mag. Ulla Hudina-Kmetič Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji

Jesenice, 16. maj 2014

Strategija Evropa 2020

Strategija Evropa 2020

Pametna rast: razvoj na znanju in inovacijah temelječega gospodarstva

Trajnostna rast: bolj učinkovito, zeleno in konkurenčno gospodarstvo

Vključujoča rast: spodbujanje visoke stopnje zaposlenosti, ki prinaša družbeno in teritorialno kohezijo

PRIPOROČILA EUROPE 2020ZA SLOVENIJO TARGETS

Stopnja zaposlenost

i(v %)

R&R v % BDP

Cilji zmanjšanja

emisij (v primerjavi z

2005)

Obnovljivi viri

energije

Energetska učinkovitost

Predčasna zapustitev šole (v%)

Terciarno izobraževanje

(v %)

Zmanjšanje populacije, ki je na robu revščine

ali socialne izključenosti (v št

oseb)

EU cilj 75% 3%-20%

(primerjano z 1990)

20%

20% porast energetske učinkovitostiprimerljivo z

368 Mtoe

10% 40% 20.000.000

SIcilj

75% 3% 4% 25% n.a. 5% 40% 40.000

Ključne pobude Strategije Evropa 2020

Pametna rastPametna rast Trajnostna rastTrajnostna rast Vključujoča rastVključujoča rastInovacije

«Unija inovacij»Podnebje, energija in

mobilnost «Evropa, gospodarna z

viri»

Zaposlenost, spretnosti«Program za nova

znanja in spretnosti ter nova delovna mesta»

Izobraževanje«Mladi in mobilnost»

Konkurenčnost«Gospodarska politika v

času globalizacije»

Boj proti revščini«Evropska platforma za

boj proti revščini»

Digitalna družba«Evropska digitalna

agenda »

5

Strategija Evropa 2020,obdobje 2010-2014: raznolika slika (1)

• Številni spodbudni pokazatelji…

• Visoka raven državnega dolga, ki se bo predvidoma začela zniževati leta 2015

• Postopno okrevanje po globoki recesiji

• Pričakovan počasen upad visokih stopenj brezposelnosti

• Prvi znaki sprostitve po kreditnem krču

6

Strategija Evropa 2020,obdobje 2010-2014: raznolika slika (2)

• … a izzivi ostajajo…

• Številni dolgoročni izzivi• Staranje prebivalstva• Naraščajoča neenakost• Globalizacija• Digitalno gospodarstvo• Izzivi produktivnosti• Pritisk na vire in okoljska vprašanja

• Potrebno je ohraniti reformni zagon

Neenakomeren napredek v smeri ciljev Strategije Evropa 2020

7

•EU na poti, da izpolni ali pa se vsaj tesno približa ciljem na področju izobraževanja, podnebja in energije.

•Zaostanek na področju zaposlovanja, raziskav in razvoja ter zmanjševanja revščine.

•Uspešnost pri doseganju ciljev prav tako kaže na naraščajoče razlike med državami članicami, včasih pa celo znotraj njih, na različnih področjih.

Cilji Strategije Evropa 2020: nekaj omejitev, vendar številne prednosti

8

OMEJITVE PREDNOSTI

Ni izčrpna Enostavna za spremljanje

Različna stopnja ambicioznosti in zavezanosti med državami članicami

Krepi sama sebe: napredek na enem področju spodbuja napredek na drugih področjih

Potrebno je kvalitativno ocenjevanje Ključni katalizatorji ukrepov, ki so oblikovali reformne programe držav članic

9

Izvajanje Strategije Evropa 2020

• Evropski Semester• Verodostojen okvir za izvajanje politik• Integriran nadzor za uskladitev gospodarskih in fiskalnih

prioritet• Okrepljeni stiki med EU in državami članicami• Pozorno spremljanje napredka

• Preostali izzivi• Podpiranje politik z jasno dolgoročno vizijo• Krepitev ozaveščenosti/odgovornosti vseh akterjev• Večja jasnost procesa in vloge akterjev

Raznolikost krize

1. Finančna kriza

2. Gospodarska kriza

3. Dolžniška kriza, javne finance

4. Tveganje podaljšanega obdobja počasne rasti?

Dolg evroobmočja

12

Government debt in % of GDP

The majority of Member States face rising debt

Source: European Commission

* Commission 2013 autumn Forecast. This forecast is based on a «no-policy-change scenario» and does not reflect announcements made since its publication.

Dolg držav članic

Obrestna mera državnih obveznic 2007-2011

13

POSTOPKI SPREMLJANJA - Evropski semester- Makroekon. neravnotežja, MIP - Čezmerni deficit, EDP

Mehanizem opozarjanja

Poglobljeni pregled

Priporočilo o neravnotežjih

v CSRs

Spremljanje

Ocena osnutka proračuna; EDP

Zimska napoved

Sprejeta priporočila

Letni pregled rasti

Nacionalni reformni

programi in Programi

Stabilnosti

Predlog specifičnih priporočil

Neodvisno priporočilo

Poglobljeni pregled, marec 2014: 5 ključnih neravnotežij in tveganj za slovensko

gospodarstvoČeprav je bil dosežen znaten napredek pri čiščenju bilanc stanja bank, so še vedno potrebni odločni ukrepi za popolno izvajanja celovite strategije za bančni sektor: prestrukturiranje, privatizacija in okrepljeni nadzor.

Znatno povečanje javnega dolga v zadnjih letih, čeprav z razmeroma nizke ravni, in zdaj omejeno sposobnostjo fiskalnega prilagajanja.

Slabo upravljanje podjetij, zlasti (vendar ne samo) podjetij v državni lasti in podjetij z vplivom države zmanjšuje splošno učinkovitost gospodarstva prek morebitnega neučinkovitega dodeljevanja virov.

Počasno finančno prestrukturiranje sicer obetavnih podjetij, ki ostajajo nevzdržno prezadolžena, zaustavlja nove zasebne naložbe in okrevanje slovenskega gospodarstva.

Slovenija ne konkurira učinkovito na tujih trgih. Škoda zaradi izgube stroškovne učinkovitosti se še ni povrnila; reforme pa doslej niso v polni meri obravnavale prožnosti trga dela in izzivov konkurenčnosti.

Bančni sektor

1

Javni dolg

2

Vpliv države

3

Prestrukturiranje

4

Konkurenčnost

5

Napotila Sloveniji (marec 2014) pri pripravi reformnega programa in programa

stabilnostiOdločno ukrepanje v zvezi s prestrukturiranjem poslovanja, konsolidacijo in privatizacijo bi izboljšalo dobičkonosnost in povečalo dolgoročno uspešnost in vzdržnost finančnega sektorja.

Za ohranitev zaupanja finančnih trgov in zagotovitev vzdržnosti dolga v srednje- in dolgoročnem obdobju je potrebno preudarno in verodostojno oblikovanje gospodarske politike.

Obsežen umik države iz slovenskega podjetniškega in finančnega sektorja skupaj z izčrpno in pregledno strategijo za upravljanje.

Politike za reševanje prezadolženih podjetij s poudarkom na hitrem prestrukturiranju dolga teh podjetij bi lahko sprostilo nove zasebne naložbe.

Ponovna zagotovitev stroškovne učinkovitosti na srednji rok bi lahko izboljšala izvozne rezultate.

Finančni sektor

1

Javni dolg

2

Vpliv države

3

Prestrukturiranje

4

Konkurenčnost

5

Evropski semester Vsak država članica aprila predloži Evropski komisiji in Svetu svoja dva programa:

Nacionalni reformni program (Strategija Evropa 2020) Program stabilnosti (s proračunskimi cilji)

Evropska komisija junija objavi predlog t.i. specifičnih priporočil za vsako državo: 2. junij

podkrepljeno s temeljito analizo vsake države

Države članice se na Evropskem svetu zavežejo k izpolnjevanju specifičnih priporočil:

Komisija implementacijo podrobno spremlja

Strategija Evropa 2020: Glavni mejniki

18

Začetek strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rastMarec

2010

March 2014

Commission's Communication taking stock of the Europe 2020 strategy

What is next

Public consultation on the Europe 2020 strategy feeding into the mid-term review

Zaposlovanje, R&R, podnebje/energija, izobraževanje ter revščina/socialne

izključenosti

7 VODILNIH POBUDInovacije, digitalno

gospodarstvo, zaposlovanje,

izobraževanje/mladina, industrijska politika,

revščina in učinkovita raba virov

Javno posvetovanje o Strategiji Evropa 2020: zakaj?

Zbrati zaključke iz izkušenj, pridobljenih iz prvih let izvajanja Strategije Evropa 2020…

…in jo nadalje razviti, da bi da bi bila učinkovita strategija za gospodarsko rast Evrope po koncu krize…

Prispevajte svoje mnenje od 5.5. do 31.10.2014 http://ec.europa.eu/europe2020/

Hvala za vašo pozornost!

http://ec.europa.eu/slovenija/

http://ec.europa.eu/europe2020/making-it-happen/index_sl.htm