platon_aristotel.jpg

• http://crtgorup.files.wordpress.com/2006/10/dsc00638.jpg

• http://images.epilogue.net/users/anatoliy/Afrodita4_550.jpg

• http://www.freewebs.com/ares‐new/Ares%20greeak.jpg

• http://images.elfwood.com/art/e/y/eydelman/hermes.jpg

• http://ro.zrsss.si/borut/zgodovina/grki/Image27.gif

• http://www.ezadar.hr/repository/image_raw/41869/large/

• http://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/0/03/Sparta.JPEG

• http://www.mm‐turist.si/images/atene‐‐akropola‐2.jpg

• http://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/0/03/Sparta.JPEG

• http://projekti.svarog.org/aleksander_veliki/slike/index_aleksander.jpgđ

• http://hopcup.net/mk/macbro/albums/userpics/10015/0342gs7.jpg

• http://www.gimvic.org/projekti/timko/matematika/arhimedov%20vijak.jpg

• http://www.o‐4os.ce.edus.si/gradiva/zgo/grki‐kultura/dorski.jpg

• http://www.o‐4os.ce.edus.si/gradiva/zgo/grki‐kultura/jonski.jpg

• http://www.o‐4os.ce.edus.si/gradiva/zgo/grki‐kultura/korintski.jpg

• http://www.gea‐on.net/slika.asp?ID=303

• http://www.educa.fmf.uni‐lj.si/izodel/sola/2004/dira/simoncic/grkislika.GIF

Documents

Stari Grki