Glasilo Občine

ŽužemberkŠt. 29

Leto VIII.april 2008

Cerkev Marije Snežne, Budganja vas Foto: Slavko Mirtič

2 april 2008,

Z 10. seje Občinskega sveta Pomembna investicija senadaljujeSvetniki in svetnice Občine Žužemberk, so se v petek, 21. decembra, sešli na svoji redni 10. seji

Občinskega sveta Občine Žužemberk. Ko 115., nova članica Združenja slovenskih občin Slovenije(ZOS) se bo zavzemala za krepitev samouprave na tem področju, njeno včlanitev pa so svetniki insvetnice z veliko večino tudi potrdili.

Svetniki so potrdili tudi višjo vrednost točkeza izračun nadomestila za uporabo stavbnega zem-ljišča. Tako bo vrednost točke za uporabo stavb-nega zemljišča na območju Občine Žužemberk zaleto 2008 višja za 5%, za nezazidana stavbna zem-ljišča v ZN Klek, Sejmišče in zazidalni coni Hinjepa višja za 50%. Še največ časa na seji pa so svet-niki porabili v točki vprašanja in pobude svetnik-ov. Še naprej ostaja vroča tema zazidalna cona

Sejmišče. Po besedah predsednika Odbora za okol-je in prostor, komunalo in promet Jožeta Papeža,pa bi lahko imeli v Žužemberku že bencinsko po-stajo, če ne bi bilo vmes nekaterih svetnikov inobčanov, ki si na vse kriplje prizadevajo, da bizavirali razvoj v kraju.

Direktor Občinske uprave Vlado Kostevc jekot koordinator Suhokranjskega vodovoda, kotse imenuje ta projekt, na vrsto vprašanj s tegapodročja seznanil prisotne o stanju tega projekta.Po besedah Kostevca je za izdelavo dokument-acije projekta izbrano podjetje Topos, ki je gledena analizo stanja vodooskrbnih sistemov izdelaldve varianti, v pripravi pa je tudi tretja. S prvovarianto bi se občina oskrbovala iz vodnih viroviz vrtine Gornji Križ in vrtine Vinkov Vrh, v drugivarianti pa ostane občina še naprej oskrbljena izvodnega zajetja iz Globočca v Občini Ivančna

Gorica, vodni vir Vinkov vrh pa ostane v rezervi.Cenovni okvir za varianto št.1 je v bruto vrednosti33 mio evrov. Osnovni namen je, da Ajdovškaplanota dobi vodovod, kar pa je odvisno tudi oddveh sosednjih občin Mirne Peči in DolenjskihToplic, ki sta vključeni v projekt Dolenjskegavodovoda.

Občino Žužemberk čaka v letu 2008 2. fazapriprave dokumentacije in prijava za pridobitevsredstev iz naslova kohezijskega sklada. Da jeobčina v zadnjem času le še zavod za informiran-je, je potrdil svetnik Milan Ivkovič in razložil, dase občinska uprava ukvarja samo še z inšpektorjiin pritožbami. Svetnik Jože Papež je menil, da bipri nekdanji Iskri lahko že stala črpalka, če ne biobčani to zavirali, same postopke dokazovanja,razpise in projekte pa mora plačevati občina. Na tose je odzval svetnik Jože Zupančič, ki je predložildva dokumenta. Povedal je, da gre tu za nezakoni-tost poslovanja in črni gradnji, komentiral je tudisklep o izplačilu nagrad zaposlenim, ki naj bi bilnezakonit. Župan Škufca se je ostro odzval naZupančičeve besede o nezakonitosti poslovanja indejal, da je za vse, kar se je zgodilo, kriv pravZupančič, ki je državi podtaknil lažne podatke, karje v nadaljevanju državna komisija preverila inugotovila.

Pripravil: Urednik

Nova čistilna naprava velikosti 3000 PE vŽužemberku že nekaj časa obratuje. Preko čr-pališča na Loki že obratuje vod iz Stranskevasi, v kateri sicer še poteka priključitevposameznih gospodinjstev. Nov kanalizacijskisistem je zgrajen v dolžini 2682 m s 97 jaški terpriključki. V delu je druga, zelo pomembnafaza priključevanja in izgradnje fekalnega kanalaod križišča za Trebnje do centra v Žužemberku.Izkop fekalnih kanalov in polaganje cevi oprav-lja Cestno in gradbeno podjetje Novo mesto ssvojimi kooperanti. Priklop Baragove ulice,šole in stanovanjskih blokov v Žužemberku,kjer intenzivno potekajo gradbena dela, za karima občina vsa dovoljenja, bo omogočilekonomično in tehnično popolnost delovanjačistilne naprave in celotnega projekta. Posebnapozornost pa je usmerjena v vgradnjo kvalitet-nih materialov in kvalitetni izgradnji kanaliza-cijskih sistemov

»Vrednost del je ocenjena na 356.500,00EUR, dokončana pa bo v poletnih mesecih,najkasneje občinskega praznika,« je povedalžupan Franc Škufca.

Po tej fazi bo na vrsti projekt od občine doindustrijske cone v Žužemberku, za kar je žeizdelana projektna dokumentacija, potrebna pabo uskladitev z Družbo za državne ceste, natopa bodo sledili priključki fekalne in meteornevode še za preostali del ulic v Žužemberku.

Dela pri gasilskem domu Foto: S. Mirtič

IZ NAŠE OBČINE

3april 2008,

NE PREZRITE KAZALO IN SLIKE!!!!!

11. seja Občinskega sveta Občine ŽužemberkŽužemberški svetniki z veliko večino podprli izgradnjo Simobilovega pretvornika.

Vroča tema, ki obeta še bolj vroče nadaljevanje.V ospredju 11. seje Občinskega sveta Občine Žužemberk sklicane 28. februarja v sejni sobi ObčineŽužemberk je bila obravnava o sprejemu pobude o razveljavitvi pogodbe o pravici gradnje Simo-bilovega pretvornika in preverbe zakonitosti le-te, ki jo je konec januarja podal zbor občanov zanaselje Žužemberk.

Po mnenju doc.dr. Petra Gajška iz Projektne-ga foruma EMS, ki je sodeloval na 11. seji občin-skega sveta, je elektromagnetno sevanje bodoče-ga oddajnika za prebivalce v mejah vrednosti in nepredstavlja nevarnosti za zdravje prebivalstva.Mnenju neodvisnega strokovnjaka sta ostro

Še nekaj podatkov glede ocene investicij v EUR:Občina Varianta 1 Varianta 2 Varianta 3

Dobrepolje 1.041.212,00 1.041.212,00 650.954,00

Dolenjske Toplice 5.868.450,00 5.199.150,00 4.609.034,00

Ivančna Gorica 2.574.216,00 0,00 5.487.185,00

Kočevje 4.896.022,00 1.748.957,00 5.000.851,00

Mirna Peč 2.939.400,00 2.277.000,00 3.523.554,00

Trebnje 942.471,00 942.471,00 3.042.624,00

Žužemberk 11.955.092,00 13.299.846,00 12.012.893,00

skupaj 30.216.863,00 24.508.636,00 34.327.095,00

nasprotovala tudi pobudnik peticije ljudske incia-tive ulice Trške njive proti postavitvi bazne posta-je Darko Pucelj in svetnik Jože Zupančič, ki jeizrazil bojazen, da bo v primeru izgradnje celotekla kri. Svetniki so z dvotretinjsko večino pod-prli namero Simobila in bili proti razveljavitvi po-godbe med občino in tem operaterjem. Da se zgod-ba o Simobilovem pretvorniku v Žužemberku stem dejanjem ne bo končala, so na koncu potrdilipodpisniki peticije.

Z rahlim zadržkom so svetniki v nadaljevanjusprejeli tudi plan investicij, obnov in rekonstrukcijJP Komunale Novo mesto za letošnje leto in po-trdili poročilo o delovanju medobčinskega inšpe-ktorata za minulo leto. Z veliko večino in optimiz-ma pa so podprli dokument identifikacije inves-ticijskega projekta oskrbe s pitno vodo Suhe kra-jine, katerega je predstavil direktor občinske up-rave Vlado Kostevc. Preden so svetniki sprejelisklep o prodaji stanovanj na Grajskem trgu 33, sos tajnim glasovanjem, z oceno 5, ocenili ravnatel-jici obeh šol OŠ Žužemberk in OŠ Prevole, mag.Jelko Mrvar in Marijo Breceljnik. Glede na spre-membo statuta je župan Franc Škufca svetnikeseznanil tudi z dvema imenovanjema, Jože Štein-gel (SDS) in Jože Papež (NSi) bosta namreč odkonca februarja naprej nepoklicno opravljala tudifunkcijo podžupana. Pripravil: Urednik

Prva faza projekta Suhokranjski vodovod se je zaključilaKer gre za zahteven projekt,v katerega je vkl-

jučenih kar 7 občin in tudi Ministrstvo za okolje inprostor, je izvajalec I. faze dokumentacije družbaTopos d.o.o. iz Novega mesta, s podizvajalcemdružbo SL Consult d.o.o. iz Ljubljane dokončaladokumentacijo za I. fazo projekta.

V dokumentaciji so Idejne zasnove in Doku-menti identifikacije investicijskega projekta, kraj-

Imenovana prva podžupana

Jože Papež, novi podžupan Občine ŽužemberkFoto: S. Mirtič

Jože Šteingel, novi podžupan Občine Žužemberk Foto:S. Maver

V skladu z Zakona o lokalni in zadnjimi spre-membami Statuta Občine Žužemberk je županFranc Škufca 28. februarja sprejel sklep oimenovanju podžupanov Občine Žužemberk.Za podžupana Občine Žužemberk je imenovaldva člana občinskega sveta: Jožeta Papeža, sCviblja in Jožeta Šteingla iz Sadinje vasi priDvoru.

Podžupana bosta funkcijo opravljala nepoklic-no in v skladu z nalogami, za katere bosta poo-blaščena s strani župana.

 Vlado Kostevc

še DIIP. Po dosedanjih obravnavah v posameznihobčinah so projekt potrdili le Občina DolenjskeToplice in Občina Žužemberk. V kratkem pa najbi ga potrdili še v občinah Mirna Peč, Kočevje,Trebnje in Dobrepolje. Občina Ivančna Gorica pažal v nadaljevanju projekta ne bo več sodelovala.

Ekonomske opravičenosti se na tej stopnji in-vesticijske dokumentacije še ne more vrednostno

predstaviti, lahko pa na segmente širšegadružbenega, razvojno gospodarskega in socialne-ga vidika. Koristi so predvsem v povečanju kako-vosti življenja prebivalcev, ohranjanju naravnihvirov, zmanjšanje vodnih izgub, izboljšanjekvalitete pitne vode. Zaradi tega se pričakuje celo-vitejši razvoj podeželja ter turizma, izboljšanjezdravstvenega stanja ter zmanjšanje stroškov obra-tovanja. Najboljše razvojne učinke ima varianta 3.

Za uspešno prijavo na kohezijski sklad pa jepotrebo izdelati še: predinvesticijsko zasnovo(PIZ), investicijski program (IP), analizo strošk-ov i koristi, študijo izvedljivosti, nato idejni pro-jekt (IDP), projekte za pridobitev gradbenegadovoljenja (PGD) in v tej fazi tudi soglasja zaposege v prostor lastnikov zemljišč.

Pred nami je še vsekakor veliko dela, požr-tvovanja, razgovorov in tudi razumevanjaobčanov. To je projekt sedanjih generacij za ro-dove, ki bodo prišli za nami in voda je in tudi bo zaSuho krajino vedno pomembna.

Glavni koordinator projektaVlado Kostevc

4 april 2008,

11. in 12. seja KS Hinje

V letošnjem letu so se člani KS Hinje zbraliže na dveh sejah. Ugotovili so, da so bila vzadnjem času opravljena naslednja dela:

- pri OŠ Prevole je bil postavljen biološkiotok,

- v Hinjah in na Selih sta bili postavljeniopozorilni tabli – Ne odlagaj smeti!

- z grederjem sta bili urejeni makadamskicesti do Poloma in do Samote,

- odpravljene so bile napake na javni razs-vetljavi,

- odstranjene so bile ovire (kamenje, drevje)ob cesti Ambrus – Žvirče,

- zakrpana je bila vpadna jama v selskemklancu.

Člani so opozorili, da je v kraju potrebno šemarsikaj postoriti in izpostavili nekaj težav, skaterimi se spopadajo.

Na občinskih cestah bo potrebno še velikopopravil. Potrebe po slednjih se kažejo vednoznova. Člani so opozorili na škodo, ki jo nacestah povzročajo težki tovornjaki, ki imajoskozi vasi Lopata, Sela in Visejec bližnjico medKočevjem in občino Ivančna Gorica. Predla-gali so postavitev table za omejitev osne teže inpredlog poslali občini. Na ta način bi preprečiliprehitro uničevanje cest skozi omenjene vasi.

Člane je zanimalo tudi, kako daleč je zazidalninačrt. Opozorili so, da v določenih primerihnedokončan zazidalni načrt ovira posameznikepri uresničevanju njihovih načrtov. Na občinoso poslali pobudo, da se zazidalni načrt čimprej dokonča. Na 12. seji sveta KS pa so občin-ski svetniki povedali, da zazidalni načrt najver-jetneje ne bo še tako hitro dokončan.

Tudi na zadnjih dveh sejah se je omenjalažvirška škarpa. Vse zanima, kako se je zadevazapletla in kaj se na tem področju trenutno doga-ja, zato so za obrazložitev zaprosili občino.Odgovora s strani občine še niso dobili.

Člani KS Hinje so zbrali nekaj predlogov zapostavitev cestnih ogledal, da bi na ta načinizboljšali varnost v prometu.

Spregovorili so tudi o kosovnih odpadkih,ki jih iz KS Hinje odvažajo le enkrat letno.Sklenili so, da bodo nekaj časa pred predv-idenim datumom (2. 6. 2008) krajane spomni-li, do kdaj imajo čas, da odpeljejo odpadke nadogovorjena mesta. Predlagali so tudi, da bibilo smiselno mesta za odlaganje odpadkov vtem času označiti z ustreznimi tablami.

Občinska svetnika sta člane obvestila, da jev planu občine obnova določenih delovvodovodne napeljave. To je zelo pomembno,saj zaradi dotrajanosti napeljave prihaja do ve-like izgube vode, to pa občini predstavlja velikstrošek.

Dvanajste seje se je udeležil tudi občinskisvetnik Milan Ivkovič. Člane je seznanil, da jev planu, da se do leta 2011 modernizira cestaZagradec – Žvirče, kar je za KS Hinje velikegapomena.

Mojca Papež

Napredek ali nazadovanje,to je zdaj vprašanje!

Občina Žužemberk je ena od mnogih manjšihlokalnih skupnosti v naši državi. Nas je skupajpribližno 4.700 in smo »raztreseni« na 164 km2.To pa ni več majhno, ampak zelo veliko pred-vsem v luči investicij v infrastrukturo. Občinskauprava, na čelu z županom in občinskim svetomso tiste institucije, ki so zadolžene, plačane inpolitično odgovorne za razvijanje naše občine.

Velika večina prebivalstva si želi razvoj našeobčine in pri tem jim moramo izrekati vse spoš-tovanje in zahvalo. V svoji sredini pa imamo žaltudi nekatere posameznike, ki navidezno podpi-rajo prizadevanja večine za razvoj, po drugi stra-ni pa z vso svojo močjo uničujejo prepotrebnoenotnost nastopanja občine bo zunanjih partner-jev. V praksi to pomeni, da so s svojim delovan-jem popolnoma in to dolgoročno izničili ogrom-no dobrih poslovnih vezi občine Žužemberk spartnerji, kot so Elektro Ljubljana, Direkcija zaceste RS, na področju investicij in vzdrževanja,Telekomom, UE Novo mesto in tako naprej, dane naštevamo, ker bi bilo predolgo. Kaj pomeni-jo dobri odnosi in osebni stiki s poslovnimi part-nerji si lahko vsak sam predstavlja. Vzpostav-itev le-teh je dolgotrajna in zahtevna, prekinitevpa hitra in enostavna.

Le kaj je temu vzrok? Na prvo mesto bi post-avili osebne interese, nevoščljivost, sovraštvodo bližnjega in tako naprej. Lahko bi napisalitudi 10 božjih zapovedi, katerih vsebina drži žetisoče let, ravno toliko časa pa jih tudi kršimo. Tečloveške »nevrline« so cokla razvoja naših kra-jev že od pamtiveka. Spomnimo se samo ob-dobja enopartijskega sistema v bivši Jugoslaviji.Po vsem teritoriju je vladala ena in edina partija,le v Žužemberku sta bili dve. Uspeh dveh partij-

skih struj se nam pozna še danes. Tako nekako,kot bi v tistem času pri nas pustošili turški jan-ičarji. Svetlo rdeči so takrat tolkli po svojih tem-no rdečih in to seveda zunaj našega prostora.Denar in z njim razvoj pa so tedanji zdraharjizaustavili. Odločevalci v v Novem mestu inLjubljani so dobro vedeli, da se v Žužemberkune znajo nič dogovoriti in so denarna sredstvakanalizirali drugam.

Zgodovina se ponavlja. Skrajni čas je, daposamezni občani prenehajo s svojim negativnimdelovanjem in svojo energijo usmerijo v pozi-tivno stran, ne glede kako je ime županu. Županin občinski svetniki se preskusijo in lahko men-jajo na vsakokratnih volitvah na 4 leta. In prav jetako. Ni pa pravilno, da se izvoljeni zasedbi poli-tične uprave meče polena pod noge. S tem nam-reč povzročamo rane vsem našim občanom. Šenajmanj županu in svetnikom. Saj je župan samoeden, svetnikov pa 15, nas ostalih pa 4.700!Pomembno je, da se boj za politično prevlado inoblast odvija znotraj naših občinski meja. Zdra-he, osebno sovraštvo in nevoščljivosti ne smemoizvažati in s tem kazati svetu, da smo nezmožniskupaj uveljavljati svoje interese.

Želje po razvoju večine naših občanov so ve-like in prav je tako. Razvoja brez finančnih sred-stev, ki jih občina mora pridobiti iz regijskih,državnih in EU virov, ne bo, če ne bomo delov-ali enotno. Povejmo si osebne zadeve v obraz,na zunaj pa nastopimo enotno in zgradimo našimzanamcem temelj za življenje in razvoj z upošte-vanjem širšega interesa vseh naših občanov.

Martin Grčar(ceste@zuzemberk.si)

Sprememba uradnih urna krajevnem uradu Žužemberk

Upravna enota Nova mesto v Krajevnemuradu Žužemberk in tudi v Krajevnem uraduHinje izvaja naloge iz državne pristojnosti naobmočju Občine Žužemberk. Glede na obsegdela in krajevne razmere je načelnik upravne enotespremenil uradne ure Krajevnega urada Žužem-berk, in sicer:

ponedeljek od 8.00 – 12.00 in13.00 - 15.00 ure,sreda od 8.00 – 12.00 in 13.00 - 18.00 urepetek od 8.00 – 13.00 ure.Krajevni urad Hinje ima uradne ure vsak torek

od 8.00 – 12.00 in 13.00 – 15.00 ure.V primeru, da se bodo pokazale potrebe po

širjenju uradnih ur zaradi povečanega obsega

dela in potreb strank, bo upravna enota to tudiizvedla. Vlado Kostevc

IZ NAŠE OBČINE

5april 2008,

Problematika cen vodeiz vodnega zajetja Globočec

Prva poslanska skupina v občini

Vodovodni sistem Občine Žužemberk se s pitno vodo oskrbuje iz vodnega vira v Globočcu, ki senahaja v Občini Ivančna Gorica in je v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Grosuplje.Manjši del prebivalcev pa se oskrbuje tudi iz novozgrajene vrtine v Gornjem Križu. Iz tega vira seoskrbujejo prebivalci le štirih vasi: Gornjega in Dolnjega Križa, Vrha in Vrhovega.

Vodooskrbni sistem je razdeljen v dve coni.Prva oz. ‘nizka’ cona poteka iz vodohranaGlobočec, po dolini reke Krke preko vodohranaStranska vas do črpališča Cvibelj nad Žužem-berkom. Od tu se voda prečrpava v vodohran Za-fara ter naprej gravitacijsko priteka v vodohranDvor. Iz te cone se torej oskrbuje širše območjaDvora in Žužemberka v dolini reke Krke ter na-selja Male in Velike Reberce ter Breg v ObčiniIvančna Gorica.

Visoka cona pa poteka od črpališča Globočecpo ločenem cevovodu do črpališča na Višnjah,kjer se ponovno prečrpava v vodohran Višnje. Iztega vodohrana se oskrbujejo naselja Višnje vObčini Ivančna Gorica ter Plešivica, Malo in Ve-liko Lipje, Žvirče, Hinje, Prevole, Ratje in Lopatater v Občini Kočevje Smuka in Stari Log.

Po podatkih Javnega komunalnega podjetjaGrosuplje d.o.o. se iz vodnega zajetja Globočec,kar 85-90 % oskrbuje prebivalce Občine Žužem-berk.

Za vodooskrbni sistem Občine Žužemberk jeznačilna precejšna razvejanost in velika dotrajanostvodovodnega omrežja. Posledica tega pa so tudivelike vodne izgube (okoli 50%) in visoki obra-tovalni stroški vodovodnega sistema.

Po podatkih Komunale Novo mesto d.o.o. jeJavno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o vmesecu septembru 2007 prejelo zahtevek za pov-ečanje cen vode iz vodovodnega sistema Globočecza območje Občine Žužemberk in to kar za 60,24% (iz 0,25 EUR/m3 na 0,42 EUR/m3). Nov pred-log cene iz februarja letošnjega leta pa je še višji,in je 0,4360 EUR/m3.

Pri izvajanju obveznih gospodarskih javnihslužb v Občini Žužemberk je skupna izguba odleta 2000 do leta 2006 v višini 589.384,61 EUR. Zzahtevano podražitvijo pa se bo še hitreje pov-ečevala in s tem povečanjem se bo izguba poveča-la za dodatnih 22.000 EUR, za celo poslovno leto2007 pa za 66.000 EUR.

V Občini Žužemberk menijo, da kakršnega kolipovečanja nakupne cene vode ne morejo sprejeti,saj skorajda 50% nihče ne porabi, ampak steče vkraški svet. Zavedajo pa se, da s tem poslabšujemoposlovni rezultat javnemu podjetju iz Grosuplja inposlabšujemo medsebojne prijateljske odnosemed obema občinama.

Z odpisom amortizacije v Občini Žužemberk ježe ogroženo normalno in redno vzdrževanje in-frastrukture, kljub temu da je cena vode za su-hokranjskega človeka že sedaj visoka, za noveinvesticije pa tako in tako ni na razpolago nobenihvirov sredstev.

Zato so Ministrstvo za okolje in prostor zapro-sili, da v najkrajšem možnem času posreduje svojemnenje in se v okviru svojih pristojnosti aktivnovključi v razreševanje ‘zaostrene’ situacije oskrbes pitno vodo v Občini Žužemberk, saj se omejenedobave ali popolnoma poslabšanih odnosov medobema občinama ne sme dopustiti.

Ob tem pa je Občina še enkrat podala pobudo,da bi Ministrstvo za okolje in prostor proučilo vsemožnosti za uvedbo enotne cene vode na ozemljucelotne Republike Slovenije in s tem razrešilomarsikatero zaostreno situacijo ter poskrbelo zaznižanje inflacijskih pritiskov. Vlado Kostevc

V okviru obiska poslanske skupine SDS naDolenjskem se je tudi v žužemberški občini, 21.januarja 2008, mudila okrepljena poslanska sk-upina stranke SDS.

V sejni sobi Občine Žužemberk jih je sprejeltudi župan Občine Žužemberk Franc Škufca sku-paj s svojimi sodelavci in občinskima svetnikomastranke SDS Milanom Ivkovičem in JožetomŠteinglom. Zbrane goste je v uvodnem delupozdravil Milan Ivkovič, v nadaljevanju pa soposlanci z velikim zanimanjem prisluhnili težavam,ki tarejo Suho krajino. Beseda pa je tekla pred-vsem o številnih težavah na področjih vodoosk-

Skupinsko fotografiranje pred novo podružnično šolo na Dvoru Foto: S. Mirtič

rbe in problematiki pitne vode, kajti brez primernevodooskrbe je v Suhi krajini kar 804 prebivalcevali 19,2% vseh občanov. Tudi cestna in prometnainfrastruktura, prekategorizacija cest, industrijskecone in zaposlovanje so bile predmet razprave krat-kega, a vendar pomembnega srečanja s poslanci.Poslanci, med njimi so bili Franc Jazbec, Eva Irgl,Zvone Černač, Marijan Pojbič, Robert Hrovat inDimitrij Kovačič, so se v nadaljevanju srečanjaskupaj s svetniki in občinsko upravo seznanili zobnovo gradu v Žužemberku ter ogledali novopodružnično šolo na Dvoru, kjer jih je sprejelaravnateljica OŠ Žužemberk mag. Jelka Mrvar.

Informiranjeobčanov

Postavitev oglasnih panojev v večjih krajihv občini:

Do konca maja 2008 bomo v večjih krajihv občini postavili nove oglasne panoje. Pri-bližno 1m2 panoja bo zastekljen in zaklenjenza uradne objave, sosednji 1m2 pa bo namen-jen plakatiranju. Vsak pano bo možno pov-ečati. Ob panojih bomo postavili koše za sme-ti. Cilj akcije je pravočasna in izboljšana in-formatika za občane ter red na področjuplakatiranja.

Vse ostale informacije glede komunale ininfrastrukture:Kontakt: Martin Grčar, 031-777-880,

07-3885-191, ceste@zuzemberk.si

Martin Grčar

6 april 2008,

VodovodTELEGRAFSKO O KOMUNALNIH ZADEVAH ŠT. 03

VODOVOD KRIŽI - REBERProjekt je skorajda zaključen. Izvajalec mora

poskrbeti še za finalno obdelavo tangiranihkmetijskih zemljišč in si s tem pridobiti pravicoizplačila 10% pogodbene vrednosti. Občinskauprava in JP Komunala pa se morata dokončnodogovoriti še o zahtevani odškodnini s tremi last-niki zemljišč, preko katerih poteka trasa. Upamo,da bodo lastniki pri višini odškodnine upošteva-li, da je voda javna dobrina in ne bodo enostran-sko izkoriščali proračunskega denarja.

VODOVOD REBER - ZALISECGlede na razpoložljiva sredstva planiramo iz-

vedbo v letu 2008/09. Zaenkrat bi gradili brezpredvidenega vodohrana na Rebri, ker nam viši-na vodohrana v Križih omogoča napajanje tegapredela občine.

VODOVOD JAMAPotekajo intenzivni pogovori o komunalnem

opremljanju Industrijske cone Jama in tudi ta delnaj bi zajeli z obnovo glavnega voda. Realizacijoje časovno težko predvideti, ker je vprašanje pov-ezano z investicijo privatnega kapitala v opreml-janje cone.

VODOVOD ZGORNJI CVIBELJPlaniramo, da bi se projekt izvršil v letu 2008.

Vse pa je odvisno od finančnih možnosti insestave rebalansa občinskega proračuna.

priključile in potem bo spet čas za izgovore inpritiske, ko bo treba plačati zakonsko z odlokomdoločeno kazen. Samo za informacijo ostalimbodočim uporabnikom fekalne kanalizacije: Rokza priključitev je bil 6 mesecev!

Projekt od občinske stavbe do Zafare. Dela seintenzivno izvajajo. Izvajalec CGP je redno kon-troliran s strani nadzora in občinske uprave, karnam poleg tega, da se vgrajujejo zelo kvalitetnecevi, zagotavlja, da bo kanalizacija delovala brezvečjih problemov vsaj 50 let. Ko bo glavni vodizdelan in črpališče pri občinski stavbi v funkciji,bomo takoj priključevali uporabnike. Do koncagradbene sezone moramo izvesti vse priključke.

Projekt od centra Žužemberka do industrijskecone Sejmišče. Pridobiva se idejna študija izvedbe.Zaradi normalnega delovanja ČN Žužemberk mora-mo ta del kanalizacije izvesti čimprej. Na ta vod jevezana vsa obstoječa odpadna voda iz delujočeČN, celotne Praproče in novi del ind. cone.

Ostali deli naselja Žužemberk. Do konca leta2008 bomo pridobili dokončne projekte potekaglavnih vodov fekalne kanalizacije tudi za predeleŽužemberka, ki niso zajeti v dosedanjih načrtih.Rok izvedbe pa je povezan s finančnimi zmož-nostmi.

FekalnakanalizacijaČISTILNA NAPRAVAŽUŽEMBERK

ČN je bila tehnično prevzeta in je bila pred prikl-jučitvijo prvega uporabnika pripravljena na delo-vanje. Jasno je, da bo delovanje ČN ekonomičnošele pri vsaj 40 do 50% obremenjenosti. Vendarleje splet okoliščin(finančne dotacije države!) narek-oval, da se prej zgradi ČN kot pa vsaj 40 do 70%kanalizacije, kar bi bilo sprejemljivo. Kakorkoliže, ČN deluje in bo še nekaj časa delovala v ome-jenem obsegu pod kontrolo upravljavca – Komu-nale Novo mesto.

Stranska vas in črpališče Loke. Ta krak funk-cionira. Marca 2008 preteče postavljeni rok, komorajo vsi, ki se lahko priključijo na kanalizacijo,izvesti individualne priključke. Generalno so todotični občani tudi izvedli. Seveda pa imamoponovno »svetle izjeme«, ki se v roku ne bodo

CestnainfrastrukturaDRŽAVNE CESTE

Prapreče bomo skupaj z DRSC izvedli v letu2008. Pridobili smo še zadnje soglasje s straniDRSC, ki nam je dovolila umestitev fekalne ka-nalizacije v cestno telo, kot smo prvotno planirali.Druge opcije niti ni bilo. Hkrati nam je Komunalapripravila tudi popis in projekt za rekonstrukcijoglavnega vodovoda z novimi hidranti. Razpis zaizvedbo del je v teku s strani DRSC, pogodbamed njimi in Občino Žužemberk pa je podpisanaže 2007.

Cesta skozi Dvor od gasilskega doma do vkl-jučno križišča za Kočevje. Obstaja možnost, dabo realizacija letos. Začel se je postopek za odkupzemljišč, korigirajo se še zadnje zadeve v projek-tu, stalno smo v kontaktu z DRSC – oddelek zavzdrževanje cest, ki bo plačnik obnove.

Od Poljan do že obnovljenega Belega grabna.Z lastnico zemljišča, kjer poteka nov, po predpisihprojektno izveden priključek za Šmihel, še nismozaključili. DRSC bo v kratkem sprejela odločitev.

OBČINSKE CESTEIN POSTAJALIŠČA

Občinska cestaVeliki Lipovec – Brezova Reberin trije priključki. Zadevo smo uspešno zaključiliv 2007.

Hinje in Sela pri Hinjah. Postavili smo 2 avto-busni postajališči na že izvedene temelje.

Avtobusno postajališče Vrhovo. Neodgovorniobjestneži so nam razbili oba stranska kaljena steklana postajališču. Ne moremo razumeti, da se našaskupna lastnina tako brezbrižno uničuje. Taka de-janja nas odmikajo daleč od kulturnega in odgo-vornega družbenega reda. Naročili smo servis priproizvajalcu in s tem finančno obremenili vseobčane.

Občinska cesta Brezova Reber – Prečna.Pripravljamo vse potrebno za dosego cilja: pro-jekta za kompletno cesto. Letos naj bi izdelali geo-detski posnetek.

Cesta v cono Žužemberk. Rešeni so vsi zapletiglede projekta, lastništva, soglasij in priključka nadržavno cesto. Pridobljeno je gradbeno dovoljen-je. Za gradnjo fekalne kanalizacije na tem deluimamo podpisano pogodbo s Komunalo. Za osta-la dela pripravljamo razpis za oddajo del.

KomunalniodpadkiOBČANI IN OBČANKE! IZPOLNITEPRILOŽENO ANKETO IN PRISPEVAJTESVOJE MNENJE O POTRENIH UKREPIHZA VAROVANJE OKOLJA V NAŠI OBČINI!

Sanacija črnih odlagališč. V letošnjem letu najbi sanirali večino starih bremen. Pri tem nam nese-bično in intenzivno pomaga Ekološko društvoDvor, ki mu ob tej priliki izrekam veliko zahvaloza vse akcije pri čiščenju okolja v občini.

PRIMER SANACIJEČRNEGA ODLAGALIŠČAPRI SADINJI VASIUGOTOVITEV LOKACIJE INPOVZROČITELJA:

Vsak slabovidni občan, predvsem pa krajaniSadinje vasi, točno vedo, kje ob cesti proti Aj-dovcu je kmalu od vasi na desni strani kup »svin-jarije«, ki so jo na občinsko zemljo brezbrižnoodložili ravno nekateri od njih. Zato, ker to vsipoznamo, tudi ne bom s fotografijo kradel prosto-ra v časopisu. Če bi bila zavest na višjem ekološk-em nivoju, bi znali tudi povedati, kdo je kateri kosodložil. Malo naprej, na levi strani je zadeva popol-noma enaka, vendar je odpadkov veliko več. Spoš-tovani občani Sadinje vasi! Odpadke vam zagoto-vo niso pripeljali iz Zalisca ali iz Drašče vasi. Tudikrajanov, npr. Portoroža ne moremo bremeniti. Ne.Odložili so jih nekateri vaši sosedi, ki so saniralihlev, prestavljali kozolec, renovirali hišo ali pa

IZ NAŠE OBČINE

7april 2008,

Prevzeli cestoBrezova Reber-Veliki Lipovec

enostavno pospravljali na domačem dvorišču, od-padke pa neodgovorno odvrgli na rob vasi vnaravno okolje. Vsega obsojanja vredna zadeva.Malo bedasto, pa vendarle se sprašujem, zakaj nigospodar odslužene podstavke svojega odstran-jenega kozolca odložil na svoji njivi?

PRISTOP K SANACIJI:Občinska delavca sta ločila nevarne in upora-

bne odpadke in jih odložila v ZRC. Zunanji izva-jalec pa je s pomočjo bagra in tovornega vozilaodstranil nenevarne in gradbene odpadke in jihodpeljal na področje drugega, večjega odlagališčater jih zravnal s terenom. Posejali bomo travinje.

Na sliki: Foto:S.M.

PREPREČITEV NADALJNJEGAODLAGANJA:

Ozaveščenost za varovanje okolja in ravnanju zodpadki je v naši občini prenizka! Kljub temu, vaskrajane, vljudno prosimo, da ne dopuščateponovnega odlaganja odpadkov na saniranempodročju starega črnega odlagališča. Zavedati semorate, da je to obraz vaše okolice – vašega nasel-ja! Vse bomo obvestili o zaključku sanacije inpreko medobčinskega inšpektorata tudi pismenonapovedali, da bo v primeru potrebe ponovne in-tervencije, finančno breme sorazmerno porazdel-jeno na vsa gospodinjstva v okolici. Redno insprotno bomo opravljali kontrolo, tako občinskauprava, komunalna inšpekcija in tudi policija.

ZAKLJUČEK:Občani! Imate možnost, da odložite odpadke v

ZRC in ne v naravo! Omenil bi samo še črnoodlagališče ob cesti med vasmi Sela pri Hinjah inVisejcem, na levi strani ceste, na privatnem zeml-jišču. Odloženo je vse, kar si moreš predstavljati.Komunalna inšpekcija je sicer odkrila dvaonesnaževalca, ki sta na odvrženih odpadkih pus-tila svoja naslova, in ukrepala v skladu z zakon-om. Vljudno prosimo občane omenjenih dvehvasi, da prenehajo z odlaganjem odpadkov na temmestu. Zadevo bomo sanirali in vzpostavili prvot-no stanje. Za naprej pa ukrepali po zakonu.

Pokopališčain vežice

Veliko Lipje. Letos planiramo vsaj izdelavo ide-jnega projekta.

Šmihel. Letos izdelava idejnega projekta in od-kup zemljiš a od RKC.

VSEH 8 POKOPALIŠ V OBČINI. Na vsa poko-pališča bomo postavili informativne table z zaprtimdelom, v katerega bo koncesionar nalepil podatkeo grobnih poljih in uradna obvestila. Na odprtemdelu bodo druge, neuradne objave.

Martin Grčar

Vaščani Velikega Lipovca in Brezove rebri so se v nedeljo, 16. decembra, zbrali ob prenovljeni cestiv vasi Brezova Reber in jo slavnostno, na krajši slovesnosti tudi prevzeli.

Pomembnemu dogodku za te kraje na Ajdovskiplanoti so prisostvovali tudi številni občinski svet-niki, predstavniki izvajalcev in drugi.

Zbrane je v imenu krajanov pozdravil BoštjanGorenčič. Župan Franc Škufca je v uvodnem delupoudaril pomoč številnih domačinov, ki so v vsehteh letih pomagali pri pridobivanju raznih soglasij,pa tudi svetnikov, ki so podprli omenjeni projekt.Da bi bila cesta čim bolj varna, je novo pridobitev

župnik Janez Zaletel tudi blagoslovil. Trak je obpomoči domačina Jožeta Hočevarja prerezal županFranc Škufca.

Posodobljen odsek v dolžini 1350 m, izredne-ga pomena za lokalno prebivalstvo, so konec no-vembra asfaltirali delavci Cestno in gradbenegapodjetja iz Novega mesta, sredstva v višini 180.000evrov pa so bila v celoti zagotovljena iz proračunaObčine Žužemberk.

Pomoč brezposlenim- Zaposlitveni kotiček tudi v Žužemberku

Iskanje dela je pogosto težavno, saj nam lahkovzame kar nekaj časa in energije, da nam prinesepozitivne rezultate. Zahteva tudi pravilno izbiropravih metod in virov iskanja. Velikokrat se nampostavljajo vprašanja, ali je prijava dobro napisa-na, ali jo je potrebno napisati na računalnik, kjelahko poiščemo razpise za prosta delovna mesta… Dandanes imamo na voljo različne vire brez-plačne pomoči, za katere pa mnogokrat ne vemo.

Brezplačno pomoč pri pisanju prijav zazaposlitev nudimo tudi v Svetovalnem središčuNovo mesto, kjer v sodelovanju z Zavodom zazaposlovanje deluje zaposlitveni kotiček. Pomag-amo vam lahko tako pri iskanju zaposlitve, kot priučenju računalništva. V zaposlitvenem kotičkuvam svetovalka pomaga pri pisanju vlog zazaposlitev, pri premagovanju ovir, na katere nale-tite pri iskanju zaposlitve in vas seznanja z vešči-nami iskanja zaposlitve. Na voljo vam je dostopdo računalnika (Word, Internet, E-pošta), časop-isov, telefona, imenikov in ostalih gradiv, ki vampomagajo pri iskanju zaposlitve. Svetovalke nu-dimo tudi ostale informacije s področja iskanjazaposlitve in področja izobraževanja, in sicer kako

napisati Europass življenjepis, o brezplačnem splet-nem učenju računalništva, kako se pošilja elek-tronsko pošto, pri izpolnjevanju raznih obrazcev,o gradivih o iskanju zaposlitve (na spletni straniCentra vseživljenjskega učenja Dolenjskawww.cvzu-dolenjska.si so brezplačno dostopna‘Kako načrtovati kariero’ in ‘Učinkovito iskanjezaposlitve’), o zaposlovanju v EU, o zaposlitvenihportalih, kot so mojedelo.com in zaposlitev.net .

Poleg pomoči pri iskanju zaposlitve nudimotudi pomoč pri izbiri izobraževalnih programov inpri učenju.

Zaposlitveni kotiček deluje v prostorih RIC-a vSvetovalnem središču na Ljubljanski 28 v Novemmestu ter na dislokacijah v okviru Centravseživljenjskega učenja Dolenjska, ki se sofinan-cira iz evropskih socialnih skladov, vsako sredood 13.00 do 16.00 v Občini Žužemberk; vsak 1. in3. torek od 9.00 do 12.00 v Ljudski knjižniciMetlika; vsak ponedeljek od 14.00 do 17.00 vKnjižnici Pavla Golie Trebnje. Lahko nas pokličetetudi na tel. št. 07-393-45-52 in 031-701-191.

Tina Kržišnik

8 april 2008,

Polna avla Osnovne šole Žužemberk občank in občanov je dokaz, kako ljudje rabijo živ stik zžupanom in svetniki, ki so jih izvolili, in občinsko upravo. Pokazalo se je, da imajo ljudje velikomnenj, predlogov, sugestij in da jim ni vseeno, kako se razvija in kako naj občina hitreje napredujev tem smislu, da se bo tudi življenja volivcev izboljšalo in obogatilo na različnih področjih: nagospodarskem, kulturnem, glede turizma, infrastrukture in še mnogo takega, kar ljudje potrebuje-jo, da za živijo človeka vredno življenje.

Vzpodbuden občni zbor krajanov ŽužemberkaPoročilo

Našli so pa se tudi taki, ki so samo kritizirali,toda bili so v manjšini, kar tudi pove, da le ni vsetako slabo, kot govorijo. Ravno občni zbori najbodo mesto, kjer se o vsem občani lahko pogo-vorijo, saj le tako pridejo v neposreden stik z‘merodajnimi’, ki ‘furajo’ občino, katero so jimzaupali, ko so jih izvolili. Toda tudi volivci semorajo pri tem angažirati in ne priti samo kritizira-ti, ampak skupaj z ‘občinarji’ iskati rešitve za prob-leme, kot je rekel eden izmed udeležencev: »Daj-mo že enkrat skupaj stopit’!«

G. Karel Lipič iz ZEG je pojasnil, d so bila kršenapravila aarhurške deklaracije glede vodnega zajet-ja. Ga. Mihaela Ožbolt se je vprašala, kako pa je vLjubljani, ko je pretvornik na vsakih 150 metrih.G. Boris Sajevic, da imamo skoraj vsi s sebojmobitele, torej rabimo dober signal. Enakega mnen-ja je bil tudi g. Boštjan Hrovat. mag. Jelka Mrvarje pojasnila, da je bila napaka, ker se ni v začetkuvprašalo prebivalcev. Oglasila sta s še g. JanezGliha in g. Stane Legan, da ljudje niso proti Simo-bilu, ampak proti tej lokaciji. Svetnik Milan Ivk-ovič je poudaril, da ni nevarnosti, če dobijo odstrokovnjakov mnenje o 3x manjšem sevanju.Milan Ivkovič in Dare Pucelj sta imela še dodatendialog, kar pa se ne dotika omenjene točke dnevne-ga reda. Sledilo je glasovanje o tem, da se predl-aga občinskemu svetu, da (1.) razveljavi pogod-bo in o odgovornosti glede (2.) na zakonitostsklenjene pogodbe. Za 1. je glasovalo 53, proti 0.Za 2.: 45, proti 0.

V 5. točki je pojasnjeval župan Franci Škufca,da se je začela sanacija peskokopa in je dobivalaobčina na račun izkoriščanja le-tega od leta 2002koncesnino v višini 78.333 EUR. Pri cestiŽužemberk-Bič pa je bila narejena sanacija za420.000 EUR, občina bi morala kriti 52% , s temvisokim zneskom pa se občina ne strinja in on kotžupan tega ne bo podpisal. Ker so tovornjaki naobjektih, ki so blizu ceste naredili veliko škode, jeveč prizadetih občanov spraševalo, kdaj bododobili povrnjeno škodo. Tako so se občani sezna-nili s to problematiko in občina si bo prizadevalaza uspešno rešitev teh težav.

V 6. točki so razpravljali, kje zgraditi avtobus-no postajo in tudi parkirne prostore, da ljudje, kihodijo na delo v različne kraje, ne bi puščali po 8in več ur avtomobile na ‘placu’. Občani so predl-agali za oboje več rešitev, a po pojasnilu župana tose ne more zgoditi čez noč, a se bo našla rešitev.Ker se je kar naprej izpodbijalo /ne/delo ‘občinar-jev’, je Janez Struna pozval vse prisotne, da najvsi stopimo skupaj in si nehamo metati polenapod noge, ker drugače ne bomo napredovali, alizato moramo držati skupaj.

V 7. točki je župan Franc Škufca pojasnil, danapreduje asfaltiranje dovoznih cest postavitevjavne razsvetljave v Stranski vasi. Občani Stran-ske vasi so zbrali 8000 EUR, investicija pa je60.000 EUR, da so dobili iz evropskih skladovdodatna sredstva za šolo in zdravstveni diom.Občani so imeli veliko predlogov in pripomb intudi veliko kritik v zvezi s slabo izvedenim asfal-tiranjem, na udarne jame itd. Vendar, je poudarilžupan, se je kar mnogo naredilo, vsem pa se ne daustreči, vse se ustavi pri denarju.

V 8. točki je pojasnil župan, da se dela na Ju-rčičevi nadaljujejo s pokablitvijo in s pridobitvijogradbenega dovoljenja za gradnjo ceste do ind.cone.

Jože Zupančič pa je trdil, da je župan dovoznocesto delal na črno, pokablitev, da je plačala obči-na, moral bi jo FS, in je čas, da se začne delatizakonito. Župan je odgovoril, da imajo za vse, karnavedel Zupančič, ustrezna dovoljenja. Težave soz odkupom zemljišč, spet zaradi cene, s tem pa sevse izvedbe zavlečejo, da pa, recimo, v Mirni Pečinimajo težav z odkupom zemljišč, tam so ljudjesolidarni.

V 9. točki je potolažil stanovalce na Baragovicesti, da se dela študija za izgradnjo pločnika na tejulici, kar se zdi potrebno, saj se je povečal prometv dolini Krke za 40%. Na stalne kritike svetnikaZupančiča se je oglasil svetnik Jože Papež, ki se

Delovno predsedstvo je imelo veliko dela

In to se je zgodilo v ponedeljek, 28.1., ob 18.uri., kot smo že povedali, v avli naše osnovnešole, ki so jo krajani Žužemberka napolnili do zad-njega kotička.

Obširen dnevni red je obetal vroče razprave inres ji ni manjkalo. Že pri odločanju delovnega pred-sedstva se je skoraj zataknilo. Še bolj pa je bilorazburljivo pri 4. točki dnevnega reda – obravna-va peticije civilne inciative proti postavitvi ba-zne postaje za potrebe mobilne telefonije skupajz obravnavo in sprejemom sklepa o razveljavitvipogodbe o pravici graditi sklenjene pogodbe medObčino Žužemberk in Simobilom. Najprej je po-jasnil župan Franci Škufca, da je občina zaradislabe pokritosti s signalom sklenila pogodbo sSimobilom, ta pa si je pridobil vsa soglasja, tudi ovplivu na okolje. Nato je besedo povzel sopodpis-nik peticije Dare Pucelj, med dugim je poudaril,da so prebivalci, ki živijo v bližini bodočegapretvornika odločno proti graditvi in zahtevajo raz-veljavitev pogodbe. Predstavnik Simobila je odgo-voril, da so pridobili vsa ustrezna dovoljenja, kiso pravnomočna. Oglasilo se je še več občanov, kipa so bili različnega mnenja. Gospod SrečkoPodbrežnik je predlagal, da ker je podpisal po-godbo župan ter naj se ugotovi pravilnost in za-konitost pogodbe s strani nadzornega sveta občine. Avla v OŠ Žužemberk je bila polna …

IZ NAŠE OBČINE

9april 2008,

sam zavzema za solidarnost, da je razumel, da sodrugi še boj potrebni vode in bo zadovoljen, če bopritekla pri njih iz pip do 31. dec. in naj upoštevajobesede Janeza Strune, da je treba delati skupaj, nepa tako kot Zupančič, ki se je danes kar naprejoglašal in vse izničeval, to je potrdil še RudiDrevenšek. Spet se je oglasil Zupančič in očitalPapežu, da zato nimajo vode, ker je razbil koalici-jo in da kot se vidi, mati partija zbira člane podrdečo zvezdo. Papež mu je odgovoril, da do zdajše v občino ni pripeljal kakšnega ministra ali sek-retarja ali poslanca, ki bi jim pomagal pri raznihprojektih, kot so to storili on in župan in drugisvetniki, tudi rezultati so vidni, on, to je svetnikZupančič pa samo kritizira in razdira.

V 10. točki je postavil vprašanje županu FeliksMrvar, kdaj bodo dobili na Zgornjem Cvibljuvodovod. Župan Franci Škufca je pojasnil, da dotega še ni prišlo zato, ker so morali zamenjati ceviob regionalni cesti, da pa se intenzivno dela natem, da bodo dobili vodo kolikor mogoče hitro.

V 11. točki je župan razgrnil kar v obširni obli-ki načrte na različnih področjih pri razvoju ObčineŽužemberk v bližnji in tudi bolj oddaljeni prihod-nosti, od obrambe in ukrepih v izrednih dogodkihpa do socialnega varstva, to je na 20-tih področjihživljenja in razvoja naše občine.

V 11. točki, pod razno, so kar deževala vprašan-ja in odgovori: da bo za most na loki potrebnozbrati za obnovo 560,000 EUR, za novega pa800.000, glede prodaje zemljišč: kdor je podpisalpismo o nameri, da želi prodati po ceni, ki jo jedoločil občinski svet, tega ne bo plačal, da je bilavložena zahteva, da za vračilo sredstev pri Teleko-mu. Da Romov ne bo na Brezovo Reber, da zaobvoznico ob Žužemberku mora biti narejen ure-ditveni načrt. Mag. Jelka Mrvar je povedala, davesela, da jih je toliko po dolgem času prišlo všolo in da si ob tej priložnosti lahko ogledajo šol-ski muzej in dodala novico, da število otrok naraščain da bo treba razmisliti o širitvi vrtca.

Zbor občanov je bil zaključek ob 21.05.Foto in zapis: Rudi Cerkovnik

OBČANI POZOR!Odvoz kosovnih odpadkov v 2008!Tudi letos bomo skupaj z JP Komunala Novo mesto organizirali odvoz kosovnih odpadkov. V

nadaljevanju navajamo termin odvoza odpadkov glede na posamezne relacije v naši občini:3. RELACIJA HINJE (4071)  - 02.06. 2008

Jama, Stavča vas, Podgozd, Lašče, Klopce, Vel. Lipje, Malo Lipje, Lopata, Hrib, Lazina, Hinje,Pleš, Prevole, Ratje, Žvirče, Sela, Vrh, Visejec, Gradenc, Plešivica, Budganja vas, Dolga vas, Trškenjive7. RELACIJA ŽUŽEMBERK (4051)  - 03.06. 2008

Žužemberk, Zafara, Cvibelj, Drašča vas, Klečet, Šmihel, Dešeča vas, Poljane, Prapreče, Vrhovo,Dol. Križ, Gor. Križ, Vrh, Gor. Kot, Dol. Kot, Reber, Zalisec11. RELACIJA DVOR (4054) - 04.06. 2008

Dvor, Trebča vas, Sadinja vas, Mačkovec, Dol. Ajdovec, Gor. Ajdovec, Mali Lipovec, Vel.Lipovec, Srednji Lipovec, Podlipa, Selo, Boršt, Brezova Reber, Vinkov Vrh.

 Vljudno prosimo, da odpadke odložite na standardnih mestih v naseljih, in sicer največ 1 danpred planiranim odvozom. Po datumu odvoza lahko kosovne odpadke odložite le v ZRC Žužemberk!

Občina ŽužemberkMartin Grčar,

(031-777-880) (ceste@zuzemberk.si)

Poslanka evropskega parlamentana obisku v Žužemberku

V okviru obiska poslanke in evropske parlamen-tarke Ljudmile Novak v Občini Žužemberk si jegostja v februarju z velikim zanimanjem ogledalaznamenitosti Žužemberka in okolice, koder so jopopeljali člani Konjerejskega društva Suha krajina.

V gradu Žužemberk so jo nato sprejeli predsed-nik Občinskega odbora NSI Jože Papež, županObčine Žužemberk Franc Škufca s sodelavci inpredsednik TD Suha krajina Vlado Kostevc, ki jevisoko gostjo seznanil z obnovitvenimi deli. Osk-rba z vodo je bila poleg področja prometne infras-trukture osrednja tema krajšega pogovora z No-vakovo v sejni sobi Občine Žužemberk. Župan

Škufca je gostjo seznanil s težavami in s številni-mi projekti, ki ta trenutek potekajo v občini. Po-slanka Evropskega parlamenta Ljudmila Novak jeobljubila pomoč pri pridobivanju evropskih de-narnih virov, še posebej pa na pomoč pri izgradnji

vodovodnega sistema in oskrbe s pitno vodo, nakaterega Suhokranjci največ stavijo. PoslankaNovakova je skupaj s poslanko slovenskega par-lamenta Marjeto Uhan, županom občine Dolen-jske Toplice Francem Vovkom in predsednikomObčinskega odbora Jožetom Papežem v okviruobiska tega dne sodelovala tudi na okrogli mizi natemo kmetijstva, ki je potekala v kmečkem tur-izmu Pod gradom.

Pred občinsko stavbo

Poslanko Ljudmilo Novak so člani Konjerejskega društvaSuha krajina popeljali po ulicah Žužemberka Foto: S.Mirtič

10 april 2008,

Francka Ožbolt: Belokranjka v Suhi krajini

Po 25-tih letih, 9. 3. 2008, je Francka Ožbolt odložila predsedniško mesto DU Žužemberk. Ljudje so se od nje poslovili slavnostno in veličastno, saj soji tako pokazali, da jim je s svojim delom dala del sebe in da jim bo ostala kot svetel vzgled, kako delati za skupno dobro. Francka pa se je ob slovesuzahvalila članom odbora za vsestransko pomoč pri delu.

Spomini na otroštvo ostanejo za vedno?Rodila sem se v Tribučah v Beli krajini. Oče je

bil Franc, mama pa Katarina. Rodilo se nas je petsester in dva brata, ki sta pa že mlada umrla. Očeje bil zelo priden, samouk, znal je vse narediti, bilje krovec za slamnate strehe, tesar, pozimi je delalgrablje, košare in nam otrokom igrače iz lipovegalesa. Bili smo srečna družina, živeli smo v pri-jateljstvu. Ne spominjam se, da bila kdaj lačna aliv pomanjkanju, čeprav je bilo v tistih časih hudo.Leta 1941 se je začela vojna, oče je bil doma, opre-delil se je za OF, dela je kot terenec, kakor tudistarejša sestra Marija, jaz pa sem raznašala poštoin obvestila.

Spomini so lepi in, verjetno, jih vedno boljoživljaš?

Ja, imaš prav. Tudi meni prihajajo vedno boljživo pred oči. Spomini oživijo in že se vidim napeči, kako smo s sestrami bile tiho kot miške inposlušale očeta, ki nam je pripovedoval različnezgodbe. Pa že slika, kako smo pasle živino in se zostalimi otroki iz vasi igrali različne igre, a so toizkoristile krave in ušle v škodo ali pa so bile prednami doma. Kot otroci smo zelo radi prepevali, inše danes uživam v petju, a tudi zato, ker nam je todano v zibko, Belokranjci smo namreč vesel nar-od. Posebej smo prepevali v jesenskih in zimskihdnevih, pri ličkanju, preji, zabavno je bilo posebejza otroke, ko smo bili malo večji, pa so se žerojevale prve simpatije ob takih priložnostih. Lah-ko rečem, da sem imela nepozabno otroštvo inmladost.

Končala se je vojna, in kaj se je dogajalo vdružini?

Po vojni smo se ena za drugo šle učit in v šole.Tako sta ostala oče in mama sama na kmetiji. Karžalostno, nobena ni ostala na domačiji, taka je pačusoda. Oče je kmalu umrl, že leta 1961, mama pa1983, tako da je vsaj ona spremljala naše življen-jske poti.

Pa tvoja pot v svet?Začela se je leta 1947. Šla sem v Škofjo Loko k

sestri, kjer sem ji pazila otroke. Kmalu pa sem sezaposlila v tekstilni tovarni kot tkalka. Ker bi radakaj več postala, sem šla 1949 na knjigovodski tečaj.S spričevalom sem dobila službo v pekarni Čr-nuče kot knjigovodkinja.

Kmalu pa sem bila premeščena na Okraj okol-ica Ljubljana kot tehnični tajnik mednarodnega fon-da UNICEF. A prišel je čas za poroko, leta 1951sem se poročila Mihom Ožboltom, ki je bil mil-ičnik. Leta 1952 pa sem rodila prvega sina Duša-na, še v Ljubljani. Ker pa je bila želja moževihstaršev, da bi se vrnil bliže domu, je bil premeščenv Žužemberk, to je bilo 1953. leta, in od tega časaživim v Suhi krajini, to je pa zdaj že dolgih 55 let,zamenjala sem smo Suho z Belo, a je vseeno mednjima velika razlika.

Začelo se je več kot pol stoletja življenja vŽužemberku?

Ja, dolgo je! Najprej sva stanovala pri Smrke-tovih na ‘placu’, tam sem rodila še sina Marjana inhčerko Mihelo. Zaradi majhnih otrok se bila doma,brez službe, toda vključila sem se v vse organiza-cije. Bila sem tajnica pri Rdečem križu in na So-cialistični zvezi. Toda z eno plačo ni bilo lahkoživeti, zato sem se zaposlila 1949 na občini kottehnični sekretar Zveza komunistov. A kmalu, leta1962, se je občina preselila v Novo mesto, našlasem si delo v Iskri kot skladiščnica. Medtem svasi zgradila hišo in tako šla na svoje. Leta 1970 semmenjala službo, začela sem delati v IMV, v tovarniavtomobilov kot blagajničarka.

In seveda delo v različnih organizacijah?Ja, ves čas pa sem delala na različnih področjih,

saj ni bilo prostovoljne ali politične organizacije,da ne bi bila v njej aktivna, da jih naštejem smonekaj: blagajničarka RK, Socialistične zveze inKUD Žužemberk, v Iskri pri sindikatu kot delegatza zdravstvo in socialno varstvo, vodja enote zaprvo pomoč pri civilni zaščiti 20 let, članica aktivažena pri SZ za Novo mesto, odbornica krajevniskupnosti v Občini Novo mesto, sekretarka ZK vIskri in predsednica aktiva ZB v krajevni skupno-sti in še bi se kaj našlo. Leta 1978 sem ovdovela inod takrat naprej sem predsednica upokojencev.

Pela sem in pojem v 4 pevskih zborih, v me-šanem, ženskem in sedaj pri turističnem društvukot tudi pri upokojencih in Zvezi borcev Žužem-berk. Pri ljudski godcih igram tudi na ‘gudalo’.

Vidim, da imaš za cel predal priznanj, plaketin medalj?

Ja, res je, kar veliko, nešteto se jih je nabralo v50 letih mojega prostovoljnega dela v mnogihorganizacijah. Dobila sem priznanja: pri Rdečemkrižu priznanje za 15, 25, 30, državni priznanji RSlovenije: srebrni znak za 35 let aktivnosti in zlatiznak za 50 let dela. Od Krajevne skupnosti Stražain Novo mesto: priznanji za 20 let dela v civilnizaščiti; od ZB in SZ občinski priznanji; priznanjeTD Suha krajina in Društvo upokojencevŽužemberk, še plaketo DU območne zveze zaDolenjsko in Belo krajino, in še najvišje: zlatoplaketo, to je državno priznanje DU R Slovenije;za prostovoljno delo pa plaketo R Slovenji za leto2005 in še priznanje Občine Žužemberk za 50 letdela v različnih organizacijah .

Vsa ta nešteta priznanja nisi dobila kar tako?Res je! Med te štejem delo pri projektu Starejši

starejšim. Obiskujem starejše občane in jim poma-gam na različne načine. Nekdo bi rad v dom os-tarelih, drugi spet želi uveljaviti varstveni dodatekali rabi samopomoč, pomagam pri davčni napove-di. Za vse to jim napišem prošnje, grem z njimi v

Plakete, priznanja in medalje za 50 let dela

INTERVJU

11april 2008,

v objektivuzdravstveni ali v dom ostarelih. Vemo, da se, pose-bej starejši, težko znajdejo, ljudje so nebogljeni,če je treba kaj uradno urediti in so neizmernohvaležni za tako pomoč. Torej svetujem in konkret-no pomagam. To delam že 25 let, uradno pa 5 let.

To še ni vse, kar si delala in še nadaljuješ?Seveda ne, tudi pri Rdečem križu sem aktivna

že več kot 50 let. Kot članica odbora z drugimipred novim leto voščimo vsem pomoči potreb-nim osebno za novo leto in jim izročimo darila,organiziramo krvodajalske akcije, pobiramo čla-narino in še marsikaj drugega je potrebno početiza pomoč ljudem v težavah.

Delam tudi pri Turističnem društvu Suha kraji-na, ki ga je gor spravil in ga zelo zagnano vodiVlado Kostevc, obrnil se je tudi na društvo up-okojencev, pomagali smo mu, tako pri pevskemzboru in kjer je bilo potrebno. Imamo nešteto nas-topov, da je že skoraj preveč naporno. Za Trškedni smo v dveh dneh nastopile več kot 10-krat.

Aktivna sem tudi pri Zvezi borcev, nastopamo,pa tudi, recimo, pri spomeniku vsako leto, več letpostrežemo s kavo, s čajem in še s čim.

Kar si prostovoljno delala vse življenje, je resvredno pohvale!

Res, pomagala sem, lahko rečem, nešteto lju-dem. Sicer bi pa lahko sedela doma, ampak jazprav čutim potrebo, da pomagam. Vse delam zveseljem, takih nas je malo, vedno sem priprav-ljena, da naredim uslugo ljudem, seveda, doklermi bo zdravje služilo, tudi jaz nisem več mlada.To so stvari, ki so nevidne, mnogi ljudje, stari inmladi, tega ne vejo, kaj pa delate, pravijo, nič.Nisem dobila državna priznanja kar tako, ampakza svoje vseživljenjsko prostovoljno delo, brezplačila, delala sem tako 50 let. Vse je zapisano, kajsem naredila. Kar sem želela v življenju, sem do-segla, v meni živi zadovoljstvo, da lahko pomag-am nemočnim.

Za predsednico društva upokojencev so te iz-volili že 12-krat?

Bo držalo. Najpomembnejše se mi zdi delo priupokojencih, ker vemo, da bi nas mlajši kar odri-nili, kot ne bodi nas treba. Predsednica sem že 25let, da nekateri pravijo, da sem ‘večna’, torej imamže srebrni jubilej. Najprej sem predsedovala 6 letna Dvoru, Ko smo se pa razdelili na več društev,sem postala predsednica DU Žužemberk. Skrbim,

da delo uspešno teče v več sekcijah, kot je všahovski, pevski, smučarski, v sekciji vezenja, lit-erarni. Prirejamo vsako leto ob Trških dnevihrazstavo ročni del upokojenk, to sem jaz začela sstarimi stvarmi, ki so jih imele ženske doma. Stem smo vzbudili zanimanje, potem pa je vezenjezačela hčerka Mihela učiti in zdaj razstavljamo,kar čez leto naredijo.

Potem za pogrebe pripravim govore in sevedaspregovorim o pokojnem nekaj besed v spomin,kar mi vedno pride težko, posebno, ker se vsipoznamo. Tudi to delam že 25 let. Vsako leto or-ganiziram izlete, kar je ljudem v veliko veselje, sajso upokojenci večinoma doma, tako pa le še kajnovega vidijo in doživijo, da se potem še lep časpogovarjajo, kako je bilo lepo in zanimivo. Poseb-no doživetje je za starejše tudi silvestrovanje, sajtakrat se dobijo, se malo poveselijo in pogovorijo.Jaz pa jim naredim še zraven kakšen ‘hec’, enoleto sem striptizeta, pa še Šraufenciger, tako jihtudi zabavam. Zanimiv je tudi literarni krožek, jazin še drugi pišemo pesmi. Večkrat nastopamo poraznih krajih, nazadnje smo bili v Šentjerneju.Pred leti pa smo organizirali srečanje literatov scele Dolenjske. Začelo s je pred 11 leti, takrat semtudi jaz postala nekaka pesnica, in bila začudena,da mi kar ‘gre delanje verzov od rok, iz glave’.

Seveda imam še druge stvari nad glavo, velikoje sestankov, tudi na Območnem odboru DU Novomesto. Tu je še administracija, kar naprej moramnekaj pisati in pošiljati različna poročila. Poglej,več predalov je dopisov in slik, neverjetno velikomateriala se je nabralo v teh 50 letih.

Kaj pa doma, tudi tu čaka delo?Seveda, dela tudi doma ne zmanjka. Smo kar

štirje družinski člani, za katere skrbim, da nismolačni, gospodinja ni nikoli brez dela. Recimo, če jekatera soseda bolna, pa še zanjo skuham in jiodnesem - kako je srečna. Ti se mi čudiš, kohodim mimo bloka dol in gor, a se ne sprehajam,toda ni mi težko, kmalu bom imela 8 križev, pa mihoja ne dela težav. Tudi zašijem kaj, pravzapravpopravim, skrajšam hlače, da ne hodijo po njih,zožim, če ima kdo voljo, da shujša, ‘fršluse’ za-menjam, pa še kaj bi se našlo. Tako si malo po-pravim družinski proračun, saj veš, kako poje pe-sem: penzije so majhne, saj ni ne za ž’vet’, ne zaumret! Obdelujem še vrt, da ni treba kupiti vsakosolato. Vedno mi je dan prekratek, kadar utegnem,grem obiskat upokojence, od novega leta sem jihobiskala že 40.

Kaj te najbolj osrečuje, daje voljo do življenja?To so moji otroci, moja družina, v prvi vrsti, če

so oni srečni, sem tudi jaz. Pa seveda še posebejmoji vnuki in pravnuki, počakaj, da jih preštejem,jih je kar nekaj: imam 4 vnuke pa 2 vnukinji in 4pravnuke, en pravnuk je star že 16 let, kar nekaj, ane. Pa za vse ‘ta mlade’ zašijem, kar je treba. Tudiobiski drugih ljudi je veliko, radi stopijo čez našprag. To sem ‘pojerbala’ po moji mami, vsakegaje prijazno sprejela in vsak je dobil ‘za jest in zapit’, tako je tudi pri meni, kot pravi stari rek: kar tigre zlahka iz rok, ne gre v kozji rog. Da bi bila šetoliko pri sebi, kljub letom, da bi lahko pomagalaljudem, saj sem priskočila na pomoč tudi takim, ki

niso bili v življenju prijazni do mene. In tako bomdelala, dokler me bodo noge nosile in bo glavabistra.

To bo še dolgo, ker ko jo vidim, kako večkrat nadan mladostno koraka na ‘plac’ in nazaj, se še nibati, da bo naša Francka kmalu odnehala, res jeod sile, še veliko mlajše bi ‘dala v koš’. Vse to, karmi je povedala, je storila več, kot je dolgo enoživljenje. Pa kot zatrjuje, ‘če je karkoli narejeno zdobro voljo, s srcem, ni težko, in če še začutišhvaležnost ljudi, ki jim pomagaš, je vsepoplačano’.

Kaj ti daje to moč, da ‘seješ’ dobro in veselje?To mi pa daje belokranjska kri: to je, da smo

dobri po srcu in da ne želiš drugemu slabo, enpisatelj je napisal, ki je bil kot partizan pri nas, daje Bela krajina ‘dežela zlatih src’, mislim, da se nizmotil. Če seješ dobroto, s tem si zadovoljen vsrcu, taki smo mi Belokranjci, in taka sem jaz inbom taka ostala. To mi daje notranji mir in iz kat-erega črpam moč za življenje, s tem ohranjam tudisebi zdravje, dobro počutje. Če si pa jezen na vse,na ves svet, to srcu ‘prinese skeleče rane’, bolezen.

Imaš kakšne posebne želje?Ne, samo, da bi bila zdrava. Tako bom lahko

storila kaj zase in za svoj vsakdanji kruh in tudipomagala ‘familiji’ in še kaj koristnega storila zaljudi, ki so pomoči potrebni in si ne morajo samipomagati … To so moje želje.

»Tudi jaz ti želim, da bi še dolgo bila tako primoči in se bi še naprej tako razdajala ljudem insejala dobro voljo, ker je danes takih ljudi vednomanj.«

Poznava se že dolg in nikoli je nisem videl slabevolje. Znala in zna drugim svetovati, jim kot pravi-mo, pomaga iz življenjskih stisk in za vsako težavonajde rešitev. Pri njej nikoli ni bilo tako, da ne binekako bilo, za dežjem vedno posije sonce, pravi.Moram reči, da nikoli ni zgubila volje in ne obu-pala, čeprav tudi njej ni bilo v življenju vedno zrožicami postlano, tudi ona je imela svoje Golgote,pa ni obupala.

Če pride v družbo in se ljudje kislo držijo, povekakšen vic, pa kaj zapoje, drugi pritegnejo in že jeveselje in dobra volja tu, to lahko potrdim, sem bilvečkrat zraven. Taka je, taka bo tudi ostala, nebo se spremenila, je in vedno bo - Belokranjka.Njeno geslo bi bilo lahko: smej se, saj je življenjeprekratko, da bi ga zapravljali slabe vole. Torejzapojmo skupaj z njo: dobra volja je najbolja, tosi piši za uho, kisle cmere, mile jere, kmalu sFrancko zapojo! In tako naj gre življenje s Franc-ko še dolgo veselo naprej …

Besedilo in foto:Rudi Cerkovnik

Za dolgoletno delo ji čestita poslanec DESUS-a FrancŽnidaršič

12 april 2008, OBVESTILA ZANIMIVOSTI DOGODKI

Kralj, ki se vozi s fičkomVemo pa, da se kralji vozijo z mercedesi, toda

naš Kralj s Pajčne je izjema, za praznike se pokažes fičom, vsak dan pa z volvom. On je pač ljudskikralj, saj živi med nami in nam priskoči na pomoč,če doživimo z avtomobilom prometno nezgodo inse nam zvije pločevina. Je namreč avtoklepar inavtoličar. Da pa je pravi mojster te stroke, je doka-zal s 25 let starim fičkom, ki ga je njegov lastnikJože Šenica iz Žužemberka komaj še v enem kosupripeljal v Kraljevo delavnico. Ko smo ga zagled-

ali obnovljenega, namreč fičota, nismo mogli ver-jeti, da je to isti avto, ki smo ga videvali dolga leta.Zdaj se blešči v vsej svoji lepoti, kot bi pravkarzapuščal tekoči trak Zastave v Kragujevcu. Res,neverjetno, kako se je Jože Kralj potrudil in zdajže s tridesetletnim znanjem in prakso obnovil vskoraj nemogočem stanju naše, nekoč ljudskovozilo, ki ga je imel kot prvo skoraj vsak Slov-enec. Zdaj se naš mojster Kralj res lahko ponosnovozi z njim po Suhi krajini in je po svoje nekakš-

en, v tem poslu, kralj, če se malo poigramo z nje-govim priimkom.

Kako se je začela tvoja poklicna pot?Saj veste, vsak začetek je težak. Delo avtok-

leparja me je veselilo, zato sem se za ta poklic tudiizučil. Potem se je začelo pa zares, delal sem prirazličnih podjetjih, privatnikih, pa malo tudi doma‘fušal’. Vedno sem si želel priti na svoje, Začelsem z malega, kot pravijo. Po dobrih 20 letih je patole ‘ratalo’, kar danes vidite.

To je pa kar nekaj videti?Ja, imate prav, je nekaj videti, toda ni videti,

koliko znoja, skrbi in odrekanje, mojega in mojedružine, je v teh prostorih. Toda danes je vse mimo,kar nekaj smo ustvarili, da smo zdaj na tekočem,kot se reče.

Tudi vse, kar je potrebno za popravilo, imaš?Ja, res je. Najprej je tu delavnica,kjer je naj-

pomembnejša nategovalna miza, ki z veliko moč-jo zravnava zvito pločevino, nato še ročno po-pravimo, pokitamo in zbrusimo, nato gre avto vposeben prostor, v lakirnico, kjer ga polakiramoin nato posušimo. Še prej pa s posebno pripravo zračunalniškim programom pripravimo odgovarja-jočo barvo. No, potem pa dobite ven tako bleščeč,skoraj nov avto, kot je ta fičo, ki ga občudujete.

Dela ne zmanjka?To pa ne. Saj lahko poslušate, koliko nesreč se

zgodi vsak dan. Dela je preveč, sicer zmoreva, azato morava s sinom pogosto potegniti delovničas pozno v noč, ljudje pač avtomobile rabijo vsakdan. Tako se trudiva, delava 12 in več ur, dačimprej popraviva in tako ustreževa naročniku,ker vemo, kako je danes biti brez avtomobila. Jepa še nekaj, kar me silno moti, ta administracija,koliko papirjev je potrebno izpolniti in koliko časase porabi, to je nemogoče, vsak privit ‘šrauf’ imasvoj ‘cegelc’.

Kaj pa načrti za naprej? Kakšne želje še imaš?Najbolj, da bi mi zdravje služilo, pa bo vse v

redu. Imam že 33 let delovne dobe, posebnih željanimam, da bi le tako šlo naprej, kot zdaj že nekajlet. Zdaj delava s sinom, imam torej naslednika,tako da vse, to kar sem, smo ustvarili, se bo lahkonadaljevalo in to me navdaja z veseljem.

Tako smo spoznali pobliže še enega človeka,Jožeta Kralja, ki je, kot pravimo, v potu svojegaobraza, skupaj s svojimi, iz nič začel in zgradillepo hišo in veliko delavnico, v kateri si služi sku-paj s sinom vsakdanji kruh. Lahko mu samo čes-titamo, da je s trdim delom sebi in svojim ustvarillepo življenje. Reče si lahko, splačalo se je, velikoje bilo vloženega truda in odrekanja, toda kot pravpregovor: zrno do zrna - pogača, kamen na kamen- palača.

Besedilo in foto: Rudi Cerkovnik

»Saj je kot nov,« pohvali stari lastnik Šenica mojstra Kralja.

13april 2008,

Trinajsta licitacija kračŽužemberški kračmani s podporo turističnega društva ohranjajo star običaj, ki postaja zanimi-

vost kot posebna dediščina Suhe krajine

Trinajsto kračevanje v organizaciji žužemberškihkračmanov in domačega turističnega društva izŽužemberka je bilo zanimivo in pestro tudi letos.Praznik sv. Antona puščavnika Suhokranjci naposeben način zaznamujejo že vrsto let, najprej ssveto mašo v cerkvi sv.Roka, kjer prosijo za zdravježivine, ljudi, dobro letino, pa tudi za medsebojnorazumevanje, nato pa na tradicionalnem kračevan-ju obujajo zanimiv in star običaj- kračevanje. Svetomašo je ob somaševanju duhovnikov dekanijeŽužemberk v prepolni cerkvi sv.Roka vodilžužemberški rojak Franci Godec.

Krača rekorderka v rokah župana Foto: S. MIRTIČ

Krači z novodobnim motorjem sta šli motoristom

Licitacija krač, pa tudi številnih drugih dobrotje tokrat potekala škoda v kmečkem turizmu Ko-ren so tudi letos vodili izurjeni kračmani FrancRojc, Franc Longar in Janez Gliha. Poleg številnihobčanov pa so izdatno segli v denarnico tudi domačižupan Franc Škufca, ki je skupaj z župani FrancemVovkom, Alojzom Knafljem, Zvonetom Lahom,državnim poslancem Antonom Andreličem,državnim svetnikom Bojanom Kekcem ter števil-no družbo gospodarstvenikov, pred dobro raz-položeno družbo motoristov in družbo občanov izDečje vasi izlicitiral kračo v vrednosti 550 evrov.Celotni izkupiček licitacije preko 1850 evrov, pa

»Šerif« dobil kopalnico

bodo kračmani namenili za obnovo cerkve sv.Roka.

Seveda so gostitelji skupaj z udeleženci vs-eskozi skrbeli za dobro in uravnoteženo prehrano,kot prehransko dopolnilo salamam, klobasam inmastnim kračam pa je ob urbanih zvokih ljudskihgodcev in dodatni energiji izdatno prijala tudidomača kapljica.

Foto: S. Mirtič

Hiša 49-letnega Jožeta Blatnika v vasi Vrh priKrižu je še pred nekaj leti kazala žalostno podo-bo. Prezgodnja smrt staršev, bolezen ter številneoperacije, ki jih je prestal Jože Blatnik, so bile

vzrok, da se je vdal v brezbrižnost življenja. Nekajčasa je Jože delal v tovarni Novoles, potem v Li-varju, in ko ni imel več stalne zaposlitve, se jepreživljal s priložnostnimi deli pri zidarjih. Bolne-mu in nemočnemu Jožetu so že v letu 2006 napomoč priskočili sosedje, Lions Club Novo mes-to in Občina Žužemberk in mu napeljali vodo.Seveda pa dela pomoči potrebnemu Jožetu nisozastala.

Pred dnevi se je Jožetu, ki živi sam v hiši narobu vasi, uresničila še ena velika želja. Na krajšislovesnosti, na kateri so sodelovali poleg Jožetovihsorodnikov tudi župan Občine Žužemberk FrancŠkufca, direktor Občinske uprave občine Žužem-berk Vlado Kostevc in Jože Hribar, so predali vuporabo popolnoma novo kopalnico s straniščem.Jože Hribar, dolgoletni predsednik gasilcev, orga-nizator številnih akcij v vasi in ne nazadnje tudi te,se je ob tem zahvalil županu občine za vso pomočpri izvedbi tega projekta, saj so morali postorititudi veliko gradbenih del. Tako so zgradili tudigreznico, utrdili ploščo v hiši, zamenjali nekateraokna in vgradili vrata, kupili štedilnik in takoolajšali življenje Jožetu v stari hiški. Boljše živl-jenjske pogoje so Jožetu Blatniku - kličejo ga tudi»šerif« - z akcijo vredno posnemanja, omogočili

občina Žužemberk, Kolpa d.d., Komunala in Li-ons Club Novo mesto, izvajalec del Miha Mo-horčič s.p. ter sosednje, predvsem Jože Hribar sprostovoljnim delom.

Jože Blatnik in župan Franc Škufca sta simboličnostopila v prenovljeno hišo Foto: S. Mirtič Jože Blatnik v svoji novi kopalnici Foto: S. Mirtič

14 april 2008,

Dr. Peter Verlič na obiskuRazvoj občine je v veliki meri odvisen tudi od razvite infrastrukture, med to pa sodi tudi modern-

izacija cestne mreže. Ob obisku visokega vladnega predstavnika državnega sekretarja na ministrst-vu za promet dr. Petra Verliča v Žužemberku so tovrstne želje le korak bližje.

Dr. Peter Verlič se je seznanil s številnimitežavami, s katerimi se soočajo občani te občinena samem terenu. Tako so si župan občineŽužemberk Franc Škufca, poslanec DZ Ivan Grill,Franc Žagar iz DDC (Družbe za državne ceste),uslužbenec občinske uprave Jože Ban in svetnikObčinskega sveta občine Žužemberk Milan Ivk-ovič v začetku decembra ogledali kar nekaj cest, kiso potrebne temeljite prenove. Med drugim so siv prvi vrsti ogledali petkilometrski odsek cesteAmbrus–Žvirče, za katerega so predvidena sred-

Izjava: Milan Ivkovič»Pot do razvi-

tosti na tem po-dročju je vseka-kor dolga, ni paneizvedljiva, zmajhnimi koraki,vztrajanju občin-skih mož in svet-nikov, se bodoprojekti odvijalihitreje, pa tudi finančni dotok potrebnih sred-stev bo večji. To je tudi moja naloga in nalogaJožeta Šteingla iz naše stranke SDS, ki tvornoskupaj s svetniki, ki jim ni vseeno, kaj se delav občini, sodelujeva z občinsko upravo in žup-anom za dobrobit vseh občanov naše občine.Rezultat skupnega prizadevanja je tudi projektceste Žvirče - Ambrus, ki bo kmalu moderniz-iran«.

stva v višini 40.000,00 evrov za projekt ter900.000,00 evrov za celotno modernizacijo, ki najbi bila končana v letih 2010-2012 ter problem-atično škarpo v vasi Žvirče.

Prisotni so se strinjali, da je potrebno ves cestniprogram pospešiti, kajti dela in projekti tečejo pre-počasi. Med te zlasti sodi modernizacija regional-ne ceste R-216, odsek skozi Dvor, Žužemberk terodseki, ki so že začeti skozi vas Prapreče do Pol-jan vse do meje z občino Ivančna Gorica. ObčinaŽužemberk ima tudi preko 200 km kategoriziranih

lokalnih cest, ki so bile predmet širše razprave.Med te sodi tudi vse pomembnejša cesta proti Biču,ki je najhitrejša povezava na avtocesto, odsek cesteŽvirče–Žužemberk in cesta Brezova Reber-Preč-na, ki prečka tri občine. V sejni sobi ObčineŽužemberk so spregovorili tudi o obvoznici re-gionalne ceste skozi Žužemberk, ki bo morala na-jti prostor v prihodnjih razvojnih načrtih.

S. Mirtič.Milan Ivkovič, svetnik SDS v Občinskem svetu Občine Žužemberk Foto: S. Mirtič

Letna konferenca Zveze borcev ŽužemberkKrajevna organizacija ZB za vrednote NOB je imela letno konferenco 22. 2. Na konferenci so

tekli pogovori o delu organizacije v letu 2007 in sprejeti so bili sklepi za delovanje v letu 2008.Po izvolitvi delovnega predsedstva in ostalih organov konference, je sledilo poročilo o aktivnostih

članov ZB Žužemberk v preteklem letu.

Izčrpno poročilo je podala predsednica LjubaŠenica. V poročilu je nanizala akcije in delovanjeorganizacije, ki so jih člani uresničili v minulemobdobju, od komemoracij pri spomeniku na Cvibl-ju pa do različnih jubilejnih proslav, ki so se jihudeležili med letom. Omenila je tudi, da so z ve-likim trudom obnovili kar nekaj spomenikov in dajih redno urejujejo, da niso zanemarjeni. Poročili

V spomin na žrtve ‘Na oknu glej’ …

sta podala še blagajničarka Frida Černač in pred-sednik nadzornega odbora Leopold Suhorepec.

Sledila je razprava, a ker so poročila povedala vbistvu že vse, so bila soglasno sprejeta. Razpravose je pred tem vključil tudi Franc Šali, ki je pohva-lil delo članov in vzpodbudil, da naj vztrajajo inda privabijo v organizacijo predvsem tudi mlade.Omenil pa je tudi nov naziv, to je: Zveza borcev za

vrednote NOB. Naziv pomeni pač to, kar pove,razumeti pa ga morajo tudi širše in tradicijo NOBpovezati z današnjim trenutkom, ko se morajo ljudjeboriti, seveda na drugačen način, za svoje pravice,da bodo bolje živeli, za to pa se morajo zavzematipredvsem v svojem okolju, to je v svoji občini.

Sledilo je še program dela za leto 2008, ki bosledil nekako delu, ki so ga uresničili v preteklemletu. Le-to je še predsednica dodala, da bi JožetuŠenici priskočili na pomoč pri pripravi kresa in šeupanje, da se ne bodo našli spet nepridipravi, kibi, kot lansko leto, kres zažgali. Tudi s progra-mom za leto 2008 so se člani strinjali.

Za zlato plaketo ZB za vrednote NOB R Slov-enije je bila predlagana predsednica občinske Zvezeborcev za vrednote NOB Ljuba Šenica za večlet-no, požrtvovalno, vztrajno in predano delo v or-ganizaciji.

Izvolili so še Jožeta Šenico za člana ObmočneZB za vrednote NOB Novo mesto.

V kulturnem programu so pevke zapele ‘Naoknu glej obrazek bled’ in še dve pesmi, nato paso zaigrali še tri žalostinke rogisti, med njimi ‘Poči-va jezero’ v počastitev spomina na žrtve, pobitihdomačinov - med njimi so bile mlade aktivistke -stare od 15 do 25 let -, ki so umrli nasilne smrtiprav v februarskih dneh - leta 1945.

Besedilo: Rudi Cerkovnik,Foto: Tilka Bogovič

OBVESTILA ZANIMIVOSTI DOGODKI

15april 2008,

Pustno rajanjeza otroke na Dvoru

Pustnega karnevalav Žužemberkuni bilo

Kar nekaj let smo imeli za norčave dni – zapusta – v Žužemberku pustni karneval. A letosnas niso zabavale in razveseljevale različnepustne maske. Zakaj ne, na to je odgovorilvodja, glavni organizator, pisec scenarijakarnevala, Slavko Cvetkovič.

Takole je vse pojasnil: »Zato je več vzrok-ov, enega je navedel predsednik TD Vlado Ko-stevc, da je bilo premalo časa, komaj smo semalo odnoreli ob novoletnih dneh, je bil tu žepust. Drugo pa je, da tisti, ki pa karnevalpripravljamo, vemo, koliko je treba načrtovan-ja in potem tudi dela, da pri izvedbi vse ‘laufa’.So pa še drugi vzroki, da, če ne bo drugačenodnos do našega dela, ga pač ne bo. Ima pavsak priložnost, da ga pripravi, in mi, ki smoga do zdaj organizirali, bomo rade volje priprav-ljeni pomagati. Zase pa povem, da ga jaz vŽužemberku nisem več hotel imeti. To pa zato,ker nekateri govorijo, koliko ‘požremo’. Kosmo ‘fehtali’ za prispevke, s katerimi nagradi-mo maske, se tako obnašajo, kot bi prosili zasein kot bi bili mi dolžni darila dajati. Ne rečem,nekateri so pa radi dali. Da so prišli k nam nakarneval, smo si ljudi iz treh občin izposojali,da so nastopali pri nas. Ljudje so se obnašali,kot da jim mi vsiljujemo karneval.

Toliko je vasi v Suhi krajini, pa če bi vsakanaredila sliko, pa bi bilo dovolj. Da bi pristo-pili in nekaj skupaj naredili, to ne, znajo pa fino‘šinfati’. Ne vedo pa, koliko je dela, sestankov,voženj, to nekaj stane, več mesecev razmišljaš,da potem napišeš. Pisati smešnice je najtežje,saj mora biti ‘hecno’, ne sme pa žaliti. Tudiusklajeni nismo, recimo, mi smo imeli lanskoleto nastop ob dveh, Dvorjani ob treh, je tologika, zakaj se ne bi uskladili, oni bi prišli knam, mi pa k njim. Ljubljana se prilagodi Igu.Recimo še, tisti, ki imajo največ profita, v tr-govini, pravijo, kaj se greste stari norci. VLjubljani smo bili ‘ta glavni’, vse kamere soletale za nami. Tudi na Igu smo se izkazali kot‘cigani’ že četrtič, pa nas še ‘porajtajo’.« Takoje z grenkobo in razočaran povedal SlavkoCvetkovič, ki je res zraven, kot pravimo, z dušoin telesom, kljub temu, da je bil že hudo bolan,je izpeljal s svojim enako prizadevnimi sodelav-ci pred dvema letoma karneval v Žužemberku.A so pač odnehali, ker so dobivali, na žalost,preveč polen pod noge.

Škoda, zdaj še lahko samo upamo, da šekdo, ki s srcem in željo dela na tem, da se biljudje zabavali v prostem času, ne bo vrgelpuške v koruzo.

Lanskoletna ideja po organizaciji pustnega ra-janja za otroke na Dvoru se je izkazala kot pravil-na in zaželena. Glede na dober odziv je bila pono-vitev skoraj neizbežna, saj so otroci organizatorkamže pred pustom zastavljali vprašanje: »Ali bomolahko tudi letos pustovali v dvorani?« »Seveda,zakaj pa ne!« smo si rekle in stopile v akcijo. Otrociso naše največje bogastvo, če jim pričaramo ve-selje, je poplačan naš trud. Zabava v domačemkraju med znanci in prijatelji brez komercialneganamena ima dušo in srce, zato v marsičem prekašabučna rajanja v nakupovalnih centrih.

živali: zajčki, čebele, medvedki, metuljčki, pikapo-lonice in celo želve. Princeske, vile, čarovnice,kraljične, palčki in druga pravljična bitja, ki sobolj vešča tega početja, so noge kar same nosilepo dvorani Kulturnega doma na Dvoru. Najboljpogumni so se lahko predstavili v karaokah in bilinagrajeno z zgoščenko prijazne in zabavne anima-torke.

Ker so se otroci v taki ali drugačni podobi vsitrudili, da bi kar najbolj posnemali tisto, kar sopredstavljali, smo organizatorji za vse male maškarepripravili nagrade in priznanje za udeležbo. Na

zabavi, kot je pustno rajanje, tudi krofi ne smejomanjkati; brezplačni krof in sok je bil na voljo zavse obiskovalce, ne le za maškare.

Da bo pustno rajanje za otroke na Dvoru zletnico 2008 ostalo v trajnem spominu, jepripravljena zgoščenka, kjer so trajno zapisanedogodivščine iz naše zabave.

Tri Mini Miške iz Kulturnega društva Dvor sostopile v akcijo, za pomoč zaprosile domače pod-jetnike, v goste povabile profesionalno animator-ko in pevko Majo Kokol in zabava je bila tu. Podtaktirko animatorke Muce in njene glasbe ter sevedaprizadevnih mešalcev glasbe niso plesale samomiške, ampak tudi ostale domače in udomačene

Iskrena zahvala vsem donatorjem, ki so omogočili izvedbo pustnega rajanja za naše otroke:ZAVAROVALNICA Tilia d.d., SLIKOPLESKARSTVO DARKO VIDIC s.p., BENCINSKI

SERVIS DVOR, GOSTILNA BOBENČEK Marica Zupančič s.p., F.S. d.o.o. Žužemberk, DRUŠT-VO UPOKOJENCEV DVOR, TRIK d.o.o., RERA d.o.o., KRANJC IVAN s.p. Avtomehanika,BRALES Bradač Boštjan s.p., MAVER STANE s.p. Foto studio, ŽITO - PC Dolenjske pekarne.

Se vidimo naslednje leto!Besedilo: Valerija Vidmar, foto :Jane Zaman

16 april 2008,

Pust je vedno smešen okrog ustNaši pustjaki odšli v Ljubljano in na Ig

Na pustno soboto se je policijski avto dvakrat peljal mimo ‘placa’ in si ogledoval čudno druščinopisano oblečenih ljudi. Ko pa so videli, da so mednje pomešani navadni kmetje, so ugotovili, da se nisovrnili ‘ta pravi - naši’ v Suho krajino.

Zbrali so se namreč našemljeni ‘domači cigani’in ‘naši kmetje’, ki so se odpravljali v Ljubljano in

So vsaj kurenti v Žužemberk prinesli pomlad?

na Ig, da predstavijo, kako se ‘po cigansk’ in ‘pokmečk’ živi v Suhi krajini. Moramo reči, da so bili

tako ‘zrihtani’, da so se ‘civili’ v Ljubljani spraše-vali, če jih niso še vseh pregnali iz Suhe krajine, inkmetice, če imajo kaj mleka za prodat’. Med njimije bil še posebej aktiven osemenjevalec, ki bi radustregel vsaki, ki bi bila željna, da se doma slišiotroški jok. Verjetno je bil poslan naravnost z vlade,saj vemo, da se na vse načine trudi, da bi se rodiloveč otrok, da bi imeli tako več delovnih rok, ki bijim služile ‘za ljubi kruhek’.

Tako so razveseljevali Ljubljančane in Ižance,ker pač doma zanje ni pravega posluha in je pre-malo sodelovanja, da bi organizirali ‘orng’karneval. Tako so bili naslednjo soboto povablje-ni še na veliki karneval v Dobovo pri Brežicah,kjer je ljudi razveseljevalo kar 500 pustnih šem.Gredo torej pač na povabilo drugam in jim zato šeplačajo, da se lahko ob vračanju ustavijo tam, kjerse ‘zlata kapljica peni in odžene vse skrbi’, vsaj vpustnem času.

‘Cigani’ in ‘kmetje’ gredo po pravico v Ljubljano

Da nismo ostali brez pustnih norčij, smo uvozilikurente z Dravskega polja, da so nas razvesel-jevali vsaj oni na pustni torek. Že več let nas tegrozljive podobe iz poganskih časov obiščejo včasu vsakovrstnih norčij, ko je dovoljeno ‘se norcedelat’ iz raznoraznih človeških slabosti. Todakurenti imajo resnejšo nalogo že iz pradavnine,namreč, da preganjajo zimo in kličejo pomlad, vmessi pa še najdejo kakšno ‘fletno punco’, ki jim svo-jo naklonjenost izrazijo z podarjanjem robčkovali, danes, ko vse gre naprej, še s čim bolj intim-nim delom svojega drugače skritega vabečega pri-pomočka za diskretno povabilo.

Torej, k nam so prihrumeli z hrupom in glasnimpozvanjanjem svojih, za pasom obešenih zvoncevin s tem ustvarili kar posebno temačno ‘štimun-go’. Oblečeni v ovčje kože in z maskami, ki karstrašljivo vzbujajo neko demonsko moč, ki naj bivplivala celo na naravne sile, saj hočejo spremen-iti zimo v pomlad. Zato v človeku vzbujajo nekotesnobo in strah, ko zlovešče poplesavajo in grozijoz ježevkami. Pa vendar so nas kljub temu razve-

seljevali, še posebej rusa, to je bitje podobno šenajbolj kravi, ki je opletala med ljudmi in jih za-bavala s svojimi norčijami. Tako smo tudiŽužemberčani doživeli pustno veselje, a upamo,da se nam bodo ‘vremena zjasnila’ in si bomo spet

znali in zmogli tudi sami organizirati pustno ve-selje in da se bomo drugo leto spet razveseljevaliin zabavali tudi še z ‘domačimi’ pustnimi šemami.

SIG Foto in zapisal: Rudi Cerkovnik

Kurenti so prišli odganjat zimo tudi v Suho krajino

OBVESTILA ZANIMIVOSTI DOGODKI

17april 2008,

Žegnanje konj v Strugah

Dr. JanezDrnovšek(1950-2008)

Imeli smo predsednika, ki je govoril oljubezni in miru.

Njegove misli o življenju »Življenje je lepo.Uživajmo ga. Danes je spet lep dan. Izkoristi-mo ga. Morda ga jutri ne bo več.« povedomarsikaj. V Žužemberku smo se z njim urad-no srečali kar trikrat, prvič že leta 1996, leta2002 ob občinskem prazniku Občine Žužem-berk in leta 2006 na prireditvi v OŠ Žužem-berk. Njegova podoba, misli o miru, razume-vanju med ljudmi, pozitivni energiji, zdraviprehrani so zapisane trajno, ostajajo mednami in kličejo. V njegov spomin so se v žalnoknjigo vpisali tudi številni občani ObčineŽužemberk.

Občni zbor RadioklubaŽužemberk

V soboto, 9.2. 2008, ob18. uri, so s zbrali člani Radiokluba Žužemberk na letnem občnem zboru vGasilskem domu v Žužemberku, da pregledajo, kaj so delali in kako so bili uspešni v preteklem letuin razgrnili načrte za delo v letu 2008.

Po izvolitvi delovnega predsedstva je predsed-nik radiokluba Jože Krese prebral poročilo o ak-tivnosti članov v letu 2007. Med drugim so skrbe-li, da je bila njihova oprema stalno v funkciji, torejso bili posamezni člani ali kot klub stalno aktivni.Sodelovali so na treh tekmovanjih in dosegli naenem rekordno število točk. Udeležili so se semi-narja ZRS za operaterje. Postavili so tudi anteno.Izvedli so prenos kolesarske dirke po Suhi krajiniin predstavili svoje delo na Trških dnevih. Njiho-vo delo je predstavil Dušan Mikec v 15-minutnioddaji na TV Slovenja. Nabavili so novo UKVpostajo. Imajo tudi spletno stran na internetu. Vfinančnem poročilu je bilo zanimivo samo to, dajim je ostalo na računu le borih 9 EUR-ov. Torej bi

bili lahko deležni večje pomoči, saj, kot vemo,lahko rešijo v različnih kriznih trenutkih marsikat-ero življenje in z obveščanjem pomagajo v naravnihnesrečah. Po poročilih in razrešnici starega vodst-va so izvolili nove člane upravnega odbora, pred-sednik je postal Dušan Mikec. Predsednik je šepredstavil program dela za leto 2008.

Na zaključku je posebej razveselil člane društvasvetnik Boris Jordan, in sicer, da se jim bo verjet-no izpolnila dolgoletna želja, da bodo končno dobilisvoj prostor v sedanjem Mercatorju, ki ga bokupila občina za svoje potrebe. Našel se bo pros-tor tudi za njih in to jim bo lepo darilo za njihovoskorajšnjo 40-letnico delovanja.

Besedilo in foto: R. Cerkovnik

Delavni – le prostor jim manjka

Prisrčen sprejem na trgu v Žužemberku vletu 1996 Foto: S. Mirtič

Z županom Škufco ob občinskem praznikuleta 2002 Foto: S. Mirtič

Dnevi med Božičem in Novim letom so polnipričakovanj, veselja in radosti; in prav zato je tudigod sv. Štefana, ki je 26. decembra in je namenjenvsem konjenikom in ljubiteljem konj, nekaj poseb-nega. Na ta dan namreč po večini župnij žegnajo

konje, kar je dobro, da se ohranja tradicija in damlajši rodovi ne pozabijo na običaje.

V Strugah je žegnanje konj na dan sv. Štefanaže kar nekajletna tradicija. Imajo svoje konjerejs-ko društvo, ki je veselo, če se blagoslova konjudeležijo tudi konjeniki iz bližnjih krajev. Ob leto-šnjem (december 2007) blagoslovu je bilo zato vStrugah tudi kar nekaj konjenikov iz Hinj, Prevol,Sel, Ratja in Žvirč. Od tu sta bila tudi dva najmla-jša udeleženca - David in Lenart, ki sta se poblagoslov pripeljala z Davidovim konjem -ponijem in z »zapravljivčkom«. Konj, voz in seve-da oba konjarja so bili tisto dopoldne zagotovoglavna atrakcija v Strugah.

Vsi, ki smo se udeležili tega blagoslova se zah-valjujemo KD Struge za dobro organizacijo, sajje vsak konjerejec, ki je na ogled in blagoslovpripeljal svojega konja, dobil v spomin majico; dapa ni odšel lačen iz struške doline, je vil deležentudi malice. B.A.

18 april 2008,

Suha krajina kotnova ‘turistična’destinacija?

Tudi ‘Suhokranjski turizem’ namednarodnem sejmi Turizem in prosti čas

Suha krajina se lahko na osnovi nesnovnedediščine, kakor tudi na podlagi izjemne kul-turne in naravne dediščine, oblikuje v novoturistično destinacijo, ki bi obiskovalcem (en-odnevni) kakor turistom omogočila večdnevnidoživljajski oddih. Bistvo novega turističnegaprodukta bi bilo v povezovanju javnega, zaseb-nega in društvenega sektorja, vse s ciljemzadovoljiti kvaliteti, znanju, ljudskemu izroči-lu, prijaznosti, atraktivnosti in pozitivnimdoživljajem.

Po suhokranjskih poteh naj bi bil nov turis-tični produkt, ki naj bi obiskovalcem in turis-tom predstavil bogato naravno, kulturno in nes-novno dediščino. Aktivno sodelovanje društ-ev in drugih nevladnih organizacij, šol, občin,TIC-ev in zasebnega sektorja (gostinci, obrtni-ki, vinogradniki, kmetje, čebelarji, prevozniki,…) bi omogočalo ob naravni in kulturni dedi-ščini poudariti tudi čustven in doživljajski po-tencial destinacije, ki se s sloganom, ‘’Kjer medgriči teče čas drugače’’ popolnoma zliva z nes-novno dediščino Suhe krajine. Po suhokran-jskih poteh bi bil produkt, ki bi ‘mrežil’ vsedosedanje tematske poti na področju Suhe kra-jine, od pohodniških, kolesarskih, vinogradni-ških, ribiških, lovskih, zgodovinskih, furman-skih, konjeniških, vodnih … Prav tako bi vmrežo povezal že obstoječo gostinsko ponud-bo, prenočitvene kapacitete, obrti, ekološke,sadjarske in turistične kmetije, vinogradnike,izdelovalce domače obrti, trgovce ...

S produktom Po suhokranjskih poteh pa bise odprle tudi nove možnosti za širitev ponudbeter s tem možnosti za ekonomski razvoj tegagospodarsko šibkega območja.

A bomo lahko to dosegli, pa je odvisno pred-vsem od nas samih.

VladiMir

S strani STO in projekta Po poteh dediščineDolenjske in Bele krajine smo bili tudi letos pov-abljeni na mednarodni sejem Turizem in prosti čas,ki je potekal od 24. do 27. januarja 2008 na Gos-podarskem razstavišču v Ljubljani. ObčinaŽužemberk je v okviru projekta skupaj z vsemiostalimi občinami sodelovala v predstavitvi Kroš-njarske poti.

Na petkovi predstavitvi in okrogli mizi so se zzanimivim programom predstavile vse občine,predstavitve pa udeležili tudi župani dolenjskih inbelokranjskih občin, med katerimi je bil tudižužemberški župan Franc Škufca.

Poleg in koordinatorja Marka Kapusa je na se-jmu delovalo nekaj informatorjev iz posameznihobčin, ki so predstavljali ponudbo celotne regije.Občina Žužemberk je to tudi dobro izkoristila.

Predstavljen je bil skupni promocijski materialbrošura »Po poteh dediščine Dolenjske in Belekrajine«, razdeljenih je bilo 700 izvodov in kata-

log Turistične informacije in koledar prireditev2008, razdeljeno 2000 izvodov. Poleg koledarjaprireditev so bili med obiskovalci zelo priljubljenitudi različni zemljevidi ter ostalo gradivo.

Zelo pohvaljeni in odmevni sta bili obe pred-stavitvi. V nedeljo se je predstavitve udeležilo tudiTuristično društvo Suha krajina, ki je z ljudskimipevkami in godci ter z viteškim redom promovira-lo letošnje Trške dneve, ki se bodo odvijali od 11.do 14. julija.

Sejem Turizem in prosti čas v zadnjih letih de-jansko zopet dobiva na pomenu, kar se odraža vkakovosti kot po številu obiskovalcev. Dolenjska,Bela in Suha krajina so dobro izkoristili možnostpromocije, tako na našem razstavnem prostoru kottudi na odru. Prepričani smo lahko, da bo odmnožice ljudi, ki so se ‘zaustavili’ na Krošnjarskipoti, kar nekaj našlo pot na Dolenjsko in v Belo aliSuho krajino, mi pa moramo poskrbeti, da bodozadovoljni tudi odšli. VladiMir

Pustno rajanjeŽe kar nekaj let je pustni torek sovpadal z zimskimi

počitnicami, zato maškarade v šoli nismo prirejali. Letospa nas je pust obiskal že zgodaj, 5. februarja, ko še ničas počitnic in smo organizirali maškarado na šoli.Nekateri učenci so si pustne maske nadeli že zjutraj,drugi pa pred plesom v maskah v športni dvorani.Maškare so rajale dve uri, vmes je komisija izbralanajlepših deset kostumov – glede na izvirnost in pred-stavitev in podelila nagrade. Najboljši so bili cigani,vojaki, pa črnke, klovni, indijanci, starci in tako naprej.Nato pa so se maškare odpravile po vaseh, da se tazanimiv običaj ne pozabi.

OBVESTILA ZANIMIVOSTI DOGODKI TURIZEM

19april 2008,

Posredovana prijava na razpis za izbor EDEN

(Z)Možnostisuhokranjskega turizma

S sodelovanjem treh sosednjih občin MirnaPeč, Trebnje in Žužemberk, ki želijo povezati žeobstoječo lokalno ponudbo, tako zasebnega, jav-nega in društvenega sektorja ter spodbuditi lokal-no prebivalstvo za delovanje v tej panogi so seprijavile na razpis STO za izbor Evropske desti-nacije odličnosti ‘EDEN’ na temo Turizem innesnovna dediščina. Osrednja tema prijave pa jePohod po poti Mare Rupena, odcepu evropskepešpoti E-7.

Pot Mare Rupena je bila zasnovana kot trajenspomin na domačinko (rojena je bila in odrašča-la je v Mirni Peči), delegatko 1. kongresa Slov-enske protifašistične ženske zveze ter neumornoaktivistko za izboljšanje položaja kmečkih ženskin pravic žensk ter za razvoj slovenskegapodeželja, posebej manj razvitih območij Do-lenjske.

Ker je pot markirana z rumeno in rdečo barvo,se želi, da bi se kot nekoč meščani za konectedna odpravljali na nedeljske izlete in piknike.Danes se lahko vsakdo odpravi po slikoviti su-

hokranjski pokrajini ter ob tem uživa ob pogledihna vinorodne gorice, opazuje bogastvo rastlinskegasveta ob poti, uživa v barvitosti gozda, se srečujes prijaznimi domačini.

Ob tem je Krka kot reka za oddih in sprostitev,nedeljski izleti in pikniki ob Krki imajo namreč žedolgo tradicijo, izpostaviti velja kopališča na Krki,omeniti kaže tudi tradicijo vodnih športov na reki.Suha krajina poleg Krke nima drugih vodotokov.Pokrajino zaznamujejo številni kraški pojavi: vr-tače, brezna, požiralniki, jame … Pomen vode zate kraje je bil že v preteklosti izjemen. Živino sonapajali v lužah, ob domačijah so bile štirne. VŽužemberku in njegovi bližnji okolici je ob Krkikar nekaj starih mlinov, ki sicer niso več v upora-bi, so pa za zunanji ogled zelo zanimivi. Mlinarst-vo ob Krki je bilo za Suho krajino izjemno pomem-bno. V mline ob Krki so nosili mlet žita skoraj scelotne Suhe krajine.

S tem področjem nesnovne dediščine je pove-zano tudi pletarstvo. V preteklosti zelo znano pred-vsem v Dolenjskih Toplicah in okolici. Mnogim

kmetom je pomenilo dodaten vir zaslužka.V času organiziranega pohoda udeležence

spremljajo vodniki, ki poznajo znamenitosti inposebnosti ob poti, na kar udeležence tudiopozarjajo. Ob poti so organizirani tudi post-anki, kjer domačini pohodnike postrežejo zokrepčilom.

Naravne danosti območja Suhe krajine zznačilnimi kraškimi pojavi, po katerih so celoimenovane vasi, bogata kulturna dediščina pov-ezujejo ljudi skozi čas. Obiskovalcem Suhe kra-jine želimo ponuditi doživljajsko spoznavanjematerialnega, duhovnega in socialnega svetaSuhokrajincev. Želimo skozi turistične produktepokazati povezavo zgodovine s sedanjostjo, prisnovanju produktov pa slediti načelom mehkegaturizma. Teža tega dogodka je tudi na spozna-vanju načina in kulture življenja v Suhi krajini.Pohodnikom želimo ponuditi doživljajskospoznavanje materialnega, duhovnega in social-nega sveta Suhokrajincev skozi čas, ki je silnobogat in pester. VladiMir

Pravijo, da je resnica le ena sama, vendar imadva obraza. S tem bi se lahko vsi strinjali, sajmnoge ljudske modrosti to potrjujejo (kovanec jetudi en sam).

Da ima Suha krajina izjemne možnosti za turis-tični razvoj, je dejstvo. Ima bogato naravno, kul-turno in tudi nesnovno dediščino. Nesnovna de-diščina je nov izraz na Slovenskem, s katerim seopisuje ljudsko petje, igranje, izročila, oblačila,prehrana …, dejansko je to dediščina naših pred-nikov, s katero živimo oziroma bi morali živeti.Kraj ima izjemno zemljepisno lego, saj je nedalečod Ljubljane, med pomembnimi prometnicami, kipotekajo skozi Suho krajino ali ob njenem obrobju.

Glede na zmožnosti je turistični razvoj Suhekrajine komaj na začetku. Posamezniki, ki si vsakpo svojih najboljših močeh poskušajo odrezati zasein za svojo družino primeren kos turistične pogače,so odločno premalo.

Tudi neumorni zanesenjaki v turističnih in drugihdruštvih so izjemno pomembni, vendar s svojimprostovoljnim delom, zagnanostjo, ljubeznijo inpožrtvovalnostjo ne morejo narediti vsega, kar bipotreboval suhokranjski turizem.

Mnogo je bilo napisanih besed, narisanih idej,veliko je želja, pa tudi sanj, da je možno čez nočustvariti turistično destinacijo - Suho krajino. Žalv turizmu to ne gre. Turizem se gradi počasi invztrajno, posamezni ‘uspehi’ so le kot čudovitisončni dnevi brez oblakov. A teh ni veliko.

Turizem je dejansko gospodarska panoga, kipovezuje vse dejavnosti na turističnem področju.

Je srčno, prijazno in gostoljubno dajanje na-jboljšega, najkvalitetnejšega, najlepšega za užitekin sprostitev gosta, obiskovalca, turista. Kot jebilo že napisano v pismu g. Štuparja, da »tisti, kiima zakrpane hlače, še ni revež, tisti, ki pa imaraztrgane, je šlamp«, je stavek, v katerem je zajetobistvo turizma. Več se z manj besedami skorajdane da povedati, le slogan Turistične zveze Slov-enije, ‘turizem smo ljudje’ je povzetek teh besed.

Iz dosedanjega dela na tem področju semspoznal, da se z besedami ne da razvijati turizma,da je tu potrebno delati, garati in to za druge, dabodo le-ti uživali, da se bodo imeli kar najlepše.Za delo v turizmu so potrebuješ ljudi, potrebuješkraj, potrebuješ območje, pokrajino, deželo. Po-trebuješ sosede. Pa še nekaj sem spoznal, da se davse narediti na dva načina:

1. z ljubeznijo, sodelovanjem, žrtvovanjem inprostovoljnim delom,

2. z DENARJEMTu pa smo prišli še do enega bistva ‘suhokran-

jskega turizma’. Ker denarja ni veliko, oz. ga sko-rajda ni, nam (zaenkrat) ostane le možnost, dazačnemo s sodelovanjem, spoštovanjem drugdrugega, prostovoljnim delom, pohvalami in zpožrtvovalnostjo, delati in nadaljevati z razvojem‘suhokranjskega turizma’, ki bo prijazen naravni,kulturni in nesnovni dediščini ter tudi nam, ki tukajživimo.

Možnosti vsekakor imamo, ‘polena’ in pasti pasi postavljamo sami.

VladiMir

Novo društvo- Srednjeveški najemniki

Zmaga v prihodnosti pomeni obvladovanjepreteklosti.To je bil slogan fantov iz okoliceDvora z namenom, da ustanovijo društvo, karso storili 18. januarja 2008. Društvu se bodoudejstvovali kot najemniški vojaki in obiskov-alcem na srednjeveških nastopih na nazorennačin prikazovali bolj temačen način življenjanajemnikov v srednjem veku. Slogan društvase glasi:

Za čast in slavo ni nam mar, denar naš jegospodar!

Ta najemniška vojska se bo borila v duhumračne preteklosti srednjega veka. Ukvarjalise bodo z vsem, kar jih navezuje na zgodovinobojev (mečevanje, lokostrelstvo, skupinski boji,obleganja, ...) in zgodovino izdelovanja bojneopreme (verižne srajce, rokavice, usnjeni te-lovniki, ...)

Za vsakega, ki ga zanima zgodovina, se bonašlo nekaj, kar ga bo navdušilo.

Kdor se želi kakorkoli povezati z društvomter mu slediti, naj to sporoči na e-naslov društ-va: srednjeveski.najemniki@gmail.com.

Jure Legan

20 april 2008,

V jubilejnem letu novo vozilo

Poziv za prostovoljni prispevek

Zadovoljni zopravljenim delomNajstarejše društvo v Suhi krajini, Gasilsko društvo Žužemberk, je v soboto, 23. februarja slov-

esno počastilo 120-letnico delovanja.

Na slavnostni seji je predsednik društva SlavkoStruna obudil spomin na prve korake žužemberškihmož, ki so daljnega maja leta 1888 ustanovili Požarnobrambo Žužemberk in se obenem zahvalil številnimgeneracijam gasilcev, ki so ustvarjali trdo in močnozgodovino gasilstva v Žužemberku. »Leto 2007 jebilo za naše društvo delovno in uspešno, zelo velikose je naredilo na usposabljanju mladih gasilcev inpridobivanju nekaterih specialnih znanj posameznik-ov,« je dejal predsednik Struna in izrazil veliko vesel-je nad dosežki tako pionirk, pionirjev, mladincev inmladink, članov in članic, ki so na različnih tekmo-vanjih dosegli dobre rezultate. Ob tem pa se je zah-valil tudi mentorjem za ves vložen trud in odrekanjeprostega časa. Predsednik Slavko Struna je poudariltudi obnovljene stike s pobratenim društvom Be-lavići s Hrvaške, s katerimi jih veže dolgoletno pri-jateljstvo. Letos bodo gasilci v garažo pripeljali tudinovo orodno vozilo Man 15-280, ki ga bodo slavnost-no prevzeli ob občinskem prazniku.

Predsednik društva Slavko Struna

Prostovoljni gasilci iz Ajdovca bodo letosobeležili petintrideset let delovanja. V tem časuso zgradili nov večnamenski dom v kraju, zgaražo in večnamensko dvorano, na katero solahko upravičeno ponosni. Dvorana z odromje primerna za razne gledališke predstave inigre, pa tudi sestanke, v soboto, 2. februarja,pa so se v njej zbrali gasilci in gasilke na red-nem občnem zboru. S podanimi poročili inopravljenim delom so bili gasilci zadovoljni,bolj pa je bil v svojem poročilu kritičen pred-sednik Janez Skube.

»Zaščitna oprema je zelo draga, lažje je pi-sati standarde in zakone, kot pa jih izpolnje-vati,« je dejal Skube in dodal, da bodo tudi vletošnjem letu velik del sredstev namenili zanakup drage zaščitne opreme, ureditvi orod-jarne in okolice doma in izobraževanju. NaAjdovški planoti ni tekoče pitne vode, imajopa krajani vodnjake, s katerimi gasilci računajov primeru požara. V orodjarni v Ajdovcu ima-jo poleg vozila Renault Master tudi tri črpalke,po eno črpalko za hitre intervencije pa sopripravljene v Srednjem in Velikem Lipovcu,Podlipi in na Brezovi Rebri. Na srečo so pobesedah poveljnika Staneta Kuhlja interveniralile dvakrat; v Boršu in na Podlipi, ko je v obehprimerih zagorel dimnik. So pa se odličnoodrezali na tekmovanjih.

Gasilci so z veliko večino sprejeli tudi novstatut in podprli nove organe društva, pred-vsem nov upravni odbor, ki ga bosta še naprejvodila dosedanji predsednik Janez Skube inpoveljnik Stane Kuhelj.

Pohvale so bili ajdovški gasilci deležni tudis strani delegata GZ Novo mesto Milana Pajkain župana Občine Žužemberk Franca Škufce.Slednji je Ajdovčanom primaknil eno ognje-varno obleko in kombinezon, katere nakup jeomogočila občina. Gasilci posebej cenijo tudipomoč sponzorjev, zato so se še posebej zah-valili podjetnikoma Pavlu Iskri in BoštjanuGorenčiču, priznanj pa so bili deležni tudi gasilci(na sliki).

Besedilo in foto: S.Mirtič

Po besedah poveljnika Borisa Sajevica so imeligasilci v lanskem letu tri intervencije, zelo dejavniin uspešni pa so bili na področju izobraževanja intekmovanj. Tako so priskočili na pomoč v Šmihe-lu, v Žužemberku in v Dobravi z dovozom vode.V Žužemberškim gasilcem so ob jubileju čestitaližupan Občine Žužemberk Franc Škufca, predsed-nik GZ Novo mesto Alojz Muhič, ravnateljica šolemag. Jelka Mrvar, predsednik DVD Belavići Iv-ica Laskač, predsednik TD Suha krajina VladoKostevc, predstavniki gasilskih društev iz Črnom-lja, Dobrniča in gasilskega sektorja Žužemberk.Na koncu so v svoje vrste sprejeli tudi nove članein podelili jubilantom priznanja za delo v gasilskiorganizaciji.

Foto: S. Mirtič

Prostovoljno gasilsko društvo Žužemberk v letošnjem letu slavi svojo 120-letnico delovanja, karje tretje najstarejše društvo na območju Gasilske zveze Novo mesto.

Kot najvišje kategorizirano prostovoljno gasilsko društvo v občini se vodstvo, gasilci in članizavedamo, da je usposobljenost in oprema ključnega pomena pri uspešni požarni zaščiti. Glede nakategorizacijo PGD-ja je vozilo, ki bi zadovoljilo potrebe in standarde, gasilsko vozilo GVC 16/25.To je dobro opremljeno vozilo, ki ima rezervoar za vodo za 2500 litrov, vgrajeno kombiniranovisokotlačno črpalko, dva visokotlačna električna navijalna bobna, pnevmatski in električno vodljivstolp za razsvetljavo, mnogo dodatne opreme in vso opremo po tipizaciji GZS. V podaljšku kabineso vgrajene pnevmatske stopnice. Kabina je podaljšana in je namenjena za 1+ 6 gasilcev.

Vozilo MAN z nadgradnjo bo stalo približno 200.000 EUR in tega zneska tudi z varčevanjem inpomočjo občine ne bomo zmogli plačati.

Zato se prijazno obračamo na Vas, spoštovani občani, da nam priskočite na pomoč s prostovol-jnimi prispevki, ki jih bodo pobirali naši gasilci na potrjenih obrazcih. Za pobiranje na celotnemobmočju Občine Žužemberk smo dobili tudi soglasje občine ter dovoljenje Upravne enote iz Nove-ga mesta.

Vsem, ki boste po prispevali svojih močeh, se Vam že vnaprej najlepše zahvaljujemo. Z novimgasilskim vozilom GVC 16/25 bomo tudi mi poskrbeli za boljšo, učinkovitejšo in hitrejšo požarnozaščito.

Na pomočUpravni odbor PGD Žužemberk

NAŠI GASILCI

21april 2008,

Letos novastreha nagasilskem domu

PGD Žužemberk prejelozlati znak Civilne zaščite

Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščitoin reševanje je ob 1. marcu, mednarodnem dnevuCivilne zaščite podelijo visoko odlikovanje zlatizlat Civilne zaščite Prostovoljnemu gasilskemudruštvu Žužemberk ob 120-letnici obstoja.

Svečana podelitev je bila 29. februarja v gos-tišču Štajdohar v Kanižarici pri Črnomlju, udeležili

pa so se je visoki predstavniki političnega življen-ja in požrtvovalni prostovoljci. PGD Žužemberksta zlati znak CZ podelila namestnik generalnegadirektorja Uprave RS za zaščito in reševanje BrankoDervodelj in črnomaljski župan Andrej Fabjan.PGD Žužemberk je priznanje prejelo z naslednjoobrazložitvijo:

Leta 1888 je bila v Žužemberku ustanovljenaPožarna bramba Žužemberk, ki je ob ustanovitviimela 74 članov in že v prvem letu so zgradiligasilsko shrambo, kupili brizgalno ter decembraimeli že prvi gasilski krst, ko so požar vŽužemberku hitro omejili in preprečili širitev požarana celotni trg. Leta 1895 so kupili močno brizgal-no, ki je 60 let reševala suhokranjske vasi inpremoženje. Ob 50-letnici društva so žužemberškigasilci zgradili nov gasilski dom, ki je bil v okraskraju. Po drugi svetovni vojni se je društvoponovno postavilo na noge ter je danes osrednjeprostovoljno gasilsko društvo v Občini Žužem-berk s preko 150 člani, ki se nenehno izobražujejo,posodabljajo gasilsko opremo, skrbijo za gasilskipodmladek in so aktivni na vseh ravneh družbe-nega življenja v kraju in občini.

Prvi, ki je čestital žužemberškim gasilcem, jebil žužemberški podžupan Jože Šteingel, ki se jetudi udeležil te slovesnosti.

Vlado Kostevc

Gasilstvo na Rebri se ponaša že s sedemdesetlet-no zgodovino, točneje prav leta 1937 so zagnanivaščani ustanovili gasilsko društvo.

»Prav je, da se spomnimo 70-letnice našegadelovanja društva, ki je v tem času doživelo vz-pone in manjša nazadovanja«, je na rednem občnemzboru, ki so ga rebrški gasilci konec januarja pri-pravili v sejni sobi gasilskega doma, povedalpredsednik Janez Papež in z veseljem dodal,»gasilci so bili in vsi vaščani vedno složni in zag-nani za delo!« Največja pridobitev za društvo jebila pred dvema letoma, ko so nabavili novo vozi-lo, ga opremili in zapeljali v obnovljeno garažo indom z novo centralno kurjavo.

Če bodo ugodne vremenske razmere in milazima, bodo kmalu začeli s pripravljalnimi deli zanovo streho na domu in stolpu. Ves les so prispe-vali vaščani že čaka na razrez, prav tako so ženabavili strešnike-bobrovce, ki so enake kvalitete,kot jih ima vaška cerkev, prenovljena pred dvemaletoma.

Na občnem zboru so gasilci potrdili tudi novo,pomlajeno vodstvo. Odgovorno delo predsedni-ka so spet zaupali Janezu Papežu, ki je na temmestu prebil že petindvajset let, v pomoč mu botudi podpredsednik Andrej Hrovat in poveljnikJože Glavan.

»Noben predsednik ne more peljati gasilskegavoza sam, brez dobrega upravnega odbora in sode-lovanja vseh članov in upam, da bo takšno sode-lovanje, tako na vajah, tekmovanjih in akcijah tudiv prihodnje,« je komentiral Papež izvolitev še ene-ga petletnega mandata.Na zboru so bila podeljenatudi priznanja za dolgoletno delo v gasilstvu. Us-pešno delo še v prihodnje sta zaželela tudi županObčine Žužemberk Franc Škufca in Milan Goršiniz GZ Novo mesto. S. Mirtič.

Občni zbor hinjskih gasilcevV soboto, 19. 1. 2008, je v Hinjah potekal

občni zbor gasilcev. Poleg domačih gasilcev sose srečanja udeležili tudi župan žužemberškeobčine Franc Škufca, delegat novomeške gasil-ske zveze Andrej Banko in predstavniki sosed-njih gasilskih društev. Iz poročil, ki so jih preb-rali predstavniki domačega društva, je bilo sli-šati, da je bilo leto 2007 za hinjske gasilce precej

aktivno in tudi uspešno. Pionirske in mladinskedesetine so se uspešno udeleževale tekmovanj.Izkazali so se tudi veterani, ki so na srečanju vŽdinji vasi zasedli 1. mesto. Nekaj gasilcev se jeizobraževalo na Igu, dva pa sta odšla na pomočv Železnike. Kot že vrsto prejšnjih let so posk-rbeli tudi za kulturno dogajanje v kraju z orga-nizacijo tekmovanja harmonikarjev. Hinjski gasil-

ci so se spopadli s tremi trav-niškimi požari, ki so jih us-pešno pogasili, preden so serazširili. Da bodo tudi v pri-hodnje lahko uspešni, sodokupili nekaj potrebneopreme.

Na letošnjem občnemzboru so potekale tudi vo-litve. Funkcijo predsednikabo še naprej opravljal CirilPapež, vlogo poveljnika pabo po novem Aleš Brecel-jnik.

Mojca Papež

22 april 2008,

Prioritetnapostavitev novesirene nagasilskem domuv Žužemberku

Pomoč dvorskih gasilcev pri oskrbi z vodo

Nedavno je Občina Žužemberk in PGDŽužemberk na podlagi spremenjenega Navodi-la za delo v centrih za obveščanje, s katerim jebila predvidena možnost aktiviranja gasilskihenot s pomočjo siren sistema javnega alarm-iranja posredovala dopis, da bi med prioritetnepostavitve podali tudi obnovitev sirene v siste-mu javnega alarmiranja na gasilskem domuProstovoljnega gasilskega društva Žužemberk,na naslovu Grajski trg 42 v Žužemberku. PGDŽužemberk je najvišje kategorizirano gasilskodruštvo v občini, ima osrednjo in najpomemb-nejšo vlogo v sistemu zaščite in reševanja inbo v letošnjem letu praznovalo svojo 120-let-nico delovanja, saj je velika želja vseh, da bibila sirena predana v uporabo ob letošnji slov-esnosti ob 120-letnici delovanja, ki bo počašče-na 15. juliju, ob prazniku Občine Žužemberk.

VladiMir

Oskrba z vodo v Občini Žužemberk sodi medpereče probleme, s katerimi se sooča več kot 800prebivalcev Suhe krajine. Naselja Podlipa, Gornjiin Dolnji Ajdovec, Brezova Reber, Mali in Sred-nji Lipovec, Boršt, Sela pri Ajdovcu, Vinkov Vrh,pa tudi številne dele naselij in zaselkov, kjer pre-bivalci nimajo urejenega javnega omrežja in vino-gradniške zidanice, pa občane poleg žužem-berških, oskrbujejo z vodo tudi dvorski gasilci.

Pri razvozu so se pokazale tudi prve težave.Tako imajo gasilci nemalo težav s prevozi pred-vsem v vinogradniške predele, kjer so ozke poti inceste. Gasilci se srečujejo tudi s problemom pritiskavode v hidrantnem omrežju, ki je najmanjši prav vvasi Podgozd, kar je pokazala tudi lanskoletna vajav vasi.

Minulo leto so dvorski gasilci s sicer rabljenocisterno znamke TAM 190, s kapaciteto 6000 lvode, opravili dvaintrideset prevozov in takoomogočili številnim krajanov oskrbo prepotrebnepitne vode, na srečo pa na intervencijah ni sode-lovala.

Poleg enega požara v kraju, kjer je zagorel os-ebni avtomobil, so bili gasilci dejavni predvsemna preventivnem področju na osrednji gasilski vajiv mesecu požarne varnosti, s sedmimi gasilci iz-peljali celodnevno vajo na Igu, kar deset gasilcevpa je priskočilo na pomoč v Železnike.

Občni zbor, ki je potekal v soboto, 26. januarja,je potrdil pot, ki so jo začrtali ustanovitelji pred

šestinsedemdesetimi leti. Sodoben gasilski dom,popolnoma prenovljen v osemdesetih letih, letosje stolp dobil tudi lepo streho, kliče po razširitvi inizgradnji prizidka, saj je poleg avtocisterne v garažitudi kombinirano vozilo Renault Master in LadaNiva z opremo za gašenje gozdnih požarov. Naloganovega upravnega odbora, ki mu bo prihodnjihpet let predsedoval Tomaž Obštetar, v novem odbo-ru pa so vidnejša in odgovorna mesta zasedli pov-

eljnik Aleš Repar, blagajnik Roman Kren in tajnikSlavko Kužnik, vsekakor ne bo lahka. Društvo,ki se že sedaj ponaša z bogato bero pokalov inpriznanj pionirskih in mladinskih desetin, velikoupov daje tudi na slednje.

»Želimo, da bi imelo društvo vsaj 30 do 40operativnih gasilcev, ki bi bili vsak trenutek us-posobljeni za različne intervencije v kraju,« je obnastopu odgovorne poveljniške funkcije dejal AlešRepar in dodal, da bodo potekale vaje vsaj enkratmesečno, enkrat tedensko pa se bo vršil natančenpregled vozil, dihalnih aparatov in druge opreme.

»Upamo, da bo v naše vrste prišlo še več zago-na in da bi obveljala miselnost, kako po najboljšihmočeh pomagati sokrajanom pri nesrečah, ob tempa poskrbeti za varno delo na intervencijah,« zak-ljučuje novi poveljnik Aleš Repar.

Uspešno delo zbora in društva so pozdravilitudi žužemberški župan Franc Škufca, član povel-jstva GZ Novo mesto Goran Markovič in veteranJože Hribar, najzaslužnejšim gasilcem in jubilan-tom pa so bila podeljena tudi priznanja.

S. Mirtič

Upihnili tretjo svečko

Ludvik Legan je eden izmed prizadevnih šoferjev priprevozu vode FOTO: Slavko Mirtič

Dejavni člani in članice Društva podeželskemladine Suha krajina so se v začetku februarjazbrali na svojem tretjem rednem občnem zboru.

Po poročilih organov društva in dosedanjegapredsednika Matjaža Štrumblja je bilo minuloleto zelo uspešno, saj so uspešno zastopali naštevilnih kmečkih igrah, organizirali izlete indružabna srečanja, sodelovali na športnih igrahv Beli krajini, kjer so dosegli prvo mesto v odboj-ki ter se udeležili radgonskega kmetijsko živil-skega sejma. Tudi naloga novega upravnegaodbora, med katerimi bodo odgovornejšefunkcije opravljali predsednik Miha Zupančičiz Srednjega Lipovca, podpredsednica LucijaAnžlin, tajniško funkcijo Mitja Mavsar, blaga-jniško pa Aleš Zaletelj, bo usmerjena v organiz-iranje številnih ekskurzij in izletov, pa tudi skrbiza družabno in športno življenje.

Tako so že navezali stike z Ekološkim društvomDvor in Športnim društvom Stavča vas. Zbranečlane in članice so pozdravili in zaželeli uspešnodelo še naprej, v imenu Občine Žužemberk svet-nik Jože Šteingel in svetovalec za družbene de-javnosti Dare Pucelj, podpredsednik TD Suha

krajina Ludvik Legan ter mentor in ustanoviteljdruštva mag. Matjaž Glavan.

Gonilna sila društva Miha Zupančič (levo zgoraj),dosedanji predsednik Matjaž Štrumbelj (desno zgoraj),mag. Matjaž Glavan in tajnik Mitja Mavsar (desnospodaj). Foto:S. Mirtič

NAŠA DRUŠTVA

23april 2008,

Dvanajsta razstava kmečkih ženaZgodbo o kruhu, katera se začne že na njivi in

konča ponekod tudi v stari krušni peči, so kmečkežene iz žužemberške občine prikazale na najboljšinačin, z razstavo, tokrat že dvanajsto po vrsti,številnih slastnih kruhov in drugih krušnih izdelk-ov, potic in slaščic, čudovito izvezenih prtov inrazličnih ročnih del, meda in izdelkov iz medu, vin

ji, ki so zelo dejavni ob projektu zbiranja šolskihpotrebščin za revne otroke v Angoli. Številnezbrane je pozdravil tudi župan Občine ŽužemberkFranc Škufca, slavnostna govornica pa je bila pred-sednica Društev zveze kmetic Slovenije Irena Ule,ki je poudarila velik pomen društva pri opravljan-ju pomembnega poslanstva in ohranjanja tradicije

Razstavo in kulturni program so si zanimanjem ogledali tudi župan Dolenjskih Toplic Franc Vovk, domači županFranc Škufca, svetniki občine Žužemberk mag. Jelka Mrvar, Jože Šteingel, Marjan Romih in drugi. FOTO: S. Mirtič

iz suhokranjskih vinogradov, maket in fotografijkozolcev, pletenih košar ter izdelkov enotežužemberškega vrtca.

Tako kot razstava ponazarja spoštljiv odnospšenice in vinske trte, kaže tudi tesno in pristnosodelovanje s čebelarji in člani Društva vinograd-nikov Suhe krajine, ki vsako leto sodelujejo prirazstavi.

na podeželju. »Veliko vašega prostega časa, voljein materiala je bilo potrebno za pripravo te razstave,z ohranjanjem tradicije pa jo uspešno prenašate namlajše rodove, na otroke in vnuke«, je dejala IrenaUle, obenem apelirala na suhokranjske žene indekleta, da vztrajajo pri pripravi novih razstavtudi ob nemogočih predpisih in zakonih, kipreprečujejo njihovo prostovoljno delo. TerezijaLavrič, svetovalka za kmečko družino in dopolnil-ne dejavnosti pri Kmetijsko gozdarskem zavoduNovo mesto, je poudarila tudi nujnost izobra-ževanja in trženja, ki je po njenem mnenju šibkatočka vseh kmetij, ki se ukvarjajo z dopolnilnodejavnostjo. Razstavljeni izdelki suhokranjskihžena in deklet, ki niso lepi le na oko in dobri,ampak imajo veliko vzgojno sporočilo potrpežljivevztrajnosti in ljubezni, so bili na ogled do ponedel-jka, 11. februarja 2008, ko so si jih ogledali tudišolarji.

Pohvale delu društva je izrazila tudi Irena Ule,predsednica Društev zveze kmetic Slovenije

Ob kulturnem prazniku so se spremljajočemprogramu predstavili Žužemberški rogisti, učenciOŠ Žužemberk in Žitni klas - pevke društvakmečkih žena. Na hudo pomanjkanje in revščinov svetu, ki jo lahko premagamo, pa so v uvodnemkulturnem programu opozorili žužemberški šolar- Navdušeni obiskovalki

Ekološkaneosveščenost

EkološkaosveščenostKljub vse večji ekološki osveščenosti občanov

tudi v Suhi krajini velja dejstvo, da je v naraviše vedno preveč smeti in odpadkov.

V občini Žužemberk si Ekološko društvoDvor s številnimi očiščevalnimi akcijami zeloprizadeva, da bi očistili in sanirali številna črnaodlagališča, ki jih v kraju ni malo. Na prviletošnji akciji, ki je potekala v nedeljo, 24. feb-ruarja, je sodelovalo kar enaintrideset članovdruštva in pet občanov, so družno čistili okoli-co dveh vasi Vinkovega Vrha in Malega Li-povca. Kar štiri traktorje, preko 30 m3 smeti innevarnih odpadkov, so člani odpeljali v Zbirnoreciklažni center v Žužemberku. Organizatorin koordinator akcije Aleš Repar je povedal, dasistematično čistijo številna odlagališča v kra-ju, ki so plod več desetletnega odlaganja smeti,bolj pa jih skrbijo nenadzorovana odlaganjasmeti in raznih gospodinjskih aparatov, ki jihneznanci, kljub izgradnji centra, v zadnjem časuodlagajo na neprimerna mesta.

Nad vasjo Mali Lipovec so čistili mladi in stari zDvora, Skopic, Jame, Podgozda, iz Sadinje vasi,Mačkovca, Ljubljane in drugod, samo vrstnikov izLipovca ni bilo. Foto: S. Mirtič

Kot dokaz človeške malomarnosti so ostankiodvrženih hladilnikov in zmrzovalnika ob re-gionalni cesti Dvor-Novo mesto pri odcepu zavas Gornji Kot. Člani Ekološkega društva Suhakrajina so bili ob tej »akciji« neznancevzgroženi, kajti prav v tem delu vse do občin-ske meje z občino Dolenjske Toplice so vminulem letu opravili na stotine delovnih ur,da so odstranili navlake pri počivališču inbrežinah reke Krke. Menijo tudi, da bo to mor-ala storiti tudi strožja zakonodaja, ki bi takšnekršitelje krepko udarila po prstih - beri žepu.

Foto: S. Mirtič

AKTIVNOSTI

24 april 2008,

TOREK – 15.04.2008 ČETRTEK– 17.04.2008 7.30 Brezova Reber 7.30 Podgozd 8.00 Veliki Lipovec 8.00 Jama 8.30 Ajdovec 8.30 Stavča vas 9.00 Podlipa 9.00 Žužemberk – desni breg 9.30 Srednji Lipovec 10.30 Budganja vas10.00 Trebča vas 11.00 Plešivica10.30 Sadinja vas 11.30 Gradenc11.00 Vinkov Vrh 12.00 Zafara11.30 Dvor 12.30 Žužemberk – levi breg12.30 Gornji Kot13.00 Dolnji Kot

SREDA – 16.04.2008 PETEK –18.04.2008 7.30 Lašče 7.30 Prapreče 8.00 Veliko Lipje 8.00 Vrhovo 8.30 Malo Lipje 8.30 Gor. Križ 9.00 Sela (Hinje) 9.00 Šmihel 9.30 Vrh (Hinje) 10.00 Klečet10.00 Visejec 10.30 Drašča vas10.30 Lopata 11.00 Dešeča vas11.00 Ratje 11.30 Cvibelj11.30 Prevole 12.00 Reber12.00 Žvirče 12.30 Zalisec12.45 Pleš13.00 Hinje

ZAMUDNIKI:PETEK - 25.04.2008Veterina Novo mesto: 8.00 – 13.00PONEDELJEK - 28.04.2008 Veterina Novo mesto: 15.00 - 18.00 Veterina Žužemberk 7.00 - 8.00Cepljenje lahko opravite tudi v naši ambulanti (tel.:07/ 393 47 51) vsakdelavnik od 7.00 do 19.00 ure, ob sobotah od 7.00 do 11.00 ure.Seznam je objavljen tudi na naši spletni strani: vetnm @ siol.netPri cepljenju imejte s seboj EMŠO lastnika psa, ki je obvezen podatek vcentralnem registru psov.

Več informacij na tel št.: 07/393 47 40 Novo mesto;07/ 308 73 19 Žužemberk (med 7.00 in 8.00 uro)

Seznam za cepljenje psovproti steklini v občini Žužemberk

V samem centru Žužemberka, na Grajskem trgu 34, smo za Vas odprli nov, razstavno - prodajni salon parketa,ladijskih podov in kmečkih desk, dvoslojnih, troslojnih in večslojnih gotovih parketov, masivnih gotovih inneobdelanih parketov, zunanje lesene talne obloge, pluto, linolej, vinil gotovih talnih oblog in veliko vrst laminatnihpodov.

Predstavili vam bomo najboljši izbor talnih oblog iz vsega sveta. Prisluhnili Vašim željam, Vam svetovali inpomagali pri odločitvi.

 Ponujamo Vam pestro paleto talnih oblog, med katerimi lahko izbirate glede na svoj značaj in trenutne potrebe.Na voljo so vam podi, ki delujejo hladno in umirjeno, toplo in igrivo, veselo in razposajeno, divje in pogumno,moderno in tradicionalno, rustikalno in starinsko, kmečko ali meščansko.

Stilov in možnosti je veliko. Odkrijte jih s pomočjo našega salona. Izjemen izbor, visoka kvaliteta proizvodov,hitra in kvalitetna montaža in ugodne cene so načela, ki jim pri svojem poslovanju vedno sledimo.

Obiščite nas v našem salonu, seznanili vas bomo z različnimi lastnostmi naših talnih oblog in Vam tako pomagatido najboljše izbire.

Vljudno vabljeni vsak dan od ponedeljka do petka od 9h do 12h in od 14h do 18hter ob sobotah od 9h do 13 h. Informacije na tel: 051 657 544

NOV, RAZSTAVNO – PRODAJNI SALONPARKETA IN TALNIH OBLOG V ŽUŽEMBERKU

Jurčičeva ul. 398360 ŽUŽEMBERK

25april 2008,

OBČINA ŽUŽEMBERKKomisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja

Na podlagi 2., 4. in 15. člena Odloka o priznanjih Občine Žužemberk (Ur.l. RS, št. 55/02) Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja inpriznanja objavlja

JAVNI RAZPISZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŽUŽEMBERK

I.Občina Žužemberk zbira predloge za kandidate za nagrade in priznanja, ki so se v letu 2007 izkazali s svojim delom in prispevali k prepoznavnosti,

družbenemu, gospodarskemu in splošnemu razvoju, podeljujejo pa se v letu 2008:

1. Naziv častnega občana Občine Žužemberk se podeljuje posameznikom, občanom Občine Žužemberk, drugim državljanom RS, državljanom tujihdržav za izjemno pomembno delo in zasluge, ki pomenijo izjemen prispevek k razvoju, ugledu in uveljavljanju Občine Žužemberk.

2. Zlati grb Občine Žužemberk se podeljuje posamezniku za življenjsko delo, za večletne uspehe ali enkratne izjemne uspehe ali enkratne izjemnedosežke trajnega pomena ali skupini občanov oziroma pravnim osebam za večletne uspehe ali dosežke na gospodarskem, družbenem ali drugempodročju življenja in dela, s katerimi so pomembno vplivali na razvoj in ugled Občine Žužemberk.

3. Srebrni grb Občine Žužemberk se podeljuje posameznikom, skupini občanov, društvom ali drugi pravni osebi ob izjemnih enkratnih dosežkih, obizrednem humanem in požrtvovalnem dejanju, ob življenjskem ali delovnem jubileju ali drugih posebnih priložnostih.

4. Bronasti grb Občine Žužemberk se podeljuje posameznikom, skupini občanov, društvom in drugim pravnim osebam za posebne uspehe in dosežkena področju življenja in dela, pomembne za občino in dejanja, ki se odražajo v humanem odnosu do soljudi.

5. Pisno priznanje se podeljuje občanom, skupinam občanov in pravnim osebam za njihove uspehe in prizadevanja na posameznih področjih življenjain dela.

6. Pisna zahvala občine se podeljuje občanom, skupinam občanov in pravnim osebam za njihove uspehe in prizadevanja na posameznih področjihživljenja in dela.

II.Predloge za podelitev priznanj in nagrad Občine Žužemberk lahko podajo občani, politične stranke, krajevna skupnost, podjetja, društva in druge

pravne osebe.

III.Predlogi za podelitev priznanj morajo biti podani v pisni obliki in vsebovati morajo naslednje podatke:- ime in sedež predlagatelja- osnovne podatke predlaganega prejemnika priznanj- vrste predlaganega priznanja- utemeljitev predloga- priporoča se dokument, ki potrjuje navedbe v obrazložitvi

Predloge s podatki in obrazložitvijo predlagatelji posredujejo na naslov:Občina Žužemberk, Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja, 8360 Žužemberk, Grajski trg 33, v zaprti ovojnici, z oznako“ZA RAZPIS PRIZNANJ OBČINE ŽUŽEMBERK”, do vključno 9. maja 2008.Kontaktna oseba je g. Vlado Kostevc, direktor občinske uprave.Nepravilno označene ovojnice bodo zavrnjene.

IV.Predloge za podelitev priznanj in nagrad bo obravnavala Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja Občinskega sveta Občine

Žužemberk ter pripravila predlog za odločanje na Občinskem svetu Občine Žužemberk.Priznanja in nagrade bodo podeljena na slavnostni seji Občinskega sveta Občine Žužemberk in slovesnosti v počastitev občinskega praznika, ki bo

13.07.2008. Številka: 900-28/2008-1Žužemberk, 28.03.2008

Komisija MVVIP Občine Žužemberk Dušan Papež l.r.

26 april 2008,

Trikraljevska akcijav župniji Hinje

Sprejeli nove članeDejavni člani in članice Konjerejskega društva

Suha krajina so v soboto, 9. februarja, na svojemrednem občnem zboru v gostilni Štupar pregledalidelovanje vseh organov društva. Po besedah pred-sednika društva Jožeta Papeža je bilo minulo letoeno izmed najbolj uspešnih, ne samo po številuakcij, temveč tudi po različnih gostovanjih in or-ganizaciji številnih jezdenj in izletov po bližnji indaljni okolici.

Nov upravni odbor, ki ga bo še naprej vodilJože Papež, tajnica bo Bojana Bradač in blagajni-

Z veseljem so na zboru sprejeli tudi sedem novih članov in članico

čarka Mateja Novak, je dobil popolno podporo sstrani članov. Še več, poleg gospodarja koče Aloj-za Kuhlja, so bili za vestno gospodarjenje nagra-jeni z bučnim aplavzom. Konjerejci so sprejeli tudinov plan dela, med pomembnejša sodijo predvsemdokončanje del pri koči na Plešivici, organizacijatridnevnega izleta po Dalmaciji, priprava nadesetletnico društva in ureditev hleva za konje.

Predsednik Jože Papež je novim članom slavnost-no podelil izkaznice.

Foto: S. Mirtič

V mnogih slovenskih župnijah poteka v časuod božiča do svetih treh kraljev koledovanje,ki ima poseben namen: zbiranje pomoči za našemisijonarje. Letošnje geslo: »Je v Zambiji stis-ka in v Kongu hudo, Madagaskar se joče, je zaBurundi težko. Otroci tam lačni si šole žele, najodpre se jim naše veselo srce.» Z geslom jejasno povedano, da bo tem krajem šel zbranidenar.

Po blagoslovu kolednikov na praznik sv.Štefana se je devet otrok iz župnije Hinje vtreh skupinah odpravilo na pot kot trije kralji.Povsod so sporočali, da Jezus nam se je rodil,ki bo pogum in mir delil in luč njegovo spre-jmite, ko v novo leto stopate. Zaželeli so tudi,da sreča bo pri vas doma, naj Bog svoj bla-goslov doda. Na vhodna vrata so prilepili nalep-ko ali pa s kredo napisali 20 + G + M + B + 08.Povsod so bili zelo lepo sprejeti in marsikaterooko, še posebno starejših, se je ob tej prilikiorosilo. Zato tudi ni nič čudno, da so kolednikizbrali zelo lepo vsoto denarja. Mnogi so jihnagradili tudi s kakšnimi sladkimi dobrotami,ki so bile njim namenjene. Veselje in zadovol-jstvo vseh je bilo zelo veliko. Priznanje in zah-vala velja tako kolednikom in vsem daroval-cem. Misijonsko središče Slovenije, ki poskr-bi vsako leto za potrebne brošure in letake terslovenski misijonarji, si želijo čim več pos-nemovalcev, da bodo lahko pomagali potreb-nim in bo naše veselje za srečo drugih.

Obisk so koledniki zaključili: »O, hvala do-bri, vi ljudje, ki nas lepo sprejeli ste. Mi seposlavljamo od vas – naj Bog vas spremljavsaki čas.«

Župnik Ciril Murn

PROŠNJPROŠNJPROŠNJPROŠNJPROŠNJA ZA PODA ZA PODA ZA PODA ZA PODA ZA PODAAAAATKE O PTKE O PTKE O PTKE O PTKE O PARKIRANJU VARKIRANJU VARKIRANJU VARKIRANJU VARKIRANJU VOOOOOZILZILZILZILZILSpoštovane občanke in občani ter pravne osebe v Občini Žužemberk!V okviru razvoja naših dveh večjih občinskih centrov – Žužemberka in Dvora, je potrebno planirati tudi

prostore za mirujoči promet. Po domače parkirna mesta za osebne avtomobile. Za dobro planiranje pa nujno potrebujemo dovolj natančne podatke o trenutnih o potrebah poparkirnih mestih, ki jih ta vozila zasedajo za 8 in več ur. Zato vas vljudno prosimo, da tisti, ki se vsak delovni dan vozite z osebnim avtomobilom od svojega stalnega prebivališčado Žužemberka ali Dvora in nato avto parkirate na javnih mestih ter nadaljujete pot na delo z drugim prevoznim sredstvom ali peš, da izpolnete spodaj navedeno anketo in namjo pošljete na: Občina Žužemberk, Grajski trg 33 ali na mail: ceste@zuzemberk.si ali pa jo osebno oddate na občini.Z zbranimi podatki bomo plansko predvideli potrebe poparkirnih mestih in s tem razbremenili stroge centre obeh naselij, ter s tem omogočili nam samim krajše parkiranje do 2 ur za obisk lokalov, trgovin in uradov. Hkrati bomoomogočili parkiranje za turistično dejavnost, ki naj bi bila ena od razvojnih perspektiv naše občine.To pomeni, da bomo v doglednem času zgradili parkirne prostore v ta in drugenamene, ter vam s tem omogočili nemoteno in varno parkiranje.Podatki, označeni z zvezdico (*) so nujni, ostale rubrike pa izpolnite po želji. Podatke rabimo čimprej oziroma vsaj10 dni po izidu tega časopisa. Za uslugo se vam lepo zahvaljujemo! Dodatne informacije: Martin Grčar, 031-777-880, 07-3885-191, ceste@zuzemberk.si

Ime ___________________________________________________________________________________________________________________________

Priimek ________________________________________________________________________________________________________________________

Kraj bivanja * ___________________________________________________________________________________________________________________

Parkiram v Žužemberku * ________________________________________________________________________________________________________

Parkiram na Dvoru * _______________________________________________________________________________________________________

Parkiram v drugem kraju * _________________________________________________________________________________________________________

27april 2008,

Elektromagnetna sevanja sistemamobilne telefonijeNajbolj pogosta vprašanja in odgovori občanov glede sevanja baznih postaj.

Doc.Dr. Peter Gajšek, Inštitut za neionizirna sevanja, Ljubljana

ki natančno določa največje dovoljene sevalneobremenitve za vse vire sevanja, tudi za baznepostaje. Za nove posege v prostor so z Uredbo z

dodatnim preventivnim dejavnikom zaščitenanajbolj občutljiva območja (I. območje povečane-ga varstva pred EMS, kamor se uvrščajo bivalnookolje, šole, vrtci, bolnišnice ...). Za ta območjaveljajo desetkrat strožje omejitve kot v Evropskiuniji.

Ali sevanja baznih postaj lahko povzročajozdravstvene težave?

Doslej opravljene študije o vplivu sevanja niz-kih jakosti na človeka, kot jih najdemo v okolicibaznih postaj, niso potrdile povezave med VF EMSin obolenji, vključno z rakom.

Na voljo je sicer nekaj preliminarnih rezultatovraziskav, ki kažejo, da naprave mobilne telefonijev nekaterih primerih lahko povzročajo komajopazne biološke učinke, ki pa najverjetneje nevodijo do znanih vplivov na zdravje.

Slišal sem, da EMS zaradi mobilnih telefonovpovzročajo raka. Ali je to res?

Znanstvenikom v doslej opravljenih raziskavahni uspelo dokazati, da bi izpostavljenost VF EMS,ki jih oddajajo mobilni telefoni, povzročala rakas-ta obolenja. Svetovna zdravstvena organizacijazastopa stališče, da sevalne obremenitve nizkihjakosti, ki jih oddajajo mobilni telefoni in bazne

postaje, nimajo dovolj energije, da bi vplivalena dedni material ter s tem povzročale raka.

Živim v bližini bazne postaje. Kakšnim sevalnihobremenitvam sem tako izpostavljen?

Prevladujoče znanstveno mnenje je, da so seval-ne obremenitve zaradi baznih postaj v bivalnemokolju precej pod dovoljenimi vrednostmi ter naravni drugih signalov telekomunikacijskih odda-jnikov (radio, televizija, zveze, .). Sto metrov odd-aljena bazna postaja predstavlja podobne sevalneobremenitve kot deset kilometrov oddaljeni radijskioddajnik.

Kakšno je stališče vodilnih mednarodnih or-ganizacij o možnih škodljivih vplivih EMS nazdravje?

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je napodlagi pregleda doslej izvedenih raziskav ugo-tovila, da človekova dolgotrajna izpostavljenostVF EMS nizkih jakosti (pod znanstveno določen-imi mejnimi vrednostmi) ne vpliva na njegovozdravje. Ker obstaja nekaj vrzeli v znanju, paSZO podpira nadaljnje raziskave, prek katerih bomogoče bolje opredeliti tveganje.

Omenjeno stališče podpirajo tudi druge ključneorganizacije tako doma kot v svetu.

Ali so morebiti otroci bolj občutljivi na vpliveVF EMS?

Ker se glava in živčni sistem pri otrocih in mla-dostnikih še razvijata, so nekateri strokovnjaki

mnenja, da bi bili v primeru obstoja za zdaj šeneznanih zdravstvenih tveganj otroci in mladimorda zanje bolj dovzetni kot odrasli. Vendar pani na voljo znanstvenih izsledkov, ki bi podprli to

domnevo. Zato priporočam staršem, ki se želijoizogniti vsakršnemu morebitnemu tveganju, ki bise morda pokazalo šele v prihodnosti, da razen vnujnih primerih otroke odvračajo od uporabe mo-bilnega telefona ter jih sočasno poučijo, kako tele-fon uporabljati racionalno in varno.

Ali lahko VF EMS nizkih jakosti, take naj-demo tudi v okolici baznih postaj, povzročajoglavobole, nespečnost, motnje živčnega sistema,slabosti in druge simptome?

V primeru baznih postaj zaradi zelo nizkih ja-kosti izpostavljenosti omenjena hipoteza o teh sim-ptomih skoraj ni verjetna, saj možnih mehaniz-mov za tovrstne težave ni bilo mogoče podpreti zdoslej izvedenimi znanstvenimi raziskavami.

Ali lahko strah pred sevanjem, ne glede naresničnost nevarnosti, škodljivo vpliva na ljudi?

Človek je psihofizična celota in kadar je pre-pričan, da mu grozi nevarnost, ima lahko to škodl-jive posledice za njegovo zdravje in počutje neglede na resničnost nevarnosti. Zato je pomemb-no ustvariti medsebojno zaupanje med investitorjiin izvajalci na eni ter prebivalci na drugi strani.Kadar imajo prebivalci dejanski nadzor nad doga-janjem oziroma nanj lahko vplivajo,

praviloma to vpliva blagodejno in preprečujenastanek raznih zmotnih prepričanj.

Ali mobilni telefoni in bazne postaje sevajo?Da! Mobilni telefoni in bazne postaje so nam-

reč oddajno-sprejemni sistemi. Njihova osnovnanaloga je prek svojih anten oddajati in sprejemativisokofrekvenčna elektromagnetna sevanja (VFEMS) v območju mikrovalov, to je pri frekvencahod 400 do 2200 MHz.

Kakšne so razlike med izpostavljenostjo VFEMS zaradi bazne postaje in mobilnega telefo-na?

Sevalne obremenitve ljudi zaradi baznih postajso v primerjavi z mobilnimi telefoni navadno dos-ti nižje in v Sloveniji v povprečju ne presegajo 1%zakonsko določene mejne vrednosti. Sevanju ba-zne postaje je izpostavljeno celotno telo, pri tele-fonu pa so izpostavljeni posamezni deli telesa,

predvsem glava. Zaradi tega so raziskave veči-noma usmerjene v ugotavljanje vplivov VF EMSmobilnega telefona na biološke sisteme.

Ali je ob vrednotenju morebitnih vplivov nazdravje pomembna razlika med baznimi posta-jami in drugimi vrstami radijskih in televizijskihoddajnikov?

Sevanjem anten baznih postaj mobilne telefonijeso ljudje izpostavljeni pogosteje kot sevanjuradijskih in televizijskih oddajnikov, ki pa oddaja-jo od 100 do 5000-krat več moči kot antene baznihpostaj. Ko človek enkrat absorbira VF EMS dovoljvisokih jakosti, pa so učinki zaradi izpostavljenostine glede na vir sevanja enaki.

Ali je mogoče, da sevanja baznih postaj pre-sežejo mednarodno priznane mejne vrednosti?

Le te so lahko presežene do oddaljenosti nekajmetrov za tipično sektorsko anteno polno obre-menjene bazne postaje na njeni višini. Dostop vto območje je praktično nemogoč, saj so antenenavadno nameščene na visokih stolpih ali strehahvisokih zgradb. Zunaj tega območja v drugihsmereh so sevalne obremenitve daleč pod dopust-nimi mejnimi vrednostmi.

Ali premestitev bazne postaje znotraj naseljana oddaljeno lokacijo zunaj naseljenih območijpomeni zmanjšanje izpostavljenosti ljudi VFEMS?

Da in ne. Premestitev bazne postaje lahko sicerpomeni nekoliko manjše obremenitve za določenoobmočje, vendar to posledično pomeni povečanjeizpostavljenosti uporabnikov zaradi sevanja nji-hovih mobilnih telefonov na tem območju, sajmorata v tem primeru tako mobilni telefon kotpremeščena bazna postaja za normalno delovanjein pokrivanje enakega območja oddajati z

večjo močjo.Ali je v Sloveniji zakonsko določen nadzor

nad sevanji baznih postaj?Da. Vlada Republike Slovenije je leta 1996 spre-

jela Uredbo o elektromagnetnem sevanju vnaravnem in življenjskem okolju (UL RS, 70/96),

Kaj lahko storim?Ker zaradi vrzeli v znanju dokončnih odgo-

vorov glede (ne)varnosti sistema mobilne tele-fonije še ni mogoče dati, se nekatere mednar-odne organizacije in vladne ustanove odzivajona zaskrbljenost javnosti zaradi morebitnihvplivov VF EMS na zdravje ter priporočajonekatere preventivne ukrepe:

• uporabo prostoročnih kompletov medtelefoniranjem z mobilnim telefonom,

• omejitev pogovorov na najnujnejše,• držanje telefona med vzpostavljanjem

povezave čim dlje od glave in telesa,• izbiro telefona z nizko stopnjo sevanja

(SAR),• umestitev baznih postaj ob sprejemljivih

stroških na lokacije, na katerih bi bilaizpostavljenost javnosti čim manjša,

• upoštevanje tudi estetskih vidikov inobčutljivosti javnosti,

• vzpostavitev odkrite komunikacije medlastniki vira sevanja, lokalnimi organi injavnostjo v posameznih fazah načrto-vanja postavitve, ki bi pripomogla k ra-zumevanju problematike in večji od-prtosti za postavitev nove naprave,

• vozniki naj se zaradi varnosti na cestahmed vožnjo odrečejo uporabi mobilnihtelefonov.

28 april 2008,

Kultura živi v Suhi krajiniKo se bliža konec starega leta, navadno nekako vse zaključujemo, tako tudi na kulturnem

področju v Občini Žužemberk.Zato so kulturna društva naše občine povabile občane, da si ogledamo in uživamo v plesih, petju,

glasbi in umetniški besedi in nam tako popestrijo in polepšajo decembrski večer. Povezovalkaprograma Mira Košiček, bodoča profesorica, je ob vsakem nastopu predstavila društva in njihovedejavnosti v preteklosti in danes. Kot se spodobi, je zaželel župan Franc Škufca vsem nastopajočimin seveda gledalcem, ki so dobro napolnili Zupančičevo gostilno, uspešne nastope in obilo kulturnihužitkov. Besedilo: Rudi Cerkovnik, foto: S. Mirtič in R. Cerkovnik

Pod taktirko temperamentne pevovodke Marjane Dobovšek je mešani pevski zbor KD Dvor z Dvora izrednoubrano zapel pesmi, med njimi Teče mi, teče vodica, Kantaj, kantaj, ki so nas gledalce popeljale svet presenetljivolepe glasbe, ki jo lahko ustvari le človeški glas.

Kulturno društvo Hinje se je predstavilo s skečemMlekarice v pristni domači govorici. Vemo, kaj se dogaja,če se dobijo ženske na kupu. Tako je bilo tudi tokrat,vse neprisotne vaščane so ‘obrale do kosti’. Seveda sodobile za tak ‘resničnostni prikaz’ izvajalke Jožica Jeklin,Mojca Papež in Urška Hočevar bučen aplavz.

Tudi Suhokranjčani uživamo, ko gledamo ro’kenr’ol,posebej če ga tako ognjevito in skladno zaplešetaAnja Skube in Jan Kumar, zmagovalca svetovnega pokala.Rasteta in neverjetna mojstra postajata, le tako naprej!

Vražiček in angelček sta prišla glede na Miklavža zzamudo. Prišla sta skupaj, neverjetna kombinacija, edeniz pekla, drugi iz nebes. Hudobec je spodbujal kgrešnosti, angelček je pa rotil le-te, naj se poboljšajo.Tako sta se malo dajala, a na koncu družno odšla šenaprej eden pohujševat in drugi pa odpuščat.

Kdo bi mislil, občudovali smo celo trebušno plesalko,in kar Suhokranjčanko Heleno Kastelic, ki nam je pričaralavzhodnjaški ples, za nas nenavaden in po svoje vznemirljiv.Tako smo torej doživeli ples, ki poudarja predvsemgracioznost posebnih plesnih gibov in tudi ognjevitostpa še skrivnostnost v življenju žensk z orienta.

Za zaključek pa spet po domače. Primož Žnidaršič inKlemen Vidmar sta zaigrala nekaj našim ušesom znanihmelodij in tako prijetno zaključila pester večer, v kateremje bilo za vsakega nekaj.

Za kulturno ogrevanje so poskrbeli rogisti, ki so ubrano ‘zatrobili’ nekaj skladb. Vsakič, ko jih gledamo, in to naveselje pogosto, jih je več, zelo pohvalno. Vmes so nastopili še enkrat.

KULTURA V SLIKI IN BESEDI

29april 2008,

Mešani pevski zbor Dvor ob KrkiGlavni gonilni sili kulturne dejavnosti na Dvo-

ru sta Mešani pevski zbor Dvor in vokalna skupi-na Dvorjani.

Zbor sestavljajo pevke in pevci z Dvora in oko-lice. Veže jih prijateljstvo, ljubezen do petja indruženje v prostem času.

Zbor je bil ustanovljen 1999. leta, vokalna sk-upina Dvorjani pa 2006. Zbor ima pripravljenih vprogramu veliko slovenskih ljudskih in umetnihpesmi za različne priložnosti in celovečerne kon-certe. Prepeva pesmi Foersterja, Premrla, Pahor-ja, Simonitija, Ipavca, Šoupala, Danga, Kumra indrugih.

Pevci s pesmijo popestrijo različne prireditve,proslave, družabna srečanja, pojejo pa ob poro-kah v domačem kraju, okolici in širom po Slov-eniji. Tako so gostovali v Kranju, Iški vasi,Knežaku na Notranjskem, v Dolenjskih inŠmarjeških Toplicah …

Najbolj so ponosni na izvedbo maše Stopil bomk oltarju Matije Tomca, ki so jo izvedli ob 100-letnici rojstva Matije Tomca skupaj z zborom Or-fej s Ptuja in Trobilnim kvartetom iz Metlike vmetliški farni cerkvi oktobra leta 2000.

Vsako leto se udeležujejo območne revije odras-lih pevskih zborov v Novem mestu.

Za uspešno delo je zbor prejel več pisnih poh-val in plaket ter leta 2004 srebrni grb ObčineŽužemberk.

Največji uspeh zbora pa si štejejo, da so biliizbrani leta 2004 na omenjeni reviji izmed 16zborov Dolenjske, da nastopijo na medobmočnireviji odraslih pevskih zborov Dolenjske, Posav-ja in Bele krajine. Tako so 27. novembra 2004dobili srebrno plaketo na Regijskem tekmovanjuodraslih pevskih zborov 2004 – Vrhnika (osredn-ja slovenska regija).

Pevcem veliko pomenijo obiski poslušalcev innjihove pohvale. Še najbolj pa domačinov, ki siželijo čim večkrat slišati njihovo ubrano prepe-vanje.

Kljub majhnosti zasedbe navdušujejo z izvrstnoizvedbo in polnostjo glasov. To jim daje nove en-ergije in izzive.

Zbor se bo trudil za še boljše uspehe in širjenjeslovenske ljudske pesmi med prebivalstvom vdomačem kraju in drugje.

Zbor vodi zborovodkinja ga. Marjana Dobov-šek.

Vzemite si čas in pridite nas poslušat!Nedavno je zbor nastopil na treh božičnih kon-

certih. Zapeli so najlepše božične pesmi. S tem jepričakovanje božiča, ki je eden najlepših praznik-ov pri nas, v frančiškanski cerkvi sv. Lenarta vNovem mestu, farni cerkvi sv. Mohorja in Fortu-nata v Žužemberku in župnijski cerkvi sv. AntonaPadovanskega v Prečni pri Novem mestu postaloše bolj čarobno.

V mesecu marcu pa pripravljajmo koncert pe-vskih zborov ob materinskem dnevu, hkrati pabomo imeli v Domu starejših občanov v Novemmestu celovečerni koncert in še nastop v Draga-tušu. Miha Potočar

Božično – novoletni koncert»Najboljše zdravilo za človeka je človek (afriški

pregovor).« To je bila misel božično – novoletnegakoncerta, ki je potekal v petek, 21.12.2007, v prizidkutelovadnice OŠ Žužemberk. V programu so nasto-pili OPZ, MPZ, recitatorji, plesalci in glasbeniki. Vdopoldanskem času je bila prireditev organizirana zaučence, zvečer pa za krajane. Božič je praznik pozo-rnosti. Je čas, ko ne smemo pozabiti nikogar, ki namje blizu. Prav bi bilo, da bi se spomnili tistih, ki sozapostavljeni in odrinjeni na rob družbe in osaml-jenost še toliko bolj občutijo. Na dopoldanski prired-itvi je bila gostja Simona Zapak, laična misijonarka,ki je več let preživela v Angoli. Z živo besedo infilmom je prikazala svoje misijonsko poslanstvo vAfriki. Na večerni prireditvi pa so bili gostje ValentinInzko, veleposlanik Republike Avstrije v Sloveniji,mag. Jože Andolšek, profesor na celovški gimnaziji,misijonarka gdč. Tanja Murn, študentka prave, inžupan naše občine Franc Škufca.

Naša šola se je letos namreč odzvala na pobudonaše bivše učenke Tanje Murn, da bi s skupno hu-manitarno akcijo pomagali otrokom v Angoli. Na

prireditvi so si lahko ljudje ogledali projekcijo filmao Angoli, revni afriški državi in prisluhnili gostom.Po prireditvi je bila odprta božična tržnica zraznovrstnimi izdelki otrok in njihovih mentorjev.Izkupiček od prodaje bo namenjen najrevnejšimotrokom v Angoli. Afrika – zibelka civilizacije,neizmernih naravnih bogastev in lepot je celina ve-likih razlik. Revščina, bolezni, nerazvitost pestijomilijone Afričanov. Misijonarji jim prinašajo upan-je, gradijo šole, bolnice, poučujejo otroke, saj samoznanje prinaša napredek. Vera v Boga jim vlivaupanje. Zato je dragocen vsak najmanjši dar zaotroke, ki umirajo zaradi revščine in bolezni.

Ob stojnicah so se ljudje lahko posladkali s piškotiin čajem. Tržnica z izdelki je bila organizirana tudi vsoboto, 22.12.2007, na trgu v Žužemberku in naDvoru, ter v nedeljo, 23.12., pred farno cerkvijo sv.Mohorja in Fortunata. Občina Žužemberk je za 14ptičjih valilnic in 10 lesenih zabojčkov prispevala148 Eur.

Valentin Inzko, veleposlanik Republike Avstrije,je v knjigo vtisov zapisal: »Ob dnevu, ko so v Evropi Gost Valentin Inzko

padle vidne meje in ko so postali Evropejci dobrimejaši, ko je kontinent zadirkal brez meja, semspoznal tudi v tej vaši šoli solidarnost brez meja.Čestitam. Bodimo srce, ki daje.« Ljuba Nose

Božični koncert v farni cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Žužemberku

30 april 2008,

Novoletna prireditevna OŠ Prevole Prešernov duh še živi

Cicibanove urice v vrtcu Dvor

S Prešernovo Zdravljico, ki jezapel moški pevski zbor Kulturne-ga društva Dvor in bogatim kul-turnim programom dvorskih šolar-jev so kulturni praznik počastili tudina Dvoru. Govornica, ravnateljicaOŠ Žužemberk, mag. Jelka Mr-

var, je v govoru pred številnimobčinstvom poudarila velik pomenpraznika in med drugim omenila ve-liko pridobitev novo šolo, zelopomemben objekt tudi v kulturnemsmislu za Dvor in širšo okolico.

Foto: S. Mirtič

Knjižnica na Dvoru

Tudi v letošnjem šolskem letuje, od decembra 2007 do februarja2008, potekal trideseturni programCicibanovih uric, ki se ga je udeležilošest otrok, ki ne obiskujejo vrtec.Otrok je bilo malo, zato je imel vsakposameznik veliko možnosti zakvalitetno in individualno seznanjenjez učnim, vzgojnim in družabnim pro-gramom. Teme sem prilagodila in-teresu otrok ter njihovim potrebamza razvijanje spretnosti na jezik-ovnem, matematičnem, naravoslov-nem, umetniškem, gibalnem indružabnem področju. Hkrati pa semjih navajala na vztrajnost in dosled-nost, ki ju bodo potrebovali v šol-

skih klopeh. Z lastno motivacijo inprogramom so v prostorih nove šole,vrtca in telovadnice lahko razvijalivse svoje sposobnosti. Radi so pri-hajali in tudi zelo aktivno sodelovalipri vseh temah programa. Rdeča nitnaših srečanj pa je bila priprava ig-rice Zajčkova hišica.

Zadnji dan srečanja so jo zaigra-li in s tem prijetno presenetili starše,bratce in sestrice. Po kratkem druže-nju, skromnem spominu in pogos-titvi smo se razšli s prijetnimi občut-ki in željo, da bi učno pot uspešnonadaljevali tudi v šoli.

vzgojiteljica Slavka HrovatVrtec Dvor

Na OŠ Prevole vsako leto zadnjidan pouka v koledarskem letu orga-niziramo prireditev za učence, staršein vse ostale krajane. Do sedaj smovedno vabili znane glasbenike, ven-dar so cene teh nastopov drastičnoposkočile in si kaj takega ne moremoveč privoščiti.

se razdelili v skupine glede na inter-es, in sicer v naslednje delavnice:peka drobnega peciva, peka božič-nega kruha, oblikovanje novoletniharanžmajev, oblikovanje nakita inizdelava božičnih okraskov.

Izdelke je potem vsaka skupinaposebej razstavila v telovadnici šole,kjer je bila nato kulturna prireditev,na kateri so učenci ob petju, plesu,recitiranju predstavili običaje ob vsehpraznikih v decembru in januarju –obdarovanja treh mož, božič, nedol-žni otroci, štefanovo, novo leto,kolednike itd. Po prireditvi so obisk-ovalci lahko kupili izdelke, s pecivomin kruhom pa so se posladkali.

Za učence višjih razredov smo pr-iredili še zabavo s plesom, tako dasmo bili res vsi veseli in zadovoljniter tako pripravljeni za vstop v novoleto.

Letos smo se odločili, da organiz-iramo različne delavnice, ki se nana-šajo na ta praznični čas in povabilismo tudi nekaj zunanjih sodelavcevter seveda starše učencev. Učenci so

Mnogi med vami še ne veste, da na Dvoru deluje knjižnica, ki jevzajemna enota Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto in Občine Žužemberk.Ustanovljena je bila na kulturni praznik, 8. februarja 2007, in vas od tedajvljudno vabi, da jo obiščete in si tako obogatite svoje znanje, razširiteobzorje ter potešite svojo vedoželjnost. Krajevna knjižnica Dvor nudigradivo za odrasle, predšolske otroke, šolarje in mladino. Poleg knjig,DVD-jev, zgoščenk… nudijo tudi uporabo računalnika. Gradivo si iz-posojate s člansko izkaznico, ki jo prejmete ob vpisu. S člansko izkaznicosi gradivo lahko izposojate tudi v drugih knjižnicah na Dolenjskem terseveda v potujoči knjižnici.

Knjižnica po novem deluje vsak dan, in sicer:ponedeljek, torek, sreda: 9.00 – 15.00četrtek, petek: 13.00 – 19.00Poletni delovni čas:torek: 9.00 – 15.00četrtek: 13.00 – 19.00Vse potrebne dodatne informacije boste dobili pri knjižničarki Andreji

Špelko.Ljuba Nose

IZ NAŠIH ŠOL

31april 2008,

Šola za življenje

Tehniški dan za učence podružnične šoleAjdovec pri mizarju

ru gostovala igralska skupina Gimnazije iz Brežicz antično komedijo Aristofana LIZISTRATA. Zpoudarjeno retoriko, tudi v zboru, kot se za stare

rednem pouku v učilnicah ne more-mo uresničiti.

Učenci so realizirali naslednjeučne vsebine: na naravoslovnem po-dročju ogled potoka Perivnik, anali-zo njegove čistosti; na družbo-slovnem področju ogled rojstne hišepesnika Simona Gregorčiča in Muzejprve svetovne vojne v Kobaridu terbeneške vasi Topolovo; na športnempodročju so se preizkusili v plezan-ju, lokostrelstvu, se udeležili po-hodov, pridobivali taborniška znanjatako, da so pletli vozle in spoznavalikurišča ter kurili ogenj. Organizirane

Pohod učencevin starševz baklami

V šolo v naravi z naslovom Šolaza življenje je 18. 2. odšlo 59 deveto-šolcev Osnovne šole Žužemberk. Petdni so preživeli v centru šolskih inobšolskih dejavnosti Kavka v Liv-ških Ravnah pri Kobaridu. Spreml-jali so jih štirje učitelji; vodja šole vnaravi je bila zgodovinarka MajdaPucelj. Vsebinsko zelo bogat inraznolik program so izvajali strok-ovni delavci CŠOD Kavka ter našiučitelji. Šola v naravi je pomembnain odgovorna oblika dela za učencein učitelje, pri kateri dosežemo vrstoučno-vzgojnih ciljev, ki jih doma pri

so bile tudi delavnice o spolnosti,učenju, zlorabah alkohola in drog, kiso jih pritegnile.

Poleg življenjsko koristnih tem sose učenci navajali tudi na samos-tojnost, odgovornost, večdnevno živ-ljenje s sovrstniki, se podrejali skup-nim ciljem in razvijali ter poglabljaliprijateljske odnose.

Prepričani smo, da so učenci v šoliv naravi dosegli zastavljene cilje,uživali v naravi, druženju s sovrst-niki ter jim bo Šola za življenje vsemostala v lepem spominu.

Ljuba Nose

V torek, 6.11.2007, smo učenci izAjdovca šli peš do bližnjega zaselkaPlano. Tu stanuje in ima svojo mizar-sko delavnico g. Iskra Darko. Popredhodnem dogovoru, da bi učenciradi spoznali poklic mizarja in tudisami nekaj izdelali, smo se dogovor-ili za zabojčke, ki bi nam služili prirazstavi s sadjem.

Gospod Darko nas je z veseljemsprejel in popeljal po delavnici. To jevelik prostor, v katerem so razporeje-ni stroji za žaganje, lepljenje in lakiran-je. Kljub temu da v njem veliko žaga-jo, je bilo vse pospravljeno. Žaganjein prah posesajo z velikimi kompre-sorji in po ceveh spustijo v silos, kistoji zunaj zgradbe. Imajo čisto novstroj, ki se ga vodi preko računalnikain se na njem še učijo. Izdelujejo po-hištvo vseh vrst ( kuhinje, spalnice,dnevne sobe, opremljajo muzeje, gra-dove (Predjamski grad pri Postojni,Ljubljanski grad…).

Po ogledu in pogovoru je sledilodelo, ki so ga za nas pripravili. Na-jprej smo natančno opazovali in pris-

luhnili mojstru Darku, pri demon-straciji sta sodelovala tudi spretnadelavca. Hitro so sestavili tri različnevelikosti zabojčkov. Potem smoučenci začeli brusiti z brusnim pa-pirjem koščke lesa, iz katerih sosestavljeni zabojčki. Ker je čas zelohitro minil, smo se odpravili protišoli in sabo vzeli les, iz katerega smonaslednji dan sestavili zabojčke. Pridelu seveda nismo bili tako spretni

in hitri, a s pomočjo učiteljic smosestavili in zlepili dvajset zabojčkov.Odločili smo se, da jih po končnirazstavi učenci ne bomo odnesli do-mov, ampak jih prodali na novolet-nem bazarju v Žužemberku, kjerbodo denar zbirali za revne otroke izAngole.

Za pomoč in sodelovanje se gos-podu Iskra najlepše zahvaljujemo.

Učenci in učiteljici PŠ Ajdovec.

December in ponekod že konecnovembra se vse lesketa od bleščicin raznobarvnih lučk, vse je razs-vetljeno. Ljudje kar tekmujejo, kdobo lepše okrasil svoj dom, pričaralveč prednovoletnega vzdušja … inz umetno svetlobo prepodil temo inmrzlo zimo ter neprijetne občutke.

Tudi na PŠ Dvor smo okrasilijelko in prižgali svetleče lučke. Vsedejavnosti veselega decembra pasmo usmerili v en skupen cilj, vzbu-diti v človeku upanje v boljše indobro in začutiti hvaležnost za vse,kar imamo.

Da bi si decembrske dni zapom-nili po čem posebnem, smo se sstarši na prvem roditeljskem se-stanku odločili za pohod z baklami.Izvedli smo ga trinajstega decem-bra. Ob 16.15 uri smo se zbrali predšolo. Razredničarke so zbrale svojeučence in njihove starše, bili smoskoraj vsi. Vsak od nas je imelpripravljeno baklo ali prenosnosvetilko, dogovorili pa smo se tudio varnosti. V urejeni koloni smo senapotili na Vinkov Vrh. Vzpenjan-je ni bilo naporno, saj smo bili vsi vpričakovanju . Cilj je bila turističnakmetija Štupar. Vsem nam je prijaltopel čaj in piškotki, za katere soposkrbeli učenci in učiteljice. Učen-ci so predstavili kratek kulturni pro-gram, ki so ga pripravili z razred-ničarkami, zaželeli smo si lepe praz-nike, vse dobro v prihajajočem letuin prižgali bakle, luči upanja. Veči-na nas je prvič držala gorečo baklov roki. Prevzela nas je vzhičenostob pogledu na razsvetljeno ploščad,na številne migetajoče lučke, ki sose podale na pot v dolino. Tudiučenci, ki so se sprva bali ognjenihbakel, so zbrali pogum in varno ne-sli baklo vsaj del poti.

Cesta proti Vinkovemu Vrhu jepritegovala poglede Dvorjanov innaključnih mimo vozečih ljudi. Vsiso občudovali reko lučk na vzpeti-ni. Ob pogledu pa je bilo toplo tudinam, ki smo bili v koloni in lahkozrli na morje lučk pred nami ali zanami in se prijetno pogovarjali zznanci, prijatelji, sošolci, starši,učiteljico, ...

Varno smo prišli do PŠ Dvor.Ugasnili smo bakle, se prisrčnoposlovili in polni vtisov odšli do-mov.

Zvonka Struna

32 april 2008,

Pikapolonice in promet

Mali muzej na PŠ Dvor

Spoštovani starši!Obveščamo Vas, da bo potekal uradni vpis v

vrtec za šolsko leto 2008/09 od 1. do 11. aprila2008, v prostorih šolske svetovalne službe naOŠ Prevole. Vpis bo potekal vsak dan od 7.00do 14.00 ure. Za podrobnejše informacije smovam na voljo na tel. št. 07 3885 295.

Pričakujemo Vas!Vrtec pri OŠ Prevole

Obvestilo staršempredšolskih otrok

Starše predšolskih otrok obveščamo, da bopotekal VPIS otrok v vrtec pri OŠ Žužemberkza šol. leto 2008/2009 od 1. 4. – 11. 4. 2008, insicer od 12.00 do 14.00 ure v Vrtcu na Ju-rčičevi 41.

Starši, ki želijo vključiti otroka v vrtec medšolskim letom 2008/2009, ga morajo vpisati včasu razpisa zaradi predvidenega oblikovanjaoddelkov. Za dodatne informacije lahkopokličete na tel. št. 07 3087 107 go. Olgo Lon-gar.

Le čevlje sodinaj kopitar Prometna vzgoja, kot medpodročna dejavnost

vzgojnih področij, je zaživela tudi v skupini 2-3letnih otrok. Otroci skupine Pikapolonic v VrtcuDvor zelo radi opazujejo mimoidoča vozila, pred-vsem večja. Že od daleč jih pozdravijo s smehomin dvigom rok. Prepoznajo in poimenujejo vsavozila, ki jih vidijo na cesti. Svoja opažanja pasimbolizirajo z malimi in večjimi vozili pri igri vigralnici. Na sprehodu večkrat srečamo tudipolicijsko vozilo in otroci vedo, da ga vozi poli-cist. Tako smo pri temi Promet v skupino povabiliŽanova starša, ki sta policista. Oba sta sprejelanaše povabilo in se aktivno vključila v naš pro-gram. Za vsakega otroka sta prinesla pobarvanko,nalepko medvedek, zloženko in kresničko. Pli-šastega medvedka “policista” pa sta podarila sku-pini. Vsak dan ga ima, pri počitku, eden od otrok.Mamica, ga. Lidija Longar, pa nas je obiskala vskupini. Prišla je oblečena v policijsko obleko,kar je bilo za otroke pravo doživetje. S sabo jeprinesla tudi pripomočke, ki jih policist potrebujepri svojem delu in jih otrokom na razumljiv način

tudi predstavila. Pri otrocih je vzbudila zanimanjein nekateri so ves čas postavljali vprašanja.Otrokom je pripovedovala o varni udeležbi vprometu, o vlogi policista kot poklicu in s tempovečala njihovo znanje o lastni varnosti. Tak pozi-tiven odziv otrok je bil, za mamico in zame, prijet-no presenečenje. Ob tem so mi dali potrditev, da jeotroke potrebno seznanjati s prometom in varnoudeležbo v njem že zelo zgodaj. Seveda za njihzanimiv in starosti primeren način lahko prčinemože v prvi starostni skupini. To nam je uspelo tudi spomočjo Žanove mamice.

Sodelovanje s starši in njihovo vključitev vprogram vzgojnega dela v vrtcu je za nas zelopomembno. Pri tako potrebni vzgojno učni temi,kot je promet, varnost in udeležba otrok v prometupa je neprecenljive vrednosti.

Hvala Žanovi mamici in očku, ker sta seodzvala našemu povabilu in popestrila ter oboga-tila vzgojno spoznavni program.

vzgojiteljica Slavka HrovatVrtec Dvor

Ves napredek človeštva temelji na izumih indognanjih ljudi, ki so živeli in ustvarjali prednami. Tega se zavedamo tudi na OŠ Žužemberkin s tem tudi na PŠ Dvor. Spoznavati življenjenaših prednikov in razvijati zavest pripadnostiSuhi krajini je tudi ena izmed prednostnih nalognašega vzgojno- izobraževalnega dela..

Že minulo šolsko leto smo intenzivno zbiralistare predmete, dokumente in fotografije iz šol-skega okoliša Dvor. Veliko ljudi je, značilno zasuhokranjskega človeka odprtih rok, odstopiloza muzej predmet ali več predmetov. Zbrane ek-sponate smo popisali in jih pripravili za razsta-vo. Bilo jih je 87. Med njimi so bile stare knjige,dokumenti in fotografije, šolska klop, kuhinjskilonci, likalniki, mlinčki, radijski sprejemniki,oprema za živino in vzdrževanje kmečke hiše,

…. in še mnogo drugih nič manj vrednih alipomembnih stvari. Najprej smo delno zbranepredmete predstavili ob otvoritvi nove PŠ Dvor,potem pa so skrbno shranjeni v arhivu čakali nasvoj stalni prostor. Zadnje dni v avgustu so nampripeljali tudi omare, in sicer kot donacijo mizarst-va Jaklič. Vesele smo se učiteljice naše podružnicespravile na delo in bile nagrajene s tematsko ure-jenimi predmeti v omarah. Mali muzej je razve-selil tudi učence, ki si radi ogledujejo razstavl-jene predmete. Pot pa k vitrinam zanese tudi našestarše in naključne obiskovalce šole, te vsako-mur poklonijo del vpogleda v našo dediščino inpreteklost.

Mali muzej je res pridobitev za PŠ Dvor, saj:»Človek brez zgodovine, je kot drevo brez kore-nin.« Zvonka Struna

France Prešeren je s svojimi Poezijami našnarod postavil v vrh Evrope. Kultura in jezikzagotavljata obstoj slovenskega naroda. Našimedčloveški odnosi naj bi bili takšni, da bi serazumeli in da bi vsak sodil le o tem, na kar serazume.

V četrtek, 7. februarja 2008, je bila v prizid-ku telovadnice OŠ Žužemberk organizirana kul-turna prireditev v spomin dr. Franceta Prešer-na. V programu so nastopili: pevski zborŽužemberk, recitatorji in glasbeniki, kot gostjepa Tamburaška skupina iz Dragatuša v Belikrajini, ga. Maja Šubic, akademska slikarka, inmag. Tomaž Vrabič, arhitekt, pesnik in pisatelj.

Recitatorji so v sliki in besedi predstavilinekaj utrinkov iz pesnikovega življenja. Tam-buraši pa so pod vodstvom g. Marka Željkaprinesli v Suho krajino nežne zvoke tamburic.

Po prireditvi je bila v mali dvorani odprtarazstava del slikarke Maje Šubic in predstav-itev pesnika T. Vrabiča. Maja Šubic se kot slikar-ka veliko posveča knjižni ilustraciji in freskos-likarstvu. S pravimi freskami bogati fasade ar-hitekturnih objektov, tako posvetnih kotsakralnih prostorov. Njena velika strast jepreučevanje narave, predvsem živali. Največjahobija pa sta glasba in delo na polju. Živi inustvarja v Škofji Loki in Poljanah. Tomaž Vrabičpa je magister arhitekture. Rad slika. Imel jeveč fotografskih razstav. Je avtor številnih mla-dinskih besedil, izdanih v knjižni obliki pri ra-zličnih založbah. Več njegovih pesmi so uglas-bili sodobni slovenski skladatelji.

Želimo si, da slovenska glasba in kultura nebi nikoli utonila v okviru Evropske unije.

Ljuba Nose

IZ NAŠIH ŠOL

33april 2008,

Utrinki s PS Šmihel

Učenci so za njih lepo skrbeli. Kar prekmalu jeprišel petek in živali so morale k svojim pravimlastnikom. Tako je prav. Nam pa ostanejo spomininanje – na fotografijah in v naših srcih.

DECEMBERMesto Ljubljana je lepo in veliko mesto. Še

posebej lepo pa je v decembru, ko je vse okrašenoin praznično. Z učenci smo se odpravili na poteppo Ljubljani. Iz Ivančne Gorice nas je v Ljubljanopeljal vlak. Za nekatere učence je bilo to prvosrečanje s tem prevoznim sredstvom. Ogledali smosi tudi železniško postajo v Ljubljani, se peljali shitrim vlakom, se sprehodili po tržnici, centru mestain se nazadnje ustavili v Hiši eksperimentov. Tamsmo delali poskuse kot pravi raziskovalci. Bil jemrzel zimski dan in zeblo nas je v roke in noge, nanaših obrazih pa so bili topli nasmehi zadovoljst-va, ko smo se vračali domov. V hiši eksperimentov

Ko se poslavlja staro leto, se zvrstijo mnogeprireditve, proslave in koncerti. Tudi na PŠ Šmi-hel smo leto 2007 sklenili z božičnim koncertom.To je bil res koncert v pravem pomenu besede. Vživo je zaigral saksofon, pa prečna flavta, klavirter mnogi drugi inštrumenti. Učencem so pri iz-peljavi programa pomagali zunanji sodelavci. Podvodstvom gospe Darinke Pirc je zazvenelo mnogobožičnih in novoletnih pesmic. Učenci so se pred-stavili tudi z dramatizacijo pravljice Dobri snežak.Kljub nezimski pokrajini smo si pričarali čarobnovzdušje. Malo s programom, zadišalo pa je tudipo pravem božičnem kruhu, ki ga je pripravilagospa Angelca Bedene. Dramatizacija pravljice Dobri snežak

JANUAR

Pancer tanc

“Živali nam pomagajo, da postanemo boljšeosebe. Zaradi njihove dobrote in vdanosti smobolj razumevajoči do soljudi, sebe in druge pasmo sposobni sprejeti z vsemi pomanjkljivostmiin napakami. Tako kot nas sprejemajo naše domačeživali: brezpogojno. Niso se sposobne pretvarjati.Iskrene so in poštene. To so temeljne lastnosti, kise jih lahko naučimo od njih.” – to je misel, ki semjo prebrala na eni od spletnih strani o živalih. Inprav ta misel je postala naše vodilo pri pripravirazstave, s katero se predstavljamo na centralnišoli. Učenci so to idejo z navdušenjem pozdraviliin že smo začeli z delom. Učenci so v šolo prineslisvoje hišne ljubljenčke, izrezovali so slike, iskalipodatke v knjigah, pomagali pri izdelavi plakatov… Zelo pa so bili navdušeni, ko so izvedeli, dabomo v »oskrbo« za teden dni dobili tudi nekajdrugačnih hišnih ljubljenčkov. In res. Ko je 28.januarja gospod Peter Zadel v učilnico vstopil s 4vrečami, so se okrog njega v hipu zbrali otroci.Nekateri z malo strahu bolj v ozadju, drugi pov-sem pogumno v ospredju. Novi prijatelji: dvaameriška goža (Lojz in Rozi), mlečna kača,rdečerepi udav (Mike), tokajski gekon in ptičjipajek so takoj postali prijatelji naših učencev. Učen-ci so jih opazovali, božali in celo nosili okrog.Vsak se je z izbrano živaljo tudi fotografiral.Spoznali smo te živali, njihove potrebe in navade.

Takole pozirajo vse kače hkrati

FEBRUARTrarara, trarara, pustne smo šeme, trarara, trarara,

nič nismo lene. Šeme so na pustno soboto obiskalenašo šolo. Pripotovale so od vse povsod in bilepolne muh in zvijač. Od simpatične Fate, do gusar-jev, pa levov, čarovnic, dvornega norčka in Indi-janca. Na šolskem dvorišču se je kar gnetlo princ-es iz vsepovsod. Maškare so se lepo predstavile,

nekatere prejele nagrade in se posladkale s krofi iz»Bedenetove pekarne.« Pa še recite, da ta svet ničuden. Namesto, da bi maškare pregnale zimo, jemaškare pregnal dež. HVALA urednicam revijeAlarm za prijeten program.

Maškare na šolskem dvorišču. Katera najlepša v deželije tej?

MARECVso zimo smo čakali na sneg, a ga nismo

dočakali. Zato smo bili primorani izvesti zimskišportni dan kljub nič kaj zimskemu vremenu. Na-menili smo se peš od Žužemberka do Dvora. Panam je vreme zagodlo in tako smo se na PŠ Dvorodpeljali z avtobusom. Učenci so za nas pripravilidramsko uprizoritev Zvezdica zaspanka, potem pasmo obiskali tudi novo dvorsko pekarno. Tam sonas pogostili kot kralje in nam pokazali, kako pečejokruh, predstavili svojo ponudbo in pomen takepekarne. Hvala za prijazen in sladek sprejem.

Za PŠ Šmihel Petra ZADEL

34 april 2008,

Srečanje sTomažemHumarjem,vrhunskimalpinistom ingorskimreševalcem

Kulturni praznik

Po materi Dolenjec, doma iz Klečeta, poočetu Gorenjec, iz Kamnika. To je Tomaž Hu-mar, ki se je rodil v delavski družini s tremiotroki v Kamniku pred 39 leti. 7. februarja jebil gost na OŠ Žužemberk, v sliki in besedi jepredstavil svoje življenje.

V otroštvu je postal strasten gobar in zvečnim nemirov v sebi je živel v stiku z nara-vo. V 3. letniku srednje šole je »srečal« gore.Od takrat so njegova velika ljubezen. Leta 1987je postal alpinist, 1993 pa gorski reševalec. Zanjim je več kot 1500 vzponov, od tega 70 prven-stvenih doma in po svetu. Prejel je več priznanjin nagrad. Najbolj odmevni vzpon pa je opravilleta 1999 čez južno steno Daulagirija do grebe-na (8000m) solo na alpski način. Po uspešnivrnitvi, potem, ko je preživel nemogoče, je prigradnji hiše padel vzvratno v odprtino za stop-nice in si močno poškodoval obe nogi. V nasled-njih mesecih, ki jih je preživel po bolnišnicahin zdraviliščih, je bil nekajkrat na robupreživetja. Zdravniki so bili prepričani, da nebo nikoli več uporabljal noge. Tri leta je bil nainvalidskem vozičku. Vendar Gozdni Joža, kotse je sam poimenoval že v rani mladosti, se jepostavil na noge. »Kjer je volja, tam je pot.«Po vrsti operacij se je izkazalo, da bo kljubvsemu še lahko uporabljal noge, čeprav je de-sna malce krajša in je levi gleženj nemobilen.Hodi težje, kot pleza. Kam naprej?

Poklicala ga je Gola gora, kot imenujejoNanga Parbat. Prišlo je do nenapovedanih vre-menskih sprememb in v neki ledeni luknji jeostal ujet 7 dni z malo hrane in vode. Izčrpane-ga so reševali s helikopterji. Pakistanskima pi-lotoma je uspela rešitev. Z njima je postal velikprijatelj. Po tej odpravi je dobil veliko prijatel-jev in tudi sovražnikov. Pakistancem se booddolžil tako, da bo zbral denar za gradnjobolnišnice, ki jo ljudje tam tako potrebujejo.

Tomaž Humar velja za človeka, ki imanoro srečo ali pa veliko zvez tam, kjer se jih zdenarjem ne da kupiti. Ne pleza zaradi slave alialpinističnih nagrad. Srce, razum in noge gaže, kar ve zase, vlečejo gor, v stene. Nikoli nibil človek pravil. Kljub uspehom v gorah vsta-ja skromen in pošten. V knjigo vtisov je zapis-al: »Vedno poslušajte svoje srce in ostanite to,kar ste.« Ljuba Nose

Srečanje starejšihVeč kot šestdeset starostnikov nad sedemdeset let starosti z območja Žužemberka in ajdovške

planote je sredi decembra minulega leta »gostila« Osnovna šola Žužemberk. Zaradi razpada tukajšnje-ga Krajevnega odbora RK Žužemberk so na pobudo ravnateljice mag. Jelke Mrvar niti organizacijevsakoletnega srečanja in druženja prevzele učiteljice šole, učenci in učenke pa so jim v avli šolepripravili izvrsten kulturni program. Zbrane so pozdravili tudi žužemberški župan Franc Škufca,ravnateljica šole mag. Jelka Mrvar in predsednica Območnega združenja RK Novo mesto mag. SuzanaJarc, ki je med drugim pozvala posameznike, da bi prevzeli vajeti te organizacije v kraju. Starostniki sobili navdušeni s priložnostnim programom, prijaznostjo gostiteljev in organizacijo srečanja. S.M.

Vsi Slovenci se moramo zavedati, da 8. februar ni le dela prost dan, ampak je dan, ki bi ga moralinameniti kulturi in počastiti vse može, ki so se borili in ohranili slovenski jezik in slovenstvo nasploh.

Na OŠ Prevole smo imeli kulturno prireditev za učence in vse krajane. Najprej so v svojemprogramu učenci zapeli himno, razmišljali o kulturi, recitirali pesmi znanih slovenskih pesnikov indodali še glasbeno točko. Drugi del pa je bil bolj zabaven, saj je amaterska gledališka skupina izStraže – Dober dan, teater odigrala komedijo Policijska postaja, s katero je gledalce ves čas sprav-ljala v smeh.

Kultura je širok pojem, ne la da obiskujemo gledališke predstave, ampak je v današnjem času šekako pomemben kulturni odnos do sočloveka – družbe, sodelavcev, družinskih članov, prijateljev, dajih cenimo, smo do njih spoštljivi in jim tako polepšamo majhne, a še kako pomembne trenutke.

KOLEDOVANJELetos smo ta običaj oživeli tudi v našem kraju.

Pobudo je dal gospod župnik, pa tudi nekateristarši in učitelji. Tako smo se učenci zbrali v triskupine po tri ( Miha, Gašper, Boltežar), saj bibilo za samo tri učence naporno obiskati vse hišev precej med seboj oddaljenih vaseh. Pripravilismo si oblačila po navodilih, si razdelili vloge inse naučili tekst, pripravili nalepke za na vrata.

Ljudje so nas v vsaki hiši lepo sprejeli, nikjernismo imeli težav, prispevali so denar, nas pa na-gradili s sladkarijami. Z zadovoljstvom smoopravili to nalogo, saj smo se ob tem zavedali, dabo šel denar za otroke v revnih predelih sveta in toje bila za nas velika spodbuda.

Metka Novak 9.r.

IZ NAŠIH ŠOL

35april 2008,

Občinska liga v košarki

Tribune se spet polnijoPo kar dolgem obdobju je tribuna na tekmah odbojkarjev spet polna. Kar naenkrat se je spremenilo,

gledalci prihajajo na tekme in spet se sliši značilno navijanje: Žu-žem-berk, Žu-žem-berk. Zakaj takasprememba – enostavno – fantje igrajo kot prerojeni, zavladal je kolektivni duh, borijo se vsi za enega,eden za vse, ki največ pomeni pri moštvenih športih. Upajmo, da se bodo želje po zmagah, tak‘štimung’ in navdušenje obdržalo.

Besedilo in foto: Rudi Cerkovnik

Košarkarji zapokal

Na Prešernov dan, 8. februarja, so se imeli vtelovadnici Osnovne šole Žužemberk občins-ko pokalno tekmovanje v košarki. Zbralo se jesicer manj ekip kot po navadi, ker je marsikogaprivabil podaljšani vikend na smučanje. Medseboj so se tokrat pomerile 4 ekipe iz ObčineŽužemberk. Po posameznih dvobojih so bilirezultati v predtekmovanju naslednji: Žužem-berk : Ajdovec 22:14, Ajdovec : 2. ekipaŽužemberk 31:22, Žužemberk : Ajdovec46:24, 2. ekipa Žužemberk : Ajdovec 27:26 inŽužemberk : Dvor 29:20. Za 3. mesto Ajdovec: 2. ekipa Žužemberk 57:49 in za 1. mestoŽužemberk : Dvor 57:48. Pokal je osvojila eki-pa Žužemberka, 2. mesto Dvor, 3. Ajdovec in4. 2. ekipa Žužemberk. Igralce sta ‘krotila’ sod-nika Matjaž Cerkovnik in Roman Gačnik. Zdajže tradicionalno tekmovanje je uspelo, in kotso si obljubili ‘na svidenje’ spet v prihodnjemletu na Prešernov dan.

Besedilo in foto: Rudi Cerkovnik

V mesecu decembru 2007 in v januarju 2008 so tekmovali tudi košarkarji v občinski ligi. Tekmovaloje 5 ekip: Žužemberk, Fužina Dvor, Dvor mladi, KK Trebča vas in gostje ŠD Struge. Igrali so vsak svsakim in se na koncu pomerili v finalu za 1. mesto Fužina Dvor:ŠD Struge 42:48, za 3, mesto pa ni bilotekme med Dvor mladi in KK Trebča vas, ker so bili le-ti zadržani z različnimi obveznostmi, tako so 3.mesto dosegli Dvor mladi brez boja. Končni vrstni red je bil naslednji: 1. mesto ŠS Struge, 2. FužinaDvor, 3. Dvor mladi, 4. KK Stavča vas, 5. Žužemberk. Najboljši strelec na finalnem turnirju je bilDarko Klobučar, ki je dosegel 21 točk, v rednem delu pa so se s številom košev izkazali: Uroš Vidmar(Fužina Dvor), 88; Slavko Kužnik (Dvor Mladi), 69; Matej Škulj (ŠD Struge), 50; Sebastjan Perko(Žužemberk), 46; Andrej Murn (Trebča vas), 39. Sodniško pravico pa sta delila na vseh tekmah AlešČavlovič in Matjaž Cerkovnik.

Organizatorji se za naslednje leto dogovarjajo, da bi pritegnili še ekipe iz sosednih občin in bi takopostalo to tekmovanje bolj množično in tudi kvalitetnejše, saj imajo Suhi krajini dobre pogoje kar stremi telovadnicami. Želimo jim, da uspejo, saj se v današnjem prehitrem tempu življenja ljudje nujnomorajo razbremeniti z različnimi oblikami rekreacijami. In košarka je ena izmed najbolj zanimivih inatraktivnih. Besedilo in foto: Rudi Cerkovnik

ŠPORT

Mlade odbojkariceOK Žužemberk

Mlade odbojkarice OK Žužemberk s trenerkoNevo Čopi so imele svoj prvi tekmovalni nastopna turnirju, ki je bil 19. januarja v OŠ Brinje vGrosupljem. Za prvi nastop v tekmovalnikonkurenci jim je potrebno izreči pohvale za bor-beno igro in požrtvovalnost. VladiMir

36 april 2008,

Višina plačil za ukrepe kmetijske politike v le

Obvestilo glede oranjakmetijskih površin

V zadnjem času je medobčinski inšpektorat prejel kar nekaj prijav občanov glede oranjakmetijskih površin: oranje izvedeno tik do ceste, onesnaženje cest … V Odloku o občinskihcestah je določeno, da je prepovedano orati v razdalji 4 m od ceste v smeri proti njej ali v širini1 m od ceste vzporedno z njo. Ta omejitev velja tudi za državne ceste v skladu z Zakonom ojavnih cestah, kjer je določeno, da je prepovedano orati v razdalji 4 m od ceste v smeri proti njejali v širini 1 m od ceste vzporedno z njo. Po končanem oranju mora voznik, preden se vključiv promet, odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi lahko onesnažilo vozišče, v vsakem primerupa mora počistiti vozišče, če je postalo med oranjem onesnaženo.

Medobčinski inšpektorat in redarstvo

Za leto 2008 se predvideva tudi, da se bo neko-liko znižala višina regionalnega plačila za neposred-na plačila, kot posledica dodajanja novih up-ravičenih površin (predvsem intenzivnih sadovn-jakov in kmetijskih zemljišč poraslih z gozdnimdrevjem – raba 1800). Ob tem pa se bodo za okoli5 oz. 12 evrov zvišala pomoč za stročnice in pod-pora za pridelovanje lupinarjev.

Proizvodno vezana plačilaUkrep Plačilo v letu 2008Posebna premija za bika 135,86 eur/žival

Posebna premija za vola 97,50 eur/živalDodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi 100,00 eur/žival*Premija za ovce, ki ne tržijo mleka in mlečnih izdelkov 10,45 eur/živalPremija za ovce, ki tržijo mleka in mlečnih izdelkov 8,40 eur/živalPremija za koze 8,40 eur/živalDodatna premija za ovce in koze 3,48 eur/živalPlačilo za hmeljišče v obdelavi 120,00 eur/haPomoč za stročnice 44,44 eur/haPomoč za energetske rastline 45,00 eur/haPodpora za pridelovanje lupinarjev 96,60 eur/ha* Navedena je okvirna višina plačila - dokončna višina se izračuna glede na obseg upravičenih

ženskih govedi ob upoštevanju skupnih razpoložljivih sredstev za ta ukrep.

Izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi zakmetijsko dejavnost (OMD)

V letih 2007-2009 je višina izravnalnega plačila v okviru OMD določena glede na podatke elaborata»Območja z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji« po stanju na dan 15.februar 2003. Vrednosti izravnalnega plačila za OMD na hektar površin kmetijskih zemljišč, ki jihpredvideva sprememba uredbe so navedene v spodnji tabeli.

Kategorija 2008 (eur/ha) 2009 (eur/ha)Gorsko višinska KMG 183,45 163,06KMG-planine 183,45 163,06Strma KMG 156,82 139,39Kraška KMG 156,82 139,39Gričevnato hribovita KMG 129,00 114,66Različni neugodni pogoji (drugi KMG-ji) 63,26 56,23Osnovna KMG 25 25

Za vsakega vlagatelja zahtevkov ukrepov kmetijske politike je poleg pogojev, ki jih mora izpolnjevati, zelo pomembna višina plačil, ki jih bo prejel zaobdelavo svojih površin in rejo živali. Spremembe uredb, ki so bile objavljene v decembru 2007, višine plačil za leto 2008 v primerjavi s plačili, ki jih bostekmetje prejeli za vložene zahtevke v letu 2007, niso bistveno spremenile. Prav v tem času pa na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP)ponovno pripravljajo spremembe uredb, ki pa prinašajo nekoliko nižja plačila za OMD v letu 2008 in občutno nižja plačila v letu 2009, medtem ko bodoplačila Slovenskega kmetijsko okoljskega programa (SKOP) ter Kmetijsko okoljskega programa (KOP) še vedno ostala enaka kot v letu 2007. Kmetijskogozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je pri MKGP že izrazila nasprotovanje k temu predlogu ponovnega zniževanja plačil za OMD in se bo še naprejzavzemala, da bi plačila za vse okoljske ukrepe in OMD ostala na višini plačil iz leta 2006.

Neposredna plačilaV letu 2008 se bodo neposredna plačila za pov-

ršine izplačevala na podlagi plačilnih pravic, ki jihbo imelo posamezno kmetijsko gospodarstvo.Plačilne pravice so bile lahko pridobljene z dodel-itvijo na podlagi zahtevka v letu 2007 ali pa s preno-som plačilnih pravic z drugega kmetijskega gos-podarstva (nakup, najem, dedovanje, …), ki ga ješe možno opraviti do 31.3.2008. Višina posamezneplačilne pravice je bila določena z odločbo, ki so jokmetijska gospodarstva prejela v decembru 2007ali v prvih mesecih leta 2008. Znesek na odločbiza posamezno plačilno pravico je sestavljen iz re-gionalnega plačila in morebitnih dodatkov za mle-ko, sladkor in dodatka za sektor govedoreje. Zatoje višina plačila za posamezne plačilne pravice odenega do drugega kmetijskega gospodarstva ra-zlična in med sabo ni primerljiva. Glede na dejst-vo, da se z letom 2008 širi obseg upravičenih pov-ršin, bodo lahko ta plačila nekoliko nižja od znesk-ov, navedenih na odločbah o dodelitvi plačilnihpravic tako za njivske kot tudi za travniške površ-ine.

Za plačilne pravice, ki bodo dodeljene v letu2008, intenzivni sadovnjaki, trajne rastline nanjivskih površinah (sadne drevesnice, okrasnedrevesnice, gozdne drevesnice, nasadi matičnihrastlin, trsnice in zelišča), matičnjaki, njiva/vrt/ras-tlinjak, kjer se pridelujejo zelišča in kmetijsko zem-ljišče, poraslo z gozdnim drevjem (raba 1800), bovrednost plačilne pravice enaka višini regionalne-ga plačila. Za njivske površine in intenzivne sa-dovnjake bo znašala vrednost okoli 332 eur/ha, zakmetijska zemljišča porasla z gozdnim drevjem(raba 1800) pa dodeljena vrednost plačilne pravicev višini regionalnega plačila za travinje, ki je v letu2007 znašalo 108,7 eur/ha.

V nadaljevanju je v tabeli navedena vrednost zaproizvodno vezana plačila, ki jih je mogoče prejetipoleg sredstev pridobljenih na podlagi plačilnihpravic.

KMETIJSTVO

37april 2008,

Vodjapolicijskegaokoliša svetuje

v letu 2008Kmetijsko okoljska plačila

V letih 2008–2013 upravičenci ne morejo prevzemati novih petletnih obveznosti za izvajanje podukre-pov KOP-a, razen za podukrep ekološkega kmetovanja. Vrednosti plačil v letu 2008 za izvajanje(pod)ukrepov SKOP in KOP-a so navedene v spodnji tabeli.

(pod)ukrep Okrajšava Plačila za Plačila za SKOP (eur/ha) KOP (eur/ha)

Zmanjševanje erozije v sadjarstvu ERO 139,20 /in vinogradništvuOhranjanje kolobarja KOL 88,20 91,84Ozelenitev njivskih površin ZEL 126,60 172,20Integrirano poljedelstvo IPL 151,80 197,21Integrirano sadjarstvo IPS 265,20 336,61Integrirano vinogradništvo IVG 265,20 381,71Integrirano vrtnarstvo IVR 241,20 184,91Ekološko kmetovanje: EK    - njive, poljščine 277,80 298,07- vrtnine na prostem 328,80 551,45- vrtnine v zavarovanih prostorih 354,00 487,90- oljčniki, sadovnjaki 480,00 554,73- travniški viskodebelni sadovnjaki 177,00 237,80- vinogradi, hmeljišča, drevesnice 480,00 578,92- travinje 139,20 227,55Planinska paša:    - brez pastirja PP 36,60 61,09- s pastirjem PPP 49,20 72,57Košnja strmih travnikov:    - nagib 35-50 odstotkov S35 100,80 90,20- nagib nad 50 odstotkov S50 151,80 142,27Košnja grbinastih travnikov GRB 151,80 132,84Travniški sadovnjaki TSA 114,00 93,89Reja avtohtonih in tradicionalnih PAS    pasem domačih živali- govedo 72,00 eur/žival 89,38/GVŽ- ovce 10,80 eur/žival 89,38/GVŽ- koze 10,80 eur/žival 89,38/GVŽ- konji 72,00 eur/žival 89,38/GVŽ- prašiči 28,80 eur/žival 89,38/GVŽ- perutnina 100,80 eur/100 89,38/GVŽ

odraslih živaliPridelava avtohtonih in tradicionalnih SOR 75,60 102,91sort kmetijskih rastlinSonaravna reja domačih živali REJ 50,40 84,46Ohranjanje ekstenzivnega travinja ETA 50,40 48,38Ohranjanje obdelane in poseljene KZO 10-20% /krajine na zavarovanih območjihReja domačih živali v osrednjem ZVE 18,60 29,11območju pojavljanja velikih zveriOhranjanje posebnih travniških HAB 88,20 66,83habitatovPokritost tal na vodovarstvenem VVOombočju    - njive 202,20 83,64- trajni nasadi 151,80 184,50- travinje 126,60 31,57Zatravljanje in zelena praha ZIP 151,80 /Ohranjanje travniških habitatovmetuljev MET /  66,83Ohranjenje steljnikov STE /  143,91Ohranjanje habitatov ptic vlažnih VTR /  83,23ekstenzivnih travnikov na območjihNatura 2000

Seničar Polona, dipl.ing.zooteh.KGZS Zavod Novo mesto

Bliža se čas spomladanskih del v vinogradihin vrtovih ter s tem porast parkiranih vozil obvinogradih, vrtovih in vaških poteh. Glede nato, da so prav parkirana vozila in odklenjeniobjekti (vikendi, zidanice,…) tarča storilcev ka-znivih dejanj, lastnikom vozil in objektovsvetujemo:• zaklepajte vrata in zapirajte okna viken-

da ali zidanice, pa čeprav ste le nekajmetrov oddaljeni,

• ne puščajte oblačil in denarnic z doku-menti in denarjem pred vikendom ali zida-nico,

• ne puščajte ključev na “skritih” mestih,• v vikendih in zidanicah ne hranite vred-

nejših predmetov,• pred odhodom domov preverite, ali so vsa

okna zaprta in vrata zaklenjena,• vozila parkirajte na osvetljenih ulicah in

parkirnih prostorih,• zaprite vsa okna na avtomobilu in pre-

verite, ali so vrata zaklenjena,• ne puščajte vrednejših predmetov na vid-

nem mestu v avtomobilu, shranite jih vprtljažnik,

• v avtomobil vgradite protivlomno napra-vo.

V primeru, da zaznate vozila in osebe, ki ssvojim videzom in obnašanjem vzbujajo vtis,da bi lahko izvrševale kazniva dejanja, vas nap-rošamo, da o tem obveščate policijo na inter-ventno številko policije 113 ali anonimno tele-fonsko številko policije 080-1200.

Z upoštevanjem teh priporočil boste tudisami veliko storili za vašo varnost in varnostsvojega premoženja!

SKUPAJ ZA VARNOST - VAŠA POLICIJAVodja policijskega okoliša

Albert Lah

38 april 2008,

Obvestilo o ravnanju gledeodloženih odpadkov v naravi

Kljub temu da Občina Žužemberk namenjapravilnemu rokovanju z odpadki veliko pozornost,saj je navsezadnje izgradila Zbirno – reciklažnicenter, v katerega lahko oddajate tako kosovnekot nevarne odpadke, so se spet razbohotila »črna«odlagališča v naravi. Naj vas obvestimo, da se jespremenil predpis, ki ureja rokovanje z odpadki,in sicer je najpomembnejša sprememba sledeča: vprimeru, da ni mogoče ugotoviti ali določiti pov-zročitelja odpadkov, se za povzročitelja šteje ose-ba, ki ima odpadke v posesti (lastnik zemljišča alinepremičnine, kjer so odloženi odpadki), v ko-likor jih ta oseba ni prijavila občinski (za komu-nalne odpadke) oz. okoljski inšpekciji (za nevarneodpadke). V tem primeru je dolžan lastnik zeml-jišča ali nepremičnine, kjer so odloženi odpadki,pospraviti oz. sanirati odlagališča. Zato prosim vse,da prijavite (lahko anonimno) vse tiste, ki odlaga-jo odpadke v naravo oz. sporočite, kje se ta odla-gališča nahajajo.

Za vse tiste, ki pa imate odvečne kosovne indruge odpadke, odložite jih v Zbirno – reciklažnicenter ali pa počakajte na akcijo pobiranja kos-ovnih odpadkov, naravo pa pustimo na miru, njennamen ni v kopičenju odpadkov.

Medobčinski inšpektorat in redarstvo

Naravna dediščina v gozduČlovekov odnos do narave je predvsem izkoriščevalski. Tako sekamo drevesa, gradimo hidrocen-

trale za elektriko, lovimo ribe, obdelujemo polja in travnike, kopljemo rudna bogastva in črpamonafto. Za nagrado naravi povrnemo s smetmi. Da bi ostalo od narave tudi zanamcem in to v čim boljprvotni obliki, obstaja varovanje narave, o katerem se vse več govori. Tudi zakonodaja postaja vsebolj zahtevna.

Zadnji zakon o ohranjanju narave je pomemb-no razširil področje varstva narave glede na prejveljavni zakon o naravni in kulturni dediščini. Takose ukrepi za ohranjanje biotske raznovrstnosti nan-ašajo na celotno naravo in preko varstva habitat-nih tipov, ekološko pomembnih in posebnihvarstvenih območij ter varstva rastlinskih in žival-skih vrst posegajo na vsa področja dejavnostičloveka.

Fizične in pravne osebe morajo ravnati tako, daprispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti invarujejo naravne vrednote. Država, lokalne skup-nosti ter druge osebe javnega prava so pri izvajan-ju nalog iz svoje pristojnosti dolžne upoštevatinačela, cilje in ukrepe ohranjanja biotskeraznovrstnosti in varstva naravnih vrednot ter pritem medsebojno sodelovati.

Posegi v naravo, ki vključujejo tudi gradnje, semorajo planirati, načrtovati in izvajati tako, da neokrnijo narave. Okrnitev narave je stanje narave,ko so zaradi človekove dejavnosti spremenjeninaravni procesi tako, da je porušeno naravnoravnovesje ali so uničene naravne vrednote. Vpostopkih načrtovanja rabe ali izkoriščanjanaravnih dobrin in urejanja prostora mora pristoj-ni državni ali lokalni organ izbrati tisto odločitev,ki ob približno enakih učinkih izpolnjuje merilonajmanjšega možnega poseganja v naravo in vprimeru obstoja alternativnih tehničnih možnostiza izvedbo posega ne okrni narave.

Zakonodaja loči več načinov oziroma območijohranjanja narave. To so:

Zavarovana območja so ožja ali širša območjanarave, za katere je vlada ali pristojni organ ene aliveč lokalnih skupnosti sprejel akt o zavarovanju.V Suhi krajini so zavarovana tri območja: Črničk-ova jama, Kanteč skedenjc in Šolnovo brezno.

Naravna vrednota je poleg redkega, dragoce-nega ali znamenitega naravnega pojava tudi drugvredni pojav, sestavina oziroma del žive ali neživenarave, naravno območje ali del naravnega ob-močja, ekosistem, krajina ali oblikovana narava.Zlasti so to geološki pojavi, minerali, fosili ternjihova nahajališča, površinski in podzemni kraš-ki pojavi, podzemske jame, soteske in tesni terdrugi geomorfološki pojavi, ledeniki in oblike le-deniškega delovanja, izviri, slapovi, brzice, jezera,barja, potoki in reke z obrežji, morska obala, ras-tlinske in živalske vrste, njihovi izjemni osebki ternjihovi življenjski prostori, ekosistemi, krajina inoblikovana narava. Naravnih vrednot je pri naskar nekaj: Ančkina jama, Bisernica, Hinje – Močile,Izvir na Debeljakovi loki, Krka, Muščeva Bob-narica, P’daml’ca, vaška lipa v Podlipi, studenecna Ratju, Selanska jama, Skedenjc pri Ratju, Šepčevskedenj 3, Šepčev skedenjc, Šica (v Cegelnici) –

bruhalnik in potok, Šica – dolina pri Budganjivasi, Široka jama, Šmečec, Štavka, Tominčevstudenec, Vrhovo – studenec. Novo predlaganenaravne vrednote pa so še: Lubečec, ZadnjeMočile, Poganka in Bačkin studenec.

Območja pričakovanih naravnih vrednot sozlasti deli zemeljskega površja oz. deli geološkihplasti na površju ali v večjih globinah, na katerihje utemeljeno pričakovati najdbo novih naravnihvrednot.

Ekološko pomembno območje je območje hab-itatnega tipa, dela habitatnega tipa ali večje eko-sistemske enote, ki pomembno prispeva k ohran-janju biotske raznovrstnosti.

Posebno varstveno območje je ekološkopomembno območje, ki je na ozemlju EU pomem-bno za ohranitev ali doseganje ugodnega stanjaptic in drugih živalskih ter rastlinskih vrst, nji-hovih habitatov in habitatnih tipov. Sem sodi rekaKrka kot osrednji dolenjski odvodnik s kraškimiizviri, lehnjakovimi pragovi, rečno sotesko inpoplavno ravnico, Ajdovska planota, saj je pomem-ben življenjski prostor redkim in ogroženimvrstam, ter Bobnova jama - za javnost zaprtapodzemska jama.

Za vsa območja in za vse naravne vrednote pris-tojne organizacije za ohranjanje narave (trenutnoje to Zavod RS za varstvo narave) določijo stanje,dokumentirajo in ovrednotijo območje, ocenijoogroženost ter določijo razvojne in varstvene us-meritve. Prav zaradi tega bi moral investitor oz.izvajalec, ki odkrije potencialno naravno vredno-to, o najdbi čimprej obvesti pristojno organizacijoza ohranjanje narave.

S tem člankom sem želel, da se seznanite znaravnimi vrednotami, ki nas obkrožajo, zato daboste bolj pozorni, ko se boste ponovno podali na„izkoriščevalski“ pohod v gozd. Bodite pozornido narave, še posebej do zavarovanih območij. Vkolikor ne veste, kakšne dejavnosti so dovoljenev okolici naravnih vrednot, se obrnite na ZavodRS za varstvo narave ali na nas – Zavod za gozdove.

Miloš Kecman

GOZDARSKI KOTIČEK

Preživite dopustv Poreču

Občina Žužemberk za naše občane v sode-lovanju s firmo Futurum d.o.o. objavlja razpisza preživljanje dopusta v počitniškem domuSuha krajina v Poreču. V domu so na voljoštiriposteljni in dvoposteljni apartmaji. V apart-maju je na razpolago majhna kuhinja s štedilni-kom, hladilnikom in majhnim zamrzovalnikom,posodo za kuhanje in priborom, vsak apartmapa ima tudi lastno kopalnico in stranišče.

Za najem apartmaja veljajo za naše občaneposebej ugodne cene v pred prijavi za dopust,ki jih do 21. 04. 2008 sprejemamo v občinskiupravi Občine Žužemberk. Za najemnike iz našeobčine, ki se bodo za dopust prijavili donavedenega roka, veljajo naslednje cene zaposamezne termine:

Termin ApartmajiDvopost. štiripost.

01. 06. – 13. 06. 20 2608. 09. – 30. 09.14. 06. – 04. 07. 24 3425. 08. – 08. 09.04. 07. – 25. 08. 29 43

Prijavnice so vam na voljo v občinski up-ravi Občine Žužemberk, vse dodatne infor-macije pa na telefon (07) 3885 - 190, DarePucelj.

Dare Pucelj

39april 2008,

Iz društva vinogradnikov Suha krajinaRedni občni zbor

V veliki večini so se člani društva 25. januarjazbrali v dvorani Gasilskega društva Dvor nasvojem rednem občnem zboru. Po poročilu pred-

VINOGRADNIKI

Foto: D. Rustja

Ocenjevanje vin

sednika društva je bil obsežen program za pretek-lo leto v celoti realiziran. Še več. Še v začetkulanskega leta mnogi niso verjeli, da bo društvo

uspelo izdelati mobilni vinotoč, mogoče bi ga bilobolj primerno poimenovati ‘’premična zidanica’’,in to celo do Trških dnevov, ko je bila tudi uradnaotvoritev. Daleč največ zaslug za to ima predsed-nik društva g. Koncilja, ki je prevzel vso odgovor-nost in organizacijo za izvedbo vinotoča in fi-nančno pokritje. Ocenjena vrednost vinotoča je15.000 EUR. Kljub tem velikim stroškom je društ-vo leto zaključilo pozitivno, kar je potrdil tudi nad-zorni odbor. Tudi načrti za leto 2008 so pogumni.Nalogam izobraževanja, prikazov, ocenjevanjamoštov in vina, pohoda, strokovna ekskurzija stadodani še izobraževanje ocenjevalcev vin in ured-itev vinoteke. Društvo ima na Občini Žužemberkvlogo za dodelitev prostora v enem od stolpovžužemberškega gradu. Tega namerava društvopreurediti v vinoteko in prostor za degustacijo su-hokranjskih vin. Prostor bi, poleg društva, lahkouporabljala tudi občina za svoje goste in ostaliinteresenti.

Z zagnanostjo, ki vlada v društvu, bo programv letu 2008 zagotovo realiziran.

Vina letnika 2007 so se zbistrila in prišel je čas,da se oceni njihova kakovost. Društvo vinograd-nikov Suha krajina je 29. februarja organiziraloocenjevanje že štirinajstič. Število vzorcev vin zaoceno je iz 116 v letu 2003 in 115 v letu 2005padlo na 78 v letu 2006. Letos se je število zopetpovečalo in zaključili smo pri 101 vzorcu.

Vinogradniki so v oceno prinesli 57 vzorcevrdečih in 44 belih vin. Pri rdečih močno prev-laduje ‘’suhokranjska’’ sorta in ponos društva,zweigelt. Vzorcev teh vin je bilo 25, cvičkov 11,po 9 modrih frankinj in rdečih zvrsti ter nekajdrugih sort. Bele sorte so bolj razporejene. Vodidobro sprejet kerner s 14 vzorci, belih zvrsti jebilo 9, scheurebejev 5, chardonneyev 4 in le ponekaj vzorcev drugih sort.

Ocenjevanje je potekalo v prostorih gostilneZupančič v Žužemberku. Ocenjevali sta dve ko-misiji. Prvo, petčlansko, je vodil dr. Mitja Kocjan-

čič, ki je ocenjevala bela vina, pri katerih je, kotneustreznega, izločila en vzorec zaradi oksidacije.

Šestčlansko komisijo za rdeča vina je vodil dr.Julij Nemanič. Pri rdečih vinih je bilo več napak,saj je bilo kot neprimernih izločenih 12 vzorcev,predvsem zaradi oksidacije in cika. Najvišjo ocenoletnika 2007 je s 17,50 točke prejel Peter Lavrič zavino kerner iz Hriba. Takoj za njim je Jože Gni-dovec s tramincem iz Soteske s 17,43 točke. Tretjemesto pa si delita Janez Kocjančič iz Lipovca in

Jože Lavrič iz Hriba, oba za kerner z oceno 17,23točke.

Vinogradniki so na oceno prinesli tudi 6 vzorcevvin starejših letnikov. Vsi so dobili lepe ocene,najvišjo pa Jože Gnidovec za zweigelt letnik 2006iz Soteske, 17,83 točke.

Čestitke prejemnikom dobrih ocen, za ostale panaj bo to spodbuda za še bolj zavzeto delo.

Peter Lavrič

40 april 2008,

Spoštovano uredništvo!

Dare PuceljTrške njive 318360 Žužemberk

Datum: 29. 02. 2008Uredništvo Suhokranjskih poti.

Za objavo vam pošiljam članek, ki sem ga pri-pravil v zvezi z dogajanjem okoli gradnje bazneradijske postaje.

Pravico imamNi več ovir za začetek gradnja bazne postaje za

ulico Trške njivePRAVICO imam, da se prosto gibljem in si

izbiram prebivališče, PRAVICO imam, da lahkosvobodno izražam misli, PRAVICO imam do go-vora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblikjavnega obveščanja in izražanja. PRAVICO imam,da se lahko svobodno zbiram z drugimi ljudmi, dasprejemam in širim vesti in mnenja, PRAVICOIMAM, da dobim informacijo javnega značaja, zakatero imam v zakonu utemeljen pravni interes,PRAVICO imam do mirnega zbiranja, da se pros-to gibljem in si izbiram prebivališče. PRAVICOimam, da neposredno ali po izvoljenih predstavni-kih sodelujem pri upravljanju javnih zadev, PRAV-

Fanika Bašain njeni gobelini

Vsak človek imam do nečesa veselje, ne natisto, kar ‘mora’ delati dan za dnem, ampakkakšno stvar, do česar čuti in ima poseben,ljubeč odnos. Pravimo, da ima vsak svojegakonjička ali s tujo besedo hobi.

Med takimi je tudi gospa Fanika Baša izDolge vasi na desnem bregu Krke. Namreč,njeno veselje so gobelini. To so slike, ki soizvezene iz raznobarvnih niti. Začela je pred 15leti, ko je našla napol narejeno sliko svojevnukinje, ko so se njeni mladi prsti naveličalivečnega in mnogoštevilnega vbadanja. In kerji je šlo dobro od rok, je babica Fanika dobilaše veselje in nešteta vpadanja igle ji ni pov-zročalo dolgočasja, temveč je uživala, ko sopočasi izpod njenih spretnih rok nastajale podo-be obrazov, pa različne živali, pokrajine,tihožitja. Tudi zdaj, ko se bliža že 87. letu, šeenako zagnano ustvarja slike in morda je ravnoto tisto, ki ji daje moč, da je še tako živahna inbistrega duha.

Vseh je slik je že izvezla okrog 75, za vsakoporabi 2 meseca, pomislite, da je to, lahkorečemo, na milijone vbodov. A to ni tolikopomembno. Bolj je to, da so v preteklih letihnastajale slike, ki so ji dale veselje, da tudi ona,ki je do sedaj poznala le vsakdanje delo kotgospodinja in delo na njivi, sposobna nareditinekaj, kar ne zna vsak in kar je lepo videti indaje človeku prijeten občutek, ko vidi s svoji-mi rokami izvezeno sliko z lepo pokrajino aliraznobarvni šopek rož, ki se razkazujejo vvsej svoji lepoti. In gospa Fanika je srečna, daustvarja nekaj lepega, kar bo ostalo in spomin-jalo nanjo njene tri sinove, hčerko, snahe, 9vnukov in vnukinj in kar 15 pravnukov inpravnukinj in še koga. Tako se je razširila nje-na družina, in vsak je deležen dela njenih rok,in ker vse počne z ljubeznijo, tudi tako, da jims podarjeno sliko pove, da jih ima rada.

Želimo ji predvsem zdravja, dobrega pogle-da in spretnih rok, da bi še dolgo ustvarjala inda bi še naprej uživala v tako toplem in prijet-nem domu v jeseni svojega življenja.

Besedilo in foto: Rudi Cerkovnik

Pravkar je končala gobelin za pravnukinjo …

Pohvalno je, da ima tudi Občina Žužemberksvoje uradno glasilo, ki občane iz prve roke ob-vešča o dogodkih v občini. Vsako številko komajčakam in preberem od A do Ž. Glasilo je takotekstovno kot slikovno in vsebinsko zelo bogato.Uredništvo in vsi sodelavci zaslužijo vse priznan-je in pohvalo.

Dal pa bi eno pripombo. Tiskalo naj bi se naboljšem tiskarskem papirju, saj je to uradno glasi-lo občine in tudi vsebinsko to zasluži. Sedanji pa-pir sodi v 19. stoletje in ne v 21.

Zelo delavne in prizadevne so tudi družbenopolitične organizacije: TD, RK, LD, kmečke ženein vsi, ki skrbijo in se trudijo, da je življenje tudikulturno in družbeno razgibano. Zasledil sem, dase tudi v Žužemberku namerava graditi prepotrebendom za starejše občane. Suha krajina to res potre-buje, opozoril pa bi na sledeče: že pri načrtovanjunaj se ne pozabi na večnamensko dvorano, ki jepo mojem nujno potrebna. Tudi kina, ki je bil žepred vojno, sedaj ni. Mladina nima svojega pros-tora itd..

Občina je dosegla v tem kratkem času lep napre-dek. Vendar se nekatere stvari rešujejo prepočasi.Recimo vodooskrba – na Zg. Cviblju pljuvamo vKrko, vodo pa pijemo iz kapnice, pa še te ne biimeli, če ne bi bilo požrtvovalnih gasilcev.

Korajžno naprej! Srečno in uspešno v letu 2008.Lep pozdrav!

Gvido Primc, Cvibelj

ICO imam, da vlagam peticije in pobude splošne-ga pomena in IMAM PRAVICO, DO ZDRAVE-GA ŽIVLJENSKEGA OKOLJA. In teh temel-jnih človekovih pravic, ki mi jih daje Ustava Re-publike Slovenije, si kot njen pošten državljan nedovolim vzeti nikomur.

Morda se nekateri ob vsem tem, kar se je vzadnjih mesecih dogajalo okoli postavitve bazneradijske postaje na vodohramu za ulico Trške njivev Žužemberku, sploh ne zavedajo vsebine sporoči-la, ki ga v sebi nosi izraženi protest občank inobčanov. Z njim smo želeli povedati le to, da naj sesliši in upošteva tudi NAŠA PRAVICA in nič večkot le zgolj to. Na miren in dostojanstven načinsmo izrazili svoje mnenje in stališče do postavitvebazne radijske postaje z zbiranjem podpisov podpeticijo in z zbiranjem podpisov za sklic zboraobčanov za naselje Žužemberk. Podpisniki in vsitisti, ki smo na zboru občanov glasovali proti post-avitvi bazne postaje za hišami v ulici Trške njivese zavedamo, da so te bazne postaje nujno zlosodobnega komuniciranja in da brez njih ninapredka. Želeli smo si samo, da se zanjo poiščedruga, bolj primerna lokacija, kot je predlagana, kise nahaja poleg rezervoarja s pitno vodo, iz kat-erega se oskrbuje večji del naše občine. Tri mesecenas je 53 podpisnikov peticije proti gradnji baznepostaje iz te ulice zaman čakalo odgovor ObčineŽužemberk, na katero je bila peticija naslovljena.To je bil čas, ko bi se nam lahko z argumenti in narazumljiv način jasno povedalo, zakaj naj bi do tegradnje prišlo in kakšen bo vpliv te bazne postajena okolje in zdravje tamkajšnjih prebivalcev. Ni-hče ni v mesecu dni od zbora občanov do sejeobčinskega sveta niti poskušal poiskati drugo prim-erno lokacijo. In kaj nosi v sebi to »sporočilo« sstrani tistih, ki naj bi prisluhnili in upoštevali nademokratični način izraženo voljo občank inobčanov v peticiji in na zboru občanov, meni os-ebno pove veliko. Zakaj se sprašujem, zakaj senikomur ni zdelo vredno, da bi si vzel čas za nasin nam s tem dokazal, da ga skrbi za naše zdravjein zdravje naših otrok, ki so v veselje vseh nasnapolnili hiše v ulici Trške njive, saj smo vsi samoljudje in občani te občine. Na seji občinskega sve-ta, na kateri sta bila za spoštovanje izražene voljeobčank in občanov na zboru občanov samo enasvetnica in svetnik, trije so se ob glasovanjuvzdržali, ostali pa so predlog sklepa, ki je bil spre-jet na zboru občanov, da se razveljavi pogodba opravici graditi sklenjena med podjetjem Simobild.d. in Občino Žužemberk, zavrnili in gradnja selahko začne! In začela se bo, v to ne dvomim več.Želim si samo, da tamkajšnji prebivalci storimovse kar je v naši moči, da nebi prišlo do kakršnihkoli nasilnih protestov in dejanj ob gradnji baznepostaje. Želim si samo, da se umirijo strasti in dane bo, tako kot je bilo to ob zakoličenju objekta,tudi pri sami gradnji bazne postaje potrebna pris-otnost policije. Če že niso bile spoštovane in up-

PORTRET

Prejeli smo

41april 2008,

oštevane naša mirna in na demokratičen načinizražena volja in NAŠE PRAVICE, nam dosto-janstva in čuta odgovornosti za lastna dejanja, nemore vzeti nihče! Tudi mir in tišina lahko včasihpovesta več, kot tisoč izrečenih jeznih besed.

Dare Pucelj

Župnija ŽužemberkZafara 208360 ZafaraDne, 29.1.2008Št. 18/08

Uredništvu suhokranjskih potiSpodaj podpisani kateheti v župniji Žužemberk,

prosimo da v naslednji številki Suhokranjskih potiobjavite sledeči prispevek:

Suhokranjski ljubitelji konj k sv.Roku

Humanitarna akcija za Angolo

Odgovor na članek:Verouk strožji od šole?

V zadnji številki glasila Suhokranjske poti smoprebrali članek z gornjim naslovom. Vsebina letina nas katehete v župniji Žužemberk. Podpisanikateheti izjavljamo, da nismo nikoli nobenega otro-ka zaprli pri verouku. Ta trditev je popolna laž inčista izmišljotina.

Glede zaklepanja vrat učilnice pa tole: res je, davrata župnišča, ne pa učilnice zaklepamo. Zakaj?V kolikor so vrata župnišča med veroukom odpr-ta in je katehet v učilnici, ima vsakdo možnost dahodi po župnišču – tudi tatovi. Obiska tatov smobili v župnišču že deležni, zato vrata zaklepamo. Vkolikor kdo zamudi verouk, pač potrka na okno inmu odpremo.

Vsa zlonamerna podtikanja, so za nas katehetežaljiva in lažniva.

Ko pisec članka omenja svojo pridnost in mar-ljivost pri verouku in v cerkvi v svojih otroškihletih, bo to svojo izjavo najlepše potrdil s svojimsedanjim lepim krščanskim življenjem.

KatehetiFranc Vidmar, župnik in dekan

Danijela Perko, Helena Travnik, Nežka Primc

V letošnjem šolskem letu so se učenci OŠŽužemberk vključili v humanitarno akcijo za An-golo. To je ena od 53 držav v Afriki. Velika jedobrih 61 Slovenij in ima 10 milijonov prebival-cev. Glavno mesto je Luanda. Zaradi dolgoletnihvojn so razmere za življenje marsikje neznosne.Ni elektrike, ne vode, ne kanalizacije … Tu vlada-jo bolezni, lakota, trpljenje. A tamkajšnji ljudjeimajo življenje radi in se borijo za preživetje. Večkot polovica otrok in mladih nima priložnosti, staršinimajo denarja, da bi otroke vpisali v šolo. VAngoli je več kot 60% nepismenih ljudi. Izobraz-ba zanje pomeni edina vrata v boljše življenje inprihodnost teh otrok.

Na tržnici, ki je potekala 21. 12. 2007 pobožično-novoletnem koncertu v telovadnici šole,smo prodali 35 različnih izdelkov, delo 33 učiteljicin vzgojiteljic, 22 staršev in več kot 330 otrok šoleŽužemberk s podružnicami in Vrtcem. Zbrali smookoli 1700 evrov, ki jih bomo namenili plačilušolnine za otroke v Angoli. Letna šolnina za enegaotroka v Angoli znaša 252 evrov, kar pomeni, da

smo učitelji, učenci, starši in krajani poskrbeli, dase bo z našo pomočjo v Angoli lahko šolalo 7otrok.

Akcijo bomo nadaljevali do konca marca zzbiranjem šolskih pripomočkov in izdelkov zaosebno nego. Zbirali bomo barvice, šilčke,peresnice, napihljive žoge, zobne ščetke, obliže,gazem povoje, zapestnice prijateljstva. Vsak učenecprispeva po svojih zmožnostih.

Vsa zbrana sredstva bo to poletje odnesla vAngolo skupina slovenskih in avstrijskih prosto-voljcev, ki bo v misijonu ene mesec poučevalaotroke. Pomoč organizirata celovška Realna gim-nazija, kjer poučuje slovenski duhovnik in misijo-nar Jože Andolšek ter celovško društvo InciativaAngole. V skupini prostovoljcev sta tudi dvanekdanja učenca OŠ Žužemberk Tanja Murn inSašo Kovač.

Zaključek projekta bo na prireditvi za mater-inski dan, 28. 3. 2008. Afriški pregovor pravi:»Najboljše zdravilo za človeka je človek.«

Ljuba Nose

Kljub nizkim temperaturam in beli snežni pod-lagi se je v Gornjih Sušicah v sredo, 26. decem-bra, Štefanovega blagoslova konj udeležilo tudiveliko konjerejcev suhokranjskega društva. Lju-bitelji konj Topliške doline, Straže, Žužemberka,Prevol, Ajdovca in tudi od drugod so se tudi letos,kot že osmo leto zapored, v organizaciji TD Do-lenjske Toplice, na Štefanovo zbrali v majhni va-sici v topliški občini. Sveto mašo za zdravje živinein konj je daroval župnik Dušan Kožuh, ki je podeliltudi blagoslov. Druga skupina Društva konjere-jcev Suha krajina pa se je udeležila blagoslovakonj v Semiču.

Foto: S. Mirtič

DOGODKI

e-mail:suhokranjske.poti@zuzemberk.si

42 april 2008,

Dr. Peter Kapš:

Z zdravo prehrano proti rakuV začetku januarja, ko smo bili še vsi presiti

božičnih in novoletnih dobrot, je kot naročenoprišlo predavanje dr. Petra Kapša Z zdravo pre-hrano proti raku. Predavanje je organiziralo Društ-vo kmečkih žena Suha krajina in je privabilo lepoštevilo poslušalcev, ki so napolnili kar cel razred vOsnovni šoli Žužemberk.

Marsikdo pozna dr. Kapša, saj je bil dolgoletenzdravnik za srčne in žilne bolezni v Zdravstvenemdomu v Novem mestu. Poznan je kot pisec zan-imivih, na poljuden način napisanih knjigah, mednjimi so tudi knjige o medu, vodi, do zdaj jih jenapisal kar 14. In kdor jih je bral, ga rad prideposlušat, saj zna na izredno zanimiv, preprost intudi na humoren način povedati o problemih gledebolezni in varovanju zdravja v našem vsakdanjemživljenju.

Tokrat je povedal dr. Kapš, v več kot dvournempredavanju, izredno zanimive izsledke o vplivuprehrane na možnost izbruha tako za človeka zas-trašujočo bolezen, kot je rak.

Da bi najbolj razumeli, kako lahko zbolimo zarakom, je povedal preprosto primerjavo: »Reci-mo, v kaminu zakurimo, ogenj lepo zagori, a obprasketanju letijo tudi iskre, in če sedimo blizu,nas te zadenejo in opečejo, to je vse. Tako te iskre- v celicah so to prosti radikali, ki nastanejo izrazličnih vzrokov, tudi zaradi nezdrave prehrane,onesnaženega zraka, kajenja in še bi lahko naštelipovzročitelje te hude in vedo bolj pogoste bolezniv današnjem času. Ti prosti radikali kot iskre pošk-odujejo celico, in ko se potem delijo celice naprejin naprej, se rak razrašča. To je to, razumete?«

In nadaljuje: »Kako se izogniti tej skoraj kugidanašnjega časa? Najboljša je preventiva, torejpreprečevati, je bolje kot zdraviti. In ena izmedteh načinov je tudi, da uživamo zdravo hrano.Namreč, uživajte pa takšno hrano, ki vsebuje tako

imenovane antioksidante, ki zavirajo in, preprostobi rekli, izganjajo iz celic te nevarne proste radikalein tako zavirajo in preprečujejo začetek raka inseveda tudi druge bolezni,« je poleg še mnogozanimivih in koristnih stvari povedal dr. Kapš.

»Vendar ne pretiravajte, predvsem bodite zmerniv jedi in pijači. Moramo reči, da je hrana, pridela-na Suhi krajini, ker nima velikih onesnaževalcev,zdrava. Priporočam vam, da se ravnate po mojihnapotkih, kolikor pač se da, in vam želim, kot semže poudaril v predavanju, predvsem samo zdrav-ja,« je končal dr. Kapš in požel velik aplavzi inpovabilo, da še pride med Suhokranjčane, na kat-ere ga vežejo tudi sorodstvene vezi.

Besedilo: Rudi Cerkovnik

Kaj zdravo jesti in piti? V predavanju pa nas je dr. Kapš opomnil na

možnost, da gre za raka, na naslednje, najboljpogoste opozorilne znake: težave pri odvajanjuvode in blata, na rano, ki se ne zaceli, neobičajnekrvavitve, zatrdline na dojki in kje drugje, težavepri požiranju in dihanju, spremembe na koži inznamenjih, dražeč kašelj ali hripavost … Za vsakprimer je ob teh in še drugih znakih pametnoobiskati zdravnika.

Velik del izvajanja pa je seveda posvetil izboruzdrave prehrane, saj lahko le-ta prispeva k temu, daohranite največje bogastvo – ZDRAVJE!!!

Za ohranitev zdravja, je dr. Kapš priporočiluživanje surove/nekuhane hrane iz rumeno- ze-lene zelenjave in sadja: brokoli, korenje,paradižnik, papriko, buče, stročnice, cvetačo,ohrovt, zelje, listnato solato, česen, čebulo, rdečopeso, zeleno …, vse kar lahko, to bi bilo najboljše,zraste na vašem vrtu. Sadje, predvsem rdeče: ma-line, ribez, borovnice, slive … in seveda neolupl-

jena jabolka – eno jabolko na dan, gre bolezenstran!

Seveda ne smemo pozabiti na zdravilna zelišča,ki vsebujejo zaščitne snovi: na rožmarin, timi-jan, baziliko, ingver … in čaje: zeleni, črni …

Tudi različni mlačni izdelki, kot tudi mleko,učinkujejo zdravilno, posebno: kislo mleko, jogurt,kefir …

Poznamo za zdravje koristne maščobe z ome-ga-3 in nekoristne omega -6 maščobnimi kisli-nami. Omega-3 najdemo v morskih ribah: skuša,losos, sardela, tuna …

Vprašali smo tudi za jajca. Odgovor je bil: vnjem je vse, iz česar se razvije živo bitje, torej …

Z mesom in mestnimi izdelki predvsem ne pre-tiravajmo pri prehranjevanju.

Omega-6 pa so prisotna večinoma v industrijs-ko predelani hrani.

Najbolj v korist zdravja je pomembno razmerjemed maščobnimi kislinami, te najdemo: v lanen-em olivnem, olju iz ogrščice, sojinem, bučnem,orehovem olju, ne pa v sončničnem.

Ta olja so najbolj zdrava, če so stiskana hladno,brez segrevanja.

Priprava jedi: ne cvreti, temveč dušiti, kuhati.Na dnu prehrambene piramide je najbolj zdrava

hrana, ki vsebuje ogljikove hidrate – oziroma vlak-nine: polnozrnati kruh; prosena ali ajdova kaša,ješprenj; krompir z lupino; müsli (ovseni, ječ-menovi, proseni); rjavi riž; fižol, bob, leča, čečeri-ka, soja; vsa zelenjava; sadje, jagodičje vseh vrst.

In nazadnje, kaj piti: iz svežega sadja iztisnjenesokove, moški 2 dcl, ženske 1 dcl rdečega vina nadan – a vsi, kar je najbolj zdravo: navadno, svežovodo izpod pipe!!!

Seveda je pred vsakim človekom glede prehran-jevanja lastna odločitev, kako se bo prehranjeval.Predvsem, kot velja za vse stvari v življenju, takotudi za prehranjevanje: zmernost je lepa čednost!!!In dolgoletni izsledki kažejo, da je to, kar nam jedobrohotno svetoval dr. Kapš, vredno upoštevati.

Končno pa: Vsak je svojega zdravja kovač!!! Foto:Vlado Kostevc

Podatke zbrala:Helena Glavič, uredil Rudi Cerkovnik

Dr. Kapš:«Vsak je svojega zdravja kovač!«

SKRBIMO ZA ZDRAVJE

43april 2008,

Zadnje čase slišim pripombe, da v Obrazih časa pišem samo o starejših ljudeh, češ, tudi mlajšinaredijo za ta svet kaj dobrega, da v nečem pripomorejo, da ‘doprinesejo’ to, kar znajo in zmorejok splošnemu dobru v današnjem le po bogastvu hrepenečem posamezniku. Torej, da za nekoga: alizase ali za svojo družino ali pa za širšo skupnost delajo ‘dobra d’janja’.

Tako danes poleg Mateja Adrijanića predstavljam tudi Matjaža Kužnika-Jorgosa kot enegamlajših vinogradnikov in ljubitelja lepe slovenske besede.

Mate Adrijanićje sezidal lep dom

Matjaž Kužnik-Jorgos,vinogradnik in ljubiteljlepe besede

»Tukaj prebivam zdaj, v deželi rajskomili,« bitudi Matjaž enako zapel, če bi bil pesnik kot Si-mon Gregorčič. Namreč, zidanico ima v Borštu,in ko stopiš na balkon, se ti odpre enkraten pogledna vinograde, na gozdnato pogorje, na prelepo

Obrazi časa

Drugo pa je, koliko odrekanj in garanja je bilo vtem času, in ni čudno, da ju daje z ženo zdravje,tudi ona je prav tako poprijela za vsako delo. Nibilo proste sobote in nedelje, ne dopusta, vse prostedni je izkoristil za gradnjo in še za eno stvar, ki jebila še morda težja. Namreč, pod hišo je zelo strmbreg, neverjetno, saj bi se moral po pravilih var-nosti privezati, da se ne bi skotalil v reko. Ta strminaje bil ob njegovem prihodu do Krke popolnomazaraščena, a se je tudi tega lotil. Posekal je gr-movje, iztrebil korenine in nastale so majhne ‘flike’zemlje, v katere je posadil in posejal čebulo, solatoin druge povrtnine in še zasadil različno sadnodrevje.

Tako je garal naš Mate 40 let in s svojimi žuljiustvaril lep in ponosen dom, v katerem bi še boljuživala s svojo ženo, če bi jima služilo zdravje.Tako lahko rečemo, da je Mate eden izmed mnogiobrazov časa na Slovenskem, ki so si na takomukotrpen način in z garanjem zgradili nove hišein tako ustvarili tople domove zase in za svojeotroke.

Prišel je v Slovenijo pred davnimi leti, kot pravi-mo: s trebuhom za kruhom. Po naključju se jeznašel v Žužemberku. Naselil se je z družino vhiši s samo tremi vogali. Podrtija je stala nad strmimbregom Krke in zdaj zdaj bi lahko zdrsnila prav vreko. Hudo je bilo, posebej za male otroke, a Matese ni dal. Počasi je začel, najprej je sezidal enosobo, da so bili pod streho in na toplem, potem panaprej. Tudi opeko je sam delal in skupaj vozilrazličen material za gradnjo. Zato si videl pri njemvedno navlako, a je vse porabil pri gradnji. Šedanes je tako, saj pravi: »Še vedno ni končano,zdaj moje delo nadaljujeta sin in zet.« Ta zidavatraja že več kot 40 let.

slovensko deželo, kot pravijo, da lepše ti ne morebiti pri duši in jo moraš imeti rad. V takem okolju‘kraljuje’ Matjaž kot skrben obdelovalec vinskihtrt in potem seveda kot vinar in kletar pri žlahtenjuzlate kapljice. Ker to dela s posebnim posluhomin ljubeznijo, mi zato poskušamo odlično vince, kiga z radodarnostjo in z veseljem ponudi prijatel-jem in vsem, ki zaidejo v njegov hram.

Še posebej pa se izkaže vsako leto za 8. februar,ko se spominjamo smrti našega največjega pesni-ka Franceta Prešerna. Na ta, za Slovence svetaldan, povabi Matjaž svoje prijatelje, da počastimopesnikov spomin s kulturnim večerom. Seveda jenajprej na vrsti naša Zdravljica, ki jo zapojemosebi in vsem, ‘ki v srcu dobro mislijo’. Največkratposlušamo Prešernove pesmi, pa tudi pesmi našihdrugih pesnikov, ki so nosili v srcih ljubezen donaše lepe domovine in njenih ljudi, čeprav so bilata spoznanja včasih tudi grenka, pa vendar kljubtemu ljubeča. Za uvod v bolj sproščeni del prislu-hnemo še vencu bolj radoživih pesmi, nato pa sle-di družabno srečanje s kulinaričnimi dobrotami inseveda pojoči del tudi z zdravicami, s katerimipotrdimo misli iz Prešernove Zdravljice:

Nazadnje še prija’tlikozarce zase vzdignimo,ki smo zato se zbratli,ker v srcu dobro mislimo,dokaj dni naj živivsak, kar nas dobrih je ljudi.

S prijatelji s takimi spoznanji oživimo Prešer-nov duh, ki na vodi skozi življenje in nam dajeupanje, da bodo vsi ljudje, posebej pa odločujoči,razumeli sporočilo, ki jo daje pesem in ustvarilisvet, kjer bo človek človeku človek.

Besedilo in foto: Rudi Cerkovnik

Zlata porokazakoncev Blatnik

11. januarja 1958 sta se poročila Slavka inFranc Blatnik iz Hinj. Letos je minilo 50 let -praznovala sta zlato poroko. Zlatoporočencasta želela, da bi obred vodil g. župnik BogomirHren, kot pred petdesetimi leti. Šestinosem-desetletni župnik se je z veseljem odzval pov-abilu in opravil obred zlate poroke.

V letih, ki sta jih skupaj prehodila Slavka inFranc, so se jima rodili štirje otroci – Milena,Franci, Stane in Stojan. Danes imata že 9 vnuk-ov in 2 pravnuka.

Franc je še vedno aktiven prostovoljni gasi-lec, do upokojitve pa je 33 let opravljal službopismonoše. Pošto je raznašal peš, s kolesom,nazadnje pa z motorjem. Čeprav je bilo delovečkrat naporno, ima na dogodke, ki so gaspremljali, lepe spomine. Na preteklost, ki nibila vedno postlana s cvetjem, pa se rada spom-inja tudi Slavka, ki je skrbela za gospodinjskain druga opravila na kmetiji. Vse življenje ju jespremljalo delo, ki sta ga še vedno navajena,saj skrbita za kokoši in zajce. Rada se tudidružita in poveselita s prijatelji, če jima to ledopuščata čas in zdravje.

Mojca Papež

OBRAZI ČASA

Zbirno reciklažni center – ZRC – Žužemberkje odprt in omogoča brezplačno odlaganje ko-sovnih odpadkov.Delovni čas:

• vsak četrtek od 09:00 -12:00 inod 13:00 – 17:00

• vsako prvo soboto v mesecuod 09:00 – 12:00

44 april 2008,

Prošnja

Ko mine mladostJesen mi življenja je vrata odprla,kot da mi nekaj za vedno je strla,se v sanjah vrstijo mi misli globoke,da mladost se nikoli ne vrne.

V družbo rada sem hodilain tudi kozarček sem ga spila,da družba vesela je bila,to veselje je bilo mojega srca.

Minila sta pomlad in poletje,minila moja je mladost,ni več razkošnega cvetja,ki meni cvetelo je nekoč.

Sreča, ljubezen, vse je minilo,ostale so sanje, ostaja življenje,saj sanje mi povedo,da res bilo je tako.

Če na svetu sem kaj dobrega naredila,plačilo bom onkraj dobila,če pa za mano kaj ostalo,daj tistemu, ki ima premalo.

Francka Ožbolt, DU Žužemberk

Prijatelju Matiji v spominza njegov 60. rojstni dan

Cenik oglaševanja v Suhokranjskih potehV Suhokranjskih poteh lahko posamezniki, ustanove in podjetja oglašujejo, kar pome-ni, da lahko objavite razna sporočila, zahvale in druge informacije, velikost obvestilsi lahko izberete sami. V ta namen objavljamo cenik oglaševalskih obvestil.

Druga in predzadnja stran ČB 1/1 strani (19 x 25) cm 350,53 EUR1/2 strani (19 x 12.5) cm 175,26 EUR1/4 strani (9.25 x 12.5) cm 87,63 EUR1/8 strani (9.25 x 6.10) cm 43,82 EUR

Notranje črno-bele strani 1/1 strani (19 x 25) cm 229,51 EUR1/2 strani (19 x 12.5) cm 114,76 EUR1/4 strani (9.25 x 12.5) cm 57,38 EUR1/8 strani (9.25 x 6.10) cm 28,69 EUR1/6 strani (6.25 x 25) cm 38,39 EUR1/9 strani (6.25 x 8) cm 25,45 EUR

Oglaševanje na barvnih (12.5 x 3) cm 156,48 EURprilogah glasila (12.5 x 2) cm 104,32 EUR

(6 x 3) cm 75,11 EUR(8 x 2 ) cm 66,77 EUR

Društvom, klubom in zvezam s sedežem v Občini Žužemberk je omogočenočrno-belo brezplačno oglaševanje 1/8 strani (9.25 x 6.10) cm.

Uredništvo

Še v dalj ti seže oko, vidiš zelene gore,ki se v soncu blešče,oblake, ki v daljo hite,in ptice, ki pojoč odlete,in spet kot v sanjah govoriš, priditenazaj, nazaj v suhokranjski raj.

Danes prijatelj nekaj velja,ker vsak že svoj fevd ima,tako rad prideš med nas,saj med namiše iskreno besedo spoznaš,in zato misel te pelje,nazaj, nazaj v suhokranjski raj.

Naš Matija, na zdravje,saj se tvoj rojstni dan slavi,da bi bil vedno zdrav in vesel še mnogokrat s prijatelji pel, pa si vzel čas in prišel v svoj cvetoči gaj,nazaj, nazaj v suhokranjski raj.

Rudi in prijateljiv Ludvikovi zidanici, 22.2.2008.

V megli in smogu živiš,zato drugam si želiš,tja, kjer sonce sije,da ob krasoti narave srce ti bijein ti veselje do življenja klije,zato si vedno želiš,nazaj, nazaj v suhokranjski raj.

Oj, v zidanici, v starigori dom tvoj naj bi bil,vedno, kot praviš,bi vse dni tu prebilin narave lepoto bi pil,zato srce ti prepeva:nazaj, nazaj v suhokranjski raj.

Ko se v nižavo oziraš,te v dolini Krka sanjava pozdravi,in se tiho,kot nesojena ljubica,izgubi v daljavi,zato želja hrepeneča ti pravi,nazaj, nazaj v suhokranjski raj.

Če ti bi me ljubila, postal bi človek drugZapustil bi me obupČe ti bi me ljubila, zbiral bi zate zvezdni prahPomislil ne bi več na strahČe ti bi me ljubila, klatil zvezde bi z nebaSkalil vse vode bi morjaČe ti bi me ljubila, najlepše rože bi vzcveteleVse ptice meni bi zapeleNikoli me ne boš ljubila, prihranjeno mi nispoznanjeTo bile so moje sanje

Franci Murn

PESNIŠKI KOTIČEK

ŽanaKomaj si prišla na Dvor•e te mika pevski zborKo zapoješ nam na glasposlušat mora cela vas

Na note slabo se spoznašŠe hoditi ti ne znašZato boš kar pri nas ostalapunèka naša,•ana mala

Franci Murn

45april 2008,

96 letMarije Bradač

V Trebči vasi pri Dvoru je 1. decembra 2007praznovala 96 let življenja Marija Bradač. Kl-jub visoki starosti ima še bister um, rada tudirecitira. Spomin ji seže daleč v otroštvo, ki gaje preživela na Seliščih pri Dolenjskih Topli-cah. Kot dekle je služila pri družinah. Po poro-ki je kmetovala na kmetiji, ki jo je kupil mož vTrebči vasi. Rodila je 5 otrok, dva sta kmaluumrla. Vdova je že 40 let in živi pri sinu Žanetuin snahi Danici.

Nagrado za pravilno rešitev iz 28. številke Suhokranjskih poti dobijo: Roti Majer, Celovška 125,1000 Ljubljana; Pavla Avsenek, Virje 42, 4290 Tržič, Kristina Vidmar, Klečet 15, 8360 Žužemberk.Čestitamo! Rešitev: Dolnji Križ.

Tokrat objavljamo fotografijo posneto v osemdesetih letih. Če prepoznate nogometaše in kraj,kjer se je dogajalo zanimivo pustno dogajanje, je nagrada, našega sponzorja gotovo vaša. Odgovorepošljite do konca maja 2008 na naslov:

Suhokranjske poti, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk, s pripisom »Poznate vaš kraj?«

Pravilna rešitev: udarniška akcija. Nagrado prejme: Ivan Vidmar, Gradenc 19, 8360 Žužemberk.Čestitamo! Nagrado prispeva Okrepčevalnica Bobenček.

Odkrivamo stare fotografije

Ima 9 vnukov in 9 pravnukov. Ob njenemjubileju smo ji prišli voščit člani DU Dvor inKORK Dvor. Zaželeli smo ji zdravja in dobre-ga počutja še v naprej.

Tajnik DU Dvor:Tončka Banko

Priljubljena izletniška točka številnih izletnik-ov in vernikov so tudi ruševine cerkve v GorenjiTopli Rebri. Cerkev sv. Petra, ki je stala na vrhugriča, je bila porušena v vojnih operacijah aprilaleta 1945. Tu je bila že v dobi turških vpadovsignalna postojanka. Zvonik je imel neogotskozašiljeno kapo, ladja pa dvokapno skodlasto stre-ho in pod njo verjetno raven strop. Južna stran jebila osvetljena skozi ozki, zgoraj zaokroženiokenci. Pred vhodom je bila nižja lopa, naslon-jena na par slopov. Oltar s parom ovitih stebrov,s številnimi angelskimi glavicami in prirejenoatiko, je stal v obokanem prezbiteriju. Tokratobjavljamo predvojno fotografijo mladeničev,skupaj z g. kaplanom Jenkom, posneto predcerkvijo sv. Petra. Če prepoznate kakšnega nafotografiji, nam razkrite to skrivnost, če pa jenaloga le pretežka, navedite le, koliko je visokhrib sv. Petra. S. Mirtič

Odgovore do 31. maja 2008 pošljite na:Suhokranjske poti

Grajski trg 33, 8360 Žužemberk» Odkrivamo stare fotografije «

Sponzor nagradnega vprašanja je: PekarnaKastelic, Lea Kastelic s.p., Dolenjske Toplice.

46 april 2008,

Ali je kajtrden most?

Žužemberk nimalepš’ga kraja …

V objektivu

Moram kar povedati, da gre za Tomažev most.Že več le ni trden, ne varen. Na nešteto sestankihso se o njem pogovarjali, kaj bi z njim. Pred leti,kako ga popraviti, zdaj pa, kako in kakšnega nanovo zgraditi. Zavod za kulturno in naravno dedi-ščino zahteva, da se zgradi takšen, kot je bil star,to je v orginalni podobi.

kot je pri Tomaževem mostu Krka z okol’co,podoba raja, bi zapel naš največji pesnik, RibičevFrance, če bi se rodil v Žužemberku. Res, mar-sikateri obiskovalec si z občudovanjem ogleda tadel doline Krke, ki je z mostom in reko, v kateri sezrcalijo bližnja drevesa, in še s slapovi v ozadju,resnično vreden občudovanja. Zdaj je vprašanje,ali naj tako ostane, kot je, ali še kaj dodati.

Namreč, nekje sem prebral, da naj bi se speljalasprehajalna pot od Loke pa pod gradom doTómaževega mostu in nazaj po desnem bregu domostu pri Globokarju. Dodali pa bi tudi stopnice,ki bi vodile s ‘placa’ do obrežja Krke. Vse bi bilopodobno, kot je narejeno v Dolenjskih Toplicahob Sušici, ko poti služijo sprehajanju in ogledo-vanju lepot narave tako domačim, še posebej paturistom.

V Krkiimamo zdajtudi bobre

Zakaj taka zahteva? Mislim, da se ravnajo potem, da pač je treba ohraniti v prvotni podobi vse,kar so nam zapustili naši predniki. Kar poglejmo!Nad Žužemberkom kraljuje lepo obnovljenacerkev v podobi, kakršno je imela, predenj je bilaporušena. Tudi naš grad se obnavlja, da bo takšen,kot je bil. Enako je drugje, recimo med drugosvetovno vojno porušena mesto Varšava, pa nesamo Varšava, tudi druga mesta, in to cele predelimest so dobili enako podobo, kot so jih imeli preduničenjem, pred bombandiranjem.

Zdaj pa še omenimo svetovno znani most vMostarju. Vemo, videli smo na posnetkih, kakoso ga med vojno porušili Hrvati. Zdaj spet ponos-no stoji takšen, kot je bil nekoč, celo iz istih kam-nov, izvlekli so jih iz Neretve, je obnovljen. Spetga lahko si ga ogledamo in občudujemo na vsakirazglednici, ki jo pošljejo iz Mostarja.

Upam, da se bo enako zgodilo z Tomaževimmostom, da se bomo spet varno sprehodili prekonovega, takšnega, kot so ga zgradili Tómaževi inuživali v najlepšem predelu naše lepotice Krke.

Za zdaj je to uresničljivo in pomaknjeno v dal-jno bodočnost, ker ima pač občina naloge, ki soživljenjskega pomena za naše ljudi, pa vendar, kotpravimo: nemogoče je mogoče.

Bobri si pripravljajo material za svoje bivališče

Med Žužemberkom in Dvorom, pri opuščen-em kamnolomu, je opaziti na drevesih oguljeneveje in skoraj spodsekana debelejša debla. Vse toje delo ostrih zob bobrov. Videti jih ni, ker so pačto nočne živali in ima torej ‘nočni šiht’.

V knjigah je razbrati, da je v Sloveniji boberizumrl v 18. stoletju, pred leti pa se je spet naselilpri nas menda s Hrvaške in so ga opazili samo vKrki. Je približno 30 kilogramov velik glodavec,je dober plavalec, ker ima kožico med prsti, poma-ga pa si tudi z močnim repom. Ko glodajo veje, ses tem prehranjujejo, so rastlinojedci, debelejše po-drtine pa rabijo za gradnjo jezov, v katerih si potemnapravijo bivališča in gnezda za naraščaj. Vhodeimajo pod vodo, ležišča, to je suha gnezda pa siuredijo v jezu nad vodo, seveda so z vejevjemskrita našim očem.

Torej imamo v Krki nove prebivalce, sicerpodirajo drevesa, a upajmo, da ne bodo naredilitoliko škode, da bi jih začeli preganjati.

Kmalu bencinska črpalka v ŽužemberkuV 28. številki Suhokranjskih poti smo pisali

o zastoju pri gradnji nove črpalke. Na začetkufebruarja je že drugače, saj spet nadaljujejo zdelom. Ne vemo, kdaj bo začela obratovati, apo tem, da gradnja vidno napreduje, bo žekmalu. Ujeli smo jih, ko so nameščali velikecisterne z neverjetno visokim žerjavom, ki jihje položil v ta namen izkopane jame. Torej bomokmalu imeli ‘za napojit’ naše jeklene konjičketakoj za vogalom, kakor pravimo. To bo ugod-

no, čeprav tudi črpalka na Dvoru ni bila preveč odrok. Toda čas gre naprej, tako imamo že tolikougodnosti za zapravljanje, da vprašanje je, če bodotudi naše denarnice zmogle vse to prenesti. Zgodise lahko, in to se dogaja pri teh vse večjih ponud-bah, da ne bo pri vedno višji inflaciji kaj vzeti izhitro izpraznjenih ‘prifov’.

Morda pa se: »Vremena Kranjcem bodo kdajzjasnila in jim ‘cenejše’ zvezde kakor zdaj sijale!«

Besedilo in foto:Rudi Cerkovnik

47april 2008,

SPONZORDvorska pekarna

Bogata paleta krušnih izdelkov:

• domač kruh iz krušne peči,• izdelki z ekološkim predznakom brez dodatkov• slaščice po domačih receptih

N A G R A D N A K R I Ž A N K A

Zahvala

Nepričakovano nas je 74. letu starosti zapustila draga sestra in teta

Ančka BobnarLjubljana

Zahvala vsem sorodnikom, vaščanom Šmihela, prijateljem izŽužemberka, znancem za podarjeno cvetje, sveče in za sveto mašoin izrečena sožalja.Posebno zahvalo izrekam ge. Jožici Zaletelj za pomoč na domu, ge.Francki Ožbolt za izrečene poslovilne besede.

Zahvaljujem je g. župniku za lepo opravljen obred, pevkam izŽužemberka ter pogrebni službi Novak z Rebri. Zahvaljujem sevsem, ki ste mojo sestro pospremili na njeni zadnji poti.

Štefka LavričŠmihel 34

Nagradna križankaNa uredništvo Suhokranjskih

poti so reševalci poslali 30 reš-enih križank. Z žrebanjem smodobili naslednje nagrajence:

1. Zvonka Bradač, Dvor 74,8361 Dvor; 2. Silva Škufca, TrataXII/6, 1330 Kočevje; 3. RokNovak, Lovšetova 4, 1260 Ljubl-jana-Polje; 4. Marija Zupančič,Ratje 8, 8362 Hinje, 5. Polde Vid-mar, Stranska vas 17, 8360Žužemberk; Jožica Trunkelj, Bara-gova 17, 8360 Žužemberk.

Nagrade za reševalce križankso prispevali: Gostišče BlatnikDvor, Pekarna Kastelic Dvor,Zlatarstvo Mateja Fabjan Dvor inFoto Video studio Maver Dvor.

Nagrajencem čestitamo, obves-tila za nagrade pošljemo po pošti.

48 april 2008,

Suhokranjske poti, javno glasilo izdaja Občina Žužemberk, Grajski trg 33, 8360 Žužemberk, e-mail: suhokranjske.poti@zuzemberk.si.TRR: 01393-0100015568. Medij Suhokranjske poti vpisan v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod številko 14 (odločba 006-120/01). Odgovorni urednik: Slavko Mirtič,uredniški odbor: Slavko Gliha, Ljuba Nose, Mojca Papež in Vlado Kostevc. Zunanji sodelavci: Darko Pucelj, Maja Jarc, Miloš Kecman in Petra Kastelic. Lektor: Rudi Cerkovnik.Oblikovanje, grafična priprava in filmi: GRAFIKA Novo mesto d.o.o. Tisk: Kastelic Zvone, s.p. Novo mesto. Naklada: 1800 izvodov.