STRES NA DELOVNEM MESTU

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Diplomski projekt

STRES NA DELOVNEM MESTU

September, 2016 Vanja Zemljarič

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Diplomski projekt

STRES NA DELOVNEM MESTU

Stress in the Workplace

Kandidat: Vanja Zemljarič

Študijski program: Poslovna ekonomija

Študijska usmeritev: Podjetništvo

Mentor: red. prof. dr. Duško Uršič

Jezikovno pregledala: Alenka Domanjko Rožanc, mag. prof. slov.

Študijsko leto: 2015/2016

Maribor, september 2016

ZAHVALA

Zahvaljujem se dr. Domnu Kovačiču za vso njegovo pomoč in prispevke pri nastajanju

diplomskega dela. Posebna zahvala gre mojemu mentorju red. prof. dr. Dušku Uršiču.

Prav tako se zahvaljujem družini za finančno podporo in fantu za prenašanje moje

občasne nejevolje ter vsem anketirancem, ki so sodelovali v anketnem vprašalniku.

POVZETEK

Diplomski projekt predstavlja pojem stresa, ki je bolezen sodobnega časa. Stres je v 80 % posledica, zaradi katerega ljudje obiščejo zdravnika. V zadnjih letih se vse bolj povečuje, kar kaže na aktualnost obravnavane teme. V diplomskem delu so predstavljeni vzroki, njegove posledice in dejavnosti, ki pomagajo pri premagovanju stresa. V diplomskem delu je bila opravljena raziskava na vzorcu 143 posameznikov iz podravske regije. Namen raziskave je bilo ugotoviti, v kolikšni meri ljudje doživljajo stres na delovnem mestu. Izkazalo se je, da so ljudje na lestvici od 1 do 5 na delovnem mestu obremenjeni v povprečju s 3,7. Predpostavljali smo, da so ženske na delovnem mestu bolj obremenjene kot moški. S pomočjo t-testa smo preverili, če obstajajo statistično pomembne razlike glede na spol, vendar analiza kaže, da teh razlik ni. Zatem smo ugotavljali, če obstaja statistična značilnost med doživljanjem stresa na delovnem mestu in izvajanjem aktivnosti za sproščanje, športnimi aktivnostmi in uživanjem uravnotežene prehrane. Prišli smo do spoznanj, da med navedenimi spremenljivkami ni statistično značilne povezave. Sklenemo lahko, da ljudje ne glede na izvajanje športnih aktivnosti, aktivnosti za sproščanje ter uživanje uravnotežene prehrane enako doživljajo stres na delovnem mestu kot tisti, ki tega ne izvajajo. Tretja hipoteza je predpostavljala, da obstaja statistično značilna povezava med doživljanjem stresa na delovnem mestu in obnašanjem nadrejenega. Ugotovili smo, da nadrejeni statistično značilno vpliva na posameznikovo doživljanje stresa. Prav tako še bolj vpliva, če ta pri nadrejenem v danem trenutku ne ve, kako se bo odzval (pozitivno ali negativno).

Ključne besede: stres, stres na delovnem mestu, preventivni ukrepi pri stresu, raziskava stresa na delovnem mestu, stres v organizaciji

ABSTRACT

Graduation project presents the concept of stress, which is a disease of modern times. Stress is the result of 80 %, due to why people visit a doctor. Doctors’ visits are more and more increasing in the recent years and that shows relevance of this topic. The thesis presents the causes of stress, its consequences and activities to help overcome stress. The thesis study has been conducted on a sample of 143 individuals from Podravje region. The purpose of this study was to find out how much stress people experience in the workplace. It has shown that on a scale from 1 to 5, people experience stress on average 3.7. We assumed that women experience more stress in the workplace than men. We used T-test to check if there is a statistical significance according to sex, but the analysis shows that there are no differences. Then we determined if there is a statistical significance between experiencing stress in the work place and performing activities for relaxation, sports activities and having a balanced diet. We came to the conclusion that between those variables is not statistically significant correlation. We can conclude that no matter how much people practice sports activities, activities for relaxation and have a balanced diet, they still experience the same level of stress as people who do not practice anything of the above. The third hypothesis assumed that there is a statistically significant connection between experiencing stress in the workplace and behavior of the superior. We found out that superior has statistically significant impact on individual’s perception of stress. It also effects if individual does not know how he will react at any given time (positive or negative).

Key Words: stress, stress in the workplace, preventive measures with stress, study of stress in the workplace, stress in organizations

i

KAZALO

1 UVOD ______________________________________________________________________________ 1 1.1 Opis področja in opredelitev problema _______________________________________________ 1 1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave ____________________________________________________ 1 1.3 Predpostavke in omejitve __________________________________________________________ 2

1.3.1 Predvidene metode raziskovanja _________________________________________________ 3

2 STRES ______________________________________________________________________________ 4 2.1 Opredelitev stresa ________________________________________________________________ 4 2.2 Viri stresa _______________________________________________________________________ 5 2.3 Vrste stresa ______________________________________________________________________ 6

2.3.1 Naravni in umetni stres ________________________________________________________ 6 2.3.2 Pozitiven in negativen stres _____________________________________________________ 7 2.3.3 Kronični stres ________________________________________________________________ 8 2.3.4 Eksogeni in endogeni stres ______________________________________________________ 8 2.3.5 Fiziološki in psihološki stres _____________________________________________________ 9

2.4 Simptomi stresa __________________________________________________________________ 9 2.4.1 Telesni simptomi ______________________________________________________________ 9 2.4.2 Vedenjski simptomi __________________________________________________________ 10 2.4.3 Intelektualni-mentalni simptomi stresa___________________________________________ 10 2.4.4 Emocionalni simptomi stresa ___________________________________________________ 10

2.5 Posledice stresa _________________________________________________________________ 10 2.5.1 Fiziološke posledice __________________________________________________________ 11 2.5.2 Psihološke posledice _________________________________________________________ 13 2.5.3 Vedenjske posledice __________________________________________________________ 14

2.6 Premagovanje stresa _____________________________________________________________ 15 2.6.1 Dihalne tehnike _____________________________________________________________ 16 2.6.2 Tehnika progresivnega sproščanja mišic __________________________________________ 16 2.6.3 Sproščanje s pomočjo vizualizacije ______________________________________________ 18 2.6.4 Meditacija __________________________________________________________________ 18 2.6.5 Joga _______________________________________________________________________ 20 2.6.6 Avtogeni trening sproščanja____________________________________________________ 20 2.6.7 Biološki vzvratni učinek _______________________________________________________ 21 2.6.8 Masaža in aromaterapija ______________________________________________________ 21 2.6.9 Hipnoza in avtohipnoza _______________________________________________________ 22 2.6.10 Fizične aktivnosti __________________________________________________________ 22 2.6.11 Prehrana _________________________________________________________________ 23 2.6.12 Obvladovaje časa __________________________________________________________ 24

3 STRES NA DELOVNEM MESTU ________________________________________________ 26 3.1 Organizacijska kultura ____________________________________________________________ 26 3.2 Dejavniki stresa na delovnem mestu ________________________________________________ 27

3.2.1 Značilnosti dela ______________________________________________________________ 28 3.2.2 Medsebojni odnosi ___________________________________________________________ 29 3.2.3 Vloge v podjetju _____________________________________________________________ 29 3.2.4 Nadlegovanje in nasilje na delovnem mestu _______________________________________ 30 3.2.5 Razvoj in skrbi, povezane s kariero ______________________________________________ 30

3.3 Posledice stresa na delovnem mestu ________________________________________________ 30 3.4 Skrb podjetja za spopadanje s stresom ______________________________________________ 31 3.5 Ekonomski vidik stresa ___________________________________________________________ 32

ii

4 RAZISKAVA STRESA NA DELOVNEM MESTU ________________________________ 34 4.1 Raziskovalne metode ____________________________________________________________ 34 4.2 Instrumentarij __________________________________________________________________ 34 4.3 Zanesljivost vprašalnika __________________________________________________________ 34 4.4 Opis vzorca _____________________________________________________________________ 35 4.5 Rezultati raziskave _______________________________________________________________ 41

5 RAZPRAVA _______________________________________________________________________ 49 5.1 Preverjanje hipotez ______________________________________________________________ 49

6 ZAKLJUČEK ______________________________________________________________________ 55

LITERATURA IN VIRI __________________________________________________________________ 57

KAZALO SLIK

SLIKA 1: SPOPRIJEMANJE Z NEGATIVNIM STRESOM .................................................................................... 7 SLIKA 2: PRAVILNO DIHANJE ...................................................................................................................... 16 SLIKA 3: PROGRESIVNO SPROŠČANJE MIŠIC .............................................................................................. 17 SLIKA 4: MEDITIRANJE ................................................................................................................................ 19 SLIKA 5: POLOŽAJI JOGE ............................................................................................................................. 20 SLIKA 6: KLIKI NA ANKETO .......................................................................................................................... 35 SLIKA 7: SPOL ............................................................................................................................................. 35 SLIKA 8: STAROST ....................................................................................................................................... 36 SLIKA 9: DELOVNA DOBA ............................................................................................................................ 37 SLIKA 10: KAKŠNA JE VAŠA NAJVIŠJA DOSEŽENA FORMALNA IZOBRAZBA? ............................................... 38 SLIKA 11: KAKŠEN JE VAŠ ZAKONSKI STAN? ................................................................................................ 39 SLIKA 12: VELIKOST PODJETJA, V KATEREM STE ZAPOSLENI ...................................................................... 40 SLIKA 13: KAKO POGOSTO VELJAJO ZA VAS NASLEDNJE TRDITVE? ............................................................ 42 SLIKA 14: KAKO POGOSTO VELJAJO ZA VAS NASLEDNJE TRDITVE? ............................................................ 43 SLIKA 15: V KOLIKŠNI MERI LAHKO ZASE TRDITE, DA UŽIVATE MIRNO IN SPROŠČENO ŽIVLJENJE V

PROSTEM ČASU? .............................................................................................................................. 44 SLIKA 16: V KOLIKŠNI MERI LAHKO ZASE TRDITE, DA UŽIVATE URAVNOTEŽENO PREHRANO? .................. 45 SLIKA 17: KOLIKOKRAT NA TEDEN IZVAJATE ŠPORTNE AKTIVNOSTI (HOJA, TEK, KOLESARJENJE ALI DRUGA

TELESNA AKTIVNOST)? ..................................................................................................................... 46 SLIKA 18: KOLIKOKRAT NA TEDEN IZVAJATE AKTIVNOSTI ZA SPROŠČANJE (VAJE ZA SPROŠČANJE, JOGA,

MEDITACIJA, WELLNESS ITD.)?.......................................................................................................... 47

KAZALO TABEL

i

TABELA 2: BOLJ ALI MANJ STRESNE ZAPOSLITVE ....................................................................................... 28 TABELA 3: ZANESLJIVOST VPRAŠALNIKA ................................................................................................... 35 TABELA 3: SPOL .......................................................................................................................................... 35 TABELA 4: STAROST .................................................................................................................................... 36 TABELA 5: DELOVNA DOBA ........................................................................................................................ 37 TABELA 6: KAKŠNA JE VAŠA NAJVIŠJA DOSEŽENA FORMALNA IZOBRAZBA? ............................................. 37 TABELA 7: KAKŠEN JE VAŠ ZAKONSKI STAN? .............................................................................................. 39 TABELA 8: VELIKOST PODJETJA, V KATEREM STE ZAPOSLENI ..................................................................... 40 TABELA 9: KAKO POGOSTO VELJAJO ZA VAS NASLEDNJE TRDITVE? .......................................................... 41 TABELA 10: KAKO POGOSTO VELJAJO ZA VAS NASLEDNJE TRDITVE? ........................................................ 43 TABELA 11: V KOLIKŠNI MERI LAHKO ZASE TRDITE, DA UŽIVATE MIRNO IN SPROŠČENO ŽIVLJENJE V

PROSTEM ČASU? .............................................................................................................................. 44 TABELA 12: V KOLIKŠNI MERI LAHKO ZASE TRDITE, DA UŽIVATE URAVNOTEŽENO PREHRANO? ............... 45 TABELA 13: KOLIKOKRAT NA TEDEN IZVAJATE ŠPORTNE AKTIVNOSTI (HOJA, TEK, KOLESARJENJE ALI

DRUGA TELESNA AKTIVNOST)? ........................................................................................................ 46 TABELA 14: KOLIKOKRAT NA TEDEN IZVAJATE AKTIVNOSTI ZA SPROŠČANJE (VAJE ZA SPROŠČANJE, JOGA,

MEDITACIJA, WELLNESS ITD.)? ......................................................................................................... 47 TABELA 15: ARITMETIČNA SREDINA ........................................................................................................... 49 TABELA 16: T-TEST ...................................................................................................................................... 50 TABELA 17: PEARSONOV KOEFICIENT KORELACIJE ..................................................................................... 51 TABELA 18: PEARSONOV KOEFICIENT KORELACIJE ..................................................................................... 51 TABELA 19: PEARSONOV KOEFICIENT KORELACIJE ..................................................................................... 52 TABELA 20: PEARSONOV KOEFICIENT KORELACIJE ..................................................................................... 53 TABELA 21: PEARSONOV KOEFICIENT KORELACIJE ..................................................................................... 53

1

1 UVOD

1.1 Opis področja in opredelitev problema

V svetu hitrih sprememb se vse dogaja zelo hitro. Ta hitrost pri ljudeh povzroča stres. Zaradi konkurenčnosti podjetij ta želijo optimizirati stroške in povečati dobičke, kar pomeni, da morajo tudi zaposleni dati od sebe ves svoj potencial, da čim bolje opravijo svojo nalogo. Posledica, ki se zgodi, je, da zaposleni lahko občutijo stres.

SSKJ (2016) stres pojmuje kot »odziv organizma na škodljive (zunanje) vplive«. Dernovšek, Tavčar & Konec-Juričič (2006, str. 8) navajajo da je stres »fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privaditi notranjim in zunanjim dražljajem (stresorjem). Stresor pa je dogodek, oseba ali predmet, ki ga posameznik doživi kot stresni element in povzroči stres. Stresor začasno zamaje posameznikovo ravnovesje in stres je povsem normalno odzivanje na to dogajanje«.

Vsak človek se na stres odziva različno. To je odvisno tudi od življenjske situacije, v kateri ga doživi. Če ima posameznik veliko stresnih situacij in se pojavi še dodatna, se bo ta človek nanjo odzval drugače kot nekdo, ki nima takšnih situacij.

Kot akutno posledico stresa navajajo naslednje simptome: prebavne motnje, izguba teka ali pretirana ješčnost, zgaga, slabost in bruhanje. Posledica dlje trajajočega stresa so motnje srca in ožilja, kar sproži visok krvni tlak in motnje srčnega utripa. Poruši se tudi imunski sistem, kar se lahko kaže kot revmatoidni artritis ali oblika sladkorne bolezni, nekaterih rakavih obolenj in alergij. Posledica dolgotrajnega stresa so depresija in anksiozne motnje (Dernovšek et al., 2006, str. 8).

Velikost obravnavanega problema izkazujejo tudi izdani recepti za antidepresive in anksiolitike, pri čemer so zdravniki samo leta 2014 napisali 450 tisoč receptov za anksiolitike in 525 tisoč za antidepresive. To pomeni, da jih uporablja ena četrtina vseh prebivalcev Slovenije (Delić & Ferlič - Žgajnar, 2016).

Stres velikokrat izhaja iz delovnega mesta. Pretirani pritiski za podjetja pomenijo tudi velike stroške, saj za posledico nosijo absentizem, zmanjšano produktivnost, denarna nadomestila in zdravstveno zavarovanje (Černigoj-Sadar, 2002, str. 82).

1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave

Namen diplomskega projekta je analizirati literaturo s področja stresa in izmeriti prisotnost stresa na delovnem mestu v podravski regiji na vzorcu naključno izbranih podjetij.

Cilj diplomskega projekta je v teoretičnem delu predstaviti definicijo stresa, prikazati dejavnike, ki pripeljejo do stresa, ter preventivne ukrepe za preprečevanje stresa na

2

delovnem mestu. Cilj diplomskega projekta v empiričnem delu je posnetek stanja in prikaz prisotnosti stresa na delovnem mestu na vzorcu zaposlenih naključno izbranih podjetij v podravski regiji.

Delić & Ferlič-Žgajnar (2016) navajata podatke o izdanih receptih za antidepresive in anksiolitike, ki posredno kažejo na dolgotrajen stres posameznika. Navajata, da zdravniki predpišejo bistveno več receptov ženskam kot moškim. Na podlagi tega oblikujemo naslednjo hipotezo:

H1: Ženske na delovnem mestu doživljajo večji stres kot moški.

Splošno znano dejstvo je, da šport, sproščanje, druženje … znižujejo stres. Sklepamo, da so ljudje, ki aktivno preživljajo svoj prosti čas, tudi v službi pod manjšim stresom. Na podlagi tega oblikujemo naslednjo hipotezo:

H2: Obstaja statistično pomembna povezanost med višino stresa na delovnem mestu posameznika in njegovim aktivnim preživljanjem prostega časa (šport, sproščanje, druženje …).

Posamezniku stres velikokrat povzročajo nadrejeni. Fadel, Brent & Henion (2016) so v svoji raziskavi ugotovili, da je od načina obnašanja nadrejenega odvisno kakšen stres doživlja podrejeni. Ugotovili so, da konstanto slab nadrejeni povzroča manj stresa kot nadrejeni, od katerega podrejeni ne vedo, kakšno obnašanje lahko pričakujejo v danem trenutku. Na podlagi tega oblikujemo naslednjo hipotezo:

H3: Obstaja statistično pomembna povezanost med višino stresa posameznika in načinom obnašanja nadrejenega.

1.3 Predpostavke in omejitve

Predpostavljamo, da večina zaposlenih na delovnem mestu doživlja stres. Kot navaja Konec-Juričič (2014), je najpogosteje zabeležen obisk zdravnika hujša oblika posledica stresa.

Predpostavljamo, da bodo teoretična spoznanja prenosljiva v prakso.

Predpostavljamo, da se anketirani dovolj dobro poznajo, da bodo ocenili svojo stopnjo prisotnosti stresa na delovnem mestu.

Predpostavljamo, da bodo anketiranci podajali iskrene odgovore.

Morebitne omejitve so nepripravljenost podjetij za izvedbo raziskave in nepripravljenost anketirancev za sodelovanje v anketi.

Ker se bomo omejili le na podravsko regijo, naših rezultatov ne bomo mogli posplošiti na slovenski prostor.

3

1.3.1 Predvidene metode raziskovanja

»Metodologija ali pristop k raziskavi je skupek strategij, metod in tehnik, za katere smo se odločili v procesu raziskovanja teme ali problema« (Easterby-Smith, Thorpe & Lowe, 2007). Pri izdelavi teoretičnega dela diplomske naloge bomo uporabili deskriptivno metodo, metodo kompilacije, komparativno metodo in metodo analize. Kot merski instrument raziskave za ugotavljanje stresa na delovnem mestu bo uporabljen vprašalnik, oblikovan na podlagi študije literature. Z ustreznimi statističnimi testi bomo na podlagi pridobljenih podatkov, pridobljenih z elektronskim vprašalnikom, ki bo izdelan s pomočjo orodja 1ka.si, izvedli prikaz rezultatov ter testirali zastavljene hipoteze.

4

2 STRES

2.1 Opredelitev stresa

Beseda stres izhaja iz anglosaksonskega sveta. V fiziki so jo uporabljali za označevanje mehanskega napora (Newhouse, 2000, str. 11). V medicino je izraz stres uvedel Hans Selye leta 1949. Označil ga je kot »program telesnega prilagajanja novim okoliščinam, njegov odgovor na dražljaje okolja, kot psihomatski mehanizem za uravnavanje in uravnoteženje napetosti, kar enostavno povedano pomeni zaznavo in pripravo telesa na posebne obremenitve« (Schmidt, 2003, str. 7). Prvič je bil uporabljen v angleščini 17. stoletja za opisovanje muk, pritiskov, težav ter nadlog. Sčasoma se je pomen besede spremenil, natančneje v 18. in 19. stoletju. Pomenil je silo, močan vpliv oziroma pritisk, ki deluje na osebo in predmet. To je pomenilo, da zunanja sila vzbuja napetost v predmetu, ta pa skuša ohraniti svojo nedotakljivost, in sicer tako, da se upira moči te sile (Spielberger, 1985, povzeto po Tušak, 2008, str. 4).

Teržan (2002, povzeto po Meško, 2011, str. 6) navaja: »Osnovni vzorec nastanka stresa izvira še iz časov, ko so bili naši predniki prisiljeni nenehno se bojevati za preživetje. Na fizično aktivnost posameznika pripravijo spremembe v telesu, ki so posledice nekega dogodka. Ta aktivnost se razume kot obramba ali umik (boj ali beg). Kri odteče iz organov, v katerih je nujno ne potrebujemo, v mišice nog in rok, zato pridobimo več moči za boj z morebitnim sovražnikom ali za beg pred njimi. Stres je bil koristna reakcija, dokler je človek živel v mirnem okolju, v katerem so nanj prežale predvsem telesne nevarnosti«.

Schmidt (2003, str. 7) pravi: »Stres nastane kot posledica neravnovesja med zahtevami iz okolja in lastno usposobljenostjo. Preživetje vsakega živega bitja je odvisno od njegove sposobnosti uravnotežiti zahteve iz okolja z lastno usposobljenostjo. Nastanek ravnovesja med njima prinaša občutek ogroženosti na eni ali ugodja na drugi strani, dokler ne pride do ponovne vzpostavitve ravnotežja«.

»Z izrazom stres po navadi označujemo telesne simptome, ki jih povzroči povečana napetost. Neka stopnja stresa je povsem normalna, saj pomaga premagovati izzive vsakdanjosti, previsoka stopnja stresa pa povzroči neprijetne odzive telesa« (Battison, 1999, str. 6).

Dernovšek, Gorenc & Jeriček (2006, str. 8) navajajo da je stres »fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privaditi notranjim in zunanjim dražljajem (stresorjem). Stresor pa je dogodek, oseba ali predmet, ki ga posameznik doživi kot stresni element in povzroči stres. Stresor začasno zamaje posameznikovo ravnovesje in stres je povsem normalno odzivanje na to dogajanje«.

Stres lahko razumemo kot notranji odgovor posameznika na vsako zunanjo situacijo in dogodek, ki vpliva na stresor. Stres in njegovi dejavniki niso za vse ljudi enaki ali enako rešljivi, saj ga določajo posameznikova osebnost, širše in ožje okolje, v katerem oseba

5

živi, okoliščine, v katerih se pojavi, njegove izkušnje ter energetska opremljenost (Meško, 2011, str. 7).

Stres je lahko tudi pozitiven. Nekaj ga celo potrebujemo, da lažje dosegamo svoje cilje, nas motivira in spodbuja ter omogoča, da sprejemamo odločitve. To lahko primerjamo z občutki, ki nas navdajajo, ko se približuje dogodek, ki je za nas zelo pomemben. Za naše telo to pomeni velik pritisk, ko pa dogodek mine, se telo sprosti in spet deluje normalno (Battison, 1999, str. 6).

Posamezne ljudi stres različno prizadene, kar je možno opaziti z različnimi znamenji. Ker se znamenja stresa razlikujejo, so telesna znamenja bolj očitna pri ljudeh, ki se prenajedajo ali pretirano hujšajo, imajo nočne more in neredno spijo ali pa imajo težave z dihanjem. Ljudi z duševnimi stiskami prepoznamo po tem, da nenehno spreminjajo svoje razpoloženje in vedenje, so pobiti ter zaprti vase. Ti lahko zanemarjajo svoje družine, se ne morejo osredotočiti na delo in v službi zaostajajo za svojimi pričakovanji, zato raztresenost in neprespanost sodita med vzroke nezgode.

Teržan (2002, str. 4) navaja: »Vzrok za nastanek stresa je konflikt med vlogami. V življenju imamo več vlog. V zasebnem življenju smo možje oz. žene, smo starši našim otrokom, otroci našim staršem, smo bratje ali sestre, prijatelji in sosedje. Na delovnem mestu smo nadrejeni, sodelavci, podrejeni. Vse naenkrat. Ko skušamo izpolnjevati zahteve vseh teh vlog, se lahko pojavijo določene težave«.

Stres ima lahko široke učinke na čustveno, fizično, kognitivno in vedenjsko dobro počutje. Tipični simptomi stresa vključujejo frustracije, utrujenost, glavobol, bolečine v prsih in hitro bitje srca, pozabljivost, neorganiziranost in napete mišice (Jay, 2014, str. 2).

2.2 Viri stresa

Stres lahko izvira iz delovnega okolja in izven njega. Prav tako ne smemo pozabiti na kemične dejavnike (kofein, alkohol, tobak, sladkor, sol), za katere se je izkazalo, da zelo negativno vplivajo na zmožnost spopadanja s stresom (Battison, 1999, str. 12). Stresor, kot ga imenuje Meško (2011, str. 14), je lahko nekaj, kar človeku pomeni oviro, obremenitev, zahtevo ali izziv.

Stres v domačem okolju lahko povzročajo različne situacije ali dogodki, s katerimi se srečujemo v našem vsakdanjem življenju. Ti so na primer smrt bližnjega, razveza, poškodba otroka, prometna nesreča, selitev, nezaželena nosečnost in upokojitev (Levovnik, 2014, str. 15). Ljudje se vsakodnevno srečujemo s številnimi vznemirjenji, ki so lahko majhne intenzivnosti, vendar so pogoste. Sem spadajo napori, ki se pojavljajo v gospodinjstvu (priprava hrane, nakupovanje), napori časovnega pritiska (preveč opravil v zelo kratkem času), napori starševstva (vzgoja otrok, zapleti v šoli) in finančni napori (premajhen zaslužek za preživljanje družine) (Tušak, 2008, str. 42).

6

Povzročitelji stresa po Powellu (1999, str. 43) so: spremembe, odnos s partnerjem, starševstvo, družina in otroci, odraščanje, predmenstrualni sindrom, kronične bolečine, ločitev in razveza, priženjeni družinski člani, izvenzakonske zveze, počitniški stres, kriza srednjih let, izguba in žalovanje, nesreče in šoki, strah pred izpitom, denarne težave, skrb za ostarele, nastopanje v javnosti, stres v službi in življenje brez dela.

2.3 Vrste stresa

Poznamo več vrst stresa, in sicer: naravni in umetni stres, pozitiven in negativen stres, kronični stres, eksogeni in endogeni stres, fiziološki in psihološki stres in še druge vrste.

2.3.1 Naravni in umetni stres

Naravni in umetni stres imata vsak svojo funkcijo in namen. Pri naravnem oziroma koristnem stresu je »evolucija poskrbela za mehanizme, ki posameznika ponovno uravnotežijo. Umetni oziroma škodljivi stres te sposobnosti nima, zato moramo pri tej vrsti stresa sami poskrbeti za uravnoteženje, ker edino tako lahko poskrbimo tudi za svoje zdravje« (Schmidt, 2003, str. 9).

Naravni stres se deli na dve skrajnosti:

prva skrajnost je stres kot posledica občutka ogroženosti. Pojavi se kot »reakcija na nevarnost iz okolja, ki ima nalogo obrambe, pobega ali napada. Stres v primeru ogroženosti je naravna reakcija, ki telesu ne škoduje. V hipu se telo aktivira in pripravi na stanje največje pripravljenosti, s čimer nam omogoča večjo pozornost, hitrejše razmišljanje, pripravljenost na delovanje in vztrajanje, koncentriranje energije ter pripravljenost na hitre reakcije. Po zaključku delovanja in gibanja se telo zopet samo uravnoteži na normalno delovanje.«

Druga skrajnost je stres kot občutek ugodja oziroma prijeten stres. Je pozitivna stran stresa, saj iz njega dobivamo energijo, motivacijo, življenjsko moč in ustvarjalnost. Lahko ga doživljamo tedaj, kadar verjamemo, da naša usposobljenost presega neko zahtevo. Komaj čakamo na izziv, saj verjamemo, da ga bomo zlahka obvladali. V nekaterih primerih se pustimo celo namerno izzvati, s čimer imamo drugim ljudem priložnost prikazati spretnosti, ki jih obvladujemo. Prevzame nas želja po soočanju, po izkazovanju pridobljenega znanja. Stres kot občutek ugodja lahko tudi doživljamo kot posledico »občutkov zadovoljstva, ki jih doživljamo kot občutek sreče ob zmagoslavju, ob meditaciji, sproščanju, doseženih ciljih ter trenutkih, ko se posvečamo ljubljeni osebi ali pa zgolj ob občudovanju narave«.

»Podoživljanje prijetnega stresa je najboljša obramba proti umetnemu stresu«. Umetni stres je izum človeka saj ga narava ne pozna. Je rezultat današnjega sloga življenja in proizvod urejene družbe, ki nam vsiljujejo vedno višje zahteve. Ta stres privede do posameznikovega občutka nesposobnosti, nenehne napetosti in skrbi. S tem ne more uravnotežiti življenja med zahtevami na eni strani in zadovoljstva, ki mu ga nudi dobro

7

opravljeno delo ter tudi navdušenje nad vsemi lepimi stvarmi, za katere je vredno živeti, na drugi (Schmidt, 2003, str. 11–12).

2.3.2 Pozitiven in negativen stres

Božič (2003, str. 20) pravi, da je pozitivni stres »vsaka aktivnost, ki povzroči adaptacijske spremembe kardiorespiratornega sistema in mišičevja«. Ljudje, ki so pod vplivom pozitivnega stresa, so prijazni, pripravljeni priskočiti na pomoč, družabni, ljubeznivi, umirjeni, samozavestni, evforični, ustvarjalni, učinkoviti, uspešni, vedri, nasmejani, motivirani, odločni.

Kadar določen dogodek ali situacija pri posamezniku povzroči intenzivne občutke žalosti, nemoči, tesnobe, jeze, strahu ali ta dogodek oziroma situacija posameznika ohromi, mu škoduje, govorimo o negativnem stresu (Dernovšek, Gorenc, & Jeriček, 2006, str. 11). Kratkotrajne posledice stresnega vpliva so emocionalni in psihični pritiski, šoki, ki povzročajo obolenja. Božič (2003, str. 20) navaja: »Dolgotrajni stresni vplivi se kažejo kot porušena presnova v telesu, porušeno endokrino ravnotežje in ravnotežje imunskega sistema.« Ljudje, ki so izpostavljeni takšnemu stresu, imajo težave z želodcem in občutijo bolečine v prsnem košu.

Slika 1: Spoprijemanje z negativnim stresom

Vir: (Dernovšek, Gorenc, & Jeriček, 2006, str. 13)

8

Slika 1 prikazuje vire negativnega stresa. Prav tako prikazuje, kako se moramo spoprijeti s težavami, kadar je stres izrazito negativen.

2.3.3 Kronični stres

Pokazatelji kroničnega stresa so večstranski in se razlikujejo od bolnika do bolnika, zato je nekatere laže identificirati kot druge. »Značilni simptomi kroničnega stresa so nemir, utrujenost, izčrpanost, depresija, razdraženost (agresivnost), motnje spanca, nerazumljive bojazni in tegobe, glavoboli (migrenski napadi), težave s srcem, driska, nadražena koža, alergije, bolečine v želodcu in hrbtu. Ljudje pod kroničnim stresom tudi večkrat zapadejo v prekomerno uživanje alkohola ali drog in imajo težave s sprejemanjem odločitev« (D. K., 2016).

Kronični stres pospešuje staranje. »Bolniki so pogosteje nagnjeni k poapnenju žil in z njim povezano kapjo in srčnim infarktom. Najsodobnejše raziskave s tega področja celo navajajo, da kronični stres pospešuje proces staranja. Nadledvične žleze proizvajajo stresni hormon kortizol. Ko smo »pod gasom«, ta poveča krvni tlak in količino sladkorja v krvi in posledično v možganih. Trajno povišan nivo sladkorja zaradi stresa deluje na telo destruktivno kot sladkorna bolezen« (D. K., 2016).

Posledice dolgotrajnega stresa bremenijo organizem, motijo njegovo presnovo in slabijo in izčrpavajo njegovo psihofizično ravnovesje. Po Battisonu (1999, str. 6) je dolgotrajen stres splet notranjih in zunanjih dejavnikov, kot so:

občutek osamljenosti,

občutek pobitosti, brezvoljnosti in obupa,

slabo mnenje o sebi, negativna samopodoba,

občutek nemoči in frustriranosti,

pomanjkanje spodbud zaradi izoliranosti ali enoličnega dela,

pomanjkanje zbranosti,

pozabljivost,

manjša zmožnost sprejemanja odločitev,

pritiski skupine ali prevelika gneča,

slabi odnosi doma ali na delovnem mestu,

prizadeta čutila zaradi vročine, mraza ali vlage.

»Če je človek dolgo časa pod stresom, lahko kisla vsebina želodca povzroči čir, saj med stresno reakcijo v želodcu nastaja več kisline, ki nato razžira normalno sluzno zaščito« (Tušak, 2008, str. 69). Prav tako dolgotrajna stresna reakcija vpliva na pretirano izgubo telesne teže, povzroča hiperaktivnost, tudi tesnobo in depresijo, pojavi se sladkorna bolezen ter povzroča spolne težave.

2.3.4 Eksogeni in endogeni stres

Newhouse (2000, str. 19–21) navaja, da je eksogeni stres tisti, ki deluje od zunaj. Najbolj razširjeni zunanji dejavniki eksogenega stresa so povezani s službo, delovnim

9

časom in potjo na delo in domov. Da bomo lažje dosegli količino življenjske energije, se moramo na ta stres navaditi.

Endogeni stres deluje od znotraj, zato ga je tudi lažje preprečiti. Stresne situacije posameznik ustvari sam in se jim lahko tudi izogne. Te so na primer: kajenje, predolgo gledanje televizije, neprimerna hrana, pesimistični odnos do vsega.

2.3.5 Fiziološki in psihološki stres

Fiziološki stres povzroča vse, kar vpliva na naše telo. Izzvan je s fiziološkimi dejavniki, kot so na primer: »stradanje, pomanjkanje kisika, hrup, vzburjenost živčnega sistema zaradi uživanja poživil, poškodbe organizma, motnje bioloških ritmov, motnje metabolnega ravnotežja in podobno«.

Psihološki stres povzročijo »nenadni življenjski dogodki, menjava službe, prekinitev čustvene zveze, ogrožanje, nevarne situacije, konflikti in drugi dejavniki, ki imajo neprijeten ali ogrožajoč značaj za posameznika« (Levovnik, 2014, str. 12).

2.4 Simptomi stresa

Simptomov stresa je zelo veliko, reakcije na stres se razvijejo v nekaj minutah po stresnem dogodku in trajajo od nekaj ur do nekaj dni. Stres učinkuje na večino organov in vpliva na različna dogajanja v telesu. Prvo opazimo stanje zbeganosti oziroma osuplosti, zmanjšana je pozornost, posameznik je lahko nekoliko zmeden, ima občutek, kot da ne bi bil povsem pri zavesti in kot da ne more povsem dojemati, kaj se dogaja okoli njega (Dernovšek et.al, 2006, str. 9). Ugotovitev, da gre za znake stresa, je najbolj upravičena, kadar se pojavlja več sumljivih znamenj hkrati. Veliko znamenj stresa je tudi skritih in pokažejo svoj pravi obraz šele tedaj, ko je po navadi že prepozno (Tušak, 2008, str. 37).

Poznamo telesne simptome stresa in simptome stresa, ki se kažejo s spremenjenim vedenjem, simptome stresa v mislih in čustvih ter druge.

2.4.1 Telesni simptomi

nespečnost ali prevelika potreba po spanju,

zmanjšan ali povečan apetit, slabost, prebavne motnje, krči, bruhanje, suha usta,

bolečine v mišicah, prsih, razbijanje srca, povečanje srčnega utripa,

pogosti glavoboli, vrtoglavice,

mrzle dlani in stopala, potenje dlani in nenadni vročinski vali,

kronična utrujenost, nizka stopnja energije ali izbruh energije, ki mu sledi depresija,

hiperaktivnost, nemir, grizenje nohtov,

pogosti prehladi, alergije,

stiskanje pesti, povešena ramena,

10

pogosta potreba po uriniranju,

pretirano uživanje nikotina, kofeina, pomirjeval, alkohola (Meško, 2011, str. 20).

2.4.2 Vedenjski simptomi

pomanjkanje interesa in zanimanja za urejeno zunanjost, prehrano, zdravje spolnost,

izogibanje družbi, težave s pozornostjo,

motnje spanja,

pretirano kritiziranje drugih,

naglica, lotevanje več stvari hkrati,

nagnjenost k nezgodam in spodrsljajem, ki bi jih bilo moč preprečiti,

neučinkovitost, neuspešnost (Tušak, 2008, str. 39).

2.4.3 Intelektualni-mentalni simptomi stresa

Tega ne zmorem (nesposobnost dokončanja nalog, puščanje nedokončanih nalog in lotevanje novih).

To je grozno, kar se mi dogaja (tog način razmišljanja, pretirana kritičnost).

Preveč je vsega (težave s koncentracijo in sprejemanjem odločitev, pozabljivost).

Zmešalo se mi bo (občutek preobremenjenosti).

Težko mi je (občutek nesposobnosti).

Vsi pritiskajo name (občutek preobremenjenosti).

Slabo se počutim (Dernovšek, Gorenc & Jeriček, 2006, str. 10).

2.4.4 Emocionalni simptomi stresa

potrtost, obupanost, jokavost, razdraženost, vznemirjenost, zadržanost, zaskrbljenost, občutek nemoči in brezupa, nerazsodnost,

pretirana občutljivost,

sumničavost, jeza, živčnost, prepirljivost,

zdolgočasenost, nezadovoljstvo, občutek nezadostnosti, krivde, odrinjenosti,

pomanjkanje energije,

pomanjkanje pozornosti in varnosti,

brezup glede prihodnosti,

depresivnost (Tušak, 2008, str. 38–39).

2.5 Posledice stresa

Kadar smo izpostavljeni dejavnikom stresa, velikokrat to občutimo kot določene telesne ali psihične težave (Teržan, 2002, str. 6). Zavestni del razuma lahko sposobnosti telesa pomaga tako, da se izogiba zunanjim poškodbam in vnosu škodljivih snovi. Zdravju najbolj škodujemo takrat, kadar telesu ne dopustimo, da bi se normaliziralo med enim in drugim stresnim dogodkom (Schmidt, 2003, str. 19). Telo reagira z boleznijo, kadar se ne more več prilagajati stalnim utrujajočim dejavnikom in različnim drugim pritiskom.

11

Odziv na stres pri posamezniku lahko razvrstimo v tri skupine, in sicer na: fiziološke, psihološke in vedenjske posledice.

2.5.1 Fiziološke posledice

Če se vrnemo v preteklost, lahko trdimo, da »telesna znamenja stresa temeljijo na ravnanju naših prednikov. Kadar se jim je približevala nevarnost, so se odzvali z bojem ali begom«. To je nehote sprožilo njihovo delovanje avtonomnega živčevja. Ko se sprosti adrenalin, se v telesu hitro sprožijo fiziološke reakcije. Povečana količina adrenalina prebudi telo, da doseže najvišjo stopnjo pripravljenosti za odgovor na grožnjo. Učinki adrenalina po Battisonu (1999, str. 14):

povišana raven krvnega sladkorja zagotovi dodatno energijo,

mišice se napnejo in tako pripravijo na hiter odziv,

srčni utrip in krvni tlak se zvišata,

poveča se pretok krvi,

pospeši se dihanje,

kri napolni pomembnejše organe in tkiva,

izostri se vid, tako da se zenice zožijo,

poveča se znojenje, s katerimi se telo ohladi.

Strah in aksioznost (tesnobnost) po Schmidtu (2003, str. 19) »prisiljujeta telo v nenehno napetost in pripravljenost, s čimer je povezano plitvo dihanje ali celo njegove začasne prekinitve, neenakomerno bitje srca, višanje holesterola v krvi, nepravilno delovanje prebavil, zviševanje krvnega tlaka«.

2.5.1.1 Preobremenitev srca in ožilja

Bolezni srca in ožilja je glavni vzrok za obolevnosti in smrtnosti v razvitih državah sveta. Na pojav te bolezni ne moremo vplivati, je pa največkrat povezana z načinom življenja in stresom, z neprimerno in neustrezno prehrano, pomanjkanjem športne aktivnosti, pretiranim kajenjem, krvnimi lipidi (holesterol in trigliceridi), sladkorno boleznijo in tudi od zgodovine te bolezni v družini. Iz tega izhajajo koronarne srčne bolezni (srčni infarkt in angina pektoris), zvišan krvni pritisk, migrene in možganska kap.

Kajenje je pogosto povezano s stresom in je eden pomembnih vzrokov za bolezen srca. Če človek kadi dalj časa, to privede do arterioskleroze in se poveča verjetnost srčnega napada (Treven, 2005, str. 46). Če smo nenehno pod stresom, to privede do povišanja krvnega pritiska in posledično poveča možnost za srčni napad oziroma kap. Dejavniki, s katerim stres prav tako vpliva na bolezni srca, so krvni lipidi in z njimi povezani holesterol ter trigliceridi. Pri holesterolu se kri zgosti in postane bolj lepka, prav tako se poveča število krvnih telesc, kar za srce pomeni dodatno obremenitev, saj mora po žilah črpati gostejšo kri, s tem pa si zagotavlja večjo količino kisika za delovanje. Če je količina holesterola prevelika, se počasi nalaga na ožilje, tam tvori obloge in omejuje pretok krvi. Obloge pomenijo veliko tveganje za infarkt, ker pri močnejšem krčenju ali širjenju ožilja lahko razpadejo in tako posledično povzročijo zamašitev žil (Schmidt,

12

2003, str. 20). Bolečina pri migreni je utripajoča, pogosto je samo na eni strani glave. »Novejše raziskave so pokazale povezavo med migreno in stresnim hormonom serotoninom, ki se sprošča v krvni obtok in povzroča nabrekanje žilic« (Powell, 1999, str. 38). Vzrok za povišan krvni tlak so maščobne obloge, ki se nahajajo v arterijah in tako zmanjšujejo njihovo pretočnost.

2.5.1.2 Preobremenitev prebavil

Kadar telo ni sposobno pravilno razgraditi hrane, nastanejo težave s slabo prebavo. Vzroki za to so pomanjkanje kisline v želodcu, preveč popite tekočine ob obroku, nezadostno žvečenje hrane in neustrezno kombiniranje živil. Kaže se v prebavnih motnjah, slabosti pred bruhanjem ali siljenju na bruhanje. Dolgotrajni stres privede do kisle vsebine želodca in tako povzroči čir na želodcu (Looker & Gregson, 1993, str. 83). Sindrom razdražljivega črevesa je zelo pogost pojav. Je napačno gibanje hrane skozi prebavni trakt. Tesno je povezano z odzivanjem črevesja na prehrano in vsakodnevni stres. Simptomi so predvsem bolečine v trebuhu, driska oziroma zaprtost, napenjanje (vetrovi) in sluz v blatu (Powell, 1999, str. 41).

2.5.1.3 Težave mišic in sklepov

Nastajajo kot glavoboli, žilni in mišični krči, bolečine v vratu in hrbtu, alergije, kožne bolezni, spolne težave, težave s spancem.

Glavobol je bolečina, ki je najpogostejši simptom stresa. Glavni vzroki za bolečine pri glavobolu so: širjenje ali krčenje žil, vnetja, ki stimulirajo živčne končiče, slaba drža, premalo ali preveč spanja, delo pri slabi osvetljavi. Spolne težave pri moških se pogosto izražajo v obliki tesnobe, bojazni zaradi impotence ali kot prezgodnji izliv semena. Ženske velikokrat trpijo zaradi težav pri doživljanju orgazma. Zunanji pritiski, kot so na primer iskanje nove službe, brezposelnost, izpitne obremenitve, ki zelo vplivajo na nepravilnosti v menstrualnem ciklusu, povzročijo nezanimanje za spolnost in zmanjšujejo plodnost (Looker & Gregson, 1993, str. 83). Mišice na vratu so najpogostejši pojav, kjer človek občuti napetost. Kadar človek občuti to bolečino, je najverjetneje pod stresom. Kasneje se lahko ta napetost širi na grlo, čelo, ramena in ob celi hrbtenici. Bolečine hrbta si lahko začasno lajšamo in odpravimo z masažo. Lahko so posledica preobremenitve, pretega ali drugih poškodb, vse skupaj pa je posledica življenjskega sloga in stresa (Treven, 2005, str. 47). Najbolj viden fiziološki znak so kožne bolezni (izpuščaji, luskavica, akne).

2.5.1.4 Oslabljen imunski sistem

Porušenje imunskega sistema povzroči kortizol. Povečanje kortizola vpliva na upad števila krvnih telesc, ki sodelujejo pri obrambi proti okužbam. Povzročajo krčenje priželjca in bezgavk, v katerih nastajajo limfociti in zmanjšujejo nastajanje protiteles, s katerimi telo premaguje okužbe (Looker & Gregson, 1993, str. 82). Zaradi porušenega imunskega sistema pogosto zbolimo zaradi prehlada ali gripe. Hujše bolezni so lahko na primer revmatoidni artritis, alergije, astma in rak. Rakasto obolenje se pogosto razvije

13

zato, ker se posameznik ni sposoben soočati s stresom in napetostmi. Pljučni rak prevladuje predvsem pri kadilcih (Treven, 2005, str. 48).

Težave nastanejo tudi zaradi dvigovanja ravni sladkorja. Prihaja do kronične presnovne bolezni oziroma do sladkorne bolezni. Glavni vzrok je nesposobnost prehajanja krvnega sladkorja iz krvi v celice (Schmidt, 2003, str. 20).

2.5.2 Psihološke posledice

Psihične posledice stresa so povezane z vedenjskimi odzivi na stres. Podrobneje bomo opisali nespečnost, depresijo, strahove in fobije, sindrom izgorevanja ter družinske težave.

2.5.2.1 Nespečnost

Nespečnost povzroča utrujenost, razdražljivost in nesposobnost obvladovanja težavnih situacij. Težave s spanjem lahko pomenijo hud problem. Po navadi nas doletijo pred kakšnim pomembnim dogodkom, potovanjem, sestankom, izpitom oz. ravno takrat, ko bi morali biti še posebej spočiti in v odlični formi (Powell, 1999, str. 34). Newhouse (2000, str. 39) navaja nekaj nasvetov za izboljšanje kvalitete spanja:

Zvečer se je potrebno izogibati poživilom, kot so čaj, kava, meso. Zmanjšajte večerni obrok in ga pojejte pred 19. uro. Pred spanjem se malo razgibajte, spijte kozarec vode, globoko dihajte. Spalnica ne sme biti preveč ogrevana. Ko se uležete, se pretegnite, zazehajte, naredite bilanco minulega dneva in

načrtujte aktivnosti za naslednji dan.

2.5.2.2 Depresija

Depresija lahko prizadene vsakogar. Je ena izmed najpogostejših duševnih motenj in zajema več kot le občutek žalosti. Posameznik zboli za depresijo, ko se mu poruši ravnovesje nevrotransmitorjev v tistem delu možganov, ki uravnava razpoloženje (Dernovšek, Gorenc & Jeriček, 2006, str. 54). Depresijo povzročijo »izrazito neugodne življenjske okoliščine in dogodki. Ločimo med notranjimi dejavniki (genetski, fiziološki, psihološki) in zunanjimi dejavniki (travmatični dogodki, čustveno neustrezni odnosi v otroštvu, zdravstvene težave, zloraba alkohola, zdravil in/ali drog, življenje z depresivno osebo)« (Pšeničny, 2006).

2.5.2.3 Težave v družini, s prijatelji, v službi

Ljudje najbolj stresno doživljamo prav odnose z ljudmi. Večinoma so povezani s poslabšanjem ali izboljšanjem človeških odnosov, na primer: težave z otroki, nesoglasja v zakonu, prepiri s sosedi, nadrejenimi ali sodelavci (Looker & Gregson, 1993, str. 103).

14

2.5.2.4 Strahovi in fobije

»Fobija je trdovraten, nerazumen in popolnoma neupravičen strah pred določenim predmetom ali situacijo« (Powell, 1999, str. 22). Fobije lahko razdelimo v tri skupine. Preproste fobije so strah pred živalmi (pajki, ptiči, kačami, mišmi, psi), strah pred naravo (strah pred višino, temo, grmenjem, vodo, vetrom, strelo, smrtjo), strah pred boleznimi ali poškodbami (bruhanje, kri, igle, bolnišnice). Socialne fobije trpijo ljudje, ki imajo strah pred spoznavanjem novih ljudi, skupnimi obedi, javnim nastopanjem, kritiko. Agorafobija je splet strahov, ki so povezani z občutkom ujetosti v situacije, iz katerih je težko najti izhod. Bojijo se natrpanih trgovin, letal, dvigal, avtobusov, vrst, podzemeljskih železnic, oddaljenosti od doma.

Strah je največja nevarnost, s katero se srečujemo na poti osebnostnega razvoja. Občutimo ga, kadar tvegamo, se podamo na neznano območje ali to storimo na nov način. To je glavni vzrok, da v življenju ne napredujemo. Da bi se znebili strahu pred nečim, moramo storiti ravno tisto, česar se bojimo (Božič, 2003, str. 59).

2.5.2.5 Sindrom izgorevanja

Izgorelost je lahko posledica stresa, a je ne smemo enačiti z njim. Ljudje pod stresom upajo, da se bodo stvari uredile, če bodo zdržali pritiske in stvari vzeli v svoje roke. Izgoreli ljudje so potrti, brez energije ter vdani v usodo (ZSSS, 2012, str. 18).

Fengler (2007, str. 72) pod izgorelostjo razume »stanje fizične ali duševne izčrpanosti, ki nastane kot posledica dolgotrajajočih negativnih občutkov, ki se razvijejo v delu in človekovi samopodobi.«

Izgorevanje lahko povzroči telesne težave, kot so glavoboli, trebušne bolezni, napetost v mišicah, kronično utrujenost, visok krvni tlak. Prav tako se lahko pojavijo psihične motnje, ki se kažejo v potrtosti, tesnobi in šibkem spancu (Tušak, 2008, str. 106).

Ljudje, ki izgorevajo na delovnem mestu, so pogosto zelo čustveno vezani na svoje delo. Pričakovanja glede izvedbe dela so zelo velika. Potrebno je veliko vlagati v osebne aganžiranosti in nasploh v delo (Treven, 2005, str. 55).

Černigoj-Sadar (2002, str. 86) navaja znake izgorelosti v treh fazah. V prvi fazi ugotavlja le ravnotežje med viri in zahtevami. V drugi fazi se pojavljajo kratkočasne čustvene napetosti, utrujenost, lahko celo izčrpanost. V tretji fazi pride do spremembe stališč in vedenja, kot na primer odsotna in mehanična obravnava klientov (oseb, ki bi jim nudili pomoč) ali cinična pretirana zavzetost z zadovoljevanjem lastnih potreb.

2.5.3 Vedenjske posledice

Kadar smo ljudje zelo obremenjeni s stresom, se lahko pojavijo spremembe tudi v vedenju. Nekateri veliko kadijo, drugi imajo spremembe v prehranjevanju, tretji pa uživajo večje količine alkohola in drog. Vsaka sprememba zelo vpliva na zdravje in varnost.

15

2.5.3.1 Kajenje

Dolgotrajno redno kajenje lahko privede do infarkta, bolezni srca in ožilja, raka, bronhitisa ter drugih bolezni. Nikotin v tobaku ima pomirjajoč učinek na živce, spodbuja izločanje adrenalina. Je močna in nevarna droga, ki povzroča trajne okvare na srcu in krvnem obtoku. Katran v tobaku draži sapnik in pljuča in je glavni povzročitelj za bolezni dihal. Ne smemo izključevati ogljikovega monoksida, ki je prav tako strupen (Powell, 1999, str. 32).

Od kajenja se je zelo težko odvaditi. Za to sta potrebna volja in čas, prav tako pa je potrebna podpora okolice. Kadar opustimo kajenje, se v trenutku počutimo boljše, saj ima opustitev takojšen učinek.

2.5.3.2 Potreba po alkoholu in uživanju drog

Alkohol izloča adrenalin. Izniči lahko vpliv vrste hranilnih snovi, odločilnih za delovanje imunskega in živčnega sistema, srca in ožilja. Čezmerno uživanje alkohola prizadene delovanje jeter. Še posebej se zmanjša učinkovitost jeter pri odstranjevanju med stresom izločenih hormonov, saj ti zato ostanejo v obtočilih (Battison, 1999, str. 13). Prekomerno uživanje alkohola ima tudi negativne ekonomske posledice in slabo vpliva na odnose v družini. Ljudje, ki delajo za tekočim trakom, so bolj izpostavljeni stresu, zato lahko alkohol postane del njihove vsakdanjosti. Nekateri pričnejo s pitjem pred začetkom delovnega dne, kar vodi do nesreč pri delu in zmanjšanja produktivnost. Tisti ljudje, ki opravljajo umsko delo namesto fizičnega, po navadi ne pričnejo z uživanjem alkohola pred malico ali kosilom (Treven, 2005, str. 57). Lahko rečemo, da je stres pri zaposlenih velikokrat glavni vzrok, ki posameznika privede do uživanja alkohola.

Lažje je opaziti, kadar je posameznik pod vplivom alkohola kot pod vplivom drog. Vzrok, da posameznik uživa droge, je lahko prav stres na delovnem mestu. Ta pojav vpliva na odsotnost pri delu, produktivnost in na nesreče pri delu.

2.5.3.3 Spremembe v prehranjevanju

Looker & Gregson (1993, str. 143) pravita, da »pretirana zaskrbljenost zaradi pravilnega načina prehranjevanja povzroča škodljivi stres in občutke krivde«. Izjema so tisti ljudje, ki se zaradi bolezni morajo držati strogo predpisane diete.

Ljudje se lahko na stres odzovejo različno: z zmanjšanjem ali povečanjem teka. Izguba teka je glavni simptom depresije pri starejših ljudeh. Kadar pa izguba teka doleti mlajšo osebo, lahko govorimo o anoreksiji. Ko se ljudje odzovejo na stres s čezmernim uživanjem hrane, to vodi v debelost. Ti ljudje lahko zbolijo za srčnimi boleznimi, artritisom, imajo težave z dihanjem in s hrbtenico (Treven, 2005, str. 59).

2.6 Premagovanje stresa

Najbolj pomembno je, da se posvetimo sebi in da poskrbimo zase v sedanjem trenutku. Skrb zase vključuje »razvedrilo, uživanje zdrave prehrane, telesno vadbo, sodelovanje v

16

različnih dejavnostih, počitek, druženje z družino in prijatelji ter ohranjanje ravnotežja med delom in zabavo«. Najboljša strategija za preganjanje škodljivega stresa je samo nagrajevanje. Nagradimo se lahko s počitnicami po dolgotrajnem trdem delu, lahko pa za deset minut sedemo in prelistamo revijo (Powell, 1999, str. 126).

2.6.1 Dihalne tehnike

Dihanje je najučinkovitejši in najhitrejši način sproščanja (Schmidt, 2003, str. 27).

Da bi se prepričali, da pravilno dihate, se ulezite na hrbet, glavo položite na blazino ter se sprostite. Eno dlan je potrebno položiti na prsi, drugo pa na trebuh. Kolena upognite, pri tem pa naj stopala ostanejo na tleh. Počasi vdihnite skozi nos, usta imejte zaprta, dihajte nežno in počasi. Dih zadržujte dve sekundi. Vajo ponovite štirikrat.

Če dihate pravilno, se dlan na trebuhu med vdihom počasi dviguje, med izdihom pa spušča. Dlan, ki počiva na prsih, je ves čas pri miru. Če se dlan na prsih premika, pomeni, da dihate napačno (Looker & Gregson, 1993, str. 132).

Slika 2: Pravilno dihanje

Vir: (Internetni vir, 2016)

Na sliki 2 je prikazan položaj za pravilno dihanje.

Kadar boste vajo popolnoma obvladali, jo lahko izvajate tudi sede ali stoje. Njena prednost je, da je zelo preprosta in jo lahko izvajate vsepovsod.

2.6.2 Tehnika progresivnega sproščanja mišic

Vadite v mirnem prostoru in poskrbite, da vas nihče ne bo motil. Udobno se namestite v sedeč ali ležeč položaj. Mislite na kaj lepega ter trikrat globoko vdihnite in se osredotočite na napetost v svojem telesu. Obdelajte vsako skupino mišic posebej, pri tem pa se ravnajte po določenem vrstnem redu, in sicer: začnite z rokami, nato pojdite navzgor po telesu, nazadnje pa po hrbtu navzdol do stopal.

17

Vsako skupino mišic dvakrat napnite in se sprostite, šele nato nadaljujte z naslednjo skupino. Napnite mišice, kolikor morete, ohranite napete 5 sekund, nato pa jih počasi popuščajte (10 do 15 sekund) (Powell, 1999, str. 129).

Vrstni red vaje:

1. Dlani – stisnite pesti. 2. Roke – podlaket dvignite proti rami, da biceps čimbolj izstopi (pesti naj bodo

razprte). 3. Ramena – dvignite jih v smeri ušes. 4. Čelo – dvignite obrvi in nagubajte čelo. 5. Oči – zavijte z njimi karseda močno in jih nato počasi spustite. 6. Čeljust – z zadnjimi zobmi ugriznite skupaj. 7. Ustnice – ustnice in prednje zobe stisnite skupaj. 8. Obraz – nekajkrat se namrdnite. 9. Vrat navzgor – dvignite brado, vrat potisnite nazaj. 10. Vrat navzdol – brado spustite proti prsim. 11. Želodec – želodčne mišice potegnite navznoter. 12. Zadnjica – stisnite jo skupaj. 13. Stegna – s petami tako trdno pritisnite ob tla, da boste v stegnih začutili

napetost. 14. Meča – nožne prste in stopala ukrivite navzgor. 15. Stopala – stisnite prste na nogi.

Slika 3: Progresivno sproščanje mišic


Slika 3 prikazuje žensko, ki progresivno sprošča mišice.

Ko se telesne mišice sprostijo, se sprostijo tudi misli, kar zmanjšuje delovanje simpatičnega živčnega sistema ter s tem upočasnjuje srčni utrip in znižuje krvni pritisk. Ta tehnika ni priporočljiva za ljudi z zvišanim krvnim pritiskom, saj napenjanje mišic povzroči kratkotrajno povečanje krvnega pritiska, ki se zmanjša, ko se mišice sprostijo (Looker & Gregson, 1993, str. 134).

18

2.6.3 Sproščanje s pomočjo vizualizacije

Vizualizacija je lahko »vodena (usmerjena z glasom) ali ne (tok misli usmerja zaznavanje okolja). Je občutek zadovoljstva, dosežen z vizualizacijo, sprosti možgane in telo«.

Pri vodeni vizualizaciji vas na potovanje popelje druga oseba ali posnet glas, ki pripoveduje ali bere zgodbo. Sledite glasu, ki vas vodi skozi prijetna okolja vse do cilja, potem pot ponovite.

Pri nevodeni vizualizaciji potovanje nadomestite s fantaziranjem. Ko sproščeno sedite, odmislite okolje, ki vas obdaja in se zazrite v daljavo. Glejte skozi okno, opišite kaj vse vidite, prisluhnite glasovom. S pogledom zajemite bližnjo okolico in se spet začnite zavedati, kje ste. Nato ugotovite barvo, položaj in velikost predmetov, stegnite roko in se nečesa dotaknite, nekaj otipajte, povohajte. Zavedite se okolja. Ker boste sproščeni, bodo vaša občutja pozitivna (Battison, 1999, str. 64).

Vizualizacija se po Tušaku (2008, str. 138) uporablja kot: pomoč pri učenju spretnosti, gibov, pomoč pri odstranjevanju negativnih občutij, tehnika priprave na nastop, na trening koncentracije in tehnika priprave na stresne dogodke.

Tehnike vizualizacije so »zelo učinkovite in močne, zato je pomembno, da jih uporabljamo samo v konstruktivne namene, saj vsakdo slej ko prej žanje sadove svojih dejanj« (Newhouse, 2000, str. 160).

Primer vodene vizualizacije po Battisonu (1999, str. 64):

»Zapreš oči. Sediš na stolu sredi sončnega vrta pred hišo, kjer si preživel že številne lepe trenutke. Počivaš po imenitnem obedu. Okrog tebe so tudi drugi ljudje, vendar jih ne opaziš, ker poslušaš žvrgolenje ptic. Vstaneš in se napotiš po stezi proti lesenim vratom. Steza je vijugasta in obrobljena s šopi opojno dišeče sivke. Prideš do vrat, jih odpreš in stopiš na mirno podeželsko cesto. Pot nadaljuješ čez polje, na sosednjem travniku se pase živina. Na najbolj oddaljenem koncu se polje spušča proti potoku s travnatim obrežjem. Voda počasi žubori čez gladke prodnike. Stopiš v bistro vodo in pod podplati čutiš njihovo hladno površino. Zajameš prgišče kamenčkov in jih nežno vržeš v vodo. Poslušaš, kako pljuskne, ko štrbunknejo v vodo. Iz potoka stopiš na breg in greš naprej po poti. Uživaš ob dotiku mlade trave. Ko prideš do roba polja, si za hip oddahneš. Nato se obrneš in se začneš vračati po isti poti. Živina na pašniku se je medtem nekoliko oddaljila. S pogledom poiščeš svojo sled in stopaš v odtise nog, obrnjene v nasprotno smer. Ko prideš do vrtnih vrat, vstopiš. Sedeš na stol na vrtu. Zdaj končaš potovanje in se vrneš v sedanjost. Odpreš oči, pretegneš ude in začneš razmišljati o sedanjosti«.

2.6.4 Meditacija

»Meditacija je učinkovita metoda za psihično umirjanje in sproščanje. Gre za vajo, pri kateri se za dvajset minut popolnoma osredotočimo na neko besedo ali glasovni sklop, ki predstavlja žariščni pripomoček, in si ga nenehno ponavljamo« (Looker & Gregson, 1993, str. 138). Med meditacijo telo potrebuje za delovanje manj kisika, zato sta

19

dihanje in srčni utrip upočasnjena, krvni pritisk pa se zmanjša. Tako se vzpostavi splošno stanje globoke sproščenosti, ki se ga da zaznati z merjenjem možganskih valov. Prevladujejo valovi alfa, ki so značilni za stanje sproščenosti (Tušak, 2008, str. 137).

V meditaciji je leva možganska polovica odgovorna za logično in analitično mišljenje in po navadi nadzoruje našo zavest. Med ponavljanjem besede je leva polovica možganov ves čas zaposlena z nenehnim ponavljanjem podatkov, ki se ne spreminjajo, zato lahko prevzame oblast desna polovica, ki skrbi za intuicijo, ustvarjalnost in domišljijo. Tako leva možganska polovica in njen analitični pristop izgubita premoč, kar skupaj z intuitivno prevlado desne možganske polovice pripomore k zmanjšanju stresne reakcije in povečanju umirjenosti (Looker & Gregson, 1993, str. 139).

Pozitiven učinek meditacije je, da nam pomaga drugače gledati na vsakdanje težave. Je rešitev za naše probleme v življenju. Problemov ne odstrani, ampak nam omogoči, da jih vidimo iz drugega zornega kota (Treven, 2005, str. 63).

Danes meditacijo najpogosteje uporabljajo pri »zdravljenju in preprečevanju s stresom povezanih bolezni, ki nimajo nobene organske podlage« (Tušak, 2008, str. 138).

Slika 4: Meditiranje


Slika 4 prikazuje, da sedenje na tleh s prekrižanimi nogami in ravnih hrbtom pomaga pri meditiranju.

Za boljše razpoloženje in zmanjševanje stresa si med meditiranjem prižgite paličico s kadilom. Paličica oddaja toploto in opojno aromo, zaradi česar blagodejno vpliva na dihala in duha (Battison, 1999, str. 63).

20

2.6.5 Joga

Jogo lahko uporabljamo kot terapijo za obvladovanje stresa na telesni in duševni ravni. Da bomo pospešili organski razvoj, fizičen in psihičen, moramo telesne in duhovne vaje delati vsak dan. Fizični del je sestavljen iz dihalnih vaj in telesnih položajev. Če bomo redno vadili, lahko pričakujemo izboljšanje krvnega obtoka, večjo odpornost proti boleznim, večjo prožnost mišic in večjo prožnost hrbtenice.

Pozitivni učinki joge v vsakdanjem življenju po (Maheshwarananda, 1996, str. 8) so: joga pomaga k dobremu zdravju, povečuje sposobnost koncentracije, razvija samozavest, prinaša mir in uskladi telo in duha, pomaga v različnih življenjskih okoliščinah, pomaga doseči popolno harmonijo in vzpostavlja notranje ter zunanje ravnotežje, daje nam moč in zaupanje, da se lahko osvobodimo vseh razvad, čustev in vezi, ki nas omejujejo in od katerih smo odvisni. Z meditacijo nas pripelje do samospoznanja in duhovne popolnosti.

Joga je pradomovina Indije. Ljudem so hoteli pomagati v življenjskih situacijah brez zdravil ali drugih pripomočkov (Maheshwarananda, 1996, str. 10).

Z jogo se lahko ukvarjate doma ali v vodeni skupini. Najboljše se je učiti od usposobljenega učitelja, ki lahko pomaga na vseh stopnjah, usmerja ter popravlja morebitne napake v drži in tehnikah. Vaje izvajajte na mehki podlagi, nadenite si udobna in lahka oblačila. Pred izvajanjem pojdite na stranišče in je ne izvajajte hkrati s kajenjem, uživanjem mamil ali pitjem alkohola. Napredujte z naravno hitrostjo in se ne poskušajte prisiliti (Battison, 1999, str. 67).

Slika 5: Položaji joge


Na sliki 5 vidimo nekaj osnovnih položajev joge.

2.6.6 Avtogeni trening sproščanja

Utemeljitelj znanstvene metode je bil J. H. Schultz. Temelji na samohipnozi, s katero poskuša na človekov organizem prenesti moč nekaterih predstav. Posameznik na ta

21

način prenese predstavo o nekem občutku v telesu. Objektivno ga lahko tako zazna tudi opazovalec. Avtogeni trening je tehnika, ki zahteva dolgotrajno, ampak časovno relativno kratko vadbo. Vključuje šest vaj, vsaka vaja pa ima svoje geslo, ki ga posameznik skoncentrirano ponavlja. Po Tušaku (2009, str. 137) si vaje sledijo:

»vaja za težo (desna roka je zelo težka),

vaja za toploto (desna roka je zelo topla),

vaja za srce (srce bije popolnoma mirno in enakomerno),

vaja za dihanje (dihanje je zelo mirno),

vaja za život (trebuh je zelo topel),

vaja za glavo (čelo je prijetno hladno)«.

Avtogeni trening ima pozitivne učinke na krvni tlak, pomaga pri težavah v meni, težavah s črevesjem in želodcem ter kožo. Prav tako se uporablja pri glavobolih in motnjah spanja.

2.6.7 Biološki vzvratni učinek

Looker & Gregson (1993, str. 133) pravita, da je biološki vzvratni učinek »uporaba pripomočkov in naprav za sprotno spremljanje telesnih odzivov, ki jih sproži stresna reakcija, na primer sprememba srčnega utripa, krvnega pritiska, mišične napetosti, temperature kože, potenja in električnega delovanja«. Uporabnik lahko sproti nadzoruje stopnjo stresne reakcije in sprostitveno stanje. Koristen je pri učenju tehnik sproščanja, saj z njegovo pomočjo opazimo napredek in zaznamo večjo sproščenost.

2.6.8 Masaža in aromaterapija

Z masažo dosežemo tako mentalno kot fizično sprostitev. Masaža našemu telesu sproži številne odzive, na primer ublažitev bolečin v mišicah, s tem pa pričara občutek ugodja, spodbudi krvni obtok ter pospeši izločanje strupenih snovi (Battison, 1999, str. 70). Ljudje, ki veliko časa preživijo za računalnikom ali pisalno mizo, občutijo napetost v mišicah, v vratu, ramenih in hrbtenici, zato je za njih masaža izjemno sredstvo za zmanjšanje mišične napetosti. Prav tako pomaga pri napetosti zaradi preobremenjenosti z delom ali zaradi drugih dejavnikov, ki so za njih stresni (Treven, 2005, str. 67).

Najboljše razmere za masažo po Battisonu (1999, str. 70) so:

Izberite primerno okolje, prostor ali sobo, kjer vas ne bo nihče motil in vam bo toplo.

Udobno se namestite. V primeru, da za masažo nimate primerne masažne mize, bo zadostovala že odeja na tleh.

Komunicirajte z maserjem oziroma partnerjem. Pokažite mu, kaj vam godi in ali sta pritisk in trajanje pravilna ali ne.

Odstranite nakit.

22

Tradicionalna masaža pozna tri osnovne prijeme, in sicer: stiskanje, gnetenje in udarjanje. Preden začnete masirati, si ogrejte roke. Nato si v dlani vtrite dišečo olje ter začnite s čvrstimi in enakomernimi prijemi gnesti telo.

Aromaterapija združuje zdravilne lastnosti eteričnih olj aromatičnih rastlin in masažo. Olje lahko sežgete v posodicah in ga uporabite kot paro ali pa ga pomešate s kremami za nego kože, kot dodatek kopelim in parnim inhalacijam. Masaža pri aromaterapiji je počasnejša od tradicionalne različice, njen namen pa je uravnovešenje pretoka komaj zaznavnih telesnih energij, ki spodbuja čustveno in telesno sozvočje (Battison, 1999, str. 71).

Olja so lahko zemeljska, cvetlična, pikantna, citrusna, borova, zeliščna in lesena. Za odpravljanje živčne napetosti in tesnobnosti uporabite olja majarona, ciprese in vrtnice. Če ste potrti in pobiti, za blažitev uporabite olje iz cvetov oranževca, sivke, grenivke ali pomaranče. Bazilika, koriander, črni poper, rožmarin, poprova meta so primerni za spodbujanje. Za sproščanje pomaga olje iz bergamotke in geranije.

2.6.9 Hipnoza in avtohipnoza

Hipnoza je stanja duha, poseben način razmišljanja. Je orodje, s pomočjo katerega lahko stopimo v stik s svojo podzavestjo. Hipnoza je podobna spanju, vendar se vsega zavedamo in slišimo.

Hipnotizer pri hipnozi posameznika poglobi v sproščeno, hipnotično stanje. V stanju hipnoze, zaradi izločenosti zunanjih dražljajev in velike koncentracije, je pri posamezniku povečana njegova predstavljivost, zato se to tehniko uporablja tudi kot mentalni trening. S pomočjo sugestij se odstranjujejo strahovi, fobije ter anksioznost.

Pri avtohipnozi posameznik sam sebe, brez pomoči hipnotizerja pripelje v sproščeno stanje. Poveča se dojemljivost za katerekoli sugestije, ki si jih je posameznik vnaprej pripravil. S tem lahko doseže isti učinek, kot bi ga dosegel hipnotizer (Tušak, 2008, str. 139).

2.6.10 Fizične aktivnosti

Premalo gibanja je eden izmed glavnih povzročiteljev stresa. »Načrtovana in redna fizična aktivnost je odlično orožje proti preveliki intelektualni aktivnosti, ki vodi v stres«. Nedejavnost prizadene »zdravje, upočasni presnovo, pripomore k zvišanju krvnega tlaka in telesne teže, povečuje tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja«. Prav tako nas prizadenejo mišice, ki ne delujejo dovolj učinkovito, posledice pa se kažejo v utrujenosti in brezvoljnosti, postanemo pobiti, želja po spolnosti usahne, sklepi otrdijo, nasploh lahko rečemo, da se slabo počutimo (Battison, 1999, str. 30).

Dobrodejni učinki po Newhose (2000, str. 103) rednega ukvarjanja s športom:

preprečevanje stresa,

dobro počutje, moč, mirnost,

23

okrepitev srca in počasnejši ritem srca med počivanjem,

boj s suhostjo oziroma debelostjo,

boj z nespečnostjo,

povečanje pljučne kapacitete,

izboljšana prebava,

sproščeni živci in umirjeno čustveno življenje,

pridobitev samozavesti, vitkejša postava,

krepkejše mišice, kosti in ligamenti,

stimulacija delovanja žlez

in utrjevanje volje.

Z redno telesno vadbo, bodisi v športnih klubih ali na sprehodu, pridobimo priložnost za družabnost, navezovanje novih znanstev in sklepanje novih prijateljstev (Looker & Gregson, 1993, str. 152). Telesna aktivnost upočasni rast rakavih tumorjev. Ljudje, ki so doživeli infarkt, si hitreje opomorejo in manj pogosto zbolijo, če se ukvarjajo z lažjo športno aktivnostjo, kot je na primer hoja (Newhouse, 2000, str. 104). Z redno telesno aktivnostjo še ne pomeni, da lahko človek brez skrbi pokadi več cigaret ali čezmerno uživa hrano in alkohol ter zlahka prenaša pritiske pri delu (Tušak, 2008, str. 61).

Hoja je najbolj naravna športna aktivnost na svetu. Hoditi je lahko, za njo ne potrebuješ nobene posebne opreme, razen par udobnih športnih copat. Hodimo lahko v vsakem vremenu in po vsakem terenu. Hodi lahko vsak, ne glede na starost. Najboljši način za vzdrževanje dobre telesne pripravljenosti je torej hoja (Newhouse, 2000, str. 105). Kadar z daljšimi sprehodi ne boste imeli več težav, lahko nadaljujete s tekom.

Kolesarjenje je prav tako nezahtevna dejavnost. Primerna je za ljudi z odvečno težo, saj povečuje vzdržljivost, gibčnost in moč. Kolesarite lahko doma ali v telovadnici na posebni stoječi pripravi ali na prostem, na svežem zraku. Plavanje je telesna dejavnost, ki združuje vzdržljivost, moč in gibčnost. Primerna je za ljudi, ki imajo težave z debelostjo ali bolečinami v križu, saj voda zmanjšuje občutek telesne teže (Battison, 1999, str. 31).

Lahko se ukvarjate tudi s športi, kot so golf, kegljanje, badminton, borilne veščine, skupinske vaje, judo, odbojka, košarka, hokej, nogomet. Ti športi so zelo zabavni in primerni, seveda, če jih ne gojite iz tekmovalnosti, temveč se jih udeležujete kot za svoj hobi – konjiček.

2.6.11 Prehrana

Za trdno zdravje je poglavitno, da uživamo čim več raznolike hrane. Prednost dajajte »živilom z veliko vitaminov, nenasičenih maščobnih kislin, antioksidantov in neprečiščenih ogljikovih hidratov, ki so predvsem polnozrnati kruh, testenine, ribe, olivno olje, sadje in zelenjava, jogurt, oreščki, sveža zelišča ter česen. Zelo pomembno je tudi, da uživate čim več živil z veliko škroba in vlaknin, zaužijte kar se da malo sladkorja, soli in nasičenih maščob, prednost dajte belemu mesu pred rdečim, alkohol uživajte v razumnih mejah« (Battison, 1999, str. 34).

24

Uravnotežena prehrana izboljša zdravstveno stanje in kvaliteto življenja. Dobrodejni učinki, ki jih ima zdrav način prehranjevanja po Newhouse (2000, str. 76), so:

večja vitalnost,

lepša postava,

manj maščobnih blazinic (celulita),

boljši športni dosežki,

izguba odvečnih kilogramov,

večja gibčnost,

večji užitek pri okušanju hrane,

boljša kvaliteta spolnega življenja,

konec živčnosti, krčev,

večja bistrost,

boljše prenašanje stresa (kot na primer hrup, prevoz)

boljši spomin,

večja zmožnost koncentracije,

manj treme in fobij,

splošen občutek ugodja in dobrega počutja,

lažja odpoved cigaretam,

ureditev mesečnega ciklusa pri ženskah,

nič več zaprtosti in utrujenosti po obroku,

manj aken in mozoljev ter nekaterih kožnih bolezni,

izboljšanje oziroma ozdravljenje revmatičnih in sklepnih bolečin,

manj potenja,

preventiva pred boleznimi srca in ožilja, pred rakom, pred alergijami, pred gripo in virusnimi obolenji.

2.6.12 Obvladovaje časa

Kitajski pregovor pravi: »Časa ne bo nikoli dovolj za vse, vedno pa ga bo dovolj za najpomembnejše stvari«.

Kadar je seznam opravkov dolg, časa pa zelo malo, začnemo izgubljati glavo, smo prenapeti in začne se pojavljati tesnoba. Da bi postorili vse, kar smo si naložili, za to pogosto izrabimo čas, ki bi ga drugače namenili sebi in dragocenim trenutkom za sproščanje in obnavljanje moči. Naš cilj bi moral biti ohranjanje ravnovesja med domom, delom in zabavo, če hočemo, da čas namenimo tudi sebi.

Našteli bomo nekaj odločitev po Battisonu (2000, str. 26), kako izrabljati čas. Najprej si je treba postavljati stvarne in dosegljive cilje. Ne smemo delati več, kot zmoremo. Potrebno si je sestavljati sezname opravil. Ne omahujte, odločite se, kaj hočete in to tudi storite. Vnaprej si določite, koliko časa potrebujete za določeno nalogo in nato ne preskakujte od enega do drugega dela. Pooblastite druge za določena dela. Uporabite skupinski pristop, da bodo imeli vsi iste vloge. Upočasnite ritem, vzemite si dovolj časa za vsa opravila. Nezahtevna opravila, kot je na primer košnja zelenice pred hišo,

25

uporabite zgolj za razmišljanje. Prizadevajte si za najbolj smotrno uporabo vseh dostopnih možnosti za varčevanje s časom. Vnaprej se pripravite na sestanke. Ugotovite, koliko časa potrebujete, da pridete na delovno mesto. Časovno omejite telefonske pogovore, ki jih morate opraviti. Vzemite si potreben odmor.

Dnevni seznam opravil koristi tedaj, kadar pomaga izboljševati organizacijske veščine, sicer predstavlja še eno opravilo več. Seznam naj bo sestavljen za dva ali tri dni naprej. Razvrstite jih po pomembnosti in označite s kraticami A, B, C. Seznam dopolnjujte sproti, ko se pojavijo nove naloge. Stare naloge sproti brišite. Preglejte seznam vsak dan ob določenem času in če je potrebno, ga tudi preuredite. Naloge, ki so označene s črko A, so zmeraj najpomembnejše, s črko B so prehodne in ne smejo biti dolgoročne, za opravila, ki so označena s črko C, pa pomeni, da se za njih ne mudi, vendar jih je prav tako potrebno opraviti (Battison, 1999, str. 27).

26

3 STRES NA DELOVNEM MESTU

3.1 Organizacijska kultura

Živimo v digitalnem času. Ritem življenja je hiter, divji, neizprosen in tako so organizacije prisiljene, da se nenehno učijo. To učenje lahko povzroča tudi stres celotni organizaciji (Loehr & Schwartz, 2006, str. 11). Če danes govorimo o uspešnosti poslovanja, poudarjamo predvsem pomen organizacijske kulture, smisla dela, predanosti podjetju, dela z ljudmi, inovativnosti, kadrovanja in izobraževanja, zaupanja med posamezniki, zaradi česar organizacijska pridobiva na pomenu, pa čeprav se tega vsi ne zavedajo. Današnji čas namreč kliče po spremembah temeljev poslovanja, globalnega dostopa do informacij, vse večji pomen človeškega kapitala pa postavljata v ospredje ustvarjalnost in inovativnost kot ključna vzvoda za stabilno in dolgoročno poslovanje in s tem tudi napredek (Huselja, 2016, str. 79). Schein-Edgar (1984, str. 3), zgodnji teoretik s področja organizacijske kulture, pojmuje organizacijsko kulturo kot »vzorec skupnih temeljnih predpostavk, ki jih je neka skupina iznašla, odkrila ali razvila, ko se je učila spopadati s težavami zunanje adaptacije in notranje integracije, ki so se tako obnesle, da so postale veljavne in zato jih skupina prenaša na nove člane kot pravi način zaznavanja, razmišljanja in čutenja pri obvladovanju teh težav«.

Ko govorimo o organizacijski kulturi, v resnici govorimo o procesu konstruiranja realnosti, ki ljudem omogoča, da nekatere dogodke, dejanja, predmete, izražanja ali situacije vidijo in razumejo na različne načine. Kot takšne jih vidijo zaradi skupnih vrednot, prepričanj, skupnega mnenja in razumevanja (Morgan, 2004).

Organizacijska kultura vpliva na posameznike v organizaciji in tudi na odnose med njimi. Po eni strani zaradi skupnih vrednot, načina razmišljanja in ravnanja, člane skupine omejuje v njihovi osebni svobodi, po drugi pa ravno zaradi tega tudi ureja odnose v smeri pravičnejših in boljših medčloveških odnosov znotraj organizacije (Ferjan, 1996, str. 59–60).

Organizacijska kultura v organizacijah igra pomembno vlogo: daje občutek skupinske pripadnosti, ureja odnose med člani in uravnava odprtost oziroma zaprtost organizacije do zunanjega okolja (Šček, 2011, str. 1307).

Iz navedenega lahko trdimo, da organizacijska kultura pomembno vpliva tudi na višino stresa v organizaciji. Glede na kulturo, ki jo imajo v organizaciji, je odvisna višina stresa v organizaciji. Posebej je lahko stresna za nove sodelavce, ki kulture organizacije še ne poznajo in se morajo nanjo še navaditi.

Organizacijska kultura se spreminja sorazmerno s časom, zato se je v literaturi pojavilo tradicionalno in moderno pojmovanje kulture.

Naziv tradicionalno pove, da gre za nekaj, kar je prisotno že dlje časa in ima uveljavljeno obliko, moderno pa predstavlja nekaj aktualnega in sodobnega, kar sloni

27

na strokovnih ugotovitvah in je skladno s sodobnimi trendi na določenem področju. Tradicionalna organizacijska kultura vsebuje prepričanja, da ljudem ne moremo zaupati, da jih je potrebno nadzorovati, jih strogo in natančno usmerjati, kaj in kako naj počnejo oziroma opravijo, da je pomemben individualen prispevek in da je hierarhija (zelo) pomembna. Moderna organizacijska kultura je usmerjena v zaupanje in spoštovanje med ljudmi. Prevladuje prepričanje, da so ljudje pripravljeni delati in da so razmišljujoča bitja, ki zmorejo in hočejo delati v prid organizaciji (Huselja, 2016, str. 79). Spodnja tabela prikazuje pojmovanje med tradicionalna in moderno organizacijsko kulturo.

Tabela 1: Tradicionalna in moderna organizacijska kultura

TRADICIONALNA ORGANIZACIJSKA KULTURA

MODERNA ORGANIZACIJSKA KULTURA

Stroga hierarhija Sploščena organizacija Vertikalna komunikacija Komunikacija med sodelavci Zaposlenim ne moremo zaupati Zaupanje in spoštovanje zaposlenih Zaposlene je treba nadzorovati Prepričanje, da nadzor ni potreben Strogo in natančno usmerjanje in vodenje pri delu

Zaposleni so pripravljeni delati sami, brez na-tančnega vodenja, so razmišljujoča bitja

Pomemben je individualni prispevek Timsko delo Skrivanje znanja Delitev znanja Usmerjenost na procese Usmerjenost na zaposlene Usmerjenost vase Usmerjenost na stranke Kratkoročnost Dolgoročnost

Vir: (Huselja, 2016).

3.2 Dejavniki stresa na delovnem mestu

Stres na delovnem mestu je v razvitem svetu eden »najpomembnejši povzročiteljev stresa. Rezultati novejše raziskave o finančnih inštitucijah kažejo, da je kar 64 odstotkov delodajalcev prepričanih, da je pretirani stres tisti faktor, ki najbolj ogroža zdravje zaposlenih« (Powell, 1999, str. 73).

Teržan (2002, str. 5) pravi, da so glavni povzročitelji stresa na delovnem mestu prevelike zahteve in izpostavljenost dejavnikom stresa. Dejavniki stresa na delovnem mestu so velikokrat »nerealni roki, nejasen opis delovnih nalog, neopredeljenost pristojnosti, pomanjkanje podpore pri delu in sodelovanju, majhen vpliv na odločanje, nepristnost priznanj in nagrad, nezmožnost pritožb, velika odgovornost, pomanjkanje nadzora, pooblastila oziroma pristojnosti, majhna podpora lastnemu razvoju, pomanjkanje spodbud, nezanesljivost delovnih mest, delo v neugodnih in nevarnih okoliščinah, slaba klima v podjetju, izpostavljenost predsodkom zaradi let, rase, spola, narodnosti ali vere, nezmožnost izkoriščanja svojih znanj in sposobnosti, pomanjkanje pozornosti«.

Stres pri delu se pogosto pojavlja zaradi dolgočasnega in enoličnega dela, ki lahko zmanjša delovni učinek in povečuje napake in nezgode pri delu zaradi čezmernih

28

obremenitev, nezadovoljstva z delom, tekmovalnosti, povečane odgovornosti in slabih medsebojnih odnosov. Stres na delovnem mestu se pojavi takrat, kadar zahteve delovnega okolja presegajo sposobnost delavcev, da jih izpolnijo oziroma obvladajo. Povzroči nam frustracijo in brezbrižnost (Možina, 1998, povzeto po Meško, 2011, str. 15).

Levovnik (2014, str. 18) pravi, da delavci med najpogostejše vzroke na delovnem mestu izpostavljajo »število opravljenih delovnih ur ali delovno obremenitev ter reorganizacijo ali negotovost zaposlitve«.

V različnih organizacijah pri opravljanju določenih del so zaposleni različno izpostavljeni stresnim obremenitvam. V nadaljevanju bomo pojasnili nekaj izvorov stresa pri delu.

3.2.1 Značilnosti dela

Vsako delo ima svoje vire stresa. Neugodne razmere za delo, kot so mraz, vročina, hrup, onesnažen zrak, svetloba, različne vonjave, močno vplivajo na naše razpoloženje in na mentalno stanje, čeprav se jih velikokrat niti ne zavedamo. Izvor stresa so lahko tudi neustrezno oblikovana delovna mesta, ki ne omogočajo dovolj dobrega pretoka informacij ter komunikacije. »Delo v izmenah, posebno delo v treh izmenah, vpliva na stopnjo metabolizma, nivo sladkorja v krvi, na mentalno učinkovitost, na delovno motivacijo, na družinsko in socialno življenje« (Černigoj-Sadar, 2002, str. 93). Delo je manj produktivno, če presega več kot 40 ur na teden. Potovanja nam na začetku kariere predstavljajo izziv, kasneje pa postanejo vira stresa, ker ne poteka vse po načrtih ali so potovanja spremenjena tik pred zdajci. Če veliko potuješ, potem preživiš manj časa s sodelavci in z družino, kar zelo vpliva na socialne odnose. Stres predstavlja tudi nova tehnologija, ker se je nenehno treba prilagajati novim delovnim pripomočkom, s sistemom in z novim načinom dela. Delo v nevarnih okoliščinah lahko privede do poškodb in za nas predstavlja veliko tveganje.

V tabeli 2 prikazujemo bolj ali manj stresne zaposlitve (čim večje je število točk stresa, tem večji je stres pri posamezni zaposlitvi).

Tabela 1: Bolj ali manj stresne zaposlitve

RANGIRANO MESTO TOČKE STRESA

predsednik države 176,6

gasilec 110,9

direktor 108,6

kirurg 99,5

kontrolor zračnega prometa 83,1

menedžer za stike z javnostjo 78,1

borzni posrednik 71,7

pilot 68,7

arhitekt 66,9

29

RANGIRANO MESTO TOČKE STRESA

odvetnik 64,3

zdravnik 64,0

zavarovalni zastopnik 63,3

univerzitetni profesor 54,2

analitik tržnih raziskav 42,1

ekonomist 38,7

računovodja 31,1

nabavni referent 28,9

zavarovalni statistik 20,2 Vir: (Greenberg, Baron, 2000, povzeto po Treven, 2005, str. 21)

Ločimo dve preobremenjenosti z delom. »Kvalitativna preobremenitev pomeni, da je delo prezahtevno in da zaposleni ne obvladajo delovnih nalog. Kvantitativna preobremenitev pomeni, da imajo zaposleni preveč dela« (Černigoj-Sadar, 2002, str. 93).

3.2.2 Medsebojni odnosi

Dobri medsebojni odnosi so gradniki zdravja posameznikov in tudi podjetja. Bistveni pomen na delovnem mestu je odnos z nadrejenim, kjer se velikokrat pokaže težava pri medsebojnem zaupanju in spoštovanju. Nadrejeni in podrejeni morata zato vzpostaviti določen odnos. Nadrejeni lahko s konstantno kritiko, prigovarjanjem ter z negativnim odnosom pokvari udobje in lagodnosti. S tem pripomore, da zaposleni povečajo svoje sposobnosti in storilnost. Nadrejeni s tem pokažejo, da jim je vseeno za osebne odnose in se jim to zdi potrata časa. Med zaposlenimi tako izostane komunikacija, kar vpliva na oblikovanje odnosov med zaposlenimi. Vse to vodi v pomanjkanje medsebojne podpore in pomoči, ki so pomembni razlogi za nastanek stresa. Zaposlene bi večkrat morali nagrajevati oziroma dajati priznanja za dobro opravljeno delo. Nadrejeni velikokrat ne omogočajo možnosti pritožbe, s čimer se pričnejo krhati medsebojni poslovni odnosi (Meško, 2011, str. 17).

3.2.3 Vloge v podjetju

Ljudje imamo v svojem življenju veliko vlog. »Vloge so kombinacija obnašanja in aktivnosti, ki jih prevzamejo ljudje v različnih okoliščinah« (Meško, 2011, str. 19). Stres je prisoten tedaj, kadar vloge oseb v organizaciji niso jasno opredeljene in razumljene in kadar pričakovanja niso jasna in so konfliktna.

Izvori stresa pri vlogah se pogosto kažejo v »dvoumnosti vloge, konfliktnosti vloge in stopnji odgovornosti za druge«. Dvoumnost vloge pomeni, da zaposleni nima jasne slike oziroma predstave o ciljih dela, ne ve, kaj je njegovo delo, kaj pričakujejo njegovi sodelavci, prav tako nima predstave o obsegu in odgovornosti tako svojega dela kot dela sodelavcev. Do konfliktnosti vlog prihaja tedaj, kadar mora zaposleni delati stvari, ki jih ne želi oziroma do stvari, za katere meni, da ne sodijo med njegova delovna

30

opravila. Obstajata dve odgovornosti. Prva je »odgovornost za stvari (proračun podjetja, stavbe, oprema). Druga odgovornost je odgovornost za ljudi (za njihovo varnost, življenje)«. Ta odgovornost je veliko bolj stresna od odgovornosti za opremo ali stvari (Černigoj-Sadar, 2002, str. 94). Ker so se stresne situacije v zadnjem času zelo povečale, se podjetja trudijo zmanjšati stroške dela in hkrati pospeševati poslovni rezultat. To privede do povišanja stopnje odgovornosti vsakega zaposlenega (Meško, 2011, str. 19).

3.2.4 Nadlegovanje in nasilje na delovnem mestu

Posebna oblika stresa na delovnem mestu je nadlegovanje in nasilje. »To je ponavljajoče neprijetno obnašanje, usmerjeno proti enemu in istemu delavcu, za to obnašanje pa ni nobenega pravega razloga« (Teržan, 2002, str. 5). O nadlegovanju na delovnem mestu govorimo takrat, kadar gre za besedne ali fizične napade, ali pa za bolj prefinjene pritiske na zaposlene, ki so na primer »neizvedljive naloge, postavitev na nižje delovno mesto, družbena osamitev ali nerazumni roki« (Treven, 2005, str. 27).

3.2.5 Razvoj in skrbi, povezane s kariero

Ljudje sprejemamo in opravljamo delo zaradi plače, napredovanja, varnosti zaposlitve. Kadar pričakovanja niso uresničena, izgubimo občutek pripadnosti in samospoštovanja. Pogost izvor stresa je lahko tudi ocenjevanje delovne uspešnosti za ocenjevalca in tudi za tistega, ki je ocenjen (Černigoj-Sadar, 2002, str. 94). Prevelik nadzor in ocenjevanje povzročata nemir in izgubo sproščenosti pri delu, kar vodi v napake in stres (Meško, 2011, str. 18).

3.3 Posledice stresa na delovnem mestu

Zaposleni v podjetjih niso seznanjeni s posledicami stresa na delovnem mestu. Premalo se jih zavedajo. Posledice neučinkovitosti posameznikov ali menedžerjev pripisujejo drugim dejavnikom in ne stresu (Meško, 2011, str. 25). Slabše telesno ter duševno zdravje delavcev vodi do slabšega delovanja celotnega podjetja (Levovnik, 2014, str. 36). V organizacijah po navadi porabljajo sredstva za različne ukrepe. Namesto tega bi lahko reševali težave z različnimi programi, kot so na primer »razvoj inovativnosti, ustvarjalnosti, produktivnosti, izboljšanje delovnih navad zaposlenih, preventivni menedžerski pregledi ter druga področja delovanja zaposlenih v organizacijah« (Meško, 2011, str. 25).

Posledice stresa se kažejo v »zmanjšanju učinkovitosti pri delu in v stroških poslovanja«. Na učinkovitost pri delu vpliva notranje okolje in zunanje okolje organizacije. Notranji dejavniki so »organizacijska struktura in kultura v organizaciji, delovno okolje, klima, motivacija, slog in stil vodenja, medsebojni odnosi med zaposlenimi, osebnostne lastnosti posameznega zaposlenega in menedžerjev« (Meško, 2011, str. 25).

31

3.4 Skrb podjetja za spopadanje s stresom

Pri spopadanju s stresom na ravni organizacije imajo korist oboji, tako zaposleni kot organizacija. Organizacija ima manjši absentizem, zaposleni pa večje zadovoljstvo.

Tako lahko organizacija s preprostimi koraki poskrbi za zmanjševanja stresa na delovnem mestu. Med te preproste korake lahko uvrstimo naslednje dejavnike:

visoka avtonomija posameznika,

možnost soodločanja,

fleksibilni urniki in razumevanje delodajalca do zaposlenega,

organizacijska kultura (vrednote, mnenja o tem, koliko organizacija podpira družinsko življenje),

podpora nadrejenih (zaposleni v organizaciji, ki podpirajo družinsko življenje, poročajo o večji delovni zavzetosti in manjšem konfliktu med delom in družino)

podpora sodelavcev (manj delovnega stresa in konflikta med delom in družino zaznavajo tisti, ki imajo zadovoljujoče odnose s sodelavci) (Thompson & Prottas, 2005, str. 103).

Dodatno lahko organizacije zaposlenim ponudijo:

trening socialnih veščin (izboljšanje interpersonalnih spretnosti),

omogoča redne delovne sestanke (ti sestanki služijo preverjanju opravljenega dela in oceni rezultatov tega dela),

možnost strokovnega izobraževanja in krepitev strokovnih sposobnosti,

razne ugodnosti glede nakupa kart za športne vadbe ali drugih dejavnosti (Ménard & Arter, 2013).

Vodstvo podjetja lahko naredi veliko stvari pri soočanju s stresom na delovnem mestu:

s spremembo dela in rotacijo delavcev je mogoče negativni stres zmanjšati. Kadar preoblikovanje dela ni mogoče, lahko pri zniževanju stresa pomaga »izmenjavanje delavcev oziroma dodeljevanje delavcev na različna delovna mesta na regularni osnovi«. Delavci pogosto občutijo stres, kadar so negotovi, kako izvesti dodeljene naloge oziroma kako prioritizirati dodeljeno. Negotovost lahko pri zaposlenih povzroči stres tudi zaradi »negotovosti glede pričakovanj podjetja, da se bo zaposleni uspešno spoprijemal s tekmovalnimi zahtevami doma in v službi«. Zaposlene se lahko vključi v odločanje o stvareh, ki zadevajo njih in njihovo delo. Ko zaposleni sodelujejo pri odločanju, imajo veliko več informacij o spremembah v podjetju in se jim lažje prilagajajo. Delovna varnost je dejavnik, ki lahko povzroča stres, če so delavci v negotovosti. Pomembno je, da podjetje posamezniku jasno definira načrte za prihodnost. Podjetje dodatno zmanjša delovno odsotnost, če poskrbi za družino prijazno podjetje. Staršem namreč povzroča stres tudi varstvo otrok. Večje organizacije si lahko privoščijo varstvo otrok po svoji meri in potrebah (George & Jones, 1996, str. 274).

32

Promocija zdravja na delovnem mestu pomeni skupna prizadevanja delodajalcev in delavcev za izboljšanje zdravja in dobrega počutja na delovnem mestu. Smernice Ministrstva za zdravje (2015) pri izboljšanju delovnih mest so naslednje: »izboljšanja organizacije dela in delovnega okolja, spodbujanja zaposlenih, da se aktivno udeležujejo aktivnosti za varovanje in krepitev zdravja, omogočanja izbire zdravega načina življenja in spodbujanja osebnostnega razvoja«.

Korak k učinkovitemu obvladovanju stresa pomeni, da se zavedamo vzrokov stresa. Ljudje si pogosto »zastavljamo cilje, ki jih ne moremo doseči, ali si zanje postavljamo prekratke roke ali pa si jih postavimo preveč naenkrat« (Božič, 2003, str. 33). Določena stopnja stresa na delovnem mestu je neizogibna, vendar ga z določeni ukrepi lahko zmanjšamo. Teržan (2002, str. 9) navaja nekaj teh ukrepov:

naloge razvrstite po pomembnosti, najprej se lotite zahtevnejše naloge,

narediti dnevni načrt dela,

zastavit dosegljive cilje,

zavračati nestvarne zahteve,

probleme sprejemati kot izzive in ne kot grožnje,

privoščiti si redne odmore ter dopuste,

prav tako se samo nagradite za dobro opravljeno delo.

3.5 Ekonomski vidik stresa

Pri spopadanju s stresom na ravni organizacije gre za eno najbolj donosnih vlaganj. Razumevanje ukrepov upravljanja stresa zgolj z vidika stroškov je napačno in ima nenazadnje hude ekonomske in finančne posledice (Podjed, 2014).

Stres lahko prispeva 40 % k absentizmu, ker dolgotrajno prenašanje stresa povzroči različne zdravstvene težave. Celo gripa in prehlad se pojavita kot posledica stresa. Povišana vrednost stresnih hormonov je dolgoročno problematična za zdravje in se pri ljudeh kaže v pogostejši odsotnosti z dela. »Odsotnost povzroča izjemen strošek v zdravstvenem sistemu. Na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju imajo zavarovanci po veljavni zakonodaji pravico do nadomestila plače iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, in sicer od 31. dne zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe dalje. Od prvega dne zadržanosti od dela pa zavarovancem iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja pripada nadomestilo plače. V enem letu je izgubljenih 10,5 milijona delovnih dni. To pomeni 4,1 % vseh ustvarjenih delovnih dni oziroma v povprečju skoraj 39.000 delavcev na dan. Od tega je bilo 5,3 milijona dni v breme ZZZS. Iz teh podatkov na ZZZS ocenjujejo, da so izplačali za 222,76 mio EUR nadomestil izplačanih plač. Na podlagi te ocene je izračunan še okvirni strošek delodajalcev zaradi bolniških odsotnosti delavcev na 241,31 mio EUR. Skupni letni strošek absentizma v Sloveniji je tako ocenjen na 464,07 mio EUR v letu 2010. Ocena skupnih stroškov dela v Sloveniji v letu 2010 znaša približno 20 mrd EUR. To pomeni, da so direktni stroški bolniških nadomestil v letu 2010 znašali približno 2,3 % stroškov dela

33

oziroma 1,3 % slovenskega BDP v tem letu« (Domenis, Pustovrh, & Černe, 2012, str. 135).

Stres bi lahko poimenovali epidemija s posledicami za zdravje in finance. Ocene kažejo, da so ekonomski stroški stresa na delovnem mestu v državah Evropske unije med 3–4 % BDP. Stres na delovnem mestu je vodilni razlog za absentizem. Slabo obvladovanje stresa ima izjemne ekonomske in kadrovske posledice – povprečno 1.217 EUR na leto na zaposlenega v Veliki Britaniji, v Sloveniji pa znese približno 1.300 EUR na leto na delovno aktivnega posameznika (Podjed, 2013, str. 22).

34

4 RAZISKAVA STRESA NA DELOVNEM MESTU

4.1 Raziskovalne metode

Metodologija ali pristop k raziskavi je skupek strategij, metod in tehnik, za katere smo se odločili v procesu raziskovanja teme ali problema (Easterby-Smith, Thorpe, & Lowe, 2007, str. 109). Pri izdelavi teoretičnega dela diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo, metodo kompilacije, komparativno metodo in metodo analize.

Kot merski instrument raziskave za ugotavljanje stresa na delovnem mestu je bil uporabljen vprašalnik, oblikovan na podlagi študije literature. Z ustreznimi statističnimi testi smo na podlagi pridobljenih podatkov, ki smo jih dobili z elektronskim vprašalnikom, izvedli prikaz rezultatov ter testirali zastavljene hipoteze.

4.2 Instrumentarij

Merski instrument raziskave za ugotavljanje stresa na delovnem mestu je bil anketni vprašalnik. Anketni vprašalnik smo prilagodili nacionalnemu vprašalniku o stresu na delovnem mestu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (Teržan, 2002). Razdelili so ga med naključno izbrana podjetja v podravski regiji. Vseboval je 12 vprašanj. Anketa je bila anonimna. Rezultate smo pridobili z elektronskima vprašalnikom, ki je bil izdelan s pomočjo orodja 1ka.si. Uporabljeni so bili zgolj v raziskovalne namene.

V prvem delu vprašalnika smo od vprašanih pridobili podatke o spolu, starosti, delovni dobi v podjetju, najvišji doseženi formalni izobrazbi, povprašali pa smo jih tudi o zakonskem stanu ter o velikosti podjetja, v katerem so zaposleni. Ti podatki so nam bili v pomoč pri analiziranju odgovorov na naslednja vprašanja.

V drugem delu so vprašanja zahtevala odgovor na lestvici od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni nikoli, 5 pa zelo pogosto. Preverjali smo obremenjenost na delovnem mestu. V nadaljevanju nas je zanimalo, v kolikšni meri vprašani uživajo uravnoteženo hrano, koliko časa na teden posvetijo športnim aktivnostim in kolikokrat na teden izvajajo aktivnosti za sproščanje.

4.3 Zanesljivost vprašalnika

Zanesljivost merskega instrumenta smo preverili s pomočjo koeficienta Cronbach , ki je zajel 19 postavk, in je znašal 0,863. »Zanesljivost vprašalnika je lastnost vprašalnika, da daje pri ponovljenih merjenjih enakih lastnosti pri enakih osebah iste rezultate in se preverja s testom zanesljivosti. Predpogoj za izračun Cronbachovega koeficienta je intervalna lestvica, ki smo jo uporabili v vprašanjih. Cronbachov koeficient alfa naj bi bil večji od 0,8. Zanesljivost vprašalnika pomeni, da naj bi posameznik dobil enake rezultate, če bi vprašalnik izpolnjeval v različnih časovnih obdobjih, vsi ostali pogoji pa

35

bi ostali enaki. Cronbachov koeficient odseva moč povezave med posamezno trditvijo in celotnim rezultatom« (Field, 2007).

Cronbachov koeficient je za naš vprašalnik znašal 0,863, kar pomeni, da je zanesljivost vprašalnika visoka.

Tabela 2: Zanesljivost vprašalnika

Cronbach alfa N

,863 19

4.4 Opis vzorca

Osnovna populacija, na podlagi katere smo izbrali proučevani vzorec, so bili zaposleni v podjetjih v podravski regiji. Povezavo do vprašalnika smo poslali na naključno izbrana podjetja, delili na družbenem omrežju Facebook in poslali znancem po elektronski pošti. Na anketo je skupaj kliknilo 1114 ljudi, od tega jih je zaključilo 143 ljudi.

Slika 6: Kliki na anketo

Tabela 3: Spol

Spol Frekvenca Veljavni odstotek Kumulativni odstotek

Ženski 84 59,00 59,00

Moški 59 41,00 100,00

Skupaj 143 100,00

Slika 7: Spol

36

Iz tabele 3 in slike 7 razberemo, da je v raziskavi sodelovalo 84 (59 %) žensk in 59 (41 %) moških.

Tabela 4: Starost

Starost Veljavno Povprečje Minimum Maksimum

Leta 143 30,3 19 59

Slika 8: Starost

59,00

41,00

0,00

10,00

20,00

30,00

40,00

50,00

60,00

70,00

Ženski Moški

Odstotek

35,00

29,00

13,0012,00

4,00 4,00 3,00

0,00

5,00

10,00

15,00

20,00

25,00

30,00

35,00

40,00

19-24 let 25-30 let 31-36 let 37-42 let 43-48 let 49-54 let 55-59 let

Odstotek

37

Iz tabele 4 in slike 8 je razvidno, da je bilo v vzorcu največ anketiranih (35 %) starih od 19 do 24 let, nekoliko manj (29 %) od 25 do 30 let, medtem ko je bilo najmanj (3 %) anketiranih starih od 55 do 59 let.

Tabela 5: Delovna doba

Delovna doba Veljavno Povprečje Minimum Maksimum

Leta 136 8,5 1 38

Slika 9: Delovna doba

Velika večina udeležencev ima delovno dobo krajšo od 5 let (51 %), 14 % udeležencev raziskave ima med 5 in 8 let delovne dobe, med 13 in 16 let delovne dobe ima 9 % udeležencev, sledijo udeleženci med 17 in 20 let delovne dobe (8 %), takoj za njimi pa udeleženci med 9 in 12 let delovne dobe (7 %). Udeleženci raziskave med 21 in 28 let delovne dobe in med 33 in 36 let delovne dobe imajo enak odstotek (3 %). 1 % predstavljajo udeleženci, ki imajo delovno dobo med 29 in 32 let ter med 37 in 38 let delovne dobe.

Tabela 6: Kakšna je vaša najvišja dosežena formalna izobrazba?

51,00

14,00

7,009,00 8,00

3,00 3,00 1,003,00 1,00

0,00

10,00

20,00

30,00

40,00

50,00

60,00

0-4 let 5-8 let 9-12 let 13-16 let 17-20 let 21-24 let 25-28 let 29-32 let 33-36 let 37-38 let

Odstotek

38

Formalna izobrazba Fre-

kvenca Veljavni odstotek

Kumula-tivni od-stotek

Nedokončana OŠ I. 0 0,00 0,00

OŠ II. 1 1,00 1,00

Nižje poklicno izobraževanje (2-letno) III. 1 1,00 1,00

Srednje poklicno izobraževanje (3-letno) IV. 20 14,00 16,00

Gimnazijsko, srednje poklicno-tehniško izobraževanje, srednje tehniško oz. drugo strokovno izobraževanje V.

57 41,00 57,00

Višješolski program (do 1994), višješolski strokovni program VI/1.

12 9,00 65,00

Visokošolski strokovni in univerzitetni program (1. bol. st.), specializacija po višješolskem programu, visokošolski strokovni programi VI/2.

29 21,00 86,00

Magisterij stroke (2. bol. st.), specializacija po visokošolskem strokovnem programu, univerzitetni program VII.

16 12,00 98,00

Specializacija po univerzitetnem programu, magisterij znanosti VIII/1.

2 1,00 99,00

Doktorat znanosti VIII/2. 1 1,00 100,00

Skupaj 139 100,00

Slika 10: Kakšna je vaša najvišja dosežena formalna izobrazba?

39

Rezultati kažejo, da ima velika večina vprašanih (41 %) dokončano V. stopnjo izobrazbe, 21 % vprašanih ima dokončan visokošolski strokovni in univerzitetni program (1. bol. st.), specializacijo po višješolskem programu in visokošolske strokovne programe VI/2. Srednje poklicno izobraževanje ima 14 % udeleženih, takoj za njimi (12 %) so udeleženci ankete, ki imajo magisterij stroke, specializacijo po visokošolskem strokovnem programu ali univerzitetni program VII. Višješolski program (do 1994) in višješolski strokovni program VI/1 ima 8 % udeležencev raziskave. 1 % udeležencev ima zaključeno OŠ, nižje poklicno izobraževanje ter magisterij in doktorat znanosti.

Tabela 7: Kakšen je vaš zakonski stan?

Zakonski stan Frekvenca Veljavni odstotek Kumulativni

odstotek

Samski (nikoli po-ročen)

51 36,00 36,00

Poročen 20 14,00 51,00

Ovdoveli 0 0,00 51,00

Razvezan 2 1,00 52,00

Izvenzakonska skupnost

67 48,00 100,00

Skupaj 140 100,00

Slika 11: Kakšen je vaš zakonski stan?

0,00 1,00 1,00

14,00

41,00

8,00

21,00

12,00

1,00 1,00

0,00

5,00

10,00

15,00

20,00

25,00

30,00

35,00

40,00

45,00

Odstotek

40

Največ anketirancev (48 %) je v izvenzakonski skupnosti, samskih je 36 %. Dokaj veliko je poročenih (14 %), majhen odstotek (1 %) predstavljajo razvezani. Ovdovelih v tej anketi ni bilo.

Tabela 8: Velikost podjetja, v katerem ste zaposleni

Velikost podjetja Frekvenca Veljavni odstotek Kumulativni

odstotek

Do 10 zaposlenih 37 27,00 27,00

Od 11 do 50 zapo-slenih

31 23,00 50,00

Od 51 do 250 za-poslenih

28 20,00 70,00

Nad 250 zaposlenih 41 30,00 100,00

Skupaj 137 100,00

Slika 12: Velikost podjetja, v katerem ste zaposleni

48,00

1,00

0,00

14,00

36,00

0,00 10,00 20,00 30,00 40,00 50,00 60,00

Izvenzakonska skupnost

Razvezani

Ovdoveli

Poročeni

Samski

Odstotek

41

Največ udeležencev raziskave je zaposlenih v podjetju z nad 250 zaposlenimi (30 %). Do 10 zaposlenih predstavlja 27 %. Majhna podjetja, ki zaposlujejo od 11 do 50 zaposlenih, predstavlja 23 % anketirancev. V srednje velikem podjetju (od 51 do 250) je zaposlenih 20 % vprašanih.

4.5 Rezultati raziskave

V nadaljevanju prikazujemo rezultate preostalih vprašanj.

Pri sedmem vprašanju so anketiranci morali odgovoriti na trditve, ki so se navezovale na počutje posameznika in na vpliv dela na njih. Pri osmem vprašanju nas je zanimal vpliv nadrejenega na posameznika.

Vprašanja so zahtevala odgovore na lestvici od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni nikoli, 5 pa zelo pogosto. Rezultati so prikazani v tabelah 9 in 10 ter na slikah 14 in 15.

Tabela 9: Kako pogosto veljajo za vas naslednje trditve?

27,00

23,00

20,00

30,00

0,00

5,00

10,00

15,00

20,00

25,00

30,00

35,00

Do 10 zaposlenih Od 11 do 50 zaposlenih Od 51 do 250 zaposlenih Nad 250 zaposlenih

Odstotek

42

Kako pogosto veljajo za vas naslednje trditve? Naslednja vprašanja zahtevajo odgovor na lestvici od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni nikoli, 5 pa zelo pogosto.

Podvprašanja Povpre-

čje Std.

odklon

Ocenite svojo splošno obremenjenost. 3,5 1,0

Ocenite svojo obremenjenost na delovnem mestu. 3,7 0,9

Delo me čustveno izčrpa. 3,0 1,2

Na koncu delovnega dne se počutim iztrošeno. 3,2 1,2

Ko vstanem in je pred mano nov delovni dan, se počutim utrujeno.

2,8 1,2

Zaradi dela sem togoten/-a. 2,6 1,2

Zdi se mi, kot da sem na koncu z živci. 2,3 1,3

Pri delu mi pogosto zmanjka časa, da bi opravil/a vse svoje obveze, kljub temu da se za to maksimalno potrudim.

2,7 1,2

Pogosto delam nadure oz. preko svojega rednega delovnega časa.

2,9 1,4

Odgovornost, ki jo imam zaradi svojega poklica, povečuje stres na delovnem mestu.

3,1 1,3

Od svojega dela se pogosto vračam utrujen/a, izčrpan/a in brez moči za druge aktivnosti.

3,1 1,2

Ali ste že kdaj koristili bolniško ali dopust zaradi prevelikega pritiska in stresa na delovnem mestu?

1,6 1,1

O svojem delu razmišljam negativno. 2,1 1,1

Slika 13: Kako pogosto veljajo za vas naslednje trditve?

43

Izmed vseh trditev v tabeli 9 ima najvišjo povprečno oceno trditev, ki se nanaša na obremenjenost na delovnem mestu (povprečna ocena 3,7). Najmanj so se strinjali s trditvijo, ki sprašuje o koriščenju bolniške odsotnosti ali dopusta zaradi prevelikega pritiska in stresa na delovnem mestu (povprečna ocena 1,6).

Tabela 10: Kako pogosto veljajo za vas naslednje trditve?

Kako pogosto veljajo za vas naslednje trditve o vašem nadrejenem? Naslednja vprašanja zahtevajo odgovor na lestvici od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni nikoli, 5 pa

zelo pogosto.

Podvprašanja Povpre-

čje Std.

odklon

Stres doživljam zaradi nadrejenega. 2,8 1,4

Pri nadrejenem nikoli ne vem, kako se bo odzval (negativno ali pozitivno) in to mi povzroča stres.

2,9 1,4

Slika 14: Kako pogosto veljajo za vas naslednje trditve?

3,5

3,7

3,0

3,2

2,8

2,6

2,3

2,7

2,9

3,1

3,1

1,6

2,1

0 1 2 3 4 5

Ocenite svojo splošno obremenjenost

Ocenite svojo obremenjenost na delovnem mestu

Delo me čustveno izčrpa

Na koncu delovnega dne se počutim iztrošeno

Ko vstanem in je pred mano nov delovni dan, se…

Zaradi dela sem togoten/-a

Zdi se mi, kot da sem na koncu z živci

Pri delu mi pogosto zmanjka časa, da bi opravil/a vse…

Pogosto delam nadure oz. preko svojega rednega…

Odgovornost, ki jo imam zaradi svojega poklica,…

Od svojega dela se pogosto vračam utrujen/a,…

Ali ste že kdaj koristili bolniško ali dopust zaradi…

O svojem delu razmišljam negativno

Povprečje

44

Trditvi v tabeli 10 imata dokaj enako povprečje. Da stres doživljajo zaradi nadrejenega, so udeleženci odgovorili s povprečno oceno 2,8. Na drugo trditev so udeleženci odgovorili s povprečno oceno 2,9.

Pri naslednjem vprašanju so udeleženci ankete po lestvici od 1 do 5, kjer 1 pomeni najslabšo oceno, 5 pa najboljšo, ocenjevali trditev, ali v prostem času uživajo mirno in sproščeno življenje.

Tabela 11: V kolikšni meri lahko zase trdite, da uživate mirno in sproščeno življenje v prostem času?

V kolikšni meri lahko zase trdite, da uživate mirno in sproščeno življenje v prostem času? Ocenite na lestvici od 1 do 5, kjer 1 pomeni najslabšo oceno, 5 pa najboljšo.

Odgovori Frekvenca Veljavni odstotek Kumulativni

odstotek

1 4 3,00 3,00

2 20 14,00 17,00

3 32 23,00 40,00

4 55 39,00 79,00

5 29 21,00 100,00

Skupaj 140 100,00

Povprečna ocena: 3,6

Slika 15: V kolikšni meri lahko zase trdite, da uživate mirno in sproščeno življenje v

prostem času?

2,8 2,9

0

1

2

3

4

5

Stres doživljam zaradi nadrejenega Pri nadrejenem nikoli ne vem kako se bo odzval(negativno ali pozitivno) in to mi povzroča stres

Povprečje

45

Povprečna ocena 3,6 nam pove, da udeleženci ankete uživajo dokaj mirno in sproščeno življenje v prostem času.

V nadaljevanju smo ugotavljali, kolikokrat na teden posamezniki uživajo uravnoteženo hrano in kolikokrat na teden izvajajo športne aktivnosti ter aktivnosti za sproščanje. Lahko so izbirali med nič/nikoli, 1-krat na teden, 2–3-krat na teden, 4–6-krat na teden, 7-krat na teden ali več.

Tabela 12: V kolikšni meri lahko zase trdite, da uživate uravnoteženo prehrano?

V kolikšni meri lahko zase trdite, da uživate uravnoteženo prehrano?

Odgovori Frekvenca Veljavni odstotek

Kumulativ-ni odstotek

Nič 7 5,00 5,00

Malo (1-krat na teden) 24 17,00 22,00

Nekaj (2–3-krat na teden) 74 53,00 76,00

Veliko (4–6-krat na teden) 31 22,00 98,00

Zelo veliko (7-krat na teden ali več) 3 2,00 100,00

Skupaj 139 100,00


Slika 16: V kolikšni meri lahko zase trdite, da uživate uravnoteženo prehrano?

3,00

14,00

23,00

39,00

21,00

0,00 5,00 10,00 15,00 20,00 25,00 30,00 35,00 40,00 45,00

1

2

3

4

5

Odstotek

46

V tabeli 12 in na sliki 16 vidimo, da kar 53 % udeležencev uravnava svojo prehrano 2–3-krat na teden. Veliko jih je tudi trdilo, da uživajo uravnoteženo prehrano 4–6-krat na teden, kar predstavlja 22 % anketiranih. 1-krat na teden predstavlja 17 %. Najmanj so se strinjali s trditvama, da uživajo uravnoteženo prehrano 7-krat na teden ali več (2 %) ali pa sploh nič (5 %).

Tabela 13: Kolikokrat na teden izvajate športne aktivnosti (hoja, tek, kolesarjenje ali druga telesna aktivnost)?

Kolikokrat na teden izvajate športne aktivnosti (hoja, tek, kolesarjenje ali druga telesna aktivnost)?


Kumula-tivni odsto-

tek

Nikoli 8 6,00 6,00

Malokrat (1-krat na teden) 61 44,00 49,00

Nekajkrat (2–3-krat na teden) 45 32,00 81,00

Velikokrat (4–6-krat na teden) 21 15,00 96,00

Zelo velikokrat (7-krat na teden ali več) 5 4,00 100,00

Skupaj 140 100,00


Slika 17: Kolikokrat na teden izvajate športne aktivnosti (hoja, tek, kolesarjenje ali druga

telesna aktivnost)?

5,00

17,00

53,00

22,00

2,00

0,00

10,00

20,00

30,00

40,00

50,00

60,00

Nič Malo (1x na teden) Nekaj (2-3x nateden)

Veliko (4-6x nateden)

Zelo veliko (7x nateden ali več)

Odstotek

47

Pri obdelavi podatkov smo ugotovili, da prevladujejo anketiranci, ki izvajajo športne aktivnosti 1-krat na teden (44 %). Sledijo jim tisti, ki se s športom ukvarjajo nekajkrat (2–3-krat na teden), to je 32 %. Visok je odstotek udeležencev, ki izvajajo športne aktivnosti 4–6-krat na teden, kar predstavlja kar 15 %. Zaskrbljujoč je podatek, da se 6 % anketiranih sploh ne ukvarja s športom. Športne aktivnosti zelo velikokrat izvajajo 4 % udeležencev raziskave.

Tabela 14: Kolikokrat na teden izvajate aktivnosti za sproščanje (vaje za sproščanje, joga, meditacija, wellness itd.)?

Kolikokrat na teden izvajate aktivnosti za sproščanje (vaje za sproščanje, joga, meditacija, wellness itd.)?


Kumula-tivni odsto-

tek

Nikoli 78 56,00 56,00

Malokrat (1-krat na teden) 53 38,00 94,00

Nekajkrat (2–3-krat na teden) 8 6,00 99,00

Velikokrat (4–6-krat na teden) 1 1,00 100,00

Zelo velikokrat (7-krat na teden ali več) 0 0,00 100,00

Skupaj 140 100,00


Slika 18: Kolikokrat na teden izvajate aktivnosti za sproščanje (vaje za sproščanje, joga,

meditacija, wellness itd.)?

6,00

44,00

32,00

15,00

4,00

0,00

5,00

10,00

15,00

20,00

25,00

30,00

35,00

40,00

45,00

50,00

Nikoli Malokrat (1x nateden)

Nekajkrat (2-3x nateden)

Velikokrat (4-6x nateden)

Zelo velikokrat (7xna teden ali več)

Odstotek

48

Povprečna ocena 1,5 je zelo slaba. Rezultati raziskave kažejo, da več kot polovica (56 %) vseh udeleženih v anketi nikoli ne izvaja aktivnosti za sproščanje. Takoj za njimi so tisti, ki jih izvajajo 1-krat na teden (38 %), nekajkrat (2–3-krat na teden) jih je 6 %, še manj je tistih (1 %), ki se sproščajo 4–6-krat na teden in nazadnje nihče ne izvaja aktivnosti za sproščanje 7-krat na teden ali več.

56,00

38,00

6,00

1,00 0,000,00

10,00

20,00

30,00

40,00

50,00

60,00

Nikoli Malokrat (1x nateden)

Nekajkrat (2-3x nateden)

Velikokrat (4-6x nateden)

Zelo velikokrat (7xna teden ali več)

Odstotek

49

5 RAZPRAVA

V svetu, kjer vse bolj narašča delovni tempo in pretok informacij, je stres tako imenovana bolezen današnjega časa. Nadrejeni od nas želijo, da smo hiperproduktivni, da ustvarimo čim več, kar v nas povzroča stres. Da je stres dejansko prisoten pri ljudeh, kaže tudi naša raziskava. Deskriptivna statistika nam kaže, da ljudje v precejšnji meri doživljajo stres na delovnem mestu, da so tudi v splošnem precej obremenjeni ter da so po delovnem dnevu počutijo iztrošene. Vzorec, ki je bil zajet v raziskavi, kaže, da ljudje v veliki meri ne izvajajo preventivnih aktivnosti. Povprečne vrednosti nam kažejo, da anketiranci le redko izvajajo aktivnosti za sproščanje, se redko ukvarjajo s športom. Tudi pri prehranjevanju se je pokazalo, da v večini le 2–3-krat na teden uživajo uravnoteženo prehrano. Če ljudje ne živijo uravnoteženega življenja, pri katerem mislimo na aktivnosti, ki zmanjšujejo stres, se ta še bolj nakopiči v ljudeh in potem pristanejo v tako imenovanem začaranem krogu. Iz dela se vračajo utrujeni, pod stresom so tudi doma in naslednji dan gredo spet stresni na delo. Ko si ljudje pomagajo s preventivnimi ukrepi, se ta stres zmanjša in se kaže tudi na delovnem mestu. Pomembno je tudi, da delodajalec izvaja preventivne ukrepe, saj mu ti prinašajo konkurenčno prednost. Delavci, ki so pod dolgotrajnim stresom, v določenem času zbolijo in koristijo bolniško odsotnost. S takšnim delavcem ima delodajalec večji strošek, kot če bi predhodno izvajal smiselne ukrepe, saj mora delavcu, ki je odsoten, plačevati nadomestilo in najti nekoga, ki bo delo opravljal. V nadaljevanju si bomo ogledali, ali obstajajo razlike oz. podobnosti pri doživljanju stresa na delovnem mestu.

5.1 Preverjanje hipotez

V nadaljevanju analize smo testirali zastavljene hipoteze s preverjanjem doživljanja stresa na delovnem mestu z izbranimi spremenljivkami: spol, aktivno preživljanje prostega časa in načinom obnašanja nadrejenega.

H1: Ženske doživljajo na delovnem mestu večji stres kot moški.

Hipotezo smo testirali s pomočjo t-testa za dva neodvisna vzorca, kjer smo med seboj primerjali dve skupini anketirancev. »T-teste uporabimo za preverjanje domnev o povprečjih spremenljivk. Za dva neodvisna vzorca uporabimo tako imenovan »Independent-Samples T-Test, kjer preverjamo, ali se povprečna vrednost spremenljivke razlikuje med dvema skupinama enot« (Žnidaršič, 2013, str. 69).

Kot je razvidno iz tabele 15, so ženske (�̅� = 3,65) v povprečju ocenile obremenjenost na delovnem mestu celo v obratni smeri kot moški (�̅� = 3,68). S t-testom z dvema neodvisnima vzorcema bomo v nadaljevanju pogledali, ali je razlika med ocenami moških in žensk statistično značilno različna.

Tabela 15: Aritmetična sredina

50


Spol: N Mean Std. De-viation

Std. Er-ror

Mean

Ženski 75 3,65 ,923 ,107

Moški 53 3,68 ,872 ,120

Vrednost t-testa je 126, statistična značilnost pa je večja od 0,05 (p = ,873), kar pomeni, da glede na spol ne obstajajo statistično značilne razlike obremenjenosti na delovnem mestu.

Tabela 16: T-test

Levene's Test for Equality of

Variances t-test for Equality of Means

F Sig. t df Sig. (2-tailed)

Mean Diffe-rence

Std. Error Diffe-rence

Equal variances assumed

,086

,770

- ,160

126

,873

- ,026

,162

Equal variances not assumed

- ,162

115,856

,872

- ,026

,160

Hipotezo 1 na podlagi analize zavrnemo, saj nismo ugotovili, da ni statistično pomembnih razlik med moškimi in ženskami pri doživljanju stresa na delovnem mestu.

H2: Obstaja statistično pomembna povezanost med višino stresa na delovnem mestu posameznika in njegovim aktivnim preživljanje prostega časa (šport, sproščanje, druženje …).

Za preverjanje hipoteze smo uporabili Pearsonov χ2 test. »Pearsonov χ2 test je neparametrični preizkus, ki ga uporabimo, ko želimo ugotoviti, če obstaja povezava med dvema spremenljivkama in imata 2 ali več kategorij. S testom ugotavljamo, kako dejanske = empirične frekvence posameznih kategorij odstopajo od teoretičnih = pričakovanih frekvenc« (Field, 2007).

Vrednost Pearsonovega korelacijskega koeficienta v našem primeru med obremenjenostjo na delovnem mestu in izvajanjem aktivnosti za sproščanje v prostem času znaša r = - ,156. Vidimo, da ta povezava statistično ni pomembna, saj je p > 0,05

51

(,079), kar pomeni, da ne obstaja statistična pomembna povezava med izvajanjem aktivnosti za sproščanje in doživljanjem stresa na delovnem mestu. Ta povezava je sicer precej visoka. Rahle povezave torej obstajajo, vendar niso statistično pomembne.

Tabela 17: Pearsonov koeficient korelacije

Ocenite svojo

obremenje-nost na

delovnem mestu

Kolikokrat na teden izvajate aktivnosti za sproščanje (vaje za sproščanje, joga,

meditacija, wellness itd.)?


Pearson Correlation

1

- ,156

Sig. (2-tailed) ,079

N 128 128

Kolikokrat na teden izvajate aktivnosti za sproščanje (vaje za sproščanje, joga, meditacija, wellness itd.)?

Pearson Correlation

- ,156

1


N 128 140

Za tem smo preverili povezanost med doživljanjem stresa na delovnem mestu in izvajanjem športnih aktivnosti v prostem času. Vrednost Pearsonovega korelacijskega koeficienta v našem primeru med obremenjenostjo na delovnem mestu in izvajanjem športnih aktivnosti v prostem času znaša r = - ,091. Vidimo, da ta povezava statistično ni pomembna, saj je p > 0,05 (,306), kar pomeni, da ne obstaja statistična pomembna povezava med izvajanjem športnih aktivnosti za sproščanje in doživljanjem stresa na delovnem mestu.


Ocenite svojo obremenje-

nost na delov-nem mestu

Kolikokrat na teden izvajate

športne aktivnosti (hoja, tek,

kolesarjenje ali druga telesna

aktivnost)?


Pearson Correlation

1

- ,091


N 128 128

52


nost na delovnem

mestu

Kolikokrat na teden izvajate

športne aktivnosti (hoja, tek,

kolesarjenje ali druga telesna

aktivnost)?

Kolikokrat na teden izvajate športne aktivnosti (hoja, tek, kolesarjenje ali druga telesna aktivnost)?

Pearson Correlation

- ,091

1


N 128 140

Za tem smo preverili povezanost med doživljanjem stresa na delovnem mestu in uživanjem uravnotežene prehrane. Vrednost Pearsonovega korelacijskega koeficienta v našem primeru med obremenjenostjo na delovnem mestu in izvajanjem športnih aktivnosti v prostem času znaša r = - ,021. Vidimo, da ta povezava statistično ni pomembna, saj je p > 0,05 (,816), kar pomeni, da ne obstaja statistična pomembna povezava med uživanjem uravnotežene prehrane in doživljanjem stresa na delovnem mestu, kot kaže tabela 19.



nost na delovnem

mestu

V kolikšni meri lahko zase trdite, da uživate

uravnoteženo prehrano?


Pearson Correlation

1

- ,021


N 128 127

V kolikšni meri lahko zase trdite, da uživate uravnoteženo prehrano?

Pearson Correlation

-,021

1


N 127 139

Hipotezo 2 na podlagi analize zavrnemo, saj smo ugotovili, da ne obstaja statistično pomembna povezava med doživljanjem stresa na delovnem mestu in izvajanjem športnih aktivnosti in aktivnosti za sproščanje v prostem času ter uživanjem uravnotežene prehrane.

H3: Obstaja statistično pomembna povezanost med višino stresa posameznika in načinom obnašanja nadrejenega.

53

Vrednost Pearsonovega korelacijskega koeficienta v našem primeru znaša r = ,326. Vidimo, da je ta povezava statistično pomembna, saj je p < 0,01 (0,00). V našem primeru gre torej za srednjo povezanost omenjenih dveh spremenljivk.



nost na delovnem

mestu

Stres doživljam zaradi

nadrejenega


Pearson Correlation

1

,326**


N 128 127

Stres doživljam zaradi nadrejenega

Pearson Correlation

,326**

1


N 127 138 **. Correlation is significant at the 0.01 level (2-tailed).

Prav tako smo naredili Pearsonov χ2 test med doživljanjem stresa na delovnem mestu in nepredvidljivim odzivom nadrejenega. Vrednost Pearsonovega korelacijskega koeficienta v našem primeru znaša r = ,320. Vidimo, da je ta povezava statistično pomembna, saj je p < 0,01 (0,00). Tudi v tem primeru gre za srednjo povezanost omenjenih dveh spremenljivk.



nost na delovnem

mestu

Pri nadrejenem

nikoli ne vem, kako se bo

odzval (negativno ali

pozitivno) in to mi povzroča

stres


Pearson Correlation

1

,320**


N 128 126

54


nost na delovnem

mestu

Pri nadrejenem

nikoli ne vem, kako se bo

odzval (negativno ali

pozitivno) in to mi povzroča

stres

Pri nadrejenem nikoli ne vem, kako se bo odzval (negativno ali pozitivno) in to mi povzroča stres

Pearson Correlation

,320**

1


N 126 131 **. Correlation is significant at the 0.01 level (2-tailed).

Hipotezo 3 na podlagi analize sprejmemo, saj smo ugotovili, da obstaja statistično pomembna povezava med doživljanjem stresa na delovnem mestu zaradi nadrejenega.

Predpostavljali smo, da bo prišlo do statistično pomembnih razlik pri doživljanju stresa na delovnem mestu med moškimi in ženskami, vendar do tega ni prišlo. Izkazalo se je torej obratno, da tako moški kot ženske približno enako doživljajo stres na delovnem mestu. Za tem smo predvidevali, da aktivnosti za sproščanje znižujejo stres in da so ljudje, ki jih izvajajo na delovnem mestu, pod manjšim stresom kot tisti, ki jih ne, vendar nismo prišli do statistično pomembnih razlik. Tako lahko sklepamo, da oboji na delovnem mestu enako doživljajo stres. Kot zadnje predvidevanje se je izkazalo, da nadrejeni pomembno vplivajo na višino stresa posameznika, kar kaže, da ljudje velikokrat doživljajo stres na delovnem mestu zaradi nadrejenega. Prav tako se značilna povezava kaže v tem, da če je nadrejeni nepredvidljiv, je stres pri posameznikih še večji.

55

6 ZAKLJUČEK

Diplomski projekt je doprinos k znanosti, saj na enem mestu opredeli stres, njegove vire, vrste, simptome in posledice, obenem pa nas pouči, kako ga premagovati. Izredno pomembne so preventivne dejavnosti, ki pomagajo človeka ohranjati na normalni ravni. Tehnike, ki smo jih predstavili za obvladovanje stresa, so dihalne tehnike, tehnike progresivnega sproščanja mišic, sproščanje s pomočjo vizualizacije, meditacija, joga, avtogeni trening sproščanja, biološki vzvratni učinek, masaža in aromaterapija, hipnoza in avtohipnoza, fizične aktivnosti, prehrana ter učinkovito obvladovaje časa. Na enem mestu smo zbrali paleto tehnik, s katerimi si posameznik lahko pomaga pri premagovanju stresa.

Ker človek na delovnem mestu v povprečju preživi 1/3 dneva, torej 8 ur na dan, je zelo pomembno, da delodajalci skrbijo za dobro organizacijsko klimo, v kateri je prisotnega čim manj stresa. Stres namreč velikokrat izhaja prav iz delovnega mesta. Sodelavci so tisti, ki si jih ljudje po navadi ne morejo izbirati, zato se v delovnem okolju nahajajo različne osebnosti, pri katerih lahko pride do različnih konfliktov in stresnih situacij. Prav tako stres na delovnem mestu izvira zaradi povečanja produktivnosti podjetja. Živimo vse hitrejši tempo, ki od človeka zahteva vedno več. Ko so zahteve okolja večje od posameznikovih zmožnosti, ta v danem trenutku začuti stres. Vse več se v medijih piše tudi o nasilju na delovnem mestu. Tudi to je eden izmed vzrokov za doživljanje stresa. Soočanje s stresom je izredno pomembna naloga vsake organizacije. Korist iz naslova preventivnih ukrepov ima tako delavec kot delodajalec. Delodajalec ima zadovoljenega zaposlenega, ki dela in se počuti dobro ter nima skrbi in stroškov. Če so ljudje pod dolgotrajnim stresom, se sčasoma pojavi bolezen. Posledico nosi delodajalec, ki ne le, da mora plačevati nadomestila, marveč mora na delovno mesto uvajati nekoga drugega. Preventivni ukrepi so še kako pomembni za delodajalce kot tudi za delavce.

Naša raziskava je pokazala, da je stres resen problem, ki se je pojavlja v družbi in je prisoten tudi na našem vzorcu. Ljudje doživljajo stres na delovnem mestu in so tudi na splošno obremenjeni. Raziskava je pokazala, da se ljudje premalo ukvarjajo s športnimi aktivnostmi in aktivnostmi za sproščanje. Prav tako redko uživajo uravnoteženo prehrano. Vse to kaže, da ne izvajajo preventive, ki bi jim lahko zmanjšala nivo stresa in jih regenerirala.

V raziskavi smo predpostavljali, da ženske v večji meri doživljajo stres kot moški, vendar se je pokazalo, da ni statistično pomembnih razlik. Prav tako nismo ugotovili povezanosti med preventivnimi ukrepi (ukvarjanje s športnimi aktivnostmi in aktivnostmi za sproščanje ter uživanje uravnotežene prehrane) in višino stresa na delovnem mestu. Povezanost smo ugotovili pri tem, da nadrejeni značilno vpliva na višino stresa, ki ga doživlja delavec. Pri tem še dodaten stres povzroča nadrejeni, pri katerem delavci ne vedo, kako se bo odzval v danem trenutku, pozitivno ali negativno.

56

Diplomski projekt daje uporabno vrednost vodjem in kadrovskim službam v podjetjih, saj lahko ti na podlagi naloge dobijo vpogled v problematiko stresa na delovnem mestu. Prav tako je naloga uporabna za posameznike, ki so pod stresom, kjer dobijo informacije o preventivnih ukrepih in stanju na področju stresa.

V prihodnosti bi lahko izvedli obširnejšo raziskavo in naredili primerjave z drugimi raziskavami.

57

LITERATURA IN VIRI

1. Battison, T. (1999). Premagujem stres. Ljubljana: DZS.

2. Božič, M. (2002). Stres pri delu: priročnik za prepoznavanje in odpravljanje stresa pri delu poslovnih sekretarjev. Ljubljana: GV Izobraževanje.

3. Brown, R. & Duck, J. (2014). E-mail in the Workplace: The Role of Stress Appraisals and Normative Response Pressure in the Relationship Between E-mail Stressors and Employee Strain. International Journal of Stress Management, 325–347.

4. Childs, J.H., & Stoeber, J. (2012). Do you want me to be perfect? Two longitudinal studies on socially prescribed perfectionism, stress and burnout in the workplace. Work & Stress, 347–364.

5. Černigoj - Sadar, N. (2002). Stres na delovnem mestu. Teorija in Praksa; let. 39, 82–102.

6. D., K. (13. september 2016). Moški.si. Pridobljeno iz Moje zdravje: http://moski.hudo.com/moje-zdravje/znaki-kronicnega-stresa/.

7. Delić, A. & Ferlič - Žgajnar, B. (9. september 2016). DELO. Pridobljeno iz Slovenija, dežela antidepresivov in anksiolitikov: http://www.delo.si/ozadja/slovenci-ndash-medikaliziran-narod.html.

8. Dernovšek, M.Z., Gorenc, M., Jeriček, H. (2006). Ko te strese stres: Kako prepoznati in zdraviti stresne, anksiozne in depresivne motnje. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.

9. Domenis, A., Pustovrh, A., & Černe, M. (2012). Kakovost delovnega okolja v Sloveniji 2009–2012. Koper.

10. Earle, T. (2016). The use of Hypnosis as an Adjunct to Cognitive – Behavioural Therapy in Treatment of problem Gambling Developed as Stress Management following a Workplace in Jury. Australian Journal of Clinical and Experimental Hypnosis , 84–99.

11. Easterby - Smith, M. T., Thorpe, R., Lowe, A. (2007). Raziskovanje v managementu. Koper: Fakulteta za management.

12. Fadel, M., Brent, S., Henion, A. (1. marec 2016). Business + Life . Pridobljeno iz Hey boss: Workers prefer 'consistent jerk' to loose cannon:

58

http://msutoday.msu.edu/news/2016/hey-boss-workers-prefer-consistent-jerk-to-loose-cannon/.

13. Fengler, J. (2007). Nudenje pomoči utruja. Ljubljana: Temza.

14. Ferjan, M. (1996). Skrivnosti vodenja šole k znanju, uspehu in ugledu. Radovljica. Pridobljeno iz Didakta.

15. Field, A. (2007). Discovering Statistics Using SPSS. SAGE Publications Ltd. Pridobljeno iz http://books.google.com/books?id=lSuoJ-oXLrAC&pgis=1.

16. Gadinger, M.C., Schilling, O., Likater, D., Fisher, J.E. (2010). A brief new tool for assessing psychosocial stress in the workplace. The Work-Health-Check (WHC), 345-360.

17. George, M., & Jones, R. (1996). Understanding and Managing Organizational Behavior. Reading. Reading: Addi son-Wesley Publishing Company.

18. Glasilo zdravniške zbornice Slovenije. (1. julij 2007). Strokovna revija ISIS; št. 7, 1-130.

19. Huselja, A. (2016). 16. SLOVENSKI DNEVI VARSTVOSLOVJA. In B. Flander, I. Areh, & M. Modic (Eds.), SLOVENSKI dnevi varstvoslovja. Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede.

20. Jay, K., Brant, Sundstrup, E., Schraefe, M.C., Jakobsen, M.D., Sjøgaard, G., Andersen, L.L. (18. december 2014). Effect of individually tailored biopsychosocial workplace interventions on chronic musculoskeletal pain, stress and work ability among laboratory technicians: randomized controlled trial protocol. Pridobljeno iz BMC Musculoskeletal Disorders: Effect of individually tailored biopsychosocial workplace interventions on chronic musculoskeletal pain, stress and work ability among laboratory technicians: randomized controlled trial protocol.

21. Juster, J. P., Moskowitz, D.S., Lavoie, J., & D'Antono, B. (2013). Sex-specific interaction effects of age, occupational status, and workplace stress on psychiatric symptoms and allostatic load among healthy Montreal workers. Stress, 616-629.

22. Konec - Juričič, N. (9. september 2014). Duševno zdravje. Pridobljeno iz NIJZ: Nacionalni inštitut za javno zdravje: http://www.nijz.si/sl/depresija.

23. Košir, K., Licardo, M., Tement, S., & Habe, K. (17. oktober 2014). Doživljanje stresa in izgorelosti, povezanih z delom z učenci s posebnimi potrebami pri učiteljih v osnovni šoli . Psihološka obzorja; let. 23, str. 110–124.

59

24. Lazarus, R.S., & Folkman, S. (1984). Stress, appraisal and coping. New York: Springer.

25. Levovnik, D. (2014). Stres na delovnem mestu. Ljubljana: Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije.

26. Loehr, J., & Schwartz, T. (2006). Energija uspeha: polna angažiranost za

ravnovesje v poslovnem in zasebnem življenju. Ljubljana: Mladinska knjiga.

27. Looker, T., & Gregson, O. (1993). Obvladajmo stres: Kaj lahko z razumom storimo proti stresu. Ljubljana: Cankarjeva založba.

28. Maheshwarananda, P. S. (1996). Joga v vsakdanjem življenju 1. del, stopnje 1–6 . Ljubljana: Joga v vsakdanjem življenju.

29. Maslach, C., Leiter, M. P. (2002). Resnica o izgorevanju na delovnem mestu .

Ljubljana: Educy.

30. Ménard, K. S., & Arter, M. L. (2013). Police officer alcohol use and trauma symptoms: Associations with critical incidents, coping, and social stressors. International Journal of Stress Management, 20(1), 37–56. http://doi.org/10.1037/a0031434.

31. Meško, M. (2011). Stres na delovnem mestu. Maribor: Zavod za varnostne strategije pri Univerzi v Mariboru.

32. Meško, M., Meško Štok, Z., Podbregar, I., & Karpljuk, D. (marec–april 2008). Stresne obremenitve na mestu managerja . Organizacija, letnik 41 , str. 89–96.

33. Mlinar, S., Videmšek, M., Meško, M., & Karpljuk, D. (5. junij 2009). Stres in osebna ocena zdravja zaposlenih v igralništvu. Zdrav Var; let. 89 , str. 105–113.

34. Morgan, G. (2004). Podobe organizacije. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

35. Newhouse, P. (2000). Življenje brez stresa. Ljubljana: Tomark.

36. Podjed, K. (2013). Vloga svetov delavcev pri varovanju duševnega zdravja. Ekonomska Demokracija, 1(22–26).

37. Podjed, K. (2014). Coaching za več zdravja in dobrega počutja zaposlenih. In Zbornik prispevkov 5. konference kariernih coachev (p. 79). Ljubljana: Glotta Nova.

38. Powell, T. (1999). Kako premagamo stres. Ljubljana: Mladinska knjiga.

60

39. Pranjić, N. (2010). Akutni in kronični stres, povezan z delom: adrenalna utrujenost in čas kot odločilni dejavnik za nastanek škodljivih učinkov. Delo in varnost , str. 16–22.

40. Pšeničny, A. (2006). Inštitut za razvoj človeških virov: Izgorelost. Pridobljeno iz Izgorelost: http://www.psihoterapija-ordinacija.si/sl/dusevne-motnje/303-izgorelost.html.

41. Punch, R. (2016). Employment and Adults who are Deaf or Hard of Hearing: Current Status and Experiences of Barriers, Accommodations, and Stress in the Workplace. American Annals of the Deaf, 384–397.

42. Schein-Edgar, H. (1984). Coming to a New Awareness of Organizational Culture. Sloan Management Review, 25(2), 3–15.

43. Schmidt, A. (2003). Najmanj, kar bi morali vedeti o stresu. Ljubljana: Kmečki glas.

44. SSKJ. (2016). Stres. Pridobljeno iz Stres:

http://www.fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=130&View=1&Query=stres.

45. Šček, T. (2011). Vpliv intelektualnega okolja na organizacijsko kulturo. In A. P. M. Ferjan, M. Kljajič Borštnar (Ed.), Zbornik prispevkov s 30. mednarodne konference o razvoju organizacijskih znanosti. Kranj: Moderna organizacija.

46. Teržan, M. (2002). Stres na delovnem mestu: Dobro se počutim, delo mi je v veselje! (Preprečujmo stres na delu) . Ljubljana: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Urad RS za varnost in zdravje pri delu.

47. Thompson, C. A., & Prottas, D. J. (2005). Relationships Among Organizational Family Support, Job Autonomy, Perceived Control, and Employee Well-Being. Journal of Occupational Health Psychology, 10(4), 100–118.

48. Tkalec, L. (2001). Šikaniranje. Teorija in praksa; let. 38, 908–926.

49. Treven, S. (2005). Premagovanje stresa. Ljubljana: GV založba.

50. Treven, S., & Treven, U. (november 2011). Chance4change. Pridobljeno iz Stres : http://skei.si/uploads/skei2/public/_custom/gradivo_za_izobraevanja_stres_25_11_2011.pdf.

51. Tušak, M. &. (2008). Stres in zdravje. Fakulteta za šport: Ljubljana.

52. Zadel, A. (2012). Zbornik projekta IDO Primorske: Kakovost delovnega okolja v Sloveniji 2009–2012. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

61

53. Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev

medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji. (2010). Kako zmanjšati stres in izgorevanje na delovnem mestu. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

54. ZSSS. (2012). Stres ter z njimi povezani pojavi: absentizem, prezentizem,

fluktuacija, izgorevanje ter usklajevanje poklicnega in družinskega življenja: publikacija za managerje, sindikalne zaupnike in zaposlene. Ljubljana: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije: Inštitut za razvoj in inovacije.

1

PRILOGE

Q1 - Sem Vanja Zemljarič in pripravljam diplomski projekt na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. V okviru naloge opravljam raziskavo z naslovom Stres na delovnem mestu. Vljudno vas prosim, da sodelujete v raziskavi. Anketa je anonimna, rezultati ankete pa bodo uporabljeni zgolj v raziskovalne namene.

Q2 - Spol: Ženski Moški Q3 - Starost (prosim, vpišite):

let

Q4 - Delovna doba:

let

Q5 - Kakšna je vaša najvišja dosežena formalna izobrazba?

Nedokončana OŠ I. OŠ II. Nižje poklicno izobraževanje (2-letno) III. Srednje poklicno izobraževanje (3-letno) IV. Gimnazijsko, srednje poklicno-tehniško izobraževanje, srednje tehniško oz. drugo

strokovno izobraževanje V. Višješolski program (do 1994), višješolski strokovni program VI/1. Visokošolski strokovni in univerzitetni program (1. bol. st.), specializacija po

višješolskem programu, visokošolski strokovni programi VI/2. Magisterij stroke (2. bol. st.), specializacija po visokošolskem strokovnem programu,

univerzitetni program VII. Specializacija po univerzitetnem programu, magisterij znanosti VIII/1. Doktorat znanosti VIII/2.

Q5 - Kakšen je vaš zakonski stan?

Samski (nikoli poročen) Poročen Ovdovel Razvezan Izvenzakonska skupnost

2

Q6 - Velikost podjetja, v katerem ste zaposleni:

do 10 zaposlenih od 11 do 50 zaposlenih od 52 do 250 zaposlenih nad 250 zaposlenih

Q7 - Kako pogosto veljajo za vas naslednje trditve? Naslednja vprašanja zahtevajo odgovor na lestvici od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni nikoli, 5 pa zelo pogosto.

1 2 3 4 5

Ocenite svojo splošno obremenjenost.

Ocenite svojo obremenjenost na delovnem mestu.

Delo me čustveno izčrpa.

Na koncu delovnega dne se počutim iztrošeno.

Ko vstanem in je pred mano nov delovni dan, se počutim utrujeno.

Zaradi dela sem togoten/-a.

Zdi se mi, kot da sem na koncu z živci.

Pri delu mi pogosto zmanjka časa, da bi opravil/a vse svoje obveze, kljub temu da se za to maksimalno potrudim.

Pogosto delam nadure oz. preko svojega rednega delovnega časa.

Odgovornost, ki jo imam zaradi svojega poklica, povečuje stres na delovnem mestu.

Od svojega dela se pogosto vračam utrujen/a, izčrpan/a in brez moči za druge aktivnosti.

Ali ste že kdaj koristili bolniško ali dopust zaradi prevelikega pritiska in stresa na delovnem mestu?

3

1 2 3 4 5

O svojem delu razmišljam negativno.

Q8 - Kako pogosto veljajo za vas naslednje trditve o vašem nadrejenem? Naslednja vprašanja zahtevajo odgovor na lestvici od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni nikoli, 5 pa zelo pogosto.

1 2 3 4 5

Stres doživljam zaradi nadrejenega.

Pri nadrejenem nikoli ne vem, kako se bo odzval (negativno ali pozitivno) in to mi povzroča stres.

Q9 - V kolikšni meri lahko zase trdite, da uživate mirno in sproščeno življenje v prostem času? Ocenite na lestvici od 1 do 5, kjer 1 pomeni najslabšo oceno, 5 pa najboljšo.

1 2 3 4 5

Q10 - V kolikšni meri lahko zase trdite, da uživate uravnoteženo prehrano?

Nič Malo (1-krat na teden) Nekaj (2–3-krat na teden) Veliko (4–6-krat na teden) Zelo veliko (7-krat na teden ali več)

Q11 - Kolikokrat na teden izvajate športne aktivnosti (hoja, tek, kolesarjenje ali druga telesna aktivnost)?

Nikoli Malokrat (1-krat na teden) Nekajkrat (2–3-krat na teden) Velikokrat (4–6-krat na teden) Zelo velikokrat (7-krat na teden ali več)

Q12 - Kolikokrat na teden izvajate aktivnosti za sproščanje (vaje za sproščanje, joga, meditacija, wellness itd.)?

4

Nikoli Malokrat (1-krat na teden) Nekajkrat (2–3-krat na teden) Velikokrat (4–6-krat na teden) Zelo velikokrat (7-krat na teden ali več)

Q13 - Mi želite še kaj sporočiti?

Q14 - Za sodelovanje se vam najlepše zahvaljujem!

Documents

STRES NA DELOVNEM MESTU