StiOÍIENI]9VICTOR MARTINEZ 50

Buenos Aires

Registro Nacional de la PropiedadIntelectual N® 260254

Ano (Leto) VI.

"ESLOVENIA LIBRE"

OUSIIO SLOVEHCEV V JU2HI AMERIKI

Ob izseijenski nedelii-Bil sem zadnjic — v nedeljo — -

na postaji, ko smo spremliali se-dem druzin na vlak za Mendozo.

Sedem druzin — sedeminStridesetoseb: mozje z zenami in otroci, ro-¿énimi ze v nasem begunstvu. Nazadnji postaji begunskega ciganst-va, sem si mislíl, cea teden dnl bo-do ze — naseljenci, ki si vstvarja-jo nov dom .Kdaj se bodo vracalinazaj v domovino? In ti majhnicrvicki, ali bodo se hoteli iti do-mov? Ali bodo vedeli líi hoteli ve-deti, da so Slovenci? Ali bodo zna-li ceniti zrtev svojih staxsev, kiso jih nosili cez kri in skozi ogenj,rodili V najvecjem ponizanju invzgojili V na.itrsem delu? Kaj bo stemi — izseljenci?

In sem se spomnil, da smo doma prvo adventno nedeljo vsakoleto praznovali — izseljensko nedeljo. Da je bil to dan, ki se jepraznoval v solah in v cerkvah.;dan, ki ga je postavila Rafaelovadruzba, kateri je predsedoval skofRozman, da skrbi za gmotno mzJasti duhovno podporo izseljen-cem. Ljubezen Domovine naj bispremljala izseljence kot nadangolRafael mladega Tobija, da ga jevaroval na dusi in telesu in potempripeljal nazaj... To je bil smiselte nedelje cilj nasih molitev In na-sih zrtev tedaj, ko se"— nismo bilíizseljenci... s skofom vred. Zdajsmo sami stopill na pot — kdo po-siíja za nami angela Rafaela? Do-movina? Ne; ona posilja za namiOznovce, .spijone, razdiralce skup-nosti, zdraharje. áe vee; ona je napovelje zastrupila tukajsnjím n^-sím rojakom srce, da v ñas sikajosovrastvo, namesto da ñas povabi-jo pod svojo streho in nam poma-gajo ob prvih topoglavih korakih.Oficielna dómovina se ñas ne spo-minja — vsaj z Ijubeznljo ne, kvec-jemu kako bi ñas dobila v svojopest, kako bi nam zavrla v izsel-jenstvu nase délo in uspeh, ki sega boji, in kako bi ñas drzala ystrahu z groznjami tudi v tujini.Take groznje na ñas racun so bileizgovorjene ze tukaj od merodaj-nih strani — je to ljubezen domo-\/ine do izseljenstva? Posilja si-cer domovina "Partizanko'' v svet,da pripelje domov — delovne moci,ki so jih prej sami pobijali, in dajim dado v roke poleg denarja, kíso si ga kot izseljenci prihranili Vtujini, tudi svojo svobodo. Da, daoficielna domovina misil na ñas —

s sovrastvom.Toda gotovo se je ta dan spom-

nila z Ijubeznijo ñas — izseljencevtista domovina, ki doma trpi podkomunisticno 'knuto' (da rabimornski izraz, ki se y tem primeruprilega) in hrepeni — za nami.In to je vecina naroda^ saj semzadnjic bral pismo, ki pise odsloy-no; "Vsa Evropa bi rada za vami",

(Nadaljevanje na 2 strani) •

Buenos Aires. 1. decembra (diciembre) 1948

MEDNARODNO PRIZNANJE VELiKI SOCIALNI AKCIJIBistvena plat vsake socialne ak-

cije sloni na razumevanju social-nega polozaja sirokih Ijudskihmnozic; ko se to razumevanje úve-Ijavi, zamore potem slediti uspes-na aJtcija podpor in zboljsanja navseh podrocjih druzabnega ziv-Ijenja.Vse ogromno délo te akcije slo

ni v Argentini na ramenih vzvi-sene soproge prezidenta republi-ke, gospe Marie Eve Duarte dePerón. Kakor je celotno délo vladenajbolj oznacilo sprejetje "Listinepravic delavstva" v vladne zakone— in kmalu tudi v argentinskoustavo — tako je za akcijo socialne pomoci, ki jo vodi ga. Perónnajbolj znacilno, da je bila uveljav-Ijena "Listina o pravicah staro-sti". Pred nekaj meseci je bila talistina sprejeta v Argentini in si-cer tako, kakor jo je sestavila inzamislila ga. Perón.

Toda na letosnjem zasedanjuUNO je 'bila ta listina predlozenapristojnim odborom te svetóvneorganizadje in ti odbori so velikoin lepo zamisel prve dame Argenti-ne z velikim razumevanjem poa-dravili in sprejeli. V socialnih re-solucij'ah UNO bo poslej tudi ar-gentinska "Listina o pravicah sta-rosti" clanicam UNO za vodilo indokaz, kako argentinska republi-ka stremi za zholjsanje polozajanajbednejsih.

Kakor je bilo délo argentinskedelegacije v okviru sveta UNO inV glavnih odborih odlocilno in us-pesno pod vodstvom zunanjegamini.stra dr. Bramuglie, tako jesejam socialnih odborov in odboruza clovecanske pravice predlog innacrt ge. Perón pojasnil osnove so-

cialenga reda, ki ga gradi Argentina.

Vodíloo délo Argentinske diplomacijeTe dni se v Parizu zakljucuje

redno vsakoletno zasedanje U.N. O. Tri leta je poteklo, odkarje ta organizacija zacela s svojimdelovanjem in v tretjem letu jebila Argentina tista, ki je v okviru UNO nudila svetu najlepsivzgled uspesnosti in pozrtvovalno-stl svoje diplomacije.

Ko se je letosnje glavno zasedanje zacelo, je bil zastopnik Argentina dr. Arce tisti, k ije to zasedanje odprl in je predsednik argentinske delegacije, zunanji ministerdr. Bramuglia izrekel svoj prviprogramski govor za letosnje zasedanje UNO.

Glavna tocka dnevnega reda le-tosnjega zasedanja UNO pa je bila razprava o tem, kako ureditivprasanje Berlina. Sovjetska Ru-sija je vztrajala pri blokadi Berlina, zahodni zavezniki pa so ostalinepopustljivi, da bi dopustilikakrsnokoli urejanje vseh nemskihzadev, dokler sovjetska Rusija nedvigne blokade Berlina.

Argentinski zunanji minister dr.Bramuglia je bil tisti, ki je kotpredsednik Varnostnega sveta •—najvisje ustanove UNO — vodilvse seje sveta in s svojim izred-nim diplomatskim nastopom dose-gel, da se spor v okviru sveta UNOni tako razvijal, da bi zamogla na-petost in s tem nevamost_ za mirse bolj parasti. Odlocil se je takoj

2

FRANQUEO A PAGAR

TARIFA REDUCIDA

Concesión N9 ,S824

No. (étev.) 23.

v zacetku da obenem z drugiminevtralnimi clani sveta prevzameposredovalno vlogo med vzhodomin zapadom in tako je pod njegovimvodstvom in osebnim naporom pri-slo do bistvenih ppjasnitev celot-nega spornega vprasanja.Ob koncLi novembra poneha

predsedstvo sveta UiNO in preideiz rok dr. Bramuglie v roke na-seldnje clanice sveta UNO po abe-cednem redu. Toda tik ob zakljuc-ku tega predsedstva je sovjetskadelegacija dr. Bramuglii sporocilada sovjetska viada sprejema pred-loge zastopnike Argentine za lo,(kako se naj uredi spor o Berlinu.Tudi zahodni zavezniki Francija,Anglija in USA so odgovorile, dav nacelu pristajajo na predlog dr.Bramuglie, Ta predlog pa doloca,da naj I. strokovnjaki prouce, kako se naj za ves Berlin vpelje enot-na valuta in 2. kako se naj hkratis to vpsljayo takoj dvigne sovjetska blokada Berlina. Ko bo dr.Bramuglia izrocil predsedstvo sveta UNO svojemu nasledniku, boobenem ze sestavljen odbor, ki najizv.ede argentinski nacrt za uredi-tev celotnega spora.Tako je v eni najtezjih dob, ki

jih prezivlja UNO, zastopnik Argentine visoko postavil smisel inprogram déla argentinske zunanjepolitiké, ki je tokrat tako zelo'zvest svetlim tradicijom argentinske mednarodne politiké.

Na Goriskem je umrl Franc Krizman, nedavno do tal pogorel. V njem je bilonaducitelj v p. Pokopali so ga 3. no- skladisce vipolskega sovhoza: 1.000 3to-vembra v Gorici. tov sena, velik kup psenice, koruze in

Pozar T VipoUah. Starodavni grad, krompirja in drugih poljskih prideljkov,ki ga omenjajo ze leta 1120, in po kato- ki so jih titovei nasilno pobrali Ijudem.rem je dobila Ime budi vasica Vipolze, je Obcinske volitve v Gorici. Pri zadnjih

A QUIEN DEBEMOS

AGRADECER!

Los días pasados (el 20 de noviembre) se cumplieron dos añosdesde que el presidente de la República, General Juan DomingoPerón recibió en una audienciaprivada al Fbro. Juan Hladnik, capellán esloveno y autorizó la entrada al País a 10.000 refugiadoseslovenos.

Así resultó Argentina el primerpaís del mundo que'abrió la puertaa los desarraigados eslovenos, queesperaban ansiosamente en loscampos de refugiados. Un año mástarde empezó a afluir esa gente yla corriente inmigratoria se intensificaba cada vez más hasta estosúltimos mescs, alcanzando ya ahora el numere* redondo de 4.000.Todos vienen con gran voluntad

de trabajar, para reconstruir supropia existencia y para aportar alengrandecimiento de la Argentina. No han disperdiciado el tiempo de la vida ociosa del campamento sino que seguían atentamentevarios cursos de oficios, preparándose para un porvenir productivo.Trabajando para^el progreso de

su segunda patria,' salen ganandotambién ellos bases para sus hogares nuevos aquí o para beneficiara los suyos que necesitan de suayuda en la lejana Eslovenia.Por cierto que todos conserva

remos un recuerdo gratísimo denuestro insigne bienhechor elGran Presidente Argentino, general Juan Domingo Perón y la fecha del 20 de noviembre quedarágrabada en nuestra mente parasiempre como el puntal sobre elcual descansa nuestra restituciónal carácter de personas humanascon derechos completos.

Comprobaremos nuestra gratitud con cumplimiento exacto delas leyes argentinas y con nuestroaporte al grandioso Plan Quinquenal argentino.

obcinskih voHtvah v Gorici je Slov. de-

mokratska zveza dobila dva odbornika.

V obóinski svet sta bila izvoljena] PoldeKemperle in Rudi Bratuz.

V Dobu pri Domzalah je umrl tamos-nji zupnik Ornan. Pokopali so ga na far-

nem pokopaliscu.

' Beg V Bvobodo. V Senigaliji v Italljije prístala manjsa barcica, s katero jepobegnilo iz Titove Jugoslavije 8 mozin ena zena. Taki pobegi iz Titovine so7ia dnevnem redu.

Vzgajanje vohunov. Ljubljanski ti-tovski tisk je oktobra mesecá objavilclanok pod naslovom "Organizacijskavprasanja OF", v katerem se zavzomaza Mstanovitev hisnih "aktivov". Takobo zopet daña moznost, da bodo komu-nisti lahko preganjali vse tiste, ki neodobravajo sedanjega protiljudskega re-zima v Sloveniji.

SVOBODNA SLOVENIJAétev. 23.

Dne 14. decembra bo pretekloosem let, kar je v Beogradu umrlvodnik slovenskega naroda dr. Antón Korogec.Z njcgovo smrtjo smo Slovenci

izgubili najmocnejso' politicno indrzavnisko osebnost, ki je dolgovrsto let oblíkovala politicno uso-do Slovencev.

Dr. Koi'Osec je bil Jugoslovan.Bil pa je vedno in povsod najprejSlovenec, kí je staino delal na to,da bi •svojemu narodu príboril cimvecjo svobodo in neodvisnost. termu omogocil nemoten vsestran-ski i'azvoj. ^Po njegovi smrti se je leta 1941

zrusila drzavna stavba, ki jo jesam pomagal ustvarjati. Po konca-ni drugi svetovni vójni so na nje-nem podrocjii komunisti ustvari-li svojo. Komunisti, ki jih je pok.dr. Korosec smatral za najvecjonevarnost, ki grozi krscanski civi-lizaciji. Marsikdo, ki je dañe.-:? zena lastni kozi obcutil komunistic-no svobodo se je tedaj dr. Koros-cu posmíhal, ees, da dr. Korosecvidi povsod komunisticne straho-ve.

Bog mu je bil dober in ga jepokiical k .sebi, da mu ni bilo tre-ba z lastnimi ocmi gledati, kako sokomiinÍRtí razpeli narod na kriz.Svojega sovra.stva do njega nisoopustili niti po njegovi smrti. áeV grob so ga sovrazili. Oskruniliso tndi njega in so Korosceve ko-sti odvkkli neznanokam.Del naroda, ki je .sledi! idejam

dr, Korosac, je danés raztepsn povsem svatu, ostali pa trpe domapod komimisticnim nasiljem.

Talco eni, kakor drugi, se líodo zhvalcznostjo spominjali obletnicesmrii svojega vclikega sluzabnikain varuha.Mi slovenski protikomustieni

' begimci smo v svet ponesli s sebojtudi Koroscevo podobo. Na vsej po-ti ñas je spremljala in nam klicalay spomin nauke, ki nam jih je da-jal doma. Ob obletnici njegovesmidi se ga bo najiep.se spomnilvsakdo izmed ñas, es bo ponovno

(Nadaljevanjo s 1 strani)pa je pod ti.^to "vso Evi'opo" misil! "vso Slovenijo'", kar verjame-roo. Danés gledajo na izselienstvodoma — z zavistjo, ne z znlostjo,in z upanjem — na pomoc od —ñas. Ne vedo, s kako revscino za-cenjamo, vedo samo: imamo hra-

. no in sluzbo in — svobodo. in —kaj hocemo vec? Kako bi jim mog-Vi mi poslati vsaj nekaj teh do-brin, vsaj — zadnjo! Ta dan, ce80 se spominjali ñas, so ñas imeliV misil — z blagrovanjem za r*as,ki nam je dan tukaj bivati, kajti

, — le po izseljenstvu jim lahkopride novo zívljehje, Izseljenec je

• danés slovenski hisi v cast, v polios in — v up.Mi pa glejmo, da jim ne bomo v

razocaranje. Preveliko so ze dozi-veli, prevec porazov in razocaranj,naj jim ne bo mo mi se v novo, jSvobode jim ne moremo se datí —cas pocasi zori! — toda: dajmo (jim od svojih zuljev iz svoje Iju- ^bezni, da jim povrnemo ono, s ka- stero onl mislijo na ñas. Sovrastvo \in Ljubezen gre z doma za nami: jIjubezen vracajmo z Ijiibeznijo. 1

prisluhnil njegovemu klicu in musledil: Vsi moramo sluzlti skupno-.'iti in kori.stim akupnosti vednopoclrejati koristi in sam9ljubljeposameznika. Temelji nasi skup-nosti pa naj bodo tako mocno insblidno postavíjeni na svobodi, dase bo V njem vsakdo cutil doma.Med nami naj bo .samo plemenitatekma v delu za lepso bodocnostñas vsch, predvsem pa naroda doma. Z nasih vrst mora izglniti vse,kar bi ñas ulegnilo razdvajati.V.se délo pa naj preveva nesebic-nost. Taka nesebicnost. s kakrsnoje delal pok. dr. Korosec za svojnarod, ko nikdar ni iskal sebe,temvec se je vsega preda! sluzbisvojega naroda in tistih, ki so bilí pomoci najbolj potrebni.

KA.5 MI NOVEGAV AUGENTEVI

V nedeijo dne 5. decembra so volitveV ustavodajno slwp.scino in v kongres.

Volilna kampanija je bila zlasti v pre-stolnici drzave zelo zivahna in so stran-

ke, ki sodelujejo pri volitvah, priredilacelo vrsto voliJnih zborovanj. — Na vs-likem zborovanju, ki ga je v Luna Parkpriredila Glavna delavska zveza je go-vorila tudi soproga prezidenta republi-kc ga. María Eva Duarte de Perón.Tudi V provincah je bilo vec zborovanjin je-tudi v BaKia Blanca, Mendozi inCordobi' govorila ga. Perón. Dne 2. decembra je peronisticna stranka zaklju-cila volilno propagando v Daña Parku,kjcr sta govorila prczident republike general Perón in njegova. soproga, v pe-lek cinc 3. decombra zvecer pa je Av-gentincem po radio o pomonu volitev go-vorir general Perón.

Prcdstavnik Mednarodne banke Guttje imel zelo dolg razgovor s predsedni-kom gospodarskega sveta Mirando.Predlog Gutta, da bi Argentina pristopi-la k mednarodni banki, je Miranda od-klonil.

Drzavni in obcinski uradi bodo od 1.decembra naprej presli na poletni uvad-ni cas in bodo písame delale v dopoldan-slcem ca.'íu in sicer od 7. do 13. uve.Drzavno tnjnistvo za delo. in socialno

skrbstvo je koncem novenibra slavílopetletnico obstoja. Tajnistvo je pred pe-tinii leti ustanovil in vodil poikovnikJuan D. Perón, sedanji prezident repu-blike general Perón.

Avtomobilska tekma na progi niedBuenos Airesom in Caracasom v Vene-zueli se je koncala tako, da je ímagalArgentinec Marinon ¡n ne Oscar Galvcz,ki je veljal za najverjetnejsega zmago-valea. Te dni se pricenja tekma v obrat-nl smeri in sicer iz Lime, prestolnícePeruja y Buenos Aires. Tekmovala bosta tudi Marinon in Galvez.

OB TRIDESETLETNICI ZEDIHJENJA1. decembra je preteklo 30 let, cdkar

je srbski regent Aloksander slovesnoproglasil v imeníj svojega oceta "zedí-njenje Srbije z dezelamí neodvisne dr-zavc SHS v encino Kraljevino Srbov,

Hrvatov in Slovencev." To je bil za SIo-vencG izredno vazen dogodek pre^ ítí-

. desetimi leti, ki se ga pa danés spomi-njamo kot — zgodovinsko dejstvo, na-vajajoé potek dogodkov, ki so tedaj pri-peljali do tega dejanja:

5. oktobra 1918 se je ustanovilo v Za-grebu Narodno Vece SHS z dr. Koros-cem na celu, da prevzame ob propaduAvstrije, ki so ga pricakovali na spo-mlad 1919, vso oblast nad slpvenskími,hrvatskimi in srbskimi dezelami v Av-striji. Zato je 25. oktobra 1918 odsel dr.Korosec z dr. Cíngrijo in dr. ¿erjavomV 2enevo, da reSi teritorialne meje bo-doce drzave. ¿e nekaj dni-nato — -29.oktobra — je sledil razpad Avstrije. Dr.Korosec je hotel predvsem dobiti od mi-royne konference priznanje NarodnegaVeca kot vlade zavezniske drzave in pri-pustitev kot enakega partnerja drugihdrzav h konferenci za premirje z Av-stro-Ogrsko. Pooblastilo za sklepanjspremirja in pogoje za premiye je dr.,Korosec poslal dr. .Trumbicu, predsed-niku Jugoslovanskega odbora v tujini,po srbskem poslanistvíi v Bernu. Todapogoji so se "izgubili", pooblastilo paje prislo prepozno in Narodno Vece nibilo pripusceno k premirju 31. oktobra.Na njem je zastopal Srbijo poslanikVesnic, o katerem pise grof Sforza vsvojih spomjnih, da je bil "njihov ori-jatelj". Ta je pristal na to, da so do-volíli Italijanom v smislu Londonskcgapakta zasestí teritorij Sloyenije, docimjé bilo v Koroscevih pogojih, ki bi jihpred konference ¿astopal dr. Trumbic,da bi vse ozemlje Avstrije, kjer prebi-vajo SHS, prislo pod Narodno Vece vZagrebu, samo "spomo ozemlje med Ita-lijo in Slovenijo naj bi zasedle ameriskealí angleskc cele do resitve", Najdaljese je upiral priznanju Narodnega Vecakot zavezniske vlade Pasic, kí je to uri-

znal sele 8. uovembra pod pritiskomFrancije in Angljje in sestavíl skupnovlado Srbije in Narodnega Veca z 12ministri (2enevski pakt). Ko se je dr.Korosec boril v inozemstvu za priznanje Narodnega Veóa kot vlade nove drzave, je srbskohrvatska koalicija podPribicevicem v Zagrebu silila na cim-prejsnjo spojitev s Srbijo. Srbska viadaría Kr&j je pricakovala ugodnejse pogoje od dírektnega stika z NarodnimVecem v Zagrebu kot od dr. Korosca,zato* je odstopila in je stopil "¿enevskipakt" izven veijave. Ko je dr. Korosoczvedel za to "izigranje", bi rad pohíieldomov, toda "dolgo casa ni mogel dobiti potnih listov in spotoma je moralse v Veroni cakati dva dni" (Biog, lek-sikon). Na ta nacín se je zgodilo da joprisel V Beograd — 2. decembra. Prej-snji dan zvecer pa je bilo proglasenozedinjenje. V Zagrebu so bile o nacinuzedinjenja hude debate. Vecina je hotelapocakati porocila dr. Korosca fn dr.Trumbiéa, toda svetovni polozaj (nevarnost zasedbe^po Italijanih) in Srbi sosilili k odlocitvi. 24. novembra fe biloizvoljenib 28 delegatov (od Slovencovdr. Kramer, dr. Izidor Cankar, dr.Brejc, dr. Puntar, Antón Kristan), kinaj zahtevajo v pogajanjib s srbskimistrankami: "koncno obliko drzaví dakonstitoanta z dvetretjinsko vecino, dotalcrat pa bo izvrseval zakonodajnq oblast Drzavni svet s clani Narodnega Ve- •ca, Jugoslovanskega odbora ter clanisrbske in cmogorske narodne skupsci-ne, vladarsko oblast pa regent Aleksan-der, ki bo imenoval drzavno minister-stvo, finance, posto in brzojav, vse dru-ge pesie vodijo pokrajinske vlade avco-nomno, nadzírajo jih pa pokrajinski svc-ti, sestavljeni po dogovom ondotnihstrank." S temi skiepi so sil delegati. "V Beograd (slovenski delegati ne brezovir), a tam so morali odnehati od veczahtev: tako "priznati monariiijo in na-vadno vecino pri sprejsmanju nove us-tave".

Na tej osnovi je bilo pred tridesetimileti izpeljano Zedinjenje.

VES&MO ISTA FESEM...

naprej, po zacrtani poti...S^venskem. glasu" v premislek...Prazniij.ste petletnico Titove Ju-

goslayije, pa se ne izjavite, ali sieTitovi ali Stalinovi.V starih zapiskih beremo, s ka

ko ogromnim aparatom in s sode-lovanjem vseh zivih sil, umetnikovin kulturonoscev ste klesali Titukip za vas "Ijudski oder", sedajmorate pa stati noc in dan na stra-

M■ , da vain: ga ne razbijejo tisti, kiv^craj proglasali za

up Titove Jugoslavije.Po zacrtaiü poti.'. . Radi bi vi-

deli in shsali mi Kutina, ki je od-^■el domov pred letom s prisego, dama pustil zeno in driizino¿ sam naiepobegmIvtu,üno, Sedajtujad^kuje, ker se boji. da bi se zeni ka.i

Iz Trsta so dospela porocila, da so vJugoslaviji zaprli dva vodíhia slovenskakomunista in sicer Dusana Kennavne-i"jü in ing. Gustincica. Kei*raavnerja sozapi-li V Beogradu, kjer je bil zaposlenv nski vladni ustanovi, ing. Gustincicapa V Ljubljani. Oba pripadata takozva-ni starejsi gardi slovenskih komonistov,zlasti ing. Gustincíc. Ta stara garda jebila tista, ki je organizirala dogodke maZaloski cesti v casu zeleznicarske stav-ke in pa komunisticne upore kmalu poletu 3920 v raznih krajih Slovenije.

Zlasti ■ Kermavner je veljal v prvihcasih za idejno najbolj izsolanega komunista. Njegovo delo v slovenski políticnipublicistiki je preeejsnje, ker je pisanopod raznimi imeni in v raznih knjigahin i'evijah. -

Sedaj je Dusan Kermavner zaprt insicer V zvezi s krizo, ki je nastopila medTitom in kominformom. Tako je Ker-mlhnier zopet v sporu s Kardeljem, 'skaterim so njune prve tezave in razlikeizbmhnile na dan kmalu po juniju v letu 1941. Vodstvo taki-atnih komunistíó-

nsprijetnega ne zgodilo doma.Od rojakov smo zvedeli, da ste

pred nekaj casa odslovili Kaciuaki je bil prezasluzen urednik "Pro-svete" in pozneje "Slovenskega (i-sta" in koncno tudi "Slovenskegaglasa".

Kdo hodi sedaj po zacrtani po^ti/Kacinalivi?

nih priprav in akcij je ze prevzemalaskupina okoli KardeJja in Kidrica — lemalo je bilo prítegnjenih komunistovstarejse generacije. V ospredje niso sto-pili Lemez ali Kermavner, ki so v letih1920 in pozneje bili ali clani Preporodaali pa celo Orjune. V pomladi leta 194rise je celo razsirila novica, da je bil ubitmed prvimi nasprotniki akcij komunisticne stranke tudi Dusan Kermavner, kerjy bil ze tedaj v opoziciji proti Karde-Iju, toda to.je bilo nato zanikano, leKermavner se je moral pomakniti po-polnoma v ozadje. Vse do njegove se-ílanje aretaeije v Beogradu se o njemni nic veó culo.

.Dusan Kermavner si je v svojih stu-dijskih letih silno zelel iti v Moskvo; tako je skoraj brez sredstev kot dijp.k od-sel naravnost proti sovjetski Rusiji. Prisel je na mejo, ki Joci Polj.sko od Rnsi-je, toda tam ga sovjetski vojaki nisópustfli óez. Toda ostal je vkljub temuradikalen komunist in ideoloSko. ne-izmemo bolj podkovan kot po Kardelj-toda njemu se je pozneje veckrat oosre-cilo Oditi V Moskvo in se vracati nazajV Jugoslavije. Sedaj je verjetno Kermavner zopet skusal "odití v Moskvo",

ga je Kardelj iistavil. Tako s-e tn-krat davita med seboj dva komunistain tudi tukaj zanju volja sedaj isto pra-vllo, ki ponekod ureja politiko takozva-nih mescanskih vlad: "Jaz imam pravker sem na vladi — ti pa si zlocinee ínigtiajalGc, ker si v opoziciji proti neni.»

Stev. 23.S V O i? O .0 N A S t O V •: NIJ A

Novice iz Slovenije"Lj. Pravica", glasüo KPS v

Ljubljani, je objavila clanek. "Fotk socialízmu kmetijstva pod vod-3fvam KPJ." V njein med drugimpravi tudi to—\e: "Ljudska demo-kracija 30 strmoglavila z oblastibiirzuaziio in jo izgnala iz nasegagospodarskega in politicnega ziv-

Zato je hilo nujno pótrebnota reakcionarni razred raziastiti,kar je bilo tudi precej lahko. Raz-lastitev je mogla imeti veg naCi-nov: obsodba zaradi izdaje, zaradipoliticnega in gospodarskega so-delovanja z okupatoriem, nadaljeodvzem vojnega dobicka, valutnareforma in tako'dalje do same na-cionalizacije". — Tako komunistisedaj sami priznavajo, kaksnih na-cinov so se posluzevali za uniceajesvojih politicníh nasprotnikov.

Fajdííra Antona, biv. doraobranskeganarednika, so títovski komunisti obsodili

na smrt z obesenjem. Dobili so ga doma.

¿el-ezniska prega Sezana-Dutovlje bibila movala biti po "planu" dograjenado 1. oktobTa. Pa se dolgo ne bo. Vzro-ki: pomanjkanje delavcev, razne upra-ve niso bile dovolj "iniciativne", 80 pro-stovoljcev, ki bi bilí morali izvrsiti

2500 "prostovoljskih" ur spioh ni prislona délo, ker je referent za prevoz zaspal,del'ovna disciplina je slaba, nadzomikpriliaja na dele pijan itd.

Títovski komunisti v svojih listih hu-do napadajo vecje kmete, ees, da nisoobdeJali vse orne zemije, ali pa só jo ob-

delali s takimi kulturami, ki jih ni tre-

ba oddajati. Tudi davki so jim po mne-

nju koraunístov se prenizko odmerjenj.Vsí slovenski rudniki v septembru ni-

■so dosegli "plana". Vzrck: pomanjkanjedelo'mih nioci in neupravieeni izostankidelavcev.

V Beogradu so obsodili na smrt letales Andrijo Loncarica, ki je kot zastop-nik kralja Petra in Cvetkovica iskal sti-ke s Subasicem, Grolom in drugimi. Nje-gova pomccnika Djordje Alimpijevic inVojíslav Vidakovic, usluzbenca pri mest-nih podjetji v Beograhdu sta dobila tez-kd zapóme kazni.

Umrli so: Lcjze Marijan Fuks v Ljb.,

Kavel Brihta, biv. predsednik Sentjakob-skega gledalisca, Ivan ámajdek, Sol. u-pravitelj v p., dr. Fran Prislan, biv. notar v Laskem, Berta Kuhar, aena biv.notarja, odvetnik dr. Igo Jane, AntónCerer, biv. gost. in lesni tvg. ter posla-nec V Kamniku, dr. Rudolf Andrejka, na-celnik min vj p. in hon. vseuc. prof. Ro-zina P»rac¡c, vdova po zel. ravnatelju,Julija Zupancic-Babnik s svojo hcerkoZoro, biv. trgovka Fanci Goetzl, JozeKrizaj, let, kap. J. A.

V Ceiju so titovci zanrli\znanega od-vetnika dr. Ernesta Kalana, znano oseb-nost V slovenskih ■ demokratskih krogihna Stajerskem. Sivolasi doíctor je podsedanjo Titovo diktaturo s teni 'prisel?.e tretjic v zapor.

Sprememba viada v Ljubljani: Dose-clanjí rain, za sodstvo dr. Joze Pokorenje dosluzil in je za svojo tlako kom. pai--tiji dobil placilo z odstranitvijo iz vla-de. Postavljen je za predsednika zako-nodajne komisije. Na njegovo mesto jeprisel znani Ijubljanski mescanski vetr-njak dr. Heliodor Modíc, bivsi Titov po-slanik v Pragi. Odstavljen je tudi do-sedanji min. za trg. in prehrano Vik-tor Repic. Njegovo mesto je dobil znani stari komunist Joze Borsínar, ki jebil doslej min. za noti-anji promet. Njegovo dosedanje mesto pa je zasedel znani partijec Tone Sustersic.

y Zavratcu orí ídriji je preminul zup-nik Janez Miklavcic. Na tej zupniji jevneto delovni polnih 34 let.

Glavno íitovsko casopisje v Ljubljanine bo vec objavljalo pritozb, kritiki inostalih slabih strani, ki jih je prinesels .sebo] sedanji komunisticní reziní.RazJogí: Zunanj-" svet vendarle lahkopride do teh h'stov ín íz njih ízvo mar-sikatcro za rezim neugodno stvar. Zato bodo pa tako pritozbe sedaj objavljalixazni lokalni listici. Taki krajevni ko-munistifini listici so: V Ljubljani "Grn-dimo", V Mariboru "Mariborski vestnik",V Colju "Celjski tednik", v Ptuju "Na-sq délo". Slicne tcdnike izdajajo okrajniodbori OF na Jesenicah, v Trbovljah inKivi Gorici.

Ljublj. kom. tisk je oktobra mesceaobjavil pregled kuhinj za delavce vLjufa-Ijani. Iz pregleda je razvidno, da je se

danji protiljudski rezim dosegel, da jevcliko stevilo zasebnih in drnzinskih go-podinjstev opustilo domaco kuho in ho-(lijo po hrano na skupen kotel. V Tito-vini temu seveda ne recejo kotel, ampak"menza ali pa "lestavraclja".

Celjske drzavne trgoviue. V CeIju soheniitno odprte naslednje drzavne trgo-vine: cest specerijskih, dve ti'govini skurivom, trinajst mlekaren, stirinajstmosiiic, sest trgovin z zelenjavo in sa-djem, papirnice, tvgoviná z usnjenimil.zdelki itd. V vsem je, 120 takih trgovin. V prostorih bivsega trgovca Ster-meckega je veleblagavnica "Ljudsklmagacin".

V Beogradu so ustanovili novo mini-sti'stvo za prikljucene pokrajine. S temje vzeta slovenski in hrvatski vladi ob-last nad Primorsko in Istro, ki sta sedaj

. pcdrejeni naravnost Beogradu, in to vsezaradi nezadovoljstva Ijudstva. Za no-vega zveznega ministra za te pokrajineje imenovan Titov general Holjevac, bivsi nacelnik jugos!, vojaske uprave .v co-ni B.

V Majdicevem gradu pri Celju so titovci ustanovili KP solo za politkomi-

.sarje.Krivicna odmera dohodnine. Komuni-

sticni mogotei v Sloveniji so zacpli od-merjati dohodnino, v smislu obstojecihpredpisóv. Dohodnino dolocajo ne popridclku, ampak po tem, koliko bi na po-sestm lahko pridelal, ce bi bilo vse ob-delano. S tako krivicno odmero hocejokomunisti prisiliti kmete na vstop vzadruge, ki so v.se v komunisticnih ro-kah.

\

OBRTNT LISTI ZADUHOVNIKE -V TITOVINI

Katoliskim duhovnikom delajoTifovi krajsvni kom. odbori vednovecje tc/ave pri izvrsevanju njiho-ve .duí.riopristirske sluzbe. Titovaviada j: namrec nedavno sprejelazakon, da mora imeti vsak diihov-nik za izvrsevanje svoje sluzbe po-sebno "potrdilo za izvrsevanjedusnopastirske obrti". Taka po-trdila izdajajo krajevni odbori.Navadno pa jih odklanjajo. Zara-di tega dostikrat od skofijskegaordinarijata imenovani duhovnikine morejo na.stopiti svojih mest.

Stran 3.

OB BALANTIcEVEM KRESU

Pctletnico smrti pesnika — domo-branca Fi'anceta Balantica so novonase-

Ijeni slovenski pisatelji in pesniki v Buenos Airesu praznovali ha dva nacina. Vnoel od 23|24 nov. prav v casu, ko jepred petimi leti gorel ziv v Krajíevihisi V Grahovem — so se clani "Pisatelj-.ske druzine Franca Balantic" zbrali na,prvi svoj sestanek v stanovanju svoje-ga predsednika dr. Kovacica ter z bese-dami in z recitacijami njegovih in svo.iihpesmi in írtic, napisanih v njegov .spo-min, bedeli kot ob njegovem kresu

V nedeljo 28. nov. pa jé bila v sale-zijanski dvorani po sv. masi za njegovoduso spominska recitacijska ura "Go-re-ti hocem. . . novim dnevom", ki se jojo udelezilo lepo stevilo slovenskih no-vonaseljencev. V uvodnih besedah jepredsednik dr. Kovacic omenil pomenBalantica za ñas ter tradicijo njegovihprireditev v taboriscu, ki jo zdaj nada-Ijujemo v novem svetu, s to goroco pla-menico, ki naj nam sveti skozi temnedni v svobodo. Za njini< je Petric reeiti-ral Balanticev sonet Sen o vmitvi, s cerner je Balantic se posebej poudarjcnkot pesnik izseljencev, kar smo zdaj mi.Dr. Tine Debeljak je v govoru Ob Ba-lanticevem kresu v pesniskih primerahpadal ves obseg motivnosti eraigvantskelítcráture, ki naj je izpolnijo emigrantskipisatelji. Nato so sledila déla emígrant-skih pisateljev: pesnik Igor se je 7 moc-no pesmijo poklonil Pesniku FrancctfjBalanticu (recitiral Breznikar); Valí-antove izi*edno mocne pe.smi Grahovo,Teharski veceri in Resurrecturis ie poda! Perharic; prvo pismo iz TrpotfievjhDvoje pisem je sugestivno brala ?;itn«-kova; Debevec je recitiral Budnikovo odoMrtvim junakom. Dr. Kovacic je bralsam svoje, po resnicnom pripovedevanjucpisano dogajanje V breznu. Za zakljii-cek pa je Petric^recitiral z grozo in dra-maticnostjo odlomek iz Kalinove Crnemase Dies irae, ki je v najvecji tiáinizakljucil to spominsko uro na Balanti-cevo smrt in vseh njegovih tovarísev

Vse nastope je z lepo besodo veza! inpredstavljal izvajajoce prof. Gerzinic.Prireditelji so izdali lep spominski listz odlomkom Balanticeve pcsmi ter iz-viimim lesorezom akad. slikariee BareRemec. i

TRÍDESETLETNiCA CANKARJEVE SMRTI8. decembra 1918 je v Ijubljanski bol-

nici umrl pisatelj Ivan Cankar. Zdaj po-teka 30 let, kar smo ga pokopali kotprvega, slovenskega pisatelja na drzavne stroske ob udelezbi najvisjih oblastiin s spremljavo aeroplana, kl mu je vr-gel ízpod neba venec na grob: kajti malo prej smo se osvobodili macehov.stvatuje drzave in stopili v novo, kjer smotudi Slovenci postali del vlaclajocih. Cankar je bil kot prerok: videl je, kar jehotel, in umrJ. "Tisoc let si krvavel, slovenski narod, ízkrvavel nisií" Cankaraam je zadnja vojna leta v Avstriji tr-pel preganjanje zaradi svejega politicnega verovanja, ki je bilo federativnaJugoslavija, pomhozena z Bolgarijo: solje skozi Ljubljanski grad v vojasko suk-njo in V Judenburg. Toda to trpko real-nost je premagoval s svojimi Podóbamiiz sanj, kakrsnih bi danés ne mogel p'i-sati V "svobodni proletarski" Jugosla-viji, za katere prvobcrivca ga stejejo:Baj so nosile komunisticne brigade nje-Swo ime in v njegovem imenu morile.

je, da je Cankar govoríl o bodocivladi delavskega stanu, res, da je kan-didiral za socialisticnega po.slanca, res,da je napisal celo umetnisko podobo komunisticne teznje hlapca Jerneja — "ve-

kumetnino in velezmoto", pravi o njemPrcgelj;' toda res je pa tudi, da je Cankar prav V svojih zadnjih letih bil vvsem — V prijateljskih stikih, .skupnihstanovanjih, z leposlovnim sodelovanjemter kar jo glavno: z njega duhom,— tes-no povezhn s katoliskim mladimi iz Ki'C-kovega politicnega in Izidorja Cankai'jadomisvetovskega leposlovnega kroga.Tako tudi ni ncupravicen vzdevek iste-

.,ga Pregijn, da spada s tem delom od-locno "med modeme katoliske pisatelje"(Mentor). To je-delo zadnjih let: od ma-terinskik crtic, rozniskih novel, Podobiz sanj do zasnove povesti ali cikla podob "V Kani Galilejski", v kateri je imeínamen — kakor je izprical naturalistGovekar— napisatí legende ali podobnona "bogke" nasih kmcckih rezbarjev, naznamenja ob potih in "bozje martrc",tako nekako morda, kot je dvajset letza njim izpolnil Stanko Majcen s írti-calni "Bogar Meho", ali Cevc, ali tríde-aet lot za njim Novacan v -posmi (Petievangelij). Na vsak nacin je Cankarprehodil dolg razvoj in menjal svojemisljenje: zacel je z Askercem ip natu-ralizmom, da se je takqj nasel v deka-denci in njenem "sovrastvu do publíke"ali — "Ijudstva", kot bi rekli danos;

pisal je satire na burzuazijo-mescanstvoin se ravcVjgcval za skrajni indivíduali-zem. sluzec samo in zgolj Lepoti, ki muje predstavljalai najvisjo vi-ednoto.. Todadolgo casa ni vztrajal v lartpurlartizmu,preveo mocno je bila v njem zakorenl-njena idealisticna moralna sila in borbapo dobrem cloveku. Iz ta. clovekoljubncteznjo je zasol v socializem, kot -ga jelitcrarno izpovcdal v Hlapcu Jerneju,delojna tudi v Hlapcih, kjer se ob mi-«li na mater zíomi v socialisticni veri.Bolj kot doktrino je Ijubil mater. In izzadnjih let .se vidi, da je bil Cankar vsezivljenje vclik otrok: dober in veron,teda slaboten in custven. Kot so drugidekadcnti. po svotu, ki so vedno dajaliprednost duhu pred gmoto, nasli posvoji razvratni dobi mir \í novoromanti-ki, ki so jo povocini istovetila z ekspre-sionrsticnim novokatolistvom (Vcrlaine,Kasprowicz, PrzybyszewskI, Bahr, itd.),je tudi on — po spovedi y Sarajevu Iota 1908 — nasel nazaj v verski svetsvojo matera in se príkljueil zgorajomenjenmii mladokatoliskemu ki'ogukot svoji najozjemi.sljenjski druzbl inumrl z vsemi duhovnimi tolazili.

Zdaj je ze irideset let mrtev. Konv.i-nisticna revolucija si jo njegovo ime de-la na prapor in mprila z njim. S Can-karjcm, ki je ze o revoluciji leta 1848napisal, da so "studenti pahnili delav-

stvo na barikacle, da so potem sami lahko postali dvorni svetniki." Ali ni nekajpodobnega tudi s to revolucijo leta1941? Radovedni smo, kako bi se dánesCankarjcv hlapec Jemej pocutil v noviJugoslaviji? Kje bi iskal pravico in kako? In tudi kako bi clanes napisal Po-dohe iz sanj? Kje je danés Cankai'jevaJacinta, Lepota sama, nikomur clekla?Danés sta Cankarjevi Jacinta in LepaVida pravi dekli, ne kravji, temvec po-mivacki na gostijah, kjer se proletarskivociitelji goste bolj oblastno kot ki-aljina Betajnovi, in bolj kot Scuka moratazavezovati trakove na njih sandalih! Aliniso 2danove obsodbe zapadnjasko lite-ratnre in njegovo zahtevo po umetnosti— sluzkinjl stranki — sprejeli tudi slovenski komunisti in s tem pljunili naCankarja? Kako bi zdaj Cankar pisal"HIapcc"? Komu bi pisal knjigo "OKani Galilejski", ko bi bila zaplenjenain sel bi v zapor. 2upancici so ostalidoma — oii bi sel moi'da'za nami, kajtini bil hlapec. Dobro, da je mi'tev in dane ve, kako ga izkoriacajo oni, ki jimje pisatelj sluzil za program, pa ne vi-dijo, da je imel tanclc moraini pósluh,da je sovrazil tudi najnianjso krivio inzlasti nasilje kot vnebovpijoc greh. Danos bi v kíicanju onemel. Zato je d'»bro,da je mrtev ze tridcset let.

Stev. 23.

SLO VENIIA

Slovenci v Argentini, "Svobodna Slovenija" je poslala vscmsvojim narocníkom in prijateljeni okroz-nicü z dne 20. novembra. Kdor je niprejel, naj sporoci ali jo pa pride samiskat. Okroznlca je vazna! Nujno pro-simo, da nasi narociiíki in prijatelji cimprej posljejo odRovor na okroznico naVictor Martínez 50.

PRIHOD NOVIH SLOVENCEV

17.

nana" 18. novembra 3, Kaveuo ,novembra 146. Druga akupina S.oven-cev iz Koroske.

Poroki. V Ramos Mejiji.Bta se porj-cila 18. novembra S- I- ^ebc, inBezRoc Marija. V nedeljo 21.pila pred citar g. Jo2e Rus m gdc. BibaKocjan. Cestitamo! ^Najmlajsa Slovenka v Argent.ni V

druzini Borisa in Dore Kromar so dohili20. novembra hcerkico Polonco. Cesti-tamo!

"D R U g T V O SLOVENCEV"prireja s sodelovanjem

"IGRALSKE DRU2INE MARTEVELIKONJA"

V nedsljo 12. decsnibrci 1948.ob treh popoldne v dvorani

"San José" na Azcuenaga stv. 10prvo slovensko

"MIKLAV2EVANJE"V Buenos Airesu.

Vstopnice po $ 2.— si kupite v pred-prodaji v pisarni "Drustva Sloven-cev" na Victor Mortinez 50. Pravtam se sprejemajo tudi darila.

4

V PRIHODNJIH DNEH in tednih bode prisli spet novi transporti s koroild-mi begunci. Ker je stanovanjska stiskavelika, prosimo vse slovenske begunce,da priskocijo svojim rojakom na pomoc.Povprasnjte prí starejsih slovenskih na-Kcljcncih, ki vedo za veliko prostih hisin Vam bodo radi pomagali, ako ste zepoznani z njimi. Javljajte naslove praz-nih his, zacasnih stanovanj ali zasilnihnamestitvenih mest drustveni pisarni ali

pa sami poíscite v Hotelu korosko be-gunsko druzino, kateri boste pomagali.— Pomagajte takoj, kajti potreba jenujna.

Prihajajte redno in veckrat po postoV drustveno pisamo!' Javljajte sprc-membo naslova — veliko poste in spo-

rocil caka, pa jih drustvena pisarna nemore odposlati, ker ne ve naslovov.

Nasim bralcem v Uruguaya: MariizVladimir, bivajoc v Gorici, vía Don Bo-sco 32 se zanima za usodo svojega oce-

ta, ki se je nazadnje javil iz Montevi-dea, calle Cuzuguatti No. 1015. Ocetuje ime Juan. Ce kdo ve za njegov naslovodn. kje bi sedaj bil, ga prosimo, dai tovsporo5i nasi upravi.

Buenos Aires, 28. nov. 1948.

Rozmestitev Slovencev iz prve koros

ke skupine v Argentini: Slovenci iz prvekoroske skupine, kl so prispeli 27. okto-

bra V Argentino, so i'azen nekaj izjemze vsi zapustili Imigrantski hotel. Povecini so dobili zaposlitev v Buenos Airesu in pa V provínci Buenos Airesa. Iz

t, si,.apiñe sta pa odSla tudi dva mocnatransporta V Mendoso. Prv, 1'^nedeljo, 7. novembra, v vsem 1- »dvugi pa V nedeljo, l4. novembra s 47oscbami, od katerih je bilo 29 «trok. VMendozo so z glavnem odsle druzme. Napostajo V prestolnici so }ú\ poleg ^rad-nega predstavnika Imigrantskega hote-la spremili nekateri odboimiki DniS.vaSlovencev.

;V Mendozo odhajajoci rojaki so bdidobro razpolozeni ter so se z vedrim u-panjem v bodocnost podali na pot. Otro-kom iz obeh skupin je Drustvo Slovencev dalo na pot sladkarij in pomaranc.Na postaji so slovenske druzine s stevíl-nimi zdravimi otroki zbujale splosno za-nimanje pri domacínih. Vsi so se zaul-malí za dezelo, iz katere so prisli ter sostrmeli nad strahotami komunisticneganasilja. Izjavljali so jim, da je sedaj nji-hove.;a trpljenja k'onec, da bodo v Ar-kentini dobílí vse, kar jim ta dezela .more n.uditi.

Sport med Slovenci v Argentini. Slo-venski emigrantski sportniki se tudi vArgentini udejstvujejo na sportnem po-

Iju. Zaenkrat goje samo se odbojko, sea-soma pa upajo, da se bodo mogli posve-

titi tudi lahki atletiki in crodni telovad-

bi. Odbojka je tu se malo razvita. Igra-

jo jo vecinoma tuji klubi. Slovenci ze

od nekdoj Ij.ubijo ta sport in zato ni nic

cudno, da so ga zaceli gojití t.udi tu. ?o

prvih tednih bivanja v Argentini so naj-

vnetejsi odbojkasi ze nasli klub, ki go-ji ta lepi sport. Vodja kluba sr. García

je Slovence z veseijem sprcjel. Dal jimje na razpolago svoje igrisce na "Prime-ri Junti" in jih sprejel v svoj klub

"Volley-ball club "Nahuel". ¿e v prvihtekniah so slovenski odbojnikasi poka-zali premoc nad domacini. Ker je g.García v Slovencih spoznal odlicne igral-ce, jih je takoj vpisal v buenosaire.ski

odbojkaski turnir. Iz Slovencev je napra-vil dve mostvi. V prvem so zbrani naj-boljsi igralci iz vseh bivsih slovenskihbegunskih taborisc: Knap, Eiletz B.,Rus, Dolinar, Senovrsnik in Mokorel;drugo mostvo je pa srednjesoJsko inigrajo V njem: Prijatelj, iMikIic, Magi-ster. Smersu, Eiletz F. in Benegalija.Do sedaj so zmagali se v vseh tekmahin je verjetno, da si bodo prlborili celopokal.

Obcni zbor slovenskega katoliskcgaakademskega staresinstva. Slovenski ka-toliski staresine so se v nedeljo dne 7.novembra v velikem stevilu odzvali va-bilu zacasnega odbora Slovenskega .ka-tolískega akademskega staresinstva, dase udeleze prvega rednega obcnega zbo-ra organizacije, ki nadaljuje s svojimdelom V omígraciji. Zacasni odbor, ki jebil izvoljen v juliju tega leta je imel zanalogo prípraviti pravila in zbrati cla-no; obe nalogi je zacasni odbor opravil,izdelan je bil predlog, vpostavljen je bilstik s klubi staresin v raznih delih Ev-rope in prijavljen je bil obstoj organiza-cija Pax Romani, oziroma Mednarodnizvezi katoliskih intelektualcev,-ki je veja Pax Romana.

Na obcnem zboru so bila pravila so-glasno sprejeta in soglasno je bil jzvo-

•'CASA B O Y fj "

OLAZABAL 2336 (pol kvadre od ogia Cabildo 2300)

Lepa izbira ur, zlatnine, srebrnine in nakita.Vsa popravila ur in zlatnine najvestneje in tocno izvrsena.

Odprto vsalc dan od 9. do 12.80 in od IJf.SO do 20.

Ob sobotah popoldne se slovenske stranke lahko zglase v nasemstanovonju, ki je v isti hisi Olazabal 2338, prvo nadsfropje stev. 5

• ̂nbor s predsednikom prof-Ijen novi odboIvanom Uonstituiral: pred-ii «íte ie nato taicoie n-

^edniU pro,. Irán ju"nik dr. Vinko B™n.en tajmkcec, blagajmk Joze Lesa •ravn. Bogomil Remec, prof. AlojziJ Lzinic in Stane Cernic. V nadzornem od-boru so dr. Kacar. dr. Pogacmk m duBajlcc, predsednik razsodisca pa ]e ar.Eiletz Leopold.

Vodstvo Mednarodne zveze katoliskihjntelektvialcev, oziroma generalno taj-nistvo Pax Romane v Fribourgu v gvi-ci je sredi oktobra sporocilo odboru Slov.kat. akad. staresinstva, da je organiza-cija sprejeta kot clanica v Mednarodnezvezo katoliskih intelektualcev in da samo ona predstavija slovenske katoliskeintelektualce v tej mednarodni zvezi. Tavazen dogodek, ki vkljucuje dele organizacije V mednarodno skupnost in panaloge novega odbora se pomemben do-kaz za délo, ki da .hoce Slovensko kato-lisko akademsko staresinstvo opravljati.

TELI6 VLADIMIR - NOVAK PAVLE

RONDEAU 1295Ramos Mejia F. C. O.

SVA ODPRLA KROJAcNlCO -BÍágo na izbiro po vzorcih.

Dohod: S postaje Ramos Mejia —kolektiv st. 3. — Príporocova se

slovenskim rojakom.

bo 160 strani velikega forma .h°^obfegal podroben koledaistidel vse koristne podatke o predpi-sih: ki veljajo V te) dm^^n bo ta,oizredno primeren prirocnik za vsa-kega Slovenca v Argentini.koledar

bo nudil obilo lepegg ctiva z vseadezel kier danés biva)o slovenskiemigranti. V stevilnih clankih pa botudi prinesel podroben pregled o.vsem delu med nami.

CENA:

Argentina: — 15.— pesovUSA — 2.— dolarjaGanada — 2.25 kanad. dolarja

"Anglija — 15.— silingovííaJija — 1600 Lir.Narocnike v líaliji prosimo, da na-roce Koledar pri Sloyenskem So-cijaln^ Odboru v Rimú, Via deiColli 8 ter tam tudi vplacojo na-rpcníno.

koledar

bo prva knjiga, ki jo slovenski begunci- izdajajo v Argentini. Zati>hoce bití vez med nami vsemí. Zato-NAROCI ZE SEDAJ KOLEDAR'■SVOBODNE SLOVENIJE"ZA LETO 19491

SLOVENCI P S V E T USantiago de Chile, 20. novembra.

Dne 5. novembra je koncno prislo ta-ko tezko pricakovanih osem slovenskihduhovnikov. Ze ob samem prihodu v pri-stanisce jih je sprejela c. sestra Vincen-cija Kaplja, prednica tukajsnje bolnisni-ce, c. sestra Emanuela, g. Ludvik Toma-zin V imenu Raneag. skofa in msgr. Manuel Mechaca v imerva Tenuskega .iko-fa. §e isti dan so se odpeljall v Santiago, kjer smo jih cakali se ostali Slovenci. Eni kot drugi smo bili zelo zeselisvidenja, posebno oni niso pricakovalitake dobrodoslice. Takoj nato smo se od-pravili h kardinalu, ki jih je bil posebno vesel, imel nanje kratek nagovor tertudi vse skupaj blagoslovil. Takoj, nasle-dnji dan pa so bili sprejeti pri nunciju.Tam so jim tudi takoj dolocili mesta,kjer bodo sluzbovali. Posamezni gospo-dje bodo namesceni zacasno takole: VRancagui: Janez Markic iz Naklega,Franc Fekonja iz Maribora, dr. AntónTrdan iz Ribnice, Ludvik Ceglar iz Stic-ne; v Temecu pa: Janez Mohar iz ámi-hela, Franc Kupljenik iz át. Jemeja,Martín Turk iz ámihela in Joze Gustiniz St. Jemeja.NOVICE S KOROáKE

Prijavijencem za Chile so v spittal-skem taboriscu sporocili, da se bodo nio-lali se enkrat podvreci strogemu oreglc-clu; in prav tako poklicni preizkusnji, íese vztrajajo na tem, da bi sli radi vChile.

IRO je prevzela spittalsko taboriscein bodo V njem lahko ostali sami tisli,ki so bili od IRO sprejeti; nekateri, brí-blizno 80 oseb, ki pa so vecinoma zedoslej bivali izven taborisca, se bodomorali preselíti v Kellerberg. Javiti so

OKUSNA DOMACA HRANAna razpolago za nekaj gospodovENTRE RIOS 1272|l piso Dpt C.

PODPIRArrESVOBODNO SLOVENUO

9 prispevki za tiskovni sklad!Pndobivajte nove narocnike za

SVOBODNO SLOVENUO!NAROCAITE

se morali 8.11. in se isti dan taboriscezapustifi.

Gímnazíjski ppuk se je pricel v novibaraki pod ravnateljstvom g. prof Mil-ka Jeglica. Dijakov je letos preeej manj,ker jih je veliko odslo-xidn. se jpriprav-Ijajo na odhod, prav tako tudi ni letos8. rázreda, ker so lanski sedmosolci zeopravüi maturo in jih je slo preeej vGradee na univerzo.

Z letosnjim solskim letom je bil vvseh razredih uveden pouk spanséine kotneobvezen predmet.

V celovski bolnici je 6.11 umrl LadoUcakar na posledicah operacije.

V 15. baraki v starem taboriscu bodonamestii prostore za porodnisnico.

V svoje skupne molitve vpletamo od-slej vedno tudi po en ocemas za nase iz-seljence. Prav bo, da bi tudi drugod tostorili. Molimo drug za drugega!. . Medtem ko eni odhajajo iz taborisca,pa se drugi, ki so bili doslej zaposlenízíjnaj po industriji in kmetih vracajo.V taboriscu se tako kaj malo se pozna,.da jih je ze" toliko odslo. Vecinoma merejo oditi V emigr-acijo samo tisti, ki zi-ve V taboriscih. In tako jim ne kazedrugega, kakor da se vmejo in da tu-kaj 6akajo na odpravo.

RADIO 1po Vasi zelji in nizkí cení izdelujem

Fasun FranieLARREA 113 RAMOS MEJIA

I V nedeljo po masi na Villa Martínez

Obleke za zenske in moske izdeluje po Iamerikanskih in evropskih modeh'h I

~ JANEO ARNéEÍkrojac.

Arroyo Toro, Tigre, Buenos AiresNarccila sprejema vsako nedeljo po

masi na Victov Martínez 60Cene nizke, postrezba solidna in

toena.

Impronta "Dorrego", Dorrego 1102, Bu«nos Airos-