Embed Size (px)
Citation preview
Strokovno srečanje
Program in povzetki19. november 2019 Moderna galerijaLjubljana
3
Organizator: Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje (UL ALUO)
Sodelujoče fakultete: Akademija za likovno umetnost in oblikovanje (UL ALUO)Biotehniška fakulteta (UL BF) Fakulteta za arhitekturo (UL FA) Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (UL FKKT) Fakulteta za računalništvo in informatiko (UL FRI)
Vodja projekta: Lucija Močnik Ramovš, UL ALUO
Organizacijski odbor:Irena Kralj Cigić, UL FKKT Ana Kučan, UL BF Lucija Močnik Ramovš, UL ALUO Tamara Trček Pečak, UL ALUO
Podpora: Moderna galerija Svet za umetnost Univerze v Ljubljani Klubi alumnov Univerze v Ljubljani
4
Program
18:00–18:15 uvodni nagovor
18:15–20:00 5-minutne predstavitve
Lucija Močnik Ramovš, UL ALUOMaja Dizdarević, Karierni centri UL, predstojnica organizacijske enote
Slika Leopolda Layerja Ecce homo: konservatorski problemi in rešitveAna Oblak, UL ALUO
Estetska prezentacija slike Objokovanjeiz depoja Narodne galerijeNives Slemenšek, UL ALUO
Preučevanje stabilnosti derivatizirane celuloze z velikostno izključitveno kromatografijoTim Bencik, UL FKKT
Spektroskopska in kromatografska analiza stabilnosti azo pigmentaSara Ražman, UL FKKT
Mikrobiološke analize stenskih poslikavna zunanjščinahZala Rebernak, UL ALUO
Vpliv izbranih pigmentov na oksidacijo lanenega oljaUrška Zupančič, UL FKKT
Problematika odstranjevanja smolnih lakov s površin, poslikanih s cinobrom v lanenem oljuEna Đelmo, UL ALUO
Primernost uporabe metode ELISA za ugotavljanje prisotnosti proteinov v umetniških barvahAna Penko, UL FKKT
5
Predlogi za bodočnost Sečoveljskih solinJerneja Bogolin, Urška Didovič, Zala Dimc, Ena Grgur, Luka Jaušovec, Nives Jurca, Nina Komac, Katarina Končina, Klara Korenčan, Katja Ložar, Timoteja Mejaš, Petra Orozel, Luka Polak, Manca Šega, Katja Štucin, Alen Ternik, Teja Urbančič, Lara Dea Zorc, Marie Laly, Margaux Fouquet, Lina Kour Hasan, UL BF
Prenova Miklošičevega parka v LjubljaniKatja Mali, UL BF
Odstiranje preteklosti – predstavitve arheoloških krajin in arheoloških ostankov v krajini na primeru območja Vremske doline in okolice Škocjanskih jamPetra Grmek, UL BF
Primerjava 3D-modelov paleolitske lesene koniceEnej Guček Puhar
Bolnišnica jutrišnjega dne – strategija prostorskega razvoja Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani in idejna zasnova travmatološke, infekcijske in gastroenterološke klinikeNeža Novak, UL FA
Konserviranje-restavriranje oljne slike na železni pločevini Požar v Kranju iz Narodnega muzeja SlovenijeHelena Pucelj Krajnc, UL ALUO
Interdisciplinarni pristop k reševanju slike Andraža Šalamuna iz zbirke Moderne galerije v Ljubljani: konserviranje-restavriranje, hranjenje in razstavljanjeKlavdija Koren, Nika Maltar, UL ALUO
Spoštovanje avtorjeve namere kot izhodišče konservatorsko-restavratorskega pristopaPetra Juvan, Marjeta Klemenčič, UL ALUO
20:00–21:00 zaključek in druženje
6
Povzetki
Ana OblakUL [email protected]
Slika Leopolda Layerja Ecce homo: konservatorski problemi in rešitve
Predmet obravnave magistrskega dela je bila baročna slika Ecce homo avtorja Leopolda Layerja. Slika je bila v slabem stanju, kar je tudi posledica neustreznih preteklih restavratorskih posegov. Eden glavnih problemov je bila občutljiva rdeča površina, naslikana s pigmentom cinobrom. Iskali smo razloge za nestabilnost omenjenega pigmenta in rešitve za izvedbo postopkov brez ogrožanja originala. Obravnavali smo tudi problem šibkega tkanega nosilca in izbor materialov ter tehnike podlepljanja. Na licu in hrbtu slike so bili izvedeni konservatorsko-restavratorski postopki, s katerimi smo želeli odpraviti moteče posledice staranja in neustreznih preteklih posegov, z upoštevanjem principov reverzibilnosti in minimalnosti.
Biografija: Sem Ana Oblak (Celje, 1991), diplomantka Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, smeri Konserviranje in restavriranje likovnih del. Leta 2017 sem z magistrskim delom Slika Leopolda Layerja Ecce homo: problemi in rešitve, pripravljenim pod mentorstvom izr. prof. mag. Lucije Močnik Ramovš in doc. dr. Katje Kavkler, končala magistrski študij konserviranja in restavriranja slik in polikromirane plastike. V času študija sem sodelovala pri različnih konservatorsko-restavratorskih projektih, pretežno na slikah in freskah, in se aktivno udeležila več konferenc s tega področja. Po končanem študiju delujem v Restavratorskem centru ZVKDS, na oddelku za les.
Mentorica: izr. prof. mag. Lucija Močnik Ramovš Somentorica: doc. dr. Katja KavklerŠtudijski program: Magistrski študijski program druge stopnje Konserviranje in restavriranje likovnih del
7
Nives SlemenšekUL [email protected]
Estetska prezentacija slike Objokovanjeiz depoja Narodne galerije
Predmet obravnave magistrskega dela je bila baročna slika Objokovanje (Kristus v grobu), ki je delo neznanega avtorja. Omenjeno umetniško delo so v preteklosti že večkrat podvrgli konservatorsko-restavratorskim posegom, kar je razvidno tudi iz konservatorsko-restavratorske dokumentacije in različnih preiskav. Različne nečistoče, potemnel in porumenel lak, področja z manjkajočo slikovno plastjo in deformacije nosilca, kot so luknje, so močno kvarili estetski videz slike. Original je bil v slabem stanju. Slabo stanje umetnine je ogrožalo tudi gradnike slike, zaradi česar je bilo potrebno konserviranje-restavriranje. V magistrski nalogi sem predstavila dileme, s katerimi smo se soočili pri odstranjevanju neprimernega, potemnelega in poškodovanega laka ter drugih motečih elementov s površine slike, problematiko konserviranja-restavriranja platnenega nosilca in problematiko izvedbe postopkov, ki se navezujejo na samo estetsko prezentacijo umetnine. Vsi ti postopki temeljijo na natančni izvedbi predhodnih testov.
Biografija: Sem Nives Slemenšek. Izobraževanje sem končala februarja 2019 na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, z zagovorom magistrske naloge Estetska prezentacija slike Objokovanje iz depoja Narodne galerije, pripravljene pod mentorstvom izr. prof. mag. Lucije Močnik Ramovš in doc. dr. Katje Kavkler. V času študija sem sodelovala pri različnih projektih, kot je Marij Pregelj pod drobnogledom, in na mednarodnih konferencah na Hrvaškem (v Dubrovniku leta 2016 in v Splitu leta 2018) s poudarkom na konserviranju-restavriranju slik.
Mentorica: izr. prof. mag. Lucija Močnik Ramovš Somentorica: doc. dr. Katja KavklerŠtudijski program: Magistrski študijski program druge stopnje Konserviranje in restavriranje likovnih del
8
Tim BencikUL [email protected]
Preučevanje stabilnosti derivatizirane celuloze z velikostno izključitveno kromatografijo
Postopek preučevanja in določitev stabilnosti derivatizirane celuloze se v analizni kemiji uporablja največ pri določevanju molske mase celuloze v papirju. Fizikalne lastnosti papirja so tesno povezane z molsko maso celuloze v papirju. Če je ta premajhna,papir postane krhek in se lomi. Pravilna določitev molske mase nam da dober vpogled v stanje papirnatega gradiva in je pomemben korak pri ohranjanju kulturne dediščine. Derivatizacija celuloze v papirju spremeni fizikalne lastnosti celuloze in omogoča lažjo določitev (npr. spremeni se topnost celuloze v topilih, ki se uporabljajo kot mobilne faze pri kromatografiji). V magistrskem delu sem preučeval, kateri pogoji derivatizacije so za tovrstno določitev primerni in kateri niso. Prav tako sem preučeval, kako različni dejavniki shranjevanja pripravljenih raztopin vzorcev vplivajo na pravilnost in točnost določitev. Ugotovil sem, kateri pogoji so primerni in kateri niso.
Biografija: Sem Tim Bencik, rojen 18. aprila 1993 v Slovenj Gradcu. V času šolanja na Gimnaziji Škofja Loka je v meni največ zanimanja prebudilo področje kemije. Odločil sem se za študij kemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani. Prvo stopnjo študija sem končal leta 2015; najbolj sta me privlačili področji analizne in organske kemije. Študij sem nadaljeval na drugi stopnji in ga končal leta 2018. V zadnjih treh letih študija sem se ukvarjal predvsem s kromatografskim določevanjem molske mase derivatizirane celuloze. Januarja 2019 sem se zaposlil in se ukvarjam z regulativo na področju biocidnih proizvodov.
Mentorica: izr. prof. dr. Irena Kralj CigićStrokovna sodelavka: znan. sod. dr. Jasna MalešičŠtudijski program: Magistrski študijski program druge stopnje Kemija
9
Sara RažmanUL [email protected]
Spektroskopska in kromatografska analiza stabilnosti azo pigmenta
Pri delu sem z namenom simuliranja realnega slikarskega dela iz organskega sintetičnega rdečega pigmenta (Pigment Red 49:2), ki je znan kot svetlobno neobstojen pigment, izdelala barve s pomočjo različnih vezivnih medijev, ki so se uporabljali skozi zgodovinska obdobja v slikarstvu. V barve sem vmešala tudi bela pigmenta – cinkovo belo in titanovo belo. Modelni vzorci so bili izdelani tako, da sem barve nanesla na objektna stekla in platna, ki sem jih nato pospešeno starala pri različnih pogojih, da bi ugotovila vplive različnih faktorjev (UV-sevanja, temperature, vlage, vrste medija in belih pigmentov) na spremembe, ki se zgodijo v strukturi izbranega rdečega pigmenta. Analize barvnih slojev sem izvedla s pomočjo tehnik vibracijske spektroskopije: z ramansko spektroskopijo in infrardečo spektroskopijo s Fourierovo transformacijo ter s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti. Rezultati nekaterih analiz so pokazali, da so se določene spremembe zgodile najprej pri nekaterih vezivnih medijih, kar sta dodatno pospešila bela pigmenta. Ugotovljeno je bilo tudi, da se s staranjem mešanice rdečega pigmenta in belih pigmentov v različnih vezivih pričnejo spremembe v kemični strukturi rdečega pigmenta. Vizualno je bilo razvidno, da se je odtenek barvnih slojev po staranju spremenil, po večini zbledel.
Biografija: Sem Sara Ražman, rojena 15. oktobra 1991 v Kopru. Osnovno in srednjo šolo sem obiskovala na Obali, študirala pa sem v Ljubljani, na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo (2010–2016). Leta 2014 sem pod mentorstvom prof. dr. Helene Prosen diplomirala na oddelku za analizno kemijo. Leta 2016 sem se zaposlila v tovarni zdravil Krka, d. d., Novo mesto kot analitik in kasneje kot planer. Leta 2017 sem pod mentorstvom prof. dr. Irene Kralj Cigić magistrirala na oddelku za analizno kemijo. Leta 2018 sem se zaposlila v japonsko-švicarskem podjetju za medicinske elastomere Lonstroff kot vodja kakovosti.
Mentorica: izr. prof. dr. Irena Kralj CigićStrokovna sodelavka: znan. sod. dr. Polonca RopretŠtudijski program: Magistrski študijski program druge stopnje Kemija
10
Zala RebernakUL [email protected]
Mikrobiološke analize stenskih poslikavna zunanjščinah
Vzorčili smo na treh različnih lokacijah v okolici Ljubljane (Visoko pod Kureščkom, Pijava Gorica in Tlake pri Šmarju - Sapu). Gre za poslikave s spremenjenimi in z mikrobi obraščenimi deli, s katerih smo odvzeli vzorce in jih v laboratoriju preučili ter z mikrobiološkimi analizami identificirali. Vzorce smo, če so se mikrobi razraščali po ploski površini, odtisnili na lepilni trak, v primerih večjih voluminoznih razrasti pa smo majhne koščke poslikav odkrušili s skalpelom. Okruške smo opazovali pod stereomikroskopom, iz lepilnih trakov in okruškov pa smo pripravili preparate in jih opazovali pod mikroskopom v vidni in fluorescentni svetlobi. Pri slednjih smo z uporabo fluorescentnih barvil lahko ločili med živimi in mrtvimi celicami, kar nam je dalo vpogled v viabilnost glivne skupnosti. Iz spremenjenih delov poslikav smo z vatenkami jemali vzorce za gojenje. Nanesli smo jih na različna gojišča za izolacijo bakterij, arhej in gliv. S teh gojišč smo pridobili čiste kulture; iz izbranih kultur smo ekstrahirali DNK ter pomnožili DNK-zaporedja, pomembna za identifikacijo. Na osnovi teh smo mikrobe s primerjavo zaporedij identificirali s svetovnimi genskimi bazami. Med glivami smo kot najpogostejše izolirali in identificirali predstavnike rodu Cladosporium, detektirali smo tudi eno še neopisano vrsto. Najpogosteje izolirana bakterija pa je bila iz rodu Arthrobacter.
Biografija: Sem Zala Rebernak, rojena leta 1992 v Ljubljani. Splošno maturo sem opravila na Gimnaziji Bežigrad in se vpisala na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje, smer Konserviranje in restavriranje likovnih del. Med študijem sem v Biotehniškem izobraževalnem centru v Ljubljani pridobila še izobrazbo slaščičarja. Po diplomi sem študij nadaljevala na drugi stopnji, smer Konserviranje in restavriranje stenskih slik in kamna (B). Magistrsko delo sem uspešno zagovarjala leta 2019.
Mentorica: doc. dr. Blaž ŠemeSomentorica: doc. dr. Polona Zalar, UL BFŠtudijski program: Magistrski študijski program druge stopnje Konserviranje in restavriranje likovnih del
11
Urška Zupančič UL [email protected]
Vpliv izbranih pigmentov na oksidacijo lanenega olja
Laneno olje je zaradi hitrega sušenja eno najpogosteje uporabljanih sušljivih olj pri pripravi barv. Potek sušenja je odvisen od številnih okoljskih dejavnikov (svetloba, vlaga …). Na sušenje lahko vplivajo tudi pigmenti v oljnih barvah, ki katalizirajo reakcije v procesu avtooksidacije. V okviru magistrskega dela sem preverila vpliv štirih pigmentov (Fe2O3, Cr2O3, TiO2 in ZnO) na oksidacijo lanenega olja pri različnih pogojih. Mešanice pigmenta in lanenega olja sem v tankih plasteh nanesla na platno ter jih starala pri različnih pogojih: pri 60 °C v temi, pri sobni temperaturi v temi, pri pogojih v laboratoriju in pri obsevanju s ksenonovo žarnico. Obseg oksidacije olja sem spremljala z GC-MS, pri čemer sem določala maščobnokislinsko sestavo v barvnih nanosih. Oksidacijo lanenega olja brez pigmenta, ki je bilo obsevano s ksenonovo žarnico, sem spremljala spektrofotometrično, prek vsebnosti peroksidov v olju.Rezultati kažejo, da se koncentracija nenasičenih maščobnih kislin v barvah zaradi oksidacije lanenega olja zmanjšuje. Na sušenje oljne barve vplivajo vrsta pigmenta, količina pigmenta v olju in pogoji sušenja. Svetloba in povišana temperatura pospešita avtooksidacijo lanenega olja in s tem sušenje oljne barve. Koncentracija peroksidov v lanenem olju brez pigmenta, ki je bilo obsevano s ksenonovo žarnico, se je zaradi oksidacije olja s časom povečevala.
Biografija: Sem Urška Zupančič. Študirala sem na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani in študij končala septembra 2017. Moje magistrsko delo z naslovom Vpliv izbranih pigmentov na oksidacijo lanenega olja je s področja analizne kemije. V času študija sem sodelovala tudi s študenti UL ALUO, pri projektih Po kreativni poti do praktičnega znanja, kjer smo se ukvarjali predvsem z deli slikarja Marija Preglja.
Mentorica: izr. prof. dr. Irena Kralj CigićStrokovna sodelavka: doc. dr. Alenka LevartŠtudijski program: Magistrski študijski program druge stopnje Kemija
12
Ena ĐelmoUL [email protected]
Problematika odstranjevanja smolnih lakov s površin, poslikanih s cinobrom v lanenem olju
Projekt se ukvarja s problematiko odstranjevanja različnih smolnih lakov s površin, poslikanih s cinobrom v sušljivem olju. Glavni problem pomeni istočasno odstranjevanje pigmenta in laka; predstavljen je na primeru slike Leopolda Layerja Ecce homo, kjer se je med posegom odstranjevanja laka pigment cinober odstranjeval skupaj z zaščitno plastjo. Vzorci, narejeni med raziskovanjem, so bili nato testirani na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani. V raziskavi smo testirali vpliv različnih topil in prilagajanje metodologije dela na občutljivih površinah, poslikanih s cinobrom.
Biografija: Sem Ena Đelmo, rojena leta 1989 na Reki na Hrvaškem. Po magistrskem študiju, opravljenem na Akademiji uporabnih umetnosti na Reki, sem vpisala magistrski študijski program Konserviranje in restavriranje likovnih del na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Študij sem končala leta 2017 in od takrat živim v Nemčiji, kjer delam kot samostojna konservatorka-restavratorka; ukvarjam se z deli iz zasebnih zbirk in iz Muzeja sodobne umetnosti v Frankfurtu.
Mentorica: izr. prof. mag. Lucija Močnik Ramovš Somentorica: prof. dr. Barbara Hribar Lee, UL FKKT Študijski program: Magistrski študijski program druge stopnje Konserviranje in restavriranje likovnih del
13
Ana PenkoUL [email protected]
Primernost uporabe metode ELISA za ugotavljanje prisotnosti proteinov v umetniških barvah
Za restavriranje ali konserviranje umetniškega dela je potrebno poznavanje materialov, iz katerih sestoji. V umetnosti se kot veziva za barve, lepila in premaze že od nekdaj uporabljajo različni organski materiali, med katerimi so tudi proteinski. Najpogostejši proteini so kazein, kolagen in ovalbumin. Encimskoimunski test ELISA se je izkazal kot primerna metoda za ugotavljanje prisotnosti proteinov v vzorcih, odvzetih iz predmetov kulturne dediščine. Dobljene informacije o proteinih so pomembne za izbiro primernih materialov in postopkov za nadaljnje restavratorske oziroma konservatorske posege. V diplomskem delu sem za proteina kolagen in ovalbumin optimizirala metodo indirektnega testa ELISA in jo uporabila za analizo realnih vzorcev, vzetih s stropne poslikave »Celjski strop«. Pri analizi realnih vzorcev sem pokazala, da gre za hitro in preprosto metodo.
Biografija: Sem Ana Penko, rojena 8. julija 1995 v Postojni. Živim v Ilirski Bistrici, kjer sem obiskovala osnovno šolo in uspešno maturirala na gimnaziji. Po končani srednji šoli sem se vpisala na univerzitetni študijski program Kemija na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Pod mentorstvom izr. prof. dr. Irene Kralj Cigić sem najprej prakso, potem pa še diplomsko delo opravljala na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, na raziskovalnem inštitutu, ki ga vodi dr. Polonca Ropret. V prihajajočem študijskem letu bom raziskovanje nadaljevala v okviru magistrske naloge.
Mentorica: izr. prof. dr. Irena Kralj CigićŠtudijski program: Univerzitetni študijski program prve stopnje Kemija
14
Jerneja Bogolin,Urška Didovič, Zala Dimc, Ena Grgur, Luka Jaušovec, Nives Jurca, Nina Komac, Katarina Končina, Klara Korenčan, Katja Ložar, Timoteja Mejaš, Petra Orozel, Luka Polak, Manca Šega, Katja Štucin, Alen Ternik, Teja Urbančič, Lara Dea Zorc, Marie Laly, Margaux Fouquet, Lina Kour Hasan UL BF
Predlogi za bodočnost Sečoveljskih solin
Piranske soline so bile za študentsko nalogo izbrane zaradi zanimivosti in kompleksnosti problematike, zaradi kulturnega in ekološkega pomena, zaradi lepote, pa tudi zaradi aktualnosti. Študenti so pod vodstvom dveh mentoric raziskali možne programske in prostorske scenarije razvoja Krajinskega parka Sečoveljske soline. Glavni cilj vseh scenarijev je ohranitev izjemne snovne in nesnovne kulturne dediščine piranskih solin. Naloga je zaradi kompleksnosti študentom pomenila izziv, njihovaneobremenjenost in narava študijskega procesa pa sta jim omogočili, da so raziskali, kako je znotraj delujočih ekonomskih mehanizmov (ali proti njim) mogoče razvijati Sečoveljske soline, ne da bi pri tem trpela zdaj žal močno propadajoča kulturna dediščina. Ohranjanje slednje ni v nasprotju z varovanjem naravnega bogastva Krajinskega parka Sečoveljske soline; kot največji problem so študenti prepoznali turizem in komercialno rabo, ki ju na soline privabljata tako dediščina kot narava, pri čemer praksa kaže, da med posameznimi dejavnostmi in njihovimi cilji prihaja do konfliktov. Ti pa se trenutno razrešujejo na škodo srednjeveške kulturne dediščine. Študenti so svojescenarije izdelali na podlagi poglobljenega razumevanja med seboj povezanih problemov, do katerega so se dokopali prek študija zgodovine Pirana in solinarstva, prostorskega razvoja, programskih in prostorskih sprememb, potreb, ki izvirajo iz dejavnosti, prostorskih potencialov in omejitev, ne nazadnje pa tudi terenskega ogleda.
Biografija: Študenti tretjega letnika krajinske arhitekture, tri študentke na izmenjavi Erasmus+ (dve iz Francije, ena iz Turčije)
Mentorji: prof. dr. Ana Kučan, izr. prof. Tatjana Capuder Vidmar, Nejc Florjanc, asistentŠtudijski program: Univerzitetni študijski program prve stopnje Krajinska arhitektura
15
Katja Mali UL [email protected]
Prenova Miklošičevega parka v Ljubljani
Miklošičev park je eden izmed pomembnejših parkov v središču mesta in skupaj z obdajajočimi ga stavbami pomeni osrčje enovitega secesijskega prostora. Park, ki je bil v zgodovini večkrat preimenovan, še danes išče svojo identiteto ter ostaja nedefiniran in neurejen. Med Ljubljančani je znan predvsem po mogočnih drevesih ter diagonalah, ki podpirata njegovo pomembno prehodno vlogo. V luči prenov, ki jih doživlja Ljubljana, se napoveduje tudi prenova Miklošičeve ulice. Miklošičev park pomeni ključni odprti prostor te mestne poteze in hkrati velik izziv. Prenove, ki bo prispevala k sodobnemu utripu Ljubljane, se je treba lotiti z veliko občutljivostjo. Tako kot je park menjaval imena, je menjaval tudi svojo podobo. Ob Hejničevi ureditvi iz časa secesije ga zgodovinsko opredeljuje tudi nikoli povsem uresničena Fabianijeva zamisel »Slovenskega trga«, doživel pa je še mnoge predelave in dosaditve, tako v osredju kot na robovih. Magistrska naloga prinaša tri variante prenove Miklošičevega parka, ki temeljijo na njegovih zgodovinskih premenah ter na sodobni vlogi mestnega parka kot prostora bivanja in socializacije. Zaradi oblikovalskih izhodišč, izpeljanih iz kulturne dediščine širšega prostora Miklošičevega parka, naloga pri vseh treh variantah stremi k izčiščeni likovnosti, ki povzdigne njegov pomen v odnosu do mestnega središča. Z osnovnimi oblikami parku vrača monumentalnost, kakršno je zanj predvidel Fabiani, ohranja reprezentacijsko funkcijo, ki mu jo je nadel Hejnic, spoštuje njegovo ekološko vrednost in ga obenem usmeri v prihodnost.
Biografija: Sem Katja Mali. Osnovno šolo in gimnazijo sem končala v Kamniku, po uspešno opravljeni maturi pa sem se zaradi ljubezni do krajine in ustvarjanja vpisala na Oddelek za krajinsko arhitekturo na Biotehniški fakulteti. Že med študijem sem na povabilo profesoric sodelovala na različnih delavnicah, organizirala dogodke in se udeleževala konferenc. Zaradi neusahljive želje po novem znanju sem sprva opravljala prakso v Sloveniji, nato pa sem delala še na Danskem, v krajinskoarhitekturnem biroju SLA, in na Nizozemskem, v biroju H+N+S. Oba biroja sta med najbolj priznanimi v svoji državi. Pred odhodom v tujino in po prihodu domov sem
16
Petra GrmekUL [email protected]
Odstiranje preteklosti – predstavitve arheoloških krajin in arheoloških ostankov v krajini na primeru območja Vremske doline in okolice Škocjanskih jam
Projekt obravnava vprašanje, kako skozi prostorske predstavitve javnosti približati dognanja o arheologiji določenega območja oz. kako predstaviti njegove arheološke krajine. Pri tem se opira na teoretične izsledke krajinske arheologije in krajinske arhitekture ter na praktične prijeme slednje – obe stroki namreč zagovarjata večdimenzionalnost krajine in potrebo po njeni celostni obravnavi. Skozi pregled teorij obeh strok skuša projekt izluščiti smiselne principe in pristope k problematiki prostorskih predstavitev arheoloških ostalin, hkrati pa na zastavljena vprašanja skozi vrednotenja poiskati ustrezne odgovore oz. usmeritve znotraj okvirov spomeniškega varstva ter zakonitosti in rabe današnje krajine. Kvantitativna vrednotenja prepoznanih arheoloških najdišč in ostankov arheoloških krajin Vremske doline in okolice Škocjanskih jam so zasnovana v skladu z mednarodnimi spomeniškovarstvenimi usmeritvami, poleg njih pa je krajina obravnavanega območja vrednotena oz. analizirana tudi kvalitativno, s pomočjo terenskih ogledov in z (vizualnimi) analizami izbranih pogledov. Rezultat tega vrednotenja je nabor petih izbranih lokacij, za katere so v sklepnem delu podani načini prostorskih predstavitev v skladu z zaključki teoretičnega dela. Četudi gre za pretežno točkovne prostorske intervencije, so te zasnovane celostno, saj jih poleg cilja, čim povednejše predstavitve posamezne lokacije, vodi tudi razmislek o vključitvi okoliške krajine v predstavitev in s tem želja po razodevanju njenega širšega prostorsko-časovnega konteksta – tj. arheološke krajine.
Biografija: Sem Petra Grmek, krajinska arhitektka iz Sežane, kjer sem obiskovala osnovno in srednjo šolo.
sodelovala tudi na različnih krajinskoarhitekturnih natečajih.
Mentorica: izr. prof. dr. Ana KučanŠtudijski program: Magistrski študijski program druge stopnje Krajinska arhitektura
17
Po koncu šolanja v domačem kraju sem se vpisala na študij krajinske arhitekture, k čemur sta prispevala široko zanimanje in želja po kreativnem udejstvovanju. Med študijem in kasneje sem skozi prostovoljsko delo in praktične izkušnje pridobivala znanja tudi z drugih področij oblikovanja, vodenja in izobraževanja. Navezanost na Kras in udeležba na interdisciplinarni delavnici Interkras sta vplivali na temo moje magistrske naloge o predstavitvah arheoloških krajin, s katero sem leta 2016 končala študij. Trenutno sem zaposlena v svetovalnem podjetju na področju infrastrukture, v oddelku za varstvo okolja.
Mentorica: izr. prof. dr. Ana KučanSomentor: red. prof. dr. Predrag Novaković, UL FF Študijski program: Magistrski študijski program druge stopnje Krajinska arhitektura
Primerjava 3D-modelov paleolitske lesene konice
V diplomski nalogi sta opisani primerjava in analiza petih 3D-modelov paleolitskega lovskega orodja iz reke Ljubljanice. 40.000 let stara konica (eden od osmih lesenih primerkov na svetu) je bila odkrita med preventivnimi arheološkimi raziskavami Ljubljanice. V obdobju desetih let, dveh pred in treh po postopkih konserviranja, je bilo odvzetih pet 3D-modelov konice. Računalniška volumetrična primerjava modelov jeimela dva namena. Primarni je bil natančno volumetrično ovrednotiti spremembe artefakta, ki so se pojavile po odkritju, in primerjati njegovo obliko pred postopki konserviranja in po njih. Zaščita prepojenega mokrega lesa je namreč še vedno izjemno občutljiv in negotov postopek za dolgoročno ohranitev takšnih artefaktov. Drugi cilj je bil oceniti ustreznost odprtokodnih računalniških orodij za natančno volumetrično in analitično vrednotenje sprememb, izbrati najprimernejši algoritem za primerjavo 3D-modelov ter s cenovno dostopno sodobno 3D-tehnologijo omogočiti nazorno predstavitev in vizualizacijo kritičnih sprememb oblike artefakta
Enej Guček PuharUL [email protected]
18
kot poseben pripomoček za načrtovanje in izbor optimalne zaščite arheološke ostaline. Rezultati raziskave so nazorno opozorili na relevantne volumetrične spremembe po postopku konserviranja, pa tudi na nujnost interdisciplinarnega pristopa pri načrtovanju in izboru metod in tehnik (ex ali in situ) zaščite ostalin kopenske in podvodne kulturne dediščine po njihovi izločitvi iz naravnih pogojev najdišča.
Biografija: Sem Enej Guček Puhar, rojen 23. avgusta 1996 v Ljubljani, magistrski študent računalništva in informatike na FRI Univerze v Ljubljani. Za svojo diplomsko nalogo sem leta 2018 prejel fakultetno Prešernovo nagrado. V ospredju mojega študijskega zanimanja je uporaba sodobnih računalniških in informacijskih orodij in tehnologij (računalniški vid, 3D-modeliranje, CT in fotometrija ter vizualizacija) v arheologiji, pri varovanju kulturne dediščine ter pri umetniškem in kreativnem ustvarjanju. Leta 2018 sem aktivno sodeloval na 4th International Conference on Metrology for Archaeology and Cultural Heritage (Cassino, Italija), kjer sem za primerjalno obravnavo 3D-modelov paleolitske konice skupaj s sodelavci prejel posebno priznanje.
Mentor: prof. dr. Franc SolinaSomentorja: doc. dr. Aleš Jaklič, mag. Miran EričŠtudijski program: Univerzitetni študijski program prve stopnje Računalništvo in informatika
Neža Novak UL [email protected]
Bolnišnica jutrišnjega dne – strategija prostorskega razvoja Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani in idejna zasnova travmatološke, infekcijske in gastroenterološke klinike
Univerzitetni klinični center Ljubljana združuje najpomembnejše državne zdravstvene ustanove.V magistrski nalogi sta prikazana prvotna zasnova bolnišničnega območja in stavbe UKC, ki ju je zasnoval arhitekt akad. prof. dr. Stanko Kristl, ter njun razvoj do današnjih dni. Zasnova Kristlovega objekta izhaja iz zahtev medicinske dejavnosti, poleg tega pa izraža modernistične ideje o humanem in higieničnem okolju za zdravljenje. Glavna stavba Univerzitetnega
19
kliničnega centra, DTS, je primer izjemnega arhitekturnega oblikovanja. Območje UKC pa se je po realizaciji objekta DTS žal razvijalo v nasprotju z arhitektovo idejo rasti, kar se danes odraža v medsebojno nepovezani arhitekturno-urbanistični artikulaciji celotnega območja. S tem ko po zemljišču UKC sejemo negospodarne paviljone kot pred 150 leti, brišemo spomin na profesorjevo delo. Arhitekt Edvard Ravnikar je dejal: »Za arhitekturno mišljenje je potrebno priznanje tradicije, nekaj, kar je bilo prej, pogledano s svojim očesom.« In tisto »prej« je zame Kristlov objekt. Naloga odgovarja na ključna vprašanja: kako smiselno voditi razvoj območja UKC? Kako urbanistično urejati celotno območje? Kako oblikovati posamezne stavbe? Kako slediti Kristlovi zamisli bolnišnic v velikem in malem merilu? In ne nazadnje, ali je ta lokacija še vedno primerna za širjenje kompleksa bolnišnic?
Biografija: Sem Neža Novak. Po koncu študija samostojno opravljam delo, kjer se sprašujem o kakovosti okolja, ki ga bomo zapustili zanamcem. To je kompleksen problem, ki zadeva vsakogar, politike, znanstvenike, umetnike, arhitekte, filozofe itd. In zakaj sem izmed vseh študijev izbrala prav arhitekturo? Ker pri arhitekturi ne gre le za zaščito obstoječih virov, naravnih bogastev, lastne dediščine ipd., ampak si lahko aktivno in kritično soudeležen pri kreativnem oblikovanju in gradnji današnje družbe in prihodnosti.
Mentor: izr. prof. mag. Tomaž KrušecSomentor: izr. prof. Matej BlenkušŠtudijski program: Enoviti magistrski študijski program Arhitektura
Helena Pucelj Krajnc UL [email protected]
Konserviranje-restavriranje oljne slike na železni pločevini Požar v Kranju iz Narodnega muzeja Slovenije
Na sliki Požar v Kranju se pojavljajo trije konservatorski problemski sklopi. Nosilec je korodiran, barvna plast skrita pod potemnelim premazom in premaz prekrit z
20
nepregledno množico grafitnih podpisov. Po posvetu s strokovno komisijo smo iskali rešitve za odstranitev podpisov, premaza in korozije. Najprimernejše sredstvo za odstranitev grafitnih napisov s kovinskih letvic okvirja je bila kombinacija naravne gume (magic groomstick) z mucinom in triamonijevim citratom (TAC) ali pa s pufrskima raztopinama s tris (hidroksimetil) aminometanom (TRIS), pH 8,5, in trietanolaminom (TEA), pH 8. Na glavnem motivu je za odstranitev napisov primerno učinkovala pufrska raztopina TAC, pH 7. Za odstranjevanje premaza smo na tanjših plasteh uporabljali raztopino TAC + natrijev hidroksid (NaOH), pH 7, na trdovratnejših delih premaza pa TAC + NaOH, pH 8, v agar agarju. Premaz na aplikaciji Križani je topil topilno-surfaktantni gel z mešanim topilom (Shellsol D-60 in etanol v razmerju 3 : 7). Korozijske produkte smo na hrbtu odstranjevali mehansko, na licu pa z različnimi kemičnimi sredstvi. Po konservatorsko-restavratorskih delih je bila spet vzpostavljena celota likovnega motiva. Barvna razmerja so spet bližje originalnim in odkrili smo elemente likovne kompozicije, ki se čez premaz in nečistoče niso videli.
Biografija: Sem Helena Pucelj Krajnc. Študij konservatorstva- restavratorstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani sem začela leta 2011. Za svojo diplomsko nalogo sem leta 2015 pod drobnogled vzela projekt Plečnikova hiša, kjer sem se srečala s konserviranjem-restavriranjem muzejskih predmetov iz različnih materialov. V nadaljevanju študija sem se specializirala za konserviranje- restavriranje stenskih slik in kamna. Študij sem končala januarja 2019 z zagovorom magistrske naloge, predstavljene na srečanju. Z njo sem se preizkusila v konserviranju-restavriranju kovinskih predmetov in v tej smeri trenutno tudi delam v Mestnem muzeju, kjer obravnavam kovinske arheološke predmete.
Mentor: doc. dr. Blaž ŠemeSomentorica: mag. Nataša Nemeček, NMS Študijski program: Magistrski študijski program druge stopnje Konserviranje in restavriranje likovnih del
21
Klavdija Koren, Nika Maltar UL [email protected]
Interdisciplinarni pristop k reševanju slike Andraža Šalamuna iz zbirke Moderne galerije v Ljubljani: konserviranje-restavriranje, hranjenje in razstavljanje
Moderne in sodobne umetnine pogosto sestavljajo nekonvencionalni materiali, ki za konservatorje- restavratorje pomenijo kompleksne probleme in posledično od njih zahtevajo inovativne rešitve. Te je mogoče doseči zgolj z interdisciplinarnim sodelovanjem različnih strok, v veliko pomoč pri sprejemanju odločitev je lahko tudi še živeči avtor.Pri pripravi pregledne razstave, posvečene umetniku Andražu Šalamunu, smo bili v Moderni galeriji zaradi slabega stanja kompleksne modernistične slike brez naslova (1980) soočeni z različnimi dilemami, tako na področju konserviranja-restavriranja kot samega razstavljanja umetnine in njene nadaljnje hrambe. Slika sodi v zgodnje obdobje Šalamunovega abstraktnega slikarstva, ustvaril jo je v načinu action paintinga in drippinga v zanj značilnem velikem formatu, pri čemer slika ni bila podložena in ni bila napeta na podokvir. Odločitve o izbiri materialov in metodologiji pri konserviranju-restavriranju slike so bile podkrepljene z različnimi preizkusi, tako empiričnimi kot tudi naravoslovnimi, ki smo jih opravili na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, v Narodni in univerzitetni knjižnici, Moderni galeriji ter na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Razstava je bila na ogled od januarja do aprila 2017, raziskave pa smo nadaljevali tudi po tem, ko smo sliko shranili v depo. Uporabljene rešitve in ključna spoznanja sva avtorici predstavili v dveh diplomskih nalogah.
Biografija: Sem Klavdija Koren, rojena 22. aprila 1995 v Slovenj Gradcu. Po končani umetniški gimnaziji v Velenju sem leta 2014 pričela dodiplomski študij konserviranja in restavriranja likovnih del na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Sedaj svoje znanje nadgrajujem na podiplomskem študiju, smer Konserviranje in restavriranje slik in polikromirane plastike. Poleg humanistike me že od nekdaj zanima tudi naravoslovje.
Sem Nika Maltar, rojena 23. aprila 1994 na Ptuju. Dodiplomski študij prve stopnje sem končala naAkademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze
22
v Ljubljani in pridobila naziv diplomirana konservatorka-restavratorka (UN). Po koncu študija na UL ALUO sem se vpisala na podiplomski študij konserviranja-restavriranja novih medijev in digitalnih informacij na Staatliche Akademie der Bildenden Künste Stuttgart. Kot štipendistka Ministrstva za kulturo Republike Slovenije se izpopolnjujem na področju ohranjanja obsoletne medijske umetnosti in digitalne kulturne dediščine.V času dodiplomskega študija sva se študentki udejstvovali na različnih področjih ohranjanja kulturne dediščine. Leta 2016 sva v okviru študijske prakse konservirali-restavrirali modernistično sliko Andraža Šalamuna iz zbirke Moderne galerije v Ljubljani. Leta 2017 sva sodelovali pri študentskem projektu Po kreativni poti do praktičnega znanja, kjer sva bili poleg konserviranja in restavriranja slik Marija Preglja zadolženi za naravoslovne in optične preiskave ter videodokumentacijo projekta. Za uspešno izpeljani nalogi obeh projektov sva prejeli nagrado UL ALUO za posebne dosežke.
Mentorica: izr. prof. mag. Tamara Trček PečakSomentorica: izr. prof. dr. Irena Kralj Cigić, UL FKKTStrokovni sodelavki: mag. Nina Dorič Majdič (MG), mag. Nada Madžarac (MG)Študijski program: Univerzitetni študijski program prve stopnje Konserviranje in restavriranje likovnih del
Petra Juvan, Marjeta KlemenčičUL [email protected]
Spoštovanje avtorjeve namere kot izhodišče konservatorsko-restavratorskega pristopa
Strokovni pristop k reševanju umetnin zahteva analizo vseh dejavnikov, ki tvorijo umetnino kot celoto. V nabor teh dejavnikov štejemo tako materiale kot umetniški proces nastajanja umetnine in vse, kar je lastno umetniku, tudi vse namere, ki jih je želel materializirati v svojem umetniškem delu. Varovanje in reševanje del moderne in sodobne umetnosti zaradi identitetne kompleksnosti umetnin pomeni velik izziv, ki od konservatorja-restavratorja zahteva interdisciplinarni pristop do umetnine oz. sodelovanje s tistimi disciplinami, s katerimi lahko analiziramo materialno zgradbo vseh delov umetnine, hkrati pa tudi z
23
disciplinami, ki pomagajo pri razumevanju umetnikove namere in pomena umetnin v povezavi z materiali, estetsko pojavnostjo, duhovno platjo umetnine, funkcijo in prezentacijo.Konserviranje-restavriranje sodobne in moderne umetnosti je postalo področje, utemeljeno na odnosu med avtorjevo namero, umetnino in opazovalcem, konservatorji-restavratorji pa so morali razširiti obseg metod, pristopov in strategij, s katerimi v tem odnosu delujejo. V magistrski nalogi Spoštovanje avtorjeve namere kot izhodišče konservatorsko-restavratorskega pristopa avtoric Petre Juvan in Marjete Klemenčič je predstavljen primer raziskovanja sodobnih del umetnikov Emerika Bernarda in Milene Usenik s pomočjo naravoslovnih metod in intervjuja z umetnikom. Interdisciplinarni pristop oz. vključitev različnih metod raziskovanja sta omogočila razumevanje avtorjeve ideje in koncepta ter identifikacijo izvirnih materialov, tehnologije, pomena estetskega vidika umetnin in kulturnozgodovinskega ozadja njihovega nastajanja.
Biografija: Sem Petra Juvan, rojena 2. junija 1986; leta 2017 sem magistrirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, na smeri Konserviranje in restavriranje likovnih del, kjer sem leta 2013 končala tudi dodiplomski študij. Pred tem sem med letoma 2005 in 2009 študirala na Fakulteti za družbene vede UL, smer Analitska sociologija. Leta 2016 sem se udeležila pripravništva v mednarodni organizaciji ICCROM v Rimu, kjer sem sodelovala v bibliometrični študiji, katere izsledki so bili kasneje, leta 2018, objavljeni v strokovnem članku. Preteklo raziskovanje se navezuje na preventivno konservacijo in na intervju z umetnikom pri konserviranju-restavriranju del moderne in sodobne umetnosti. Od leta 2018 sem zaposlena v Arboretumu Volčji Potok in sodelujem pri pripravi projektnih prijav.
Sem Marjeta Klemenčič, rojena 15. maja 1972 v Kranju; po končani osnovni šoli sem se vpisala na Srednjo vzgojiteljsko šolo v Ljubljani in jo končala leta 1991. Nadaljevala sem s študijem na Pedagoški fakulteti, kjer sem diplomirala in pridobila naziv vzgojiteljica predšolskih otrok. Službeno pot sem začela leta 1994 v Kranjskih vrtcih in jo leta 2003 nadaljevala v vrtcu pri OŠ Predoslje Kranj. Leta 2009 sem se vpisala na študij
24
konserviranja in restavriranja likovnih del na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani in leta 2013 diplomirala. Študij sem nadaljevala na drugi stopnji in leta 2017 pridobila naziv magistrica konservatorstva-restavratorstva. Od leta 2014 sem zaposlena v Vrtcu Idrija kot pomočnica ravnateljice.
Mentorice: izr. prof. mag. Tamara Trček Pečak, izr. prof. mag. Ksenija Čerče, doc. dr. Katja KavklerStrokovna sodelavka: mag. Nada Madžarac (MG)Študijski program: Magistrski študijski program druge stopnje Konserviranje in restavriranje likovnih del
Izdajatelj:Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje (UL ALUO)
Zanjo:Lucija Močnik Ramovš, dekanja
Besedila:Ana Oblak, Nives Slemenšek, Tim Bencik, Sara Ražman, Zala Rebernak, Urška Zupančič, Ena Đelmo, Ana Penko, Tatjana Capuder, Ana Kučan, Katja Mali, Petra Grmek, Enej Guček Puhar, Neža Novak, Helena Pucelj Krajnc, Klavdija Koren, Nika Maltar, Petra Juvan, Marjeta Klemenčič
Uredile:Sara Bešlin Vatovec, Lucija Močnik Ramovš, Tamara Trček Pečak
Lektura:Lektoriranje Paladin Katja Paladin, s.p.
Grafično oblikovanje:Stefan Mijić
Tisk: MATFORMAT d. o. o.Naklada: 100
Ljubljana, 2019
