^NA70 din - Leto XXXIX - Št. 77 Kranj, petek, 10. oktobra 1986

GLAS GLASILO SOCIALISTIČNE

ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA

GORENJSKO

v ec znanja tudi y

v gradbeništvu k ^ J ^ š t v u se je nakopičilo toli-

jim je težko videti i»i a h i; ^a Gorenjskem jih je sicer

K o t drugje, vendar . . .

*an 3 —

Telefoni zdaj v 23 naseljih V Poljanah bodo jutri proslavili sklep velike telefonske akcije. V 11 naselij so letos napeljali telefon in zdaj je telefonsko omrežje zgrajeno za vseh 23 naselij.

istran 4

Revija za vsa vprašanja Ni ravno veliko krajev, ki bi si lahko privoščili svojo revijo. V Žireh imajo Zirovski občasnik, revijo za vsa vprašanja.

stran 5

Konec nasilja v »nebesih okrog Triglava«? Najstarejši in največji naravni park v Jugoslaviji se je odločil za koncept »sožitja narave in človeka« — za pot, ki predvideva varovanje narave ter naravne in kulturne dediščine in . . .

strani 8 in 9 —

Zlati košuti za Almiro in Tekstilindus Na letošnjem sejmu mode v Beogra­du je Almira iz Radovljice dobila že deseto zlato košuto. Tekstilindus iz Kranja je prvo srebrno košuto dobil pred štirimi leti, letos pa zlato.

£ b študiji Vinka

Z v e z a

k o m u n i s t o v i n

k o m u n i z e m Radovljica, 8. oktobra — Kako

V

VJ* je v naši družbi in še posebej ^vezi komunistov ideja komu-

stnma'' z a l c a J J e Zveza komuni-j 9 v vedno bolj neprivlačna za niade, zakaj iz nje izstopajo tudi ° b r i komunisti, kakšne vzore

j^nuja ljudem Zveza komunistov Podobna vprašanja so bila

Srednja v sredo na tematski raz-in i? 0 študiji Zveza komunistov y. komunizem, ki jo je napisal yinko Hafner. Hafner je o tem gzpravljal na plenumih Z K S in v

i | J in to problematiko obravna-a l tudi v pogovorih za jugoslo-? n s ke in slovenske časnike. Po­

sedi Vinka Hafnerja na to, pre-.y ozadje potisnjeno proble­

matiko, so strnjeni v posebni bro­š k i jo je izdala Založba Ko­munist. Na razpravi, ki jo je pri-r r a v i l medobčinski svet Zveze L^unistov za Gorenjsko, so si

edini, da je o ideji komuniz-in njeni realni uresničljivosti

,,.naših razmerah" treba razpra­va«, -jk

Z i d a r j e j e

p o v o z i l č a s V našem gradbeništvu se je nagrmadilo toliko problemov, da

jim ni videti konca. Tudi prihodnost je siva, saj so zlati zidarski časi minili. V našem gospodarstvu je namreč na pohodu tehnološki raz­voj, vse manj vlagajo v zidove in vse več v nove stroje. Za gradnjo stanovanj pa je denarja premalo.

Nakopičeni problemi imajo korenine v zaspanosti gradbenikov, ki niso napravili zasuka od kvantitete h kvaliteti, kakor veleva čas. Sicer pa jim na Gorenjskem v preteklih letih ni uspela niti boljša po­vezanost in s tem večja izkoriščenost dragih gradbenih strojev, kaj šele pravočasna misel na razvoj. Tako životarijo, njihova strokovna sposobnost upada.

Odhajajo dobri zidarji, prihajajo pa novi, priučeni delavci iz drugih republik s trebuhom za kruhom. Dopoldne so v službi, po­poldne iščejo boljši zaslužek pri zasebnih graditeljih, ki jim menda uro plačujejo že po 1.500 dinarjev. Gradbeniške plače so namreč da­nes slabše kot so bile pred leti, odsev imajo tudi v praznih gradbenih šolah.

Upadanje strokovnosti je ključni problem našega gradbeništva in ne šušmarstvo in konkurenca obrtnikov, kakor tolmačijo nekate­ri. Ključni problem, ki vleče za sabo vse druge. Prav na Gorenjskem imamo dober primer, kako je le mojster Pelko z Bleda sposoben — zaradi strokovnosti seveda — prevzeti najrazličnejše obnove, nove fasade itd. Da se v naših gradbenih organizacijah malo ukvarjajo z lastnim razvojem.navsezadnje kaže tudi dejstvo, da ne razpisujejo štipendij za arhitekte, projektante, inženirje, da'se ne vključujejo v raziskave.

Kakor so naši lesarji obsedeli na iverki in jih je zato povozil čas, so zidarji na zidaku, novosti pa se boje. ^ Volčjak

140 k i l o g r a m o v ž v e p l a n a p r e b i v a l c a

J?rke za obiranje sadja . . . Delo je opravljeno, obiralci so utrujeni, a i Jih čaka še čiščenje torb. — Foto : F. Perdan

Jesenice, 9. oktobra — Območje Jesenic sodi po veljavnih predpisih v III. območje onesnaženosti zraka v Sloveniji. V lanski sezoni so bile Je­senice na 23. mestu glede koncentra­cije žveplovega dioksida in na 31. mestu glede koncentracije dima med kraji z najbolj onesnaženim zrakom v Sloveniji.

Vendar pa inženirski biro Elektro-projekt iz Ljubljane ocenjuje, da se do leta 2000 emisije žveplovega diok­sida ne bo bistveno zmanjšala. Poli­tika predvidene energetske porabe do leta 2000 je taka, da ni mogoče pričakovati čistejšega ozračja, če­prav bo Železarna z opuščanjem plavžev bistveno zmanjšala emisijo

Na Bledu se bo kadilo

vseh polutantov. Ocenjujejo, aa se bo znižala kar za 10 do 40 odstotkov sedanjih vrednosti. Vendar se bo po­večalo onesnaževanje iz drugih vi­rov.

Težave zaradi on&maženega zra­ka so na Jesenicah posebno izrazite zaradi močne koncentracije prebi­valstva in težke industrije na zelo majhnem in ozkem prostoru. Zato je specifična emisija med najvišjimi v Sloveniji. Za primerjavo: produkcija žveplovega dioksida na prebivalca dosega zdaj v jeseniški občini 140 ki­logramov na leto in bo šele po letu 2000 padla v razred manj onesnaže­nih območij (Tržič 57 kilogramov, Domžale 49, Obala 19, Šentjur 36).

D. Sedej

MERKUR k r a n j Tekmovanje v kajenju pipe

J^iglavski narodni park

tu l z ^ a z a l ° . da trobijo v isti rog isto pesem: naravo ter naravno in kul k . r n ° dediščino je treba varovati. Park je namreč tudi še premlad, di

Na istem bregu „, Čeprav se ob različnih stališčih do posameznih problemov v Tri-. aVskem narodnem parku zdi, da so uprava parka, ki zagovarja slošni strf Z u k ° n o r n opredeljen družbeni interes, Iri različni gospodarji v pro-^ Q fu_ (kmetje, gozdarji . . .) na nasprotnih bregovih, se je doslej še ved-

Ur v njem že zdaj vladalo popolno sožitje med vsemi, ki so prisotni v

VPH P r o s t o r u ali posegajo vanj. Interesi so na nekaterih področjih še a no razhajajo, povzročajo nejevoljo in včasih tudi hudo kri.

jj. Program razvoja Triglavskega narodnega parka za zdajšnje sred-Vs k ° v n o obdobje (1980—90) je stvar ne j ši od prejšnjega. Otrese) se je $ V • * ' e i J a ' n »vizionarskih idej«; v njem so le tiste naloge, ki so jih v §0 H n a ^ r ^ e zapisale občine Jesenice, Radovljica in Tolmin, kmetijci, Rov a r J ' m drugi gospodarji prostora. Upošteva načelo, da mora omo-jjo ' razvoj gospodarskih dejavnosti in naselij in hkrati varovati pred

-Smotrnimi posegi in ropanjem narave. Probl emov ostaja dovolj tudi za to petletno obdobje. Nesnaga duši

Jo »^ninjsko jezero. Trenta odmira in propada Planinske kore se koplje v odpadkih. V Vratih tabori včasih na prostoru brez stranišča tudi

Bled, 8. oktobru — Prvi jugoslovan­ski klub kadilcev pipe iz Zagreba in Duvanska industrija Zrenjanin bosta v soboto priredila v hotelu Golf na Bledu tretje odprto prvenstvo Jugoslavije v dolgem kajenju pipe. Tekmovanje se bo začelo ob 17. uri, ogled bo brezpla­čen. Prireditelja bosta sprejemala pri­jave še pol ure pred začetkom tekmo­vanja, do 16.30 Pogoj za nastop je ra: vna pipa. Tekmovanje bo potekalo v

moški in ženski konkurenci. Zmagal bo tisti, ki bo najdlje kadil določeno ko­ličino tobaka. Neuradni rekord je ura in štirideset minut. Tekmovanje bodo popestrili še z razstavo pip.

Zamisel je zanimiva, verjetno bo tu­di obisk dober. Le kaj bodo rekli bojev­niki zoper kajenje, ki so pred nedav­nim »ropotali« celo v delegatskih klo­peh?

(cz)

N a j t i d e l o n i

p r o b l e m Kranj — Letos se je na Gorenj­

skem izredno zmanjšalo število ljudi, ki iščejo zaposlitev. Čeprav brezposelnost v gorenjskih obči­nah že doslej ni predstavljala problema — delo je iskalo tudi že 900 do 1000 ljudi — pa je bilo v le­tošnjih poletnih mesecih le 600 iskalcev. Število ni bilo večje niti v letih največjega zaposlovanja, ko se je zaposlenost letno dvigala tudi za tri do štiri odstotke. Težav pri iskanju pripravništva ni ime­la niti mladina, ki je letos konča­la šolanje, saj na opravljanje pri­pravniškega staža čaka le še ma­lo mladih. Med zaposlenimi je ve­čina takšnih, ki ustreznega dela ne morejo dobiti iz zdravstvenih ali drugih rđzlogov.

ta |j. s , ( ) turistov. V parku je prek trideset objektov, ki stojijo na ne/.azid i verri zemljišču ali SO nftrejeni tako, da kvarijo podobo krajine. V

86 na široko lotevajo agromelioracij. Gnojenje je ponekod „ e t ' ( ' . i nestrokovno, nerazčiščeno ostaja vprašanje gospodar jenja Z

2dovi v Martuljku . . . Zdi se, da bi nekatere od teh problemov veliko šili, če bi ljudje, ki karkoli odloeajo 0 parku, bolje ooznali ca/

m. C. Zaplotnik

ljubljanska b a n k a T e m e l j n a b a n k a G o r e n j s k e

12. oktober — dan inovatorjev — V Radovljici so v počastitev dneva inovatorjev odprli v ponedeljek v avli občinske skupščine razstavo inovacij in razvojnih dosežkov (na sliki); v Kranju so podobno razsta­vo otipih včeraj, ob tej priložnosti pa so podelili tudi priznanja inova­tor leta in nagrade Janeza Puharja. (ca) — rotor F. Perdan

G L A S 2. STRAN. NOVICE IN DOGODKI PETEK, 10. OKTOBRAjjE

PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI

Proti terorizmu in mami­lom

Beograd — V Beogradu se je nada­ljevala generalna skupščina Interpo-la, ki jo je začel naš zvezni sekretar za notranje zadeve Dobroslav Čula-fič. Dejal je, da sta terorizem in ma­mila največja nadloga in nevarnost in da je Jugoslavija prva občutila de­javnost terorističnih organizacij. Te­rorizem in mamila sta osrednji temi skupščine, ki je na osnovi statuta In-terpola potekala za zaprtimi vrati.

Tovornjaki čakajo Šentilj — Mejni prehod na Šentilju

je še naprej čakalnica tovornjakov. Naši prevozniki so namreč že izkori­stili za letos dovoljeno kvoto prevo­zov v Avstrijo, zato nimajo dovolilnic za prehod v Avstrijo. Med vozniki je zato obilo nejevolje, saj so lahko do­volilnico kupili za 250 dinarjev na ob­mejnem servisu. Po zagotovilih zvez­nih organov bo ta problem rešen po 15. oktobru, ko naj bi prišla nova kvo­ta dovolilnic, vendar na račun kvote

za prihodnje leto, kar je dokaj slaba tolažba.

Meja ne bomo zapirali Sežana — Tako je izjavil član pred­

sedstva SFRJ Stane Dolanc med obi­skom v občini Sežana. Meja mora bi­ti odprta in pri nas ni več razmišljanj o ponovnih omejitvah pri prehodih meje. Stane Dolanc je tudi poudaril, da je uresničevanje Osimskih spora­zumov in gradnja v njih dogovorje­nih objektov predvsem naloga fede­racije, da pa imajo pri obmejnem so­delovanju pomembno vlogo tudi obči­ne.

Obisk zamejcev Beograd —v našem glavnem me-

tstu so bili predstavniki slovenske na­rodnostne skupnosti na Koroškem. Pogovarjali so se s predsednico Zve­ze sindikatov Jugoslavije Marijo To-dorovič. Delegacijo slovenske skup­nosti sta sprejela tudi člana predsed­stva SFRJ Stane Dolanc in predsed­nik zveznega izvršnega sveta Branko Mikulič. — j k

Jutri srečanje borcev 30. in 31. divizije Kranj, oktobra — Letos mineva 43 let od ustanovitve 30. in 31. divizije

NOVJ, ki sta bili osnova za ustanovitev slavnega 9. korpusa, katerega operativno območje je obsegalo celotno Primorsko in Gorenjsko.

Odbora skupnosti borcev 30. in 31. divizije organizirata ob tej obletni­ci tovariško srečanje bork in borcev in njihovih družinskih članov. Sreča­nje bo v soboto, 11. oktobra, ob 15. uri v obeh velikih dvoranah Doma JLA v Ljubljani. Za tovariško razpoloženje bo igral orkester JLA iz Lju­bljane.

Radovijičani v Svilajncu Radovljica, 7. oktobra —Občina Svilajnac, s katero je pobratena radovlji­

ška občina, v teh dneh praznuje. Slavnostne seje občinske skupščine in dru­gih prireditev so se udeležili tudi predstavniki Radovljice: predsednik občin­ske skupščine Bernard Tonejc, predsednik občinske konference SZDL Anton Toman in predsednik mladinske organizacije Miha Potočnik. Planinsko dru­štvo Bjelanica je ob tej priložnosti podelilo plaketo občinski konferenci ZSMS Radovljica v zahvalo za sodelovanje mladih Svilajncev v mladinski delovni brigadi Staneta Žagarja. Deset mladincev iz radovljiške občine se bo udeležilo tudi sedmega srečanja mladih planicev Jugoslavije, ki se bo začelo danes in bo trajalo do nedelje.

Na M D A še naprej Brdo pri Kranju, 6. oktobra — Na večurni seji predsedstva OK ZSMS

Kranj, ki so se je udeležili tudi predstavniki drugih kranjskih družbenopoliti­čnih organizacij in občinske skupščine, je bila osrednja točka dnevnega reda mladinsko prostovoljno delo v občini Kranj. Po živahni razpravi se je izobliko­valo mnenje, da se morajo kranjski mladinci kljub problemom tudi v bodoče udeleževati republiških in zveznih mladinskih delovnih akcij, predsedstvu RK ZSMS pa bodo posredovali kranjske izkušnje. V prihodnjem letu bo nujno kvalitetnejše informiranje o mladinskih delovnih akcijah, drugih družbenopo­litičnih organizacijah in skupni dogovori o izvedbi priprav na brigadirsko se zono.

Mladi so sprejeli tudi predlog kandidatne liste za nove člane predsedstva OK ZSMS Kranj in obravnavali vsebinske zasnove mladinskega glasila Na­prej, kjer so posebno poudarili, da mora biti v glasilu čim več zanimivih pri­spevkov za mladino Kranja. ^

Po sklepu seje je bila krajša slovesnost, kjer se je predsednik kranjske mladinske organizacije Boštjan Šefic zahvalil za dolgoletno aelo šetim članom predsedstva, ki se bodo ob koncu oktobra, na programsko-volilni konferenci, poslovili od dela v OK ZSMS Kranj. Vine Bešter

Nošenje praporov naj bo enotno za vso Slovenijo — Lepo jih je pogledati, ko v enakih olivnozelenih uniformah z rdečimi svilnatimi prapori v rokah slove­sno obkrožajo pripreditveni prostor. Vendar so borci ostareli; vrste borčev­skih praporščakov bo treba pomladiti. Predlagajo, naj bi to nalogo prevzeli te-ritorialci Medobčinski svet Zveze borcev Gorenjske predlaga republiškemu odboru zveze združenj borcev, naj nošenje praporov uredi enotno za vso Slo­venijo. — dd

G L A S Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenic, Kranja, Radovijioe, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glr.s urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor) Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica) Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej 2alur (gorenjski kraji), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, Radovljica), I<ea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (Jesenice), Helena Jelovčan (Škof j« Loka, kronika), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Dušan Humer (šport), Danica Dolenc (za dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Frane Perdan (fotografija. Časopis je poltednik, izhaja ob torkih in petkih.

Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Fijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za IL polletje 1986 je 2.600 din.

Gorenjski sindikati pravijo

P r o t i a d m i n i s t r i r a n j u i n n e n e h n i m s p r e m e m b a m

Kranj, 6. oktobra — Pogoje gospodarjenja v letu 1987 moramo določiti čim prej in preprečiti pretirano administriranje ter ne­nehno škodljivo spreminjanje predpisov, ker to ponavadi pov­zroča dodatno zaposlovanje, so dejali na seji medobčinskega sve­ta Zveze sindikatov Gorenjske.

Za naložbe nismo pripravljeni, 1 . dovolj programov. Sedanja velika ganja na Jesenicah (jeklarna, P'.^. in v posameznih delovnih organi*0" jah nas ne smejo uspavati.

Na ključnih področjih uspešnega go­spodarjenja nismo uspešni, so dejali ob obravnavi sedanjega položaja go­spodarstva na Gorenjskem. Zato raz­mere ne dovoljujejo počitka, kar velja tudi za sindikalne organizacije. Delav­cem ne znamo povedati, kako do bolj­ših rezultatov. Ni prave motivacije, preveč govorimo o delitvi in premalo o ustvarjanju. Ponavljamo oguljene fra­ze, katerim ljudje vedno manj verja­mejo. Prihodnje leto mora veljati stal­ne j ša gospodarska politika. Letos je bi­lo preveč administriranja in nenehne­ga spreminjanja predpisov, kar pogo­sto povzroča tudi neproduktivno zapo­slovanje. Nič več ne vemo, kaj je doho­dek, nimamo več pravih, oprijemljivih kazalcev dobrega gospodarjenja, ki pa

jih marsikje dosegajo, pa zanje niso primerno in spodbudno nagrajeni. Za­man je sklicevanje na pomen znanosti in znastveno—raziskovalnega dela, če ju ne bomo znali pravi čas vključiti v nastajanje politike gospodarjenja. O prestrukturiranju gospodarstva govo­rimo počez brez jasnih ciljev in realne­ga planiranja. Tu bi morala biti izrazi­tejša vloga banke in zbornice ter dru­gih ustanov, bolj pa moramo izkoristiti prednosti, ki jih na Gorenjskem ima­mo. Ne kaže še naprej računati, da nam bodo mednarodne finančne usta­nove neomejeno pomagale, ampak se moramo opirati na svoje znanje. Kdor dobro dela, naj bo dobro plačan, saj so že tako ali tako pri nas sredstva za osebne dohodke minimalna postavka.

Člani medobčinskega sveta sindikatov za Gorenjsko so me2Vpri' | je treba prav tem področjem dati hodnje večjo pozornost, letos pa j^. diti vse, kar se še da narediti za za ^ ( vitev neugodnih gibanj. Z devizanv ^ razpolaga predvsem tisti, ki jih J o t

služil, samoupravna in proizvod11

ganiziranost pa mora biti toli*° *jflr žna, da bo zagotavljala b o ^ š e . T € ^ ^ -te. Pot do večje akumulacije ni z^pajt sevanje osebnih dohodkov, aDj](j spremebe v gospodarskem s i s t e * * l W bodo znižale visoke obremenitve ^ spodarstva. Posebno pozornost P ^ treba na Gorenjskem nameniti občini, kjer je gospodarska problem ka najbolj žgoča. ,„v J. Košnje*

Višje prispevne stopnje

D e l a v e c n a j v e , k a j p l a č a Jesenice, 2. oktobra — V četrtek so na seji izvršnega sveta izrazili več po­mislekov o financiranju interesnih skupnosti — Kje so merila za razvi­tost? — Indeksi ne povedo dosti, če obenem premalo vemo, koliko kaj stane

jajo se tudi pomisleki, da pri ^ a ^ l

f i e

ranju interesnih skupnosti sploh gre več za svobodno menjavo de

Ko so na seji jeseniškega izvršne­ga sveta obravnavali predlog spre­memb prispevnih stopenj za letošnja dva zadnja meseca (skupna obreme­nitev naj bi bila za 2,65 odstotka več­ja od sedanje), so opozorili na več stvari, ki se pojavljajo pri obremenit­vah gospodarstva.

Gospodarstvo jeseniške občine v primerjavi z drugimi gorenjskimi ob­činami še najmanj plačuje, saj znaša obremenitev iz bruto osebnega do­hodka v Kranju okoli 32 odstotkov, v Škofji Loki 31, v Tržiču 30, v Rado­vljici 29 in na Jesenicah 28 odstotkov. Jeseniško gospodarstvo daje interes­nim skupnostim okoli 2,50 milijarde (2,5 starih) dinarjev, vendar pa težko

zmorejo vse stroške in komaj uresni­čujejo programe predvsem v zdrav­stvu in šolstvu, še posebej, ker poši­ljajo veliko denarja za slovenske soli­darnostne programe, medtem ko osebni dohodki zaostajajo za gospo­darstvom.

Kljub vsemu pa se ob vsakem po­večanju prispevnih stopenj upraviče­no porajajo marsikateri pomisleki. Ob parolah, da je treba gospodarstvo razbremeniti, bi se morali temeljito pogovoriti, kaj je še znosna obreme­nitev. Višina prispevnih stopenj in razlika med občinami ne pove kaj prida, če niso na mizi tudi merila in dejanska slika položaja družbenih dejavnosti v posamezni občini. Pora-

temveč za proračunski sistem.

Zato so nekateri člani terjali Pr^? merila za ocenjevanje razvito^ Zahtevali so, da se v prikaz financj* nja družbenih dejavnosti vkljuM tudi sredstva, ki jih gospodarstvo D posredno namenja, kajti tega denar j a ni tako malo. Niso bili za zaostal' nje osebnih dohodkov v družben^ dejavnostih, vendar za čiste račuD > ko naj slike indeksiranje zamegljuj ' ampak naj se delavcem jasno in 8* sno pove, koliko kaj stane in kaj P' čujejo. Predvsem skupaj s soliida£ nostjo, ki v ogromnih milijardah oo teka iz domnevno razvite jesenis* občine.

Izvršni svet je sprejel predlog P°yl sanja prispevnih stopenj, s tem, da bodo o njem odločili še delegati o sejah skupščin. Ob tem naj bi s L J nuarjem prihodnje leto veljale P° prečne obremenitve iz leta 1986. ' znašajo 20,37 odstotka.

D. Sedej

Marija Vilfan bo letos prejela tradicionalno listino miru Kraljeva

S l o v e n c i ž e t r e t j i č n a

s l o v e s n o s t i h v K r a l j e v u Ljubljana, 3. oktobra —Vsako leto

oktobra pripravijo v Kraljevu sloves­nosti v spomin na skoraj sedem tisoč padlih domoljubov, ki so jih Nemci množično postrelili med 15. in 20. okto­brom leta 1941. Vsako leto ob tej prilož­nosti podelijo tudi listino miru (povelja mira). Med prejemniki te listine so ve­lika imena naše zgodovine, med drugi­mi tovariš Tito, Vladimir Bakarič, dr. Pavle Savič, Luka Leskošek, Sergej Kraigher... Letos pa bo listino miru prejela Marija Vilfan, članica sveta re­publike in predsednica Zveze društev Slovenije za združene narode in njiho­va delegatka v republiški konferenci socialistične zveze Slovenije.

Kot je na tiskovni konferenci v Lju­bljani povedal predsednik skupščine občine Kraljevo Branislav Milenkovič, so te oktobrske slovesnosti nastale iz skromnih slovesnosti ob obletnici mno­žičnih pobojev, ko so se na grobišče

Kraljeva zgrinjale množice svojcev padlih, občanov in mladine. Vsaka slo­vesnost je postajal glasno opozorilo in sporočilo ljudem sveta: nikoli več voj­ne, nikoli več takšnih grozot. Sloves­nost je dobivala vse širše razsežnosti in od leta 1974, ko je v kulturnem pro­gramu nastopilo tudi Slovensko narod­no gledališče iz Maribora, sodeluje pri teh slovesnostih vselej ena od jugoslo­vanskih republik ali pokrajin. Letos je Slovenija vključena že tretjič.

Slovesnosti se bodo v Kraljevu zače­le 13. oktobra, ko bo v avli skupščine občine Kraljevo odprta razstava gleda­liškega plakata iz Umetnostne galerije Maribor, naslednji dan bo nastopil Akademski pevski zbor Tone Tomšič, predstavila pa se bosta tudi gledališče Ljudske vstaje iz Maribora in Vesna film, Radio Maribor in Radio Kraljevo pa bosta pripravila skupno kontaktno oddajo. dd

Povpraševanje po rabljenih oblačilih

Š e s t s t o p r o š e n j v e n e m l e t u Kranj, 10. oktobra — Še nikoli doslej ni bilo toliko povpraševanj po rabljenih oblačilih kot prav v zadnjem letu, so povedali na občinski organizaciji Rdečega križa Kranj. V skladiščit je tega blaga kar dovolj, vsak dan pa občani prinesejo še kak zavitek.

V zadnjem letu so pri občinski organizaciji Rdečega križa v Kra­nju prejeli okoli 600 prošenj občanov za oblačila in obutev. Čeprav se Rdeči križ z zbiranjem rabljenih oblačil ukvajra že vrsto let, doslej to­likšnega povpraševanja po oblačilih še ni bilo.

Kdo potrebuje rabljena oblačila? »Zadnja leta so nekatere kranjske družine z veliko otroki že kar

stalni prejemniki zavitkov z oblačili in obutvijo. Pa ne le družine, tudi veliko upokojencev se je že znašlo v položaju, ko ne zmorejo kupiti no­vega plašča. Zelo malo pa je tako imenovanih socialnih primerov, to je ljudi, ki nikoli niso mogli poskrbeti zase,« je povedala Katjuša Virnik, sekretarka občinskega odbora Rdečega križa v Kranju

Najbrž je skladišče oblačil še polno? »V majski zbiralni akciji je bilo uporabnih 3 tone oblačil. Večino

— razen obvezne rezerve — bomo do zime razdelili. Na mesec to po­meni od dvajset do trideset zavitkov. Največ med njimi je še vedno otroških oblačil in obutve.«

Ali pri Rdečem križu sprejemate rabljena oblačila tudi med le­tom?

»Seveda, skoraj ne mine dan, ko ne dobimo kakega zavitka. Zdaj, pred zimo je vsaka stvar dobrodošla, če je le čista in urejena. Ker pa je bila v akciji približno polovica oblačil neuporabna, smo to prodali kot tekstilni odpadek, denar pa uporabili za preureditev in vzdrževanje centralnega in priročnega skladišča.« j

Kako se izogniti davkom, samoprispevkom in drug^ dajatvam

P r e b r i s a n i l i s j a k i

v p o č i t n i š k i h

h i š i c a h Radovljica, 7. oktobra — Cepr»v Jj kopljemo v zakonih in predpisih \ tem smo menda pravi svetovni \ korderji) in četudi po tekočem ku šolamo pravnike, ima dom** vsak zakon ali predpis vsaj eno r manjkljivost in najmanj eno •JjS knjo«, skozi katero vedno uide " e

kaj najbolj prebrisanih občanov* Zakon o evidenci in nastanitvi °^

čanov in registru prebivalstva do' ča, da občan ne more prijaviti s*** nega prebivališča v prostorih, ki namenjeni za počitek in rekreacjj J razen če »izrazi namen«, da k1

njih stalno prebival. Že smo pr* -L dru problema: dovolj je, da občan Ljubljane zatrdi delavki v prijaVj1

odjavni službi, da bi rad za sta-1? živel v svoji vikend hišici v Bohinj (ker tu ni smoga in jesenske gle), že ga mora le-ta vpisati v ttM ster stalnega prebivalstva. V ta* nem in podobnih primerih je t**y ugotavljati, ali se občan dejans* namerava za stalno preseliti v Pjl hinj ali se je za stalno prijavo v hinju odloči! le zato, da bi se v M bljani ognil plačilu samoprispev«1

Sekretariat za notranje zadeve i*11

sicer možnost, da poizveduje, ali & je oseba res za stalno naselila v * v

je počitniško stanovanje, vendar J to mnogokrat težko ugotoviti, še V" sebej, če gre za ljudi, ki veliko po j. jejo ali imajo več stanovanj in P°X, tniških hišic. Delo na tem podroOJ zapleta tudi to, da v radovljoški 0

čini nimajo seznama s hišnimi vilkami počitniških hišic, niti 0 meril, na osnovi katerih bi lahko kli: to je vikend, to stanovanjska " š a - &

Mnogi lastniki počitniških his

iz Ljubljane in drugih slovenski!1 J jugoslovanskih mest so se za sta h1

prijavili v radovljiški občini tudi z to, da bi se izognili visokim <W • kom, ki veljajo v občini za P 0 0 ' ^ ške hišice. Davčna uprava namr že na osnovi stalne prijave spre«n ni namembnost objekta — iz P0^, tniške v stanovanjsko hišo, za ^ a . e

ro pa so dajatve precej nižje. To J nesmiselno, saj status občana, ^ no ali začasno prijavljenega, ne m re biti osnova za določanje 0

membnosti stavbe in za odme»v

davka. c. Zaplotn'k

^!Uj^OKTOBRA 1986 GOSPODARSTVO

kovanje Iskre v letošnjem letu .3. STRAN ( M ^ I M I M G L A S

f I s k r i s o n a o b z o r j u s p r e m e m b e ka^na> oktobra — Na tradicionalni Iskrini časnikarski konferenci na ljubljanskem sejmu Sodobna elektroni-)anju j f Sovorili o poslovanju Iskre v letošnjem letu, o izvozu in razvoju ter podali uradno informacijo o vključe­n i J 5e Delte v Gorenje. Razgovora s časnikarji se je udeležil tudi novi predsednik Iskre Franc Šifkovič, ki je r a bodo odločneje posegli v prenovo proizvodnje, saj se ji najbolj upirajo tam, kjer bi bila najbolj potrebna.

V j , dletii n ^e. m l a v letošnjem prvem Dtka • r o i z v o d n j a večja za 24,5 od-

N 6 j l n Podobno povečanje priča-NtJ i y d i v devetih mesecih. Na ža­be, ^ e t a . s o imeli dokaj visoke izgu­b a P tih ob polletju zmanjšali na % biie milijona dinarjev, torej N v t Z a 1 3 ' 4 o d s t o t k a manjše kot S°c-h n ? č a s u - T u d i P° devetih me-

s Ub£ d 0 v e č j e -hz]x . . . rezultate dosegajo le pri iz-P n e h !f s i c e r v e c J ' k o t l a n i ' n a c r t a

T-So i dosegli. V prvi polovici le-Kka ° Z i l i z a 1 1 0 , 9 m i l i J ° n a d o l a r -Nin» r 3 e 2,4 odstotka več kot lani v r ^ a l ^ k o n v e r t i b i l n i pa je od tega retih ' >4 milijona dolarjev. V de-L^Snil S e c m s e J e vrednost izvoza |°d te« a n a milijonov dolarjev, *°vdol konvertibilni n a 1 0 0 milijo ce]ot . l arjev, ob koncu leta pa naj bi !arjev

l 2 v oz znašal 240 milijonov do-Hov' d° d t e § a konvertibilni 155 mili-

a°-arjev, kar pomeni, da bodo Prodali 30 odstotkov izdel-

jai OH^* iskrin izvoz bo torej ne Rr i^fi° t k ov večji kot lanski, ven-

4 P- N e

0 2 n e 8 a načrta ne bodo dose-U r esničen izvozni načrt pripi­

s i ~^o dstvo Iskre neustrezni devi-sPorjK 0 n ° d a j i , ki izvoz premalo fne n t j

uK ali kakor je razmere ko-Jane, r?1. direktor Iskra Commercce vansu V iPotnik, uvozni del jugoslo-n M i - , e g Q gospodarstva je prevladal ' ^ o h , 0 2 n i m -tUrJi 0 1 e mat ičen izvoz so opremili & irn P . o d atki o slabšem zaslužku, ki ^aia^ 0 2 n j i m . Zaradi nestvarnega

"inarja bodo letos izgubili 8 dinarjev, kar ustreza 30 od-

njihove akumulacije. Z

njim bodo imeli za 3,5 milijarde di­narjev več stroškov in če prištejemo še 1,5 milijarde dinarjev, ki j ih ne bodo zaslužili zaradi zadržanih cen njihovih izdelkov, pridemo do zne­ska 13,5 milijarde dinarjev, ki je za Iskro »izgubljen«, a ne bi bil, če bi bi­lo pri nas tržno gospodarstvo. Ta znesek ustreza polovici letošnje aku­mulacije, ki jo bodo ustvarili v Iskri.

Ukrepe na področju cen, ki so bili sprejeti poleti, občuti predvsem pre­delovalna industrija oziroma končni izdelovalci, saj cene domačih suro­vin vztrajno rastejo, čeprav je marsi­katera že nad svetovno. V Iskri oce­njujejo, da so ti ukrepi privedeni do nesmislov, kakršen se, denimo, kaže pri cenah električnih števcev. Kiber-netika nekatere tipe števcev na tuje prodaja po dvakrat višji ceni kot do­ma, svetovni trg pa jim jo priznava.

10 odstotkov prihodka vlagajo v razvoj

Lani smo govorili o 140 milijardah dinarjev naložb v tem srednjero­čnem obdobju, zaradi visoke inflaci­je pa bo morala Iskra vrednost po­trebnih oziroma načrtovanih naložb podvojiti, je povedal Rado Fakeski-ni, ki v vodstvu Iskre skrbi za inova­cije in razvoj. Letošnje naložbe so vredne 28 milijard dinarjev, prihod­nje leto bodo 45 milijard dinarjev. V prenovo proizvodnega programa vla­gajo 5 odstotkov celotnega prihodka, v inovacije prav tako, torej vlaga Iskra v bodoči razvoj desetino celot­nega prihodka.

Iskrina prednost je v tem, da ob­vlada vsa bazične tehnologije, ki so

potrebne za vstop v moderno infor­macijsko dobo. To je njena prednost pred drugimi sorodnimi jugoslovan­skimi izdelovalci. Takšna je njena strateška usmeritev, ki pa jo družba premalo podpira. V Iskri se pogovar­jajo s tremi tujimi partnerji glede sodelovanja v programu Eureke, vendar so pri tem bolj ali manj osamljeni, saj bi potrebovali ustre­zno državno udeležbo. Pri odpiranju strateških področij in prenovi proiz­vodnih programov oziroma razširja­nju obstoječih prodornih proizvo-denj pa morajo celo nadoknaditi za­mujeno, ne le tekoče uresničevati načrte. Kako zelo so bile omejitve uvoza opreme v preteklih letih ostre in nesmiselne, povedo Faleskinijeve besede, da Iskra leta 1983, pred sara­jevskimi olimpijskimi igrami, ni smela uvoziti niti toliko opreme, ko jo je ljubljanska Televizija.

Presenetljiva odločitev Delte

Iskrina strateška usmeritev je, iz­voziti polovico izdelkov, in da bi bili z ustreznim dohodkom prisotni v svetu, bodo morali poskrbeti za kon­centracijo kapitala na ključnih pro­jektih. S tem je povezana tudi pri­mernost proizvodnih programov po­sameznih tozdov. Kakor je povedal Ivo Banič, katerega naloga je v vod­stvu Iskre organizacija in informati­ka, je zdajšnja organizacijska struk­tura Iskre v napoto že njim samim, zato bodo morali razmisliti tudi o teh spremembah in j ih odločno uresniči­ti.

Podali so tudi uradno informacijo o vključitvi dveh tozdov Gorenja k delovni organizaciji Iskra Delta ozi­roma Delte v sozd Gorenje, ki je bila presenetljiva, saj ni bila celovito pri­pravljena. Iskra temu načeloma ne nasprotuje, vendar pa takšnih spre­memb njihovi samoupravni akti ne predvidevajo. Za uresničitev spre­membe bo potrebnih nekaj mesecev, saj mora o njej glasovati okoli sto Iskrinih tozdov. V informaciji pa je med drugim tudi zapisano, da je ra­čunalništvo za Iskro, njene progra­me in njen razvoj nepogrešljivo, saj je že današnja, še bolj pa jutrišnja osnova za vse Iskrine izdelke, napra­ve, sisteme in tehnologije. Zato je popolnoma brez dvoma, da bo to po­dročje tudi nadalje in v vsakem pri­meru ostalo temeljna integralna se­stavina sistema Iskre ter njenega ce­lotnega proizvodnega in poslovnega razvoja, je podčrtano v uradni infor­maciji.

M . Volčjak

U^et o gradbeništvu

e c z n a n j a t u d i v g r a d b e n i š t v o

^tn3' 8 ' o ktobra — V gradbeništvu se je nakopičilo toliko pro-S uj°k' < l a Jim je težko videti konec. Na Gorenjskem jih je sicer *it0 \}fot drugod v Sloveniji, saj je upadanje investicij manj izra-

pa se prav tako kaže, da bo treba tudi v gradbeni-"apraviti zasuk od kvantitete h kvaliteti.

W";>njsk'- Posvet o gradbeništvu p l i š l i V S l o v e n i J i . saj so j ih re-v^rji a-1 . smdikati drugod pripravili Na . N a in

ga je me-rT Sr H- "J'»»i naaaije S^irSl e m P°svetu, ki 2 ° Skjl S l n d i k a l n i svet za Gorenj-» ga. 1 CJ* s sodelovanjem republi-^dben°- o r a sindikata delavcev I?Š*U i ! S t v a - smo lahko uvodoma S d f

k š n e s o gradbeniške raz IT1 °*aiu o d p o s l «> v e n i J i - v slabšem j?c»je, L S o m a n J š e gradbene organi-jte prenfr V e c J e težavne razmere la-h°* vSTi!aguJejo. Sprejmejo tako re-* °ialn ° u d o 1 0 1 t u d i manjša, tudi v č HasJ k°nkurenci, ki je značilna

^de "JJj n a * i gradbeniki prepočasi Nr 0 £. V e t °vnernu razvoju na tem $ ^Orn' p u d a stanovanjska grad­i l 0 Pri n

a ' t u d * n a r a č u n nepravoča h to sn.? V l ' i e n i n zemljišč, gradbeni->ani!r odurni krivcu za draga sta-

~ r u n a J o . da so doloma res,

* in 2

g r a d b e n i š t v o . Gradbeniška o. S a j a ' l l u

v

ž e k z njimi v tujini upa-

n e v celoti. Slabši gradbeni ^Si £

JjJo.Tj?.d.°hodkf prinesli tudi slabše

zato delavci od h a P ehdij ° d / i v m l u ( , i h n a razpisane

^Pol D ^ e J e s 'ab in gradbene šole so ^Cak D o b r i h obetov ni, saj

k °vat i živahnejše investicij­

ske dejavnosti. V gospodarstvu je pač na pohodu tehnološka prenova proizvodnje: tovarne manj vlagajo v zidove in več v nove stroje.

Na Gorenjskem so vsi ti problemi manj zaostreni, sa je upadanje inve­sticij manj izrazito kot drugod v Slo­veniji.

Predstavnik Gradisa je povedal, da investitorji ztMevajo kratke ro­ke, saj j im sicer denar pobere infla­cija, gradbeniki pa imajo težave, saj delavci vselej niso pripravljeni dela­ti popoldne, ob sobotah in praznikih. Njihove nadure so plačane slabše kot črne zidarske ure, nadurno delo pa ni upoštevano v osnovi za izračun pokojnine. Investitorji v svojih ra/. pisih zahtevajo 30 —, 40—odstotno udeležbo gradbeniških sredstev, s či­mer le-ti izgubljajo svojo akumulaci­jo, saj j im banke z ustreznimi kredi­ti ne pomagajo. Dodal je še, da v tu­jini dajejo delo le strokovno visoko usposobljenim gradbenikom, naša gradbena operativa pa je iz dneva v dan manj usposobljena. Dobri zidar ji zaradi slabših osebnih dohodkov odhajajo, prihajajo pa priučeni de­lavci.

Direktor kranjskega Gradbinca Stanislav Božič jo govoril o podob­

nih problemih, dodal pa je, da je 60 odstotkov njihovih delavcev le zača­sno prijavljenih, zato zaradi razli­čnih prispevnih stopenj nastajajo tu­di do 16-odstotne razlike v osebnih dohodkih, kar postaja že resen pro­blem. Stanovanja so draga, je dejal, tudi zaradi gradbenikov, vendar pa bodo nekatera nova stanovanja v Kranju tudi zaradi njihove zamude ostala prazna, ker'delovne organiza­cije niso združile 1,5 milijarde dinar­jev in ta denar, kot meni, koristijo kot obratna sredstva.

Direktorica škofjeloškega Tehni­ka Meta Krže je dejala, da gradbeni­ki slabe rezultate že tri leta pokriva­jo s slabo akumulacijo in slabimi osebnimi dohodki. Pred štirimi, peti­mi leti so bili gradbeniški osebni do hodki na ravni gozdarskih in 10 od­stotkov višji kot v industriji, kar je zaradi težjih delovnih razmer upra­vičeno. Zdaj pa zaostajajo za osebni­mi dohodki v industriji, zato je ra­zumljivo, da so gradbene šole pra­zne, da je odliv delavcev velik. Pri sklepanju pogodb smo konec lanske ga leta privolili v predujme, je deja­la, in v fiksne cene', zato smo pridela­li 70 do 80 milijonov dinarjev izgub, ker smo verjeli, du bodo obrestne mete letos sledile inflaciji. Zaostaja-njo v razvoju je opazno, saj gradbe nim organizacijam že konkurirajo bolje opremljeni zasebniki.

M . Volčjak

V razpuščeni Široki potrošnji se rojeva nova tovarna

T r o j i c a

n a s k u p n o p o t

Železniki 7. oktobra — Predvidoma 10. novembra bodo pod streho Iskri­ne Široke potrošnje nehali ukinjeni trije tozdi: Elektromotorji iz Železni­kov, Gospodinjski aparati iz Reteč in Raziskovalni inštitut iz Ljubljane. Okrog 1430 delavcev se bo nato odločalo o novi, enoviti delovni organiza­ciji, Tovarni elektromotorjev in gospodinjskih aparatov s sedežem v Že­leznikih.

Loški izvršni svet je danes obravnaval temelje nove tovarne in j ih podprl. Menil je, da je skrajni čas za to dejanje, ki prihaja vsaj leto dni prepozno. Ne da bi pogrevali splete okoliščin, zakaj reorganizacija na ra­vni sozda Iskra in delovne organizacije Široka potrošnja ni bila speljana (predlagano novo tvorbo v sozdu zdaj podpirajo), je pomembno, da so tri­je tozdi, naslonjeni na loški prostor, vendarle našli skupen j ;zik.

Povezujejo j ih različne stiske — v Železnikih zlasti pros orska, v Re-tečah kadrovska in programska — pa enotna vizija prihodac iti. Idrija se ne bo več ponovila, zagotavljajo vodilni iz Železnikov, in doc ajajo, da bo­do dobri dve tretjini programa v novi tovarni predstavljali otorji, med tem ko bo ekonomski elaborat, ki ga bodo naredili še letos re druge programe bi kazalo še obdržati oziroma osvojiti.

Reteče, Železniki in ljubaljanski raziskovalni inštitut let dela pretežno za Železnike, se ne priprajajo k nekomu, enakovredni stapljajo v eno. Obojim, tako Železnikarjem kot Retečanom, gre letos dobro; Zeleznikarji so se iz lanske izgube po dohodku spet viso­ko dvignili, tudi Retečani so opravili z rdečimi številkami.

Oboji pa bodo, vsak v svojo škodo, zatrti v razvoju, če bodo vztrajali vsak na svojem bregu. V Retečah so zaradi slabih osebnih dohodkov izgu­bili večino strokovnih tehničnih ljudi, ostali so brez lastnega razvoja ter s tem brez možnosti, da bi zamenjali zastarele programe z donosnejšimi iz­delki. Zanje je vsekakor ceneje in lagodneje, da si pomagajo s strokovnja­ki iz Železnikov in Razvojnega inštituta, kot da jih sami novačijo od kdo-ve kod. Železnikarje pa bi stopitev z Retečami rešila hude prostorske utesnjenosti, j im omogočila, da naprej razvijajo predvsem izjemno izvo­zno obetavne profesionalne motorje. Zahodnonemška firma Indramat jim namreč ponuja, da zanjo izdelajo povsem nov profesionalni motor za obdelovalne centre, ki bi bil vreden osem do deset tisoč mark. Sodelova­nje z Indramatom bo namesto letošnjih 3,5 milijona rr ark zaslužka pri­hodnje leto dalo že pet milijonov mark, medtem ko bi r >v program profe­sionalnih motorjev iskrašem prinesel še dodatnih stnajst milijonov mark. Nov program zahteva tudi svoj proizvodni mamljive ponudbe ne upajo sprejeti.

Če potegnemo črto, gre za to, da Reteče rabijo rabijo Reteče, oboji skupaj pa ljubljanske razvojnike ti ovir za povezavo treh v enega vsestransko močnem

•vedal, kate-

i zadnjih pet ampak se kot

ostor, brez njega

znike, Železniki o ne bi smelo bi-

H. Jelovčan

I Z C 0 S P 0 D A R S K E C A S V E T I mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^mmmmmmmmmm

Dodatno posojilo za podražitve Kranj, 7. oktobra — Kreditni odbor Temeljne banke Goi enjske Kranj je

odobril Iskri Telematiki iz Kranja, tozdu ATC, 339 milijonov dinarjev posojila za trajna obratna sredstva zaradi podražitev. Gre za povečanje proizvodnje zasebnih telefonskih central, telefonskih aparatov in terminalov v okviru pro­jekta Iskra 2000. Investicijski program za projekt je bil izdelan aprila leta 1984, temeljil pa je na cenah konec leta 1983. Od takrat do danes so nastale ve­like podražitve. Primerjalni indeks med aprilom leta 1986 in decembrom leta 1983 znaša kar 397 odstotkov. Uresničevanje investicije poteka po programu in je že nad 90-odstotno končana. Povedati je treba, da pri naložbi v Telemati­ki sodeluje tudi Mednarodni denarni sklad iz Washingtona in da je bilo dodat­no posojilo odobreno skladno s politiko banke, da dovoljuje posojila za podra­žitve samo v primerih, če je vzrok inflacija in podražitve, na katere vlagatelj nima vpliva, ne pa slabo planiranje naložbe.

- j k

Uvoz znanstveno-tehnične opreme Kranj — Kljub zapletom pri uvozu opreme in reprodukcijskih materialov

so predpisi dovolili uvoz opreme za znanstveno-tehnično delo, pri čemer so bi­la odločujoča mnenja znanstveno-raziskovalnih skupnosti in organizacij, ban­ke pa so morale dati garancijo.

V tem paketu uvoza opreme so soudeležene tudi tri gorenjske delovne or­ganizacije: Sava, Kladivar in Exoterm. Sava bo dobila računalniško napravo za projektiranje in proizvodnjo, uporabljivo v proizvodnji pnevmatike oziro­ma kalupov zanjo. S tem se bo tudi uvozna odvisnost zmanjšala. Razen Save bo opremo uporabljajo še več drugih delovnih organizacij. Do sodobne raču­nalniške opreme bodo prišli tudi v žirovskem Kladivarju, v kranjskem Exoter-mu pa oodo dobili analizator zrnavosti, ki je zelo pomemben pri izdelavi kera­mike z metodo vlivanja mlete suspenzije. To proizvodnjo so v Exotermu razvi­li skupaj z Institutom Jožef Štefan. Analizator bodo uporabljali v raziskovalne namene, z njegovo pomočjo pa bo Exoterm lažje izdeloval kvarčno keramiko. Za te namene načrtujejo nov obrat. Sedaj mora Jugoslavija uvoziti vsako leto za 4 milijone mark tega materiala, po zgraditvi novega obrata pa bo te proiz­vodnje dovolj za domače potrebe, pa še 20 odstotkov proizvodnje bodo izvozili.

- jk

I Z D E L O V N I H K O L E K T I V O V

Delta na razstavi Interbiro V Zagrebu bo od 13. do 17. oktobra razstava Interbiro informatika, kjer se

bo Iskra Delta predstavila temeljiteje kot na ljubljanskem sejmu Sodobna elektronika. Predstavili bodo najnovejše dosežke na področju lastnega razvo­ja in proizvodnje aparaturne opreme, sistemske programske opreme in apli­kacijskih programskih rešitev: multiprocesorski 32-bitni računalniški sistem gemini, družino 16 — in 32-bitnih računalniških sistemov triglav, model part­ner, zaslonski terminal paka 5000, elektronsko pošto in videotex, aplikacijske programske rešitve, zasnovane na informacijskih orodjih ida itd.

I * N 0 V 0 S T

Toplotno vrtljivo okno Na sejmu oken v mestu Karlsruhe v Zahodni Nemčiji so izdelovalci pred­

stavili več novosti. Največjo pozornost je zbudilo toplotno vrtljivo okno. Na njem so štiri kljuke, poleg osnovnega krila ima še dve majhni krili za zrače­nje. Krilo je vrtljivo na srednji vertikalni osi za 360 stopinj, opremljeno z razli­čnima stekloma na notranji in zunanji strani. Pozimi preprečuje uhajanje to­plote iz prostora (vrača toplotno žarčenja), poleti ga je moč obrniti in steklo na "poletni« strani okna odbija infra in normalne vidne žarke navzven. Zračanje je kontrolirano in i/.vodono na pejt načinov, tudi z dviganjem krila. Novost je zelo zanimiva, vendar zelo draga.

(smmmm^GLAS 4. stran. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK. 10. OKTOBRA

K R A T K E P O G O R E N J S K E M

Poleg gostišča tudi trgovina — Turistično olepševalno društvo v krajevni skupnosti Smlednik v občini Ljubljana-Šiška je v začetku minulega tedna pripravilo problemsko konferenco, na kateri so ocenjevali letošnjo turistično sezono in razpravljali o pripravah in nalogah za prihodnjo. Predstavniki turi­stičnega društva Dragočajna-Moše so povedali, da so letos skupaj z Veletrgo­vino Loka v kampu v Dragočajni uspešno rešili preskrbo gostov in ki ;anov z začasno trgovino. Ker pa sedanji prostori niso primerni za trgovski kakal, so podprli pobudo (predstavniki obeh turističnih društev, krajevne skupnosti in tudi skupščine občine Ljubljana Šiška), da bi poleg sedanjega Pensiona Vero­nika v neposredni bližini kampa lahko bila trgovina. Lastnika Pensiona Vero­nika sta že začela graditi večnamenski objekt. Če se bodo sporazumeli, bosta že prihodnjo sezono tako kamp kot kraj obogatena z urejeno preskrbo. — A. Ž.

Odprto prvenstvo Kranja v streljanju Kranj — Občinska konferenca Zveze rezerevnih vojaških starešin, občin­

ski štab za teritorialno obrambo in sekretariat za ljudsko obrambo občine Kranj bodo jutri in v nedeljo na strelišču v Struževem pripravili jubilejno, pe­to prvenstvo Kranja v streljanju s polavtomatsko puško. Jutri, v soboto, se bo streljanje za tričlanske ekipe organizacij, krajevnih skupnosti in srednjih šol začelo ob 8. uri. V nedeljo pa se bodo ob isti uri lahko pomerili vsi občani oziro­ma posamezniki. Ekipe se lahko prijavijo na sekretariatu za ljudsko obrambo občine Kranj (lahko tudi po telefonu 24 - 187) še danes, v petek. Oba dneva bo streljanje v krožno tarčo na razdaljo 100 metrov. Streljanje bo ob vsakem vre­menu. M

A. Ž. Za praznik telefon in vodovod

šenturska gora — V nedeljo popoldne so na spominski slovesnosti pri Av-žlekarjevi hiši v Sidražu v krajevni skupnosti Šenturska gora v kranjski obči­ni odprli novo telefonsko omrežje s 56 telefonskimi priključki in nov vodo-dovd. Telefonsko omrežje je veljalo 40 milijonov dinarjev, vodovod pa 25 mili­jonov. Sedaj ne bo več manjkalo pitne vode na območju celotne krajevne skupnosti. j K.

Priprave na sklic skupščine SIS Radovljica — Na nedavnem, tretjem posvetu predsednikov skupščin in

koordinacijskih odborov z% svobodno menjavo dela samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v radovljiški občini so obravnavali omejitvene ukrepe zveznega izvršnega sveta in se seznanili z jesensko uskladitvijo pro­gramov SIS za letos ter osebnih dohodkov, zaposlenih v družbenih dejavno­stih v občini. Njihovi osebni dohodki namreč precej zaostajajo za osebnimi do­hodki zaposlenih v gospodarstvu. Pred dokončno uskladitvijo se bodo sestali še vsi koordinacijski odbori in predsedstva samoupravnih interesnih skupno­sti. Seje skupščin SIS, kjer bodo sklepali o predlogu, pa bodo v drugi polovici tega meseca.

Pohod po nekdanjih kurirskih poteh Dovje — Mojstrana —Zadnjo soboto v septembru so spet oživele kurirske

poti v Karavankah in na Mežaklji. Okrog 550 učencev osnovnih in srednjih šol iz jeseniške občine se je udeležilo tretjega pohoda po poteh partizanskih ku­rirjev. Pripravila ga je krajevna skupnost Dovje-Mojstrana, za učence pa je bila to zanimiva zgodovinska ura. Za varno pot udeležencev so poskrbeli člani postaje GRS Mojstrana, pokroviteljstvo pa je tudi letos prevzel LIP Bled, tozd Mojstrana. j R

Kup nevšečnosti in »pragozd« za povrh

V stanovanjskem bloku na Cesti Kokrškega odreda 5 v Kranju živi že vseh dvajset let, odkar je zgrejen, kar precej stanovalcev. Prvi vtis ob stopu v blok je prijeten, vidi se, da stano­valci skrbijo za red. Vendar pa izveš, da je drugače, ko se pogovarjaš z nji­mi. V uredništvo smo namreč dobili prošnjo, naj se oglasimo.

»Že od vsega začetka sem v tem bloku,* pripoveduje stanovalka A. B. »Lepo stanovanje imam in ne bi se rada preselila. Vendar pa me moti kup nevšečnosti. luni smo se stano­valci na pobudo predsednika hišnega sveta odločili, da na okna namestimo žaluzije. Vse lepo in prav, vendar je bilo delo opravljeno tako površno, da zdaj prit oknih piha. Pripombe in opozorila ne zaleže jo. Pa tudi druga­če nas že nekaj zadnjih zim zebe, če stanovanj dodatno ne ogrevamo z električnimi pečmi. Ko so namreč pred leti zamenjali kotle za ogreva­nje za tri stanovanjske bloke, so na­mesto dveh vgradili samo enega. Ali je nekaj narobe ali pa ima ta kotel premajhno moč. Se slabše je v kleti. Skozi jašek večkrat udari voda pa še glodalci so se naselili. Prav tako ne razumem, kako sme stanovalec v kletnih prostorih sam preurejati električno napeljavo in vgrajevati dodatne luči zato, da se ukvarja z lju­biteljsko dejavnostjo.

Že nekaj časa pa nas moti tudi so­sednji okrasni vrt. Lastniki hiše so pomrli, dediči pa so na Madžarskem. /Va vrtu se je razrasel pravi »pra­gozd*, zaradi katerega imuj. stano­valci tega dela bloka že dolgo časa vlažna stanovanju. Zaradi visokega drevja pa je tudi čez dan v stanova­njih tako temno, da morajo goreti lu­či. In da bo mera polna, se celotno zemljišče okrog bloka pogreza. Kar grozljivo je, če pomislim, da se bodo (ali se že) tudi temelji bloka."

Vse te pripombe in kritike kažejo, da v bloku šepa hišna samouprava. Marsikaj pa nedvomno sodi tudi v področje strokovne službe Domplana in najbrž še na kakšen naslov v obči

A. Ž. ni.

Zdaj so se lotili še vrbe

V krajevni skupnosti Trboje v sre­dišču vasi stoji spomenik padlim žrt­vam NOB, ob njem pa raste vrba ža-lujka. Zraven (kot kaže na žalost} je tudi avtobusno postajališče. Vsak dan, ko osnovnošolski otroci čakajo avtobus, naredijo okrog spomenika pravo razdejanje. Čečkajo po spome­niku, se obmetavajo s kamenjem, ja­bolki... Zdaj pa so se lotili še vrbe. Režejo veje in se z njimi pretepajo. Sprašujem se, ali starši tega ne vidijo in ali res ne morejo vsaj malo vpliva­ti nanje, če jim že šolska vzgoja ne pride do živega...

V. S., Trboje

Jutri v Poljanah

Telefoni v 23 naseljih Poljane, 10. oktobra — V kulturnem domu v Poljanah bo jutri ob 19. uri tovariško srečanje. Proslavili bodo uresničitev veli­ke akcije. Letos so namreč v krajevni skupnosti Poljane za 23 naselij gradili telefonsko omrežje.

Franc Žagar, predsednik sku KS in predsednik gradbenega za gradnjo telefonskega omreŽf

P

Najdaljši most v škofjeloški občini — lani so ga obnovili — je dolg 44 metrov

Krajevna skupnost Poljane v škof­jeloški občini je med večjimi. Če ne upoštevamo mestnih, je takoj za Že­lezniki, Žirmi in Gorenjo vasjo. 466 gospodinjstev šteje in kar precej je hribovskih. V dolini so naselja Polja­ne, Predmost, Hotovlja, Dobje in Srednja vas. Skupaj pa je v krajevni skupnosti kar 23 naselij in okrog 1600 prebivalcev.

»Letos in lani oziroma v zadnjem obdobju smo v krajevni skupnosti precej naredili,« ugotavlja predsed­nik skupščine krajevne skupnosti Franc Žagar. »Zgrajenih je bilo več manjših vodovodov. Zdaj gradimo vodovod Gorenja-Dolenja Brda in Hlavče njive skupaj s krajevno skup­nostjo Gorenja vas. Zgradili smo po­krita avtobusna postajališča in obno­vili najdaljši most v občini, ki pove­zuje Žabjo vas. LTH je letos zgradil novo tovarno, še letos pa bo zgrajena tudi nova šola. Največja akcija pa je bila prav gotovo gradnja telefonske­ga omrežja, ki ga bomo jutri slovesno odprli.« . S telefonskim omrežjem je bila ta krajevna skupnost zdaj slabo pokri­ta. Severni hribovski del na južne m pobočju Starega in Mladega vrha je vezan na centralo v Javor j ah in do­kaj dobro 'pokrit'. Na tem območju bodo dobili še 15 dodatnih priključ­kov. Osrednji del krajevne skupnosti z l i naselji pa je bil tako rekoč brez telefona. Le v Poljanah in v župnišču v Hotavljah so ga imeli.

Za gradnjo omrežja so morali po­ložiti 1854 metrov telefonskih kanali­zacijskih cevi, postaviti 431 telefon­skih drogov, zgraditi več večjih kana­lizacijskih jaškov in položiti 39.332 metrov različnih kablov. Skupaj so opravili 11.206 prostovoljnih delov­nih ur in sedem med njimi jih je na­redilo tudi več kot sto. Vrednost vseh del pa cenijo na 70 do 80 milijonov dinarjev.

»Že pred dobrimi petimi leti smo razmišljali o telefoniji in imenovali gradbeni odbor,« pravi Franc Žagar, ki je bil že takrat član odbora. »Ven­dar ni bilo možnosti, ker je bila cen­trala v Gorenji vasi premajhna. Mož­nosti so se pokazale, ko so se začele priprave za novo centralo s 780 pri­ključki. Pred tremi leti je bil naročen projekt osnovnega telefonskega omrežja, vendar pa je bil glavni pro­blem še vedno medkrajevni kabel Skofja Loka—Gorenja vas. Ko pa se je prepustnost kabla povečala, smo lani v sodelovanju z gradbenim od­borom iz Gorenje vasi začeli telefon­sko akcijo v vaseh Kremen k in Vin-harje. Akcija je potekala v okviru gradnje omrežja proti Rudniku in Lučinam.«

Potem pa se je izkazalo, naj bi Po­ljane v tem srednjeročnem obdobju dobile novo avtomatsko telefonsko centralo in s tem razbremenile Gore­njo vas ter Javorje. Za to bo sicer še

treba položiti medkrajevni kab ^ Škofje Loke v Poljansko dolino-dar pa so se v krajevni skupnog osnovi takšnega programa takoj Q akcije. Skupščina krajevne skup* a je imenovala gradbeni odbof>|r( predsednika odbora pa Franc* ^ garja.

»V akcijo se je vključilo 144 nov oziroma gospodinjstev. K1

bilo dovolj telefonskih številk-, se dogovorili, da moramo pokri" naselja v krajevni skupnosti in vsem višinski del. Uspelo nam j*, gotoviti 122 številk. Naročniki^ obvezali, da bo vsak prispeval o« k do sedem telefonskih drogov, opj i 65 delovnih ur in plačal v treh 0 \ kih 200 tisoč dinarjev. Tisti, ki t«1 ^ na letos še ne bodo dobili, pa so\ čali 125 tisoč dinarjev. Tako 1 \ zbrali prek 27 milijonov dinarjev- ^ magale so nam tudi delovne orf1. zacije LTH, Termika, SGP Te** Rudnik pa Stanovanjska zadrug* jf

ra in podružnična šola Poljane- rj

zen tega pa so nam priskočili n* h

moč tudi svet za SLO, oskis in # rovalna skupnost Triglav. In 1

krajevna skupnost je v akcijo vK vsa za letos razpoložljiva sredstf r.

Akcija je bila končana minuli fi sec. 23. septembra je bil tehnični gled, čez štiri dni pa so že zazv'c prvi telefoni. Zdaj je na celotnernft: močju že priključenih 122 tel' in jutri bo slovesna otvorite gljivost telefonskega omre; ga zgradili, je tolikšna, da ne za telefonski priključek tudi p 20u0. Največji uspeh in zaslug ki so sodelovali v akciji, pa j že zdaj več kot polovica gc stev telefon.

A

Lovska družina Stara Fužina praznuje 40-letnieo

N o v a k o č a n a k r i ž i š č u l o v s k i h p o t i Stara Fužina, oktobra — Člani lovske družine Stara Fužina bodo v nedeljo odrinili na zadnjo delovno akcijo na planino Suho, kjer ob 40-letnici družine postavljajo novo lovsko zavetišče. Brunari­co so kupili od Alpetoura, na nadmorsko višino 1700 metrov jo je prinesel vojaški helikopter, vse drugo so postorili lovci. Doslej je za njimi že blizu 1500 udarniških ur.

IS.

Iti

ei prenehala prepoved o gradn:^ spodarskih objektov, bodo p},] roke.

Koča s skromno kuhinjo, sobo s štirimi postajami in nekaj ležišči na podstrešju bo za lovce iz Stare Fuži­

ne in okoliških vasi pomembna pri­dobitev. Stoji na križišču lovskih po­ti, na mestu starojugoslovanske ka-ravle in je dobro izhodišče za lov na gamsa, srnjaka in velikega petelina. Poleg te imajo lovci še dve koči: na planini Ši in na Glinu, razmišljajo pa tudi o gradnji lovskega doma v Stari FUžini, na Logu pri Hudiče­vem mostu. V njem nameravajo ure­diti prostore za spravilo divjačine in sejno sobo. Čez zimo bodo pridobili načrte in dovoljenja, spomladi bodo začeli nabavljati material in ko bo

h Lovska družina Stara Fu*g,

šteje 43 članov in skrbi za 42a

tarov lovišča na Pokljuki ter sj ninah Suha in Poljana, bo 40- in 10-letnico sodelovanja z drUr

V' anskega proslavila z odprtj<a

ske koče na Suhi in s sloveSL ki bo prihodnjo soboto, 18. ob 17. uri v hotelu Kompas a

nju. Predsednik lovske druži' j ton Žagar bo orisal 40-letnile

lovstva v Stari Fužini in okolik, zaslužnejšim članom pa bodo . li priznanja. u

C. ZapK'0

Gobarska sreča Janeza Pirnarja — Letošnja gobarska sezona je bila bogata tako po količini gob kot tudi po številu gobarskih rekordov in zanimivosti. Gobarji so nas pogosto obveščali o gobah nenavadnih veli­kosti, teži in načinu rasti. Borov go­ban, ki ga je sredi preteklega tedna našel Janez Pirnar iz Srednjih Hi­tenj v Zakladniku pod Joštom, pre­sega vse. Pri obsegu klobuka smo namenili 105 centimetrov, obseg štora je bil 33 centimetrov, premer klobuka pa je znesel 35 centime­trov. Goba je bila težka 2,25 kilo­grama in je bila popolnoma zdrava, (jk) - Foto: F. Perdan

Ivan Šepetavc

Vsak bi moral gojiti rože

Res bi ga lahko dali za zgled. V bloku stanuje, a so njegova okna v pritljičju polna rož. Pa ne le okna, svoje rože je postavil tudi ob vhod v blok. Na obeh straneh stopnic stoje veliki oleandri, se spuščajo bršlinke in fuksije, rdeče cveto pelargonije. Ko sta cvetela oba oleandra, rume­ni in beli, je bilo zares lepo. Imel je tudi velikega rdečega, a so ga ukradli. In še marsikaj drugega je šlo z neznanimi »ljubitelji« rož. Tu­di otroci jim ne prizanašajo; če dru­gega ne, potrgajo cvetove. A Ivan vztraja in dodaja vsako leto nove rože. Nekaj vzgoji sam, nekaj doku­pi. Letos je dal za rože blizu dva stara milijona dinarjev. Zemljo pri­nest- i/ f-o/.da, nekaj pa dokupi vrt narske zemlje in nastane dobra me­šanica. Zemlja l vrtnarije je bolj polna, gozdna pa bolj pusta. Vodi za zalivanje rož dodaja najprej enkrat na teden substral, kasneje pa cve-tal.

Ivan Šepetavc pravi, da bi n* v Kranju, ki naj bi bilo turisL mesto, vsak gojiti rože, a se v nt! le redka okna in balkoni pona&t njimi.

I ) Do — I -

KULTURA 5. STRAN ® ® E H 3 M © I E S G L A S

Šesto leto Žirovskega občasnika K U L T U R N I K O L E D A R

E V I J A Z A V S A V P R A Š A N J A malo krajev si lahko privošči svojo revijo. V Žireh imajo svoj Žirovski občasnik, revijo za vsa vprašanja, ki

aJa enkrat do dvakrat na leto, poleg aktualnih prispevkov pa prinaša predvsem članke o kulturnih in zgodovinskih vprašanjih žirovskega okolja.

Iia Žirovski občasnik ima v ko-dokaj samozavestno posta-oesede — revija za vsa vpra­ša Žirovskem. Vendar pa je

Ilravno Zato samozavestnemu •FStvu revije uspelo Žirovcem Wti revijo, v kateri se da pre-.jjftarsikaj. Zato je tudi povsem J&o, da je bilo 600 izvodov ne-'rer1 Po izidu že razprodanih. To

Pomeni, da so revijo Žirovci ^ z a svojo, da v njej preberejo

kiUtaj, česar drugje ne bi mogli.

V ^ U K revije, Mina iNagnc, se "^ja, da je uredniški koncept —

(ti revijo na dokaj visoki kako-j ravni — sprva doživljal dvo­

ji)" Nasprotovanja. »Vendar se je kJ h. letih izhajanja izkazalo, da j oncept kar pravi. Žirovci sicer nihalne zadeve iz kraja prebe-ki ^pininem glasilu, pa tudi ra-il/'arno. Zdaj vemo, da zasnova ,<k jo tudi zdaj ohranjamo eV> vendarle ni bila tako nasilno driska. Že to, da je takoj raz-i ^a, pokaže, da ljudje revijo be-k<»Treba bo povečati naklado. rK§a priznanja si revija res ne bi * zaslužiti.«

^šnja dvojna številka že z na-1°^ 0 D lJ ublja, d a J e v prve111. a k " _k u v e ^ člankov namen j a-Ifl6 vroči temi sedanjosti — , yH okolja, temi, ki zanima in jg(irja tudi Žirovce. Pa ne le za-lU^rnobilske katastrofe; onesna-[crč okolja je dosti bližje, v sose-az^° pa bo najbrž tudi snov za nei'aslednjih številk. >1< "•

pa brez skrbi v uredni­jega občasnika nismo. V

•• od

Miha Naglic: »Ker je revija takoj raz­prodana, pomeni, da so jo v Žireh več kot dobro sprejeli.«

prvih letih se je izkazalo, da v Žireh samih ni dovolj ljudi, ki bi hoteli in mogli sodelovati v reviji s kakovost­nimi prispevki, na primer o zgodovi­ni, kulturnem dogajanju. Takrat smo se domislili rojakov, v širšem slovenskem prostoru uveljavljenih znanstvenikov, kulturnih delavcev in drugih. Vsak je čustveno navezan na svoj kraj, zato ni bilo težko dobiti prispevkov. Morda še ena značilnost revije: prispevkov ne moremo hono­rirati, tako da doktorji znanosti in drugi pri nas objavljajo brezplačno. Če bi si privoščili še honorarje, bi re­vija verjetno ne mogla izhajati.«

IN FRAUDEM LEGIS ali Z NA­MENOM IZIGRATI ALI ZAOBITI ZAKON. Tako bi lahko označil de­lovanje rudnika urana; vsaj zdi se tako, saj nad rudnikom bedijo — politiki, ki si ne bodo »tehnološke­ga napredka« pustili izpuliti iz rok; znanstveniki se zavedajo nevarno­sti, ki preži okolju RUŽV, zato prav ti raje molčijo o vidnih in nevidnih katastrofah v okolju (tudi o tistih, ki se bodo pokazale oziroma »iz­bruhnile« čez nekaj, deset, petdeset let), da jih ne bi de fra vdan t i (sle­parji) obsodili ali jim očitali, da vznemirjajo javnost, ali jo celo za­vajajo.

Janez Skrlj, Theatrum mor-tis humanee, Žirovski občas­nik, št. 9-10

Prav gmotni položaj Žirovskemu občasniku zadnje čase že skoraj ogroža obstoj. Zadnje leto so se na­mreč tiskarski stroški tako povečali, da denar, ki se za revijo zbira iz pri­spevka Zveze kulturnih organizacij škofjeloške občine, žirovske kraje­vne skupnosti in iz nekaterih drugih manjših virov, ne zadošča več. Pri­hranek pri honorarjih je v primerja­vi s temi stroški že prav malenko­sten.

»Zdaj iščemo rešitve, ker hočemo, da bo revija ob koncu leta ali najkas­neje februarja spet izšla. Razmišljali smo, da bi lahko dobila podobno vlo­go, kakršno imajo Loški razgledi. Seveda sploh ne na njihov račun, to­da nekaj iz tiskovnega sklada škof­jeloške kulturne skupnosti bi za Ži­rovski občasnik verjetno pomenilo bolj zagotovljeno prihodnost,« meni Miha Naglic.

L. M.

.9 Za ljubitelje izbranih celovečernih filmov

F I L M S K O G L E D A L I Š Č E

10. oktobra — Od ponedeljka, 13. oktobra, bo v Kamniku, Tržiču, Kranju in na Jesenicah -nski ciklus filmskega gledališča. Obiskovalcem so v Kinopodjetju Kranj pripravili osem

izbranih celovečernih filmov. Možen bo tudi nakup abonmajske karte.

sko gledališče je tradicional­n a kranjskega Kinopodjetja.

zanimivih in večkrat zelo -tnih filmov različnih žanrov ^nekateri ljubitelj filmske

d n

; )sti rad gledal predstave film-P\ gledališča v gorenjskih kinod-

h. Filmi pa so bili enkrat bolj-Ty» gič slabši — kvaliteta je bila

42*a od trenutne ponudbe jugo-e n i S k i h f i lmskih distributerjev. 4Ws so s e v Kinopodjetju Kranj dr*Cno odločili, da dosedanja dva rtjUaja — mladinskega in odra-'-'c-"~~ združijo v enega. Popoldan-

olredstave so bile namreč pravi-ts slabo obiskane. Torej bo ciklus uJf, ki je pred vrati, v Kamniku m^edeljkih, v Tržiču ob torkih, u)lJSenicah ob sredah in v Kranju ddflrtkih, predvajan samo ob 20.

P tim, ki si boste ogledali veči-ipl iov, priporočamo nakup abon-

7e karte pri blagajnah omenje-_^^ematografov.

j žarski politični drami Polkov-^dl bo pripadla otvoritvena vlo­

ga. V filmski zgodbi bomo sledili ži­vljenjski poti Alfreda Redla, izjemno inteligentnega sina revnega postaje-načelnika v Galiciji. Glavno vlogo igra Klaus Maria Brandeauer, mno­gim nepozaben v Mefistu, ki ga je ravno tako režiral Istvan Szabo.

Zakonski par Woody Allen in Mia Farrovv sta v vlogi scenarista, reži­serja in glavne igralke »zakrivila« Škrlatno rožo Kaira. Dogajanje v fil­mu je postavljeno v New Jersev, v čas gospodarske krize. Natakarica Cecilija (M. Farrovv) se vse pogosteje zateka v bližnji kinematograf, kjer se ji posebno priljubi junak filma Škrlatna roža Kaira. Nenadoma sto­pi s filmskega platna in ji ponudi ro­ko...

Boris Juh se nam bo predstavil v Našem človeku, slovenski družbeno­politični drami: vsebina je politična manipulacija z uspešnim direktor­jem tovarne. Režijska taktika je bila v rokah Jožeta Pogačnika.

Grevstoke-legenda o Tarzanu nas bo popeljala v leto 1880 in ponovno

oživila zgodbo o človeku, ki je odra-stel v pragozdu.

Predloga za film Mimoidoča z uli­ce Sans-Souci je roman J. Kessla, ki je v mnogih evropskih izdajah dvi­gnil nemalo prahu, ker sporoča ne­katere krute resnice današnjega ča­sa. V glavni vlogi nastopa Romy Schneider; to je bil njen zadnji na­stop pred filmsko kamero.

Zadnja vloga velikega Richaida Burtona pa je zabeležena v filmu 1984-ORVVELL. V filmski zgodbi, ki je nastala na podlagi romana Geor-gea Orvvella, je govor o grozljivi, to­talitarni družbi. V filmu je dobra tu­di glasba dua Eurvthmics.

O Policaju z Beverlv Hillsa z Eddi-em Murphvem v naslovni vlogi ver­jetno ni treba podrobno pisati. Gre za film, v katerem ne manjka sme­ha.

Jesenski ciklus filmskega gledališ­ča bo decembra sklenil ameriški film Priča, kjer se Harrison Ford (neuničljivi Indiana Jones) spopade z vlogo načelnika policije.

Vine Bešter

KRANJ — V Prešernovi hiši je na ogled razstava Druga prisotnost Fran­ceta Pibernika. Likovna realizacija je delo Andreja Pibernika.

V Mali galeriji Mestne hiše je odprta razstava Športna karikatura na Slovenskem.

V galeriji Mestne hiše je odprta razstava Kranj v svobodi in obnovi 1945 - 1950. JESENICE — V razstavnem salonu Dolik odpirajo danes, v petek, ob 18. uri razstavo delavske ustvarjalnosti v počastitev dneva inovatorjev. ŠKOFJA LOKA — V galeriji loškega gradu razstavlja slike, skulpture in objekte slikar Izidor Jalovec. ŽELEZNIKI — V salonu pohištva Alples razstavlja ročno izdelane lesene modele za loške kruhke Petra Plestenjak. RADOMLJE — V galeriji Janeza Repanška odpirajo jutri, v soboto, ob 18. uri razstavo lesorezov akad. slikarja Božidarja Jakca. Ob tej priložnosti bodo podeljena tudi priznanja ZKO Domžale za leto 1985. V kulturnem sporedu nastopa Mešani pevski zbor DKD Svoboda Mengeš pod vod­stvom Tomaža Habeta. KRANJ — V Prešernovem gledališču sta danes in jutri.abonmajski pred­stavi V. Zupana Bele rakete lete nad Amsterdam za red petek II in jutri za red sobota II.

A P Z F . P R E Š E R N V Ž U P N I J S K I C E R K V I

Kranj — Jutri, v soboto, 11. oktobra, ob 20. uri bo v kranjski župnijski cerkvi nastopal APZ France Prešer-n. Pred koncertno turnejo v Zvezni re­publiki Nemčiji, kjer bodo nastopili v Offenbachu, Tiibingenu in Deren-dingenu ter snemali v Frankfurtu, bo pevski zbor koncertni program go­stovanja predstavil tudi kranjskemu občinstvu. Program koncerta obsega predvsem duhovno zborovsko glasbo: koncert bodo uvedli moteti velikana glasbene renesanse, Iacobusa Gallusa, ter trije biseri staroangleške glas­bene tradicije, dela Johna Wilbyja in Thomasa Morleya. Drugi del kon­certa sestavljajo madrigalna freska Claudia Monteverdija, štiri Gallusove glasbene slike, za sklep pa so na sporedu še tri izbrana dela romantike, skladbe Antona Brucknerja in Johannesa Brahmsa. — Mija Mravlja

O T R O Š K A M A T I N E J A

Jesenice — V nedeljo, 12. oktobra, ob 9.30 bo v jeseniškem gledališču Tone Čufar znova na sporedu otroška matineja. Tokrat bo na sporedu glasbeno plesna pravljica po literarni predlogi Marjana Mančka Zajček Uh. Glasbo je izbrala Lidija Fegic-Muller, koreografinja je Ana Vovk-Pez-dir. Plešejo otroci pionirskega plesnega gledališča Pionirski dom Cvetke Jerinove iz Celja. Pred tem bosta na sporedu risanki. Po matineji bodo otroci lahko tudi risali. Matinejsko predstavo bodo ponovili v nedeljo ob 16.30 v Kazini Park hoteli na Bledu.

S R E Č A N J E P L E S N I H S K U P I N

Škofja Loka — Zveza kulturnih organizacij Gorenjske in ZKO Škof j a Loka prirejata danes, v petek, ob 17. uri v dvorani Loškega odra na Spod­njem trgu srečanje plesnih skupin Gorenjske. Na prireditve bodo nastopi­li: plesna skupina Korkyra iz Tržiča (koreografinja je Ana-Marija Zaplo-tnik), kamniška skupina Clic — Samantha iz srednje ekonomske in nara­voslovne šole (vodja skupine je Maja Špende), tržiška plesna skupina Lena, ki deluje pri Mladinskem gledališču (skupino vodi Alenka Dolenc) ter skupina Helena iz Kranja. Prireditev si bo ogledala tudi selektorica Z /eze kulturnih organizacij Slovenije ter morda izbrala eno od nastopajo­čih skupin za nastop na Dnevih plesa 86 v Cankarjevem domu. — M. C.

P O P O L D N E S P I S A T E L J I C O G O L O B O V O

Radovljica — Danes, v petek, ob 17. uri se bodo šolarji (od 1. do 4. ra­zreda) v knjigarni Državne založbe Slovenije srečali z mladinsko pisate­ljico Berto Golob. Predstavila jim bo svojo zadnjo knjigo Skrinja iz babi-čine bale. Mladi obiskovalci bodo lahko prisluhnili odlomkom iz te knjige, ki jih bodo brali člani Linhartovega odra, lahko pa bodo o tem, kar bodo slišali, tudi kaj narisali.

S L I K E I Z L J U D S K E G A I Z R O Č I L A

Boh. Bistrica — Akademski slikar Albin Polajnar je s ciklusom Slike iz ljudskega izročila oblikoval tako slikarske kot obče človeške izkušnje z namenom, da združi lepo s koristnim in ustvarjalnim. S kančkom ironije, satire in ljudske šegavosti skuša preseči in dati globji pomen boju med spoloma, tehta tradicionalno moško superiornost nad ženskami, ki se na to odzivajo z zvitostjo in izkoriščanjem moških šibkih točk. Njegove slike nosijo izrazito socialno sporočilo, ki je v Bohinju morda stoletja po ust­nem izročilu prehajalo iz roda v rod. Slikar pa je čutil, da je treba to izro­čilo ohraniti tudi v likovni podobi.

Polajnar ne preslikava pokrajine, ker jo prežarja z občutji njegove duhovne težine, tako tudi ljudska izročila ne morejo biti drugačna kot očarana z mitom — na primer ciklus na temo pravljic o Zlatorogu.

Eros in tanatos sta povsod prisotna v tej ali oni obliki — kot boj svet­lobe s temo. Slikar je vedno na strani življenja, na strani zmage, nikoli poraza. Iz del veje optimizem, čeprav se mora ljudski duh bojevati proti nesmislom, ki prihajajo iz te in one strani življenjskih pregrad. Slike ljudskega izročila posredujejo modrost rodov, ki so še danes trdno pove­zani z naravo, tradicijo in navadami, ohranjenimi in tudi že pozabljenimi.

Tone Svetina

E S M I S L O V E N S K I H P R O T E S T A N T O V [fena - Slovenska zveza kulturnih organizacij je ob proslavljanju 400-letnice smrti sloven-} protestanta in očeta prve slovenske tiskane knjige, Primoža Trubarja, izdala I esmi sloven­

skih protestantov v priredbah slovenskih skladateljev.

izvodu urednikov Tomaža Fa-f in Mitje Gobca, ki opredelju-& »opravčujeta« izdajo te zbo-'notne publikacije, sledi širši

(dr. Danilo Pokorn) pesmi j kih protestantov: kulturni vi-

slovenske tiskane knjige "Jeg literarne tudi glasbeniško *ajti že Trubarjev Katekizem 1550 prinaša kar nekaj tiska-

|j§r«uh primerov, opremljenih s ' ^kimi besedili. Ob Trubarju in . ^ so bili do dandanašnjih dni ^"»avtorji obdelave reformacij-/tt ^pisanoga »cantusa drmusa« iaJ11 tudi kasnejših objav in pre-

J\ Odmeve protestantizma pa povzel i celo avtorji katoli­

ških pesmaric. Vplivi protestantkih napevov gredo še naprej v romanti­ko (M. Hubad) in v slovensko glasbe­no moderno: Emil Adamič, Matija Bravničar, Matija Tome, France Ma-rolt, Alojz Srebotnjak in Marija Li-povšek, do dandanašnjih prirejeval-cev pesmi slovenskih protestantov za ženski, moški in mešani pevski ol-ui. Gorenje« Jtuurz Močnik je pri­redil kar pet ženskih, pet moških in štiri mešane zbore; Radovan Gobec je priredil en moški zbor, Marijan Lipovšek pa pet mešanih zborov.

Zbirku PESMI SLOVENSKIH PROTESTANTOV prinaša najprej dvoje enoglasij (Dalmatin in Schvvei ger), šest ženskih zborov (Tome in

Janez Močnik), enajst moških zbo­rov (Matej Hubad, Tome, Radovan E. Adamič, Tome, Lipovšek in J. Mo­čnik).

Slovenski pevski zbori, med njimi tudi številni in kvalitetni zbori na Gorenjskem, bodo prav gotovo radi segali po urejeni zbirki, ki jo je opre­mil J. Ojdanič, notografiral pa J. Lesjak. Literarne (jezikovne in lek­torske) opombe je prispeval Jože Fa-ganel, objavljeni pa so naslovi izvir­nih in sedaj tudi glasbeno obdelanih protestantkih pesmi. Mogoče pa se bo našel celo v naši regiji zbor, ki bo še pred iztekom letošnjega Trubarje­vega leta pripravil tudi večer z nje­govo ož. njegovih sodobni kov glasbo.

Franc Križnar

A

Zlata Volarič^ranj: Ex — tempore Gozd Martuljek — Donit (risba)

NATEČAJ ZA PESNIKE IN PISATELJE ZAČETNIKE

Ljubljana — Zveza kulturnih organizacij Slovenije razpisuje natečaj za 15. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Na natečaju lahko sodelujejo pesniki in pisatelji začetniki, ki svojega dela še niso izdali (razen v samozalož­bi) v knjižni obliki in še niso bili uvrščeni med najboljše v dos<' ! ihjth republi ških srečanjih pesnikov in pisateljev začetnikov. Avtorji morajo svoje prispev ke (črtice, novele, humoreske, romane, pesmi, epigrame, dramska b odila, filmske scenarije, kritike, prispevke in druge zvrsti) peslati v treh tipkanih iz vodih (v slovenskem jeziku), označene s šifro, do 30. oktobra na naslov: ZKO Slovenije, Ljubljana, Kidričeva 5, z oznako za 15. srečanje pesnikov in pisate­ljev' Območna srečanja bodo to jesen in zimo, republiško srečanje pa'je pred­videno za spomladi naslednje leto.

G L A S 6. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 10. OKTOBRAjf

D O M A Č I Z D R A V N I K

Z e l e n a i z b o l j š u j e k r i , o d g a n j a

t o l š č o . . .

Zdravilnih snovi je največ v presnem, sveže iztisnjenem soku iz korena, listov in stebla, pri čemur pa naj bo listov čim manj, ker bo sicer sveži sok od njh grenak. Iztisnjen sok lah­ko -uživamo sam — trikrat na dan, vsaj eno uro pred zajtr­kom, kosilo ali večerjo — ali pa pomešanega z drugimi iztis­njenimi sokovi. Če ga jemljemo v tej obliki, je izvrstno zdravi­lo pri vodenici, nagnjenosti k revmatizmu, protinu in tolščavo-sti; zelo pomaga pri kroničnem pljučnem katarju, prsnih kr­čih z napadi strahu, napenjanu, slabem želodcu in neješčnosti ter zdravi bolezni, ki izvirajo iz pomanjkanja vitaminov. Sok zelene močno pospešuje mesečno peril, vendar utegne preti­rano uživanje povzročiti motnje pri nosečnosti. Izločanje seča pospešuje tako močno, da se je morate ogibati pri začetnih bo­leznih ledvic. Pri kroničnih ledvičnih boleznih pa jo smemo uživati v zelo zmernih količinah. Ker izboljšuje sestavo krvi, pospešuje izločanje vode in ugodno vpliva na obtok, bi bila ze­lena primerna za sladkorne bolnike, vendar je zaradi ogljiko­vih hidratov, ki jih vsebuje, potrebna na drugi strani tudi pre­vidnost. V obliki juhe in omake pa lahko dodajamo zeleno tudi v hudih primerih sladkorne bolezni. V tej obliki zelo po­spešuje prebavo. Rumenkasto olje, ki se dobiva iz korena — 6 do 8 kapljic, razredčenih z vodo dvakrat na dan — krepi živce in zbudi izgubljeno spolno moč.

Nekaj preskušenih domačih nasvetov

Kdor ne more na vodo, naj vzame liste in koren zelene, jih seseklja in iz njih napravi s kuhanjem v vinu ali vodi go­sto kašo, jo da v laneno vrečko in položi na mehur.

Sekljani sveži koreni, ki jih položimo na prsi, odpravljajo zatrdline na prsih in pri doječih materah.

Zeljnati del rastline in koren sta zelo iskana zelenjava; v obliki juh in raznih jedi (zelene s krompirjem) zelo zbuja tek in učinkuje krepilno.

Iz gosto vkuhanega korenovega soka pripravljamo z do­datkom neprečiščenega sladkorja bombone, ki blažijo kašelj.

Iz korena, ki ga vložimo v sladkor, dobimo z vinom ana-nasovi bovli izredno podobno pijačo, ki učinkuje, če jo uživa­mo zmerno, zelo krepilno in odpravlja spomladansko utruje­nost.

Uživanje presne zelene je zelo užinkovita dieta pri kož­nih boleznih. V ta namen natrgamo in pomešamo enake koli­čine korena zelene in jabolk ter dodamo po želji sesekljane orehe in sladkor.

P R A V J E , D A V E M O

Zastrupitev s plinom

Kako dajemo prvo pomoč pri zastrupitvah s plinom: za­premo plinski ventil in od­premo okna, bolnika odnese­mo na zrak, dihamo usta na usta. Ponesrečencu zrahlja­mo ozko obleko ali ovratnik in čim prej pokličemo rešilni avto, ki je opremljen s pri­pravo za vdihavanje čistega kisika.

Z umetnim dihanjem na­daljujemo, dokler se kažejo tudi najmanjša znamenja utripa na žilah ali na srcu.

Bolnika, ki okreva po za­strupitvi s plinom, je treba skrbno opazovati, saj vpliv zastrupitve s plinom na mo­žganske celice lahko povzro­či hudo zmedenost.

Najstarejši zapis V cerkvi v Martinu na Mu­

ri v Medžimurju je ohranje­na najstarejša arabska šte­vilka v naši državi. Na neki konzoli je vklesana letnica 1468. Starejši zapis z arabsko številko v naši državi menda ni znan.

M O R D A V A S Z A N I M A

Letos kostanj dobro kaže. Če si zaželite kaj posebnega iz kostanja, naj vam povemo, da bo v Petrolovi restavraciji na Deteljici v Tržiču od 9. do 19. oktobra KOSTANJEV TEDEN. Kuharji bodo pri­pravili vse mogoče: bržolo z

kostanjevimi kroketi, piščan­ca, nadevanega s kostanjem, kostanjevo torto, kostanjev desert, kostanjevo rolado, ko­stanjeve rezine in še kaj. Morda dobite zamisel tudi zase. dd

Č L O V E K B I S K O R A J N E V E R J E L

Na otoku Iloviku blizu Lo­šinja na strehah nekaterih hiš vidite vzidane steklenice. To so steklenice, iz katerih se je pilo, ko so na hiši posta­vljali streho. V vaseh Hrva­škega Zagorja je navada, da postavijo na vrh hiše glina­stega petelina ali mačko, v Zgornji Rijeci pod Kalnikom pa okrasijo streho s srcem, kar pomeni, da je to hiša pri­jaznih in gostoljubnih ljudi.

V tednu otroka, ki je ta te­den, se v vrtcih, šolah krajev­nih skupnostih in še kje vr­stijo najrazličnejše priredi­tve. Malčke z Orehka pri Kranju je v ponedeljek po­poldan obiskal lutkar Cveto Sever z Zgodbo o vremenu. Ob tem še vesela novica za vse, ki imajo radi lutke: Gle­dališče čez cesto je spet zače­lo z lutkovnimi četrtki za otroke, na katerih bodo go­stovale lutkovne skupine iz vse Slovenije. Predstave bo­do bsak četrtek ob 17. uri v Delavskem d omu v Kranju.

Takole je narisal družino pri mizi Matevž Aljančič iz 1. a osnovne šole Matije Valjavca v Preddvoru.

V O J A K I

Lepega sončnega dne sem v gozdu nabiral borovnice. Prišel sem do mesta, kjer je bilo veliko debelih borovnic. Z veseljem sem jih nabiral. Naenkrat je nekaj zašumelo. Mimo je prišla kolona vojakov. Prosili so me, če jim prinesem vodo. Obljubil sem jim, ko naberem polno košarico borovnic. Ko sem imel polno košarico, sem odnesel borovnice domov. V kanglico sem natočil vodo in jo odnesel vojakom. Bili so veseli, ker sem držal obljubo. V zahvalo so mi dali zvezdo.

Vladimir Naglic, 4. a r. podr. šole Kokrica

•J>" " - '-.-iiM w • j i v

K N J I G A , M O J A P R I J A T E L J I C A

Moje sobe ne pospravljam rad. Povsod je ta nadležni prah in zmečkani papirčki, ki se mi jih največkrat ne ljubi vreči v koš za smeti. Toda, ko se spravim s cunjo nad poli­co s knjigarni, se kar ne morem ločiti od nje. Vedno znova in znova prelistavam živo poslikane slikanice, pravljice, da o stripih sploh ne govorim. Včasih pa se zastrmim v eno iz­med svojih ljubljenk, ki govore o življenju živali in me šele mamin karajoči glas spomni, da s pospravljanjem še ni­sem končal. Potem mi pospravljanje ne dela več težav in pomislim, da mi knjige celo pomagajo premagati odpor do takih neljubih opravil, kot je pospravljanje sobe.

Toda to je le eden od kamenčkov v mozaiku, kar nam daje knjiga. Kot prvošolček sem se iz nje naučil prvih črk, številk in vsega, s čimer se ljudje sporazumevamo, to je s pisavo. Naučila me je opazovati naravo, njene lepote, ži­vljenje živali in rastlin in odvisnost človeka in narave. Po peljala me je v tuje dežele, spoznavat tuja ljudstva in nji­hovo zgodovino. V knjigah sem že in bom še našel veliko zapisanega o življenju svojih prednikov iz davnine do da­nes. Naučila me bo opravljati poklic, ki si ga bom izbral, pa tudi kratkočasila me bo, kadar mi bo dolgčas.

Pregovor, da je knjiga človekova najboljša prijatelji­ca, res velja. To resnico človek spozna, ko ga zapustijo pri­jatelji, njegovi najbližji, ko ga izda njegovo lastno telo. Jaz pa bi o knjigi povedal še en pregovor: Knjige so naočniki skozi katere opazujemo svet in sebe.

Aleš Turuk, 5.b r. OS Bratstvo in enotnost Kranj

T A M E S E C N A V R T U

Z redkimi izjemami je ok­tober najboljši čas za sajenje okrasnega grmovja. Če grme posadimo do sredine okto­bra, napravijo do zime še to­liko drugih koreninic, da se dobro primejo in spomladi takoj nemoteno rastejo. To velja tudi za robustne spe-njavke, kot so bršljan, vinika in lonicera.

Vsak okrasni grm mora dobiti na vrtu toliko prostora, da se lahko razvije do polne lepote. Ko grme razporeja­mo, moramo misliti tudi na njihovo višino, da ne bodo večji grmi ovirali manjših.

Za okrasne grme moramo tla pripraviti prav tako dobro kot za sadno drevje. Svežega hlevskega gnoja pri sajenju okrasnega grmovja ne daje­mo v zemljo, temveč ga pora­bimo raje za pokrivanje tal. Grmovju gnoj prav tako kori­sti, saj ga naslednje leto pod-kopljemo.

Vse jeseni sajene okrasne grme nekoliko obrežemo, da vzpostavimo ravnotežje med podzemnimi in nadzemnimi deli rastline. Vse poganjke skrajšamo za tretjino do po­lovico, odvisno od rastljivosti posameznega grma. Manj rastljive grme skrajšamo bolj kot bolj rastljive.

Ko sadimo okrasne grme, moramo upoštevati nasled­nje: korenine morajo biti do sajenja vlažne, pred saditvijo jih pomočimo v kališ iz ilov­nate zemlje, rastline trdno posadimo in dobro zalijemo

Tudi vrtnice lahko sadimo oktobra, če upoštevamo ne­kaj navodil. Vrtnice sadimo večinoma aprila. Tiste, ki jih posadimo do sredine okto­bra, še napravijo nove kore­nine, preden tla zmrznejo. Zato tudi spomladi poženejo močneje kakor spomladi sa­jene rastline.

Stebelne vrtnice sadimo 75 do 100 cm narazen, nizke pa 40 do 50 cm. Če sadimo vrtni­ce v več redih, naj bo med njimi 100 oziroma 60 cm pro­stora.

Nizke vrtnice sadimo tako globoko, da je mesto ceplje­nja rav no v zemlji. Stebele-

ne (debelne) vrtnice pa ^ mo poševno, ne navpično, ševno sajene stebelne VT , ce laže pripogibljemo ne lomijo tako rade. K o t y steblom in tlemi naj bo o* 60 stopinj.

Trdno posajene in zalite vrtnice se rade p" jo. Korenine, ki so se prt kopavanju ranile, skrajšaj Potem pa korenine nafl mo v kališ, brozgo iz ilQV^ Brozga mora biti tako g°>T da ostane na koreninah w na plast. Sadike P o m °^i potem, ko smo kore\!j obrezali. Ko sadimo, m ° r ^ paziti, da so korenine v z lji navpično. *

Poganjke oktobra p°sejt

nih vrtnic po režemo na . končno dolžino šele spo di. Po sajenju pogfK skrajšamo približno z&ce

vti no. Ce bi jih takoj obrezali J pravo dolžino, je nevarnOt, bi obrezani poganjki zto^ li še nižje. *

Posajene stebelne vrtj pripognemo do tal in k*0, pokrijemo z zemljo. Niz»e

tnice pa prisujemo z zel*1

Proti koncu oktobra m°Tiu zavarovati zoper zimo vrtnice v starejših nasad^

M O D A

Vse kar udobno pleše okrog vas, svileno šušti , se sveti — je modno. K le­pi sivi svileni dolgi bluzi se poda ozko plisirano krilo.

R E Z E R V I R A N O Z A Z V E Z D E

Tina Turner je kljub babiškim letom še vedno vsa seksi in seveda odlična pevka. Uspeh, ki ga je imela predlani z albu­mom Private Dancer, bo letos skušala ponoviti z novim albu­mom. Imenuje se Break Every Rule (Prekrši vsa pravila). Na prvi mali plošči s tega albuma je pesem Tvpical Male. Morda vam bo všeč, ko jo boste slišali, pa zato objavljamo njeno be­sedilo.

Kot vidite, smo odprli kotiček Rezervirano za zvezde. Vanj bomo spravili glasbene uganke, predstavljali glasbene novosti in zvezde zabavniškega sveta. Poskusili pa bomo tudi z glasbenima lestvicama, ki ju boste vi sestavljali. Napišite po vrstnem redu, od prvegaa do petega mesta, po pet tujih in pet domačih skladb, ki vam najbolj ugajajo. Seznam pošljite na naš naslov. Vse glasove bomo prešteli in tako sestavili vašo glasbeno lestvico. Naj povemo, da vas čakajo tudi lepa prese­nečenja.

Naš naslov najbrž poznate, pa vendar: ČP Glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1.

K A J D E L A M O

P I O N I R J I V

S O R I C I

September se je iztekel. Kaj smo naredili v tem mese­cu?

Prvošolci že pišejo prve čr­ke, v drugem razredu že ra­čunamo do sto, v tretjem pa do tisoč. Cvekov še ni!

Pod streho smo znosili že vsa drva in premog, pomaga li pri polaganju betonskih plošč pred šolo, opleli cvetli­čne gredice in ponesli rože na partizanski grob. Z lov­cem smo obiskali krmilnico, saj smo sklenili, da bomo vso zimo skrbeli za lačne srne. Seveda nam bo z nasveti po­magal lovec Srečo.

Takoj smo začeli z umiva­njem zob po malici. Prislužili smo si že prve zajčke.

Praznovali smo Tomažev rojstni dan, pri zadnji ra­zredni uri pa sklenili in zapi­sali, da bomo vsak dan nekaj naredili namesto mamice.

<,oia/d Pintar, pred­sednik prionirskega odreda iz Sorice

•'' i-1 d 1

M O J D O M

Moj dom je lep. Hiša je no­va, zgradila sta jo ati in ma­mi. Okrog hiše je zelenica. Raste tudi nekaj sadnega drevja. Pod stopniščem je na­rejeno domovanje za psičko Kalo. Pod balkonom raste marelica. Za hišo je zelenja­vni vrt. Na njem se največ zadržuje mamica. Z bratom Bojanom si deliva sobo. V njej je dosti knjig in igrač. Sestrica spi v drugi -sobi. Pred hišo je dvorišče in lese­na miza s klopjo. Na njej se z otroki igram kakšno igro.

V TEM DOMU SEM SRE­ČEN, ZATO SEM RAD DO­MA.

Tomuž Langerholc, 3. b r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Ix>ka

V restavraciji »Prinesite r porcijo

vopisnih napak, prosin> »Ampak, saj se šali1

Tega pri nas nimamo-« »Zakaj jih pa imate "

dilnem listu?!«

Ljudska modrost Zunaj lepota, zn0$ praznota. Zunaj lep, znotraj sj Od zunaj lepo, od & traj gnilo. Pri osemnajstih je vrag lep.

Dan, ki je minil brez $ ha, je izgubljen J

C h a /

TYPICAL MALE Teli me lawyer what to do j I think l'm falling in love * you j Defend me from the way I '\ Won't you give me some ad How to handle my private V | l'm sure that we can ma*** deal I confess Ima fool for a m'11

With a claver mind J But your intellect ain't match For this heart of mine AH I want is a little reaction Just enough to tip the sca'8*. lm |ust usmg my female atf tion On a typical male On a typical male Your sence of |ustice III arfl1

But your defence won my čase lm deep in trouble vvith the Something about authority f Seems to bring aut the b*đ

me ^ Hey lawyer gotta catch when I tali Oh tt-.ey say that you ma ur vvits With the best of them But I know when lm c' you re just Like the rest of them AH I vvant is a little reactioH So put jour books aside Loosen up the silken and 11 Open up your heart and I«' i n , \«* Open up yejr heart and I«1

in AH I want is a little reactiof1

l'm just usmg my forrti'1

charm On a typical male On a typical male , AH I vvant is a little reacttof /1

10 OKTOBRA 1986 TELEVIZIJA, RADIO, KINO 7. STRAN ( ^ S ^ S S o J J © I S n G L A S

TV SPORED SOBOTA 8.25 8.30 8.45

11. oktober 1986 Poročila Moji konji Slovenske ljudske pravljice III., Pastirček pri kralju Matjažu J Ribičič: Miškolin — visoka šola Miti in legende — Nova zaveza, poučna serija TV Beograd Poskušaj migati dvakrat Afrika, ponovitev 6 dela angleške dokumentarne serije Sremska Mitrovica: Prenos s spominskega pokopališča Poročila Poročila Barabe,-sovjetski mladinski film Beograd: DP v košarki (m) — Partizan : Šibenka, prenos Knjiga Risanka Propagandna oddaja Danes: Turistični globus TV dnevnik Vreme Zrcalo tedna Propagandna oddaja Goslač na strehi, ameriški film Propagandna oddaja TV dnevnik Rogaška 85: Jani Kovačič in Dušan Uršič. zabavnoglasbena oddaja

oddajniki II. TV mreže: JJ-45 Test j 5.00 Jugoslavija, dober dan 15.30 Miti in legende * 15.45 Otroška predstava '6.45 Nenavadno mesto,

sovjetski film 17.50 Kože, 5. del TV

nadaljevanke «9.00 »Vickazivanjac — ljudski

humor 19 30 TV dnevnik 20.00 V družbi z . . . . 20 30 Človek in čas,

dokumentarna oddaja 2100 Poročila 21.10 Športna sobota 2130 Glasbeni večer —

mednarodno tekmovanje glasbene mladine (do 23)

N E D E L J A 12. oktobra

9.05

9.10

9.25 9.55

10.55

12.00 14.55 15.00

17.00

18.30 18.45 18.55 19.00 19.30 19.45 19.50 21.10 20.15

23.05 23.10 23.25

8.55 9.00 9.55

10.25

11.25 11.55 1200 14.00 14.15 15.50 16.55 17.00

18.45 18.55 19.00 19.30 19.53 19.55 20.00

Poročila Živ žav: Risanke, Smrkci Flipper, 23. del ameriške nanizanke A. Berkesi Pragovi, 6 -zadnji del madžarske nadaljevanke Šopek domačih Propagandna oddaja Kdor zna, ima — oddaja za kmetovalce Pred jesensko setvijo. ponovitev Poročila Na zahod, amariški film Poročila Pod lipo, prenos iz Tolmina in Logaršč Risanka Propagandna oddaja Danes: Ko še ne boli TV dnevnik vreme Propagandna oddaja Talal Hadi: Internat—Obračun, 2. del nadaljevanke

20.55 Propagandna oddaja 21.00 Jazz na ekranu — Bled 86,

2. del 21.30 Reportaža z nogometne

tekme Partizan : CZ 22 00 Športni pregled 22.45 Poročila

oddajniki II TV mteže 15.45 Test 16.00 Boks — Rijeka : Pulj,

reportaža 17.00 Sarajevo: PJ v rokometu

(M) Željezničar: Dinos—Slovan, prenos

18.35 Mostovi, dokumentarna oddaja

19.10 Na4kole; ...oddajao prometu'..i turizmu

19.30 TV dnevnik 20.00 Afrika, 4. del angleške

dokumentarne serije 21 .OOVčeraj, danes, jutri 21.20 Malu, 12. del brazilske

nadaljevanke 22.05 Poezija

TV Zagreb I. program: 10.20 Poročila 10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Jugoslavija, dober dan 14.00 Mali koncert 14.15 Doktor VVho, 2. del

ameriške nadaljevanke 17.15 Filmi J. Fonda: Rio

Grande, ameriški film 18.55 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 M. Krleža — J: Štivičič:

Potovanje v Vučjak, 3. del nadaljevanke

20.55 Morje, ljudje, obale 21.30 Reportaža z nogometne'

tekme Partizan:CZ 22.00 Športni preged 22.45 Športni preged

P O N E D E L J E K 13. oktobra

9.00 Zrcalo tedna 9.20 Mednarodna obzorja: Dan

v OECD—ju 16.30 TV mozaik — ponovitev 17.20 Poročila 17.25 Kupite vroči kostanj! 17.45 Modro poletje, 27. del

španske nadaljevanke 18.15 Videogodba — ponovitev 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Podravski obzornik 19.30 9EB1)TV. dnevnik 19.55 Vreme 19.58 Propagandna oddaja 20.05 Minsk, stari in mladi,

dokumentarni film 21.15 Poznanstvo,

dokumentarni film 21.40 Debut, kratki igrani film 22 30 Pojoča dežela, glasbena

oddaja Oddajniki II. TV mreže:

17.45 Test 18.00 Beograjski TV program

'18.55 Premor 19.00 Športni grafikon 19.30 TV dnevnik 20.00 Po sledeh napredka,

oddaja o znanosti 20.05 Propagandna oddaja 21.10 Pesem ptic trnovk, 4. del

avstralske nadaljevanke 22.00 Stereovizija

• TV Zagreb I. program 8 25 Poročila 8.30 Biserna vrtnica, otroška

oddaja 9.00 TV v šoli: Obiščimo

hladilnico. Srečanje z

Policijska patrola je komedija, ki se ji bomo do solz na­smejali. Medtem ko je Melvin čez dan neroden policaj, posta­ne ponoči zvezda kabareja. Da ga ne bi prepoznali, se dobro maskira Potem pa se v mestu pojavi ropar. Policija misli, da sta ropar in nepoznani komik v kabareju ena in ista oseba Nastanejo zapleti in Melvin se zaplete v zgode in nezgode.

Tudi ameriški film Kje so fantje, je komedija. Posnet je na sončni Floridi, kjer preživljajo dopust štiri lepa mlada dekleta. Ko čez 14 dni zapuščajo Florido, niso niti veliko starejše, ne Pametnejše, vsekakor pa so obogatene za eno življensko iz­kušnjo.

Vsekakor pa si morate ogledati Diplomiranca, ameriško ljubezensko komedijo, kjer bomo srečali odlične igralce, med drugimi Anne Bancroft in Dustina Hoffmana. Požel je vrsto nagrad, dobil je tudi oskarja za režijo. Benjamin Braddock, mladi diplomiranec, se vrne domov v Los Angeles Potrošni­ka miselnost njegovih staršev ga ne zadovoljuje, želi si v mi-r,» razmisliti o svoji prihodnosti. Zapelje ga gospa Robinson, Privlačna soproga poslovnega družabnika njegovega očeta Toda v tej zvezi Benjamin ne najde dovolj čustev, le spolnost. Kor postaja apatičen, ga starši pregovorijo, da pelje ven FJai ne, hčerko njegove ljubice. Toda njena mati ostro nasprotuje. Zveza se razdre. Elaine gre študirat, Ben ji sledi in si spet pri­dobi njeno naklonjenost. Toda mati spet razdre ljubezen, hčerko podtakne drugemu in izsili hitro poroko. Ben pa pra­vočasno izve za kraj poroke... Film je duhovita satira na račun ameriškega načina življenja, spremljs ga tudi odlična glasba.

istrsko glasbo. Za učitelje. Po sledi partizanske narodne pesmi. Poročila

10.35 TV v šoli:Tednik, Vnuki, Razmetana abeceda, Risanka, Kniževnost, Zadnje minute

12.35 Poročila 13.50 Na 4 kolesih 14.10 Morje, ljudje, obale 14.40 Risanka 15.00 Iz arhiva 16.00 Dober dan, šport 17.25 Kronika občin Bjelovar in

Varaždin 17.45 Biserna vrtnica, otroška

oddaja 18.45 TV koledar 18.55 Številke in črke—kviz ' 19.30 TV dnevnik 20.00 Trgovec iz Soluna, drama

TV Skopje 21.15 Mali koncert 21.30 Čas knjige 22.00 Argumenti,

zunanjepolitična oddaja 22.30 TV dnevnik 22.50 En avtor — en film — P.

Krelja: Mariška band

T O R E K 14. oktobra

9.55 Otrok in šola: Učenec in učitelj

10.25 Poklici: Poklici v železniškem gospodarstvu

10.55 9EB1)Oktober v Kraljevu, prenos 16.25 TV mozaik — ponovitev 17.25 Poročila 17.30 M PF Celje'86, - 6.

oddaja 18.00 Periskop 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Gorenjski obzornik 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.58 Propagandna oddaja 20.05 Vidosav Stevanovič:

Lazar, drama TV Novi Sad 21.25 Propagandna oddaja 21.35 Integrali 22.50 TV dnevnik

Oddajniki H. TV mreže: 17.10 Test 17.25 TV dnevnik 17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem

kraju 18.15 Mostovi—Hidak 18.45 Zabavnoglastjena oddaja 19.30 Tv dnevnik 20.00 Narodna glasba 20.45 Žrebanje lota 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.05 Dokumentarna oddaja 21.35 Pretekli čas, sedanji čas,

izobraževalna serija

TV Zagrev I. program: 8.25 Poročila 8.30 Kaj otroci vedo o rojstnem

kraju, otroška oddaja 9.00 TV v šoli: Zastava in grb,

Nada Dragosavljevič, Pelješac, Poročila

10.35 Izobraževalna oddaja 10.50 Oktober v Kraljevu,

prenos 12.00 Poročila 15.00 TVvšoli: Nada

Dragosavljevič, Pelješac 17.25 Kronika občine Osjek 17.45 Kaj ottoci vedo o rojstnem

kraju, otroška oddaja 18.15 Nekoč in danes,

izobraževalna oddaja 18.45 TV koledar 18.55 Številke in črke—kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Dialogi, notranjepolitična

oddaja 22.30 TV dnevnik

TV Zagreb I. program:

S R E D A 15. oktober 9.00 Dušan Jovanovič: Sobota

dopoldan, izvirna TV drama (do 9.50)

16.20 TV mozaik — ponovitev 17.10 Poročila 17.15 Slovenske ljudske

pravljice lil.:0 siromaku, ki je imel tri sinove

17.40 Modro poletje, 28. del španske nadaljevanke

18.15 Ladje na Jadranu; S polnimi jadri, 4. del izobraževalne serije TV Zagreb

18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Zasavski obzornik 19.30 TV dnevnik 19.58 Propagandna oddaja 20.05 Film tedna: Žena in tujec,

nemški film 21.40 Propagandna oddaja 21.45 Balada o tetovirancu —

domumentarna oddaja 22.05 TV dnevnik

Oddajniki II. TV mreže: 17.10 9EB1)Test 17.25 TV dnevnik 17.45 Burleske 18.15 Pred pisanim svetom

poklicev 18.45 Zabavnoglasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Jazz na ekranu: Big band

RTV LJubljana 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.00 Portreti: Kri in življenje za

svobodo, dokumentarna oddaja

21.00 Kronika Bemusa

8.25 Poročila 8.30 Burleske 9.00 TV v šoli: Otroci sveta,

Makedonščina, Kako gledati sliko. Izobraževalna oddaja. Poročila

10.35 TV v šoli: Kocka, kockica. Risanka, Knjiga, Slikarji in kiparji. Risanka, Bellamv — izobraževalna serija, Zadnje minute

12.30 Poročila 13.40 Glasbena oddaja TV

Beograd 14.10 Dokumentarna oddaja TV

Skopje 14.55 TV v šoli: Zastava in grb,

Za učitelje. Po sledi partizanske pesmi

16.00 Dober dan, informativno—mozaična oddaja

17.25 Kronika Karlovca, Siska in Gospića

17.45 Burleske 18.15 Pred pisanim svetom

poklicov, izobraževalna oddaja

18.45 TV koledar 19.30 TV dnevnik 20.00 Kino oko: Poletne

olimpijske igre 22.30 TV dnevnik

Č E T R T E K 16. oktobra

9.00 15.50 17.25 17.30

17.40 17.45

18.15 18.45 18.55 19.00 19.30 19.55 19.58 20.05 21.05

21.10 21.15

22.10 22.25

Iz cikla jugoslovanskih filmov (do 10.35) TV mozaik — ponovitev Poročila J. Ribičič: Miškolin — Mišji sovražniki, lutkovna oddaja Čirule—čarule: Čudežni šopek Modro poletje, 29. del španske naddaljevanke Delegatska tribuna Risanka Propagandna oddaja Danes: Dolenjski obzornik Tv dnevnik Vreme Propagandna oddaja Tednik Besediloslovni utrinki: O modnem »še kako« Propagandna oddaja Učitelj Louis Meissonnier, I. del francoske nadaljevanke TV dnevnik Mir in razorožitev: Izročilo s Kozare, I. del dokumentarne serije OZN

Oddajniki H. TV mreže: 17.25 TV dnevnik 17.45 Mali upornik, 4. del

otroške serije 18.15 Znanost 19.30 TV dnevnik 20.00 Otroci sonca, 2. — zadnji

del sovjetske nadaljevanke

20.55 Poročila ^1.05 Umetniški večer:

Predstava z BITEF—a

TV Zagreb I. program

8.25 Poročila 8.30 Mali upornik, 4. del

otroške se rije 9.00 TV v šoli: Lomilec kamnov

iz Bandžaga, Hranilne rastline in živali obalnega pasu. Ljubitelji narave. Poročila ZG

10.35 TVvšoli: Izobraževalna reportaža. Risanka, Mali program. Boj za obstenek, Risanka, TV izbor, Zadnje minute

12.30 Poročila 13.45 Portreti: Kri in življenje za

svobodo 14.30 Številke in črke—kviz 14.50 TV v šoli: Lomilec kamnov

iz Bandžaga, Genetika, Ljubitelji narave

16.00 Dober dan, informativno—mozaična oddaja

17.25 Kronika Splita 17.45 Mali upornik, 4. del

otroške serije 18.15 Znanost 18.45 Mesec knjige, prenos 19.30 TV dnevnik 20.00 Spekter, politični magazin 21.10 Pot v središče znanja —

kviz 22.15 TV dnevnik

19.58 Propagandna oddaja 20.05 Trenutki odločitve —

Lausanne o prihodnjih 01, posnetek

21.05 Propagandna oddaja 21.10 Derrick, nemška

nanizanka 22.10 TV dnevnik 22.25 Propagandna oddaja 22.30 Drugi dvojček, ameriški

film Oddajniki II TV mreže:

P E T E K 17. oktobra

9.00 Tednik 15.50 TV mozaik — ponovitev 17.25 U . Bauer: Parnik

Kolombina, otroška oddaja

17.40 Modro poletje, 30. del španske nadaljevanke

18.15 Pred izbiro poklica: Poklici v izdelovanju usnja in krzna ter usnjene konfekcije, I. del

18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme

17.10 Test 17.25 TV dnevnik 17.45 Naselbinska kultura na

Slovenskem 18.00 Da bo tudi jutri življenje 19.00 Naselbinska kultura na

Slovenskem 19.30 TV dnevnik 20.00 BEMUS ' - ) prenos

koncerta Sinfoničnega orkestra Radia Katovice z dirigentom Krištofom Pendereckim

20.45 Včeraj, danes, jutri 21.00 Porota 22.05 Nočni kino: Pesem o

Rolandu, francoski film

TV Zagreb I. program 8.20 Poročila 8.25 Začetke brez konca,

otroška oddaja 8.55 TV v šoli: Zagorje, Prostor

v barvi. Ruščina, Književni TV vrtiljak. Poročila

10.35 TV v šoli: Po donavi skozi Jugoslavijo, Risanka, Zgodovina, Mali program. Latinske besede. Zadnje minute. Izobraževalna oddaja

12.50 Poročila 12.55 Lausame: Seja MOK—a o

prihodnji 01 — prenos 16.00 Dober dan,

informativno—mozaična oddaja

17.25 Kronika reke 17.45 Začetek brez konca,

otroška oddaja 18.15 Varovanje kulturne

deliščine, izobraževalna oddaja

18.45 TV koledar 18.45 Številke in črke — kviz 19.30 TV dnevnik 20.00 Pustolovščine Scherlocka

Holmesa, 13. — zadnji del angleške nanizanke

20.55 Življenska pot Johna Lennona

21.40 Tv dnevnik 21.55 V petek ob 22 uri, kulturni

magazin 23.25 Poročila

RADIO PETEK, 10. oktobra

Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program — glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.35 Glasbena pravljica - 9.05 Z glasbo v do­ber dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine — 10.05 Rezervi­rano za — 11.05 Znano in prilju­bljeno - 11.35 S pesmijo po Ju­goslaviji — 12.10 Vedri zvoki — 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovan­skih narodov in narodnosti -13.00 Danes do 13.00 — ih - Iz naših krajev - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Popoldanski razpolo­ženjski intermezzo - 14.30 Člo­vek in zdravje - 14 40-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vr­tiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00- ih - 18.00 Glasba starih mojstrov - 18.15 Gremo v kino - 19.45 Pojemo in godemo -20.00 To imamo radi - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini — 22.30-24.00 Iz glasbene skrinje 00.05-4.30 Nočni program — glasba

SOBOTA, 11. oktobra Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -8.05 Pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9 35 Na potki za naše goste iz tujine -10.05 Dopoldne ob lahki glasbi - 11.05 S poti po Jugoslaviji -12.10-14.00 Naši poslušalci če­stitajo in pozdravljajo - 14.05 Glasbena panorama -15.10-15 25 Popoldanski moza­ik - 16.00 Vrtiljak in EP - 16.40 Lojtrca domačih - 17.00 Studio ob 17.00 — ih - 18.00 Škatlica z godbo - 18.30 Mladi mladim -19.25 Obvestila in zabavna glas­ba - 20.00-23 00 Slovencem po svetu - 23.00-5.00 Nočni program - glasba

NEDELJA, 12. oktobra Prvi program 5.00 - 8 00 Jutranji program -8.07 Radijska igra za otroke -9 05 Še pomnite tovariši - 10.05 Nedeljska matineja -11.00-13.00 Naši poslušalci če­stitajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba -13.20 Za naše kmetovalce -14.14 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 Nedeljska reportaža - 16.05 Humoreska tega tedna - 16.30 Melodije za vse - 17.50 Zabavna radijska

igra - Glasbena medigra -20.00 - 22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-23.00 Glasba za prije­ten konec tedna - 23.00-4.30 Nočni program - glasba

PONEDELJEK, 13. oktobra Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 840 Naučimo se pesmico — 9.05 Z glasbo v do­ber dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervi­rano za - 11.05 Znano in prilju­bljeno - 11.35 S pesmijo po Ju goslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00-ih Iz naših kra­jev - 13.30 Od melodije do me­lodije - 13.50 Ponedeljkov kri-žemkraž - 14.30-15.25 Popol­danski mozaik - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 20 00 Kulturni globus - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.50 Literarni nokturno - Jure Kori-tnik: Pesmi - 23.05 Zimzelene melodije - 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba

TOREK, 14. oktobra Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -

glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8 35 Iz glas benih šol - 9.05 Z glasbo v do­ber dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervi­rano za - 11.05 Znano in prilju­bljeno - 11 35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali r. 13.00 Danes do 13.00 —ih Iz naših krajev - 13.30 Od melodi­je do melodije - 14.05 Odrasli tako. kako pa mi? - 14.35 Iz mladih grl - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 - ih - 18 00 Sotočja -19.45 Minute z ansamblom Slav­ka Žnidaršiča - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 21.05 Radijska igra - 22.15 In­formativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe — 23.00 - 4 30 Nočni program - glasba

SREDA, 15. oktobra Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba — 8.05 Za knjižne molje - 8.30 Zabavni zvoki - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Na­potki za naše goste iz tujine -10.05 Rezervirano za - 11.05 Znano in priljubljeno - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.40 Pojemo in godemo - 12.10 Veli­ki zabavni orkestri - 13.30 Od

melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo — 16.00 Vrtiljak želja in EP - 20.00 Zborovska glasba po želji poslu­šalcev - 21.05 Nikolaj Rimski Korsakov: odlomki iz opere Car Soltan - 22.30 Zimzelene melo­dije - 23.00 Jazz za vse -00.05 - 4.30 Nočni program -glasba

ČETRTEK, 16. oktobra

Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program — glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Rezervirano za - 11.05 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.40 Od vasi do vasi - 12.30 Kmetijski nasve­ti — 13.30 Od melodije do melo­dije - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.45 Naš gost — 15.10-15.25 Popoldanski moza­ik - 16 00 Vrtiljak želja in EP -17.00 Studio ob 17-ih - 18.30 Iz Corellijeve zapuščine -Dve sonati op. 5 - 20.00 Četrtkov ve­čer domačih pesmi in napevov - 21.45 Lepe melodije - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Ve­černa podoknica — 23.00 - 4.30 Nočni program - glasba

KRANJ CENTER 10. oktobra: amer. krim film COTTON CLUB ob 16. in 18. uri, amer. spektakel RDEČI ob 20. uri; 11. oktobra: amer. krim. film COTTON CLUB ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. komedije DI­PLOMIRANEC ob 22. uri, 12. ok­tobra: amer. risani f'lm ZAJČEK DOLGOUHI NA MAH DVE MU­HI ob 10. uri, amer. komedije DI­PLOMIRANEC ob 15. in 17. uri, amer. krim. film COTTON CLUB ob 19. uri, premiera amer kome­dije KJE SO FANTJE ob 21. uri, 13. in 14. oktobra: amer. kome­dija DIPLOMIRANEC ob 16., 18. in 20. uri, 15. in 16. oktobra: amer. komedija KJE SO FANTJE ob 16., 18. in 20. uri

KRANJ STORZIC 10. oktobra: premiera češke barv. komedije SESTRE ob 16., 18. in 20. uri, 11. oktobra: hongk film MAŠČEVALEC IZ PEKLA ob 16., 18. in 20. uri, 12. oktobra: ital. akcij, film ROPARJI IZGU­BLJENEGA ZAKLADA ob 14. in 18. uri, franc. komedija NIKAR NOCOJ DRAGA ob 16. in 20. uri 13. oktobra: omer srhljivka HIŠA GROZE ob 16., 18. in 20. uri, 14. oktobra: ital. akcij, film ROPARJI IZGUBLJENEGA ZA KLADA ob 16., 18. in 20. uri, 15. oktobra: angl spektakel ODDA­LJENA PROSTRANSTVA ob 16, 18. in 20. uri, 16. oktobra: amer. komedija POLICIJSKA PATRU UA ob 16.. 18. in 20. uri

KAMNIK DOM 11. oktobra: amer. pust. film RAMBO ob 16. uri, amer. kome­dija POLJUBI ME V SLOVO ob 18. in 20. uri, premiera franc. nem. filma SVVANOVA LJUBE­ZEN ob 22. uri, 12. oktobra: amer. film BOJEVNIKI IZGU­BLJENEGA SVETA ob 15. in 17. uri, amer komedija POLJUBI ME V SLOVO ob 19. uri, premie­ra amer filma DIPLOMIRANEC ob 21. uri, 13. oktobra: franc. ko­medija JOY - RADOST ŽIVLJE­NJA ob 18. uri, madž. polit, film POLKOVNIK REDL ob 20. uri, 14. oktobra: kanad. film JOY — RA­DOST ŽIVLJENJA ob 18. in 20. uri, 15. oktobra: ital. akcij, film ROPARJI IZGUBLJENEGA ZA­KLADA ob 18. in 20. uri, 16. ok-tobr: amer. film VOJNE IGRE ob 18. in 20. uri

TRŽIČ

uri, 16. oktobra: ital. akcij, film ROPARJI IZGUBLJENEGA ZA­KLADA ob 17. in 19. uri

DUPLICA

11. oktobra: ital. akcij, film RO­PARJI IZGUBLJENEGA ZAKLA­DA ob 16. in 18. uri, amer. kome­dija MICKI IN MAUDE ob 20. uri, premiera franc. erot. filma OA­ZA DEKLET NA STRANPOTJU ob 22. uri, 12. oktobra: amer. ri­sani film ZAJČEK DOLGOUHI NA MAH DVE MUHI ob 15. uri, amer. komedija MICKI IN MOU-DE ob 17. in 19. uri, premiera angl. spektakla ODDALJENA PROSTRANSTVA ob 21 uri, 13. oktobra: franc. erot. film OAZA DEKLET NA STRANPOTJU ob 17. in 19. uri, 14. oktobra: franc. komedija NIKAR NOCOJ, DRA­GA ob 17. uri, madž. polit, film POLKOVNIK REDL ob 19. uri, 15. oktobra: franc. ljub. film SWA NOVA LJUBEZEN ob 17. in 19.

11. oktobra: amer. film VOJNE IGRE ob 20. uri, 12. oktobra: amer pust. film RAMBO ob 15. uri, franc. kanad film JOY — RADOST ŽIVLJENJA ob 17. in 19. uri, 15. oktobra: amer. kome­dija POLICIJSKA PATRULJA ob 20. uri, 16. oktobra: amer. tragi­komedija LET NAD KUKAVIČ­JIM GNEZDOM ob 17.30 in 20. uri

JESENICE ŽELEZAR 10. okotbra: angl. spekakel OD­DALJENA PROSTRANSTVA ob 17. uri, slov. film DEDIŠČINA ob 19. uri, premiera amer. komedije POLICIJSKA PATRULJA ob 21. uri, 11. oktobra: amer. komedija POLICIJSKA PATRULJA ob 17. in 19. uri, predpremiera amer. komedije KJE SO FANTJE ob 21. uri, 12. oktobra: amer. pust. film TARZAN IN NJEGOVA PRIJATE­LJICA ob 10. uri, amer. srhljivka HIŠA GROZE ob 15. uri, amer. komedija POLICIJSKA PATRU­LJA ob 17. in 19. uri, 13. in 14. oktobra: amer. komedija KJE SO FANTJE ob 17. in 19. uri, 15. oktobra: amer. film RAMBO ob 17. uri, madž. polit, film POL­KOVNIK REDL ob 19. uri, 16. ok­tobra: amer. ljub film DIPLOMI­RANEC ob 17. in 19. uri

JESENICE PLAVŽ 10. okotbra: franc. erot. film JOY - RADOST ŽIVLJENJA ob 18. in 20. uri, 11. oktobra: angl. film ODDALJENA PROSTRAN­STVA ob 18. in 20. uri. 12. okto­

bra: hongk. film MAŠČEVALEC IZ PEKLA ob 16. uri, franc erot. film OAZA DEKLET NA STRAN­POTJU ob 18. in 20. uri, 13. okto­bra: amer. komedija POLICIJ­SKA PATRULJA ob 18. in 20. uri, 14. oktobra: franc erot. film Bl-LITIS ob 18. in 20. uri, 16. okto­bra: amer. srhljivka HIŠA GRO­ZE ob 18. in 20. uri

KRANJSKA GORA 10. oktobra: amer. komedija DI­PLOMIRANEC ob 18. uri, 11. ok­tobra: amer. film SMRT V OČEH ob 20. uri, 14. oktobra: amer. film RAMBO ob 20. uri

DOVJE 12. oktobra: amer. film SMRT V OČEH ob 20. uri

ŠKOFJA LOKA 10. oktobra: ital. erot. film KALI-GULOVI SUŽNJI ob 18. in 20. uri, 11. in 12. oktobra: franc. film NOČNA PATROLA ob 18. in 20. uri, 14. in 15. oktobra: nem. ko­medija NORA PETDESETA ob 18. in 20. uri, 16. oktobra: franc. film SEPCIALNI AGENT ob 20. uri

ŽELEZNIKI 10. oktobra: franc. film NOČNA PATROLA ob 20. uri, 11. okto­bra: ital. film KALIGULOVI SUŽ­NJI ob 20. uri, 12. okotbra: amer. drama NE DAM SVOJE HČERKE ob 18. in 20. uri, 15. ok­tobra: amer. akcij, film ZADNJA BOJEVNIKOVA NALOGA ob 20. uri

POUANE 10. oktobra: amer. drama NE DAM SVOJE HČERKE ob 19. uri.

12. oktobra: amer. akcij, film ZADNJA BOJEVNIKOVA NA LOG A ob 18. uri, 14. oktobra: franc. film SPECIALNI AGNET ob 19. uri

RADOVUICA 10. in 13. oktobra: ital. film BOR­CI BRONXA ob 20. uri, 11. okto­bra: ital. film BORCI BRONXA ob 18. uri, amer. pust. film LOV NA ZELENI DIAMANT ob 20. uri, 12. oktobra: amer. film LOV NA ZELENI DIAMANT ob 18. uri, amer. film ZA ŽIVLJENJE GRE ob 20. uri, 14. in 15. oktobra: amer. film ZA ŽIVLJENJE GRE ob 20. uri, 16. oktobra: amer. film IZGANJALEC DUHOV ob 20. uri _

BLED 10. oktobra: amer. film NEKON­TROLIRANA MOČ ob 20. uri, 11. oktobra: amer. film NEKON­TROLIRANA MOČ ob 18. uri, av-stral. film COCA COLA KID ob 20. uri, 12. oktobra: amer. film TERMINATOR ob 18. uri, amer. film NEKONTROLIRANA MOČ ob 20. uri, 13. in 15. oktobra: amer. film LOV NA ZELENI DIA­MANT ob 20. uri, 14. in 16. okto­bra: ital. film BORCI BRONXA ob 20. uri

BOHINJ 11. oktobra: amer. film TERMI­NATOR ob 20. uri, 12. oktobra avstral. film COCA COLA KID ob 20. uri, 16. oktobra: amer. film ZA ŽIVLJENJE GRE ob 20. uri

G L A S 8. STRAN REPORTAŽA PETEK, 10. 0KT0BRA19«1

Triglavski narodni park — kako varovati naravo in hkrati kmetovati, graditi, taboriti...

KONEC NASILJA V »NEBESIH OKROG TRIGLAVA« Bled, 8. oktobra — Najstarejši in največji naravni park v Jugo­slaviji (meri 84.805 hektarov in obsega skoraj celotni del sloven­skih Julijskih Alp) se je odločil za koncept »sožitja narave in člo­veka« _ z a p0t, ki predvideva varovanje narave ter naravne in kulturne dediščine in hkrati tudi razvoj kmetijstva, gozdarstva, turizma, planinstva, taborništva...; koncept, ki ne bi nikdar zaži­vel, če v parku ne bi bivalo okrog 2500 ljudi.

Park je zakoračil v novo petletno obdobje in v načrtu, ki ga je pripravil skupaj z ob­činami Jesenice, Radovljica in Tolmin, republiko Sloveni­jo in z vsemi gospodarji pro­stora, natančno opredeljuje, naloge na področju varstva okolja ter naravne in kultur­ne * dediščine, kmetijstva, gozdarstva, turizma, energe­tike, planinstva, taborništva in gospodarjenja z divjadjo.

Zrak in vode čistejše V »nebesih okrog Trigla­

va«, kot je območje Julijskih Alp poimenoval Ivan Can­kar, je najhujša onesnaže­nost zraka na Jesenicah, od­koder zračni tokovi raznaša-jo delce, škodljive ljudem, ži­valstvu in rastlinstvu, vse do Kranjske gore ter do Bleda in Gorij. Posledice so hude: iz zraka že zdaj lahko vidimo skupine dreves s porumene-limi vrhovi, še zlasti na Po­kljuki, Jelovici in v gornje-savski dolini. Občina Jeseni­ce je sprejela nalogo, da bo do konca prihodnjega leta pripravila program za izbolj­šanje varstva zraka in da bo v ta namen sprejela več odlo­kov. Pa ne le to: izdelala bo tudi kataster, iz katerega bi bilo razvidno, kdo je onesna­ževalec.

Pri vodah je v gorenjskem delu parka največji problem Bohinjsko jezero, v katerega se zaradi nedograjene kana­lizacije in čistilnih naprav pa tudi zavoljo malomarnosti zliva kar precej nesnage iz

bližnjih zasebnih in družbe­nih stavb. Kakovost jezerske vode se slabša, biološko rav­notežje je porušeno. Če gre verjeti zapisanemu v progra­mu, bo radovljiška občina v tem petletnem obdobju poo­strila nadzor in do konca pri-hodnega leta tudi pripravila program ukrepov za izboljša­nje kakovosti jezerske vode. Pomembne naloge je pri ure­janju hudournikov in poto­kov sprejela tudi območna vodna skupnost Gorenjske: izboljšala bo struge Pišnice, Martuljka, Triglavska Bistri­ce, Savice, Mostnice, Ribni­ca, Suhe in Radovne s Kotni-co in Krmarico.

Kričeča skrpucala Mnogi so se pred leti lotili

preurejanja propadajočih go­spodarskih stavb z utemeljit­vijo, da rešujejo pred propa­dom našo kulturno dedišči­no. Njihovo »reševanje« se danes kaže v počitniških hi­šicah, ki so kričeča skrpuca­la, na katerih se vidi, da lju­dje nimajo veliko pojma o arhitekturnem izročilu. Kr i ­čeči so tudi nekateri posegi v gorski svet. »Ne vem, kdo je tjil pobudnik za postavitev mladinskega vzgojnega cen­tra Bavščice, toda to zdaj niti ni pomembno,« kritično raz­mišlja Janez Bizjak iz Tri­glavskega narodnega parka. »Pomembno je žalostno dej­stvo, da je center na Bavščici najslabše in najgrše, kar so slovenski planinci v vseh svoji zgodovini zgradili v go­rah.« Da takšnih gradenj ne bi bilo več, naj bi družno po­skrbela park in Planinska zveza Slovenije že pri načr­tovanih naložbah v tem sred­njeročnem obdobju — pri na­domestni gradnji dotrajane Šlajmarjeve vile v Vratih, Erjavčeve koče na Vršiču, koče v Krnici ter pri posodo­bitvi in širitvi koč v Komni

in v dolini Triglavskih jezer. Zveza in park bosta do konca leta 1988 pripravila tudi pre­gled vseh spominskih zna­menj v gorah — z namenom, da bi j ih kasneje odstranili-

So nove vlade pogumnejše?

Spisek črnograditeljev, med katerimi so tudi ne po­vsem navadni smrtniki, je dolg — in vse daljši. Občine Jesenice, Radovljica in Tol­min so s planom sprejele na­logo, da bodo skupaj s par­kom pripravile predlog za re­šitev problema črnih gradenj iz časa pred razglasitvijo ob-močja za narodni park oziro­ma iz njegovega začetnega obdobja. So v novih občin­skih vladah odločnejši in P°" gumnejši ljudje (kot so bili v prejšnjih) in bodo ugriznili v

kislo jabolko ali pa bo njih°" va zavzetost ob zapletih i n

dolgotrajnih postopkih zvo-denela? Odgovor na to vpra­šanje naj bi dobil najkasneje do konca leta 1990.

Cesta — da ali ne? Gozdarji in naravovarstve­

n i h doslej se niso nasj* skupnega jezika o gozdovih v Martuljku, zato tudi ni zna­na usoda gozdne ceste, ene od enaindvajsetih, kolik° r

jih nameravajo zgraditi v g0' renjskem delu parka do le 4 3

1990. Slovenska vlada je na­mreč že 1949. leta razglasil3

območje Martuljka za P*"1' rodno znamenitost. Odločba preprečuje sleherno » g r a d ' bo«, tudi gradnjo gozdne ce­ste, medtem ko gozdnogo­spodarski načrt obvezuje gozdno gospodarstvo, da l Z

tega območja zagotavlja l e S -Zakoni in p»edpisi so v ten1

primeru neskladni, zato bi bil že čas, da se bobu kon&J0

reče — bob. Gozdarje prav t 0

najbolj moti. C. Zaplotnik

od <n< °P *a

Pri Po Od h

*j ?P<

Ha

rnu ho P0| sva stil

hi H;

% |>a]

ili Ha

Odlična rokometašica Alenka Cuderman iz Tupalič operirana

Z O G O S O N A D O M E S T I ­L E B E R G L E Tupaliče, 8. oktobra <— »Bolečine so postajale neznosne in zaradi njih sem polovico treninga prejokala. Zato sem se odločila za operacijo, a upam, da bom še igrala,« pravi Alenka, prva Slovenka z zlatim olimpijskim odličjem.

Koza — skromna in lepa

V B O H I N J U J E V S E V E Č K O Z Stara Fužina, oktobra — »Fužinar — kozar, kje imaš denar? V kozji rit na cvirnat nit!« so nekdaj (ne brez razloga) zbadali rejce koz iz Stare Fužine. Kozjereja je namreč tamkajšnjim kmetom predstavljala pomem­ben vir zaslužka. Pri Krevsu, na primer, so jih imeli okrog štirideset in jim je bil to domala edini dohodek.

Alenka Cuderman že 12 let neprekinjeno igra rokomet. Igrala ga je v Preddvoru, po­tem v Ljubljani in Beogradu, sedaj pa spet v Ljubljani pri Belinki Olimpiji. Alenki svojstveni prizadevnost in srčnost pri vadbi in na tek­mah sta zapustili posledice. Bolečine v tetivah na nogah so bile vedno hujše. Ni imela več pravega odriva in ne mo­či. To se je vleklo že osem mesecev. Imela je dvakrat po dvajset dni odmora, ven­dar poškodba ni minila. Alenka se je odločila: polovi­čarstva v športu ne maram. Al i bom dobra ali pa bom vse skupaj pustila.

»Zdravniki so ugotovili bo­lezen, zabrazgotinjene ovoj­nice Ahilovih tetiv na obeh nogah. Ponudili »o, da bi me zdravili, pa se nisem mogla odločiti. Bolečine so bile vedno hujše in so se stopnje­vale do takšne mere, da sem polovico treninga prejokala. Vest pa mi tudi ni dala, da bi

1 kluba dobivala štipendijo,

jaz pa klubu z igro ne bi vra­čala. Odločila sem se za ope­racijo pri dr. Viliju Vengustu v Celju, ki je zaradi enake poškodbe uspešno operiral znanega celjskega atleta Ro­ka Kopitarja. Bila sta na Finskem, kjer se je doktor tudi specializiral za takšne posege. To so za zdaj zelo redke operacije. Slišala sem, da se bo zanjo odločil tudi atlet Dragan Zarić, ki ima enake progleme.«

Pred 14 dnevi, ko ste bili operirani, je bilo slišati, da se vaša športna pot končuje.

»Zaupam zdravniku in prepričana sem, da bom spet igrala in da bo vse v redu. Za zdaj se stvari dobro razvija­jo. Veliko je odvisno od re­habilitacije. 13. oktobra grem v Dobrno za 14 dni na str >ške kluba. Zdravnik je predpisal -ehabilitacijo. Me­niva, da bi lahko po Dobrni že začela počasi trenirati, saj me klub potrebuje.»

J. Košnjek

»Nekdaj so samo v zgornji bohinjski dolini redili dvesto koz,« je povedal Stojko Žmi-tek, predsednik ovčarske skupnosti Stara Fužina in tudi sam vnet kozjerejec. »Po vojni se je kozam slabo pisalo. Z raznimi zakoni in predpisi so jih dotolkli in sredi petdesetih let spravili povsem na ničlo. Zadnja leta reja koz v Bohinju spet oživlja. V Stari Fužini in okoliških vaseh jih je že 40 do 50. Reja za zdaj še ni organizi­rana, a če bo še naprej za koze takšno zanimanje, bomo mo­rali razmišljati tudi o odkuDu

mleka in mesa. Iz bolnice na Golniku so nam obljubili, da bi hodili po kozje mleko v Bo­hinj, če bi ga le bilo vsak dan najmanj trideset litrov. Mleko zdaj porabljamo doma, meni se zdi celo boljše kot kravje; za meso pa je že tako znano, da je kot prava poslastica po­vsod zelo iskano.«

Koza je skromna žival, Stoj­ko Žmitek pravi, da tudi lepa. Prvo zanesljivo velja, saj se koza v sili pase tudi deset me­secev na leto; za drugo nekate­ri ne bi dali roke v ogenj.

C. Zaplotnik

Zlati košuti za Almiro in T e k s t i l i g ^

Ž A R E Č E B A R V E B A L I J A

Almira je dobila prvo zlato košuto na beograjsk^ sejmu mode leta 1968, drugo 1973., tretje 1975-, f tem zapovrstjo 1976. in 1977. pa spet 1980. in I***" osmo 1984. leta, deveto lani in letos deseto.

Potihem so upali na srebr­no košuto, saj so pokazali res zanimive modele, veliko no­vega in lepega. Toda konku­renca med trikotažerji je hu­da; tudi Rašica ima lepe stva­ri...

Pokazali so kolekcijo ple­tenin za prihodnje poletje, ki so jo imenoval BALI . Splete­ne so na njihovih novih elek­tronskih pletilnih strojih s praktično neomejenim so­sledjem vzorčenja. Medtem ko je bil na starih strojih vzorec lahko velik le za ped, se sedaj lahko vleče čez vso širino stroja. In če je pleteni­na iz grobega materiala, iz­gleda, kot bi bila spletena ro­čno.

Za kolekcijo BALI so upo­rabili tanjše tkanine, polovi­co bombaža, nolovico acrvla. Barve se prepletajo — siva, opečna, modra in rumena, povezujejo jih črne črte, k i

m

se vlečejo v nesimetričnih M

jugah tudi po hlačnica* krilih. j

Modele je tudi tokrat rala Vesna Gabrščik *m Barve so zelo pomeni ona pa je slikarka in ji&j pravilno razporediti.

Njihovi modeli so -vsem zelo všeč, pripoved jfr jo vsi navdušeni v Al**11 * komisiji, novinarjem, * $ cem, tujim trikotažerjf. Njihova izložba na s e y naravnost žari v bai * Predstavili so devet ž e n ^ kompletov; prav toliko / ških puloverjev in srajcj pletene »polo« srajce zaJ£ puloverje, ki so pravi n*0^ hit. V Almiri obetajo, da ^ do ti modeli v prodaji že 1L hodnjo pomlad. Najprej , do na ogled v Grmiščah. L tem pa tudi drugod. D-lene

C i

ji! V Tekstilindusu so ujeli trend mode

I prihodnjega poletje — za odlično kreacijo

1 zlata košuta na I beograjskem o sejmu mode. —

Foto: F. Perdan

5 ? K f 10. OKTOBRA 1986 REPORTAŽA

^Ofi* ^ u t a r : Sodelovati in zmagati Slovenski športniki v

J S t E V Ž F R E L I H , U S P E Š E N S M U Č A R .

A L P I N I S T I N R E Š E V A L E C Vreša iz stene. Ker je bil ra­njen, nam je šel posel počasi od rok. Drugi dan smo spravili še Habeta iz stene. Spuščali smo ga v Vrata.«

Matevž Frelih je sodeloval še pri mnogih reševalnih akci­jah. Ker je bil dober smučar, je sodeloval tudi pri zimskih reševalnih akcijah.

Matevž ni pomišljal, ko je prišel poziv na pomoč. B i l je v rešilni odpravi na Rožco, kjer se je smučarju odlomila sne­žna streha in je zdrsel 300 me­trov na koroško stran. Ko se je pod Storžičem pripetila stra­šna nesreča tržiškim smučar­jem, je kopal z Jožem Čopom v plazu, sondiral ter iskal zasute fante. Reševal je Avstrijce, k i so se izgubili v Škrlatici. Ma­tevž je bil eden od prvih in po-

.9. STRAN ^mS^SSSSSBMAS

-rvanje iz prejšnje šte­vilke) Puzanje čez severno tri-^vsko steno in eno svojih pr-

^ reševanj je Matevž Frelih |vojem dnevniku takole opi-

»Aljažev dom, triglavska se-ixerna Stena f«*c Ubul;

I laz

stena, Kredarica. Joža arjev, Radko Poženel in

smo se namenili plezati v genski smeri v steni. Zve-j*r ob devetih smo se dobili J Jesenicah in šli še isti ve-jjr v Vrata. Nismo šli spat. .,al<> smo posedli in ob treh lutraj smo jo udarili pod ste-

JJ-Zavili smo od Slovenske • nirnove smeri. Od tu smo

j* vzpenjali po kaminu. Od T m drži ozka polica še bolj na jTVo v Prag. Na koncu police ^ z ek previs in težaven pre

| l e v ^^« ozka polica še bolj na ozek

odit L s^ rbini nad njo smo se pahnili. Gladka, kakih 20 0 p 5 ° y visoka, z zelo redkimi E??u Posejana stena nam je i«nel" P O t " R a z e n v r v i nismo b nobene plezalske opre-Predin S e b i ' 2 3 1 , 6 5 5 n a m * e t r d a

Dorh ^ a čudne »viže« smo si JJj agali... Nismo bili še daleč d aJ*m e ri proti Rži, ko zagle-l JJJ?' da oskrbnik maha z ro-*ajp ^ a ^°i smo jo užgali na-sPel ° , V e d a l n a m ie> d a J e P r i" k s t

n x z Habetove družbe Hak!ne i n Povedal, da se je • E S u b i 1 , V r e š p a p ° t o l k e l -ftiuH S e m r e k e i » n a i n e ~ h0 p m a P° Joža ČOpa in Mi-^/"JJočnika. Ura je bila štiri sva v n e - Cebularjev in jaz stik V50 P°t tekla in bila ob še-

ze v Mojstrani. Na Jeseni-{> ' Se |w našel Joža in Miho. S nai

r?y»m avtom smo krenili % \ l n ***** opolnoči že v Vra-i^'. 1 " smo se malo odpočili % i . t r e n ž e odšli v steno. Po-Hau 1 smo, da se je zdanilo, bili , s m ° Plezali vsak zase in

Knjiga Miloša Rutarja So­delovati in zmagati (Sloven­ski športniki v NOB) je izšla pri Založbi Borec in bo sredi tega meseca predstavljena javnosti. To je izjemno zani­mivo čtivo, ki dopolnjuje po­membno vzel v dosedanji slovenski dokumentarni lite­raturi.

Ponovno tudi poizveduje­mo, kdo je avtor motiva me­talca diska, ki je bil objavljen na diplomi s prvega športne­ga tekmovanja 19. in 20. av­gusta v Črnomlju in pono­vljen tudi na diplomi s smu­čarskih tekmovanj v Cerk­nem 19. in 20. januarja leta 1945 in je uprabljen za na­slovnico knjige Miloša Ru­tarja. Če kdo kaj ve o avtorju in izvoru tega motiva, naj sporoči našemu uredništvu ali Milošu Rutarju, Oražno-va 5, Ljubljana ali po telefo­nu 262-005 in 218-180. Hvala.

^Matevž Frelih ob iztopu iz Slo­venske smeri v Triglavu na »svoji«, Frelihovi polici

glavitnih reševalcev Čopove rešilne odprave.

Tak je bil Matevž Frelih, iz zasade pokošen v Radovni, ki so ga v prvih mesecih svobode skupaj s 37 borci pokopali na jeseniškem pokopališču. Ta­krat, je zapisal kronist, so se pretrgali težki oblaki na nebu. Sonce je zažarelo v njih in košček modrega neba, obkro­žen z večerno zarjo, je blažil tugo in žalost... prihodnjič o Janezu Peternelu

PETKOV PORTRET

Tanjina znamka je minulo soboto na Bledu doživela promocijo. Štrinajstletna učenka osmega razreda os­novne šole Simona Jenka iz Kranja je zmagala na Jugo-markinem natečaju in njena risba je na znamki »Radost Evrope«. Natečaj je bil med­naroden in poleg Tanjine je še znamka z risbo zahodno-nemškega dečka.

Velik uspeh, še posebej, ker je znamka zelo lepo uspela. Tanja je skromen, prijeten deklic, ki ne govori tjavendan, ki uspeh spreje­ma trezno in zrelo. Pravi, da o telekomunikacijah poprej ni ničesar vedela, ko jim je mentorica Jolanda Pibernik naročila, naj narišejo risbe za natečaj. Tanja je šla v knjižnico, prebrskala litera­turo, da si je razložila ta strokovni pojem. Najprej je imela v mislih poštno kočijo kot simbol prenašanja spo­ročil. Vendar se je kasneje odločila za goloba, ki ima dvojni pomen — prenašalec pošte in simbol miru. S kon-trastnostjo risbe je izrazila svetle in temne misli sporo­čil, vesele in žalostne vesti. V ozadju teče maratonec, v os­predju, pa se je golob za hip ustavil na sodobnem telefon­skem aparatu.

Linije Tanjine risbe so či­ste, pokazala je izjemen smi­sel za oblikovanje, za čisto likovno obliko, kar je med mladimi risarji redkost. To je pač talent, ki ga nekdo ima, drugi ne, naj se še tako trudi. Pri Tanji je bila nara­va s talenti radodarna. Pred sabo imam tri njene fotogra­fije, eno iz lanskega leta in dve s sobotne proslave na

T A N J A F A L E T I Č

Bledu. Na vsaki je njen obraz drugačen, tako razli­čen, da bi po površnem po­gledu lahko celo dejali, da so to tri dekleta. Njen obraz igra, bolj kot njene redke be­sede izžareva njene misli in občutja, ^anji gre tudi v šoli dobro, ne le pri učenju, tudi pri drugih šolskih dejavno­stih, saj je predsednica mla­dinske organizacije v šoli.

Ni se še odločila, kam bo šla po osnovni šoli. Razmiš­lja o šoli za oblikovanje, in znamka ji je dala dodatno spodbudo. Vendar bi bilo škoda, če bi si že zdaj izbrala poklic. Tanja je tako talenti­

rana, da potrebuje najprej široko izobrazbo, pravi Jo­landa Pibernikova, ko ji sku­ša svetovati. Vesela je Tanji­nega uspeha, kakor je vesela slehernega uspeha mladega človeka. Dandanes žive tako na kupu in ker se primerjajo med seboj, skuša vsak, ki je občutljiv in taletiran, sebi in drugim dokazati svojo po­sebnost. V tej občutljivosti mnogi ne uspejo, ta pa se jim pozna vse življenje. Uspehi, kakršen je Tanjin, so torej pomembni za samopotrjeva­nje mladega človeka, za gra­ditev njegove samozavesti.

M. Volčjak

Podbreški šolarji najuspešnejši pri zbiranju papirja

S O D E L O V A L A J E V S A V A S Podbrezje, 8. oktobra —- V štirirazredni podružnici osnovne šole Franceta Prešerna so tudi zagnani planinci. Vsako leto z denar­jem, ki ga zaslužijo s prodanim odpadnim papirjam iri železom, naročijo avtobus, ki jih odpelje na izlet. V minulem šolskem le­tu so se namenili na Uskovnico. Za avtobus so morali odšteti kar šest starih milijonov dinarjev...

V*°rci*,Se n a s e J m u m ° d e v Beogradu predstavila s takšnimi , n modeli in dobila že deseto zlato košuto.

^ N 0 - B E L A E L E G A N C A

jbj D

s S e je Tekstilindus na sejmu mode v Beogra-i|» j^dstavil s skupino močnih eksotičnih vzorcev ^ i J H Gauguina in južnih otokov, s pestro tkano

! . skupino in s tiskano črno-belo skupino. Nsflj J e n a J D ° lJ ugajala strokovni žiriji, ki ji je

0(1*lci zlato košuto.

Gregor Mihelič z Bleda

K O N J A N E M O R E Š

Z A U P A T I V S A K O M U R

I V sredo so imeli šolarji družbeno koristno delo. Temljito so oko­pali in opleli vrt ter očistili okolico šole. — Foto: H. J.

V maneži sredi hipodroma pod Lescami je nekdo v krogu pravkar vodil konja v lahnem diru. Lepo ju je bilo videti. Konj je bil vedno hitrejši, elegantno se je zibal, griva je vi­hrala...

^ .^Pomembnejše je ujeti i n

Q n o smer. Naši tekstilci $pr kc-nfekcionerji budno

zijajo vse svetovne sej-% r i m ° d e i n m o d n e r e v i J e -W a r je vsakič prikazanih

r a z l i č n i h vrst modnih Kftk ^orej morajo imeti to0f n ° srečo, da se v svoji V0 ^odnji odločijo za pra-

0 ^ 0 v b

n a § r a J e n i tkanini smo ^ c J j a š a l i Tekstilindusovo

"»ilec. kreatorko Marušo &°

*Čr {*lt0

n °~bela kombinacija, "k> b .^enovani »bi color«, S. V d n , e , e t o z e l ° m o d " L Pt» e S e ^ s m o ' d a s m o l ,bra-Mh , V° m ° d n o smer za pri-

HrJ t

e Po'etje in da nas tudi *>*gr

niso prezrli. Morda je **U> L Pripadla prav nam *W' * e r drugi česa podob-

M iso imeli.

To je Tekstilindusova dru­ga košuta. Pred štirimi leti so dobili srebrno. Pravijo, da so priznanja veseli tudi zato, ker se za vsako predstavitev,

za katerikoli sejem,pripravijo z vso resnostjo in vestnostjo, vsakič hočejo prikazati ne­kaj novega, modernega. Ta košuta j im pomeni nagrado za trud, ki ga vložijo v sle­herno kolekcijo.

Kakšno je nagrajeno bla-? Na bombažnem satenu

so potiskani stilizirani palmi­ni listi z zlatimi efekti. Veli- 1

ko modnih kombinacij bo možnih, raamišlja ob njem kreatorka Maruša Črnilec: črno-belo dolgo in bogato na­brano krilo, bluza pa bel? ali črna, bel blazer, lahko bi bil cel kombinezon S črnimi modnimi dodatki. Vsaka kombinacija bo lepa in ele­gantna. D. Dolenc

Denarja od zbranega odr d-nega papirja, železa, cunj in stekla ni in ni hotelo biti do­volj za planinski avtobus. Obi­čajno se dvakrat na leto zaže-nejo v zbiranju papirja, spo­mladi pa so se kar naprej za­ganjali. Dokler niso iztržili šest starih milijonov.

Tako je prav planinski avto­bus botroval njihovemu prve­mu mestu v republiški akciji zbiranja starega papirja, v ka­teri so premagali vse šole z manj kot dvesto učenci. Na učenca so zbrali 126,30 kilo­grama papirja.

Pri zbiranju papirja je sode­lovala vsa vas. Otroci so z vo­zički obhodili vse hiše, nekate­ri vaščani pa so bili tudi tako prijazni, da so potem kupe po­vezanih svežnjev s traktorji pripeljali do šole. Nekateri najbolj pridni učenci so prine­sli tudi po več kot dvesto kilo­gramov papirja.

Prvo mesto je podbreškim

šolarjem prineslo nagrado, vredno dvajset tisoč dinarjev. Za denar bodo kupili učila.

Andreja Saje, voditeljica šo­le, je povedala, da je šola, ki ima letnico 1913, v Podbrezjah pognala globoke korenine. Kot podružnica je ohranila svoje nekdanje kulturno-prosvetno poslanstvo.

Učencev še nobeno leto ni bilo več kot petdeset. Pouk je organiziran v dveh kombinira­nih oddelkih. Prvi in drugi ra­zred poučuje Andreja Saje, tretjega in četrtega Ida Jera-ša. Ob dveh učilnicah so še knjižnica, pisarna in kuhinja. Pred petimi leti so posodobili notranjost šole, uredili sanita­rije, centralno ogrevanje in okna, pred štirimi leti so obno­vili še pročelje, letos pa zame­njali vse pohištvo. Centralna šola se torej res ne obnaša ma­čehovsko. Solo dobro vzdržuje in jo prav tako dobro zaklada z učili. H . Jelovčan

Grega Mihelčič z Bleda je l bil tisti, ki je na povodcu dre-I siral prijateljevega konja. S i svojima dvema je že končal. ] Vsak dan se z vsakim ukvar-I j a vsaj uro, pred nastopi pa I porabi veliko več časa.

Konjem se je zapisal še I kot otrok. Vsako priložnost * je doma v Ljubljani izkori­

stil, da je lahko stekel do ja­halnega kluba v Stožicah gledat konje in jahače. Ko je bil dovolj star, se je vpisal v klub in se učil jahati. Zelo si je želel imeti svojega konja. Zdaj pa ima dve leti črno ko­bilico in rjavega hanoveran-ca. Starši so primaknili, sam bi ne bil zmogel. Vpisan je. v kojeniški klub Triglav Bled, v klubskem hlevu ima tudi svoja konja. V službi je na Bledu, da je bližje konjem,

I da jima lahko posveti vsako minuto. Nahrani jih Jahov

Blaž, ki skrbi za vseh 13 tam­kajšnjih konj, vse drugo pa mora napraviti lastnik sam: očistiti konja in boks, naba­viti hrano. Pa, seveda, ukvar­jati se mora z njim. Danes je njegova dva konja in še pri­jateljevega lonžiral , kar je lažje vrste trening, saj je se­zone konec. Pred sezono pa je huje. Kobilico trenira tudi za skoke.

Z njo je tekmoval v Krum-perku, Mariboru in Ljublja­ni, v Sloveniji je bil šesti v skupini z mladimi konji.

Vsak prosti trenutek preži­vi ob konjih in tudi ves do­pust. Že leta ni bil na dopu­stu ob morju. Še kadar ga pokličejo na orožne vaje, je hudo. Živali ne morem zau­pati komurkoli, pravi. Tudi žival ne sprejme vsakogar. Imeti mora občutek za žival, predvsem pa — imeti jo mo­ra rad. D. Dolenc

5 M G L A S 10, STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 10. OKTOBRA 1986

Pogovor z novo državno prvakinjo v kegljanju Marjano Zore

N i l a h k o z m a g o v a t i

Otoče, 8. oktobra — Novo kegljišče v Kuli je bilo dva dni prizorišče letoš­njega državnega prvenstva v kegljanju za ženske. Med devetintrideseti-mi kegljačicami je za presenečenje poskrbela kegljačica Triglava Marja­na Zore. Oba dneva je bila Marjana Zore najboljša. Je delavka Iskre Otoee, doma z Bleda. Zasluženo je prvič osvojila ženski kegljaški državni naslov.

Na novem kegljišču v Kuli je bilo presenečenje le­tošnjega državnega prvenstva v kegljanju za ženske zmaga Zoretove. Oba dneva je bila v ospredju trideset­letna kegljačica Triglava iz Kranja Marjana Zore, de­lavka Iskre Otoče, doma z Bleda. Članski naslov je osvojila prvič. Svetovna prvakinja iz Miinchna, Marika Nagy, je bila šele triindvajseta. Kot pravi Marjana Zo­re, je Mariko Nagy iz mariborskega Konstruktorja ta-svetovni naslov vrgel iz tira, saj so vsi mislili, da bo še naprej zmagovala. Za prvi članski državni naslov Mar­jane Zore je zaslužen tudi kolektiv Iskre Otoče, saj ji za vse nastope daje izredno plačan dopust.

»Prvič sem vrgla kroglo z desetimi leti na kegljišču Bleda, kjer je bila mo­ja mama uslužbenka. Ko sem prišla v Iskro Otoče, sem kegljala za tovarniško sindikalno ekipo. Moj prvi trener pa je bil Vili Komše, ki me je nato včlanil v kegljaški klub Triglav iz Kranja. Tu je bil moj prvi trener Vlado Martelanc, se­daj pa nas trenira Ivo Bevc. Pri Triglavu sem začela pred dvanajstimi leti kot mladinka.

Med mladinkami sem bila peta na evropskem prvenstvu, druga v tej kate­goriji na prvenstvu SFRJ in nato trikrat prvakinja pri članicah na republi­škem prvenstvu. Na državnem prvenstvu pri članicah sem bila enkrat četrta v Beogradu. Bila sem tudi mladinska in članska državna reprezentantka in imam štiri nastope.

V Kuli smo nastopile vse najboljše z republiških prvenstev, na našem re­publiškem letošnjem prvenstvu sem bila peta. Za državni naslov se nas je bo­rilo devetintrideset. Dobro sem začela že prvi dan. V prvem krogu prvenstva sem dosegla 450 kegljev. To je bilo tudi dovolj, da sem povedla. Drugi krog je bil nekoliko slabši in 422 kegljev je bilo dovolj, da sem prvič osvojila članski državni naslov.

Čaka me še nastop na državnem prvenstvu dvojic. Skupaj z Zajčevo bova skušali doseči čim več. Nato bomo članice Triglava Gašerlin, Zaje, Vrhovnik, Virant, Cej, Flaschman, Pire in jaz začele tekmovanje v slovenski ženski ligi. Lani smo bile v tej ligi šeste. V tej sezoni računamo, da bi bile lahko boljše kot pete, saj nas peto mesto pripelje na ekipno žensko državno prvenstvo. Dobili smo tudi okrepitev; iz Radovljice ho za nas kot mladinka kegljala Gašerlino-va.«

D. Humer

Mladi jeseniški drsalci

P r e m a l o t r e n e r j e v i n v a d i t e l j e v Jesenice, 9. oktobra — Jeseniški drsalni klub z mladimi drsalci dosega ustre­zno kvaliteto — Opremo morajo starši kupiti sami

V drsalnem klubu Jesenice je I okoli 50 članov, večinoma pa so de­

kleta, ki nastopajo v pionirski, mla-I dinski in članski konkurenci. Jese­

niške fante le malo zanima trening v drsalnem klubu; popularnejši je hokej, zato se mladi veliko raje

I odločajo za vpis v hokejske klube.

»Največji problem drsalnih klubov — ne le pri nas, temveč v vsej Sloveniji — je pomanjkanje vaditeljskega in trenerskega ka­dra,« pravi predsednik kluba An­ton Arli. »V Sloveniji imamo klube na Jesenicah, v Ljubljani, Celju, že nekaj časa pa si prizadevajo, da bi zaživeli tudi v Kranju in na Bledu. Večja konkurenca bi bila potreb­na, pomenila bi kvaliteto in večji vzpon drsalnega športa pri nas.

Tudi pri nas na Jesenicah imamo veliko težav, «aj nam nikakor ne uspe poiskati dovolj vaditeljev in trenerjev. Tisti, ki so, vzgajajo mlade z veliko požrtvovalnostjo in odrekanjem, kajti ni lahko, če študiraš v Lju­bljani in imaš potem še vaditeljske obveznosti na ledu Podmežaklo.

Vedno tudi nismo bili povsem zadovoljni z urnikom treningov na dr­salni ploskvi v Podmežakli. Zelo je zasedena, saj imajo stalne treninge hokejisti in drugi, tako da mladim drsalcem ostanejo neustrezni termini, ko so nekateri še v šoli. Mlade to odbija, starše tudi, in kljub prizadeva­njem, da bi privabili še več mladih iz šol, nam to le težko uspeva.

Drsanje na ledu ni poceni šport, saj morajo vso drago opremo kupiti starši sami, večinoma v inozemstvu. Vztrajajo zato najbolj zagreti in naj­bolj predani drsanju, tisti, ki vidijo v tem lepoto športa in tekmovanj. Tu­di za potovanja na tekmovanja moramo odšteti kar precej denarja, saj so po vsej Jugoslaviji.

Letos bodo vs?i večja izbirna in druga tekmovanja decembra, januar­ja in februarja in najbrž bomo tudi na Jesenicah organizatorji enega iz­med teh tekmovanj, 1$. in 15. februarja bo prvenstvo Jugoslavije, čaka nas memorial Stanka Bloudka in nekaj medklubskih tekmovanj. Nekate­ri drsalci so dosegli zelo dobre rezultate in kvaliteta narašča. Prizadevali si bomo, da bi jo kar najbolj ohranili, obenem pa poskušali dobiti v klub čim več mladih iz osnovnih šol.«

D. Sedej

Tržiškemu nogometu novo svežino Tržič — Nogomet ima v Tržiču že dolgoletno tradicijo. Prav tako precej let

pa se ubada tuui s kadrovskimi težavami. Ponovno je zašel v krizo letošnjo je­sen, saj so člani izvršnega odbora povsem opustili delo, premalo pa imajo tudi trenerskega in drugega strokovnega kadra. Posledica tega je bil sklep vodstva (kar ga je še ostalo) in igralcev, da NK Tržič v sezoni 1986/87 začasno preneha nastopati v gorenjski nogometni ligi.

Obenem s tem pa so formirali posebni iniciativni odbor, ki naj bi do začet­ka prihodnje sezone formiral novo vodstvo in našel ljudi, zainteres.rane za na­daljevanje nogometa v Tržiču. Predvsem morajo pridobiti za sodelovanje do­volj strokovnega kadra in tudi igralcev.

Upajmo, da bo imel iniciativni odbor bolj srečno roko pri ponovnem oži­vljanju nogometa v Tržiču kot so jo imeli njegovi predhodniki.

J. Kikel

M E R K U R k r a n j

Jutri start v prvi slovenski košarkarski moški ligi. V moški ligi nastopajo košarkarji Triglava iz Kranja, v ženski Jeseničanke in Žirovke. Kranjčani so s pripravami na stadionu Stanka Mlakarja začeli avgusta, trenirali so petkrat na teden, ob slabem vremenu so vadili v športni dvora­ni na Planini. Doslej so odigrali devet prijateljskih srečanj in zmagali tudi na turnirju v Novi Gorici. En konec tedna so se pripravljali tudi v Tolminu. Okrepili so se z novim igralcem Bojanom Merklinom iz Pomurja, veliko pa obeta tudi petnajstletni Franci Šubic. Triglavani v tej elitni ligi računa­jo vsaj osmo mesto. Pod vodstvom trenerja Martina Gorenca bodo igrali: Omahen, Škrjanc, Metelko, Horvat, Rihar, Tadič, Poljanšek, Senčar, Ko­lar, Kern, Golob, Šubic in Merklin. Triglavani bodo jutri v prvem kolu startali v Novem mestu s tamkajšnjim Novolesom. (-dh) — Foto: F. Perdan

P r e l o ž i t e v d v e h p l a n i n s k i h p o t i Markacisti PD Križe so preložili

spodnji del dveh planinskih poti, iz Go­ric v Gozd in iz Goric oziroma Zaloga na Malo Poljano. Pot v Gozd ne pelje več skozi Srednjo vas in Zalog in od tod mimo kmeta Toporša v Svarjah, temveč po nekaj metrih od spomenika NOB zavije s ceste na desno po gozd­nem kolovozu oz. traktorski vlaki, ki pelje zahodno mimo vikend hišic v Svarjah in se nad tem zaselkom pri­ključi na staro pot. Pot na Malo Polja­no ne pelje več iz Zaloga na Svarje, temveč čez Kozjek in od tod v grapo Sevnik, kjer se priključi na staro pot. S preložitvijo se obe poti izogneta blatne­mu grapastemu kolovozu nad S varja­mi, razen tega pa se obe smeri skrajša­ta za približno pol kilometra. Po poti iz Zaloga na Svarje (v Gozd ali na Malo Poljano) je šlo zelo malo planincev (po izjavi Toporša letno kakih deset). Gle­de na to, da je do razpotja nad Kozje-kom zdaj pot skupna za Malo in Veliko Poljano in da s prehodom od tod v gra­

po Sevnik odpade zgornji (s križišča »Grebene«), ki je znatno daljši, se dol­žina poti za vzdrževanje oziroma mar­kiranje zmanjša skupno za najmanj tri kilometre. Pot iz Svarij proti Mali Po­ljani je bila do grape Sevnik orientacij­sko vedno bolj zahtevna zaradi neneh­nega »oranja« z buldožerji po gorskih gozdovih.

Informacija planincem o preložitvi navedenih poti je umestna še zlasti za­radi tega, ker je pot iz Svarij na Malo Poljano zaznamovana na planinski karti Karavanke (spremembo bo treba upoštevati v naslednji izdaji). Vendar pa na tej karti (druga izdaja), ni zazna­movanih več poti, ki so v oskrbovanju PD Križe, med temi pot, ki pelje iz Za­loga čez Kozjek in dalje po grebencu na V. Poljano in pot od Ježe prek Štaj-narice na M. Poljano, čeprav sta obe dobro uhojeni. Preložena pot na M. Po­ljano, je nedvomno postala tudi naj­krajša pot iz Goric na Tolsti vrh.

K. B.

Skofja Loka, 8. oktobra — Zasluženo drugo mesto košarkarske ekipe Lokainvesta Odeja. Na sklepnem republiškem prvenstvu v košarki za starejše pionirke so se v Škofji Loki borile ekipe Maribora, Slovana in Iskre Delte Jezice iz Ljubljane ter do­mača vrsta Lokainvest Odeja iz Škofje Loke. Prvakinje so ponovno košarkarice Mari­bora, druge pa.so bile Ločanke, dosegle so enak uspeh kot lani na finalnem delu re­publiškega prvenstva. Pod vodstvom trenerke Nataše Mitič in pomočnika Andreja Gorenca so igrale: Kržišnik, Ziherl, Cajic, Bernarda, Kepic, Luskovec, Frakel, Koro­šec, Hajnrihar, Franko in Primožič, (-dh) — Foto: F. Perdan

Vabi la , obvestila, prireditve Rokometni spored — Jutri in v nedeljo bo na sporedu peto kolo v republi­

ških rokometnih ligah? V moški ligi bo jutri ob 19. uri Peko igral s Fužinarjem, v ženski republiški ligi pa bo jutri v Dupljah derbi srečanje Duplje-Kranj : Mlinotest. V drugi republiški moški ligi bo jutri ob 20. uri v Skofji Loki derbi Termopol: Preddvor. Besnica gostuje v Izoli, Preddvorčanke pa v Metliki. V mladinski ligi center igrajo jutri ob 17.30 Peko Termopol II, ob.18. uri Križe : Dinos-Slovan, ob 18.30 Termopol I : Olimpija, v nedeljo ob 10. uri pa Preddvor : Kamnik. Mladinke-eenter igrajo jutri ob 16.30 Peko : Kamnik, ob 17. uri pa Duplje : Preddvor. V prvi občinski ligi bo danes ob 16.30 tekma Britof : Duplje in ob 19. uri Krvavec : Sava in Storžič : Peko. V drugi skupini pa sta danes dve srečanji: ob 16.30 Sava veterani : Žabnica veterani in ob 19. uri Duplje vetera­ni : Preddvor veterani. (J. Kuhar)

V Kranju Cooperjev test — Partizan Kranj prireja v nedeljo, 12. oktobra, med 9. in 12. uro (v tem času se bo mogoče tudi prijaviti) na obnovljenem sta­dionu Stanka Mlakarja v Kranju ponovno Cooperjev test. Ker je odpadel tek na Brdu in maraton Treh src, je to edina zanimiva prireditev za preskus svo­jih zmogljivosti na obnovljeni tartanski progi. Vabljeni, (jk)

Nogometni spored — Triglav gostuje v Mariboru pri Kovinarju, Naklo pa igra v nedeljo ob 10.30 doma z ekipo Jadran Lama iz Dekanov. Igrali bodo tudi v občinskih ligah. Člani bodo igrali v soboto ob 15.30 in sicer Sava : Primskovo, Mavčiče : Bitnje, Visoko : Šenčur, Zarlca : Britof, Podgorje : Grintavce, Pod-brezje : Trboje, Hrastje : Preddvor in Velesovo : Kokrica. Kadeti bodo igrali ju­tri ob 10. uri. Pari bodo Naklo : Britof, Jesenice : Sava in Primskovo : Alples. Pionirji bodo igrali jutri ob 14.15 in sicer Bitnje : Naklo, Primskovo : Sava, Bri­tof : Zarica, Triglav : Visoko, Podbrezje : Preddvor in Kokrica : Mavčiče. Mla­dinci igrajo v nedeljo ob 9.30 in sicer Primskovo : Šenčur, Visoko : Podbrezje, Mavčiče : Zarica, Kokrica : Bitnje in Trboje : Britof. (D. Jošt)

Planinski izlet v neznano — Planinsko društvo Kranj prireja v soboto, 18. oktobra planinski izlet v m znano. Avtobus bo ob sedmih zjutraj odpeljal izpred hotela Creina. Izlet bo vodil Edo Trilar. Prijave srejemajo v pisarni PD Kranj z vplačilom 3000 dinarjev, (jk)

Kolesarsko tekmovanje na Jesenicah — Občinski svet Zveze sindikatov Jesenice bo organiziral jutri, 11. oktobra, kolesarsko tekmovanje. Start bo ob 10. uri v športnem parku Podmežakla, kolesarji pa bodo vozili čez savski most na Javorniku in naprej do Krpina v Begunjah. Kolektivno priznanje bo dobila tista sindikalna organizacija, ki bo irnela najštevilčnejšo ekipo in tista, ki bo imela najmlajšega in najstarejšega udeleženca. (D. S.)

O d tekme do tekme Šahovski turnir v Tržiču — Oktobr­

skega šahovskega hitropoteznega tur­nirja v Tržiču se je udeležilo 18 šah1' stov. Zmagal je Srečo Mrvar pred Sta-netom Valjavcem, Janezom Uzarjem, Pavlom Locem in Ivanom Ravnikom. - J . Kikel . Tek na rolkah v Poženiku — SD rvT-vavec iz Cerkelj je v počastitev prazni­ka pod Krvavcem organiziralo tek na rolkah v Poženiku. Sodelovali so te*" movalci iz vse Slovenije, prireditev pa naj bi postala tradicionalna. Med član1

je zmagal Tine Zupan (Elan), med mla­dinkami Ivi Bešter (Triglav), med mla­dinci Matej Kordež (Triglav), med P10" nirkami Brigita Hafner (Triglav) 1 0

med pionirji Andrej Zupan (Triglav) " J. Kuhar

Tekači po Cerkljah - ŠD Krvavec Jj pripravilo tek po ulicah Cerkelj. M j pionirji je zmagal Matija Šestak, m«0

pionirkami Irena Narobe, med mladi11' ci Lado Urh, med mladinkami Mojca Lampe, med članicami Ada Antonin 1 0

med člani Milan Kotnik. — J. Kuha1' Namiznoteniški selekcijski turnir **j

TVD Partizan Križe je organiziral pr? selekcijski turnir za pionirje z Gorenj-ske- Na turnir so povabili 20 najboljših gorenjskih igralcev, ki so tekmovali f dveh skupinah. V prvi so bili najbolj*1

Zečevič (Triglav), Markez (Jesenice)10

domačin Slapar, v drugi skupini P8

je bil najboljši Jane iz Ljubnega. " J. Kikel

Praznična tekmovanja v Križah — v

počastitev praznika Križev, Pristave; Sebenj in Seničnega so organiziral1

tekmovanja v odbojki, košarki, malem nogometu, rokometu, namiznem tenr su, tenisu in šahu. Posebej razveseli11' je dobra udeležba žensk. V tekmova­nju žensk v odbojki so bile prve Križe

I, v moški košarki Sebenje, v malen1

nogometu Sebenje, v rokometnem tek" movanju generacij veterani, v nami2' nem tenisu Dragan Manj ulov in Olg* Bencina, v teniških dvojicah žens* Grumova in Ogrinova ter moških Jaz" bec in Nadišar ter v šahu Franc Skr* janjc. — J. Kikel

HOKEJ — V tekmovanju v prvi zve­zni hokejski ligi igra Kranjska g° r a

Gorenjka odlično. V šestem kolu so na Jesenicah brez težav premagali Bosno in vodijo. Jeseničani so gostovali v Za' grebu in dobili srečanje z Medvešca' kom Gortanom. Lanski prvak Partizan pa je izgubil v Ljubljani s Kompasom Olimpijo.

K e g l j a n j e i n s tre l janje Jesenice, 9. oktobra — Občinski svet

zveze sindikatov Jesenice se pripravlj8

na organizacijo 13. sindikalnega prven­stva občinskega sveta zveze sindikatov

Jesenice v kegljanju na asfaltu in v

streljanju z zračno puško. Tekmovanje

bo v soboto, 18., in v nedeljo 19. okto* bra na kegljišču v Podmežakli, med' tem ko streljanje z zračno puško org9' nizira strelska družina Triglav Javoi" nik-Koroška Bela. Tekmovali bodo tDff ški in ženske, ekipno in posamezno« lahko pa bodo nastopili vsi redno zap°/ sleni in člani sindikata jeseniške oW'' n e - D. S.

K a k o v o s t n a k o š a r k a v K r a n j u

Kranj, 8. oktobra — Jutri, 11. ok­tobra, bo v športni dvorani na Pl**' nini v Kranju revija ženske košaf; ke, ki jo organizira košarkarski klub Sava Commerce. Nastopala bodo moštva zveznih ligašev Marle-sa iz Maribora, Novega Zagreba, Korsa iz Rogaške Slatine in doma* če Save. Tekmo bodo vodili domači­na Hafner in Kovačič ter Oblak in Kobilica. Zmagovalec bo dobil velik prehodni pokal, podeljena pa bosta tudi pokala na fair play in najboljšo strelko.

Tekmovanje so bo začelo ob 8.30 s tekmo Sava Commerce : Novi Za* greb. Ob 10. uri pa bo tekma Kor* Rogaška : Marles Branik. Ob 13. ur« bo tekma poražencev za 3. mesto« ob 15. uri pa za prvo mesto.

L. ČaliČ

Hokej na ledu

Skopjanci lahek zalogaj

Jesenice, 9. oktobra — V šestem kolu letošnjega iržavnega prven­stva v hokeju na ledu v prvi zvezni ligi so na Jesenicah gostovali Skop­janci in izgubili. V preostalih-sreča­njih je Kompas Olimpija dobila v Novem Sadu, Partizan je bil boljši od Medveščaka, medtem ko sta Bo­sna in Crvena zvezda remizirala-Kranjska gora Gorenjka je bila v tem kolu prosta.

Izidi: — Jesenice : Skopje Mako-teks 14:4 (3:2, 7:0, 4:2), Vojvodina • Kompas Olimpija 2:8 (1:3, 1:2, 0:3), Partizan : Medveščak Gortan 14."8 (4:0, 7:2, 3:4), Bosna : Crvena zvezda 2:2 (0:1, 1:0, 1:1).

V soboto bo na Jeseni«cah ob 18. uri domači derbi. Jeseničani bo­do igrali s Kranjsko goro Gorenjko.

-dh

REPORTAŽA 11. STRAN ® Q ) I M S B 5 c J J © 3 E I I G L A S

I s k r a n a l e t o š n j e m s e j m u S o d o b n a e l e k t r o n i k a 8 6

ISKRA — ZNANJE V SISTEMIH, ZNANJE V ELEMENTIH

Predstavitev Iskre na letošnjem 33. mednarodnem sejmu Sodobna elektronika 86 na Gospodarskem rastavišču v Ljubljani temelji na zasnovi, ki jo pravzaprav opredeljuje že samo geslo njihovega nastopa: »Iskra — znanje v sistemih, znanje v elementih.«. Temeljna misel, ki je Iskro še vodila pri snovanju letošnje predstavitve, je namreč dejstvo, da brez sodobnih, kakovostnih, zanesljivih in izvozno uspešnih elektronskih sestavnih delov ne bi bilo sodobnih sklopov, naprav in sistemov. Tako prikazujejo splet uspešnih elektronskih in elektromehanskih elementov, od klasičnih pa vse do najnovejših mikroelektronskih in elektrooptičnih.

Večina teh elementov je zasnovana na interdisciplinarnem znanju fizikov, kemikov, elektroničar-jev in drugih sodelavcev v razvojnih oddelkih Iskre ter naših fakultet in institutov. To je prikaz le dela od več kot 2000 razvojnih nalog v Iskri ter prikaz množice elementov, ki so že v redni avtomatizirani in robotizirani proizvodnji.

Elementi pomenijo za Iskro tudi pomembno izvozno področje, saj so lani z njimi iztržili 21 mili­jonov dolarjev, kar je 9 odstotkov Iskrinega izvoza. Letos pa računajo, da bo izvoz elementov znašal 25,4 milijona dolarjev, to pa bo predstavljalo 11 odstotkov celotnega Iskrinega izvoza. Večino teh iz­delkov prodajo na zahtevno zahodno tržišče, kar je dokaz visoke kakovosti in zanesljivosti Iskrinih elementov. Iskra je tako med največjimi evropskimi in največji jugoslovanski proizvajalec elementov.

Zanesljivost elementov uravnava Iskra s posebnim sistemom IS 9000, ki je kompatibilen medna­rodnima sistemoma CECC in IECQ. Kakovost, ki jo zagotavlja ta sistem , je primerljiva s kakovostjo, ki jo zahtevajo kvalitetni standardi po mednarodnih sistemih zagotavljanja kakovosti. Ta sistem je kot lasten Iskrin v veljavi za prehodno obdobje, dokler se Jugoslavija ne pridruži mednarodnemu IECQ si­stemu.

Sodobnost in zanesljivost kot osnovna pogoja kakovosti v širšem smislu sta Iskrine elemente uvrstila na izredno pomembno mesto prigr dnji elektronskih sistemov doma in v tujini. Ta infrastruk­turni pomen elementov za elektronsko industrijo je posredno pomemben za vso ostalo industrijo, za katero je nujna posodobitev z naprednimi tehnologijami. Omeniti še velja, da tudi vsi večji proizva­jalci elektronike proizvajajo pretežni del elementov sami, da s tem dosežejo večji vpliv na kvaliteto in sodobnost naprav in sistemov ter da so manj odvisni od tujih virov in s tem izkoristijo tudi tržne prednosti.

Iskra pa ni le proizvajalec elektronskih in elektromehanskih elementov. Ti so le osnova za proiz­vodnjo izdelkov višje stopnje sestavljenosti, to je zahtevnih sklopov, aparatov in sistemov.

Iskra na razstavi Sodobna elektronika prikazuje s tega področja kar nekaj novosti. Pomembne so nove telefonske centrale družine SI 2000, ki si je letos nadela že svojo pravo »blagovno znamko«. Lanski prikaz integriranega teleinformacijskega sistema je prav na področju telefonskih central spod­budil največji korak naprej. Družina S\ 2000 ima široko možnost za uporabo.

Za krmiljenje industrijskih procesov prikazuje Iskra letos kar dve napravi, IPK 11 in SPK 40;to sta programobilna krmilnika.

Koračni motorji s krmilno elektroniko so v Iskri novost, obenem pa pomembno izhodišče za na­daljnji razvoj na področju avtomatizacije in robotizacije.

Na področju prenosa velja omeniti nov 10-kanalni PCM (multiplekser), ki je plod skupnega raz­vojnega dela Iskre Elektrooptike in Iskre Elektrozvez. Prav tako je pomemben nov modem MD 19200 in modem v REK izvedbi.

Iskra Kibernetika prikazuje nov varnostni sistem SEZAM, različice aplikacij ISD ter poleg drugih novosti še nove sisteme za krmiljenje konične moči in nov defektoskop.

Iskra svoje dosežke v robotiki posebej prikazuje na specializirani rastavi JUROB'86. Iskrino raču­nalništvo in njegove dosežke pa si boste lahko podrobneje ogledali na zagrebški rastavi Interbiro— informatika.

V ISKRI PRAVIJO: Ugotovili smo velik infrastrukturni po­men elementov za elektroniko za hi­ter in uspešen razvoj elektronike in s rem tudi vse industrije v Sloveniji.

Ugotovili smo, da se mikroelektronika in drugi elementi medsebojno ne iz­ključujejo, ampak dopolnjujejo ter drug drudega spodbujajo k napredku. Trendi rasti, ki jih izkazujejo proizva­jalci elementov, kot tudi rasti, ki jih predvideva poraba, se bodo nadalje­vali.

NAPRAVA ZA KRMILJENJE KONIČNE MOČI - PANELNA IZVEDBA

Ugotovili smo, da razvojne težnje v svetu in doma napovedujejo poveča­nje porabe elementov. Na tem po­dročju ne poteka glavna konkurenca med Japonsko in ZDA, ampak gradi tovrstne kapacitete predvsem ostali svet.

Ugotovili smo, da v proizvodnji ele­mentov nastopajo procesne tehnolo­gije, ki zahtevajo veliko znanja in vla­ganj v specialno visokoproduktivno opremo ter preverjanje procesa v pi­lotnih proizvodnjah.

Ugotovili smo, sa ima Iskra ustrezno podlago — znanje in že utečeno pro­izvodnjo ter izkušnje in reference na konvertibilnih trgih. Seveda pa mora

TELEFONSKA CENTRALA DRUŽINE SI 2000

AVTOMATSKA KOMPENZACIJSKA BATERIJA KBK

stalno vlagati v razvoj izdelkov, teh­nologij in opreme ter zagotoviti do­volj sredstev za prenos znanja v pilot­sko in serijsko proizvodnjo tako, da bo Iskrina ponudba stalno na ustrez­nem kvalitetnem in cenovnem nivoju.

Elementi sami niso področje velikih dohodkov, je pa možno doseči devi­zno pokrivanje ter v izdelkih prodaja­ti domače surovine, delo in znanje. Tehnologije na tem področju obvla­damo do take mere, da s ponudbami celih tovarn lahko tržimo tudi naše znanje in lastno opremo

Imamo kadrovsko osnovo, moramo jo pa še primerni dopolniti, za kar ima­mo ustrezne vzgojne in raziskovalne institucije, s katerimi intenzivno so­delujemo.

Zgraditi moramo lastno visoko produ­ktivno opremo ter dokupiti najsodob­nejšo opremo in tehnološka znanja.

Intenzivneje je treba izkoristiti še ne­izkoriščene možnosti uporabe doma­čih surovin

Proizvodnja elementov sama po sebi nikjer v svetu ni visoko akumulativna, je pa pomembnim finailistom po­trebna, ker jim omogoča fleksibilnost, relativno neodvisnost in prihranek de­viz.

Proizvajalci elementov potrebnih vlaganj zaradi relativno skromne aku­mulacije ne bodo mogli realizirati v celoti sami, vsaj ne v potrebni časovni dinamiki. Zato je nujno, da uporabni­ki elementov v širšem družbenem okolju z ustreznim sovlaganjem po-magajograditi to svojo infrastrukturo. Elementi za elektroniko morajo zato v naši družbi dobiti temu ustrezno mesto in podporo.

P O S V E T O

T E L E K O M U ­

N I K A C I J A H

YUTEL je najpomembnejši stro­kovni dogodek, ki spremlja Se­jem elektronike. Opravlja vlogo jugoslovanske strokovne tribu­ne za področje telekomunikacij, kjer se srečujejo telekomunika­cijski strokovnjaki iz Jugoslavije in tujine.

ISKRASCOPE LCD S SERIJSKO DIGITALNO KOMUNIKACIJO ZA POVEZAVO Z OSEBNIM RAČUNALNIKOM

Letošnji YUTEL je bil že dvajseti po vrsti, njegov pokrovitelj je bila to­krat Iskra kot naš največji izdelovalec in hkrati tudi največji izvoznik teleko-

KORAČNI MOTOR

munikacijske opreme. V okviru te­matsko različnih zasedanj 'je bilo predstavljenih 130 referentov. Usmerjena tema letošnjega Yutela pa je bila Razvoj telekomunikacij in nji­hova nadaljnja usmeritev v svetu in pri nas, ki je opozorila na izredno di­namičnost sedanjega telekomunika­cijskega trenutka, ko smo priča po­stopnemu spajanju telekomunikacij in infoimatike v teleinformatiko — infrastrukturo bodoče industrije zna­nja in dmžbenoekonomskega razvoja nasploh.

V ajsetih letih obstoja si je YU-TEL pn »bil ugled prvovrstnega stro-kovnec dogodka na področju tHp-komun icij v Jugoslaviji in navezal nekaj o pomemebnih strokovnih stikov lozemstvom, med njimi ve­lja po ej poudariti stike z ITU (In­ternat JI Telecommunication Uni­on) S[ ilizirano organizacijo za te-lekorr racije Združenih narodov s sede, v Ženevi. YUTEl irtes združuje že 300 do 400 naših )kovnjakov s področja tele-komm cij.

I S K R I N E S T R A T E Š K E U S M E R I T V E

Za prednostne investicije v sozdu Iskra združujejo približni četrtino investicijskih sredstev. V preteklem srednjeročnem obdobju so uresničili 39 projektov, štiri uresničujejo zdaj. Na leto uresničijo v povprečju osem takšnih investicij, v posameznem letu jih je bilo največ dvanajst,najmanj pa štiri.

Omejitve uvoza opreme v preteklem srednjeročnem obdobju so Iskro zelo prizadele. Leta 1983 (pred olimpijado) so, denimo, smeli uvoziti celo manj kot ljubljanska Televizija. Zato so seveda zastali v tempu investiranja in zdaj morajo poleg podpiranja strateških razvojnih usmeritev in obsto­ječih dobrin proizvodenj tudi nadomeščati zamujeno.'

Trenutno imajo v teku štiri projekte, ki so jih zastavili lani: Avtomatika — TENEL, Zmaj — Bateri­je, Avtoelektrika — Generatorji in elektronika, ŠIPO —- Montaža. Ko bodo končani, bo njihova vred­nost znašala 9.094 milijonov dinarjev. Ker je za tako visoke številke težko dandanes imeti pravi ob­čutek, to preračunajmo v število stanovanj: če eno stanovanje s 50 površinskimi metri prostora stane 20 milijonov dinarjev, bi bilo to 450 takšnih stanovanj.

Štiri projekte pa so zastavili letos, in sicer: Elektrooptika, IEZE — SEM.IEZE — Industrijska elek­tronika in Avtomatika — Stikalni elementi. Le Elektrooptika je med njimi večja investicija, po predra­čunski vrednosti znaša 25.054 milijonov dinarjev (kar bi bilo, recimo, 1000 stanovanj).

Strateške usmeritve Iskre, kamor bodo v bodoče največ vlagali, pa so teleinformatika in optoe-lektronika sestavljena iz 5 projektov, poleg omenjene elektrooptike še elektrozveze, telematski in te­lefonski terminali, zasebna telefonija, javna telefonija, računalništvo, računalniška periferija, elek­tronski števci in industrijska avtomatika, mikroelektronika. Vsi ti projekti so že v pripravi.

Poleg tega pa so nujne investicije tudi v vse ostale stateške usmeritve: elementi, robotika, meril­ni instrumenti, skupine tehnološke osnove, elektronski in elektromehanski sestavi, avtoelektrika in električni rotacijski stroji.

Če so lani govorili o 140 milijardah dinarjev kot o skupni vrednosti potrebnih investicij v tem srednjeročnem obdobju, je treba letos zaradi inflacije to številko podvojiti.

Pozabiti ne nameravajo tudi na investicije v okolje. Z Gorenjem in drugo elektroindustrijo pa se bodo morali dogovoriti o perspektivah po letu 1990, zlasti glede kadrov. Moralno in denarno bodo morali podpirati projekte, kot je Centrala tehniška knjižnica in širitev obeh slovenskih univerz. Načrti namreč kažejo, da bodo po letu 1990, ko bodo naložbe začele vračati vložke, v Iskri potrebovali dva­krat več diplomantov elektro in strojne fakultete ter drugih visokih šol, z nekaterih oddelkov, kot je tehnična matematika, pa celo trikrat več. Zgraditi bo treba študentske domove, knjižnice, predaval­nice, opremljene laboratorije, povečati število profesorjev in asistentov in z vsemi iz razvitega sveta znanimi metodami zmanjšati osip pri študiju. Le dovolj veliko število strokovnjakov bo namreč Iskri-nim naložbam zagotovilo rentabilnost.

( ^ I M g S S ^ I S I I G L A S 12. STRAN OBVESTILA, OGLASI PETEK, 10. OKTOBRA 1986

S posebnim vlakom V ČRNO GORO Od 15. do 19. oktobra Cetinje, Budva, Kotor, Lovčen, Ulcinj, Petrovac, Bar, Ska darsko jezero Cena: 42.000 din Odhod zagotovljen

Izleti z vlakom: Kosovo, Prekmurje, Benetke, Vojvodina. Izleti z avtobusom v tujino: Poljska, Grčija, Koroška, Firence, Gross-glockner. Za praznik'republike: Male počitnice, Črna gora, Opatija, Poljska Počitnice: Pulj in Medulin, Rab (trije tedni v novembru) Zima 87: Slovenija, Bosna, Avstrija, Francija in Italija. Letalski izleti v tujino: Moskva, Leningrad, Singapur, Malezija, Indonezi ja, London.

Informacije in prijave: TTG — turistična agencija, Ljubljana Titova 40 (325-646); TTG — Bohinjska Bistrica, Triglavska 45 (76-145) in vse poslovalnice Alpetoura na Gorenjskem.

š e je čas , da s polepšate stanovanje

— tapete — talne obloge — barve, laki — karnise

P r i č a k u j e m o v a s v s a k d a n m e d 7 . 3 0 i n 1 9 . u r o

t e r v s o b o t o m e d 7 . i n 1 2 . u r o .

Z a g o t a v l j a m o b r e z p l a č e n p r e v o z z a p r i n a s

k u p l j e n o b l a g o !

B l a g o v n i c a

K r a n j Prešernova 10 tel.:064/22 - 080

22-081

g i d o r

garaTicija GIDOR GORENJA VAS

objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja pro­sta dela in naloge:

1. NALOGE MATERIALNEGA KNJIGOVODJE IN FAKTU-RISTA

2.2 DELAVCA V KOVAŠKI PROIZVODNJI

Pogoji: pod 1. —srednja strokovna izobrazba ekonomske ah tehnične

smeri, obvezno znanje strojepisja pod 2. —KV delavec kovinske stroke ali NK delavec z obvezno

priučitvijo Pod točko 1 se dela in naloge združujejo za določen čas — na­domeščanje delavke, ki ie na porodniškem dopustu, pod točko 2 pa za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Gidor Gorenja vas, Ko­misija za delovna razmerja.

ar a l m i f o

Alpska modna industrija RADOVLJICA

Odbor za delovna razmerja pri SDS skupne službe objavlja začasna prosta dela in naloge

SEKRETARJA SAMOUPRAVNIH ORGANOV

Pogoji: — končana visoka ali višja strokovna izobrazba druž­boslovne usmeritve, aktiven odnos do samoupra­vljanja

Možen sprejem pripravnika. Delovno razmerje sklepamo za določen čas—nadomeščanje delavke v času odsotnosti zaradi bolniškega in porodniškega dopusta. Nastop dela je možen takoj. Kanidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogo­jev na naslov: Almira, alpska modna industrija Radovljica, Jalnova 2, odbor za delovna razmerja služb. Rok za prijave je 8 dni po objavi. Kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri.

1

— kompletno stavbno pohištvo — stropne in stenske obloge — montažne hiše, vikende in poslovne

objekte

V S E N A E N E M M E S T U

— 2 leti garancije na kvaliteto izdelkov \ — brezplačni prevoz do 100 km za določe­

no vrednost nakupa — stavbno pohištvo FCO vgrajeno — cene na dan vplačila

V A M N U D I

M J E L O V I C A lesna industrija, Škofja Loka pokličite nas (064/61-361, 61-671, 61-185) ali pa nas obišči­te v maloprodajni trgovini v Škof ji Loki, Kidričeva 58!

D E L O V N I Č A S : V S A K D A N O D 7 . D O 1 5 . , S O B O ­

T A O D 7 . D O 1 2 . U R E

OBIŠČITE NAS TUDI NA SEJMU STA­NOVANJSKE OPREME V KRANJU OP 17. DO 23. OKTOBRA 1986.

O D 1 0 . D O 2 5 . O K T O B R A

V P R O D A J A L N A H

M E R K U R

D N E V I

P R O D A J E

P E Č I Z A C E N T R A L N O

I N E T A Ž N O

O G R E V A N J E ,

R A D I A T O R J E V

I N V E N T I L O V

v s o d e l o v a n j u s p r o i z v a j a l c i :

E m o — C e l j e , T V T B o r i s K i d r i č — M a r i b o r ,

F e r r o m o t o — M a r i b o r , I T T P — R i b n i c a ,

M a r i b o r s k a l i v a r n a i n K o v i n a — Š m a r t n o

I Z K O R I S T I T E M O Ž N O S T N A K U P A Z 1 0 % P O P U S T O M

V E L I K O P O N U D B O O G R E V A L N I H N A P R A V S I

O G L E J T E T U D I N A R A Z S T A V N E M P R O S T O R U

M E R K U R J A N A S E J M U S T A N O V A N J S K E O P R E M E

M E R K U R k r a n j

Z L A T O G R E T J A ,

K J E R S I J E S O N C E

Vrhunec vsega, kar lahko ponudi narava na obalnokraškem območju. Zato ni čudež, da grozdje in suhomesnati izdelki dozorijo na obalnem soncu in

pravi burji do največje možne kakovosti. To ni samohvala izdelovalcev DROGE iz Portoroža ozorima tozda VINA KOPER ali VINAKRKAS

Sežana, temveč so to dokazi številnih priznanj, plaket in odličij, ki so jih podelile najbolj stroge strokovne komisije ob različnih priložnostih doma in v tujini. Posebna pozornost je namenjena zvestim potrošnikom, ki so glavno

merilo priznanja za kakovost, ko se odločajo — KAJ BODO PILI...!

To je vrhunec!

»VINO 86« UVBUANA

V E L I K A Z L A T A M E D A L J A : — beli kraševec

—- merlot — kraški teran — kabernet

koprčan

Z L A T A M E D A L J A : — malvazija — rose — teranton —refošk

P O R T O R O Ž

2IEK. 10. OKTOBRA 1986 OBVESTILA, OGLASI 13. STRAN ( M M S & M E I I G L A S

ALPETOUR SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA Razpisuje na podlagi sklepa delavskeih svetov DO, TOZD in US SS dela in naloge: V E>S SS DO PROMET ŠKOFJA LOKA 1- VODENJE FINANCNO-RACUNOVODSKE SLUŽBE V DO ZA OBNAVLJANJE AVTOPLAŠČEV ŠKOFJA LOKA 2- VODENJE RACUNOVDSTVA IN FINANČNIH POSLOV V TOZD MEHANIČNE DELAVNICE ŠKOFJA LOKA J- VODENJE DELOVNE ENOTE ŠKOFJA LOKA *• VODENJE DELOVNE ENOTE BLED foleg pogojev, predpisanih v 511. člena ZZD, in pogojev, dolo­miti v družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske poli­ce v občini, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogo-

Pod 1. _ visoka ali višja izobrazba ekonomske ali komercial­ne smeri, 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj, od tega več kot 1 leto na računovodsko— finančnih delih

Pod 2. — višja izobrazba ekonomske smeri, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj

P°d 3. in 4. — višja ali srednja izobrazba tehnično-strojne ali ekonomske smeri, 3 oziroma 4 leta delovnih iz­kušenj, od tega več kot 1 leto v avtomehanski stroki

Za °Pravljanje razpisanih del in nalog bodo izbrani kandidati kovan i za 4 leta z možnostjo ponovnega kandidiranja. jTsne ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in do­kazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati poš-£eJo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov SOZD Alpetour, kadrovska služba Škofja Loka, Titov trg 4/b, z oznako »za raz-Pis« in navedbo zaporedne številke del in nalog, na katere se Prijava nanaša. delavski sveti se bodo o izbiri kandidatov odločili v 60 dneh P? končanem zbiranju prijav. kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izbiri.

S C L U C L U r c u v j

j dustrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, n. o. sol.

Škofjeloška 6

°bjavlja prosti delovni nalogi £RIPRAVA IN RAZDELJEVANJE HRANE Welo j e triizmensko) ^°goj: — končana gostinska šola — smer kuhar gSCENJE SAMSKEGA DOMA NA PLANINI Idelo j e samo v dopoldanski izmeni) ^°goj: — končana osnovna šola 0«tali

pogoji: — primerne zdravstvene sposobnosti in psiho­loške lastnosti

— trimesečno poskusno delo sne prijave oddajte v 8 dneh po objavi na naslov Sava

rfanj, Kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, Kranj, Skof-J e loška cesta 6.

n a območju pošte Škofja Loka n a območju pošte Železniki

PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ TOZD ZA PTT PROMET ŠKOFJA LOKA

°DJavlja prosta dela in naloge

^OSTAVLJANJE PTT POŠILJK- na območju pošte Gorenja

1 delavec

2 delavca

1 delavec ^ e ' ° je primerno tudi za ženske.

°&oj: dokončana osemletka, vozniški izpit A ali B kategorije Polovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s trimesečno P skusno dobo Kandidati naj naslovijo prošnje z dokazili o

Poljevanju pogojev na komisijo za delovna razmerja TOZD * Ptt promet Škofja Loka, Titov trg 9, Škofja Loka.

£!!?j!8*J* sprejema prijave 8 dni po objavi. Vsi prijavljeni n . ^didati bodo obveščeni o izidu izbire v 15 dneh po opravlje-

izbiri.

T ! V L H K a LESCE, n. sol. o. *UZD MALOPRODAJA, Alpska 62, Lesce J^pisuje na podlagi sklepa, sprejetega na seji DS TOZD Ma-l^odaja dne 17. septembra 1986 javno dražbo za prodajo de-

Poslovno—stanovanjske zgradbe. j^ ažba bo 16. oktobra 1986 ob 10. uri v prostorih na Alpski 62, Cah°^ Z a P r°d aJ° dela poslovno—stanovanjske stavbe v Les-

n> Alpska cesta 17, stoječe na parceli št. 321/2 k. o. Hraše. * 8Sw^e* P r °d a J e J e skladiščni prostor v pritličju ter zasedeno

™0 stanovanje v izmeri 40 kv. m. P°goji: j^nena cena za nepremičnine znaša 9.179.885 din. c}VfJ?nino> ugotovljeno na javni dražbi, mora kupec plačati Dn ° b r o k i o : 50% takoj ob prepisu pogodbe, 50% pa v 30 dneh ^ Podpisu pogodbe. cen S ^ i n ° z a udeležbo na javni dražbi znaša 10% od izhodiščne 5i tr l n jo je treba nakazati na žiro račun, številka Vse 6 0 1 ~ 1 3 9 5 5 -Var-x- u <^ e^ ežencem, ki ne bodo uspeli na javni dražbi, bomo ^ rscino vrnili v 15 dneh po javni dražbi. dra'v?a cenitev kupoprodajne pogodbe je 10 dni po javni K žne ° m ? r a dodatno plačati prometni davek in zemljiškoknji-0„, lzPeljave kupoprodajne pogodbe. Z a d j S * a v D e i e mogoč vsak dan od 8. do 12. ure do dražbe. k_ a o d a tno informacijo kličite po telefonu 75-650, int. 26.

SKUPŠČINA RAZISKOVALNE SKUPNOSTI OBČINE RADOVLJICA

Na podlagi sklepa samoupravnih organov objavljamo razpis raziskovalnih nalog za leto 1987 Naloge naj bi bile namenjene naslednjim področjem: — energetskim virom — surovinskim virom —kmetijstvu —varstvu okolja — pre krbi - turizmu — razvoju programske opreme za učenje s pomočjo računalništva v osnovnih šolah

Sodelujejo lahko: — delavci v raziskovalnih organizacijah, ki so registrirane v

razvidu raziskovalnih organizacij SRS — delavci v drugih organizacijah združenega dela, ki

opravljajo dela na področju raziskovalne dejavnosti, lahko pa tudi vsi delovni ljudje in občani ter delovni ljudje in občani, organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki s svojimi programi prispevajo k uresničevanju raziskovalne dejavnosti

Prijava naj vsebuje: — naslov organizacije, ki predlaga svoje sodelovanje oziroma

raziskovalno nalogo — naslov raziskovalne naloge — ime nosilca in izvajalcev raziskovalnega dela — izhodišče, cilji in namen dela — utemeljitev in uporabnost — časovni potek, finančni predračun in predvideni

sofinacerji

Prijave sprejemamo do 10. novembra 1986 na naslov: Raziskovalna skupnost Radovljica, Kopališka 10, Radovljica.

ffl I s k r a D e l t a Komisija za delovna razmerja DO ISKRA DELTA, Ljubljana, Parmova 41 objavlja prosta dela in naloge za območno enoto v Kranju

1. SISTEMSKEGA INŽENIRJA Pogoji: — visoka ali višja izobrazba tehniške, ekonomske ali

računalniške smeri, 3 leta delovnih izkušenj, zna­nje angleškega jezika, poznavanje operacijskega sistema in dveh programskih jezikov

2. SKLADIŠČNIKA Pogoji: — štiriletna ali triletna izobrazba tehniške smeri, l le­

to delovnih izkušenj, poznavanje osnov računalni­štva, izpit za skladiščnika

3. ČISTILKE - 2 delavki Pogoji: — 8 razredov osnovne šole Dela in naloge združujemo za nedoločen čas s polnim delov­nim časom. Poskusno delo je v skladu s pravilnikom o organi­ziranosti delovne organizacije. Kandidati naj pisne prijave s kratkim opisom dosedanjih del in nalog, življenjepisom in priloženimi dokazili o izpolnjeva­nju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na anslov: DO Iskra Delta, o. e. kadrovsko področje, Ljubljana, Parmova 41.

računalniški sistemi delta

TP VIATOR LJUBLJANA TOZD TOVORNI PROMET JESENICE Razpisna komisija DS TOZD ponovno objavlja razpis za dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki jih opravlja VODJA TOZD Kandidat mora poleg pogojev, ki jih določata zakon in družbe­ni dogovor, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri (pravne,

ekonomske ali organizacije dela) — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih de­

lovnih mestih v gospodarstvu — da ima pravilen in aktiven odnos do samoupravne družbe­

ne ureditve s sposobnostjo za izvajanje samoupravnih od­nosov in z razvitim čutom odgovornosti do dela in delavcev in z osebno poštenostjo.

Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Prijave z življenjepisom, dokazili o izpolnjevanju pogojev in šolski izobrazbi pošljite na naslov: Integral, TP Viator Lju­bljana, TOZD Tovorni promet Jesenice, Kidričeva 41/c, p. p. 47 s pripisom »za razpisno komisijo« v 15 dneh po objavi. Kandidati bodo o sklepu DS TOZD pisno obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu.

S P O M I N

Danes 10. oktobra 1986,mineva leto dni odkar nas je zapustila naša dobra in draga

M A R I J A M O H A R

Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate in prinašate cvetje na njen prerani grob.

V S I N J E N I

Kranj, 10. oktobra 1986

ALPETOUR SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA TOZD ŽIČNICE VOGEL - BOHINJ objavlja na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja na­slednja prosta dela in naloge:

SPREVODNIKA na nihalni žičnici Pogoji: — KV delavec ali NK delavec in 1 leto delovnih izku­

šenj

Poskusno delo traja dva meseca.

5 STROJNIKOV III. Pogoji: — strojni ključavničar ali elektrikar (jaki tok) ali dru­

ga poklicna šola in 1 leto delovnih izkušenj oziro­ma z delom pridobljena strokovna usposobljenost in 1 leto delovnih izkušenj na področju žičničarstva Poskusno delo traja dva meseca.

VZDRŽEVALCA ELEKTROINŠTALACIJ Pogoji: — elektrotehnik in 1 leto delovnih izkušenj s predizo-

brazbo elektrikar - jaki tok Poskusno delo traja dva meseca.

Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba v Škofji Loki, Titov trg 4/b, 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku prijav­nega roka.

D E Ž U R N I

V E T E R I N A R J I

o d 10 . d o 17 . 10 . 1986

z a o b č i n i K r a n j i n T r ž i č

od 6. do 22. ure Živinorejsko-veterinarski zavod. Gorenj­ske tel: 25-779 ali 22-781 od 22. do 6. ure pa na tel.: 22-994

z a o b č i n o Š k o f j a L o k a

DAVORIN VODOPIVEC, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel.: 68 - 580 MIRO KRIŽNAR, dipl. vet., Godešič 134, tel.: 62-130

z a o b č i n i R a d o v l j i c a i n J e s e n i c e

ANTON GLOBOČNIK, dipl. vet, Lesce, Poljska pot 3/a, tel.:74-629

D E Ž U R N E P R O D A J A L N E

V soboto, 11. oktobra, bodo de­žurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA SP Pri Peterčku, Kranj, SP Vo­dovodni stolp, Kranj, SP Zlato polje, Kranj, PC Planina II in SP Planina-center, Kranj, PC Britof, SP Labore, SP Preddvor, PC Klanec, Kranj, SP Kočna, Je­zersko, S P Storžič, Kranj od 7. do 18. ure, SP Šenčur in SP Cer­klje od 7. do 17. ure, SP Klemen-ček, Duplje od 7. do 16. ure, Di­skont Naklo od 8. do 12. ure ŠKOFJA LOKA SP Frankovo naselje JESENICE Špecerija Bled, Titova 22 in Rož-ca, trgovina Javornik, O. Nova­ka 8, Jesenice ABC Loka, SP Bistrica, Živila, Jelka, Tržič in Mercator, SP Pri­stava V nedeljo, 12. oktobra, bodo de­žurne naslednje prodajalne: SP Gorenjka, Cerklje, PC Deli­katesa, Kranj in Naklo v Na­klem

RAZISKOVALNE SKUPNOSTI OBČINE JESENICE, RADOVLJICA, KRANJ, TRŽIČ IN ŠKOFJA LOKA Na podlagi sklepa skupnega koordinacijskega odbora razisko­valnih skupnosti za Gorenjsko objavljamo razpis

RAZISKOVALNIH NALOG SKUPNEGA POMENA ZA GORENJSKO ZA LETO 1987

s področja: — okolja, pitnih virov vode — kadrovske strukture in njene problematike — preskrbe — turizma — informatike — energije — kmetijstva Sodelujejo lahko: — delavci v raziskovalnih organizacijah, ki so registrirane v

razvidu raziskovalnih organizacij SRS — delavci v drugih organizacijah združenega dela, ki opra­

vljajo delo na področju raziskovalne dejavnosti, lahko pa tudi delovni ljudje in občani ter delovni ljudje in občani, organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki s svojimi programi prispevajo k uresničevanju raziskovalne dejavnosti

Prijava naj vsebuje: — naslov organizacije, ki predlaga svoje sodelovanje oziroma

raziskovalno nalogo — naslov raziskovalne naloge — ime nosilca in izvajalcev raziskovalnega dela — izhodišče, cilj in namen dela — utemeljitev in uporabnost — časovni potek, finančni predračun in predvidene sofinan-

cerje

Prijave pošljite na Raziskovalno skupnost občine Radovljica, Kopališka 10, Radovljica do 10. novembra 1986.

V S P O M I N

8. oktobra je minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče

* k J A K O B

S A J O V I C Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete

njegov prerani grob.

V S I N J E G O V I

V e l e s o v o , 8 . o k t o b e r 1986

* 3 M g S S o j J © ] S K G L A S 14. S T R A N . M A L I O G L A S I , O B V E S T I L A , O G L A S I P E T E K , 1 0 . O K T O B R A ^

M A L I O G L A S I

t e l . : 2 7 9 6 0

c e i t a l l A 1 6

a p a i a i i f i i r o j l

Prodam POLNOJARMENIK gater. Franc Ceferin, Davča 57, Železniki

16570 AVTORADIOKASETOFON ugodno

prodam. Tel.: 28-436 16575 Prodam HI Fl RECIVER iskra

2 x 5 0 W , HI Fl ZVOČNIKE iskra 2 x 5 0 W , HI Fl GRAMOFON elak tu-rendot, ogled možen vsak dan. Samo Potočnik, Racovnik 20, Železniki 16429

K O M B A J N za krompir, dobro ohra­njen, znamke vvihlmavs, prodam. Mav-čiče 109, Mavčiče 17033

Prodam GLASBENI CENTER. Tel.: 23-414 17034

Prodam 15 vrstno SEJALNICO za ži­to imt. Rudolf Bohinc, Alpska 41, Les­ce 17035

Prodam barvno TV panorama in mo­torno ŽAGO alpina. Šuceva 9, Kranj

17036 Prodam stružni AVTOMAT bechler

0 7 mm. Drulovka 48 17037 Prodam ali zamenjam TRAKTOR imt

560 za IMT 542 z novo masko, prodam tudi dobro ohranjeno KOSILNICO ber-tolini s sedežem, širina nožev 110, in motorno ŽAGO husquarno 650. Janez Stare, Majhnova 5, Bohinjska Bistrica

17038 Prodam univerzalno STR UZNICO.

Šiškovo naselje 23, Stražišče, Kranj 17039

Prodam skoraj nov stereo AVTO RA­DIO na kasete, kvaliteten. Tel : 42-772

17040 Prodam trobrazdni PLUG, imt FRE-

ZO in MIVKO. Rozman, Gasilska 2, Stražišče, Kranj 17041

Prodam traktor fiat 55 KS, goseni-čar, za spravilo lesa z 2 vitljema. Tel.: 28-146 17042

Prodam sony mini STOLP 2 x 50 W. Te l : 41-159 17043

MOLZNI STROJ alfa laval, uvožen še zapakiran, prodam. M. Hlebanja, Log 20, Kranjska gora 17044

O l I A L O Iščem inštruktorja za angleščino,

2. letnik, srednje šole, v okolici Tržiča i -ili Kranja. Irena Zupan, Orahovše 13,

A Tržič 16697 Uspešno instruiram matematiko za

vse srednje šole. Zupanec, Retljeva 10, Čirče 17045

Opozarjam Angelo Dolinar, Trstenik št. 13, naj preneha z lažmi, da ji kra­dem povrtnino, ker jo bom v nasprot-nek primeru sodno preganjala. Felicita Podakar, Trstenik 3 17045

Polagam vse vrste KRITINE in opra vljam kleparska dela. Tel.: 21-907

17046 Nudim dobro nagrado za vsako oti­

pljivo informacijo o ukradenem BMX kolesu modre barve izpred Zavoda za higieno v Kranju, dne 23.9.86. Tel.: 21 005 17047

Iščemo žensko za varstvo dveh % otrok na domu, stanovanje in hrana v

hiši. Tel.: 70-440 popoldne »048

r a z n o p r o d a m

Prodam večjo količino bukovih DRV, možna tudi dostava na dom, lah­ko razžagam poljubno Ludvik Pavlin, Šenturska gora 23, tel : 42-550 16350

Prodam LIGUSTER za živo mejo Partizanska c. 28, Šenčur 15636

Prodam plemensko KOBILO, vajeno vožnje, KRAVO ali TELICO in BIKA 450, DRVA 14 do 16, KRAJNIKE, Z 101 zs 23 S M in neškropljena JABOLKA od 110 do 140 din Zagoriška 13, Bled od 17. do 19. ure 16627

Prodam lepa zimska JABOLKA Sr Bela 6, Preddvor, tel.: 45-223 16617

Prodam 3 plemenske TELICE, A kon-trola, strare od 14 dni do enega leta, in dobro ohranjen KOMBAJN za krompir grime. Voglje 64, tel.: 49-076 16866

Prodam vrtna železna VRATA, širo­ka 3 m. Porenta, Krakovo 24, Naklo

- 16867 Prodam kombiniran italijanski otro­

ški VOZIČEK. Matelič, 1. avgusta 1, Kranj 16868

Prodam enooki DALJNOGLED 20x50 za 15.000 din. Tel.: 21-097 16869

Prodam raznovrstna JABOLKA za ozimnico, 100 din/kg. Velikonja, Dvor-ska vas 4, Begunje 16870

Prodam 8 prm suhih mešanih DRV. Kokalj, Srednja vas 4, Golnik, tel.: 46-039 16871

Drobni KROMPIR prodam. Praprot-na polica 8, Cerklje 16872

Ugodno prodam obrana neškroplje­na JABOLKA ontarija, jonatan, renata in zlata parmena od 80 din dalje, sadi­ke SLIV, jabolk, hrušk, PRIKOLICO za osebni avto, širina 1,25 m x dolžina 1,90 m. Škrk, C. JLA 25, Kranj 16873

Prodam vsakovrstna neškropljena JABOLKA in semenski KROMPIR igor. Zg. Bitnje 30 16874

Prodam mlado brejo KRAVO, dobro mlekarico, ter suha bukova in hrasto­va DRVA. Štefanja gora 3, Cerklje

16875 Prodam zimska JABOLKA, jonatan

in kanado ter druge. Nežka Habjan, Golniška 93, Kokrica 16876

Prodam neobrana JABOLKA. Pšata 1, Cerklje 16617

Prodam večjo količino hlevskega GNOJA ter LETVE 4 x 5 Tel.: 42-332

16877 Prodam neškropljena JABOLKA po

100 din. Grašič, Dolžanova pot 2, Ko­krica 16878

Prodam kombiniran otroški VOZI-ČEK peg. C. na Klanec 17, Kranj 16879

Prodam suhe bukove KLAFTRE in suhe BUTARE. Glinje 13, Cerklje 16880

Dvojno otroško SPALNICO ugodno prodam. Erznožnik, Planina 18, Kranj, te!.: 28-956 16881

Lepe SADIKE cipres za ograje (v kontejnerjih) ter srebrne smreke in omorike dobite pri Kancilija, C. Kokr-škega odreda 12/a, vhod na dvorišče tudi s Ceste mladinskih brigad 16882

Prodam JABOLKA za ozimnico, voš-čenke in druge vrste, in dva lepa hru-ševa DEBLA Jakob Meglic, Leše 17, Tržič 16883

Prodam dolgo belo poročno OBLE-KO št. 36. Te l : 62-479 16884

Prodam semenski KROMPIR igor in desire. Sr. Bitnje 12 16885

CIRKULAR na korito za žaganje drv in MIZO za dnevno sobo, novo, temno rjavo, prodam ceneje. Zg. Bitnje 215, Zabnica 16886

Prodam komplet OMARICO s tro­faznim dvotarifnim števcem, URO in nožastimi varovalkami (3 x 25 A ali 35 A) za 14 S M in otroško POSTELJI CO. Tel. 25-004 16887

Prodam gabrova in mešana DRVA. Tel.: 27-452 16888

Sedaj je pravi čas za sajenje okras­nih iglavcev, kot so: bori, omorike, sre­brne smreke, brini, tise itd. ter iglav­cev za žive meje. Odprto vsak delav­nik. DREVESNICA TUSEK, Vodice nad Ljubljano 16889

Prodam KAVČ trosed in AVTORA-DIO ašanin. Tel : 39-197, Kranj 16890

Prodam ženski PLAŠČ vijoličaste barve, št. 36, ter dve klasični JAKNI za 16 let, rjave barve iz bukleja in žameta. Te l : 44-645 16891

Prodam globok otroški VOZIČEK tri-buna. Marija Dol.nar, Retnje 1, Križe

16892 Prodam HRUŠKE in JABOLKA za

ozimnico ali za predelavo, oberete lah-ko sami. Crngrob 2, Žabnica 16893

Poceni prodam kombiniran ŠTEDIL NIK (2 plin + 4 elektrika) in 11 bal ste­klene VOLNE. Ul. 31. divizije 17, Kranj

16894

V E Z A N I D I N A R S K I D E P O Z I T I O B Č A N O V i

Varčevalce obveščamo, da je Ljubljanska banka s 1. oktobrom razširila ponudbo pri vezanih dinarskih depozitih občanov. Poleg že znanih možnostih vezave nad 3, 6, 12 , 24 in 36 mesecev nova obdelava omo­goča vezavo kratkoročnih depozitov tudi na 4, 5, 7, 8, 9, 10 in 11 mesecev.

Sedaj veljajo za vezane depozite naslednje LETNE OBRESTNE MERE: za vloge, vezane nad 3, 4, 5 mesecev 42 % ' za vloge, vezane nad 6, 7, 8, 9, 10, 11 mesecev za vloge, vezane nad 12 mesecev za vloge, vezane nad 24 mesecev za vloge, vezane nad 36 mesecev

48 % 56 % 59 % 61 %

Za depozite vezane nad 3 — 11 mesecev se obračun obresti vrši po konformni obrestni meri (nekoliko niž ja od letne), ker varčevalec dobi obresti takoj po pre­teku vezave.

/ O l j u b l j a n s k a b a n k a

Temeljna banka Gorenjske

n a m a š k o f j a l o k a

T e d n i v a m j e v v e l e ­b l a g o v n i c i n a m a Š k o f j a L o k a n a v o ­l j o s t r o k o v n j a k z a r o č n o b r u š e n j e s t e ­k l a .

S t a r o s t e k l e n i c o , k i j o b o s t e p r i n e s l i s s e b o j , s p r e m e n i v p r a k t i č n o v a z o a l i p e p e l n i k .

L e p o v a m p o p r a v i p o š k o d o v a n k r i ­s t a l n i k o z a r e c .

N a s t e k l e n e i z d e l k e v a m b o i z d e l a l n a ­p i s p o v a š i ž e l j i .

H I Š A D O B R E G A N A K U P A

Prodam JABOLKA za obiranje, cena 70 din. Stanonik, Log 9, Škofja Loka

16895 Prodam malo rabljen globok otroški

VOZIČEK. Boštjan Mali, Hlebce 38, Lesce 16896

Prodam 2 zimski GUMI trajal 165x13 in pripadajoči VERIGI, ki jih tudi menjam za verige 135x12. Doli-nar, Boh. Bela 122/a 16897

Prodam sadike za živo mejo ligu-ster. Vovk, Boštjanova 4, Lesce, tel.: 74-005 16898

Prodam neškropljena zimska JA­BOLKA. Avsenek, Gorica 11, Radovlji­ca 16899

Prodam 50 m 2 »POBJONA«, strešno OKNO inles, HLADILNIK zoppas, in kupim manjši TRAKTOR do 18 KM. Ponudbe po tel.: 28-861, interna 26-28, Zupan 16900

Prodam obrana zimska neškroplje­na JABOLKA. Janez Kunčič, Lancovo 11, tel.: 74-854 16901

Prodam KROMPIR za krmo, cena 20 din za kg Podreča 14 16902

Prodam 20 ton SENA in 2 toni OTA-VE Kličite od ponedeljka dalje, tel.: 061/571-011 16903

Prodam KROMPIR za ozimnico po 50 din/kg. Vida Rozman, Poljšica 4, Podnart Tel.: 70-164 16904

Prodam zelo dobro ohranjeno PRI­KOLICO za osebni avto. Te l : 77-120, po 20 uri 16905

Prodam lepa neškropljena JABOL­KA za ozimnico, 100 din za kg. Pod-hom 14, tel.: 77-732 16906

Prodam globok otroški VOZIČEK. Tel.: 75-448 16907

Prodam športni voziček za dvojčke, tribuna, temnomoder žamet. Te l : 81-959, od 7. do 14. ure 16908

Poceni prodam lepo SPALNICO, otroški jogi, otroški globok VOZIČEK in termoakumulacijsko PEČ 3 KW. Ul. 1. avgusta 9, stan. 12, Kranj 16909

Prodam JEDILNI KROMPIR. St Ža­garja 32, Kranj 17030

Prodam globok otroški VOZIČEK peg in zimski PLAŠČ za 16 let. Tel.: 51-344 17031

Prodam JABOLKA in električni me­šalec za gnojevko. Urbane, Gorice 24, Golnik 17118

Prodam bukova DRVA. Tel.: 69-011 17119

Prodam obrane HRUŠKE moštarice po 60 din. Poljanec, Kidričeva 52, Škofja Loka 17120

Za Z 101 prodam vsa vrata, amorti­zerje, zavore, hladilnik, prednji in zad­nji pokrov. Ogled v petek popoldne in soboto. Križnar, Godešič 40, Škofja Loka - 17121

Prodam nov singer ŠIVALNI STROJ in dobro ohranjeno sedežno GARNI TURO. Anton Svoljšak, Stara cesta 11, Škofja Loka, tel.: 61-716 17122

Prodam bukova in hrastova DRVA, jedilni KROMPIR igor in desire in PAJK fahr. Kurirska pot 11, Primskovo

17123 Ugodno prodam rabljeno tridelno

zastekleno OKNO z dvojno zaporo, 200 x 170 cm. Tel.: 25-151 17124

Prodam novo moško KOLO na 5 prestav, po ugodni ceni. Pintarjeva 10, Kranj 17125

Ugodno prodam 80 I BOJLER. Pot na Jošta 11 17126

Prodam ŠTEDILNIK na drva gore­nje, dvojno nerjaveče pomivalno KO­RITO (desno) in enojno OKNO. Nadi žarjeva 13, Kranj 17127 — P r o d a m otroško POSTELJICO z jo-gijem Tel.: 25-004 17128

Globok otroški VOZIČEK peg pro­dam Tel.: 22-612 17129

Prodam večjo količino prvovrstnega SENA in PEČ za centralno ogrevanje, malo rabljena, ete — švedska. Jože Naglic, C. na Brdo 26, Kokrica, Kranj

17130 Prodam LATE, 40 x 50, in suha hra­

stova DRVA. Bašelj 18, Preddvor 12131

Prodam BRUNARiCO, 4 x 4 m, pri­merna za vikend ali vrtno uto. Janez Velikonja, Begunjska 6, Kranj 17132

Ugodno prodam KOSILNICO BCS. Hafner, Trnje 1, Škofja Loka, tel.: 61 415 17133

Prodam odlično ohranjen MOPED apn 4 ter poceni prodam trajnožarečo PEČ Tel 28 533 17134

Prodam neškropljena JABOLKA za ozimnico Poličar, Sp Otok 2 (pri avto­busni postaji Podvin) 17135

Prodam semenski krompir e-la in desire Voklo 12 17136

Prodam dve 4 kilovatni termoaku-mulaciiski peči. Telefon: 21 - 215 *

i l a n . o p i c m a

Prodam novo PEČ feroterm za cen-tralno kurjavo z bojlerjem 35.000 kalo­rij, tudi na kredit za gradbeni material. Tel : 28-088 16983

Prodam kombinirana ŠTEDILNIKA gorenje (4 plin, 2 elektrika) in (2 elek­trika, 2 plin), skoraj nov. Kalinškova 41, Kranj (Gorenje) 16984

PEČ za etažno centralno 17 K, skoraj novo, prodam. Marjan Marvfreda, Boh. Bela 104 16985

Prodam enoetažno CENTRALNO PEČ (20 ccal). Te l : 42-332 16986

Ugodno prodam rabljen ŠTEDILNIK (plin -t-elektrika). Tisak, Trg Rivoli 3, Planina 16987

Prodam nov tapeciran jedilni KOT in raztegljiv KAVČ. Oman, V. Vlahoviča 7, Kranj, t e l : 34-772 16988

Poceni prodam skoraj nov HLADIL-NIK gorenje 50 x 55. Tel.: 23-806 16989

Ugodno prodam SPALNICO zaradi selitve. C. talcev 73 16990

Ugodno prodam TUŠ-kabino, pri-merno za prostor, kjer ni kopalnice in KIPERSBUŠ peč. Tel.: 22-481 int. 422, dopoldne 16991

Prodam zamrzovalno SKRINJO, 1101, staro 6 mesecev, še v garanciji. Brigita Muri, Ribno 41, Bled 16992

ŠTEDILNIK gorenje (4 plin) in ŠTE-DILNIK (4 elektrika), zelo ugodno pro­dam. Tel.: 27-509 16993

Poceni prodam SPALNICO. Adamo-vič, Šorlijeva 4, Kranj 16994

Poceni prodam dobro ohranjen kombiniran ŠTEDILNIK, (4 plin, 2 elek­trika) in KIPERSBUŠ štedilnik. Lamo-vec, Zg. Bitnje 60 .16995

Prodam zapakirano SPALNICO lili za 25 S M . Dušan Khisersberger, Vrba 17 16996

Prodam termoakumulacijsko PEČ AEG 3 KVV. Visoko 54, Šenčur 16997

Ugodno prodam dobro ohranjena dva KAVČA in dva FOTELJA. Tenetiše 14, tel.:46-230 16998

Poceni prodam dnevno SOBO z je­dilnim kotom. Smiljana Novakovič, Koroška 23, Kranj 16999

Prodam rabljeno hladilno SKRINJO gorenje, 380 I Stane Potočan, Gregor čičeva 18, Radovljica 17000

Prodam 2 termoakumulacijski PEČI 3,5 in 4 KW ter 2 otroški POSTELJI z jogijem. Dušan Mikič, Ročevnica 31, Tržič. Tel.: 22-221, interna 25-48, do-poldan 17001

Prodam zamrzovalno SKRINJO, 3801, trajnožarečo PEČ in GAŠPER-ČEK. Ribič, Vrba 21, te!.: 80-173 od 10. do 16. ure 17002

EMO 24. centralno PEČ, novo v ga ranciji, ugodno prodam. Tel.: 61 -043

_____ 17003 SPALNICO ugodno prodam zaradi

preureditve stanovanja in ŠTEDILNIK (2 + 2), nov, ceneje, prodam. Tel.: 33-912, popoldan 17004

Prodam ŠTEDILNIK gorenje, (2 elektrika, 2 plin), še nerabljen, širina 50 cm, cena 7 S M . Tel. 62-627 17005

Prodam 2 leti staro SPALNICO, do-bro ohranjeno. Tel.: 23-369 17006

Prodam HLADILNIK gorenje, star 2 leti, zelo dobro ohranjen Cena po do­govoru. Ogled vsak dan od 15. ure da­lje. Partizanska c. 41, stan. 5, Škofja Loka 17007

Ugodno prodam ŠTEDILNIK na trda goriva. Zabreznica 11/a, tel.: 80-724

17008 Prodam RADIATORJE jugoterm tip

22, 20% ceneje. 2 650/100, 2 650/600. Tel.: 28-436 po 20. uri 16705 v v v v v

M - KŽK G O R E N J S K E TOZD Komercialni

servis Kranj

V našem SKLADIŠČU PRED ŽELEZNIŠKO

POSTAJO V KRANJU vam nudimo po ugodnih

cenah: krmila za nesnice, krmila za

piščance, druga krmila, koruzo, oves, jedilno olje in sveža jajca.

Posebna ponudba za ozimnico: jabolka po 166 din za kg in jedilni

krompir po 63 din za kg (pakiran v vrečah po 30

kg).

S k l a d i š č e je o d p r t o v s a k d a n o d 7 . d o 14 . u r e , o b

s o b o t a h o d 7. d o 1 2 . u r e . I n f o r m a c i j e p o t e l . :

21 - 6 5 2 .

Prodam kipersbuš ŠTEDILNIK, traj­nožarečo PEČ in termoakumulacijsko PEČ 4kW. Informacije po tel.: 60-895, po 19 uri 17049

Prodam dobro ohranjeno termoaku mulacijsko PEČ - 4 kW Vincarje 12, Škofja Loka • 17050

Prodam HLADILNIK s 50-litrskim za­mrzovalnim prostorom. Tel.: 25 803

17051 Prodam trajnogorečo peč ŠTEDIL

NIK gorenje (temno rjav) rabljen eno sezono Pire, Ul M. Pijade 20, Kranj, te l :23 921 16714

l o k a l i Najamem DELAVNICO za mirno

obrt (lahko tudi neizdfclano) v velikosti 40 m' na Bledu, v Lescah ali v Rado vljici Te l : 74 925, popoldne 16730

Naiamem rnirem POSLOVNI PRO STOR s parkiriščem v Kranju Tel 21 777 17032

G o s t i l n a A L E Š n a

B r e g u o b S a v i

v a b i c e n j e n e

g o s t e v p r e n o v l j e n

l o k a l , k i g a d a n e s

o d p i r a j o

S e p r i p o r o č a m o

ž i v a l i Oddam majhnega psička mladička.

Dragočajna 4, Smlednik, tel.: (061) 627-196

Prodam KRAVO, pašno simentalko, po prvem teletu, 4 mesece brejo, lah­ko tudi po izbiri. Ciril Čemažar, Potok 7, Železniki 16958

Prodam KRAVO, dobro mlekarico, v 8. mesecu brejosti. Prebačevo 52 __ 16959

Prodam KRAVO, ki bo drugič telila. Pipanova 26, Šenčur 16960

Prodam KRAVO, brejo 7 mesecev. Pokopališka 28, Kokrica 16961

Prodam ŽREBIČKO, staro 5 mese-cev, B rodovnik, možna premija. An-drej Jarc, Križe 52, Tržič 16962

Prodam 5 mesecev brejo KRAVO po prvem teletu. Anton Zupan, Kupljenik 14, Bohinjska Bela 16963

Prodam 6 tednov starega BIKCA ter drobni in semenski KROMPIR desire. Zg. Bitnje 67 16964

Prodam visoko brejo KRAVO. Čado-vlje 1, Tržič 16965

Prodam 1 teden starega BIKCA. Globočnik, Gorica 1, Radovljica 16966

Prodam dve TELICI stari po 7 mese­cev. Stanonik, Log 9, Škofja Loka

16967 Prodam manjše in večje PRAŠIČE.

Stanonik, Log 9, Škofja Loka 16968 Prodam TEi do 20 kg težke PRAŠIČ­

KE. Velesovo 35 16969 Prodam teden dni starega TELI ČKA.

Posavec 123, Podnart 16970 Prodam 2 KRAVI, lahko za mleko,

zakol ali brejo. Franc Dolenc, Gaber-ška gora 7, Škofja Loka 16971

Prodam PIŠČANCE brojlerje za za­kol, krmljeni z domačo hrano. Marjan Petek, Velesovo 43 16972

Prodam 2 mladi KRAVI simentalki. Razgledna 14, Bled 16973

Prodam TELICO simentalko, ki bo kmalu teletila, ali KRAVO po izbiri. Do-lenc, Lom 4, Poljane 16974

Prodam KRAVO z 8 tednov starim BIKCEM. Jože Močnik, Čarmanova 2, Medvode 16975

Prodam 2 nemška OVČARJA, sam­čka, canto vveienrav linija, stara 6 ted­nov, odličnih staršev. Psarna Janova, Kukovniška 5, Tržič ; 16976

Prodam mlade PAPIGE, vrste stan-dard in skobčevke. Tel.: 33-177 16977

Ljubitelju živali podarim 5 mesecev starega OVČARJA in prodam 3 leta staro pony kolo. Te l : 89-052 16978

Prodam TELIČKO, staro 7 tednov Kalan, Jama 28 16979

Mladičke NEMŠKE OVČARJE brez rodovnika prodam. Vehovec, Hrastje 143, tel.:23-007 16980

Podarim 74 531

mlado MUCKO. Tel.: 16981

Prodam KRAVO v 9. mesecu brejo­sti ali po izbiri. Zgoša 4/a, Begunje

16982 Prodam 45, 60 do 150 kg težke PRA­

ŠIČKE in rjave PISKE nesnice. Posa-vec 123, Podnart, tel.: 70-379 15120

Prodam 1 leto stare nesni­ce in KOKOŠI za zakol. Cegelnica 1, Naklo, tel.: 47-226 16414

Mladiča nemškega OVČARJA z ro­dovnikom prodam. Tel.: 27-841 16414

Prodam TELE, primerno tudi za rejo, staro 10 tednov. Franc Fabijan, Zg. Besnica 50 17052

Pripuščam skoke pasemskega bele­ga sanskega KOZLA, starega 2 leti Na republiški razstavi letos v Sevnici oce­njen kot plemenjak z rodovnikom. Al­bert Perko, Podljubelj 95, 64290 Tržič

17053 KRAVO pred telitvijo prodam. Pra-

protnik, Brezje 52 pri Radovljici 17054 Mlado KRAVO s teličko in 20 litri

mleka dnevno zaradi krme prodam. Bukovica 53, Vodice 17055

Prodam PUJSKE težke 20 do 30 kg. Oman, Zminec 12, Škofja Loka 17056

Prodam KRAVO, ki bo decembra drugič teletila. Tel.: (061) 611 -363

17057 Prodam KRAVO po izbiri. Dol 5/a pri

Sori, Medvode 17058 Prodam KRAVE po izbiri. Zakotnik,

Sv. Duh 15, Šk. Loka 17059 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO.

Škofjeloška 33, Kranj 17060 Prodam KONJA, težkega 550 kg, va­

jenega kmečkega dela, ali menjam za brejo telico: Lajše 19, Selca 17061

Prodam dve mladi breji KOZI. Ogled vsako popoldne od 16 ure dalje Na slov v oglasnem oddelku 17062

v o z i l a

Prodam VvV 1200, letnik 1975, v brezhibnem stanju; Jekovec Rok, Ziganja vas 41, pošta Duplje — Tržič

Prodam zastavo 750, letnik 1980. Tel 24-709 Bogataj

Prodam dobro ohranjen RENAULT 12 TL letnik 74 za 65 S M registriran do oktobra 1987. Ogled petek dopoldan in soboto popoldan. Šenčur, Kranjska cesta 5, tel.: 41 029

ŠKODO 120 LS, letnik 80, bele bar­ve, ugodno prodam, ogled vsak dan popoldne Tel.: 22-405 16577

Prodam Z 101. letnik 77, nevozna. Kavar, Podljubelj 92, Tržič 16586

' Prodam Z 101. letnik 74 Voklo 47" Šenčur 16733

Prodam. Z 750, letnik 73, registriran do septembra 87 Tel : 28 228 16841

Prodam levi in desni sprednji »J j nji BLATNIK za Z 101. Košir, » P - ^ ca 31 rT^Mb

Prodam MZ 250 ETZ. Matjaž w y Rakovica 19, Zg. B e s n i c a _ _ _ ^ - ^

Prodam dodatno opremljen A ^ Jaka Grmek, Pšenična polica i ' ^ kije, tel.: 42-638 _____——r- fi

Prodam OPEL MANTA, letn i j^ Tel.: 47-034, popoldne ,_____---r-^i

Prodam GOLF, letnik 80, regis ^ avgust 87. Tel.: 23-674 - - ^

Prodam Z 101, letnik novemW j6

Dragic Ljujič, Cesta na Loko l, ^

Prodam registrirano }nJ$fS Z 750, letnik 73. Uroš, Huje 23/a, "V-jj

Prodam ALFA SUD, le zimske GUME. Tel.: 28-647______i^<;K^

PEUGEOT 204, obnovljen, 'e_anc,in< ran do oktobra 87, prodam. ^ M j . Koritno 19, Bled r-jtfir] 1

Z m i stareiši letnik-r

J_fi,»Pi Prodam Z 101, starejši Obed, T. Vidmarja 2, Krar______---p:

Ugodno prodam MOPED ^ Tel.: 49-190, popoldne , Prodam R 4 TLS, letnik 79, 1^'!!$

va 2, Radovljica Prodam VAMAHO 250 XT.JjJJ^jg

Hrušica 69, Jesenice Prodam ohranjeno Z 101, 'et"_j_jni Kwx

prva registracija 77, P^-^ti^L 68.000 km. Benedikova 22, Stra*.,

r^rrg Prodam Z 101, letnik 83. Tel.:

•—TosrU Prodam Z 126 P, letnik 79, za

Sp. Besnica 91/a r t ^ m ! Prodam TOMOS 15 SE. Lom ^ g j ^

Prodam Z 101 mediteran, l e t n ^Jf | ; ogled popoldne. Milorad P r e r a ^ L ?

Trg Rivoli 4, Kranj _____ Prodam MOTOR tomos APN g g ^

tnik 84, Stanonik, Zg. Bitnje 253—l-^l^. letnik£ t>, Prodam Z 101 mediteran.

Koranter, Hrušica 118, JesejT___^-<^ Prodam dobro ohranjen NSLj , h\

letnik 70. Dornik, Ročevnica 17- ^ggtffJ .—uj*f5

Prodam Z 101, letnik 78, dobro on % njeno. Dušan Kaisersberger, Vrba^jK^

Prodam ŠKODO 100, n e T e g i ^ ^ j J ^ v voznem stanju, potrebno . J ^ ga popravila. Stane Kristane,

Prodam GOLF diesel, prvič reg -Jrri ran januar 83. Dušan Ferjan, ^gjJ6_£ 131, Bled

V O D O V O D N E I N Š T A L A C I

J E R o m a n B e n e d i k Kov te 1, P o d n a r t

Ooveščam s t r a n k e , d a začel s s a m o s t o j n o o b r t j 0 s. n o v e m b r o m 1986. Spr j £

m a m n a r o č i l a z a pr ihod r leto.

Prodam R 4, letnik 1977. Berto^ sji Cesta v Rovte 27, Jesenice _____^_t-L_

Prodam OPEL aseono 1200S, .fcjr nik 77. Bogataj Srečo, Hafnerje*0 LG selje 117, popoldan. ^ j t*"

Prodam SUZUKI 1100 GSX , e - n 81. Te l : 40-034

Prodam osebni Mlaka 21, Kranj

avto FORD

MINI MORIŠ 1000 prodam Ul. Lojzeta Hrovata 7, Kranj

Prodam karamboliran O P t L

a(i DETT, letnik 78, motor nepoškod 0*$ < Clnk ln i QC »-.I . Al m i 10vf Strahinj 96, tel.: 47-124

Ugodno prodam FIAT 126 P, ' e t n ' j?! 80. Bojan Žagar, Kranj, tel. 23 -607^ <,

Ugodno prodam R 4 GTLJ z <*°$ P no opremo. Tušek, Črnivec 16, " r^ggl5^

Prodam R 4, letnik 76, vozen, 12,5 S M . Podjet, Zg. Bitnje 19L p.%]i%

Prodam Z 101, letnik 77, p revoz* ' ^ 83.000 km, motor obnovljen, reg1* , J ran do decembra. Tel.: 62-452, P % i J ^ dan —-^irlrj

Prodam zelo ohranjeno in g a r a p_v^ no Z FIAT 101 GTL, letnik 84 Emil rr-«.< lin. Križe 23/a, Križe

Z 128, letnik 82, prevoženih km, prodam. Tel.: 46-528

Prodam VW HROŠČ, letnik 76, bro ohranjen Alijogič, tel.: 50-440. jp p

tek, sobota, nedelja ves dan ___J--^l0 Ugodno prodam Z 101 confort, ^ ^

tnik 79, dobro ohranjeno. Vinko E / j L ^ Ribno96, Bled - % $ \

vVARTBURG, letnik 83, p rodarn -^L tek, Šmidova 20, Koroška Bela, niče. Te l : 83-258

Prodam GOLF diesel, decemb e r V, garažiran, cena 290 S M Tel.: 28 -8^ } ^

Prodam Z 101, letnik 77. Tel

Ugodno prodam JUGO 45, letn'^ v j | Ogled v popoldanskem čas" 47, Tržič

Prodam Z 101, letnik 143 S M Miro Bernik, Sp. E snica

R 9 GTD, diesel, prodam. Koren Seljakovo naselje 17, Stražišče, K j S l \

Prodam FORD taunus, letnik '^M račun vzamem manjši avto ^gjSif 24-628

Prodam Z Tel.: 39 408

101, letnik 77, za mi

Prodam 41-159

JAVVO 350 ccm.

FORD ESKORT, ohranjen, prodam. Tel

letnik 79, W 061 /737 -6 j ^ |

HProdam JUGO 45, l e t n i k i 23-338

Poceni prodam DIANO, Staneta Žagarja 46, Kranj -—^tfl „ Prodam APN 4 T, letnik 80, 6° i ohranjen. Te l : 83-343 ^v>y

5*. 10 . O K T O B R A 1 9 8 6 M A H O G L A S I , O B V E S T I L A , O S M R T N I C E .15. STRAN @ ® I M 1 S ^ © 3 S H G L A S

§ K L J * A ŠOLA DAVORINA JENKA

ra3»suje naslednja dela in naloge: S T E L J A BIOLOGIJE IN GOSPODINJSTVA RAZREDNEGA UČITELJA

_ P!s je za določen čas, od 25. junija 1987 s pripadajočim do-""stom. Nastop dela takoj. ^odidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o snovni šoli.

nJi a v e ^ dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na ^ov: Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje.

^hiri bodo obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu.

• k s t £ . J U G 0 ' l e t r » i k 82, 35.000 km. *renovec,Voglje103, Šenčur

16935

i_A v vnl ^ 750. letnik 77, neregistri-* N J £ n e m s t a n i u Ogled v petek

^**ebel i" s o b o t o od 10.-16. Ani-m ""«9. Gradnikova 67, Radovljica TLVjj-^ 16936 ^ V f i P 0 1 ' * ' F 'AT 126 in POLO-ro naslov v oglasnem oddelku g i ^ ^ 16937

'ić'feKr»!? V 4 G T L . 'etnik 86. Informa-^ I P r ^ 1 ^ ^ ^ Šenčur 16938 Ti,

fepldnTh k m ' z a 55 SM. Tel.: 22-991, JSB gSS 16939

m 2 101, super, letnik 79, tel.: 16940

0 leta n ' V 0 ' l e t n i k 82< >n APN 6, star gih, • Prodam. Tel.: 77-374, dopol-

16941

M'ITRD d°bro ohranjen garažiran •__ etnik december 80. 40.000

^ h ? 9 ? F I A T m - , e t n i k 76> o b n ° -«]»Sli' . . a "Ovo renistrirann C«na ki"" Y" registrirano. Cena

Pfi aHgljajska 13" Bled 16942 $_? 8/8?m R 4 T L - 'etnik 77. registriran le6SiV| ' t o ž e n i h 44.000km, cena 3«iWucii' ^Poldan. Bojan Zevnik, C. Re-

Jesenice 16943 R 4GTL, letnik 86. Tel.:

-roda^ !___!_ i82 ,_ 1101 GTL 55, letnik decem-

_l*4; J«»ei Kunčič, Lancovo 11. tel.: • r S'^S^—- _______ fi'h° O i J 7 5 ° - l e t n i k 7 9 - registriran ^ ' N , k o Jurkič. Partizanska 32, nj 0da~ 16947 o7_*ia jn _ e kaj rezervnih delov mo-3*0 jp^ozja za Z 1300, letnik 77.

!?• cankarjeva 31/a, Rado-' c ^ f f i ^ g Z 9 16948 j^tr a r > 0 dV' 1' d o D r o o n r a n J e n o ~

snice Mladenov, C. v

16949 ška F1*1" 126 P, letnik december ii\!*arahr.t o»_.___:_! ,«••._ ...i. ^""aDot. Strahinj 111/a, tel.

16950 •i t ^ KAVVASAKI 750 Z, letnik 81,

N a ! i t r a c i i a 8 3 M i l a n Oražem, Ri-H«. 4- B 'ed. Tel.: 77-821 od 7. do

16951 N 2 » 3 0 4 s - | e t m k 7 6 > d o b r o

S5»• W r,e9'striran do 14. 7. 87., pro-

JALS^99§ 1____2 RJObJ; SAMBO, letnik 82,

odlično ohranjen, zelo . Prodam. Tel.: 77-316, int. 17

. 16953 fesJU? R 1 0 - celega ali po delih. .^^g&Pivt ta 16°Naklo 16954

P/V1200, odlično ohranjen. lonk 15. Železniki 16955 . letnik 81, garažiran, pro-

Cergolj, Gasilska 29/a, . 16956

MS??. P r°dam WV 1200 J, letnik ^ S ^ e n Voalje 47. Šenčur 16957

Š 5 2 1 0 1 C - l e t n i k 81 L H r o v a ' t fi^^L^999 16289 „ urJ? 0 , 1 8 . 'etnik 73, po delih pro-, L 0l<sler, Forme 26, Zabnica

17094 ' l ^ t ? J U G 0 4 5 ' , e t n i k 8 3 - v o d

nju. Golmajer, Bohinjska Be-g C ^ r - - — 17095 | P l J j k J * 2 250. Dragan Kovačič, I.'N. 3 /C . Kranj, ogled popoldne

f ^ - ^ 17096 |f<L?aia » i 7 5 0 ' , e t n i k 7 6 , registrirano ifičHlr... Ogled možen vsak dan » S i t i * 1 1 4 u r e dalje. Gabor, Pla-

17097 iran J J 5 p- letnik 80, 43000 km, regi ^T 6 | . j/87. v odličnem stanju, pro

17198 '.fL letnik 81, ugodno pro--ii_027 17099

•HO prodam. Blaž Zupan, 17100

0 l^Oda^'^riran do marca 87, poce S ^ f i a i e č o Kokalj, Poljanska c

17101 e ^tniL «^02r>o neregistrirano DIA-1 0 150 Tel: 60-491 17102

— ik oktober 80, pro-< Č^38__405_ 17104 &NnV100 LS- "etnik 79, odlično

•E*J B!" Prodam. Tel I ^dgegldne 25-822 iffi' 80OQ ,V2drzevano garažirano

dopoldne 17105

km. Klemene, Gradnikova 17106

87 R n°deš. Savska loka 5, Kranj

registrirano do ra 17107

racij? 2 1 0 1 oonfort, letnik 81, re-' ^ 8 7 . Perčič, Rupa 21

n k ^ d ^ 5 ~ - - - - — _ 17108 ^ O v _ R

2 J 0 1 ' l e t n i k 79. Anton Šu-^ ^ i i ^ l j - j i č 17109

l d ' s k ^ 0 d a m M z E T 2 250, letnik < a v oro. Galetova 7, Kokrica

17110 karamboliran ali po

09 17111 letnik 77, obnovljeno,

drugi lastnik, in dve letni I J e l : 38-757 17112

, ohrf - 0 1 c°r>fort, letnik 82, zelo »nk , e n a ' ° 9 ' e d Petek od 18

6 Nad°-ta o d 7. do 11. in 15. dc iža

Prodam VISO, letnik 83. Tel. 26-705 17115

Prodam Z 101, letnik 81, v zelo do­brem stanju. Benedik, tel.: 27-520 v nedeljo 17116

Prodam 126 P, karambolirana spred­nja stran, celega ali po delih. Bitenc, Snediceva 5, Kokrica, tel.: 25-241

17117 Prodam 10 let staro ZASTAVO 101.

Ogled popoldan. Perčič Franc, C. Ko-krškeaa odreda 14, Kranj

Prodam JETO, letnik 82. Jančev, De-teljica 2, Tržič, tel.: 51 -332.

k u p i m Kupim rabljene kuhinjske elemente.

Tel.: 42-428 17071 VEJALN.K (pajkel) za žito kupim.

Gantar, Valburga 59, Smlednik 17072 Kupim ŠKOLJKO za opel aseono 1.6

ali manto starejši letnik. Janez Šubic, Dobje 1, p. Poljane 17073

Kupim rabljena VRATA za zastavo 101. Tel.: 28-434 17074

Kupim SOD do 80 litrov. Tel.: 51 -224 17075

Kupim 3 lesene STEBRE za kozolec. Tel.: 42-491 17076

Rjave betonske STREŠNIKE s posi-pom kupim. Cesta na Klanec 22, Kranj. Tel.: 26-375 17077

Kupim pnevmatski MOTOR z okrog 1500 obratov. Tel.. 41-067 17078

rapoiilire ~

Elektromehanik z lastno hišo sprej­me delo na dom. Šifra: Elektromeha­nik 16682

Takoj zaposlim PLESKARJA. Osnovna plača 15 SM. Lisec, C. talcev 69, tel.: 26-263 16683

Obrtniki, pozor! KV elektromehani­ka z lastnim prevozom sprejmeta ka­kršnokoli delo elektro stroke na dom. Šifra: Kakovost 16686

Delavca za delo na stružnih avtoma­tih zaposlim, možnost tudi honorarno v popoldanskem času. Ponudbe na ši-fro: Kranj-Britof 17063

Akviziterje z lastnim prevozom za prodajo zbirk in priročnikov (posamez­nih knjig) iščemo. Obvezen kratek ži­vljenjepis. Šifra: Sodelovanje 17064

AVTOLIČARJA, kvalificiranega ali delavca, ki ima veselje do tega dela, takoj zaposlim. Avtoličarstvo Močnik, Britof 162, Kranj, tel.: 35-717 17065

Zaposlim ORODJARJA univerzalca Tel.: 61-211 17066

MLADIM OSEBAM z lastnim prevo­zom nudimo možnost hitrega zaslužka pri opravljanju akviziterskih del. Šifra: Veselo na delo 17067

Pomoč v gospodinjstvu vsaj enkrat tedensko, iščem Podlubnik 265, Škof-ja Loka, tel.. 62-323 17068

Dekle išče kakršnokoli honorarno popoldansko delo, lahko tudi na do mu. Šifra: Vestna 17088

Takoj redno zaposlim enega ali dva fanta, po možnosti z odsluženim voja­škim rokom, v kamnoseški deiavnici, možnost priučitve. Informacije: Boris Vdovč, Kamnoseštvo, Jožeta Poličarja 11, Naklo, tel: (064)47-002 17089

Mlajšo upokojenko iščemo za po­moč v kuhinji v dopoldanskem času. Tel.: 75-504 17090

Zaposlim KLJUČAVNIČARJA varil­ca. OD po dogovoru. Ključavničarstvo Jalen, Huje 23, Kranj 17091

i t e n o K a n j a

Dvosobno stanovanje v Škofji Loki zamenjam za enosobno stanovanje ali garsonjero v Škofji Loki ali Kranju ali v neposredni okolici teh mest. Informa­cije po tel.. 62-088, Škofja Loka 17079

Sem Slovenka srednjih let in iščem enosobno stanovanje ali garsonjero. Nudim predplačilo in pomoč v gospo dinjstvu. Šifra »Zelo nujno«

Dekle išče GARSONJERO ali eno sobno stanovanje v Kranju. Šifra: Ok-tober — jeseni 16692

do Reginčeva 12, Kranj

17113 01, letnik 77, obnovljeno,

o do junija 87 Mato Kitano-ova *

Zamenjam ali prodam takoj vseljivo dvosobno konfortno STANOVANJE. Tel.: 35-644, popoldan 17008

Smo tričlanska družina in čakamo na solidarnostno stanovanje. Smo v hudi stanovanjski stiski, zato vzame­mo v najem kakršnokoli STANOVA­NJE. Možno predplačilo. Šifra: Kranj­čani 17009

Zamenjam dve družbeni GARSO­NJERI za dvo-ali trisobno stanovanje. Tel.: 26-429 17010

Kupiva enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO na relaciji Bled—Ra-dovljica. Šifra: Gotovina 17011

Samski moški, Slovenec, išče sobo s souporabo kopalnice, mesečno par dni, ostalo je odsoten. Za uslugo vam naredi vsa pečarsko-keramičarska de-la zastonj, šifra: Nujno 17012

Enosobno družbeno STANOVANJE menjam za večje. Tel.: 37-521 16505

g r a d b e n i m a t . Prodam hrastove PLOHE in DESKE.

Ciril Oblak, Zadobje 7, Gorenja vas, tel.:62-620 17013

Ugodno prodam hrastovo OBLO­GO 12 cm. Potočnik, Pajerjeva 9, Šen­čur 17014

Prodam »GRUŠT« za fasado. Hrast-je 199, Kranj 17015

15 % ceneje prodam 850 kosov nove strešne OPEKE vesna z grafitno sivim posipom in rabljeno cementno OPE­KO. Dolenc, Skokova 7, Kranj, Straži­šče 17016

Prodam predsobno STENO, PIPO za banjo, UMIVALNIK, ŠKOLJKO, PRAL­NI STROJ candy 75, nekaj hrastovega PARKETA in 3 OKNA 100x100 cm. Tel.: 24-425 17017

Prodam strešno OPEKO bobrovec. Tel: 22-937 17018

Prodam novo strešno OPEKO dra-vograd 2300 kostov, in rabljen cemen­tni ŠPICAK, 2200 kosov. Tel.: 45-225

17019 Ugodno prodam OPEKO modularec

za prezidke. Martin Novak, Cegelnica 32, tel: 47-204 17020

Prodam peč za centralno FERRO-THERM 30.000 z bojlerjem 10% cene­je. Škrjanc, Zg. Duplje 1

Ugodno prodam 20 m' odpadnega MARMORJA, primernega za tlakova-nje. Dolinar, tel.:57-142 17137

Prodam 12 m 2 suhih smrekovih PLOHOV, debelina 5 cm. Tel.: 24-703

17025 Prodam 1800 kosov strešne OPEKE

NOVOTEKS. Jože Zima, Hlebce 23/a, tel.: 74-479 j 17026

Prodam rabljeno strešno OPEKO ki-kinda. Mlaka 89, tel.: 22-423 17027

Prodam kovinsko konstrukcijo z no­silci, odprtine ali svetlobe 6x10 m, brez salonitke. Tel.: 75-371 17028

hrastova s 17029

Garažo vzamem v najem v Radovlji­ci JeLJ[4J39_____^ 17085

Kupim manjšo HIŠO z vrtom ali vi­kend na Gorenjskem, vrednost do 1,3 SM. Šifra: Zdomec 17086

Iščem parcelo ali starejšo hišo v okolici Kranja, do 15 km. Tel.: 42-664

17087 Kupim zazidljivo PARCELO na rela­

ciji Kranj—Britof—Visoko. Sem dober plačnik, tudi v DM. Tel.: 22-993, po 20. uri 16511

Kupim staro HIŠO, gospodarsko po­slopje ali zazidljivo parcelo, kjerkoli v Škofji Loki ali bližnji okolici. Šifra: Pla­čam takoj 16512

Prodam dvoja VRATA, podboji. Tel.: 62-908

Prodam ves GRADBENI MATERIAL za gradnjo hiše do tretje faz<" Tel.: 061/347-348 po 15. uri 16718

Prodam 1000 kosov nove strešne KRITINE mediteran. Tel: 60-386 po-poldne, 61 -961 int. 40 dopoldne 16724

Prodam več kosov LESA (tramov) za fasadni oder in 3 ms belega PESKA teranove od 0 do 4. Marjan Zagore, Potočnikova 4, Škofja Loka 17069

Dvokrilno OKNO 180x140, dvakrat termoton in panoramsko steno 220x180 (dvakrat termoton) prodam za polovično ceno. Tel.: dopoldne 50-041, popoldne 25-822 17070

P B H M E D f f V E

Na Kokrici je PLES vsako nedeljo od 17. do 22. ure. Igra ansambel SIBILA. Vljudno vabljeni. 17092

posesti

Prodam PUNTE Tel.: 45-697

za fasadni oder. 17021

Iščem GARAŽO ali prostor v Kranju ali zunaj Kranja za prezimovanje fička (5 mesecev). Dobro plačam. Tel: 21-615 17080

Starejšo HIŠO z gospodarskim po-slopjem v okolici Kranja prodam. Kas­neje je možen tudi nakup zazidljive parcele poleg obstoječega objekta. Šifra: 700 m'in 1500 m' 17081

Prodam novo strešno OPEKO dra-vograd, sivo s posipom, 2200 kosov, in SLEMENJAKE. Marija Cankar, Zlato polje 8, Kranj 17022

Prodam GARAŽO Tel: (061) 831-845

pri pekarni. 17082

Prodam šidel DIMNIK 29x29 cm. Tel: 26 195

8 m, tip 1 a, 17023

Prodam belo MIVKO Šenčur

Pipanova 40, • 17024

Dobro situiran par kupi staro STA­NOVANJE ali HIŠO v Kranju ali okoli-ci. Šifra: Gotovina 17083

Prodam 7 ha obdelovalne ZEMLJE, skupaj ali po parcelah. Cena povpre­čno 450 din za m1. Soklič, Češnjica 22, Podnart, tel.: 70-410, po 20. uri 17084

ZAHVALA

Ob izgubi našega dragega moža, očeta, sina, brata in strica

V I D A N O V A K A

se iskreno zahvaljujem sosedom, prijateljem, sorodnikom, znancem, sodelavcem Aerodroma Ljubljana, PTT Kranj — TOZD Telekomunikacije, SGŠ Ljublj ana, Srednji šoli za trgo­vinsko dejavnost, OŠ Šenčur za pomoč, sožalje in podarjeno cvetje. Zahvalo izrekamo govorniku tov. Bobnarju za poslovil­ne besede, gospodu župniku za lepo opravljeni pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem hvala, ki ste ga v tako

velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.

Žalujoči: žena Mirni, sin Tomaž, hčerki Joži in Katja

V 80. letu starosti je umrl n a š dragi mož , ata, stari ata, brat in stric

A L B I N P A L O V Š N I K upokojenec

Pogreb bo v petek, 10. oktobra 1986, ob 15. uri na kranjskem pokopa l i š ču .

Žalujoč i : ž e n a Rezka, hčerk i Rezka in Albinca ter sin Janez z druž inami , sestri Cilka in Marija ter drugi

sorodniki

Kranj, Chicago, Ljubljana, Žirovnica , 10. oktobra 1986

soba 60 17114

ZAHVAIJV

V 43. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil naš ljubljeni mož in oče

J A N E Z A Ž B E Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kolektivoma Elektro Kranj in Jelovica LI Škofja Loka, IGD Jelovica in OGZ Škofja Loka za cvetje, ustna in pisna soža-lja, denarno pomoč ter vsestransko pomoč v težkih trenutkih. Iskrena hvala osebju Gastroentero-loške klinike Ljubljana za trud, da bi našega ljubega moža in očeta ohranili pri življenju. Zahva­ljujemo se tudi Tomaževim in Natašinim sošolcem iz OŠ Cvetka Golarja, govornikom, tov. Kržiš-niku, tov. Lužniku in tov. Cvenklu, za tople poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in gospodu župniku za pogrebni obred. Zahvala lovcem, ki so našemu očetu izkazali poslednje spo­štovanje. Enako se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali ter ga tako številno pos­

premili na njegovo zadnjo pot. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu

ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI

Škofja Loka, L oktobra 1986

OBVEHI1A

IZDELAVA in popravilo avtocerad, popravilo šotorov in baldahinov. AV-TOTAPETNIŠTVO Rautar, Rožna doli­na 12, Lesce, tel.: 74-972 16121

Vabimo vse občane Kranja, da se udeležijo odprtega prvenstva Kranja v KEGLJANJU, ki bo od 3. novembra do 28. novembra 1986 na kegljišču Triglav Kranj. Prijave na kegljišču ali po tel.:21-326. Kegljaški klub Triglav Kranj, Sejmišče 3 17093

V S P O M I N

Tiho, a brez slovesa si odšel, leto dni že v grobu spiš a med nami še živiš. K počitku leglo je telo, a delo tvoje in ljubezen pozabljeno ne bo.

10. oktobra 1986 mineva leto dni od b o l e č e , prerane iz­gube n a š e g a ljubljenega m o ž a , o č e t a , dedka

J O Ž E T A K E N D A iz Radovljice

ŽALUJOČI VSI N J E G O V I

Radovljica, 10. oktobra 1986

Z A H V A L A

Ob boleč i izgubi n a š e g a dragega

J A N E Z A

M A R I N Š K A

se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, znancem, K S in Z B S t r u ž e v o , O Š Bratstvo in enotnost Kranj, O Š Bovec za darovano cvetje, i z r a ž e n a soža l ja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hveđa govorniku, pevcem in g. dekanu za lepo opravljen poslovilni

obred.

VSI N J E G O V I

ZAHVALA

V 86. letu starosti je ugasnilo življenje drage mame, stare mame in sestre

I V A N E P E R C WM^iWm? ..Škilil« rojene Pretnar

Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem in večni mir. mi zaželite.

Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zad­nji poti. Iskrena hvala dr. Bajžlju in osebju doma Petra Uzar-ja za lajšanje bolečin, kolektivom Iskra Otoče, Kemična to­varna Podnart in Iskra Kranj, tozd Števci. Hvala pevcem iz Stražišča za zapete žalostinke in gospodu župniku za opra­

vljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.

ŽALUJOČI VSI NJENI

Podbrezje, Kranj, Podnart, 22. september 1986

Z A H V A L A

Ob nenadni tragični izgubi n a š e g a dragega

F R A N C I J A P R E T N A R J A

Vsem za vse hvala.

VSI N J E G O V I

Kranj, Radovljica, 4. oktober 1986

N O V I C E I N D O G O D K I

S n i d e n j e i g r a č v K o k r i n i r e ž i j i

Plišasti medvedek mežika domišljavi Barbiki Brdo, 8. oktobra — Kokrin tozd Engro je ta teden zbral na enem mestu, v hotelu Kokra na Brdu, večino igrač jugoslo­vanskih proizvajalcev, ki jih je dopolnil tudi z nekaterimi uvo­ženimi. Letos manj kiča, posebna pozornost pa igračam z oznako republiške komisije za igrače »dobra igrača«.

Žal je K o k r i n a prodajna razsta­va, odprta še danes, dostopna samo organizaci jam: t rgovinam, vr tcem, s ind ika tom in drug im. To pomeni , da ig rač , posteljnine za male i n ve­l ike, volne, oblačil za n a j m l a j š e in drugih drobnari j , k i so j i h K o k r i n i

komercia l i s t i postavi l i na ogled, posamezniki ne morejo kupi t i . P a bi j i h na jb r ž radi .

P rv ič zaradi bogate izbire, kakr ­š n o bodo novembra in decembra, ko je prodajna sezona za i g r ače , zaman iskal i v vsak i t rgovini . M e n ­

da bo Globus ponudi l domala vse, kar je na Brdu , a v p r a š a n j e , v kak­šn i kol ič ini . Drug ič pa zato, ker so ig rače na B r d u brez m a r ž e , k i j i m jo bodo pr i lep i l i v t rgovini , o b č u t n o c e n e j š e . Tol iko , da je vsaka peta i g r a č a zastonj.

In kaj ponuja razstava? M a l o je še k i č a s t i h igrač ; z dokaj izostre­n i m posluhom za dobro so izbrane na j r az l i čne j š e vzgojne d r u ž a b n e igre, precej pa je tudi zahtevnih t e h n i č n i h i n glasbenih igrač , k i so za otroke izvrsten uvod v spodbuja­nju n j ihovih nagnjenj i n k a s n e j š o rabo prav ih instrumentov.

N e m o g o č e je n a š t e t i vse, kar pr i ­vabl ja k nakupu. B laga je r e s n i č n o vel iko: od vozičkov za igranje do d o j e n č k a , sestavljank, igre č lovek ne jez i se, lego kock, v sve t l eča ob lač i la odetih Barb ik , navadnih av tomob i l čkov in t ak ih na elektr i­čno upravljanje, majhn ih p i sa ln ih strojev . . .

Priredi tel je p r e s e n e č a š t ev i l en obisk Brda . Di rek tor tozda Engro Miloš K r e n n e r je dejal, da ne pr i ­hajajo le iz vse Slovenije, t e m v e č tudi iz vseh večj ih jugos lovanskih mest. Predvsem trgovci, k i n a r o č a ­jo i g r ače , oblači la , posteljnino za svoje trgovine. Nekaj blaga so že mora l i umakn i t i s prodajnih pul­tov, ker je razprodano, vel iko ga pona_ročajo. Za kupce je p a č lažje i n ceneje pr i t i na Brdo in tu najti vse, ka r b i sicer i ska l i pr i petnaj­stih proizvajalcih ig rač , ko l ikor j i h je v Jugoslavi j i omembe vrednej­ših. H . J e l o v č a n

K a k o p r e ž i v e t i s š e s t i m i m i l i j o n i , s p r a š u j e j o v T o p l o t n i h i z m e n j e v a l c i h

Recept je samo bol jše delo Škofja Loka, 6. oktobra — Boljše delo vseh, predvsem pa boljše delo vodilnih delavcev, ki so (dobro) plačani za to, ia bi tovarno dobro vodili. Časi, ko so ljudje iz vse Jugosla­vije v vrstah čakali pred vrati LTH na skrinje, so mimo, je ia današnjem razširjenem sestanku predsedstva konfe­rence osnovnih organizacij zveze sindikata v LTH dejal iden od razpravljalcev iz proizvodnje.

In je podkrepil svoje besede s prime-r om: delavec pri skrinjah ima normo 230 skrinj, naredi j ih 250, prodaja pa ih uspe prodati vsega 130. Kdo je kriv a slab poslovni rezultat: delavec, k i je laredil preveč skrinj, ali prodaja?

Odgovor je preprost. Mnogo bolj kot odgovor delavcem v Toplotnih izme­

ni rjevalcih tozda Hladilstvo, k i so ob iz­plačilu zadnjih, to je avgustovskih plač, / sredini septembra za kratek čas usta-/ i l i stroje in vprašal i , kako naj preživi-o mesec s komaj šest imi starimi mili-oni. Odgovor pričakujejo do nasled-vjega izplačilnega dne.

Delavcev, k i so avgusta zaslužili manj kot 70.000 dinarjev, je bilo v To­

plotni1., izmenjevalcih 23. Na že tako skromen minimalni osebni dohodek je vplivalo tudi samo 168 delovnih ur in dopusti, za nameček pa je bilo izplačilo še v če*u začetka šole in nakupa ozim­nice.

Na razš i r jenem sestanku predsed­stva osnovnih organizacij zveze sindi­kata v L T H so predvsem znova preče­sali sklepe, k i so j ih sprejeli že ob pre­kinitvi dela delavcev v Toplotnih izme­njevalcih, zlasti o poračunu na podlagi višjih osnov tudi za nazaj, k i naj bi ta­koj učinkoval. Pokazalo se je, da bi­stvenega povečanja plač na ta račun ne gre pričakovati .

Vs i drugi posegi so bolj dolgoročni, saj gre pri njih za spremembo samo-

Minimalni osebni dohodek avgu­sta je bil v LTH za 184 ur in polno delo (brez dopustov ali bolniške) 69.900 dinarjev. Povprečna plača za sedem mesecev znaša 94.500 dinar­jev, povprečje loškega gospodarstva je 95.000 dinarjev. V primerjavi z enakim časom lani je v tovarni v prvem polletju akumulacija zrasla le za 33 odstotkov.

upravnih aktov, torej za postopek, k i v najboljšem primeru traja vsaj tri me­sece. Sicer pa tudi ti ukrepi ne bodo mogli narediti čudežev.

V tovarni, še posebno v tozdih, kjer delež ostanka denarja za razvoj (aku­mulacije) v dohodku pada, bo treba ta­koj vzeti pod drobnogled vzroke, zakaj akumulacija ne raste tako. kot bi žele­l i . Odkrito bo treba pogledati, kako je z vodenjem, odgovornostjo za delo, stro­ški, razvojem, trženjem, prodajo, skratka vsem, kar vpliva na boljše ali s labše poslovanje ter s tem tudi na plače.

H . Jelovčan

N a J e s e n i c a h g r a d i j o č i s t i l n o

n a p r a v o Jesenice, 9. oktobra — Pod nasi­

pom, kjer se potok Javornik iz l iva v Savo, so začel i delavci j e s e n i š k e g a komunalnega podjetja K o v i n a r s pr ipravl jalnimi deli za gradnjo čistil-ie naprave za vse mesto Jesenice. lajprej morajo zgradit i dva mosto-a in cesto, predvidevajo pa, da bodo :istilno napravo v vrednosti sto sta-ih mi l i j a rd dinarjev zgradi l i v dveh etih in pol. č i s t i l n a naprava bo ime­

la zmogljivost 30.000 e.iot, s tem, da jo bodo lahko povečal i na 50.000 enot, nanjo pa se bo pr ikl juči lo vse kanal izaci jsko o m r e ž j e od H r u š i c e do K o r o š k e Bele.

Z a zbiranje denarja so se odločili delavci v delovnih organizacijah je­s e n i š k e obč ine , precej denarja pa se bo zbralo tudi iz pr ispevka za kanal­šč ino.

D. Sedej

Z a j u b i l e j l o v s k i d o m

Gorenja vas, 10. oktobra — Gorenje-vaški lovci te dni slavijo 40 let obstoja svoje družine. Jubilej so zadnjo nede­ljo že obeležili z lovom na zajca na Hlavčih njivah, glavno praznovanje pa pripravljajo konec tega tedna.

Jutri , v soboto, bo na Žirovskem vr­hu lokalna tekma goničev, v nedeljo ob 14. uri pa bo sklepna svečanost . V kul­turnem programu bodo nastopili rogi-sti, pevski zbor in recitatorji. Podelili bodo priznanja, odprli lovsko razstavo in lovski dom v Gorenji vasi.

H . J .

Glasov D e d e k M r a z s e p r i t o ž u j e

Prodajno razstavo Kokre na Brdu moram resno okrcati. Pritožil se mi je kranjski dedek Mraz, č e š alf me hoče ­jo povsem raztrgati. Kaj neki naj na razstavi počne jo sindikati in kupujejo drage igrače , ko pa je tu on, enako dober do vseh malčkov.

Dvomim sicer, da se bo leče social ne razlike kažejo samo pri dedku Mra zu, a po svoje mu le moram dati prav.

!z bogate zakladnice arhitekturnega izročila kmetov, gozdarjev, ogla.jev... Propadajoči kozolec »toplar« na pragu turistične Bohinjske Bistrice, le dva (?) me seca pred novim plesom snežink . . . Ga bo prihodnja .rima povsem dotolkla?

N a g a j i v i c e n t i m e t r i

Čeprav je bila gradnja apartmajev v Kranjski gori š e kar hitra, ni š lo brez stalnih zapletov.

Kopici n e v š e č n o s t i je ob koncu pridal svoj lonček š e projektant.

Vso drago opremo je projektiral do cent imetrčka natančno, pri tem pa pozabil na omet, ki konec koncev tudi navrže kakšen milimeter.

T i m e n i , j a z t e b i

Pred č a s o m se je pni Jugoslavije razburjalo, ker je IMV Novo mesto podražil rezervne dele za nekaj sto odstotkov, in takrat je postalo parkiranje avtomobilov kar tvegana zadeva. Ne veste zakaj? Ko vam bodo s ka-trce sunili zadnja (plast ična) pokrivala z luči, boste že vedeli.

V Kranju je, kot kaže, na nekaterih parkiriščih zadnje č a s e nevarno pustiti avtomobil — posebno v bližini tr govin z avtomobilskimi deli. Kaže, da kupci, ki odtavajo iz trgovine brez avtomobilskega dela, le tega raje po iščejo kar na najbližjem parkirišču. Stanovalci H 8, ki imajo na tako parkirišče lep razgled, so tu teden pri be lem dnevu opazovali kar dva t akšna »mehanika« Obliu bl|ajo. rla bodo v prihodnje "»apisovali tudi registrske stevlke »za tdenhhkaci to«.

G L A S O V A A N K E T A

Dobra igrača ima svojo ceno Kranj, 8. oktobra — Trgovci pravijo, da je dobra igrača običajno tudi draga, nekatere iznajdljive mamice trdijo, da otroke lahko zadovolji/ tudi z d o m a č i m i »izumi«, otroci pa imajo seveda spet svoje ljubezni želje. V tednu otroka veliko govorimo tudi o igračah, o cenah zanje > njihovi kakovosti. Kaj pa so povedali naši sogovorniki?

CEN

Vida Sitar, prodajalka

Kokre, ta te­den na pro­dajni razsta­vi na Brdu: »Težko bi re­kla, katere igrače gredo najbolje v promet. Vse gredo dobro.

Morda za malenkost še vedno izsto­pajo dojenčki, plišasti medvedki, igre za prosti čas. Vrtc i precej ku­pujejo sestavljanke, medtem ko se za uvožene igrače zanimajo trgovi­ne.«

Janez Pire, star osem let, iz Kranja: »Ni­mam toliko veliko igrač. Najraje se igram z lego

kockami. Včeraj sem sestavil la­djo. Imam

tudi cisterno, hiše, kombi ali avto­bus lahko naredim iz kock. Rad bi še bencinsko črpalko in ljudi. Juli ja sem bil s s tarš i na razstavi lego kock v Celovcu. Zelo veliko j ih je bi­lo.«

Minka Švegejj, va

iz »Za

do tri­letne otroke so najP r l'

mernejše mehke, ljub­

kovalne pre-

ruhinja vrtcu, Kranja: dve

igrače. cej igrač v vrtcu tudi same iz' mo, najsibo pletene ali sešite iz

del*' bla­

ga. Tudi svojima otrokoma sem v

liko igrač naredila sama. Prav P° s rečena je bila igrica človek ne j e

se iz fižola, Mis l im, da dobra igra c a

ni nujno tudi draga. Zdaj je osernie tni sin najbolj navdušen nad leg kockami, desetletna hči pa nad d° jenčkom.« „

šter, sest ifl; iz Kranja-»Veliko igr a C

imam, najra­je pa ima*

dojenčka. Preoblačim

ga v sestrina oblačila g ga z vozič­kom vozi*

po kuhinji. Spi v vozičku zraven moje postelje. Zdaj ne želim nobe; ne nove igrače. Rada bi, da bi * dedek Mraz prinesel blagajno.«

H . J-

k: v

»te d

ra sp

Strj

listič

vati' K ,

j * 1

N kom %

S

N t

S e j a z v e z n e k o n f e r e n c e S Z D L

Vrednost družbenih organizacij in društev Beograd, 8. oktobra — Pred osmimi

leti je zvezna konferenca S Z D L obrav­navala položaj in vlogo družbenih or­ganizacij in društev. V teh letih se je marsikaj obrnilo na boljše, vendar vrednosti d ružbenih organizacij in dru­štev v na šem sistemu še ne znamo za­dostno ceniti. V sredo je zvezna konfe­renca S Z D L na prvem jesenskem zase­danju ponovno obravnavala to proble­matiko. Meni la je, da moramo družbe­no organizacije in druš tva bolj vključe-

D a n e s v B o h i n j u

S r e č a n j e K o m p a s o v i h

d e l a v c e v

Bohinjska Bistrica, 10. oktobra — Danes se bodo v Bohinju zbrali na tradicionalnem srečanju delavci Kompasa. Ob enajstih bo v kultur­nem domu Jože ta Ažmana v Bo­hinjski Bistrici slovesnost, na kate­ri bo o 35-letnem razvoju delovne organizacije spregovoril generalni direkotr Egon Conradi. Najzasluž­nejšim delavcem pa bodp podelili d ržavna in Kompasova priznanja.

(cz)

vati v d ružbena prizadevanja za *\ vanje žgočih vprašanj in da se v o^, 1

su do teh oblik interesnega zdruZ ^ nja občanov kaže tudi sposobno-* učinkovitost S Z D L . Organizacija"11 društvom moramo zagotoviti "° gmotne možnosti za delo, čepr f l jj. prav v njih še vedno največ prosto • nega dola in ljudske solidai" 1 1 ^ S Z D L mora biti v prihodnje. manj -in zaprta do raznih novih gibanj 1

eji gledov. Nobenega od teh- se ne bi s ^ ustraši t i in j ih kar največ vpeti v ^ e družbenega prizadevanja in n aM(tr Seveda pa moramo biti pri tem se jti vni: razlikovati je treba med tisti* ^ se zavzemajo za razvoj samoup r a . $ socialističnih odnosov in tistimi. * it*

V e s e l a s r e č a n j a

m e d v e d k o v i n č e b e l i c

Kranj - - V soboto in nedeljo se bo v Kranju zbralo okoli petsto medveokov in čebelic, njihovih vodnikov in men­torjev na 2. veselih srečanjih. V igri in petju bodo najmlajši preživeli sobotno popoldne, njihovi vodniki pa namenili pozornost razgovoru na temo Kako iz medvedka in čebelice postane dober vodnik. Zvečer bodo vsi skupaj zapeli ob taborniškem ognju, medse so pova­bili še mladega kantavtorja iz Straži-šča, Bojana Rakovca. V nedeljo se bo­do skupaj popeljali na izlet po Gorenj­ski- T . B .

O d k r i l i n a p a d a l c a

n a z d r a v n i c o

Kranj, 9. oktobra — Preiskovalci U N Z utemeljeno sumijo, da je zdravni­co Ivanko Manjanov iz Pančeva 4. ok­tobra v Kranjski gori napadel in oropal Reiner Uwe Kludas, 1962, Zahodni Ne­mec brez zaposlitve. Zaradi ropa na po­šti v Z R N je bil že štiri leta v zaporu, zdaj pa ga sumijo v Z R N treh ropov in vloma.

Napadalca so prijeli 6. oktobra na Bledu na osnovi dokaj na tančnega opi­sa oškodovane zdravmee. Sprva je za­nikal vsako zvezo s Kranjsko goro, po­lom, ko ga je zdravnica spozna'a in so ga 4. oktobra v Kranjski gori videli še nekateri drugi, pa je priznal. Našli so tudi skrito torbo s prtljago, k i jo bodo < rnili Majijanovi, medtem o denarnici in denarju se ni sledu. Domnevajo, da ca ie Kludas večji kiel zaoravd.

mu nasprotujejo. Skratka, osnovanj-sel razprave na zvezni konferenci J. yi la, da so tudi družbene o r g a n i z a c i j druš tva priložnost za sprosc^ Ustvarjalne energije ljudi in za ljavljanje njihovih interesov.

T e h n o l o g i j a

i n r a z v o j Bohinj, 9. oktobra — Včeraj se

hotelu Kompas v Bohinju začelo >| dnevno posvetovanje T e h n o l o g .Jj pogoj za razvoj, ki ga pod pokrov' ^ stvom KŽK-jeve temeljne organiz 3 j (

Tovarna olja — Oljarica Britof Pr!.gn! sozd H P — združeno podjetje ž i v l ^e industrije. Po uvodni besedi Vlada .i menčiča, člana predsedstva C K ^ A so govorili o tehnološki opremijo 1^ članic sozda. Danes se bo posvetov ,

ži^1 nadaljevalo z obravnavanjem meznih problemov in pojavov v

" J stvu. Med 18 referati omenimo le n** tero: tehnologija — pogoj za ra* najnovejša dognanja o prehrani ^jf ziv prehrambeni industriji, nova ^ nologija hitrega razmnoževanja k jj pirja, vakuumska pakiranja v žiV a tehnologiji, sodoben postopek varj , piva, varčevanje pri porabi energij (cz)

N E S R E Č E

I š č e j o p o b e g l e g a v o z n i k a M ~ " V

Pristava, 8. oktobra — Z v e č e r ^ pol sedmih je Ivana Osterman, 1 j | iz Pris tave s kolesom peljala PvM no po svoji desni strani ceste od ^ stave proti K r i ž a m . B l i z u hiše stava 36 je za njo pripeljal n C

e ^ voznik neugotovljenega o sebn^ avtomobila (po izjavi Os t e rn i a 0 A je bil Z 750 t e m n e j š e barve) ter 1°^ tesnem prehitevanju oplazil ; iz*Id la je r avno tež j e in padla. Pri ten ^ »<> huje rani la . Če kdo kaj ve 0_A • tanem pobeglem vozniku, na]

l i č n i k o m .

sf*