Glasilo občine Mežica

XXXI številka X leto

december 2012

2 kaza

lovoščilo 2

vi sprašujete župan odgovarja3

pretoK naš vsaKdanji hellip 4

Blaž šaloven 8

javni razpis za prodajo nepremičnin 9

veseli decemBer v mežici 2012 10

oBčinsKi prazniK 12

čestitKe 16

imena stariH mežišKiH domačij 16

trinajsti Koncert raquoza človeKalaquo 20

zanKe zanKe hellip 21

oBletnica delovanja mpz viHarniKi 21

Kralj matjaž 23

oB svetovnem dnevu lusKavice 24

rupniKova linija na KorošKem 24

vrtec sodelovanje s starši 26

nepal 27

mežičarji po svetu 31

o tistiH droBniH stvareH Ki jiH nemoreš preBrati v KnjigaH hellip 33

večer oB tresKi 35

lepote iz podzemnega sveta 36

gledališKi aBonma za leto 2013 38

program prireditev v narodnem domu mežica 40

na pragu novega letanaj vaM čas naklonispoznati prave ljudiizbrati prave rečiubrati prave poti ter v sebi in drugih najti le dobre stvari

srečno 2013

Dušan Krebel župan

Za Slovence je 26 december eden najpomembnejših dni novejše zgodovine Na ta dan leta 1990 je namreč želja po osamosvojitvi postala tudi uradna

s ponosom praznujmo dan samostojnosti in enotnosti

3

spoštovani gospod župan

v mežici že predolgo čakamo na prenovo dotrajanih športnih igrišč in izgradnjo novih v zadnjih letih ste v kraju uspešno obnovili in na novo postavili kar nekaj otroških igral sprašujemo pa vas kdaj boste nadaljevali s športnimi igrišči saj tisto na poleni ne zadošča ostala pa so v izredno slabem stanju

za odgovor se vam zahvaljujem

študent iz mežice

Vi sprašujete župan odGovarja

spoštovaninajlepše se zahvaljujem za zastavljeno vprašanje in naj že v začetku povem da se z vašo ugotovitvijo popolnoma strinjam res je da je zatečeno stanje slabo vendar bi rad opozoril na dejstvo da smo v zadnjih letih vsa razpoložljiva denarna sredstva vložili v projekte ki smo jih prepoznali kot prioriteto med njimi je bil prav gotovo največji zalogaj obnova šolskega poslopja z okolico ter obnova ostrešja avle hale kopalnic in sanitarij v športni halivse te naložbe smo letos uspešno zaklju-čili in sedaj so na vrsti zunanji športni objekti že spomladi prihodnje leto bomo dali v uporabo zunanje športno igrišče za športno halo ki bo sodobno opremljeno s športno opremo name-njeno pa bo tako šolski vadbi kot tudi

popoldancem in bo torej odprto ves dan in dostopno vsemna stržovem na lokaciji kjer je bilo divje komunalno odlagališče smo že letos pričeli z izgradnjo športnega igrišča ki ga žal nismo uspeli dokončati zaključek izgradnje načrtujemo za pomlad prihodnje leto in verjamem da bomo s tem uresničili dolgoletno željo vseh mladih na tem koncu našega krajav predlogu proračuna za leto 2013 je iz-gradnja skeiting parka na lokaciji telova-dišča na sklipu levih slik je predstavljena idejna zasnova arhitekta matija milerja projekt pa obsega tudi celovito prenovo obstoječega športnega telovadišča z obnovo in dograditvijo novih športnih površin (odbojka na mivki) za izvedbo prenove smo že pridobili finančna sred-stva iz naslova las mežiške dolinenajvečji projekt ki ga načrtujemo pa je prav gotovo prenova nogometnega

stadiona (slika desno - predlog uredi-tvene situacije studia varia) ki vsebuje novo atletsko stezo nov klubski objekt ki bo postavljen na novi lokaciji na mestu kjer sedaj stoji raquobarakalaquo pa je načrtovano nadomestno igrišče za mali nogomet za omenjen poseg je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje in zato je občina že v letošnjem letu naročila izdelavo projektov ki bodo dokončani v kratkem ocenjena predračunska vrednost se giblje okoli 750000 eur dokumentacijo pa bomo posredovali članom občinskega sveta v začetku naslednjega leta verja-mem da bodo le ti prepoznali nujnost in potrebnost prenove ter da bodo le to podprli in s tem omogočili da bi obnovo lahko zaključili predvidoma do konca leta 2014

z odličnimi pozdravižupan Dušan Krebel

4

Željetemeljno gibalo življenja je pretok in-formacij in dobrin ne glede na to ali gledamo samo žive organizme ali tudi grajeno okolje kot so naša mesta pre-tok naselij je odvisen od cest železnic pristanišč (zračnih in vodnih) preko vo-dovodov plinovodov omrežij električ-nih in raznovrstnih telekomunikacijskih linij pa vse do raquozrakalaquo (radio svetovni splethellip) mežiško dolino še posebej njen zgornji del kamor spada mežica velikokrat zelo posplošeno dojemamo kot slepo črevo slovenskih povezav ne glede na to ali govorimo o pretoku pro-meta ljudi premoženja dobrin ali zgolj idej posploševanje pa ljudi poganja v občutek brezkončne krize in popolne brezizhodnosti vsi si v takih trenutkih ali dogajanjih želimo bliskovito spre-membo raquobožjelaquo razodetje ki bi nam pravljično preoblikovalo in izboljšalo naš vsakdan v enem samem trenutku z eno samo edinstveno potezo žal pa so takšni dogodki raquorezerviranilaquo samo za pocukrane pogrošne romane ali celuloi-dne limonade naš vsakdanji pretok želj in dejstev trči na čvrst zid pomanjkanja ustreznih informacij in vedenj pri pro-metnicah po katerih se premikamopre-važamo skozi prostor pa predstavlja ta drobcen detajl ki nas dandanes čvrsto ločuje od uresničitve naših želja umanj-kanje poznavanja natančnih razmerij med dolžino in površino prometnic med dejansko urejenostjo in potrebnimi vloženimi sredstvi med odšteto amor-tizacijo in dejansko izvedbo na videz malenkostni umanjki ki pa že pri izmiku enega porušijo celotno zgradbo inve-sticije pretočnost želja in zmožnosti se lahko prepoznava skozi različne stopnje precejanja dejstev a brez čvrste analize fizičnega prostora oziroma obstoječega stanja ostane vse skupaj le projekcija želj in je popolnoma soodvisna od ko-ličine znanja posameznika ali njegove sposobnosti rekuperacije ali imaginacije podatkov

(Pot)opiszgodba o iskanju novih poti urejanja sistema povoznic v mežici se je delno začela v sredini leta 2006 z naročilom župana praperja za izdelavo programske zasnove vivodovo razširila pa v začetku

leta 2007 ko sva z županom Kreblom v fazi predpriprav postopka izdelave občinskega prostorskega načrta prece-jala raznorodne prostorske podatke pri podatkih o cestah pločnikih parkiriščih in podobnem sva prišla do zaključka da niti občina mežica niti družba za ceste republike slovenije (drsc) ne razpola-gata s celovitimi podatki o prometnem omrežju mežice razen fiskalni zapisi o želenih posegih v vsakoletnih javnih proračunih predpisanih podatkov o dolžinah cest in njihovih oznakahošte-vičenjih občinska uprava je nemudoma začela s pridobivanjem raznorodnih ura-

dnih podatkov o vseh obstoječih javnih vodih v mežici ter urejanje postopkov za začetek izdelave potrebnih projektov sam sem se na podlagi dolgoletnih izku-šenj iz prevalj in raven vzporedno zelo prostodušno in širokopotezno lotil iz-delave (prostorske) analize obcestnega prostora partizanska cesta (regionalna cesta ii reda št 425-1265 od Km 2+880 do Km 5+090) ki sem si jo zastavil v obliki idejne priloge k projektni nalogi za ureditve glavne napajalnice prostora mesta mežica v smeri s-j že prva raquosoo-čenjalaquo podatkov s terena z le-temi v ar-

hivih pa so me postavila pred raquozahtevolaquo razširitve analize prostora še v smeri ti raquovzhodne osilaquo (mariborska cesta oziro-ma območje med senčno vasjo na seve-ru in gasilskim domom na jugu) ter pod-junske ceste (=rc iii reda št 968-6505 med partizansko cestorc ii reda št425-1265 na vzhodu starim mestnim jedrom na jugu zazidavo stržovo na zahodu ter sistemom vmesnih kategoriziranih ob-činskih cest) raznoraznim pregledova-njem in usklajevanjem risnih podlag in načrtov sem moral dodati tudi obsežno terensko delo ki je zahtevalo dejanskofizično merjenje širin in dolžin posame-

znih cest zapisovanje stanja povoznic in obcestnih prostorov (škarpe ograje uvozi) nuja po dokumentiranju fizičnih dejstev je zahtevala tudi ilustriranje prostora in zelo obsežno fotografiranje prometnic je bilo časovno zelo obreme-njujoče saj je bilo močno odvisno od vremena in orientacije cest ter njihove osvetljenosti v posameznih dnevnih urah Končni rezultat so bili trije zvežčiči s preglednimi prostorskimi analizami treh poglavitnih osi mežice pri Parti-zanski cesti je bilo preverjenih petnajst (15) sklopov zaključek je izpostavil za-

pretOK Naš VsaKDaNji hellip

5

dovoljivo širino cestnega telesa na vsem poteku skozi mestno tkivo ki omogoča preureditve parkirnih površin preure-ditve in preusmeritve vlivnikov lokalnih cest oziroma ustreznih križiščkrožišč ne da bi s tem posegali v dodatna obrobna zemljišča razmestitev javnih ustanov je uravnotežena in omogoča razpršitev posameznih parkirnih površin tako da ni potrebe po poseganju po novih dodatnih zemljiščih ali poseganje v ze-lene mestne površine obcestni prostor omogoča zasaditev dodatnih drevo-redov vzdolž celotnega obcestnega mestnega prostora pri Podjunski cesti je bilo preverjenih devet (9) sklopov ki so izpostavile popoln konflikt javnega in zasebnega interesa zaradi množične neskladne gradnje posameznikov v va-

rovano cestno telo rc za zagotovitev varnosti tako vozil in predvsem pešcev bi bila smiselna preureditev podjunske v enosmerno cesto gore-brdno ter prekategorizacija obstoječih občinskih cest (gosposvetska in celovška) v regi-onalno cesto in prometno enosmerno dole-brdno ob uvedbi pločnikov vzdolž obeh smeri na raquovzhodni osilaquo je bilo preverjenih devetnajst (19) sklopov na tem delu ima cesta v pretežnem delu ob obvodnem mestnem tkivu zadovoljivo širino cestnega telesa ki omogoča pre-ureditve parkirnih površin preureditve

in preusmeritve vlivnikov lokalnih cest oziroma ustreznih križišč ne da bi s tem posegali v dodatna obrobna zemljišča javnih ustanov v tem delu mesta skoraj ni in obstoječe omogočajo razpršitev posameznih parkirnih površin tako da ni potrebe po poseganju po novih dodatnih zemljiščih ali poseganje v ze-lene mestne površine obcestni prostor omogoča zasaditev dodatnih drevore-dov posameznih delov obcestnega in obvodnega mestnega prostora osnovni koncept s preureditvijoposodobitvijo partizanske in podjunske ceste kot napa-jalnima cestama in raquovzhodno osjolaquo kot podpornico partizanski cesti opremljen z vsemi tremi analizami sem prepustil občini na razpolago kot interno delovno gradivo in celotna zasnova je bila po-

sredovana na ministrstvo za promet z županom Kreblom sva se zavedala da skozi zadnji desetletji v mestu ni bilo velikih gradbišč ki bi pomembno spre-minjala raquopravicelaquo krajanov in da se bo vsaka pobuda za spremembe v gibanju po prostoru odsevala na posameznikovi vsakodnevni rutini in posledično odzivu občestva

Zarispogovori z odgovornimi na državi so se

stekli v zaključek da je potrebno celoten nabor dolgoletnih želja in ugotovitev iz analiz opredmetiti v idejnem projek-tu ureditve prometa v mestu mežica na podlagi referenc in izkušenj iz širše domovine je bilo izbrano projektivno podjetje lineal doo iz maribora ki je proučilo vse podatke poslane iz občine mežica kot tudi vso dokumentacijo s katerim je razpolagalo tako njihovo podjetje kot tudi drsc oziroma vsi so-glasje dajalciprojektanti so pisne predloge in risnih podlog iz analiz in programske zasnove soočili z zakonskimi določili izkušnjami iz vsakodnevnih prometnih preizkusov ter osnovnih geodetskih izmer ter jih prelili v prometno-ureditveni preizkus za partizansko in podjunsko cesto za pridobitev dejanskih podatkov o pro-metnih tokovih v mestu je bil izveden postopek štetje prometa na specifičnih točkah v mestu za ureditev tilaquovzhodne osilaquo so zaradi različnih opredelitev cest (državni cesti napram občinski) in s tem povezanim vzdrževanjemfinanciranjem predlagali vpeljavo ločenih postop-kov nadaljnje pridobivanja podatkov in usmeritveomejitve za gradnjo v obvodnem pasu za potrebe izdelave občinskega prostorskega načrta (opn) je dodatno potrdilo pravilno usmeritev projektantov in odločitev občine Kon-cem leta 2010 je bil pripravljen projekt prometnega preizkusa za temeljito viharjenje med načrtovalci in strokov-nimi službami občine v konceptu sta bila predvideni dve krožišči (senčna vasvivodovo in rudnikgasilski dom) z možnostjo ureditve še tretjega na stiku partizanske in podjunske ceste ter re-konstrukcija celotnega cestnega telesa obeh cest projekt je bil pripravljen na urbanističnem nivoju in je omogočal prestavljanje posameznih elementov v cestnem prostoru Koncept ureditve prometnih površin je zadoščal za ume-stitev le-teh v pisne in risne podloge opn ter hkrati služil za pripravo projek-tnega pristopa ureditev prostora mežice v marcu 2011 prometni preizkus je bil kot delovno gradivo proučen na stro-kovnih službah ministrstva za promet in nanj so bile podane številne konceptne in ureditvene pripombe po tem pre-cejanju je bil projekt na državni ravni prepoznan kot ustrezen za obravnavo za uvrstitev med projekte financirane s strani proračuna republike slovenije projektanti so na podlagi pripomb dr-žave in občine iz prometnega preizkusa pripravili osnutek idejnega projekta ki je bil poslan na občino ter vsem drugim soglasje dajalcem v oktobru 2011 na

6

podlagi pripravljenih podlag prometne-ga preizkusa so bila opravljena dodatna štetja prometnih tokov vključno s pri-kritim merjenjem hitrosti udeležencev v prometu na izbranih točkah mežice župan mežice me je v vmesnem času na podlagi mojih predlogov v projektnem pristopu ureditve prostora mežice za-prosil da vizualiziram predloge ureditve prostora med trgom svobode in osnov-no šolo opredeljene vizualizacije je ob-čina priložila kot prilogo k izdanim pro-jektnim pogojem v naslednjih mesecih so načrtovalci preučili naše predloge na podlagi katerih sta bili pripravljeni usklajevanji kjer je bilo pojasnjeno da na stikih lokalnih cest z regionalkami ne moremo urejati tretjih zavijalnih pasov in da bo bočno parkiranje kot smo si ga zamislili v mestu morebiti težje izvedlji-vo z županov sva tovrstne pripombe pričakovala že v teku prometnega preiz-kusa zato je bil za ureditev parkiranja v centru pripravljen varianten predlog za ureditev trga svobode ter podlogeana-lize za ureditev javnih prostorov med partizansko cesto in prežihovo ulico

Izrisv prvi polovici leta 2012 je bil projekt prepeljan skozi raznovrstne revizije na državni ravni rezultat pa je bil 9 novem-bra 2012 predstavljen laični in strokovni javnosti v poročni dvorani narodnega doma v mežici v obliki idejnega projekta (idz) z naslovom raquopredlog ureditve regi-onalne skozi mežico in proti rehtulaquo na njej so bili poleg številčne javnosti pri-sotni tudi vodilni odgovorni projektanti podjetja lineal predstavniki ministrstva za infrastrukturo in prostor in drsc predstavljeni idz je sestavljen iz risnega in pisnega dela ter 3d animacije in vsi deli projekta so dostopni tudi na spletni strani občine mežica (wwwmezicasi) v projektu je začetek ureditve v višini senčne vasi in predvideva zahtevno krožno križišče za potrebe senčne vasi ter vivodovih travnikov oziroma obrtno--industrijske cone Konjski britof stičišče podjunske partizanske in sedanjega napajalnika v smeri mariborske (tuš) bo doživelo precejšnjo spremembo saj bo vzhodni krak (tuš) ukinjen za potrebe zavijanja proti rehtu pa bo na partizanski urejen tretji zavijalni pas na tej točki je bila preučena tudi umestitev krožnega križišča kateremu v škodo pa govorijo visoki stroški investicije in neustrezna obremenjenost križišča trg svobode in avtobusna postaja bosta za zagotovitev varnosti vseh udeležencev

v prometu korenito obcestno spreme-njena od avtobusne postaje pa vse do sedanjega uvoza v smeri vhoda v muzej popolnoma preureditev obcestni prostor z ureditvijo tretjih zavijalnih pasov za potrebe najkrajšega izvoza iz smeri gasilskega domastadiona ter ustreznega avtobusnega dovoza do platoja pred muzejem (v prenovi) je predlagana izvedba drugega krožnega križišča v južni višini gasilskega doma tretji zavijalni pasovi bodo urejeni tudi

za zavijanje k glančniku oziroma na poleno povsod so ob cesti predvideni tudi ustrezno dimenzionirani pločniki ter tudi vsa potrebna neprometna si-gnalizacija s katero je občina že začela v preteklem letu in nadaljuje s projektom usmerjanja še naprej vsa obstoječa

križišča se bodo prenovila takoda bodo usklajene izvozno uvozne linije in zavi-jalne krožniceradiusi prehodi za pešce pa bodo pretežno tudi dvignjeni na platoje (tilaquoležeči policajilaquo) podjunska cesta se bo od višine gostišča Krebs v smer rehta preuredila enosmerno cesto z levostranskim (gore-brdno) pločnikom do višine stržovega oziroma sedanjega križišča podjunske z gosposvetsko ce-sto obstoječe križišče se bo ustrezno razširilo in prometno-varnostno poso-

dobilo gosposvetska in celovška cesta bosta iz občinske ceste prekategorizirani v regionalno cesto iii reda in prometno urejeni kot enosmerna (dole-brdno) ce-sta s spremljajočim pločnikom do višine župnišča kjer bo uporabljena obstoječa prečnica (jp757320) do obstoječega kri-

7

žišča pod višino gostišča Krebs s takšno rešitvijo državi ne bo potrebno izvajati civilnih pravd za odstranitev raznoraznih objektov ki so postavljeni v varovani pas vseh cest na tem območju hkrati pa se bo lahko rešil pereč problem zagotovitve varne šolske poti ob istočasni zagotovi-tvi varne prevoznosti predlog ureditve ki se mi je pred par leti zdel utopičen že kar naiven je bil zaradi svoje umirjenosti in socialne uravnoteženosti sprejemljiv tudi za drugače togo državno upravo

Krajanom omogoča časten umik iz dru-gače zgubljene raquobitkelaquo zaradi posegov na tuje oziroma v varovano zemljišče ob hkratni rešitvi njihovih življenjskih problemov potek pridobivanja rešitev je bil po eni strani preplet želja in sanj po drugi pa presev dejanskih razmer in

je zaradi svoje lucidnosti in hkratnega sledenja pravilom strokel postopkov na točki ko ga je potrebno polnokrvno podpreti tako na ravni laične javnosti kot z uvrstitvijo v odhodke občinskega proračuna in v nabor kratkoročnih in dolgoročnih razvojnih programov izku-šnje iz bližnjih krajev nas pač poučijo da se čas potreben od zasnove pa do prve izvedbe meri v par letih verjetneje v pol ducata le-teh a le premišljene projekte je možno pripeljati do konca in izsanjati

svoje sanje v varnejšo in prijetnejše oko-lje oba dela projekta sta pripravljena na urbanistični ravni in bosta za uvedbo v prostor zahtevala še veliko sodelovanja okolja in strokovne ter laične javnosti

Borut Bončina arhitekt

nova spleTna sTran wwwmezicasi

v mesecu decembru je občina mežica objavila novo spletno stran wwwmezicasi na kateri se ažurno objavljajo vsi aktualni ter pomembni prispevki in dogodkiopravičujemo se vsem ki ste imeli v za-dnjih mesecih ko se je pripravljala nova spletna stran težave z obstoječoveseli bomo vseh predlogov za še boljšo ter privlačnejšo spletno stran Hkrati pa pozivamo vsa društva da se aktivno vključijo k oblikovanju ter posodabljanju spletnih informacijvljudno povabljeni na ogled nove spletne strani občine mežica

breZžična inTerneTna poveZava kje kako hellip

v neposredni bližini stavbe občinske uprave mežica vam je na voljo brezžična internetna povezava meziska-dolina do katere lahko dostopate preko uporab-niškega imena meziskadolina ter gesla meziskadolina

8

pO preVerbi Vseh razpOlOžljiVih pODatKOV sem ugOtOVil Da Niste V sOrODu Ne z župaNOm ali Ne Njemu Najbližjimi tOrej lahKO ugOtOVim Da ste bili res izbraNi Na pODlagi refereNc iN ustrezNOsti za tO DelOVNO mestO seDaj pa VprašaNja

raquo Potem ko sem v Uradnem listu RS zasledil razpis objavljenega prostega delovnega mesta sem si vzelnekajčasazapremisleknatopasemprišel dozaključkadabimevodenjeobčinskeuprave zanimalo in bi mi bilo izziv zlasti ker v dosedanjem potekukarierešenisemimeltovrstnihizkušenj z lokalno samoupravolaquo

Kot prvo nas vse Mežičane zanima kdo ste koliko ste stari izobrazba od kod prihajate ste poročeni imate otroke kakšni so vaši hobiji

sem Blaž šaloven star sem 36 let in prihajam iz šmartega pri slovenj gradcu po poklicu sem univerziteni diplomirani pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom sem poročen in oče treh otrok moji hobiji so zlasti povezani s športom ndash rekreativnim za kar pa mi žal pogosto ob službenih in družinskih obveznostih zmanjkuje časa

Nam lahko poveste kaj o vaših predhodnih delovnih izkušnjah

delovne izkušnje sem začel nabirati na mini-strstvu za gospodarstvo kjer sem se ukvarjal zlasti s pripravo področne raquogo-spodarskelaquo zakonodaje nadaljeval v gospodar-

stvu kot vodja pravne službe pred prihodom na občino mežica pa sem bil zaposlen na okrožnem sodišču v slovenj gradcu kot strokovni sodelavec

Kot pri prvem izboru smo tudi pri drugem nekako pričakovali Mežičana na tem delovnem mestu Verjetno je bila to tudi želja župana g Dušan Krebla a je vseeno izbral vas Vem da bi na moje vprašanje bolje odgovoril župan ampak kljub temu Kaj vi mislite da ga je prepričalo da je izbral vas

tudi sam sem mnenja da se navedeno vprašanje bolj nanaša na župana sam pa si bom prizadeval da bom izpolnil županova pričakovanja

Kaj je bil vaš motiv da ste se prijavili za to delovno mesto in kakšni so vaši dosedanji vtisi o vašem delovnem mestu

potem ko sem v ura-dnem listu rs zasledil

razpis objavljenega pro-stega delovnega mesta sem si vzel nekaj časa za premislek nato pa sem prišel do zaključka da bi me vodenje občinske uprave zanimalo in bi mi bilo izziv zlasti ker v do-sedanjem poteku kariere še nisem imel tovrstnih izkušenj z lokalno samo-upravo zagotovo sem motiviran da stvari zasta-vim in vodim tako da ob-činska uprava čim bolje deluje kar sem videl kot poklicni izziv dodatno pa me je v to prepričalo prvo srečanje z županom ko mi je predstavil delovanje občine mežica

Sedaj preživljate večino časa v občini Mežica in kot prvi uradnik občine imate nemalo stikov z občani Kako potekajo le-ti

glede na to da sem na tem delovnem mestu šele kratko časovno obdobje še nisem imel veliko stikov z občani

vsekakor pa pričakujem v nadaljevanju več stikov z njimi zlasti se veselim njihovih predlogov in pobud kako narediti mežico še bolj prijazno za življenje

Vsekakor nas zanima tudi kakšna so vaša pričakovanja in kje vidite da lahko s svojim osebnim prizadevanjem izboljšate delo občinske upra-ve Kaj boste v delu uprave spremenili in česa ne

Kot že rečeno v prej-šnjem odgovoru v tako kratkem času ko pravza-prav šele sam spoznavam delo sodelavce itd ne bi rad prehiteval stvari in govoril o spremembah si bom pa zelo prizadeval da bo delovanje občinske uprave čim bolj učin-kovito ter da bo delo v upravi potekalo zakonito torej skladno z veljavno zakonodajo in občinski predpisi

Marjan Sušnik

blaž Šaloven novi direktor občinske uprave

9

javni raZpis Za prodajo nepreMičninv indusTrijski coni ldquovoGarjevordquo

občina mežica trg svobode 1 mežica na podlagi zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ur list rs št 862010) uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ur list rs št 342011) sprejetim letnim načrtom pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem občine mežica za leto 2012 ter sklepom 16 seje občinskega sveta z dnem 17 10 2012 objavlja

I Prodajalec Občina Mežica trg svobode 1 2392 mežicaII Predmet javnega zbiranja ponudb in izhodiščna cena LOKACIJA I zemljišči parc št 419 in parc št 412 obe ko Meža Takraj v skupni izmeri 1346 m2 ocenjena vrednost 2220000 euro brez ddv v ceno ni zajeta komunalna infrastruktura lastnik nepremičnine bo na lastne stroške demontiral konstrukcijo reklamnega panoja ki stoji na nepremičnini in jo odložil nepoškodovano na dogovorjeno lokacijo na območju raquovogarjevolaquo

LOKACIJA II zemljišče parc št 418 ko Meža Takraj v izmeri 830 m2 ocenjena vrednost 1440000 euro brez ddv v ceno ni zajeta komunalna infrastruktura

LOKACIJA III zemljišči parc št 415 in parc št 413 obe ko Meža Takraj v skupni izmeri 1122 m2 ocenjena vrednost 1850000 euro brez ddv v ceno ni zajeta komunalna infrastruktura

za vse navedene nepremičnine velja namenjene so za obrtne in obrti podobne dejavnosti da bodo komunalno opremljene skladno z odlokom o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje gc vogarjevo urlist rs št 1082011 z dne 29122011 lastnik nepremičnine bo sklenil služnostno pogodbo z lastnikom gji ki obremenjuje predmetno nepremičnino o prostem dostopu z namenom prenove in vzdrževanja vodov in naprav gji vodi in naprave gji ki obremenjujejo posamezno nepremičnino ki je predmet prodaje so razvidni iz grafičnega prikaza ki je priloga javnega razpisa izhodiščne cene so določene v skladu s cenitvijo ki jo je izdelal sodni cenilec in izvedenec nepremičnin z asa certifikatom občinski svet je s sklepom na 16 redni seji dne 17102012 potrdil prodajo predmetnih nepremičnin 1 v primeru da se v razpisnem roku za prodajo posamezne lokacije i ii ali iii ne prijavi nihče se rok za predložitev ponudb podaljša najkasneje do 1512013 naročnik bo v podaljšanem roku upošteval in ocenil ponudbe po vrstnem redu kot bodo prispele na naslov naročnika s prvo ponudbo ki bo formalno in finančno ustrezna bo sklenjena kupoprodajna pogodba2 po sklenitvi kupoprodajnih pogodb za prodajo nepremičnin iz točke ii1 ii2 in iii1 se razpis zaključi3 na razpisu lahko sodelujejo fizične in pravne osebe ki v roku predložijo pravilne ponudbe da se bo ponudba štela kot pravilna mora vsebovati prijavni obrazec (oBr-1 javno zbiranje ponudb) izjavo ponudnika da sprejema vse pogoje javnega razpisa (oBr-21) podpisan vzorec kupoprodajne pogodbe za predmetno nepremičnino fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta bančne kartice in davčno številko za fizične osebe oziroma fotokopijo izpiska iz sodnega registra za pravne osebe samostojni podjetnik predloži fotokopijo registracije (dokumenti ki dokazujejo registracijo pravne osebe ali sp ne smejo biti starejši od 30 dni od datuma predložitve ponudbe) ter id št za ddv za pravne osebe oziroma sp potrdilo o plačanih prispevkih in davkih ki ne sme biti starejše od 30 dni od datuma predložitve ponudbe (velja le za pravno osebo in sp) dokazilo o vplačilu varščine za resnost ponudbe v višini 10 izhodiščne cene4 Nakup zemljišč po Lokacijah ndash izbran bo ponudnik ki bo izpolnjeval vse razpisne pogoje in ponudil najvišjo ceno (najnižja je določena) V primeru manjših ponudbenih razlik za isto nepremičnino ndash lokacijo (do 1000 euro) ali enakih ponudb se bodo s ponudniki izvedla dodatna pogajanja5 vsi interesenti lahko dobijo dodatne informacije in si ogledajo nepremičnine ki so predmet javnega razpisa s predhodno najavo na občini mežica trg svobode 1 mežica tel 02 82 79 357 ndash mateja mešnjak (matejamesnjakmezicasi) ali 02 82 79 358 ndash milan Krivograd (milankrivogradmezicasi) 6 ponudniki bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh od dneva odpiranja ponudbIII Rok naslov in informacije za predložitev ponudbe1 pisne ponudbe na obrazcih ter zahtevane priloge naj ponudniki predložijo v zaprti ovojnici do 17122012 do 10 ure na naslov občina mežica trg svobode 1 2392 mežica z oznako raquoNe odpiraj Ponudba na javni razpis za prodajo nepremičnin ndash poslovna cona GC Vogarjevolaquo2 nepravočasne in nepravilno označene ponudbe se neodprte vrnejo pošiljatelju odpiranje ponudb ne bo javno 3 razpisna dokumentacija je na voljo na spletnih straneh občine mežica wwwmojaobcinasimezica (pod razpisi) vsa pojasnila v zvezi z razpisom lahko interesenti dobijo na občini mežica vsak delovni dan na tel št 02 82 79 357 ndash mateja mešnjak ali e-mail matejamesnjakmezicasi

oBčina mežica dušan Krebel župan lr

Sobota 01 12 ob 0800BarBarin sejem na vasiNa glavnem trgu (TD Mežica) Sobota 15 12 ob 1700Srečanje z lovSkim oktetomLovski dom Mežica (LD Peca Mežica) Sobota 15 12 ob 1800Predavanje in razPrava ldquoPlečnik in koroškardquoMala dvorana ND Mežica (Klub Koratio) Torek 18 12 ob 1800PevSki večerPred ND Mežica (MPZ Mežiški knapi) Sreda 19 12 ob 1630kraSitev dreveScaPred ND Mežica (Vrtec Mežica in OŠ Mežica) Sreda 19 12 ob 1730GlaSbena medGeneracijSka delavnicaMala dvorana ND Mežica (PD Alenčice) Četrtek 20 12 ob 1700Pohod z lučkami v neznanoPred nd mežica (OŠ Mežica in PD Mežica) Petek 21 12 ob 1700Začetek dogajanja pred narodnim domomPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Sobota 22 12 ob 1500božično-novoletni direndajŠportna dvorana Mežica (IKDM Perkmandelci) Sobota 22 12 ob 2100Zabava Z nitroXin moniko pUčeLjPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Ponedeljek 24 12 ob 2100Zabava Z viLijem reSnikomPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Torek 25 12 ob 1700UpriZoritev živih jaSLicPred nd mežica (TD Mežica in MePZ Sv Jakob) Torek 25 12 ob 1800

božičnominusnovoLetni koncertgoStje večera SkUpina orLekND Mežica (Pihalni orkester Rudnika Mežica) Torek 25 12 ob 2000UpriZoritev živih jaSLicPred nd mežica (TD Mežica in ŽPZ Gorna) Sreda 26 12 ob 1700božičnominusnovoletni koncert v Podzemlju Pece Z DADA KLADENIK amp MARKO ZALETELJ Turistični rudnik na Glančniku (TD Mežica in Podzemlje Pece doo) Sreda 26 12 ob 2100Zabava S čUki in dj neYPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Petek 28 12 ob 2100Zabava Z dj boriSomPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Sobota 29 12 ob 2100Zabava Z anSambLom StiLPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks)

Organizatorji peca commerce doo Koroškimladinski kulturni center kompLekS občina mežica in tUriStično drUštvo mežica

11

wwwdecembervmezicisi

12

V tOreK 4 12 2012 je bila V NarODNem DOmu mežica slOVesNOst Ob ObčiNsKem prazNiKu Na ta DaN Namreč gODuje sV barbara - zaščitNica ruDarjeV

Govor župana

drage občanke in občani kot veleva dolgoletna tradicija se z mesecem decembrom pričnejo slovesnosti ob pra-znovanju našega občinskega praznika praznovanje nas je združilo tudi nocoj in zatorej lepo pozdravljeni na prireditvi v počastitev občinskega pra-znika občine mežica prav po-seben pozdrav velja letošnjim ter dosedanjim nagrajencem občine mežica častnim obča-nom ter gostom

tako kot običajno je občinski praznik vselej priložnost da se spomnimo ključnih dogodkov ki so zaznamovali našo zgodovino in da se izkaže zahvala najzaslužnejšim domačinom in ustvarjalcem ki so s svojim uspešnim dolgoletnim delom vidno prispevali k vsesplošnim pridobitvam in razvoju na različnih področjih delovanja

v naši občini in tudi širše današnja proslava je torej namenjena prazniku občine mežica ki simbolno sovpada s praznikom svete Barbare ki je zaščitnica rudarjev rudarjenje je skozi stoletja kraju in okolici vtisnilo neizbrisen pečat iz obrobne kmečke vasice je kraj s časom prerasel v urbano središče kjer so se gradila nova stanovanja in hiše javni objekti in ostala komunalna infrastruktura rudnik je dajal dolga desetletja vsakdanji kruh velikemu številu sokrajanom in zdelo se je da tega preprosto ne more biti konec da se brez rudnika ne da preživeti danes ko se oziramo nazaj vemo da smo kljub zaprtju rudnika ostali in preživeli odmaknjeni čas pa še vedno biva v ljudeh ki so ga doživeli in bo živel v posvetilu ki ga zgodovinskemu spominu vsako leto poklanjamo z našim praznikom

ta košček sveta ki ga pokri-va naša občina vsekakor ni največji in tudi ne najbolj znan a za vse nas ki tukaj živimo je nedvomno nekaj posebnega za nas je to okolje v svoji podobi tista domač-nost ki daje občutek varnosti in nespremenljivosti v svojih posebnostih nam ponuja tiste stvari ki ga tako jasno ločujejo od drugih krajev in s svojim utripom nam podarja obču-tek doma zato je za nas ta delček sveta lahko naš ponos in naš dom tu se počutimo suvereni in to je okolje ki ga že skozi generacije oblikujemo in ustvarjamo

praznovanje oBčinsKega prazniKa je prazniK vseH nas v tem praznovanju se zrcali naš odnos do tega doma naš odnos do sredine v

Kateri ustvarjamo ter živimo in ne nazadnje se sKozi naše praznovanje odraža naš odnos do preteKlosti do vsega tistega Kar so nam zapustile preteKle generacije

danes ko praznujemo se je potrebno ozreti na vse kar je za nami da bi lahko pogledali naprej v prihodnost v našo skupno prihodnost ki smo ji dolžni na stežaj odpreti vrata čeprav je za nami težko leto verjamem da se imamo tudi letos s čim postaviti vesel in ponosen sem da imamo šolsko poslopje ki je v svoji prenovljeni podobi prav goto-vo zopet eno izmed najlepših v slovenskem prostoru prav tako kot je bilo to pred 86 leti oziroma daljnega leta 1926

4 Decemberobčinski praZnik

13

ko so našo osnovno šolo prvič predali v uporabo z ureditvijo okolice naše šole smo letos dodali še zadnji kamenček v mozaik celostne podobe tega osrednjega mestnega prostora

z ureditvijo okolice smo pričeli lani potem ko smo v okviru projekta raquocelovi-

ta obnova mestnega jedra mežicalaquo uspešno pridobili sredstva iz evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 85 celotne naložbe občina mežica je za izvedbo projekta namenila okoli 250000 eur lastnih proračunskih sredstev s strani evropske unije pa smo pridobili 800000 eur celotna vrednost projekta znaša torej okoli 1050000 eur in obsega tudi obnovo starega pokopališča kjer bodo dela zaključena še v tem mesecu pred koncem tega leta bomo končali tudi z obnovo sanitarij in kopalnic v športni hali v okviru projekta geopark Ka-ravanke pa smo to leto uredili sprehajalo pot ndash pešngo med narodnim domom in poleno tudi letos smo obnovili nekaj kanalizacijskih vodov ter zamenjali vse svetilke na celo-tnem območju kraja mežica

velika pridobitev za kraj je prav gotovo tudi postavitev

in ureditev čebelarske zbirke mežica v nekdanjem gutenbergerjevem mlinu ki med ostalimi eksponati obsega eno najlepših zbirk panskih končnic v slovenskem prostoru v okviru zbirke je predstavljena zgodovina več kot 100 let stare stavbe in usoda njenih nekdanjih lastnikov članov družine

gutenberger v manjšem prostoru pa je urejena spominska soba rudolfa galoba ki ponazarja okolje v katerem se je ta učitelj in šolski upravitelj sokol občinski odbornik sadjar in čebelar dobro počutil in v njem rad delal ter ga predstavi kot vsestranskega človeka ki je aktivno soustvarjal zgodovino mežice

spoštovani v zadnjih mesecih se vsi skupaj soočamo z veliko gospodarsko krizo ki kot posledico prinaša recesijo z vsemi njenimi negativnimi posledicami težko je izluščiti vse odgovore na zastavljena vprašanja kdo je za vse to kriv ter kako iz nezavidljive situacije nekaj pa je gotovo svet in družba se spreminjata veliko je nestrpnosti hitenja in brezčutnosti zatorej ne dovolimo da nas prevladajo negativna občutja ter dopustimo sožitju

prijateljstvu ter posluhu do sočloveka da postanejo naše skupno in glavno vodilo vsi ki odločamo o razvoju občine in življenju naših občanov moramo storili vse da bomo upravičili pričakovanja in zaupanje ljudi ter vsem zagotovili mir napredek blagostanje in srečnejši jutri dovolite mi da tudi danes ob

tej svečanosti izrečem nekaj zahval ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem sodelavcem poslovnim partnerjem in ne-nazadnje vsem našim obča-nom za prijaznost podporo in strpnost v tem letu zahvala gre vsem članom občinskega sveta nadzornega odbora članom vseh odborov in komi-sij za konstruktivno sodelova-nje in odgovorne odločitve ki so jih sprejeli zahvala gre tudi delavcem občinske uprave za trud in prizadevanja da po najboljših močeh delajo v zadovoljstvo občanov

zahvala gre tudi vsem pred-stavnikom javnih institucij in ustanov društvom in klubom v naši občini ter vsem posameznikom ki delajo v teh društvih - kul-turnikom gasilcem lovcem planincem perkmandelcem članom turističnega društva in vsem drugim ki nam s svojim nesebičnim razdaja-

njem omogočajo doživljanje mnogih prijetnih družabnih trenutkov in s tem veliko pri-spevajo k obogatitvi našega življenja ter urejenosti in pre-poznavnosti našega kraja

spoštovani na današnji pro-slavi ste z nami tudi nagrajen-ci občine mežica nekdo je zapisal da največja nagrada

za trud ni tisto kar zanj dobiš temveč tisto kar z njim posta-neš da bi dosegli ta smisel je potrebno predanost vtkati v vse pore delovanja in raz-mišljanja naj bodo priznanja izraz hvaležnosti in spošto-vanja naj bodo spodbuda prihodnjemu delu in zahvala za pomemben prispevek h kakovosti življenja v našem prostoru

dovolite mi spoštovani nagrajenci da vam iskreno in iz srca čestitam vsem skupaj pa ob prazniku občine mežica želim medsebojnega sodelo-vanja da bo lahko spričevalo naše občine ob letu osorej odraz skupnega dela in odsev odličnosti želim vam veliko zdravja moči samozavesti in sposobnosti da se bomo znali postaviti zase ter za tisto v kar verjamemo

župan občine mežicaDušan Krebel

14

Obrazložitve priznanjna področju ŠporTa

na podlagi 4 in 7 člena pravilnika o podeljevanju plaket in priznanj na po-dročju športa v občini mežica prejme priznanje ekipa leTa 2012 EKIPA MLADINCEV ODBOJKARSKE- GA KLUBA MEŽICA

odbojka se v mežici igra nepretrgoma že od leta 1930 vseskozi do danes so odbojkarji nudili stotinam mežiških mladih možnost stalne celoletne vadbe z močnim poudarkom na vzgojnih vrednotah odbojkarski klub mežica vzgaja in tekmuje z ekipami deklet in fantov na tekmovanjih panožne zveze kar je v slovenskem prostoru prava redkost letos se je posebej izkazala ekipa mladincev odbojkarskega kluba taB mežica ki je v okviru državnega prvenstva za mladince za sezono 2011 2012 osvojila deveto mesto med ekipami mladincev v sloveniji za ekipo so nastopali Nace Lednik ndash kapetan Viljem Prepotnik Gašper Jezernik Rok Praper Aleš Ipavic Miha Borko Matevž Gradišnik Jurij Miler Vid Peršak in Taj Vute Trener ekipe je bil gospod Blaž Merkač

na podlagi 1 2 in 3 člena pravilnika o podeljevanju plaket in priznanj na področju športa v občini mežica prejme plaketo za posebne dosežke na področju športa v letu 2012 gospod Janko Plešnik

janko plešnik je aktiven na športnem področju že od mladih nog večino časa v odbojki vrsto let je bil igralec domačega kluba oK mežica v vseh selekcijah igral pa je tudi v najvišji jugoslovanski ligi in izbrani vrsti slo-venije po končani igralski karieri je postal odbojkarski sodnik najprej za dvoransko odbojko več kot desetletje je bil v vrhu slovenskih sodnikov ter sodil najpomembnejše tekme v liga-škem in pokalnem tekmovanju leta 1996 je opravil mednarodni izpit za odbojko na mivki sodil je dve tekmo-vanji svetovne lige in pet evropskih prvenstev leta 1995 je opravil med-narodni izpit za odbojko invalidov od

takrat je sodil na treh paraolimpijskih igrah ter na vseh svetovnih prvenstvih v zadnjem desetletju 10 let je bil član evropske sodniške komisije za inva-lidsko odbojko danes je delegat in kontrolor na tekmah v sloveniji Kot prvi mednarodni delegat in kontrolor sojenja je postal član svetovne sodni-ške organizacije za odbojko invalidov posebne omembe pa sta vredna dva dosežka v njegovi sodniški karieri na paraolimpijskih igrah leta 2008 v pe-kingu je delil pravico na finalni moški tekmi na letošnjih paraolimpijskih igrah v londonu pa je kot prvi sodnik sodil finalno tekmo žensk

priZnanja TurisTičneGa druŠTva ndash oDbora Za hortIKulturo

turistično društvo mežica odbor za hor-tikulturo podeljuje sledeča priznanja DRUŽINI KREVH za hišo v cvetju in lepo urejeno okolico IZLETNIŠKI KMETIJI VOJAK ndash JAKOPIČ za hišo v cvetju in lepo urejeno okolico GRADBENIŠTVU STANE DOO za lepo urejeno okolico poslovnega objekta

ObrazložitveobčinskiH priZnanj

v skladu s 15 členom odloka o grbu zastavi občinskem prazniku in priznanjih v občini mežica občinski svet občine mežica podeli Zlati grb občine Mežica Gradbenemu podjetju Stane doo za uspešno in prizadevno gradbeno dejavnost ki znatno prispeva k ugledu in večji prepoznavnosti kraja

gradbeno podjetje stane doo opra-vlja svojo dejavnost od leta 1990 Kot družinsko podjetje so se v tem času razvili v firmo ki slovi po kakovosti natančnosti in pravočasnosti izvedbe storitev inovativnosti sledenju tren-dom širokem strokovnem znanju ter lojalnosti do zaposlenih trudijo se za dobrobit svojih delavcev njihovo družinsko socialno varnost in dobro

delovno usposobljenost leta 2008 so začeli s poslovanjem v novih poslov-nih prostorih zaradi težkega gospo-darskega položaja so leta 2009 izvedli racionalizacijo ter boljšo organizira-nost dela podjetje sproti nadgrajuje svojo ponudbo in tako krepi zaupanje strank hkrati pa se vodstvo in zapo-sleni strokovno izobražujejo da bi lahko ponudili še boljše storitve vsa leta delovanja dobro sodelujejo z občino mežica in njenimi občani med drugim so v oktobru izvajali gradbena dela za investicijo občine mežica v sklopu projekta geološka pohodna učna pot vselej se celoten kolektiv z veliko vnemo udeleži čistilnih akcij očistimo slovenijo gojijo topel čut za pomoč bližnjemu brez javne vednosti gradbeno podjetje stane doo s svojo uspešno in prizadevno dejavnostjo znatno prispeva k razvoju in ugledu kraja zato se mu podeli zlati grb občine mežica

Zlati grb občine Mežica se podeli Podzemlju Pece doo

za njihov prispevek k ohranjanju ru-darske dediščine in k prepoznavnosti občine v slovenskem in širšem evrop-skem prostoru

po več kot treh stoletjih črpanja iz rudnika svinca in cinka mežica so v devetdesetih letih 20 stoletja začeli rudnik zapirati in na srečo je prišlo do miselnega preobrata da lahko rudnik in rudarska dediščina postaneta tista zakladnica iz katere je moč črpati ustvarjati in razvijati nova delovna mesta oziroma celovito turistično ponudbo leta 1994 je bila vzporedno z zapiranjem rudnika izvedena študija o ohranitvi in zavarovanju delov rudnika mežica in topla na osnovi katere se je začela razvijati muzejska in turistična dejavnost izoblikovala se je blagovna znamka podzemlje pece pod okriljem katere se še danes tržita rudnik in muzej v mežici turistični rudnik je bil uradno odprt leta 1997 in je do danes sprejel že okoli 240000 obiskovalcev poleg osnovne ponudbe ogleda muzejskih zbirk in ogleda rudnika z

Podelitev prizanj

15

rudarskim vlakom sta na voljo še dve atrakciji kolesarjenje skozi rudnik ki predstavlja avanturo ki jo je v evropi mogoče doživeti le v mežici in jo je do sedaj preizkusilo že okoli 20000 ljudi in čolnarjenje po zalitem delu rudnika poleg stalne ponudbe je podzemlje pece izoblikovalo tudi raznoliko ponudbo dodatnih aktivnosti kot so otroške delavnice kulturne prireditve koncerti in podobno pri teh dejavnostih sodelujejo z lokalnimi društvi partnerstva pa iščejo tudi v programih evropske unije sodelovali so na primer na Festivalu dveh kultur ki je povezal kraje velenje mežica železna Kapla Huumlttenberg in Bad Bleiberg pa v projektu iron route ndash železna pot ki je povezal različne alpske dežele s skupno rudarsko in železarsko preteklostjo letos sodelujejo v projektu adventure petzenpeca in so nosilci mednarodnega projekta geopark Karavankeda njihovo delovanje pelje v pravo smer potrjujeta dve nagradi srebrni sejalec leta 2004 za najbolj inovativen turistični produkt ndash podzemno kole-sarjenje in evropski muzej leta 2007 ko so se uvrstili v ožji izbor za najboljši evropski muzej za vse dosežke prete-klih petnajstih let se jim letos podeli še zlati grb občine mežica

Zlati grb občine Mežica se podeli Bogomirju Auprihu kot uspešnemu managerju

leta 1965 rojeni Bogomir auprih je leta 1992 diplomiral na univerzi v lju-bljani na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo ter s tem pridobil naziv univerzitetni diplomirani inženir ele-ktrotehnike leta 1996 pa je uspešno zaključil magisterij iz mednarodne ekonomije od leta 2000 naprej kot direktor uspešno vodi podjetje taB dd ki je bilo ustanovljeno leta 1965 kot ena izmed temeljnih organizacij združenega dela rudnika mežica prvih 15 let je taB proizvajal po licenci tudorja s švedske danes pa proizva-ja vse vrste svinčevih baterij v dveh moderno opremljenih tovarnah s 400

zaposlenimi v prvi izmed tovarn letno proizvedejo 2000000 kosov startnih baterij blagovnih znamk topla in taB v drugi pa približno 1000000 kosov industrijskih baterij letno proizvodnja vključuje tudi izdelavo raznih baterij za vojaške namene visokokakovostne baterije ki jih proizvaja taB dd so znane po vsem svetu še posebej v evropi aziji in amerikiKot uspešen direktor uglednega pod-jetja pa Bogomir auprih ne pozabi na prošnje za finančno in materialno pomoč ki jih na njegovo firmo pošilja-jo razna društva in ustanove iz mežice in od drugod tako so v letih od 2009 do 2011 družbe taB-a donirale kar 363000 evrov različnim društvom in organizacijam na Koroškem in dru-god Brez te finančne in materialne pomoči mnogi ne bi mogli uresničiti in izvesti zastavljenih ciljev na špor-tnem kulturnem prosvetnem in druž-benem področju tudi kot zahvalo za tovrstno delovanje se Bogomirju au-prihu podeli zlati grb občine mežica

Zlati grb občine Mežica se podeli Frideriku Šušlu za dolgoletno delo na področju planinstva in smučanja

leta 1925 v črni rojeni Friderik šušel je po drugi svetovni vojni v kateri je bil aktivno udeležen kot partizan leta 1946 v žerjavu sodeloval pri ustano-vitvi planinskega društva žerjav ki se je najprej ukvarjalo s postavitvijo koče na smrekovcu ki so jo odprli že leta 1950 čeprav je bil po poklicu elektrikar in je ob delu dokončal še delovodsko šolo v ljubljani ter je bil vodja elektroslužbe raquov jamilaquo je v prostem času opravil obilo ur udar-niškega dela tudi po selitvi v mežico leta 1961 je ostal aktiven planinec in se včlanil v planinsko društvo mežica kjer je bil član raznih odborov vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja sledi je zapustilo predvsem njegovo delovanje v odboru za postavitev kipa kralja matjaža na peci tako imenova-nem odboru raquomatjaževcilaquo v zgodnjih šestdesetih letih so raquomatjaževcilaquo po-skrbeli za ureditev povečanje in elek-

trifikacijo starega rova na peci kamor so nato postavili kip kralja matjaža ki je nadomestil nekdanji leseni kip ki je bil med vojno uničendrug večji projekt pri katerem je so-deloval Friderik šušel pa je bila gra-dnja in opremljanje koče na grohatu na raduhi kamor so morali vse od kmeta Bukovnika potegniti električno napeljavo žal je takratno kočo kasne-je odnesel plaz Friderik šušel je kot odbornik društva sodeloval tudi pri obnovi koče na pikovem in opremljanju koče na peci poleg planinstva pa se je ukvarjal tudi s športom tako je sodeloval na smu-čarskih tekmah kot smučarski sodnik pa tudi pri opremljanju samega smučišča z infrastrukturo za merjenje časa na tekmah in podobno ima več priznanj za zasluge s področja planin-stva športa in krvodajalstva za njego-vo dolgoletno delovanje si je zaslužil tudi zlati grb občine mežica

v skladu s 16 členom odloka o grbu za-stavi občinskem prazniku in priznanjih v občini mežica župan podeli priznanje občine Mežica za zavzeto ohranjanje kulturne zapu-ščine na področju čebelarske dediščine rudolfa galoba gospe Saši Zrelec

čebelarska zbirka mežica predstavlja bogato kulturno vrednoto za kraj in ljudi pa tudi za vse naše zanamce ohranitev razstavljenih predmetov in dokumentov dokazuje spoštljivo povezanost in ljubezen do prevzete dragocene zapuščine nekdanjega lastnika rudolfa galoba čebelarska zbirka nedvomno ohranja trajne sledi ustvarjalnosti človeka v sobivanju z naravo in pridelki marljivih čebel s svojo skrbno zavzetostjo za kulturne vrednote je gospa saša zrelec čebelar-sko zbirko ohranila in pomagala do-polniti v stalno razstavo z ohranitvijo zbirke in svojim delom je prispevala pomemben delež k ugledu našega kraja zato se ji podeli priznanje obči-ne mežica

po utemeljitvah predlagateljev povzela Ajda Vasle

16

90 let in večuršula vertačniKFranc percFranc FrišKovec šteFan ledniK

85 letterezija coFljudmila HoHnecrudolF aBraHamneža šumaH

novorojenčKiKaja ledineK

isaBela pušniK sara BelHaima

žaK repniK aneja taHiĆ

lejla muratoviĆ tai modrej

V imeNu ObčaNOV mežice iN V sVOjem imeNu isKreNe čestitKe Vsem starOstNiKOm NOVOrOjeNcem iN NjihOVim staršem

dušan KreBel župan

uVoDV razpravi so navedena in obravnavana hišna imena starih mežiških domačij Povzeta so deloma iz najstarejših seznamov posesti v urbanih iz poznejših popisov prebivalcev v upravni in cerkveni dokumentaciji iz popisov posesti v tedaj nasta-jajoči katastrski evidenci pa tudi iz navedb drugih piscevVečina imen je stara precej stoletij a so se ohranila v ljudski rabi vse do danes kljub temu da uradne evidence zemljiških posesti teh imen ne vsebujejo več Nekatera se pojavljajo le še v geodetskih kartah ožjih območij večina drugih pa kot priimki Župnik Simon Pirc je v svojem poročilu o gradnji nove stavbe mežiške cerkve leta 1841 zapisal1 da raquose že l 1486 (OP Ko je po nekaterih virih obstojal nekaj pozneje ukinjeni vikariat) omenjajo večinoma vsa hišna imena kot so danda-nes hellip laquoPrvotno so predstavljala imena domačij tudi uradni priimek na njih živečih družin Kasneje zlasti v obdobju upravnih reform cesarice Marije Terezije že prej pa tudi v cerkvenih popisih faranov so začeli posebej ali dodatno pisati in regis-trirati tudi njihove prave osebne priimke če so ti obstojali To besedilo vsebuje hišna imena zapisana in vezana predvsem na zemljiško posest (hube kajže) in obstoj bivališč ndash prebivalcev na njih do stanja ob koncu 18 stoletjaV pregledu je najprej zapisano ime domačije kakršno se je ohranilo v ljudskem govoru Dodane so tri najpogosteje upo-rabljene oblike imena povzete po izgovarjavi domačinov Sledi zapis imena iz stare dokumentacije vir in letnica registra-cije navedenega zapisa V primerih ko navajam vire zapisov iz obsežnih evidenc uporabljam za njih kraticeT r ndash Terezijska rektifikacija2J k ndash Jožefinski kataster3

1 žam zapis v objavljeni mežiški farni kroniki ndash anton Boštele 19562 Kla maria theresianische rektifkation amt schwarzenbach und miess 26 april 1750 Fasc Xi ndeg 1063 Kla josephinische Kataster fond Herrschaft Bleiburg Fasc Xi ndeg 238

IMeNa StarIh MEŽIŠKIH DOMAČIJ

17

F k ndash Franciscejski kataster4orgis ndash dr alfred orgis5Pri posameznih značilnejših imenih ali pri tistih ki obstajajo le v tukajšnjem ožjem okolišu skušam ugibati o njihovem možnem izvoru oziroma osnovi Dodana je še današnja hišna številka domačije današnji priimek na njej živeče družine ali druga raba poslopij Pregled je narejen po naseljih občine Mežica po stanju od zadnjih sprememb njihovih meja leta 1968 ko se je področje naselja Mežica razširilo v okolico Ob nekaterih primerih opozarjam na razliko med zapisanim tj uradno veljavnim imenom in imenom iz govora doma-činov To so napake ki so se primerile pri zapisih slovenskih nazivov v nemško pisavo Čeprav so prvi in poznejši zapi-sovalci posesti nedvomno povzemali nazive imen posesti ali prebivalcev po izgovarjavi domačinov jih niso zmogli vselej ustrezno prenesti v nemški pisavi na papir Zato je včasih prišlo tudi do povsem drugačnega imena kakršno je obsojalo v resnici Pri tem je treba omeniti tudi značilnost iz koroškega podjunskega in mežiškega narečja ko je take posebnosti zaznamovala tudi pogosto spremenjena izgovarjava samoglasnikov a e o u (kot npr Mežica ndash Možica Meža ndash Maža itd) povedati pa je treba da storjene napake pri zapisih imen iz te dobe niso posledica načrtne germanizacije Ta se je začela šele po pomladi narodov leta 1848

NaSelJe breG

JesenikJesenik Jesenikovka pri Jeseniku JesenikovOrgis 1788 Jessenigg SimonIme za posest je ohranjeno kljub že desetletja opuščeni domačijiDanes Breg št 18

JunčarJugravenčar Jugravenčarca pri Jugravenčarju JugravenčarjevTr 1750 Jontschar Orgis 1788 JuntscherIme je morda izvedeno iz besede junec ndash juničarDanes Breg št 17 Libnik

MarholčeMarhovčeMagraverholč Magraverholčna na Magraverholčem MagraverholčevOrgis 1709 Mayrhold ndash tedaj živi na posestvu Jerho Matheusch Jk 1788 Mayrhold MathiasV ljudskem govoru se je oblikoval naziv Marhovče ndash tudi Marholče Ime Maierhold je nedvomno zapisano kot funkcija ndash oskrbništvo grafovske posesti (Maier = oskrbnik) V bližini soseščini sta poznana Maierhold v Podolševi nad Logarsko dolino ter Maierhof v Belski Kočni pri Železni Kapli Izpeljanka tega imena je morda tudi naziv posestva Marolt ndash Marolče v Koprivni na Soncu nad Železno Kaplo tik ob meji z našo Koprivno Danes Breg št 10 in 11 Pratnekar

NASELJE MEŽICA

brdnikbrdnik brdnica Pri brdniku brdnikovT r 1750 Werdnigg J k 1788 Wernigg GregorIme je izpeljano in besede brdo Posestvo je v celoti obsegalo ves podolgovat hrib ndash brdo Domačija je bila opuščena že pred 2 svetovno vojno Ime ostaja živo Tu je predviden zaselek stanovanjskih hiš brdnikovo

ČorejČoriČograverej Čograverejka pri Čogravereju ČograverejevT r 1750 Zushre Matheus Jk 1788 Tschorey LuckasNenavadno drugod neznano ime Morda je nekaj označevalo človeka štorastega počasnega vedenja V ZSSP ime ni nave-denoDanes Celovška cesta št 23 Grauf

KarigraveceljKarigravecelj Karigraveclja pri Karigraveceljnu Karigraveceljev4 Kla Franziszaumlische Kataster fond Herrschaft Bleiburg Fasc Xi ndeg 290 296 297 298 303 as Fraciscejski kataster za davčni okraj pliberk Ko meža takraj5 Kla dr alfred orgis Herrschaft Bleiburg inventure Klagenfurt 2221989

18J k 1788 Karitzei FranzIme poznano le na Koroškem V sosednji Jazbini Koricelj Pojavlja se tudi na avstrijskem Koroškem V ZSSP ni navedeno Danes Celovška cesta 2 Dotrajana lesena najstarejša mežiška hiša bo žal kmalu odstranjena

KajžarKagravejžar Kagravejžarca pri Kagravejžarju KagravejžarjevOrgis 1612 Chaiser Vallenty in 1722 Keyser VideDanes Ob Meži št 10 Gerdej

KevpKegravevp Kegravevpna pri Kegravevpu Kegravevpov izgovarjano tudi Kjovp Kjovna hellipOrgis 1744 Khaup AlexIme se nanaša na nekdanje posestvo v zaselku Senčna vas Ko je še pred Jožefinsko dobo prešlo v posest rodbine Stopar se je to domače ime preneslo tudi na domačijo Spodnji Stopar Danes Celovška cesta št 8 poslovno-stanovanjska stavba

KivaKiva Kivarca pri Kivu Kivov Orgis 1658 Khiua Tr 1750 Kiua AleksV poznejši dokumentaciji se pojavlja tudi zapis kriva Ime domačije je danes pozabljeno starejši pa še Jesenikovemu vrhu tudi Kivov vrh Prvotno posestvo Po osnovanju fužin leta 1776 je tu nastala njihova uprava obenem zgrajena ti Kivova fužina katere zgradba je še ohranjenaDanesCelovška cesta št 14 Pungartnik

MervaMegraverva Megravervarca ndash Megraveratna pri Megravervanu MegravervanovOrgis 1680 Merua ClemenIme ima morda osnovno v živalski krmi ndash mrva Po osnovanju fužin leta 1776 postane domačija bivališče fužinarskih dru-žin grofa ThurnaOd uvedbe hišnih številk po uličnem sistemu leta 1968 je za tamkajšnji novi pozidani zaselek privzeto ledinsko ime Mrvograve-vo

MežnarMegravežnar Megravežnarca pri Megravežnarju MegravežnarjevPliberški urbar 15246 Meβner Hiša je dobila ime po služnosti mežnarjev ki so jo oddavna opravljali pri mežiški cerkvi Vse do leta 1912 je bilo hišno ime priimek ene najstarejših družin v kraju Nato je hiša privzela ime po novem lastniku ndash VivodDanes Trg svobode 13 Mastek

obenarObenaacuter Obenaacuterica pri Obenaacuterju ObenaacuterjevOgris 1715 Obenar Clemen Tr 1750Obenayr JoβephHišno ime se je uporabljalo vse do konca 19 stoletja čeprav je kmetija prešla že v Terezijski dobi v posest družine Trav-nekar nato KrautDanes posodobljene stanovanjsko-poslovne stavbe na trgu št 1 2 in 3

orešnikOregravešnik Oregravešnica pri Oregravešniku OregravešnikovOgris 1758 Korreschnigg J k 1788 Orieschnigg LucasStaro hišno ime se je ohranilo kot družinski priimek do danes Danes Polena 32 Orešnik

PolenaOgris 1720 Polleno Valentin Tr 1750 Polleno Oβwald

6 Kla urbar pleyburg 1524 str 108

19

Ime ima osnovo nedvomno v besedi polje ndash poljana Že po letu 1800 so tam začeli postavljati topilnico in prebiralnico svinčeve rude nato še druge poslovne in stanovanjske zgradbe in tu je nastalo poslovno središče mežiškega rudarstva Sprva nemški naziv za zaselek Bergschaffer je nadomestila slovenska Polena Od leta 1968 je v uličnem sistemu kraja zaselek tudi uradno dobil to imeIme Polena je poznano na avstrijskem Koroškem

PustnikPustnigravek Pustnigraveca pri Pustnigraveku PustnigravekovOgris 1799 Pustnigg JosephIme ima osnovo v besedi puša ndash puščaHišno ime Pustnik se je do nedavnega ohranjalo tudi kot rodbinsko imeDanes Kopališka pot 11 Mandl

SmrečnikSmregravečnik Smregravečnica pri Smregravečniku Smregravečnikov15277 Schmiersnikh J k 1788 Smrietschnigg FrancZ imenom Smrečnikovo je leta 1968 poimenovan tamkaj osnovani stanovanjski zaselek MežiceDanes Smrečnikovo 21 Osojnik

StariStaacuteri Staacuterika - tudi Staacuterikna pri Staacuteriju StaacuterijevOgris 1711 Stary Gregorn T r 1750 Lorenz Kunz ndash StaryDanes Leška cesta 27 Pustnik

StoparStogravepar Stograveparca pri Stograveparju StograveparjevOgris 1711 Stopar Valent T r 1750 Stoppar ThomasIme ima osnovo v besedi stopa stope nekdanji napravi za drobljenje Poznano je tudi v bližnji Podpeci in na Poljani pri Prevaljah Rodbina s tem imenom pri hiši je ugasnila kmalu po letu 1945Danes Celovška cesta 12 gostinsko-poslovna stavba Krebs

torcTorc Torčna pri Torcu TorčevT r 1750 Torz Valentin Ogris 1774 Torz Casper Hišno ime je danes pozabljeno Po tej domačiji je ostalo le še ime Torče-va žaga za zaselek ob cesti proti PrevaljamDanes Trg svobode št 8 poslovno-stanovanjska stavba

VogrinaVogrina Vogrinka pri Vogrinu VogrinovOgris 1733 Wogrina Joseph T r 1750 Wogrina UrbanIme Vogrina ki ima osnovo v besedi Oger je prišlo iz rabe že po letu 1800 čeprav se je v raznih zapisih pojavljalo še po letu 1850 Domačija se je kasneje imenovala po drugih lastnikih Hirc Kraut ToffDanes Trg svobode 10 GP Hotel Peca

ŽagmojsterŽaacutegmojster Žaacutegmojstrica pri Žaacutegmojstru ŽaacutegmojstrovT r 1750 Sagmeister Joβeph Ogris 1766 Sagmeister EvaIme izvira iz žagarske obrti pri hišiDanes Celovška cesta št 17 Praper

Štefan Lednik

IzvorimendomačijostalihmežiškihzaselkovbomoobjavilivnekajnaslednjihizdajahŠumca

7 Kla listina a 2486 datum 1582 spetember 22

trinajsti koncert raquoZA ČLOVEKAlaquo

raquopremišljujem kje začeti helliplaquo je začel svoj nagovor gospod župnik davorin vreča

tudi jaz premišljujem kje in kako bi začela kajti po mišljenju in besedah dr tϋrka Karitas ni potrebna raquoza to sta tu država in rKlaquo da pomagata ljudem v stiski res je toda naše izkušnje nam

dokazujejo da smo potrebni tudi mi Karitas ndash ljubezen to je

naše poslanstvo da

pomagamo ljudem v stiski ne spol ne barva kože ne politična ali verska pripadnost niso pomembni samo ndash stiska stisk pa je vedno več tako družinskih kot med posamezniki tu pa pristopimo mi in vi raquoKako pa tolaquo se sprašujete

mežiška župnijska karitas je letos pripra-vila že 13 dobrodelni koncert za člove-ka pomagali ste vsi ki ste kupili vstopni-

co ali zanjo darovali denar z našim trudom in vašo pripravljenostjo da ste

prišli smo napolnili dvorano in koncert je uspel z vašimi pri-spevki bomo zopet lahko pomagali pomoči potreb-nim nastopajoči so se odpoveda-li honorarju za-radi navduše-nja nad dobro sodelujočo publiko so se

nekateri odloči-li da svoj nastop

celo ponovijo

Hvala vsem nastopa-jočim vam ki ste prišli

poslušat hvala vsem sponzorjem ki ste nam pomagali pri pogostitvi za nastopajoče Hvala našim najmlajšim hellip

ne bom več razmišlja-la kar preberite si

besede g davorinaraquoPremišljujem kje

začeti Pri teh malih sončkih

ki smo jih videli čisto na

začetku ko smo bili obsijani z otroškim soncem Pa vendarle se človek težko zamisli da je na svetu tudi veliko otrok ki ne živijo tako prijetnega otroštva kakor ti otroci iz vrtca ki so tukaj zaplesali Ampak kakor je Jezus rekel raquoUboge boste imeli vedno med sebojlaquo je tako tudi danes Vedno se najdejo družine ki potrebujejo pomoč dobrih ljudi Če povzamem misel Raula Follereua zdravnika ki je svoje življenje posvetil ubogim raquoNarod ni velik takrat ko je številčen in močan tudi ne takrat ko je bogat ampak takrat ko je sposoben ljubitilaquo Vi dragi udeleženci tega koncerta ki ste danes prišli ste pokazali da imate srce za uboge in v vas človek lahko vidi upanje tudi za naš narod če že upoštevamo Follereua

in na drugi strani če se za trenutek vr-nem k pevcem ki so zapeli pesem goz-dovi v mesečini človek marsikdaj zna ceniti domovino šele takrat ko odide v tujino in tako je tudi težko razumeti ubogega dokler sam nisi ubog toda toliko bolj dragoceno je da kljub temu znamo ohraniti srce za njih

upam da se nikoli ne boste znašli na oni strani kjer bi vi potrebovali pomoč če pa že upam da se bodo našli ljudje ki bodo znali priskočiti na pomoč v soli-darnosti je moč naroda in solidarnost je tudi rdeča nit današnjega koncerta

Hvala lepa za vašo solidarnost hvala lepa za vašo udeležbo in Hvala za vaše odprto srcelaquo

Kaj naj tem besedam še dodam nič drugega kot to da naj se kdo med vami odloči in se nam pridruži pri delu na Karitas pa napolnite dvorano tudi na naslednjih koncertih ki jih bomo orga-nizirali Hvala

Ani Krivec

21

zaNKe zaNKe hellip

raquo kakršne si le mislrsquotrsquo morrsquotelaquo smo lahko videli na razstavi ročnih del v nedeljo 18 novembra v avli občinske uprave tega dne so bile volitve predsednika republike v tej zgradbi je bilo volišče in tako si je razstavo ogledalo kar veliko ljudi

pletene in kvačkane izdelke vseh barv in vzorcev so izdelale ljubiteljice ročnega pletenja in kvačkanja ki se ob ponedeljkih zvečer zberejo v narodnem domu v sobi društva invalidov mežica skupino vodi Katja peruzzi prijazna mlada gospa ki s svojo domiselnostjo

in iznajdljivostjo predlaga številne nove in nenavadne izdelke pri tem pa prav vse članice skupine zelo ustvarjalno sodelujejo za dobro voljo in lepši večer s kavico poskrbi tudi mama peruzzi

ročni izdelki te skupine so bili ponujeni v prodajo na stojnici na Barbarinem sejmu preteklo soboto Hitro so bili prodani

gospe ki sodelujejo v tej skupini si kakšen dan polepšajo tudi z obiskom v toplicah in drugih turistično zanimivih krajih članica skupine je namreč tudi bivša bančna uslužbenka g maruša petelin ki od sodelujočih vsak mesec mesec vestno zbere nekaj evrov ndash za srečanja za dušo in kaj je to kar omogoča ljubiteljicam ročnih del uspešno in dolgoročno sodelovanje to je sprejmanje in izmenjava znanja ki ga članice nesebično delijo med seboj

pa srečno novo leto

Vida Potočnik

člani mpz viHarniKi pri društvu upokojencev mežica smo 10 novembra praznovali 15 obletnico aktivnega delo-vanja

praznovanje je bilo v na-rodnem domu v mežici s

kulturnim programom po-leg članov mpz viharniki je sodelovala tudi tamburaška skupina tamiKa iz železne Kaple povezovalec programa je bil tomo simetinger ki je z lepo besedo popestril pevski in glasbeni program

mpz se je predstavil s sledeči-mi pesmiminocoj je en fajn večer Hladna jesen že prihaja nikdar ne bom pozabil Karlinca je šte-mana moj pobič je furman potnik o košnji na peco bi šel majolka bod pozdravlje-

na mi slovenci dve beli brezi in Bratje tamburaška skupina pa je zaigrala golovško pol-ko zlati časi pod peco sem doma valcer št 2 cvetje v jeseni Katjuša cherry pink and apple blossom white sve je ona meni in mard-

MPZ VIharNIKI15 ObletNica DelOVaNja

22

jandja ob zaključku pa smo skupaj izvedli skladbo lipa zelenela jeHvaležni smo ker se je tam-buraška skupina tamika odzvala povabilu zato jo tudi širše predstavljamo

že pred drugo svetovno vojno je v slovenskem pro-svetnem društvu raquozarjalaquo v železni kapli obstajala tam-buraška skupina tamburaško delovanje se je iz raznih ra-zlogov večkrat prekinilo leta 1995 je tatjana pirker nago-vorila dovolj zainteresiranih deklet da so lahko znova ustanovili današnjo tambura-ško skupino tamikapolne optimizma in idealizma so se srečevale pri vajah in same skušale napredovati kolikor je bilo mogoče po kratkem času so se začeli vrstiti nastopi in to so bili prvi koraki v javnost zagnanost in ljubezen do tamburaštva sta vodili do vztrajnostnega delovanja v preteklih sedemnajstih letih skupina pod mentorstvom Hanzija gabriela ni le napredovala na glasbenem področju temveč ji je uspelo to podoživljati na avstrijskem Koroškem le redko kulturno

dejavnost tamika v obliki projektov z raznimi pevskimi in tamburaškimi skupinami povezuje kulturnike in veže prijateljske stikeskupina je imela v preteklih letih okoli 250 nastopov po avstriji sloveniji in italiji ter posnela štiri zgoščenke nji-hov repertoar obsega sloven-ske grške in ruske narodne pesmi prav tako pa tudi dal-matinske moderne ter klasič-ne skladbe

v spored se je o delovanju zbora vključil tudi predsednik du mežica in predsednik mpz viharniki jožef libnik ter v krajšem govoru povedal na-slednje

raquodragi občani občanke in dragi gostjeprisrčna zahvala za udeležbo na praznovanju 15 obletnice zbora viharniki pri du mežica in izdaji zgoščenke nocoj je en fajn večerzbor deluje od leta 1997 ko sta ga ustanovila takratni predsednik društva upokojencev Franc arbajter in predsednik za kulturo anton Kajzer ustanovljen je bil zaradi veselja do petja med člani društva in potrebe za

izvajanje tovrstne dejavnosti v kraju samem številčnost zbora je nihala in ostala pri današnjem številu zbor je od nastanka pa do septembra 2010 vodil anton škerjanec od takrat pa do danes ga vodi andrej gorenjak zbor se redno udeležuje revije od pliberka do traberka praznika sadja in cvetja v pesnici prireja koncerte v mežici v domovih starostnikov v črnečah slovenj gradcu in na prevaljahnaša pesem zveni na občnih zborih obletnicah piknikih in ob zadnjem slovesu naših krajanov zastopamo tudi prostovoljno gasilsko društvo mežica na srečanjih gasilskih zborovzbor je za uspešno delovanje prejel več priznanj najžlah-tnejše pa je priznanje občine mežica ki smo ga prejeli ob 10-letnici delovanjavse našteto o delovanju zbora pa ne bi bilo mogoče brez finančnih sredstev ta sredstva pridobimo na pod-lagi vsakoletnega razpisa pri občini mežica in s pomočjo sponzorjev za kar se iskreno zahvaljujemozgoščenko smo izdali na po-budo našega sedanjega vodje

andreja gorenjaka ki je vodil in snoval izdajoprav je tudi da vam predsta-vim sedanji zborprva tenorja sta jože dlopst in peter štirn drugi tenorji jožef libnik štefan Kohek ter šte-fan čepin prva basa sta ivan vrhnjak in vlado mori drugi basi pa matevž žlebnik jakob Forstner ter edi vrabič vseh 15 let so zboru zvesti jože dlopst štefan čepin in jakob Forstnerskratka tu smo ker radi pojemo in tako bomo tudi nadaljevali vam vsem pa hvala za zvestobo tamburaški skupini tamika za prispevek in tomu simetingerju za vzorno vodenjelaquoprireditvi so prisostvovali tudi vabljeni gostje in predstavni-ca javnega sklada za kulturo rs ravne na Koroškem ga jožica Krejan ki je ob tej pri-ložnosti podelila gallusova priznanja za prispevek k pev-ski ustvarjalnosti članom mpz viharniki in sicersrebrni znak so prejeli ivan vrhnjak vlado mori in jožef libnik zlatega pa edi vrabičprejemnikom čestitamo iz srca ter se zahvaljujemo za opravljeno delogostje predstavniki društev so v nadaljevanju programa s priložnostnimi darili ter željami za nadaljnje uspešno delovanje zbora izrazili skupni interes za razvoj in obstoj pevske kulture v naši občini s podelitvijo priznanja občine mežica pa nas je dodatno pre-senetil župan dušan Krebel in s tem potrdil da so rezultati našega petnajstletnega pri-zadevanja opazni tudi v širši skupnosti in da je smiselno nadaljevati načeto

vsem sponzorjem ki so s svojimi nesebičnimi prispevki omogočili izdajo zgoščenke se iz srca zahvaljujemo vam dragi občani pa za obisk

Jožef Libnik

23

drago miloševič je črnjan ki že nekaj let na različnih prireditvah in dogodkih pooseblja Kralja matjaža in ko oblečen v kraljevska oblačila spregovori je tako kot bi nam res sprego-voril Kralj matjaž Ko sem ga poslušala naza-dnje ob predstavi-tvi knjige janeza švaba so se me njegova razmišljanja še posebej dotaknila zato sem ga prosila da jih deli tudi z bralci šumca ter vsemi tistimi ki čakajo da se v teh burnih časih vendarle že zbudi naš kralj ki spi v nedrjih pece ali pa morda v nas samih novoletni čas ko potegnemo črto pod preteklim in načrtujemo prihodnost je čas ki je za taka sporočila in razmišljanja še posebej primeren

Ida Paradiž

KRALJ MATJAŽ PONOSNO ZAVEDANJE SLOVENSTVA raquoprav tako kot je mavrica podoba son-ca ki jo odsevi žarkov v oblaku različno obarvajo je tudi mit podoba neke resni-ce v kateri odseva misel z različnih kon-cev svetalaquo (plutarh izida in oziris 20) o moja slovenija vsa mala najmanjša na svetu Kljubuješ tvoj mali človek narod tolikokrat teptan uničevan krvav hellip še je tu iz nedoumljive pradavni-ne ta mala klena skupinica reže morje neskončnega časa in prostora in burka valove reže svoje zgodovinske brazde in trga ječi kolne a vztraja in zmaguje se ohranja o veliki imperialistični sosedi mogočni angleži osvojevalci Francozi revolucionarji zmagovalci germani samooklicana visoka rasa še smo tu in

kakor je Bog hodil pred izraelci tako so pred nami hodili martin Krpan peter Klepec škopnek Bedanc gozdni mož

žal žena divja jaga perkman-dlc torka Kralj matjaž

ndash miti in legende imeli smo svo-

je bogove daž bog

ndash bog sonca in plo-dnosti je po-skrbel za po-tom-

stvo in optimi-

zem lada ndash pomlad

mladost le-pota in ljubezen

perunstrelbog je delal grom dež plodnost

in gospodaril vesolju volos veles ndash bog živine pašnikov plodnosti vesna ndash bogi-nja pomladi bujnosti in mladosti vodan ndash bog voda rek in morij pa tudi morana ndash boginja smrti in zime triglav ndash vladar nebes zemlje in podzemlja svetlobe in teme še smo tu ndash navkljub raquonamrslaquo mali slovencelj zaverovan v svoje bogo-ve mite in zgodovino ki ga edina ohra-nja o množične požrešne horde tujcev teptajoče skozi stoletja vse kar vam je napoti mi smo še vedno tu in bomo ta mali primorec Kranjec dolenjec šta-jerc prekmurec od trdega gorjana do mehkega ravninarj imamo ponos moč zgodovino vero in prihodnost imamo svoje kraljestvo imamo svoje ogledalo v preteklem času Knežji prestol ne samevaj več posedi svojega junaka na tron in zopet zakriči v svet raquoše smo tulaquo in naj odmev preko alp doni do ravnice in morja in naj ga slišijo naši mali ljudje in naj se zopet zavedo svojih korenin in ponosaraquoin zbudil se bo po večstoletnem spa-nju gora ga bo dala nazaj med ljudilaquo in

sedel bo tokrat na knežji kamen pote-gnil bo svoj meč in pokazal pot ljudem prerojeno videnje sveta bo kakor rahla meglica pokrilo to malo gorato deželico in zbudilo duha v ljudehvčasih tako rad zatisnem oči in razmi-šljam kaj opredeljuje raquomalegalaquo in kaj raquovelikegalaquo človeka in vedno pogosteje se mi dozdeva da smo pri vrednotenju ta dva pojma predrugačili raquovelikelaquo ljudi enačimo z gladiatorstvom in to tudi ter-jamo od njih da jih postavimo na piede-stal raquovelikihlaquo vrednot vse ostalo pa so drugi raquomalilaquo ljudje raquovsakdanjcilaquo Kdo pa so ti raquovelikilaquo ljudje Katere vrednote zastopajo to niso cankarjevci ndash borci ljubezni domače grude to niso Hugojevi nesrečniki to so superman spiderman kdo ve kakšen raquomanlaquo tajkun so ljudje najplitvejše plehke instant kulture ki na nek nepravi način predrugači nedol-žno čisto in naravno bit in oddaljuje od bistva človečnosti najhuje pa je da si sami popolnoma sami to počnemo in nižamo osebnostno in narodnostno rast in zavedanje polje kdo bo tebe ljubil mojcej oh mojcej slovenec sem mnogo jih je še nevsiljivih rahlo otožnih pa tako lepih ndash naših in še so tu in še bodo ohranjajmo jiho moj slovenec odpri srce in razum naj ti ozvezdje oriona znova pove svojo zgodbo o nečimrnosti in zahrbtnosti loči dobro od zla ne vdaj se strahu in ozkosti plani predrugači vznikni kakor fenikszapoj odo dobrim stvarem in takrat bo zbujen Kralj matjaž v tebi in spet bo vse dobroKo zvečer ležem se zavem da je vsako ljudstvo ustvarilo junake po svoji podo-bi slovenec tvoja podoba je brezhibnaBodi ponosen nanjo in ne menjaj je za poceni denar plehke ideje in rjovenje cirkuških levov klovnovin ko se zjutraj zbudim si želim slediti svoji podobi podobi tistega raquomalegalaquo slovenca ki je vztrajal do danesdaj Kralj matjaž spomni svoje ljudi na ponos čas je njih zbudi

Drago Miloševič

Kralj Matjaž

24

Ob sVetOVNem DNeVu lusKaVice

Rupnikova linija na Koroškem

Luskavica ndash svetovni zdravstveni izzivorganizacije bolnikov ndash v sloveniji je to društvo psoriatikov s sedežem v ma-riboru in številnimi podružnicami po vsej državi ndash od leta 2004 obeležujejo 29 oktober kot svetovni dan luskavice luskavica je pogosta bolezen kože ki običajno poteka kronično dolgotrajno njenega vzroka natačno ne poznamo vemo pa da ni nalezljiva pojavi se lahko pri komer koli in kadar koli v nasprotju s splošnim prepričanjem se navadno ne pojavlja družinsko običajno se kaže s pordelimi zadebeljenimi s srebrnka-stimi luskami pokritimi od okolišnje zdrave kože ostro omejenimi spremem-bami najpogosteje prizadene kožo nad komolci koleni križem in v zatilnem delu lasišča pri večini bolnikov poteka na manjši površini spremembe lahko obsegajo tudi velike površine kože in včasih močno srbijo luskavica se lahko pokaže tudi na nohtih ali prizadene sklepe Bolnike z luskavico bolj ogrožajo srčno-žilne bolezni pri njih se pogosteje pojavljajo debelost sladkorna bolezen depresija visok krvni tlak kajenje in alkoholizemBolniki s kroničnimi boleznimi kože se pogosto srečujejo s strahom in ne-razumevanjem svoje okolice zaradi presenečenih ali celo zgroženih pogle-dov okolice skušajo kožne spremembe prikriti včasih pa se celo popolnoma umaknejo iz družabnega življenja

dermatologi imamo danes na voljo več različnih učinkovitih in varnih zdravil s katerimi lahko obvladamo ali močno olajšamo skoraj vse oblike luskavice lokalna terapija ndash kreme in mazila ndash še zdaleč niso edina zdravila ki so na voljo poleg fototerapije to je obsevanja z ultravijoličnimi žarki lahko dermatolog pri bolnikih s težavno ali obsežno lu-skavico ki prizadene npr več kot 10 telesne površine predpiše zdravljenje s tabletami ali biološkimi zdravili ki se uporabljajo v obliki injekcijv sloveniji so na voljo praktično vse oblike zdravljenja luskavice kot jih po-

znajo drugje po svetu in dostopne so vsem bolnikom ki jih potrebujejo zato želimo da bi dogodki kot je svetovni dan luskavice pomagali informirati tiste bolnike ki bi morda potrebovali učinkovitejše zdravljenje pa ne vedo da obstaja in pa splošno javnost ki bi morala poznati to pogosto bolezen in jo sprejemati z razumevanjem

Vesna Tlaker Žunter dr med zdravnica specialistka dermatovenerologije dermatovenerološka klinika univerzitetni klinični center ljubljana

sTanje juGoslavije po leTu 1920

če želimo dobiti celovito podobo rupnikove linije se moramo vrniti v preteklost ko je bila gradnja neke obrambne linije le ideja v

glavah takratnih generalov in politikov slovence je prihodnost po prvi svetovni vojni čakala v skupni državi slovencev Hrvatov in srbov oz kasneje v Kraljevini jugoslaviji slednja je imela po svojem nastanku leta

1918 veliko notranjih kot tudi zunanjih sovražnikov tukaj lahko izpostavimo predvsem odnose z italijo ki je zaradi londonskega sporazuma podpisanega leta 1915 zahtevala velik del istre z rapalsko pogodbo leta 1920

je nastala istoimenska meja ki pa je potekala globoko na slovenskem ozemlju to pa je odnose med državama znatno poslabšalo mussolini je v času pred aprilsko voj-no večkrat sam nameraval napasti jugoslavijo a je pre-

25

vladalo mnenje da je naša vojska premočna v nekakšno zaščito pred morebitnim napadom z Balkana so v italiji leta 1932 začeli graditi obrambno linijo bunkerjev znano kot alpski zid (it vallo alpino) zaradi tega je jugo-slovanska vlada dokončno ocenila da italija predstavlja resno grožnjo leta 1935 je bilo odločeno da se ob za-hodni meji zgradi nekakšna lsaquoproti linijarsaquo ki naj bi ščitila pred napadom italije in omo-gočila mobilizacijo vojske in civilnega prebivalstva v notranjosti za nadzor nad gradnjo so leta 1938 v ljubl-jani ustanovili štab utrjevanja za poveljnika pa je bil dolo-čen general leon rupnik po njem je linija dobila tudi ime

Gradnja bunkerjev se

preseli na ŠTajersko in koroŠko gradnja bunkerjev na za-hodnem delu slovenije ob rapalski meji je potekala hitro gradbišča pa je ustavil anschluss marca 1938 se je avstrija priključila nacistični nemčiji to je za jugoslavijo pomenilo dodatno grožnjo

že leta 1939 je bilo odločeno da se gradbeni stroji pre-maknejo ob severno mejo tako je nastal šesti odsek rupnikove linije ki poteka med črno na Koroškem in markovci pri ptuju do leta 1941 so na Koroškem postavi-li nekaj manj kot 100 bunker-jev ki so razporejeni vzdolž reke meže linija pa je bila za težjo prehodnost nasprotnika dodatno utrjena tudi s strel-skimi jarki protitankovskimi ovirami in z ovirami ob želez-niški progi v črni je bilo po vojaški označitvi postavljenih 11 bunkerjev našla nisva 3 lah-ko so uničeni ali pa prekriti z zemljo 6 april 1941 v jutranjih urah 6 aprila 1941 se je začelo zares nemška

letala so preletela dravograd avstrijsko stran meje pa je za-sedla nemška vojska (1 gor-ska in 79 pehotna divizija) Bunkerje na desnem bregu drave in meže pa so zasedli graničarji orožniki vojaki in nekaj rezervistov ndash vsega sku-paj nekaj čez 100 branilcev do 10 aprila so nemci osvojili

celotno mežiško dolino naj-večji odpor iz bunkerjev je bil ustvarjen v dravogradu kjer jih je bilo v borbah tudi nekaj poškodovanih skozi ravne je okupator prešel neovirano spet pa je naletel na manjšo oviro na prevaljah in kasneje v mežici v črni prav tako ni prišlo do večjih spopadov rupnikova linija se je izkazala za neučinkovito saj ni doseg-la svojega namena ndash zadržati napadalca ampak na to je vplivalo veliko dejavnikov predvsem gre izpostaviti da je jugoslovanska vojska praktično razpadla že pred vojno in zaradi tega bunkerji niso bili zasedeni kot je bilo načrtovano

celotno rupnikovo linijo na Koroškem lahko pogledate na avtorski spletni strani www

rupnikovalinija-koroškaconr

B1 ndash marholčeva rida B2 ndash jakob B3 ndash polena ndash orešnikov bun-ker B4 ndash pustnikov bunker B5 ndash starijev pruh B6 ndash center B7 ndash Balinišče

B8 ndash Kajžarjev bunker B9 ndash Kablex B10 ndash ob meži B11 ndash čistilna naprava B12 ndash torčeva rida B13 ndash štrikar ndash v gozdu B14 ndash štrikar ndash pri hiši B15 ndash meja B16 ndash poljana ndash v gozdu seZnaM ŠTevila bun-kerjev po občinaH na koroŠkeM A ndash OBČINA ČRNA NA KO-ROŠKEMnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeB ndash OBČINA MEŽICAnašla vseh 16 bunkerjevC ndash OBČINA PREVALJEnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeE ndash OBČINA DRAVOGRADnašla 38 bunkerjev

viri- aprilska vojna Wikipedija prosta enciklopedija- miloš Habrnaacutel rupnikova črta in druge jugoslovanske utrdbe iz obdobja 1926-1941 2005 pripravila davo in stanko mihev

SODELOVANJE S STARŠI

Starši imajo pri vzgoji svojih ot-rok bistveno vlogo To velja tako za vzgojo doma kakor tudi za vzgojo v vrtcu Prav zaradi tega je povezovanje in sodelovanje vrtca s starši ključnega pomena Obojim omogoča lažje zaznavan-ja otrokovih potreb želja in ob-čutij Z namenom okrepitve tega odnosa v vrtcu organiziramo raz-lična sodelovanja in srečanja

Družinski izlet v kekčevo Deželo

V mesecu oktobru smo skozi mnoge dejavnosti spoznavali in doživljali Kekca in njegove pri-jatelje Odločili smo se da ga skupaj s starši tudi obiščemo Vso pot sta nas spremljala lepo vreme in dobra volja Med mo-gočnimi vršaci neokrnjene na-rave se skriva Kekčeva dežela kjer so nas pričakali junaki iz zgodb Popeljali so nas skozi pra-vljični svet kjer naša domišljija ni poznala meja V marsikaterem odraslem se je prebudil otrok Polni vtisov s pesmijo na ustih in

srečo na obrazu smo se vračali domov

Kekec in njegovi junaki so v otroških srcih pustili močan pe-čat Še vedno (po dveh mesecih) radi prepevajo Kekčeve pesmi se igrajo igre vlog rišejo junake hellip Posneli smo tudi svoj Kekčev film na katerega smo zelo po-nosni

Hvala starši ker ste si vzeli čas za svojega otroka in mu omogo-čili nepozabno doživetje

Ps Na sprehodih pogosto pre-pevamo Kekčeve pesmi Postojte poglejte nas pogumne vesele otroke Mogoče boste v sebi prebudili spomin na brezskrbno otroštvo

obiskal nas je Galov ATA LOVEC

Na srčno željo Gala in v predhodnem dogovoru z njegovim očetom nas je le-ta v vlogi lovca obiskal v vrtcu Oblečen v zeleno-rjava

oblačila s klobukom na glavi daljnogledom nahrbtnikom slikami živali lovskimi trofejami je vstopil v igralnico Otrokom je na privlačen zanimiv in poučen način predstavil vlogo lovca Otroci so ga z zanimanjem poslušali Skupaj smo se odpravili na sprehod do opazovalnice in krmišča katerega smo napolnili z jabolki koruzo korenjem in senom Seznanil nas je z živalmi ki živijo v našem gozdu in kako se pripravljajo na zimo

Hvala ata Mitja za poučno do-poldne Pri otrocih si razblinil mit da lovci streljajo in ubijajo živali ter rešujejo Rdečo kapico

zdaj vejo da lovci poznajo vse vrste živali jih krmijo in skrbijo zanje se družijo v lovski družini podobno kot mi v vrtcu obožu-jejo naravo fotografirajo živali se neopazno v zeleno-rjavi obleki sprehajajo po gozdu in z dalj-nogledom opazujejo živali

tanja bivšek

POZIV STARŠEM ZA ODDAJO VLOGE ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA ZA KOLEDARSKO LETO 2013v mesecu decembru morajo vsi starši ki imajo otroke vključene v vrtec ponovno oddati vlogo za določitev znižanega plačila vrtca za naslednje koledarsko leto 2013 dosedanje odločbe o znižanem plačilu se namreč s koncem decembra 2012 iztečejo in s tem prenehajo biti pravna podlaga za izstavitev računov v naslednjem letu

vlogo na predpisanem obrazcu starši oddajo na pristojnem centru za socialno delo za pravočasno vložene vloge za katere se bo izdala odločba z veljavnostjo 1 1 do 31 12 2013 se bodo štele le tiste ki bodo vložene do konca meseca decembra 2012 V skladu z 32 členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev namreč upravičencu pripada znižano plačilo vrtca od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge

starši bodite pozorni tudi pri datumih za uveljavitev otroškega dodatka in šolske prehraneBarbara prevorčič

27

NEPALraquoNepal je tu da bi te spremeNil Ne pa da bi ti Njegalaquo ta misel legeNde sloveNskega alpiNizma Nejca zaplotNika še kako drži saj te dežela resNičNo spremeNi medtem ko je ti Niti Ne moreš Niti Ne želiš ko jo eNkrat obiščeš te vedNo zNova iN zNova vleče Nazaj

Federativna demokratična republika Nepal kot se glasi uradni naziv države je v vseh pogledih posebna država Do-movina utemeljitelja budizma Siddhar-te Gautame varno skrita pod mogočni-mi in silno skrivnostnimi himalajskimi vrhovi med katerimi še vedno živi mit nikoli fotografiranega jetija ter never-jeten spekter geografskih kulturnih bioloških in religijskih raznolikosti ki so tako zelo vplivale na dojemanje za-hodnega sveta da je le-ta Nepal včasih imenoval kar Pravljična dežela Dežela bogov ali celo Šangri-La nikoli odkriti mistično-magični raj

Na življenje v edini uradni hinduistični državi na svetu je vedno vplivala njena specifična geografija ndash topografsko gledano leži najvišja točka Nepala 8848 metrov nad morjem najnižja pa le 61 metrov nad morjem ndash a so jo njegovi vladarji praviloma hote ali nehote izkoriščali v povsem

druge namene kot za ekonomski razvoj Dežela obdana z zastrašujočima sosedama Indijo na jugu in Kitajsko na severu in v kateri se sedaj močno večinski hinduizem vidno in mirno prepleta z manjšinskim budizmom pri čemer sta jasno vidna tudi vpliva domače nevarske in sosednje tibetanske kulture je skozi zgodovino sicer presenetljivo uspešno odbijala pritiske tako severne kot južne sosede a so njen razvoj zavrle notranje zdrahe revolucije in revolti Cena notranjih bojev pa je visoka Nepal dandanes spada med najrevnejše države sveta

Nepal je najbolj poznan prav po svojih mogočnih osemtisočakih zato verjetno ni nič čudnega da ga nekateri imenujejo Dežela v kraljestvu gora V Nepalu je kar osem od desetih najvišjih in najzahtevnejših gora na našem plane-tu vključno z najvišjo Mount Everest

Kljub temu da kar 80 odstotkov

nepalskega površja prekriva Himalaja pa se 50 kilometrov južno od nje večni sneg in led srečata z vročino in pragozdovi Kot bi prišli v novo deželo Kontrast je očiten in skoraj zmede človeka ko se en dan spogleduje z najvišjimi vrhovi sveta naslednji dan pa ga pričaka ravnina riževa polja in džungelski pas južnega Nepala Prav ta raznolikost daje pestrost tej deželi in zaradi tega ponuja široko paleto rastlinstva in živalstva Od himalajskega goveda (jakov) leopardov tigrov nosorogov do slonov krokodilov antilop opic hellip Z namenom da omogoči preživetje številnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst je nepalska vlada ustanovila štiri rezervate ndash Čitvan Sagarmatha Langtang in jezero Rara ki skupaj merijo več kot 3000 kvadratnih kilometrov

Nepalsko prebivalstvo je nepregle-dna množica ljudstev ki jim že stoletja

Mount EverestMolilni mlinčki

Budistični tempeljBoudhanath Stupa

Katmandu

Ama Dablam

28uspeva dokaj harmonično prebivati skupaj se prilagajati novim idejam vrednotam in prišlekom ki prihajajo od vsepovsod Po besedah mnogih ki so obiskali Nepal so Nepalci zlati ljudje To sem med obiskom Nepala občutila tudi sama Kljub pomanjka-nju in revščini so vedno nasmejani pripravljeni na pogovor in čakajoči na majhno pozornost mimoidočih Nji-hova prijaznost se iz mesta stopnjuje proti vedno višjim vasicam ob vznožjih osemtisočakov Višje ko greš bolj pri-jazni in iskreni so Neverjetna je hvale-žnost otrok ko jim podariš staro igračo svinčnik ali sladkarije

Nepalci so zelo vraževerni Tako hindujci kot budisti imajo svoje vraže in pravila ki se jih držijo in jih

spoštujejo Zanimivo je na primer da družina preden se vseli v nov dom prosi astrologa da določi najugodnejši datum vselitve Prav tako astrologi zaročencema določijo najprimernejši dan za poroko Predvsem strogo se držijo pravil v zvezi z vero Tako pred vhodom v tempelj ne smejo jesti in piti Pravilo ki se ga strogo držijo tudi turisti je da se mimo templjev in znamenj (čorteni maniji) vedno hodi le po levi strani prav tako pa se v smeri urinega kazalca vrtijo tudi molilni mlinčki

Zanimivo je da v popolnem sožitju uspevata dve tako različni verstvi Na eni strani budizem ki spoštuje vsa živa bitja

in deluje v sožitju z naravo na drugi strani pa raquokrvavilaquo hinduizem Vsaj tako se ti zdi ko opazuješ budistične molilne mlinčke ki jih poganja voda pisane molilne zastavice katerih molitve veter odnaša bogovom na drugi strani pa kr-vave daritve živali v hindujskih templjih Kljub tem daritvam pa imajo hindujci nekatere živali za svete in jih je prepove-dano ubijati

Krava je v Nepalu sveta z zakonom zaščitena žival Predstavlja boginjo La-ksmi ndash boginjo bogastva Kljub prome-tnemu kaosu ki vlada na katmandujskih ulicah ima krava vedno prednost Lahko se sprehaja po ulicah se ustavi sredi ceste ali uleže pred vhod v tempelj nihče je ne bo preganjal Sveta žival je tudi slon ker ima Ganeš ndash sin boga Šive

ndash slonovo glavo Ko gre slon po cesti se verni Nepalci dotikajo prahu na odtisu njegovih nog in si ga kot raquotikelaquo priti-skajo na čelo Svete živali pa so tudi bik opica in čmrlj

Poleg trekinga in alpinizma ki sta med turisti najbolj priljubljeni aktivnosti pa Nepal ponuja tudi vrsto drugih špor-tov in aktivnosti Vedno bolj popularni so rafting na rekah Kali Gandaki Bhote Kosi in drugih gorsko kolesarjenje vožnja z motorji bungee jumping in seveda džungelski safari v Kraljevem narodnem parku Čitvan

V Nepalu lahko vsakdo najde nekaj zase Ko potuješ po tej skrivnostni deže-li sprva sploh ne opaziš da spada med

najmanj razvite dežele našega planeta Naravne lepote mogočna arhitektura kulturna raznolikost in iskreni ljudje te tako prevzamejo da socialni položaj ljudi kar spregledaš

Ko sem pred tremi leti prvič obiskala Nepal se mi je zdelo da deželo kar dobro poznam saj sem videla nešteto diapozitivov in slišala mnogo zgodb ki mi jih je pripovedoval ati vsakokrat ko se je vrnil iz Nepala Pa sem se motila Ko sem prvič stopila na nepalska tla sem šele začela spoznavati to prekrasno deželo

Čeprav prvi vtisi niso bili ravno tako zelo krasni Prvi stik s Katmandujem glavnim mestom Nepala je bil zame rahlo šokanten Vsepovsod gneča smeti ki jih mečejo kar skozi okna na

ulico smrad hellip Po cestah ki si sicer niti ne zaslužijo imena ceste se sprehajajo krave krdela uličnih psov ljudje vozijo rikše avtomobili in motorji in to vse povprek Zmešnjava avtomobilov motorjev in rikš ki se ob neprestanem hupanju raquolovijolaquo po katmandujskih ulicah je neverjetna Zdi se da je edina obvezna oprema na avtomobilu delujoča hupa saj vozniki neprestano hupajo Zanimivo je tudi da mora na motorju imeti čelado samo voznik in to ne glede na to da po navadi vozijo s sabo več ljudi velikokrat kar cele družine

Po prihodu v Nepal smo prve tri dni preživeli v Katmanduju kjer smo uredili

Namche Bazar Nepalski otroci Patan - Hindujski tempelj

Sežiganje mrtvihSamostan v Tengbocheju Tabla Everest

29

in nakupili vse potrebno za treking Znamenitosti mesta si v tem času nismo uspeli ogledati saj so bile trgovinice in ulični prodajalci preveč prepričljivi s svojimi ponudbami in sem večino časa preživela na glavni turistični ulici Thamel ter barantala za nižje cene

Po treh dneh Katmanduja ko sem se ravno navadila na ljudi mestni utrip gužvo in me smeti in smrad niso več motili Katmandu pa je postajal vedno bolj zanimiv in privlačen smo se odpravili na treking Do Lukle ki je bila naše izhodišče za treking smo iz Katmanduja poleteli z letalom Jetstream 41 letalske družbe Yeti Airlines Med poletom ki je bil prav gotovo eden od vrhuncev tega potovanja sem prvič videla sedem- in osemtisočake med njimi tudi Everest Že iz zraka je bil videti mogočen Po izjemno zanimivem pristanku na najkrajši in najstrmejši pristajalni stezi kar sem jih kdaj videla smo v Lukli poiskali lodge kjer smo se dobili z našima nosačema Tekijem in Pembo Oba sta bila doma iz vasi ki je bila iz Lukle oddaljena dva dni hoje z delom nosačev pa sta služila denar za svoji družini

Treking pod Everest smo torej začeli v Lukli ki leži na nadmorski višini 2840 m Načrtovano je bilo da se prvi dan odpra-vimo do vasi Phakding do koder smo prispeli po približno dveh urah hoje Ker je bila pot ki nas je čakala naslednji dan veliko bolj strma in zahtevna smo se odločili da bomo nadaljevali Tako smo prvi dan prišli do vasi Monjo (2840 m nmv) kjer smo našli prijeten lodge v

katerem smo prespali Tu sem tudi ugo-tovila da je hrana v nepalskih vasicah veliko bolj okusna kot v katmandujskih restavracijah Drugi dan trekinga nas je čakala hoja do Namče Bazarja ki leži na nadmorski višini 3440 m Kmalu po za-četku hoje smo prišli do vstopa v Naci-onalni park Sagarmatha Tu smo morali pokazati karte in posebne treking potne liste V nadaljevanju poti smo prišli še do vojaške kontrole kjer se je postopek s kontrolo kart ponovil Po približno treh urah hoje smo prišli do Namče Bazarja vasi ki jo imenujejo tudi mesto Šerp Namče Bazar je glavno mesto in trgo-vsko središče regije Khumbu ki je ime dobila po istoimenskem ledeniku Po kosilu in kratkem počitku v lodgu smo se odpravili do samostana nad vasjo ki je sedaj preurejen v muzej V muzeju so razstavljeni predmeti ki jih po nepalskih vaseh še danes uporabljajo v vsakda-njem življenju Ogledati si je mogoče tudi slike in dokumentacijo o Mount Everestu ter fotografije Šerp ki so osvo-jile Everest Med njimi so našli tudi sliki Ang Dorjeeja in Pasang Tenzinga ki sta bila leta 2000 z atijem in Davom na vrhu Everesta

Naslednji dan nas je čakala hoja do vasi Tengboche Ta del poti je bil eden izmed bolj zahtevnih saj se je že na začetku pot začela strmo spuščati in ker smo morali nekje pridobiti novih 600 višinskih metrov se je kar hitro začela strma pot navzgor Vse raquominus metrelaquo ki sem jih preklinjala na poti navzdol pozabim ko mi ati pokaže Ama Dablam Šesttisočak ki sta ga maja 1996

v severozahodni steni po prvenstveni smeri preplezala Vanja Furlan in Tomaž Humar za kar sta dobila najprestižnejše alpinistično priznanje ndash Zlati cepin Sicer pa meni osebno eden najlepših vrhov Hojo sta poleg strmine oteževali tudi vročina in vlaga ki ju na takšni višini nisem pričakovala Ves trud je bil poplačan ko sem končno prišla do cilja kjer nas je pričakal čudovit razgled na Lhotse in Everest Vas Tengboche leži na nadmorski višini 3860 m V vasi je glavni budistični samostan v Nepalu sicer pa eden najlepših na svetu Samostan je v devetdesetih letih pogorel zdaj pa je povsem obnovljen Imeli smo enkratno priložnost da smo lahko bili prisotni pri obredu Na začetku sta dva mlada meniha vernike poklicala k obredu s piskanjem na ogromni školjki Obred je bil zelo zanimiv večino časa zelo umirjen trije menihi so molili naprej ostali pa za njimi na trenutke pa je umirjenost zmotil močan udarec na gong igranje na piščalke in zvončke ter glasno petje Izredno zanimiva je bila tudi sama molilnica ki je bila poslikana z budističnimi podobami najbolj pa je izstopal ogromen pozlačen kip Bude Obisk samostana mi bo ostal v posebnem spominu tudi zato ker me je eden od menihov blagoslovil z rdečo vrvico okoli vratu ki je za zdravje in dolgo življenje ter rumeno ruto ndash kato za srečo

Pot nas je iz Tengbocheja vodila skozi vasi Deboche in Shomare do vasi Periche (4240 m nmv) Pot mimo prostranih travnikov in njiv mimo vasi

Barva za tike Kip Bude Nepalski otroci

30je bila iz dneva v dan bolj zanimiva Sončno vreme mogočne gore neverjetna pokrajina in iskreni ljudje so nam lepšali vsakdan na poti proti našemu cilju Molilne zastavice molilni mlinčki in čorteni so zbujali navdušenje nad preprostostjo budizma Otroci ki smo jih srečali na poti in jim podarjali kulije in stare igrače pa me še danes spravijo v dobro voljo ob spoznanju kako lahko malenkosti nekomu polepšajo življenje Ko smo prispeli v Periche smo najprej opazili spomenik iz nerjavečega jekla v obliki prerezanega stožca v notranjosti pa vrezana imena vseh ki so se do leta 2005 smrtno ponesrečili na Mount Everestu in okolici Takoj nam je v oko padlo ime atijevega prijatelja Marka Lihtenekarja ki se je po uspešno osvojenem vrhu Everesta 21 maja 2005 smrtno ponesrečil pri sestopu z gore

Četrti dan trekinga smo prispeli do vasi Dingboche (4358 m nmv) ki mi je v spominu ostala predvsem zaradi najbolj okusnih momotov ki sem jih jedla na potovanju po Nepalu Momo je tipična nepalska jed podobna našim cmokom Ponavadi so polnjeni z zelenjavo ali mesom in so lahko kuhani ali pečeni Postreženi so skupaj z različnimi pikantnimi omakami Postanek v Dingbocheju pa mi je poleg najboljših pečenih sirovo-tuninih momotov ostal v spominu tudi zaradi aklimatizacijske ture ki smo jo naredili Bila je sicer ena zahtevnejših aklimatizacij na trekingu vendar tudi ena lepših Vrh grebena ki smo si ga

zadali za aklimatizacijo nas je presenetil s čudovitim ledeniškim jezerom in Ama Dablamom ki se je dvigal nad njim Naslednji dan nas je čakal eden daljših kosov poti Do zadnje vasi pred končnim ciljem Kala Patarjem smo morali opraviti 700 višinskih metrov Pot nas je peljala po grebenu nad vasjo Periche in naprej do morene ledenika Khumbu mimo Thokle do vasi Lobuche (4910 m nmv) Po kratkem počitku v lodgu smo se odpravili na aklimatizacijo Pot nas je peljala mimo Italijanske piramide ndash mednarodnega observatorija in laboratorija do bližnjega grebena Z vrha grebena smo lepo videli pot proti vasi Gorak Shepp Kala Patar Italijansko piramido pred nami pa se je bohotil Nuptse Po vrnitvi v lodge sem kljub aklimatizaciji dobila svojo porcijo višinskih neprijetnosti Razbijanje v glavi se je kljub vztrajnemu preganjanju s tabletami nadaljevalo še dolgo v noč in mi kratilo prepotreben spanec

Vrhunec trekinga je bil vzpon na Kala Patar (5550 m nmv) Iz Lobuch smo se podali proti zadnji vasi Gorak Shepp in naprej proti vrhu Kala Patarja Vso pot smo tekmovali z meglo ki nam je vztraj-no sledila Višina je delala svoje noge so bile vedno težje dihanje pa je postajalo vedno težje Za spodbudo se nam je na poti razkril Everest Tokrat je bil res čisto blizu Hitro sem se ga nagledala in po-slikala saj ga je minuto zatem že zakrila megla Bolj kot smo se približevali vrhu bolj je sonce kurilo meglo in na vrhu nas je pričakal čudovit razgled Everest Lhotse Nuptse Pumo Ri ledeni slap le-

denik Khumbo hellip vse je tako ogromno mogočno in čudovito Občutek na vrhu je bil enkraten Po obveznem slikanju smo kar obsedeli in občudovali bele vrhove okoli nas Z vrha smo sestopili po drugi poti ker smo se namenili poiskati spominsko tablo Janezu Jegliču ndash Jo-hanu ki je leta 1997 omahnil z grebena Nuptseja po tem ko sta s Tomažem Hu-marjem preplezala prvenstveno smerPo doseženem cilju trekinga ndash osvojitvi Kala Patarja smo se naslednji dan iz Lobuch odpravili nazaj proti Namche Bazarju od koder smo zadnji dan trek-inga odšli do vasi kjer smo začeli ndash do Lukle V Lukli smo prespali nato pa takoj zgodaj zjutraj po slovesu od nosačev s prvim letalom poleteli v Katmandu Vrnitev v Katmandu je bila rahel šok Iz mirnega podeželja nazaj v gnečo in hrup Ker smo imeli le tri dni časa pred odhodom domov je bilo potrebno Katmandu seveda čim bolje izkoristiti in raziskati Katmandu je zaradi svoje čudovite arhitekture pod UNESCOvo zaščito Prvi dan smo se najprej odpeljali do mesta Patan kjer smo si ogledali Durbar Square ndash staro mestno jedro kjer so nekoč ustoličevali kralje in kjer živi boginja Kumari ki je žal nismo uspeli videti Smo pa v hindujskem templju bili priča daritvi koze hindujskim bogovom Po vrnitvi v center Katmanduja smo si šli ogledati največjo znamenitost Katmanduja ndash Boudhanath Stupa bolj poznano kot Budine oči Stupa ki je ena največjih na svetu je od leta 1979 na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine Prvi dan v Katman-

Sveti mož Vzletno pristajalna steza v Lukli Z atijem na vrhu Kala Patarja

31

duju po vrnitvi s trekinga smo zaključili z nazdravljanjem na uspešno izveden treking v restavraciji Rum Doodle kjer so leta 2000 praznovali svoj uspeh na Everestu tudi člani odprave Ski Everest 2000 Posebnost te restavracije je da vsi osvajalci Everesta dobijo svojo člansko kartico s katero lahko v restavraciji Rum Doodle jedo brezplačno

Naslednji dan smo si ogledali tempelj Pashupatinath ki je eden najpomemb-nejših Šivinih templjev na svetu Tempelj je v vzhodnem delu Katmanduja ob reki Bagmati Zraven templja ob reki se na-haja tudi nepalski Varanasi kjer zažigajo umrle pepel pa nato raztrosijo v reko Sam pogled na mrtveca ki gori ob reki

je sprva grozljiv a dlje časa kot opazuješ dogajanje bolj logično in normalno se zdi vse skupaj Bolj šokantno je kako sto metrov nižje otroci plavajo v reki ženske pa perejo posodo in oblačila V templju in njegovi okolici je polno sadhujev ndash hindujskih svetih mož ki meditirajo in za plačilo pozirajo turistom Po napor-nem ogledu templja Pashupatinath smo se z rikšami odpeljali do stupe Swo-yambhunath ki je starodaven religijski kompleks na vrhu hriba v zahodnem delu Katmanduja Stupa je turistom bolj znana pod imenom Opičji tempelj ker na SZ delu templja živijo svete opice S templja se razkriva čudovit pogled na Katmandu Zadnji dan v Nepalu je bil

rezerviran za še zadnje nakupe in odkri-vanje najboljših katmandujskih slaščic Vse od tehnične opreme do oblačil ndash ko se naučiš barantati je Katmandu raj za nakupovanje

Kljub katastrofalnemu prvemu vtisu me je Nepal očaral Zdaj sem končno ra-zumela atija in druge zakaj se venomer vračajo tja Kaj je tisto kar te v Nepalu tako prevzame je najlepše opisal ati ko se je leta 1999 prvič vrnil od tam raquoPo-polnoma drugačen način življenja Ljudje so tam pripravljeni pomagati Vse delajo počasi mirno z dobro voljo Čisti balzam za dušolaquo

Tadeja Oderlap

mežičarji po svetutokrat se bomo odpravili malo dlje No zelo daleč pravzapravNaš cilj je država ki je po velikosti druga Na svetu ndash s pisaNo mešaNico Narodov v velemestih ki se še vedNo širijo Na drugi straNi pa z ogromNimi polji zasejaNimi s pšeNico iN koruzo s trgovskimi ceNtri ki so prava mala mesteca iN NeskoNčNimi ravNimi cestami po katerih Nihče Ne vozi prehitro jezera iN jezerca so posuta po deželi ki v svoji NotraNjosti skriva zaloge Nafte Na dveh straNeh državo obdaja širNo morje deli pa visoka gorska veriga če vam Naštejem še medvedi iN hokej javorov list iNdijaNci iN zlatokopi je bilo Namigov dovolj da ste ugaNili kam smo NameNjeNi ida paradiž

Kdo ste in kje živiteSem Franc Potočnik in živim v Kanadi v provinci Alberta v njenem glavnem mestu Edmonton

Kako dolgo ste že tam in zakaj ste tja odšli

V Kanadi živim že 46 let Iz Mežice sem odšel raquos tre-buhom za kruhomlaquo nekaj časa preživel v Nemčiji in Franciji potem pa sem bil odločen oditi nekam dlje Avstralija ali Kanada sta bili dve možnosti ndash in

ker je ladja proti Kanadi odplula prej sem se pač vkrcal nanjo

V čem se nov kraj in vaše zdajšnje življenje najbolj razlikujeta od tistega prej

Edmonton je milijonsko mesto v katerem v sožitju prebivajo ljudje vseh narodnosti Tu ima človek veliko možnosti za zaposlitev ndash nemalo ljudi ima dve celo tri različne službe Nekatere vsak dan druge morda dva- trikrat na teden po nekaj

ur Pač glede na potrebe in želje po recimo nakupu hiše ali česa drugega Življenje v Edmontonu zaradi takih možnosti zaenkrat ni predrago tudi prihodnosti se ne bojimoZimske temperature so tu precej nižje kot doma (Do -25 stopinj celzija otroci še redno hodijo v šolo) Je pa mraz suh tako da kepe sploh ne moreš narediti ker je tudi sneg tako suh da se ne sprime Tako je pozimi poleti so pa največja nadloga komarji

ki najdejo odlične pogoje za razvoj v vseh mlakah in jezerih

Kaj vam je tam najbolj všečVšeč mi je pokrajina narava Rad hodim kampirat ob jezera uživam v ribolovu Na razpolago je tudi veliko športnih objektov tako da vsak najde kaj po svojem okusu

Kaj najbolj pogrešatePogrešam Mežico in življenje v njej kakršno

32

sem poznal v mladosti

Kako pogosto se vračateprihajate na obisk v domovino

Domov pridem vsaki dve ali tri leta Vesel sem da sem v svoj rojstni kraj uspel pripeljati tudi svoja dva otroka (ki sta nekaj časa v Mežici obiskovala osnovno šolo oz vrtec) z

družinama da so tudi oni spoznali prelepo Koroško in Slovenijo

Kako vidite Mežico ko pridete domov

Po 46 letih odkar sem zapustil Mežico se počutim malo tujega Mnogih znancev več ni tudi življenje teče drugače Manj je sproščenega druženja

Živi blizu vas še kaj SlovencevKorošcev Se srečujete

Tukaj je precej Slovencev pogosto se srečujemo ndash na kavici ali na prireditvah

v letos odprtem novem Slovensko ndash kanadskem kulturnem centru ki se lahko pohvali s plesno dvorano za 300 ljudi knjižnico kapelico in sobo za srečanja Do lani smo se dobivali v leta 1967 zgrajenem domu ki so ga zaradi gradnje ceste podrliKorošcev pa skoraj ni več

le dve družini drugi so na žalost pomrli

Ali v trgovinah najdete tudi kakšne izdelke iz Slovenije

V Edmontonu smo že pred leti našli italijansko trgovino kjer dobimo tudi slovenske izdelke malinovec kavo barcaffe Radensko ribe nudeljčke skoraj vse

Kaj vedno odnesete s seboj ko se vračate z obiska v domovini

Ob povratku s seboj odnesemo CD-je s slovensko glasbo slovenske knjige pa tudi

kakšno flašo šnopsa

Tipična jed pijača kakšen poseben običaj v novi deželi

Kanadska specialiteta je goveji steak na ražnju pečena koruza in krompir tudi piščančje perutničke lahko dobiš na vsakem koraku ndash pripravljene na tisoč in en način od običajno spečenih do

raquohot chicken wingslaquo ki so izdatno začinjene Pijača je whisky pa morda še za Slovence neobičajna kombinacija pivo z dodatkom clamato juice (to je mešanica sokov neke školjke paradižnika in zelene) Tudi običaja da ti v lokalu kavo za ceno ene dotakajo tako dolgo da prazno skodelico obrneš v Sloveniji ni Ali pa prijaznost ko poleti takoj ko sedeš na mizo brezplačno dobiš vrček s prijetno hladno vodoObičaj da se največji

dnevni obrok postreže ob šestih zvečer (kar menda z novim delovnim časom vse bolj prihaja v navado tudi v Sloveniji) je pa kriv da se prepogosto kile kar kopičijoZaradi temperatur ki pozimi sežejo tudi do -30 stopinj celzija si lahko privoščimo ribolov na zaledenelih jezerih ndash na led zapelješ z avtom izvrtaš luknjo čez to luknjo postaviš šotor in nato v zavetrju čakaš da bo riba prijela Zanimiva izkušnja ndash če le led ne prične pokati

Poslušate slovensko glasbo Katero

V živo zelo rad poslušam Radio veseljak pa CD-je s slovensko glasbo Seveda je pa No1 še vedno Avsenik

Bi sami dodali kakšno zanimivost misel sporočilo

Pregovor raquoPovsod je lepo doma je najlepšelaquo je dobil v šestinštiridesetih letih poseben pomen Moj dom bo vedno Mežica a dom je s tem ko mi je dala kruh ko so tu zrasli moji otroci in rasejo moji vnuki postala tudi Kanada Zato ko sem tu se prav vsak dan spomnim na Mežico Ko pa pridem domov na obisk se mi kmalu prične tožiti po vnukih in kanadskem vsakdanjiku A tako razpeti med dva doma s(m)o najbrž vsi ki živijoživimo v tujini Šele z oddaljenostjo pričneš ceniti tisto kar je zares pomembno

POPRAVEKNa žalost nam jo je v prejšnji številki Šumca zagodel tiskarski škrat V članku raquoO ribičih in ribištvulaquo je v stavku V eni jeseni dobijo povprečno 120000 ndash 150000 iker iz njih pa pride 80 90 v dobrem letu tudi 100 mladic izpustil nekaj ničel Pravilno je seveda da v enem letu iz iker dobijo od 80000 90000 v dobrem letu tudi 100000 mladic Šele tako je jasna pohvala da je to odstotkovno zelo uspešno Ida Paradiž

33

Letos je izšla knjiga Marjete Žebovec Slovenski književniki rojeni od leta 1930 do leta 1935 v katerih je poleg najpomembnejših slovenskih literarnih ustvarjalcev svoje zaslužno mesto zase-del tudi Marijan kar kaže na to da je v tovrstnem kulturnem segmentu pustil neizbrisen pečat Pomembno je njegovo delo s področja natančnega poznavanje kratkih japonskih pesniških oblik ime-novanih haiku Je torej pesnik pisatelj poleg tega tudi izumitelj vsekakor pa človek tisočerih interesov Je ustanovitelj skupine Literarno gledališče Treska ki je prineslo svež veter kulture v naš mali kraj in ki to poslanstvo uspešno opravlja še danes ndash čeprav brez Marijana Na nje-govo pobudo za začeli izdajati literarni

list Šumc predhodnika časopisa ki ga trenutno držite v rokah O svojem živl-jenju govori globoko iskreno zato je po-govor z njim pristen in nepozaben Manj sva klepetala o haikujih in njegovem literarnem ustvarjanju saj mi je dejal raquoO tem si lahko sama prebereš v mojih knjigah To lahko vsak Jaz ti bom pove-dal nekaj česar ne moreš prebrati nikjer veljalaquo Velja In sva klepetala o njego-vem zanimivem življenju o nepozabnih dogodivščinah O drobnih utrinkih in zgodbah ki so se dogodili nekje nekoč

Ne mara nizanja suhoparnih podatkov Življenje se namreč piše še kje drugje Da je bil precej razigran fant da se je celo rad pretepal sem izvedela Upornik torej Da je opravljal vrsto zanimivih poklicev In rešil nekaj življenj Slednje je morda bolj pomembno kot kar koli dru-gega Kar misli tudi Marijan sam In mi že nariše svoj izum Ki je bil celo patentiran Gospod Marijan kje naj začneva Mogoče od tistega trenutka dalje ko ste prišli v Mežico

Hja vselej je treba začeti od začetka To upoštevam pri vsem kar delam tudi pri svojih izumih Pravim da je treba začeti pri Grkih in Rimljanih prebrati knjige o

njih Vse pravzaprav že obstaja le po-novno je treba nekje začeti to obuditi Pa o izumih malo pozneje

Torej ndash začniva od začetka Kako vas je privedla pot na Koroško

Veš rad sem se pretepal Želeli so se me znebiti ndash oziroma hoteli so da se po-boljšam zato so me poslali v Mežico Ko sem prišel sem bil star 14 let Oče se je dogovoril z dimnikarjem Magdičem ki je videl da sem sposoben da znam po-

metati dimnike In to sem nato počel po vsej Koroški V Črni v Rudarjevem je bilo veliko hiš imeli so me zelo radi še po-sebno ženske Čez nekaj časa me je pus-til kar samega sam sem lahko računal in pobiral denar Takrat sem stanoval na Poleni Spominjam se da se mi je enkrat zlomila žica na dimnikarski palici Na Glančniku so to znali zvariti a mojster je bil jezen Udaril me je z zlomljeno palico in pobral ves denar Jaz pa sem prav tako jezen šel za njim hellip

Torej kot dimnikar ste bili samouk Za kakšen poklic pa ste se šolali

V Sveti Trojici kjer sem odraščal ndash sicer sem se rodil v Zagrebu kjer so delali

moji starši ndash sem obiskoval osnovno šolo končal sem jo v Mežici Nato sem obiskoval rudarsko šolo v Trbovljah A sem se kmalu stepel z vzgojiteljem Uf ni bilo lahko ta je bil trener boksa hellip Skratka decembra 1959 sem se vrnil v Mežico Veš takrat sem izumil postopek za reševanje potapljajočih se ljudi Ne-kega dne sem šel v kino spominjam se da je bila Meža bela od peska Prišel sem do mostu in videl kako dva skačeta v vodi Ker je bila Meža tako bela nisem videl otroka ki se je utapljal Moška sta

O tistih drobnih stvareh ki jih ne moreš prebrati v knjigah hellip

marijan mauko je vsekakor svojevrstno zaznamoval koroški pa tudi slovenski kulturni prostor poleg objav v različnih publikacijah je izdal več knjig ndash pesniških zbirk in strokovnih del o literarni teoriji

34ga poskušala spraviti na kopno pa jima ni uspevalo zaradi visokega zida Ko se jima je končno posrečilo sem iz ust otro-ka izsesal zrak nesnago naplavine pe-sek To sem storil dvakrat hellip in otrok je prišel k sebi To je bila svojevrstna meto-da za tisti čas vsi so namreč počeli ravno obratno pihali zrak v usta Veš si izumi-telj ali pa nisi Tretje poti ni Nato sem se odpravil naprej v gostilno Naročil sem si raquokavbojcalaquo (tj malinovec in žganje) da sem si izplaknil usta polna peska

Nepozabna izkušnja rešili ste človeško življenje

Da to je bilo prvič Nekoč pa je bilo v Velenju bil sem na udarniškem delu Jaz brat in dva Trojičana Z njima sem se največkrat stepel hahaha Nekaj smo si celo v sorodu a to ni pomembno pomembno je le da smo se imeli lepo Skratka videli smo nosečnico ki je hodila po pomolu iz debla naenkrat je padla v vodo Bil sem dober plavalec pripeljal sem jo na kopno Vzdignil sem jo bila je težka morali so mu priskočili na pomoč To je bilo drugič da sem rešil življenje

Bili ste torej dober plavalec Ste se ukvarjali še s katerim športom

Da predvsem z alpinizmom Bil sem tudi dober akrobat na kolesu Ah s šolo pa nisem imel toliko sreče Moral sem jo začasno zapustiti ko sem zbolel za osteomielitisom (tj vnetje kostnega mozga) Na Ptuju so mi dajali opij Vsi so mislili da bom umrl Če sem se zasmejal sem takoj padel v nezavest A na koncu smo se vendarle vsi smejali Izboljšalo se je po več kot desetih injekcijah Spo-minjam se da se je prijatelj očeta ki me je obiskal v bolnici zadrl raquoBi rad bil narkomanlaquo Hahaha a prebolel sem abstinenco Po bolezni pa sem bil tako šibak da nisem mogel vzdigniti 30 kilo-gramov barve Takrat so restavrirali cer-kev pri Trojici najeli so me da sem nosil kipe moj dedek je bil namreč cerkveni pleskar

Ste opravljali še katero drugo delo poleg tega da ste bili pozneje rudar in varilec

Da nosil sem pošto zaposlili so me za dva meseca Delal sem tudi v Mariboru

na upravi cest bil sem glavni skladiščnik A sem pustil službo ker nisem smel biti več v nabavi Poleg tega pa mi je sonce preveč sijalo v pisarno vzeli so mi celo tajnico Veš ni bilo dobro Nato sem šel k vojakom Za sabo imate mnogo izkušenj z različnih področjih Lahko bi rekli da vam je pri vsem pomagala zdrava pamet hellip

Da vedno sem bil jezen ker ni bilo koga da bi uredil kakšno stvar Pa mi je nekoč dejal dober res dober prijatelj raquoNaredi samlaquo Takrat sem si rekel da raquogliha vkup štrikalaquo Razumel me je In mi dal vedeti da moram poskušati ustvarjati izumljati Zame so Švicarji dober narod Ker ne mislijo da so pametni ampak ker nekaj poskušajo narediti

Kot ste vselej poskušali vi hellip Pa veliko ušes ni bilo pripravljenih prisluhniti vašim idejam A roko na srce s po-ezijo je bilo drugače Ste vsekakor uveljavljeni slovenski pesnik pojavl-jate se v mnogih strokovnih študijah predvsem zaradi haikujev Kdaj pa ste napisali svojo prvo pesem

Lahko ti jo zrecitiram če želiš Ščinkavec ptiček lepi je bil in nas je vse razveselilHahaha to je moja prva pesem iz osnov-ne šole Še danes jo znam na pamet

Zelo lepo Kdaj pa ste se navdušili nad haikuji

Haikuje poznam že od ranega otroštva Moja mama je bila pesnica ljubiteljska

igralka in režiserka če omenim je po vojni režirala Prešernovo Železno cesto Oče je prebarval lokomotivo jaz pa sem bil strojevodja s piščalko A da ne zaidem preveč in se vrnem k haikujem ndash veš Slovenci smo imeli že v stari Ju-goslaviji pregled japonske književnosti hellip Poskusil sem nekaj novega Vse o tem si lahko prebereš je zapisano Po-vedal ti bom kaj drugega

Torej ndash povejte mi kaj več o vaših izumih

Veliko sem krmaril okrog po svetu Veliko sem se naučil V Uradnem listu Republike Slovenije (512006) je bil patentiran moj izum za proizvajanje najbolj čiste energije na svetu gre za metodo s stisnjenim zrakom Ja izum je bil patentiran a tega nihče ni pripravljen uresničiti

Zaenkrat gospod Marijan Morda pa nekoč bo vendarle znal kdo prisluhniti in bo v tem videl potencial morda prihodnost za človeštvo Pomembno je da nikoli ne odnehate in da ostanete tako izvirni iznajdljivi edinstveni polni volje ustvarjalnosti in idej

Vsekakor

Hvala za vaše iskrene in zanimive utrinke

In bil je čas da zaključiva najin klepet In bo čas ko bom spet stekla čez travnik k Marijanu na pogovor

Nina Petek

35

na pragu najbolj čarobnega ndash in tudi vraževernega meseca v letu ndash je dlg treska mežica 1122012 v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer ob treski z naslovom vraževerje sveta avtor večera lovro vreš je na kratko predstavil istoimensko knjigo etnologa damjana j ovseca ukvarjali pa smo

se predvsem z vprašanji kot so zakaj trkamo na les Kako zacoprati fanta Katera števila so srečna Kako odvrniti nesrečo če razbijemo ogledalo zakaj dimnikarji prinašajo srečo če ste prireditev zamudili vse odgovore najdete v omenjeni knjigi

večer je glasbeno dopolnil domen

vreš kot bralci pa so nastopili nina vogel martin perčič lovro vreš in ajda vasle člani društva so pripravili tudi tradicionalni mali adventni bazar z drobnimi darilci in voščilnicami po simboličnih cenah

Ajda Vasle

leva fotografija stojita domen in lovro vreš sedijo marijan mauko ajda vasle martin perčič in nina vogel desna fotografija utrinek z bazarja (avtorica dorica vasle)

VRAŽEVERJE SVETA Večer Ob tresKi

19 oktobra 2012 je društvo literarno gledališče treska mežica v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer o prvem slovenskem blaženem škofu antonu martinu slomšku ponavadi se njegovi biografi največ ukvarjajo z njegovim narodnobuditeljskim in dušnopastirskim delom tokratni večer

pa se je osredotočil na njegovo manj znano in raziskovano poezijo ki jo je avtor večera peter peruzzi prepletel z znano slomškovo pridigo svoj jezik je treba spoštovati

na prireditvi je sodelovalo tudi kulturno pevsko društvo sv lenart s plata pod vodstvom zborovodkinje

Klavdije Freidl prepevali so uglasbene ponarodele slomškove pesmi za katere se pogosto zmotno misli da so ljudske

Besedilo so brali člani dlg treska mežica erika žagar dorica vasle lovro vreš in ajda vasle

Ajda Vasle

leva fotografija pevci zbora sv lenart s plata desna fotografija lovro vreš erika žagar dorica vasle ajda vasle (avtor štefan erjavc)

SVOJ JEZIK JE TREBA SPOŠTOVATI ndash Večer ob treski o blaženem Antonu Martinu Slomšku

36

37

vzrok za nastanek te zvrsti njegovega slikarskega opusa je tesno povezan z njegovo življenjsko zgodbo odraščal je v rudarski družini in že v otroških letih v globinah podzemnih rovov odkrival ndash ne le teme in nevarnosti ndash temveč tudi svetlobo in predvsem čarobni svet barv in likov ki jih je v tisočletjih izoblikovala naravamilan pečovnik je v rudniku opravljal delo nadzornika in že takrat je postal navdušen zbiralec mineralov in fosilov v njih je prepoznal skrivnosten preplet majhnega in velikega ndash mikrokozmosa in vesolja ndash vidnega in nevidnega Kot slikar svoje najljubše kamnine po svojem videnju in občutju projicira na platno likovno jih razdrobi poveča in jim šele naknadno s pomočjo svetlobnih odtenkov in posebnega nanosa barve vrne trdnost in obliko tako vidno in otipljivo ki zlahka odpira vrata v svet domišljije v svet čudovite igre teme in svetlobe barv likov in črt ob slikah milana pečovnika začutimo skrivnostni svet in delo narave tudi vsi tisti ki nam ni bilo dano videti in doživeti zakladov podzemnega svetasicer pa obsežen opus njegovih drugih slik izžareva lepoto koroške pokrajine ter čudovita tihožitja rož ki so ga spremljale na njegovih gorskih in smučarskih poteh pripovedujejo življenjsko zgodbo od otroštva do danes od sonca obsijanih pokrajin rož do medlega sija karbidovk s katerimi je pod zemljo odkrival čarobni svetsvojo umetniško nadarjenost je pokazal tudi pri obnavljanju fresk z izdajo koledarja z rudarskimi motivi napisal in izdal pa je tudi knjigo o svojem rojstnem kraju raquoHelena nekoč in daneslaquomilan pečovnik je svoje znanje dopolnjeval v likovni šoli mentorja ervina Kralja svoja spoznanja pa pogosto deli z drugimi likovniki s katerimi sodeluje na skupnih razstavah koroških likovnikov predvsem pa se s svojimi slikarskimi umetninami osebno predstavlja na samostojnih razstavahza popotnico ob razstavi za katero pravi da je njegova zadnja in prav zato postavljena v rudarski mežici je priložil zelo staro rudarsko pesem zapisano okrog leta 1870 ženske knapice so jo pele na šihtu ko so prebirale svinčevo rudo ob malici in tudi doma Knapi pa kadar

so prišli v črno in se poveselili v gostilnah začeli so nekako tako

Lep in častit je ta knapovski stanod višjih gospodov obrajtan spoznančasti je vreden še gospod ga častiker mu žlahtnega blaga iz zemlje dobiTa knapič se v zemljo v nevarnost podatam strelja tam vrta ter rudo kopaOn dela on švica se prime ga potv nedeljo se umije je lep kot gospod

naj lepote iz podzemnega sveta očarajo tudi vas

Mirjam Lapanja

16 novemBra 2012 je Bila v narodnem domu mežica slovesna otvoritev razsta-ve sliK mineralov in Kamnin črnjansKega sliKarja milana pečovniKa poimenova-na raquolepote iz podzemnega svetalaquo

lePote IZ PoDZeMNeGa SVeta

38

VPIS IN PRODAJA

abonenti iz prejšnje sezone lahko svoje sedeže potrdijo do 05122012 pričetek vpisa za nove abonente poteka od objave v medijih pa do prve predstave oz do zasedbe mest prodaja abonmajev je v tem času v prostorih narodnega doma mežica ali preko spletne prodaje na wwwnarodnidommezicasi rezervacije so možne po telefonu 051 234 226 in preko elektronske pošte infonarodnidommezicasi

MGL LjubljanaLope de Vega VITEZ ČUDESigrajo gašper tič jure Henigman Boris ostanmilan štefe matej puc lotos vincenc šparovec jernej čampelj kg marko simčič kgtjaša železnik nika rozmantina potočnik (vskok) mojca Funkl Barbara ribnikar (alt) jure Kopušar kg v uprizoritvi nastopata statista Borislav Horvat in rok solje11 januar 2013

MGL LjubljanaNikolaj Vasiljevič Gogolj ŽENITEVigrajo jana zupančič Bernarda omantanja dimitrievska jožef ropoša sebastian cavazza gregor čušin jaka lah janez starina gaber K trseglav22 marec 2013

Šentjakobsko gledališče LjubljanaDario Fo UGRABITEV (politična komedija)igrajo silvija jovanovič Bojan vister mišo mićić gregor Hlupič jure orel grega usenik miha srdinšek david peterca gašper pavc tanja skrbinšek drago razboršekdragan remšk1 marec 2013

SLG CeljeRichard Bean KRUHigrajo vojko Belšak david čeh damjan m trbovc Blaž setnikar Branko završan Bojan umek aljoša Koltak19 april 2013

Prešernovo gledališče KRANJEnrico Luttmann SEN igrajo peter musevski vesna slapar matjaž višnar darja reichman Borut veselko vesna jevnikar miha rodman vesna pernarčič1 februar 2013

Prireditelj si pridržuje pravico do spremembe programov in do odpovedi v primeru premajhnega vpisa

CENA 65 euro v enem obroku cena predstave za izven je 17 euro 60 euro za upokojence dijake in študente

ponujamo tudi možnost obročnega odplačevanja

UGODNOSTI nižja cena vstopnic stalni sedež obveščanje o predstavah in prejemanje programa prireditev

V abonma je vključenih pet predstav slovenskih gledališč predstave se bodo začele v mesecu januarju 2013 in bodo trajale do aprila 2013

GLEDALIŠKI ABONMA za leto 2013

jKz NarODNi DOm mežica razpisuje

predstave v sklopu abonmaja 2013 so

39

40

glasilo občine mežica izhaja 4 x letno v nakladi 1550 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno

vsem ki ste s prispevki sode-lovali se najlepše zahvalju-jemo prosimo da s svojimi prispevki tudi v bodoče sodelujete ker bo le na ta način naše glasilo pestro in zanimivo

prispevki ne bodo honori-rani uredniški odbor pa si pridružuje pravico do njihovega izbora

oddaja dokumentov naj bo na digitalem mediju (tekstov-ni članki v microsoft Word-u fotografije pa priložene ločeno v formatu jpeg ali tiff in sicer na resoluciji 300 dpi s krajšo stranico najmanj 10 cm) Fotografije ki ne bodo primerne velikosti (npr snete iz spleta ndash 72 dpi 70 KB) ne bodo objavljene Fizično oddane fotografije ki ste jih prispevali lahko po objavi glasila dvignete na tajništvu občine mežica

svoje prispevke pošljite na naslov

Občina MežicaTrg svobode 1 2392 Mežica

infomezicasi

urednišKi odBor župan dušan Krebel

odgovorni urednik marjan sušnik

direktor občinske uprave Blaž šaloven

člani uredniškega odbora jožef libnik Barbara prevorčič jarneja vertačnik nina petek ida paradiž

izdala občina mežica wwwmezicasi

lektoriranje jerneja vertačnik

fotografije avtorji člankov

oblikovanje jasna Kalčič atelje jk

tisk malex doo

naklada 1550 kosov

Vitotaufer

SLEHERNIK 22december2012 ob1930 SNGNOVAGORICA

PihalniorkesterrudnikaMežicainskuPinaorlek

bOžIčNONOVOLEtNIKONCERt 25december2012 ob1800 KONCERt

loPedeVega

VItEZčUDES 11januar2013 ob1930 MGL

RAZStAVAxILIKOVNEKOLONIjECUDVčRNA 16januar2013 ob1700 CUDVčRNANAKOROŠKEM

ekaVogelnik

MAKALONCA 17januar2013 ob1700 LUtKOVNOGLEDALIŠčELjUbLjANA

BraneVižintin

A+M 25januar2013 ob1800 LUtKOVNASKUPINAGIMNAZIjERAVNENAKOROŠKEM

enricoluttMann

SEN 01februar2013 ob1930 PREŠERNOVOGLEDALIŠčEKRANj

2 kaza

lovoščilo 2

vi sprašujete župan odgovarja3

pretoK naš vsaKdanji hellip 4

Blaž šaloven 8

javni razpis za prodajo nepremičnin 9

veseli decemBer v mežici 2012 10

oBčinsKi prazniK 12

čestitKe 16

imena stariH mežišKiH domačij 16

trinajsti Koncert raquoza človeKalaquo 20

zanKe zanKe hellip 21

oBletnica delovanja mpz viHarniKi 21

Kralj matjaž 23

oB svetovnem dnevu lusKavice 24

rupniKova linija na KorošKem 24

vrtec sodelovanje s starši 26

nepal 27

mežičarji po svetu 31

o tistiH droBniH stvareH Ki jiH nemoreš preBrati v KnjigaH hellip 33

večer oB tresKi 35

lepote iz podzemnega sveta 36

gledališKi aBonma za leto 2013 38

program prireditev v narodnem domu mežica 40

na pragu novega letanaj vaM čas naklonispoznati prave ljudiizbrati prave rečiubrati prave poti ter v sebi in drugih najti le dobre stvari

srečno 2013

Dušan Krebel župan

Za Slovence je 26 december eden najpomembnejših dni novejše zgodovine Na ta dan leta 1990 je namreč želja po osamosvojitvi postala tudi uradna

s ponosom praznujmo dan samostojnosti in enotnosti

3

spoštovani gospod župan

v mežici že predolgo čakamo na prenovo dotrajanih športnih igrišč in izgradnjo novih v zadnjih letih ste v kraju uspešno obnovili in na novo postavili kar nekaj otroških igral sprašujemo pa vas kdaj boste nadaljevali s športnimi igrišči saj tisto na poleni ne zadošča ostala pa so v izredno slabem stanju

za odgovor se vam zahvaljujem

študent iz mežice

Vi sprašujete župan odGovarja

spoštovaninajlepše se zahvaljujem za zastavljeno vprašanje in naj že v začetku povem da se z vašo ugotovitvijo popolnoma strinjam res je da je zatečeno stanje slabo vendar bi rad opozoril na dejstvo da smo v zadnjih letih vsa razpoložljiva denarna sredstva vložili v projekte ki smo jih prepoznali kot prioriteto med njimi je bil prav gotovo največji zalogaj obnova šolskega poslopja z okolico ter obnova ostrešja avle hale kopalnic in sanitarij v športni halivse te naložbe smo letos uspešno zaklju-čili in sedaj so na vrsti zunanji športni objekti že spomladi prihodnje leto bomo dali v uporabo zunanje športno igrišče za športno halo ki bo sodobno opremljeno s športno opremo name-njeno pa bo tako šolski vadbi kot tudi

popoldancem in bo torej odprto ves dan in dostopno vsemna stržovem na lokaciji kjer je bilo divje komunalno odlagališče smo že letos pričeli z izgradnjo športnega igrišča ki ga žal nismo uspeli dokončati zaključek izgradnje načrtujemo za pomlad prihodnje leto in verjamem da bomo s tem uresničili dolgoletno željo vseh mladih na tem koncu našega krajav predlogu proračuna za leto 2013 je iz-gradnja skeiting parka na lokaciji telova-dišča na sklipu levih slik je predstavljena idejna zasnova arhitekta matija milerja projekt pa obsega tudi celovito prenovo obstoječega športnega telovadišča z obnovo in dograditvijo novih športnih površin (odbojka na mivki) za izvedbo prenove smo že pridobili finančna sred-stva iz naslova las mežiške dolinenajvečji projekt ki ga načrtujemo pa je prav gotovo prenova nogometnega

stadiona (slika desno - predlog uredi-tvene situacije studia varia) ki vsebuje novo atletsko stezo nov klubski objekt ki bo postavljen na novi lokaciji na mestu kjer sedaj stoji raquobarakalaquo pa je načrtovano nadomestno igrišče za mali nogomet za omenjen poseg je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje in zato je občina že v letošnjem letu naročila izdelavo projektov ki bodo dokončani v kratkem ocenjena predračunska vrednost se giblje okoli 750000 eur dokumentacijo pa bomo posredovali članom občinskega sveta v začetku naslednjega leta verja-mem da bodo le ti prepoznali nujnost in potrebnost prenove ter da bodo le to podprli in s tem omogočili da bi obnovo lahko zaključili predvidoma do konca leta 2014

z odličnimi pozdravižupan Dušan Krebel

4

Željetemeljno gibalo življenja je pretok in-formacij in dobrin ne glede na to ali gledamo samo žive organizme ali tudi grajeno okolje kot so naša mesta pre-tok naselij je odvisen od cest železnic pristanišč (zračnih in vodnih) preko vo-dovodov plinovodov omrežij električ-nih in raznovrstnih telekomunikacijskih linij pa vse do raquozrakalaquo (radio svetovni splethellip) mežiško dolino še posebej njen zgornji del kamor spada mežica velikokrat zelo posplošeno dojemamo kot slepo črevo slovenskih povezav ne glede na to ali govorimo o pretoku pro-meta ljudi premoženja dobrin ali zgolj idej posploševanje pa ljudi poganja v občutek brezkončne krize in popolne brezizhodnosti vsi si v takih trenutkih ali dogajanjih želimo bliskovito spre-membo raquobožjelaquo razodetje ki bi nam pravljično preoblikovalo in izboljšalo naš vsakdan v enem samem trenutku z eno samo edinstveno potezo žal pa so takšni dogodki raquorezerviranilaquo samo za pocukrane pogrošne romane ali celuloi-dne limonade naš vsakdanji pretok želj in dejstev trči na čvrst zid pomanjkanja ustreznih informacij in vedenj pri pro-metnicah po katerih se premikamopre-važamo skozi prostor pa predstavlja ta drobcen detajl ki nas dandanes čvrsto ločuje od uresničitve naših želja umanj-kanje poznavanja natančnih razmerij med dolžino in površino prometnic med dejansko urejenostjo in potrebnimi vloženimi sredstvi med odšteto amor-tizacijo in dejansko izvedbo na videz malenkostni umanjki ki pa že pri izmiku enega porušijo celotno zgradbo inve-sticije pretočnost želja in zmožnosti se lahko prepoznava skozi različne stopnje precejanja dejstev a brez čvrste analize fizičnega prostora oziroma obstoječega stanja ostane vse skupaj le projekcija želj in je popolnoma soodvisna od ko-ličine znanja posameznika ali njegove sposobnosti rekuperacije ali imaginacije podatkov

(Pot)opiszgodba o iskanju novih poti urejanja sistema povoznic v mežici se je delno začela v sredini leta 2006 z naročilom župana praperja za izdelavo programske zasnove vivodovo razširila pa v začetku

leta 2007 ko sva z županom Kreblom v fazi predpriprav postopka izdelave občinskega prostorskega načrta prece-jala raznorodne prostorske podatke pri podatkih o cestah pločnikih parkiriščih in podobnem sva prišla do zaključka da niti občina mežica niti družba za ceste republike slovenije (drsc) ne razpola-gata s celovitimi podatki o prometnem omrežju mežice razen fiskalni zapisi o želenih posegih v vsakoletnih javnih proračunih predpisanih podatkov o dolžinah cest in njihovih oznakahošte-vičenjih občinska uprava je nemudoma začela s pridobivanjem raznorodnih ura-

dnih podatkov o vseh obstoječih javnih vodih v mežici ter urejanje postopkov za začetek izdelave potrebnih projektov sam sem se na podlagi dolgoletnih izku-šenj iz prevalj in raven vzporedno zelo prostodušno in širokopotezno lotil iz-delave (prostorske) analize obcestnega prostora partizanska cesta (regionalna cesta ii reda št 425-1265 od Km 2+880 do Km 5+090) ki sem si jo zastavil v obliki idejne priloge k projektni nalogi za ureditve glavne napajalnice prostora mesta mežica v smeri s-j že prva raquosoo-čenjalaquo podatkov s terena z le-temi v ar-

hivih pa so me postavila pred raquozahtevolaquo razširitve analize prostora še v smeri ti raquovzhodne osilaquo (mariborska cesta oziro-ma območje med senčno vasjo na seve-ru in gasilskim domom na jugu) ter pod-junske ceste (=rc iii reda št 968-6505 med partizansko cestorc ii reda št425-1265 na vzhodu starim mestnim jedrom na jugu zazidavo stržovo na zahodu ter sistemom vmesnih kategoriziranih ob-činskih cest) raznoraznim pregledova-njem in usklajevanjem risnih podlag in načrtov sem moral dodati tudi obsežno terensko delo ki je zahtevalo dejanskofizično merjenje širin in dolžin posame-

znih cest zapisovanje stanja povoznic in obcestnih prostorov (škarpe ograje uvozi) nuja po dokumentiranju fizičnih dejstev je zahtevala tudi ilustriranje prostora in zelo obsežno fotografiranje prometnic je bilo časovno zelo obreme-njujoče saj je bilo močno odvisno od vremena in orientacije cest ter njihove osvetljenosti v posameznih dnevnih urah Končni rezultat so bili trije zvežčiči s preglednimi prostorskimi analizami treh poglavitnih osi mežice pri Parti-zanski cesti je bilo preverjenih petnajst (15) sklopov zaključek je izpostavil za-

pretOK Naš VsaKDaNji hellip

5

dovoljivo širino cestnega telesa na vsem poteku skozi mestno tkivo ki omogoča preureditve parkirnih površin preure-ditve in preusmeritve vlivnikov lokalnih cest oziroma ustreznih križiščkrožišč ne da bi s tem posegali v dodatna obrobna zemljišča razmestitev javnih ustanov je uravnotežena in omogoča razpršitev posameznih parkirnih površin tako da ni potrebe po poseganju po novih dodatnih zemljiščih ali poseganje v ze-lene mestne površine obcestni prostor omogoča zasaditev dodatnih drevo-redov vzdolž celotnega obcestnega mestnega prostora pri Podjunski cesti je bilo preverjenih devet (9) sklopov ki so izpostavile popoln konflikt javnega in zasebnega interesa zaradi množične neskladne gradnje posameznikov v va-

rovano cestno telo rc za zagotovitev varnosti tako vozil in predvsem pešcev bi bila smiselna preureditev podjunske v enosmerno cesto gore-brdno ter prekategorizacija obstoječih občinskih cest (gosposvetska in celovška) v regi-onalno cesto in prometno enosmerno dole-brdno ob uvedbi pločnikov vzdolž obeh smeri na raquovzhodni osilaquo je bilo preverjenih devetnajst (19) sklopov na tem delu ima cesta v pretežnem delu ob obvodnem mestnem tkivu zadovoljivo širino cestnega telesa ki omogoča pre-ureditve parkirnih površin preureditve

in preusmeritve vlivnikov lokalnih cest oziroma ustreznih križišč ne da bi s tem posegali v dodatna obrobna zemljišča javnih ustanov v tem delu mesta skoraj ni in obstoječe omogočajo razpršitev posameznih parkirnih površin tako da ni potrebe po poseganju po novih dodatnih zemljiščih ali poseganje v ze-lene mestne površine obcestni prostor omogoča zasaditev dodatnih drevore-dov posameznih delov obcestnega in obvodnega mestnega prostora osnovni koncept s preureditvijoposodobitvijo partizanske in podjunske ceste kot napa-jalnima cestama in raquovzhodno osjolaquo kot podpornico partizanski cesti opremljen z vsemi tremi analizami sem prepustil občini na razpolago kot interno delovno gradivo in celotna zasnova je bila po-

sredovana na ministrstvo za promet z županom Kreblom sva se zavedala da skozi zadnji desetletji v mestu ni bilo velikih gradbišč ki bi pomembno spre-minjala raquopravicelaquo krajanov in da se bo vsaka pobuda za spremembe v gibanju po prostoru odsevala na posameznikovi vsakodnevni rutini in posledično odzivu občestva

Zarispogovori z odgovornimi na državi so se

stekli v zaključek da je potrebno celoten nabor dolgoletnih želja in ugotovitev iz analiz opredmetiti v idejnem projek-tu ureditve prometa v mestu mežica na podlagi referenc in izkušenj iz širše domovine je bilo izbrano projektivno podjetje lineal doo iz maribora ki je proučilo vse podatke poslane iz občine mežica kot tudi vso dokumentacijo s katerim je razpolagalo tako njihovo podjetje kot tudi drsc oziroma vsi so-glasje dajalciprojektanti so pisne predloge in risnih podlog iz analiz in programske zasnove soočili z zakonskimi določili izkušnjami iz vsakodnevnih prometnih preizkusov ter osnovnih geodetskih izmer ter jih prelili v prometno-ureditveni preizkus za partizansko in podjunsko cesto za pridobitev dejanskih podatkov o pro-metnih tokovih v mestu je bil izveden postopek štetje prometa na specifičnih točkah v mestu za ureditev tilaquovzhodne osilaquo so zaradi različnih opredelitev cest (državni cesti napram občinski) in s tem povezanim vzdrževanjemfinanciranjem predlagali vpeljavo ločenih postop-kov nadaljnje pridobivanja podatkov in usmeritveomejitve za gradnjo v obvodnem pasu za potrebe izdelave občinskega prostorskega načrta (opn) je dodatno potrdilo pravilno usmeritev projektantov in odločitev občine Kon-cem leta 2010 je bil pripravljen projekt prometnega preizkusa za temeljito viharjenje med načrtovalci in strokov-nimi službami občine v konceptu sta bila predvideni dve krožišči (senčna vasvivodovo in rudnikgasilski dom) z možnostjo ureditve še tretjega na stiku partizanske in podjunske ceste ter re-konstrukcija celotnega cestnega telesa obeh cest projekt je bil pripravljen na urbanističnem nivoju in je omogočal prestavljanje posameznih elementov v cestnem prostoru Koncept ureditve prometnih površin je zadoščal za ume-stitev le-teh v pisne in risne podloge opn ter hkrati služil za pripravo projek-tnega pristopa ureditev prostora mežice v marcu 2011 prometni preizkus je bil kot delovno gradivo proučen na stro-kovnih službah ministrstva za promet in nanj so bile podane številne konceptne in ureditvene pripombe po tem pre-cejanju je bil projekt na državni ravni prepoznan kot ustrezen za obravnavo za uvrstitev med projekte financirane s strani proračuna republike slovenije projektanti so na podlagi pripomb dr-žave in občine iz prometnega preizkusa pripravili osnutek idejnega projekta ki je bil poslan na občino ter vsem drugim soglasje dajalcem v oktobru 2011 na

6

podlagi pripravljenih podlag prometne-ga preizkusa so bila opravljena dodatna štetja prometnih tokov vključno s pri-kritim merjenjem hitrosti udeležencev v prometu na izbranih točkah mežice župan mežice me je v vmesnem času na podlagi mojih predlogov v projektnem pristopu ureditve prostora mežice za-prosil da vizualiziram predloge ureditve prostora med trgom svobode in osnov-no šolo opredeljene vizualizacije je ob-čina priložila kot prilogo k izdanim pro-jektnim pogojem v naslednjih mesecih so načrtovalci preučili naše predloge na podlagi katerih sta bili pripravljeni usklajevanji kjer je bilo pojasnjeno da na stikih lokalnih cest z regionalkami ne moremo urejati tretjih zavijalnih pasov in da bo bočno parkiranje kot smo si ga zamislili v mestu morebiti težje izvedlji-vo z županov sva tovrstne pripombe pričakovala že v teku prometnega preiz-kusa zato je bil za ureditev parkiranja v centru pripravljen varianten predlog za ureditev trga svobode ter podlogeana-lize za ureditev javnih prostorov med partizansko cesto in prežihovo ulico

Izrisv prvi polovici leta 2012 je bil projekt prepeljan skozi raznovrstne revizije na državni ravni rezultat pa je bil 9 novem-bra 2012 predstavljen laični in strokovni javnosti v poročni dvorani narodnega doma v mežici v obliki idejnega projekta (idz) z naslovom raquopredlog ureditve regi-onalne skozi mežico in proti rehtulaquo na njej so bili poleg številčne javnosti pri-sotni tudi vodilni odgovorni projektanti podjetja lineal predstavniki ministrstva za infrastrukturo in prostor in drsc predstavljeni idz je sestavljen iz risnega in pisnega dela ter 3d animacije in vsi deli projekta so dostopni tudi na spletni strani občine mežica (wwwmezicasi) v projektu je začetek ureditve v višini senčne vasi in predvideva zahtevno krožno križišče za potrebe senčne vasi ter vivodovih travnikov oziroma obrtno--industrijske cone Konjski britof stičišče podjunske partizanske in sedanjega napajalnika v smeri mariborske (tuš) bo doživelo precejšnjo spremembo saj bo vzhodni krak (tuš) ukinjen za potrebe zavijanja proti rehtu pa bo na partizanski urejen tretji zavijalni pas na tej točki je bila preučena tudi umestitev krožnega križišča kateremu v škodo pa govorijo visoki stroški investicije in neustrezna obremenjenost križišča trg svobode in avtobusna postaja bosta za zagotovitev varnosti vseh udeležencev

v prometu korenito obcestno spreme-njena od avtobusne postaje pa vse do sedanjega uvoza v smeri vhoda v muzej popolnoma preureditev obcestni prostor z ureditvijo tretjih zavijalnih pasov za potrebe najkrajšega izvoza iz smeri gasilskega domastadiona ter ustreznega avtobusnega dovoza do platoja pred muzejem (v prenovi) je predlagana izvedba drugega krožnega križišča v južni višini gasilskega doma tretji zavijalni pasovi bodo urejeni tudi

za zavijanje k glančniku oziroma na poleno povsod so ob cesti predvideni tudi ustrezno dimenzionirani pločniki ter tudi vsa potrebna neprometna si-gnalizacija s katero je občina že začela v preteklem letu in nadaljuje s projektom usmerjanja še naprej vsa obstoječa

križišča se bodo prenovila takoda bodo usklajene izvozno uvozne linije in zavi-jalne krožniceradiusi prehodi za pešce pa bodo pretežno tudi dvignjeni na platoje (tilaquoležeči policajilaquo) podjunska cesta se bo od višine gostišča Krebs v smer rehta preuredila enosmerno cesto z levostranskim (gore-brdno) pločnikom do višine stržovega oziroma sedanjega križišča podjunske z gosposvetsko ce-sto obstoječe križišče se bo ustrezno razširilo in prometno-varnostno poso-

dobilo gosposvetska in celovška cesta bosta iz občinske ceste prekategorizirani v regionalno cesto iii reda in prometno urejeni kot enosmerna (dole-brdno) ce-sta s spremljajočim pločnikom do višine župnišča kjer bo uporabljena obstoječa prečnica (jp757320) do obstoječega kri-

7

žišča pod višino gostišča Krebs s takšno rešitvijo državi ne bo potrebno izvajati civilnih pravd za odstranitev raznoraznih objektov ki so postavljeni v varovani pas vseh cest na tem območju hkrati pa se bo lahko rešil pereč problem zagotovitve varne šolske poti ob istočasni zagotovi-tvi varne prevoznosti predlog ureditve ki se mi je pred par leti zdel utopičen že kar naiven je bil zaradi svoje umirjenosti in socialne uravnoteženosti sprejemljiv tudi za drugače togo državno upravo

Krajanom omogoča časten umik iz dru-gače zgubljene raquobitkelaquo zaradi posegov na tuje oziroma v varovano zemljišče ob hkratni rešitvi njihovih življenjskih problemov potek pridobivanja rešitev je bil po eni strani preplet želja in sanj po drugi pa presev dejanskih razmer in

je zaradi svoje lucidnosti in hkratnega sledenja pravilom strokel postopkov na točki ko ga je potrebno polnokrvno podpreti tako na ravni laične javnosti kot z uvrstitvijo v odhodke občinskega proračuna in v nabor kratkoročnih in dolgoročnih razvojnih programov izku-šnje iz bližnjih krajev nas pač poučijo da se čas potreben od zasnove pa do prve izvedbe meri v par letih verjetneje v pol ducata le-teh a le premišljene projekte je možno pripeljati do konca in izsanjati

svoje sanje v varnejšo in prijetnejše oko-lje oba dela projekta sta pripravljena na urbanistični ravni in bosta za uvedbo v prostor zahtevala še veliko sodelovanja okolja in strokovne ter laične javnosti

Borut Bončina arhitekt

nova spleTna sTran wwwmezicasi

v mesecu decembru je občina mežica objavila novo spletno stran wwwmezicasi na kateri se ažurno objavljajo vsi aktualni ter pomembni prispevki in dogodkiopravičujemo se vsem ki ste imeli v za-dnjih mesecih ko se je pripravljala nova spletna stran težave z obstoječoveseli bomo vseh predlogov za še boljšo ter privlačnejšo spletno stran Hkrati pa pozivamo vsa društva da se aktivno vključijo k oblikovanju ter posodabljanju spletnih informacijvljudno povabljeni na ogled nove spletne strani občine mežica

breZžična inTerneTna poveZava kje kako hellip

v neposredni bližini stavbe občinske uprave mežica vam je na voljo brezžična internetna povezava meziska-dolina do katere lahko dostopate preko uporab-niškega imena meziskadolina ter gesla meziskadolina

8

pO preVerbi Vseh razpOlOžljiVih pODatKOV sem ugOtOVil Da Niste V sOrODu Ne z župaNOm ali Ne Njemu Najbližjimi tOrej lahKO ugOtOVim Da ste bili res izbraNi Na pODlagi refereNc iN ustrezNOsti za tO DelOVNO mestO seDaj pa VprašaNja

raquo Potem ko sem v Uradnem listu RS zasledil razpis objavljenega prostega delovnega mesta sem si vzelnekajčasazapremisleknatopasemprišel dozaključkadabimevodenjeobčinskeuprave zanimalo in bi mi bilo izziv zlasti ker v dosedanjem potekukarierešenisemimeltovrstnihizkušenj z lokalno samoupravolaquo

Kot prvo nas vse Mežičane zanima kdo ste koliko ste stari izobrazba od kod prihajate ste poročeni imate otroke kakšni so vaši hobiji

sem Blaž šaloven star sem 36 let in prihajam iz šmartega pri slovenj gradcu po poklicu sem univerziteni diplomirani pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom sem poročen in oče treh otrok moji hobiji so zlasti povezani s športom ndash rekreativnim za kar pa mi žal pogosto ob službenih in družinskih obveznostih zmanjkuje časa

Nam lahko poveste kaj o vaših predhodnih delovnih izkušnjah

delovne izkušnje sem začel nabirati na mini-strstvu za gospodarstvo kjer sem se ukvarjal zlasti s pripravo področne raquogo-spodarskelaquo zakonodaje nadaljeval v gospodar-

stvu kot vodja pravne službe pred prihodom na občino mežica pa sem bil zaposlen na okrožnem sodišču v slovenj gradcu kot strokovni sodelavec

Kot pri prvem izboru smo tudi pri drugem nekako pričakovali Mežičana na tem delovnem mestu Verjetno je bila to tudi želja župana g Dušan Krebla a je vseeno izbral vas Vem da bi na moje vprašanje bolje odgovoril župan ampak kljub temu Kaj vi mislite da ga je prepričalo da je izbral vas

tudi sam sem mnenja da se navedeno vprašanje bolj nanaša na župana sam pa si bom prizadeval da bom izpolnil županova pričakovanja

Kaj je bil vaš motiv da ste se prijavili za to delovno mesto in kakšni so vaši dosedanji vtisi o vašem delovnem mestu

potem ko sem v ura-dnem listu rs zasledil

razpis objavljenega pro-stega delovnega mesta sem si vzel nekaj časa za premislek nato pa sem prišel do zaključka da bi me vodenje občinske uprave zanimalo in bi mi bilo izziv zlasti ker v do-sedanjem poteku kariere še nisem imel tovrstnih izkušenj z lokalno samo-upravo zagotovo sem motiviran da stvari zasta-vim in vodim tako da ob-činska uprava čim bolje deluje kar sem videl kot poklicni izziv dodatno pa me je v to prepričalo prvo srečanje z županom ko mi je predstavil delovanje občine mežica

Sedaj preživljate večino časa v občini Mežica in kot prvi uradnik občine imate nemalo stikov z občani Kako potekajo le-ti

glede na to da sem na tem delovnem mestu šele kratko časovno obdobje še nisem imel veliko stikov z občani

vsekakor pa pričakujem v nadaljevanju več stikov z njimi zlasti se veselim njihovih predlogov in pobud kako narediti mežico še bolj prijazno za življenje

Vsekakor nas zanima tudi kakšna so vaša pričakovanja in kje vidite da lahko s svojim osebnim prizadevanjem izboljšate delo občinske upra-ve Kaj boste v delu uprave spremenili in česa ne

Kot že rečeno v prej-šnjem odgovoru v tako kratkem času ko pravza-prav šele sam spoznavam delo sodelavce itd ne bi rad prehiteval stvari in govoril o spremembah si bom pa zelo prizadeval da bo delovanje občinske uprave čim bolj učin-kovito ter da bo delo v upravi potekalo zakonito torej skladno z veljavno zakonodajo in občinski predpisi

Marjan Sušnik

blaž Šaloven novi direktor občinske uprave

9

javni raZpis Za prodajo nepreMičninv indusTrijski coni ldquovoGarjevordquo

občina mežica trg svobode 1 mežica na podlagi zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ur list rs št 862010) uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ur list rs št 342011) sprejetim letnim načrtom pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem občine mežica za leto 2012 ter sklepom 16 seje občinskega sveta z dnem 17 10 2012 objavlja

I Prodajalec Občina Mežica trg svobode 1 2392 mežicaII Predmet javnega zbiranja ponudb in izhodiščna cena LOKACIJA I zemljišči parc št 419 in parc št 412 obe ko Meža Takraj v skupni izmeri 1346 m2 ocenjena vrednost 2220000 euro brez ddv v ceno ni zajeta komunalna infrastruktura lastnik nepremičnine bo na lastne stroške demontiral konstrukcijo reklamnega panoja ki stoji na nepremičnini in jo odložil nepoškodovano na dogovorjeno lokacijo na območju raquovogarjevolaquo

LOKACIJA II zemljišče parc št 418 ko Meža Takraj v izmeri 830 m2 ocenjena vrednost 1440000 euro brez ddv v ceno ni zajeta komunalna infrastruktura

LOKACIJA III zemljišči parc št 415 in parc št 413 obe ko Meža Takraj v skupni izmeri 1122 m2 ocenjena vrednost 1850000 euro brez ddv v ceno ni zajeta komunalna infrastruktura

za vse navedene nepremičnine velja namenjene so za obrtne in obrti podobne dejavnosti da bodo komunalno opremljene skladno z odlokom o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje gc vogarjevo urlist rs št 1082011 z dne 29122011 lastnik nepremičnine bo sklenil služnostno pogodbo z lastnikom gji ki obremenjuje predmetno nepremičnino o prostem dostopu z namenom prenove in vzdrževanja vodov in naprav gji vodi in naprave gji ki obremenjujejo posamezno nepremičnino ki je predmet prodaje so razvidni iz grafičnega prikaza ki je priloga javnega razpisa izhodiščne cene so določene v skladu s cenitvijo ki jo je izdelal sodni cenilec in izvedenec nepremičnin z asa certifikatom občinski svet je s sklepom na 16 redni seji dne 17102012 potrdil prodajo predmetnih nepremičnin 1 v primeru da se v razpisnem roku za prodajo posamezne lokacije i ii ali iii ne prijavi nihče se rok za predložitev ponudb podaljša najkasneje do 1512013 naročnik bo v podaljšanem roku upošteval in ocenil ponudbe po vrstnem redu kot bodo prispele na naslov naročnika s prvo ponudbo ki bo formalno in finančno ustrezna bo sklenjena kupoprodajna pogodba2 po sklenitvi kupoprodajnih pogodb za prodajo nepremičnin iz točke ii1 ii2 in iii1 se razpis zaključi3 na razpisu lahko sodelujejo fizične in pravne osebe ki v roku predložijo pravilne ponudbe da se bo ponudba štela kot pravilna mora vsebovati prijavni obrazec (oBr-1 javno zbiranje ponudb) izjavo ponudnika da sprejema vse pogoje javnega razpisa (oBr-21) podpisan vzorec kupoprodajne pogodbe za predmetno nepremičnino fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta bančne kartice in davčno številko za fizične osebe oziroma fotokopijo izpiska iz sodnega registra za pravne osebe samostojni podjetnik predloži fotokopijo registracije (dokumenti ki dokazujejo registracijo pravne osebe ali sp ne smejo biti starejši od 30 dni od datuma predložitve ponudbe) ter id št za ddv za pravne osebe oziroma sp potrdilo o plačanih prispevkih in davkih ki ne sme biti starejše od 30 dni od datuma predložitve ponudbe (velja le za pravno osebo in sp) dokazilo o vplačilu varščine za resnost ponudbe v višini 10 izhodiščne cene4 Nakup zemljišč po Lokacijah ndash izbran bo ponudnik ki bo izpolnjeval vse razpisne pogoje in ponudil najvišjo ceno (najnižja je določena) V primeru manjših ponudbenih razlik za isto nepremičnino ndash lokacijo (do 1000 euro) ali enakih ponudb se bodo s ponudniki izvedla dodatna pogajanja5 vsi interesenti lahko dobijo dodatne informacije in si ogledajo nepremičnine ki so predmet javnega razpisa s predhodno najavo na občini mežica trg svobode 1 mežica tel 02 82 79 357 ndash mateja mešnjak (matejamesnjakmezicasi) ali 02 82 79 358 ndash milan Krivograd (milankrivogradmezicasi) 6 ponudniki bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh od dneva odpiranja ponudbIII Rok naslov in informacije za predložitev ponudbe1 pisne ponudbe na obrazcih ter zahtevane priloge naj ponudniki predložijo v zaprti ovojnici do 17122012 do 10 ure na naslov občina mežica trg svobode 1 2392 mežica z oznako raquoNe odpiraj Ponudba na javni razpis za prodajo nepremičnin ndash poslovna cona GC Vogarjevolaquo2 nepravočasne in nepravilno označene ponudbe se neodprte vrnejo pošiljatelju odpiranje ponudb ne bo javno 3 razpisna dokumentacija je na voljo na spletnih straneh občine mežica wwwmojaobcinasimezica (pod razpisi) vsa pojasnila v zvezi z razpisom lahko interesenti dobijo na občini mežica vsak delovni dan na tel št 02 82 79 357 ndash mateja mešnjak ali e-mail matejamesnjakmezicasi

oBčina mežica dušan Krebel župan lr

Sobota 01 12 ob 0800BarBarin sejem na vasiNa glavnem trgu (TD Mežica) Sobota 15 12 ob 1700Srečanje z lovSkim oktetomLovski dom Mežica (LD Peca Mežica) Sobota 15 12 ob 1800Predavanje in razPrava ldquoPlečnik in koroškardquoMala dvorana ND Mežica (Klub Koratio) Torek 18 12 ob 1800PevSki večerPred ND Mežica (MPZ Mežiški knapi) Sreda 19 12 ob 1630kraSitev dreveScaPred ND Mežica (Vrtec Mežica in OŠ Mežica) Sreda 19 12 ob 1730GlaSbena medGeneracijSka delavnicaMala dvorana ND Mežica (PD Alenčice) Četrtek 20 12 ob 1700Pohod z lučkami v neznanoPred nd mežica (OŠ Mežica in PD Mežica) Petek 21 12 ob 1700Začetek dogajanja pred narodnim domomPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Sobota 22 12 ob 1500božično-novoletni direndajŠportna dvorana Mežica (IKDM Perkmandelci) Sobota 22 12 ob 2100Zabava Z nitroXin moniko pUčeLjPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Ponedeljek 24 12 ob 2100Zabava Z viLijem reSnikomPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Torek 25 12 ob 1700UpriZoritev živih jaSLicPred nd mežica (TD Mežica in MePZ Sv Jakob) Torek 25 12 ob 1800

božičnominusnovoLetni koncertgoStje večera SkUpina orLekND Mežica (Pihalni orkester Rudnika Mežica) Torek 25 12 ob 2000UpriZoritev živih jaSLicPred nd mežica (TD Mežica in ŽPZ Gorna) Sreda 26 12 ob 1700božičnominusnovoletni koncert v Podzemlju Pece Z DADA KLADENIK amp MARKO ZALETELJ Turistični rudnik na Glančniku (TD Mežica in Podzemlje Pece doo) Sreda 26 12 ob 2100Zabava S čUki in dj neYPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Petek 28 12 ob 2100Zabava Z dj boriSomPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Sobota 29 12 ob 2100Zabava Z anSambLom StiLPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks)

Organizatorji peca commerce doo Koroškimladinski kulturni center kompLekS občina mežica in tUriStično drUštvo mežica

11

wwwdecembervmezicisi

12

V tOreK 4 12 2012 je bila V NarODNem DOmu mežica slOVesNOst Ob ObčiNsKem prazNiKu Na ta DaN Namreč gODuje sV barbara - zaščitNica ruDarjeV

Govor župana

drage občanke in občani kot veleva dolgoletna tradicija se z mesecem decembrom pričnejo slovesnosti ob pra-znovanju našega občinskega praznika praznovanje nas je združilo tudi nocoj in zatorej lepo pozdravljeni na prireditvi v počastitev občinskega pra-znika občine mežica prav po-seben pozdrav velja letošnjim ter dosedanjim nagrajencem občine mežica častnim obča-nom ter gostom

tako kot običajno je občinski praznik vselej priložnost da se spomnimo ključnih dogodkov ki so zaznamovali našo zgodovino in da se izkaže zahvala najzaslužnejšim domačinom in ustvarjalcem ki so s svojim uspešnim dolgoletnim delom vidno prispevali k vsesplošnim pridobitvam in razvoju na različnih področjih delovanja

v naši občini in tudi širše današnja proslava je torej namenjena prazniku občine mežica ki simbolno sovpada s praznikom svete Barbare ki je zaščitnica rudarjev rudarjenje je skozi stoletja kraju in okolici vtisnilo neizbrisen pečat iz obrobne kmečke vasice je kraj s časom prerasel v urbano središče kjer so se gradila nova stanovanja in hiše javni objekti in ostala komunalna infrastruktura rudnik je dajal dolga desetletja vsakdanji kruh velikemu številu sokrajanom in zdelo se je da tega preprosto ne more biti konec da se brez rudnika ne da preživeti danes ko se oziramo nazaj vemo da smo kljub zaprtju rudnika ostali in preživeli odmaknjeni čas pa še vedno biva v ljudeh ki so ga doživeli in bo živel v posvetilu ki ga zgodovinskemu spominu vsako leto poklanjamo z našim praznikom

ta košček sveta ki ga pokri-va naša občina vsekakor ni največji in tudi ne najbolj znan a za vse nas ki tukaj živimo je nedvomno nekaj posebnega za nas je to okolje v svoji podobi tista domač-nost ki daje občutek varnosti in nespremenljivosti v svojih posebnostih nam ponuja tiste stvari ki ga tako jasno ločujejo od drugih krajev in s svojim utripom nam podarja obču-tek doma zato je za nas ta delček sveta lahko naš ponos in naš dom tu se počutimo suvereni in to je okolje ki ga že skozi generacije oblikujemo in ustvarjamo

praznovanje oBčinsKega prazniKa je prazniK vseH nas v tem praznovanju se zrcali naš odnos do tega doma naš odnos do sredine v

Kateri ustvarjamo ter živimo in ne nazadnje se sKozi naše praznovanje odraža naš odnos do preteKlosti do vsega tistega Kar so nam zapustile preteKle generacije

danes ko praznujemo se je potrebno ozreti na vse kar je za nami da bi lahko pogledali naprej v prihodnost v našo skupno prihodnost ki smo ji dolžni na stežaj odpreti vrata čeprav je za nami težko leto verjamem da se imamo tudi letos s čim postaviti vesel in ponosen sem da imamo šolsko poslopje ki je v svoji prenovljeni podobi prav goto-vo zopet eno izmed najlepših v slovenskem prostoru prav tako kot je bilo to pred 86 leti oziroma daljnega leta 1926

4 Decemberobčinski praZnik

13

ko so našo osnovno šolo prvič predali v uporabo z ureditvijo okolice naše šole smo letos dodali še zadnji kamenček v mozaik celostne podobe tega osrednjega mestnega prostora

z ureditvijo okolice smo pričeli lani potem ko smo v okviru projekta raquocelovi-

ta obnova mestnega jedra mežicalaquo uspešno pridobili sredstva iz evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 85 celotne naložbe občina mežica je za izvedbo projekta namenila okoli 250000 eur lastnih proračunskih sredstev s strani evropske unije pa smo pridobili 800000 eur celotna vrednost projekta znaša torej okoli 1050000 eur in obsega tudi obnovo starega pokopališča kjer bodo dela zaključena še v tem mesecu pred koncem tega leta bomo končali tudi z obnovo sanitarij in kopalnic v športni hali v okviru projekta geopark Ka-ravanke pa smo to leto uredili sprehajalo pot ndash pešngo med narodnim domom in poleno tudi letos smo obnovili nekaj kanalizacijskih vodov ter zamenjali vse svetilke na celo-tnem območju kraja mežica

velika pridobitev za kraj je prav gotovo tudi postavitev

in ureditev čebelarske zbirke mežica v nekdanjem gutenbergerjevem mlinu ki med ostalimi eksponati obsega eno najlepših zbirk panskih končnic v slovenskem prostoru v okviru zbirke je predstavljena zgodovina več kot 100 let stare stavbe in usoda njenih nekdanjih lastnikov članov družine

gutenberger v manjšem prostoru pa je urejena spominska soba rudolfa galoba ki ponazarja okolje v katerem se je ta učitelj in šolski upravitelj sokol občinski odbornik sadjar in čebelar dobro počutil in v njem rad delal ter ga predstavi kot vsestranskega človeka ki je aktivno soustvarjal zgodovino mežice

spoštovani v zadnjih mesecih se vsi skupaj soočamo z veliko gospodarsko krizo ki kot posledico prinaša recesijo z vsemi njenimi negativnimi posledicami težko je izluščiti vse odgovore na zastavljena vprašanja kdo je za vse to kriv ter kako iz nezavidljive situacije nekaj pa je gotovo svet in družba se spreminjata veliko je nestrpnosti hitenja in brezčutnosti zatorej ne dovolimo da nas prevladajo negativna občutja ter dopustimo sožitju

prijateljstvu ter posluhu do sočloveka da postanejo naše skupno in glavno vodilo vsi ki odločamo o razvoju občine in življenju naših občanov moramo storili vse da bomo upravičili pričakovanja in zaupanje ljudi ter vsem zagotovili mir napredek blagostanje in srečnejši jutri dovolite mi da tudi danes ob

tej svečanosti izrečem nekaj zahval ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem sodelavcem poslovnim partnerjem in ne-nazadnje vsem našim obča-nom za prijaznost podporo in strpnost v tem letu zahvala gre vsem članom občinskega sveta nadzornega odbora članom vseh odborov in komi-sij za konstruktivno sodelova-nje in odgovorne odločitve ki so jih sprejeli zahvala gre tudi delavcem občinske uprave za trud in prizadevanja da po najboljših močeh delajo v zadovoljstvo občanov

zahvala gre tudi vsem pred-stavnikom javnih institucij in ustanov društvom in klubom v naši občini ter vsem posameznikom ki delajo v teh društvih - kul-turnikom gasilcem lovcem planincem perkmandelcem članom turističnega društva in vsem drugim ki nam s svojim nesebičnim razdaja-

njem omogočajo doživljanje mnogih prijetnih družabnih trenutkov in s tem veliko pri-spevajo k obogatitvi našega življenja ter urejenosti in pre-poznavnosti našega kraja

spoštovani na današnji pro-slavi ste z nami tudi nagrajen-ci občine mežica nekdo je zapisal da največja nagrada

za trud ni tisto kar zanj dobiš temveč tisto kar z njim posta-neš da bi dosegli ta smisel je potrebno predanost vtkati v vse pore delovanja in raz-mišljanja naj bodo priznanja izraz hvaležnosti in spošto-vanja naj bodo spodbuda prihodnjemu delu in zahvala za pomemben prispevek h kakovosti življenja v našem prostoru

dovolite mi spoštovani nagrajenci da vam iskreno in iz srca čestitam vsem skupaj pa ob prazniku občine mežica želim medsebojnega sodelo-vanja da bo lahko spričevalo naše občine ob letu osorej odraz skupnega dela in odsev odličnosti želim vam veliko zdravja moči samozavesti in sposobnosti da se bomo znali postaviti zase ter za tisto v kar verjamemo

župan občine mežicaDušan Krebel

14

Obrazložitve priznanjna področju ŠporTa

na podlagi 4 in 7 člena pravilnika o podeljevanju plaket in priznanj na po-dročju športa v občini mežica prejme priznanje ekipa leTa 2012 EKIPA MLADINCEV ODBOJKARSKE- GA KLUBA MEŽICA

odbojka se v mežici igra nepretrgoma že od leta 1930 vseskozi do danes so odbojkarji nudili stotinam mežiških mladih možnost stalne celoletne vadbe z močnim poudarkom na vzgojnih vrednotah odbojkarski klub mežica vzgaja in tekmuje z ekipami deklet in fantov na tekmovanjih panožne zveze kar je v slovenskem prostoru prava redkost letos se je posebej izkazala ekipa mladincev odbojkarskega kluba taB mežica ki je v okviru državnega prvenstva za mladince za sezono 2011 2012 osvojila deveto mesto med ekipami mladincev v sloveniji za ekipo so nastopali Nace Lednik ndash kapetan Viljem Prepotnik Gašper Jezernik Rok Praper Aleš Ipavic Miha Borko Matevž Gradišnik Jurij Miler Vid Peršak in Taj Vute Trener ekipe je bil gospod Blaž Merkač

na podlagi 1 2 in 3 člena pravilnika o podeljevanju plaket in priznanj na področju športa v občini mežica prejme plaketo za posebne dosežke na področju športa v letu 2012 gospod Janko Plešnik

janko plešnik je aktiven na športnem področju že od mladih nog večino časa v odbojki vrsto let je bil igralec domačega kluba oK mežica v vseh selekcijah igral pa je tudi v najvišji jugoslovanski ligi in izbrani vrsti slo-venije po končani igralski karieri je postal odbojkarski sodnik najprej za dvoransko odbojko več kot desetletje je bil v vrhu slovenskih sodnikov ter sodil najpomembnejše tekme v liga-škem in pokalnem tekmovanju leta 1996 je opravil mednarodni izpit za odbojko na mivki sodil je dve tekmo-vanji svetovne lige in pet evropskih prvenstev leta 1995 je opravil med-narodni izpit za odbojko invalidov od

takrat je sodil na treh paraolimpijskih igrah ter na vseh svetovnih prvenstvih v zadnjem desetletju 10 let je bil član evropske sodniške komisije za inva-lidsko odbojko danes je delegat in kontrolor na tekmah v sloveniji Kot prvi mednarodni delegat in kontrolor sojenja je postal član svetovne sodni-ške organizacije za odbojko invalidov posebne omembe pa sta vredna dva dosežka v njegovi sodniški karieri na paraolimpijskih igrah leta 2008 v pe-kingu je delil pravico na finalni moški tekmi na letošnjih paraolimpijskih igrah v londonu pa je kot prvi sodnik sodil finalno tekmo žensk

priZnanja TurisTičneGa druŠTva ndash oDbora Za hortIKulturo

turistično društvo mežica odbor za hor-tikulturo podeljuje sledeča priznanja DRUŽINI KREVH za hišo v cvetju in lepo urejeno okolico IZLETNIŠKI KMETIJI VOJAK ndash JAKOPIČ za hišo v cvetju in lepo urejeno okolico GRADBENIŠTVU STANE DOO za lepo urejeno okolico poslovnega objekta

ObrazložitveobčinskiH priZnanj

v skladu s 15 členom odloka o grbu zastavi občinskem prazniku in priznanjih v občini mežica občinski svet občine mežica podeli Zlati grb občine Mežica Gradbenemu podjetju Stane doo za uspešno in prizadevno gradbeno dejavnost ki znatno prispeva k ugledu in večji prepoznavnosti kraja

gradbeno podjetje stane doo opra-vlja svojo dejavnost od leta 1990 Kot družinsko podjetje so se v tem času razvili v firmo ki slovi po kakovosti natančnosti in pravočasnosti izvedbe storitev inovativnosti sledenju tren-dom širokem strokovnem znanju ter lojalnosti do zaposlenih trudijo se za dobrobit svojih delavcev njihovo družinsko socialno varnost in dobro

delovno usposobljenost leta 2008 so začeli s poslovanjem v novih poslov-nih prostorih zaradi težkega gospo-darskega položaja so leta 2009 izvedli racionalizacijo ter boljšo organizira-nost dela podjetje sproti nadgrajuje svojo ponudbo in tako krepi zaupanje strank hkrati pa se vodstvo in zapo-sleni strokovno izobražujejo da bi lahko ponudili še boljše storitve vsa leta delovanja dobro sodelujejo z občino mežica in njenimi občani med drugim so v oktobru izvajali gradbena dela za investicijo občine mežica v sklopu projekta geološka pohodna učna pot vselej se celoten kolektiv z veliko vnemo udeleži čistilnih akcij očistimo slovenijo gojijo topel čut za pomoč bližnjemu brez javne vednosti gradbeno podjetje stane doo s svojo uspešno in prizadevno dejavnostjo znatno prispeva k razvoju in ugledu kraja zato se mu podeli zlati grb občine mežica

Zlati grb občine Mežica se podeli Podzemlju Pece doo

za njihov prispevek k ohranjanju ru-darske dediščine in k prepoznavnosti občine v slovenskem in širšem evrop-skem prostoru

po več kot treh stoletjih črpanja iz rudnika svinca in cinka mežica so v devetdesetih letih 20 stoletja začeli rudnik zapirati in na srečo je prišlo do miselnega preobrata da lahko rudnik in rudarska dediščina postaneta tista zakladnica iz katere je moč črpati ustvarjati in razvijati nova delovna mesta oziroma celovito turistično ponudbo leta 1994 je bila vzporedno z zapiranjem rudnika izvedena študija o ohranitvi in zavarovanju delov rudnika mežica in topla na osnovi katere se je začela razvijati muzejska in turistična dejavnost izoblikovala se je blagovna znamka podzemlje pece pod okriljem katere se še danes tržita rudnik in muzej v mežici turistični rudnik je bil uradno odprt leta 1997 in je do danes sprejel že okoli 240000 obiskovalcev poleg osnovne ponudbe ogleda muzejskih zbirk in ogleda rudnika z

Podelitev prizanj

15

rudarskim vlakom sta na voljo še dve atrakciji kolesarjenje skozi rudnik ki predstavlja avanturo ki jo je v evropi mogoče doživeti le v mežici in jo je do sedaj preizkusilo že okoli 20000 ljudi in čolnarjenje po zalitem delu rudnika poleg stalne ponudbe je podzemlje pece izoblikovalo tudi raznoliko ponudbo dodatnih aktivnosti kot so otroške delavnice kulturne prireditve koncerti in podobno pri teh dejavnostih sodelujejo z lokalnimi društvi partnerstva pa iščejo tudi v programih evropske unije sodelovali so na primer na Festivalu dveh kultur ki je povezal kraje velenje mežica železna Kapla Huumlttenberg in Bad Bleiberg pa v projektu iron route ndash železna pot ki je povezal različne alpske dežele s skupno rudarsko in železarsko preteklostjo letos sodelujejo v projektu adventure petzenpeca in so nosilci mednarodnega projekta geopark Karavankeda njihovo delovanje pelje v pravo smer potrjujeta dve nagradi srebrni sejalec leta 2004 za najbolj inovativen turistični produkt ndash podzemno kole-sarjenje in evropski muzej leta 2007 ko so se uvrstili v ožji izbor za najboljši evropski muzej za vse dosežke prete-klih petnajstih let se jim letos podeli še zlati grb občine mežica

Zlati grb občine Mežica se podeli Bogomirju Auprihu kot uspešnemu managerju

leta 1965 rojeni Bogomir auprih je leta 1992 diplomiral na univerzi v lju-bljani na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo ter s tem pridobil naziv univerzitetni diplomirani inženir ele-ktrotehnike leta 1996 pa je uspešno zaključil magisterij iz mednarodne ekonomije od leta 2000 naprej kot direktor uspešno vodi podjetje taB dd ki je bilo ustanovljeno leta 1965 kot ena izmed temeljnih organizacij združenega dela rudnika mežica prvih 15 let je taB proizvajal po licenci tudorja s švedske danes pa proizva-ja vse vrste svinčevih baterij v dveh moderno opremljenih tovarnah s 400

zaposlenimi v prvi izmed tovarn letno proizvedejo 2000000 kosov startnih baterij blagovnih znamk topla in taB v drugi pa približno 1000000 kosov industrijskih baterij letno proizvodnja vključuje tudi izdelavo raznih baterij za vojaške namene visokokakovostne baterije ki jih proizvaja taB dd so znane po vsem svetu še posebej v evropi aziji in amerikiKot uspešen direktor uglednega pod-jetja pa Bogomir auprih ne pozabi na prošnje za finančno in materialno pomoč ki jih na njegovo firmo pošilja-jo razna društva in ustanove iz mežice in od drugod tako so v letih od 2009 do 2011 družbe taB-a donirale kar 363000 evrov različnim društvom in organizacijam na Koroškem in dru-god Brez te finančne in materialne pomoči mnogi ne bi mogli uresničiti in izvesti zastavljenih ciljev na špor-tnem kulturnem prosvetnem in druž-benem področju tudi kot zahvalo za tovrstno delovanje se Bogomirju au-prihu podeli zlati grb občine mežica

Zlati grb občine Mežica se podeli Frideriku Šušlu za dolgoletno delo na področju planinstva in smučanja

leta 1925 v črni rojeni Friderik šušel je po drugi svetovni vojni v kateri je bil aktivno udeležen kot partizan leta 1946 v žerjavu sodeloval pri ustano-vitvi planinskega društva žerjav ki se je najprej ukvarjalo s postavitvijo koče na smrekovcu ki so jo odprli že leta 1950 čeprav je bil po poklicu elektrikar in je ob delu dokončal še delovodsko šolo v ljubljani ter je bil vodja elektroslužbe raquov jamilaquo je v prostem času opravil obilo ur udar-niškega dela tudi po selitvi v mežico leta 1961 je ostal aktiven planinec in se včlanil v planinsko društvo mežica kjer je bil član raznih odborov vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja sledi je zapustilo predvsem njegovo delovanje v odboru za postavitev kipa kralja matjaža na peci tako imenova-nem odboru raquomatjaževcilaquo v zgodnjih šestdesetih letih so raquomatjaževcilaquo po-skrbeli za ureditev povečanje in elek-

trifikacijo starega rova na peci kamor so nato postavili kip kralja matjaža ki je nadomestil nekdanji leseni kip ki je bil med vojno uničendrug večji projekt pri katerem je so-deloval Friderik šušel pa je bila gra-dnja in opremljanje koče na grohatu na raduhi kamor so morali vse od kmeta Bukovnika potegniti električno napeljavo žal je takratno kočo kasne-je odnesel plaz Friderik šušel je kot odbornik društva sodeloval tudi pri obnovi koče na pikovem in opremljanju koče na peci poleg planinstva pa se je ukvarjal tudi s športom tako je sodeloval na smu-čarskih tekmah kot smučarski sodnik pa tudi pri opremljanju samega smučišča z infrastrukturo za merjenje časa na tekmah in podobno ima več priznanj za zasluge s področja planin-stva športa in krvodajalstva za njego-vo dolgoletno delovanje si je zaslužil tudi zlati grb občine mežica

v skladu s 16 členom odloka o grbu za-stavi občinskem prazniku in priznanjih v občini mežica župan podeli priznanje občine Mežica za zavzeto ohranjanje kulturne zapu-ščine na področju čebelarske dediščine rudolfa galoba gospe Saši Zrelec

čebelarska zbirka mežica predstavlja bogato kulturno vrednoto za kraj in ljudi pa tudi za vse naše zanamce ohranitev razstavljenih predmetov in dokumentov dokazuje spoštljivo povezanost in ljubezen do prevzete dragocene zapuščine nekdanjega lastnika rudolfa galoba čebelarska zbirka nedvomno ohranja trajne sledi ustvarjalnosti človeka v sobivanju z naravo in pridelki marljivih čebel s svojo skrbno zavzetostjo za kulturne vrednote je gospa saša zrelec čebelar-sko zbirko ohranila in pomagala do-polniti v stalno razstavo z ohranitvijo zbirke in svojim delom je prispevala pomemben delež k ugledu našega kraja zato se ji podeli priznanje obči-ne mežica

po utemeljitvah predlagateljev povzela Ajda Vasle

16

90 let in večuršula vertačniKFranc percFranc FrišKovec šteFan ledniK

85 letterezija coFljudmila HoHnecrudolF aBraHamneža šumaH

novorojenčKiKaja ledineK

isaBela pušniK sara BelHaima

žaK repniK aneja taHiĆ

lejla muratoviĆ tai modrej

V imeNu ObčaNOV mežice iN V sVOjem imeNu isKreNe čestitKe Vsem starOstNiKOm NOVOrOjeNcem iN NjihOVim staršem

dušan KreBel župan

uVoDV razpravi so navedena in obravnavana hišna imena starih mežiških domačij Povzeta so deloma iz najstarejših seznamov posesti v urbanih iz poznejših popisov prebivalcev v upravni in cerkveni dokumentaciji iz popisov posesti v tedaj nasta-jajoči katastrski evidenci pa tudi iz navedb drugih piscevVečina imen je stara precej stoletij a so se ohranila v ljudski rabi vse do danes kljub temu da uradne evidence zemljiških posesti teh imen ne vsebujejo več Nekatera se pojavljajo le še v geodetskih kartah ožjih območij večina drugih pa kot priimki Župnik Simon Pirc je v svojem poročilu o gradnji nove stavbe mežiške cerkve leta 1841 zapisal1 da raquose že l 1486 (OP Ko je po nekaterih virih obstojal nekaj pozneje ukinjeni vikariat) omenjajo večinoma vsa hišna imena kot so danda-nes hellip laquoPrvotno so predstavljala imena domačij tudi uradni priimek na njih živečih družin Kasneje zlasti v obdobju upravnih reform cesarice Marije Terezije že prej pa tudi v cerkvenih popisih faranov so začeli posebej ali dodatno pisati in regis-trirati tudi njihove prave osebne priimke če so ti obstojali To besedilo vsebuje hišna imena zapisana in vezana predvsem na zemljiško posest (hube kajže) in obstoj bivališč ndash prebivalcev na njih do stanja ob koncu 18 stoletjaV pregledu je najprej zapisano ime domačije kakršno se je ohranilo v ljudskem govoru Dodane so tri najpogosteje upo-rabljene oblike imena povzete po izgovarjavi domačinov Sledi zapis imena iz stare dokumentacije vir in letnica registra-cije navedenega zapisa V primerih ko navajam vire zapisov iz obsežnih evidenc uporabljam za njih kraticeT r ndash Terezijska rektifikacija2J k ndash Jožefinski kataster3

1 žam zapis v objavljeni mežiški farni kroniki ndash anton Boštele 19562 Kla maria theresianische rektifkation amt schwarzenbach und miess 26 april 1750 Fasc Xi ndeg 1063 Kla josephinische Kataster fond Herrschaft Bleiburg Fasc Xi ndeg 238

IMeNa StarIh MEŽIŠKIH DOMAČIJ

17

F k ndash Franciscejski kataster4orgis ndash dr alfred orgis5Pri posameznih značilnejših imenih ali pri tistih ki obstajajo le v tukajšnjem ožjem okolišu skušam ugibati o njihovem možnem izvoru oziroma osnovi Dodana je še današnja hišna številka domačije današnji priimek na njej živeče družine ali druga raba poslopij Pregled je narejen po naseljih občine Mežica po stanju od zadnjih sprememb njihovih meja leta 1968 ko se je področje naselja Mežica razširilo v okolico Ob nekaterih primerih opozarjam na razliko med zapisanim tj uradno veljavnim imenom in imenom iz govora doma-činov To so napake ki so se primerile pri zapisih slovenskih nazivov v nemško pisavo Čeprav so prvi in poznejši zapi-sovalci posesti nedvomno povzemali nazive imen posesti ali prebivalcev po izgovarjavi domačinov jih niso zmogli vselej ustrezno prenesti v nemški pisavi na papir Zato je včasih prišlo tudi do povsem drugačnega imena kakršno je obsojalo v resnici Pri tem je treba omeniti tudi značilnost iz koroškega podjunskega in mežiškega narečja ko je take posebnosti zaznamovala tudi pogosto spremenjena izgovarjava samoglasnikov a e o u (kot npr Mežica ndash Možica Meža ndash Maža itd) povedati pa je treba da storjene napake pri zapisih imen iz te dobe niso posledica načrtne germanizacije Ta se je začela šele po pomladi narodov leta 1848

NaSelJe breG

JesenikJesenik Jesenikovka pri Jeseniku JesenikovOrgis 1788 Jessenigg SimonIme za posest je ohranjeno kljub že desetletja opuščeni domačijiDanes Breg št 18

JunčarJugravenčar Jugravenčarca pri Jugravenčarju JugravenčarjevTr 1750 Jontschar Orgis 1788 JuntscherIme je morda izvedeno iz besede junec ndash juničarDanes Breg št 17 Libnik

MarholčeMarhovčeMagraverholč Magraverholčna na Magraverholčem MagraverholčevOrgis 1709 Mayrhold ndash tedaj živi na posestvu Jerho Matheusch Jk 1788 Mayrhold MathiasV ljudskem govoru se je oblikoval naziv Marhovče ndash tudi Marholče Ime Maierhold je nedvomno zapisano kot funkcija ndash oskrbništvo grafovske posesti (Maier = oskrbnik) V bližini soseščini sta poznana Maierhold v Podolševi nad Logarsko dolino ter Maierhof v Belski Kočni pri Železni Kapli Izpeljanka tega imena je morda tudi naziv posestva Marolt ndash Marolče v Koprivni na Soncu nad Železno Kaplo tik ob meji z našo Koprivno Danes Breg št 10 in 11 Pratnekar

NASELJE MEŽICA

brdnikbrdnik brdnica Pri brdniku brdnikovT r 1750 Werdnigg J k 1788 Wernigg GregorIme je izpeljano in besede brdo Posestvo je v celoti obsegalo ves podolgovat hrib ndash brdo Domačija je bila opuščena že pred 2 svetovno vojno Ime ostaja živo Tu je predviden zaselek stanovanjskih hiš brdnikovo

ČorejČoriČograverej Čograverejka pri Čogravereju ČograverejevT r 1750 Zushre Matheus Jk 1788 Tschorey LuckasNenavadno drugod neznano ime Morda je nekaj označevalo človeka štorastega počasnega vedenja V ZSSP ime ni nave-denoDanes Celovška cesta št 23 Grauf

KarigraveceljKarigravecelj Karigraveclja pri Karigraveceljnu Karigraveceljev4 Kla Franziszaumlische Kataster fond Herrschaft Bleiburg Fasc Xi ndeg 290 296 297 298 303 as Fraciscejski kataster za davčni okraj pliberk Ko meža takraj5 Kla dr alfred orgis Herrschaft Bleiburg inventure Klagenfurt 2221989

18J k 1788 Karitzei FranzIme poznano le na Koroškem V sosednji Jazbini Koricelj Pojavlja se tudi na avstrijskem Koroškem V ZSSP ni navedeno Danes Celovška cesta 2 Dotrajana lesena najstarejša mežiška hiša bo žal kmalu odstranjena

KajžarKagravejžar Kagravejžarca pri Kagravejžarju KagravejžarjevOrgis 1612 Chaiser Vallenty in 1722 Keyser VideDanes Ob Meži št 10 Gerdej

KevpKegravevp Kegravevpna pri Kegravevpu Kegravevpov izgovarjano tudi Kjovp Kjovna hellipOrgis 1744 Khaup AlexIme se nanaša na nekdanje posestvo v zaselku Senčna vas Ko je še pred Jožefinsko dobo prešlo v posest rodbine Stopar se je to domače ime preneslo tudi na domačijo Spodnji Stopar Danes Celovška cesta št 8 poslovno-stanovanjska stavba

KivaKiva Kivarca pri Kivu Kivov Orgis 1658 Khiua Tr 1750 Kiua AleksV poznejši dokumentaciji se pojavlja tudi zapis kriva Ime domačije je danes pozabljeno starejši pa še Jesenikovemu vrhu tudi Kivov vrh Prvotno posestvo Po osnovanju fužin leta 1776 je tu nastala njihova uprava obenem zgrajena ti Kivova fužina katere zgradba je še ohranjenaDanesCelovška cesta št 14 Pungartnik

MervaMegraverva Megravervarca ndash Megraveratna pri Megravervanu MegravervanovOrgis 1680 Merua ClemenIme ima morda osnovno v živalski krmi ndash mrva Po osnovanju fužin leta 1776 postane domačija bivališče fužinarskih dru-žin grofa ThurnaOd uvedbe hišnih številk po uličnem sistemu leta 1968 je za tamkajšnji novi pozidani zaselek privzeto ledinsko ime Mrvograve-vo

MežnarMegravežnar Megravežnarca pri Megravežnarju MegravežnarjevPliberški urbar 15246 Meβner Hiša je dobila ime po služnosti mežnarjev ki so jo oddavna opravljali pri mežiški cerkvi Vse do leta 1912 je bilo hišno ime priimek ene najstarejših družin v kraju Nato je hiša privzela ime po novem lastniku ndash VivodDanes Trg svobode 13 Mastek

obenarObenaacuter Obenaacuterica pri Obenaacuterju ObenaacuterjevOgris 1715 Obenar Clemen Tr 1750Obenayr JoβephHišno ime se je uporabljalo vse do konca 19 stoletja čeprav je kmetija prešla že v Terezijski dobi v posest družine Trav-nekar nato KrautDanes posodobljene stanovanjsko-poslovne stavbe na trgu št 1 2 in 3

orešnikOregravešnik Oregravešnica pri Oregravešniku OregravešnikovOgris 1758 Korreschnigg J k 1788 Orieschnigg LucasStaro hišno ime se je ohranilo kot družinski priimek do danes Danes Polena 32 Orešnik

PolenaOgris 1720 Polleno Valentin Tr 1750 Polleno Oβwald

6 Kla urbar pleyburg 1524 str 108

19

Ime ima osnovo nedvomno v besedi polje ndash poljana Že po letu 1800 so tam začeli postavljati topilnico in prebiralnico svinčeve rude nato še druge poslovne in stanovanjske zgradbe in tu je nastalo poslovno središče mežiškega rudarstva Sprva nemški naziv za zaselek Bergschaffer je nadomestila slovenska Polena Od leta 1968 je v uličnem sistemu kraja zaselek tudi uradno dobil to imeIme Polena je poznano na avstrijskem Koroškem

PustnikPustnigravek Pustnigraveca pri Pustnigraveku PustnigravekovOgris 1799 Pustnigg JosephIme ima osnovo v besedi puša ndash puščaHišno ime Pustnik se je do nedavnega ohranjalo tudi kot rodbinsko imeDanes Kopališka pot 11 Mandl

SmrečnikSmregravečnik Smregravečnica pri Smregravečniku Smregravečnikov15277 Schmiersnikh J k 1788 Smrietschnigg FrancZ imenom Smrečnikovo je leta 1968 poimenovan tamkaj osnovani stanovanjski zaselek MežiceDanes Smrečnikovo 21 Osojnik

StariStaacuteri Staacuterika - tudi Staacuterikna pri Staacuteriju StaacuterijevOgris 1711 Stary Gregorn T r 1750 Lorenz Kunz ndash StaryDanes Leška cesta 27 Pustnik

StoparStogravepar Stograveparca pri Stograveparju StograveparjevOgris 1711 Stopar Valent T r 1750 Stoppar ThomasIme ima osnovo v besedi stopa stope nekdanji napravi za drobljenje Poznano je tudi v bližnji Podpeci in na Poljani pri Prevaljah Rodbina s tem imenom pri hiši je ugasnila kmalu po letu 1945Danes Celovška cesta 12 gostinsko-poslovna stavba Krebs

torcTorc Torčna pri Torcu TorčevT r 1750 Torz Valentin Ogris 1774 Torz Casper Hišno ime je danes pozabljeno Po tej domačiji je ostalo le še ime Torče-va žaga za zaselek ob cesti proti PrevaljamDanes Trg svobode št 8 poslovno-stanovanjska stavba

VogrinaVogrina Vogrinka pri Vogrinu VogrinovOgris 1733 Wogrina Joseph T r 1750 Wogrina UrbanIme Vogrina ki ima osnovo v besedi Oger je prišlo iz rabe že po letu 1800 čeprav se je v raznih zapisih pojavljalo še po letu 1850 Domačija se je kasneje imenovala po drugih lastnikih Hirc Kraut ToffDanes Trg svobode 10 GP Hotel Peca

ŽagmojsterŽaacutegmojster Žaacutegmojstrica pri Žaacutegmojstru ŽaacutegmojstrovT r 1750 Sagmeister Joβeph Ogris 1766 Sagmeister EvaIme izvira iz žagarske obrti pri hišiDanes Celovška cesta št 17 Praper

Štefan Lednik

IzvorimendomačijostalihmežiškihzaselkovbomoobjavilivnekajnaslednjihizdajahŠumca

7 Kla listina a 2486 datum 1582 spetember 22

trinajsti koncert raquoZA ČLOVEKAlaquo

raquopremišljujem kje začeti helliplaquo je začel svoj nagovor gospod župnik davorin vreča

tudi jaz premišljujem kje in kako bi začela kajti po mišljenju in besedah dr tϋrka Karitas ni potrebna raquoza to sta tu država in rKlaquo da pomagata ljudem v stiski res je toda naše izkušnje nam

dokazujejo da smo potrebni tudi mi Karitas ndash ljubezen to je

naše poslanstvo da

pomagamo ljudem v stiski ne spol ne barva kože ne politična ali verska pripadnost niso pomembni samo ndash stiska stisk pa je vedno več tako družinskih kot med posamezniki tu pa pristopimo mi in vi raquoKako pa tolaquo se sprašujete

mežiška župnijska karitas je letos pripra-vila že 13 dobrodelni koncert za člove-ka pomagali ste vsi ki ste kupili vstopni-

co ali zanjo darovali denar z našim trudom in vašo pripravljenostjo da ste

prišli smo napolnili dvorano in koncert je uspel z vašimi pri-spevki bomo zopet lahko pomagali pomoči potreb-nim nastopajoči so se odpoveda-li honorarju za-radi navduše-nja nad dobro sodelujočo publiko so se

nekateri odloči-li da svoj nastop

celo ponovijo

Hvala vsem nastopa-jočim vam ki ste prišli

poslušat hvala vsem sponzorjem ki ste nam pomagali pri pogostitvi za nastopajoče Hvala našim najmlajšim hellip

ne bom več razmišlja-la kar preberite si

besede g davorinaraquoPremišljujem kje

začeti Pri teh malih sončkih

ki smo jih videli čisto na

začetku ko smo bili obsijani z otroškim soncem Pa vendarle se človek težko zamisli da je na svetu tudi veliko otrok ki ne živijo tako prijetnega otroštva kakor ti otroci iz vrtca ki so tukaj zaplesali Ampak kakor je Jezus rekel raquoUboge boste imeli vedno med sebojlaquo je tako tudi danes Vedno se najdejo družine ki potrebujejo pomoč dobrih ljudi Če povzamem misel Raula Follereua zdravnika ki je svoje življenje posvetil ubogim raquoNarod ni velik takrat ko je številčen in močan tudi ne takrat ko je bogat ampak takrat ko je sposoben ljubitilaquo Vi dragi udeleženci tega koncerta ki ste danes prišli ste pokazali da imate srce za uboge in v vas človek lahko vidi upanje tudi za naš narod če že upoštevamo Follereua

in na drugi strani če se za trenutek vr-nem k pevcem ki so zapeli pesem goz-dovi v mesečini človek marsikdaj zna ceniti domovino šele takrat ko odide v tujino in tako je tudi težko razumeti ubogega dokler sam nisi ubog toda toliko bolj dragoceno je da kljub temu znamo ohraniti srce za njih

upam da se nikoli ne boste znašli na oni strani kjer bi vi potrebovali pomoč če pa že upam da se bodo našli ljudje ki bodo znali priskočiti na pomoč v soli-darnosti je moč naroda in solidarnost je tudi rdeča nit današnjega koncerta

Hvala lepa za vašo solidarnost hvala lepa za vašo udeležbo in Hvala za vaše odprto srcelaquo

Kaj naj tem besedam še dodam nič drugega kot to da naj se kdo med vami odloči in se nam pridruži pri delu na Karitas pa napolnite dvorano tudi na naslednjih koncertih ki jih bomo orga-nizirali Hvala

Ani Krivec

21

zaNKe zaNKe hellip

raquo kakršne si le mislrsquotrsquo morrsquotelaquo smo lahko videli na razstavi ročnih del v nedeljo 18 novembra v avli občinske uprave tega dne so bile volitve predsednika republike v tej zgradbi je bilo volišče in tako si je razstavo ogledalo kar veliko ljudi

pletene in kvačkane izdelke vseh barv in vzorcev so izdelale ljubiteljice ročnega pletenja in kvačkanja ki se ob ponedeljkih zvečer zberejo v narodnem domu v sobi društva invalidov mežica skupino vodi Katja peruzzi prijazna mlada gospa ki s svojo domiselnostjo

in iznajdljivostjo predlaga številne nove in nenavadne izdelke pri tem pa prav vse članice skupine zelo ustvarjalno sodelujejo za dobro voljo in lepši večer s kavico poskrbi tudi mama peruzzi

ročni izdelki te skupine so bili ponujeni v prodajo na stojnici na Barbarinem sejmu preteklo soboto Hitro so bili prodani

gospe ki sodelujejo v tej skupini si kakšen dan polepšajo tudi z obiskom v toplicah in drugih turistično zanimivih krajih članica skupine je namreč tudi bivša bančna uslužbenka g maruša petelin ki od sodelujočih vsak mesec mesec vestno zbere nekaj evrov ndash za srečanja za dušo in kaj je to kar omogoča ljubiteljicam ročnih del uspešno in dolgoročno sodelovanje to je sprejmanje in izmenjava znanja ki ga članice nesebično delijo med seboj

pa srečno novo leto

Vida Potočnik

člani mpz viHarniKi pri društvu upokojencev mežica smo 10 novembra praznovali 15 obletnico aktivnega delo-vanja

praznovanje je bilo v na-rodnem domu v mežici s

kulturnim programom po-leg članov mpz viharniki je sodelovala tudi tamburaška skupina tamiKa iz železne Kaple povezovalec programa je bil tomo simetinger ki je z lepo besedo popestril pevski in glasbeni program

mpz se je predstavil s sledeči-mi pesmiminocoj je en fajn večer Hladna jesen že prihaja nikdar ne bom pozabil Karlinca je šte-mana moj pobič je furman potnik o košnji na peco bi šel majolka bod pozdravlje-

na mi slovenci dve beli brezi in Bratje tamburaška skupina pa je zaigrala golovško pol-ko zlati časi pod peco sem doma valcer št 2 cvetje v jeseni Katjuša cherry pink and apple blossom white sve je ona meni in mard-

MPZ VIharNIKI15 ObletNica DelOVaNja

22

jandja ob zaključku pa smo skupaj izvedli skladbo lipa zelenela jeHvaležni smo ker se je tam-buraška skupina tamika odzvala povabilu zato jo tudi širše predstavljamo

že pred drugo svetovno vojno je v slovenskem pro-svetnem društvu raquozarjalaquo v železni kapli obstajala tam-buraška skupina tamburaško delovanje se je iz raznih ra-zlogov večkrat prekinilo leta 1995 je tatjana pirker nago-vorila dovolj zainteresiranih deklet da so lahko znova ustanovili današnjo tambura-ško skupino tamikapolne optimizma in idealizma so se srečevale pri vajah in same skušale napredovati kolikor je bilo mogoče po kratkem času so se začeli vrstiti nastopi in to so bili prvi koraki v javnost zagnanost in ljubezen do tamburaštva sta vodili do vztrajnostnega delovanja v preteklih sedemnajstih letih skupina pod mentorstvom Hanzija gabriela ni le napredovala na glasbenem področju temveč ji je uspelo to podoživljati na avstrijskem Koroškem le redko kulturno

dejavnost tamika v obliki projektov z raznimi pevskimi in tamburaškimi skupinami povezuje kulturnike in veže prijateljske stikeskupina je imela v preteklih letih okoli 250 nastopov po avstriji sloveniji in italiji ter posnela štiri zgoščenke nji-hov repertoar obsega sloven-ske grške in ruske narodne pesmi prav tako pa tudi dal-matinske moderne ter klasič-ne skladbe

v spored se je o delovanju zbora vključil tudi predsednik du mežica in predsednik mpz viharniki jožef libnik ter v krajšem govoru povedal na-slednje

raquodragi občani občanke in dragi gostjeprisrčna zahvala za udeležbo na praznovanju 15 obletnice zbora viharniki pri du mežica in izdaji zgoščenke nocoj je en fajn večerzbor deluje od leta 1997 ko sta ga ustanovila takratni predsednik društva upokojencev Franc arbajter in predsednik za kulturo anton Kajzer ustanovljen je bil zaradi veselja do petja med člani društva in potrebe za

izvajanje tovrstne dejavnosti v kraju samem številčnost zbora je nihala in ostala pri današnjem številu zbor je od nastanka pa do septembra 2010 vodil anton škerjanec od takrat pa do danes ga vodi andrej gorenjak zbor se redno udeležuje revije od pliberka do traberka praznika sadja in cvetja v pesnici prireja koncerte v mežici v domovih starostnikov v črnečah slovenj gradcu in na prevaljahnaša pesem zveni na občnih zborih obletnicah piknikih in ob zadnjem slovesu naših krajanov zastopamo tudi prostovoljno gasilsko društvo mežica na srečanjih gasilskih zborovzbor je za uspešno delovanje prejel več priznanj najžlah-tnejše pa je priznanje občine mežica ki smo ga prejeli ob 10-letnici delovanjavse našteto o delovanju zbora pa ne bi bilo mogoče brez finančnih sredstev ta sredstva pridobimo na pod-lagi vsakoletnega razpisa pri občini mežica in s pomočjo sponzorjev za kar se iskreno zahvaljujemozgoščenko smo izdali na po-budo našega sedanjega vodje

andreja gorenjaka ki je vodil in snoval izdajoprav je tudi da vam predsta-vim sedanji zborprva tenorja sta jože dlopst in peter štirn drugi tenorji jožef libnik štefan Kohek ter šte-fan čepin prva basa sta ivan vrhnjak in vlado mori drugi basi pa matevž žlebnik jakob Forstner ter edi vrabič vseh 15 let so zboru zvesti jože dlopst štefan čepin in jakob Forstnerskratka tu smo ker radi pojemo in tako bomo tudi nadaljevali vam vsem pa hvala za zvestobo tamburaški skupini tamika za prispevek in tomu simetingerju za vzorno vodenjelaquoprireditvi so prisostvovali tudi vabljeni gostje in predstavni-ca javnega sklada za kulturo rs ravne na Koroškem ga jožica Krejan ki je ob tej pri-ložnosti podelila gallusova priznanja za prispevek k pev-ski ustvarjalnosti članom mpz viharniki in sicersrebrni znak so prejeli ivan vrhnjak vlado mori in jožef libnik zlatega pa edi vrabičprejemnikom čestitamo iz srca ter se zahvaljujemo za opravljeno delogostje predstavniki društev so v nadaljevanju programa s priložnostnimi darili ter željami za nadaljnje uspešno delovanje zbora izrazili skupni interes za razvoj in obstoj pevske kulture v naši občini s podelitvijo priznanja občine mežica pa nas je dodatno pre-senetil župan dušan Krebel in s tem potrdil da so rezultati našega petnajstletnega pri-zadevanja opazni tudi v širši skupnosti in da je smiselno nadaljevati načeto

vsem sponzorjem ki so s svojimi nesebičnimi prispevki omogočili izdajo zgoščenke se iz srca zahvaljujemo vam dragi občani pa za obisk

Jožef Libnik

23

drago miloševič je črnjan ki že nekaj let na različnih prireditvah in dogodkih pooseblja Kralja matjaža in ko oblečen v kraljevska oblačila spregovori je tako kot bi nam res sprego-voril Kralj matjaž Ko sem ga poslušala naza-dnje ob predstavi-tvi knjige janeza švaba so se me njegova razmišljanja še posebej dotaknila zato sem ga prosila da jih deli tudi z bralci šumca ter vsemi tistimi ki čakajo da se v teh burnih časih vendarle že zbudi naš kralj ki spi v nedrjih pece ali pa morda v nas samih novoletni čas ko potegnemo črto pod preteklim in načrtujemo prihodnost je čas ki je za taka sporočila in razmišljanja še posebej primeren

Ida Paradiž

KRALJ MATJAŽ PONOSNO ZAVEDANJE SLOVENSTVA raquoprav tako kot je mavrica podoba son-ca ki jo odsevi žarkov v oblaku različno obarvajo je tudi mit podoba neke resni-ce v kateri odseva misel z različnih kon-cev svetalaquo (plutarh izida in oziris 20) o moja slovenija vsa mala najmanjša na svetu Kljubuješ tvoj mali človek narod tolikokrat teptan uničevan krvav hellip še je tu iz nedoumljive pradavni-ne ta mala klena skupinica reže morje neskončnega časa in prostora in burka valove reže svoje zgodovinske brazde in trga ječi kolne a vztraja in zmaguje se ohranja o veliki imperialistični sosedi mogočni angleži osvojevalci Francozi revolucionarji zmagovalci germani samooklicana visoka rasa še smo tu in

kakor je Bog hodil pred izraelci tako so pred nami hodili martin Krpan peter Klepec škopnek Bedanc gozdni mož

žal žena divja jaga perkman-dlc torka Kralj matjaž

ndash miti in legende imeli smo svo-

je bogove daž bog

ndash bog sonca in plo-dnosti je po-skrbel za po-tom-

stvo in optimi-

zem lada ndash pomlad

mladost le-pota in ljubezen

perunstrelbog je delal grom dež plodnost

in gospodaril vesolju volos veles ndash bog živine pašnikov plodnosti vesna ndash bogi-nja pomladi bujnosti in mladosti vodan ndash bog voda rek in morij pa tudi morana ndash boginja smrti in zime triglav ndash vladar nebes zemlje in podzemlja svetlobe in teme še smo tu ndash navkljub raquonamrslaquo mali slovencelj zaverovan v svoje bogo-ve mite in zgodovino ki ga edina ohra-nja o množične požrešne horde tujcev teptajoče skozi stoletja vse kar vam je napoti mi smo še vedno tu in bomo ta mali primorec Kranjec dolenjec šta-jerc prekmurec od trdega gorjana do mehkega ravninarj imamo ponos moč zgodovino vero in prihodnost imamo svoje kraljestvo imamo svoje ogledalo v preteklem času Knežji prestol ne samevaj več posedi svojega junaka na tron in zopet zakriči v svet raquoše smo tulaquo in naj odmev preko alp doni do ravnice in morja in naj ga slišijo naši mali ljudje in naj se zopet zavedo svojih korenin in ponosaraquoin zbudil se bo po večstoletnem spa-nju gora ga bo dala nazaj med ljudilaquo in

sedel bo tokrat na knežji kamen pote-gnil bo svoj meč in pokazal pot ljudem prerojeno videnje sveta bo kakor rahla meglica pokrilo to malo gorato deželico in zbudilo duha v ljudehvčasih tako rad zatisnem oči in razmi-šljam kaj opredeljuje raquomalegalaquo in kaj raquovelikegalaquo človeka in vedno pogosteje se mi dozdeva da smo pri vrednotenju ta dva pojma predrugačili raquovelikelaquo ljudi enačimo z gladiatorstvom in to tudi ter-jamo od njih da jih postavimo na piede-stal raquovelikihlaquo vrednot vse ostalo pa so drugi raquomalilaquo ljudje raquovsakdanjcilaquo Kdo pa so ti raquovelikilaquo ljudje Katere vrednote zastopajo to niso cankarjevci ndash borci ljubezni domače grude to niso Hugojevi nesrečniki to so superman spiderman kdo ve kakšen raquomanlaquo tajkun so ljudje najplitvejše plehke instant kulture ki na nek nepravi način predrugači nedol-žno čisto in naravno bit in oddaljuje od bistva človečnosti najhuje pa je da si sami popolnoma sami to počnemo in nižamo osebnostno in narodnostno rast in zavedanje polje kdo bo tebe ljubil mojcej oh mojcej slovenec sem mnogo jih je še nevsiljivih rahlo otožnih pa tako lepih ndash naših in še so tu in še bodo ohranjajmo jiho moj slovenec odpri srce in razum naj ti ozvezdje oriona znova pove svojo zgodbo o nečimrnosti in zahrbtnosti loči dobro od zla ne vdaj se strahu in ozkosti plani predrugači vznikni kakor fenikszapoj odo dobrim stvarem in takrat bo zbujen Kralj matjaž v tebi in spet bo vse dobroKo zvečer ležem se zavem da je vsako ljudstvo ustvarilo junake po svoji podo-bi slovenec tvoja podoba je brezhibnaBodi ponosen nanjo in ne menjaj je za poceni denar plehke ideje in rjovenje cirkuških levov klovnovin ko se zjutraj zbudim si želim slediti svoji podobi podobi tistega raquomalegalaquo slovenca ki je vztrajal do danesdaj Kralj matjaž spomni svoje ljudi na ponos čas je njih zbudi

Drago Miloševič

Kralj Matjaž

24

Ob sVetOVNem DNeVu lusKaVice

Rupnikova linija na Koroškem

Luskavica ndash svetovni zdravstveni izzivorganizacije bolnikov ndash v sloveniji je to društvo psoriatikov s sedežem v ma-riboru in številnimi podružnicami po vsej državi ndash od leta 2004 obeležujejo 29 oktober kot svetovni dan luskavice luskavica je pogosta bolezen kože ki običajno poteka kronično dolgotrajno njenega vzroka natačno ne poznamo vemo pa da ni nalezljiva pojavi se lahko pri komer koli in kadar koli v nasprotju s splošnim prepričanjem se navadno ne pojavlja družinsko običajno se kaže s pordelimi zadebeljenimi s srebrnka-stimi luskami pokritimi od okolišnje zdrave kože ostro omejenimi spremem-bami najpogosteje prizadene kožo nad komolci koleni križem in v zatilnem delu lasišča pri večini bolnikov poteka na manjši površini spremembe lahko obsegajo tudi velike površine kože in včasih močno srbijo luskavica se lahko pokaže tudi na nohtih ali prizadene sklepe Bolnike z luskavico bolj ogrožajo srčno-žilne bolezni pri njih se pogosteje pojavljajo debelost sladkorna bolezen depresija visok krvni tlak kajenje in alkoholizemBolniki s kroničnimi boleznimi kože se pogosto srečujejo s strahom in ne-razumevanjem svoje okolice zaradi presenečenih ali celo zgroženih pogle-dov okolice skušajo kožne spremembe prikriti včasih pa se celo popolnoma umaknejo iz družabnega življenja

dermatologi imamo danes na voljo več različnih učinkovitih in varnih zdravil s katerimi lahko obvladamo ali močno olajšamo skoraj vse oblike luskavice lokalna terapija ndash kreme in mazila ndash še zdaleč niso edina zdravila ki so na voljo poleg fototerapije to je obsevanja z ultravijoličnimi žarki lahko dermatolog pri bolnikih s težavno ali obsežno lu-skavico ki prizadene npr več kot 10 telesne površine predpiše zdravljenje s tabletami ali biološkimi zdravili ki se uporabljajo v obliki injekcijv sloveniji so na voljo praktično vse oblike zdravljenja luskavice kot jih po-

znajo drugje po svetu in dostopne so vsem bolnikom ki jih potrebujejo zato želimo da bi dogodki kot je svetovni dan luskavice pomagali informirati tiste bolnike ki bi morda potrebovali učinkovitejše zdravljenje pa ne vedo da obstaja in pa splošno javnost ki bi morala poznati to pogosto bolezen in jo sprejemati z razumevanjem

Vesna Tlaker Žunter dr med zdravnica specialistka dermatovenerologije dermatovenerološka klinika univerzitetni klinični center ljubljana

sTanje juGoslavije po leTu 1920

če želimo dobiti celovito podobo rupnikove linije se moramo vrniti v preteklost ko je bila gradnja neke obrambne linije le ideja v

glavah takratnih generalov in politikov slovence je prihodnost po prvi svetovni vojni čakala v skupni državi slovencev Hrvatov in srbov oz kasneje v Kraljevini jugoslaviji slednja je imela po svojem nastanku leta

1918 veliko notranjih kot tudi zunanjih sovražnikov tukaj lahko izpostavimo predvsem odnose z italijo ki je zaradi londonskega sporazuma podpisanega leta 1915 zahtevala velik del istre z rapalsko pogodbo leta 1920

je nastala istoimenska meja ki pa je potekala globoko na slovenskem ozemlju to pa je odnose med državama znatno poslabšalo mussolini je v času pred aprilsko voj-no večkrat sam nameraval napasti jugoslavijo a je pre-

25

vladalo mnenje da je naša vojska premočna v nekakšno zaščito pred morebitnim napadom z Balkana so v italiji leta 1932 začeli graditi obrambno linijo bunkerjev znano kot alpski zid (it vallo alpino) zaradi tega je jugo-slovanska vlada dokončno ocenila da italija predstavlja resno grožnjo leta 1935 je bilo odločeno da se ob za-hodni meji zgradi nekakšna lsaquoproti linijarsaquo ki naj bi ščitila pred napadom italije in omo-gočila mobilizacijo vojske in civilnega prebivalstva v notranjosti za nadzor nad gradnjo so leta 1938 v ljubl-jani ustanovili štab utrjevanja za poveljnika pa je bil dolo-čen general leon rupnik po njem je linija dobila tudi ime

Gradnja bunkerjev se

preseli na ŠTajersko in koroŠko gradnja bunkerjev na za-hodnem delu slovenije ob rapalski meji je potekala hitro gradbišča pa je ustavil anschluss marca 1938 se je avstrija priključila nacistični nemčiji to je za jugoslavijo pomenilo dodatno grožnjo

že leta 1939 je bilo odločeno da se gradbeni stroji pre-maknejo ob severno mejo tako je nastal šesti odsek rupnikove linije ki poteka med črno na Koroškem in markovci pri ptuju do leta 1941 so na Koroškem postavi-li nekaj manj kot 100 bunker-jev ki so razporejeni vzdolž reke meže linija pa je bila za težjo prehodnost nasprotnika dodatno utrjena tudi s strel-skimi jarki protitankovskimi ovirami in z ovirami ob želez-niški progi v črni je bilo po vojaški označitvi postavljenih 11 bunkerjev našla nisva 3 lah-ko so uničeni ali pa prekriti z zemljo 6 april 1941 v jutranjih urah 6 aprila 1941 se je začelo zares nemška

letala so preletela dravograd avstrijsko stran meje pa je za-sedla nemška vojska (1 gor-ska in 79 pehotna divizija) Bunkerje na desnem bregu drave in meže pa so zasedli graničarji orožniki vojaki in nekaj rezervistov ndash vsega sku-paj nekaj čez 100 branilcev do 10 aprila so nemci osvojili

celotno mežiško dolino naj-večji odpor iz bunkerjev je bil ustvarjen v dravogradu kjer jih je bilo v borbah tudi nekaj poškodovanih skozi ravne je okupator prešel neovirano spet pa je naletel na manjšo oviro na prevaljah in kasneje v mežici v črni prav tako ni prišlo do večjih spopadov rupnikova linija se je izkazala za neučinkovito saj ni doseg-la svojega namena ndash zadržati napadalca ampak na to je vplivalo veliko dejavnikov predvsem gre izpostaviti da je jugoslovanska vojska praktično razpadla že pred vojno in zaradi tega bunkerji niso bili zasedeni kot je bilo načrtovano

celotno rupnikovo linijo na Koroškem lahko pogledate na avtorski spletni strani www

rupnikovalinija-koroškaconr

B1 ndash marholčeva rida B2 ndash jakob B3 ndash polena ndash orešnikov bun-ker B4 ndash pustnikov bunker B5 ndash starijev pruh B6 ndash center B7 ndash Balinišče

B8 ndash Kajžarjev bunker B9 ndash Kablex B10 ndash ob meži B11 ndash čistilna naprava B12 ndash torčeva rida B13 ndash štrikar ndash v gozdu B14 ndash štrikar ndash pri hiši B15 ndash meja B16 ndash poljana ndash v gozdu seZnaM ŠTevila bun-kerjev po občinaH na koroŠkeM A ndash OBČINA ČRNA NA KO-ROŠKEMnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeB ndash OBČINA MEŽICAnašla vseh 16 bunkerjevC ndash OBČINA PREVALJEnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeE ndash OBČINA DRAVOGRADnašla 38 bunkerjev

viri- aprilska vojna Wikipedija prosta enciklopedija- miloš Habrnaacutel rupnikova črta in druge jugoslovanske utrdbe iz obdobja 1926-1941 2005 pripravila davo in stanko mihev

SODELOVANJE S STARŠI

Starši imajo pri vzgoji svojih ot-rok bistveno vlogo To velja tako za vzgojo doma kakor tudi za vzgojo v vrtcu Prav zaradi tega je povezovanje in sodelovanje vrtca s starši ključnega pomena Obojim omogoča lažje zaznavan-ja otrokovih potreb želja in ob-čutij Z namenom okrepitve tega odnosa v vrtcu organiziramo raz-lična sodelovanja in srečanja

Družinski izlet v kekčevo Deželo

V mesecu oktobru smo skozi mnoge dejavnosti spoznavali in doživljali Kekca in njegove pri-jatelje Odločili smo se da ga skupaj s starši tudi obiščemo Vso pot sta nas spremljala lepo vreme in dobra volja Med mo-gočnimi vršaci neokrnjene na-rave se skriva Kekčeva dežela kjer so nas pričakali junaki iz zgodb Popeljali so nas skozi pra-vljični svet kjer naša domišljija ni poznala meja V marsikaterem odraslem se je prebudil otrok Polni vtisov s pesmijo na ustih in

srečo na obrazu smo se vračali domov

Kekec in njegovi junaki so v otroških srcih pustili močan pe-čat Še vedno (po dveh mesecih) radi prepevajo Kekčeve pesmi se igrajo igre vlog rišejo junake hellip Posneli smo tudi svoj Kekčev film na katerega smo zelo po-nosni

Hvala starši ker ste si vzeli čas za svojega otroka in mu omogo-čili nepozabno doživetje

Ps Na sprehodih pogosto pre-pevamo Kekčeve pesmi Postojte poglejte nas pogumne vesele otroke Mogoče boste v sebi prebudili spomin na brezskrbno otroštvo

obiskal nas je Galov ATA LOVEC

Na srčno željo Gala in v predhodnem dogovoru z njegovim očetom nas je le-ta v vlogi lovca obiskal v vrtcu Oblečen v zeleno-rjava

oblačila s klobukom na glavi daljnogledom nahrbtnikom slikami živali lovskimi trofejami je vstopil v igralnico Otrokom je na privlačen zanimiv in poučen način predstavil vlogo lovca Otroci so ga z zanimanjem poslušali Skupaj smo se odpravili na sprehod do opazovalnice in krmišča katerega smo napolnili z jabolki koruzo korenjem in senom Seznanil nas je z živalmi ki živijo v našem gozdu in kako se pripravljajo na zimo

Hvala ata Mitja za poučno do-poldne Pri otrocih si razblinil mit da lovci streljajo in ubijajo živali ter rešujejo Rdečo kapico

zdaj vejo da lovci poznajo vse vrste živali jih krmijo in skrbijo zanje se družijo v lovski družini podobno kot mi v vrtcu obožu-jejo naravo fotografirajo živali se neopazno v zeleno-rjavi obleki sprehajajo po gozdu in z dalj-nogledom opazujejo živali

tanja bivšek

POZIV STARŠEM ZA ODDAJO VLOGE ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA ZA KOLEDARSKO LETO 2013v mesecu decembru morajo vsi starši ki imajo otroke vključene v vrtec ponovno oddati vlogo za določitev znižanega plačila vrtca za naslednje koledarsko leto 2013 dosedanje odločbe o znižanem plačilu se namreč s koncem decembra 2012 iztečejo in s tem prenehajo biti pravna podlaga za izstavitev računov v naslednjem letu

vlogo na predpisanem obrazcu starši oddajo na pristojnem centru za socialno delo za pravočasno vložene vloge za katere se bo izdala odločba z veljavnostjo 1 1 do 31 12 2013 se bodo štele le tiste ki bodo vložene do konca meseca decembra 2012 V skladu z 32 členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev namreč upravičencu pripada znižano plačilo vrtca od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge

starši bodite pozorni tudi pri datumih za uveljavitev otroškega dodatka in šolske prehraneBarbara prevorčič

27

NEPALraquoNepal je tu da bi te spremeNil Ne pa da bi ti Njegalaquo ta misel legeNde sloveNskega alpiNizma Nejca zaplotNika še kako drži saj te dežela resNičNo spremeNi medtem ko je ti Niti Ne moreš Niti Ne želiš ko jo eNkrat obiščeš te vedNo zNova iN zNova vleče Nazaj

Federativna demokratična republika Nepal kot se glasi uradni naziv države je v vseh pogledih posebna država Do-movina utemeljitelja budizma Siddhar-te Gautame varno skrita pod mogočni-mi in silno skrivnostnimi himalajskimi vrhovi med katerimi še vedno živi mit nikoli fotografiranega jetija ter never-jeten spekter geografskih kulturnih bioloških in religijskih raznolikosti ki so tako zelo vplivale na dojemanje za-hodnega sveta da je le-ta Nepal včasih imenoval kar Pravljična dežela Dežela bogov ali celo Šangri-La nikoli odkriti mistično-magični raj

Na življenje v edini uradni hinduistični državi na svetu je vedno vplivala njena specifična geografija ndash topografsko gledano leži najvišja točka Nepala 8848 metrov nad morjem najnižja pa le 61 metrov nad morjem ndash a so jo njegovi vladarji praviloma hote ali nehote izkoriščali v povsem

druge namene kot za ekonomski razvoj Dežela obdana z zastrašujočima sosedama Indijo na jugu in Kitajsko na severu in v kateri se sedaj močno večinski hinduizem vidno in mirno prepleta z manjšinskim budizmom pri čemer sta jasno vidna tudi vpliva domače nevarske in sosednje tibetanske kulture je skozi zgodovino sicer presenetljivo uspešno odbijala pritiske tako severne kot južne sosede a so njen razvoj zavrle notranje zdrahe revolucije in revolti Cena notranjih bojev pa je visoka Nepal dandanes spada med najrevnejše države sveta

Nepal je najbolj poznan prav po svojih mogočnih osemtisočakih zato verjetno ni nič čudnega da ga nekateri imenujejo Dežela v kraljestvu gora V Nepalu je kar osem od desetih najvišjih in najzahtevnejših gora na našem plane-tu vključno z najvišjo Mount Everest

Kljub temu da kar 80 odstotkov

nepalskega površja prekriva Himalaja pa se 50 kilometrov južno od nje večni sneg in led srečata z vročino in pragozdovi Kot bi prišli v novo deželo Kontrast je očiten in skoraj zmede človeka ko se en dan spogleduje z najvišjimi vrhovi sveta naslednji dan pa ga pričaka ravnina riževa polja in džungelski pas južnega Nepala Prav ta raznolikost daje pestrost tej deželi in zaradi tega ponuja široko paleto rastlinstva in živalstva Od himalajskega goveda (jakov) leopardov tigrov nosorogov do slonov krokodilov antilop opic hellip Z namenom da omogoči preživetje številnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst je nepalska vlada ustanovila štiri rezervate ndash Čitvan Sagarmatha Langtang in jezero Rara ki skupaj merijo več kot 3000 kvadratnih kilometrov

Nepalsko prebivalstvo je nepregle-dna množica ljudstev ki jim že stoletja

Mount EverestMolilni mlinčki

Budistični tempeljBoudhanath Stupa

Katmandu

Ama Dablam

28uspeva dokaj harmonično prebivati skupaj se prilagajati novim idejam vrednotam in prišlekom ki prihajajo od vsepovsod Po besedah mnogih ki so obiskali Nepal so Nepalci zlati ljudje To sem med obiskom Nepala občutila tudi sama Kljub pomanjka-nju in revščini so vedno nasmejani pripravljeni na pogovor in čakajoči na majhno pozornost mimoidočih Nji-hova prijaznost se iz mesta stopnjuje proti vedno višjim vasicam ob vznožjih osemtisočakov Višje ko greš bolj pri-jazni in iskreni so Neverjetna je hvale-žnost otrok ko jim podariš staro igračo svinčnik ali sladkarije

Nepalci so zelo vraževerni Tako hindujci kot budisti imajo svoje vraže in pravila ki se jih držijo in jih

spoštujejo Zanimivo je na primer da družina preden se vseli v nov dom prosi astrologa da določi najugodnejši datum vselitve Prav tako astrologi zaročencema določijo najprimernejši dan za poroko Predvsem strogo se držijo pravil v zvezi z vero Tako pred vhodom v tempelj ne smejo jesti in piti Pravilo ki se ga strogo držijo tudi turisti je da se mimo templjev in znamenj (čorteni maniji) vedno hodi le po levi strani prav tako pa se v smeri urinega kazalca vrtijo tudi molilni mlinčki

Zanimivo je da v popolnem sožitju uspevata dve tako različni verstvi Na eni strani budizem ki spoštuje vsa živa bitja

in deluje v sožitju z naravo na drugi strani pa raquokrvavilaquo hinduizem Vsaj tako se ti zdi ko opazuješ budistične molilne mlinčke ki jih poganja voda pisane molilne zastavice katerih molitve veter odnaša bogovom na drugi strani pa kr-vave daritve živali v hindujskih templjih Kljub tem daritvam pa imajo hindujci nekatere živali za svete in jih je prepove-dano ubijati

Krava je v Nepalu sveta z zakonom zaščitena žival Predstavlja boginjo La-ksmi ndash boginjo bogastva Kljub prome-tnemu kaosu ki vlada na katmandujskih ulicah ima krava vedno prednost Lahko se sprehaja po ulicah se ustavi sredi ceste ali uleže pred vhod v tempelj nihče je ne bo preganjal Sveta žival je tudi slon ker ima Ganeš ndash sin boga Šive

ndash slonovo glavo Ko gre slon po cesti se verni Nepalci dotikajo prahu na odtisu njegovih nog in si ga kot raquotikelaquo priti-skajo na čelo Svete živali pa so tudi bik opica in čmrlj

Poleg trekinga in alpinizma ki sta med turisti najbolj priljubljeni aktivnosti pa Nepal ponuja tudi vrsto drugih špor-tov in aktivnosti Vedno bolj popularni so rafting na rekah Kali Gandaki Bhote Kosi in drugih gorsko kolesarjenje vožnja z motorji bungee jumping in seveda džungelski safari v Kraljevem narodnem parku Čitvan

V Nepalu lahko vsakdo najde nekaj zase Ko potuješ po tej skrivnostni deže-li sprva sploh ne opaziš da spada med

najmanj razvite dežele našega planeta Naravne lepote mogočna arhitektura kulturna raznolikost in iskreni ljudje te tako prevzamejo da socialni položaj ljudi kar spregledaš

Ko sem pred tremi leti prvič obiskala Nepal se mi je zdelo da deželo kar dobro poznam saj sem videla nešteto diapozitivov in slišala mnogo zgodb ki mi jih je pripovedoval ati vsakokrat ko se je vrnil iz Nepala Pa sem se motila Ko sem prvič stopila na nepalska tla sem šele začela spoznavati to prekrasno deželo

Čeprav prvi vtisi niso bili ravno tako zelo krasni Prvi stik s Katmandujem glavnim mestom Nepala je bil zame rahlo šokanten Vsepovsod gneča smeti ki jih mečejo kar skozi okna na

ulico smrad hellip Po cestah ki si sicer niti ne zaslužijo imena ceste se sprehajajo krave krdela uličnih psov ljudje vozijo rikše avtomobili in motorji in to vse povprek Zmešnjava avtomobilov motorjev in rikš ki se ob neprestanem hupanju raquolovijolaquo po katmandujskih ulicah je neverjetna Zdi se da je edina obvezna oprema na avtomobilu delujoča hupa saj vozniki neprestano hupajo Zanimivo je tudi da mora na motorju imeti čelado samo voznik in to ne glede na to da po navadi vozijo s sabo več ljudi velikokrat kar cele družine

Po prihodu v Nepal smo prve tri dni preživeli v Katmanduju kjer smo uredili

Namche Bazar Nepalski otroci Patan - Hindujski tempelj

Sežiganje mrtvihSamostan v Tengbocheju Tabla Everest

29

in nakupili vse potrebno za treking Znamenitosti mesta si v tem času nismo uspeli ogledati saj so bile trgovinice in ulični prodajalci preveč prepričljivi s svojimi ponudbami in sem večino časa preživela na glavni turistični ulici Thamel ter barantala za nižje cene

Po treh dneh Katmanduja ko sem se ravno navadila na ljudi mestni utrip gužvo in me smeti in smrad niso več motili Katmandu pa je postajal vedno bolj zanimiv in privlačen smo se odpravili na treking Do Lukle ki je bila naše izhodišče za treking smo iz Katmanduja poleteli z letalom Jetstream 41 letalske družbe Yeti Airlines Med poletom ki je bil prav gotovo eden od vrhuncev tega potovanja sem prvič videla sedem- in osemtisočake med njimi tudi Everest Že iz zraka je bil videti mogočen Po izjemno zanimivem pristanku na najkrajši in najstrmejši pristajalni stezi kar sem jih kdaj videla smo v Lukli poiskali lodge kjer smo se dobili z našima nosačema Tekijem in Pembo Oba sta bila doma iz vasi ki je bila iz Lukle oddaljena dva dni hoje z delom nosačev pa sta služila denar za svoji družini

Treking pod Everest smo torej začeli v Lukli ki leži na nadmorski višini 2840 m Načrtovano je bilo da se prvi dan odpra-vimo do vasi Phakding do koder smo prispeli po približno dveh urah hoje Ker je bila pot ki nas je čakala naslednji dan veliko bolj strma in zahtevna smo se odločili da bomo nadaljevali Tako smo prvi dan prišli do vasi Monjo (2840 m nmv) kjer smo našli prijeten lodge v

katerem smo prespali Tu sem tudi ugo-tovila da je hrana v nepalskih vasicah veliko bolj okusna kot v katmandujskih restavracijah Drugi dan trekinga nas je čakala hoja do Namče Bazarja ki leži na nadmorski višini 3440 m Kmalu po za-četku hoje smo prišli do vstopa v Naci-onalni park Sagarmatha Tu smo morali pokazati karte in posebne treking potne liste V nadaljevanju poti smo prišli še do vojaške kontrole kjer se je postopek s kontrolo kart ponovil Po približno treh urah hoje smo prišli do Namče Bazarja vasi ki jo imenujejo tudi mesto Šerp Namče Bazar je glavno mesto in trgo-vsko središče regije Khumbu ki je ime dobila po istoimenskem ledeniku Po kosilu in kratkem počitku v lodgu smo se odpravili do samostana nad vasjo ki je sedaj preurejen v muzej V muzeju so razstavljeni predmeti ki jih po nepalskih vaseh še danes uporabljajo v vsakda-njem življenju Ogledati si je mogoče tudi slike in dokumentacijo o Mount Everestu ter fotografije Šerp ki so osvo-jile Everest Med njimi so našli tudi sliki Ang Dorjeeja in Pasang Tenzinga ki sta bila leta 2000 z atijem in Davom na vrhu Everesta

Naslednji dan nas je čakala hoja do vasi Tengboche Ta del poti je bil eden izmed bolj zahtevnih saj se je že na začetku pot začela strmo spuščati in ker smo morali nekje pridobiti novih 600 višinskih metrov se je kar hitro začela strma pot navzgor Vse raquominus metrelaquo ki sem jih preklinjala na poti navzdol pozabim ko mi ati pokaže Ama Dablam Šesttisočak ki sta ga maja 1996

v severozahodni steni po prvenstveni smeri preplezala Vanja Furlan in Tomaž Humar za kar sta dobila najprestižnejše alpinistično priznanje ndash Zlati cepin Sicer pa meni osebno eden najlepših vrhov Hojo sta poleg strmine oteževali tudi vročina in vlaga ki ju na takšni višini nisem pričakovala Ves trud je bil poplačan ko sem končno prišla do cilja kjer nas je pričakal čudovit razgled na Lhotse in Everest Vas Tengboche leži na nadmorski višini 3860 m V vasi je glavni budistični samostan v Nepalu sicer pa eden najlepših na svetu Samostan je v devetdesetih letih pogorel zdaj pa je povsem obnovljen Imeli smo enkratno priložnost da smo lahko bili prisotni pri obredu Na začetku sta dva mlada meniha vernike poklicala k obredu s piskanjem na ogromni školjki Obred je bil zelo zanimiv večino časa zelo umirjen trije menihi so molili naprej ostali pa za njimi na trenutke pa je umirjenost zmotil močan udarec na gong igranje na piščalke in zvončke ter glasno petje Izredno zanimiva je bila tudi sama molilnica ki je bila poslikana z budističnimi podobami najbolj pa je izstopal ogromen pozlačen kip Bude Obisk samostana mi bo ostal v posebnem spominu tudi zato ker me je eden od menihov blagoslovil z rdečo vrvico okoli vratu ki je za zdravje in dolgo življenje ter rumeno ruto ndash kato za srečo

Pot nas je iz Tengbocheja vodila skozi vasi Deboche in Shomare do vasi Periche (4240 m nmv) Pot mimo prostranih travnikov in njiv mimo vasi

Barva za tike Kip Bude Nepalski otroci

30je bila iz dneva v dan bolj zanimiva Sončno vreme mogočne gore neverjetna pokrajina in iskreni ljudje so nam lepšali vsakdan na poti proti našemu cilju Molilne zastavice molilni mlinčki in čorteni so zbujali navdušenje nad preprostostjo budizma Otroci ki smo jih srečali na poti in jim podarjali kulije in stare igrače pa me še danes spravijo v dobro voljo ob spoznanju kako lahko malenkosti nekomu polepšajo življenje Ko smo prispeli v Periche smo najprej opazili spomenik iz nerjavečega jekla v obliki prerezanega stožca v notranjosti pa vrezana imena vseh ki so se do leta 2005 smrtno ponesrečili na Mount Everestu in okolici Takoj nam je v oko padlo ime atijevega prijatelja Marka Lihtenekarja ki se je po uspešno osvojenem vrhu Everesta 21 maja 2005 smrtno ponesrečil pri sestopu z gore

Četrti dan trekinga smo prispeli do vasi Dingboche (4358 m nmv) ki mi je v spominu ostala predvsem zaradi najbolj okusnih momotov ki sem jih jedla na potovanju po Nepalu Momo je tipična nepalska jed podobna našim cmokom Ponavadi so polnjeni z zelenjavo ali mesom in so lahko kuhani ali pečeni Postreženi so skupaj z različnimi pikantnimi omakami Postanek v Dingbocheju pa mi je poleg najboljših pečenih sirovo-tuninih momotov ostal v spominu tudi zaradi aklimatizacijske ture ki smo jo naredili Bila je sicer ena zahtevnejših aklimatizacij na trekingu vendar tudi ena lepših Vrh grebena ki smo si ga

zadali za aklimatizacijo nas je presenetil s čudovitim ledeniškim jezerom in Ama Dablamom ki se je dvigal nad njim Naslednji dan nas je čakal eden daljših kosov poti Do zadnje vasi pred končnim ciljem Kala Patarjem smo morali opraviti 700 višinskih metrov Pot nas je peljala po grebenu nad vasjo Periche in naprej do morene ledenika Khumbu mimo Thokle do vasi Lobuche (4910 m nmv) Po kratkem počitku v lodgu smo se odpravili na aklimatizacijo Pot nas je peljala mimo Italijanske piramide ndash mednarodnega observatorija in laboratorija do bližnjega grebena Z vrha grebena smo lepo videli pot proti vasi Gorak Shepp Kala Patar Italijansko piramido pred nami pa se je bohotil Nuptse Po vrnitvi v lodge sem kljub aklimatizaciji dobila svojo porcijo višinskih neprijetnosti Razbijanje v glavi se je kljub vztrajnemu preganjanju s tabletami nadaljevalo še dolgo v noč in mi kratilo prepotreben spanec

Vrhunec trekinga je bil vzpon na Kala Patar (5550 m nmv) Iz Lobuch smo se podali proti zadnji vasi Gorak Shepp in naprej proti vrhu Kala Patarja Vso pot smo tekmovali z meglo ki nam je vztraj-no sledila Višina je delala svoje noge so bile vedno težje dihanje pa je postajalo vedno težje Za spodbudo se nam je na poti razkril Everest Tokrat je bil res čisto blizu Hitro sem se ga nagledala in po-slikala saj ga je minuto zatem že zakrila megla Bolj kot smo se približevali vrhu bolj je sonce kurilo meglo in na vrhu nas je pričakal čudovit razgled Everest Lhotse Nuptse Pumo Ri ledeni slap le-

denik Khumbo hellip vse je tako ogromno mogočno in čudovito Občutek na vrhu je bil enkraten Po obveznem slikanju smo kar obsedeli in občudovali bele vrhove okoli nas Z vrha smo sestopili po drugi poti ker smo se namenili poiskati spominsko tablo Janezu Jegliču ndash Jo-hanu ki je leta 1997 omahnil z grebena Nuptseja po tem ko sta s Tomažem Hu-marjem preplezala prvenstveno smerPo doseženem cilju trekinga ndash osvojitvi Kala Patarja smo se naslednji dan iz Lobuch odpravili nazaj proti Namche Bazarju od koder smo zadnji dan trek-inga odšli do vasi kjer smo začeli ndash do Lukle V Lukli smo prespali nato pa takoj zgodaj zjutraj po slovesu od nosačev s prvim letalom poleteli v Katmandu Vrnitev v Katmandu je bila rahel šok Iz mirnega podeželja nazaj v gnečo in hrup Ker smo imeli le tri dni časa pred odhodom domov je bilo potrebno Katmandu seveda čim bolje izkoristiti in raziskati Katmandu je zaradi svoje čudovite arhitekture pod UNESCOvo zaščito Prvi dan smo se najprej odpeljali do mesta Patan kjer smo si ogledali Durbar Square ndash staro mestno jedro kjer so nekoč ustoličevali kralje in kjer živi boginja Kumari ki je žal nismo uspeli videti Smo pa v hindujskem templju bili priča daritvi koze hindujskim bogovom Po vrnitvi v center Katmanduja smo si šli ogledati največjo znamenitost Katmanduja ndash Boudhanath Stupa bolj poznano kot Budine oči Stupa ki je ena največjih na svetu je od leta 1979 na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine Prvi dan v Katman-

Sveti mož Vzletno pristajalna steza v Lukli Z atijem na vrhu Kala Patarja

31

duju po vrnitvi s trekinga smo zaključili z nazdravljanjem na uspešno izveden treking v restavraciji Rum Doodle kjer so leta 2000 praznovali svoj uspeh na Everestu tudi člani odprave Ski Everest 2000 Posebnost te restavracije je da vsi osvajalci Everesta dobijo svojo člansko kartico s katero lahko v restavraciji Rum Doodle jedo brezplačno

Naslednji dan smo si ogledali tempelj Pashupatinath ki je eden najpomemb-nejših Šivinih templjev na svetu Tempelj je v vzhodnem delu Katmanduja ob reki Bagmati Zraven templja ob reki se na-haja tudi nepalski Varanasi kjer zažigajo umrle pepel pa nato raztrosijo v reko Sam pogled na mrtveca ki gori ob reki

je sprva grozljiv a dlje časa kot opazuješ dogajanje bolj logično in normalno se zdi vse skupaj Bolj šokantno je kako sto metrov nižje otroci plavajo v reki ženske pa perejo posodo in oblačila V templju in njegovi okolici je polno sadhujev ndash hindujskih svetih mož ki meditirajo in za plačilo pozirajo turistom Po napor-nem ogledu templja Pashupatinath smo se z rikšami odpeljali do stupe Swo-yambhunath ki je starodaven religijski kompleks na vrhu hriba v zahodnem delu Katmanduja Stupa je turistom bolj znana pod imenom Opičji tempelj ker na SZ delu templja živijo svete opice S templja se razkriva čudovit pogled na Katmandu Zadnji dan v Nepalu je bil

rezerviran za še zadnje nakupe in odkri-vanje najboljših katmandujskih slaščic Vse od tehnične opreme do oblačil ndash ko se naučiš barantati je Katmandu raj za nakupovanje

Kljub katastrofalnemu prvemu vtisu me je Nepal očaral Zdaj sem končno ra-zumela atija in druge zakaj se venomer vračajo tja Kaj je tisto kar te v Nepalu tako prevzame je najlepše opisal ati ko se je leta 1999 prvič vrnil od tam raquoPo-polnoma drugačen način življenja Ljudje so tam pripravljeni pomagati Vse delajo počasi mirno z dobro voljo Čisti balzam za dušolaquo

Tadeja Oderlap

mežičarji po svetutokrat se bomo odpravili malo dlje No zelo daleč pravzapravNaš cilj je država ki je po velikosti druga Na svetu ndash s pisaNo mešaNico Narodov v velemestih ki se še vedNo širijo Na drugi straNi pa z ogromNimi polji zasejaNimi s pšeNico iN koruzo s trgovskimi ceNtri ki so prava mala mesteca iN NeskoNčNimi ravNimi cestami po katerih Nihče Ne vozi prehitro jezera iN jezerca so posuta po deželi ki v svoji NotraNjosti skriva zaloge Nafte Na dveh straNeh državo obdaja širNo morje deli pa visoka gorska veriga če vam Naštejem še medvedi iN hokej javorov list iNdijaNci iN zlatokopi je bilo Namigov dovolj da ste ugaNili kam smo NameNjeNi ida paradiž

Kdo ste in kje živiteSem Franc Potočnik in živim v Kanadi v provinci Alberta v njenem glavnem mestu Edmonton

Kako dolgo ste že tam in zakaj ste tja odšli

V Kanadi živim že 46 let Iz Mežice sem odšel raquos tre-buhom za kruhomlaquo nekaj časa preživel v Nemčiji in Franciji potem pa sem bil odločen oditi nekam dlje Avstralija ali Kanada sta bili dve možnosti ndash in

ker je ladja proti Kanadi odplula prej sem se pač vkrcal nanjo

V čem se nov kraj in vaše zdajšnje življenje najbolj razlikujeta od tistega prej

Edmonton je milijonsko mesto v katerem v sožitju prebivajo ljudje vseh narodnosti Tu ima človek veliko možnosti za zaposlitev ndash nemalo ljudi ima dve celo tri različne službe Nekatere vsak dan druge morda dva- trikrat na teden po nekaj

ur Pač glede na potrebe in želje po recimo nakupu hiše ali česa drugega Življenje v Edmontonu zaradi takih možnosti zaenkrat ni predrago tudi prihodnosti se ne bojimoZimske temperature so tu precej nižje kot doma (Do -25 stopinj celzija otroci še redno hodijo v šolo) Je pa mraz suh tako da kepe sploh ne moreš narediti ker je tudi sneg tako suh da se ne sprime Tako je pozimi poleti so pa največja nadloga komarji

ki najdejo odlične pogoje za razvoj v vseh mlakah in jezerih

Kaj vam je tam najbolj všečVšeč mi je pokrajina narava Rad hodim kampirat ob jezera uživam v ribolovu Na razpolago je tudi veliko športnih objektov tako da vsak najde kaj po svojem okusu

Kaj najbolj pogrešatePogrešam Mežico in življenje v njej kakršno

32

sem poznal v mladosti

Kako pogosto se vračateprihajate na obisk v domovino

Domov pridem vsaki dve ali tri leta Vesel sem da sem v svoj rojstni kraj uspel pripeljati tudi svoja dva otroka (ki sta nekaj časa v Mežici obiskovala osnovno šolo oz vrtec) z

družinama da so tudi oni spoznali prelepo Koroško in Slovenijo

Kako vidite Mežico ko pridete domov

Po 46 letih odkar sem zapustil Mežico se počutim malo tujega Mnogih znancev več ni tudi življenje teče drugače Manj je sproščenega druženja

Živi blizu vas še kaj SlovencevKorošcev Se srečujete

Tukaj je precej Slovencev pogosto se srečujemo ndash na kavici ali na prireditvah

v letos odprtem novem Slovensko ndash kanadskem kulturnem centru ki se lahko pohvali s plesno dvorano za 300 ljudi knjižnico kapelico in sobo za srečanja Do lani smo se dobivali v leta 1967 zgrajenem domu ki so ga zaradi gradnje ceste podrliKorošcev pa skoraj ni več

le dve družini drugi so na žalost pomrli

Ali v trgovinah najdete tudi kakšne izdelke iz Slovenije

V Edmontonu smo že pred leti našli italijansko trgovino kjer dobimo tudi slovenske izdelke malinovec kavo barcaffe Radensko ribe nudeljčke skoraj vse

Kaj vedno odnesete s seboj ko se vračate z obiska v domovini

Ob povratku s seboj odnesemo CD-je s slovensko glasbo slovenske knjige pa tudi

kakšno flašo šnopsa

Tipična jed pijača kakšen poseben običaj v novi deželi

Kanadska specialiteta je goveji steak na ražnju pečena koruza in krompir tudi piščančje perutničke lahko dobiš na vsakem koraku ndash pripravljene na tisoč in en način od običajno spečenih do

raquohot chicken wingslaquo ki so izdatno začinjene Pijača je whisky pa morda še za Slovence neobičajna kombinacija pivo z dodatkom clamato juice (to je mešanica sokov neke školjke paradižnika in zelene) Tudi običaja da ti v lokalu kavo za ceno ene dotakajo tako dolgo da prazno skodelico obrneš v Sloveniji ni Ali pa prijaznost ko poleti takoj ko sedeš na mizo brezplačno dobiš vrček s prijetno hladno vodoObičaj da se največji

dnevni obrok postreže ob šestih zvečer (kar menda z novim delovnim časom vse bolj prihaja v navado tudi v Sloveniji) je pa kriv da se prepogosto kile kar kopičijoZaradi temperatur ki pozimi sežejo tudi do -30 stopinj celzija si lahko privoščimo ribolov na zaledenelih jezerih ndash na led zapelješ z avtom izvrtaš luknjo čez to luknjo postaviš šotor in nato v zavetrju čakaš da bo riba prijela Zanimiva izkušnja ndash če le led ne prične pokati

Poslušate slovensko glasbo Katero

V živo zelo rad poslušam Radio veseljak pa CD-je s slovensko glasbo Seveda je pa No1 še vedno Avsenik

Bi sami dodali kakšno zanimivost misel sporočilo

Pregovor raquoPovsod je lepo doma je najlepšelaquo je dobil v šestinštiridesetih letih poseben pomen Moj dom bo vedno Mežica a dom je s tem ko mi je dala kruh ko so tu zrasli moji otroci in rasejo moji vnuki postala tudi Kanada Zato ko sem tu se prav vsak dan spomnim na Mežico Ko pa pridem domov na obisk se mi kmalu prične tožiti po vnukih in kanadskem vsakdanjiku A tako razpeti med dva doma s(m)o najbrž vsi ki živijoživimo v tujini Šele z oddaljenostjo pričneš ceniti tisto kar je zares pomembno

POPRAVEKNa žalost nam jo je v prejšnji številki Šumca zagodel tiskarski škrat V članku raquoO ribičih in ribištvulaquo je v stavku V eni jeseni dobijo povprečno 120000 ndash 150000 iker iz njih pa pride 80 90 v dobrem letu tudi 100 mladic izpustil nekaj ničel Pravilno je seveda da v enem letu iz iker dobijo od 80000 90000 v dobrem letu tudi 100000 mladic Šele tako je jasna pohvala da je to odstotkovno zelo uspešno Ida Paradiž

33

Letos je izšla knjiga Marjete Žebovec Slovenski književniki rojeni od leta 1930 do leta 1935 v katerih je poleg najpomembnejših slovenskih literarnih ustvarjalcev svoje zaslužno mesto zase-del tudi Marijan kar kaže na to da je v tovrstnem kulturnem segmentu pustil neizbrisen pečat Pomembno je njegovo delo s področja natančnega poznavanje kratkih japonskih pesniških oblik ime-novanih haiku Je torej pesnik pisatelj poleg tega tudi izumitelj vsekakor pa človek tisočerih interesov Je ustanovitelj skupine Literarno gledališče Treska ki je prineslo svež veter kulture v naš mali kraj in ki to poslanstvo uspešno opravlja še danes ndash čeprav brez Marijana Na nje-govo pobudo za začeli izdajati literarni

list Šumc predhodnika časopisa ki ga trenutno držite v rokah O svojem živl-jenju govori globoko iskreno zato je po-govor z njim pristen in nepozaben Manj sva klepetala o haikujih in njegovem literarnem ustvarjanju saj mi je dejal raquoO tem si lahko sama prebereš v mojih knjigah To lahko vsak Jaz ti bom pove-dal nekaj česar ne moreš prebrati nikjer veljalaquo Velja In sva klepetala o njego-vem zanimivem življenju o nepozabnih dogodivščinah O drobnih utrinkih in zgodbah ki so se dogodili nekje nekoč

Ne mara nizanja suhoparnih podatkov Življenje se namreč piše še kje drugje Da je bil precej razigran fant da se je celo rad pretepal sem izvedela Upornik torej Da je opravljal vrsto zanimivih poklicev In rešil nekaj življenj Slednje je morda bolj pomembno kot kar koli dru-gega Kar misli tudi Marijan sam In mi že nariše svoj izum Ki je bil celo patentiran Gospod Marijan kje naj začneva Mogoče od tistega trenutka dalje ko ste prišli v Mežico

Hja vselej je treba začeti od začetka To upoštevam pri vsem kar delam tudi pri svojih izumih Pravim da je treba začeti pri Grkih in Rimljanih prebrati knjige o

njih Vse pravzaprav že obstaja le po-novno je treba nekje začeti to obuditi Pa o izumih malo pozneje

Torej ndash začniva od začetka Kako vas je privedla pot na Koroško

Veš rad sem se pretepal Želeli so se me znebiti ndash oziroma hoteli so da se po-boljšam zato so me poslali v Mežico Ko sem prišel sem bil star 14 let Oče se je dogovoril z dimnikarjem Magdičem ki je videl da sem sposoben da znam po-

metati dimnike In to sem nato počel po vsej Koroški V Črni v Rudarjevem je bilo veliko hiš imeli so me zelo radi še po-sebno ženske Čez nekaj časa me je pus-til kar samega sam sem lahko računal in pobiral denar Takrat sem stanoval na Poleni Spominjam se da se mi je enkrat zlomila žica na dimnikarski palici Na Glančniku so to znali zvariti a mojster je bil jezen Udaril me je z zlomljeno palico in pobral ves denar Jaz pa sem prav tako jezen šel za njim hellip

Torej kot dimnikar ste bili samouk Za kakšen poklic pa ste se šolali

V Sveti Trojici kjer sem odraščal ndash sicer sem se rodil v Zagrebu kjer so delali

moji starši ndash sem obiskoval osnovno šolo končal sem jo v Mežici Nato sem obiskoval rudarsko šolo v Trbovljah A sem se kmalu stepel z vzgojiteljem Uf ni bilo lahko ta je bil trener boksa hellip Skratka decembra 1959 sem se vrnil v Mežico Veš takrat sem izumil postopek za reševanje potapljajočih se ljudi Ne-kega dne sem šel v kino spominjam se da je bila Meža bela od peska Prišel sem do mostu in videl kako dva skačeta v vodi Ker je bila Meža tako bela nisem videl otroka ki se je utapljal Moška sta

O tistih drobnih stvareh ki jih ne moreš prebrati v knjigah hellip

marijan mauko je vsekakor svojevrstno zaznamoval koroški pa tudi slovenski kulturni prostor poleg objav v različnih publikacijah je izdal več knjig ndash pesniških zbirk in strokovnih del o literarni teoriji

34ga poskušala spraviti na kopno pa jima ni uspevalo zaradi visokega zida Ko se jima je končno posrečilo sem iz ust otro-ka izsesal zrak nesnago naplavine pe-sek To sem storil dvakrat hellip in otrok je prišel k sebi To je bila svojevrstna meto-da za tisti čas vsi so namreč počeli ravno obratno pihali zrak v usta Veš si izumi-telj ali pa nisi Tretje poti ni Nato sem se odpravil naprej v gostilno Naročil sem si raquokavbojcalaquo (tj malinovec in žganje) da sem si izplaknil usta polna peska

Nepozabna izkušnja rešili ste človeško življenje

Da to je bilo prvič Nekoč pa je bilo v Velenju bil sem na udarniškem delu Jaz brat in dva Trojičana Z njima sem se največkrat stepel hahaha Nekaj smo si celo v sorodu a to ni pomembno pomembno je le da smo se imeli lepo Skratka videli smo nosečnico ki je hodila po pomolu iz debla naenkrat je padla v vodo Bil sem dober plavalec pripeljal sem jo na kopno Vzdignil sem jo bila je težka morali so mu priskočili na pomoč To je bilo drugič da sem rešil življenje

Bili ste torej dober plavalec Ste se ukvarjali še s katerim športom

Da predvsem z alpinizmom Bil sem tudi dober akrobat na kolesu Ah s šolo pa nisem imel toliko sreče Moral sem jo začasno zapustiti ko sem zbolel za osteomielitisom (tj vnetje kostnega mozga) Na Ptuju so mi dajali opij Vsi so mislili da bom umrl Če sem se zasmejal sem takoj padel v nezavest A na koncu smo se vendarle vsi smejali Izboljšalo se je po več kot desetih injekcijah Spo-minjam se da se je prijatelj očeta ki me je obiskal v bolnici zadrl raquoBi rad bil narkomanlaquo Hahaha a prebolel sem abstinenco Po bolezni pa sem bil tako šibak da nisem mogel vzdigniti 30 kilo-gramov barve Takrat so restavrirali cer-kev pri Trojici najeli so me da sem nosil kipe moj dedek je bil namreč cerkveni pleskar

Ste opravljali še katero drugo delo poleg tega da ste bili pozneje rudar in varilec

Da nosil sem pošto zaposlili so me za dva meseca Delal sem tudi v Mariboru

na upravi cest bil sem glavni skladiščnik A sem pustil službo ker nisem smel biti več v nabavi Poleg tega pa mi je sonce preveč sijalo v pisarno vzeli so mi celo tajnico Veš ni bilo dobro Nato sem šel k vojakom Za sabo imate mnogo izkušenj z različnih področjih Lahko bi rekli da vam je pri vsem pomagala zdrava pamet hellip

Da vedno sem bil jezen ker ni bilo koga da bi uredil kakšno stvar Pa mi je nekoč dejal dober res dober prijatelj raquoNaredi samlaquo Takrat sem si rekel da raquogliha vkup štrikalaquo Razumel me je In mi dal vedeti da moram poskušati ustvarjati izumljati Zame so Švicarji dober narod Ker ne mislijo da so pametni ampak ker nekaj poskušajo narediti

Kot ste vselej poskušali vi hellip Pa veliko ušes ni bilo pripravljenih prisluhniti vašim idejam A roko na srce s po-ezijo je bilo drugače Ste vsekakor uveljavljeni slovenski pesnik pojavl-jate se v mnogih strokovnih študijah predvsem zaradi haikujev Kdaj pa ste napisali svojo prvo pesem

Lahko ti jo zrecitiram če želiš Ščinkavec ptiček lepi je bil in nas je vse razveselilHahaha to je moja prva pesem iz osnov-ne šole Še danes jo znam na pamet

Zelo lepo Kdaj pa ste se navdušili nad haikuji

Haikuje poznam že od ranega otroštva Moja mama je bila pesnica ljubiteljska

igralka in režiserka če omenim je po vojni režirala Prešernovo Železno cesto Oče je prebarval lokomotivo jaz pa sem bil strojevodja s piščalko A da ne zaidem preveč in se vrnem k haikujem ndash veš Slovenci smo imeli že v stari Ju-goslaviji pregled japonske književnosti hellip Poskusil sem nekaj novega Vse o tem si lahko prebereš je zapisano Po-vedal ti bom kaj drugega

Torej ndash povejte mi kaj več o vaših izumih

Veliko sem krmaril okrog po svetu Veliko sem se naučil V Uradnem listu Republike Slovenije (512006) je bil patentiran moj izum za proizvajanje najbolj čiste energije na svetu gre za metodo s stisnjenim zrakom Ja izum je bil patentiran a tega nihče ni pripravljen uresničiti

Zaenkrat gospod Marijan Morda pa nekoč bo vendarle znal kdo prisluhniti in bo v tem videl potencial morda prihodnost za človeštvo Pomembno je da nikoli ne odnehate in da ostanete tako izvirni iznajdljivi edinstveni polni volje ustvarjalnosti in idej

Vsekakor

Hvala za vaše iskrene in zanimive utrinke

In bil je čas da zaključiva najin klepet In bo čas ko bom spet stekla čez travnik k Marijanu na pogovor

Nina Petek

35

na pragu najbolj čarobnega ndash in tudi vraževernega meseca v letu ndash je dlg treska mežica 1122012 v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer ob treski z naslovom vraževerje sveta avtor večera lovro vreš je na kratko predstavil istoimensko knjigo etnologa damjana j ovseca ukvarjali pa smo

se predvsem z vprašanji kot so zakaj trkamo na les Kako zacoprati fanta Katera števila so srečna Kako odvrniti nesrečo če razbijemo ogledalo zakaj dimnikarji prinašajo srečo če ste prireditev zamudili vse odgovore najdete v omenjeni knjigi

večer je glasbeno dopolnil domen

vreš kot bralci pa so nastopili nina vogel martin perčič lovro vreš in ajda vasle člani društva so pripravili tudi tradicionalni mali adventni bazar z drobnimi darilci in voščilnicami po simboličnih cenah

Ajda Vasle

leva fotografija stojita domen in lovro vreš sedijo marijan mauko ajda vasle martin perčič in nina vogel desna fotografija utrinek z bazarja (avtorica dorica vasle)

VRAŽEVERJE SVETA Večer Ob tresKi

19 oktobra 2012 je društvo literarno gledališče treska mežica v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer o prvem slovenskem blaženem škofu antonu martinu slomšku ponavadi se njegovi biografi največ ukvarjajo z njegovim narodnobuditeljskim in dušnopastirskim delom tokratni večer

pa se je osredotočil na njegovo manj znano in raziskovano poezijo ki jo je avtor večera peter peruzzi prepletel z znano slomškovo pridigo svoj jezik je treba spoštovati

na prireditvi je sodelovalo tudi kulturno pevsko društvo sv lenart s plata pod vodstvom zborovodkinje

Klavdije Freidl prepevali so uglasbene ponarodele slomškove pesmi za katere se pogosto zmotno misli da so ljudske

Besedilo so brali člani dlg treska mežica erika žagar dorica vasle lovro vreš in ajda vasle

Ajda Vasle

leva fotografija pevci zbora sv lenart s plata desna fotografija lovro vreš erika žagar dorica vasle ajda vasle (avtor štefan erjavc)

SVOJ JEZIK JE TREBA SPOŠTOVATI ndash Večer ob treski o blaženem Antonu Martinu Slomšku

36

37

vzrok za nastanek te zvrsti njegovega slikarskega opusa je tesno povezan z njegovo življenjsko zgodbo odraščal je v rudarski družini in že v otroških letih v globinah podzemnih rovov odkrival ndash ne le teme in nevarnosti ndash temveč tudi svetlobo in predvsem čarobni svet barv in likov ki jih je v tisočletjih izoblikovala naravamilan pečovnik je v rudniku opravljal delo nadzornika in že takrat je postal navdušen zbiralec mineralov in fosilov v njih je prepoznal skrivnosten preplet majhnega in velikega ndash mikrokozmosa in vesolja ndash vidnega in nevidnega Kot slikar svoje najljubše kamnine po svojem videnju in občutju projicira na platno likovno jih razdrobi poveča in jim šele naknadno s pomočjo svetlobnih odtenkov in posebnega nanosa barve vrne trdnost in obliko tako vidno in otipljivo ki zlahka odpira vrata v svet domišljije v svet čudovite igre teme in svetlobe barv likov in črt ob slikah milana pečovnika začutimo skrivnostni svet in delo narave tudi vsi tisti ki nam ni bilo dano videti in doživeti zakladov podzemnega svetasicer pa obsežen opus njegovih drugih slik izžareva lepoto koroške pokrajine ter čudovita tihožitja rož ki so ga spremljale na njegovih gorskih in smučarskih poteh pripovedujejo življenjsko zgodbo od otroštva do danes od sonca obsijanih pokrajin rož do medlega sija karbidovk s katerimi je pod zemljo odkrival čarobni svetsvojo umetniško nadarjenost je pokazal tudi pri obnavljanju fresk z izdajo koledarja z rudarskimi motivi napisal in izdal pa je tudi knjigo o svojem rojstnem kraju raquoHelena nekoč in daneslaquomilan pečovnik je svoje znanje dopolnjeval v likovni šoli mentorja ervina Kralja svoja spoznanja pa pogosto deli z drugimi likovniki s katerimi sodeluje na skupnih razstavah koroških likovnikov predvsem pa se s svojimi slikarskimi umetninami osebno predstavlja na samostojnih razstavahza popotnico ob razstavi za katero pravi da je njegova zadnja in prav zato postavljena v rudarski mežici je priložil zelo staro rudarsko pesem zapisano okrog leta 1870 ženske knapice so jo pele na šihtu ko so prebirale svinčevo rudo ob malici in tudi doma Knapi pa kadar

so prišli v črno in se poveselili v gostilnah začeli so nekako tako

Lep in častit je ta knapovski stanod višjih gospodov obrajtan spoznančasti je vreden še gospod ga častiker mu žlahtnega blaga iz zemlje dobiTa knapič se v zemljo v nevarnost podatam strelja tam vrta ter rudo kopaOn dela on švica se prime ga potv nedeljo se umije je lep kot gospod

naj lepote iz podzemnega sveta očarajo tudi vas

Mirjam Lapanja

16 novemBra 2012 je Bila v narodnem domu mežica slovesna otvoritev razsta-ve sliK mineralov in Kamnin črnjansKega sliKarja milana pečovniKa poimenova-na raquolepote iz podzemnega svetalaquo

lePote IZ PoDZeMNeGa SVeta

38

VPIS IN PRODAJA

abonenti iz prejšnje sezone lahko svoje sedeže potrdijo do 05122012 pričetek vpisa za nove abonente poteka od objave v medijih pa do prve predstave oz do zasedbe mest prodaja abonmajev je v tem času v prostorih narodnega doma mežica ali preko spletne prodaje na wwwnarodnidommezicasi rezervacije so možne po telefonu 051 234 226 in preko elektronske pošte infonarodnidommezicasi

MGL LjubljanaLope de Vega VITEZ ČUDESigrajo gašper tič jure Henigman Boris ostanmilan štefe matej puc lotos vincenc šparovec jernej čampelj kg marko simčič kgtjaša železnik nika rozmantina potočnik (vskok) mojca Funkl Barbara ribnikar (alt) jure Kopušar kg v uprizoritvi nastopata statista Borislav Horvat in rok solje11 januar 2013

MGL LjubljanaNikolaj Vasiljevič Gogolj ŽENITEVigrajo jana zupančič Bernarda omantanja dimitrievska jožef ropoša sebastian cavazza gregor čušin jaka lah janez starina gaber K trseglav22 marec 2013

Šentjakobsko gledališče LjubljanaDario Fo UGRABITEV (politična komedija)igrajo silvija jovanovič Bojan vister mišo mićić gregor Hlupič jure orel grega usenik miha srdinšek david peterca gašper pavc tanja skrbinšek drago razboršekdragan remšk1 marec 2013

SLG CeljeRichard Bean KRUHigrajo vojko Belšak david čeh damjan m trbovc Blaž setnikar Branko završan Bojan umek aljoša Koltak19 april 2013

Prešernovo gledališče KRANJEnrico Luttmann SEN igrajo peter musevski vesna slapar matjaž višnar darja reichman Borut veselko vesna jevnikar miha rodman vesna pernarčič1 februar 2013

Prireditelj si pridržuje pravico do spremembe programov in do odpovedi v primeru premajhnega vpisa

CENA 65 euro v enem obroku cena predstave za izven je 17 euro 60 euro za upokojence dijake in študente

ponujamo tudi možnost obročnega odplačevanja

UGODNOSTI nižja cena vstopnic stalni sedež obveščanje o predstavah in prejemanje programa prireditev

V abonma je vključenih pet predstav slovenskih gledališč predstave se bodo začele v mesecu januarju 2013 in bodo trajale do aprila 2013

GLEDALIŠKI ABONMA za leto 2013

jKz NarODNi DOm mežica razpisuje

predstave v sklopu abonmaja 2013 so

39

40

glasilo občine mežica izhaja 4 x letno v nakladi 1550 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno

vsem ki ste s prispevki sode-lovali se najlepše zahvalju-jemo prosimo da s svojimi prispevki tudi v bodoče sodelujete ker bo le na ta način naše glasilo pestro in zanimivo

prispevki ne bodo honori-rani uredniški odbor pa si pridružuje pravico do njihovega izbora

oddaja dokumentov naj bo na digitalem mediju (tekstov-ni članki v microsoft Word-u fotografije pa priložene ločeno v formatu jpeg ali tiff in sicer na resoluciji 300 dpi s krajšo stranico najmanj 10 cm) Fotografije ki ne bodo primerne velikosti (npr snete iz spleta ndash 72 dpi 70 KB) ne bodo objavljene Fizično oddane fotografije ki ste jih prispevali lahko po objavi glasila dvignete na tajništvu občine mežica

svoje prispevke pošljite na naslov

Občina MežicaTrg svobode 1 2392 Mežica

infomezicasi

urednišKi odBor župan dušan Krebel

odgovorni urednik marjan sušnik

direktor občinske uprave Blaž šaloven

člani uredniškega odbora jožef libnik Barbara prevorčič jarneja vertačnik nina petek ida paradiž

izdala občina mežica wwwmezicasi

lektoriranje jerneja vertačnik

fotografije avtorji člankov

oblikovanje jasna Kalčič atelje jk

tisk malex doo

naklada 1550 kosov

Vitotaufer

SLEHERNIK 22december2012 ob1930 SNGNOVAGORICA

PihalniorkesterrudnikaMežicainskuPinaorlek

bOžIčNONOVOLEtNIKONCERt 25december2012 ob1800 KONCERt

loPedeVega

VItEZčUDES 11januar2013 ob1930 MGL

RAZStAVAxILIKOVNEKOLONIjECUDVčRNA 16januar2013 ob1700 CUDVčRNANAKOROŠKEM

ekaVogelnik

MAKALONCA 17januar2013 ob1700 LUtKOVNOGLEDALIŠčELjUbLjANA

BraneVižintin

A+M 25januar2013 ob1800 LUtKOVNASKUPINAGIMNAZIjERAVNENAKOROŠKEM

enricoluttMann

SEN 01februar2013 ob1930 PREŠERNOVOGLEDALIŠčEKRANj

3

spoštovani gospod župan

v mežici že predolgo čakamo na prenovo dotrajanih športnih igrišč in izgradnjo novih v zadnjih letih ste v kraju uspešno obnovili in na novo postavili kar nekaj otroških igral sprašujemo pa vas kdaj boste nadaljevali s športnimi igrišči saj tisto na poleni ne zadošča ostala pa so v izredno slabem stanju

za odgovor se vam zahvaljujem

študent iz mežice

Vi sprašujete župan odGovarja

spoštovaninajlepše se zahvaljujem za zastavljeno vprašanje in naj že v začetku povem da se z vašo ugotovitvijo popolnoma strinjam res je da je zatečeno stanje slabo vendar bi rad opozoril na dejstvo da smo v zadnjih letih vsa razpoložljiva denarna sredstva vložili v projekte ki smo jih prepoznali kot prioriteto med njimi je bil prav gotovo največji zalogaj obnova šolskega poslopja z okolico ter obnova ostrešja avle hale kopalnic in sanitarij v športni halivse te naložbe smo letos uspešno zaklju-čili in sedaj so na vrsti zunanji športni objekti že spomladi prihodnje leto bomo dali v uporabo zunanje športno igrišče za športno halo ki bo sodobno opremljeno s športno opremo name-njeno pa bo tako šolski vadbi kot tudi

popoldancem in bo torej odprto ves dan in dostopno vsemna stržovem na lokaciji kjer je bilo divje komunalno odlagališče smo že letos pričeli z izgradnjo športnega igrišča ki ga žal nismo uspeli dokončati zaključek izgradnje načrtujemo za pomlad prihodnje leto in verjamem da bomo s tem uresničili dolgoletno željo vseh mladih na tem koncu našega krajav predlogu proračuna za leto 2013 je iz-gradnja skeiting parka na lokaciji telova-dišča na sklipu levih slik je predstavljena idejna zasnova arhitekta matija milerja projekt pa obsega tudi celovito prenovo obstoječega športnega telovadišča z obnovo in dograditvijo novih športnih površin (odbojka na mivki) za izvedbo prenove smo že pridobili finančna sred-stva iz naslova las mežiške dolinenajvečji projekt ki ga načrtujemo pa je prav gotovo prenova nogometnega

stadiona (slika desno - predlog uredi-tvene situacije studia varia) ki vsebuje novo atletsko stezo nov klubski objekt ki bo postavljen na novi lokaciji na mestu kjer sedaj stoji raquobarakalaquo pa je načrtovano nadomestno igrišče za mali nogomet za omenjen poseg je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje in zato je občina že v letošnjem letu naročila izdelavo projektov ki bodo dokončani v kratkem ocenjena predračunska vrednost se giblje okoli 750000 eur dokumentacijo pa bomo posredovali članom občinskega sveta v začetku naslednjega leta verja-mem da bodo le ti prepoznali nujnost in potrebnost prenove ter da bodo le to podprli in s tem omogočili da bi obnovo lahko zaključili predvidoma do konca leta 2014

z odličnimi pozdravižupan Dušan Krebel

4

Željetemeljno gibalo življenja je pretok in-formacij in dobrin ne glede na to ali gledamo samo žive organizme ali tudi grajeno okolje kot so naša mesta pre-tok naselij je odvisen od cest železnic pristanišč (zračnih in vodnih) preko vo-dovodov plinovodov omrežij električ-nih in raznovrstnih telekomunikacijskih linij pa vse do raquozrakalaquo (radio svetovni splethellip) mežiško dolino še posebej njen zgornji del kamor spada mežica velikokrat zelo posplošeno dojemamo kot slepo črevo slovenskih povezav ne glede na to ali govorimo o pretoku pro-meta ljudi premoženja dobrin ali zgolj idej posploševanje pa ljudi poganja v občutek brezkončne krize in popolne brezizhodnosti vsi si v takih trenutkih ali dogajanjih želimo bliskovito spre-membo raquobožjelaquo razodetje ki bi nam pravljično preoblikovalo in izboljšalo naš vsakdan v enem samem trenutku z eno samo edinstveno potezo žal pa so takšni dogodki raquorezerviranilaquo samo za pocukrane pogrošne romane ali celuloi-dne limonade naš vsakdanji pretok želj in dejstev trči na čvrst zid pomanjkanja ustreznih informacij in vedenj pri pro-metnicah po katerih se premikamopre-važamo skozi prostor pa predstavlja ta drobcen detajl ki nas dandanes čvrsto ločuje od uresničitve naših želja umanj-kanje poznavanja natančnih razmerij med dolžino in površino prometnic med dejansko urejenostjo in potrebnimi vloženimi sredstvi med odšteto amor-tizacijo in dejansko izvedbo na videz malenkostni umanjki ki pa že pri izmiku enega porušijo celotno zgradbo inve-sticije pretočnost želja in zmožnosti se lahko prepoznava skozi različne stopnje precejanja dejstev a brez čvrste analize fizičnega prostora oziroma obstoječega stanja ostane vse skupaj le projekcija želj in je popolnoma soodvisna od ko-ličine znanja posameznika ali njegove sposobnosti rekuperacije ali imaginacije podatkov

(Pot)opiszgodba o iskanju novih poti urejanja sistema povoznic v mežici se je delno začela v sredini leta 2006 z naročilom župana praperja za izdelavo programske zasnove vivodovo razširila pa v začetku

leta 2007 ko sva z županom Kreblom v fazi predpriprav postopka izdelave občinskega prostorskega načrta prece-jala raznorodne prostorske podatke pri podatkih o cestah pločnikih parkiriščih in podobnem sva prišla do zaključka da niti občina mežica niti družba za ceste republike slovenije (drsc) ne razpola-gata s celovitimi podatki o prometnem omrežju mežice razen fiskalni zapisi o želenih posegih v vsakoletnih javnih proračunih predpisanih podatkov o dolžinah cest in njihovih oznakahošte-vičenjih občinska uprava je nemudoma začela s pridobivanjem raznorodnih ura-

dnih podatkov o vseh obstoječih javnih vodih v mežici ter urejanje postopkov za začetek izdelave potrebnih projektov sam sem se na podlagi dolgoletnih izku-šenj iz prevalj in raven vzporedno zelo prostodušno in širokopotezno lotil iz-delave (prostorske) analize obcestnega prostora partizanska cesta (regionalna cesta ii reda št 425-1265 od Km 2+880 do Km 5+090) ki sem si jo zastavil v obliki idejne priloge k projektni nalogi za ureditve glavne napajalnice prostora mesta mežica v smeri s-j že prva raquosoo-čenjalaquo podatkov s terena z le-temi v ar-

hivih pa so me postavila pred raquozahtevolaquo razširitve analize prostora še v smeri ti raquovzhodne osilaquo (mariborska cesta oziro-ma območje med senčno vasjo na seve-ru in gasilskim domom na jugu) ter pod-junske ceste (=rc iii reda št 968-6505 med partizansko cestorc ii reda št425-1265 na vzhodu starim mestnim jedrom na jugu zazidavo stržovo na zahodu ter sistemom vmesnih kategoriziranih ob-činskih cest) raznoraznim pregledova-njem in usklajevanjem risnih podlag in načrtov sem moral dodati tudi obsežno terensko delo ki je zahtevalo dejanskofizično merjenje širin in dolžin posame-

znih cest zapisovanje stanja povoznic in obcestnih prostorov (škarpe ograje uvozi) nuja po dokumentiranju fizičnih dejstev je zahtevala tudi ilustriranje prostora in zelo obsežno fotografiranje prometnic je bilo časovno zelo obreme-njujoče saj je bilo močno odvisno od vremena in orientacije cest ter njihove osvetljenosti v posameznih dnevnih urah Končni rezultat so bili trije zvežčiči s preglednimi prostorskimi analizami treh poglavitnih osi mežice pri Parti-zanski cesti je bilo preverjenih petnajst (15) sklopov zaključek je izpostavil za-

pretOK Naš VsaKDaNji hellip

5

dovoljivo širino cestnega telesa na vsem poteku skozi mestno tkivo ki omogoča preureditve parkirnih površin preure-ditve in preusmeritve vlivnikov lokalnih cest oziroma ustreznih križiščkrožišč ne da bi s tem posegali v dodatna obrobna zemljišča razmestitev javnih ustanov je uravnotežena in omogoča razpršitev posameznih parkirnih površin tako da ni potrebe po poseganju po novih dodatnih zemljiščih ali poseganje v ze-lene mestne površine obcestni prostor omogoča zasaditev dodatnih drevo-redov vzdolž celotnega obcestnega mestnega prostora pri Podjunski cesti je bilo preverjenih devet (9) sklopov ki so izpostavile popoln konflikt javnega in zasebnega interesa zaradi množične neskladne gradnje posameznikov v va-

rovano cestno telo rc za zagotovitev varnosti tako vozil in predvsem pešcev bi bila smiselna preureditev podjunske v enosmerno cesto gore-brdno ter prekategorizacija obstoječih občinskih cest (gosposvetska in celovška) v regi-onalno cesto in prometno enosmerno dole-brdno ob uvedbi pločnikov vzdolž obeh smeri na raquovzhodni osilaquo je bilo preverjenih devetnajst (19) sklopov na tem delu ima cesta v pretežnem delu ob obvodnem mestnem tkivu zadovoljivo širino cestnega telesa ki omogoča pre-ureditve parkirnih površin preureditve

in preusmeritve vlivnikov lokalnih cest oziroma ustreznih križišč ne da bi s tem posegali v dodatna obrobna zemljišča javnih ustanov v tem delu mesta skoraj ni in obstoječe omogočajo razpršitev posameznih parkirnih površin tako da ni potrebe po poseganju po novih dodatnih zemljiščih ali poseganje v ze-lene mestne površine obcestni prostor omogoča zasaditev dodatnih drevore-dov posameznih delov obcestnega in obvodnega mestnega prostora osnovni koncept s preureditvijoposodobitvijo partizanske in podjunske ceste kot napa-jalnima cestama in raquovzhodno osjolaquo kot podpornico partizanski cesti opremljen z vsemi tremi analizami sem prepustil občini na razpolago kot interno delovno gradivo in celotna zasnova je bila po-

sredovana na ministrstvo za promet z županom Kreblom sva se zavedala da skozi zadnji desetletji v mestu ni bilo velikih gradbišč ki bi pomembno spre-minjala raquopravicelaquo krajanov in da se bo vsaka pobuda za spremembe v gibanju po prostoru odsevala na posameznikovi vsakodnevni rutini in posledično odzivu občestva

Zarispogovori z odgovornimi na državi so se

stekli v zaključek da je potrebno celoten nabor dolgoletnih želja in ugotovitev iz analiz opredmetiti v idejnem projek-tu ureditve prometa v mestu mežica na podlagi referenc in izkušenj iz širše domovine je bilo izbrano projektivno podjetje lineal doo iz maribora ki je proučilo vse podatke poslane iz občine mežica kot tudi vso dokumentacijo s katerim je razpolagalo tako njihovo podjetje kot tudi drsc oziroma vsi so-glasje dajalciprojektanti so pisne predloge in risnih podlog iz analiz in programske zasnove soočili z zakonskimi določili izkušnjami iz vsakodnevnih prometnih preizkusov ter osnovnih geodetskih izmer ter jih prelili v prometno-ureditveni preizkus za partizansko in podjunsko cesto za pridobitev dejanskih podatkov o pro-metnih tokovih v mestu je bil izveden postopek štetje prometa na specifičnih točkah v mestu za ureditev tilaquovzhodne osilaquo so zaradi različnih opredelitev cest (državni cesti napram občinski) in s tem povezanim vzdrževanjemfinanciranjem predlagali vpeljavo ločenih postop-kov nadaljnje pridobivanja podatkov in usmeritveomejitve za gradnjo v obvodnem pasu za potrebe izdelave občinskega prostorskega načrta (opn) je dodatno potrdilo pravilno usmeritev projektantov in odločitev občine Kon-cem leta 2010 je bil pripravljen projekt prometnega preizkusa za temeljito viharjenje med načrtovalci in strokov-nimi službami občine v konceptu sta bila predvideni dve krožišči (senčna vasvivodovo in rudnikgasilski dom) z možnostjo ureditve še tretjega na stiku partizanske in podjunske ceste ter re-konstrukcija celotnega cestnega telesa obeh cest projekt je bil pripravljen na urbanističnem nivoju in je omogočal prestavljanje posameznih elementov v cestnem prostoru Koncept ureditve prometnih površin je zadoščal za ume-stitev le-teh v pisne in risne podloge opn ter hkrati služil za pripravo projek-tnega pristopa ureditev prostora mežice v marcu 2011 prometni preizkus je bil kot delovno gradivo proučen na stro-kovnih službah ministrstva za promet in nanj so bile podane številne konceptne in ureditvene pripombe po tem pre-cejanju je bil projekt na državni ravni prepoznan kot ustrezen za obravnavo za uvrstitev med projekte financirane s strani proračuna republike slovenije projektanti so na podlagi pripomb dr-žave in občine iz prometnega preizkusa pripravili osnutek idejnega projekta ki je bil poslan na občino ter vsem drugim soglasje dajalcem v oktobru 2011 na

6

podlagi pripravljenih podlag prometne-ga preizkusa so bila opravljena dodatna štetja prometnih tokov vključno s pri-kritim merjenjem hitrosti udeležencev v prometu na izbranih točkah mežice župan mežice me je v vmesnem času na podlagi mojih predlogov v projektnem pristopu ureditve prostora mežice za-prosil da vizualiziram predloge ureditve prostora med trgom svobode in osnov-no šolo opredeljene vizualizacije je ob-čina priložila kot prilogo k izdanim pro-jektnim pogojem v naslednjih mesecih so načrtovalci preučili naše predloge na podlagi katerih sta bili pripravljeni usklajevanji kjer je bilo pojasnjeno da na stikih lokalnih cest z regionalkami ne moremo urejati tretjih zavijalnih pasov in da bo bočno parkiranje kot smo si ga zamislili v mestu morebiti težje izvedlji-vo z županov sva tovrstne pripombe pričakovala že v teku prometnega preiz-kusa zato je bil za ureditev parkiranja v centru pripravljen varianten predlog za ureditev trga svobode ter podlogeana-lize za ureditev javnih prostorov med partizansko cesto in prežihovo ulico

Izrisv prvi polovici leta 2012 je bil projekt prepeljan skozi raznovrstne revizije na državni ravni rezultat pa je bil 9 novem-bra 2012 predstavljen laični in strokovni javnosti v poročni dvorani narodnega doma v mežici v obliki idejnega projekta (idz) z naslovom raquopredlog ureditve regi-onalne skozi mežico in proti rehtulaquo na njej so bili poleg številčne javnosti pri-sotni tudi vodilni odgovorni projektanti podjetja lineal predstavniki ministrstva za infrastrukturo in prostor in drsc predstavljeni idz je sestavljen iz risnega in pisnega dela ter 3d animacije in vsi deli projekta so dostopni tudi na spletni strani občine mežica (wwwmezicasi) v projektu je začetek ureditve v višini senčne vasi in predvideva zahtevno krožno križišče za potrebe senčne vasi ter vivodovih travnikov oziroma obrtno--industrijske cone Konjski britof stičišče podjunske partizanske in sedanjega napajalnika v smeri mariborske (tuš) bo doživelo precejšnjo spremembo saj bo vzhodni krak (tuš) ukinjen za potrebe zavijanja proti rehtu pa bo na partizanski urejen tretji zavijalni pas na tej točki je bila preučena tudi umestitev krožnega križišča kateremu v škodo pa govorijo visoki stroški investicije in neustrezna obremenjenost križišča trg svobode in avtobusna postaja bosta za zagotovitev varnosti vseh udeležencev

v prometu korenito obcestno spreme-njena od avtobusne postaje pa vse do sedanjega uvoza v smeri vhoda v muzej popolnoma preureditev obcestni prostor z ureditvijo tretjih zavijalnih pasov za potrebe najkrajšega izvoza iz smeri gasilskega domastadiona ter ustreznega avtobusnega dovoza do platoja pred muzejem (v prenovi) je predlagana izvedba drugega krožnega križišča v južni višini gasilskega doma tretji zavijalni pasovi bodo urejeni tudi

za zavijanje k glančniku oziroma na poleno povsod so ob cesti predvideni tudi ustrezno dimenzionirani pločniki ter tudi vsa potrebna neprometna si-gnalizacija s katero je občina že začela v preteklem letu in nadaljuje s projektom usmerjanja še naprej vsa obstoječa

križišča se bodo prenovila takoda bodo usklajene izvozno uvozne linije in zavi-jalne krožniceradiusi prehodi za pešce pa bodo pretežno tudi dvignjeni na platoje (tilaquoležeči policajilaquo) podjunska cesta se bo od višine gostišča Krebs v smer rehta preuredila enosmerno cesto z levostranskim (gore-brdno) pločnikom do višine stržovega oziroma sedanjega križišča podjunske z gosposvetsko ce-sto obstoječe križišče se bo ustrezno razširilo in prometno-varnostno poso-

dobilo gosposvetska in celovška cesta bosta iz občinske ceste prekategorizirani v regionalno cesto iii reda in prometno urejeni kot enosmerna (dole-brdno) ce-sta s spremljajočim pločnikom do višine župnišča kjer bo uporabljena obstoječa prečnica (jp757320) do obstoječega kri-

7

žišča pod višino gostišča Krebs s takšno rešitvijo državi ne bo potrebno izvajati civilnih pravd za odstranitev raznoraznih objektov ki so postavljeni v varovani pas vseh cest na tem območju hkrati pa se bo lahko rešil pereč problem zagotovitve varne šolske poti ob istočasni zagotovi-tvi varne prevoznosti predlog ureditve ki se mi je pred par leti zdel utopičen že kar naiven je bil zaradi svoje umirjenosti in socialne uravnoteženosti sprejemljiv tudi za drugače togo državno upravo

Krajanom omogoča časten umik iz dru-gače zgubljene raquobitkelaquo zaradi posegov na tuje oziroma v varovano zemljišče ob hkratni rešitvi njihovih življenjskih problemov potek pridobivanja rešitev je bil po eni strani preplet želja in sanj po drugi pa presev dejanskih razmer in

je zaradi svoje lucidnosti in hkratnega sledenja pravilom strokel postopkov na točki ko ga je potrebno polnokrvno podpreti tako na ravni laične javnosti kot z uvrstitvijo v odhodke občinskega proračuna in v nabor kratkoročnih in dolgoročnih razvojnih programov izku-šnje iz bližnjih krajev nas pač poučijo da se čas potreben od zasnove pa do prve izvedbe meri v par letih verjetneje v pol ducata le-teh a le premišljene projekte je možno pripeljati do konca in izsanjati

svoje sanje v varnejšo in prijetnejše oko-lje oba dela projekta sta pripravljena na urbanistični ravni in bosta za uvedbo v prostor zahtevala še veliko sodelovanja okolja in strokovne ter laične javnosti

Borut Bončina arhitekt

nova spleTna sTran wwwmezicasi

v mesecu decembru je občina mežica objavila novo spletno stran wwwmezicasi na kateri se ažurno objavljajo vsi aktualni ter pomembni prispevki in dogodkiopravičujemo se vsem ki ste imeli v za-dnjih mesecih ko se je pripravljala nova spletna stran težave z obstoječoveseli bomo vseh predlogov za še boljšo ter privlačnejšo spletno stran Hkrati pa pozivamo vsa društva da se aktivno vključijo k oblikovanju ter posodabljanju spletnih informacijvljudno povabljeni na ogled nove spletne strani občine mežica

breZžična inTerneTna poveZava kje kako hellip

v neposredni bližini stavbe občinske uprave mežica vam je na voljo brezžična internetna povezava meziska-dolina do katere lahko dostopate preko uporab-niškega imena meziskadolina ter gesla meziskadolina

8

pO preVerbi Vseh razpOlOžljiVih pODatKOV sem ugOtOVil Da Niste V sOrODu Ne z župaNOm ali Ne Njemu Najbližjimi tOrej lahKO ugOtOVim Da ste bili res izbraNi Na pODlagi refereNc iN ustrezNOsti za tO DelOVNO mestO seDaj pa VprašaNja

raquo Potem ko sem v Uradnem listu RS zasledil razpis objavljenega prostega delovnega mesta sem si vzelnekajčasazapremisleknatopasemprišel dozaključkadabimevodenjeobčinskeuprave zanimalo in bi mi bilo izziv zlasti ker v dosedanjem potekukarierešenisemimeltovrstnihizkušenj z lokalno samoupravolaquo

Kot prvo nas vse Mežičane zanima kdo ste koliko ste stari izobrazba od kod prihajate ste poročeni imate otroke kakšni so vaši hobiji

sem Blaž šaloven star sem 36 let in prihajam iz šmartega pri slovenj gradcu po poklicu sem univerziteni diplomirani pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom sem poročen in oče treh otrok moji hobiji so zlasti povezani s športom ndash rekreativnim za kar pa mi žal pogosto ob službenih in družinskih obveznostih zmanjkuje časa

Nam lahko poveste kaj o vaših predhodnih delovnih izkušnjah

delovne izkušnje sem začel nabirati na mini-strstvu za gospodarstvo kjer sem se ukvarjal zlasti s pripravo področne raquogo-spodarskelaquo zakonodaje nadaljeval v gospodar-

stvu kot vodja pravne službe pred prihodom na občino mežica pa sem bil zaposlen na okrožnem sodišču v slovenj gradcu kot strokovni sodelavec

Kot pri prvem izboru smo tudi pri drugem nekako pričakovali Mežičana na tem delovnem mestu Verjetno je bila to tudi želja župana g Dušan Krebla a je vseeno izbral vas Vem da bi na moje vprašanje bolje odgovoril župan ampak kljub temu Kaj vi mislite da ga je prepričalo da je izbral vas

tudi sam sem mnenja da se navedeno vprašanje bolj nanaša na župana sam pa si bom prizadeval da bom izpolnil županova pričakovanja

Kaj je bil vaš motiv da ste se prijavili za to delovno mesto in kakšni so vaši dosedanji vtisi o vašem delovnem mestu

potem ko sem v ura-dnem listu rs zasledil

razpis objavljenega pro-stega delovnega mesta sem si vzel nekaj časa za premislek nato pa sem prišel do zaključka da bi me vodenje občinske uprave zanimalo in bi mi bilo izziv zlasti ker v do-sedanjem poteku kariere še nisem imel tovrstnih izkušenj z lokalno samo-upravo zagotovo sem motiviran da stvari zasta-vim in vodim tako da ob-činska uprava čim bolje deluje kar sem videl kot poklicni izziv dodatno pa me je v to prepričalo prvo srečanje z županom ko mi je predstavil delovanje občine mežica

Sedaj preživljate večino časa v občini Mežica in kot prvi uradnik občine imate nemalo stikov z občani Kako potekajo le-ti

glede na to da sem na tem delovnem mestu šele kratko časovno obdobje še nisem imel veliko stikov z občani

vsekakor pa pričakujem v nadaljevanju več stikov z njimi zlasti se veselim njihovih predlogov in pobud kako narediti mežico še bolj prijazno za življenje

Vsekakor nas zanima tudi kakšna so vaša pričakovanja in kje vidite da lahko s svojim osebnim prizadevanjem izboljšate delo občinske upra-ve Kaj boste v delu uprave spremenili in česa ne

Kot že rečeno v prej-šnjem odgovoru v tako kratkem času ko pravza-prav šele sam spoznavam delo sodelavce itd ne bi rad prehiteval stvari in govoril o spremembah si bom pa zelo prizadeval da bo delovanje občinske uprave čim bolj učin-kovito ter da bo delo v upravi potekalo zakonito torej skladno z veljavno zakonodajo in občinski predpisi

Marjan Sušnik

blaž Šaloven novi direktor občinske uprave

9

javni raZpis Za prodajo nepreMičninv indusTrijski coni ldquovoGarjevordquo

občina mežica trg svobode 1 mežica na podlagi zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ur list rs št 862010) uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ur list rs št 342011) sprejetim letnim načrtom pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem občine mežica za leto 2012 ter sklepom 16 seje občinskega sveta z dnem 17 10 2012 objavlja

I Prodajalec Občina Mežica trg svobode 1 2392 mežicaII Predmet javnega zbiranja ponudb in izhodiščna cena LOKACIJA I zemljišči parc št 419 in parc št 412 obe ko Meža Takraj v skupni izmeri 1346 m2 ocenjena vrednost 2220000 euro brez ddv v ceno ni zajeta komunalna infrastruktura lastnik nepremičnine bo na lastne stroške demontiral konstrukcijo reklamnega panoja ki stoji na nepremičnini in jo odložil nepoškodovano na dogovorjeno lokacijo na območju raquovogarjevolaquo

LOKACIJA II zemljišče parc št 418 ko Meža Takraj v izmeri 830 m2 ocenjena vrednost 1440000 euro brez ddv v ceno ni zajeta komunalna infrastruktura

LOKACIJA III zemljišči parc št 415 in parc št 413 obe ko Meža Takraj v skupni izmeri 1122 m2 ocenjena vrednost 1850000 euro brez ddv v ceno ni zajeta komunalna infrastruktura

za vse navedene nepremičnine velja namenjene so za obrtne in obrti podobne dejavnosti da bodo komunalno opremljene skladno z odlokom o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje gc vogarjevo urlist rs št 1082011 z dne 29122011 lastnik nepremičnine bo sklenil služnostno pogodbo z lastnikom gji ki obremenjuje predmetno nepremičnino o prostem dostopu z namenom prenove in vzdrževanja vodov in naprav gji vodi in naprave gji ki obremenjujejo posamezno nepremičnino ki je predmet prodaje so razvidni iz grafičnega prikaza ki je priloga javnega razpisa izhodiščne cene so določene v skladu s cenitvijo ki jo je izdelal sodni cenilec in izvedenec nepremičnin z asa certifikatom občinski svet je s sklepom na 16 redni seji dne 17102012 potrdil prodajo predmetnih nepremičnin 1 v primeru da se v razpisnem roku za prodajo posamezne lokacije i ii ali iii ne prijavi nihče se rok za predložitev ponudb podaljša najkasneje do 1512013 naročnik bo v podaljšanem roku upošteval in ocenil ponudbe po vrstnem redu kot bodo prispele na naslov naročnika s prvo ponudbo ki bo formalno in finančno ustrezna bo sklenjena kupoprodajna pogodba2 po sklenitvi kupoprodajnih pogodb za prodajo nepremičnin iz točke ii1 ii2 in iii1 se razpis zaključi3 na razpisu lahko sodelujejo fizične in pravne osebe ki v roku predložijo pravilne ponudbe da se bo ponudba štela kot pravilna mora vsebovati prijavni obrazec (oBr-1 javno zbiranje ponudb) izjavo ponudnika da sprejema vse pogoje javnega razpisa (oBr-21) podpisan vzorec kupoprodajne pogodbe za predmetno nepremičnino fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta bančne kartice in davčno številko za fizične osebe oziroma fotokopijo izpiska iz sodnega registra za pravne osebe samostojni podjetnik predloži fotokopijo registracije (dokumenti ki dokazujejo registracijo pravne osebe ali sp ne smejo biti starejši od 30 dni od datuma predložitve ponudbe) ter id št za ddv za pravne osebe oziroma sp potrdilo o plačanih prispevkih in davkih ki ne sme biti starejše od 30 dni od datuma predložitve ponudbe (velja le za pravno osebo in sp) dokazilo o vplačilu varščine za resnost ponudbe v višini 10 izhodiščne cene4 Nakup zemljišč po Lokacijah ndash izbran bo ponudnik ki bo izpolnjeval vse razpisne pogoje in ponudil najvišjo ceno (najnižja je določena) V primeru manjših ponudbenih razlik za isto nepremičnino ndash lokacijo (do 1000 euro) ali enakih ponudb se bodo s ponudniki izvedla dodatna pogajanja5 vsi interesenti lahko dobijo dodatne informacije in si ogledajo nepremičnine ki so predmet javnega razpisa s predhodno najavo na občini mežica trg svobode 1 mežica tel 02 82 79 357 ndash mateja mešnjak (matejamesnjakmezicasi) ali 02 82 79 358 ndash milan Krivograd (milankrivogradmezicasi) 6 ponudniki bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh od dneva odpiranja ponudbIII Rok naslov in informacije za predložitev ponudbe1 pisne ponudbe na obrazcih ter zahtevane priloge naj ponudniki predložijo v zaprti ovojnici do 17122012 do 10 ure na naslov občina mežica trg svobode 1 2392 mežica z oznako raquoNe odpiraj Ponudba na javni razpis za prodajo nepremičnin ndash poslovna cona GC Vogarjevolaquo2 nepravočasne in nepravilno označene ponudbe se neodprte vrnejo pošiljatelju odpiranje ponudb ne bo javno 3 razpisna dokumentacija je na voljo na spletnih straneh občine mežica wwwmojaobcinasimezica (pod razpisi) vsa pojasnila v zvezi z razpisom lahko interesenti dobijo na občini mežica vsak delovni dan na tel št 02 82 79 357 ndash mateja mešnjak ali e-mail matejamesnjakmezicasi

oBčina mežica dušan Krebel župan lr

Sobota 01 12 ob 0800BarBarin sejem na vasiNa glavnem trgu (TD Mežica) Sobota 15 12 ob 1700Srečanje z lovSkim oktetomLovski dom Mežica (LD Peca Mežica) Sobota 15 12 ob 1800Predavanje in razPrava ldquoPlečnik in koroškardquoMala dvorana ND Mežica (Klub Koratio) Torek 18 12 ob 1800PevSki večerPred ND Mežica (MPZ Mežiški knapi) Sreda 19 12 ob 1630kraSitev dreveScaPred ND Mežica (Vrtec Mežica in OŠ Mežica) Sreda 19 12 ob 1730GlaSbena medGeneracijSka delavnicaMala dvorana ND Mežica (PD Alenčice) Četrtek 20 12 ob 1700Pohod z lučkami v neznanoPred nd mežica (OŠ Mežica in PD Mežica) Petek 21 12 ob 1700Začetek dogajanja pred narodnim domomPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Sobota 22 12 ob 1500božično-novoletni direndajŠportna dvorana Mežica (IKDM Perkmandelci) Sobota 22 12 ob 2100Zabava Z nitroXin moniko pUčeLjPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Ponedeljek 24 12 ob 2100Zabava Z viLijem reSnikomPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Torek 25 12 ob 1700UpriZoritev živih jaSLicPred nd mežica (TD Mežica in MePZ Sv Jakob) Torek 25 12 ob 1800

božičnominusnovoLetni koncertgoStje večera SkUpina orLekND Mežica (Pihalni orkester Rudnika Mežica) Torek 25 12 ob 2000UpriZoritev živih jaSLicPred nd mežica (TD Mežica in ŽPZ Gorna) Sreda 26 12 ob 1700božičnominusnovoletni koncert v Podzemlju Pece Z DADA KLADENIK amp MARKO ZALETELJ Turistični rudnik na Glančniku (TD Mežica in Podzemlje Pece doo) Sreda 26 12 ob 2100Zabava S čUki in dj neYPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Petek 28 12 ob 2100Zabava Z dj boriSomPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Sobota 29 12 ob 2100Zabava Z anSambLom StiLPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks)

Organizatorji peca commerce doo Koroškimladinski kulturni center kompLekS občina mežica in tUriStično drUštvo mežica

11

wwwdecembervmezicisi

12

V tOreK 4 12 2012 je bila V NarODNem DOmu mežica slOVesNOst Ob ObčiNsKem prazNiKu Na ta DaN Namreč gODuje sV barbara - zaščitNica ruDarjeV

Govor župana

drage občanke in občani kot veleva dolgoletna tradicija se z mesecem decembrom pričnejo slovesnosti ob pra-znovanju našega občinskega praznika praznovanje nas je združilo tudi nocoj in zatorej lepo pozdravljeni na prireditvi v počastitev občinskega pra-znika občine mežica prav po-seben pozdrav velja letošnjim ter dosedanjim nagrajencem občine mežica častnim obča-nom ter gostom

tako kot običajno je občinski praznik vselej priložnost da se spomnimo ključnih dogodkov ki so zaznamovali našo zgodovino in da se izkaže zahvala najzaslužnejšim domačinom in ustvarjalcem ki so s svojim uspešnim dolgoletnim delom vidno prispevali k vsesplošnim pridobitvam in razvoju na različnih področjih delovanja

v naši občini in tudi širše današnja proslava je torej namenjena prazniku občine mežica ki simbolno sovpada s praznikom svete Barbare ki je zaščitnica rudarjev rudarjenje je skozi stoletja kraju in okolici vtisnilo neizbrisen pečat iz obrobne kmečke vasice je kraj s časom prerasel v urbano središče kjer so se gradila nova stanovanja in hiše javni objekti in ostala komunalna infrastruktura rudnik je dajal dolga desetletja vsakdanji kruh velikemu številu sokrajanom in zdelo se je da tega preprosto ne more biti konec da se brez rudnika ne da preživeti danes ko se oziramo nazaj vemo da smo kljub zaprtju rudnika ostali in preživeli odmaknjeni čas pa še vedno biva v ljudeh ki so ga doživeli in bo živel v posvetilu ki ga zgodovinskemu spominu vsako leto poklanjamo z našim praznikom

ta košček sveta ki ga pokri-va naša občina vsekakor ni največji in tudi ne najbolj znan a za vse nas ki tukaj živimo je nedvomno nekaj posebnega za nas je to okolje v svoji podobi tista domač-nost ki daje občutek varnosti in nespremenljivosti v svojih posebnostih nam ponuja tiste stvari ki ga tako jasno ločujejo od drugih krajev in s svojim utripom nam podarja obču-tek doma zato je za nas ta delček sveta lahko naš ponos in naš dom tu se počutimo suvereni in to je okolje ki ga že skozi generacije oblikujemo in ustvarjamo

praznovanje oBčinsKega prazniKa je prazniK vseH nas v tem praznovanju se zrcali naš odnos do tega doma naš odnos do sredine v

Kateri ustvarjamo ter živimo in ne nazadnje se sKozi naše praznovanje odraža naš odnos do preteKlosti do vsega tistega Kar so nam zapustile preteKle generacije

danes ko praznujemo se je potrebno ozreti na vse kar je za nami da bi lahko pogledali naprej v prihodnost v našo skupno prihodnost ki smo ji dolžni na stežaj odpreti vrata čeprav je za nami težko leto verjamem da se imamo tudi letos s čim postaviti vesel in ponosen sem da imamo šolsko poslopje ki je v svoji prenovljeni podobi prav goto-vo zopet eno izmed najlepših v slovenskem prostoru prav tako kot je bilo to pred 86 leti oziroma daljnega leta 1926

4 Decemberobčinski praZnik

13

ko so našo osnovno šolo prvič predali v uporabo z ureditvijo okolice naše šole smo letos dodali še zadnji kamenček v mozaik celostne podobe tega osrednjega mestnega prostora

z ureditvijo okolice smo pričeli lani potem ko smo v okviru projekta raquocelovi-

ta obnova mestnega jedra mežicalaquo uspešno pridobili sredstva iz evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 85 celotne naložbe občina mežica je za izvedbo projekta namenila okoli 250000 eur lastnih proračunskih sredstev s strani evropske unije pa smo pridobili 800000 eur celotna vrednost projekta znaša torej okoli 1050000 eur in obsega tudi obnovo starega pokopališča kjer bodo dela zaključena še v tem mesecu pred koncem tega leta bomo končali tudi z obnovo sanitarij in kopalnic v športni hali v okviru projekta geopark Ka-ravanke pa smo to leto uredili sprehajalo pot ndash pešngo med narodnim domom in poleno tudi letos smo obnovili nekaj kanalizacijskih vodov ter zamenjali vse svetilke na celo-tnem območju kraja mežica

velika pridobitev za kraj je prav gotovo tudi postavitev

in ureditev čebelarske zbirke mežica v nekdanjem gutenbergerjevem mlinu ki med ostalimi eksponati obsega eno najlepših zbirk panskih končnic v slovenskem prostoru v okviru zbirke je predstavljena zgodovina več kot 100 let stare stavbe in usoda njenih nekdanjih lastnikov članov družine

gutenberger v manjšem prostoru pa je urejena spominska soba rudolfa galoba ki ponazarja okolje v katerem se je ta učitelj in šolski upravitelj sokol občinski odbornik sadjar in čebelar dobro počutil in v njem rad delal ter ga predstavi kot vsestranskega človeka ki je aktivno soustvarjal zgodovino mežice

spoštovani v zadnjih mesecih se vsi skupaj soočamo z veliko gospodarsko krizo ki kot posledico prinaša recesijo z vsemi njenimi negativnimi posledicami težko je izluščiti vse odgovore na zastavljena vprašanja kdo je za vse to kriv ter kako iz nezavidljive situacije nekaj pa je gotovo svet in družba se spreminjata veliko je nestrpnosti hitenja in brezčutnosti zatorej ne dovolimo da nas prevladajo negativna občutja ter dopustimo sožitju

prijateljstvu ter posluhu do sočloveka da postanejo naše skupno in glavno vodilo vsi ki odločamo o razvoju občine in življenju naših občanov moramo storili vse da bomo upravičili pričakovanja in zaupanje ljudi ter vsem zagotovili mir napredek blagostanje in srečnejši jutri dovolite mi da tudi danes ob

tej svečanosti izrečem nekaj zahval ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem sodelavcem poslovnim partnerjem in ne-nazadnje vsem našim obča-nom za prijaznost podporo in strpnost v tem letu zahvala gre vsem članom občinskega sveta nadzornega odbora članom vseh odborov in komi-sij za konstruktivno sodelova-nje in odgovorne odločitve ki so jih sprejeli zahvala gre tudi delavcem občinske uprave za trud in prizadevanja da po najboljših močeh delajo v zadovoljstvo občanov

zahvala gre tudi vsem pred-stavnikom javnih institucij in ustanov društvom in klubom v naši občini ter vsem posameznikom ki delajo v teh društvih - kul-turnikom gasilcem lovcem planincem perkmandelcem članom turističnega društva in vsem drugim ki nam s svojim nesebičnim razdaja-

njem omogočajo doživljanje mnogih prijetnih družabnih trenutkov in s tem veliko pri-spevajo k obogatitvi našega življenja ter urejenosti in pre-poznavnosti našega kraja

spoštovani na današnji pro-slavi ste z nami tudi nagrajen-ci občine mežica nekdo je zapisal da največja nagrada

za trud ni tisto kar zanj dobiš temveč tisto kar z njim posta-neš da bi dosegli ta smisel je potrebno predanost vtkati v vse pore delovanja in raz-mišljanja naj bodo priznanja izraz hvaležnosti in spošto-vanja naj bodo spodbuda prihodnjemu delu in zahvala za pomemben prispevek h kakovosti življenja v našem prostoru

dovolite mi spoštovani nagrajenci da vam iskreno in iz srca čestitam vsem skupaj pa ob prazniku občine mežica želim medsebojnega sodelo-vanja da bo lahko spričevalo naše občine ob letu osorej odraz skupnega dela in odsev odličnosti želim vam veliko zdravja moči samozavesti in sposobnosti da se bomo znali postaviti zase ter za tisto v kar verjamemo

župan občine mežicaDušan Krebel

14

Obrazložitve priznanjna področju ŠporTa

na podlagi 4 in 7 člena pravilnika o podeljevanju plaket in priznanj na po-dročju športa v občini mežica prejme priznanje ekipa leTa 2012 EKIPA MLADINCEV ODBOJKARSKE- GA KLUBA MEŽICA

odbojka se v mežici igra nepretrgoma že od leta 1930 vseskozi do danes so odbojkarji nudili stotinam mežiških mladih možnost stalne celoletne vadbe z močnim poudarkom na vzgojnih vrednotah odbojkarski klub mežica vzgaja in tekmuje z ekipami deklet in fantov na tekmovanjih panožne zveze kar je v slovenskem prostoru prava redkost letos se je posebej izkazala ekipa mladincev odbojkarskega kluba taB mežica ki je v okviru državnega prvenstva za mladince za sezono 2011 2012 osvojila deveto mesto med ekipami mladincev v sloveniji za ekipo so nastopali Nace Lednik ndash kapetan Viljem Prepotnik Gašper Jezernik Rok Praper Aleš Ipavic Miha Borko Matevž Gradišnik Jurij Miler Vid Peršak in Taj Vute Trener ekipe je bil gospod Blaž Merkač

na podlagi 1 2 in 3 člena pravilnika o podeljevanju plaket in priznanj na področju športa v občini mežica prejme plaketo za posebne dosežke na področju športa v letu 2012 gospod Janko Plešnik

janko plešnik je aktiven na športnem področju že od mladih nog večino časa v odbojki vrsto let je bil igralec domačega kluba oK mežica v vseh selekcijah igral pa je tudi v najvišji jugoslovanski ligi in izbrani vrsti slo-venije po končani igralski karieri je postal odbojkarski sodnik najprej za dvoransko odbojko več kot desetletje je bil v vrhu slovenskih sodnikov ter sodil najpomembnejše tekme v liga-škem in pokalnem tekmovanju leta 1996 je opravil mednarodni izpit za odbojko na mivki sodil je dve tekmo-vanji svetovne lige in pet evropskih prvenstev leta 1995 je opravil med-narodni izpit za odbojko invalidov od

takrat je sodil na treh paraolimpijskih igrah ter na vseh svetovnih prvenstvih v zadnjem desetletju 10 let je bil član evropske sodniške komisije za inva-lidsko odbojko danes je delegat in kontrolor na tekmah v sloveniji Kot prvi mednarodni delegat in kontrolor sojenja je postal član svetovne sodni-ške organizacije za odbojko invalidov posebne omembe pa sta vredna dva dosežka v njegovi sodniški karieri na paraolimpijskih igrah leta 2008 v pe-kingu je delil pravico na finalni moški tekmi na letošnjih paraolimpijskih igrah v londonu pa je kot prvi sodnik sodil finalno tekmo žensk

priZnanja TurisTičneGa druŠTva ndash oDbora Za hortIKulturo

turistično društvo mežica odbor za hor-tikulturo podeljuje sledeča priznanja DRUŽINI KREVH za hišo v cvetju in lepo urejeno okolico IZLETNIŠKI KMETIJI VOJAK ndash JAKOPIČ za hišo v cvetju in lepo urejeno okolico GRADBENIŠTVU STANE DOO za lepo urejeno okolico poslovnega objekta

ObrazložitveobčinskiH priZnanj

v skladu s 15 členom odloka o grbu zastavi občinskem prazniku in priznanjih v občini mežica občinski svet občine mežica podeli Zlati grb občine Mežica Gradbenemu podjetju Stane doo za uspešno in prizadevno gradbeno dejavnost ki znatno prispeva k ugledu in večji prepoznavnosti kraja

gradbeno podjetje stane doo opra-vlja svojo dejavnost od leta 1990 Kot družinsko podjetje so se v tem času razvili v firmo ki slovi po kakovosti natančnosti in pravočasnosti izvedbe storitev inovativnosti sledenju tren-dom širokem strokovnem znanju ter lojalnosti do zaposlenih trudijo se za dobrobit svojih delavcev njihovo družinsko socialno varnost in dobro

delovno usposobljenost leta 2008 so začeli s poslovanjem v novih poslov-nih prostorih zaradi težkega gospo-darskega položaja so leta 2009 izvedli racionalizacijo ter boljšo organizira-nost dela podjetje sproti nadgrajuje svojo ponudbo in tako krepi zaupanje strank hkrati pa se vodstvo in zapo-sleni strokovno izobražujejo da bi lahko ponudili še boljše storitve vsa leta delovanja dobro sodelujejo z občino mežica in njenimi občani med drugim so v oktobru izvajali gradbena dela za investicijo občine mežica v sklopu projekta geološka pohodna učna pot vselej se celoten kolektiv z veliko vnemo udeleži čistilnih akcij očistimo slovenijo gojijo topel čut za pomoč bližnjemu brez javne vednosti gradbeno podjetje stane doo s svojo uspešno in prizadevno dejavnostjo znatno prispeva k razvoju in ugledu kraja zato se mu podeli zlati grb občine mežica

Zlati grb občine Mežica se podeli Podzemlju Pece doo

za njihov prispevek k ohranjanju ru-darske dediščine in k prepoznavnosti občine v slovenskem in širšem evrop-skem prostoru

po več kot treh stoletjih črpanja iz rudnika svinca in cinka mežica so v devetdesetih letih 20 stoletja začeli rudnik zapirati in na srečo je prišlo do miselnega preobrata da lahko rudnik in rudarska dediščina postaneta tista zakladnica iz katere je moč črpati ustvarjati in razvijati nova delovna mesta oziroma celovito turistično ponudbo leta 1994 je bila vzporedno z zapiranjem rudnika izvedena študija o ohranitvi in zavarovanju delov rudnika mežica in topla na osnovi katere se je začela razvijati muzejska in turistična dejavnost izoblikovala se je blagovna znamka podzemlje pece pod okriljem katere se še danes tržita rudnik in muzej v mežici turistični rudnik je bil uradno odprt leta 1997 in je do danes sprejel že okoli 240000 obiskovalcev poleg osnovne ponudbe ogleda muzejskih zbirk in ogleda rudnika z

Podelitev prizanj

15

rudarskim vlakom sta na voljo še dve atrakciji kolesarjenje skozi rudnik ki predstavlja avanturo ki jo je v evropi mogoče doživeti le v mežici in jo je do sedaj preizkusilo že okoli 20000 ljudi in čolnarjenje po zalitem delu rudnika poleg stalne ponudbe je podzemlje pece izoblikovalo tudi raznoliko ponudbo dodatnih aktivnosti kot so otroške delavnice kulturne prireditve koncerti in podobno pri teh dejavnostih sodelujejo z lokalnimi društvi partnerstva pa iščejo tudi v programih evropske unije sodelovali so na primer na Festivalu dveh kultur ki je povezal kraje velenje mežica železna Kapla Huumlttenberg in Bad Bleiberg pa v projektu iron route ndash železna pot ki je povezal različne alpske dežele s skupno rudarsko in železarsko preteklostjo letos sodelujejo v projektu adventure petzenpeca in so nosilci mednarodnega projekta geopark Karavankeda njihovo delovanje pelje v pravo smer potrjujeta dve nagradi srebrni sejalec leta 2004 za najbolj inovativen turistični produkt ndash podzemno kole-sarjenje in evropski muzej leta 2007 ko so se uvrstili v ožji izbor za najboljši evropski muzej za vse dosežke prete-klih petnajstih let se jim letos podeli še zlati grb občine mežica

Zlati grb občine Mežica se podeli Bogomirju Auprihu kot uspešnemu managerju

leta 1965 rojeni Bogomir auprih je leta 1992 diplomiral na univerzi v lju-bljani na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo ter s tem pridobil naziv univerzitetni diplomirani inženir ele-ktrotehnike leta 1996 pa je uspešno zaključil magisterij iz mednarodne ekonomije od leta 2000 naprej kot direktor uspešno vodi podjetje taB dd ki je bilo ustanovljeno leta 1965 kot ena izmed temeljnih organizacij združenega dela rudnika mežica prvih 15 let je taB proizvajal po licenci tudorja s švedske danes pa proizva-ja vse vrste svinčevih baterij v dveh moderno opremljenih tovarnah s 400

zaposlenimi v prvi izmed tovarn letno proizvedejo 2000000 kosov startnih baterij blagovnih znamk topla in taB v drugi pa približno 1000000 kosov industrijskih baterij letno proizvodnja vključuje tudi izdelavo raznih baterij za vojaške namene visokokakovostne baterije ki jih proizvaja taB dd so znane po vsem svetu še posebej v evropi aziji in amerikiKot uspešen direktor uglednega pod-jetja pa Bogomir auprih ne pozabi na prošnje za finančno in materialno pomoč ki jih na njegovo firmo pošilja-jo razna društva in ustanove iz mežice in od drugod tako so v letih od 2009 do 2011 družbe taB-a donirale kar 363000 evrov različnim društvom in organizacijam na Koroškem in dru-god Brez te finančne in materialne pomoči mnogi ne bi mogli uresničiti in izvesti zastavljenih ciljev na špor-tnem kulturnem prosvetnem in druž-benem področju tudi kot zahvalo za tovrstno delovanje se Bogomirju au-prihu podeli zlati grb občine mežica

Zlati grb občine Mežica se podeli Frideriku Šušlu za dolgoletno delo na področju planinstva in smučanja

leta 1925 v črni rojeni Friderik šušel je po drugi svetovni vojni v kateri je bil aktivno udeležen kot partizan leta 1946 v žerjavu sodeloval pri ustano-vitvi planinskega društva žerjav ki se je najprej ukvarjalo s postavitvijo koče na smrekovcu ki so jo odprli že leta 1950 čeprav je bil po poklicu elektrikar in je ob delu dokončal še delovodsko šolo v ljubljani ter je bil vodja elektroslužbe raquov jamilaquo je v prostem času opravil obilo ur udar-niškega dela tudi po selitvi v mežico leta 1961 je ostal aktiven planinec in se včlanil v planinsko društvo mežica kjer je bil član raznih odborov vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja sledi je zapustilo predvsem njegovo delovanje v odboru za postavitev kipa kralja matjaža na peci tako imenova-nem odboru raquomatjaževcilaquo v zgodnjih šestdesetih letih so raquomatjaževcilaquo po-skrbeli za ureditev povečanje in elek-

trifikacijo starega rova na peci kamor so nato postavili kip kralja matjaža ki je nadomestil nekdanji leseni kip ki je bil med vojno uničendrug večji projekt pri katerem je so-deloval Friderik šušel pa je bila gra-dnja in opremljanje koče na grohatu na raduhi kamor so morali vse od kmeta Bukovnika potegniti električno napeljavo žal je takratno kočo kasne-je odnesel plaz Friderik šušel je kot odbornik društva sodeloval tudi pri obnovi koče na pikovem in opremljanju koče na peci poleg planinstva pa se je ukvarjal tudi s športom tako je sodeloval na smu-čarskih tekmah kot smučarski sodnik pa tudi pri opremljanju samega smučišča z infrastrukturo za merjenje časa na tekmah in podobno ima več priznanj za zasluge s področja planin-stva športa in krvodajalstva za njego-vo dolgoletno delovanje si je zaslužil tudi zlati grb občine mežica

v skladu s 16 členom odloka o grbu za-stavi občinskem prazniku in priznanjih v občini mežica župan podeli priznanje občine Mežica za zavzeto ohranjanje kulturne zapu-ščine na področju čebelarske dediščine rudolfa galoba gospe Saši Zrelec

čebelarska zbirka mežica predstavlja bogato kulturno vrednoto za kraj in ljudi pa tudi za vse naše zanamce ohranitev razstavljenih predmetov in dokumentov dokazuje spoštljivo povezanost in ljubezen do prevzete dragocene zapuščine nekdanjega lastnika rudolfa galoba čebelarska zbirka nedvomno ohranja trajne sledi ustvarjalnosti človeka v sobivanju z naravo in pridelki marljivih čebel s svojo skrbno zavzetostjo za kulturne vrednote je gospa saša zrelec čebelar-sko zbirko ohranila in pomagala do-polniti v stalno razstavo z ohranitvijo zbirke in svojim delom je prispevala pomemben delež k ugledu našega kraja zato se ji podeli priznanje obči-ne mežica

po utemeljitvah predlagateljev povzela Ajda Vasle

16

90 let in večuršula vertačniKFranc percFranc FrišKovec šteFan ledniK

85 letterezija coFljudmila HoHnecrudolF aBraHamneža šumaH

novorojenčKiKaja ledineK

isaBela pušniK sara BelHaima

žaK repniK aneja taHiĆ

lejla muratoviĆ tai modrej

V imeNu ObčaNOV mežice iN V sVOjem imeNu isKreNe čestitKe Vsem starOstNiKOm NOVOrOjeNcem iN NjihOVim staršem

dušan KreBel župan

uVoDV razpravi so navedena in obravnavana hišna imena starih mežiških domačij Povzeta so deloma iz najstarejših seznamov posesti v urbanih iz poznejših popisov prebivalcev v upravni in cerkveni dokumentaciji iz popisov posesti v tedaj nasta-jajoči katastrski evidenci pa tudi iz navedb drugih piscevVečina imen je stara precej stoletij a so se ohranila v ljudski rabi vse do danes kljub temu da uradne evidence zemljiških posesti teh imen ne vsebujejo več Nekatera se pojavljajo le še v geodetskih kartah ožjih območij večina drugih pa kot priimki Župnik Simon Pirc je v svojem poročilu o gradnji nove stavbe mežiške cerkve leta 1841 zapisal1 da raquose že l 1486 (OP Ko je po nekaterih virih obstojal nekaj pozneje ukinjeni vikariat) omenjajo večinoma vsa hišna imena kot so danda-nes hellip laquoPrvotno so predstavljala imena domačij tudi uradni priimek na njih živečih družin Kasneje zlasti v obdobju upravnih reform cesarice Marije Terezije že prej pa tudi v cerkvenih popisih faranov so začeli posebej ali dodatno pisati in regis-trirati tudi njihove prave osebne priimke če so ti obstojali To besedilo vsebuje hišna imena zapisana in vezana predvsem na zemljiško posest (hube kajže) in obstoj bivališč ndash prebivalcev na njih do stanja ob koncu 18 stoletjaV pregledu je najprej zapisano ime domačije kakršno se je ohranilo v ljudskem govoru Dodane so tri najpogosteje upo-rabljene oblike imena povzete po izgovarjavi domačinov Sledi zapis imena iz stare dokumentacije vir in letnica registra-cije navedenega zapisa V primerih ko navajam vire zapisov iz obsežnih evidenc uporabljam za njih kraticeT r ndash Terezijska rektifikacija2J k ndash Jožefinski kataster3

1 žam zapis v objavljeni mežiški farni kroniki ndash anton Boštele 19562 Kla maria theresianische rektifkation amt schwarzenbach und miess 26 april 1750 Fasc Xi ndeg 1063 Kla josephinische Kataster fond Herrschaft Bleiburg Fasc Xi ndeg 238

IMeNa StarIh MEŽIŠKIH DOMAČIJ

17

F k ndash Franciscejski kataster4orgis ndash dr alfred orgis5Pri posameznih značilnejših imenih ali pri tistih ki obstajajo le v tukajšnjem ožjem okolišu skušam ugibati o njihovem možnem izvoru oziroma osnovi Dodana je še današnja hišna številka domačije današnji priimek na njej živeče družine ali druga raba poslopij Pregled je narejen po naseljih občine Mežica po stanju od zadnjih sprememb njihovih meja leta 1968 ko se je področje naselja Mežica razširilo v okolico Ob nekaterih primerih opozarjam na razliko med zapisanim tj uradno veljavnim imenom in imenom iz govora doma-činov To so napake ki so se primerile pri zapisih slovenskih nazivov v nemško pisavo Čeprav so prvi in poznejši zapi-sovalci posesti nedvomno povzemali nazive imen posesti ali prebivalcev po izgovarjavi domačinov jih niso zmogli vselej ustrezno prenesti v nemški pisavi na papir Zato je včasih prišlo tudi do povsem drugačnega imena kakršno je obsojalo v resnici Pri tem je treba omeniti tudi značilnost iz koroškega podjunskega in mežiškega narečja ko je take posebnosti zaznamovala tudi pogosto spremenjena izgovarjava samoglasnikov a e o u (kot npr Mežica ndash Možica Meža ndash Maža itd) povedati pa je treba da storjene napake pri zapisih imen iz te dobe niso posledica načrtne germanizacije Ta se je začela šele po pomladi narodov leta 1848

NaSelJe breG

JesenikJesenik Jesenikovka pri Jeseniku JesenikovOrgis 1788 Jessenigg SimonIme za posest je ohranjeno kljub že desetletja opuščeni domačijiDanes Breg št 18

JunčarJugravenčar Jugravenčarca pri Jugravenčarju JugravenčarjevTr 1750 Jontschar Orgis 1788 JuntscherIme je morda izvedeno iz besede junec ndash juničarDanes Breg št 17 Libnik

MarholčeMarhovčeMagraverholč Magraverholčna na Magraverholčem MagraverholčevOrgis 1709 Mayrhold ndash tedaj živi na posestvu Jerho Matheusch Jk 1788 Mayrhold MathiasV ljudskem govoru se je oblikoval naziv Marhovče ndash tudi Marholče Ime Maierhold je nedvomno zapisano kot funkcija ndash oskrbništvo grafovske posesti (Maier = oskrbnik) V bližini soseščini sta poznana Maierhold v Podolševi nad Logarsko dolino ter Maierhof v Belski Kočni pri Železni Kapli Izpeljanka tega imena je morda tudi naziv posestva Marolt ndash Marolče v Koprivni na Soncu nad Železno Kaplo tik ob meji z našo Koprivno Danes Breg št 10 in 11 Pratnekar

NASELJE MEŽICA

brdnikbrdnik brdnica Pri brdniku brdnikovT r 1750 Werdnigg J k 1788 Wernigg GregorIme je izpeljano in besede brdo Posestvo je v celoti obsegalo ves podolgovat hrib ndash brdo Domačija je bila opuščena že pred 2 svetovno vojno Ime ostaja živo Tu je predviden zaselek stanovanjskih hiš brdnikovo

ČorejČoriČograverej Čograverejka pri Čogravereju ČograverejevT r 1750 Zushre Matheus Jk 1788 Tschorey LuckasNenavadno drugod neznano ime Morda je nekaj označevalo človeka štorastega počasnega vedenja V ZSSP ime ni nave-denoDanes Celovška cesta št 23 Grauf

KarigraveceljKarigravecelj Karigraveclja pri Karigraveceljnu Karigraveceljev4 Kla Franziszaumlische Kataster fond Herrschaft Bleiburg Fasc Xi ndeg 290 296 297 298 303 as Fraciscejski kataster za davčni okraj pliberk Ko meža takraj5 Kla dr alfred orgis Herrschaft Bleiburg inventure Klagenfurt 2221989

18J k 1788 Karitzei FranzIme poznano le na Koroškem V sosednji Jazbini Koricelj Pojavlja se tudi na avstrijskem Koroškem V ZSSP ni navedeno Danes Celovška cesta 2 Dotrajana lesena najstarejša mežiška hiša bo žal kmalu odstranjena

KajžarKagravejžar Kagravejžarca pri Kagravejžarju KagravejžarjevOrgis 1612 Chaiser Vallenty in 1722 Keyser VideDanes Ob Meži št 10 Gerdej

KevpKegravevp Kegravevpna pri Kegravevpu Kegravevpov izgovarjano tudi Kjovp Kjovna hellipOrgis 1744 Khaup AlexIme se nanaša na nekdanje posestvo v zaselku Senčna vas Ko je še pred Jožefinsko dobo prešlo v posest rodbine Stopar se je to domače ime preneslo tudi na domačijo Spodnji Stopar Danes Celovška cesta št 8 poslovno-stanovanjska stavba

KivaKiva Kivarca pri Kivu Kivov Orgis 1658 Khiua Tr 1750 Kiua AleksV poznejši dokumentaciji se pojavlja tudi zapis kriva Ime domačije je danes pozabljeno starejši pa še Jesenikovemu vrhu tudi Kivov vrh Prvotno posestvo Po osnovanju fužin leta 1776 je tu nastala njihova uprava obenem zgrajena ti Kivova fužina katere zgradba je še ohranjenaDanesCelovška cesta št 14 Pungartnik

MervaMegraverva Megravervarca ndash Megraveratna pri Megravervanu MegravervanovOrgis 1680 Merua ClemenIme ima morda osnovno v živalski krmi ndash mrva Po osnovanju fužin leta 1776 postane domačija bivališče fužinarskih dru-žin grofa ThurnaOd uvedbe hišnih številk po uličnem sistemu leta 1968 je za tamkajšnji novi pozidani zaselek privzeto ledinsko ime Mrvograve-vo

MežnarMegravežnar Megravežnarca pri Megravežnarju MegravežnarjevPliberški urbar 15246 Meβner Hiša je dobila ime po služnosti mežnarjev ki so jo oddavna opravljali pri mežiški cerkvi Vse do leta 1912 je bilo hišno ime priimek ene najstarejših družin v kraju Nato je hiša privzela ime po novem lastniku ndash VivodDanes Trg svobode 13 Mastek

obenarObenaacuter Obenaacuterica pri Obenaacuterju ObenaacuterjevOgris 1715 Obenar Clemen Tr 1750Obenayr JoβephHišno ime se je uporabljalo vse do konca 19 stoletja čeprav je kmetija prešla že v Terezijski dobi v posest družine Trav-nekar nato KrautDanes posodobljene stanovanjsko-poslovne stavbe na trgu št 1 2 in 3

orešnikOregravešnik Oregravešnica pri Oregravešniku OregravešnikovOgris 1758 Korreschnigg J k 1788 Orieschnigg LucasStaro hišno ime se je ohranilo kot družinski priimek do danes Danes Polena 32 Orešnik

PolenaOgris 1720 Polleno Valentin Tr 1750 Polleno Oβwald

6 Kla urbar pleyburg 1524 str 108

19

Ime ima osnovo nedvomno v besedi polje ndash poljana Že po letu 1800 so tam začeli postavljati topilnico in prebiralnico svinčeve rude nato še druge poslovne in stanovanjske zgradbe in tu je nastalo poslovno središče mežiškega rudarstva Sprva nemški naziv za zaselek Bergschaffer je nadomestila slovenska Polena Od leta 1968 je v uličnem sistemu kraja zaselek tudi uradno dobil to imeIme Polena je poznano na avstrijskem Koroškem

PustnikPustnigravek Pustnigraveca pri Pustnigraveku PustnigravekovOgris 1799 Pustnigg JosephIme ima osnovo v besedi puša ndash puščaHišno ime Pustnik se je do nedavnega ohranjalo tudi kot rodbinsko imeDanes Kopališka pot 11 Mandl

SmrečnikSmregravečnik Smregravečnica pri Smregravečniku Smregravečnikov15277 Schmiersnikh J k 1788 Smrietschnigg FrancZ imenom Smrečnikovo je leta 1968 poimenovan tamkaj osnovani stanovanjski zaselek MežiceDanes Smrečnikovo 21 Osojnik

StariStaacuteri Staacuterika - tudi Staacuterikna pri Staacuteriju StaacuterijevOgris 1711 Stary Gregorn T r 1750 Lorenz Kunz ndash StaryDanes Leška cesta 27 Pustnik

StoparStogravepar Stograveparca pri Stograveparju StograveparjevOgris 1711 Stopar Valent T r 1750 Stoppar ThomasIme ima osnovo v besedi stopa stope nekdanji napravi za drobljenje Poznano je tudi v bližnji Podpeci in na Poljani pri Prevaljah Rodbina s tem imenom pri hiši je ugasnila kmalu po letu 1945Danes Celovška cesta 12 gostinsko-poslovna stavba Krebs

torcTorc Torčna pri Torcu TorčevT r 1750 Torz Valentin Ogris 1774 Torz Casper Hišno ime je danes pozabljeno Po tej domačiji je ostalo le še ime Torče-va žaga za zaselek ob cesti proti PrevaljamDanes Trg svobode št 8 poslovno-stanovanjska stavba

VogrinaVogrina Vogrinka pri Vogrinu VogrinovOgris 1733 Wogrina Joseph T r 1750 Wogrina UrbanIme Vogrina ki ima osnovo v besedi Oger je prišlo iz rabe že po letu 1800 čeprav se je v raznih zapisih pojavljalo še po letu 1850 Domačija se je kasneje imenovala po drugih lastnikih Hirc Kraut ToffDanes Trg svobode 10 GP Hotel Peca

ŽagmojsterŽaacutegmojster Žaacutegmojstrica pri Žaacutegmojstru ŽaacutegmojstrovT r 1750 Sagmeister Joβeph Ogris 1766 Sagmeister EvaIme izvira iz žagarske obrti pri hišiDanes Celovška cesta št 17 Praper

Štefan Lednik

IzvorimendomačijostalihmežiškihzaselkovbomoobjavilivnekajnaslednjihizdajahŠumca

7 Kla listina a 2486 datum 1582 spetember 22

trinajsti koncert raquoZA ČLOVEKAlaquo

raquopremišljujem kje začeti helliplaquo je začel svoj nagovor gospod župnik davorin vreča

tudi jaz premišljujem kje in kako bi začela kajti po mišljenju in besedah dr tϋrka Karitas ni potrebna raquoza to sta tu država in rKlaquo da pomagata ljudem v stiski res je toda naše izkušnje nam

dokazujejo da smo potrebni tudi mi Karitas ndash ljubezen to je

naše poslanstvo da

pomagamo ljudem v stiski ne spol ne barva kože ne politična ali verska pripadnost niso pomembni samo ndash stiska stisk pa je vedno več tako družinskih kot med posamezniki tu pa pristopimo mi in vi raquoKako pa tolaquo se sprašujete

mežiška župnijska karitas je letos pripra-vila že 13 dobrodelni koncert za člove-ka pomagali ste vsi ki ste kupili vstopni-

co ali zanjo darovali denar z našim trudom in vašo pripravljenostjo da ste

prišli smo napolnili dvorano in koncert je uspel z vašimi pri-spevki bomo zopet lahko pomagali pomoči potreb-nim nastopajoči so se odpoveda-li honorarju za-radi navduše-nja nad dobro sodelujočo publiko so se

nekateri odloči-li da svoj nastop

celo ponovijo

Hvala vsem nastopa-jočim vam ki ste prišli

poslušat hvala vsem sponzorjem ki ste nam pomagali pri pogostitvi za nastopajoče Hvala našim najmlajšim hellip

ne bom več razmišlja-la kar preberite si

besede g davorinaraquoPremišljujem kje

začeti Pri teh malih sončkih

ki smo jih videli čisto na

začetku ko smo bili obsijani z otroškim soncem Pa vendarle se človek težko zamisli da je na svetu tudi veliko otrok ki ne živijo tako prijetnega otroštva kakor ti otroci iz vrtca ki so tukaj zaplesali Ampak kakor je Jezus rekel raquoUboge boste imeli vedno med sebojlaquo je tako tudi danes Vedno se najdejo družine ki potrebujejo pomoč dobrih ljudi Če povzamem misel Raula Follereua zdravnika ki je svoje življenje posvetil ubogim raquoNarod ni velik takrat ko je številčen in močan tudi ne takrat ko je bogat ampak takrat ko je sposoben ljubitilaquo Vi dragi udeleženci tega koncerta ki ste danes prišli ste pokazali da imate srce za uboge in v vas človek lahko vidi upanje tudi za naš narod če že upoštevamo Follereua

in na drugi strani če se za trenutek vr-nem k pevcem ki so zapeli pesem goz-dovi v mesečini človek marsikdaj zna ceniti domovino šele takrat ko odide v tujino in tako je tudi težko razumeti ubogega dokler sam nisi ubog toda toliko bolj dragoceno je da kljub temu znamo ohraniti srce za njih

upam da se nikoli ne boste znašli na oni strani kjer bi vi potrebovali pomoč če pa že upam da se bodo našli ljudje ki bodo znali priskočiti na pomoč v soli-darnosti je moč naroda in solidarnost je tudi rdeča nit današnjega koncerta

Hvala lepa za vašo solidarnost hvala lepa za vašo udeležbo in Hvala za vaše odprto srcelaquo

Kaj naj tem besedam še dodam nič drugega kot to da naj se kdo med vami odloči in se nam pridruži pri delu na Karitas pa napolnite dvorano tudi na naslednjih koncertih ki jih bomo orga-nizirali Hvala

Ani Krivec

21

zaNKe zaNKe hellip

raquo kakršne si le mislrsquotrsquo morrsquotelaquo smo lahko videli na razstavi ročnih del v nedeljo 18 novembra v avli občinske uprave tega dne so bile volitve predsednika republike v tej zgradbi je bilo volišče in tako si je razstavo ogledalo kar veliko ljudi

pletene in kvačkane izdelke vseh barv in vzorcev so izdelale ljubiteljice ročnega pletenja in kvačkanja ki se ob ponedeljkih zvečer zberejo v narodnem domu v sobi društva invalidov mežica skupino vodi Katja peruzzi prijazna mlada gospa ki s svojo domiselnostjo

in iznajdljivostjo predlaga številne nove in nenavadne izdelke pri tem pa prav vse članice skupine zelo ustvarjalno sodelujejo za dobro voljo in lepši večer s kavico poskrbi tudi mama peruzzi

ročni izdelki te skupine so bili ponujeni v prodajo na stojnici na Barbarinem sejmu preteklo soboto Hitro so bili prodani

gospe ki sodelujejo v tej skupini si kakšen dan polepšajo tudi z obiskom v toplicah in drugih turistično zanimivih krajih članica skupine je namreč tudi bivša bančna uslužbenka g maruša petelin ki od sodelujočih vsak mesec mesec vestno zbere nekaj evrov ndash za srečanja za dušo in kaj je to kar omogoča ljubiteljicam ročnih del uspešno in dolgoročno sodelovanje to je sprejmanje in izmenjava znanja ki ga članice nesebično delijo med seboj

pa srečno novo leto

Vida Potočnik

člani mpz viHarniKi pri društvu upokojencev mežica smo 10 novembra praznovali 15 obletnico aktivnega delo-vanja

praznovanje je bilo v na-rodnem domu v mežici s

kulturnim programom po-leg članov mpz viharniki je sodelovala tudi tamburaška skupina tamiKa iz železne Kaple povezovalec programa je bil tomo simetinger ki je z lepo besedo popestril pevski in glasbeni program

mpz se je predstavil s sledeči-mi pesmiminocoj je en fajn večer Hladna jesen že prihaja nikdar ne bom pozabil Karlinca je šte-mana moj pobič je furman potnik o košnji na peco bi šel majolka bod pozdravlje-

na mi slovenci dve beli brezi in Bratje tamburaška skupina pa je zaigrala golovško pol-ko zlati časi pod peco sem doma valcer št 2 cvetje v jeseni Katjuša cherry pink and apple blossom white sve je ona meni in mard-

MPZ VIharNIKI15 ObletNica DelOVaNja

22

jandja ob zaključku pa smo skupaj izvedli skladbo lipa zelenela jeHvaležni smo ker se je tam-buraška skupina tamika odzvala povabilu zato jo tudi širše predstavljamo

že pred drugo svetovno vojno je v slovenskem pro-svetnem društvu raquozarjalaquo v železni kapli obstajala tam-buraška skupina tamburaško delovanje se je iz raznih ra-zlogov večkrat prekinilo leta 1995 je tatjana pirker nago-vorila dovolj zainteresiranih deklet da so lahko znova ustanovili današnjo tambura-ško skupino tamikapolne optimizma in idealizma so se srečevale pri vajah in same skušale napredovati kolikor je bilo mogoče po kratkem času so se začeli vrstiti nastopi in to so bili prvi koraki v javnost zagnanost in ljubezen do tamburaštva sta vodili do vztrajnostnega delovanja v preteklih sedemnajstih letih skupina pod mentorstvom Hanzija gabriela ni le napredovala na glasbenem področju temveč ji je uspelo to podoživljati na avstrijskem Koroškem le redko kulturno

dejavnost tamika v obliki projektov z raznimi pevskimi in tamburaškimi skupinami povezuje kulturnike in veže prijateljske stikeskupina je imela v preteklih letih okoli 250 nastopov po avstriji sloveniji in italiji ter posnela štiri zgoščenke nji-hov repertoar obsega sloven-ske grške in ruske narodne pesmi prav tako pa tudi dal-matinske moderne ter klasič-ne skladbe

v spored se je o delovanju zbora vključil tudi predsednik du mežica in predsednik mpz viharniki jožef libnik ter v krajšem govoru povedal na-slednje

raquodragi občani občanke in dragi gostjeprisrčna zahvala za udeležbo na praznovanju 15 obletnice zbora viharniki pri du mežica in izdaji zgoščenke nocoj je en fajn večerzbor deluje od leta 1997 ko sta ga ustanovila takratni predsednik društva upokojencev Franc arbajter in predsednik za kulturo anton Kajzer ustanovljen je bil zaradi veselja do petja med člani društva in potrebe za

izvajanje tovrstne dejavnosti v kraju samem številčnost zbora je nihala in ostala pri današnjem številu zbor je od nastanka pa do septembra 2010 vodil anton škerjanec od takrat pa do danes ga vodi andrej gorenjak zbor se redno udeležuje revije od pliberka do traberka praznika sadja in cvetja v pesnici prireja koncerte v mežici v domovih starostnikov v črnečah slovenj gradcu in na prevaljahnaša pesem zveni na občnih zborih obletnicah piknikih in ob zadnjem slovesu naših krajanov zastopamo tudi prostovoljno gasilsko društvo mežica na srečanjih gasilskih zborovzbor je za uspešno delovanje prejel več priznanj najžlah-tnejše pa je priznanje občine mežica ki smo ga prejeli ob 10-letnici delovanjavse našteto o delovanju zbora pa ne bi bilo mogoče brez finančnih sredstev ta sredstva pridobimo na pod-lagi vsakoletnega razpisa pri občini mežica in s pomočjo sponzorjev za kar se iskreno zahvaljujemozgoščenko smo izdali na po-budo našega sedanjega vodje

andreja gorenjaka ki je vodil in snoval izdajoprav je tudi da vam predsta-vim sedanji zborprva tenorja sta jože dlopst in peter štirn drugi tenorji jožef libnik štefan Kohek ter šte-fan čepin prva basa sta ivan vrhnjak in vlado mori drugi basi pa matevž žlebnik jakob Forstner ter edi vrabič vseh 15 let so zboru zvesti jože dlopst štefan čepin in jakob Forstnerskratka tu smo ker radi pojemo in tako bomo tudi nadaljevali vam vsem pa hvala za zvestobo tamburaški skupini tamika za prispevek in tomu simetingerju za vzorno vodenjelaquoprireditvi so prisostvovali tudi vabljeni gostje in predstavni-ca javnega sklada za kulturo rs ravne na Koroškem ga jožica Krejan ki je ob tej pri-ložnosti podelila gallusova priznanja za prispevek k pev-ski ustvarjalnosti članom mpz viharniki in sicersrebrni znak so prejeli ivan vrhnjak vlado mori in jožef libnik zlatega pa edi vrabičprejemnikom čestitamo iz srca ter se zahvaljujemo za opravljeno delogostje predstavniki društev so v nadaljevanju programa s priložnostnimi darili ter željami za nadaljnje uspešno delovanje zbora izrazili skupni interes za razvoj in obstoj pevske kulture v naši občini s podelitvijo priznanja občine mežica pa nas je dodatno pre-senetil župan dušan Krebel in s tem potrdil da so rezultati našega petnajstletnega pri-zadevanja opazni tudi v širši skupnosti in da je smiselno nadaljevati načeto

vsem sponzorjem ki so s svojimi nesebičnimi prispevki omogočili izdajo zgoščenke se iz srca zahvaljujemo vam dragi občani pa za obisk

Jožef Libnik

23

drago miloševič je črnjan ki že nekaj let na različnih prireditvah in dogodkih pooseblja Kralja matjaža in ko oblečen v kraljevska oblačila spregovori je tako kot bi nam res sprego-voril Kralj matjaž Ko sem ga poslušala naza-dnje ob predstavi-tvi knjige janeza švaba so se me njegova razmišljanja še posebej dotaknila zato sem ga prosila da jih deli tudi z bralci šumca ter vsemi tistimi ki čakajo da se v teh burnih časih vendarle že zbudi naš kralj ki spi v nedrjih pece ali pa morda v nas samih novoletni čas ko potegnemo črto pod preteklim in načrtujemo prihodnost je čas ki je za taka sporočila in razmišljanja še posebej primeren

Ida Paradiž

KRALJ MATJAŽ PONOSNO ZAVEDANJE SLOVENSTVA raquoprav tako kot je mavrica podoba son-ca ki jo odsevi žarkov v oblaku različno obarvajo je tudi mit podoba neke resni-ce v kateri odseva misel z različnih kon-cev svetalaquo (plutarh izida in oziris 20) o moja slovenija vsa mala najmanjša na svetu Kljubuješ tvoj mali človek narod tolikokrat teptan uničevan krvav hellip še je tu iz nedoumljive pradavni-ne ta mala klena skupinica reže morje neskončnega časa in prostora in burka valove reže svoje zgodovinske brazde in trga ječi kolne a vztraja in zmaguje se ohranja o veliki imperialistični sosedi mogočni angleži osvojevalci Francozi revolucionarji zmagovalci germani samooklicana visoka rasa še smo tu in

kakor je Bog hodil pred izraelci tako so pred nami hodili martin Krpan peter Klepec škopnek Bedanc gozdni mož

žal žena divja jaga perkman-dlc torka Kralj matjaž

ndash miti in legende imeli smo svo-

je bogove daž bog

ndash bog sonca in plo-dnosti je po-skrbel za po-tom-

stvo in optimi-

zem lada ndash pomlad

mladost le-pota in ljubezen

perunstrelbog je delal grom dež plodnost

in gospodaril vesolju volos veles ndash bog živine pašnikov plodnosti vesna ndash bogi-nja pomladi bujnosti in mladosti vodan ndash bog voda rek in morij pa tudi morana ndash boginja smrti in zime triglav ndash vladar nebes zemlje in podzemlja svetlobe in teme še smo tu ndash navkljub raquonamrslaquo mali slovencelj zaverovan v svoje bogo-ve mite in zgodovino ki ga edina ohra-nja o množične požrešne horde tujcev teptajoče skozi stoletja vse kar vam je napoti mi smo še vedno tu in bomo ta mali primorec Kranjec dolenjec šta-jerc prekmurec od trdega gorjana do mehkega ravninarj imamo ponos moč zgodovino vero in prihodnost imamo svoje kraljestvo imamo svoje ogledalo v preteklem času Knežji prestol ne samevaj več posedi svojega junaka na tron in zopet zakriči v svet raquoše smo tulaquo in naj odmev preko alp doni do ravnice in morja in naj ga slišijo naši mali ljudje in naj se zopet zavedo svojih korenin in ponosaraquoin zbudil se bo po večstoletnem spa-nju gora ga bo dala nazaj med ljudilaquo in

sedel bo tokrat na knežji kamen pote-gnil bo svoj meč in pokazal pot ljudem prerojeno videnje sveta bo kakor rahla meglica pokrilo to malo gorato deželico in zbudilo duha v ljudehvčasih tako rad zatisnem oči in razmi-šljam kaj opredeljuje raquomalegalaquo in kaj raquovelikegalaquo človeka in vedno pogosteje se mi dozdeva da smo pri vrednotenju ta dva pojma predrugačili raquovelikelaquo ljudi enačimo z gladiatorstvom in to tudi ter-jamo od njih da jih postavimo na piede-stal raquovelikihlaquo vrednot vse ostalo pa so drugi raquomalilaquo ljudje raquovsakdanjcilaquo Kdo pa so ti raquovelikilaquo ljudje Katere vrednote zastopajo to niso cankarjevci ndash borci ljubezni domače grude to niso Hugojevi nesrečniki to so superman spiderman kdo ve kakšen raquomanlaquo tajkun so ljudje najplitvejše plehke instant kulture ki na nek nepravi način predrugači nedol-žno čisto in naravno bit in oddaljuje od bistva človečnosti najhuje pa je da si sami popolnoma sami to počnemo in nižamo osebnostno in narodnostno rast in zavedanje polje kdo bo tebe ljubil mojcej oh mojcej slovenec sem mnogo jih je še nevsiljivih rahlo otožnih pa tako lepih ndash naših in še so tu in še bodo ohranjajmo jiho moj slovenec odpri srce in razum naj ti ozvezdje oriona znova pove svojo zgodbo o nečimrnosti in zahrbtnosti loči dobro od zla ne vdaj se strahu in ozkosti plani predrugači vznikni kakor fenikszapoj odo dobrim stvarem in takrat bo zbujen Kralj matjaž v tebi in spet bo vse dobroKo zvečer ležem se zavem da je vsako ljudstvo ustvarilo junake po svoji podo-bi slovenec tvoja podoba je brezhibnaBodi ponosen nanjo in ne menjaj je za poceni denar plehke ideje in rjovenje cirkuških levov klovnovin ko se zjutraj zbudim si želim slediti svoji podobi podobi tistega raquomalegalaquo slovenca ki je vztrajal do danesdaj Kralj matjaž spomni svoje ljudi na ponos čas je njih zbudi

Drago Miloševič

Kralj Matjaž

24

Ob sVetOVNem DNeVu lusKaVice

Rupnikova linija na Koroškem

Luskavica ndash svetovni zdravstveni izzivorganizacije bolnikov ndash v sloveniji je to društvo psoriatikov s sedežem v ma-riboru in številnimi podružnicami po vsej državi ndash od leta 2004 obeležujejo 29 oktober kot svetovni dan luskavice luskavica je pogosta bolezen kože ki običajno poteka kronično dolgotrajno njenega vzroka natačno ne poznamo vemo pa da ni nalezljiva pojavi se lahko pri komer koli in kadar koli v nasprotju s splošnim prepričanjem se navadno ne pojavlja družinsko običajno se kaže s pordelimi zadebeljenimi s srebrnka-stimi luskami pokritimi od okolišnje zdrave kože ostro omejenimi spremem-bami najpogosteje prizadene kožo nad komolci koleni križem in v zatilnem delu lasišča pri večini bolnikov poteka na manjši površini spremembe lahko obsegajo tudi velike površine kože in včasih močno srbijo luskavica se lahko pokaže tudi na nohtih ali prizadene sklepe Bolnike z luskavico bolj ogrožajo srčno-žilne bolezni pri njih se pogosteje pojavljajo debelost sladkorna bolezen depresija visok krvni tlak kajenje in alkoholizemBolniki s kroničnimi boleznimi kože se pogosto srečujejo s strahom in ne-razumevanjem svoje okolice zaradi presenečenih ali celo zgroženih pogle-dov okolice skušajo kožne spremembe prikriti včasih pa se celo popolnoma umaknejo iz družabnega življenja

dermatologi imamo danes na voljo več različnih učinkovitih in varnih zdravil s katerimi lahko obvladamo ali močno olajšamo skoraj vse oblike luskavice lokalna terapija ndash kreme in mazila ndash še zdaleč niso edina zdravila ki so na voljo poleg fototerapije to je obsevanja z ultravijoličnimi žarki lahko dermatolog pri bolnikih s težavno ali obsežno lu-skavico ki prizadene npr več kot 10 telesne površine predpiše zdravljenje s tabletami ali biološkimi zdravili ki se uporabljajo v obliki injekcijv sloveniji so na voljo praktično vse oblike zdravljenja luskavice kot jih po-

znajo drugje po svetu in dostopne so vsem bolnikom ki jih potrebujejo zato želimo da bi dogodki kot je svetovni dan luskavice pomagali informirati tiste bolnike ki bi morda potrebovali učinkovitejše zdravljenje pa ne vedo da obstaja in pa splošno javnost ki bi morala poznati to pogosto bolezen in jo sprejemati z razumevanjem

Vesna Tlaker Žunter dr med zdravnica specialistka dermatovenerologije dermatovenerološka klinika univerzitetni klinični center ljubljana

sTanje juGoslavije po leTu 1920

če želimo dobiti celovito podobo rupnikove linije se moramo vrniti v preteklost ko je bila gradnja neke obrambne linije le ideja v

glavah takratnih generalov in politikov slovence je prihodnost po prvi svetovni vojni čakala v skupni državi slovencev Hrvatov in srbov oz kasneje v Kraljevini jugoslaviji slednja je imela po svojem nastanku leta

1918 veliko notranjih kot tudi zunanjih sovražnikov tukaj lahko izpostavimo predvsem odnose z italijo ki je zaradi londonskega sporazuma podpisanega leta 1915 zahtevala velik del istre z rapalsko pogodbo leta 1920

je nastala istoimenska meja ki pa je potekala globoko na slovenskem ozemlju to pa je odnose med državama znatno poslabšalo mussolini je v času pred aprilsko voj-no večkrat sam nameraval napasti jugoslavijo a je pre-

25

vladalo mnenje da je naša vojska premočna v nekakšno zaščito pred morebitnim napadom z Balkana so v italiji leta 1932 začeli graditi obrambno linijo bunkerjev znano kot alpski zid (it vallo alpino) zaradi tega je jugo-slovanska vlada dokončno ocenila da italija predstavlja resno grožnjo leta 1935 je bilo odločeno da se ob za-hodni meji zgradi nekakšna lsaquoproti linijarsaquo ki naj bi ščitila pred napadom italije in omo-gočila mobilizacijo vojske in civilnega prebivalstva v notranjosti za nadzor nad gradnjo so leta 1938 v ljubl-jani ustanovili štab utrjevanja za poveljnika pa je bil dolo-čen general leon rupnik po njem je linija dobila tudi ime

Gradnja bunkerjev se

preseli na ŠTajersko in koroŠko gradnja bunkerjev na za-hodnem delu slovenije ob rapalski meji je potekala hitro gradbišča pa je ustavil anschluss marca 1938 se je avstrija priključila nacistični nemčiji to je za jugoslavijo pomenilo dodatno grožnjo

že leta 1939 je bilo odločeno da se gradbeni stroji pre-maknejo ob severno mejo tako je nastal šesti odsek rupnikove linije ki poteka med črno na Koroškem in markovci pri ptuju do leta 1941 so na Koroškem postavi-li nekaj manj kot 100 bunker-jev ki so razporejeni vzdolž reke meže linija pa je bila za težjo prehodnost nasprotnika dodatno utrjena tudi s strel-skimi jarki protitankovskimi ovirami in z ovirami ob želez-niški progi v črni je bilo po vojaški označitvi postavljenih 11 bunkerjev našla nisva 3 lah-ko so uničeni ali pa prekriti z zemljo 6 april 1941 v jutranjih urah 6 aprila 1941 se je začelo zares nemška

letala so preletela dravograd avstrijsko stran meje pa je za-sedla nemška vojska (1 gor-ska in 79 pehotna divizija) Bunkerje na desnem bregu drave in meže pa so zasedli graničarji orožniki vojaki in nekaj rezervistov ndash vsega sku-paj nekaj čez 100 branilcev do 10 aprila so nemci osvojili

celotno mežiško dolino naj-večji odpor iz bunkerjev je bil ustvarjen v dravogradu kjer jih je bilo v borbah tudi nekaj poškodovanih skozi ravne je okupator prešel neovirano spet pa je naletel na manjšo oviro na prevaljah in kasneje v mežici v črni prav tako ni prišlo do večjih spopadov rupnikova linija se je izkazala za neučinkovito saj ni doseg-la svojega namena ndash zadržati napadalca ampak na to je vplivalo veliko dejavnikov predvsem gre izpostaviti da je jugoslovanska vojska praktično razpadla že pred vojno in zaradi tega bunkerji niso bili zasedeni kot je bilo načrtovano

celotno rupnikovo linijo na Koroškem lahko pogledate na avtorski spletni strani www

rupnikovalinija-koroškaconr

B1 ndash marholčeva rida B2 ndash jakob B3 ndash polena ndash orešnikov bun-ker B4 ndash pustnikov bunker B5 ndash starijev pruh B6 ndash center B7 ndash Balinišče

B8 ndash Kajžarjev bunker B9 ndash Kablex B10 ndash ob meži B11 ndash čistilna naprava B12 ndash torčeva rida B13 ndash štrikar ndash v gozdu B14 ndash štrikar ndash pri hiši B15 ndash meja B16 ndash poljana ndash v gozdu seZnaM ŠTevila bun-kerjev po občinaH na koroŠkeM A ndash OBČINA ČRNA NA KO-ROŠKEMnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeB ndash OBČINA MEŽICAnašla vseh 16 bunkerjevC ndash OBČINA PREVALJEnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeE ndash OBČINA DRAVOGRADnašla 38 bunkerjev

viri- aprilska vojna Wikipedija prosta enciklopedija- miloš Habrnaacutel rupnikova črta in druge jugoslovanske utrdbe iz obdobja 1926-1941 2005 pripravila davo in stanko mihev

SODELOVANJE S STARŠI

Starši imajo pri vzgoji svojih ot-rok bistveno vlogo To velja tako za vzgojo doma kakor tudi za vzgojo v vrtcu Prav zaradi tega je povezovanje in sodelovanje vrtca s starši ključnega pomena Obojim omogoča lažje zaznavan-ja otrokovih potreb želja in ob-čutij Z namenom okrepitve tega odnosa v vrtcu organiziramo raz-lična sodelovanja in srečanja

Družinski izlet v kekčevo Deželo

V mesecu oktobru smo skozi mnoge dejavnosti spoznavali in doživljali Kekca in njegove pri-jatelje Odločili smo se da ga skupaj s starši tudi obiščemo Vso pot sta nas spremljala lepo vreme in dobra volja Med mo-gočnimi vršaci neokrnjene na-rave se skriva Kekčeva dežela kjer so nas pričakali junaki iz zgodb Popeljali so nas skozi pra-vljični svet kjer naša domišljija ni poznala meja V marsikaterem odraslem se je prebudil otrok Polni vtisov s pesmijo na ustih in

srečo na obrazu smo se vračali domov

Kekec in njegovi junaki so v otroških srcih pustili močan pe-čat Še vedno (po dveh mesecih) radi prepevajo Kekčeve pesmi se igrajo igre vlog rišejo junake hellip Posneli smo tudi svoj Kekčev film na katerega smo zelo po-nosni

Hvala starši ker ste si vzeli čas za svojega otroka in mu omogo-čili nepozabno doživetje

Ps Na sprehodih pogosto pre-pevamo Kekčeve pesmi Postojte poglejte nas pogumne vesele otroke Mogoče boste v sebi prebudili spomin na brezskrbno otroštvo

obiskal nas je Galov ATA LOVEC

Na srčno željo Gala in v predhodnem dogovoru z njegovim očetom nas je le-ta v vlogi lovca obiskal v vrtcu Oblečen v zeleno-rjava

oblačila s klobukom na glavi daljnogledom nahrbtnikom slikami živali lovskimi trofejami je vstopil v igralnico Otrokom je na privlačen zanimiv in poučen način predstavil vlogo lovca Otroci so ga z zanimanjem poslušali Skupaj smo se odpravili na sprehod do opazovalnice in krmišča katerega smo napolnili z jabolki koruzo korenjem in senom Seznanil nas je z živalmi ki živijo v našem gozdu in kako se pripravljajo na zimo

Hvala ata Mitja za poučno do-poldne Pri otrocih si razblinil mit da lovci streljajo in ubijajo živali ter rešujejo Rdečo kapico

zdaj vejo da lovci poznajo vse vrste živali jih krmijo in skrbijo zanje se družijo v lovski družini podobno kot mi v vrtcu obožu-jejo naravo fotografirajo živali se neopazno v zeleno-rjavi obleki sprehajajo po gozdu in z dalj-nogledom opazujejo živali

tanja bivšek

POZIV STARŠEM ZA ODDAJO VLOGE ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA ZA KOLEDARSKO LETO 2013v mesecu decembru morajo vsi starši ki imajo otroke vključene v vrtec ponovno oddati vlogo za določitev znižanega plačila vrtca za naslednje koledarsko leto 2013 dosedanje odločbe o znižanem plačilu se namreč s koncem decembra 2012 iztečejo in s tem prenehajo biti pravna podlaga za izstavitev računov v naslednjem letu

vlogo na predpisanem obrazcu starši oddajo na pristojnem centru za socialno delo za pravočasno vložene vloge za katere se bo izdala odločba z veljavnostjo 1 1 do 31 12 2013 se bodo štele le tiste ki bodo vložene do konca meseca decembra 2012 V skladu z 32 členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev namreč upravičencu pripada znižano plačilo vrtca od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge

starši bodite pozorni tudi pri datumih za uveljavitev otroškega dodatka in šolske prehraneBarbara prevorčič

27

NEPALraquoNepal je tu da bi te spremeNil Ne pa da bi ti Njegalaquo ta misel legeNde sloveNskega alpiNizma Nejca zaplotNika še kako drži saj te dežela resNičNo spremeNi medtem ko je ti Niti Ne moreš Niti Ne želiš ko jo eNkrat obiščeš te vedNo zNova iN zNova vleče Nazaj

Federativna demokratična republika Nepal kot se glasi uradni naziv države je v vseh pogledih posebna država Do-movina utemeljitelja budizma Siddhar-te Gautame varno skrita pod mogočni-mi in silno skrivnostnimi himalajskimi vrhovi med katerimi še vedno živi mit nikoli fotografiranega jetija ter never-jeten spekter geografskih kulturnih bioloških in religijskih raznolikosti ki so tako zelo vplivale na dojemanje za-hodnega sveta da je le-ta Nepal včasih imenoval kar Pravljična dežela Dežela bogov ali celo Šangri-La nikoli odkriti mistično-magični raj

Na življenje v edini uradni hinduistični državi na svetu je vedno vplivala njena specifična geografija ndash topografsko gledano leži najvišja točka Nepala 8848 metrov nad morjem najnižja pa le 61 metrov nad morjem ndash a so jo njegovi vladarji praviloma hote ali nehote izkoriščali v povsem

druge namene kot za ekonomski razvoj Dežela obdana z zastrašujočima sosedama Indijo na jugu in Kitajsko na severu in v kateri se sedaj močno večinski hinduizem vidno in mirno prepleta z manjšinskim budizmom pri čemer sta jasno vidna tudi vpliva domače nevarske in sosednje tibetanske kulture je skozi zgodovino sicer presenetljivo uspešno odbijala pritiske tako severne kot južne sosede a so njen razvoj zavrle notranje zdrahe revolucije in revolti Cena notranjih bojev pa je visoka Nepal dandanes spada med najrevnejše države sveta

Nepal je najbolj poznan prav po svojih mogočnih osemtisočakih zato verjetno ni nič čudnega da ga nekateri imenujejo Dežela v kraljestvu gora V Nepalu je kar osem od desetih najvišjih in najzahtevnejših gora na našem plane-tu vključno z najvišjo Mount Everest

Kljub temu da kar 80 odstotkov

nepalskega površja prekriva Himalaja pa se 50 kilometrov južno od nje večni sneg in led srečata z vročino in pragozdovi Kot bi prišli v novo deželo Kontrast je očiten in skoraj zmede človeka ko se en dan spogleduje z najvišjimi vrhovi sveta naslednji dan pa ga pričaka ravnina riževa polja in džungelski pas južnega Nepala Prav ta raznolikost daje pestrost tej deželi in zaradi tega ponuja široko paleto rastlinstva in živalstva Od himalajskega goveda (jakov) leopardov tigrov nosorogov do slonov krokodilov antilop opic hellip Z namenom da omogoči preživetje številnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst je nepalska vlada ustanovila štiri rezervate ndash Čitvan Sagarmatha Langtang in jezero Rara ki skupaj merijo več kot 3000 kvadratnih kilometrov

Nepalsko prebivalstvo je nepregle-dna množica ljudstev ki jim že stoletja

Mount EverestMolilni mlinčki

Budistični tempeljBoudhanath Stupa

Katmandu

Ama Dablam

28uspeva dokaj harmonično prebivati skupaj se prilagajati novim idejam vrednotam in prišlekom ki prihajajo od vsepovsod Po besedah mnogih ki so obiskali Nepal so Nepalci zlati ljudje To sem med obiskom Nepala občutila tudi sama Kljub pomanjka-nju in revščini so vedno nasmejani pripravljeni na pogovor in čakajoči na majhno pozornost mimoidočih Nji-hova prijaznost se iz mesta stopnjuje proti vedno višjim vasicam ob vznožjih osemtisočakov Višje ko greš bolj pri-jazni in iskreni so Neverjetna je hvale-žnost otrok ko jim podariš staro igračo svinčnik ali sladkarije

Nepalci so zelo vraževerni Tako hindujci kot budisti imajo svoje vraže in pravila ki se jih držijo in jih

spoštujejo Zanimivo je na primer da družina preden se vseli v nov dom prosi astrologa da določi najugodnejši datum vselitve Prav tako astrologi zaročencema določijo najprimernejši dan za poroko Predvsem strogo se držijo pravil v zvezi z vero Tako pred vhodom v tempelj ne smejo jesti in piti Pravilo ki se ga strogo držijo tudi turisti je da se mimo templjev in znamenj (čorteni maniji) vedno hodi le po levi strani prav tako pa se v smeri urinega kazalca vrtijo tudi molilni mlinčki

Zanimivo je da v popolnem sožitju uspevata dve tako različni verstvi Na eni strani budizem ki spoštuje vsa živa bitja

in deluje v sožitju z naravo na drugi strani pa raquokrvavilaquo hinduizem Vsaj tako se ti zdi ko opazuješ budistične molilne mlinčke ki jih poganja voda pisane molilne zastavice katerih molitve veter odnaša bogovom na drugi strani pa kr-vave daritve živali v hindujskih templjih Kljub tem daritvam pa imajo hindujci nekatere živali za svete in jih je prepove-dano ubijati

Krava je v Nepalu sveta z zakonom zaščitena žival Predstavlja boginjo La-ksmi ndash boginjo bogastva Kljub prome-tnemu kaosu ki vlada na katmandujskih ulicah ima krava vedno prednost Lahko se sprehaja po ulicah se ustavi sredi ceste ali uleže pred vhod v tempelj nihče je ne bo preganjal Sveta žival je tudi slon ker ima Ganeš ndash sin boga Šive

ndash slonovo glavo Ko gre slon po cesti se verni Nepalci dotikajo prahu na odtisu njegovih nog in si ga kot raquotikelaquo priti-skajo na čelo Svete živali pa so tudi bik opica in čmrlj

Poleg trekinga in alpinizma ki sta med turisti najbolj priljubljeni aktivnosti pa Nepal ponuja tudi vrsto drugih špor-tov in aktivnosti Vedno bolj popularni so rafting na rekah Kali Gandaki Bhote Kosi in drugih gorsko kolesarjenje vožnja z motorji bungee jumping in seveda džungelski safari v Kraljevem narodnem parku Čitvan

V Nepalu lahko vsakdo najde nekaj zase Ko potuješ po tej skrivnostni deže-li sprva sploh ne opaziš da spada med

najmanj razvite dežele našega planeta Naravne lepote mogočna arhitektura kulturna raznolikost in iskreni ljudje te tako prevzamejo da socialni položaj ljudi kar spregledaš

Ko sem pred tremi leti prvič obiskala Nepal se mi je zdelo da deželo kar dobro poznam saj sem videla nešteto diapozitivov in slišala mnogo zgodb ki mi jih je pripovedoval ati vsakokrat ko se je vrnil iz Nepala Pa sem se motila Ko sem prvič stopila na nepalska tla sem šele začela spoznavati to prekrasno deželo

Čeprav prvi vtisi niso bili ravno tako zelo krasni Prvi stik s Katmandujem glavnim mestom Nepala je bil zame rahlo šokanten Vsepovsod gneča smeti ki jih mečejo kar skozi okna na

ulico smrad hellip Po cestah ki si sicer niti ne zaslužijo imena ceste se sprehajajo krave krdela uličnih psov ljudje vozijo rikše avtomobili in motorji in to vse povprek Zmešnjava avtomobilov motorjev in rikš ki se ob neprestanem hupanju raquolovijolaquo po katmandujskih ulicah je neverjetna Zdi se da je edina obvezna oprema na avtomobilu delujoča hupa saj vozniki neprestano hupajo Zanimivo je tudi da mora na motorju imeti čelado samo voznik in to ne glede na to da po navadi vozijo s sabo več ljudi velikokrat kar cele družine

Po prihodu v Nepal smo prve tri dni preživeli v Katmanduju kjer smo uredili

Namche Bazar Nepalski otroci Patan - Hindujski tempelj

Sežiganje mrtvihSamostan v Tengbocheju Tabla Everest

29

in nakupili vse potrebno za treking Znamenitosti mesta si v tem času nismo uspeli ogledati saj so bile trgovinice in ulični prodajalci preveč prepričljivi s svojimi ponudbami in sem večino časa preživela na glavni turistični ulici Thamel ter barantala za nižje cene

Po treh dneh Katmanduja ko sem se ravno navadila na ljudi mestni utrip gužvo in me smeti in smrad niso več motili Katmandu pa je postajal vedno bolj zanimiv in privlačen smo se odpravili na treking Do Lukle ki je bila naše izhodišče za treking smo iz Katmanduja poleteli z letalom Jetstream 41 letalske družbe Yeti Airlines Med poletom ki je bil prav gotovo eden od vrhuncev tega potovanja sem prvič videla sedem- in osemtisočake med njimi tudi Everest Že iz zraka je bil videti mogočen Po izjemno zanimivem pristanku na najkrajši in najstrmejši pristajalni stezi kar sem jih kdaj videla smo v Lukli poiskali lodge kjer smo se dobili z našima nosačema Tekijem in Pembo Oba sta bila doma iz vasi ki je bila iz Lukle oddaljena dva dni hoje z delom nosačev pa sta služila denar za svoji družini

Treking pod Everest smo torej začeli v Lukli ki leži na nadmorski višini 2840 m Načrtovano je bilo da se prvi dan odpra-vimo do vasi Phakding do koder smo prispeli po približno dveh urah hoje Ker je bila pot ki nas je čakala naslednji dan veliko bolj strma in zahtevna smo se odločili da bomo nadaljevali Tako smo prvi dan prišli do vasi Monjo (2840 m nmv) kjer smo našli prijeten lodge v

katerem smo prespali Tu sem tudi ugo-tovila da je hrana v nepalskih vasicah veliko bolj okusna kot v katmandujskih restavracijah Drugi dan trekinga nas je čakala hoja do Namče Bazarja ki leži na nadmorski višini 3440 m Kmalu po za-četku hoje smo prišli do vstopa v Naci-onalni park Sagarmatha Tu smo morali pokazati karte in posebne treking potne liste V nadaljevanju poti smo prišli še do vojaške kontrole kjer se je postopek s kontrolo kart ponovil Po približno treh urah hoje smo prišli do Namče Bazarja vasi ki jo imenujejo tudi mesto Šerp Namče Bazar je glavno mesto in trgo-vsko središče regije Khumbu ki je ime dobila po istoimenskem ledeniku Po kosilu in kratkem počitku v lodgu smo se odpravili do samostana nad vasjo ki je sedaj preurejen v muzej V muzeju so razstavljeni predmeti ki jih po nepalskih vaseh še danes uporabljajo v vsakda-njem življenju Ogledati si je mogoče tudi slike in dokumentacijo o Mount Everestu ter fotografije Šerp ki so osvo-jile Everest Med njimi so našli tudi sliki Ang Dorjeeja in Pasang Tenzinga ki sta bila leta 2000 z atijem in Davom na vrhu Everesta

Naslednji dan nas je čakala hoja do vasi Tengboche Ta del poti je bil eden izmed bolj zahtevnih saj se je že na začetku pot začela strmo spuščati in ker smo morali nekje pridobiti novih 600 višinskih metrov se je kar hitro začela strma pot navzgor Vse raquominus metrelaquo ki sem jih preklinjala na poti navzdol pozabim ko mi ati pokaže Ama Dablam Šesttisočak ki sta ga maja 1996

v severozahodni steni po prvenstveni smeri preplezala Vanja Furlan in Tomaž Humar za kar sta dobila najprestižnejše alpinistično priznanje ndash Zlati cepin Sicer pa meni osebno eden najlepših vrhov Hojo sta poleg strmine oteževali tudi vročina in vlaga ki ju na takšni višini nisem pričakovala Ves trud je bil poplačan ko sem končno prišla do cilja kjer nas je pričakal čudovit razgled na Lhotse in Everest Vas Tengboche leži na nadmorski višini 3860 m V vasi je glavni budistični samostan v Nepalu sicer pa eden najlepših na svetu Samostan je v devetdesetih letih pogorel zdaj pa je povsem obnovljen Imeli smo enkratno priložnost da smo lahko bili prisotni pri obredu Na začetku sta dva mlada meniha vernike poklicala k obredu s piskanjem na ogromni školjki Obred je bil zelo zanimiv večino časa zelo umirjen trije menihi so molili naprej ostali pa za njimi na trenutke pa je umirjenost zmotil močan udarec na gong igranje na piščalke in zvončke ter glasno petje Izredno zanimiva je bila tudi sama molilnica ki je bila poslikana z budističnimi podobami najbolj pa je izstopal ogromen pozlačen kip Bude Obisk samostana mi bo ostal v posebnem spominu tudi zato ker me je eden od menihov blagoslovil z rdečo vrvico okoli vratu ki je za zdravje in dolgo življenje ter rumeno ruto ndash kato za srečo

Pot nas je iz Tengbocheja vodila skozi vasi Deboche in Shomare do vasi Periche (4240 m nmv) Pot mimo prostranih travnikov in njiv mimo vasi

Barva za tike Kip Bude Nepalski otroci

30je bila iz dneva v dan bolj zanimiva Sončno vreme mogočne gore neverjetna pokrajina in iskreni ljudje so nam lepšali vsakdan na poti proti našemu cilju Molilne zastavice molilni mlinčki in čorteni so zbujali navdušenje nad preprostostjo budizma Otroci ki smo jih srečali na poti in jim podarjali kulije in stare igrače pa me še danes spravijo v dobro voljo ob spoznanju kako lahko malenkosti nekomu polepšajo življenje Ko smo prispeli v Periche smo najprej opazili spomenik iz nerjavečega jekla v obliki prerezanega stožca v notranjosti pa vrezana imena vseh ki so se do leta 2005 smrtno ponesrečili na Mount Everestu in okolici Takoj nam je v oko padlo ime atijevega prijatelja Marka Lihtenekarja ki se je po uspešno osvojenem vrhu Everesta 21 maja 2005 smrtno ponesrečil pri sestopu z gore

Četrti dan trekinga smo prispeli do vasi Dingboche (4358 m nmv) ki mi je v spominu ostala predvsem zaradi najbolj okusnih momotov ki sem jih jedla na potovanju po Nepalu Momo je tipična nepalska jed podobna našim cmokom Ponavadi so polnjeni z zelenjavo ali mesom in so lahko kuhani ali pečeni Postreženi so skupaj z različnimi pikantnimi omakami Postanek v Dingbocheju pa mi je poleg najboljših pečenih sirovo-tuninih momotov ostal v spominu tudi zaradi aklimatizacijske ture ki smo jo naredili Bila je sicer ena zahtevnejših aklimatizacij na trekingu vendar tudi ena lepših Vrh grebena ki smo si ga

zadali za aklimatizacijo nas je presenetil s čudovitim ledeniškim jezerom in Ama Dablamom ki se je dvigal nad njim Naslednji dan nas je čakal eden daljših kosov poti Do zadnje vasi pred končnim ciljem Kala Patarjem smo morali opraviti 700 višinskih metrov Pot nas je peljala po grebenu nad vasjo Periche in naprej do morene ledenika Khumbu mimo Thokle do vasi Lobuche (4910 m nmv) Po kratkem počitku v lodgu smo se odpravili na aklimatizacijo Pot nas je peljala mimo Italijanske piramide ndash mednarodnega observatorija in laboratorija do bližnjega grebena Z vrha grebena smo lepo videli pot proti vasi Gorak Shepp Kala Patar Italijansko piramido pred nami pa se je bohotil Nuptse Po vrnitvi v lodge sem kljub aklimatizaciji dobila svojo porcijo višinskih neprijetnosti Razbijanje v glavi se je kljub vztrajnemu preganjanju s tabletami nadaljevalo še dolgo v noč in mi kratilo prepotreben spanec

Vrhunec trekinga je bil vzpon na Kala Patar (5550 m nmv) Iz Lobuch smo se podali proti zadnji vasi Gorak Shepp in naprej proti vrhu Kala Patarja Vso pot smo tekmovali z meglo ki nam je vztraj-no sledila Višina je delala svoje noge so bile vedno težje dihanje pa je postajalo vedno težje Za spodbudo se nam je na poti razkril Everest Tokrat je bil res čisto blizu Hitro sem se ga nagledala in po-slikala saj ga je minuto zatem že zakrila megla Bolj kot smo se približevali vrhu bolj je sonce kurilo meglo in na vrhu nas je pričakal čudovit razgled Everest Lhotse Nuptse Pumo Ri ledeni slap le-

denik Khumbo hellip vse je tako ogromno mogočno in čudovito Občutek na vrhu je bil enkraten Po obveznem slikanju smo kar obsedeli in občudovali bele vrhove okoli nas Z vrha smo sestopili po drugi poti ker smo se namenili poiskati spominsko tablo Janezu Jegliču ndash Jo-hanu ki je leta 1997 omahnil z grebena Nuptseja po tem ko sta s Tomažem Hu-marjem preplezala prvenstveno smerPo doseženem cilju trekinga ndash osvojitvi Kala Patarja smo se naslednji dan iz Lobuch odpravili nazaj proti Namche Bazarju od koder smo zadnji dan trek-inga odšli do vasi kjer smo začeli ndash do Lukle V Lukli smo prespali nato pa takoj zgodaj zjutraj po slovesu od nosačev s prvim letalom poleteli v Katmandu Vrnitev v Katmandu je bila rahel šok Iz mirnega podeželja nazaj v gnečo in hrup Ker smo imeli le tri dni časa pred odhodom domov je bilo potrebno Katmandu seveda čim bolje izkoristiti in raziskati Katmandu je zaradi svoje čudovite arhitekture pod UNESCOvo zaščito Prvi dan smo se najprej odpeljali do mesta Patan kjer smo si ogledali Durbar Square ndash staro mestno jedro kjer so nekoč ustoličevali kralje in kjer živi boginja Kumari ki je žal nismo uspeli videti Smo pa v hindujskem templju bili priča daritvi koze hindujskim bogovom Po vrnitvi v center Katmanduja smo si šli ogledati največjo znamenitost Katmanduja ndash Boudhanath Stupa bolj poznano kot Budine oči Stupa ki je ena največjih na svetu je od leta 1979 na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine Prvi dan v Katman-

Sveti mož Vzletno pristajalna steza v Lukli Z atijem na vrhu Kala Patarja

31

duju po vrnitvi s trekinga smo zaključili z nazdravljanjem na uspešno izveden treking v restavraciji Rum Doodle kjer so leta 2000 praznovali svoj uspeh na Everestu tudi člani odprave Ski Everest 2000 Posebnost te restavracije je da vsi osvajalci Everesta dobijo svojo člansko kartico s katero lahko v restavraciji Rum Doodle jedo brezplačno

Naslednji dan smo si ogledali tempelj Pashupatinath ki je eden najpomemb-nejših Šivinih templjev na svetu Tempelj je v vzhodnem delu Katmanduja ob reki Bagmati Zraven templja ob reki se na-haja tudi nepalski Varanasi kjer zažigajo umrle pepel pa nato raztrosijo v reko Sam pogled na mrtveca ki gori ob reki

je sprva grozljiv a dlje časa kot opazuješ dogajanje bolj logično in normalno se zdi vse skupaj Bolj šokantno je kako sto metrov nižje otroci plavajo v reki ženske pa perejo posodo in oblačila V templju in njegovi okolici je polno sadhujev ndash hindujskih svetih mož ki meditirajo in za plačilo pozirajo turistom Po napor-nem ogledu templja Pashupatinath smo se z rikšami odpeljali do stupe Swo-yambhunath ki je starodaven religijski kompleks na vrhu hriba v zahodnem delu Katmanduja Stupa je turistom bolj znana pod imenom Opičji tempelj ker na SZ delu templja živijo svete opice S templja se razkriva čudovit pogled na Katmandu Zadnji dan v Nepalu je bil

rezerviran za še zadnje nakupe in odkri-vanje najboljših katmandujskih slaščic Vse od tehnične opreme do oblačil ndash ko se naučiš barantati je Katmandu raj za nakupovanje

Kljub katastrofalnemu prvemu vtisu me je Nepal očaral Zdaj sem končno ra-zumela atija in druge zakaj se venomer vračajo tja Kaj je tisto kar te v Nepalu tako prevzame je najlepše opisal ati ko se je leta 1999 prvič vrnil od tam raquoPo-polnoma drugačen način življenja Ljudje so tam pripravljeni pomagati Vse delajo počasi mirno z dobro voljo Čisti balzam za dušolaquo

Tadeja Oderlap

mežičarji po svetutokrat se bomo odpravili malo dlje No zelo daleč pravzapravNaš cilj je država ki je po velikosti druga Na svetu ndash s pisaNo mešaNico Narodov v velemestih ki se še vedNo širijo Na drugi straNi pa z ogromNimi polji zasejaNimi s pšeNico iN koruzo s trgovskimi ceNtri ki so prava mala mesteca iN NeskoNčNimi ravNimi cestami po katerih Nihče Ne vozi prehitro jezera iN jezerca so posuta po deželi ki v svoji NotraNjosti skriva zaloge Nafte Na dveh straNeh državo obdaja širNo morje deli pa visoka gorska veriga če vam Naštejem še medvedi iN hokej javorov list iNdijaNci iN zlatokopi je bilo Namigov dovolj da ste ugaNili kam smo NameNjeNi ida paradiž

Kdo ste in kje živiteSem Franc Potočnik in živim v Kanadi v provinci Alberta v njenem glavnem mestu Edmonton

Kako dolgo ste že tam in zakaj ste tja odšli

V Kanadi živim že 46 let Iz Mežice sem odšel raquos tre-buhom za kruhomlaquo nekaj časa preživel v Nemčiji in Franciji potem pa sem bil odločen oditi nekam dlje Avstralija ali Kanada sta bili dve možnosti ndash in

ker je ladja proti Kanadi odplula prej sem se pač vkrcal nanjo

V čem se nov kraj in vaše zdajšnje življenje najbolj razlikujeta od tistega prej

Edmonton je milijonsko mesto v katerem v sožitju prebivajo ljudje vseh narodnosti Tu ima človek veliko možnosti za zaposlitev ndash nemalo ljudi ima dve celo tri različne službe Nekatere vsak dan druge morda dva- trikrat na teden po nekaj

ur Pač glede na potrebe in želje po recimo nakupu hiše ali česa drugega Življenje v Edmontonu zaradi takih možnosti zaenkrat ni predrago tudi prihodnosti se ne bojimoZimske temperature so tu precej nižje kot doma (Do -25 stopinj celzija otroci še redno hodijo v šolo) Je pa mraz suh tako da kepe sploh ne moreš narediti ker je tudi sneg tako suh da se ne sprime Tako je pozimi poleti so pa največja nadloga komarji

ki najdejo odlične pogoje za razvoj v vseh mlakah in jezerih

Kaj vam je tam najbolj všečVšeč mi je pokrajina narava Rad hodim kampirat ob jezera uživam v ribolovu Na razpolago je tudi veliko športnih objektov tako da vsak najde kaj po svojem okusu

Kaj najbolj pogrešatePogrešam Mežico in življenje v njej kakršno

32

sem poznal v mladosti

Kako pogosto se vračateprihajate na obisk v domovino

Domov pridem vsaki dve ali tri leta Vesel sem da sem v svoj rojstni kraj uspel pripeljati tudi svoja dva otroka (ki sta nekaj časa v Mežici obiskovala osnovno šolo oz vrtec) z

družinama da so tudi oni spoznali prelepo Koroško in Slovenijo

Kako vidite Mežico ko pridete domov

Po 46 letih odkar sem zapustil Mežico se počutim malo tujega Mnogih znancev več ni tudi življenje teče drugače Manj je sproščenega druženja

Živi blizu vas še kaj SlovencevKorošcev Se srečujete

Tukaj je precej Slovencev pogosto se srečujemo ndash na kavici ali na prireditvah

v letos odprtem novem Slovensko ndash kanadskem kulturnem centru ki se lahko pohvali s plesno dvorano za 300 ljudi knjižnico kapelico in sobo za srečanja Do lani smo se dobivali v leta 1967 zgrajenem domu ki so ga zaradi gradnje ceste podrliKorošcev pa skoraj ni več

le dve družini drugi so na žalost pomrli

Ali v trgovinah najdete tudi kakšne izdelke iz Slovenije

V Edmontonu smo že pred leti našli italijansko trgovino kjer dobimo tudi slovenske izdelke malinovec kavo barcaffe Radensko ribe nudeljčke skoraj vse

Kaj vedno odnesete s seboj ko se vračate z obiska v domovini

Ob povratku s seboj odnesemo CD-je s slovensko glasbo slovenske knjige pa tudi

kakšno flašo šnopsa

Tipična jed pijača kakšen poseben običaj v novi deželi

Kanadska specialiteta je goveji steak na ražnju pečena koruza in krompir tudi piščančje perutničke lahko dobiš na vsakem koraku ndash pripravljene na tisoč in en način od običajno spečenih do

raquohot chicken wingslaquo ki so izdatno začinjene Pijača je whisky pa morda še za Slovence neobičajna kombinacija pivo z dodatkom clamato juice (to je mešanica sokov neke školjke paradižnika in zelene) Tudi običaja da ti v lokalu kavo za ceno ene dotakajo tako dolgo da prazno skodelico obrneš v Sloveniji ni Ali pa prijaznost ko poleti takoj ko sedeš na mizo brezplačno dobiš vrček s prijetno hladno vodoObičaj da se največji

dnevni obrok postreže ob šestih zvečer (kar menda z novim delovnim časom vse bolj prihaja v navado tudi v Sloveniji) je pa kriv da se prepogosto kile kar kopičijoZaradi temperatur ki pozimi sežejo tudi do -30 stopinj celzija si lahko privoščimo ribolov na zaledenelih jezerih ndash na led zapelješ z avtom izvrtaš luknjo čez to luknjo postaviš šotor in nato v zavetrju čakaš da bo riba prijela Zanimiva izkušnja ndash če le led ne prične pokati

Poslušate slovensko glasbo Katero

V živo zelo rad poslušam Radio veseljak pa CD-je s slovensko glasbo Seveda je pa No1 še vedno Avsenik

Bi sami dodali kakšno zanimivost misel sporočilo

Pregovor raquoPovsod je lepo doma je najlepšelaquo je dobil v šestinštiridesetih letih poseben pomen Moj dom bo vedno Mežica a dom je s tem ko mi je dala kruh ko so tu zrasli moji otroci in rasejo moji vnuki postala tudi Kanada Zato ko sem tu se prav vsak dan spomnim na Mežico Ko pa pridem domov na obisk se mi kmalu prične tožiti po vnukih in kanadskem vsakdanjiku A tako razpeti med dva doma s(m)o najbrž vsi ki živijoživimo v tujini Šele z oddaljenostjo pričneš ceniti tisto kar je zares pomembno

POPRAVEKNa žalost nam jo je v prejšnji številki Šumca zagodel tiskarski škrat V članku raquoO ribičih in ribištvulaquo je v stavku V eni jeseni dobijo povprečno 120000 ndash 150000 iker iz njih pa pride 80 90 v dobrem letu tudi 100 mladic izpustil nekaj ničel Pravilno je seveda da v enem letu iz iker dobijo od 80000 90000 v dobrem letu tudi 100000 mladic Šele tako je jasna pohvala da je to odstotkovno zelo uspešno Ida Paradiž

33

Letos je izšla knjiga Marjete Žebovec Slovenski književniki rojeni od leta 1930 do leta 1935 v katerih je poleg najpomembnejših slovenskih literarnih ustvarjalcev svoje zaslužno mesto zase-del tudi Marijan kar kaže na to da je v tovrstnem kulturnem segmentu pustil neizbrisen pečat Pomembno je njegovo delo s področja natančnega poznavanje kratkih japonskih pesniških oblik ime-novanih haiku Je torej pesnik pisatelj poleg tega tudi izumitelj vsekakor pa človek tisočerih interesov Je ustanovitelj skupine Literarno gledališče Treska ki je prineslo svež veter kulture v naš mali kraj in ki to poslanstvo uspešno opravlja še danes ndash čeprav brez Marijana Na nje-govo pobudo za začeli izdajati literarni

list Šumc predhodnika časopisa ki ga trenutno držite v rokah O svojem živl-jenju govori globoko iskreno zato je po-govor z njim pristen in nepozaben Manj sva klepetala o haikujih in njegovem literarnem ustvarjanju saj mi je dejal raquoO tem si lahko sama prebereš v mojih knjigah To lahko vsak Jaz ti bom pove-dal nekaj česar ne moreš prebrati nikjer veljalaquo Velja In sva klepetala o njego-vem zanimivem življenju o nepozabnih dogodivščinah O drobnih utrinkih in zgodbah ki so se dogodili nekje nekoč

Ne mara nizanja suhoparnih podatkov Življenje se namreč piše še kje drugje Da je bil precej razigran fant da se je celo rad pretepal sem izvedela Upornik torej Da je opravljal vrsto zanimivih poklicev In rešil nekaj življenj Slednje je morda bolj pomembno kot kar koli dru-gega Kar misli tudi Marijan sam In mi že nariše svoj izum Ki je bil celo patentiran Gospod Marijan kje naj začneva Mogoče od tistega trenutka dalje ko ste prišli v Mežico

Hja vselej je treba začeti od začetka To upoštevam pri vsem kar delam tudi pri svojih izumih Pravim da je treba začeti pri Grkih in Rimljanih prebrati knjige o

njih Vse pravzaprav že obstaja le po-novno je treba nekje začeti to obuditi Pa o izumih malo pozneje

Torej ndash začniva od začetka Kako vas je privedla pot na Koroško

Veš rad sem se pretepal Želeli so se me znebiti ndash oziroma hoteli so da se po-boljšam zato so me poslali v Mežico Ko sem prišel sem bil star 14 let Oče se je dogovoril z dimnikarjem Magdičem ki je videl da sem sposoben da znam po-

metati dimnike In to sem nato počel po vsej Koroški V Črni v Rudarjevem je bilo veliko hiš imeli so me zelo radi še po-sebno ženske Čez nekaj časa me je pus-til kar samega sam sem lahko računal in pobiral denar Takrat sem stanoval na Poleni Spominjam se da se mi je enkrat zlomila žica na dimnikarski palici Na Glančniku so to znali zvariti a mojster je bil jezen Udaril me je z zlomljeno palico in pobral ves denar Jaz pa sem prav tako jezen šel za njim hellip

Torej kot dimnikar ste bili samouk Za kakšen poklic pa ste se šolali

V Sveti Trojici kjer sem odraščal ndash sicer sem se rodil v Zagrebu kjer so delali

moji starši ndash sem obiskoval osnovno šolo končal sem jo v Mežici Nato sem obiskoval rudarsko šolo v Trbovljah A sem se kmalu stepel z vzgojiteljem Uf ni bilo lahko ta je bil trener boksa hellip Skratka decembra 1959 sem se vrnil v Mežico Veš takrat sem izumil postopek za reševanje potapljajočih se ljudi Ne-kega dne sem šel v kino spominjam se da je bila Meža bela od peska Prišel sem do mostu in videl kako dva skačeta v vodi Ker je bila Meža tako bela nisem videl otroka ki se je utapljal Moška sta

O tistih drobnih stvareh ki jih ne moreš prebrati v knjigah hellip

marijan mauko je vsekakor svojevrstno zaznamoval koroški pa tudi slovenski kulturni prostor poleg objav v različnih publikacijah je izdal več knjig ndash pesniških zbirk in strokovnih del o literarni teoriji

34ga poskušala spraviti na kopno pa jima ni uspevalo zaradi visokega zida Ko se jima je končno posrečilo sem iz ust otro-ka izsesal zrak nesnago naplavine pe-sek To sem storil dvakrat hellip in otrok je prišel k sebi To je bila svojevrstna meto-da za tisti čas vsi so namreč počeli ravno obratno pihali zrak v usta Veš si izumi-telj ali pa nisi Tretje poti ni Nato sem se odpravil naprej v gostilno Naročil sem si raquokavbojcalaquo (tj malinovec in žganje) da sem si izplaknil usta polna peska

Nepozabna izkušnja rešili ste človeško življenje

Da to je bilo prvič Nekoč pa je bilo v Velenju bil sem na udarniškem delu Jaz brat in dva Trojičana Z njima sem se največkrat stepel hahaha Nekaj smo si celo v sorodu a to ni pomembno pomembno je le da smo se imeli lepo Skratka videli smo nosečnico ki je hodila po pomolu iz debla naenkrat je padla v vodo Bil sem dober plavalec pripeljal sem jo na kopno Vzdignil sem jo bila je težka morali so mu priskočili na pomoč To je bilo drugič da sem rešil življenje

Bili ste torej dober plavalec Ste se ukvarjali še s katerim športom

Da predvsem z alpinizmom Bil sem tudi dober akrobat na kolesu Ah s šolo pa nisem imel toliko sreče Moral sem jo začasno zapustiti ko sem zbolel za osteomielitisom (tj vnetje kostnega mozga) Na Ptuju so mi dajali opij Vsi so mislili da bom umrl Če sem se zasmejal sem takoj padel v nezavest A na koncu smo se vendarle vsi smejali Izboljšalo se je po več kot desetih injekcijah Spo-minjam se da se je prijatelj očeta ki me je obiskal v bolnici zadrl raquoBi rad bil narkomanlaquo Hahaha a prebolel sem abstinenco Po bolezni pa sem bil tako šibak da nisem mogel vzdigniti 30 kilo-gramov barve Takrat so restavrirali cer-kev pri Trojici najeli so me da sem nosil kipe moj dedek je bil namreč cerkveni pleskar

Ste opravljali še katero drugo delo poleg tega da ste bili pozneje rudar in varilec

Da nosil sem pošto zaposlili so me za dva meseca Delal sem tudi v Mariboru

na upravi cest bil sem glavni skladiščnik A sem pustil službo ker nisem smel biti več v nabavi Poleg tega pa mi je sonce preveč sijalo v pisarno vzeli so mi celo tajnico Veš ni bilo dobro Nato sem šel k vojakom Za sabo imate mnogo izkušenj z različnih področjih Lahko bi rekli da vam je pri vsem pomagala zdrava pamet hellip

Da vedno sem bil jezen ker ni bilo koga da bi uredil kakšno stvar Pa mi je nekoč dejal dober res dober prijatelj raquoNaredi samlaquo Takrat sem si rekel da raquogliha vkup štrikalaquo Razumel me je In mi dal vedeti da moram poskušati ustvarjati izumljati Zame so Švicarji dober narod Ker ne mislijo da so pametni ampak ker nekaj poskušajo narediti

Kot ste vselej poskušali vi hellip Pa veliko ušes ni bilo pripravljenih prisluhniti vašim idejam A roko na srce s po-ezijo je bilo drugače Ste vsekakor uveljavljeni slovenski pesnik pojavl-jate se v mnogih strokovnih študijah predvsem zaradi haikujev Kdaj pa ste napisali svojo prvo pesem

Lahko ti jo zrecitiram če želiš Ščinkavec ptiček lepi je bil in nas je vse razveselilHahaha to je moja prva pesem iz osnov-ne šole Še danes jo znam na pamet

Zelo lepo Kdaj pa ste se navdušili nad haikuji

Haikuje poznam že od ranega otroštva Moja mama je bila pesnica ljubiteljska

igralka in režiserka če omenim je po vojni režirala Prešernovo Železno cesto Oče je prebarval lokomotivo jaz pa sem bil strojevodja s piščalko A da ne zaidem preveč in se vrnem k haikujem ndash veš Slovenci smo imeli že v stari Ju-goslaviji pregled japonske književnosti hellip Poskusil sem nekaj novega Vse o tem si lahko prebereš je zapisano Po-vedal ti bom kaj drugega

Torej ndash povejte mi kaj več o vaših izumih

Veliko sem krmaril okrog po svetu Veliko sem se naučil V Uradnem listu Republike Slovenije (512006) je bil patentiran moj izum za proizvajanje najbolj čiste energije na svetu gre za metodo s stisnjenim zrakom Ja izum je bil patentiran a tega nihče ni pripravljen uresničiti

Zaenkrat gospod Marijan Morda pa nekoč bo vendarle znal kdo prisluhniti in bo v tem videl potencial morda prihodnost za človeštvo Pomembno je da nikoli ne odnehate in da ostanete tako izvirni iznajdljivi edinstveni polni volje ustvarjalnosti in idej

Vsekakor

Hvala za vaše iskrene in zanimive utrinke

In bil je čas da zaključiva najin klepet In bo čas ko bom spet stekla čez travnik k Marijanu na pogovor

Nina Petek

35

na pragu najbolj čarobnega ndash in tudi vraževernega meseca v letu ndash je dlg treska mežica 1122012 v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer ob treski z naslovom vraževerje sveta avtor večera lovro vreš je na kratko predstavil istoimensko knjigo etnologa damjana j ovseca ukvarjali pa smo

se predvsem z vprašanji kot so zakaj trkamo na les Kako zacoprati fanta Katera števila so srečna Kako odvrniti nesrečo če razbijemo ogledalo zakaj dimnikarji prinašajo srečo če ste prireditev zamudili vse odgovore najdete v omenjeni knjigi

večer je glasbeno dopolnil domen

vreš kot bralci pa so nastopili nina vogel martin perčič lovro vreš in ajda vasle člani društva so pripravili tudi tradicionalni mali adventni bazar z drobnimi darilci in voščilnicami po simboličnih cenah

Ajda Vasle

leva fotografija stojita domen in lovro vreš sedijo marijan mauko ajda vasle martin perčič in nina vogel desna fotografija utrinek z bazarja (avtorica dorica vasle)

VRAŽEVERJE SVETA Večer Ob tresKi

19 oktobra 2012 je društvo literarno gledališče treska mežica v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer o prvem slovenskem blaženem škofu antonu martinu slomšku ponavadi se njegovi biografi največ ukvarjajo z njegovim narodnobuditeljskim in dušnopastirskim delom tokratni večer

pa se je osredotočil na njegovo manj znano in raziskovano poezijo ki jo je avtor večera peter peruzzi prepletel z znano slomškovo pridigo svoj jezik je treba spoštovati

na prireditvi je sodelovalo tudi kulturno pevsko društvo sv lenart s plata pod vodstvom zborovodkinje

Klavdije Freidl prepevali so uglasbene ponarodele slomškove pesmi za katere se pogosto zmotno misli da so ljudske

Besedilo so brali člani dlg treska mežica erika žagar dorica vasle lovro vreš in ajda vasle

Ajda Vasle

leva fotografija pevci zbora sv lenart s plata desna fotografija lovro vreš erika žagar dorica vasle ajda vasle (avtor štefan erjavc)

SVOJ JEZIK JE TREBA SPOŠTOVATI ndash Večer ob treski o blaženem Antonu Martinu Slomšku

36

37

vzrok za nastanek te zvrsti njegovega slikarskega opusa je tesno povezan z njegovo življenjsko zgodbo odraščal je v rudarski družini in že v otroških letih v globinah podzemnih rovov odkrival ndash ne le teme in nevarnosti ndash temveč tudi svetlobo in predvsem čarobni svet barv in likov ki jih je v tisočletjih izoblikovala naravamilan pečovnik je v rudniku opravljal delo nadzornika in že takrat je postal navdušen zbiralec mineralov in fosilov v njih je prepoznal skrivnosten preplet majhnega in velikega ndash mikrokozmosa in vesolja ndash vidnega in nevidnega Kot slikar svoje najljubše kamnine po svojem videnju in občutju projicira na platno likovno jih razdrobi poveča in jim šele naknadno s pomočjo svetlobnih odtenkov in posebnega nanosa barve vrne trdnost in obliko tako vidno in otipljivo ki zlahka odpira vrata v svet domišljije v svet čudovite igre teme in svetlobe barv likov in črt ob slikah milana pečovnika začutimo skrivnostni svet in delo narave tudi vsi tisti ki nam ni bilo dano videti in doživeti zakladov podzemnega svetasicer pa obsežen opus njegovih drugih slik izžareva lepoto koroške pokrajine ter čudovita tihožitja rož ki so ga spremljale na njegovih gorskih in smučarskih poteh pripovedujejo življenjsko zgodbo od otroštva do danes od sonca obsijanih pokrajin rož do medlega sija karbidovk s katerimi je pod zemljo odkrival čarobni svetsvojo umetniško nadarjenost je pokazal tudi pri obnavljanju fresk z izdajo koledarja z rudarskimi motivi napisal in izdal pa je tudi knjigo o svojem rojstnem kraju raquoHelena nekoč in daneslaquomilan pečovnik je svoje znanje dopolnjeval v likovni šoli mentorja ervina Kralja svoja spoznanja pa pogosto deli z drugimi likovniki s katerimi sodeluje na skupnih razstavah koroških likovnikov predvsem pa se s svojimi slikarskimi umetninami osebno predstavlja na samostojnih razstavahza popotnico ob razstavi za katero pravi da je njegova zadnja in prav zato postavljena v rudarski mežici je priložil zelo staro rudarsko pesem zapisano okrog leta 1870 ženske knapice so jo pele na šihtu ko so prebirale svinčevo rudo ob malici in tudi doma Knapi pa kadar

so prišli v črno in se poveselili v gostilnah začeli so nekako tako

Lep in častit je ta knapovski stanod višjih gospodov obrajtan spoznančasti je vreden še gospod ga častiker mu žlahtnega blaga iz zemlje dobiTa knapič se v zemljo v nevarnost podatam strelja tam vrta ter rudo kopaOn dela on švica se prime ga potv nedeljo se umije je lep kot gospod

naj lepote iz podzemnega sveta očarajo tudi vas

Mirjam Lapanja

16 novemBra 2012 je Bila v narodnem domu mežica slovesna otvoritev razsta-ve sliK mineralov in Kamnin črnjansKega sliKarja milana pečovniKa poimenova-na raquolepote iz podzemnega svetalaquo

lePote IZ PoDZeMNeGa SVeta

38

VPIS IN PRODAJA

abonenti iz prejšnje sezone lahko svoje sedeže potrdijo do 05122012 pričetek vpisa za nove abonente poteka od objave v medijih pa do prve predstave oz do zasedbe mest prodaja abonmajev je v tem času v prostorih narodnega doma mežica ali preko spletne prodaje na wwwnarodnidommezicasi rezervacije so možne po telefonu 051 234 226 in preko elektronske pošte infonarodnidommezicasi

MGL LjubljanaLope de Vega VITEZ ČUDESigrajo gašper tič jure Henigman Boris ostanmilan štefe matej puc lotos vincenc šparovec jernej čampelj kg marko simčič kgtjaša železnik nika rozmantina potočnik (vskok) mojca Funkl Barbara ribnikar (alt) jure Kopušar kg v uprizoritvi nastopata statista Borislav Horvat in rok solje11 januar 2013

MGL LjubljanaNikolaj Vasiljevič Gogolj ŽENITEVigrajo jana zupančič Bernarda omantanja dimitrievska jožef ropoša sebastian cavazza gregor čušin jaka lah janez starina gaber K trseglav22 marec 2013

Šentjakobsko gledališče LjubljanaDario Fo UGRABITEV (politična komedija)igrajo silvija jovanovič Bojan vister mišo mićić gregor Hlupič jure orel grega usenik miha srdinšek david peterca gašper pavc tanja skrbinšek drago razboršekdragan remšk1 marec 2013

SLG CeljeRichard Bean KRUHigrajo vojko Belšak david čeh damjan m trbovc Blaž setnikar Branko završan Bojan umek aljoša Koltak19 april 2013

Prešernovo gledališče KRANJEnrico Luttmann SEN igrajo peter musevski vesna slapar matjaž višnar darja reichman Borut veselko vesna jevnikar miha rodman vesna pernarčič1 februar 2013

Prireditelj si pridržuje pravico do spremembe programov in do odpovedi v primeru premajhnega vpisa

CENA 65 euro v enem obroku cena predstave za izven je 17 euro 60 euro za upokojence dijake in študente

ponujamo tudi možnost obročnega odplačevanja

UGODNOSTI nižja cena vstopnic stalni sedež obveščanje o predstavah in prejemanje programa prireditev

V abonma je vključenih pet predstav slovenskih gledališč predstave se bodo začele v mesecu januarju 2013 in bodo trajale do aprila 2013

GLEDALIŠKI ABONMA za leto 2013

jKz NarODNi DOm mežica razpisuje

predstave v sklopu abonmaja 2013 so

39

40

glasilo občine mežica izhaja 4 x letno v nakladi 1550 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno

vsem ki ste s prispevki sode-lovali se najlepše zahvalju-jemo prosimo da s svojimi prispevki tudi v bodoče sodelujete ker bo le na ta način naše glasilo pestro in zanimivo

prispevki ne bodo honori-rani uredniški odbor pa si pridružuje pravico do njihovega izbora

oddaja dokumentov naj bo na digitalem mediju (tekstov-ni članki v microsoft Word-u fotografije pa priložene ločeno v formatu jpeg ali tiff in sicer na resoluciji 300 dpi s krajšo stranico najmanj 10 cm) Fotografije ki ne bodo primerne velikosti (npr snete iz spleta ndash 72 dpi 70 KB) ne bodo objavljene Fizično oddane fotografije ki ste jih prispevali lahko po objavi glasila dvignete na tajništvu občine mežica

svoje prispevke pošljite na naslov

Občina MežicaTrg svobode 1 2392 Mežica

infomezicasi

urednišKi odBor župan dušan Krebel

odgovorni urednik marjan sušnik

direktor občinske uprave Blaž šaloven

člani uredniškega odbora jožef libnik Barbara prevorčič jarneja vertačnik nina petek ida paradiž

izdala občina mežica wwwmezicasi

lektoriranje jerneja vertačnik

fotografije avtorji člankov

oblikovanje jasna Kalčič atelje jk

tisk malex doo

naklada 1550 kosov

Vitotaufer

SLEHERNIK 22december2012 ob1930 SNGNOVAGORICA

PihalniorkesterrudnikaMežicainskuPinaorlek

bOžIčNONOVOLEtNIKONCERt 25december2012 ob1800 KONCERt

loPedeVega

VItEZčUDES 11januar2013 ob1930 MGL

RAZStAVAxILIKOVNEKOLONIjECUDVčRNA 16januar2013 ob1700 CUDVčRNANAKOROŠKEM

ekaVogelnik

MAKALONCA 17januar2013 ob1700 LUtKOVNOGLEDALIŠčELjUbLjANA

BraneVižintin

A+M 25januar2013 ob1800 LUtKOVNASKUPINAGIMNAZIjERAVNENAKOROŠKEM

enricoluttMann

SEN 01februar2013 ob1930 PREŠERNOVOGLEDALIŠčEKRANj

4

Željetemeljno gibalo življenja je pretok in-formacij in dobrin ne glede na to ali gledamo samo žive organizme ali tudi grajeno okolje kot so naša mesta pre-tok naselij je odvisen od cest železnic pristanišč (zračnih in vodnih) preko vo-dovodov plinovodov omrežij električ-nih in raznovrstnih telekomunikacijskih linij pa vse do raquozrakalaquo (radio svetovni splethellip) mežiško dolino še posebej njen zgornji del kamor spada mežica velikokrat zelo posplošeno dojemamo kot slepo črevo slovenskih povezav ne glede na to ali govorimo o pretoku pro-meta ljudi premoženja dobrin ali zgolj idej posploševanje pa ljudi poganja v občutek brezkončne krize in popolne brezizhodnosti vsi si v takih trenutkih ali dogajanjih želimo bliskovito spre-membo raquobožjelaquo razodetje ki bi nam pravljično preoblikovalo in izboljšalo naš vsakdan v enem samem trenutku z eno samo edinstveno potezo žal pa so takšni dogodki raquorezerviranilaquo samo za pocukrane pogrošne romane ali celuloi-dne limonade naš vsakdanji pretok želj in dejstev trči na čvrst zid pomanjkanja ustreznih informacij in vedenj pri pro-metnicah po katerih se premikamopre-važamo skozi prostor pa predstavlja ta drobcen detajl ki nas dandanes čvrsto ločuje od uresničitve naših želja umanj-kanje poznavanja natančnih razmerij med dolžino in površino prometnic med dejansko urejenostjo in potrebnimi vloženimi sredstvi med odšteto amor-tizacijo in dejansko izvedbo na videz malenkostni umanjki ki pa že pri izmiku enega porušijo celotno zgradbo inve-sticije pretočnost želja in zmožnosti se lahko prepoznava skozi različne stopnje precejanja dejstev a brez čvrste analize fizičnega prostora oziroma obstoječega stanja ostane vse skupaj le projekcija želj in je popolnoma soodvisna od ko-ličine znanja posameznika ali njegove sposobnosti rekuperacije ali imaginacije podatkov

(Pot)opiszgodba o iskanju novih poti urejanja sistema povoznic v mežici se je delno začela v sredini leta 2006 z naročilom župana praperja za izdelavo programske zasnove vivodovo razširila pa v začetku

leta 2007 ko sva z županom Kreblom v fazi predpriprav postopka izdelave občinskega prostorskega načrta prece-jala raznorodne prostorske podatke pri podatkih o cestah pločnikih parkiriščih in podobnem sva prišla do zaključka da niti občina mežica niti družba za ceste republike slovenije (drsc) ne razpola-gata s celovitimi podatki o prometnem omrežju mežice razen fiskalni zapisi o želenih posegih v vsakoletnih javnih proračunih predpisanih podatkov o dolžinah cest in njihovih oznakahošte-vičenjih občinska uprava je nemudoma začela s pridobivanjem raznorodnih ura-

dnih podatkov o vseh obstoječih javnih vodih v mežici ter urejanje postopkov za začetek izdelave potrebnih projektov sam sem se na podlagi dolgoletnih izku-šenj iz prevalj in raven vzporedno zelo prostodušno in širokopotezno lotil iz-delave (prostorske) analize obcestnega prostora partizanska cesta (regionalna cesta ii reda št 425-1265 od Km 2+880 do Km 5+090) ki sem si jo zastavil v obliki idejne priloge k projektni nalogi za ureditve glavne napajalnice prostora mesta mežica v smeri s-j že prva raquosoo-čenjalaquo podatkov s terena z le-temi v ar-

hivih pa so me postavila pred raquozahtevolaquo razširitve analize prostora še v smeri ti raquovzhodne osilaquo (mariborska cesta oziro-ma območje med senčno vasjo na seve-ru in gasilskim domom na jugu) ter pod-junske ceste (=rc iii reda št 968-6505 med partizansko cestorc ii reda št425-1265 na vzhodu starim mestnim jedrom na jugu zazidavo stržovo na zahodu ter sistemom vmesnih kategoriziranih ob-činskih cest) raznoraznim pregledova-njem in usklajevanjem risnih podlag in načrtov sem moral dodati tudi obsežno terensko delo ki je zahtevalo dejanskofizično merjenje širin in dolžin posame-

znih cest zapisovanje stanja povoznic in obcestnih prostorov (škarpe ograje uvozi) nuja po dokumentiranju fizičnih dejstev je zahtevala tudi ilustriranje prostora in zelo obsežno fotografiranje prometnic je bilo časovno zelo obreme-njujoče saj je bilo močno odvisno od vremena in orientacije cest ter njihove osvetljenosti v posameznih dnevnih urah Končni rezultat so bili trije zvežčiči s preglednimi prostorskimi analizami treh poglavitnih osi mežice pri Parti-zanski cesti je bilo preverjenih petnajst (15) sklopov zaključek je izpostavil za-

pretOK Naš VsaKDaNji hellip

5

dovoljivo širino cestnega telesa na vsem poteku skozi mestno tkivo ki omogoča preureditve parkirnih površin preure-ditve in preusmeritve vlivnikov lokalnih cest oziroma ustreznih križiščkrožišč ne da bi s tem posegali v dodatna obrobna zemljišča razmestitev javnih ustanov je uravnotežena in omogoča razpršitev posameznih parkirnih površin tako da ni potrebe po poseganju po novih dodatnih zemljiščih ali poseganje v ze-lene mestne površine obcestni prostor omogoča zasaditev dodatnih drevo-redov vzdolž celotnega obcestnega mestnega prostora pri Podjunski cesti je bilo preverjenih devet (9) sklopov ki so izpostavile popoln konflikt javnega in zasebnega interesa zaradi množične neskladne gradnje posameznikov v va-

rovano cestno telo rc za zagotovitev varnosti tako vozil in predvsem pešcev bi bila smiselna preureditev podjunske v enosmerno cesto gore-brdno ter prekategorizacija obstoječih občinskih cest (gosposvetska in celovška) v regi-onalno cesto in prometno enosmerno dole-brdno ob uvedbi pločnikov vzdolž obeh smeri na raquovzhodni osilaquo je bilo preverjenih devetnajst (19) sklopov na tem delu ima cesta v pretežnem delu ob obvodnem mestnem tkivu zadovoljivo širino cestnega telesa ki omogoča pre-ureditve parkirnih površin preureditve

in preusmeritve vlivnikov lokalnih cest oziroma ustreznih križišč ne da bi s tem posegali v dodatna obrobna zemljišča javnih ustanov v tem delu mesta skoraj ni in obstoječe omogočajo razpršitev posameznih parkirnih površin tako da ni potrebe po poseganju po novih dodatnih zemljiščih ali poseganje v ze-lene mestne površine obcestni prostor omogoča zasaditev dodatnih drevore-dov posameznih delov obcestnega in obvodnega mestnega prostora osnovni koncept s preureditvijoposodobitvijo partizanske in podjunske ceste kot napa-jalnima cestama in raquovzhodno osjolaquo kot podpornico partizanski cesti opremljen z vsemi tremi analizami sem prepustil občini na razpolago kot interno delovno gradivo in celotna zasnova je bila po-

sredovana na ministrstvo za promet z županom Kreblom sva se zavedala da skozi zadnji desetletji v mestu ni bilo velikih gradbišč ki bi pomembno spre-minjala raquopravicelaquo krajanov in da se bo vsaka pobuda za spremembe v gibanju po prostoru odsevala na posameznikovi vsakodnevni rutini in posledično odzivu občestva

Zarispogovori z odgovornimi na državi so se

stekli v zaključek da je potrebno celoten nabor dolgoletnih želja in ugotovitev iz analiz opredmetiti v idejnem projek-tu ureditve prometa v mestu mežica na podlagi referenc in izkušenj iz širše domovine je bilo izbrano projektivno podjetje lineal doo iz maribora ki je proučilo vse podatke poslane iz občine mežica kot tudi vso dokumentacijo s katerim je razpolagalo tako njihovo podjetje kot tudi drsc oziroma vsi so-glasje dajalciprojektanti so pisne predloge in risnih podlog iz analiz in programske zasnove soočili z zakonskimi določili izkušnjami iz vsakodnevnih prometnih preizkusov ter osnovnih geodetskih izmer ter jih prelili v prometno-ureditveni preizkus za partizansko in podjunsko cesto za pridobitev dejanskih podatkov o pro-metnih tokovih v mestu je bil izveden postopek štetje prometa na specifičnih točkah v mestu za ureditev tilaquovzhodne osilaquo so zaradi različnih opredelitev cest (državni cesti napram občinski) in s tem povezanim vzdrževanjemfinanciranjem predlagali vpeljavo ločenih postop-kov nadaljnje pridobivanja podatkov in usmeritveomejitve za gradnjo v obvodnem pasu za potrebe izdelave občinskega prostorskega načrta (opn) je dodatno potrdilo pravilno usmeritev projektantov in odločitev občine Kon-cem leta 2010 je bil pripravljen projekt prometnega preizkusa za temeljito viharjenje med načrtovalci in strokov-nimi službami občine v konceptu sta bila predvideni dve krožišči (senčna vasvivodovo in rudnikgasilski dom) z možnostjo ureditve še tretjega na stiku partizanske in podjunske ceste ter re-konstrukcija celotnega cestnega telesa obeh cest projekt je bil pripravljen na urbanističnem nivoju in je omogočal prestavljanje posameznih elementov v cestnem prostoru Koncept ureditve prometnih površin je zadoščal za ume-stitev le-teh v pisne in risne podloge opn ter hkrati služil za pripravo projek-tnega pristopa ureditev prostora mežice v marcu 2011 prometni preizkus je bil kot delovno gradivo proučen na stro-kovnih službah ministrstva za promet in nanj so bile podane številne konceptne in ureditvene pripombe po tem pre-cejanju je bil projekt na državni ravni prepoznan kot ustrezen za obravnavo za uvrstitev med projekte financirane s strani proračuna republike slovenije projektanti so na podlagi pripomb dr-žave in občine iz prometnega preizkusa pripravili osnutek idejnega projekta ki je bil poslan na občino ter vsem drugim soglasje dajalcem v oktobru 2011 na

6

podlagi pripravljenih podlag prometne-ga preizkusa so bila opravljena dodatna štetja prometnih tokov vključno s pri-kritim merjenjem hitrosti udeležencev v prometu na izbranih točkah mežice župan mežice me je v vmesnem času na podlagi mojih predlogov v projektnem pristopu ureditve prostora mežice za-prosil da vizualiziram predloge ureditve prostora med trgom svobode in osnov-no šolo opredeljene vizualizacije je ob-čina priložila kot prilogo k izdanim pro-jektnim pogojem v naslednjih mesecih so načrtovalci preučili naše predloge na podlagi katerih sta bili pripravljeni usklajevanji kjer je bilo pojasnjeno da na stikih lokalnih cest z regionalkami ne moremo urejati tretjih zavijalnih pasov in da bo bočno parkiranje kot smo si ga zamislili v mestu morebiti težje izvedlji-vo z županov sva tovrstne pripombe pričakovala že v teku prometnega preiz-kusa zato je bil za ureditev parkiranja v centru pripravljen varianten predlog za ureditev trga svobode ter podlogeana-lize za ureditev javnih prostorov med partizansko cesto in prežihovo ulico

Izrisv prvi polovici leta 2012 je bil projekt prepeljan skozi raznovrstne revizije na državni ravni rezultat pa je bil 9 novem-bra 2012 predstavljen laični in strokovni javnosti v poročni dvorani narodnega doma v mežici v obliki idejnega projekta (idz) z naslovom raquopredlog ureditve regi-onalne skozi mežico in proti rehtulaquo na njej so bili poleg številčne javnosti pri-sotni tudi vodilni odgovorni projektanti podjetja lineal predstavniki ministrstva za infrastrukturo in prostor in drsc predstavljeni idz je sestavljen iz risnega in pisnega dela ter 3d animacije in vsi deli projekta so dostopni tudi na spletni strani občine mežica (wwwmezicasi) v projektu je začetek ureditve v višini senčne vasi in predvideva zahtevno krožno križišče za potrebe senčne vasi ter vivodovih travnikov oziroma obrtno--industrijske cone Konjski britof stičišče podjunske partizanske in sedanjega napajalnika v smeri mariborske (tuš) bo doživelo precejšnjo spremembo saj bo vzhodni krak (tuš) ukinjen za potrebe zavijanja proti rehtu pa bo na partizanski urejen tretji zavijalni pas na tej točki je bila preučena tudi umestitev krožnega križišča kateremu v škodo pa govorijo visoki stroški investicije in neustrezna obremenjenost križišča trg svobode in avtobusna postaja bosta za zagotovitev varnosti vseh udeležencev

v prometu korenito obcestno spreme-njena od avtobusne postaje pa vse do sedanjega uvoza v smeri vhoda v muzej popolnoma preureditev obcestni prostor z ureditvijo tretjih zavijalnih pasov za potrebe najkrajšega izvoza iz smeri gasilskega domastadiona ter ustreznega avtobusnega dovoza do platoja pred muzejem (v prenovi) je predlagana izvedba drugega krožnega križišča v južni višini gasilskega doma tretji zavijalni pasovi bodo urejeni tudi

za zavijanje k glančniku oziroma na poleno povsod so ob cesti predvideni tudi ustrezno dimenzionirani pločniki ter tudi vsa potrebna neprometna si-gnalizacija s katero je občina že začela v preteklem letu in nadaljuje s projektom usmerjanja še naprej vsa obstoječa

križišča se bodo prenovila takoda bodo usklajene izvozno uvozne linije in zavi-jalne krožniceradiusi prehodi za pešce pa bodo pretežno tudi dvignjeni na platoje (tilaquoležeči policajilaquo) podjunska cesta se bo od višine gostišča Krebs v smer rehta preuredila enosmerno cesto z levostranskim (gore-brdno) pločnikom do višine stržovega oziroma sedanjega križišča podjunske z gosposvetsko ce-sto obstoječe križišče se bo ustrezno razširilo in prometno-varnostno poso-

dobilo gosposvetska in celovška cesta bosta iz občinske ceste prekategorizirani v regionalno cesto iii reda in prometno urejeni kot enosmerna (dole-brdno) ce-sta s spremljajočim pločnikom do višine župnišča kjer bo uporabljena obstoječa prečnica (jp757320) do obstoječega kri-

7

žišča pod višino gostišča Krebs s takšno rešitvijo državi ne bo potrebno izvajati civilnih pravd za odstranitev raznoraznih objektov ki so postavljeni v varovani pas vseh cest na tem območju hkrati pa se bo lahko rešil pereč problem zagotovitve varne šolske poti ob istočasni zagotovi-tvi varne prevoznosti predlog ureditve ki se mi je pred par leti zdel utopičen že kar naiven je bil zaradi svoje umirjenosti in socialne uravnoteženosti sprejemljiv tudi za drugače togo državno upravo

Krajanom omogoča časten umik iz dru-gače zgubljene raquobitkelaquo zaradi posegov na tuje oziroma v varovano zemljišče ob hkratni rešitvi njihovih življenjskih problemov potek pridobivanja rešitev je bil po eni strani preplet želja in sanj po drugi pa presev dejanskih razmer in

je zaradi svoje lucidnosti in hkratnega sledenja pravilom strokel postopkov na točki ko ga je potrebno polnokrvno podpreti tako na ravni laične javnosti kot z uvrstitvijo v odhodke občinskega proračuna in v nabor kratkoročnih in dolgoročnih razvojnih programov izku-šnje iz bližnjih krajev nas pač poučijo da se čas potreben od zasnove pa do prve izvedbe meri v par letih verjetneje v pol ducata le-teh a le premišljene projekte je možno pripeljati do konca in izsanjati

svoje sanje v varnejšo in prijetnejše oko-lje oba dela projekta sta pripravljena na urbanistični ravni in bosta za uvedbo v prostor zahtevala še veliko sodelovanja okolja in strokovne ter laične javnosti

Borut Bončina arhitekt

nova spleTna sTran wwwmezicasi

v mesecu decembru je občina mežica objavila novo spletno stran wwwmezicasi na kateri se ažurno objavljajo vsi aktualni ter pomembni prispevki in dogodkiopravičujemo se vsem ki ste imeli v za-dnjih mesecih ko se je pripravljala nova spletna stran težave z obstoječoveseli bomo vseh predlogov za še boljšo ter privlačnejšo spletno stran Hkrati pa pozivamo vsa društva da se aktivno vključijo k oblikovanju ter posodabljanju spletnih informacijvljudno povabljeni na ogled nove spletne strani občine mežica

breZžična inTerneTna poveZava kje kako hellip

v neposredni bližini stavbe občinske uprave mežica vam je na voljo brezžična internetna povezava meziska-dolina do katere lahko dostopate preko uporab-niškega imena meziskadolina ter gesla meziskadolina

8

pO preVerbi Vseh razpOlOžljiVih pODatKOV sem ugOtOVil Da Niste V sOrODu Ne z župaNOm ali Ne Njemu Najbližjimi tOrej lahKO ugOtOVim Da ste bili res izbraNi Na pODlagi refereNc iN ustrezNOsti za tO DelOVNO mestO seDaj pa VprašaNja

raquo Potem ko sem v Uradnem listu RS zasledil razpis objavljenega prostega delovnega mesta sem si vzelnekajčasazapremisleknatopasemprišel dozaključkadabimevodenjeobčinskeuprave zanimalo in bi mi bilo izziv zlasti ker v dosedanjem potekukarierešenisemimeltovrstnihizkušenj z lokalno samoupravolaquo

Kot prvo nas vse Mežičane zanima kdo ste koliko ste stari izobrazba od kod prihajate ste poročeni imate otroke kakšni so vaši hobiji

sem Blaž šaloven star sem 36 let in prihajam iz šmartega pri slovenj gradcu po poklicu sem univerziteni diplomirani pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom sem poročen in oče treh otrok moji hobiji so zlasti povezani s športom ndash rekreativnim za kar pa mi žal pogosto ob službenih in družinskih obveznostih zmanjkuje časa

Nam lahko poveste kaj o vaših predhodnih delovnih izkušnjah

delovne izkušnje sem začel nabirati na mini-strstvu za gospodarstvo kjer sem se ukvarjal zlasti s pripravo področne raquogo-spodarskelaquo zakonodaje nadaljeval v gospodar-

stvu kot vodja pravne službe pred prihodom na občino mežica pa sem bil zaposlen na okrožnem sodišču v slovenj gradcu kot strokovni sodelavec

Kot pri prvem izboru smo tudi pri drugem nekako pričakovali Mežičana na tem delovnem mestu Verjetno je bila to tudi želja župana g Dušan Krebla a je vseeno izbral vas Vem da bi na moje vprašanje bolje odgovoril župan ampak kljub temu Kaj vi mislite da ga je prepričalo da je izbral vas

tudi sam sem mnenja da se navedeno vprašanje bolj nanaša na župana sam pa si bom prizadeval da bom izpolnil županova pričakovanja

Kaj je bil vaš motiv da ste se prijavili za to delovno mesto in kakšni so vaši dosedanji vtisi o vašem delovnem mestu

potem ko sem v ura-dnem listu rs zasledil

razpis objavljenega pro-stega delovnega mesta sem si vzel nekaj časa za premislek nato pa sem prišel do zaključka da bi me vodenje občinske uprave zanimalo in bi mi bilo izziv zlasti ker v do-sedanjem poteku kariere še nisem imel tovrstnih izkušenj z lokalno samo-upravo zagotovo sem motiviran da stvari zasta-vim in vodim tako da ob-činska uprava čim bolje deluje kar sem videl kot poklicni izziv dodatno pa me je v to prepričalo prvo srečanje z županom ko mi je predstavil delovanje občine mežica

Sedaj preživljate večino časa v občini Mežica in kot prvi uradnik občine imate nemalo stikov z občani Kako potekajo le-ti

glede na to da sem na tem delovnem mestu šele kratko časovno obdobje še nisem imel veliko stikov z občani

vsekakor pa pričakujem v nadaljevanju več stikov z njimi zlasti se veselim njihovih predlogov in pobud kako narediti mežico še bolj prijazno za življenje

Vsekakor nas zanima tudi kakšna so vaša pričakovanja in kje vidite da lahko s svojim osebnim prizadevanjem izboljšate delo občinske upra-ve Kaj boste v delu uprave spremenili in česa ne

Kot že rečeno v prej-šnjem odgovoru v tako kratkem času ko pravza-prav šele sam spoznavam delo sodelavce itd ne bi rad prehiteval stvari in govoril o spremembah si bom pa zelo prizadeval da bo delovanje občinske uprave čim bolj učin-kovito ter da bo delo v upravi potekalo zakonito torej skladno z veljavno zakonodajo in občinski predpisi

Marjan Sušnik

blaž Šaloven novi direktor občinske uprave

9

javni raZpis Za prodajo nepreMičninv indusTrijski coni ldquovoGarjevordquo

občina mežica trg svobode 1 mežica na podlagi zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ur list rs št 862010) uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ur list rs št 342011) sprejetim letnim načrtom pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem občine mežica za leto 2012 ter sklepom 16 seje občinskega sveta z dnem 17 10 2012 objavlja

I Prodajalec Občina Mežica trg svobode 1 2392 mežicaII Predmet javnega zbiranja ponudb in izhodiščna cena LOKACIJA I zemljišči parc št 419 in parc št 412 obe ko Meža Takraj v skupni izmeri 1346 m2 ocenjena vrednost 2220000 euro brez ddv v ceno ni zajeta komunalna infrastruktura lastnik nepremičnine bo na lastne stroške demontiral konstrukcijo reklamnega panoja ki stoji na nepremičnini in jo odložil nepoškodovano na dogovorjeno lokacijo na območju raquovogarjevolaquo

LOKACIJA II zemljišče parc št 418 ko Meža Takraj v izmeri 830 m2 ocenjena vrednost 1440000 euro brez ddv v ceno ni zajeta komunalna infrastruktura

LOKACIJA III zemljišči parc št 415 in parc št 413 obe ko Meža Takraj v skupni izmeri 1122 m2 ocenjena vrednost 1850000 euro brez ddv v ceno ni zajeta komunalna infrastruktura

za vse navedene nepremičnine velja namenjene so za obrtne in obrti podobne dejavnosti da bodo komunalno opremljene skladno z odlokom o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje gc vogarjevo urlist rs št 1082011 z dne 29122011 lastnik nepremičnine bo sklenil služnostno pogodbo z lastnikom gji ki obremenjuje predmetno nepremičnino o prostem dostopu z namenom prenove in vzdrževanja vodov in naprav gji vodi in naprave gji ki obremenjujejo posamezno nepremičnino ki je predmet prodaje so razvidni iz grafičnega prikaza ki je priloga javnega razpisa izhodiščne cene so določene v skladu s cenitvijo ki jo je izdelal sodni cenilec in izvedenec nepremičnin z asa certifikatom občinski svet je s sklepom na 16 redni seji dne 17102012 potrdil prodajo predmetnih nepremičnin 1 v primeru da se v razpisnem roku za prodajo posamezne lokacije i ii ali iii ne prijavi nihče se rok za predložitev ponudb podaljša najkasneje do 1512013 naročnik bo v podaljšanem roku upošteval in ocenil ponudbe po vrstnem redu kot bodo prispele na naslov naročnika s prvo ponudbo ki bo formalno in finančno ustrezna bo sklenjena kupoprodajna pogodba2 po sklenitvi kupoprodajnih pogodb za prodajo nepremičnin iz točke ii1 ii2 in iii1 se razpis zaključi3 na razpisu lahko sodelujejo fizične in pravne osebe ki v roku predložijo pravilne ponudbe da se bo ponudba štela kot pravilna mora vsebovati prijavni obrazec (oBr-1 javno zbiranje ponudb) izjavo ponudnika da sprejema vse pogoje javnega razpisa (oBr-21) podpisan vzorec kupoprodajne pogodbe za predmetno nepremičnino fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta bančne kartice in davčno številko za fizične osebe oziroma fotokopijo izpiska iz sodnega registra za pravne osebe samostojni podjetnik predloži fotokopijo registracije (dokumenti ki dokazujejo registracijo pravne osebe ali sp ne smejo biti starejši od 30 dni od datuma predložitve ponudbe) ter id št za ddv za pravne osebe oziroma sp potrdilo o plačanih prispevkih in davkih ki ne sme biti starejše od 30 dni od datuma predložitve ponudbe (velja le za pravno osebo in sp) dokazilo o vplačilu varščine za resnost ponudbe v višini 10 izhodiščne cene4 Nakup zemljišč po Lokacijah ndash izbran bo ponudnik ki bo izpolnjeval vse razpisne pogoje in ponudil najvišjo ceno (najnižja je določena) V primeru manjših ponudbenih razlik za isto nepremičnino ndash lokacijo (do 1000 euro) ali enakih ponudb se bodo s ponudniki izvedla dodatna pogajanja5 vsi interesenti lahko dobijo dodatne informacije in si ogledajo nepremičnine ki so predmet javnega razpisa s predhodno najavo na občini mežica trg svobode 1 mežica tel 02 82 79 357 ndash mateja mešnjak (matejamesnjakmezicasi) ali 02 82 79 358 ndash milan Krivograd (milankrivogradmezicasi) 6 ponudniki bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh od dneva odpiranja ponudbIII Rok naslov in informacije za predložitev ponudbe1 pisne ponudbe na obrazcih ter zahtevane priloge naj ponudniki predložijo v zaprti ovojnici do 17122012 do 10 ure na naslov občina mežica trg svobode 1 2392 mežica z oznako raquoNe odpiraj Ponudba na javni razpis za prodajo nepremičnin ndash poslovna cona GC Vogarjevolaquo2 nepravočasne in nepravilno označene ponudbe se neodprte vrnejo pošiljatelju odpiranje ponudb ne bo javno 3 razpisna dokumentacija je na voljo na spletnih straneh občine mežica wwwmojaobcinasimezica (pod razpisi) vsa pojasnila v zvezi z razpisom lahko interesenti dobijo na občini mežica vsak delovni dan na tel št 02 82 79 357 ndash mateja mešnjak ali e-mail matejamesnjakmezicasi

oBčina mežica dušan Krebel župan lr

Sobota 01 12 ob 0800BarBarin sejem na vasiNa glavnem trgu (TD Mežica) Sobota 15 12 ob 1700Srečanje z lovSkim oktetomLovski dom Mežica (LD Peca Mežica) Sobota 15 12 ob 1800Predavanje in razPrava ldquoPlečnik in koroškardquoMala dvorana ND Mežica (Klub Koratio) Torek 18 12 ob 1800PevSki večerPred ND Mežica (MPZ Mežiški knapi) Sreda 19 12 ob 1630kraSitev dreveScaPred ND Mežica (Vrtec Mežica in OŠ Mežica) Sreda 19 12 ob 1730GlaSbena medGeneracijSka delavnicaMala dvorana ND Mežica (PD Alenčice) Četrtek 20 12 ob 1700Pohod z lučkami v neznanoPred nd mežica (OŠ Mežica in PD Mežica) Petek 21 12 ob 1700Začetek dogajanja pred narodnim domomPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Sobota 22 12 ob 1500božično-novoletni direndajŠportna dvorana Mežica (IKDM Perkmandelci) Sobota 22 12 ob 2100Zabava Z nitroXin moniko pUčeLjPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Ponedeljek 24 12 ob 2100Zabava Z viLijem reSnikomPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Torek 25 12 ob 1700UpriZoritev živih jaSLicPred nd mežica (TD Mežica in MePZ Sv Jakob) Torek 25 12 ob 1800

božičnominusnovoLetni koncertgoStje večera SkUpina orLekND Mežica (Pihalni orkester Rudnika Mežica) Torek 25 12 ob 2000UpriZoritev živih jaSLicPred nd mežica (TD Mežica in ŽPZ Gorna) Sreda 26 12 ob 1700božičnominusnovoletni koncert v Podzemlju Pece Z DADA KLADENIK amp MARKO ZALETELJ Turistični rudnik na Glančniku (TD Mežica in Podzemlje Pece doo) Sreda 26 12 ob 2100Zabava S čUki in dj neYPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Petek 28 12 ob 2100Zabava Z dj boriSomPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Sobota 29 12 ob 2100Zabava Z anSambLom StiLPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks)

Organizatorji peca commerce doo Koroškimladinski kulturni center kompLekS občina mežica in tUriStično drUštvo mežica

11

wwwdecembervmezicisi

12

V tOreK 4 12 2012 je bila V NarODNem DOmu mežica slOVesNOst Ob ObčiNsKem prazNiKu Na ta DaN Namreč gODuje sV barbara - zaščitNica ruDarjeV

Govor župana

drage občanke in občani kot veleva dolgoletna tradicija se z mesecem decembrom pričnejo slovesnosti ob pra-znovanju našega občinskega praznika praznovanje nas je združilo tudi nocoj in zatorej lepo pozdravljeni na prireditvi v počastitev občinskega pra-znika občine mežica prav po-seben pozdrav velja letošnjim ter dosedanjim nagrajencem občine mežica častnim obča-nom ter gostom

tako kot običajno je občinski praznik vselej priložnost da se spomnimo ključnih dogodkov ki so zaznamovali našo zgodovino in da se izkaže zahvala najzaslužnejšim domačinom in ustvarjalcem ki so s svojim uspešnim dolgoletnim delom vidno prispevali k vsesplošnim pridobitvam in razvoju na različnih področjih delovanja

v naši občini in tudi širše današnja proslava je torej namenjena prazniku občine mežica ki simbolno sovpada s praznikom svete Barbare ki je zaščitnica rudarjev rudarjenje je skozi stoletja kraju in okolici vtisnilo neizbrisen pečat iz obrobne kmečke vasice je kraj s časom prerasel v urbano središče kjer so se gradila nova stanovanja in hiše javni objekti in ostala komunalna infrastruktura rudnik je dajal dolga desetletja vsakdanji kruh velikemu številu sokrajanom in zdelo se je da tega preprosto ne more biti konec da se brez rudnika ne da preživeti danes ko se oziramo nazaj vemo da smo kljub zaprtju rudnika ostali in preživeli odmaknjeni čas pa še vedno biva v ljudeh ki so ga doživeli in bo živel v posvetilu ki ga zgodovinskemu spominu vsako leto poklanjamo z našim praznikom

ta košček sveta ki ga pokri-va naša občina vsekakor ni največji in tudi ne najbolj znan a za vse nas ki tukaj živimo je nedvomno nekaj posebnega za nas je to okolje v svoji podobi tista domač-nost ki daje občutek varnosti in nespremenljivosti v svojih posebnostih nam ponuja tiste stvari ki ga tako jasno ločujejo od drugih krajev in s svojim utripom nam podarja obču-tek doma zato je za nas ta delček sveta lahko naš ponos in naš dom tu se počutimo suvereni in to je okolje ki ga že skozi generacije oblikujemo in ustvarjamo

praznovanje oBčinsKega prazniKa je prazniK vseH nas v tem praznovanju se zrcali naš odnos do tega doma naš odnos do sredine v

Kateri ustvarjamo ter živimo in ne nazadnje se sKozi naše praznovanje odraža naš odnos do preteKlosti do vsega tistega Kar so nam zapustile preteKle generacije

danes ko praznujemo se je potrebno ozreti na vse kar je za nami da bi lahko pogledali naprej v prihodnost v našo skupno prihodnost ki smo ji dolžni na stežaj odpreti vrata čeprav je za nami težko leto verjamem da se imamo tudi letos s čim postaviti vesel in ponosen sem da imamo šolsko poslopje ki je v svoji prenovljeni podobi prav goto-vo zopet eno izmed najlepših v slovenskem prostoru prav tako kot je bilo to pred 86 leti oziroma daljnega leta 1926

4 Decemberobčinski praZnik

13

ko so našo osnovno šolo prvič predali v uporabo z ureditvijo okolice naše šole smo letos dodali še zadnji kamenček v mozaik celostne podobe tega osrednjega mestnega prostora

z ureditvijo okolice smo pričeli lani potem ko smo v okviru projekta raquocelovi-

ta obnova mestnega jedra mežicalaquo uspešno pridobili sredstva iz evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 85 celotne naložbe občina mežica je za izvedbo projekta namenila okoli 250000 eur lastnih proračunskih sredstev s strani evropske unije pa smo pridobili 800000 eur celotna vrednost projekta znaša torej okoli 1050000 eur in obsega tudi obnovo starega pokopališča kjer bodo dela zaključena še v tem mesecu pred koncem tega leta bomo končali tudi z obnovo sanitarij in kopalnic v športni hali v okviru projekta geopark Ka-ravanke pa smo to leto uredili sprehajalo pot ndash pešngo med narodnim domom in poleno tudi letos smo obnovili nekaj kanalizacijskih vodov ter zamenjali vse svetilke na celo-tnem območju kraja mežica

velika pridobitev za kraj je prav gotovo tudi postavitev

in ureditev čebelarske zbirke mežica v nekdanjem gutenbergerjevem mlinu ki med ostalimi eksponati obsega eno najlepših zbirk panskih končnic v slovenskem prostoru v okviru zbirke je predstavljena zgodovina več kot 100 let stare stavbe in usoda njenih nekdanjih lastnikov članov družine

gutenberger v manjšem prostoru pa je urejena spominska soba rudolfa galoba ki ponazarja okolje v katerem se je ta učitelj in šolski upravitelj sokol občinski odbornik sadjar in čebelar dobro počutil in v njem rad delal ter ga predstavi kot vsestranskega človeka ki je aktivno soustvarjal zgodovino mežice

spoštovani v zadnjih mesecih se vsi skupaj soočamo z veliko gospodarsko krizo ki kot posledico prinaša recesijo z vsemi njenimi negativnimi posledicami težko je izluščiti vse odgovore na zastavljena vprašanja kdo je za vse to kriv ter kako iz nezavidljive situacije nekaj pa je gotovo svet in družba se spreminjata veliko je nestrpnosti hitenja in brezčutnosti zatorej ne dovolimo da nas prevladajo negativna občutja ter dopustimo sožitju

prijateljstvu ter posluhu do sočloveka da postanejo naše skupno in glavno vodilo vsi ki odločamo o razvoju občine in življenju naših občanov moramo storili vse da bomo upravičili pričakovanja in zaupanje ljudi ter vsem zagotovili mir napredek blagostanje in srečnejši jutri dovolite mi da tudi danes ob

tej svečanosti izrečem nekaj zahval ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem sodelavcem poslovnim partnerjem in ne-nazadnje vsem našim obča-nom za prijaznost podporo in strpnost v tem letu zahvala gre vsem članom občinskega sveta nadzornega odbora članom vseh odborov in komi-sij za konstruktivno sodelova-nje in odgovorne odločitve ki so jih sprejeli zahvala gre tudi delavcem občinske uprave za trud in prizadevanja da po najboljših močeh delajo v zadovoljstvo občanov

zahvala gre tudi vsem pred-stavnikom javnih institucij in ustanov društvom in klubom v naši občini ter vsem posameznikom ki delajo v teh društvih - kul-turnikom gasilcem lovcem planincem perkmandelcem članom turističnega društva in vsem drugim ki nam s svojim nesebičnim razdaja-

njem omogočajo doživljanje mnogih prijetnih družabnih trenutkov in s tem veliko pri-spevajo k obogatitvi našega življenja ter urejenosti in pre-poznavnosti našega kraja

spoštovani na današnji pro-slavi ste z nami tudi nagrajen-ci občine mežica nekdo je zapisal da največja nagrada

za trud ni tisto kar zanj dobiš temveč tisto kar z njim posta-neš da bi dosegli ta smisel je potrebno predanost vtkati v vse pore delovanja in raz-mišljanja naj bodo priznanja izraz hvaležnosti in spošto-vanja naj bodo spodbuda prihodnjemu delu in zahvala za pomemben prispevek h kakovosti življenja v našem prostoru

dovolite mi spoštovani nagrajenci da vam iskreno in iz srca čestitam vsem skupaj pa ob prazniku občine mežica želim medsebojnega sodelo-vanja da bo lahko spričevalo naše občine ob letu osorej odraz skupnega dela in odsev odličnosti želim vam veliko zdravja moči samozavesti in sposobnosti da se bomo znali postaviti zase ter za tisto v kar verjamemo

župan občine mežicaDušan Krebel

14

Obrazložitve priznanjna področju ŠporTa

na podlagi 4 in 7 člena pravilnika o podeljevanju plaket in priznanj na po-dročju športa v občini mežica prejme priznanje ekipa leTa 2012 EKIPA MLADINCEV ODBOJKARSKE- GA KLUBA MEŽICA

odbojka se v mežici igra nepretrgoma že od leta 1930 vseskozi do danes so odbojkarji nudili stotinam mežiških mladih možnost stalne celoletne vadbe z močnim poudarkom na vzgojnih vrednotah odbojkarski klub mežica vzgaja in tekmuje z ekipami deklet in fantov na tekmovanjih panožne zveze kar je v slovenskem prostoru prava redkost letos se je posebej izkazala ekipa mladincev odbojkarskega kluba taB mežica ki je v okviru državnega prvenstva za mladince za sezono 2011 2012 osvojila deveto mesto med ekipami mladincev v sloveniji za ekipo so nastopali Nace Lednik ndash kapetan Viljem Prepotnik Gašper Jezernik Rok Praper Aleš Ipavic Miha Borko Matevž Gradišnik Jurij Miler Vid Peršak in Taj Vute Trener ekipe je bil gospod Blaž Merkač

na podlagi 1 2 in 3 člena pravilnika o podeljevanju plaket in priznanj na področju športa v občini mežica prejme plaketo za posebne dosežke na področju športa v letu 2012 gospod Janko Plešnik

janko plešnik je aktiven na športnem področju že od mladih nog večino časa v odbojki vrsto let je bil igralec domačega kluba oK mežica v vseh selekcijah igral pa je tudi v najvišji jugoslovanski ligi in izbrani vrsti slo-venije po končani igralski karieri je postal odbojkarski sodnik najprej za dvoransko odbojko več kot desetletje je bil v vrhu slovenskih sodnikov ter sodil najpomembnejše tekme v liga-škem in pokalnem tekmovanju leta 1996 je opravil mednarodni izpit za odbojko na mivki sodil je dve tekmo-vanji svetovne lige in pet evropskih prvenstev leta 1995 je opravil med-narodni izpit za odbojko invalidov od

takrat je sodil na treh paraolimpijskih igrah ter na vseh svetovnih prvenstvih v zadnjem desetletju 10 let je bil član evropske sodniške komisije za inva-lidsko odbojko danes je delegat in kontrolor na tekmah v sloveniji Kot prvi mednarodni delegat in kontrolor sojenja je postal član svetovne sodni-ške organizacije za odbojko invalidov posebne omembe pa sta vredna dva dosežka v njegovi sodniški karieri na paraolimpijskih igrah leta 2008 v pe-kingu je delil pravico na finalni moški tekmi na letošnjih paraolimpijskih igrah v londonu pa je kot prvi sodnik sodil finalno tekmo žensk

priZnanja TurisTičneGa druŠTva ndash oDbora Za hortIKulturo

turistično društvo mežica odbor za hor-tikulturo podeljuje sledeča priznanja DRUŽINI KREVH za hišo v cvetju in lepo urejeno okolico IZLETNIŠKI KMETIJI VOJAK ndash JAKOPIČ za hišo v cvetju in lepo urejeno okolico GRADBENIŠTVU STANE DOO za lepo urejeno okolico poslovnega objekta

ObrazložitveobčinskiH priZnanj

v skladu s 15 členom odloka o grbu zastavi občinskem prazniku in priznanjih v občini mežica občinski svet občine mežica podeli Zlati grb občine Mežica Gradbenemu podjetju Stane doo za uspešno in prizadevno gradbeno dejavnost ki znatno prispeva k ugledu in večji prepoznavnosti kraja

gradbeno podjetje stane doo opra-vlja svojo dejavnost od leta 1990 Kot družinsko podjetje so se v tem času razvili v firmo ki slovi po kakovosti natančnosti in pravočasnosti izvedbe storitev inovativnosti sledenju tren-dom širokem strokovnem znanju ter lojalnosti do zaposlenih trudijo se za dobrobit svojih delavcev njihovo družinsko socialno varnost in dobro

delovno usposobljenost leta 2008 so začeli s poslovanjem v novih poslov-nih prostorih zaradi težkega gospo-darskega položaja so leta 2009 izvedli racionalizacijo ter boljšo organizira-nost dela podjetje sproti nadgrajuje svojo ponudbo in tako krepi zaupanje strank hkrati pa se vodstvo in zapo-sleni strokovno izobražujejo da bi lahko ponudili še boljše storitve vsa leta delovanja dobro sodelujejo z občino mežica in njenimi občani med drugim so v oktobru izvajali gradbena dela za investicijo občine mežica v sklopu projekta geološka pohodna učna pot vselej se celoten kolektiv z veliko vnemo udeleži čistilnih akcij očistimo slovenijo gojijo topel čut za pomoč bližnjemu brez javne vednosti gradbeno podjetje stane doo s svojo uspešno in prizadevno dejavnostjo znatno prispeva k razvoju in ugledu kraja zato se mu podeli zlati grb občine mežica

Zlati grb občine Mežica se podeli Podzemlju Pece doo

za njihov prispevek k ohranjanju ru-darske dediščine in k prepoznavnosti občine v slovenskem in širšem evrop-skem prostoru

po več kot treh stoletjih črpanja iz rudnika svinca in cinka mežica so v devetdesetih letih 20 stoletja začeli rudnik zapirati in na srečo je prišlo do miselnega preobrata da lahko rudnik in rudarska dediščina postaneta tista zakladnica iz katere je moč črpati ustvarjati in razvijati nova delovna mesta oziroma celovito turistično ponudbo leta 1994 je bila vzporedno z zapiranjem rudnika izvedena študija o ohranitvi in zavarovanju delov rudnika mežica in topla na osnovi katere se je začela razvijati muzejska in turistična dejavnost izoblikovala se je blagovna znamka podzemlje pece pod okriljem katere se še danes tržita rudnik in muzej v mežici turistični rudnik je bil uradno odprt leta 1997 in je do danes sprejel že okoli 240000 obiskovalcev poleg osnovne ponudbe ogleda muzejskih zbirk in ogleda rudnika z

Podelitev prizanj

15

rudarskim vlakom sta na voljo še dve atrakciji kolesarjenje skozi rudnik ki predstavlja avanturo ki jo je v evropi mogoče doživeti le v mežici in jo je do sedaj preizkusilo že okoli 20000 ljudi in čolnarjenje po zalitem delu rudnika poleg stalne ponudbe je podzemlje pece izoblikovalo tudi raznoliko ponudbo dodatnih aktivnosti kot so otroške delavnice kulturne prireditve koncerti in podobno pri teh dejavnostih sodelujejo z lokalnimi društvi partnerstva pa iščejo tudi v programih evropske unije sodelovali so na primer na Festivalu dveh kultur ki je povezal kraje velenje mežica železna Kapla Huumlttenberg in Bad Bleiberg pa v projektu iron route ndash železna pot ki je povezal različne alpske dežele s skupno rudarsko in železarsko preteklostjo letos sodelujejo v projektu adventure petzenpeca in so nosilci mednarodnega projekta geopark Karavankeda njihovo delovanje pelje v pravo smer potrjujeta dve nagradi srebrni sejalec leta 2004 za najbolj inovativen turistični produkt ndash podzemno kole-sarjenje in evropski muzej leta 2007 ko so se uvrstili v ožji izbor za najboljši evropski muzej za vse dosežke prete-klih petnajstih let se jim letos podeli še zlati grb občine mežica

Zlati grb občine Mežica se podeli Bogomirju Auprihu kot uspešnemu managerju

leta 1965 rojeni Bogomir auprih je leta 1992 diplomiral na univerzi v lju-bljani na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo ter s tem pridobil naziv univerzitetni diplomirani inženir ele-ktrotehnike leta 1996 pa je uspešno zaključil magisterij iz mednarodne ekonomije od leta 2000 naprej kot direktor uspešno vodi podjetje taB dd ki je bilo ustanovljeno leta 1965 kot ena izmed temeljnih organizacij združenega dela rudnika mežica prvih 15 let je taB proizvajal po licenci tudorja s švedske danes pa proizva-ja vse vrste svinčevih baterij v dveh moderno opremljenih tovarnah s 400

zaposlenimi v prvi izmed tovarn letno proizvedejo 2000000 kosov startnih baterij blagovnih znamk topla in taB v drugi pa približno 1000000 kosov industrijskih baterij letno proizvodnja vključuje tudi izdelavo raznih baterij za vojaške namene visokokakovostne baterije ki jih proizvaja taB dd so znane po vsem svetu še posebej v evropi aziji in amerikiKot uspešen direktor uglednega pod-jetja pa Bogomir auprih ne pozabi na prošnje za finančno in materialno pomoč ki jih na njegovo firmo pošilja-jo razna društva in ustanove iz mežice in od drugod tako so v letih od 2009 do 2011 družbe taB-a donirale kar 363000 evrov različnim društvom in organizacijam na Koroškem in dru-god Brez te finančne in materialne pomoči mnogi ne bi mogli uresničiti in izvesti zastavljenih ciljev na špor-tnem kulturnem prosvetnem in druž-benem področju tudi kot zahvalo za tovrstno delovanje se Bogomirju au-prihu podeli zlati grb občine mežica

Zlati grb občine Mežica se podeli Frideriku Šušlu za dolgoletno delo na področju planinstva in smučanja

leta 1925 v črni rojeni Friderik šušel je po drugi svetovni vojni v kateri je bil aktivno udeležen kot partizan leta 1946 v žerjavu sodeloval pri ustano-vitvi planinskega društva žerjav ki se je najprej ukvarjalo s postavitvijo koče na smrekovcu ki so jo odprli že leta 1950 čeprav je bil po poklicu elektrikar in je ob delu dokončal še delovodsko šolo v ljubljani ter je bil vodja elektroslužbe raquov jamilaquo je v prostem času opravil obilo ur udar-niškega dela tudi po selitvi v mežico leta 1961 je ostal aktiven planinec in se včlanil v planinsko društvo mežica kjer je bil član raznih odborov vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja sledi je zapustilo predvsem njegovo delovanje v odboru za postavitev kipa kralja matjaža na peci tako imenova-nem odboru raquomatjaževcilaquo v zgodnjih šestdesetih letih so raquomatjaževcilaquo po-skrbeli za ureditev povečanje in elek-

trifikacijo starega rova na peci kamor so nato postavili kip kralja matjaža ki je nadomestil nekdanji leseni kip ki je bil med vojno uničendrug večji projekt pri katerem je so-deloval Friderik šušel pa je bila gra-dnja in opremljanje koče na grohatu na raduhi kamor so morali vse od kmeta Bukovnika potegniti električno napeljavo žal je takratno kočo kasne-je odnesel plaz Friderik šušel je kot odbornik društva sodeloval tudi pri obnovi koče na pikovem in opremljanju koče na peci poleg planinstva pa se je ukvarjal tudi s športom tako je sodeloval na smu-čarskih tekmah kot smučarski sodnik pa tudi pri opremljanju samega smučišča z infrastrukturo za merjenje časa na tekmah in podobno ima več priznanj za zasluge s področja planin-stva športa in krvodajalstva za njego-vo dolgoletno delovanje si je zaslužil tudi zlati grb občine mežica

v skladu s 16 členom odloka o grbu za-stavi občinskem prazniku in priznanjih v občini mežica župan podeli priznanje občine Mežica za zavzeto ohranjanje kulturne zapu-ščine na področju čebelarske dediščine rudolfa galoba gospe Saši Zrelec

čebelarska zbirka mežica predstavlja bogato kulturno vrednoto za kraj in ljudi pa tudi za vse naše zanamce ohranitev razstavljenih predmetov in dokumentov dokazuje spoštljivo povezanost in ljubezen do prevzete dragocene zapuščine nekdanjega lastnika rudolfa galoba čebelarska zbirka nedvomno ohranja trajne sledi ustvarjalnosti človeka v sobivanju z naravo in pridelki marljivih čebel s svojo skrbno zavzetostjo za kulturne vrednote je gospa saša zrelec čebelar-sko zbirko ohranila in pomagala do-polniti v stalno razstavo z ohranitvijo zbirke in svojim delom je prispevala pomemben delež k ugledu našega kraja zato se ji podeli priznanje obči-ne mežica

po utemeljitvah predlagateljev povzela Ajda Vasle

16

90 let in večuršula vertačniKFranc percFranc FrišKovec šteFan ledniK

85 letterezija coFljudmila HoHnecrudolF aBraHamneža šumaH

novorojenčKiKaja ledineK

isaBela pušniK sara BelHaima

žaK repniK aneja taHiĆ

lejla muratoviĆ tai modrej

V imeNu ObčaNOV mežice iN V sVOjem imeNu isKreNe čestitKe Vsem starOstNiKOm NOVOrOjeNcem iN NjihOVim staršem

dušan KreBel župan

uVoDV razpravi so navedena in obravnavana hišna imena starih mežiških domačij Povzeta so deloma iz najstarejših seznamov posesti v urbanih iz poznejših popisov prebivalcev v upravni in cerkveni dokumentaciji iz popisov posesti v tedaj nasta-jajoči katastrski evidenci pa tudi iz navedb drugih piscevVečina imen je stara precej stoletij a so se ohranila v ljudski rabi vse do danes kljub temu da uradne evidence zemljiških posesti teh imen ne vsebujejo več Nekatera se pojavljajo le še v geodetskih kartah ožjih območij večina drugih pa kot priimki Župnik Simon Pirc je v svojem poročilu o gradnji nove stavbe mežiške cerkve leta 1841 zapisal1 da raquose že l 1486 (OP Ko je po nekaterih virih obstojal nekaj pozneje ukinjeni vikariat) omenjajo večinoma vsa hišna imena kot so danda-nes hellip laquoPrvotno so predstavljala imena domačij tudi uradni priimek na njih živečih družin Kasneje zlasti v obdobju upravnih reform cesarice Marije Terezije že prej pa tudi v cerkvenih popisih faranov so začeli posebej ali dodatno pisati in regis-trirati tudi njihove prave osebne priimke če so ti obstojali To besedilo vsebuje hišna imena zapisana in vezana predvsem na zemljiško posest (hube kajže) in obstoj bivališč ndash prebivalcev na njih do stanja ob koncu 18 stoletjaV pregledu je najprej zapisano ime domačije kakršno se je ohranilo v ljudskem govoru Dodane so tri najpogosteje upo-rabljene oblike imena povzete po izgovarjavi domačinov Sledi zapis imena iz stare dokumentacije vir in letnica registra-cije navedenega zapisa V primerih ko navajam vire zapisov iz obsežnih evidenc uporabljam za njih kraticeT r ndash Terezijska rektifikacija2J k ndash Jožefinski kataster3

1 žam zapis v objavljeni mežiški farni kroniki ndash anton Boštele 19562 Kla maria theresianische rektifkation amt schwarzenbach und miess 26 april 1750 Fasc Xi ndeg 1063 Kla josephinische Kataster fond Herrschaft Bleiburg Fasc Xi ndeg 238

IMeNa StarIh MEŽIŠKIH DOMAČIJ

17

F k ndash Franciscejski kataster4orgis ndash dr alfred orgis5Pri posameznih značilnejših imenih ali pri tistih ki obstajajo le v tukajšnjem ožjem okolišu skušam ugibati o njihovem možnem izvoru oziroma osnovi Dodana je še današnja hišna številka domačije današnji priimek na njej živeče družine ali druga raba poslopij Pregled je narejen po naseljih občine Mežica po stanju od zadnjih sprememb njihovih meja leta 1968 ko se je področje naselja Mežica razširilo v okolico Ob nekaterih primerih opozarjam na razliko med zapisanim tj uradno veljavnim imenom in imenom iz govora doma-činov To so napake ki so se primerile pri zapisih slovenskih nazivov v nemško pisavo Čeprav so prvi in poznejši zapi-sovalci posesti nedvomno povzemali nazive imen posesti ali prebivalcev po izgovarjavi domačinov jih niso zmogli vselej ustrezno prenesti v nemški pisavi na papir Zato je včasih prišlo tudi do povsem drugačnega imena kakršno je obsojalo v resnici Pri tem je treba omeniti tudi značilnost iz koroškega podjunskega in mežiškega narečja ko je take posebnosti zaznamovala tudi pogosto spremenjena izgovarjava samoglasnikov a e o u (kot npr Mežica ndash Možica Meža ndash Maža itd) povedati pa je treba da storjene napake pri zapisih imen iz te dobe niso posledica načrtne germanizacije Ta se je začela šele po pomladi narodov leta 1848

NaSelJe breG

JesenikJesenik Jesenikovka pri Jeseniku JesenikovOrgis 1788 Jessenigg SimonIme za posest je ohranjeno kljub že desetletja opuščeni domačijiDanes Breg št 18

JunčarJugravenčar Jugravenčarca pri Jugravenčarju JugravenčarjevTr 1750 Jontschar Orgis 1788 JuntscherIme je morda izvedeno iz besede junec ndash juničarDanes Breg št 17 Libnik

MarholčeMarhovčeMagraverholč Magraverholčna na Magraverholčem MagraverholčevOrgis 1709 Mayrhold ndash tedaj živi na posestvu Jerho Matheusch Jk 1788 Mayrhold MathiasV ljudskem govoru se je oblikoval naziv Marhovče ndash tudi Marholče Ime Maierhold je nedvomno zapisano kot funkcija ndash oskrbništvo grafovske posesti (Maier = oskrbnik) V bližini soseščini sta poznana Maierhold v Podolševi nad Logarsko dolino ter Maierhof v Belski Kočni pri Železni Kapli Izpeljanka tega imena je morda tudi naziv posestva Marolt ndash Marolče v Koprivni na Soncu nad Železno Kaplo tik ob meji z našo Koprivno Danes Breg št 10 in 11 Pratnekar

NASELJE MEŽICA

brdnikbrdnik brdnica Pri brdniku brdnikovT r 1750 Werdnigg J k 1788 Wernigg GregorIme je izpeljano in besede brdo Posestvo je v celoti obsegalo ves podolgovat hrib ndash brdo Domačija je bila opuščena že pred 2 svetovno vojno Ime ostaja živo Tu je predviden zaselek stanovanjskih hiš brdnikovo

ČorejČoriČograverej Čograverejka pri Čogravereju ČograverejevT r 1750 Zushre Matheus Jk 1788 Tschorey LuckasNenavadno drugod neznano ime Morda je nekaj označevalo človeka štorastega počasnega vedenja V ZSSP ime ni nave-denoDanes Celovška cesta št 23 Grauf

KarigraveceljKarigravecelj Karigraveclja pri Karigraveceljnu Karigraveceljev4 Kla Franziszaumlische Kataster fond Herrschaft Bleiburg Fasc Xi ndeg 290 296 297 298 303 as Fraciscejski kataster za davčni okraj pliberk Ko meža takraj5 Kla dr alfred orgis Herrschaft Bleiburg inventure Klagenfurt 2221989

18J k 1788 Karitzei FranzIme poznano le na Koroškem V sosednji Jazbini Koricelj Pojavlja se tudi na avstrijskem Koroškem V ZSSP ni navedeno Danes Celovška cesta 2 Dotrajana lesena najstarejša mežiška hiša bo žal kmalu odstranjena

KajžarKagravejžar Kagravejžarca pri Kagravejžarju KagravejžarjevOrgis 1612 Chaiser Vallenty in 1722 Keyser VideDanes Ob Meži št 10 Gerdej

KevpKegravevp Kegravevpna pri Kegravevpu Kegravevpov izgovarjano tudi Kjovp Kjovna hellipOrgis 1744 Khaup AlexIme se nanaša na nekdanje posestvo v zaselku Senčna vas Ko je še pred Jožefinsko dobo prešlo v posest rodbine Stopar se je to domače ime preneslo tudi na domačijo Spodnji Stopar Danes Celovška cesta št 8 poslovno-stanovanjska stavba

KivaKiva Kivarca pri Kivu Kivov Orgis 1658 Khiua Tr 1750 Kiua AleksV poznejši dokumentaciji se pojavlja tudi zapis kriva Ime domačije je danes pozabljeno starejši pa še Jesenikovemu vrhu tudi Kivov vrh Prvotno posestvo Po osnovanju fužin leta 1776 je tu nastala njihova uprava obenem zgrajena ti Kivova fužina katere zgradba je še ohranjenaDanesCelovška cesta št 14 Pungartnik

MervaMegraverva Megravervarca ndash Megraveratna pri Megravervanu MegravervanovOrgis 1680 Merua ClemenIme ima morda osnovno v živalski krmi ndash mrva Po osnovanju fužin leta 1776 postane domačija bivališče fužinarskih dru-žin grofa ThurnaOd uvedbe hišnih številk po uličnem sistemu leta 1968 je za tamkajšnji novi pozidani zaselek privzeto ledinsko ime Mrvograve-vo

MežnarMegravežnar Megravežnarca pri Megravežnarju MegravežnarjevPliberški urbar 15246 Meβner Hiša je dobila ime po služnosti mežnarjev ki so jo oddavna opravljali pri mežiški cerkvi Vse do leta 1912 je bilo hišno ime priimek ene najstarejših družin v kraju Nato je hiša privzela ime po novem lastniku ndash VivodDanes Trg svobode 13 Mastek

obenarObenaacuter Obenaacuterica pri Obenaacuterju ObenaacuterjevOgris 1715 Obenar Clemen Tr 1750Obenayr JoβephHišno ime se je uporabljalo vse do konca 19 stoletja čeprav je kmetija prešla že v Terezijski dobi v posest družine Trav-nekar nato KrautDanes posodobljene stanovanjsko-poslovne stavbe na trgu št 1 2 in 3

orešnikOregravešnik Oregravešnica pri Oregravešniku OregravešnikovOgris 1758 Korreschnigg J k 1788 Orieschnigg LucasStaro hišno ime se je ohranilo kot družinski priimek do danes Danes Polena 32 Orešnik

PolenaOgris 1720 Polleno Valentin Tr 1750 Polleno Oβwald

6 Kla urbar pleyburg 1524 str 108

19

Ime ima osnovo nedvomno v besedi polje ndash poljana Že po letu 1800 so tam začeli postavljati topilnico in prebiralnico svinčeve rude nato še druge poslovne in stanovanjske zgradbe in tu je nastalo poslovno središče mežiškega rudarstva Sprva nemški naziv za zaselek Bergschaffer je nadomestila slovenska Polena Od leta 1968 je v uličnem sistemu kraja zaselek tudi uradno dobil to imeIme Polena je poznano na avstrijskem Koroškem

PustnikPustnigravek Pustnigraveca pri Pustnigraveku PustnigravekovOgris 1799 Pustnigg JosephIme ima osnovo v besedi puša ndash puščaHišno ime Pustnik se je do nedavnega ohranjalo tudi kot rodbinsko imeDanes Kopališka pot 11 Mandl

SmrečnikSmregravečnik Smregravečnica pri Smregravečniku Smregravečnikov15277 Schmiersnikh J k 1788 Smrietschnigg FrancZ imenom Smrečnikovo je leta 1968 poimenovan tamkaj osnovani stanovanjski zaselek MežiceDanes Smrečnikovo 21 Osojnik

StariStaacuteri Staacuterika - tudi Staacuterikna pri Staacuteriju StaacuterijevOgris 1711 Stary Gregorn T r 1750 Lorenz Kunz ndash StaryDanes Leška cesta 27 Pustnik

StoparStogravepar Stograveparca pri Stograveparju StograveparjevOgris 1711 Stopar Valent T r 1750 Stoppar ThomasIme ima osnovo v besedi stopa stope nekdanji napravi za drobljenje Poznano je tudi v bližnji Podpeci in na Poljani pri Prevaljah Rodbina s tem imenom pri hiši je ugasnila kmalu po letu 1945Danes Celovška cesta 12 gostinsko-poslovna stavba Krebs

torcTorc Torčna pri Torcu TorčevT r 1750 Torz Valentin Ogris 1774 Torz Casper Hišno ime je danes pozabljeno Po tej domačiji je ostalo le še ime Torče-va žaga za zaselek ob cesti proti PrevaljamDanes Trg svobode št 8 poslovno-stanovanjska stavba

VogrinaVogrina Vogrinka pri Vogrinu VogrinovOgris 1733 Wogrina Joseph T r 1750 Wogrina UrbanIme Vogrina ki ima osnovo v besedi Oger je prišlo iz rabe že po letu 1800 čeprav se je v raznih zapisih pojavljalo še po letu 1850 Domačija se je kasneje imenovala po drugih lastnikih Hirc Kraut ToffDanes Trg svobode 10 GP Hotel Peca

ŽagmojsterŽaacutegmojster Žaacutegmojstrica pri Žaacutegmojstru ŽaacutegmojstrovT r 1750 Sagmeister Joβeph Ogris 1766 Sagmeister EvaIme izvira iz žagarske obrti pri hišiDanes Celovška cesta št 17 Praper

Štefan Lednik

IzvorimendomačijostalihmežiškihzaselkovbomoobjavilivnekajnaslednjihizdajahŠumca

7 Kla listina a 2486 datum 1582 spetember 22

trinajsti koncert raquoZA ČLOVEKAlaquo

raquopremišljujem kje začeti helliplaquo je začel svoj nagovor gospod župnik davorin vreča

tudi jaz premišljujem kje in kako bi začela kajti po mišljenju in besedah dr tϋrka Karitas ni potrebna raquoza to sta tu država in rKlaquo da pomagata ljudem v stiski res je toda naše izkušnje nam

dokazujejo da smo potrebni tudi mi Karitas ndash ljubezen to je

naše poslanstvo da

pomagamo ljudem v stiski ne spol ne barva kože ne politična ali verska pripadnost niso pomembni samo ndash stiska stisk pa je vedno več tako družinskih kot med posamezniki tu pa pristopimo mi in vi raquoKako pa tolaquo se sprašujete

mežiška župnijska karitas je letos pripra-vila že 13 dobrodelni koncert za člove-ka pomagali ste vsi ki ste kupili vstopni-

co ali zanjo darovali denar z našim trudom in vašo pripravljenostjo da ste

prišli smo napolnili dvorano in koncert je uspel z vašimi pri-spevki bomo zopet lahko pomagali pomoči potreb-nim nastopajoči so se odpoveda-li honorarju za-radi navduše-nja nad dobro sodelujočo publiko so se

nekateri odloči-li da svoj nastop

celo ponovijo

Hvala vsem nastopa-jočim vam ki ste prišli

poslušat hvala vsem sponzorjem ki ste nam pomagali pri pogostitvi za nastopajoče Hvala našim najmlajšim hellip

ne bom več razmišlja-la kar preberite si

besede g davorinaraquoPremišljujem kje

začeti Pri teh malih sončkih

ki smo jih videli čisto na

začetku ko smo bili obsijani z otroškim soncem Pa vendarle se človek težko zamisli da je na svetu tudi veliko otrok ki ne živijo tako prijetnega otroštva kakor ti otroci iz vrtca ki so tukaj zaplesali Ampak kakor je Jezus rekel raquoUboge boste imeli vedno med sebojlaquo je tako tudi danes Vedno se najdejo družine ki potrebujejo pomoč dobrih ljudi Če povzamem misel Raula Follereua zdravnika ki je svoje življenje posvetil ubogim raquoNarod ni velik takrat ko je številčen in močan tudi ne takrat ko je bogat ampak takrat ko je sposoben ljubitilaquo Vi dragi udeleženci tega koncerta ki ste danes prišli ste pokazali da imate srce za uboge in v vas človek lahko vidi upanje tudi za naš narod če že upoštevamo Follereua

in na drugi strani če se za trenutek vr-nem k pevcem ki so zapeli pesem goz-dovi v mesečini človek marsikdaj zna ceniti domovino šele takrat ko odide v tujino in tako je tudi težko razumeti ubogega dokler sam nisi ubog toda toliko bolj dragoceno je da kljub temu znamo ohraniti srce za njih

upam da se nikoli ne boste znašli na oni strani kjer bi vi potrebovali pomoč če pa že upam da se bodo našli ljudje ki bodo znali priskočiti na pomoč v soli-darnosti je moč naroda in solidarnost je tudi rdeča nit današnjega koncerta

Hvala lepa za vašo solidarnost hvala lepa za vašo udeležbo in Hvala za vaše odprto srcelaquo

Kaj naj tem besedam še dodam nič drugega kot to da naj se kdo med vami odloči in se nam pridruži pri delu na Karitas pa napolnite dvorano tudi na naslednjih koncertih ki jih bomo orga-nizirali Hvala

Ani Krivec

21

zaNKe zaNKe hellip

raquo kakršne si le mislrsquotrsquo morrsquotelaquo smo lahko videli na razstavi ročnih del v nedeljo 18 novembra v avli občinske uprave tega dne so bile volitve predsednika republike v tej zgradbi je bilo volišče in tako si je razstavo ogledalo kar veliko ljudi

pletene in kvačkane izdelke vseh barv in vzorcev so izdelale ljubiteljice ročnega pletenja in kvačkanja ki se ob ponedeljkih zvečer zberejo v narodnem domu v sobi društva invalidov mežica skupino vodi Katja peruzzi prijazna mlada gospa ki s svojo domiselnostjo

in iznajdljivostjo predlaga številne nove in nenavadne izdelke pri tem pa prav vse članice skupine zelo ustvarjalno sodelujejo za dobro voljo in lepši večer s kavico poskrbi tudi mama peruzzi

ročni izdelki te skupine so bili ponujeni v prodajo na stojnici na Barbarinem sejmu preteklo soboto Hitro so bili prodani

gospe ki sodelujejo v tej skupini si kakšen dan polepšajo tudi z obiskom v toplicah in drugih turistično zanimivih krajih članica skupine je namreč tudi bivša bančna uslužbenka g maruša petelin ki od sodelujočih vsak mesec mesec vestno zbere nekaj evrov ndash za srečanja za dušo in kaj je to kar omogoča ljubiteljicam ročnih del uspešno in dolgoročno sodelovanje to je sprejmanje in izmenjava znanja ki ga članice nesebično delijo med seboj

pa srečno novo leto

Vida Potočnik

člani mpz viHarniKi pri društvu upokojencev mežica smo 10 novembra praznovali 15 obletnico aktivnega delo-vanja

praznovanje je bilo v na-rodnem domu v mežici s

kulturnim programom po-leg članov mpz viharniki je sodelovala tudi tamburaška skupina tamiKa iz železne Kaple povezovalec programa je bil tomo simetinger ki je z lepo besedo popestril pevski in glasbeni program

mpz se je predstavil s sledeči-mi pesmiminocoj je en fajn večer Hladna jesen že prihaja nikdar ne bom pozabil Karlinca je šte-mana moj pobič je furman potnik o košnji na peco bi šel majolka bod pozdravlje-

na mi slovenci dve beli brezi in Bratje tamburaška skupina pa je zaigrala golovško pol-ko zlati časi pod peco sem doma valcer št 2 cvetje v jeseni Katjuša cherry pink and apple blossom white sve je ona meni in mard-

MPZ VIharNIKI15 ObletNica DelOVaNja

22

jandja ob zaključku pa smo skupaj izvedli skladbo lipa zelenela jeHvaležni smo ker se je tam-buraška skupina tamika odzvala povabilu zato jo tudi širše predstavljamo

že pred drugo svetovno vojno je v slovenskem pro-svetnem društvu raquozarjalaquo v železni kapli obstajala tam-buraška skupina tamburaško delovanje se je iz raznih ra-zlogov večkrat prekinilo leta 1995 je tatjana pirker nago-vorila dovolj zainteresiranih deklet da so lahko znova ustanovili današnjo tambura-ško skupino tamikapolne optimizma in idealizma so se srečevale pri vajah in same skušale napredovati kolikor je bilo mogoče po kratkem času so se začeli vrstiti nastopi in to so bili prvi koraki v javnost zagnanost in ljubezen do tamburaštva sta vodili do vztrajnostnega delovanja v preteklih sedemnajstih letih skupina pod mentorstvom Hanzija gabriela ni le napredovala na glasbenem področju temveč ji je uspelo to podoživljati na avstrijskem Koroškem le redko kulturno

dejavnost tamika v obliki projektov z raznimi pevskimi in tamburaškimi skupinami povezuje kulturnike in veže prijateljske stikeskupina je imela v preteklih letih okoli 250 nastopov po avstriji sloveniji in italiji ter posnela štiri zgoščenke nji-hov repertoar obsega sloven-ske grške in ruske narodne pesmi prav tako pa tudi dal-matinske moderne ter klasič-ne skladbe

v spored se je o delovanju zbora vključil tudi predsednik du mežica in predsednik mpz viharniki jožef libnik ter v krajšem govoru povedal na-slednje

raquodragi občani občanke in dragi gostjeprisrčna zahvala za udeležbo na praznovanju 15 obletnice zbora viharniki pri du mežica in izdaji zgoščenke nocoj je en fajn večerzbor deluje od leta 1997 ko sta ga ustanovila takratni predsednik društva upokojencev Franc arbajter in predsednik za kulturo anton Kajzer ustanovljen je bil zaradi veselja do petja med člani društva in potrebe za

izvajanje tovrstne dejavnosti v kraju samem številčnost zbora je nihala in ostala pri današnjem številu zbor je od nastanka pa do septembra 2010 vodil anton škerjanec od takrat pa do danes ga vodi andrej gorenjak zbor se redno udeležuje revije od pliberka do traberka praznika sadja in cvetja v pesnici prireja koncerte v mežici v domovih starostnikov v črnečah slovenj gradcu in na prevaljahnaša pesem zveni na občnih zborih obletnicah piknikih in ob zadnjem slovesu naših krajanov zastopamo tudi prostovoljno gasilsko društvo mežica na srečanjih gasilskih zborovzbor je za uspešno delovanje prejel več priznanj najžlah-tnejše pa je priznanje občine mežica ki smo ga prejeli ob 10-letnici delovanjavse našteto o delovanju zbora pa ne bi bilo mogoče brez finančnih sredstev ta sredstva pridobimo na pod-lagi vsakoletnega razpisa pri občini mežica in s pomočjo sponzorjev za kar se iskreno zahvaljujemozgoščenko smo izdali na po-budo našega sedanjega vodje

andreja gorenjaka ki je vodil in snoval izdajoprav je tudi da vam predsta-vim sedanji zborprva tenorja sta jože dlopst in peter štirn drugi tenorji jožef libnik štefan Kohek ter šte-fan čepin prva basa sta ivan vrhnjak in vlado mori drugi basi pa matevž žlebnik jakob Forstner ter edi vrabič vseh 15 let so zboru zvesti jože dlopst štefan čepin in jakob Forstnerskratka tu smo ker radi pojemo in tako bomo tudi nadaljevali vam vsem pa hvala za zvestobo tamburaški skupini tamika za prispevek in tomu simetingerju za vzorno vodenjelaquoprireditvi so prisostvovali tudi vabljeni gostje in predstavni-ca javnega sklada za kulturo rs ravne na Koroškem ga jožica Krejan ki je ob tej pri-ložnosti podelila gallusova priznanja za prispevek k pev-ski ustvarjalnosti članom mpz viharniki in sicersrebrni znak so prejeli ivan vrhnjak vlado mori in jožef libnik zlatega pa edi vrabičprejemnikom čestitamo iz srca ter se zahvaljujemo za opravljeno delogostje predstavniki društev so v nadaljevanju programa s priložnostnimi darili ter željami za nadaljnje uspešno delovanje zbora izrazili skupni interes za razvoj in obstoj pevske kulture v naši občini s podelitvijo priznanja občine mežica pa nas je dodatno pre-senetil župan dušan Krebel in s tem potrdil da so rezultati našega petnajstletnega pri-zadevanja opazni tudi v širši skupnosti in da je smiselno nadaljevati načeto

vsem sponzorjem ki so s svojimi nesebičnimi prispevki omogočili izdajo zgoščenke se iz srca zahvaljujemo vam dragi občani pa za obisk

Jožef Libnik

23

drago miloševič je črnjan ki že nekaj let na različnih prireditvah in dogodkih pooseblja Kralja matjaža in ko oblečen v kraljevska oblačila spregovori je tako kot bi nam res sprego-voril Kralj matjaž Ko sem ga poslušala naza-dnje ob predstavi-tvi knjige janeza švaba so se me njegova razmišljanja še posebej dotaknila zato sem ga prosila da jih deli tudi z bralci šumca ter vsemi tistimi ki čakajo da se v teh burnih časih vendarle že zbudi naš kralj ki spi v nedrjih pece ali pa morda v nas samih novoletni čas ko potegnemo črto pod preteklim in načrtujemo prihodnost je čas ki je za taka sporočila in razmišljanja še posebej primeren

Ida Paradiž

KRALJ MATJAŽ PONOSNO ZAVEDANJE SLOVENSTVA raquoprav tako kot je mavrica podoba son-ca ki jo odsevi žarkov v oblaku različno obarvajo je tudi mit podoba neke resni-ce v kateri odseva misel z različnih kon-cev svetalaquo (plutarh izida in oziris 20) o moja slovenija vsa mala najmanjša na svetu Kljubuješ tvoj mali človek narod tolikokrat teptan uničevan krvav hellip še je tu iz nedoumljive pradavni-ne ta mala klena skupinica reže morje neskončnega časa in prostora in burka valove reže svoje zgodovinske brazde in trga ječi kolne a vztraja in zmaguje se ohranja o veliki imperialistični sosedi mogočni angleži osvojevalci Francozi revolucionarji zmagovalci germani samooklicana visoka rasa še smo tu in

kakor je Bog hodil pred izraelci tako so pred nami hodili martin Krpan peter Klepec škopnek Bedanc gozdni mož

žal žena divja jaga perkman-dlc torka Kralj matjaž

ndash miti in legende imeli smo svo-

je bogove daž bog

ndash bog sonca in plo-dnosti je po-skrbel za po-tom-

stvo in optimi-

zem lada ndash pomlad

mladost le-pota in ljubezen

perunstrelbog je delal grom dež plodnost

in gospodaril vesolju volos veles ndash bog živine pašnikov plodnosti vesna ndash bogi-nja pomladi bujnosti in mladosti vodan ndash bog voda rek in morij pa tudi morana ndash boginja smrti in zime triglav ndash vladar nebes zemlje in podzemlja svetlobe in teme še smo tu ndash navkljub raquonamrslaquo mali slovencelj zaverovan v svoje bogo-ve mite in zgodovino ki ga edina ohra-nja o množične požrešne horde tujcev teptajoče skozi stoletja vse kar vam je napoti mi smo še vedno tu in bomo ta mali primorec Kranjec dolenjec šta-jerc prekmurec od trdega gorjana do mehkega ravninarj imamo ponos moč zgodovino vero in prihodnost imamo svoje kraljestvo imamo svoje ogledalo v preteklem času Knežji prestol ne samevaj več posedi svojega junaka na tron in zopet zakriči v svet raquoše smo tulaquo in naj odmev preko alp doni do ravnice in morja in naj ga slišijo naši mali ljudje in naj se zopet zavedo svojih korenin in ponosaraquoin zbudil se bo po večstoletnem spa-nju gora ga bo dala nazaj med ljudilaquo in

sedel bo tokrat na knežji kamen pote-gnil bo svoj meč in pokazal pot ljudem prerojeno videnje sveta bo kakor rahla meglica pokrilo to malo gorato deželico in zbudilo duha v ljudehvčasih tako rad zatisnem oči in razmi-šljam kaj opredeljuje raquomalegalaquo in kaj raquovelikegalaquo človeka in vedno pogosteje se mi dozdeva da smo pri vrednotenju ta dva pojma predrugačili raquovelikelaquo ljudi enačimo z gladiatorstvom in to tudi ter-jamo od njih da jih postavimo na piede-stal raquovelikihlaquo vrednot vse ostalo pa so drugi raquomalilaquo ljudje raquovsakdanjcilaquo Kdo pa so ti raquovelikilaquo ljudje Katere vrednote zastopajo to niso cankarjevci ndash borci ljubezni domače grude to niso Hugojevi nesrečniki to so superman spiderman kdo ve kakšen raquomanlaquo tajkun so ljudje najplitvejše plehke instant kulture ki na nek nepravi način predrugači nedol-žno čisto in naravno bit in oddaljuje od bistva človečnosti najhuje pa je da si sami popolnoma sami to počnemo in nižamo osebnostno in narodnostno rast in zavedanje polje kdo bo tebe ljubil mojcej oh mojcej slovenec sem mnogo jih je še nevsiljivih rahlo otožnih pa tako lepih ndash naših in še so tu in še bodo ohranjajmo jiho moj slovenec odpri srce in razum naj ti ozvezdje oriona znova pove svojo zgodbo o nečimrnosti in zahrbtnosti loči dobro od zla ne vdaj se strahu in ozkosti plani predrugači vznikni kakor fenikszapoj odo dobrim stvarem in takrat bo zbujen Kralj matjaž v tebi in spet bo vse dobroKo zvečer ležem se zavem da je vsako ljudstvo ustvarilo junake po svoji podo-bi slovenec tvoja podoba je brezhibnaBodi ponosen nanjo in ne menjaj je za poceni denar plehke ideje in rjovenje cirkuških levov klovnovin ko se zjutraj zbudim si želim slediti svoji podobi podobi tistega raquomalegalaquo slovenca ki je vztrajal do danesdaj Kralj matjaž spomni svoje ljudi na ponos čas je njih zbudi

Drago Miloševič

Kralj Matjaž

24

Ob sVetOVNem DNeVu lusKaVice

Rupnikova linija na Koroškem

Luskavica ndash svetovni zdravstveni izzivorganizacije bolnikov ndash v sloveniji je to društvo psoriatikov s sedežem v ma-riboru in številnimi podružnicami po vsej državi ndash od leta 2004 obeležujejo 29 oktober kot svetovni dan luskavice luskavica je pogosta bolezen kože ki običajno poteka kronično dolgotrajno njenega vzroka natačno ne poznamo vemo pa da ni nalezljiva pojavi se lahko pri komer koli in kadar koli v nasprotju s splošnim prepričanjem se navadno ne pojavlja družinsko običajno se kaže s pordelimi zadebeljenimi s srebrnka-stimi luskami pokritimi od okolišnje zdrave kože ostro omejenimi spremem-bami najpogosteje prizadene kožo nad komolci koleni križem in v zatilnem delu lasišča pri večini bolnikov poteka na manjši površini spremembe lahko obsegajo tudi velike površine kože in včasih močno srbijo luskavica se lahko pokaže tudi na nohtih ali prizadene sklepe Bolnike z luskavico bolj ogrožajo srčno-žilne bolezni pri njih se pogosteje pojavljajo debelost sladkorna bolezen depresija visok krvni tlak kajenje in alkoholizemBolniki s kroničnimi boleznimi kože se pogosto srečujejo s strahom in ne-razumevanjem svoje okolice zaradi presenečenih ali celo zgroženih pogle-dov okolice skušajo kožne spremembe prikriti včasih pa se celo popolnoma umaknejo iz družabnega življenja

dermatologi imamo danes na voljo več različnih učinkovitih in varnih zdravil s katerimi lahko obvladamo ali močno olajšamo skoraj vse oblike luskavice lokalna terapija ndash kreme in mazila ndash še zdaleč niso edina zdravila ki so na voljo poleg fototerapije to je obsevanja z ultravijoličnimi žarki lahko dermatolog pri bolnikih s težavno ali obsežno lu-skavico ki prizadene npr več kot 10 telesne površine predpiše zdravljenje s tabletami ali biološkimi zdravili ki se uporabljajo v obliki injekcijv sloveniji so na voljo praktično vse oblike zdravljenja luskavice kot jih po-

znajo drugje po svetu in dostopne so vsem bolnikom ki jih potrebujejo zato želimo da bi dogodki kot je svetovni dan luskavice pomagali informirati tiste bolnike ki bi morda potrebovali učinkovitejše zdravljenje pa ne vedo da obstaja in pa splošno javnost ki bi morala poznati to pogosto bolezen in jo sprejemati z razumevanjem

Vesna Tlaker Žunter dr med zdravnica specialistka dermatovenerologije dermatovenerološka klinika univerzitetni klinični center ljubljana

sTanje juGoslavije po leTu 1920

če želimo dobiti celovito podobo rupnikove linije se moramo vrniti v preteklost ko je bila gradnja neke obrambne linije le ideja v

glavah takratnih generalov in politikov slovence je prihodnost po prvi svetovni vojni čakala v skupni državi slovencev Hrvatov in srbov oz kasneje v Kraljevini jugoslaviji slednja je imela po svojem nastanku leta

1918 veliko notranjih kot tudi zunanjih sovražnikov tukaj lahko izpostavimo predvsem odnose z italijo ki je zaradi londonskega sporazuma podpisanega leta 1915 zahtevala velik del istre z rapalsko pogodbo leta 1920

je nastala istoimenska meja ki pa je potekala globoko na slovenskem ozemlju to pa je odnose med državama znatno poslabšalo mussolini je v času pred aprilsko voj-no večkrat sam nameraval napasti jugoslavijo a je pre-

25

vladalo mnenje da je naša vojska premočna v nekakšno zaščito pred morebitnim napadom z Balkana so v italiji leta 1932 začeli graditi obrambno linijo bunkerjev znano kot alpski zid (it vallo alpino) zaradi tega je jugo-slovanska vlada dokončno ocenila da italija predstavlja resno grožnjo leta 1935 je bilo odločeno da se ob za-hodni meji zgradi nekakšna lsaquoproti linijarsaquo ki naj bi ščitila pred napadom italije in omo-gočila mobilizacijo vojske in civilnega prebivalstva v notranjosti za nadzor nad gradnjo so leta 1938 v ljubl-jani ustanovili štab utrjevanja za poveljnika pa je bil dolo-čen general leon rupnik po njem je linija dobila tudi ime

Gradnja bunkerjev se

preseli na ŠTajersko in koroŠko gradnja bunkerjev na za-hodnem delu slovenije ob rapalski meji je potekala hitro gradbišča pa je ustavil anschluss marca 1938 se je avstrija priključila nacistični nemčiji to je za jugoslavijo pomenilo dodatno grožnjo

že leta 1939 je bilo odločeno da se gradbeni stroji pre-maknejo ob severno mejo tako je nastal šesti odsek rupnikove linije ki poteka med črno na Koroškem in markovci pri ptuju do leta 1941 so na Koroškem postavi-li nekaj manj kot 100 bunker-jev ki so razporejeni vzdolž reke meže linija pa je bila za težjo prehodnost nasprotnika dodatno utrjena tudi s strel-skimi jarki protitankovskimi ovirami in z ovirami ob želez-niški progi v črni je bilo po vojaški označitvi postavljenih 11 bunkerjev našla nisva 3 lah-ko so uničeni ali pa prekriti z zemljo 6 april 1941 v jutranjih urah 6 aprila 1941 se je začelo zares nemška

letala so preletela dravograd avstrijsko stran meje pa je za-sedla nemška vojska (1 gor-ska in 79 pehotna divizija) Bunkerje na desnem bregu drave in meže pa so zasedli graničarji orožniki vojaki in nekaj rezervistov ndash vsega sku-paj nekaj čez 100 branilcev do 10 aprila so nemci osvojili

celotno mežiško dolino naj-večji odpor iz bunkerjev je bil ustvarjen v dravogradu kjer jih je bilo v borbah tudi nekaj poškodovanih skozi ravne je okupator prešel neovirano spet pa je naletel na manjšo oviro na prevaljah in kasneje v mežici v črni prav tako ni prišlo do večjih spopadov rupnikova linija se je izkazala za neučinkovito saj ni doseg-la svojega namena ndash zadržati napadalca ampak na to je vplivalo veliko dejavnikov predvsem gre izpostaviti da je jugoslovanska vojska praktično razpadla že pred vojno in zaradi tega bunkerji niso bili zasedeni kot je bilo načrtovano

celotno rupnikovo linijo na Koroškem lahko pogledate na avtorski spletni strani www

rupnikovalinija-koroškaconr

B1 ndash marholčeva rida B2 ndash jakob B3 ndash polena ndash orešnikov bun-ker B4 ndash pustnikov bunker B5 ndash starijev pruh B6 ndash center B7 ndash Balinišče

B8 ndash Kajžarjev bunker B9 ndash Kablex B10 ndash ob meži B11 ndash čistilna naprava B12 ndash torčeva rida B13 ndash štrikar ndash v gozdu B14 ndash štrikar ndash pri hiši B15 ndash meja B16 ndash poljana ndash v gozdu seZnaM ŠTevila bun-kerjev po občinaH na koroŠkeM A ndash OBČINA ČRNA NA KO-ROŠKEMnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeB ndash OBČINA MEŽICAnašla vseh 16 bunkerjevC ndash OBČINA PREVALJEnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeE ndash OBČINA DRAVOGRADnašla 38 bunkerjev

viri- aprilska vojna Wikipedija prosta enciklopedija- miloš Habrnaacutel rupnikova črta in druge jugoslovanske utrdbe iz obdobja 1926-1941 2005 pripravila davo in stanko mihev

SODELOVANJE S STARŠI

Starši imajo pri vzgoji svojih ot-rok bistveno vlogo To velja tako za vzgojo doma kakor tudi za vzgojo v vrtcu Prav zaradi tega je povezovanje in sodelovanje vrtca s starši ključnega pomena Obojim omogoča lažje zaznavan-ja otrokovih potreb želja in ob-čutij Z namenom okrepitve tega odnosa v vrtcu organiziramo raz-lična sodelovanja in srečanja

Družinski izlet v kekčevo Deželo

V mesecu oktobru smo skozi mnoge dejavnosti spoznavali in doživljali Kekca in njegove pri-jatelje Odločili smo se da ga skupaj s starši tudi obiščemo Vso pot sta nas spremljala lepo vreme in dobra volja Med mo-gočnimi vršaci neokrnjene na-rave se skriva Kekčeva dežela kjer so nas pričakali junaki iz zgodb Popeljali so nas skozi pra-vljični svet kjer naša domišljija ni poznala meja V marsikaterem odraslem se je prebudil otrok Polni vtisov s pesmijo na ustih in

srečo na obrazu smo se vračali domov

Kekec in njegovi junaki so v otroških srcih pustili močan pe-čat Še vedno (po dveh mesecih) radi prepevajo Kekčeve pesmi se igrajo igre vlog rišejo junake hellip Posneli smo tudi svoj Kekčev film na katerega smo zelo po-nosni

Hvala starši ker ste si vzeli čas za svojega otroka in mu omogo-čili nepozabno doživetje

Ps Na sprehodih pogosto pre-pevamo Kekčeve pesmi Postojte poglejte nas pogumne vesele otroke Mogoče boste v sebi prebudili spomin na brezskrbno otroštvo

obiskal nas je Galov ATA LOVEC

Na srčno željo Gala in v predhodnem dogovoru z njegovim očetom nas je le-ta v vlogi lovca obiskal v vrtcu Oblečen v zeleno-rjava

oblačila s klobukom na glavi daljnogledom nahrbtnikom slikami živali lovskimi trofejami je vstopil v igralnico Otrokom je na privlačen zanimiv in poučen način predstavil vlogo lovca Otroci so ga z zanimanjem poslušali Skupaj smo se odpravili na sprehod do opazovalnice in krmišča katerega smo napolnili z jabolki koruzo korenjem in senom Seznanil nas je z živalmi ki živijo v našem gozdu in kako se pripravljajo na zimo

Hvala ata Mitja za poučno do-poldne Pri otrocih si razblinil mit da lovci streljajo in ubijajo živali ter rešujejo Rdečo kapico

zdaj vejo da lovci poznajo vse vrste živali jih krmijo in skrbijo zanje se družijo v lovski družini podobno kot mi v vrtcu obožu-jejo naravo fotografirajo živali se neopazno v zeleno-rjavi obleki sprehajajo po gozdu in z dalj-nogledom opazujejo živali

tanja bivšek

POZIV STARŠEM ZA ODDAJO VLOGE ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA ZA KOLEDARSKO LETO 2013v mesecu decembru morajo vsi starši ki imajo otroke vključene v vrtec ponovno oddati vlogo za določitev znižanega plačila vrtca za naslednje koledarsko leto 2013 dosedanje odločbe o znižanem plačilu se namreč s koncem decembra 2012 iztečejo in s tem prenehajo biti pravna podlaga za izstavitev računov v naslednjem letu

vlogo na predpisanem obrazcu starši oddajo na pristojnem centru za socialno delo za pravočasno vložene vloge za katere se bo izdala odločba z veljavnostjo 1 1 do 31 12 2013 se bodo štele le tiste ki bodo vložene do konca meseca decembra 2012 V skladu z 32 členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev namreč upravičencu pripada znižano plačilo vrtca od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge

starši bodite pozorni tudi pri datumih za uveljavitev otroškega dodatka in šolske prehraneBarbara prevorčič

27

NEPALraquoNepal je tu da bi te spremeNil Ne pa da bi ti Njegalaquo ta misel legeNde sloveNskega alpiNizma Nejca zaplotNika še kako drži saj te dežela resNičNo spremeNi medtem ko je ti Niti Ne moreš Niti Ne želiš ko jo eNkrat obiščeš te vedNo zNova iN zNova vleče Nazaj

Federativna demokratična republika Nepal kot se glasi uradni naziv države je v vseh pogledih posebna država Do-movina utemeljitelja budizma Siddhar-te Gautame varno skrita pod mogočni-mi in silno skrivnostnimi himalajskimi vrhovi med katerimi še vedno živi mit nikoli fotografiranega jetija ter never-jeten spekter geografskih kulturnih bioloških in religijskih raznolikosti ki so tako zelo vplivale na dojemanje za-hodnega sveta da je le-ta Nepal včasih imenoval kar Pravljična dežela Dežela bogov ali celo Šangri-La nikoli odkriti mistično-magični raj

Na življenje v edini uradni hinduistični državi na svetu je vedno vplivala njena specifična geografija ndash topografsko gledano leži najvišja točka Nepala 8848 metrov nad morjem najnižja pa le 61 metrov nad morjem ndash a so jo njegovi vladarji praviloma hote ali nehote izkoriščali v povsem

druge namene kot za ekonomski razvoj Dežela obdana z zastrašujočima sosedama Indijo na jugu in Kitajsko na severu in v kateri se sedaj močno večinski hinduizem vidno in mirno prepleta z manjšinskim budizmom pri čemer sta jasno vidna tudi vpliva domače nevarske in sosednje tibetanske kulture je skozi zgodovino sicer presenetljivo uspešno odbijala pritiske tako severne kot južne sosede a so njen razvoj zavrle notranje zdrahe revolucije in revolti Cena notranjih bojev pa je visoka Nepal dandanes spada med najrevnejše države sveta

Nepal je najbolj poznan prav po svojih mogočnih osemtisočakih zato verjetno ni nič čudnega da ga nekateri imenujejo Dežela v kraljestvu gora V Nepalu je kar osem od desetih najvišjih in najzahtevnejših gora na našem plane-tu vključno z najvišjo Mount Everest

Kljub temu da kar 80 odstotkov

nepalskega površja prekriva Himalaja pa se 50 kilometrov južno od nje večni sneg in led srečata z vročino in pragozdovi Kot bi prišli v novo deželo Kontrast je očiten in skoraj zmede človeka ko se en dan spogleduje z najvišjimi vrhovi sveta naslednji dan pa ga pričaka ravnina riževa polja in džungelski pas južnega Nepala Prav ta raznolikost daje pestrost tej deželi in zaradi tega ponuja široko paleto rastlinstva in živalstva Od himalajskega goveda (jakov) leopardov tigrov nosorogov do slonov krokodilov antilop opic hellip Z namenom da omogoči preživetje številnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst je nepalska vlada ustanovila štiri rezervate ndash Čitvan Sagarmatha Langtang in jezero Rara ki skupaj merijo več kot 3000 kvadratnih kilometrov

Nepalsko prebivalstvo je nepregle-dna množica ljudstev ki jim že stoletja

Mount EverestMolilni mlinčki

Budistični tempeljBoudhanath Stupa

Katmandu

Ama Dablam

28uspeva dokaj harmonično prebivati skupaj se prilagajati novim idejam vrednotam in prišlekom ki prihajajo od vsepovsod Po besedah mnogih ki so obiskali Nepal so Nepalci zlati ljudje To sem med obiskom Nepala občutila tudi sama Kljub pomanjka-nju in revščini so vedno nasmejani pripravljeni na pogovor in čakajoči na majhno pozornost mimoidočih Nji-hova prijaznost se iz mesta stopnjuje proti vedno višjim vasicam ob vznožjih osemtisočakov Višje ko greš bolj pri-jazni in iskreni so Neverjetna je hvale-žnost otrok ko jim podariš staro igračo svinčnik ali sladkarije

Nepalci so zelo vraževerni Tako hindujci kot budisti imajo svoje vraže in pravila ki se jih držijo in jih

spoštujejo Zanimivo je na primer da družina preden se vseli v nov dom prosi astrologa da določi najugodnejši datum vselitve Prav tako astrologi zaročencema določijo najprimernejši dan za poroko Predvsem strogo se držijo pravil v zvezi z vero Tako pred vhodom v tempelj ne smejo jesti in piti Pravilo ki se ga strogo držijo tudi turisti je da se mimo templjev in znamenj (čorteni maniji) vedno hodi le po levi strani prav tako pa se v smeri urinega kazalca vrtijo tudi molilni mlinčki

Zanimivo je da v popolnem sožitju uspevata dve tako različni verstvi Na eni strani budizem ki spoštuje vsa živa bitja

in deluje v sožitju z naravo na drugi strani pa raquokrvavilaquo hinduizem Vsaj tako se ti zdi ko opazuješ budistične molilne mlinčke ki jih poganja voda pisane molilne zastavice katerih molitve veter odnaša bogovom na drugi strani pa kr-vave daritve živali v hindujskih templjih Kljub tem daritvam pa imajo hindujci nekatere živali za svete in jih je prepove-dano ubijati

Krava je v Nepalu sveta z zakonom zaščitena žival Predstavlja boginjo La-ksmi ndash boginjo bogastva Kljub prome-tnemu kaosu ki vlada na katmandujskih ulicah ima krava vedno prednost Lahko se sprehaja po ulicah se ustavi sredi ceste ali uleže pred vhod v tempelj nihče je ne bo preganjal Sveta žival je tudi slon ker ima Ganeš ndash sin boga Šive

ndash slonovo glavo Ko gre slon po cesti se verni Nepalci dotikajo prahu na odtisu njegovih nog in si ga kot raquotikelaquo priti-skajo na čelo Svete živali pa so tudi bik opica in čmrlj

Poleg trekinga in alpinizma ki sta med turisti najbolj priljubljeni aktivnosti pa Nepal ponuja tudi vrsto drugih špor-tov in aktivnosti Vedno bolj popularni so rafting na rekah Kali Gandaki Bhote Kosi in drugih gorsko kolesarjenje vožnja z motorji bungee jumping in seveda džungelski safari v Kraljevem narodnem parku Čitvan

V Nepalu lahko vsakdo najde nekaj zase Ko potuješ po tej skrivnostni deže-li sprva sploh ne opaziš da spada med

najmanj razvite dežele našega planeta Naravne lepote mogočna arhitektura kulturna raznolikost in iskreni ljudje te tako prevzamejo da socialni položaj ljudi kar spregledaš

Ko sem pred tremi leti prvič obiskala Nepal se mi je zdelo da deželo kar dobro poznam saj sem videla nešteto diapozitivov in slišala mnogo zgodb ki mi jih je pripovedoval ati vsakokrat ko se je vrnil iz Nepala Pa sem se motila Ko sem prvič stopila na nepalska tla sem šele začela spoznavati to prekrasno deželo

Čeprav prvi vtisi niso bili ravno tako zelo krasni Prvi stik s Katmandujem glavnim mestom Nepala je bil zame rahlo šokanten Vsepovsod gneča smeti ki jih mečejo kar skozi okna na

ulico smrad hellip Po cestah ki si sicer niti ne zaslužijo imena ceste se sprehajajo krave krdela uličnih psov ljudje vozijo rikše avtomobili in motorji in to vse povprek Zmešnjava avtomobilov motorjev in rikš ki se ob neprestanem hupanju raquolovijolaquo po katmandujskih ulicah je neverjetna Zdi se da je edina obvezna oprema na avtomobilu delujoča hupa saj vozniki neprestano hupajo Zanimivo je tudi da mora na motorju imeti čelado samo voznik in to ne glede na to da po navadi vozijo s sabo več ljudi velikokrat kar cele družine

Po prihodu v Nepal smo prve tri dni preživeli v Katmanduju kjer smo uredili

Namche Bazar Nepalski otroci Patan - Hindujski tempelj

Sežiganje mrtvihSamostan v Tengbocheju Tabla Everest

29

in nakupili vse potrebno za treking Znamenitosti mesta si v tem času nismo uspeli ogledati saj so bile trgovinice in ulični prodajalci preveč prepričljivi s svojimi ponudbami in sem večino časa preživela na glavni turistični ulici Thamel ter barantala za nižje cene

Po treh dneh Katmanduja ko sem se ravno navadila na ljudi mestni utrip gužvo in me smeti in smrad niso več motili Katmandu pa je postajal vedno bolj zanimiv in privlačen smo se odpravili na treking Do Lukle ki je bila naše izhodišče za treking smo iz Katmanduja poleteli z letalom Jetstream 41 letalske družbe Yeti Airlines Med poletom ki je bil prav gotovo eden od vrhuncev tega potovanja sem prvič videla sedem- in osemtisočake med njimi tudi Everest Že iz zraka je bil videti mogočen Po izjemno zanimivem pristanku na najkrajši in najstrmejši pristajalni stezi kar sem jih kdaj videla smo v Lukli poiskali lodge kjer smo se dobili z našima nosačema Tekijem in Pembo Oba sta bila doma iz vasi ki je bila iz Lukle oddaljena dva dni hoje z delom nosačev pa sta služila denar za svoji družini

Treking pod Everest smo torej začeli v Lukli ki leži na nadmorski višini 2840 m Načrtovano je bilo da se prvi dan odpra-vimo do vasi Phakding do koder smo prispeli po približno dveh urah hoje Ker je bila pot ki nas je čakala naslednji dan veliko bolj strma in zahtevna smo se odločili da bomo nadaljevali Tako smo prvi dan prišli do vasi Monjo (2840 m nmv) kjer smo našli prijeten lodge v

katerem smo prespali Tu sem tudi ugo-tovila da je hrana v nepalskih vasicah veliko bolj okusna kot v katmandujskih restavracijah Drugi dan trekinga nas je čakala hoja do Namče Bazarja ki leži na nadmorski višini 3440 m Kmalu po za-četku hoje smo prišli do vstopa v Naci-onalni park Sagarmatha Tu smo morali pokazati karte in posebne treking potne liste V nadaljevanju poti smo prišli še do vojaške kontrole kjer se je postopek s kontrolo kart ponovil Po približno treh urah hoje smo prišli do Namče Bazarja vasi ki jo imenujejo tudi mesto Šerp Namče Bazar je glavno mesto in trgo-vsko središče regije Khumbu ki je ime dobila po istoimenskem ledeniku Po kosilu in kratkem počitku v lodgu smo se odpravili do samostana nad vasjo ki je sedaj preurejen v muzej V muzeju so razstavljeni predmeti ki jih po nepalskih vaseh še danes uporabljajo v vsakda-njem življenju Ogledati si je mogoče tudi slike in dokumentacijo o Mount Everestu ter fotografije Šerp ki so osvo-jile Everest Med njimi so našli tudi sliki Ang Dorjeeja in Pasang Tenzinga ki sta bila leta 2000 z atijem in Davom na vrhu Everesta

Naslednji dan nas je čakala hoja do vasi Tengboche Ta del poti je bil eden izmed bolj zahtevnih saj se je že na začetku pot začela strmo spuščati in ker smo morali nekje pridobiti novih 600 višinskih metrov se je kar hitro začela strma pot navzgor Vse raquominus metrelaquo ki sem jih preklinjala na poti navzdol pozabim ko mi ati pokaže Ama Dablam Šesttisočak ki sta ga maja 1996

v severozahodni steni po prvenstveni smeri preplezala Vanja Furlan in Tomaž Humar za kar sta dobila najprestižnejše alpinistično priznanje ndash Zlati cepin Sicer pa meni osebno eden najlepših vrhov Hojo sta poleg strmine oteževali tudi vročina in vlaga ki ju na takšni višini nisem pričakovala Ves trud je bil poplačan ko sem končno prišla do cilja kjer nas je pričakal čudovit razgled na Lhotse in Everest Vas Tengboche leži na nadmorski višini 3860 m V vasi je glavni budistični samostan v Nepalu sicer pa eden najlepših na svetu Samostan je v devetdesetih letih pogorel zdaj pa je povsem obnovljen Imeli smo enkratno priložnost da smo lahko bili prisotni pri obredu Na začetku sta dva mlada meniha vernike poklicala k obredu s piskanjem na ogromni školjki Obred je bil zelo zanimiv večino časa zelo umirjen trije menihi so molili naprej ostali pa za njimi na trenutke pa je umirjenost zmotil močan udarec na gong igranje na piščalke in zvončke ter glasno petje Izredno zanimiva je bila tudi sama molilnica ki je bila poslikana z budističnimi podobami najbolj pa je izstopal ogromen pozlačen kip Bude Obisk samostana mi bo ostal v posebnem spominu tudi zato ker me je eden od menihov blagoslovil z rdečo vrvico okoli vratu ki je za zdravje in dolgo življenje ter rumeno ruto ndash kato za srečo

Pot nas je iz Tengbocheja vodila skozi vasi Deboche in Shomare do vasi Periche (4240 m nmv) Pot mimo prostranih travnikov in njiv mimo vasi

Barva za tike Kip Bude Nepalski otroci

30je bila iz dneva v dan bolj zanimiva Sončno vreme mogočne gore neverjetna pokrajina in iskreni ljudje so nam lepšali vsakdan na poti proti našemu cilju Molilne zastavice molilni mlinčki in čorteni so zbujali navdušenje nad preprostostjo budizma Otroci ki smo jih srečali na poti in jim podarjali kulije in stare igrače pa me še danes spravijo v dobro voljo ob spoznanju kako lahko malenkosti nekomu polepšajo življenje Ko smo prispeli v Periche smo najprej opazili spomenik iz nerjavečega jekla v obliki prerezanega stožca v notranjosti pa vrezana imena vseh ki so se do leta 2005 smrtno ponesrečili na Mount Everestu in okolici Takoj nam je v oko padlo ime atijevega prijatelja Marka Lihtenekarja ki se je po uspešno osvojenem vrhu Everesta 21 maja 2005 smrtno ponesrečil pri sestopu z gore

Četrti dan trekinga smo prispeli do vasi Dingboche (4358 m nmv) ki mi je v spominu ostala predvsem zaradi najbolj okusnih momotov ki sem jih jedla na potovanju po Nepalu Momo je tipična nepalska jed podobna našim cmokom Ponavadi so polnjeni z zelenjavo ali mesom in so lahko kuhani ali pečeni Postreženi so skupaj z različnimi pikantnimi omakami Postanek v Dingbocheju pa mi je poleg najboljših pečenih sirovo-tuninih momotov ostal v spominu tudi zaradi aklimatizacijske ture ki smo jo naredili Bila je sicer ena zahtevnejših aklimatizacij na trekingu vendar tudi ena lepših Vrh grebena ki smo si ga

zadali za aklimatizacijo nas je presenetil s čudovitim ledeniškim jezerom in Ama Dablamom ki se je dvigal nad njim Naslednji dan nas je čakal eden daljših kosov poti Do zadnje vasi pred končnim ciljem Kala Patarjem smo morali opraviti 700 višinskih metrov Pot nas je peljala po grebenu nad vasjo Periche in naprej do morene ledenika Khumbu mimo Thokle do vasi Lobuche (4910 m nmv) Po kratkem počitku v lodgu smo se odpravili na aklimatizacijo Pot nas je peljala mimo Italijanske piramide ndash mednarodnega observatorija in laboratorija do bližnjega grebena Z vrha grebena smo lepo videli pot proti vasi Gorak Shepp Kala Patar Italijansko piramido pred nami pa se je bohotil Nuptse Po vrnitvi v lodge sem kljub aklimatizaciji dobila svojo porcijo višinskih neprijetnosti Razbijanje v glavi se je kljub vztrajnemu preganjanju s tabletami nadaljevalo še dolgo v noč in mi kratilo prepotreben spanec

Vrhunec trekinga je bil vzpon na Kala Patar (5550 m nmv) Iz Lobuch smo se podali proti zadnji vasi Gorak Shepp in naprej proti vrhu Kala Patarja Vso pot smo tekmovali z meglo ki nam je vztraj-no sledila Višina je delala svoje noge so bile vedno težje dihanje pa je postajalo vedno težje Za spodbudo se nam je na poti razkril Everest Tokrat je bil res čisto blizu Hitro sem se ga nagledala in po-slikala saj ga je minuto zatem že zakrila megla Bolj kot smo se približevali vrhu bolj je sonce kurilo meglo in na vrhu nas je pričakal čudovit razgled Everest Lhotse Nuptse Pumo Ri ledeni slap le-

denik Khumbo hellip vse je tako ogromno mogočno in čudovito Občutek na vrhu je bil enkraten Po obveznem slikanju smo kar obsedeli in občudovali bele vrhove okoli nas Z vrha smo sestopili po drugi poti ker smo se namenili poiskati spominsko tablo Janezu Jegliču ndash Jo-hanu ki je leta 1997 omahnil z grebena Nuptseja po tem ko sta s Tomažem Hu-marjem preplezala prvenstveno smerPo doseženem cilju trekinga ndash osvojitvi Kala Patarja smo se naslednji dan iz Lobuch odpravili nazaj proti Namche Bazarju od koder smo zadnji dan trek-inga odšli do vasi kjer smo začeli ndash do Lukle V Lukli smo prespali nato pa takoj zgodaj zjutraj po slovesu od nosačev s prvim letalom poleteli v Katmandu Vrnitev v Katmandu je bila rahel šok Iz mirnega podeželja nazaj v gnečo in hrup Ker smo imeli le tri dni časa pred odhodom domov je bilo potrebno Katmandu seveda čim bolje izkoristiti in raziskati Katmandu je zaradi svoje čudovite arhitekture pod UNESCOvo zaščito Prvi dan smo se najprej odpeljali do mesta Patan kjer smo si ogledali Durbar Square ndash staro mestno jedro kjer so nekoč ustoličevali kralje in kjer živi boginja Kumari ki je žal nismo uspeli videti Smo pa v hindujskem templju bili priča daritvi koze hindujskim bogovom Po vrnitvi v center Katmanduja smo si šli ogledati največjo znamenitost Katmanduja ndash Boudhanath Stupa bolj poznano kot Budine oči Stupa ki je ena največjih na svetu je od leta 1979 na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine Prvi dan v Katman-

Sveti mož Vzletno pristajalna steza v Lukli Z atijem na vrhu Kala Patarja

31

duju po vrnitvi s trekinga smo zaključili z nazdravljanjem na uspešno izveden treking v restavraciji Rum Doodle kjer so leta 2000 praznovali svoj uspeh na Everestu tudi člani odprave Ski Everest 2000 Posebnost te restavracije je da vsi osvajalci Everesta dobijo svojo člansko kartico s katero lahko v restavraciji Rum Doodle jedo brezplačno

Naslednji dan smo si ogledali tempelj Pashupatinath ki je eden najpomemb-nejših Šivinih templjev na svetu Tempelj je v vzhodnem delu Katmanduja ob reki Bagmati Zraven templja ob reki se na-haja tudi nepalski Varanasi kjer zažigajo umrle pepel pa nato raztrosijo v reko Sam pogled na mrtveca ki gori ob reki

je sprva grozljiv a dlje časa kot opazuješ dogajanje bolj logično in normalno se zdi vse skupaj Bolj šokantno je kako sto metrov nižje otroci plavajo v reki ženske pa perejo posodo in oblačila V templju in njegovi okolici je polno sadhujev ndash hindujskih svetih mož ki meditirajo in za plačilo pozirajo turistom Po napor-nem ogledu templja Pashupatinath smo se z rikšami odpeljali do stupe Swo-yambhunath ki je starodaven religijski kompleks na vrhu hriba v zahodnem delu Katmanduja Stupa je turistom bolj znana pod imenom Opičji tempelj ker na SZ delu templja živijo svete opice S templja se razkriva čudovit pogled na Katmandu Zadnji dan v Nepalu je bil

rezerviran za še zadnje nakupe in odkri-vanje najboljših katmandujskih slaščic Vse od tehnične opreme do oblačil ndash ko se naučiš barantati je Katmandu raj za nakupovanje

Kljub katastrofalnemu prvemu vtisu me je Nepal očaral Zdaj sem končno ra-zumela atija in druge zakaj se venomer vračajo tja Kaj je tisto kar te v Nepalu tako prevzame je najlepše opisal ati ko se je leta 1999 prvič vrnil od tam raquoPo-polnoma drugačen način življenja Ljudje so tam pripravljeni pomagati Vse delajo počasi mirno z dobro voljo Čisti balzam za dušolaquo

Tadeja Oderlap

mežičarji po svetutokrat se bomo odpravili malo dlje No zelo daleč pravzapravNaš cilj je država ki je po velikosti druga Na svetu ndash s pisaNo mešaNico Narodov v velemestih ki se še vedNo širijo Na drugi straNi pa z ogromNimi polji zasejaNimi s pšeNico iN koruzo s trgovskimi ceNtri ki so prava mala mesteca iN NeskoNčNimi ravNimi cestami po katerih Nihče Ne vozi prehitro jezera iN jezerca so posuta po deželi ki v svoji NotraNjosti skriva zaloge Nafte Na dveh straNeh državo obdaja širNo morje deli pa visoka gorska veriga če vam Naštejem še medvedi iN hokej javorov list iNdijaNci iN zlatokopi je bilo Namigov dovolj da ste ugaNili kam smo NameNjeNi ida paradiž

Kdo ste in kje živiteSem Franc Potočnik in živim v Kanadi v provinci Alberta v njenem glavnem mestu Edmonton

Kako dolgo ste že tam in zakaj ste tja odšli

V Kanadi živim že 46 let Iz Mežice sem odšel raquos tre-buhom za kruhomlaquo nekaj časa preživel v Nemčiji in Franciji potem pa sem bil odločen oditi nekam dlje Avstralija ali Kanada sta bili dve možnosti ndash in

ker je ladja proti Kanadi odplula prej sem se pač vkrcal nanjo

V čem se nov kraj in vaše zdajšnje življenje najbolj razlikujeta od tistega prej

Edmonton je milijonsko mesto v katerem v sožitju prebivajo ljudje vseh narodnosti Tu ima človek veliko možnosti za zaposlitev ndash nemalo ljudi ima dve celo tri različne službe Nekatere vsak dan druge morda dva- trikrat na teden po nekaj

ur Pač glede na potrebe in želje po recimo nakupu hiše ali česa drugega Življenje v Edmontonu zaradi takih možnosti zaenkrat ni predrago tudi prihodnosti se ne bojimoZimske temperature so tu precej nižje kot doma (Do -25 stopinj celzija otroci še redno hodijo v šolo) Je pa mraz suh tako da kepe sploh ne moreš narediti ker je tudi sneg tako suh da se ne sprime Tako je pozimi poleti so pa največja nadloga komarji

ki najdejo odlične pogoje za razvoj v vseh mlakah in jezerih

Kaj vam je tam najbolj všečVšeč mi je pokrajina narava Rad hodim kampirat ob jezera uživam v ribolovu Na razpolago je tudi veliko športnih objektov tako da vsak najde kaj po svojem okusu

Kaj najbolj pogrešatePogrešam Mežico in življenje v njej kakršno

32

sem poznal v mladosti

Kako pogosto se vračateprihajate na obisk v domovino

Domov pridem vsaki dve ali tri leta Vesel sem da sem v svoj rojstni kraj uspel pripeljati tudi svoja dva otroka (ki sta nekaj časa v Mežici obiskovala osnovno šolo oz vrtec) z

družinama da so tudi oni spoznali prelepo Koroško in Slovenijo

Kako vidite Mežico ko pridete domov

Po 46 letih odkar sem zapustil Mežico se počutim malo tujega Mnogih znancev več ni tudi življenje teče drugače Manj je sproščenega druženja

Živi blizu vas še kaj SlovencevKorošcev Se srečujete

Tukaj je precej Slovencev pogosto se srečujemo ndash na kavici ali na prireditvah

v letos odprtem novem Slovensko ndash kanadskem kulturnem centru ki se lahko pohvali s plesno dvorano za 300 ljudi knjižnico kapelico in sobo za srečanja Do lani smo se dobivali v leta 1967 zgrajenem domu ki so ga zaradi gradnje ceste podrliKorošcev pa skoraj ni več

le dve družini drugi so na žalost pomrli

Ali v trgovinah najdete tudi kakšne izdelke iz Slovenije

V Edmontonu smo že pred leti našli italijansko trgovino kjer dobimo tudi slovenske izdelke malinovec kavo barcaffe Radensko ribe nudeljčke skoraj vse

Kaj vedno odnesete s seboj ko se vračate z obiska v domovini

Ob povratku s seboj odnesemo CD-je s slovensko glasbo slovenske knjige pa tudi

kakšno flašo šnopsa

Tipična jed pijača kakšen poseben običaj v novi deželi

Kanadska specialiteta je goveji steak na ražnju pečena koruza in krompir tudi piščančje perutničke lahko dobiš na vsakem koraku ndash pripravljene na tisoč in en način od običajno spečenih do

raquohot chicken wingslaquo ki so izdatno začinjene Pijača je whisky pa morda še za Slovence neobičajna kombinacija pivo z dodatkom clamato juice (to je mešanica sokov neke školjke paradižnika in zelene) Tudi običaja da ti v lokalu kavo za ceno ene dotakajo tako dolgo da prazno skodelico obrneš v Sloveniji ni Ali pa prijaznost ko poleti takoj ko sedeš na mizo brezplačno dobiš vrček s prijetno hladno vodoObičaj da se največji

dnevni obrok postreže ob šestih zvečer (kar menda z novim delovnim časom vse bolj prihaja v navado tudi v Sloveniji) je pa kriv da se prepogosto kile kar kopičijoZaradi temperatur ki pozimi sežejo tudi do -30 stopinj celzija si lahko privoščimo ribolov na zaledenelih jezerih ndash na led zapelješ z avtom izvrtaš luknjo čez to luknjo postaviš šotor in nato v zavetrju čakaš da bo riba prijela Zanimiva izkušnja ndash če le led ne prične pokati

Poslušate slovensko glasbo Katero

V živo zelo rad poslušam Radio veseljak pa CD-je s slovensko glasbo Seveda je pa No1 še vedno Avsenik

Bi sami dodali kakšno zanimivost misel sporočilo

Pregovor raquoPovsod je lepo doma je najlepšelaquo je dobil v šestinštiridesetih letih poseben pomen Moj dom bo vedno Mežica a dom je s tem ko mi je dala kruh ko so tu zrasli moji otroci in rasejo moji vnuki postala tudi Kanada Zato ko sem tu se prav vsak dan spomnim na Mežico Ko pa pridem domov na obisk se mi kmalu prične tožiti po vnukih in kanadskem vsakdanjiku A tako razpeti med dva doma s(m)o najbrž vsi ki živijoživimo v tujini Šele z oddaljenostjo pričneš ceniti tisto kar je zares pomembno

POPRAVEKNa žalost nam jo je v prejšnji številki Šumca zagodel tiskarski škrat V članku raquoO ribičih in ribištvulaquo je v stavku V eni jeseni dobijo povprečno 120000 ndash 150000 iker iz njih pa pride 80 90 v dobrem letu tudi 100 mladic izpustil nekaj ničel Pravilno je seveda da v enem letu iz iker dobijo od 80000 90000 v dobrem letu tudi 100000 mladic Šele tako je jasna pohvala da je to odstotkovno zelo uspešno Ida Paradiž

33

Letos je izšla knjiga Marjete Žebovec Slovenski književniki rojeni od leta 1930 do leta 1935 v katerih je poleg najpomembnejših slovenskih literarnih ustvarjalcev svoje zaslužno mesto zase-del tudi Marijan kar kaže na to da je v tovrstnem kulturnem segmentu pustil neizbrisen pečat Pomembno je njegovo delo s področja natančnega poznavanje kratkih japonskih pesniških oblik ime-novanih haiku Je torej pesnik pisatelj poleg tega tudi izumitelj vsekakor pa človek tisočerih interesov Je ustanovitelj skupine Literarno gledališče Treska ki je prineslo svež veter kulture v naš mali kraj in ki to poslanstvo uspešno opravlja še danes ndash čeprav brez Marijana Na nje-govo pobudo za začeli izdajati literarni

list Šumc predhodnika časopisa ki ga trenutno držite v rokah O svojem živl-jenju govori globoko iskreno zato je po-govor z njim pristen in nepozaben Manj sva klepetala o haikujih in njegovem literarnem ustvarjanju saj mi je dejal raquoO tem si lahko sama prebereš v mojih knjigah To lahko vsak Jaz ti bom pove-dal nekaj česar ne moreš prebrati nikjer veljalaquo Velja In sva klepetala o njego-vem zanimivem življenju o nepozabnih dogodivščinah O drobnih utrinkih in zgodbah ki so se dogodili nekje nekoč

Ne mara nizanja suhoparnih podatkov Življenje se namreč piše še kje drugje Da je bil precej razigran fant da se je celo rad pretepal sem izvedela Upornik torej Da je opravljal vrsto zanimivih poklicev In rešil nekaj življenj Slednje je morda bolj pomembno kot kar koli dru-gega Kar misli tudi Marijan sam In mi že nariše svoj izum Ki je bil celo patentiran Gospod Marijan kje naj začneva Mogoče od tistega trenutka dalje ko ste prišli v Mežico

Hja vselej je treba začeti od začetka To upoštevam pri vsem kar delam tudi pri svojih izumih Pravim da je treba začeti pri Grkih in Rimljanih prebrati knjige o

njih Vse pravzaprav že obstaja le po-novno je treba nekje začeti to obuditi Pa o izumih malo pozneje

Torej ndash začniva od začetka Kako vas je privedla pot na Koroško

Veš rad sem se pretepal Želeli so se me znebiti ndash oziroma hoteli so da se po-boljšam zato so me poslali v Mežico Ko sem prišel sem bil star 14 let Oče se je dogovoril z dimnikarjem Magdičem ki je videl da sem sposoben da znam po-

metati dimnike In to sem nato počel po vsej Koroški V Črni v Rudarjevem je bilo veliko hiš imeli so me zelo radi še po-sebno ženske Čez nekaj časa me je pus-til kar samega sam sem lahko računal in pobiral denar Takrat sem stanoval na Poleni Spominjam se da se mi je enkrat zlomila žica na dimnikarski palici Na Glančniku so to znali zvariti a mojster je bil jezen Udaril me je z zlomljeno palico in pobral ves denar Jaz pa sem prav tako jezen šel za njim hellip

Torej kot dimnikar ste bili samouk Za kakšen poklic pa ste se šolali

V Sveti Trojici kjer sem odraščal ndash sicer sem se rodil v Zagrebu kjer so delali

moji starši ndash sem obiskoval osnovno šolo končal sem jo v Mežici Nato sem obiskoval rudarsko šolo v Trbovljah A sem se kmalu stepel z vzgojiteljem Uf ni bilo lahko ta je bil trener boksa hellip Skratka decembra 1959 sem se vrnil v Mežico Veš takrat sem izumil postopek za reševanje potapljajočih se ljudi Ne-kega dne sem šel v kino spominjam se da je bila Meža bela od peska Prišel sem do mostu in videl kako dva skačeta v vodi Ker je bila Meža tako bela nisem videl otroka ki se je utapljal Moška sta

O tistih drobnih stvareh ki jih ne moreš prebrati v knjigah hellip

marijan mauko je vsekakor svojevrstno zaznamoval koroški pa tudi slovenski kulturni prostor poleg objav v različnih publikacijah je izdal več knjig ndash pesniških zbirk in strokovnih del o literarni teoriji

34ga poskušala spraviti na kopno pa jima ni uspevalo zaradi visokega zida Ko se jima je končno posrečilo sem iz ust otro-ka izsesal zrak nesnago naplavine pe-sek To sem storil dvakrat hellip in otrok je prišel k sebi To je bila svojevrstna meto-da za tisti čas vsi so namreč počeli ravno obratno pihali zrak v usta Veš si izumi-telj ali pa nisi Tretje poti ni Nato sem se odpravil naprej v gostilno Naročil sem si raquokavbojcalaquo (tj malinovec in žganje) da sem si izplaknil usta polna peska

Nepozabna izkušnja rešili ste človeško življenje

Da to je bilo prvič Nekoč pa je bilo v Velenju bil sem na udarniškem delu Jaz brat in dva Trojičana Z njima sem se največkrat stepel hahaha Nekaj smo si celo v sorodu a to ni pomembno pomembno je le da smo se imeli lepo Skratka videli smo nosečnico ki je hodila po pomolu iz debla naenkrat je padla v vodo Bil sem dober plavalec pripeljal sem jo na kopno Vzdignil sem jo bila je težka morali so mu priskočili na pomoč To je bilo drugič da sem rešil življenje

Bili ste torej dober plavalec Ste se ukvarjali še s katerim športom

Da predvsem z alpinizmom Bil sem tudi dober akrobat na kolesu Ah s šolo pa nisem imel toliko sreče Moral sem jo začasno zapustiti ko sem zbolel za osteomielitisom (tj vnetje kostnega mozga) Na Ptuju so mi dajali opij Vsi so mislili da bom umrl Če sem se zasmejal sem takoj padel v nezavest A na koncu smo se vendarle vsi smejali Izboljšalo se je po več kot desetih injekcijah Spo-minjam se da se je prijatelj očeta ki me je obiskal v bolnici zadrl raquoBi rad bil narkomanlaquo Hahaha a prebolel sem abstinenco Po bolezni pa sem bil tako šibak da nisem mogel vzdigniti 30 kilo-gramov barve Takrat so restavrirali cer-kev pri Trojici najeli so me da sem nosil kipe moj dedek je bil namreč cerkveni pleskar

Ste opravljali še katero drugo delo poleg tega da ste bili pozneje rudar in varilec

Da nosil sem pošto zaposlili so me za dva meseca Delal sem tudi v Mariboru

na upravi cest bil sem glavni skladiščnik A sem pustil službo ker nisem smel biti več v nabavi Poleg tega pa mi je sonce preveč sijalo v pisarno vzeli so mi celo tajnico Veš ni bilo dobro Nato sem šel k vojakom Za sabo imate mnogo izkušenj z različnih področjih Lahko bi rekli da vam je pri vsem pomagala zdrava pamet hellip

Da vedno sem bil jezen ker ni bilo koga da bi uredil kakšno stvar Pa mi je nekoč dejal dober res dober prijatelj raquoNaredi samlaquo Takrat sem si rekel da raquogliha vkup štrikalaquo Razumel me je In mi dal vedeti da moram poskušati ustvarjati izumljati Zame so Švicarji dober narod Ker ne mislijo da so pametni ampak ker nekaj poskušajo narediti

Kot ste vselej poskušali vi hellip Pa veliko ušes ni bilo pripravljenih prisluhniti vašim idejam A roko na srce s po-ezijo je bilo drugače Ste vsekakor uveljavljeni slovenski pesnik pojavl-jate se v mnogih strokovnih študijah predvsem zaradi haikujev Kdaj pa ste napisali svojo prvo pesem

Lahko ti jo zrecitiram če želiš Ščinkavec ptiček lepi je bil in nas je vse razveselilHahaha to je moja prva pesem iz osnov-ne šole Še danes jo znam na pamet

Zelo lepo Kdaj pa ste se navdušili nad haikuji

Haikuje poznam že od ranega otroštva Moja mama je bila pesnica ljubiteljska

igralka in režiserka če omenim je po vojni režirala Prešernovo Železno cesto Oče je prebarval lokomotivo jaz pa sem bil strojevodja s piščalko A da ne zaidem preveč in se vrnem k haikujem ndash veš Slovenci smo imeli že v stari Ju-goslaviji pregled japonske književnosti hellip Poskusil sem nekaj novega Vse o tem si lahko prebereš je zapisano Po-vedal ti bom kaj drugega

Torej ndash povejte mi kaj več o vaših izumih

Veliko sem krmaril okrog po svetu Veliko sem se naučil V Uradnem listu Republike Slovenije (512006) je bil patentiran moj izum za proizvajanje najbolj čiste energije na svetu gre za metodo s stisnjenim zrakom Ja izum je bil patentiran a tega nihče ni pripravljen uresničiti

Zaenkrat gospod Marijan Morda pa nekoč bo vendarle znal kdo prisluhniti in bo v tem videl potencial morda prihodnost za človeštvo Pomembno je da nikoli ne odnehate in da ostanete tako izvirni iznajdljivi edinstveni polni volje ustvarjalnosti in idej

Vsekakor

Hvala za vaše iskrene in zanimive utrinke

In bil je čas da zaključiva najin klepet In bo čas ko bom spet stekla čez travnik k Marijanu na pogovor

Nina Petek

35

na pragu najbolj čarobnega ndash in tudi vraževernega meseca v letu ndash je dlg treska mežica 1122012 v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer ob treski z naslovom vraževerje sveta avtor večera lovro vreš je na kratko predstavil istoimensko knjigo etnologa damjana j ovseca ukvarjali pa smo

se predvsem z vprašanji kot so zakaj trkamo na les Kako zacoprati fanta Katera števila so srečna Kako odvrniti nesrečo če razbijemo ogledalo zakaj dimnikarji prinašajo srečo če ste prireditev zamudili vse odgovore najdete v omenjeni knjigi

večer je glasbeno dopolnil domen

vreš kot bralci pa so nastopili nina vogel martin perčič lovro vreš in ajda vasle člani društva so pripravili tudi tradicionalni mali adventni bazar z drobnimi darilci in voščilnicami po simboličnih cenah

Ajda Vasle

leva fotografija stojita domen in lovro vreš sedijo marijan mauko ajda vasle martin perčič in nina vogel desna fotografija utrinek z bazarja (avtorica dorica vasle)

VRAŽEVERJE SVETA Večer Ob tresKi

19 oktobra 2012 je društvo literarno gledališče treska mežica v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer o prvem slovenskem blaženem škofu antonu martinu slomšku ponavadi se njegovi biografi največ ukvarjajo z njegovim narodnobuditeljskim in dušnopastirskim delom tokratni večer

pa se je osredotočil na njegovo manj znano in raziskovano poezijo ki jo je avtor večera peter peruzzi prepletel z znano slomškovo pridigo svoj jezik je treba spoštovati

na prireditvi je sodelovalo tudi kulturno pevsko društvo sv lenart s plata pod vodstvom zborovodkinje

Klavdije Freidl prepevali so uglasbene ponarodele slomškove pesmi za katere se pogosto zmotno misli da so ljudske

Besedilo so brali člani dlg treska mežica erika žagar dorica vasle lovro vreš in ajda vasle

Ajda Vasle

leva fotografija pevci zbora sv lenart s plata desna fotografija lovro vreš erika žagar dorica vasle ajda vasle (avtor štefan erjavc)

SVOJ JEZIK JE TREBA SPOŠTOVATI ndash Večer ob treski o blaženem Antonu Martinu Slomšku

36

37

vzrok za nastanek te zvrsti njegovega slikarskega opusa je tesno povezan z njegovo življenjsko zgodbo odraščal je v rudarski družini in že v otroških letih v globinah podzemnih rovov odkrival ndash ne le teme in nevarnosti ndash temveč tudi svetlobo in predvsem čarobni svet barv in likov ki jih je v tisočletjih izoblikovala naravamilan pečovnik je v rudniku opravljal delo nadzornika in že takrat je postal navdušen zbiralec mineralov in fosilov v njih je prepoznal skrivnosten preplet majhnega in velikega ndash mikrokozmosa in vesolja ndash vidnega in nevidnega Kot slikar svoje najljubše kamnine po svojem videnju in občutju projicira na platno likovno jih razdrobi poveča in jim šele naknadno s pomočjo svetlobnih odtenkov in posebnega nanosa barve vrne trdnost in obliko tako vidno in otipljivo ki zlahka odpira vrata v svet domišljije v svet čudovite igre teme in svetlobe barv likov in črt ob slikah milana pečovnika začutimo skrivnostni svet in delo narave tudi vsi tisti ki nam ni bilo dano videti in doživeti zakladov podzemnega svetasicer pa obsežen opus njegovih drugih slik izžareva lepoto koroške pokrajine ter čudovita tihožitja rož ki so ga spremljale na njegovih gorskih in smučarskih poteh pripovedujejo življenjsko zgodbo od otroštva do danes od sonca obsijanih pokrajin rož do medlega sija karbidovk s katerimi je pod zemljo odkrival čarobni svetsvojo umetniško nadarjenost je pokazal tudi pri obnavljanju fresk z izdajo koledarja z rudarskimi motivi napisal in izdal pa je tudi knjigo o svojem rojstnem kraju raquoHelena nekoč in daneslaquomilan pečovnik je svoje znanje dopolnjeval v likovni šoli mentorja ervina Kralja svoja spoznanja pa pogosto deli z drugimi likovniki s katerimi sodeluje na skupnih razstavah koroških likovnikov predvsem pa se s svojimi slikarskimi umetninami osebno predstavlja na samostojnih razstavahza popotnico ob razstavi za katero pravi da je njegova zadnja in prav zato postavljena v rudarski mežici je priložil zelo staro rudarsko pesem zapisano okrog leta 1870 ženske knapice so jo pele na šihtu ko so prebirale svinčevo rudo ob malici in tudi doma Knapi pa kadar

so prišli v črno in se poveselili v gostilnah začeli so nekako tako

Lep in častit je ta knapovski stanod višjih gospodov obrajtan spoznančasti je vreden še gospod ga častiker mu žlahtnega blaga iz zemlje dobiTa knapič se v zemljo v nevarnost podatam strelja tam vrta ter rudo kopaOn dela on švica se prime ga potv nedeljo se umije je lep kot gospod

naj lepote iz podzemnega sveta očarajo tudi vas

Mirjam Lapanja

16 novemBra 2012 je Bila v narodnem domu mežica slovesna otvoritev razsta-ve sliK mineralov in Kamnin črnjansKega sliKarja milana pečovniKa poimenova-na raquolepote iz podzemnega svetalaquo

lePote IZ PoDZeMNeGa SVeta

38

VPIS IN PRODAJA

abonenti iz prejšnje sezone lahko svoje sedeže potrdijo do 05122012 pričetek vpisa za nove abonente poteka od objave v medijih pa do prve predstave oz do zasedbe mest prodaja abonmajev je v tem času v prostorih narodnega doma mežica ali preko spletne prodaje na wwwnarodnidommezicasi rezervacije so možne po telefonu 051 234 226 in preko elektronske pošte infonarodnidommezicasi

MGL LjubljanaLope de Vega VITEZ ČUDESigrajo gašper tič jure Henigman Boris ostanmilan štefe matej puc lotos vincenc šparovec jernej čampelj kg marko simčič kgtjaša železnik nika rozmantina potočnik (vskok) mojca Funkl Barbara ribnikar (alt) jure Kopušar kg v uprizoritvi nastopata statista Borislav Horvat in rok solje11 januar 2013

MGL LjubljanaNikolaj Vasiljevič Gogolj ŽENITEVigrajo jana zupančič Bernarda omantanja dimitrievska jožef ropoša sebastian cavazza gregor čušin jaka lah janez starina gaber K trseglav22 marec 2013

Šentjakobsko gledališče LjubljanaDario Fo UGRABITEV (politična komedija)igrajo silvija jovanovič Bojan vister mišo mićić gregor Hlupič jure orel grega usenik miha srdinšek david peterca gašper pavc tanja skrbinšek drago razboršekdragan remšk1 marec 2013

SLG CeljeRichard Bean KRUHigrajo vojko Belšak david čeh damjan m trbovc Blaž setnikar Branko završan Bojan umek aljoša Koltak19 april 2013

Prešernovo gledališče KRANJEnrico Luttmann SEN igrajo peter musevski vesna slapar matjaž višnar darja reichman Borut veselko vesna jevnikar miha rodman vesna pernarčič1 februar 2013

Prireditelj si pridržuje pravico do spremembe programov in do odpovedi v primeru premajhnega vpisa

CENA 65 euro v enem obroku cena predstave za izven je 17 euro 60 euro za upokojence dijake in študente

ponujamo tudi možnost obročnega odplačevanja

UGODNOSTI nižja cena vstopnic stalni sedež obveščanje o predstavah in prejemanje programa prireditev

V abonma je vključenih pet predstav slovenskih gledališč predstave se bodo začele v mesecu januarju 2013 in bodo trajale do aprila 2013

GLEDALIŠKI ABONMA za leto 2013

jKz NarODNi DOm mežica razpisuje

predstave v sklopu abonmaja 2013 so

39

40

glasilo občine mežica izhaja 4 x letno v nakladi 1550 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno

vsem ki ste s prispevki sode-lovali se najlepše zahvalju-jemo prosimo da s svojimi prispevki tudi v bodoče sodelujete ker bo le na ta način naše glasilo pestro in zanimivo

prispevki ne bodo honori-rani uredniški odbor pa si pridružuje pravico do njihovega izbora

oddaja dokumentov naj bo na digitalem mediju (tekstov-ni članki v microsoft Word-u fotografije pa priložene ločeno v formatu jpeg ali tiff in sicer na resoluciji 300 dpi s krajšo stranico najmanj 10 cm) Fotografije ki ne bodo primerne velikosti (npr snete iz spleta ndash 72 dpi 70 KB) ne bodo objavljene Fizično oddane fotografije ki ste jih prispevali lahko po objavi glasila dvignete na tajništvu občine mežica

svoje prispevke pošljite na naslov

Občina MežicaTrg svobode 1 2392 Mežica

infomezicasi

urednišKi odBor župan dušan Krebel

odgovorni urednik marjan sušnik

direktor občinske uprave Blaž šaloven

člani uredniškega odbora jožef libnik Barbara prevorčič jarneja vertačnik nina petek ida paradiž

izdala občina mežica wwwmezicasi

lektoriranje jerneja vertačnik

fotografije avtorji člankov

oblikovanje jasna Kalčič atelje jk

tisk malex doo

naklada 1550 kosov

Vitotaufer

SLEHERNIK 22december2012 ob1930 SNGNOVAGORICA

PihalniorkesterrudnikaMežicainskuPinaorlek

bOžIčNONOVOLEtNIKONCERt 25december2012 ob1800 KONCERt

loPedeVega

VItEZčUDES 11januar2013 ob1930 MGL

RAZStAVAxILIKOVNEKOLONIjECUDVčRNA 16januar2013 ob1700 CUDVčRNANAKOROŠKEM

ekaVogelnik

MAKALONCA 17januar2013 ob1700 LUtKOVNOGLEDALIŠčELjUbLjANA

BraneVižintin

A+M 25januar2013 ob1800 LUtKOVNASKUPINAGIMNAZIjERAVNENAKOROŠKEM

enricoluttMann

SEN 01februar2013 ob1930 PREŠERNOVOGLEDALIŠčEKRANj

5

dovoljivo širino cestnega telesa na vsem poteku skozi mestno tkivo ki omogoča preureditve parkirnih površin preure-ditve in preusmeritve vlivnikov lokalnih cest oziroma ustreznih križiščkrožišč ne da bi s tem posegali v dodatna obrobna zemljišča razmestitev javnih ustanov je uravnotežena in omogoča razpršitev posameznih parkirnih površin tako da ni potrebe po poseganju po novih dodatnih zemljiščih ali poseganje v ze-lene mestne površine obcestni prostor omogoča zasaditev dodatnih drevo-redov vzdolž celotnega obcestnega mestnega prostora pri Podjunski cesti je bilo preverjenih devet (9) sklopov ki so izpostavile popoln konflikt javnega in zasebnega interesa zaradi množične neskladne gradnje posameznikov v va-

rovano cestno telo rc za zagotovitev varnosti tako vozil in predvsem pešcev bi bila smiselna preureditev podjunske v enosmerno cesto gore-brdno ter prekategorizacija obstoječih občinskih cest (gosposvetska in celovška) v regi-onalno cesto in prometno enosmerno dole-brdno ob uvedbi pločnikov vzdolž obeh smeri na raquovzhodni osilaquo je bilo preverjenih devetnajst (19) sklopov na tem delu ima cesta v pretežnem delu ob obvodnem mestnem tkivu zadovoljivo širino cestnega telesa ki omogoča pre-ureditve parkirnih površin preureditve

in preusmeritve vlivnikov lokalnih cest oziroma ustreznih križišč ne da bi s tem posegali v dodatna obrobna zemljišča javnih ustanov v tem delu mesta skoraj ni in obstoječe omogočajo razpršitev posameznih parkirnih površin tako da ni potrebe po poseganju po novih dodatnih zemljiščih ali poseganje v ze-lene mestne površine obcestni prostor omogoča zasaditev dodatnih drevore-dov posameznih delov obcestnega in obvodnega mestnega prostora osnovni koncept s preureditvijoposodobitvijo partizanske in podjunske ceste kot napa-jalnima cestama in raquovzhodno osjolaquo kot podpornico partizanski cesti opremljen z vsemi tremi analizami sem prepustil občini na razpolago kot interno delovno gradivo in celotna zasnova je bila po-

sredovana na ministrstvo za promet z županom Kreblom sva se zavedala da skozi zadnji desetletji v mestu ni bilo velikih gradbišč ki bi pomembno spre-minjala raquopravicelaquo krajanov in da se bo vsaka pobuda za spremembe v gibanju po prostoru odsevala na posameznikovi vsakodnevni rutini in posledično odzivu občestva

Zarispogovori z odgovornimi na državi so se

stekli v zaključek da je potrebno celoten nabor dolgoletnih želja in ugotovitev iz analiz opredmetiti v idejnem projek-tu ureditve prometa v mestu mežica na podlagi referenc in izkušenj iz širše domovine je bilo izbrano projektivno podjetje lineal doo iz maribora ki je proučilo vse podatke poslane iz občine mežica kot tudi vso dokumentacijo s katerim je razpolagalo tako njihovo podjetje kot tudi drsc oziroma vsi so-glasje dajalciprojektanti so pisne predloge in risnih podlog iz analiz in programske zasnove soočili z zakonskimi določili izkušnjami iz vsakodnevnih prometnih preizkusov ter osnovnih geodetskih izmer ter jih prelili v prometno-ureditveni preizkus za partizansko in podjunsko cesto za pridobitev dejanskih podatkov o pro-metnih tokovih v mestu je bil izveden postopek štetje prometa na specifičnih točkah v mestu za ureditev tilaquovzhodne osilaquo so zaradi različnih opredelitev cest (državni cesti napram občinski) in s tem povezanim vzdrževanjemfinanciranjem predlagali vpeljavo ločenih postop-kov nadaljnje pridobivanja podatkov in usmeritveomejitve za gradnjo v obvodnem pasu za potrebe izdelave občinskega prostorskega načrta (opn) je dodatno potrdilo pravilno usmeritev projektantov in odločitev občine Kon-cem leta 2010 je bil pripravljen projekt prometnega preizkusa za temeljito viharjenje med načrtovalci in strokov-nimi službami občine v konceptu sta bila predvideni dve krožišči (senčna vasvivodovo in rudnikgasilski dom) z možnostjo ureditve še tretjega na stiku partizanske in podjunske ceste ter re-konstrukcija celotnega cestnega telesa obeh cest projekt je bil pripravljen na urbanističnem nivoju in je omogočal prestavljanje posameznih elementov v cestnem prostoru Koncept ureditve prometnih površin je zadoščal za ume-stitev le-teh v pisne in risne podloge opn ter hkrati služil za pripravo projek-tnega pristopa ureditev prostora mežice v marcu 2011 prometni preizkus je bil kot delovno gradivo proučen na stro-kovnih službah ministrstva za promet in nanj so bile podane številne konceptne in ureditvene pripombe po tem pre-cejanju je bil projekt na državni ravni prepoznan kot ustrezen za obravnavo za uvrstitev med projekte financirane s strani proračuna republike slovenije projektanti so na podlagi pripomb dr-žave in občine iz prometnega preizkusa pripravili osnutek idejnega projekta ki je bil poslan na občino ter vsem drugim soglasje dajalcem v oktobru 2011 na

6

podlagi pripravljenih podlag prometne-ga preizkusa so bila opravljena dodatna štetja prometnih tokov vključno s pri-kritim merjenjem hitrosti udeležencev v prometu na izbranih točkah mežice župan mežice me je v vmesnem času na podlagi mojih predlogov v projektnem pristopu ureditve prostora mežice za-prosil da vizualiziram predloge ureditve prostora med trgom svobode in osnov-no šolo opredeljene vizualizacije je ob-čina priložila kot prilogo k izdanim pro-jektnim pogojem v naslednjih mesecih so načrtovalci preučili naše predloge na podlagi katerih sta bili pripravljeni usklajevanji kjer je bilo pojasnjeno da na stikih lokalnih cest z regionalkami ne moremo urejati tretjih zavijalnih pasov in da bo bočno parkiranje kot smo si ga zamislili v mestu morebiti težje izvedlji-vo z županov sva tovrstne pripombe pričakovala že v teku prometnega preiz-kusa zato je bil za ureditev parkiranja v centru pripravljen varianten predlog za ureditev trga svobode ter podlogeana-lize za ureditev javnih prostorov med partizansko cesto in prežihovo ulico

Izrisv prvi polovici leta 2012 je bil projekt prepeljan skozi raznovrstne revizije na državni ravni rezultat pa je bil 9 novem-bra 2012 predstavljen laični in strokovni javnosti v poročni dvorani narodnega doma v mežici v obliki idejnega projekta (idz) z naslovom raquopredlog ureditve regi-onalne skozi mežico in proti rehtulaquo na njej so bili poleg številčne javnosti pri-sotni tudi vodilni odgovorni projektanti podjetja lineal predstavniki ministrstva za infrastrukturo in prostor in drsc predstavljeni idz je sestavljen iz risnega in pisnega dela ter 3d animacije in vsi deli projekta so dostopni tudi na spletni strani občine mežica (wwwmezicasi) v projektu je začetek ureditve v višini senčne vasi in predvideva zahtevno krožno križišče za potrebe senčne vasi ter vivodovih travnikov oziroma obrtno--industrijske cone Konjski britof stičišče podjunske partizanske in sedanjega napajalnika v smeri mariborske (tuš) bo doživelo precejšnjo spremembo saj bo vzhodni krak (tuš) ukinjen za potrebe zavijanja proti rehtu pa bo na partizanski urejen tretji zavijalni pas na tej točki je bila preučena tudi umestitev krožnega križišča kateremu v škodo pa govorijo visoki stroški investicije in neustrezna obremenjenost križišča trg svobode in avtobusna postaja bosta za zagotovitev varnosti vseh udeležencev

v prometu korenito obcestno spreme-njena od avtobusne postaje pa vse do sedanjega uvoza v smeri vhoda v muzej popolnoma preureditev obcestni prostor z ureditvijo tretjih zavijalnih pasov za potrebe najkrajšega izvoza iz smeri gasilskega domastadiona ter ustreznega avtobusnega dovoza do platoja pred muzejem (v prenovi) je predlagana izvedba drugega krožnega križišča v južni višini gasilskega doma tretji zavijalni pasovi bodo urejeni tudi

za zavijanje k glančniku oziroma na poleno povsod so ob cesti predvideni tudi ustrezno dimenzionirani pločniki ter tudi vsa potrebna neprometna si-gnalizacija s katero je občina že začela v preteklem letu in nadaljuje s projektom usmerjanja še naprej vsa obstoječa

križišča se bodo prenovila takoda bodo usklajene izvozno uvozne linije in zavi-jalne krožniceradiusi prehodi za pešce pa bodo pretežno tudi dvignjeni na platoje (tilaquoležeči policajilaquo) podjunska cesta se bo od višine gostišča Krebs v smer rehta preuredila enosmerno cesto z levostranskim (gore-brdno) pločnikom do višine stržovega oziroma sedanjega križišča podjunske z gosposvetsko ce-sto obstoječe križišče se bo ustrezno razširilo in prometno-varnostno poso-

dobilo gosposvetska in celovška cesta bosta iz občinske ceste prekategorizirani v regionalno cesto iii reda in prometno urejeni kot enosmerna (dole-brdno) ce-sta s spremljajočim pločnikom do višine župnišča kjer bo uporabljena obstoječa prečnica (jp757320) do obstoječega kri-

7

žišča pod višino gostišča Krebs s takšno rešitvijo državi ne bo potrebno izvajati civilnih pravd za odstranitev raznoraznih objektov ki so postavljeni v varovani pas vseh cest na tem območju hkrati pa se bo lahko rešil pereč problem zagotovitve varne šolske poti ob istočasni zagotovi-tvi varne prevoznosti predlog ureditve ki se mi je pred par leti zdel utopičen že kar naiven je bil zaradi svoje umirjenosti in socialne uravnoteženosti sprejemljiv tudi za drugače togo državno upravo

Krajanom omogoča časten umik iz dru-gače zgubljene raquobitkelaquo zaradi posegov na tuje oziroma v varovano zemljišče ob hkratni rešitvi njihovih življenjskih problemov potek pridobivanja rešitev je bil po eni strani preplet želja in sanj po drugi pa presev dejanskih razmer in

je zaradi svoje lucidnosti in hkratnega sledenja pravilom strokel postopkov na točki ko ga je potrebno polnokrvno podpreti tako na ravni laične javnosti kot z uvrstitvijo v odhodke občinskega proračuna in v nabor kratkoročnih in dolgoročnih razvojnih programov izku-šnje iz bližnjih krajev nas pač poučijo da se čas potreben od zasnove pa do prve izvedbe meri v par letih verjetneje v pol ducata le-teh a le premišljene projekte je možno pripeljati do konca in izsanjati

svoje sanje v varnejšo in prijetnejše oko-lje oba dela projekta sta pripravljena na urbanistični ravni in bosta za uvedbo v prostor zahtevala še veliko sodelovanja okolja in strokovne ter laične javnosti

Borut Bončina arhitekt

nova spleTna sTran wwwmezicasi

v mesecu decembru je občina mežica objavila novo spletno stran wwwmezicasi na kateri se ažurno objavljajo vsi aktualni ter pomembni prispevki in dogodkiopravičujemo se vsem ki ste imeli v za-dnjih mesecih ko se je pripravljala nova spletna stran težave z obstoječoveseli bomo vseh predlogov za še boljšo ter privlačnejšo spletno stran Hkrati pa pozivamo vsa društva da se aktivno vključijo k oblikovanju ter posodabljanju spletnih informacijvljudno povabljeni na ogled nove spletne strani občine mežica

breZžična inTerneTna poveZava kje kako hellip

v neposredni bližini stavbe občinske uprave mežica vam je na voljo brezžična internetna povezava meziska-dolina do katere lahko dostopate preko uporab-niškega imena meziskadolina ter gesla meziskadolina

8

pO preVerbi Vseh razpOlOžljiVih pODatKOV sem ugOtOVil Da Niste V sOrODu Ne z župaNOm ali Ne Njemu Najbližjimi tOrej lahKO ugOtOVim Da ste bili res izbraNi Na pODlagi refereNc iN ustrezNOsti za tO DelOVNO mestO seDaj pa VprašaNja

raquo Potem ko sem v Uradnem listu RS zasledil razpis objavljenega prostega delovnega mesta sem si vzelnekajčasazapremisleknatopasemprišel dozaključkadabimevodenjeobčinskeuprave zanimalo in bi mi bilo izziv zlasti ker v dosedanjem potekukarierešenisemimeltovrstnihizkušenj z lokalno samoupravolaquo

Kot prvo nas vse Mežičane zanima kdo ste koliko ste stari izobrazba od kod prihajate ste poročeni imate otroke kakšni so vaši hobiji

sem Blaž šaloven star sem 36 let in prihajam iz šmartega pri slovenj gradcu po poklicu sem univerziteni diplomirani pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom sem poročen in oče treh otrok moji hobiji so zlasti povezani s športom ndash rekreativnim za kar pa mi žal pogosto ob službenih in družinskih obveznostih zmanjkuje časa

Nam lahko poveste kaj o vaših predhodnih delovnih izkušnjah

delovne izkušnje sem začel nabirati na mini-strstvu za gospodarstvo kjer sem se ukvarjal zlasti s pripravo področne raquogo-spodarskelaquo zakonodaje nadaljeval v gospodar-

stvu kot vodja pravne službe pred prihodom na občino mežica pa sem bil zaposlen na okrožnem sodišču v slovenj gradcu kot strokovni sodelavec

Kot pri prvem izboru smo tudi pri drugem nekako pričakovali Mežičana na tem delovnem mestu Verjetno je bila to tudi želja župana g Dušan Krebla a je vseeno izbral vas Vem da bi na moje vprašanje bolje odgovoril župan ampak kljub temu Kaj vi mislite da ga je prepričalo da je izbral vas

tudi sam sem mnenja da se navedeno vprašanje bolj nanaša na župana sam pa si bom prizadeval da bom izpolnil županova pričakovanja

Kaj je bil vaš motiv da ste se prijavili za to delovno mesto in kakšni so vaši dosedanji vtisi o vašem delovnem mestu

potem ko sem v ura-dnem listu rs zasledil

razpis objavljenega pro-stega delovnega mesta sem si vzel nekaj časa za premislek nato pa sem prišel do zaključka da bi me vodenje občinske uprave zanimalo in bi mi bilo izziv zlasti ker v do-sedanjem poteku kariere še nisem imel tovrstnih izkušenj z lokalno samo-upravo zagotovo sem motiviran da stvari zasta-vim in vodim tako da ob-činska uprava čim bolje deluje kar sem videl kot poklicni izziv dodatno pa me je v to prepričalo prvo srečanje z županom ko mi je predstavil delovanje občine mežica

Sedaj preživljate večino časa v občini Mežica in kot prvi uradnik občine imate nemalo stikov z občani Kako potekajo le-ti

glede na to da sem na tem delovnem mestu šele kratko časovno obdobje še nisem imel veliko stikov z občani

vsekakor pa pričakujem v nadaljevanju več stikov z njimi zlasti se veselim njihovih predlogov in pobud kako narediti mežico še bolj prijazno za življenje

Vsekakor nas zanima tudi kakšna so vaša pričakovanja in kje vidite da lahko s svojim osebnim prizadevanjem izboljšate delo občinske upra-ve Kaj boste v delu uprave spremenili in česa ne

Kot že rečeno v prej-šnjem odgovoru v tako kratkem času ko pravza-prav šele sam spoznavam delo sodelavce itd ne bi rad prehiteval stvari in govoril o spremembah si bom pa zelo prizadeval da bo delovanje občinske uprave čim bolj učin-kovito ter da bo delo v upravi potekalo zakonito torej skladno z veljavno zakonodajo in občinski predpisi

Marjan Sušnik

blaž Šaloven novi direktor občinske uprave

9

javni raZpis Za prodajo nepreMičninv indusTrijski coni ldquovoGarjevordquo

občina mežica trg svobode 1 mežica na podlagi zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ur list rs št 862010) uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ur list rs št 342011) sprejetim letnim načrtom pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem občine mežica za leto 2012 ter sklepom 16 seje občinskega sveta z dnem 17 10 2012 objavlja

I Prodajalec Občina Mežica trg svobode 1 2392 mežicaII Predmet javnega zbiranja ponudb in izhodiščna cena LOKACIJA I zemljišči parc št 419 in parc št 412 obe ko Meža Takraj v skupni izmeri 1346 m2 ocenjena vrednost 2220000 euro brez ddv v ceno ni zajeta komunalna infrastruktura lastnik nepremičnine bo na lastne stroške demontiral konstrukcijo reklamnega panoja ki stoji na nepremičnini in jo odložil nepoškodovano na dogovorjeno lokacijo na območju raquovogarjevolaquo

LOKACIJA II zemljišče parc št 418 ko Meža Takraj v izmeri 830 m2 ocenjena vrednost 1440000 euro brez ddv v ceno ni zajeta komunalna infrastruktura

LOKACIJA III zemljišči parc št 415 in parc št 413 obe ko Meža Takraj v skupni izmeri 1122 m2 ocenjena vrednost 1850000 euro brez ddv v ceno ni zajeta komunalna infrastruktura

za vse navedene nepremičnine velja namenjene so za obrtne in obrti podobne dejavnosti da bodo komunalno opremljene skladno z odlokom o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje gc vogarjevo urlist rs št 1082011 z dne 29122011 lastnik nepremičnine bo sklenil služnostno pogodbo z lastnikom gji ki obremenjuje predmetno nepremičnino o prostem dostopu z namenom prenove in vzdrževanja vodov in naprav gji vodi in naprave gji ki obremenjujejo posamezno nepremičnino ki je predmet prodaje so razvidni iz grafičnega prikaza ki je priloga javnega razpisa izhodiščne cene so določene v skladu s cenitvijo ki jo je izdelal sodni cenilec in izvedenec nepremičnin z asa certifikatom občinski svet je s sklepom na 16 redni seji dne 17102012 potrdil prodajo predmetnih nepremičnin 1 v primeru da se v razpisnem roku za prodajo posamezne lokacije i ii ali iii ne prijavi nihče se rok za predložitev ponudb podaljša najkasneje do 1512013 naročnik bo v podaljšanem roku upošteval in ocenil ponudbe po vrstnem redu kot bodo prispele na naslov naročnika s prvo ponudbo ki bo formalno in finančno ustrezna bo sklenjena kupoprodajna pogodba2 po sklenitvi kupoprodajnih pogodb za prodajo nepremičnin iz točke ii1 ii2 in iii1 se razpis zaključi3 na razpisu lahko sodelujejo fizične in pravne osebe ki v roku predložijo pravilne ponudbe da se bo ponudba štela kot pravilna mora vsebovati prijavni obrazec (oBr-1 javno zbiranje ponudb) izjavo ponudnika da sprejema vse pogoje javnega razpisa (oBr-21) podpisan vzorec kupoprodajne pogodbe za predmetno nepremičnino fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta bančne kartice in davčno številko za fizične osebe oziroma fotokopijo izpiska iz sodnega registra za pravne osebe samostojni podjetnik predloži fotokopijo registracije (dokumenti ki dokazujejo registracijo pravne osebe ali sp ne smejo biti starejši od 30 dni od datuma predložitve ponudbe) ter id št za ddv za pravne osebe oziroma sp potrdilo o plačanih prispevkih in davkih ki ne sme biti starejše od 30 dni od datuma predložitve ponudbe (velja le za pravno osebo in sp) dokazilo o vplačilu varščine za resnost ponudbe v višini 10 izhodiščne cene4 Nakup zemljišč po Lokacijah ndash izbran bo ponudnik ki bo izpolnjeval vse razpisne pogoje in ponudil najvišjo ceno (najnižja je določena) V primeru manjših ponudbenih razlik za isto nepremičnino ndash lokacijo (do 1000 euro) ali enakih ponudb se bodo s ponudniki izvedla dodatna pogajanja5 vsi interesenti lahko dobijo dodatne informacije in si ogledajo nepremičnine ki so predmet javnega razpisa s predhodno najavo na občini mežica trg svobode 1 mežica tel 02 82 79 357 ndash mateja mešnjak (matejamesnjakmezicasi) ali 02 82 79 358 ndash milan Krivograd (milankrivogradmezicasi) 6 ponudniki bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh od dneva odpiranja ponudbIII Rok naslov in informacije za predložitev ponudbe1 pisne ponudbe na obrazcih ter zahtevane priloge naj ponudniki predložijo v zaprti ovojnici do 17122012 do 10 ure na naslov občina mežica trg svobode 1 2392 mežica z oznako raquoNe odpiraj Ponudba na javni razpis za prodajo nepremičnin ndash poslovna cona GC Vogarjevolaquo2 nepravočasne in nepravilno označene ponudbe se neodprte vrnejo pošiljatelju odpiranje ponudb ne bo javno 3 razpisna dokumentacija je na voljo na spletnih straneh občine mežica wwwmojaobcinasimezica (pod razpisi) vsa pojasnila v zvezi z razpisom lahko interesenti dobijo na občini mežica vsak delovni dan na tel št 02 82 79 357 ndash mateja mešnjak ali e-mail matejamesnjakmezicasi

oBčina mežica dušan Krebel župan lr

Sobota 01 12 ob 0800BarBarin sejem na vasiNa glavnem trgu (TD Mežica) Sobota 15 12 ob 1700Srečanje z lovSkim oktetomLovski dom Mežica (LD Peca Mežica) Sobota 15 12 ob 1800Predavanje in razPrava ldquoPlečnik in koroškardquoMala dvorana ND Mežica (Klub Koratio) Torek 18 12 ob 1800PevSki večerPred ND Mežica (MPZ Mežiški knapi) Sreda 19 12 ob 1630kraSitev dreveScaPred ND Mežica (Vrtec Mežica in OŠ Mežica) Sreda 19 12 ob 1730GlaSbena medGeneracijSka delavnicaMala dvorana ND Mežica (PD Alenčice) Četrtek 20 12 ob 1700Pohod z lučkami v neznanoPred nd mežica (OŠ Mežica in PD Mežica) Petek 21 12 ob 1700Začetek dogajanja pred narodnim domomPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Sobota 22 12 ob 1500božično-novoletni direndajŠportna dvorana Mežica (IKDM Perkmandelci) Sobota 22 12 ob 2100Zabava Z nitroXin moniko pUčeLjPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Ponedeljek 24 12 ob 2100Zabava Z viLijem reSnikomPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Torek 25 12 ob 1700UpriZoritev živih jaSLicPred nd mežica (TD Mežica in MePZ Sv Jakob) Torek 25 12 ob 1800

božičnominusnovoLetni koncertgoStje večera SkUpina orLekND Mežica (Pihalni orkester Rudnika Mežica) Torek 25 12 ob 2000UpriZoritev živih jaSLicPred nd mežica (TD Mežica in ŽPZ Gorna) Sreda 26 12 ob 1700božičnominusnovoletni koncert v Podzemlju Pece Z DADA KLADENIK amp MARKO ZALETELJ Turistični rudnik na Glančniku (TD Mežica in Podzemlje Pece doo) Sreda 26 12 ob 2100Zabava S čUki in dj neYPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Petek 28 12 ob 2100Zabava Z dj boriSomPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Sobota 29 12 ob 2100Zabava Z anSambLom StiLPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks)

Organizatorji peca commerce doo Koroškimladinski kulturni center kompLekS občina mežica in tUriStično drUštvo mežica

11

wwwdecembervmezicisi

12

V tOreK 4 12 2012 je bila V NarODNem DOmu mežica slOVesNOst Ob ObčiNsKem prazNiKu Na ta DaN Namreč gODuje sV barbara - zaščitNica ruDarjeV

Govor župana

drage občanke in občani kot veleva dolgoletna tradicija se z mesecem decembrom pričnejo slovesnosti ob pra-znovanju našega občinskega praznika praznovanje nas je združilo tudi nocoj in zatorej lepo pozdravljeni na prireditvi v počastitev občinskega pra-znika občine mežica prav po-seben pozdrav velja letošnjim ter dosedanjim nagrajencem občine mežica častnim obča-nom ter gostom

tako kot običajno je občinski praznik vselej priložnost da se spomnimo ključnih dogodkov ki so zaznamovali našo zgodovino in da se izkaže zahvala najzaslužnejšim domačinom in ustvarjalcem ki so s svojim uspešnim dolgoletnim delom vidno prispevali k vsesplošnim pridobitvam in razvoju na različnih področjih delovanja

v naši občini in tudi širše današnja proslava je torej namenjena prazniku občine mežica ki simbolno sovpada s praznikom svete Barbare ki je zaščitnica rudarjev rudarjenje je skozi stoletja kraju in okolici vtisnilo neizbrisen pečat iz obrobne kmečke vasice je kraj s časom prerasel v urbano središče kjer so se gradila nova stanovanja in hiše javni objekti in ostala komunalna infrastruktura rudnik je dajal dolga desetletja vsakdanji kruh velikemu številu sokrajanom in zdelo se je da tega preprosto ne more biti konec da se brez rudnika ne da preživeti danes ko se oziramo nazaj vemo da smo kljub zaprtju rudnika ostali in preživeli odmaknjeni čas pa še vedno biva v ljudeh ki so ga doživeli in bo živel v posvetilu ki ga zgodovinskemu spominu vsako leto poklanjamo z našim praznikom

ta košček sveta ki ga pokri-va naša občina vsekakor ni največji in tudi ne najbolj znan a za vse nas ki tukaj živimo je nedvomno nekaj posebnega za nas je to okolje v svoji podobi tista domač-nost ki daje občutek varnosti in nespremenljivosti v svojih posebnostih nam ponuja tiste stvari ki ga tako jasno ločujejo od drugih krajev in s svojim utripom nam podarja obču-tek doma zato je za nas ta delček sveta lahko naš ponos in naš dom tu se počutimo suvereni in to je okolje ki ga že skozi generacije oblikujemo in ustvarjamo

praznovanje oBčinsKega prazniKa je prazniK vseH nas v tem praznovanju se zrcali naš odnos do tega doma naš odnos do sredine v

Kateri ustvarjamo ter živimo in ne nazadnje se sKozi naše praznovanje odraža naš odnos do preteKlosti do vsega tistega Kar so nam zapustile preteKle generacije

danes ko praznujemo se je potrebno ozreti na vse kar je za nami da bi lahko pogledali naprej v prihodnost v našo skupno prihodnost ki smo ji dolžni na stežaj odpreti vrata čeprav je za nami težko leto verjamem da se imamo tudi letos s čim postaviti vesel in ponosen sem da imamo šolsko poslopje ki je v svoji prenovljeni podobi prav goto-vo zopet eno izmed najlepših v slovenskem prostoru prav tako kot je bilo to pred 86 leti oziroma daljnega leta 1926

4 Decemberobčinski praZnik

13

ko so našo osnovno šolo prvič predali v uporabo z ureditvijo okolice naše šole smo letos dodali še zadnji kamenček v mozaik celostne podobe tega osrednjega mestnega prostora

z ureditvijo okolice smo pričeli lani potem ko smo v okviru projekta raquocelovi-

ta obnova mestnega jedra mežicalaquo uspešno pridobili sredstva iz evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 85 celotne naložbe občina mežica je za izvedbo projekta namenila okoli 250000 eur lastnih proračunskih sredstev s strani evropske unije pa smo pridobili 800000 eur celotna vrednost projekta znaša torej okoli 1050000 eur in obsega tudi obnovo starega pokopališča kjer bodo dela zaključena še v tem mesecu pred koncem tega leta bomo končali tudi z obnovo sanitarij in kopalnic v športni hali v okviru projekta geopark Ka-ravanke pa smo to leto uredili sprehajalo pot ndash pešngo med narodnim domom in poleno tudi letos smo obnovili nekaj kanalizacijskih vodov ter zamenjali vse svetilke na celo-tnem območju kraja mežica

velika pridobitev za kraj je prav gotovo tudi postavitev

in ureditev čebelarske zbirke mežica v nekdanjem gutenbergerjevem mlinu ki med ostalimi eksponati obsega eno najlepših zbirk panskih končnic v slovenskem prostoru v okviru zbirke je predstavljena zgodovina več kot 100 let stare stavbe in usoda njenih nekdanjih lastnikov članov družine

gutenberger v manjšem prostoru pa je urejena spominska soba rudolfa galoba ki ponazarja okolje v katerem se je ta učitelj in šolski upravitelj sokol občinski odbornik sadjar in čebelar dobro počutil in v njem rad delal ter ga predstavi kot vsestranskega človeka ki je aktivno soustvarjal zgodovino mežice

spoštovani v zadnjih mesecih se vsi skupaj soočamo z veliko gospodarsko krizo ki kot posledico prinaša recesijo z vsemi njenimi negativnimi posledicami težko je izluščiti vse odgovore na zastavljena vprašanja kdo je za vse to kriv ter kako iz nezavidljive situacije nekaj pa je gotovo svet in družba se spreminjata veliko je nestrpnosti hitenja in brezčutnosti zatorej ne dovolimo da nas prevladajo negativna občutja ter dopustimo sožitju

prijateljstvu ter posluhu do sočloveka da postanejo naše skupno in glavno vodilo vsi ki odločamo o razvoju občine in življenju naših občanov moramo storili vse da bomo upravičili pričakovanja in zaupanje ljudi ter vsem zagotovili mir napredek blagostanje in srečnejši jutri dovolite mi da tudi danes ob

tej svečanosti izrečem nekaj zahval ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem sodelavcem poslovnim partnerjem in ne-nazadnje vsem našim obča-nom za prijaznost podporo in strpnost v tem letu zahvala gre vsem članom občinskega sveta nadzornega odbora članom vseh odborov in komi-sij za konstruktivno sodelova-nje in odgovorne odločitve ki so jih sprejeli zahvala gre tudi delavcem občinske uprave za trud in prizadevanja da po najboljših močeh delajo v zadovoljstvo občanov

zahvala gre tudi vsem pred-stavnikom javnih institucij in ustanov društvom in klubom v naši občini ter vsem posameznikom ki delajo v teh društvih - kul-turnikom gasilcem lovcem planincem perkmandelcem članom turističnega društva in vsem drugim ki nam s svojim nesebičnim razdaja-

njem omogočajo doživljanje mnogih prijetnih družabnih trenutkov in s tem veliko pri-spevajo k obogatitvi našega življenja ter urejenosti in pre-poznavnosti našega kraja

spoštovani na današnji pro-slavi ste z nami tudi nagrajen-ci občine mežica nekdo je zapisal da največja nagrada

za trud ni tisto kar zanj dobiš temveč tisto kar z njim posta-neš da bi dosegli ta smisel je potrebno predanost vtkati v vse pore delovanja in raz-mišljanja naj bodo priznanja izraz hvaležnosti in spošto-vanja naj bodo spodbuda prihodnjemu delu in zahvala za pomemben prispevek h kakovosti življenja v našem prostoru

dovolite mi spoštovani nagrajenci da vam iskreno in iz srca čestitam vsem skupaj pa ob prazniku občine mežica želim medsebojnega sodelo-vanja da bo lahko spričevalo naše občine ob letu osorej odraz skupnega dela in odsev odličnosti želim vam veliko zdravja moči samozavesti in sposobnosti da se bomo znali postaviti zase ter za tisto v kar verjamemo

župan občine mežicaDušan Krebel

14

Obrazložitve priznanjna področju ŠporTa

na podlagi 4 in 7 člena pravilnika o podeljevanju plaket in priznanj na po-dročju športa v občini mežica prejme priznanje ekipa leTa 2012 EKIPA MLADINCEV ODBOJKARSKE- GA KLUBA MEŽICA

odbojka se v mežici igra nepretrgoma že od leta 1930 vseskozi do danes so odbojkarji nudili stotinam mežiških mladih možnost stalne celoletne vadbe z močnim poudarkom na vzgojnih vrednotah odbojkarski klub mežica vzgaja in tekmuje z ekipami deklet in fantov na tekmovanjih panožne zveze kar je v slovenskem prostoru prava redkost letos se je posebej izkazala ekipa mladincev odbojkarskega kluba taB mežica ki je v okviru državnega prvenstva za mladince za sezono 2011 2012 osvojila deveto mesto med ekipami mladincev v sloveniji za ekipo so nastopali Nace Lednik ndash kapetan Viljem Prepotnik Gašper Jezernik Rok Praper Aleš Ipavic Miha Borko Matevž Gradišnik Jurij Miler Vid Peršak in Taj Vute Trener ekipe je bil gospod Blaž Merkač

na podlagi 1 2 in 3 člena pravilnika o podeljevanju plaket in priznanj na področju športa v občini mežica prejme plaketo za posebne dosežke na področju športa v letu 2012 gospod Janko Plešnik

janko plešnik je aktiven na športnem področju že od mladih nog večino časa v odbojki vrsto let je bil igralec domačega kluba oK mežica v vseh selekcijah igral pa je tudi v najvišji jugoslovanski ligi in izbrani vrsti slo-venije po končani igralski karieri je postal odbojkarski sodnik najprej za dvoransko odbojko več kot desetletje je bil v vrhu slovenskih sodnikov ter sodil najpomembnejše tekme v liga-škem in pokalnem tekmovanju leta 1996 je opravil mednarodni izpit za odbojko na mivki sodil je dve tekmo-vanji svetovne lige in pet evropskih prvenstev leta 1995 je opravil med-narodni izpit za odbojko invalidov od

takrat je sodil na treh paraolimpijskih igrah ter na vseh svetovnih prvenstvih v zadnjem desetletju 10 let je bil član evropske sodniške komisije za inva-lidsko odbojko danes je delegat in kontrolor na tekmah v sloveniji Kot prvi mednarodni delegat in kontrolor sojenja je postal član svetovne sodni-ške organizacije za odbojko invalidov posebne omembe pa sta vredna dva dosežka v njegovi sodniški karieri na paraolimpijskih igrah leta 2008 v pe-kingu je delil pravico na finalni moški tekmi na letošnjih paraolimpijskih igrah v londonu pa je kot prvi sodnik sodil finalno tekmo žensk

priZnanja TurisTičneGa druŠTva ndash oDbora Za hortIKulturo

turistično društvo mežica odbor za hor-tikulturo podeljuje sledeča priznanja DRUŽINI KREVH za hišo v cvetju in lepo urejeno okolico IZLETNIŠKI KMETIJI VOJAK ndash JAKOPIČ za hišo v cvetju in lepo urejeno okolico GRADBENIŠTVU STANE DOO za lepo urejeno okolico poslovnega objekta

ObrazložitveobčinskiH priZnanj

v skladu s 15 členom odloka o grbu zastavi občinskem prazniku in priznanjih v občini mežica občinski svet občine mežica podeli Zlati grb občine Mežica Gradbenemu podjetju Stane doo za uspešno in prizadevno gradbeno dejavnost ki znatno prispeva k ugledu in večji prepoznavnosti kraja

gradbeno podjetje stane doo opra-vlja svojo dejavnost od leta 1990 Kot družinsko podjetje so se v tem času razvili v firmo ki slovi po kakovosti natančnosti in pravočasnosti izvedbe storitev inovativnosti sledenju tren-dom širokem strokovnem znanju ter lojalnosti do zaposlenih trudijo se za dobrobit svojih delavcev njihovo družinsko socialno varnost in dobro

delovno usposobljenost leta 2008 so začeli s poslovanjem v novih poslov-nih prostorih zaradi težkega gospo-darskega položaja so leta 2009 izvedli racionalizacijo ter boljšo organizira-nost dela podjetje sproti nadgrajuje svojo ponudbo in tako krepi zaupanje strank hkrati pa se vodstvo in zapo-sleni strokovno izobražujejo da bi lahko ponudili še boljše storitve vsa leta delovanja dobro sodelujejo z občino mežica in njenimi občani med drugim so v oktobru izvajali gradbena dela za investicijo občine mežica v sklopu projekta geološka pohodna učna pot vselej se celoten kolektiv z veliko vnemo udeleži čistilnih akcij očistimo slovenijo gojijo topel čut za pomoč bližnjemu brez javne vednosti gradbeno podjetje stane doo s svojo uspešno in prizadevno dejavnostjo znatno prispeva k razvoju in ugledu kraja zato se mu podeli zlati grb občine mežica

Zlati grb občine Mežica se podeli Podzemlju Pece doo

za njihov prispevek k ohranjanju ru-darske dediščine in k prepoznavnosti občine v slovenskem in širšem evrop-skem prostoru

po več kot treh stoletjih črpanja iz rudnika svinca in cinka mežica so v devetdesetih letih 20 stoletja začeli rudnik zapirati in na srečo je prišlo do miselnega preobrata da lahko rudnik in rudarska dediščina postaneta tista zakladnica iz katere je moč črpati ustvarjati in razvijati nova delovna mesta oziroma celovito turistično ponudbo leta 1994 je bila vzporedno z zapiranjem rudnika izvedena študija o ohranitvi in zavarovanju delov rudnika mežica in topla na osnovi katere se je začela razvijati muzejska in turistična dejavnost izoblikovala se je blagovna znamka podzemlje pece pod okriljem katere se še danes tržita rudnik in muzej v mežici turistični rudnik je bil uradno odprt leta 1997 in je do danes sprejel že okoli 240000 obiskovalcev poleg osnovne ponudbe ogleda muzejskih zbirk in ogleda rudnika z

Podelitev prizanj

15

rudarskim vlakom sta na voljo še dve atrakciji kolesarjenje skozi rudnik ki predstavlja avanturo ki jo je v evropi mogoče doživeti le v mežici in jo je do sedaj preizkusilo že okoli 20000 ljudi in čolnarjenje po zalitem delu rudnika poleg stalne ponudbe je podzemlje pece izoblikovalo tudi raznoliko ponudbo dodatnih aktivnosti kot so otroške delavnice kulturne prireditve koncerti in podobno pri teh dejavnostih sodelujejo z lokalnimi društvi partnerstva pa iščejo tudi v programih evropske unije sodelovali so na primer na Festivalu dveh kultur ki je povezal kraje velenje mežica železna Kapla Huumlttenberg in Bad Bleiberg pa v projektu iron route ndash železna pot ki je povezal različne alpske dežele s skupno rudarsko in železarsko preteklostjo letos sodelujejo v projektu adventure petzenpeca in so nosilci mednarodnega projekta geopark Karavankeda njihovo delovanje pelje v pravo smer potrjujeta dve nagradi srebrni sejalec leta 2004 za najbolj inovativen turistični produkt ndash podzemno kole-sarjenje in evropski muzej leta 2007 ko so se uvrstili v ožji izbor za najboljši evropski muzej za vse dosežke prete-klih petnajstih let se jim letos podeli še zlati grb občine mežica

Zlati grb občine Mežica se podeli Bogomirju Auprihu kot uspešnemu managerju

leta 1965 rojeni Bogomir auprih je leta 1992 diplomiral na univerzi v lju-bljani na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo ter s tem pridobil naziv univerzitetni diplomirani inženir ele-ktrotehnike leta 1996 pa je uspešno zaključil magisterij iz mednarodne ekonomije od leta 2000 naprej kot direktor uspešno vodi podjetje taB dd ki je bilo ustanovljeno leta 1965 kot ena izmed temeljnih organizacij združenega dela rudnika mežica prvih 15 let je taB proizvajal po licenci tudorja s švedske danes pa proizva-ja vse vrste svinčevih baterij v dveh moderno opremljenih tovarnah s 400

zaposlenimi v prvi izmed tovarn letno proizvedejo 2000000 kosov startnih baterij blagovnih znamk topla in taB v drugi pa približno 1000000 kosov industrijskih baterij letno proizvodnja vključuje tudi izdelavo raznih baterij za vojaške namene visokokakovostne baterije ki jih proizvaja taB dd so znane po vsem svetu še posebej v evropi aziji in amerikiKot uspešen direktor uglednega pod-jetja pa Bogomir auprih ne pozabi na prošnje za finančno in materialno pomoč ki jih na njegovo firmo pošilja-jo razna društva in ustanove iz mežice in od drugod tako so v letih od 2009 do 2011 družbe taB-a donirale kar 363000 evrov različnim društvom in organizacijam na Koroškem in dru-god Brez te finančne in materialne pomoči mnogi ne bi mogli uresničiti in izvesti zastavljenih ciljev na špor-tnem kulturnem prosvetnem in druž-benem področju tudi kot zahvalo za tovrstno delovanje se Bogomirju au-prihu podeli zlati grb občine mežica

Zlati grb občine Mežica se podeli Frideriku Šušlu za dolgoletno delo na področju planinstva in smučanja

leta 1925 v črni rojeni Friderik šušel je po drugi svetovni vojni v kateri je bil aktivno udeležen kot partizan leta 1946 v žerjavu sodeloval pri ustano-vitvi planinskega društva žerjav ki se je najprej ukvarjalo s postavitvijo koče na smrekovcu ki so jo odprli že leta 1950 čeprav je bil po poklicu elektrikar in je ob delu dokončal še delovodsko šolo v ljubljani ter je bil vodja elektroslužbe raquov jamilaquo je v prostem času opravil obilo ur udar-niškega dela tudi po selitvi v mežico leta 1961 je ostal aktiven planinec in se včlanil v planinsko društvo mežica kjer je bil član raznih odborov vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja sledi je zapustilo predvsem njegovo delovanje v odboru za postavitev kipa kralja matjaža na peci tako imenova-nem odboru raquomatjaževcilaquo v zgodnjih šestdesetih letih so raquomatjaževcilaquo po-skrbeli za ureditev povečanje in elek-

trifikacijo starega rova na peci kamor so nato postavili kip kralja matjaža ki je nadomestil nekdanji leseni kip ki je bil med vojno uničendrug večji projekt pri katerem je so-deloval Friderik šušel pa je bila gra-dnja in opremljanje koče na grohatu na raduhi kamor so morali vse od kmeta Bukovnika potegniti električno napeljavo žal je takratno kočo kasne-je odnesel plaz Friderik šušel je kot odbornik društva sodeloval tudi pri obnovi koče na pikovem in opremljanju koče na peci poleg planinstva pa se je ukvarjal tudi s športom tako je sodeloval na smu-čarskih tekmah kot smučarski sodnik pa tudi pri opremljanju samega smučišča z infrastrukturo za merjenje časa na tekmah in podobno ima več priznanj za zasluge s področja planin-stva športa in krvodajalstva za njego-vo dolgoletno delovanje si je zaslužil tudi zlati grb občine mežica

v skladu s 16 členom odloka o grbu za-stavi občinskem prazniku in priznanjih v občini mežica župan podeli priznanje občine Mežica za zavzeto ohranjanje kulturne zapu-ščine na področju čebelarske dediščine rudolfa galoba gospe Saši Zrelec

čebelarska zbirka mežica predstavlja bogato kulturno vrednoto za kraj in ljudi pa tudi za vse naše zanamce ohranitev razstavljenih predmetov in dokumentov dokazuje spoštljivo povezanost in ljubezen do prevzete dragocene zapuščine nekdanjega lastnika rudolfa galoba čebelarska zbirka nedvomno ohranja trajne sledi ustvarjalnosti človeka v sobivanju z naravo in pridelki marljivih čebel s svojo skrbno zavzetostjo za kulturne vrednote je gospa saša zrelec čebelar-sko zbirko ohranila in pomagala do-polniti v stalno razstavo z ohranitvijo zbirke in svojim delom je prispevala pomemben delež k ugledu našega kraja zato se ji podeli priznanje obči-ne mežica

po utemeljitvah predlagateljev povzela Ajda Vasle

16

90 let in večuršula vertačniKFranc percFranc FrišKovec šteFan ledniK

85 letterezija coFljudmila HoHnecrudolF aBraHamneža šumaH

novorojenčKiKaja ledineK

isaBela pušniK sara BelHaima

žaK repniK aneja taHiĆ

lejla muratoviĆ tai modrej

V imeNu ObčaNOV mežice iN V sVOjem imeNu isKreNe čestitKe Vsem starOstNiKOm NOVOrOjeNcem iN NjihOVim staršem

dušan KreBel župan

uVoDV razpravi so navedena in obravnavana hišna imena starih mežiških domačij Povzeta so deloma iz najstarejših seznamov posesti v urbanih iz poznejših popisov prebivalcev v upravni in cerkveni dokumentaciji iz popisov posesti v tedaj nasta-jajoči katastrski evidenci pa tudi iz navedb drugih piscevVečina imen je stara precej stoletij a so se ohranila v ljudski rabi vse do danes kljub temu da uradne evidence zemljiških posesti teh imen ne vsebujejo več Nekatera se pojavljajo le še v geodetskih kartah ožjih območij večina drugih pa kot priimki Župnik Simon Pirc je v svojem poročilu o gradnji nove stavbe mežiške cerkve leta 1841 zapisal1 da raquose že l 1486 (OP Ko je po nekaterih virih obstojal nekaj pozneje ukinjeni vikariat) omenjajo večinoma vsa hišna imena kot so danda-nes hellip laquoPrvotno so predstavljala imena domačij tudi uradni priimek na njih živečih družin Kasneje zlasti v obdobju upravnih reform cesarice Marije Terezije že prej pa tudi v cerkvenih popisih faranov so začeli posebej ali dodatno pisati in regis-trirati tudi njihove prave osebne priimke če so ti obstojali To besedilo vsebuje hišna imena zapisana in vezana predvsem na zemljiško posest (hube kajže) in obstoj bivališč ndash prebivalcev na njih do stanja ob koncu 18 stoletjaV pregledu je najprej zapisano ime domačije kakršno se je ohranilo v ljudskem govoru Dodane so tri najpogosteje upo-rabljene oblike imena povzete po izgovarjavi domačinov Sledi zapis imena iz stare dokumentacije vir in letnica registra-cije navedenega zapisa V primerih ko navajam vire zapisov iz obsežnih evidenc uporabljam za njih kraticeT r ndash Terezijska rektifikacija2J k ndash Jožefinski kataster3

1 žam zapis v objavljeni mežiški farni kroniki ndash anton Boštele 19562 Kla maria theresianische rektifkation amt schwarzenbach und miess 26 april 1750 Fasc Xi ndeg 1063 Kla josephinische Kataster fond Herrschaft Bleiburg Fasc Xi ndeg 238

IMeNa StarIh MEŽIŠKIH DOMAČIJ

17

F k ndash Franciscejski kataster4orgis ndash dr alfred orgis5Pri posameznih značilnejših imenih ali pri tistih ki obstajajo le v tukajšnjem ožjem okolišu skušam ugibati o njihovem možnem izvoru oziroma osnovi Dodana je še današnja hišna številka domačije današnji priimek na njej živeče družine ali druga raba poslopij Pregled je narejen po naseljih občine Mežica po stanju od zadnjih sprememb njihovih meja leta 1968 ko se je področje naselja Mežica razširilo v okolico Ob nekaterih primerih opozarjam na razliko med zapisanim tj uradno veljavnim imenom in imenom iz govora doma-činov To so napake ki so se primerile pri zapisih slovenskih nazivov v nemško pisavo Čeprav so prvi in poznejši zapi-sovalci posesti nedvomno povzemali nazive imen posesti ali prebivalcev po izgovarjavi domačinov jih niso zmogli vselej ustrezno prenesti v nemški pisavi na papir Zato je včasih prišlo tudi do povsem drugačnega imena kakršno je obsojalo v resnici Pri tem je treba omeniti tudi značilnost iz koroškega podjunskega in mežiškega narečja ko je take posebnosti zaznamovala tudi pogosto spremenjena izgovarjava samoglasnikov a e o u (kot npr Mežica ndash Možica Meža ndash Maža itd) povedati pa je treba da storjene napake pri zapisih imen iz te dobe niso posledica načrtne germanizacije Ta se je začela šele po pomladi narodov leta 1848

NaSelJe breG

JesenikJesenik Jesenikovka pri Jeseniku JesenikovOrgis 1788 Jessenigg SimonIme za posest je ohranjeno kljub že desetletja opuščeni domačijiDanes Breg št 18

JunčarJugravenčar Jugravenčarca pri Jugravenčarju JugravenčarjevTr 1750 Jontschar Orgis 1788 JuntscherIme je morda izvedeno iz besede junec ndash juničarDanes Breg št 17 Libnik

MarholčeMarhovčeMagraverholč Magraverholčna na Magraverholčem MagraverholčevOrgis 1709 Mayrhold ndash tedaj živi na posestvu Jerho Matheusch Jk 1788 Mayrhold MathiasV ljudskem govoru se je oblikoval naziv Marhovče ndash tudi Marholče Ime Maierhold je nedvomno zapisano kot funkcija ndash oskrbništvo grafovske posesti (Maier = oskrbnik) V bližini soseščini sta poznana Maierhold v Podolševi nad Logarsko dolino ter Maierhof v Belski Kočni pri Železni Kapli Izpeljanka tega imena je morda tudi naziv posestva Marolt ndash Marolče v Koprivni na Soncu nad Železno Kaplo tik ob meji z našo Koprivno Danes Breg št 10 in 11 Pratnekar

NASELJE MEŽICA

brdnikbrdnik brdnica Pri brdniku brdnikovT r 1750 Werdnigg J k 1788 Wernigg GregorIme je izpeljano in besede brdo Posestvo je v celoti obsegalo ves podolgovat hrib ndash brdo Domačija je bila opuščena že pred 2 svetovno vojno Ime ostaja živo Tu je predviden zaselek stanovanjskih hiš brdnikovo

ČorejČoriČograverej Čograverejka pri Čogravereju ČograverejevT r 1750 Zushre Matheus Jk 1788 Tschorey LuckasNenavadno drugod neznano ime Morda je nekaj označevalo človeka štorastega počasnega vedenja V ZSSP ime ni nave-denoDanes Celovška cesta št 23 Grauf

KarigraveceljKarigravecelj Karigraveclja pri Karigraveceljnu Karigraveceljev4 Kla Franziszaumlische Kataster fond Herrschaft Bleiburg Fasc Xi ndeg 290 296 297 298 303 as Fraciscejski kataster za davčni okraj pliberk Ko meža takraj5 Kla dr alfred orgis Herrschaft Bleiburg inventure Klagenfurt 2221989

18J k 1788 Karitzei FranzIme poznano le na Koroškem V sosednji Jazbini Koricelj Pojavlja se tudi na avstrijskem Koroškem V ZSSP ni navedeno Danes Celovška cesta 2 Dotrajana lesena najstarejša mežiška hiša bo žal kmalu odstranjena

KajžarKagravejžar Kagravejžarca pri Kagravejžarju KagravejžarjevOrgis 1612 Chaiser Vallenty in 1722 Keyser VideDanes Ob Meži št 10 Gerdej

KevpKegravevp Kegravevpna pri Kegravevpu Kegravevpov izgovarjano tudi Kjovp Kjovna hellipOrgis 1744 Khaup AlexIme se nanaša na nekdanje posestvo v zaselku Senčna vas Ko je še pred Jožefinsko dobo prešlo v posest rodbine Stopar se je to domače ime preneslo tudi na domačijo Spodnji Stopar Danes Celovška cesta št 8 poslovno-stanovanjska stavba

KivaKiva Kivarca pri Kivu Kivov Orgis 1658 Khiua Tr 1750 Kiua AleksV poznejši dokumentaciji se pojavlja tudi zapis kriva Ime domačije je danes pozabljeno starejši pa še Jesenikovemu vrhu tudi Kivov vrh Prvotno posestvo Po osnovanju fužin leta 1776 je tu nastala njihova uprava obenem zgrajena ti Kivova fužina katere zgradba je še ohranjenaDanesCelovška cesta št 14 Pungartnik

MervaMegraverva Megravervarca ndash Megraveratna pri Megravervanu MegravervanovOrgis 1680 Merua ClemenIme ima morda osnovno v živalski krmi ndash mrva Po osnovanju fužin leta 1776 postane domačija bivališče fužinarskih dru-žin grofa ThurnaOd uvedbe hišnih številk po uličnem sistemu leta 1968 je za tamkajšnji novi pozidani zaselek privzeto ledinsko ime Mrvograve-vo

MežnarMegravežnar Megravežnarca pri Megravežnarju MegravežnarjevPliberški urbar 15246 Meβner Hiša je dobila ime po služnosti mežnarjev ki so jo oddavna opravljali pri mežiški cerkvi Vse do leta 1912 je bilo hišno ime priimek ene najstarejših družin v kraju Nato je hiša privzela ime po novem lastniku ndash VivodDanes Trg svobode 13 Mastek

obenarObenaacuter Obenaacuterica pri Obenaacuterju ObenaacuterjevOgris 1715 Obenar Clemen Tr 1750Obenayr JoβephHišno ime se je uporabljalo vse do konca 19 stoletja čeprav je kmetija prešla že v Terezijski dobi v posest družine Trav-nekar nato KrautDanes posodobljene stanovanjsko-poslovne stavbe na trgu št 1 2 in 3

orešnikOregravešnik Oregravešnica pri Oregravešniku OregravešnikovOgris 1758 Korreschnigg J k 1788 Orieschnigg LucasStaro hišno ime se je ohranilo kot družinski priimek do danes Danes Polena 32 Orešnik

PolenaOgris 1720 Polleno Valentin Tr 1750 Polleno Oβwald

6 Kla urbar pleyburg 1524 str 108

19

Ime ima osnovo nedvomno v besedi polje ndash poljana Že po letu 1800 so tam začeli postavljati topilnico in prebiralnico svinčeve rude nato še druge poslovne in stanovanjske zgradbe in tu je nastalo poslovno središče mežiškega rudarstva Sprva nemški naziv za zaselek Bergschaffer je nadomestila slovenska Polena Od leta 1968 je v uličnem sistemu kraja zaselek tudi uradno dobil to imeIme Polena je poznano na avstrijskem Koroškem

PustnikPustnigravek Pustnigraveca pri Pustnigraveku PustnigravekovOgris 1799 Pustnigg JosephIme ima osnovo v besedi puša ndash puščaHišno ime Pustnik se je do nedavnega ohranjalo tudi kot rodbinsko imeDanes Kopališka pot 11 Mandl

SmrečnikSmregravečnik Smregravečnica pri Smregravečniku Smregravečnikov15277 Schmiersnikh J k 1788 Smrietschnigg FrancZ imenom Smrečnikovo je leta 1968 poimenovan tamkaj osnovani stanovanjski zaselek MežiceDanes Smrečnikovo 21 Osojnik

StariStaacuteri Staacuterika - tudi Staacuterikna pri Staacuteriju StaacuterijevOgris 1711 Stary Gregorn T r 1750 Lorenz Kunz ndash StaryDanes Leška cesta 27 Pustnik

StoparStogravepar Stograveparca pri Stograveparju StograveparjevOgris 1711 Stopar Valent T r 1750 Stoppar ThomasIme ima osnovo v besedi stopa stope nekdanji napravi za drobljenje Poznano je tudi v bližnji Podpeci in na Poljani pri Prevaljah Rodbina s tem imenom pri hiši je ugasnila kmalu po letu 1945Danes Celovška cesta 12 gostinsko-poslovna stavba Krebs

torcTorc Torčna pri Torcu TorčevT r 1750 Torz Valentin Ogris 1774 Torz Casper Hišno ime je danes pozabljeno Po tej domačiji je ostalo le še ime Torče-va žaga za zaselek ob cesti proti PrevaljamDanes Trg svobode št 8 poslovno-stanovanjska stavba

VogrinaVogrina Vogrinka pri Vogrinu VogrinovOgris 1733 Wogrina Joseph T r 1750 Wogrina UrbanIme Vogrina ki ima osnovo v besedi Oger je prišlo iz rabe že po letu 1800 čeprav se je v raznih zapisih pojavljalo še po letu 1850 Domačija se je kasneje imenovala po drugih lastnikih Hirc Kraut ToffDanes Trg svobode 10 GP Hotel Peca

ŽagmojsterŽaacutegmojster Žaacutegmojstrica pri Žaacutegmojstru ŽaacutegmojstrovT r 1750 Sagmeister Joβeph Ogris 1766 Sagmeister EvaIme izvira iz žagarske obrti pri hišiDanes Celovška cesta št 17 Praper

Štefan Lednik

IzvorimendomačijostalihmežiškihzaselkovbomoobjavilivnekajnaslednjihizdajahŠumca

7 Kla listina a 2486 datum 1582 spetember 22

trinajsti koncert raquoZA ČLOVEKAlaquo

raquopremišljujem kje začeti helliplaquo je začel svoj nagovor gospod župnik davorin vreča

tudi jaz premišljujem kje in kako bi začela kajti po mišljenju in besedah dr tϋrka Karitas ni potrebna raquoza to sta tu država in rKlaquo da pomagata ljudem v stiski res je toda naše izkušnje nam

dokazujejo da smo potrebni tudi mi Karitas ndash ljubezen to je

naše poslanstvo da

pomagamo ljudem v stiski ne spol ne barva kože ne politična ali verska pripadnost niso pomembni samo ndash stiska stisk pa je vedno več tako družinskih kot med posamezniki tu pa pristopimo mi in vi raquoKako pa tolaquo se sprašujete

mežiška župnijska karitas je letos pripra-vila že 13 dobrodelni koncert za člove-ka pomagali ste vsi ki ste kupili vstopni-

co ali zanjo darovali denar z našim trudom in vašo pripravljenostjo da ste

prišli smo napolnili dvorano in koncert je uspel z vašimi pri-spevki bomo zopet lahko pomagali pomoči potreb-nim nastopajoči so se odpoveda-li honorarju za-radi navduše-nja nad dobro sodelujočo publiko so se

nekateri odloči-li da svoj nastop

celo ponovijo

Hvala vsem nastopa-jočim vam ki ste prišli

poslušat hvala vsem sponzorjem ki ste nam pomagali pri pogostitvi za nastopajoče Hvala našim najmlajšim hellip

ne bom več razmišlja-la kar preberite si

besede g davorinaraquoPremišljujem kje

začeti Pri teh malih sončkih

ki smo jih videli čisto na

začetku ko smo bili obsijani z otroškim soncem Pa vendarle se človek težko zamisli da je na svetu tudi veliko otrok ki ne živijo tako prijetnega otroštva kakor ti otroci iz vrtca ki so tukaj zaplesali Ampak kakor je Jezus rekel raquoUboge boste imeli vedno med sebojlaquo je tako tudi danes Vedno se najdejo družine ki potrebujejo pomoč dobrih ljudi Če povzamem misel Raula Follereua zdravnika ki je svoje življenje posvetil ubogim raquoNarod ni velik takrat ko je številčen in močan tudi ne takrat ko je bogat ampak takrat ko je sposoben ljubitilaquo Vi dragi udeleženci tega koncerta ki ste danes prišli ste pokazali da imate srce za uboge in v vas človek lahko vidi upanje tudi za naš narod če že upoštevamo Follereua

in na drugi strani če se za trenutek vr-nem k pevcem ki so zapeli pesem goz-dovi v mesečini človek marsikdaj zna ceniti domovino šele takrat ko odide v tujino in tako je tudi težko razumeti ubogega dokler sam nisi ubog toda toliko bolj dragoceno je da kljub temu znamo ohraniti srce za njih

upam da se nikoli ne boste znašli na oni strani kjer bi vi potrebovali pomoč če pa že upam da se bodo našli ljudje ki bodo znali priskočiti na pomoč v soli-darnosti je moč naroda in solidarnost je tudi rdeča nit današnjega koncerta

Hvala lepa za vašo solidarnost hvala lepa za vašo udeležbo in Hvala za vaše odprto srcelaquo

Kaj naj tem besedam še dodam nič drugega kot to da naj se kdo med vami odloči in se nam pridruži pri delu na Karitas pa napolnite dvorano tudi na naslednjih koncertih ki jih bomo orga-nizirali Hvala

Ani Krivec

21

zaNKe zaNKe hellip

raquo kakršne si le mislrsquotrsquo morrsquotelaquo smo lahko videli na razstavi ročnih del v nedeljo 18 novembra v avli občinske uprave tega dne so bile volitve predsednika republike v tej zgradbi je bilo volišče in tako si je razstavo ogledalo kar veliko ljudi

pletene in kvačkane izdelke vseh barv in vzorcev so izdelale ljubiteljice ročnega pletenja in kvačkanja ki se ob ponedeljkih zvečer zberejo v narodnem domu v sobi društva invalidov mežica skupino vodi Katja peruzzi prijazna mlada gospa ki s svojo domiselnostjo

in iznajdljivostjo predlaga številne nove in nenavadne izdelke pri tem pa prav vse članice skupine zelo ustvarjalno sodelujejo za dobro voljo in lepši večer s kavico poskrbi tudi mama peruzzi

ročni izdelki te skupine so bili ponujeni v prodajo na stojnici na Barbarinem sejmu preteklo soboto Hitro so bili prodani

gospe ki sodelujejo v tej skupini si kakšen dan polepšajo tudi z obiskom v toplicah in drugih turistično zanimivih krajih članica skupine je namreč tudi bivša bančna uslužbenka g maruša petelin ki od sodelujočih vsak mesec mesec vestno zbere nekaj evrov ndash za srečanja za dušo in kaj je to kar omogoča ljubiteljicam ročnih del uspešno in dolgoročno sodelovanje to je sprejmanje in izmenjava znanja ki ga članice nesebično delijo med seboj

pa srečno novo leto

Vida Potočnik

člani mpz viHarniKi pri društvu upokojencev mežica smo 10 novembra praznovali 15 obletnico aktivnega delo-vanja

praznovanje je bilo v na-rodnem domu v mežici s

kulturnim programom po-leg članov mpz viharniki je sodelovala tudi tamburaška skupina tamiKa iz železne Kaple povezovalec programa je bil tomo simetinger ki je z lepo besedo popestril pevski in glasbeni program

mpz se je predstavil s sledeči-mi pesmiminocoj je en fajn večer Hladna jesen že prihaja nikdar ne bom pozabil Karlinca je šte-mana moj pobič je furman potnik o košnji na peco bi šel majolka bod pozdravlje-

na mi slovenci dve beli brezi in Bratje tamburaška skupina pa je zaigrala golovško pol-ko zlati časi pod peco sem doma valcer št 2 cvetje v jeseni Katjuša cherry pink and apple blossom white sve je ona meni in mard-

MPZ VIharNIKI15 ObletNica DelOVaNja

22

jandja ob zaključku pa smo skupaj izvedli skladbo lipa zelenela jeHvaležni smo ker se je tam-buraška skupina tamika odzvala povabilu zato jo tudi širše predstavljamo

že pred drugo svetovno vojno je v slovenskem pro-svetnem društvu raquozarjalaquo v železni kapli obstajala tam-buraška skupina tamburaško delovanje se je iz raznih ra-zlogov večkrat prekinilo leta 1995 je tatjana pirker nago-vorila dovolj zainteresiranih deklet da so lahko znova ustanovili današnjo tambura-ško skupino tamikapolne optimizma in idealizma so se srečevale pri vajah in same skušale napredovati kolikor je bilo mogoče po kratkem času so se začeli vrstiti nastopi in to so bili prvi koraki v javnost zagnanost in ljubezen do tamburaštva sta vodili do vztrajnostnega delovanja v preteklih sedemnajstih letih skupina pod mentorstvom Hanzija gabriela ni le napredovala na glasbenem področju temveč ji je uspelo to podoživljati na avstrijskem Koroškem le redko kulturno

dejavnost tamika v obliki projektov z raznimi pevskimi in tamburaškimi skupinami povezuje kulturnike in veže prijateljske stikeskupina je imela v preteklih letih okoli 250 nastopov po avstriji sloveniji in italiji ter posnela štiri zgoščenke nji-hov repertoar obsega sloven-ske grške in ruske narodne pesmi prav tako pa tudi dal-matinske moderne ter klasič-ne skladbe

v spored se je o delovanju zbora vključil tudi predsednik du mežica in predsednik mpz viharniki jožef libnik ter v krajšem govoru povedal na-slednje

raquodragi občani občanke in dragi gostjeprisrčna zahvala za udeležbo na praznovanju 15 obletnice zbora viharniki pri du mežica in izdaji zgoščenke nocoj je en fajn večerzbor deluje od leta 1997 ko sta ga ustanovila takratni predsednik društva upokojencev Franc arbajter in predsednik za kulturo anton Kajzer ustanovljen je bil zaradi veselja do petja med člani društva in potrebe za

izvajanje tovrstne dejavnosti v kraju samem številčnost zbora je nihala in ostala pri današnjem številu zbor je od nastanka pa do septembra 2010 vodil anton škerjanec od takrat pa do danes ga vodi andrej gorenjak zbor se redno udeležuje revije od pliberka do traberka praznika sadja in cvetja v pesnici prireja koncerte v mežici v domovih starostnikov v črnečah slovenj gradcu in na prevaljahnaša pesem zveni na občnih zborih obletnicah piknikih in ob zadnjem slovesu naših krajanov zastopamo tudi prostovoljno gasilsko društvo mežica na srečanjih gasilskih zborovzbor je za uspešno delovanje prejel več priznanj najžlah-tnejše pa je priznanje občine mežica ki smo ga prejeli ob 10-letnici delovanjavse našteto o delovanju zbora pa ne bi bilo mogoče brez finančnih sredstev ta sredstva pridobimo na pod-lagi vsakoletnega razpisa pri občini mežica in s pomočjo sponzorjev za kar se iskreno zahvaljujemozgoščenko smo izdali na po-budo našega sedanjega vodje

andreja gorenjaka ki je vodil in snoval izdajoprav je tudi da vam predsta-vim sedanji zborprva tenorja sta jože dlopst in peter štirn drugi tenorji jožef libnik štefan Kohek ter šte-fan čepin prva basa sta ivan vrhnjak in vlado mori drugi basi pa matevž žlebnik jakob Forstner ter edi vrabič vseh 15 let so zboru zvesti jože dlopst štefan čepin in jakob Forstnerskratka tu smo ker radi pojemo in tako bomo tudi nadaljevali vam vsem pa hvala za zvestobo tamburaški skupini tamika za prispevek in tomu simetingerju za vzorno vodenjelaquoprireditvi so prisostvovali tudi vabljeni gostje in predstavni-ca javnega sklada za kulturo rs ravne na Koroškem ga jožica Krejan ki je ob tej pri-ložnosti podelila gallusova priznanja za prispevek k pev-ski ustvarjalnosti članom mpz viharniki in sicersrebrni znak so prejeli ivan vrhnjak vlado mori in jožef libnik zlatega pa edi vrabičprejemnikom čestitamo iz srca ter se zahvaljujemo za opravljeno delogostje predstavniki društev so v nadaljevanju programa s priložnostnimi darili ter željami za nadaljnje uspešno delovanje zbora izrazili skupni interes za razvoj in obstoj pevske kulture v naši občini s podelitvijo priznanja občine mežica pa nas je dodatno pre-senetil župan dušan Krebel in s tem potrdil da so rezultati našega petnajstletnega pri-zadevanja opazni tudi v širši skupnosti in da je smiselno nadaljevati načeto

vsem sponzorjem ki so s svojimi nesebičnimi prispevki omogočili izdajo zgoščenke se iz srca zahvaljujemo vam dragi občani pa za obisk

Jožef Libnik

23

drago miloševič je črnjan ki že nekaj let na različnih prireditvah in dogodkih pooseblja Kralja matjaža in ko oblečen v kraljevska oblačila spregovori je tako kot bi nam res sprego-voril Kralj matjaž Ko sem ga poslušala naza-dnje ob predstavi-tvi knjige janeza švaba so se me njegova razmišljanja še posebej dotaknila zato sem ga prosila da jih deli tudi z bralci šumca ter vsemi tistimi ki čakajo da se v teh burnih časih vendarle že zbudi naš kralj ki spi v nedrjih pece ali pa morda v nas samih novoletni čas ko potegnemo črto pod preteklim in načrtujemo prihodnost je čas ki je za taka sporočila in razmišljanja še posebej primeren

Ida Paradiž

KRALJ MATJAŽ PONOSNO ZAVEDANJE SLOVENSTVA raquoprav tako kot je mavrica podoba son-ca ki jo odsevi žarkov v oblaku različno obarvajo je tudi mit podoba neke resni-ce v kateri odseva misel z različnih kon-cev svetalaquo (plutarh izida in oziris 20) o moja slovenija vsa mala najmanjša na svetu Kljubuješ tvoj mali človek narod tolikokrat teptan uničevan krvav hellip še je tu iz nedoumljive pradavni-ne ta mala klena skupinica reže morje neskončnega časa in prostora in burka valove reže svoje zgodovinske brazde in trga ječi kolne a vztraja in zmaguje se ohranja o veliki imperialistični sosedi mogočni angleži osvojevalci Francozi revolucionarji zmagovalci germani samooklicana visoka rasa še smo tu in

kakor je Bog hodil pred izraelci tako so pred nami hodili martin Krpan peter Klepec škopnek Bedanc gozdni mož

žal žena divja jaga perkman-dlc torka Kralj matjaž

ndash miti in legende imeli smo svo-

je bogove daž bog

ndash bog sonca in plo-dnosti je po-skrbel za po-tom-

stvo in optimi-

zem lada ndash pomlad

mladost le-pota in ljubezen

perunstrelbog je delal grom dež plodnost

in gospodaril vesolju volos veles ndash bog živine pašnikov plodnosti vesna ndash bogi-nja pomladi bujnosti in mladosti vodan ndash bog voda rek in morij pa tudi morana ndash boginja smrti in zime triglav ndash vladar nebes zemlje in podzemlja svetlobe in teme še smo tu ndash navkljub raquonamrslaquo mali slovencelj zaverovan v svoje bogo-ve mite in zgodovino ki ga edina ohra-nja o množične požrešne horde tujcev teptajoče skozi stoletja vse kar vam je napoti mi smo še vedno tu in bomo ta mali primorec Kranjec dolenjec šta-jerc prekmurec od trdega gorjana do mehkega ravninarj imamo ponos moč zgodovino vero in prihodnost imamo svoje kraljestvo imamo svoje ogledalo v preteklem času Knežji prestol ne samevaj več posedi svojega junaka na tron in zopet zakriči v svet raquoše smo tulaquo in naj odmev preko alp doni do ravnice in morja in naj ga slišijo naši mali ljudje in naj se zopet zavedo svojih korenin in ponosaraquoin zbudil se bo po večstoletnem spa-nju gora ga bo dala nazaj med ljudilaquo in

sedel bo tokrat na knežji kamen pote-gnil bo svoj meč in pokazal pot ljudem prerojeno videnje sveta bo kakor rahla meglica pokrilo to malo gorato deželico in zbudilo duha v ljudehvčasih tako rad zatisnem oči in razmi-šljam kaj opredeljuje raquomalegalaquo in kaj raquovelikegalaquo človeka in vedno pogosteje se mi dozdeva da smo pri vrednotenju ta dva pojma predrugačili raquovelikelaquo ljudi enačimo z gladiatorstvom in to tudi ter-jamo od njih da jih postavimo na piede-stal raquovelikihlaquo vrednot vse ostalo pa so drugi raquomalilaquo ljudje raquovsakdanjcilaquo Kdo pa so ti raquovelikilaquo ljudje Katere vrednote zastopajo to niso cankarjevci ndash borci ljubezni domače grude to niso Hugojevi nesrečniki to so superman spiderman kdo ve kakšen raquomanlaquo tajkun so ljudje najplitvejše plehke instant kulture ki na nek nepravi način predrugači nedol-žno čisto in naravno bit in oddaljuje od bistva človečnosti najhuje pa je da si sami popolnoma sami to počnemo in nižamo osebnostno in narodnostno rast in zavedanje polje kdo bo tebe ljubil mojcej oh mojcej slovenec sem mnogo jih je še nevsiljivih rahlo otožnih pa tako lepih ndash naših in še so tu in še bodo ohranjajmo jiho moj slovenec odpri srce in razum naj ti ozvezdje oriona znova pove svojo zgodbo o nečimrnosti in zahrbtnosti loči dobro od zla ne vdaj se strahu in ozkosti plani predrugači vznikni kakor fenikszapoj odo dobrim stvarem in takrat bo zbujen Kralj matjaž v tebi in spet bo vse dobroKo zvečer ležem se zavem da je vsako ljudstvo ustvarilo junake po svoji podo-bi slovenec tvoja podoba je brezhibnaBodi ponosen nanjo in ne menjaj je za poceni denar plehke ideje in rjovenje cirkuških levov klovnovin ko se zjutraj zbudim si želim slediti svoji podobi podobi tistega raquomalegalaquo slovenca ki je vztrajal do danesdaj Kralj matjaž spomni svoje ljudi na ponos čas je njih zbudi

Drago Miloševič

Kralj Matjaž

24

Ob sVetOVNem DNeVu lusKaVice

Rupnikova linija na Koroškem

Luskavica ndash svetovni zdravstveni izzivorganizacije bolnikov ndash v sloveniji je to društvo psoriatikov s sedežem v ma-riboru in številnimi podružnicami po vsej državi ndash od leta 2004 obeležujejo 29 oktober kot svetovni dan luskavice luskavica je pogosta bolezen kože ki običajno poteka kronično dolgotrajno njenega vzroka natačno ne poznamo vemo pa da ni nalezljiva pojavi se lahko pri komer koli in kadar koli v nasprotju s splošnim prepričanjem se navadno ne pojavlja družinsko običajno se kaže s pordelimi zadebeljenimi s srebrnka-stimi luskami pokritimi od okolišnje zdrave kože ostro omejenimi spremem-bami najpogosteje prizadene kožo nad komolci koleni križem in v zatilnem delu lasišča pri večini bolnikov poteka na manjši površini spremembe lahko obsegajo tudi velike površine kože in včasih močno srbijo luskavica se lahko pokaže tudi na nohtih ali prizadene sklepe Bolnike z luskavico bolj ogrožajo srčno-žilne bolezni pri njih se pogosteje pojavljajo debelost sladkorna bolezen depresija visok krvni tlak kajenje in alkoholizemBolniki s kroničnimi boleznimi kože se pogosto srečujejo s strahom in ne-razumevanjem svoje okolice zaradi presenečenih ali celo zgroženih pogle-dov okolice skušajo kožne spremembe prikriti včasih pa se celo popolnoma umaknejo iz družabnega življenja

dermatologi imamo danes na voljo več različnih učinkovitih in varnih zdravil s katerimi lahko obvladamo ali močno olajšamo skoraj vse oblike luskavice lokalna terapija ndash kreme in mazila ndash še zdaleč niso edina zdravila ki so na voljo poleg fototerapije to je obsevanja z ultravijoličnimi žarki lahko dermatolog pri bolnikih s težavno ali obsežno lu-skavico ki prizadene npr več kot 10 telesne površine predpiše zdravljenje s tabletami ali biološkimi zdravili ki se uporabljajo v obliki injekcijv sloveniji so na voljo praktično vse oblike zdravljenja luskavice kot jih po-

znajo drugje po svetu in dostopne so vsem bolnikom ki jih potrebujejo zato želimo da bi dogodki kot je svetovni dan luskavice pomagali informirati tiste bolnike ki bi morda potrebovali učinkovitejše zdravljenje pa ne vedo da obstaja in pa splošno javnost ki bi morala poznati to pogosto bolezen in jo sprejemati z razumevanjem

Vesna Tlaker Žunter dr med zdravnica specialistka dermatovenerologije dermatovenerološka klinika univerzitetni klinični center ljubljana

sTanje juGoslavije po leTu 1920

če želimo dobiti celovito podobo rupnikove linije se moramo vrniti v preteklost ko je bila gradnja neke obrambne linije le ideja v

glavah takratnih generalov in politikov slovence je prihodnost po prvi svetovni vojni čakala v skupni državi slovencev Hrvatov in srbov oz kasneje v Kraljevini jugoslaviji slednja je imela po svojem nastanku leta

1918 veliko notranjih kot tudi zunanjih sovražnikov tukaj lahko izpostavimo predvsem odnose z italijo ki je zaradi londonskega sporazuma podpisanega leta 1915 zahtevala velik del istre z rapalsko pogodbo leta 1920

je nastala istoimenska meja ki pa je potekala globoko na slovenskem ozemlju to pa je odnose med državama znatno poslabšalo mussolini je v času pred aprilsko voj-no večkrat sam nameraval napasti jugoslavijo a je pre-

25

vladalo mnenje da je naša vojska premočna v nekakšno zaščito pred morebitnim napadom z Balkana so v italiji leta 1932 začeli graditi obrambno linijo bunkerjev znano kot alpski zid (it vallo alpino) zaradi tega je jugo-slovanska vlada dokončno ocenila da italija predstavlja resno grožnjo leta 1935 je bilo odločeno da se ob za-hodni meji zgradi nekakšna lsaquoproti linijarsaquo ki naj bi ščitila pred napadom italije in omo-gočila mobilizacijo vojske in civilnega prebivalstva v notranjosti za nadzor nad gradnjo so leta 1938 v ljubl-jani ustanovili štab utrjevanja za poveljnika pa je bil dolo-čen general leon rupnik po njem je linija dobila tudi ime

Gradnja bunkerjev se

preseli na ŠTajersko in koroŠko gradnja bunkerjev na za-hodnem delu slovenije ob rapalski meji je potekala hitro gradbišča pa je ustavil anschluss marca 1938 se je avstrija priključila nacistični nemčiji to je za jugoslavijo pomenilo dodatno grožnjo

že leta 1939 je bilo odločeno da se gradbeni stroji pre-maknejo ob severno mejo tako je nastal šesti odsek rupnikove linije ki poteka med črno na Koroškem in markovci pri ptuju do leta 1941 so na Koroškem postavi-li nekaj manj kot 100 bunker-jev ki so razporejeni vzdolž reke meže linija pa je bila za težjo prehodnost nasprotnika dodatno utrjena tudi s strel-skimi jarki protitankovskimi ovirami in z ovirami ob želez-niški progi v črni je bilo po vojaški označitvi postavljenih 11 bunkerjev našla nisva 3 lah-ko so uničeni ali pa prekriti z zemljo 6 april 1941 v jutranjih urah 6 aprila 1941 se je začelo zares nemška

letala so preletela dravograd avstrijsko stran meje pa je za-sedla nemška vojska (1 gor-ska in 79 pehotna divizija) Bunkerje na desnem bregu drave in meže pa so zasedli graničarji orožniki vojaki in nekaj rezervistov ndash vsega sku-paj nekaj čez 100 branilcev do 10 aprila so nemci osvojili

celotno mežiško dolino naj-večji odpor iz bunkerjev je bil ustvarjen v dravogradu kjer jih je bilo v borbah tudi nekaj poškodovanih skozi ravne je okupator prešel neovirano spet pa je naletel na manjšo oviro na prevaljah in kasneje v mežici v črni prav tako ni prišlo do večjih spopadov rupnikova linija se je izkazala za neučinkovito saj ni doseg-la svojega namena ndash zadržati napadalca ampak na to je vplivalo veliko dejavnikov predvsem gre izpostaviti da je jugoslovanska vojska praktično razpadla že pred vojno in zaradi tega bunkerji niso bili zasedeni kot je bilo načrtovano

celotno rupnikovo linijo na Koroškem lahko pogledate na avtorski spletni strani www

rupnikovalinija-koroškaconr

B1 ndash marholčeva rida B2 ndash jakob B3 ndash polena ndash orešnikov bun-ker B4 ndash pustnikov bunker B5 ndash starijev pruh B6 ndash center B7 ndash Balinišče

B8 ndash Kajžarjev bunker B9 ndash Kablex B10 ndash ob meži B11 ndash čistilna naprava B12 ndash torčeva rida B13 ndash štrikar ndash v gozdu B14 ndash štrikar ndash pri hiši B15 ndash meja B16 ndash poljana ndash v gozdu seZnaM ŠTevila bun-kerjev po občinaH na koroŠkeM A ndash OBČINA ČRNA NA KO-ROŠKEMnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeB ndash OBČINA MEŽICAnašla vseh 16 bunkerjevC ndash OBČINA PREVALJEnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeE ndash OBČINA DRAVOGRADnašla 38 bunkerjev

viri- aprilska vojna Wikipedija prosta enciklopedija- miloš Habrnaacutel rupnikova črta in druge jugoslovanske utrdbe iz obdobja 1926-1941 2005 pripravila davo in stanko mihev

SODELOVANJE S STARŠI

Starši imajo pri vzgoji svojih ot-rok bistveno vlogo To velja tako za vzgojo doma kakor tudi za vzgojo v vrtcu Prav zaradi tega je povezovanje in sodelovanje vrtca s starši ključnega pomena Obojim omogoča lažje zaznavan-ja otrokovih potreb želja in ob-čutij Z namenom okrepitve tega odnosa v vrtcu organiziramo raz-lična sodelovanja in srečanja

Družinski izlet v kekčevo Deželo

V mesecu oktobru smo skozi mnoge dejavnosti spoznavali in doživljali Kekca in njegove pri-jatelje Odločili smo se da ga skupaj s starši tudi obiščemo Vso pot sta nas spremljala lepo vreme in dobra volja Med mo-gočnimi vršaci neokrnjene na-rave se skriva Kekčeva dežela kjer so nas pričakali junaki iz zgodb Popeljali so nas skozi pra-vljični svet kjer naša domišljija ni poznala meja V marsikaterem odraslem se je prebudil otrok Polni vtisov s pesmijo na ustih in

srečo na obrazu smo se vračali domov

Kekec in njegovi junaki so v otroških srcih pustili močan pe-čat Še vedno (po dveh mesecih) radi prepevajo Kekčeve pesmi se igrajo igre vlog rišejo junake hellip Posneli smo tudi svoj Kekčev film na katerega smo zelo po-nosni

Hvala starši ker ste si vzeli čas za svojega otroka in mu omogo-čili nepozabno doživetje

Ps Na sprehodih pogosto pre-pevamo Kekčeve pesmi Postojte poglejte nas pogumne vesele otroke Mogoče boste v sebi prebudili spomin na brezskrbno otroštvo

obiskal nas je Galov ATA LOVEC

Na srčno željo Gala in v predhodnem dogovoru z njegovim očetom nas je le-ta v vlogi lovca obiskal v vrtcu Oblečen v zeleno-rjava

oblačila s klobukom na glavi daljnogledom nahrbtnikom slikami živali lovskimi trofejami je vstopil v igralnico Otrokom je na privlačen zanimiv in poučen način predstavil vlogo lovca Otroci so ga z zanimanjem poslušali Skupaj smo se odpravili na sprehod do opazovalnice in krmišča katerega smo napolnili z jabolki koruzo korenjem in senom Seznanil nas je z živalmi ki živijo v našem gozdu in kako se pripravljajo na zimo

Hvala ata Mitja za poučno do-poldne Pri otrocih si razblinil mit da lovci streljajo in ubijajo živali ter rešujejo Rdečo kapico

zdaj vejo da lovci poznajo vse vrste živali jih krmijo in skrbijo zanje se družijo v lovski družini podobno kot mi v vrtcu obožu-jejo naravo fotografirajo živali se neopazno v zeleno-rjavi obleki sprehajajo po gozdu in z dalj-nogledom opazujejo živali

tanja bivšek

POZIV STARŠEM ZA ODDAJO VLOGE ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA ZA KOLEDARSKO LETO 2013v mesecu decembru morajo vsi starši ki imajo otroke vključene v vrtec ponovno oddati vlogo za določitev znižanega plačila vrtca za naslednje koledarsko leto 2013 dosedanje odločbe o znižanem plačilu se namreč s koncem decembra 2012 iztečejo in s tem prenehajo biti pravna podlaga za izstavitev računov v naslednjem letu

vlogo na predpisanem obrazcu starši oddajo na pristojnem centru za socialno delo za pravočasno vložene vloge za katere se bo izdala odločba z veljavnostjo 1 1 do 31 12 2013 se bodo štele le tiste ki bodo vložene do konca meseca decembra 2012 V skladu z 32 členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev namreč upravičencu pripada znižano plačilo vrtca od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge

starši bodite pozorni tudi pri datumih za uveljavitev otroškega dodatka in šolske prehraneBarbara prevorčič

27

NEPALraquoNepal je tu da bi te spremeNil Ne pa da bi ti Njegalaquo ta misel legeNde sloveNskega alpiNizma Nejca zaplotNika še kako drži saj te dežela resNičNo spremeNi medtem ko je ti Niti Ne moreš Niti Ne želiš ko jo eNkrat obiščeš te vedNo zNova iN zNova vleče Nazaj

Federativna demokratična republika Nepal kot se glasi uradni naziv države je v vseh pogledih posebna država Do-movina utemeljitelja budizma Siddhar-te Gautame varno skrita pod mogočni-mi in silno skrivnostnimi himalajskimi vrhovi med katerimi še vedno živi mit nikoli fotografiranega jetija ter never-jeten spekter geografskih kulturnih bioloških in religijskih raznolikosti ki so tako zelo vplivale na dojemanje za-hodnega sveta da je le-ta Nepal včasih imenoval kar Pravljična dežela Dežela bogov ali celo Šangri-La nikoli odkriti mistično-magični raj

Na življenje v edini uradni hinduistični državi na svetu je vedno vplivala njena specifična geografija ndash topografsko gledano leži najvišja točka Nepala 8848 metrov nad morjem najnižja pa le 61 metrov nad morjem ndash a so jo njegovi vladarji praviloma hote ali nehote izkoriščali v povsem

druge namene kot za ekonomski razvoj Dežela obdana z zastrašujočima sosedama Indijo na jugu in Kitajsko na severu in v kateri se sedaj močno večinski hinduizem vidno in mirno prepleta z manjšinskim budizmom pri čemer sta jasno vidna tudi vpliva domače nevarske in sosednje tibetanske kulture je skozi zgodovino sicer presenetljivo uspešno odbijala pritiske tako severne kot južne sosede a so njen razvoj zavrle notranje zdrahe revolucije in revolti Cena notranjih bojev pa je visoka Nepal dandanes spada med najrevnejše države sveta

Nepal je najbolj poznan prav po svojih mogočnih osemtisočakih zato verjetno ni nič čudnega da ga nekateri imenujejo Dežela v kraljestvu gora V Nepalu je kar osem od desetih najvišjih in najzahtevnejših gora na našem plane-tu vključno z najvišjo Mount Everest

Kljub temu da kar 80 odstotkov

nepalskega površja prekriva Himalaja pa se 50 kilometrov južno od nje večni sneg in led srečata z vročino in pragozdovi Kot bi prišli v novo deželo Kontrast je očiten in skoraj zmede človeka ko se en dan spogleduje z najvišjimi vrhovi sveta naslednji dan pa ga pričaka ravnina riževa polja in džungelski pas južnega Nepala Prav ta raznolikost daje pestrost tej deželi in zaradi tega ponuja široko paleto rastlinstva in živalstva Od himalajskega goveda (jakov) leopardov tigrov nosorogov do slonov krokodilov antilop opic hellip Z namenom da omogoči preživetje številnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst je nepalska vlada ustanovila štiri rezervate ndash Čitvan Sagarmatha Langtang in jezero Rara ki skupaj merijo več kot 3000 kvadratnih kilometrov

Nepalsko prebivalstvo je nepregle-dna množica ljudstev ki jim že stoletja

Mount EverestMolilni mlinčki

Budistični tempeljBoudhanath Stupa

Katmandu

Ama Dablam

28uspeva dokaj harmonično prebivati skupaj se prilagajati novim idejam vrednotam in prišlekom ki prihajajo od vsepovsod Po besedah mnogih ki so obiskali Nepal so Nepalci zlati ljudje To sem med obiskom Nepala občutila tudi sama Kljub pomanjka-nju in revščini so vedno nasmejani pripravljeni na pogovor in čakajoči na majhno pozornost mimoidočih Nji-hova prijaznost se iz mesta stopnjuje proti vedno višjim vasicam ob vznožjih osemtisočakov Višje ko greš bolj pri-jazni in iskreni so Neverjetna je hvale-žnost otrok ko jim podariš staro igračo svinčnik ali sladkarije

Nepalci so zelo vraževerni Tako hindujci kot budisti imajo svoje vraže in pravila ki se jih držijo in jih

spoštujejo Zanimivo je na primer da družina preden se vseli v nov dom prosi astrologa da določi najugodnejši datum vselitve Prav tako astrologi zaročencema določijo najprimernejši dan za poroko Predvsem strogo se držijo pravil v zvezi z vero Tako pred vhodom v tempelj ne smejo jesti in piti Pravilo ki se ga strogo držijo tudi turisti je da se mimo templjev in znamenj (čorteni maniji) vedno hodi le po levi strani prav tako pa se v smeri urinega kazalca vrtijo tudi molilni mlinčki

Zanimivo je da v popolnem sožitju uspevata dve tako različni verstvi Na eni strani budizem ki spoštuje vsa živa bitja

in deluje v sožitju z naravo na drugi strani pa raquokrvavilaquo hinduizem Vsaj tako se ti zdi ko opazuješ budistične molilne mlinčke ki jih poganja voda pisane molilne zastavice katerih molitve veter odnaša bogovom na drugi strani pa kr-vave daritve živali v hindujskih templjih Kljub tem daritvam pa imajo hindujci nekatere živali za svete in jih je prepove-dano ubijati

Krava je v Nepalu sveta z zakonom zaščitena žival Predstavlja boginjo La-ksmi ndash boginjo bogastva Kljub prome-tnemu kaosu ki vlada na katmandujskih ulicah ima krava vedno prednost Lahko se sprehaja po ulicah se ustavi sredi ceste ali uleže pred vhod v tempelj nihče je ne bo preganjal Sveta žival je tudi slon ker ima Ganeš ndash sin boga Šive

ndash slonovo glavo Ko gre slon po cesti se verni Nepalci dotikajo prahu na odtisu njegovih nog in si ga kot raquotikelaquo priti-skajo na čelo Svete živali pa so tudi bik opica in čmrlj

Poleg trekinga in alpinizma ki sta med turisti najbolj priljubljeni aktivnosti pa Nepal ponuja tudi vrsto drugih špor-tov in aktivnosti Vedno bolj popularni so rafting na rekah Kali Gandaki Bhote Kosi in drugih gorsko kolesarjenje vožnja z motorji bungee jumping in seveda džungelski safari v Kraljevem narodnem parku Čitvan

V Nepalu lahko vsakdo najde nekaj zase Ko potuješ po tej skrivnostni deže-li sprva sploh ne opaziš da spada med

najmanj razvite dežele našega planeta Naravne lepote mogočna arhitektura kulturna raznolikost in iskreni ljudje te tako prevzamejo da socialni položaj ljudi kar spregledaš

Ko sem pred tremi leti prvič obiskala Nepal se mi je zdelo da deželo kar dobro poznam saj sem videla nešteto diapozitivov in slišala mnogo zgodb ki mi jih je pripovedoval ati vsakokrat ko se je vrnil iz Nepala Pa sem se motila Ko sem prvič stopila na nepalska tla sem šele začela spoznavati to prekrasno deželo

Čeprav prvi vtisi niso bili ravno tako zelo krasni Prvi stik s Katmandujem glavnim mestom Nepala je bil zame rahlo šokanten Vsepovsod gneča smeti ki jih mečejo kar skozi okna na

ulico smrad hellip Po cestah ki si sicer niti ne zaslužijo imena ceste se sprehajajo krave krdela uličnih psov ljudje vozijo rikše avtomobili in motorji in to vse povprek Zmešnjava avtomobilov motorjev in rikš ki se ob neprestanem hupanju raquolovijolaquo po katmandujskih ulicah je neverjetna Zdi se da je edina obvezna oprema na avtomobilu delujoča hupa saj vozniki neprestano hupajo Zanimivo je tudi da mora na motorju imeti čelado samo voznik in to ne glede na to da po navadi vozijo s sabo več ljudi velikokrat kar cele družine

Po prihodu v Nepal smo prve tri dni preživeli v Katmanduju kjer smo uredili

Namche Bazar Nepalski otroci Patan - Hindujski tempelj

Sežiganje mrtvihSamostan v Tengbocheju Tabla Everest

29

in nakupili vse potrebno za treking Znamenitosti mesta si v tem času nismo uspeli ogledati saj so bile trgovinice in ulični prodajalci preveč prepričljivi s svojimi ponudbami in sem večino časa preživela na glavni turistični ulici Thamel ter barantala za nižje cene

Po treh dneh Katmanduja ko sem se ravno navadila na ljudi mestni utrip gužvo in me smeti in smrad niso več motili Katmandu pa je postajal vedno bolj zanimiv in privlačen smo se odpravili na treking Do Lukle ki je bila naše izhodišče za treking smo iz Katmanduja poleteli z letalom Jetstream 41 letalske družbe Yeti Airlines Med poletom ki je bil prav gotovo eden od vrhuncev tega potovanja sem prvič videla sedem- in osemtisočake med njimi tudi Everest Že iz zraka je bil videti mogočen Po izjemno zanimivem pristanku na najkrajši in najstrmejši pristajalni stezi kar sem jih kdaj videla smo v Lukli poiskali lodge kjer smo se dobili z našima nosačema Tekijem in Pembo Oba sta bila doma iz vasi ki je bila iz Lukle oddaljena dva dni hoje z delom nosačev pa sta služila denar za svoji družini

Treking pod Everest smo torej začeli v Lukli ki leži na nadmorski višini 2840 m Načrtovano je bilo da se prvi dan odpra-vimo do vasi Phakding do koder smo prispeli po približno dveh urah hoje Ker je bila pot ki nas je čakala naslednji dan veliko bolj strma in zahtevna smo se odločili da bomo nadaljevali Tako smo prvi dan prišli do vasi Monjo (2840 m nmv) kjer smo našli prijeten lodge v

katerem smo prespali Tu sem tudi ugo-tovila da je hrana v nepalskih vasicah veliko bolj okusna kot v katmandujskih restavracijah Drugi dan trekinga nas je čakala hoja do Namče Bazarja ki leži na nadmorski višini 3440 m Kmalu po za-četku hoje smo prišli do vstopa v Naci-onalni park Sagarmatha Tu smo morali pokazati karte in posebne treking potne liste V nadaljevanju poti smo prišli še do vojaške kontrole kjer se je postopek s kontrolo kart ponovil Po približno treh urah hoje smo prišli do Namče Bazarja vasi ki jo imenujejo tudi mesto Šerp Namče Bazar je glavno mesto in trgo-vsko središče regije Khumbu ki je ime dobila po istoimenskem ledeniku Po kosilu in kratkem počitku v lodgu smo se odpravili do samostana nad vasjo ki je sedaj preurejen v muzej V muzeju so razstavljeni predmeti ki jih po nepalskih vaseh še danes uporabljajo v vsakda-njem življenju Ogledati si je mogoče tudi slike in dokumentacijo o Mount Everestu ter fotografije Šerp ki so osvo-jile Everest Med njimi so našli tudi sliki Ang Dorjeeja in Pasang Tenzinga ki sta bila leta 2000 z atijem in Davom na vrhu Everesta

Naslednji dan nas je čakala hoja do vasi Tengboche Ta del poti je bil eden izmed bolj zahtevnih saj se je že na začetku pot začela strmo spuščati in ker smo morali nekje pridobiti novih 600 višinskih metrov se je kar hitro začela strma pot navzgor Vse raquominus metrelaquo ki sem jih preklinjala na poti navzdol pozabim ko mi ati pokaže Ama Dablam Šesttisočak ki sta ga maja 1996

v severozahodni steni po prvenstveni smeri preplezala Vanja Furlan in Tomaž Humar za kar sta dobila najprestižnejše alpinistično priznanje ndash Zlati cepin Sicer pa meni osebno eden najlepših vrhov Hojo sta poleg strmine oteževali tudi vročina in vlaga ki ju na takšni višini nisem pričakovala Ves trud je bil poplačan ko sem končno prišla do cilja kjer nas je pričakal čudovit razgled na Lhotse in Everest Vas Tengboche leži na nadmorski višini 3860 m V vasi je glavni budistični samostan v Nepalu sicer pa eden najlepših na svetu Samostan je v devetdesetih letih pogorel zdaj pa je povsem obnovljen Imeli smo enkratno priložnost da smo lahko bili prisotni pri obredu Na začetku sta dva mlada meniha vernike poklicala k obredu s piskanjem na ogromni školjki Obred je bil zelo zanimiv večino časa zelo umirjen trije menihi so molili naprej ostali pa za njimi na trenutke pa je umirjenost zmotil močan udarec na gong igranje na piščalke in zvončke ter glasno petje Izredno zanimiva je bila tudi sama molilnica ki je bila poslikana z budističnimi podobami najbolj pa je izstopal ogromen pozlačen kip Bude Obisk samostana mi bo ostal v posebnem spominu tudi zato ker me je eden od menihov blagoslovil z rdečo vrvico okoli vratu ki je za zdravje in dolgo življenje ter rumeno ruto ndash kato za srečo

Pot nas je iz Tengbocheja vodila skozi vasi Deboche in Shomare do vasi Periche (4240 m nmv) Pot mimo prostranih travnikov in njiv mimo vasi

Barva za tike Kip Bude Nepalski otroci

30je bila iz dneva v dan bolj zanimiva Sončno vreme mogočne gore neverjetna pokrajina in iskreni ljudje so nam lepšali vsakdan na poti proti našemu cilju Molilne zastavice molilni mlinčki in čorteni so zbujali navdušenje nad preprostostjo budizma Otroci ki smo jih srečali na poti in jim podarjali kulije in stare igrače pa me še danes spravijo v dobro voljo ob spoznanju kako lahko malenkosti nekomu polepšajo življenje Ko smo prispeli v Periche smo najprej opazili spomenik iz nerjavečega jekla v obliki prerezanega stožca v notranjosti pa vrezana imena vseh ki so se do leta 2005 smrtno ponesrečili na Mount Everestu in okolici Takoj nam je v oko padlo ime atijevega prijatelja Marka Lihtenekarja ki se je po uspešno osvojenem vrhu Everesta 21 maja 2005 smrtno ponesrečil pri sestopu z gore

Četrti dan trekinga smo prispeli do vasi Dingboche (4358 m nmv) ki mi je v spominu ostala predvsem zaradi najbolj okusnih momotov ki sem jih jedla na potovanju po Nepalu Momo je tipična nepalska jed podobna našim cmokom Ponavadi so polnjeni z zelenjavo ali mesom in so lahko kuhani ali pečeni Postreženi so skupaj z različnimi pikantnimi omakami Postanek v Dingbocheju pa mi je poleg najboljših pečenih sirovo-tuninih momotov ostal v spominu tudi zaradi aklimatizacijske ture ki smo jo naredili Bila je sicer ena zahtevnejših aklimatizacij na trekingu vendar tudi ena lepših Vrh grebena ki smo si ga

zadali za aklimatizacijo nas je presenetil s čudovitim ledeniškim jezerom in Ama Dablamom ki se je dvigal nad njim Naslednji dan nas je čakal eden daljših kosov poti Do zadnje vasi pred končnim ciljem Kala Patarjem smo morali opraviti 700 višinskih metrov Pot nas je peljala po grebenu nad vasjo Periche in naprej do morene ledenika Khumbu mimo Thokle do vasi Lobuche (4910 m nmv) Po kratkem počitku v lodgu smo se odpravili na aklimatizacijo Pot nas je peljala mimo Italijanske piramide ndash mednarodnega observatorija in laboratorija do bližnjega grebena Z vrha grebena smo lepo videli pot proti vasi Gorak Shepp Kala Patar Italijansko piramido pred nami pa se je bohotil Nuptse Po vrnitvi v lodge sem kljub aklimatizaciji dobila svojo porcijo višinskih neprijetnosti Razbijanje v glavi se je kljub vztrajnemu preganjanju s tabletami nadaljevalo še dolgo v noč in mi kratilo prepotreben spanec

Vrhunec trekinga je bil vzpon na Kala Patar (5550 m nmv) Iz Lobuch smo se podali proti zadnji vasi Gorak Shepp in naprej proti vrhu Kala Patarja Vso pot smo tekmovali z meglo ki nam je vztraj-no sledila Višina je delala svoje noge so bile vedno težje dihanje pa je postajalo vedno težje Za spodbudo se nam je na poti razkril Everest Tokrat je bil res čisto blizu Hitro sem se ga nagledala in po-slikala saj ga je minuto zatem že zakrila megla Bolj kot smo se približevali vrhu bolj je sonce kurilo meglo in na vrhu nas je pričakal čudovit razgled Everest Lhotse Nuptse Pumo Ri ledeni slap le-

denik Khumbo hellip vse je tako ogromno mogočno in čudovito Občutek na vrhu je bil enkraten Po obveznem slikanju smo kar obsedeli in občudovali bele vrhove okoli nas Z vrha smo sestopili po drugi poti ker smo se namenili poiskati spominsko tablo Janezu Jegliču ndash Jo-hanu ki je leta 1997 omahnil z grebena Nuptseja po tem ko sta s Tomažem Hu-marjem preplezala prvenstveno smerPo doseženem cilju trekinga ndash osvojitvi Kala Patarja smo se naslednji dan iz Lobuch odpravili nazaj proti Namche Bazarju od koder smo zadnji dan trek-inga odšli do vasi kjer smo začeli ndash do Lukle V Lukli smo prespali nato pa takoj zgodaj zjutraj po slovesu od nosačev s prvim letalom poleteli v Katmandu Vrnitev v Katmandu je bila rahel šok Iz mirnega podeželja nazaj v gnečo in hrup Ker smo imeli le tri dni časa pred odhodom domov je bilo potrebno Katmandu seveda čim bolje izkoristiti in raziskati Katmandu je zaradi svoje čudovite arhitekture pod UNESCOvo zaščito Prvi dan smo se najprej odpeljali do mesta Patan kjer smo si ogledali Durbar Square ndash staro mestno jedro kjer so nekoč ustoličevali kralje in kjer živi boginja Kumari ki je žal nismo uspeli videti Smo pa v hindujskem templju bili priča daritvi koze hindujskim bogovom Po vrnitvi v center Katmanduja smo si šli ogledati največjo znamenitost Katmanduja ndash Boudhanath Stupa bolj poznano kot Budine oči Stupa ki je ena največjih na svetu je od leta 1979 na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine Prvi dan v Katman-

Sveti mož Vzletno pristajalna steza v Lukli Z atijem na vrhu Kala Patarja

31

duju po vrnitvi s trekinga smo zaključili z nazdravljanjem na uspešno izveden treking v restavraciji Rum Doodle kjer so leta 2000 praznovali svoj uspeh na Everestu tudi člani odprave Ski Everest 2000 Posebnost te restavracije je da vsi osvajalci Everesta dobijo svojo člansko kartico s katero lahko v restavraciji Rum Doodle jedo brezplačno

Naslednji dan smo si ogledali tempelj Pashupatinath ki je eden najpomemb-nejših Šivinih templjev na svetu Tempelj je v vzhodnem delu Katmanduja ob reki Bagmati Zraven templja ob reki se na-haja tudi nepalski Varanasi kjer zažigajo umrle pepel pa nato raztrosijo v reko Sam pogled na mrtveca ki gori ob reki

je sprva grozljiv a dlje časa kot opazuješ dogajanje bolj logično in normalno se zdi vse skupaj Bolj šokantno je kako sto metrov nižje otroci plavajo v reki ženske pa perejo posodo in oblačila V templju in njegovi okolici je polno sadhujev ndash hindujskih svetih mož ki meditirajo in za plačilo pozirajo turistom Po napor-nem ogledu templja Pashupatinath smo se z rikšami odpeljali do stupe Swo-yambhunath ki je starodaven religijski kompleks na vrhu hriba v zahodnem delu Katmanduja Stupa je turistom bolj znana pod imenom Opičji tempelj ker na SZ delu templja živijo svete opice S templja se razkriva čudovit pogled na Katmandu Zadnji dan v Nepalu je bil

rezerviran za še zadnje nakupe in odkri-vanje najboljših katmandujskih slaščic Vse od tehnične opreme do oblačil ndash ko se naučiš barantati je Katmandu raj za nakupovanje

Kljub katastrofalnemu prvemu vtisu me je Nepal očaral Zdaj sem končno ra-zumela atija in druge zakaj se venomer vračajo tja Kaj je tisto kar te v Nepalu tako prevzame je najlepše opisal ati ko se je leta 1999 prvič vrnil od tam raquoPo-polnoma drugačen način življenja Ljudje so tam pripravljeni pomagati Vse delajo počasi mirno z dobro voljo Čisti balzam za dušolaquo

Tadeja Oderlap

mežičarji po svetutokrat se bomo odpravili malo dlje No zelo daleč pravzapravNaš cilj je država ki je po velikosti druga Na svetu ndash s pisaNo mešaNico Narodov v velemestih ki se še vedNo širijo Na drugi straNi pa z ogromNimi polji zasejaNimi s pšeNico iN koruzo s trgovskimi ceNtri ki so prava mala mesteca iN NeskoNčNimi ravNimi cestami po katerih Nihče Ne vozi prehitro jezera iN jezerca so posuta po deželi ki v svoji NotraNjosti skriva zaloge Nafte Na dveh straNeh državo obdaja širNo morje deli pa visoka gorska veriga če vam Naštejem še medvedi iN hokej javorov list iNdijaNci iN zlatokopi je bilo Namigov dovolj da ste ugaNili kam smo NameNjeNi ida paradiž

Kdo ste in kje živiteSem Franc Potočnik in živim v Kanadi v provinci Alberta v njenem glavnem mestu Edmonton

Kako dolgo ste že tam in zakaj ste tja odšli

V Kanadi živim že 46 let Iz Mežice sem odšel raquos tre-buhom za kruhomlaquo nekaj časa preživel v Nemčiji in Franciji potem pa sem bil odločen oditi nekam dlje Avstralija ali Kanada sta bili dve možnosti ndash in

ker je ladja proti Kanadi odplula prej sem se pač vkrcal nanjo

V čem se nov kraj in vaše zdajšnje življenje najbolj razlikujeta od tistega prej

Edmonton je milijonsko mesto v katerem v sožitju prebivajo ljudje vseh narodnosti Tu ima človek veliko možnosti za zaposlitev ndash nemalo ljudi ima dve celo tri različne službe Nekatere vsak dan druge morda dva- trikrat na teden po nekaj

ur Pač glede na potrebe in želje po recimo nakupu hiše ali česa drugega Življenje v Edmontonu zaradi takih možnosti zaenkrat ni predrago tudi prihodnosti se ne bojimoZimske temperature so tu precej nižje kot doma (Do -25 stopinj celzija otroci še redno hodijo v šolo) Je pa mraz suh tako da kepe sploh ne moreš narediti ker je tudi sneg tako suh da se ne sprime Tako je pozimi poleti so pa največja nadloga komarji

ki najdejo odlične pogoje za razvoj v vseh mlakah in jezerih

Kaj vam je tam najbolj všečVšeč mi je pokrajina narava Rad hodim kampirat ob jezera uživam v ribolovu Na razpolago je tudi veliko športnih objektov tako da vsak najde kaj po svojem okusu

Kaj najbolj pogrešatePogrešam Mežico in življenje v njej kakršno

32

sem poznal v mladosti

Kako pogosto se vračateprihajate na obisk v domovino

Domov pridem vsaki dve ali tri leta Vesel sem da sem v svoj rojstni kraj uspel pripeljati tudi svoja dva otroka (ki sta nekaj časa v Mežici obiskovala osnovno šolo oz vrtec) z

družinama da so tudi oni spoznali prelepo Koroško in Slovenijo

Kako vidite Mežico ko pridete domov

Po 46 letih odkar sem zapustil Mežico se počutim malo tujega Mnogih znancev več ni tudi življenje teče drugače Manj je sproščenega druženja

Živi blizu vas še kaj SlovencevKorošcev Se srečujete

Tukaj je precej Slovencev pogosto se srečujemo ndash na kavici ali na prireditvah

v letos odprtem novem Slovensko ndash kanadskem kulturnem centru ki se lahko pohvali s plesno dvorano za 300 ljudi knjižnico kapelico in sobo za srečanja Do lani smo se dobivali v leta 1967 zgrajenem domu ki so ga zaradi gradnje ceste podrliKorošcev pa skoraj ni več

le dve družini drugi so na žalost pomrli

Ali v trgovinah najdete tudi kakšne izdelke iz Slovenije

V Edmontonu smo že pred leti našli italijansko trgovino kjer dobimo tudi slovenske izdelke malinovec kavo barcaffe Radensko ribe nudeljčke skoraj vse

Kaj vedno odnesete s seboj ko se vračate z obiska v domovini

Ob povratku s seboj odnesemo CD-je s slovensko glasbo slovenske knjige pa tudi

kakšno flašo šnopsa

Tipična jed pijača kakšen poseben običaj v novi deželi

Kanadska specialiteta je goveji steak na ražnju pečena koruza in krompir tudi piščančje perutničke lahko dobiš na vsakem koraku ndash pripravljene na tisoč in en način od običajno spečenih do

raquohot chicken wingslaquo ki so izdatno začinjene Pijača je whisky pa morda še za Slovence neobičajna kombinacija pivo z dodatkom clamato juice (to je mešanica sokov neke školjke paradižnika in zelene) Tudi običaja da ti v lokalu kavo za ceno ene dotakajo tako dolgo da prazno skodelico obrneš v Sloveniji ni Ali pa prijaznost ko poleti takoj ko sedeš na mizo brezplačno dobiš vrček s prijetno hladno vodoObičaj da se največji

dnevni obrok postreže ob šestih zvečer (kar menda z novim delovnim časom vse bolj prihaja v navado tudi v Sloveniji) je pa kriv da se prepogosto kile kar kopičijoZaradi temperatur ki pozimi sežejo tudi do -30 stopinj celzija si lahko privoščimo ribolov na zaledenelih jezerih ndash na led zapelješ z avtom izvrtaš luknjo čez to luknjo postaviš šotor in nato v zavetrju čakaš da bo riba prijela Zanimiva izkušnja ndash če le led ne prične pokati

Poslušate slovensko glasbo Katero

V živo zelo rad poslušam Radio veseljak pa CD-je s slovensko glasbo Seveda je pa No1 še vedno Avsenik

Bi sami dodali kakšno zanimivost misel sporočilo

Pregovor raquoPovsod je lepo doma je najlepšelaquo je dobil v šestinštiridesetih letih poseben pomen Moj dom bo vedno Mežica a dom je s tem ko mi je dala kruh ko so tu zrasli moji otroci in rasejo moji vnuki postala tudi Kanada Zato ko sem tu se prav vsak dan spomnim na Mežico Ko pa pridem domov na obisk se mi kmalu prične tožiti po vnukih in kanadskem vsakdanjiku A tako razpeti med dva doma s(m)o najbrž vsi ki živijoživimo v tujini Šele z oddaljenostjo pričneš ceniti tisto kar je zares pomembno

POPRAVEKNa žalost nam jo je v prejšnji številki Šumca zagodel tiskarski škrat V članku raquoO ribičih in ribištvulaquo je v stavku V eni jeseni dobijo povprečno 120000 ndash 150000 iker iz njih pa pride 80 90 v dobrem letu tudi 100 mladic izpustil nekaj ničel Pravilno je seveda da v enem letu iz iker dobijo od 80000 90000 v dobrem letu tudi 100000 mladic Šele tako je jasna pohvala da je to odstotkovno zelo uspešno Ida Paradiž

33

Letos je izšla knjiga Marjete Žebovec Slovenski književniki rojeni od leta 1930 do leta 1935 v katerih je poleg najpomembnejših slovenskih literarnih ustvarjalcev svoje zaslužno mesto zase-del tudi Marijan kar kaže na to da je v tovrstnem kulturnem segmentu pustil neizbrisen pečat Pomembno je njegovo delo s področja natančnega poznavanje kratkih japonskih pesniških oblik ime-novanih haiku Je torej pesnik pisatelj poleg tega tudi izumitelj vsekakor pa človek tisočerih interesov Je ustanovitelj skupine Literarno gledališče Treska ki je prineslo svež veter kulture v naš mali kraj in ki to poslanstvo uspešno opravlja še danes ndash čeprav brez Marijana Na nje-govo pobudo za začeli izdajati literarni

list Šumc predhodnika časopisa ki ga trenutno držite v rokah O svojem živl-jenju govori globoko iskreno zato je po-govor z njim pristen in nepozaben Manj sva klepetala o haikujih in njegovem literarnem ustvarjanju saj mi je dejal raquoO tem si lahko sama prebereš v mojih knjigah To lahko vsak Jaz ti bom pove-dal nekaj česar ne moreš prebrati nikjer veljalaquo Velja In sva klepetala o njego-vem zanimivem življenju o nepozabnih dogodivščinah O drobnih utrinkih in zgodbah ki so se dogodili nekje nekoč

Ne mara nizanja suhoparnih podatkov Življenje se namreč piše še kje drugje Da je bil precej razigran fant da se je celo rad pretepal sem izvedela Upornik torej Da je opravljal vrsto zanimivih poklicev In rešil nekaj življenj Slednje je morda bolj pomembno kot kar koli dru-gega Kar misli tudi Marijan sam In mi že nariše svoj izum Ki je bil celo patentiran Gospod Marijan kje naj začneva Mogoče od tistega trenutka dalje ko ste prišli v Mežico

Hja vselej je treba začeti od začetka To upoštevam pri vsem kar delam tudi pri svojih izumih Pravim da je treba začeti pri Grkih in Rimljanih prebrati knjige o

njih Vse pravzaprav že obstaja le po-novno je treba nekje začeti to obuditi Pa o izumih malo pozneje

Torej ndash začniva od začetka Kako vas je privedla pot na Koroško

Veš rad sem se pretepal Želeli so se me znebiti ndash oziroma hoteli so da se po-boljšam zato so me poslali v Mežico Ko sem prišel sem bil star 14 let Oče se je dogovoril z dimnikarjem Magdičem ki je videl da sem sposoben da znam po-

metati dimnike In to sem nato počel po vsej Koroški V Črni v Rudarjevem je bilo veliko hiš imeli so me zelo radi še po-sebno ženske Čez nekaj časa me je pus-til kar samega sam sem lahko računal in pobiral denar Takrat sem stanoval na Poleni Spominjam se da se mi je enkrat zlomila žica na dimnikarski palici Na Glančniku so to znali zvariti a mojster je bil jezen Udaril me je z zlomljeno palico in pobral ves denar Jaz pa sem prav tako jezen šel za njim hellip

Torej kot dimnikar ste bili samouk Za kakšen poklic pa ste se šolali

V Sveti Trojici kjer sem odraščal ndash sicer sem se rodil v Zagrebu kjer so delali

moji starši ndash sem obiskoval osnovno šolo končal sem jo v Mežici Nato sem obiskoval rudarsko šolo v Trbovljah A sem se kmalu stepel z vzgojiteljem Uf ni bilo lahko ta je bil trener boksa hellip Skratka decembra 1959 sem se vrnil v Mežico Veš takrat sem izumil postopek za reševanje potapljajočih se ljudi Ne-kega dne sem šel v kino spominjam se da je bila Meža bela od peska Prišel sem do mostu in videl kako dva skačeta v vodi Ker je bila Meža tako bela nisem videl otroka ki se je utapljal Moška sta

O tistih drobnih stvareh ki jih ne moreš prebrati v knjigah hellip

marijan mauko je vsekakor svojevrstno zaznamoval koroški pa tudi slovenski kulturni prostor poleg objav v različnih publikacijah je izdal več knjig ndash pesniških zbirk in strokovnih del o literarni teoriji

34ga poskušala spraviti na kopno pa jima ni uspevalo zaradi visokega zida Ko se jima je končno posrečilo sem iz ust otro-ka izsesal zrak nesnago naplavine pe-sek To sem storil dvakrat hellip in otrok je prišel k sebi To je bila svojevrstna meto-da za tisti čas vsi so namreč počeli ravno obratno pihali zrak v usta Veš si izumi-telj ali pa nisi Tretje poti ni Nato sem se odpravil naprej v gostilno Naročil sem si raquokavbojcalaquo (tj malinovec in žganje) da sem si izplaknil usta polna peska

Nepozabna izkušnja rešili ste človeško življenje

Da to je bilo prvič Nekoč pa je bilo v Velenju bil sem na udarniškem delu Jaz brat in dva Trojičana Z njima sem se največkrat stepel hahaha Nekaj smo si celo v sorodu a to ni pomembno pomembno je le da smo se imeli lepo Skratka videli smo nosečnico ki je hodila po pomolu iz debla naenkrat je padla v vodo Bil sem dober plavalec pripeljal sem jo na kopno Vzdignil sem jo bila je težka morali so mu priskočili na pomoč To je bilo drugič da sem rešil življenje

Bili ste torej dober plavalec Ste se ukvarjali še s katerim športom

Da predvsem z alpinizmom Bil sem tudi dober akrobat na kolesu Ah s šolo pa nisem imel toliko sreče Moral sem jo začasno zapustiti ko sem zbolel za osteomielitisom (tj vnetje kostnega mozga) Na Ptuju so mi dajali opij Vsi so mislili da bom umrl Če sem se zasmejal sem takoj padel v nezavest A na koncu smo se vendarle vsi smejali Izboljšalo se je po več kot desetih injekcijah Spo-minjam se da se je prijatelj očeta ki me je obiskal v bolnici zadrl raquoBi rad bil narkomanlaquo Hahaha a prebolel sem abstinenco Po bolezni pa sem bil tako šibak da nisem mogel vzdigniti 30 kilo-gramov barve Takrat so restavrirali cer-kev pri Trojici najeli so me da sem nosil kipe moj dedek je bil namreč cerkveni pleskar

Ste opravljali še katero drugo delo poleg tega da ste bili pozneje rudar in varilec

Da nosil sem pošto zaposlili so me za dva meseca Delal sem tudi v Mariboru

na upravi cest bil sem glavni skladiščnik A sem pustil službo ker nisem smel biti več v nabavi Poleg tega pa mi je sonce preveč sijalo v pisarno vzeli so mi celo tajnico Veš ni bilo dobro Nato sem šel k vojakom Za sabo imate mnogo izkušenj z različnih področjih Lahko bi rekli da vam je pri vsem pomagala zdrava pamet hellip

Da vedno sem bil jezen ker ni bilo koga da bi uredil kakšno stvar Pa mi je nekoč dejal dober res dober prijatelj raquoNaredi samlaquo Takrat sem si rekel da raquogliha vkup štrikalaquo Razumel me je In mi dal vedeti da moram poskušati ustvarjati izumljati Zame so Švicarji dober narod Ker ne mislijo da so pametni ampak ker nekaj poskušajo narediti

Kot ste vselej poskušali vi hellip Pa veliko ušes ni bilo pripravljenih prisluhniti vašim idejam A roko na srce s po-ezijo je bilo drugače Ste vsekakor uveljavljeni slovenski pesnik pojavl-jate se v mnogih strokovnih študijah predvsem zaradi haikujev Kdaj pa ste napisali svojo prvo pesem

Lahko ti jo zrecitiram če želiš Ščinkavec ptiček lepi je bil in nas je vse razveselilHahaha to je moja prva pesem iz osnov-ne šole Še danes jo znam na pamet

Zelo lepo Kdaj pa ste se navdušili nad haikuji

Haikuje poznam že od ranega otroštva Moja mama je bila pesnica ljubiteljska

igralka in režiserka če omenim je po vojni režirala Prešernovo Železno cesto Oče je prebarval lokomotivo jaz pa sem bil strojevodja s piščalko A da ne zaidem preveč in se vrnem k haikujem ndash veš Slovenci smo imeli že v stari Ju-goslaviji pregled japonske književnosti hellip Poskusil sem nekaj novega Vse o tem si lahko prebereš je zapisano Po-vedal ti bom kaj drugega

Torej ndash povejte mi kaj več o vaših izumih

Veliko sem krmaril okrog po svetu Veliko sem se naučil V Uradnem listu Republike Slovenije (512006) je bil patentiran moj izum za proizvajanje najbolj čiste energije na svetu gre za metodo s stisnjenim zrakom Ja izum je bil patentiran a tega nihče ni pripravljen uresničiti

Zaenkrat gospod Marijan Morda pa nekoč bo vendarle znal kdo prisluhniti in bo v tem videl potencial morda prihodnost za človeštvo Pomembno je da nikoli ne odnehate in da ostanete tako izvirni iznajdljivi edinstveni polni volje ustvarjalnosti in idej

Vsekakor

Hvala za vaše iskrene in zanimive utrinke

In bil je čas da zaključiva najin klepet In bo čas ko bom spet stekla čez travnik k Marijanu na pogovor

Nina Petek

35

na pragu najbolj čarobnega ndash in tudi vraževernega meseca v letu ndash je dlg treska mežica 1122012 v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer ob treski z naslovom vraževerje sveta avtor večera lovro vreš je na kratko predstavil istoimensko knjigo etnologa damjana j ovseca ukvarjali pa smo

se predvsem z vprašanji kot so zakaj trkamo na les Kako zacoprati fanta Katera števila so srečna Kako odvrniti nesrečo če razbijemo ogledalo zakaj dimnikarji prinašajo srečo če ste prireditev zamudili vse odgovore najdete v omenjeni knjigi

večer je glasbeno dopolnil domen

vreš kot bralci pa so nastopili nina vogel martin perčič lovro vreš in ajda vasle člani društva so pripravili tudi tradicionalni mali adventni bazar z drobnimi darilci in voščilnicami po simboličnih cenah

Ajda Vasle

leva fotografija stojita domen in lovro vreš sedijo marijan mauko ajda vasle martin perčič in nina vogel desna fotografija utrinek z bazarja (avtorica dorica vasle)

VRAŽEVERJE SVETA Večer Ob tresKi

19 oktobra 2012 je društvo literarno gledališče treska mežica v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer o prvem slovenskem blaženem škofu antonu martinu slomšku ponavadi se njegovi biografi največ ukvarjajo z njegovim narodnobuditeljskim in dušnopastirskim delom tokratni večer

pa se je osredotočil na njegovo manj znano in raziskovano poezijo ki jo je avtor večera peter peruzzi prepletel z znano slomškovo pridigo svoj jezik je treba spoštovati

na prireditvi je sodelovalo tudi kulturno pevsko društvo sv lenart s plata pod vodstvom zborovodkinje

Klavdije Freidl prepevali so uglasbene ponarodele slomškove pesmi za katere se pogosto zmotno misli da so ljudske

Besedilo so brali člani dlg treska mežica erika žagar dorica vasle lovro vreš in ajda vasle

Ajda Vasle

leva fotografija pevci zbora sv lenart s plata desna fotografija lovro vreš erika žagar dorica vasle ajda vasle (avtor štefan erjavc)

SVOJ JEZIK JE TREBA SPOŠTOVATI ndash Večer ob treski o blaženem Antonu Martinu Slomšku

36

37

vzrok za nastanek te zvrsti njegovega slikarskega opusa je tesno povezan z njegovo življenjsko zgodbo odraščal je v rudarski družini in že v otroških letih v globinah podzemnih rovov odkrival ndash ne le teme in nevarnosti ndash temveč tudi svetlobo in predvsem čarobni svet barv in likov ki jih je v tisočletjih izoblikovala naravamilan pečovnik je v rudniku opravljal delo nadzornika in že takrat je postal navdušen zbiralec mineralov in fosilov v njih je prepoznal skrivnosten preplet majhnega in velikega ndash mikrokozmosa in vesolja ndash vidnega in nevidnega Kot slikar svoje najljubše kamnine po svojem videnju in občutju projicira na platno likovno jih razdrobi poveča in jim šele naknadno s pomočjo svetlobnih odtenkov in posebnega nanosa barve vrne trdnost in obliko tako vidno in otipljivo ki zlahka odpira vrata v svet domišljije v svet čudovite igre teme in svetlobe barv likov in črt ob slikah milana pečovnika začutimo skrivnostni svet in delo narave tudi vsi tisti ki nam ni bilo dano videti in doživeti zakladov podzemnega svetasicer pa obsežen opus njegovih drugih slik izžareva lepoto koroške pokrajine ter čudovita tihožitja rož ki so ga spremljale na njegovih gorskih in smučarskih poteh pripovedujejo življenjsko zgodbo od otroštva do danes od sonca obsijanih pokrajin rož do medlega sija karbidovk s katerimi je pod zemljo odkrival čarobni svetsvojo umetniško nadarjenost je pokazal tudi pri obnavljanju fresk z izdajo koledarja z rudarskimi motivi napisal in izdal pa je tudi knjigo o svojem rojstnem kraju raquoHelena nekoč in daneslaquomilan pečovnik je svoje znanje dopolnjeval v likovni šoli mentorja ervina Kralja svoja spoznanja pa pogosto deli z drugimi likovniki s katerimi sodeluje na skupnih razstavah koroških likovnikov predvsem pa se s svojimi slikarskimi umetninami osebno predstavlja na samostojnih razstavahza popotnico ob razstavi za katero pravi da je njegova zadnja in prav zato postavljena v rudarski mežici je priložil zelo staro rudarsko pesem zapisano okrog leta 1870 ženske knapice so jo pele na šihtu ko so prebirale svinčevo rudo ob malici in tudi doma Knapi pa kadar

so prišli v črno in se poveselili v gostilnah začeli so nekako tako

Lep in častit je ta knapovski stanod višjih gospodov obrajtan spoznančasti je vreden še gospod ga častiker mu žlahtnega blaga iz zemlje dobiTa knapič se v zemljo v nevarnost podatam strelja tam vrta ter rudo kopaOn dela on švica se prime ga potv nedeljo se umije je lep kot gospod

naj lepote iz podzemnega sveta očarajo tudi vas

Mirjam Lapanja

16 novemBra 2012 je Bila v narodnem domu mežica slovesna otvoritev razsta-ve sliK mineralov in Kamnin črnjansKega sliKarja milana pečovniKa poimenova-na raquolepote iz podzemnega svetalaquo

lePote IZ PoDZeMNeGa SVeta

38

VPIS IN PRODAJA

abonenti iz prejšnje sezone lahko svoje sedeže potrdijo do 05122012 pričetek vpisa za nove abonente poteka od objave v medijih pa do prve predstave oz do zasedbe mest prodaja abonmajev je v tem času v prostorih narodnega doma mežica ali preko spletne prodaje na wwwnarodnidommezicasi rezervacije so možne po telefonu 051 234 226 in preko elektronske pošte infonarodnidommezicasi

MGL LjubljanaLope de Vega VITEZ ČUDESigrajo gašper tič jure Henigman Boris ostanmilan štefe matej puc lotos vincenc šparovec jernej čampelj kg marko simčič kgtjaša železnik nika rozmantina potočnik (vskok) mojca Funkl Barbara ribnikar (alt) jure Kopušar kg v uprizoritvi nastopata statista Borislav Horvat in rok solje11 januar 2013

MGL LjubljanaNikolaj Vasiljevič Gogolj ŽENITEVigrajo jana zupančič Bernarda omantanja dimitrievska jožef ropoša sebastian cavazza gregor čušin jaka lah janez starina gaber K trseglav22 marec 2013

Šentjakobsko gledališče LjubljanaDario Fo UGRABITEV (politična komedija)igrajo silvija jovanovič Bojan vister mišo mićić gregor Hlupič jure orel grega usenik miha srdinšek david peterca gašper pavc tanja skrbinšek drago razboršekdragan remšk1 marec 2013

SLG CeljeRichard Bean KRUHigrajo vojko Belšak david čeh damjan m trbovc Blaž setnikar Branko završan Bojan umek aljoša Koltak19 april 2013

Prešernovo gledališče KRANJEnrico Luttmann SEN igrajo peter musevski vesna slapar matjaž višnar darja reichman Borut veselko vesna jevnikar miha rodman vesna pernarčič1 februar 2013

Prireditelj si pridržuje pravico do spremembe programov in do odpovedi v primeru premajhnega vpisa

CENA 65 euro v enem obroku cena predstave za izven je 17 euro 60 euro za upokojence dijake in študente

ponujamo tudi možnost obročnega odplačevanja

UGODNOSTI nižja cena vstopnic stalni sedež obveščanje o predstavah in prejemanje programa prireditev

V abonma je vključenih pet predstav slovenskih gledališč predstave se bodo začele v mesecu januarju 2013 in bodo trajale do aprila 2013

GLEDALIŠKI ABONMA za leto 2013

jKz NarODNi DOm mežica razpisuje

predstave v sklopu abonmaja 2013 so

39

40

glasilo občine mežica izhaja 4 x letno v nakladi 1550 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno

vsem ki ste s prispevki sode-lovali se najlepše zahvalju-jemo prosimo da s svojimi prispevki tudi v bodoče sodelujete ker bo le na ta način naše glasilo pestro in zanimivo

prispevki ne bodo honori-rani uredniški odbor pa si pridružuje pravico do njihovega izbora

oddaja dokumentov naj bo na digitalem mediju (tekstov-ni članki v microsoft Word-u fotografije pa priložene ločeno v formatu jpeg ali tiff in sicer na resoluciji 300 dpi s krajšo stranico najmanj 10 cm) Fotografije ki ne bodo primerne velikosti (npr snete iz spleta ndash 72 dpi 70 KB) ne bodo objavljene Fizično oddane fotografije ki ste jih prispevali lahko po objavi glasila dvignete na tajništvu občine mežica

svoje prispevke pošljite na naslov

Občina MežicaTrg svobode 1 2392 Mežica

infomezicasi

urednišKi odBor župan dušan Krebel

odgovorni urednik marjan sušnik

direktor občinske uprave Blaž šaloven

člani uredniškega odbora jožef libnik Barbara prevorčič jarneja vertačnik nina petek ida paradiž

izdala občina mežica wwwmezicasi

lektoriranje jerneja vertačnik

fotografije avtorji člankov

oblikovanje jasna Kalčič atelje jk

tisk malex doo

naklada 1550 kosov

Vitotaufer

SLEHERNIK 22december2012 ob1930 SNGNOVAGORICA

PihalniorkesterrudnikaMežicainskuPinaorlek

bOžIčNONOVOLEtNIKONCERt 25december2012 ob1800 KONCERt

loPedeVega

VItEZčUDES 11januar2013 ob1930 MGL

RAZStAVAxILIKOVNEKOLONIjECUDVčRNA 16januar2013 ob1700 CUDVčRNANAKOROŠKEM

ekaVogelnik

MAKALONCA 17januar2013 ob1700 LUtKOVNOGLEDALIŠčELjUbLjANA

BraneVižintin

A+M 25januar2013 ob1800 LUtKOVNASKUPINAGIMNAZIjERAVNENAKOROŠKEM

enricoluttMann

SEN 01februar2013 ob1930 PREŠERNOVOGLEDALIŠčEKRANj

6

podlagi pripravljenih podlag prometne-ga preizkusa so bila opravljena dodatna štetja prometnih tokov vključno s pri-kritim merjenjem hitrosti udeležencev v prometu na izbranih točkah mežice župan mežice me je v vmesnem času na podlagi mojih predlogov v projektnem pristopu ureditve prostora mežice za-prosil da vizualiziram predloge ureditve prostora med trgom svobode in osnov-no šolo opredeljene vizualizacije je ob-čina priložila kot prilogo k izdanim pro-jektnim pogojem v naslednjih mesecih so načrtovalci preučili naše predloge na podlagi katerih sta bili pripravljeni usklajevanji kjer je bilo pojasnjeno da na stikih lokalnih cest z regionalkami ne moremo urejati tretjih zavijalnih pasov in da bo bočno parkiranje kot smo si ga zamislili v mestu morebiti težje izvedlji-vo z županov sva tovrstne pripombe pričakovala že v teku prometnega preiz-kusa zato je bil za ureditev parkiranja v centru pripravljen varianten predlog za ureditev trga svobode ter podlogeana-lize za ureditev javnih prostorov med partizansko cesto in prežihovo ulico

Izrisv prvi polovici leta 2012 je bil projekt prepeljan skozi raznovrstne revizije na državni ravni rezultat pa je bil 9 novem-bra 2012 predstavljen laični in strokovni javnosti v poročni dvorani narodnega doma v mežici v obliki idejnega projekta (idz) z naslovom raquopredlog ureditve regi-onalne skozi mežico in proti rehtulaquo na njej so bili poleg številčne javnosti pri-sotni tudi vodilni odgovorni projektanti podjetja lineal predstavniki ministrstva za infrastrukturo in prostor in drsc predstavljeni idz je sestavljen iz risnega in pisnega dela ter 3d animacije in vsi deli projekta so dostopni tudi na spletni strani občine mežica (wwwmezicasi) v projektu je začetek ureditve v višini senčne vasi in predvideva zahtevno krožno križišče za potrebe senčne vasi ter vivodovih travnikov oziroma obrtno--industrijske cone Konjski britof stičišče podjunske partizanske in sedanjega napajalnika v smeri mariborske (tuš) bo doživelo precejšnjo spremembo saj bo vzhodni krak (tuš) ukinjen za potrebe zavijanja proti rehtu pa bo na partizanski urejen tretji zavijalni pas na tej točki je bila preučena tudi umestitev krožnega križišča kateremu v škodo pa govorijo visoki stroški investicije in neustrezna obremenjenost križišča trg svobode in avtobusna postaja bosta za zagotovitev varnosti vseh udeležencev

v prometu korenito obcestno spreme-njena od avtobusne postaje pa vse do sedanjega uvoza v smeri vhoda v muzej popolnoma preureditev obcestni prostor z ureditvijo tretjih zavijalnih pasov za potrebe najkrajšega izvoza iz smeri gasilskega domastadiona ter ustreznega avtobusnega dovoza do platoja pred muzejem (v prenovi) je predlagana izvedba drugega krožnega križišča v južni višini gasilskega doma tretji zavijalni pasovi bodo urejeni tudi

za zavijanje k glančniku oziroma na poleno povsod so ob cesti predvideni tudi ustrezno dimenzionirani pločniki ter tudi vsa potrebna neprometna si-gnalizacija s katero je občina že začela v preteklem letu in nadaljuje s projektom usmerjanja še naprej vsa obstoječa

križišča se bodo prenovila takoda bodo usklajene izvozno uvozne linije in zavi-jalne krožniceradiusi prehodi za pešce pa bodo pretežno tudi dvignjeni na platoje (tilaquoležeči policajilaquo) podjunska cesta se bo od višine gostišča Krebs v smer rehta preuredila enosmerno cesto z levostranskim (gore-brdno) pločnikom do višine stržovega oziroma sedanjega križišča podjunske z gosposvetsko ce-sto obstoječe križišče se bo ustrezno razširilo in prometno-varnostno poso-

dobilo gosposvetska in celovška cesta bosta iz občinske ceste prekategorizirani v regionalno cesto iii reda in prometno urejeni kot enosmerna (dole-brdno) ce-sta s spremljajočim pločnikom do višine župnišča kjer bo uporabljena obstoječa prečnica (jp757320) do obstoječega kri-

7

žišča pod višino gostišča Krebs s takšno rešitvijo državi ne bo potrebno izvajati civilnih pravd za odstranitev raznoraznih objektov ki so postavljeni v varovani pas vseh cest na tem območju hkrati pa se bo lahko rešil pereč problem zagotovitve varne šolske poti ob istočasni zagotovi-tvi varne prevoznosti predlog ureditve ki se mi je pred par leti zdel utopičen že kar naiven je bil zaradi svoje umirjenosti in socialne uravnoteženosti sprejemljiv tudi za drugače togo državno upravo

Krajanom omogoča časten umik iz dru-gače zgubljene raquobitkelaquo zaradi posegov na tuje oziroma v varovano zemljišče ob hkratni rešitvi njihovih življenjskih problemov potek pridobivanja rešitev je bil po eni strani preplet želja in sanj po drugi pa presev dejanskih razmer in

je zaradi svoje lucidnosti in hkratnega sledenja pravilom strokel postopkov na točki ko ga je potrebno polnokrvno podpreti tako na ravni laične javnosti kot z uvrstitvijo v odhodke občinskega proračuna in v nabor kratkoročnih in dolgoročnih razvojnih programov izku-šnje iz bližnjih krajev nas pač poučijo da se čas potreben od zasnove pa do prve izvedbe meri v par letih verjetneje v pol ducata le-teh a le premišljene projekte je možno pripeljati do konca in izsanjati

svoje sanje v varnejšo in prijetnejše oko-lje oba dela projekta sta pripravljena na urbanistični ravni in bosta za uvedbo v prostor zahtevala še veliko sodelovanja okolja in strokovne ter laične javnosti

Borut Bončina arhitekt

nova spleTna sTran wwwmezicasi

v mesecu decembru je občina mežica objavila novo spletno stran wwwmezicasi na kateri se ažurno objavljajo vsi aktualni ter pomembni prispevki in dogodkiopravičujemo se vsem ki ste imeli v za-dnjih mesecih ko se je pripravljala nova spletna stran težave z obstoječoveseli bomo vseh predlogov za še boljšo ter privlačnejšo spletno stran Hkrati pa pozivamo vsa društva da se aktivno vključijo k oblikovanju ter posodabljanju spletnih informacijvljudno povabljeni na ogled nove spletne strani občine mežica

breZžična inTerneTna poveZava kje kako hellip

v neposredni bližini stavbe občinske uprave mežica vam je na voljo brezžična internetna povezava meziska-dolina do katere lahko dostopate preko uporab-niškega imena meziskadolina ter gesla meziskadolina

8

pO preVerbi Vseh razpOlOžljiVih pODatKOV sem ugOtOVil Da Niste V sOrODu Ne z župaNOm ali Ne Njemu Najbližjimi tOrej lahKO ugOtOVim Da ste bili res izbraNi Na pODlagi refereNc iN ustrezNOsti za tO DelOVNO mestO seDaj pa VprašaNja

raquo Potem ko sem v Uradnem listu RS zasledil razpis objavljenega prostega delovnega mesta sem si vzelnekajčasazapremisleknatopasemprišel dozaključkadabimevodenjeobčinskeuprave zanimalo in bi mi bilo izziv zlasti ker v dosedanjem potekukarierešenisemimeltovrstnihizkušenj z lokalno samoupravolaquo

Kot prvo nas vse Mežičane zanima kdo ste koliko ste stari izobrazba od kod prihajate ste poročeni imate otroke kakšni so vaši hobiji

sem Blaž šaloven star sem 36 let in prihajam iz šmartega pri slovenj gradcu po poklicu sem univerziteni diplomirani pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom sem poročen in oče treh otrok moji hobiji so zlasti povezani s športom ndash rekreativnim za kar pa mi žal pogosto ob službenih in družinskih obveznostih zmanjkuje časa

Nam lahko poveste kaj o vaših predhodnih delovnih izkušnjah

delovne izkušnje sem začel nabirati na mini-strstvu za gospodarstvo kjer sem se ukvarjal zlasti s pripravo področne raquogo-spodarskelaquo zakonodaje nadaljeval v gospodar-

stvu kot vodja pravne službe pred prihodom na občino mežica pa sem bil zaposlen na okrožnem sodišču v slovenj gradcu kot strokovni sodelavec

Kot pri prvem izboru smo tudi pri drugem nekako pričakovali Mežičana na tem delovnem mestu Verjetno je bila to tudi želja župana g Dušan Krebla a je vseeno izbral vas Vem da bi na moje vprašanje bolje odgovoril župan ampak kljub temu Kaj vi mislite da ga je prepričalo da je izbral vas

tudi sam sem mnenja da se navedeno vprašanje bolj nanaša na župana sam pa si bom prizadeval da bom izpolnil županova pričakovanja

Kaj je bil vaš motiv da ste se prijavili za to delovno mesto in kakšni so vaši dosedanji vtisi o vašem delovnem mestu

potem ko sem v ura-dnem listu rs zasledil

razpis objavljenega pro-stega delovnega mesta sem si vzel nekaj časa za premislek nato pa sem prišel do zaključka da bi me vodenje občinske uprave zanimalo in bi mi bilo izziv zlasti ker v do-sedanjem poteku kariere še nisem imel tovrstnih izkušenj z lokalno samo-upravo zagotovo sem motiviran da stvari zasta-vim in vodim tako da ob-činska uprava čim bolje deluje kar sem videl kot poklicni izziv dodatno pa me je v to prepričalo prvo srečanje z županom ko mi je predstavil delovanje občine mežica

Sedaj preživljate večino časa v občini Mežica in kot prvi uradnik občine imate nemalo stikov z občani Kako potekajo le-ti

glede na to da sem na tem delovnem mestu šele kratko časovno obdobje še nisem imel veliko stikov z občani

vsekakor pa pričakujem v nadaljevanju več stikov z njimi zlasti se veselim njihovih predlogov in pobud kako narediti mežico še bolj prijazno za življenje

Vsekakor nas zanima tudi kakšna so vaša pričakovanja in kje vidite da lahko s svojim osebnim prizadevanjem izboljšate delo občinske upra-ve Kaj boste v delu uprave spremenili in česa ne

Kot že rečeno v prej-šnjem odgovoru v tako kratkem času ko pravza-prav šele sam spoznavam delo sodelavce itd ne bi rad prehiteval stvari in govoril o spremembah si bom pa zelo prizadeval da bo delovanje občinske uprave čim bolj učin-kovito ter da bo delo v upravi potekalo zakonito torej skladno z veljavno zakonodajo in občinski predpisi

Marjan Sušnik

blaž Šaloven novi direktor občinske uprave

9

javni raZpis Za prodajo nepreMičninv indusTrijski coni ldquovoGarjevordquo

občina mežica trg svobode 1 mežica na podlagi zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ur list rs št 862010) uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ur list rs št 342011) sprejetim letnim načrtom pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem občine mežica za leto 2012 ter sklepom 16 seje občinskega sveta z dnem 17 10 2012 objavlja

I Prodajalec Občina Mežica trg svobode 1 2392 mežicaII Predmet javnega zbiranja ponudb in izhodiščna cena LOKACIJA I zemljišči parc št 419 in parc št 412 obe ko Meža Takraj v skupni izmeri 1346 m2 ocenjena vrednost 2220000 euro brez ddv v ceno ni zajeta komunalna infrastruktura lastnik nepremičnine bo na lastne stroške demontiral konstrukcijo reklamnega panoja ki stoji na nepremičnini in jo odložil nepoškodovano na dogovorjeno lokacijo na območju raquovogarjevolaquo

LOKACIJA II zemljišče parc št 418 ko Meža Takraj v izmeri 830 m2 ocenjena vrednost 1440000 euro brez ddv v ceno ni zajeta komunalna infrastruktura

LOKACIJA III zemljišči parc št 415 in parc št 413 obe ko Meža Takraj v skupni izmeri 1122 m2 ocenjena vrednost 1850000 euro brez ddv v ceno ni zajeta komunalna infrastruktura

za vse navedene nepremičnine velja namenjene so za obrtne in obrti podobne dejavnosti da bodo komunalno opremljene skladno z odlokom o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje gc vogarjevo urlist rs št 1082011 z dne 29122011 lastnik nepremičnine bo sklenil služnostno pogodbo z lastnikom gji ki obremenjuje predmetno nepremičnino o prostem dostopu z namenom prenove in vzdrževanja vodov in naprav gji vodi in naprave gji ki obremenjujejo posamezno nepremičnino ki je predmet prodaje so razvidni iz grafičnega prikaza ki je priloga javnega razpisa izhodiščne cene so določene v skladu s cenitvijo ki jo je izdelal sodni cenilec in izvedenec nepremičnin z asa certifikatom občinski svet je s sklepom na 16 redni seji dne 17102012 potrdil prodajo predmetnih nepremičnin 1 v primeru da se v razpisnem roku za prodajo posamezne lokacije i ii ali iii ne prijavi nihče se rok za predložitev ponudb podaljša najkasneje do 1512013 naročnik bo v podaljšanem roku upošteval in ocenil ponudbe po vrstnem redu kot bodo prispele na naslov naročnika s prvo ponudbo ki bo formalno in finančno ustrezna bo sklenjena kupoprodajna pogodba2 po sklenitvi kupoprodajnih pogodb za prodajo nepremičnin iz točke ii1 ii2 in iii1 se razpis zaključi3 na razpisu lahko sodelujejo fizične in pravne osebe ki v roku predložijo pravilne ponudbe da se bo ponudba štela kot pravilna mora vsebovati prijavni obrazec (oBr-1 javno zbiranje ponudb) izjavo ponudnika da sprejema vse pogoje javnega razpisa (oBr-21) podpisan vzorec kupoprodajne pogodbe za predmetno nepremičnino fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta bančne kartice in davčno številko za fizične osebe oziroma fotokopijo izpiska iz sodnega registra za pravne osebe samostojni podjetnik predloži fotokopijo registracije (dokumenti ki dokazujejo registracijo pravne osebe ali sp ne smejo biti starejši od 30 dni od datuma predložitve ponudbe) ter id št za ddv za pravne osebe oziroma sp potrdilo o plačanih prispevkih in davkih ki ne sme biti starejše od 30 dni od datuma predložitve ponudbe (velja le za pravno osebo in sp) dokazilo o vplačilu varščine za resnost ponudbe v višini 10 izhodiščne cene4 Nakup zemljišč po Lokacijah ndash izbran bo ponudnik ki bo izpolnjeval vse razpisne pogoje in ponudil najvišjo ceno (najnižja je določena) V primeru manjših ponudbenih razlik za isto nepremičnino ndash lokacijo (do 1000 euro) ali enakih ponudb se bodo s ponudniki izvedla dodatna pogajanja5 vsi interesenti lahko dobijo dodatne informacije in si ogledajo nepremičnine ki so predmet javnega razpisa s predhodno najavo na občini mežica trg svobode 1 mežica tel 02 82 79 357 ndash mateja mešnjak (matejamesnjakmezicasi) ali 02 82 79 358 ndash milan Krivograd (milankrivogradmezicasi) 6 ponudniki bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh od dneva odpiranja ponudbIII Rok naslov in informacije za predložitev ponudbe1 pisne ponudbe na obrazcih ter zahtevane priloge naj ponudniki predložijo v zaprti ovojnici do 17122012 do 10 ure na naslov občina mežica trg svobode 1 2392 mežica z oznako raquoNe odpiraj Ponudba na javni razpis za prodajo nepremičnin ndash poslovna cona GC Vogarjevolaquo2 nepravočasne in nepravilno označene ponudbe se neodprte vrnejo pošiljatelju odpiranje ponudb ne bo javno 3 razpisna dokumentacija je na voljo na spletnih straneh občine mežica wwwmojaobcinasimezica (pod razpisi) vsa pojasnila v zvezi z razpisom lahko interesenti dobijo na občini mežica vsak delovni dan na tel št 02 82 79 357 ndash mateja mešnjak ali e-mail matejamesnjakmezicasi

oBčina mežica dušan Krebel župan lr

Sobota 01 12 ob 0800BarBarin sejem na vasiNa glavnem trgu (TD Mežica) Sobota 15 12 ob 1700Srečanje z lovSkim oktetomLovski dom Mežica (LD Peca Mežica) Sobota 15 12 ob 1800Predavanje in razPrava ldquoPlečnik in koroškardquoMala dvorana ND Mežica (Klub Koratio) Torek 18 12 ob 1800PevSki večerPred ND Mežica (MPZ Mežiški knapi) Sreda 19 12 ob 1630kraSitev dreveScaPred ND Mežica (Vrtec Mežica in OŠ Mežica) Sreda 19 12 ob 1730GlaSbena medGeneracijSka delavnicaMala dvorana ND Mežica (PD Alenčice) Četrtek 20 12 ob 1700Pohod z lučkami v neznanoPred nd mežica (OŠ Mežica in PD Mežica) Petek 21 12 ob 1700Začetek dogajanja pred narodnim domomPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Sobota 22 12 ob 1500božično-novoletni direndajŠportna dvorana Mežica (IKDM Perkmandelci) Sobota 22 12 ob 2100Zabava Z nitroXin moniko pUčeLjPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Ponedeljek 24 12 ob 2100Zabava Z viLijem reSnikomPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Torek 25 12 ob 1700UpriZoritev živih jaSLicPred nd mežica (TD Mežica in MePZ Sv Jakob) Torek 25 12 ob 1800

božičnominusnovoLetni koncertgoStje večera SkUpina orLekND Mežica (Pihalni orkester Rudnika Mežica) Torek 25 12 ob 2000UpriZoritev živih jaSLicPred nd mežica (TD Mežica in ŽPZ Gorna) Sreda 26 12 ob 1700božičnominusnovoletni koncert v Podzemlju Pece Z DADA KLADENIK amp MARKO ZALETELJ Turistični rudnik na Glančniku (TD Mežica in Podzemlje Pece doo) Sreda 26 12 ob 2100Zabava S čUki in dj neYPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Petek 28 12 ob 2100Zabava Z dj boriSomPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Sobota 29 12 ob 2100Zabava Z anSambLom StiLPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks)

Organizatorji peca commerce doo Koroškimladinski kulturni center kompLekS občina mežica in tUriStično drUštvo mežica

11

wwwdecembervmezicisi

12

V tOreK 4 12 2012 je bila V NarODNem DOmu mežica slOVesNOst Ob ObčiNsKem prazNiKu Na ta DaN Namreč gODuje sV barbara - zaščitNica ruDarjeV

Govor župana

drage občanke in občani kot veleva dolgoletna tradicija se z mesecem decembrom pričnejo slovesnosti ob pra-znovanju našega občinskega praznika praznovanje nas je združilo tudi nocoj in zatorej lepo pozdravljeni na prireditvi v počastitev občinskega pra-znika občine mežica prav po-seben pozdrav velja letošnjim ter dosedanjim nagrajencem občine mežica častnim obča-nom ter gostom

tako kot običajno je občinski praznik vselej priložnost da se spomnimo ključnih dogodkov ki so zaznamovali našo zgodovino in da se izkaže zahvala najzaslužnejšim domačinom in ustvarjalcem ki so s svojim uspešnim dolgoletnim delom vidno prispevali k vsesplošnim pridobitvam in razvoju na različnih področjih delovanja

v naši občini in tudi širše današnja proslava je torej namenjena prazniku občine mežica ki simbolno sovpada s praznikom svete Barbare ki je zaščitnica rudarjev rudarjenje je skozi stoletja kraju in okolici vtisnilo neizbrisen pečat iz obrobne kmečke vasice je kraj s časom prerasel v urbano središče kjer so se gradila nova stanovanja in hiše javni objekti in ostala komunalna infrastruktura rudnik je dajal dolga desetletja vsakdanji kruh velikemu številu sokrajanom in zdelo se je da tega preprosto ne more biti konec da se brez rudnika ne da preživeti danes ko se oziramo nazaj vemo da smo kljub zaprtju rudnika ostali in preživeli odmaknjeni čas pa še vedno biva v ljudeh ki so ga doživeli in bo živel v posvetilu ki ga zgodovinskemu spominu vsako leto poklanjamo z našim praznikom

ta košček sveta ki ga pokri-va naša občina vsekakor ni največji in tudi ne najbolj znan a za vse nas ki tukaj živimo je nedvomno nekaj posebnega za nas je to okolje v svoji podobi tista domač-nost ki daje občutek varnosti in nespremenljivosti v svojih posebnostih nam ponuja tiste stvari ki ga tako jasno ločujejo od drugih krajev in s svojim utripom nam podarja obču-tek doma zato je za nas ta delček sveta lahko naš ponos in naš dom tu se počutimo suvereni in to je okolje ki ga že skozi generacije oblikujemo in ustvarjamo

praznovanje oBčinsKega prazniKa je prazniK vseH nas v tem praznovanju se zrcali naš odnos do tega doma naš odnos do sredine v

Kateri ustvarjamo ter živimo in ne nazadnje se sKozi naše praznovanje odraža naš odnos do preteKlosti do vsega tistega Kar so nam zapustile preteKle generacije

danes ko praznujemo se je potrebno ozreti na vse kar je za nami da bi lahko pogledali naprej v prihodnost v našo skupno prihodnost ki smo ji dolžni na stežaj odpreti vrata čeprav je za nami težko leto verjamem da se imamo tudi letos s čim postaviti vesel in ponosen sem da imamo šolsko poslopje ki je v svoji prenovljeni podobi prav goto-vo zopet eno izmed najlepših v slovenskem prostoru prav tako kot je bilo to pred 86 leti oziroma daljnega leta 1926

4 Decemberobčinski praZnik

13

ko so našo osnovno šolo prvič predali v uporabo z ureditvijo okolice naše šole smo letos dodali še zadnji kamenček v mozaik celostne podobe tega osrednjega mestnega prostora

z ureditvijo okolice smo pričeli lani potem ko smo v okviru projekta raquocelovi-

ta obnova mestnega jedra mežicalaquo uspešno pridobili sredstva iz evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 85 celotne naložbe občina mežica je za izvedbo projekta namenila okoli 250000 eur lastnih proračunskih sredstev s strani evropske unije pa smo pridobili 800000 eur celotna vrednost projekta znaša torej okoli 1050000 eur in obsega tudi obnovo starega pokopališča kjer bodo dela zaključena še v tem mesecu pred koncem tega leta bomo končali tudi z obnovo sanitarij in kopalnic v športni hali v okviru projekta geopark Ka-ravanke pa smo to leto uredili sprehajalo pot ndash pešngo med narodnim domom in poleno tudi letos smo obnovili nekaj kanalizacijskih vodov ter zamenjali vse svetilke na celo-tnem območju kraja mežica

velika pridobitev za kraj je prav gotovo tudi postavitev

in ureditev čebelarske zbirke mežica v nekdanjem gutenbergerjevem mlinu ki med ostalimi eksponati obsega eno najlepših zbirk panskih končnic v slovenskem prostoru v okviru zbirke je predstavljena zgodovina več kot 100 let stare stavbe in usoda njenih nekdanjih lastnikov članov družine

gutenberger v manjšem prostoru pa je urejena spominska soba rudolfa galoba ki ponazarja okolje v katerem se je ta učitelj in šolski upravitelj sokol občinski odbornik sadjar in čebelar dobro počutil in v njem rad delal ter ga predstavi kot vsestranskega človeka ki je aktivno soustvarjal zgodovino mežice

spoštovani v zadnjih mesecih se vsi skupaj soočamo z veliko gospodarsko krizo ki kot posledico prinaša recesijo z vsemi njenimi negativnimi posledicami težko je izluščiti vse odgovore na zastavljena vprašanja kdo je za vse to kriv ter kako iz nezavidljive situacije nekaj pa je gotovo svet in družba se spreminjata veliko je nestrpnosti hitenja in brezčutnosti zatorej ne dovolimo da nas prevladajo negativna občutja ter dopustimo sožitju

prijateljstvu ter posluhu do sočloveka da postanejo naše skupno in glavno vodilo vsi ki odločamo o razvoju občine in življenju naših občanov moramo storili vse da bomo upravičili pričakovanja in zaupanje ljudi ter vsem zagotovili mir napredek blagostanje in srečnejši jutri dovolite mi da tudi danes ob

tej svečanosti izrečem nekaj zahval ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem sodelavcem poslovnim partnerjem in ne-nazadnje vsem našim obča-nom za prijaznost podporo in strpnost v tem letu zahvala gre vsem članom občinskega sveta nadzornega odbora članom vseh odborov in komi-sij za konstruktivno sodelova-nje in odgovorne odločitve ki so jih sprejeli zahvala gre tudi delavcem občinske uprave za trud in prizadevanja da po najboljših močeh delajo v zadovoljstvo občanov

zahvala gre tudi vsem pred-stavnikom javnih institucij in ustanov društvom in klubom v naši občini ter vsem posameznikom ki delajo v teh društvih - kul-turnikom gasilcem lovcem planincem perkmandelcem članom turističnega društva in vsem drugim ki nam s svojim nesebičnim razdaja-

njem omogočajo doživljanje mnogih prijetnih družabnih trenutkov in s tem veliko pri-spevajo k obogatitvi našega življenja ter urejenosti in pre-poznavnosti našega kraja

spoštovani na današnji pro-slavi ste z nami tudi nagrajen-ci občine mežica nekdo je zapisal da največja nagrada

za trud ni tisto kar zanj dobiš temveč tisto kar z njim posta-neš da bi dosegli ta smisel je potrebno predanost vtkati v vse pore delovanja in raz-mišljanja naj bodo priznanja izraz hvaležnosti in spošto-vanja naj bodo spodbuda prihodnjemu delu in zahvala za pomemben prispevek h kakovosti življenja v našem prostoru

dovolite mi spoštovani nagrajenci da vam iskreno in iz srca čestitam vsem skupaj pa ob prazniku občine mežica želim medsebojnega sodelo-vanja da bo lahko spričevalo naše občine ob letu osorej odraz skupnega dela in odsev odličnosti želim vam veliko zdravja moči samozavesti in sposobnosti da se bomo znali postaviti zase ter za tisto v kar verjamemo

župan občine mežicaDušan Krebel

14

Obrazložitve priznanjna področju ŠporTa

na podlagi 4 in 7 člena pravilnika o podeljevanju plaket in priznanj na po-dročju športa v občini mežica prejme priznanje ekipa leTa 2012 EKIPA MLADINCEV ODBOJKARSKE- GA KLUBA MEŽICA

odbojka se v mežici igra nepretrgoma že od leta 1930 vseskozi do danes so odbojkarji nudili stotinam mežiških mladih možnost stalne celoletne vadbe z močnim poudarkom na vzgojnih vrednotah odbojkarski klub mežica vzgaja in tekmuje z ekipami deklet in fantov na tekmovanjih panožne zveze kar je v slovenskem prostoru prava redkost letos se je posebej izkazala ekipa mladincev odbojkarskega kluba taB mežica ki je v okviru državnega prvenstva za mladince za sezono 2011 2012 osvojila deveto mesto med ekipami mladincev v sloveniji za ekipo so nastopali Nace Lednik ndash kapetan Viljem Prepotnik Gašper Jezernik Rok Praper Aleš Ipavic Miha Borko Matevž Gradišnik Jurij Miler Vid Peršak in Taj Vute Trener ekipe je bil gospod Blaž Merkač

na podlagi 1 2 in 3 člena pravilnika o podeljevanju plaket in priznanj na področju športa v občini mežica prejme plaketo za posebne dosežke na področju športa v letu 2012 gospod Janko Plešnik

janko plešnik je aktiven na športnem področju že od mladih nog večino časa v odbojki vrsto let je bil igralec domačega kluba oK mežica v vseh selekcijah igral pa je tudi v najvišji jugoslovanski ligi in izbrani vrsti slo-venije po končani igralski karieri je postal odbojkarski sodnik najprej za dvoransko odbojko več kot desetletje je bil v vrhu slovenskih sodnikov ter sodil najpomembnejše tekme v liga-škem in pokalnem tekmovanju leta 1996 je opravil mednarodni izpit za odbojko na mivki sodil je dve tekmo-vanji svetovne lige in pet evropskih prvenstev leta 1995 je opravil med-narodni izpit za odbojko invalidov od

takrat je sodil na treh paraolimpijskih igrah ter na vseh svetovnih prvenstvih v zadnjem desetletju 10 let je bil član evropske sodniške komisije za inva-lidsko odbojko danes je delegat in kontrolor na tekmah v sloveniji Kot prvi mednarodni delegat in kontrolor sojenja je postal član svetovne sodni-ške organizacije za odbojko invalidov posebne omembe pa sta vredna dva dosežka v njegovi sodniški karieri na paraolimpijskih igrah leta 2008 v pe-kingu je delil pravico na finalni moški tekmi na letošnjih paraolimpijskih igrah v londonu pa je kot prvi sodnik sodil finalno tekmo žensk

priZnanja TurisTičneGa druŠTva ndash oDbora Za hortIKulturo

turistično društvo mežica odbor za hor-tikulturo podeljuje sledeča priznanja DRUŽINI KREVH za hišo v cvetju in lepo urejeno okolico IZLETNIŠKI KMETIJI VOJAK ndash JAKOPIČ za hišo v cvetju in lepo urejeno okolico GRADBENIŠTVU STANE DOO za lepo urejeno okolico poslovnega objekta

ObrazložitveobčinskiH priZnanj

v skladu s 15 členom odloka o grbu zastavi občinskem prazniku in priznanjih v občini mežica občinski svet občine mežica podeli Zlati grb občine Mežica Gradbenemu podjetju Stane doo za uspešno in prizadevno gradbeno dejavnost ki znatno prispeva k ugledu in večji prepoznavnosti kraja

gradbeno podjetje stane doo opra-vlja svojo dejavnost od leta 1990 Kot družinsko podjetje so se v tem času razvili v firmo ki slovi po kakovosti natančnosti in pravočasnosti izvedbe storitev inovativnosti sledenju tren-dom širokem strokovnem znanju ter lojalnosti do zaposlenih trudijo se za dobrobit svojih delavcev njihovo družinsko socialno varnost in dobro

delovno usposobljenost leta 2008 so začeli s poslovanjem v novih poslov-nih prostorih zaradi težkega gospo-darskega položaja so leta 2009 izvedli racionalizacijo ter boljšo organizira-nost dela podjetje sproti nadgrajuje svojo ponudbo in tako krepi zaupanje strank hkrati pa se vodstvo in zapo-sleni strokovno izobražujejo da bi lahko ponudili še boljše storitve vsa leta delovanja dobro sodelujejo z občino mežica in njenimi občani med drugim so v oktobru izvajali gradbena dela za investicijo občine mežica v sklopu projekta geološka pohodna učna pot vselej se celoten kolektiv z veliko vnemo udeleži čistilnih akcij očistimo slovenijo gojijo topel čut za pomoč bližnjemu brez javne vednosti gradbeno podjetje stane doo s svojo uspešno in prizadevno dejavnostjo znatno prispeva k razvoju in ugledu kraja zato se mu podeli zlati grb občine mežica

Zlati grb občine Mežica se podeli Podzemlju Pece doo

za njihov prispevek k ohranjanju ru-darske dediščine in k prepoznavnosti občine v slovenskem in širšem evrop-skem prostoru

po več kot treh stoletjih črpanja iz rudnika svinca in cinka mežica so v devetdesetih letih 20 stoletja začeli rudnik zapirati in na srečo je prišlo do miselnega preobrata da lahko rudnik in rudarska dediščina postaneta tista zakladnica iz katere je moč črpati ustvarjati in razvijati nova delovna mesta oziroma celovito turistično ponudbo leta 1994 je bila vzporedno z zapiranjem rudnika izvedena študija o ohranitvi in zavarovanju delov rudnika mežica in topla na osnovi katere se je začela razvijati muzejska in turistična dejavnost izoblikovala se je blagovna znamka podzemlje pece pod okriljem katere se še danes tržita rudnik in muzej v mežici turistični rudnik je bil uradno odprt leta 1997 in je do danes sprejel že okoli 240000 obiskovalcev poleg osnovne ponudbe ogleda muzejskih zbirk in ogleda rudnika z

Podelitev prizanj

15

rudarskim vlakom sta na voljo še dve atrakciji kolesarjenje skozi rudnik ki predstavlja avanturo ki jo je v evropi mogoče doživeti le v mežici in jo je do sedaj preizkusilo že okoli 20000 ljudi in čolnarjenje po zalitem delu rudnika poleg stalne ponudbe je podzemlje pece izoblikovalo tudi raznoliko ponudbo dodatnih aktivnosti kot so otroške delavnice kulturne prireditve koncerti in podobno pri teh dejavnostih sodelujejo z lokalnimi društvi partnerstva pa iščejo tudi v programih evropske unije sodelovali so na primer na Festivalu dveh kultur ki je povezal kraje velenje mežica železna Kapla Huumlttenberg in Bad Bleiberg pa v projektu iron route ndash železna pot ki je povezal različne alpske dežele s skupno rudarsko in železarsko preteklostjo letos sodelujejo v projektu adventure petzenpeca in so nosilci mednarodnega projekta geopark Karavankeda njihovo delovanje pelje v pravo smer potrjujeta dve nagradi srebrni sejalec leta 2004 za najbolj inovativen turistični produkt ndash podzemno kole-sarjenje in evropski muzej leta 2007 ko so se uvrstili v ožji izbor za najboljši evropski muzej za vse dosežke prete-klih petnajstih let se jim letos podeli še zlati grb občine mežica

Zlati grb občine Mežica se podeli Bogomirju Auprihu kot uspešnemu managerju

leta 1965 rojeni Bogomir auprih je leta 1992 diplomiral na univerzi v lju-bljani na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo ter s tem pridobil naziv univerzitetni diplomirani inženir ele-ktrotehnike leta 1996 pa je uspešno zaključil magisterij iz mednarodne ekonomije od leta 2000 naprej kot direktor uspešno vodi podjetje taB dd ki je bilo ustanovljeno leta 1965 kot ena izmed temeljnih organizacij združenega dela rudnika mežica prvih 15 let je taB proizvajal po licenci tudorja s švedske danes pa proizva-ja vse vrste svinčevih baterij v dveh moderno opremljenih tovarnah s 400

zaposlenimi v prvi izmed tovarn letno proizvedejo 2000000 kosov startnih baterij blagovnih znamk topla in taB v drugi pa približno 1000000 kosov industrijskih baterij letno proizvodnja vključuje tudi izdelavo raznih baterij za vojaške namene visokokakovostne baterije ki jih proizvaja taB dd so znane po vsem svetu še posebej v evropi aziji in amerikiKot uspešen direktor uglednega pod-jetja pa Bogomir auprih ne pozabi na prošnje za finančno in materialno pomoč ki jih na njegovo firmo pošilja-jo razna društva in ustanove iz mežice in od drugod tako so v letih od 2009 do 2011 družbe taB-a donirale kar 363000 evrov različnim društvom in organizacijam na Koroškem in dru-god Brez te finančne in materialne pomoči mnogi ne bi mogli uresničiti in izvesti zastavljenih ciljev na špor-tnem kulturnem prosvetnem in druž-benem področju tudi kot zahvalo za tovrstno delovanje se Bogomirju au-prihu podeli zlati grb občine mežica

Zlati grb občine Mežica se podeli Frideriku Šušlu za dolgoletno delo na področju planinstva in smučanja

leta 1925 v črni rojeni Friderik šušel je po drugi svetovni vojni v kateri je bil aktivno udeležen kot partizan leta 1946 v žerjavu sodeloval pri ustano-vitvi planinskega društva žerjav ki se je najprej ukvarjalo s postavitvijo koče na smrekovcu ki so jo odprli že leta 1950 čeprav je bil po poklicu elektrikar in je ob delu dokončal še delovodsko šolo v ljubljani ter je bil vodja elektroslužbe raquov jamilaquo je v prostem času opravil obilo ur udar-niškega dela tudi po selitvi v mežico leta 1961 je ostal aktiven planinec in se včlanil v planinsko društvo mežica kjer je bil član raznih odborov vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja sledi je zapustilo predvsem njegovo delovanje v odboru za postavitev kipa kralja matjaža na peci tako imenova-nem odboru raquomatjaževcilaquo v zgodnjih šestdesetih letih so raquomatjaževcilaquo po-skrbeli za ureditev povečanje in elek-

trifikacijo starega rova na peci kamor so nato postavili kip kralja matjaža ki je nadomestil nekdanji leseni kip ki je bil med vojno uničendrug večji projekt pri katerem je so-deloval Friderik šušel pa je bila gra-dnja in opremljanje koče na grohatu na raduhi kamor so morali vse od kmeta Bukovnika potegniti električno napeljavo žal je takratno kočo kasne-je odnesel plaz Friderik šušel je kot odbornik društva sodeloval tudi pri obnovi koče na pikovem in opremljanju koče na peci poleg planinstva pa se je ukvarjal tudi s športom tako je sodeloval na smu-čarskih tekmah kot smučarski sodnik pa tudi pri opremljanju samega smučišča z infrastrukturo za merjenje časa na tekmah in podobno ima več priznanj za zasluge s področja planin-stva športa in krvodajalstva za njego-vo dolgoletno delovanje si je zaslužil tudi zlati grb občine mežica

v skladu s 16 členom odloka o grbu za-stavi občinskem prazniku in priznanjih v občini mežica župan podeli priznanje občine Mežica za zavzeto ohranjanje kulturne zapu-ščine na področju čebelarske dediščine rudolfa galoba gospe Saši Zrelec

čebelarska zbirka mežica predstavlja bogato kulturno vrednoto za kraj in ljudi pa tudi za vse naše zanamce ohranitev razstavljenih predmetov in dokumentov dokazuje spoštljivo povezanost in ljubezen do prevzete dragocene zapuščine nekdanjega lastnika rudolfa galoba čebelarska zbirka nedvomno ohranja trajne sledi ustvarjalnosti človeka v sobivanju z naravo in pridelki marljivih čebel s svojo skrbno zavzetostjo za kulturne vrednote je gospa saša zrelec čebelar-sko zbirko ohranila in pomagala do-polniti v stalno razstavo z ohranitvijo zbirke in svojim delom je prispevala pomemben delež k ugledu našega kraja zato se ji podeli priznanje obči-ne mežica

po utemeljitvah predlagateljev povzela Ajda Vasle

16

90 let in večuršula vertačniKFranc percFranc FrišKovec šteFan ledniK

85 letterezija coFljudmila HoHnecrudolF aBraHamneža šumaH

novorojenčKiKaja ledineK

isaBela pušniK sara BelHaima

žaK repniK aneja taHiĆ

lejla muratoviĆ tai modrej

V imeNu ObčaNOV mežice iN V sVOjem imeNu isKreNe čestitKe Vsem starOstNiKOm NOVOrOjeNcem iN NjihOVim staršem

dušan KreBel župan

uVoDV razpravi so navedena in obravnavana hišna imena starih mežiških domačij Povzeta so deloma iz najstarejših seznamov posesti v urbanih iz poznejših popisov prebivalcev v upravni in cerkveni dokumentaciji iz popisov posesti v tedaj nasta-jajoči katastrski evidenci pa tudi iz navedb drugih piscevVečina imen je stara precej stoletij a so se ohranila v ljudski rabi vse do danes kljub temu da uradne evidence zemljiških posesti teh imen ne vsebujejo več Nekatera se pojavljajo le še v geodetskih kartah ožjih območij večina drugih pa kot priimki Župnik Simon Pirc je v svojem poročilu o gradnji nove stavbe mežiške cerkve leta 1841 zapisal1 da raquose že l 1486 (OP Ko je po nekaterih virih obstojal nekaj pozneje ukinjeni vikariat) omenjajo večinoma vsa hišna imena kot so danda-nes hellip laquoPrvotno so predstavljala imena domačij tudi uradni priimek na njih živečih družin Kasneje zlasti v obdobju upravnih reform cesarice Marije Terezije že prej pa tudi v cerkvenih popisih faranov so začeli posebej ali dodatno pisati in regis-trirati tudi njihove prave osebne priimke če so ti obstojali To besedilo vsebuje hišna imena zapisana in vezana predvsem na zemljiško posest (hube kajže) in obstoj bivališč ndash prebivalcev na njih do stanja ob koncu 18 stoletjaV pregledu je najprej zapisano ime domačije kakršno se je ohranilo v ljudskem govoru Dodane so tri najpogosteje upo-rabljene oblike imena povzete po izgovarjavi domačinov Sledi zapis imena iz stare dokumentacije vir in letnica registra-cije navedenega zapisa V primerih ko navajam vire zapisov iz obsežnih evidenc uporabljam za njih kraticeT r ndash Terezijska rektifikacija2J k ndash Jožefinski kataster3

1 žam zapis v objavljeni mežiški farni kroniki ndash anton Boštele 19562 Kla maria theresianische rektifkation amt schwarzenbach und miess 26 april 1750 Fasc Xi ndeg 1063 Kla josephinische Kataster fond Herrschaft Bleiburg Fasc Xi ndeg 238

IMeNa StarIh MEŽIŠKIH DOMAČIJ

17

F k ndash Franciscejski kataster4orgis ndash dr alfred orgis5Pri posameznih značilnejših imenih ali pri tistih ki obstajajo le v tukajšnjem ožjem okolišu skušam ugibati o njihovem možnem izvoru oziroma osnovi Dodana je še današnja hišna številka domačije današnji priimek na njej živeče družine ali druga raba poslopij Pregled je narejen po naseljih občine Mežica po stanju od zadnjih sprememb njihovih meja leta 1968 ko se je področje naselja Mežica razširilo v okolico Ob nekaterih primerih opozarjam na razliko med zapisanim tj uradno veljavnim imenom in imenom iz govora doma-činov To so napake ki so se primerile pri zapisih slovenskih nazivov v nemško pisavo Čeprav so prvi in poznejši zapi-sovalci posesti nedvomno povzemali nazive imen posesti ali prebivalcev po izgovarjavi domačinov jih niso zmogli vselej ustrezno prenesti v nemški pisavi na papir Zato je včasih prišlo tudi do povsem drugačnega imena kakršno je obsojalo v resnici Pri tem je treba omeniti tudi značilnost iz koroškega podjunskega in mežiškega narečja ko je take posebnosti zaznamovala tudi pogosto spremenjena izgovarjava samoglasnikov a e o u (kot npr Mežica ndash Možica Meža ndash Maža itd) povedati pa je treba da storjene napake pri zapisih imen iz te dobe niso posledica načrtne germanizacije Ta se je začela šele po pomladi narodov leta 1848

NaSelJe breG

JesenikJesenik Jesenikovka pri Jeseniku JesenikovOrgis 1788 Jessenigg SimonIme za posest je ohranjeno kljub že desetletja opuščeni domačijiDanes Breg št 18

JunčarJugravenčar Jugravenčarca pri Jugravenčarju JugravenčarjevTr 1750 Jontschar Orgis 1788 JuntscherIme je morda izvedeno iz besede junec ndash juničarDanes Breg št 17 Libnik

MarholčeMarhovčeMagraverholč Magraverholčna na Magraverholčem MagraverholčevOrgis 1709 Mayrhold ndash tedaj živi na posestvu Jerho Matheusch Jk 1788 Mayrhold MathiasV ljudskem govoru se je oblikoval naziv Marhovče ndash tudi Marholče Ime Maierhold je nedvomno zapisano kot funkcija ndash oskrbništvo grafovske posesti (Maier = oskrbnik) V bližini soseščini sta poznana Maierhold v Podolševi nad Logarsko dolino ter Maierhof v Belski Kočni pri Železni Kapli Izpeljanka tega imena je morda tudi naziv posestva Marolt ndash Marolče v Koprivni na Soncu nad Železno Kaplo tik ob meji z našo Koprivno Danes Breg št 10 in 11 Pratnekar

NASELJE MEŽICA

brdnikbrdnik brdnica Pri brdniku brdnikovT r 1750 Werdnigg J k 1788 Wernigg GregorIme je izpeljano in besede brdo Posestvo je v celoti obsegalo ves podolgovat hrib ndash brdo Domačija je bila opuščena že pred 2 svetovno vojno Ime ostaja živo Tu je predviden zaselek stanovanjskih hiš brdnikovo

ČorejČoriČograverej Čograverejka pri Čogravereju ČograverejevT r 1750 Zushre Matheus Jk 1788 Tschorey LuckasNenavadno drugod neznano ime Morda je nekaj označevalo človeka štorastega počasnega vedenja V ZSSP ime ni nave-denoDanes Celovška cesta št 23 Grauf

KarigraveceljKarigravecelj Karigraveclja pri Karigraveceljnu Karigraveceljev4 Kla Franziszaumlische Kataster fond Herrschaft Bleiburg Fasc Xi ndeg 290 296 297 298 303 as Fraciscejski kataster za davčni okraj pliberk Ko meža takraj5 Kla dr alfred orgis Herrschaft Bleiburg inventure Klagenfurt 2221989

18J k 1788 Karitzei FranzIme poznano le na Koroškem V sosednji Jazbini Koricelj Pojavlja se tudi na avstrijskem Koroškem V ZSSP ni navedeno Danes Celovška cesta 2 Dotrajana lesena najstarejša mežiška hiša bo žal kmalu odstranjena

KajžarKagravejžar Kagravejžarca pri Kagravejžarju KagravejžarjevOrgis 1612 Chaiser Vallenty in 1722 Keyser VideDanes Ob Meži št 10 Gerdej

KevpKegravevp Kegravevpna pri Kegravevpu Kegravevpov izgovarjano tudi Kjovp Kjovna hellipOrgis 1744 Khaup AlexIme se nanaša na nekdanje posestvo v zaselku Senčna vas Ko je še pred Jožefinsko dobo prešlo v posest rodbine Stopar se je to domače ime preneslo tudi na domačijo Spodnji Stopar Danes Celovška cesta št 8 poslovno-stanovanjska stavba

KivaKiva Kivarca pri Kivu Kivov Orgis 1658 Khiua Tr 1750 Kiua AleksV poznejši dokumentaciji se pojavlja tudi zapis kriva Ime domačije je danes pozabljeno starejši pa še Jesenikovemu vrhu tudi Kivov vrh Prvotno posestvo Po osnovanju fužin leta 1776 je tu nastala njihova uprava obenem zgrajena ti Kivova fužina katere zgradba je še ohranjenaDanesCelovška cesta št 14 Pungartnik

MervaMegraverva Megravervarca ndash Megraveratna pri Megravervanu MegravervanovOrgis 1680 Merua ClemenIme ima morda osnovno v živalski krmi ndash mrva Po osnovanju fužin leta 1776 postane domačija bivališče fužinarskih dru-žin grofa ThurnaOd uvedbe hišnih številk po uličnem sistemu leta 1968 je za tamkajšnji novi pozidani zaselek privzeto ledinsko ime Mrvograve-vo

MežnarMegravežnar Megravežnarca pri Megravežnarju MegravežnarjevPliberški urbar 15246 Meβner Hiša je dobila ime po služnosti mežnarjev ki so jo oddavna opravljali pri mežiški cerkvi Vse do leta 1912 je bilo hišno ime priimek ene najstarejših družin v kraju Nato je hiša privzela ime po novem lastniku ndash VivodDanes Trg svobode 13 Mastek

obenarObenaacuter Obenaacuterica pri Obenaacuterju ObenaacuterjevOgris 1715 Obenar Clemen Tr 1750Obenayr JoβephHišno ime se je uporabljalo vse do konca 19 stoletja čeprav je kmetija prešla že v Terezijski dobi v posest družine Trav-nekar nato KrautDanes posodobljene stanovanjsko-poslovne stavbe na trgu št 1 2 in 3

orešnikOregravešnik Oregravešnica pri Oregravešniku OregravešnikovOgris 1758 Korreschnigg J k 1788 Orieschnigg LucasStaro hišno ime se je ohranilo kot družinski priimek do danes Danes Polena 32 Orešnik

PolenaOgris 1720 Polleno Valentin Tr 1750 Polleno Oβwald

6 Kla urbar pleyburg 1524 str 108

19

Ime ima osnovo nedvomno v besedi polje ndash poljana Že po letu 1800 so tam začeli postavljati topilnico in prebiralnico svinčeve rude nato še druge poslovne in stanovanjske zgradbe in tu je nastalo poslovno središče mežiškega rudarstva Sprva nemški naziv za zaselek Bergschaffer je nadomestila slovenska Polena Od leta 1968 je v uličnem sistemu kraja zaselek tudi uradno dobil to imeIme Polena je poznano na avstrijskem Koroškem

PustnikPustnigravek Pustnigraveca pri Pustnigraveku PustnigravekovOgris 1799 Pustnigg JosephIme ima osnovo v besedi puša ndash puščaHišno ime Pustnik se je do nedavnega ohranjalo tudi kot rodbinsko imeDanes Kopališka pot 11 Mandl

SmrečnikSmregravečnik Smregravečnica pri Smregravečniku Smregravečnikov15277 Schmiersnikh J k 1788 Smrietschnigg FrancZ imenom Smrečnikovo je leta 1968 poimenovan tamkaj osnovani stanovanjski zaselek MežiceDanes Smrečnikovo 21 Osojnik

StariStaacuteri Staacuterika - tudi Staacuterikna pri Staacuteriju StaacuterijevOgris 1711 Stary Gregorn T r 1750 Lorenz Kunz ndash StaryDanes Leška cesta 27 Pustnik

StoparStogravepar Stograveparca pri Stograveparju StograveparjevOgris 1711 Stopar Valent T r 1750 Stoppar ThomasIme ima osnovo v besedi stopa stope nekdanji napravi za drobljenje Poznano je tudi v bližnji Podpeci in na Poljani pri Prevaljah Rodbina s tem imenom pri hiši je ugasnila kmalu po letu 1945Danes Celovška cesta 12 gostinsko-poslovna stavba Krebs

torcTorc Torčna pri Torcu TorčevT r 1750 Torz Valentin Ogris 1774 Torz Casper Hišno ime je danes pozabljeno Po tej domačiji je ostalo le še ime Torče-va žaga za zaselek ob cesti proti PrevaljamDanes Trg svobode št 8 poslovno-stanovanjska stavba

VogrinaVogrina Vogrinka pri Vogrinu VogrinovOgris 1733 Wogrina Joseph T r 1750 Wogrina UrbanIme Vogrina ki ima osnovo v besedi Oger je prišlo iz rabe že po letu 1800 čeprav se je v raznih zapisih pojavljalo še po letu 1850 Domačija se je kasneje imenovala po drugih lastnikih Hirc Kraut ToffDanes Trg svobode 10 GP Hotel Peca

ŽagmojsterŽaacutegmojster Žaacutegmojstrica pri Žaacutegmojstru ŽaacutegmojstrovT r 1750 Sagmeister Joβeph Ogris 1766 Sagmeister EvaIme izvira iz žagarske obrti pri hišiDanes Celovška cesta št 17 Praper

Štefan Lednik

IzvorimendomačijostalihmežiškihzaselkovbomoobjavilivnekajnaslednjihizdajahŠumca

7 Kla listina a 2486 datum 1582 spetember 22

trinajsti koncert raquoZA ČLOVEKAlaquo

raquopremišljujem kje začeti helliplaquo je začel svoj nagovor gospod župnik davorin vreča

tudi jaz premišljujem kje in kako bi začela kajti po mišljenju in besedah dr tϋrka Karitas ni potrebna raquoza to sta tu država in rKlaquo da pomagata ljudem v stiski res je toda naše izkušnje nam

dokazujejo da smo potrebni tudi mi Karitas ndash ljubezen to je

naše poslanstvo da

pomagamo ljudem v stiski ne spol ne barva kože ne politična ali verska pripadnost niso pomembni samo ndash stiska stisk pa je vedno več tako družinskih kot med posamezniki tu pa pristopimo mi in vi raquoKako pa tolaquo se sprašujete

mežiška župnijska karitas je letos pripra-vila že 13 dobrodelni koncert za člove-ka pomagali ste vsi ki ste kupili vstopni-

co ali zanjo darovali denar z našim trudom in vašo pripravljenostjo da ste

prišli smo napolnili dvorano in koncert je uspel z vašimi pri-spevki bomo zopet lahko pomagali pomoči potreb-nim nastopajoči so se odpoveda-li honorarju za-radi navduše-nja nad dobro sodelujočo publiko so se

nekateri odloči-li da svoj nastop

celo ponovijo

Hvala vsem nastopa-jočim vam ki ste prišli

poslušat hvala vsem sponzorjem ki ste nam pomagali pri pogostitvi za nastopajoče Hvala našim najmlajšim hellip

ne bom več razmišlja-la kar preberite si

besede g davorinaraquoPremišljujem kje

začeti Pri teh malih sončkih

ki smo jih videli čisto na

začetku ko smo bili obsijani z otroškim soncem Pa vendarle se človek težko zamisli da je na svetu tudi veliko otrok ki ne živijo tako prijetnega otroštva kakor ti otroci iz vrtca ki so tukaj zaplesali Ampak kakor je Jezus rekel raquoUboge boste imeli vedno med sebojlaquo je tako tudi danes Vedno se najdejo družine ki potrebujejo pomoč dobrih ljudi Če povzamem misel Raula Follereua zdravnika ki je svoje življenje posvetil ubogim raquoNarod ni velik takrat ko je številčen in močan tudi ne takrat ko je bogat ampak takrat ko je sposoben ljubitilaquo Vi dragi udeleženci tega koncerta ki ste danes prišli ste pokazali da imate srce za uboge in v vas človek lahko vidi upanje tudi za naš narod če že upoštevamo Follereua

in na drugi strani če se za trenutek vr-nem k pevcem ki so zapeli pesem goz-dovi v mesečini človek marsikdaj zna ceniti domovino šele takrat ko odide v tujino in tako je tudi težko razumeti ubogega dokler sam nisi ubog toda toliko bolj dragoceno je da kljub temu znamo ohraniti srce za njih

upam da se nikoli ne boste znašli na oni strani kjer bi vi potrebovali pomoč če pa že upam da se bodo našli ljudje ki bodo znali priskočiti na pomoč v soli-darnosti je moč naroda in solidarnost je tudi rdeča nit današnjega koncerta

Hvala lepa za vašo solidarnost hvala lepa za vašo udeležbo in Hvala za vaše odprto srcelaquo

Kaj naj tem besedam še dodam nič drugega kot to da naj se kdo med vami odloči in se nam pridruži pri delu na Karitas pa napolnite dvorano tudi na naslednjih koncertih ki jih bomo orga-nizirali Hvala

Ani Krivec

21

zaNKe zaNKe hellip

raquo kakršne si le mislrsquotrsquo morrsquotelaquo smo lahko videli na razstavi ročnih del v nedeljo 18 novembra v avli občinske uprave tega dne so bile volitve predsednika republike v tej zgradbi je bilo volišče in tako si je razstavo ogledalo kar veliko ljudi

pletene in kvačkane izdelke vseh barv in vzorcev so izdelale ljubiteljice ročnega pletenja in kvačkanja ki se ob ponedeljkih zvečer zberejo v narodnem domu v sobi društva invalidov mežica skupino vodi Katja peruzzi prijazna mlada gospa ki s svojo domiselnostjo

in iznajdljivostjo predlaga številne nove in nenavadne izdelke pri tem pa prav vse članice skupine zelo ustvarjalno sodelujejo za dobro voljo in lepši večer s kavico poskrbi tudi mama peruzzi

ročni izdelki te skupine so bili ponujeni v prodajo na stojnici na Barbarinem sejmu preteklo soboto Hitro so bili prodani

gospe ki sodelujejo v tej skupini si kakšen dan polepšajo tudi z obiskom v toplicah in drugih turistično zanimivih krajih članica skupine je namreč tudi bivša bančna uslužbenka g maruša petelin ki od sodelujočih vsak mesec mesec vestno zbere nekaj evrov ndash za srečanja za dušo in kaj je to kar omogoča ljubiteljicam ročnih del uspešno in dolgoročno sodelovanje to je sprejmanje in izmenjava znanja ki ga članice nesebično delijo med seboj

pa srečno novo leto

Vida Potočnik

člani mpz viHarniKi pri društvu upokojencev mežica smo 10 novembra praznovali 15 obletnico aktivnega delo-vanja

praznovanje je bilo v na-rodnem domu v mežici s

kulturnim programom po-leg članov mpz viharniki je sodelovala tudi tamburaška skupina tamiKa iz železne Kaple povezovalec programa je bil tomo simetinger ki je z lepo besedo popestril pevski in glasbeni program

mpz se je predstavil s sledeči-mi pesmiminocoj je en fajn večer Hladna jesen že prihaja nikdar ne bom pozabil Karlinca je šte-mana moj pobič je furman potnik o košnji na peco bi šel majolka bod pozdravlje-

na mi slovenci dve beli brezi in Bratje tamburaška skupina pa je zaigrala golovško pol-ko zlati časi pod peco sem doma valcer št 2 cvetje v jeseni Katjuša cherry pink and apple blossom white sve je ona meni in mard-

MPZ VIharNIKI15 ObletNica DelOVaNja

22

jandja ob zaključku pa smo skupaj izvedli skladbo lipa zelenela jeHvaležni smo ker se je tam-buraška skupina tamika odzvala povabilu zato jo tudi širše predstavljamo

že pred drugo svetovno vojno je v slovenskem pro-svetnem društvu raquozarjalaquo v železni kapli obstajala tam-buraška skupina tamburaško delovanje se je iz raznih ra-zlogov večkrat prekinilo leta 1995 je tatjana pirker nago-vorila dovolj zainteresiranih deklet da so lahko znova ustanovili današnjo tambura-ško skupino tamikapolne optimizma in idealizma so se srečevale pri vajah in same skušale napredovati kolikor je bilo mogoče po kratkem času so se začeli vrstiti nastopi in to so bili prvi koraki v javnost zagnanost in ljubezen do tamburaštva sta vodili do vztrajnostnega delovanja v preteklih sedemnajstih letih skupina pod mentorstvom Hanzija gabriela ni le napredovala na glasbenem področju temveč ji je uspelo to podoživljati na avstrijskem Koroškem le redko kulturno

dejavnost tamika v obliki projektov z raznimi pevskimi in tamburaškimi skupinami povezuje kulturnike in veže prijateljske stikeskupina je imela v preteklih letih okoli 250 nastopov po avstriji sloveniji in italiji ter posnela štiri zgoščenke nji-hov repertoar obsega sloven-ske grške in ruske narodne pesmi prav tako pa tudi dal-matinske moderne ter klasič-ne skladbe

v spored se je o delovanju zbora vključil tudi predsednik du mežica in predsednik mpz viharniki jožef libnik ter v krajšem govoru povedal na-slednje

raquodragi občani občanke in dragi gostjeprisrčna zahvala za udeležbo na praznovanju 15 obletnice zbora viharniki pri du mežica in izdaji zgoščenke nocoj je en fajn večerzbor deluje od leta 1997 ko sta ga ustanovila takratni predsednik društva upokojencev Franc arbajter in predsednik za kulturo anton Kajzer ustanovljen je bil zaradi veselja do petja med člani društva in potrebe za

izvajanje tovrstne dejavnosti v kraju samem številčnost zbora je nihala in ostala pri današnjem številu zbor je od nastanka pa do septembra 2010 vodil anton škerjanec od takrat pa do danes ga vodi andrej gorenjak zbor se redno udeležuje revije od pliberka do traberka praznika sadja in cvetja v pesnici prireja koncerte v mežici v domovih starostnikov v črnečah slovenj gradcu in na prevaljahnaša pesem zveni na občnih zborih obletnicah piknikih in ob zadnjem slovesu naših krajanov zastopamo tudi prostovoljno gasilsko društvo mežica na srečanjih gasilskih zborovzbor je za uspešno delovanje prejel več priznanj najžlah-tnejše pa je priznanje občine mežica ki smo ga prejeli ob 10-letnici delovanjavse našteto o delovanju zbora pa ne bi bilo mogoče brez finančnih sredstev ta sredstva pridobimo na pod-lagi vsakoletnega razpisa pri občini mežica in s pomočjo sponzorjev za kar se iskreno zahvaljujemozgoščenko smo izdali na po-budo našega sedanjega vodje

andreja gorenjaka ki je vodil in snoval izdajoprav je tudi da vam predsta-vim sedanji zborprva tenorja sta jože dlopst in peter štirn drugi tenorji jožef libnik štefan Kohek ter šte-fan čepin prva basa sta ivan vrhnjak in vlado mori drugi basi pa matevž žlebnik jakob Forstner ter edi vrabič vseh 15 let so zboru zvesti jože dlopst štefan čepin in jakob Forstnerskratka tu smo ker radi pojemo in tako bomo tudi nadaljevali vam vsem pa hvala za zvestobo tamburaški skupini tamika za prispevek in tomu simetingerju za vzorno vodenjelaquoprireditvi so prisostvovali tudi vabljeni gostje in predstavni-ca javnega sklada za kulturo rs ravne na Koroškem ga jožica Krejan ki je ob tej pri-ložnosti podelila gallusova priznanja za prispevek k pev-ski ustvarjalnosti članom mpz viharniki in sicersrebrni znak so prejeli ivan vrhnjak vlado mori in jožef libnik zlatega pa edi vrabičprejemnikom čestitamo iz srca ter se zahvaljujemo za opravljeno delogostje predstavniki društev so v nadaljevanju programa s priložnostnimi darili ter željami za nadaljnje uspešno delovanje zbora izrazili skupni interes za razvoj in obstoj pevske kulture v naši občini s podelitvijo priznanja občine mežica pa nas je dodatno pre-senetil župan dušan Krebel in s tem potrdil da so rezultati našega petnajstletnega pri-zadevanja opazni tudi v širši skupnosti in da je smiselno nadaljevati načeto

vsem sponzorjem ki so s svojimi nesebičnimi prispevki omogočili izdajo zgoščenke se iz srca zahvaljujemo vam dragi občani pa za obisk

Jožef Libnik

23

drago miloševič je črnjan ki že nekaj let na različnih prireditvah in dogodkih pooseblja Kralja matjaža in ko oblečen v kraljevska oblačila spregovori je tako kot bi nam res sprego-voril Kralj matjaž Ko sem ga poslušala naza-dnje ob predstavi-tvi knjige janeza švaba so se me njegova razmišljanja še posebej dotaknila zato sem ga prosila da jih deli tudi z bralci šumca ter vsemi tistimi ki čakajo da se v teh burnih časih vendarle že zbudi naš kralj ki spi v nedrjih pece ali pa morda v nas samih novoletni čas ko potegnemo črto pod preteklim in načrtujemo prihodnost je čas ki je za taka sporočila in razmišljanja še posebej primeren

Ida Paradiž

KRALJ MATJAŽ PONOSNO ZAVEDANJE SLOVENSTVA raquoprav tako kot je mavrica podoba son-ca ki jo odsevi žarkov v oblaku različno obarvajo je tudi mit podoba neke resni-ce v kateri odseva misel z različnih kon-cev svetalaquo (plutarh izida in oziris 20) o moja slovenija vsa mala najmanjša na svetu Kljubuješ tvoj mali človek narod tolikokrat teptan uničevan krvav hellip še je tu iz nedoumljive pradavni-ne ta mala klena skupinica reže morje neskončnega časa in prostora in burka valove reže svoje zgodovinske brazde in trga ječi kolne a vztraja in zmaguje se ohranja o veliki imperialistični sosedi mogočni angleži osvojevalci Francozi revolucionarji zmagovalci germani samooklicana visoka rasa še smo tu in

kakor je Bog hodil pred izraelci tako so pred nami hodili martin Krpan peter Klepec škopnek Bedanc gozdni mož

žal žena divja jaga perkman-dlc torka Kralj matjaž

ndash miti in legende imeli smo svo-

je bogove daž bog

ndash bog sonca in plo-dnosti je po-skrbel za po-tom-

stvo in optimi-

zem lada ndash pomlad

mladost le-pota in ljubezen

perunstrelbog je delal grom dež plodnost

in gospodaril vesolju volos veles ndash bog živine pašnikov plodnosti vesna ndash bogi-nja pomladi bujnosti in mladosti vodan ndash bog voda rek in morij pa tudi morana ndash boginja smrti in zime triglav ndash vladar nebes zemlje in podzemlja svetlobe in teme še smo tu ndash navkljub raquonamrslaquo mali slovencelj zaverovan v svoje bogo-ve mite in zgodovino ki ga edina ohra-nja o množične požrešne horde tujcev teptajoče skozi stoletja vse kar vam je napoti mi smo še vedno tu in bomo ta mali primorec Kranjec dolenjec šta-jerc prekmurec od trdega gorjana do mehkega ravninarj imamo ponos moč zgodovino vero in prihodnost imamo svoje kraljestvo imamo svoje ogledalo v preteklem času Knežji prestol ne samevaj več posedi svojega junaka na tron in zopet zakriči v svet raquoše smo tulaquo in naj odmev preko alp doni do ravnice in morja in naj ga slišijo naši mali ljudje in naj se zopet zavedo svojih korenin in ponosaraquoin zbudil se bo po večstoletnem spa-nju gora ga bo dala nazaj med ljudilaquo in

sedel bo tokrat na knežji kamen pote-gnil bo svoj meč in pokazal pot ljudem prerojeno videnje sveta bo kakor rahla meglica pokrilo to malo gorato deželico in zbudilo duha v ljudehvčasih tako rad zatisnem oči in razmi-šljam kaj opredeljuje raquomalegalaquo in kaj raquovelikegalaquo človeka in vedno pogosteje se mi dozdeva da smo pri vrednotenju ta dva pojma predrugačili raquovelikelaquo ljudi enačimo z gladiatorstvom in to tudi ter-jamo od njih da jih postavimo na piede-stal raquovelikihlaquo vrednot vse ostalo pa so drugi raquomalilaquo ljudje raquovsakdanjcilaquo Kdo pa so ti raquovelikilaquo ljudje Katere vrednote zastopajo to niso cankarjevci ndash borci ljubezni domače grude to niso Hugojevi nesrečniki to so superman spiderman kdo ve kakšen raquomanlaquo tajkun so ljudje najplitvejše plehke instant kulture ki na nek nepravi način predrugači nedol-žno čisto in naravno bit in oddaljuje od bistva človečnosti najhuje pa je da si sami popolnoma sami to počnemo in nižamo osebnostno in narodnostno rast in zavedanje polje kdo bo tebe ljubil mojcej oh mojcej slovenec sem mnogo jih je še nevsiljivih rahlo otožnih pa tako lepih ndash naših in še so tu in še bodo ohranjajmo jiho moj slovenec odpri srce in razum naj ti ozvezdje oriona znova pove svojo zgodbo o nečimrnosti in zahrbtnosti loči dobro od zla ne vdaj se strahu in ozkosti plani predrugači vznikni kakor fenikszapoj odo dobrim stvarem in takrat bo zbujen Kralj matjaž v tebi in spet bo vse dobroKo zvečer ležem se zavem da je vsako ljudstvo ustvarilo junake po svoji podo-bi slovenec tvoja podoba je brezhibnaBodi ponosen nanjo in ne menjaj je za poceni denar plehke ideje in rjovenje cirkuških levov klovnovin ko se zjutraj zbudim si želim slediti svoji podobi podobi tistega raquomalegalaquo slovenca ki je vztrajal do danesdaj Kralj matjaž spomni svoje ljudi na ponos čas je njih zbudi

Drago Miloševič

Kralj Matjaž

24

Ob sVetOVNem DNeVu lusKaVice

Rupnikova linija na Koroškem

Luskavica ndash svetovni zdravstveni izzivorganizacije bolnikov ndash v sloveniji je to društvo psoriatikov s sedežem v ma-riboru in številnimi podružnicami po vsej državi ndash od leta 2004 obeležujejo 29 oktober kot svetovni dan luskavice luskavica je pogosta bolezen kože ki običajno poteka kronično dolgotrajno njenega vzroka natačno ne poznamo vemo pa da ni nalezljiva pojavi se lahko pri komer koli in kadar koli v nasprotju s splošnim prepričanjem se navadno ne pojavlja družinsko običajno se kaže s pordelimi zadebeljenimi s srebrnka-stimi luskami pokritimi od okolišnje zdrave kože ostro omejenimi spremem-bami najpogosteje prizadene kožo nad komolci koleni križem in v zatilnem delu lasišča pri večini bolnikov poteka na manjši površini spremembe lahko obsegajo tudi velike površine kože in včasih močno srbijo luskavica se lahko pokaže tudi na nohtih ali prizadene sklepe Bolnike z luskavico bolj ogrožajo srčno-žilne bolezni pri njih se pogosteje pojavljajo debelost sladkorna bolezen depresija visok krvni tlak kajenje in alkoholizemBolniki s kroničnimi boleznimi kože se pogosto srečujejo s strahom in ne-razumevanjem svoje okolice zaradi presenečenih ali celo zgroženih pogle-dov okolice skušajo kožne spremembe prikriti včasih pa se celo popolnoma umaknejo iz družabnega življenja

dermatologi imamo danes na voljo več različnih učinkovitih in varnih zdravil s katerimi lahko obvladamo ali močno olajšamo skoraj vse oblike luskavice lokalna terapija ndash kreme in mazila ndash še zdaleč niso edina zdravila ki so na voljo poleg fototerapije to je obsevanja z ultravijoličnimi žarki lahko dermatolog pri bolnikih s težavno ali obsežno lu-skavico ki prizadene npr več kot 10 telesne površine predpiše zdravljenje s tabletami ali biološkimi zdravili ki se uporabljajo v obliki injekcijv sloveniji so na voljo praktično vse oblike zdravljenja luskavice kot jih po-

znajo drugje po svetu in dostopne so vsem bolnikom ki jih potrebujejo zato želimo da bi dogodki kot je svetovni dan luskavice pomagali informirati tiste bolnike ki bi morda potrebovali učinkovitejše zdravljenje pa ne vedo da obstaja in pa splošno javnost ki bi morala poznati to pogosto bolezen in jo sprejemati z razumevanjem

Vesna Tlaker Žunter dr med zdravnica specialistka dermatovenerologije dermatovenerološka klinika univerzitetni klinični center ljubljana

sTanje juGoslavije po leTu 1920

če želimo dobiti celovito podobo rupnikove linije se moramo vrniti v preteklost ko je bila gradnja neke obrambne linije le ideja v

glavah takratnih generalov in politikov slovence je prihodnost po prvi svetovni vojni čakala v skupni državi slovencev Hrvatov in srbov oz kasneje v Kraljevini jugoslaviji slednja je imela po svojem nastanku leta

1918 veliko notranjih kot tudi zunanjih sovražnikov tukaj lahko izpostavimo predvsem odnose z italijo ki je zaradi londonskega sporazuma podpisanega leta 1915 zahtevala velik del istre z rapalsko pogodbo leta 1920

je nastala istoimenska meja ki pa je potekala globoko na slovenskem ozemlju to pa je odnose med državama znatno poslabšalo mussolini je v času pred aprilsko voj-no večkrat sam nameraval napasti jugoslavijo a je pre-

25

vladalo mnenje da je naša vojska premočna v nekakšno zaščito pred morebitnim napadom z Balkana so v italiji leta 1932 začeli graditi obrambno linijo bunkerjev znano kot alpski zid (it vallo alpino) zaradi tega je jugo-slovanska vlada dokončno ocenila da italija predstavlja resno grožnjo leta 1935 je bilo odločeno da se ob za-hodni meji zgradi nekakšna lsaquoproti linijarsaquo ki naj bi ščitila pred napadom italije in omo-gočila mobilizacijo vojske in civilnega prebivalstva v notranjosti za nadzor nad gradnjo so leta 1938 v ljubl-jani ustanovili štab utrjevanja za poveljnika pa je bil dolo-čen general leon rupnik po njem je linija dobila tudi ime

Gradnja bunkerjev se

preseli na ŠTajersko in koroŠko gradnja bunkerjev na za-hodnem delu slovenije ob rapalski meji je potekala hitro gradbišča pa je ustavil anschluss marca 1938 se je avstrija priključila nacistični nemčiji to je za jugoslavijo pomenilo dodatno grožnjo

že leta 1939 je bilo odločeno da se gradbeni stroji pre-maknejo ob severno mejo tako je nastal šesti odsek rupnikove linije ki poteka med črno na Koroškem in markovci pri ptuju do leta 1941 so na Koroškem postavi-li nekaj manj kot 100 bunker-jev ki so razporejeni vzdolž reke meže linija pa je bila za težjo prehodnost nasprotnika dodatno utrjena tudi s strel-skimi jarki protitankovskimi ovirami in z ovirami ob želez-niški progi v črni je bilo po vojaški označitvi postavljenih 11 bunkerjev našla nisva 3 lah-ko so uničeni ali pa prekriti z zemljo 6 april 1941 v jutranjih urah 6 aprila 1941 se je začelo zares nemška

letala so preletela dravograd avstrijsko stran meje pa je za-sedla nemška vojska (1 gor-ska in 79 pehotna divizija) Bunkerje na desnem bregu drave in meže pa so zasedli graničarji orožniki vojaki in nekaj rezervistov ndash vsega sku-paj nekaj čez 100 branilcev do 10 aprila so nemci osvojili

celotno mežiško dolino naj-večji odpor iz bunkerjev je bil ustvarjen v dravogradu kjer jih je bilo v borbah tudi nekaj poškodovanih skozi ravne je okupator prešel neovirano spet pa je naletel na manjšo oviro na prevaljah in kasneje v mežici v črni prav tako ni prišlo do večjih spopadov rupnikova linija se je izkazala za neučinkovito saj ni doseg-la svojega namena ndash zadržati napadalca ampak na to je vplivalo veliko dejavnikov predvsem gre izpostaviti da je jugoslovanska vojska praktično razpadla že pred vojno in zaradi tega bunkerji niso bili zasedeni kot je bilo načrtovano

celotno rupnikovo linijo na Koroškem lahko pogledate na avtorski spletni strani www

rupnikovalinija-koroškaconr

B1 ndash marholčeva rida B2 ndash jakob B3 ndash polena ndash orešnikov bun-ker B4 ndash pustnikov bunker B5 ndash starijev pruh B6 ndash center B7 ndash Balinišče

B8 ndash Kajžarjev bunker B9 ndash Kablex B10 ndash ob meži B11 ndash čistilna naprava B12 ndash torčeva rida B13 ndash štrikar ndash v gozdu B14 ndash štrikar ndash pri hiši B15 ndash meja B16 ndash poljana ndash v gozdu seZnaM ŠTevila bun-kerjev po občinaH na koroŠkeM A ndash OBČINA ČRNA NA KO-ROŠKEMnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeB ndash OBČINA MEŽICAnašla vseh 16 bunkerjevC ndash OBČINA PREVALJEnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeE ndash OBČINA DRAVOGRADnašla 38 bunkerjev

viri- aprilska vojna Wikipedija prosta enciklopedija- miloš Habrnaacutel rupnikova črta in druge jugoslovanske utrdbe iz obdobja 1926-1941 2005 pripravila davo in stanko mihev

SODELOVANJE S STARŠI

Starši imajo pri vzgoji svojih ot-rok bistveno vlogo To velja tako za vzgojo doma kakor tudi za vzgojo v vrtcu Prav zaradi tega je povezovanje in sodelovanje vrtca s starši ključnega pomena Obojim omogoča lažje zaznavan-ja otrokovih potreb želja in ob-čutij Z namenom okrepitve tega odnosa v vrtcu organiziramo raz-lična sodelovanja in srečanja

Družinski izlet v kekčevo Deželo

V mesecu oktobru smo skozi mnoge dejavnosti spoznavali in doživljali Kekca in njegove pri-jatelje Odločili smo se da ga skupaj s starši tudi obiščemo Vso pot sta nas spremljala lepo vreme in dobra volja Med mo-gočnimi vršaci neokrnjene na-rave se skriva Kekčeva dežela kjer so nas pričakali junaki iz zgodb Popeljali so nas skozi pra-vljični svet kjer naša domišljija ni poznala meja V marsikaterem odraslem se je prebudil otrok Polni vtisov s pesmijo na ustih in

srečo na obrazu smo se vračali domov

Kekec in njegovi junaki so v otroških srcih pustili močan pe-čat Še vedno (po dveh mesecih) radi prepevajo Kekčeve pesmi se igrajo igre vlog rišejo junake hellip Posneli smo tudi svoj Kekčev film na katerega smo zelo po-nosni

Hvala starši ker ste si vzeli čas za svojega otroka in mu omogo-čili nepozabno doživetje

Ps Na sprehodih pogosto pre-pevamo Kekčeve pesmi Postojte poglejte nas pogumne vesele otroke Mogoče boste v sebi prebudili spomin na brezskrbno otroštvo

obiskal nas je Galov ATA LOVEC

Na srčno željo Gala in v predhodnem dogovoru z njegovim očetom nas je le-ta v vlogi lovca obiskal v vrtcu Oblečen v zeleno-rjava

oblačila s klobukom na glavi daljnogledom nahrbtnikom slikami živali lovskimi trofejami je vstopil v igralnico Otrokom je na privlačen zanimiv in poučen način predstavil vlogo lovca Otroci so ga z zanimanjem poslušali Skupaj smo se odpravili na sprehod do opazovalnice in krmišča katerega smo napolnili z jabolki koruzo korenjem in senom Seznanil nas je z živalmi ki živijo v našem gozdu in kako se pripravljajo na zimo

Hvala ata Mitja za poučno do-poldne Pri otrocih si razblinil mit da lovci streljajo in ubijajo živali ter rešujejo Rdečo kapico

zdaj vejo da lovci poznajo vse vrste živali jih krmijo in skrbijo zanje se družijo v lovski družini podobno kot mi v vrtcu obožu-jejo naravo fotografirajo živali se neopazno v zeleno-rjavi obleki sprehajajo po gozdu in z dalj-nogledom opazujejo živali

tanja bivšek

POZIV STARŠEM ZA ODDAJO VLOGE ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA ZA KOLEDARSKO LETO 2013v mesecu decembru morajo vsi starši ki imajo otroke vključene v vrtec ponovno oddati vlogo za določitev znižanega plačila vrtca za naslednje koledarsko leto 2013 dosedanje odločbe o znižanem plačilu se namreč s koncem decembra 2012 iztečejo in s tem prenehajo biti pravna podlaga za izstavitev računov v naslednjem letu

vlogo na predpisanem obrazcu starši oddajo na pristojnem centru za socialno delo za pravočasno vložene vloge za katere se bo izdala odločba z veljavnostjo 1 1 do 31 12 2013 se bodo štele le tiste ki bodo vložene do konca meseca decembra 2012 V skladu z 32 členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev namreč upravičencu pripada znižano plačilo vrtca od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge

starši bodite pozorni tudi pri datumih za uveljavitev otroškega dodatka in šolske prehraneBarbara prevorčič

27

NEPALraquoNepal je tu da bi te spremeNil Ne pa da bi ti Njegalaquo ta misel legeNde sloveNskega alpiNizma Nejca zaplotNika še kako drži saj te dežela resNičNo spremeNi medtem ko je ti Niti Ne moreš Niti Ne želiš ko jo eNkrat obiščeš te vedNo zNova iN zNova vleče Nazaj

Federativna demokratična republika Nepal kot se glasi uradni naziv države je v vseh pogledih posebna država Do-movina utemeljitelja budizma Siddhar-te Gautame varno skrita pod mogočni-mi in silno skrivnostnimi himalajskimi vrhovi med katerimi še vedno živi mit nikoli fotografiranega jetija ter never-jeten spekter geografskih kulturnih bioloških in religijskih raznolikosti ki so tako zelo vplivale na dojemanje za-hodnega sveta da je le-ta Nepal včasih imenoval kar Pravljična dežela Dežela bogov ali celo Šangri-La nikoli odkriti mistično-magični raj

Na življenje v edini uradni hinduistični državi na svetu je vedno vplivala njena specifična geografija ndash topografsko gledano leži najvišja točka Nepala 8848 metrov nad morjem najnižja pa le 61 metrov nad morjem ndash a so jo njegovi vladarji praviloma hote ali nehote izkoriščali v povsem

druge namene kot za ekonomski razvoj Dežela obdana z zastrašujočima sosedama Indijo na jugu in Kitajsko na severu in v kateri se sedaj močno večinski hinduizem vidno in mirno prepleta z manjšinskim budizmom pri čemer sta jasno vidna tudi vpliva domače nevarske in sosednje tibetanske kulture je skozi zgodovino sicer presenetljivo uspešno odbijala pritiske tako severne kot južne sosede a so njen razvoj zavrle notranje zdrahe revolucije in revolti Cena notranjih bojev pa je visoka Nepal dandanes spada med najrevnejše države sveta

Nepal je najbolj poznan prav po svojih mogočnih osemtisočakih zato verjetno ni nič čudnega da ga nekateri imenujejo Dežela v kraljestvu gora V Nepalu je kar osem od desetih najvišjih in najzahtevnejših gora na našem plane-tu vključno z najvišjo Mount Everest

Kljub temu da kar 80 odstotkov

nepalskega površja prekriva Himalaja pa se 50 kilometrov južno od nje večni sneg in led srečata z vročino in pragozdovi Kot bi prišli v novo deželo Kontrast je očiten in skoraj zmede človeka ko se en dan spogleduje z najvišjimi vrhovi sveta naslednji dan pa ga pričaka ravnina riževa polja in džungelski pas južnega Nepala Prav ta raznolikost daje pestrost tej deželi in zaradi tega ponuja široko paleto rastlinstva in živalstva Od himalajskega goveda (jakov) leopardov tigrov nosorogov do slonov krokodilov antilop opic hellip Z namenom da omogoči preživetje številnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst je nepalska vlada ustanovila štiri rezervate ndash Čitvan Sagarmatha Langtang in jezero Rara ki skupaj merijo več kot 3000 kvadratnih kilometrov

Nepalsko prebivalstvo je nepregle-dna množica ljudstev ki jim že stoletja

Mount EverestMolilni mlinčki

Budistični tempeljBoudhanath Stupa

Katmandu

Ama Dablam

28uspeva dokaj harmonično prebivati skupaj se prilagajati novim idejam vrednotam in prišlekom ki prihajajo od vsepovsod Po besedah mnogih ki so obiskali Nepal so Nepalci zlati ljudje To sem med obiskom Nepala občutila tudi sama Kljub pomanjka-nju in revščini so vedno nasmejani pripravljeni na pogovor in čakajoči na majhno pozornost mimoidočih Nji-hova prijaznost se iz mesta stopnjuje proti vedno višjim vasicam ob vznožjih osemtisočakov Višje ko greš bolj pri-jazni in iskreni so Neverjetna je hvale-žnost otrok ko jim podariš staro igračo svinčnik ali sladkarije

Nepalci so zelo vraževerni Tako hindujci kot budisti imajo svoje vraže in pravila ki se jih držijo in jih

spoštujejo Zanimivo je na primer da družina preden se vseli v nov dom prosi astrologa da določi najugodnejši datum vselitve Prav tako astrologi zaročencema določijo najprimernejši dan za poroko Predvsem strogo se držijo pravil v zvezi z vero Tako pred vhodom v tempelj ne smejo jesti in piti Pravilo ki se ga strogo držijo tudi turisti je da se mimo templjev in znamenj (čorteni maniji) vedno hodi le po levi strani prav tako pa se v smeri urinega kazalca vrtijo tudi molilni mlinčki

Zanimivo je da v popolnem sožitju uspevata dve tako različni verstvi Na eni strani budizem ki spoštuje vsa živa bitja

in deluje v sožitju z naravo na drugi strani pa raquokrvavilaquo hinduizem Vsaj tako se ti zdi ko opazuješ budistične molilne mlinčke ki jih poganja voda pisane molilne zastavice katerih molitve veter odnaša bogovom na drugi strani pa kr-vave daritve živali v hindujskih templjih Kljub tem daritvam pa imajo hindujci nekatere živali za svete in jih je prepove-dano ubijati

Krava je v Nepalu sveta z zakonom zaščitena žival Predstavlja boginjo La-ksmi ndash boginjo bogastva Kljub prome-tnemu kaosu ki vlada na katmandujskih ulicah ima krava vedno prednost Lahko se sprehaja po ulicah se ustavi sredi ceste ali uleže pred vhod v tempelj nihče je ne bo preganjal Sveta žival je tudi slon ker ima Ganeš ndash sin boga Šive

ndash slonovo glavo Ko gre slon po cesti se verni Nepalci dotikajo prahu na odtisu njegovih nog in si ga kot raquotikelaquo priti-skajo na čelo Svete živali pa so tudi bik opica in čmrlj

Poleg trekinga in alpinizma ki sta med turisti najbolj priljubljeni aktivnosti pa Nepal ponuja tudi vrsto drugih špor-tov in aktivnosti Vedno bolj popularni so rafting na rekah Kali Gandaki Bhote Kosi in drugih gorsko kolesarjenje vožnja z motorji bungee jumping in seveda džungelski safari v Kraljevem narodnem parku Čitvan

V Nepalu lahko vsakdo najde nekaj zase Ko potuješ po tej skrivnostni deže-li sprva sploh ne opaziš da spada med

najmanj razvite dežele našega planeta Naravne lepote mogočna arhitektura kulturna raznolikost in iskreni ljudje te tako prevzamejo da socialni položaj ljudi kar spregledaš

Ko sem pred tremi leti prvič obiskala Nepal se mi je zdelo da deželo kar dobro poznam saj sem videla nešteto diapozitivov in slišala mnogo zgodb ki mi jih je pripovedoval ati vsakokrat ko se je vrnil iz Nepala Pa sem se motila Ko sem prvič stopila na nepalska tla sem šele začela spoznavati to prekrasno deželo

Čeprav prvi vtisi niso bili ravno tako zelo krasni Prvi stik s Katmandujem glavnim mestom Nepala je bil zame rahlo šokanten Vsepovsod gneča smeti ki jih mečejo kar skozi okna na

ulico smrad hellip Po cestah ki si sicer niti ne zaslužijo imena ceste se sprehajajo krave krdela uličnih psov ljudje vozijo rikše avtomobili in motorji in to vse povprek Zmešnjava avtomobilov motorjev in rikš ki se ob neprestanem hupanju raquolovijolaquo po katmandujskih ulicah je neverjetna Zdi se da je edina obvezna oprema na avtomobilu delujoča hupa saj vozniki neprestano hupajo Zanimivo je tudi da mora na motorju imeti čelado samo voznik in to ne glede na to da po navadi vozijo s sabo več ljudi velikokrat kar cele družine

Po prihodu v Nepal smo prve tri dni preživeli v Katmanduju kjer smo uredili

Namche Bazar Nepalski otroci Patan - Hindujski tempelj

Sežiganje mrtvihSamostan v Tengbocheju Tabla Everest

29

in nakupili vse potrebno za treking Znamenitosti mesta si v tem času nismo uspeli ogledati saj so bile trgovinice in ulični prodajalci preveč prepričljivi s svojimi ponudbami in sem večino časa preživela na glavni turistični ulici Thamel ter barantala za nižje cene

Po treh dneh Katmanduja ko sem se ravno navadila na ljudi mestni utrip gužvo in me smeti in smrad niso več motili Katmandu pa je postajal vedno bolj zanimiv in privlačen smo se odpravili na treking Do Lukle ki je bila naše izhodišče za treking smo iz Katmanduja poleteli z letalom Jetstream 41 letalske družbe Yeti Airlines Med poletom ki je bil prav gotovo eden od vrhuncev tega potovanja sem prvič videla sedem- in osemtisočake med njimi tudi Everest Že iz zraka je bil videti mogočen Po izjemno zanimivem pristanku na najkrajši in najstrmejši pristajalni stezi kar sem jih kdaj videla smo v Lukli poiskali lodge kjer smo se dobili z našima nosačema Tekijem in Pembo Oba sta bila doma iz vasi ki je bila iz Lukle oddaljena dva dni hoje z delom nosačev pa sta služila denar za svoji družini

Treking pod Everest smo torej začeli v Lukli ki leži na nadmorski višini 2840 m Načrtovano je bilo da se prvi dan odpra-vimo do vasi Phakding do koder smo prispeli po približno dveh urah hoje Ker je bila pot ki nas je čakala naslednji dan veliko bolj strma in zahtevna smo se odločili da bomo nadaljevali Tako smo prvi dan prišli do vasi Monjo (2840 m nmv) kjer smo našli prijeten lodge v

katerem smo prespali Tu sem tudi ugo-tovila da je hrana v nepalskih vasicah veliko bolj okusna kot v katmandujskih restavracijah Drugi dan trekinga nas je čakala hoja do Namče Bazarja ki leži na nadmorski višini 3440 m Kmalu po za-četku hoje smo prišli do vstopa v Naci-onalni park Sagarmatha Tu smo morali pokazati karte in posebne treking potne liste V nadaljevanju poti smo prišli še do vojaške kontrole kjer se je postopek s kontrolo kart ponovil Po približno treh urah hoje smo prišli do Namče Bazarja vasi ki jo imenujejo tudi mesto Šerp Namče Bazar je glavno mesto in trgo-vsko središče regije Khumbu ki je ime dobila po istoimenskem ledeniku Po kosilu in kratkem počitku v lodgu smo se odpravili do samostana nad vasjo ki je sedaj preurejen v muzej V muzeju so razstavljeni predmeti ki jih po nepalskih vaseh še danes uporabljajo v vsakda-njem življenju Ogledati si je mogoče tudi slike in dokumentacijo o Mount Everestu ter fotografije Šerp ki so osvo-jile Everest Med njimi so našli tudi sliki Ang Dorjeeja in Pasang Tenzinga ki sta bila leta 2000 z atijem in Davom na vrhu Everesta

Naslednji dan nas je čakala hoja do vasi Tengboche Ta del poti je bil eden izmed bolj zahtevnih saj se je že na začetku pot začela strmo spuščati in ker smo morali nekje pridobiti novih 600 višinskih metrov se je kar hitro začela strma pot navzgor Vse raquominus metrelaquo ki sem jih preklinjala na poti navzdol pozabim ko mi ati pokaže Ama Dablam Šesttisočak ki sta ga maja 1996

v severozahodni steni po prvenstveni smeri preplezala Vanja Furlan in Tomaž Humar za kar sta dobila najprestižnejše alpinistično priznanje ndash Zlati cepin Sicer pa meni osebno eden najlepših vrhov Hojo sta poleg strmine oteževali tudi vročina in vlaga ki ju na takšni višini nisem pričakovala Ves trud je bil poplačan ko sem končno prišla do cilja kjer nas je pričakal čudovit razgled na Lhotse in Everest Vas Tengboche leži na nadmorski višini 3860 m V vasi je glavni budistični samostan v Nepalu sicer pa eden najlepših na svetu Samostan je v devetdesetih letih pogorel zdaj pa je povsem obnovljen Imeli smo enkratno priložnost da smo lahko bili prisotni pri obredu Na začetku sta dva mlada meniha vernike poklicala k obredu s piskanjem na ogromni školjki Obred je bil zelo zanimiv večino časa zelo umirjen trije menihi so molili naprej ostali pa za njimi na trenutke pa je umirjenost zmotil močan udarec na gong igranje na piščalke in zvončke ter glasno petje Izredno zanimiva je bila tudi sama molilnica ki je bila poslikana z budističnimi podobami najbolj pa je izstopal ogromen pozlačen kip Bude Obisk samostana mi bo ostal v posebnem spominu tudi zato ker me je eden od menihov blagoslovil z rdečo vrvico okoli vratu ki je za zdravje in dolgo življenje ter rumeno ruto ndash kato za srečo

Pot nas je iz Tengbocheja vodila skozi vasi Deboche in Shomare do vasi Periche (4240 m nmv) Pot mimo prostranih travnikov in njiv mimo vasi

Barva za tike Kip Bude Nepalski otroci

30je bila iz dneva v dan bolj zanimiva Sončno vreme mogočne gore neverjetna pokrajina in iskreni ljudje so nam lepšali vsakdan na poti proti našemu cilju Molilne zastavice molilni mlinčki in čorteni so zbujali navdušenje nad preprostostjo budizma Otroci ki smo jih srečali na poti in jim podarjali kulije in stare igrače pa me še danes spravijo v dobro voljo ob spoznanju kako lahko malenkosti nekomu polepšajo življenje Ko smo prispeli v Periche smo najprej opazili spomenik iz nerjavečega jekla v obliki prerezanega stožca v notranjosti pa vrezana imena vseh ki so se do leta 2005 smrtno ponesrečili na Mount Everestu in okolici Takoj nam je v oko padlo ime atijevega prijatelja Marka Lihtenekarja ki se je po uspešno osvojenem vrhu Everesta 21 maja 2005 smrtno ponesrečil pri sestopu z gore

Četrti dan trekinga smo prispeli do vasi Dingboche (4358 m nmv) ki mi je v spominu ostala predvsem zaradi najbolj okusnih momotov ki sem jih jedla na potovanju po Nepalu Momo je tipična nepalska jed podobna našim cmokom Ponavadi so polnjeni z zelenjavo ali mesom in so lahko kuhani ali pečeni Postreženi so skupaj z različnimi pikantnimi omakami Postanek v Dingbocheju pa mi je poleg najboljših pečenih sirovo-tuninih momotov ostal v spominu tudi zaradi aklimatizacijske ture ki smo jo naredili Bila je sicer ena zahtevnejših aklimatizacij na trekingu vendar tudi ena lepših Vrh grebena ki smo si ga

zadali za aklimatizacijo nas je presenetil s čudovitim ledeniškim jezerom in Ama Dablamom ki se je dvigal nad njim Naslednji dan nas je čakal eden daljših kosov poti Do zadnje vasi pred končnim ciljem Kala Patarjem smo morali opraviti 700 višinskih metrov Pot nas je peljala po grebenu nad vasjo Periche in naprej do morene ledenika Khumbu mimo Thokle do vasi Lobuche (4910 m nmv) Po kratkem počitku v lodgu smo se odpravili na aklimatizacijo Pot nas je peljala mimo Italijanske piramide ndash mednarodnega observatorija in laboratorija do bližnjega grebena Z vrha grebena smo lepo videli pot proti vasi Gorak Shepp Kala Patar Italijansko piramido pred nami pa se je bohotil Nuptse Po vrnitvi v lodge sem kljub aklimatizaciji dobila svojo porcijo višinskih neprijetnosti Razbijanje v glavi se je kljub vztrajnemu preganjanju s tabletami nadaljevalo še dolgo v noč in mi kratilo prepotreben spanec

Vrhunec trekinga je bil vzpon na Kala Patar (5550 m nmv) Iz Lobuch smo se podali proti zadnji vasi Gorak Shepp in naprej proti vrhu Kala Patarja Vso pot smo tekmovali z meglo ki nam je vztraj-no sledila Višina je delala svoje noge so bile vedno težje dihanje pa je postajalo vedno težje Za spodbudo se nam je na poti razkril Everest Tokrat je bil res čisto blizu Hitro sem se ga nagledala in po-slikala saj ga je minuto zatem že zakrila megla Bolj kot smo se približevali vrhu bolj je sonce kurilo meglo in na vrhu nas je pričakal čudovit razgled Everest Lhotse Nuptse Pumo Ri ledeni slap le-

denik Khumbo hellip vse je tako ogromno mogočno in čudovito Občutek na vrhu je bil enkraten Po obveznem slikanju smo kar obsedeli in občudovali bele vrhove okoli nas Z vrha smo sestopili po drugi poti ker smo se namenili poiskati spominsko tablo Janezu Jegliču ndash Jo-hanu ki je leta 1997 omahnil z grebena Nuptseja po tem ko sta s Tomažem Hu-marjem preplezala prvenstveno smerPo doseženem cilju trekinga ndash osvojitvi Kala Patarja smo se naslednji dan iz Lobuch odpravili nazaj proti Namche Bazarju od koder smo zadnji dan trek-inga odšli do vasi kjer smo začeli ndash do Lukle V Lukli smo prespali nato pa takoj zgodaj zjutraj po slovesu od nosačev s prvim letalom poleteli v Katmandu Vrnitev v Katmandu je bila rahel šok Iz mirnega podeželja nazaj v gnečo in hrup Ker smo imeli le tri dni časa pred odhodom domov je bilo potrebno Katmandu seveda čim bolje izkoristiti in raziskati Katmandu je zaradi svoje čudovite arhitekture pod UNESCOvo zaščito Prvi dan smo se najprej odpeljali do mesta Patan kjer smo si ogledali Durbar Square ndash staro mestno jedro kjer so nekoč ustoličevali kralje in kjer živi boginja Kumari ki je žal nismo uspeli videti Smo pa v hindujskem templju bili priča daritvi koze hindujskim bogovom Po vrnitvi v center Katmanduja smo si šli ogledati največjo znamenitost Katmanduja ndash Boudhanath Stupa bolj poznano kot Budine oči Stupa ki je ena največjih na svetu je od leta 1979 na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine Prvi dan v Katman-

Sveti mož Vzletno pristajalna steza v Lukli Z atijem na vrhu Kala Patarja

31

duju po vrnitvi s trekinga smo zaključili z nazdravljanjem na uspešno izveden treking v restavraciji Rum Doodle kjer so leta 2000 praznovali svoj uspeh na Everestu tudi člani odprave Ski Everest 2000 Posebnost te restavracije je da vsi osvajalci Everesta dobijo svojo člansko kartico s katero lahko v restavraciji Rum Doodle jedo brezplačno

Naslednji dan smo si ogledali tempelj Pashupatinath ki je eden najpomemb-nejših Šivinih templjev na svetu Tempelj je v vzhodnem delu Katmanduja ob reki Bagmati Zraven templja ob reki se na-haja tudi nepalski Varanasi kjer zažigajo umrle pepel pa nato raztrosijo v reko Sam pogled na mrtveca ki gori ob reki

je sprva grozljiv a dlje časa kot opazuješ dogajanje bolj logično in normalno se zdi vse skupaj Bolj šokantno je kako sto metrov nižje otroci plavajo v reki ženske pa perejo posodo in oblačila V templju in njegovi okolici je polno sadhujev ndash hindujskih svetih mož ki meditirajo in za plačilo pozirajo turistom Po napor-nem ogledu templja Pashupatinath smo se z rikšami odpeljali do stupe Swo-yambhunath ki je starodaven religijski kompleks na vrhu hriba v zahodnem delu Katmanduja Stupa je turistom bolj znana pod imenom Opičji tempelj ker na SZ delu templja živijo svete opice S templja se razkriva čudovit pogled na Katmandu Zadnji dan v Nepalu je bil

rezerviran za še zadnje nakupe in odkri-vanje najboljših katmandujskih slaščic Vse od tehnične opreme do oblačil ndash ko se naučiš barantati je Katmandu raj za nakupovanje

Kljub katastrofalnemu prvemu vtisu me je Nepal očaral Zdaj sem končno ra-zumela atija in druge zakaj se venomer vračajo tja Kaj je tisto kar te v Nepalu tako prevzame je najlepše opisal ati ko se je leta 1999 prvič vrnil od tam raquoPo-polnoma drugačen način življenja Ljudje so tam pripravljeni pomagati Vse delajo počasi mirno z dobro voljo Čisti balzam za dušolaquo

Tadeja Oderlap

mežičarji po svetutokrat se bomo odpravili malo dlje No zelo daleč pravzapravNaš cilj je država ki je po velikosti druga Na svetu ndash s pisaNo mešaNico Narodov v velemestih ki se še vedNo širijo Na drugi straNi pa z ogromNimi polji zasejaNimi s pšeNico iN koruzo s trgovskimi ceNtri ki so prava mala mesteca iN NeskoNčNimi ravNimi cestami po katerih Nihče Ne vozi prehitro jezera iN jezerca so posuta po deželi ki v svoji NotraNjosti skriva zaloge Nafte Na dveh straNeh državo obdaja širNo morje deli pa visoka gorska veriga če vam Naštejem še medvedi iN hokej javorov list iNdijaNci iN zlatokopi je bilo Namigov dovolj da ste ugaNili kam smo NameNjeNi ida paradiž

Kdo ste in kje živiteSem Franc Potočnik in živim v Kanadi v provinci Alberta v njenem glavnem mestu Edmonton

Kako dolgo ste že tam in zakaj ste tja odšli

V Kanadi živim že 46 let Iz Mežice sem odšel raquos tre-buhom za kruhomlaquo nekaj časa preživel v Nemčiji in Franciji potem pa sem bil odločen oditi nekam dlje Avstralija ali Kanada sta bili dve možnosti ndash in

ker je ladja proti Kanadi odplula prej sem se pač vkrcal nanjo

V čem se nov kraj in vaše zdajšnje življenje najbolj razlikujeta od tistega prej

Edmonton je milijonsko mesto v katerem v sožitju prebivajo ljudje vseh narodnosti Tu ima človek veliko možnosti za zaposlitev ndash nemalo ljudi ima dve celo tri različne službe Nekatere vsak dan druge morda dva- trikrat na teden po nekaj

ur Pač glede na potrebe in želje po recimo nakupu hiše ali česa drugega Življenje v Edmontonu zaradi takih možnosti zaenkrat ni predrago tudi prihodnosti se ne bojimoZimske temperature so tu precej nižje kot doma (Do -25 stopinj celzija otroci še redno hodijo v šolo) Je pa mraz suh tako da kepe sploh ne moreš narediti ker je tudi sneg tako suh da se ne sprime Tako je pozimi poleti so pa največja nadloga komarji

ki najdejo odlične pogoje za razvoj v vseh mlakah in jezerih

Kaj vam je tam najbolj všečVšeč mi je pokrajina narava Rad hodim kampirat ob jezera uživam v ribolovu Na razpolago je tudi veliko športnih objektov tako da vsak najde kaj po svojem okusu

Kaj najbolj pogrešatePogrešam Mežico in življenje v njej kakršno

32

sem poznal v mladosti

Kako pogosto se vračateprihajate na obisk v domovino

Domov pridem vsaki dve ali tri leta Vesel sem da sem v svoj rojstni kraj uspel pripeljati tudi svoja dva otroka (ki sta nekaj časa v Mežici obiskovala osnovno šolo oz vrtec) z

družinama da so tudi oni spoznali prelepo Koroško in Slovenijo

Kako vidite Mežico ko pridete domov

Po 46 letih odkar sem zapustil Mežico se počutim malo tujega Mnogih znancev več ni tudi življenje teče drugače Manj je sproščenega druženja

Živi blizu vas še kaj SlovencevKorošcev Se srečujete

Tukaj je precej Slovencev pogosto se srečujemo ndash na kavici ali na prireditvah

v letos odprtem novem Slovensko ndash kanadskem kulturnem centru ki se lahko pohvali s plesno dvorano za 300 ljudi knjižnico kapelico in sobo za srečanja Do lani smo se dobivali v leta 1967 zgrajenem domu ki so ga zaradi gradnje ceste podrliKorošcev pa skoraj ni več

le dve družini drugi so na žalost pomrli

Ali v trgovinah najdete tudi kakšne izdelke iz Slovenije

V Edmontonu smo že pred leti našli italijansko trgovino kjer dobimo tudi slovenske izdelke malinovec kavo barcaffe Radensko ribe nudeljčke skoraj vse

Kaj vedno odnesete s seboj ko se vračate z obiska v domovini

Ob povratku s seboj odnesemo CD-je s slovensko glasbo slovenske knjige pa tudi

kakšno flašo šnopsa

Tipična jed pijača kakšen poseben običaj v novi deželi

Kanadska specialiteta je goveji steak na ražnju pečena koruza in krompir tudi piščančje perutničke lahko dobiš na vsakem koraku ndash pripravljene na tisoč in en način od običajno spečenih do

raquohot chicken wingslaquo ki so izdatno začinjene Pijača je whisky pa morda še za Slovence neobičajna kombinacija pivo z dodatkom clamato juice (to je mešanica sokov neke školjke paradižnika in zelene) Tudi običaja da ti v lokalu kavo za ceno ene dotakajo tako dolgo da prazno skodelico obrneš v Sloveniji ni Ali pa prijaznost ko poleti takoj ko sedeš na mizo brezplačno dobiš vrček s prijetno hladno vodoObičaj da se največji

dnevni obrok postreže ob šestih zvečer (kar menda z novim delovnim časom vse bolj prihaja v navado tudi v Sloveniji) je pa kriv da se prepogosto kile kar kopičijoZaradi temperatur ki pozimi sežejo tudi do -30 stopinj celzija si lahko privoščimo ribolov na zaledenelih jezerih ndash na led zapelješ z avtom izvrtaš luknjo čez to luknjo postaviš šotor in nato v zavetrju čakaš da bo riba prijela Zanimiva izkušnja ndash če le led ne prične pokati

Poslušate slovensko glasbo Katero

V živo zelo rad poslušam Radio veseljak pa CD-je s slovensko glasbo Seveda je pa No1 še vedno Avsenik

Bi sami dodali kakšno zanimivost misel sporočilo

Pregovor raquoPovsod je lepo doma je najlepšelaquo je dobil v šestinštiridesetih letih poseben pomen Moj dom bo vedno Mežica a dom je s tem ko mi je dala kruh ko so tu zrasli moji otroci in rasejo moji vnuki postala tudi Kanada Zato ko sem tu se prav vsak dan spomnim na Mežico Ko pa pridem domov na obisk se mi kmalu prične tožiti po vnukih in kanadskem vsakdanjiku A tako razpeti med dva doma s(m)o najbrž vsi ki živijoživimo v tujini Šele z oddaljenostjo pričneš ceniti tisto kar je zares pomembno

POPRAVEKNa žalost nam jo je v prejšnji številki Šumca zagodel tiskarski škrat V članku raquoO ribičih in ribištvulaquo je v stavku V eni jeseni dobijo povprečno 120000 ndash 150000 iker iz njih pa pride 80 90 v dobrem letu tudi 100 mladic izpustil nekaj ničel Pravilno je seveda da v enem letu iz iker dobijo od 80000 90000 v dobrem letu tudi 100000 mladic Šele tako je jasna pohvala da je to odstotkovno zelo uspešno Ida Paradiž

33

Letos je izšla knjiga Marjete Žebovec Slovenski književniki rojeni od leta 1930 do leta 1935 v katerih je poleg najpomembnejših slovenskih literarnih ustvarjalcev svoje zaslužno mesto zase-del tudi Marijan kar kaže na to da je v tovrstnem kulturnem segmentu pustil neizbrisen pečat Pomembno je njegovo delo s področja natančnega poznavanje kratkih japonskih pesniških oblik ime-novanih haiku Je torej pesnik pisatelj poleg tega tudi izumitelj vsekakor pa človek tisočerih interesov Je ustanovitelj skupine Literarno gledališče Treska ki je prineslo svež veter kulture v naš mali kraj in ki to poslanstvo uspešno opravlja še danes ndash čeprav brez Marijana Na nje-govo pobudo za začeli izdajati literarni

list Šumc predhodnika časopisa ki ga trenutno držite v rokah O svojem živl-jenju govori globoko iskreno zato je po-govor z njim pristen in nepozaben Manj sva klepetala o haikujih in njegovem literarnem ustvarjanju saj mi je dejal raquoO tem si lahko sama prebereš v mojih knjigah To lahko vsak Jaz ti bom pove-dal nekaj česar ne moreš prebrati nikjer veljalaquo Velja In sva klepetala o njego-vem zanimivem življenju o nepozabnih dogodivščinah O drobnih utrinkih in zgodbah ki so se dogodili nekje nekoč

Ne mara nizanja suhoparnih podatkov Življenje se namreč piše še kje drugje Da je bil precej razigran fant da se je celo rad pretepal sem izvedela Upornik torej Da je opravljal vrsto zanimivih poklicev In rešil nekaj življenj Slednje je morda bolj pomembno kot kar koli dru-gega Kar misli tudi Marijan sam In mi že nariše svoj izum Ki je bil celo patentiran Gospod Marijan kje naj začneva Mogoče od tistega trenutka dalje ko ste prišli v Mežico

Hja vselej je treba začeti od začetka To upoštevam pri vsem kar delam tudi pri svojih izumih Pravim da je treba začeti pri Grkih in Rimljanih prebrati knjige o

njih Vse pravzaprav že obstaja le po-novno je treba nekje začeti to obuditi Pa o izumih malo pozneje

Torej ndash začniva od začetka Kako vas je privedla pot na Koroško

Veš rad sem se pretepal Želeli so se me znebiti ndash oziroma hoteli so da se po-boljšam zato so me poslali v Mežico Ko sem prišel sem bil star 14 let Oče se je dogovoril z dimnikarjem Magdičem ki je videl da sem sposoben da znam po-

metati dimnike In to sem nato počel po vsej Koroški V Črni v Rudarjevem je bilo veliko hiš imeli so me zelo radi še po-sebno ženske Čez nekaj časa me je pus-til kar samega sam sem lahko računal in pobiral denar Takrat sem stanoval na Poleni Spominjam se da se mi je enkrat zlomila žica na dimnikarski palici Na Glančniku so to znali zvariti a mojster je bil jezen Udaril me je z zlomljeno palico in pobral ves denar Jaz pa sem prav tako jezen šel za njim hellip

Torej kot dimnikar ste bili samouk Za kakšen poklic pa ste se šolali

V Sveti Trojici kjer sem odraščal ndash sicer sem se rodil v Zagrebu kjer so delali

moji starši ndash sem obiskoval osnovno šolo končal sem jo v Mežici Nato sem obiskoval rudarsko šolo v Trbovljah A sem se kmalu stepel z vzgojiteljem Uf ni bilo lahko ta je bil trener boksa hellip Skratka decembra 1959 sem se vrnil v Mežico Veš takrat sem izumil postopek za reševanje potapljajočih se ljudi Ne-kega dne sem šel v kino spominjam se da je bila Meža bela od peska Prišel sem do mostu in videl kako dva skačeta v vodi Ker je bila Meža tako bela nisem videl otroka ki se je utapljal Moška sta

O tistih drobnih stvareh ki jih ne moreš prebrati v knjigah hellip

marijan mauko je vsekakor svojevrstno zaznamoval koroški pa tudi slovenski kulturni prostor poleg objav v različnih publikacijah je izdal več knjig ndash pesniških zbirk in strokovnih del o literarni teoriji

34ga poskušala spraviti na kopno pa jima ni uspevalo zaradi visokega zida Ko se jima je končno posrečilo sem iz ust otro-ka izsesal zrak nesnago naplavine pe-sek To sem storil dvakrat hellip in otrok je prišel k sebi To je bila svojevrstna meto-da za tisti čas vsi so namreč počeli ravno obratno pihali zrak v usta Veš si izumi-telj ali pa nisi Tretje poti ni Nato sem se odpravil naprej v gostilno Naročil sem si raquokavbojcalaquo (tj malinovec in žganje) da sem si izplaknil usta polna peska

Nepozabna izkušnja rešili ste človeško življenje

Da to je bilo prvič Nekoč pa je bilo v Velenju bil sem na udarniškem delu Jaz brat in dva Trojičana Z njima sem se največkrat stepel hahaha Nekaj smo si celo v sorodu a to ni pomembno pomembno je le da smo se imeli lepo Skratka videli smo nosečnico ki je hodila po pomolu iz debla naenkrat je padla v vodo Bil sem dober plavalec pripeljal sem jo na kopno Vzdignil sem jo bila je težka morali so mu priskočili na pomoč To je bilo drugič da sem rešil življenje

Bili ste torej dober plavalec Ste se ukvarjali še s katerim športom

Da predvsem z alpinizmom Bil sem tudi dober akrobat na kolesu Ah s šolo pa nisem imel toliko sreče Moral sem jo začasno zapustiti ko sem zbolel za osteomielitisom (tj vnetje kostnega mozga) Na Ptuju so mi dajali opij Vsi so mislili da bom umrl Če sem se zasmejal sem takoj padel v nezavest A na koncu smo se vendarle vsi smejali Izboljšalo se je po več kot desetih injekcijah Spo-minjam se da se je prijatelj očeta ki me je obiskal v bolnici zadrl raquoBi rad bil narkomanlaquo Hahaha a prebolel sem abstinenco Po bolezni pa sem bil tako šibak da nisem mogel vzdigniti 30 kilo-gramov barve Takrat so restavrirali cer-kev pri Trojici najeli so me da sem nosil kipe moj dedek je bil namreč cerkveni pleskar

Ste opravljali še katero drugo delo poleg tega da ste bili pozneje rudar in varilec

Da nosil sem pošto zaposlili so me za dva meseca Delal sem tudi v Mariboru

na upravi cest bil sem glavni skladiščnik A sem pustil službo ker nisem smel biti več v nabavi Poleg tega pa mi je sonce preveč sijalo v pisarno vzeli so mi celo tajnico Veš ni bilo dobro Nato sem šel k vojakom Za sabo imate mnogo izkušenj z različnih področjih Lahko bi rekli da vam je pri vsem pomagala zdrava pamet hellip

Da vedno sem bil jezen ker ni bilo koga da bi uredil kakšno stvar Pa mi je nekoč dejal dober res dober prijatelj raquoNaredi samlaquo Takrat sem si rekel da raquogliha vkup štrikalaquo Razumel me je In mi dal vedeti da moram poskušati ustvarjati izumljati Zame so Švicarji dober narod Ker ne mislijo da so pametni ampak ker nekaj poskušajo narediti

Kot ste vselej poskušali vi hellip Pa veliko ušes ni bilo pripravljenih prisluhniti vašim idejam A roko na srce s po-ezijo je bilo drugače Ste vsekakor uveljavljeni slovenski pesnik pojavl-jate se v mnogih strokovnih študijah predvsem zaradi haikujev Kdaj pa ste napisali svojo prvo pesem

Lahko ti jo zrecitiram če želiš Ščinkavec ptiček lepi je bil in nas je vse razveselilHahaha to je moja prva pesem iz osnov-ne šole Še danes jo znam na pamet

Zelo lepo Kdaj pa ste se navdušili nad haikuji

Haikuje poznam že od ranega otroštva Moja mama je bila pesnica ljubiteljska

igralka in režiserka če omenim je po vojni režirala Prešernovo Železno cesto Oče je prebarval lokomotivo jaz pa sem bil strojevodja s piščalko A da ne zaidem preveč in se vrnem k haikujem ndash veš Slovenci smo imeli že v stari Ju-goslaviji pregled japonske književnosti hellip Poskusil sem nekaj novega Vse o tem si lahko prebereš je zapisano Po-vedal ti bom kaj drugega

Torej ndash povejte mi kaj več o vaših izumih

Veliko sem krmaril okrog po svetu Veliko sem se naučil V Uradnem listu Republike Slovenije (512006) je bil patentiran moj izum za proizvajanje najbolj čiste energije na svetu gre za metodo s stisnjenim zrakom Ja izum je bil patentiran a tega nihče ni pripravljen uresničiti

Zaenkrat gospod Marijan Morda pa nekoč bo vendarle znal kdo prisluhniti in bo v tem videl potencial morda prihodnost za človeštvo Pomembno je da nikoli ne odnehate in da ostanete tako izvirni iznajdljivi edinstveni polni volje ustvarjalnosti in idej

Vsekakor

Hvala za vaše iskrene in zanimive utrinke

In bil je čas da zaključiva najin klepet In bo čas ko bom spet stekla čez travnik k Marijanu na pogovor

Nina Petek

35

na pragu najbolj čarobnega ndash in tudi vraževernega meseca v letu ndash je dlg treska mežica 1122012 v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer ob treski z naslovom vraževerje sveta avtor večera lovro vreš je na kratko predstavil istoimensko knjigo etnologa damjana j ovseca ukvarjali pa smo

se predvsem z vprašanji kot so zakaj trkamo na les Kako zacoprati fanta Katera števila so srečna Kako odvrniti nesrečo če razbijemo ogledalo zakaj dimnikarji prinašajo srečo če ste prireditev zamudili vse odgovore najdete v omenjeni knjigi

večer je glasbeno dopolnil domen

vreš kot bralci pa so nastopili nina vogel martin perčič lovro vreš in ajda vasle člani društva so pripravili tudi tradicionalni mali adventni bazar z drobnimi darilci in voščilnicami po simboličnih cenah

Ajda Vasle

leva fotografija stojita domen in lovro vreš sedijo marijan mauko ajda vasle martin perčič in nina vogel desna fotografija utrinek z bazarja (avtorica dorica vasle)

VRAŽEVERJE SVETA Večer Ob tresKi

19 oktobra 2012 je društvo literarno gledališče treska mežica v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer o prvem slovenskem blaženem škofu antonu martinu slomšku ponavadi se njegovi biografi največ ukvarjajo z njegovim narodnobuditeljskim in dušnopastirskim delom tokratni večer

pa se je osredotočil na njegovo manj znano in raziskovano poezijo ki jo je avtor večera peter peruzzi prepletel z znano slomškovo pridigo svoj jezik je treba spoštovati

na prireditvi je sodelovalo tudi kulturno pevsko društvo sv lenart s plata pod vodstvom zborovodkinje

Klavdije Freidl prepevali so uglasbene ponarodele slomškove pesmi za katere se pogosto zmotno misli da so ljudske

Besedilo so brali člani dlg treska mežica erika žagar dorica vasle lovro vreš in ajda vasle

Ajda Vasle

leva fotografija pevci zbora sv lenart s plata desna fotografija lovro vreš erika žagar dorica vasle ajda vasle (avtor štefan erjavc)

SVOJ JEZIK JE TREBA SPOŠTOVATI ndash Večer ob treski o blaženem Antonu Martinu Slomšku

36

37

vzrok za nastanek te zvrsti njegovega slikarskega opusa je tesno povezan z njegovo življenjsko zgodbo odraščal je v rudarski družini in že v otroških letih v globinah podzemnih rovov odkrival ndash ne le teme in nevarnosti ndash temveč tudi svetlobo in predvsem čarobni svet barv in likov ki jih je v tisočletjih izoblikovala naravamilan pečovnik je v rudniku opravljal delo nadzornika in že takrat je postal navdušen zbiralec mineralov in fosilov v njih je prepoznal skrivnosten preplet majhnega in velikega ndash mikrokozmosa in vesolja ndash vidnega in nevidnega Kot slikar svoje najljubše kamnine po svojem videnju in občutju projicira na platno likovno jih razdrobi poveča in jim šele naknadno s pomočjo svetlobnih odtenkov in posebnega nanosa barve vrne trdnost in obliko tako vidno in otipljivo ki zlahka odpira vrata v svet domišljije v svet čudovite igre teme in svetlobe barv likov in črt ob slikah milana pečovnika začutimo skrivnostni svet in delo narave tudi vsi tisti ki nam ni bilo dano videti in doživeti zakladov podzemnega svetasicer pa obsežen opus njegovih drugih slik izžareva lepoto koroške pokrajine ter čudovita tihožitja rož ki so ga spremljale na njegovih gorskih in smučarskih poteh pripovedujejo življenjsko zgodbo od otroštva do danes od sonca obsijanih pokrajin rož do medlega sija karbidovk s katerimi je pod zemljo odkrival čarobni svetsvojo umetniško nadarjenost je pokazal tudi pri obnavljanju fresk z izdajo koledarja z rudarskimi motivi napisal in izdal pa je tudi knjigo o svojem rojstnem kraju raquoHelena nekoč in daneslaquomilan pečovnik je svoje znanje dopolnjeval v likovni šoli mentorja ervina Kralja svoja spoznanja pa pogosto deli z drugimi likovniki s katerimi sodeluje na skupnih razstavah koroških likovnikov predvsem pa se s svojimi slikarskimi umetninami osebno predstavlja na samostojnih razstavahza popotnico ob razstavi za katero pravi da je njegova zadnja in prav zato postavljena v rudarski mežici je priložil zelo staro rudarsko pesem zapisano okrog leta 1870 ženske knapice so jo pele na šihtu ko so prebirale svinčevo rudo ob malici in tudi doma Knapi pa kadar

so prišli v črno in se poveselili v gostilnah začeli so nekako tako

Lep in častit je ta knapovski stanod višjih gospodov obrajtan spoznančasti je vreden še gospod ga častiker mu žlahtnega blaga iz zemlje dobiTa knapič se v zemljo v nevarnost podatam strelja tam vrta ter rudo kopaOn dela on švica se prime ga potv nedeljo se umije je lep kot gospod

naj lepote iz podzemnega sveta očarajo tudi vas

Mirjam Lapanja

16 novemBra 2012 je Bila v narodnem domu mežica slovesna otvoritev razsta-ve sliK mineralov in Kamnin črnjansKega sliKarja milana pečovniKa poimenova-na raquolepote iz podzemnega svetalaquo

lePote IZ PoDZeMNeGa SVeta

38

VPIS IN PRODAJA

abonenti iz prejšnje sezone lahko svoje sedeže potrdijo do 05122012 pričetek vpisa za nove abonente poteka od objave v medijih pa do prve predstave oz do zasedbe mest prodaja abonmajev je v tem času v prostorih narodnega doma mežica ali preko spletne prodaje na wwwnarodnidommezicasi rezervacije so možne po telefonu 051 234 226 in preko elektronske pošte infonarodnidommezicasi

MGL LjubljanaLope de Vega VITEZ ČUDESigrajo gašper tič jure Henigman Boris ostanmilan štefe matej puc lotos vincenc šparovec jernej čampelj kg marko simčič kgtjaša železnik nika rozmantina potočnik (vskok) mojca Funkl Barbara ribnikar (alt) jure Kopušar kg v uprizoritvi nastopata statista Borislav Horvat in rok solje11 januar 2013

MGL LjubljanaNikolaj Vasiljevič Gogolj ŽENITEVigrajo jana zupančič Bernarda omantanja dimitrievska jožef ropoša sebastian cavazza gregor čušin jaka lah janez starina gaber K trseglav22 marec 2013

Šentjakobsko gledališče LjubljanaDario Fo UGRABITEV (politična komedija)igrajo silvija jovanovič Bojan vister mišo mićić gregor Hlupič jure orel grega usenik miha srdinšek david peterca gašper pavc tanja skrbinšek drago razboršekdragan remšk1 marec 2013

SLG CeljeRichard Bean KRUHigrajo vojko Belšak david čeh damjan m trbovc Blaž setnikar Branko završan Bojan umek aljoša Koltak19 april 2013

Prešernovo gledališče KRANJEnrico Luttmann SEN igrajo peter musevski vesna slapar matjaž višnar darja reichman Borut veselko vesna jevnikar miha rodman vesna pernarčič1 februar 2013

Prireditelj si pridržuje pravico do spremembe programov in do odpovedi v primeru premajhnega vpisa

CENA 65 euro v enem obroku cena predstave za izven je 17 euro 60 euro za upokojence dijake in študente

ponujamo tudi možnost obročnega odplačevanja

UGODNOSTI nižja cena vstopnic stalni sedež obveščanje o predstavah in prejemanje programa prireditev

V abonma je vključenih pet predstav slovenskih gledališč predstave se bodo začele v mesecu januarju 2013 in bodo trajale do aprila 2013

GLEDALIŠKI ABONMA za leto 2013

jKz NarODNi DOm mežica razpisuje

predstave v sklopu abonmaja 2013 so

39

40

glasilo občine mežica izhaja 4 x letno v nakladi 1550 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno

vsem ki ste s prispevki sode-lovali se najlepše zahvalju-jemo prosimo da s svojimi prispevki tudi v bodoče sodelujete ker bo le na ta način naše glasilo pestro in zanimivo

prispevki ne bodo honori-rani uredniški odbor pa si pridružuje pravico do njihovega izbora

oddaja dokumentov naj bo na digitalem mediju (tekstov-ni članki v microsoft Word-u fotografije pa priložene ločeno v formatu jpeg ali tiff in sicer na resoluciji 300 dpi s krajšo stranico najmanj 10 cm) Fotografije ki ne bodo primerne velikosti (npr snete iz spleta ndash 72 dpi 70 KB) ne bodo objavljene Fizično oddane fotografije ki ste jih prispevali lahko po objavi glasila dvignete na tajništvu občine mežica

svoje prispevke pošljite na naslov

Občina MežicaTrg svobode 1 2392 Mežica

infomezicasi

urednišKi odBor župan dušan Krebel

odgovorni urednik marjan sušnik

direktor občinske uprave Blaž šaloven

člani uredniškega odbora jožef libnik Barbara prevorčič jarneja vertačnik nina petek ida paradiž

izdala občina mežica wwwmezicasi

lektoriranje jerneja vertačnik

fotografije avtorji člankov

oblikovanje jasna Kalčič atelje jk

tisk malex doo

naklada 1550 kosov

Vitotaufer

SLEHERNIK 22december2012 ob1930 SNGNOVAGORICA

PihalniorkesterrudnikaMežicainskuPinaorlek

bOžIčNONOVOLEtNIKONCERt 25december2012 ob1800 KONCERt

loPedeVega

VItEZčUDES 11januar2013 ob1930 MGL

RAZStAVAxILIKOVNEKOLONIjECUDVčRNA 16januar2013 ob1700 CUDVčRNANAKOROŠKEM

ekaVogelnik

MAKALONCA 17januar2013 ob1700 LUtKOVNOGLEDALIŠčELjUbLjANA

BraneVižintin

A+M 25januar2013 ob1800 LUtKOVNASKUPINAGIMNAZIjERAVNENAKOROŠKEM

enricoluttMann

SEN 01februar2013 ob1930 PREŠERNOVOGLEDALIŠčEKRANj

7

žišča pod višino gostišča Krebs s takšno rešitvijo državi ne bo potrebno izvajati civilnih pravd za odstranitev raznoraznih objektov ki so postavljeni v varovani pas vseh cest na tem območju hkrati pa se bo lahko rešil pereč problem zagotovitve varne šolske poti ob istočasni zagotovi-tvi varne prevoznosti predlog ureditve ki se mi je pred par leti zdel utopičen že kar naiven je bil zaradi svoje umirjenosti in socialne uravnoteženosti sprejemljiv tudi za drugače togo državno upravo

Krajanom omogoča časten umik iz dru-gače zgubljene raquobitkelaquo zaradi posegov na tuje oziroma v varovano zemljišče ob hkratni rešitvi njihovih življenjskih problemov potek pridobivanja rešitev je bil po eni strani preplet želja in sanj po drugi pa presev dejanskih razmer in

je zaradi svoje lucidnosti in hkratnega sledenja pravilom strokel postopkov na točki ko ga je potrebno polnokrvno podpreti tako na ravni laične javnosti kot z uvrstitvijo v odhodke občinskega proračuna in v nabor kratkoročnih in dolgoročnih razvojnih programov izku-šnje iz bližnjih krajev nas pač poučijo da se čas potreben od zasnove pa do prve izvedbe meri v par letih verjetneje v pol ducata le-teh a le premišljene projekte je možno pripeljati do konca in izsanjati

svoje sanje v varnejšo in prijetnejše oko-lje oba dela projekta sta pripravljena na urbanistični ravni in bosta za uvedbo v prostor zahtevala še veliko sodelovanja okolja in strokovne ter laične javnosti

Borut Bončina arhitekt

nova spleTna sTran wwwmezicasi

v mesecu decembru je občina mežica objavila novo spletno stran wwwmezicasi na kateri se ažurno objavljajo vsi aktualni ter pomembni prispevki in dogodkiopravičujemo se vsem ki ste imeli v za-dnjih mesecih ko se je pripravljala nova spletna stran težave z obstoječoveseli bomo vseh predlogov za še boljšo ter privlačnejšo spletno stran Hkrati pa pozivamo vsa društva da se aktivno vključijo k oblikovanju ter posodabljanju spletnih informacijvljudno povabljeni na ogled nove spletne strani občine mežica

breZžična inTerneTna poveZava kje kako hellip

v neposredni bližini stavbe občinske uprave mežica vam je na voljo brezžična internetna povezava meziska-dolina do katere lahko dostopate preko uporab-niškega imena meziskadolina ter gesla meziskadolina

8

pO preVerbi Vseh razpOlOžljiVih pODatKOV sem ugOtOVil Da Niste V sOrODu Ne z župaNOm ali Ne Njemu Najbližjimi tOrej lahKO ugOtOVim Da ste bili res izbraNi Na pODlagi refereNc iN ustrezNOsti za tO DelOVNO mestO seDaj pa VprašaNja

raquo Potem ko sem v Uradnem listu RS zasledil razpis objavljenega prostega delovnega mesta sem si vzelnekajčasazapremisleknatopasemprišel dozaključkadabimevodenjeobčinskeuprave zanimalo in bi mi bilo izziv zlasti ker v dosedanjem potekukarierešenisemimeltovrstnihizkušenj z lokalno samoupravolaquo

Kot prvo nas vse Mežičane zanima kdo ste koliko ste stari izobrazba od kod prihajate ste poročeni imate otroke kakšni so vaši hobiji

sem Blaž šaloven star sem 36 let in prihajam iz šmartega pri slovenj gradcu po poklicu sem univerziteni diplomirani pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom sem poročen in oče treh otrok moji hobiji so zlasti povezani s športom ndash rekreativnim za kar pa mi žal pogosto ob službenih in družinskih obveznostih zmanjkuje časa

Nam lahko poveste kaj o vaših predhodnih delovnih izkušnjah

delovne izkušnje sem začel nabirati na mini-strstvu za gospodarstvo kjer sem se ukvarjal zlasti s pripravo področne raquogo-spodarskelaquo zakonodaje nadaljeval v gospodar-

stvu kot vodja pravne službe pred prihodom na občino mežica pa sem bil zaposlen na okrožnem sodišču v slovenj gradcu kot strokovni sodelavec

Kot pri prvem izboru smo tudi pri drugem nekako pričakovali Mežičana na tem delovnem mestu Verjetno je bila to tudi želja župana g Dušan Krebla a je vseeno izbral vas Vem da bi na moje vprašanje bolje odgovoril župan ampak kljub temu Kaj vi mislite da ga je prepričalo da je izbral vas

tudi sam sem mnenja da se navedeno vprašanje bolj nanaša na župana sam pa si bom prizadeval da bom izpolnil županova pričakovanja

Kaj je bil vaš motiv da ste se prijavili za to delovno mesto in kakšni so vaši dosedanji vtisi o vašem delovnem mestu

potem ko sem v ura-dnem listu rs zasledil

razpis objavljenega pro-stega delovnega mesta sem si vzel nekaj časa za premislek nato pa sem prišel do zaključka da bi me vodenje občinske uprave zanimalo in bi mi bilo izziv zlasti ker v do-sedanjem poteku kariere še nisem imel tovrstnih izkušenj z lokalno samo-upravo zagotovo sem motiviran da stvari zasta-vim in vodim tako da ob-činska uprava čim bolje deluje kar sem videl kot poklicni izziv dodatno pa me je v to prepričalo prvo srečanje z županom ko mi je predstavil delovanje občine mežica

Sedaj preživljate večino časa v občini Mežica in kot prvi uradnik občine imate nemalo stikov z občani Kako potekajo le-ti

glede na to da sem na tem delovnem mestu šele kratko časovno obdobje še nisem imel veliko stikov z občani

vsekakor pa pričakujem v nadaljevanju več stikov z njimi zlasti se veselim njihovih predlogov in pobud kako narediti mežico še bolj prijazno za življenje

Vsekakor nas zanima tudi kakšna so vaša pričakovanja in kje vidite da lahko s svojim osebnim prizadevanjem izboljšate delo občinske upra-ve Kaj boste v delu uprave spremenili in česa ne

Kot že rečeno v prej-šnjem odgovoru v tako kratkem času ko pravza-prav šele sam spoznavam delo sodelavce itd ne bi rad prehiteval stvari in govoril o spremembah si bom pa zelo prizadeval da bo delovanje občinske uprave čim bolj učin-kovito ter da bo delo v upravi potekalo zakonito torej skladno z veljavno zakonodajo in občinski predpisi

Marjan Sušnik

blaž Šaloven novi direktor občinske uprave

9

javni raZpis Za prodajo nepreMičninv indusTrijski coni ldquovoGarjevordquo

občina mežica trg svobode 1 mežica na podlagi zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ur list rs št 862010) uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ur list rs št 342011) sprejetim letnim načrtom pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem občine mežica za leto 2012 ter sklepom 16 seje občinskega sveta z dnem 17 10 2012 objavlja

I Prodajalec Občina Mežica trg svobode 1 2392 mežicaII Predmet javnega zbiranja ponudb in izhodiščna cena LOKACIJA I zemljišči parc št 419 in parc št 412 obe ko Meža Takraj v skupni izmeri 1346 m2 ocenjena vrednost 2220000 euro brez ddv v ceno ni zajeta komunalna infrastruktura lastnik nepremičnine bo na lastne stroške demontiral konstrukcijo reklamnega panoja ki stoji na nepremičnini in jo odložil nepoškodovano na dogovorjeno lokacijo na območju raquovogarjevolaquo

LOKACIJA II zemljišče parc št 418 ko Meža Takraj v izmeri 830 m2 ocenjena vrednost 1440000 euro brez ddv v ceno ni zajeta komunalna infrastruktura

LOKACIJA III zemljišči parc št 415 in parc št 413 obe ko Meža Takraj v skupni izmeri 1122 m2 ocenjena vrednost 1850000 euro brez ddv v ceno ni zajeta komunalna infrastruktura

za vse navedene nepremičnine velja namenjene so za obrtne in obrti podobne dejavnosti da bodo komunalno opremljene skladno z odlokom o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje gc vogarjevo urlist rs št 1082011 z dne 29122011 lastnik nepremičnine bo sklenil služnostno pogodbo z lastnikom gji ki obremenjuje predmetno nepremičnino o prostem dostopu z namenom prenove in vzdrževanja vodov in naprav gji vodi in naprave gji ki obremenjujejo posamezno nepremičnino ki je predmet prodaje so razvidni iz grafičnega prikaza ki je priloga javnega razpisa izhodiščne cene so določene v skladu s cenitvijo ki jo je izdelal sodni cenilec in izvedenec nepremičnin z asa certifikatom občinski svet je s sklepom na 16 redni seji dne 17102012 potrdil prodajo predmetnih nepremičnin 1 v primeru da se v razpisnem roku za prodajo posamezne lokacije i ii ali iii ne prijavi nihče se rok za predložitev ponudb podaljša najkasneje do 1512013 naročnik bo v podaljšanem roku upošteval in ocenil ponudbe po vrstnem redu kot bodo prispele na naslov naročnika s prvo ponudbo ki bo formalno in finančno ustrezna bo sklenjena kupoprodajna pogodba2 po sklenitvi kupoprodajnih pogodb za prodajo nepremičnin iz točke ii1 ii2 in iii1 se razpis zaključi3 na razpisu lahko sodelujejo fizične in pravne osebe ki v roku predložijo pravilne ponudbe da se bo ponudba štela kot pravilna mora vsebovati prijavni obrazec (oBr-1 javno zbiranje ponudb) izjavo ponudnika da sprejema vse pogoje javnega razpisa (oBr-21) podpisan vzorec kupoprodajne pogodbe za predmetno nepremičnino fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta bančne kartice in davčno številko za fizične osebe oziroma fotokopijo izpiska iz sodnega registra za pravne osebe samostojni podjetnik predloži fotokopijo registracije (dokumenti ki dokazujejo registracijo pravne osebe ali sp ne smejo biti starejši od 30 dni od datuma predložitve ponudbe) ter id št za ddv za pravne osebe oziroma sp potrdilo o plačanih prispevkih in davkih ki ne sme biti starejše od 30 dni od datuma predložitve ponudbe (velja le za pravno osebo in sp) dokazilo o vplačilu varščine za resnost ponudbe v višini 10 izhodiščne cene4 Nakup zemljišč po Lokacijah ndash izbran bo ponudnik ki bo izpolnjeval vse razpisne pogoje in ponudil najvišjo ceno (najnižja je določena) V primeru manjših ponudbenih razlik za isto nepremičnino ndash lokacijo (do 1000 euro) ali enakih ponudb se bodo s ponudniki izvedla dodatna pogajanja5 vsi interesenti lahko dobijo dodatne informacije in si ogledajo nepremičnine ki so predmet javnega razpisa s predhodno najavo na občini mežica trg svobode 1 mežica tel 02 82 79 357 ndash mateja mešnjak (matejamesnjakmezicasi) ali 02 82 79 358 ndash milan Krivograd (milankrivogradmezicasi) 6 ponudniki bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh od dneva odpiranja ponudbIII Rok naslov in informacije za predložitev ponudbe1 pisne ponudbe na obrazcih ter zahtevane priloge naj ponudniki predložijo v zaprti ovojnici do 17122012 do 10 ure na naslov občina mežica trg svobode 1 2392 mežica z oznako raquoNe odpiraj Ponudba na javni razpis za prodajo nepremičnin ndash poslovna cona GC Vogarjevolaquo2 nepravočasne in nepravilno označene ponudbe se neodprte vrnejo pošiljatelju odpiranje ponudb ne bo javno 3 razpisna dokumentacija je na voljo na spletnih straneh občine mežica wwwmojaobcinasimezica (pod razpisi) vsa pojasnila v zvezi z razpisom lahko interesenti dobijo na občini mežica vsak delovni dan na tel št 02 82 79 357 ndash mateja mešnjak ali e-mail matejamesnjakmezicasi

oBčina mežica dušan Krebel župan lr

Sobota 01 12 ob 0800BarBarin sejem na vasiNa glavnem trgu (TD Mežica) Sobota 15 12 ob 1700Srečanje z lovSkim oktetomLovski dom Mežica (LD Peca Mežica) Sobota 15 12 ob 1800Predavanje in razPrava ldquoPlečnik in koroškardquoMala dvorana ND Mežica (Klub Koratio) Torek 18 12 ob 1800PevSki večerPred ND Mežica (MPZ Mežiški knapi) Sreda 19 12 ob 1630kraSitev dreveScaPred ND Mežica (Vrtec Mežica in OŠ Mežica) Sreda 19 12 ob 1730GlaSbena medGeneracijSka delavnicaMala dvorana ND Mežica (PD Alenčice) Četrtek 20 12 ob 1700Pohod z lučkami v neznanoPred nd mežica (OŠ Mežica in PD Mežica) Petek 21 12 ob 1700Začetek dogajanja pred narodnim domomPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Sobota 22 12 ob 1500božično-novoletni direndajŠportna dvorana Mežica (IKDM Perkmandelci) Sobota 22 12 ob 2100Zabava Z nitroXin moniko pUčeLjPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Ponedeljek 24 12 ob 2100Zabava Z viLijem reSnikomPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Torek 25 12 ob 1700UpriZoritev živih jaSLicPred nd mežica (TD Mežica in MePZ Sv Jakob) Torek 25 12 ob 1800

božičnominusnovoLetni koncertgoStje večera SkUpina orLekND Mežica (Pihalni orkester Rudnika Mežica) Torek 25 12 ob 2000UpriZoritev živih jaSLicPred nd mežica (TD Mežica in ŽPZ Gorna) Sreda 26 12 ob 1700božičnominusnovoletni koncert v Podzemlju Pece Z DADA KLADENIK amp MARKO ZALETELJ Turistični rudnik na Glančniku (TD Mežica in Podzemlje Pece doo) Sreda 26 12 ob 2100Zabava S čUki in dj neYPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Petek 28 12 ob 2100Zabava Z dj boriSomPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Sobota 29 12 ob 2100Zabava Z anSambLom StiLPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks)

Organizatorji peca commerce doo Koroškimladinski kulturni center kompLekS občina mežica in tUriStično drUštvo mežica

11

wwwdecembervmezicisi

12

V tOreK 4 12 2012 je bila V NarODNem DOmu mežica slOVesNOst Ob ObčiNsKem prazNiKu Na ta DaN Namreč gODuje sV barbara - zaščitNica ruDarjeV

Govor župana

drage občanke in občani kot veleva dolgoletna tradicija se z mesecem decembrom pričnejo slovesnosti ob pra-znovanju našega občinskega praznika praznovanje nas je združilo tudi nocoj in zatorej lepo pozdravljeni na prireditvi v počastitev občinskega pra-znika občine mežica prav po-seben pozdrav velja letošnjim ter dosedanjim nagrajencem občine mežica častnim obča-nom ter gostom

tako kot običajno je občinski praznik vselej priložnost da se spomnimo ključnih dogodkov ki so zaznamovali našo zgodovino in da se izkaže zahvala najzaslužnejšim domačinom in ustvarjalcem ki so s svojim uspešnim dolgoletnim delom vidno prispevali k vsesplošnim pridobitvam in razvoju na različnih področjih delovanja

v naši občini in tudi širše današnja proslava je torej namenjena prazniku občine mežica ki simbolno sovpada s praznikom svete Barbare ki je zaščitnica rudarjev rudarjenje je skozi stoletja kraju in okolici vtisnilo neizbrisen pečat iz obrobne kmečke vasice je kraj s časom prerasel v urbano središče kjer so se gradila nova stanovanja in hiše javni objekti in ostala komunalna infrastruktura rudnik je dajal dolga desetletja vsakdanji kruh velikemu številu sokrajanom in zdelo se je da tega preprosto ne more biti konec da se brez rudnika ne da preživeti danes ko se oziramo nazaj vemo da smo kljub zaprtju rudnika ostali in preživeli odmaknjeni čas pa še vedno biva v ljudeh ki so ga doživeli in bo živel v posvetilu ki ga zgodovinskemu spominu vsako leto poklanjamo z našim praznikom

ta košček sveta ki ga pokri-va naša občina vsekakor ni največji in tudi ne najbolj znan a za vse nas ki tukaj živimo je nedvomno nekaj posebnega za nas je to okolje v svoji podobi tista domač-nost ki daje občutek varnosti in nespremenljivosti v svojih posebnostih nam ponuja tiste stvari ki ga tako jasno ločujejo od drugih krajev in s svojim utripom nam podarja obču-tek doma zato je za nas ta delček sveta lahko naš ponos in naš dom tu se počutimo suvereni in to je okolje ki ga že skozi generacije oblikujemo in ustvarjamo

praznovanje oBčinsKega prazniKa je prazniK vseH nas v tem praznovanju se zrcali naš odnos do tega doma naš odnos do sredine v

Kateri ustvarjamo ter živimo in ne nazadnje se sKozi naše praznovanje odraža naš odnos do preteKlosti do vsega tistega Kar so nam zapustile preteKle generacije

danes ko praznujemo se je potrebno ozreti na vse kar je za nami da bi lahko pogledali naprej v prihodnost v našo skupno prihodnost ki smo ji dolžni na stežaj odpreti vrata čeprav je za nami težko leto verjamem da se imamo tudi letos s čim postaviti vesel in ponosen sem da imamo šolsko poslopje ki je v svoji prenovljeni podobi prav goto-vo zopet eno izmed najlepših v slovenskem prostoru prav tako kot je bilo to pred 86 leti oziroma daljnega leta 1926

4 Decemberobčinski praZnik

13

ko so našo osnovno šolo prvič predali v uporabo z ureditvijo okolice naše šole smo letos dodali še zadnji kamenček v mozaik celostne podobe tega osrednjega mestnega prostora

z ureditvijo okolice smo pričeli lani potem ko smo v okviru projekta raquocelovi-

ta obnova mestnega jedra mežicalaquo uspešno pridobili sredstva iz evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 85 celotne naložbe občina mežica je za izvedbo projekta namenila okoli 250000 eur lastnih proračunskih sredstev s strani evropske unije pa smo pridobili 800000 eur celotna vrednost projekta znaša torej okoli 1050000 eur in obsega tudi obnovo starega pokopališča kjer bodo dela zaključena še v tem mesecu pred koncem tega leta bomo končali tudi z obnovo sanitarij in kopalnic v športni hali v okviru projekta geopark Ka-ravanke pa smo to leto uredili sprehajalo pot ndash pešngo med narodnim domom in poleno tudi letos smo obnovili nekaj kanalizacijskih vodov ter zamenjali vse svetilke na celo-tnem območju kraja mežica

velika pridobitev za kraj je prav gotovo tudi postavitev

in ureditev čebelarske zbirke mežica v nekdanjem gutenbergerjevem mlinu ki med ostalimi eksponati obsega eno najlepših zbirk panskih končnic v slovenskem prostoru v okviru zbirke je predstavljena zgodovina več kot 100 let stare stavbe in usoda njenih nekdanjih lastnikov članov družine

gutenberger v manjšem prostoru pa je urejena spominska soba rudolfa galoba ki ponazarja okolje v katerem se je ta učitelj in šolski upravitelj sokol občinski odbornik sadjar in čebelar dobro počutil in v njem rad delal ter ga predstavi kot vsestranskega človeka ki je aktivno soustvarjal zgodovino mežice

spoštovani v zadnjih mesecih se vsi skupaj soočamo z veliko gospodarsko krizo ki kot posledico prinaša recesijo z vsemi njenimi negativnimi posledicami težko je izluščiti vse odgovore na zastavljena vprašanja kdo je za vse to kriv ter kako iz nezavidljive situacije nekaj pa je gotovo svet in družba se spreminjata veliko je nestrpnosti hitenja in brezčutnosti zatorej ne dovolimo da nas prevladajo negativna občutja ter dopustimo sožitju

prijateljstvu ter posluhu do sočloveka da postanejo naše skupno in glavno vodilo vsi ki odločamo o razvoju občine in življenju naših občanov moramo storili vse da bomo upravičili pričakovanja in zaupanje ljudi ter vsem zagotovili mir napredek blagostanje in srečnejši jutri dovolite mi da tudi danes ob

tej svečanosti izrečem nekaj zahval ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem sodelavcem poslovnim partnerjem in ne-nazadnje vsem našim obča-nom za prijaznost podporo in strpnost v tem letu zahvala gre vsem članom občinskega sveta nadzornega odbora članom vseh odborov in komi-sij za konstruktivno sodelova-nje in odgovorne odločitve ki so jih sprejeli zahvala gre tudi delavcem občinske uprave za trud in prizadevanja da po najboljših močeh delajo v zadovoljstvo občanov

zahvala gre tudi vsem pred-stavnikom javnih institucij in ustanov društvom in klubom v naši občini ter vsem posameznikom ki delajo v teh društvih - kul-turnikom gasilcem lovcem planincem perkmandelcem članom turističnega društva in vsem drugim ki nam s svojim nesebičnim razdaja-

njem omogočajo doživljanje mnogih prijetnih družabnih trenutkov in s tem veliko pri-spevajo k obogatitvi našega življenja ter urejenosti in pre-poznavnosti našega kraja

spoštovani na današnji pro-slavi ste z nami tudi nagrajen-ci občine mežica nekdo je zapisal da največja nagrada

za trud ni tisto kar zanj dobiš temveč tisto kar z njim posta-neš da bi dosegli ta smisel je potrebno predanost vtkati v vse pore delovanja in raz-mišljanja naj bodo priznanja izraz hvaležnosti in spošto-vanja naj bodo spodbuda prihodnjemu delu in zahvala za pomemben prispevek h kakovosti življenja v našem prostoru

dovolite mi spoštovani nagrajenci da vam iskreno in iz srca čestitam vsem skupaj pa ob prazniku občine mežica želim medsebojnega sodelo-vanja da bo lahko spričevalo naše občine ob letu osorej odraz skupnega dela in odsev odličnosti želim vam veliko zdravja moči samozavesti in sposobnosti da se bomo znali postaviti zase ter za tisto v kar verjamemo

župan občine mežicaDušan Krebel

14

Obrazložitve priznanjna področju ŠporTa

na podlagi 4 in 7 člena pravilnika o podeljevanju plaket in priznanj na po-dročju športa v občini mežica prejme priznanje ekipa leTa 2012 EKIPA MLADINCEV ODBOJKARSKE- GA KLUBA MEŽICA

odbojka se v mežici igra nepretrgoma že od leta 1930 vseskozi do danes so odbojkarji nudili stotinam mežiških mladih možnost stalne celoletne vadbe z močnim poudarkom na vzgojnih vrednotah odbojkarski klub mežica vzgaja in tekmuje z ekipami deklet in fantov na tekmovanjih panožne zveze kar je v slovenskem prostoru prava redkost letos se je posebej izkazala ekipa mladincev odbojkarskega kluba taB mežica ki je v okviru državnega prvenstva za mladince za sezono 2011 2012 osvojila deveto mesto med ekipami mladincev v sloveniji za ekipo so nastopali Nace Lednik ndash kapetan Viljem Prepotnik Gašper Jezernik Rok Praper Aleš Ipavic Miha Borko Matevž Gradišnik Jurij Miler Vid Peršak in Taj Vute Trener ekipe je bil gospod Blaž Merkač

na podlagi 1 2 in 3 člena pravilnika o podeljevanju plaket in priznanj na področju športa v občini mežica prejme plaketo za posebne dosežke na področju športa v letu 2012 gospod Janko Plešnik

janko plešnik je aktiven na športnem področju že od mladih nog večino časa v odbojki vrsto let je bil igralec domačega kluba oK mežica v vseh selekcijah igral pa je tudi v najvišji jugoslovanski ligi in izbrani vrsti slo-venije po končani igralski karieri je postal odbojkarski sodnik najprej za dvoransko odbojko več kot desetletje je bil v vrhu slovenskih sodnikov ter sodil najpomembnejše tekme v liga-škem in pokalnem tekmovanju leta 1996 je opravil mednarodni izpit za odbojko na mivki sodil je dve tekmo-vanji svetovne lige in pet evropskih prvenstev leta 1995 je opravil med-narodni izpit za odbojko invalidov od

takrat je sodil na treh paraolimpijskih igrah ter na vseh svetovnih prvenstvih v zadnjem desetletju 10 let je bil član evropske sodniške komisije za inva-lidsko odbojko danes je delegat in kontrolor na tekmah v sloveniji Kot prvi mednarodni delegat in kontrolor sojenja je postal član svetovne sodni-ške organizacije za odbojko invalidov posebne omembe pa sta vredna dva dosežka v njegovi sodniški karieri na paraolimpijskih igrah leta 2008 v pe-kingu je delil pravico na finalni moški tekmi na letošnjih paraolimpijskih igrah v londonu pa je kot prvi sodnik sodil finalno tekmo žensk

priZnanja TurisTičneGa druŠTva ndash oDbora Za hortIKulturo

turistično društvo mežica odbor za hor-tikulturo podeljuje sledeča priznanja DRUŽINI KREVH za hišo v cvetju in lepo urejeno okolico IZLETNIŠKI KMETIJI VOJAK ndash JAKOPIČ za hišo v cvetju in lepo urejeno okolico GRADBENIŠTVU STANE DOO za lepo urejeno okolico poslovnega objekta

ObrazložitveobčinskiH priZnanj

v skladu s 15 členom odloka o grbu zastavi občinskem prazniku in priznanjih v občini mežica občinski svet občine mežica podeli Zlati grb občine Mežica Gradbenemu podjetju Stane doo za uspešno in prizadevno gradbeno dejavnost ki znatno prispeva k ugledu in večji prepoznavnosti kraja

gradbeno podjetje stane doo opra-vlja svojo dejavnost od leta 1990 Kot družinsko podjetje so se v tem času razvili v firmo ki slovi po kakovosti natančnosti in pravočasnosti izvedbe storitev inovativnosti sledenju tren-dom širokem strokovnem znanju ter lojalnosti do zaposlenih trudijo se za dobrobit svojih delavcev njihovo družinsko socialno varnost in dobro

delovno usposobljenost leta 2008 so začeli s poslovanjem v novih poslov-nih prostorih zaradi težkega gospo-darskega položaja so leta 2009 izvedli racionalizacijo ter boljšo organizira-nost dela podjetje sproti nadgrajuje svojo ponudbo in tako krepi zaupanje strank hkrati pa se vodstvo in zapo-sleni strokovno izobražujejo da bi lahko ponudili še boljše storitve vsa leta delovanja dobro sodelujejo z občino mežica in njenimi občani med drugim so v oktobru izvajali gradbena dela za investicijo občine mežica v sklopu projekta geološka pohodna učna pot vselej se celoten kolektiv z veliko vnemo udeleži čistilnih akcij očistimo slovenijo gojijo topel čut za pomoč bližnjemu brez javne vednosti gradbeno podjetje stane doo s svojo uspešno in prizadevno dejavnostjo znatno prispeva k razvoju in ugledu kraja zato se mu podeli zlati grb občine mežica

Zlati grb občine Mežica se podeli Podzemlju Pece doo

za njihov prispevek k ohranjanju ru-darske dediščine in k prepoznavnosti občine v slovenskem in širšem evrop-skem prostoru

po več kot treh stoletjih črpanja iz rudnika svinca in cinka mežica so v devetdesetih letih 20 stoletja začeli rudnik zapirati in na srečo je prišlo do miselnega preobrata da lahko rudnik in rudarska dediščina postaneta tista zakladnica iz katere je moč črpati ustvarjati in razvijati nova delovna mesta oziroma celovito turistično ponudbo leta 1994 je bila vzporedno z zapiranjem rudnika izvedena študija o ohranitvi in zavarovanju delov rudnika mežica in topla na osnovi katere se je začela razvijati muzejska in turistična dejavnost izoblikovala se je blagovna znamka podzemlje pece pod okriljem katere se še danes tržita rudnik in muzej v mežici turistični rudnik je bil uradno odprt leta 1997 in je do danes sprejel že okoli 240000 obiskovalcev poleg osnovne ponudbe ogleda muzejskih zbirk in ogleda rudnika z

Podelitev prizanj

15

rudarskim vlakom sta na voljo še dve atrakciji kolesarjenje skozi rudnik ki predstavlja avanturo ki jo je v evropi mogoče doživeti le v mežici in jo je do sedaj preizkusilo že okoli 20000 ljudi in čolnarjenje po zalitem delu rudnika poleg stalne ponudbe je podzemlje pece izoblikovalo tudi raznoliko ponudbo dodatnih aktivnosti kot so otroške delavnice kulturne prireditve koncerti in podobno pri teh dejavnostih sodelujejo z lokalnimi društvi partnerstva pa iščejo tudi v programih evropske unije sodelovali so na primer na Festivalu dveh kultur ki je povezal kraje velenje mežica železna Kapla Huumlttenberg in Bad Bleiberg pa v projektu iron route ndash železna pot ki je povezal različne alpske dežele s skupno rudarsko in železarsko preteklostjo letos sodelujejo v projektu adventure petzenpeca in so nosilci mednarodnega projekta geopark Karavankeda njihovo delovanje pelje v pravo smer potrjujeta dve nagradi srebrni sejalec leta 2004 za najbolj inovativen turistični produkt ndash podzemno kole-sarjenje in evropski muzej leta 2007 ko so se uvrstili v ožji izbor za najboljši evropski muzej za vse dosežke prete-klih petnajstih let se jim letos podeli še zlati grb občine mežica

Zlati grb občine Mežica se podeli Bogomirju Auprihu kot uspešnemu managerju

leta 1965 rojeni Bogomir auprih je leta 1992 diplomiral na univerzi v lju-bljani na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo ter s tem pridobil naziv univerzitetni diplomirani inženir ele-ktrotehnike leta 1996 pa je uspešno zaključil magisterij iz mednarodne ekonomije od leta 2000 naprej kot direktor uspešno vodi podjetje taB dd ki je bilo ustanovljeno leta 1965 kot ena izmed temeljnih organizacij združenega dela rudnika mežica prvih 15 let je taB proizvajal po licenci tudorja s švedske danes pa proizva-ja vse vrste svinčevih baterij v dveh moderno opremljenih tovarnah s 400

zaposlenimi v prvi izmed tovarn letno proizvedejo 2000000 kosov startnih baterij blagovnih znamk topla in taB v drugi pa približno 1000000 kosov industrijskih baterij letno proizvodnja vključuje tudi izdelavo raznih baterij za vojaške namene visokokakovostne baterije ki jih proizvaja taB dd so znane po vsem svetu še posebej v evropi aziji in amerikiKot uspešen direktor uglednega pod-jetja pa Bogomir auprih ne pozabi na prošnje za finančno in materialno pomoč ki jih na njegovo firmo pošilja-jo razna društva in ustanove iz mežice in od drugod tako so v letih od 2009 do 2011 družbe taB-a donirale kar 363000 evrov različnim društvom in organizacijam na Koroškem in dru-god Brez te finančne in materialne pomoči mnogi ne bi mogli uresničiti in izvesti zastavljenih ciljev na špor-tnem kulturnem prosvetnem in druž-benem področju tudi kot zahvalo za tovrstno delovanje se Bogomirju au-prihu podeli zlati grb občine mežica

Zlati grb občine Mežica se podeli Frideriku Šušlu za dolgoletno delo na področju planinstva in smučanja

leta 1925 v črni rojeni Friderik šušel je po drugi svetovni vojni v kateri je bil aktivno udeležen kot partizan leta 1946 v žerjavu sodeloval pri ustano-vitvi planinskega društva žerjav ki se je najprej ukvarjalo s postavitvijo koče na smrekovcu ki so jo odprli že leta 1950 čeprav je bil po poklicu elektrikar in je ob delu dokončal še delovodsko šolo v ljubljani ter je bil vodja elektroslužbe raquov jamilaquo je v prostem času opravil obilo ur udar-niškega dela tudi po selitvi v mežico leta 1961 je ostal aktiven planinec in se včlanil v planinsko društvo mežica kjer je bil član raznih odborov vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja sledi je zapustilo predvsem njegovo delovanje v odboru za postavitev kipa kralja matjaža na peci tako imenova-nem odboru raquomatjaževcilaquo v zgodnjih šestdesetih letih so raquomatjaževcilaquo po-skrbeli za ureditev povečanje in elek-

trifikacijo starega rova na peci kamor so nato postavili kip kralja matjaža ki je nadomestil nekdanji leseni kip ki je bil med vojno uničendrug večji projekt pri katerem je so-deloval Friderik šušel pa je bila gra-dnja in opremljanje koče na grohatu na raduhi kamor so morali vse od kmeta Bukovnika potegniti električno napeljavo žal je takratno kočo kasne-je odnesel plaz Friderik šušel je kot odbornik društva sodeloval tudi pri obnovi koče na pikovem in opremljanju koče na peci poleg planinstva pa se je ukvarjal tudi s športom tako je sodeloval na smu-čarskih tekmah kot smučarski sodnik pa tudi pri opremljanju samega smučišča z infrastrukturo za merjenje časa na tekmah in podobno ima več priznanj za zasluge s področja planin-stva športa in krvodajalstva za njego-vo dolgoletno delovanje si je zaslužil tudi zlati grb občine mežica

v skladu s 16 členom odloka o grbu za-stavi občinskem prazniku in priznanjih v občini mežica župan podeli priznanje občine Mežica za zavzeto ohranjanje kulturne zapu-ščine na področju čebelarske dediščine rudolfa galoba gospe Saši Zrelec

čebelarska zbirka mežica predstavlja bogato kulturno vrednoto za kraj in ljudi pa tudi za vse naše zanamce ohranitev razstavljenih predmetov in dokumentov dokazuje spoštljivo povezanost in ljubezen do prevzete dragocene zapuščine nekdanjega lastnika rudolfa galoba čebelarska zbirka nedvomno ohranja trajne sledi ustvarjalnosti človeka v sobivanju z naravo in pridelki marljivih čebel s svojo skrbno zavzetostjo za kulturne vrednote je gospa saša zrelec čebelar-sko zbirko ohranila in pomagala do-polniti v stalno razstavo z ohranitvijo zbirke in svojim delom je prispevala pomemben delež k ugledu našega kraja zato se ji podeli priznanje obči-ne mežica

po utemeljitvah predlagateljev povzela Ajda Vasle

16

90 let in večuršula vertačniKFranc percFranc FrišKovec šteFan ledniK

85 letterezija coFljudmila HoHnecrudolF aBraHamneža šumaH

novorojenčKiKaja ledineK

isaBela pušniK sara BelHaima

žaK repniK aneja taHiĆ

lejla muratoviĆ tai modrej

V imeNu ObčaNOV mežice iN V sVOjem imeNu isKreNe čestitKe Vsem starOstNiKOm NOVOrOjeNcem iN NjihOVim staršem

dušan KreBel župan

uVoDV razpravi so navedena in obravnavana hišna imena starih mežiških domačij Povzeta so deloma iz najstarejših seznamov posesti v urbanih iz poznejših popisov prebivalcev v upravni in cerkveni dokumentaciji iz popisov posesti v tedaj nasta-jajoči katastrski evidenci pa tudi iz navedb drugih piscevVečina imen je stara precej stoletij a so se ohranila v ljudski rabi vse do danes kljub temu da uradne evidence zemljiških posesti teh imen ne vsebujejo več Nekatera se pojavljajo le še v geodetskih kartah ožjih območij večina drugih pa kot priimki Župnik Simon Pirc je v svojem poročilu o gradnji nove stavbe mežiške cerkve leta 1841 zapisal1 da raquose že l 1486 (OP Ko je po nekaterih virih obstojal nekaj pozneje ukinjeni vikariat) omenjajo večinoma vsa hišna imena kot so danda-nes hellip laquoPrvotno so predstavljala imena domačij tudi uradni priimek na njih živečih družin Kasneje zlasti v obdobju upravnih reform cesarice Marije Terezije že prej pa tudi v cerkvenih popisih faranov so začeli posebej ali dodatno pisati in regis-trirati tudi njihove prave osebne priimke če so ti obstojali To besedilo vsebuje hišna imena zapisana in vezana predvsem na zemljiško posest (hube kajže) in obstoj bivališč ndash prebivalcev na njih do stanja ob koncu 18 stoletjaV pregledu je najprej zapisano ime domačije kakršno se je ohranilo v ljudskem govoru Dodane so tri najpogosteje upo-rabljene oblike imena povzete po izgovarjavi domačinov Sledi zapis imena iz stare dokumentacije vir in letnica registra-cije navedenega zapisa V primerih ko navajam vire zapisov iz obsežnih evidenc uporabljam za njih kraticeT r ndash Terezijska rektifikacija2J k ndash Jožefinski kataster3

1 žam zapis v objavljeni mežiški farni kroniki ndash anton Boštele 19562 Kla maria theresianische rektifkation amt schwarzenbach und miess 26 april 1750 Fasc Xi ndeg 1063 Kla josephinische Kataster fond Herrschaft Bleiburg Fasc Xi ndeg 238

IMeNa StarIh MEŽIŠKIH DOMAČIJ

17

F k ndash Franciscejski kataster4orgis ndash dr alfred orgis5Pri posameznih značilnejših imenih ali pri tistih ki obstajajo le v tukajšnjem ožjem okolišu skušam ugibati o njihovem možnem izvoru oziroma osnovi Dodana je še današnja hišna številka domačije današnji priimek na njej živeče družine ali druga raba poslopij Pregled je narejen po naseljih občine Mežica po stanju od zadnjih sprememb njihovih meja leta 1968 ko se je področje naselja Mežica razširilo v okolico Ob nekaterih primerih opozarjam na razliko med zapisanim tj uradno veljavnim imenom in imenom iz govora doma-činov To so napake ki so se primerile pri zapisih slovenskih nazivov v nemško pisavo Čeprav so prvi in poznejši zapi-sovalci posesti nedvomno povzemali nazive imen posesti ali prebivalcev po izgovarjavi domačinov jih niso zmogli vselej ustrezno prenesti v nemški pisavi na papir Zato je včasih prišlo tudi do povsem drugačnega imena kakršno je obsojalo v resnici Pri tem je treba omeniti tudi značilnost iz koroškega podjunskega in mežiškega narečja ko je take posebnosti zaznamovala tudi pogosto spremenjena izgovarjava samoglasnikov a e o u (kot npr Mežica ndash Možica Meža ndash Maža itd) povedati pa je treba da storjene napake pri zapisih imen iz te dobe niso posledica načrtne germanizacije Ta se je začela šele po pomladi narodov leta 1848

NaSelJe breG

JesenikJesenik Jesenikovka pri Jeseniku JesenikovOrgis 1788 Jessenigg SimonIme za posest je ohranjeno kljub že desetletja opuščeni domačijiDanes Breg št 18

JunčarJugravenčar Jugravenčarca pri Jugravenčarju JugravenčarjevTr 1750 Jontschar Orgis 1788 JuntscherIme je morda izvedeno iz besede junec ndash juničarDanes Breg št 17 Libnik

MarholčeMarhovčeMagraverholč Magraverholčna na Magraverholčem MagraverholčevOrgis 1709 Mayrhold ndash tedaj živi na posestvu Jerho Matheusch Jk 1788 Mayrhold MathiasV ljudskem govoru se je oblikoval naziv Marhovče ndash tudi Marholče Ime Maierhold je nedvomno zapisano kot funkcija ndash oskrbništvo grafovske posesti (Maier = oskrbnik) V bližini soseščini sta poznana Maierhold v Podolševi nad Logarsko dolino ter Maierhof v Belski Kočni pri Železni Kapli Izpeljanka tega imena je morda tudi naziv posestva Marolt ndash Marolče v Koprivni na Soncu nad Železno Kaplo tik ob meji z našo Koprivno Danes Breg št 10 in 11 Pratnekar

NASELJE MEŽICA

brdnikbrdnik brdnica Pri brdniku brdnikovT r 1750 Werdnigg J k 1788 Wernigg GregorIme je izpeljano in besede brdo Posestvo je v celoti obsegalo ves podolgovat hrib ndash brdo Domačija je bila opuščena že pred 2 svetovno vojno Ime ostaja živo Tu je predviden zaselek stanovanjskih hiš brdnikovo

ČorejČoriČograverej Čograverejka pri Čogravereju ČograverejevT r 1750 Zushre Matheus Jk 1788 Tschorey LuckasNenavadno drugod neznano ime Morda je nekaj označevalo človeka štorastega počasnega vedenja V ZSSP ime ni nave-denoDanes Celovška cesta št 23 Grauf

KarigraveceljKarigravecelj Karigraveclja pri Karigraveceljnu Karigraveceljev4 Kla Franziszaumlische Kataster fond Herrschaft Bleiburg Fasc Xi ndeg 290 296 297 298 303 as Fraciscejski kataster za davčni okraj pliberk Ko meža takraj5 Kla dr alfred orgis Herrschaft Bleiburg inventure Klagenfurt 2221989

18J k 1788 Karitzei FranzIme poznano le na Koroškem V sosednji Jazbini Koricelj Pojavlja se tudi na avstrijskem Koroškem V ZSSP ni navedeno Danes Celovška cesta 2 Dotrajana lesena najstarejša mežiška hiša bo žal kmalu odstranjena

KajžarKagravejžar Kagravejžarca pri Kagravejžarju KagravejžarjevOrgis 1612 Chaiser Vallenty in 1722 Keyser VideDanes Ob Meži št 10 Gerdej

KevpKegravevp Kegravevpna pri Kegravevpu Kegravevpov izgovarjano tudi Kjovp Kjovna hellipOrgis 1744 Khaup AlexIme se nanaša na nekdanje posestvo v zaselku Senčna vas Ko je še pred Jožefinsko dobo prešlo v posest rodbine Stopar se je to domače ime preneslo tudi na domačijo Spodnji Stopar Danes Celovška cesta št 8 poslovno-stanovanjska stavba

KivaKiva Kivarca pri Kivu Kivov Orgis 1658 Khiua Tr 1750 Kiua AleksV poznejši dokumentaciji se pojavlja tudi zapis kriva Ime domačije je danes pozabljeno starejši pa še Jesenikovemu vrhu tudi Kivov vrh Prvotno posestvo Po osnovanju fužin leta 1776 je tu nastala njihova uprava obenem zgrajena ti Kivova fužina katere zgradba je še ohranjenaDanesCelovška cesta št 14 Pungartnik

MervaMegraverva Megravervarca ndash Megraveratna pri Megravervanu MegravervanovOrgis 1680 Merua ClemenIme ima morda osnovno v živalski krmi ndash mrva Po osnovanju fužin leta 1776 postane domačija bivališče fužinarskih dru-žin grofa ThurnaOd uvedbe hišnih številk po uličnem sistemu leta 1968 je za tamkajšnji novi pozidani zaselek privzeto ledinsko ime Mrvograve-vo

MežnarMegravežnar Megravežnarca pri Megravežnarju MegravežnarjevPliberški urbar 15246 Meβner Hiša je dobila ime po služnosti mežnarjev ki so jo oddavna opravljali pri mežiški cerkvi Vse do leta 1912 je bilo hišno ime priimek ene najstarejših družin v kraju Nato je hiša privzela ime po novem lastniku ndash VivodDanes Trg svobode 13 Mastek

obenarObenaacuter Obenaacuterica pri Obenaacuterju ObenaacuterjevOgris 1715 Obenar Clemen Tr 1750Obenayr JoβephHišno ime se je uporabljalo vse do konca 19 stoletja čeprav je kmetija prešla že v Terezijski dobi v posest družine Trav-nekar nato KrautDanes posodobljene stanovanjsko-poslovne stavbe na trgu št 1 2 in 3

orešnikOregravešnik Oregravešnica pri Oregravešniku OregravešnikovOgris 1758 Korreschnigg J k 1788 Orieschnigg LucasStaro hišno ime se je ohranilo kot družinski priimek do danes Danes Polena 32 Orešnik

PolenaOgris 1720 Polleno Valentin Tr 1750 Polleno Oβwald

6 Kla urbar pleyburg 1524 str 108

19

Ime ima osnovo nedvomno v besedi polje ndash poljana Že po letu 1800 so tam začeli postavljati topilnico in prebiralnico svinčeve rude nato še druge poslovne in stanovanjske zgradbe in tu je nastalo poslovno središče mežiškega rudarstva Sprva nemški naziv za zaselek Bergschaffer je nadomestila slovenska Polena Od leta 1968 je v uličnem sistemu kraja zaselek tudi uradno dobil to imeIme Polena je poznano na avstrijskem Koroškem

PustnikPustnigravek Pustnigraveca pri Pustnigraveku PustnigravekovOgris 1799 Pustnigg JosephIme ima osnovo v besedi puša ndash puščaHišno ime Pustnik se je do nedavnega ohranjalo tudi kot rodbinsko imeDanes Kopališka pot 11 Mandl

SmrečnikSmregravečnik Smregravečnica pri Smregravečniku Smregravečnikov15277 Schmiersnikh J k 1788 Smrietschnigg FrancZ imenom Smrečnikovo je leta 1968 poimenovan tamkaj osnovani stanovanjski zaselek MežiceDanes Smrečnikovo 21 Osojnik

StariStaacuteri Staacuterika - tudi Staacuterikna pri Staacuteriju StaacuterijevOgris 1711 Stary Gregorn T r 1750 Lorenz Kunz ndash StaryDanes Leška cesta 27 Pustnik

StoparStogravepar Stograveparca pri Stograveparju StograveparjevOgris 1711 Stopar Valent T r 1750 Stoppar ThomasIme ima osnovo v besedi stopa stope nekdanji napravi za drobljenje Poznano je tudi v bližnji Podpeci in na Poljani pri Prevaljah Rodbina s tem imenom pri hiši je ugasnila kmalu po letu 1945Danes Celovška cesta 12 gostinsko-poslovna stavba Krebs

torcTorc Torčna pri Torcu TorčevT r 1750 Torz Valentin Ogris 1774 Torz Casper Hišno ime je danes pozabljeno Po tej domačiji je ostalo le še ime Torče-va žaga za zaselek ob cesti proti PrevaljamDanes Trg svobode št 8 poslovno-stanovanjska stavba

VogrinaVogrina Vogrinka pri Vogrinu VogrinovOgris 1733 Wogrina Joseph T r 1750 Wogrina UrbanIme Vogrina ki ima osnovo v besedi Oger je prišlo iz rabe že po letu 1800 čeprav se je v raznih zapisih pojavljalo še po letu 1850 Domačija se je kasneje imenovala po drugih lastnikih Hirc Kraut ToffDanes Trg svobode 10 GP Hotel Peca

ŽagmojsterŽaacutegmojster Žaacutegmojstrica pri Žaacutegmojstru ŽaacutegmojstrovT r 1750 Sagmeister Joβeph Ogris 1766 Sagmeister EvaIme izvira iz žagarske obrti pri hišiDanes Celovška cesta št 17 Praper

Štefan Lednik

IzvorimendomačijostalihmežiškihzaselkovbomoobjavilivnekajnaslednjihizdajahŠumca

7 Kla listina a 2486 datum 1582 spetember 22

trinajsti koncert raquoZA ČLOVEKAlaquo

raquopremišljujem kje začeti helliplaquo je začel svoj nagovor gospod župnik davorin vreča

tudi jaz premišljujem kje in kako bi začela kajti po mišljenju in besedah dr tϋrka Karitas ni potrebna raquoza to sta tu država in rKlaquo da pomagata ljudem v stiski res je toda naše izkušnje nam

dokazujejo da smo potrebni tudi mi Karitas ndash ljubezen to je

naše poslanstvo da

pomagamo ljudem v stiski ne spol ne barva kože ne politična ali verska pripadnost niso pomembni samo ndash stiska stisk pa je vedno več tako družinskih kot med posamezniki tu pa pristopimo mi in vi raquoKako pa tolaquo se sprašujete

mežiška župnijska karitas je letos pripra-vila že 13 dobrodelni koncert za člove-ka pomagali ste vsi ki ste kupili vstopni-

co ali zanjo darovali denar z našim trudom in vašo pripravljenostjo da ste

prišli smo napolnili dvorano in koncert je uspel z vašimi pri-spevki bomo zopet lahko pomagali pomoči potreb-nim nastopajoči so se odpoveda-li honorarju za-radi navduše-nja nad dobro sodelujočo publiko so se

nekateri odloči-li da svoj nastop

celo ponovijo

Hvala vsem nastopa-jočim vam ki ste prišli

poslušat hvala vsem sponzorjem ki ste nam pomagali pri pogostitvi za nastopajoče Hvala našim najmlajšim hellip

ne bom več razmišlja-la kar preberite si

besede g davorinaraquoPremišljujem kje

začeti Pri teh malih sončkih

ki smo jih videli čisto na

začetku ko smo bili obsijani z otroškim soncem Pa vendarle se človek težko zamisli da je na svetu tudi veliko otrok ki ne živijo tako prijetnega otroštva kakor ti otroci iz vrtca ki so tukaj zaplesali Ampak kakor je Jezus rekel raquoUboge boste imeli vedno med sebojlaquo je tako tudi danes Vedno se najdejo družine ki potrebujejo pomoč dobrih ljudi Če povzamem misel Raula Follereua zdravnika ki je svoje življenje posvetil ubogim raquoNarod ni velik takrat ko je številčen in močan tudi ne takrat ko je bogat ampak takrat ko je sposoben ljubitilaquo Vi dragi udeleženci tega koncerta ki ste danes prišli ste pokazali da imate srce za uboge in v vas človek lahko vidi upanje tudi za naš narod če že upoštevamo Follereua

in na drugi strani če se za trenutek vr-nem k pevcem ki so zapeli pesem goz-dovi v mesečini človek marsikdaj zna ceniti domovino šele takrat ko odide v tujino in tako je tudi težko razumeti ubogega dokler sam nisi ubog toda toliko bolj dragoceno je da kljub temu znamo ohraniti srce za njih

upam da se nikoli ne boste znašli na oni strani kjer bi vi potrebovali pomoč če pa že upam da se bodo našli ljudje ki bodo znali priskočiti na pomoč v soli-darnosti je moč naroda in solidarnost je tudi rdeča nit današnjega koncerta

Hvala lepa za vašo solidarnost hvala lepa za vašo udeležbo in Hvala za vaše odprto srcelaquo

Kaj naj tem besedam še dodam nič drugega kot to da naj se kdo med vami odloči in se nam pridruži pri delu na Karitas pa napolnite dvorano tudi na naslednjih koncertih ki jih bomo orga-nizirali Hvala

Ani Krivec

21

zaNKe zaNKe hellip

raquo kakršne si le mislrsquotrsquo morrsquotelaquo smo lahko videli na razstavi ročnih del v nedeljo 18 novembra v avli občinske uprave tega dne so bile volitve predsednika republike v tej zgradbi je bilo volišče in tako si je razstavo ogledalo kar veliko ljudi

pletene in kvačkane izdelke vseh barv in vzorcev so izdelale ljubiteljice ročnega pletenja in kvačkanja ki se ob ponedeljkih zvečer zberejo v narodnem domu v sobi društva invalidov mežica skupino vodi Katja peruzzi prijazna mlada gospa ki s svojo domiselnostjo

in iznajdljivostjo predlaga številne nove in nenavadne izdelke pri tem pa prav vse članice skupine zelo ustvarjalno sodelujejo za dobro voljo in lepši večer s kavico poskrbi tudi mama peruzzi

ročni izdelki te skupine so bili ponujeni v prodajo na stojnici na Barbarinem sejmu preteklo soboto Hitro so bili prodani

gospe ki sodelujejo v tej skupini si kakšen dan polepšajo tudi z obiskom v toplicah in drugih turistično zanimivih krajih članica skupine je namreč tudi bivša bančna uslužbenka g maruša petelin ki od sodelujočih vsak mesec mesec vestno zbere nekaj evrov ndash za srečanja za dušo in kaj je to kar omogoča ljubiteljicam ročnih del uspešno in dolgoročno sodelovanje to je sprejmanje in izmenjava znanja ki ga članice nesebično delijo med seboj

pa srečno novo leto

Vida Potočnik

člani mpz viHarniKi pri društvu upokojencev mežica smo 10 novembra praznovali 15 obletnico aktivnega delo-vanja

praznovanje je bilo v na-rodnem domu v mežici s

kulturnim programom po-leg članov mpz viharniki je sodelovala tudi tamburaška skupina tamiKa iz železne Kaple povezovalec programa je bil tomo simetinger ki je z lepo besedo popestril pevski in glasbeni program

mpz se je predstavil s sledeči-mi pesmiminocoj je en fajn večer Hladna jesen že prihaja nikdar ne bom pozabil Karlinca je šte-mana moj pobič je furman potnik o košnji na peco bi šel majolka bod pozdravlje-

na mi slovenci dve beli brezi in Bratje tamburaška skupina pa je zaigrala golovško pol-ko zlati časi pod peco sem doma valcer št 2 cvetje v jeseni Katjuša cherry pink and apple blossom white sve je ona meni in mard-

MPZ VIharNIKI15 ObletNica DelOVaNja

22

jandja ob zaključku pa smo skupaj izvedli skladbo lipa zelenela jeHvaležni smo ker se je tam-buraška skupina tamika odzvala povabilu zato jo tudi širše predstavljamo

že pred drugo svetovno vojno je v slovenskem pro-svetnem društvu raquozarjalaquo v železni kapli obstajala tam-buraška skupina tamburaško delovanje se je iz raznih ra-zlogov večkrat prekinilo leta 1995 je tatjana pirker nago-vorila dovolj zainteresiranih deklet da so lahko znova ustanovili današnjo tambura-ško skupino tamikapolne optimizma in idealizma so se srečevale pri vajah in same skušale napredovati kolikor je bilo mogoče po kratkem času so se začeli vrstiti nastopi in to so bili prvi koraki v javnost zagnanost in ljubezen do tamburaštva sta vodili do vztrajnostnega delovanja v preteklih sedemnajstih letih skupina pod mentorstvom Hanzija gabriela ni le napredovala na glasbenem področju temveč ji je uspelo to podoživljati na avstrijskem Koroškem le redko kulturno

dejavnost tamika v obliki projektov z raznimi pevskimi in tamburaškimi skupinami povezuje kulturnike in veže prijateljske stikeskupina je imela v preteklih letih okoli 250 nastopov po avstriji sloveniji in italiji ter posnela štiri zgoščenke nji-hov repertoar obsega sloven-ske grške in ruske narodne pesmi prav tako pa tudi dal-matinske moderne ter klasič-ne skladbe

v spored se je o delovanju zbora vključil tudi predsednik du mežica in predsednik mpz viharniki jožef libnik ter v krajšem govoru povedal na-slednje

raquodragi občani občanke in dragi gostjeprisrčna zahvala za udeležbo na praznovanju 15 obletnice zbora viharniki pri du mežica in izdaji zgoščenke nocoj je en fajn večerzbor deluje od leta 1997 ko sta ga ustanovila takratni predsednik društva upokojencev Franc arbajter in predsednik za kulturo anton Kajzer ustanovljen je bil zaradi veselja do petja med člani društva in potrebe za

izvajanje tovrstne dejavnosti v kraju samem številčnost zbora je nihala in ostala pri današnjem številu zbor je od nastanka pa do septembra 2010 vodil anton škerjanec od takrat pa do danes ga vodi andrej gorenjak zbor se redno udeležuje revije od pliberka do traberka praznika sadja in cvetja v pesnici prireja koncerte v mežici v domovih starostnikov v črnečah slovenj gradcu in na prevaljahnaša pesem zveni na občnih zborih obletnicah piknikih in ob zadnjem slovesu naših krajanov zastopamo tudi prostovoljno gasilsko društvo mežica na srečanjih gasilskih zborovzbor je za uspešno delovanje prejel več priznanj najžlah-tnejše pa je priznanje občine mežica ki smo ga prejeli ob 10-letnici delovanjavse našteto o delovanju zbora pa ne bi bilo mogoče brez finančnih sredstev ta sredstva pridobimo na pod-lagi vsakoletnega razpisa pri občini mežica in s pomočjo sponzorjev za kar se iskreno zahvaljujemozgoščenko smo izdali na po-budo našega sedanjega vodje

andreja gorenjaka ki je vodil in snoval izdajoprav je tudi da vam predsta-vim sedanji zborprva tenorja sta jože dlopst in peter štirn drugi tenorji jožef libnik štefan Kohek ter šte-fan čepin prva basa sta ivan vrhnjak in vlado mori drugi basi pa matevž žlebnik jakob Forstner ter edi vrabič vseh 15 let so zboru zvesti jože dlopst štefan čepin in jakob Forstnerskratka tu smo ker radi pojemo in tako bomo tudi nadaljevali vam vsem pa hvala za zvestobo tamburaški skupini tamika za prispevek in tomu simetingerju za vzorno vodenjelaquoprireditvi so prisostvovali tudi vabljeni gostje in predstavni-ca javnega sklada za kulturo rs ravne na Koroškem ga jožica Krejan ki je ob tej pri-ložnosti podelila gallusova priznanja za prispevek k pev-ski ustvarjalnosti članom mpz viharniki in sicersrebrni znak so prejeli ivan vrhnjak vlado mori in jožef libnik zlatega pa edi vrabičprejemnikom čestitamo iz srca ter se zahvaljujemo za opravljeno delogostje predstavniki društev so v nadaljevanju programa s priložnostnimi darili ter željami za nadaljnje uspešno delovanje zbora izrazili skupni interes za razvoj in obstoj pevske kulture v naši občini s podelitvijo priznanja občine mežica pa nas je dodatno pre-senetil župan dušan Krebel in s tem potrdil da so rezultati našega petnajstletnega pri-zadevanja opazni tudi v širši skupnosti in da je smiselno nadaljevati načeto

vsem sponzorjem ki so s svojimi nesebičnimi prispevki omogočili izdajo zgoščenke se iz srca zahvaljujemo vam dragi občani pa za obisk

Jožef Libnik

23

drago miloševič je črnjan ki že nekaj let na različnih prireditvah in dogodkih pooseblja Kralja matjaža in ko oblečen v kraljevska oblačila spregovori je tako kot bi nam res sprego-voril Kralj matjaž Ko sem ga poslušala naza-dnje ob predstavi-tvi knjige janeza švaba so se me njegova razmišljanja še posebej dotaknila zato sem ga prosila da jih deli tudi z bralci šumca ter vsemi tistimi ki čakajo da se v teh burnih časih vendarle že zbudi naš kralj ki spi v nedrjih pece ali pa morda v nas samih novoletni čas ko potegnemo črto pod preteklim in načrtujemo prihodnost je čas ki je za taka sporočila in razmišljanja še posebej primeren

Ida Paradiž

KRALJ MATJAŽ PONOSNO ZAVEDANJE SLOVENSTVA raquoprav tako kot je mavrica podoba son-ca ki jo odsevi žarkov v oblaku različno obarvajo je tudi mit podoba neke resni-ce v kateri odseva misel z različnih kon-cev svetalaquo (plutarh izida in oziris 20) o moja slovenija vsa mala najmanjša na svetu Kljubuješ tvoj mali človek narod tolikokrat teptan uničevan krvav hellip še je tu iz nedoumljive pradavni-ne ta mala klena skupinica reže morje neskončnega časa in prostora in burka valove reže svoje zgodovinske brazde in trga ječi kolne a vztraja in zmaguje se ohranja o veliki imperialistični sosedi mogočni angleži osvojevalci Francozi revolucionarji zmagovalci germani samooklicana visoka rasa še smo tu in

kakor je Bog hodil pred izraelci tako so pred nami hodili martin Krpan peter Klepec škopnek Bedanc gozdni mož

žal žena divja jaga perkman-dlc torka Kralj matjaž

ndash miti in legende imeli smo svo-

je bogove daž bog

ndash bog sonca in plo-dnosti je po-skrbel za po-tom-

stvo in optimi-

zem lada ndash pomlad

mladost le-pota in ljubezen

perunstrelbog je delal grom dež plodnost

in gospodaril vesolju volos veles ndash bog živine pašnikov plodnosti vesna ndash bogi-nja pomladi bujnosti in mladosti vodan ndash bog voda rek in morij pa tudi morana ndash boginja smrti in zime triglav ndash vladar nebes zemlje in podzemlja svetlobe in teme še smo tu ndash navkljub raquonamrslaquo mali slovencelj zaverovan v svoje bogo-ve mite in zgodovino ki ga edina ohra-nja o množične požrešne horde tujcev teptajoče skozi stoletja vse kar vam je napoti mi smo še vedno tu in bomo ta mali primorec Kranjec dolenjec šta-jerc prekmurec od trdega gorjana do mehkega ravninarj imamo ponos moč zgodovino vero in prihodnost imamo svoje kraljestvo imamo svoje ogledalo v preteklem času Knežji prestol ne samevaj več posedi svojega junaka na tron in zopet zakriči v svet raquoše smo tulaquo in naj odmev preko alp doni do ravnice in morja in naj ga slišijo naši mali ljudje in naj se zopet zavedo svojih korenin in ponosaraquoin zbudil se bo po večstoletnem spa-nju gora ga bo dala nazaj med ljudilaquo in

sedel bo tokrat na knežji kamen pote-gnil bo svoj meč in pokazal pot ljudem prerojeno videnje sveta bo kakor rahla meglica pokrilo to malo gorato deželico in zbudilo duha v ljudehvčasih tako rad zatisnem oči in razmi-šljam kaj opredeljuje raquomalegalaquo in kaj raquovelikegalaquo človeka in vedno pogosteje se mi dozdeva da smo pri vrednotenju ta dva pojma predrugačili raquovelikelaquo ljudi enačimo z gladiatorstvom in to tudi ter-jamo od njih da jih postavimo na piede-stal raquovelikihlaquo vrednot vse ostalo pa so drugi raquomalilaquo ljudje raquovsakdanjcilaquo Kdo pa so ti raquovelikilaquo ljudje Katere vrednote zastopajo to niso cankarjevci ndash borci ljubezni domače grude to niso Hugojevi nesrečniki to so superman spiderman kdo ve kakšen raquomanlaquo tajkun so ljudje najplitvejše plehke instant kulture ki na nek nepravi način predrugači nedol-žno čisto in naravno bit in oddaljuje od bistva človečnosti najhuje pa je da si sami popolnoma sami to počnemo in nižamo osebnostno in narodnostno rast in zavedanje polje kdo bo tebe ljubil mojcej oh mojcej slovenec sem mnogo jih je še nevsiljivih rahlo otožnih pa tako lepih ndash naših in še so tu in še bodo ohranjajmo jiho moj slovenec odpri srce in razum naj ti ozvezdje oriona znova pove svojo zgodbo o nečimrnosti in zahrbtnosti loči dobro od zla ne vdaj se strahu in ozkosti plani predrugači vznikni kakor fenikszapoj odo dobrim stvarem in takrat bo zbujen Kralj matjaž v tebi in spet bo vse dobroKo zvečer ležem se zavem da je vsako ljudstvo ustvarilo junake po svoji podo-bi slovenec tvoja podoba je brezhibnaBodi ponosen nanjo in ne menjaj je za poceni denar plehke ideje in rjovenje cirkuških levov klovnovin ko se zjutraj zbudim si želim slediti svoji podobi podobi tistega raquomalegalaquo slovenca ki je vztrajal do danesdaj Kralj matjaž spomni svoje ljudi na ponos čas je njih zbudi

Drago Miloševič

Kralj Matjaž

24

Ob sVetOVNem DNeVu lusKaVice

Rupnikova linija na Koroškem

Luskavica ndash svetovni zdravstveni izzivorganizacije bolnikov ndash v sloveniji je to društvo psoriatikov s sedežem v ma-riboru in številnimi podružnicami po vsej državi ndash od leta 2004 obeležujejo 29 oktober kot svetovni dan luskavice luskavica je pogosta bolezen kože ki običajno poteka kronično dolgotrajno njenega vzroka natačno ne poznamo vemo pa da ni nalezljiva pojavi se lahko pri komer koli in kadar koli v nasprotju s splošnim prepričanjem se navadno ne pojavlja družinsko običajno se kaže s pordelimi zadebeljenimi s srebrnka-stimi luskami pokritimi od okolišnje zdrave kože ostro omejenimi spremem-bami najpogosteje prizadene kožo nad komolci koleni križem in v zatilnem delu lasišča pri večini bolnikov poteka na manjši površini spremembe lahko obsegajo tudi velike površine kože in včasih močno srbijo luskavica se lahko pokaže tudi na nohtih ali prizadene sklepe Bolnike z luskavico bolj ogrožajo srčno-žilne bolezni pri njih se pogosteje pojavljajo debelost sladkorna bolezen depresija visok krvni tlak kajenje in alkoholizemBolniki s kroničnimi boleznimi kože se pogosto srečujejo s strahom in ne-razumevanjem svoje okolice zaradi presenečenih ali celo zgroženih pogle-dov okolice skušajo kožne spremembe prikriti včasih pa se celo popolnoma umaknejo iz družabnega življenja

dermatologi imamo danes na voljo več različnih učinkovitih in varnih zdravil s katerimi lahko obvladamo ali močno olajšamo skoraj vse oblike luskavice lokalna terapija ndash kreme in mazila ndash še zdaleč niso edina zdravila ki so na voljo poleg fototerapije to je obsevanja z ultravijoličnimi žarki lahko dermatolog pri bolnikih s težavno ali obsežno lu-skavico ki prizadene npr več kot 10 telesne površine predpiše zdravljenje s tabletami ali biološkimi zdravili ki se uporabljajo v obliki injekcijv sloveniji so na voljo praktično vse oblike zdravljenja luskavice kot jih po-

znajo drugje po svetu in dostopne so vsem bolnikom ki jih potrebujejo zato želimo da bi dogodki kot je svetovni dan luskavice pomagali informirati tiste bolnike ki bi morda potrebovali učinkovitejše zdravljenje pa ne vedo da obstaja in pa splošno javnost ki bi morala poznati to pogosto bolezen in jo sprejemati z razumevanjem

Vesna Tlaker Žunter dr med zdravnica specialistka dermatovenerologije dermatovenerološka klinika univerzitetni klinični center ljubljana

sTanje juGoslavije po leTu 1920

če želimo dobiti celovito podobo rupnikove linije se moramo vrniti v preteklost ko je bila gradnja neke obrambne linije le ideja v

glavah takratnih generalov in politikov slovence je prihodnost po prvi svetovni vojni čakala v skupni državi slovencev Hrvatov in srbov oz kasneje v Kraljevini jugoslaviji slednja je imela po svojem nastanku leta

1918 veliko notranjih kot tudi zunanjih sovražnikov tukaj lahko izpostavimo predvsem odnose z italijo ki je zaradi londonskega sporazuma podpisanega leta 1915 zahtevala velik del istre z rapalsko pogodbo leta 1920

je nastala istoimenska meja ki pa je potekala globoko na slovenskem ozemlju to pa je odnose med državama znatno poslabšalo mussolini je v času pred aprilsko voj-no večkrat sam nameraval napasti jugoslavijo a je pre-

25

vladalo mnenje da je naša vojska premočna v nekakšno zaščito pred morebitnim napadom z Balkana so v italiji leta 1932 začeli graditi obrambno linijo bunkerjev znano kot alpski zid (it vallo alpino) zaradi tega je jugo-slovanska vlada dokončno ocenila da italija predstavlja resno grožnjo leta 1935 je bilo odločeno da se ob za-hodni meji zgradi nekakšna lsaquoproti linijarsaquo ki naj bi ščitila pred napadom italije in omo-gočila mobilizacijo vojske in civilnega prebivalstva v notranjosti za nadzor nad gradnjo so leta 1938 v ljubl-jani ustanovili štab utrjevanja za poveljnika pa je bil dolo-čen general leon rupnik po njem je linija dobila tudi ime

Gradnja bunkerjev se

preseli na ŠTajersko in koroŠko gradnja bunkerjev na za-hodnem delu slovenije ob rapalski meji je potekala hitro gradbišča pa je ustavil anschluss marca 1938 se je avstrija priključila nacistični nemčiji to je za jugoslavijo pomenilo dodatno grožnjo

že leta 1939 je bilo odločeno da se gradbeni stroji pre-maknejo ob severno mejo tako je nastal šesti odsek rupnikove linije ki poteka med črno na Koroškem in markovci pri ptuju do leta 1941 so na Koroškem postavi-li nekaj manj kot 100 bunker-jev ki so razporejeni vzdolž reke meže linija pa je bila za težjo prehodnost nasprotnika dodatno utrjena tudi s strel-skimi jarki protitankovskimi ovirami in z ovirami ob želez-niški progi v črni je bilo po vojaški označitvi postavljenih 11 bunkerjev našla nisva 3 lah-ko so uničeni ali pa prekriti z zemljo 6 april 1941 v jutranjih urah 6 aprila 1941 se je začelo zares nemška

letala so preletela dravograd avstrijsko stran meje pa je za-sedla nemška vojska (1 gor-ska in 79 pehotna divizija) Bunkerje na desnem bregu drave in meže pa so zasedli graničarji orožniki vojaki in nekaj rezervistov ndash vsega sku-paj nekaj čez 100 branilcev do 10 aprila so nemci osvojili

celotno mežiško dolino naj-večji odpor iz bunkerjev je bil ustvarjen v dravogradu kjer jih je bilo v borbah tudi nekaj poškodovanih skozi ravne je okupator prešel neovirano spet pa je naletel na manjšo oviro na prevaljah in kasneje v mežici v črni prav tako ni prišlo do večjih spopadov rupnikova linija se je izkazala za neučinkovito saj ni doseg-la svojega namena ndash zadržati napadalca ampak na to je vplivalo veliko dejavnikov predvsem gre izpostaviti da je jugoslovanska vojska praktično razpadla že pred vojno in zaradi tega bunkerji niso bili zasedeni kot je bilo načrtovano

celotno rupnikovo linijo na Koroškem lahko pogledate na avtorski spletni strani www

rupnikovalinija-koroškaconr

B1 ndash marholčeva rida B2 ndash jakob B3 ndash polena ndash orešnikov bun-ker B4 ndash pustnikov bunker B5 ndash starijev pruh B6 ndash center B7 ndash Balinišče

B8 ndash Kajžarjev bunker B9 ndash Kablex B10 ndash ob meži B11 ndash čistilna naprava B12 ndash torčeva rida B13 ndash štrikar ndash v gozdu B14 ndash štrikar ndash pri hiši B15 ndash meja B16 ndash poljana ndash v gozdu seZnaM ŠTevila bun-kerjev po občinaH na koroŠkeM A ndash OBČINA ČRNA NA KO-ROŠKEMnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeB ndash OBČINA MEŽICAnašla vseh 16 bunkerjevC ndash OBČINA PREVALJEnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeE ndash OBČINA DRAVOGRADnašla 38 bunkerjev

viri- aprilska vojna Wikipedija prosta enciklopedija- miloš Habrnaacutel rupnikova črta in druge jugoslovanske utrdbe iz obdobja 1926-1941 2005 pripravila davo in stanko mihev

SODELOVANJE S STARŠI

Starši imajo pri vzgoji svojih ot-rok bistveno vlogo To velja tako za vzgojo doma kakor tudi za vzgojo v vrtcu Prav zaradi tega je povezovanje in sodelovanje vrtca s starši ključnega pomena Obojim omogoča lažje zaznavan-ja otrokovih potreb želja in ob-čutij Z namenom okrepitve tega odnosa v vrtcu organiziramo raz-lična sodelovanja in srečanja

Družinski izlet v kekčevo Deželo

V mesecu oktobru smo skozi mnoge dejavnosti spoznavali in doživljali Kekca in njegove pri-jatelje Odločili smo se da ga skupaj s starši tudi obiščemo Vso pot sta nas spremljala lepo vreme in dobra volja Med mo-gočnimi vršaci neokrnjene na-rave se skriva Kekčeva dežela kjer so nas pričakali junaki iz zgodb Popeljali so nas skozi pra-vljični svet kjer naša domišljija ni poznala meja V marsikaterem odraslem se je prebudil otrok Polni vtisov s pesmijo na ustih in

srečo na obrazu smo se vračali domov

Kekec in njegovi junaki so v otroških srcih pustili močan pe-čat Še vedno (po dveh mesecih) radi prepevajo Kekčeve pesmi se igrajo igre vlog rišejo junake hellip Posneli smo tudi svoj Kekčev film na katerega smo zelo po-nosni

Hvala starši ker ste si vzeli čas za svojega otroka in mu omogo-čili nepozabno doživetje

Ps Na sprehodih pogosto pre-pevamo Kekčeve pesmi Postojte poglejte nas pogumne vesele otroke Mogoče boste v sebi prebudili spomin na brezskrbno otroštvo

obiskal nas je Galov ATA LOVEC

Na srčno željo Gala in v predhodnem dogovoru z njegovim očetom nas je le-ta v vlogi lovca obiskal v vrtcu Oblečen v zeleno-rjava

oblačila s klobukom na glavi daljnogledom nahrbtnikom slikami živali lovskimi trofejami je vstopil v igralnico Otrokom je na privlačen zanimiv in poučen način predstavil vlogo lovca Otroci so ga z zanimanjem poslušali Skupaj smo se odpravili na sprehod do opazovalnice in krmišča katerega smo napolnili z jabolki koruzo korenjem in senom Seznanil nas je z živalmi ki živijo v našem gozdu in kako se pripravljajo na zimo

Hvala ata Mitja za poučno do-poldne Pri otrocih si razblinil mit da lovci streljajo in ubijajo živali ter rešujejo Rdečo kapico

zdaj vejo da lovci poznajo vse vrste živali jih krmijo in skrbijo zanje se družijo v lovski družini podobno kot mi v vrtcu obožu-jejo naravo fotografirajo živali se neopazno v zeleno-rjavi obleki sprehajajo po gozdu in z dalj-nogledom opazujejo živali

tanja bivšek

POZIV STARŠEM ZA ODDAJO VLOGE ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA ZA KOLEDARSKO LETO 2013v mesecu decembru morajo vsi starši ki imajo otroke vključene v vrtec ponovno oddati vlogo za določitev znižanega plačila vrtca za naslednje koledarsko leto 2013 dosedanje odločbe o znižanem plačilu se namreč s koncem decembra 2012 iztečejo in s tem prenehajo biti pravna podlaga za izstavitev računov v naslednjem letu

vlogo na predpisanem obrazcu starši oddajo na pristojnem centru za socialno delo za pravočasno vložene vloge za katere se bo izdala odločba z veljavnostjo 1 1 do 31 12 2013 se bodo štele le tiste ki bodo vložene do konca meseca decembra 2012 V skladu z 32 členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev namreč upravičencu pripada znižano plačilo vrtca od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge

starši bodite pozorni tudi pri datumih za uveljavitev otroškega dodatka in šolske prehraneBarbara prevorčič

27

NEPALraquoNepal je tu da bi te spremeNil Ne pa da bi ti Njegalaquo ta misel legeNde sloveNskega alpiNizma Nejca zaplotNika še kako drži saj te dežela resNičNo spremeNi medtem ko je ti Niti Ne moreš Niti Ne želiš ko jo eNkrat obiščeš te vedNo zNova iN zNova vleče Nazaj

Federativna demokratična republika Nepal kot se glasi uradni naziv države je v vseh pogledih posebna država Do-movina utemeljitelja budizma Siddhar-te Gautame varno skrita pod mogočni-mi in silno skrivnostnimi himalajskimi vrhovi med katerimi še vedno živi mit nikoli fotografiranega jetija ter never-jeten spekter geografskih kulturnih bioloških in religijskih raznolikosti ki so tako zelo vplivale na dojemanje za-hodnega sveta da je le-ta Nepal včasih imenoval kar Pravljična dežela Dežela bogov ali celo Šangri-La nikoli odkriti mistično-magični raj

Na življenje v edini uradni hinduistični državi na svetu je vedno vplivala njena specifična geografija ndash topografsko gledano leži najvišja točka Nepala 8848 metrov nad morjem najnižja pa le 61 metrov nad morjem ndash a so jo njegovi vladarji praviloma hote ali nehote izkoriščali v povsem

druge namene kot za ekonomski razvoj Dežela obdana z zastrašujočima sosedama Indijo na jugu in Kitajsko na severu in v kateri se sedaj močno večinski hinduizem vidno in mirno prepleta z manjšinskim budizmom pri čemer sta jasno vidna tudi vpliva domače nevarske in sosednje tibetanske kulture je skozi zgodovino sicer presenetljivo uspešno odbijala pritiske tako severne kot južne sosede a so njen razvoj zavrle notranje zdrahe revolucije in revolti Cena notranjih bojev pa je visoka Nepal dandanes spada med najrevnejše države sveta

Nepal je najbolj poznan prav po svojih mogočnih osemtisočakih zato verjetno ni nič čudnega da ga nekateri imenujejo Dežela v kraljestvu gora V Nepalu je kar osem od desetih najvišjih in najzahtevnejših gora na našem plane-tu vključno z najvišjo Mount Everest

Kljub temu da kar 80 odstotkov

nepalskega površja prekriva Himalaja pa se 50 kilometrov južno od nje večni sneg in led srečata z vročino in pragozdovi Kot bi prišli v novo deželo Kontrast je očiten in skoraj zmede človeka ko se en dan spogleduje z najvišjimi vrhovi sveta naslednji dan pa ga pričaka ravnina riževa polja in džungelski pas južnega Nepala Prav ta raznolikost daje pestrost tej deželi in zaradi tega ponuja široko paleto rastlinstva in živalstva Od himalajskega goveda (jakov) leopardov tigrov nosorogov do slonov krokodilov antilop opic hellip Z namenom da omogoči preživetje številnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst je nepalska vlada ustanovila štiri rezervate ndash Čitvan Sagarmatha Langtang in jezero Rara ki skupaj merijo več kot 3000 kvadratnih kilometrov

Nepalsko prebivalstvo je nepregle-dna množica ljudstev ki jim že stoletja

Mount EverestMolilni mlinčki

Budistični tempeljBoudhanath Stupa

Katmandu

Ama Dablam

28uspeva dokaj harmonično prebivati skupaj se prilagajati novim idejam vrednotam in prišlekom ki prihajajo od vsepovsod Po besedah mnogih ki so obiskali Nepal so Nepalci zlati ljudje To sem med obiskom Nepala občutila tudi sama Kljub pomanjka-nju in revščini so vedno nasmejani pripravljeni na pogovor in čakajoči na majhno pozornost mimoidočih Nji-hova prijaznost se iz mesta stopnjuje proti vedno višjim vasicam ob vznožjih osemtisočakov Višje ko greš bolj pri-jazni in iskreni so Neverjetna je hvale-žnost otrok ko jim podariš staro igračo svinčnik ali sladkarije

Nepalci so zelo vraževerni Tako hindujci kot budisti imajo svoje vraže in pravila ki se jih držijo in jih

spoštujejo Zanimivo je na primer da družina preden se vseli v nov dom prosi astrologa da določi najugodnejši datum vselitve Prav tako astrologi zaročencema določijo najprimernejši dan za poroko Predvsem strogo se držijo pravil v zvezi z vero Tako pred vhodom v tempelj ne smejo jesti in piti Pravilo ki se ga strogo držijo tudi turisti je da se mimo templjev in znamenj (čorteni maniji) vedno hodi le po levi strani prav tako pa se v smeri urinega kazalca vrtijo tudi molilni mlinčki

Zanimivo je da v popolnem sožitju uspevata dve tako različni verstvi Na eni strani budizem ki spoštuje vsa živa bitja

in deluje v sožitju z naravo na drugi strani pa raquokrvavilaquo hinduizem Vsaj tako se ti zdi ko opazuješ budistične molilne mlinčke ki jih poganja voda pisane molilne zastavice katerih molitve veter odnaša bogovom na drugi strani pa kr-vave daritve živali v hindujskih templjih Kljub tem daritvam pa imajo hindujci nekatere živali za svete in jih je prepove-dano ubijati

Krava je v Nepalu sveta z zakonom zaščitena žival Predstavlja boginjo La-ksmi ndash boginjo bogastva Kljub prome-tnemu kaosu ki vlada na katmandujskih ulicah ima krava vedno prednost Lahko se sprehaja po ulicah se ustavi sredi ceste ali uleže pred vhod v tempelj nihče je ne bo preganjal Sveta žival je tudi slon ker ima Ganeš ndash sin boga Šive

ndash slonovo glavo Ko gre slon po cesti se verni Nepalci dotikajo prahu na odtisu njegovih nog in si ga kot raquotikelaquo priti-skajo na čelo Svete živali pa so tudi bik opica in čmrlj

Poleg trekinga in alpinizma ki sta med turisti najbolj priljubljeni aktivnosti pa Nepal ponuja tudi vrsto drugih špor-tov in aktivnosti Vedno bolj popularni so rafting na rekah Kali Gandaki Bhote Kosi in drugih gorsko kolesarjenje vožnja z motorji bungee jumping in seveda džungelski safari v Kraljevem narodnem parku Čitvan

V Nepalu lahko vsakdo najde nekaj zase Ko potuješ po tej skrivnostni deže-li sprva sploh ne opaziš da spada med

najmanj razvite dežele našega planeta Naravne lepote mogočna arhitektura kulturna raznolikost in iskreni ljudje te tako prevzamejo da socialni položaj ljudi kar spregledaš

Ko sem pred tremi leti prvič obiskala Nepal se mi je zdelo da deželo kar dobro poznam saj sem videla nešteto diapozitivov in slišala mnogo zgodb ki mi jih je pripovedoval ati vsakokrat ko se je vrnil iz Nepala Pa sem se motila Ko sem prvič stopila na nepalska tla sem šele začela spoznavati to prekrasno deželo

Čeprav prvi vtisi niso bili ravno tako zelo krasni Prvi stik s Katmandujem glavnim mestom Nepala je bil zame rahlo šokanten Vsepovsod gneča smeti ki jih mečejo kar skozi okna na

ulico smrad hellip Po cestah ki si sicer niti ne zaslužijo imena ceste se sprehajajo krave krdela uličnih psov ljudje vozijo rikše avtomobili in motorji in to vse povprek Zmešnjava avtomobilov motorjev in rikš ki se ob neprestanem hupanju raquolovijolaquo po katmandujskih ulicah je neverjetna Zdi se da je edina obvezna oprema na avtomobilu delujoča hupa saj vozniki neprestano hupajo Zanimivo je tudi da mora na motorju imeti čelado samo voznik in to ne glede na to da po navadi vozijo s sabo več ljudi velikokrat kar cele družine

Po prihodu v Nepal smo prve tri dni preživeli v Katmanduju kjer smo uredili

Namche Bazar Nepalski otroci Patan - Hindujski tempelj

Sežiganje mrtvihSamostan v Tengbocheju Tabla Everest

29

in nakupili vse potrebno za treking Znamenitosti mesta si v tem času nismo uspeli ogledati saj so bile trgovinice in ulični prodajalci preveč prepričljivi s svojimi ponudbami in sem večino časa preživela na glavni turistični ulici Thamel ter barantala za nižje cene

Po treh dneh Katmanduja ko sem se ravno navadila na ljudi mestni utrip gužvo in me smeti in smrad niso več motili Katmandu pa je postajal vedno bolj zanimiv in privlačen smo se odpravili na treking Do Lukle ki je bila naše izhodišče za treking smo iz Katmanduja poleteli z letalom Jetstream 41 letalske družbe Yeti Airlines Med poletom ki je bil prav gotovo eden od vrhuncev tega potovanja sem prvič videla sedem- in osemtisočake med njimi tudi Everest Že iz zraka je bil videti mogočen Po izjemno zanimivem pristanku na najkrajši in najstrmejši pristajalni stezi kar sem jih kdaj videla smo v Lukli poiskali lodge kjer smo se dobili z našima nosačema Tekijem in Pembo Oba sta bila doma iz vasi ki je bila iz Lukle oddaljena dva dni hoje z delom nosačev pa sta služila denar za svoji družini

Treking pod Everest smo torej začeli v Lukli ki leži na nadmorski višini 2840 m Načrtovano je bilo da se prvi dan odpra-vimo do vasi Phakding do koder smo prispeli po približno dveh urah hoje Ker je bila pot ki nas je čakala naslednji dan veliko bolj strma in zahtevna smo se odločili da bomo nadaljevali Tako smo prvi dan prišli do vasi Monjo (2840 m nmv) kjer smo našli prijeten lodge v

katerem smo prespali Tu sem tudi ugo-tovila da je hrana v nepalskih vasicah veliko bolj okusna kot v katmandujskih restavracijah Drugi dan trekinga nas je čakala hoja do Namče Bazarja ki leži na nadmorski višini 3440 m Kmalu po za-četku hoje smo prišli do vstopa v Naci-onalni park Sagarmatha Tu smo morali pokazati karte in posebne treking potne liste V nadaljevanju poti smo prišli še do vojaške kontrole kjer se je postopek s kontrolo kart ponovil Po približno treh urah hoje smo prišli do Namče Bazarja vasi ki jo imenujejo tudi mesto Šerp Namče Bazar je glavno mesto in trgo-vsko središče regije Khumbu ki je ime dobila po istoimenskem ledeniku Po kosilu in kratkem počitku v lodgu smo se odpravili do samostana nad vasjo ki je sedaj preurejen v muzej V muzeju so razstavljeni predmeti ki jih po nepalskih vaseh še danes uporabljajo v vsakda-njem življenju Ogledati si je mogoče tudi slike in dokumentacijo o Mount Everestu ter fotografije Šerp ki so osvo-jile Everest Med njimi so našli tudi sliki Ang Dorjeeja in Pasang Tenzinga ki sta bila leta 2000 z atijem in Davom na vrhu Everesta

Naslednji dan nas je čakala hoja do vasi Tengboche Ta del poti je bil eden izmed bolj zahtevnih saj se je že na začetku pot začela strmo spuščati in ker smo morali nekje pridobiti novih 600 višinskih metrov se je kar hitro začela strma pot navzgor Vse raquominus metrelaquo ki sem jih preklinjala na poti navzdol pozabim ko mi ati pokaže Ama Dablam Šesttisočak ki sta ga maja 1996

v severozahodni steni po prvenstveni smeri preplezala Vanja Furlan in Tomaž Humar za kar sta dobila najprestižnejše alpinistično priznanje ndash Zlati cepin Sicer pa meni osebno eden najlepših vrhov Hojo sta poleg strmine oteževali tudi vročina in vlaga ki ju na takšni višini nisem pričakovala Ves trud je bil poplačan ko sem končno prišla do cilja kjer nas je pričakal čudovit razgled na Lhotse in Everest Vas Tengboche leži na nadmorski višini 3860 m V vasi je glavni budistični samostan v Nepalu sicer pa eden najlepših na svetu Samostan je v devetdesetih letih pogorel zdaj pa je povsem obnovljen Imeli smo enkratno priložnost da smo lahko bili prisotni pri obredu Na začetku sta dva mlada meniha vernike poklicala k obredu s piskanjem na ogromni školjki Obred je bil zelo zanimiv večino časa zelo umirjen trije menihi so molili naprej ostali pa za njimi na trenutke pa je umirjenost zmotil močan udarec na gong igranje na piščalke in zvončke ter glasno petje Izredno zanimiva je bila tudi sama molilnica ki je bila poslikana z budističnimi podobami najbolj pa je izstopal ogromen pozlačen kip Bude Obisk samostana mi bo ostal v posebnem spominu tudi zato ker me je eden od menihov blagoslovil z rdečo vrvico okoli vratu ki je za zdravje in dolgo življenje ter rumeno ruto ndash kato za srečo

Pot nas je iz Tengbocheja vodila skozi vasi Deboche in Shomare do vasi Periche (4240 m nmv) Pot mimo prostranih travnikov in njiv mimo vasi

Barva za tike Kip Bude Nepalski otroci

30je bila iz dneva v dan bolj zanimiva Sončno vreme mogočne gore neverjetna pokrajina in iskreni ljudje so nam lepšali vsakdan na poti proti našemu cilju Molilne zastavice molilni mlinčki in čorteni so zbujali navdušenje nad preprostostjo budizma Otroci ki smo jih srečali na poti in jim podarjali kulije in stare igrače pa me še danes spravijo v dobro voljo ob spoznanju kako lahko malenkosti nekomu polepšajo življenje Ko smo prispeli v Periche smo najprej opazili spomenik iz nerjavečega jekla v obliki prerezanega stožca v notranjosti pa vrezana imena vseh ki so se do leta 2005 smrtno ponesrečili na Mount Everestu in okolici Takoj nam je v oko padlo ime atijevega prijatelja Marka Lihtenekarja ki se je po uspešno osvojenem vrhu Everesta 21 maja 2005 smrtno ponesrečil pri sestopu z gore

Četrti dan trekinga smo prispeli do vasi Dingboche (4358 m nmv) ki mi je v spominu ostala predvsem zaradi najbolj okusnih momotov ki sem jih jedla na potovanju po Nepalu Momo je tipična nepalska jed podobna našim cmokom Ponavadi so polnjeni z zelenjavo ali mesom in so lahko kuhani ali pečeni Postreženi so skupaj z različnimi pikantnimi omakami Postanek v Dingbocheju pa mi je poleg najboljših pečenih sirovo-tuninih momotov ostal v spominu tudi zaradi aklimatizacijske ture ki smo jo naredili Bila je sicer ena zahtevnejših aklimatizacij na trekingu vendar tudi ena lepših Vrh grebena ki smo si ga

zadali za aklimatizacijo nas je presenetil s čudovitim ledeniškim jezerom in Ama Dablamom ki se je dvigal nad njim Naslednji dan nas je čakal eden daljših kosov poti Do zadnje vasi pred končnim ciljem Kala Patarjem smo morali opraviti 700 višinskih metrov Pot nas je peljala po grebenu nad vasjo Periche in naprej do morene ledenika Khumbu mimo Thokle do vasi Lobuche (4910 m nmv) Po kratkem počitku v lodgu smo se odpravili na aklimatizacijo Pot nas je peljala mimo Italijanske piramide ndash mednarodnega observatorija in laboratorija do bližnjega grebena Z vrha grebena smo lepo videli pot proti vasi Gorak Shepp Kala Patar Italijansko piramido pred nami pa se je bohotil Nuptse Po vrnitvi v lodge sem kljub aklimatizaciji dobila svojo porcijo višinskih neprijetnosti Razbijanje v glavi se je kljub vztrajnemu preganjanju s tabletami nadaljevalo še dolgo v noč in mi kratilo prepotreben spanec

Vrhunec trekinga je bil vzpon na Kala Patar (5550 m nmv) Iz Lobuch smo se podali proti zadnji vasi Gorak Shepp in naprej proti vrhu Kala Patarja Vso pot smo tekmovali z meglo ki nam je vztraj-no sledila Višina je delala svoje noge so bile vedno težje dihanje pa je postajalo vedno težje Za spodbudo se nam je na poti razkril Everest Tokrat je bil res čisto blizu Hitro sem se ga nagledala in po-slikala saj ga je minuto zatem že zakrila megla Bolj kot smo se približevali vrhu bolj je sonce kurilo meglo in na vrhu nas je pričakal čudovit razgled Everest Lhotse Nuptse Pumo Ri ledeni slap le-

denik Khumbo hellip vse je tako ogromno mogočno in čudovito Občutek na vrhu je bil enkraten Po obveznem slikanju smo kar obsedeli in občudovali bele vrhove okoli nas Z vrha smo sestopili po drugi poti ker smo se namenili poiskati spominsko tablo Janezu Jegliču ndash Jo-hanu ki je leta 1997 omahnil z grebena Nuptseja po tem ko sta s Tomažem Hu-marjem preplezala prvenstveno smerPo doseženem cilju trekinga ndash osvojitvi Kala Patarja smo se naslednji dan iz Lobuch odpravili nazaj proti Namche Bazarju od koder smo zadnji dan trek-inga odšli do vasi kjer smo začeli ndash do Lukle V Lukli smo prespali nato pa takoj zgodaj zjutraj po slovesu od nosačev s prvim letalom poleteli v Katmandu Vrnitev v Katmandu je bila rahel šok Iz mirnega podeželja nazaj v gnečo in hrup Ker smo imeli le tri dni časa pred odhodom domov je bilo potrebno Katmandu seveda čim bolje izkoristiti in raziskati Katmandu je zaradi svoje čudovite arhitekture pod UNESCOvo zaščito Prvi dan smo se najprej odpeljali do mesta Patan kjer smo si ogledali Durbar Square ndash staro mestno jedro kjer so nekoč ustoličevali kralje in kjer živi boginja Kumari ki je žal nismo uspeli videti Smo pa v hindujskem templju bili priča daritvi koze hindujskim bogovom Po vrnitvi v center Katmanduja smo si šli ogledati največjo znamenitost Katmanduja ndash Boudhanath Stupa bolj poznano kot Budine oči Stupa ki je ena največjih na svetu je od leta 1979 na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine Prvi dan v Katman-

Sveti mož Vzletno pristajalna steza v Lukli Z atijem na vrhu Kala Patarja

31

duju po vrnitvi s trekinga smo zaključili z nazdravljanjem na uspešno izveden treking v restavraciji Rum Doodle kjer so leta 2000 praznovali svoj uspeh na Everestu tudi člani odprave Ski Everest 2000 Posebnost te restavracije je da vsi osvajalci Everesta dobijo svojo člansko kartico s katero lahko v restavraciji Rum Doodle jedo brezplačno

Naslednji dan smo si ogledali tempelj Pashupatinath ki je eden najpomemb-nejših Šivinih templjev na svetu Tempelj je v vzhodnem delu Katmanduja ob reki Bagmati Zraven templja ob reki se na-haja tudi nepalski Varanasi kjer zažigajo umrle pepel pa nato raztrosijo v reko Sam pogled na mrtveca ki gori ob reki

je sprva grozljiv a dlje časa kot opazuješ dogajanje bolj logično in normalno se zdi vse skupaj Bolj šokantno je kako sto metrov nižje otroci plavajo v reki ženske pa perejo posodo in oblačila V templju in njegovi okolici je polno sadhujev ndash hindujskih svetih mož ki meditirajo in za plačilo pozirajo turistom Po napor-nem ogledu templja Pashupatinath smo se z rikšami odpeljali do stupe Swo-yambhunath ki je starodaven religijski kompleks na vrhu hriba v zahodnem delu Katmanduja Stupa je turistom bolj znana pod imenom Opičji tempelj ker na SZ delu templja živijo svete opice S templja se razkriva čudovit pogled na Katmandu Zadnji dan v Nepalu je bil

rezerviran za še zadnje nakupe in odkri-vanje najboljših katmandujskih slaščic Vse od tehnične opreme do oblačil ndash ko se naučiš barantati je Katmandu raj za nakupovanje

Kljub katastrofalnemu prvemu vtisu me je Nepal očaral Zdaj sem končno ra-zumela atija in druge zakaj se venomer vračajo tja Kaj je tisto kar te v Nepalu tako prevzame je najlepše opisal ati ko se je leta 1999 prvič vrnil od tam raquoPo-polnoma drugačen način življenja Ljudje so tam pripravljeni pomagati Vse delajo počasi mirno z dobro voljo Čisti balzam za dušolaquo

Tadeja Oderlap

mežičarji po svetutokrat se bomo odpravili malo dlje No zelo daleč pravzapravNaš cilj je država ki je po velikosti druga Na svetu ndash s pisaNo mešaNico Narodov v velemestih ki se še vedNo širijo Na drugi straNi pa z ogromNimi polji zasejaNimi s pšeNico iN koruzo s trgovskimi ceNtri ki so prava mala mesteca iN NeskoNčNimi ravNimi cestami po katerih Nihče Ne vozi prehitro jezera iN jezerca so posuta po deželi ki v svoji NotraNjosti skriva zaloge Nafte Na dveh straNeh državo obdaja širNo morje deli pa visoka gorska veriga če vam Naštejem še medvedi iN hokej javorov list iNdijaNci iN zlatokopi je bilo Namigov dovolj da ste ugaNili kam smo NameNjeNi ida paradiž

Kdo ste in kje živiteSem Franc Potočnik in živim v Kanadi v provinci Alberta v njenem glavnem mestu Edmonton

Kako dolgo ste že tam in zakaj ste tja odšli

V Kanadi živim že 46 let Iz Mežice sem odšel raquos tre-buhom za kruhomlaquo nekaj časa preživel v Nemčiji in Franciji potem pa sem bil odločen oditi nekam dlje Avstralija ali Kanada sta bili dve možnosti ndash in

ker je ladja proti Kanadi odplula prej sem se pač vkrcal nanjo

V čem se nov kraj in vaše zdajšnje življenje najbolj razlikujeta od tistega prej

Edmonton je milijonsko mesto v katerem v sožitju prebivajo ljudje vseh narodnosti Tu ima človek veliko možnosti za zaposlitev ndash nemalo ljudi ima dve celo tri različne službe Nekatere vsak dan druge morda dva- trikrat na teden po nekaj

ur Pač glede na potrebe in želje po recimo nakupu hiše ali česa drugega Življenje v Edmontonu zaradi takih možnosti zaenkrat ni predrago tudi prihodnosti se ne bojimoZimske temperature so tu precej nižje kot doma (Do -25 stopinj celzija otroci še redno hodijo v šolo) Je pa mraz suh tako da kepe sploh ne moreš narediti ker je tudi sneg tako suh da se ne sprime Tako je pozimi poleti so pa največja nadloga komarji

ki najdejo odlične pogoje za razvoj v vseh mlakah in jezerih

Kaj vam je tam najbolj všečVšeč mi je pokrajina narava Rad hodim kampirat ob jezera uživam v ribolovu Na razpolago je tudi veliko športnih objektov tako da vsak najde kaj po svojem okusu

Kaj najbolj pogrešatePogrešam Mežico in življenje v njej kakršno

32

sem poznal v mladosti

Kako pogosto se vračateprihajate na obisk v domovino

Domov pridem vsaki dve ali tri leta Vesel sem da sem v svoj rojstni kraj uspel pripeljati tudi svoja dva otroka (ki sta nekaj časa v Mežici obiskovala osnovno šolo oz vrtec) z

družinama da so tudi oni spoznali prelepo Koroško in Slovenijo

Kako vidite Mežico ko pridete domov

Po 46 letih odkar sem zapustil Mežico se počutim malo tujega Mnogih znancev več ni tudi življenje teče drugače Manj je sproščenega druženja

Živi blizu vas še kaj SlovencevKorošcev Se srečujete

Tukaj je precej Slovencev pogosto se srečujemo ndash na kavici ali na prireditvah

v letos odprtem novem Slovensko ndash kanadskem kulturnem centru ki se lahko pohvali s plesno dvorano za 300 ljudi knjižnico kapelico in sobo za srečanja Do lani smo se dobivali v leta 1967 zgrajenem domu ki so ga zaradi gradnje ceste podrliKorošcev pa skoraj ni več

le dve družini drugi so na žalost pomrli

Ali v trgovinah najdete tudi kakšne izdelke iz Slovenije

V Edmontonu smo že pred leti našli italijansko trgovino kjer dobimo tudi slovenske izdelke malinovec kavo barcaffe Radensko ribe nudeljčke skoraj vse

Kaj vedno odnesete s seboj ko se vračate z obiska v domovini

Ob povratku s seboj odnesemo CD-je s slovensko glasbo slovenske knjige pa tudi

kakšno flašo šnopsa

Tipična jed pijača kakšen poseben običaj v novi deželi

Kanadska specialiteta je goveji steak na ražnju pečena koruza in krompir tudi piščančje perutničke lahko dobiš na vsakem koraku ndash pripravljene na tisoč in en način od običajno spečenih do

raquohot chicken wingslaquo ki so izdatno začinjene Pijača je whisky pa morda še za Slovence neobičajna kombinacija pivo z dodatkom clamato juice (to je mešanica sokov neke školjke paradižnika in zelene) Tudi običaja da ti v lokalu kavo za ceno ene dotakajo tako dolgo da prazno skodelico obrneš v Sloveniji ni Ali pa prijaznost ko poleti takoj ko sedeš na mizo brezplačno dobiš vrček s prijetno hladno vodoObičaj da se največji

dnevni obrok postreže ob šestih zvečer (kar menda z novim delovnim časom vse bolj prihaja v navado tudi v Sloveniji) je pa kriv da se prepogosto kile kar kopičijoZaradi temperatur ki pozimi sežejo tudi do -30 stopinj celzija si lahko privoščimo ribolov na zaledenelih jezerih ndash na led zapelješ z avtom izvrtaš luknjo čez to luknjo postaviš šotor in nato v zavetrju čakaš da bo riba prijela Zanimiva izkušnja ndash če le led ne prične pokati

Poslušate slovensko glasbo Katero

V živo zelo rad poslušam Radio veseljak pa CD-je s slovensko glasbo Seveda je pa No1 še vedno Avsenik

Bi sami dodali kakšno zanimivost misel sporočilo

Pregovor raquoPovsod je lepo doma je najlepšelaquo je dobil v šestinštiridesetih letih poseben pomen Moj dom bo vedno Mežica a dom je s tem ko mi je dala kruh ko so tu zrasli moji otroci in rasejo moji vnuki postala tudi Kanada Zato ko sem tu se prav vsak dan spomnim na Mežico Ko pa pridem domov na obisk se mi kmalu prične tožiti po vnukih in kanadskem vsakdanjiku A tako razpeti med dva doma s(m)o najbrž vsi ki živijoživimo v tujini Šele z oddaljenostjo pričneš ceniti tisto kar je zares pomembno

POPRAVEKNa žalost nam jo je v prejšnji številki Šumca zagodel tiskarski škrat V članku raquoO ribičih in ribištvulaquo je v stavku V eni jeseni dobijo povprečno 120000 ndash 150000 iker iz njih pa pride 80 90 v dobrem letu tudi 100 mladic izpustil nekaj ničel Pravilno je seveda da v enem letu iz iker dobijo od 80000 90000 v dobrem letu tudi 100000 mladic Šele tako je jasna pohvala da je to odstotkovno zelo uspešno Ida Paradiž

33

Letos je izšla knjiga Marjete Žebovec Slovenski književniki rojeni od leta 1930 do leta 1935 v katerih je poleg najpomembnejših slovenskih literarnih ustvarjalcev svoje zaslužno mesto zase-del tudi Marijan kar kaže na to da je v tovrstnem kulturnem segmentu pustil neizbrisen pečat Pomembno je njegovo delo s področja natančnega poznavanje kratkih japonskih pesniških oblik ime-novanih haiku Je torej pesnik pisatelj poleg tega tudi izumitelj vsekakor pa človek tisočerih interesov Je ustanovitelj skupine Literarno gledališče Treska ki je prineslo svež veter kulture v naš mali kraj in ki to poslanstvo uspešno opravlja še danes ndash čeprav brez Marijana Na nje-govo pobudo za začeli izdajati literarni

list Šumc predhodnika časopisa ki ga trenutno držite v rokah O svojem živl-jenju govori globoko iskreno zato je po-govor z njim pristen in nepozaben Manj sva klepetala o haikujih in njegovem literarnem ustvarjanju saj mi je dejal raquoO tem si lahko sama prebereš v mojih knjigah To lahko vsak Jaz ti bom pove-dal nekaj česar ne moreš prebrati nikjer veljalaquo Velja In sva klepetala o njego-vem zanimivem življenju o nepozabnih dogodivščinah O drobnih utrinkih in zgodbah ki so se dogodili nekje nekoč

Ne mara nizanja suhoparnih podatkov Življenje se namreč piše še kje drugje Da je bil precej razigran fant da se je celo rad pretepal sem izvedela Upornik torej Da je opravljal vrsto zanimivih poklicev In rešil nekaj življenj Slednje je morda bolj pomembno kot kar koli dru-gega Kar misli tudi Marijan sam In mi že nariše svoj izum Ki je bil celo patentiran Gospod Marijan kje naj začneva Mogoče od tistega trenutka dalje ko ste prišli v Mežico

Hja vselej je treba začeti od začetka To upoštevam pri vsem kar delam tudi pri svojih izumih Pravim da je treba začeti pri Grkih in Rimljanih prebrati knjige o

njih Vse pravzaprav že obstaja le po-novno je treba nekje začeti to obuditi Pa o izumih malo pozneje

Torej ndash začniva od začetka Kako vas je privedla pot na Koroško

Veš rad sem se pretepal Želeli so se me znebiti ndash oziroma hoteli so da se po-boljšam zato so me poslali v Mežico Ko sem prišel sem bil star 14 let Oče se je dogovoril z dimnikarjem Magdičem ki je videl da sem sposoben da znam po-

metati dimnike In to sem nato počel po vsej Koroški V Črni v Rudarjevem je bilo veliko hiš imeli so me zelo radi še po-sebno ženske Čez nekaj časa me je pus-til kar samega sam sem lahko računal in pobiral denar Takrat sem stanoval na Poleni Spominjam se da se mi je enkrat zlomila žica na dimnikarski palici Na Glančniku so to znali zvariti a mojster je bil jezen Udaril me je z zlomljeno palico in pobral ves denar Jaz pa sem prav tako jezen šel za njim hellip

Torej kot dimnikar ste bili samouk Za kakšen poklic pa ste se šolali

V Sveti Trojici kjer sem odraščal ndash sicer sem se rodil v Zagrebu kjer so delali

moji starši ndash sem obiskoval osnovno šolo končal sem jo v Mežici Nato sem obiskoval rudarsko šolo v Trbovljah A sem se kmalu stepel z vzgojiteljem Uf ni bilo lahko ta je bil trener boksa hellip Skratka decembra 1959 sem se vrnil v Mežico Veš takrat sem izumil postopek za reševanje potapljajočih se ljudi Ne-kega dne sem šel v kino spominjam se da je bila Meža bela od peska Prišel sem do mostu in videl kako dva skačeta v vodi Ker je bila Meža tako bela nisem videl otroka ki se je utapljal Moška sta

O tistih drobnih stvareh ki jih ne moreš prebrati v knjigah hellip

marijan mauko je vsekakor svojevrstno zaznamoval koroški pa tudi slovenski kulturni prostor poleg objav v različnih publikacijah je izdal več knjig ndash pesniških zbirk in strokovnih del o literarni teoriji

34ga poskušala spraviti na kopno pa jima ni uspevalo zaradi visokega zida Ko se jima je končno posrečilo sem iz ust otro-ka izsesal zrak nesnago naplavine pe-sek To sem storil dvakrat hellip in otrok je prišel k sebi To je bila svojevrstna meto-da za tisti čas vsi so namreč počeli ravno obratno pihali zrak v usta Veš si izumi-telj ali pa nisi Tretje poti ni Nato sem se odpravil naprej v gostilno Naročil sem si raquokavbojcalaquo (tj malinovec in žganje) da sem si izplaknil usta polna peska

Nepozabna izkušnja rešili ste človeško življenje

Da to je bilo prvič Nekoč pa je bilo v Velenju bil sem na udarniškem delu Jaz brat in dva Trojičana Z njima sem se največkrat stepel hahaha Nekaj smo si celo v sorodu a to ni pomembno pomembno je le da smo se imeli lepo Skratka videli smo nosečnico ki je hodila po pomolu iz debla naenkrat je padla v vodo Bil sem dober plavalec pripeljal sem jo na kopno Vzdignil sem jo bila je težka morali so mu priskočili na pomoč To je bilo drugič da sem rešil življenje

Bili ste torej dober plavalec Ste se ukvarjali še s katerim športom

Da predvsem z alpinizmom Bil sem tudi dober akrobat na kolesu Ah s šolo pa nisem imel toliko sreče Moral sem jo začasno zapustiti ko sem zbolel za osteomielitisom (tj vnetje kostnega mozga) Na Ptuju so mi dajali opij Vsi so mislili da bom umrl Če sem se zasmejal sem takoj padel v nezavest A na koncu smo se vendarle vsi smejali Izboljšalo se je po več kot desetih injekcijah Spo-minjam se da se je prijatelj očeta ki me je obiskal v bolnici zadrl raquoBi rad bil narkomanlaquo Hahaha a prebolel sem abstinenco Po bolezni pa sem bil tako šibak da nisem mogel vzdigniti 30 kilo-gramov barve Takrat so restavrirali cer-kev pri Trojici najeli so me da sem nosil kipe moj dedek je bil namreč cerkveni pleskar

Ste opravljali še katero drugo delo poleg tega da ste bili pozneje rudar in varilec

Da nosil sem pošto zaposlili so me za dva meseca Delal sem tudi v Mariboru

na upravi cest bil sem glavni skladiščnik A sem pustil službo ker nisem smel biti več v nabavi Poleg tega pa mi je sonce preveč sijalo v pisarno vzeli so mi celo tajnico Veš ni bilo dobro Nato sem šel k vojakom Za sabo imate mnogo izkušenj z različnih področjih Lahko bi rekli da vam je pri vsem pomagala zdrava pamet hellip

Da vedno sem bil jezen ker ni bilo koga da bi uredil kakšno stvar Pa mi je nekoč dejal dober res dober prijatelj raquoNaredi samlaquo Takrat sem si rekel da raquogliha vkup štrikalaquo Razumel me je In mi dal vedeti da moram poskušati ustvarjati izumljati Zame so Švicarji dober narod Ker ne mislijo da so pametni ampak ker nekaj poskušajo narediti

Kot ste vselej poskušali vi hellip Pa veliko ušes ni bilo pripravljenih prisluhniti vašim idejam A roko na srce s po-ezijo je bilo drugače Ste vsekakor uveljavljeni slovenski pesnik pojavl-jate se v mnogih strokovnih študijah predvsem zaradi haikujev Kdaj pa ste napisali svojo prvo pesem

Lahko ti jo zrecitiram če želiš Ščinkavec ptiček lepi je bil in nas je vse razveselilHahaha to je moja prva pesem iz osnov-ne šole Še danes jo znam na pamet

Zelo lepo Kdaj pa ste se navdušili nad haikuji

Haikuje poznam že od ranega otroštva Moja mama je bila pesnica ljubiteljska

igralka in režiserka če omenim je po vojni režirala Prešernovo Železno cesto Oče je prebarval lokomotivo jaz pa sem bil strojevodja s piščalko A da ne zaidem preveč in se vrnem k haikujem ndash veš Slovenci smo imeli že v stari Ju-goslaviji pregled japonske književnosti hellip Poskusil sem nekaj novega Vse o tem si lahko prebereš je zapisano Po-vedal ti bom kaj drugega

Torej ndash povejte mi kaj več o vaših izumih

Veliko sem krmaril okrog po svetu Veliko sem se naučil V Uradnem listu Republike Slovenije (512006) je bil patentiran moj izum za proizvajanje najbolj čiste energije na svetu gre za metodo s stisnjenim zrakom Ja izum je bil patentiran a tega nihče ni pripravljen uresničiti

Zaenkrat gospod Marijan Morda pa nekoč bo vendarle znal kdo prisluhniti in bo v tem videl potencial morda prihodnost za človeštvo Pomembno je da nikoli ne odnehate in da ostanete tako izvirni iznajdljivi edinstveni polni volje ustvarjalnosti in idej

Vsekakor

Hvala za vaše iskrene in zanimive utrinke

In bil je čas da zaključiva najin klepet In bo čas ko bom spet stekla čez travnik k Marijanu na pogovor

Nina Petek

35

na pragu najbolj čarobnega ndash in tudi vraževernega meseca v letu ndash je dlg treska mežica 1122012 v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer ob treski z naslovom vraževerje sveta avtor večera lovro vreš je na kratko predstavil istoimensko knjigo etnologa damjana j ovseca ukvarjali pa smo

se predvsem z vprašanji kot so zakaj trkamo na les Kako zacoprati fanta Katera števila so srečna Kako odvrniti nesrečo če razbijemo ogledalo zakaj dimnikarji prinašajo srečo če ste prireditev zamudili vse odgovore najdete v omenjeni knjigi

večer je glasbeno dopolnil domen

vreš kot bralci pa so nastopili nina vogel martin perčič lovro vreš in ajda vasle člani društva so pripravili tudi tradicionalni mali adventni bazar z drobnimi darilci in voščilnicami po simboličnih cenah

Ajda Vasle

leva fotografija stojita domen in lovro vreš sedijo marijan mauko ajda vasle martin perčič in nina vogel desna fotografija utrinek z bazarja (avtorica dorica vasle)

VRAŽEVERJE SVETA Večer Ob tresKi

19 oktobra 2012 je društvo literarno gledališče treska mežica v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer o prvem slovenskem blaženem škofu antonu martinu slomšku ponavadi se njegovi biografi največ ukvarjajo z njegovim narodnobuditeljskim in dušnopastirskim delom tokratni večer

pa se je osredotočil na njegovo manj znano in raziskovano poezijo ki jo je avtor večera peter peruzzi prepletel z znano slomškovo pridigo svoj jezik je treba spoštovati

na prireditvi je sodelovalo tudi kulturno pevsko društvo sv lenart s plata pod vodstvom zborovodkinje

Klavdije Freidl prepevali so uglasbene ponarodele slomškove pesmi za katere se pogosto zmotno misli da so ljudske

Besedilo so brali člani dlg treska mežica erika žagar dorica vasle lovro vreš in ajda vasle

Ajda Vasle

leva fotografija pevci zbora sv lenart s plata desna fotografija lovro vreš erika žagar dorica vasle ajda vasle (avtor štefan erjavc)

SVOJ JEZIK JE TREBA SPOŠTOVATI ndash Večer ob treski o blaženem Antonu Martinu Slomšku

36

37

vzrok za nastanek te zvrsti njegovega slikarskega opusa je tesno povezan z njegovo življenjsko zgodbo odraščal je v rudarski družini in že v otroških letih v globinah podzemnih rovov odkrival ndash ne le teme in nevarnosti ndash temveč tudi svetlobo in predvsem čarobni svet barv in likov ki jih je v tisočletjih izoblikovala naravamilan pečovnik je v rudniku opravljal delo nadzornika in že takrat je postal navdušen zbiralec mineralov in fosilov v njih je prepoznal skrivnosten preplet majhnega in velikega ndash mikrokozmosa in vesolja ndash vidnega in nevidnega Kot slikar svoje najljubše kamnine po svojem videnju in občutju projicira na platno likovno jih razdrobi poveča in jim šele naknadno s pomočjo svetlobnih odtenkov in posebnega nanosa barve vrne trdnost in obliko tako vidno in otipljivo ki zlahka odpira vrata v svet domišljije v svet čudovite igre teme in svetlobe barv likov in črt ob slikah milana pečovnika začutimo skrivnostni svet in delo narave tudi vsi tisti ki nam ni bilo dano videti in doživeti zakladov podzemnega svetasicer pa obsežen opus njegovih drugih slik izžareva lepoto koroške pokrajine ter čudovita tihožitja rož ki so ga spremljale na njegovih gorskih in smučarskih poteh pripovedujejo življenjsko zgodbo od otroštva do danes od sonca obsijanih pokrajin rož do medlega sija karbidovk s katerimi je pod zemljo odkrival čarobni svetsvojo umetniško nadarjenost je pokazal tudi pri obnavljanju fresk z izdajo koledarja z rudarskimi motivi napisal in izdal pa je tudi knjigo o svojem rojstnem kraju raquoHelena nekoč in daneslaquomilan pečovnik je svoje znanje dopolnjeval v likovni šoli mentorja ervina Kralja svoja spoznanja pa pogosto deli z drugimi likovniki s katerimi sodeluje na skupnih razstavah koroških likovnikov predvsem pa se s svojimi slikarskimi umetninami osebno predstavlja na samostojnih razstavahza popotnico ob razstavi za katero pravi da je njegova zadnja in prav zato postavljena v rudarski mežici je priložil zelo staro rudarsko pesem zapisano okrog leta 1870 ženske knapice so jo pele na šihtu ko so prebirale svinčevo rudo ob malici in tudi doma Knapi pa kadar

so prišli v črno in se poveselili v gostilnah začeli so nekako tako

Lep in častit je ta knapovski stanod višjih gospodov obrajtan spoznančasti je vreden še gospod ga častiker mu žlahtnega blaga iz zemlje dobiTa knapič se v zemljo v nevarnost podatam strelja tam vrta ter rudo kopaOn dela on švica se prime ga potv nedeljo se umije je lep kot gospod

naj lepote iz podzemnega sveta očarajo tudi vas

Mirjam Lapanja

16 novemBra 2012 je Bila v narodnem domu mežica slovesna otvoritev razsta-ve sliK mineralov in Kamnin črnjansKega sliKarja milana pečovniKa poimenova-na raquolepote iz podzemnega svetalaquo

lePote IZ PoDZeMNeGa SVeta

38

VPIS IN PRODAJA

abonenti iz prejšnje sezone lahko svoje sedeže potrdijo do 05122012 pričetek vpisa za nove abonente poteka od objave v medijih pa do prve predstave oz do zasedbe mest prodaja abonmajev je v tem času v prostorih narodnega doma mežica ali preko spletne prodaje na wwwnarodnidommezicasi rezervacije so možne po telefonu 051 234 226 in preko elektronske pošte infonarodnidommezicasi

MGL LjubljanaLope de Vega VITEZ ČUDESigrajo gašper tič jure Henigman Boris ostanmilan štefe matej puc lotos vincenc šparovec jernej čampelj kg marko simčič kgtjaša železnik nika rozmantina potočnik (vskok) mojca Funkl Barbara ribnikar (alt) jure Kopušar kg v uprizoritvi nastopata statista Borislav Horvat in rok solje11 januar 2013

MGL LjubljanaNikolaj Vasiljevič Gogolj ŽENITEVigrajo jana zupančič Bernarda omantanja dimitrievska jožef ropoša sebastian cavazza gregor čušin jaka lah janez starina gaber K trseglav22 marec 2013

Šentjakobsko gledališče LjubljanaDario Fo UGRABITEV (politična komedija)igrajo silvija jovanovič Bojan vister mišo mićić gregor Hlupič jure orel grega usenik miha srdinšek david peterca gašper pavc tanja skrbinšek drago razboršekdragan remšk1 marec 2013

SLG CeljeRichard Bean KRUHigrajo vojko Belšak david čeh damjan m trbovc Blaž setnikar Branko završan Bojan umek aljoša Koltak19 april 2013

Prešernovo gledališče KRANJEnrico Luttmann SEN igrajo peter musevski vesna slapar matjaž višnar darja reichman Borut veselko vesna jevnikar miha rodman vesna pernarčič1 februar 2013

Prireditelj si pridržuje pravico do spremembe programov in do odpovedi v primeru premajhnega vpisa

CENA 65 euro v enem obroku cena predstave za izven je 17 euro 60 euro za upokojence dijake in študente

ponujamo tudi možnost obročnega odplačevanja

UGODNOSTI nižja cena vstopnic stalni sedež obveščanje o predstavah in prejemanje programa prireditev

V abonma je vključenih pet predstav slovenskih gledališč predstave se bodo začele v mesecu januarju 2013 in bodo trajale do aprila 2013

GLEDALIŠKI ABONMA za leto 2013

jKz NarODNi DOm mežica razpisuje

predstave v sklopu abonmaja 2013 so

39

40

glasilo občine mežica izhaja 4 x letno v nakladi 1550 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno

vsem ki ste s prispevki sode-lovali se najlepše zahvalju-jemo prosimo da s svojimi prispevki tudi v bodoče sodelujete ker bo le na ta način naše glasilo pestro in zanimivo

prispevki ne bodo honori-rani uredniški odbor pa si pridružuje pravico do njihovega izbora

oddaja dokumentov naj bo na digitalem mediju (tekstov-ni članki v microsoft Word-u fotografije pa priložene ločeno v formatu jpeg ali tiff in sicer na resoluciji 300 dpi s krajšo stranico najmanj 10 cm) Fotografije ki ne bodo primerne velikosti (npr snete iz spleta ndash 72 dpi 70 KB) ne bodo objavljene Fizično oddane fotografije ki ste jih prispevali lahko po objavi glasila dvignete na tajništvu občine mežica

svoje prispevke pošljite na naslov

Občina MežicaTrg svobode 1 2392 Mežica

infomezicasi

urednišKi odBor župan dušan Krebel

odgovorni urednik marjan sušnik

direktor občinske uprave Blaž šaloven

člani uredniškega odbora jožef libnik Barbara prevorčič jarneja vertačnik nina petek ida paradiž

izdala občina mežica wwwmezicasi

lektoriranje jerneja vertačnik

fotografije avtorji člankov

oblikovanje jasna Kalčič atelje jk

tisk malex doo

naklada 1550 kosov

Vitotaufer

SLEHERNIK 22december2012 ob1930 SNGNOVAGORICA

PihalniorkesterrudnikaMežicainskuPinaorlek

bOžIčNONOVOLEtNIKONCERt 25december2012 ob1800 KONCERt

loPedeVega

VItEZčUDES 11januar2013 ob1930 MGL

RAZStAVAxILIKOVNEKOLONIjECUDVčRNA 16januar2013 ob1700 CUDVčRNANAKOROŠKEM

ekaVogelnik

MAKALONCA 17januar2013 ob1700 LUtKOVNOGLEDALIŠčELjUbLjANA

BraneVižintin

A+M 25januar2013 ob1800 LUtKOVNASKUPINAGIMNAZIjERAVNENAKOROŠKEM

enricoluttMann

SEN 01februar2013 ob1930 PREŠERNOVOGLEDALIŠčEKRANj

8

pO preVerbi Vseh razpOlOžljiVih pODatKOV sem ugOtOVil Da Niste V sOrODu Ne z župaNOm ali Ne Njemu Najbližjimi tOrej lahKO ugOtOVim Da ste bili res izbraNi Na pODlagi refereNc iN ustrezNOsti za tO DelOVNO mestO seDaj pa VprašaNja

raquo Potem ko sem v Uradnem listu RS zasledil razpis objavljenega prostega delovnega mesta sem si vzelnekajčasazapremisleknatopasemprišel dozaključkadabimevodenjeobčinskeuprave zanimalo in bi mi bilo izziv zlasti ker v dosedanjem potekukarierešenisemimeltovrstnihizkušenj z lokalno samoupravolaquo

Kot prvo nas vse Mežičane zanima kdo ste koliko ste stari izobrazba od kod prihajate ste poročeni imate otroke kakšni so vaši hobiji

sem Blaž šaloven star sem 36 let in prihajam iz šmartega pri slovenj gradcu po poklicu sem univerziteni diplomirani pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom sem poročen in oče treh otrok moji hobiji so zlasti povezani s športom ndash rekreativnim za kar pa mi žal pogosto ob službenih in družinskih obveznostih zmanjkuje časa

Nam lahko poveste kaj o vaših predhodnih delovnih izkušnjah

delovne izkušnje sem začel nabirati na mini-strstvu za gospodarstvo kjer sem se ukvarjal zlasti s pripravo področne raquogo-spodarskelaquo zakonodaje nadaljeval v gospodar-

stvu kot vodja pravne službe pred prihodom na občino mežica pa sem bil zaposlen na okrožnem sodišču v slovenj gradcu kot strokovni sodelavec

Kot pri prvem izboru smo tudi pri drugem nekako pričakovali Mežičana na tem delovnem mestu Verjetno je bila to tudi želja župana g Dušan Krebla a je vseeno izbral vas Vem da bi na moje vprašanje bolje odgovoril župan ampak kljub temu Kaj vi mislite da ga je prepričalo da je izbral vas

tudi sam sem mnenja da se navedeno vprašanje bolj nanaša na župana sam pa si bom prizadeval da bom izpolnil županova pričakovanja

Kaj je bil vaš motiv da ste se prijavili za to delovno mesto in kakšni so vaši dosedanji vtisi o vašem delovnem mestu

potem ko sem v ura-dnem listu rs zasledil

razpis objavljenega pro-stega delovnega mesta sem si vzel nekaj časa za premislek nato pa sem prišel do zaključka da bi me vodenje občinske uprave zanimalo in bi mi bilo izziv zlasti ker v do-sedanjem poteku kariere še nisem imel tovrstnih izkušenj z lokalno samo-upravo zagotovo sem motiviran da stvari zasta-vim in vodim tako da ob-činska uprava čim bolje deluje kar sem videl kot poklicni izziv dodatno pa me je v to prepričalo prvo srečanje z županom ko mi je predstavil delovanje občine mežica

Sedaj preživljate večino časa v občini Mežica in kot prvi uradnik občine imate nemalo stikov z občani Kako potekajo le-ti

glede na to da sem na tem delovnem mestu šele kratko časovno obdobje še nisem imel veliko stikov z občani

vsekakor pa pričakujem v nadaljevanju več stikov z njimi zlasti se veselim njihovih predlogov in pobud kako narediti mežico še bolj prijazno za življenje

Vsekakor nas zanima tudi kakšna so vaša pričakovanja in kje vidite da lahko s svojim osebnim prizadevanjem izboljšate delo občinske upra-ve Kaj boste v delu uprave spremenili in česa ne

Kot že rečeno v prej-šnjem odgovoru v tako kratkem času ko pravza-prav šele sam spoznavam delo sodelavce itd ne bi rad prehiteval stvari in govoril o spremembah si bom pa zelo prizadeval da bo delovanje občinske uprave čim bolj učin-kovito ter da bo delo v upravi potekalo zakonito torej skladno z veljavno zakonodajo in občinski predpisi

Marjan Sušnik

blaž Šaloven novi direktor občinske uprave

9

javni raZpis Za prodajo nepreMičninv indusTrijski coni ldquovoGarjevordquo

občina mežica trg svobode 1 mežica na podlagi zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ur list rs št 862010) uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ur list rs št 342011) sprejetim letnim načrtom pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem občine mežica za leto 2012 ter sklepom 16 seje občinskega sveta z dnem 17 10 2012 objavlja

I Prodajalec Občina Mežica trg svobode 1 2392 mežicaII Predmet javnega zbiranja ponudb in izhodiščna cena LOKACIJA I zemljišči parc št 419 in parc št 412 obe ko Meža Takraj v skupni izmeri 1346 m2 ocenjena vrednost 2220000 euro brez ddv v ceno ni zajeta komunalna infrastruktura lastnik nepremičnine bo na lastne stroške demontiral konstrukcijo reklamnega panoja ki stoji na nepremičnini in jo odložil nepoškodovano na dogovorjeno lokacijo na območju raquovogarjevolaquo

LOKACIJA II zemljišče parc št 418 ko Meža Takraj v izmeri 830 m2 ocenjena vrednost 1440000 euro brez ddv v ceno ni zajeta komunalna infrastruktura

LOKACIJA III zemljišči parc št 415 in parc št 413 obe ko Meža Takraj v skupni izmeri 1122 m2 ocenjena vrednost 1850000 euro brez ddv v ceno ni zajeta komunalna infrastruktura

za vse navedene nepremičnine velja namenjene so za obrtne in obrti podobne dejavnosti da bodo komunalno opremljene skladno z odlokom o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje gc vogarjevo urlist rs št 1082011 z dne 29122011 lastnik nepremičnine bo sklenil služnostno pogodbo z lastnikom gji ki obremenjuje predmetno nepremičnino o prostem dostopu z namenom prenove in vzdrževanja vodov in naprav gji vodi in naprave gji ki obremenjujejo posamezno nepremičnino ki je predmet prodaje so razvidni iz grafičnega prikaza ki je priloga javnega razpisa izhodiščne cene so določene v skladu s cenitvijo ki jo je izdelal sodni cenilec in izvedenec nepremičnin z asa certifikatom občinski svet je s sklepom na 16 redni seji dne 17102012 potrdil prodajo predmetnih nepremičnin 1 v primeru da se v razpisnem roku za prodajo posamezne lokacije i ii ali iii ne prijavi nihče se rok za predložitev ponudb podaljša najkasneje do 1512013 naročnik bo v podaljšanem roku upošteval in ocenil ponudbe po vrstnem redu kot bodo prispele na naslov naročnika s prvo ponudbo ki bo formalno in finančno ustrezna bo sklenjena kupoprodajna pogodba2 po sklenitvi kupoprodajnih pogodb za prodajo nepremičnin iz točke ii1 ii2 in iii1 se razpis zaključi3 na razpisu lahko sodelujejo fizične in pravne osebe ki v roku predložijo pravilne ponudbe da se bo ponudba štela kot pravilna mora vsebovati prijavni obrazec (oBr-1 javno zbiranje ponudb) izjavo ponudnika da sprejema vse pogoje javnega razpisa (oBr-21) podpisan vzorec kupoprodajne pogodbe za predmetno nepremičnino fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta bančne kartice in davčno številko za fizične osebe oziroma fotokopijo izpiska iz sodnega registra za pravne osebe samostojni podjetnik predloži fotokopijo registracije (dokumenti ki dokazujejo registracijo pravne osebe ali sp ne smejo biti starejši od 30 dni od datuma predložitve ponudbe) ter id št za ddv za pravne osebe oziroma sp potrdilo o plačanih prispevkih in davkih ki ne sme biti starejše od 30 dni od datuma predložitve ponudbe (velja le za pravno osebo in sp) dokazilo o vplačilu varščine za resnost ponudbe v višini 10 izhodiščne cene4 Nakup zemljišč po Lokacijah ndash izbran bo ponudnik ki bo izpolnjeval vse razpisne pogoje in ponudil najvišjo ceno (najnižja je določena) V primeru manjših ponudbenih razlik za isto nepremičnino ndash lokacijo (do 1000 euro) ali enakih ponudb se bodo s ponudniki izvedla dodatna pogajanja5 vsi interesenti lahko dobijo dodatne informacije in si ogledajo nepremičnine ki so predmet javnega razpisa s predhodno najavo na občini mežica trg svobode 1 mežica tel 02 82 79 357 ndash mateja mešnjak (matejamesnjakmezicasi) ali 02 82 79 358 ndash milan Krivograd (milankrivogradmezicasi) 6 ponudniki bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh od dneva odpiranja ponudbIII Rok naslov in informacije za predložitev ponudbe1 pisne ponudbe na obrazcih ter zahtevane priloge naj ponudniki predložijo v zaprti ovojnici do 17122012 do 10 ure na naslov občina mežica trg svobode 1 2392 mežica z oznako raquoNe odpiraj Ponudba na javni razpis za prodajo nepremičnin ndash poslovna cona GC Vogarjevolaquo2 nepravočasne in nepravilno označene ponudbe se neodprte vrnejo pošiljatelju odpiranje ponudb ne bo javno 3 razpisna dokumentacija je na voljo na spletnih straneh občine mežica wwwmojaobcinasimezica (pod razpisi) vsa pojasnila v zvezi z razpisom lahko interesenti dobijo na občini mežica vsak delovni dan na tel št 02 82 79 357 ndash mateja mešnjak ali e-mail matejamesnjakmezicasi

oBčina mežica dušan Krebel župan lr

Sobota 01 12 ob 0800BarBarin sejem na vasiNa glavnem trgu (TD Mežica) Sobota 15 12 ob 1700Srečanje z lovSkim oktetomLovski dom Mežica (LD Peca Mežica) Sobota 15 12 ob 1800Predavanje in razPrava ldquoPlečnik in koroškardquoMala dvorana ND Mežica (Klub Koratio) Torek 18 12 ob 1800PevSki večerPred ND Mežica (MPZ Mežiški knapi) Sreda 19 12 ob 1630kraSitev dreveScaPred ND Mežica (Vrtec Mežica in OŠ Mežica) Sreda 19 12 ob 1730GlaSbena medGeneracijSka delavnicaMala dvorana ND Mežica (PD Alenčice) Četrtek 20 12 ob 1700Pohod z lučkami v neznanoPred nd mežica (OŠ Mežica in PD Mežica) Petek 21 12 ob 1700Začetek dogajanja pred narodnim domomPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Sobota 22 12 ob 1500božično-novoletni direndajŠportna dvorana Mežica (IKDM Perkmandelci) Sobota 22 12 ob 2100Zabava Z nitroXin moniko pUčeLjPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Ponedeljek 24 12 ob 2100Zabava Z viLijem reSnikomPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Torek 25 12 ob 1700UpriZoritev živih jaSLicPred nd mežica (TD Mežica in MePZ Sv Jakob) Torek 25 12 ob 1800

božičnominusnovoLetni koncertgoStje večera SkUpina orLekND Mežica (Pihalni orkester Rudnika Mežica) Torek 25 12 ob 2000UpriZoritev živih jaSLicPred nd mežica (TD Mežica in ŽPZ Gorna) Sreda 26 12 ob 1700božičnominusnovoletni koncert v Podzemlju Pece Z DADA KLADENIK amp MARKO ZALETELJ Turistični rudnik na Glančniku (TD Mežica in Podzemlje Pece doo) Sreda 26 12 ob 2100Zabava S čUki in dj neYPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Petek 28 12 ob 2100Zabava Z dj boriSomPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Sobota 29 12 ob 2100Zabava Z anSambLom StiLPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks)

Organizatorji peca commerce doo Koroškimladinski kulturni center kompLekS občina mežica in tUriStično drUštvo mežica

11

wwwdecembervmezicisi

12

V tOreK 4 12 2012 je bila V NarODNem DOmu mežica slOVesNOst Ob ObčiNsKem prazNiKu Na ta DaN Namreč gODuje sV barbara - zaščitNica ruDarjeV

Govor župana

drage občanke in občani kot veleva dolgoletna tradicija se z mesecem decembrom pričnejo slovesnosti ob pra-znovanju našega občinskega praznika praznovanje nas je združilo tudi nocoj in zatorej lepo pozdravljeni na prireditvi v počastitev občinskega pra-znika občine mežica prav po-seben pozdrav velja letošnjim ter dosedanjim nagrajencem občine mežica častnim obča-nom ter gostom

tako kot običajno je občinski praznik vselej priložnost da se spomnimo ključnih dogodkov ki so zaznamovali našo zgodovino in da se izkaže zahvala najzaslužnejšim domačinom in ustvarjalcem ki so s svojim uspešnim dolgoletnim delom vidno prispevali k vsesplošnim pridobitvam in razvoju na različnih področjih delovanja

v naši občini in tudi širše današnja proslava je torej namenjena prazniku občine mežica ki simbolno sovpada s praznikom svete Barbare ki je zaščitnica rudarjev rudarjenje je skozi stoletja kraju in okolici vtisnilo neizbrisen pečat iz obrobne kmečke vasice je kraj s časom prerasel v urbano središče kjer so se gradila nova stanovanja in hiše javni objekti in ostala komunalna infrastruktura rudnik je dajal dolga desetletja vsakdanji kruh velikemu številu sokrajanom in zdelo se je da tega preprosto ne more biti konec da se brez rudnika ne da preživeti danes ko se oziramo nazaj vemo da smo kljub zaprtju rudnika ostali in preživeli odmaknjeni čas pa še vedno biva v ljudeh ki so ga doživeli in bo živel v posvetilu ki ga zgodovinskemu spominu vsako leto poklanjamo z našim praznikom

ta košček sveta ki ga pokri-va naša občina vsekakor ni največji in tudi ne najbolj znan a za vse nas ki tukaj živimo je nedvomno nekaj posebnega za nas je to okolje v svoji podobi tista domač-nost ki daje občutek varnosti in nespremenljivosti v svojih posebnostih nam ponuja tiste stvari ki ga tako jasno ločujejo od drugih krajev in s svojim utripom nam podarja obču-tek doma zato je za nas ta delček sveta lahko naš ponos in naš dom tu se počutimo suvereni in to je okolje ki ga že skozi generacije oblikujemo in ustvarjamo

praznovanje oBčinsKega prazniKa je prazniK vseH nas v tem praznovanju se zrcali naš odnos do tega doma naš odnos do sredine v

Kateri ustvarjamo ter živimo in ne nazadnje se sKozi naše praznovanje odraža naš odnos do preteKlosti do vsega tistega Kar so nam zapustile preteKle generacije

danes ko praznujemo se je potrebno ozreti na vse kar je za nami da bi lahko pogledali naprej v prihodnost v našo skupno prihodnost ki smo ji dolžni na stežaj odpreti vrata čeprav je za nami težko leto verjamem da se imamo tudi letos s čim postaviti vesel in ponosen sem da imamo šolsko poslopje ki je v svoji prenovljeni podobi prav goto-vo zopet eno izmed najlepših v slovenskem prostoru prav tako kot je bilo to pred 86 leti oziroma daljnega leta 1926

4 Decemberobčinski praZnik

13

ko so našo osnovno šolo prvič predali v uporabo z ureditvijo okolice naše šole smo letos dodali še zadnji kamenček v mozaik celostne podobe tega osrednjega mestnega prostora

z ureditvijo okolice smo pričeli lani potem ko smo v okviru projekta raquocelovi-

ta obnova mestnega jedra mežicalaquo uspešno pridobili sredstva iz evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 85 celotne naložbe občina mežica je za izvedbo projekta namenila okoli 250000 eur lastnih proračunskih sredstev s strani evropske unije pa smo pridobili 800000 eur celotna vrednost projekta znaša torej okoli 1050000 eur in obsega tudi obnovo starega pokopališča kjer bodo dela zaključena še v tem mesecu pred koncem tega leta bomo končali tudi z obnovo sanitarij in kopalnic v športni hali v okviru projekta geopark Ka-ravanke pa smo to leto uredili sprehajalo pot ndash pešngo med narodnim domom in poleno tudi letos smo obnovili nekaj kanalizacijskih vodov ter zamenjali vse svetilke na celo-tnem območju kraja mežica

velika pridobitev za kraj je prav gotovo tudi postavitev

in ureditev čebelarske zbirke mežica v nekdanjem gutenbergerjevem mlinu ki med ostalimi eksponati obsega eno najlepših zbirk panskih končnic v slovenskem prostoru v okviru zbirke je predstavljena zgodovina več kot 100 let stare stavbe in usoda njenih nekdanjih lastnikov članov družine

gutenberger v manjšem prostoru pa je urejena spominska soba rudolfa galoba ki ponazarja okolje v katerem se je ta učitelj in šolski upravitelj sokol občinski odbornik sadjar in čebelar dobro počutil in v njem rad delal ter ga predstavi kot vsestranskega človeka ki je aktivno soustvarjal zgodovino mežice

spoštovani v zadnjih mesecih se vsi skupaj soočamo z veliko gospodarsko krizo ki kot posledico prinaša recesijo z vsemi njenimi negativnimi posledicami težko je izluščiti vse odgovore na zastavljena vprašanja kdo je za vse to kriv ter kako iz nezavidljive situacije nekaj pa je gotovo svet in družba se spreminjata veliko je nestrpnosti hitenja in brezčutnosti zatorej ne dovolimo da nas prevladajo negativna občutja ter dopustimo sožitju

prijateljstvu ter posluhu do sočloveka da postanejo naše skupno in glavno vodilo vsi ki odločamo o razvoju občine in življenju naših občanov moramo storili vse da bomo upravičili pričakovanja in zaupanje ljudi ter vsem zagotovili mir napredek blagostanje in srečnejši jutri dovolite mi da tudi danes ob

tej svečanosti izrečem nekaj zahval ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem sodelavcem poslovnim partnerjem in ne-nazadnje vsem našim obča-nom za prijaznost podporo in strpnost v tem letu zahvala gre vsem članom občinskega sveta nadzornega odbora članom vseh odborov in komi-sij za konstruktivno sodelova-nje in odgovorne odločitve ki so jih sprejeli zahvala gre tudi delavcem občinske uprave za trud in prizadevanja da po najboljših močeh delajo v zadovoljstvo občanov

zahvala gre tudi vsem pred-stavnikom javnih institucij in ustanov društvom in klubom v naši občini ter vsem posameznikom ki delajo v teh društvih - kul-turnikom gasilcem lovcem planincem perkmandelcem članom turističnega društva in vsem drugim ki nam s svojim nesebičnim razdaja-

njem omogočajo doživljanje mnogih prijetnih družabnih trenutkov in s tem veliko pri-spevajo k obogatitvi našega življenja ter urejenosti in pre-poznavnosti našega kraja

spoštovani na današnji pro-slavi ste z nami tudi nagrajen-ci občine mežica nekdo je zapisal da največja nagrada

za trud ni tisto kar zanj dobiš temveč tisto kar z njim posta-neš da bi dosegli ta smisel je potrebno predanost vtkati v vse pore delovanja in raz-mišljanja naj bodo priznanja izraz hvaležnosti in spošto-vanja naj bodo spodbuda prihodnjemu delu in zahvala za pomemben prispevek h kakovosti življenja v našem prostoru

dovolite mi spoštovani nagrajenci da vam iskreno in iz srca čestitam vsem skupaj pa ob prazniku občine mežica želim medsebojnega sodelo-vanja da bo lahko spričevalo naše občine ob letu osorej odraz skupnega dela in odsev odličnosti želim vam veliko zdravja moči samozavesti in sposobnosti da se bomo znali postaviti zase ter za tisto v kar verjamemo

župan občine mežicaDušan Krebel

14

Obrazložitve priznanjna področju ŠporTa

na podlagi 4 in 7 člena pravilnika o podeljevanju plaket in priznanj na po-dročju športa v občini mežica prejme priznanje ekipa leTa 2012 EKIPA MLADINCEV ODBOJKARSKE- GA KLUBA MEŽICA

odbojka se v mežici igra nepretrgoma že od leta 1930 vseskozi do danes so odbojkarji nudili stotinam mežiških mladih možnost stalne celoletne vadbe z močnim poudarkom na vzgojnih vrednotah odbojkarski klub mežica vzgaja in tekmuje z ekipami deklet in fantov na tekmovanjih panožne zveze kar je v slovenskem prostoru prava redkost letos se je posebej izkazala ekipa mladincev odbojkarskega kluba taB mežica ki je v okviru državnega prvenstva za mladince za sezono 2011 2012 osvojila deveto mesto med ekipami mladincev v sloveniji za ekipo so nastopali Nace Lednik ndash kapetan Viljem Prepotnik Gašper Jezernik Rok Praper Aleš Ipavic Miha Borko Matevž Gradišnik Jurij Miler Vid Peršak in Taj Vute Trener ekipe je bil gospod Blaž Merkač

na podlagi 1 2 in 3 člena pravilnika o podeljevanju plaket in priznanj na področju športa v občini mežica prejme plaketo za posebne dosežke na področju športa v letu 2012 gospod Janko Plešnik

janko plešnik je aktiven na športnem področju že od mladih nog večino časa v odbojki vrsto let je bil igralec domačega kluba oK mežica v vseh selekcijah igral pa je tudi v najvišji jugoslovanski ligi in izbrani vrsti slo-venije po končani igralski karieri je postal odbojkarski sodnik najprej za dvoransko odbojko več kot desetletje je bil v vrhu slovenskih sodnikov ter sodil najpomembnejše tekme v liga-škem in pokalnem tekmovanju leta 1996 je opravil mednarodni izpit za odbojko na mivki sodil je dve tekmo-vanji svetovne lige in pet evropskih prvenstev leta 1995 je opravil med-narodni izpit za odbojko invalidov od

takrat je sodil na treh paraolimpijskih igrah ter na vseh svetovnih prvenstvih v zadnjem desetletju 10 let je bil član evropske sodniške komisije za inva-lidsko odbojko danes je delegat in kontrolor na tekmah v sloveniji Kot prvi mednarodni delegat in kontrolor sojenja je postal član svetovne sodni-ške organizacije za odbojko invalidov posebne omembe pa sta vredna dva dosežka v njegovi sodniški karieri na paraolimpijskih igrah leta 2008 v pe-kingu je delil pravico na finalni moški tekmi na letošnjih paraolimpijskih igrah v londonu pa je kot prvi sodnik sodil finalno tekmo žensk

priZnanja TurisTičneGa druŠTva ndash oDbora Za hortIKulturo

turistično društvo mežica odbor za hor-tikulturo podeljuje sledeča priznanja DRUŽINI KREVH za hišo v cvetju in lepo urejeno okolico IZLETNIŠKI KMETIJI VOJAK ndash JAKOPIČ za hišo v cvetju in lepo urejeno okolico GRADBENIŠTVU STANE DOO za lepo urejeno okolico poslovnega objekta

ObrazložitveobčinskiH priZnanj

v skladu s 15 členom odloka o grbu zastavi občinskem prazniku in priznanjih v občini mežica občinski svet občine mežica podeli Zlati grb občine Mežica Gradbenemu podjetju Stane doo za uspešno in prizadevno gradbeno dejavnost ki znatno prispeva k ugledu in večji prepoznavnosti kraja

gradbeno podjetje stane doo opra-vlja svojo dejavnost od leta 1990 Kot družinsko podjetje so se v tem času razvili v firmo ki slovi po kakovosti natančnosti in pravočasnosti izvedbe storitev inovativnosti sledenju tren-dom širokem strokovnem znanju ter lojalnosti do zaposlenih trudijo se za dobrobit svojih delavcev njihovo družinsko socialno varnost in dobro

delovno usposobljenost leta 2008 so začeli s poslovanjem v novih poslov-nih prostorih zaradi težkega gospo-darskega položaja so leta 2009 izvedli racionalizacijo ter boljšo organizira-nost dela podjetje sproti nadgrajuje svojo ponudbo in tako krepi zaupanje strank hkrati pa se vodstvo in zapo-sleni strokovno izobražujejo da bi lahko ponudili še boljše storitve vsa leta delovanja dobro sodelujejo z občino mežica in njenimi občani med drugim so v oktobru izvajali gradbena dela za investicijo občine mežica v sklopu projekta geološka pohodna učna pot vselej se celoten kolektiv z veliko vnemo udeleži čistilnih akcij očistimo slovenijo gojijo topel čut za pomoč bližnjemu brez javne vednosti gradbeno podjetje stane doo s svojo uspešno in prizadevno dejavnostjo znatno prispeva k razvoju in ugledu kraja zato se mu podeli zlati grb občine mežica

Zlati grb občine Mežica se podeli Podzemlju Pece doo

za njihov prispevek k ohranjanju ru-darske dediščine in k prepoznavnosti občine v slovenskem in širšem evrop-skem prostoru

po več kot treh stoletjih črpanja iz rudnika svinca in cinka mežica so v devetdesetih letih 20 stoletja začeli rudnik zapirati in na srečo je prišlo do miselnega preobrata da lahko rudnik in rudarska dediščina postaneta tista zakladnica iz katere je moč črpati ustvarjati in razvijati nova delovna mesta oziroma celovito turistično ponudbo leta 1994 je bila vzporedno z zapiranjem rudnika izvedena študija o ohranitvi in zavarovanju delov rudnika mežica in topla na osnovi katere se je začela razvijati muzejska in turistična dejavnost izoblikovala se je blagovna znamka podzemlje pece pod okriljem katere se še danes tržita rudnik in muzej v mežici turistični rudnik je bil uradno odprt leta 1997 in je do danes sprejel že okoli 240000 obiskovalcev poleg osnovne ponudbe ogleda muzejskih zbirk in ogleda rudnika z

Podelitev prizanj

15

rudarskim vlakom sta na voljo še dve atrakciji kolesarjenje skozi rudnik ki predstavlja avanturo ki jo je v evropi mogoče doživeti le v mežici in jo je do sedaj preizkusilo že okoli 20000 ljudi in čolnarjenje po zalitem delu rudnika poleg stalne ponudbe je podzemlje pece izoblikovalo tudi raznoliko ponudbo dodatnih aktivnosti kot so otroške delavnice kulturne prireditve koncerti in podobno pri teh dejavnostih sodelujejo z lokalnimi društvi partnerstva pa iščejo tudi v programih evropske unije sodelovali so na primer na Festivalu dveh kultur ki je povezal kraje velenje mežica železna Kapla Huumlttenberg in Bad Bleiberg pa v projektu iron route ndash železna pot ki je povezal različne alpske dežele s skupno rudarsko in železarsko preteklostjo letos sodelujejo v projektu adventure petzenpeca in so nosilci mednarodnega projekta geopark Karavankeda njihovo delovanje pelje v pravo smer potrjujeta dve nagradi srebrni sejalec leta 2004 za najbolj inovativen turistični produkt ndash podzemno kole-sarjenje in evropski muzej leta 2007 ko so se uvrstili v ožji izbor za najboljši evropski muzej za vse dosežke prete-klih petnajstih let se jim letos podeli še zlati grb občine mežica

Zlati grb občine Mežica se podeli Bogomirju Auprihu kot uspešnemu managerju

leta 1965 rojeni Bogomir auprih je leta 1992 diplomiral na univerzi v lju-bljani na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo ter s tem pridobil naziv univerzitetni diplomirani inženir ele-ktrotehnike leta 1996 pa je uspešno zaključil magisterij iz mednarodne ekonomije od leta 2000 naprej kot direktor uspešno vodi podjetje taB dd ki je bilo ustanovljeno leta 1965 kot ena izmed temeljnih organizacij združenega dela rudnika mežica prvih 15 let je taB proizvajal po licenci tudorja s švedske danes pa proizva-ja vse vrste svinčevih baterij v dveh moderno opremljenih tovarnah s 400

zaposlenimi v prvi izmed tovarn letno proizvedejo 2000000 kosov startnih baterij blagovnih znamk topla in taB v drugi pa približno 1000000 kosov industrijskih baterij letno proizvodnja vključuje tudi izdelavo raznih baterij za vojaške namene visokokakovostne baterije ki jih proizvaja taB dd so znane po vsem svetu še posebej v evropi aziji in amerikiKot uspešen direktor uglednega pod-jetja pa Bogomir auprih ne pozabi na prošnje za finančno in materialno pomoč ki jih na njegovo firmo pošilja-jo razna društva in ustanove iz mežice in od drugod tako so v letih od 2009 do 2011 družbe taB-a donirale kar 363000 evrov različnim društvom in organizacijam na Koroškem in dru-god Brez te finančne in materialne pomoči mnogi ne bi mogli uresničiti in izvesti zastavljenih ciljev na špor-tnem kulturnem prosvetnem in druž-benem področju tudi kot zahvalo za tovrstno delovanje se Bogomirju au-prihu podeli zlati grb občine mežica

Zlati grb občine Mežica se podeli Frideriku Šušlu za dolgoletno delo na področju planinstva in smučanja

leta 1925 v črni rojeni Friderik šušel je po drugi svetovni vojni v kateri je bil aktivno udeležen kot partizan leta 1946 v žerjavu sodeloval pri ustano-vitvi planinskega društva žerjav ki se je najprej ukvarjalo s postavitvijo koče na smrekovcu ki so jo odprli že leta 1950 čeprav je bil po poklicu elektrikar in je ob delu dokončal še delovodsko šolo v ljubljani ter je bil vodja elektroslužbe raquov jamilaquo je v prostem času opravil obilo ur udar-niškega dela tudi po selitvi v mežico leta 1961 je ostal aktiven planinec in se včlanil v planinsko društvo mežica kjer je bil član raznih odborov vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja sledi je zapustilo predvsem njegovo delovanje v odboru za postavitev kipa kralja matjaža na peci tako imenova-nem odboru raquomatjaževcilaquo v zgodnjih šestdesetih letih so raquomatjaževcilaquo po-skrbeli za ureditev povečanje in elek-

trifikacijo starega rova na peci kamor so nato postavili kip kralja matjaža ki je nadomestil nekdanji leseni kip ki je bil med vojno uničendrug večji projekt pri katerem je so-deloval Friderik šušel pa je bila gra-dnja in opremljanje koče na grohatu na raduhi kamor so morali vse od kmeta Bukovnika potegniti električno napeljavo žal je takratno kočo kasne-je odnesel plaz Friderik šušel je kot odbornik društva sodeloval tudi pri obnovi koče na pikovem in opremljanju koče na peci poleg planinstva pa se je ukvarjal tudi s športom tako je sodeloval na smu-čarskih tekmah kot smučarski sodnik pa tudi pri opremljanju samega smučišča z infrastrukturo za merjenje časa na tekmah in podobno ima več priznanj za zasluge s področja planin-stva športa in krvodajalstva za njego-vo dolgoletno delovanje si je zaslužil tudi zlati grb občine mežica

v skladu s 16 členom odloka o grbu za-stavi občinskem prazniku in priznanjih v občini mežica župan podeli priznanje občine Mežica za zavzeto ohranjanje kulturne zapu-ščine na področju čebelarske dediščine rudolfa galoba gospe Saši Zrelec

čebelarska zbirka mežica predstavlja bogato kulturno vrednoto za kraj in ljudi pa tudi za vse naše zanamce ohranitev razstavljenih predmetov in dokumentov dokazuje spoštljivo povezanost in ljubezen do prevzete dragocene zapuščine nekdanjega lastnika rudolfa galoba čebelarska zbirka nedvomno ohranja trajne sledi ustvarjalnosti človeka v sobivanju z naravo in pridelki marljivih čebel s svojo skrbno zavzetostjo za kulturne vrednote je gospa saša zrelec čebelar-sko zbirko ohranila in pomagala do-polniti v stalno razstavo z ohranitvijo zbirke in svojim delom je prispevala pomemben delež k ugledu našega kraja zato se ji podeli priznanje obči-ne mežica

po utemeljitvah predlagateljev povzela Ajda Vasle

16

90 let in večuršula vertačniKFranc percFranc FrišKovec šteFan ledniK

85 letterezija coFljudmila HoHnecrudolF aBraHamneža šumaH

novorojenčKiKaja ledineK

isaBela pušniK sara BelHaima

žaK repniK aneja taHiĆ

lejla muratoviĆ tai modrej

V imeNu ObčaNOV mežice iN V sVOjem imeNu isKreNe čestitKe Vsem starOstNiKOm NOVOrOjeNcem iN NjihOVim staršem

dušan KreBel župan

uVoDV razpravi so navedena in obravnavana hišna imena starih mežiških domačij Povzeta so deloma iz najstarejših seznamov posesti v urbanih iz poznejših popisov prebivalcev v upravni in cerkveni dokumentaciji iz popisov posesti v tedaj nasta-jajoči katastrski evidenci pa tudi iz navedb drugih piscevVečina imen je stara precej stoletij a so se ohranila v ljudski rabi vse do danes kljub temu da uradne evidence zemljiških posesti teh imen ne vsebujejo več Nekatera se pojavljajo le še v geodetskih kartah ožjih območij večina drugih pa kot priimki Župnik Simon Pirc je v svojem poročilu o gradnji nove stavbe mežiške cerkve leta 1841 zapisal1 da raquose že l 1486 (OP Ko je po nekaterih virih obstojal nekaj pozneje ukinjeni vikariat) omenjajo večinoma vsa hišna imena kot so danda-nes hellip laquoPrvotno so predstavljala imena domačij tudi uradni priimek na njih živečih družin Kasneje zlasti v obdobju upravnih reform cesarice Marije Terezije že prej pa tudi v cerkvenih popisih faranov so začeli posebej ali dodatno pisati in regis-trirati tudi njihove prave osebne priimke če so ti obstojali To besedilo vsebuje hišna imena zapisana in vezana predvsem na zemljiško posest (hube kajže) in obstoj bivališč ndash prebivalcev na njih do stanja ob koncu 18 stoletjaV pregledu je najprej zapisano ime domačije kakršno se je ohranilo v ljudskem govoru Dodane so tri najpogosteje upo-rabljene oblike imena povzete po izgovarjavi domačinov Sledi zapis imena iz stare dokumentacije vir in letnica registra-cije navedenega zapisa V primerih ko navajam vire zapisov iz obsežnih evidenc uporabljam za njih kraticeT r ndash Terezijska rektifikacija2J k ndash Jožefinski kataster3

1 žam zapis v objavljeni mežiški farni kroniki ndash anton Boštele 19562 Kla maria theresianische rektifkation amt schwarzenbach und miess 26 april 1750 Fasc Xi ndeg 1063 Kla josephinische Kataster fond Herrschaft Bleiburg Fasc Xi ndeg 238

IMeNa StarIh MEŽIŠKIH DOMAČIJ

17

F k ndash Franciscejski kataster4orgis ndash dr alfred orgis5Pri posameznih značilnejših imenih ali pri tistih ki obstajajo le v tukajšnjem ožjem okolišu skušam ugibati o njihovem možnem izvoru oziroma osnovi Dodana je še današnja hišna številka domačije današnji priimek na njej živeče družine ali druga raba poslopij Pregled je narejen po naseljih občine Mežica po stanju od zadnjih sprememb njihovih meja leta 1968 ko se je področje naselja Mežica razširilo v okolico Ob nekaterih primerih opozarjam na razliko med zapisanim tj uradno veljavnim imenom in imenom iz govora doma-činov To so napake ki so se primerile pri zapisih slovenskih nazivov v nemško pisavo Čeprav so prvi in poznejši zapi-sovalci posesti nedvomno povzemali nazive imen posesti ali prebivalcev po izgovarjavi domačinov jih niso zmogli vselej ustrezno prenesti v nemški pisavi na papir Zato je včasih prišlo tudi do povsem drugačnega imena kakršno je obsojalo v resnici Pri tem je treba omeniti tudi značilnost iz koroškega podjunskega in mežiškega narečja ko je take posebnosti zaznamovala tudi pogosto spremenjena izgovarjava samoglasnikov a e o u (kot npr Mežica ndash Možica Meža ndash Maža itd) povedati pa je treba da storjene napake pri zapisih imen iz te dobe niso posledica načrtne germanizacije Ta se je začela šele po pomladi narodov leta 1848

NaSelJe breG

JesenikJesenik Jesenikovka pri Jeseniku JesenikovOrgis 1788 Jessenigg SimonIme za posest je ohranjeno kljub že desetletja opuščeni domačijiDanes Breg št 18

JunčarJugravenčar Jugravenčarca pri Jugravenčarju JugravenčarjevTr 1750 Jontschar Orgis 1788 JuntscherIme je morda izvedeno iz besede junec ndash juničarDanes Breg št 17 Libnik

MarholčeMarhovčeMagraverholč Magraverholčna na Magraverholčem MagraverholčevOrgis 1709 Mayrhold ndash tedaj živi na posestvu Jerho Matheusch Jk 1788 Mayrhold MathiasV ljudskem govoru se je oblikoval naziv Marhovče ndash tudi Marholče Ime Maierhold je nedvomno zapisano kot funkcija ndash oskrbništvo grafovske posesti (Maier = oskrbnik) V bližini soseščini sta poznana Maierhold v Podolševi nad Logarsko dolino ter Maierhof v Belski Kočni pri Železni Kapli Izpeljanka tega imena je morda tudi naziv posestva Marolt ndash Marolče v Koprivni na Soncu nad Železno Kaplo tik ob meji z našo Koprivno Danes Breg št 10 in 11 Pratnekar

NASELJE MEŽICA

brdnikbrdnik brdnica Pri brdniku brdnikovT r 1750 Werdnigg J k 1788 Wernigg GregorIme je izpeljano in besede brdo Posestvo je v celoti obsegalo ves podolgovat hrib ndash brdo Domačija je bila opuščena že pred 2 svetovno vojno Ime ostaja živo Tu je predviden zaselek stanovanjskih hiš brdnikovo

ČorejČoriČograverej Čograverejka pri Čogravereju ČograverejevT r 1750 Zushre Matheus Jk 1788 Tschorey LuckasNenavadno drugod neznano ime Morda je nekaj označevalo človeka štorastega počasnega vedenja V ZSSP ime ni nave-denoDanes Celovška cesta št 23 Grauf

KarigraveceljKarigravecelj Karigraveclja pri Karigraveceljnu Karigraveceljev4 Kla Franziszaumlische Kataster fond Herrschaft Bleiburg Fasc Xi ndeg 290 296 297 298 303 as Fraciscejski kataster za davčni okraj pliberk Ko meža takraj5 Kla dr alfred orgis Herrschaft Bleiburg inventure Klagenfurt 2221989

18J k 1788 Karitzei FranzIme poznano le na Koroškem V sosednji Jazbini Koricelj Pojavlja se tudi na avstrijskem Koroškem V ZSSP ni navedeno Danes Celovška cesta 2 Dotrajana lesena najstarejša mežiška hiša bo žal kmalu odstranjena

KajžarKagravejžar Kagravejžarca pri Kagravejžarju KagravejžarjevOrgis 1612 Chaiser Vallenty in 1722 Keyser VideDanes Ob Meži št 10 Gerdej

KevpKegravevp Kegravevpna pri Kegravevpu Kegravevpov izgovarjano tudi Kjovp Kjovna hellipOrgis 1744 Khaup AlexIme se nanaša na nekdanje posestvo v zaselku Senčna vas Ko je še pred Jožefinsko dobo prešlo v posest rodbine Stopar se je to domače ime preneslo tudi na domačijo Spodnji Stopar Danes Celovška cesta št 8 poslovno-stanovanjska stavba

KivaKiva Kivarca pri Kivu Kivov Orgis 1658 Khiua Tr 1750 Kiua AleksV poznejši dokumentaciji se pojavlja tudi zapis kriva Ime domačije je danes pozabljeno starejši pa še Jesenikovemu vrhu tudi Kivov vrh Prvotno posestvo Po osnovanju fužin leta 1776 je tu nastala njihova uprava obenem zgrajena ti Kivova fužina katere zgradba je še ohranjenaDanesCelovška cesta št 14 Pungartnik

MervaMegraverva Megravervarca ndash Megraveratna pri Megravervanu MegravervanovOrgis 1680 Merua ClemenIme ima morda osnovno v živalski krmi ndash mrva Po osnovanju fužin leta 1776 postane domačija bivališče fužinarskih dru-žin grofa ThurnaOd uvedbe hišnih številk po uličnem sistemu leta 1968 je za tamkajšnji novi pozidani zaselek privzeto ledinsko ime Mrvograve-vo

MežnarMegravežnar Megravežnarca pri Megravežnarju MegravežnarjevPliberški urbar 15246 Meβner Hiša je dobila ime po služnosti mežnarjev ki so jo oddavna opravljali pri mežiški cerkvi Vse do leta 1912 je bilo hišno ime priimek ene najstarejših družin v kraju Nato je hiša privzela ime po novem lastniku ndash VivodDanes Trg svobode 13 Mastek

obenarObenaacuter Obenaacuterica pri Obenaacuterju ObenaacuterjevOgris 1715 Obenar Clemen Tr 1750Obenayr JoβephHišno ime se je uporabljalo vse do konca 19 stoletja čeprav je kmetija prešla že v Terezijski dobi v posest družine Trav-nekar nato KrautDanes posodobljene stanovanjsko-poslovne stavbe na trgu št 1 2 in 3

orešnikOregravešnik Oregravešnica pri Oregravešniku OregravešnikovOgris 1758 Korreschnigg J k 1788 Orieschnigg LucasStaro hišno ime se je ohranilo kot družinski priimek do danes Danes Polena 32 Orešnik

PolenaOgris 1720 Polleno Valentin Tr 1750 Polleno Oβwald

6 Kla urbar pleyburg 1524 str 108

19

Ime ima osnovo nedvomno v besedi polje ndash poljana Že po letu 1800 so tam začeli postavljati topilnico in prebiralnico svinčeve rude nato še druge poslovne in stanovanjske zgradbe in tu je nastalo poslovno središče mežiškega rudarstva Sprva nemški naziv za zaselek Bergschaffer je nadomestila slovenska Polena Od leta 1968 je v uličnem sistemu kraja zaselek tudi uradno dobil to imeIme Polena je poznano na avstrijskem Koroškem

PustnikPustnigravek Pustnigraveca pri Pustnigraveku PustnigravekovOgris 1799 Pustnigg JosephIme ima osnovo v besedi puša ndash puščaHišno ime Pustnik se je do nedavnega ohranjalo tudi kot rodbinsko imeDanes Kopališka pot 11 Mandl

SmrečnikSmregravečnik Smregravečnica pri Smregravečniku Smregravečnikov15277 Schmiersnikh J k 1788 Smrietschnigg FrancZ imenom Smrečnikovo je leta 1968 poimenovan tamkaj osnovani stanovanjski zaselek MežiceDanes Smrečnikovo 21 Osojnik

StariStaacuteri Staacuterika - tudi Staacuterikna pri Staacuteriju StaacuterijevOgris 1711 Stary Gregorn T r 1750 Lorenz Kunz ndash StaryDanes Leška cesta 27 Pustnik

StoparStogravepar Stograveparca pri Stograveparju StograveparjevOgris 1711 Stopar Valent T r 1750 Stoppar ThomasIme ima osnovo v besedi stopa stope nekdanji napravi za drobljenje Poznano je tudi v bližnji Podpeci in na Poljani pri Prevaljah Rodbina s tem imenom pri hiši je ugasnila kmalu po letu 1945Danes Celovška cesta 12 gostinsko-poslovna stavba Krebs

torcTorc Torčna pri Torcu TorčevT r 1750 Torz Valentin Ogris 1774 Torz Casper Hišno ime je danes pozabljeno Po tej domačiji je ostalo le še ime Torče-va žaga za zaselek ob cesti proti PrevaljamDanes Trg svobode št 8 poslovno-stanovanjska stavba

VogrinaVogrina Vogrinka pri Vogrinu VogrinovOgris 1733 Wogrina Joseph T r 1750 Wogrina UrbanIme Vogrina ki ima osnovo v besedi Oger je prišlo iz rabe že po letu 1800 čeprav se je v raznih zapisih pojavljalo še po letu 1850 Domačija se je kasneje imenovala po drugih lastnikih Hirc Kraut ToffDanes Trg svobode 10 GP Hotel Peca

ŽagmojsterŽaacutegmojster Žaacutegmojstrica pri Žaacutegmojstru ŽaacutegmojstrovT r 1750 Sagmeister Joβeph Ogris 1766 Sagmeister EvaIme izvira iz žagarske obrti pri hišiDanes Celovška cesta št 17 Praper

Štefan Lednik

IzvorimendomačijostalihmežiškihzaselkovbomoobjavilivnekajnaslednjihizdajahŠumca

7 Kla listina a 2486 datum 1582 spetember 22

trinajsti koncert raquoZA ČLOVEKAlaquo

raquopremišljujem kje začeti helliplaquo je začel svoj nagovor gospod župnik davorin vreča

tudi jaz premišljujem kje in kako bi začela kajti po mišljenju in besedah dr tϋrka Karitas ni potrebna raquoza to sta tu država in rKlaquo da pomagata ljudem v stiski res je toda naše izkušnje nam

dokazujejo da smo potrebni tudi mi Karitas ndash ljubezen to je

naše poslanstvo da

pomagamo ljudem v stiski ne spol ne barva kože ne politična ali verska pripadnost niso pomembni samo ndash stiska stisk pa je vedno več tako družinskih kot med posamezniki tu pa pristopimo mi in vi raquoKako pa tolaquo se sprašujete

mežiška župnijska karitas je letos pripra-vila že 13 dobrodelni koncert za člove-ka pomagali ste vsi ki ste kupili vstopni-

co ali zanjo darovali denar z našim trudom in vašo pripravljenostjo da ste

prišli smo napolnili dvorano in koncert je uspel z vašimi pri-spevki bomo zopet lahko pomagali pomoči potreb-nim nastopajoči so se odpoveda-li honorarju za-radi navduše-nja nad dobro sodelujočo publiko so se

nekateri odloči-li da svoj nastop

celo ponovijo

Hvala vsem nastopa-jočim vam ki ste prišli

poslušat hvala vsem sponzorjem ki ste nam pomagali pri pogostitvi za nastopajoče Hvala našim najmlajšim hellip

ne bom več razmišlja-la kar preberite si

besede g davorinaraquoPremišljujem kje

začeti Pri teh malih sončkih

ki smo jih videli čisto na

začetku ko smo bili obsijani z otroškim soncem Pa vendarle se človek težko zamisli da je na svetu tudi veliko otrok ki ne živijo tako prijetnega otroštva kakor ti otroci iz vrtca ki so tukaj zaplesali Ampak kakor je Jezus rekel raquoUboge boste imeli vedno med sebojlaquo je tako tudi danes Vedno se najdejo družine ki potrebujejo pomoč dobrih ljudi Če povzamem misel Raula Follereua zdravnika ki je svoje življenje posvetil ubogim raquoNarod ni velik takrat ko je številčen in močan tudi ne takrat ko je bogat ampak takrat ko je sposoben ljubitilaquo Vi dragi udeleženci tega koncerta ki ste danes prišli ste pokazali da imate srce za uboge in v vas človek lahko vidi upanje tudi za naš narod če že upoštevamo Follereua

in na drugi strani če se za trenutek vr-nem k pevcem ki so zapeli pesem goz-dovi v mesečini človek marsikdaj zna ceniti domovino šele takrat ko odide v tujino in tako je tudi težko razumeti ubogega dokler sam nisi ubog toda toliko bolj dragoceno je da kljub temu znamo ohraniti srce za njih

upam da se nikoli ne boste znašli na oni strani kjer bi vi potrebovali pomoč če pa že upam da se bodo našli ljudje ki bodo znali priskočiti na pomoč v soli-darnosti je moč naroda in solidarnost je tudi rdeča nit današnjega koncerta

Hvala lepa za vašo solidarnost hvala lepa za vašo udeležbo in Hvala za vaše odprto srcelaquo

Kaj naj tem besedam še dodam nič drugega kot to da naj se kdo med vami odloči in se nam pridruži pri delu na Karitas pa napolnite dvorano tudi na naslednjih koncertih ki jih bomo orga-nizirali Hvala

Ani Krivec

21

zaNKe zaNKe hellip

raquo kakršne si le mislrsquotrsquo morrsquotelaquo smo lahko videli na razstavi ročnih del v nedeljo 18 novembra v avli občinske uprave tega dne so bile volitve predsednika republike v tej zgradbi je bilo volišče in tako si je razstavo ogledalo kar veliko ljudi

pletene in kvačkane izdelke vseh barv in vzorcev so izdelale ljubiteljice ročnega pletenja in kvačkanja ki se ob ponedeljkih zvečer zberejo v narodnem domu v sobi društva invalidov mežica skupino vodi Katja peruzzi prijazna mlada gospa ki s svojo domiselnostjo

in iznajdljivostjo predlaga številne nove in nenavadne izdelke pri tem pa prav vse članice skupine zelo ustvarjalno sodelujejo za dobro voljo in lepši večer s kavico poskrbi tudi mama peruzzi

ročni izdelki te skupine so bili ponujeni v prodajo na stojnici na Barbarinem sejmu preteklo soboto Hitro so bili prodani

gospe ki sodelujejo v tej skupini si kakšen dan polepšajo tudi z obiskom v toplicah in drugih turistično zanimivih krajih članica skupine je namreč tudi bivša bančna uslužbenka g maruša petelin ki od sodelujočih vsak mesec mesec vestno zbere nekaj evrov ndash za srečanja za dušo in kaj je to kar omogoča ljubiteljicam ročnih del uspešno in dolgoročno sodelovanje to je sprejmanje in izmenjava znanja ki ga članice nesebično delijo med seboj

pa srečno novo leto

Vida Potočnik

člani mpz viHarniKi pri društvu upokojencev mežica smo 10 novembra praznovali 15 obletnico aktivnega delo-vanja

praznovanje je bilo v na-rodnem domu v mežici s

kulturnim programom po-leg članov mpz viharniki je sodelovala tudi tamburaška skupina tamiKa iz železne Kaple povezovalec programa je bil tomo simetinger ki je z lepo besedo popestril pevski in glasbeni program

mpz se je predstavil s sledeči-mi pesmiminocoj je en fajn večer Hladna jesen že prihaja nikdar ne bom pozabil Karlinca je šte-mana moj pobič je furman potnik o košnji na peco bi šel majolka bod pozdravlje-

na mi slovenci dve beli brezi in Bratje tamburaška skupina pa je zaigrala golovško pol-ko zlati časi pod peco sem doma valcer št 2 cvetje v jeseni Katjuša cherry pink and apple blossom white sve je ona meni in mard-

MPZ VIharNIKI15 ObletNica DelOVaNja

22

jandja ob zaključku pa smo skupaj izvedli skladbo lipa zelenela jeHvaležni smo ker se je tam-buraška skupina tamika odzvala povabilu zato jo tudi širše predstavljamo

že pred drugo svetovno vojno je v slovenskem pro-svetnem društvu raquozarjalaquo v železni kapli obstajala tam-buraška skupina tamburaško delovanje se je iz raznih ra-zlogov večkrat prekinilo leta 1995 je tatjana pirker nago-vorila dovolj zainteresiranih deklet da so lahko znova ustanovili današnjo tambura-ško skupino tamikapolne optimizma in idealizma so se srečevale pri vajah in same skušale napredovati kolikor je bilo mogoče po kratkem času so se začeli vrstiti nastopi in to so bili prvi koraki v javnost zagnanost in ljubezen do tamburaštva sta vodili do vztrajnostnega delovanja v preteklih sedemnajstih letih skupina pod mentorstvom Hanzija gabriela ni le napredovala na glasbenem področju temveč ji je uspelo to podoživljati na avstrijskem Koroškem le redko kulturno

dejavnost tamika v obliki projektov z raznimi pevskimi in tamburaškimi skupinami povezuje kulturnike in veže prijateljske stikeskupina je imela v preteklih letih okoli 250 nastopov po avstriji sloveniji in italiji ter posnela štiri zgoščenke nji-hov repertoar obsega sloven-ske grške in ruske narodne pesmi prav tako pa tudi dal-matinske moderne ter klasič-ne skladbe

v spored se je o delovanju zbora vključil tudi predsednik du mežica in predsednik mpz viharniki jožef libnik ter v krajšem govoru povedal na-slednje

raquodragi občani občanke in dragi gostjeprisrčna zahvala za udeležbo na praznovanju 15 obletnice zbora viharniki pri du mežica in izdaji zgoščenke nocoj je en fajn večerzbor deluje od leta 1997 ko sta ga ustanovila takratni predsednik društva upokojencev Franc arbajter in predsednik za kulturo anton Kajzer ustanovljen je bil zaradi veselja do petja med člani društva in potrebe za

izvajanje tovrstne dejavnosti v kraju samem številčnost zbora je nihala in ostala pri današnjem številu zbor je od nastanka pa do septembra 2010 vodil anton škerjanec od takrat pa do danes ga vodi andrej gorenjak zbor se redno udeležuje revije od pliberka do traberka praznika sadja in cvetja v pesnici prireja koncerte v mežici v domovih starostnikov v črnečah slovenj gradcu in na prevaljahnaša pesem zveni na občnih zborih obletnicah piknikih in ob zadnjem slovesu naših krajanov zastopamo tudi prostovoljno gasilsko društvo mežica na srečanjih gasilskih zborovzbor je za uspešno delovanje prejel več priznanj najžlah-tnejše pa je priznanje občine mežica ki smo ga prejeli ob 10-letnici delovanjavse našteto o delovanju zbora pa ne bi bilo mogoče brez finančnih sredstev ta sredstva pridobimo na pod-lagi vsakoletnega razpisa pri občini mežica in s pomočjo sponzorjev za kar se iskreno zahvaljujemozgoščenko smo izdali na po-budo našega sedanjega vodje

andreja gorenjaka ki je vodil in snoval izdajoprav je tudi da vam predsta-vim sedanji zborprva tenorja sta jože dlopst in peter štirn drugi tenorji jožef libnik štefan Kohek ter šte-fan čepin prva basa sta ivan vrhnjak in vlado mori drugi basi pa matevž žlebnik jakob Forstner ter edi vrabič vseh 15 let so zboru zvesti jože dlopst štefan čepin in jakob Forstnerskratka tu smo ker radi pojemo in tako bomo tudi nadaljevali vam vsem pa hvala za zvestobo tamburaški skupini tamika za prispevek in tomu simetingerju za vzorno vodenjelaquoprireditvi so prisostvovali tudi vabljeni gostje in predstavni-ca javnega sklada za kulturo rs ravne na Koroškem ga jožica Krejan ki je ob tej pri-ložnosti podelila gallusova priznanja za prispevek k pev-ski ustvarjalnosti članom mpz viharniki in sicersrebrni znak so prejeli ivan vrhnjak vlado mori in jožef libnik zlatega pa edi vrabičprejemnikom čestitamo iz srca ter se zahvaljujemo za opravljeno delogostje predstavniki društev so v nadaljevanju programa s priložnostnimi darili ter željami za nadaljnje uspešno delovanje zbora izrazili skupni interes za razvoj in obstoj pevske kulture v naši občini s podelitvijo priznanja občine mežica pa nas je dodatno pre-senetil župan dušan Krebel in s tem potrdil da so rezultati našega petnajstletnega pri-zadevanja opazni tudi v širši skupnosti in da je smiselno nadaljevati načeto

vsem sponzorjem ki so s svojimi nesebičnimi prispevki omogočili izdajo zgoščenke se iz srca zahvaljujemo vam dragi občani pa za obisk

Jožef Libnik

23

drago miloševič je črnjan ki že nekaj let na različnih prireditvah in dogodkih pooseblja Kralja matjaža in ko oblečen v kraljevska oblačila spregovori je tako kot bi nam res sprego-voril Kralj matjaž Ko sem ga poslušala naza-dnje ob predstavi-tvi knjige janeza švaba so se me njegova razmišljanja še posebej dotaknila zato sem ga prosila da jih deli tudi z bralci šumca ter vsemi tistimi ki čakajo da se v teh burnih časih vendarle že zbudi naš kralj ki spi v nedrjih pece ali pa morda v nas samih novoletni čas ko potegnemo črto pod preteklim in načrtujemo prihodnost je čas ki je za taka sporočila in razmišljanja še posebej primeren

Ida Paradiž

KRALJ MATJAŽ PONOSNO ZAVEDANJE SLOVENSTVA raquoprav tako kot je mavrica podoba son-ca ki jo odsevi žarkov v oblaku različno obarvajo je tudi mit podoba neke resni-ce v kateri odseva misel z različnih kon-cev svetalaquo (plutarh izida in oziris 20) o moja slovenija vsa mala najmanjša na svetu Kljubuješ tvoj mali človek narod tolikokrat teptan uničevan krvav hellip še je tu iz nedoumljive pradavni-ne ta mala klena skupinica reže morje neskončnega časa in prostora in burka valove reže svoje zgodovinske brazde in trga ječi kolne a vztraja in zmaguje se ohranja o veliki imperialistični sosedi mogočni angleži osvojevalci Francozi revolucionarji zmagovalci germani samooklicana visoka rasa še smo tu in

kakor je Bog hodil pred izraelci tako so pred nami hodili martin Krpan peter Klepec škopnek Bedanc gozdni mož

žal žena divja jaga perkman-dlc torka Kralj matjaž

ndash miti in legende imeli smo svo-

je bogove daž bog

ndash bog sonca in plo-dnosti je po-skrbel za po-tom-

stvo in optimi-

zem lada ndash pomlad

mladost le-pota in ljubezen

perunstrelbog je delal grom dež plodnost

in gospodaril vesolju volos veles ndash bog živine pašnikov plodnosti vesna ndash bogi-nja pomladi bujnosti in mladosti vodan ndash bog voda rek in morij pa tudi morana ndash boginja smrti in zime triglav ndash vladar nebes zemlje in podzemlja svetlobe in teme še smo tu ndash navkljub raquonamrslaquo mali slovencelj zaverovan v svoje bogo-ve mite in zgodovino ki ga edina ohra-nja o množične požrešne horde tujcev teptajoče skozi stoletja vse kar vam je napoti mi smo še vedno tu in bomo ta mali primorec Kranjec dolenjec šta-jerc prekmurec od trdega gorjana do mehkega ravninarj imamo ponos moč zgodovino vero in prihodnost imamo svoje kraljestvo imamo svoje ogledalo v preteklem času Knežji prestol ne samevaj več posedi svojega junaka na tron in zopet zakriči v svet raquoše smo tulaquo in naj odmev preko alp doni do ravnice in morja in naj ga slišijo naši mali ljudje in naj se zopet zavedo svojih korenin in ponosaraquoin zbudil se bo po večstoletnem spa-nju gora ga bo dala nazaj med ljudilaquo in

sedel bo tokrat na knežji kamen pote-gnil bo svoj meč in pokazal pot ljudem prerojeno videnje sveta bo kakor rahla meglica pokrilo to malo gorato deželico in zbudilo duha v ljudehvčasih tako rad zatisnem oči in razmi-šljam kaj opredeljuje raquomalegalaquo in kaj raquovelikegalaquo človeka in vedno pogosteje se mi dozdeva da smo pri vrednotenju ta dva pojma predrugačili raquovelikelaquo ljudi enačimo z gladiatorstvom in to tudi ter-jamo od njih da jih postavimo na piede-stal raquovelikihlaquo vrednot vse ostalo pa so drugi raquomalilaquo ljudje raquovsakdanjcilaquo Kdo pa so ti raquovelikilaquo ljudje Katere vrednote zastopajo to niso cankarjevci ndash borci ljubezni domače grude to niso Hugojevi nesrečniki to so superman spiderman kdo ve kakšen raquomanlaquo tajkun so ljudje najplitvejše plehke instant kulture ki na nek nepravi način predrugači nedol-žno čisto in naravno bit in oddaljuje od bistva človečnosti najhuje pa je da si sami popolnoma sami to počnemo in nižamo osebnostno in narodnostno rast in zavedanje polje kdo bo tebe ljubil mojcej oh mojcej slovenec sem mnogo jih je še nevsiljivih rahlo otožnih pa tako lepih ndash naših in še so tu in še bodo ohranjajmo jiho moj slovenec odpri srce in razum naj ti ozvezdje oriona znova pove svojo zgodbo o nečimrnosti in zahrbtnosti loči dobro od zla ne vdaj se strahu in ozkosti plani predrugači vznikni kakor fenikszapoj odo dobrim stvarem in takrat bo zbujen Kralj matjaž v tebi in spet bo vse dobroKo zvečer ležem se zavem da je vsako ljudstvo ustvarilo junake po svoji podo-bi slovenec tvoja podoba je brezhibnaBodi ponosen nanjo in ne menjaj je za poceni denar plehke ideje in rjovenje cirkuških levov klovnovin ko se zjutraj zbudim si želim slediti svoji podobi podobi tistega raquomalegalaquo slovenca ki je vztrajal do danesdaj Kralj matjaž spomni svoje ljudi na ponos čas je njih zbudi

Drago Miloševič

Kralj Matjaž

24

Ob sVetOVNem DNeVu lusKaVice

Rupnikova linija na Koroškem

Luskavica ndash svetovni zdravstveni izzivorganizacije bolnikov ndash v sloveniji je to društvo psoriatikov s sedežem v ma-riboru in številnimi podružnicami po vsej državi ndash od leta 2004 obeležujejo 29 oktober kot svetovni dan luskavice luskavica je pogosta bolezen kože ki običajno poteka kronično dolgotrajno njenega vzroka natačno ne poznamo vemo pa da ni nalezljiva pojavi se lahko pri komer koli in kadar koli v nasprotju s splošnim prepričanjem se navadno ne pojavlja družinsko običajno se kaže s pordelimi zadebeljenimi s srebrnka-stimi luskami pokritimi od okolišnje zdrave kože ostro omejenimi spremem-bami najpogosteje prizadene kožo nad komolci koleni križem in v zatilnem delu lasišča pri večini bolnikov poteka na manjši površini spremembe lahko obsegajo tudi velike površine kože in včasih močno srbijo luskavica se lahko pokaže tudi na nohtih ali prizadene sklepe Bolnike z luskavico bolj ogrožajo srčno-žilne bolezni pri njih se pogosteje pojavljajo debelost sladkorna bolezen depresija visok krvni tlak kajenje in alkoholizemBolniki s kroničnimi boleznimi kože se pogosto srečujejo s strahom in ne-razumevanjem svoje okolice zaradi presenečenih ali celo zgroženih pogle-dov okolice skušajo kožne spremembe prikriti včasih pa se celo popolnoma umaknejo iz družabnega življenja

dermatologi imamo danes na voljo več različnih učinkovitih in varnih zdravil s katerimi lahko obvladamo ali močno olajšamo skoraj vse oblike luskavice lokalna terapija ndash kreme in mazila ndash še zdaleč niso edina zdravila ki so na voljo poleg fototerapije to je obsevanja z ultravijoličnimi žarki lahko dermatolog pri bolnikih s težavno ali obsežno lu-skavico ki prizadene npr več kot 10 telesne površine predpiše zdravljenje s tabletami ali biološkimi zdravili ki se uporabljajo v obliki injekcijv sloveniji so na voljo praktično vse oblike zdravljenja luskavice kot jih po-

znajo drugje po svetu in dostopne so vsem bolnikom ki jih potrebujejo zato želimo da bi dogodki kot je svetovni dan luskavice pomagali informirati tiste bolnike ki bi morda potrebovali učinkovitejše zdravljenje pa ne vedo da obstaja in pa splošno javnost ki bi morala poznati to pogosto bolezen in jo sprejemati z razumevanjem

Vesna Tlaker Žunter dr med zdravnica specialistka dermatovenerologije dermatovenerološka klinika univerzitetni klinični center ljubljana

sTanje juGoslavije po leTu 1920

če želimo dobiti celovito podobo rupnikove linije se moramo vrniti v preteklost ko je bila gradnja neke obrambne linije le ideja v

glavah takratnih generalov in politikov slovence je prihodnost po prvi svetovni vojni čakala v skupni državi slovencev Hrvatov in srbov oz kasneje v Kraljevini jugoslaviji slednja je imela po svojem nastanku leta

1918 veliko notranjih kot tudi zunanjih sovražnikov tukaj lahko izpostavimo predvsem odnose z italijo ki je zaradi londonskega sporazuma podpisanega leta 1915 zahtevala velik del istre z rapalsko pogodbo leta 1920

je nastala istoimenska meja ki pa je potekala globoko na slovenskem ozemlju to pa je odnose med državama znatno poslabšalo mussolini je v času pred aprilsko voj-no večkrat sam nameraval napasti jugoslavijo a je pre-

25

vladalo mnenje da je naša vojska premočna v nekakšno zaščito pred morebitnim napadom z Balkana so v italiji leta 1932 začeli graditi obrambno linijo bunkerjev znano kot alpski zid (it vallo alpino) zaradi tega je jugo-slovanska vlada dokončno ocenila da italija predstavlja resno grožnjo leta 1935 je bilo odločeno da se ob za-hodni meji zgradi nekakšna lsaquoproti linijarsaquo ki naj bi ščitila pred napadom italije in omo-gočila mobilizacijo vojske in civilnega prebivalstva v notranjosti za nadzor nad gradnjo so leta 1938 v ljubl-jani ustanovili štab utrjevanja za poveljnika pa je bil dolo-čen general leon rupnik po njem je linija dobila tudi ime

Gradnja bunkerjev se

preseli na ŠTajersko in koroŠko gradnja bunkerjev na za-hodnem delu slovenije ob rapalski meji je potekala hitro gradbišča pa je ustavil anschluss marca 1938 se je avstrija priključila nacistični nemčiji to je za jugoslavijo pomenilo dodatno grožnjo

že leta 1939 je bilo odločeno da se gradbeni stroji pre-maknejo ob severno mejo tako je nastal šesti odsek rupnikove linije ki poteka med črno na Koroškem in markovci pri ptuju do leta 1941 so na Koroškem postavi-li nekaj manj kot 100 bunker-jev ki so razporejeni vzdolž reke meže linija pa je bila za težjo prehodnost nasprotnika dodatno utrjena tudi s strel-skimi jarki protitankovskimi ovirami in z ovirami ob želez-niški progi v črni je bilo po vojaški označitvi postavljenih 11 bunkerjev našla nisva 3 lah-ko so uničeni ali pa prekriti z zemljo 6 april 1941 v jutranjih urah 6 aprila 1941 se je začelo zares nemška

letala so preletela dravograd avstrijsko stran meje pa je za-sedla nemška vojska (1 gor-ska in 79 pehotna divizija) Bunkerje na desnem bregu drave in meže pa so zasedli graničarji orožniki vojaki in nekaj rezervistov ndash vsega sku-paj nekaj čez 100 branilcev do 10 aprila so nemci osvojili

celotno mežiško dolino naj-večji odpor iz bunkerjev je bil ustvarjen v dravogradu kjer jih je bilo v borbah tudi nekaj poškodovanih skozi ravne je okupator prešel neovirano spet pa je naletel na manjšo oviro na prevaljah in kasneje v mežici v črni prav tako ni prišlo do večjih spopadov rupnikova linija se je izkazala za neučinkovito saj ni doseg-la svojega namena ndash zadržati napadalca ampak na to je vplivalo veliko dejavnikov predvsem gre izpostaviti da je jugoslovanska vojska praktično razpadla že pred vojno in zaradi tega bunkerji niso bili zasedeni kot je bilo načrtovano

celotno rupnikovo linijo na Koroškem lahko pogledate na avtorski spletni strani www

rupnikovalinija-koroškaconr

B1 ndash marholčeva rida B2 ndash jakob B3 ndash polena ndash orešnikov bun-ker B4 ndash pustnikov bunker B5 ndash starijev pruh B6 ndash center B7 ndash Balinišče

B8 ndash Kajžarjev bunker B9 ndash Kablex B10 ndash ob meži B11 ndash čistilna naprava B12 ndash torčeva rida B13 ndash štrikar ndash v gozdu B14 ndash štrikar ndash pri hiši B15 ndash meja B16 ndash poljana ndash v gozdu seZnaM ŠTevila bun-kerjev po občinaH na koroŠkeM A ndash OBČINA ČRNA NA KO-ROŠKEMnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeB ndash OBČINA MEŽICAnašla vseh 16 bunkerjevC ndash OBČINA PREVALJEnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeE ndash OBČINA DRAVOGRADnašla 38 bunkerjev

viri- aprilska vojna Wikipedija prosta enciklopedija- miloš Habrnaacutel rupnikova črta in druge jugoslovanske utrdbe iz obdobja 1926-1941 2005 pripravila davo in stanko mihev

SODELOVANJE S STARŠI

Starši imajo pri vzgoji svojih ot-rok bistveno vlogo To velja tako za vzgojo doma kakor tudi za vzgojo v vrtcu Prav zaradi tega je povezovanje in sodelovanje vrtca s starši ključnega pomena Obojim omogoča lažje zaznavan-ja otrokovih potreb želja in ob-čutij Z namenom okrepitve tega odnosa v vrtcu organiziramo raz-lična sodelovanja in srečanja

Družinski izlet v kekčevo Deželo

V mesecu oktobru smo skozi mnoge dejavnosti spoznavali in doživljali Kekca in njegove pri-jatelje Odločili smo se da ga skupaj s starši tudi obiščemo Vso pot sta nas spremljala lepo vreme in dobra volja Med mo-gočnimi vršaci neokrnjene na-rave se skriva Kekčeva dežela kjer so nas pričakali junaki iz zgodb Popeljali so nas skozi pra-vljični svet kjer naša domišljija ni poznala meja V marsikaterem odraslem se je prebudil otrok Polni vtisov s pesmijo na ustih in

srečo na obrazu smo se vračali domov

Kekec in njegovi junaki so v otroških srcih pustili močan pe-čat Še vedno (po dveh mesecih) radi prepevajo Kekčeve pesmi se igrajo igre vlog rišejo junake hellip Posneli smo tudi svoj Kekčev film na katerega smo zelo po-nosni

Hvala starši ker ste si vzeli čas za svojega otroka in mu omogo-čili nepozabno doživetje

Ps Na sprehodih pogosto pre-pevamo Kekčeve pesmi Postojte poglejte nas pogumne vesele otroke Mogoče boste v sebi prebudili spomin na brezskrbno otroštvo

obiskal nas je Galov ATA LOVEC

Na srčno željo Gala in v predhodnem dogovoru z njegovim očetom nas je le-ta v vlogi lovca obiskal v vrtcu Oblečen v zeleno-rjava

oblačila s klobukom na glavi daljnogledom nahrbtnikom slikami živali lovskimi trofejami je vstopil v igralnico Otrokom je na privlačen zanimiv in poučen način predstavil vlogo lovca Otroci so ga z zanimanjem poslušali Skupaj smo se odpravili na sprehod do opazovalnice in krmišča katerega smo napolnili z jabolki koruzo korenjem in senom Seznanil nas je z živalmi ki živijo v našem gozdu in kako se pripravljajo na zimo

Hvala ata Mitja za poučno do-poldne Pri otrocih si razblinil mit da lovci streljajo in ubijajo živali ter rešujejo Rdečo kapico

zdaj vejo da lovci poznajo vse vrste živali jih krmijo in skrbijo zanje se družijo v lovski družini podobno kot mi v vrtcu obožu-jejo naravo fotografirajo živali se neopazno v zeleno-rjavi obleki sprehajajo po gozdu in z dalj-nogledom opazujejo živali

tanja bivšek

POZIV STARŠEM ZA ODDAJO VLOGE ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA ZA KOLEDARSKO LETO 2013v mesecu decembru morajo vsi starši ki imajo otroke vključene v vrtec ponovno oddati vlogo za določitev znižanega plačila vrtca za naslednje koledarsko leto 2013 dosedanje odločbe o znižanem plačilu se namreč s koncem decembra 2012 iztečejo in s tem prenehajo biti pravna podlaga za izstavitev računov v naslednjem letu

vlogo na predpisanem obrazcu starši oddajo na pristojnem centru za socialno delo za pravočasno vložene vloge za katere se bo izdala odločba z veljavnostjo 1 1 do 31 12 2013 se bodo štele le tiste ki bodo vložene do konca meseca decembra 2012 V skladu z 32 členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev namreč upravičencu pripada znižano plačilo vrtca od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge

starši bodite pozorni tudi pri datumih za uveljavitev otroškega dodatka in šolske prehraneBarbara prevorčič

27

NEPALraquoNepal je tu da bi te spremeNil Ne pa da bi ti Njegalaquo ta misel legeNde sloveNskega alpiNizma Nejca zaplotNika še kako drži saj te dežela resNičNo spremeNi medtem ko je ti Niti Ne moreš Niti Ne želiš ko jo eNkrat obiščeš te vedNo zNova iN zNova vleče Nazaj

Federativna demokratična republika Nepal kot se glasi uradni naziv države je v vseh pogledih posebna država Do-movina utemeljitelja budizma Siddhar-te Gautame varno skrita pod mogočni-mi in silno skrivnostnimi himalajskimi vrhovi med katerimi še vedno živi mit nikoli fotografiranega jetija ter never-jeten spekter geografskih kulturnih bioloških in religijskih raznolikosti ki so tako zelo vplivale na dojemanje za-hodnega sveta da je le-ta Nepal včasih imenoval kar Pravljična dežela Dežela bogov ali celo Šangri-La nikoli odkriti mistično-magični raj

Na življenje v edini uradni hinduistični državi na svetu je vedno vplivala njena specifična geografija ndash topografsko gledano leži najvišja točka Nepala 8848 metrov nad morjem najnižja pa le 61 metrov nad morjem ndash a so jo njegovi vladarji praviloma hote ali nehote izkoriščali v povsem

druge namene kot za ekonomski razvoj Dežela obdana z zastrašujočima sosedama Indijo na jugu in Kitajsko na severu in v kateri se sedaj močno večinski hinduizem vidno in mirno prepleta z manjšinskim budizmom pri čemer sta jasno vidna tudi vpliva domače nevarske in sosednje tibetanske kulture je skozi zgodovino sicer presenetljivo uspešno odbijala pritiske tako severne kot južne sosede a so njen razvoj zavrle notranje zdrahe revolucije in revolti Cena notranjih bojev pa je visoka Nepal dandanes spada med najrevnejše države sveta

Nepal je najbolj poznan prav po svojih mogočnih osemtisočakih zato verjetno ni nič čudnega da ga nekateri imenujejo Dežela v kraljestvu gora V Nepalu je kar osem od desetih najvišjih in najzahtevnejših gora na našem plane-tu vključno z najvišjo Mount Everest

Kljub temu da kar 80 odstotkov

nepalskega površja prekriva Himalaja pa se 50 kilometrov južno od nje večni sneg in led srečata z vročino in pragozdovi Kot bi prišli v novo deželo Kontrast je očiten in skoraj zmede človeka ko se en dan spogleduje z najvišjimi vrhovi sveta naslednji dan pa ga pričaka ravnina riževa polja in džungelski pas južnega Nepala Prav ta raznolikost daje pestrost tej deželi in zaradi tega ponuja široko paleto rastlinstva in živalstva Od himalajskega goveda (jakov) leopardov tigrov nosorogov do slonov krokodilov antilop opic hellip Z namenom da omogoči preživetje številnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst je nepalska vlada ustanovila štiri rezervate ndash Čitvan Sagarmatha Langtang in jezero Rara ki skupaj merijo več kot 3000 kvadratnih kilometrov

Nepalsko prebivalstvo je nepregle-dna množica ljudstev ki jim že stoletja

Mount EverestMolilni mlinčki

Budistični tempeljBoudhanath Stupa

Katmandu

Ama Dablam

28uspeva dokaj harmonično prebivati skupaj se prilagajati novim idejam vrednotam in prišlekom ki prihajajo od vsepovsod Po besedah mnogih ki so obiskali Nepal so Nepalci zlati ljudje To sem med obiskom Nepala občutila tudi sama Kljub pomanjka-nju in revščini so vedno nasmejani pripravljeni na pogovor in čakajoči na majhno pozornost mimoidočih Nji-hova prijaznost se iz mesta stopnjuje proti vedno višjim vasicam ob vznožjih osemtisočakov Višje ko greš bolj pri-jazni in iskreni so Neverjetna je hvale-žnost otrok ko jim podariš staro igračo svinčnik ali sladkarije

Nepalci so zelo vraževerni Tako hindujci kot budisti imajo svoje vraže in pravila ki se jih držijo in jih

spoštujejo Zanimivo je na primer da družina preden se vseli v nov dom prosi astrologa da določi najugodnejši datum vselitve Prav tako astrologi zaročencema določijo najprimernejši dan za poroko Predvsem strogo se držijo pravil v zvezi z vero Tako pred vhodom v tempelj ne smejo jesti in piti Pravilo ki se ga strogo držijo tudi turisti je da se mimo templjev in znamenj (čorteni maniji) vedno hodi le po levi strani prav tako pa se v smeri urinega kazalca vrtijo tudi molilni mlinčki

Zanimivo je da v popolnem sožitju uspevata dve tako različni verstvi Na eni strani budizem ki spoštuje vsa živa bitja

in deluje v sožitju z naravo na drugi strani pa raquokrvavilaquo hinduizem Vsaj tako se ti zdi ko opazuješ budistične molilne mlinčke ki jih poganja voda pisane molilne zastavice katerih molitve veter odnaša bogovom na drugi strani pa kr-vave daritve živali v hindujskih templjih Kljub tem daritvam pa imajo hindujci nekatere živali za svete in jih je prepove-dano ubijati

Krava je v Nepalu sveta z zakonom zaščitena žival Predstavlja boginjo La-ksmi ndash boginjo bogastva Kljub prome-tnemu kaosu ki vlada na katmandujskih ulicah ima krava vedno prednost Lahko se sprehaja po ulicah se ustavi sredi ceste ali uleže pred vhod v tempelj nihče je ne bo preganjal Sveta žival je tudi slon ker ima Ganeš ndash sin boga Šive

ndash slonovo glavo Ko gre slon po cesti se verni Nepalci dotikajo prahu na odtisu njegovih nog in si ga kot raquotikelaquo priti-skajo na čelo Svete živali pa so tudi bik opica in čmrlj

Poleg trekinga in alpinizma ki sta med turisti najbolj priljubljeni aktivnosti pa Nepal ponuja tudi vrsto drugih špor-tov in aktivnosti Vedno bolj popularni so rafting na rekah Kali Gandaki Bhote Kosi in drugih gorsko kolesarjenje vožnja z motorji bungee jumping in seveda džungelski safari v Kraljevem narodnem parku Čitvan

V Nepalu lahko vsakdo najde nekaj zase Ko potuješ po tej skrivnostni deže-li sprva sploh ne opaziš da spada med

najmanj razvite dežele našega planeta Naravne lepote mogočna arhitektura kulturna raznolikost in iskreni ljudje te tako prevzamejo da socialni položaj ljudi kar spregledaš

Ko sem pred tremi leti prvič obiskala Nepal se mi je zdelo da deželo kar dobro poznam saj sem videla nešteto diapozitivov in slišala mnogo zgodb ki mi jih je pripovedoval ati vsakokrat ko se je vrnil iz Nepala Pa sem se motila Ko sem prvič stopila na nepalska tla sem šele začela spoznavati to prekrasno deželo

Čeprav prvi vtisi niso bili ravno tako zelo krasni Prvi stik s Katmandujem glavnim mestom Nepala je bil zame rahlo šokanten Vsepovsod gneča smeti ki jih mečejo kar skozi okna na

ulico smrad hellip Po cestah ki si sicer niti ne zaslužijo imena ceste se sprehajajo krave krdela uličnih psov ljudje vozijo rikše avtomobili in motorji in to vse povprek Zmešnjava avtomobilov motorjev in rikš ki se ob neprestanem hupanju raquolovijolaquo po katmandujskih ulicah je neverjetna Zdi se da je edina obvezna oprema na avtomobilu delujoča hupa saj vozniki neprestano hupajo Zanimivo je tudi da mora na motorju imeti čelado samo voznik in to ne glede na to da po navadi vozijo s sabo več ljudi velikokrat kar cele družine

Po prihodu v Nepal smo prve tri dni preživeli v Katmanduju kjer smo uredili

Namche Bazar Nepalski otroci Patan - Hindujski tempelj

Sežiganje mrtvihSamostan v Tengbocheju Tabla Everest

29

in nakupili vse potrebno za treking Znamenitosti mesta si v tem času nismo uspeli ogledati saj so bile trgovinice in ulični prodajalci preveč prepričljivi s svojimi ponudbami in sem večino časa preživela na glavni turistični ulici Thamel ter barantala za nižje cene

Po treh dneh Katmanduja ko sem se ravno navadila na ljudi mestni utrip gužvo in me smeti in smrad niso več motili Katmandu pa je postajal vedno bolj zanimiv in privlačen smo se odpravili na treking Do Lukle ki je bila naše izhodišče za treking smo iz Katmanduja poleteli z letalom Jetstream 41 letalske družbe Yeti Airlines Med poletom ki je bil prav gotovo eden od vrhuncev tega potovanja sem prvič videla sedem- in osemtisočake med njimi tudi Everest Že iz zraka je bil videti mogočen Po izjemno zanimivem pristanku na najkrajši in najstrmejši pristajalni stezi kar sem jih kdaj videla smo v Lukli poiskali lodge kjer smo se dobili z našima nosačema Tekijem in Pembo Oba sta bila doma iz vasi ki je bila iz Lukle oddaljena dva dni hoje z delom nosačev pa sta služila denar za svoji družini

Treking pod Everest smo torej začeli v Lukli ki leži na nadmorski višini 2840 m Načrtovano je bilo da se prvi dan odpra-vimo do vasi Phakding do koder smo prispeli po približno dveh urah hoje Ker je bila pot ki nas je čakala naslednji dan veliko bolj strma in zahtevna smo se odločili da bomo nadaljevali Tako smo prvi dan prišli do vasi Monjo (2840 m nmv) kjer smo našli prijeten lodge v

katerem smo prespali Tu sem tudi ugo-tovila da je hrana v nepalskih vasicah veliko bolj okusna kot v katmandujskih restavracijah Drugi dan trekinga nas je čakala hoja do Namče Bazarja ki leži na nadmorski višini 3440 m Kmalu po za-četku hoje smo prišli do vstopa v Naci-onalni park Sagarmatha Tu smo morali pokazati karte in posebne treking potne liste V nadaljevanju poti smo prišli še do vojaške kontrole kjer se je postopek s kontrolo kart ponovil Po približno treh urah hoje smo prišli do Namče Bazarja vasi ki jo imenujejo tudi mesto Šerp Namče Bazar je glavno mesto in trgo-vsko središče regije Khumbu ki je ime dobila po istoimenskem ledeniku Po kosilu in kratkem počitku v lodgu smo se odpravili do samostana nad vasjo ki je sedaj preurejen v muzej V muzeju so razstavljeni predmeti ki jih po nepalskih vaseh še danes uporabljajo v vsakda-njem življenju Ogledati si je mogoče tudi slike in dokumentacijo o Mount Everestu ter fotografije Šerp ki so osvo-jile Everest Med njimi so našli tudi sliki Ang Dorjeeja in Pasang Tenzinga ki sta bila leta 2000 z atijem in Davom na vrhu Everesta

Naslednji dan nas je čakala hoja do vasi Tengboche Ta del poti je bil eden izmed bolj zahtevnih saj se je že na začetku pot začela strmo spuščati in ker smo morali nekje pridobiti novih 600 višinskih metrov se je kar hitro začela strma pot navzgor Vse raquominus metrelaquo ki sem jih preklinjala na poti navzdol pozabim ko mi ati pokaže Ama Dablam Šesttisočak ki sta ga maja 1996

v severozahodni steni po prvenstveni smeri preplezala Vanja Furlan in Tomaž Humar za kar sta dobila najprestižnejše alpinistično priznanje ndash Zlati cepin Sicer pa meni osebno eden najlepših vrhov Hojo sta poleg strmine oteževali tudi vročina in vlaga ki ju na takšni višini nisem pričakovala Ves trud je bil poplačan ko sem končno prišla do cilja kjer nas je pričakal čudovit razgled na Lhotse in Everest Vas Tengboche leži na nadmorski višini 3860 m V vasi je glavni budistični samostan v Nepalu sicer pa eden najlepših na svetu Samostan je v devetdesetih letih pogorel zdaj pa je povsem obnovljen Imeli smo enkratno priložnost da smo lahko bili prisotni pri obredu Na začetku sta dva mlada meniha vernike poklicala k obredu s piskanjem na ogromni školjki Obred je bil zelo zanimiv večino časa zelo umirjen trije menihi so molili naprej ostali pa za njimi na trenutke pa je umirjenost zmotil močan udarec na gong igranje na piščalke in zvončke ter glasno petje Izredno zanimiva je bila tudi sama molilnica ki je bila poslikana z budističnimi podobami najbolj pa je izstopal ogromen pozlačen kip Bude Obisk samostana mi bo ostal v posebnem spominu tudi zato ker me je eden od menihov blagoslovil z rdečo vrvico okoli vratu ki je za zdravje in dolgo življenje ter rumeno ruto ndash kato za srečo

Pot nas je iz Tengbocheja vodila skozi vasi Deboche in Shomare do vasi Periche (4240 m nmv) Pot mimo prostranih travnikov in njiv mimo vasi

Barva za tike Kip Bude Nepalski otroci

30je bila iz dneva v dan bolj zanimiva Sončno vreme mogočne gore neverjetna pokrajina in iskreni ljudje so nam lepšali vsakdan na poti proti našemu cilju Molilne zastavice molilni mlinčki in čorteni so zbujali navdušenje nad preprostostjo budizma Otroci ki smo jih srečali na poti in jim podarjali kulije in stare igrače pa me še danes spravijo v dobro voljo ob spoznanju kako lahko malenkosti nekomu polepšajo življenje Ko smo prispeli v Periche smo najprej opazili spomenik iz nerjavečega jekla v obliki prerezanega stožca v notranjosti pa vrezana imena vseh ki so se do leta 2005 smrtno ponesrečili na Mount Everestu in okolici Takoj nam je v oko padlo ime atijevega prijatelja Marka Lihtenekarja ki se je po uspešno osvojenem vrhu Everesta 21 maja 2005 smrtno ponesrečil pri sestopu z gore

Četrti dan trekinga smo prispeli do vasi Dingboche (4358 m nmv) ki mi je v spominu ostala predvsem zaradi najbolj okusnih momotov ki sem jih jedla na potovanju po Nepalu Momo je tipična nepalska jed podobna našim cmokom Ponavadi so polnjeni z zelenjavo ali mesom in so lahko kuhani ali pečeni Postreženi so skupaj z različnimi pikantnimi omakami Postanek v Dingbocheju pa mi je poleg najboljših pečenih sirovo-tuninih momotov ostal v spominu tudi zaradi aklimatizacijske ture ki smo jo naredili Bila je sicer ena zahtevnejših aklimatizacij na trekingu vendar tudi ena lepših Vrh grebena ki smo si ga

zadali za aklimatizacijo nas je presenetil s čudovitim ledeniškim jezerom in Ama Dablamom ki se je dvigal nad njim Naslednji dan nas je čakal eden daljših kosov poti Do zadnje vasi pred končnim ciljem Kala Patarjem smo morali opraviti 700 višinskih metrov Pot nas je peljala po grebenu nad vasjo Periche in naprej do morene ledenika Khumbu mimo Thokle do vasi Lobuche (4910 m nmv) Po kratkem počitku v lodgu smo se odpravili na aklimatizacijo Pot nas je peljala mimo Italijanske piramide ndash mednarodnega observatorija in laboratorija do bližnjega grebena Z vrha grebena smo lepo videli pot proti vasi Gorak Shepp Kala Patar Italijansko piramido pred nami pa se je bohotil Nuptse Po vrnitvi v lodge sem kljub aklimatizaciji dobila svojo porcijo višinskih neprijetnosti Razbijanje v glavi se je kljub vztrajnemu preganjanju s tabletami nadaljevalo še dolgo v noč in mi kratilo prepotreben spanec

Vrhunec trekinga je bil vzpon na Kala Patar (5550 m nmv) Iz Lobuch smo se podali proti zadnji vasi Gorak Shepp in naprej proti vrhu Kala Patarja Vso pot smo tekmovali z meglo ki nam je vztraj-no sledila Višina je delala svoje noge so bile vedno težje dihanje pa je postajalo vedno težje Za spodbudo se nam je na poti razkril Everest Tokrat je bil res čisto blizu Hitro sem se ga nagledala in po-slikala saj ga je minuto zatem že zakrila megla Bolj kot smo se približevali vrhu bolj je sonce kurilo meglo in na vrhu nas je pričakal čudovit razgled Everest Lhotse Nuptse Pumo Ri ledeni slap le-

denik Khumbo hellip vse je tako ogromno mogočno in čudovito Občutek na vrhu je bil enkraten Po obveznem slikanju smo kar obsedeli in občudovali bele vrhove okoli nas Z vrha smo sestopili po drugi poti ker smo se namenili poiskati spominsko tablo Janezu Jegliču ndash Jo-hanu ki je leta 1997 omahnil z grebena Nuptseja po tem ko sta s Tomažem Hu-marjem preplezala prvenstveno smerPo doseženem cilju trekinga ndash osvojitvi Kala Patarja smo se naslednji dan iz Lobuch odpravili nazaj proti Namche Bazarju od koder smo zadnji dan trek-inga odšli do vasi kjer smo začeli ndash do Lukle V Lukli smo prespali nato pa takoj zgodaj zjutraj po slovesu od nosačev s prvim letalom poleteli v Katmandu Vrnitev v Katmandu je bila rahel šok Iz mirnega podeželja nazaj v gnečo in hrup Ker smo imeli le tri dni časa pred odhodom domov je bilo potrebno Katmandu seveda čim bolje izkoristiti in raziskati Katmandu je zaradi svoje čudovite arhitekture pod UNESCOvo zaščito Prvi dan smo se najprej odpeljali do mesta Patan kjer smo si ogledali Durbar Square ndash staro mestno jedro kjer so nekoč ustoličevali kralje in kjer živi boginja Kumari ki je žal nismo uspeli videti Smo pa v hindujskem templju bili priča daritvi koze hindujskim bogovom Po vrnitvi v center Katmanduja smo si šli ogledati največjo znamenitost Katmanduja ndash Boudhanath Stupa bolj poznano kot Budine oči Stupa ki je ena največjih na svetu je od leta 1979 na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine Prvi dan v Katman-

Sveti mož Vzletno pristajalna steza v Lukli Z atijem na vrhu Kala Patarja

31

duju po vrnitvi s trekinga smo zaključili z nazdravljanjem na uspešno izveden treking v restavraciji Rum Doodle kjer so leta 2000 praznovali svoj uspeh na Everestu tudi člani odprave Ski Everest 2000 Posebnost te restavracije je da vsi osvajalci Everesta dobijo svojo člansko kartico s katero lahko v restavraciji Rum Doodle jedo brezplačno

Naslednji dan smo si ogledali tempelj Pashupatinath ki je eden najpomemb-nejših Šivinih templjev na svetu Tempelj je v vzhodnem delu Katmanduja ob reki Bagmati Zraven templja ob reki se na-haja tudi nepalski Varanasi kjer zažigajo umrle pepel pa nato raztrosijo v reko Sam pogled na mrtveca ki gori ob reki

je sprva grozljiv a dlje časa kot opazuješ dogajanje bolj logično in normalno se zdi vse skupaj Bolj šokantno je kako sto metrov nižje otroci plavajo v reki ženske pa perejo posodo in oblačila V templju in njegovi okolici je polno sadhujev ndash hindujskih svetih mož ki meditirajo in za plačilo pozirajo turistom Po napor-nem ogledu templja Pashupatinath smo se z rikšami odpeljali do stupe Swo-yambhunath ki je starodaven religijski kompleks na vrhu hriba v zahodnem delu Katmanduja Stupa je turistom bolj znana pod imenom Opičji tempelj ker na SZ delu templja živijo svete opice S templja se razkriva čudovit pogled na Katmandu Zadnji dan v Nepalu je bil

rezerviran za še zadnje nakupe in odkri-vanje najboljših katmandujskih slaščic Vse od tehnične opreme do oblačil ndash ko se naučiš barantati je Katmandu raj za nakupovanje

Kljub katastrofalnemu prvemu vtisu me je Nepal očaral Zdaj sem končno ra-zumela atija in druge zakaj se venomer vračajo tja Kaj je tisto kar te v Nepalu tako prevzame je najlepše opisal ati ko se je leta 1999 prvič vrnil od tam raquoPo-polnoma drugačen način življenja Ljudje so tam pripravljeni pomagati Vse delajo počasi mirno z dobro voljo Čisti balzam za dušolaquo

Tadeja Oderlap

mežičarji po svetutokrat se bomo odpravili malo dlje No zelo daleč pravzapravNaš cilj je država ki je po velikosti druga Na svetu ndash s pisaNo mešaNico Narodov v velemestih ki se še vedNo širijo Na drugi straNi pa z ogromNimi polji zasejaNimi s pšeNico iN koruzo s trgovskimi ceNtri ki so prava mala mesteca iN NeskoNčNimi ravNimi cestami po katerih Nihče Ne vozi prehitro jezera iN jezerca so posuta po deželi ki v svoji NotraNjosti skriva zaloge Nafte Na dveh straNeh državo obdaja širNo morje deli pa visoka gorska veriga če vam Naštejem še medvedi iN hokej javorov list iNdijaNci iN zlatokopi je bilo Namigov dovolj da ste ugaNili kam smo NameNjeNi ida paradiž

Kdo ste in kje živiteSem Franc Potočnik in živim v Kanadi v provinci Alberta v njenem glavnem mestu Edmonton

Kako dolgo ste že tam in zakaj ste tja odšli

V Kanadi živim že 46 let Iz Mežice sem odšel raquos tre-buhom za kruhomlaquo nekaj časa preživel v Nemčiji in Franciji potem pa sem bil odločen oditi nekam dlje Avstralija ali Kanada sta bili dve možnosti ndash in

ker je ladja proti Kanadi odplula prej sem se pač vkrcal nanjo

V čem se nov kraj in vaše zdajšnje življenje najbolj razlikujeta od tistega prej

Edmonton je milijonsko mesto v katerem v sožitju prebivajo ljudje vseh narodnosti Tu ima človek veliko možnosti za zaposlitev ndash nemalo ljudi ima dve celo tri različne službe Nekatere vsak dan druge morda dva- trikrat na teden po nekaj

ur Pač glede na potrebe in želje po recimo nakupu hiše ali česa drugega Življenje v Edmontonu zaradi takih možnosti zaenkrat ni predrago tudi prihodnosti se ne bojimoZimske temperature so tu precej nižje kot doma (Do -25 stopinj celzija otroci še redno hodijo v šolo) Je pa mraz suh tako da kepe sploh ne moreš narediti ker je tudi sneg tako suh da se ne sprime Tako je pozimi poleti so pa največja nadloga komarji

ki najdejo odlične pogoje za razvoj v vseh mlakah in jezerih

Kaj vam je tam najbolj všečVšeč mi je pokrajina narava Rad hodim kampirat ob jezera uživam v ribolovu Na razpolago je tudi veliko športnih objektov tako da vsak najde kaj po svojem okusu

Kaj najbolj pogrešatePogrešam Mežico in življenje v njej kakršno

32

sem poznal v mladosti

Kako pogosto se vračateprihajate na obisk v domovino

Domov pridem vsaki dve ali tri leta Vesel sem da sem v svoj rojstni kraj uspel pripeljati tudi svoja dva otroka (ki sta nekaj časa v Mežici obiskovala osnovno šolo oz vrtec) z

družinama da so tudi oni spoznali prelepo Koroško in Slovenijo

Kako vidite Mežico ko pridete domov

Po 46 letih odkar sem zapustil Mežico se počutim malo tujega Mnogih znancev več ni tudi življenje teče drugače Manj je sproščenega druženja

Živi blizu vas še kaj SlovencevKorošcev Se srečujete

Tukaj je precej Slovencev pogosto se srečujemo ndash na kavici ali na prireditvah

v letos odprtem novem Slovensko ndash kanadskem kulturnem centru ki se lahko pohvali s plesno dvorano za 300 ljudi knjižnico kapelico in sobo za srečanja Do lani smo se dobivali v leta 1967 zgrajenem domu ki so ga zaradi gradnje ceste podrliKorošcev pa skoraj ni več

le dve družini drugi so na žalost pomrli

Ali v trgovinah najdete tudi kakšne izdelke iz Slovenije

V Edmontonu smo že pred leti našli italijansko trgovino kjer dobimo tudi slovenske izdelke malinovec kavo barcaffe Radensko ribe nudeljčke skoraj vse

Kaj vedno odnesete s seboj ko se vračate z obiska v domovini

Ob povratku s seboj odnesemo CD-je s slovensko glasbo slovenske knjige pa tudi

kakšno flašo šnopsa

Tipična jed pijača kakšen poseben običaj v novi deželi

Kanadska specialiteta je goveji steak na ražnju pečena koruza in krompir tudi piščančje perutničke lahko dobiš na vsakem koraku ndash pripravljene na tisoč in en način od običajno spečenih do

raquohot chicken wingslaquo ki so izdatno začinjene Pijača je whisky pa morda še za Slovence neobičajna kombinacija pivo z dodatkom clamato juice (to je mešanica sokov neke školjke paradižnika in zelene) Tudi običaja da ti v lokalu kavo za ceno ene dotakajo tako dolgo da prazno skodelico obrneš v Sloveniji ni Ali pa prijaznost ko poleti takoj ko sedeš na mizo brezplačno dobiš vrček s prijetno hladno vodoObičaj da se največji

dnevni obrok postreže ob šestih zvečer (kar menda z novim delovnim časom vse bolj prihaja v navado tudi v Sloveniji) je pa kriv da se prepogosto kile kar kopičijoZaradi temperatur ki pozimi sežejo tudi do -30 stopinj celzija si lahko privoščimo ribolov na zaledenelih jezerih ndash na led zapelješ z avtom izvrtaš luknjo čez to luknjo postaviš šotor in nato v zavetrju čakaš da bo riba prijela Zanimiva izkušnja ndash če le led ne prične pokati

Poslušate slovensko glasbo Katero

V živo zelo rad poslušam Radio veseljak pa CD-je s slovensko glasbo Seveda je pa No1 še vedno Avsenik

Bi sami dodali kakšno zanimivost misel sporočilo

Pregovor raquoPovsod je lepo doma je najlepšelaquo je dobil v šestinštiridesetih letih poseben pomen Moj dom bo vedno Mežica a dom je s tem ko mi je dala kruh ko so tu zrasli moji otroci in rasejo moji vnuki postala tudi Kanada Zato ko sem tu se prav vsak dan spomnim na Mežico Ko pa pridem domov na obisk se mi kmalu prične tožiti po vnukih in kanadskem vsakdanjiku A tako razpeti med dva doma s(m)o najbrž vsi ki živijoživimo v tujini Šele z oddaljenostjo pričneš ceniti tisto kar je zares pomembno

POPRAVEKNa žalost nam jo je v prejšnji številki Šumca zagodel tiskarski škrat V članku raquoO ribičih in ribištvulaquo je v stavku V eni jeseni dobijo povprečno 120000 ndash 150000 iker iz njih pa pride 80 90 v dobrem letu tudi 100 mladic izpustil nekaj ničel Pravilno je seveda da v enem letu iz iker dobijo od 80000 90000 v dobrem letu tudi 100000 mladic Šele tako je jasna pohvala da je to odstotkovno zelo uspešno Ida Paradiž

33

Letos je izšla knjiga Marjete Žebovec Slovenski književniki rojeni od leta 1930 do leta 1935 v katerih je poleg najpomembnejših slovenskih literarnih ustvarjalcev svoje zaslužno mesto zase-del tudi Marijan kar kaže na to da je v tovrstnem kulturnem segmentu pustil neizbrisen pečat Pomembno je njegovo delo s področja natančnega poznavanje kratkih japonskih pesniških oblik ime-novanih haiku Je torej pesnik pisatelj poleg tega tudi izumitelj vsekakor pa človek tisočerih interesov Je ustanovitelj skupine Literarno gledališče Treska ki je prineslo svež veter kulture v naš mali kraj in ki to poslanstvo uspešno opravlja še danes ndash čeprav brez Marijana Na nje-govo pobudo za začeli izdajati literarni

list Šumc predhodnika časopisa ki ga trenutno držite v rokah O svojem živl-jenju govori globoko iskreno zato je po-govor z njim pristen in nepozaben Manj sva klepetala o haikujih in njegovem literarnem ustvarjanju saj mi je dejal raquoO tem si lahko sama prebereš v mojih knjigah To lahko vsak Jaz ti bom pove-dal nekaj česar ne moreš prebrati nikjer veljalaquo Velja In sva klepetala o njego-vem zanimivem življenju o nepozabnih dogodivščinah O drobnih utrinkih in zgodbah ki so se dogodili nekje nekoč

Ne mara nizanja suhoparnih podatkov Življenje se namreč piše še kje drugje Da je bil precej razigran fant da se je celo rad pretepal sem izvedela Upornik torej Da je opravljal vrsto zanimivih poklicev In rešil nekaj življenj Slednje je morda bolj pomembno kot kar koli dru-gega Kar misli tudi Marijan sam In mi že nariše svoj izum Ki je bil celo patentiran Gospod Marijan kje naj začneva Mogoče od tistega trenutka dalje ko ste prišli v Mežico

Hja vselej je treba začeti od začetka To upoštevam pri vsem kar delam tudi pri svojih izumih Pravim da je treba začeti pri Grkih in Rimljanih prebrati knjige o

njih Vse pravzaprav že obstaja le po-novno je treba nekje začeti to obuditi Pa o izumih malo pozneje

Torej ndash začniva od začetka Kako vas je privedla pot na Koroško

Veš rad sem se pretepal Želeli so se me znebiti ndash oziroma hoteli so da se po-boljšam zato so me poslali v Mežico Ko sem prišel sem bil star 14 let Oče se je dogovoril z dimnikarjem Magdičem ki je videl da sem sposoben da znam po-

metati dimnike In to sem nato počel po vsej Koroški V Črni v Rudarjevem je bilo veliko hiš imeli so me zelo radi še po-sebno ženske Čez nekaj časa me je pus-til kar samega sam sem lahko računal in pobiral denar Takrat sem stanoval na Poleni Spominjam se da se mi je enkrat zlomila žica na dimnikarski palici Na Glančniku so to znali zvariti a mojster je bil jezen Udaril me je z zlomljeno palico in pobral ves denar Jaz pa sem prav tako jezen šel za njim hellip

Torej kot dimnikar ste bili samouk Za kakšen poklic pa ste se šolali

V Sveti Trojici kjer sem odraščal ndash sicer sem se rodil v Zagrebu kjer so delali

moji starši ndash sem obiskoval osnovno šolo končal sem jo v Mežici Nato sem obiskoval rudarsko šolo v Trbovljah A sem se kmalu stepel z vzgojiteljem Uf ni bilo lahko ta je bil trener boksa hellip Skratka decembra 1959 sem se vrnil v Mežico Veš takrat sem izumil postopek za reševanje potapljajočih se ljudi Ne-kega dne sem šel v kino spominjam se da je bila Meža bela od peska Prišel sem do mostu in videl kako dva skačeta v vodi Ker je bila Meža tako bela nisem videl otroka ki se je utapljal Moška sta

O tistih drobnih stvareh ki jih ne moreš prebrati v knjigah hellip

marijan mauko je vsekakor svojevrstno zaznamoval koroški pa tudi slovenski kulturni prostor poleg objav v različnih publikacijah je izdal več knjig ndash pesniških zbirk in strokovnih del o literarni teoriji

34ga poskušala spraviti na kopno pa jima ni uspevalo zaradi visokega zida Ko se jima je končno posrečilo sem iz ust otro-ka izsesal zrak nesnago naplavine pe-sek To sem storil dvakrat hellip in otrok je prišel k sebi To je bila svojevrstna meto-da za tisti čas vsi so namreč počeli ravno obratno pihali zrak v usta Veš si izumi-telj ali pa nisi Tretje poti ni Nato sem se odpravil naprej v gostilno Naročil sem si raquokavbojcalaquo (tj malinovec in žganje) da sem si izplaknil usta polna peska

Nepozabna izkušnja rešili ste človeško življenje

Da to je bilo prvič Nekoč pa je bilo v Velenju bil sem na udarniškem delu Jaz brat in dva Trojičana Z njima sem se največkrat stepel hahaha Nekaj smo si celo v sorodu a to ni pomembno pomembno je le da smo se imeli lepo Skratka videli smo nosečnico ki je hodila po pomolu iz debla naenkrat je padla v vodo Bil sem dober plavalec pripeljal sem jo na kopno Vzdignil sem jo bila je težka morali so mu priskočili na pomoč To je bilo drugič da sem rešil življenje

Bili ste torej dober plavalec Ste se ukvarjali še s katerim športom

Da predvsem z alpinizmom Bil sem tudi dober akrobat na kolesu Ah s šolo pa nisem imel toliko sreče Moral sem jo začasno zapustiti ko sem zbolel za osteomielitisom (tj vnetje kostnega mozga) Na Ptuju so mi dajali opij Vsi so mislili da bom umrl Če sem se zasmejal sem takoj padel v nezavest A na koncu smo se vendarle vsi smejali Izboljšalo se je po več kot desetih injekcijah Spo-minjam se da se je prijatelj očeta ki me je obiskal v bolnici zadrl raquoBi rad bil narkomanlaquo Hahaha a prebolel sem abstinenco Po bolezni pa sem bil tako šibak da nisem mogel vzdigniti 30 kilo-gramov barve Takrat so restavrirali cer-kev pri Trojici najeli so me da sem nosil kipe moj dedek je bil namreč cerkveni pleskar

Ste opravljali še katero drugo delo poleg tega da ste bili pozneje rudar in varilec

Da nosil sem pošto zaposlili so me za dva meseca Delal sem tudi v Mariboru

na upravi cest bil sem glavni skladiščnik A sem pustil službo ker nisem smel biti več v nabavi Poleg tega pa mi je sonce preveč sijalo v pisarno vzeli so mi celo tajnico Veš ni bilo dobro Nato sem šel k vojakom Za sabo imate mnogo izkušenj z različnih področjih Lahko bi rekli da vam je pri vsem pomagala zdrava pamet hellip

Da vedno sem bil jezen ker ni bilo koga da bi uredil kakšno stvar Pa mi je nekoč dejal dober res dober prijatelj raquoNaredi samlaquo Takrat sem si rekel da raquogliha vkup štrikalaquo Razumel me je In mi dal vedeti da moram poskušati ustvarjati izumljati Zame so Švicarji dober narod Ker ne mislijo da so pametni ampak ker nekaj poskušajo narediti

Kot ste vselej poskušali vi hellip Pa veliko ušes ni bilo pripravljenih prisluhniti vašim idejam A roko na srce s po-ezijo je bilo drugače Ste vsekakor uveljavljeni slovenski pesnik pojavl-jate se v mnogih strokovnih študijah predvsem zaradi haikujev Kdaj pa ste napisali svojo prvo pesem

Lahko ti jo zrecitiram če želiš Ščinkavec ptiček lepi je bil in nas je vse razveselilHahaha to je moja prva pesem iz osnov-ne šole Še danes jo znam na pamet

Zelo lepo Kdaj pa ste se navdušili nad haikuji

Haikuje poznam že od ranega otroštva Moja mama je bila pesnica ljubiteljska

igralka in režiserka če omenim je po vojni režirala Prešernovo Železno cesto Oče je prebarval lokomotivo jaz pa sem bil strojevodja s piščalko A da ne zaidem preveč in se vrnem k haikujem ndash veš Slovenci smo imeli že v stari Ju-goslaviji pregled japonske književnosti hellip Poskusil sem nekaj novega Vse o tem si lahko prebereš je zapisano Po-vedal ti bom kaj drugega

Torej ndash povejte mi kaj več o vaših izumih

Veliko sem krmaril okrog po svetu Veliko sem se naučil V Uradnem listu Republike Slovenije (512006) je bil patentiran moj izum za proizvajanje najbolj čiste energije na svetu gre za metodo s stisnjenim zrakom Ja izum je bil patentiran a tega nihče ni pripravljen uresničiti

Zaenkrat gospod Marijan Morda pa nekoč bo vendarle znal kdo prisluhniti in bo v tem videl potencial morda prihodnost za človeštvo Pomembno je da nikoli ne odnehate in da ostanete tako izvirni iznajdljivi edinstveni polni volje ustvarjalnosti in idej

Vsekakor

Hvala za vaše iskrene in zanimive utrinke

In bil je čas da zaključiva najin klepet In bo čas ko bom spet stekla čez travnik k Marijanu na pogovor

Nina Petek

35

na pragu najbolj čarobnega ndash in tudi vraževernega meseca v letu ndash je dlg treska mežica 1122012 v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer ob treski z naslovom vraževerje sveta avtor večera lovro vreš je na kratko predstavil istoimensko knjigo etnologa damjana j ovseca ukvarjali pa smo

se predvsem z vprašanji kot so zakaj trkamo na les Kako zacoprati fanta Katera števila so srečna Kako odvrniti nesrečo če razbijemo ogledalo zakaj dimnikarji prinašajo srečo če ste prireditev zamudili vse odgovore najdete v omenjeni knjigi

večer je glasbeno dopolnil domen

vreš kot bralci pa so nastopili nina vogel martin perčič lovro vreš in ajda vasle člani društva so pripravili tudi tradicionalni mali adventni bazar z drobnimi darilci in voščilnicami po simboličnih cenah

Ajda Vasle

leva fotografija stojita domen in lovro vreš sedijo marijan mauko ajda vasle martin perčič in nina vogel desna fotografija utrinek z bazarja (avtorica dorica vasle)

VRAŽEVERJE SVETA Večer Ob tresKi

19 oktobra 2012 je društvo literarno gledališče treska mežica v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer o prvem slovenskem blaženem škofu antonu martinu slomšku ponavadi se njegovi biografi največ ukvarjajo z njegovim narodnobuditeljskim in dušnopastirskim delom tokratni večer

pa se je osredotočil na njegovo manj znano in raziskovano poezijo ki jo je avtor večera peter peruzzi prepletel z znano slomškovo pridigo svoj jezik je treba spoštovati

na prireditvi je sodelovalo tudi kulturno pevsko društvo sv lenart s plata pod vodstvom zborovodkinje

Klavdije Freidl prepevali so uglasbene ponarodele slomškove pesmi za katere se pogosto zmotno misli da so ljudske

Besedilo so brali člani dlg treska mežica erika žagar dorica vasle lovro vreš in ajda vasle

Ajda Vasle

leva fotografija pevci zbora sv lenart s plata desna fotografija lovro vreš erika žagar dorica vasle ajda vasle (avtor štefan erjavc)

SVOJ JEZIK JE TREBA SPOŠTOVATI ndash Večer ob treski o blaženem Antonu Martinu Slomšku

36

37

vzrok za nastanek te zvrsti njegovega slikarskega opusa je tesno povezan z njegovo življenjsko zgodbo odraščal je v rudarski družini in že v otroških letih v globinah podzemnih rovov odkrival ndash ne le teme in nevarnosti ndash temveč tudi svetlobo in predvsem čarobni svet barv in likov ki jih je v tisočletjih izoblikovala naravamilan pečovnik je v rudniku opravljal delo nadzornika in že takrat je postal navdušen zbiralec mineralov in fosilov v njih je prepoznal skrivnosten preplet majhnega in velikega ndash mikrokozmosa in vesolja ndash vidnega in nevidnega Kot slikar svoje najljubše kamnine po svojem videnju in občutju projicira na platno likovno jih razdrobi poveča in jim šele naknadno s pomočjo svetlobnih odtenkov in posebnega nanosa barve vrne trdnost in obliko tako vidno in otipljivo ki zlahka odpira vrata v svet domišljije v svet čudovite igre teme in svetlobe barv likov in črt ob slikah milana pečovnika začutimo skrivnostni svet in delo narave tudi vsi tisti ki nam ni bilo dano videti in doživeti zakladov podzemnega svetasicer pa obsežen opus njegovih drugih slik izžareva lepoto koroške pokrajine ter čudovita tihožitja rož ki so ga spremljale na njegovih gorskih in smučarskih poteh pripovedujejo življenjsko zgodbo od otroštva do danes od sonca obsijanih pokrajin rož do medlega sija karbidovk s katerimi je pod zemljo odkrival čarobni svetsvojo umetniško nadarjenost je pokazal tudi pri obnavljanju fresk z izdajo koledarja z rudarskimi motivi napisal in izdal pa je tudi knjigo o svojem rojstnem kraju raquoHelena nekoč in daneslaquomilan pečovnik je svoje znanje dopolnjeval v likovni šoli mentorja ervina Kralja svoja spoznanja pa pogosto deli z drugimi likovniki s katerimi sodeluje na skupnih razstavah koroških likovnikov predvsem pa se s svojimi slikarskimi umetninami osebno predstavlja na samostojnih razstavahza popotnico ob razstavi za katero pravi da je njegova zadnja in prav zato postavljena v rudarski mežici je priložil zelo staro rudarsko pesem zapisano okrog leta 1870 ženske knapice so jo pele na šihtu ko so prebirale svinčevo rudo ob malici in tudi doma Knapi pa kadar

so prišli v črno in se poveselili v gostilnah začeli so nekako tako

Lep in častit je ta knapovski stanod višjih gospodov obrajtan spoznančasti je vreden še gospod ga častiker mu žlahtnega blaga iz zemlje dobiTa knapič se v zemljo v nevarnost podatam strelja tam vrta ter rudo kopaOn dela on švica se prime ga potv nedeljo se umije je lep kot gospod

naj lepote iz podzemnega sveta očarajo tudi vas

Mirjam Lapanja

16 novemBra 2012 je Bila v narodnem domu mežica slovesna otvoritev razsta-ve sliK mineralov in Kamnin črnjansKega sliKarja milana pečovniKa poimenova-na raquolepote iz podzemnega svetalaquo

lePote IZ PoDZeMNeGa SVeta

38

VPIS IN PRODAJA

abonenti iz prejšnje sezone lahko svoje sedeže potrdijo do 05122012 pričetek vpisa za nove abonente poteka od objave v medijih pa do prve predstave oz do zasedbe mest prodaja abonmajev je v tem času v prostorih narodnega doma mežica ali preko spletne prodaje na wwwnarodnidommezicasi rezervacije so možne po telefonu 051 234 226 in preko elektronske pošte infonarodnidommezicasi

MGL LjubljanaLope de Vega VITEZ ČUDESigrajo gašper tič jure Henigman Boris ostanmilan štefe matej puc lotos vincenc šparovec jernej čampelj kg marko simčič kgtjaša železnik nika rozmantina potočnik (vskok) mojca Funkl Barbara ribnikar (alt) jure Kopušar kg v uprizoritvi nastopata statista Borislav Horvat in rok solje11 januar 2013

MGL LjubljanaNikolaj Vasiljevič Gogolj ŽENITEVigrajo jana zupančič Bernarda omantanja dimitrievska jožef ropoša sebastian cavazza gregor čušin jaka lah janez starina gaber K trseglav22 marec 2013

Šentjakobsko gledališče LjubljanaDario Fo UGRABITEV (politična komedija)igrajo silvija jovanovič Bojan vister mišo mićić gregor Hlupič jure orel grega usenik miha srdinšek david peterca gašper pavc tanja skrbinšek drago razboršekdragan remšk1 marec 2013

SLG CeljeRichard Bean KRUHigrajo vojko Belšak david čeh damjan m trbovc Blaž setnikar Branko završan Bojan umek aljoša Koltak19 april 2013

Prešernovo gledališče KRANJEnrico Luttmann SEN igrajo peter musevski vesna slapar matjaž višnar darja reichman Borut veselko vesna jevnikar miha rodman vesna pernarčič1 februar 2013

Prireditelj si pridržuje pravico do spremembe programov in do odpovedi v primeru premajhnega vpisa

CENA 65 euro v enem obroku cena predstave za izven je 17 euro 60 euro za upokojence dijake in študente

ponujamo tudi možnost obročnega odplačevanja

UGODNOSTI nižja cena vstopnic stalni sedež obveščanje o predstavah in prejemanje programa prireditev

V abonma je vključenih pet predstav slovenskih gledališč predstave se bodo začele v mesecu januarju 2013 in bodo trajale do aprila 2013

GLEDALIŠKI ABONMA za leto 2013

jKz NarODNi DOm mežica razpisuje

predstave v sklopu abonmaja 2013 so

39

40

glasilo občine mežica izhaja 4 x letno v nakladi 1550 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno

vsem ki ste s prispevki sode-lovali se najlepše zahvalju-jemo prosimo da s svojimi prispevki tudi v bodoče sodelujete ker bo le na ta način naše glasilo pestro in zanimivo

prispevki ne bodo honori-rani uredniški odbor pa si pridružuje pravico do njihovega izbora

oddaja dokumentov naj bo na digitalem mediju (tekstov-ni članki v microsoft Word-u fotografije pa priložene ločeno v formatu jpeg ali tiff in sicer na resoluciji 300 dpi s krajšo stranico najmanj 10 cm) Fotografije ki ne bodo primerne velikosti (npr snete iz spleta ndash 72 dpi 70 KB) ne bodo objavljene Fizično oddane fotografije ki ste jih prispevali lahko po objavi glasila dvignete na tajništvu občine mežica

svoje prispevke pošljite na naslov

Občina MežicaTrg svobode 1 2392 Mežica

infomezicasi

urednišKi odBor župan dušan Krebel

odgovorni urednik marjan sušnik

direktor občinske uprave Blaž šaloven

člani uredniškega odbora jožef libnik Barbara prevorčič jarneja vertačnik nina petek ida paradiž

izdala občina mežica wwwmezicasi

lektoriranje jerneja vertačnik

fotografije avtorji člankov

oblikovanje jasna Kalčič atelje jk

tisk malex doo

naklada 1550 kosov

Vitotaufer

SLEHERNIK 22december2012 ob1930 SNGNOVAGORICA

PihalniorkesterrudnikaMežicainskuPinaorlek

bOžIčNONOVOLEtNIKONCERt 25december2012 ob1800 KONCERt

loPedeVega

VItEZčUDES 11januar2013 ob1930 MGL

RAZStAVAxILIKOVNEKOLONIjECUDVčRNA 16januar2013 ob1700 CUDVčRNANAKOROŠKEM

ekaVogelnik

MAKALONCA 17januar2013 ob1700 LUtKOVNOGLEDALIŠčELjUbLjANA

BraneVižintin

A+M 25januar2013 ob1800 LUtKOVNASKUPINAGIMNAZIjERAVNENAKOROŠKEM

enricoluttMann

SEN 01februar2013 ob1930 PREŠERNOVOGLEDALIŠčEKRANj

9

javni raZpis Za prodajo nepreMičninv indusTrijski coni ldquovoGarjevordquo

občina mežica trg svobode 1 mežica na podlagi zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ur list rs št 862010) uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ur list rs št 342011) sprejetim letnim načrtom pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem občine mežica za leto 2012 ter sklepom 16 seje občinskega sveta z dnem 17 10 2012 objavlja

I Prodajalec Občina Mežica trg svobode 1 2392 mežicaII Predmet javnega zbiranja ponudb in izhodiščna cena LOKACIJA I zemljišči parc št 419 in parc št 412 obe ko Meža Takraj v skupni izmeri 1346 m2 ocenjena vrednost 2220000 euro brez ddv v ceno ni zajeta komunalna infrastruktura lastnik nepremičnine bo na lastne stroške demontiral konstrukcijo reklamnega panoja ki stoji na nepremičnini in jo odložil nepoškodovano na dogovorjeno lokacijo na območju raquovogarjevolaquo

LOKACIJA II zemljišče parc št 418 ko Meža Takraj v izmeri 830 m2 ocenjena vrednost 1440000 euro brez ddv v ceno ni zajeta komunalna infrastruktura

LOKACIJA III zemljišči parc št 415 in parc št 413 obe ko Meža Takraj v skupni izmeri 1122 m2 ocenjena vrednost 1850000 euro brez ddv v ceno ni zajeta komunalna infrastruktura

za vse navedene nepremičnine velja namenjene so za obrtne in obrti podobne dejavnosti da bodo komunalno opremljene skladno z odlokom o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje gc vogarjevo urlist rs št 1082011 z dne 29122011 lastnik nepremičnine bo sklenil služnostno pogodbo z lastnikom gji ki obremenjuje predmetno nepremičnino o prostem dostopu z namenom prenove in vzdrževanja vodov in naprav gji vodi in naprave gji ki obremenjujejo posamezno nepremičnino ki je predmet prodaje so razvidni iz grafičnega prikaza ki je priloga javnega razpisa izhodiščne cene so določene v skladu s cenitvijo ki jo je izdelal sodni cenilec in izvedenec nepremičnin z asa certifikatom občinski svet je s sklepom na 16 redni seji dne 17102012 potrdil prodajo predmetnih nepremičnin 1 v primeru da se v razpisnem roku za prodajo posamezne lokacije i ii ali iii ne prijavi nihče se rok za predložitev ponudb podaljša najkasneje do 1512013 naročnik bo v podaljšanem roku upošteval in ocenil ponudbe po vrstnem redu kot bodo prispele na naslov naročnika s prvo ponudbo ki bo formalno in finančno ustrezna bo sklenjena kupoprodajna pogodba2 po sklenitvi kupoprodajnih pogodb za prodajo nepremičnin iz točke ii1 ii2 in iii1 se razpis zaključi3 na razpisu lahko sodelujejo fizične in pravne osebe ki v roku predložijo pravilne ponudbe da se bo ponudba štela kot pravilna mora vsebovati prijavni obrazec (oBr-1 javno zbiranje ponudb) izjavo ponudnika da sprejema vse pogoje javnega razpisa (oBr-21) podpisan vzorec kupoprodajne pogodbe za predmetno nepremičnino fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta bančne kartice in davčno številko za fizične osebe oziroma fotokopijo izpiska iz sodnega registra za pravne osebe samostojni podjetnik predloži fotokopijo registracije (dokumenti ki dokazujejo registracijo pravne osebe ali sp ne smejo biti starejši od 30 dni od datuma predložitve ponudbe) ter id št za ddv za pravne osebe oziroma sp potrdilo o plačanih prispevkih in davkih ki ne sme biti starejše od 30 dni od datuma predložitve ponudbe (velja le za pravno osebo in sp) dokazilo o vplačilu varščine za resnost ponudbe v višini 10 izhodiščne cene4 Nakup zemljišč po Lokacijah ndash izbran bo ponudnik ki bo izpolnjeval vse razpisne pogoje in ponudil najvišjo ceno (najnižja je določena) V primeru manjših ponudbenih razlik za isto nepremičnino ndash lokacijo (do 1000 euro) ali enakih ponudb se bodo s ponudniki izvedla dodatna pogajanja5 vsi interesenti lahko dobijo dodatne informacije in si ogledajo nepremičnine ki so predmet javnega razpisa s predhodno najavo na občini mežica trg svobode 1 mežica tel 02 82 79 357 ndash mateja mešnjak (matejamesnjakmezicasi) ali 02 82 79 358 ndash milan Krivograd (milankrivogradmezicasi) 6 ponudniki bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh od dneva odpiranja ponudbIII Rok naslov in informacije za predložitev ponudbe1 pisne ponudbe na obrazcih ter zahtevane priloge naj ponudniki predložijo v zaprti ovojnici do 17122012 do 10 ure na naslov občina mežica trg svobode 1 2392 mežica z oznako raquoNe odpiraj Ponudba na javni razpis za prodajo nepremičnin ndash poslovna cona GC Vogarjevolaquo2 nepravočasne in nepravilno označene ponudbe se neodprte vrnejo pošiljatelju odpiranje ponudb ne bo javno 3 razpisna dokumentacija je na voljo na spletnih straneh občine mežica wwwmojaobcinasimezica (pod razpisi) vsa pojasnila v zvezi z razpisom lahko interesenti dobijo na občini mežica vsak delovni dan na tel št 02 82 79 357 ndash mateja mešnjak ali e-mail matejamesnjakmezicasi

oBčina mežica dušan Krebel župan lr

Sobota 01 12 ob 0800BarBarin sejem na vasiNa glavnem trgu (TD Mežica) Sobota 15 12 ob 1700Srečanje z lovSkim oktetomLovski dom Mežica (LD Peca Mežica) Sobota 15 12 ob 1800Predavanje in razPrava ldquoPlečnik in koroškardquoMala dvorana ND Mežica (Klub Koratio) Torek 18 12 ob 1800PevSki večerPred ND Mežica (MPZ Mežiški knapi) Sreda 19 12 ob 1630kraSitev dreveScaPred ND Mežica (Vrtec Mežica in OŠ Mežica) Sreda 19 12 ob 1730GlaSbena medGeneracijSka delavnicaMala dvorana ND Mežica (PD Alenčice) Četrtek 20 12 ob 1700Pohod z lučkami v neznanoPred nd mežica (OŠ Mežica in PD Mežica) Petek 21 12 ob 1700Začetek dogajanja pred narodnim domomPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Sobota 22 12 ob 1500božično-novoletni direndajŠportna dvorana Mežica (IKDM Perkmandelci) Sobota 22 12 ob 2100Zabava Z nitroXin moniko pUčeLjPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Ponedeljek 24 12 ob 2100Zabava Z viLijem reSnikomPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Torek 25 12 ob 1700UpriZoritev živih jaSLicPred nd mežica (TD Mežica in MePZ Sv Jakob) Torek 25 12 ob 1800

božičnominusnovoLetni koncertgoStje večera SkUpina orLekND Mežica (Pihalni orkester Rudnika Mežica) Torek 25 12 ob 2000UpriZoritev živih jaSLicPred nd mežica (TD Mežica in ŽPZ Gorna) Sreda 26 12 ob 1700božičnominusnovoletni koncert v Podzemlju Pece Z DADA KLADENIK amp MARKO ZALETELJ Turistični rudnik na Glančniku (TD Mežica in Podzemlje Pece doo) Sreda 26 12 ob 2100Zabava S čUki in dj neYPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Petek 28 12 ob 2100Zabava Z dj boriSomPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Sobota 29 12 ob 2100Zabava Z anSambLom StiLPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks)

Organizatorji peca commerce doo Koroškimladinski kulturni center kompLekS občina mežica in tUriStično drUštvo mežica

11

wwwdecembervmezicisi

12

V tOreK 4 12 2012 je bila V NarODNem DOmu mežica slOVesNOst Ob ObčiNsKem prazNiKu Na ta DaN Namreč gODuje sV barbara - zaščitNica ruDarjeV

Govor župana

drage občanke in občani kot veleva dolgoletna tradicija se z mesecem decembrom pričnejo slovesnosti ob pra-znovanju našega občinskega praznika praznovanje nas je združilo tudi nocoj in zatorej lepo pozdravljeni na prireditvi v počastitev občinskega pra-znika občine mežica prav po-seben pozdrav velja letošnjim ter dosedanjim nagrajencem občine mežica častnim obča-nom ter gostom

tako kot običajno je občinski praznik vselej priložnost da se spomnimo ključnih dogodkov ki so zaznamovali našo zgodovino in da se izkaže zahvala najzaslužnejšim domačinom in ustvarjalcem ki so s svojim uspešnim dolgoletnim delom vidno prispevali k vsesplošnim pridobitvam in razvoju na različnih področjih delovanja

v naši občini in tudi širše današnja proslava je torej namenjena prazniku občine mežica ki simbolno sovpada s praznikom svete Barbare ki je zaščitnica rudarjev rudarjenje je skozi stoletja kraju in okolici vtisnilo neizbrisen pečat iz obrobne kmečke vasice je kraj s časom prerasel v urbano središče kjer so se gradila nova stanovanja in hiše javni objekti in ostala komunalna infrastruktura rudnik je dajal dolga desetletja vsakdanji kruh velikemu številu sokrajanom in zdelo se je da tega preprosto ne more biti konec da se brez rudnika ne da preživeti danes ko se oziramo nazaj vemo da smo kljub zaprtju rudnika ostali in preživeli odmaknjeni čas pa še vedno biva v ljudeh ki so ga doživeli in bo živel v posvetilu ki ga zgodovinskemu spominu vsako leto poklanjamo z našim praznikom

ta košček sveta ki ga pokri-va naša občina vsekakor ni največji in tudi ne najbolj znan a za vse nas ki tukaj živimo je nedvomno nekaj posebnega za nas je to okolje v svoji podobi tista domač-nost ki daje občutek varnosti in nespremenljivosti v svojih posebnostih nam ponuja tiste stvari ki ga tako jasno ločujejo od drugih krajev in s svojim utripom nam podarja obču-tek doma zato je za nas ta delček sveta lahko naš ponos in naš dom tu se počutimo suvereni in to je okolje ki ga že skozi generacije oblikujemo in ustvarjamo

praznovanje oBčinsKega prazniKa je prazniK vseH nas v tem praznovanju se zrcali naš odnos do tega doma naš odnos do sredine v

Kateri ustvarjamo ter živimo in ne nazadnje se sKozi naše praznovanje odraža naš odnos do preteKlosti do vsega tistega Kar so nam zapustile preteKle generacije

danes ko praznujemo se je potrebno ozreti na vse kar je za nami da bi lahko pogledali naprej v prihodnost v našo skupno prihodnost ki smo ji dolžni na stežaj odpreti vrata čeprav je za nami težko leto verjamem da se imamo tudi letos s čim postaviti vesel in ponosen sem da imamo šolsko poslopje ki je v svoji prenovljeni podobi prav goto-vo zopet eno izmed najlepših v slovenskem prostoru prav tako kot je bilo to pred 86 leti oziroma daljnega leta 1926

4 Decemberobčinski praZnik

13

ko so našo osnovno šolo prvič predali v uporabo z ureditvijo okolice naše šole smo letos dodali še zadnji kamenček v mozaik celostne podobe tega osrednjega mestnega prostora

z ureditvijo okolice smo pričeli lani potem ko smo v okviru projekta raquocelovi-

ta obnova mestnega jedra mežicalaquo uspešno pridobili sredstva iz evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 85 celotne naložbe občina mežica je za izvedbo projekta namenila okoli 250000 eur lastnih proračunskih sredstev s strani evropske unije pa smo pridobili 800000 eur celotna vrednost projekta znaša torej okoli 1050000 eur in obsega tudi obnovo starega pokopališča kjer bodo dela zaključena še v tem mesecu pred koncem tega leta bomo končali tudi z obnovo sanitarij in kopalnic v športni hali v okviru projekta geopark Ka-ravanke pa smo to leto uredili sprehajalo pot ndash pešngo med narodnim domom in poleno tudi letos smo obnovili nekaj kanalizacijskih vodov ter zamenjali vse svetilke na celo-tnem območju kraja mežica

velika pridobitev za kraj je prav gotovo tudi postavitev

in ureditev čebelarske zbirke mežica v nekdanjem gutenbergerjevem mlinu ki med ostalimi eksponati obsega eno najlepših zbirk panskih končnic v slovenskem prostoru v okviru zbirke je predstavljena zgodovina več kot 100 let stare stavbe in usoda njenih nekdanjih lastnikov članov družine

gutenberger v manjšem prostoru pa je urejena spominska soba rudolfa galoba ki ponazarja okolje v katerem se je ta učitelj in šolski upravitelj sokol občinski odbornik sadjar in čebelar dobro počutil in v njem rad delal ter ga predstavi kot vsestranskega človeka ki je aktivno soustvarjal zgodovino mežice

spoštovani v zadnjih mesecih se vsi skupaj soočamo z veliko gospodarsko krizo ki kot posledico prinaša recesijo z vsemi njenimi negativnimi posledicami težko je izluščiti vse odgovore na zastavljena vprašanja kdo je za vse to kriv ter kako iz nezavidljive situacije nekaj pa je gotovo svet in družba se spreminjata veliko je nestrpnosti hitenja in brezčutnosti zatorej ne dovolimo da nas prevladajo negativna občutja ter dopustimo sožitju

prijateljstvu ter posluhu do sočloveka da postanejo naše skupno in glavno vodilo vsi ki odločamo o razvoju občine in življenju naših občanov moramo storili vse da bomo upravičili pričakovanja in zaupanje ljudi ter vsem zagotovili mir napredek blagostanje in srečnejši jutri dovolite mi da tudi danes ob

tej svečanosti izrečem nekaj zahval ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem sodelavcem poslovnim partnerjem in ne-nazadnje vsem našim obča-nom za prijaznost podporo in strpnost v tem letu zahvala gre vsem članom občinskega sveta nadzornega odbora članom vseh odborov in komi-sij za konstruktivno sodelova-nje in odgovorne odločitve ki so jih sprejeli zahvala gre tudi delavcem občinske uprave za trud in prizadevanja da po najboljših močeh delajo v zadovoljstvo občanov

zahvala gre tudi vsem pred-stavnikom javnih institucij in ustanov društvom in klubom v naši občini ter vsem posameznikom ki delajo v teh društvih - kul-turnikom gasilcem lovcem planincem perkmandelcem članom turističnega društva in vsem drugim ki nam s svojim nesebičnim razdaja-

njem omogočajo doživljanje mnogih prijetnih družabnih trenutkov in s tem veliko pri-spevajo k obogatitvi našega življenja ter urejenosti in pre-poznavnosti našega kraja

spoštovani na današnji pro-slavi ste z nami tudi nagrajen-ci občine mežica nekdo je zapisal da največja nagrada

za trud ni tisto kar zanj dobiš temveč tisto kar z njim posta-neš da bi dosegli ta smisel je potrebno predanost vtkati v vse pore delovanja in raz-mišljanja naj bodo priznanja izraz hvaležnosti in spošto-vanja naj bodo spodbuda prihodnjemu delu in zahvala za pomemben prispevek h kakovosti življenja v našem prostoru

dovolite mi spoštovani nagrajenci da vam iskreno in iz srca čestitam vsem skupaj pa ob prazniku občine mežica želim medsebojnega sodelo-vanja da bo lahko spričevalo naše občine ob letu osorej odraz skupnega dela in odsev odličnosti želim vam veliko zdravja moči samozavesti in sposobnosti da se bomo znali postaviti zase ter za tisto v kar verjamemo

župan občine mežicaDušan Krebel

14

Obrazložitve priznanjna področju ŠporTa

na podlagi 4 in 7 člena pravilnika o podeljevanju plaket in priznanj na po-dročju športa v občini mežica prejme priznanje ekipa leTa 2012 EKIPA MLADINCEV ODBOJKARSKE- GA KLUBA MEŽICA

odbojka se v mežici igra nepretrgoma že od leta 1930 vseskozi do danes so odbojkarji nudili stotinam mežiških mladih možnost stalne celoletne vadbe z močnim poudarkom na vzgojnih vrednotah odbojkarski klub mežica vzgaja in tekmuje z ekipami deklet in fantov na tekmovanjih panožne zveze kar je v slovenskem prostoru prava redkost letos se je posebej izkazala ekipa mladincev odbojkarskega kluba taB mežica ki je v okviru državnega prvenstva za mladince za sezono 2011 2012 osvojila deveto mesto med ekipami mladincev v sloveniji za ekipo so nastopali Nace Lednik ndash kapetan Viljem Prepotnik Gašper Jezernik Rok Praper Aleš Ipavic Miha Borko Matevž Gradišnik Jurij Miler Vid Peršak in Taj Vute Trener ekipe je bil gospod Blaž Merkač

na podlagi 1 2 in 3 člena pravilnika o podeljevanju plaket in priznanj na področju športa v občini mežica prejme plaketo za posebne dosežke na področju športa v letu 2012 gospod Janko Plešnik

janko plešnik je aktiven na športnem področju že od mladih nog večino časa v odbojki vrsto let je bil igralec domačega kluba oK mežica v vseh selekcijah igral pa je tudi v najvišji jugoslovanski ligi in izbrani vrsti slo-venije po končani igralski karieri je postal odbojkarski sodnik najprej za dvoransko odbojko več kot desetletje je bil v vrhu slovenskih sodnikov ter sodil najpomembnejše tekme v liga-škem in pokalnem tekmovanju leta 1996 je opravil mednarodni izpit za odbojko na mivki sodil je dve tekmo-vanji svetovne lige in pet evropskih prvenstev leta 1995 je opravil med-narodni izpit za odbojko invalidov od

takrat je sodil na treh paraolimpijskih igrah ter na vseh svetovnih prvenstvih v zadnjem desetletju 10 let je bil član evropske sodniške komisije za inva-lidsko odbojko danes je delegat in kontrolor na tekmah v sloveniji Kot prvi mednarodni delegat in kontrolor sojenja je postal član svetovne sodni-ške organizacije za odbojko invalidov posebne omembe pa sta vredna dva dosežka v njegovi sodniški karieri na paraolimpijskih igrah leta 2008 v pe-kingu je delil pravico na finalni moški tekmi na letošnjih paraolimpijskih igrah v londonu pa je kot prvi sodnik sodil finalno tekmo žensk

priZnanja TurisTičneGa druŠTva ndash oDbora Za hortIKulturo

turistično društvo mežica odbor za hor-tikulturo podeljuje sledeča priznanja DRUŽINI KREVH za hišo v cvetju in lepo urejeno okolico IZLETNIŠKI KMETIJI VOJAK ndash JAKOPIČ za hišo v cvetju in lepo urejeno okolico GRADBENIŠTVU STANE DOO za lepo urejeno okolico poslovnega objekta

ObrazložitveobčinskiH priZnanj

v skladu s 15 členom odloka o grbu zastavi občinskem prazniku in priznanjih v občini mežica občinski svet občine mežica podeli Zlati grb občine Mežica Gradbenemu podjetju Stane doo za uspešno in prizadevno gradbeno dejavnost ki znatno prispeva k ugledu in večji prepoznavnosti kraja

gradbeno podjetje stane doo opra-vlja svojo dejavnost od leta 1990 Kot družinsko podjetje so se v tem času razvili v firmo ki slovi po kakovosti natančnosti in pravočasnosti izvedbe storitev inovativnosti sledenju tren-dom širokem strokovnem znanju ter lojalnosti do zaposlenih trudijo se za dobrobit svojih delavcev njihovo družinsko socialno varnost in dobro

delovno usposobljenost leta 2008 so začeli s poslovanjem v novih poslov-nih prostorih zaradi težkega gospo-darskega položaja so leta 2009 izvedli racionalizacijo ter boljšo organizira-nost dela podjetje sproti nadgrajuje svojo ponudbo in tako krepi zaupanje strank hkrati pa se vodstvo in zapo-sleni strokovno izobražujejo da bi lahko ponudili še boljše storitve vsa leta delovanja dobro sodelujejo z občino mežica in njenimi občani med drugim so v oktobru izvajali gradbena dela za investicijo občine mežica v sklopu projekta geološka pohodna učna pot vselej se celoten kolektiv z veliko vnemo udeleži čistilnih akcij očistimo slovenijo gojijo topel čut za pomoč bližnjemu brez javne vednosti gradbeno podjetje stane doo s svojo uspešno in prizadevno dejavnostjo znatno prispeva k razvoju in ugledu kraja zato se mu podeli zlati grb občine mežica

Zlati grb občine Mežica se podeli Podzemlju Pece doo

za njihov prispevek k ohranjanju ru-darske dediščine in k prepoznavnosti občine v slovenskem in širšem evrop-skem prostoru

po več kot treh stoletjih črpanja iz rudnika svinca in cinka mežica so v devetdesetih letih 20 stoletja začeli rudnik zapirati in na srečo je prišlo do miselnega preobrata da lahko rudnik in rudarska dediščina postaneta tista zakladnica iz katere je moč črpati ustvarjati in razvijati nova delovna mesta oziroma celovito turistično ponudbo leta 1994 je bila vzporedno z zapiranjem rudnika izvedena študija o ohranitvi in zavarovanju delov rudnika mežica in topla na osnovi katere se je začela razvijati muzejska in turistična dejavnost izoblikovala se je blagovna znamka podzemlje pece pod okriljem katere se še danes tržita rudnik in muzej v mežici turistični rudnik je bil uradno odprt leta 1997 in je do danes sprejel že okoli 240000 obiskovalcev poleg osnovne ponudbe ogleda muzejskih zbirk in ogleda rudnika z

Podelitev prizanj

15

rudarskim vlakom sta na voljo še dve atrakciji kolesarjenje skozi rudnik ki predstavlja avanturo ki jo je v evropi mogoče doživeti le v mežici in jo je do sedaj preizkusilo že okoli 20000 ljudi in čolnarjenje po zalitem delu rudnika poleg stalne ponudbe je podzemlje pece izoblikovalo tudi raznoliko ponudbo dodatnih aktivnosti kot so otroške delavnice kulturne prireditve koncerti in podobno pri teh dejavnostih sodelujejo z lokalnimi društvi partnerstva pa iščejo tudi v programih evropske unije sodelovali so na primer na Festivalu dveh kultur ki je povezal kraje velenje mežica železna Kapla Huumlttenberg in Bad Bleiberg pa v projektu iron route ndash železna pot ki je povezal različne alpske dežele s skupno rudarsko in železarsko preteklostjo letos sodelujejo v projektu adventure petzenpeca in so nosilci mednarodnega projekta geopark Karavankeda njihovo delovanje pelje v pravo smer potrjujeta dve nagradi srebrni sejalec leta 2004 za najbolj inovativen turistični produkt ndash podzemno kole-sarjenje in evropski muzej leta 2007 ko so se uvrstili v ožji izbor za najboljši evropski muzej za vse dosežke prete-klih petnajstih let se jim letos podeli še zlati grb občine mežica

Zlati grb občine Mežica se podeli Bogomirju Auprihu kot uspešnemu managerju

leta 1965 rojeni Bogomir auprih je leta 1992 diplomiral na univerzi v lju-bljani na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo ter s tem pridobil naziv univerzitetni diplomirani inženir ele-ktrotehnike leta 1996 pa je uspešno zaključil magisterij iz mednarodne ekonomije od leta 2000 naprej kot direktor uspešno vodi podjetje taB dd ki je bilo ustanovljeno leta 1965 kot ena izmed temeljnih organizacij združenega dela rudnika mežica prvih 15 let je taB proizvajal po licenci tudorja s švedske danes pa proizva-ja vse vrste svinčevih baterij v dveh moderno opremljenih tovarnah s 400

zaposlenimi v prvi izmed tovarn letno proizvedejo 2000000 kosov startnih baterij blagovnih znamk topla in taB v drugi pa približno 1000000 kosov industrijskih baterij letno proizvodnja vključuje tudi izdelavo raznih baterij za vojaške namene visokokakovostne baterije ki jih proizvaja taB dd so znane po vsem svetu še posebej v evropi aziji in amerikiKot uspešen direktor uglednega pod-jetja pa Bogomir auprih ne pozabi na prošnje za finančno in materialno pomoč ki jih na njegovo firmo pošilja-jo razna društva in ustanove iz mežice in od drugod tako so v letih od 2009 do 2011 družbe taB-a donirale kar 363000 evrov različnim društvom in organizacijam na Koroškem in dru-god Brez te finančne in materialne pomoči mnogi ne bi mogli uresničiti in izvesti zastavljenih ciljev na špor-tnem kulturnem prosvetnem in druž-benem področju tudi kot zahvalo za tovrstno delovanje se Bogomirju au-prihu podeli zlati grb občine mežica

Zlati grb občine Mežica se podeli Frideriku Šušlu za dolgoletno delo na področju planinstva in smučanja

leta 1925 v črni rojeni Friderik šušel je po drugi svetovni vojni v kateri je bil aktivno udeležen kot partizan leta 1946 v žerjavu sodeloval pri ustano-vitvi planinskega društva žerjav ki se je najprej ukvarjalo s postavitvijo koče na smrekovcu ki so jo odprli že leta 1950 čeprav je bil po poklicu elektrikar in je ob delu dokončal še delovodsko šolo v ljubljani ter je bil vodja elektroslužbe raquov jamilaquo je v prostem času opravil obilo ur udar-niškega dela tudi po selitvi v mežico leta 1961 je ostal aktiven planinec in se včlanil v planinsko društvo mežica kjer je bil član raznih odborov vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja sledi je zapustilo predvsem njegovo delovanje v odboru za postavitev kipa kralja matjaža na peci tako imenova-nem odboru raquomatjaževcilaquo v zgodnjih šestdesetih letih so raquomatjaževcilaquo po-skrbeli za ureditev povečanje in elek-

trifikacijo starega rova na peci kamor so nato postavili kip kralja matjaža ki je nadomestil nekdanji leseni kip ki je bil med vojno uničendrug večji projekt pri katerem je so-deloval Friderik šušel pa je bila gra-dnja in opremljanje koče na grohatu na raduhi kamor so morali vse od kmeta Bukovnika potegniti električno napeljavo žal je takratno kočo kasne-je odnesel plaz Friderik šušel je kot odbornik društva sodeloval tudi pri obnovi koče na pikovem in opremljanju koče na peci poleg planinstva pa se je ukvarjal tudi s športom tako je sodeloval na smu-čarskih tekmah kot smučarski sodnik pa tudi pri opremljanju samega smučišča z infrastrukturo za merjenje časa na tekmah in podobno ima več priznanj za zasluge s področja planin-stva športa in krvodajalstva za njego-vo dolgoletno delovanje si je zaslužil tudi zlati grb občine mežica

v skladu s 16 členom odloka o grbu za-stavi občinskem prazniku in priznanjih v občini mežica župan podeli priznanje občine Mežica za zavzeto ohranjanje kulturne zapu-ščine na področju čebelarske dediščine rudolfa galoba gospe Saši Zrelec

čebelarska zbirka mežica predstavlja bogato kulturno vrednoto za kraj in ljudi pa tudi za vse naše zanamce ohranitev razstavljenih predmetov in dokumentov dokazuje spoštljivo povezanost in ljubezen do prevzete dragocene zapuščine nekdanjega lastnika rudolfa galoba čebelarska zbirka nedvomno ohranja trajne sledi ustvarjalnosti človeka v sobivanju z naravo in pridelki marljivih čebel s svojo skrbno zavzetostjo za kulturne vrednote je gospa saša zrelec čebelar-sko zbirko ohranila in pomagala do-polniti v stalno razstavo z ohranitvijo zbirke in svojim delom je prispevala pomemben delež k ugledu našega kraja zato se ji podeli priznanje obči-ne mežica

po utemeljitvah predlagateljev povzela Ajda Vasle

16

90 let in večuršula vertačniKFranc percFranc FrišKovec šteFan ledniK

85 letterezija coFljudmila HoHnecrudolF aBraHamneža šumaH

novorojenčKiKaja ledineK

isaBela pušniK sara BelHaima

žaK repniK aneja taHiĆ

lejla muratoviĆ tai modrej

V imeNu ObčaNOV mežice iN V sVOjem imeNu isKreNe čestitKe Vsem starOstNiKOm NOVOrOjeNcem iN NjihOVim staršem

dušan KreBel župan

uVoDV razpravi so navedena in obravnavana hišna imena starih mežiških domačij Povzeta so deloma iz najstarejših seznamov posesti v urbanih iz poznejših popisov prebivalcev v upravni in cerkveni dokumentaciji iz popisov posesti v tedaj nasta-jajoči katastrski evidenci pa tudi iz navedb drugih piscevVečina imen je stara precej stoletij a so se ohranila v ljudski rabi vse do danes kljub temu da uradne evidence zemljiških posesti teh imen ne vsebujejo več Nekatera se pojavljajo le še v geodetskih kartah ožjih območij večina drugih pa kot priimki Župnik Simon Pirc je v svojem poročilu o gradnji nove stavbe mežiške cerkve leta 1841 zapisal1 da raquose že l 1486 (OP Ko je po nekaterih virih obstojal nekaj pozneje ukinjeni vikariat) omenjajo večinoma vsa hišna imena kot so danda-nes hellip laquoPrvotno so predstavljala imena domačij tudi uradni priimek na njih živečih družin Kasneje zlasti v obdobju upravnih reform cesarice Marije Terezije že prej pa tudi v cerkvenih popisih faranov so začeli posebej ali dodatno pisati in regis-trirati tudi njihove prave osebne priimke če so ti obstojali To besedilo vsebuje hišna imena zapisana in vezana predvsem na zemljiško posest (hube kajže) in obstoj bivališč ndash prebivalcev na njih do stanja ob koncu 18 stoletjaV pregledu je najprej zapisano ime domačije kakršno se je ohranilo v ljudskem govoru Dodane so tri najpogosteje upo-rabljene oblike imena povzete po izgovarjavi domačinov Sledi zapis imena iz stare dokumentacije vir in letnica registra-cije navedenega zapisa V primerih ko navajam vire zapisov iz obsežnih evidenc uporabljam za njih kraticeT r ndash Terezijska rektifikacija2J k ndash Jožefinski kataster3

1 žam zapis v objavljeni mežiški farni kroniki ndash anton Boštele 19562 Kla maria theresianische rektifkation amt schwarzenbach und miess 26 april 1750 Fasc Xi ndeg 1063 Kla josephinische Kataster fond Herrschaft Bleiburg Fasc Xi ndeg 238

IMeNa StarIh MEŽIŠKIH DOMAČIJ

17

F k ndash Franciscejski kataster4orgis ndash dr alfred orgis5Pri posameznih značilnejših imenih ali pri tistih ki obstajajo le v tukajšnjem ožjem okolišu skušam ugibati o njihovem možnem izvoru oziroma osnovi Dodana je še današnja hišna številka domačije današnji priimek na njej živeče družine ali druga raba poslopij Pregled je narejen po naseljih občine Mežica po stanju od zadnjih sprememb njihovih meja leta 1968 ko se je področje naselja Mežica razširilo v okolico Ob nekaterih primerih opozarjam na razliko med zapisanim tj uradno veljavnim imenom in imenom iz govora doma-činov To so napake ki so se primerile pri zapisih slovenskih nazivov v nemško pisavo Čeprav so prvi in poznejši zapi-sovalci posesti nedvomno povzemali nazive imen posesti ali prebivalcev po izgovarjavi domačinov jih niso zmogli vselej ustrezno prenesti v nemški pisavi na papir Zato je včasih prišlo tudi do povsem drugačnega imena kakršno je obsojalo v resnici Pri tem je treba omeniti tudi značilnost iz koroškega podjunskega in mežiškega narečja ko je take posebnosti zaznamovala tudi pogosto spremenjena izgovarjava samoglasnikov a e o u (kot npr Mežica ndash Možica Meža ndash Maža itd) povedati pa je treba da storjene napake pri zapisih imen iz te dobe niso posledica načrtne germanizacije Ta se je začela šele po pomladi narodov leta 1848

NaSelJe breG

JesenikJesenik Jesenikovka pri Jeseniku JesenikovOrgis 1788 Jessenigg SimonIme za posest je ohranjeno kljub že desetletja opuščeni domačijiDanes Breg št 18

JunčarJugravenčar Jugravenčarca pri Jugravenčarju JugravenčarjevTr 1750 Jontschar Orgis 1788 JuntscherIme je morda izvedeno iz besede junec ndash juničarDanes Breg št 17 Libnik

MarholčeMarhovčeMagraverholč Magraverholčna na Magraverholčem MagraverholčevOrgis 1709 Mayrhold ndash tedaj živi na posestvu Jerho Matheusch Jk 1788 Mayrhold MathiasV ljudskem govoru se je oblikoval naziv Marhovče ndash tudi Marholče Ime Maierhold je nedvomno zapisano kot funkcija ndash oskrbništvo grafovske posesti (Maier = oskrbnik) V bližini soseščini sta poznana Maierhold v Podolševi nad Logarsko dolino ter Maierhof v Belski Kočni pri Železni Kapli Izpeljanka tega imena je morda tudi naziv posestva Marolt ndash Marolče v Koprivni na Soncu nad Železno Kaplo tik ob meji z našo Koprivno Danes Breg št 10 in 11 Pratnekar

NASELJE MEŽICA

brdnikbrdnik brdnica Pri brdniku brdnikovT r 1750 Werdnigg J k 1788 Wernigg GregorIme je izpeljano in besede brdo Posestvo je v celoti obsegalo ves podolgovat hrib ndash brdo Domačija je bila opuščena že pred 2 svetovno vojno Ime ostaja živo Tu je predviden zaselek stanovanjskih hiš brdnikovo

ČorejČoriČograverej Čograverejka pri Čogravereju ČograverejevT r 1750 Zushre Matheus Jk 1788 Tschorey LuckasNenavadno drugod neznano ime Morda je nekaj označevalo človeka štorastega počasnega vedenja V ZSSP ime ni nave-denoDanes Celovška cesta št 23 Grauf

KarigraveceljKarigravecelj Karigraveclja pri Karigraveceljnu Karigraveceljev4 Kla Franziszaumlische Kataster fond Herrschaft Bleiburg Fasc Xi ndeg 290 296 297 298 303 as Fraciscejski kataster za davčni okraj pliberk Ko meža takraj5 Kla dr alfred orgis Herrschaft Bleiburg inventure Klagenfurt 2221989

18J k 1788 Karitzei FranzIme poznano le na Koroškem V sosednji Jazbini Koricelj Pojavlja se tudi na avstrijskem Koroškem V ZSSP ni navedeno Danes Celovška cesta 2 Dotrajana lesena najstarejša mežiška hiša bo žal kmalu odstranjena

KajžarKagravejžar Kagravejžarca pri Kagravejžarju KagravejžarjevOrgis 1612 Chaiser Vallenty in 1722 Keyser VideDanes Ob Meži št 10 Gerdej

KevpKegravevp Kegravevpna pri Kegravevpu Kegravevpov izgovarjano tudi Kjovp Kjovna hellipOrgis 1744 Khaup AlexIme se nanaša na nekdanje posestvo v zaselku Senčna vas Ko je še pred Jožefinsko dobo prešlo v posest rodbine Stopar se je to domače ime preneslo tudi na domačijo Spodnji Stopar Danes Celovška cesta št 8 poslovno-stanovanjska stavba

KivaKiva Kivarca pri Kivu Kivov Orgis 1658 Khiua Tr 1750 Kiua AleksV poznejši dokumentaciji se pojavlja tudi zapis kriva Ime domačije je danes pozabljeno starejši pa še Jesenikovemu vrhu tudi Kivov vrh Prvotno posestvo Po osnovanju fužin leta 1776 je tu nastala njihova uprava obenem zgrajena ti Kivova fužina katere zgradba je še ohranjenaDanesCelovška cesta št 14 Pungartnik

MervaMegraverva Megravervarca ndash Megraveratna pri Megravervanu MegravervanovOrgis 1680 Merua ClemenIme ima morda osnovno v živalski krmi ndash mrva Po osnovanju fužin leta 1776 postane domačija bivališče fužinarskih dru-žin grofa ThurnaOd uvedbe hišnih številk po uličnem sistemu leta 1968 je za tamkajšnji novi pozidani zaselek privzeto ledinsko ime Mrvograve-vo

MežnarMegravežnar Megravežnarca pri Megravežnarju MegravežnarjevPliberški urbar 15246 Meβner Hiša je dobila ime po služnosti mežnarjev ki so jo oddavna opravljali pri mežiški cerkvi Vse do leta 1912 je bilo hišno ime priimek ene najstarejših družin v kraju Nato je hiša privzela ime po novem lastniku ndash VivodDanes Trg svobode 13 Mastek

obenarObenaacuter Obenaacuterica pri Obenaacuterju ObenaacuterjevOgris 1715 Obenar Clemen Tr 1750Obenayr JoβephHišno ime se je uporabljalo vse do konca 19 stoletja čeprav je kmetija prešla že v Terezijski dobi v posest družine Trav-nekar nato KrautDanes posodobljene stanovanjsko-poslovne stavbe na trgu št 1 2 in 3

orešnikOregravešnik Oregravešnica pri Oregravešniku OregravešnikovOgris 1758 Korreschnigg J k 1788 Orieschnigg LucasStaro hišno ime se je ohranilo kot družinski priimek do danes Danes Polena 32 Orešnik

PolenaOgris 1720 Polleno Valentin Tr 1750 Polleno Oβwald

6 Kla urbar pleyburg 1524 str 108

19

Ime ima osnovo nedvomno v besedi polje ndash poljana Že po letu 1800 so tam začeli postavljati topilnico in prebiralnico svinčeve rude nato še druge poslovne in stanovanjske zgradbe in tu je nastalo poslovno središče mežiškega rudarstva Sprva nemški naziv za zaselek Bergschaffer je nadomestila slovenska Polena Od leta 1968 je v uličnem sistemu kraja zaselek tudi uradno dobil to imeIme Polena je poznano na avstrijskem Koroškem

PustnikPustnigravek Pustnigraveca pri Pustnigraveku PustnigravekovOgris 1799 Pustnigg JosephIme ima osnovo v besedi puša ndash puščaHišno ime Pustnik se je do nedavnega ohranjalo tudi kot rodbinsko imeDanes Kopališka pot 11 Mandl

SmrečnikSmregravečnik Smregravečnica pri Smregravečniku Smregravečnikov15277 Schmiersnikh J k 1788 Smrietschnigg FrancZ imenom Smrečnikovo je leta 1968 poimenovan tamkaj osnovani stanovanjski zaselek MežiceDanes Smrečnikovo 21 Osojnik

StariStaacuteri Staacuterika - tudi Staacuterikna pri Staacuteriju StaacuterijevOgris 1711 Stary Gregorn T r 1750 Lorenz Kunz ndash StaryDanes Leška cesta 27 Pustnik

StoparStogravepar Stograveparca pri Stograveparju StograveparjevOgris 1711 Stopar Valent T r 1750 Stoppar ThomasIme ima osnovo v besedi stopa stope nekdanji napravi za drobljenje Poznano je tudi v bližnji Podpeci in na Poljani pri Prevaljah Rodbina s tem imenom pri hiši je ugasnila kmalu po letu 1945Danes Celovška cesta 12 gostinsko-poslovna stavba Krebs

torcTorc Torčna pri Torcu TorčevT r 1750 Torz Valentin Ogris 1774 Torz Casper Hišno ime je danes pozabljeno Po tej domačiji je ostalo le še ime Torče-va žaga za zaselek ob cesti proti PrevaljamDanes Trg svobode št 8 poslovno-stanovanjska stavba

VogrinaVogrina Vogrinka pri Vogrinu VogrinovOgris 1733 Wogrina Joseph T r 1750 Wogrina UrbanIme Vogrina ki ima osnovo v besedi Oger je prišlo iz rabe že po letu 1800 čeprav se je v raznih zapisih pojavljalo še po letu 1850 Domačija se je kasneje imenovala po drugih lastnikih Hirc Kraut ToffDanes Trg svobode 10 GP Hotel Peca

ŽagmojsterŽaacutegmojster Žaacutegmojstrica pri Žaacutegmojstru ŽaacutegmojstrovT r 1750 Sagmeister Joβeph Ogris 1766 Sagmeister EvaIme izvira iz žagarske obrti pri hišiDanes Celovška cesta št 17 Praper

Štefan Lednik

IzvorimendomačijostalihmežiškihzaselkovbomoobjavilivnekajnaslednjihizdajahŠumca

7 Kla listina a 2486 datum 1582 spetember 22

trinajsti koncert raquoZA ČLOVEKAlaquo

raquopremišljujem kje začeti helliplaquo je začel svoj nagovor gospod župnik davorin vreča

tudi jaz premišljujem kje in kako bi začela kajti po mišljenju in besedah dr tϋrka Karitas ni potrebna raquoza to sta tu država in rKlaquo da pomagata ljudem v stiski res je toda naše izkušnje nam

dokazujejo da smo potrebni tudi mi Karitas ndash ljubezen to je

naše poslanstvo da

pomagamo ljudem v stiski ne spol ne barva kože ne politična ali verska pripadnost niso pomembni samo ndash stiska stisk pa je vedno več tako družinskih kot med posamezniki tu pa pristopimo mi in vi raquoKako pa tolaquo se sprašujete

mežiška župnijska karitas je letos pripra-vila že 13 dobrodelni koncert za člove-ka pomagali ste vsi ki ste kupili vstopni-

co ali zanjo darovali denar z našim trudom in vašo pripravljenostjo da ste

prišli smo napolnili dvorano in koncert je uspel z vašimi pri-spevki bomo zopet lahko pomagali pomoči potreb-nim nastopajoči so se odpoveda-li honorarju za-radi navduše-nja nad dobro sodelujočo publiko so se

nekateri odloči-li da svoj nastop

celo ponovijo

Hvala vsem nastopa-jočim vam ki ste prišli

poslušat hvala vsem sponzorjem ki ste nam pomagali pri pogostitvi za nastopajoče Hvala našim najmlajšim hellip

ne bom več razmišlja-la kar preberite si

besede g davorinaraquoPremišljujem kje

začeti Pri teh malih sončkih

ki smo jih videli čisto na

začetku ko smo bili obsijani z otroškim soncem Pa vendarle se človek težko zamisli da je na svetu tudi veliko otrok ki ne živijo tako prijetnega otroštva kakor ti otroci iz vrtca ki so tukaj zaplesali Ampak kakor je Jezus rekel raquoUboge boste imeli vedno med sebojlaquo je tako tudi danes Vedno se najdejo družine ki potrebujejo pomoč dobrih ljudi Če povzamem misel Raula Follereua zdravnika ki je svoje življenje posvetil ubogim raquoNarod ni velik takrat ko je številčen in močan tudi ne takrat ko je bogat ampak takrat ko je sposoben ljubitilaquo Vi dragi udeleženci tega koncerta ki ste danes prišli ste pokazali da imate srce za uboge in v vas človek lahko vidi upanje tudi za naš narod če že upoštevamo Follereua

in na drugi strani če se za trenutek vr-nem k pevcem ki so zapeli pesem goz-dovi v mesečini človek marsikdaj zna ceniti domovino šele takrat ko odide v tujino in tako je tudi težko razumeti ubogega dokler sam nisi ubog toda toliko bolj dragoceno je da kljub temu znamo ohraniti srce za njih

upam da se nikoli ne boste znašli na oni strani kjer bi vi potrebovali pomoč če pa že upam da se bodo našli ljudje ki bodo znali priskočiti na pomoč v soli-darnosti je moč naroda in solidarnost je tudi rdeča nit današnjega koncerta

Hvala lepa za vašo solidarnost hvala lepa za vašo udeležbo in Hvala za vaše odprto srcelaquo

Kaj naj tem besedam še dodam nič drugega kot to da naj se kdo med vami odloči in se nam pridruži pri delu na Karitas pa napolnite dvorano tudi na naslednjih koncertih ki jih bomo orga-nizirali Hvala

Ani Krivec

21

zaNKe zaNKe hellip

raquo kakršne si le mislrsquotrsquo morrsquotelaquo smo lahko videli na razstavi ročnih del v nedeljo 18 novembra v avli občinske uprave tega dne so bile volitve predsednika republike v tej zgradbi je bilo volišče in tako si je razstavo ogledalo kar veliko ljudi

pletene in kvačkane izdelke vseh barv in vzorcev so izdelale ljubiteljice ročnega pletenja in kvačkanja ki se ob ponedeljkih zvečer zberejo v narodnem domu v sobi društva invalidov mežica skupino vodi Katja peruzzi prijazna mlada gospa ki s svojo domiselnostjo

in iznajdljivostjo predlaga številne nove in nenavadne izdelke pri tem pa prav vse članice skupine zelo ustvarjalno sodelujejo za dobro voljo in lepši večer s kavico poskrbi tudi mama peruzzi

ročni izdelki te skupine so bili ponujeni v prodajo na stojnici na Barbarinem sejmu preteklo soboto Hitro so bili prodani

gospe ki sodelujejo v tej skupini si kakšen dan polepšajo tudi z obiskom v toplicah in drugih turistično zanimivih krajih članica skupine je namreč tudi bivša bančna uslužbenka g maruša petelin ki od sodelujočih vsak mesec mesec vestno zbere nekaj evrov ndash za srečanja za dušo in kaj je to kar omogoča ljubiteljicam ročnih del uspešno in dolgoročno sodelovanje to je sprejmanje in izmenjava znanja ki ga članice nesebično delijo med seboj

pa srečno novo leto

Vida Potočnik

člani mpz viHarniKi pri društvu upokojencev mežica smo 10 novembra praznovali 15 obletnico aktivnega delo-vanja

praznovanje je bilo v na-rodnem domu v mežici s

kulturnim programom po-leg članov mpz viharniki je sodelovala tudi tamburaška skupina tamiKa iz železne Kaple povezovalec programa je bil tomo simetinger ki je z lepo besedo popestril pevski in glasbeni program

mpz se je predstavil s sledeči-mi pesmiminocoj je en fajn večer Hladna jesen že prihaja nikdar ne bom pozabil Karlinca je šte-mana moj pobič je furman potnik o košnji na peco bi šel majolka bod pozdravlje-

na mi slovenci dve beli brezi in Bratje tamburaška skupina pa je zaigrala golovško pol-ko zlati časi pod peco sem doma valcer št 2 cvetje v jeseni Katjuša cherry pink and apple blossom white sve je ona meni in mard-

MPZ VIharNIKI15 ObletNica DelOVaNja

22

jandja ob zaključku pa smo skupaj izvedli skladbo lipa zelenela jeHvaležni smo ker se je tam-buraška skupina tamika odzvala povabilu zato jo tudi širše predstavljamo

že pred drugo svetovno vojno je v slovenskem pro-svetnem društvu raquozarjalaquo v železni kapli obstajala tam-buraška skupina tamburaško delovanje se je iz raznih ra-zlogov večkrat prekinilo leta 1995 je tatjana pirker nago-vorila dovolj zainteresiranih deklet da so lahko znova ustanovili današnjo tambura-ško skupino tamikapolne optimizma in idealizma so se srečevale pri vajah in same skušale napredovati kolikor je bilo mogoče po kratkem času so se začeli vrstiti nastopi in to so bili prvi koraki v javnost zagnanost in ljubezen do tamburaštva sta vodili do vztrajnostnega delovanja v preteklih sedemnajstih letih skupina pod mentorstvom Hanzija gabriela ni le napredovala na glasbenem področju temveč ji je uspelo to podoživljati na avstrijskem Koroškem le redko kulturno

dejavnost tamika v obliki projektov z raznimi pevskimi in tamburaškimi skupinami povezuje kulturnike in veže prijateljske stikeskupina je imela v preteklih letih okoli 250 nastopov po avstriji sloveniji in italiji ter posnela štiri zgoščenke nji-hov repertoar obsega sloven-ske grške in ruske narodne pesmi prav tako pa tudi dal-matinske moderne ter klasič-ne skladbe

v spored se je o delovanju zbora vključil tudi predsednik du mežica in predsednik mpz viharniki jožef libnik ter v krajšem govoru povedal na-slednje

raquodragi občani občanke in dragi gostjeprisrčna zahvala za udeležbo na praznovanju 15 obletnice zbora viharniki pri du mežica in izdaji zgoščenke nocoj je en fajn večerzbor deluje od leta 1997 ko sta ga ustanovila takratni predsednik društva upokojencev Franc arbajter in predsednik za kulturo anton Kajzer ustanovljen je bil zaradi veselja do petja med člani društva in potrebe za

izvajanje tovrstne dejavnosti v kraju samem številčnost zbora je nihala in ostala pri današnjem številu zbor je od nastanka pa do septembra 2010 vodil anton škerjanec od takrat pa do danes ga vodi andrej gorenjak zbor se redno udeležuje revije od pliberka do traberka praznika sadja in cvetja v pesnici prireja koncerte v mežici v domovih starostnikov v črnečah slovenj gradcu in na prevaljahnaša pesem zveni na občnih zborih obletnicah piknikih in ob zadnjem slovesu naših krajanov zastopamo tudi prostovoljno gasilsko društvo mežica na srečanjih gasilskih zborovzbor je za uspešno delovanje prejel več priznanj najžlah-tnejše pa je priznanje občine mežica ki smo ga prejeli ob 10-letnici delovanjavse našteto o delovanju zbora pa ne bi bilo mogoče brez finančnih sredstev ta sredstva pridobimo na pod-lagi vsakoletnega razpisa pri občini mežica in s pomočjo sponzorjev za kar se iskreno zahvaljujemozgoščenko smo izdali na po-budo našega sedanjega vodje

andreja gorenjaka ki je vodil in snoval izdajoprav je tudi da vam predsta-vim sedanji zborprva tenorja sta jože dlopst in peter štirn drugi tenorji jožef libnik štefan Kohek ter šte-fan čepin prva basa sta ivan vrhnjak in vlado mori drugi basi pa matevž žlebnik jakob Forstner ter edi vrabič vseh 15 let so zboru zvesti jože dlopst štefan čepin in jakob Forstnerskratka tu smo ker radi pojemo in tako bomo tudi nadaljevali vam vsem pa hvala za zvestobo tamburaški skupini tamika za prispevek in tomu simetingerju za vzorno vodenjelaquoprireditvi so prisostvovali tudi vabljeni gostje in predstavni-ca javnega sklada za kulturo rs ravne na Koroškem ga jožica Krejan ki je ob tej pri-ložnosti podelila gallusova priznanja za prispevek k pev-ski ustvarjalnosti članom mpz viharniki in sicersrebrni znak so prejeli ivan vrhnjak vlado mori in jožef libnik zlatega pa edi vrabičprejemnikom čestitamo iz srca ter se zahvaljujemo za opravljeno delogostje predstavniki društev so v nadaljevanju programa s priložnostnimi darili ter željami za nadaljnje uspešno delovanje zbora izrazili skupni interes za razvoj in obstoj pevske kulture v naši občini s podelitvijo priznanja občine mežica pa nas je dodatno pre-senetil župan dušan Krebel in s tem potrdil da so rezultati našega petnajstletnega pri-zadevanja opazni tudi v širši skupnosti in da je smiselno nadaljevati načeto

vsem sponzorjem ki so s svojimi nesebičnimi prispevki omogočili izdajo zgoščenke se iz srca zahvaljujemo vam dragi občani pa za obisk

Jožef Libnik

23

drago miloševič je črnjan ki že nekaj let na različnih prireditvah in dogodkih pooseblja Kralja matjaža in ko oblečen v kraljevska oblačila spregovori je tako kot bi nam res sprego-voril Kralj matjaž Ko sem ga poslušala naza-dnje ob predstavi-tvi knjige janeza švaba so se me njegova razmišljanja še posebej dotaknila zato sem ga prosila da jih deli tudi z bralci šumca ter vsemi tistimi ki čakajo da se v teh burnih časih vendarle že zbudi naš kralj ki spi v nedrjih pece ali pa morda v nas samih novoletni čas ko potegnemo črto pod preteklim in načrtujemo prihodnost je čas ki je za taka sporočila in razmišljanja še posebej primeren

Ida Paradiž

KRALJ MATJAŽ PONOSNO ZAVEDANJE SLOVENSTVA raquoprav tako kot je mavrica podoba son-ca ki jo odsevi žarkov v oblaku različno obarvajo je tudi mit podoba neke resni-ce v kateri odseva misel z različnih kon-cev svetalaquo (plutarh izida in oziris 20) o moja slovenija vsa mala najmanjša na svetu Kljubuješ tvoj mali človek narod tolikokrat teptan uničevan krvav hellip še je tu iz nedoumljive pradavni-ne ta mala klena skupinica reže morje neskončnega časa in prostora in burka valove reže svoje zgodovinske brazde in trga ječi kolne a vztraja in zmaguje se ohranja o veliki imperialistični sosedi mogočni angleži osvojevalci Francozi revolucionarji zmagovalci germani samooklicana visoka rasa še smo tu in

kakor je Bog hodil pred izraelci tako so pred nami hodili martin Krpan peter Klepec škopnek Bedanc gozdni mož

žal žena divja jaga perkman-dlc torka Kralj matjaž

ndash miti in legende imeli smo svo-

je bogove daž bog

ndash bog sonca in plo-dnosti je po-skrbel za po-tom-

stvo in optimi-

zem lada ndash pomlad

mladost le-pota in ljubezen

perunstrelbog je delal grom dež plodnost

in gospodaril vesolju volos veles ndash bog živine pašnikov plodnosti vesna ndash bogi-nja pomladi bujnosti in mladosti vodan ndash bog voda rek in morij pa tudi morana ndash boginja smrti in zime triglav ndash vladar nebes zemlje in podzemlja svetlobe in teme še smo tu ndash navkljub raquonamrslaquo mali slovencelj zaverovan v svoje bogo-ve mite in zgodovino ki ga edina ohra-nja o množične požrešne horde tujcev teptajoče skozi stoletja vse kar vam je napoti mi smo še vedno tu in bomo ta mali primorec Kranjec dolenjec šta-jerc prekmurec od trdega gorjana do mehkega ravninarj imamo ponos moč zgodovino vero in prihodnost imamo svoje kraljestvo imamo svoje ogledalo v preteklem času Knežji prestol ne samevaj več posedi svojega junaka na tron in zopet zakriči v svet raquoše smo tulaquo in naj odmev preko alp doni do ravnice in morja in naj ga slišijo naši mali ljudje in naj se zopet zavedo svojih korenin in ponosaraquoin zbudil se bo po večstoletnem spa-nju gora ga bo dala nazaj med ljudilaquo in

sedel bo tokrat na knežji kamen pote-gnil bo svoj meč in pokazal pot ljudem prerojeno videnje sveta bo kakor rahla meglica pokrilo to malo gorato deželico in zbudilo duha v ljudehvčasih tako rad zatisnem oči in razmi-šljam kaj opredeljuje raquomalegalaquo in kaj raquovelikegalaquo človeka in vedno pogosteje se mi dozdeva da smo pri vrednotenju ta dva pojma predrugačili raquovelikelaquo ljudi enačimo z gladiatorstvom in to tudi ter-jamo od njih da jih postavimo na piede-stal raquovelikihlaquo vrednot vse ostalo pa so drugi raquomalilaquo ljudje raquovsakdanjcilaquo Kdo pa so ti raquovelikilaquo ljudje Katere vrednote zastopajo to niso cankarjevci ndash borci ljubezni domače grude to niso Hugojevi nesrečniki to so superman spiderman kdo ve kakšen raquomanlaquo tajkun so ljudje najplitvejše plehke instant kulture ki na nek nepravi način predrugači nedol-žno čisto in naravno bit in oddaljuje od bistva človečnosti najhuje pa je da si sami popolnoma sami to počnemo in nižamo osebnostno in narodnostno rast in zavedanje polje kdo bo tebe ljubil mojcej oh mojcej slovenec sem mnogo jih je še nevsiljivih rahlo otožnih pa tako lepih ndash naših in še so tu in še bodo ohranjajmo jiho moj slovenec odpri srce in razum naj ti ozvezdje oriona znova pove svojo zgodbo o nečimrnosti in zahrbtnosti loči dobro od zla ne vdaj se strahu in ozkosti plani predrugači vznikni kakor fenikszapoj odo dobrim stvarem in takrat bo zbujen Kralj matjaž v tebi in spet bo vse dobroKo zvečer ležem se zavem da je vsako ljudstvo ustvarilo junake po svoji podo-bi slovenec tvoja podoba je brezhibnaBodi ponosen nanjo in ne menjaj je za poceni denar plehke ideje in rjovenje cirkuških levov klovnovin ko se zjutraj zbudim si želim slediti svoji podobi podobi tistega raquomalegalaquo slovenca ki je vztrajal do danesdaj Kralj matjaž spomni svoje ljudi na ponos čas je njih zbudi

Drago Miloševič

Kralj Matjaž

24

Ob sVetOVNem DNeVu lusKaVice

Rupnikova linija na Koroškem

Luskavica ndash svetovni zdravstveni izzivorganizacije bolnikov ndash v sloveniji je to društvo psoriatikov s sedežem v ma-riboru in številnimi podružnicami po vsej državi ndash od leta 2004 obeležujejo 29 oktober kot svetovni dan luskavice luskavica je pogosta bolezen kože ki običajno poteka kronično dolgotrajno njenega vzroka natačno ne poznamo vemo pa da ni nalezljiva pojavi se lahko pri komer koli in kadar koli v nasprotju s splošnim prepričanjem se navadno ne pojavlja družinsko običajno se kaže s pordelimi zadebeljenimi s srebrnka-stimi luskami pokritimi od okolišnje zdrave kože ostro omejenimi spremem-bami najpogosteje prizadene kožo nad komolci koleni križem in v zatilnem delu lasišča pri večini bolnikov poteka na manjši površini spremembe lahko obsegajo tudi velike površine kože in včasih močno srbijo luskavica se lahko pokaže tudi na nohtih ali prizadene sklepe Bolnike z luskavico bolj ogrožajo srčno-žilne bolezni pri njih se pogosteje pojavljajo debelost sladkorna bolezen depresija visok krvni tlak kajenje in alkoholizemBolniki s kroničnimi boleznimi kože se pogosto srečujejo s strahom in ne-razumevanjem svoje okolice zaradi presenečenih ali celo zgroženih pogle-dov okolice skušajo kožne spremembe prikriti včasih pa se celo popolnoma umaknejo iz družabnega življenja

dermatologi imamo danes na voljo več različnih učinkovitih in varnih zdravil s katerimi lahko obvladamo ali močno olajšamo skoraj vse oblike luskavice lokalna terapija ndash kreme in mazila ndash še zdaleč niso edina zdravila ki so na voljo poleg fototerapije to je obsevanja z ultravijoličnimi žarki lahko dermatolog pri bolnikih s težavno ali obsežno lu-skavico ki prizadene npr več kot 10 telesne površine predpiše zdravljenje s tabletami ali biološkimi zdravili ki se uporabljajo v obliki injekcijv sloveniji so na voljo praktično vse oblike zdravljenja luskavice kot jih po-

znajo drugje po svetu in dostopne so vsem bolnikom ki jih potrebujejo zato želimo da bi dogodki kot je svetovni dan luskavice pomagali informirati tiste bolnike ki bi morda potrebovali učinkovitejše zdravljenje pa ne vedo da obstaja in pa splošno javnost ki bi morala poznati to pogosto bolezen in jo sprejemati z razumevanjem

Vesna Tlaker Žunter dr med zdravnica specialistka dermatovenerologije dermatovenerološka klinika univerzitetni klinični center ljubljana

sTanje juGoslavije po leTu 1920

če želimo dobiti celovito podobo rupnikove linije se moramo vrniti v preteklost ko je bila gradnja neke obrambne linije le ideja v

glavah takratnih generalov in politikov slovence je prihodnost po prvi svetovni vojni čakala v skupni državi slovencev Hrvatov in srbov oz kasneje v Kraljevini jugoslaviji slednja je imela po svojem nastanku leta

1918 veliko notranjih kot tudi zunanjih sovražnikov tukaj lahko izpostavimo predvsem odnose z italijo ki je zaradi londonskega sporazuma podpisanega leta 1915 zahtevala velik del istre z rapalsko pogodbo leta 1920

je nastala istoimenska meja ki pa je potekala globoko na slovenskem ozemlju to pa je odnose med državama znatno poslabšalo mussolini je v času pred aprilsko voj-no večkrat sam nameraval napasti jugoslavijo a je pre-

25

vladalo mnenje da je naša vojska premočna v nekakšno zaščito pred morebitnim napadom z Balkana so v italiji leta 1932 začeli graditi obrambno linijo bunkerjev znano kot alpski zid (it vallo alpino) zaradi tega je jugo-slovanska vlada dokončno ocenila da italija predstavlja resno grožnjo leta 1935 je bilo odločeno da se ob za-hodni meji zgradi nekakšna lsaquoproti linijarsaquo ki naj bi ščitila pred napadom italije in omo-gočila mobilizacijo vojske in civilnega prebivalstva v notranjosti za nadzor nad gradnjo so leta 1938 v ljubl-jani ustanovili štab utrjevanja za poveljnika pa je bil dolo-čen general leon rupnik po njem je linija dobila tudi ime

Gradnja bunkerjev se

preseli na ŠTajersko in koroŠko gradnja bunkerjev na za-hodnem delu slovenije ob rapalski meji je potekala hitro gradbišča pa je ustavil anschluss marca 1938 se je avstrija priključila nacistični nemčiji to je za jugoslavijo pomenilo dodatno grožnjo

že leta 1939 je bilo odločeno da se gradbeni stroji pre-maknejo ob severno mejo tako je nastal šesti odsek rupnikove linije ki poteka med črno na Koroškem in markovci pri ptuju do leta 1941 so na Koroškem postavi-li nekaj manj kot 100 bunker-jev ki so razporejeni vzdolž reke meže linija pa je bila za težjo prehodnost nasprotnika dodatno utrjena tudi s strel-skimi jarki protitankovskimi ovirami in z ovirami ob želez-niški progi v črni je bilo po vojaški označitvi postavljenih 11 bunkerjev našla nisva 3 lah-ko so uničeni ali pa prekriti z zemljo 6 april 1941 v jutranjih urah 6 aprila 1941 se je začelo zares nemška

letala so preletela dravograd avstrijsko stran meje pa je za-sedla nemška vojska (1 gor-ska in 79 pehotna divizija) Bunkerje na desnem bregu drave in meže pa so zasedli graničarji orožniki vojaki in nekaj rezervistov ndash vsega sku-paj nekaj čez 100 branilcev do 10 aprila so nemci osvojili

celotno mežiško dolino naj-večji odpor iz bunkerjev je bil ustvarjen v dravogradu kjer jih je bilo v borbah tudi nekaj poškodovanih skozi ravne je okupator prešel neovirano spet pa je naletel na manjšo oviro na prevaljah in kasneje v mežici v črni prav tako ni prišlo do večjih spopadov rupnikova linija se je izkazala za neučinkovito saj ni doseg-la svojega namena ndash zadržati napadalca ampak na to je vplivalo veliko dejavnikov predvsem gre izpostaviti da je jugoslovanska vojska praktično razpadla že pred vojno in zaradi tega bunkerji niso bili zasedeni kot je bilo načrtovano

celotno rupnikovo linijo na Koroškem lahko pogledate na avtorski spletni strani www

rupnikovalinija-koroškaconr

B1 ndash marholčeva rida B2 ndash jakob B3 ndash polena ndash orešnikov bun-ker B4 ndash pustnikov bunker B5 ndash starijev pruh B6 ndash center B7 ndash Balinišče

B8 ndash Kajžarjev bunker B9 ndash Kablex B10 ndash ob meži B11 ndash čistilna naprava B12 ndash torčeva rida B13 ndash štrikar ndash v gozdu B14 ndash štrikar ndash pri hiši B15 ndash meja B16 ndash poljana ndash v gozdu seZnaM ŠTevila bun-kerjev po občinaH na koroŠkeM A ndash OBČINA ČRNA NA KO-ROŠKEMnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeB ndash OBČINA MEŽICAnašla vseh 16 bunkerjevC ndash OBČINA PREVALJEnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeE ndash OBČINA DRAVOGRADnašla 38 bunkerjev

viri- aprilska vojna Wikipedija prosta enciklopedija- miloš Habrnaacutel rupnikova črta in druge jugoslovanske utrdbe iz obdobja 1926-1941 2005 pripravila davo in stanko mihev

SODELOVANJE S STARŠI

Starši imajo pri vzgoji svojih ot-rok bistveno vlogo To velja tako za vzgojo doma kakor tudi za vzgojo v vrtcu Prav zaradi tega je povezovanje in sodelovanje vrtca s starši ključnega pomena Obojim omogoča lažje zaznavan-ja otrokovih potreb želja in ob-čutij Z namenom okrepitve tega odnosa v vrtcu organiziramo raz-lična sodelovanja in srečanja

Družinski izlet v kekčevo Deželo

V mesecu oktobru smo skozi mnoge dejavnosti spoznavali in doživljali Kekca in njegove pri-jatelje Odločili smo se da ga skupaj s starši tudi obiščemo Vso pot sta nas spremljala lepo vreme in dobra volja Med mo-gočnimi vršaci neokrnjene na-rave se skriva Kekčeva dežela kjer so nas pričakali junaki iz zgodb Popeljali so nas skozi pra-vljični svet kjer naša domišljija ni poznala meja V marsikaterem odraslem se je prebudil otrok Polni vtisov s pesmijo na ustih in

srečo na obrazu smo se vračali domov

Kekec in njegovi junaki so v otroških srcih pustili močan pe-čat Še vedno (po dveh mesecih) radi prepevajo Kekčeve pesmi se igrajo igre vlog rišejo junake hellip Posneli smo tudi svoj Kekčev film na katerega smo zelo po-nosni

Hvala starši ker ste si vzeli čas za svojega otroka in mu omogo-čili nepozabno doživetje

Ps Na sprehodih pogosto pre-pevamo Kekčeve pesmi Postojte poglejte nas pogumne vesele otroke Mogoče boste v sebi prebudili spomin na brezskrbno otroštvo

obiskal nas je Galov ATA LOVEC

Na srčno željo Gala in v predhodnem dogovoru z njegovim očetom nas je le-ta v vlogi lovca obiskal v vrtcu Oblečen v zeleno-rjava

oblačila s klobukom na glavi daljnogledom nahrbtnikom slikami živali lovskimi trofejami je vstopil v igralnico Otrokom je na privlačen zanimiv in poučen način predstavil vlogo lovca Otroci so ga z zanimanjem poslušali Skupaj smo se odpravili na sprehod do opazovalnice in krmišča katerega smo napolnili z jabolki koruzo korenjem in senom Seznanil nas je z živalmi ki živijo v našem gozdu in kako se pripravljajo na zimo

Hvala ata Mitja za poučno do-poldne Pri otrocih si razblinil mit da lovci streljajo in ubijajo živali ter rešujejo Rdečo kapico

zdaj vejo da lovci poznajo vse vrste živali jih krmijo in skrbijo zanje se družijo v lovski družini podobno kot mi v vrtcu obožu-jejo naravo fotografirajo živali se neopazno v zeleno-rjavi obleki sprehajajo po gozdu in z dalj-nogledom opazujejo živali

tanja bivšek

POZIV STARŠEM ZA ODDAJO VLOGE ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA ZA KOLEDARSKO LETO 2013v mesecu decembru morajo vsi starši ki imajo otroke vključene v vrtec ponovno oddati vlogo za določitev znižanega plačila vrtca za naslednje koledarsko leto 2013 dosedanje odločbe o znižanem plačilu se namreč s koncem decembra 2012 iztečejo in s tem prenehajo biti pravna podlaga za izstavitev računov v naslednjem letu

vlogo na predpisanem obrazcu starši oddajo na pristojnem centru za socialno delo za pravočasno vložene vloge za katere se bo izdala odločba z veljavnostjo 1 1 do 31 12 2013 se bodo štele le tiste ki bodo vložene do konca meseca decembra 2012 V skladu z 32 členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev namreč upravičencu pripada znižano plačilo vrtca od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge

starši bodite pozorni tudi pri datumih za uveljavitev otroškega dodatka in šolske prehraneBarbara prevorčič

27

NEPALraquoNepal je tu da bi te spremeNil Ne pa da bi ti Njegalaquo ta misel legeNde sloveNskega alpiNizma Nejca zaplotNika še kako drži saj te dežela resNičNo spremeNi medtem ko je ti Niti Ne moreš Niti Ne želiš ko jo eNkrat obiščeš te vedNo zNova iN zNova vleče Nazaj

Federativna demokratična republika Nepal kot se glasi uradni naziv države je v vseh pogledih posebna država Do-movina utemeljitelja budizma Siddhar-te Gautame varno skrita pod mogočni-mi in silno skrivnostnimi himalajskimi vrhovi med katerimi še vedno živi mit nikoli fotografiranega jetija ter never-jeten spekter geografskih kulturnih bioloških in religijskih raznolikosti ki so tako zelo vplivale na dojemanje za-hodnega sveta da je le-ta Nepal včasih imenoval kar Pravljična dežela Dežela bogov ali celo Šangri-La nikoli odkriti mistično-magični raj

Na življenje v edini uradni hinduistični državi na svetu je vedno vplivala njena specifična geografija ndash topografsko gledano leži najvišja točka Nepala 8848 metrov nad morjem najnižja pa le 61 metrov nad morjem ndash a so jo njegovi vladarji praviloma hote ali nehote izkoriščali v povsem

druge namene kot za ekonomski razvoj Dežela obdana z zastrašujočima sosedama Indijo na jugu in Kitajsko na severu in v kateri se sedaj močno večinski hinduizem vidno in mirno prepleta z manjšinskim budizmom pri čemer sta jasno vidna tudi vpliva domače nevarske in sosednje tibetanske kulture je skozi zgodovino sicer presenetljivo uspešno odbijala pritiske tako severne kot južne sosede a so njen razvoj zavrle notranje zdrahe revolucije in revolti Cena notranjih bojev pa je visoka Nepal dandanes spada med najrevnejše države sveta

Nepal je najbolj poznan prav po svojih mogočnih osemtisočakih zato verjetno ni nič čudnega da ga nekateri imenujejo Dežela v kraljestvu gora V Nepalu je kar osem od desetih najvišjih in najzahtevnejših gora na našem plane-tu vključno z najvišjo Mount Everest

Kljub temu da kar 80 odstotkov

nepalskega površja prekriva Himalaja pa se 50 kilometrov južno od nje večni sneg in led srečata z vročino in pragozdovi Kot bi prišli v novo deželo Kontrast je očiten in skoraj zmede človeka ko se en dan spogleduje z najvišjimi vrhovi sveta naslednji dan pa ga pričaka ravnina riževa polja in džungelski pas južnega Nepala Prav ta raznolikost daje pestrost tej deželi in zaradi tega ponuja široko paleto rastlinstva in živalstva Od himalajskega goveda (jakov) leopardov tigrov nosorogov do slonov krokodilov antilop opic hellip Z namenom da omogoči preživetje številnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst je nepalska vlada ustanovila štiri rezervate ndash Čitvan Sagarmatha Langtang in jezero Rara ki skupaj merijo več kot 3000 kvadratnih kilometrov

Nepalsko prebivalstvo je nepregle-dna množica ljudstev ki jim že stoletja

Mount EverestMolilni mlinčki

Budistični tempeljBoudhanath Stupa

Katmandu

Ama Dablam

28uspeva dokaj harmonično prebivati skupaj se prilagajati novim idejam vrednotam in prišlekom ki prihajajo od vsepovsod Po besedah mnogih ki so obiskali Nepal so Nepalci zlati ljudje To sem med obiskom Nepala občutila tudi sama Kljub pomanjka-nju in revščini so vedno nasmejani pripravljeni na pogovor in čakajoči na majhno pozornost mimoidočih Nji-hova prijaznost se iz mesta stopnjuje proti vedno višjim vasicam ob vznožjih osemtisočakov Višje ko greš bolj pri-jazni in iskreni so Neverjetna je hvale-žnost otrok ko jim podariš staro igračo svinčnik ali sladkarije

Nepalci so zelo vraževerni Tako hindujci kot budisti imajo svoje vraže in pravila ki se jih držijo in jih

spoštujejo Zanimivo je na primer da družina preden se vseli v nov dom prosi astrologa da določi najugodnejši datum vselitve Prav tako astrologi zaročencema določijo najprimernejši dan za poroko Predvsem strogo se držijo pravil v zvezi z vero Tako pred vhodom v tempelj ne smejo jesti in piti Pravilo ki se ga strogo držijo tudi turisti je da se mimo templjev in znamenj (čorteni maniji) vedno hodi le po levi strani prav tako pa se v smeri urinega kazalca vrtijo tudi molilni mlinčki

Zanimivo je da v popolnem sožitju uspevata dve tako različni verstvi Na eni strani budizem ki spoštuje vsa živa bitja

in deluje v sožitju z naravo na drugi strani pa raquokrvavilaquo hinduizem Vsaj tako se ti zdi ko opazuješ budistične molilne mlinčke ki jih poganja voda pisane molilne zastavice katerih molitve veter odnaša bogovom na drugi strani pa kr-vave daritve živali v hindujskih templjih Kljub tem daritvam pa imajo hindujci nekatere živali za svete in jih je prepove-dano ubijati

Krava je v Nepalu sveta z zakonom zaščitena žival Predstavlja boginjo La-ksmi ndash boginjo bogastva Kljub prome-tnemu kaosu ki vlada na katmandujskih ulicah ima krava vedno prednost Lahko se sprehaja po ulicah se ustavi sredi ceste ali uleže pred vhod v tempelj nihče je ne bo preganjal Sveta žival je tudi slon ker ima Ganeš ndash sin boga Šive

ndash slonovo glavo Ko gre slon po cesti se verni Nepalci dotikajo prahu na odtisu njegovih nog in si ga kot raquotikelaquo priti-skajo na čelo Svete živali pa so tudi bik opica in čmrlj

Poleg trekinga in alpinizma ki sta med turisti najbolj priljubljeni aktivnosti pa Nepal ponuja tudi vrsto drugih špor-tov in aktivnosti Vedno bolj popularni so rafting na rekah Kali Gandaki Bhote Kosi in drugih gorsko kolesarjenje vožnja z motorji bungee jumping in seveda džungelski safari v Kraljevem narodnem parku Čitvan

V Nepalu lahko vsakdo najde nekaj zase Ko potuješ po tej skrivnostni deže-li sprva sploh ne opaziš da spada med

najmanj razvite dežele našega planeta Naravne lepote mogočna arhitektura kulturna raznolikost in iskreni ljudje te tako prevzamejo da socialni položaj ljudi kar spregledaš

Ko sem pred tremi leti prvič obiskala Nepal se mi je zdelo da deželo kar dobro poznam saj sem videla nešteto diapozitivov in slišala mnogo zgodb ki mi jih je pripovedoval ati vsakokrat ko se je vrnil iz Nepala Pa sem se motila Ko sem prvič stopila na nepalska tla sem šele začela spoznavati to prekrasno deželo

Čeprav prvi vtisi niso bili ravno tako zelo krasni Prvi stik s Katmandujem glavnim mestom Nepala je bil zame rahlo šokanten Vsepovsod gneča smeti ki jih mečejo kar skozi okna na

ulico smrad hellip Po cestah ki si sicer niti ne zaslužijo imena ceste se sprehajajo krave krdela uličnih psov ljudje vozijo rikše avtomobili in motorji in to vse povprek Zmešnjava avtomobilov motorjev in rikš ki se ob neprestanem hupanju raquolovijolaquo po katmandujskih ulicah je neverjetna Zdi se da je edina obvezna oprema na avtomobilu delujoča hupa saj vozniki neprestano hupajo Zanimivo je tudi da mora na motorju imeti čelado samo voznik in to ne glede na to da po navadi vozijo s sabo več ljudi velikokrat kar cele družine

Po prihodu v Nepal smo prve tri dni preživeli v Katmanduju kjer smo uredili

Namche Bazar Nepalski otroci Patan - Hindujski tempelj

Sežiganje mrtvihSamostan v Tengbocheju Tabla Everest

29

in nakupili vse potrebno za treking Znamenitosti mesta si v tem času nismo uspeli ogledati saj so bile trgovinice in ulični prodajalci preveč prepričljivi s svojimi ponudbami in sem večino časa preživela na glavni turistični ulici Thamel ter barantala za nižje cene

Po treh dneh Katmanduja ko sem se ravno navadila na ljudi mestni utrip gužvo in me smeti in smrad niso več motili Katmandu pa je postajal vedno bolj zanimiv in privlačen smo se odpravili na treking Do Lukle ki je bila naše izhodišče za treking smo iz Katmanduja poleteli z letalom Jetstream 41 letalske družbe Yeti Airlines Med poletom ki je bil prav gotovo eden od vrhuncev tega potovanja sem prvič videla sedem- in osemtisočake med njimi tudi Everest Že iz zraka je bil videti mogočen Po izjemno zanimivem pristanku na najkrajši in najstrmejši pristajalni stezi kar sem jih kdaj videla smo v Lukli poiskali lodge kjer smo se dobili z našima nosačema Tekijem in Pembo Oba sta bila doma iz vasi ki je bila iz Lukle oddaljena dva dni hoje z delom nosačev pa sta služila denar za svoji družini

Treking pod Everest smo torej začeli v Lukli ki leži na nadmorski višini 2840 m Načrtovano je bilo da se prvi dan odpra-vimo do vasi Phakding do koder smo prispeli po približno dveh urah hoje Ker je bila pot ki nas je čakala naslednji dan veliko bolj strma in zahtevna smo se odločili da bomo nadaljevali Tako smo prvi dan prišli do vasi Monjo (2840 m nmv) kjer smo našli prijeten lodge v

katerem smo prespali Tu sem tudi ugo-tovila da je hrana v nepalskih vasicah veliko bolj okusna kot v katmandujskih restavracijah Drugi dan trekinga nas je čakala hoja do Namče Bazarja ki leži na nadmorski višini 3440 m Kmalu po za-četku hoje smo prišli do vstopa v Naci-onalni park Sagarmatha Tu smo morali pokazati karte in posebne treking potne liste V nadaljevanju poti smo prišli še do vojaške kontrole kjer se je postopek s kontrolo kart ponovil Po približno treh urah hoje smo prišli do Namče Bazarja vasi ki jo imenujejo tudi mesto Šerp Namče Bazar je glavno mesto in trgo-vsko središče regije Khumbu ki je ime dobila po istoimenskem ledeniku Po kosilu in kratkem počitku v lodgu smo se odpravili do samostana nad vasjo ki je sedaj preurejen v muzej V muzeju so razstavljeni predmeti ki jih po nepalskih vaseh še danes uporabljajo v vsakda-njem življenju Ogledati si je mogoče tudi slike in dokumentacijo o Mount Everestu ter fotografije Šerp ki so osvo-jile Everest Med njimi so našli tudi sliki Ang Dorjeeja in Pasang Tenzinga ki sta bila leta 2000 z atijem in Davom na vrhu Everesta

Naslednji dan nas je čakala hoja do vasi Tengboche Ta del poti je bil eden izmed bolj zahtevnih saj se je že na začetku pot začela strmo spuščati in ker smo morali nekje pridobiti novih 600 višinskih metrov se je kar hitro začela strma pot navzgor Vse raquominus metrelaquo ki sem jih preklinjala na poti navzdol pozabim ko mi ati pokaže Ama Dablam Šesttisočak ki sta ga maja 1996

v severozahodni steni po prvenstveni smeri preplezala Vanja Furlan in Tomaž Humar za kar sta dobila najprestižnejše alpinistično priznanje ndash Zlati cepin Sicer pa meni osebno eden najlepših vrhov Hojo sta poleg strmine oteževali tudi vročina in vlaga ki ju na takšni višini nisem pričakovala Ves trud je bil poplačan ko sem končno prišla do cilja kjer nas je pričakal čudovit razgled na Lhotse in Everest Vas Tengboche leži na nadmorski višini 3860 m V vasi je glavni budistični samostan v Nepalu sicer pa eden najlepših na svetu Samostan je v devetdesetih letih pogorel zdaj pa je povsem obnovljen Imeli smo enkratno priložnost da smo lahko bili prisotni pri obredu Na začetku sta dva mlada meniha vernike poklicala k obredu s piskanjem na ogromni školjki Obred je bil zelo zanimiv večino časa zelo umirjen trije menihi so molili naprej ostali pa za njimi na trenutke pa je umirjenost zmotil močan udarec na gong igranje na piščalke in zvončke ter glasno petje Izredno zanimiva je bila tudi sama molilnica ki je bila poslikana z budističnimi podobami najbolj pa je izstopal ogromen pozlačen kip Bude Obisk samostana mi bo ostal v posebnem spominu tudi zato ker me je eden od menihov blagoslovil z rdečo vrvico okoli vratu ki je za zdravje in dolgo življenje ter rumeno ruto ndash kato za srečo

Pot nas je iz Tengbocheja vodila skozi vasi Deboche in Shomare do vasi Periche (4240 m nmv) Pot mimo prostranih travnikov in njiv mimo vasi

Barva za tike Kip Bude Nepalski otroci

30je bila iz dneva v dan bolj zanimiva Sončno vreme mogočne gore neverjetna pokrajina in iskreni ljudje so nam lepšali vsakdan na poti proti našemu cilju Molilne zastavice molilni mlinčki in čorteni so zbujali navdušenje nad preprostostjo budizma Otroci ki smo jih srečali na poti in jim podarjali kulije in stare igrače pa me še danes spravijo v dobro voljo ob spoznanju kako lahko malenkosti nekomu polepšajo življenje Ko smo prispeli v Periche smo najprej opazili spomenik iz nerjavečega jekla v obliki prerezanega stožca v notranjosti pa vrezana imena vseh ki so se do leta 2005 smrtno ponesrečili na Mount Everestu in okolici Takoj nam je v oko padlo ime atijevega prijatelja Marka Lihtenekarja ki se je po uspešno osvojenem vrhu Everesta 21 maja 2005 smrtno ponesrečil pri sestopu z gore

Četrti dan trekinga smo prispeli do vasi Dingboche (4358 m nmv) ki mi je v spominu ostala predvsem zaradi najbolj okusnih momotov ki sem jih jedla na potovanju po Nepalu Momo je tipična nepalska jed podobna našim cmokom Ponavadi so polnjeni z zelenjavo ali mesom in so lahko kuhani ali pečeni Postreženi so skupaj z različnimi pikantnimi omakami Postanek v Dingbocheju pa mi je poleg najboljših pečenih sirovo-tuninih momotov ostal v spominu tudi zaradi aklimatizacijske ture ki smo jo naredili Bila je sicer ena zahtevnejših aklimatizacij na trekingu vendar tudi ena lepših Vrh grebena ki smo si ga

zadali za aklimatizacijo nas je presenetil s čudovitim ledeniškim jezerom in Ama Dablamom ki se je dvigal nad njim Naslednji dan nas je čakal eden daljših kosov poti Do zadnje vasi pred končnim ciljem Kala Patarjem smo morali opraviti 700 višinskih metrov Pot nas je peljala po grebenu nad vasjo Periche in naprej do morene ledenika Khumbu mimo Thokle do vasi Lobuche (4910 m nmv) Po kratkem počitku v lodgu smo se odpravili na aklimatizacijo Pot nas je peljala mimo Italijanske piramide ndash mednarodnega observatorija in laboratorija do bližnjega grebena Z vrha grebena smo lepo videli pot proti vasi Gorak Shepp Kala Patar Italijansko piramido pred nami pa se je bohotil Nuptse Po vrnitvi v lodge sem kljub aklimatizaciji dobila svojo porcijo višinskih neprijetnosti Razbijanje v glavi se je kljub vztrajnemu preganjanju s tabletami nadaljevalo še dolgo v noč in mi kratilo prepotreben spanec

Vrhunec trekinga je bil vzpon na Kala Patar (5550 m nmv) Iz Lobuch smo se podali proti zadnji vasi Gorak Shepp in naprej proti vrhu Kala Patarja Vso pot smo tekmovali z meglo ki nam je vztraj-no sledila Višina je delala svoje noge so bile vedno težje dihanje pa je postajalo vedno težje Za spodbudo se nam je na poti razkril Everest Tokrat je bil res čisto blizu Hitro sem se ga nagledala in po-slikala saj ga je minuto zatem že zakrila megla Bolj kot smo se približevali vrhu bolj je sonce kurilo meglo in na vrhu nas je pričakal čudovit razgled Everest Lhotse Nuptse Pumo Ri ledeni slap le-

denik Khumbo hellip vse je tako ogromno mogočno in čudovito Občutek na vrhu je bil enkraten Po obveznem slikanju smo kar obsedeli in občudovali bele vrhove okoli nas Z vrha smo sestopili po drugi poti ker smo se namenili poiskati spominsko tablo Janezu Jegliču ndash Jo-hanu ki je leta 1997 omahnil z grebena Nuptseja po tem ko sta s Tomažem Hu-marjem preplezala prvenstveno smerPo doseženem cilju trekinga ndash osvojitvi Kala Patarja smo se naslednji dan iz Lobuch odpravili nazaj proti Namche Bazarju od koder smo zadnji dan trek-inga odšli do vasi kjer smo začeli ndash do Lukle V Lukli smo prespali nato pa takoj zgodaj zjutraj po slovesu od nosačev s prvim letalom poleteli v Katmandu Vrnitev v Katmandu je bila rahel šok Iz mirnega podeželja nazaj v gnečo in hrup Ker smo imeli le tri dni časa pred odhodom domov je bilo potrebno Katmandu seveda čim bolje izkoristiti in raziskati Katmandu je zaradi svoje čudovite arhitekture pod UNESCOvo zaščito Prvi dan smo se najprej odpeljali do mesta Patan kjer smo si ogledali Durbar Square ndash staro mestno jedro kjer so nekoč ustoličevali kralje in kjer živi boginja Kumari ki je žal nismo uspeli videti Smo pa v hindujskem templju bili priča daritvi koze hindujskim bogovom Po vrnitvi v center Katmanduja smo si šli ogledati največjo znamenitost Katmanduja ndash Boudhanath Stupa bolj poznano kot Budine oči Stupa ki je ena največjih na svetu je od leta 1979 na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine Prvi dan v Katman-

Sveti mož Vzletno pristajalna steza v Lukli Z atijem na vrhu Kala Patarja

31

duju po vrnitvi s trekinga smo zaključili z nazdravljanjem na uspešno izveden treking v restavraciji Rum Doodle kjer so leta 2000 praznovali svoj uspeh na Everestu tudi člani odprave Ski Everest 2000 Posebnost te restavracije je da vsi osvajalci Everesta dobijo svojo člansko kartico s katero lahko v restavraciji Rum Doodle jedo brezplačno

Naslednji dan smo si ogledali tempelj Pashupatinath ki je eden najpomemb-nejših Šivinih templjev na svetu Tempelj je v vzhodnem delu Katmanduja ob reki Bagmati Zraven templja ob reki se na-haja tudi nepalski Varanasi kjer zažigajo umrle pepel pa nato raztrosijo v reko Sam pogled na mrtveca ki gori ob reki

je sprva grozljiv a dlje časa kot opazuješ dogajanje bolj logično in normalno se zdi vse skupaj Bolj šokantno je kako sto metrov nižje otroci plavajo v reki ženske pa perejo posodo in oblačila V templju in njegovi okolici je polno sadhujev ndash hindujskih svetih mož ki meditirajo in za plačilo pozirajo turistom Po napor-nem ogledu templja Pashupatinath smo se z rikšami odpeljali do stupe Swo-yambhunath ki je starodaven religijski kompleks na vrhu hriba v zahodnem delu Katmanduja Stupa je turistom bolj znana pod imenom Opičji tempelj ker na SZ delu templja živijo svete opice S templja se razkriva čudovit pogled na Katmandu Zadnji dan v Nepalu je bil

rezerviran za še zadnje nakupe in odkri-vanje najboljših katmandujskih slaščic Vse od tehnične opreme do oblačil ndash ko se naučiš barantati je Katmandu raj za nakupovanje

Kljub katastrofalnemu prvemu vtisu me je Nepal očaral Zdaj sem končno ra-zumela atija in druge zakaj se venomer vračajo tja Kaj je tisto kar te v Nepalu tako prevzame je najlepše opisal ati ko se je leta 1999 prvič vrnil od tam raquoPo-polnoma drugačen način življenja Ljudje so tam pripravljeni pomagati Vse delajo počasi mirno z dobro voljo Čisti balzam za dušolaquo

Tadeja Oderlap

mežičarji po svetutokrat se bomo odpravili malo dlje No zelo daleč pravzapravNaš cilj je država ki je po velikosti druga Na svetu ndash s pisaNo mešaNico Narodov v velemestih ki se še vedNo širijo Na drugi straNi pa z ogromNimi polji zasejaNimi s pšeNico iN koruzo s trgovskimi ceNtri ki so prava mala mesteca iN NeskoNčNimi ravNimi cestami po katerih Nihče Ne vozi prehitro jezera iN jezerca so posuta po deželi ki v svoji NotraNjosti skriva zaloge Nafte Na dveh straNeh državo obdaja širNo morje deli pa visoka gorska veriga če vam Naštejem še medvedi iN hokej javorov list iNdijaNci iN zlatokopi je bilo Namigov dovolj da ste ugaNili kam smo NameNjeNi ida paradiž

Kdo ste in kje živiteSem Franc Potočnik in živim v Kanadi v provinci Alberta v njenem glavnem mestu Edmonton

Kako dolgo ste že tam in zakaj ste tja odšli

V Kanadi živim že 46 let Iz Mežice sem odšel raquos tre-buhom za kruhomlaquo nekaj časa preživel v Nemčiji in Franciji potem pa sem bil odločen oditi nekam dlje Avstralija ali Kanada sta bili dve možnosti ndash in

ker je ladja proti Kanadi odplula prej sem se pač vkrcal nanjo

V čem se nov kraj in vaše zdajšnje življenje najbolj razlikujeta od tistega prej

Edmonton je milijonsko mesto v katerem v sožitju prebivajo ljudje vseh narodnosti Tu ima človek veliko možnosti za zaposlitev ndash nemalo ljudi ima dve celo tri različne službe Nekatere vsak dan druge morda dva- trikrat na teden po nekaj

ur Pač glede na potrebe in želje po recimo nakupu hiše ali česa drugega Življenje v Edmontonu zaradi takih možnosti zaenkrat ni predrago tudi prihodnosti se ne bojimoZimske temperature so tu precej nižje kot doma (Do -25 stopinj celzija otroci še redno hodijo v šolo) Je pa mraz suh tako da kepe sploh ne moreš narediti ker je tudi sneg tako suh da se ne sprime Tako je pozimi poleti so pa največja nadloga komarji

ki najdejo odlične pogoje za razvoj v vseh mlakah in jezerih

Kaj vam je tam najbolj všečVšeč mi je pokrajina narava Rad hodim kampirat ob jezera uživam v ribolovu Na razpolago je tudi veliko športnih objektov tako da vsak najde kaj po svojem okusu

Kaj najbolj pogrešatePogrešam Mežico in življenje v njej kakršno

32

sem poznal v mladosti

Kako pogosto se vračateprihajate na obisk v domovino

Domov pridem vsaki dve ali tri leta Vesel sem da sem v svoj rojstni kraj uspel pripeljati tudi svoja dva otroka (ki sta nekaj časa v Mežici obiskovala osnovno šolo oz vrtec) z

družinama da so tudi oni spoznali prelepo Koroško in Slovenijo

Kako vidite Mežico ko pridete domov

Po 46 letih odkar sem zapustil Mežico se počutim malo tujega Mnogih znancev več ni tudi življenje teče drugače Manj je sproščenega druženja

Živi blizu vas še kaj SlovencevKorošcev Se srečujete

Tukaj je precej Slovencev pogosto se srečujemo ndash na kavici ali na prireditvah

v letos odprtem novem Slovensko ndash kanadskem kulturnem centru ki se lahko pohvali s plesno dvorano za 300 ljudi knjižnico kapelico in sobo za srečanja Do lani smo se dobivali v leta 1967 zgrajenem domu ki so ga zaradi gradnje ceste podrliKorošcev pa skoraj ni več

le dve družini drugi so na žalost pomrli

Ali v trgovinah najdete tudi kakšne izdelke iz Slovenije

V Edmontonu smo že pred leti našli italijansko trgovino kjer dobimo tudi slovenske izdelke malinovec kavo barcaffe Radensko ribe nudeljčke skoraj vse

Kaj vedno odnesete s seboj ko se vračate z obiska v domovini

Ob povratku s seboj odnesemo CD-je s slovensko glasbo slovenske knjige pa tudi

kakšno flašo šnopsa

Tipična jed pijača kakšen poseben običaj v novi deželi

Kanadska specialiteta je goveji steak na ražnju pečena koruza in krompir tudi piščančje perutničke lahko dobiš na vsakem koraku ndash pripravljene na tisoč in en način od običajno spečenih do

raquohot chicken wingslaquo ki so izdatno začinjene Pijača je whisky pa morda še za Slovence neobičajna kombinacija pivo z dodatkom clamato juice (to je mešanica sokov neke školjke paradižnika in zelene) Tudi običaja da ti v lokalu kavo za ceno ene dotakajo tako dolgo da prazno skodelico obrneš v Sloveniji ni Ali pa prijaznost ko poleti takoj ko sedeš na mizo brezplačno dobiš vrček s prijetno hladno vodoObičaj da se največji

dnevni obrok postreže ob šestih zvečer (kar menda z novim delovnim časom vse bolj prihaja v navado tudi v Sloveniji) je pa kriv da se prepogosto kile kar kopičijoZaradi temperatur ki pozimi sežejo tudi do -30 stopinj celzija si lahko privoščimo ribolov na zaledenelih jezerih ndash na led zapelješ z avtom izvrtaš luknjo čez to luknjo postaviš šotor in nato v zavetrju čakaš da bo riba prijela Zanimiva izkušnja ndash če le led ne prične pokati

Poslušate slovensko glasbo Katero

V živo zelo rad poslušam Radio veseljak pa CD-je s slovensko glasbo Seveda je pa No1 še vedno Avsenik

Bi sami dodali kakšno zanimivost misel sporočilo

Pregovor raquoPovsod je lepo doma je najlepšelaquo je dobil v šestinštiridesetih letih poseben pomen Moj dom bo vedno Mežica a dom je s tem ko mi je dala kruh ko so tu zrasli moji otroci in rasejo moji vnuki postala tudi Kanada Zato ko sem tu se prav vsak dan spomnim na Mežico Ko pa pridem domov na obisk se mi kmalu prične tožiti po vnukih in kanadskem vsakdanjiku A tako razpeti med dva doma s(m)o najbrž vsi ki živijoživimo v tujini Šele z oddaljenostjo pričneš ceniti tisto kar je zares pomembno

POPRAVEKNa žalost nam jo je v prejšnji številki Šumca zagodel tiskarski škrat V članku raquoO ribičih in ribištvulaquo je v stavku V eni jeseni dobijo povprečno 120000 ndash 150000 iker iz njih pa pride 80 90 v dobrem letu tudi 100 mladic izpustil nekaj ničel Pravilno je seveda da v enem letu iz iker dobijo od 80000 90000 v dobrem letu tudi 100000 mladic Šele tako je jasna pohvala da je to odstotkovno zelo uspešno Ida Paradiž

33

Letos je izšla knjiga Marjete Žebovec Slovenski književniki rojeni od leta 1930 do leta 1935 v katerih je poleg najpomembnejših slovenskih literarnih ustvarjalcev svoje zaslužno mesto zase-del tudi Marijan kar kaže na to da je v tovrstnem kulturnem segmentu pustil neizbrisen pečat Pomembno je njegovo delo s področja natančnega poznavanje kratkih japonskih pesniških oblik ime-novanih haiku Je torej pesnik pisatelj poleg tega tudi izumitelj vsekakor pa človek tisočerih interesov Je ustanovitelj skupine Literarno gledališče Treska ki je prineslo svež veter kulture v naš mali kraj in ki to poslanstvo uspešno opravlja še danes ndash čeprav brez Marijana Na nje-govo pobudo za začeli izdajati literarni

list Šumc predhodnika časopisa ki ga trenutno držite v rokah O svojem živl-jenju govori globoko iskreno zato je po-govor z njim pristen in nepozaben Manj sva klepetala o haikujih in njegovem literarnem ustvarjanju saj mi je dejal raquoO tem si lahko sama prebereš v mojih knjigah To lahko vsak Jaz ti bom pove-dal nekaj česar ne moreš prebrati nikjer veljalaquo Velja In sva klepetala o njego-vem zanimivem življenju o nepozabnih dogodivščinah O drobnih utrinkih in zgodbah ki so se dogodili nekje nekoč

Ne mara nizanja suhoparnih podatkov Življenje se namreč piše še kje drugje Da je bil precej razigran fant da se je celo rad pretepal sem izvedela Upornik torej Da je opravljal vrsto zanimivih poklicev In rešil nekaj življenj Slednje je morda bolj pomembno kot kar koli dru-gega Kar misli tudi Marijan sam In mi že nariše svoj izum Ki je bil celo patentiran Gospod Marijan kje naj začneva Mogoče od tistega trenutka dalje ko ste prišli v Mežico

Hja vselej je treba začeti od začetka To upoštevam pri vsem kar delam tudi pri svojih izumih Pravim da je treba začeti pri Grkih in Rimljanih prebrati knjige o

njih Vse pravzaprav že obstaja le po-novno je treba nekje začeti to obuditi Pa o izumih malo pozneje

Torej ndash začniva od začetka Kako vas je privedla pot na Koroško

Veš rad sem se pretepal Želeli so se me znebiti ndash oziroma hoteli so da se po-boljšam zato so me poslali v Mežico Ko sem prišel sem bil star 14 let Oče se je dogovoril z dimnikarjem Magdičem ki je videl da sem sposoben da znam po-

metati dimnike In to sem nato počel po vsej Koroški V Črni v Rudarjevem je bilo veliko hiš imeli so me zelo radi še po-sebno ženske Čez nekaj časa me je pus-til kar samega sam sem lahko računal in pobiral denar Takrat sem stanoval na Poleni Spominjam se da se mi je enkrat zlomila žica na dimnikarski palici Na Glančniku so to znali zvariti a mojster je bil jezen Udaril me je z zlomljeno palico in pobral ves denar Jaz pa sem prav tako jezen šel za njim hellip

Torej kot dimnikar ste bili samouk Za kakšen poklic pa ste se šolali

V Sveti Trojici kjer sem odraščal ndash sicer sem se rodil v Zagrebu kjer so delali

moji starši ndash sem obiskoval osnovno šolo končal sem jo v Mežici Nato sem obiskoval rudarsko šolo v Trbovljah A sem se kmalu stepel z vzgojiteljem Uf ni bilo lahko ta je bil trener boksa hellip Skratka decembra 1959 sem se vrnil v Mežico Veš takrat sem izumil postopek za reševanje potapljajočih se ljudi Ne-kega dne sem šel v kino spominjam se da je bila Meža bela od peska Prišel sem do mostu in videl kako dva skačeta v vodi Ker je bila Meža tako bela nisem videl otroka ki se je utapljal Moška sta

O tistih drobnih stvareh ki jih ne moreš prebrati v knjigah hellip

marijan mauko je vsekakor svojevrstno zaznamoval koroški pa tudi slovenski kulturni prostor poleg objav v različnih publikacijah je izdal več knjig ndash pesniških zbirk in strokovnih del o literarni teoriji

34ga poskušala spraviti na kopno pa jima ni uspevalo zaradi visokega zida Ko se jima je končno posrečilo sem iz ust otro-ka izsesal zrak nesnago naplavine pe-sek To sem storil dvakrat hellip in otrok je prišel k sebi To je bila svojevrstna meto-da za tisti čas vsi so namreč počeli ravno obratno pihali zrak v usta Veš si izumi-telj ali pa nisi Tretje poti ni Nato sem se odpravil naprej v gostilno Naročil sem si raquokavbojcalaquo (tj malinovec in žganje) da sem si izplaknil usta polna peska

Nepozabna izkušnja rešili ste človeško življenje

Da to je bilo prvič Nekoč pa je bilo v Velenju bil sem na udarniškem delu Jaz brat in dva Trojičana Z njima sem se največkrat stepel hahaha Nekaj smo si celo v sorodu a to ni pomembno pomembno je le da smo se imeli lepo Skratka videli smo nosečnico ki je hodila po pomolu iz debla naenkrat je padla v vodo Bil sem dober plavalec pripeljal sem jo na kopno Vzdignil sem jo bila je težka morali so mu priskočili na pomoč To je bilo drugič da sem rešil življenje

Bili ste torej dober plavalec Ste se ukvarjali še s katerim športom

Da predvsem z alpinizmom Bil sem tudi dober akrobat na kolesu Ah s šolo pa nisem imel toliko sreče Moral sem jo začasno zapustiti ko sem zbolel za osteomielitisom (tj vnetje kostnega mozga) Na Ptuju so mi dajali opij Vsi so mislili da bom umrl Če sem se zasmejal sem takoj padel v nezavest A na koncu smo se vendarle vsi smejali Izboljšalo se je po več kot desetih injekcijah Spo-minjam se da se je prijatelj očeta ki me je obiskal v bolnici zadrl raquoBi rad bil narkomanlaquo Hahaha a prebolel sem abstinenco Po bolezni pa sem bil tako šibak da nisem mogel vzdigniti 30 kilo-gramov barve Takrat so restavrirali cer-kev pri Trojici najeli so me da sem nosil kipe moj dedek je bil namreč cerkveni pleskar

Ste opravljali še katero drugo delo poleg tega da ste bili pozneje rudar in varilec

Da nosil sem pošto zaposlili so me za dva meseca Delal sem tudi v Mariboru

na upravi cest bil sem glavni skladiščnik A sem pustil službo ker nisem smel biti več v nabavi Poleg tega pa mi je sonce preveč sijalo v pisarno vzeli so mi celo tajnico Veš ni bilo dobro Nato sem šel k vojakom Za sabo imate mnogo izkušenj z različnih področjih Lahko bi rekli da vam je pri vsem pomagala zdrava pamet hellip

Da vedno sem bil jezen ker ni bilo koga da bi uredil kakšno stvar Pa mi je nekoč dejal dober res dober prijatelj raquoNaredi samlaquo Takrat sem si rekel da raquogliha vkup štrikalaquo Razumel me je In mi dal vedeti da moram poskušati ustvarjati izumljati Zame so Švicarji dober narod Ker ne mislijo da so pametni ampak ker nekaj poskušajo narediti

Kot ste vselej poskušali vi hellip Pa veliko ušes ni bilo pripravljenih prisluhniti vašim idejam A roko na srce s po-ezijo je bilo drugače Ste vsekakor uveljavljeni slovenski pesnik pojavl-jate se v mnogih strokovnih študijah predvsem zaradi haikujev Kdaj pa ste napisali svojo prvo pesem

Lahko ti jo zrecitiram če želiš Ščinkavec ptiček lepi je bil in nas je vse razveselilHahaha to je moja prva pesem iz osnov-ne šole Še danes jo znam na pamet

Zelo lepo Kdaj pa ste se navdušili nad haikuji

Haikuje poznam že od ranega otroštva Moja mama je bila pesnica ljubiteljska

igralka in režiserka če omenim je po vojni režirala Prešernovo Železno cesto Oče je prebarval lokomotivo jaz pa sem bil strojevodja s piščalko A da ne zaidem preveč in se vrnem k haikujem ndash veš Slovenci smo imeli že v stari Ju-goslaviji pregled japonske književnosti hellip Poskusil sem nekaj novega Vse o tem si lahko prebereš je zapisano Po-vedal ti bom kaj drugega

Torej ndash povejte mi kaj več o vaših izumih

Veliko sem krmaril okrog po svetu Veliko sem se naučil V Uradnem listu Republike Slovenije (512006) je bil patentiran moj izum za proizvajanje najbolj čiste energije na svetu gre za metodo s stisnjenim zrakom Ja izum je bil patentiran a tega nihče ni pripravljen uresničiti

Zaenkrat gospod Marijan Morda pa nekoč bo vendarle znal kdo prisluhniti in bo v tem videl potencial morda prihodnost za človeštvo Pomembno je da nikoli ne odnehate in da ostanete tako izvirni iznajdljivi edinstveni polni volje ustvarjalnosti in idej

Vsekakor

Hvala za vaše iskrene in zanimive utrinke

In bil je čas da zaključiva najin klepet In bo čas ko bom spet stekla čez travnik k Marijanu na pogovor

Nina Petek

35

na pragu najbolj čarobnega ndash in tudi vraževernega meseca v letu ndash je dlg treska mežica 1122012 v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer ob treski z naslovom vraževerje sveta avtor večera lovro vreš je na kratko predstavil istoimensko knjigo etnologa damjana j ovseca ukvarjali pa smo

se predvsem z vprašanji kot so zakaj trkamo na les Kako zacoprati fanta Katera števila so srečna Kako odvrniti nesrečo če razbijemo ogledalo zakaj dimnikarji prinašajo srečo če ste prireditev zamudili vse odgovore najdete v omenjeni knjigi

večer je glasbeno dopolnil domen

vreš kot bralci pa so nastopili nina vogel martin perčič lovro vreš in ajda vasle člani društva so pripravili tudi tradicionalni mali adventni bazar z drobnimi darilci in voščilnicami po simboličnih cenah

Ajda Vasle

leva fotografija stojita domen in lovro vreš sedijo marijan mauko ajda vasle martin perčič in nina vogel desna fotografija utrinek z bazarja (avtorica dorica vasle)

VRAŽEVERJE SVETA Večer Ob tresKi

19 oktobra 2012 je društvo literarno gledališče treska mežica v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer o prvem slovenskem blaženem škofu antonu martinu slomšku ponavadi se njegovi biografi največ ukvarjajo z njegovim narodnobuditeljskim in dušnopastirskim delom tokratni večer

pa se je osredotočil na njegovo manj znano in raziskovano poezijo ki jo je avtor večera peter peruzzi prepletel z znano slomškovo pridigo svoj jezik je treba spoštovati

na prireditvi je sodelovalo tudi kulturno pevsko društvo sv lenart s plata pod vodstvom zborovodkinje

Klavdije Freidl prepevali so uglasbene ponarodele slomškove pesmi za katere se pogosto zmotno misli da so ljudske

Besedilo so brali člani dlg treska mežica erika žagar dorica vasle lovro vreš in ajda vasle

Ajda Vasle

leva fotografija pevci zbora sv lenart s plata desna fotografija lovro vreš erika žagar dorica vasle ajda vasle (avtor štefan erjavc)

SVOJ JEZIK JE TREBA SPOŠTOVATI ndash Večer ob treski o blaženem Antonu Martinu Slomšku

36

37

vzrok za nastanek te zvrsti njegovega slikarskega opusa je tesno povezan z njegovo življenjsko zgodbo odraščal je v rudarski družini in že v otroških letih v globinah podzemnih rovov odkrival ndash ne le teme in nevarnosti ndash temveč tudi svetlobo in predvsem čarobni svet barv in likov ki jih je v tisočletjih izoblikovala naravamilan pečovnik je v rudniku opravljal delo nadzornika in že takrat je postal navdušen zbiralec mineralov in fosilov v njih je prepoznal skrivnosten preplet majhnega in velikega ndash mikrokozmosa in vesolja ndash vidnega in nevidnega Kot slikar svoje najljubše kamnine po svojem videnju in občutju projicira na platno likovno jih razdrobi poveča in jim šele naknadno s pomočjo svetlobnih odtenkov in posebnega nanosa barve vrne trdnost in obliko tako vidno in otipljivo ki zlahka odpira vrata v svet domišljije v svet čudovite igre teme in svetlobe barv likov in črt ob slikah milana pečovnika začutimo skrivnostni svet in delo narave tudi vsi tisti ki nam ni bilo dano videti in doživeti zakladov podzemnega svetasicer pa obsežen opus njegovih drugih slik izžareva lepoto koroške pokrajine ter čudovita tihožitja rož ki so ga spremljale na njegovih gorskih in smučarskih poteh pripovedujejo življenjsko zgodbo od otroštva do danes od sonca obsijanih pokrajin rož do medlega sija karbidovk s katerimi je pod zemljo odkrival čarobni svetsvojo umetniško nadarjenost je pokazal tudi pri obnavljanju fresk z izdajo koledarja z rudarskimi motivi napisal in izdal pa je tudi knjigo o svojem rojstnem kraju raquoHelena nekoč in daneslaquomilan pečovnik je svoje znanje dopolnjeval v likovni šoli mentorja ervina Kralja svoja spoznanja pa pogosto deli z drugimi likovniki s katerimi sodeluje na skupnih razstavah koroških likovnikov predvsem pa se s svojimi slikarskimi umetninami osebno predstavlja na samostojnih razstavahza popotnico ob razstavi za katero pravi da je njegova zadnja in prav zato postavljena v rudarski mežici je priložil zelo staro rudarsko pesem zapisano okrog leta 1870 ženske knapice so jo pele na šihtu ko so prebirale svinčevo rudo ob malici in tudi doma Knapi pa kadar

so prišli v črno in se poveselili v gostilnah začeli so nekako tako

Lep in častit je ta knapovski stanod višjih gospodov obrajtan spoznančasti je vreden še gospod ga častiker mu žlahtnega blaga iz zemlje dobiTa knapič se v zemljo v nevarnost podatam strelja tam vrta ter rudo kopaOn dela on švica se prime ga potv nedeljo se umije je lep kot gospod

naj lepote iz podzemnega sveta očarajo tudi vas

Mirjam Lapanja

16 novemBra 2012 je Bila v narodnem domu mežica slovesna otvoritev razsta-ve sliK mineralov in Kamnin črnjansKega sliKarja milana pečovniKa poimenova-na raquolepote iz podzemnega svetalaquo

lePote IZ PoDZeMNeGa SVeta

38

VPIS IN PRODAJA

abonenti iz prejšnje sezone lahko svoje sedeže potrdijo do 05122012 pričetek vpisa za nove abonente poteka od objave v medijih pa do prve predstave oz do zasedbe mest prodaja abonmajev je v tem času v prostorih narodnega doma mežica ali preko spletne prodaje na wwwnarodnidommezicasi rezervacije so možne po telefonu 051 234 226 in preko elektronske pošte infonarodnidommezicasi

MGL LjubljanaLope de Vega VITEZ ČUDESigrajo gašper tič jure Henigman Boris ostanmilan štefe matej puc lotos vincenc šparovec jernej čampelj kg marko simčič kgtjaša železnik nika rozmantina potočnik (vskok) mojca Funkl Barbara ribnikar (alt) jure Kopušar kg v uprizoritvi nastopata statista Borislav Horvat in rok solje11 januar 2013

MGL LjubljanaNikolaj Vasiljevič Gogolj ŽENITEVigrajo jana zupančič Bernarda omantanja dimitrievska jožef ropoša sebastian cavazza gregor čušin jaka lah janez starina gaber K trseglav22 marec 2013

Šentjakobsko gledališče LjubljanaDario Fo UGRABITEV (politična komedija)igrajo silvija jovanovič Bojan vister mišo mićić gregor Hlupič jure orel grega usenik miha srdinšek david peterca gašper pavc tanja skrbinšek drago razboršekdragan remšk1 marec 2013

SLG CeljeRichard Bean KRUHigrajo vojko Belšak david čeh damjan m trbovc Blaž setnikar Branko završan Bojan umek aljoša Koltak19 april 2013

Prešernovo gledališče KRANJEnrico Luttmann SEN igrajo peter musevski vesna slapar matjaž višnar darja reichman Borut veselko vesna jevnikar miha rodman vesna pernarčič1 februar 2013

Prireditelj si pridržuje pravico do spremembe programov in do odpovedi v primeru premajhnega vpisa

CENA 65 euro v enem obroku cena predstave za izven je 17 euro 60 euro za upokojence dijake in študente

ponujamo tudi možnost obročnega odplačevanja

UGODNOSTI nižja cena vstopnic stalni sedež obveščanje o predstavah in prejemanje programa prireditev

V abonma je vključenih pet predstav slovenskih gledališč predstave se bodo začele v mesecu januarju 2013 in bodo trajale do aprila 2013

GLEDALIŠKI ABONMA za leto 2013

jKz NarODNi DOm mežica razpisuje

predstave v sklopu abonmaja 2013 so

39

40

glasilo občine mežica izhaja 4 x letno v nakladi 1550 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno

vsem ki ste s prispevki sode-lovali se najlepše zahvalju-jemo prosimo da s svojimi prispevki tudi v bodoče sodelujete ker bo le na ta način naše glasilo pestro in zanimivo

prispevki ne bodo honori-rani uredniški odbor pa si pridružuje pravico do njihovega izbora

oddaja dokumentov naj bo na digitalem mediju (tekstov-ni članki v microsoft Word-u fotografije pa priložene ločeno v formatu jpeg ali tiff in sicer na resoluciji 300 dpi s krajšo stranico najmanj 10 cm) Fotografije ki ne bodo primerne velikosti (npr snete iz spleta ndash 72 dpi 70 KB) ne bodo objavljene Fizično oddane fotografije ki ste jih prispevali lahko po objavi glasila dvignete na tajništvu občine mežica

svoje prispevke pošljite na naslov

Občina MežicaTrg svobode 1 2392 Mežica

infomezicasi

urednišKi odBor župan dušan Krebel

odgovorni urednik marjan sušnik

direktor občinske uprave Blaž šaloven

člani uredniškega odbora jožef libnik Barbara prevorčič jarneja vertačnik nina petek ida paradiž

izdala občina mežica wwwmezicasi

lektoriranje jerneja vertačnik

fotografije avtorji člankov

oblikovanje jasna Kalčič atelje jk

tisk malex doo

naklada 1550 kosov

Vitotaufer

SLEHERNIK 22december2012 ob1930 SNGNOVAGORICA

PihalniorkesterrudnikaMežicainskuPinaorlek

bOžIčNONOVOLEtNIKONCERt 25december2012 ob1800 KONCERt

loPedeVega

VItEZčUDES 11januar2013 ob1930 MGL

RAZStAVAxILIKOVNEKOLONIjECUDVčRNA 16januar2013 ob1700 CUDVčRNANAKOROŠKEM

ekaVogelnik

MAKALONCA 17januar2013 ob1700 LUtKOVNOGLEDALIŠčELjUbLjANA

BraneVižintin

A+M 25januar2013 ob1800 LUtKOVNASKUPINAGIMNAZIjERAVNENAKOROŠKEM

enricoluttMann

SEN 01februar2013 ob1930 PREŠERNOVOGLEDALIŠčEKRANj

Sobota 01 12 ob 0800BarBarin sejem na vasiNa glavnem trgu (TD Mežica) Sobota 15 12 ob 1700Srečanje z lovSkim oktetomLovski dom Mežica (LD Peca Mežica) Sobota 15 12 ob 1800Predavanje in razPrava ldquoPlečnik in koroškardquoMala dvorana ND Mežica (Klub Koratio) Torek 18 12 ob 1800PevSki večerPred ND Mežica (MPZ Mežiški knapi) Sreda 19 12 ob 1630kraSitev dreveScaPred ND Mežica (Vrtec Mežica in OŠ Mežica) Sreda 19 12 ob 1730GlaSbena medGeneracijSka delavnicaMala dvorana ND Mežica (PD Alenčice) Četrtek 20 12 ob 1700Pohod z lučkami v neznanoPred nd mežica (OŠ Mežica in PD Mežica) Petek 21 12 ob 1700Začetek dogajanja pred narodnim domomPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Sobota 22 12 ob 1500božično-novoletni direndajŠportna dvorana Mežica (IKDM Perkmandelci) Sobota 22 12 ob 2100Zabava Z nitroXin moniko pUčeLjPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Ponedeljek 24 12 ob 2100Zabava Z viLijem reSnikomPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Torek 25 12 ob 1700UpriZoritev živih jaSLicPred nd mežica (TD Mežica in MePZ Sv Jakob) Torek 25 12 ob 1800

božičnominusnovoLetni koncertgoStje večera SkUpina orLekND Mežica (Pihalni orkester Rudnika Mežica) Torek 25 12 ob 2000UpriZoritev živih jaSLicPred nd mežica (TD Mežica in ŽPZ Gorna) Sreda 26 12 ob 1700božičnominusnovoletni koncert v Podzemlju Pece Z DADA KLADENIK amp MARKO ZALETELJ Turistični rudnik na Glančniku (TD Mežica in Podzemlje Pece doo) Sreda 26 12 ob 2100Zabava S čUki in dj neYPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Petek 28 12 ob 2100Zabava Z dj boriSomPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Sobota 29 12 ob 2100Zabava Z anSambLom StiLPred nd mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks)

Organizatorji peca commerce doo Koroškimladinski kulturni center kompLekS občina mežica in tUriStično drUštvo mežica

11

wwwdecembervmezicisi

12

V tOreK 4 12 2012 je bila V NarODNem DOmu mežica slOVesNOst Ob ObčiNsKem prazNiKu Na ta DaN Namreč gODuje sV barbara - zaščitNica ruDarjeV

Govor župana

drage občanke in občani kot veleva dolgoletna tradicija se z mesecem decembrom pričnejo slovesnosti ob pra-znovanju našega občinskega praznika praznovanje nas je združilo tudi nocoj in zatorej lepo pozdravljeni na prireditvi v počastitev občinskega pra-znika občine mežica prav po-seben pozdrav velja letošnjim ter dosedanjim nagrajencem občine mežica častnim obča-nom ter gostom

tako kot običajno je občinski praznik vselej priložnost da se spomnimo ključnih dogodkov ki so zaznamovali našo zgodovino in da se izkaže zahvala najzaslužnejšim domačinom in ustvarjalcem ki so s svojim uspešnim dolgoletnim delom vidno prispevali k vsesplošnim pridobitvam in razvoju na različnih področjih delovanja

v naši občini in tudi širše današnja proslava je torej namenjena prazniku občine mežica ki simbolno sovpada s praznikom svete Barbare ki je zaščitnica rudarjev rudarjenje je skozi stoletja kraju in okolici vtisnilo neizbrisen pečat iz obrobne kmečke vasice je kraj s časom prerasel v urbano središče kjer so se gradila nova stanovanja in hiše javni objekti in ostala komunalna infrastruktura rudnik je dajal dolga desetletja vsakdanji kruh velikemu številu sokrajanom in zdelo se je da tega preprosto ne more biti konec da se brez rudnika ne da preživeti danes ko se oziramo nazaj vemo da smo kljub zaprtju rudnika ostali in preživeli odmaknjeni čas pa še vedno biva v ljudeh ki so ga doživeli in bo živel v posvetilu ki ga zgodovinskemu spominu vsako leto poklanjamo z našim praznikom

ta košček sveta ki ga pokri-va naša občina vsekakor ni največji in tudi ne najbolj znan a za vse nas ki tukaj živimo je nedvomno nekaj posebnega za nas je to okolje v svoji podobi tista domač-nost ki daje občutek varnosti in nespremenljivosti v svojih posebnostih nam ponuja tiste stvari ki ga tako jasno ločujejo od drugih krajev in s svojim utripom nam podarja obču-tek doma zato je za nas ta delček sveta lahko naš ponos in naš dom tu se počutimo suvereni in to je okolje ki ga že skozi generacije oblikujemo in ustvarjamo

praznovanje oBčinsKega prazniKa je prazniK vseH nas v tem praznovanju se zrcali naš odnos do tega doma naš odnos do sredine v

Kateri ustvarjamo ter živimo in ne nazadnje se sKozi naše praznovanje odraža naš odnos do preteKlosti do vsega tistega Kar so nam zapustile preteKle generacije

danes ko praznujemo se je potrebno ozreti na vse kar je za nami da bi lahko pogledali naprej v prihodnost v našo skupno prihodnost ki smo ji dolžni na stežaj odpreti vrata čeprav je za nami težko leto verjamem da se imamo tudi letos s čim postaviti vesel in ponosen sem da imamo šolsko poslopje ki je v svoji prenovljeni podobi prav goto-vo zopet eno izmed najlepših v slovenskem prostoru prav tako kot je bilo to pred 86 leti oziroma daljnega leta 1926

4 Decemberobčinski praZnik

13

ko so našo osnovno šolo prvič predali v uporabo z ureditvijo okolice naše šole smo letos dodali še zadnji kamenček v mozaik celostne podobe tega osrednjega mestnega prostora

z ureditvijo okolice smo pričeli lani potem ko smo v okviru projekta raquocelovi-

ta obnova mestnega jedra mežicalaquo uspešno pridobili sredstva iz evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 85 celotne naložbe občina mežica je za izvedbo projekta namenila okoli 250000 eur lastnih proračunskih sredstev s strani evropske unije pa smo pridobili 800000 eur celotna vrednost projekta znaša torej okoli 1050000 eur in obsega tudi obnovo starega pokopališča kjer bodo dela zaključena še v tem mesecu pred koncem tega leta bomo končali tudi z obnovo sanitarij in kopalnic v športni hali v okviru projekta geopark Ka-ravanke pa smo to leto uredili sprehajalo pot ndash pešngo med narodnim domom in poleno tudi letos smo obnovili nekaj kanalizacijskih vodov ter zamenjali vse svetilke na celo-tnem območju kraja mežica

velika pridobitev za kraj je prav gotovo tudi postavitev

in ureditev čebelarske zbirke mežica v nekdanjem gutenbergerjevem mlinu ki med ostalimi eksponati obsega eno najlepših zbirk panskih končnic v slovenskem prostoru v okviru zbirke je predstavljena zgodovina več kot 100 let stare stavbe in usoda njenih nekdanjih lastnikov članov družine

gutenberger v manjšem prostoru pa je urejena spominska soba rudolfa galoba ki ponazarja okolje v katerem se je ta učitelj in šolski upravitelj sokol občinski odbornik sadjar in čebelar dobro počutil in v njem rad delal ter ga predstavi kot vsestranskega človeka ki je aktivno soustvarjal zgodovino mežice

spoštovani v zadnjih mesecih se vsi skupaj soočamo z veliko gospodarsko krizo ki kot posledico prinaša recesijo z vsemi njenimi negativnimi posledicami težko je izluščiti vse odgovore na zastavljena vprašanja kdo je za vse to kriv ter kako iz nezavidljive situacije nekaj pa je gotovo svet in družba se spreminjata veliko je nestrpnosti hitenja in brezčutnosti zatorej ne dovolimo da nas prevladajo negativna občutja ter dopustimo sožitju

prijateljstvu ter posluhu do sočloveka da postanejo naše skupno in glavno vodilo vsi ki odločamo o razvoju občine in življenju naših občanov moramo storili vse da bomo upravičili pričakovanja in zaupanje ljudi ter vsem zagotovili mir napredek blagostanje in srečnejši jutri dovolite mi da tudi danes ob

tej svečanosti izrečem nekaj zahval ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem sodelavcem poslovnim partnerjem in ne-nazadnje vsem našim obča-nom za prijaznost podporo in strpnost v tem letu zahvala gre vsem članom občinskega sveta nadzornega odbora članom vseh odborov in komi-sij za konstruktivno sodelova-nje in odgovorne odločitve ki so jih sprejeli zahvala gre tudi delavcem občinske uprave za trud in prizadevanja da po najboljših močeh delajo v zadovoljstvo občanov

zahvala gre tudi vsem pred-stavnikom javnih institucij in ustanov društvom in klubom v naši občini ter vsem posameznikom ki delajo v teh društvih - kul-turnikom gasilcem lovcem planincem perkmandelcem članom turističnega društva in vsem drugim ki nam s svojim nesebičnim razdaja-

njem omogočajo doživljanje mnogih prijetnih družabnih trenutkov in s tem veliko pri-spevajo k obogatitvi našega življenja ter urejenosti in pre-poznavnosti našega kraja

spoštovani na današnji pro-slavi ste z nami tudi nagrajen-ci občine mežica nekdo je zapisal da največja nagrada

za trud ni tisto kar zanj dobiš temveč tisto kar z njim posta-neš da bi dosegli ta smisel je potrebno predanost vtkati v vse pore delovanja in raz-mišljanja naj bodo priznanja izraz hvaležnosti in spošto-vanja naj bodo spodbuda prihodnjemu delu in zahvala za pomemben prispevek h kakovosti življenja v našem prostoru

dovolite mi spoštovani nagrajenci da vam iskreno in iz srca čestitam vsem skupaj pa ob prazniku občine mežica želim medsebojnega sodelo-vanja da bo lahko spričevalo naše občine ob letu osorej odraz skupnega dela in odsev odličnosti želim vam veliko zdravja moči samozavesti in sposobnosti da se bomo znali postaviti zase ter za tisto v kar verjamemo

župan občine mežicaDušan Krebel

14

Obrazložitve priznanjna področju ŠporTa

na podlagi 4 in 7 člena pravilnika o podeljevanju plaket in priznanj na po-dročju športa v občini mežica prejme priznanje ekipa leTa 2012 EKIPA MLADINCEV ODBOJKARSKE- GA KLUBA MEŽICA

odbojka se v mežici igra nepretrgoma že od leta 1930 vseskozi do danes so odbojkarji nudili stotinam mežiških mladih možnost stalne celoletne vadbe z močnim poudarkom na vzgojnih vrednotah odbojkarski klub mežica vzgaja in tekmuje z ekipami deklet in fantov na tekmovanjih panožne zveze kar je v slovenskem prostoru prava redkost letos se je posebej izkazala ekipa mladincev odbojkarskega kluba taB mežica ki je v okviru državnega prvenstva za mladince za sezono 2011 2012 osvojila deveto mesto med ekipami mladincev v sloveniji za ekipo so nastopali Nace Lednik ndash kapetan Viljem Prepotnik Gašper Jezernik Rok Praper Aleš Ipavic Miha Borko Matevž Gradišnik Jurij Miler Vid Peršak in Taj Vute Trener ekipe je bil gospod Blaž Merkač

na podlagi 1 2 in 3 člena pravilnika o podeljevanju plaket in priznanj na področju športa v občini mežica prejme plaketo za posebne dosežke na področju športa v letu 2012 gospod Janko Plešnik

janko plešnik je aktiven na športnem področju že od mladih nog večino časa v odbojki vrsto let je bil igralec domačega kluba oK mežica v vseh selekcijah igral pa je tudi v najvišji jugoslovanski ligi in izbrani vrsti slo-venije po končani igralski karieri je postal odbojkarski sodnik najprej za dvoransko odbojko več kot desetletje je bil v vrhu slovenskih sodnikov ter sodil najpomembnejše tekme v liga-škem in pokalnem tekmovanju leta 1996 je opravil mednarodni izpit za odbojko na mivki sodil je dve tekmo-vanji svetovne lige in pet evropskih prvenstev leta 1995 je opravil med-narodni izpit za odbojko invalidov od

takrat je sodil na treh paraolimpijskih igrah ter na vseh svetovnih prvenstvih v zadnjem desetletju 10 let je bil član evropske sodniške komisije za inva-lidsko odbojko danes je delegat in kontrolor na tekmah v sloveniji Kot prvi mednarodni delegat in kontrolor sojenja je postal član svetovne sodni-ške organizacije za odbojko invalidov posebne omembe pa sta vredna dva dosežka v njegovi sodniški karieri na paraolimpijskih igrah leta 2008 v pe-kingu je delil pravico na finalni moški tekmi na letošnjih paraolimpijskih igrah v londonu pa je kot prvi sodnik sodil finalno tekmo žensk

priZnanja TurisTičneGa druŠTva ndash oDbora Za hortIKulturo

turistično društvo mežica odbor za hor-tikulturo podeljuje sledeča priznanja DRUŽINI KREVH za hišo v cvetju in lepo urejeno okolico IZLETNIŠKI KMETIJI VOJAK ndash JAKOPIČ za hišo v cvetju in lepo urejeno okolico GRADBENIŠTVU STANE DOO za lepo urejeno okolico poslovnega objekta

ObrazložitveobčinskiH priZnanj

v skladu s 15 členom odloka o grbu zastavi občinskem prazniku in priznanjih v občini mežica občinski svet občine mežica podeli Zlati grb občine Mežica Gradbenemu podjetju Stane doo za uspešno in prizadevno gradbeno dejavnost ki znatno prispeva k ugledu in večji prepoznavnosti kraja

gradbeno podjetje stane doo opra-vlja svojo dejavnost od leta 1990 Kot družinsko podjetje so se v tem času razvili v firmo ki slovi po kakovosti natančnosti in pravočasnosti izvedbe storitev inovativnosti sledenju tren-dom širokem strokovnem znanju ter lojalnosti do zaposlenih trudijo se za dobrobit svojih delavcev njihovo družinsko socialno varnost in dobro

delovno usposobljenost leta 2008 so začeli s poslovanjem v novih poslov-nih prostorih zaradi težkega gospo-darskega položaja so leta 2009 izvedli racionalizacijo ter boljšo organizira-nost dela podjetje sproti nadgrajuje svojo ponudbo in tako krepi zaupanje strank hkrati pa se vodstvo in zapo-sleni strokovno izobražujejo da bi lahko ponudili še boljše storitve vsa leta delovanja dobro sodelujejo z občino mežica in njenimi občani med drugim so v oktobru izvajali gradbena dela za investicijo občine mežica v sklopu projekta geološka pohodna učna pot vselej se celoten kolektiv z veliko vnemo udeleži čistilnih akcij očistimo slovenijo gojijo topel čut za pomoč bližnjemu brez javne vednosti gradbeno podjetje stane doo s svojo uspešno in prizadevno dejavnostjo znatno prispeva k razvoju in ugledu kraja zato se mu podeli zlati grb občine mežica

Zlati grb občine Mežica se podeli Podzemlju Pece doo

za njihov prispevek k ohranjanju ru-darske dediščine in k prepoznavnosti občine v slovenskem in širšem evrop-skem prostoru

po več kot treh stoletjih črpanja iz rudnika svinca in cinka mežica so v devetdesetih letih 20 stoletja začeli rudnik zapirati in na srečo je prišlo do miselnega preobrata da lahko rudnik in rudarska dediščina postaneta tista zakladnica iz katere je moč črpati ustvarjati in razvijati nova delovna mesta oziroma celovito turistično ponudbo leta 1994 je bila vzporedno z zapiranjem rudnika izvedena študija o ohranitvi in zavarovanju delov rudnika mežica in topla na osnovi katere se je začela razvijati muzejska in turistična dejavnost izoblikovala se je blagovna znamka podzemlje pece pod okriljem katere se še danes tržita rudnik in muzej v mežici turistični rudnik je bil uradno odprt leta 1997 in je do danes sprejel že okoli 240000 obiskovalcev poleg osnovne ponudbe ogleda muzejskih zbirk in ogleda rudnika z

Podelitev prizanj

15

rudarskim vlakom sta na voljo še dve atrakciji kolesarjenje skozi rudnik ki predstavlja avanturo ki jo je v evropi mogoče doživeti le v mežici in jo je do sedaj preizkusilo že okoli 20000 ljudi in čolnarjenje po zalitem delu rudnika poleg stalne ponudbe je podzemlje pece izoblikovalo tudi raznoliko ponudbo dodatnih aktivnosti kot so otroške delavnice kulturne prireditve koncerti in podobno pri teh dejavnostih sodelujejo z lokalnimi društvi partnerstva pa iščejo tudi v programih evropske unije sodelovali so na primer na Festivalu dveh kultur ki je povezal kraje velenje mežica železna Kapla Huumlttenberg in Bad Bleiberg pa v projektu iron route ndash železna pot ki je povezal različne alpske dežele s skupno rudarsko in železarsko preteklostjo letos sodelujejo v projektu adventure petzenpeca in so nosilci mednarodnega projekta geopark Karavankeda njihovo delovanje pelje v pravo smer potrjujeta dve nagradi srebrni sejalec leta 2004 za najbolj inovativen turistični produkt ndash podzemno kole-sarjenje in evropski muzej leta 2007 ko so se uvrstili v ožji izbor za najboljši evropski muzej za vse dosežke prete-klih petnajstih let se jim letos podeli še zlati grb občine mežica

Zlati grb občine Mežica se podeli Bogomirju Auprihu kot uspešnemu managerju

leta 1965 rojeni Bogomir auprih je leta 1992 diplomiral na univerzi v lju-bljani na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo ter s tem pridobil naziv univerzitetni diplomirani inženir ele-ktrotehnike leta 1996 pa je uspešno zaključil magisterij iz mednarodne ekonomije od leta 2000 naprej kot direktor uspešno vodi podjetje taB dd ki je bilo ustanovljeno leta 1965 kot ena izmed temeljnih organizacij združenega dela rudnika mežica prvih 15 let je taB proizvajal po licenci tudorja s švedske danes pa proizva-ja vse vrste svinčevih baterij v dveh moderno opremljenih tovarnah s 400

zaposlenimi v prvi izmed tovarn letno proizvedejo 2000000 kosov startnih baterij blagovnih znamk topla in taB v drugi pa približno 1000000 kosov industrijskih baterij letno proizvodnja vključuje tudi izdelavo raznih baterij za vojaške namene visokokakovostne baterije ki jih proizvaja taB dd so znane po vsem svetu še posebej v evropi aziji in amerikiKot uspešen direktor uglednega pod-jetja pa Bogomir auprih ne pozabi na prošnje za finančno in materialno pomoč ki jih na njegovo firmo pošilja-jo razna društva in ustanove iz mežice in od drugod tako so v letih od 2009 do 2011 družbe taB-a donirale kar 363000 evrov različnim društvom in organizacijam na Koroškem in dru-god Brez te finančne in materialne pomoči mnogi ne bi mogli uresničiti in izvesti zastavljenih ciljev na špor-tnem kulturnem prosvetnem in druž-benem področju tudi kot zahvalo za tovrstno delovanje se Bogomirju au-prihu podeli zlati grb občine mežica

Zlati grb občine Mežica se podeli Frideriku Šušlu za dolgoletno delo na področju planinstva in smučanja

leta 1925 v črni rojeni Friderik šušel je po drugi svetovni vojni v kateri je bil aktivno udeležen kot partizan leta 1946 v žerjavu sodeloval pri ustano-vitvi planinskega društva žerjav ki se je najprej ukvarjalo s postavitvijo koče na smrekovcu ki so jo odprli že leta 1950 čeprav je bil po poklicu elektrikar in je ob delu dokončal še delovodsko šolo v ljubljani ter je bil vodja elektroslužbe raquov jamilaquo je v prostem času opravil obilo ur udar-niškega dela tudi po selitvi v mežico leta 1961 je ostal aktiven planinec in se včlanil v planinsko društvo mežica kjer je bil član raznih odborov vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja sledi je zapustilo predvsem njegovo delovanje v odboru za postavitev kipa kralja matjaža na peci tako imenova-nem odboru raquomatjaževcilaquo v zgodnjih šestdesetih letih so raquomatjaževcilaquo po-skrbeli za ureditev povečanje in elek-

trifikacijo starega rova na peci kamor so nato postavili kip kralja matjaža ki je nadomestil nekdanji leseni kip ki je bil med vojno uničendrug večji projekt pri katerem je so-deloval Friderik šušel pa je bila gra-dnja in opremljanje koče na grohatu na raduhi kamor so morali vse od kmeta Bukovnika potegniti električno napeljavo žal je takratno kočo kasne-je odnesel plaz Friderik šušel je kot odbornik društva sodeloval tudi pri obnovi koče na pikovem in opremljanju koče na peci poleg planinstva pa se je ukvarjal tudi s športom tako je sodeloval na smu-čarskih tekmah kot smučarski sodnik pa tudi pri opremljanju samega smučišča z infrastrukturo za merjenje časa na tekmah in podobno ima več priznanj za zasluge s področja planin-stva športa in krvodajalstva za njego-vo dolgoletno delovanje si je zaslužil tudi zlati grb občine mežica

v skladu s 16 členom odloka o grbu za-stavi občinskem prazniku in priznanjih v občini mežica župan podeli priznanje občine Mežica za zavzeto ohranjanje kulturne zapu-ščine na področju čebelarske dediščine rudolfa galoba gospe Saši Zrelec

čebelarska zbirka mežica predstavlja bogato kulturno vrednoto za kraj in ljudi pa tudi za vse naše zanamce ohranitev razstavljenih predmetov in dokumentov dokazuje spoštljivo povezanost in ljubezen do prevzete dragocene zapuščine nekdanjega lastnika rudolfa galoba čebelarska zbirka nedvomno ohranja trajne sledi ustvarjalnosti človeka v sobivanju z naravo in pridelki marljivih čebel s svojo skrbno zavzetostjo za kulturne vrednote je gospa saša zrelec čebelar-sko zbirko ohranila in pomagala do-polniti v stalno razstavo z ohranitvijo zbirke in svojim delom je prispevala pomemben delež k ugledu našega kraja zato se ji podeli priznanje obči-ne mežica

po utemeljitvah predlagateljev povzela Ajda Vasle

16

90 let in večuršula vertačniKFranc percFranc FrišKovec šteFan ledniK

85 letterezija coFljudmila HoHnecrudolF aBraHamneža šumaH

novorojenčKiKaja ledineK

isaBela pušniK sara BelHaima

žaK repniK aneja taHiĆ

lejla muratoviĆ tai modrej

V imeNu ObčaNOV mežice iN V sVOjem imeNu isKreNe čestitKe Vsem starOstNiKOm NOVOrOjeNcem iN NjihOVim staršem

dušan KreBel župan

uVoDV razpravi so navedena in obravnavana hišna imena starih mežiških domačij Povzeta so deloma iz najstarejših seznamov posesti v urbanih iz poznejših popisov prebivalcev v upravni in cerkveni dokumentaciji iz popisov posesti v tedaj nasta-jajoči katastrski evidenci pa tudi iz navedb drugih piscevVečina imen je stara precej stoletij a so se ohranila v ljudski rabi vse do danes kljub temu da uradne evidence zemljiških posesti teh imen ne vsebujejo več Nekatera se pojavljajo le še v geodetskih kartah ožjih območij večina drugih pa kot priimki Župnik Simon Pirc je v svojem poročilu o gradnji nove stavbe mežiške cerkve leta 1841 zapisal1 da raquose že l 1486 (OP Ko je po nekaterih virih obstojal nekaj pozneje ukinjeni vikariat) omenjajo večinoma vsa hišna imena kot so danda-nes hellip laquoPrvotno so predstavljala imena domačij tudi uradni priimek na njih živečih družin Kasneje zlasti v obdobju upravnih reform cesarice Marije Terezije že prej pa tudi v cerkvenih popisih faranov so začeli posebej ali dodatno pisati in regis-trirati tudi njihove prave osebne priimke če so ti obstojali To besedilo vsebuje hišna imena zapisana in vezana predvsem na zemljiško posest (hube kajže) in obstoj bivališč ndash prebivalcev na njih do stanja ob koncu 18 stoletjaV pregledu je najprej zapisano ime domačije kakršno se je ohranilo v ljudskem govoru Dodane so tri najpogosteje upo-rabljene oblike imena povzete po izgovarjavi domačinov Sledi zapis imena iz stare dokumentacije vir in letnica registra-cije navedenega zapisa V primerih ko navajam vire zapisov iz obsežnih evidenc uporabljam za njih kraticeT r ndash Terezijska rektifikacija2J k ndash Jožefinski kataster3

1 žam zapis v objavljeni mežiški farni kroniki ndash anton Boštele 19562 Kla maria theresianische rektifkation amt schwarzenbach und miess 26 april 1750 Fasc Xi ndeg 1063 Kla josephinische Kataster fond Herrschaft Bleiburg Fasc Xi ndeg 238

IMeNa StarIh MEŽIŠKIH DOMAČIJ

17

F k ndash Franciscejski kataster4orgis ndash dr alfred orgis5Pri posameznih značilnejših imenih ali pri tistih ki obstajajo le v tukajšnjem ožjem okolišu skušam ugibati o njihovem možnem izvoru oziroma osnovi Dodana je še današnja hišna številka domačije današnji priimek na njej živeče družine ali druga raba poslopij Pregled je narejen po naseljih občine Mežica po stanju od zadnjih sprememb njihovih meja leta 1968 ko se je področje naselja Mežica razširilo v okolico Ob nekaterih primerih opozarjam na razliko med zapisanim tj uradno veljavnim imenom in imenom iz govora doma-činov To so napake ki so se primerile pri zapisih slovenskih nazivov v nemško pisavo Čeprav so prvi in poznejši zapi-sovalci posesti nedvomno povzemali nazive imen posesti ali prebivalcev po izgovarjavi domačinov jih niso zmogli vselej ustrezno prenesti v nemški pisavi na papir Zato je včasih prišlo tudi do povsem drugačnega imena kakršno je obsojalo v resnici Pri tem je treba omeniti tudi značilnost iz koroškega podjunskega in mežiškega narečja ko je take posebnosti zaznamovala tudi pogosto spremenjena izgovarjava samoglasnikov a e o u (kot npr Mežica ndash Možica Meža ndash Maža itd) povedati pa je treba da storjene napake pri zapisih imen iz te dobe niso posledica načrtne germanizacije Ta se je začela šele po pomladi narodov leta 1848

NaSelJe breG

JesenikJesenik Jesenikovka pri Jeseniku JesenikovOrgis 1788 Jessenigg SimonIme za posest je ohranjeno kljub že desetletja opuščeni domačijiDanes Breg št 18

JunčarJugravenčar Jugravenčarca pri Jugravenčarju JugravenčarjevTr 1750 Jontschar Orgis 1788 JuntscherIme je morda izvedeno iz besede junec ndash juničarDanes Breg št 17 Libnik

MarholčeMarhovčeMagraverholč Magraverholčna na Magraverholčem MagraverholčevOrgis 1709 Mayrhold ndash tedaj živi na posestvu Jerho Matheusch Jk 1788 Mayrhold MathiasV ljudskem govoru se je oblikoval naziv Marhovče ndash tudi Marholče Ime Maierhold je nedvomno zapisano kot funkcija ndash oskrbništvo grafovske posesti (Maier = oskrbnik) V bližini soseščini sta poznana Maierhold v Podolševi nad Logarsko dolino ter Maierhof v Belski Kočni pri Železni Kapli Izpeljanka tega imena je morda tudi naziv posestva Marolt ndash Marolče v Koprivni na Soncu nad Železno Kaplo tik ob meji z našo Koprivno Danes Breg št 10 in 11 Pratnekar

NASELJE MEŽICA

brdnikbrdnik brdnica Pri brdniku brdnikovT r 1750 Werdnigg J k 1788 Wernigg GregorIme je izpeljano in besede brdo Posestvo je v celoti obsegalo ves podolgovat hrib ndash brdo Domačija je bila opuščena že pred 2 svetovno vojno Ime ostaja živo Tu je predviden zaselek stanovanjskih hiš brdnikovo

ČorejČoriČograverej Čograverejka pri Čogravereju ČograverejevT r 1750 Zushre Matheus Jk 1788 Tschorey LuckasNenavadno drugod neznano ime Morda je nekaj označevalo človeka štorastega počasnega vedenja V ZSSP ime ni nave-denoDanes Celovška cesta št 23 Grauf

KarigraveceljKarigravecelj Karigraveclja pri Karigraveceljnu Karigraveceljev4 Kla Franziszaumlische Kataster fond Herrschaft Bleiburg Fasc Xi ndeg 290 296 297 298 303 as Fraciscejski kataster za davčni okraj pliberk Ko meža takraj5 Kla dr alfred orgis Herrschaft Bleiburg inventure Klagenfurt 2221989

18J k 1788 Karitzei FranzIme poznano le na Koroškem V sosednji Jazbini Koricelj Pojavlja se tudi na avstrijskem Koroškem V ZSSP ni navedeno Danes Celovška cesta 2 Dotrajana lesena najstarejša mežiška hiša bo žal kmalu odstranjena

KajžarKagravejžar Kagravejžarca pri Kagravejžarju KagravejžarjevOrgis 1612 Chaiser Vallenty in 1722 Keyser VideDanes Ob Meži št 10 Gerdej

KevpKegravevp Kegravevpna pri Kegravevpu Kegravevpov izgovarjano tudi Kjovp Kjovna hellipOrgis 1744 Khaup AlexIme se nanaša na nekdanje posestvo v zaselku Senčna vas Ko je še pred Jožefinsko dobo prešlo v posest rodbine Stopar se je to domače ime preneslo tudi na domačijo Spodnji Stopar Danes Celovška cesta št 8 poslovno-stanovanjska stavba

KivaKiva Kivarca pri Kivu Kivov Orgis 1658 Khiua Tr 1750 Kiua AleksV poznejši dokumentaciji se pojavlja tudi zapis kriva Ime domačije je danes pozabljeno starejši pa še Jesenikovemu vrhu tudi Kivov vrh Prvotno posestvo Po osnovanju fužin leta 1776 je tu nastala njihova uprava obenem zgrajena ti Kivova fužina katere zgradba je še ohranjenaDanesCelovška cesta št 14 Pungartnik

MervaMegraverva Megravervarca ndash Megraveratna pri Megravervanu MegravervanovOrgis 1680 Merua ClemenIme ima morda osnovno v živalski krmi ndash mrva Po osnovanju fužin leta 1776 postane domačija bivališče fužinarskih dru-žin grofa ThurnaOd uvedbe hišnih številk po uličnem sistemu leta 1968 je za tamkajšnji novi pozidani zaselek privzeto ledinsko ime Mrvograve-vo

MežnarMegravežnar Megravežnarca pri Megravežnarju MegravežnarjevPliberški urbar 15246 Meβner Hiša je dobila ime po služnosti mežnarjev ki so jo oddavna opravljali pri mežiški cerkvi Vse do leta 1912 je bilo hišno ime priimek ene najstarejših družin v kraju Nato je hiša privzela ime po novem lastniku ndash VivodDanes Trg svobode 13 Mastek

obenarObenaacuter Obenaacuterica pri Obenaacuterju ObenaacuterjevOgris 1715 Obenar Clemen Tr 1750Obenayr JoβephHišno ime se je uporabljalo vse do konca 19 stoletja čeprav je kmetija prešla že v Terezijski dobi v posest družine Trav-nekar nato KrautDanes posodobljene stanovanjsko-poslovne stavbe na trgu št 1 2 in 3

orešnikOregravešnik Oregravešnica pri Oregravešniku OregravešnikovOgris 1758 Korreschnigg J k 1788 Orieschnigg LucasStaro hišno ime se je ohranilo kot družinski priimek do danes Danes Polena 32 Orešnik

PolenaOgris 1720 Polleno Valentin Tr 1750 Polleno Oβwald

6 Kla urbar pleyburg 1524 str 108

19

Ime ima osnovo nedvomno v besedi polje ndash poljana Že po letu 1800 so tam začeli postavljati topilnico in prebiralnico svinčeve rude nato še druge poslovne in stanovanjske zgradbe in tu je nastalo poslovno središče mežiškega rudarstva Sprva nemški naziv za zaselek Bergschaffer je nadomestila slovenska Polena Od leta 1968 je v uličnem sistemu kraja zaselek tudi uradno dobil to imeIme Polena je poznano na avstrijskem Koroškem

PustnikPustnigravek Pustnigraveca pri Pustnigraveku PustnigravekovOgris 1799 Pustnigg JosephIme ima osnovo v besedi puša ndash puščaHišno ime Pustnik se je do nedavnega ohranjalo tudi kot rodbinsko imeDanes Kopališka pot 11 Mandl

SmrečnikSmregravečnik Smregravečnica pri Smregravečniku Smregravečnikov15277 Schmiersnikh J k 1788 Smrietschnigg FrancZ imenom Smrečnikovo je leta 1968 poimenovan tamkaj osnovani stanovanjski zaselek MežiceDanes Smrečnikovo 21 Osojnik

StariStaacuteri Staacuterika - tudi Staacuterikna pri Staacuteriju StaacuterijevOgris 1711 Stary Gregorn T r 1750 Lorenz Kunz ndash StaryDanes Leška cesta 27 Pustnik

StoparStogravepar Stograveparca pri Stograveparju StograveparjevOgris 1711 Stopar Valent T r 1750 Stoppar ThomasIme ima osnovo v besedi stopa stope nekdanji napravi za drobljenje Poznano je tudi v bližnji Podpeci in na Poljani pri Prevaljah Rodbina s tem imenom pri hiši je ugasnila kmalu po letu 1945Danes Celovška cesta 12 gostinsko-poslovna stavba Krebs

torcTorc Torčna pri Torcu TorčevT r 1750 Torz Valentin Ogris 1774 Torz Casper Hišno ime je danes pozabljeno Po tej domačiji je ostalo le še ime Torče-va žaga za zaselek ob cesti proti PrevaljamDanes Trg svobode št 8 poslovno-stanovanjska stavba

VogrinaVogrina Vogrinka pri Vogrinu VogrinovOgris 1733 Wogrina Joseph T r 1750 Wogrina UrbanIme Vogrina ki ima osnovo v besedi Oger je prišlo iz rabe že po letu 1800 čeprav se je v raznih zapisih pojavljalo še po letu 1850 Domačija se je kasneje imenovala po drugih lastnikih Hirc Kraut ToffDanes Trg svobode 10 GP Hotel Peca

ŽagmojsterŽaacutegmojster Žaacutegmojstrica pri Žaacutegmojstru ŽaacutegmojstrovT r 1750 Sagmeister Joβeph Ogris 1766 Sagmeister EvaIme izvira iz žagarske obrti pri hišiDanes Celovška cesta št 17 Praper

Štefan Lednik

IzvorimendomačijostalihmežiškihzaselkovbomoobjavilivnekajnaslednjihizdajahŠumca

7 Kla listina a 2486 datum 1582 spetember 22

trinajsti koncert raquoZA ČLOVEKAlaquo

raquopremišljujem kje začeti helliplaquo je začel svoj nagovor gospod župnik davorin vreča

tudi jaz premišljujem kje in kako bi začela kajti po mišljenju in besedah dr tϋrka Karitas ni potrebna raquoza to sta tu država in rKlaquo da pomagata ljudem v stiski res je toda naše izkušnje nam

dokazujejo da smo potrebni tudi mi Karitas ndash ljubezen to je

naše poslanstvo da

pomagamo ljudem v stiski ne spol ne barva kože ne politična ali verska pripadnost niso pomembni samo ndash stiska stisk pa je vedno več tako družinskih kot med posamezniki tu pa pristopimo mi in vi raquoKako pa tolaquo se sprašujete

mežiška župnijska karitas je letos pripra-vila že 13 dobrodelni koncert za člove-ka pomagali ste vsi ki ste kupili vstopni-

co ali zanjo darovali denar z našim trudom in vašo pripravljenostjo da ste

prišli smo napolnili dvorano in koncert je uspel z vašimi pri-spevki bomo zopet lahko pomagali pomoči potreb-nim nastopajoči so se odpoveda-li honorarju za-radi navduše-nja nad dobro sodelujočo publiko so se

nekateri odloči-li da svoj nastop

celo ponovijo

Hvala vsem nastopa-jočim vam ki ste prišli

poslušat hvala vsem sponzorjem ki ste nam pomagali pri pogostitvi za nastopajoče Hvala našim najmlajšim hellip

ne bom več razmišlja-la kar preberite si

besede g davorinaraquoPremišljujem kje

začeti Pri teh malih sončkih

ki smo jih videli čisto na

začetku ko smo bili obsijani z otroškim soncem Pa vendarle se človek težko zamisli da je na svetu tudi veliko otrok ki ne živijo tako prijetnega otroštva kakor ti otroci iz vrtca ki so tukaj zaplesali Ampak kakor je Jezus rekel raquoUboge boste imeli vedno med sebojlaquo je tako tudi danes Vedno se najdejo družine ki potrebujejo pomoč dobrih ljudi Če povzamem misel Raula Follereua zdravnika ki je svoje življenje posvetil ubogim raquoNarod ni velik takrat ko je številčen in močan tudi ne takrat ko je bogat ampak takrat ko je sposoben ljubitilaquo Vi dragi udeleženci tega koncerta ki ste danes prišli ste pokazali da imate srce za uboge in v vas človek lahko vidi upanje tudi za naš narod če že upoštevamo Follereua

in na drugi strani če se za trenutek vr-nem k pevcem ki so zapeli pesem goz-dovi v mesečini človek marsikdaj zna ceniti domovino šele takrat ko odide v tujino in tako je tudi težko razumeti ubogega dokler sam nisi ubog toda toliko bolj dragoceno je da kljub temu znamo ohraniti srce za njih

upam da se nikoli ne boste znašli na oni strani kjer bi vi potrebovali pomoč če pa že upam da se bodo našli ljudje ki bodo znali priskočiti na pomoč v soli-darnosti je moč naroda in solidarnost je tudi rdeča nit današnjega koncerta

Hvala lepa za vašo solidarnost hvala lepa za vašo udeležbo in Hvala za vaše odprto srcelaquo

Kaj naj tem besedam še dodam nič drugega kot to da naj se kdo med vami odloči in se nam pridruži pri delu na Karitas pa napolnite dvorano tudi na naslednjih koncertih ki jih bomo orga-nizirali Hvala

Ani Krivec

21

zaNKe zaNKe hellip

raquo kakršne si le mislrsquotrsquo morrsquotelaquo smo lahko videli na razstavi ročnih del v nedeljo 18 novembra v avli občinske uprave tega dne so bile volitve predsednika republike v tej zgradbi je bilo volišče in tako si je razstavo ogledalo kar veliko ljudi

pletene in kvačkane izdelke vseh barv in vzorcev so izdelale ljubiteljice ročnega pletenja in kvačkanja ki se ob ponedeljkih zvečer zberejo v narodnem domu v sobi društva invalidov mežica skupino vodi Katja peruzzi prijazna mlada gospa ki s svojo domiselnostjo

in iznajdljivostjo predlaga številne nove in nenavadne izdelke pri tem pa prav vse članice skupine zelo ustvarjalno sodelujejo za dobro voljo in lepši večer s kavico poskrbi tudi mama peruzzi

ročni izdelki te skupine so bili ponujeni v prodajo na stojnici na Barbarinem sejmu preteklo soboto Hitro so bili prodani

gospe ki sodelujejo v tej skupini si kakšen dan polepšajo tudi z obiskom v toplicah in drugih turistično zanimivih krajih članica skupine je namreč tudi bivša bančna uslužbenka g maruša petelin ki od sodelujočih vsak mesec mesec vestno zbere nekaj evrov ndash za srečanja za dušo in kaj je to kar omogoča ljubiteljicam ročnih del uspešno in dolgoročno sodelovanje to je sprejmanje in izmenjava znanja ki ga članice nesebično delijo med seboj

pa srečno novo leto

Vida Potočnik

člani mpz viHarniKi pri društvu upokojencev mežica smo 10 novembra praznovali 15 obletnico aktivnega delo-vanja

praznovanje je bilo v na-rodnem domu v mežici s

kulturnim programom po-leg članov mpz viharniki je sodelovala tudi tamburaška skupina tamiKa iz železne Kaple povezovalec programa je bil tomo simetinger ki je z lepo besedo popestril pevski in glasbeni program

mpz se je predstavil s sledeči-mi pesmiminocoj je en fajn večer Hladna jesen že prihaja nikdar ne bom pozabil Karlinca je šte-mana moj pobič je furman potnik o košnji na peco bi šel majolka bod pozdravlje-

na mi slovenci dve beli brezi in Bratje tamburaška skupina pa je zaigrala golovško pol-ko zlati časi pod peco sem doma valcer št 2 cvetje v jeseni Katjuša cherry pink and apple blossom white sve je ona meni in mard-

MPZ VIharNIKI15 ObletNica DelOVaNja

22

jandja ob zaključku pa smo skupaj izvedli skladbo lipa zelenela jeHvaležni smo ker se je tam-buraška skupina tamika odzvala povabilu zato jo tudi širše predstavljamo

že pred drugo svetovno vojno je v slovenskem pro-svetnem društvu raquozarjalaquo v železni kapli obstajala tam-buraška skupina tamburaško delovanje se je iz raznih ra-zlogov večkrat prekinilo leta 1995 je tatjana pirker nago-vorila dovolj zainteresiranih deklet da so lahko znova ustanovili današnjo tambura-ško skupino tamikapolne optimizma in idealizma so se srečevale pri vajah in same skušale napredovati kolikor je bilo mogoče po kratkem času so se začeli vrstiti nastopi in to so bili prvi koraki v javnost zagnanost in ljubezen do tamburaštva sta vodili do vztrajnostnega delovanja v preteklih sedemnajstih letih skupina pod mentorstvom Hanzija gabriela ni le napredovala na glasbenem področju temveč ji je uspelo to podoživljati na avstrijskem Koroškem le redko kulturno

dejavnost tamika v obliki projektov z raznimi pevskimi in tamburaškimi skupinami povezuje kulturnike in veže prijateljske stikeskupina je imela v preteklih letih okoli 250 nastopov po avstriji sloveniji in italiji ter posnela štiri zgoščenke nji-hov repertoar obsega sloven-ske grške in ruske narodne pesmi prav tako pa tudi dal-matinske moderne ter klasič-ne skladbe

v spored se je o delovanju zbora vključil tudi predsednik du mežica in predsednik mpz viharniki jožef libnik ter v krajšem govoru povedal na-slednje

raquodragi občani občanke in dragi gostjeprisrčna zahvala za udeležbo na praznovanju 15 obletnice zbora viharniki pri du mežica in izdaji zgoščenke nocoj je en fajn večerzbor deluje od leta 1997 ko sta ga ustanovila takratni predsednik društva upokojencev Franc arbajter in predsednik za kulturo anton Kajzer ustanovljen je bil zaradi veselja do petja med člani društva in potrebe za

izvajanje tovrstne dejavnosti v kraju samem številčnost zbora je nihala in ostala pri današnjem številu zbor je od nastanka pa do septembra 2010 vodil anton škerjanec od takrat pa do danes ga vodi andrej gorenjak zbor se redno udeležuje revije od pliberka do traberka praznika sadja in cvetja v pesnici prireja koncerte v mežici v domovih starostnikov v črnečah slovenj gradcu in na prevaljahnaša pesem zveni na občnih zborih obletnicah piknikih in ob zadnjem slovesu naših krajanov zastopamo tudi prostovoljno gasilsko društvo mežica na srečanjih gasilskih zborovzbor je za uspešno delovanje prejel več priznanj najžlah-tnejše pa je priznanje občine mežica ki smo ga prejeli ob 10-letnici delovanjavse našteto o delovanju zbora pa ne bi bilo mogoče brez finančnih sredstev ta sredstva pridobimo na pod-lagi vsakoletnega razpisa pri občini mežica in s pomočjo sponzorjev za kar se iskreno zahvaljujemozgoščenko smo izdali na po-budo našega sedanjega vodje

andreja gorenjaka ki je vodil in snoval izdajoprav je tudi da vam predsta-vim sedanji zborprva tenorja sta jože dlopst in peter štirn drugi tenorji jožef libnik štefan Kohek ter šte-fan čepin prva basa sta ivan vrhnjak in vlado mori drugi basi pa matevž žlebnik jakob Forstner ter edi vrabič vseh 15 let so zboru zvesti jože dlopst štefan čepin in jakob Forstnerskratka tu smo ker radi pojemo in tako bomo tudi nadaljevali vam vsem pa hvala za zvestobo tamburaški skupini tamika za prispevek in tomu simetingerju za vzorno vodenjelaquoprireditvi so prisostvovali tudi vabljeni gostje in predstavni-ca javnega sklada za kulturo rs ravne na Koroškem ga jožica Krejan ki je ob tej pri-ložnosti podelila gallusova priznanja za prispevek k pev-ski ustvarjalnosti članom mpz viharniki in sicersrebrni znak so prejeli ivan vrhnjak vlado mori in jožef libnik zlatega pa edi vrabičprejemnikom čestitamo iz srca ter se zahvaljujemo za opravljeno delogostje predstavniki društev so v nadaljevanju programa s priložnostnimi darili ter željami za nadaljnje uspešno delovanje zbora izrazili skupni interes za razvoj in obstoj pevske kulture v naši občini s podelitvijo priznanja občine mežica pa nas je dodatno pre-senetil župan dušan Krebel in s tem potrdil da so rezultati našega petnajstletnega pri-zadevanja opazni tudi v širši skupnosti in da je smiselno nadaljevati načeto

vsem sponzorjem ki so s svojimi nesebičnimi prispevki omogočili izdajo zgoščenke se iz srca zahvaljujemo vam dragi občani pa za obisk

Jožef Libnik

23

drago miloševič je črnjan ki že nekaj let na različnih prireditvah in dogodkih pooseblja Kralja matjaža in ko oblečen v kraljevska oblačila spregovori je tako kot bi nam res sprego-voril Kralj matjaž Ko sem ga poslušala naza-dnje ob predstavi-tvi knjige janeza švaba so se me njegova razmišljanja še posebej dotaknila zato sem ga prosila da jih deli tudi z bralci šumca ter vsemi tistimi ki čakajo da se v teh burnih časih vendarle že zbudi naš kralj ki spi v nedrjih pece ali pa morda v nas samih novoletni čas ko potegnemo črto pod preteklim in načrtujemo prihodnost je čas ki je za taka sporočila in razmišljanja še posebej primeren

Ida Paradiž

KRALJ MATJAŽ PONOSNO ZAVEDANJE SLOVENSTVA raquoprav tako kot je mavrica podoba son-ca ki jo odsevi žarkov v oblaku različno obarvajo je tudi mit podoba neke resni-ce v kateri odseva misel z različnih kon-cev svetalaquo (plutarh izida in oziris 20) o moja slovenija vsa mala najmanjša na svetu Kljubuješ tvoj mali človek narod tolikokrat teptan uničevan krvav hellip še je tu iz nedoumljive pradavni-ne ta mala klena skupinica reže morje neskončnega časa in prostora in burka valove reže svoje zgodovinske brazde in trga ječi kolne a vztraja in zmaguje se ohranja o veliki imperialistični sosedi mogočni angleži osvojevalci Francozi revolucionarji zmagovalci germani samooklicana visoka rasa še smo tu in

kakor je Bog hodil pred izraelci tako so pred nami hodili martin Krpan peter Klepec škopnek Bedanc gozdni mož

žal žena divja jaga perkman-dlc torka Kralj matjaž

ndash miti in legende imeli smo svo-

je bogove daž bog

ndash bog sonca in plo-dnosti je po-skrbel za po-tom-

stvo in optimi-

zem lada ndash pomlad

mladost le-pota in ljubezen

perunstrelbog je delal grom dež plodnost

in gospodaril vesolju volos veles ndash bog živine pašnikov plodnosti vesna ndash bogi-nja pomladi bujnosti in mladosti vodan ndash bog voda rek in morij pa tudi morana ndash boginja smrti in zime triglav ndash vladar nebes zemlje in podzemlja svetlobe in teme še smo tu ndash navkljub raquonamrslaquo mali slovencelj zaverovan v svoje bogo-ve mite in zgodovino ki ga edina ohra-nja o množične požrešne horde tujcev teptajoče skozi stoletja vse kar vam je napoti mi smo še vedno tu in bomo ta mali primorec Kranjec dolenjec šta-jerc prekmurec od trdega gorjana do mehkega ravninarj imamo ponos moč zgodovino vero in prihodnost imamo svoje kraljestvo imamo svoje ogledalo v preteklem času Knežji prestol ne samevaj več posedi svojega junaka na tron in zopet zakriči v svet raquoše smo tulaquo in naj odmev preko alp doni do ravnice in morja in naj ga slišijo naši mali ljudje in naj se zopet zavedo svojih korenin in ponosaraquoin zbudil se bo po večstoletnem spa-nju gora ga bo dala nazaj med ljudilaquo in

sedel bo tokrat na knežji kamen pote-gnil bo svoj meč in pokazal pot ljudem prerojeno videnje sveta bo kakor rahla meglica pokrilo to malo gorato deželico in zbudilo duha v ljudehvčasih tako rad zatisnem oči in razmi-šljam kaj opredeljuje raquomalegalaquo in kaj raquovelikegalaquo človeka in vedno pogosteje se mi dozdeva da smo pri vrednotenju ta dva pojma predrugačili raquovelikelaquo ljudi enačimo z gladiatorstvom in to tudi ter-jamo od njih da jih postavimo na piede-stal raquovelikihlaquo vrednot vse ostalo pa so drugi raquomalilaquo ljudje raquovsakdanjcilaquo Kdo pa so ti raquovelikilaquo ljudje Katere vrednote zastopajo to niso cankarjevci ndash borci ljubezni domače grude to niso Hugojevi nesrečniki to so superman spiderman kdo ve kakšen raquomanlaquo tajkun so ljudje najplitvejše plehke instant kulture ki na nek nepravi način predrugači nedol-žno čisto in naravno bit in oddaljuje od bistva človečnosti najhuje pa je da si sami popolnoma sami to počnemo in nižamo osebnostno in narodnostno rast in zavedanje polje kdo bo tebe ljubil mojcej oh mojcej slovenec sem mnogo jih je še nevsiljivih rahlo otožnih pa tako lepih ndash naših in še so tu in še bodo ohranjajmo jiho moj slovenec odpri srce in razum naj ti ozvezdje oriona znova pove svojo zgodbo o nečimrnosti in zahrbtnosti loči dobro od zla ne vdaj se strahu in ozkosti plani predrugači vznikni kakor fenikszapoj odo dobrim stvarem in takrat bo zbujen Kralj matjaž v tebi in spet bo vse dobroKo zvečer ležem se zavem da je vsako ljudstvo ustvarilo junake po svoji podo-bi slovenec tvoja podoba je brezhibnaBodi ponosen nanjo in ne menjaj je za poceni denar plehke ideje in rjovenje cirkuških levov klovnovin ko se zjutraj zbudim si želim slediti svoji podobi podobi tistega raquomalegalaquo slovenca ki je vztrajal do danesdaj Kralj matjaž spomni svoje ljudi na ponos čas je njih zbudi

Drago Miloševič

Kralj Matjaž

24

Ob sVetOVNem DNeVu lusKaVice

Rupnikova linija na Koroškem

Luskavica ndash svetovni zdravstveni izzivorganizacije bolnikov ndash v sloveniji je to društvo psoriatikov s sedežem v ma-riboru in številnimi podružnicami po vsej državi ndash od leta 2004 obeležujejo 29 oktober kot svetovni dan luskavice luskavica je pogosta bolezen kože ki običajno poteka kronično dolgotrajno njenega vzroka natačno ne poznamo vemo pa da ni nalezljiva pojavi se lahko pri komer koli in kadar koli v nasprotju s splošnim prepričanjem se navadno ne pojavlja družinsko običajno se kaže s pordelimi zadebeljenimi s srebrnka-stimi luskami pokritimi od okolišnje zdrave kože ostro omejenimi spremem-bami najpogosteje prizadene kožo nad komolci koleni križem in v zatilnem delu lasišča pri večini bolnikov poteka na manjši površini spremembe lahko obsegajo tudi velike površine kože in včasih močno srbijo luskavica se lahko pokaže tudi na nohtih ali prizadene sklepe Bolnike z luskavico bolj ogrožajo srčno-žilne bolezni pri njih se pogosteje pojavljajo debelost sladkorna bolezen depresija visok krvni tlak kajenje in alkoholizemBolniki s kroničnimi boleznimi kože se pogosto srečujejo s strahom in ne-razumevanjem svoje okolice zaradi presenečenih ali celo zgroženih pogle-dov okolice skušajo kožne spremembe prikriti včasih pa se celo popolnoma umaknejo iz družabnega življenja

dermatologi imamo danes na voljo več različnih učinkovitih in varnih zdravil s katerimi lahko obvladamo ali močno olajšamo skoraj vse oblike luskavice lokalna terapija ndash kreme in mazila ndash še zdaleč niso edina zdravila ki so na voljo poleg fototerapije to je obsevanja z ultravijoličnimi žarki lahko dermatolog pri bolnikih s težavno ali obsežno lu-skavico ki prizadene npr več kot 10 telesne površine predpiše zdravljenje s tabletami ali biološkimi zdravili ki se uporabljajo v obliki injekcijv sloveniji so na voljo praktično vse oblike zdravljenja luskavice kot jih po-

znajo drugje po svetu in dostopne so vsem bolnikom ki jih potrebujejo zato želimo da bi dogodki kot je svetovni dan luskavice pomagali informirati tiste bolnike ki bi morda potrebovali učinkovitejše zdravljenje pa ne vedo da obstaja in pa splošno javnost ki bi morala poznati to pogosto bolezen in jo sprejemati z razumevanjem

Vesna Tlaker Žunter dr med zdravnica specialistka dermatovenerologije dermatovenerološka klinika univerzitetni klinični center ljubljana

sTanje juGoslavije po leTu 1920

če želimo dobiti celovito podobo rupnikove linije se moramo vrniti v preteklost ko je bila gradnja neke obrambne linije le ideja v

glavah takratnih generalov in politikov slovence je prihodnost po prvi svetovni vojni čakala v skupni državi slovencev Hrvatov in srbov oz kasneje v Kraljevini jugoslaviji slednja je imela po svojem nastanku leta

1918 veliko notranjih kot tudi zunanjih sovražnikov tukaj lahko izpostavimo predvsem odnose z italijo ki je zaradi londonskega sporazuma podpisanega leta 1915 zahtevala velik del istre z rapalsko pogodbo leta 1920

je nastala istoimenska meja ki pa je potekala globoko na slovenskem ozemlju to pa je odnose med državama znatno poslabšalo mussolini je v času pred aprilsko voj-no večkrat sam nameraval napasti jugoslavijo a je pre-

25

vladalo mnenje da je naša vojska premočna v nekakšno zaščito pred morebitnim napadom z Balkana so v italiji leta 1932 začeli graditi obrambno linijo bunkerjev znano kot alpski zid (it vallo alpino) zaradi tega je jugo-slovanska vlada dokončno ocenila da italija predstavlja resno grožnjo leta 1935 je bilo odločeno da se ob za-hodni meji zgradi nekakšna lsaquoproti linijarsaquo ki naj bi ščitila pred napadom italije in omo-gočila mobilizacijo vojske in civilnega prebivalstva v notranjosti za nadzor nad gradnjo so leta 1938 v ljubl-jani ustanovili štab utrjevanja za poveljnika pa je bil dolo-čen general leon rupnik po njem je linija dobila tudi ime

Gradnja bunkerjev se

preseli na ŠTajersko in koroŠko gradnja bunkerjev na za-hodnem delu slovenije ob rapalski meji je potekala hitro gradbišča pa je ustavil anschluss marca 1938 se je avstrija priključila nacistični nemčiji to je za jugoslavijo pomenilo dodatno grožnjo

že leta 1939 je bilo odločeno da se gradbeni stroji pre-maknejo ob severno mejo tako je nastal šesti odsek rupnikove linije ki poteka med črno na Koroškem in markovci pri ptuju do leta 1941 so na Koroškem postavi-li nekaj manj kot 100 bunker-jev ki so razporejeni vzdolž reke meže linija pa je bila za težjo prehodnost nasprotnika dodatno utrjena tudi s strel-skimi jarki protitankovskimi ovirami in z ovirami ob želez-niški progi v črni je bilo po vojaški označitvi postavljenih 11 bunkerjev našla nisva 3 lah-ko so uničeni ali pa prekriti z zemljo 6 april 1941 v jutranjih urah 6 aprila 1941 se je začelo zares nemška

letala so preletela dravograd avstrijsko stran meje pa je za-sedla nemška vojska (1 gor-ska in 79 pehotna divizija) Bunkerje na desnem bregu drave in meže pa so zasedli graničarji orožniki vojaki in nekaj rezervistov ndash vsega sku-paj nekaj čez 100 branilcev do 10 aprila so nemci osvojili

celotno mežiško dolino naj-večji odpor iz bunkerjev je bil ustvarjen v dravogradu kjer jih je bilo v borbah tudi nekaj poškodovanih skozi ravne je okupator prešel neovirano spet pa je naletel na manjšo oviro na prevaljah in kasneje v mežici v črni prav tako ni prišlo do večjih spopadov rupnikova linija se je izkazala za neučinkovito saj ni doseg-la svojega namena ndash zadržati napadalca ampak na to je vplivalo veliko dejavnikov predvsem gre izpostaviti da je jugoslovanska vojska praktično razpadla že pred vojno in zaradi tega bunkerji niso bili zasedeni kot je bilo načrtovano

celotno rupnikovo linijo na Koroškem lahko pogledate na avtorski spletni strani www

rupnikovalinija-koroškaconr

B1 ndash marholčeva rida B2 ndash jakob B3 ndash polena ndash orešnikov bun-ker B4 ndash pustnikov bunker B5 ndash starijev pruh B6 ndash center B7 ndash Balinišče

B8 ndash Kajžarjev bunker B9 ndash Kablex B10 ndash ob meži B11 ndash čistilna naprava B12 ndash torčeva rida B13 ndash štrikar ndash v gozdu B14 ndash štrikar ndash pri hiši B15 ndash meja B16 ndash poljana ndash v gozdu seZnaM ŠTevila bun-kerjev po občinaH na koroŠkeM A ndash OBČINA ČRNA NA KO-ROŠKEMnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeB ndash OBČINA MEŽICAnašla vseh 16 bunkerjevC ndash OBČINA PREVALJEnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeE ndash OBČINA DRAVOGRADnašla 38 bunkerjev

viri- aprilska vojna Wikipedija prosta enciklopedija- miloš Habrnaacutel rupnikova črta in druge jugoslovanske utrdbe iz obdobja 1926-1941 2005 pripravila davo in stanko mihev

SODELOVANJE S STARŠI

Starši imajo pri vzgoji svojih ot-rok bistveno vlogo To velja tako za vzgojo doma kakor tudi za vzgojo v vrtcu Prav zaradi tega je povezovanje in sodelovanje vrtca s starši ključnega pomena Obojim omogoča lažje zaznavan-ja otrokovih potreb želja in ob-čutij Z namenom okrepitve tega odnosa v vrtcu organiziramo raz-lična sodelovanja in srečanja

Družinski izlet v kekčevo Deželo

V mesecu oktobru smo skozi mnoge dejavnosti spoznavali in doživljali Kekca in njegove pri-jatelje Odločili smo se da ga skupaj s starši tudi obiščemo Vso pot sta nas spremljala lepo vreme in dobra volja Med mo-gočnimi vršaci neokrnjene na-rave se skriva Kekčeva dežela kjer so nas pričakali junaki iz zgodb Popeljali so nas skozi pra-vljični svet kjer naša domišljija ni poznala meja V marsikaterem odraslem se je prebudil otrok Polni vtisov s pesmijo na ustih in

srečo na obrazu smo se vračali domov

Kekec in njegovi junaki so v otroških srcih pustili močan pe-čat Še vedno (po dveh mesecih) radi prepevajo Kekčeve pesmi se igrajo igre vlog rišejo junake hellip Posneli smo tudi svoj Kekčev film na katerega smo zelo po-nosni

Hvala starši ker ste si vzeli čas za svojega otroka in mu omogo-čili nepozabno doživetje

Ps Na sprehodih pogosto pre-pevamo Kekčeve pesmi Postojte poglejte nas pogumne vesele otroke Mogoče boste v sebi prebudili spomin na brezskrbno otroštvo

obiskal nas je Galov ATA LOVEC

Na srčno željo Gala in v predhodnem dogovoru z njegovim očetom nas je le-ta v vlogi lovca obiskal v vrtcu Oblečen v zeleno-rjava

oblačila s klobukom na glavi daljnogledom nahrbtnikom slikami živali lovskimi trofejami je vstopil v igralnico Otrokom je na privlačen zanimiv in poučen način predstavil vlogo lovca Otroci so ga z zanimanjem poslušali Skupaj smo se odpravili na sprehod do opazovalnice in krmišča katerega smo napolnili z jabolki koruzo korenjem in senom Seznanil nas je z živalmi ki živijo v našem gozdu in kako se pripravljajo na zimo

Hvala ata Mitja za poučno do-poldne Pri otrocih si razblinil mit da lovci streljajo in ubijajo živali ter rešujejo Rdečo kapico

zdaj vejo da lovci poznajo vse vrste živali jih krmijo in skrbijo zanje se družijo v lovski družini podobno kot mi v vrtcu obožu-jejo naravo fotografirajo živali se neopazno v zeleno-rjavi obleki sprehajajo po gozdu in z dalj-nogledom opazujejo živali

tanja bivšek

POZIV STARŠEM ZA ODDAJO VLOGE ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA ZA KOLEDARSKO LETO 2013v mesecu decembru morajo vsi starši ki imajo otroke vključene v vrtec ponovno oddati vlogo za določitev znižanega plačila vrtca za naslednje koledarsko leto 2013 dosedanje odločbe o znižanem plačilu se namreč s koncem decembra 2012 iztečejo in s tem prenehajo biti pravna podlaga za izstavitev računov v naslednjem letu

vlogo na predpisanem obrazcu starši oddajo na pristojnem centru za socialno delo za pravočasno vložene vloge za katere se bo izdala odločba z veljavnostjo 1 1 do 31 12 2013 se bodo štele le tiste ki bodo vložene do konca meseca decembra 2012 V skladu z 32 členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev namreč upravičencu pripada znižano plačilo vrtca od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge

starši bodite pozorni tudi pri datumih za uveljavitev otroškega dodatka in šolske prehraneBarbara prevorčič

27

NEPALraquoNepal je tu da bi te spremeNil Ne pa da bi ti Njegalaquo ta misel legeNde sloveNskega alpiNizma Nejca zaplotNika še kako drži saj te dežela resNičNo spremeNi medtem ko je ti Niti Ne moreš Niti Ne želiš ko jo eNkrat obiščeš te vedNo zNova iN zNova vleče Nazaj

Federativna demokratična republika Nepal kot se glasi uradni naziv države je v vseh pogledih posebna država Do-movina utemeljitelja budizma Siddhar-te Gautame varno skrita pod mogočni-mi in silno skrivnostnimi himalajskimi vrhovi med katerimi še vedno živi mit nikoli fotografiranega jetija ter never-jeten spekter geografskih kulturnih bioloških in religijskih raznolikosti ki so tako zelo vplivale na dojemanje za-hodnega sveta da je le-ta Nepal včasih imenoval kar Pravljična dežela Dežela bogov ali celo Šangri-La nikoli odkriti mistično-magični raj

Na življenje v edini uradni hinduistični državi na svetu je vedno vplivala njena specifična geografija ndash topografsko gledano leži najvišja točka Nepala 8848 metrov nad morjem najnižja pa le 61 metrov nad morjem ndash a so jo njegovi vladarji praviloma hote ali nehote izkoriščali v povsem

druge namene kot za ekonomski razvoj Dežela obdana z zastrašujočima sosedama Indijo na jugu in Kitajsko na severu in v kateri se sedaj močno večinski hinduizem vidno in mirno prepleta z manjšinskim budizmom pri čemer sta jasno vidna tudi vpliva domače nevarske in sosednje tibetanske kulture je skozi zgodovino sicer presenetljivo uspešno odbijala pritiske tako severne kot južne sosede a so njen razvoj zavrle notranje zdrahe revolucije in revolti Cena notranjih bojev pa je visoka Nepal dandanes spada med najrevnejše države sveta

Nepal je najbolj poznan prav po svojih mogočnih osemtisočakih zato verjetno ni nič čudnega da ga nekateri imenujejo Dežela v kraljestvu gora V Nepalu je kar osem od desetih najvišjih in najzahtevnejših gora na našem plane-tu vključno z najvišjo Mount Everest

Kljub temu da kar 80 odstotkov

nepalskega površja prekriva Himalaja pa se 50 kilometrov južno od nje večni sneg in led srečata z vročino in pragozdovi Kot bi prišli v novo deželo Kontrast je očiten in skoraj zmede človeka ko se en dan spogleduje z najvišjimi vrhovi sveta naslednji dan pa ga pričaka ravnina riževa polja in džungelski pas južnega Nepala Prav ta raznolikost daje pestrost tej deželi in zaradi tega ponuja široko paleto rastlinstva in živalstva Od himalajskega goveda (jakov) leopardov tigrov nosorogov do slonov krokodilov antilop opic hellip Z namenom da omogoči preživetje številnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst je nepalska vlada ustanovila štiri rezervate ndash Čitvan Sagarmatha Langtang in jezero Rara ki skupaj merijo več kot 3000 kvadratnih kilometrov

Nepalsko prebivalstvo je nepregle-dna množica ljudstev ki jim že stoletja

Mount EverestMolilni mlinčki

Budistični tempeljBoudhanath Stupa

Katmandu

Ama Dablam

28uspeva dokaj harmonično prebivati skupaj se prilagajati novim idejam vrednotam in prišlekom ki prihajajo od vsepovsod Po besedah mnogih ki so obiskali Nepal so Nepalci zlati ljudje To sem med obiskom Nepala občutila tudi sama Kljub pomanjka-nju in revščini so vedno nasmejani pripravljeni na pogovor in čakajoči na majhno pozornost mimoidočih Nji-hova prijaznost se iz mesta stopnjuje proti vedno višjim vasicam ob vznožjih osemtisočakov Višje ko greš bolj pri-jazni in iskreni so Neverjetna je hvale-žnost otrok ko jim podariš staro igračo svinčnik ali sladkarije

Nepalci so zelo vraževerni Tako hindujci kot budisti imajo svoje vraže in pravila ki se jih držijo in jih

spoštujejo Zanimivo je na primer da družina preden se vseli v nov dom prosi astrologa da določi najugodnejši datum vselitve Prav tako astrologi zaročencema določijo najprimernejši dan za poroko Predvsem strogo se držijo pravil v zvezi z vero Tako pred vhodom v tempelj ne smejo jesti in piti Pravilo ki se ga strogo držijo tudi turisti je da se mimo templjev in znamenj (čorteni maniji) vedno hodi le po levi strani prav tako pa se v smeri urinega kazalca vrtijo tudi molilni mlinčki

Zanimivo je da v popolnem sožitju uspevata dve tako različni verstvi Na eni strani budizem ki spoštuje vsa živa bitja

in deluje v sožitju z naravo na drugi strani pa raquokrvavilaquo hinduizem Vsaj tako se ti zdi ko opazuješ budistične molilne mlinčke ki jih poganja voda pisane molilne zastavice katerih molitve veter odnaša bogovom na drugi strani pa kr-vave daritve živali v hindujskih templjih Kljub tem daritvam pa imajo hindujci nekatere živali za svete in jih je prepove-dano ubijati

Krava je v Nepalu sveta z zakonom zaščitena žival Predstavlja boginjo La-ksmi ndash boginjo bogastva Kljub prome-tnemu kaosu ki vlada na katmandujskih ulicah ima krava vedno prednost Lahko se sprehaja po ulicah se ustavi sredi ceste ali uleže pred vhod v tempelj nihče je ne bo preganjal Sveta žival je tudi slon ker ima Ganeš ndash sin boga Šive

ndash slonovo glavo Ko gre slon po cesti se verni Nepalci dotikajo prahu na odtisu njegovih nog in si ga kot raquotikelaquo priti-skajo na čelo Svete živali pa so tudi bik opica in čmrlj

Poleg trekinga in alpinizma ki sta med turisti najbolj priljubljeni aktivnosti pa Nepal ponuja tudi vrsto drugih špor-tov in aktivnosti Vedno bolj popularni so rafting na rekah Kali Gandaki Bhote Kosi in drugih gorsko kolesarjenje vožnja z motorji bungee jumping in seveda džungelski safari v Kraljevem narodnem parku Čitvan

V Nepalu lahko vsakdo najde nekaj zase Ko potuješ po tej skrivnostni deže-li sprva sploh ne opaziš da spada med

najmanj razvite dežele našega planeta Naravne lepote mogočna arhitektura kulturna raznolikost in iskreni ljudje te tako prevzamejo da socialni položaj ljudi kar spregledaš

Ko sem pred tremi leti prvič obiskala Nepal se mi je zdelo da deželo kar dobro poznam saj sem videla nešteto diapozitivov in slišala mnogo zgodb ki mi jih je pripovedoval ati vsakokrat ko se je vrnil iz Nepala Pa sem se motila Ko sem prvič stopila na nepalska tla sem šele začela spoznavati to prekrasno deželo

Čeprav prvi vtisi niso bili ravno tako zelo krasni Prvi stik s Katmandujem glavnim mestom Nepala je bil zame rahlo šokanten Vsepovsod gneča smeti ki jih mečejo kar skozi okna na

ulico smrad hellip Po cestah ki si sicer niti ne zaslužijo imena ceste se sprehajajo krave krdela uličnih psov ljudje vozijo rikše avtomobili in motorji in to vse povprek Zmešnjava avtomobilov motorjev in rikš ki se ob neprestanem hupanju raquolovijolaquo po katmandujskih ulicah je neverjetna Zdi se da je edina obvezna oprema na avtomobilu delujoča hupa saj vozniki neprestano hupajo Zanimivo je tudi da mora na motorju imeti čelado samo voznik in to ne glede na to da po navadi vozijo s sabo več ljudi velikokrat kar cele družine

Po prihodu v Nepal smo prve tri dni preživeli v Katmanduju kjer smo uredili

Namche Bazar Nepalski otroci Patan - Hindujski tempelj

Sežiganje mrtvihSamostan v Tengbocheju Tabla Everest

29

in nakupili vse potrebno za treking Znamenitosti mesta si v tem času nismo uspeli ogledati saj so bile trgovinice in ulični prodajalci preveč prepričljivi s svojimi ponudbami in sem večino časa preživela na glavni turistični ulici Thamel ter barantala za nižje cene

Po treh dneh Katmanduja ko sem se ravno navadila na ljudi mestni utrip gužvo in me smeti in smrad niso več motili Katmandu pa je postajal vedno bolj zanimiv in privlačen smo se odpravili na treking Do Lukle ki je bila naše izhodišče za treking smo iz Katmanduja poleteli z letalom Jetstream 41 letalske družbe Yeti Airlines Med poletom ki je bil prav gotovo eden od vrhuncev tega potovanja sem prvič videla sedem- in osemtisočake med njimi tudi Everest Že iz zraka je bil videti mogočen Po izjemno zanimivem pristanku na najkrajši in najstrmejši pristajalni stezi kar sem jih kdaj videla smo v Lukli poiskali lodge kjer smo se dobili z našima nosačema Tekijem in Pembo Oba sta bila doma iz vasi ki je bila iz Lukle oddaljena dva dni hoje z delom nosačev pa sta služila denar za svoji družini

Treking pod Everest smo torej začeli v Lukli ki leži na nadmorski višini 2840 m Načrtovano je bilo da se prvi dan odpra-vimo do vasi Phakding do koder smo prispeli po približno dveh urah hoje Ker je bila pot ki nas je čakala naslednji dan veliko bolj strma in zahtevna smo se odločili da bomo nadaljevali Tako smo prvi dan prišli do vasi Monjo (2840 m nmv) kjer smo našli prijeten lodge v

katerem smo prespali Tu sem tudi ugo-tovila da je hrana v nepalskih vasicah veliko bolj okusna kot v katmandujskih restavracijah Drugi dan trekinga nas je čakala hoja do Namče Bazarja ki leži na nadmorski višini 3440 m Kmalu po za-četku hoje smo prišli do vstopa v Naci-onalni park Sagarmatha Tu smo morali pokazati karte in posebne treking potne liste V nadaljevanju poti smo prišli še do vojaške kontrole kjer se je postopek s kontrolo kart ponovil Po približno treh urah hoje smo prišli do Namče Bazarja vasi ki jo imenujejo tudi mesto Šerp Namče Bazar je glavno mesto in trgo-vsko središče regije Khumbu ki je ime dobila po istoimenskem ledeniku Po kosilu in kratkem počitku v lodgu smo se odpravili do samostana nad vasjo ki je sedaj preurejen v muzej V muzeju so razstavljeni predmeti ki jih po nepalskih vaseh še danes uporabljajo v vsakda-njem življenju Ogledati si je mogoče tudi slike in dokumentacijo o Mount Everestu ter fotografije Šerp ki so osvo-jile Everest Med njimi so našli tudi sliki Ang Dorjeeja in Pasang Tenzinga ki sta bila leta 2000 z atijem in Davom na vrhu Everesta

Naslednji dan nas je čakala hoja do vasi Tengboche Ta del poti je bil eden izmed bolj zahtevnih saj se je že na začetku pot začela strmo spuščati in ker smo morali nekje pridobiti novih 600 višinskih metrov se je kar hitro začela strma pot navzgor Vse raquominus metrelaquo ki sem jih preklinjala na poti navzdol pozabim ko mi ati pokaže Ama Dablam Šesttisočak ki sta ga maja 1996

v severozahodni steni po prvenstveni smeri preplezala Vanja Furlan in Tomaž Humar za kar sta dobila najprestižnejše alpinistično priznanje ndash Zlati cepin Sicer pa meni osebno eden najlepših vrhov Hojo sta poleg strmine oteževali tudi vročina in vlaga ki ju na takšni višini nisem pričakovala Ves trud je bil poplačan ko sem končno prišla do cilja kjer nas je pričakal čudovit razgled na Lhotse in Everest Vas Tengboche leži na nadmorski višini 3860 m V vasi je glavni budistični samostan v Nepalu sicer pa eden najlepših na svetu Samostan je v devetdesetih letih pogorel zdaj pa je povsem obnovljen Imeli smo enkratno priložnost da smo lahko bili prisotni pri obredu Na začetku sta dva mlada meniha vernike poklicala k obredu s piskanjem na ogromni školjki Obred je bil zelo zanimiv večino časa zelo umirjen trije menihi so molili naprej ostali pa za njimi na trenutke pa je umirjenost zmotil močan udarec na gong igranje na piščalke in zvončke ter glasno petje Izredno zanimiva je bila tudi sama molilnica ki je bila poslikana z budističnimi podobami najbolj pa je izstopal ogromen pozlačen kip Bude Obisk samostana mi bo ostal v posebnem spominu tudi zato ker me je eden od menihov blagoslovil z rdečo vrvico okoli vratu ki je za zdravje in dolgo življenje ter rumeno ruto ndash kato za srečo

Pot nas je iz Tengbocheja vodila skozi vasi Deboche in Shomare do vasi Periche (4240 m nmv) Pot mimo prostranih travnikov in njiv mimo vasi

Barva za tike Kip Bude Nepalski otroci

30je bila iz dneva v dan bolj zanimiva Sončno vreme mogočne gore neverjetna pokrajina in iskreni ljudje so nam lepšali vsakdan na poti proti našemu cilju Molilne zastavice molilni mlinčki in čorteni so zbujali navdušenje nad preprostostjo budizma Otroci ki smo jih srečali na poti in jim podarjali kulije in stare igrače pa me še danes spravijo v dobro voljo ob spoznanju kako lahko malenkosti nekomu polepšajo življenje Ko smo prispeli v Periche smo najprej opazili spomenik iz nerjavečega jekla v obliki prerezanega stožca v notranjosti pa vrezana imena vseh ki so se do leta 2005 smrtno ponesrečili na Mount Everestu in okolici Takoj nam je v oko padlo ime atijevega prijatelja Marka Lihtenekarja ki se je po uspešno osvojenem vrhu Everesta 21 maja 2005 smrtno ponesrečil pri sestopu z gore

Četrti dan trekinga smo prispeli do vasi Dingboche (4358 m nmv) ki mi je v spominu ostala predvsem zaradi najbolj okusnih momotov ki sem jih jedla na potovanju po Nepalu Momo je tipična nepalska jed podobna našim cmokom Ponavadi so polnjeni z zelenjavo ali mesom in so lahko kuhani ali pečeni Postreženi so skupaj z različnimi pikantnimi omakami Postanek v Dingbocheju pa mi je poleg najboljših pečenih sirovo-tuninih momotov ostal v spominu tudi zaradi aklimatizacijske ture ki smo jo naredili Bila je sicer ena zahtevnejših aklimatizacij na trekingu vendar tudi ena lepših Vrh grebena ki smo si ga

zadali za aklimatizacijo nas je presenetil s čudovitim ledeniškim jezerom in Ama Dablamom ki se je dvigal nad njim Naslednji dan nas je čakal eden daljših kosov poti Do zadnje vasi pred končnim ciljem Kala Patarjem smo morali opraviti 700 višinskih metrov Pot nas je peljala po grebenu nad vasjo Periche in naprej do morene ledenika Khumbu mimo Thokle do vasi Lobuche (4910 m nmv) Po kratkem počitku v lodgu smo se odpravili na aklimatizacijo Pot nas je peljala mimo Italijanske piramide ndash mednarodnega observatorija in laboratorija do bližnjega grebena Z vrha grebena smo lepo videli pot proti vasi Gorak Shepp Kala Patar Italijansko piramido pred nami pa se je bohotil Nuptse Po vrnitvi v lodge sem kljub aklimatizaciji dobila svojo porcijo višinskih neprijetnosti Razbijanje v glavi se je kljub vztrajnemu preganjanju s tabletami nadaljevalo še dolgo v noč in mi kratilo prepotreben spanec

Vrhunec trekinga je bil vzpon na Kala Patar (5550 m nmv) Iz Lobuch smo se podali proti zadnji vasi Gorak Shepp in naprej proti vrhu Kala Patarja Vso pot smo tekmovali z meglo ki nam je vztraj-no sledila Višina je delala svoje noge so bile vedno težje dihanje pa je postajalo vedno težje Za spodbudo se nam je na poti razkril Everest Tokrat je bil res čisto blizu Hitro sem se ga nagledala in po-slikala saj ga je minuto zatem že zakrila megla Bolj kot smo se približevali vrhu bolj je sonce kurilo meglo in na vrhu nas je pričakal čudovit razgled Everest Lhotse Nuptse Pumo Ri ledeni slap le-

denik Khumbo hellip vse je tako ogromno mogočno in čudovito Občutek na vrhu je bil enkraten Po obveznem slikanju smo kar obsedeli in občudovali bele vrhove okoli nas Z vrha smo sestopili po drugi poti ker smo se namenili poiskati spominsko tablo Janezu Jegliču ndash Jo-hanu ki je leta 1997 omahnil z grebena Nuptseja po tem ko sta s Tomažem Hu-marjem preplezala prvenstveno smerPo doseženem cilju trekinga ndash osvojitvi Kala Patarja smo se naslednji dan iz Lobuch odpravili nazaj proti Namche Bazarju od koder smo zadnji dan trek-inga odšli do vasi kjer smo začeli ndash do Lukle V Lukli smo prespali nato pa takoj zgodaj zjutraj po slovesu od nosačev s prvim letalom poleteli v Katmandu Vrnitev v Katmandu je bila rahel šok Iz mirnega podeželja nazaj v gnečo in hrup Ker smo imeli le tri dni časa pred odhodom domov je bilo potrebno Katmandu seveda čim bolje izkoristiti in raziskati Katmandu je zaradi svoje čudovite arhitekture pod UNESCOvo zaščito Prvi dan smo se najprej odpeljali do mesta Patan kjer smo si ogledali Durbar Square ndash staro mestno jedro kjer so nekoč ustoličevali kralje in kjer živi boginja Kumari ki je žal nismo uspeli videti Smo pa v hindujskem templju bili priča daritvi koze hindujskim bogovom Po vrnitvi v center Katmanduja smo si šli ogledati največjo znamenitost Katmanduja ndash Boudhanath Stupa bolj poznano kot Budine oči Stupa ki je ena največjih na svetu je od leta 1979 na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine Prvi dan v Katman-

Sveti mož Vzletno pristajalna steza v Lukli Z atijem na vrhu Kala Patarja

31

duju po vrnitvi s trekinga smo zaključili z nazdravljanjem na uspešno izveden treking v restavraciji Rum Doodle kjer so leta 2000 praznovali svoj uspeh na Everestu tudi člani odprave Ski Everest 2000 Posebnost te restavracije je da vsi osvajalci Everesta dobijo svojo člansko kartico s katero lahko v restavraciji Rum Doodle jedo brezplačno

Naslednji dan smo si ogledali tempelj Pashupatinath ki je eden najpomemb-nejših Šivinih templjev na svetu Tempelj je v vzhodnem delu Katmanduja ob reki Bagmati Zraven templja ob reki se na-haja tudi nepalski Varanasi kjer zažigajo umrle pepel pa nato raztrosijo v reko Sam pogled na mrtveca ki gori ob reki

je sprva grozljiv a dlje časa kot opazuješ dogajanje bolj logično in normalno se zdi vse skupaj Bolj šokantno je kako sto metrov nižje otroci plavajo v reki ženske pa perejo posodo in oblačila V templju in njegovi okolici je polno sadhujev ndash hindujskih svetih mož ki meditirajo in za plačilo pozirajo turistom Po napor-nem ogledu templja Pashupatinath smo se z rikšami odpeljali do stupe Swo-yambhunath ki je starodaven religijski kompleks na vrhu hriba v zahodnem delu Katmanduja Stupa je turistom bolj znana pod imenom Opičji tempelj ker na SZ delu templja živijo svete opice S templja se razkriva čudovit pogled na Katmandu Zadnji dan v Nepalu je bil

rezerviran za še zadnje nakupe in odkri-vanje najboljših katmandujskih slaščic Vse od tehnične opreme do oblačil ndash ko se naučiš barantati je Katmandu raj za nakupovanje

Kljub katastrofalnemu prvemu vtisu me je Nepal očaral Zdaj sem končno ra-zumela atija in druge zakaj se venomer vračajo tja Kaj je tisto kar te v Nepalu tako prevzame je najlepše opisal ati ko se je leta 1999 prvič vrnil od tam raquoPo-polnoma drugačen način življenja Ljudje so tam pripravljeni pomagati Vse delajo počasi mirno z dobro voljo Čisti balzam za dušolaquo

Tadeja Oderlap

mežičarji po svetutokrat se bomo odpravili malo dlje No zelo daleč pravzapravNaš cilj je država ki je po velikosti druga Na svetu ndash s pisaNo mešaNico Narodov v velemestih ki se še vedNo širijo Na drugi straNi pa z ogromNimi polji zasejaNimi s pšeNico iN koruzo s trgovskimi ceNtri ki so prava mala mesteca iN NeskoNčNimi ravNimi cestami po katerih Nihče Ne vozi prehitro jezera iN jezerca so posuta po deželi ki v svoji NotraNjosti skriva zaloge Nafte Na dveh straNeh državo obdaja širNo morje deli pa visoka gorska veriga če vam Naštejem še medvedi iN hokej javorov list iNdijaNci iN zlatokopi je bilo Namigov dovolj da ste ugaNili kam smo NameNjeNi ida paradiž

Kdo ste in kje živiteSem Franc Potočnik in živim v Kanadi v provinci Alberta v njenem glavnem mestu Edmonton

Kako dolgo ste že tam in zakaj ste tja odšli

V Kanadi živim že 46 let Iz Mežice sem odšel raquos tre-buhom za kruhomlaquo nekaj časa preživel v Nemčiji in Franciji potem pa sem bil odločen oditi nekam dlje Avstralija ali Kanada sta bili dve možnosti ndash in

ker je ladja proti Kanadi odplula prej sem se pač vkrcal nanjo

V čem se nov kraj in vaše zdajšnje življenje najbolj razlikujeta od tistega prej

Edmonton je milijonsko mesto v katerem v sožitju prebivajo ljudje vseh narodnosti Tu ima človek veliko možnosti za zaposlitev ndash nemalo ljudi ima dve celo tri različne službe Nekatere vsak dan druge morda dva- trikrat na teden po nekaj

ur Pač glede na potrebe in želje po recimo nakupu hiše ali česa drugega Življenje v Edmontonu zaradi takih možnosti zaenkrat ni predrago tudi prihodnosti se ne bojimoZimske temperature so tu precej nižje kot doma (Do -25 stopinj celzija otroci še redno hodijo v šolo) Je pa mraz suh tako da kepe sploh ne moreš narediti ker je tudi sneg tako suh da se ne sprime Tako je pozimi poleti so pa največja nadloga komarji

ki najdejo odlične pogoje za razvoj v vseh mlakah in jezerih

Kaj vam je tam najbolj všečVšeč mi je pokrajina narava Rad hodim kampirat ob jezera uživam v ribolovu Na razpolago je tudi veliko športnih objektov tako da vsak najde kaj po svojem okusu

Kaj najbolj pogrešatePogrešam Mežico in življenje v njej kakršno

32

sem poznal v mladosti

Kako pogosto se vračateprihajate na obisk v domovino

Domov pridem vsaki dve ali tri leta Vesel sem da sem v svoj rojstni kraj uspel pripeljati tudi svoja dva otroka (ki sta nekaj časa v Mežici obiskovala osnovno šolo oz vrtec) z

družinama da so tudi oni spoznali prelepo Koroško in Slovenijo

Kako vidite Mežico ko pridete domov

Po 46 letih odkar sem zapustil Mežico se počutim malo tujega Mnogih znancev več ni tudi življenje teče drugače Manj je sproščenega druženja

Živi blizu vas še kaj SlovencevKorošcev Se srečujete

Tukaj je precej Slovencev pogosto se srečujemo ndash na kavici ali na prireditvah

v letos odprtem novem Slovensko ndash kanadskem kulturnem centru ki se lahko pohvali s plesno dvorano za 300 ljudi knjižnico kapelico in sobo za srečanja Do lani smo se dobivali v leta 1967 zgrajenem domu ki so ga zaradi gradnje ceste podrliKorošcev pa skoraj ni več

le dve družini drugi so na žalost pomrli

Ali v trgovinah najdete tudi kakšne izdelke iz Slovenije

V Edmontonu smo že pred leti našli italijansko trgovino kjer dobimo tudi slovenske izdelke malinovec kavo barcaffe Radensko ribe nudeljčke skoraj vse

Kaj vedno odnesete s seboj ko se vračate z obiska v domovini

Ob povratku s seboj odnesemo CD-je s slovensko glasbo slovenske knjige pa tudi

kakšno flašo šnopsa

Tipična jed pijača kakšen poseben običaj v novi deželi

Kanadska specialiteta je goveji steak na ražnju pečena koruza in krompir tudi piščančje perutničke lahko dobiš na vsakem koraku ndash pripravljene na tisoč in en način od običajno spečenih do

raquohot chicken wingslaquo ki so izdatno začinjene Pijača je whisky pa morda še za Slovence neobičajna kombinacija pivo z dodatkom clamato juice (to je mešanica sokov neke školjke paradižnika in zelene) Tudi običaja da ti v lokalu kavo za ceno ene dotakajo tako dolgo da prazno skodelico obrneš v Sloveniji ni Ali pa prijaznost ko poleti takoj ko sedeš na mizo brezplačno dobiš vrček s prijetno hladno vodoObičaj da se največji

dnevni obrok postreže ob šestih zvečer (kar menda z novim delovnim časom vse bolj prihaja v navado tudi v Sloveniji) je pa kriv da se prepogosto kile kar kopičijoZaradi temperatur ki pozimi sežejo tudi do -30 stopinj celzija si lahko privoščimo ribolov na zaledenelih jezerih ndash na led zapelješ z avtom izvrtaš luknjo čez to luknjo postaviš šotor in nato v zavetrju čakaš da bo riba prijela Zanimiva izkušnja ndash če le led ne prične pokati

Poslušate slovensko glasbo Katero

V živo zelo rad poslušam Radio veseljak pa CD-je s slovensko glasbo Seveda je pa No1 še vedno Avsenik

Bi sami dodali kakšno zanimivost misel sporočilo

Pregovor raquoPovsod je lepo doma je najlepšelaquo je dobil v šestinštiridesetih letih poseben pomen Moj dom bo vedno Mežica a dom je s tem ko mi je dala kruh ko so tu zrasli moji otroci in rasejo moji vnuki postala tudi Kanada Zato ko sem tu se prav vsak dan spomnim na Mežico Ko pa pridem domov na obisk se mi kmalu prične tožiti po vnukih in kanadskem vsakdanjiku A tako razpeti med dva doma s(m)o najbrž vsi ki živijoživimo v tujini Šele z oddaljenostjo pričneš ceniti tisto kar je zares pomembno

POPRAVEKNa žalost nam jo je v prejšnji številki Šumca zagodel tiskarski škrat V članku raquoO ribičih in ribištvulaquo je v stavku V eni jeseni dobijo povprečno 120000 ndash 150000 iker iz njih pa pride 80 90 v dobrem letu tudi 100 mladic izpustil nekaj ničel Pravilno je seveda da v enem letu iz iker dobijo od 80000 90000 v dobrem letu tudi 100000 mladic Šele tako je jasna pohvala da je to odstotkovno zelo uspešno Ida Paradiž

33

Letos je izšla knjiga Marjete Žebovec Slovenski književniki rojeni od leta 1930 do leta 1935 v katerih je poleg najpomembnejših slovenskih literarnih ustvarjalcev svoje zaslužno mesto zase-del tudi Marijan kar kaže na to da je v tovrstnem kulturnem segmentu pustil neizbrisen pečat Pomembno je njegovo delo s področja natančnega poznavanje kratkih japonskih pesniških oblik ime-novanih haiku Je torej pesnik pisatelj poleg tega tudi izumitelj vsekakor pa človek tisočerih interesov Je ustanovitelj skupine Literarno gledališče Treska ki je prineslo svež veter kulture v naš mali kraj in ki to poslanstvo uspešno opravlja še danes ndash čeprav brez Marijana Na nje-govo pobudo za začeli izdajati literarni

list Šumc predhodnika časopisa ki ga trenutno držite v rokah O svojem živl-jenju govori globoko iskreno zato je po-govor z njim pristen in nepozaben Manj sva klepetala o haikujih in njegovem literarnem ustvarjanju saj mi je dejal raquoO tem si lahko sama prebereš v mojih knjigah To lahko vsak Jaz ti bom pove-dal nekaj česar ne moreš prebrati nikjer veljalaquo Velja In sva klepetala o njego-vem zanimivem življenju o nepozabnih dogodivščinah O drobnih utrinkih in zgodbah ki so se dogodili nekje nekoč

Ne mara nizanja suhoparnih podatkov Življenje se namreč piše še kje drugje Da je bil precej razigran fant da se je celo rad pretepal sem izvedela Upornik torej Da je opravljal vrsto zanimivih poklicev In rešil nekaj življenj Slednje je morda bolj pomembno kot kar koli dru-gega Kar misli tudi Marijan sam In mi že nariše svoj izum Ki je bil celo patentiran Gospod Marijan kje naj začneva Mogoče od tistega trenutka dalje ko ste prišli v Mežico

Hja vselej je treba začeti od začetka To upoštevam pri vsem kar delam tudi pri svojih izumih Pravim da je treba začeti pri Grkih in Rimljanih prebrati knjige o

njih Vse pravzaprav že obstaja le po-novno je treba nekje začeti to obuditi Pa o izumih malo pozneje

Torej ndash začniva od začetka Kako vas je privedla pot na Koroško

Veš rad sem se pretepal Želeli so se me znebiti ndash oziroma hoteli so da se po-boljšam zato so me poslali v Mežico Ko sem prišel sem bil star 14 let Oče se je dogovoril z dimnikarjem Magdičem ki je videl da sem sposoben da znam po-

metati dimnike In to sem nato počel po vsej Koroški V Črni v Rudarjevem je bilo veliko hiš imeli so me zelo radi še po-sebno ženske Čez nekaj časa me je pus-til kar samega sam sem lahko računal in pobiral denar Takrat sem stanoval na Poleni Spominjam se da se mi je enkrat zlomila žica na dimnikarski palici Na Glančniku so to znali zvariti a mojster je bil jezen Udaril me je z zlomljeno palico in pobral ves denar Jaz pa sem prav tako jezen šel za njim hellip

Torej kot dimnikar ste bili samouk Za kakšen poklic pa ste se šolali

V Sveti Trojici kjer sem odraščal ndash sicer sem se rodil v Zagrebu kjer so delali

moji starši ndash sem obiskoval osnovno šolo končal sem jo v Mežici Nato sem obiskoval rudarsko šolo v Trbovljah A sem se kmalu stepel z vzgojiteljem Uf ni bilo lahko ta je bil trener boksa hellip Skratka decembra 1959 sem se vrnil v Mežico Veš takrat sem izumil postopek za reševanje potapljajočih se ljudi Ne-kega dne sem šel v kino spominjam se da je bila Meža bela od peska Prišel sem do mostu in videl kako dva skačeta v vodi Ker je bila Meža tako bela nisem videl otroka ki se je utapljal Moška sta

O tistih drobnih stvareh ki jih ne moreš prebrati v knjigah hellip

marijan mauko je vsekakor svojevrstno zaznamoval koroški pa tudi slovenski kulturni prostor poleg objav v različnih publikacijah je izdal več knjig ndash pesniških zbirk in strokovnih del o literarni teoriji

34ga poskušala spraviti na kopno pa jima ni uspevalo zaradi visokega zida Ko se jima je končno posrečilo sem iz ust otro-ka izsesal zrak nesnago naplavine pe-sek To sem storil dvakrat hellip in otrok je prišel k sebi To je bila svojevrstna meto-da za tisti čas vsi so namreč počeli ravno obratno pihali zrak v usta Veš si izumi-telj ali pa nisi Tretje poti ni Nato sem se odpravil naprej v gostilno Naročil sem si raquokavbojcalaquo (tj malinovec in žganje) da sem si izplaknil usta polna peska

Nepozabna izkušnja rešili ste človeško življenje

Da to je bilo prvič Nekoč pa je bilo v Velenju bil sem na udarniškem delu Jaz brat in dva Trojičana Z njima sem se največkrat stepel hahaha Nekaj smo si celo v sorodu a to ni pomembno pomembno je le da smo se imeli lepo Skratka videli smo nosečnico ki je hodila po pomolu iz debla naenkrat je padla v vodo Bil sem dober plavalec pripeljal sem jo na kopno Vzdignil sem jo bila je težka morali so mu priskočili na pomoč To je bilo drugič da sem rešil življenje

Bili ste torej dober plavalec Ste se ukvarjali še s katerim športom

Da predvsem z alpinizmom Bil sem tudi dober akrobat na kolesu Ah s šolo pa nisem imel toliko sreče Moral sem jo začasno zapustiti ko sem zbolel za osteomielitisom (tj vnetje kostnega mozga) Na Ptuju so mi dajali opij Vsi so mislili da bom umrl Če sem se zasmejal sem takoj padel v nezavest A na koncu smo se vendarle vsi smejali Izboljšalo se je po več kot desetih injekcijah Spo-minjam se da se je prijatelj očeta ki me je obiskal v bolnici zadrl raquoBi rad bil narkomanlaquo Hahaha a prebolel sem abstinenco Po bolezni pa sem bil tako šibak da nisem mogel vzdigniti 30 kilo-gramov barve Takrat so restavrirali cer-kev pri Trojici najeli so me da sem nosil kipe moj dedek je bil namreč cerkveni pleskar

Ste opravljali še katero drugo delo poleg tega da ste bili pozneje rudar in varilec

Da nosil sem pošto zaposlili so me za dva meseca Delal sem tudi v Mariboru

na upravi cest bil sem glavni skladiščnik A sem pustil službo ker nisem smel biti več v nabavi Poleg tega pa mi je sonce preveč sijalo v pisarno vzeli so mi celo tajnico Veš ni bilo dobro Nato sem šel k vojakom Za sabo imate mnogo izkušenj z različnih področjih Lahko bi rekli da vam je pri vsem pomagala zdrava pamet hellip

Da vedno sem bil jezen ker ni bilo koga da bi uredil kakšno stvar Pa mi je nekoč dejal dober res dober prijatelj raquoNaredi samlaquo Takrat sem si rekel da raquogliha vkup štrikalaquo Razumel me je In mi dal vedeti da moram poskušati ustvarjati izumljati Zame so Švicarji dober narod Ker ne mislijo da so pametni ampak ker nekaj poskušajo narediti

Kot ste vselej poskušali vi hellip Pa veliko ušes ni bilo pripravljenih prisluhniti vašim idejam A roko na srce s po-ezijo je bilo drugače Ste vsekakor uveljavljeni slovenski pesnik pojavl-jate se v mnogih strokovnih študijah predvsem zaradi haikujev Kdaj pa ste napisali svojo prvo pesem

Lahko ti jo zrecitiram če želiš Ščinkavec ptiček lepi je bil in nas je vse razveselilHahaha to je moja prva pesem iz osnov-ne šole Še danes jo znam na pamet

Zelo lepo Kdaj pa ste se navdušili nad haikuji

Haikuje poznam že od ranega otroštva Moja mama je bila pesnica ljubiteljska

igralka in režiserka če omenim je po vojni režirala Prešernovo Železno cesto Oče je prebarval lokomotivo jaz pa sem bil strojevodja s piščalko A da ne zaidem preveč in se vrnem k haikujem ndash veš Slovenci smo imeli že v stari Ju-goslaviji pregled japonske književnosti hellip Poskusil sem nekaj novega Vse o tem si lahko prebereš je zapisano Po-vedal ti bom kaj drugega

Torej ndash povejte mi kaj več o vaših izumih

Veliko sem krmaril okrog po svetu Veliko sem se naučil V Uradnem listu Republike Slovenije (512006) je bil patentiran moj izum za proizvajanje najbolj čiste energije na svetu gre za metodo s stisnjenim zrakom Ja izum je bil patentiran a tega nihče ni pripravljen uresničiti

Zaenkrat gospod Marijan Morda pa nekoč bo vendarle znal kdo prisluhniti in bo v tem videl potencial morda prihodnost za človeštvo Pomembno je da nikoli ne odnehate in da ostanete tako izvirni iznajdljivi edinstveni polni volje ustvarjalnosti in idej

Vsekakor

Hvala za vaše iskrene in zanimive utrinke

In bil je čas da zaključiva najin klepet In bo čas ko bom spet stekla čez travnik k Marijanu na pogovor

Nina Petek

35

na pragu najbolj čarobnega ndash in tudi vraževernega meseca v letu ndash je dlg treska mežica 1122012 v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer ob treski z naslovom vraževerje sveta avtor večera lovro vreš je na kratko predstavil istoimensko knjigo etnologa damjana j ovseca ukvarjali pa smo

se predvsem z vprašanji kot so zakaj trkamo na les Kako zacoprati fanta Katera števila so srečna Kako odvrniti nesrečo če razbijemo ogledalo zakaj dimnikarji prinašajo srečo če ste prireditev zamudili vse odgovore najdete v omenjeni knjigi

večer je glasbeno dopolnil domen

vreš kot bralci pa so nastopili nina vogel martin perčič lovro vreš in ajda vasle člani društva so pripravili tudi tradicionalni mali adventni bazar z drobnimi darilci in voščilnicami po simboličnih cenah

Ajda Vasle

leva fotografija stojita domen in lovro vreš sedijo marijan mauko ajda vasle martin perčič in nina vogel desna fotografija utrinek z bazarja (avtorica dorica vasle)

VRAŽEVERJE SVETA Večer Ob tresKi

19 oktobra 2012 je društvo literarno gledališče treska mežica v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer o prvem slovenskem blaženem škofu antonu martinu slomšku ponavadi se njegovi biografi največ ukvarjajo z njegovim narodnobuditeljskim in dušnopastirskim delom tokratni večer

pa se je osredotočil na njegovo manj znano in raziskovano poezijo ki jo je avtor večera peter peruzzi prepletel z znano slomškovo pridigo svoj jezik je treba spoštovati

na prireditvi je sodelovalo tudi kulturno pevsko društvo sv lenart s plata pod vodstvom zborovodkinje

Klavdije Freidl prepevali so uglasbene ponarodele slomškove pesmi za katere se pogosto zmotno misli da so ljudske

Besedilo so brali člani dlg treska mežica erika žagar dorica vasle lovro vreš in ajda vasle

Ajda Vasle

leva fotografija pevci zbora sv lenart s plata desna fotografija lovro vreš erika žagar dorica vasle ajda vasle (avtor štefan erjavc)

SVOJ JEZIK JE TREBA SPOŠTOVATI ndash Večer ob treski o blaženem Antonu Martinu Slomšku

36

37

vzrok za nastanek te zvrsti njegovega slikarskega opusa je tesno povezan z njegovo življenjsko zgodbo odraščal je v rudarski družini in že v otroških letih v globinah podzemnih rovov odkrival ndash ne le teme in nevarnosti ndash temveč tudi svetlobo in predvsem čarobni svet barv in likov ki jih je v tisočletjih izoblikovala naravamilan pečovnik je v rudniku opravljal delo nadzornika in že takrat je postal navdušen zbiralec mineralov in fosilov v njih je prepoznal skrivnosten preplet majhnega in velikega ndash mikrokozmosa in vesolja ndash vidnega in nevidnega Kot slikar svoje najljubše kamnine po svojem videnju in občutju projicira na platno likovno jih razdrobi poveča in jim šele naknadno s pomočjo svetlobnih odtenkov in posebnega nanosa barve vrne trdnost in obliko tako vidno in otipljivo ki zlahka odpira vrata v svet domišljije v svet čudovite igre teme in svetlobe barv likov in črt ob slikah milana pečovnika začutimo skrivnostni svet in delo narave tudi vsi tisti ki nam ni bilo dano videti in doživeti zakladov podzemnega svetasicer pa obsežen opus njegovih drugih slik izžareva lepoto koroške pokrajine ter čudovita tihožitja rož ki so ga spremljale na njegovih gorskih in smučarskih poteh pripovedujejo življenjsko zgodbo od otroštva do danes od sonca obsijanih pokrajin rož do medlega sija karbidovk s katerimi je pod zemljo odkrival čarobni svetsvojo umetniško nadarjenost je pokazal tudi pri obnavljanju fresk z izdajo koledarja z rudarskimi motivi napisal in izdal pa je tudi knjigo o svojem rojstnem kraju raquoHelena nekoč in daneslaquomilan pečovnik je svoje znanje dopolnjeval v likovni šoli mentorja ervina Kralja svoja spoznanja pa pogosto deli z drugimi likovniki s katerimi sodeluje na skupnih razstavah koroških likovnikov predvsem pa se s svojimi slikarskimi umetninami osebno predstavlja na samostojnih razstavahza popotnico ob razstavi za katero pravi da je njegova zadnja in prav zato postavljena v rudarski mežici je priložil zelo staro rudarsko pesem zapisano okrog leta 1870 ženske knapice so jo pele na šihtu ko so prebirale svinčevo rudo ob malici in tudi doma Knapi pa kadar

so prišli v črno in se poveselili v gostilnah začeli so nekako tako

Lep in častit je ta knapovski stanod višjih gospodov obrajtan spoznančasti je vreden še gospod ga častiker mu žlahtnega blaga iz zemlje dobiTa knapič se v zemljo v nevarnost podatam strelja tam vrta ter rudo kopaOn dela on švica se prime ga potv nedeljo se umije je lep kot gospod

naj lepote iz podzemnega sveta očarajo tudi vas

Mirjam Lapanja

16 novemBra 2012 je Bila v narodnem domu mežica slovesna otvoritev razsta-ve sliK mineralov in Kamnin črnjansKega sliKarja milana pečovniKa poimenova-na raquolepote iz podzemnega svetalaquo

lePote IZ PoDZeMNeGa SVeta

38

VPIS IN PRODAJA

abonenti iz prejšnje sezone lahko svoje sedeže potrdijo do 05122012 pričetek vpisa za nove abonente poteka od objave v medijih pa do prve predstave oz do zasedbe mest prodaja abonmajev je v tem času v prostorih narodnega doma mežica ali preko spletne prodaje na wwwnarodnidommezicasi rezervacije so možne po telefonu 051 234 226 in preko elektronske pošte infonarodnidommezicasi

MGL LjubljanaLope de Vega VITEZ ČUDESigrajo gašper tič jure Henigman Boris ostanmilan štefe matej puc lotos vincenc šparovec jernej čampelj kg marko simčič kgtjaša železnik nika rozmantina potočnik (vskok) mojca Funkl Barbara ribnikar (alt) jure Kopušar kg v uprizoritvi nastopata statista Borislav Horvat in rok solje11 januar 2013

MGL LjubljanaNikolaj Vasiljevič Gogolj ŽENITEVigrajo jana zupančič Bernarda omantanja dimitrievska jožef ropoša sebastian cavazza gregor čušin jaka lah janez starina gaber K trseglav22 marec 2013

Šentjakobsko gledališče LjubljanaDario Fo UGRABITEV (politična komedija)igrajo silvija jovanovič Bojan vister mišo mićić gregor Hlupič jure orel grega usenik miha srdinšek david peterca gašper pavc tanja skrbinšek drago razboršekdragan remšk1 marec 2013

SLG CeljeRichard Bean KRUHigrajo vojko Belšak david čeh damjan m trbovc Blaž setnikar Branko završan Bojan umek aljoša Koltak19 april 2013

Prešernovo gledališče KRANJEnrico Luttmann SEN igrajo peter musevski vesna slapar matjaž višnar darja reichman Borut veselko vesna jevnikar miha rodman vesna pernarčič1 februar 2013

Prireditelj si pridržuje pravico do spremembe programov in do odpovedi v primeru premajhnega vpisa

CENA 65 euro v enem obroku cena predstave za izven je 17 euro 60 euro za upokojence dijake in študente

ponujamo tudi možnost obročnega odplačevanja

UGODNOSTI nižja cena vstopnic stalni sedež obveščanje o predstavah in prejemanje programa prireditev

V abonma je vključenih pet predstav slovenskih gledališč predstave se bodo začele v mesecu januarju 2013 in bodo trajale do aprila 2013

GLEDALIŠKI ABONMA za leto 2013

jKz NarODNi DOm mežica razpisuje

predstave v sklopu abonmaja 2013 so

39

40

glasilo občine mežica izhaja 4 x letno v nakladi 1550 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno

vsem ki ste s prispevki sode-lovali se najlepše zahvalju-jemo prosimo da s svojimi prispevki tudi v bodoče sodelujete ker bo le na ta način naše glasilo pestro in zanimivo

prispevki ne bodo honori-rani uredniški odbor pa si pridružuje pravico do njihovega izbora

oddaja dokumentov naj bo na digitalem mediju (tekstov-ni članki v microsoft Word-u fotografije pa priložene ločeno v formatu jpeg ali tiff in sicer na resoluciji 300 dpi s krajšo stranico najmanj 10 cm) Fotografije ki ne bodo primerne velikosti (npr snete iz spleta ndash 72 dpi 70 KB) ne bodo objavljene Fizično oddane fotografije ki ste jih prispevali lahko po objavi glasila dvignete na tajništvu občine mežica

svoje prispevke pošljite na naslov

Občina MežicaTrg svobode 1 2392 Mežica

infomezicasi

urednišKi odBor župan dušan Krebel

odgovorni urednik marjan sušnik

direktor občinske uprave Blaž šaloven

člani uredniškega odbora jožef libnik Barbara prevorčič jarneja vertačnik nina petek ida paradiž

izdala občina mežica wwwmezicasi

lektoriranje jerneja vertačnik

fotografije avtorji člankov

oblikovanje jasna Kalčič atelje jk

tisk malex doo

naklada 1550 kosov

Vitotaufer

SLEHERNIK 22december2012 ob1930 SNGNOVAGORICA

PihalniorkesterrudnikaMežicainskuPinaorlek

bOžIčNONOVOLEtNIKONCERt 25december2012 ob1800 KONCERt

loPedeVega

VItEZčUDES 11januar2013 ob1930 MGL

RAZStAVAxILIKOVNEKOLONIjECUDVčRNA 16januar2013 ob1700 CUDVčRNANAKOROŠKEM

ekaVogelnik

MAKALONCA 17januar2013 ob1700 LUtKOVNOGLEDALIŠčELjUbLjANA

BraneVižintin

A+M 25januar2013 ob1800 LUtKOVNASKUPINAGIMNAZIjERAVNENAKOROŠKEM

enricoluttMann

SEN 01februar2013 ob1930 PREŠERNOVOGLEDALIŠčEKRANj

11

wwwdecembervmezicisi

12

V tOreK 4 12 2012 je bila V NarODNem DOmu mežica slOVesNOst Ob ObčiNsKem prazNiKu Na ta DaN Namreč gODuje sV barbara - zaščitNica ruDarjeV

Govor župana

drage občanke in občani kot veleva dolgoletna tradicija se z mesecem decembrom pričnejo slovesnosti ob pra-znovanju našega občinskega praznika praznovanje nas je združilo tudi nocoj in zatorej lepo pozdravljeni na prireditvi v počastitev občinskega pra-znika občine mežica prav po-seben pozdrav velja letošnjim ter dosedanjim nagrajencem občine mežica častnim obča-nom ter gostom

tako kot običajno je občinski praznik vselej priložnost da se spomnimo ključnih dogodkov ki so zaznamovali našo zgodovino in da se izkaže zahvala najzaslužnejšim domačinom in ustvarjalcem ki so s svojim uspešnim dolgoletnim delom vidno prispevali k vsesplošnim pridobitvam in razvoju na različnih področjih delovanja

v naši občini in tudi širše današnja proslava je torej namenjena prazniku občine mežica ki simbolno sovpada s praznikom svete Barbare ki je zaščitnica rudarjev rudarjenje je skozi stoletja kraju in okolici vtisnilo neizbrisen pečat iz obrobne kmečke vasice je kraj s časom prerasel v urbano središče kjer so se gradila nova stanovanja in hiše javni objekti in ostala komunalna infrastruktura rudnik je dajal dolga desetletja vsakdanji kruh velikemu številu sokrajanom in zdelo se je da tega preprosto ne more biti konec da se brez rudnika ne da preživeti danes ko se oziramo nazaj vemo da smo kljub zaprtju rudnika ostali in preživeli odmaknjeni čas pa še vedno biva v ljudeh ki so ga doživeli in bo živel v posvetilu ki ga zgodovinskemu spominu vsako leto poklanjamo z našim praznikom

ta košček sveta ki ga pokri-va naša občina vsekakor ni največji in tudi ne najbolj znan a za vse nas ki tukaj živimo je nedvomno nekaj posebnega za nas je to okolje v svoji podobi tista domač-nost ki daje občutek varnosti in nespremenljivosti v svojih posebnostih nam ponuja tiste stvari ki ga tako jasno ločujejo od drugih krajev in s svojim utripom nam podarja obču-tek doma zato je za nas ta delček sveta lahko naš ponos in naš dom tu se počutimo suvereni in to je okolje ki ga že skozi generacije oblikujemo in ustvarjamo

praznovanje oBčinsKega prazniKa je prazniK vseH nas v tem praznovanju se zrcali naš odnos do tega doma naš odnos do sredine v

Kateri ustvarjamo ter živimo in ne nazadnje se sKozi naše praznovanje odraža naš odnos do preteKlosti do vsega tistega Kar so nam zapustile preteKle generacije

danes ko praznujemo se je potrebno ozreti na vse kar je za nami da bi lahko pogledali naprej v prihodnost v našo skupno prihodnost ki smo ji dolžni na stežaj odpreti vrata čeprav je za nami težko leto verjamem da se imamo tudi letos s čim postaviti vesel in ponosen sem da imamo šolsko poslopje ki je v svoji prenovljeni podobi prav goto-vo zopet eno izmed najlepših v slovenskem prostoru prav tako kot je bilo to pred 86 leti oziroma daljnega leta 1926

4 Decemberobčinski praZnik

13

ko so našo osnovno šolo prvič predali v uporabo z ureditvijo okolice naše šole smo letos dodali še zadnji kamenček v mozaik celostne podobe tega osrednjega mestnega prostora

z ureditvijo okolice smo pričeli lani potem ko smo v okviru projekta raquocelovi-

ta obnova mestnega jedra mežicalaquo uspešno pridobili sredstva iz evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 85 celotne naložbe občina mežica je za izvedbo projekta namenila okoli 250000 eur lastnih proračunskih sredstev s strani evropske unije pa smo pridobili 800000 eur celotna vrednost projekta znaša torej okoli 1050000 eur in obsega tudi obnovo starega pokopališča kjer bodo dela zaključena še v tem mesecu pred koncem tega leta bomo končali tudi z obnovo sanitarij in kopalnic v športni hali v okviru projekta geopark Ka-ravanke pa smo to leto uredili sprehajalo pot ndash pešngo med narodnim domom in poleno tudi letos smo obnovili nekaj kanalizacijskih vodov ter zamenjali vse svetilke na celo-tnem območju kraja mežica

velika pridobitev za kraj je prav gotovo tudi postavitev

in ureditev čebelarske zbirke mežica v nekdanjem gutenbergerjevem mlinu ki med ostalimi eksponati obsega eno najlepših zbirk panskih končnic v slovenskem prostoru v okviru zbirke je predstavljena zgodovina več kot 100 let stare stavbe in usoda njenih nekdanjih lastnikov članov družine

gutenberger v manjšem prostoru pa je urejena spominska soba rudolfa galoba ki ponazarja okolje v katerem se je ta učitelj in šolski upravitelj sokol občinski odbornik sadjar in čebelar dobro počutil in v njem rad delal ter ga predstavi kot vsestranskega človeka ki je aktivno soustvarjal zgodovino mežice

spoštovani v zadnjih mesecih se vsi skupaj soočamo z veliko gospodarsko krizo ki kot posledico prinaša recesijo z vsemi njenimi negativnimi posledicami težko je izluščiti vse odgovore na zastavljena vprašanja kdo je za vse to kriv ter kako iz nezavidljive situacije nekaj pa je gotovo svet in družba se spreminjata veliko je nestrpnosti hitenja in brezčutnosti zatorej ne dovolimo da nas prevladajo negativna občutja ter dopustimo sožitju

prijateljstvu ter posluhu do sočloveka da postanejo naše skupno in glavno vodilo vsi ki odločamo o razvoju občine in življenju naših občanov moramo storili vse da bomo upravičili pričakovanja in zaupanje ljudi ter vsem zagotovili mir napredek blagostanje in srečnejši jutri dovolite mi da tudi danes ob

tej svečanosti izrečem nekaj zahval ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem sodelavcem poslovnim partnerjem in ne-nazadnje vsem našim obča-nom za prijaznost podporo in strpnost v tem letu zahvala gre vsem članom občinskega sveta nadzornega odbora članom vseh odborov in komi-sij za konstruktivno sodelova-nje in odgovorne odločitve ki so jih sprejeli zahvala gre tudi delavcem občinske uprave za trud in prizadevanja da po najboljših močeh delajo v zadovoljstvo občanov

zahvala gre tudi vsem pred-stavnikom javnih institucij in ustanov društvom in klubom v naši občini ter vsem posameznikom ki delajo v teh društvih - kul-turnikom gasilcem lovcem planincem perkmandelcem članom turističnega društva in vsem drugim ki nam s svojim nesebičnim razdaja-

njem omogočajo doživljanje mnogih prijetnih družabnih trenutkov in s tem veliko pri-spevajo k obogatitvi našega življenja ter urejenosti in pre-poznavnosti našega kraja

spoštovani na današnji pro-slavi ste z nami tudi nagrajen-ci občine mežica nekdo je zapisal da največja nagrada

za trud ni tisto kar zanj dobiš temveč tisto kar z njim posta-neš da bi dosegli ta smisel je potrebno predanost vtkati v vse pore delovanja in raz-mišljanja naj bodo priznanja izraz hvaležnosti in spošto-vanja naj bodo spodbuda prihodnjemu delu in zahvala za pomemben prispevek h kakovosti življenja v našem prostoru

dovolite mi spoštovani nagrajenci da vam iskreno in iz srca čestitam vsem skupaj pa ob prazniku občine mežica želim medsebojnega sodelo-vanja da bo lahko spričevalo naše občine ob letu osorej odraz skupnega dela in odsev odličnosti želim vam veliko zdravja moči samozavesti in sposobnosti da se bomo znali postaviti zase ter za tisto v kar verjamemo

župan občine mežicaDušan Krebel

14

Obrazložitve priznanjna področju ŠporTa

na podlagi 4 in 7 člena pravilnika o podeljevanju plaket in priznanj na po-dročju športa v občini mežica prejme priznanje ekipa leTa 2012 EKIPA MLADINCEV ODBOJKARSKE- GA KLUBA MEŽICA

odbojka se v mežici igra nepretrgoma že od leta 1930 vseskozi do danes so odbojkarji nudili stotinam mežiških mladih možnost stalne celoletne vadbe z močnim poudarkom na vzgojnih vrednotah odbojkarski klub mežica vzgaja in tekmuje z ekipami deklet in fantov na tekmovanjih panožne zveze kar je v slovenskem prostoru prava redkost letos se je posebej izkazala ekipa mladincev odbojkarskega kluba taB mežica ki je v okviru državnega prvenstva za mladince za sezono 2011 2012 osvojila deveto mesto med ekipami mladincev v sloveniji za ekipo so nastopali Nace Lednik ndash kapetan Viljem Prepotnik Gašper Jezernik Rok Praper Aleš Ipavic Miha Borko Matevž Gradišnik Jurij Miler Vid Peršak in Taj Vute Trener ekipe je bil gospod Blaž Merkač

na podlagi 1 2 in 3 člena pravilnika o podeljevanju plaket in priznanj na področju športa v občini mežica prejme plaketo za posebne dosežke na področju športa v letu 2012 gospod Janko Plešnik

janko plešnik je aktiven na športnem področju že od mladih nog večino časa v odbojki vrsto let je bil igralec domačega kluba oK mežica v vseh selekcijah igral pa je tudi v najvišji jugoslovanski ligi in izbrani vrsti slo-venije po končani igralski karieri je postal odbojkarski sodnik najprej za dvoransko odbojko več kot desetletje je bil v vrhu slovenskih sodnikov ter sodil najpomembnejše tekme v liga-škem in pokalnem tekmovanju leta 1996 je opravil mednarodni izpit za odbojko na mivki sodil je dve tekmo-vanji svetovne lige in pet evropskih prvenstev leta 1995 je opravil med-narodni izpit za odbojko invalidov od

takrat je sodil na treh paraolimpijskih igrah ter na vseh svetovnih prvenstvih v zadnjem desetletju 10 let je bil član evropske sodniške komisije za inva-lidsko odbojko danes je delegat in kontrolor na tekmah v sloveniji Kot prvi mednarodni delegat in kontrolor sojenja je postal član svetovne sodni-ške organizacije za odbojko invalidov posebne omembe pa sta vredna dva dosežka v njegovi sodniški karieri na paraolimpijskih igrah leta 2008 v pe-kingu je delil pravico na finalni moški tekmi na letošnjih paraolimpijskih igrah v londonu pa je kot prvi sodnik sodil finalno tekmo žensk

priZnanja TurisTičneGa druŠTva ndash oDbora Za hortIKulturo

turistično društvo mežica odbor za hor-tikulturo podeljuje sledeča priznanja DRUŽINI KREVH za hišo v cvetju in lepo urejeno okolico IZLETNIŠKI KMETIJI VOJAK ndash JAKOPIČ za hišo v cvetju in lepo urejeno okolico GRADBENIŠTVU STANE DOO za lepo urejeno okolico poslovnega objekta

ObrazložitveobčinskiH priZnanj

v skladu s 15 členom odloka o grbu zastavi občinskem prazniku in priznanjih v občini mežica občinski svet občine mežica podeli Zlati grb občine Mežica Gradbenemu podjetju Stane doo za uspešno in prizadevno gradbeno dejavnost ki znatno prispeva k ugledu in večji prepoznavnosti kraja

gradbeno podjetje stane doo opra-vlja svojo dejavnost od leta 1990 Kot družinsko podjetje so se v tem času razvili v firmo ki slovi po kakovosti natančnosti in pravočasnosti izvedbe storitev inovativnosti sledenju tren-dom širokem strokovnem znanju ter lojalnosti do zaposlenih trudijo se za dobrobit svojih delavcev njihovo družinsko socialno varnost in dobro

delovno usposobljenost leta 2008 so začeli s poslovanjem v novih poslov-nih prostorih zaradi težkega gospo-darskega položaja so leta 2009 izvedli racionalizacijo ter boljšo organizira-nost dela podjetje sproti nadgrajuje svojo ponudbo in tako krepi zaupanje strank hkrati pa se vodstvo in zapo-sleni strokovno izobražujejo da bi lahko ponudili še boljše storitve vsa leta delovanja dobro sodelujejo z občino mežica in njenimi občani med drugim so v oktobru izvajali gradbena dela za investicijo občine mežica v sklopu projekta geološka pohodna učna pot vselej se celoten kolektiv z veliko vnemo udeleži čistilnih akcij očistimo slovenijo gojijo topel čut za pomoč bližnjemu brez javne vednosti gradbeno podjetje stane doo s svojo uspešno in prizadevno dejavnostjo znatno prispeva k razvoju in ugledu kraja zato se mu podeli zlati grb občine mežica

Zlati grb občine Mežica se podeli Podzemlju Pece doo

za njihov prispevek k ohranjanju ru-darske dediščine in k prepoznavnosti občine v slovenskem in širšem evrop-skem prostoru

po več kot treh stoletjih črpanja iz rudnika svinca in cinka mežica so v devetdesetih letih 20 stoletja začeli rudnik zapirati in na srečo je prišlo do miselnega preobrata da lahko rudnik in rudarska dediščina postaneta tista zakladnica iz katere je moč črpati ustvarjati in razvijati nova delovna mesta oziroma celovito turistično ponudbo leta 1994 je bila vzporedno z zapiranjem rudnika izvedena študija o ohranitvi in zavarovanju delov rudnika mežica in topla na osnovi katere se je začela razvijati muzejska in turistična dejavnost izoblikovala se je blagovna znamka podzemlje pece pod okriljem katere se še danes tržita rudnik in muzej v mežici turistični rudnik je bil uradno odprt leta 1997 in je do danes sprejel že okoli 240000 obiskovalcev poleg osnovne ponudbe ogleda muzejskih zbirk in ogleda rudnika z

Podelitev prizanj

15

rudarskim vlakom sta na voljo še dve atrakciji kolesarjenje skozi rudnik ki predstavlja avanturo ki jo je v evropi mogoče doživeti le v mežici in jo je do sedaj preizkusilo že okoli 20000 ljudi in čolnarjenje po zalitem delu rudnika poleg stalne ponudbe je podzemlje pece izoblikovalo tudi raznoliko ponudbo dodatnih aktivnosti kot so otroške delavnice kulturne prireditve koncerti in podobno pri teh dejavnostih sodelujejo z lokalnimi društvi partnerstva pa iščejo tudi v programih evropske unije sodelovali so na primer na Festivalu dveh kultur ki je povezal kraje velenje mežica železna Kapla Huumlttenberg in Bad Bleiberg pa v projektu iron route ndash železna pot ki je povezal različne alpske dežele s skupno rudarsko in železarsko preteklostjo letos sodelujejo v projektu adventure petzenpeca in so nosilci mednarodnega projekta geopark Karavankeda njihovo delovanje pelje v pravo smer potrjujeta dve nagradi srebrni sejalec leta 2004 za najbolj inovativen turistični produkt ndash podzemno kole-sarjenje in evropski muzej leta 2007 ko so se uvrstili v ožji izbor za najboljši evropski muzej za vse dosežke prete-klih petnajstih let se jim letos podeli še zlati grb občine mežica

Zlati grb občine Mežica se podeli Bogomirju Auprihu kot uspešnemu managerju

leta 1965 rojeni Bogomir auprih je leta 1992 diplomiral na univerzi v lju-bljani na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo ter s tem pridobil naziv univerzitetni diplomirani inženir ele-ktrotehnike leta 1996 pa je uspešno zaključil magisterij iz mednarodne ekonomije od leta 2000 naprej kot direktor uspešno vodi podjetje taB dd ki je bilo ustanovljeno leta 1965 kot ena izmed temeljnih organizacij združenega dela rudnika mežica prvih 15 let je taB proizvajal po licenci tudorja s švedske danes pa proizva-ja vse vrste svinčevih baterij v dveh moderno opremljenih tovarnah s 400

zaposlenimi v prvi izmed tovarn letno proizvedejo 2000000 kosov startnih baterij blagovnih znamk topla in taB v drugi pa približno 1000000 kosov industrijskih baterij letno proizvodnja vključuje tudi izdelavo raznih baterij za vojaške namene visokokakovostne baterije ki jih proizvaja taB dd so znane po vsem svetu še posebej v evropi aziji in amerikiKot uspešen direktor uglednega pod-jetja pa Bogomir auprih ne pozabi na prošnje za finančno in materialno pomoč ki jih na njegovo firmo pošilja-jo razna društva in ustanove iz mežice in od drugod tako so v letih od 2009 do 2011 družbe taB-a donirale kar 363000 evrov različnim društvom in organizacijam na Koroškem in dru-god Brez te finančne in materialne pomoči mnogi ne bi mogli uresničiti in izvesti zastavljenih ciljev na špor-tnem kulturnem prosvetnem in druž-benem področju tudi kot zahvalo za tovrstno delovanje se Bogomirju au-prihu podeli zlati grb občine mežica

Zlati grb občine Mežica se podeli Frideriku Šušlu za dolgoletno delo na področju planinstva in smučanja

leta 1925 v črni rojeni Friderik šušel je po drugi svetovni vojni v kateri je bil aktivno udeležen kot partizan leta 1946 v žerjavu sodeloval pri ustano-vitvi planinskega društva žerjav ki se je najprej ukvarjalo s postavitvijo koče na smrekovcu ki so jo odprli že leta 1950 čeprav je bil po poklicu elektrikar in je ob delu dokončal še delovodsko šolo v ljubljani ter je bil vodja elektroslužbe raquov jamilaquo je v prostem času opravil obilo ur udar-niškega dela tudi po selitvi v mežico leta 1961 je ostal aktiven planinec in se včlanil v planinsko društvo mežica kjer je bil član raznih odborov vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja sledi je zapustilo predvsem njegovo delovanje v odboru za postavitev kipa kralja matjaža na peci tako imenova-nem odboru raquomatjaževcilaquo v zgodnjih šestdesetih letih so raquomatjaževcilaquo po-skrbeli za ureditev povečanje in elek-

trifikacijo starega rova na peci kamor so nato postavili kip kralja matjaža ki je nadomestil nekdanji leseni kip ki je bil med vojno uničendrug večji projekt pri katerem je so-deloval Friderik šušel pa je bila gra-dnja in opremljanje koče na grohatu na raduhi kamor so morali vse od kmeta Bukovnika potegniti električno napeljavo žal je takratno kočo kasne-je odnesel plaz Friderik šušel je kot odbornik društva sodeloval tudi pri obnovi koče na pikovem in opremljanju koče na peci poleg planinstva pa se je ukvarjal tudi s športom tako je sodeloval na smu-čarskih tekmah kot smučarski sodnik pa tudi pri opremljanju samega smučišča z infrastrukturo za merjenje časa na tekmah in podobno ima več priznanj za zasluge s področja planin-stva športa in krvodajalstva za njego-vo dolgoletno delovanje si je zaslužil tudi zlati grb občine mežica

v skladu s 16 členom odloka o grbu za-stavi občinskem prazniku in priznanjih v občini mežica župan podeli priznanje občine Mežica za zavzeto ohranjanje kulturne zapu-ščine na področju čebelarske dediščine rudolfa galoba gospe Saši Zrelec

čebelarska zbirka mežica predstavlja bogato kulturno vrednoto za kraj in ljudi pa tudi za vse naše zanamce ohranitev razstavljenih predmetov in dokumentov dokazuje spoštljivo povezanost in ljubezen do prevzete dragocene zapuščine nekdanjega lastnika rudolfa galoba čebelarska zbirka nedvomno ohranja trajne sledi ustvarjalnosti človeka v sobivanju z naravo in pridelki marljivih čebel s svojo skrbno zavzetostjo za kulturne vrednote je gospa saša zrelec čebelar-sko zbirko ohranila in pomagala do-polniti v stalno razstavo z ohranitvijo zbirke in svojim delom je prispevala pomemben delež k ugledu našega kraja zato se ji podeli priznanje obči-ne mežica

po utemeljitvah predlagateljev povzela Ajda Vasle

16

90 let in večuršula vertačniKFranc percFranc FrišKovec šteFan ledniK

85 letterezija coFljudmila HoHnecrudolF aBraHamneža šumaH

novorojenčKiKaja ledineK

isaBela pušniK sara BelHaima

žaK repniK aneja taHiĆ

lejla muratoviĆ tai modrej

V imeNu ObčaNOV mežice iN V sVOjem imeNu isKreNe čestitKe Vsem starOstNiKOm NOVOrOjeNcem iN NjihOVim staršem

dušan KreBel župan

uVoDV razpravi so navedena in obravnavana hišna imena starih mežiških domačij Povzeta so deloma iz najstarejših seznamov posesti v urbanih iz poznejših popisov prebivalcev v upravni in cerkveni dokumentaciji iz popisov posesti v tedaj nasta-jajoči katastrski evidenci pa tudi iz navedb drugih piscevVečina imen je stara precej stoletij a so se ohranila v ljudski rabi vse do danes kljub temu da uradne evidence zemljiških posesti teh imen ne vsebujejo več Nekatera se pojavljajo le še v geodetskih kartah ožjih območij večina drugih pa kot priimki Župnik Simon Pirc je v svojem poročilu o gradnji nove stavbe mežiške cerkve leta 1841 zapisal1 da raquose že l 1486 (OP Ko je po nekaterih virih obstojal nekaj pozneje ukinjeni vikariat) omenjajo večinoma vsa hišna imena kot so danda-nes hellip laquoPrvotno so predstavljala imena domačij tudi uradni priimek na njih živečih družin Kasneje zlasti v obdobju upravnih reform cesarice Marije Terezije že prej pa tudi v cerkvenih popisih faranov so začeli posebej ali dodatno pisati in regis-trirati tudi njihove prave osebne priimke če so ti obstojali To besedilo vsebuje hišna imena zapisana in vezana predvsem na zemljiško posest (hube kajže) in obstoj bivališč ndash prebivalcev na njih do stanja ob koncu 18 stoletjaV pregledu je najprej zapisano ime domačije kakršno se je ohranilo v ljudskem govoru Dodane so tri najpogosteje upo-rabljene oblike imena povzete po izgovarjavi domačinov Sledi zapis imena iz stare dokumentacije vir in letnica registra-cije navedenega zapisa V primerih ko navajam vire zapisov iz obsežnih evidenc uporabljam za njih kraticeT r ndash Terezijska rektifikacija2J k ndash Jožefinski kataster3

1 žam zapis v objavljeni mežiški farni kroniki ndash anton Boštele 19562 Kla maria theresianische rektifkation amt schwarzenbach und miess 26 april 1750 Fasc Xi ndeg 1063 Kla josephinische Kataster fond Herrschaft Bleiburg Fasc Xi ndeg 238

IMeNa StarIh MEŽIŠKIH DOMAČIJ

17

F k ndash Franciscejski kataster4orgis ndash dr alfred orgis5Pri posameznih značilnejših imenih ali pri tistih ki obstajajo le v tukajšnjem ožjem okolišu skušam ugibati o njihovem možnem izvoru oziroma osnovi Dodana je še današnja hišna številka domačije današnji priimek na njej živeče družine ali druga raba poslopij Pregled je narejen po naseljih občine Mežica po stanju od zadnjih sprememb njihovih meja leta 1968 ko se je področje naselja Mežica razširilo v okolico Ob nekaterih primerih opozarjam na razliko med zapisanim tj uradno veljavnim imenom in imenom iz govora doma-činov To so napake ki so se primerile pri zapisih slovenskih nazivov v nemško pisavo Čeprav so prvi in poznejši zapi-sovalci posesti nedvomno povzemali nazive imen posesti ali prebivalcev po izgovarjavi domačinov jih niso zmogli vselej ustrezno prenesti v nemški pisavi na papir Zato je včasih prišlo tudi do povsem drugačnega imena kakršno je obsojalo v resnici Pri tem je treba omeniti tudi značilnost iz koroškega podjunskega in mežiškega narečja ko je take posebnosti zaznamovala tudi pogosto spremenjena izgovarjava samoglasnikov a e o u (kot npr Mežica ndash Možica Meža ndash Maža itd) povedati pa je treba da storjene napake pri zapisih imen iz te dobe niso posledica načrtne germanizacije Ta se je začela šele po pomladi narodov leta 1848

NaSelJe breG

JesenikJesenik Jesenikovka pri Jeseniku JesenikovOrgis 1788 Jessenigg SimonIme za posest je ohranjeno kljub že desetletja opuščeni domačijiDanes Breg št 18

JunčarJugravenčar Jugravenčarca pri Jugravenčarju JugravenčarjevTr 1750 Jontschar Orgis 1788 JuntscherIme je morda izvedeno iz besede junec ndash juničarDanes Breg št 17 Libnik

MarholčeMarhovčeMagraverholč Magraverholčna na Magraverholčem MagraverholčevOrgis 1709 Mayrhold ndash tedaj živi na posestvu Jerho Matheusch Jk 1788 Mayrhold MathiasV ljudskem govoru se je oblikoval naziv Marhovče ndash tudi Marholče Ime Maierhold je nedvomno zapisano kot funkcija ndash oskrbništvo grafovske posesti (Maier = oskrbnik) V bližini soseščini sta poznana Maierhold v Podolševi nad Logarsko dolino ter Maierhof v Belski Kočni pri Železni Kapli Izpeljanka tega imena je morda tudi naziv posestva Marolt ndash Marolče v Koprivni na Soncu nad Železno Kaplo tik ob meji z našo Koprivno Danes Breg št 10 in 11 Pratnekar

NASELJE MEŽICA

brdnikbrdnik brdnica Pri brdniku brdnikovT r 1750 Werdnigg J k 1788 Wernigg GregorIme je izpeljano in besede brdo Posestvo je v celoti obsegalo ves podolgovat hrib ndash brdo Domačija je bila opuščena že pred 2 svetovno vojno Ime ostaja živo Tu je predviden zaselek stanovanjskih hiš brdnikovo

ČorejČoriČograverej Čograverejka pri Čogravereju ČograverejevT r 1750 Zushre Matheus Jk 1788 Tschorey LuckasNenavadno drugod neznano ime Morda je nekaj označevalo človeka štorastega počasnega vedenja V ZSSP ime ni nave-denoDanes Celovška cesta št 23 Grauf

KarigraveceljKarigravecelj Karigraveclja pri Karigraveceljnu Karigraveceljev4 Kla Franziszaumlische Kataster fond Herrschaft Bleiburg Fasc Xi ndeg 290 296 297 298 303 as Fraciscejski kataster za davčni okraj pliberk Ko meža takraj5 Kla dr alfred orgis Herrschaft Bleiburg inventure Klagenfurt 2221989

18J k 1788 Karitzei FranzIme poznano le na Koroškem V sosednji Jazbini Koricelj Pojavlja se tudi na avstrijskem Koroškem V ZSSP ni navedeno Danes Celovška cesta 2 Dotrajana lesena najstarejša mežiška hiša bo žal kmalu odstranjena

KajžarKagravejžar Kagravejžarca pri Kagravejžarju KagravejžarjevOrgis 1612 Chaiser Vallenty in 1722 Keyser VideDanes Ob Meži št 10 Gerdej

KevpKegravevp Kegravevpna pri Kegravevpu Kegravevpov izgovarjano tudi Kjovp Kjovna hellipOrgis 1744 Khaup AlexIme se nanaša na nekdanje posestvo v zaselku Senčna vas Ko je še pred Jožefinsko dobo prešlo v posest rodbine Stopar se je to domače ime preneslo tudi na domačijo Spodnji Stopar Danes Celovška cesta št 8 poslovno-stanovanjska stavba

KivaKiva Kivarca pri Kivu Kivov Orgis 1658 Khiua Tr 1750 Kiua AleksV poznejši dokumentaciji se pojavlja tudi zapis kriva Ime domačije je danes pozabljeno starejši pa še Jesenikovemu vrhu tudi Kivov vrh Prvotno posestvo Po osnovanju fužin leta 1776 je tu nastala njihova uprava obenem zgrajena ti Kivova fužina katere zgradba je še ohranjenaDanesCelovška cesta št 14 Pungartnik

MervaMegraverva Megravervarca ndash Megraveratna pri Megravervanu MegravervanovOrgis 1680 Merua ClemenIme ima morda osnovno v živalski krmi ndash mrva Po osnovanju fužin leta 1776 postane domačija bivališče fužinarskih dru-žin grofa ThurnaOd uvedbe hišnih številk po uličnem sistemu leta 1968 je za tamkajšnji novi pozidani zaselek privzeto ledinsko ime Mrvograve-vo

MežnarMegravežnar Megravežnarca pri Megravežnarju MegravežnarjevPliberški urbar 15246 Meβner Hiša je dobila ime po služnosti mežnarjev ki so jo oddavna opravljali pri mežiški cerkvi Vse do leta 1912 je bilo hišno ime priimek ene najstarejših družin v kraju Nato je hiša privzela ime po novem lastniku ndash VivodDanes Trg svobode 13 Mastek

obenarObenaacuter Obenaacuterica pri Obenaacuterju ObenaacuterjevOgris 1715 Obenar Clemen Tr 1750Obenayr JoβephHišno ime se je uporabljalo vse do konca 19 stoletja čeprav je kmetija prešla že v Terezijski dobi v posest družine Trav-nekar nato KrautDanes posodobljene stanovanjsko-poslovne stavbe na trgu št 1 2 in 3

orešnikOregravešnik Oregravešnica pri Oregravešniku OregravešnikovOgris 1758 Korreschnigg J k 1788 Orieschnigg LucasStaro hišno ime se je ohranilo kot družinski priimek do danes Danes Polena 32 Orešnik

PolenaOgris 1720 Polleno Valentin Tr 1750 Polleno Oβwald

6 Kla urbar pleyburg 1524 str 108

19

Ime ima osnovo nedvomno v besedi polje ndash poljana Že po letu 1800 so tam začeli postavljati topilnico in prebiralnico svinčeve rude nato še druge poslovne in stanovanjske zgradbe in tu je nastalo poslovno središče mežiškega rudarstva Sprva nemški naziv za zaselek Bergschaffer je nadomestila slovenska Polena Od leta 1968 je v uličnem sistemu kraja zaselek tudi uradno dobil to imeIme Polena je poznano na avstrijskem Koroškem

PustnikPustnigravek Pustnigraveca pri Pustnigraveku PustnigravekovOgris 1799 Pustnigg JosephIme ima osnovo v besedi puša ndash puščaHišno ime Pustnik se je do nedavnega ohranjalo tudi kot rodbinsko imeDanes Kopališka pot 11 Mandl

SmrečnikSmregravečnik Smregravečnica pri Smregravečniku Smregravečnikov15277 Schmiersnikh J k 1788 Smrietschnigg FrancZ imenom Smrečnikovo je leta 1968 poimenovan tamkaj osnovani stanovanjski zaselek MežiceDanes Smrečnikovo 21 Osojnik

StariStaacuteri Staacuterika - tudi Staacuterikna pri Staacuteriju StaacuterijevOgris 1711 Stary Gregorn T r 1750 Lorenz Kunz ndash StaryDanes Leška cesta 27 Pustnik

StoparStogravepar Stograveparca pri Stograveparju StograveparjevOgris 1711 Stopar Valent T r 1750 Stoppar ThomasIme ima osnovo v besedi stopa stope nekdanji napravi za drobljenje Poznano je tudi v bližnji Podpeci in na Poljani pri Prevaljah Rodbina s tem imenom pri hiši je ugasnila kmalu po letu 1945Danes Celovška cesta 12 gostinsko-poslovna stavba Krebs

torcTorc Torčna pri Torcu TorčevT r 1750 Torz Valentin Ogris 1774 Torz Casper Hišno ime je danes pozabljeno Po tej domačiji je ostalo le še ime Torče-va žaga za zaselek ob cesti proti PrevaljamDanes Trg svobode št 8 poslovno-stanovanjska stavba

VogrinaVogrina Vogrinka pri Vogrinu VogrinovOgris 1733 Wogrina Joseph T r 1750 Wogrina UrbanIme Vogrina ki ima osnovo v besedi Oger je prišlo iz rabe že po letu 1800 čeprav se je v raznih zapisih pojavljalo še po letu 1850 Domačija se je kasneje imenovala po drugih lastnikih Hirc Kraut ToffDanes Trg svobode 10 GP Hotel Peca

ŽagmojsterŽaacutegmojster Žaacutegmojstrica pri Žaacutegmojstru ŽaacutegmojstrovT r 1750 Sagmeister Joβeph Ogris 1766 Sagmeister EvaIme izvira iz žagarske obrti pri hišiDanes Celovška cesta št 17 Praper

Štefan Lednik

IzvorimendomačijostalihmežiškihzaselkovbomoobjavilivnekajnaslednjihizdajahŠumca

7 Kla listina a 2486 datum 1582 spetember 22

trinajsti koncert raquoZA ČLOVEKAlaquo

raquopremišljujem kje začeti helliplaquo je začel svoj nagovor gospod župnik davorin vreča

tudi jaz premišljujem kje in kako bi začela kajti po mišljenju in besedah dr tϋrka Karitas ni potrebna raquoza to sta tu država in rKlaquo da pomagata ljudem v stiski res je toda naše izkušnje nam

dokazujejo da smo potrebni tudi mi Karitas ndash ljubezen to je

naše poslanstvo da

pomagamo ljudem v stiski ne spol ne barva kože ne politična ali verska pripadnost niso pomembni samo ndash stiska stisk pa je vedno več tako družinskih kot med posamezniki tu pa pristopimo mi in vi raquoKako pa tolaquo se sprašujete

mežiška župnijska karitas je letos pripra-vila že 13 dobrodelni koncert za člove-ka pomagali ste vsi ki ste kupili vstopni-

co ali zanjo darovali denar z našim trudom in vašo pripravljenostjo da ste

prišli smo napolnili dvorano in koncert je uspel z vašimi pri-spevki bomo zopet lahko pomagali pomoči potreb-nim nastopajoči so se odpoveda-li honorarju za-radi navduše-nja nad dobro sodelujočo publiko so se

nekateri odloči-li da svoj nastop

celo ponovijo

Hvala vsem nastopa-jočim vam ki ste prišli

poslušat hvala vsem sponzorjem ki ste nam pomagali pri pogostitvi za nastopajoče Hvala našim najmlajšim hellip

ne bom več razmišlja-la kar preberite si

besede g davorinaraquoPremišljujem kje

začeti Pri teh malih sončkih

ki smo jih videli čisto na

začetku ko smo bili obsijani z otroškim soncem Pa vendarle se človek težko zamisli da je na svetu tudi veliko otrok ki ne živijo tako prijetnega otroštva kakor ti otroci iz vrtca ki so tukaj zaplesali Ampak kakor je Jezus rekel raquoUboge boste imeli vedno med sebojlaquo je tako tudi danes Vedno se najdejo družine ki potrebujejo pomoč dobrih ljudi Če povzamem misel Raula Follereua zdravnika ki je svoje življenje posvetil ubogim raquoNarod ni velik takrat ko je številčen in močan tudi ne takrat ko je bogat ampak takrat ko je sposoben ljubitilaquo Vi dragi udeleženci tega koncerta ki ste danes prišli ste pokazali da imate srce za uboge in v vas človek lahko vidi upanje tudi za naš narod če že upoštevamo Follereua

in na drugi strani če se za trenutek vr-nem k pevcem ki so zapeli pesem goz-dovi v mesečini človek marsikdaj zna ceniti domovino šele takrat ko odide v tujino in tako je tudi težko razumeti ubogega dokler sam nisi ubog toda toliko bolj dragoceno je da kljub temu znamo ohraniti srce za njih

upam da se nikoli ne boste znašli na oni strani kjer bi vi potrebovali pomoč če pa že upam da se bodo našli ljudje ki bodo znali priskočiti na pomoč v soli-darnosti je moč naroda in solidarnost je tudi rdeča nit današnjega koncerta

Hvala lepa za vašo solidarnost hvala lepa za vašo udeležbo in Hvala za vaše odprto srcelaquo

Kaj naj tem besedam še dodam nič drugega kot to da naj se kdo med vami odloči in se nam pridruži pri delu na Karitas pa napolnite dvorano tudi na naslednjih koncertih ki jih bomo orga-nizirali Hvala

Ani Krivec

21

zaNKe zaNKe hellip

raquo kakršne si le mislrsquotrsquo morrsquotelaquo smo lahko videli na razstavi ročnih del v nedeljo 18 novembra v avli občinske uprave tega dne so bile volitve predsednika republike v tej zgradbi je bilo volišče in tako si je razstavo ogledalo kar veliko ljudi

pletene in kvačkane izdelke vseh barv in vzorcev so izdelale ljubiteljice ročnega pletenja in kvačkanja ki se ob ponedeljkih zvečer zberejo v narodnem domu v sobi društva invalidov mežica skupino vodi Katja peruzzi prijazna mlada gospa ki s svojo domiselnostjo

in iznajdljivostjo predlaga številne nove in nenavadne izdelke pri tem pa prav vse članice skupine zelo ustvarjalno sodelujejo za dobro voljo in lepši večer s kavico poskrbi tudi mama peruzzi

ročni izdelki te skupine so bili ponujeni v prodajo na stojnici na Barbarinem sejmu preteklo soboto Hitro so bili prodani

gospe ki sodelujejo v tej skupini si kakšen dan polepšajo tudi z obiskom v toplicah in drugih turistično zanimivih krajih članica skupine je namreč tudi bivša bančna uslužbenka g maruša petelin ki od sodelujočih vsak mesec mesec vestno zbere nekaj evrov ndash za srečanja za dušo in kaj je to kar omogoča ljubiteljicam ročnih del uspešno in dolgoročno sodelovanje to je sprejmanje in izmenjava znanja ki ga članice nesebično delijo med seboj

pa srečno novo leto

Vida Potočnik

člani mpz viHarniKi pri društvu upokojencev mežica smo 10 novembra praznovali 15 obletnico aktivnega delo-vanja

praznovanje je bilo v na-rodnem domu v mežici s

kulturnim programom po-leg članov mpz viharniki je sodelovala tudi tamburaška skupina tamiKa iz železne Kaple povezovalec programa je bil tomo simetinger ki je z lepo besedo popestril pevski in glasbeni program

mpz se je predstavil s sledeči-mi pesmiminocoj je en fajn večer Hladna jesen že prihaja nikdar ne bom pozabil Karlinca je šte-mana moj pobič je furman potnik o košnji na peco bi šel majolka bod pozdravlje-

na mi slovenci dve beli brezi in Bratje tamburaška skupina pa je zaigrala golovško pol-ko zlati časi pod peco sem doma valcer št 2 cvetje v jeseni Katjuša cherry pink and apple blossom white sve je ona meni in mard-

MPZ VIharNIKI15 ObletNica DelOVaNja

22

jandja ob zaključku pa smo skupaj izvedli skladbo lipa zelenela jeHvaležni smo ker se je tam-buraška skupina tamika odzvala povabilu zato jo tudi širše predstavljamo

že pred drugo svetovno vojno je v slovenskem pro-svetnem društvu raquozarjalaquo v železni kapli obstajala tam-buraška skupina tamburaško delovanje se je iz raznih ra-zlogov večkrat prekinilo leta 1995 je tatjana pirker nago-vorila dovolj zainteresiranih deklet da so lahko znova ustanovili današnjo tambura-ško skupino tamikapolne optimizma in idealizma so se srečevale pri vajah in same skušale napredovati kolikor je bilo mogoče po kratkem času so se začeli vrstiti nastopi in to so bili prvi koraki v javnost zagnanost in ljubezen do tamburaštva sta vodili do vztrajnostnega delovanja v preteklih sedemnajstih letih skupina pod mentorstvom Hanzija gabriela ni le napredovala na glasbenem področju temveč ji je uspelo to podoživljati na avstrijskem Koroškem le redko kulturno

dejavnost tamika v obliki projektov z raznimi pevskimi in tamburaškimi skupinami povezuje kulturnike in veže prijateljske stikeskupina je imela v preteklih letih okoli 250 nastopov po avstriji sloveniji in italiji ter posnela štiri zgoščenke nji-hov repertoar obsega sloven-ske grške in ruske narodne pesmi prav tako pa tudi dal-matinske moderne ter klasič-ne skladbe

v spored se je o delovanju zbora vključil tudi predsednik du mežica in predsednik mpz viharniki jožef libnik ter v krajšem govoru povedal na-slednje

raquodragi občani občanke in dragi gostjeprisrčna zahvala za udeležbo na praznovanju 15 obletnice zbora viharniki pri du mežica in izdaji zgoščenke nocoj je en fajn večerzbor deluje od leta 1997 ko sta ga ustanovila takratni predsednik društva upokojencev Franc arbajter in predsednik za kulturo anton Kajzer ustanovljen je bil zaradi veselja do petja med člani društva in potrebe za

izvajanje tovrstne dejavnosti v kraju samem številčnost zbora je nihala in ostala pri današnjem številu zbor je od nastanka pa do septembra 2010 vodil anton škerjanec od takrat pa do danes ga vodi andrej gorenjak zbor se redno udeležuje revije od pliberka do traberka praznika sadja in cvetja v pesnici prireja koncerte v mežici v domovih starostnikov v črnečah slovenj gradcu in na prevaljahnaša pesem zveni na občnih zborih obletnicah piknikih in ob zadnjem slovesu naših krajanov zastopamo tudi prostovoljno gasilsko društvo mežica na srečanjih gasilskih zborovzbor je za uspešno delovanje prejel več priznanj najžlah-tnejše pa je priznanje občine mežica ki smo ga prejeli ob 10-letnici delovanjavse našteto o delovanju zbora pa ne bi bilo mogoče brez finančnih sredstev ta sredstva pridobimo na pod-lagi vsakoletnega razpisa pri občini mežica in s pomočjo sponzorjev za kar se iskreno zahvaljujemozgoščenko smo izdali na po-budo našega sedanjega vodje

andreja gorenjaka ki je vodil in snoval izdajoprav je tudi da vam predsta-vim sedanji zborprva tenorja sta jože dlopst in peter štirn drugi tenorji jožef libnik štefan Kohek ter šte-fan čepin prva basa sta ivan vrhnjak in vlado mori drugi basi pa matevž žlebnik jakob Forstner ter edi vrabič vseh 15 let so zboru zvesti jože dlopst štefan čepin in jakob Forstnerskratka tu smo ker radi pojemo in tako bomo tudi nadaljevali vam vsem pa hvala za zvestobo tamburaški skupini tamika za prispevek in tomu simetingerju za vzorno vodenjelaquoprireditvi so prisostvovali tudi vabljeni gostje in predstavni-ca javnega sklada za kulturo rs ravne na Koroškem ga jožica Krejan ki je ob tej pri-ložnosti podelila gallusova priznanja za prispevek k pev-ski ustvarjalnosti članom mpz viharniki in sicersrebrni znak so prejeli ivan vrhnjak vlado mori in jožef libnik zlatega pa edi vrabičprejemnikom čestitamo iz srca ter se zahvaljujemo za opravljeno delogostje predstavniki društev so v nadaljevanju programa s priložnostnimi darili ter željami za nadaljnje uspešno delovanje zbora izrazili skupni interes za razvoj in obstoj pevske kulture v naši občini s podelitvijo priznanja občine mežica pa nas je dodatno pre-senetil župan dušan Krebel in s tem potrdil da so rezultati našega petnajstletnega pri-zadevanja opazni tudi v širši skupnosti in da je smiselno nadaljevati načeto

vsem sponzorjem ki so s svojimi nesebičnimi prispevki omogočili izdajo zgoščenke se iz srca zahvaljujemo vam dragi občani pa za obisk

Jožef Libnik

23

drago miloševič je črnjan ki že nekaj let na različnih prireditvah in dogodkih pooseblja Kralja matjaža in ko oblečen v kraljevska oblačila spregovori je tako kot bi nam res sprego-voril Kralj matjaž Ko sem ga poslušala naza-dnje ob predstavi-tvi knjige janeza švaba so se me njegova razmišljanja še posebej dotaknila zato sem ga prosila da jih deli tudi z bralci šumca ter vsemi tistimi ki čakajo da se v teh burnih časih vendarle že zbudi naš kralj ki spi v nedrjih pece ali pa morda v nas samih novoletni čas ko potegnemo črto pod preteklim in načrtujemo prihodnost je čas ki je za taka sporočila in razmišljanja še posebej primeren

Ida Paradiž

KRALJ MATJAŽ PONOSNO ZAVEDANJE SLOVENSTVA raquoprav tako kot je mavrica podoba son-ca ki jo odsevi žarkov v oblaku različno obarvajo je tudi mit podoba neke resni-ce v kateri odseva misel z različnih kon-cev svetalaquo (plutarh izida in oziris 20) o moja slovenija vsa mala najmanjša na svetu Kljubuješ tvoj mali človek narod tolikokrat teptan uničevan krvav hellip še je tu iz nedoumljive pradavni-ne ta mala klena skupinica reže morje neskončnega časa in prostora in burka valove reže svoje zgodovinske brazde in trga ječi kolne a vztraja in zmaguje se ohranja o veliki imperialistični sosedi mogočni angleži osvojevalci Francozi revolucionarji zmagovalci germani samooklicana visoka rasa še smo tu in

kakor je Bog hodil pred izraelci tako so pred nami hodili martin Krpan peter Klepec škopnek Bedanc gozdni mož

žal žena divja jaga perkman-dlc torka Kralj matjaž

ndash miti in legende imeli smo svo-

je bogove daž bog

ndash bog sonca in plo-dnosti je po-skrbel za po-tom-

stvo in optimi-

zem lada ndash pomlad

mladost le-pota in ljubezen

perunstrelbog je delal grom dež plodnost

in gospodaril vesolju volos veles ndash bog živine pašnikov plodnosti vesna ndash bogi-nja pomladi bujnosti in mladosti vodan ndash bog voda rek in morij pa tudi morana ndash boginja smrti in zime triglav ndash vladar nebes zemlje in podzemlja svetlobe in teme še smo tu ndash navkljub raquonamrslaquo mali slovencelj zaverovan v svoje bogo-ve mite in zgodovino ki ga edina ohra-nja o množične požrešne horde tujcev teptajoče skozi stoletja vse kar vam je napoti mi smo še vedno tu in bomo ta mali primorec Kranjec dolenjec šta-jerc prekmurec od trdega gorjana do mehkega ravninarj imamo ponos moč zgodovino vero in prihodnost imamo svoje kraljestvo imamo svoje ogledalo v preteklem času Knežji prestol ne samevaj več posedi svojega junaka na tron in zopet zakriči v svet raquoše smo tulaquo in naj odmev preko alp doni do ravnice in morja in naj ga slišijo naši mali ljudje in naj se zopet zavedo svojih korenin in ponosaraquoin zbudil se bo po večstoletnem spa-nju gora ga bo dala nazaj med ljudilaquo in

sedel bo tokrat na knežji kamen pote-gnil bo svoj meč in pokazal pot ljudem prerojeno videnje sveta bo kakor rahla meglica pokrilo to malo gorato deželico in zbudilo duha v ljudehvčasih tako rad zatisnem oči in razmi-šljam kaj opredeljuje raquomalegalaquo in kaj raquovelikegalaquo človeka in vedno pogosteje se mi dozdeva da smo pri vrednotenju ta dva pojma predrugačili raquovelikelaquo ljudi enačimo z gladiatorstvom in to tudi ter-jamo od njih da jih postavimo na piede-stal raquovelikihlaquo vrednot vse ostalo pa so drugi raquomalilaquo ljudje raquovsakdanjcilaquo Kdo pa so ti raquovelikilaquo ljudje Katere vrednote zastopajo to niso cankarjevci ndash borci ljubezni domače grude to niso Hugojevi nesrečniki to so superman spiderman kdo ve kakšen raquomanlaquo tajkun so ljudje najplitvejše plehke instant kulture ki na nek nepravi način predrugači nedol-žno čisto in naravno bit in oddaljuje od bistva človečnosti najhuje pa je da si sami popolnoma sami to počnemo in nižamo osebnostno in narodnostno rast in zavedanje polje kdo bo tebe ljubil mojcej oh mojcej slovenec sem mnogo jih je še nevsiljivih rahlo otožnih pa tako lepih ndash naših in še so tu in še bodo ohranjajmo jiho moj slovenec odpri srce in razum naj ti ozvezdje oriona znova pove svojo zgodbo o nečimrnosti in zahrbtnosti loči dobro od zla ne vdaj se strahu in ozkosti plani predrugači vznikni kakor fenikszapoj odo dobrim stvarem in takrat bo zbujen Kralj matjaž v tebi in spet bo vse dobroKo zvečer ležem se zavem da je vsako ljudstvo ustvarilo junake po svoji podo-bi slovenec tvoja podoba je brezhibnaBodi ponosen nanjo in ne menjaj je za poceni denar plehke ideje in rjovenje cirkuških levov klovnovin ko se zjutraj zbudim si želim slediti svoji podobi podobi tistega raquomalegalaquo slovenca ki je vztrajal do danesdaj Kralj matjaž spomni svoje ljudi na ponos čas je njih zbudi

Drago Miloševič

Kralj Matjaž

24

Ob sVetOVNem DNeVu lusKaVice

Rupnikova linija na Koroškem

Luskavica ndash svetovni zdravstveni izzivorganizacije bolnikov ndash v sloveniji je to društvo psoriatikov s sedežem v ma-riboru in številnimi podružnicami po vsej državi ndash od leta 2004 obeležujejo 29 oktober kot svetovni dan luskavice luskavica je pogosta bolezen kože ki običajno poteka kronično dolgotrajno njenega vzroka natačno ne poznamo vemo pa da ni nalezljiva pojavi se lahko pri komer koli in kadar koli v nasprotju s splošnim prepričanjem se navadno ne pojavlja družinsko običajno se kaže s pordelimi zadebeljenimi s srebrnka-stimi luskami pokritimi od okolišnje zdrave kože ostro omejenimi spremem-bami najpogosteje prizadene kožo nad komolci koleni križem in v zatilnem delu lasišča pri večini bolnikov poteka na manjši površini spremembe lahko obsegajo tudi velike površine kože in včasih močno srbijo luskavica se lahko pokaže tudi na nohtih ali prizadene sklepe Bolnike z luskavico bolj ogrožajo srčno-žilne bolezni pri njih se pogosteje pojavljajo debelost sladkorna bolezen depresija visok krvni tlak kajenje in alkoholizemBolniki s kroničnimi boleznimi kože se pogosto srečujejo s strahom in ne-razumevanjem svoje okolice zaradi presenečenih ali celo zgroženih pogle-dov okolice skušajo kožne spremembe prikriti včasih pa se celo popolnoma umaknejo iz družabnega življenja

dermatologi imamo danes na voljo več različnih učinkovitih in varnih zdravil s katerimi lahko obvladamo ali močno olajšamo skoraj vse oblike luskavice lokalna terapija ndash kreme in mazila ndash še zdaleč niso edina zdravila ki so na voljo poleg fototerapije to je obsevanja z ultravijoličnimi žarki lahko dermatolog pri bolnikih s težavno ali obsežno lu-skavico ki prizadene npr več kot 10 telesne površine predpiše zdravljenje s tabletami ali biološkimi zdravili ki se uporabljajo v obliki injekcijv sloveniji so na voljo praktično vse oblike zdravljenja luskavice kot jih po-

znajo drugje po svetu in dostopne so vsem bolnikom ki jih potrebujejo zato želimo da bi dogodki kot je svetovni dan luskavice pomagali informirati tiste bolnike ki bi morda potrebovali učinkovitejše zdravljenje pa ne vedo da obstaja in pa splošno javnost ki bi morala poznati to pogosto bolezen in jo sprejemati z razumevanjem

Vesna Tlaker Žunter dr med zdravnica specialistka dermatovenerologije dermatovenerološka klinika univerzitetni klinični center ljubljana

sTanje juGoslavije po leTu 1920

če želimo dobiti celovito podobo rupnikove linije se moramo vrniti v preteklost ko je bila gradnja neke obrambne linije le ideja v

glavah takratnih generalov in politikov slovence je prihodnost po prvi svetovni vojni čakala v skupni državi slovencev Hrvatov in srbov oz kasneje v Kraljevini jugoslaviji slednja je imela po svojem nastanku leta

1918 veliko notranjih kot tudi zunanjih sovražnikov tukaj lahko izpostavimo predvsem odnose z italijo ki je zaradi londonskega sporazuma podpisanega leta 1915 zahtevala velik del istre z rapalsko pogodbo leta 1920

je nastala istoimenska meja ki pa je potekala globoko na slovenskem ozemlju to pa je odnose med državama znatno poslabšalo mussolini je v času pred aprilsko voj-no večkrat sam nameraval napasti jugoslavijo a je pre-

25

vladalo mnenje da je naša vojska premočna v nekakšno zaščito pred morebitnim napadom z Balkana so v italiji leta 1932 začeli graditi obrambno linijo bunkerjev znano kot alpski zid (it vallo alpino) zaradi tega je jugo-slovanska vlada dokončno ocenila da italija predstavlja resno grožnjo leta 1935 je bilo odločeno da se ob za-hodni meji zgradi nekakšna lsaquoproti linijarsaquo ki naj bi ščitila pred napadom italije in omo-gočila mobilizacijo vojske in civilnega prebivalstva v notranjosti za nadzor nad gradnjo so leta 1938 v ljubl-jani ustanovili štab utrjevanja za poveljnika pa je bil dolo-čen general leon rupnik po njem je linija dobila tudi ime

Gradnja bunkerjev se

preseli na ŠTajersko in koroŠko gradnja bunkerjev na za-hodnem delu slovenije ob rapalski meji je potekala hitro gradbišča pa je ustavil anschluss marca 1938 se je avstrija priključila nacistični nemčiji to je za jugoslavijo pomenilo dodatno grožnjo

že leta 1939 je bilo odločeno da se gradbeni stroji pre-maknejo ob severno mejo tako je nastal šesti odsek rupnikove linije ki poteka med črno na Koroškem in markovci pri ptuju do leta 1941 so na Koroškem postavi-li nekaj manj kot 100 bunker-jev ki so razporejeni vzdolž reke meže linija pa je bila za težjo prehodnost nasprotnika dodatno utrjena tudi s strel-skimi jarki protitankovskimi ovirami in z ovirami ob želez-niški progi v črni je bilo po vojaški označitvi postavljenih 11 bunkerjev našla nisva 3 lah-ko so uničeni ali pa prekriti z zemljo 6 april 1941 v jutranjih urah 6 aprila 1941 se je začelo zares nemška

letala so preletela dravograd avstrijsko stran meje pa je za-sedla nemška vojska (1 gor-ska in 79 pehotna divizija) Bunkerje na desnem bregu drave in meže pa so zasedli graničarji orožniki vojaki in nekaj rezervistov ndash vsega sku-paj nekaj čez 100 branilcev do 10 aprila so nemci osvojili

celotno mežiško dolino naj-večji odpor iz bunkerjev je bil ustvarjen v dravogradu kjer jih je bilo v borbah tudi nekaj poškodovanih skozi ravne je okupator prešel neovirano spet pa je naletel na manjšo oviro na prevaljah in kasneje v mežici v črni prav tako ni prišlo do večjih spopadov rupnikova linija se je izkazala za neučinkovito saj ni doseg-la svojega namena ndash zadržati napadalca ampak na to je vplivalo veliko dejavnikov predvsem gre izpostaviti da je jugoslovanska vojska praktično razpadla že pred vojno in zaradi tega bunkerji niso bili zasedeni kot je bilo načrtovano

celotno rupnikovo linijo na Koroškem lahko pogledate na avtorski spletni strani www

rupnikovalinija-koroškaconr

B1 ndash marholčeva rida B2 ndash jakob B3 ndash polena ndash orešnikov bun-ker B4 ndash pustnikov bunker B5 ndash starijev pruh B6 ndash center B7 ndash Balinišče

B8 ndash Kajžarjev bunker B9 ndash Kablex B10 ndash ob meži B11 ndash čistilna naprava B12 ndash torčeva rida B13 ndash štrikar ndash v gozdu B14 ndash štrikar ndash pri hiši B15 ndash meja B16 ndash poljana ndash v gozdu seZnaM ŠTevila bun-kerjev po občinaH na koroŠkeM A ndash OBČINA ČRNA NA KO-ROŠKEMnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeB ndash OBČINA MEŽICAnašla vseh 16 bunkerjevC ndash OBČINA PREVALJEnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeE ndash OBČINA DRAVOGRADnašla 38 bunkerjev

viri- aprilska vojna Wikipedija prosta enciklopedija- miloš Habrnaacutel rupnikova črta in druge jugoslovanske utrdbe iz obdobja 1926-1941 2005 pripravila davo in stanko mihev

SODELOVANJE S STARŠI

Starši imajo pri vzgoji svojih ot-rok bistveno vlogo To velja tako za vzgojo doma kakor tudi za vzgojo v vrtcu Prav zaradi tega je povezovanje in sodelovanje vrtca s starši ključnega pomena Obojim omogoča lažje zaznavan-ja otrokovih potreb želja in ob-čutij Z namenom okrepitve tega odnosa v vrtcu organiziramo raz-lična sodelovanja in srečanja

Družinski izlet v kekčevo Deželo

V mesecu oktobru smo skozi mnoge dejavnosti spoznavali in doživljali Kekca in njegove pri-jatelje Odločili smo se da ga skupaj s starši tudi obiščemo Vso pot sta nas spremljala lepo vreme in dobra volja Med mo-gočnimi vršaci neokrnjene na-rave se skriva Kekčeva dežela kjer so nas pričakali junaki iz zgodb Popeljali so nas skozi pra-vljični svet kjer naša domišljija ni poznala meja V marsikaterem odraslem se je prebudil otrok Polni vtisov s pesmijo na ustih in

srečo na obrazu smo se vračali domov

Kekec in njegovi junaki so v otroških srcih pustili močan pe-čat Še vedno (po dveh mesecih) radi prepevajo Kekčeve pesmi se igrajo igre vlog rišejo junake hellip Posneli smo tudi svoj Kekčev film na katerega smo zelo po-nosni

Hvala starši ker ste si vzeli čas za svojega otroka in mu omogo-čili nepozabno doživetje

Ps Na sprehodih pogosto pre-pevamo Kekčeve pesmi Postojte poglejte nas pogumne vesele otroke Mogoče boste v sebi prebudili spomin na brezskrbno otroštvo

obiskal nas je Galov ATA LOVEC

Na srčno željo Gala in v predhodnem dogovoru z njegovim očetom nas je le-ta v vlogi lovca obiskal v vrtcu Oblečen v zeleno-rjava

oblačila s klobukom na glavi daljnogledom nahrbtnikom slikami živali lovskimi trofejami je vstopil v igralnico Otrokom je na privlačen zanimiv in poučen način predstavil vlogo lovca Otroci so ga z zanimanjem poslušali Skupaj smo se odpravili na sprehod do opazovalnice in krmišča katerega smo napolnili z jabolki koruzo korenjem in senom Seznanil nas je z živalmi ki živijo v našem gozdu in kako se pripravljajo na zimo

Hvala ata Mitja za poučno do-poldne Pri otrocih si razblinil mit da lovci streljajo in ubijajo živali ter rešujejo Rdečo kapico

zdaj vejo da lovci poznajo vse vrste živali jih krmijo in skrbijo zanje se družijo v lovski družini podobno kot mi v vrtcu obožu-jejo naravo fotografirajo živali se neopazno v zeleno-rjavi obleki sprehajajo po gozdu in z dalj-nogledom opazujejo živali

tanja bivšek

POZIV STARŠEM ZA ODDAJO VLOGE ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA ZA KOLEDARSKO LETO 2013v mesecu decembru morajo vsi starši ki imajo otroke vključene v vrtec ponovno oddati vlogo za določitev znižanega plačila vrtca za naslednje koledarsko leto 2013 dosedanje odločbe o znižanem plačilu se namreč s koncem decembra 2012 iztečejo in s tem prenehajo biti pravna podlaga za izstavitev računov v naslednjem letu

vlogo na predpisanem obrazcu starši oddajo na pristojnem centru za socialno delo za pravočasno vložene vloge za katere se bo izdala odločba z veljavnostjo 1 1 do 31 12 2013 se bodo štele le tiste ki bodo vložene do konca meseca decembra 2012 V skladu z 32 členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev namreč upravičencu pripada znižano plačilo vrtca od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge

starši bodite pozorni tudi pri datumih za uveljavitev otroškega dodatka in šolske prehraneBarbara prevorčič

27

NEPALraquoNepal je tu da bi te spremeNil Ne pa da bi ti Njegalaquo ta misel legeNde sloveNskega alpiNizma Nejca zaplotNika še kako drži saj te dežela resNičNo spremeNi medtem ko je ti Niti Ne moreš Niti Ne želiš ko jo eNkrat obiščeš te vedNo zNova iN zNova vleče Nazaj

Federativna demokratična republika Nepal kot se glasi uradni naziv države je v vseh pogledih posebna država Do-movina utemeljitelja budizma Siddhar-te Gautame varno skrita pod mogočni-mi in silno skrivnostnimi himalajskimi vrhovi med katerimi še vedno živi mit nikoli fotografiranega jetija ter never-jeten spekter geografskih kulturnih bioloških in religijskih raznolikosti ki so tako zelo vplivale na dojemanje za-hodnega sveta da je le-ta Nepal včasih imenoval kar Pravljična dežela Dežela bogov ali celo Šangri-La nikoli odkriti mistično-magični raj

Na življenje v edini uradni hinduistični državi na svetu je vedno vplivala njena specifična geografija ndash topografsko gledano leži najvišja točka Nepala 8848 metrov nad morjem najnižja pa le 61 metrov nad morjem ndash a so jo njegovi vladarji praviloma hote ali nehote izkoriščali v povsem

druge namene kot za ekonomski razvoj Dežela obdana z zastrašujočima sosedama Indijo na jugu in Kitajsko na severu in v kateri se sedaj močno večinski hinduizem vidno in mirno prepleta z manjšinskim budizmom pri čemer sta jasno vidna tudi vpliva domače nevarske in sosednje tibetanske kulture je skozi zgodovino sicer presenetljivo uspešno odbijala pritiske tako severne kot južne sosede a so njen razvoj zavrle notranje zdrahe revolucije in revolti Cena notranjih bojev pa je visoka Nepal dandanes spada med najrevnejše države sveta

Nepal je najbolj poznan prav po svojih mogočnih osemtisočakih zato verjetno ni nič čudnega da ga nekateri imenujejo Dežela v kraljestvu gora V Nepalu je kar osem od desetih najvišjih in najzahtevnejših gora na našem plane-tu vključno z najvišjo Mount Everest

Kljub temu da kar 80 odstotkov

nepalskega površja prekriva Himalaja pa se 50 kilometrov južno od nje večni sneg in led srečata z vročino in pragozdovi Kot bi prišli v novo deželo Kontrast je očiten in skoraj zmede človeka ko se en dan spogleduje z najvišjimi vrhovi sveta naslednji dan pa ga pričaka ravnina riževa polja in džungelski pas južnega Nepala Prav ta raznolikost daje pestrost tej deželi in zaradi tega ponuja široko paleto rastlinstva in živalstva Od himalajskega goveda (jakov) leopardov tigrov nosorogov do slonov krokodilov antilop opic hellip Z namenom da omogoči preživetje številnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst je nepalska vlada ustanovila štiri rezervate ndash Čitvan Sagarmatha Langtang in jezero Rara ki skupaj merijo več kot 3000 kvadratnih kilometrov

Nepalsko prebivalstvo je nepregle-dna množica ljudstev ki jim že stoletja

Mount EverestMolilni mlinčki

Budistični tempeljBoudhanath Stupa

Katmandu

Ama Dablam

28uspeva dokaj harmonično prebivati skupaj se prilagajati novim idejam vrednotam in prišlekom ki prihajajo od vsepovsod Po besedah mnogih ki so obiskali Nepal so Nepalci zlati ljudje To sem med obiskom Nepala občutila tudi sama Kljub pomanjka-nju in revščini so vedno nasmejani pripravljeni na pogovor in čakajoči na majhno pozornost mimoidočih Nji-hova prijaznost se iz mesta stopnjuje proti vedno višjim vasicam ob vznožjih osemtisočakov Višje ko greš bolj pri-jazni in iskreni so Neverjetna je hvale-žnost otrok ko jim podariš staro igračo svinčnik ali sladkarije

Nepalci so zelo vraževerni Tako hindujci kot budisti imajo svoje vraže in pravila ki se jih držijo in jih

spoštujejo Zanimivo je na primer da družina preden se vseli v nov dom prosi astrologa da določi najugodnejši datum vselitve Prav tako astrologi zaročencema določijo najprimernejši dan za poroko Predvsem strogo se držijo pravil v zvezi z vero Tako pred vhodom v tempelj ne smejo jesti in piti Pravilo ki se ga strogo držijo tudi turisti je da se mimo templjev in znamenj (čorteni maniji) vedno hodi le po levi strani prav tako pa se v smeri urinega kazalca vrtijo tudi molilni mlinčki

Zanimivo je da v popolnem sožitju uspevata dve tako različni verstvi Na eni strani budizem ki spoštuje vsa živa bitja

in deluje v sožitju z naravo na drugi strani pa raquokrvavilaquo hinduizem Vsaj tako se ti zdi ko opazuješ budistične molilne mlinčke ki jih poganja voda pisane molilne zastavice katerih molitve veter odnaša bogovom na drugi strani pa kr-vave daritve živali v hindujskih templjih Kljub tem daritvam pa imajo hindujci nekatere živali za svete in jih je prepove-dano ubijati

Krava je v Nepalu sveta z zakonom zaščitena žival Predstavlja boginjo La-ksmi ndash boginjo bogastva Kljub prome-tnemu kaosu ki vlada na katmandujskih ulicah ima krava vedno prednost Lahko se sprehaja po ulicah se ustavi sredi ceste ali uleže pred vhod v tempelj nihče je ne bo preganjal Sveta žival je tudi slon ker ima Ganeš ndash sin boga Šive

ndash slonovo glavo Ko gre slon po cesti se verni Nepalci dotikajo prahu na odtisu njegovih nog in si ga kot raquotikelaquo priti-skajo na čelo Svete živali pa so tudi bik opica in čmrlj

Poleg trekinga in alpinizma ki sta med turisti najbolj priljubljeni aktivnosti pa Nepal ponuja tudi vrsto drugih špor-tov in aktivnosti Vedno bolj popularni so rafting na rekah Kali Gandaki Bhote Kosi in drugih gorsko kolesarjenje vožnja z motorji bungee jumping in seveda džungelski safari v Kraljevem narodnem parku Čitvan

V Nepalu lahko vsakdo najde nekaj zase Ko potuješ po tej skrivnostni deže-li sprva sploh ne opaziš da spada med

najmanj razvite dežele našega planeta Naravne lepote mogočna arhitektura kulturna raznolikost in iskreni ljudje te tako prevzamejo da socialni položaj ljudi kar spregledaš

Ko sem pred tremi leti prvič obiskala Nepal se mi je zdelo da deželo kar dobro poznam saj sem videla nešteto diapozitivov in slišala mnogo zgodb ki mi jih je pripovedoval ati vsakokrat ko se je vrnil iz Nepala Pa sem se motila Ko sem prvič stopila na nepalska tla sem šele začela spoznavati to prekrasno deželo

Čeprav prvi vtisi niso bili ravno tako zelo krasni Prvi stik s Katmandujem glavnim mestom Nepala je bil zame rahlo šokanten Vsepovsod gneča smeti ki jih mečejo kar skozi okna na

ulico smrad hellip Po cestah ki si sicer niti ne zaslužijo imena ceste se sprehajajo krave krdela uličnih psov ljudje vozijo rikše avtomobili in motorji in to vse povprek Zmešnjava avtomobilov motorjev in rikš ki se ob neprestanem hupanju raquolovijolaquo po katmandujskih ulicah je neverjetna Zdi se da je edina obvezna oprema na avtomobilu delujoča hupa saj vozniki neprestano hupajo Zanimivo je tudi da mora na motorju imeti čelado samo voznik in to ne glede na to da po navadi vozijo s sabo več ljudi velikokrat kar cele družine

Po prihodu v Nepal smo prve tri dni preživeli v Katmanduju kjer smo uredili

Namche Bazar Nepalski otroci Patan - Hindujski tempelj

Sežiganje mrtvihSamostan v Tengbocheju Tabla Everest

29

in nakupili vse potrebno za treking Znamenitosti mesta si v tem času nismo uspeli ogledati saj so bile trgovinice in ulični prodajalci preveč prepričljivi s svojimi ponudbami in sem večino časa preživela na glavni turistični ulici Thamel ter barantala za nižje cene

Po treh dneh Katmanduja ko sem se ravno navadila na ljudi mestni utrip gužvo in me smeti in smrad niso več motili Katmandu pa je postajal vedno bolj zanimiv in privlačen smo se odpravili na treking Do Lukle ki je bila naše izhodišče za treking smo iz Katmanduja poleteli z letalom Jetstream 41 letalske družbe Yeti Airlines Med poletom ki je bil prav gotovo eden od vrhuncev tega potovanja sem prvič videla sedem- in osemtisočake med njimi tudi Everest Že iz zraka je bil videti mogočen Po izjemno zanimivem pristanku na najkrajši in najstrmejši pristajalni stezi kar sem jih kdaj videla smo v Lukli poiskali lodge kjer smo se dobili z našima nosačema Tekijem in Pembo Oba sta bila doma iz vasi ki je bila iz Lukle oddaljena dva dni hoje z delom nosačev pa sta služila denar za svoji družini

Treking pod Everest smo torej začeli v Lukli ki leži na nadmorski višini 2840 m Načrtovano je bilo da se prvi dan odpra-vimo do vasi Phakding do koder smo prispeli po približno dveh urah hoje Ker je bila pot ki nas je čakala naslednji dan veliko bolj strma in zahtevna smo se odločili da bomo nadaljevali Tako smo prvi dan prišli do vasi Monjo (2840 m nmv) kjer smo našli prijeten lodge v

katerem smo prespali Tu sem tudi ugo-tovila da je hrana v nepalskih vasicah veliko bolj okusna kot v katmandujskih restavracijah Drugi dan trekinga nas je čakala hoja do Namče Bazarja ki leži na nadmorski višini 3440 m Kmalu po za-četku hoje smo prišli do vstopa v Naci-onalni park Sagarmatha Tu smo morali pokazati karte in posebne treking potne liste V nadaljevanju poti smo prišli še do vojaške kontrole kjer se je postopek s kontrolo kart ponovil Po približno treh urah hoje smo prišli do Namče Bazarja vasi ki jo imenujejo tudi mesto Šerp Namče Bazar je glavno mesto in trgo-vsko središče regije Khumbu ki je ime dobila po istoimenskem ledeniku Po kosilu in kratkem počitku v lodgu smo se odpravili do samostana nad vasjo ki je sedaj preurejen v muzej V muzeju so razstavljeni predmeti ki jih po nepalskih vaseh še danes uporabljajo v vsakda-njem življenju Ogledati si je mogoče tudi slike in dokumentacijo o Mount Everestu ter fotografije Šerp ki so osvo-jile Everest Med njimi so našli tudi sliki Ang Dorjeeja in Pasang Tenzinga ki sta bila leta 2000 z atijem in Davom na vrhu Everesta

Naslednji dan nas je čakala hoja do vasi Tengboche Ta del poti je bil eden izmed bolj zahtevnih saj se je že na začetku pot začela strmo spuščati in ker smo morali nekje pridobiti novih 600 višinskih metrov se je kar hitro začela strma pot navzgor Vse raquominus metrelaquo ki sem jih preklinjala na poti navzdol pozabim ko mi ati pokaže Ama Dablam Šesttisočak ki sta ga maja 1996

v severozahodni steni po prvenstveni smeri preplezala Vanja Furlan in Tomaž Humar za kar sta dobila najprestižnejše alpinistično priznanje ndash Zlati cepin Sicer pa meni osebno eden najlepših vrhov Hojo sta poleg strmine oteževali tudi vročina in vlaga ki ju na takšni višini nisem pričakovala Ves trud je bil poplačan ko sem končno prišla do cilja kjer nas je pričakal čudovit razgled na Lhotse in Everest Vas Tengboche leži na nadmorski višini 3860 m V vasi je glavni budistični samostan v Nepalu sicer pa eden najlepših na svetu Samostan je v devetdesetih letih pogorel zdaj pa je povsem obnovljen Imeli smo enkratno priložnost da smo lahko bili prisotni pri obredu Na začetku sta dva mlada meniha vernike poklicala k obredu s piskanjem na ogromni školjki Obred je bil zelo zanimiv večino časa zelo umirjen trije menihi so molili naprej ostali pa za njimi na trenutke pa je umirjenost zmotil močan udarec na gong igranje na piščalke in zvončke ter glasno petje Izredno zanimiva je bila tudi sama molilnica ki je bila poslikana z budističnimi podobami najbolj pa je izstopal ogromen pozlačen kip Bude Obisk samostana mi bo ostal v posebnem spominu tudi zato ker me je eden od menihov blagoslovil z rdečo vrvico okoli vratu ki je za zdravje in dolgo življenje ter rumeno ruto ndash kato za srečo

Pot nas je iz Tengbocheja vodila skozi vasi Deboche in Shomare do vasi Periche (4240 m nmv) Pot mimo prostranih travnikov in njiv mimo vasi

Barva za tike Kip Bude Nepalski otroci

30je bila iz dneva v dan bolj zanimiva Sončno vreme mogočne gore neverjetna pokrajina in iskreni ljudje so nam lepšali vsakdan na poti proti našemu cilju Molilne zastavice molilni mlinčki in čorteni so zbujali navdušenje nad preprostostjo budizma Otroci ki smo jih srečali na poti in jim podarjali kulije in stare igrače pa me še danes spravijo v dobro voljo ob spoznanju kako lahko malenkosti nekomu polepšajo življenje Ko smo prispeli v Periche smo najprej opazili spomenik iz nerjavečega jekla v obliki prerezanega stožca v notranjosti pa vrezana imena vseh ki so se do leta 2005 smrtno ponesrečili na Mount Everestu in okolici Takoj nam je v oko padlo ime atijevega prijatelja Marka Lihtenekarja ki se je po uspešno osvojenem vrhu Everesta 21 maja 2005 smrtno ponesrečil pri sestopu z gore

Četrti dan trekinga smo prispeli do vasi Dingboche (4358 m nmv) ki mi je v spominu ostala predvsem zaradi najbolj okusnih momotov ki sem jih jedla na potovanju po Nepalu Momo je tipična nepalska jed podobna našim cmokom Ponavadi so polnjeni z zelenjavo ali mesom in so lahko kuhani ali pečeni Postreženi so skupaj z različnimi pikantnimi omakami Postanek v Dingbocheju pa mi je poleg najboljših pečenih sirovo-tuninih momotov ostal v spominu tudi zaradi aklimatizacijske ture ki smo jo naredili Bila je sicer ena zahtevnejših aklimatizacij na trekingu vendar tudi ena lepših Vrh grebena ki smo si ga

zadali za aklimatizacijo nas je presenetil s čudovitim ledeniškim jezerom in Ama Dablamom ki se je dvigal nad njim Naslednji dan nas je čakal eden daljših kosov poti Do zadnje vasi pred končnim ciljem Kala Patarjem smo morali opraviti 700 višinskih metrov Pot nas je peljala po grebenu nad vasjo Periche in naprej do morene ledenika Khumbu mimo Thokle do vasi Lobuche (4910 m nmv) Po kratkem počitku v lodgu smo se odpravili na aklimatizacijo Pot nas je peljala mimo Italijanske piramide ndash mednarodnega observatorija in laboratorija do bližnjega grebena Z vrha grebena smo lepo videli pot proti vasi Gorak Shepp Kala Patar Italijansko piramido pred nami pa se je bohotil Nuptse Po vrnitvi v lodge sem kljub aklimatizaciji dobila svojo porcijo višinskih neprijetnosti Razbijanje v glavi se je kljub vztrajnemu preganjanju s tabletami nadaljevalo še dolgo v noč in mi kratilo prepotreben spanec

Vrhunec trekinga je bil vzpon na Kala Patar (5550 m nmv) Iz Lobuch smo se podali proti zadnji vasi Gorak Shepp in naprej proti vrhu Kala Patarja Vso pot smo tekmovali z meglo ki nam je vztraj-no sledila Višina je delala svoje noge so bile vedno težje dihanje pa je postajalo vedno težje Za spodbudo se nam je na poti razkril Everest Tokrat je bil res čisto blizu Hitro sem se ga nagledala in po-slikala saj ga je minuto zatem že zakrila megla Bolj kot smo se približevali vrhu bolj je sonce kurilo meglo in na vrhu nas je pričakal čudovit razgled Everest Lhotse Nuptse Pumo Ri ledeni slap le-

denik Khumbo hellip vse je tako ogromno mogočno in čudovito Občutek na vrhu je bil enkraten Po obveznem slikanju smo kar obsedeli in občudovali bele vrhove okoli nas Z vrha smo sestopili po drugi poti ker smo se namenili poiskati spominsko tablo Janezu Jegliču ndash Jo-hanu ki je leta 1997 omahnil z grebena Nuptseja po tem ko sta s Tomažem Hu-marjem preplezala prvenstveno smerPo doseženem cilju trekinga ndash osvojitvi Kala Patarja smo se naslednji dan iz Lobuch odpravili nazaj proti Namche Bazarju od koder smo zadnji dan trek-inga odšli do vasi kjer smo začeli ndash do Lukle V Lukli smo prespali nato pa takoj zgodaj zjutraj po slovesu od nosačev s prvim letalom poleteli v Katmandu Vrnitev v Katmandu je bila rahel šok Iz mirnega podeželja nazaj v gnečo in hrup Ker smo imeli le tri dni časa pred odhodom domov je bilo potrebno Katmandu seveda čim bolje izkoristiti in raziskati Katmandu je zaradi svoje čudovite arhitekture pod UNESCOvo zaščito Prvi dan smo se najprej odpeljali do mesta Patan kjer smo si ogledali Durbar Square ndash staro mestno jedro kjer so nekoč ustoličevali kralje in kjer živi boginja Kumari ki je žal nismo uspeli videti Smo pa v hindujskem templju bili priča daritvi koze hindujskim bogovom Po vrnitvi v center Katmanduja smo si šli ogledati največjo znamenitost Katmanduja ndash Boudhanath Stupa bolj poznano kot Budine oči Stupa ki je ena največjih na svetu je od leta 1979 na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine Prvi dan v Katman-

Sveti mož Vzletno pristajalna steza v Lukli Z atijem na vrhu Kala Patarja

31

duju po vrnitvi s trekinga smo zaključili z nazdravljanjem na uspešno izveden treking v restavraciji Rum Doodle kjer so leta 2000 praznovali svoj uspeh na Everestu tudi člani odprave Ski Everest 2000 Posebnost te restavracije je da vsi osvajalci Everesta dobijo svojo člansko kartico s katero lahko v restavraciji Rum Doodle jedo brezplačno

Naslednji dan smo si ogledali tempelj Pashupatinath ki je eden najpomemb-nejših Šivinih templjev na svetu Tempelj je v vzhodnem delu Katmanduja ob reki Bagmati Zraven templja ob reki se na-haja tudi nepalski Varanasi kjer zažigajo umrle pepel pa nato raztrosijo v reko Sam pogled na mrtveca ki gori ob reki

je sprva grozljiv a dlje časa kot opazuješ dogajanje bolj logično in normalno se zdi vse skupaj Bolj šokantno je kako sto metrov nižje otroci plavajo v reki ženske pa perejo posodo in oblačila V templju in njegovi okolici je polno sadhujev ndash hindujskih svetih mož ki meditirajo in za plačilo pozirajo turistom Po napor-nem ogledu templja Pashupatinath smo se z rikšami odpeljali do stupe Swo-yambhunath ki je starodaven religijski kompleks na vrhu hriba v zahodnem delu Katmanduja Stupa je turistom bolj znana pod imenom Opičji tempelj ker na SZ delu templja živijo svete opice S templja se razkriva čudovit pogled na Katmandu Zadnji dan v Nepalu je bil

rezerviran za še zadnje nakupe in odkri-vanje najboljših katmandujskih slaščic Vse od tehnične opreme do oblačil ndash ko se naučiš barantati je Katmandu raj za nakupovanje

Kljub katastrofalnemu prvemu vtisu me je Nepal očaral Zdaj sem končno ra-zumela atija in druge zakaj se venomer vračajo tja Kaj je tisto kar te v Nepalu tako prevzame je najlepše opisal ati ko se je leta 1999 prvič vrnil od tam raquoPo-polnoma drugačen način življenja Ljudje so tam pripravljeni pomagati Vse delajo počasi mirno z dobro voljo Čisti balzam za dušolaquo

Tadeja Oderlap

mežičarji po svetutokrat se bomo odpravili malo dlje No zelo daleč pravzapravNaš cilj je država ki je po velikosti druga Na svetu ndash s pisaNo mešaNico Narodov v velemestih ki se še vedNo širijo Na drugi straNi pa z ogromNimi polji zasejaNimi s pšeNico iN koruzo s trgovskimi ceNtri ki so prava mala mesteca iN NeskoNčNimi ravNimi cestami po katerih Nihče Ne vozi prehitro jezera iN jezerca so posuta po deželi ki v svoji NotraNjosti skriva zaloge Nafte Na dveh straNeh državo obdaja širNo morje deli pa visoka gorska veriga če vam Naštejem še medvedi iN hokej javorov list iNdijaNci iN zlatokopi je bilo Namigov dovolj da ste ugaNili kam smo NameNjeNi ida paradiž

Kdo ste in kje živiteSem Franc Potočnik in živim v Kanadi v provinci Alberta v njenem glavnem mestu Edmonton

Kako dolgo ste že tam in zakaj ste tja odšli

V Kanadi živim že 46 let Iz Mežice sem odšel raquos tre-buhom za kruhomlaquo nekaj časa preživel v Nemčiji in Franciji potem pa sem bil odločen oditi nekam dlje Avstralija ali Kanada sta bili dve možnosti ndash in

ker je ladja proti Kanadi odplula prej sem se pač vkrcal nanjo

V čem se nov kraj in vaše zdajšnje življenje najbolj razlikujeta od tistega prej

Edmonton je milijonsko mesto v katerem v sožitju prebivajo ljudje vseh narodnosti Tu ima človek veliko možnosti za zaposlitev ndash nemalo ljudi ima dve celo tri različne službe Nekatere vsak dan druge morda dva- trikrat na teden po nekaj

ur Pač glede na potrebe in želje po recimo nakupu hiše ali česa drugega Življenje v Edmontonu zaradi takih možnosti zaenkrat ni predrago tudi prihodnosti se ne bojimoZimske temperature so tu precej nižje kot doma (Do -25 stopinj celzija otroci še redno hodijo v šolo) Je pa mraz suh tako da kepe sploh ne moreš narediti ker je tudi sneg tako suh da se ne sprime Tako je pozimi poleti so pa največja nadloga komarji

ki najdejo odlične pogoje za razvoj v vseh mlakah in jezerih

Kaj vam je tam najbolj všečVšeč mi je pokrajina narava Rad hodim kampirat ob jezera uživam v ribolovu Na razpolago je tudi veliko športnih objektov tako da vsak najde kaj po svojem okusu

Kaj najbolj pogrešatePogrešam Mežico in življenje v njej kakršno

32

sem poznal v mladosti

Kako pogosto se vračateprihajate na obisk v domovino

Domov pridem vsaki dve ali tri leta Vesel sem da sem v svoj rojstni kraj uspel pripeljati tudi svoja dva otroka (ki sta nekaj časa v Mežici obiskovala osnovno šolo oz vrtec) z

družinama da so tudi oni spoznali prelepo Koroško in Slovenijo

Kako vidite Mežico ko pridete domov

Po 46 letih odkar sem zapustil Mežico se počutim malo tujega Mnogih znancev več ni tudi življenje teče drugače Manj je sproščenega druženja

Živi blizu vas še kaj SlovencevKorošcev Se srečujete

Tukaj je precej Slovencev pogosto se srečujemo ndash na kavici ali na prireditvah

v letos odprtem novem Slovensko ndash kanadskem kulturnem centru ki se lahko pohvali s plesno dvorano za 300 ljudi knjižnico kapelico in sobo za srečanja Do lani smo se dobivali v leta 1967 zgrajenem domu ki so ga zaradi gradnje ceste podrliKorošcev pa skoraj ni več

le dve družini drugi so na žalost pomrli

Ali v trgovinah najdete tudi kakšne izdelke iz Slovenije

V Edmontonu smo že pred leti našli italijansko trgovino kjer dobimo tudi slovenske izdelke malinovec kavo barcaffe Radensko ribe nudeljčke skoraj vse

Kaj vedno odnesete s seboj ko se vračate z obiska v domovini

Ob povratku s seboj odnesemo CD-je s slovensko glasbo slovenske knjige pa tudi

kakšno flašo šnopsa

Tipična jed pijača kakšen poseben običaj v novi deželi

Kanadska specialiteta je goveji steak na ražnju pečena koruza in krompir tudi piščančje perutničke lahko dobiš na vsakem koraku ndash pripravljene na tisoč in en način od običajno spečenih do

raquohot chicken wingslaquo ki so izdatno začinjene Pijača je whisky pa morda še za Slovence neobičajna kombinacija pivo z dodatkom clamato juice (to je mešanica sokov neke školjke paradižnika in zelene) Tudi običaja da ti v lokalu kavo za ceno ene dotakajo tako dolgo da prazno skodelico obrneš v Sloveniji ni Ali pa prijaznost ko poleti takoj ko sedeš na mizo brezplačno dobiš vrček s prijetno hladno vodoObičaj da se največji

dnevni obrok postreže ob šestih zvečer (kar menda z novim delovnim časom vse bolj prihaja v navado tudi v Sloveniji) je pa kriv da se prepogosto kile kar kopičijoZaradi temperatur ki pozimi sežejo tudi do -30 stopinj celzija si lahko privoščimo ribolov na zaledenelih jezerih ndash na led zapelješ z avtom izvrtaš luknjo čez to luknjo postaviš šotor in nato v zavetrju čakaš da bo riba prijela Zanimiva izkušnja ndash če le led ne prične pokati

Poslušate slovensko glasbo Katero

V živo zelo rad poslušam Radio veseljak pa CD-je s slovensko glasbo Seveda je pa No1 še vedno Avsenik

Bi sami dodali kakšno zanimivost misel sporočilo

Pregovor raquoPovsod je lepo doma je najlepšelaquo je dobil v šestinštiridesetih letih poseben pomen Moj dom bo vedno Mežica a dom je s tem ko mi je dala kruh ko so tu zrasli moji otroci in rasejo moji vnuki postala tudi Kanada Zato ko sem tu se prav vsak dan spomnim na Mežico Ko pa pridem domov na obisk se mi kmalu prične tožiti po vnukih in kanadskem vsakdanjiku A tako razpeti med dva doma s(m)o najbrž vsi ki živijoživimo v tujini Šele z oddaljenostjo pričneš ceniti tisto kar je zares pomembno

POPRAVEKNa žalost nam jo je v prejšnji številki Šumca zagodel tiskarski škrat V članku raquoO ribičih in ribištvulaquo je v stavku V eni jeseni dobijo povprečno 120000 ndash 150000 iker iz njih pa pride 80 90 v dobrem letu tudi 100 mladic izpustil nekaj ničel Pravilno je seveda da v enem letu iz iker dobijo od 80000 90000 v dobrem letu tudi 100000 mladic Šele tako je jasna pohvala da je to odstotkovno zelo uspešno Ida Paradiž

33

Letos je izšla knjiga Marjete Žebovec Slovenski književniki rojeni od leta 1930 do leta 1935 v katerih je poleg najpomembnejših slovenskih literarnih ustvarjalcev svoje zaslužno mesto zase-del tudi Marijan kar kaže na to da je v tovrstnem kulturnem segmentu pustil neizbrisen pečat Pomembno je njegovo delo s področja natančnega poznavanje kratkih japonskih pesniških oblik ime-novanih haiku Je torej pesnik pisatelj poleg tega tudi izumitelj vsekakor pa človek tisočerih interesov Je ustanovitelj skupine Literarno gledališče Treska ki je prineslo svež veter kulture v naš mali kraj in ki to poslanstvo uspešno opravlja še danes ndash čeprav brez Marijana Na nje-govo pobudo za začeli izdajati literarni

list Šumc predhodnika časopisa ki ga trenutno držite v rokah O svojem živl-jenju govori globoko iskreno zato je po-govor z njim pristen in nepozaben Manj sva klepetala o haikujih in njegovem literarnem ustvarjanju saj mi je dejal raquoO tem si lahko sama prebereš v mojih knjigah To lahko vsak Jaz ti bom pove-dal nekaj česar ne moreš prebrati nikjer veljalaquo Velja In sva klepetala o njego-vem zanimivem življenju o nepozabnih dogodivščinah O drobnih utrinkih in zgodbah ki so se dogodili nekje nekoč

Ne mara nizanja suhoparnih podatkov Življenje se namreč piše še kje drugje Da je bil precej razigran fant da se je celo rad pretepal sem izvedela Upornik torej Da je opravljal vrsto zanimivih poklicev In rešil nekaj življenj Slednje je morda bolj pomembno kot kar koli dru-gega Kar misli tudi Marijan sam In mi že nariše svoj izum Ki je bil celo patentiran Gospod Marijan kje naj začneva Mogoče od tistega trenutka dalje ko ste prišli v Mežico

Hja vselej je treba začeti od začetka To upoštevam pri vsem kar delam tudi pri svojih izumih Pravim da je treba začeti pri Grkih in Rimljanih prebrati knjige o

njih Vse pravzaprav že obstaja le po-novno je treba nekje začeti to obuditi Pa o izumih malo pozneje

Torej ndash začniva od začetka Kako vas je privedla pot na Koroško

Veš rad sem se pretepal Želeli so se me znebiti ndash oziroma hoteli so da se po-boljšam zato so me poslali v Mežico Ko sem prišel sem bil star 14 let Oče se je dogovoril z dimnikarjem Magdičem ki je videl da sem sposoben da znam po-

metati dimnike In to sem nato počel po vsej Koroški V Črni v Rudarjevem je bilo veliko hiš imeli so me zelo radi še po-sebno ženske Čez nekaj časa me je pus-til kar samega sam sem lahko računal in pobiral denar Takrat sem stanoval na Poleni Spominjam se da se mi je enkrat zlomila žica na dimnikarski palici Na Glančniku so to znali zvariti a mojster je bil jezen Udaril me je z zlomljeno palico in pobral ves denar Jaz pa sem prav tako jezen šel za njim hellip

Torej kot dimnikar ste bili samouk Za kakšen poklic pa ste se šolali

V Sveti Trojici kjer sem odraščal ndash sicer sem se rodil v Zagrebu kjer so delali

moji starši ndash sem obiskoval osnovno šolo končal sem jo v Mežici Nato sem obiskoval rudarsko šolo v Trbovljah A sem se kmalu stepel z vzgojiteljem Uf ni bilo lahko ta je bil trener boksa hellip Skratka decembra 1959 sem se vrnil v Mežico Veš takrat sem izumil postopek za reševanje potapljajočih se ljudi Ne-kega dne sem šel v kino spominjam se da je bila Meža bela od peska Prišel sem do mostu in videl kako dva skačeta v vodi Ker je bila Meža tako bela nisem videl otroka ki se je utapljal Moška sta

O tistih drobnih stvareh ki jih ne moreš prebrati v knjigah hellip

marijan mauko je vsekakor svojevrstno zaznamoval koroški pa tudi slovenski kulturni prostor poleg objav v različnih publikacijah je izdal več knjig ndash pesniških zbirk in strokovnih del o literarni teoriji

34ga poskušala spraviti na kopno pa jima ni uspevalo zaradi visokega zida Ko se jima je končno posrečilo sem iz ust otro-ka izsesal zrak nesnago naplavine pe-sek To sem storil dvakrat hellip in otrok je prišel k sebi To je bila svojevrstna meto-da za tisti čas vsi so namreč počeli ravno obratno pihali zrak v usta Veš si izumi-telj ali pa nisi Tretje poti ni Nato sem se odpravil naprej v gostilno Naročil sem si raquokavbojcalaquo (tj malinovec in žganje) da sem si izplaknil usta polna peska

Nepozabna izkušnja rešili ste človeško življenje

Da to je bilo prvič Nekoč pa je bilo v Velenju bil sem na udarniškem delu Jaz brat in dva Trojičana Z njima sem se največkrat stepel hahaha Nekaj smo si celo v sorodu a to ni pomembno pomembno je le da smo se imeli lepo Skratka videli smo nosečnico ki je hodila po pomolu iz debla naenkrat je padla v vodo Bil sem dober plavalec pripeljal sem jo na kopno Vzdignil sem jo bila je težka morali so mu priskočili na pomoč To je bilo drugič da sem rešil življenje

Bili ste torej dober plavalec Ste se ukvarjali še s katerim športom

Da predvsem z alpinizmom Bil sem tudi dober akrobat na kolesu Ah s šolo pa nisem imel toliko sreče Moral sem jo začasno zapustiti ko sem zbolel za osteomielitisom (tj vnetje kostnega mozga) Na Ptuju so mi dajali opij Vsi so mislili da bom umrl Če sem se zasmejal sem takoj padel v nezavest A na koncu smo se vendarle vsi smejali Izboljšalo se je po več kot desetih injekcijah Spo-minjam se da se je prijatelj očeta ki me je obiskal v bolnici zadrl raquoBi rad bil narkomanlaquo Hahaha a prebolel sem abstinenco Po bolezni pa sem bil tako šibak da nisem mogel vzdigniti 30 kilo-gramov barve Takrat so restavrirali cer-kev pri Trojici najeli so me da sem nosil kipe moj dedek je bil namreč cerkveni pleskar

Ste opravljali še katero drugo delo poleg tega da ste bili pozneje rudar in varilec

Da nosil sem pošto zaposlili so me za dva meseca Delal sem tudi v Mariboru

na upravi cest bil sem glavni skladiščnik A sem pustil službo ker nisem smel biti več v nabavi Poleg tega pa mi je sonce preveč sijalo v pisarno vzeli so mi celo tajnico Veš ni bilo dobro Nato sem šel k vojakom Za sabo imate mnogo izkušenj z različnih področjih Lahko bi rekli da vam je pri vsem pomagala zdrava pamet hellip

Da vedno sem bil jezen ker ni bilo koga da bi uredil kakšno stvar Pa mi je nekoč dejal dober res dober prijatelj raquoNaredi samlaquo Takrat sem si rekel da raquogliha vkup štrikalaquo Razumel me je In mi dal vedeti da moram poskušati ustvarjati izumljati Zame so Švicarji dober narod Ker ne mislijo da so pametni ampak ker nekaj poskušajo narediti

Kot ste vselej poskušali vi hellip Pa veliko ušes ni bilo pripravljenih prisluhniti vašim idejam A roko na srce s po-ezijo je bilo drugače Ste vsekakor uveljavljeni slovenski pesnik pojavl-jate se v mnogih strokovnih študijah predvsem zaradi haikujev Kdaj pa ste napisali svojo prvo pesem

Lahko ti jo zrecitiram če želiš Ščinkavec ptiček lepi je bil in nas je vse razveselilHahaha to je moja prva pesem iz osnov-ne šole Še danes jo znam na pamet

Zelo lepo Kdaj pa ste se navdušili nad haikuji

Haikuje poznam že od ranega otroštva Moja mama je bila pesnica ljubiteljska

igralka in režiserka če omenim je po vojni režirala Prešernovo Železno cesto Oče je prebarval lokomotivo jaz pa sem bil strojevodja s piščalko A da ne zaidem preveč in se vrnem k haikujem ndash veš Slovenci smo imeli že v stari Ju-goslaviji pregled japonske književnosti hellip Poskusil sem nekaj novega Vse o tem si lahko prebereš je zapisano Po-vedal ti bom kaj drugega

Torej ndash povejte mi kaj več o vaših izumih

Veliko sem krmaril okrog po svetu Veliko sem se naučil V Uradnem listu Republike Slovenije (512006) je bil patentiran moj izum za proizvajanje najbolj čiste energije na svetu gre za metodo s stisnjenim zrakom Ja izum je bil patentiran a tega nihče ni pripravljen uresničiti

Zaenkrat gospod Marijan Morda pa nekoč bo vendarle znal kdo prisluhniti in bo v tem videl potencial morda prihodnost za človeštvo Pomembno je da nikoli ne odnehate in da ostanete tako izvirni iznajdljivi edinstveni polni volje ustvarjalnosti in idej

Vsekakor

Hvala za vaše iskrene in zanimive utrinke

In bil je čas da zaključiva najin klepet In bo čas ko bom spet stekla čez travnik k Marijanu na pogovor

Nina Petek

35

na pragu najbolj čarobnega ndash in tudi vraževernega meseca v letu ndash je dlg treska mežica 1122012 v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer ob treski z naslovom vraževerje sveta avtor večera lovro vreš je na kratko predstavil istoimensko knjigo etnologa damjana j ovseca ukvarjali pa smo

se predvsem z vprašanji kot so zakaj trkamo na les Kako zacoprati fanta Katera števila so srečna Kako odvrniti nesrečo če razbijemo ogledalo zakaj dimnikarji prinašajo srečo če ste prireditev zamudili vse odgovore najdete v omenjeni knjigi

večer je glasbeno dopolnil domen

vreš kot bralci pa so nastopili nina vogel martin perčič lovro vreš in ajda vasle člani društva so pripravili tudi tradicionalni mali adventni bazar z drobnimi darilci in voščilnicami po simboličnih cenah

Ajda Vasle

leva fotografija stojita domen in lovro vreš sedijo marijan mauko ajda vasle martin perčič in nina vogel desna fotografija utrinek z bazarja (avtorica dorica vasle)

VRAŽEVERJE SVETA Večer Ob tresKi

19 oktobra 2012 je društvo literarno gledališče treska mežica v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer o prvem slovenskem blaženem škofu antonu martinu slomšku ponavadi se njegovi biografi največ ukvarjajo z njegovim narodnobuditeljskim in dušnopastirskim delom tokratni večer

pa se je osredotočil na njegovo manj znano in raziskovano poezijo ki jo je avtor večera peter peruzzi prepletel z znano slomškovo pridigo svoj jezik je treba spoštovati

na prireditvi je sodelovalo tudi kulturno pevsko društvo sv lenart s plata pod vodstvom zborovodkinje

Klavdije Freidl prepevali so uglasbene ponarodele slomškove pesmi za katere se pogosto zmotno misli da so ljudske

Besedilo so brali člani dlg treska mežica erika žagar dorica vasle lovro vreš in ajda vasle

Ajda Vasle

leva fotografija pevci zbora sv lenart s plata desna fotografija lovro vreš erika žagar dorica vasle ajda vasle (avtor štefan erjavc)

SVOJ JEZIK JE TREBA SPOŠTOVATI ndash Večer ob treski o blaženem Antonu Martinu Slomšku

36

37

vzrok za nastanek te zvrsti njegovega slikarskega opusa je tesno povezan z njegovo življenjsko zgodbo odraščal je v rudarski družini in že v otroških letih v globinah podzemnih rovov odkrival ndash ne le teme in nevarnosti ndash temveč tudi svetlobo in predvsem čarobni svet barv in likov ki jih je v tisočletjih izoblikovala naravamilan pečovnik je v rudniku opravljal delo nadzornika in že takrat je postal navdušen zbiralec mineralov in fosilov v njih je prepoznal skrivnosten preplet majhnega in velikega ndash mikrokozmosa in vesolja ndash vidnega in nevidnega Kot slikar svoje najljubše kamnine po svojem videnju in občutju projicira na platno likovno jih razdrobi poveča in jim šele naknadno s pomočjo svetlobnih odtenkov in posebnega nanosa barve vrne trdnost in obliko tako vidno in otipljivo ki zlahka odpira vrata v svet domišljije v svet čudovite igre teme in svetlobe barv likov in črt ob slikah milana pečovnika začutimo skrivnostni svet in delo narave tudi vsi tisti ki nam ni bilo dano videti in doživeti zakladov podzemnega svetasicer pa obsežen opus njegovih drugih slik izžareva lepoto koroške pokrajine ter čudovita tihožitja rož ki so ga spremljale na njegovih gorskih in smučarskih poteh pripovedujejo življenjsko zgodbo od otroštva do danes od sonca obsijanih pokrajin rož do medlega sija karbidovk s katerimi je pod zemljo odkrival čarobni svetsvojo umetniško nadarjenost je pokazal tudi pri obnavljanju fresk z izdajo koledarja z rudarskimi motivi napisal in izdal pa je tudi knjigo o svojem rojstnem kraju raquoHelena nekoč in daneslaquomilan pečovnik je svoje znanje dopolnjeval v likovni šoli mentorja ervina Kralja svoja spoznanja pa pogosto deli z drugimi likovniki s katerimi sodeluje na skupnih razstavah koroških likovnikov predvsem pa se s svojimi slikarskimi umetninami osebno predstavlja na samostojnih razstavahza popotnico ob razstavi za katero pravi da je njegova zadnja in prav zato postavljena v rudarski mežici je priložil zelo staro rudarsko pesem zapisano okrog leta 1870 ženske knapice so jo pele na šihtu ko so prebirale svinčevo rudo ob malici in tudi doma Knapi pa kadar

so prišli v črno in se poveselili v gostilnah začeli so nekako tako

Lep in častit je ta knapovski stanod višjih gospodov obrajtan spoznančasti je vreden še gospod ga častiker mu žlahtnega blaga iz zemlje dobiTa knapič se v zemljo v nevarnost podatam strelja tam vrta ter rudo kopaOn dela on švica se prime ga potv nedeljo se umije je lep kot gospod

naj lepote iz podzemnega sveta očarajo tudi vas

Mirjam Lapanja

16 novemBra 2012 je Bila v narodnem domu mežica slovesna otvoritev razsta-ve sliK mineralov in Kamnin črnjansKega sliKarja milana pečovniKa poimenova-na raquolepote iz podzemnega svetalaquo

lePote IZ PoDZeMNeGa SVeta

38

VPIS IN PRODAJA

abonenti iz prejšnje sezone lahko svoje sedeže potrdijo do 05122012 pričetek vpisa za nove abonente poteka od objave v medijih pa do prve predstave oz do zasedbe mest prodaja abonmajev je v tem času v prostorih narodnega doma mežica ali preko spletne prodaje na wwwnarodnidommezicasi rezervacije so možne po telefonu 051 234 226 in preko elektronske pošte infonarodnidommezicasi

MGL LjubljanaLope de Vega VITEZ ČUDESigrajo gašper tič jure Henigman Boris ostanmilan štefe matej puc lotos vincenc šparovec jernej čampelj kg marko simčič kgtjaša železnik nika rozmantina potočnik (vskok) mojca Funkl Barbara ribnikar (alt) jure Kopušar kg v uprizoritvi nastopata statista Borislav Horvat in rok solje11 januar 2013

MGL LjubljanaNikolaj Vasiljevič Gogolj ŽENITEVigrajo jana zupančič Bernarda omantanja dimitrievska jožef ropoša sebastian cavazza gregor čušin jaka lah janez starina gaber K trseglav22 marec 2013

Šentjakobsko gledališče LjubljanaDario Fo UGRABITEV (politična komedija)igrajo silvija jovanovič Bojan vister mišo mićić gregor Hlupič jure orel grega usenik miha srdinšek david peterca gašper pavc tanja skrbinšek drago razboršekdragan remšk1 marec 2013

SLG CeljeRichard Bean KRUHigrajo vojko Belšak david čeh damjan m trbovc Blaž setnikar Branko završan Bojan umek aljoša Koltak19 april 2013

Prešernovo gledališče KRANJEnrico Luttmann SEN igrajo peter musevski vesna slapar matjaž višnar darja reichman Borut veselko vesna jevnikar miha rodman vesna pernarčič1 februar 2013

Prireditelj si pridržuje pravico do spremembe programov in do odpovedi v primeru premajhnega vpisa

CENA 65 euro v enem obroku cena predstave za izven je 17 euro 60 euro za upokojence dijake in študente

ponujamo tudi možnost obročnega odplačevanja

UGODNOSTI nižja cena vstopnic stalni sedež obveščanje o predstavah in prejemanje programa prireditev

V abonma je vključenih pet predstav slovenskih gledališč predstave se bodo začele v mesecu januarju 2013 in bodo trajale do aprila 2013

GLEDALIŠKI ABONMA za leto 2013

jKz NarODNi DOm mežica razpisuje

predstave v sklopu abonmaja 2013 so

39

40

glasilo občine mežica izhaja 4 x letno v nakladi 1550 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno

vsem ki ste s prispevki sode-lovali se najlepše zahvalju-jemo prosimo da s svojimi prispevki tudi v bodoče sodelujete ker bo le na ta način naše glasilo pestro in zanimivo

prispevki ne bodo honori-rani uredniški odbor pa si pridružuje pravico do njihovega izbora

oddaja dokumentov naj bo na digitalem mediju (tekstov-ni članki v microsoft Word-u fotografije pa priložene ločeno v formatu jpeg ali tiff in sicer na resoluciji 300 dpi s krajšo stranico najmanj 10 cm) Fotografije ki ne bodo primerne velikosti (npr snete iz spleta ndash 72 dpi 70 KB) ne bodo objavljene Fizično oddane fotografije ki ste jih prispevali lahko po objavi glasila dvignete na tajništvu občine mežica

svoje prispevke pošljite na naslov

Občina MežicaTrg svobode 1 2392 Mežica

infomezicasi

urednišKi odBor župan dušan Krebel

odgovorni urednik marjan sušnik

direktor občinske uprave Blaž šaloven

člani uredniškega odbora jožef libnik Barbara prevorčič jarneja vertačnik nina petek ida paradiž

izdala občina mežica wwwmezicasi

lektoriranje jerneja vertačnik

fotografije avtorji člankov

oblikovanje jasna Kalčič atelje jk

tisk malex doo

naklada 1550 kosov

Vitotaufer

SLEHERNIK 22december2012 ob1930 SNGNOVAGORICA

PihalniorkesterrudnikaMežicainskuPinaorlek

bOžIčNONOVOLEtNIKONCERt 25december2012 ob1800 KONCERt

loPedeVega

VItEZčUDES 11januar2013 ob1930 MGL

RAZStAVAxILIKOVNEKOLONIjECUDVčRNA 16januar2013 ob1700 CUDVčRNANAKOROŠKEM

ekaVogelnik

MAKALONCA 17januar2013 ob1700 LUtKOVNOGLEDALIŠčELjUbLjANA

BraneVižintin

A+M 25januar2013 ob1800 LUtKOVNASKUPINAGIMNAZIjERAVNENAKOROŠKEM

enricoluttMann

SEN 01februar2013 ob1930 PREŠERNOVOGLEDALIŠčEKRANj

12

V tOreK 4 12 2012 je bila V NarODNem DOmu mežica slOVesNOst Ob ObčiNsKem prazNiKu Na ta DaN Namreč gODuje sV barbara - zaščitNica ruDarjeV

Govor župana

drage občanke in občani kot veleva dolgoletna tradicija se z mesecem decembrom pričnejo slovesnosti ob pra-znovanju našega občinskega praznika praznovanje nas je združilo tudi nocoj in zatorej lepo pozdravljeni na prireditvi v počastitev občinskega pra-znika občine mežica prav po-seben pozdrav velja letošnjim ter dosedanjim nagrajencem občine mežica častnim obča-nom ter gostom

tako kot običajno je občinski praznik vselej priložnost da se spomnimo ključnih dogodkov ki so zaznamovali našo zgodovino in da se izkaže zahvala najzaslužnejšim domačinom in ustvarjalcem ki so s svojim uspešnim dolgoletnim delom vidno prispevali k vsesplošnim pridobitvam in razvoju na različnih področjih delovanja

v naši občini in tudi širše današnja proslava je torej namenjena prazniku občine mežica ki simbolno sovpada s praznikom svete Barbare ki je zaščitnica rudarjev rudarjenje je skozi stoletja kraju in okolici vtisnilo neizbrisen pečat iz obrobne kmečke vasice je kraj s časom prerasel v urbano središče kjer so se gradila nova stanovanja in hiše javni objekti in ostala komunalna infrastruktura rudnik je dajal dolga desetletja vsakdanji kruh velikemu številu sokrajanom in zdelo se je da tega preprosto ne more biti konec da se brez rudnika ne da preživeti danes ko se oziramo nazaj vemo da smo kljub zaprtju rudnika ostali in preživeli odmaknjeni čas pa še vedno biva v ljudeh ki so ga doživeli in bo živel v posvetilu ki ga zgodovinskemu spominu vsako leto poklanjamo z našim praznikom

ta košček sveta ki ga pokri-va naša občina vsekakor ni največji in tudi ne najbolj znan a za vse nas ki tukaj živimo je nedvomno nekaj posebnega za nas je to okolje v svoji podobi tista domač-nost ki daje občutek varnosti in nespremenljivosti v svojih posebnostih nam ponuja tiste stvari ki ga tako jasno ločujejo od drugih krajev in s svojim utripom nam podarja obču-tek doma zato je za nas ta delček sveta lahko naš ponos in naš dom tu se počutimo suvereni in to je okolje ki ga že skozi generacije oblikujemo in ustvarjamo

praznovanje oBčinsKega prazniKa je prazniK vseH nas v tem praznovanju se zrcali naš odnos do tega doma naš odnos do sredine v

Kateri ustvarjamo ter živimo in ne nazadnje se sKozi naše praznovanje odraža naš odnos do preteKlosti do vsega tistega Kar so nam zapustile preteKle generacije

danes ko praznujemo se je potrebno ozreti na vse kar je za nami da bi lahko pogledali naprej v prihodnost v našo skupno prihodnost ki smo ji dolžni na stežaj odpreti vrata čeprav je za nami težko leto verjamem da se imamo tudi letos s čim postaviti vesel in ponosen sem da imamo šolsko poslopje ki je v svoji prenovljeni podobi prav goto-vo zopet eno izmed najlepših v slovenskem prostoru prav tako kot je bilo to pred 86 leti oziroma daljnega leta 1926

4 Decemberobčinski praZnik

13

ko so našo osnovno šolo prvič predali v uporabo z ureditvijo okolice naše šole smo letos dodali še zadnji kamenček v mozaik celostne podobe tega osrednjega mestnega prostora

z ureditvijo okolice smo pričeli lani potem ko smo v okviru projekta raquocelovi-

ta obnova mestnega jedra mežicalaquo uspešno pridobili sredstva iz evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 85 celotne naložbe občina mežica je za izvedbo projekta namenila okoli 250000 eur lastnih proračunskih sredstev s strani evropske unije pa smo pridobili 800000 eur celotna vrednost projekta znaša torej okoli 1050000 eur in obsega tudi obnovo starega pokopališča kjer bodo dela zaključena še v tem mesecu pred koncem tega leta bomo končali tudi z obnovo sanitarij in kopalnic v športni hali v okviru projekta geopark Ka-ravanke pa smo to leto uredili sprehajalo pot ndash pešngo med narodnim domom in poleno tudi letos smo obnovili nekaj kanalizacijskih vodov ter zamenjali vse svetilke na celo-tnem območju kraja mežica

velika pridobitev za kraj je prav gotovo tudi postavitev

in ureditev čebelarske zbirke mežica v nekdanjem gutenbergerjevem mlinu ki med ostalimi eksponati obsega eno najlepših zbirk panskih končnic v slovenskem prostoru v okviru zbirke je predstavljena zgodovina več kot 100 let stare stavbe in usoda njenih nekdanjih lastnikov članov družine

gutenberger v manjšem prostoru pa je urejena spominska soba rudolfa galoba ki ponazarja okolje v katerem se je ta učitelj in šolski upravitelj sokol občinski odbornik sadjar in čebelar dobro počutil in v njem rad delal ter ga predstavi kot vsestranskega človeka ki je aktivno soustvarjal zgodovino mežice

spoštovani v zadnjih mesecih se vsi skupaj soočamo z veliko gospodarsko krizo ki kot posledico prinaša recesijo z vsemi njenimi negativnimi posledicami težko je izluščiti vse odgovore na zastavljena vprašanja kdo je za vse to kriv ter kako iz nezavidljive situacije nekaj pa je gotovo svet in družba se spreminjata veliko je nestrpnosti hitenja in brezčutnosti zatorej ne dovolimo da nas prevladajo negativna občutja ter dopustimo sožitju

prijateljstvu ter posluhu do sočloveka da postanejo naše skupno in glavno vodilo vsi ki odločamo o razvoju občine in življenju naših občanov moramo storili vse da bomo upravičili pričakovanja in zaupanje ljudi ter vsem zagotovili mir napredek blagostanje in srečnejši jutri dovolite mi da tudi danes ob

tej svečanosti izrečem nekaj zahval ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem sodelavcem poslovnim partnerjem in ne-nazadnje vsem našim obča-nom za prijaznost podporo in strpnost v tem letu zahvala gre vsem članom občinskega sveta nadzornega odbora članom vseh odborov in komi-sij za konstruktivno sodelova-nje in odgovorne odločitve ki so jih sprejeli zahvala gre tudi delavcem občinske uprave za trud in prizadevanja da po najboljših močeh delajo v zadovoljstvo občanov

zahvala gre tudi vsem pred-stavnikom javnih institucij in ustanov društvom in klubom v naši občini ter vsem posameznikom ki delajo v teh društvih - kul-turnikom gasilcem lovcem planincem perkmandelcem članom turističnega društva in vsem drugim ki nam s svojim nesebičnim razdaja-

njem omogočajo doživljanje mnogih prijetnih družabnih trenutkov in s tem veliko pri-spevajo k obogatitvi našega življenja ter urejenosti in pre-poznavnosti našega kraja

spoštovani na današnji pro-slavi ste z nami tudi nagrajen-ci občine mežica nekdo je zapisal da največja nagrada

za trud ni tisto kar zanj dobiš temveč tisto kar z njim posta-neš da bi dosegli ta smisel je potrebno predanost vtkati v vse pore delovanja in raz-mišljanja naj bodo priznanja izraz hvaležnosti in spošto-vanja naj bodo spodbuda prihodnjemu delu in zahvala za pomemben prispevek h kakovosti življenja v našem prostoru

dovolite mi spoštovani nagrajenci da vam iskreno in iz srca čestitam vsem skupaj pa ob prazniku občine mežica želim medsebojnega sodelo-vanja da bo lahko spričevalo naše občine ob letu osorej odraz skupnega dela in odsev odličnosti želim vam veliko zdravja moči samozavesti in sposobnosti da se bomo znali postaviti zase ter za tisto v kar verjamemo

župan občine mežicaDušan Krebel

14

Obrazložitve priznanjna področju ŠporTa

na podlagi 4 in 7 člena pravilnika o podeljevanju plaket in priznanj na po-dročju športa v občini mežica prejme priznanje ekipa leTa 2012 EKIPA MLADINCEV ODBOJKARSKE- GA KLUBA MEŽICA

odbojka se v mežici igra nepretrgoma že od leta 1930 vseskozi do danes so odbojkarji nudili stotinam mežiških mladih možnost stalne celoletne vadbe z močnim poudarkom na vzgojnih vrednotah odbojkarski klub mežica vzgaja in tekmuje z ekipami deklet in fantov na tekmovanjih panožne zveze kar je v slovenskem prostoru prava redkost letos se je posebej izkazala ekipa mladincev odbojkarskega kluba taB mežica ki je v okviru državnega prvenstva za mladince za sezono 2011 2012 osvojila deveto mesto med ekipami mladincev v sloveniji za ekipo so nastopali Nace Lednik ndash kapetan Viljem Prepotnik Gašper Jezernik Rok Praper Aleš Ipavic Miha Borko Matevž Gradišnik Jurij Miler Vid Peršak in Taj Vute Trener ekipe je bil gospod Blaž Merkač

na podlagi 1 2 in 3 člena pravilnika o podeljevanju plaket in priznanj na področju športa v občini mežica prejme plaketo za posebne dosežke na področju športa v letu 2012 gospod Janko Plešnik

janko plešnik je aktiven na športnem področju že od mladih nog večino časa v odbojki vrsto let je bil igralec domačega kluba oK mežica v vseh selekcijah igral pa je tudi v najvišji jugoslovanski ligi in izbrani vrsti slo-venije po končani igralski karieri je postal odbojkarski sodnik najprej za dvoransko odbojko več kot desetletje je bil v vrhu slovenskih sodnikov ter sodil najpomembnejše tekme v liga-škem in pokalnem tekmovanju leta 1996 je opravil mednarodni izpit za odbojko na mivki sodil je dve tekmo-vanji svetovne lige in pet evropskih prvenstev leta 1995 je opravil med-narodni izpit za odbojko invalidov od

takrat je sodil na treh paraolimpijskih igrah ter na vseh svetovnih prvenstvih v zadnjem desetletju 10 let je bil član evropske sodniške komisije za inva-lidsko odbojko danes je delegat in kontrolor na tekmah v sloveniji Kot prvi mednarodni delegat in kontrolor sojenja je postal član svetovne sodni-ške organizacije za odbojko invalidov posebne omembe pa sta vredna dva dosežka v njegovi sodniški karieri na paraolimpijskih igrah leta 2008 v pe-kingu je delil pravico na finalni moški tekmi na letošnjih paraolimpijskih igrah v londonu pa je kot prvi sodnik sodil finalno tekmo žensk

priZnanja TurisTičneGa druŠTva ndash oDbora Za hortIKulturo

turistično društvo mežica odbor za hor-tikulturo podeljuje sledeča priznanja DRUŽINI KREVH za hišo v cvetju in lepo urejeno okolico IZLETNIŠKI KMETIJI VOJAK ndash JAKOPIČ za hišo v cvetju in lepo urejeno okolico GRADBENIŠTVU STANE DOO za lepo urejeno okolico poslovnega objekta

ObrazložitveobčinskiH priZnanj

v skladu s 15 členom odloka o grbu zastavi občinskem prazniku in priznanjih v občini mežica občinski svet občine mežica podeli Zlati grb občine Mežica Gradbenemu podjetju Stane doo za uspešno in prizadevno gradbeno dejavnost ki znatno prispeva k ugledu in večji prepoznavnosti kraja

gradbeno podjetje stane doo opra-vlja svojo dejavnost od leta 1990 Kot družinsko podjetje so se v tem času razvili v firmo ki slovi po kakovosti natančnosti in pravočasnosti izvedbe storitev inovativnosti sledenju tren-dom širokem strokovnem znanju ter lojalnosti do zaposlenih trudijo se za dobrobit svojih delavcev njihovo družinsko socialno varnost in dobro

delovno usposobljenost leta 2008 so začeli s poslovanjem v novih poslov-nih prostorih zaradi težkega gospo-darskega položaja so leta 2009 izvedli racionalizacijo ter boljšo organizira-nost dela podjetje sproti nadgrajuje svojo ponudbo in tako krepi zaupanje strank hkrati pa se vodstvo in zapo-sleni strokovno izobražujejo da bi lahko ponudili še boljše storitve vsa leta delovanja dobro sodelujejo z občino mežica in njenimi občani med drugim so v oktobru izvajali gradbena dela za investicijo občine mežica v sklopu projekta geološka pohodna učna pot vselej se celoten kolektiv z veliko vnemo udeleži čistilnih akcij očistimo slovenijo gojijo topel čut za pomoč bližnjemu brez javne vednosti gradbeno podjetje stane doo s svojo uspešno in prizadevno dejavnostjo znatno prispeva k razvoju in ugledu kraja zato se mu podeli zlati grb občine mežica

Zlati grb občine Mežica se podeli Podzemlju Pece doo

za njihov prispevek k ohranjanju ru-darske dediščine in k prepoznavnosti občine v slovenskem in širšem evrop-skem prostoru

po več kot treh stoletjih črpanja iz rudnika svinca in cinka mežica so v devetdesetih letih 20 stoletja začeli rudnik zapirati in na srečo je prišlo do miselnega preobrata da lahko rudnik in rudarska dediščina postaneta tista zakladnica iz katere je moč črpati ustvarjati in razvijati nova delovna mesta oziroma celovito turistično ponudbo leta 1994 je bila vzporedno z zapiranjem rudnika izvedena študija o ohranitvi in zavarovanju delov rudnika mežica in topla na osnovi katere se je začela razvijati muzejska in turistična dejavnost izoblikovala se je blagovna znamka podzemlje pece pod okriljem katere se še danes tržita rudnik in muzej v mežici turistični rudnik je bil uradno odprt leta 1997 in je do danes sprejel že okoli 240000 obiskovalcev poleg osnovne ponudbe ogleda muzejskih zbirk in ogleda rudnika z

Podelitev prizanj

15

rudarskim vlakom sta na voljo še dve atrakciji kolesarjenje skozi rudnik ki predstavlja avanturo ki jo je v evropi mogoče doživeti le v mežici in jo je do sedaj preizkusilo že okoli 20000 ljudi in čolnarjenje po zalitem delu rudnika poleg stalne ponudbe je podzemlje pece izoblikovalo tudi raznoliko ponudbo dodatnih aktivnosti kot so otroške delavnice kulturne prireditve koncerti in podobno pri teh dejavnostih sodelujejo z lokalnimi društvi partnerstva pa iščejo tudi v programih evropske unije sodelovali so na primer na Festivalu dveh kultur ki je povezal kraje velenje mežica železna Kapla Huumlttenberg in Bad Bleiberg pa v projektu iron route ndash železna pot ki je povezal različne alpske dežele s skupno rudarsko in železarsko preteklostjo letos sodelujejo v projektu adventure petzenpeca in so nosilci mednarodnega projekta geopark Karavankeda njihovo delovanje pelje v pravo smer potrjujeta dve nagradi srebrni sejalec leta 2004 za najbolj inovativen turistični produkt ndash podzemno kole-sarjenje in evropski muzej leta 2007 ko so se uvrstili v ožji izbor za najboljši evropski muzej za vse dosežke prete-klih petnajstih let se jim letos podeli še zlati grb občine mežica

Zlati grb občine Mežica se podeli Bogomirju Auprihu kot uspešnemu managerju

leta 1965 rojeni Bogomir auprih je leta 1992 diplomiral na univerzi v lju-bljani na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo ter s tem pridobil naziv univerzitetni diplomirani inženir ele-ktrotehnike leta 1996 pa je uspešno zaključil magisterij iz mednarodne ekonomije od leta 2000 naprej kot direktor uspešno vodi podjetje taB dd ki je bilo ustanovljeno leta 1965 kot ena izmed temeljnih organizacij združenega dela rudnika mežica prvih 15 let je taB proizvajal po licenci tudorja s švedske danes pa proizva-ja vse vrste svinčevih baterij v dveh moderno opremljenih tovarnah s 400

zaposlenimi v prvi izmed tovarn letno proizvedejo 2000000 kosov startnih baterij blagovnih znamk topla in taB v drugi pa približno 1000000 kosov industrijskih baterij letno proizvodnja vključuje tudi izdelavo raznih baterij za vojaške namene visokokakovostne baterije ki jih proizvaja taB dd so znane po vsem svetu še posebej v evropi aziji in amerikiKot uspešen direktor uglednega pod-jetja pa Bogomir auprih ne pozabi na prošnje za finančno in materialno pomoč ki jih na njegovo firmo pošilja-jo razna društva in ustanove iz mežice in od drugod tako so v letih od 2009 do 2011 družbe taB-a donirale kar 363000 evrov različnim društvom in organizacijam na Koroškem in dru-god Brez te finančne in materialne pomoči mnogi ne bi mogli uresničiti in izvesti zastavljenih ciljev na špor-tnem kulturnem prosvetnem in druž-benem področju tudi kot zahvalo za tovrstno delovanje se Bogomirju au-prihu podeli zlati grb občine mežica

Zlati grb občine Mežica se podeli Frideriku Šušlu za dolgoletno delo na področju planinstva in smučanja

leta 1925 v črni rojeni Friderik šušel je po drugi svetovni vojni v kateri je bil aktivno udeležen kot partizan leta 1946 v žerjavu sodeloval pri ustano-vitvi planinskega društva žerjav ki se je najprej ukvarjalo s postavitvijo koče na smrekovcu ki so jo odprli že leta 1950 čeprav je bil po poklicu elektrikar in je ob delu dokončal še delovodsko šolo v ljubljani ter je bil vodja elektroslužbe raquov jamilaquo je v prostem času opravil obilo ur udar-niškega dela tudi po selitvi v mežico leta 1961 je ostal aktiven planinec in se včlanil v planinsko društvo mežica kjer je bil član raznih odborov vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja sledi je zapustilo predvsem njegovo delovanje v odboru za postavitev kipa kralja matjaža na peci tako imenova-nem odboru raquomatjaževcilaquo v zgodnjih šestdesetih letih so raquomatjaževcilaquo po-skrbeli za ureditev povečanje in elek-

trifikacijo starega rova na peci kamor so nato postavili kip kralja matjaža ki je nadomestil nekdanji leseni kip ki je bil med vojno uničendrug večji projekt pri katerem je so-deloval Friderik šušel pa je bila gra-dnja in opremljanje koče na grohatu na raduhi kamor so morali vse od kmeta Bukovnika potegniti električno napeljavo žal je takratno kočo kasne-je odnesel plaz Friderik šušel je kot odbornik društva sodeloval tudi pri obnovi koče na pikovem in opremljanju koče na peci poleg planinstva pa se je ukvarjal tudi s športom tako je sodeloval na smu-čarskih tekmah kot smučarski sodnik pa tudi pri opremljanju samega smučišča z infrastrukturo za merjenje časa na tekmah in podobno ima več priznanj za zasluge s področja planin-stva športa in krvodajalstva za njego-vo dolgoletno delovanje si je zaslužil tudi zlati grb občine mežica

v skladu s 16 členom odloka o grbu za-stavi občinskem prazniku in priznanjih v občini mežica župan podeli priznanje občine Mežica za zavzeto ohranjanje kulturne zapu-ščine na področju čebelarske dediščine rudolfa galoba gospe Saši Zrelec

čebelarska zbirka mežica predstavlja bogato kulturno vrednoto za kraj in ljudi pa tudi za vse naše zanamce ohranitev razstavljenih predmetov in dokumentov dokazuje spoštljivo povezanost in ljubezen do prevzete dragocene zapuščine nekdanjega lastnika rudolfa galoba čebelarska zbirka nedvomno ohranja trajne sledi ustvarjalnosti človeka v sobivanju z naravo in pridelki marljivih čebel s svojo skrbno zavzetostjo za kulturne vrednote je gospa saša zrelec čebelar-sko zbirko ohranila in pomagala do-polniti v stalno razstavo z ohranitvijo zbirke in svojim delom je prispevala pomemben delež k ugledu našega kraja zato se ji podeli priznanje obči-ne mežica

po utemeljitvah predlagateljev povzela Ajda Vasle

16

90 let in večuršula vertačniKFranc percFranc FrišKovec šteFan ledniK

85 letterezija coFljudmila HoHnecrudolF aBraHamneža šumaH

novorojenčKiKaja ledineK

isaBela pušniK sara BelHaima

žaK repniK aneja taHiĆ

lejla muratoviĆ tai modrej

V imeNu ObčaNOV mežice iN V sVOjem imeNu isKreNe čestitKe Vsem starOstNiKOm NOVOrOjeNcem iN NjihOVim staršem

dušan KreBel župan

uVoDV razpravi so navedena in obravnavana hišna imena starih mežiških domačij Povzeta so deloma iz najstarejših seznamov posesti v urbanih iz poznejših popisov prebivalcev v upravni in cerkveni dokumentaciji iz popisov posesti v tedaj nasta-jajoči katastrski evidenci pa tudi iz navedb drugih piscevVečina imen je stara precej stoletij a so se ohranila v ljudski rabi vse do danes kljub temu da uradne evidence zemljiških posesti teh imen ne vsebujejo več Nekatera se pojavljajo le še v geodetskih kartah ožjih območij večina drugih pa kot priimki Župnik Simon Pirc je v svojem poročilu o gradnji nove stavbe mežiške cerkve leta 1841 zapisal1 da raquose že l 1486 (OP Ko je po nekaterih virih obstojal nekaj pozneje ukinjeni vikariat) omenjajo večinoma vsa hišna imena kot so danda-nes hellip laquoPrvotno so predstavljala imena domačij tudi uradni priimek na njih živečih družin Kasneje zlasti v obdobju upravnih reform cesarice Marije Terezije že prej pa tudi v cerkvenih popisih faranov so začeli posebej ali dodatno pisati in regis-trirati tudi njihove prave osebne priimke če so ti obstojali To besedilo vsebuje hišna imena zapisana in vezana predvsem na zemljiško posest (hube kajže) in obstoj bivališč ndash prebivalcev na njih do stanja ob koncu 18 stoletjaV pregledu je najprej zapisano ime domačije kakršno se je ohranilo v ljudskem govoru Dodane so tri najpogosteje upo-rabljene oblike imena povzete po izgovarjavi domačinov Sledi zapis imena iz stare dokumentacije vir in letnica registra-cije navedenega zapisa V primerih ko navajam vire zapisov iz obsežnih evidenc uporabljam za njih kraticeT r ndash Terezijska rektifikacija2J k ndash Jožefinski kataster3

1 žam zapis v objavljeni mežiški farni kroniki ndash anton Boštele 19562 Kla maria theresianische rektifkation amt schwarzenbach und miess 26 april 1750 Fasc Xi ndeg 1063 Kla josephinische Kataster fond Herrschaft Bleiburg Fasc Xi ndeg 238

IMeNa StarIh MEŽIŠKIH DOMAČIJ

17

F k ndash Franciscejski kataster4orgis ndash dr alfred orgis5Pri posameznih značilnejših imenih ali pri tistih ki obstajajo le v tukajšnjem ožjem okolišu skušam ugibati o njihovem možnem izvoru oziroma osnovi Dodana je še današnja hišna številka domačije današnji priimek na njej živeče družine ali druga raba poslopij Pregled je narejen po naseljih občine Mežica po stanju od zadnjih sprememb njihovih meja leta 1968 ko se je področje naselja Mežica razširilo v okolico Ob nekaterih primerih opozarjam na razliko med zapisanim tj uradno veljavnim imenom in imenom iz govora doma-činov To so napake ki so se primerile pri zapisih slovenskih nazivov v nemško pisavo Čeprav so prvi in poznejši zapi-sovalci posesti nedvomno povzemali nazive imen posesti ali prebivalcev po izgovarjavi domačinov jih niso zmogli vselej ustrezno prenesti v nemški pisavi na papir Zato je včasih prišlo tudi do povsem drugačnega imena kakršno je obsojalo v resnici Pri tem je treba omeniti tudi značilnost iz koroškega podjunskega in mežiškega narečja ko je take posebnosti zaznamovala tudi pogosto spremenjena izgovarjava samoglasnikov a e o u (kot npr Mežica ndash Možica Meža ndash Maža itd) povedati pa je treba da storjene napake pri zapisih imen iz te dobe niso posledica načrtne germanizacije Ta se je začela šele po pomladi narodov leta 1848

NaSelJe breG

JesenikJesenik Jesenikovka pri Jeseniku JesenikovOrgis 1788 Jessenigg SimonIme za posest je ohranjeno kljub že desetletja opuščeni domačijiDanes Breg št 18

JunčarJugravenčar Jugravenčarca pri Jugravenčarju JugravenčarjevTr 1750 Jontschar Orgis 1788 JuntscherIme je morda izvedeno iz besede junec ndash juničarDanes Breg št 17 Libnik

MarholčeMarhovčeMagraverholč Magraverholčna na Magraverholčem MagraverholčevOrgis 1709 Mayrhold ndash tedaj živi na posestvu Jerho Matheusch Jk 1788 Mayrhold MathiasV ljudskem govoru se je oblikoval naziv Marhovče ndash tudi Marholče Ime Maierhold je nedvomno zapisano kot funkcija ndash oskrbništvo grafovske posesti (Maier = oskrbnik) V bližini soseščini sta poznana Maierhold v Podolševi nad Logarsko dolino ter Maierhof v Belski Kočni pri Železni Kapli Izpeljanka tega imena je morda tudi naziv posestva Marolt ndash Marolče v Koprivni na Soncu nad Železno Kaplo tik ob meji z našo Koprivno Danes Breg št 10 in 11 Pratnekar

NASELJE MEŽICA

brdnikbrdnik brdnica Pri brdniku brdnikovT r 1750 Werdnigg J k 1788 Wernigg GregorIme je izpeljano in besede brdo Posestvo je v celoti obsegalo ves podolgovat hrib ndash brdo Domačija je bila opuščena že pred 2 svetovno vojno Ime ostaja živo Tu je predviden zaselek stanovanjskih hiš brdnikovo

ČorejČoriČograverej Čograverejka pri Čogravereju ČograverejevT r 1750 Zushre Matheus Jk 1788 Tschorey LuckasNenavadno drugod neznano ime Morda je nekaj označevalo človeka štorastega počasnega vedenja V ZSSP ime ni nave-denoDanes Celovška cesta št 23 Grauf

KarigraveceljKarigravecelj Karigraveclja pri Karigraveceljnu Karigraveceljev4 Kla Franziszaumlische Kataster fond Herrschaft Bleiburg Fasc Xi ndeg 290 296 297 298 303 as Fraciscejski kataster za davčni okraj pliberk Ko meža takraj5 Kla dr alfred orgis Herrschaft Bleiburg inventure Klagenfurt 2221989

18J k 1788 Karitzei FranzIme poznano le na Koroškem V sosednji Jazbini Koricelj Pojavlja se tudi na avstrijskem Koroškem V ZSSP ni navedeno Danes Celovška cesta 2 Dotrajana lesena najstarejša mežiška hiša bo žal kmalu odstranjena

KajžarKagravejžar Kagravejžarca pri Kagravejžarju KagravejžarjevOrgis 1612 Chaiser Vallenty in 1722 Keyser VideDanes Ob Meži št 10 Gerdej

KevpKegravevp Kegravevpna pri Kegravevpu Kegravevpov izgovarjano tudi Kjovp Kjovna hellipOrgis 1744 Khaup AlexIme se nanaša na nekdanje posestvo v zaselku Senčna vas Ko je še pred Jožefinsko dobo prešlo v posest rodbine Stopar se je to domače ime preneslo tudi na domačijo Spodnji Stopar Danes Celovška cesta št 8 poslovno-stanovanjska stavba

KivaKiva Kivarca pri Kivu Kivov Orgis 1658 Khiua Tr 1750 Kiua AleksV poznejši dokumentaciji se pojavlja tudi zapis kriva Ime domačije je danes pozabljeno starejši pa še Jesenikovemu vrhu tudi Kivov vrh Prvotno posestvo Po osnovanju fužin leta 1776 je tu nastala njihova uprava obenem zgrajena ti Kivova fužina katere zgradba je še ohranjenaDanesCelovška cesta št 14 Pungartnik

MervaMegraverva Megravervarca ndash Megraveratna pri Megravervanu MegravervanovOrgis 1680 Merua ClemenIme ima morda osnovno v živalski krmi ndash mrva Po osnovanju fužin leta 1776 postane domačija bivališče fužinarskih dru-žin grofa ThurnaOd uvedbe hišnih številk po uličnem sistemu leta 1968 je za tamkajšnji novi pozidani zaselek privzeto ledinsko ime Mrvograve-vo

MežnarMegravežnar Megravežnarca pri Megravežnarju MegravežnarjevPliberški urbar 15246 Meβner Hiša je dobila ime po služnosti mežnarjev ki so jo oddavna opravljali pri mežiški cerkvi Vse do leta 1912 je bilo hišno ime priimek ene najstarejših družin v kraju Nato je hiša privzela ime po novem lastniku ndash VivodDanes Trg svobode 13 Mastek

obenarObenaacuter Obenaacuterica pri Obenaacuterju ObenaacuterjevOgris 1715 Obenar Clemen Tr 1750Obenayr JoβephHišno ime se je uporabljalo vse do konca 19 stoletja čeprav je kmetija prešla že v Terezijski dobi v posest družine Trav-nekar nato KrautDanes posodobljene stanovanjsko-poslovne stavbe na trgu št 1 2 in 3

orešnikOregravešnik Oregravešnica pri Oregravešniku OregravešnikovOgris 1758 Korreschnigg J k 1788 Orieschnigg LucasStaro hišno ime se je ohranilo kot družinski priimek do danes Danes Polena 32 Orešnik

PolenaOgris 1720 Polleno Valentin Tr 1750 Polleno Oβwald

6 Kla urbar pleyburg 1524 str 108

19

Ime ima osnovo nedvomno v besedi polje ndash poljana Že po letu 1800 so tam začeli postavljati topilnico in prebiralnico svinčeve rude nato še druge poslovne in stanovanjske zgradbe in tu je nastalo poslovno središče mežiškega rudarstva Sprva nemški naziv za zaselek Bergschaffer je nadomestila slovenska Polena Od leta 1968 je v uličnem sistemu kraja zaselek tudi uradno dobil to imeIme Polena je poznano na avstrijskem Koroškem

PustnikPustnigravek Pustnigraveca pri Pustnigraveku PustnigravekovOgris 1799 Pustnigg JosephIme ima osnovo v besedi puša ndash puščaHišno ime Pustnik se je do nedavnega ohranjalo tudi kot rodbinsko imeDanes Kopališka pot 11 Mandl

SmrečnikSmregravečnik Smregravečnica pri Smregravečniku Smregravečnikov15277 Schmiersnikh J k 1788 Smrietschnigg FrancZ imenom Smrečnikovo je leta 1968 poimenovan tamkaj osnovani stanovanjski zaselek MežiceDanes Smrečnikovo 21 Osojnik

StariStaacuteri Staacuterika - tudi Staacuterikna pri Staacuteriju StaacuterijevOgris 1711 Stary Gregorn T r 1750 Lorenz Kunz ndash StaryDanes Leška cesta 27 Pustnik

StoparStogravepar Stograveparca pri Stograveparju StograveparjevOgris 1711 Stopar Valent T r 1750 Stoppar ThomasIme ima osnovo v besedi stopa stope nekdanji napravi za drobljenje Poznano je tudi v bližnji Podpeci in na Poljani pri Prevaljah Rodbina s tem imenom pri hiši je ugasnila kmalu po letu 1945Danes Celovška cesta 12 gostinsko-poslovna stavba Krebs

torcTorc Torčna pri Torcu TorčevT r 1750 Torz Valentin Ogris 1774 Torz Casper Hišno ime je danes pozabljeno Po tej domačiji je ostalo le še ime Torče-va žaga za zaselek ob cesti proti PrevaljamDanes Trg svobode št 8 poslovno-stanovanjska stavba

VogrinaVogrina Vogrinka pri Vogrinu VogrinovOgris 1733 Wogrina Joseph T r 1750 Wogrina UrbanIme Vogrina ki ima osnovo v besedi Oger je prišlo iz rabe že po letu 1800 čeprav se je v raznih zapisih pojavljalo še po letu 1850 Domačija se je kasneje imenovala po drugih lastnikih Hirc Kraut ToffDanes Trg svobode 10 GP Hotel Peca

ŽagmojsterŽaacutegmojster Žaacutegmojstrica pri Žaacutegmojstru ŽaacutegmojstrovT r 1750 Sagmeister Joβeph Ogris 1766 Sagmeister EvaIme izvira iz žagarske obrti pri hišiDanes Celovška cesta št 17 Praper

Štefan Lednik

IzvorimendomačijostalihmežiškihzaselkovbomoobjavilivnekajnaslednjihizdajahŠumca

7 Kla listina a 2486 datum 1582 spetember 22

trinajsti koncert raquoZA ČLOVEKAlaquo

raquopremišljujem kje začeti helliplaquo je začel svoj nagovor gospod župnik davorin vreča

tudi jaz premišljujem kje in kako bi začela kajti po mišljenju in besedah dr tϋrka Karitas ni potrebna raquoza to sta tu država in rKlaquo da pomagata ljudem v stiski res je toda naše izkušnje nam

dokazujejo da smo potrebni tudi mi Karitas ndash ljubezen to je

naše poslanstvo da

pomagamo ljudem v stiski ne spol ne barva kože ne politična ali verska pripadnost niso pomembni samo ndash stiska stisk pa je vedno več tako družinskih kot med posamezniki tu pa pristopimo mi in vi raquoKako pa tolaquo se sprašujete

mežiška župnijska karitas je letos pripra-vila že 13 dobrodelni koncert za člove-ka pomagali ste vsi ki ste kupili vstopni-

co ali zanjo darovali denar z našim trudom in vašo pripravljenostjo da ste

prišli smo napolnili dvorano in koncert je uspel z vašimi pri-spevki bomo zopet lahko pomagali pomoči potreb-nim nastopajoči so se odpoveda-li honorarju za-radi navduše-nja nad dobro sodelujočo publiko so se

nekateri odloči-li da svoj nastop

celo ponovijo

Hvala vsem nastopa-jočim vam ki ste prišli

poslušat hvala vsem sponzorjem ki ste nam pomagali pri pogostitvi za nastopajoče Hvala našim najmlajšim hellip

ne bom več razmišlja-la kar preberite si

besede g davorinaraquoPremišljujem kje

začeti Pri teh malih sončkih

ki smo jih videli čisto na

začetku ko smo bili obsijani z otroškim soncem Pa vendarle se človek težko zamisli da je na svetu tudi veliko otrok ki ne živijo tako prijetnega otroštva kakor ti otroci iz vrtca ki so tukaj zaplesali Ampak kakor je Jezus rekel raquoUboge boste imeli vedno med sebojlaquo je tako tudi danes Vedno se najdejo družine ki potrebujejo pomoč dobrih ljudi Če povzamem misel Raula Follereua zdravnika ki je svoje življenje posvetil ubogim raquoNarod ni velik takrat ko je številčen in močan tudi ne takrat ko je bogat ampak takrat ko je sposoben ljubitilaquo Vi dragi udeleženci tega koncerta ki ste danes prišli ste pokazali da imate srce za uboge in v vas človek lahko vidi upanje tudi za naš narod če že upoštevamo Follereua

in na drugi strani če se za trenutek vr-nem k pevcem ki so zapeli pesem goz-dovi v mesečini človek marsikdaj zna ceniti domovino šele takrat ko odide v tujino in tako je tudi težko razumeti ubogega dokler sam nisi ubog toda toliko bolj dragoceno je da kljub temu znamo ohraniti srce za njih

upam da se nikoli ne boste znašli na oni strani kjer bi vi potrebovali pomoč če pa že upam da se bodo našli ljudje ki bodo znali priskočiti na pomoč v soli-darnosti je moč naroda in solidarnost je tudi rdeča nit današnjega koncerta

Hvala lepa za vašo solidarnost hvala lepa za vašo udeležbo in Hvala za vaše odprto srcelaquo

Kaj naj tem besedam še dodam nič drugega kot to da naj se kdo med vami odloči in se nam pridruži pri delu na Karitas pa napolnite dvorano tudi na naslednjih koncertih ki jih bomo orga-nizirali Hvala

Ani Krivec

21

zaNKe zaNKe hellip

raquo kakršne si le mislrsquotrsquo morrsquotelaquo smo lahko videli na razstavi ročnih del v nedeljo 18 novembra v avli občinske uprave tega dne so bile volitve predsednika republike v tej zgradbi je bilo volišče in tako si je razstavo ogledalo kar veliko ljudi

pletene in kvačkane izdelke vseh barv in vzorcev so izdelale ljubiteljice ročnega pletenja in kvačkanja ki se ob ponedeljkih zvečer zberejo v narodnem domu v sobi društva invalidov mežica skupino vodi Katja peruzzi prijazna mlada gospa ki s svojo domiselnostjo

in iznajdljivostjo predlaga številne nove in nenavadne izdelke pri tem pa prav vse članice skupine zelo ustvarjalno sodelujejo za dobro voljo in lepši večer s kavico poskrbi tudi mama peruzzi

ročni izdelki te skupine so bili ponujeni v prodajo na stojnici na Barbarinem sejmu preteklo soboto Hitro so bili prodani

gospe ki sodelujejo v tej skupini si kakšen dan polepšajo tudi z obiskom v toplicah in drugih turistično zanimivih krajih članica skupine je namreč tudi bivša bančna uslužbenka g maruša petelin ki od sodelujočih vsak mesec mesec vestno zbere nekaj evrov ndash za srečanja za dušo in kaj je to kar omogoča ljubiteljicam ročnih del uspešno in dolgoročno sodelovanje to je sprejmanje in izmenjava znanja ki ga članice nesebično delijo med seboj

pa srečno novo leto

Vida Potočnik

člani mpz viHarniKi pri društvu upokojencev mežica smo 10 novembra praznovali 15 obletnico aktivnega delo-vanja

praznovanje je bilo v na-rodnem domu v mežici s

kulturnim programom po-leg članov mpz viharniki je sodelovala tudi tamburaška skupina tamiKa iz železne Kaple povezovalec programa je bil tomo simetinger ki je z lepo besedo popestril pevski in glasbeni program

mpz se je predstavil s sledeči-mi pesmiminocoj je en fajn večer Hladna jesen že prihaja nikdar ne bom pozabil Karlinca je šte-mana moj pobič je furman potnik o košnji na peco bi šel majolka bod pozdravlje-

na mi slovenci dve beli brezi in Bratje tamburaška skupina pa je zaigrala golovško pol-ko zlati časi pod peco sem doma valcer št 2 cvetje v jeseni Katjuša cherry pink and apple blossom white sve je ona meni in mard-

MPZ VIharNIKI15 ObletNica DelOVaNja

22

jandja ob zaključku pa smo skupaj izvedli skladbo lipa zelenela jeHvaležni smo ker se je tam-buraška skupina tamika odzvala povabilu zato jo tudi širše predstavljamo

že pred drugo svetovno vojno je v slovenskem pro-svetnem društvu raquozarjalaquo v železni kapli obstajala tam-buraška skupina tamburaško delovanje se je iz raznih ra-zlogov večkrat prekinilo leta 1995 je tatjana pirker nago-vorila dovolj zainteresiranih deklet da so lahko znova ustanovili današnjo tambura-ško skupino tamikapolne optimizma in idealizma so se srečevale pri vajah in same skušale napredovati kolikor je bilo mogoče po kratkem času so se začeli vrstiti nastopi in to so bili prvi koraki v javnost zagnanost in ljubezen do tamburaštva sta vodili do vztrajnostnega delovanja v preteklih sedemnajstih letih skupina pod mentorstvom Hanzija gabriela ni le napredovala na glasbenem področju temveč ji je uspelo to podoživljati na avstrijskem Koroškem le redko kulturno

dejavnost tamika v obliki projektov z raznimi pevskimi in tamburaškimi skupinami povezuje kulturnike in veže prijateljske stikeskupina je imela v preteklih letih okoli 250 nastopov po avstriji sloveniji in italiji ter posnela štiri zgoščenke nji-hov repertoar obsega sloven-ske grške in ruske narodne pesmi prav tako pa tudi dal-matinske moderne ter klasič-ne skladbe

v spored se je o delovanju zbora vključil tudi predsednik du mežica in predsednik mpz viharniki jožef libnik ter v krajšem govoru povedal na-slednje

raquodragi občani občanke in dragi gostjeprisrčna zahvala za udeležbo na praznovanju 15 obletnice zbora viharniki pri du mežica in izdaji zgoščenke nocoj je en fajn večerzbor deluje od leta 1997 ko sta ga ustanovila takratni predsednik društva upokojencev Franc arbajter in predsednik za kulturo anton Kajzer ustanovljen je bil zaradi veselja do petja med člani društva in potrebe za

izvajanje tovrstne dejavnosti v kraju samem številčnost zbora je nihala in ostala pri današnjem številu zbor je od nastanka pa do septembra 2010 vodil anton škerjanec od takrat pa do danes ga vodi andrej gorenjak zbor se redno udeležuje revije od pliberka do traberka praznika sadja in cvetja v pesnici prireja koncerte v mežici v domovih starostnikov v črnečah slovenj gradcu in na prevaljahnaša pesem zveni na občnih zborih obletnicah piknikih in ob zadnjem slovesu naših krajanov zastopamo tudi prostovoljno gasilsko društvo mežica na srečanjih gasilskih zborovzbor je za uspešno delovanje prejel več priznanj najžlah-tnejše pa je priznanje občine mežica ki smo ga prejeli ob 10-letnici delovanjavse našteto o delovanju zbora pa ne bi bilo mogoče brez finančnih sredstev ta sredstva pridobimo na pod-lagi vsakoletnega razpisa pri občini mežica in s pomočjo sponzorjev za kar se iskreno zahvaljujemozgoščenko smo izdali na po-budo našega sedanjega vodje

andreja gorenjaka ki je vodil in snoval izdajoprav je tudi da vam predsta-vim sedanji zborprva tenorja sta jože dlopst in peter štirn drugi tenorji jožef libnik štefan Kohek ter šte-fan čepin prva basa sta ivan vrhnjak in vlado mori drugi basi pa matevž žlebnik jakob Forstner ter edi vrabič vseh 15 let so zboru zvesti jože dlopst štefan čepin in jakob Forstnerskratka tu smo ker radi pojemo in tako bomo tudi nadaljevali vam vsem pa hvala za zvestobo tamburaški skupini tamika za prispevek in tomu simetingerju za vzorno vodenjelaquoprireditvi so prisostvovali tudi vabljeni gostje in predstavni-ca javnega sklada za kulturo rs ravne na Koroškem ga jožica Krejan ki je ob tej pri-ložnosti podelila gallusova priznanja za prispevek k pev-ski ustvarjalnosti članom mpz viharniki in sicersrebrni znak so prejeli ivan vrhnjak vlado mori in jožef libnik zlatega pa edi vrabičprejemnikom čestitamo iz srca ter se zahvaljujemo za opravljeno delogostje predstavniki društev so v nadaljevanju programa s priložnostnimi darili ter željami za nadaljnje uspešno delovanje zbora izrazili skupni interes za razvoj in obstoj pevske kulture v naši občini s podelitvijo priznanja občine mežica pa nas je dodatno pre-senetil župan dušan Krebel in s tem potrdil da so rezultati našega petnajstletnega pri-zadevanja opazni tudi v širši skupnosti in da je smiselno nadaljevati načeto

vsem sponzorjem ki so s svojimi nesebičnimi prispevki omogočili izdajo zgoščenke se iz srca zahvaljujemo vam dragi občani pa za obisk

Jožef Libnik

23

drago miloševič je črnjan ki že nekaj let na različnih prireditvah in dogodkih pooseblja Kralja matjaža in ko oblečen v kraljevska oblačila spregovori je tako kot bi nam res sprego-voril Kralj matjaž Ko sem ga poslušala naza-dnje ob predstavi-tvi knjige janeza švaba so se me njegova razmišljanja še posebej dotaknila zato sem ga prosila da jih deli tudi z bralci šumca ter vsemi tistimi ki čakajo da se v teh burnih časih vendarle že zbudi naš kralj ki spi v nedrjih pece ali pa morda v nas samih novoletni čas ko potegnemo črto pod preteklim in načrtujemo prihodnost je čas ki je za taka sporočila in razmišljanja še posebej primeren

Ida Paradiž

KRALJ MATJAŽ PONOSNO ZAVEDANJE SLOVENSTVA raquoprav tako kot je mavrica podoba son-ca ki jo odsevi žarkov v oblaku različno obarvajo je tudi mit podoba neke resni-ce v kateri odseva misel z različnih kon-cev svetalaquo (plutarh izida in oziris 20) o moja slovenija vsa mala najmanjša na svetu Kljubuješ tvoj mali človek narod tolikokrat teptan uničevan krvav hellip še je tu iz nedoumljive pradavni-ne ta mala klena skupinica reže morje neskončnega časa in prostora in burka valove reže svoje zgodovinske brazde in trga ječi kolne a vztraja in zmaguje se ohranja o veliki imperialistični sosedi mogočni angleži osvojevalci Francozi revolucionarji zmagovalci germani samooklicana visoka rasa še smo tu in

kakor je Bog hodil pred izraelci tako so pred nami hodili martin Krpan peter Klepec škopnek Bedanc gozdni mož

žal žena divja jaga perkman-dlc torka Kralj matjaž

ndash miti in legende imeli smo svo-

je bogove daž bog

ndash bog sonca in plo-dnosti je po-skrbel za po-tom-

stvo in optimi-

zem lada ndash pomlad

mladost le-pota in ljubezen

perunstrelbog je delal grom dež plodnost

in gospodaril vesolju volos veles ndash bog živine pašnikov plodnosti vesna ndash bogi-nja pomladi bujnosti in mladosti vodan ndash bog voda rek in morij pa tudi morana ndash boginja smrti in zime triglav ndash vladar nebes zemlje in podzemlja svetlobe in teme še smo tu ndash navkljub raquonamrslaquo mali slovencelj zaverovan v svoje bogo-ve mite in zgodovino ki ga edina ohra-nja o množične požrešne horde tujcev teptajoče skozi stoletja vse kar vam je napoti mi smo še vedno tu in bomo ta mali primorec Kranjec dolenjec šta-jerc prekmurec od trdega gorjana do mehkega ravninarj imamo ponos moč zgodovino vero in prihodnost imamo svoje kraljestvo imamo svoje ogledalo v preteklem času Knežji prestol ne samevaj več posedi svojega junaka na tron in zopet zakriči v svet raquoše smo tulaquo in naj odmev preko alp doni do ravnice in morja in naj ga slišijo naši mali ljudje in naj se zopet zavedo svojih korenin in ponosaraquoin zbudil se bo po večstoletnem spa-nju gora ga bo dala nazaj med ljudilaquo in

sedel bo tokrat na knežji kamen pote-gnil bo svoj meč in pokazal pot ljudem prerojeno videnje sveta bo kakor rahla meglica pokrilo to malo gorato deželico in zbudilo duha v ljudehvčasih tako rad zatisnem oči in razmi-šljam kaj opredeljuje raquomalegalaquo in kaj raquovelikegalaquo človeka in vedno pogosteje se mi dozdeva da smo pri vrednotenju ta dva pojma predrugačili raquovelikelaquo ljudi enačimo z gladiatorstvom in to tudi ter-jamo od njih da jih postavimo na piede-stal raquovelikihlaquo vrednot vse ostalo pa so drugi raquomalilaquo ljudje raquovsakdanjcilaquo Kdo pa so ti raquovelikilaquo ljudje Katere vrednote zastopajo to niso cankarjevci ndash borci ljubezni domače grude to niso Hugojevi nesrečniki to so superman spiderman kdo ve kakšen raquomanlaquo tajkun so ljudje najplitvejše plehke instant kulture ki na nek nepravi način predrugači nedol-žno čisto in naravno bit in oddaljuje od bistva človečnosti najhuje pa je da si sami popolnoma sami to počnemo in nižamo osebnostno in narodnostno rast in zavedanje polje kdo bo tebe ljubil mojcej oh mojcej slovenec sem mnogo jih je še nevsiljivih rahlo otožnih pa tako lepih ndash naših in še so tu in še bodo ohranjajmo jiho moj slovenec odpri srce in razum naj ti ozvezdje oriona znova pove svojo zgodbo o nečimrnosti in zahrbtnosti loči dobro od zla ne vdaj se strahu in ozkosti plani predrugači vznikni kakor fenikszapoj odo dobrim stvarem in takrat bo zbujen Kralj matjaž v tebi in spet bo vse dobroKo zvečer ležem se zavem da je vsako ljudstvo ustvarilo junake po svoji podo-bi slovenec tvoja podoba je brezhibnaBodi ponosen nanjo in ne menjaj je za poceni denar plehke ideje in rjovenje cirkuških levov klovnovin ko se zjutraj zbudim si želim slediti svoji podobi podobi tistega raquomalegalaquo slovenca ki je vztrajal do danesdaj Kralj matjaž spomni svoje ljudi na ponos čas je njih zbudi

Drago Miloševič

Kralj Matjaž

24

Ob sVetOVNem DNeVu lusKaVice

Rupnikova linija na Koroškem

Luskavica ndash svetovni zdravstveni izzivorganizacije bolnikov ndash v sloveniji je to društvo psoriatikov s sedežem v ma-riboru in številnimi podružnicami po vsej državi ndash od leta 2004 obeležujejo 29 oktober kot svetovni dan luskavice luskavica je pogosta bolezen kože ki običajno poteka kronično dolgotrajno njenega vzroka natačno ne poznamo vemo pa da ni nalezljiva pojavi se lahko pri komer koli in kadar koli v nasprotju s splošnim prepričanjem se navadno ne pojavlja družinsko običajno se kaže s pordelimi zadebeljenimi s srebrnka-stimi luskami pokritimi od okolišnje zdrave kože ostro omejenimi spremem-bami najpogosteje prizadene kožo nad komolci koleni križem in v zatilnem delu lasišča pri večini bolnikov poteka na manjši površini spremembe lahko obsegajo tudi velike površine kože in včasih močno srbijo luskavica se lahko pokaže tudi na nohtih ali prizadene sklepe Bolnike z luskavico bolj ogrožajo srčno-žilne bolezni pri njih se pogosteje pojavljajo debelost sladkorna bolezen depresija visok krvni tlak kajenje in alkoholizemBolniki s kroničnimi boleznimi kože se pogosto srečujejo s strahom in ne-razumevanjem svoje okolice zaradi presenečenih ali celo zgroženih pogle-dov okolice skušajo kožne spremembe prikriti včasih pa se celo popolnoma umaknejo iz družabnega življenja

dermatologi imamo danes na voljo več različnih učinkovitih in varnih zdravil s katerimi lahko obvladamo ali močno olajšamo skoraj vse oblike luskavice lokalna terapija ndash kreme in mazila ndash še zdaleč niso edina zdravila ki so na voljo poleg fototerapije to je obsevanja z ultravijoličnimi žarki lahko dermatolog pri bolnikih s težavno ali obsežno lu-skavico ki prizadene npr več kot 10 telesne površine predpiše zdravljenje s tabletami ali biološkimi zdravili ki se uporabljajo v obliki injekcijv sloveniji so na voljo praktično vse oblike zdravljenja luskavice kot jih po-

znajo drugje po svetu in dostopne so vsem bolnikom ki jih potrebujejo zato želimo da bi dogodki kot je svetovni dan luskavice pomagali informirati tiste bolnike ki bi morda potrebovali učinkovitejše zdravljenje pa ne vedo da obstaja in pa splošno javnost ki bi morala poznati to pogosto bolezen in jo sprejemati z razumevanjem

Vesna Tlaker Žunter dr med zdravnica specialistka dermatovenerologije dermatovenerološka klinika univerzitetni klinični center ljubljana

sTanje juGoslavije po leTu 1920

če želimo dobiti celovito podobo rupnikove linije se moramo vrniti v preteklost ko je bila gradnja neke obrambne linije le ideja v

glavah takratnih generalov in politikov slovence je prihodnost po prvi svetovni vojni čakala v skupni državi slovencev Hrvatov in srbov oz kasneje v Kraljevini jugoslaviji slednja je imela po svojem nastanku leta

1918 veliko notranjih kot tudi zunanjih sovražnikov tukaj lahko izpostavimo predvsem odnose z italijo ki je zaradi londonskega sporazuma podpisanega leta 1915 zahtevala velik del istre z rapalsko pogodbo leta 1920

je nastala istoimenska meja ki pa je potekala globoko na slovenskem ozemlju to pa je odnose med državama znatno poslabšalo mussolini je v času pred aprilsko voj-no večkrat sam nameraval napasti jugoslavijo a je pre-

25

vladalo mnenje da je naša vojska premočna v nekakšno zaščito pred morebitnim napadom z Balkana so v italiji leta 1932 začeli graditi obrambno linijo bunkerjev znano kot alpski zid (it vallo alpino) zaradi tega je jugo-slovanska vlada dokončno ocenila da italija predstavlja resno grožnjo leta 1935 je bilo odločeno da se ob za-hodni meji zgradi nekakšna lsaquoproti linijarsaquo ki naj bi ščitila pred napadom italije in omo-gočila mobilizacijo vojske in civilnega prebivalstva v notranjosti za nadzor nad gradnjo so leta 1938 v ljubl-jani ustanovili štab utrjevanja za poveljnika pa je bil dolo-čen general leon rupnik po njem je linija dobila tudi ime

Gradnja bunkerjev se

preseli na ŠTajersko in koroŠko gradnja bunkerjev na za-hodnem delu slovenije ob rapalski meji je potekala hitro gradbišča pa je ustavil anschluss marca 1938 se je avstrija priključila nacistični nemčiji to je za jugoslavijo pomenilo dodatno grožnjo

že leta 1939 je bilo odločeno da se gradbeni stroji pre-maknejo ob severno mejo tako je nastal šesti odsek rupnikove linije ki poteka med črno na Koroškem in markovci pri ptuju do leta 1941 so na Koroškem postavi-li nekaj manj kot 100 bunker-jev ki so razporejeni vzdolž reke meže linija pa je bila za težjo prehodnost nasprotnika dodatno utrjena tudi s strel-skimi jarki protitankovskimi ovirami in z ovirami ob želez-niški progi v črni je bilo po vojaški označitvi postavljenih 11 bunkerjev našla nisva 3 lah-ko so uničeni ali pa prekriti z zemljo 6 april 1941 v jutranjih urah 6 aprila 1941 se je začelo zares nemška

letala so preletela dravograd avstrijsko stran meje pa je za-sedla nemška vojska (1 gor-ska in 79 pehotna divizija) Bunkerje na desnem bregu drave in meže pa so zasedli graničarji orožniki vojaki in nekaj rezervistov ndash vsega sku-paj nekaj čez 100 branilcev do 10 aprila so nemci osvojili

celotno mežiško dolino naj-večji odpor iz bunkerjev je bil ustvarjen v dravogradu kjer jih je bilo v borbah tudi nekaj poškodovanih skozi ravne je okupator prešel neovirano spet pa je naletel na manjšo oviro na prevaljah in kasneje v mežici v črni prav tako ni prišlo do večjih spopadov rupnikova linija se je izkazala za neučinkovito saj ni doseg-la svojega namena ndash zadržati napadalca ampak na to je vplivalo veliko dejavnikov predvsem gre izpostaviti da je jugoslovanska vojska praktično razpadla že pred vojno in zaradi tega bunkerji niso bili zasedeni kot je bilo načrtovano

celotno rupnikovo linijo na Koroškem lahko pogledate na avtorski spletni strani www

rupnikovalinija-koroškaconr

B1 ndash marholčeva rida B2 ndash jakob B3 ndash polena ndash orešnikov bun-ker B4 ndash pustnikov bunker B5 ndash starijev pruh B6 ndash center B7 ndash Balinišče

B8 ndash Kajžarjev bunker B9 ndash Kablex B10 ndash ob meži B11 ndash čistilna naprava B12 ndash torčeva rida B13 ndash štrikar ndash v gozdu B14 ndash štrikar ndash pri hiši B15 ndash meja B16 ndash poljana ndash v gozdu seZnaM ŠTevila bun-kerjev po občinaH na koroŠkeM A ndash OBČINA ČRNA NA KO-ROŠKEMnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeB ndash OBČINA MEŽICAnašla vseh 16 bunkerjevC ndash OBČINA PREVALJEnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeE ndash OBČINA DRAVOGRADnašla 38 bunkerjev

viri- aprilska vojna Wikipedija prosta enciklopedija- miloš Habrnaacutel rupnikova črta in druge jugoslovanske utrdbe iz obdobja 1926-1941 2005 pripravila davo in stanko mihev

SODELOVANJE S STARŠI

Starši imajo pri vzgoji svojih ot-rok bistveno vlogo To velja tako za vzgojo doma kakor tudi za vzgojo v vrtcu Prav zaradi tega je povezovanje in sodelovanje vrtca s starši ključnega pomena Obojim omogoča lažje zaznavan-ja otrokovih potreb želja in ob-čutij Z namenom okrepitve tega odnosa v vrtcu organiziramo raz-lična sodelovanja in srečanja

Družinski izlet v kekčevo Deželo

V mesecu oktobru smo skozi mnoge dejavnosti spoznavali in doživljali Kekca in njegove pri-jatelje Odločili smo se da ga skupaj s starši tudi obiščemo Vso pot sta nas spremljala lepo vreme in dobra volja Med mo-gočnimi vršaci neokrnjene na-rave se skriva Kekčeva dežela kjer so nas pričakali junaki iz zgodb Popeljali so nas skozi pra-vljični svet kjer naša domišljija ni poznala meja V marsikaterem odraslem se je prebudil otrok Polni vtisov s pesmijo na ustih in

srečo na obrazu smo se vračali domov

Kekec in njegovi junaki so v otroških srcih pustili močan pe-čat Še vedno (po dveh mesecih) radi prepevajo Kekčeve pesmi se igrajo igre vlog rišejo junake hellip Posneli smo tudi svoj Kekčev film na katerega smo zelo po-nosni

Hvala starši ker ste si vzeli čas za svojega otroka in mu omogo-čili nepozabno doživetje

Ps Na sprehodih pogosto pre-pevamo Kekčeve pesmi Postojte poglejte nas pogumne vesele otroke Mogoče boste v sebi prebudili spomin na brezskrbno otroštvo

obiskal nas je Galov ATA LOVEC

Na srčno željo Gala in v predhodnem dogovoru z njegovim očetom nas je le-ta v vlogi lovca obiskal v vrtcu Oblečen v zeleno-rjava

oblačila s klobukom na glavi daljnogledom nahrbtnikom slikami živali lovskimi trofejami je vstopil v igralnico Otrokom je na privlačen zanimiv in poučen način predstavil vlogo lovca Otroci so ga z zanimanjem poslušali Skupaj smo se odpravili na sprehod do opazovalnice in krmišča katerega smo napolnili z jabolki koruzo korenjem in senom Seznanil nas je z živalmi ki živijo v našem gozdu in kako se pripravljajo na zimo

Hvala ata Mitja za poučno do-poldne Pri otrocih si razblinil mit da lovci streljajo in ubijajo živali ter rešujejo Rdečo kapico

zdaj vejo da lovci poznajo vse vrste živali jih krmijo in skrbijo zanje se družijo v lovski družini podobno kot mi v vrtcu obožu-jejo naravo fotografirajo živali se neopazno v zeleno-rjavi obleki sprehajajo po gozdu in z dalj-nogledom opazujejo živali

tanja bivšek

POZIV STARŠEM ZA ODDAJO VLOGE ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA ZA KOLEDARSKO LETO 2013v mesecu decembru morajo vsi starši ki imajo otroke vključene v vrtec ponovno oddati vlogo za določitev znižanega plačila vrtca za naslednje koledarsko leto 2013 dosedanje odločbe o znižanem plačilu se namreč s koncem decembra 2012 iztečejo in s tem prenehajo biti pravna podlaga za izstavitev računov v naslednjem letu

vlogo na predpisanem obrazcu starši oddajo na pristojnem centru za socialno delo za pravočasno vložene vloge za katere se bo izdala odločba z veljavnostjo 1 1 do 31 12 2013 se bodo štele le tiste ki bodo vložene do konca meseca decembra 2012 V skladu z 32 členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev namreč upravičencu pripada znižano plačilo vrtca od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge

starši bodite pozorni tudi pri datumih za uveljavitev otroškega dodatka in šolske prehraneBarbara prevorčič

27

NEPALraquoNepal je tu da bi te spremeNil Ne pa da bi ti Njegalaquo ta misel legeNde sloveNskega alpiNizma Nejca zaplotNika še kako drži saj te dežela resNičNo spremeNi medtem ko je ti Niti Ne moreš Niti Ne želiš ko jo eNkrat obiščeš te vedNo zNova iN zNova vleče Nazaj

Federativna demokratična republika Nepal kot se glasi uradni naziv države je v vseh pogledih posebna država Do-movina utemeljitelja budizma Siddhar-te Gautame varno skrita pod mogočni-mi in silno skrivnostnimi himalajskimi vrhovi med katerimi še vedno živi mit nikoli fotografiranega jetija ter never-jeten spekter geografskih kulturnih bioloških in religijskih raznolikosti ki so tako zelo vplivale na dojemanje za-hodnega sveta da je le-ta Nepal včasih imenoval kar Pravljična dežela Dežela bogov ali celo Šangri-La nikoli odkriti mistično-magični raj

Na življenje v edini uradni hinduistični državi na svetu je vedno vplivala njena specifična geografija ndash topografsko gledano leži najvišja točka Nepala 8848 metrov nad morjem najnižja pa le 61 metrov nad morjem ndash a so jo njegovi vladarji praviloma hote ali nehote izkoriščali v povsem

druge namene kot za ekonomski razvoj Dežela obdana z zastrašujočima sosedama Indijo na jugu in Kitajsko na severu in v kateri se sedaj močno večinski hinduizem vidno in mirno prepleta z manjšinskim budizmom pri čemer sta jasno vidna tudi vpliva domače nevarske in sosednje tibetanske kulture je skozi zgodovino sicer presenetljivo uspešno odbijala pritiske tako severne kot južne sosede a so njen razvoj zavrle notranje zdrahe revolucije in revolti Cena notranjih bojev pa je visoka Nepal dandanes spada med najrevnejše države sveta

Nepal je najbolj poznan prav po svojih mogočnih osemtisočakih zato verjetno ni nič čudnega da ga nekateri imenujejo Dežela v kraljestvu gora V Nepalu je kar osem od desetih najvišjih in najzahtevnejših gora na našem plane-tu vključno z najvišjo Mount Everest

Kljub temu da kar 80 odstotkov

nepalskega površja prekriva Himalaja pa se 50 kilometrov južno od nje večni sneg in led srečata z vročino in pragozdovi Kot bi prišli v novo deželo Kontrast je očiten in skoraj zmede človeka ko se en dan spogleduje z najvišjimi vrhovi sveta naslednji dan pa ga pričaka ravnina riževa polja in džungelski pas južnega Nepala Prav ta raznolikost daje pestrost tej deželi in zaradi tega ponuja široko paleto rastlinstva in živalstva Od himalajskega goveda (jakov) leopardov tigrov nosorogov do slonov krokodilov antilop opic hellip Z namenom da omogoči preživetje številnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst je nepalska vlada ustanovila štiri rezervate ndash Čitvan Sagarmatha Langtang in jezero Rara ki skupaj merijo več kot 3000 kvadratnih kilometrov

Nepalsko prebivalstvo je nepregle-dna množica ljudstev ki jim že stoletja

Mount EverestMolilni mlinčki

Budistični tempeljBoudhanath Stupa

Katmandu

Ama Dablam

28uspeva dokaj harmonično prebivati skupaj se prilagajati novim idejam vrednotam in prišlekom ki prihajajo od vsepovsod Po besedah mnogih ki so obiskali Nepal so Nepalci zlati ljudje To sem med obiskom Nepala občutila tudi sama Kljub pomanjka-nju in revščini so vedno nasmejani pripravljeni na pogovor in čakajoči na majhno pozornost mimoidočih Nji-hova prijaznost se iz mesta stopnjuje proti vedno višjim vasicam ob vznožjih osemtisočakov Višje ko greš bolj pri-jazni in iskreni so Neverjetna je hvale-žnost otrok ko jim podariš staro igračo svinčnik ali sladkarije

Nepalci so zelo vraževerni Tako hindujci kot budisti imajo svoje vraže in pravila ki se jih držijo in jih

spoštujejo Zanimivo je na primer da družina preden se vseli v nov dom prosi astrologa da določi najugodnejši datum vselitve Prav tako astrologi zaročencema določijo najprimernejši dan za poroko Predvsem strogo se držijo pravil v zvezi z vero Tako pred vhodom v tempelj ne smejo jesti in piti Pravilo ki se ga strogo držijo tudi turisti je da se mimo templjev in znamenj (čorteni maniji) vedno hodi le po levi strani prav tako pa se v smeri urinega kazalca vrtijo tudi molilni mlinčki

Zanimivo je da v popolnem sožitju uspevata dve tako različni verstvi Na eni strani budizem ki spoštuje vsa živa bitja

in deluje v sožitju z naravo na drugi strani pa raquokrvavilaquo hinduizem Vsaj tako se ti zdi ko opazuješ budistične molilne mlinčke ki jih poganja voda pisane molilne zastavice katerih molitve veter odnaša bogovom na drugi strani pa kr-vave daritve živali v hindujskih templjih Kljub tem daritvam pa imajo hindujci nekatere živali za svete in jih je prepove-dano ubijati

Krava je v Nepalu sveta z zakonom zaščitena žival Predstavlja boginjo La-ksmi ndash boginjo bogastva Kljub prome-tnemu kaosu ki vlada na katmandujskih ulicah ima krava vedno prednost Lahko se sprehaja po ulicah se ustavi sredi ceste ali uleže pred vhod v tempelj nihče je ne bo preganjal Sveta žival je tudi slon ker ima Ganeš ndash sin boga Šive

ndash slonovo glavo Ko gre slon po cesti se verni Nepalci dotikajo prahu na odtisu njegovih nog in si ga kot raquotikelaquo priti-skajo na čelo Svete živali pa so tudi bik opica in čmrlj

Poleg trekinga in alpinizma ki sta med turisti najbolj priljubljeni aktivnosti pa Nepal ponuja tudi vrsto drugih špor-tov in aktivnosti Vedno bolj popularni so rafting na rekah Kali Gandaki Bhote Kosi in drugih gorsko kolesarjenje vožnja z motorji bungee jumping in seveda džungelski safari v Kraljevem narodnem parku Čitvan

V Nepalu lahko vsakdo najde nekaj zase Ko potuješ po tej skrivnostni deže-li sprva sploh ne opaziš da spada med

najmanj razvite dežele našega planeta Naravne lepote mogočna arhitektura kulturna raznolikost in iskreni ljudje te tako prevzamejo da socialni položaj ljudi kar spregledaš

Ko sem pred tremi leti prvič obiskala Nepal se mi je zdelo da deželo kar dobro poznam saj sem videla nešteto diapozitivov in slišala mnogo zgodb ki mi jih je pripovedoval ati vsakokrat ko se je vrnil iz Nepala Pa sem se motila Ko sem prvič stopila na nepalska tla sem šele začela spoznavati to prekrasno deželo

Čeprav prvi vtisi niso bili ravno tako zelo krasni Prvi stik s Katmandujem glavnim mestom Nepala je bil zame rahlo šokanten Vsepovsod gneča smeti ki jih mečejo kar skozi okna na

ulico smrad hellip Po cestah ki si sicer niti ne zaslužijo imena ceste se sprehajajo krave krdela uličnih psov ljudje vozijo rikše avtomobili in motorji in to vse povprek Zmešnjava avtomobilov motorjev in rikš ki se ob neprestanem hupanju raquolovijolaquo po katmandujskih ulicah je neverjetna Zdi se da je edina obvezna oprema na avtomobilu delujoča hupa saj vozniki neprestano hupajo Zanimivo je tudi da mora na motorju imeti čelado samo voznik in to ne glede na to da po navadi vozijo s sabo več ljudi velikokrat kar cele družine

Po prihodu v Nepal smo prve tri dni preživeli v Katmanduju kjer smo uredili

Namche Bazar Nepalski otroci Patan - Hindujski tempelj

Sežiganje mrtvihSamostan v Tengbocheju Tabla Everest

29

in nakupili vse potrebno za treking Znamenitosti mesta si v tem času nismo uspeli ogledati saj so bile trgovinice in ulični prodajalci preveč prepričljivi s svojimi ponudbami in sem večino časa preživela na glavni turistični ulici Thamel ter barantala za nižje cene

Po treh dneh Katmanduja ko sem se ravno navadila na ljudi mestni utrip gužvo in me smeti in smrad niso več motili Katmandu pa je postajal vedno bolj zanimiv in privlačen smo se odpravili na treking Do Lukle ki je bila naše izhodišče za treking smo iz Katmanduja poleteli z letalom Jetstream 41 letalske družbe Yeti Airlines Med poletom ki je bil prav gotovo eden od vrhuncev tega potovanja sem prvič videla sedem- in osemtisočake med njimi tudi Everest Že iz zraka je bil videti mogočen Po izjemno zanimivem pristanku na najkrajši in najstrmejši pristajalni stezi kar sem jih kdaj videla smo v Lukli poiskali lodge kjer smo se dobili z našima nosačema Tekijem in Pembo Oba sta bila doma iz vasi ki je bila iz Lukle oddaljena dva dni hoje z delom nosačev pa sta služila denar za svoji družini

Treking pod Everest smo torej začeli v Lukli ki leži na nadmorski višini 2840 m Načrtovano je bilo da se prvi dan odpra-vimo do vasi Phakding do koder smo prispeli po približno dveh urah hoje Ker je bila pot ki nas je čakala naslednji dan veliko bolj strma in zahtevna smo se odločili da bomo nadaljevali Tako smo prvi dan prišli do vasi Monjo (2840 m nmv) kjer smo našli prijeten lodge v

katerem smo prespali Tu sem tudi ugo-tovila da je hrana v nepalskih vasicah veliko bolj okusna kot v katmandujskih restavracijah Drugi dan trekinga nas je čakala hoja do Namče Bazarja ki leži na nadmorski višini 3440 m Kmalu po za-četku hoje smo prišli do vstopa v Naci-onalni park Sagarmatha Tu smo morali pokazati karte in posebne treking potne liste V nadaljevanju poti smo prišli še do vojaške kontrole kjer se je postopek s kontrolo kart ponovil Po približno treh urah hoje smo prišli do Namče Bazarja vasi ki jo imenujejo tudi mesto Šerp Namče Bazar je glavno mesto in trgo-vsko središče regije Khumbu ki je ime dobila po istoimenskem ledeniku Po kosilu in kratkem počitku v lodgu smo se odpravili do samostana nad vasjo ki je sedaj preurejen v muzej V muzeju so razstavljeni predmeti ki jih po nepalskih vaseh še danes uporabljajo v vsakda-njem življenju Ogledati si je mogoče tudi slike in dokumentacijo o Mount Everestu ter fotografije Šerp ki so osvo-jile Everest Med njimi so našli tudi sliki Ang Dorjeeja in Pasang Tenzinga ki sta bila leta 2000 z atijem in Davom na vrhu Everesta

Naslednji dan nas je čakala hoja do vasi Tengboche Ta del poti je bil eden izmed bolj zahtevnih saj se je že na začetku pot začela strmo spuščati in ker smo morali nekje pridobiti novih 600 višinskih metrov se je kar hitro začela strma pot navzgor Vse raquominus metrelaquo ki sem jih preklinjala na poti navzdol pozabim ko mi ati pokaže Ama Dablam Šesttisočak ki sta ga maja 1996

v severozahodni steni po prvenstveni smeri preplezala Vanja Furlan in Tomaž Humar za kar sta dobila najprestižnejše alpinistično priznanje ndash Zlati cepin Sicer pa meni osebno eden najlepših vrhov Hojo sta poleg strmine oteževali tudi vročina in vlaga ki ju na takšni višini nisem pričakovala Ves trud je bil poplačan ko sem končno prišla do cilja kjer nas je pričakal čudovit razgled na Lhotse in Everest Vas Tengboche leži na nadmorski višini 3860 m V vasi je glavni budistični samostan v Nepalu sicer pa eden najlepših na svetu Samostan je v devetdesetih letih pogorel zdaj pa je povsem obnovljen Imeli smo enkratno priložnost da smo lahko bili prisotni pri obredu Na začetku sta dva mlada meniha vernike poklicala k obredu s piskanjem na ogromni školjki Obred je bil zelo zanimiv večino časa zelo umirjen trije menihi so molili naprej ostali pa za njimi na trenutke pa je umirjenost zmotil močan udarec na gong igranje na piščalke in zvončke ter glasno petje Izredno zanimiva je bila tudi sama molilnica ki je bila poslikana z budističnimi podobami najbolj pa je izstopal ogromen pozlačen kip Bude Obisk samostana mi bo ostal v posebnem spominu tudi zato ker me je eden od menihov blagoslovil z rdečo vrvico okoli vratu ki je za zdravje in dolgo življenje ter rumeno ruto ndash kato za srečo

Pot nas je iz Tengbocheja vodila skozi vasi Deboche in Shomare do vasi Periche (4240 m nmv) Pot mimo prostranih travnikov in njiv mimo vasi

Barva za tike Kip Bude Nepalski otroci

30je bila iz dneva v dan bolj zanimiva Sončno vreme mogočne gore neverjetna pokrajina in iskreni ljudje so nam lepšali vsakdan na poti proti našemu cilju Molilne zastavice molilni mlinčki in čorteni so zbujali navdušenje nad preprostostjo budizma Otroci ki smo jih srečali na poti in jim podarjali kulije in stare igrače pa me še danes spravijo v dobro voljo ob spoznanju kako lahko malenkosti nekomu polepšajo življenje Ko smo prispeli v Periche smo najprej opazili spomenik iz nerjavečega jekla v obliki prerezanega stožca v notranjosti pa vrezana imena vseh ki so se do leta 2005 smrtno ponesrečili na Mount Everestu in okolici Takoj nam je v oko padlo ime atijevega prijatelja Marka Lihtenekarja ki se je po uspešno osvojenem vrhu Everesta 21 maja 2005 smrtno ponesrečil pri sestopu z gore

Četrti dan trekinga smo prispeli do vasi Dingboche (4358 m nmv) ki mi je v spominu ostala predvsem zaradi najbolj okusnih momotov ki sem jih jedla na potovanju po Nepalu Momo je tipična nepalska jed podobna našim cmokom Ponavadi so polnjeni z zelenjavo ali mesom in so lahko kuhani ali pečeni Postreženi so skupaj z različnimi pikantnimi omakami Postanek v Dingbocheju pa mi je poleg najboljših pečenih sirovo-tuninih momotov ostal v spominu tudi zaradi aklimatizacijske ture ki smo jo naredili Bila je sicer ena zahtevnejših aklimatizacij na trekingu vendar tudi ena lepših Vrh grebena ki smo si ga

zadali za aklimatizacijo nas je presenetil s čudovitim ledeniškim jezerom in Ama Dablamom ki se je dvigal nad njim Naslednji dan nas je čakal eden daljših kosov poti Do zadnje vasi pred končnim ciljem Kala Patarjem smo morali opraviti 700 višinskih metrov Pot nas je peljala po grebenu nad vasjo Periche in naprej do morene ledenika Khumbu mimo Thokle do vasi Lobuche (4910 m nmv) Po kratkem počitku v lodgu smo se odpravili na aklimatizacijo Pot nas je peljala mimo Italijanske piramide ndash mednarodnega observatorija in laboratorija do bližnjega grebena Z vrha grebena smo lepo videli pot proti vasi Gorak Shepp Kala Patar Italijansko piramido pred nami pa se je bohotil Nuptse Po vrnitvi v lodge sem kljub aklimatizaciji dobila svojo porcijo višinskih neprijetnosti Razbijanje v glavi se je kljub vztrajnemu preganjanju s tabletami nadaljevalo še dolgo v noč in mi kratilo prepotreben spanec

Vrhunec trekinga je bil vzpon na Kala Patar (5550 m nmv) Iz Lobuch smo se podali proti zadnji vasi Gorak Shepp in naprej proti vrhu Kala Patarja Vso pot smo tekmovali z meglo ki nam je vztraj-no sledila Višina je delala svoje noge so bile vedno težje dihanje pa je postajalo vedno težje Za spodbudo se nam je na poti razkril Everest Tokrat je bil res čisto blizu Hitro sem se ga nagledala in po-slikala saj ga je minuto zatem že zakrila megla Bolj kot smo se približevali vrhu bolj je sonce kurilo meglo in na vrhu nas je pričakal čudovit razgled Everest Lhotse Nuptse Pumo Ri ledeni slap le-

denik Khumbo hellip vse je tako ogromno mogočno in čudovito Občutek na vrhu je bil enkraten Po obveznem slikanju smo kar obsedeli in občudovali bele vrhove okoli nas Z vrha smo sestopili po drugi poti ker smo se namenili poiskati spominsko tablo Janezu Jegliču ndash Jo-hanu ki je leta 1997 omahnil z grebena Nuptseja po tem ko sta s Tomažem Hu-marjem preplezala prvenstveno smerPo doseženem cilju trekinga ndash osvojitvi Kala Patarja smo se naslednji dan iz Lobuch odpravili nazaj proti Namche Bazarju od koder smo zadnji dan trek-inga odšli do vasi kjer smo začeli ndash do Lukle V Lukli smo prespali nato pa takoj zgodaj zjutraj po slovesu od nosačev s prvim letalom poleteli v Katmandu Vrnitev v Katmandu je bila rahel šok Iz mirnega podeželja nazaj v gnečo in hrup Ker smo imeli le tri dni časa pred odhodom domov je bilo potrebno Katmandu seveda čim bolje izkoristiti in raziskati Katmandu je zaradi svoje čudovite arhitekture pod UNESCOvo zaščito Prvi dan smo se najprej odpeljali do mesta Patan kjer smo si ogledali Durbar Square ndash staro mestno jedro kjer so nekoč ustoličevali kralje in kjer živi boginja Kumari ki je žal nismo uspeli videti Smo pa v hindujskem templju bili priča daritvi koze hindujskim bogovom Po vrnitvi v center Katmanduja smo si šli ogledati največjo znamenitost Katmanduja ndash Boudhanath Stupa bolj poznano kot Budine oči Stupa ki je ena največjih na svetu je od leta 1979 na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine Prvi dan v Katman-

Sveti mož Vzletno pristajalna steza v Lukli Z atijem na vrhu Kala Patarja

31

duju po vrnitvi s trekinga smo zaključili z nazdravljanjem na uspešno izveden treking v restavraciji Rum Doodle kjer so leta 2000 praznovali svoj uspeh na Everestu tudi člani odprave Ski Everest 2000 Posebnost te restavracije je da vsi osvajalci Everesta dobijo svojo člansko kartico s katero lahko v restavraciji Rum Doodle jedo brezplačno

Naslednji dan smo si ogledali tempelj Pashupatinath ki je eden najpomemb-nejših Šivinih templjev na svetu Tempelj je v vzhodnem delu Katmanduja ob reki Bagmati Zraven templja ob reki se na-haja tudi nepalski Varanasi kjer zažigajo umrle pepel pa nato raztrosijo v reko Sam pogled na mrtveca ki gori ob reki

je sprva grozljiv a dlje časa kot opazuješ dogajanje bolj logično in normalno se zdi vse skupaj Bolj šokantno je kako sto metrov nižje otroci plavajo v reki ženske pa perejo posodo in oblačila V templju in njegovi okolici je polno sadhujev ndash hindujskih svetih mož ki meditirajo in za plačilo pozirajo turistom Po napor-nem ogledu templja Pashupatinath smo se z rikšami odpeljali do stupe Swo-yambhunath ki je starodaven religijski kompleks na vrhu hriba v zahodnem delu Katmanduja Stupa je turistom bolj znana pod imenom Opičji tempelj ker na SZ delu templja živijo svete opice S templja se razkriva čudovit pogled na Katmandu Zadnji dan v Nepalu je bil

rezerviran za še zadnje nakupe in odkri-vanje najboljših katmandujskih slaščic Vse od tehnične opreme do oblačil ndash ko se naučiš barantati je Katmandu raj za nakupovanje

Kljub katastrofalnemu prvemu vtisu me je Nepal očaral Zdaj sem končno ra-zumela atija in druge zakaj se venomer vračajo tja Kaj je tisto kar te v Nepalu tako prevzame je najlepše opisal ati ko se je leta 1999 prvič vrnil od tam raquoPo-polnoma drugačen način življenja Ljudje so tam pripravljeni pomagati Vse delajo počasi mirno z dobro voljo Čisti balzam za dušolaquo

Tadeja Oderlap

mežičarji po svetutokrat se bomo odpravili malo dlje No zelo daleč pravzapravNaš cilj je država ki je po velikosti druga Na svetu ndash s pisaNo mešaNico Narodov v velemestih ki se še vedNo širijo Na drugi straNi pa z ogromNimi polji zasejaNimi s pšeNico iN koruzo s trgovskimi ceNtri ki so prava mala mesteca iN NeskoNčNimi ravNimi cestami po katerih Nihče Ne vozi prehitro jezera iN jezerca so posuta po deželi ki v svoji NotraNjosti skriva zaloge Nafte Na dveh straNeh državo obdaja širNo morje deli pa visoka gorska veriga če vam Naštejem še medvedi iN hokej javorov list iNdijaNci iN zlatokopi je bilo Namigov dovolj da ste ugaNili kam smo NameNjeNi ida paradiž

Kdo ste in kje živiteSem Franc Potočnik in živim v Kanadi v provinci Alberta v njenem glavnem mestu Edmonton

Kako dolgo ste že tam in zakaj ste tja odšli

V Kanadi živim že 46 let Iz Mežice sem odšel raquos tre-buhom za kruhomlaquo nekaj časa preživel v Nemčiji in Franciji potem pa sem bil odločen oditi nekam dlje Avstralija ali Kanada sta bili dve možnosti ndash in

ker je ladja proti Kanadi odplula prej sem se pač vkrcal nanjo

V čem se nov kraj in vaše zdajšnje življenje najbolj razlikujeta od tistega prej

Edmonton je milijonsko mesto v katerem v sožitju prebivajo ljudje vseh narodnosti Tu ima človek veliko možnosti za zaposlitev ndash nemalo ljudi ima dve celo tri različne službe Nekatere vsak dan druge morda dva- trikrat na teden po nekaj

ur Pač glede na potrebe in želje po recimo nakupu hiše ali česa drugega Življenje v Edmontonu zaradi takih možnosti zaenkrat ni predrago tudi prihodnosti se ne bojimoZimske temperature so tu precej nižje kot doma (Do -25 stopinj celzija otroci še redno hodijo v šolo) Je pa mraz suh tako da kepe sploh ne moreš narediti ker je tudi sneg tako suh da se ne sprime Tako je pozimi poleti so pa največja nadloga komarji

ki najdejo odlične pogoje za razvoj v vseh mlakah in jezerih

Kaj vam je tam najbolj všečVšeč mi je pokrajina narava Rad hodim kampirat ob jezera uživam v ribolovu Na razpolago je tudi veliko športnih objektov tako da vsak najde kaj po svojem okusu

Kaj najbolj pogrešatePogrešam Mežico in življenje v njej kakršno

32

sem poznal v mladosti

Kako pogosto se vračateprihajate na obisk v domovino

Domov pridem vsaki dve ali tri leta Vesel sem da sem v svoj rojstni kraj uspel pripeljati tudi svoja dva otroka (ki sta nekaj časa v Mežici obiskovala osnovno šolo oz vrtec) z

družinama da so tudi oni spoznali prelepo Koroško in Slovenijo

Kako vidite Mežico ko pridete domov

Po 46 letih odkar sem zapustil Mežico se počutim malo tujega Mnogih znancev več ni tudi življenje teče drugače Manj je sproščenega druženja

Živi blizu vas še kaj SlovencevKorošcev Se srečujete

Tukaj je precej Slovencev pogosto se srečujemo ndash na kavici ali na prireditvah

v letos odprtem novem Slovensko ndash kanadskem kulturnem centru ki se lahko pohvali s plesno dvorano za 300 ljudi knjižnico kapelico in sobo za srečanja Do lani smo se dobivali v leta 1967 zgrajenem domu ki so ga zaradi gradnje ceste podrliKorošcev pa skoraj ni več

le dve družini drugi so na žalost pomrli

Ali v trgovinah najdete tudi kakšne izdelke iz Slovenije

V Edmontonu smo že pred leti našli italijansko trgovino kjer dobimo tudi slovenske izdelke malinovec kavo barcaffe Radensko ribe nudeljčke skoraj vse

Kaj vedno odnesete s seboj ko se vračate z obiska v domovini

Ob povratku s seboj odnesemo CD-je s slovensko glasbo slovenske knjige pa tudi

kakšno flašo šnopsa

Tipična jed pijača kakšen poseben običaj v novi deželi

Kanadska specialiteta je goveji steak na ražnju pečena koruza in krompir tudi piščančje perutničke lahko dobiš na vsakem koraku ndash pripravljene na tisoč in en način od običajno spečenih do

raquohot chicken wingslaquo ki so izdatno začinjene Pijača je whisky pa morda še za Slovence neobičajna kombinacija pivo z dodatkom clamato juice (to je mešanica sokov neke školjke paradižnika in zelene) Tudi običaja da ti v lokalu kavo za ceno ene dotakajo tako dolgo da prazno skodelico obrneš v Sloveniji ni Ali pa prijaznost ko poleti takoj ko sedeš na mizo brezplačno dobiš vrček s prijetno hladno vodoObičaj da se največji

dnevni obrok postreže ob šestih zvečer (kar menda z novim delovnim časom vse bolj prihaja v navado tudi v Sloveniji) je pa kriv da se prepogosto kile kar kopičijoZaradi temperatur ki pozimi sežejo tudi do -30 stopinj celzija si lahko privoščimo ribolov na zaledenelih jezerih ndash na led zapelješ z avtom izvrtaš luknjo čez to luknjo postaviš šotor in nato v zavetrju čakaš da bo riba prijela Zanimiva izkušnja ndash če le led ne prične pokati

Poslušate slovensko glasbo Katero

V živo zelo rad poslušam Radio veseljak pa CD-je s slovensko glasbo Seveda je pa No1 še vedno Avsenik

Bi sami dodali kakšno zanimivost misel sporočilo

Pregovor raquoPovsod je lepo doma je najlepšelaquo je dobil v šestinštiridesetih letih poseben pomen Moj dom bo vedno Mežica a dom je s tem ko mi je dala kruh ko so tu zrasli moji otroci in rasejo moji vnuki postala tudi Kanada Zato ko sem tu se prav vsak dan spomnim na Mežico Ko pa pridem domov na obisk se mi kmalu prične tožiti po vnukih in kanadskem vsakdanjiku A tako razpeti med dva doma s(m)o najbrž vsi ki živijoživimo v tujini Šele z oddaljenostjo pričneš ceniti tisto kar je zares pomembno

POPRAVEKNa žalost nam jo je v prejšnji številki Šumca zagodel tiskarski škrat V članku raquoO ribičih in ribištvulaquo je v stavku V eni jeseni dobijo povprečno 120000 ndash 150000 iker iz njih pa pride 80 90 v dobrem letu tudi 100 mladic izpustil nekaj ničel Pravilno je seveda da v enem letu iz iker dobijo od 80000 90000 v dobrem letu tudi 100000 mladic Šele tako je jasna pohvala da je to odstotkovno zelo uspešno Ida Paradiž

33

Letos je izšla knjiga Marjete Žebovec Slovenski književniki rojeni od leta 1930 do leta 1935 v katerih je poleg najpomembnejših slovenskih literarnih ustvarjalcev svoje zaslužno mesto zase-del tudi Marijan kar kaže na to da je v tovrstnem kulturnem segmentu pustil neizbrisen pečat Pomembno je njegovo delo s področja natančnega poznavanje kratkih japonskih pesniških oblik ime-novanih haiku Je torej pesnik pisatelj poleg tega tudi izumitelj vsekakor pa človek tisočerih interesov Je ustanovitelj skupine Literarno gledališče Treska ki je prineslo svež veter kulture v naš mali kraj in ki to poslanstvo uspešno opravlja še danes ndash čeprav brez Marijana Na nje-govo pobudo za začeli izdajati literarni

list Šumc predhodnika časopisa ki ga trenutno držite v rokah O svojem živl-jenju govori globoko iskreno zato je po-govor z njim pristen in nepozaben Manj sva klepetala o haikujih in njegovem literarnem ustvarjanju saj mi je dejal raquoO tem si lahko sama prebereš v mojih knjigah To lahko vsak Jaz ti bom pove-dal nekaj česar ne moreš prebrati nikjer veljalaquo Velja In sva klepetala o njego-vem zanimivem življenju o nepozabnih dogodivščinah O drobnih utrinkih in zgodbah ki so se dogodili nekje nekoč

Ne mara nizanja suhoparnih podatkov Življenje se namreč piše še kje drugje Da je bil precej razigran fant da se je celo rad pretepal sem izvedela Upornik torej Da je opravljal vrsto zanimivih poklicev In rešil nekaj življenj Slednje je morda bolj pomembno kot kar koli dru-gega Kar misli tudi Marijan sam In mi že nariše svoj izum Ki je bil celo patentiran Gospod Marijan kje naj začneva Mogoče od tistega trenutka dalje ko ste prišli v Mežico

Hja vselej je treba začeti od začetka To upoštevam pri vsem kar delam tudi pri svojih izumih Pravim da je treba začeti pri Grkih in Rimljanih prebrati knjige o

njih Vse pravzaprav že obstaja le po-novno je treba nekje začeti to obuditi Pa o izumih malo pozneje

Torej ndash začniva od začetka Kako vas je privedla pot na Koroško

Veš rad sem se pretepal Želeli so se me znebiti ndash oziroma hoteli so da se po-boljšam zato so me poslali v Mežico Ko sem prišel sem bil star 14 let Oče se je dogovoril z dimnikarjem Magdičem ki je videl da sem sposoben da znam po-

metati dimnike In to sem nato počel po vsej Koroški V Črni v Rudarjevem je bilo veliko hiš imeli so me zelo radi še po-sebno ženske Čez nekaj časa me je pus-til kar samega sam sem lahko računal in pobiral denar Takrat sem stanoval na Poleni Spominjam se da se mi je enkrat zlomila žica na dimnikarski palici Na Glančniku so to znali zvariti a mojster je bil jezen Udaril me je z zlomljeno palico in pobral ves denar Jaz pa sem prav tako jezen šel za njim hellip

Torej kot dimnikar ste bili samouk Za kakšen poklic pa ste se šolali

V Sveti Trojici kjer sem odraščal ndash sicer sem se rodil v Zagrebu kjer so delali

moji starši ndash sem obiskoval osnovno šolo končal sem jo v Mežici Nato sem obiskoval rudarsko šolo v Trbovljah A sem se kmalu stepel z vzgojiteljem Uf ni bilo lahko ta je bil trener boksa hellip Skratka decembra 1959 sem se vrnil v Mežico Veš takrat sem izumil postopek za reševanje potapljajočih se ljudi Ne-kega dne sem šel v kino spominjam se da je bila Meža bela od peska Prišel sem do mostu in videl kako dva skačeta v vodi Ker je bila Meža tako bela nisem videl otroka ki se je utapljal Moška sta

O tistih drobnih stvareh ki jih ne moreš prebrati v knjigah hellip

marijan mauko je vsekakor svojevrstno zaznamoval koroški pa tudi slovenski kulturni prostor poleg objav v različnih publikacijah je izdal več knjig ndash pesniških zbirk in strokovnih del o literarni teoriji

34ga poskušala spraviti na kopno pa jima ni uspevalo zaradi visokega zida Ko se jima je končno posrečilo sem iz ust otro-ka izsesal zrak nesnago naplavine pe-sek To sem storil dvakrat hellip in otrok je prišel k sebi To je bila svojevrstna meto-da za tisti čas vsi so namreč počeli ravno obratno pihali zrak v usta Veš si izumi-telj ali pa nisi Tretje poti ni Nato sem se odpravil naprej v gostilno Naročil sem si raquokavbojcalaquo (tj malinovec in žganje) da sem si izplaknil usta polna peska

Nepozabna izkušnja rešili ste človeško življenje

Da to je bilo prvič Nekoč pa je bilo v Velenju bil sem na udarniškem delu Jaz brat in dva Trojičana Z njima sem se največkrat stepel hahaha Nekaj smo si celo v sorodu a to ni pomembno pomembno je le da smo se imeli lepo Skratka videli smo nosečnico ki je hodila po pomolu iz debla naenkrat je padla v vodo Bil sem dober plavalec pripeljal sem jo na kopno Vzdignil sem jo bila je težka morali so mu priskočili na pomoč To je bilo drugič da sem rešil življenje

Bili ste torej dober plavalec Ste se ukvarjali še s katerim športom

Da predvsem z alpinizmom Bil sem tudi dober akrobat na kolesu Ah s šolo pa nisem imel toliko sreče Moral sem jo začasno zapustiti ko sem zbolel za osteomielitisom (tj vnetje kostnega mozga) Na Ptuju so mi dajali opij Vsi so mislili da bom umrl Če sem se zasmejal sem takoj padel v nezavest A na koncu smo se vendarle vsi smejali Izboljšalo se je po več kot desetih injekcijah Spo-minjam se da se je prijatelj očeta ki me je obiskal v bolnici zadrl raquoBi rad bil narkomanlaquo Hahaha a prebolel sem abstinenco Po bolezni pa sem bil tako šibak da nisem mogel vzdigniti 30 kilo-gramov barve Takrat so restavrirali cer-kev pri Trojici najeli so me da sem nosil kipe moj dedek je bil namreč cerkveni pleskar

Ste opravljali še katero drugo delo poleg tega da ste bili pozneje rudar in varilec

Da nosil sem pošto zaposlili so me za dva meseca Delal sem tudi v Mariboru

na upravi cest bil sem glavni skladiščnik A sem pustil službo ker nisem smel biti več v nabavi Poleg tega pa mi je sonce preveč sijalo v pisarno vzeli so mi celo tajnico Veš ni bilo dobro Nato sem šel k vojakom Za sabo imate mnogo izkušenj z različnih področjih Lahko bi rekli da vam je pri vsem pomagala zdrava pamet hellip

Da vedno sem bil jezen ker ni bilo koga da bi uredil kakšno stvar Pa mi je nekoč dejal dober res dober prijatelj raquoNaredi samlaquo Takrat sem si rekel da raquogliha vkup štrikalaquo Razumel me je In mi dal vedeti da moram poskušati ustvarjati izumljati Zame so Švicarji dober narod Ker ne mislijo da so pametni ampak ker nekaj poskušajo narediti

Kot ste vselej poskušali vi hellip Pa veliko ušes ni bilo pripravljenih prisluhniti vašim idejam A roko na srce s po-ezijo je bilo drugače Ste vsekakor uveljavljeni slovenski pesnik pojavl-jate se v mnogih strokovnih študijah predvsem zaradi haikujev Kdaj pa ste napisali svojo prvo pesem

Lahko ti jo zrecitiram če želiš Ščinkavec ptiček lepi je bil in nas je vse razveselilHahaha to je moja prva pesem iz osnov-ne šole Še danes jo znam na pamet

Zelo lepo Kdaj pa ste se navdušili nad haikuji

Haikuje poznam že od ranega otroštva Moja mama je bila pesnica ljubiteljska

igralka in režiserka če omenim je po vojni režirala Prešernovo Železno cesto Oče je prebarval lokomotivo jaz pa sem bil strojevodja s piščalko A da ne zaidem preveč in se vrnem k haikujem ndash veš Slovenci smo imeli že v stari Ju-goslaviji pregled japonske književnosti hellip Poskusil sem nekaj novega Vse o tem si lahko prebereš je zapisano Po-vedal ti bom kaj drugega

Torej ndash povejte mi kaj več o vaših izumih

Veliko sem krmaril okrog po svetu Veliko sem se naučil V Uradnem listu Republike Slovenije (512006) je bil patentiran moj izum za proizvajanje najbolj čiste energije na svetu gre za metodo s stisnjenim zrakom Ja izum je bil patentiran a tega nihče ni pripravljen uresničiti

Zaenkrat gospod Marijan Morda pa nekoč bo vendarle znal kdo prisluhniti in bo v tem videl potencial morda prihodnost za človeštvo Pomembno je da nikoli ne odnehate in da ostanete tako izvirni iznajdljivi edinstveni polni volje ustvarjalnosti in idej

Vsekakor

Hvala za vaše iskrene in zanimive utrinke

In bil je čas da zaključiva najin klepet In bo čas ko bom spet stekla čez travnik k Marijanu na pogovor

Nina Petek

35

na pragu najbolj čarobnega ndash in tudi vraževernega meseca v letu ndash je dlg treska mežica 1122012 v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer ob treski z naslovom vraževerje sveta avtor večera lovro vreš je na kratko predstavil istoimensko knjigo etnologa damjana j ovseca ukvarjali pa smo

se predvsem z vprašanji kot so zakaj trkamo na les Kako zacoprati fanta Katera števila so srečna Kako odvrniti nesrečo če razbijemo ogledalo zakaj dimnikarji prinašajo srečo če ste prireditev zamudili vse odgovore najdete v omenjeni knjigi

večer je glasbeno dopolnil domen

vreš kot bralci pa so nastopili nina vogel martin perčič lovro vreš in ajda vasle člani društva so pripravili tudi tradicionalni mali adventni bazar z drobnimi darilci in voščilnicami po simboličnih cenah

Ajda Vasle

leva fotografija stojita domen in lovro vreš sedijo marijan mauko ajda vasle martin perčič in nina vogel desna fotografija utrinek z bazarja (avtorica dorica vasle)

VRAŽEVERJE SVETA Večer Ob tresKi

19 oktobra 2012 je društvo literarno gledališče treska mežica v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer o prvem slovenskem blaženem škofu antonu martinu slomšku ponavadi se njegovi biografi največ ukvarjajo z njegovim narodnobuditeljskim in dušnopastirskim delom tokratni večer

pa se je osredotočil na njegovo manj znano in raziskovano poezijo ki jo je avtor večera peter peruzzi prepletel z znano slomškovo pridigo svoj jezik je treba spoštovati

na prireditvi je sodelovalo tudi kulturno pevsko društvo sv lenart s plata pod vodstvom zborovodkinje

Klavdije Freidl prepevali so uglasbene ponarodele slomškove pesmi za katere se pogosto zmotno misli da so ljudske

Besedilo so brali člani dlg treska mežica erika žagar dorica vasle lovro vreš in ajda vasle

Ajda Vasle

leva fotografija pevci zbora sv lenart s plata desna fotografija lovro vreš erika žagar dorica vasle ajda vasle (avtor štefan erjavc)

SVOJ JEZIK JE TREBA SPOŠTOVATI ndash Večer ob treski o blaženem Antonu Martinu Slomšku

36

37

vzrok za nastanek te zvrsti njegovega slikarskega opusa je tesno povezan z njegovo življenjsko zgodbo odraščal je v rudarski družini in že v otroških letih v globinah podzemnih rovov odkrival ndash ne le teme in nevarnosti ndash temveč tudi svetlobo in predvsem čarobni svet barv in likov ki jih je v tisočletjih izoblikovala naravamilan pečovnik je v rudniku opravljal delo nadzornika in že takrat je postal navdušen zbiralec mineralov in fosilov v njih je prepoznal skrivnosten preplet majhnega in velikega ndash mikrokozmosa in vesolja ndash vidnega in nevidnega Kot slikar svoje najljubše kamnine po svojem videnju in občutju projicira na platno likovno jih razdrobi poveča in jim šele naknadno s pomočjo svetlobnih odtenkov in posebnega nanosa barve vrne trdnost in obliko tako vidno in otipljivo ki zlahka odpira vrata v svet domišljije v svet čudovite igre teme in svetlobe barv likov in črt ob slikah milana pečovnika začutimo skrivnostni svet in delo narave tudi vsi tisti ki nam ni bilo dano videti in doživeti zakladov podzemnega svetasicer pa obsežen opus njegovih drugih slik izžareva lepoto koroške pokrajine ter čudovita tihožitja rož ki so ga spremljale na njegovih gorskih in smučarskih poteh pripovedujejo življenjsko zgodbo od otroštva do danes od sonca obsijanih pokrajin rož do medlega sija karbidovk s katerimi je pod zemljo odkrival čarobni svetsvojo umetniško nadarjenost je pokazal tudi pri obnavljanju fresk z izdajo koledarja z rudarskimi motivi napisal in izdal pa je tudi knjigo o svojem rojstnem kraju raquoHelena nekoč in daneslaquomilan pečovnik je svoje znanje dopolnjeval v likovni šoli mentorja ervina Kralja svoja spoznanja pa pogosto deli z drugimi likovniki s katerimi sodeluje na skupnih razstavah koroških likovnikov predvsem pa se s svojimi slikarskimi umetninami osebno predstavlja na samostojnih razstavahza popotnico ob razstavi za katero pravi da je njegova zadnja in prav zato postavljena v rudarski mežici je priložil zelo staro rudarsko pesem zapisano okrog leta 1870 ženske knapice so jo pele na šihtu ko so prebirale svinčevo rudo ob malici in tudi doma Knapi pa kadar

so prišli v črno in se poveselili v gostilnah začeli so nekako tako

Lep in častit je ta knapovski stanod višjih gospodov obrajtan spoznančasti je vreden še gospod ga častiker mu žlahtnega blaga iz zemlje dobiTa knapič se v zemljo v nevarnost podatam strelja tam vrta ter rudo kopaOn dela on švica se prime ga potv nedeljo se umije je lep kot gospod

naj lepote iz podzemnega sveta očarajo tudi vas

Mirjam Lapanja

16 novemBra 2012 je Bila v narodnem domu mežica slovesna otvoritev razsta-ve sliK mineralov in Kamnin črnjansKega sliKarja milana pečovniKa poimenova-na raquolepote iz podzemnega svetalaquo

lePote IZ PoDZeMNeGa SVeta

38

VPIS IN PRODAJA

abonenti iz prejšnje sezone lahko svoje sedeže potrdijo do 05122012 pričetek vpisa za nove abonente poteka od objave v medijih pa do prve predstave oz do zasedbe mest prodaja abonmajev je v tem času v prostorih narodnega doma mežica ali preko spletne prodaje na wwwnarodnidommezicasi rezervacije so možne po telefonu 051 234 226 in preko elektronske pošte infonarodnidommezicasi

MGL LjubljanaLope de Vega VITEZ ČUDESigrajo gašper tič jure Henigman Boris ostanmilan štefe matej puc lotos vincenc šparovec jernej čampelj kg marko simčič kgtjaša železnik nika rozmantina potočnik (vskok) mojca Funkl Barbara ribnikar (alt) jure Kopušar kg v uprizoritvi nastopata statista Borislav Horvat in rok solje11 januar 2013

MGL LjubljanaNikolaj Vasiljevič Gogolj ŽENITEVigrajo jana zupančič Bernarda omantanja dimitrievska jožef ropoša sebastian cavazza gregor čušin jaka lah janez starina gaber K trseglav22 marec 2013

Šentjakobsko gledališče LjubljanaDario Fo UGRABITEV (politična komedija)igrajo silvija jovanovič Bojan vister mišo mićić gregor Hlupič jure orel grega usenik miha srdinšek david peterca gašper pavc tanja skrbinšek drago razboršekdragan remšk1 marec 2013

SLG CeljeRichard Bean KRUHigrajo vojko Belšak david čeh damjan m trbovc Blaž setnikar Branko završan Bojan umek aljoša Koltak19 april 2013

Prešernovo gledališče KRANJEnrico Luttmann SEN igrajo peter musevski vesna slapar matjaž višnar darja reichman Borut veselko vesna jevnikar miha rodman vesna pernarčič1 februar 2013

Prireditelj si pridržuje pravico do spremembe programov in do odpovedi v primeru premajhnega vpisa

CENA 65 euro v enem obroku cena predstave za izven je 17 euro 60 euro za upokojence dijake in študente

ponujamo tudi možnost obročnega odplačevanja

UGODNOSTI nižja cena vstopnic stalni sedež obveščanje o predstavah in prejemanje programa prireditev

V abonma je vključenih pet predstav slovenskih gledališč predstave se bodo začele v mesecu januarju 2013 in bodo trajale do aprila 2013

GLEDALIŠKI ABONMA za leto 2013

jKz NarODNi DOm mežica razpisuje

predstave v sklopu abonmaja 2013 so

39

40

glasilo občine mežica izhaja 4 x letno v nakladi 1550 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno

vsem ki ste s prispevki sode-lovali se najlepše zahvalju-jemo prosimo da s svojimi prispevki tudi v bodoče sodelujete ker bo le na ta način naše glasilo pestro in zanimivo

prispevki ne bodo honori-rani uredniški odbor pa si pridružuje pravico do njihovega izbora

oddaja dokumentov naj bo na digitalem mediju (tekstov-ni članki v microsoft Word-u fotografije pa priložene ločeno v formatu jpeg ali tiff in sicer na resoluciji 300 dpi s krajšo stranico najmanj 10 cm) Fotografije ki ne bodo primerne velikosti (npr snete iz spleta ndash 72 dpi 70 KB) ne bodo objavljene Fizično oddane fotografije ki ste jih prispevali lahko po objavi glasila dvignete na tajništvu občine mežica

svoje prispevke pošljite na naslov

Občina MežicaTrg svobode 1 2392 Mežica

infomezicasi

urednišKi odBor župan dušan Krebel

odgovorni urednik marjan sušnik

direktor občinske uprave Blaž šaloven

člani uredniškega odbora jožef libnik Barbara prevorčič jarneja vertačnik nina petek ida paradiž

izdala občina mežica wwwmezicasi

lektoriranje jerneja vertačnik

fotografije avtorji člankov

oblikovanje jasna Kalčič atelje jk

tisk malex doo

naklada 1550 kosov

Vitotaufer

SLEHERNIK 22december2012 ob1930 SNGNOVAGORICA

PihalniorkesterrudnikaMežicainskuPinaorlek

bOžIčNONOVOLEtNIKONCERt 25december2012 ob1800 KONCERt

loPedeVega

VItEZčUDES 11januar2013 ob1930 MGL

RAZStAVAxILIKOVNEKOLONIjECUDVčRNA 16januar2013 ob1700 CUDVčRNANAKOROŠKEM

ekaVogelnik

MAKALONCA 17januar2013 ob1700 LUtKOVNOGLEDALIŠčELjUbLjANA

BraneVižintin

A+M 25januar2013 ob1800 LUtKOVNASKUPINAGIMNAZIjERAVNENAKOROŠKEM

enricoluttMann

SEN 01februar2013 ob1930 PREŠERNOVOGLEDALIŠčEKRANj

13

ko so našo osnovno šolo prvič predali v uporabo z ureditvijo okolice naše šole smo letos dodali še zadnji kamenček v mozaik celostne podobe tega osrednjega mestnega prostora

z ureditvijo okolice smo pričeli lani potem ko smo v okviru projekta raquocelovi-

ta obnova mestnega jedra mežicalaquo uspešno pridobili sredstva iz evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 85 celotne naložbe občina mežica je za izvedbo projekta namenila okoli 250000 eur lastnih proračunskih sredstev s strani evropske unije pa smo pridobili 800000 eur celotna vrednost projekta znaša torej okoli 1050000 eur in obsega tudi obnovo starega pokopališča kjer bodo dela zaključena še v tem mesecu pred koncem tega leta bomo končali tudi z obnovo sanitarij in kopalnic v športni hali v okviru projekta geopark Ka-ravanke pa smo to leto uredili sprehajalo pot ndash pešngo med narodnim domom in poleno tudi letos smo obnovili nekaj kanalizacijskih vodov ter zamenjali vse svetilke na celo-tnem območju kraja mežica

velika pridobitev za kraj je prav gotovo tudi postavitev

in ureditev čebelarske zbirke mežica v nekdanjem gutenbergerjevem mlinu ki med ostalimi eksponati obsega eno najlepših zbirk panskih končnic v slovenskem prostoru v okviru zbirke je predstavljena zgodovina več kot 100 let stare stavbe in usoda njenih nekdanjih lastnikov članov družine

gutenberger v manjšem prostoru pa je urejena spominska soba rudolfa galoba ki ponazarja okolje v katerem se je ta učitelj in šolski upravitelj sokol občinski odbornik sadjar in čebelar dobro počutil in v njem rad delal ter ga predstavi kot vsestranskega človeka ki je aktivno soustvarjal zgodovino mežice

spoštovani v zadnjih mesecih se vsi skupaj soočamo z veliko gospodarsko krizo ki kot posledico prinaša recesijo z vsemi njenimi negativnimi posledicami težko je izluščiti vse odgovore na zastavljena vprašanja kdo je za vse to kriv ter kako iz nezavidljive situacije nekaj pa je gotovo svet in družba se spreminjata veliko je nestrpnosti hitenja in brezčutnosti zatorej ne dovolimo da nas prevladajo negativna občutja ter dopustimo sožitju

prijateljstvu ter posluhu do sočloveka da postanejo naše skupno in glavno vodilo vsi ki odločamo o razvoju občine in življenju naših občanov moramo storili vse da bomo upravičili pričakovanja in zaupanje ljudi ter vsem zagotovili mir napredek blagostanje in srečnejši jutri dovolite mi da tudi danes ob

tej svečanosti izrečem nekaj zahval ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem sodelavcem poslovnim partnerjem in ne-nazadnje vsem našim obča-nom za prijaznost podporo in strpnost v tem letu zahvala gre vsem članom občinskega sveta nadzornega odbora članom vseh odborov in komi-sij za konstruktivno sodelova-nje in odgovorne odločitve ki so jih sprejeli zahvala gre tudi delavcem občinske uprave za trud in prizadevanja da po najboljših močeh delajo v zadovoljstvo občanov

zahvala gre tudi vsem pred-stavnikom javnih institucij in ustanov društvom in klubom v naši občini ter vsem posameznikom ki delajo v teh društvih - kul-turnikom gasilcem lovcem planincem perkmandelcem članom turističnega društva in vsem drugim ki nam s svojim nesebičnim razdaja-

njem omogočajo doživljanje mnogih prijetnih družabnih trenutkov in s tem veliko pri-spevajo k obogatitvi našega življenja ter urejenosti in pre-poznavnosti našega kraja

spoštovani na današnji pro-slavi ste z nami tudi nagrajen-ci občine mežica nekdo je zapisal da največja nagrada

za trud ni tisto kar zanj dobiš temveč tisto kar z njim posta-neš da bi dosegli ta smisel je potrebno predanost vtkati v vse pore delovanja in raz-mišljanja naj bodo priznanja izraz hvaležnosti in spošto-vanja naj bodo spodbuda prihodnjemu delu in zahvala za pomemben prispevek h kakovosti življenja v našem prostoru

dovolite mi spoštovani nagrajenci da vam iskreno in iz srca čestitam vsem skupaj pa ob prazniku občine mežica želim medsebojnega sodelo-vanja da bo lahko spričevalo naše občine ob letu osorej odraz skupnega dela in odsev odličnosti želim vam veliko zdravja moči samozavesti in sposobnosti da se bomo znali postaviti zase ter za tisto v kar verjamemo

župan občine mežicaDušan Krebel

14

Obrazložitve priznanjna področju ŠporTa

na podlagi 4 in 7 člena pravilnika o podeljevanju plaket in priznanj na po-dročju športa v občini mežica prejme priznanje ekipa leTa 2012 EKIPA MLADINCEV ODBOJKARSKE- GA KLUBA MEŽICA

odbojka se v mežici igra nepretrgoma že od leta 1930 vseskozi do danes so odbojkarji nudili stotinam mežiških mladih možnost stalne celoletne vadbe z močnim poudarkom na vzgojnih vrednotah odbojkarski klub mežica vzgaja in tekmuje z ekipami deklet in fantov na tekmovanjih panožne zveze kar je v slovenskem prostoru prava redkost letos se je posebej izkazala ekipa mladincev odbojkarskega kluba taB mežica ki je v okviru državnega prvenstva za mladince za sezono 2011 2012 osvojila deveto mesto med ekipami mladincev v sloveniji za ekipo so nastopali Nace Lednik ndash kapetan Viljem Prepotnik Gašper Jezernik Rok Praper Aleš Ipavic Miha Borko Matevž Gradišnik Jurij Miler Vid Peršak in Taj Vute Trener ekipe je bil gospod Blaž Merkač

na podlagi 1 2 in 3 člena pravilnika o podeljevanju plaket in priznanj na področju športa v občini mežica prejme plaketo za posebne dosežke na področju športa v letu 2012 gospod Janko Plešnik

janko plešnik je aktiven na športnem področju že od mladih nog večino časa v odbojki vrsto let je bil igralec domačega kluba oK mežica v vseh selekcijah igral pa je tudi v najvišji jugoslovanski ligi in izbrani vrsti slo-venije po končani igralski karieri je postal odbojkarski sodnik najprej za dvoransko odbojko več kot desetletje je bil v vrhu slovenskih sodnikov ter sodil najpomembnejše tekme v liga-škem in pokalnem tekmovanju leta 1996 je opravil mednarodni izpit za odbojko na mivki sodil je dve tekmo-vanji svetovne lige in pet evropskih prvenstev leta 1995 je opravil med-narodni izpit za odbojko invalidov od

takrat je sodil na treh paraolimpijskih igrah ter na vseh svetovnih prvenstvih v zadnjem desetletju 10 let je bil član evropske sodniške komisije za inva-lidsko odbojko danes je delegat in kontrolor na tekmah v sloveniji Kot prvi mednarodni delegat in kontrolor sojenja je postal član svetovne sodni-ške organizacije za odbojko invalidov posebne omembe pa sta vredna dva dosežka v njegovi sodniški karieri na paraolimpijskih igrah leta 2008 v pe-kingu je delil pravico na finalni moški tekmi na letošnjih paraolimpijskih igrah v londonu pa je kot prvi sodnik sodil finalno tekmo žensk

priZnanja TurisTičneGa druŠTva ndash oDbora Za hortIKulturo

turistično društvo mežica odbor za hor-tikulturo podeljuje sledeča priznanja DRUŽINI KREVH za hišo v cvetju in lepo urejeno okolico IZLETNIŠKI KMETIJI VOJAK ndash JAKOPIČ za hišo v cvetju in lepo urejeno okolico GRADBENIŠTVU STANE DOO za lepo urejeno okolico poslovnega objekta

ObrazložitveobčinskiH priZnanj

v skladu s 15 členom odloka o grbu zastavi občinskem prazniku in priznanjih v občini mežica občinski svet občine mežica podeli Zlati grb občine Mežica Gradbenemu podjetju Stane doo za uspešno in prizadevno gradbeno dejavnost ki znatno prispeva k ugledu in večji prepoznavnosti kraja

gradbeno podjetje stane doo opra-vlja svojo dejavnost od leta 1990 Kot družinsko podjetje so se v tem času razvili v firmo ki slovi po kakovosti natančnosti in pravočasnosti izvedbe storitev inovativnosti sledenju tren-dom širokem strokovnem znanju ter lojalnosti do zaposlenih trudijo se za dobrobit svojih delavcev njihovo družinsko socialno varnost in dobro

delovno usposobljenost leta 2008 so začeli s poslovanjem v novih poslov-nih prostorih zaradi težkega gospo-darskega položaja so leta 2009 izvedli racionalizacijo ter boljšo organizira-nost dela podjetje sproti nadgrajuje svojo ponudbo in tako krepi zaupanje strank hkrati pa se vodstvo in zapo-sleni strokovno izobražujejo da bi lahko ponudili še boljše storitve vsa leta delovanja dobro sodelujejo z občino mežica in njenimi občani med drugim so v oktobru izvajali gradbena dela za investicijo občine mežica v sklopu projekta geološka pohodna učna pot vselej se celoten kolektiv z veliko vnemo udeleži čistilnih akcij očistimo slovenijo gojijo topel čut za pomoč bližnjemu brez javne vednosti gradbeno podjetje stane doo s svojo uspešno in prizadevno dejavnostjo znatno prispeva k razvoju in ugledu kraja zato se mu podeli zlati grb občine mežica

Zlati grb občine Mežica se podeli Podzemlju Pece doo

za njihov prispevek k ohranjanju ru-darske dediščine in k prepoznavnosti občine v slovenskem in širšem evrop-skem prostoru

po več kot treh stoletjih črpanja iz rudnika svinca in cinka mežica so v devetdesetih letih 20 stoletja začeli rudnik zapirati in na srečo je prišlo do miselnega preobrata da lahko rudnik in rudarska dediščina postaneta tista zakladnica iz katere je moč črpati ustvarjati in razvijati nova delovna mesta oziroma celovito turistično ponudbo leta 1994 je bila vzporedno z zapiranjem rudnika izvedena študija o ohranitvi in zavarovanju delov rudnika mežica in topla na osnovi katere se je začela razvijati muzejska in turistična dejavnost izoblikovala se je blagovna znamka podzemlje pece pod okriljem katere se še danes tržita rudnik in muzej v mežici turistični rudnik je bil uradno odprt leta 1997 in je do danes sprejel že okoli 240000 obiskovalcev poleg osnovne ponudbe ogleda muzejskih zbirk in ogleda rudnika z

Podelitev prizanj

15

rudarskim vlakom sta na voljo še dve atrakciji kolesarjenje skozi rudnik ki predstavlja avanturo ki jo je v evropi mogoče doživeti le v mežici in jo je do sedaj preizkusilo že okoli 20000 ljudi in čolnarjenje po zalitem delu rudnika poleg stalne ponudbe je podzemlje pece izoblikovalo tudi raznoliko ponudbo dodatnih aktivnosti kot so otroške delavnice kulturne prireditve koncerti in podobno pri teh dejavnostih sodelujejo z lokalnimi društvi partnerstva pa iščejo tudi v programih evropske unije sodelovali so na primer na Festivalu dveh kultur ki je povezal kraje velenje mežica železna Kapla Huumlttenberg in Bad Bleiberg pa v projektu iron route ndash železna pot ki je povezal različne alpske dežele s skupno rudarsko in železarsko preteklostjo letos sodelujejo v projektu adventure petzenpeca in so nosilci mednarodnega projekta geopark Karavankeda njihovo delovanje pelje v pravo smer potrjujeta dve nagradi srebrni sejalec leta 2004 za najbolj inovativen turistični produkt ndash podzemno kole-sarjenje in evropski muzej leta 2007 ko so se uvrstili v ožji izbor za najboljši evropski muzej za vse dosežke prete-klih petnajstih let se jim letos podeli še zlati grb občine mežica

Zlati grb občine Mežica se podeli Bogomirju Auprihu kot uspešnemu managerju

leta 1965 rojeni Bogomir auprih je leta 1992 diplomiral na univerzi v lju-bljani na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo ter s tem pridobil naziv univerzitetni diplomirani inženir ele-ktrotehnike leta 1996 pa je uspešno zaključil magisterij iz mednarodne ekonomije od leta 2000 naprej kot direktor uspešno vodi podjetje taB dd ki je bilo ustanovljeno leta 1965 kot ena izmed temeljnih organizacij združenega dela rudnika mežica prvih 15 let je taB proizvajal po licenci tudorja s švedske danes pa proizva-ja vse vrste svinčevih baterij v dveh moderno opremljenih tovarnah s 400

zaposlenimi v prvi izmed tovarn letno proizvedejo 2000000 kosov startnih baterij blagovnih znamk topla in taB v drugi pa približno 1000000 kosov industrijskih baterij letno proizvodnja vključuje tudi izdelavo raznih baterij za vojaške namene visokokakovostne baterije ki jih proizvaja taB dd so znane po vsem svetu še posebej v evropi aziji in amerikiKot uspešen direktor uglednega pod-jetja pa Bogomir auprih ne pozabi na prošnje za finančno in materialno pomoč ki jih na njegovo firmo pošilja-jo razna društva in ustanove iz mežice in od drugod tako so v letih od 2009 do 2011 družbe taB-a donirale kar 363000 evrov različnim društvom in organizacijam na Koroškem in dru-god Brez te finančne in materialne pomoči mnogi ne bi mogli uresničiti in izvesti zastavljenih ciljev na špor-tnem kulturnem prosvetnem in druž-benem področju tudi kot zahvalo za tovrstno delovanje se Bogomirju au-prihu podeli zlati grb občine mežica

Zlati grb občine Mežica se podeli Frideriku Šušlu za dolgoletno delo na področju planinstva in smučanja

leta 1925 v črni rojeni Friderik šušel je po drugi svetovni vojni v kateri je bil aktivno udeležen kot partizan leta 1946 v žerjavu sodeloval pri ustano-vitvi planinskega društva žerjav ki se je najprej ukvarjalo s postavitvijo koče na smrekovcu ki so jo odprli že leta 1950 čeprav je bil po poklicu elektrikar in je ob delu dokončal še delovodsko šolo v ljubljani ter je bil vodja elektroslužbe raquov jamilaquo je v prostem času opravil obilo ur udar-niškega dela tudi po selitvi v mežico leta 1961 je ostal aktiven planinec in se včlanil v planinsko društvo mežica kjer je bil član raznih odborov vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja sledi je zapustilo predvsem njegovo delovanje v odboru za postavitev kipa kralja matjaža na peci tako imenova-nem odboru raquomatjaževcilaquo v zgodnjih šestdesetih letih so raquomatjaževcilaquo po-skrbeli za ureditev povečanje in elek-

trifikacijo starega rova na peci kamor so nato postavili kip kralja matjaža ki je nadomestil nekdanji leseni kip ki je bil med vojno uničendrug večji projekt pri katerem je so-deloval Friderik šušel pa je bila gra-dnja in opremljanje koče na grohatu na raduhi kamor so morali vse od kmeta Bukovnika potegniti električno napeljavo žal je takratno kočo kasne-je odnesel plaz Friderik šušel je kot odbornik društva sodeloval tudi pri obnovi koče na pikovem in opremljanju koče na peci poleg planinstva pa se je ukvarjal tudi s športom tako je sodeloval na smu-čarskih tekmah kot smučarski sodnik pa tudi pri opremljanju samega smučišča z infrastrukturo za merjenje časa na tekmah in podobno ima več priznanj za zasluge s področja planin-stva športa in krvodajalstva za njego-vo dolgoletno delovanje si je zaslužil tudi zlati grb občine mežica

v skladu s 16 členom odloka o grbu za-stavi občinskem prazniku in priznanjih v občini mežica župan podeli priznanje občine Mežica za zavzeto ohranjanje kulturne zapu-ščine na področju čebelarske dediščine rudolfa galoba gospe Saši Zrelec

čebelarska zbirka mežica predstavlja bogato kulturno vrednoto za kraj in ljudi pa tudi za vse naše zanamce ohranitev razstavljenih predmetov in dokumentov dokazuje spoštljivo povezanost in ljubezen do prevzete dragocene zapuščine nekdanjega lastnika rudolfa galoba čebelarska zbirka nedvomno ohranja trajne sledi ustvarjalnosti človeka v sobivanju z naravo in pridelki marljivih čebel s svojo skrbno zavzetostjo za kulturne vrednote je gospa saša zrelec čebelar-sko zbirko ohranila in pomagala do-polniti v stalno razstavo z ohranitvijo zbirke in svojim delom je prispevala pomemben delež k ugledu našega kraja zato se ji podeli priznanje obči-ne mežica

po utemeljitvah predlagateljev povzela Ajda Vasle

16

90 let in večuršula vertačniKFranc percFranc FrišKovec šteFan ledniK

85 letterezija coFljudmila HoHnecrudolF aBraHamneža šumaH

novorojenčKiKaja ledineK

isaBela pušniK sara BelHaima

žaK repniK aneja taHiĆ

lejla muratoviĆ tai modrej

V imeNu ObčaNOV mežice iN V sVOjem imeNu isKreNe čestitKe Vsem starOstNiKOm NOVOrOjeNcem iN NjihOVim staršem

dušan KreBel župan

uVoDV razpravi so navedena in obravnavana hišna imena starih mežiških domačij Povzeta so deloma iz najstarejših seznamov posesti v urbanih iz poznejših popisov prebivalcev v upravni in cerkveni dokumentaciji iz popisov posesti v tedaj nasta-jajoči katastrski evidenci pa tudi iz navedb drugih piscevVečina imen je stara precej stoletij a so se ohranila v ljudski rabi vse do danes kljub temu da uradne evidence zemljiških posesti teh imen ne vsebujejo več Nekatera se pojavljajo le še v geodetskih kartah ožjih območij večina drugih pa kot priimki Župnik Simon Pirc je v svojem poročilu o gradnji nove stavbe mežiške cerkve leta 1841 zapisal1 da raquose že l 1486 (OP Ko je po nekaterih virih obstojal nekaj pozneje ukinjeni vikariat) omenjajo večinoma vsa hišna imena kot so danda-nes hellip laquoPrvotno so predstavljala imena domačij tudi uradni priimek na njih živečih družin Kasneje zlasti v obdobju upravnih reform cesarice Marije Terezije že prej pa tudi v cerkvenih popisih faranov so začeli posebej ali dodatno pisati in regis-trirati tudi njihove prave osebne priimke če so ti obstojali To besedilo vsebuje hišna imena zapisana in vezana predvsem na zemljiško posest (hube kajže) in obstoj bivališč ndash prebivalcev na njih do stanja ob koncu 18 stoletjaV pregledu je najprej zapisano ime domačije kakršno se je ohranilo v ljudskem govoru Dodane so tri najpogosteje upo-rabljene oblike imena povzete po izgovarjavi domačinov Sledi zapis imena iz stare dokumentacije vir in letnica registra-cije navedenega zapisa V primerih ko navajam vire zapisov iz obsežnih evidenc uporabljam za njih kraticeT r ndash Terezijska rektifikacija2J k ndash Jožefinski kataster3

1 žam zapis v objavljeni mežiški farni kroniki ndash anton Boštele 19562 Kla maria theresianische rektifkation amt schwarzenbach und miess 26 april 1750 Fasc Xi ndeg 1063 Kla josephinische Kataster fond Herrschaft Bleiburg Fasc Xi ndeg 238

IMeNa StarIh MEŽIŠKIH DOMAČIJ

17

F k ndash Franciscejski kataster4orgis ndash dr alfred orgis5Pri posameznih značilnejših imenih ali pri tistih ki obstajajo le v tukajšnjem ožjem okolišu skušam ugibati o njihovem možnem izvoru oziroma osnovi Dodana je še današnja hišna številka domačije današnji priimek na njej živeče družine ali druga raba poslopij Pregled je narejen po naseljih občine Mežica po stanju od zadnjih sprememb njihovih meja leta 1968 ko se je področje naselja Mežica razširilo v okolico Ob nekaterih primerih opozarjam na razliko med zapisanim tj uradno veljavnim imenom in imenom iz govora doma-činov To so napake ki so se primerile pri zapisih slovenskih nazivov v nemško pisavo Čeprav so prvi in poznejši zapi-sovalci posesti nedvomno povzemali nazive imen posesti ali prebivalcev po izgovarjavi domačinov jih niso zmogli vselej ustrezno prenesti v nemški pisavi na papir Zato je včasih prišlo tudi do povsem drugačnega imena kakršno je obsojalo v resnici Pri tem je treba omeniti tudi značilnost iz koroškega podjunskega in mežiškega narečja ko je take posebnosti zaznamovala tudi pogosto spremenjena izgovarjava samoglasnikov a e o u (kot npr Mežica ndash Možica Meža ndash Maža itd) povedati pa je treba da storjene napake pri zapisih imen iz te dobe niso posledica načrtne germanizacije Ta se je začela šele po pomladi narodov leta 1848

NaSelJe breG

JesenikJesenik Jesenikovka pri Jeseniku JesenikovOrgis 1788 Jessenigg SimonIme za posest je ohranjeno kljub že desetletja opuščeni domačijiDanes Breg št 18

JunčarJugravenčar Jugravenčarca pri Jugravenčarju JugravenčarjevTr 1750 Jontschar Orgis 1788 JuntscherIme je morda izvedeno iz besede junec ndash juničarDanes Breg št 17 Libnik

MarholčeMarhovčeMagraverholč Magraverholčna na Magraverholčem MagraverholčevOrgis 1709 Mayrhold ndash tedaj živi na posestvu Jerho Matheusch Jk 1788 Mayrhold MathiasV ljudskem govoru se je oblikoval naziv Marhovče ndash tudi Marholče Ime Maierhold je nedvomno zapisano kot funkcija ndash oskrbništvo grafovske posesti (Maier = oskrbnik) V bližini soseščini sta poznana Maierhold v Podolševi nad Logarsko dolino ter Maierhof v Belski Kočni pri Železni Kapli Izpeljanka tega imena je morda tudi naziv posestva Marolt ndash Marolče v Koprivni na Soncu nad Železno Kaplo tik ob meji z našo Koprivno Danes Breg št 10 in 11 Pratnekar

NASELJE MEŽICA

brdnikbrdnik brdnica Pri brdniku brdnikovT r 1750 Werdnigg J k 1788 Wernigg GregorIme je izpeljano in besede brdo Posestvo je v celoti obsegalo ves podolgovat hrib ndash brdo Domačija je bila opuščena že pred 2 svetovno vojno Ime ostaja živo Tu je predviden zaselek stanovanjskih hiš brdnikovo

ČorejČoriČograverej Čograverejka pri Čogravereju ČograverejevT r 1750 Zushre Matheus Jk 1788 Tschorey LuckasNenavadno drugod neznano ime Morda je nekaj označevalo človeka štorastega počasnega vedenja V ZSSP ime ni nave-denoDanes Celovška cesta št 23 Grauf

KarigraveceljKarigravecelj Karigraveclja pri Karigraveceljnu Karigraveceljev4 Kla Franziszaumlische Kataster fond Herrschaft Bleiburg Fasc Xi ndeg 290 296 297 298 303 as Fraciscejski kataster za davčni okraj pliberk Ko meža takraj5 Kla dr alfred orgis Herrschaft Bleiburg inventure Klagenfurt 2221989

18J k 1788 Karitzei FranzIme poznano le na Koroškem V sosednji Jazbini Koricelj Pojavlja se tudi na avstrijskem Koroškem V ZSSP ni navedeno Danes Celovška cesta 2 Dotrajana lesena najstarejša mežiška hiša bo žal kmalu odstranjena

KajžarKagravejžar Kagravejžarca pri Kagravejžarju KagravejžarjevOrgis 1612 Chaiser Vallenty in 1722 Keyser VideDanes Ob Meži št 10 Gerdej

KevpKegravevp Kegravevpna pri Kegravevpu Kegravevpov izgovarjano tudi Kjovp Kjovna hellipOrgis 1744 Khaup AlexIme se nanaša na nekdanje posestvo v zaselku Senčna vas Ko je še pred Jožefinsko dobo prešlo v posest rodbine Stopar se je to domače ime preneslo tudi na domačijo Spodnji Stopar Danes Celovška cesta št 8 poslovno-stanovanjska stavba

KivaKiva Kivarca pri Kivu Kivov Orgis 1658 Khiua Tr 1750 Kiua AleksV poznejši dokumentaciji se pojavlja tudi zapis kriva Ime domačije je danes pozabljeno starejši pa še Jesenikovemu vrhu tudi Kivov vrh Prvotno posestvo Po osnovanju fužin leta 1776 je tu nastala njihova uprava obenem zgrajena ti Kivova fužina katere zgradba je še ohranjenaDanesCelovška cesta št 14 Pungartnik

MervaMegraverva Megravervarca ndash Megraveratna pri Megravervanu MegravervanovOrgis 1680 Merua ClemenIme ima morda osnovno v živalski krmi ndash mrva Po osnovanju fužin leta 1776 postane domačija bivališče fužinarskih dru-žin grofa ThurnaOd uvedbe hišnih številk po uličnem sistemu leta 1968 je za tamkajšnji novi pozidani zaselek privzeto ledinsko ime Mrvograve-vo

MežnarMegravežnar Megravežnarca pri Megravežnarju MegravežnarjevPliberški urbar 15246 Meβner Hiša je dobila ime po služnosti mežnarjev ki so jo oddavna opravljali pri mežiški cerkvi Vse do leta 1912 je bilo hišno ime priimek ene najstarejših družin v kraju Nato je hiša privzela ime po novem lastniku ndash VivodDanes Trg svobode 13 Mastek

obenarObenaacuter Obenaacuterica pri Obenaacuterju ObenaacuterjevOgris 1715 Obenar Clemen Tr 1750Obenayr JoβephHišno ime se je uporabljalo vse do konca 19 stoletja čeprav je kmetija prešla že v Terezijski dobi v posest družine Trav-nekar nato KrautDanes posodobljene stanovanjsko-poslovne stavbe na trgu št 1 2 in 3

orešnikOregravešnik Oregravešnica pri Oregravešniku OregravešnikovOgris 1758 Korreschnigg J k 1788 Orieschnigg LucasStaro hišno ime se je ohranilo kot družinski priimek do danes Danes Polena 32 Orešnik

PolenaOgris 1720 Polleno Valentin Tr 1750 Polleno Oβwald

6 Kla urbar pleyburg 1524 str 108

19

Ime ima osnovo nedvomno v besedi polje ndash poljana Že po letu 1800 so tam začeli postavljati topilnico in prebiralnico svinčeve rude nato še druge poslovne in stanovanjske zgradbe in tu je nastalo poslovno središče mežiškega rudarstva Sprva nemški naziv za zaselek Bergschaffer je nadomestila slovenska Polena Od leta 1968 je v uličnem sistemu kraja zaselek tudi uradno dobil to imeIme Polena je poznano na avstrijskem Koroškem

PustnikPustnigravek Pustnigraveca pri Pustnigraveku PustnigravekovOgris 1799 Pustnigg JosephIme ima osnovo v besedi puša ndash puščaHišno ime Pustnik se je do nedavnega ohranjalo tudi kot rodbinsko imeDanes Kopališka pot 11 Mandl

SmrečnikSmregravečnik Smregravečnica pri Smregravečniku Smregravečnikov15277 Schmiersnikh J k 1788 Smrietschnigg FrancZ imenom Smrečnikovo je leta 1968 poimenovan tamkaj osnovani stanovanjski zaselek MežiceDanes Smrečnikovo 21 Osojnik

StariStaacuteri Staacuterika - tudi Staacuterikna pri Staacuteriju StaacuterijevOgris 1711 Stary Gregorn T r 1750 Lorenz Kunz ndash StaryDanes Leška cesta 27 Pustnik

StoparStogravepar Stograveparca pri Stograveparju StograveparjevOgris 1711 Stopar Valent T r 1750 Stoppar ThomasIme ima osnovo v besedi stopa stope nekdanji napravi za drobljenje Poznano je tudi v bližnji Podpeci in na Poljani pri Prevaljah Rodbina s tem imenom pri hiši je ugasnila kmalu po letu 1945Danes Celovška cesta 12 gostinsko-poslovna stavba Krebs

torcTorc Torčna pri Torcu TorčevT r 1750 Torz Valentin Ogris 1774 Torz Casper Hišno ime je danes pozabljeno Po tej domačiji je ostalo le še ime Torče-va žaga za zaselek ob cesti proti PrevaljamDanes Trg svobode št 8 poslovno-stanovanjska stavba

VogrinaVogrina Vogrinka pri Vogrinu VogrinovOgris 1733 Wogrina Joseph T r 1750 Wogrina UrbanIme Vogrina ki ima osnovo v besedi Oger je prišlo iz rabe že po letu 1800 čeprav se je v raznih zapisih pojavljalo še po letu 1850 Domačija se je kasneje imenovala po drugih lastnikih Hirc Kraut ToffDanes Trg svobode 10 GP Hotel Peca

ŽagmojsterŽaacutegmojster Žaacutegmojstrica pri Žaacutegmojstru ŽaacutegmojstrovT r 1750 Sagmeister Joβeph Ogris 1766 Sagmeister EvaIme izvira iz žagarske obrti pri hišiDanes Celovška cesta št 17 Praper

Štefan Lednik

IzvorimendomačijostalihmežiškihzaselkovbomoobjavilivnekajnaslednjihizdajahŠumca

7 Kla listina a 2486 datum 1582 spetember 22

trinajsti koncert raquoZA ČLOVEKAlaquo

raquopremišljujem kje začeti helliplaquo je začel svoj nagovor gospod župnik davorin vreča

tudi jaz premišljujem kje in kako bi začela kajti po mišljenju in besedah dr tϋrka Karitas ni potrebna raquoza to sta tu država in rKlaquo da pomagata ljudem v stiski res je toda naše izkušnje nam

dokazujejo da smo potrebni tudi mi Karitas ndash ljubezen to je

naše poslanstvo da

pomagamo ljudem v stiski ne spol ne barva kože ne politična ali verska pripadnost niso pomembni samo ndash stiska stisk pa je vedno več tako družinskih kot med posamezniki tu pa pristopimo mi in vi raquoKako pa tolaquo se sprašujete

mežiška župnijska karitas je letos pripra-vila že 13 dobrodelni koncert za člove-ka pomagali ste vsi ki ste kupili vstopni-

co ali zanjo darovali denar z našim trudom in vašo pripravljenostjo da ste

prišli smo napolnili dvorano in koncert je uspel z vašimi pri-spevki bomo zopet lahko pomagali pomoči potreb-nim nastopajoči so se odpoveda-li honorarju za-radi navduše-nja nad dobro sodelujočo publiko so se

nekateri odloči-li da svoj nastop

celo ponovijo

Hvala vsem nastopa-jočim vam ki ste prišli

poslušat hvala vsem sponzorjem ki ste nam pomagali pri pogostitvi za nastopajoče Hvala našim najmlajšim hellip

ne bom več razmišlja-la kar preberite si

besede g davorinaraquoPremišljujem kje

začeti Pri teh malih sončkih

ki smo jih videli čisto na

začetku ko smo bili obsijani z otroškim soncem Pa vendarle se človek težko zamisli da je na svetu tudi veliko otrok ki ne živijo tako prijetnega otroštva kakor ti otroci iz vrtca ki so tukaj zaplesali Ampak kakor je Jezus rekel raquoUboge boste imeli vedno med sebojlaquo je tako tudi danes Vedno se najdejo družine ki potrebujejo pomoč dobrih ljudi Če povzamem misel Raula Follereua zdravnika ki je svoje življenje posvetil ubogim raquoNarod ni velik takrat ko je številčen in močan tudi ne takrat ko je bogat ampak takrat ko je sposoben ljubitilaquo Vi dragi udeleženci tega koncerta ki ste danes prišli ste pokazali da imate srce za uboge in v vas človek lahko vidi upanje tudi za naš narod če že upoštevamo Follereua

in na drugi strani če se za trenutek vr-nem k pevcem ki so zapeli pesem goz-dovi v mesečini človek marsikdaj zna ceniti domovino šele takrat ko odide v tujino in tako je tudi težko razumeti ubogega dokler sam nisi ubog toda toliko bolj dragoceno je da kljub temu znamo ohraniti srce za njih

upam da se nikoli ne boste znašli na oni strani kjer bi vi potrebovali pomoč če pa že upam da se bodo našli ljudje ki bodo znali priskočiti na pomoč v soli-darnosti je moč naroda in solidarnost je tudi rdeča nit današnjega koncerta

Hvala lepa za vašo solidarnost hvala lepa za vašo udeležbo in Hvala za vaše odprto srcelaquo

Kaj naj tem besedam še dodam nič drugega kot to da naj se kdo med vami odloči in se nam pridruži pri delu na Karitas pa napolnite dvorano tudi na naslednjih koncertih ki jih bomo orga-nizirali Hvala

Ani Krivec

21

zaNKe zaNKe hellip

raquo kakršne si le mislrsquotrsquo morrsquotelaquo smo lahko videli na razstavi ročnih del v nedeljo 18 novembra v avli občinske uprave tega dne so bile volitve predsednika republike v tej zgradbi je bilo volišče in tako si je razstavo ogledalo kar veliko ljudi

pletene in kvačkane izdelke vseh barv in vzorcev so izdelale ljubiteljice ročnega pletenja in kvačkanja ki se ob ponedeljkih zvečer zberejo v narodnem domu v sobi društva invalidov mežica skupino vodi Katja peruzzi prijazna mlada gospa ki s svojo domiselnostjo

in iznajdljivostjo predlaga številne nove in nenavadne izdelke pri tem pa prav vse članice skupine zelo ustvarjalno sodelujejo za dobro voljo in lepši večer s kavico poskrbi tudi mama peruzzi

ročni izdelki te skupine so bili ponujeni v prodajo na stojnici na Barbarinem sejmu preteklo soboto Hitro so bili prodani

gospe ki sodelujejo v tej skupini si kakšen dan polepšajo tudi z obiskom v toplicah in drugih turistično zanimivih krajih članica skupine je namreč tudi bivša bančna uslužbenka g maruša petelin ki od sodelujočih vsak mesec mesec vestno zbere nekaj evrov ndash za srečanja za dušo in kaj je to kar omogoča ljubiteljicam ročnih del uspešno in dolgoročno sodelovanje to je sprejmanje in izmenjava znanja ki ga članice nesebično delijo med seboj

pa srečno novo leto

Vida Potočnik

člani mpz viHarniKi pri društvu upokojencev mežica smo 10 novembra praznovali 15 obletnico aktivnega delo-vanja

praznovanje je bilo v na-rodnem domu v mežici s

kulturnim programom po-leg članov mpz viharniki je sodelovala tudi tamburaška skupina tamiKa iz železne Kaple povezovalec programa je bil tomo simetinger ki je z lepo besedo popestril pevski in glasbeni program

mpz se je predstavil s sledeči-mi pesmiminocoj je en fajn večer Hladna jesen že prihaja nikdar ne bom pozabil Karlinca je šte-mana moj pobič je furman potnik o košnji na peco bi šel majolka bod pozdravlje-

na mi slovenci dve beli brezi in Bratje tamburaška skupina pa je zaigrala golovško pol-ko zlati časi pod peco sem doma valcer št 2 cvetje v jeseni Katjuša cherry pink and apple blossom white sve je ona meni in mard-

MPZ VIharNIKI15 ObletNica DelOVaNja

22

jandja ob zaključku pa smo skupaj izvedli skladbo lipa zelenela jeHvaležni smo ker se je tam-buraška skupina tamika odzvala povabilu zato jo tudi širše predstavljamo

že pred drugo svetovno vojno je v slovenskem pro-svetnem društvu raquozarjalaquo v železni kapli obstajala tam-buraška skupina tamburaško delovanje se je iz raznih ra-zlogov večkrat prekinilo leta 1995 je tatjana pirker nago-vorila dovolj zainteresiranih deklet da so lahko znova ustanovili današnjo tambura-ško skupino tamikapolne optimizma in idealizma so se srečevale pri vajah in same skušale napredovati kolikor je bilo mogoče po kratkem času so se začeli vrstiti nastopi in to so bili prvi koraki v javnost zagnanost in ljubezen do tamburaštva sta vodili do vztrajnostnega delovanja v preteklih sedemnajstih letih skupina pod mentorstvom Hanzija gabriela ni le napredovala na glasbenem področju temveč ji je uspelo to podoživljati na avstrijskem Koroškem le redko kulturno

dejavnost tamika v obliki projektov z raznimi pevskimi in tamburaškimi skupinami povezuje kulturnike in veže prijateljske stikeskupina je imela v preteklih letih okoli 250 nastopov po avstriji sloveniji in italiji ter posnela štiri zgoščenke nji-hov repertoar obsega sloven-ske grške in ruske narodne pesmi prav tako pa tudi dal-matinske moderne ter klasič-ne skladbe

v spored se je o delovanju zbora vključil tudi predsednik du mežica in predsednik mpz viharniki jožef libnik ter v krajšem govoru povedal na-slednje

raquodragi občani občanke in dragi gostjeprisrčna zahvala za udeležbo na praznovanju 15 obletnice zbora viharniki pri du mežica in izdaji zgoščenke nocoj je en fajn večerzbor deluje od leta 1997 ko sta ga ustanovila takratni predsednik društva upokojencev Franc arbajter in predsednik za kulturo anton Kajzer ustanovljen je bil zaradi veselja do petja med člani društva in potrebe za

izvajanje tovrstne dejavnosti v kraju samem številčnost zbora je nihala in ostala pri današnjem številu zbor je od nastanka pa do septembra 2010 vodil anton škerjanec od takrat pa do danes ga vodi andrej gorenjak zbor se redno udeležuje revije od pliberka do traberka praznika sadja in cvetja v pesnici prireja koncerte v mežici v domovih starostnikov v črnečah slovenj gradcu in na prevaljahnaša pesem zveni na občnih zborih obletnicah piknikih in ob zadnjem slovesu naših krajanov zastopamo tudi prostovoljno gasilsko društvo mežica na srečanjih gasilskih zborovzbor je za uspešno delovanje prejel več priznanj najžlah-tnejše pa je priznanje občine mežica ki smo ga prejeli ob 10-letnici delovanjavse našteto o delovanju zbora pa ne bi bilo mogoče brez finančnih sredstev ta sredstva pridobimo na pod-lagi vsakoletnega razpisa pri občini mežica in s pomočjo sponzorjev za kar se iskreno zahvaljujemozgoščenko smo izdali na po-budo našega sedanjega vodje

andreja gorenjaka ki je vodil in snoval izdajoprav je tudi da vam predsta-vim sedanji zborprva tenorja sta jože dlopst in peter štirn drugi tenorji jožef libnik štefan Kohek ter šte-fan čepin prva basa sta ivan vrhnjak in vlado mori drugi basi pa matevž žlebnik jakob Forstner ter edi vrabič vseh 15 let so zboru zvesti jože dlopst štefan čepin in jakob Forstnerskratka tu smo ker radi pojemo in tako bomo tudi nadaljevali vam vsem pa hvala za zvestobo tamburaški skupini tamika za prispevek in tomu simetingerju za vzorno vodenjelaquoprireditvi so prisostvovali tudi vabljeni gostje in predstavni-ca javnega sklada za kulturo rs ravne na Koroškem ga jožica Krejan ki je ob tej pri-ložnosti podelila gallusova priznanja za prispevek k pev-ski ustvarjalnosti članom mpz viharniki in sicersrebrni znak so prejeli ivan vrhnjak vlado mori in jožef libnik zlatega pa edi vrabičprejemnikom čestitamo iz srca ter se zahvaljujemo za opravljeno delogostje predstavniki društev so v nadaljevanju programa s priložnostnimi darili ter željami za nadaljnje uspešno delovanje zbora izrazili skupni interes za razvoj in obstoj pevske kulture v naši občini s podelitvijo priznanja občine mežica pa nas je dodatno pre-senetil župan dušan Krebel in s tem potrdil da so rezultati našega petnajstletnega pri-zadevanja opazni tudi v širši skupnosti in da je smiselno nadaljevati načeto

vsem sponzorjem ki so s svojimi nesebičnimi prispevki omogočili izdajo zgoščenke se iz srca zahvaljujemo vam dragi občani pa za obisk

Jožef Libnik

23

drago miloševič je črnjan ki že nekaj let na različnih prireditvah in dogodkih pooseblja Kralja matjaža in ko oblečen v kraljevska oblačila spregovori je tako kot bi nam res sprego-voril Kralj matjaž Ko sem ga poslušala naza-dnje ob predstavi-tvi knjige janeza švaba so se me njegova razmišljanja še posebej dotaknila zato sem ga prosila da jih deli tudi z bralci šumca ter vsemi tistimi ki čakajo da se v teh burnih časih vendarle že zbudi naš kralj ki spi v nedrjih pece ali pa morda v nas samih novoletni čas ko potegnemo črto pod preteklim in načrtujemo prihodnost je čas ki je za taka sporočila in razmišljanja še posebej primeren

Ida Paradiž

KRALJ MATJAŽ PONOSNO ZAVEDANJE SLOVENSTVA raquoprav tako kot je mavrica podoba son-ca ki jo odsevi žarkov v oblaku različno obarvajo je tudi mit podoba neke resni-ce v kateri odseva misel z različnih kon-cev svetalaquo (plutarh izida in oziris 20) o moja slovenija vsa mala najmanjša na svetu Kljubuješ tvoj mali človek narod tolikokrat teptan uničevan krvav hellip še je tu iz nedoumljive pradavni-ne ta mala klena skupinica reže morje neskončnega časa in prostora in burka valove reže svoje zgodovinske brazde in trga ječi kolne a vztraja in zmaguje se ohranja o veliki imperialistični sosedi mogočni angleži osvojevalci Francozi revolucionarji zmagovalci germani samooklicana visoka rasa še smo tu in

kakor je Bog hodil pred izraelci tako so pred nami hodili martin Krpan peter Klepec škopnek Bedanc gozdni mož

žal žena divja jaga perkman-dlc torka Kralj matjaž

ndash miti in legende imeli smo svo-

je bogove daž bog

ndash bog sonca in plo-dnosti je po-skrbel za po-tom-

stvo in optimi-

zem lada ndash pomlad

mladost le-pota in ljubezen

perunstrelbog je delal grom dež plodnost

in gospodaril vesolju volos veles ndash bog živine pašnikov plodnosti vesna ndash bogi-nja pomladi bujnosti in mladosti vodan ndash bog voda rek in morij pa tudi morana ndash boginja smrti in zime triglav ndash vladar nebes zemlje in podzemlja svetlobe in teme še smo tu ndash navkljub raquonamrslaquo mali slovencelj zaverovan v svoje bogo-ve mite in zgodovino ki ga edina ohra-nja o množične požrešne horde tujcev teptajoče skozi stoletja vse kar vam je napoti mi smo še vedno tu in bomo ta mali primorec Kranjec dolenjec šta-jerc prekmurec od trdega gorjana do mehkega ravninarj imamo ponos moč zgodovino vero in prihodnost imamo svoje kraljestvo imamo svoje ogledalo v preteklem času Knežji prestol ne samevaj več posedi svojega junaka na tron in zopet zakriči v svet raquoše smo tulaquo in naj odmev preko alp doni do ravnice in morja in naj ga slišijo naši mali ljudje in naj se zopet zavedo svojih korenin in ponosaraquoin zbudil se bo po večstoletnem spa-nju gora ga bo dala nazaj med ljudilaquo in

sedel bo tokrat na knežji kamen pote-gnil bo svoj meč in pokazal pot ljudem prerojeno videnje sveta bo kakor rahla meglica pokrilo to malo gorato deželico in zbudilo duha v ljudehvčasih tako rad zatisnem oči in razmi-šljam kaj opredeljuje raquomalegalaquo in kaj raquovelikegalaquo človeka in vedno pogosteje se mi dozdeva da smo pri vrednotenju ta dva pojma predrugačili raquovelikelaquo ljudi enačimo z gladiatorstvom in to tudi ter-jamo od njih da jih postavimo na piede-stal raquovelikihlaquo vrednot vse ostalo pa so drugi raquomalilaquo ljudje raquovsakdanjcilaquo Kdo pa so ti raquovelikilaquo ljudje Katere vrednote zastopajo to niso cankarjevci ndash borci ljubezni domače grude to niso Hugojevi nesrečniki to so superman spiderman kdo ve kakšen raquomanlaquo tajkun so ljudje najplitvejše plehke instant kulture ki na nek nepravi način predrugači nedol-žno čisto in naravno bit in oddaljuje od bistva človečnosti najhuje pa je da si sami popolnoma sami to počnemo in nižamo osebnostno in narodnostno rast in zavedanje polje kdo bo tebe ljubil mojcej oh mojcej slovenec sem mnogo jih je še nevsiljivih rahlo otožnih pa tako lepih ndash naših in še so tu in še bodo ohranjajmo jiho moj slovenec odpri srce in razum naj ti ozvezdje oriona znova pove svojo zgodbo o nečimrnosti in zahrbtnosti loči dobro od zla ne vdaj se strahu in ozkosti plani predrugači vznikni kakor fenikszapoj odo dobrim stvarem in takrat bo zbujen Kralj matjaž v tebi in spet bo vse dobroKo zvečer ležem se zavem da je vsako ljudstvo ustvarilo junake po svoji podo-bi slovenec tvoja podoba je brezhibnaBodi ponosen nanjo in ne menjaj je za poceni denar plehke ideje in rjovenje cirkuških levov klovnovin ko se zjutraj zbudim si želim slediti svoji podobi podobi tistega raquomalegalaquo slovenca ki je vztrajal do danesdaj Kralj matjaž spomni svoje ljudi na ponos čas je njih zbudi

Drago Miloševič

Kralj Matjaž

24

Ob sVetOVNem DNeVu lusKaVice

Rupnikova linija na Koroškem

Luskavica ndash svetovni zdravstveni izzivorganizacije bolnikov ndash v sloveniji je to društvo psoriatikov s sedežem v ma-riboru in številnimi podružnicami po vsej državi ndash od leta 2004 obeležujejo 29 oktober kot svetovni dan luskavice luskavica je pogosta bolezen kože ki običajno poteka kronično dolgotrajno njenega vzroka natačno ne poznamo vemo pa da ni nalezljiva pojavi se lahko pri komer koli in kadar koli v nasprotju s splošnim prepričanjem se navadno ne pojavlja družinsko običajno se kaže s pordelimi zadebeljenimi s srebrnka-stimi luskami pokritimi od okolišnje zdrave kože ostro omejenimi spremem-bami najpogosteje prizadene kožo nad komolci koleni križem in v zatilnem delu lasišča pri večini bolnikov poteka na manjši površini spremembe lahko obsegajo tudi velike površine kože in včasih močno srbijo luskavica se lahko pokaže tudi na nohtih ali prizadene sklepe Bolnike z luskavico bolj ogrožajo srčno-žilne bolezni pri njih se pogosteje pojavljajo debelost sladkorna bolezen depresija visok krvni tlak kajenje in alkoholizemBolniki s kroničnimi boleznimi kože se pogosto srečujejo s strahom in ne-razumevanjem svoje okolice zaradi presenečenih ali celo zgroženih pogle-dov okolice skušajo kožne spremembe prikriti včasih pa se celo popolnoma umaknejo iz družabnega življenja

dermatologi imamo danes na voljo več različnih učinkovitih in varnih zdravil s katerimi lahko obvladamo ali močno olajšamo skoraj vse oblike luskavice lokalna terapija ndash kreme in mazila ndash še zdaleč niso edina zdravila ki so na voljo poleg fototerapije to je obsevanja z ultravijoličnimi žarki lahko dermatolog pri bolnikih s težavno ali obsežno lu-skavico ki prizadene npr več kot 10 telesne površine predpiše zdravljenje s tabletami ali biološkimi zdravili ki se uporabljajo v obliki injekcijv sloveniji so na voljo praktično vse oblike zdravljenja luskavice kot jih po-

znajo drugje po svetu in dostopne so vsem bolnikom ki jih potrebujejo zato želimo da bi dogodki kot je svetovni dan luskavice pomagali informirati tiste bolnike ki bi morda potrebovali učinkovitejše zdravljenje pa ne vedo da obstaja in pa splošno javnost ki bi morala poznati to pogosto bolezen in jo sprejemati z razumevanjem

Vesna Tlaker Žunter dr med zdravnica specialistka dermatovenerologije dermatovenerološka klinika univerzitetni klinični center ljubljana

sTanje juGoslavije po leTu 1920

če želimo dobiti celovito podobo rupnikove linije se moramo vrniti v preteklost ko je bila gradnja neke obrambne linije le ideja v

glavah takratnih generalov in politikov slovence je prihodnost po prvi svetovni vojni čakala v skupni državi slovencev Hrvatov in srbov oz kasneje v Kraljevini jugoslaviji slednja je imela po svojem nastanku leta

1918 veliko notranjih kot tudi zunanjih sovražnikov tukaj lahko izpostavimo predvsem odnose z italijo ki je zaradi londonskega sporazuma podpisanega leta 1915 zahtevala velik del istre z rapalsko pogodbo leta 1920

je nastala istoimenska meja ki pa je potekala globoko na slovenskem ozemlju to pa je odnose med državama znatno poslabšalo mussolini je v času pred aprilsko voj-no večkrat sam nameraval napasti jugoslavijo a je pre-

25

vladalo mnenje da je naša vojska premočna v nekakšno zaščito pred morebitnim napadom z Balkana so v italiji leta 1932 začeli graditi obrambno linijo bunkerjev znano kot alpski zid (it vallo alpino) zaradi tega je jugo-slovanska vlada dokončno ocenila da italija predstavlja resno grožnjo leta 1935 je bilo odločeno da se ob za-hodni meji zgradi nekakšna lsaquoproti linijarsaquo ki naj bi ščitila pred napadom italije in omo-gočila mobilizacijo vojske in civilnega prebivalstva v notranjosti za nadzor nad gradnjo so leta 1938 v ljubl-jani ustanovili štab utrjevanja za poveljnika pa je bil dolo-čen general leon rupnik po njem je linija dobila tudi ime

Gradnja bunkerjev se

preseli na ŠTajersko in koroŠko gradnja bunkerjev na za-hodnem delu slovenije ob rapalski meji je potekala hitro gradbišča pa je ustavil anschluss marca 1938 se je avstrija priključila nacistični nemčiji to je za jugoslavijo pomenilo dodatno grožnjo

že leta 1939 je bilo odločeno da se gradbeni stroji pre-maknejo ob severno mejo tako je nastal šesti odsek rupnikove linije ki poteka med črno na Koroškem in markovci pri ptuju do leta 1941 so na Koroškem postavi-li nekaj manj kot 100 bunker-jev ki so razporejeni vzdolž reke meže linija pa je bila za težjo prehodnost nasprotnika dodatno utrjena tudi s strel-skimi jarki protitankovskimi ovirami in z ovirami ob želez-niški progi v črni je bilo po vojaški označitvi postavljenih 11 bunkerjev našla nisva 3 lah-ko so uničeni ali pa prekriti z zemljo 6 april 1941 v jutranjih urah 6 aprila 1941 se je začelo zares nemška

letala so preletela dravograd avstrijsko stran meje pa je za-sedla nemška vojska (1 gor-ska in 79 pehotna divizija) Bunkerje na desnem bregu drave in meže pa so zasedli graničarji orožniki vojaki in nekaj rezervistov ndash vsega sku-paj nekaj čez 100 branilcev do 10 aprila so nemci osvojili

celotno mežiško dolino naj-večji odpor iz bunkerjev je bil ustvarjen v dravogradu kjer jih je bilo v borbah tudi nekaj poškodovanih skozi ravne je okupator prešel neovirano spet pa je naletel na manjšo oviro na prevaljah in kasneje v mežici v črni prav tako ni prišlo do večjih spopadov rupnikova linija se je izkazala za neučinkovito saj ni doseg-la svojega namena ndash zadržati napadalca ampak na to je vplivalo veliko dejavnikov predvsem gre izpostaviti da je jugoslovanska vojska praktično razpadla že pred vojno in zaradi tega bunkerji niso bili zasedeni kot je bilo načrtovano

celotno rupnikovo linijo na Koroškem lahko pogledate na avtorski spletni strani www

rupnikovalinija-koroškaconr

B1 ndash marholčeva rida B2 ndash jakob B3 ndash polena ndash orešnikov bun-ker B4 ndash pustnikov bunker B5 ndash starijev pruh B6 ndash center B7 ndash Balinišče

B8 ndash Kajžarjev bunker B9 ndash Kablex B10 ndash ob meži B11 ndash čistilna naprava B12 ndash torčeva rida B13 ndash štrikar ndash v gozdu B14 ndash štrikar ndash pri hiši B15 ndash meja B16 ndash poljana ndash v gozdu seZnaM ŠTevila bun-kerjev po občinaH na koroŠkeM A ndash OBČINA ČRNA NA KO-ROŠKEMnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeB ndash OBČINA MEŽICAnašla vseh 16 bunkerjevC ndash OBČINA PREVALJEnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeE ndash OBČINA DRAVOGRADnašla 38 bunkerjev

viri- aprilska vojna Wikipedija prosta enciklopedija- miloš Habrnaacutel rupnikova črta in druge jugoslovanske utrdbe iz obdobja 1926-1941 2005 pripravila davo in stanko mihev

SODELOVANJE S STARŠI

Starši imajo pri vzgoji svojih ot-rok bistveno vlogo To velja tako za vzgojo doma kakor tudi za vzgojo v vrtcu Prav zaradi tega je povezovanje in sodelovanje vrtca s starši ključnega pomena Obojim omogoča lažje zaznavan-ja otrokovih potreb želja in ob-čutij Z namenom okrepitve tega odnosa v vrtcu organiziramo raz-lična sodelovanja in srečanja

Družinski izlet v kekčevo Deželo

V mesecu oktobru smo skozi mnoge dejavnosti spoznavali in doživljali Kekca in njegove pri-jatelje Odločili smo se da ga skupaj s starši tudi obiščemo Vso pot sta nas spremljala lepo vreme in dobra volja Med mo-gočnimi vršaci neokrnjene na-rave se skriva Kekčeva dežela kjer so nas pričakali junaki iz zgodb Popeljali so nas skozi pra-vljični svet kjer naša domišljija ni poznala meja V marsikaterem odraslem se je prebudil otrok Polni vtisov s pesmijo na ustih in

srečo na obrazu smo se vračali domov

Kekec in njegovi junaki so v otroških srcih pustili močan pe-čat Še vedno (po dveh mesecih) radi prepevajo Kekčeve pesmi se igrajo igre vlog rišejo junake hellip Posneli smo tudi svoj Kekčev film na katerega smo zelo po-nosni

Hvala starši ker ste si vzeli čas za svojega otroka in mu omogo-čili nepozabno doživetje

Ps Na sprehodih pogosto pre-pevamo Kekčeve pesmi Postojte poglejte nas pogumne vesele otroke Mogoče boste v sebi prebudili spomin na brezskrbno otroštvo

obiskal nas je Galov ATA LOVEC

Na srčno željo Gala in v predhodnem dogovoru z njegovim očetom nas je le-ta v vlogi lovca obiskal v vrtcu Oblečen v zeleno-rjava

oblačila s klobukom na glavi daljnogledom nahrbtnikom slikami živali lovskimi trofejami je vstopil v igralnico Otrokom je na privlačen zanimiv in poučen način predstavil vlogo lovca Otroci so ga z zanimanjem poslušali Skupaj smo se odpravili na sprehod do opazovalnice in krmišča katerega smo napolnili z jabolki koruzo korenjem in senom Seznanil nas je z živalmi ki živijo v našem gozdu in kako se pripravljajo na zimo

Hvala ata Mitja za poučno do-poldne Pri otrocih si razblinil mit da lovci streljajo in ubijajo živali ter rešujejo Rdečo kapico

zdaj vejo da lovci poznajo vse vrste živali jih krmijo in skrbijo zanje se družijo v lovski družini podobno kot mi v vrtcu obožu-jejo naravo fotografirajo živali se neopazno v zeleno-rjavi obleki sprehajajo po gozdu in z dalj-nogledom opazujejo živali

tanja bivšek

POZIV STARŠEM ZA ODDAJO VLOGE ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA ZA KOLEDARSKO LETO 2013v mesecu decembru morajo vsi starši ki imajo otroke vključene v vrtec ponovno oddati vlogo za določitev znižanega plačila vrtca za naslednje koledarsko leto 2013 dosedanje odločbe o znižanem plačilu se namreč s koncem decembra 2012 iztečejo in s tem prenehajo biti pravna podlaga za izstavitev računov v naslednjem letu

vlogo na predpisanem obrazcu starši oddajo na pristojnem centru za socialno delo za pravočasno vložene vloge za katere se bo izdala odločba z veljavnostjo 1 1 do 31 12 2013 se bodo štele le tiste ki bodo vložene do konca meseca decembra 2012 V skladu z 32 členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev namreč upravičencu pripada znižano plačilo vrtca od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge

starši bodite pozorni tudi pri datumih za uveljavitev otroškega dodatka in šolske prehraneBarbara prevorčič

27

NEPALraquoNepal je tu da bi te spremeNil Ne pa da bi ti Njegalaquo ta misel legeNde sloveNskega alpiNizma Nejca zaplotNika še kako drži saj te dežela resNičNo spremeNi medtem ko je ti Niti Ne moreš Niti Ne želiš ko jo eNkrat obiščeš te vedNo zNova iN zNova vleče Nazaj

Federativna demokratična republika Nepal kot se glasi uradni naziv države je v vseh pogledih posebna država Do-movina utemeljitelja budizma Siddhar-te Gautame varno skrita pod mogočni-mi in silno skrivnostnimi himalajskimi vrhovi med katerimi še vedno živi mit nikoli fotografiranega jetija ter never-jeten spekter geografskih kulturnih bioloških in religijskih raznolikosti ki so tako zelo vplivale na dojemanje za-hodnega sveta da je le-ta Nepal včasih imenoval kar Pravljična dežela Dežela bogov ali celo Šangri-La nikoli odkriti mistično-magični raj

Na življenje v edini uradni hinduistični državi na svetu je vedno vplivala njena specifična geografija ndash topografsko gledano leži najvišja točka Nepala 8848 metrov nad morjem najnižja pa le 61 metrov nad morjem ndash a so jo njegovi vladarji praviloma hote ali nehote izkoriščali v povsem

druge namene kot za ekonomski razvoj Dežela obdana z zastrašujočima sosedama Indijo na jugu in Kitajsko na severu in v kateri se sedaj močno večinski hinduizem vidno in mirno prepleta z manjšinskim budizmom pri čemer sta jasno vidna tudi vpliva domače nevarske in sosednje tibetanske kulture je skozi zgodovino sicer presenetljivo uspešno odbijala pritiske tako severne kot južne sosede a so njen razvoj zavrle notranje zdrahe revolucije in revolti Cena notranjih bojev pa je visoka Nepal dandanes spada med najrevnejše države sveta

Nepal je najbolj poznan prav po svojih mogočnih osemtisočakih zato verjetno ni nič čudnega da ga nekateri imenujejo Dežela v kraljestvu gora V Nepalu je kar osem od desetih najvišjih in najzahtevnejših gora na našem plane-tu vključno z najvišjo Mount Everest

Kljub temu da kar 80 odstotkov

nepalskega površja prekriva Himalaja pa se 50 kilometrov južno od nje večni sneg in led srečata z vročino in pragozdovi Kot bi prišli v novo deželo Kontrast je očiten in skoraj zmede človeka ko se en dan spogleduje z najvišjimi vrhovi sveta naslednji dan pa ga pričaka ravnina riževa polja in džungelski pas južnega Nepala Prav ta raznolikost daje pestrost tej deželi in zaradi tega ponuja široko paleto rastlinstva in živalstva Od himalajskega goveda (jakov) leopardov tigrov nosorogov do slonov krokodilov antilop opic hellip Z namenom da omogoči preživetje številnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst je nepalska vlada ustanovila štiri rezervate ndash Čitvan Sagarmatha Langtang in jezero Rara ki skupaj merijo več kot 3000 kvadratnih kilometrov

Nepalsko prebivalstvo je nepregle-dna množica ljudstev ki jim že stoletja

Mount EverestMolilni mlinčki

Budistični tempeljBoudhanath Stupa

Katmandu

Ama Dablam

28uspeva dokaj harmonično prebivati skupaj se prilagajati novim idejam vrednotam in prišlekom ki prihajajo od vsepovsod Po besedah mnogih ki so obiskali Nepal so Nepalci zlati ljudje To sem med obiskom Nepala občutila tudi sama Kljub pomanjka-nju in revščini so vedno nasmejani pripravljeni na pogovor in čakajoči na majhno pozornost mimoidočih Nji-hova prijaznost se iz mesta stopnjuje proti vedno višjim vasicam ob vznožjih osemtisočakov Višje ko greš bolj pri-jazni in iskreni so Neverjetna je hvale-žnost otrok ko jim podariš staro igračo svinčnik ali sladkarije

Nepalci so zelo vraževerni Tako hindujci kot budisti imajo svoje vraže in pravila ki se jih držijo in jih

spoštujejo Zanimivo je na primer da družina preden se vseli v nov dom prosi astrologa da določi najugodnejši datum vselitve Prav tako astrologi zaročencema določijo najprimernejši dan za poroko Predvsem strogo se držijo pravil v zvezi z vero Tako pred vhodom v tempelj ne smejo jesti in piti Pravilo ki se ga strogo držijo tudi turisti je da se mimo templjev in znamenj (čorteni maniji) vedno hodi le po levi strani prav tako pa se v smeri urinega kazalca vrtijo tudi molilni mlinčki

Zanimivo je da v popolnem sožitju uspevata dve tako različni verstvi Na eni strani budizem ki spoštuje vsa živa bitja

in deluje v sožitju z naravo na drugi strani pa raquokrvavilaquo hinduizem Vsaj tako se ti zdi ko opazuješ budistične molilne mlinčke ki jih poganja voda pisane molilne zastavice katerih molitve veter odnaša bogovom na drugi strani pa kr-vave daritve živali v hindujskih templjih Kljub tem daritvam pa imajo hindujci nekatere živali za svete in jih je prepove-dano ubijati

Krava je v Nepalu sveta z zakonom zaščitena žival Predstavlja boginjo La-ksmi ndash boginjo bogastva Kljub prome-tnemu kaosu ki vlada na katmandujskih ulicah ima krava vedno prednost Lahko se sprehaja po ulicah se ustavi sredi ceste ali uleže pred vhod v tempelj nihče je ne bo preganjal Sveta žival je tudi slon ker ima Ganeš ndash sin boga Šive

ndash slonovo glavo Ko gre slon po cesti se verni Nepalci dotikajo prahu na odtisu njegovih nog in si ga kot raquotikelaquo priti-skajo na čelo Svete živali pa so tudi bik opica in čmrlj

Poleg trekinga in alpinizma ki sta med turisti najbolj priljubljeni aktivnosti pa Nepal ponuja tudi vrsto drugih špor-tov in aktivnosti Vedno bolj popularni so rafting na rekah Kali Gandaki Bhote Kosi in drugih gorsko kolesarjenje vožnja z motorji bungee jumping in seveda džungelski safari v Kraljevem narodnem parku Čitvan

V Nepalu lahko vsakdo najde nekaj zase Ko potuješ po tej skrivnostni deže-li sprva sploh ne opaziš da spada med

najmanj razvite dežele našega planeta Naravne lepote mogočna arhitektura kulturna raznolikost in iskreni ljudje te tako prevzamejo da socialni položaj ljudi kar spregledaš

Ko sem pred tremi leti prvič obiskala Nepal se mi je zdelo da deželo kar dobro poznam saj sem videla nešteto diapozitivov in slišala mnogo zgodb ki mi jih je pripovedoval ati vsakokrat ko se je vrnil iz Nepala Pa sem se motila Ko sem prvič stopila na nepalska tla sem šele začela spoznavati to prekrasno deželo

Čeprav prvi vtisi niso bili ravno tako zelo krasni Prvi stik s Katmandujem glavnim mestom Nepala je bil zame rahlo šokanten Vsepovsod gneča smeti ki jih mečejo kar skozi okna na

ulico smrad hellip Po cestah ki si sicer niti ne zaslužijo imena ceste se sprehajajo krave krdela uličnih psov ljudje vozijo rikše avtomobili in motorji in to vse povprek Zmešnjava avtomobilov motorjev in rikš ki se ob neprestanem hupanju raquolovijolaquo po katmandujskih ulicah je neverjetna Zdi se da je edina obvezna oprema na avtomobilu delujoča hupa saj vozniki neprestano hupajo Zanimivo je tudi da mora na motorju imeti čelado samo voznik in to ne glede na to da po navadi vozijo s sabo več ljudi velikokrat kar cele družine

Po prihodu v Nepal smo prve tri dni preživeli v Katmanduju kjer smo uredili

Namche Bazar Nepalski otroci Patan - Hindujski tempelj

Sežiganje mrtvihSamostan v Tengbocheju Tabla Everest

29

in nakupili vse potrebno za treking Znamenitosti mesta si v tem času nismo uspeli ogledati saj so bile trgovinice in ulični prodajalci preveč prepričljivi s svojimi ponudbami in sem večino časa preživela na glavni turistični ulici Thamel ter barantala za nižje cene

Po treh dneh Katmanduja ko sem se ravno navadila na ljudi mestni utrip gužvo in me smeti in smrad niso več motili Katmandu pa je postajal vedno bolj zanimiv in privlačen smo se odpravili na treking Do Lukle ki je bila naše izhodišče za treking smo iz Katmanduja poleteli z letalom Jetstream 41 letalske družbe Yeti Airlines Med poletom ki je bil prav gotovo eden od vrhuncev tega potovanja sem prvič videla sedem- in osemtisočake med njimi tudi Everest Že iz zraka je bil videti mogočen Po izjemno zanimivem pristanku na najkrajši in najstrmejši pristajalni stezi kar sem jih kdaj videla smo v Lukli poiskali lodge kjer smo se dobili z našima nosačema Tekijem in Pembo Oba sta bila doma iz vasi ki je bila iz Lukle oddaljena dva dni hoje z delom nosačev pa sta služila denar za svoji družini

Treking pod Everest smo torej začeli v Lukli ki leži na nadmorski višini 2840 m Načrtovano je bilo da se prvi dan odpra-vimo do vasi Phakding do koder smo prispeli po približno dveh urah hoje Ker je bila pot ki nas je čakala naslednji dan veliko bolj strma in zahtevna smo se odločili da bomo nadaljevali Tako smo prvi dan prišli do vasi Monjo (2840 m nmv) kjer smo našli prijeten lodge v

katerem smo prespali Tu sem tudi ugo-tovila da je hrana v nepalskih vasicah veliko bolj okusna kot v katmandujskih restavracijah Drugi dan trekinga nas je čakala hoja do Namče Bazarja ki leži na nadmorski višini 3440 m Kmalu po za-četku hoje smo prišli do vstopa v Naci-onalni park Sagarmatha Tu smo morali pokazati karte in posebne treking potne liste V nadaljevanju poti smo prišli še do vojaške kontrole kjer se je postopek s kontrolo kart ponovil Po približno treh urah hoje smo prišli do Namče Bazarja vasi ki jo imenujejo tudi mesto Šerp Namče Bazar je glavno mesto in trgo-vsko središče regije Khumbu ki je ime dobila po istoimenskem ledeniku Po kosilu in kratkem počitku v lodgu smo se odpravili do samostana nad vasjo ki je sedaj preurejen v muzej V muzeju so razstavljeni predmeti ki jih po nepalskih vaseh še danes uporabljajo v vsakda-njem življenju Ogledati si je mogoče tudi slike in dokumentacijo o Mount Everestu ter fotografije Šerp ki so osvo-jile Everest Med njimi so našli tudi sliki Ang Dorjeeja in Pasang Tenzinga ki sta bila leta 2000 z atijem in Davom na vrhu Everesta

Naslednji dan nas je čakala hoja do vasi Tengboche Ta del poti je bil eden izmed bolj zahtevnih saj se je že na začetku pot začela strmo spuščati in ker smo morali nekje pridobiti novih 600 višinskih metrov se je kar hitro začela strma pot navzgor Vse raquominus metrelaquo ki sem jih preklinjala na poti navzdol pozabim ko mi ati pokaže Ama Dablam Šesttisočak ki sta ga maja 1996

v severozahodni steni po prvenstveni smeri preplezala Vanja Furlan in Tomaž Humar za kar sta dobila najprestižnejše alpinistično priznanje ndash Zlati cepin Sicer pa meni osebno eden najlepših vrhov Hojo sta poleg strmine oteževali tudi vročina in vlaga ki ju na takšni višini nisem pričakovala Ves trud je bil poplačan ko sem končno prišla do cilja kjer nas je pričakal čudovit razgled na Lhotse in Everest Vas Tengboche leži na nadmorski višini 3860 m V vasi je glavni budistični samostan v Nepalu sicer pa eden najlepših na svetu Samostan je v devetdesetih letih pogorel zdaj pa je povsem obnovljen Imeli smo enkratno priložnost da smo lahko bili prisotni pri obredu Na začetku sta dva mlada meniha vernike poklicala k obredu s piskanjem na ogromni školjki Obred je bil zelo zanimiv večino časa zelo umirjen trije menihi so molili naprej ostali pa za njimi na trenutke pa je umirjenost zmotil močan udarec na gong igranje na piščalke in zvončke ter glasno petje Izredno zanimiva je bila tudi sama molilnica ki je bila poslikana z budističnimi podobami najbolj pa je izstopal ogromen pozlačen kip Bude Obisk samostana mi bo ostal v posebnem spominu tudi zato ker me je eden od menihov blagoslovil z rdečo vrvico okoli vratu ki je za zdravje in dolgo življenje ter rumeno ruto ndash kato za srečo

Pot nas je iz Tengbocheja vodila skozi vasi Deboche in Shomare do vasi Periche (4240 m nmv) Pot mimo prostranih travnikov in njiv mimo vasi

Barva za tike Kip Bude Nepalski otroci

30je bila iz dneva v dan bolj zanimiva Sončno vreme mogočne gore neverjetna pokrajina in iskreni ljudje so nam lepšali vsakdan na poti proti našemu cilju Molilne zastavice molilni mlinčki in čorteni so zbujali navdušenje nad preprostostjo budizma Otroci ki smo jih srečali na poti in jim podarjali kulije in stare igrače pa me še danes spravijo v dobro voljo ob spoznanju kako lahko malenkosti nekomu polepšajo življenje Ko smo prispeli v Periche smo najprej opazili spomenik iz nerjavečega jekla v obliki prerezanega stožca v notranjosti pa vrezana imena vseh ki so se do leta 2005 smrtno ponesrečili na Mount Everestu in okolici Takoj nam je v oko padlo ime atijevega prijatelja Marka Lihtenekarja ki se je po uspešno osvojenem vrhu Everesta 21 maja 2005 smrtno ponesrečil pri sestopu z gore

Četrti dan trekinga smo prispeli do vasi Dingboche (4358 m nmv) ki mi je v spominu ostala predvsem zaradi najbolj okusnih momotov ki sem jih jedla na potovanju po Nepalu Momo je tipična nepalska jed podobna našim cmokom Ponavadi so polnjeni z zelenjavo ali mesom in so lahko kuhani ali pečeni Postreženi so skupaj z različnimi pikantnimi omakami Postanek v Dingbocheju pa mi je poleg najboljših pečenih sirovo-tuninih momotov ostal v spominu tudi zaradi aklimatizacijske ture ki smo jo naredili Bila je sicer ena zahtevnejših aklimatizacij na trekingu vendar tudi ena lepših Vrh grebena ki smo si ga

zadali za aklimatizacijo nas je presenetil s čudovitim ledeniškim jezerom in Ama Dablamom ki se je dvigal nad njim Naslednji dan nas je čakal eden daljših kosov poti Do zadnje vasi pred končnim ciljem Kala Patarjem smo morali opraviti 700 višinskih metrov Pot nas je peljala po grebenu nad vasjo Periche in naprej do morene ledenika Khumbu mimo Thokle do vasi Lobuche (4910 m nmv) Po kratkem počitku v lodgu smo se odpravili na aklimatizacijo Pot nas je peljala mimo Italijanske piramide ndash mednarodnega observatorija in laboratorija do bližnjega grebena Z vrha grebena smo lepo videli pot proti vasi Gorak Shepp Kala Patar Italijansko piramido pred nami pa se je bohotil Nuptse Po vrnitvi v lodge sem kljub aklimatizaciji dobila svojo porcijo višinskih neprijetnosti Razbijanje v glavi se je kljub vztrajnemu preganjanju s tabletami nadaljevalo še dolgo v noč in mi kratilo prepotreben spanec

Vrhunec trekinga je bil vzpon na Kala Patar (5550 m nmv) Iz Lobuch smo se podali proti zadnji vasi Gorak Shepp in naprej proti vrhu Kala Patarja Vso pot smo tekmovali z meglo ki nam je vztraj-no sledila Višina je delala svoje noge so bile vedno težje dihanje pa je postajalo vedno težje Za spodbudo se nam je na poti razkril Everest Tokrat je bil res čisto blizu Hitro sem se ga nagledala in po-slikala saj ga je minuto zatem že zakrila megla Bolj kot smo se približevali vrhu bolj je sonce kurilo meglo in na vrhu nas je pričakal čudovit razgled Everest Lhotse Nuptse Pumo Ri ledeni slap le-

denik Khumbo hellip vse je tako ogromno mogočno in čudovito Občutek na vrhu je bil enkraten Po obveznem slikanju smo kar obsedeli in občudovali bele vrhove okoli nas Z vrha smo sestopili po drugi poti ker smo se namenili poiskati spominsko tablo Janezu Jegliču ndash Jo-hanu ki je leta 1997 omahnil z grebena Nuptseja po tem ko sta s Tomažem Hu-marjem preplezala prvenstveno smerPo doseženem cilju trekinga ndash osvojitvi Kala Patarja smo se naslednji dan iz Lobuch odpravili nazaj proti Namche Bazarju od koder smo zadnji dan trek-inga odšli do vasi kjer smo začeli ndash do Lukle V Lukli smo prespali nato pa takoj zgodaj zjutraj po slovesu od nosačev s prvim letalom poleteli v Katmandu Vrnitev v Katmandu je bila rahel šok Iz mirnega podeželja nazaj v gnečo in hrup Ker smo imeli le tri dni časa pred odhodom domov je bilo potrebno Katmandu seveda čim bolje izkoristiti in raziskati Katmandu je zaradi svoje čudovite arhitekture pod UNESCOvo zaščito Prvi dan smo se najprej odpeljali do mesta Patan kjer smo si ogledali Durbar Square ndash staro mestno jedro kjer so nekoč ustoličevali kralje in kjer živi boginja Kumari ki je žal nismo uspeli videti Smo pa v hindujskem templju bili priča daritvi koze hindujskim bogovom Po vrnitvi v center Katmanduja smo si šli ogledati največjo znamenitost Katmanduja ndash Boudhanath Stupa bolj poznano kot Budine oči Stupa ki je ena največjih na svetu je od leta 1979 na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine Prvi dan v Katman-

Sveti mož Vzletno pristajalna steza v Lukli Z atijem na vrhu Kala Patarja

31

duju po vrnitvi s trekinga smo zaključili z nazdravljanjem na uspešno izveden treking v restavraciji Rum Doodle kjer so leta 2000 praznovali svoj uspeh na Everestu tudi člani odprave Ski Everest 2000 Posebnost te restavracije je da vsi osvajalci Everesta dobijo svojo člansko kartico s katero lahko v restavraciji Rum Doodle jedo brezplačno

Naslednji dan smo si ogledali tempelj Pashupatinath ki je eden najpomemb-nejših Šivinih templjev na svetu Tempelj je v vzhodnem delu Katmanduja ob reki Bagmati Zraven templja ob reki se na-haja tudi nepalski Varanasi kjer zažigajo umrle pepel pa nato raztrosijo v reko Sam pogled na mrtveca ki gori ob reki

je sprva grozljiv a dlje časa kot opazuješ dogajanje bolj logično in normalno se zdi vse skupaj Bolj šokantno je kako sto metrov nižje otroci plavajo v reki ženske pa perejo posodo in oblačila V templju in njegovi okolici je polno sadhujev ndash hindujskih svetih mož ki meditirajo in za plačilo pozirajo turistom Po napor-nem ogledu templja Pashupatinath smo se z rikšami odpeljali do stupe Swo-yambhunath ki je starodaven religijski kompleks na vrhu hriba v zahodnem delu Katmanduja Stupa je turistom bolj znana pod imenom Opičji tempelj ker na SZ delu templja živijo svete opice S templja se razkriva čudovit pogled na Katmandu Zadnji dan v Nepalu je bil

rezerviran za še zadnje nakupe in odkri-vanje najboljših katmandujskih slaščic Vse od tehnične opreme do oblačil ndash ko se naučiš barantati je Katmandu raj za nakupovanje

Kljub katastrofalnemu prvemu vtisu me je Nepal očaral Zdaj sem končno ra-zumela atija in druge zakaj se venomer vračajo tja Kaj je tisto kar te v Nepalu tako prevzame je najlepše opisal ati ko se je leta 1999 prvič vrnil od tam raquoPo-polnoma drugačen način življenja Ljudje so tam pripravljeni pomagati Vse delajo počasi mirno z dobro voljo Čisti balzam za dušolaquo

Tadeja Oderlap

mežičarji po svetutokrat se bomo odpravili malo dlje No zelo daleč pravzapravNaš cilj je država ki je po velikosti druga Na svetu ndash s pisaNo mešaNico Narodov v velemestih ki se še vedNo širijo Na drugi straNi pa z ogromNimi polji zasejaNimi s pšeNico iN koruzo s trgovskimi ceNtri ki so prava mala mesteca iN NeskoNčNimi ravNimi cestami po katerih Nihče Ne vozi prehitro jezera iN jezerca so posuta po deželi ki v svoji NotraNjosti skriva zaloge Nafte Na dveh straNeh državo obdaja širNo morje deli pa visoka gorska veriga če vam Naštejem še medvedi iN hokej javorov list iNdijaNci iN zlatokopi je bilo Namigov dovolj da ste ugaNili kam smo NameNjeNi ida paradiž

Kdo ste in kje živiteSem Franc Potočnik in živim v Kanadi v provinci Alberta v njenem glavnem mestu Edmonton

Kako dolgo ste že tam in zakaj ste tja odšli

V Kanadi živim že 46 let Iz Mežice sem odšel raquos tre-buhom za kruhomlaquo nekaj časa preživel v Nemčiji in Franciji potem pa sem bil odločen oditi nekam dlje Avstralija ali Kanada sta bili dve možnosti ndash in

ker je ladja proti Kanadi odplula prej sem se pač vkrcal nanjo

V čem se nov kraj in vaše zdajšnje življenje najbolj razlikujeta od tistega prej

Edmonton je milijonsko mesto v katerem v sožitju prebivajo ljudje vseh narodnosti Tu ima človek veliko možnosti za zaposlitev ndash nemalo ljudi ima dve celo tri različne službe Nekatere vsak dan druge morda dva- trikrat na teden po nekaj

ur Pač glede na potrebe in želje po recimo nakupu hiše ali česa drugega Življenje v Edmontonu zaradi takih možnosti zaenkrat ni predrago tudi prihodnosti se ne bojimoZimske temperature so tu precej nižje kot doma (Do -25 stopinj celzija otroci še redno hodijo v šolo) Je pa mraz suh tako da kepe sploh ne moreš narediti ker je tudi sneg tako suh da se ne sprime Tako je pozimi poleti so pa največja nadloga komarji

ki najdejo odlične pogoje za razvoj v vseh mlakah in jezerih

Kaj vam je tam najbolj všečVšeč mi je pokrajina narava Rad hodim kampirat ob jezera uživam v ribolovu Na razpolago je tudi veliko športnih objektov tako da vsak najde kaj po svojem okusu

Kaj najbolj pogrešatePogrešam Mežico in življenje v njej kakršno

32

sem poznal v mladosti

Kako pogosto se vračateprihajate na obisk v domovino

Domov pridem vsaki dve ali tri leta Vesel sem da sem v svoj rojstni kraj uspel pripeljati tudi svoja dva otroka (ki sta nekaj časa v Mežici obiskovala osnovno šolo oz vrtec) z

družinama da so tudi oni spoznali prelepo Koroško in Slovenijo

Kako vidite Mežico ko pridete domov

Po 46 letih odkar sem zapustil Mežico se počutim malo tujega Mnogih znancev več ni tudi življenje teče drugače Manj je sproščenega druženja

Živi blizu vas še kaj SlovencevKorošcev Se srečujete

Tukaj je precej Slovencev pogosto se srečujemo ndash na kavici ali na prireditvah

v letos odprtem novem Slovensko ndash kanadskem kulturnem centru ki se lahko pohvali s plesno dvorano za 300 ljudi knjižnico kapelico in sobo za srečanja Do lani smo se dobivali v leta 1967 zgrajenem domu ki so ga zaradi gradnje ceste podrliKorošcev pa skoraj ni več

le dve družini drugi so na žalost pomrli

Ali v trgovinah najdete tudi kakšne izdelke iz Slovenije

V Edmontonu smo že pred leti našli italijansko trgovino kjer dobimo tudi slovenske izdelke malinovec kavo barcaffe Radensko ribe nudeljčke skoraj vse

Kaj vedno odnesete s seboj ko se vračate z obiska v domovini

Ob povratku s seboj odnesemo CD-je s slovensko glasbo slovenske knjige pa tudi

kakšno flašo šnopsa

Tipična jed pijača kakšen poseben običaj v novi deželi

Kanadska specialiteta je goveji steak na ražnju pečena koruza in krompir tudi piščančje perutničke lahko dobiš na vsakem koraku ndash pripravljene na tisoč in en način od običajno spečenih do

raquohot chicken wingslaquo ki so izdatno začinjene Pijača je whisky pa morda še za Slovence neobičajna kombinacija pivo z dodatkom clamato juice (to je mešanica sokov neke školjke paradižnika in zelene) Tudi običaja da ti v lokalu kavo za ceno ene dotakajo tako dolgo da prazno skodelico obrneš v Sloveniji ni Ali pa prijaznost ko poleti takoj ko sedeš na mizo brezplačno dobiš vrček s prijetno hladno vodoObičaj da se največji

dnevni obrok postreže ob šestih zvečer (kar menda z novim delovnim časom vse bolj prihaja v navado tudi v Sloveniji) je pa kriv da se prepogosto kile kar kopičijoZaradi temperatur ki pozimi sežejo tudi do -30 stopinj celzija si lahko privoščimo ribolov na zaledenelih jezerih ndash na led zapelješ z avtom izvrtaš luknjo čez to luknjo postaviš šotor in nato v zavetrju čakaš da bo riba prijela Zanimiva izkušnja ndash če le led ne prične pokati

Poslušate slovensko glasbo Katero

V živo zelo rad poslušam Radio veseljak pa CD-je s slovensko glasbo Seveda je pa No1 še vedno Avsenik

Bi sami dodali kakšno zanimivost misel sporočilo

Pregovor raquoPovsod je lepo doma je najlepšelaquo je dobil v šestinštiridesetih letih poseben pomen Moj dom bo vedno Mežica a dom je s tem ko mi je dala kruh ko so tu zrasli moji otroci in rasejo moji vnuki postala tudi Kanada Zato ko sem tu se prav vsak dan spomnim na Mežico Ko pa pridem domov na obisk se mi kmalu prične tožiti po vnukih in kanadskem vsakdanjiku A tako razpeti med dva doma s(m)o najbrž vsi ki živijoživimo v tujini Šele z oddaljenostjo pričneš ceniti tisto kar je zares pomembno

POPRAVEKNa žalost nam jo je v prejšnji številki Šumca zagodel tiskarski škrat V članku raquoO ribičih in ribištvulaquo je v stavku V eni jeseni dobijo povprečno 120000 ndash 150000 iker iz njih pa pride 80 90 v dobrem letu tudi 100 mladic izpustil nekaj ničel Pravilno je seveda da v enem letu iz iker dobijo od 80000 90000 v dobrem letu tudi 100000 mladic Šele tako je jasna pohvala da je to odstotkovno zelo uspešno Ida Paradiž

33

Letos je izšla knjiga Marjete Žebovec Slovenski književniki rojeni od leta 1930 do leta 1935 v katerih je poleg najpomembnejših slovenskih literarnih ustvarjalcev svoje zaslužno mesto zase-del tudi Marijan kar kaže na to da je v tovrstnem kulturnem segmentu pustil neizbrisen pečat Pomembno je njegovo delo s področja natančnega poznavanje kratkih japonskih pesniških oblik ime-novanih haiku Je torej pesnik pisatelj poleg tega tudi izumitelj vsekakor pa človek tisočerih interesov Je ustanovitelj skupine Literarno gledališče Treska ki je prineslo svež veter kulture v naš mali kraj in ki to poslanstvo uspešno opravlja še danes ndash čeprav brez Marijana Na nje-govo pobudo za začeli izdajati literarni

list Šumc predhodnika časopisa ki ga trenutno držite v rokah O svojem živl-jenju govori globoko iskreno zato je po-govor z njim pristen in nepozaben Manj sva klepetala o haikujih in njegovem literarnem ustvarjanju saj mi je dejal raquoO tem si lahko sama prebereš v mojih knjigah To lahko vsak Jaz ti bom pove-dal nekaj česar ne moreš prebrati nikjer veljalaquo Velja In sva klepetala o njego-vem zanimivem življenju o nepozabnih dogodivščinah O drobnih utrinkih in zgodbah ki so se dogodili nekje nekoč

Ne mara nizanja suhoparnih podatkov Življenje se namreč piše še kje drugje Da je bil precej razigran fant da se je celo rad pretepal sem izvedela Upornik torej Da je opravljal vrsto zanimivih poklicev In rešil nekaj življenj Slednje je morda bolj pomembno kot kar koli dru-gega Kar misli tudi Marijan sam In mi že nariše svoj izum Ki je bil celo patentiran Gospod Marijan kje naj začneva Mogoče od tistega trenutka dalje ko ste prišli v Mežico

Hja vselej je treba začeti od začetka To upoštevam pri vsem kar delam tudi pri svojih izumih Pravim da je treba začeti pri Grkih in Rimljanih prebrati knjige o

njih Vse pravzaprav že obstaja le po-novno je treba nekje začeti to obuditi Pa o izumih malo pozneje

Torej ndash začniva od začetka Kako vas je privedla pot na Koroško

Veš rad sem se pretepal Želeli so se me znebiti ndash oziroma hoteli so da se po-boljšam zato so me poslali v Mežico Ko sem prišel sem bil star 14 let Oče se je dogovoril z dimnikarjem Magdičem ki je videl da sem sposoben da znam po-

metati dimnike In to sem nato počel po vsej Koroški V Črni v Rudarjevem je bilo veliko hiš imeli so me zelo radi še po-sebno ženske Čez nekaj časa me je pus-til kar samega sam sem lahko računal in pobiral denar Takrat sem stanoval na Poleni Spominjam se da se mi je enkrat zlomila žica na dimnikarski palici Na Glančniku so to znali zvariti a mojster je bil jezen Udaril me je z zlomljeno palico in pobral ves denar Jaz pa sem prav tako jezen šel za njim hellip

Torej kot dimnikar ste bili samouk Za kakšen poklic pa ste se šolali

V Sveti Trojici kjer sem odraščal ndash sicer sem se rodil v Zagrebu kjer so delali

moji starši ndash sem obiskoval osnovno šolo končal sem jo v Mežici Nato sem obiskoval rudarsko šolo v Trbovljah A sem se kmalu stepel z vzgojiteljem Uf ni bilo lahko ta je bil trener boksa hellip Skratka decembra 1959 sem se vrnil v Mežico Veš takrat sem izumil postopek za reševanje potapljajočih se ljudi Ne-kega dne sem šel v kino spominjam se da je bila Meža bela od peska Prišel sem do mostu in videl kako dva skačeta v vodi Ker je bila Meža tako bela nisem videl otroka ki se je utapljal Moška sta

O tistih drobnih stvareh ki jih ne moreš prebrati v knjigah hellip

marijan mauko je vsekakor svojevrstno zaznamoval koroški pa tudi slovenski kulturni prostor poleg objav v različnih publikacijah je izdal več knjig ndash pesniških zbirk in strokovnih del o literarni teoriji

34ga poskušala spraviti na kopno pa jima ni uspevalo zaradi visokega zida Ko se jima je končno posrečilo sem iz ust otro-ka izsesal zrak nesnago naplavine pe-sek To sem storil dvakrat hellip in otrok je prišel k sebi To je bila svojevrstna meto-da za tisti čas vsi so namreč počeli ravno obratno pihali zrak v usta Veš si izumi-telj ali pa nisi Tretje poti ni Nato sem se odpravil naprej v gostilno Naročil sem si raquokavbojcalaquo (tj malinovec in žganje) da sem si izplaknil usta polna peska

Nepozabna izkušnja rešili ste človeško življenje

Da to je bilo prvič Nekoč pa je bilo v Velenju bil sem na udarniškem delu Jaz brat in dva Trojičana Z njima sem se največkrat stepel hahaha Nekaj smo si celo v sorodu a to ni pomembno pomembno je le da smo se imeli lepo Skratka videli smo nosečnico ki je hodila po pomolu iz debla naenkrat je padla v vodo Bil sem dober plavalec pripeljal sem jo na kopno Vzdignil sem jo bila je težka morali so mu priskočili na pomoč To je bilo drugič da sem rešil življenje

Bili ste torej dober plavalec Ste se ukvarjali še s katerim športom

Da predvsem z alpinizmom Bil sem tudi dober akrobat na kolesu Ah s šolo pa nisem imel toliko sreče Moral sem jo začasno zapustiti ko sem zbolel za osteomielitisom (tj vnetje kostnega mozga) Na Ptuju so mi dajali opij Vsi so mislili da bom umrl Če sem se zasmejal sem takoj padel v nezavest A na koncu smo se vendarle vsi smejali Izboljšalo se je po več kot desetih injekcijah Spo-minjam se da se je prijatelj očeta ki me je obiskal v bolnici zadrl raquoBi rad bil narkomanlaquo Hahaha a prebolel sem abstinenco Po bolezni pa sem bil tako šibak da nisem mogel vzdigniti 30 kilo-gramov barve Takrat so restavrirali cer-kev pri Trojici najeli so me da sem nosil kipe moj dedek je bil namreč cerkveni pleskar

Ste opravljali še katero drugo delo poleg tega da ste bili pozneje rudar in varilec

Da nosil sem pošto zaposlili so me za dva meseca Delal sem tudi v Mariboru

na upravi cest bil sem glavni skladiščnik A sem pustil službo ker nisem smel biti več v nabavi Poleg tega pa mi je sonce preveč sijalo v pisarno vzeli so mi celo tajnico Veš ni bilo dobro Nato sem šel k vojakom Za sabo imate mnogo izkušenj z različnih področjih Lahko bi rekli da vam je pri vsem pomagala zdrava pamet hellip

Da vedno sem bil jezen ker ni bilo koga da bi uredil kakšno stvar Pa mi je nekoč dejal dober res dober prijatelj raquoNaredi samlaquo Takrat sem si rekel da raquogliha vkup štrikalaquo Razumel me je In mi dal vedeti da moram poskušati ustvarjati izumljati Zame so Švicarji dober narod Ker ne mislijo da so pametni ampak ker nekaj poskušajo narediti

Kot ste vselej poskušali vi hellip Pa veliko ušes ni bilo pripravljenih prisluhniti vašim idejam A roko na srce s po-ezijo je bilo drugače Ste vsekakor uveljavljeni slovenski pesnik pojavl-jate se v mnogih strokovnih študijah predvsem zaradi haikujev Kdaj pa ste napisali svojo prvo pesem

Lahko ti jo zrecitiram če želiš Ščinkavec ptiček lepi je bil in nas je vse razveselilHahaha to je moja prva pesem iz osnov-ne šole Še danes jo znam na pamet

Zelo lepo Kdaj pa ste se navdušili nad haikuji

Haikuje poznam že od ranega otroštva Moja mama je bila pesnica ljubiteljska

igralka in režiserka če omenim je po vojni režirala Prešernovo Železno cesto Oče je prebarval lokomotivo jaz pa sem bil strojevodja s piščalko A da ne zaidem preveč in se vrnem k haikujem ndash veš Slovenci smo imeli že v stari Ju-goslaviji pregled japonske književnosti hellip Poskusil sem nekaj novega Vse o tem si lahko prebereš je zapisano Po-vedal ti bom kaj drugega

Torej ndash povejte mi kaj več o vaših izumih

Veliko sem krmaril okrog po svetu Veliko sem se naučil V Uradnem listu Republike Slovenije (512006) je bil patentiran moj izum za proizvajanje najbolj čiste energije na svetu gre za metodo s stisnjenim zrakom Ja izum je bil patentiran a tega nihče ni pripravljen uresničiti

Zaenkrat gospod Marijan Morda pa nekoč bo vendarle znal kdo prisluhniti in bo v tem videl potencial morda prihodnost za človeštvo Pomembno je da nikoli ne odnehate in da ostanete tako izvirni iznajdljivi edinstveni polni volje ustvarjalnosti in idej

Vsekakor

Hvala za vaše iskrene in zanimive utrinke

In bil je čas da zaključiva najin klepet In bo čas ko bom spet stekla čez travnik k Marijanu na pogovor

Nina Petek

35

na pragu najbolj čarobnega ndash in tudi vraževernega meseca v letu ndash je dlg treska mežica 1122012 v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer ob treski z naslovom vraževerje sveta avtor večera lovro vreš je na kratko predstavil istoimensko knjigo etnologa damjana j ovseca ukvarjali pa smo

se predvsem z vprašanji kot so zakaj trkamo na les Kako zacoprati fanta Katera števila so srečna Kako odvrniti nesrečo če razbijemo ogledalo zakaj dimnikarji prinašajo srečo če ste prireditev zamudili vse odgovore najdete v omenjeni knjigi

večer je glasbeno dopolnil domen

vreš kot bralci pa so nastopili nina vogel martin perčič lovro vreš in ajda vasle člani društva so pripravili tudi tradicionalni mali adventni bazar z drobnimi darilci in voščilnicami po simboličnih cenah

Ajda Vasle

leva fotografija stojita domen in lovro vreš sedijo marijan mauko ajda vasle martin perčič in nina vogel desna fotografija utrinek z bazarja (avtorica dorica vasle)

VRAŽEVERJE SVETA Večer Ob tresKi

19 oktobra 2012 je društvo literarno gledališče treska mežica v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer o prvem slovenskem blaženem škofu antonu martinu slomšku ponavadi se njegovi biografi največ ukvarjajo z njegovim narodnobuditeljskim in dušnopastirskim delom tokratni večer

pa se je osredotočil na njegovo manj znano in raziskovano poezijo ki jo je avtor večera peter peruzzi prepletel z znano slomškovo pridigo svoj jezik je treba spoštovati

na prireditvi je sodelovalo tudi kulturno pevsko društvo sv lenart s plata pod vodstvom zborovodkinje

Klavdije Freidl prepevali so uglasbene ponarodele slomškove pesmi za katere se pogosto zmotno misli da so ljudske

Besedilo so brali člani dlg treska mežica erika žagar dorica vasle lovro vreš in ajda vasle

Ajda Vasle

leva fotografija pevci zbora sv lenart s plata desna fotografija lovro vreš erika žagar dorica vasle ajda vasle (avtor štefan erjavc)

SVOJ JEZIK JE TREBA SPOŠTOVATI ndash Večer ob treski o blaženem Antonu Martinu Slomšku

36

37

vzrok za nastanek te zvrsti njegovega slikarskega opusa je tesno povezan z njegovo življenjsko zgodbo odraščal je v rudarski družini in že v otroških letih v globinah podzemnih rovov odkrival ndash ne le teme in nevarnosti ndash temveč tudi svetlobo in predvsem čarobni svet barv in likov ki jih je v tisočletjih izoblikovala naravamilan pečovnik je v rudniku opravljal delo nadzornika in že takrat je postal navdušen zbiralec mineralov in fosilov v njih je prepoznal skrivnosten preplet majhnega in velikega ndash mikrokozmosa in vesolja ndash vidnega in nevidnega Kot slikar svoje najljubše kamnine po svojem videnju in občutju projicira na platno likovno jih razdrobi poveča in jim šele naknadno s pomočjo svetlobnih odtenkov in posebnega nanosa barve vrne trdnost in obliko tako vidno in otipljivo ki zlahka odpira vrata v svet domišljije v svet čudovite igre teme in svetlobe barv likov in črt ob slikah milana pečovnika začutimo skrivnostni svet in delo narave tudi vsi tisti ki nam ni bilo dano videti in doživeti zakladov podzemnega svetasicer pa obsežen opus njegovih drugih slik izžareva lepoto koroške pokrajine ter čudovita tihožitja rož ki so ga spremljale na njegovih gorskih in smučarskih poteh pripovedujejo življenjsko zgodbo od otroštva do danes od sonca obsijanih pokrajin rož do medlega sija karbidovk s katerimi je pod zemljo odkrival čarobni svetsvojo umetniško nadarjenost je pokazal tudi pri obnavljanju fresk z izdajo koledarja z rudarskimi motivi napisal in izdal pa je tudi knjigo o svojem rojstnem kraju raquoHelena nekoč in daneslaquomilan pečovnik je svoje znanje dopolnjeval v likovni šoli mentorja ervina Kralja svoja spoznanja pa pogosto deli z drugimi likovniki s katerimi sodeluje na skupnih razstavah koroških likovnikov predvsem pa se s svojimi slikarskimi umetninami osebno predstavlja na samostojnih razstavahza popotnico ob razstavi za katero pravi da je njegova zadnja in prav zato postavljena v rudarski mežici je priložil zelo staro rudarsko pesem zapisano okrog leta 1870 ženske knapice so jo pele na šihtu ko so prebirale svinčevo rudo ob malici in tudi doma Knapi pa kadar

so prišli v črno in se poveselili v gostilnah začeli so nekako tako

Lep in častit je ta knapovski stanod višjih gospodov obrajtan spoznančasti je vreden še gospod ga častiker mu žlahtnega blaga iz zemlje dobiTa knapič se v zemljo v nevarnost podatam strelja tam vrta ter rudo kopaOn dela on švica se prime ga potv nedeljo se umije je lep kot gospod

naj lepote iz podzemnega sveta očarajo tudi vas

Mirjam Lapanja

16 novemBra 2012 je Bila v narodnem domu mežica slovesna otvoritev razsta-ve sliK mineralov in Kamnin črnjansKega sliKarja milana pečovniKa poimenova-na raquolepote iz podzemnega svetalaquo

lePote IZ PoDZeMNeGa SVeta

38

VPIS IN PRODAJA

abonenti iz prejšnje sezone lahko svoje sedeže potrdijo do 05122012 pričetek vpisa za nove abonente poteka od objave v medijih pa do prve predstave oz do zasedbe mest prodaja abonmajev je v tem času v prostorih narodnega doma mežica ali preko spletne prodaje na wwwnarodnidommezicasi rezervacije so možne po telefonu 051 234 226 in preko elektronske pošte infonarodnidommezicasi

MGL LjubljanaLope de Vega VITEZ ČUDESigrajo gašper tič jure Henigman Boris ostanmilan štefe matej puc lotos vincenc šparovec jernej čampelj kg marko simčič kgtjaša železnik nika rozmantina potočnik (vskok) mojca Funkl Barbara ribnikar (alt) jure Kopušar kg v uprizoritvi nastopata statista Borislav Horvat in rok solje11 januar 2013

MGL LjubljanaNikolaj Vasiljevič Gogolj ŽENITEVigrajo jana zupančič Bernarda omantanja dimitrievska jožef ropoša sebastian cavazza gregor čušin jaka lah janez starina gaber K trseglav22 marec 2013

Šentjakobsko gledališče LjubljanaDario Fo UGRABITEV (politična komedija)igrajo silvija jovanovič Bojan vister mišo mićić gregor Hlupič jure orel grega usenik miha srdinšek david peterca gašper pavc tanja skrbinšek drago razboršekdragan remšk1 marec 2013

SLG CeljeRichard Bean KRUHigrajo vojko Belšak david čeh damjan m trbovc Blaž setnikar Branko završan Bojan umek aljoša Koltak19 april 2013

Prešernovo gledališče KRANJEnrico Luttmann SEN igrajo peter musevski vesna slapar matjaž višnar darja reichman Borut veselko vesna jevnikar miha rodman vesna pernarčič1 februar 2013

Prireditelj si pridržuje pravico do spremembe programov in do odpovedi v primeru premajhnega vpisa

CENA 65 euro v enem obroku cena predstave za izven je 17 euro 60 euro za upokojence dijake in študente

ponujamo tudi možnost obročnega odplačevanja

UGODNOSTI nižja cena vstopnic stalni sedež obveščanje o predstavah in prejemanje programa prireditev

V abonma je vključenih pet predstav slovenskih gledališč predstave se bodo začele v mesecu januarju 2013 in bodo trajale do aprila 2013

GLEDALIŠKI ABONMA za leto 2013

jKz NarODNi DOm mežica razpisuje

predstave v sklopu abonmaja 2013 so

39

40

glasilo občine mežica izhaja 4 x letno v nakladi 1550 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno

vsem ki ste s prispevki sode-lovali se najlepše zahvalju-jemo prosimo da s svojimi prispevki tudi v bodoče sodelujete ker bo le na ta način naše glasilo pestro in zanimivo

prispevki ne bodo honori-rani uredniški odbor pa si pridružuje pravico do njihovega izbora

oddaja dokumentov naj bo na digitalem mediju (tekstov-ni članki v microsoft Word-u fotografije pa priložene ločeno v formatu jpeg ali tiff in sicer na resoluciji 300 dpi s krajšo stranico najmanj 10 cm) Fotografije ki ne bodo primerne velikosti (npr snete iz spleta ndash 72 dpi 70 KB) ne bodo objavljene Fizično oddane fotografije ki ste jih prispevali lahko po objavi glasila dvignete na tajništvu občine mežica

svoje prispevke pošljite na naslov

Občina MežicaTrg svobode 1 2392 Mežica

infomezicasi

urednišKi odBor župan dušan Krebel

odgovorni urednik marjan sušnik

direktor občinske uprave Blaž šaloven

člani uredniškega odbora jožef libnik Barbara prevorčič jarneja vertačnik nina petek ida paradiž

izdala občina mežica wwwmezicasi

lektoriranje jerneja vertačnik

fotografije avtorji člankov

oblikovanje jasna Kalčič atelje jk

tisk malex doo

naklada 1550 kosov

Vitotaufer

SLEHERNIK 22december2012 ob1930 SNGNOVAGORICA

PihalniorkesterrudnikaMežicainskuPinaorlek

bOžIčNONOVOLEtNIKONCERt 25december2012 ob1800 KONCERt

loPedeVega

VItEZčUDES 11januar2013 ob1930 MGL

RAZStAVAxILIKOVNEKOLONIjECUDVčRNA 16januar2013 ob1700 CUDVčRNANAKOROŠKEM

ekaVogelnik

MAKALONCA 17januar2013 ob1700 LUtKOVNOGLEDALIŠčELjUbLjANA

BraneVižintin

A+M 25januar2013 ob1800 LUtKOVNASKUPINAGIMNAZIjERAVNENAKOROŠKEM

enricoluttMann

SEN 01februar2013 ob1930 PREŠERNOVOGLEDALIŠčEKRANj

14

Obrazložitve priznanjna področju ŠporTa

na podlagi 4 in 7 člena pravilnika o podeljevanju plaket in priznanj na po-dročju športa v občini mežica prejme priznanje ekipa leTa 2012 EKIPA MLADINCEV ODBOJKARSKE- GA KLUBA MEŽICA

odbojka se v mežici igra nepretrgoma že od leta 1930 vseskozi do danes so odbojkarji nudili stotinam mežiških mladih možnost stalne celoletne vadbe z močnim poudarkom na vzgojnih vrednotah odbojkarski klub mežica vzgaja in tekmuje z ekipami deklet in fantov na tekmovanjih panožne zveze kar je v slovenskem prostoru prava redkost letos se je posebej izkazala ekipa mladincev odbojkarskega kluba taB mežica ki je v okviru državnega prvenstva za mladince za sezono 2011 2012 osvojila deveto mesto med ekipami mladincev v sloveniji za ekipo so nastopali Nace Lednik ndash kapetan Viljem Prepotnik Gašper Jezernik Rok Praper Aleš Ipavic Miha Borko Matevž Gradišnik Jurij Miler Vid Peršak in Taj Vute Trener ekipe je bil gospod Blaž Merkač

na podlagi 1 2 in 3 člena pravilnika o podeljevanju plaket in priznanj na področju športa v občini mežica prejme plaketo za posebne dosežke na področju športa v letu 2012 gospod Janko Plešnik

janko plešnik je aktiven na športnem področju že od mladih nog večino časa v odbojki vrsto let je bil igralec domačega kluba oK mežica v vseh selekcijah igral pa je tudi v najvišji jugoslovanski ligi in izbrani vrsti slo-venije po končani igralski karieri je postal odbojkarski sodnik najprej za dvoransko odbojko več kot desetletje je bil v vrhu slovenskih sodnikov ter sodil najpomembnejše tekme v liga-škem in pokalnem tekmovanju leta 1996 je opravil mednarodni izpit za odbojko na mivki sodil je dve tekmo-vanji svetovne lige in pet evropskih prvenstev leta 1995 je opravil med-narodni izpit za odbojko invalidov od

takrat je sodil na treh paraolimpijskih igrah ter na vseh svetovnih prvenstvih v zadnjem desetletju 10 let je bil član evropske sodniške komisije za inva-lidsko odbojko danes je delegat in kontrolor na tekmah v sloveniji Kot prvi mednarodni delegat in kontrolor sojenja je postal član svetovne sodni-ške organizacije za odbojko invalidov posebne omembe pa sta vredna dva dosežka v njegovi sodniški karieri na paraolimpijskih igrah leta 2008 v pe-kingu je delil pravico na finalni moški tekmi na letošnjih paraolimpijskih igrah v londonu pa je kot prvi sodnik sodil finalno tekmo žensk

priZnanja TurisTičneGa druŠTva ndash oDbora Za hortIKulturo

turistično društvo mežica odbor za hor-tikulturo podeljuje sledeča priznanja DRUŽINI KREVH za hišo v cvetju in lepo urejeno okolico IZLETNIŠKI KMETIJI VOJAK ndash JAKOPIČ za hišo v cvetju in lepo urejeno okolico GRADBENIŠTVU STANE DOO za lepo urejeno okolico poslovnega objekta

ObrazložitveobčinskiH priZnanj

v skladu s 15 členom odloka o grbu zastavi občinskem prazniku in priznanjih v občini mežica občinski svet občine mežica podeli Zlati grb občine Mežica Gradbenemu podjetju Stane doo za uspešno in prizadevno gradbeno dejavnost ki znatno prispeva k ugledu in večji prepoznavnosti kraja

gradbeno podjetje stane doo opra-vlja svojo dejavnost od leta 1990 Kot družinsko podjetje so se v tem času razvili v firmo ki slovi po kakovosti natančnosti in pravočasnosti izvedbe storitev inovativnosti sledenju tren-dom širokem strokovnem znanju ter lojalnosti do zaposlenih trudijo se za dobrobit svojih delavcev njihovo družinsko socialno varnost in dobro

delovno usposobljenost leta 2008 so začeli s poslovanjem v novih poslov-nih prostorih zaradi težkega gospo-darskega položaja so leta 2009 izvedli racionalizacijo ter boljšo organizira-nost dela podjetje sproti nadgrajuje svojo ponudbo in tako krepi zaupanje strank hkrati pa se vodstvo in zapo-sleni strokovno izobražujejo da bi lahko ponudili še boljše storitve vsa leta delovanja dobro sodelujejo z občino mežica in njenimi občani med drugim so v oktobru izvajali gradbena dela za investicijo občine mežica v sklopu projekta geološka pohodna učna pot vselej se celoten kolektiv z veliko vnemo udeleži čistilnih akcij očistimo slovenijo gojijo topel čut za pomoč bližnjemu brez javne vednosti gradbeno podjetje stane doo s svojo uspešno in prizadevno dejavnostjo znatno prispeva k razvoju in ugledu kraja zato se mu podeli zlati grb občine mežica

Zlati grb občine Mežica se podeli Podzemlju Pece doo

za njihov prispevek k ohranjanju ru-darske dediščine in k prepoznavnosti občine v slovenskem in širšem evrop-skem prostoru

po več kot treh stoletjih črpanja iz rudnika svinca in cinka mežica so v devetdesetih letih 20 stoletja začeli rudnik zapirati in na srečo je prišlo do miselnega preobrata da lahko rudnik in rudarska dediščina postaneta tista zakladnica iz katere je moč črpati ustvarjati in razvijati nova delovna mesta oziroma celovito turistično ponudbo leta 1994 je bila vzporedno z zapiranjem rudnika izvedena študija o ohranitvi in zavarovanju delov rudnika mežica in topla na osnovi katere se je začela razvijati muzejska in turistična dejavnost izoblikovala se je blagovna znamka podzemlje pece pod okriljem katere se še danes tržita rudnik in muzej v mežici turistični rudnik je bil uradno odprt leta 1997 in je do danes sprejel že okoli 240000 obiskovalcev poleg osnovne ponudbe ogleda muzejskih zbirk in ogleda rudnika z

Podelitev prizanj

15

rudarskim vlakom sta na voljo še dve atrakciji kolesarjenje skozi rudnik ki predstavlja avanturo ki jo je v evropi mogoče doživeti le v mežici in jo je do sedaj preizkusilo že okoli 20000 ljudi in čolnarjenje po zalitem delu rudnika poleg stalne ponudbe je podzemlje pece izoblikovalo tudi raznoliko ponudbo dodatnih aktivnosti kot so otroške delavnice kulturne prireditve koncerti in podobno pri teh dejavnostih sodelujejo z lokalnimi društvi partnerstva pa iščejo tudi v programih evropske unije sodelovali so na primer na Festivalu dveh kultur ki je povezal kraje velenje mežica železna Kapla Huumlttenberg in Bad Bleiberg pa v projektu iron route ndash železna pot ki je povezal različne alpske dežele s skupno rudarsko in železarsko preteklostjo letos sodelujejo v projektu adventure petzenpeca in so nosilci mednarodnega projekta geopark Karavankeda njihovo delovanje pelje v pravo smer potrjujeta dve nagradi srebrni sejalec leta 2004 za najbolj inovativen turistični produkt ndash podzemno kole-sarjenje in evropski muzej leta 2007 ko so se uvrstili v ožji izbor za najboljši evropski muzej za vse dosežke prete-klih petnajstih let se jim letos podeli še zlati grb občine mežica

Zlati grb občine Mežica se podeli Bogomirju Auprihu kot uspešnemu managerju

leta 1965 rojeni Bogomir auprih je leta 1992 diplomiral na univerzi v lju-bljani na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo ter s tem pridobil naziv univerzitetni diplomirani inženir ele-ktrotehnike leta 1996 pa je uspešno zaključil magisterij iz mednarodne ekonomije od leta 2000 naprej kot direktor uspešno vodi podjetje taB dd ki je bilo ustanovljeno leta 1965 kot ena izmed temeljnih organizacij združenega dela rudnika mežica prvih 15 let je taB proizvajal po licenci tudorja s švedske danes pa proizva-ja vse vrste svinčevih baterij v dveh moderno opremljenih tovarnah s 400

zaposlenimi v prvi izmed tovarn letno proizvedejo 2000000 kosov startnih baterij blagovnih znamk topla in taB v drugi pa približno 1000000 kosov industrijskih baterij letno proizvodnja vključuje tudi izdelavo raznih baterij za vojaške namene visokokakovostne baterije ki jih proizvaja taB dd so znane po vsem svetu še posebej v evropi aziji in amerikiKot uspešen direktor uglednega pod-jetja pa Bogomir auprih ne pozabi na prošnje za finančno in materialno pomoč ki jih na njegovo firmo pošilja-jo razna društva in ustanove iz mežice in od drugod tako so v letih od 2009 do 2011 družbe taB-a donirale kar 363000 evrov različnim društvom in organizacijam na Koroškem in dru-god Brez te finančne in materialne pomoči mnogi ne bi mogli uresničiti in izvesti zastavljenih ciljev na špor-tnem kulturnem prosvetnem in druž-benem področju tudi kot zahvalo za tovrstno delovanje se Bogomirju au-prihu podeli zlati grb občine mežica

Zlati grb občine Mežica se podeli Frideriku Šušlu za dolgoletno delo na področju planinstva in smučanja

leta 1925 v črni rojeni Friderik šušel je po drugi svetovni vojni v kateri je bil aktivno udeležen kot partizan leta 1946 v žerjavu sodeloval pri ustano-vitvi planinskega društva žerjav ki se je najprej ukvarjalo s postavitvijo koče na smrekovcu ki so jo odprli že leta 1950 čeprav je bil po poklicu elektrikar in je ob delu dokončal še delovodsko šolo v ljubljani ter je bil vodja elektroslužbe raquov jamilaquo je v prostem času opravil obilo ur udar-niškega dela tudi po selitvi v mežico leta 1961 je ostal aktiven planinec in se včlanil v planinsko društvo mežica kjer je bil član raznih odborov vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja sledi je zapustilo predvsem njegovo delovanje v odboru za postavitev kipa kralja matjaža na peci tako imenova-nem odboru raquomatjaževcilaquo v zgodnjih šestdesetih letih so raquomatjaževcilaquo po-skrbeli za ureditev povečanje in elek-

trifikacijo starega rova na peci kamor so nato postavili kip kralja matjaža ki je nadomestil nekdanji leseni kip ki je bil med vojno uničendrug večji projekt pri katerem je so-deloval Friderik šušel pa je bila gra-dnja in opremljanje koče na grohatu na raduhi kamor so morali vse od kmeta Bukovnika potegniti električno napeljavo žal je takratno kočo kasne-je odnesel plaz Friderik šušel je kot odbornik društva sodeloval tudi pri obnovi koče na pikovem in opremljanju koče na peci poleg planinstva pa se je ukvarjal tudi s športom tako je sodeloval na smu-čarskih tekmah kot smučarski sodnik pa tudi pri opremljanju samega smučišča z infrastrukturo za merjenje časa na tekmah in podobno ima več priznanj za zasluge s področja planin-stva športa in krvodajalstva za njego-vo dolgoletno delovanje si je zaslužil tudi zlati grb občine mežica

v skladu s 16 členom odloka o grbu za-stavi občinskem prazniku in priznanjih v občini mežica župan podeli priznanje občine Mežica za zavzeto ohranjanje kulturne zapu-ščine na področju čebelarske dediščine rudolfa galoba gospe Saši Zrelec

čebelarska zbirka mežica predstavlja bogato kulturno vrednoto za kraj in ljudi pa tudi za vse naše zanamce ohranitev razstavljenih predmetov in dokumentov dokazuje spoštljivo povezanost in ljubezen do prevzete dragocene zapuščine nekdanjega lastnika rudolfa galoba čebelarska zbirka nedvomno ohranja trajne sledi ustvarjalnosti človeka v sobivanju z naravo in pridelki marljivih čebel s svojo skrbno zavzetostjo za kulturne vrednote je gospa saša zrelec čebelar-sko zbirko ohranila in pomagala do-polniti v stalno razstavo z ohranitvijo zbirke in svojim delom je prispevala pomemben delež k ugledu našega kraja zato se ji podeli priznanje obči-ne mežica

po utemeljitvah predlagateljev povzela Ajda Vasle

16

90 let in večuršula vertačniKFranc percFranc FrišKovec šteFan ledniK

85 letterezija coFljudmila HoHnecrudolF aBraHamneža šumaH

novorojenčKiKaja ledineK

isaBela pušniK sara BelHaima

žaK repniK aneja taHiĆ

lejla muratoviĆ tai modrej

V imeNu ObčaNOV mežice iN V sVOjem imeNu isKreNe čestitKe Vsem starOstNiKOm NOVOrOjeNcem iN NjihOVim staršem

dušan KreBel župan

uVoDV razpravi so navedena in obravnavana hišna imena starih mežiških domačij Povzeta so deloma iz najstarejših seznamov posesti v urbanih iz poznejših popisov prebivalcev v upravni in cerkveni dokumentaciji iz popisov posesti v tedaj nasta-jajoči katastrski evidenci pa tudi iz navedb drugih piscevVečina imen je stara precej stoletij a so se ohranila v ljudski rabi vse do danes kljub temu da uradne evidence zemljiških posesti teh imen ne vsebujejo več Nekatera se pojavljajo le še v geodetskih kartah ožjih območij večina drugih pa kot priimki Župnik Simon Pirc je v svojem poročilu o gradnji nove stavbe mežiške cerkve leta 1841 zapisal1 da raquose že l 1486 (OP Ko je po nekaterih virih obstojal nekaj pozneje ukinjeni vikariat) omenjajo večinoma vsa hišna imena kot so danda-nes hellip laquoPrvotno so predstavljala imena domačij tudi uradni priimek na njih živečih družin Kasneje zlasti v obdobju upravnih reform cesarice Marije Terezije že prej pa tudi v cerkvenih popisih faranov so začeli posebej ali dodatno pisati in regis-trirati tudi njihove prave osebne priimke če so ti obstojali To besedilo vsebuje hišna imena zapisana in vezana predvsem na zemljiško posest (hube kajže) in obstoj bivališč ndash prebivalcev na njih do stanja ob koncu 18 stoletjaV pregledu je najprej zapisano ime domačije kakršno se je ohranilo v ljudskem govoru Dodane so tri najpogosteje upo-rabljene oblike imena povzete po izgovarjavi domačinov Sledi zapis imena iz stare dokumentacije vir in letnica registra-cije navedenega zapisa V primerih ko navajam vire zapisov iz obsežnih evidenc uporabljam za njih kraticeT r ndash Terezijska rektifikacija2J k ndash Jožefinski kataster3

1 žam zapis v objavljeni mežiški farni kroniki ndash anton Boštele 19562 Kla maria theresianische rektifkation amt schwarzenbach und miess 26 april 1750 Fasc Xi ndeg 1063 Kla josephinische Kataster fond Herrschaft Bleiburg Fasc Xi ndeg 238

IMeNa StarIh MEŽIŠKIH DOMAČIJ

17

F k ndash Franciscejski kataster4orgis ndash dr alfred orgis5Pri posameznih značilnejših imenih ali pri tistih ki obstajajo le v tukajšnjem ožjem okolišu skušam ugibati o njihovem možnem izvoru oziroma osnovi Dodana je še današnja hišna številka domačije današnji priimek na njej živeče družine ali druga raba poslopij Pregled je narejen po naseljih občine Mežica po stanju od zadnjih sprememb njihovih meja leta 1968 ko se je področje naselja Mežica razširilo v okolico Ob nekaterih primerih opozarjam na razliko med zapisanim tj uradno veljavnim imenom in imenom iz govora doma-činov To so napake ki so se primerile pri zapisih slovenskih nazivov v nemško pisavo Čeprav so prvi in poznejši zapi-sovalci posesti nedvomno povzemali nazive imen posesti ali prebivalcev po izgovarjavi domačinov jih niso zmogli vselej ustrezno prenesti v nemški pisavi na papir Zato je včasih prišlo tudi do povsem drugačnega imena kakršno je obsojalo v resnici Pri tem je treba omeniti tudi značilnost iz koroškega podjunskega in mežiškega narečja ko je take posebnosti zaznamovala tudi pogosto spremenjena izgovarjava samoglasnikov a e o u (kot npr Mežica ndash Možica Meža ndash Maža itd) povedati pa je treba da storjene napake pri zapisih imen iz te dobe niso posledica načrtne germanizacije Ta se je začela šele po pomladi narodov leta 1848

NaSelJe breG

JesenikJesenik Jesenikovka pri Jeseniku JesenikovOrgis 1788 Jessenigg SimonIme za posest je ohranjeno kljub že desetletja opuščeni domačijiDanes Breg št 18

JunčarJugravenčar Jugravenčarca pri Jugravenčarju JugravenčarjevTr 1750 Jontschar Orgis 1788 JuntscherIme je morda izvedeno iz besede junec ndash juničarDanes Breg št 17 Libnik

MarholčeMarhovčeMagraverholč Magraverholčna na Magraverholčem MagraverholčevOrgis 1709 Mayrhold ndash tedaj živi na posestvu Jerho Matheusch Jk 1788 Mayrhold MathiasV ljudskem govoru se je oblikoval naziv Marhovče ndash tudi Marholče Ime Maierhold je nedvomno zapisano kot funkcija ndash oskrbništvo grafovske posesti (Maier = oskrbnik) V bližini soseščini sta poznana Maierhold v Podolševi nad Logarsko dolino ter Maierhof v Belski Kočni pri Železni Kapli Izpeljanka tega imena je morda tudi naziv posestva Marolt ndash Marolče v Koprivni na Soncu nad Železno Kaplo tik ob meji z našo Koprivno Danes Breg št 10 in 11 Pratnekar

NASELJE MEŽICA

brdnikbrdnik brdnica Pri brdniku brdnikovT r 1750 Werdnigg J k 1788 Wernigg GregorIme je izpeljano in besede brdo Posestvo je v celoti obsegalo ves podolgovat hrib ndash brdo Domačija je bila opuščena že pred 2 svetovno vojno Ime ostaja živo Tu je predviden zaselek stanovanjskih hiš brdnikovo

ČorejČoriČograverej Čograverejka pri Čogravereju ČograverejevT r 1750 Zushre Matheus Jk 1788 Tschorey LuckasNenavadno drugod neznano ime Morda je nekaj označevalo človeka štorastega počasnega vedenja V ZSSP ime ni nave-denoDanes Celovška cesta št 23 Grauf

KarigraveceljKarigravecelj Karigraveclja pri Karigraveceljnu Karigraveceljev4 Kla Franziszaumlische Kataster fond Herrschaft Bleiburg Fasc Xi ndeg 290 296 297 298 303 as Fraciscejski kataster za davčni okraj pliberk Ko meža takraj5 Kla dr alfred orgis Herrschaft Bleiburg inventure Klagenfurt 2221989

18J k 1788 Karitzei FranzIme poznano le na Koroškem V sosednji Jazbini Koricelj Pojavlja se tudi na avstrijskem Koroškem V ZSSP ni navedeno Danes Celovška cesta 2 Dotrajana lesena najstarejša mežiška hiša bo žal kmalu odstranjena

KajžarKagravejžar Kagravejžarca pri Kagravejžarju KagravejžarjevOrgis 1612 Chaiser Vallenty in 1722 Keyser VideDanes Ob Meži št 10 Gerdej

KevpKegravevp Kegravevpna pri Kegravevpu Kegravevpov izgovarjano tudi Kjovp Kjovna hellipOrgis 1744 Khaup AlexIme se nanaša na nekdanje posestvo v zaselku Senčna vas Ko je še pred Jožefinsko dobo prešlo v posest rodbine Stopar se je to domače ime preneslo tudi na domačijo Spodnji Stopar Danes Celovška cesta št 8 poslovno-stanovanjska stavba

KivaKiva Kivarca pri Kivu Kivov Orgis 1658 Khiua Tr 1750 Kiua AleksV poznejši dokumentaciji se pojavlja tudi zapis kriva Ime domačije je danes pozabljeno starejši pa še Jesenikovemu vrhu tudi Kivov vrh Prvotno posestvo Po osnovanju fužin leta 1776 je tu nastala njihova uprava obenem zgrajena ti Kivova fužina katere zgradba je še ohranjenaDanesCelovška cesta št 14 Pungartnik

MervaMegraverva Megravervarca ndash Megraveratna pri Megravervanu MegravervanovOrgis 1680 Merua ClemenIme ima morda osnovno v živalski krmi ndash mrva Po osnovanju fužin leta 1776 postane domačija bivališče fužinarskih dru-žin grofa ThurnaOd uvedbe hišnih številk po uličnem sistemu leta 1968 je za tamkajšnji novi pozidani zaselek privzeto ledinsko ime Mrvograve-vo

MežnarMegravežnar Megravežnarca pri Megravežnarju MegravežnarjevPliberški urbar 15246 Meβner Hiša je dobila ime po služnosti mežnarjev ki so jo oddavna opravljali pri mežiški cerkvi Vse do leta 1912 je bilo hišno ime priimek ene najstarejših družin v kraju Nato je hiša privzela ime po novem lastniku ndash VivodDanes Trg svobode 13 Mastek

obenarObenaacuter Obenaacuterica pri Obenaacuterju ObenaacuterjevOgris 1715 Obenar Clemen Tr 1750Obenayr JoβephHišno ime se je uporabljalo vse do konca 19 stoletja čeprav je kmetija prešla že v Terezijski dobi v posest družine Trav-nekar nato KrautDanes posodobljene stanovanjsko-poslovne stavbe na trgu št 1 2 in 3

orešnikOregravešnik Oregravešnica pri Oregravešniku OregravešnikovOgris 1758 Korreschnigg J k 1788 Orieschnigg LucasStaro hišno ime se je ohranilo kot družinski priimek do danes Danes Polena 32 Orešnik

PolenaOgris 1720 Polleno Valentin Tr 1750 Polleno Oβwald

6 Kla urbar pleyburg 1524 str 108

19

Ime ima osnovo nedvomno v besedi polje ndash poljana Že po letu 1800 so tam začeli postavljati topilnico in prebiralnico svinčeve rude nato še druge poslovne in stanovanjske zgradbe in tu je nastalo poslovno središče mežiškega rudarstva Sprva nemški naziv za zaselek Bergschaffer je nadomestila slovenska Polena Od leta 1968 je v uličnem sistemu kraja zaselek tudi uradno dobil to imeIme Polena je poznano na avstrijskem Koroškem

PustnikPustnigravek Pustnigraveca pri Pustnigraveku PustnigravekovOgris 1799 Pustnigg JosephIme ima osnovo v besedi puša ndash puščaHišno ime Pustnik se je do nedavnega ohranjalo tudi kot rodbinsko imeDanes Kopališka pot 11 Mandl

SmrečnikSmregravečnik Smregravečnica pri Smregravečniku Smregravečnikov15277 Schmiersnikh J k 1788 Smrietschnigg FrancZ imenom Smrečnikovo je leta 1968 poimenovan tamkaj osnovani stanovanjski zaselek MežiceDanes Smrečnikovo 21 Osojnik

StariStaacuteri Staacuterika - tudi Staacuterikna pri Staacuteriju StaacuterijevOgris 1711 Stary Gregorn T r 1750 Lorenz Kunz ndash StaryDanes Leška cesta 27 Pustnik

StoparStogravepar Stograveparca pri Stograveparju StograveparjevOgris 1711 Stopar Valent T r 1750 Stoppar ThomasIme ima osnovo v besedi stopa stope nekdanji napravi za drobljenje Poznano je tudi v bližnji Podpeci in na Poljani pri Prevaljah Rodbina s tem imenom pri hiši je ugasnila kmalu po letu 1945Danes Celovška cesta 12 gostinsko-poslovna stavba Krebs

torcTorc Torčna pri Torcu TorčevT r 1750 Torz Valentin Ogris 1774 Torz Casper Hišno ime je danes pozabljeno Po tej domačiji je ostalo le še ime Torče-va žaga za zaselek ob cesti proti PrevaljamDanes Trg svobode št 8 poslovno-stanovanjska stavba

VogrinaVogrina Vogrinka pri Vogrinu VogrinovOgris 1733 Wogrina Joseph T r 1750 Wogrina UrbanIme Vogrina ki ima osnovo v besedi Oger je prišlo iz rabe že po letu 1800 čeprav se je v raznih zapisih pojavljalo še po letu 1850 Domačija se je kasneje imenovala po drugih lastnikih Hirc Kraut ToffDanes Trg svobode 10 GP Hotel Peca

ŽagmojsterŽaacutegmojster Žaacutegmojstrica pri Žaacutegmojstru ŽaacutegmojstrovT r 1750 Sagmeister Joβeph Ogris 1766 Sagmeister EvaIme izvira iz žagarske obrti pri hišiDanes Celovška cesta št 17 Praper

Štefan Lednik

IzvorimendomačijostalihmežiškihzaselkovbomoobjavilivnekajnaslednjihizdajahŠumca

7 Kla listina a 2486 datum 1582 spetember 22

trinajsti koncert raquoZA ČLOVEKAlaquo

raquopremišljujem kje začeti helliplaquo je začel svoj nagovor gospod župnik davorin vreča

tudi jaz premišljujem kje in kako bi začela kajti po mišljenju in besedah dr tϋrka Karitas ni potrebna raquoza to sta tu država in rKlaquo da pomagata ljudem v stiski res je toda naše izkušnje nam

dokazujejo da smo potrebni tudi mi Karitas ndash ljubezen to je

naše poslanstvo da

pomagamo ljudem v stiski ne spol ne barva kože ne politična ali verska pripadnost niso pomembni samo ndash stiska stisk pa je vedno več tako družinskih kot med posamezniki tu pa pristopimo mi in vi raquoKako pa tolaquo se sprašujete

mežiška župnijska karitas je letos pripra-vila že 13 dobrodelni koncert za člove-ka pomagali ste vsi ki ste kupili vstopni-

co ali zanjo darovali denar z našim trudom in vašo pripravljenostjo da ste

prišli smo napolnili dvorano in koncert je uspel z vašimi pri-spevki bomo zopet lahko pomagali pomoči potreb-nim nastopajoči so se odpoveda-li honorarju za-radi navduše-nja nad dobro sodelujočo publiko so se

nekateri odloči-li da svoj nastop

celo ponovijo

Hvala vsem nastopa-jočim vam ki ste prišli

poslušat hvala vsem sponzorjem ki ste nam pomagali pri pogostitvi za nastopajoče Hvala našim najmlajšim hellip

ne bom več razmišlja-la kar preberite si

besede g davorinaraquoPremišljujem kje

začeti Pri teh malih sončkih

ki smo jih videli čisto na

začetku ko smo bili obsijani z otroškim soncem Pa vendarle se človek težko zamisli da je na svetu tudi veliko otrok ki ne živijo tako prijetnega otroštva kakor ti otroci iz vrtca ki so tukaj zaplesali Ampak kakor je Jezus rekel raquoUboge boste imeli vedno med sebojlaquo je tako tudi danes Vedno se najdejo družine ki potrebujejo pomoč dobrih ljudi Če povzamem misel Raula Follereua zdravnika ki je svoje življenje posvetil ubogim raquoNarod ni velik takrat ko je številčen in močan tudi ne takrat ko je bogat ampak takrat ko je sposoben ljubitilaquo Vi dragi udeleženci tega koncerta ki ste danes prišli ste pokazali da imate srce za uboge in v vas človek lahko vidi upanje tudi za naš narod če že upoštevamo Follereua

in na drugi strani če se za trenutek vr-nem k pevcem ki so zapeli pesem goz-dovi v mesečini človek marsikdaj zna ceniti domovino šele takrat ko odide v tujino in tako je tudi težko razumeti ubogega dokler sam nisi ubog toda toliko bolj dragoceno je da kljub temu znamo ohraniti srce za njih

upam da se nikoli ne boste znašli na oni strani kjer bi vi potrebovali pomoč če pa že upam da se bodo našli ljudje ki bodo znali priskočiti na pomoč v soli-darnosti je moč naroda in solidarnost je tudi rdeča nit današnjega koncerta

Hvala lepa za vašo solidarnost hvala lepa za vašo udeležbo in Hvala za vaše odprto srcelaquo

Kaj naj tem besedam še dodam nič drugega kot to da naj se kdo med vami odloči in se nam pridruži pri delu na Karitas pa napolnite dvorano tudi na naslednjih koncertih ki jih bomo orga-nizirali Hvala

Ani Krivec

21

zaNKe zaNKe hellip

raquo kakršne si le mislrsquotrsquo morrsquotelaquo smo lahko videli na razstavi ročnih del v nedeljo 18 novembra v avli občinske uprave tega dne so bile volitve predsednika republike v tej zgradbi je bilo volišče in tako si je razstavo ogledalo kar veliko ljudi

pletene in kvačkane izdelke vseh barv in vzorcev so izdelale ljubiteljice ročnega pletenja in kvačkanja ki se ob ponedeljkih zvečer zberejo v narodnem domu v sobi društva invalidov mežica skupino vodi Katja peruzzi prijazna mlada gospa ki s svojo domiselnostjo

in iznajdljivostjo predlaga številne nove in nenavadne izdelke pri tem pa prav vse članice skupine zelo ustvarjalno sodelujejo za dobro voljo in lepši večer s kavico poskrbi tudi mama peruzzi

ročni izdelki te skupine so bili ponujeni v prodajo na stojnici na Barbarinem sejmu preteklo soboto Hitro so bili prodani

gospe ki sodelujejo v tej skupini si kakšen dan polepšajo tudi z obiskom v toplicah in drugih turistično zanimivih krajih članica skupine je namreč tudi bivša bančna uslužbenka g maruša petelin ki od sodelujočih vsak mesec mesec vestno zbere nekaj evrov ndash za srečanja za dušo in kaj je to kar omogoča ljubiteljicam ročnih del uspešno in dolgoročno sodelovanje to je sprejmanje in izmenjava znanja ki ga članice nesebično delijo med seboj

pa srečno novo leto

Vida Potočnik

člani mpz viHarniKi pri društvu upokojencev mežica smo 10 novembra praznovali 15 obletnico aktivnega delo-vanja

praznovanje je bilo v na-rodnem domu v mežici s

kulturnim programom po-leg članov mpz viharniki je sodelovala tudi tamburaška skupina tamiKa iz železne Kaple povezovalec programa je bil tomo simetinger ki je z lepo besedo popestril pevski in glasbeni program

mpz se je predstavil s sledeči-mi pesmiminocoj je en fajn večer Hladna jesen že prihaja nikdar ne bom pozabil Karlinca je šte-mana moj pobič je furman potnik o košnji na peco bi šel majolka bod pozdravlje-

na mi slovenci dve beli brezi in Bratje tamburaška skupina pa je zaigrala golovško pol-ko zlati časi pod peco sem doma valcer št 2 cvetje v jeseni Katjuša cherry pink and apple blossom white sve je ona meni in mard-

MPZ VIharNIKI15 ObletNica DelOVaNja

22

jandja ob zaključku pa smo skupaj izvedli skladbo lipa zelenela jeHvaležni smo ker se je tam-buraška skupina tamika odzvala povabilu zato jo tudi širše predstavljamo

že pred drugo svetovno vojno je v slovenskem pro-svetnem društvu raquozarjalaquo v železni kapli obstajala tam-buraška skupina tamburaško delovanje se je iz raznih ra-zlogov večkrat prekinilo leta 1995 je tatjana pirker nago-vorila dovolj zainteresiranih deklet da so lahko znova ustanovili današnjo tambura-ško skupino tamikapolne optimizma in idealizma so se srečevale pri vajah in same skušale napredovati kolikor je bilo mogoče po kratkem času so se začeli vrstiti nastopi in to so bili prvi koraki v javnost zagnanost in ljubezen do tamburaštva sta vodili do vztrajnostnega delovanja v preteklih sedemnajstih letih skupina pod mentorstvom Hanzija gabriela ni le napredovala na glasbenem področju temveč ji je uspelo to podoživljati na avstrijskem Koroškem le redko kulturno

dejavnost tamika v obliki projektov z raznimi pevskimi in tamburaškimi skupinami povezuje kulturnike in veže prijateljske stikeskupina je imela v preteklih letih okoli 250 nastopov po avstriji sloveniji in italiji ter posnela štiri zgoščenke nji-hov repertoar obsega sloven-ske grške in ruske narodne pesmi prav tako pa tudi dal-matinske moderne ter klasič-ne skladbe

v spored se je o delovanju zbora vključil tudi predsednik du mežica in predsednik mpz viharniki jožef libnik ter v krajšem govoru povedal na-slednje

raquodragi občani občanke in dragi gostjeprisrčna zahvala za udeležbo na praznovanju 15 obletnice zbora viharniki pri du mežica in izdaji zgoščenke nocoj je en fajn večerzbor deluje od leta 1997 ko sta ga ustanovila takratni predsednik društva upokojencev Franc arbajter in predsednik za kulturo anton Kajzer ustanovljen je bil zaradi veselja do petja med člani društva in potrebe za

izvajanje tovrstne dejavnosti v kraju samem številčnost zbora je nihala in ostala pri današnjem številu zbor je od nastanka pa do septembra 2010 vodil anton škerjanec od takrat pa do danes ga vodi andrej gorenjak zbor se redno udeležuje revije od pliberka do traberka praznika sadja in cvetja v pesnici prireja koncerte v mežici v domovih starostnikov v črnečah slovenj gradcu in na prevaljahnaša pesem zveni na občnih zborih obletnicah piknikih in ob zadnjem slovesu naših krajanov zastopamo tudi prostovoljno gasilsko društvo mežica na srečanjih gasilskih zborovzbor je za uspešno delovanje prejel več priznanj najžlah-tnejše pa je priznanje občine mežica ki smo ga prejeli ob 10-letnici delovanjavse našteto o delovanju zbora pa ne bi bilo mogoče brez finančnih sredstev ta sredstva pridobimo na pod-lagi vsakoletnega razpisa pri občini mežica in s pomočjo sponzorjev za kar se iskreno zahvaljujemozgoščenko smo izdali na po-budo našega sedanjega vodje

andreja gorenjaka ki je vodil in snoval izdajoprav je tudi da vam predsta-vim sedanji zborprva tenorja sta jože dlopst in peter štirn drugi tenorji jožef libnik štefan Kohek ter šte-fan čepin prva basa sta ivan vrhnjak in vlado mori drugi basi pa matevž žlebnik jakob Forstner ter edi vrabič vseh 15 let so zboru zvesti jože dlopst štefan čepin in jakob Forstnerskratka tu smo ker radi pojemo in tako bomo tudi nadaljevali vam vsem pa hvala za zvestobo tamburaški skupini tamika za prispevek in tomu simetingerju za vzorno vodenjelaquoprireditvi so prisostvovali tudi vabljeni gostje in predstavni-ca javnega sklada za kulturo rs ravne na Koroškem ga jožica Krejan ki je ob tej pri-ložnosti podelila gallusova priznanja za prispevek k pev-ski ustvarjalnosti članom mpz viharniki in sicersrebrni znak so prejeli ivan vrhnjak vlado mori in jožef libnik zlatega pa edi vrabičprejemnikom čestitamo iz srca ter se zahvaljujemo za opravljeno delogostje predstavniki društev so v nadaljevanju programa s priložnostnimi darili ter željami za nadaljnje uspešno delovanje zbora izrazili skupni interes za razvoj in obstoj pevske kulture v naši občini s podelitvijo priznanja občine mežica pa nas je dodatno pre-senetil župan dušan Krebel in s tem potrdil da so rezultati našega petnajstletnega pri-zadevanja opazni tudi v širši skupnosti in da je smiselno nadaljevati načeto

vsem sponzorjem ki so s svojimi nesebičnimi prispevki omogočili izdajo zgoščenke se iz srca zahvaljujemo vam dragi občani pa za obisk

Jožef Libnik

23

drago miloševič je črnjan ki že nekaj let na različnih prireditvah in dogodkih pooseblja Kralja matjaža in ko oblečen v kraljevska oblačila spregovori je tako kot bi nam res sprego-voril Kralj matjaž Ko sem ga poslušala naza-dnje ob predstavi-tvi knjige janeza švaba so se me njegova razmišljanja še posebej dotaknila zato sem ga prosila da jih deli tudi z bralci šumca ter vsemi tistimi ki čakajo da se v teh burnih časih vendarle že zbudi naš kralj ki spi v nedrjih pece ali pa morda v nas samih novoletni čas ko potegnemo črto pod preteklim in načrtujemo prihodnost je čas ki je za taka sporočila in razmišljanja še posebej primeren

Ida Paradiž

KRALJ MATJAŽ PONOSNO ZAVEDANJE SLOVENSTVA raquoprav tako kot je mavrica podoba son-ca ki jo odsevi žarkov v oblaku različno obarvajo je tudi mit podoba neke resni-ce v kateri odseva misel z različnih kon-cev svetalaquo (plutarh izida in oziris 20) o moja slovenija vsa mala najmanjša na svetu Kljubuješ tvoj mali človek narod tolikokrat teptan uničevan krvav hellip še je tu iz nedoumljive pradavni-ne ta mala klena skupinica reže morje neskončnega časa in prostora in burka valove reže svoje zgodovinske brazde in trga ječi kolne a vztraja in zmaguje se ohranja o veliki imperialistični sosedi mogočni angleži osvojevalci Francozi revolucionarji zmagovalci germani samooklicana visoka rasa še smo tu in

kakor je Bog hodil pred izraelci tako so pred nami hodili martin Krpan peter Klepec škopnek Bedanc gozdni mož

žal žena divja jaga perkman-dlc torka Kralj matjaž

ndash miti in legende imeli smo svo-

je bogove daž bog

ndash bog sonca in plo-dnosti je po-skrbel za po-tom-

stvo in optimi-

zem lada ndash pomlad

mladost le-pota in ljubezen

perunstrelbog je delal grom dež plodnost

in gospodaril vesolju volos veles ndash bog živine pašnikov plodnosti vesna ndash bogi-nja pomladi bujnosti in mladosti vodan ndash bog voda rek in morij pa tudi morana ndash boginja smrti in zime triglav ndash vladar nebes zemlje in podzemlja svetlobe in teme še smo tu ndash navkljub raquonamrslaquo mali slovencelj zaverovan v svoje bogo-ve mite in zgodovino ki ga edina ohra-nja o množične požrešne horde tujcev teptajoče skozi stoletja vse kar vam je napoti mi smo še vedno tu in bomo ta mali primorec Kranjec dolenjec šta-jerc prekmurec od trdega gorjana do mehkega ravninarj imamo ponos moč zgodovino vero in prihodnost imamo svoje kraljestvo imamo svoje ogledalo v preteklem času Knežji prestol ne samevaj več posedi svojega junaka na tron in zopet zakriči v svet raquoše smo tulaquo in naj odmev preko alp doni do ravnice in morja in naj ga slišijo naši mali ljudje in naj se zopet zavedo svojih korenin in ponosaraquoin zbudil se bo po večstoletnem spa-nju gora ga bo dala nazaj med ljudilaquo in

sedel bo tokrat na knežji kamen pote-gnil bo svoj meč in pokazal pot ljudem prerojeno videnje sveta bo kakor rahla meglica pokrilo to malo gorato deželico in zbudilo duha v ljudehvčasih tako rad zatisnem oči in razmi-šljam kaj opredeljuje raquomalegalaquo in kaj raquovelikegalaquo človeka in vedno pogosteje se mi dozdeva da smo pri vrednotenju ta dva pojma predrugačili raquovelikelaquo ljudi enačimo z gladiatorstvom in to tudi ter-jamo od njih da jih postavimo na piede-stal raquovelikihlaquo vrednot vse ostalo pa so drugi raquomalilaquo ljudje raquovsakdanjcilaquo Kdo pa so ti raquovelikilaquo ljudje Katere vrednote zastopajo to niso cankarjevci ndash borci ljubezni domače grude to niso Hugojevi nesrečniki to so superman spiderman kdo ve kakšen raquomanlaquo tajkun so ljudje najplitvejše plehke instant kulture ki na nek nepravi način predrugači nedol-žno čisto in naravno bit in oddaljuje od bistva človečnosti najhuje pa je da si sami popolnoma sami to počnemo in nižamo osebnostno in narodnostno rast in zavedanje polje kdo bo tebe ljubil mojcej oh mojcej slovenec sem mnogo jih je še nevsiljivih rahlo otožnih pa tako lepih ndash naših in še so tu in še bodo ohranjajmo jiho moj slovenec odpri srce in razum naj ti ozvezdje oriona znova pove svojo zgodbo o nečimrnosti in zahrbtnosti loči dobro od zla ne vdaj se strahu in ozkosti plani predrugači vznikni kakor fenikszapoj odo dobrim stvarem in takrat bo zbujen Kralj matjaž v tebi in spet bo vse dobroKo zvečer ležem se zavem da je vsako ljudstvo ustvarilo junake po svoji podo-bi slovenec tvoja podoba je brezhibnaBodi ponosen nanjo in ne menjaj je za poceni denar plehke ideje in rjovenje cirkuških levov klovnovin ko se zjutraj zbudim si želim slediti svoji podobi podobi tistega raquomalegalaquo slovenca ki je vztrajal do danesdaj Kralj matjaž spomni svoje ljudi na ponos čas je njih zbudi

Drago Miloševič

Kralj Matjaž

24

Ob sVetOVNem DNeVu lusKaVice

Rupnikova linija na Koroškem

Luskavica ndash svetovni zdravstveni izzivorganizacije bolnikov ndash v sloveniji je to društvo psoriatikov s sedežem v ma-riboru in številnimi podružnicami po vsej državi ndash od leta 2004 obeležujejo 29 oktober kot svetovni dan luskavice luskavica je pogosta bolezen kože ki običajno poteka kronično dolgotrajno njenega vzroka natačno ne poznamo vemo pa da ni nalezljiva pojavi se lahko pri komer koli in kadar koli v nasprotju s splošnim prepričanjem se navadno ne pojavlja družinsko običajno se kaže s pordelimi zadebeljenimi s srebrnka-stimi luskami pokritimi od okolišnje zdrave kože ostro omejenimi spremem-bami najpogosteje prizadene kožo nad komolci koleni križem in v zatilnem delu lasišča pri večini bolnikov poteka na manjši površini spremembe lahko obsegajo tudi velike površine kože in včasih močno srbijo luskavica se lahko pokaže tudi na nohtih ali prizadene sklepe Bolnike z luskavico bolj ogrožajo srčno-žilne bolezni pri njih se pogosteje pojavljajo debelost sladkorna bolezen depresija visok krvni tlak kajenje in alkoholizemBolniki s kroničnimi boleznimi kože se pogosto srečujejo s strahom in ne-razumevanjem svoje okolice zaradi presenečenih ali celo zgroženih pogle-dov okolice skušajo kožne spremembe prikriti včasih pa se celo popolnoma umaknejo iz družabnega življenja

dermatologi imamo danes na voljo več različnih učinkovitih in varnih zdravil s katerimi lahko obvladamo ali močno olajšamo skoraj vse oblike luskavice lokalna terapija ndash kreme in mazila ndash še zdaleč niso edina zdravila ki so na voljo poleg fototerapije to je obsevanja z ultravijoličnimi žarki lahko dermatolog pri bolnikih s težavno ali obsežno lu-skavico ki prizadene npr več kot 10 telesne površine predpiše zdravljenje s tabletami ali biološkimi zdravili ki se uporabljajo v obliki injekcijv sloveniji so na voljo praktično vse oblike zdravljenja luskavice kot jih po-

znajo drugje po svetu in dostopne so vsem bolnikom ki jih potrebujejo zato želimo da bi dogodki kot je svetovni dan luskavice pomagali informirati tiste bolnike ki bi morda potrebovali učinkovitejše zdravljenje pa ne vedo da obstaja in pa splošno javnost ki bi morala poznati to pogosto bolezen in jo sprejemati z razumevanjem

Vesna Tlaker Žunter dr med zdravnica specialistka dermatovenerologije dermatovenerološka klinika univerzitetni klinični center ljubljana

sTanje juGoslavije po leTu 1920

če želimo dobiti celovito podobo rupnikove linije se moramo vrniti v preteklost ko je bila gradnja neke obrambne linije le ideja v

glavah takratnih generalov in politikov slovence je prihodnost po prvi svetovni vojni čakala v skupni državi slovencev Hrvatov in srbov oz kasneje v Kraljevini jugoslaviji slednja je imela po svojem nastanku leta

1918 veliko notranjih kot tudi zunanjih sovražnikov tukaj lahko izpostavimo predvsem odnose z italijo ki je zaradi londonskega sporazuma podpisanega leta 1915 zahtevala velik del istre z rapalsko pogodbo leta 1920

je nastala istoimenska meja ki pa je potekala globoko na slovenskem ozemlju to pa je odnose med državama znatno poslabšalo mussolini je v času pred aprilsko voj-no večkrat sam nameraval napasti jugoslavijo a je pre-

25

vladalo mnenje da je naša vojska premočna v nekakšno zaščito pred morebitnim napadom z Balkana so v italiji leta 1932 začeli graditi obrambno linijo bunkerjev znano kot alpski zid (it vallo alpino) zaradi tega je jugo-slovanska vlada dokončno ocenila da italija predstavlja resno grožnjo leta 1935 je bilo odločeno da se ob za-hodni meji zgradi nekakšna lsaquoproti linijarsaquo ki naj bi ščitila pred napadom italije in omo-gočila mobilizacijo vojske in civilnega prebivalstva v notranjosti za nadzor nad gradnjo so leta 1938 v ljubl-jani ustanovili štab utrjevanja za poveljnika pa je bil dolo-čen general leon rupnik po njem je linija dobila tudi ime

Gradnja bunkerjev se

preseli na ŠTajersko in koroŠko gradnja bunkerjev na za-hodnem delu slovenije ob rapalski meji je potekala hitro gradbišča pa je ustavil anschluss marca 1938 se je avstrija priključila nacistični nemčiji to je za jugoslavijo pomenilo dodatno grožnjo

že leta 1939 je bilo odločeno da se gradbeni stroji pre-maknejo ob severno mejo tako je nastal šesti odsek rupnikove linije ki poteka med črno na Koroškem in markovci pri ptuju do leta 1941 so na Koroškem postavi-li nekaj manj kot 100 bunker-jev ki so razporejeni vzdolž reke meže linija pa je bila za težjo prehodnost nasprotnika dodatno utrjena tudi s strel-skimi jarki protitankovskimi ovirami in z ovirami ob želez-niški progi v črni je bilo po vojaški označitvi postavljenih 11 bunkerjev našla nisva 3 lah-ko so uničeni ali pa prekriti z zemljo 6 april 1941 v jutranjih urah 6 aprila 1941 se je začelo zares nemška

letala so preletela dravograd avstrijsko stran meje pa je za-sedla nemška vojska (1 gor-ska in 79 pehotna divizija) Bunkerje na desnem bregu drave in meže pa so zasedli graničarji orožniki vojaki in nekaj rezervistov ndash vsega sku-paj nekaj čez 100 branilcev do 10 aprila so nemci osvojili

celotno mežiško dolino naj-večji odpor iz bunkerjev je bil ustvarjen v dravogradu kjer jih je bilo v borbah tudi nekaj poškodovanih skozi ravne je okupator prešel neovirano spet pa je naletel na manjšo oviro na prevaljah in kasneje v mežici v črni prav tako ni prišlo do večjih spopadov rupnikova linija se je izkazala za neučinkovito saj ni doseg-la svojega namena ndash zadržati napadalca ampak na to je vplivalo veliko dejavnikov predvsem gre izpostaviti da je jugoslovanska vojska praktično razpadla že pred vojno in zaradi tega bunkerji niso bili zasedeni kot je bilo načrtovano

celotno rupnikovo linijo na Koroškem lahko pogledate na avtorski spletni strani www

rupnikovalinija-koroškaconr

B1 ndash marholčeva rida B2 ndash jakob B3 ndash polena ndash orešnikov bun-ker B4 ndash pustnikov bunker B5 ndash starijev pruh B6 ndash center B7 ndash Balinišče

B8 ndash Kajžarjev bunker B9 ndash Kablex B10 ndash ob meži B11 ndash čistilna naprava B12 ndash torčeva rida B13 ndash štrikar ndash v gozdu B14 ndash štrikar ndash pri hiši B15 ndash meja B16 ndash poljana ndash v gozdu seZnaM ŠTevila bun-kerjev po občinaH na koroŠkeM A ndash OBČINA ČRNA NA KO-ROŠKEMnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeB ndash OBČINA MEŽICAnašla vseh 16 bunkerjevC ndash OBČINA PREVALJEnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeE ndash OBČINA DRAVOGRADnašla 38 bunkerjev

viri- aprilska vojna Wikipedija prosta enciklopedija- miloš Habrnaacutel rupnikova črta in druge jugoslovanske utrdbe iz obdobja 1926-1941 2005 pripravila davo in stanko mihev

SODELOVANJE S STARŠI

Starši imajo pri vzgoji svojih ot-rok bistveno vlogo To velja tako za vzgojo doma kakor tudi za vzgojo v vrtcu Prav zaradi tega je povezovanje in sodelovanje vrtca s starši ključnega pomena Obojim omogoča lažje zaznavan-ja otrokovih potreb želja in ob-čutij Z namenom okrepitve tega odnosa v vrtcu organiziramo raz-lična sodelovanja in srečanja

Družinski izlet v kekčevo Deželo

V mesecu oktobru smo skozi mnoge dejavnosti spoznavali in doživljali Kekca in njegove pri-jatelje Odločili smo se da ga skupaj s starši tudi obiščemo Vso pot sta nas spremljala lepo vreme in dobra volja Med mo-gočnimi vršaci neokrnjene na-rave se skriva Kekčeva dežela kjer so nas pričakali junaki iz zgodb Popeljali so nas skozi pra-vljični svet kjer naša domišljija ni poznala meja V marsikaterem odraslem se je prebudil otrok Polni vtisov s pesmijo na ustih in

srečo na obrazu smo se vračali domov

Kekec in njegovi junaki so v otroških srcih pustili močan pe-čat Še vedno (po dveh mesecih) radi prepevajo Kekčeve pesmi se igrajo igre vlog rišejo junake hellip Posneli smo tudi svoj Kekčev film na katerega smo zelo po-nosni

Hvala starši ker ste si vzeli čas za svojega otroka in mu omogo-čili nepozabno doživetje

Ps Na sprehodih pogosto pre-pevamo Kekčeve pesmi Postojte poglejte nas pogumne vesele otroke Mogoče boste v sebi prebudili spomin na brezskrbno otroštvo

obiskal nas je Galov ATA LOVEC

Na srčno željo Gala in v predhodnem dogovoru z njegovim očetom nas je le-ta v vlogi lovca obiskal v vrtcu Oblečen v zeleno-rjava

oblačila s klobukom na glavi daljnogledom nahrbtnikom slikami živali lovskimi trofejami je vstopil v igralnico Otrokom je na privlačen zanimiv in poučen način predstavil vlogo lovca Otroci so ga z zanimanjem poslušali Skupaj smo se odpravili na sprehod do opazovalnice in krmišča katerega smo napolnili z jabolki koruzo korenjem in senom Seznanil nas je z živalmi ki živijo v našem gozdu in kako se pripravljajo na zimo

Hvala ata Mitja za poučno do-poldne Pri otrocih si razblinil mit da lovci streljajo in ubijajo živali ter rešujejo Rdečo kapico

zdaj vejo da lovci poznajo vse vrste živali jih krmijo in skrbijo zanje se družijo v lovski družini podobno kot mi v vrtcu obožu-jejo naravo fotografirajo živali se neopazno v zeleno-rjavi obleki sprehajajo po gozdu in z dalj-nogledom opazujejo živali

tanja bivšek

POZIV STARŠEM ZA ODDAJO VLOGE ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA ZA KOLEDARSKO LETO 2013v mesecu decembru morajo vsi starši ki imajo otroke vključene v vrtec ponovno oddati vlogo za določitev znižanega plačila vrtca za naslednje koledarsko leto 2013 dosedanje odločbe o znižanem plačilu se namreč s koncem decembra 2012 iztečejo in s tem prenehajo biti pravna podlaga za izstavitev računov v naslednjem letu

vlogo na predpisanem obrazcu starši oddajo na pristojnem centru za socialno delo za pravočasno vložene vloge za katere se bo izdala odločba z veljavnostjo 1 1 do 31 12 2013 se bodo štele le tiste ki bodo vložene do konca meseca decembra 2012 V skladu z 32 členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev namreč upravičencu pripada znižano plačilo vrtca od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge

starši bodite pozorni tudi pri datumih za uveljavitev otroškega dodatka in šolske prehraneBarbara prevorčič

27

NEPALraquoNepal je tu da bi te spremeNil Ne pa da bi ti Njegalaquo ta misel legeNde sloveNskega alpiNizma Nejca zaplotNika še kako drži saj te dežela resNičNo spremeNi medtem ko je ti Niti Ne moreš Niti Ne želiš ko jo eNkrat obiščeš te vedNo zNova iN zNova vleče Nazaj

Federativna demokratična republika Nepal kot se glasi uradni naziv države je v vseh pogledih posebna država Do-movina utemeljitelja budizma Siddhar-te Gautame varno skrita pod mogočni-mi in silno skrivnostnimi himalajskimi vrhovi med katerimi še vedno živi mit nikoli fotografiranega jetija ter never-jeten spekter geografskih kulturnih bioloških in religijskih raznolikosti ki so tako zelo vplivale na dojemanje za-hodnega sveta da je le-ta Nepal včasih imenoval kar Pravljična dežela Dežela bogov ali celo Šangri-La nikoli odkriti mistično-magični raj

Na življenje v edini uradni hinduistični državi na svetu je vedno vplivala njena specifična geografija ndash topografsko gledano leži najvišja točka Nepala 8848 metrov nad morjem najnižja pa le 61 metrov nad morjem ndash a so jo njegovi vladarji praviloma hote ali nehote izkoriščali v povsem

druge namene kot za ekonomski razvoj Dežela obdana z zastrašujočima sosedama Indijo na jugu in Kitajsko na severu in v kateri se sedaj močno večinski hinduizem vidno in mirno prepleta z manjšinskim budizmom pri čemer sta jasno vidna tudi vpliva domače nevarske in sosednje tibetanske kulture je skozi zgodovino sicer presenetljivo uspešno odbijala pritiske tako severne kot južne sosede a so njen razvoj zavrle notranje zdrahe revolucije in revolti Cena notranjih bojev pa je visoka Nepal dandanes spada med najrevnejše države sveta

Nepal je najbolj poznan prav po svojih mogočnih osemtisočakih zato verjetno ni nič čudnega da ga nekateri imenujejo Dežela v kraljestvu gora V Nepalu je kar osem od desetih najvišjih in najzahtevnejših gora na našem plane-tu vključno z najvišjo Mount Everest

Kljub temu da kar 80 odstotkov

nepalskega površja prekriva Himalaja pa se 50 kilometrov južno od nje večni sneg in led srečata z vročino in pragozdovi Kot bi prišli v novo deželo Kontrast je očiten in skoraj zmede človeka ko se en dan spogleduje z najvišjimi vrhovi sveta naslednji dan pa ga pričaka ravnina riževa polja in džungelski pas južnega Nepala Prav ta raznolikost daje pestrost tej deželi in zaradi tega ponuja široko paleto rastlinstva in živalstva Od himalajskega goveda (jakov) leopardov tigrov nosorogov do slonov krokodilov antilop opic hellip Z namenom da omogoči preživetje številnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst je nepalska vlada ustanovila štiri rezervate ndash Čitvan Sagarmatha Langtang in jezero Rara ki skupaj merijo več kot 3000 kvadratnih kilometrov

Nepalsko prebivalstvo je nepregle-dna množica ljudstev ki jim že stoletja

Mount EverestMolilni mlinčki

Budistični tempeljBoudhanath Stupa

Katmandu

Ama Dablam

28uspeva dokaj harmonično prebivati skupaj se prilagajati novim idejam vrednotam in prišlekom ki prihajajo od vsepovsod Po besedah mnogih ki so obiskali Nepal so Nepalci zlati ljudje To sem med obiskom Nepala občutila tudi sama Kljub pomanjka-nju in revščini so vedno nasmejani pripravljeni na pogovor in čakajoči na majhno pozornost mimoidočih Nji-hova prijaznost se iz mesta stopnjuje proti vedno višjim vasicam ob vznožjih osemtisočakov Višje ko greš bolj pri-jazni in iskreni so Neverjetna je hvale-žnost otrok ko jim podariš staro igračo svinčnik ali sladkarije

Nepalci so zelo vraževerni Tako hindujci kot budisti imajo svoje vraže in pravila ki se jih držijo in jih

spoštujejo Zanimivo je na primer da družina preden se vseli v nov dom prosi astrologa da določi najugodnejši datum vselitve Prav tako astrologi zaročencema določijo najprimernejši dan za poroko Predvsem strogo se držijo pravil v zvezi z vero Tako pred vhodom v tempelj ne smejo jesti in piti Pravilo ki se ga strogo držijo tudi turisti je da se mimo templjev in znamenj (čorteni maniji) vedno hodi le po levi strani prav tako pa se v smeri urinega kazalca vrtijo tudi molilni mlinčki

Zanimivo je da v popolnem sožitju uspevata dve tako različni verstvi Na eni strani budizem ki spoštuje vsa živa bitja

in deluje v sožitju z naravo na drugi strani pa raquokrvavilaquo hinduizem Vsaj tako se ti zdi ko opazuješ budistične molilne mlinčke ki jih poganja voda pisane molilne zastavice katerih molitve veter odnaša bogovom na drugi strani pa kr-vave daritve živali v hindujskih templjih Kljub tem daritvam pa imajo hindujci nekatere živali za svete in jih je prepove-dano ubijati

Krava je v Nepalu sveta z zakonom zaščitena žival Predstavlja boginjo La-ksmi ndash boginjo bogastva Kljub prome-tnemu kaosu ki vlada na katmandujskih ulicah ima krava vedno prednost Lahko se sprehaja po ulicah se ustavi sredi ceste ali uleže pred vhod v tempelj nihče je ne bo preganjal Sveta žival je tudi slon ker ima Ganeš ndash sin boga Šive

ndash slonovo glavo Ko gre slon po cesti se verni Nepalci dotikajo prahu na odtisu njegovih nog in si ga kot raquotikelaquo priti-skajo na čelo Svete živali pa so tudi bik opica in čmrlj

Poleg trekinga in alpinizma ki sta med turisti najbolj priljubljeni aktivnosti pa Nepal ponuja tudi vrsto drugih špor-tov in aktivnosti Vedno bolj popularni so rafting na rekah Kali Gandaki Bhote Kosi in drugih gorsko kolesarjenje vožnja z motorji bungee jumping in seveda džungelski safari v Kraljevem narodnem parku Čitvan

V Nepalu lahko vsakdo najde nekaj zase Ko potuješ po tej skrivnostni deže-li sprva sploh ne opaziš da spada med

najmanj razvite dežele našega planeta Naravne lepote mogočna arhitektura kulturna raznolikost in iskreni ljudje te tako prevzamejo da socialni položaj ljudi kar spregledaš

Ko sem pred tremi leti prvič obiskala Nepal se mi je zdelo da deželo kar dobro poznam saj sem videla nešteto diapozitivov in slišala mnogo zgodb ki mi jih je pripovedoval ati vsakokrat ko se je vrnil iz Nepala Pa sem se motila Ko sem prvič stopila na nepalska tla sem šele začela spoznavati to prekrasno deželo

Čeprav prvi vtisi niso bili ravno tako zelo krasni Prvi stik s Katmandujem glavnim mestom Nepala je bil zame rahlo šokanten Vsepovsod gneča smeti ki jih mečejo kar skozi okna na

ulico smrad hellip Po cestah ki si sicer niti ne zaslužijo imena ceste se sprehajajo krave krdela uličnih psov ljudje vozijo rikše avtomobili in motorji in to vse povprek Zmešnjava avtomobilov motorjev in rikš ki se ob neprestanem hupanju raquolovijolaquo po katmandujskih ulicah je neverjetna Zdi se da je edina obvezna oprema na avtomobilu delujoča hupa saj vozniki neprestano hupajo Zanimivo je tudi da mora na motorju imeti čelado samo voznik in to ne glede na to da po navadi vozijo s sabo več ljudi velikokrat kar cele družine

Po prihodu v Nepal smo prve tri dni preživeli v Katmanduju kjer smo uredili

Namche Bazar Nepalski otroci Patan - Hindujski tempelj

Sežiganje mrtvihSamostan v Tengbocheju Tabla Everest

29

in nakupili vse potrebno za treking Znamenitosti mesta si v tem času nismo uspeli ogledati saj so bile trgovinice in ulični prodajalci preveč prepričljivi s svojimi ponudbami in sem večino časa preživela na glavni turistični ulici Thamel ter barantala za nižje cene

Po treh dneh Katmanduja ko sem se ravno navadila na ljudi mestni utrip gužvo in me smeti in smrad niso več motili Katmandu pa je postajal vedno bolj zanimiv in privlačen smo se odpravili na treking Do Lukle ki je bila naše izhodišče za treking smo iz Katmanduja poleteli z letalom Jetstream 41 letalske družbe Yeti Airlines Med poletom ki je bil prav gotovo eden od vrhuncev tega potovanja sem prvič videla sedem- in osemtisočake med njimi tudi Everest Že iz zraka je bil videti mogočen Po izjemno zanimivem pristanku na najkrajši in najstrmejši pristajalni stezi kar sem jih kdaj videla smo v Lukli poiskali lodge kjer smo se dobili z našima nosačema Tekijem in Pembo Oba sta bila doma iz vasi ki je bila iz Lukle oddaljena dva dni hoje z delom nosačev pa sta služila denar za svoji družini

Treking pod Everest smo torej začeli v Lukli ki leži na nadmorski višini 2840 m Načrtovano je bilo da se prvi dan odpra-vimo do vasi Phakding do koder smo prispeli po približno dveh urah hoje Ker je bila pot ki nas je čakala naslednji dan veliko bolj strma in zahtevna smo se odločili da bomo nadaljevali Tako smo prvi dan prišli do vasi Monjo (2840 m nmv) kjer smo našli prijeten lodge v

katerem smo prespali Tu sem tudi ugo-tovila da je hrana v nepalskih vasicah veliko bolj okusna kot v katmandujskih restavracijah Drugi dan trekinga nas je čakala hoja do Namče Bazarja ki leži na nadmorski višini 3440 m Kmalu po za-četku hoje smo prišli do vstopa v Naci-onalni park Sagarmatha Tu smo morali pokazati karte in posebne treking potne liste V nadaljevanju poti smo prišli še do vojaške kontrole kjer se je postopek s kontrolo kart ponovil Po približno treh urah hoje smo prišli do Namče Bazarja vasi ki jo imenujejo tudi mesto Šerp Namče Bazar je glavno mesto in trgo-vsko središče regije Khumbu ki je ime dobila po istoimenskem ledeniku Po kosilu in kratkem počitku v lodgu smo se odpravili do samostana nad vasjo ki je sedaj preurejen v muzej V muzeju so razstavljeni predmeti ki jih po nepalskih vaseh še danes uporabljajo v vsakda-njem življenju Ogledati si je mogoče tudi slike in dokumentacijo o Mount Everestu ter fotografije Šerp ki so osvo-jile Everest Med njimi so našli tudi sliki Ang Dorjeeja in Pasang Tenzinga ki sta bila leta 2000 z atijem in Davom na vrhu Everesta

Naslednji dan nas je čakala hoja do vasi Tengboche Ta del poti je bil eden izmed bolj zahtevnih saj se je že na začetku pot začela strmo spuščati in ker smo morali nekje pridobiti novih 600 višinskih metrov se je kar hitro začela strma pot navzgor Vse raquominus metrelaquo ki sem jih preklinjala na poti navzdol pozabim ko mi ati pokaže Ama Dablam Šesttisočak ki sta ga maja 1996

v severozahodni steni po prvenstveni smeri preplezala Vanja Furlan in Tomaž Humar za kar sta dobila najprestižnejše alpinistično priznanje ndash Zlati cepin Sicer pa meni osebno eden najlepših vrhov Hojo sta poleg strmine oteževali tudi vročina in vlaga ki ju na takšni višini nisem pričakovala Ves trud je bil poplačan ko sem končno prišla do cilja kjer nas je pričakal čudovit razgled na Lhotse in Everest Vas Tengboche leži na nadmorski višini 3860 m V vasi je glavni budistični samostan v Nepalu sicer pa eden najlepših na svetu Samostan je v devetdesetih letih pogorel zdaj pa je povsem obnovljen Imeli smo enkratno priložnost da smo lahko bili prisotni pri obredu Na začetku sta dva mlada meniha vernike poklicala k obredu s piskanjem na ogromni školjki Obred je bil zelo zanimiv večino časa zelo umirjen trije menihi so molili naprej ostali pa za njimi na trenutke pa je umirjenost zmotil močan udarec na gong igranje na piščalke in zvončke ter glasno petje Izredno zanimiva je bila tudi sama molilnica ki je bila poslikana z budističnimi podobami najbolj pa je izstopal ogromen pozlačen kip Bude Obisk samostana mi bo ostal v posebnem spominu tudi zato ker me je eden od menihov blagoslovil z rdečo vrvico okoli vratu ki je za zdravje in dolgo življenje ter rumeno ruto ndash kato za srečo

Pot nas je iz Tengbocheja vodila skozi vasi Deboche in Shomare do vasi Periche (4240 m nmv) Pot mimo prostranih travnikov in njiv mimo vasi

Barva za tike Kip Bude Nepalski otroci

30je bila iz dneva v dan bolj zanimiva Sončno vreme mogočne gore neverjetna pokrajina in iskreni ljudje so nam lepšali vsakdan na poti proti našemu cilju Molilne zastavice molilni mlinčki in čorteni so zbujali navdušenje nad preprostostjo budizma Otroci ki smo jih srečali na poti in jim podarjali kulije in stare igrače pa me še danes spravijo v dobro voljo ob spoznanju kako lahko malenkosti nekomu polepšajo življenje Ko smo prispeli v Periche smo najprej opazili spomenik iz nerjavečega jekla v obliki prerezanega stožca v notranjosti pa vrezana imena vseh ki so se do leta 2005 smrtno ponesrečili na Mount Everestu in okolici Takoj nam je v oko padlo ime atijevega prijatelja Marka Lihtenekarja ki se je po uspešno osvojenem vrhu Everesta 21 maja 2005 smrtno ponesrečil pri sestopu z gore

Četrti dan trekinga smo prispeli do vasi Dingboche (4358 m nmv) ki mi je v spominu ostala predvsem zaradi najbolj okusnih momotov ki sem jih jedla na potovanju po Nepalu Momo je tipična nepalska jed podobna našim cmokom Ponavadi so polnjeni z zelenjavo ali mesom in so lahko kuhani ali pečeni Postreženi so skupaj z različnimi pikantnimi omakami Postanek v Dingbocheju pa mi je poleg najboljših pečenih sirovo-tuninih momotov ostal v spominu tudi zaradi aklimatizacijske ture ki smo jo naredili Bila je sicer ena zahtevnejših aklimatizacij na trekingu vendar tudi ena lepših Vrh grebena ki smo si ga

zadali za aklimatizacijo nas je presenetil s čudovitim ledeniškim jezerom in Ama Dablamom ki se je dvigal nad njim Naslednji dan nas je čakal eden daljših kosov poti Do zadnje vasi pred končnim ciljem Kala Patarjem smo morali opraviti 700 višinskih metrov Pot nas je peljala po grebenu nad vasjo Periche in naprej do morene ledenika Khumbu mimo Thokle do vasi Lobuche (4910 m nmv) Po kratkem počitku v lodgu smo se odpravili na aklimatizacijo Pot nas je peljala mimo Italijanske piramide ndash mednarodnega observatorija in laboratorija do bližnjega grebena Z vrha grebena smo lepo videli pot proti vasi Gorak Shepp Kala Patar Italijansko piramido pred nami pa se je bohotil Nuptse Po vrnitvi v lodge sem kljub aklimatizaciji dobila svojo porcijo višinskih neprijetnosti Razbijanje v glavi se je kljub vztrajnemu preganjanju s tabletami nadaljevalo še dolgo v noč in mi kratilo prepotreben spanec

Vrhunec trekinga je bil vzpon na Kala Patar (5550 m nmv) Iz Lobuch smo se podali proti zadnji vasi Gorak Shepp in naprej proti vrhu Kala Patarja Vso pot smo tekmovali z meglo ki nam je vztraj-no sledila Višina je delala svoje noge so bile vedno težje dihanje pa je postajalo vedno težje Za spodbudo se nam je na poti razkril Everest Tokrat je bil res čisto blizu Hitro sem se ga nagledala in po-slikala saj ga je minuto zatem že zakrila megla Bolj kot smo se približevali vrhu bolj je sonce kurilo meglo in na vrhu nas je pričakal čudovit razgled Everest Lhotse Nuptse Pumo Ri ledeni slap le-

denik Khumbo hellip vse je tako ogromno mogočno in čudovito Občutek na vrhu je bil enkraten Po obveznem slikanju smo kar obsedeli in občudovali bele vrhove okoli nas Z vrha smo sestopili po drugi poti ker smo se namenili poiskati spominsko tablo Janezu Jegliču ndash Jo-hanu ki je leta 1997 omahnil z grebena Nuptseja po tem ko sta s Tomažem Hu-marjem preplezala prvenstveno smerPo doseženem cilju trekinga ndash osvojitvi Kala Patarja smo se naslednji dan iz Lobuch odpravili nazaj proti Namche Bazarju od koder smo zadnji dan trek-inga odšli do vasi kjer smo začeli ndash do Lukle V Lukli smo prespali nato pa takoj zgodaj zjutraj po slovesu od nosačev s prvim letalom poleteli v Katmandu Vrnitev v Katmandu je bila rahel šok Iz mirnega podeželja nazaj v gnečo in hrup Ker smo imeli le tri dni časa pred odhodom domov je bilo potrebno Katmandu seveda čim bolje izkoristiti in raziskati Katmandu je zaradi svoje čudovite arhitekture pod UNESCOvo zaščito Prvi dan smo se najprej odpeljali do mesta Patan kjer smo si ogledali Durbar Square ndash staro mestno jedro kjer so nekoč ustoličevali kralje in kjer živi boginja Kumari ki je žal nismo uspeli videti Smo pa v hindujskem templju bili priča daritvi koze hindujskim bogovom Po vrnitvi v center Katmanduja smo si šli ogledati največjo znamenitost Katmanduja ndash Boudhanath Stupa bolj poznano kot Budine oči Stupa ki je ena največjih na svetu je od leta 1979 na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine Prvi dan v Katman-

Sveti mož Vzletno pristajalna steza v Lukli Z atijem na vrhu Kala Patarja

31

duju po vrnitvi s trekinga smo zaključili z nazdravljanjem na uspešno izveden treking v restavraciji Rum Doodle kjer so leta 2000 praznovali svoj uspeh na Everestu tudi člani odprave Ski Everest 2000 Posebnost te restavracije je da vsi osvajalci Everesta dobijo svojo člansko kartico s katero lahko v restavraciji Rum Doodle jedo brezplačno

Naslednji dan smo si ogledali tempelj Pashupatinath ki je eden najpomemb-nejših Šivinih templjev na svetu Tempelj je v vzhodnem delu Katmanduja ob reki Bagmati Zraven templja ob reki se na-haja tudi nepalski Varanasi kjer zažigajo umrle pepel pa nato raztrosijo v reko Sam pogled na mrtveca ki gori ob reki

je sprva grozljiv a dlje časa kot opazuješ dogajanje bolj logično in normalno se zdi vse skupaj Bolj šokantno je kako sto metrov nižje otroci plavajo v reki ženske pa perejo posodo in oblačila V templju in njegovi okolici je polno sadhujev ndash hindujskih svetih mož ki meditirajo in za plačilo pozirajo turistom Po napor-nem ogledu templja Pashupatinath smo se z rikšami odpeljali do stupe Swo-yambhunath ki je starodaven religijski kompleks na vrhu hriba v zahodnem delu Katmanduja Stupa je turistom bolj znana pod imenom Opičji tempelj ker na SZ delu templja živijo svete opice S templja se razkriva čudovit pogled na Katmandu Zadnji dan v Nepalu je bil

rezerviran za še zadnje nakupe in odkri-vanje najboljših katmandujskih slaščic Vse od tehnične opreme do oblačil ndash ko se naučiš barantati je Katmandu raj za nakupovanje

Kljub katastrofalnemu prvemu vtisu me je Nepal očaral Zdaj sem končno ra-zumela atija in druge zakaj se venomer vračajo tja Kaj je tisto kar te v Nepalu tako prevzame je najlepše opisal ati ko se je leta 1999 prvič vrnil od tam raquoPo-polnoma drugačen način življenja Ljudje so tam pripravljeni pomagati Vse delajo počasi mirno z dobro voljo Čisti balzam za dušolaquo

Tadeja Oderlap

mežičarji po svetutokrat se bomo odpravili malo dlje No zelo daleč pravzapravNaš cilj je država ki je po velikosti druga Na svetu ndash s pisaNo mešaNico Narodov v velemestih ki se še vedNo širijo Na drugi straNi pa z ogromNimi polji zasejaNimi s pšeNico iN koruzo s trgovskimi ceNtri ki so prava mala mesteca iN NeskoNčNimi ravNimi cestami po katerih Nihče Ne vozi prehitro jezera iN jezerca so posuta po deželi ki v svoji NotraNjosti skriva zaloge Nafte Na dveh straNeh državo obdaja širNo morje deli pa visoka gorska veriga če vam Naštejem še medvedi iN hokej javorov list iNdijaNci iN zlatokopi je bilo Namigov dovolj da ste ugaNili kam smo NameNjeNi ida paradiž

Kdo ste in kje živiteSem Franc Potočnik in živim v Kanadi v provinci Alberta v njenem glavnem mestu Edmonton

Kako dolgo ste že tam in zakaj ste tja odšli

V Kanadi živim že 46 let Iz Mežice sem odšel raquos tre-buhom za kruhomlaquo nekaj časa preživel v Nemčiji in Franciji potem pa sem bil odločen oditi nekam dlje Avstralija ali Kanada sta bili dve možnosti ndash in

ker je ladja proti Kanadi odplula prej sem se pač vkrcal nanjo

V čem se nov kraj in vaše zdajšnje življenje najbolj razlikujeta od tistega prej

Edmonton je milijonsko mesto v katerem v sožitju prebivajo ljudje vseh narodnosti Tu ima človek veliko možnosti za zaposlitev ndash nemalo ljudi ima dve celo tri različne službe Nekatere vsak dan druge morda dva- trikrat na teden po nekaj

ur Pač glede na potrebe in želje po recimo nakupu hiše ali česa drugega Življenje v Edmontonu zaradi takih možnosti zaenkrat ni predrago tudi prihodnosti se ne bojimoZimske temperature so tu precej nižje kot doma (Do -25 stopinj celzija otroci še redno hodijo v šolo) Je pa mraz suh tako da kepe sploh ne moreš narediti ker je tudi sneg tako suh da se ne sprime Tako je pozimi poleti so pa največja nadloga komarji

ki najdejo odlične pogoje za razvoj v vseh mlakah in jezerih

Kaj vam je tam najbolj všečVšeč mi je pokrajina narava Rad hodim kampirat ob jezera uživam v ribolovu Na razpolago je tudi veliko športnih objektov tako da vsak najde kaj po svojem okusu

Kaj najbolj pogrešatePogrešam Mežico in življenje v njej kakršno

32

sem poznal v mladosti

Kako pogosto se vračateprihajate na obisk v domovino

Domov pridem vsaki dve ali tri leta Vesel sem da sem v svoj rojstni kraj uspel pripeljati tudi svoja dva otroka (ki sta nekaj časa v Mežici obiskovala osnovno šolo oz vrtec) z

družinama da so tudi oni spoznali prelepo Koroško in Slovenijo

Kako vidite Mežico ko pridete domov

Po 46 letih odkar sem zapustil Mežico se počutim malo tujega Mnogih znancev več ni tudi življenje teče drugače Manj je sproščenega druženja

Živi blizu vas še kaj SlovencevKorošcev Se srečujete

Tukaj je precej Slovencev pogosto se srečujemo ndash na kavici ali na prireditvah

v letos odprtem novem Slovensko ndash kanadskem kulturnem centru ki se lahko pohvali s plesno dvorano za 300 ljudi knjižnico kapelico in sobo za srečanja Do lani smo se dobivali v leta 1967 zgrajenem domu ki so ga zaradi gradnje ceste podrliKorošcev pa skoraj ni več

le dve družini drugi so na žalost pomrli

Ali v trgovinah najdete tudi kakšne izdelke iz Slovenije

V Edmontonu smo že pred leti našli italijansko trgovino kjer dobimo tudi slovenske izdelke malinovec kavo barcaffe Radensko ribe nudeljčke skoraj vse

Kaj vedno odnesete s seboj ko se vračate z obiska v domovini

Ob povratku s seboj odnesemo CD-je s slovensko glasbo slovenske knjige pa tudi

kakšno flašo šnopsa

Tipična jed pijača kakšen poseben običaj v novi deželi

Kanadska specialiteta je goveji steak na ražnju pečena koruza in krompir tudi piščančje perutničke lahko dobiš na vsakem koraku ndash pripravljene na tisoč in en način od običajno spečenih do

raquohot chicken wingslaquo ki so izdatno začinjene Pijača je whisky pa morda še za Slovence neobičajna kombinacija pivo z dodatkom clamato juice (to je mešanica sokov neke školjke paradižnika in zelene) Tudi običaja da ti v lokalu kavo za ceno ene dotakajo tako dolgo da prazno skodelico obrneš v Sloveniji ni Ali pa prijaznost ko poleti takoj ko sedeš na mizo brezplačno dobiš vrček s prijetno hladno vodoObičaj da se največji

dnevni obrok postreže ob šestih zvečer (kar menda z novim delovnim časom vse bolj prihaja v navado tudi v Sloveniji) je pa kriv da se prepogosto kile kar kopičijoZaradi temperatur ki pozimi sežejo tudi do -30 stopinj celzija si lahko privoščimo ribolov na zaledenelih jezerih ndash na led zapelješ z avtom izvrtaš luknjo čez to luknjo postaviš šotor in nato v zavetrju čakaš da bo riba prijela Zanimiva izkušnja ndash če le led ne prične pokati

Poslušate slovensko glasbo Katero

V živo zelo rad poslušam Radio veseljak pa CD-je s slovensko glasbo Seveda je pa No1 še vedno Avsenik

Bi sami dodali kakšno zanimivost misel sporočilo

Pregovor raquoPovsod je lepo doma je najlepšelaquo je dobil v šestinštiridesetih letih poseben pomen Moj dom bo vedno Mežica a dom je s tem ko mi je dala kruh ko so tu zrasli moji otroci in rasejo moji vnuki postala tudi Kanada Zato ko sem tu se prav vsak dan spomnim na Mežico Ko pa pridem domov na obisk se mi kmalu prične tožiti po vnukih in kanadskem vsakdanjiku A tako razpeti med dva doma s(m)o najbrž vsi ki živijoživimo v tujini Šele z oddaljenostjo pričneš ceniti tisto kar je zares pomembno

POPRAVEKNa žalost nam jo je v prejšnji številki Šumca zagodel tiskarski škrat V članku raquoO ribičih in ribištvulaquo je v stavku V eni jeseni dobijo povprečno 120000 ndash 150000 iker iz njih pa pride 80 90 v dobrem letu tudi 100 mladic izpustil nekaj ničel Pravilno je seveda da v enem letu iz iker dobijo od 80000 90000 v dobrem letu tudi 100000 mladic Šele tako je jasna pohvala da je to odstotkovno zelo uspešno Ida Paradiž

33

Letos je izšla knjiga Marjete Žebovec Slovenski književniki rojeni od leta 1930 do leta 1935 v katerih je poleg najpomembnejših slovenskih literarnih ustvarjalcev svoje zaslužno mesto zase-del tudi Marijan kar kaže na to da je v tovrstnem kulturnem segmentu pustil neizbrisen pečat Pomembno je njegovo delo s področja natančnega poznavanje kratkih japonskih pesniških oblik ime-novanih haiku Je torej pesnik pisatelj poleg tega tudi izumitelj vsekakor pa človek tisočerih interesov Je ustanovitelj skupine Literarno gledališče Treska ki je prineslo svež veter kulture v naš mali kraj in ki to poslanstvo uspešno opravlja še danes ndash čeprav brez Marijana Na nje-govo pobudo za začeli izdajati literarni

list Šumc predhodnika časopisa ki ga trenutno držite v rokah O svojem živl-jenju govori globoko iskreno zato je po-govor z njim pristen in nepozaben Manj sva klepetala o haikujih in njegovem literarnem ustvarjanju saj mi je dejal raquoO tem si lahko sama prebereš v mojih knjigah To lahko vsak Jaz ti bom pove-dal nekaj česar ne moreš prebrati nikjer veljalaquo Velja In sva klepetala o njego-vem zanimivem življenju o nepozabnih dogodivščinah O drobnih utrinkih in zgodbah ki so se dogodili nekje nekoč

Ne mara nizanja suhoparnih podatkov Življenje se namreč piše še kje drugje Da je bil precej razigran fant da se je celo rad pretepal sem izvedela Upornik torej Da je opravljal vrsto zanimivih poklicev In rešil nekaj življenj Slednje je morda bolj pomembno kot kar koli dru-gega Kar misli tudi Marijan sam In mi že nariše svoj izum Ki je bil celo patentiran Gospod Marijan kje naj začneva Mogoče od tistega trenutka dalje ko ste prišli v Mežico

Hja vselej je treba začeti od začetka To upoštevam pri vsem kar delam tudi pri svojih izumih Pravim da je treba začeti pri Grkih in Rimljanih prebrati knjige o

njih Vse pravzaprav že obstaja le po-novno je treba nekje začeti to obuditi Pa o izumih malo pozneje

Torej ndash začniva od začetka Kako vas je privedla pot na Koroško

Veš rad sem se pretepal Želeli so se me znebiti ndash oziroma hoteli so da se po-boljšam zato so me poslali v Mežico Ko sem prišel sem bil star 14 let Oče se je dogovoril z dimnikarjem Magdičem ki je videl da sem sposoben da znam po-

metati dimnike In to sem nato počel po vsej Koroški V Črni v Rudarjevem je bilo veliko hiš imeli so me zelo radi še po-sebno ženske Čez nekaj časa me je pus-til kar samega sam sem lahko računal in pobiral denar Takrat sem stanoval na Poleni Spominjam se da se mi je enkrat zlomila žica na dimnikarski palici Na Glančniku so to znali zvariti a mojster je bil jezen Udaril me je z zlomljeno palico in pobral ves denar Jaz pa sem prav tako jezen šel za njim hellip

Torej kot dimnikar ste bili samouk Za kakšen poklic pa ste se šolali

V Sveti Trojici kjer sem odraščal ndash sicer sem se rodil v Zagrebu kjer so delali

moji starši ndash sem obiskoval osnovno šolo končal sem jo v Mežici Nato sem obiskoval rudarsko šolo v Trbovljah A sem se kmalu stepel z vzgojiteljem Uf ni bilo lahko ta je bil trener boksa hellip Skratka decembra 1959 sem se vrnil v Mežico Veš takrat sem izumil postopek za reševanje potapljajočih se ljudi Ne-kega dne sem šel v kino spominjam se da je bila Meža bela od peska Prišel sem do mostu in videl kako dva skačeta v vodi Ker je bila Meža tako bela nisem videl otroka ki se je utapljal Moška sta

O tistih drobnih stvareh ki jih ne moreš prebrati v knjigah hellip

marijan mauko je vsekakor svojevrstno zaznamoval koroški pa tudi slovenski kulturni prostor poleg objav v različnih publikacijah je izdal več knjig ndash pesniških zbirk in strokovnih del o literarni teoriji

34ga poskušala spraviti na kopno pa jima ni uspevalo zaradi visokega zida Ko se jima je končno posrečilo sem iz ust otro-ka izsesal zrak nesnago naplavine pe-sek To sem storil dvakrat hellip in otrok je prišel k sebi To je bila svojevrstna meto-da za tisti čas vsi so namreč počeli ravno obratno pihali zrak v usta Veš si izumi-telj ali pa nisi Tretje poti ni Nato sem se odpravil naprej v gostilno Naročil sem si raquokavbojcalaquo (tj malinovec in žganje) da sem si izplaknil usta polna peska

Nepozabna izkušnja rešili ste človeško življenje

Da to je bilo prvič Nekoč pa je bilo v Velenju bil sem na udarniškem delu Jaz brat in dva Trojičana Z njima sem se največkrat stepel hahaha Nekaj smo si celo v sorodu a to ni pomembno pomembno je le da smo se imeli lepo Skratka videli smo nosečnico ki je hodila po pomolu iz debla naenkrat je padla v vodo Bil sem dober plavalec pripeljal sem jo na kopno Vzdignil sem jo bila je težka morali so mu priskočili na pomoč To je bilo drugič da sem rešil življenje

Bili ste torej dober plavalec Ste se ukvarjali še s katerim športom

Da predvsem z alpinizmom Bil sem tudi dober akrobat na kolesu Ah s šolo pa nisem imel toliko sreče Moral sem jo začasno zapustiti ko sem zbolel za osteomielitisom (tj vnetje kostnega mozga) Na Ptuju so mi dajali opij Vsi so mislili da bom umrl Če sem se zasmejal sem takoj padel v nezavest A na koncu smo se vendarle vsi smejali Izboljšalo se je po več kot desetih injekcijah Spo-minjam se da se je prijatelj očeta ki me je obiskal v bolnici zadrl raquoBi rad bil narkomanlaquo Hahaha a prebolel sem abstinenco Po bolezni pa sem bil tako šibak da nisem mogel vzdigniti 30 kilo-gramov barve Takrat so restavrirali cer-kev pri Trojici najeli so me da sem nosil kipe moj dedek je bil namreč cerkveni pleskar

Ste opravljali še katero drugo delo poleg tega da ste bili pozneje rudar in varilec

Da nosil sem pošto zaposlili so me za dva meseca Delal sem tudi v Mariboru

na upravi cest bil sem glavni skladiščnik A sem pustil službo ker nisem smel biti več v nabavi Poleg tega pa mi je sonce preveč sijalo v pisarno vzeli so mi celo tajnico Veš ni bilo dobro Nato sem šel k vojakom Za sabo imate mnogo izkušenj z različnih področjih Lahko bi rekli da vam je pri vsem pomagala zdrava pamet hellip

Da vedno sem bil jezen ker ni bilo koga da bi uredil kakšno stvar Pa mi je nekoč dejal dober res dober prijatelj raquoNaredi samlaquo Takrat sem si rekel da raquogliha vkup štrikalaquo Razumel me je In mi dal vedeti da moram poskušati ustvarjati izumljati Zame so Švicarji dober narod Ker ne mislijo da so pametni ampak ker nekaj poskušajo narediti

Kot ste vselej poskušali vi hellip Pa veliko ušes ni bilo pripravljenih prisluhniti vašim idejam A roko na srce s po-ezijo je bilo drugače Ste vsekakor uveljavljeni slovenski pesnik pojavl-jate se v mnogih strokovnih študijah predvsem zaradi haikujev Kdaj pa ste napisali svojo prvo pesem

Lahko ti jo zrecitiram če želiš Ščinkavec ptiček lepi je bil in nas je vse razveselilHahaha to je moja prva pesem iz osnov-ne šole Še danes jo znam na pamet

Zelo lepo Kdaj pa ste se navdušili nad haikuji

Haikuje poznam že od ranega otroštva Moja mama je bila pesnica ljubiteljska

igralka in režiserka če omenim je po vojni režirala Prešernovo Železno cesto Oče je prebarval lokomotivo jaz pa sem bil strojevodja s piščalko A da ne zaidem preveč in se vrnem k haikujem ndash veš Slovenci smo imeli že v stari Ju-goslaviji pregled japonske književnosti hellip Poskusil sem nekaj novega Vse o tem si lahko prebereš je zapisano Po-vedal ti bom kaj drugega

Torej ndash povejte mi kaj več o vaših izumih

Veliko sem krmaril okrog po svetu Veliko sem se naučil V Uradnem listu Republike Slovenije (512006) je bil patentiran moj izum za proizvajanje najbolj čiste energije na svetu gre za metodo s stisnjenim zrakom Ja izum je bil patentiran a tega nihče ni pripravljen uresničiti

Zaenkrat gospod Marijan Morda pa nekoč bo vendarle znal kdo prisluhniti in bo v tem videl potencial morda prihodnost za človeštvo Pomembno je da nikoli ne odnehate in da ostanete tako izvirni iznajdljivi edinstveni polni volje ustvarjalnosti in idej

Vsekakor

Hvala za vaše iskrene in zanimive utrinke

In bil je čas da zaključiva najin klepet In bo čas ko bom spet stekla čez travnik k Marijanu na pogovor

Nina Petek

35

na pragu najbolj čarobnega ndash in tudi vraževernega meseca v letu ndash je dlg treska mežica 1122012 v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer ob treski z naslovom vraževerje sveta avtor večera lovro vreš je na kratko predstavil istoimensko knjigo etnologa damjana j ovseca ukvarjali pa smo

se predvsem z vprašanji kot so zakaj trkamo na les Kako zacoprati fanta Katera števila so srečna Kako odvrniti nesrečo če razbijemo ogledalo zakaj dimnikarji prinašajo srečo če ste prireditev zamudili vse odgovore najdete v omenjeni knjigi

večer je glasbeno dopolnil domen

vreš kot bralci pa so nastopili nina vogel martin perčič lovro vreš in ajda vasle člani društva so pripravili tudi tradicionalni mali adventni bazar z drobnimi darilci in voščilnicami po simboličnih cenah

Ajda Vasle

leva fotografija stojita domen in lovro vreš sedijo marijan mauko ajda vasle martin perčič in nina vogel desna fotografija utrinek z bazarja (avtorica dorica vasle)

VRAŽEVERJE SVETA Večer Ob tresKi

19 oktobra 2012 je društvo literarno gledališče treska mežica v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer o prvem slovenskem blaženem škofu antonu martinu slomšku ponavadi se njegovi biografi največ ukvarjajo z njegovim narodnobuditeljskim in dušnopastirskim delom tokratni večer

pa se je osredotočil na njegovo manj znano in raziskovano poezijo ki jo je avtor večera peter peruzzi prepletel z znano slomškovo pridigo svoj jezik je treba spoštovati

na prireditvi je sodelovalo tudi kulturno pevsko društvo sv lenart s plata pod vodstvom zborovodkinje

Klavdije Freidl prepevali so uglasbene ponarodele slomškove pesmi za katere se pogosto zmotno misli da so ljudske

Besedilo so brali člani dlg treska mežica erika žagar dorica vasle lovro vreš in ajda vasle

Ajda Vasle

leva fotografija pevci zbora sv lenart s plata desna fotografija lovro vreš erika žagar dorica vasle ajda vasle (avtor štefan erjavc)

SVOJ JEZIK JE TREBA SPOŠTOVATI ndash Večer ob treski o blaženem Antonu Martinu Slomšku

36

37

vzrok za nastanek te zvrsti njegovega slikarskega opusa je tesno povezan z njegovo življenjsko zgodbo odraščal je v rudarski družini in že v otroških letih v globinah podzemnih rovov odkrival ndash ne le teme in nevarnosti ndash temveč tudi svetlobo in predvsem čarobni svet barv in likov ki jih je v tisočletjih izoblikovala naravamilan pečovnik je v rudniku opravljal delo nadzornika in že takrat je postal navdušen zbiralec mineralov in fosilov v njih je prepoznal skrivnosten preplet majhnega in velikega ndash mikrokozmosa in vesolja ndash vidnega in nevidnega Kot slikar svoje najljubše kamnine po svojem videnju in občutju projicira na platno likovno jih razdrobi poveča in jim šele naknadno s pomočjo svetlobnih odtenkov in posebnega nanosa barve vrne trdnost in obliko tako vidno in otipljivo ki zlahka odpira vrata v svet domišljije v svet čudovite igre teme in svetlobe barv likov in črt ob slikah milana pečovnika začutimo skrivnostni svet in delo narave tudi vsi tisti ki nam ni bilo dano videti in doživeti zakladov podzemnega svetasicer pa obsežen opus njegovih drugih slik izžareva lepoto koroške pokrajine ter čudovita tihožitja rož ki so ga spremljale na njegovih gorskih in smučarskih poteh pripovedujejo življenjsko zgodbo od otroštva do danes od sonca obsijanih pokrajin rož do medlega sija karbidovk s katerimi je pod zemljo odkrival čarobni svetsvojo umetniško nadarjenost je pokazal tudi pri obnavljanju fresk z izdajo koledarja z rudarskimi motivi napisal in izdal pa je tudi knjigo o svojem rojstnem kraju raquoHelena nekoč in daneslaquomilan pečovnik je svoje znanje dopolnjeval v likovni šoli mentorja ervina Kralja svoja spoznanja pa pogosto deli z drugimi likovniki s katerimi sodeluje na skupnih razstavah koroških likovnikov predvsem pa se s svojimi slikarskimi umetninami osebno predstavlja na samostojnih razstavahza popotnico ob razstavi za katero pravi da je njegova zadnja in prav zato postavljena v rudarski mežici je priložil zelo staro rudarsko pesem zapisano okrog leta 1870 ženske knapice so jo pele na šihtu ko so prebirale svinčevo rudo ob malici in tudi doma Knapi pa kadar

so prišli v črno in se poveselili v gostilnah začeli so nekako tako

Lep in častit je ta knapovski stanod višjih gospodov obrajtan spoznančasti je vreden še gospod ga častiker mu žlahtnega blaga iz zemlje dobiTa knapič se v zemljo v nevarnost podatam strelja tam vrta ter rudo kopaOn dela on švica se prime ga potv nedeljo se umije je lep kot gospod

naj lepote iz podzemnega sveta očarajo tudi vas

Mirjam Lapanja

16 novemBra 2012 je Bila v narodnem domu mežica slovesna otvoritev razsta-ve sliK mineralov in Kamnin črnjansKega sliKarja milana pečovniKa poimenova-na raquolepote iz podzemnega svetalaquo

lePote IZ PoDZeMNeGa SVeta

38

VPIS IN PRODAJA

abonenti iz prejšnje sezone lahko svoje sedeže potrdijo do 05122012 pričetek vpisa za nove abonente poteka od objave v medijih pa do prve predstave oz do zasedbe mest prodaja abonmajev je v tem času v prostorih narodnega doma mežica ali preko spletne prodaje na wwwnarodnidommezicasi rezervacije so možne po telefonu 051 234 226 in preko elektronske pošte infonarodnidommezicasi

MGL LjubljanaLope de Vega VITEZ ČUDESigrajo gašper tič jure Henigman Boris ostanmilan štefe matej puc lotos vincenc šparovec jernej čampelj kg marko simčič kgtjaša železnik nika rozmantina potočnik (vskok) mojca Funkl Barbara ribnikar (alt) jure Kopušar kg v uprizoritvi nastopata statista Borislav Horvat in rok solje11 januar 2013

MGL LjubljanaNikolaj Vasiljevič Gogolj ŽENITEVigrajo jana zupančič Bernarda omantanja dimitrievska jožef ropoša sebastian cavazza gregor čušin jaka lah janez starina gaber K trseglav22 marec 2013

Šentjakobsko gledališče LjubljanaDario Fo UGRABITEV (politična komedija)igrajo silvija jovanovič Bojan vister mišo mićić gregor Hlupič jure orel grega usenik miha srdinšek david peterca gašper pavc tanja skrbinšek drago razboršekdragan remšk1 marec 2013

SLG CeljeRichard Bean KRUHigrajo vojko Belšak david čeh damjan m trbovc Blaž setnikar Branko završan Bojan umek aljoša Koltak19 april 2013

Prešernovo gledališče KRANJEnrico Luttmann SEN igrajo peter musevski vesna slapar matjaž višnar darja reichman Borut veselko vesna jevnikar miha rodman vesna pernarčič1 februar 2013

Prireditelj si pridržuje pravico do spremembe programov in do odpovedi v primeru premajhnega vpisa

CENA 65 euro v enem obroku cena predstave za izven je 17 euro 60 euro za upokojence dijake in študente

ponujamo tudi možnost obročnega odplačevanja

UGODNOSTI nižja cena vstopnic stalni sedež obveščanje o predstavah in prejemanje programa prireditev

V abonma je vključenih pet predstav slovenskih gledališč predstave se bodo začele v mesecu januarju 2013 in bodo trajale do aprila 2013

GLEDALIŠKI ABONMA za leto 2013

jKz NarODNi DOm mežica razpisuje

predstave v sklopu abonmaja 2013 so

39

40

glasilo občine mežica izhaja 4 x letno v nakladi 1550 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno

vsem ki ste s prispevki sode-lovali se najlepše zahvalju-jemo prosimo da s svojimi prispevki tudi v bodoče sodelujete ker bo le na ta način naše glasilo pestro in zanimivo

prispevki ne bodo honori-rani uredniški odbor pa si pridružuje pravico do njihovega izbora

oddaja dokumentov naj bo na digitalem mediju (tekstov-ni članki v microsoft Word-u fotografije pa priložene ločeno v formatu jpeg ali tiff in sicer na resoluciji 300 dpi s krajšo stranico najmanj 10 cm) Fotografije ki ne bodo primerne velikosti (npr snete iz spleta ndash 72 dpi 70 KB) ne bodo objavljene Fizično oddane fotografije ki ste jih prispevali lahko po objavi glasila dvignete na tajništvu občine mežica

svoje prispevke pošljite na naslov

Občina MežicaTrg svobode 1 2392 Mežica

infomezicasi

urednišKi odBor župan dušan Krebel

odgovorni urednik marjan sušnik

direktor občinske uprave Blaž šaloven

člani uredniškega odbora jožef libnik Barbara prevorčič jarneja vertačnik nina petek ida paradiž

izdala občina mežica wwwmezicasi

lektoriranje jerneja vertačnik

fotografije avtorji člankov

oblikovanje jasna Kalčič atelje jk

tisk malex doo

naklada 1550 kosov

Vitotaufer

SLEHERNIK 22december2012 ob1930 SNGNOVAGORICA

PihalniorkesterrudnikaMežicainskuPinaorlek

bOžIčNONOVOLEtNIKONCERt 25december2012 ob1800 KONCERt

loPedeVega

VItEZčUDES 11januar2013 ob1930 MGL

RAZStAVAxILIKOVNEKOLONIjECUDVčRNA 16januar2013 ob1700 CUDVčRNANAKOROŠKEM

ekaVogelnik

MAKALONCA 17januar2013 ob1700 LUtKOVNOGLEDALIŠčELjUbLjANA

BraneVižintin

A+M 25januar2013 ob1800 LUtKOVNASKUPINAGIMNAZIjERAVNENAKOROŠKEM

enricoluttMann

SEN 01februar2013 ob1930 PREŠERNOVOGLEDALIŠčEKRANj

15

rudarskim vlakom sta na voljo še dve atrakciji kolesarjenje skozi rudnik ki predstavlja avanturo ki jo je v evropi mogoče doživeti le v mežici in jo je do sedaj preizkusilo že okoli 20000 ljudi in čolnarjenje po zalitem delu rudnika poleg stalne ponudbe je podzemlje pece izoblikovalo tudi raznoliko ponudbo dodatnih aktivnosti kot so otroške delavnice kulturne prireditve koncerti in podobno pri teh dejavnostih sodelujejo z lokalnimi društvi partnerstva pa iščejo tudi v programih evropske unije sodelovali so na primer na Festivalu dveh kultur ki je povezal kraje velenje mežica železna Kapla Huumlttenberg in Bad Bleiberg pa v projektu iron route ndash železna pot ki je povezal različne alpske dežele s skupno rudarsko in železarsko preteklostjo letos sodelujejo v projektu adventure petzenpeca in so nosilci mednarodnega projekta geopark Karavankeda njihovo delovanje pelje v pravo smer potrjujeta dve nagradi srebrni sejalec leta 2004 za najbolj inovativen turistični produkt ndash podzemno kole-sarjenje in evropski muzej leta 2007 ko so se uvrstili v ožji izbor za najboljši evropski muzej za vse dosežke prete-klih petnajstih let se jim letos podeli še zlati grb občine mežica

Zlati grb občine Mežica se podeli Bogomirju Auprihu kot uspešnemu managerju

leta 1965 rojeni Bogomir auprih je leta 1992 diplomiral na univerzi v lju-bljani na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo ter s tem pridobil naziv univerzitetni diplomirani inženir ele-ktrotehnike leta 1996 pa je uspešno zaključil magisterij iz mednarodne ekonomije od leta 2000 naprej kot direktor uspešno vodi podjetje taB dd ki je bilo ustanovljeno leta 1965 kot ena izmed temeljnih organizacij združenega dela rudnika mežica prvih 15 let je taB proizvajal po licenci tudorja s švedske danes pa proizva-ja vse vrste svinčevih baterij v dveh moderno opremljenih tovarnah s 400

zaposlenimi v prvi izmed tovarn letno proizvedejo 2000000 kosov startnih baterij blagovnih znamk topla in taB v drugi pa približno 1000000 kosov industrijskih baterij letno proizvodnja vključuje tudi izdelavo raznih baterij za vojaške namene visokokakovostne baterije ki jih proizvaja taB dd so znane po vsem svetu še posebej v evropi aziji in amerikiKot uspešen direktor uglednega pod-jetja pa Bogomir auprih ne pozabi na prošnje za finančno in materialno pomoč ki jih na njegovo firmo pošilja-jo razna društva in ustanove iz mežice in od drugod tako so v letih od 2009 do 2011 družbe taB-a donirale kar 363000 evrov različnim društvom in organizacijam na Koroškem in dru-god Brez te finančne in materialne pomoči mnogi ne bi mogli uresničiti in izvesti zastavljenih ciljev na špor-tnem kulturnem prosvetnem in druž-benem področju tudi kot zahvalo za tovrstno delovanje se Bogomirju au-prihu podeli zlati grb občine mežica

Zlati grb občine Mežica se podeli Frideriku Šušlu za dolgoletno delo na področju planinstva in smučanja

leta 1925 v črni rojeni Friderik šušel je po drugi svetovni vojni v kateri je bil aktivno udeležen kot partizan leta 1946 v žerjavu sodeloval pri ustano-vitvi planinskega društva žerjav ki se je najprej ukvarjalo s postavitvijo koče na smrekovcu ki so jo odprli že leta 1950 čeprav je bil po poklicu elektrikar in je ob delu dokončal še delovodsko šolo v ljubljani ter je bil vodja elektroslužbe raquov jamilaquo je v prostem času opravil obilo ur udar-niškega dela tudi po selitvi v mežico leta 1961 je ostal aktiven planinec in se včlanil v planinsko društvo mežica kjer je bil član raznih odborov vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja sledi je zapustilo predvsem njegovo delovanje v odboru za postavitev kipa kralja matjaža na peci tako imenova-nem odboru raquomatjaževcilaquo v zgodnjih šestdesetih letih so raquomatjaževcilaquo po-skrbeli za ureditev povečanje in elek-

trifikacijo starega rova na peci kamor so nato postavili kip kralja matjaža ki je nadomestil nekdanji leseni kip ki je bil med vojno uničendrug večji projekt pri katerem je so-deloval Friderik šušel pa je bila gra-dnja in opremljanje koče na grohatu na raduhi kamor so morali vse od kmeta Bukovnika potegniti električno napeljavo žal je takratno kočo kasne-je odnesel plaz Friderik šušel je kot odbornik društva sodeloval tudi pri obnovi koče na pikovem in opremljanju koče na peci poleg planinstva pa se je ukvarjal tudi s športom tako je sodeloval na smu-čarskih tekmah kot smučarski sodnik pa tudi pri opremljanju samega smučišča z infrastrukturo za merjenje časa na tekmah in podobno ima več priznanj za zasluge s področja planin-stva športa in krvodajalstva za njego-vo dolgoletno delovanje si je zaslužil tudi zlati grb občine mežica

v skladu s 16 členom odloka o grbu za-stavi občinskem prazniku in priznanjih v občini mežica župan podeli priznanje občine Mežica za zavzeto ohranjanje kulturne zapu-ščine na področju čebelarske dediščine rudolfa galoba gospe Saši Zrelec

čebelarska zbirka mežica predstavlja bogato kulturno vrednoto za kraj in ljudi pa tudi za vse naše zanamce ohranitev razstavljenih predmetov in dokumentov dokazuje spoštljivo povezanost in ljubezen do prevzete dragocene zapuščine nekdanjega lastnika rudolfa galoba čebelarska zbirka nedvomno ohranja trajne sledi ustvarjalnosti človeka v sobivanju z naravo in pridelki marljivih čebel s svojo skrbno zavzetostjo za kulturne vrednote je gospa saša zrelec čebelar-sko zbirko ohranila in pomagala do-polniti v stalno razstavo z ohranitvijo zbirke in svojim delom je prispevala pomemben delež k ugledu našega kraja zato se ji podeli priznanje obči-ne mežica

po utemeljitvah predlagateljev povzela Ajda Vasle

16

90 let in večuršula vertačniKFranc percFranc FrišKovec šteFan ledniK

85 letterezija coFljudmila HoHnecrudolF aBraHamneža šumaH

novorojenčKiKaja ledineK

isaBela pušniK sara BelHaima

žaK repniK aneja taHiĆ

lejla muratoviĆ tai modrej

V imeNu ObčaNOV mežice iN V sVOjem imeNu isKreNe čestitKe Vsem starOstNiKOm NOVOrOjeNcem iN NjihOVim staršem

dušan KreBel župan

uVoDV razpravi so navedena in obravnavana hišna imena starih mežiških domačij Povzeta so deloma iz najstarejših seznamov posesti v urbanih iz poznejših popisov prebivalcev v upravni in cerkveni dokumentaciji iz popisov posesti v tedaj nasta-jajoči katastrski evidenci pa tudi iz navedb drugih piscevVečina imen je stara precej stoletij a so se ohranila v ljudski rabi vse do danes kljub temu da uradne evidence zemljiških posesti teh imen ne vsebujejo več Nekatera se pojavljajo le še v geodetskih kartah ožjih območij večina drugih pa kot priimki Župnik Simon Pirc je v svojem poročilu o gradnji nove stavbe mežiške cerkve leta 1841 zapisal1 da raquose že l 1486 (OP Ko je po nekaterih virih obstojal nekaj pozneje ukinjeni vikariat) omenjajo večinoma vsa hišna imena kot so danda-nes hellip laquoPrvotno so predstavljala imena domačij tudi uradni priimek na njih živečih družin Kasneje zlasti v obdobju upravnih reform cesarice Marije Terezije že prej pa tudi v cerkvenih popisih faranov so začeli posebej ali dodatno pisati in regis-trirati tudi njihove prave osebne priimke če so ti obstojali To besedilo vsebuje hišna imena zapisana in vezana predvsem na zemljiško posest (hube kajže) in obstoj bivališč ndash prebivalcev na njih do stanja ob koncu 18 stoletjaV pregledu je najprej zapisano ime domačije kakršno se je ohranilo v ljudskem govoru Dodane so tri najpogosteje upo-rabljene oblike imena povzete po izgovarjavi domačinov Sledi zapis imena iz stare dokumentacije vir in letnica registra-cije navedenega zapisa V primerih ko navajam vire zapisov iz obsežnih evidenc uporabljam za njih kraticeT r ndash Terezijska rektifikacija2J k ndash Jožefinski kataster3

1 žam zapis v objavljeni mežiški farni kroniki ndash anton Boštele 19562 Kla maria theresianische rektifkation amt schwarzenbach und miess 26 april 1750 Fasc Xi ndeg 1063 Kla josephinische Kataster fond Herrschaft Bleiburg Fasc Xi ndeg 238

IMeNa StarIh MEŽIŠKIH DOMAČIJ

17

F k ndash Franciscejski kataster4orgis ndash dr alfred orgis5Pri posameznih značilnejših imenih ali pri tistih ki obstajajo le v tukajšnjem ožjem okolišu skušam ugibati o njihovem možnem izvoru oziroma osnovi Dodana je še današnja hišna številka domačije današnji priimek na njej živeče družine ali druga raba poslopij Pregled je narejen po naseljih občine Mežica po stanju od zadnjih sprememb njihovih meja leta 1968 ko se je področje naselja Mežica razširilo v okolico Ob nekaterih primerih opozarjam na razliko med zapisanim tj uradno veljavnim imenom in imenom iz govora doma-činov To so napake ki so se primerile pri zapisih slovenskih nazivov v nemško pisavo Čeprav so prvi in poznejši zapi-sovalci posesti nedvomno povzemali nazive imen posesti ali prebivalcev po izgovarjavi domačinov jih niso zmogli vselej ustrezno prenesti v nemški pisavi na papir Zato je včasih prišlo tudi do povsem drugačnega imena kakršno je obsojalo v resnici Pri tem je treba omeniti tudi značilnost iz koroškega podjunskega in mežiškega narečja ko je take posebnosti zaznamovala tudi pogosto spremenjena izgovarjava samoglasnikov a e o u (kot npr Mežica ndash Možica Meža ndash Maža itd) povedati pa je treba da storjene napake pri zapisih imen iz te dobe niso posledica načrtne germanizacije Ta se je začela šele po pomladi narodov leta 1848

NaSelJe breG

JesenikJesenik Jesenikovka pri Jeseniku JesenikovOrgis 1788 Jessenigg SimonIme za posest je ohranjeno kljub že desetletja opuščeni domačijiDanes Breg št 18

JunčarJugravenčar Jugravenčarca pri Jugravenčarju JugravenčarjevTr 1750 Jontschar Orgis 1788 JuntscherIme je morda izvedeno iz besede junec ndash juničarDanes Breg št 17 Libnik

MarholčeMarhovčeMagraverholč Magraverholčna na Magraverholčem MagraverholčevOrgis 1709 Mayrhold ndash tedaj živi na posestvu Jerho Matheusch Jk 1788 Mayrhold MathiasV ljudskem govoru se je oblikoval naziv Marhovče ndash tudi Marholče Ime Maierhold je nedvomno zapisano kot funkcija ndash oskrbništvo grafovske posesti (Maier = oskrbnik) V bližini soseščini sta poznana Maierhold v Podolševi nad Logarsko dolino ter Maierhof v Belski Kočni pri Železni Kapli Izpeljanka tega imena je morda tudi naziv posestva Marolt ndash Marolče v Koprivni na Soncu nad Železno Kaplo tik ob meji z našo Koprivno Danes Breg št 10 in 11 Pratnekar

NASELJE MEŽICA

brdnikbrdnik brdnica Pri brdniku brdnikovT r 1750 Werdnigg J k 1788 Wernigg GregorIme je izpeljano in besede brdo Posestvo je v celoti obsegalo ves podolgovat hrib ndash brdo Domačija je bila opuščena že pred 2 svetovno vojno Ime ostaja živo Tu je predviden zaselek stanovanjskih hiš brdnikovo

ČorejČoriČograverej Čograverejka pri Čogravereju ČograverejevT r 1750 Zushre Matheus Jk 1788 Tschorey LuckasNenavadno drugod neznano ime Morda je nekaj označevalo človeka štorastega počasnega vedenja V ZSSP ime ni nave-denoDanes Celovška cesta št 23 Grauf

KarigraveceljKarigravecelj Karigraveclja pri Karigraveceljnu Karigraveceljev4 Kla Franziszaumlische Kataster fond Herrschaft Bleiburg Fasc Xi ndeg 290 296 297 298 303 as Fraciscejski kataster za davčni okraj pliberk Ko meža takraj5 Kla dr alfred orgis Herrschaft Bleiburg inventure Klagenfurt 2221989

18J k 1788 Karitzei FranzIme poznano le na Koroškem V sosednji Jazbini Koricelj Pojavlja se tudi na avstrijskem Koroškem V ZSSP ni navedeno Danes Celovška cesta 2 Dotrajana lesena najstarejša mežiška hiša bo žal kmalu odstranjena

KajžarKagravejžar Kagravejžarca pri Kagravejžarju KagravejžarjevOrgis 1612 Chaiser Vallenty in 1722 Keyser VideDanes Ob Meži št 10 Gerdej

KevpKegravevp Kegravevpna pri Kegravevpu Kegravevpov izgovarjano tudi Kjovp Kjovna hellipOrgis 1744 Khaup AlexIme se nanaša na nekdanje posestvo v zaselku Senčna vas Ko je še pred Jožefinsko dobo prešlo v posest rodbine Stopar se je to domače ime preneslo tudi na domačijo Spodnji Stopar Danes Celovška cesta št 8 poslovno-stanovanjska stavba

KivaKiva Kivarca pri Kivu Kivov Orgis 1658 Khiua Tr 1750 Kiua AleksV poznejši dokumentaciji se pojavlja tudi zapis kriva Ime domačije je danes pozabljeno starejši pa še Jesenikovemu vrhu tudi Kivov vrh Prvotno posestvo Po osnovanju fužin leta 1776 je tu nastala njihova uprava obenem zgrajena ti Kivova fužina katere zgradba je še ohranjenaDanesCelovška cesta št 14 Pungartnik

MervaMegraverva Megravervarca ndash Megraveratna pri Megravervanu MegravervanovOrgis 1680 Merua ClemenIme ima morda osnovno v živalski krmi ndash mrva Po osnovanju fužin leta 1776 postane domačija bivališče fužinarskih dru-žin grofa ThurnaOd uvedbe hišnih številk po uličnem sistemu leta 1968 je za tamkajšnji novi pozidani zaselek privzeto ledinsko ime Mrvograve-vo

MežnarMegravežnar Megravežnarca pri Megravežnarju MegravežnarjevPliberški urbar 15246 Meβner Hiša je dobila ime po služnosti mežnarjev ki so jo oddavna opravljali pri mežiški cerkvi Vse do leta 1912 je bilo hišno ime priimek ene najstarejših družin v kraju Nato je hiša privzela ime po novem lastniku ndash VivodDanes Trg svobode 13 Mastek

obenarObenaacuter Obenaacuterica pri Obenaacuterju ObenaacuterjevOgris 1715 Obenar Clemen Tr 1750Obenayr JoβephHišno ime se je uporabljalo vse do konca 19 stoletja čeprav je kmetija prešla že v Terezijski dobi v posest družine Trav-nekar nato KrautDanes posodobljene stanovanjsko-poslovne stavbe na trgu št 1 2 in 3

orešnikOregravešnik Oregravešnica pri Oregravešniku OregravešnikovOgris 1758 Korreschnigg J k 1788 Orieschnigg LucasStaro hišno ime se je ohranilo kot družinski priimek do danes Danes Polena 32 Orešnik

PolenaOgris 1720 Polleno Valentin Tr 1750 Polleno Oβwald

6 Kla urbar pleyburg 1524 str 108

19

Ime ima osnovo nedvomno v besedi polje ndash poljana Že po letu 1800 so tam začeli postavljati topilnico in prebiralnico svinčeve rude nato še druge poslovne in stanovanjske zgradbe in tu je nastalo poslovno središče mežiškega rudarstva Sprva nemški naziv za zaselek Bergschaffer je nadomestila slovenska Polena Od leta 1968 je v uličnem sistemu kraja zaselek tudi uradno dobil to imeIme Polena je poznano na avstrijskem Koroškem

PustnikPustnigravek Pustnigraveca pri Pustnigraveku PustnigravekovOgris 1799 Pustnigg JosephIme ima osnovo v besedi puša ndash puščaHišno ime Pustnik se je do nedavnega ohranjalo tudi kot rodbinsko imeDanes Kopališka pot 11 Mandl

SmrečnikSmregravečnik Smregravečnica pri Smregravečniku Smregravečnikov15277 Schmiersnikh J k 1788 Smrietschnigg FrancZ imenom Smrečnikovo je leta 1968 poimenovan tamkaj osnovani stanovanjski zaselek MežiceDanes Smrečnikovo 21 Osojnik

StariStaacuteri Staacuterika - tudi Staacuterikna pri Staacuteriju StaacuterijevOgris 1711 Stary Gregorn T r 1750 Lorenz Kunz ndash StaryDanes Leška cesta 27 Pustnik

StoparStogravepar Stograveparca pri Stograveparju StograveparjevOgris 1711 Stopar Valent T r 1750 Stoppar ThomasIme ima osnovo v besedi stopa stope nekdanji napravi za drobljenje Poznano je tudi v bližnji Podpeci in na Poljani pri Prevaljah Rodbina s tem imenom pri hiši je ugasnila kmalu po letu 1945Danes Celovška cesta 12 gostinsko-poslovna stavba Krebs

torcTorc Torčna pri Torcu TorčevT r 1750 Torz Valentin Ogris 1774 Torz Casper Hišno ime je danes pozabljeno Po tej domačiji je ostalo le še ime Torče-va žaga za zaselek ob cesti proti PrevaljamDanes Trg svobode št 8 poslovno-stanovanjska stavba

VogrinaVogrina Vogrinka pri Vogrinu VogrinovOgris 1733 Wogrina Joseph T r 1750 Wogrina UrbanIme Vogrina ki ima osnovo v besedi Oger je prišlo iz rabe že po letu 1800 čeprav se je v raznih zapisih pojavljalo še po letu 1850 Domačija se je kasneje imenovala po drugih lastnikih Hirc Kraut ToffDanes Trg svobode 10 GP Hotel Peca

ŽagmojsterŽaacutegmojster Žaacutegmojstrica pri Žaacutegmojstru ŽaacutegmojstrovT r 1750 Sagmeister Joβeph Ogris 1766 Sagmeister EvaIme izvira iz žagarske obrti pri hišiDanes Celovška cesta št 17 Praper

Štefan Lednik

IzvorimendomačijostalihmežiškihzaselkovbomoobjavilivnekajnaslednjihizdajahŠumca

7 Kla listina a 2486 datum 1582 spetember 22

trinajsti koncert raquoZA ČLOVEKAlaquo

raquopremišljujem kje začeti helliplaquo je začel svoj nagovor gospod župnik davorin vreča

tudi jaz premišljujem kje in kako bi začela kajti po mišljenju in besedah dr tϋrka Karitas ni potrebna raquoza to sta tu država in rKlaquo da pomagata ljudem v stiski res je toda naše izkušnje nam

dokazujejo da smo potrebni tudi mi Karitas ndash ljubezen to je

naše poslanstvo da

pomagamo ljudem v stiski ne spol ne barva kože ne politična ali verska pripadnost niso pomembni samo ndash stiska stisk pa je vedno več tako družinskih kot med posamezniki tu pa pristopimo mi in vi raquoKako pa tolaquo se sprašujete

mežiška župnijska karitas je letos pripra-vila že 13 dobrodelni koncert za člove-ka pomagali ste vsi ki ste kupili vstopni-

co ali zanjo darovali denar z našim trudom in vašo pripravljenostjo da ste

prišli smo napolnili dvorano in koncert je uspel z vašimi pri-spevki bomo zopet lahko pomagali pomoči potreb-nim nastopajoči so se odpoveda-li honorarju za-radi navduše-nja nad dobro sodelujočo publiko so se

nekateri odloči-li da svoj nastop

celo ponovijo

Hvala vsem nastopa-jočim vam ki ste prišli

poslušat hvala vsem sponzorjem ki ste nam pomagali pri pogostitvi za nastopajoče Hvala našim najmlajšim hellip

ne bom več razmišlja-la kar preberite si

besede g davorinaraquoPremišljujem kje

začeti Pri teh malih sončkih

ki smo jih videli čisto na

začetku ko smo bili obsijani z otroškim soncem Pa vendarle se človek težko zamisli da je na svetu tudi veliko otrok ki ne živijo tako prijetnega otroštva kakor ti otroci iz vrtca ki so tukaj zaplesali Ampak kakor je Jezus rekel raquoUboge boste imeli vedno med sebojlaquo je tako tudi danes Vedno se najdejo družine ki potrebujejo pomoč dobrih ljudi Če povzamem misel Raula Follereua zdravnika ki je svoje življenje posvetil ubogim raquoNarod ni velik takrat ko je številčen in močan tudi ne takrat ko je bogat ampak takrat ko je sposoben ljubitilaquo Vi dragi udeleženci tega koncerta ki ste danes prišli ste pokazali da imate srce za uboge in v vas človek lahko vidi upanje tudi za naš narod če že upoštevamo Follereua

in na drugi strani če se za trenutek vr-nem k pevcem ki so zapeli pesem goz-dovi v mesečini človek marsikdaj zna ceniti domovino šele takrat ko odide v tujino in tako je tudi težko razumeti ubogega dokler sam nisi ubog toda toliko bolj dragoceno je da kljub temu znamo ohraniti srce za njih

upam da se nikoli ne boste znašli na oni strani kjer bi vi potrebovali pomoč če pa že upam da se bodo našli ljudje ki bodo znali priskočiti na pomoč v soli-darnosti je moč naroda in solidarnost je tudi rdeča nit današnjega koncerta

Hvala lepa za vašo solidarnost hvala lepa za vašo udeležbo in Hvala za vaše odprto srcelaquo

Kaj naj tem besedam še dodam nič drugega kot to da naj se kdo med vami odloči in se nam pridruži pri delu na Karitas pa napolnite dvorano tudi na naslednjih koncertih ki jih bomo orga-nizirali Hvala

Ani Krivec

21

zaNKe zaNKe hellip

raquo kakršne si le mislrsquotrsquo morrsquotelaquo smo lahko videli na razstavi ročnih del v nedeljo 18 novembra v avli občinske uprave tega dne so bile volitve predsednika republike v tej zgradbi je bilo volišče in tako si je razstavo ogledalo kar veliko ljudi

pletene in kvačkane izdelke vseh barv in vzorcev so izdelale ljubiteljice ročnega pletenja in kvačkanja ki se ob ponedeljkih zvečer zberejo v narodnem domu v sobi društva invalidov mežica skupino vodi Katja peruzzi prijazna mlada gospa ki s svojo domiselnostjo

in iznajdljivostjo predlaga številne nove in nenavadne izdelke pri tem pa prav vse članice skupine zelo ustvarjalno sodelujejo za dobro voljo in lepši večer s kavico poskrbi tudi mama peruzzi

ročni izdelki te skupine so bili ponujeni v prodajo na stojnici na Barbarinem sejmu preteklo soboto Hitro so bili prodani

gospe ki sodelujejo v tej skupini si kakšen dan polepšajo tudi z obiskom v toplicah in drugih turistično zanimivih krajih članica skupine je namreč tudi bivša bančna uslužbenka g maruša petelin ki od sodelujočih vsak mesec mesec vestno zbere nekaj evrov ndash za srečanja za dušo in kaj je to kar omogoča ljubiteljicam ročnih del uspešno in dolgoročno sodelovanje to je sprejmanje in izmenjava znanja ki ga članice nesebično delijo med seboj

pa srečno novo leto

Vida Potočnik

člani mpz viHarniKi pri društvu upokojencev mežica smo 10 novembra praznovali 15 obletnico aktivnega delo-vanja

praznovanje je bilo v na-rodnem domu v mežici s

kulturnim programom po-leg članov mpz viharniki je sodelovala tudi tamburaška skupina tamiKa iz železne Kaple povezovalec programa je bil tomo simetinger ki je z lepo besedo popestril pevski in glasbeni program

mpz se je predstavil s sledeči-mi pesmiminocoj je en fajn večer Hladna jesen že prihaja nikdar ne bom pozabil Karlinca je šte-mana moj pobič je furman potnik o košnji na peco bi šel majolka bod pozdravlje-

na mi slovenci dve beli brezi in Bratje tamburaška skupina pa je zaigrala golovško pol-ko zlati časi pod peco sem doma valcer št 2 cvetje v jeseni Katjuša cherry pink and apple blossom white sve je ona meni in mard-

MPZ VIharNIKI15 ObletNica DelOVaNja

22

jandja ob zaključku pa smo skupaj izvedli skladbo lipa zelenela jeHvaležni smo ker se je tam-buraška skupina tamika odzvala povabilu zato jo tudi širše predstavljamo

že pred drugo svetovno vojno je v slovenskem pro-svetnem društvu raquozarjalaquo v železni kapli obstajala tam-buraška skupina tamburaško delovanje se je iz raznih ra-zlogov večkrat prekinilo leta 1995 je tatjana pirker nago-vorila dovolj zainteresiranih deklet da so lahko znova ustanovili današnjo tambura-ško skupino tamikapolne optimizma in idealizma so se srečevale pri vajah in same skušale napredovati kolikor je bilo mogoče po kratkem času so se začeli vrstiti nastopi in to so bili prvi koraki v javnost zagnanost in ljubezen do tamburaštva sta vodili do vztrajnostnega delovanja v preteklih sedemnajstih letih skupina pod mentorstvom Hanzija gabriela ni le napredovala na glasbenem področju temveč ji je uspelo to podoživljati na avstrijskem Koroškem le redko kulturno

dejavnost tamika v obliki projektov z raznimi pevskimi in tamburaškimi skupinami povezuje kulturnike in veže prijateljske stikeskupina je imela v preteklih letih okoli 250 nastopov po avstriji sloveniji in italiji ter posnela štiri zgoščenke nji-hov repertoar obsega sloven-ske grške in ruske narodne pesmi prav tako pa tudi dal-matinske moderne ter klasič-ne skladbe

v spored se je o delovanju zbora vključil tudi predsednik du mežica in predsednik mpz viharniki jožef libnik ter v krajšem govoru povedal na-slednje

raquodragi občani občanke in dragi gostjeprisrčna zahvala za udeležbo na praznovanju 15 obletnice zbora viharniki pri du mežica in izdaji zgoščenke nocoj je en fajn večerzbor deluje od leta 1997 ko sta ga ustanovila takratni predsednik društva upokojencev Franc arbajter in predsednik za kulturo anton Kajzer ustanovljen je bil zaradi veselja do petja med člani društva in potrebe za

izvajanje tovrstne dejavnosti v kraju samem številčnost zbora je nihala in ostala pri današnjem številu zbor je od nastanka pa do septembra 2010 vodil anton škerjanec od takrat pa do danes ga vodi andrej gorenjak zbor se redno udeležuje revije od pliberka do traberka praznika sadja in cvetja v pesnici prireja koncerte v mežici v domovih starostnikov v črnečah slovenj gradcu in na prevaljahnaša pesem zveni na občnih zborih obletnicah piknikih in ob zadnjem slovesu naših krajanov zastopamo tudi prostovoljno gasilsko društvo mežica na srečanjih gasilskih zborovzbor je za uspešno delovanje prejel več priznanj najžlah-tnejše pa je priznanje občine mežica ki smo ga prejeli ob 10-letnici delovanjavse našteto o delovanju zbora pa ne bi bilo mogoče brez finančnih sredstev ta sredstva pridobimo na pod-lagi vsakoletnega razpisa pri občini mežica in s pomočjo sponzorjev za kar se iskreno zahvaljujemozgoščenko smo izdali na po-budo našega sedanjega vodje

andreja gorenjaka ki je vodil in snoval izdajoprav je tudi da vam predsta-vim sedanji zborprva tenorja sta jože dlopst in peter štirn drugi tenorji jožef libnik štefan Kohek ter šte-fan čepin prva basa sta ivan vrhnjak in vlado mori drugi basi pa matevž žlebnik jakob Forstner ter edi vrabič vseh 15 let so zboru zvesti jože dlopst štefan čepin in jakob Forstnerskratka tu smo ker radi pojemo in tako bomo tudi nadaljevali vam vsem pa hvala za zvestobo tamburaški skupini tamika za prispevek in tomu simetingerju za vzorno vodenjelaquoprireditvi so prisostvovali tudi vabljeni gostje in predstavni-ca javnega sklada za kulturo rs ravne na Koroškem ga jožica Krejan ki je ob tej pri-ložnosti podelila gallusova priznanja za prispevek k pev-ski ustvarjalnosti članom mpz viharniki in sicersrebrni znak so prejeli ivan vrhnjak vlado mori in jožef libnik zlatega pa edi vrabičprejemnikom čestitamo iz srca ter se zahvaljujemo za opravljeno delogostje predstavniki društev so v nadaljevanju programa s priložnostnimi darili ter željami za nadaljnje uspešno delovanje zbora izrazili skupni interes za razvoj in obstoj pevske kulture v naši občini s podelitvijo priznanja občine mežica pa nas je dodatno pre-senetil župan dušan Krebel in s tem potrdil da so rezultati našega petnajstletnega pri-zadevanja opazni tudi v širši skupnosti in da je smiselno nadaljevati načeto

vsem sponzorjem ki so s svojimi nesebičnimi prispevki omogočili izdajo zgoščenke se iz srca zahvaljujemo vam dragi občani pa za obisk

Jožef Libnik

23

drago miloševič je črnjan ki že nekaj let na različnih prireditvah in dogodkih pooseblja Kralja matjaža in ko oblečen v kraljevska oblačila spregovori je tako kot bi nam res sprego-voril Kralj matjaž Ko sem ga poslušala naza-dnje ob predstavi-tvi knjige janeza švaba so se me njegova razmišljanja še posebej dotaknila zato sem ga prosila da jih deli tudi z bralci šumca ter vsemi tistimi ki čakajo da se v teh burnih časih vendarle že zbudi naš kralj ki spi v nedrjih pece ali pa morda v nas samih novoletni čas ko potegnemo črto pod preteklim in načrtujemo prihodnost je čas ki je za taka sporočila in razmišljanja še posebej primeren

Ida Paradiž

KRALJ MATJAŽ PONOSNO ZAVEDANJE SLOVENSTVA raquoprav tako kot je mavrica podoba son-ca ki jo odsevi žarkov v oblaku različno obarvajo je tudi mit podoba neke resni-ce v kateri odseva misel z različnih kon-cev svetalaquo (plutarh izida in oziris 20) o moja slovenija vsa mala najmanjša na svetu Kljubuješ tvoj mali človek narod tolikokrat teptan uničevan krvav hellip še je tu iz nedoumljive pradavni-ne ta mala klena skupinica reže morje neskončnega časa in prostora in burka valove reže svoje zgodovinske brazde in trga ječi kolne a vztraja in zmaguje se ohranja o veliki imperialistični sosedi mogočni angleži osvojevalci Francozi revolucionarji zmagovalci germani samooklicana visoka rasa še smo tu in

kakor je Bog hodil pred izraelci tako so pred nami hodili martin Krpan peter Klepec škopnek Bedanc gozdni mož

žal žena divja jaga perkman-dlc torka Kralj matjaž

ndash miti in legende imeli smo svo-

je bogove daž bog

ndash bog sonca in plo-dnosti je po-skrbel za po-tom-

stvo in optimi-

zem lada ndash pomlad

mladost le-pota in ljubezen

perunstrelbog je delal grom dež plodnost

in gospodaril vesolju volos veles ndash bog živine pašnikov plodnosti vesna ndash bogi-nja pomladi bujnosti in mladosti vodan ndash bog voda rek in morij pa tudi morana ndash boginja smrti in zime triglav ndash vladar nebes zemlje in podzemlja svetlobe in teme še smo tu ndash navkljub raquonamrslaquo mali slovencelj zaverovan v svoje bogo-ve mite in zgodovino ki ga edina ohra-nja o množične požrešne horde tujcev teptajoče skozi stoletja vse kar vam je napoti mi smo še vedno tu in bomo ta mali primorec Kranjec dolenjec šta-jerc prekmurec od trdega gorjana do mehkega ravninarj imamo ponos moč zgodovino vero in prihodnost imamo svoje kraljestvo imamo svoje ogledalo v preteklem času Knežji prestol ne samevaj več posedi svojega junaka na tron in zopet zakriči v svet raquoše smo tulaquo in naj odmev preko alp doni do ravnice in morja in naj ga slišijo naši mali ljudje in naj se zopet zavedo svojih korenin in ponosaraquoin zbudil se bo po večstoletnem spa-nju gora ga bo dala nazaj med ljudilaquo in

sedel bo tokrat na knežji kamen pote-gnil bo svoj meč in pokazal pot ljudem prerojeno videnje sveta bo kakor rahla meglica pokrilo to malo gorato deželico in zbudilo duha v ljudehvčasih tako rad zatisnem oči in razmi-šljam kaj opredeljuje raquomalegalaquo in kaj raquovelikegalaquo človeka in vedno pogosteje se mi dozdeva da smo pri vrednotenju ta dva pojma predrugačili raquovelikelaquo ljudi enačimo z gladiatorstvom in to tudi ter-jamo od njih da jih postavimo na piede-stal raquovelikihlaquo vrednot vse ostalo pa so drugi raquomalilaquo ljudje raquovsakdanjcilaquo Kdo pa so ti raquovelikilaquo ljudje Katere vrednote zastopajo to niso cankarjevci ndash borci ljubezni domače grude to niso Hugojevi nesrečniki to so superman spiderman kdo ve kakšen raquomanlaquo tajkun so ljudje najplitvejše plehke instant kulture ki na nek nepravi način predrugači nedol-žno čisto in naravno bit in oddaljuje od bistva človečnosti najhuje pa je da si sami popolnoma sami to počnemo in nižamo osebnostno in narodnostno rast in zavedanje polje kdo bo tebe ljubil mojcej oh mojcej slovenec sem mnogo jih je še nevsiljivih rahlo otožnih pa tako lepih ndash naših in še so tu in še bodo ohranjajmo jiho moj slovenec odpri srce in razum naj ti ozvezdje oriona znova pove svojo zgodbo o nečimrnosti in zahrbtnosti loči dobro od zla ne vdaj se strahu in ozkosti plani predrugači vznikni kakor fenikszapoj odo dobrim stvarem in takrat bo zbujen Kralj matjaž v tebi in spet bo vse dobroKo zvečer ležem se zavem da je vsako ljudstvo ustvarilo junake po svoji podo-bi slovenec tvoja podoba je brezhibnaBodi ponosen nanjo in ne menjaj je za poceni denar plehke ideje in rjovenje cirkuških levov klovnovin ko se zjutraj zbudim si želim slediti svoji podobi podobi tistega raquomalegalaquo slovenca ki je vztrajal do danesdaj Kralj matjaž spomni svoje ljudi na ponos čas je njih zbudi

Drago Miloševič

Kralj Matjaž

24

Ob sVetOVNem DNeVu lusKaVice

Rupnikova linija na Koroškem

Luskavica ndash svetovni zdravstveni izzivorganizacije bolnikov ndash v sloveniji je to društvo psoriatikov s sedežem v ma-riboru in številnimi podružnicami po vsej državi ndash od leta 2004 obeležujejo 29 oktober kot svetovni dan luskavice luskavica je pogosta bolezen kože ki običajno poteka kronično dolgotrajno njenega vzroka natačno ne poznamo vemo pa da ni nalezljiva pojavi se lahko pri komer koli in kadar koli v nasprotju s splošnim prepričanjem se navadno ne pojavlja družinsko običajno se kaže s pordelimi zadebeljenimi s srebrnka-stimi luskami pokritimi od okolišnje zdrave kože ostro omejenimi spremem-bami najpogosteje prizadene kožo nad komolci koleni križem in v zatilnem delu lasišča pri večini bolnikov poteka na manjši površini spremembe lahko obsegajo tudi velike površine kože in včasih močno srbijo luskavica se lahko pokaže tudi na nohtih ali prizadene sklepe Bolnike z luskavico bolj ogrožajo srčno-žilne bolezni pri njih se pogosteje pojavljajo debelost sladkorna bolezen depresija visok krvni tlak kajenje in alkoholizemBolniki s kroničnimi boleznimi kože se pogosto srečujejo s strahom in ne-razumevanjem svoje okolice zaradi presenečenih ali celo zgroženih pogle-dov okolice skušajo kožne spremembe prikriti včasih pa se celo popolnoma umaknejo iz družabnega življenja

dermatologi imamo danes na voljo več različnih učinkovitih in varnih zdravil s katerimi lahko obvladamo ali močno olajšamo skoraj vse oblike luskavice lokalna terapija ndash kreme in mazila ndash še zdaleč niso edina zdravila ki so na voljo poleg fototerapije to je obsevanja z ultravijoličnimi žarki lahko dermatolog pri bolnikih s težavno ali obsežno lu-skavico ki prizadene npr več kot 10 telesne površine predpiše zdravljenje s tabletami ali biološkimi zdravili ki se uporabljajo v obliki injekcijv sloveniji so na voljo praktično vse oblike zdravljenja luskavice kot jih po-

znajo drugje po svetu in dostopne so vsem bolnikom ki jih potrebujejo zato želimo da bi dogodki kot je svetovni dan luskavice pomagali informirati tiste bolnike ki bi morda potrebovali učinkovitejše zdravljenje pa ne vedo da obstaja in pa splošno javnost ki bi morala poznati to pogosto bolezen in jo sprejemati z razumevanjem

Vesna Tlaker Žunter dr med zdravnica specialistka dermatovenerologije dermatovenerološka klinika univerzitetni klinični center ljubljana

sTanje juGoslavije po leTu 1920

če želimo dobiti celovito podobo rupnikove linije se moramo vrniti v preteklost ko je bila gradnja neke obrambne linije le ideja v

glavah takratnih generalov in politikov slovence je prihodnost po prvi svetovni vojni čakala v skupni državi slovencev Hrvatov in srbov oz kasneje v Kraljevini jugoslaviji slednja je imela po svojem nastanku leta

1918 veliko notranjih kot tudi zunanjih sovražnikov tukaj lahko izpostavimo predvsem odnose z italijo ki je zaradi londonskega sporazuma podpisanega leta 1915 zahtevala velik del istre z rapalsko pogodbo leta 1920

je nastala istoimenska meja ki pa je potekala globoko na slovenskem ozemlju to pa je odnose med državama znatno poslabšalo mussolini je v času pred aprilsko voj-no večkrat sam nameraval napasti jugoslavijo a je pre-

25

vladalo mnenje da je naša vojska premočna v nekakšno zaščito pred morebitnim napadom z Balkana so v italiji leta 1932 začeli graditi obrambno linijo bunkerjev znano kot alpski zid (it vallo alpino) zaradi tega je jugo-slovanska vlada dokončno ocenila da italija predstavlja resno grožnjo leta 1935 je bilo odločeno da se ob za-hodni meji zgradi nekakšna lsaquoproti linijarsaquo ki naj bi ščitila pred napadom italije in omo-gočila mobilizacijo vojske in civilnega prebivalstva v notranjosti za nadzor nad gradnjo so leta 1938 v ljubl-jani ustanovili štab utrjevanja za poveljnika pa je bil dolo-čen general leon rupnik po njem je linija dobila tudi ime

Gradnja bunkerjev se

preseli na ŠTajersko in koroŠko gradnja bunkerjev na za-hodnem delu slovenije ob rapalski meji je potekala hitro gradbišča pa je ustavil anschluss marca 1938 se je avstrija priključila nacistični nemčiji to je za jugoslavijo pomenilo dodatno grožnjo

že leta 1939 je bilo odločeno da se gradbeni stroji pre-maknejo ob severno mejo tako je nastal šesti odsek rupnikove linije ki poteka med črno na Koroškem in markovci pri ptuju do leta 1941 so na Koroškem postavi-li nekaj manj kot 100 bunker-jev ki so razporejeni vzdolž reke meže linija pa je bila za težjo prehodnost nasprotnika dodatno utrjena tudi s strel-skimi jarki protitankovskimi ovirami in z ovirami ob želez-niški progi v črni je bilo po vojaški označitvi postavljenih 11 bunkerjev našla nisva 3 lah-ko so uničeni ali pa prekriti z zemljo 6 april 1941 v jutranjih urah 6 aprila 1941 se je začelo zares nemška

letala so preletela dravograd avstrijsko stran meje pa je za-sedla nemška vojska (1 gor-ska in 79 pehotna divizija) Bunkerje na desnem bregu drave in meže pa so zasedli graničarji orožniki vojaki in nekaj rezervistov ndash vsega sku-paj nekaj čez 100 branilcev do 10 aprila so nemci osvojili

celotno mežiško dolino naj-večji odpor iz bunkerjev je bil ustvarjen v dravogradu kjer jih je bilo v borbah tudi nekaj poškodovanih skozi ravne je okupator prešel neovirano spet pa je naletel na manjšo oviro na prevaljah in kasneje v mežici v črni prav tako ni prišlo do večjih spopadov rupnikova linija se je izkazala za neučinkovito saj ni doseg-la svojega namena ndash zadržati napadalca ampak na to je vplivalo veliko dejavnikov predvsem gre izpostaviti da je jugoslovanska vojska praktično razpadla že pred vojno in zaradi tega bunkerji niso bili zasedeni kot je bilo načrtovano

celotno rupnikovo linijo na Koroškem lahko pogledate na avtorski spletni strani www

rupnikovalinija-koroškaconr

B1 ndash marholčeva rida B2 ndash jakob B3 ndash polena ndash orešnikov bun-ker B4 ndash pustnikov bunker B5 ndash starijev pruh B6 ndash center B7 ndash Balinišče

B8 ndash Kajžarjev bunker B9 ndash Kablex B10 ndash ob meži B11 ndash čistilna naprava B12 ndash torčeva rida B13 ndash štrikar ndash v gozdu B14 ndash štrikar ndash pri hiši B15 ndash meja B16 ndash poljana ndash v gozdu seZnaM ŠTevila bun-kerjev po občinaH na koroŠkeM A ndash OBČINA ČRNA NA KO-ROŠKEMnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeB ndash OBČINA MEŽICAnašla vseh 16 bunkerjevC ndash OBČINA PREVALJEnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeE ndash OBČINA DRAVOGRADnašla 38 bunkerjev

viri- aprilska vojna Wikipedija prosta enciklopedija- miloš Habrnaacutel rupnikova črta in druge jugoslovanske utrdbe iz obdobja 1926-1941 2005 pripravila davo in stanko mihev

SODELOVANJE S STARŠI

Starši imajo pri vzgoji svojih ot-rok bistveno vlogo To velja tako za vzgojo doma kakor tudi za vzgojo v vrtcu Prav zaradi tega je povezovanje in sodelovanje vrtca s starši ključnega pomena Obojim omogoča lažje zaznavan-ja otrokovih potreb želja in ob-čutij Z namenom okrepitve tega odnosa v vrtcu organiziramo raz-lična sodelovanja in srečanja

Družinski izlet v kekčevo Deželo

V mesecu oktobru smo skozi mnoge dejavnosti spoznavali in doživljali Kekca in njegove pri-jatelje Odločili smo se da ga skupaj s starši tudi obiščemo Vso pot sta nas spremljala lepo vreme in dobra volja Med mo-gočnimi vršaci neokrnjene na-rave se skriva Kekčeva dežela kjer so nas pričakali junaki iz zgodb Popeljali so nas skozi pra-vljični svet kjer naša domišljija ni poznala meja V marsikaterem odraslem se je prebudil otrok Polni vtisov s pesmijo na ustih in

srečo na obrazu smo se vračali domov

Kekec in njegovi junaki so v otroških srcih pustili močan pe-čat Še vedno (po dveh mesecih) radi prepevajo Kekčeve pesmi se igrajo igre vlog rišejo junake hellip Posneli smo tudi svoj Kekčev film na katerega smo zelo po-nosni

Hvala starši ker ste si vzeli čas za svojega otroka in mu omogo-čili nepozabno doživetje

Ps Na sprehodih pogosto pre-pevamo Kekčeve pesmi Postojte poglejte nas pogumne vesele otroke Mogoče boste v sebi prebudili spomin na brezskrbno otroštvo

obiskal nas je Galov ATA LOVEC

Na srčno željo Gala in v predhodnem dogovoru z njegovim očetom nas je le-ta v vlogi lovca obiskal v vrtcu Oblečen v zeleno-rjava

oblačila s klobukom na glavi daljnogledom nahrbtnikom slikami živali lovskimi trofejami je vstopil v igralnico Otrokom je na privlačen zanimiv in poučen način predstavil vlogo lovca Otroci so ga z zanimanjem poslušali Skupaj smo se odpravili na sprehod do opazovalnice in krmišča katerega smo napolnili z jabolki koruzo korenjem in senom Seznanil nas je z živalmi ki živijo v našem gozdu in kako se pripravljajo na zimo

Hvala ata Mitja za poučno do-poldne Pri otrocih si razblinil mit da lovci streljajo in ubijajo živali ter rešujejo Rdečo kapico

zdaj vejo da lovci poznajo vse vrste živali jih krmijo in skrbijo zanje se družijo v lovski družini podobno kot mi v vrtcu obožu-jejo naravo fotografirajo živali se neopazno v zeleno-rjavi obleki sprehajajo po gozdu in z dalj-nogledom opazujejo živali

tanja bivšek

POZIV STARŠEM ZA ODDAJO VLOGE ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA ZA KOLEDARSKO LETO 2013v mesecu decembru morajo vsi starši ki imajo otroke vključene v vrtec ponovno oddati vlogo za določitev znižanega plačila vrtca za naslednje koledarsko leto 2013 dosedanje odločbe o znižanem plačilu se namreč s koncem decembra 2012 iztečejo in s tem prenehajo biti pravna podlaga za izstavitev računov v naslednjem letu

vlogo na predpisanem obrazcu starši oddajo na pristojnem centru za socialno delo za pravočasno vložene vloge za katere se bo izdala odločba z veljavnostjo 1 1 do 31 12 2013 se bodo štele le tiste ki bodo vložene do konca meseca decembra 2012 V skladu z 32 členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev namreč upravičencu pripada znižano plačilo vrtca od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge

starši bodite pozorni tudi pri datumih za uveljavitev otroškega dodatka in šolske prehraneBarbara prevorčič

27

NEPALraquoNepal je tu da bi te spremeNil Ne pa da bi ti Njegalaquo ta misel legeNde sloveNskega alpiNizma Nejca zaplotNika še kako drži saj te dežela resNičNo spremeNi medtem ko je ti Niti Ne moreš Niti Ne želiš ko jo eNkrat obiščeš te vedNo zNova iN zNova vleče Nazaj

Federativna demokratična republika Nepal kot se glasi uradni naziv države je v vseh pogledih posebna država Do-movina utemeljitelja budizma Siddhar-te Gautame varno skrita pod mogočni-mi in silno skrivnostnimi himalajskimi vrhovi med katerimi še vedno živi mit nikoli fotografiranega jetija ter never-jeten spekter geografskih kulturnih bioloških in religijskih raznolikosti ki so tako zelo vplivale na dojemanje za-hodnega sveta da je le-ta Nepal včasih imenoval kar Pravljična dežela Dežela bogov ali celo Šangri-La nikoli odkriti mistično-magični raj

Na življenje v edini uradni hinduistični državi na svetu je vedno vplivala njena specifična geografija ndash topografsko gledano leži najvišja točka Nepala 8848 metrov nad morjem najnižja pa le 61 metrov nad morjem ndash a so jo njegovi vladarji praviloma hote ali nehote izkoriščali v povsem

druge namene kot za ekonomski razvoj Dežela obdana z zastrašujočima sosedama Indijo na jugu in Kitajsko na severu in v kateri se sedaj močno večinski hinduizem vidno in mirno prepleta z manjšinskim budizmom pri čemer sta jasno vidna tudi vpliva domače nevarske in sosednje tibetanske kulture je skozi zgodovino sicer presenetljivo uspešno odbijala pritiske tako severne kot južne sosede a so njen razvoj zavrle notranje zdrahe revolucije in revolti Cena notranjih bojev pa je visoka Nepal dandanes spada med najrevnejše države sveta

Nepal je najbolj poznan prav po svojih mogočnih osemtisočakih zato verjetno ni nič čudnega da ga nekateri imenujejo Dežela v kraljestvu gora V Nepalu je kar osem od desetih najvišjih in najzahtevnejših gora na našem plane-tu vključno z najvišjo Mount Everest

Kljub temu da kar 80 odstotkov

nepalskega površja prekriva Himalaja pa se 50 kilometrov južno od nje večni sneg in led srečata z vročino in pragozdovi Kot bi prišli v novo deželo Kontrast je očiten in skoraj zmede človeka ko se en dan spogleduje z najvišjimi vrhovi sveta naslednji dan pa ga pričaka ravnina riževa polja in džungelski pas južnega Nepala Prav ta raznolikost daje pestrost tej deželi in zaradi tega ponuja široko paleto rastlinstva in živalstva Od himalajskega goveda (jakov) leopardov tigrov nosorogov do slonov krokodilov antilop opic hellip Z namenom da omogoči preživetje številnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst je nepalska vlada ustanovila štiri rezervate ndash Čitvan Sagarmatha Langtang in jezero Rara ki skupaj merijo več kot 3000 kvadratnih kilometrov

Nepalsko prebivalstvo je nepregle-dna množica ljudstev ki jim že stoletja

Mount EverestMolilni mlinčki

Budistični tempeljBoudhanath Stupa

Katmandu

Ama Dablam

28uspeva dokaj harmonično prebivati skupaj se prilagajati novim idejam vrednotam in prišlekom ki prihajajo od vsepovsod Po besedah mnogih ki so obiskali Nepal so Nepalci zlati ljudje To sem med obiskom Nepala občutila tudi sama Kljub pomanjka-nju in revščini so vedno nasmejani pripravljeni na pogovor in čakajoči na majhno pozornost mimoidočih Nji-hova prijaznost se iz mesta stopnjuje proti vedno višjim vasicam ob vznožjih osemtisočakov Višje ko greš bolj pri-jazni in iskreni so Neverjetna je hvale-žnost otrok ko jim podariš staro igračo svinčnik ali sladkarije

Nepalci so zelo vraževerni Tako hindujci kot budisti imajo svoje vraže in pravila ki se jih držijo in jih

spoštujejo Zanimivo je na primer da družina preden se vseli v nov dom prosi astrologa da določi najugodnejši datum vselitve Prav tako astrologi zaročencema določijo najprimernejši dan za poroko Predvsem strogo se držijo pravil v zvezi z vero Tako pred vhodom v tempelj ne smejo jesti in piti Pravilo ki se ga strogo držijo tudi turisti je da se mimo templjev in znamenj (čorteni maniji) vedno hodi le po levi strani prav tako pa se v smeri urinega kazalca vrtijo tudi molilni mlinčki

Zanimivo je da v popolnem sožitju uspevata dve tako različni verstvi Na eni strani budizem ki spoštuje vsa živa bitja

in deluje v sožitju z naravo na drugi strani pa raquokrvavilaquo hinduizem Vsaj tako se ti zdi ko opazuješ budistične molilne mlinčke ki jih poganja voda pisane molilne zastavice katerih molitve veter odnaša bogovom na drugi strani pa kr-vave daritve živali v hindujskih templjih Kljub tem daritvam pa imajo hindujci nekatere živali za svete in jih je prepove-dano ubijati

Krava je v Nepalu sveta z zakonom zaščitena žival Predstavlja boginjo La-ksmi ndash boginjo bogastva Kljub prome-tnemu kaosu ki vlada na katmandujskih ulicah ima krava vedno prednost Lahko se sprehaja po ulicah se ustavi sredi ceste ali uleže pred vhod v tempelj nihče je ne bo preganjal Sveta žival je tudi slon ker ima Ganeš ndash sin boga Šive

ndash slonovo glavo Ko gre slon po cesti se verni Nepalci dotikajo prahu na odtisu njegovih nog in si ga kot raquotikelaquo priti-skajo na čelo Svete živali pa so tudi bik opica in čmrlj

Poleg trekinga in alpinizma ki sta med turisti najbolj priljubljeni aktivnosti pa Nepal ponuja tudi vrsto drugih špor-tov in aktivnosti Vedno bolj popularni so rafting na rekah Kali Gandaki Bhote Kosi in drugih gorsko kolesarjenje vožnja z motorji bungee jumping in seveda džungelski safari v Kraljevem narodnem parku Čitvan

V Nepalu lahko vsakdo najde nekaj zase Ko potuješ po tej skrivnostni deže-li sprva sploh ne opaziš da spada med

najmanj razvite dežele našega planeta Naravne lepote mogočna arhitektura kulturna raznolikost in iskreni ljudje te tako prevzamejo da socialni položaj ljudi kar spregledaš

Ko sem pred tremi leti prvič obiskala Nepal se mi je zdelo da deželo kar dobro poznam saj sem videla nešteto diapozitivov in slišala mnogo zgodb ki mi jih je pripovedoval ati vsakokrat ko se je vrnil iz Nepala Pa sem se motila Ko sem prvič stopila na nepalska tla sem šele začela spoznavati to prekrasno deželo

Čeprav prvi vtisi niso bili ravno tako zelo krasni Prvi stik s Katmandujem glavnim mestom Nepala je bil zame rahlo šokanten Vsepovsod gneča smeti ki jih mečejo kar skozi okna na

ulico smrad hellip Po cestah ki si sicer niti ne zaslužijo imena ceste se sprehajajo krave krdela uličnih psov ljudje vozijo rikše avtomobili in motorji in to vse povprek Zmešnjava avtomobilov motorjev in rikš ki se ob neprestanem hupanju raquolovijolaquo po katmandujskih ulicah je neverjetna Zdi se da je edina obvezna oprema na avtomobilu delujoča hupa saj vozniki neprestano hupajo Zanimivo je tudi da mora na motorju imeti čelado samo voznik in to ne glede na to da po navadi vozijo s sabo več ljudi velikokrat kar cele družine

Po prihodu v Nepal smo prve tri dni preživeli v Katmanduju kjer smo uredili

Namche Bazar Nepalski otroci Patan - Hindujski tempelj

Sežiganje mrtvihSamostan v Tengbocheju Tabla Everest

29

in nakupili vse potrebno za treking Znamenitosti mesta si v tem času nismo uspeli ogledati saj so bile trgovinice in ulični prodajalci preveč prepričljivi s svojimi ponudbami in sem večino časa preživela na glavni turistični ulici Thamel ter barantala za nižje cene

Po treh dneh Katmanduja ko sem se ravno navadila na ljudi mestni utrip gužvo in me smeti in smrad niso več motili Katmandu pa je postajal vedno bolj zanimiv in privlačen smo se odpravili na treking Do Lukle ki je bila naše izhodišče za treking smo iz Katmanduja poleteli z letalom Jetstream 41 letalske družbe Yeti Airlines Med poletom ki je bil prav gotovo eden od vrhuncev tega potovanja sem prvič videla sedem- in osemtisočake med njimi tudi Everest Že iz zraka je bil videti mogočen Po izjemno zanimivem pristanku na najkrajši in najstrmejši pristajalni stezi kar sem jih kdaj videla smo v Lukli poiskali lodge kjer smo se dobili z našima nosačema Tekijem in Pembo Oba sta bila doma iz vasi ki je bila iz Lukle oddaljena dva dni hoje z delom nosačev pa sta služila denar za svoji družini

Treking pod Everest smo torej začeli v Lukli ki leži na nadmorski višini 2840 m Načrtovano je bilo da se prvi dan odpra-vimo do vasi Phakding do koder smo prispeli po približno dveh urah hoje Ker je bila pot ki nas je čakala naslednji dan veliko bolj strma in zahtevna smo se odločili da bomo nadaljevali Tako smo prvi dan prišli do vasi Monjo (2840 m nmv) kjer smo našli prijeten lodge v

katerem smo prespali Tu sem tudi ugo-tovila da je hrana v nepalskih vasicah veliko bolj okusna kot v katmandujskih restavracijah Drugi dan trekinga nas je čakala hoja do Namče Bazarja ki leži na nadmorski višini 3440 m Kmalu po za-četku hoje smo prišli do vstopa v Naci-onalni park Sagarmatha Tu smo morali pokazati karte in posebne treking potne liste V nadaljevanju poti smo prišli še do vojaške kontrole kjer se je postopek s kontrolo kart ponovil Po približno treh urah hoje smo prišli do Namče Bazarja vasi ki jo imenujejo tudi mesto Šerp Namče Bazar je glavno mesto in trgo-vsko središče regije Khumbu ki je ime dobila po istoimenskem ledeniku Po kosilu in kratkem počitku v lodgu smo se odpravili do samostana nad vasjo ki je sedaj preurejen v muzej V muzeju so razstavljeni predmeti ki jih po nepalskih vaseh še danes uporabljajo v vsakda-njem življenju Ogledati si je mogoče tudi slike in dokumentacijo o Mount Everestu ter fotografije Šerp ki so osvo-jile Everest Med njimi so našli tudi sliki Ang Dorjeeja in Pasang Tenzinga ki sta bila leta 2000 z atijem in Davom na vrhu Everesta

Naslednji dan nas je čakala hoja do vasi Tengboche Ta del poti je bil eden izmed bolj zahtevnih saj se je že na začetku pot začela strmo spuščati in ker smo morali nekje pridobiti novih 600 višinskih metrov se je kar hitro začela strma pot navzgor Vse raquominus metrelaquo ki sem jih preklinjala na poti navzdol pozabim ko mi ati pokaže Ama Dablam Šesttisočak ki sta ga maja 1996

v severozahodni steni po prvenstveni smeri preplezala Vanja Furlan in Tomaž Humar za kar sta dobila najprestižnejše alpinistično priznanje ndash Zlati cepin Sicer pa meni osebno eden najlepših vrhov Hojo sta poleg strmine oteževali tudi vročina in vlaga ki ju na takšni višini nisem pričakovala Ves trud je bil poplačan ko sem končno prišla do cilja kjer nas je pričakal čudovit razgled na Lhotse in Everest Vas Tengboche leži na nadmorski višini 3860 m V vasi je glavni budistični samostan v Nepalu sicer pa eden najlepših na svetu Samostan je v devetdesetih letih pogorel zdaj pa je povsem obnovljen Imeli smo enkratno priložnost da smo lahko bili prisotni pri obredu Na začetku sta dva mlada meniha vernike poklicala k obredu s piskanjem na ogromni školjki Obred je bil zelo zanimiv večino časa zelo umirjen trije menihi so molili naprej ostali pa za njimi na trenutke pa je umirjenost zmotil močan udarec na gong igranje na piščalke in zvončke ter glasno petje Izredno zanimiva je bila tudi sama molilnica ki je bila poslikana z budističnimi podobami najbolj pa je izstopal ogromen pozlačen kip Bude Obisk samostana mi bo ostal v posebnem spominu tudi zato ker me je eden od menihov blagoslovil z rdečo vrvico okoli vratu ki je za zdravje in dolgo življenje ter rumeno ruto ndash kato za srečo

Pot nas je iz Tengbocheja vodila skozi vasi Deboche in Shomare do vasi Periche (4240 m nmv) Pot mimo prostranih travnikov in njiv mimo vasi

Barva za tike Kip Bude Nepalski otroci

30je bila iz dneva v dan bolj zanimiva Sončno vreme mogočne gore neverjetna pokrajina in iskreni ljudje so nam lepšali vsakdan na poti proti našemu cilju Molilne zastavice molilni mlinčki in čorteni so zbujali navdušenje nad preprostostjo budizma Otroci ki smo jih srečali na poti in jim podarjali kulije in stare igrače pa me še danes spravijo v dobro voljo ob spoznanju kako lahko malenkosti nekomu polepšajo življenje Ko smo prispeli v Periche smo najprej opazili spomenik iz nerjavečega jekla v obliki prerezanega stožca v notranjosti pa vrezana imena vseh ki so se do leta 2005 smrtno ponesrečili na Mount Everestu in okolici Takoj nam je v oko padlo ime atijevega prijatelja Marka Lihtenekarja ki se je po uspešno osvojenem vrhu Everesta 21 maja 2005 smrtno ponesrečil pri sestopu z gore

Četrti dan trekinga smo prispeli do vasi Dingboche (4358 m nmv) ki mi je v spominu ostala predvsem zaradi najbolj okusnih momotov ki sem jih jedla na potovanju po Nepalu Momo je tipična nepalska jed podobna našim cmokom Ponavadi so polnjeni z zelenjavo ali mesom in so lahko kuhani ali pečeni Postreženi so skupaj z različnimi pikantnimi omakami Postanek v Dingbocheju pa mi je poleg najboljših pečenih sirovo-tuninih momotov ostal v spominu tudi zaradi aklimatizacijske ture ki smo jo naredili Bila je sicer ena zahtevnejših aklimatizacij na trekingu vendar tudi ena lepših Vrh grebena ki smo si ga

zadali za aklimatizacijo nas je presenetil s čudovitim ledeniškim jezerom in Ama Dablamom ki se je dvigal nad njim Naslednji dan nas je čakal eden daljših kosov poti Do zadnje vasi pred končnim ciljem Kala Patarjem smo morali opraviti 700 višinskih metrov Pot nas je peljala po grebenu nad vasjo Periche in naprej do morene ledenika Khumbu mimo Thokle do vasi Lobuche (4910 m nmv) Po kratkem počitku v lodgu smo se odpravili na aklimatizacijo Pot nas je peljala mimo Italijanske piramide ndash mednarodnega observatorija in laboratorija do bližnjega grebena Z vrha grebena smo lepo videli pot proti vasi Gorak Shepp Kala Patar Italijansko piramido pred nami pa se je bohotil Nuptse Po vrnitvi v lodge sem kljub aklimatizaciji dobila svojo porcijo višinskih neprijetnosti Razbijanje v glavi se je kljub vztrajnemu preganjanju s tabletami nadaljevalo še dolgo v noč in mi kratilo prepotreben spanec

Vrhunec trekinga je bil vzpon na Kala Patar (5550 m nmv) Iz Lobuch smo se podali proti zadnji vasi Gorak Shepp in naprej proti vrhu Kala Patarja Vso pot smo tekmovali z meglo ki nam je vztraj-no sledila Višina je delala svoje noge so bile vedno težje dihanje pa je postajalo vedno težje Za spodbudo se nam je na poti razkril Everest Tokrat je bil res čisto blizu Hitro sem se ga nagledala in po-slikala saj ga je minuto zatem že zakrila megla Bolj kot smo se približevali vrhu bolj je sonce kurilo meglo in na vrhu nas je pričakal čudovit razgled Everest Lhotse Nuptse Pumo Ri ledeni slap le-

denik Khumbo hellip vse je tako ogromno mogočno in čudovito Občutek na vrhu je bil enkraten Po obveznem slikanju smo kar obsedeli in občudovali bele vrhove okoli nas Z vrha smo sestopili po drugi poti ker smo se namenili poiskati spominsko tablo Janezu Jegliču ndash Jo-hanu ki je leta 1997 omahnil z grebena Nuptseja po tem ko sta s Tomažem Hu-marjem preplezala prvenstveno smerPo doseženem cilju trekinga ndash osvojitvi Kala Patarja smo se naslednji dan iz Lobuch odpravili nazaj proti Namche Bazarju od koder smo zadnji dan trek-inga odšli do vasi kjer smo začeli ndash do Lukle V Lukli smo prespali nato pa takoj zgodaj zjutraj po slovesu od nosačev s prvim letalom poleteli v Katmandu Vrnitev v Katmandu je bila rahel šok Iz mirnega podeželja nazaj v gnečo in hrup Ker smo imeli le tri dni časa pred odhodom domov je bilo potrebno Katmandu seveda čim bolje izkoristiti in raziskati Katmandu je zaradi svoje čudovite arhitekture pod UNESCOvo zaščito Prvi dan smo se najprej odpeljali do mesta Patan kjer smo si ogledali Durbar Square ndash staro mestno jedro kjer so nekoč ustoličevali kralje in kjer živi boginja Kumari ki je žal nismo uspeli videti Smo pa v hindujskem templju bili priča daritvi koze hindujskim bogovom Po vrnitvi v center Katmanduja smo si šli ogledati največjo znamenitost Katmanduja ndash Boudhanath Stupa bolj poznano kot Budine oči Stupa ki je ena največjih na svetu je od leta 1979 na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine Prvi dan v Katman-

Sveti mož Vzletno pristajalna steza v Lukli Z atijem na vrhu Kala Patarja

31

duju po vrnitvi s trekinga smo zaključili z nazdravljanjem na uspešno izveden treking v restavraciji Rum Doodle kjer so leta 2000 praznovali svoj uspeh na Everestu tudi člani odprave Ski Everest 2000 Posebnost te restavracije je da vsi osvajalci Everesta dobijo svojo člansko kartico s katero lahko v restavraciji Rum Doodle jedo brezplačno

Naslednji dan smo si ogledali tempelj Pashupatinath ki je eden najpomemb-nejših Šivinih templjev na svetu Tempelj je v vzhodnem delu Katmanduja ob reki Bagmati Zraven templja ob reki se na-haja tudi nepalski Varanasi kjer zažigajo umrle pepel pa nato raztrosijo v reko Sam pogled na mrtveca ki gori ob reki

je sprva grozljiv a dlje časa kot opazuješ dogajanje bolj logično in normalno se zdi vse skupaj Bolj šokantno je kako sto metrov nižje otroci plavajo v reki ženske pa perejo posodo in oblačila V templju in njegovi okolici je polno sadhujev ndash hindujskih svetih mož ki meditirajo in za plačilo pozirajo turistom Po napor-nem ogledu templja Pashupatinath smo se z rikšami odpeljali do stupe Swo-yambhunath ki je starodaven religijski kompleks na vrhu hriba v zahodnem delu Katmanduja Stupa je turistom bolj znana pod imenom Opičji tempelj ker na SZ delu templja živijo svete opice S templja se razkriva čudovit pogled na Katmandu Zadnji dan v Nepalu je bil

rezerviran za še zadnje nakupe in odkri-vanje najboljših katmandujskih slaščic Vse od tehnične opreme do oblačil ndash ko se naučiš barantati je Katmandu raj za nakupovanje

Kljub katastrofalnemu prvemu vtisu me je Nepal očaral Zdaj sem končno ra-zumela atija in druge zakaj se venomer vračajo tja Kaj je tisto kar te v Nepalu tako prevzame je najlepše opisal ati ko se je leta 1999 prvič vrnil od tam raquoPo-polnoma drugačen način življenja Ljudje so tam pripravljeni pomagati Vse delajo počasi mirno z dobro voljo Čisti balzam za dušolaquo

Tadeja Oderlap

mežičarji po svetutokrat se bomo odpravili malo dlje No zelo daleč pravzapravNaš cilj je država ki je po velikosti druga Na svetu ndash s pisaNo mešaNico Narodov v velemestih ki se še vedNo širijo Na drugi straNi pa z ogromNimi polji zasejaNimi s pšeNico iN koruzo s trgovskimi ceNtri ki so prava mala mesteca iN NeskoNčNimi ravNimi cestami po katerih Nihče Ne vozi prehitro jezera iN jezerca so posuta po deželi ki v svoji NotraNjosti skriva zaloge Nafte Na dveh straNeh državo obdaja širNo morje deli pa visoka gorska veriga če vam Naštejem še medvedi iN hokej javorov list iNdijaNci iN zlatokopi je bilo Namigov dovolj da ste ugaNili kam smo NameNjeNi ida paradiž

Kdo ste in kje živiteSem Franc Potočnik in živim v Kanadi v provinci Alberta v njenem glavnem mestu Edmonton

Kako dolgo ste že tam in zakaj ste tja odšli

V Kanadi živim že 46 let Iz Mežice sem odšel raquos tre-buhom za kruhomlaquo nekaj časa preživel v Nemčiji in Franciji potem pa sem bil odločen oditi nekam dlje Avstralija ali Kanada sta bili dve možnosti ndash in

ker je ladja proti Kanadi odplula prej sem se pač vkrcal nanjo

V čem se nov kraj in vaše zdajšnje življenje najbolj razlikujeta od tistega prej

Edmonton je milijonsko mesto v katerem v sožitju prebivajo ljudje vseh narodnosti Tu ima človek veliko možnosti za zaposlitev ndash nemalo ljudi ima dve celo tri različne službe Nekatere vsak dan druge morda dva- trikrat na teden po nekaj

ur Pač glede na potrebe in želje po recimo nakupu hiše ali česa drugega Življenje v Edmontonu zaradi takih možnosti zaenkrat ni predrago tudi prihodnosti se ne bojimoZimske temperature so tu precej nižje kot doma (Do -25 stopinj celzija otroci še redno hodijo v šolo) Je pa mraz suh tako da kepe sploh ne moreš narediti ker je tudi sneg tako suh da se ne sprime Tako je pozimi poleti so pa največja nadloga komarji

ki najdejo odlične pogoje za razvoj v vseh mlakah in jezerih

Kaj vam je tam najbolj všečVšeč mi je pokrajina narava Rad hodim kampirat ob jezera uživam v ribolovu Na razpolago je tudi veliko športnih objektov tako da vsak najde kaj po svojem okusu

Kaj najbolj pogrešatePogrešam Mežico in življenje v njej kakršno

32

sem poznal v mladosti

Kako pogosto se vračateprihajate na obisk v domovino

Domov pridem vsaki dve ali tri leta Vesel sem da sem v svoj rojstni kraj uspel pripeljati tudi svoja dva otroka (ki sta nekaj časa v Mežici obiskovala osnovno šolo oz vrtec) z

družinama da so tudi oni spoznali prelepo Koroško in Slovenijo

Kako vidite Mežico ko pridete domov

Po 46 letih odkar sem zapustil Mežico se počutim malo tujega Mnogih znancev več ni tudi življenje teče drugače Manj je sproščenega druženja

Živi blizu vas še kaj SlovencevKorošcev Se srečujete

Tukaj je precej Slovencev pogosto se srečujemo ndash na kavici ali na prireditvah

v letos odprtem novem Slovensko ndash kanadskem kulturnem centru ki se lahko pohvali s plesno dvorano za 300 ljudi knjižnico kapelico in sobo za srečanja Do lani smo se dobivali v leta 1967 zgrajenem domu ki so ga zaradi gradnje ceste podrliKorošcev pa skoraj ni več

le dve družini drugi so na žalost pomrli

Ali v trgovinah najdete tudi kakšne izdelke iz Slovenije

V Edmontonu smo že pred leti našli italijansko trgovino kjer dobimo tudi slovenske izdelke malinovec kavo barcaffe Radensko ribe nudeljčke skoraj vse

Kaj vedno odnesete s seboj ko se vračate z obiska v domovini

Ob povratku s seboj odnesemo CD-je s slovensko glasbo slovenske knjige pa tudi

kakšno flašo šnopsa

Tipična jed pijača kakšen poseben običaj v novi deželi

Kanadska specialiteta je goveji steak na ražnju pečena koruza in krompir tudi piščančje perutničke lahko dobiš na vsakem koraku ndash pripravljene na tisoč in en način od običajno spečenih do

raquohot chicken wingslaquo ki so izdatno začinjene Pijača je whisky pa morda še za Slovence neobičajna kombinacija pivo z dodatkom clamato juice (to je mešanica sokov neke školjke paradižnika in zelene) Tudi običaja da ti v lokalu kavo za ceno ene dotakajo tako dolgo da prazno skodelico obrneš v Sloveniji ni Ali pa prijaznost ko poleti takoj ko sedeš na mizo brezplačno dobiš vrček s prijetno hladno vodoObičaj da se največji

dnevni obrok postreže ob šestih zvečer (kar menda z novim delovnim časom vse bolj prihaja v navado tudi v Sloveniji) je pa kriv da se prepogosto kile kar kopičijoZaradi temperatur ki pozimi sežejo tudi do -30 stopinj celzija si lahko privoščimo ribolov na zaledenelih jezerih ndash na led zapelješ z avtom izvrtaš luknjo čez to luknjo postaviš šotor in nato v zavetrju čakaš da bo riba prijela Zanimiva izkušnja ndash če le led ne prične pokati

Poslušate slovensko glasbo Katero

V živo zelo rad poslušam Radio veseljak pa CD-je s slovensko glasbo Seveda je pa No1 še vedno Avsenik

Bi sami dodali kakšno zanimivost misel sporočilo

Pregovor raquoPovsod je lepo doma je najlepšelaquo je dobil v šestinštiridesetih letih poseben pomen Moj dom bo vedno Mežica a dom je s tem ko mi je dala kruh ko so tu zrasli moji otroci in rasejo moji vnuki postala tudi Kanada Zato ko sem tu se prav vsak dan spomnim na Mežico Ko pa pridem domov na obisk se mi kmalu prične tožiti po vnukih in kanadskem vsakdanjiku A tako razpeti med dva doma s(m)o najbrž vsi ki živijoživimo v tujini Šele z oddaljenostjo pričneš ceniti tisto kar je zares pomembno

POPRAVEKNa žalost nam jo je v prejšnji številki Šumca zagodel tiskarski škrat V članku raquoO ribičih in ribištvulaquo je v stavku V eni jeseni dobijo povprečno 120000 ndash 150000 iker iz njih pa pride 80 90 v dobrem letu tudi 100 mladic izpustil nekaj ničel Pravilno je seveda da v enem letu iz iker dobijo od 80000 90000 v dobrem letu tudi 100000 mladic Šele tako je jasna pohvala da je to odstotkovno zelo uspešno Ida Paradiž

33

Letos je izšla knjiga Marjete Žebovec Slovenski književniki rojeni od leta 1930 do leta 1935 v katerih je poleg najpomembnejših slovenskih literarnih ustvarjalcev svoje zaslužno mesto zase-del tudi Marijan kar kaže na to da je v tovrstnem kulturnem segmentu pustil neizbrisen pečat Pomembno je njegovo delo s področja natančnega poznavanje kratkih japonskih pesniških oblik ime-novanih haiku Je torej pesnik pisatelj poleg tega tudi izumitelj vsekakor pa človek tisočerih interesov Je ustanovitelj skupine Literarno gledališče Treska ki je prineslo svež veter kulture v naš mali kraj in ki to poslanstvo uspešno opravlja še danes ndash čeprav brez Marijana Na nje-govo pobudo za začeli izdajati literarni

list Šumc predhodnika časopisa ki ga trenutno držite v rokah O svojem živl-jenju govori globoko iskreno zato je po-govor z njim pristen in nepozaben Manj sva klepetala o haikujih in njegovem literarnem ustvarjanju saj mi je dejal raquoO tem si lahko sama prebereš v mojih knjigah To lahko vsak Jaz ti bom pove-dal nekaj česar ne moreš prebrati nikjer veljalaquo Velja In sva klepetala o njego-vem zanimivem življenju o nepozabnih dogodivščinah O drobnih utrinkih in zgodbah ki so se dogodili nekje nekoč

Ne mara nizanja suhoparnih podatkov Življenje se namreč piše še kje drugje Da je bil precej razigran fant da se je celo rad pretepal sem izvedela Upornik torej Da je opravljal vrsto zanimivih poklicev In rešil nekaj življenj Slednje je morda bolj pomembno kot kar koli dru-gega Kar misli tudi Marijan sam In mi že nariše svoj izum Ki je bil celo patentiran Gospod Marijan kje naj začneva Mogoče od tistega trenutka dalje ko ste prišli v Mežico

Hja vselej je treba začeti od začetka To upoštevam pri vsem kar delam tudi pri svojih izumih Pravim da je treba začeti pri Grkih in Rimljanih prebrati knjige o

njih Vse pravzaprav že obstaja le po-novno je treba nekje začeti to obuditi Pa o izumih malo pozneje

Torej ndash začniva od začetka Kako vas je privedla pot na Koroško

Veš rad sem se pretepal Želeli so se me znebiti ndash oziroma hoteli so da se po-boljšam zato so me poslali v Mežico Ko sem prišel sem bil star 14 let Oče se je dogovoril z dimnikarjem Magdičem ki je videl da sem sposoben da znam po-

metati dimnike In to sem nato počel po vsej Koroški V Črni v Rudarjevem je bilo veliko hiš imeli so me zelo radi še po-sebno ženske Čez nekaj časa me je pus-til kar samega sam sem lahko računal in pobiral denar Takrat sem stanoval na Poleni Spominjam se da se mi je enkrat zlomila žica na dimnikarski palici Na Glančniku so to znali zvariti a mojster je bil jezen Udaril me je z zlomljeno palico in pobral ves denar Jaz pa sem prav tako jezen šel za njim hellip

Torej kot dimnikar ste bili samouk Za kakšen poklic pa ste se šolali

V Sveti Trojici kjer sem odraščal ndash sicer sem se rodil v Zagrebu kjer so delali

moji starši ndash sem obiskoval osnovno šolo končal sem jo v Mežici Nato sem obiskoval rudarsko šolo v Trbovljah A sem se kmalu stepel z vzgojiteljem Uf ni bilo lahko ta je bil trener boksa hellip Skratka decembra 1959 sem se vrnil v Mežico Veš takrat sem izumil postopek za reševanje potapljajočih se ljudi Ne-kega dne sem šel v kino spominjam se da je bila Meža bela od peska Prišel sem do mostu in videl kako dva skačeta v vodi Ker je bila Meža tako bela nisem videl otroka ki se je utapljal Moška sta

O tistih drobnih stvareh ki jih ne moreš prebrati v knjigah hellip

marijan mauko je vsekakor svojevrstno zaznamoval koroški pa tudi slovenski kulturni prostor poleg objav v različnih publikacijah je izdal več knjig ndash pesniških zbirk in strokovnih del o literarni teoriji

34ga poskušala spraviti na kopno pa jima ni uspevalo zaradi visokega zida Ko se jima je končno posrečilo sem iz ust otro-ka izsesal zrak nesnago naplavine pe-sek To sem storil dvakrat hellip in otrok je prišel k sebi To je bila svojevrstna meto-da za tisti čas vsi so namreč počeli ravno obratno pihali zrak v usta Veš si izumi-telj ali pa nisi Tretje poti ni Nato sem se odpravil naprej v gostilno Naročil sem si raquokavbojcalaquo (tj malinovec in žganje) da sem si izplaknil usta polna peska

Nepozabna izkušnja rešili ste človeško življenje

Da to je bilo prvič Nekoč pa je bilo v Velenju bil sem na udarniškem delu Jaz brat in dva Trojičana Z njima sem se največkrat stepel hahaha Nekaj smo si celo v sorodu a to ni pomembno pomembno je le da smo se imeli lepo Skratka videli smo nosečnico ki je hodila po pomolu iz debla naenkrat je padla v vodo Bil sem dober plavalec pripeljal sem jo na kopno Vzdignil sem jo bila je težka morali so mu priskočili na pomoč To je bilo drugič da sem rešil življenje

Bili ste torej dober plavalec Ste se ukvarjali še s katerim športom

Da predvsem z alpinizmom Bil sem tudi dober akrobat na kolesu Ah s šolo pa nisem imel toliko sreče Moral sem jo začasno zapustiti ko sem zbolel za osteomielitisom (tj vnetje kostnega mozga) Na Ptuju so mi dajali opij Vsi so mislili da bom umrl Če sem se zasmejal sem takoj padel v nezavest A na koncu smo se vendarle vsi smejali Izboljšalo se je po več kot desetih injekcijah Spo-minjam se da se je prijatelj očeta ki me je obiskal v bolnici zadrl raquoBi rad bil narkomanlaquo Hahaha a prebolel sem abstinenco Po bolezni pa sem bil tako šibak da nisem mogel vzdigniti 30 kilo-gramov barve Takrat so restavrirali cer-kev pri Trojici najeli so me da sem nosil kipe moj dedek je bil namreč cerkveni pleskar

Ste opravljali še katero drugo delo poleg tega da ste bili pozneje rudar in varilec

Da nosil sem pošto zaposlili so me za dva meseca Delal sem tudi v Mariboru

na upravi cest bil sem glavni skladiščnik A sem pustil službo ker nisem smel biti več v nabavi Poleg tega pa mi je sonce preveč sijalo v pisarno vzeli so mi celo tajnico Veš ni bilo dobro Nato sem šel k vojakom Za sabo imate mnogo izkušenj z različnih področjih Lahko bi rekli da vam je pri vsem pomagala zdrava pamet hellip

Da vedno sem bil jezen ker ni bilo koga da bi uredil kakšno stvar Pa mi je nekoč dejal dober res dober prijatelj raquoNaredi samlaquo Takrat sem si rekel da raquogliha vkup štrikalaquo Razumel me je In mi dal vedeti da moram poskušati ustvarjati izumljati Zame so Švicarji dober narod Ker ne mislijo da so pametni ampak ker nekaj poskušajo narediti

Kot ste vselej poskušali vi hellip Pa veliko ušes ni bilo pripravljenih prisluhniti vašim idejam A roko na srce s po-ezijo je bilo drugače Ste vsekakor uveljavljeni slovenski pesnik pojavl-jate se v mnogih strokovnih študijah predvsem zaradi haikujev Kdaj pa ste napisali svojo prvo pesem

Lahko ti jo zrecitiram če želiš Ščinkavec ptiček lepi je bil in nas je vse razveselilHahaha to je moja prva pesem iz osnov-ne šole Še danes jo znam na pamet

Zelo lepo Kdaj pa ste se navdušili nad haikuji

Haikuje poznam že od ranega otroštva Moja mama je bila pesnica ljubiteljska

igralka in režiserka če omenim je po vojni režirala Prešernovo Železno cesto Oče je prebarval lokomotivo jaz pa sem bil strojevodja s piščalko A da ne zaidem preveč in se vrnem k haikujem ndash veš Slovenci smo imeli že v stari Ju-goslaviji pregled japonske književnosti hellip Poskusil sem nekaj novega Vse o tem si lahko prebereš je zapisano Po-vedal ti bom kaj drugega

Torej ndash povejte mi kaj več o vaših izumih

Veliko sem krmaril okrog po svetu Veliko sem se naučil V Uradnem listu Republike Slovenije (512006) je bil patentiran moj izum za proizvajanje najbolj čiste energije na svetu gre za metodo s stisnjenim zrakom Ja izum je bil patentiran a tega nihče ni pripravljen uresničiti

Zaenkrat gospod Marijan Morda pa nekoč bo vendarle znal kdo prisluhniti in bo v tem videl potencial morda prihodnost za človeštvo Pomembno je da nikoli ne odnehate in da ostanete tako izvirni iznajdljivi edinstveni polni volje ustvarjalnosti in idej

Vsekakor

Hvala za vaše iskrene in zanimive utrinke

In bil je čas da zaključiva najin klepet In bo čas ko bom spet stekla čez travnik k Marijanu na pogovor

Nina Petek

35

na pragu najbolj čarobnega ndash in tudi vraževernega meseca v letu ndash je dlg treska mežica 1122012 v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer ob treski z naslovom vraževerje sveta avtor večera lovro vreš je na kratko predstavil istoimensko knjigo etnologa damjana j ovseca ukvarjali pa smo

se predvsem z vprašanji kot so zakaj trkamo na les Kako zacoprati fanta Katera števila so srečna Kako odvrniti nesrečo če razbijemo ogledalo zakaj dimnikarji prinašajo srečo če ste prireditev zamudili vse odgovore najdete v omenjeni knjigi

večer je glasbeno dopolnil domen

vreš kot bralci pa so nastopili nina vogel martin perčič lovro vreš in ajda vasle člani društva so pripravili tudi tradicionalni mali adventni bazar z drobnimi darilci in voščilnicami po simboličnih cenah

Ajda Vasle

leva fotografija stojita domen in lovro vreš sedijo marijan mauko ajda vasle martin perčič in nina vogel desna fotografija utrinek z bazarja (avtorica dorica vasle)

VRAŽEVERJE SVETA Večer Ob tresKi

19 oktobra 2012 je društvo literarno gledališče treska mežica v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer o prvem slovenskem blaženem škofu antonu martinu slomšku ponavadi se njegovi biografi največ ukvarjajo z njegovim narodnobuditeljskim in dušnopastirskim delom tokratni večer

pa se je osredotočil na njegovo manj znano in raziskovano poezijo ki jo je avtor večera peter peruzzi prepletel z znano slomškovo pridigo svoj jezik je treba spoštovati

na prireditvi je sodelovalo tudi kulturno pevsko društvo sv lenart s plata pod vodstvom zborovodkinje

Klavdije Freidl prepevali so uglasbene ponarodele slomškove pesmi za katere se pogosto zmotno misli da so ljudske

Besedilo so brali člani dlg treska mežica erika žagar dorica vasle lovro vreš in ajda vasle

Ajda Vasle

leva fotografija pevci zbora sv lenart s plata desna fotografija lovro vreš erika žagar dorica vasle ajda vasle (avtor štefan erjavc)

SVOJ JEZIK JE TREBA SPOŠTOVATI ndash Večer ob treski o blaženem Antonu Martinu Slomšku

36

37

vzrok za nastanek te zvrsti njegovega slikarskega opusa je tesno povezan z njegovo življenjsko zgodbo odraščal je v rudarski družini in že v otroških letih v globinah podzemnih rovov odkrival ndash ne le teme in nevarnosti ndash temveč tudi svetlobo in predvsem čarobni svet barv in likov ki jih je v tisočletjih izoblikovala naravamilan pečovnik je v rudniku opravljal delo nadzornika in že takrat je postal navdušen zbiralec mineralov in fosilov v njih je prepoznal skrivnosten preplet majhnega in velikega ndash mikrokozmosa in vesolja ndash vidnega in nevidnega Kot slikar svoje najljubše kamnine po svojem videnju in občutju projicira na platno likovno jih razdrobi poveča in jim šele naknadno s pomočjo svetlobnih odtenkov in posebnega nanosa barve vrne trdnost in obliko tako vidno in otipljivo ki zlahka odpira vrata v svet domišljije v svet čudovite igre teme in svetlobe barv likov in črt ob slikah milana pečovnika začutimo skrivnostni svet in delo narave tudi vsi tisti ki nam ni bilo dano videti in doživeti zakladov podzemnega svetasicer pa obsežen opus njegovih drugih slik izžareva lepoto koroške pokrajine ter čudovita tihožitja rož ki so ga spremljale na njegovih gorskih in smučarskih poteh pripovedujejo življenjsko zgodbo od otroštva do danes od sonca obsijanih pokrajin rož do medlega sija karbidovk s katerimi je pod zemljo odkrival čarobni svetsvojo umetniško nadarjenost je pokazal tudi pri obnavljanju fresk z izdajo koledarja z rudarskimi motivi napisal in izdal pa je tudi knjigo o svojem rojstnem kraju raquoHelena nekoč in daneslaquomilan pečovnik je svoje znanje dopolnjeval v likovni šoli mentorja ervina Kralja svoja spoznanja pa pogosto deli z drugimi likovniki s katerimi sodeluje na skupnih razstavah koroških likovnikov predvsem pa se s svojimi slikarskimi umetninami osebno predstavlja na samostojnih razstavahza popotnico ob razstavi za katero pravi da je njegova zadnja in prav zato postavljena v rudarski mežici je priložil zelo staro rudarsko pesem zapisano okrog leta 1870 ženske knapice so jo pele na šihtu ko so prebirale svinčevo rudo ob malici in tudi doma Knapi pa kadar

so prišli v črno in se poveselili v gostilnah začeli so nekako tako

Lep in častit je ta knapovski stanod višjih gospodov obrajtan spoznančasti je vreden še gospod ga častiker mu žlahtnega blaga iz zemlje dobiTa knapič se v zemljo v nevarnost podatam strelja tam vrta ter rudo kopaOn dela on švica se prime ga potv nedeljo se umije je lep kot gospod

naj lepote iz podzemnega sveta očarajo tudi vas

Mirjam Lapanja

16 novemBra 2012 je Bila v narodnem domu mežica slovesna otvoritev razsta-ve sliK mineralov in Kamnin črnjansKega sliKarja milana pečovniKa poimenova-na raquolepote iz podzemnega svetalaquo

lePote IZ PoDZeMNeGa SVeta

38

VPIS IN PRODAJA

abonenti iz prejšnje sezone lahko svoje sedeže potrdijo do 05122012 pričetek vpisa za nove abonente poteka od objave v medijih pa do prve predstave oz do zasedbe mest prodaja abonmajev je v tem času v prostorih narodnega doma mežica ali preko spletne prodaje na wwwnarodnidommezicasi rezervacije so možne po telefonu 051 234 226 in preko elektronske pošte infonarodnidommezicasi

MGL LjubljanaLope de Vega VITEZ ČUDESigrajo gašper tič jure Henigman Boris ostanmilan štefe matej puc lotos vincenc šparovec jernej čampelj kg marko simčič kgtjaša železnik nika rozmantina potočnik (vskok) mojca Funkl Barbara ribnikar (alt) jure Kopušar kg v uprizoritvi nastopata statista Borislav Horvat in rok solje11 januar 2013

MGL LjubljanaNikolaj Vasiljevič Gogolj ŽENITEVigrajo jana zupančič Bernarda omantanja dimitrievska jožef ropoša sebastian cavazza gregor čušin jaka lah janez starina gaber K trseglav22 marec 2013

Šentjakobsko gledališče LjubljanaDario Fo UGRABITEV (politična komedija)igrajo silvija jovanovič Bojan vister mišo mićić gregor Hlupič jure orel grega usenik miha srdinšek david peterca gašper pavc tanja skrbinšek drago razboršekdragan remšk1 marec 2013

SLG CeljeRichard Bean KRUHigrajo vojko Belšak david čeh damjan m trbovc Blaž setnikar Branko završan Bojan umek aljoša Koltak19 april 2013

Prešernovo gledališče KRANJEnrico Luttmann SEN igrajo peter musevski vesna slapar matjaž višnar darja reichman Borut veselko vesna jevnikar miha rodman vesna pernarčič1 februar 2013

Prireditelj si pridržuje pravico do spremembe programov in do odpovedi v primeru premajhnega vpisa

CENA 65 euro v enem obroku cena predstave za izven je 17 euro 60 euro za upokojence dijake in študente

ponujamo tudi možnost obročnega odplačevanja

UGODNOSTI nižja cena vstopnic stalni sedež obveščanje o predstavah in prejemanje programa prireditev

V abonma je vključenih pet predstav slovenskih gledališč predstave se bodo začele v mesecu januarju 2013 in bodo trajale do aprila 2013

GLEDALIŠKI ABONMA za leto 2013

jKz NarODNi DOm mežica razpisuje

predstave v sklopu abonmaja 2013 so

39

40

glasilo občine mežica izhaja 4 x letno v nakladi 1550 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno

vsem ki ste s prispevki sode-lovali se najlepše zahvalju-jemo prosimo da s svojimi prispevki tudi v bodoče sodelujete ker bo le na ta način naše glasilo pestro in zanimivo

prispevki ne bodo honori-rani uredniški odbor pa si pridružuje pravico do njihovega izbora

oddaja dokumentov naj bo na digitalem mediju (tekstov-ni članki v microsoft Word-u fotografije pa priložene ločeno v formatu jpeg ali tiff in sicer na resoluciji 300 dpi s krajšo stranico najmanj 10 cm) Fotografije ki ne bodo primerne velikosti (npr snete iz spleta ndash 72 dpi 70 KB) ne bodo objavljene Fizično oddane fotografije ki ste jih prispevali lahko po objavi glasila dvignete na tajništvu občine mežica

svoje prispevke pošljite na naslov

Občina MežicaTrg svobode 1 2392 Mežica

infomezicasi

urednišKi odBor župan dušan Krebel

odgovorni urednik marjan sušnik

direktor občinske uprave Blaž šaloven

člani uredniškega odbora jožef libnik Barbara prevorčič jarneja vertačnik nina petek ida paradiž

izdala občina mežica wwwmezicasi

lektoriranje jerneja vertačnik

fotografije avtorji člankov

oblikovanje jasna Kalčič atelje jk

tisk malex doo

naklada 1550 kosov

Vitotaufer

SLEHERNIK 22december2012 ob1930 SNGNOVAGORICA

PihalniorkesterrudnikaMežicainskuPinaorlek

bOžIčNONOVOLEtNIKONCERt 25december2012 ob1800 KONCERt

loPedeVega

VItEZčUDES 11januar2013 ob1930 MGL

RAZStAVAxILIKOVNEKOLONIjECUDVčRNA 16januar2013 ob1700 CUDVčRNANAKOROŠKEM

ekaVogelnik

MAKALONCA 17januar2013 ob1700 LUtKOVNOGLEDALIŠčELjUbLjANA

BraneVižintin

A+M 25januar2013 ob1800 LUtKOVNASKUPINAGIMNAZIjERAVNENAKOROŠKEM

enricoluttMann

SEN 01februar2013 ob1930 PREŠERNOVOGLEDALIŠčEKRANj

16

90 let in večuršula vertačniKFranc percFranc FrišKovec šteFan ledniK

85 letterezija coFljudmila HoHnecrudolF aBraHamneža šumaH

novorojenčKiKaja ledineK

isaBela pušniK sara BelHaima

žaK repniK aneja taHiĆ

lejla muratoviĆ tai modrej

V imeNu ObčaNOV mežice iN V sVOjem imeNu isKreNe čestitKe Vsem starOstNiKOm NOVOrOjeNcem iN NjihOVim staršem

dušan KreBel župan

uVoDV razpravi so navedena in obravnavana hišna imena starih mežiških domačij Povzeta so deloma iz najstarejših seznamov posesti v urbanih iz poznejših popisov prebivalcev v upravni in cerkveni dokumentaciji iz popisov posesti v tedaj nasta-jajoči katastrski evidenci pa tudi iz navedb drugih piscevVečina imen je stara precej stoletij a so se ohranila v ljudski rabi vse do danes kljub temu da uradne evidence zemljiških posesti teh imen ne vsebujejo več Nekatera se pojavljajo le še v geodetskih kartah ožjih območij večina drugih pa kot priimki Župnik Simon Pirc je v svojem poročilu o gradnji nove stavbe mežiške cerkve leta 1841 zapisal1 da raquose že l 1486 (OP Ko je po nekaterih virih obstojal nekaj pozneje ukinjeni vikariat) omenjajo večinoma vsa hišna imena kot so danda-nes hellip laquoPrvotno so predstavljala imena domačij tudi uradni priimek na njih živečih družin Kasneje zlasti v obdobju upravnih reform cesarice Marije Terezije že prej pa tudi v cerkvenih popisih faranov so začeli posebej ali dodatno pisati in regis-trirati tudi njihove prave osebne priimke če so ti obstojali To besedilo vsebuje hišna imena zapisana in vezana predvsem na zemljiško posest (hube kajže) in obstoj bivališč ndash prebivalcev na njih do stanja ob koncu 18 stoletjaV pregledu je najprej zapisano ime domačije kakršno se je ohranilo v ljudskem govoru Dodane so tri najpogosteje upo-rabljene oblike imena povzete po izgovarjavi domačinov Sledi zapis imena iz stare dokumentacije vir in letnica registra-cije navedenega zapisa V primerih ko navajam vire zapisov iz obsežnih evidenc uporabljam za njih kraticeT r ndash Terezijska rektifikacija2J k ndash Jožefinski kataster3

1 žam zapis v objavljeni mežiški farni kroniki ndash anton Boštele 19562 Kla maria theresianische rektifkation amt schwarzenbach und miess 26 april 1750 Fasc Xi ndeg 1063 Kla josephinische Kataster fond Herrschaft Bleiburg Fasc Xi ndeg 238

IMeNa StarIh MEŽIŠKIH DOMAČIJ

17

F k ndash Franciscejski kataster4orgis ndash dr alfred orgis5Pri posameznih značilnejših imenih ali pri tistih ki obstajajo le v tukajšnjem ožjem okolišu skušam ugibati o njihovem možnem izvoru oziroma osnovi Dodana je še današnja hišna številka domačije današnji priimek na njej živeče družine ali druga raba poslopij Pregled je narejen po naseljih občine Mežica po stanju od zadnjih sprememb njihovih meja leta 1968 ko se je področje naselja Mežica razširilo v okolico Ob nekaterih primerih opozarjam na razliko med zapisanim tj uradno veljavnim imenom in imenom iz govora doma-činov To so napake ki so se primerile pri zapisih slovenskih nazivov v nemško pisavo Čeprav so prvi in poznejši zapi-sovalci posesti nedvomno povzemali nazive imen posesti ali prebivalcev po izgovarjavi domačinov jih niso zmogli vselej ustrezno prenesti v nemški pisavi na papir Zato je včasih prišlo tudi do povsem drugačnega imena kakršno je obsojalo v resnici Pri tem je treba omeniti tudi značilnost iz koroškega podjunskega in mežiškega narečja ko je take posebnosti zaznamovala tudi pogosto spremenjena izgovarjava samoglasnikov a e o u (kot npr Mežica ndash Možica Meža ndash Maža itd) povedati pa je treba da storjene napake pri zapisih imen iz te dobe niso posledica načrtne germanizacije Ta se je začela šele po pomladi narodov leta 1848

NaSelJe breG

JesenikJesenik Jesenikovka pri Jeseniku JesenikovOrgis 1788 Jessenigg SimonIme za posest je ohranjeno kljub že desetletja opuščeni domačijiDanes Breg št 18

JunčarJugravenčar Jugravenčarca pri Jugravenčarju JugravenčarjevTr 1750 Jontschar Orgis 1788 JuntscherIme je morda izvedeno iz besede junec ndash juničarDanes Breg št 17 Libnik

MarholčeMarhovčeMagraverholč Magraverholčna na Magraverholčem MagraverholčevOrgis 1709 Mayrhold ndash tedaj živi na posestvu Jerho Matheusch Jk 1788 Mayrhold MathiasV ljudskem govoru se je oblikoval naziv Marhovče ndash tudi Marholče Ime Maierhold je nedvomno zapisano kot funkcija ndash oskrbništvo grafovske posesti (Maier = oskrbnik) V bližini soseščini sta poznana Maierhold v Podolševi nad Logarsko dolino ter Maierhof v Belski Kočni pri Železni Kapli Izpeljanka tega imena je morda tudi naziv posestva Marolt ndash Marolče v Koprivni na Soncu nad Železno Kaplo tik ob meji z našo Koprivno Danes Breg št 10 in 11 Pratnekar

NASELJE MEŽICA

brdnikbrdnik brdnica Pri brdniku brdnikovT r 1750 Werdnigg J k 1788 Wernigg GregorIme je izpeljano in besede brdo Posestvo je v celoti obsegalo ves podolgovat hrib ndash brdo Domačija je bila opuščena že pred 2 svetovno vojno Ime ostaja živo Tu je predviden zaselek stanovanjskih hiš brdnikovo

ČorejČoriČograverej Čograverejka pri Čogravereju ČograverejevT r 1750 Zushre Matheus Jk 1788 Tschorey LuckasNenavadno drugod neznano ime Morda je nekaj označevalo človeka štorastega počasnega vedenja V ZSSP ime ni nave-denoDanes Celovška cesta št 23 Grauf

KarigraveceljKarigravecelj Karigraveclja pri Karigraveceljnu Karigraveceljev4 Kla Franziszaumlische Kataster fond Herrschaft Bleiburg Fasc Xi ndeg 290 296 297 298 303 as Fraciscejski kataster za davčni okraj pliberk Ko meža takraj5 Kla dr alfred orgis Herrschaft Bleiburg inventure Klagenfurt 2221989

18J k 1788 Karitzei FranzIme poznano le na Koroškem V sosednji Jazbini Koricelj Pojavlja se tudi na avstrijskem Koroškem V ZSSP ni navedeno Danes Celovška cesta 2 Dotrajana lesena najstarejša mežiška hiša bo žal kmalu odstranjena

KajžarKagravejžar Kagravejžarca pri Kagravejžarju KagravejžarjevOrgis 1612 Chaiser Vallenty in 1722 Keyser VideDanes Ob Meži št 10 Gerdej

KevpKegravevp Kegravevpna pri Kegravevpu Kegravevpov izgovarjano tudi Kjovp Kjovna hellipOrgis 1744 Khaup AlexIme se nanaša na nekdanje posestvo v zaselku Senčna vas Ko je še pred Jožefinsko dobo prešlo v posest rodbine Stopar se je to domače ime preneslo tudi na domačijo Spodnji Stopar Danes Celovška cesta št 8 poslovno-stanovanjska stavba

KivaKiva Kivarca pri Kivu Kivov Orgis 1658 Khiua Tr 1750 Kiua AleksV poznejši dokumentaciji se pojavlja tudi zapis kriva Ime domačije je danes pozabljeno starejši pa še Jesenikovemu vrhu tudi Kivov vrh Prvotno posestvo Po osnovanju fužin leta 1776 je tu nastala njihova uprava obenem zgrajena ti Kivova fužina katere zgradba je še ohranjenaDanesCelovška cesta št 14 Pungartnik

MervaMegraverva Megravervarca ndash Megraveratna pri Megravervanu MegravervanovOrgis 1680 Merua ClemenIme ima morda osnovno v živalski krmi ndash mrva Po osnovanju fužin leta 1776 postane domačija bivališče fužinarskih dru-žin grofa ThurnaOd uvedbe hišnih številk po uličnem sistemu leta 1968 je za tamkajšnji novi pozidani zaselek privzeto ledinsko ime Mrvograve-vo

MežnarMegravežnar Megravežnarca pri Megravežnarju MegravežnarjevPliberški urbar 15246 Meβner Hiša je dobila ime po služnosti mežnarjev ki so jo oddavna opravljali pri mežiški cerkvi Vse do leta 1912 je bilo hišno ime priimek ene najstarejših družin v kraju Nato je hiša privzela ime po novem lastniku ndash VivodDanes Trg svobode 13 Mastek

obenarObenaacuter Obenaacuterica pri Obenaacuterju ObenaacuterjevOgris 1715 Obenar Clemen Tr 1750Obenayr JoβephHišno ime se je uporabljalo vse do konca 19 stoletja čeprav je kmetija prešla že v Terezijski dobi v posest družine Trav-nekar nato KrautDanes posodobljene stanovanjsko-poslovne stavbe na trgu št 1 2 in 3

orešnikOregravešnik Oregravešnica pri Oregravešniku OregravešnikovOgris 1758 Korreschnigg J k 1788 Orieschnigg LucasStaro hišno ime se je ohranilo kot družinski priimek do danes Danes Polena 32 Orešnik

PolenaOgris 1720 Polleno Valentin Tr 1750 Polleno Oβwald

6 Kla urbar pleyburg 1524 str 108

19

Ime ima osnovo nedvomno v besedi polje ndash poljana Že po letu 1800 so tam začeli postavljati topilnico in prebiralnico svinčeve rude nato še druge poslovne in stanovanjske zgradbe in tu je nastalo poslovno središče mežiškega rudarstva Sprva nemški naziv za zaselek Bergschaffer je nadomestila slovenska Polena Od leta 1968 je v uličnem sistemu kraja zaselek tudi uradno dobil to imeIme Polena je poznano na avstrijskem Koroškem

PustnikPustnigravek Pustnigraveca pri Pustnigraveku PustnigravekovOgris 1799 Pustnigg JosephIme ima osnovo v besedi puša ndash puščaHišno ime Pustnik se je do nedavnega ohranjalo tudi kot rodbinsko imeDanes Kopališka pot 11 Mandl

SmrečnikSmregravečnik Smregravečnica pri Smregravečniku Smregravečnikov15277 Schmiersnikh J k 1788 Smrietschnigg FrancZ imenom Smrečnikovo je leta 1968 poimenovan tamkaj osnovani stanovanjski zaselek MežiceDanes Smrečnikovo 21 Osojnik

StariStaacuteri Staacuterika - tudi Staacuterikna pri Staacuteriju StaacuterijevOgris 1711 Stary Gregorn T r 1750 Lorenz Kunz ndash StaryDanes Leška cesta 27 Pustnik

StoparStogravepar Stograveparca pri Stograveparju StograveparjevOgris 1711 Stopar Valent T r 1750 Stoppar ThomasIme ima osnovo v besedi stopa stope nekdanji napravi za drobljenje Poznano je tudi v bližnji Podpeci in na Poljani pri Prevaljah Rodbina s tem imenom pri hiši je ugasnila kmalu po letu 1945Danes Celovška cesta 12 gostinsko-poslovna stavba Krebs

torcTorc Torčna pri Torcu TorčevT r 1750 Torz Valentin Ogris 1774 Torz Casper Hišno ime je danes pozabljeno Po tej domačiji je ostalo le še ime Torče-va žaga za zaselek ob cesti proti PrevaljamDanes Trg svobode št 8 poslovno-stanovanjska stavba

VogrinaVogrina Vogrinka pri Vogrinu VogrinovOgris 1733 Wogrina Joseph T r 1750 Wogrina UrbanIme Vogrina ki ima osnovo v besedi Oger je prišlo iz rabe že po letu 1800 čeprav se je v raznih zapisih pojavljalo še po letu 1850 Domačija se je kasneje imenovala po drugih lastnikih Hirc Kraut ToffDanes Trg svobode 10 GP Hotel Peca

ŽagmojsterŽaacutegmojster Žaacutegmojstrica pri Žaacutegmojstru ŽaacutegmojstrovT r 1750 Sagmeister Joβeph Ogris 1766 Sagmeister EvaIme izvira iz žagarske obrti pri hišiDanes Celovška cesta št 17 Praper

Štefan Lednik

IzvorimendomačijostalihmežiškihzaselkovbomoobjavilivnekajnaslednjihizdajahŠumca

7 Kla listina a 2486 datum 1582 spetember 22

trinajsti koncert raquoZA ČLOVEKAlaquo

raquopremišljujem kje začeti helliplaquo je začel svoj nagovor gospod župnik davorin vreča

tudi jaz premišljujem kje in kako bi začela kajti po mišljenju in besedah dr tϋrka Karitas ni potrebna raquoza to sta tu država in rKlaquo da pomagata ljudem v stiski res je toda naše izkušnje nam

dokazujejo da smo potrebni tudi mi Karitas ndash ljubezen to je

naše poslanstvo da

pomagamo ljudem v stiski ne spol ne barva kože ne politična ali verska pripadnost niso pomembni samo ndash stiska stisk pa je vedno več tako družinskih kot med posamezniki tu pa pristopimo mi in vi raquoKako pa tolaquo se sprašujete

mežiška župnijska karitas je letos pripra-vila že 13 dobrodelni koncert za člove-ka pomagali ste vsi ki ste kupili vstopni-

co ali zanjo darovali denar z našim trudom in vašo pripravljenostjo da ste

prišli smo napolnili dvorano in koncert je uspel z vašimi pri-spevki bomo zopet lahko pomagali pomoči potreb-nim nastopajoči so se odpoveda-li honorarju za-radi navduše-nja nad dobro sodelujočo publiko so se

nekateri odloči-li da svoj nastop

celo ponovijo

Hvala vsem nastopa-jočim vam ki ste prišli

poslušat hvala vsem sponzorjem ki ste nam pomagali pri pogostitvi za nastopajoče Hvala našim najmlajšim hellip

ne bom več razmišlja-la kar preberite si

besede g davorinaraquoPremišljujem kje

začeti Pri teh malih sončkih

ki smo jih videli čisto na

začetku ko smo bili obsijani z otroškim soncem Pa vendarle se človek težko zamisli da je na svetu tudi veliko otrok ki ne živijo tako prijetnega otroštva kakor ti otroci iz vrtca ki so tukaj zaplesali Ampak kakor je Jezus rekel raquoUboge boste imeli vedno med sebojlaquo je tako tudi danes Vedno se najdejo družine ki potrebujejo pomoč dobrih ljudi Če povzamem misel Raula Follereua zdravnika ki je svoje življenje posvetil ubogim raquoNarod ni velik takrat ko je številčen in močan tudi ne takrat ko je bogat ampak takrat ko je sposoben ljubitilaquo Vi dragi udeleženci tega koncerta ki ste danes prišli ste pokazali da imate srce za uboge in v vas človek lahko vidi upanje tudi za naš narod če že upoštevamo Follereua

in na drugi strani če se za trenutek vr-nem k pevcem ki so zapeli pesem goz-dovi v mesečini človek marsikdaj zna ceniti domovino šele takrat ko odide v tujino in tako je tudi težko razumeti ubogega dokler sam nisi ubog toda toliko bolj dragoceno je da kljub temu znamo ohraniti srce za njih

upam da se nikoli ne boste znašli na oni strani kjer bi vi potrebovali pomoč če pa že upam da se bodo našli ljudje ki bodo znali priskočiti na pomoč v soli-darnosti je moč naroda in solidarnost je tudi rdeča nit današnjega koncerta

Hvala lepa za vašo solidarnost hvala lepa za vašo udeležbo in Hvala za vaše odprto srcelaquo

Kaj naj tem besedam še dodam nič drugega kot to da naj se kdo med vami odloči in se nam pridruži pri delu na Karitas pa napolnite dvorano tudi na naslednjih koncertih ki jih bomo orga-nizirali Hvala

Ani Krivec

21

zaNKe zaNKe hellip

raquo kakršne si le mislrsquotrsquo morrsquotelaquo smo lahko videli na razstavi ročnih del v nedeljo 18 novembra v avli občinske uprave tega dne so bile volitve predsednika republike v tej zgradbi je bilo volišče in tako si je razstavo ogledalo kar veliko ljudi

pletene in kvačkane izdelke vseh barv in vzorcev so izdelale ljubiteljice ročnega pletenja in kvačkanja ki se ob ponedeljkih zvečer zberejo v narodnem domu v sobi društva invalidov mežica skupino vodi Katja peruzzi prijazna mlada gospa ki s svojo domiselnostjo

in iznajdljivostjo predlaga številne nove in nenavadne izdelke pri tem pa prav vse članice skupine zelo ustvarjalno sodelujejo za dobro voljo in lepši večer s kavico poskrbi tudi mama peruzzi

ročni izdelki te skupine so bili ponujeni v prodajo na stojnici na Barbarinem sejmu preteklo soboto Hitro so bili prodani

gospe ki sodelujejo v tej skupini si kakšen dan polepšajo tudi z obiskom v toplicah in drugih turistično zanimivih krajih članica skupine je namreč tudi bivša bančna uslužbenka g maruša petelin ki od sodelujočih vsak mesec mesec vestno zbere nekaj evrov ndash za srečanja za dušo in kaj je to kar omogoča ljubiteljicam ročnih del uspešno in dolgoročno sodelovanje to je sprejmanje in izmenjava znanja ki ga članice nesebično delijo med seboj

pa srečno novo leto

Vida Potočnik

člani mpz viHarniKi pri društvu upokojencev mežica smo 10 novembra praznovali 15 obletnico aktivnega delo-vanja

praznovanje je bilo v na-rodnem domu v mežici s

kulturnim programom po-leg članov mpz viharniki je sodelovala tudi tamburaška skupina tamiKa iz železne Kaple povezovalec programa je bil tomo simetinger ki je z lepo besedo popestril pevski in glasbeni program

mpz se je predstavil s sledeči-mi pesmiminocoj je en fajn večer Hladna jesen že prihaja nikdar ne bom pozabil Karlinca je šte-mana moj pobič je furman potnik o košnji na peco bi šel majolka bod pozdravlje-

na mi slovenci dve beli brezi in Bratje tamburaška skupina pa je zaigrala golovško pol-ko zlati časi pod peco sem doma valcer št 2 cvetje v jeseni Katjuša cherry pink and apple blossom white sve je ona meni in mard-

MPZ VIharNIKI15 ObletNica DelOVaNja

22

jandja ob zaključku pa smo skupaj izvedli skladbo lipa zelenela jeHvaležni smo ker se je tam-buraška skupina tamika odzvala povabilu zato jo tudi širše predstavljamo

že pred drugo svetovno vojno je v slovenskem pro-svetnem društvu raquozarjalaquo v železni kapli obstajala tam-buraška skupina tamburaško delovanje se je iz raznih ra-zlogov večkrat prekinilo leta 1995 je tatjana pirker nago-vorila dovolj zainteresiranih deklet da so lahko znova ustanovili današnjo tambura-ško skupino tamikapolne optimizma in idealizma so se srečevale pri vajah in same skušale napredovati kolikor je bilo mogoče po kratkem času so se začeli vrstiti nastopi in to so bili prvi koraki v javnost zagnanost in ljubezen do tamburaštva sta vodili do vztrajnostnega delovanja v preteklih sedemnajstih letih skupina pod mentorstvom Hanzija gabriela ni le napredovala na glasbenem področju temveč ji je uspelo to podoživljati na avstrijskem Koroškem le redko kulturno

dejavnost tamika v obliki projektov z raznimi pevskimi in tamburaškimi skupinami povezuje kulturnike in veže prijateljske stikeskupina je imela v preteklih letih okoli 250 nastopov po avstriji sloveniji in italiji ter posnela štiri zgoščenke nji-hov repertoar obsega sloven-ske grške in ruske narodne pesmi prav tako pa tudi dal-matinske moderne ter klasič-ne skladbe

v spored se je o delovanju zbora vključil tudi predsednik du mežica in predsednik mpz viharniki jožef libnik ter v krajšem govoru povedal na-slednje

raquodragi občani občanke in dragi gostjeprisrčna zahvala za udeležbo na praznovanju 15 obletnice zbora viharniki pri du mežica in izdaji zgoščenke nocoj je en fajn večerzbor deluje od leta 1997 ko sta ga ustanovila takratni predsednik društva upokojencev Franc arbajter in predsednik za kulturo anton Kajzer ustanovljen je bil zaradi veselja do petja med člani društva in potrebe za

izvajanje tovrstne dejavnosti v kraju samem številčnost zbora je nihala in ostala pri današnjem številu zbor je od nastanka pa do septembra 2010 vodil anton škerjanec od takrat pa do danes ga vodi andrej gorenjak zbor se redno udeležuje revije od pliberka do traberka praznika sadja in cvetja v pesnici prireja koncerte v mežici v domovih starostnikov v črnečah slovenj gradcu in na prevaljahnaša pesem zveni na občnih zborih obletnicah piknikih in ob zadnjem slovesu naših krajanov zastopamo tudi prostovoljno gasilsko društvo mežica na srečanjih gasilskih zborovzbor je za uspešno delovanje prejel več priznanj najžlah-tnejše pa je priznanje občine mežica ki smo ga prejeli ob 10-letnici delovanjavse našteto o delovanju zbora pa ne bi bilo mogoče brez finančnih sredstev ta sredstva pridobimo na pod-lagi vsakoletnega razpisa pri občini mežica in s pomočjo sponzorjev za kar se iskreno zahvaljujemozgoščenko smo izdali na po-budo našega sedanjega vodje

andreja gorenjaka ki je vodil in snoval izdajoprav je tudi da vam predsta-vim sedanji zborprva tenorja sta jože dlopst in peter štirn drugi tenorji jožef libnik štefan Kohek ter šte-fan čepin prva basa sta ivan vrhnjak in vlado mori drugi basi pa matevž žlebnik jakob Forstner ter edi vrabič vseh 15 let so zboru zvesti jože dlopst štefan čepin in jakob Forstnerskratka tu smo ker radi pojemo in tako bomo tudi nadaljevali vam vsem pa hvala za zvestobo tamburaški skupini tamika za prispevek in tomu simetingerju za vzorno vodenjelaquoprireditvi so prisostvovali tudi vabljeni gostje in predstavni-ca javnega sklada za kulturo rs ravne na Koroškem ga jožica Krejan ki je ob tej pri-ložnosti podelila gallusova priznanja za prispevek k pev-ski ustvarjalnosti članom mpz viharniki in sicersrebrni znak so prejeli ivan vrhnjak vlado mori in jožef libnik zlatega pa edi vrabičprejemnikom čestitamo iz srca ter se zahvaljujemo za opravljeno delogostje predstavniki društev so v nadaljevanju programa s priložnostnimi darili ter željami za nadaljnje uspešno delovanje zbora izrazili skupni interes za razvoj in obstoj pevske kulture v naši občini s podelitvijo priznanja občine mežica pa nas je dodatno pre-senetil župan dušan Krebel in s tem potrdil da so rezultati našega petnajstletnega pri-zadevanja opazni tudi v širši skupnosti in da je smiselno nadaljevati načeto

vsem sponzorjem ki so s svojimi nesebičnimi prispevki omogočili izdajo zgoščenke se iz srca zahvaljujemo vam dragi občani pa za obisk

Jožef Libnik

23

drago miloševič je črnjan ki že nekaj let na različnih prireditvah in dogodkih pooseblja Kralja matjaža in ko oblečen v kraljevska oblačila spregovori je tako kot bi nam res sprego-voril Kralj matjaž Ko sem ga poslušala naza-dnje ob predstavi-tvi knjige janeza švaba so se me njegova razmišljanja še posebej dotaknila zato sem ga prosila da jih deli tudi z bralci šumca ter vsemi tistimi ki čakajo da se v teh burnih časih vendarle že zbudi naš kralj ki spi v nedrjih pece ali pa morda v nas samih novoletni čas ko potegnemo črto pod preteklim in načrtujemo prihodnost je čas ki je za taka sporočila in razmišljanja še posebej primeren

Ida Paradiž

KRALJ MATJAŽ PONOSNO ZAVEDANJE SLOVENSTVA raquoprav tako kot je mavrica podoba son-ca ki jo odsevi žarkov v oblaku različno obarvajo je tudi mit podoba neke resni-ce v kateri odseva misel z različnih kon-cev svetalaquo (plutarh izida in oziris 20) o moja slovenija vsa mala najmanjša na svetu Kljubuješ tvoj mali človek narod tolikokrat teptan uničevan krvav hellip še je tu iz nedoumljive pradavni-ne ta mala klena skupinica reže morje neskončnega časa in prostora in burka valove reže svoje zgodovinske brazde in trga ječi kolne a vztraja in zmaguje se ohranja o veliki imperialistični sosedi mogočni angleži osvojevalci Francozi revolucionarji zmagovalci germani samooklicana visoka rasa še smo tu in

kakor je Bog hodil pred izraelci tako so pred nami hodili martin Krpan peter Klepec škopnek Bedanc gozdni mož

žal žena divja jaga perkman-dlc torka Kralj matjaž

ndash miti in legende imeli smo svo-

je bogove daž bog

ndash bog sonca in plo-dnosti je po-skrbel za po-tom-

stvo in optimi-

zem lada ndash pomlad

mladost le-pota in ljubezen

perunstrelbog je delal grom dež plodnost

in gospodaril vesolju volos veles ndash bog živine pašnikov plodnosti vesna ndash bogi-nja pomladi bujnosti in mladosti vodan ndash bog voda rek in morij pa tudi morana ndash boginja smrti in zime triglav ndash vladar nebes zemlje in podzemlja svetlobe in teme še smo tu ndash navkljub raquonamrslaquo mali slovencelj zaverovan v svoje bogo-ve mite in zgodovino ki ga edina ohra-nja o množične požrešne horde tujcev teptajoče skozi stoletja vse kar vam je napoti mi smo še vedno tu in bomo ta mali primorec Kranjec dolenjec šta-jerc prekmurec od trdega gorjana do mehkega ravninarj imamo ponos moč zgodovino vero in prihodnost imamo svoje kraljestvo imamo svoje ogledalo v preteklem času Knežji prestol ne samevaj več posedi svojega junaka na tron in zopet zakriči v svet raquoše smo tulaquo in naj odmev preko alp doni do ravnice in morja in naj ga slišijo naši mali ljudje in naj se zopet zavedo svojih korenin in ponosaraquoin zbudil se bo po večstoletnem spa-nju gora ga bo dala nazaj med ljudilaquo in

sedel bo tokrat na knežji kamen pote-gnil bo svoj meč in pokazal pot ljudem prerojeno videnje sveta bo kakor rahla meglica pokrilo to malo gorato deželico in zbudilo duha v ljudehvčasih tako rad zatisnem oči in razmi-šljam kaj opredeljuje raquomalegalaquo in kaj raquovelikegalaquo človeka in vedno pogosteje se mi dozdeva da smo pri vrednotenju ta dva pojma predrugačili raquovelikelaquo ljudi enačimo z gladiatorstvom in to tudi ter-jamo od njih da jih postavimo na piede-stal raquovelikihlaquo vrednot vse ostalo pa so drugi raquomalilaquo ljudje raquovsakdanjcilaquo Kdo pa so ti raquovelikilaquo ljudje Katere vrednote zastopajo to niso cankarjevci ndash borci ljubezni domače grude to niso Hugojevi nesrečniki to so superman spiderman kdo ve kakšen raquomanlaquo tajkun so ljudje najplitvejše plehke instant kulture ki na nek nepravi način predrugači nedol-žno čisto in naravno bit in oddaljuje od bistva človečnosti najhuje pa je da si sami popolnoma sami to počnemo in nižamo osebnostno in narodnostno rast in zavedanje polje kdo bo tebe ljubil mojcej oh mojcej slovenec sem mnogo jih je še nevsiljivih rahlo otožnih pa tako lepih ndash naših in še so tu in še bodo ohranjajmo jiho moj slovenec odpri srce in razum naj ti ozvezdje oriona znova pove svojo zgodbo o nečimrnosti in zahrbtnosti loči dobro od zla ne vdaj se strahu in ozkosti plani predrugači vznikni kakor fenikszapoj odo dobrim stvarem in takrat bo zbujen Kralj matjaž v tebi in spet bo vse dobroKo zvečer ležem se zavem da je vsako ljudstvo ustvarilo junake po svoji podo-bi slovenec tvoja podoba je brezhibnaBodi ponosen nanjo in ne menjaj je za poceni denar plehke ideje in rjovenje cirkuških levov klovnovin ko se zjutraj zbudim si želim slediti svoji podobi podobi tistega raquomalegalaquo slovenca ki je vztrajal do danesdaj Kralj matjaž spomni svoje ljudi na ponos čas je njih zbudi

Drago Miloševič

Kralj Matjaž

24

Ob sVetOVNem DNeVu lusKaVice

Rupnikova linija na Koroškem

Luskavica ndash svetovni zdravstveni izzivorganizacije bolnikov ndash v sloveniji je to društvo psoriatikov s sedežem v ma-riboru in številnimi podružnicami po vsej državi ndash od leta 2004 obeležujejo 29 oktober kot svetovni dan luskavice luskavica je pogosta bolezen kože ki običajno poteka kronično dolgotrajno njenega vzroka natačno ne poznamo vemo pa da ni nalezljiva pojavi se lahko pri komer koli in kadar koli v nasprotju s splošnim prepričanjem se navadno ne pojavlja družinsko običajno se kaže s pordelimi zadebeljenimi s srebrnka-stimi luskami pokritimi od okolišnje zdrave kože ostro omejenimi spremem-bami najpogosteje prizadene kožo nad komolci koleni križem in v zatilnem delu lasišča pri večini bolnikov poteka na manjši površini spremembe lahko obsegajo tudi velike površine kože in včasih močno srbijo luskavica se lahko pokaže tudi na nohtih ali prizadene sklepe Bolnike z luskavico bolj ogrožajo srčno-žilne bolezni pri njih se pogosteje pojavljajo debelost sladkorna bolezen depresija visok krvni tlak kajenje in alkoholizemBolniki s kroničnimi boleznimi kože se pogosto srečujejo s strahom in ne-razumevanjem svoje okolice zaradi presenečenih ali celo zgroženih pogle-dov okolice skušajo kožne spremembe prikriti včasih pa se celo popolnoma umaknejo iz družabnega življenja

dermatologi imamo danes na voljo več različnih učinkovitih in varnih zdravil s katerimi lahko obvladamo ali močno olajšamo skoraj vse oblike luskavice lokalna terapija ndash kreme in mazila ndash še zdaleč niso edina zdravila ki so na voljo poleg fototerapije to je obsevanja z ultravijoličnimi žarki lahko dermatolog pri bolnikih s težavno ali obsežno lu-skavico ki prizadene npr več kot 10 telesne površine predpiše zdravljenje s tabletami ali biološkimi zdravili ki se uporabljajo v obliki injekcijv sloveniji so na voljo praktično vse oblike zdravljenja luskavice kot jih po-

znajo drugje po svetu in dostopne so vsem bolnikom ki jih potrebujejo zato želimo da bi dogodki kot je svetovni dan luskavice pomagali informirati tiste bolnike ki bi morda potrebovali učinkovitejše zdravljenje pa ne vedo da obstaja in pa splošno javnost ki bi morala poznati to pogosto bolezen in jo sprejemati z razumevanjem

Vesna Tlaker Žunter dr med zdravnica specialistka dermatovenerologije dermatovenerološka klinika univerzitetni klinični center ljubljana

sTanje juGoslavije po leTu 1920

če želimo dobiti celovito podobo rupnikove linije se moramo vrniti v preteklost ko je bila gradnja neke obrambne linije le ideja v

glavah takratnih generalov in politikov slovence je prihodnost po prvi svetovni vojni čakala v skupni državi slovencev Hrvatov in srbov oz kasneje v Kraljevini jugoslaviji slednja je imela po svojem nastanku leta

1918 veliko notranjih kot tudi zunanjih sovražnikov tukaj lahko izpostavimo predvsem odnose z italijo ki je zaradi londonskega sporazuma podpisanega leta 1915 zahtevala velik del istre z rapalsko pogodbo leta 1920

je nastala istoimenska meja ki pa je potekala globoko na slovenskem ozemlju to pa je odnose med državama znatno poslabšalo mussolini je v času pred aprilsko voj-no večkrat sam nameraval napasti jugoslavijo a je pre-

25

vladalo mnenje da je naša vojska premočna v nekakšno zaščito pred morebitnim napadom z Balkana so v italiji leta 1932 začeli graditi obrambno linijo bunkerjev znano kot alpski zid (it vallo alpino) zaradi tega je jugo-slovanska vlada dokončno ocenila da italija predstavlja resno grožnjo leta 1935 je bilo odločeno da se ob za-hodni meji zgradi nekakšna lsaquoproti linijarsaquo ki naj bi ščitila pred napadom italije in omo-gočila mobilizacijo vojske in civilnega prebivalstva v notranjosti za nadzor nad gradnjo so leta 1938 v ljubl-jani ustanovili štab utrjevanja za poveljnika pa je bil dolo-čen general leon rupnik po njem je linija dobila tudi ime

Gradnja bunkerjev se

preseli na ŠTajersko in koroŠko gradnja bunkerjev na za-hodnem delu slovenije ob rapalski meji je potekala hitro gradbišča pa je ustavil anschluss marca 1938 se je avstrija priključila nacistični nemčiji to je za jugoslavijo pomenilo dodatno grožnjo

že leta 1939 je bilo odločeno da se gradbeni stroji pre-maknejo ob severno mejo tako je nastal šesti odsek rupnikove linije ki poteka med črno na Koroškem in markovci pri ptuju do leta 1941 so na Koroškem postavi-li nekaj manj kot 100 bunker-jev ki so razporejeni vzdolž reke meže linija pa je bila za težjo prehodnost nasprotnika dodatno utrjena tudi s strel-skimi jarki protitankovskimi ovirami in z ovirami ob želez-niški progi v črni je bilo po vojaški označitvi postavljenih 11 bunkerjev našla nisva 3 lah-ko so uničeni ali pa prekriti z zemljo 6 april 1941 v jutranjih urah 6 aprila 1941 se je začelo zares nemška

letala so preletela dravograd avstrijsko stran meje pa je za-sedla nemška vojska (1 gor-ska in 79 pehotna divizija) Bunkerje na desnem bregu drave in meže pa so zasedli graničarji orožniki vojaki in nekaj rezervistov ndash vsega sku-paj nekaj čez 100 branilcev do 10 aprila so nemci osvojili

celotno mežiško dolino naj-večji odpor iz bunkerjev je bil ustvarjen v dravogradu kjer jih je bilo v borbah tudi nekaj poškodovanih skozi ravne je okupator prešel neovirano spet pa je naletel na manjšo oviro na prevaljah in kasneje v mežici v črni prav tako ni prišlo do večjih spopadov rupnikova linija se je izkazala za neučinkovito saj ni doseg-la svojega namena ndash zadržati napadalca ampak na to je vplivalo veliko dejavnikov predvsem gre izpostaviti da je jugoslovanska vojska praktično razpadla že pred vojno in zaradi tega bunkerji niso bili zasedeni kot je bilo načrtovano

celotno rupnikovo linijo na Koroškem lahko pogledate na avtorski spletni strani www

rupnikovalinija-koroškaconr

B1 ndash marholčeva rida B2 ndash jakob B3 ndash polena ndash orešnikov bun-ker B4 ndash pustnikov bunker B5 ndash starijev pruh B6 ndash center B7 ndash Balinišče

B8 ndash Kajžarjev bunker B9 ndash Kablex B10 ndash ob meži B11 ndash čistilna naprava B12 ndash torčeva rida B13 ndash štrikar ndash v gozdu B14 ndash štrikar ndash pri hiši B15 ndash meja B16 ndash poljana ndash v gozdu seZnaM ŠTevila bun-kerjev po občinaH na koroŠkeM A ndash OBČINA ČRNA NA KO-ROŠKEMnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeB ndash OBČINA MEŽICAnašla vseh 16 bunkerjevC ndash OBČINA PREVALJEnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeE ndash OBČINA DRAVOGRADnašla 38 bunkerjev

viri- aprilska vojna Wikipedija prosta enciklopedija- miloš Habrnaacutel rupnikova črta in druge jugoslovanske utrdbe iz obdobja 1926-1941 2005 pripravila davo in stanko mihev

SODELOVANJE S STARŠI

Starši imajo pri vzgoji svojih ot-rok bistveno vlogo To velja tako za vzgojo doma kakor tudi za vzgojo v vrtcu Prav zaradi tega je povezovanje in sodelovanje vrtca s starši ključnega pomena Obojim omogoča lažje zaznavan-ja otrokovih potreb želja in ob-čutij Z namenom okrepitve tega odnosa v vrtcu organiziramo raz-lična sodelovanja in srečanja

Družinski izlet v kekčevo Deželo

V mesecu oktobru smo skozi mnoge dejavnosti spoznavali in doživljali Kekca in njegove pri-jatelje Odločili smo se da ga skupaj s starši tudi obiščemo Vso pot sta nas spremljala lepo vreme in dobra volja Med mo-gočnimi vršaci neokrnjene na-rave se skriva Kekčeva dežela kjer so nas pričakali junaki iz zgodb Popeljali so nas skozi pra-vljični svet kjer naša domišljija ni poznala meja V marsikaterem odraslem se je prebudil otrok Polni vtisov s pesmijo na ustih in

srečo na obrazu smo se vračali domov

Kekec in njegovi junaki so v otroških srcih pustili močan pe-čat Še vedno (po dveh mesecih) radi prepevajo Kekčeve pesmi se igrajo igre vlog rišejo junake hellip Posneli smo tudi svoj Kekčev film na katerega smo zelo po-nosni

Hvala starši ker ste si vzeli čas za svojega otroka in mu omogo-čili nepozabno doživetje

Ps Na sprehodih pogosto pre-pevamo Kekčeve pesmi Postojte poglejte nas pogumne vesele otroke Mogoče boste v sebi prebudili spomin na brezskrbno otroštvo

obiskal nas je Galov ATA LOVEC

Na srčno željo Gala in v predhodnem dogovoru z njegovim očetom nas je le-ta v vlogi lovca obiskal v vrtcu Oblečen v zeleno-rjava

oblačila s klobukom na glavi daljnogledom nahrbtnikom slikami živali lovskimi trofejami je vstopil v igralnico Otrokom je na privlačen zanimiv in poučen način predstavil vlogo lovca Otroci so ga z zanimanjem poslušali Skupaj smo se odpravili na sprehod do opazovalnice in krmišča katerega smo napolnili z jabolki koruzo korenjem in senom Seznanil nas je z živalmi ki živijo v našem gozdu in kako se pripravljajo na zimo

Hvala ata Mitja za poučno do-poldne Pri otrocih si razblinil mit da lovci streljajo in ubijajo živali ter rešujejo Rdečo kapico

zdaj vejo da lovci poznajo vse vrste živali jih krmijo in skrbijo zanje se družijo v lovski družini podobno kot mi v vrtcu obožu-jejo naravo fotografirajo živali se neopazno v zeleno-rjavi obleki sprehajajo po gozdu in z dalj-nogledom opazujejo živali

tanja bivšek

POZIV STARŠEM ZA ODDAJO VLOGE ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA ZA KOLEDARSKO LETO 2013v mesecu decembru morajo vsi starši ki imajo otroke vključene v vrtec ponovno oddati vlogo za določitev znižanega plačila vrtca za naslednje koledarsko leto 2013 dosedanje odločbe o znižanem plačilu se namreč s koncem decembra 2012 iztečejo in s tem prenehajo biti pravna podlaga za izstavitev računov v naslednjem letu

vlogo na predpisanem obrazcu starši oddajo na pristojnem centru za socialno delo za pravočasno vložene vloge za katere se bo izdala odločba z veljavnostjo 1 1 do 31 12 2013 se bodo štele le tiste ki bodo vložene do konca meseca decembra 2012 V skladu z 32 členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev namreč upravičencu pripada znižano plačilo vrtca od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge

starši bodite pozorni tudi pri datumih za uveljavitev otroškega dodatka in šolske prehraneBarbara prevorčič

27

NEPALraquoNepal je tu da bi te spremeNil Ne pa da bi ti Njegalaquo ta misel legeNde sloveNskega alpiNizma Nejca zaplotNika še kako drži saj te dežela resNičNo spremeNi medtem ko je ti Niti Ne moreš Niti Ne želiš ko jo eNkrat obiščeš te vedNo zNova iN zNova vleče Nazaj

Federativna demokratična republika Nepal kot se glasi uradni naziv države je v vseh pogledih posebna država Do-movina utemeljitelja budizma Siddhar-te Gautame varno skrita pod mogočni-mi in silno skrivnostnimi himalajskimi vrhovi med katerimi še vedno živi mit nikoli fotografiranega jetija ter never-jeten spekter geografskih kulturnih bioloških in religijskih raznolikosti ki so tako zelo vplivale na dojemanje za-hodnega sveta da je le-ta Nepal včasih imenoval kar Pravljična dežela Dežela bogov ali celo Šangri-La nikoli odkriti mistično-magični raj

Na življenje v edini uradni hinduistični državi na svetu je vedno vplivala njena specifična geografija ndash topografsko gledano leži najvišja točka Nepala 8848 metrov nad morjem najnižja pa le 61 metrov nad morjem ndash a so jo njegovi vladarji praviloma hote ali nehote izkoriščali v povsem

druge namene kot za ekonomski razvoj Dežela obdana z zastrašujočima sosedama Indijo na jugu in Kitajsko na severu in v kateri se sedaj močno večinski hinduizem vidno in mirno prepleta z manjšinskim budizmom pri čemer sta jasno vidna tudi vpliva domače nevarske in sosednje tibetanske kulture je skozi zgodovino sicer presenetljivo uspešno odbijala pritiske tako severne kot južne sosede a so njen razvoj zavrle notranje zdrahe revolucije in revolti Cena notranjih bojev pa je visoka Nepal dandanes spada med najrevnejše države sveta

Nepal je najbolj poznan prav po svojih mogočnih osemtisočakih zato verjetno ni nič čudnega da ga nekateri imenujejo Dežela v kraljestvu gora V Nepalu je kar osem od desetih najvišjih in najzahtevnejših gora na našem plane-tu vključno z najvišjo Mount Everest

Kljub temu da kar 80 odstotkov

nepalskega površja prekriva Himalaja pa se 50 kilometrov južno od nje večni sneg in led srečata z vročino in pragozdovi Kot bi prišli v novo deželo Kontrast je očiten in skoraj zmede človeka ko se en dan spogleduje z najvišjimi vrhovi sveta naslednji dan pa ga pričaka ravnina riževa polja in džungelski pas južnega Nepala Prav ta raznolikost daje pestrost tej deželi in zaradi tega ponuja široko paleto rastlinstva in živalstva Od himalajskega goveda (jakov) leopardov tigrov nosorogov do slonov krokodilov antilop opic hellip Z namenom da omogoči preživetje številnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst je nepalska vlada ustanovila štiri rezervate ndash Čitvan Sagarmatha Langtang in jezero Rara ki skupaj merijo več kot 3000 kvadratnih kilometrov

Nepalsko prebivalstvo je nepregle-dna množica ljudstev ki jim že stoletja

Mount EverestMolilni mlinčki

Budistični tempeljBoudhanath Stupa

Katmandu

Ama Dablam

28uspeva dokaj harmonično prebivati skupaj se prilagajati novim idejam vrednotam in prišlekom ki prihajajo od vsepovsod Po besedah mnogih ki so obiskali Nepal so Nepalci zlati ljudje To sem med obiskom Nepala občutila tudi sama Kljub pomanjka-nju in revščini so vedno nasmejani pripravljeni na pogovor in čakajoči na majhno pozornost mimoidočih Nji-hova prijaznost se iz mesta stopnjuje proti vedno višjim vasicam ob vznožjih osemtisočakov Višje ko greš bolj pri-jazni in iskreni so Neverjetna je hvale-žnost otrok ko jim podariš staro igračo svinčnik ali sladkarije

Nepalci so zelo vraževerni Tako hindujci kot budisti imajo svoje vraže in pravila ki se jih držijo in jih

spoštujejo Zanimivo je na primer da družina preden se vseli v nov dom prosi astrologa da določi najugodnejši datum vselitve Prav tako astrologi zaročencema določijo najprimernejši dan za poroko Predvsem strogo se držijo pravil v zvezi z vero Tako pred vhodom v tempelj ne smejo jesti in piti Pravilo ki se ga strogo držijo tudi turisti je da se mimo templjev in znamenj (čorteni maniji) vedno hodi le po levi strani prav tako pa se v smeri urinega kazalca vrtijo tudi molilni mlinčki

Zanimivo je da v popolnem sožitju uspevata dve tako različni verstvi Na eni strani budizem ki spoštuje vsa živa bitja

in deluje v sožitju z naravo na drugi strani pa raquokrvavilaquo hinduizem Vsaj tako se ti zdi ko opazuješ budistične molilne mlinčke ki jih poganja voda pisane molilne zastavice katerih molitve veter odnaša bogovom na drugi strani pa kr-vave daritve živali v hindujskih templjih Kljub tem daritvam pa imajo hindujci nekatere živali za svete in jih je prepove-dano ubijati

Krava je v Nepalu sveta z zakonom zaščitena žival Predstavlja boginjo La-ksmi ndash boginjo bogastva Kljub prome-tnemu kaosu ki vlada na katmandujskih ulicah ima krava vedno prednost Lahko se sprehaja po ulicah se ustavi sredi ceste ali uleže pred vhod v tempelj nihče je ne bo preganjal Sveta žival je tudi slon ker ima Ganeš ndash sin boga Šive

ndash slonovo glavo Ko gre slon po cesti se verni Nepalci dotikajo prahu na odtisu njegovih nog in si ga kot raquotikelaquo priti-skajo na čelo Svete živali pa so tudi bik opica in čmrlj

Poleg trekinga in alpinizma ki sta med turisti najbolj priljubljeni aktivnosti pa Nepal ponuja tudi vrsto drugih špor-tov in aktivnosti Vedno bolj popularni so rafting na rekah Kali Gandaki Bhote Kosi in drugih gorsko kolesarjenje vožnja z motorji bungee jumping in seveda džungelski safari v Kraljevem narodnem parku Čitvan

V Nepalu lahko vsakdo najde nekaj zase Ko potuješ po tej skrivnostni deže-li sprva sploh ne opaziš da spada med

najmanj razvite dežele našega planeta Naravne lepote mogočna arhitektura kulturna raznolikost in iskreni ljudje te tako prevzamejo da socialni položaj ljudi kar spregledaš

Ko sem pred tremi leti prvič obiskala Nepal se mi je zdelo da deželo kar dobro poznam saj sem videla nešteto diapozitivov in slišala mnogo zgodb ki mi jih je pripovedoval ati vsakokrat ko se je vrnil iz Nepala Pa sem se motila Ko sem prvič stopila na nepalska tla sem šele začela spoznavati to prekrasno deželo

Čeprav prvi vtisi niso bili ravno tako zelo krasni Prvi stik s Katmandujem glavnim mestom Nepala je bil zame rahlo šokanten Vsepovsod gneča smeti ki jih mečejo kar skozi okna na

ulico smrad hellip Po cestah ki si sicer niti ne zaslužijo imena ceste se sprehajajo krave krdela uličnih psov ljudje vozijo rikše avtomobili in motorji in to vse povprek Zmešnjava avtomobilov motorjev in rikš ki se ob neprestanem hupanju raquolovijolaquo po katmandujskih ulicah je neverjetna Zdi se da je edina obvezna oprema na avtomobilu delujoča hupa saj vozniki neprestano hupajo Zanimivo je tudi da mora na motorju imeti čelado samo voznik in to ne glede na to da po navadi vozijo s sabo več ljudi velikokrat kar cele družine

Po prihodu v Nepal smo prve tri dni preživeli v Katmanduju kjer smo uredili

Namche Bazar Nepalski otroci Patan - Hindujski tempelj

Sežiganje mrtvihSamostan v Tengbocheju Tabla Everest

29

in nakupili vse potrebno za treking Znamenitosti mesta si v tem času nismo uspeli ogledati saj so bile trgovinice in ulični prodajalci preveč prepričljivi s svojimi ponudbami in sem večino časa preživela na glavni turistični ulici Thamel ter barantala za nižje cene

Po treh dneh Katmanduja ko sem se ravno navadila na ljudi mestni utrip gužvo in me smeti in smrad niso več motili Katmandu pa je postajal vedno bolj zanimiv in privlačen smo se odpravili na treking Do Lukle ki je bila naše izhodišče za treking smo iz Katmanduja poleteli z letalom Jetstream 41 letalske družbe Yeti Airlines Med poletom ki je bil prav gotovo eden od vrhuncev tega potovanja sem prvič videla sedem- in osemtisočake med njimi tudi Everest Že iz zraka je bil videti mogočen Po izjemno zanimivem pristanku na najkrajši in najstrmejši pristajalni stezi kar sem jih kdaj videla smo v Lukli poiskali lodge kjer smo se dobili z našima nosačema Tekijem in Pembo Oba sta bila doma iz vasi ki je bila iz Lukle oddaljena dva dni hoje z delom nosačev pa sta služila denar za svoji družini

Treking pod Everest smo torej začeli v Lukli ki leži na nadmorski višini 2840 m Načrtovano je bilo da se prvi dan odpra-vimo do vasi Phakding do koder smo prispeli po približno dveh urah hoje Ker je bila pot ki nas je čakala naslednji dan veliko bolj strma in zahtevna smo se odločili da bomo nadaljevali Tako smo prvi dan prišli do vasi Monjo (2840 m nmv) kjer smo našli prijeten lodge v

katerem smo prespali Tu sem tudi ugo-tovila da je hrana v nepalskih vasicah veliko bolj okusna kot v katmandujskih restavracijah Drugi dan trekinga nas je čakala hoja do Namče Bazarja ki leži na nadmorski višini 3440 m Kmalu po za-četku hoje smo prišli do vstopa v Naci-onalni park Sagarmatha Tu smo morali pokazati karte in posebne treking potne liste V nadaljevanju poti smo prišli še do vojaške kontrole kjer se je postopek s kontrolo kart ponovil Po približno treh urah hoje smo prišli do Namče Bazarja vasi ki jo imenujejo tudi mesto Šerp Namče Bazar je glavno mesto in trgo-vsko središče regije Khumbu ki je ime dobila po istoimenskem ledeniku Po kosilu in kratkem počitku v lodgu smo se odpravili do samostana nad vasjo ki je sedaj preurejen v muzej V muzeju so razstavljeni predmeti ki jih po nepalskih vaseh še danes uporabljajo v vsakda-njem življenju Ogledati si je mogoče tudi slike in dokumentacijo o Mount Everestu ter fotografije Šerp ki so osvo-jile Everest Med njimi so našli tudi sliki Ang Dorjeeja in Pasang Tenzinga ki sta bila leta 2000 z atijem in Davom na vrhu Everesta

Naslednji dan nas je čakala hoja do vasi Tengboche Ta del poti je bil eden izmed bolj zahtevnih saj se je že na začetku pot začela strmo spuščati in ker smo morali nekje pridobiti novih 600 višinskih metrov se je kar hitro začela strma pot navzgor Vse raquominus metrelaquo ki sem jih preklinjala na poti navzdol pozabim ko mi ati pokaže Ama Dablam Šesttisočak ki sta ga maja 1996

v severozahodni steni po prvenstveni smeri preplezala Vanja Furlan in Tomaž Humar za kar sta dobila najprestižnejše alpinistično priznanje ndash Zlati cepin Sicer pa meni osebno eden najlepših vrhov Hojo sta poleg strmine oteževali tudi vročina in vlaga ki ju na takšni višini nisem pričakovala Ves trud je bil poplačan ko sem končno prišla do cilja kjer nas je pričakal čudovit razgled na Lhotse in Everest Vas Tengboche leži na nadmorski višini 3860 m V vasi je glavni budistični samostan v Nepalu sicer pa eden najlepših na svetu Samostan je v devetdesetih letih pogorel zdaj pa je povsem obnovljen Imeli smo enkratno priložnost da smo lahko bili prisotni pri obredu Na začetku sta dva mlada meniha vernike poklicala k obredu s piskanjem na ogromni školjki Obred je bil zelo zanimiv večino časa zelo umirjen trije menihi so molili naprej ostali pa za njimi na trenutke pa je umirjenost zmotil močan udarec na gong igranje na piščalke in zvončke ter glasno petje Izredno zanimiva je bila tudi sama molilnica ki je bila poslikana z budističnimi podobami najbolj pa je izstopal ogromen pozlačen kip Bude Obisk samostana mi bo ostal v posebnem spominu tudi zato ker me je eden od menihov blagoslovil z rdečo vrvico okoli vratu ki je za zdravje in dolgo življenje ter rumeno ruto ndash kato za srečo

Pot nas je iz Tengbocheja vodila skozi vasi Deboche in Shomare do vasi Periche (4240 m nmv) Pot mimo prostranih travnikov in njiv mimo vasi

Barva za tike Kip Bude Nepalski otroci

30je bila iz dneva v dan bolj zanimiva Sončno vreme mogočne gore neverjetna pokrajina in iskreni ljudje so nam lepšali vsakdan na poti proti našemu cilju Molilne zastavice molilni mlinčki in čorteni so zbujali navdušenje nad preprostostjo budizma Otroci ki smo jih srečali na poti in jim podarjali kulije in stare igrače pa me še danes spravijo v dobro voljo ob spoznanju kako lahko malenkosti nekomu polepšajo življenje Ko smo prispeli v Periche smo najprej opazili spomenik iz nerjavečega jekla v obliki prerezanega stožca v notranjosti pa vrezana imena vseh ki so se do leta 2005 smrtno ponesrečili na Mount Everestu in okolici Takoj nam je v oko padlo ime atijevega prijatelja Marka Lihtenekarja ki se je po uspešno osvojenem vrhu Everesta 21 maja 2005 smrtno ponesrečil pri sestopu z gore

Četrti dan trekinga smo prispeli do vasi Dingboche (4358 m nmv) ki mi je v spominu ostala predvsem zaradi najbolj okusnih momotov ki sem jih jedla na potovanju po Nepalu Momo je tipična nepalska jed podobna našim cmokom Ponavadi so polnjeni z zelenjavo ali mesom in so lahko kuhani ali pečeni Postreženi so skupaj z različnimi pikantnimi omakami Postanek v Dingbocheju pa mi je poleg najboljših pečenih sirovo-tuninih momotov ostal v spominu tudi zaradi aklimatizacijske ture ki smo jo naredili Bila je sicer ena zahtevnejših aklimatizacij na trekingu vendar tudi ena lepših Vrh grebena ki smo si ga

zadali za aklimatizacijo nas je presenetil s čudovitim ledeniškim jezerom in Ama Dablamom ki se je dvigal nad njim Naslednji dan nas je čakal eden daljših kosov poti Do zadnje vasi pred končnim ciljem Kala Patarjem smo morali opraviti 700 višinskih metrov Pot nas je peljala po grebenu nad vasjo Periche in naprej do morene ledenika Khumbu mimo Thokle do vasi Lobuche (4910 m nmv) Po kratkem počitku v lodgu smo se odpravili na aklimatizacijo Pot nas je peljala mimo Italijanske piramide ndash mednarodnega observatorija in laboratorija do bližnjega grebena Z vrha grebena smo lepo videli pot proti vasi Gorak Shepp Kala Patar Italijansko piramido pred nami pa se je bohotil Nuptse Po vrnitvi v lodge sem kljub aklimatizaciji dobila svojo porcijo višinskih neprijetnosti Razbijanje v glavi se je kljub vztrajnemu preganjanju s tabletami nadaljevalo še dolgo v noč in mi kratilo prepotreben spanec

Vrhunec trekinga je bil vzpon na Kala Patar (5550 m nmv) Iz Lobuch smo se podali proti zadnji vasi Gorak Shepp in naprej proti vrhu Kala Patarja Vso pot smo tekmovali z meglo ki nam je vztraj-no sledila Višina je delala svoje noge so bile vedno težje dihanje pa je postajalo vedno težje Za spodbudo se nam je na poti razkril Everest Tokrat je bil res čisto blizu Hitro sem se ga nagledala in po-slikala saj ga je minuto zatem že zakrila megla Bolj kot smo se približevali vrhu bolj je sonce kurilo meglo in na vrhu nas je pričakal čudovit razgled Everest Lhotse Nuptse Pumo Ri ledeni slap le-

denik Khumbo hellip vse je tako ogromno mogočno in čudovito Občutek na vrhu je bil enkraten Po obveznem slikanju smo kar obsedeli in občudovali bele vrhove okoli nas Z vrha smo sestopili po drugi poti ker smo se namenili poiskati spominsko tablo Janezu Jegliču ndash Jo-hanu ki je leta 1997 omahnil z grebena Nuptseja po tem ko sta s Tomažem Hu-marjem preplezala prvenstveno smerPo doseženem cilju trekinga ndash osvojitvi Kala Patarja smo se naslednji dan iz Lobuch odpravili nazaj proti Namche Bazarju od koder smo zadnji dan trek-inga odšli do vasi kjer smo začeli ndash do Lukle V Lukli smo prespali nato pa takoj zgodaj zjutraj po slovesu od nosačev s prvim letalom poleteli v Katmandu Vrnitev v Katmandu je bila rahel šok Iz mirnega podeželja nazaj v gnečo in hrup Ker smo imeli le tri dni časa pred odhodom domov je bilo potrebno Katmandu seveda čim bolje izkoristiti in raziskati Katmandu je zaradi svoje čudovite arhitekture pod UNESCOvo zaščito Prvi dan smo se najprej odpeljali do mesta Patan kjer smo si ogledali Durbar Square ndash staro mestno jedro kjer so nekoč ustoličevali kralje in kjer živi boginja Kumari ki je žal nismo uspeli videti Smo pa v hindujskem templju bili priča daritvi koze hindujskim bogovom Po vrnitvi v center Katmanduja smo si šli ogledati največjo znamenitost Katmanduja ndash Boudhanath Stupa bolj poznano kot Budine oči Stupa ki je ena največjih na svetu je od leta 1979 na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine Prvi dan v Katman-

Sveti mož Vzletno pristajalna steza v Lukli Z atijem na vrhu Kala Patarja

31

duju po vrnitvi s trekinga smo zaključili z nazdravljanjem na uspešno izveden treking v restavraciji Rum Doodle kjer so leta 2000 praznovali svoj uspeh na Everestu tudi člani odprave Ski Everest 2000 Posebnost te restavracije je da vsi osvajalci Everesta dobijo svojo člansko kartico s katero lahko v restavraciji Rum Doodle jedo brezplačno

Naslednji dan smo si ogledali tempelj Pashupatinath ki je eden najpomemb-nejših Šivinih templjev na svetu Tempelj je v vzhodnem delu Katmanduja ob reki Bagmati Zraven templja ob reki se na-haja tudi nepalski Varanasi kjer zažigajo umrle pepel pa nato raztrosijo v reko Sam pogled na mrtveca ki gori ob reki

je sprva grozljiv a dlje časa kot opazuješ dogajanje bolj logično in normalno se zdi vse skupaj Bolj šokantno je kako sto metrov nižje otroci plavajo v reki ženske pa perejo posodo in oblačila V templju in njegovi okolici je polno sadhujev ndash hindujskih svetih mož ki meditirajo in za plačilo pozirajo turistom Po napor-nem ogledu templja Pashupatinath smo se z rikšami odpeljali do stupe Swo-yambhunath ki je starodaven religijski kompleks na vrhu hriba v zahodnem delu Katmanduja Stupa je turistom bolj znana pod imenom Opičji tempelj ker na SZ delu templja živijo svete opice S templja se razkriva čudovit pogled na Katmandu Zadnji dan v Nepalu je bil

rezerviran za še zadnje nakupe in odkri-vanje najboljših katmandujskih slaščic Vse od tehnične opreme do oblačil ndash ko se naučiš barantati je Katmandu raj za nakupovanje

Kljub katastrofalnemu prvemu vtisu me je Nepal očaral Zdaj sem končno ra-zumela atija in druge zakaj se venomer vračajo tja Kaj je tisto kar te v Nepalu tako prevzame je najlepše opisal ati ko se je leta 1999 prvič vrnil od tam raquoPo-polnoma drugačen način življenja Ljudje so tam pripravljeni pomagati Vse delajo počasi mirno z dobro voljo Čisti balzam za dušolaquo

Tadeja Oderlap

mežičarji po svetutokrat se bomo odpravili malo dlje No zelo daleč pravzapravNaš cilj je država ki je po velikosti druga Na svetu ndash s pisaNo mešaNico Narodov v velemestih ki se še vedNo širijo Na drugi straNi pa z ogromNimi polji zasejaNimi s pšeNico iN koruzo s trgovskimi ceNtri ki so prava mala mesteca iN NeskoNčNimi ravNimi cestami po katerih Nihče Ne vozi prehitro jezera iN jezerca so posuta po deželi ki v svoji NotraNjosti skriva zaloge Nafte Na dveh straNeh državo obdaja širNo morje deli pa visoka gorska veriga če vam Naštejem še medvedi iN hokej javorov list iNdijaNci iN zlatokopi je bilo Namigov dovolj da ste ugaNili kam smo NameNjeNi ida paradiž

Kdo ste in kje živiteSem Franc Potočnik in živim v Kanadi v provinci Alberta v njenem glavnem mestu Edmonton

Kako dolgo ste že tam in zakaj ste tja odšli

V Kanadi živim že 46 let Iz Mežice sem odšel raquos tre-buhom za kruhomlaquo nekaj časa preživel v Nemčiji in Franciji potem pa sem bil odločen oditi nekam dlje Avstralija ali Kanada sta bili dve možnosti ndash in

ker je ladja proti Kanadi odplula prej sem se pač vkrcal nanjo

V čem se nov kraj in vaše zdajšnje življenje najbolj razlikujeta od tistega prej

Edmonton je milijonsko mesto v katerem v sožitju prebivajo ljudje vseh narodnosti Tu ima človek veliko možnosti za zaposlitev ndash nemalo ljudi ima dve celo tri različne službe Nekatere vsak dan druge morda dva- trikrat na teden po nekaj

ur Pač glede na potrebe in želje po recimo nakupu hiše ali česa drugega Življenje v Edmontonu zaradi takih možnosti zaenkrat ni predrago tudi prihodnosti se ne bojimoZimske temperature so tu precej nižje kot doma (Do -25 stopinj celzija otroci še redno hodijo v šolo) Je pa mraz suh tako da kepe sploh ne moreš narediti ker je tudi sneg tako suh da se ne sprime Tako je pozimi poleti so pa največja nadloga komarji

ki najdejo odlične pogoje za razvoj v vseh mlakah in jezerih

Kaj vam je tam najbolj všečVšeč mi je pokrajina narava Rad hodim kampirat ob jezera uživam v ribolovu Na razpolago je tudi veliko športnih objektov tako da vsak najde kaj po svojem okusu

Kaj najbolj pogrešatePogrešam Mežico in življenje v njej kakršno

32

sem poznal v mladosti

Kako pogosto se vračateprihajate na obisk v domovino

Domov pridem vsaki dve ali tri leta Vesel sem da sem v svoj rojstni kraj uspel pripeljati tudi svoja dva otroka (ki sta nekaj časa v Mežici obiskovala osnovno šolo oz vrtec) z

družinama da so tudi oni spoznali prelepo Koroško in Slovenijo

Kako vidite Mežico ko pridete domov

Po 46 letih odkar sem zapustil Mežico se počutim malo tujega Mnogih znancev več ni tudi življenje teče drugače Manj je sproščenega druženja

Živi blizu vas še kaj SlovencevKorošcev Se srečujete

Tukaj je precej Slovencev pogosto se srečujemo ndash na kavici ali na prireditvah

v letos odprtem novem Slovensko ndash kanadskem kulturnem centru ki se lahko pohvali s plesno dvorano za 300 ljudi knjižnico kapelico in sobo za srečanja Do lani smo se dobivali v leta 1967 zgrajenem domu ki so ga zaradi gradnje ceste podrliKorošcev pa skoraj ni več

le dve družini drugi so na žalost pomrli

Ali v trgovinah najdete tudi kakšne izdelke iz Slovenije

V Edmontonu smo že pred leti našli italijansko trgovino kjer dobimo tudi slovenske izdelke malinovec kavo barcaffe Radensko ribe nudeljčke skoraj vse

Kaj vedno odnesete s seboj ko se vračate z obiska v domovini

Ob povratku s seboj odnesemo CD-je s slovensko glasbo slovenske knjige pa tudi

kakšno flašo šnopsa

Tipična jed pijača kakšen poseben običaj v novi deželi

Kanadska specialiteta je goveji steak na ražnju pečena koruza in krompir tudi piščančje perutničke lahko dobiš na vsakem koraku ndash pripravljene na tisoč in en način od običajno spečenih do

raquohot chicken wingslaquo ki so izdatno začinjene Pijača je whisky pa morda še za Slovence neobičajna kombinacija pivo z dodatkom clamato juice (to je mešanica sokov neke školjke paradižnika in zelene) Tudi običaja da ti v lokalu kavo za ceno ene dotakajo tako dolgo da prazno skodelico obrneš v Sloveniji ni Ali pa prijaznost ko poleti takoj ko sedeš na mizo brezplačno dobiš vrček s prijetno hladno vodoObičaj da se največji

dnevni obrok postreže ob šestih zvečer (kar menda z novim delovnim časom vse bolj prihaja v navado tudi v Sloveniji) je pa kriv da se prepogosto kile kar kopičijoZaradi temperatur ki pozimi sežejo tudi do -30 stopinj celzija si lahko privoščimo ribolov na zaledenelih jezerih ndash na led zapelješ z avtom izvrtaš luknjo čez to luknjo postaviš šotor in nato v zavetrju čakaš da bo riba prijela Zanimiva izkušnja ndash če le led ne prične pokati

Poslušate slovensko glasbo Katero

V živo zelo rad poslušam Radio veseljak pa CD-je s slovensko glasbo Seveda je pa No1 še vedno Avsenik

Bi sami dodali kakšno zanimivost misel sporočilo

Pregovor raquoPovsod je lepo doma je najlepšelaquo je dobil v šestinštiridesetih letih poseben pomen Moj dom bo vedno Mežica a dom je s tem ko mi je dala kruh ko so tu zrasli moji otroci in rasejo moji vnuki postala tudi Kanada Zato ko sem tu se prav vsak dan spomnim na Mežico Ko pa pridem domov na obisk se mi kmalu prične tožiti po vnukih in kanadskem vsakdanjiku A tako razpeti med dva doma s(m)o najbrž vsi ki živijoživimo v tujini Šele z oddaljenostjo pričneš ceniti tisto kar je zares pomembno

POPRAVEKNa žalost nam jo je v prejšnji številki Šumca zagodel tiskarski škrat V članku raquoO ribičih in ribištvulaquo je v stavku V eni jeseni dobijo povprečno 120000 ndash 150000 iker iz njih pa pride 80 90 v dobrem letu tudi 100 mladic izpustil nekaj ničel Pravilno je seveda da v enem letu iz iker dobijo od 80000 90000 v dobrem letu tudi 100000 mladic Šele tako je jasna pohvala da je to odstotkovno zelo uspešno Ida Paradiž

33

Letos je izšla knjiga Marjete Žebovec Slovenski književniki rojeni od leta 1930 do leta 1935 v katerih je poleg najpomembnejših slovenskih literarnih ustvarjalcev svoje zaslužno mesto zase-del tudi Marijan kar kaže na to da je v tovrstnem kulturnem segmentu pustil neizbrisen pečat Pomembno je njegovo delo s področja natančnega poznavanje kratkih japonskih pesniških oblik ime-novanih haiku Je torej pesnik pisatelj poleg tega tudi izumitelj vsekakor pa človek tisočerih interesov Je ustanovitelj skupine Literarno gledališče Treska ki je prineslo svež veter kulture v naš mali kraj in ki to poslanstvo uspešno opravlja še danes ndash čeprav brez Marijana Na nje-govo pobudo za začeli izdajati literarni

list Šumc predhodnika časopisa ki ga trenutno držite v rokah O svojem živl-jenju govori globoko iskreno zato je po-govor z njim pristen in nepozaben Manj sva klepetala o haikujih in njegovem literarnem ustvarjanju saj mi je dejal raquoO tem si lahko sama prebereš v mojih knjigah To lahko vsak Jaz ti bom pove-dal nekaj česar ne moreš prebrati nikjer veljalaquo Velja In sva klepetala o njego-vem zanimivem življenju o nepozabnih dogodivščinah O drobnih utrinkih in zgodbah ki so se dogodili nekje nekoč

Ne mara nizanja suhoparnih podatkov Življenje se namreč piše še kje drugje Da je bil precej razigran fant da se je celo rad pretepal sem izvedela Upornik torej Da je opravljal vrsto zanimivih poklicev In rešil nekaj življenj Slednje je morda bolj pomembno kot kar koli dru-gega Kar misli tudi Marijan sam In mi že nariše svoj izum Ki je bil celo patentiran Gospod Marijan kje naj začneva Mogoče od tistega trenutka dalje ko ste prišli v Mežico

Hja vselej je treba začeti od začetka To upoštevam pri vsem kar delam tudi pri svojih izumih Pravim da je treba začeti pri Grkih in Rimljanih prebrati knjige o

njih Vse pravzaprav že obstaja le po-novno je treba nekje začeti to obuditi Pa o izumih malo pozneje

Torej ndash začniva od začetka Kako vas je privedla pot na Koroško

Veš rad sem se pretepal Želeli so se me znebiti ndash oziroma hoteli so da se po-boljšam zato so me poslali v Mežico Ko sem prišel sem bil star 14 let Oče se je dogovoril z dimnikarjem Magdičem ki je videl da sem sposoben da znam po-

metati dimnike In to sem nato počel po vsej Koroški V Črni v Rudarjevem je bilo veliko hiš imeli so me zelo radi še po-sebno ženske Čez nekaj časa me je pus-til kar samega sam sem lahko računal in pobiral denar Takrat sem stanoval na Poleni Spominjam se da se mi je enkrat zlomila žica na dimnikarski palici Na Glančniku so to znali zvariti a mojster je bil jezen Udaril me je z zlomljeno palico in pobral ves denar Jaz pa sem prav tako jezen šel za njim hellip

Torej kot dimnikar ste bili samouk Za kakšen poklic pa ste se šolali

V Sveti Trojici kjer sem odraščal ndash sicer sem se rodil v Zagrebu kjer so delali

moji starši ndash sem obiskoval osnovno šolo končal sem jo v Mežici Nato sem obiskoval rudarsko šolo v Trbovljah A sem se kmalu stepel z vzgojiteljem Uf ni bilo lahko ta je bil trener boksa hellip Skratka decembra 1959 sem se vrnil v Mežico Veš takrat sem izumil postopek za reševanje potapljajočih se ljudi Ne-kega dne sem šel v kino spominjam se da je bila Meža bela od peska Prišel sem do mostu in videl kako dva skačeta v vodi Ker je bila Meža tako bela nisem videl otroka ki se je utapljal Moška sta

O tistih drobnih stvareh ki jih ne moreš prebrati v knjigah hellip

marijan mauko je vsekakor svojevrstno zaznamoval koroški pa tudi slovenski kulturni prostor poleg objav v različnih publikacijah je izdal več knjig ndash pesniških zbirk in strokovnih del o literarni teoriji

34ga poskušala spraviti na kopno pa jima ni uspevalo zaradi visokega zida Ko se jima je končno posrečilo sem iz ust otro-ka izsesal zrak nesnago naplavine pe-sek To sem storil dvakrat hellip in otrok je prišel k sebi To je bila svojevrstna meto-da za tisti čas vsi so namreč počeli ravno obratno pihali zrak v usta Veš si izumi-telj ali pa nisi Tretje poti ni Nato sem se odpravil naprej v gostilno Naročil sem si raquokavbojcalaquo (tj malinovec in žganje) da sem si izplaknil usta polna peska

Nepozabna izkušnja rešili ste človeško življenje

Da to je bilo prvič Nekoč pa je bilo v Velenju bil sem na udarniškem delu Jaz brat in dva Trojičana Z njima sem se največkrat stepel hahaha Nekaj smo si celo v sorodu a to ni pomembno pomembno je le da smo se imeli lepo Skratka videli smo nosečnico ki je hodila po pomolu iz debla naenkrat je padla v vodo Bil sem dober plavalec pripeljal sem jo na kopno Vzdignil sem jo bila je težka morali so mu priskočili na pomoč To je bilo drugič da sem rešil življenje

Bili ste torej dober plavalec Ste se ukvarjali še s katerim športom

Da predvsem z alpinizmom Bil sem tudi dober akrobat na kolesu Ah s šolo pa nisem imel toliko sreče Moral sem jo začasno zapustiti ko sem zbolel za osteomielitisom (tj vnetje kostnega mozga) Na Ptuju so mi dajali opij Vsi so mislili da bom umrl Če sem se zasmejal sem takoj padel v nezavest A na koncu smo se vendarle vsi smejali Izboljšalo se je po več kot desetih injekcijah Spo-minjam se da se je prijatelj očeta ki me je obiskal v bolnici zadrl raquoBi rad bil narkomanlaquo Hahaha a prebolel sem abstinenco Po bolezni pa sem bil tako šibak da nisem mogel vzdigniti 30 kilo-gramov barve Takrat so restavrirali cer-kev pri Trojici najeli so me da sem nosil kipe moj dedek je bil namreč cerkveni pleskar

Ste opravljali še katero drugo delo poleg tega da ste bili pozneje rudar in varilec

Da nosil sem pošto zaposlili so me za dva meseca Delal sem tudi v Mariboru

na upravi cest bil sem glavni skladiščnik A sem pustil službo ker nisem smel biti več v nabavi Poleg tega pa mi je sonce preveč sijalo v pisarno vzeli so mi celo tajnico Veš ni bilo dobro Nato sem šel k vojakom Za sabo imate mnogo izkušenj z različnih področjih Lahko bi rekli da vam je pri vsem pomagala zdrava pamet hellip

Da vedno sem bil jezen ker ni bilo koga da bi uredil kakšno stvar Pa mi je nekoč dejal dober res dober prijatelj raquoNaredi samlaquo Takrat sem si rekel da raquogliha vkup štrikalaquo Razumel me je In mi dal vedeti da moram poskušati ustvarjati izumljati Zame so Švicarji dober narod Ker ne mislijo da so pametni ampak ker nekaj poskušajo narediti

Kot ste vselej poskušali vi hellip Pa veliko ušes ni bilo pripravljenih prisluhniti vašim idejam A roko na srce s po-ezijo je bilo drugače Ste vsekakor uveljavljeni slovenski pesnik pojavl-jate se v mnogih strokovnih študijah predvsem zaradi haikujev Kdaj pa ste napisali svojo prvo pesem

Lahko ti jo zrecitiram če želiš Ščinkavec ptiček lepi je bil in nas je vse razveselilHahaha to je moja prva pesem iz osnov-ne šole Še danes jo znam na pamet

Zelo lepo Kdaj pa ste se navdušili nad haikuji

Haikuje poznam že od ranega otroštva Moja mama je bila pesnica ljubiteljska

igralka in režiserka če omenim je po vojni režirala Prešernovo Železno cesto Oče je prebarval lokomotivo jaz pa sem bil strojevodja s piščalko A da ne zaidem preveč in se vrnem k haikujem ndash veš Slovenci smo imeli že v stari Ju-goslaviji pregled japonske književnosti hellip Poskusil sem nekaj novega Vse o tem si lahko prebereš je zapisano Po-vedal ti bom kaj drugega

Torej ndash povejte mi kaj več o vaših izumih

Veliko sem krmaril okrog po svetu Veliko sem se naučil V Uradnem listu Republike Slovenije (512006) je bil patentiran moj izum za proizvajanje najbolj čiste energije na svetu gre za metodo s stisnjenim zrakom Ja izum je bil patentiran a tega nihče ni pripravljen uresničiti

Zaenkrat gospod Marijan Morda pa nekoč bo vendarle znal kdo prisluhniti in bo v tem videl potencial morda prihodnost za človeštvo Pomembno je da nikoli ne odnehate in da ostanete tako izvirni iznajdljivi edinstveni polni volje ustvarjalnosti in idej

Vsekakor

Hvala za vaše iskrene in zanimive utrinke

In bil je čas da zaključiva najin klepet In bo čas ko bom spet stekla čez travnik k Marijanu na pogovor

Nina Petek

35

na pragu najbolj čarobnega ndash in tudi vraževernega meseca v letu ndash je dlg treska mežica 1122012 v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer ob treski z naslovom vraževerje sveta avtor večera lovro vreš je na kratko predstavil istoimensko knjigo etnologa damjana j ovseca ukvarjali pa smo

se predvsem z vprašanji kot so zakaj trkamo na les Kako zacoprati fanta Katera števila so srečna Kako odvrniti nesrečo če razbijemo ogledalo zakaj dimnikarji prinašajo srečo če ste prireditev zamudili vse odgovore najdete v omenjeni knjigi

večer je glasbeno dopolnil domen

vreš kot bralci pa so nastopili nina vogel martin perčič lovro vreš in ajda vasle člani društva so pripravili tudi tradicionalni mali adventni bazar z drobnimi darilci in voščilnicami po simboličnih cenah

Ajda Vasle

leva fotografija stojita domen in lovro vreš sedijo marijan mauko ajda vasle martin perčič in nina vogel desna fotografija utrinek z bazarja (avtorica dorica vasle)

VRAŽEVERJE SVETA Večer Ob tresKi

19 oktobra 2012 je društvo literarno gledališče treska mežica v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer o prvem slovenskem blaženem škofu antonu martinu slomšku ponavadi se njegovi biografi največ ukvarjajo z njegovim narodnobuditeljskim in dušnopastirskim delom tokratni večer

pa se je osredotočil na njegovo manj znano in raziskovano poezijo ki jo je avtor večera peter peruzzi prepletel z znano slomškovo pridigo svoj jezik je treba spoštovati

na prireditvi je sodelovalo tudi kulturno pevsko društvo sv lenart s plata pod vodstvom zborovodkinje

Klavdije Freidl prepevali so uglasbene ponarodele slomškove pesmi za katere se pogosto zmotno misli da so ljudske

Besedilo so brali člani dlg treska mežica erika žagar dorica vasle lovro vreš in ajda vasle

Ajda Vasle

leva fotografija pevci zbora sv lenart s plata desna fotografija lovro vreš erika žagar dorica vasle ajda vasle (avtor štefan erjavc)

SVOJ JEZIK JE TREBA SPOŠTOVATI ndash Večer ob treski o blaženem Antonu Martinu Slomšku

36

37

vzrok za nastanek te zvrsti njegovega slikarskega opusa je tesno povezan z njegovo življenjsko zgodbo odraščal je v rudarski družini in že v otroških letih v globinah podzemnih rovov odkrival ndash ne le teme in nevarnosti ndash temveč tudi svetlobo in predvsem čarobni svet barv in likov ki jih je v tisočletjih izoblikovala naravamilan pečovnik je v rudniku opravljal delo nadzornika in že takrat je postal navdušen zbiralec mineralov in fosilov v njih je prepoznal skrivnosten preplet majhnega in velikega ndash mikrokozmosa in vesolja ndash vidnega in nevidnega Kot slikar svoje najljubše kamnine po svojem videnju in občutju projicira na platno likovno jih razdrobi poveča in jim šele naknadno s pomočjo svetlobnih odtenkov in posebnega nanosa barve vrne trdnost in obliko tako vidno in otipljivo ki zlahka odpira vrata v svet domišljije v svet čudovite igre teme in svetlobe barv likov in črt ob slikah milana pečovnika začutimo skrivnostni svet in delo narave tudi vsi tisti ki nam ni bilo dano videti in doživeti zakladov podzemnega svetasicer pa obsežen opus njegovih drugih slik izžareva lepoto koroške pokrajine ter čudovita tihožitja rož ki so ga spremljale na njegovih gorskih in smučarskih poteh pripovedujejo življenjsko zgodbo od otroštva do danes od sonca obsijanih pokrajin rož do medlega sija karbidovk s katerimi je pod zemljo odkrival čarobni svetsvojo umetniško nadarjenost je pokazal tudi pri obnavljanju fresk z izdajo koledarja z rudarskimi motivi napisal in izdal pa je tudi knjigo o svojem rojstnem kraju raquoHelena nekoč in daneslaquomilan pečovnik je svoje znanje dopolnjeval v likovni šoli mentorja ervina Kralja svoja spoznanja pa pogosto deli z drugimi likovniki s katerimi sodeluje na skupnih razstavah koroških likovnikov predvsem pa se s svojimi slikarskimi umetninami osebno predstavlja na samostojnih razstavahza popotnico ob razstavi za katero pravi da je njegova zadnja in prav zato postavljena v rudarski mežici je priložil zelo staro rudarsko pesem zapisano okrog leta 1870 ženske knapice so jo pele na šihtu ko so prebirale svinčevo rudo ob malici in tudi doma Knapi pa kadar

so prišli v črno in se poveselili v gostilnah začeli so nekako tako

Lep in častit je ta knapovski stanod višjih gospodov obrajtan spoznančasti je vreden še gospod ga častiker mu žlahtnega blaga iz zemlje dobiTa knapič se v zemljo v nevarnost podatam strelja tam vrta ter rudo kopaOn dela on švica se prime ga potv nedeljo se umije je lep kot gospod

naj lepote iz podzemnega sveta očarajo tudi vas

Mirjam Lapanja

16 novemBra 2012 je Bila v narodnem domu mežica slovesna otvoritev razsta-ve sliK mineralov in Kamnin črnjansKega sliKarja milana pečovniKa poimenova-na raquolepote iz podzemnega svetalaquo

lePote IZ PoDZeMNeGa SVeta

38

VPIS IN PRODAJA

abonenti iz prejšnje sezone lahko svoje sedeže potrdijo do 05122012 pričetek vpisa za nove abonente poteka od objave v medijih pa do prve predstave oz do zasedbe mest prodaja abonmajev je v tem času v prostorih narodnega doma mežica ali preko spletne prodaje na wwwnarodnidommezicasi rezervacije so možne po telefonu 051 234 226 in preko elektronske pošte infonarodnidommezicasi

MGL LjubljanaLope de Vega VITEZ ČUDESigrajo gašper tič jure Henigman Boris ostanmilan štefe matej puc lotos vincenc šparovec jernej čampelj kg marko simčič kgtjaša železnik nika rozmantina potočnik (vskok) mojca Funkl Barbara ribnikar (alt) jure Kopušar kg v uprizoritvi nastopata statista Borislav Horvat in rok solje11 januar 2013

MGL LjubljanaNikolaj Vasiljevič Gogolj ŽENITEVigrajo jana zupančič Bernarda omantanja dimitrievska jožef ropoša sebastian cavazza gregor čušin jaka lah janez starina gaber K trseglav22 marec 2013

Šentjakobsko gledališče LjubljanaDario Fo UGRABITEV (politična komedija)igrajo silvija jovanovič Bojan vister mišo mićić gregor Hlupič jure orel grega usenik miha srdinšek david peterca gašper pavc tanja skrbinšek drago razboršekdragan remšk1 marec 2013

SLG CeljeRichard Bean KRUHigrajo vojko Belšak david čeh damjan m trbovc Blaž setnikar Branko završan Bojan umek aljoša Koltak19 april 2013

Prešernovo gledališče KRANJEnrico Luttmann SEN igrajo peter musevski vesna slapar matjaž višnar darja reichman Borut veselko vesna jevnikar miha rodman vesna pernarčič1 februar 2013

Prireditelj si pridržuje pravico do spremembe programov in do odpovedi v primeru premajhnega vpisa

CENA 65 euro v enem obroku cena predstave za izven je 17 euro 60 euro za upokojence dijake in študente

ponujamo tudi možnost obročnega odplačevanja

UGODNOSTI nižja cena vstopnic stalni sedež obveščanje o predstavah in prejemanje programa prireditev

V abonma je vključenih pet predstav slovenskih gledališč predstave se bodo začele v mesecu januarju 2013 in bodo trajale do aprila 2013

GLEDALIŠKI ABONMA za leto 2013

jKz NarODNi DOm mežica razpisuje

predstave v sklopu abonmaja 2013 so

39

40

glasilo občine mežica izhaja 4 x letno v nakladi 1550 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno

vsem ki ste s prispevki sode-lovali se najlepše zahvalju-jemo prosimo da s svojimi prispevki tudi v bodoče sodelujete ker bo le na ta način naše glasilo pestro in zanimivo

prispevki ne bodo honori-rani uredniški odbor pa si pridružuje pravico do njihovega izbora

oddaja dokumentov naj bo na digitalem mediju (tekstov-ni članki v microsoft Word-u fotografije pa priložene ločeno v formatu jpeg ali tiff in sicer na resoluciji 300 dpi s krajšo stranico najmanj 10 cm) Fotografije ki ne bodo primerne velikosti (npr snete iz spleta ndash 72 dpi 70 KB) ne bodo objavljene Fizično oddane fotografije ki ste jih prispevali lahko po objavi glasila dvignete na tajništvu občine mežica

svoje prispevke pošljite na naslov

Občina MežicaTrg svobode 1 2392 Mežica

infomezicasi

urednišKi odBor župan dušan Krebel

odgovorni urednik marjan sušnik

direktor občinske uprave Blaž šaloven

člani uredniškega odbora jožef libnik Barbara prevorčič jarneja vertačnik nina petek ida paradiž

izdala občina mežica wwwmezicasi

lektoriranje jerneja vertačnik

fotografije avtorji člankov

oblikovanje jasna Kalčič atelje jk

tisk malex doo

naklada 1550 kosov

Vitotaufer

SLEHERNIK 22december2012 ob1930 SNGNOVAGORICA

PihalniorkesterrudnikaMežicainskuPinaorlek

bOžIčNONOVOLEtNIKONCERt 25december2012 ob1800 KONCERt

loPedeVega

VItEZčUDES 11januar2013 ob1930 MGL

RAZStAVAxILIKOVNEKOLONIjECUDVčRNA 16januar2013 ob1700 CUDVčRNANAKOROŠKEM

ekaVogelnik

MAKALONCA 17januar2013 ob1700 LUtKOVNOGLEDALIŠčELjUbLjANA

BraneVižintin

A+M 25januar2013 ob1800 LUtKOVNASKUPINAGIMNAZIjERAVNENAKOROŠKEM

enricoluttMann

SEN 01februar2013 ob1930 PREŠERNOVOGLEDALIŠčEKRANj

17

F k ndash Franciscejski kataster4orgis ndash dr alfred orgis5Pri posameznih značilnejših imenih ali pri tistih ki obstajajo le v tukajšnjem ožjem okolišu skušam ugibati o njihovem možnem izvoru oziroma osnovi Dodana je še današnja hišna številka domačije današnji priimek na njej živeče družine ali druga raba poslopij Pregled je narejen po naseljih občine Mežica po stanju od zadnjih sprememb njihovih meja leta 1968 ko se je področje naselja Mežica razširilo v okolico Ob nekaterih primerih opozarjam na razliko med zapisanim tj uradno veljavnim imenom in imenom iz govora doma-činov To so napake ki so se primerile pri zapisih slovenskih nazivov v nemško pisavo Čeprav so prvi in poznejši zapi-sovalci posesti nedvomno povzemali nazive imen posesti ali prebivalcev po izgovarjavi domačinov jih niso zmogli vselej ustrezno prenesti v nemški pisavi na papir Zato je včasih prišlo tudi do povsem drugačnega imena kakršno je obsojalo v resnici Pri tem je treba omeniti tudi značilnost iz koroškega podjunskega in mežiškega narečja ko je take posebnosti zaznamovala tudi pogosto spremenjena izgovarjava samoglasnikov a e o u (kot npr Mežica ndash Možica Meža ndash Maža itd) povedati pa je treba da storjene napake pri zapisih imen iz te dobe niso posledica načrtne germanizacije Ta se je začela šele po pomladi narodov leta 1848

NaSelJe breG

JesenikJesenik Jesenikovka pri Jeseniku JesenikovOrgis 1788 Jessenigg SimonIme za posest je ohranjeno kljub že desetletja opuščeni domačijiDanes Breg št 18

JunčarJugravenčar Jugravenčarca pri Jugravenčarju JugravenčarjevTr 1750 Jontschar Orgis 1788 JuntscherIme je morda izvedeno iz besede junec ndash juničarDanes Breg št 17 Libnik

MarholčeMarhovčeMagraverholč Magraverholčna na Magraverholčem MagraverholčevOrgis 1709 Mayrhold ndash tedaj živi na posestvu Jerho Matheusch Jk 1788 Mayrhold MathiasV ljudskem govoru se je oblikoval naziv Marhovče ndash tudi Marholče Ime Maierhold je nedvomno zapisano kot funkcija ndash oskrbništvo grafovske posesti (Maier = oskrbnik) V bližini soseščini sta poznana Maierhold v Podolševi nad Logarsko dolino ter Maierhof v Belski Kočni pri Železni Kapli Izpeljanka tega imena je morda tudi naziv posestva Marolt ndash Marolče v Koprivni na Soncu nad Železno Kaplo tik ob meji z našo Koprivno Danes Breg št 10 in 11 Pratnekar

NASELJE MEŽICA

brdnikbrdnik brdnica Pri brdniku brdnikovT r 1750 Werdnigg J k 1788 Wernigg GregorIme je izpeljano in besede brdo Posestvo je v celoti obsegalo ves podolgovat hrib ndash brdo Domačija je bila opuščena že pred 2 svetovno vojno Ime ostaja živo Tu je predviden zaselek stanovanjskih hiš brdnikovo

ČorejČoriČograverej Čograverejka pri Čogravereju ČograverejevT r 1750 Zushre Matheus Jk 1788 Tschorey LuckasNenavadno drugod neznano ime Morda je nekaj označevalo človeka štorastega počasnega vedenja V ZSSP ime ni nave-denoDanes Celovška cesta št 23 Grauf

KarigraveceljKarigravecelj Karigraveclja pri Karigraveceljnu Karigraveceljev4 Kla Franziszaumlische Kataster fond Herrschaft Bleiburg Fasc Xi ndeg 290 296 297 298 303 as Fraciscejski kataster za davčni okraj pliberk Ko meža takraj5 Kla dr alfred orgis Herrschaft Bleiburg inventure Klagenfurt 2221989

18J k 1788 Karitzei FranzIme poznano le na Koroškem V sosednji Jazbini Koricelj Pojavlja se tudi na avstrijskem Koroškem V ZSSP ni navedeno Danes Celovška cesta 2 Dotrajana lesena najstarejša mežiška hiša bo žal kmalu odstranjena

KajžarKagravejžar Kagravejžarca pri Kagravejžarju KagravejžarjevOrgis 1612 Chaiser Vallenty in 1722 Keyser VideDanes Ob Meži št 10 Gerdej

KevpKegravevp Kegravevpna pri Kegravevpu Kegravevpov izgovarjano tudi Kjovp Kjovna hellipOrgis 1744 Khaup AlexIme se nanaša na nekdanje posestvo v zaselku Senčna vas Ko je še pred Jožefinsko dobo prešlo v posest rodbine Stopar se je to domače ime preneslo tudi na domačijo Spodnji Stopar Danes Celovška cesta št 8 poslovno-stanovanjska stavba

KivaKiva Kivarca pri Kivu Kivov Orgis 1658 Khiua Tr 1750 Kiua AleksV poznejši dokumentaciji se pojavlja tudi zapis kriva Ime domačije je danes pozabljeno starejši pa še Jesenikovemu vrhu tudi Kivov vrh Prvotno posestvo Po osnovanju fužin leta 1776 je tu nastala njihova uprava obenem zgrajena ti Kivova fužina katere zgradba je še ohranjenaDanesCelovška cesta št 14 Pungartnik

MervaMegraverva Megravervarca ndash Megraveratna pri Megravervanu MegravervanovOrgis 1680 Merua ClemenIme ima morda osnovno v živalski krmi ndash mrva Po osnovanju fužin leta 1776 postane domačija bivališče fužinarskih dru-žin grofa ThurnaOd uvedbe hišnih številk po uličnem sistemu leta 1968 je za tamkajšnji novi pozidani zaselek privzeto ledinsko ime Mrvograve-vo

MežnarMegravežnar Megravežnarca pri Megravežnarju MegravežnarjevPliberški urbar 15246 Meβner Hiša je dobila ime po služnosti mežnarjev ki so jo oddavna opravljali pri mežiški cerkvi Vse do leta 1912 je bilo hišno ime priimek ene najstarejših družin v kraju Nato je hiša privzela ime po novem lastniku ndash VivodDanes Trg svobode 13 Mastek

obenarObenaacuter Obenaacuterica pri Obenaacuterju ObenaacuterjevOgris 1715 Obenar Clemen Tr 1750Obenayr JoβephHišno ime se je uporabljalo vse do konca 19 stoletja čeprav je kmetija prešla že v Terezijski dobi v posest družine Trav-nekar nato KrautDanes posodobljene stanovanjsko-poslovne stavbe na trgu št 1 2 in 3

orešnikOregravešnik Oregravešnica pri Oregravešniku OregravešnikovOgris 1758 Korreschnigg J k 1788 Orieschnigg LucasStaro hišno ime se je ohranilo kot družinski priimek do danes Danes Polena 32 Orešnik

PolenaOgris 1720 Polleno Valentin Tr 1750 Polleno Oβwald

6 Kla urbar pleyburg 1524 str 108

19

Ime ima osnovo nedvomno v besedi polje ndash poljana Že po letu 1800 so tam začeli postavljati topilnico in prebiralnico svinčeve rude nato še druge poslovne in stanovanjske zgradbe in tu je nastalo poslovno središče mežiškega rudarstva Sprva nemški naziv za zaselek Bergschaffer je nadomestila slovenska Polena Od leta 1968 je v uličnem sistemu kraja zaselek tudi uradno dobil to imeIme Polena je poznano na avstrijskem Koroškem

PustnikPustnigravek Pustnigraveca pri Pustnigraveku PustnigravekovOgris 1799 Pustnigg JosephIme ima osnovo v besedi puša ndash puščaHišno ime Pustnik se je do nedavnega ohranjalo tudi kot rodbinsko imeDanes Kopališka pot 11 Mandl

SmrečnikSmregravečnik Smregravečnica pri Smregravečniku Smregravečnikov15277 Schmiersnikh J k 1788 Smrietschnigg FrancZ imenom Smrečnikovo je leta 1968 poimenovan tamkaj osnovani stanovanjski zaselek MežiceDanes Smrečnikovo 21 Osojnik

StariStaacuteri Staacuterika - tudi Staacuterikna pri Staacuteriju StaacuterijevOgris 1711 Stary Gregorn T r 1750 Lorenz Kunz ndash StaryDanes Leška cesta 27 Pustnik

StoparStogravepar Stograveparca pri Stograveparju StograveparjevOgris 1711 Stopar Valent T r 1750 Stoppar ThomasIme ima osnovo v besedi stopa stope nekdanji napravi za drobljenje Poznano je tudi v bližnji Podpeci in na Poljani pri Prevaljah Rodbina s tem imenom pri hiši je ugasnila kmalu po letu 1945Danes Celovška cesta 12 gostinsko-poslovna stavba Krebs

torcTorc Torčna pri Torcu TorčevT r 1750 Torz Valentin Ogris 1774 Torz Casper Hišno ime je danes pozabljeno Po tej domačiji je ostalo le še ime Torče-va žaga za zaselek ob cesti proti PrevaljamDanes Trg svobode št 8 poslovno-stanovanjska stavba

VogrinaVogrina Vogrinka pri Vogrinu VogrinovOgris 1733 Wogrina Joseph T r 1750 Wogrina UrbanIme Vogrina ki ima osnovo v besedi Oger je prišlo iz rabe že po letu 1800 čeprav se je v raznih zapisih pojavljalo še po letu 1850 Domačija se je kasneje imenovala po drugih lastnikih Hirc Kraut ToffDanes Trg svobode 10 GP Hotel Peca

ŽagmojsterŽaacutegmojster Žaacutegmojstrica pri Žaacutegmojstru ŽaacutegmojstrovT r 1750 Sagmeister Joβeph Ogris 1766 Sagmeister EvaIme izvira iz žagarske obrti pri hišiDanes Celovška cesta št 17 Praper

Štefan Lednik

IzvorimendomačijostalihmežiškihzaselkovbomoobjavilivnekajnaslednjihizdajahŠumca

7 Kla listina a 2486 datum 1582 spetember 22

trinajsti koncert raquoZA ČLOVEKAlaquo

raquopremišljujem kje začeti helliplaquo je začel svoj nagovor gospod župnik davorin vreča

tudi jaz premišljujem kje in kako bi začela kajti po mišljenju in besedah dr tϋrka Karitas ni potrebna raquoza to sta tu država in rKlaquo da pomagata ljudem v stiski res je toda naše izkušnje nam

dokazujejo da smo potrebni tudi mi Karitas ndash ljubezen to je

naše poslanstvo da

pomagamo ljudem v stiski ne spol ne barva kože ne politična ali verska pripadnost niso pomembni samo ndash stiska stisk pa je vedno več tako družinskih kot med posamezniki tu pa pristopimo mi in vi raquoKako pa tolaquo se sprašujete

mežiška župnijska karitas je letos pripra-vila že 13 dobrodelni koncert za člove-ka pomagali ste vsi ki ste kupili vstopni-

co ali zanjo darovali denar z našim trudom in vašo pripravljenostjo da ste

prišli smo napolnili dvorano in koncert je uspel z vašimi pri-spevki bomo zopet lahko pomagali pomoči potreb-nim nastopajoči so se odpoveda-li honorarju za-radi navduše-nja nad dobro sodelujočo publiko so se

nekateri odloči-li da svoj nastop

celo ponovijo

Hvala vsem nastopa-jočim vam ki ste prišli

poslušat hvala vsem sponzorjem ki ste nam pomagali pri pogostitvi za nastopajoče Hvala našim najmlajšim hellip

ne bom več razmišlja-la kar preberite si

besede g davorinaraquoPremišljujem kje

začeti Pri teh malih sončkih

ki smo jih videli čisto na

začetku ko smo bili obsijani z otroškim soncem Pa vendarle se človek težko zamisli da je na svetu tudi veliko otrok ki ne živijo tako prijetnega otroštva kakor ti otroci iz vrtca ki so tukaj zaplesali Ampak kakor je Jezus rekel raquoUboge boste imeli vedno med sebojlaquo je tako tudi danes Vedno se najdejo družine ki potrebujejo pomoč dobrih ljudi Če povzamem misel Raula Follereua zdravnika ki je svoje življenje posvetil ubogim raquoNarod ni velik takrat ko je številčen in močan tudi ne takrat ko je bogat ampak takrat ko je sposoben ljubitilaquo Vi dragi udeleženci tega koncerta ki ste danes prišli ste pokazali da imate srce za uboge in v vas človek lahko vidi upanje tudi za naš narod če že upoštevamo Follereua

in na drugi strani če se za trenutek vr-nem k pevcem ki so zapeli pesem goz-dovi v mesečini človek marsikdaj zna ceniti domovino šele takrat ko odide v tujino in tako je tudi težko razumeti ubogega dokler sam nisi ubog toda toliko bolj dragoceno je da kljub temu znamo ohraniti srce za njih

upam da se nikoli ne boste znašli na oni strani kjer bi vi potrebovali pomoč če pa že upam da se bodo našli ljudje ki bodo znali priskočiti na pomoč v soli-darnosti je moč naroda in solidarnost je tudi rdeča nit današnjega koncerta

Hvala lepa za vašo solidarnost hvala lepa za vašo udeležbo in Hvala za vaše odprto srcelaquo

Kaj naj tem besedam še dodam nič drugega kot to da naj se kdo med vami odloči in se nam pridruži pri delu na Karitas pa napolnite dvorano tudi na naslednjih koncertih ki jih bomo orga-nizirali Hvala

Ani Krivec

21

zaNKe zaNKe hellip

raquo kakršne si le mislrsquotrsquo morrsquotelaquo smo lahko videli na razstavi ročnih del v nedeljo 18 novembra v avli občinske uprave tega dne so bile volitve predsednika republike v tej zgradbi je bilo volišče in tako si je razstavo ogledalo kar veliko ljudi

pletene in kvačkane izdelke vseh barv in vzorcev so izdelale ljubiteljice ročnega pletenja in kvačkanja ki se ob ponedeljkih zvečer zberejo v narodnem domu v sobi društva invalidov mežica skupino vodi Katja peruzzi prijazna mlada gospa ki s svojo domiselnostjo

in iznajdljivostjo predlaga številne nove in nenavadne izdelke pri tem pa prav vse članice skupine zelo ustvarjalno sodelujejo za dobro voljo in lepši večer s kavico poskrbi tudi mama peruzzi

ročni izdelki te skupine so bili ponujeni v prodajo na stojnici na Barbarinem sejmu preteklo soboto Hitro so bili prodani

gospe ki sodelujejo v tej skupini si kakšen dan polepšajo tudi z obiskom v toplicah in drugih turistično zanimivih krajih članica skupine je namreč tudi bivša bančna uslužbenka g maruša petelin ki od sodelujočih vsak mesec mesec vestno zbere nekaj evrov ndash za srečanja za dušo in kaj je to kar omogoča ljubiteljicam ročnih del uspešno in dolgoročno sodelovanje to je sprejmanje in izmenjava znanja ki ga članice nesebično delijo med seboj

pa srečno novo leto

Vida Potočnik

člani mpz viHarniKi pri društvu upokojencev mežica smo 10 novembra praznovali 15 obletnico aktivnega delo-vanja

praznovanje je bilo v na-rodnem domu v mežici s

kulturnim programom po-leg članov mpz viharniki je sodelovala tudi tamburaška skupina tamiKa iz železne Kaple povezovalec programa je bil tomo simetinger ki je z lepo besedo popestril pevski in glasbeni program

mpz se je predstavil s sledeči-mi pesmiminocoj je en fajn večer Hladna jesen že prihaja nikdar ne bom pozabil Karlinca je šte-mana moj pobič je furman potnik o košnji na peco bi šel majolka bod pozdravlje-

na mi slovenci dve beli brezi in Bratje tamburaška skupina pa je zaigrala golovško pol-ko zlati časi pod peco sem doma valcer št 2 cvetje v jeseni Katjuša cherry pink and apple blossom white sve je ona meni in mard-

MPZ VIharNIKI15 ObletNica DelOVaNja

22

jandja ob zaključku pa smo skupaj izvedli skladbo lipa zelenela jeHvaležni smo ker se je tam-buraška skupina tamika odzvala povabilu zato jo tudi širše predstavljamo

že pred drugo svetovno vojno je v slovenskem pro-svetnem društvu raquozarjalaquo v železni kapli obstajala tam-buraška skupina tamburaško delovanje se je iz raznih ra-zlogov večkrat prekinilo leta 1995 je tatjana pirker nago-vorila dovolj zainteresiranih deklet da so lahko znova ustanovili današnjo tambura-ško skupino tamikapolne optimizma in idealizma so se srečevale pri vajah in same skušale napredovati kolikor je bilo mogoče po kratkem času so se začeli vrstiti nastopi in to so bili prvi koraki v javnost zagnanost in ljubezen do tamburaštva sta vodili do vztrajnostnega delovanja v preteklih sedemnajstih letih skupina pod mentorstvom Hanzija gabriela ni le napredovala na glasbenem področju temveč ji je uspelo to podoživljati na avstrijskem Koroškem le redko kulturno

dejavnost tamika v obliki projektov z raznimi pevskimi in tamburaškimi skupinami povezuje kulturnike in veže prijateljske stikeskupina je imela v preteklih letih okoli 250 nastopov po avstriji sloveniji in italiji ter posnela štiri zgoščenke nji-hov repertoar obsega sloven-ske grške in ruske narodne pesmi prav tako pa tudi dal-matinske moderne ter klasič-ne skladbe

v spored se je o delovanju zbora vključil tudi predsednik du mežica in predsednik mpz viharniki jožef libnik ter v krajšem govoru povedal na-slednje

raquodragi občani občanke in dragi gostjeprisrčna zahvala za udeležbo na praznovanju 15 obletnice zbora viharniki pri du mežica in izdaji zgoščenke nocoj je en fajn večerzbor deluje od leta 1997 ko sta ga ustanovila takratni predsednik društva upokojencev Franc arbajter in predsednik za kulturo anton Kajzer ustanovljen je bil zaradi veselja do petja med člani društva in potrebe za

izvajanje tovrstne dejavnosti v kraju samem številčnost zbora je nihala in ostala pri današnjem številu zbor je od nastanka pa do septembra 2010 vodil anton škerjanec od takrat pa do danes ga vodi andrej gorenjak zbor se redno udeležuje revije od pliberka do traberka praznika sadja in cvetja v pesnici prireja koncerte v mežici v domovih starostnikov v črnečah slovenj gradcu in na prevaljahnaša pesem zveni na občnih zborih obletnicah piknikih in ob zadnjem slovesu naših krajanov zastopamo tudi prostovoljno gasilsko društvo mežica na srečanjih gasilskih zborovzbor je za uspešno delovanje prejel več priznanj najžlah-tnejše pa je priznanje občine mežica ki smo ga prejeli ob 10-letnici delovanjavse našteto o delovanju zbora pa ne bi bilo mogoče brez finančnih sredstev ta sredstva pridobimo na pod-lagi vsakoletnega razpisa pri občini mežica in s pomočjo sponzorjev za kar se iskreno zahvaljujemozgoščenko smo izdali na po-budo našega sedanjega vodje

andreja gorenjaka ki je vodil in snoval izdajoprav je tudi da vam predsta-vim sedanji zborprva tenorja sta jože dlopst in peter štirn drugi tenorji jožef libnik štefan Kohek ter šte-fan čepin prva basa sta ivan vrhnjak in vlado mori drugi basi pa matevž žlebnik jakob Forstner ter edi vrabič vseh 15 let so zboru zvesti jože dlopst štefan čepin in jakob Forstnerskratka tu smo ker radi pojemo in tako bomo tudi nadaljevali vam vsem pa hvala za zvestobo tamburaški skupini tamika za prispevek in tomu simetingerju za vzorno vodenjelaquoprireditvi so prisostvovali tudi vabljeni gostje in predstavni-ca javnega sklada za kulturo rs ravne na Koroškem ga jožica Krejan ki je ob tej pri-ložnosti podelila gallusova priznanja za prispevek k pev-ski ustvarjalnosti članom mpz viharniki in sicersrebrni znak so prejeli ivan vrhnjak vlado mori in jožef libnik zlatega pa edi vrabičprejemnikom čestitamo iz srca ter se zahvaljujemo za opravljeno delogostje predstavniki društev so v nadaljevanju programa s priložnostnimi darili ter željami za nadaljnje uspešno delovanje zbora izrazili skupni interes za razvoj in obstoj pevske kulture v naši občini s podelitvijo priznanja občine mežica pa nas je dodatno pre-senetil župan dušan Krebel in s tem potrdil da so rezultati našega petnajstletnega pri-zadevanja opazni tudi v širši skupnosti in da je smiselno nadaljevati načeto

vsem sponzorjem ki so s svojimi nesebičnimi prispevki omogočili izdajo zgoščenke se iz srca zahvaljujemo vam dragi občani pa za obisk

Jožef Libnik

23

drago miloševič je črnjan ki že nekaj let na različnih prireditvah in dogodkih pooseblja Kralja matjaža in ko oblečen v kraljevska oblačila spregovori je tako kot bi nam res sprego-voril Kralj matjaž Ko sem ga poslušala naza-dnje ob predstavi-tvi knjige janeza švaba so se me njegova razmišljanja še posebej dotaknila zato sem ga prosila da jih deli tudi z bralci šumca ter vsemi tistimi ki čakajo da se v teh burnih časih vendarle že zbudi naš kralj ki spi v nedrjih pece ali pa morda v nas samih novoletni čas ko potegnemo črto pod preteklim in načrtujemo prihodnost je čas ki je za taka sporočila in razmišljanja še posebej primeren

Ida Paradiž

KRALJ MATJAŽ PONOSNO ZAVEDANJE SLOVENSTVA raquoprav tako kot je mavrica podoba son-ca ki jo odsevi žarkov v oblaku različno obarvajo je tudi mit podoba neke resni-ce v kateri odseva misel z različnih kon-cev svetalaquo (plutarh izida in oziris 20) o moja slovenija vsa mala najmanjša na svetu Kljubuješ tvoj mali človek narod tolikokrat teptan uničevan krvav hellip še je tu iz nedoumljive pradavni-ne ta mala klena skupinica reže morje neskončnega časa in prostora in burka valove reže svoje zgodovinske brazde in trga ječi kolne a vztraja in zmaguje se ohranja o veliki imperialistični sosedi mogočni angleži osvojevalci Francozi revolucionarji zmagovalci germani samooklicana visoka rasa še smo tu in

kakor je Bog hodil pred izraelci tako so pred nami hodili martin Krpan peter Klepec škopnek Bedanc gozdni mož

žal žena divja jaga perkman-dlc torka Kralj matjaž

ndash miti in legende imeli smo svo-

je bogove daž bog

ndash bog sonca in plo-dnosti je po-skrbel za po-tom-

stvo in optimi-

zem lada ndash pomlad

mladost le-pota in ljubezen

perunstrelbog je delal grom dež plodnost

in gospodaril vesolju volos veles ndash bog živine pašnikov plodnosti vesna ndash bogi-nja pomladi bujnosti in mladosti vodan ndash bog voda rek in morij pa tudi morana ndash boginja smrti in zime triglav ndash vladar nebes zemlje in podzemlja svetlobe in teme še smo tu ndash navkljub raquonamrslaquo mali slovencelj zaverovan v svoje bogo-ve mite in zgodovino ki ga edina ohra-nja o množične požrešne horde tujcev teptajoče skozi stoletja vse kar vam je napoti mi smo še vedno tu in bomo ta mali primorec Kranjec dolenjec šta-jerc prekmurec od trdega gorjana do mehkega ravninarj imamo ponos moč zgodovino vero in prihodnost imamo svoje kraljestvo imamo svoje ogledalo v preteklem času Knežji prestol ne samevaj več posedi svojega junaka na tron in zopet zakriči v svet raquoše smo tulaquo in naj odmev preko alp doni do ravnice in morja in naj ga slišijo naši mali ljudje in naj se zopet zavedo svojih korenin in ponosaraquoin zbudil se bo po večstoletnem spa-nju gora ga bo dala nazaj med ljudilaquo in

sedel bo tokrat na knežji kamen pote-gnil bo svoj meč in pokazal pot ljudem prerojeno videnje sveta bo kakor rahla meglica pokrilo to malo gorato deželico in zbudilo duha v ljudehvčasih tako rad zatisnem oči in razmi-šljam kaj opredeljuje raquomalegalaquo in kaj raquovelikegalaquo človeka in vedno pogosteje se mi dozdeva da smo pri vrednotenju ta dva pojma predrugačili raquovelikelaquo ljudi enačimo z gladiatorstvom in to tudi ter-jamo od njih da jih postavimo na piede-stal raquovelikihlaquo vrednot vse ostalo pa so drugi raquomalilaquo ljudje raquovsakdanjcilaquo Kdo pa so ti raquovelikilaquo ljudje Katere vrednote zastopajo to niso cankarjevci ndash borci ljubezni domače grude to niso Hugojevi nesrečniki to so superman spiderman kdo ve kakšen raquomanlaquo tajkun so ljudje najplitvejše plehke instant kulture ki na nek nepravi način predrugači nedol-žno čisto in naravno bit in oddaljuje od bistva človečnosti najhuje pa je da si sami popolnoma sami to počnemo in nižamo osebnostno in narodnostno rast in zavedanje polje kdo bo tebe ljubil mojcej oh mojcej slovenec sem mnogo jih je še nevsiljivih rahlo otožnih pa tako lepih ndash naših in še so tu in še bodo ohranjajmo jiho moj slovenec odpri srce in razum naj ti ozvezdje oriona znova pove svojo zgodbo o nečimrnosti in zahrbtnosti loči dobro od zla ne vdaj se strahu in ozkosti plani predrugači vznikni kakor fenikszapoj odo dobrim stvarem in takrat bo zbujen Kralj matjaž v tebi in spet bo vse dobroKo zvečer ležem se zavem da je vsako ljudstvo ustvarilo junake po svoji podo-bi slovenec tvoja podoba je brezhibnaBodi ponosen nanjo in ne menjaj je za poceni denar plehke ideje in rjovenje cirkuških levov klovnovin ko se zjutraj zbudim si želim slediti svoji podobi podobi tistega raquomalegalaquo slovenca ki je vztrajal do danesdaj Kralj matjaž spomni svoje ljudi na ponos čas je njih zbudi

Drago Miloševič

Kralj Matjaž

24

Ob sVetOVNem DNeVu lusKaVice

Rupnikova linija na Koroškem

Luskavica ndash svetovni zdravstveni izzivorganizacije bolnikov ndash v sloveniji je to društvo psoriatikov s sedežem v ma-riboru in številnimi podružnicami po vsej državi ndash od leta 2004 obeležujejo 29 oktober kot svetovni dan luskavice luskavica je pogosta bolezen kože ki običajno poteka kronično dolgotrajno njenega vzroka natačno ne poznamo vemo pa da ni nalezljiva pojavi se lahko pri komer koli in kadar koli v nasprotju s splošnim prepričanjem se navadno ne pojavlja družinsko običajno se kaže s pordelimi zadebeljenimi s srebrnka-stimi luskami pokritimi od okolišnje zdrave kože ostro omejenimi spremem-bami najpogosteje prizadene kožo nad komolci koleni križem in v zatilnem delu lasišča pri večini bolnikov poteka na manjši površini spremembe lahko obsegajo tudi velike površine kože in včasih močno srbijo luskavica se lahko pokaže tudi na nohtih ali prizadene sklepe Bolnike z luskavico bolj ogrožajo srčno-žilne bolezni pri njih se pogosteje pojavljajo debelost sladkorna bolezen depresija visok krvni tlak kajenje in alkoholizemBolniki s kroničnimi boleznimi kože se pogosto srečujejo s strahom in ne-razumevanjem svoje okolice zaradi presenečenih ali celo zgroženih pogle-dov okolice skušajo kožne spremembe prikriti včasih pa se celo popolnoma umaknejo iz družabnega življenja

dermatologi imamo danes na voljo več različnih učinkovitih in varnih zdravil s katerimi lahko obvladamo ali močno olajšamo skoraj vse oblike luskavice lokalna terapija ndash kreme in mazila ndash še zdaleč niso edina zdravila ki so na voljo poleg fototerapije to je obsevanja z ultravijoličnimi žarki lahko dermatolog pri bolnikih s težavno ali obsežno lu-skavico ki prizadene npr več kot 10 telesne površine predpiše zdravljenje s tabletami ali biološkimi zdravili ki se uporabljajo v obliki injekcijv sloveniji so na voljo praktično vse oblike zdravljenja luskavice kot jih po-

znajo drugje po svetu in dostopne so vsem bolnikom ki jih potrebujejo zato želimo da bi dogodki kot je svetovni dan luskavice pomagali informirati tiste bolnike ki bi morda potrebovali učinkovitejše zdravljenje pa ne vedo da obstaja in pa splošno javnost ki bi morala poznati to pogosto bolezen in jo sprejemati z razumevanjem

Vesna Tlaker Žunter dr med zdravnica specialistka dermatovenerologije dermatovenerološka klinika univerzitetni klinični center ljubljana

sTanje juGoslavije po leTu 1920

če želimo dobiti celovito podobo rupnikove linije se moramo vrniti v preteklost ko je bila gradnja neke obrambne linije le ideja v

glavah takratnih generalov in politikov slovence je prihodnost po prvi svetovni vojni čakala v skupni državi slovencev Hrvatov in srbov oz kasneje v Kraljevini jugoslaviji slednja je imela po svojem nastanku leta

1918 veliko notranjih kot tudi zunanjih sovražnikov tukaj lahko izpostavimo predvsem odnose z italijo ki je zaradi londonskega sporazuma podpisanega leta 1915 zahtevala velik del istre z rapalsko pogodbo leta 1920

je nastala istoimenska meja ki pa je potekala globoko na slovenskem ozemlju to pa je odnose med državama znatno poslabšalo mussolini je v času pred aprilsko voj-no večkrat sam nameraval napasti jugoslavijo a je pre-

25

vladalo mnenje da je naša vojska premočna v nekakšno zaščito pred morebitnim napadom z Balkana so v italiji leta 1932 začeli graditi obrambno linijo bunkerjev znano kot alpski zid (it vallo alpino) zaradi tega je jugo-slovanska vlada dokončno ocenila da italija predstavlja resno grožnjo leta 1935 je bilo odločeno da se ob za-hodni meji zgradi nekakšna lsaquoproti linijarsaquo ki naj bi ščitila pred napadom italije in omo-gočila mobilizacijo vojske in civilnega prebivalstva v notranjosti za nadzor nad gradnjo so leta 1938 v ljubl-jani ustanovili štab utrjevanja za poveljnika pa je bil dolo-čen general leon rupnik po njem je linija dobila tudi ime

Gradnja bunkerjev se

preseli na ŠTajersko in koroŠko gradnja bunkerjev na za-hodnem delu slovenije ob rapalski meji je potekala hitro gradbišča pa je ustavil anschluss marca 1938 se je avstrija priključila nacistični nemčiji to je za jugoslavijo pomenilo dodatno grožnjo

že leta 1939 je bilo odločeno da se gradbeni stroji pre-maknejo ob severno mejo tako je nastal šesti odsek rupnikove linije ki poteka med črno na Koroškem in markovci pri ptuju do leta 1941 so na Koroškem postavi-li nekaj manj kot 100 bunker-jev ki so razporejeni vzdolž reke meže linija pa je bila za težjo prehodnost nasprotnika dodatno utrjena tudi s strel-skimi jarki protitankovskimi ovirami in z ovirami ob želez-niški progi v črni je bilo po vojaški označitvi postavljenih 11 bunkerjev našla nisva 3 lah-ko so uničeni ali pa prekriti z zemljo 6 april 1941 v jutranjih urah 6 aprila 1941 se je začelo zares nemška

letala so preletela dravograd avstrijsko stran meje pa je za-sedla nemška vojska (1 gor-ska in 79 pehotna divizija) Bunkerje na desnem bregu drave in meže pa so zasedli graničarji orožniki vojaki in nekaj rezervistov ndash vsega sku-paj nekaj čez 100 branilcev do 10 aprila so nemci osvojili

celotno mežiško dolino naj-večji odpor iz bunkerjev je bil ustvarjen v dravogradu kjer jih je bilo v borbah tudi nekaj poškodovanih skozi ravne je okupator prešel neovirano spet pa je naletel na manjšo oviro na prevaljah in kasneje v mežici v črni prav tako ni prišlo do večjih spopadov rupnikova linija se je izkazala za neučinkovito saj ni doseg-la svojega namena ndash zadržati napadalca ampak na to je vplivalo veliko dejavnikov predvsem gre izpostaviti da je jugoslovanska vojska praktično razpadla že pred vojno in zaradi tega bunkerji niso bili zasedeni kot je bilo načrtovano

celotno rupnikovo linijo na Koroškem lahko pogledate na avtorski spletni strani www

rupnikovalinija-koroškaconr

B1 ndash marholčeva rida B2 ndash jakob B3 ndash polena ndash orešnikov bun-ker B4 ndash pustnikov bunker B5 ndash starijev pruh B6 ndash center B7 ndash Balinišče

B8 ndash Kajžarjev bunker B9 ndash Kablex B10 ndash ob meži B11 ndash čistilna naprava B12 ndash torčeva rida B13 ndash štrikar ndash v gozdu B14 ndash štrikar ndash pri hiši B15 ndash meja B16 ndash poljana ndash v gozdu seZnaM ŠTevila bun-kerjev po občinaH na koroŠkeM A ndash OBČINA ČRNA NA KO-ROŠKEMnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeB ndash OBČINA MEŽICAnašla vseh 16 bunkerjevC ndash OBČINA PREVALJEnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeE ndash OBČINA DRAVOGRADnašla 38 bunkerjev

viri- aprilska vojna Wikipedija prosta enciklopedija- miloš Habrnaacutel rupnikova črta in druge jugoslovanske utrdbe iz obdobja 1926-1941 2005 pripravila davo in stanko mihev

SODELOVANJE S STARŠI

Starši imajo pri vzgoji svojih ot-rok bistveno vlogo To velja tako za vzgojo doma kakor tudi za vzgojo v vrtcu Prav zaradi tega je povezovanje in sodelovanje vrtca s starši ključnega pomena Obojim omogoča lažje zaznavan-ja otrokovih potreb želja in ob-čutij Z namenom okrepitve tega odnosa v vrtcu organiziramo raz-lična sodelovanja in srečanja

Družinski izlet v kekčevo Deželo

V mesecu oktobru smo skozi mnoge dejavnosti spoznavali in doživljali Kekca in njegove pri-jatelje Odločili smo se da ga skupaj s starši tudi obiščemo Vso pot sta nas spremljala lepo vreme in dobra volja Med mo-gočnimi vršaci neokrnjene na-rave se skriva Kekčeva dežela kjer so nas pričakali junaki iz zgodb Popeljali so nas skozi pra-vljični svet kjer naša domišljija ni poznala meja V marsikaterem odraslem se je prebudil otrok Polni vtisov s pesmijo na ustih in

srečo na obrazu smo se vračali domov

Kekec in njegovi junaki so v otroških srcih pustili močan pe-čat Še vedno (po dveh mesecih) radi prepevajo Kekčeve pesmi se igrajo igre vlog rišejo junake hellip Posneli smo tudi svoj Kekčev film na katerega smo zelo po-nosni

Hvala starši ker ste si vzeli čas za svojega otroka in mu omogo-čili nepozabno doživetje

Ps Na sprehodih pogosto pre-pevamo Kekčeve pesmi Postojte poglejte nas pogumne vesele otroke Mogoče boste v sebi prebudili spomin na brezskrbno otroštvo

obiskal nas je Galov ATA LOVEC

Na srčno željo Gala in v predhodnem dogovoru z njegovim očetom nas je le-ta v vlogi lovca obiskal v vrtcu Oblečen v zeleno-rjava

oblačila s klobukom na glavi daljnogledom nahrbtnikom slikami živali lovskimi trofejami je vstopil v igralnico Otrokom je na privlačen zanimiv in poučen način predstavil vlogo lovca Otroci so ga z zanimanjem poslušali Skupaj smo se odpravili na sprehod do opazovalnice in krmišča katerega smo napolnili z jabolki koruzo korenjem in senom Seznanil nas je z živalmi ki živijo v našem gozdu in kako se pripravljajo na zimo

Hvala ata Mitja za poučno do-poldne Pri otrocih si razblinil mit da lovci streljajo in ubijajo živali ter rešujejo Rdečo kapico

zdaj vejo da lovci poznajo vse vrste živali jih krmijo in skrbijo zanje se družijo v lovski družini podobno kot mi v vrtcu obožu-jejo naravo fotografirajo živali se neopazno v zeleno-rjavi obleki sprehajajo po gozdu in z dalj-nogledom opazujejo živali

tanja bivšek

POZIV STARŠEM ZA ODDAJO VLOGE ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA ZA KOLEDARSKO LETO 2013v mesecu decembru morajo vsi starši ki imajo otroke vključene v vrtec ponovno oddati vlogo za določitev znižanega plačila vrtca za naslednje koledarsko leto 2013 dosedanje odločbe o znižanem plačilu se namreč s koncem decembra 2012 iztečejo in s tem prenehajo biti pravna podlaga za izstavitev računov v naslednjem letu

vlogo na predpisanem obrazcu starši oddajo na pristojnem centru za socialno delo za pravočasno vložene vloge za katere se bo izdala odločba z veljavnostjo 1 1 do 31 12 2013 se bodo štele le tiste ki bodo vložene do konca meseca decembra 2012 V skladu z 32 členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev namreč upravičencu pripada znižano plačilo vrtca od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge

starši bodite pozorni tudi pri datumih za uveljavitev otroškega dodatka in šolske prehraneBarbara prevorčič

27

NEPALraquoNepal je tu da bi te spremeNil Ne pa da bi ti Njegalaquo ta misel legeNde sloveNskega alpiNizma Nejca zaplotNika še kako drži saj te dežela resNičNo spremeNi medtem ko je ti Niti Ne moreš Niti Ne želiš ko jo eNkrat obiščeš te vedNo zNova iN zNova vleče Nazaj

Federativna demokratična republika Nepal kot se glasi uradni naziv države je v vseh pogledih posebna država Do-movina utemeljitelja budizma Siddhar-te Gautame varno skrita pod mogočni-mi in silno skrivnostnimi himalajskimi vrhovi med katerimi še vedno živi mit nikoli fotografiranega jetija ter never-jeten spekter geografskih kulturnih bioloških in religijskih raznolikosti ki so tako zelo vplivale na dojemanje za-hodnega sveta da je le-ta Nepal včasih imenoval kar Pravljična dežela Dežela bogov ali celo Šangri-La nikoli odkriti mistično-magični raj

Na življenje v edini uradni hinduistični državi na svetu je vedno vplivala njena specifična geografija ndash topografsko gledano leži najvišja točka Nepala 8848 metrov nad morjem najnižja pa le 61 metrov nad morjem ndash a so jo njegovi vladarji praviloma hote ali nehote izkoriščali v povsem

druge namene kot za ekonomski razvoj Dežela obdana z zastrašujočima sosedama Indijo na jugu in Kitajsko na severu in v kateri se sedaj močno večinski hinduizem vidno in mirno prepleta z manjšinskim budizmom pri čemer sta jasno vidna tudi vpliva domače nevarske in sosednje tibetanske kulture je skozi zgodovino sicer presenetljivo uspešno odbijala pritiske tako severne kot južne sosede a so njen razvoj zavrle notranje zdrahe revolucije in revolti Cena notranjih bojev pa je visoka Nepal dandanes spada med najrevnejše države sveta

Nepal je najbolj poznan prav po svojih mogočnih osemtisočakih zato verjetno ni nič čudnega da ga nekateri imenujejo Dežela v kraljestvu gora V Nepalu je kar osem od desetih najvišjih in najzahtevnejših gora na našem plane-tu vključno z najvišjo Mount Everest

Kljub temu da kar 80 odstotkov

nepalskega površja prekriva Himalaja pa se 50 kilometrov južno od nje večni sneg in led srečata z vročino in pragozdovi Kot bi prišli v novo deželo Kontrast je očiten in skoraj zmede človeka ko se en dan spogleduje z najvišjimi vrhovi sveta naslednji dan pa ga pričaka ravnina riževa polja in džungelski pas južnega Nepala Prav ta raznolikost daje pestrost tej deželi in zaradi tega ponuja široko paleto rastlinstva in živalstva Od himalajskega goveda (jakov) leopardov tigrov nosorogov do slonov krokodilov antilop opic hellip Z namenom da omogoči preživetje številnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst je nepalska vlada ustanovila štiri rezervate ndash Čitvan Sagarmatha Langtang in jezero Rara ki skupaj merijo več kot 3000 kvadratnih kilometrov

Nepalsko prebivalstvo je nepregle-dna množica ljudstev ki jim že stoletja

Mount EverestMolilni mlinčki

Budistični tempeljBoudhanath Stupa

Katmandu

Ama Dablam

28uspeva dokaj harmonično prebivati skupaj se prilagajati novim idejam vrednotam in prišlekom ki prihajajo od vsepovsod Po besedah mnogih ki so obiskali Nepal so Nepalci zlati ljudje To sem med obiskom Nepala občutila tudi sama Kljub pomanjka-nju in revščini so vedno nasmejani pripravljeni na pogovor in čakajoči na majhno pozornost mimoidočih Nji-hova prijaznost se iz mesta stopnjuje proti vedno višjim vasicam ob vznožjih osemtisočakov Višje ko greš bolj pri-jazni in iskreni so Neverjetna je hvale-žnost otrok ko jim podariš staro igračo svinčnik ali sladkarije

Nepalci so zelo vraževerni Tako hindujci kot budisti imajo svoje vraže in pravila ki se jih držijo in jih

spoštujejo Zanimivo je na primer da družina preden se vseli v nov dom prosi astrologa da določi najugodnejši datum vselitve Prav tako astrologi zaročencema določijo najprimernejši dan za poroko Predvsem strogo se držijo pravil v zvezi z vero Tako pred vhodom v tempelj ne smejo jesti in piti Pravilo ki se ga strogo držijo tudi turisti je da se mimo templjev in znamenj (čorteni maniji) vedno hodi le po levi strani prav tako pa se v smeri urinega kazalca vrtijo tudi molilni mlinčki

Zanimivo je da v popolnem sožitju uspevata dve tako različni verstvi Na eni strani budizem ki spoštuje vsa živa bitja

in deluje v sožitju z naravo na drugi strani pa raquokrvavilaquo hinduizem Vsaj tako se ti zdi ko opazuješ budistične molilne mlinčke ki jih poganja voda pisane molilne zastavice katerih molitve veter odnaša bogovom na drugi strani pa kr-vave daritve živali v hindujskih templjih Kljub tem daritvam pa imajo hindujci nekatere živali za svete in jih je prepove-dano ubijati

Krava je v Nepalu sveta z zakonom zaščitena žival Predstavlja boginjo La-ksmi ndash boginjo bogastva Kljub prome-tnemu kaosu ki vlada na katmandujskih ulicah ima krava vedno prednost Lahko se sprehaja po ulicah se ustavi sredi ceste ali uleže pred vhod v tempelj nihče je ne bo preganjal Sveta žival je tudi slon ker ima Ganeš ndash sin boga Šive

ndash slonovo glavo Ko gre slon po cesti se verni Nepalci dotikajo prahu na odtisu njegovih nog in si ga kot raquotikelaquo priti-skajo na čelo Svete živali pa so tudi bik opica in čmrlj

Poleg trekinga in alpinizma ki sta med turisti najbolj priljubljeni aktivnosti pa Nepal ponuja tudi vrsto drugih špor-tov in aktivnosti Vedno bolj popularni so rafting na rekah Kali Gandaki Bhote Kosi in drugih gorsko kolesarjenje vožnja z motorji bungee jumping in seveda džungelski safari v Kraljevem narodnem parku Čitvan

V Nepalu lahko vsakdo najde nekaj zase Ko potuješ po tej skrivnostni deže-li sprva sploh ne opaziš da spada med

najmanj razvite dežele našega planeta Naravne lepote mogočna arhitektura kulturna raznolikost in iskreni ljudje te tako prevzamejo da socialni položaj ljudi kar spregledaš

Ko sem pred tremi leti prvič obiskala Nepal se mi je zdelo da deželo kar dobro poznam saj sem videla nešteto diapozitivov in slišala mnogo zgodb ki mi jih je pripovedoval ati vsakokrat ko se je vrnil iz Nepala Pa sem se motila Ko sem prvič stopila na nepalska tla sem šele začela spoznavati to prekrasno deželo

Čeprav prvi vtisi niso bili ravno tako zelo krasni Prvi stik s Katmandujem glavnim mestom Nepala je bil zame rahlo šokanten Vsepovsod gneča smeti ki jih mečejo kar skozi okna na

ulico smrad hellip Po cestah ki si sicer niti ne zaslužijo imena ceste se sprehajajo krave krdela uličnih psov ljudje vozijo rikše avtomobili in motorji in to vse povprek Zmešnjava avtomobilov motorjev in rikš ki se ob neprestanem hupanju raquolovijolaquo po katmandujskih ulicah je neverjetna Zdi se da je edina obvezna oprema na avtomobilu delujoča hupa saj vozniki neprestano hupajo Zanimivo je tudi da mora na motorju imeti čelado samo voznik in to ne glede na to da po navadi vozijo s sabo več ljudi velikokrat kar cele družine

Po prihodu v Nepal smo prve tri dni preživeli v Katmanduju kjer smo uredili

Namche Bazar Nepalski otroci Patan - Hindujski tempelj

Sežiganje mrtvihSamostan v Tengbocheju Tabla Everest

29

in nakupili vse potrebno za treking Znamenitosti mesta si v tem času nismo uspeli ogledati saj so bile trgovinice in ulični prodajalci preveč prepričljivi s svojimi ponudbami in sem večino časa preživela na glavni turistični ulici Thamel ter barantala za nižje cene

Po treh dneh Katmanduja ko sem se ravno navadila na ljudi mestni utrip gužvo in me smeti in smrad niso več motili Katmandu pa je postajal vedno bolj zanimiv in privlačen smo se odpravili na treking Do Lukle ki je bila naše izhodišče za treking smo iz Katmanduja poleteli z letalom Jetstream 41 letalske družbe Yeti Airlines Med poletom ki je bil prav gotovo eden od vrhuncev tega potovanja sem prvič videla sedem- in osemtisočake med njimi tudi Everest Že iz zraka je bil videti mogočen Po izjemno zanimivem pristanku na najkrajši in najstrmejši pristajalni stezi kar sem jih kdaj videla smo v Lukli poiskali lodge kjer smo se dobili z našima nosačema Tekijem in Pembo Oba sta bila doma iz vasi ki je bila iz Lukle oddaljena dva dni hoje z delom nosačev pa sta služila denar za svoji družini

Treking pod Everest smo torej začeli v Lukli ki leži na nadmorski višini 2840 m Načrtovano je bilo da se prvi dan odpra-vimo do vasi Phakding do koder smo prispeli po približno dveh urah hoje Ker je bila pot ki nas je čakala naslednji dan veliko bolj strma in zahtevna smo se odločili da bomo nadaljevali Tako smo prvi dan prišli do vasi Monjo (2840 m nmv) kjer smo našli prijeten lodge v

katerem smo prespali Tu sem tudi ugo-tovila da je hrana v nepalskih vasicah veliko bolj okusna kot v katmandujskih restavracijah Drugi dan trekinga nas je čakala hoja do Namče Bazarja ki leži na nadmorski višini 3440 m Kmalu po za-četku hoje smo prišli do vstopa v Naci-onalni park Sagarmatha Tu smo morali pokazati karte in posebne treking potne liste V nadaljevanju poti smo prišli še do vojaške kontrole kjer se je postopek s kontrolo kart ponovil Po približno treh urah hoje smo prišli do Namče Bazarja vasi ki jo imenujejo tudi mesto Šerp Namče Bazar je glavno mesto in trgo-vsko središče regije Khumbu ki je ime dobila po istoimenskem ledeniku Po kosilu in kratkem počitku v lodgu smo se odpravili do samostana nad vasjo ki je sedaj preurejen v muzej V muzeju so razstavljeni predmeti ki jih po nepalskih vaseh še danes uporabljajo v vsakda-njem življenju Ogledati si je mogoče tudi slike in dokumentacijo o Mount Everestu ter fotografije Šerp ki so osvo-jile Everest Med njimi so našli tudi sliki Ang Dorjeeja in Pasang Tenzinga ki sta bila leta 2000 z atijem in Davom na vrhu Everesta

Naslednji dan nas je čakala hoja do vasi Tengboche Ta del poti je bil eden izmed bolj zahtevnih saj se je že na začetku pot začela strmo spuščati in ker smo morali nekje pridobiti novih 600 višinskih metrov se je kar hitro začela strma pot navzgor Vse raquominus metrelaquo ki sem jih preklinjala na poti navzdol pozabim ko mi ati pokaže Ama Dablam Šesttisočak ki sta ga maja 1996

v severozahodni steni po prvenstveni smeri preplezala Vanja Furlan in Tomaž Humar za kar sta dobila najprestižnejše alpinistično priznanje ndash Zlati cepin Sicer pa meni osebno eden najlepših vrhov Hojo sta poleg strmine oteževali tudi vročina in vlaga ki ju na takšni višini nisem pričakovala Ves trud je bil poplačan ko sem končno prišla do cilja kjer nas je pričakal čudovit razgled na Lhotse in Everest Vas Tengboche leži na nadmorski višini 3860 m V vasi je glavni budistični samostan v Nepalu sicer pa eden najlepših na svetu Samostan je v devetdesetih letih pogorel zdaj pa je povsem obnovljen Imeli smo enkratno priložnost da smo lahko bili prisotni pri obredu Na začetku sta dva mlada meniha vernike poklicala k obredu s piskanjem na ogromni školjki Obred je bil zelo zanimiv večino časa zelo umirjen trije menihi so molili naprej ostali pa za njimi na trenutke pa je umirjenost zmotil močan udarec na gong igranje na piščalke in zvončke ter glasno petje Izredno zanimiva je bila tudi sama molilnica ki je bila poslikana z budističnimi podobami najbolj pa je izstopal ogromen pozlačen kip Bude Obisk samostana mi bo ostal v posebnem spominu tudi zato ker me je eden od menihov blagoslovil z rdečo vrvico okoli vratu ki je za zdravje in dolgo življenje ter rumeno ruto ndash kato za srečo

Pot nas je iz Tengbocheja vodila skozi vasi Deboche in Shomare do vasi Periche (4240 m nmv) Pot mimo prostranih travnikov in njiv mimo vasi

Barva za tike Kip Bude Nepalski otroci

30je bila iz dneva v dan bolj zanimiva Sončno vreme mogočne gore neverjetna pokrajina in iskreni ljudje so nam lepšali vsakdan na poti proti našemu cilju Molilne zastavice molilni mlinčki in čorteni so zbujali navdušenje nad preprostostjo budizma Otroci ki smo jih srečali na poti in jim podarjali kulije in stare igrače pa me še danes spravijo v dobro voljo ob spoznanju kako lahko malenkosti nekomu polepšajo življenje Ko smo prispeli v Periche smo najprej opazili spomenik iz nerjavečega jekla v obliki prerezanega stožca v notranjosti pa vrezana imena vseh ki so se do leta 2005 smrtno ponesrečili na Mount Everestu in okolici Takoj nam je v oko padlo ime atijevega prijatelja Marka Lihtenekarja ki se je po uspešno osvojenem vrhu Everesta 21 maja 2005 smrtno ponesrečil pri sestopu z gore

Četrti dan trekinga smo prispeli do vasi Dingboche (4358 m nmv) ki mi je v spominu ostala predvsem zaradi najbolj okusnih momotov ki sem jih jedla na potovanju po Nepalu Momo je tipična nepalska jed podobna našim cmokom Ponavadi so polnjeni z zelenjavo ali mesom in so lahko kuhani ali pečeni Postreženi so skupaj z različnimi pikantnimi omakami Postanek v Dingbocheju pa mi je poleg najboljših pečenih sirovo-tuninih momotov ostal v spominu tudi zaradi aklimatizacijske ture ki smo jo naredili Bila je sicer ena zahtevnejših aklimatizacij na trekingu vendar tudi ena lepših Vrh grebena ki smo si ga

zadali za aklimatizacijo nas je presenetil s čudovitim ledeniškim jezerom in Ama Dablamom ki se je dvigal nad njim Naslednji dan nas je čakal eden daljših kosov poti Do zadnje vasi pred končnim ciljem Kala Patarjem smo morali opraviti 700 višinskih metrov Pot nas je peljala po grebenu nad vasjo Periche in naprej do morene ledenika Khumbu mimo Thokle do vasi Lobuche (4910 m nmv) Po kratkem počitku v lodgu smo se odpravili na aklimatizacijo Pot nas je peljala mimo Italijanske piramide ndash mednarodnega observatorija in laboratorija do bližnjega grebena Z vrha grebena smo lepo videli pot proti vasi Gorak Shepp Kala Patar Italijansko piramido pred nami pa se je bohotil Nuptse Po vrnitvi v lodge sem kljub aklimatizaciji dobila svojo porcijo višinskih neprijetnosti Razbijanje v glavi se je kljub vztrajnemu preganjanju s tabletami nadaljevalo še dolgo v noč in mi kratilo prepotreben spanec

Vrhunec trekinga je bil vzpon na Kala Patar (5550 m nmv) Iz Lobuch smo se podali proti zadnji vasi Gorak Shepp in naprej proti vrhu Kala Patarja Vso pot smo tekmovali z meglo ki nam je vztraj-no sledila Višina je delala svoje noge so bile vedno težje dihanje pa je postajalo vedno težje Za spodbudo se nam je na poti razkril Everest Tokrat je bil res čisto blizu Hitro sem se ga nagledala in po-slikala saj ga je minuto zatem že zakrila megla Bolj kot smo se približevali vrhu bolj je sonce kurilo meglo in na vrhu nas je pričakal čudovit razgled Everest Lhotse Nuptse Pumo Ri ledeni slap le-

denik Khumbo hellip vse je tako ogromno mogočno in čudovito Občutek na vrhu je bil enkraten Po obveznem slikanju smo kar obsedeli in občudovali bele vrhove okoli nas Z vrha smo sestopili po drugi poti ker smo se namenili poiskati spominsko tablo Janezu Jegliču ndash Jo-hanu ki je leta 1997 omahnil z grebena Nuptseja po tem ko sta s Tomažem Hu-marjem preplezala prvenstveno smerPo doseženem cilju trekinga ndash osvojitvi Kala Patarja smo se naslednji dan iz Lobuch odpravili nazaj proti Namche Bazarju od koder smo zadnji dan trek-inga odšli do vasi kjer smo začeli ndash do Lukle V Lukli smo prespali nato pa takoj zgodaj zjutraj po slovesu od nosačev s prvim letalom poleteli v Katmandu Vrnitev v Katmandu je bila rahel šok Iz mirnega podeželja nazaj v gnečo in hrup Ker smo imeli le tri dni časa pred odhodom domov je bilo potrebno Katmandu seveda čim bolje izkoristiti in raziskati Katmandu je zaradi svoje čudovite arhitekture pod UNESCOvo zaščito Prvi dan smo se najprej odpeljali do mesta Patan kjer smo si ogledali Durbar Square ndash staro mestno jedro kjer so nekoč ustoličevali kralje in kjer živi boginja Kumari ki je žal nismo uspeli videti Smo pa v hindujskem templju bili priča daritvi koze hindujskim bogovom Po vrnitvi v center Katmanduja smo si šli ogledati največjo znamenitost Katmanduja ndash Boudhanath Stupa bolj poznano kot Budine oči Stupa ki je ena največjih na svetu je od leta 1979 na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine Prvi dan v Katman-

Sveti mož Vzletno pristajalna steza v Lukli Z atijem na vrhu Kala Patarja

31

duju po vrnitvi s trekinga smo zaključili z nazdravljanjem na uspešno izveden treking v restavraciji Rum Doodle kjer so leta 2000 praznovali svoj uspeh na Everestu tudi člani odprave Ski Everest 2000 Posebnost te restavracije je da vsi osvajalci Everesta dobijo svojo člansko kartico s katero lahko v restavraciji Rum Doodle jedo brezplačno

Naslednji dan smo si ogledali tempelj Pashupatinath ki je eden najpomemb-nejših Šivinih templjev na svetu Tempelj je v vzhodnem delu Katmanduja ob reki Bagmati Zraven templja ob reki se na-haja tudi nepalski Varanasi kjer zažigajo umrle pepel pa nato raztrosijo v reko Sam pogled na mrtveca ki gori ob reki

je sprva grozljiv a dlje časa kot opazuješ dogajanje bolj logično in normalno se zdi vse skupaj Bolj šokantno je kako sto metrov nižje otroci plavajo v reki ženske pa perejo posodo in oblačila V templju in njegovi okolici je polno sadhujev ndash hindujskih svetih mož ki meditirajo in za plačilo pozirajo turistom Po napor-nem ogledu templja Pashupatinath smo se z rikšami odpeljali do stupe Swo-yambhunath ki je starodaven religijski kompleks na vrhu hriba v zahodnem delu Katmanduja Stupa je turistom bolj znana pod imenom Opičji tempelj ker na SZ delu templja živijo svete opice S templja se razkriva čudovit pogled na Katmandu Zadnji dan v Nepalu je bil

rezerviran za še zadnje nakupe in odkri-vanje najboljših katmandujskih slaščic Vse od tehnične opreme do oblačil ndash ko se naučiš barantati je Katmandu raj za nakupovanje

Kljub katastrofalnemu prvemu vtisu me je Nepal očaral Zdaj sem končno ra-zumela atija in druge zakaj se venomer vračajo tja Kaj je tisto kar te v Nepalu tako prevzame je najlepše opisal ati ko se je leta 1999 prvič vrnil od tam raquoPo-polnoma drugačen način življenja Ljudje so tam pripravljeni pomagati Vse delajo počasi mirno z dobro voljo Čisti balzam za dušolaquo

Tadeja Oderlap

mežičarji po svetutokrat se bomo odpravili malo dlje No zelo daleč pravzapravNaš cilj je država ki je po velikosti druga Na svetu ndash s pisaNo mešaNico Narodov v velemestih ki se še vedNo širijo Na drugi straNi pa z ogromNimi polji zasejaNimi s pšeNico iN koruzo s trgovskimi ceNtri ki so prava mala mesteca iN NeskoNčNimi ravNimi cestami po katerih Nihče Ne vozi prehitro jezera iN jezerca so posuta po deželi ki v svoji NotraNjosti skriva zaloge Nafte Na dveh straNeh državo obdaja širNo morje deli pa visoka gorska veriga če vam Naštejem še medvedi iN hokej javorov list iNdijaNci iN zlatokopi je bilo Namigov dovolj da ste ugaNili kam smo NameNjeNi ida paradiž

Kdo ste in kje živiteSem Franc Potočnik in živim v Kanadi v provinci Alberta v njenem glavnem mestu Edmonton

Kako dolgo ste že tam in zakaj ste tja odšli

V Kanadi živim že 46 let Iz Mežice sem odšel raquos tre-buhom za kruhomlaquo nekaj časa preživel v Nemčiji in Franciji potem pa sem bil odločen oditi nekam dlje Avstralija ali Kanada sta bili dve možnosti ndash in

ker je ladja proti Kanadi odplula prej sem se pač vkrcal nanjo

V čem se nov kraj in vaše zdajšnje življenje najbolj razlikujeta od tistega prej

Edmonton je milijonsko mesto v katerem v sožitju prebivajo ljudje vseh narodnosti Tu ima človek veliko možnosti za zaposlitev ndash nemalo ljudi ima dve celo tri različne službe Nekatere vsak dan druge morda dva- trikrat na teden po nekaj

ur Pač glede na potrebe in želje po recimo nakupu hiše ali česa drugega Življenje v Edmontonu zaradi takih možnosti zaenkrat ni predrago tudi prihodnosti se ne bojimoZimske temperature so tu precej nižje kot doma (Do -25 stopinj celzija otroci še redno hodijo v šolo) Je pa mraz suh tako da kepe sploh ne moreš narediti ker je tudi sneg tako suh da se ne sprime Tako je pozimi poleti so pa največja nadloga komarji

ki najdejo odlične pogoje za razvoj v vseh mlakah in jezerih

Kaj vam je tam najbolj všečVšeč mi je pokrajina narava Rad hodim kampirat ob jezera uživam v ribolovu Na razpolago je tudi veliko športnih objektov tako da vsak najde kaj po svojem okusu

Kaj najbolj pogrešatePogrešam Mežico in življenje v njej kakršno

32

sem poznal v mladosti

Kako pogosto se vračateprihajate na obisk v domovino

Domov pridem vsaki dve ali tri leta Vesel sem da sem v svoj rojstni kraj uspel pripeljati tudi svoja dva otroka (ki sta nekaj časa v Mežici obiskovala osnovno šolo oz vrtec) z

družinama da so tudi oni spoznali prelepo Koroško in Slovenijo

Kako vidite Mežico ko pridete domov

Po 46 letih odkar sem zapustil Mežico se počutim malo tujega Mnogih znancev več ni tudi življenje teče drugače Manj je sproščenega druženja

Živi blizu vas še kaj SlovencevKorošcev Se srečujete

Tukaj je precej Slovencev pogosto se srečujemo ndash na kavici ali na prireditvah

v letos odprtem novem Slovensko ndash kanadskem kulturnem centru ki se lahko pohvali s plesno dvorano za 300 ljudi knjižnico kapelico in sobo za srečanja Do lani smo se dobivali v leta 1967 zgrajenem domu ki so ga zaradi gradnje ceste podrliKorošcev pa skoraj ni več

le dve družini drugi so na žalost pomrli

Ali v trgovinah najdete tudi kakšne izdelke iz Slovenije

V Edmontonu smo že pred leti našli italijansko trgovino kjer dobimo tudi slovenske izdelke malinovec kavo barcaffe Radensko ribe nudeljčke skoraj vse

Kaj vedno odnesete s seboj ko se vračate z obiska v domovini

Ob povratku s seboj odnesemo CD-je s slovensko glasbo slovenske knjige pa tudi

kakšno flašo šnopsa

Tipična jed pijača kakšen poseben običaj v novi deželi

Kanadska specialiteta je goveji steak na ražnju pečena koruza in krompir tudi piščančje perutničke lahko dobiš na vsakem koraku ndash pripravljene na tisoč in en način od običajno spečenih do

raquohot chicken wingslaquo ki so izdatno začinjene Pijača je whisky pa morda še za Slovence neobičajna kombinacija pivo z dodatkom clamato juice (to je mešanica sokov neke školjke paradižnika in zelene) Tudi običaja da ti v lokalu kavo za ceno ene dotakajo tako dolgo da prazno skodelico obrneš v Sloveniji ni Ali pa prijaznost ko poleti takoj ko sedeš na mizo brezplačno dobiš vrček s prijetno hladno vodoObičaj da se največji

dnevni obrok postreže ob šestih zvečer (kar menda z novim delovnim časom vse bolj prihaja v navado tudi v Sloveniji) je pa kriv da se prepogosto kile kar kopičijoZaradi temperatur ki pozimi sežejo tudi do -30 stopinj celzija si lahko privoščimo ribolov na zaledenelih jezerih ndash na led zapelješ z avtom izvrtaš luknjo čez to luknjo postaviš šotor in nato v zavetrju čakaš da bo riba prijela Zanimiva izkušnja ndash če le led ne prične pokati

Poslušate slovensko glasbo Katero

V živo zelo rad poslušam Radio veseljak pa CD-je s slovensko glasbo Seveda je pa No1 še vedno Avsenik

Bi sami dodali kakšno zanimivost misel sporočilo

Pregovor raquoPovsod je lepo doma je najlepšelaquo je dobil v šestinštiridesetih letih poseben pomen Moj dom bo vedno Mežica a dom je s tem ko mi je dala kruh ko so tu zrasli moji otroci in rasejo moji vnuki postala tudi Kanada Zato ko sem tu se prav vsak dan spomnim na Mežico Ko pa pridem domov na obisk se mi kmalu prične tožiti po vnukih in kanadskem vsakdanjiku A tako razpeti med dva doma s(m)o najbrž vsi ki živijoživimo v tujini Šele z oddaljenostjo pričneš ceniti tisto kar je zares pomembno

POPRAVEKNa žalost nam jo je v prejšnji številki Šumca zagodel tiskarski škrat V članku raquoO ribičih in ribištvulaquo je v stavku V eni jeseni dobijo povprečno 120000 ndash 150000 iker iz njih pa pride 80 90 v dobrem letu tudi 100 mladic izpustil nekaj ničel Pravilno je seveda da v enem letu iz iker dobijo od 80000 90000 v dobrem letu tudi 100000 mladic Šele tako je jasna pohvala da je to odstotkovno zelo uspešno Ida Paradiž

33

Letos je izšla knjiga Marjete Žebovec Slovenski književniki rojeni od leta 1930 do leta 1935 v katerih je poleg najpomembnejših slovenskih literarnih ustvarjalcev svoje zaslužno mesto zase-del tudi Marijan kar kaže na to da je v tovrstnem kulturnem segmentu pustil neizbrisen pečat Pomembno je njegovo delo s področja natančnega poznavanje kratkih japonskih pesniških oblik ime-novanih haiku Je torej pesnik pisatelj poleg tega tudi izumitelj vsekakor pa človek tisočerih interesov Je ustanovitelj skupine Literarno gledališče Treska ki je prineslo svež veter kulture v naš mali kraj in ki to poslanstvo uspešno opravlja še danes ndash čeprav brez Marijana Na nje-govo pobudo za začeli izdajati literarni

list Šumc predhodnika časopisa ki ga trenutno držite v rokah O svojem živl-jenju govori globoko iskreno zato je po-govor z njim pristen in nepozaben Manj sva klepetala o haikujih in njegovem literarnem ustvarjanju saj mi je dejal raquoO tem si lahko sama prebereš v mojih knjigah To lahko vsak Jaz ti bom pove-dal nekaj česar ne moreš prebrati nikjer veljalaquo Velja In sva klepetala o njego-vem zanimivem življenju o nepozabnih dogodivščinah O drobnih utrinkih in zgodbah ki so se dogodili nekje nekoč

Ne mara nizanja suhoparnih podatkov Življenje se namreč piše še kje drugje Da je bil precej razigran fant da se je celo rad pretepal sem izvedela Upornik torej Da je opravljal vrsto zanimivih poklicev In rešil nekaj življenj Slednje je morda bolj pomembno kot kar koli dru-gega Kar misli tudi Marijan sam In mi že nariše svoj izum Ki je bil celo patentiran Gospod Marijan kje naj začneva Mogoče od tistega trenutka dalje ko ste prišli v Mežico

Hja vselej je treba začeti od začetka To upoštevam pri vsem kar delam tudi pri svojih izumih Pravim da je treba začeti pri Grkih in Rimljanih prebrati knjige o

njih Vse pravzaprav že obstaja le po-novno je treba nekje začeti to obuditi Pa o izumih malo pozneje

Torej ndash začniva od začetka Kako vas je privedla pot na Koroško

Veš rad sem se pretepal Želeli so se me znebiti ndash oziroma hoteli so da se po-boljšam zato so me poslali v Mežico Ko sem prišel sem bil star 14 let Oče se je dogovoril z dimnikarjem Magdičem ki je videl da sem sposoben da znam po-

metati dimnike In to sem nato počel po vsej Koroški V Črni v Rudarjevem je bilo veliko hiš imeli so me zelo radi še po-sebno ženske Čez nekaj časa me je pus-til kar samega sam sem lahko računal in pobiral denar Takrat sem stanoval na Poleni Spominjam se da se mi je enkrat zlomila žica na dimnikarski palici Na Glančniku so to znali zvariti a mojster je bil jezen Udaril me je z zlomljeno palico in pobral ves denar Jaz pa sem prav tako jezen šel za njim hellip

Torej kot dimnikar ste bili samouk Za kakšen poklic pa ste se šolali

V Sveti Trojici kjer sem odraščal ndash sicer sem se rodil v Zagrebu kjer so delali

moji starši ndash sem obiskoval osnovno šolo končal sem jo v Mežici Nato sem obiskoval rudarsko šolo v Trbovljah A sem se kmalu stepel z vzgojiteljem Uf ni bilo lahko ta je bil trener boksa hellip Skratka decembra 1959 sem se vrnil v Mežico Veš takrat sem izumil postopek za reševanje potapljajočih se ljudi Ne-kega dne sem šel v kino spominjam se da je bila Meža bela od peska Prišel sem do mostu in videl kako dva skačeta v vodi Ker je bila Meža tako bela nisem videl otroka ki se je utapljal Moška sta

O tistih drobnih stvareh ki jih ne moreš prebrati v knjigah hellip

marijan mauko je vsekakor svojevrstno zaznamoval koroški pa tudi slovenski kulturni prostor poleg objav v različnih publikacijah je izdal več knjig ndash pesniških zbirk in strokovnih del o literarni teoriji

34ga poskušala spraviti na kopno pa jima ni uspevalo zaradi visokega zida Ko se jima je končno posrečilo sem iz ust otro-ka izsesal zrak nesnago naplavine pe-sek To sem storil dvakrat hellip in otrok je prišel k sebi To je bila svojevrstna meto-da za tisti čas vsi so namreč počeli ravno obratno pihali zrak v usta Veš si izumi-telj ali pa nisi Tretje poti ni Nato sem se odpravil naprej v gostilno Naročil sem si raquokavbojcalaquo (tj malinovec in žganje) da sem si izplaknil usta polna peska

Nepozabna izkušnja rešili ste človeško življenje

Da to je bilo prvič Nekoč pa je bilo v Velenju bil sem na udarniškem delu Jaz brat in dva Trojičana Z njima sem se največkrat stepel hahaha Nekaj smo si celo v sorodu a to ni pomembno pomembno je le da smo se imeli lepo Skratka videli smo nosečnico ki je hodila po pomolu iz debla naenkrat je padla v vodo Bil sem dober plavalec pripeljal sem jo na kopno Vzdignil sem jo bila je težka morali so mu priskočili na pomoč To je bilo drugič da sem rešil življenje

Bili ste torej dober plavalec Ste se ukvarjali še s katerim športom

Da predvsem z alpinizmom Bil sem tudi dober akrobat na kolesu Ah s šolo pa nisem imel toliko sreče Moral sem jo začasno zapustiti ko sem zbolel za osteomielitisom (tj vnetje kostnega mozga) Na Ptuju so mi dajali opij Vsi so mislili da bom umrl Če sem se zasmejal sem takoj padel v nezavest A na koncu smo se vendarle vsi smejali Izboljšalo se je po več kot desetih injekcijah Spo-minjam se da se je prijatelj očeta ki me je obiskal v bolnici zadrl raquoBi rad bil narkomanlaquo Hahaha a prebolel sem abstinenco Po bolezni pa sem bil tako šibak da nisem mogel vzdigniti 30 kilo-gramov barve Takrat so restavrirali cer-kev pri Trojici najeli so me da sem nosil kipe moj dedek je bil namreč cerkveni pleskar

Ste opravljali še katero drugo delo poleg tega da ste bili pozneje rudar in varilec

Da nosil sem pošto zaposlili so me za dva meseca Delal sem tudi v Mariboru

na upravi cest bil sem glavni skladiščnik A sem pustil službo ker nisem smel biti več v nabavi Poleg tega pa mi je sonce preveč sijalo v pisarno vzeli so mi celo tajnico Veš ni bilo dobro Nato sem šel k vojakom Za sabo imate mnogo izkušenj z različnih področjih Lahko bi rekli da vam je pri vsem pomagala zdrava pamet hellip

Da vedno sem bil jezen ker ni bilo koga da bi uredil kakšno stvar Pa mi je nekoč dejal dober res dober prijatelj raquoNaredi samlaquo Takrat sem si rekel da raquogliha vkup štrikalaquo Razumel me je In mi dal vedeti da moram poskušati ustvarjati izumljati Zame so Švicarji dober narod Ker ne mislijo da so pametni ampak ker nekaj poskušajo narediti

Kot ste vselej poskušali vi hellip Pa veliko ušes ni bilo pripravljenih prisluhniti vašim idejam A roko na srce s po-ezijo je bilo drugače Ste vsekakor uveljavljeni slovenski pesnik pojavl-jate se v mnogih strokovnih študijah predvsem zaradi haikujev Kdaj pa ste napisali svojo prvo pesem

Lahko ti jo zrecitiram če želiš Ščinkavec ptiček lepi je bil in nas je vse razveselilHahaha to je moja prva pesem iz osnov-ne šole Še danes jo znam na pamet

Zelo lepo Kdaj pa ste se navdušili nad haikuji

Haikuje poznam že od ranega otroštva Moja mama je bila pesnica ljubiteljska

igralka in režiserka če omenim je po vojni režirala Prešernovo Železno cesto Oče je prebarval lokomotivo jaz pa sem bil strojevodja s piščalko A da ne zaidem preveč in se vrnem k haikujem ndash veš Slovenci smo imeli že v stari Ju-goslaviji pregled japonske književnosti hellip Poskusil sem nekaj novega Vse o tem si lahko prebereš je zapisano Po-vedal ti bom kaj drugega

Torej ndash povejte mi kaj več o vaših izumih

Veliko sem krmaril okrog po svetu Veliko sem se naučil V Uradnem listu Republike Slovenije (512006) je bil patentiran moj izum za proizvajanje najbolj čiste energije na svetu gre za metodo s stisnjenim zrakom Ja izum je bil patentiran a tega nihče ni pripravljen uresničiti

Zaenkrat gospod Marijan Morda pa nekoč bo vendarle znal kdo prisluhniti in bo v tem videl potencial morda prihodnost za človeštvo Pomembno je da nikoli ne odnehate in da ostanete tako izvirni iznajdljivi edinstveni polni volje ustvarjalnosti in idej

Vsekakor

Hvala za vaše iskrene in zanimive utrinke

In bil je čas da zaključiva najin klepet In bo čas ko bom spet stekla čez travnik k Marijanu na pogovor

Nina Petek

35

na pragu najbolj čarobnega ndash in tudi vraževernega meseca v letu ndash je dlg treska mežica 1122012 v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer ob treski z naslovom vraževerje sveta avtor večera lovro vreš je na kratko predstavil istoimensko knjigo etnologa damjana j ovseca ukvarjali pa smo

se predvsem z vprašanji kot so zakaj trkamo na les Kako zacoprati fanta Katera števila so srečna Kako odvrniti nesrečo če razbijemo ogledalo zakaj dimnikarji prinašajo srečo če ste prireditev zamudili vse odgovore najdete v omenjeni knjigi

večer je glasbeno dopolnil domen

vreš kot bralci pa so nastopili nina vogel martin perčič lovro vreš in ajda vasle člani društva so pripravili tudi tradicionalni mali adventni bazar z drobnimi darilci in voščilnicami po simboličnih cenah

Ajda Vasle

leva fotografija stojita domen in lovro vreš sedijo marijan mauko ajda vasle martin perčič in nina vogel desna fotografija utrinek z bazarja (avtorica dorica vasle)

VRAŽEVERJE SVETA Večer Ob tresKi

19 oktobra 2012 je društvo literarno gledališče treska mežica v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer o prvem slovenskem blaženem škofu antonu martinu slomšku ponavadi se njegovi biografi največ ukvarjajo z njegovim narodnobuditeljskim in dušnopastirskim delom tokratni večer

pa se je osredotočil na njegovo manj znano in raziskovano poezijo ki jo je avtor večera peter peruzzi prepletel z znano slomškovo pridigo svoj jezik je treba spoštovati

na prireditvi je sodelovalo tudi kulturno pevsko društvo sv lenart s plata pod vodstvom zborovodkinje

Klavdije Freidl prepevali so uglasbene ponarodele slomškove pesmi za katere se pogosto zmotno misli da so ljudske

Besedilo so brali člani dlg treska mežica erika žagar dorica vasle lovro vreš in ajda vasle

Ajda Vasle

leva fotografija pevci zbora sv lenart s plata desna fotografija lovro vreš erika žagar dorica vasle ajda vasle (avtor štefan erjavc)

SVOJ JEZIK JE TREBA SPOŠTOVATI ndash Večer ob treski o blaženem Antonu Martinu Slomšku

36

37

vzrok za nastanek te zvrsti njegovega slikarskega opusa je tesno povezan z njegovo življenjsko zgodbo odraščal je v rudarski družini in že v otroških letih v globinah podzemnih rovov odkrival ndash ne le teme in nevarnosti ndash temveč tudi svetlobo in predvsem čarobni svet barv in likov ki jih je v tisočletjih izoblikovala naravamilan pečovnik je v rudniku opravljal delo nadzornika in že takrat je postal navdušen zbiralec mineralov in fosilov v njih je prepoznal skrivnosten preplet majhnega in velikega ndash mikrokozmosa in vesolja ndash vidnega in nevidnega Kot slikar svoje najljubše kamnine po svojem videnju in občutju projicira na platno likovno jih razdrobi poveča in jim šele naknadno s pomočjo svetlobnih odtenkov in posebnega nanosa barve vrne trdnost in obliko tako vidno in otipljivo ki zlahka odpira vrata v svet domišljije v svet čudovite igre teme in svetlobe barv likov in črt ob slikah milana pečovnika začutimo skrivnostni svet in delo narave tudi vsi tisti ki nam ni bilo dano videti in doživeti zakladov podzemnega svetasicer pa obsežen opus njegovih drugih slik izžareva lepoto koroške pokrajine ter čudovita tihožitja rož ki so ga spremljale na njegovih gorskih in smučarskih poteh pripovedujejo življenjsko zgodbo od otroštva do danes od sonca obsijanih pokrajin rož do medlega sija karbidovk s katerimi je pod zemljo odkrival čarobni svetsvojo umetniško nadarjenost je pokazal tudi pri obnavljanju fresk z izdajo koledarja z rudarskimi motivi napisal in izdal pa je tudi knjigo o svojem rojstnem kraju raquoHelena nekoč in daneslaquomilan pečovnik je svoje znanje dopolnjeval v likovni šoli mentorja ervina Kralja svoja spoznanja pa pogosto deli z drugimi likovniki s katerimi sodeluje na skupnih razstavah koroških likovnikov predvsem pa se s svojimi slikarskimi umetninami osebno predstavlja na samostojnih razstavahza popotnico ob razstavi za katero pravi da je njegova zadnja in prav zato postavljena v rudarski mežici je priložil zelo staro rudarsko pesem zapisano okrog leta 1870 ženske knapice so jo pele na šihtu ko so prebirale svinčevo rudo ob malici in tudi doma Knapi pa kadar

so prišli v črno in se poveselili v gostilnah začeli so nekako tako

Lep in častit je ta knapovski stanod višjih gospodov obrajtan spoznančasti je vreden še gospod ga častiker mu žlahtnega blaga iz zemlje dobiTa knapič se v zemljo v nevarnost podatam strelja tam vrta ter rudo kopaOn dela on švica se prime ga potv nedeljo se umije je lep kot gospod

naj lepote iz podzemnega sveta očarajo tudi vas

Mirjam Lapanja

16 novemBra 2012 je Bila v narodnem domu mežica slovesna otvoritev razsta-ve sliK mineralov in Kamnin črnjansKega sliKarja milana pečovniKa poimenova-na raquolepote iz podzemnega svetalaquo

lePote IZ PoDZeMNeGa SVeta

38

VPIS IN PRODAJA

abonenti iz prejšnje sezone lahko svoje sedeže potrdijo do 05122012 pričetek vpisa za nove abonente poteka od objave v medijih pa do prve predstave oz do zasedbe mest prodaja abonmajev je v tem času v prostorih narodnega doma mežica ali preko spletne prodaje na wwwnarodnidommezicasi rezervacije so možne po telefonu 051 234 226 in preko elektronske pošte infonarodnidommezicasi

MGL LjubljanaLope de Vega VITEZ ČUDESigrajo gašper tič jure Henigman Boris ostanmilan štefe matej puc lotos vincenc šparovec jernej čampelj kg marko simčič kgtjaša železnik nika rozmantina potočnik (vskok) mojca Funkl Barbara ribnikar (alt) jure Kopušar kg v uprizoritvi nastopata statista Borislav Horvat in rok solje11 januar 2013

MGL LjubljanaNikolaj Vasiljevič Gogolj ŽENITEVigrajo jana zupančič Bernarda omantanja dimitrievska jožef ropoša sebastian cavazza gregor čušin jaka lah janez starina gaber K trseglav22 marec 2013

Šentjakobsko gledališče LjubljanaDario Fo UGRABITEV (politična komedija)igrajo silvija jovanovič Bojan vister mišo mićić gregor Hlupič jure orel grega usenik miha srdinšek david peterca gašper pavc tanja skrbinšek drago razboršekdragan remšk1 marec 2013

SLG CeljeRichard Bean KRUHigrajo vojko Belšak david čeh damjan m trbovc Blaž setnikar Branko završan Bojan umek aljoša Koltak19 april 2013

Prešernovo gledališče KRANJEnrico Luttmann SEN igrajo peter musevski vesna slapar matjaž višnar darja reichman Borut veselko vesna jevnikar miha rodman vesna pernarčič1 februar 2013

Prireditelj si pridržuje pravico do spremembe programov in do odpovedi v primeru premajhnega vpisa

CENA 65 euro v enem obroku cena predstave za izven je 17 euro 60 euro za upokojence dijake in študente

ponujamo tudi možnost obročnega odplačevanja

UGODNOSTI nižja cena vstopnic stalni sedež obveščanje o predstavah in prejemanje programa prireditev

V abonma je vključenih pet predstav slovenskih gledališč predstave se bodo začele v mesecu januarju 2013 in bodo trajale do aprila 2013

GLEDALIŠKI ABONMA za leto 2013

jKz NarODNi DOm mežica razpisuje

predstave v sklopu abonmaja 2013 so

39

40

glasilo občine mežica izhaja 4 x letno v nakladi 1550 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno

vsem ki ste s prispevki sode-lovali se najlepše zahvalju-jemo prosimo da s svojimi prispevki tudi v bodoče sodelujete ker bo le na ta način naše glasilo pestro in zanimivo

prispevki ne bodo honori-rani uredniški odbor pa si pridružuje pravico do njihovega izbora

oddaja dokumentov naj bo na digitalem mediju (tekstov-ni članki v microsoft Word-u fotografije pa priložene ločeno v formatu jpeg ali tiff in sicer na resoluciji 300 dpi s krajšo stranico najmanj 10 cm) Fotografije ki ne bodo primerne velikosti (npr snete iz spleta ndash 72 dpi 70 KB) ne bodo objavljene Fizično oddane fotografije ki ste jih prispevali lahko po objavi glasila dvignete na tajništvu občine mežica

svoje prispevke pošljite na naslov

Občina MežicaTrg svobode 1 2392 Mežica

infomezicasi

urednišKi odBor župan dušan Krebel

odgovorni urednik marjan sušnik

direktor občinske uprave Blaž šaloven

člani uredniškega odbora jožef libnik Barbara prevorčič jarneja vertačnik nina petek ida paradiž

izdala občina mežica wwwmezicasi

lektoriranje jerneja vertačnik

fotografije avtorji člankov

oblikovanje jasna Kalčič atelje jk

tisk malex doo

naklada 1550 kosov

Vitotaufer

SLEHERNIK 22december2012 ob1930 SNGNOVAGORICA

PihalniorkesterrudnikaMežicainskuPinaorlek

bOžIčNONOVOLEtNIKONCERt 25december2012 ob1800 KONCERt

loPedeVega

VItEZčUDES 11januar2013 ob1930 MGL

RAZStAVAxILIKOVNEKOLONIjECUDVčRNA 16januar2013 ob1700 CUDVčRNANAKOROŠKEM

ekaVogelnik

MAKALONCA 17januar2013 ob1700 LUtKOVNOGLEDALIŠčELjUbLjANA

BraneVižintin

A+M 25januar2013 ob1800 LUtKOVNASKUPINAGIMNAZIjERAVNENAKOROŠKEM

enricoluttMann

SEN 01februar2013 ob1930 PREŠERNOVOGLEDALIŠčEKRANj

18J k 1788 Karitzei FranzIme poznano le na Koroškem V sosednji Jazbini Koricelj Pojavlja se tudi na avstrijskem Koroškem V ZSSP ni navedeno Danes Celovška cesta 2 Dotrajana lesena najstarejša mežiška hiša bo žal kmalu odstranjena

KajžarKagravejžar Kagravejžarca pri Kagravejžarju KagravejžarjevOrgis 1612 Chaiser Vallenty in 1722 Keyser VideDanes Ob Meži št 10 Gerdej

KevpKegravevp Kegravevpna pri Kegravevpu Kegravevpov izgovarjano tudi Kjovp Kjovna hellipOrgis 1744 Khaup AlexIme se nanaša na nekdanje posestvo v zaselku Senčna vas Ko je še pred Jožefinsko dobo prešlo v posest rodbine Stopar se je to domače ime preneslo tudi na domačijo Spodnji Stopar Danes Celovška cesta št 8 poslovno-stanovanjska stavba

KivaKiva Kivarca pri Kivu Kivov Orgis 1658 Khiua Tr 1750 Kiua AleksV poznejši dokumentaciji se pojavlja tudi zapis kriva Ime domačije je danes pozabljeno starejši pa še Jesenikovemu vrhu tudi Kivov vrh Prvotno posestvo Po osnovanju fužin leta 1776 je tu nastala njihova uprava obenem zgrajena ti Kivova fužina katere zgradba je še ohranjenaDanesCelovška cesta št 14 Pungartnik

MervaMegraverva Megravervarca ndash Megraveratna pri Megravervanu MegravervanovOrgis 1680 Merua ClemenIme ima morda osnovno v živalski krmi ndash mrva Po osnovanju fužin leta 1776 postane domačija bivališče fužinarskih dru-žin grofa ThurnaOd uvedbe hišnih številk po uličnem sistemu leta 1968 je za tamkajšnji novi pozidani zaselek privzeto ledinsko ime Mrvograve-vo

MežnarMegravežnar Megravežnarca pri Megravežnarju MegravežnarjevPliberški urbar 15246 Meβner Hiša je dobila ime po služnosti mežnarjev ki so jo oddavna opravljali pri mežiški cerkvi Vse do leta 1912 je bilo hišno ime priimek ene najstarejših družin v kraju Nato je hiša privzela ime po novem lastniku ndash VivodDanes Trg svobode 13 Mastek

obenarObenaacuter Obenaacuterica pri Obenaacuterju ObenaacuterjevOgris 1715 Obenar Clemen Tr 1750Obenayr JoβephHišno ime se je uporabljalo vse do konca 19 stoletja čeprav je kmetija prešla že v Terezijski dobi v posest družine Trav-nekar nato KrautDanes posodobljene stanovanjsko-poslovne stavbe na trgu št 1 2 in 3

orešnikOregravešnik Oregravešnica pri Oregravešniku OregravešnikovOgris 1758 Korreschnigg J k 1788 Orieschnigg LucasStaro hišno ime se je ohranilo kot družinski priimek do danes Danes Polena 32 Orešnik

PolenaOgris 1720 Polleno Valentin Tr 1750 Polleno Oβwald

6 Kla urbar pleyburg 1524 str 108

19

Ime ima osnovo nedvomno v besedi polje ndash poljana Že po letu 1800 so tam začeli postavljati topilnico in prebiralnico svinčeve rude nato še druge poslovne in stanovanjske zgradbe in tu je nastalo poslovno središče mežiškega rudarstva Sprva nemški naziv za zaselek Bergschaffer je nadomestila slovenska Polena Od leta 1968 je v uličnem sistemu kraja zaselek tudi uradno dobil to imeIme Polena je poznano na avstrijskem Koroškem

PustnikPustnigravek Pustnigraveca pri Pustnigraveku PustnigravekovOgris 1799 Pustnigg JosephIme ima osnovo v besedi puša ndash puščaHišno ime Pustnik se je do nedavnega ohranjalo tudi kot rodbinsko imeDanes Kopališka pot 11 Mandl

SmrečnikSmregravečnik Smregravečnica pri Smregravečniku Smregravečnikov15277 Schmiersnikh J k 1788 Smrietschnigg FrancZ imenom Smrečnikovo je leta 1968 poimenovan tamkaj osnovani stanovanjski zaselek MežiceDanes Smrečnikovo 21 Osojnik

StariStaacuteri Staacuterika - tudi Staacuterikna pri Staacuteriju StaacuterijevOgris 1711 Stary Gregorn T r 1750 Lorenz Kunz ndash StaryDanes Leška cesta 27 Pustnik

StoparStogravepar Stograveparca pri Stograveparju StograveparjevOgris 1711 Stopar Valent T r 1750 Stoppar ThomasIme ima osnovo v besedi stopa stope nekdanji napravi za drobljenje Poznano je tudi v bližnji Podpeci in na Poljani pri Prevaljah Rodbina s tem imenom pri hiši je ugasnila kmalu po letu 1945Danes Celovška cesta 12 gostinsko-poslovna stavba Krebs

torcTorc Torčna pri Torcu TorčevT r 1750 Torz Valentin Ogris 1774 Torz Casper Hišno ime je danes pozabljeno Po tej domačiji je ostalo le še ime Torče-va žaga za zaselek ob cesti proti PrevaljamDanes Trg svobode št 8 poslovno-stanovanjska stavba

VogrinaVogrina Vogrinka pri Vogrinu VogrinovOgris 1733 Wogrina Joseph T r 1750 Wogrina UrbanIme Vogrina ki ima osnovo v besedi Oger je prišlo iz rabe že po letu 1800 čeprav se je v raznih zapisih pojavljalo še po letu 1850 Domačija se je kasneje imenovala po drugih lastnikih Hirc Kraut ToffDanes Trg svobode 10 GP Hotel Peca

ŽagmojsterŽaacutegmojster Žaacutegmojstrica pri Žaacutegmojstru ŽaacutegmojstrovT r 1750 Sagmeister Joβeph Ogris 1766 Sagmeister EvaIme izvira iz žagarske obrti pri hišiDanes Celovška cesta št 17 Praper

Štefan Lednik

IzvorimendomačijostalihmežiškihzaselkovbomoobjavilivnekajnaslednjihizdajahŠumca

7 Kla listina a 2486 datum 1582 spetember 22

trinajsti koncert raquoZA ČLOVEKAlaquo

raquopremišljujem kje začeti helliplaquo je začel svoj nagovor gospod župnik davorin vreča

tudi jaz premišljujem kje in kako bi začela kajti po mišljenju in besedah dr tϋrka Karitas ni potrebna raquoza to sta tu država in rKlaquo da pomagata ljudem v stiski res je toda naše izkušnje nam

dokazujejo da smo potrebni tudi mi Karitas ndash ljubezen to je

naše poslanstvo da

pomagamo ljudem v stiski ne spol ne barva kože ne politična ali verska pripadnost niso pomembni samo ndash stiska stisk pa je vedno več tako družinskih kot med posamezniki tu pa pristopimo mi in vi raquoKako pa tolaquo se sprašujete

mežiška župnijska karitas je letos pripra-vila že 13 dobrodelni koncert za člove-ka pomagali ste vsi ki ste kupili vstopni-

co ali zanjo darovali denar z našim trudom in vašo pripravljenostjo da ste

prišli smo napolnili dvorano in koncert je uspel z vašimi pri-spevki bomo zopet lahko pomagali pomoči potreb-nim nastopajoči so se odpoveda-li honorarju za-radi navduše-nja nad dobro sodelujočo publiko so se

nekateri odloči-li da svoj nastop

celo ponovijo

Hvala vsem nastopa-jočim vam ki ste prišli

poslušat hvala vsem sponzorjem ki ste nam pomagali pri pogostitvi za nastopajoče Hvala našim najmlajšim hellip

ne bom več razmišlja-la kar preberite si

besede g davorinaraquoPremišljujem kje

začeti Pri teh malih sončkih

ki smo jih videli čisto na

začetku ko smo bili obsijani z otroškim soncem Pa vendarle se človek težko zamisli da je na svetu tudi veliko otrok ki ne živijo tako prijetnega otroštva kakor ti otroci iz vrtca ki so tukaj zaplesali Ampak kakor je Jezus rekel raquoUboge boste imeli vedno med sebojlaquo je tako tudi danes Vedno se najdejo družine ki potrebujejo pomoč dobrih ljudi Če povzamem misel Raula Follereua zdravnika ki je svoje življenje posvetil ubogim raquoNarod ni velik takrat ko je številčen in močan tudi ne takrat ko je bogat ampak takrat ko je sposoben ljubitilaquo Vi dragi udeleženci tega koncerta ki ste danes prišli ste pokazali da imate srce za uboge in v vas človek lahko vidi upanje tudi za naš narod če že upoštevamo Follereua

in na drugi strani če se za trenutek vr-nem k pevcem ki so zapeli pesem goz-dovi v mesečini človek marsikdaj zna ceniti domovino šele takrat ko odide v tujino in tako je tudi težko razumeti ubogega dokler sam nisi ubog toda toliko bolj dragoceno je da kljub temu znamo ohraniti srce za njih

upam da se nikoli ne boste znašli na oni strani kjer bi vi potrebovali pomoč če pa že upam da se bodo našli ljudje ki bodo znali priskočiti na pomoč v soli-darnosti je moč naroda in solidarnost je tudi rdeča nit današnjega koncerta

Hvala lepa za vašo solidarnost hvala lepa za vašo udeležbo in Hvala za vaše odprto srcelaquo

Kaj naj tem besedam še dodam nič drugega kot to da naj se kdo med vami odloči in se nam pridruži pri delu na Karitas pa napolnite dvorano tudi na naslednjih koncertih ki jih bomo orga-nizirali Hvala

Ani Krivec

21

zaNKe zaNKe hellip

raquo kakršne si le mislrsquotrsquo morrsquotelaquo smo lahko videli na razstavi ročnih del v nedeljo 18 novembra v avli občinske uprave tega dne so bile volitve predsednika republike v tej zgradbi je bilo volišče in tako si je razstavo ogledalo kar veliko ljudi

pletene in kvačkane izdelke vseh barv in vzorcev so izdelale ljubiteljice ročnega pletenja in kvačkanja ki se ob ponedeljkih zvečer zberejo v narodnem domu v sobi društva invalidov mežica skupino vodi Katja peruzzi prijazna mlada gospa ki s svojo domiselnostjo

in iznajdljivostjo predlaga številne nove in nenavadne izdelke pri tem pa prav vse članice skupine zelo ustvarjalno sodelujejo za dobro voljo in lepši večer s kavico poskrbi tudi mama peruzzi

ročni izdelki te skupine so bili ponujeni v prodajo na stojnici na Barbarinem sejmu preteklo soboto Hitro so bili prodani

gospe ki sodelujejo v tej skupini si kakšen dan polepšajo tudi z obiskom v toplicah in drugih turistično zanimivih krajih članica skupine je namreč tudi bivša bančna uslužbenka g maruša petelin ki od sodelujočih vsak mesec mesec vestno zbere nekaj evrov ndash za srečanja za dušo in kaj je to kar omogoča ljubiteljicam ročnih del uspešno in dolgoročno sodelovanje to je sprejmanje in izmenjava znanja ki ga članice nesebično delijo med seboj

pa srečno novo leto

Vida Potočnik

člani mpz viHarniKi pri društvu upokojencev mežica smo 10 novembra praznovali 15 obletnico aktivnega delo-vanja

praznovanje je bilo v na-rodnem domu v mežici s

kulturnim programom po-leg članov mpz viharniki je sodelovala tudi tamburaška skupina tamiKa iz železne Kaple povezovalec programa je bil tomo simetinger ki je z lepo besedo popestril pevski in glasbeni program

mpz se je predstavil s sledeči-mi pesmiminocoj je en fajn večer Hladna jesen že prihaja nikdar ne bom pozabil Karlinca je šte-mana moj pobič je furman potnik o košnji na peco bi šel majolka bod pozdravlje-

na mi slovenci dve beli brezi in Bratje tamburaška skupina pa je zaigrala golovško pol-ko zlati časi pod peco sem doma valcer št 2 cvetje v jeseni Katjuša cherry pink and apple blossom white sve je ona meni in mard-

MPZ VIharNIKI15 ObletNica DelOVaNja

22

jandja ob zaključku pa smo skupaj izvedli skladbo lipa zelenela jeHvaležni smo ker se je tam-buraška skupina tamika odzvala povabilu zato jo tudi širše predstavljamo

že pred drugo svetovno vojno je v slovenskem pro-svetnem društvu raquozarjalaquo v železni kapli obstajala tam-buraška skupina tamburaško delovanje se je iz raznih ra-zlogov večkrat prekinilo leta 1995 je tatjana pirker nago-vorila dovolj zainteresiranih deklet da so lahko znova ustanovili današnjo tambura-ško skupino tamikapolne optimizma in idealizma so se srečevale pri vajah in same skušale napredovati kolikor je bilo mogoče po kratkem času so se začeli vrstiti nastopi in to so bili prvi koraki v javnost zagnanost in ljubezen do tamburaštva sta vodili do vztrajnostnega delovanja v preteklih sedemnajstih letih skupina pod mentorstvom Hanzija gabriela ni le napredovala na glasbenem področju temveč ji je uspelo to podoživljati na avstrijskem Koroškem le redko kulturno

dejavnost tamika v obliki projektov z raznimi pevskimi in tamburaškimi skupinami povezuje kulturnike in veže prijateljske stikeskupina je imela v preteklih letih okoli 250 nastopov po avstriji sloveniji in italiji ter posnela štiri zgoščenke nji-hov repertoar obsega sloven-ske grške in ruske narodne pesmi prav tako pa tudi dal-matinske moderne ter klasič-ne skladbe

v spored se je o delovanju zbora vključil tudi predsednik du mežica in predsednik mpz viharniki jožef libnik ter v krajšem govoru povedal na-slednje

raquodragi občani občanke in dragi gostjeprisrčna zahvala za udeležbo na praznovanju 15 obletnice zbora viharniki pri du mežica in izdaji zgoščenke nocoj je en fajn večerzbor deluje od leta 1997 ko sta ga ustanovila takratni predsednik društva upokojencev Franc arbajter in predsednik za kulturo anton Kajzer ustanovljen je bil zaradi veselja do petja med člani društva in potrebe za

izvajanje tovrstne dejavnosti v kraju samem številčnost zbora je nihala in ostala pri današnjem številu zbor je od nastanka pa do septembra 2010 vodil anton škerjanec od takrat pa do danes ga vodi andrej gorenjak zbor se redno udeležuje revije od pliberka do traberka praznika sadja in cvetja v pesnici prireja koncerte v mežici v domovih starostnikov v črnečah slovenj gradcu in na prevaljahnaša pesem zveni na občnih zborih obletnicah piknikih in ob zadnjem slovesu naših krajanov zastopamo tudi prostovoljno gasilsko društvo mežica na srečanjih gasilskih zborovzbor je za uspešno delovanje prejel več priznanj najžlah-tnejše pa je priznanje občine mežica ki smo ga prejeli ob 10-letnici delovanjavse našteto o delovanju zbora pa ne bi bilo mogoče brez finančnih sredstev ta sredstva pridobimo na pod-lagi vsakoletnega razpisa pri občini mežica in s pomočjo sponzorjev za kar se iskreno zahvaljujemozgoščenko smo izdali na po-budo našega sedanjega vodje

andreja gorenjaka ki je vodil in snoval izdajoprav je tudi da vam predsta-vim sedanji zborprva tenorja sta jože dlopst in peter štirn drugi tenorji jožef libnik štefan Kohek ter šte-fan čepin prva basa sta ivan vrhnjak in vlado mori drugi basi pa matevž žlebnik jakob Forstner ter edi vrabič vseh 15 let so zboru zvesti jože dlopst štefan čepin in jakob Forstnerskratka tu smo ker radi pojemo in tako bomo tudi nadaljevali vam vsem pa hvala za zvestobo tamburaški skupini tamika za prispevek in tomu simetingerju za vzorno vodenjelaquoprireditvi so prisostvovali tudi vabljeni gostje in predstavni-ca javnega sklada za kulturo rs ravne na Koroškem ga jožica Krejan ki je ob tej pri-ložnosti podelila gallusova priznanja za prispevek k pev-ski ustvarjalnosti članom mpz viharniki in sicersrebrni znak so prejeli ivan vrhnjak vlado mori in jožef libnik zlatega pa edi vrabičprejemnikom čestitamo iz srca ter se zahvaljujemo za opravljeno delogostje predstavniki društev so v nadaljevanju programa s priložnostnimi darili ter željami za nadaljnje uspešno delovanje zbora izrazili skupni interes za razvoj in obstoj pevske kulture v naši občini s podelitvijo priznanja občine mežica pa nas je dodatno pre-senetil župan dušan Krebel in s tem potrdil da so rezultati našega petnajstletnega pri-zadevanja opazni tudi v širši skupnosti in da je smiselno nadaljevati načeto

vsem sponzorjem ki so s svojimi nesebičnimi prispevki omogočili izdajo zgoščenke se iz srca zahvaljujemo vam dragi občani pa za obisk

Jožef Libnik

23

drago miloševič je črnjan ki že nekaj let na različnih prireditvah in dogodkih pooseblja Kralja matjaža in ko oblečen v kraljevska oblačila spregovori je tako kot bi nam res sprego-voril Kralj matjaž Ko sem ga poslušala naza-dnje ob predstavi-tvi knjige janeza švaba so se me njegova razmišljanja še posebej dotaknila zato sem ga prosila da jih deli tudi z bralci šumca ter vsemi tistimi ki čakajo da se v teh burnih časih vendarle že zbudi naš kralj ki spi v nedrjih pece ali pa morda v nas samih novoletni čas ko potegnemo črto pod preteklim in načrtujemo prihodnost je čas ki je za taka sporočila in razmišljanja še posebej primeren

Ida Paradiž

KRALJ MATJAŽ PONOSNO ZAVEDANJE SLOVENSTVA raquoprav tako kot je mavrica podoba son-ca ki jo odsevi žarkov v oblaku različno obarvajo je tudi mit podoba neke resni-ce v kateri odseva misel z različnih kon-cev svetalaquo (plutarh izida in oziris 20) o moja slovenija vsa mala najmanjša na svetu Kljubuješ tvoj mali človek narod tolikokrat teptan uničevan krvav hellip še je tu iz nedoumljive pradavni-ne ta mala klena skupinica reže morje neskončnega časa in prostora in burka valove reže svoje zgodovinske brazde in trga ječi kolne a vztraja in zmaguje se ohranja o veliki imperialistični sosedi mogočni angleži osvojevalci Francozi revolucionarji zmagovalci germani samooklicana visoka rasa še smo tu in

kakor je Bog hodil pred izraelci tako so pred nami hodili martin Krpan peter Klepec škopnek Bedanc gozdni mož

žal žena divja jaga perkman-dlc torka Kralj matjaž

ndash miti in legende imeli smo svo-

je bogove daž bog

ndash bog sonca in plo-dnosti je po-skrbel za po-tom-

stvo in optimi-

zem lada ndash pomlad

mladost le-pota in ljubezen

perunstrelbog je delal grom dež plodnost

in gospodaril vesolju volos veles ndash bog živine pašnikov plodnosti vesna ndash bogi-nja pomladi bujnosti in mladosti vodan ndash bog voda rek in morij pa tudi morana ndash boginja smrti in zime triglav ndash vladar nebes zemlje in podzemlja svetlobe in teme še smo tu ndash navkljub raquonamrslaquo mali slovencelj zaverovan v svoje bogo-ve mite in zgodovino ki ga edina ohra-nja o množične požrešne horde tujcev teptajoče skozi stoletja vse kar vam je napoti mi smo še vedno tu in bomo ta mali primorec Kranjec dolenjec šta-jerc prekmurec od trdega gorjana do mehkega ravninarj imamo ponos moč zgodovino vero in prihodnost imamo svoje kraljestvo imamo svoje ogledalo v preteklem času Knežji prestol ne samevaj več posedi svojega junaka na tron in zopet zakriči v svet raquoše smo tulaquo in naj odmev preko alp doni do ravnice in morja in naj ga slišijo naši mali ljudje in naj se zopet zavedo svojih korenin in ponosaraquoin zbudil se bo po večstoletnem spa-nju gora ga bo dala nazaj med ljudilaquo in

sedel bo tokrat na knežji kamen pote-gnil bo svoj meč in pokazal pot ljudem prerojeno videnje sveta bo kakor rahla meglica pokrilo to malo gorato deželico in zbudilo duha v ljudehvčasih tako rad zatisnem oči in razmi-šljam kaj opredeljuje raquomalegalaquo in kaj raquovelikegalaquo človeka in vedno pogosteje se mi dozdeva da smo pri vrednotenju ta dva pojma predrugačili raquovelikelaquo ljudi enačimo z gladiatorstvom in to tudi ter-jamo od njih da jih postavimo na piede-stal raquovelikihlaquo vrednot vse ostalo pa so drugi raquomalilaquo ljudje raquovsakdanjcilaquo Kdo pa so ti raquovelikilaquo ljudje Katere vrednote zastopajo to niso cankarjevci ndash borci ljubezni domače grude to niso Hugojevi nesrečniki to so superman spiderman kdo ve kakšen raquomanlaquo tajkun so ljudje najplitvejše plehke instant kulture ki na nek nepravi način predrugači nedol-žno čisto in naravno bit in oddaljuje od bistva človečnosti najhuje pa je da si sami popolnoma sami to počnemo in nižamo osebnostno in narodnostno rast in zavedanje polje kdo bo tebe ljubil mojcej oh mojcej slovenec sem mnogo jih je še nevsiljivih rahlo otožnih pa tako lepih ndash naših in še so tu in še bodo ohranjajmo jiho moj slovenec odpri srce in razum naj ti ozvezdje oriona znova pove svojo zgodbo o nečimrnosti in zahrbtnosti loči dobro od zla ne vdaj se strahu in ozkosti plani predrugači vznikni kakor fenikszapoj odo dobrim stvarem in takrat bo zbujen Kralj matjaž v tebi in spet bo vse dobroKo zvečer ležem se zavem da je vsako ljudstvo ustvarilo junake po svoji podo-bi slovenec tvoja podoba je brezhibnaBodi ponosen nanjo in ne menjaj je za poceni denar plehke ideje in rjovenje cirkuških levov klovnovin ko se zjutraj zbudim si želim slediti svoji podobi podobi tistega raquomalegalaquo slovenca ki je vztrajal do danesdaj Kralj matjaž spomni svoje ljudi na ponos čas je njih zbudi

Drago Miloševič

Kralj Matjaž

24

Ob sVetOVNem DNeVu lusKaVice

Rupnikova linija na Koroškem

Luskavica ndash svetovni zdravstveni izzivorganizacije bolnikov ndash v sloveniji je to društvo psoriatikov s sedežem v ma-riboru in številnimi podružnicami po vsej državi ndash od leta 2004 obeležujejo 29 oktober kot svetovni dan luskavice luskavica je pogosta bolezen kože ki običajno poteka kronično dolgotrajno njenega vzroka natačno ne poznamo vemo pa da ni nalezljiva pojavi se lahko pri komer koli in kadar koli v nasprotju s splošnim prepričanjem se navadno ne pojavlja družinsko običajno se kaže s pordelimi zadebeljenimi s srebrnka-stimi luskami pokritimi od okolišnje zdrave kože ostro omejenimi spremem-bami najpogosteje prizadene kožo nad komolci koleni križem in v zatilnem delu lasišča pri večini bolnikov poteka na manjši površini spremembe lahko obsegajo tudi velike površine kože in včasih močno srbijo luskavica se lahko pokaže tudi na nohtih ali prizadene sklepe Bolnike z luskavico bolj ogrožajo srčno-žilne bolezni pri njih se pogosteje pojavljajo debelost sladkorna bolezen depresija visok krvni tlak kajenje in alkoholizemBolniki s kroničnimi boleznimi kože se pogosto srečujejo s strahom in ne-razumevanjem svoje okolice zaradi presenečenih ali celo zgroženih pogle-dov okolice skušajo kožne spremembe prikriti včasih pa se celo popolnoma umaknejo iz družabnega življenja

dermatologi imamo danes na voljo več različnih učinkovitih in varnih zdravil s katerimi lahko obvladamo ali močno olajšamo skoraj vse oblike luskavice lokalna terapija ndash kreme in mazila ndash še zdaleč niso edina zdravila ki so na voljo poleg fototerapije to je obsevanja z ultravijoličnimi žarki lahko dermatolog pri bolnikih s težavno ali obsežno lu-skavico ki prizadene npr več kot 10 telesne površine predpiše zdravljenje s tabletami ali biološkimi zdravili ki se uporabljajo v obliki injekcijv sloveniji so na voljo praktično vse oblike zdravljenja luskavice kot jih po-

znajo drugje po svetu in dostopne so vsem bolnikom ki jih potrebujejo zato želimo da bi dogodki kot je svetovni dan luskavice pomagali informirati tiste bolnike ki bi morda potrebovali učinkovitejše zdravljenje pa ne vedo da obstaja in pa splošno javnost ki bi morala poznati to pogosto bolezen in jo sprejemati z razumevanjem

Vesna Tlaker Žunter dr med zdravnica specialistka dermatovenerologije dermatovenerološka klinika univerzitetni klinični center ljubljana

sTanje juGoslavije po leTu 1920

če želimo dobiti celovito podobo rupnikove linije se moramo vrniti v preteklost ko je bila gradnja neke obrambne linije le ideja v

glavah takratnih generalov in politikov slovence je prihodnost po prvi svetovni vojni čakala v skupni državi slovencev Hrvatov in srbov oz kasneje v Kraljevini jugoslaviji slednja je imela po svojem nastanku leta

1918 veliko notranjih kot tudi zunanjih sovražnikov tukaj lahko izpostavimo predvsem odnose z italijo ki je zaradi londonskega sporazuma podpisanega leta 1915 zahtevala velik del istre z rapalsko pogodbo leta 1920

je nastala istoimenska meja ki pa je potekala globoko na slovenskem ozemlju to pa je odnose med državama znatno poslabšalo mussolini je v času pred aprilsko voj-no večkrat sam nameraval napasti jugoslavijo a je pre-

25

vladalo mnenje da je naša vojska premočna v nekakšno zaščito pred morebitnim napadom z Balkana so v italiji leta 1932 začeli graditi obrambno linijo bunkerjev znano kot alpski zid (it vallo alpino) zaradi tega je jugo-slovanska vlada dokončno ocenila da italija predstavlja resno grožnjo leta 1935 je bilo odločeno da se ob za-hodni meji zgradi nekakšna lsaquoproti linijarsaquo ki naj bi ščitila pred napadom italije in omo-gočila mobilizacijo vojske in civilnega prebivalstva v notranjosti za nadzor nad gradnjo so leta 1938 v ljubl-jani ustanovili štab utrjevanja za poveljnika pa je bil dolo-čen general leon rupnik po njem je linija dobila tudi ime

Gradnja bunkerjev se

preseli na ŠTajersko in koroŠko gradnja bunkerjev na za-hodnem delu slovenije ob rapalski meji je potekala hitro gradbišča pa je ustavil anschluss marca 1938 se je avstrija priključila nacistični nemčiji to je za jugoslavijo pomenilo dodatno grožnjo

že leta 1939 je bilo odločeno da se gradbeni stroji pre-maknejo ob severno mejo tako je nastal šesti odsek rupnikove linije ki poteka med črno na Koroškem in markovci pri ptuju do leta 1941 so na Koroškem postavi-li nekaj manj kot 100 bunker-jev ki so razporejeni vzdolž reke meže linija pa je bila za težjo prehodnost nasprotnika dodatno utrjena tudi s strel-skimi jarki protitankovskimi ovirami in z ovirami ob želez-niški progi v črni je bilo po vojaški označitvi postavljenih 11 bunkerjev našla nisva 3 lah-ko so uničeni ali pa prekriti z zemljo 6 april 1941 v jutranjih urah 6 aprila 1941 se je začelo zares nemška

letala so preletela dravograd avstrijsko stran meje pa je za-sedla nemška vojska (1 gor-ska in 79 pehotna divizija) Bunkerje na desnem bregu drave in meže pa so zasedli graničarji orožniki vojaki in nekaj rezervistov ndash vsega sku-paj nekaj čez 100 branilcev do 10 aprila so nemci osvojili

celotno mežiško dolino naj-večji odpor iz bunkerjev je bil ustvarjen v dravogradu kjer jih je bilo v borbah tudi nekaj poškodovanih skozi ravne je okupator prešel neovirano spet pa je naletel na manjšo oviro na prevaljah in kasneje v mežici v črni prav tako ni prišlo do večjih spopadov rupnikova linija se je izkazala za neučinkovito saj ni doseg-la svojega namena ndash zadržati napadalca ampak na to je vplivalo veliko dejavnikov predvsem gre izpostaviti da je jugoslovanska vojska praktično razpadla že pred vojno in zaradi tega bunkerji niso bili zasedeni kot je bilo načrtovano

celotno rupnikovo linijo na Koroškem lahko pogledate na avtorski spletni strani www

rupnikovalinija-koroškaconr

B1 ndash marholčeva rida B2 ndash jakob B3 ndash polena ndash orešnikov bun-ker B4 ndash pustnikov bunker B5 ndash starijev pruh B6 ndash center B7 ndash Balinišče

B8 ndash Kajžarjev bunker B9 ndash Kablex B10 ndash ob meži B11 ndash čistilna naprava B12 ndash torčeva rida B13 ndash štrikar ndash v gozdu B14 ndash štrikar ndash pri hiši B15 ndash meja B16 ndash poljana ndash v gozdu seZnaM ŠTevila bun-kerjev po občinaH na koroŠkeM A ndash OBČINA ČRNA NA KO-ROŠKEMnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeB ndash OBČINA MEŽICAnašla vseh 16 bunkerjevC ndash OBČINA PREVALJEnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeE ndash OBČINA DRAVOGRADnašla 38 bunkerjev

viri- aprilska vojna Wikipedija prosta enciklopedija- miloš Habrnaacutel rupnikova črta in druge jugoslovanske utrdbe iz obdobja 1926-1941 2005 pripravila davo in stanko mihev

SODELOVANJE S STARŠI

Starši imajo pri vzgoji svojih ot-rok bistveno vlogo To velja tako za vzgojo doma kakor tudi za vzgojo v vrtcu Prav zaradi tega je povezovanje in sodelovanje vrtca s starši ključnega pomena Obojim omogoča lažje zaznavan-ja otrokovih potreb želja in ob-čutij Z namenom okrepitve tega odnosa v vrtcu organiziramo raz-lična sodelovanja in srečanja

Družinski izlet v kekčevo Deželo

V mesecu oktobru smo skozi mnoge dejavnosti spoznavali in doživljali Kekca in njegove pri-jatelje Odločili smo se da ga skupaj s starši tudi obiščemo Vso pot sta nas spremljala lepo vreme in dobra volja Med mo-gočnimi vršaci neokrnjene na-rave se skriva Kekčeva dežela kjer so nas pričakali junaki iz zgodb Popeljali so nas skozi pra-vljični svet kjer naša domišljija ni poznala meja V marsikaterem odraslem se je prebudil otrok Polni vtisov s pesmijo na ustih in

srečo na obrazu smo se vračali domov

Kekec in njegovi junaki so v otroških srcih pustili močan pe-čat Še vedno (po dveh mesecih) radi prepevajo Kekčeve pesmi se igrajo igre vlog rišejo junake hellip Posneli smo tudi svoj Kekčev film na katerega smo zelo po-nosni

Hvala starši ker ste si vzeli čas za svojega otroka in mu omogo-čili nepozabno doživetje

Ps Na sprehodih pogosto pre-pevamo Kekčeve pesmi Postojte poglejte nas pogumne vesele otroke Mogoče boste v sebi prebudili spomin na brezskrbno otroštvo

obiskal nas je Galov ATA LOVEC

Na srčno željo Gala in v predhodnem dogovoru z njegovim očetom nas je le-ta v vlogi lovca obiskal v vrtcu Oblečen v zeleno-rjava

oblačila s klobukom na glavi daljnogledom nahrbtnikom slikami živali lovskimi trofejami je vstopil v igralnico Otrokom je na privlačen zanimiv in poučen način predstavil vlogo lovca Otroci so ga z zanimanjem poslušali Skupaj smo se odpravili na sprehod do opazovalnice in krmišča katerega smo napolnili z jabolki koruzo korenjem in senom Seznanil nas je z živalmi ki živijo v našem gozdu in kako se pripravljajo na zimo

Hvala ata Mitja za poučno do-poldne Pri otrocih si razblinil mit da lovci streljajo in ubijajo živali ter rešujejo Rdečo kapico

zdaj vejo da lovci poznajo vse vrste živali jih krmijo in skrbijo zanje se družijo v lovski družini podobno kot mi v vrtcu obožu-jejo naravo fotografirajo živali se neopazno v zeleno-rjavi obleki sprehajajo po gozdu in z dalj-nogledom opazujejo živali

tanja bivšek

POZIV STARŠEM ZA ODDAJO VLOGE ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA ZA KOLEDARSKO LETO 2013v mesecu decembru morajo vsi starši ki imajo otroke vključene v vrtec ponovno oddati vlogo za določitev znižanega plačila vrtca za naslednje koledarsko leto 2013 dosedanje odločbe o znižanem plačilu se namreč s koncem decembra 2012 iztečejo in s tem prenehajo biti pravna podlaga za izstavitev računov v naslednjem letu

vlogo na predpisanem obrazcu starši oddajo na pristojnem centru za socialno delo za pravočasno vložene vloge za katere se bo izdala odločba z veljavnostjo 1 1 do 31 12 2013 se bodo štele le tiste ki bodo vložene do konca meseca decembra 2012 V skladu z 32 členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev namreč upravičencu pripada znižano plačilo vrtca od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge

starši bodite pozorni tudi pri datumih za uveljavitev otroškega dodatka in šolske prehraneBarbara prevorčič

27

NEPALraquoNepal je tu da bi te spremeNil Ne pa da bi ti Njegalaquo ta misel legeNde sloveNskega alpiNizma Nejca zaplotNika še kako drži saj te dežela resNičNo spremeNi medtem ko je ti Niti Ne moreš Niti Ne želiš ko jo eNkrat obiščeš te vedNo zNova iN zNova vleče Nazaj

Federativna demokratična republika Nepal kot se glasi uradni naziv države je v vseh pogledih posebna država Do-movina utemeljitelja budizma Siddhar-te Gautame varno skrita pod mogočni-mi in silno skrivnostnimi himalajskimi vrhovi med katerimi še vedno živi mit nikoli fotografiranega jetija ter never-jeten spekter geografskih kulturnih bioloških in religijskih raznolikosti ki so tako zelo vplivale na dojemanje za-hodnega sveta da je le-ta Nepal včasih imenoval kar Pravljična dežela Dežela bogov ali celo Šangri-La nikoli odkriti mistično-magični raj

Na življenje v edini uradni hinduistični državi na svetu je vedno vplivala njena specifična geografija ndash topografsko gledano leži najvišja točka Nepala 8848 metrov nad morjem najnižja pa le 61 metrov nad morjem ndash a so jo njegovi vladarji praviloma hote ali nehote izkoriščali v povsem

druge namene kot za ekonomski razvoj Dežela obdana z zastrašujočima sosedama Indijo na jugu in Kitajsko na severu in v kateri se sedaj močno večinski hinduizem vidno in mirno prepleta z manjšinskim budizmom pri čemer sta jasno vidna tudi vpliva domače nevarske in sosednje tibetanske kulture je skozi zgodovino sicer presenetljivo uspešno odbijala pritiske tako severne kot južne sosede a so njen razvoj zavrle notranje zdrahe revolucije in revolti Cena notranjih bojev pa je visoka Nepal dandanes spada med najrevnejše države sveta

Nepal je najbolj poznan prav po svojih mogočnih osemtisočakih zato verjetno ni nič čudnega da ga nekateri imenujejo Dežela v kraljestvu gora V Nepalu je kar osem od desetih najvišjih in najzahtevnejših gora na našem plane-tu vključno z najvišjo Mount Everest

Kljub temu da kar 80 odstotkov

nepalskega površja prekriva Himalaja pa se 50 kilometrov južno od nje večni sneg in led srečata z vročino in pragozdovi Kot bi prišli v novo deželo Kontrast je očiten in skoraj zmede človeka ko se en dan spogleduje z najvišjimi vrhovi sveta naslednji dan pa ga pričaka ravnina riževa polja in džungelski pas južnega Nepala Prav ta raznolikost daje pestrost tej deželi in zaradi tega ponuja široko paleto rastlinstva in živalstva Od himalajskega goveda (jakov) leopardov tigrov nosorogov do slonov krokodilov antilop opic hellip Z namenom da omogoči preživetje številnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst je nepalska vlada ustanovila štiri rezervate ndash Čitvan Sagarmatha Langtang in jezero Rara ki skupaj merijo več kot 3000 kvadratnih kilometrov

Nepalsko prebivalstvo je nepregle-dna množica ljudstev ki jim že stoletja

Mount EverestMolilni mlinčki

Budistični tempeljBoudhanath Stupa

Katmandu

Ama Dablam

28uspeva dokaj harmonično prebivati skupaj se prilagajati novim idejam vrednotam in prišlekom ki prihajajo od vsepovsod Po besedah mnogih ki so obiskali Nepal so Nepalci zlati ljudje To sem med obiskom Nepala občutila tudi sama Kljub pomanjka-nju in revščini so vedno nasmejani pripravljeni na pogovor in čakajoči na majhno pozornost mimoidočih Nji-hova prijaznost se iz mesta stopnjuje proti vedno višjim vasicam ob vznožjih osemtisočakov Višje ko greš bolj pri-jazni in iskreni so Neverjetna je hvale-žnost otrok ko jim podariš staro igračo svinčnik ali sladkarije

Nepalci so zelo vraževerni Tako hindujci kot budisti imajo svoje vraže in pravila ki se jih držijo in jih

spoštujejo Zanimivo je na primer da družina preden se vseli v nov dom prosi astrologa da določi najugodnejši datum vselitve Prav tako astrologi zaročencema določijo najprimernejši dan za poroko Predvsem strogo se držijo pravil v zvezi z vero Tako pred vhodom v tempelj ne smejo jesti in piti Pravilo ki se ga strogo držijo tudi turisti je da se mimo templjev in znamenj (čorteni maniji) vedno hodi le po levi strani prav tako pa se v smeri urinega kazalca vrtijo tudi molilni mlinčki

Zanimivo je da v popolnem sožitju uspevata dve tako različni verstvi Na eni strani budizem ki spoštuje vsa živa bitja

in deluje v sožitju z naravo na drugi strani pa raquokrvavilaquo hinduizem Vsaj tako se ti zdi ko opazuješ budistične molilne mlinčke ki jih poganja voda pisane molilne zastavice katerih molitve veter odnaša bogovom na drugi strani pa kr-vave daritve živali v hindujskih templjih Kljub tem daritvam pa imajo hindujci nekatere živali za svete in jih je prepove-dano ubijati

Krava je v Nepalu sveta z zakonom zaščitena žival Predstavlja boginjo La-ksmi ndash boginjo bogastva Kljub prome-tnemu kaosu ki vlada na katmandujskih ulicah ima krava vedno prednost Lahko se sprehaja po ulicah se ustavi sredi ceste ali uleže pred vhod v tempelj nihče je ne bo preganjal Sveta žival je tudi slon ker ima Ganeš ndash sin boga Šive

ndash slonovo glavo Ko gre slon po cesti se verni Nepalci dotikajo prahu na odtisu njegovih nog in si ga kot raquotikelaquo priti-skajo na čelo Svete živali pa so tudi bik opica in čmrlj

Poleg trekinga in alpinizma ki sta med turisti najbolj priljubljeni aktivnosti pa Nepal ponuja tudi vrsto drugih špor-tov in aktivnosti Vedno bolj popularni so rafting na rekah Kali Gandaki Bhote Kosi in drugih gorsko kolesarjenje vožnja z motorji bungee jumping in seveda džungelski safari v Kraljevem narodnem parku Čitvan

V Nepalu lahko vsakdo najde nekaj zase Ko potuješ po tej skrivnostni deže-li sprva sploh ne opaziš da spada med

najmanj razvite dežele našega planeta Naravne lepote mogočna arhitektura kulturna raznolikost in iskreni ljudje te tako prevzamejo da socialni položaj ljudi kar spregledaš

Ko sem pred tremi leti prvič obiskala Nepal se mi je zdelo da deželo kar dobro poznam saj sem videla nešteto diapozitivov in slišala mnogo zgodb ki mi jih je pripovedoval ati vsakokrat ko se je vrnil iz Nepala Pa sem se motila Ko sem prvič stopila na nepalska tla sem šele začela spoznavati to prekrasno deželo

Čeprav prvi vtisi niso bili ravno tako zelo krasni Prvi stik s Katmandujem glavnim mestom Nepala je bil zame rahlo šokanten Vsepovsod gneča smeti ki jih mečejo kar skozi okna na

ulico smrad hellip Po cestah ki si sicer niti ne zaslužijo imena ceste se sprehajajo krave krdela uličnih psov ljudje vozijo rikše avtomobili in motorji in to vse povprek Zmešnjava avtomobilov motorjev in rikš ki se ob neprestanem hupanju raquolovijolaquo po katmandujskih ulicah je neverjetna Zdi se da je edina obvezna oprema na avtomobilu delujoča hupa saj vozniki neprestano hupajo Zanimivo je tudi da mora na motorju imeti čelado samo voznik in to ne glede na to da po navadi vozijo s sabo več ljudi velikokrat kar cele družine

Po prihodu v Nepal smo prve tri dni preživeli v Katmanduju kjer smo uredili

Namche Bazar Nepalski otroci Patan - Hindujski tempelj

Sežiganje mrtvihSamostan v Tengbocheju Tabla Everest

29

in nakupili vse potrebno za treking Znamenitosti mesta si v tem času nismo uspeli ogledati saj so bile trgovinice in ulični prodajalci preveč prepričljivi s svojimi ponudbami in sem večino časa preživela na glavni turistični ulici Thamel ter barantala za nižje cene

Po treh dneh Katmanduja ko sem se ravno navadila na ljudi mestni utrip gužvo in me smeti in smrad niso več motili Katmandu pa je postajal vedno bolj zanimiv in privlačen smo se odpravili na treking Do Lukle ki je bila naše izhodišče za treking smo iz Katmanduja poleteli z letalom Jetstream 41 letalske družbe Yeti Airlines Med poletom ki je bil prav gotovo eden od vrhuncev tega potovanja sem prvič videla sedem- in osemtisočake med njimi tudi Everest Že iz zraka je bil videti mogočen Po izjemno zanimivem pristanku na najkrajši in najstrmejši pristajalni stezi kar sem jih kdaj videla smo v Lukli poiskali lodge kjer smo se dobili z našima nosačema Tekijem in Pembo Oba sta bila doma iz vasi ki je bila iz Lukle oddaljena dva dni hoje z delom nosačev pa sta služila denar za svoji družini

Treking pod Everest smo torej začeli v Lukli ki leži na nadmorski višini 2840 m Načrtovano je bilo da se prvi dan odpra-vimo do vasi Phakding do koder smo prispeli po približno dveh urah hoje Ker je bila pot ki nas je čakala naslednji dan veliko bolj strma in zahtevna smo se odločili da bomo nadaljevali Tako smo prvi dan prišli do vasi Monjo (2840 m nmv) kjer smo našli prijeten lodge v

katerem smo prespali Tu sem tudi ugo-tovila da je hrana v nepalskih vasicah veliko bolj okusna kot v katmandujskih restavracijah Drugi dan trekinga nas je čakala hoja do Namče Bazarja ki leži na nadmorski višini 3440 m Kmalu po za-četku hoje smo prišli do vstopa v Naci-onalni park Sagarmatha Tu smo morali pokazati karte in posebne treking potne liste V nadaljevanju poti smo prišli še do vojaške kontrole kjer se je postopek s kontrolo kart ponovil Po približno treh urah hoje smo prišli do Namče Bazarja vasi ki jo imenujejo tudi mesto Šerp Namče Bazar je glavno mesto in trgo-vsko središče regije Khumbu ki je ime dobila po istoimenskem ledeniku Po kosilu in kratkem počitku v lodgu smo se odpravili do samostana nad vasjo ki je sedaj preurejen v muzej V muzeju so razstavljeni predmeti ki jih po nepalskih vaseh še danes uporabljajo v vsakda-njem življenju Ogledati si je mogoče tudi slike in dokumentacijo o Mount Everestu ter fotografije Šerp ki so osvo-jile Everest Med njimi so našli tudi sliki Ang Dorjeeja in Pasang Tenzinga ki sta bila leta 2000 z atijem in Davom na vrhu Everesta

Naslednji dan nas je čakala hoja do vasi Tengboche Ta del poti je bil eden izmed bolj zahtevnih saj se je že na začetku pot začela strmo spuščati in ker smo morali nekje pridobiti novih 600 višinskih metrov se je kar hitro začela strma pot navzgor Vse raquominus metrelaquo ki sem jih preklinjala na poti navzdol pozabim ko mi ati pokaže Ama Dablam Šesttisočak ki sta ga maja 1996

v severozahodni steni po prvenstveni smeri preplezala Vanja Furlan in Tomaž Humar za kar sta dobila najprestižnejše alpinistično priznanje ndash Zlati cepin Sicer pa meni osebno eden najlepših vrhov Hojo sta poleg strmine oteževali tudi vročina in vlaga ki ju na takšni višini nisem pričakovala Ves trud je bil poplačan ko sem končno prišla do cilja kjer nas je pričakal čudovit razgled na Lhotse in Everest Vas Tengboche leži na nadmorski višini 3860 m V vasi je glavni budistični samostan v Nepalu sicer pa eden najlepših na svetu Samostan je v devetdesetih letih pogorel zdaj pa je povsem obnovljen Imeli smo enkratno priložnost da smo lahko bili prisotni pri obredu Na začetku sta dva mlada meniha vernike poklicala k obredu s piskanjem na ogromni školjki Obred je bil zelo zanimiv večino časa zelo umirjen trije menihi so molili naprej ostali pa za njimi na trenutke pa je umirjenost zmotil močan udarec na gong igranje na piščalke in zvončke ter glasno petje Izredno zanimiva je bila tudi sama molilnica ki je bila poslikana z budističnimi podobami najbolj pa je izstopal ogromen pozlačen kip Bude Obisk samostana mi bo ostal v posebnem spominu tudi zato ker me je eden od menihov blagoslovil z rdečo vrvico okoli vratu ki je za zdravje in dolgo življenje ter rumeno ruto ndash kato za srečo

Pot nas je iz Tengbocheja vodila skozi vasi Deboche in Shomare do vasi Periche (4240 m nmv) Pot mimo prostranih travnikov in njiv mimo vasi

Barva za tike Kip Bude Nepalski otroci

30je bila iz dneva v dan bolj zanimiva Sončno vreme mogočne gore neverjetna pokrajina in iskreni ljudje so nam lepšali vsakdan na poti proti našemu cilju Molilne zastavice molilni mlinčki in čorteni so zbujali navdušenje nad preprostostjo budizma Otroci ki smo jih srečali na poti in jim podarjali kulije in stare igrače pa me še danes spravijo v dobro voljo ob spoznanju kako lahko malenkosti nekomu polepšajo življenje Ko smo prispeli v Periche smo najprej opazili spomenik iz nerjavečega jekla v obliki prerezanega stožca v notranjosti pa vrezana imena vseh ki so se do leta 2005 smrtno ponesrečili na Mount Everestu in okolici Takoj nam je v oko padlo ime atijevega prijatelja Marka Lihtenekarja ki se je po uspešno osvojenem vrhu Everesta 21 maja 2005 smrtno ponesrečil pri sestopu z gore

Četrti dan trekinga smo prispeli do vasi Dingboche (4358 m nmv) ki mi je v spominu ostala predvsem zaradi najbolj okusnih momotov ki sem jih jedla na potovanju po Nepalu Momo je tipična nepalska jed podobna našim cmokom Ponavadi so polnjeni z zelenjavo ali mesom in so lahko kuhani ali pečeni Postreženi so skupaj z različnimi pikantnimi omakami Postanek v Dingbocheju pa mi je poleg najboljših pečenih sirovo-tuninih momotov ostal v spominu tudi zaradi aklimatizacijske ture ki smo jo naredili Bila je sicer ena zahtevnejših aklimatizacij na trekingu vendar tudi ena lepših Vrh grebena ki smo si ga

zadali za aklimatizacijo nas je presenetil s čudovitim ledeniškim jezerom in Ama Dablamom ki se je dvigal nad njim Naslednji dan nas je čakal eden daljših kosov poti Do zadnje vasi pred končnim ciljem Kala Patarjem smo morali opraviti 700 višinskih metrov Pot nas je peljala po grebenu nad vasjo Periche in naprej do morene ledenika Khumbu mimo Thokle do vasi Lobuche (4910 m nmv) Po kratkem počitku v lodgu smo se odpravili na aklimatizacijo Pot nas je peljala mimo Italijanske piramide ndash mednarodnega observatorija in laboratorija do bližnjega grebena Z vrha grebena smo lepo videli pot proti vasi Gorak Shepp Kala Patar Italijansko piramido pred nami pa se je bohotil Nuptse Po vrnitvi v lodge sem kljub aklimatizaciji dobila svojo porcijo višinskih neprijetnosti Razbijanje v glavi se je kljub vztrajnemu preganjanju s tabletami nadaljevalo še dolgo v noč in mi kratilo prepotreben spanec

Vrhunec trekinga je bil vzpon na Kala Patar (5550 m nmv) Iz Lobuch smo se podali proti zadnji vasi Gorak Shepp in naprej proti vrhu Kala Patarja Vso pot smo tekmovali z meglo ki nam je vztraj-no sledila Višina je delala svoje noge so bile vedno težje dihanje pa je postajalo vedno težje Za spodbudo se nam je na poti razkril Everest Tokrat je bil res čisto blizu Hitro sem se ga nagledala in po-slikala saj ga je minuto zatem že zakrila megla Bolj kot smo se približevali vrhu bolj je sonce kurilo meglo in na vrhu nas je pričakal čudovit razgled Everest Lhotse Nuptse Pumo Ri ledeni slap le-

denik Khumbo hellip vse je tako ogromno mogočno in čudovito Občutek na vrhu je bil enkraten Po obveznem slikanju smo kar obsedeli in občudovali bele vrhove okoli nas Z vrha smo sestopili po drugi poti ker smo se namenili poiskati spominsko tablo Janezu Jegliču ndash Jo-hanu ki je leta 1997 omahnil z grebena Nuptseja po tem ko sta s Tomažem Hu-marjem preplezala prvenstveno smerPo doseženem cilju trekinga ndash osvojitvi Kala Patarja smo se naslednji dan iz Lobuch odpravili nazaj proti Namche Bazarju od koder smo zadnji dan trek-inga odšli do vasi kjer smo začeli ndash do Lukle V Lukli smo prespali nato pa takoj zgodaj zjutraj po slovesu od nosačev s prvim letalom poleteli v Katmandu Vrnitev v Katmandu je bila rahel šok Iz mirnega podeželja nazaj v gnečo in hrup Ker smo imeli le tri dni časa pred odhodom domov je bilo potrebno Katmandu seveda čim bolje izkoristiti in raziskati Katmandu je zaradi svoje čudovite arhitekture pod UNESCOvo zaščito Prvi dan smo se najprej odpeljali do mesta Patan kjer smo si ogledali Durbar Square ndash staro mestno jedro kjer so nekoč ustoličevali kralje in kjer živi boginja Kumari ki je žal nismo uspeli videti Smo pa v hindujskem templju bili priča daritvi koze hindujskim bogovom Po vrnitvi v center Katmanduja smo si šli ogledati največjo znamenitost Katmanduja ndash Boudhanath Stupa bolj poznano kot Budine oči Stupa ki je ena največjih na svetu je od leta 1979 na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine Prvi dan v Katman-

Sveti mož Vzletno pristajalna steza v Lukli Z atijem na vrhu Kala Patarja

31

duju po vrnitvi s trekinga smo zaključili z nazdravljanjem na uspešno izveden treking v restavraciji Rum Doodle kjer so leta 2000 praznovali svoj uspeh na Everestu tudi člani odprave Ski Everest 2000 Posebnost te restavracije je da vsi osvajalci Everesta dobijo svojo člansko kartico s katero lahko v restavraciji Rum Doodle jedo brezplačno

Naslednji dan smo si ogledali tempelj Pashupatinath ki je eden najpomemb-nejših Šivinih templjev na svetu Tempelj je v vzhodnem delu Katmanduja ob reki Bagmati Zraven templja ob reki se na-haja tudi nepalski Varanasi kjer zažigajo umrle pepel pa nato raztrosijo v reko Sam pogled na mrtveca ki gori ob reki

je sprva grozljiv a dlje časa kot opazuješ dogajanje bolj logično in normalno se zdi vse skupaj Bolj šokantno je kako sto metrov nižje otroci plavajo v reki ženske pa perejo posodo in oblačila V templju in njegovi okolici je polno sadhujev ndash hindujskih svetih mož ki meditirajo in za plačilo pozirajo turistom Po napor-nem ogledu templja Pashupatinath smo se z rikšami odpeljali do stupe Swo-yambhunath ki je starodaven religijski kompleks na vrhu hriba v zahodnem delu Katmanduja Stupa je turistom bolj znana pod imenom Opičji tempelj ker na SZ delu templja živijo svete opice S templja se razkriva čudovit pogled na Katmandu Zadnji dan v Nepalu je bil

rezerviran za še zadnje nakupe in odkri-vanje najboljših katmandujskih slaščic Vse od tehnične opreme do oblačil ndash ko se naučiš barantati je Katmandu raj za nakupovanje

Kljub katastrofalnemu prvemu vtisu me je Nepal očaral Zdaj sem končno ra-zumela atija in druge zakaj se venomer vračajo tja Kaj je tisto kar te v Nepalu tako prevzame je najlepše opisal ati ko se je leta 1999 prvič vrnil od tam raquoPo-polnoma drugačen način življenja Ljudje so tam pripravljeni pomagati Vse delajo počasi mirno z dobro voljo Čisti balzam za dušolaquo

Tadeja Oderlap

mežičarji po svetutokrat se bomo odpravili malo dlje No zelo daleč pravzapravNaš cilj je država ki je po velikosti druga Na svetu ndash s pisaNo mešaNico Narodov v velemestih ki se še vedNo širijo Na drugi straNi pa z ogromNimi polji zasejaNimi s pšeNico iN koruzo s trgovskimi ceNtri ki so prava mala mesteca iN NeskoNčNimi ravNimi cestami po katerih Nihče Ne vozi prehitro jezera iN jezerca so posuta po deželi ki v svoji NotraNjosti skriva zaloge Nafte Na dveh straNeh državo obdaja širNo morje deli pa visoka gorska veriga če vam Naštejem še medvedi iN hokej javorov list iNdijaNci iN zlatokopi je bilo Namigov dovolj da ste ugaNili kam smo NameNjeNi ida paradiž

Kdo ste in kje živiteSem Franc Potočnik in živim v Kanadi v provinci Alberta v njenem glavnem mestu Edmonton

Kako dolgo ste že tam in zakaj ste tja odšli

V Kanadi živim že 46 let Iz Mežice sem odšel raquos tre-buhom za kruhomlaquo nekaj časa preživel v Nemčiji in Franciji potem pa sem bil odločen oditi nekam dlje Avstralija ali Kanada sta bili dve možnosti ndash in

ker je ladja proti Kanadi odplula prej sem se pač vkrcal nanjo

V čem se nov kraj in vaše zdajšnje življenje najbolj razlikujeta od tistega prej

Edmonton je milijonsko mesto v katerem v sožitju prebivajo ljudje vseh narodnosti Tu ima človek veliko možnosti za zaposlitev ndash nemalo ljudi ima dve celo tri različne službe Nekatere vsak dan druge morda dva- trikrat na teden po nekaj

ur Pač glede na potrebe in želje po recimo nakupu hiše ali česa drugega Življenje v Edmontonu zaradi takih možnosti zaenkrat ni predrago tudi prihodnosti se ne bojimoZimske temperature so tu precej nižje kot doma (Do -25 stopinj celzija otroci še redno hodijo v šolo) Je pa mraz suh tako da kepe sploh ne moreš narediti ker je tudi sneg tako suh da se ne sprime Tako je pozimi poleti so pa največja nadloga komarji

ki najdejo odlične pogoje za razvoj v vseh mlakah in jezerih

Kaj vam je tam najbolj všečVšeč mi je pokrajina narava Rad hodim kampirat ob jezera uživam v ribolovu Na razpolago je tudi veliko športnih objektov tako da vsak najde kaj po svojem okusu

Kaj najbolj pogrešatePogrešam Mežico in življenje v njej kakršno

32

sem poznal v mladosti

Kako pogosto se vračateprihajate na obisk v domovino

Domov pridem vsaki dve ali tri leta Vesel sem da sem v svoj rojstni kraj uspel pripeljati tudi svoja dva otroka (ki sta nekaj časa v Mežici obiskovala osnovno šolo oz vrtec) z

družinama da so tudi oni spoznali prelepo Koroško in Slovenijo

Kako vidite Mežico ko pridete domov

Po 46 letih odkar sem zapustil Mežico se počutim malo tujega Mnogih znancev več ni tudi življenje teče drugače Manj je sproščenega druženja

Živi blizu vas še kaj SlovencevKorošcev Se srečujete

Tukaj je precej Slovencev pogosto se srečujemo ndash na kavici ali na prireditvah

v letos odprtem novem Slovensko ndash kanadskem kulturnem centru ki se lahko pohvali s plesno dvorano za 300 ljudi knjižnico kapelico in sobo za srečanja Do lani smo se dobivali v leta 1967 zgrajenem domu ki so ga zaradi gradnje ceste podrliKorošcev pa skoraj ni več

le dve družini drugi so na žalost pomrli

Ali v trgovinah najdete tudi kakšne izdelke iz Slovenije

V Edmontonu smo že pred leti našli italijansko trgovino kjer dobimo tudi slovenske izdelke malinovec kavo barcaffe Radensko ribe nudeljčke skoraj vse

Kaj vedno odnesete s seboj ko se vračate z obiska v domovini

Ob povratku s seboj odnesemo CD-je s slovensko glasbo slovenske knjige pa tudi

kakšno flašo šnopsa

Tipična jed pijača kakšen poseben običaj v novi deželi

Kanadska specialiteta je goveji steak na ražnju pečena koruza in krompir tudi piščančje perutničke lahko dobiš na vsakem koraku ndash pripravljene na tisoč in en način od običajno spečenih do

raquohot chicken wingslaquo ki so izdatno začinjene Pijača je whisky pa morda še za Slovence neobičajna kombinacija pivo z dodatkom clamato juice (to je mešanica sokov neke školjke paradižnika in zelene) Tudi običaja da ti v lokalu kavo za ceno ene dotakajo tako dolgo da prazno skodelico obrneš v Sloveniji ni Ali pa prijaznost ko poleti takoj ko sedeš na mizo brezplačno dobiš vrček s prijetno hladno vodoObičaj da se največji

dnevni obrok postreže ob šestih zvečer (kar menda z novim delovnim časom vse bolj prihaja v navado tudi v Sloveniji) je pa kriv da se prepogosto kile kar kopičijoZaradi temperatur ki pozimi sežejo tudi do -30 stopinj celzija si lahko privoščimo ribolov na zaledenelih jezerih ndash na led zapelješ z avtom izvrtaš luknjo čez to luknjo postaviš šotor in nato v zavetrju čakaš da bo riba prijela Zanimiva izkušnja ndash če le led ne prične pokati

Poslušate slovensko glasbo Katero

V živo zelo rad poslušam Radio veseljak pa CD-je s slovensko glasbo Seveda je pa No1 še vedno Avsenik

Bi sami dodali kakšno zanimivost misel sporočilo

Pregovor raquoPovsod je lepo doma je najlepšelaquo je dobil v šestinštiridesetih letih poseben pomen Moj dom bo vedno Mežica a dom je s tem ko mi je dala kruh ko so tu zrasli moji otroci in rasejo moji vnuki postala tudi Kanada Zato ko sem tu se prav vsak dan spomnim na Mežico Ko pa pridem domov na obisk se mi kmalu prične tožiti po vnukih in kanadskem vsakdanjiku A tako razpeti med dva doma s(m)o najbrž vsi ki živijoživimo v tujini Šele z oddaljenostjo pričneš ceniti tisto kar je zares pomembno

POPRAVEKNa žalost nam jo je v prejšnji številki Šumca zagodel tiskarski škrat V članku raquoO ribičih in ribištvulaquo je v stavku V eni jeseni dobijo povprečno 120000 ndash 150000 iker iz njih pa pride 80 90 v dobrem letu tudi 100 mladic izpustil nekaj ničel Pravilno je seveda da v enem letu iz iker dobijo od 80000 90000 v dobrem letu tudi 100000 mladic Šele tako je jasna pohvala da je to odstotkovno zelo uspešno Ida Paradiž

33

Letos je izšla knjiga Marjete Žebovec Slovenski književniki rojeni od leta 1930 do leta 1935 v katerih je poleg najpomembnejših slovenskih literarnih ustvarjalcev svoje zaslužno mesto zase-del tudi Marijan kar kaže na to da je v tovrstnem kulturnem segmentu pustil neizbrisen pečat Pomembno je njegovo delo s področja natančnega poznavanje kratkih japonskih pesniških oblik ime-novanih haiku Je torej pesnik pisatelj poleg tega tudi izumitelj vsekakor pa človek tisočerih interesov Je ustanovitelj skupine Literarno gledališče Treska ki je prineslo svež veter kulture v naš mali kraj in ki to poslanstvo uspešno opravlja še danes ndash čeprav brez Marijana Na nje-govo pobudo za začeli izdajati literarni

list Šumc predhodnika časopisa ki ga trenutno držite v rokah O svojem živl-jenju govori globoko iskreno zato je po-govor z njim pristen in nepozaben Manj sva klepetala o haikujih in njegovem literarnem ustvarjanju saj mi je dejal raquoO tem si lahko sama prebereš v mojih knjigah To lahko vsak Jaz ti bom pove-dal nekaj česar ne moreš prebrati nikjer veljalaquo Velja In sva klepetala o njego-vem zanimivem življenju o nepozabnih dogodivščinah O drobnih utrinkih in zgodbah ki so se dogodili nekje nekoč

Ne mara nizanja suhoparnih podatkov Življenje se namreč piše še kje drugje Da je bil precej razigran fant da se je celo rad pretepal sem izvedela Upornik torej Da je opravljal vrsto zanimivih poklicev In rešil nekaj življenj Slednje je morda bolj pomembno kot kar koli dru-gega Kar misli tudi Marijan sam In mi že nariše svoj izum Ki je bil celo patentiran Gospod Marijan kje naj začneva Mogoče od tistega trenutka dalje ko ste prišli v Mežico

Hja vselej je treba začeti od začetka To upoštevam pri vsem kar delam tudi pri svojih izumih Pravim da je treba začeti pri Grkih in Rimljanih prebrati knjige o

njih Vse pravzaprav že obstaja le po-novno je treba nekje začeti to obuditi Pa o izumih malo pozneje

Torej ndash začniva od začetka Kako vas je privedla pot na Koroško

Veš rad sem se pretepal Želeli so se me znebiti ndash oziroma hoteli so da se po-boljšam zato so me poslali v Mežico Ko sem prišel sem bil star 14 let Oče se je dogovoril z dimnikarjem Magdičem ki je videl da sem sposoben da znam po-

metati dimnike In to sem nato počel po vsej Koroški V Črni v Rudarjevem je bilo veliko hiš imeli so me zelo radi še po-sebno ženske Čez nekaj časa me je pus-til kar samega sam sem lahko računal in pobiral denar Takrat sem stanoval na Poleni Spominjam se da se mi je enkrat zlomila žica na dimnikarski palici Na Glančniku so to znali zvariti a mojster je bil jezen Udaril me je z zlomljeno palico in pobral ves denar Jaz pa sem prav tako jezen šel za njim hellip

Torej kot dimnikar ste bili samouk Za kakšen poklic pa ste se šolali

V Sveti Trojici kjer sem odraščal ndash sicer sem se rodil v Zagrebu kjer so delali

moji starši ndash sem obiskoval osnovno šolo končal sem jo v Mežici Nato sem obiskoval rudarsko šolo v Trbovljah A sem se kmalu stepel z vzgojiteljem Uf ni bilo lahko ta je bil trener boksa hellip Skratka decembra 1959 sem se vrnil v Mežico Veš takrat sem izumil postopek za reševanje potapljajočih se ljudi Ne-kega dne sem šel v kino spominjam se da je bila Meža bela od peska Prišel sem do mostu in videl kako dva skačeta v vodi Ker je bila Meža tako bela nisem videl otroka ki se je utapljal Moška sta

O tistih drobnih stvareh ki jih ne moreš prebrati v knjigah hellip

marijan mauko je vsekakor svojevrstno zaznamoval koroški pa tudi slovenski kulturni prostor poleg objav v različnih publikacijah je izdal več knjig ndash pesniških zbirk in strokovnih del o literarni teoriji

34ga poskušala spraviti na kopno pa jima ni uspevalo zaradi visokega zida Ko se jima je končno posrečilo sem iz ust otro-ka izsesal zrak nesnago naplavine pe-sek To sem storil dvakrat hellip in otrok je prišel k sebi To je bila svojevrstna meto-da za tisti čas vsi so namreč počeli ravno obratno pihali zrak v usta Veš si izumi-telj ali pa nisi Tretje poti ni Nato sem se odpravil naprej v gostilno Naročil sem si raquokavbojcalaquo (tj malinovec in žganje) da sem si izplaknil usta polna peska

Nepozabna izkušnja rešili ste človeško življenje

Da to je bilo prvič Nekoč pa je bilo v Velenju bil sem na udarniškem delu Jaz brat in dva Trojičana Z njima sem se največkrat stepel hahaha Nekaj smo si celo v sorodu a to ni pomembno pomembno je le da smo se imeli lepo Skratka videli smo nosečnico ki je hodila po pomolu iz debla naenkrat je padla v vodo Bil sem dober plavalec pripeljal sem jo na kopno Vzdignil sem jo bila je težka morali so mu priskočili na pomoč To je bilo drugič da sem rešil življenje

Bili ste torej dober plavalec Ste se ukvarjali še s katerim športom

Da predvsem z alpinizmom Bil sem tudi dober akrobat na kolesu Ah s šolo pa nisem imel toliko sreče Moral sem jo začasno zapustiti ko sem zbolel za osteomielitisom (tj vnetje kostnega mozga) Na Ptuju so mi dajali opij Vsi so mislili da bom umrl Če sem se zasmejal sem takoj padel v nezavest A na koncu smo se vendarle vsi smejali Izboljšalo se je po več kot desetih injekcijah Spo-minjam se da se je prijatelj očeta ki me je obiskal v bolnici zadrl raquoBi rad bil narkomanlaquo Hahaha a prebolel sem abstinenco Po bolezni pa sem bil tako šibak da nisem mogel vzdigniti 30 kilo-gramov barve Takrat so restavrirali cer-kev pri Trojici najeli so me da sem nosil kipe moj dedek je bil namreč cerkveni pleskar

Ste opravljali še katero drugo delo poleg tega da ste bili pozneje rudar in varilec

Da nosil sem pošto zaposlili so me za dva meseca Delal sem tudi v Mariboru

na upravi cest bil sem glavni skladiščnik A sem pustil službo ker nisem smel biti več v nabavi Poleg tega pa mi je sonce preveč sijalo v pisarno vzeli so mi celo tajnico Veš ni bilo dobro Nato sem šel k vojakom Za sabo imate mnogo izkušenj z različnih področjih Lahko bi rekli da vam je pri vsem pomagala zdrava pamet hellip

Da vedno sem bil jezen ker ni bilo koga da bi uredil kakšno stvar Pa mi je nekoč dejal dober res dober prijatelj raquoNaredi samlaquo Takrat sem si rekel da raquogliha vkup štrikalaquo Razumel me je In mi dal vedeti da moram poskušati ustvarjati izumljati Zame so Švicarji dober narod Ker ne mislijo da so pametni ampak ker nekaj poskušajo narediti

Kot ste vselej poskušali vi hellip Pa veliko ušes ni bilo pripravljenih prisluhniti vašim idejam A roko na srce s po-ezijo je bilo drugače Ste vsekakor uveljavljeni slovenski pesnik pojavl-jate se v mnogih strokovnih študijah predvsem zaradi haikujev Kdaj pa ste napisali svojo prvo pesem

Lahko ti jo zrecitiram če želiš Ščinkavec ptiček lepi je bil in nas je vse razveselilHahaha to je moja prva pesem iz osnov-ne šole Še danes jo znam na pamet

Zelo lepo Kdaj pa ste se navdušili nad haikuji

Haikuje poznam že od ranega otroštva Moja mama je bila pesnica ljubiteljska

igralka in režiserka če omenim je po vojni režirala Prešernovo Železno cesto Oče je prebarval lokomotivo jaz pa sem bil strojevodja s piščalko A da ne zaidem preveč in se vrnem k haikujem ndash veš Slovenci smo imeli že v stari Ju-goslaviji pregled japonske književnosti hellip Poskusil sem nekaj novega Vse o tem si lahko prebereš je zapisano Po-vedal ti bom kaj drugega

Torej ndash povejte mi kaj več o vaših izumih

Veliko sem krmaril okrog po svetu Veliko sem se naučil V Uradnem listu Republike Slovenije (512006) je bil patentiran moj izum za proizvajanje najbolj čiste energije na svetu gre za metodo s stisnjenim zrakom Ja izum je bil patentiran a tega nihče ni pripravljen uresničiti

Zaenkrat gospod Marijan Morda pa nekoč bo vendarle znal kdo prisluhniti in bo v tem videl potencial morda prihodnost za človeštvo Pomembno je da nikoli ne odnehate in da ostanete tako izvirni iznajdljivi edinstveni polni volje ustvarjalnosti in idej

Vsekakor

Hvala za vaše iskrene in zanimive utrinke

In bil je čas da zaključiva najin klepet In bo čas ko bom spet stekla čez travnik k Marijanu na pogovor

Nina Petek

35

na pragu najbolj čarobnega ndash in tudi vraževernega meseca v letu ndash je dlg treska mežica 1122012 v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer ob treski z naslovom vraževerje sveta avtor večera lovro vreš je na kratko predstavil istoimensko knjigo etnologa damjana j ovseca ukvarjali pa smo

se predvsem z vprašanji kot so zakaj trkamo na les Kako zacoprati fanta Katera števila so srečna Kako odvrniti nesrečo če razbijemo ogledalo zakaj dimnikarji prinašajo srečo če ste prireditev zamudili vse odgovore najdete v omenjeni knjigi

večer je glasbeno dopolnil domen

vreš kot bralci pa so nastopili nina vogel martin perčič lovro vreš in ajda vasle člani društva so pripravili tudi tradicionalni mali adventni bazar z drobnimi darilci in voščilnicami po simboličnih cenah

Ajda Vasle

leva fotografija stojita domen in lovro vreš sedijo marijan mauko ajda vasle martin perčič in nina vogel desna fotografija utrinek z bazarja (avtorica dorica vasle)

VRAŽEVERJE SVETA Večer Ob tresKi

19 oktobra 2012 je društvo literarno gledališče treska mežica v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer o prvem slovenskem blaženem škofu antonu martinu slomšku ponavadi se njegovi biografi največ ukvarjajo z njegovim narodnobuditeljskim in dušnopastirskim delom tokratni večer

pa se je osredotočil na njegovo manj znano in raziskovano poezijo ki jo je avtor večera peter peruzzi prepletel z znano slomškovo pridigo svoj jezik je treba spoštovati

na prireditvi je sodelovalo tudi kulturno pevsko društvo sv lenart s plata pod vodstvom zborovodkinje

Klavdije Freidl prepevali so uglasbene ponarodele slomškove pesmi za katere se pogosto zmotno misli da so ljudske

Besedilo so brali člani dlg treska mežica erika žagar dorica vasle lovro vreš in ajda vasle

Ajda Vasle

leva fotografija pevci zbora sv lenart s plata desna fotografija lovro vreš erika žagar dorica vasle ajda vasle (avtor štefan erjavc)

SVOJ JEZIK JE TREBA SPOŠTOVATI ndash Večer ob treski o blaženem Antonu Martinu Slomšku

36

37

vzrok za nastanek te zvrsti njegovega slikarskega opusa je tesno povezan z njegovo življenjsko zgodbo odraščal je v rudarski družini in že v otroških letih v globinah podzemnih rovov odkrival ndash ne le teme in nevarnosti ndash temveč tudi svetlobo in predvsem čarobni svet barv in likov ki jih je v tisočletjih izoblikovala naravamilan pečovnik je v rudniku opravljal delo nadzornika in že takrat je postal navdušen zbiralec mineralov in fosilov v njih je prepoznal skrivnosten preplet majhnega in velikega ndash mikrokozmosa in vesolja ndash vidnega in nevidnega Kot slikar svoje najljubše kamnine po svojem videnju in občutju projicira na platno likovno jih razdrobi poveča in jim šele naknadno s pomočjo svetlobnih odtenkov in posebnega nanosa barve vrne trdnost in obliko tako vidno in otipljivo ki zlahka odpira vrata v svet domišljije v svet čudovite igre teme in svetlobe barv likov in črt ob slikah milana pečovnika začutimo skrivnostni svet in delo narave tudi vsi tisti ki nam ni bilo dano videti in doživeti zakladov podzemnega svetasicer pa obsežen opus njegovih drugih slik izžareva lepoto koroške pokrajine ter čudovita tihožitja rož ki so ga spremljale na njegovih gorskih in smučarskih poteh pripovedujejo življenjsko zgodbo od otroštva do danes od sonca obsijanih pokrajin rož do medlega sija karbidovk s katerimi je pod zemljo odkrival čarobni svetsvojo umetniško nadarjenost je pokazal tudi pri obnavljanju fresk z izdajo koledarja z rudarskimi motivi napisal in izdal pa je tudi knjigo o svojem rojstnem kraju raquoHelena nekoč in daneslaquomilan pečovnik je svoje znanje dopolnjeval v likovni šoli mentorja ervina Kralja svoja spoznanja pa pogosto deli z drugimi likovniki s katerimi sodeluje na skupnih razstavah koroških likovnikov predvsem pa se s svojimi slikarskimi umetninami osebno predstavlja na samostojnih razstavahza popotnico ob razstavi za katero pravi da je njegova zadnja in prav zato postavljena v rudarski mežici je priložil zelo staro rudarsko pesem zapisano okrog leta 1870 ženske knapice so jo pele na šihtu ko so prebirale svinčevo rudo ob malici in tudi doma Knapi pa kadar

so prišli v črno in se poveselili v gostilnah začeli so nekako tako

Lep in častit je ta knapovski stanod višjih gospodov obrajtan spoznančasti je vreden še gospod ga častiker mu žlahtnega blaga iz zemlje dobiTa knapič se v zemljo v nevarnost podatam strelja tam vrta ter rudo kopaOn dela on švica se prime ga potv nedeljo se umije je lep kot gospod

naj lepote iz podzemnega sveta očarajo tudi vas

Mirjam Lapanja

16 novemBra 2012 je Bila v narodnem domu mežica slovesna otvoritev razsta-ve sliK mineralov in Kamnin črnjansKega sliKarja milana pečovniKa poimenova-na raquolepote iz podzemnega svetalaquo

lePote IZ PoDZeMNeGa SVeta

38

VPIS IN PRODAJA

abonenti iz prejšnje sezone lahko svoje sedeže potrdijo do 05122012 pričetek vpisa za nove abonente poteka od objave v medijih pa do prve predstave oz do zasedbe mest prodaja abonmajev je v tem času v prostorih narodnega doma mežica ali preko spletne prodaje na wwwnarodnidommezicasi rezervacije so možne po telefonu 051 234 226 in preko elektronske pošte infonarodnidommezicasi

MGL LjubljanaLope de Vega VITEZ ČUDESigrajo gašper tič jure Henigman Boris ostanmilan štefe matej puc lotos vincenc šparovec jernej čampelj kg marko simčič kgtjaša železnik nika rozmantina potočnik (vskok) mojca Funkl Barbara ribnikar (alt) jure Kopušar kg v uprizoritvi nastopata statista Borislav Horvat in rok solje11 januar 2013

MGL LjubljanaNikolaj Vasiljevič Gogolj ŽENITEVigrajo jana zupančič Bernarda omantanja dimitrievska jožef ropoša sebastian cavazza gregor čušin jaka lah janez starina gaber K trseglav22 marec 2013

Šentjakobsko gledališče LjubljanaDario Fo UGRABITEV (politična komedija)igrajo silvija jovanovič Bojan vister mišo mićić gregor Hlupič jure orel grega usenik miha srdinšek david peterca gašper pavc tanja skrbinšek drago razboršekdragan remšk1 marec 2013

SLG CeljeRichard Bean KRUHigrajo vojko Belšak david čeh damjan m trbovc Blaž setnikar Branko završan Bojan umek aljoša Koltak19 april 2013

Prešernovo gledališče KRANJEnrico Luttmann SEN igrajo peter musevski vesna slapar matjaž višnar darja reichman Borut veselko vesna jevnikar miha rodman vesna pernarčič1 februar 2013

Prireditelj si pridržuje pravico do spremembe programov in do odpovedi v primeru premajhnega vpisa

CENA 65 euro v enem obroku cena predstave za izven je 17 euro 60 euro za upokojence dijake in študente

ponujamo tudi možnost obročnega odplačevanja

UGODNOSTI nižja cena vstopnic stalni sedež obveščanje o predstavah in prejemanje programa prireditev

V abonma je vključenih pet predstav slovenskih gledališč predstave se bodo začele v mesecu januarju 2013 in bodo trajale do aprila 2013

GLEDALIŠKI ABONMA za leto 2013

jKz NarODNi DOm mežica razpisuje

predstave v sklopu abonmaja 2013 so

39

40

glasilo občine mežica izhaja 4 x letno v nakladi 1550 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno

vsem ki ste s prispevki sode-lovali se najlepše zahvalju-jemo prosimo da s svojimi prispevki tudi v bodoče sodelujete ker bo le na ta način naše glasilo pestro in zanimivo

prispevki ne bodo honori-rani uredniški odbor pa si pridružuje pravico do njihovega izbora

oddaja dokumentov naj bo na digitalem mediju (tekstov-ni članki v microsoft Word-u fotografije pa priložene ločeno v formatu jpeg ali tiff in sicer na resoluciji 300 dpi s krajšo stranico najmanj 10 cm) Fotografije ki ne bodo primerne velikosti (npr snete iz spleta ndash 72 dpi 70 KB) ne bodo objavljene Fizično oddane fotografije ki ste jih prispevali lahko po objavi glasila dvignete na tajništvu občine mežica

svoje prispevke pošljite na naslov

Občina MežicaTrg svobode 1 2392 Mežica

infomezicasi

urednišKi odBor župan dušan Krebel

odgovorni urednik marjan sušnik

direktor občinske uprave Blaž šaloven

člani uredniškega odbora jožef libnik Barbara prevorčič jarneja vertačnik nina petek ida paradiž

izdala občina mežica wwwmezicasi

lektoriranje jerneja vertačnik

fotografije avtorji člankov

oblikovanje jasna Kalčič atelje jk

tisk malex doo

naklada 1550 kosov

Vitotaufer

SLEHERNIK 22december2012 ob1930 SNGNOVAGORICA

PihalniorkesterrudnikaMežicainskuPinaorlek

bOžIčNONOVOLEtNIKONCERt 25december2012 ob1800 KONCERt

loPedeVega

VItEZčUDES 11januar2013 ob1930 MGL

RAZStAVAxILIKOVNEKOLONIjECUDVčRNA 16januar2013 ob1700 CUDVčRNANAKOROŠKEM

ekaVogelnik

MAKALONCA 17januar2013 ob1700 LUtKOVNOGLEDALIŠčELjUbLjANA

BraneVižintin

A+M 25januar2013 ob1800 LUtKOVNASKUPINAGIMNAZIjERAVNENAKOROŠKEM

enricoluttMann

SEN 01februar2013 ob1930 PREŠERNOVOGLEDALIŠčEKRANj

19

Ime ima osnovo nedvomno v besedi polje ndash poljana Že po letu 1800 so tam začeli postavljati topilnico in prebiralnico svinčeve rude nato še druge poslovne in stanovanjske zgradbe in tu je nastalo poslovno središče mežiškega rudarstva Sprva nemški naziv za zaselek Bergschaffer je nadomestila slovenska Polena Od leta 1968 je v uličnem sistemu kraja zaselek tudi uradno dobil to imeIme Polena je poznano na avstrijskem Koroškem

PustnikPustnigravek Pustnigraveca pri Pustnigraveku PustnigravekovOgris 1799 Pustnigg JosephIme ima osnovo v besedi puša ndash puščaHišno ime Pustnik se je do nedavnega ohranjalo tudi kot rodbinsko imeDanes Kopališka pot 11 Mandl

SmrečnikSmregravečnik Smregravečnica pri Smregravečniku Smregravečnikov15277 Schmiersnikh J k 1788 Smrietschnigg FrancZ imenom Smrečnikovo je leta 1968 poimenovan tamkaj osnovani stanovanjski zaselek MežiceDanes Smrečnikovo 21 Osojnik

StariStaacuteri Staacuterika - tudi Staacuterikna pri Staacuteriju StaacuterijevOgris 1711 Stary Gregorn T r 1750 Lorenz Kunz ndash StaryDanes Leška cesta 27 Pustnik

StoparStogravepar Stograveparca pri Stograveparju StograveparjevOgris 1711 Stopar Valent T r 1750 Stoppar ThomasIme ima osnovo v besedi stopa stope nekdanji napravi za drobljenje Poznano je tudi v bližnji Podpeci in na Poljani pri Prevaljah Rodbina s tem imenom pri hiši je ugasnila kmalu po letu 1945Danes Celovška cesta 12 gostinsko-poslovna stavba Krebs

torcTorc Torčna pri Torcu TorčevT r 1750 Torz Valentin Ogris 1774 Torz Casper Hišno ime je danes pozabljeno Po tej domačiji je ostalo le še ime Torče-va žaga za zaselek ob cesti proti PrevaljamDanes Trg svobode št 8 poslovno-stanovanjska stavba

VogrinaVogrina Vogrinka pri Vogrinu VogrinovOgris 1733 Wogrina Joseph T r 1750 Wogrina UrbanIme Vogrina ki ima osnovo v besedi Oger je prišlo iz rabe že po letu 1800 čeprav se je v raznih zapisih pojavljalo še po letu 1850 Domačija se je kasneje imenovala po drugih lastnikih Hirc Kraut ToffDanes Trg svobode 10 GP Hotel Peca

ŽagmojsterŽaacutegmojster Žaacutegmojstrica pri Žaacutegmojstru ŽaacutegmojstrovT r 1750 Sagmeister Joβeph Ogris 1766 Sagmeister EvaIme izvira iz žagarske obrti pri hišiDanes Celovška cesta št 17 Praper

Štefan Lednik

IzvorimendomačijostalihmežiškihzaselkovbomoobjavilivnekajnaslednjihizdajahŠumca

7 Kla listina a 2486 datum 1582 spetember 22

trinajsti koncert raquoZA ČLOVEKAlaquo

raquopremišljujem kje začeti helliplaquo je začel svoj nagovor gospod župnik davorin vreča

tudi jaz premišljujem kje in kako bi začela kajti po mišljenju in besedah dr tϋrka Karitas ni potrebna raquoza to sta tu država in rKlaquo da pomagata ljudem v stiski res je toda naše izkušnje nam

dokazujejo da smo potrebni tudi mi Karitas ndash ljubezen to je

naše poslanstvo da

pomagamo ljudem v stiski ne spol ne barva kože ne politična ali verska pripadnost niso pomembni samo ndash stiska stisk pa je vedno več tako družinskih kot med posamezniki tu pa pristopimo mi in vi raquoKako pa tolaquo se sprašujete

mežiška župnijska karitas je letos pripra-vila že 13 dobrodelni koncert za člove-ka pomagali ste vsi ki ste kupili vstopni-

co ali zanjo darovali denar z našim trudom in vašo pripravljenostjo da ste

prišli smo napolnili dvorano in koncert je uspel z vašimi pri-spevki bomo zopet lahko pomagali pomoči potreb-nim nastopajoči so se odpoveda-li honorarju za-radi navduše-nja nad dobro sodelujočo publiko so se

nekateri odloči-li da svoj nastop

celo ponovijo

Hvala vsem nastopa-jočim vam ki ste prišli

poslušat hvala vsem sponzorjem ki ste nam pomagali pri pogostitvi za nastopajoče Hvala našim najmlajšim hellip

ne bom več razmišlja-la kar preberite si

besede g davorinaraquoPremišljujem kje

začeti Pri teh malih sončkih

ki smo jih videli čisto na

začetku ko smo bili obsijani z otroškim soncem Pa vendarle se človek težko zamisli da je na svetu tudi veliko otrok ki ne živijo tako prijetnega otroštva kakor ti otroci iz vrtca ki so tukaj zaplesali Ampak kakor je Jezus rekel raquoUboge boste imeli vedno med sebojlaquo je tako tudi danes Vedno se najdejo družine ki potrebujejo pomoč dobrih ljudi Če povzamem misel Raula Follereua zdravnika ki je svoje življenje posvetil ubogim raquoNarod ni velik takrat ko je številčen in močan tudi ne takrat ko je bogat ampak takrat ko je sposoben ljubitilaquo Vi dragi udeleženci tega koncerta ki ste danes prišli ste pokazali da imate srce za uboge in v vas človek lahko vidi upanje tudi za naš narod če že upoštevamo Follereua

in na drugi strani če se za trenutek vr-nem k pevcem ki so zapeli pesem goz-dovi v mesečini človek marsikdaj zna ceniti domovino šele takrat ko odide v tujino in tako je tudi težko razumeti ubogega dokler sam nisi ubog toda toliko bolj dragoceno je da kljub temu znamo ohraniti srce za njih

upam da se nikoli ne boste znašli na oni strani kjer bi vi potrebovali pomoč če pa že upam da se bodo našli ljudje ki bodo znali priskočiti na pomoč v soli-darnosti je moč naroda in solidarnost je tudi rdeča nit današnjega koncerta

Hvala lepa za vašo solidarnost hvala lepa za vašo udeležbo in Hvala za vaše odprto srcelaquo

Kaj naj tem besedam še dodam nič drugega kot to da naj se kdo med vami odloči in se nam pridruži pri delu na Karitas pa napolnite dvorano tudi na naslednjih koncertih ki jih bomo orga-nizirali Hvala

Ani Krivec

21

zaNKe zaNKe hellip

raquo kakršne si le mislrsquotrsquo morrsquotelaquo smo lahko videli na razstavi ročnih del v nedeljo 18 novembra v avli občinske uprave tega dne so bile volitve predsednika republike v tej zgradbi je bilo volišče in tako si je razstavo ogledalo kar veliko ljudi

pletene in kvačkane izdelke vseh barv in vzorcev so izdelale ljubiteljice ročnega pletenja in kvačkanja ki se ob ponedeljkih zvečer zberejo v narodnem domu v sobi društva invalidov mežica skupino vodi Katja peruzzi prijazna mlada gospa ki s svojo domiselnostjo

in iznajdljivostjo predlaga številne nove in nenavadne izdelke pri tem pa prav vse članice skupine zelo ustvarjalno sodelujejo za dobro voljo in lepši večer s kavico poskrbi tudi mama peruzzi

ročni izdelki te skupine so bili ponujeni v prodajo na stojnici na Barbarinem sejmu preteklo soboto Hitro so bili prodani

gospe ki sodelujejo v tej skupini si kakšen dan polepšajo tudi z obiskom v toplicah in drugih turistično zanimivih krajih članica skupine je namreč tudi bivša bančna uslužbenka g maruša petelin ki od sodelujočih vsak mesec mesec vestno zbere nekaj evrov ndash za srečanja za dušo in kaj je to kar omogoča ljubiteljicam ročnih del uspešno in dolgoročno sodelovanje to je sprejmanje in izmenjava znanja ki ga članice nesebično delijo med seboj

pa srečno novo leto

Vida Potočnik

člani mpz viHarniKi pri društvu upokojencev mežica smo 10 novembra praznovali 15 obletnico aktivnega delo-vanja

praznovanje je bilo v na-rodnem domu v mežici s

kulturnim programom po-leg članov mpz viharniki je sodelovala tudi tamburaška skupina tamiKa iz železne Kaple povezovalec programa je bil tomo simetinger ki je z lepo besedo popestril pevski in glasbeni program

mpz se je predstavil s sledeči-mi pesmiminocoj je en fajn večer Hladna jesen že prihaja nikdar ne bom pozabil Karlinca je šte-mana moj pobič je furman potnik o košnji na peco bi šel majolka bod pozdravlje-

na mi slovenci dve beli brezi in Bratje tamburaška skupina pa je zaigrala golovško pol-ko zlati časi pod peco sem doma valcer št 2 cvetje v jeseni Katjuša cherry pink and apple blossom white sve je ona meni in mard-

MPZ VIharNIKI15 ObletNica DelOVaNja

22

jandja ob zaključku pa smo skupaj izvedli skladbo lipa zelenela jeHvaležni smo ker se je tam-buraška skupina tamika odzvala povabilu zato jo tudi širše predstavljamo

že pred drugo svetovno vojno je v slovenskem pro-svetnem društvu raquozarjalaquo v železni kapli obstajala tam-buraška skupina tamburaško delovanje se je iz raznih ra-zlogov večkrat prekinilo leta 1995 je tatjana pirker nago-vorila dovolj zainteresiranih deklet da so lahko znova ustanovili današnjo tambura-ško skupino tamikapolne optimizma in idealizma so se srečevale pri vajah in same skušale napredovati kolikor je bilo mogoče po kratkem času so se začeli vrstiti nastopi in to so bili prvi koraki v javnost zagnanost in ljubezen do tamburaštva sta vodili do vztrajnostnega delovanja v preteklih sedemnajstih letih skupina pod mentorstvom Hanzija gabriela ni le napredovala na glasbenem področju temveč ji je uspelo to podoživljati na avstrijskem Koroškem le redko kulturno

dejavnost tamika v obliki projektov z raznimi pevskimi in tamburaškimi skupinami povezuje kulturnike in veže prijateljske stikeskupina je imela v preteklih letih okoli 250 nastopov po avstriji sloveniji in italiji ter posnela štiri zgoščenke nji-hov repertoar obsega sloven-ske grške in ruske narodne pesmi prav tako pa tudi dal-matinske moderne ter klasič-ne skladbe

v spored se je o delovanju zbora vključil tudi predsednik du mežica in predsednik mpz viharniki jožef libnik ter v krajšem govoru povedal na-slednje

raquodragi občani občanke in dragi gostjeprisrčna zahvala za udeležbo na praznovanju 15 obletnice zbora viharniki pri du mežica in izdaji zgoščenke nocoj je en fajn večerzbor deluje od leta 1997 ko sta ga ustanovila takratni predsednik društva upokojencev Franc arbajter in predsednik za kulturo anton Kajzer ustanovljen je bil zaradi veselja do petja med člani društva in potrebe za

izvajanje tovrstne dejavnosti v kraju samem številčnost zbora je nihala in ostala pri današnjem številu zbor je od nastanka pa do septembra 2010 vodil anton škerjanec od takrat pa do danes ga vodi andrej gorenjak zbor se redno udeležuje revije od pliberka do traberka praznika sadja in cvetja v pesnici prireja koncerte v mežici v domovih starostnikov v črnečah slovenj gradcu in na prevaljahnaša pesem zveni na občnih zborih obletnicah piknikih in ob zadnjem slovesu naših krajanov zastopamo tudi prostovoljno gasilsko društvo mežica na srečanjih gasilskih zborovzbor je za uspešno delovanje prejel več priznanj najžlah-tnejše pa je priznanje občine mežica ki smo ga prejeli ob 10-letnici delovanjavse našteto o delovanju zbora pa ne bi bilo mogoče brez finančnih sredstev ta sredstva pridobimo na pod-lagi vsakoletnega razpisa pri občini mežica in s pomočjo sponzorjev za kar se iskreno zahvaljujemozgoščenko smo izdali na po-budo našega sedanjega vodje

andreja gorenjaka ki je vodil in snoval izdajoprav je tudi da vam predsta-vim sedanji zborprva tenorja sta jože dlopst in peter štirn drugi tenorji jožef libnik štefan Kohek ter šte-fan čepin prva basa sta ivan vrhnjak in vlado mori drugi basi pa matevž žlebnik jakob Forstner ter edi vrabič vseh 15 let so zboru zvesti jože dlopst štefan čepin in jakob Forstnerskratka tu smo ker radi pojemo in tako bomo tudi nadaljevali vam vsem pa hvala za zvestobo tamburaški skupini tamika za prispevek in tomu simetingerju za vzorno vodenjelaquoprireditvi so prisostvovali tudi vabljeni gostje in predstavni-ca javnega sklada za kulturo rs ravne na Koroškem ga jožica Krejan ki je ob tej pri-ložnosti podelila gallusova priznanja za prispevek k pev-ski ustvarjalnosti članom mpz viharniki in sicersrebrni znak so prejeli ivan vrhnjak vlado mori in jožef libnik zlatega pa edi vrabičprejemnikom čestitamo iz srca ter se zahvaljujemo za opravljeno delogostje predstavniki društev so v nadaljevanju programa s priložnostnimi darili ter željami za nadaljnje uspešno delovanje zbora izrazili skupni interes za razvoj in obstoj pevske kulture v naši občini s podelitvijo priznanja občine mežica pa nas je dodatno pre-senetil župan dušan Krebel in s tem potrdil da so rezultati našega petnajstletnega pri-zadevanja opazni tudi v širši skupnosti in da je smiselno nadaljevati načeto

vsem sponzorjem ki so s svojimi nesebičnimi prispevki omogočili izdajo zgoščenke se iz srca zahvaljujemo vam dragi občani pa za obisk

Jožef Libnik

23

drago miloševič je črnjan ki že nekaj let na različnih prireditvah in dogodkih pooseblja Kralja matjaža in ko oblečen v kraljevska oblačila spregovori je tako kot bi nam res sprego-voril Kralj matjaž Ko sem ga poslušala naza-dnje ob predstavi-tvi knjige janeza švaba so se me njegova razmišljanja še posebej dotaknila zato sem ga prosila da jih deli tudi z bralci šumca ter vsemi tistimi ki čakajo da se v teh burnih časih vendarle že zbudi naš kralj ki spi v nedrjih pece ali pa morda v nas samih novoletni čas ko potegnemo črto pod preteklim in načrtujemo prihodnost je čas ki je za taka sporočila in razmišljanja še posebej primeren

Ida Paradiž

KRALJ MATJAŽ PONOSNO ZAVEDANJE SLOVENSTVA raquoprav tako kot je mavrica podoba son-ca ki jo odsevi žarkov v oblaku različno obarvajo je tudi mit podoba neke resni-ce v kateri odseva misel z različnih kon-cev svetalaquo (plutarh izida in oziris 20) o moja slovenija vsa mala najmanjša na svetu Kljubuješ tvoj mali človek narod tolikokrat teptan uničevan krvav hellip še je tu iz nedoumljive pradavni-ne ta mala klena skupinica reže morje neskončnega časa in prostora in burka valove reže svoje zgodovinske brazde in trga ječi kolne a vztraja in zmaguje se ohranja o veliki imperialistični sosedi mogočni angleži osvojevalci Francozi revolucionarji zmagovalci germani samooklicana visoka rasa še smo tu in

kakor je Bog hodil pred izraelci tako so pred nami hodili martin Krpan peter Klepec škopnek Bedanc gozdni mož

žal žena divja jaga perkman-dlc torka Kralj matjaž

ndash miti in legende imeli smo svo-

je bogove daž bog

ndash bog sonca in plo-dnosti je po-skrbel za po-tom-

stvo in optimi-

zem lada ndash pomlad

mladost le-pota in ljubezen

perunstrelbog je delal grom dež plodnost

in gospodaril vesolju volos veles ndash bog živine pašnikov plodnosti vesna ndash bogi-nja pomladi bujnosti in mladosti vodan ndash bog voda rek in morij pa tudi morana ndash boginja smrti in zime triglav ndash vladar nebes zemlje in podzemlja svetlobe in teme še smo tu ndash navkljub raquonamrslaquo mali slovencelj zaverovan v svoje bogo-ve mite in zgodovino ki ga edina ohra-nja o množične požrešne horde tujcev teptajoče skozi stoletja vse kar vam je napoti mi smo še vedno tu in bomo ta mali primorec Kranjec dolenjec šta-jerc prekmurec od trdega gorjana do mehkega ravninarj imamo ponos moč zgodovino vero in prihodnost imamo svoje kraljestvo imamo svoje ogledalo v preteklem času Knežji prestol ne samevaj več posedi svojega junaka na tron in zopet zakriči v svet raquoše smo tulaquo in naj odmev preko alp doni do ravnice in morja in naj ga slišijo naši mali ljudje in naj se zopet zavedo svojih korenin in ponosaraquoin zbudil se bo po večstoletnem spa-nju gora ga bo dala nazaj med ljudilaquo in

sedel bo tokrat na knežji kamen pote-gnil bo svoj meč in pokazal pot ljudem prerojeno videnje sveta bo kakor rahla meglica pokrilo to malo gorato deželico in zbudilo duha v ljudehvčasih tako rad zatisnem oči in razmi-šljam kaj opredeljuje raquomalegalaquo in kaj raquovelikegalaquo človeka in vedno pogosteje se mi dozdeva da smo pri vrednotenju ta dva pojma predrugačili raquovelikelaquo ljudi enačimo z gladiatorstvom in to tudi ter-jamo od njih da jih postavimo na piede-stal raquovelikihlaquo vrednot vse ostalo pa so drugi raquomalilaquo ljudje raquovsakdanjcilaquo Kdo pa so ti raquovelikilaquo ljudje Katere vrednote zastopajo to niso cankarjevci ndash borci ljubezni domače grude to niso Hugojevi nesrečniki to so superman spiderman kdo ve kakšen raquomanlaquo tajkun so ljudje najplitvejše plehke instant kulture ki na nek nepravi način predrugači nedol-žno čisto in naravno bit in oddaljuje od bistva človečnosti najhuje pa je da si sami popolnoma sami to počnemo in nižamo osebnostno in narodnostno rast in zavedanje polje kdo bo tebe ljubil mojcej oh mojcej slovenec sem mnogo jih je še nevsiljivih rahlo otožnih pa tako lepih ndash naših in še so tu in še bodo ohranjajmo jiho moj slovenec odpri srce in razum naj ti ozvezdje oriona znova pove svojo zgodbo o nečimrnosti in zahrbtnosti loči dobro od zla ne vdaj se strahu in ozkosti plani predrugači vznikni kakor fenikszapoj odo dobrim stvarem in takrat bo zbujen Kralj matjaž v tebi in spet bo vse dobroKo zvečer ležem se zavem da je vsako ljudstvo ustvarilo junake po svoji podo-bi slovenec tvoja podoba je brezhibnaBodi ponosen nanjo in ne menjaj je za poceni denar plehke ideje in rjovenje cirkuških levov klovnovin ko se zjutraj zbudim si želim slediti svoji podobi podobi tistega raquomalegalaquo slovenca ki je vztrajal do danesdaj Kralj matjaž spomni svoje ljudi na ponos čas je njih zbudi

Drago Miloševič

Kralj Matjaž

24

Ob sVetOVNem DNeVu lusKaVice

Rupnikova linija na Koroškem

Luskavica ndash svetovni zdravstveni izzivorganizacije bolnikov ndash v sloveniji je to društvo psoriatikov s sedežem v ma-riboru in številnimi podružnicami po vsej državi ndash od leta 2004 obeležujejo 29 oktober kot svetovni dan luskavice luskavica je pogosta bolezen kože ki običajno poteka kronično dolgotrajno njenega vzroka natačno ne poznamo vemo pa da ni nalezljiva pojavi se lahko pri komer koli in kadar koli v nasprotju s splošnim prepričanjem se navadno ne pojavlja družinsko običajno se kaže s pordelimi zadebeljenimi s srebrnka-stimi luskami pokritimi od okolišnje zdrave kože ostro omejenimi spremem-bami najpogosteje prizadene kožo nad komolci koleni križem in v zatilnem delu lasišča pri večini bolnikov poteka na manjši površini spremembe lahko obsegajo tudi velike površine kože in včasih močno srbijo luskavica se lahko pokaže tudi na nohtih ali prizadene sklepe Bolnike z luskavico bolj ogrožajo srčno-žilne bolezni pri njih se pogosteje pojavljajo debelost sladkorna bolezen depresija visok krvni tlak kajenje in alkoholizemBolniki s kroničnimi boleznimi kože se pogosto srečujejo s strahom in ne-razumevanjem svoje okolice zaradi presenečenih ali celo zgroženih pogle-dov okolice skušajo kožne spremembe prikriti včasih pa se celo popolnoma umaknejo iz družabnega življenja

dermatologi imamo danes na voljo več različnih učinkovitih in varnih zdravil s katerimi lahko obvladamo ali močno olajšamo skoraj vse oblike luskavice lokalna terapija ndash kreme in mazila ndash še zdaleč niso edina zdravila ki so na voljo poleg fototerapije to je obsevanja z ultravijoličnimi žarki lahko dermatolog pri bolnikih s težavno ali obsežno lu-skavico ki prizadene npr več kot 10 telesne površine predpiše zdravljenje s tabletami ali biološkimi zdravili ki se uporabljajo v obliki injekcijv sloveniji so na voljo praktično vse oblike zdravljenja luskavice kot jih po-

znajo drugje po svetu in dostopne so vsem bolnikom ki jih potrebujejo zato želimo da bi dogodki kot je svetovni dan luskavice pomagali informirati tiste bolnike ki bi morda potrebovali učinkovitejše zdravljenje pa ne vedo da obstaja in pa splošno javnost ki bi morala poznati to pogosto bolezen in jo sprejemati z razumevanjem

Vesna Tlaker Žunter dr med zdravnica specialistka dermatovenerologije dermatovenerološka klinika univerzitetni klinični center ljubljana

sTanje juGoslavije po leTu 1920

če želimo dobiti celovito podobo rupnikove linije se moramo vrniti v preteklost ko je bila gradnja neke obrambne linije le ideja v

glavah takratnih generalov in politikov slovence je prihodnost po prvi svetovni vojni čakala v skupni državi slovencev Hrvatov in srbov oz kasneje v Kraljevini jugoslaviji slednja je imela po svojem nastanku leta

1918 veliko notranjih kot tudi zunanjih sovražnikov tukaj lahko izpostavimo predvsem odnose z italijo ki je zaradi londonskega sporazuma podpisanega leta 1915 zahtevala velik del istre z rapalsko pogodbo leta 1920

je nastala istoimenska meja ki pa je potekala globoko na slovenskem ozemlju to pa je odnose med državama znatno poslabšalo mussolini je v času pred aprilsko voj-no večkrat sam nameraval napasti jugoslavijo a je pre-

25

vladalo mnenje da je naša vojska premočna v nekakšno zaščito pred morebitnim napadom z Balkana so v italiji leta 1932 začeli graditi obrambno linijo bunkerjev znano kot alpski zid (it vallo alpino) zaradi tega je jugo-slovanska vlada dokončno ocenila da italija predstavlja resno grožnjo leta 1935 je bilo odločeno da se ob za-hodni meji zgradi nekakšna lsaquoproti linijarsaquo ki naj bi ščitila pred napadom italije in omo-gočila mobilizacijo vojske in civilnega prebivalstva v notranjosti za nadzor nad gradnjo so leta 1938 v ljubl-jani ustanovili štab utrjevanja za poveljnika pa je bil dolo-čen general leon rupnik po njem je linija dobila tudi ime

Gradnja bunkerjev se

preseli na ŠTajersko in koroŠko gradnja bunkerjev na za-hodnem delu slovenije ob rapalski meji je potekala hitro gradbišča pa je ustavil anschluss marca 1938 se je avstrija priključila nacistični nemčiji to je za jugoslavijo pomenilo dodatno grožnjo

že leta 1939 je bilo odločeno da se gradbeni stroji pre-maknejo ob severno mejo tako je nastal šesti odsek rupnikove linije ki poteka med črno na Koroškem in markovci pri ptuju do leta 1941 so na Koroškem postavi-li nekaj manj kot 100 bunker-jev ki so razporejeni vzdolž reke meže linija pa je bila za težjo prehodnost nasprotnika dodatno utrjena tudi s strel-skimi jarki protitankovskimi ovirami in z ovirami ob želez-niški progi v črni je bilo po vojaški označitvi postavljenih 11 bunkerjev našla nisva 3 lah-ko so uničeni ali pa prekriti z zemljo 6 april 1941 v jutranjih urah 6 aprila 1941 se je začelo zares nemška

letala so preletela dravograd avstrijsko stran meje pa je za-sedla nemška vojska (1 gor-ska in 79 pehotna divizija) Bunkerje na desnem bregu drave in meže pa so zasedli graničarji orožniki vojaki in nekaj rezervistov ndash vsega sku-paj nekaj čez 100 branilcev do 10 aprila so nemci osvojili

celotno mežiško dolino naj-večji odpor iz bunkerjev je bil ustvarjen v dravogradu kjer jih je bilo v borbah tudi nekaj poškodovanih skozi ravne je okupator prešel neovirano spet pa je naletel na manjšo oviro na prevaljah in kasneje v mežici v črni prav tako ni prišlo do večjih spopadov rupnikova linija se je izkazala za neučinkovito saj ni doseg-la svojega namena ndash zadržati napadalca ampak na to je vplivalo veliko dejavnikov predvsem gre izpostaviti da je jugoslovanska vojska praktično razpadla že pred vojno in zaradi tega bunkerji niso bili zasedeni kot je bilo načrtovano

celotno rupnikovo linijo na Koroškem lahko pogledate na avtorski spletni strani www

rupnikovalinija-koroškaconr

B1 ndash marholčeva rida B2 ndash jakob B3 ndash polena ndash orešnikov bun-ker B4 ndash pustnikov bunker B5 ndash starijev pruh B6 ndash center B7 ndash Balinišče

B8 ndash Kajžarjev bunker B9 ndash Kablex B10 ndash ob meži B11 ndash čistilna naprava B12 ndash torčeva rida B13 ndash štrikar ndash v gozdu B14 ndash štrikar ndash pri hiši B15 ndash meja B16 ndash poljana ndash v gozdu seZnaM ŠTevila bun-kerjev po občinaH na koroŠkeM A ndash OBČINA ČRNA NA KO-ROŠKEMnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeB ndash OBČINA MEŽICAnašla vseh 16 bunkerjevC ndash OBČINA PREVALJEnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeE ndash OBČINA DRAVOGRADnašla 38 bunkerjev

viri- aprilska vojna Wikipedija prosta enciklopedija- miloš Habrnaacutel rupnikova črta in druge jugoslovanske utrdbe iz obdobja 1926-1941 2005 pripravila davo in stanko mihev

SODELOVANJE S STARŠI

Starši imajo pri vzgoji svojih ot-rok bistveno vlogo To velja tako za vzgojo doma kakor tudi za vzgojo v vrtcu Prav zaradi tega je povezovanje in sodelovanje vrtca s starši ključnega pomena Obojim omogoča lažje zaznavan-ja otrokovih potreb želja in ob-čutij Z namenom okrepitve tega odnosa v vrtcu organiziramo raz-lična sodelovanja in srečanja

Družinski izlet v kekčevo Deželo

V mesecu oktobru smo skozi mnoge dejavnosti spoznavali in doživljali Kekca in njegove pri-jatelje Odločili smo se da ga skupaj s starši tudi obiščemo Vso pot sta nas spremljala lepo vreme in dobra volja Med mo-gočnimi vršaci neokrnjene na-rave se skriva Kekčeva dežela kjer so nas pričakali junaki iz zgodb Popeljali so nas skozi pra-vljični svet kjer naša domišljija ni poznala meja V marsikaterem odraslem se je prebudil otrok Polni vtisov s pesmijo na ustih in

srečo na obrazu smo se vračali domov

Kekec in njegovi junaki so v otroških srcih pustili močan pe-čat Še vedno (po dveh mesecih) radi prepevajo Kekčeve pesmi se igrajo igre vlog rišejo junake hellip Posneli smo tudi svoj Kekčev film na katerega smo zelo po-nosni

Hvala starši ker ste si vzeli čas za svojega otroka in mu omogo-čili nepozabno doživetje

Ps Na sprehodih pogosto pre-pevamo Kekčeve pesmi Postojte poglejte nas pogumne vesele otroke Mogoče boste v sebi prebudili spomin na brezskrbno otroštvo

obiskal nas je Galov ATA LOVEC

Na srčno željo Gala in v predhodnem dogovoru z njegovim očetom nas je le-ta v vlogi lovca obiskal v vrtcu Oblečen v zeleno-rjava

oblačila s klobukom na glavi daljnogledom nahrbtnikom slikami živali lovskimi trofejami je vstopil v igralnico Otrokom je na privlačen zanimiv in poučen način predstavil vlogo lovca Otroci so ga z zanimanjem poslušali Skupaj smo se odpravili na sprehod do opazovalnice in krmišča katerega smo napolnili z jabolki koruzo korenjem in senom Seznanil nas je z živalmi ki živijo v našem gozdu in kako se pripravljajo na zimo

Hvala ata Mitja za poučno do-poldne Pri otrocih si razblinil mit da lovci streljajo in ubijajo živali ter rešujejo Rdečo kapico

zdaj vejo da lovci poznajo vse vrste živali jih krmijo in skrbijo zanje se družijo v lovski družini podobno kot mi v vrtcu obožu-jejo naravo fotografirajo živali se neopazno v zeleno-rjavi obleki sprehajajo po gozdu in z dalj-nogledom opazujejo živali

tanja bivšek

POZIV STARŠEM ZA ODDAJO VLOGE ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA ZA KOLEDARSKO LETO 2013v mesecu decembru morajo vsi starši ki imajo otroke vključene v vrtec ponovno oddati vlogo za določitev znižanega plačila vrtca za naslednje koledarsko leto 2013 dosedanje odločbe o znižanem plačilu se namreč s koncem decembra 2012 iztečejo in s tem prenehajo biti pravna podlaga za izstavitev računov v naslednjem letu

vlogo na predpisanem obrazcu starši oddajo na pristojnem centru za socialno delo za pravočasno vložene vloge za katere se bo izdala odločba z veljavnostjo 1 1 do 31 12 2013 se bodo štele le tiste ki bodo vložene do konca meseca decembra 2012 V skladu z 32 členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev namreč upravičencu pripada znižano plačilo vrtca od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge

starši bodite pozorni tudi pri datumih za uveljavitev otroškega dodatka in šolske prehraneBarbara prevorčič

27

NEPALraquoNepal je tu da bi te spremeNil Ne pa da bi ti Njegalaquo ta misel legeNde sloveNskega alpiNizma Nejca zaplotNika še kako drži saj te dežela resNičNo spremeNi medtem ko je ti Niti Ne moreš Niti Ne želiš ko jo eNkrat obiščeš te vedNo zNova iN zNova vleče Nazaj

Federativna demokratična republika Nepal kot se glasi uradni naziv države je v vseh pogledih posebna država Do-movina utemeljitelja budizma Siddhar-te Gautame varno skrita pod mogočni-mi in silno skrivnostnimi himalajskimi vrhovi med katerimi še vedno živi mit nikoli fotografiranega jetija ter never-jeten spekter geografskih kulturnih bioloških in religijskih raznolikosti ki so tako zelo vplivale na dojemanje za-hodnega sveta da je le-ta Nepal včasih imenoval kar Pravljična dežela Dežela bogov ali celo Šangri-La nikoli odkriti mistično-magični raj

Na življenje v edini uradni hinduistični državi na svetu je vedno vplivala njena specifična geografija ndash topografsko gledano leži najvišja točka Nepala 8848 metrov nad morjem najnižja pa le 61 metrov nad morjem ndash a so jo njegovi vladarji praviloma hote ali nehote izkoriščali v povsem

druge namene kot za ekonomski razvoj Dežela obdana z zastrašujočima sosedama Indijo na jugu in Kitajsko na severu in v kateri se sedaj močno večinski hinduizem vidno in mirno prepleta z manjšinskim budizmom pri čemer sta jasno vidna tudi vpliva domače nevarske in sosednje tibetanske kulture je skozi zgodovino sicer presenetljivo uspešno odbijala pritiske tako severne kot južne sosede a so njen razvoj zavrle notranje zdrahe revolucije in revolti Cena notranjih bojev pa je visoka Nepal dandanes spada med najrevnejše države sveta

Nepal je najbolj poznan prav po svojih mogočnih osemtisočakih zato verjetno ni nič čudnega da ga nekateri imenujejo Dežela v kraljestvu gora V Nepalu je kar osem od desetih najvišjih in najzahtevnejših gora na našem plane-tu vključno z najvišjo Mount Everest

Kljub temu da kar 80 odstotkov

nepalskega površja prekriva Himalaja pa se 50 kilometrov južno od nje večni sneg in led srečata z vročino in pragozdovi Kot bi prišli v novo deželo Kontrast je očiten in skoraj zmede človeka ko se en dan spogleduje z najvišjimi vrhovi sveta naslednji dan pa ga pričaka ravnina riževa polja in džungelski pas južnega Nepala Prav ta raznolikost daje pestrost tej deželi in zaradi tega ponuja široko paleto rastlinstva in živalstva Od himalajskega goveda (jakov) leopardov tigrov nosorogov do slonov krokodilov antilop opic hellip Z namenom da omogoči preživetje številnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst je nepalska vlada ustanovila štiri rezervate ndash Čitvan Sagarmatha Langtang in jezero Rara ki skupaj merijo več kot 3000 kvadratnih kilometrov

Nepalsko prebivalstvo je nepregle-dna množica ljudstev ki jim že stoletja

Mount EverestMolilni mlinčki

Budistični tempeljBoudhanath Stupa

Katmandu

Ama Dablam

28uspeva dokaj harmonično prebivati skupaj se prilagajati novim idejam vrednotam in prišlekom ki prihajajo od vsepovsod Po besedah mnogih ki so obiskali Nepal so Nepalci zlati ljudje To sem med obiskom Nepala občutila tudi sama Kljub pomanjka-nju in revščini so vedno nasmejani pripravljeni na pogovor in čakajoči na majhno pozornost mimoidočih Nji-hova prijaznost se iz mesta stopnjuje proti vedno višjim vasicam ob vznožjih osemtisočakov Višje ko greš bolj pri-jazni in iskreni so Neverjetna je hvale-žnost otrok ko jim podariš staro igračo svinčnik ali sladkarije

Nepalci so zelo vraževerni Tako hindujci kot budisti imajo svoje vraže in pravila ki se jih držijo in jih

spoštujejo Zanimivo je na primer da družina preden se vseli v nov dom prosi astrologa da določi najugodnejši datum vselitve Prav tako astrologi zaročencema določijo najprimernejši dan za poroko Predvsem strogo se držijo pravil v zvezi z vero Tako pred vhodom v tempelj ne smejo jesti in piti Pravilo ki se ga strogo držijo tudi turisti je da se mimo templjev in znamenj (čorteni maniji) vedno hodi le po levi strani prav tako pa se v smeri urinega kazalca vrtijo tudi molilni mlinčki

Zanimivo je da v popolnem sožitju uspevata dve tako različni verstvi Na eni strani budizem ki spoštuje vsa živa bitja

in deluje v sožitju z naravo na drugi strani pa raquokrvavilaquo hinduizem Vsaj tako se ti zdi ko opazuješ budistične molilne mlinčke ki jih poganja voda pisane molilne zastavice katerih molitve veter odnaša bogovom na drugi strani pa kr-vave daritve živali v hindujskih templjih Kljub tem daritvam pa imajo hindujci nekatere živali za svete in jih je prepove-dano ubijati

Krava je v Nepalu sveta z zakonom zaščitena žival Predstavlja boginjo La-ksmi ndash boginjo bogastva Kljub prome-tnemu kaosu ki vlada na katmandujskih ulicah ima krava vedno prednost Lahko se sprehaja po ulicah se ustavi sredi ceste ali uleže pred vhod v tempelj nihče je ne bo preganjal Sveta žival je tudi slon ker ima Ganeš ndash sin boga Šive

ndash slonovo glavo Ko gre slon po cesti se verni Nepalci dotikajo prahu na odtisu njegovih nog in si ga kot raquotikelaquo priti-skajo na čelo Svete živali pa so tudi bik opica in čmrlj

Poleg trekinga in alpinizma ki sta med turisti najbolj priljubljeni aktivnosti pa Nepal ponuja tudi vrsto drugih špor-tov in aktivnosti Vedno bolj popularni so rafting na rekah Kali Gandaki Bhote Kosi in drugih gorsko kolesarjenje vožnja z motorji bungee jumping in seveda džungelski safari v Kraljevem narodnem parku Čitvan

V Nepalu lahko vsakdo najde nekaj zase Ko potuješ po tej skrivnostni deže-li sprva sploh ne opaziš da spada med

najmanj razvite dežele našega planeta Naravne lepote mogočna arhitektura kulturna raznolikost in iskreni ljudje te tako prevzamejo da socialni položaj ljudi kar spregledaš

Ko sem pred tremi leti prvič obiskala Nepal se mi je zdelo da deželo kar dobro poznam saj sem videla nešteto diapozitivov in slišala mnogo zgodb ki mi jih je pripovedoval ati vsakokrat ko se je vrnil iz Nepala Pa sem se motila Ko sem prvič stopila na nepalska tla sem šele začela spoznavati to prekrasno deželo

Čeprav prvi vtisi niso bili ravno tako zelo krasni Prvi stik s Katmandujem glavnim mestom Nepala je bil zame rahlo šokanten Vsepovsod gneča smeti ki jih mečejo kar skozi okna na

ulico smrad hellip Po cestah ki si sicer niti ne zaslužijo imena ceste se sprehajajo krave krdela uličnih psov ljudje vozijo rikše avtomobili in motorji in to vse povprek Zmešnjava avtomobilov motorjev in rikš ki se ob neprestanem hupanju raquolovijolaquo po katmandujskih ulicah je neverjetna Zdi se da je edina obvezna oprema na avtomobilu delujoča hupa saj vozniki neprestano hupajo Zanimivo je tudi da mora na motorju imeti čelado samo voznik in to ne glede na to da po navadi vozijo s sabo več ljudi velikokrat kar cele družine

Po prihodu v Nepal smo prve tri dni preživeli v Katmanduju kjer smo uredili

Namche Bazar Nepalski otroci Patan - Hindujski tempelj

Sežiganje mrtvihSamostan v Tengbocheju Tabla Everest

29

in nakupili vse potrebno za treking Znamenitosti mesta si v tem času nismo uspeli ogledati saj so bile trgovinice in ulični prodajalci preveč prepričljivi s svojimi ponudbami in sem večino časa preživela na glavni turistični ulici Thamel ter barantala za nižje cene

Po treh dneh Katmanduja ko sem se ravno navadila na ljudi mestni utrip gužvo in me smeti in smrad niso več motili Katmandu pa je postajal vedno bolj zanimiv in privlačen smo se odpravili na treking Do Lukle ki je bila naše izhodišče za treking smo iz Katmanduja poleteli z letalom Jetstream 41 letalske družbe Yeti Airlines Med poletom ki je bil prav gotovo eden od vrhuncev tega potovanja sem prvič videla sedem- in osemtisočake med njimi tudi Everest Že iz zraka je bil videti mogočen Po izjemno zanimivem pristanku na najkrajši in najstrmejši pristajalni stezi kar sem jih kdaj videla smo v Lukli poiskali lodge kjer smo se dobili z našima nosačema Tekijem in Pembo Oba sta bila doma iz vasi ki je bila iz Lukle oddaljena dva dni hoje z delom nosačev pa sta služila denar za svoji družini

Treking pod Everest smo torej začeli v Lukli ki leži na nadmorski višini 2840 m Načrtovano je bilo da se prvi dan odpra-vimo do vasi Phakding do koder smo prispeli po približno dveh urah hoje Ker je bila pot ki nas je čakala naslednji dan veliko bolj strma in zahtevna smo se odločili da bomo nadaljevali Tako smo prvi dan prišli do vasi Monjo (2840 m nmv) kjer smo našli prijeten lodge v

katerem smo prespali Tu sem tudi ugo-tovila da je hrana v nepalskih vasicah veliko bolj okusna kot v katmandujskih restavracijah Drugi dan trekinga nas je čakala hoja do Namče Bazarja ki leži na nadmorski višini 3440 m Kmalu po za-četku hoje smo prišli do vstopa v Naci-onalni park Sagarmatha Tu smo morali pokazati karte in posebne treking potne liste V nadaljevanju poti smo prišli še do vojaške kontrole kjer se je postopek s kontrolo kart ponovil Po približno treh urah hoje smo prišli do Namče Bazarja vasi ki jo imenujejo tudi mesto Šerp Namče Bazar je glavno mesto in trgo-vsko središče regije Khumbu ki je ime dobila po istoimenskem ledeniku Po kosilu in kratkem počitku v lodgu smo se odpravili do samostana nad vasjo ki je sedaj preurejen v muzej V muzeju so razstavljeni predmeti ki jih po nepalskih vaseh še danes uporabljajo v vsakda-njem življenju Ogledati si je mogoče tudi slike in dokumentacijo o Mount Everestu ter fotografije Šerp ki so osvo-jile Everest Med njimi so našli tudi sliki Ang Dorjeeja in Pasang Tenzinga ki sta bila leta 2000 z atijem in Davom na vrhu Everesta

Naslednji dan nas je čakala hoja do vasi Tengboche Ta del poti je bil eden izmed bolj zahtevnih saj se je že na začetku pot začela strmo spuščati in ker smo morali nekje pridobiti novih 600 višinskih metrov se je kar hitro začela strma pot navzgor Vse raquominus metrelaquo ki sem jih preklinjala na poti navzdol pozabim ko mi ati pokaže Ama Dablam Šesttisočak ki sta ga maja 1996

v severozahodni steni po prvenstveni smeri preplezala Vanja Furlan in Tomaž Humar za kar sta dobila najprestižnejše alpinistično priznanje ndash Zlati cepin Sicer pa meni osebno eden najlepših vrhov Hojo sta poleg strmine oteževali tudi vročina in vlaga ki ju na takšni višini nisem pričakovala Ves trud je bil poplačan ko sem končno prišla do cilja kjer nas je pričakal čudovit razgled na Lhotse in Everest Vas Tengboche leži na nadmorski višini 3860 m V vasi je glavni budistični samostan v Nepalu sicer pa eden najlepših na svetu Samostan je v devetdesetih letih pogorel zdaj pa je povsem obnovljen Imeli smo enkratno priložnost da smo lahko bili prisotni pri obredu Na začetku sta dva mlada meniha vernike poklicala k obredu s piskanjem na ogromni školjki Obred je bil zelo zanimiv večino časa zelo umirjen trije menihi so molili naprej ostali pa za njimi na trenutke pa je umirjenost zmotil močan udarec na gong igranje na piščalke in zvončke ter glasno petje Izredno zanimiva je bila tudi sama molilnica ki je bila poslikana z budističnimi podobami najbolj pa je izstopal ogromen pozlačen kip Bude Obisk samostana mi bo ostal v posebnem spominu tudi zato ker me je eden od menihov blagoslovil z rdečo vrvico okoli vratu ki je za zdravje in dolgo življenje ter rumeno ruto ndash kato za srečo

Pot nas je iz Tengbocheja vodila skozi vasi Deboche in Shomare do vasi Periche (4240 m nmv) Pot mimo prostranih travnikov in njiv mimo vasi

Barva za tike Kip Bude Nepalski otroci

30je bila iz dneva v dan bolj zanimiva Sončno vreme mogočne gore neverjetna pokrajina in iskreni ljudje so nam lepšali vsakdan na poti proti našemu cilju Molilne zastavice molilni mlinčki in čorteni so zbujali navdušenje nad preprostostjo budizma Otroci ki smo jih srečali na poti in jim podarjali kulije in stare igrače pa me še danes spravijo v dobro voljo ob spoznanju kako lahko malenkosti nekomu polepšajo življenje Ko smo prispeli v Periche smo najprej opazili spomenik iz nerjavečega jekla v obliki prerezanega stožca v notranjosti pa vrezana imena vseh ki so se do leta 2005 smrtno ponesrečili na Mount Everestu in okolici Takoj nam je v oko padlo ime atijevega prijatelja Marka Lihtenekarja ki se je po uspešno osvojenem vrhu Everesta 21 maja 2005 smrtno ponesrečil pri sestopu z gore

Četrti dan trekinga smo prispeli do vasi Dingboche (4358 m nmv) ki mi je v spominu ostala predvsem zaradi najbolj okusnih momotov ki sem jih jedla na potovanju po Nepalu Momo je tipična nepalska jed podobna našim cmokom Ponavadi so polnjeni z zelenjavo ali mesom in so lahko kuhani ali pečeni Postreženi so skupaj z različnimi pikantnimi omakami Postanek v Dingbocheju pa mi je poleg najboljših pečenih sirovo-tuninih momotov ostal v spominu tudi zaradi aklimatizacijske ture ki smo jo naredili Bila je sicer ena zahtevnejših aklimatizacij na trekingu vendar tudi ena lepših Vrh grebena ki smo si ga

zadali za aklimatizacijo nas je presenetil s čudovitim ledeniškim jezerom in Ama Dablamom ki se je dvigal nad njim Naslednji dan nas je čakal eden daljših kosov poti Do zadnje vasi pred končnim ciljem Kala Patarjem smo morali opraviti 700 višinskih metrov Pot nas je peljala po grebenu nad vasjo Periche in naprej do morene ledenika Khumbu mimo Thokle do vasi Lobuche (4910 m nmv) Po kratkem počitku v lodgu smo se odpravili na aklimatizacijo Pot nas je peljala mimo Italijanske piramide ndash mednarodnega observatorija in laboratorija do bližnjega grebena Z vrha grebena smo lepo videli pot proti vasi Gorak Shepp Kala Patar Italijansko piramido pred nami pa se je bohotil Nuptse Po vrnitvi v lodge sem kljub aklimatizaciji dobila svojo porcijo višinskih neprijetnosti Razbijanje v glavi se je kljub vztrajnemu preganjanju s tabletami nadaljevalo še dolgo v noč in mi kratilo prepotreben spanec

Vrhunec trekinga je bil vzpon na Kala Patar (5550 m nmv) Iz Lobuch smo se podali proti zadnji vasi Gorak Shepp in naprej proti vrhu Kala Patarja Vso pot smo tekmovali z meglo ki nam je vztraj-no sledila Višina je delala svoje noge so bile vedno težje dihanje pa je postajalo vedno težje Za spodbudo se nam je na poti razkril Everest Tokrat je bil res čisto blizu Hitro sem se ga nagledala in po-slikala saj ga je minuto zatem že zakrila megla Bolj kot smo se približevali vrhu bolj je sonce kurilo meglo in na vrhu nas je pričakal čudovit razgled Everest Lhotse Nuptse Pumo Ri ledeni slap le-

denik Khumbo hellip vse je tako ogromno mogočno in čudovito Občutek na vrhu je bil enkraten Po obveznem slikanju smo kar obsedeli in občudovali bele vrhove okoli nas Z vrha smo sestopili po drugi poti ker smo se namenili poiskati spominsko tablo Janezu Jegliču ndash Jo-hanu ki je leta 1997 omahnil z grebena Nuptseja po tem ko sta s Tomažem Hu-marjem preplezala prvenstveno smerPo doseženem cilju trekinga ndash osvojitvi Kala Patarja smo se naslednji dan iz Lobuch odpravili nazaj proti Namche Bazarju od koder smo zadnji dan trek-inga odšli do vasi kjer smo začeli ndash do Lukle V Lukli smo prespali nato pa takoj zgodaj zjutraj po slovesu od nosačev s prvim letalom poleteli v Katmandu Vrnitev v Katmandu je bila rahel šok Iz mirnega podeželja nazaj v gnečo in hrup Ker smo imeli le tri dni časa pred odhodom domov je bilo potrebno Katmandu seveda čim bolje izkoristiti in raziskati Katmandu je zaradi svoje čudovite arhitekture pod UNESCOvo zaščito Prvi dan smo se najprej odpeljali do mesta Patan kjer smo si ogledali Durbar Square ndash staro mestno jedro kjer so nekoč ustoličevali kralje in kjer živi boginja Kumari ki je žal nismo uspeli videti Smo pa v hindujskem templju bili priča daritvi koze hindujskim bogovom Po vrnitvi v center Katmanduja smo si šli ogledati največjo znamenitost Katmanduja ndash Boudhanath Stupa bolj poznano kot Budine oči Stupa ki je ena največjih na svetu je od leta 1979 na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine Prvi dan v Katman-

Sveti mož Vzletno pristajalna steza v Lukli Z atijem na vrhu Kala Patarja

31

duju po vrnitvi s trekinga smo zaključili z nazdravljanjem na uspešno izveden treking v restavraciji Rum Doodle kjer so leta 2000 praznovali svoj uspeh na Everestu tudi člani odprave Ski Everest 2000 Posebnost te restavracije je da vsi osvajalci Everesta dobijo svojo člansko kartico s katero lahko v restavraciji Rum Doodle jedo brezplačno

Naslednji dan smo si ogledali tempelj Pashupatinath ki je eden najpomemb-nejših Šivinih templjev na svetu Tempelj je v vzhodnem delu Katmanduja ob reki Bagmati Zraven templja ob reki se na-haja tudi nepalski Varanasi kjer zažigajo umrle pepel pa nato raztrosijo v reko Sam pogled na mrtveca ki gori ob reki

je sprva grozljiv a dlje časa kot opazuješ dogajanje bolj logično in normalno se zdi vse skupaj Bolj šokantno je kako sto metrov nižje otroci plavajo v reki ženske pa perejo posodo in oblačila V templju in njegovi okolici je polno sadhujev ndash hindujskih svetih mož ki meditirajo in za plačilo pozirajo turistom Po napor-nem ogledu templja Pashupatinath smo se z rikšami odpeljali do stupe Swo-yambhunath ki je starodaven religijski kompleks na vrhu hriba v zahodnem delu Katmanduja Stupa je turistom bolj znana pod imenom Opičji tempelj ker na SZ delu templja živijo svete opice S templja se razkriva čudovit pogled na Katmandu Zadnji dan v Nepalu je bil

rezerviran za še zadnje nakupe in odkri-vanje najboljših katmandujskih slaščic Vse od tehnične opreme do oblačil ndash ko se naučiš barantati je Katmandu raj za nakupovanje

Kljub katastrofalnemu prvemu vtisu me je Nepal očaral Zdaj sem končno ra-zumela atija in druge zakaj se venomer vračajo tja Kaj je tisto kar te v Nepalu tako prevzame je najlepše opisal ati ko se je leta 1999 prvič vrnil od tam raquoPo-polnoma drugačen način življenja Ljudje so tam pripravljeni pomagati Vse delajo počasi mirno z dobro voljo Čisti balzam za dušolaquo

Tadeja Oderlap

mežičarji po svetutokrat se bomo odpravili malo dlje No zelo daleč pravzapravNaš cilj je država ki je po velikosti druga Na svetu ndash s pisaNo mešaNico Narodov v velemestih ki se še vedNo širijo Na drugi straNi pa z ogromNimi polji zasejaNimi s pšeNico iN koruzo s trgovskimi ceNtri ki so prava mala mesteca iN NeskoNčNimi ravNimi cestami po katerih Nihče Ne vozi prehitro jezera iN jezerca so posuta po deželi ki v svoji NotraNjosti skriva zaloge Nafte Na dveh straNeh državo obdaja širNo morje deli pa visoka gorska veriga če vam Naštejem še medvedi iN hokej javorov list iNdijaNci iN zlatokopi je bilo Namigov dovolj da ste ugaNili kam smo NameNjeNi ida paradiž

Kdo ste in kje živiteSem Franc Potočnik in živim v Kanadi v provinci Alberta v njenem glavnem mestu Edmonton

Kako dolgo ste že tam in zakaj ste tja odšli

V Kanadi živim že 46 let Iz Mežice sem odšel raquos tre-buhom za kruhomlaquo nekaj časa preživel v Nemčiji in Franciji potem pa sem bil odločen oditi nekam dlje Avstralija ali Kanada sta bili dve možnosti ndash in

ker je ladja proti Kanadi odplula prej sem se pač vkrcal nanjo

V čem se nov kraj in vaše zdajšnje življenje najbolj razlikujeta od tistega prej

Edmonton je milijonsko mesto v katerem v sožitju prebivajo ljudje vseh narodnosti Tu ima človek veliko možnosti za zaposlitev ndash nemalo ljudi ima dve celo tri različne službe Nekatere vsak dan druge morda dva- trikrat na teden po nekaj

ur Pač glede na potrebe in želje po recimo nakupu hiše ali česa drugega Življenje v Edmontonu zaradi takih možnosti zaenkrat ni predrago tudi prihodnosti se ne bojimoZimske temperature so tu precej nižje kot doma (Do -25 stopinj celzija otroci še redno hodijo v šolo) Je pa mraz suh tako da kepe sploh ne moreš narediti ker je tudi sneg tako suh da se ne sprime Tako je pozimi poleti so pa največja nadloga komarji

ki najdejo odlične pogoje za razvoj v vseh mlakah in jezerih

Kaj vam je tam najbolj všečVšeč mi je pokrajina narava Rad hodim kampirat ob jezera uživam v ribolovu Na razpolago je tudi veliko športnih objektov tako da vsak najde kaj po svojem okusu

Kaj najbolj pogrešatePogrešam Mežico in življenje v njej kakršno

32

sem poznal v mladosti

Kako pogosto se vračateprihajate na obisk v domovino

Domov pridem vsaki dve ali tri leta Vesel sem da sem v svoj rojstni kraj uspel pripeljati tudi svoja dva otroka (ki sta nekaj časa v Mežici obiskovala osnovno šolo oz vrtec) z

družinama da so tudi oni spoznali prelepo Koroško in Slovenijo

Kako vidite Mežico ko pridete domov

Po 46 letih odkar sem zapustil Mežico se počutim malo tujega Mnogih znancev več ni tudi življenje teče drugače Manj je sproščenega druženja

Živi blizu vas še kaj SlovencevKorošcev Se srečujete

Tukaj je precej Slovencev pogosto se srečujemo ndash na kavici ali na prireditvah

v letos odprtem novem Slovensko ndash kanadskem kulturnem centru ki se lahko pohvali s plesno dvorano za 300 ljudi knjižnico kapelico in sobo za srečanja Do lani smo se dobivali v leta 1967 zgrajenem domu ki so ga zaradi gradnje ceste podrliKorošcev pa skoraj ni več

le dve družini drugi so na žalost pomrli

Ali v trgovinah najdete tudi kakšne izdelke iz Slovenije

V Edmontonu smo že pred leti našli italijansko trgovino kjer dobimo tudi slovenske izdelke malinovec kavo barcaffe Radensko ribe nudeljčke skoraj vse

Kaj vedno odnesete s seboj ko se vračate z obiska v domovini

Ob povratku s seboj odnesemo CD-je s slovensko glasbo slovenske knjige pa tudi

kakšno flašo šnopsa

Tipična jed pijača kakšen poseben običaj v novi deželi

Kanadska specialiteta je goveji steak na ražnju pečena koruza in krompir tudi piščančje perutničke lahko dobiš na vsakem koraku ndash pripravljene na tisoč in en način od običajno spečenih do

raquohot chicken wingslaquo ki so izdatno začinjene Pijača je whisky pa morda še za Slovence neobičajna kombinacija pivo z dodatkom clamato juice (to je mešanica sokov neke školjke paradižnika in zelene) Tudi običaja da ti v lokalu kavo za ceno ene dotakajo tako dolgo da prazno skodelico obrneš v Sloveniji ni Ali pa prijaznost ko poleti takoj ko sedeš na mizo brezplačno dobiš vrček s prijetno hladno vodoObičaj da se največji

dnevni obrok postreže ob šestih zvečer (kar menda z novim delovnim časom vse bolj prihaja v navado tudi v Sloveniji) je pa kriv da se prepogosto kile kar kopičijoZaradi temperatur ki pozimi sežejo tudi do -30 stopinj celzija si lahko privoščimo ribolov na zaledenelih jezerih ndash na led zapelješ z avtom izvrtaš luknjo čez to luknjo postaviš šotor in nato v zavetrju čakaš da bo riba prijela Zanimiva izkušnja ndash če le led ne prične pokati

Poslušate slovensko glasbo Katero

V živo zelo rad poslušam Radio veseljak pa CD-je s slovensko glasbo Seveda je pa No1 še vedno Avsenik

Bi sami dodali kakšno zanimivost misel sporočilo

Pregovor raquoPovsod je lepo doma je najlepšelaquo je dobil v šestinštiridesetih letih poseben pomen Moj dom bo vedno Mežica a dom je s tem ko mi je dala kruh ko so tu zrasli moji otroci in rasejo moji vnuki postala tudi Kanada Zato ko sem tu se prav vsak dan spomnim na Mežico Ko pa pridem domov na obisk se mi kmalu prične tožiti po vnukih in kanadskem vsakdanjiku A tako razpeti med dva doma s(m)o najbrž vsi ki živijoživimo v tujini Šele z oddaljenostjo pričneš ceniti tisto kar je zares pomembno

POPRAVEKNa žalost nam jo je v prejšnji številki Šumca zagodel tiskarski škrat V članku raquoO ribičih in ribištvulaquo je v stavku V eni jeseni dobijo povprečno 120000 ndash 150000 iker iz njih pa pride 80 90 v dobrem letu tudi 100 mladic izpustil nekaj ničel Pravilno je seveda da v enem letu iz iker dobijo od 80000 90000 v dobrem letu tudi 100000 mladic Šele tako je jasna pohvala da je to odstotkovno zelo uspešno Ida Paradiž

33

Letos je izšla knjiga Marjete Žebovec Slovenski književniki rojeni od leta 1930 do leta 1935 v katerih je poleg najpomembnejših slovenskih literarnih ustvarjalcev svoje zaslužno mesto zase-del tudi Marijan kar kaže na to da je v tovrstnem kulturnem segmentu pustil neizbrisen pečat Pomembno je njegovo delo s področja natančnega poznavanje kratkih japonskih pesniških oblik ime-novanih haiku Je torej pesnik pisatelj poleg tega tudi izumitelj vsekakor pa človek tisočerih interesov Je ustanovitelj skupine Literarno gledališče Treska ki je prineslo svež veter kulture v naš mali kraj in ki to poslanstvo uspešno opravlja še danes ndash čeprav brez Marijana Na nje-govo pobudo za začeli izdajati literarni

list Šumc predhodnika časopisa ki ga trenutno držite v rokah O svojem živl-jenju govori globoko iskreno zato je po-govor z njim pristen in nepozaben Manj sva klepetala o haikujih in njegovem literarnem ustvarjanju saj mi je dejal raquoO tem si lahko sama prebereš v mojih knjigah To lahko vsak Jaz ti bom pove-dal nekaj česar ne moreš prebrati nikjer veljalaquo Velja In sva klepetala o njego-vem zanimivem življenju o nepozabnih dogodivščinah O drobnih utrinkih in zgodbah ki so se dogodili nekje nekoč

Ne mara nizanja suhoparnih podatkov Življenje se namreč piše še kje drugje Da je bil precej razigran fant da se je celo rad pretepal sem izvedela Upornik torej Da je opravljal vrsto zanimivih poklicev In rešil nekaj življenj Slednje je morda bolj pomembno kot kar koli dru-gega Kar misli tudi Marijan sam In mi že nariše svoj izum Ki je bil celo patentiran Gospod Marijan kje naj začneva Mogoče od tistega trenutka dalje ko ste prišli v Mežico

Hja vselej je treba začeti od začetka To upoštevam pri vsem kar delam tudi pri svojih izumih Pravim da je treba začeti pri Grkih in Rimljanih prebrati knjige o

njih Vse pravzaprav že obstaja le po-novno je treba nekje začeti to obuditi Pa o izumih malo pozneje

Torej ndash začniva od začetka Kako vas je privedla pot na Koroško

Veš rad sem se pretepal Želeli so se me znebiti ndash oziroma hoteli so da se po-boljšam zato so me poslali v Mežico Ko sem prišel sem bil star 14 let Oče se je dogovoril z dimnikarjem Magdičem ki je videl da sem sposoben da znam po-

metati dimnike In to sem nato počel po vsej Koroški V Črni v Rudarjevem je bilo veliko hiš imeli so me zelo radi še po-sebno ženske Čez nekaj časa me je pus-til kar samega sam sem lahko računal in pobiral denar Takrat sem stanoval na Poleni Spominjam se da se mi je enkrat zlomila žica na dimnikarski palici Na Glančniku so to znali zvariti a mojster je bil jezen Udaril me je z zlomljeno palico in pobral ves denar Jaz pa sem prav tako jezen šel za njim hellip

Torej kot dimnikar ste bili samouk Za kakšen poklic pa ste se šolali

V Sveti Trojici kjer sem odraščal ndash sicer sem se rodil v Zagrebu kjer so delali

moji starši ndash sem obiskoval osnovno šolo končal sem jo v Mežici Nato sem obiskoval rudarsko šolo v Trbovljah A sem se kmalu stepel z vzgojiteljem Uf ni bilo lahko ta je bil trener boksa hellip Skratka decembra 1959 sem se vrnil v Mežico Veš takrat sem izumil postopek za reševanje potapljajočih se ljudi Ne-kega dne sem šel v kino spominjam se da je bila Meža bela od peska Prišel sem do mostu in videl kako dva skačeta v vodi Ker je bila Meža tako bela nisem videl otroka ki se je utapljal Moška sta

O tistih drobnih stvareh ki jih ne moreš prebrati v knjigah hellip

marijan mauko je vsekakor svojevrstno zaznamoval koroški pa tudi slovenski kulturni prostor poleg objav v različnih publikacijah je izdal več knjig ndash pesniških zbirk in strokovnih del o literarni teoriji

34ga poskušala spraviti na kopno pa jima ni uspevalo zaradi visokega zida Ko se jima je končno posrečilo sem iz ust otro-ka izsesal zrak nesnago naplavine pe-sek To sem storil dvakrat hellip in otrok je prišel k sebi To je bila svojevrstna meto-da za tisti čas vsi so namreč počeli ravno obratno pihali zrak v usta Veš si izumi-telj ali pa nisi Tretje poti ni Nato sem se odpravil naprej v gostilno Naročil sem si raquokavbojcalaquo (tj malinovec in žganje) da sem si izplaknil usta polna peska

Nepozabna izkušnja rešili ste človeško življenje

Da to je bilo prvič Nekoč pa je bilo v Velenju bil sem na udarniškem delu Jaz brat in dva Trojičana Z njima sem se največkrat stepel hahaha Nekaj smo si celo v sorodu a to ni pomembno pomembno je le da smo se imeli lepo Skratka videli smo nosečnico ki je hodila po pomolu iz debla naenkrat je padla v vodo Bil sem dober plavalec pripeljal sem jo na kopno Vzdignil sem jo bila je težka morali so mu priskočili na pomoč To je bilo drugič da sem rešil življenje

Bili ste torej dober plavalec Ste se ukvarjali še s katerim športom

Da predvsem z alpinizmom Bil sem tudi dober akrobat na kolesu Ah s šolo pa nisem imel toliko sreče Moral sem jo začasno zapustiti ko sem zbolel za osteomielitisom (tj vnetje kostnega mozga) Na Ptuju so mi dajali opij Vsi so mislili da bom umrl Če sem se zasmejal sem takoj padel v nezavest A na koncu smo se vendarle vsi smejali Izboljšalo se je po več kot desetih injekcijah Spo-minjam se da se je prijatelj očeta ki me je obiskal v bolnici zadrl raquoBi rad bil narkomanlaquo Hahaha a prebolel sem abstinenco Po bolezni pa sem bil tako šibak da nisem mogel vzdigniti 30 kilo-gramov barve Takrat so restavrirali cer-kev pri Trojici najeli so me da sem nosil kipe moj dedek je bil namreč cerkveni pleskar

Ste opravljali še katero drugo delo poleg tega da ste bili pozneje rudar in varilec

Da nosil sem pošto zaposlili so me za dva meseca Delal sem tudi v Mariboru

na upravi cest bil sem glavni skladiščnik A sem pustil službo ker nisem smel biti več v nabavi Poleg tega pa mi je sonce preveč sijalo v pisarno vzeli so mi celo tajnico Veš ni bilo dobro Nato sem šel k vojakom Za sabo imate mnogo izkušenj z različnih področjih Lahko bi rekli da vam je pri vsem pomagala zdrava pamet hellip

Da vedno sem bil jezen ker ni bilo koga da bi uredil kakšno stvar Pa mi je nekoč dejal dober res dober prijatelj raquoNaredi samlaquo Takrat sem si rekel da raquogliha vkup štrikalaquo Razumel me je In mi dal vedeti da moram poskušati ustvarjati izumljati Zame so Švicarji dober narod Ker ne mislijo da so pametni ampak ker nekaj poskušajo narediti

Kot ste vselej poskušali vi hellip Pa veliko ušes ni bilo pripravljenih prisluhniti vašim idejam A roko na srce s po-ezijo je bilo drugače Ste vsekakor uveljavljeni slovenski pesnik pojavl-jate se v mnogih strokovnih študijah predvsem zaradi haikujev Kdaj pa ste napisali svojo prvo pesem

Lahko ti jo zrecitiram če želiš Ščinkavec ptiček lepi je bil in nas je vse razveselilHahaha to je moja prva pesem iz osnov-ne šole Še danes jo znam na pamet

Zelo lepo Kdaj pa ste se navdušili nad haikuji

Haikuje poznam že od ranega otroštva Moja mama je bila pesnica ljubiteljska

igralka in režiserka če omenim je po vojni režirala Prešernovo Železno cesto Oče je prebarval lokomotivo jaz pa sem bil strojevodja s piščalko A da ne zaidem preveč in se vrnem k haikujem ndash veš Slovenci smo imeli že v stari Ju-goslaviji pregled japonske književnosti hellip Poskusil sem nekaj novega Vse o tem si lahko prebereš je zapisano Po-vedal ti bom kaj drugega

Torej ndash povejte mi kaj več o vaših izumih

Veliko sem krmaril okrog po svetu Veliko sem se naučil V Uradnem listu Republike Slovenije (512006) je bil patentiran moj izum za proizvajanje najbolj čiste energije na svetu gre za metodo s stisnjenim zrakom Ja izum je bil patentiran a tega nihče ni pripravljen uresničiti

Zaenkrat gospod Marijan Morda pa nekoč bo vendarle znal kdo prisluhniti in bo v tem videl potencial morda prihodnost za človeštvo Pomembno je da nikoli ne odnehate in da ostanete tako izvirni iznajdljivi edinstveni polni volje ustvarjalnosti in idej

Vsekakor

Hvala za vaše iskrene in zanimive utrinke

In bil je čas da zaključiva najin klepet In bo čas ko bom spet stekla čez travnik k Marijanu na pogovor

Nina Petek

35

na pragu najbolj čarobnega ndash in tudi vraževernega meseca v letu ndash je dlg treska mežica 1122012 v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer ob treski z naslovom vraževerje sveta avtor večera lovro vreš je na kratko predstavil istoimensko knjigo etnologa damjana j ovseca ukvarjali pa smo

se predvsem z vprašanji kot so zakaj trkamo na les Kako zacoprati fanta Katera števila so srečna Kako odvrniti nesrečo če razbijemo ogledalo zakaj dimnikarji prinašajo srečo če ste prireditev zamudili vse odgovore najdete v omenjeni knjigi

večer je glasbeno dopolnil domen

vreš kot bralci pa so nastopili nina vogel martin perčič lovro vreš in ajda vasle člani društva so pripravili tudi tradicionalni mali adventni bazar z drobnimi darilci in voščilnicami po simboličnih cenah

Ajda Vasle

leva fotografija stojita domen in lovro vreš sedijo marijan mauko ajda vasle martin perčič in nina vogel desna fotografija utrinek z bazarja (avtorica dorica vasle)

VRAŽEVERJE SVETA Večer Ob tresKi

19 oktobra 2012 je društvo literarno gledališče treska mežica v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer o prvem slovenskem blaženem škofu antonu martinu slomšku ponavadi se njegovi biografi največ ukvarjajo z njegovim narodnobuditeljskim in dušnopastirskim delom tokratni večer

pa se je osredotočil na njegovo manj znano in raziskovano poezijo ki jo je avtor večera peter peruzzi prepletel z znano slomškovo pridigo svoj jezik je treba spoštovati

na prireditvi je sodelovalo tudi kulturno pevsko društvo sv lenart s plata pod vodstvom zborovodkinje

Klavdije Freidl prepevali so uglasbene ponarodele slomškove pesmi za katere se pogosto zmotno misli da so ljudske

Besedilo so brali člani dlg treska mežica erika žagar dorica vasle lovro vreš in ajda vasle

Ajda Vasle

leva fotografija pevci zbora sv lenart s plata desna fotografija lovro vreš erika žagar dorica vasle ajda vasle (avtor štefan erjavc)

SVOJ JEZIK JE TREBA SPOŠTOVATI ndash Večer ob treski o blaženem Antonu Martinu Slomšku

36

37

vzrok za nastanek te zvrsti njegovega slikarskega opusa je tesno povezan z njegovo življenjsko zgodbo odraščal je v rudarski družini in že v otroških letih v globinah podzemnih rovov odkrival ndash ne le teme in nevarnosti ndash temveč tudi svetlobo in predvsem čarobni svet barv in likov ki jih je v tisočletjih izoblikovala naravamilan pečovnik je v rudniku opravljal delo nadzornika in že takrat je postal navdušen zbiralec mineralov in fosilov v njih je prepoznal skrivnosten preplet majhnega in velikega ndash mikrokozmosa in vesolja ndash vidnega in nevidnega Kot slikar svoje najljubše kamnine po svojem videnju in občutju projicira na platno likovno jih razdrobi poveča in jim šele naknadno s pomočjo svetlobnih odtenkov in posebnega nanosa barve vrne trdnost in obliko tako vidno in otipljivo ki zlahka odpira vrata v svet domišljije v svet čudovite igre teme in svetlobe barv likov in črt ob slikah milana pečovnika začutimo skrivnostni svet in delo narave tudi vsi tisti ki nam ni bilo dano videti in doživeti zakladov podzemnega svetasicer pa obsežen opus njegovih drugih slik izžareva lepoto koroške pokrajine ter čudovita tihožitja rož ki so ga spremljale na njegovih gorskih in smučarskih poteh pripovedujejo življenjsko zgodbo od otroštva do danes od sonca obsijanih pokrajin rož do medlega sija karbidovk s katerimi je pod zemljo odkrival čarobni svetsvojo umetniško nadarjenost je pokazal tudi pri obnavljanju fresk z izdajo koledarja z rudarskimi motivi napisal in izdal pa je tudi knjigo o svojem rojstnem kraju raquoHelena nekoč in daneslaquomilan pečovnik je svoje znanje dopolnjeval v likovni šoli mentorja ervina Kralja svoja spoznanja pa pogosto deli z drugimi likovniki s katerimi sodeluje na skupnih razstavah koroških likovnikov predvsem pa se s svojimi slikarskimi umetninami osebno predstavlja na samostojnih razstavahza popotnico ob razstavi za katero pravi da je njegova zadnja in prav zato postavljena v rudarski mežici je priložil zelo staro rudarsko pesem zapisano okrog leta 1870 ženske knapice so jo pele na šihtu ko so prebirale svinčevo rudo ob malici in tudi doma Knapi pa kadar

so prišli v črno in se poveselili v gostilnah začeli so nekako tako

Lep in častit je ta knapovski stanod višjih gospodov obrajtan spoznančasti je vreden še gospod ga častiker mu žlahtnega blaga iz zemlje dobiTa knapič se v zemljo v nevarnost podatam strelja tam vrta ter rudo kopaOn dela on švica se prime ga potv nedeljo se umije je lep kot gospod

naj lepote iz podzemnega sveta očarajo tudi vas

Mirjam Lapanja

16 novemBra 2012 je Bila v narodnem domu mežica slovesna otvoritev razsta-ve sliK mineralov in Kamnin črnjansKega sliKarja milana pečovniKa poimenova-na raquolepote iz podzemnega svetalaquo

lePote IZ PoDZeMNeGa SVeta

38

VPIS IN PRODAJA

abonenti iz prejšnje sezone lahko svoje sedeže potrdijo do 05122012 pričetek vpisa za nove abonente poteka od objave v medijih pa do prve predstave oz do zasedbe mest prodaja abonmajev je v tem času v prostorih narodnega doma mežica ali preko spletne prodaje na wwwnarodnidommezicasi rezervacije so možne po telefonu 051 234 226 in preko elektronske pošte infonarodnidommezicasi

MGL LjubljanaLope de Vega VITEZ ČUDESigrajo gašper tič jure Henigman Boris ostanmilan štefe matej puc lotos vincenc šparovec jernej čampelj kg marko simčič kgtjaša železnik nika rozmantina potočnik (vskok) mojca Funkl Barbara ribnikar (alt) jure Kopušar kg v uprizoritvi nastopata statista Borislav Horvat in rok solje11 januar 2013

MGL LjubljanaNikolaj Vasiljevič Gogolj ŽENITEVigrajo jana zupančič Bernarda omantanja dimitrievska jožef ropoša sebastian cavazza gregor čušin jaka lah janez starina gaber K trseglav22 marec 2013

Šentjakobsko gledališče LjubljanaDario Fo UGRABITEV (politična komedija)igrajo silvija jovanovič Bojan vister mišo mićić gregor Hlupič jure orel grega usenik miha srdinšek david peterca gašper pavc tanja skrbinšek drago razboršekdragan remšk1 marec 2013

SLG CeljeRichard Bean KRUHigrajo vojko Belšak david čeh damjan m trbovc Blaž setnikar Branko završan Bojan umek aljoša Koltak19 april 2013

Prešernovo gledališče KRANJEnrico Luttmann SEN igrajo peter musevski vesna slapar matjaž višnar darja reichman Borut veselko vesna jevnikar miha rodman vesna pernarčič1 februar 2013

Prireditelj si pridržuje pravico do spremembe programov in do odpovedi v primeru premajhnega vpisa

CENA 65 euro v enem obroku cena predstave za izven je 17 euro 60 euro za upokojence dijake in študente

ponujamo tudi možnost obročnega odplačevanja

UGODNOSTI nižja cena vstopnic stalni sedež obveščanje o predstavah in prejemanje programa prireditev

V abonma je vključenih pet predstav slovenskih gledališč predstave se bodo začele v mesecu januarju 2013 in bodo trajale do aprila 2013

GLEDALIŠKI ABONMA za leto 2013

jKz NarODNi DOm mežica razpisuje

predstave v sklopu abonmaja 2013 so

39

40

glasilo občine mežica izhaja 4 x letno v nakladi 1550 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno

vsem ki ste s prispevki sode-lovali se najlepše zahvalju-jemo prosimo da s svojimi prispevki tudi v bodoče sodelujete ker bo le na ta način naše glasilo pestro in zanimivo

prispevki ne bodo honori-rani uredniški odbor pa si pridružuje pravico do njihovega izbora

oddaja dokumentov naj bo na digitalem mediju (tekstov-ni članki v microsoft Word-u fotografije pa priložene ločeno v formatu jpeg ali tiff in sicer na resoluciji 300 dpi s krajšo stranico najmanj 10 cm) Fotografije ki ne bodo primerne velikosti (npr snete iz spleta ndash 72 dpi 70 KB) ne bodo objavljene Fizično oddane fotografije ki ste jih prispevali lahko po objavi glasila dvignete na tajništvu občine mežica

svoje prispevke pošljite na naslov

Občina MežicaTrg svobode 1 2392 Mežica

infomezicasi

urednišKi odBor župan dušan Krebel

odgovorni urednik marjan sušnik

direktor občinske uprave Blaž šaloven

člani uredniškega odbora jožef libnik Barbara prevorčič jarneja vertačnik nina petek ida paradiž

izdala občina mežica wwwmezicasi

lektoriranje jerneja vertačnik

fotografije avtorji člankov

oblikovanje jasna Kalčič atelje jk

tisk malex doo

naklada 1550 kosov

Vitotaufer

SLEHERNIK 22december2012 ob1930 SNGNOVAGORICA

PihalniorkesterrudnikaMežicainskuPinaorlek

bOžIčNONOVOLEtNIKONCERt 25december2012 ob1800 KONCERt

loPedeVega

VItEZčUDES 11januar2013 ob1930 MGL

RAZStAVAxILIKOVNEKOLONIjECUDVčRNA 16januar2013 ob1700 CUDVčRNANAKOROŠKEM

ekaVogelnik

MAKALONCA 17januar2013 ob1700 LUtKOVNOGLEDALIŠčELjUbLjANA

BraneVižintin

A+M 25januar2013 ob1800 LUtKOVNASKUPINAGIMNAZIjERAVNENAKOROŠKEM

enricoluttMann

SEN 01februar2013 ob1930 PREŠERNOVOGLEDALIŠčEKRANj

trinajsti koncert raquoZA ČLOVEKAlaquo

raquopremišljujem kje začeti helliplaquo je začel svoj nagovor gospod župnik davorin vreča

tudi jaz premišljujem kje in kako bi začela kajti po mišljenju in besedah dr tϋrka Karitas ni potrebna raquoza to sta tu država in rKlaquo da pomagata ljudem v stiski res je toda naše izkušnje nam

dokazujejo da smo potrebni tudi mi Karitas ndash ljubezen to je

naše poslanstvo da

pomagamo ljudem v stiski ne spol ne barva kože ne politična ali verska pripadnost niso pomembni samo ndash stiska stisk pa je vedno več tako družinskih kot med posamezniki tu pa pristopimo mi in vi raquoKako pa tolaquo se sprašujete

mežiška župnijska karitas je letos pripra-vila že 13 dobrodelni koncert za člove-ka pomagali ste vsi ki ste kupili vstopni-

co ali zanjo darovali denar z našim trudom in vašo pripravljenostjo da ste

prišli smo napolnili dvorano in koncert je uspel z vašimi pri-spevki bomo zopet lahko pomagali pomoči potreb-nim nastopajoči so se odpoveda-li honorarju za-radi navduše-nja nad dobro sodelujočo publiko so se

nekateri odloči-li da svoj nastop

celo ponovijo

Hvala vsem nastopa-jočim vam ki ste prišli

poslušat hvala vsem sponzorjem ki ste nam pomagali pri pogostitvi za nastopajoče Hvala našim najmlajšim hellip

ne bom več razmišlja-la kar preberite si

besede g davorinaraquoPremišljujem kje

začeti Pri teh malih sončkih

ki smo jih videli čisto na

začetku ko smo bili obsijani z otroškim soncem Pa vendarle se človek težko zamisli da je na svetu tudi veliko otrok ki ne živijo tako prijetnega otroštva kakor ti otroci iz vrtca ki so tukaj zaplesali Ampak kakor je Jezus rekel raquoUboge boste imeli vedno med sebojlaquo je tako tudi danes Vedno se najdejo družine ki potrebujejo pomoč dobrih ljudi Če povzamem misel Raula Follereua zdravnika ki je svoje življenje posvetil ubogim raquoNarod ni velik takrat ko je številčen in močan tudi ne takrat ko je bogat ampak takrat ko je sposoben ljubitilaquo Vi dragi udeleženci tega koncerta ki ste danes prišli ste pokazali da imate srce za uboge in v vas človek lahko vidi upanje tudi za naš narod če že upoštevamo Follereua

in na drugi strani če se za trenutek vr-nem k pevcem ki so zapeli pesem goz-dovi v mesečini človek marsikdaj zna ceniti domovino šele takrat ko odide v tujino in tako je tudi težko razumeti ubogega dokler sam nisi ubog toda toliko bolj dragoceno je da kljub temu znamo ohraniti srce za njih

upam da se nikoli ne boste znašli na oni strani kjer bi vi potrebovali pomoč če pa že upam da se bodo našli ljudje ki bodo znali priskočiti na pomoč v soli-darnosti je moč naroda in solidarnost je tudi rdeča nit današnjega koncerta

Hvala lepa za vašo solidarnost hvala lepa za vašo udeležbo in Hvala za vaše odprto srcelaquo

Kaj naj tem besedam še dodam nič drugega kot to da naj se kdo med vami odloči in se nam pridruži pri delu na Karitas pa napolnite dvorano tudi na naslednjih koncertih ki jih bomo orga-nizirali Hvala

Ani Krivec

21

zaNKe zaNKe hellip

raquo kakršne si le mislrsquotrsquo morrsquotelaquo smo lahko videli na razstavi ročnih del v nedeljo 18 novembra v avli občinske uprave tega dne so bile volitve predsednika republike v tej zgradbi je bilo volišče in tako si je razstavo ogledalo kar veliko ljudi

pletene in kvačkane izdelke vseh barv in vzorcev so izdelale ljubiteljice ročnega pletenja in kvačkanja ki se ob ponedeljkih zvečer zberejo v narodnem domu v sobi društva invalidov mežica skupino vodi Katja peruzzi prijazna mlada gospa ki s svojo domiselnostjo

in iznajdljivostjo predlaga številne nove in nenavadne izdelke pri tem pa prav vse članice skupine zelo ustvarjalno sodelujejo za dobro voljo in lepši večer s kavico poskrbi tudi mama peruzzi

ročni izdelki te skupine so bili ponujeni v prodajo na stojnici na Barbarinem sejmu preteklo soboto Hitro so bili prodani

gospe ki sodelujejo v tej skupini si kakšen dan polepšajo tudi z obiskom v toplicah in drugih turistično zanimivih krajih članica skupine je namreč tudi bivša bančna uslužbenka g maruša petelin ki od sodelujočih vsak mesec mesec vestno zbere nekaj evrov ndash za srečanja za dušo in kaj je to kar omogoča ljubiteljicam ročnih del uspešno in dolgoročno sodelovanje to je sprejmanje in izmenjava znanja ki ga članice nesebično delijo med seboj

pa srečno novo leto

Vida Potočnik

člani mpz viHarniKi pri društvu upokojencev mežica smo 10 novembra praznovali 15 obletnico aktivnega delo-vanja

praznovanje je bilo v na-rodnem domu v mežici s

kulturnim programom po-leg članov mpz viharniki je sodelovala tudi tamburaška skupina tamiKa iz železne Kaple povezovalec programa je bil tomo simetinger ki je z lepo besedo popestril pevski in glasbeni program

mpz se je predstavil s sledeči-mi pesmiminocoj je en fajn večer Hladna jesen že prihaja nikdar ne bom pozabil Karlinca je šte-mana moj pobič je furman potnik o košnji na peco bi šel majolka bod pozdravlje-

na mi slovenci dve beli brezi in Bratje tamburaška skupina pa je zaigrala golovško pol-ko zlati časi pod peco sem doma valcer št 2 cvetje v jeseni Katjuša cherry pink and apple blossom white sve je ona meni in mard-

MPZ VIharNIKI15 ObletNica DelOVaNja

22

jandja ob zaključku pa smo skupaj izvedli skladbo lipa zelenela jeHvaležni smo ker se je tam-buraška skupina tamika odzvala povabilu zato jo tudi širše predstavljamo

že pred drugo svetovno vojno je v slovenskem pro-svetnem društvu raquozarjalaquo v železni kapli obstajala tam-buraška skupina tamburaško delovanje se je iz raznih ra-zlogov večkrat prekinilo leta 1995 je tatjana pirker nago-vorila dovolj zainteresiranih deklet da so lahko znova ustanovili današnjo tambura-ško skupino tamikapolne optimizma in idealizma so se srečevale pri vajah in same skušale napredovati kolikor je bilo mogoče po kratkem času so se začeli vrstiti nastopi in to so bili prvi koraki v javnost zagnanost in ljubezen do tamburaštva sta vodili do vztrajnostnega delovanja v preteklih sedemnajstih letih skupina pod mentorstvom Hanzija gabriela ni le napredovala na glasbenem področju temveč ji je uspelo to podoživljati na avstrijskem Koroškem le redko kulturno

dejavnost tamika v obliki projektov z raznimi pevskimi in tamburaškimi skupinami povezuje kulturnike in veže prijateljske stikeskupina je imela v preteklih letih okoli 250 nastopov po avstriji sloveniji in italiji ter posnela štiri zgoščenke nji-hov repertoar obsega sloven-ske grške in ruske narodne pesmi prav tako pa tudi dal-matinske moderne ter klasič-ne skladbe

v spored se je o delovanju zbora vključil tudi predsednik du mežica in predsednik mpz viharniki jožef libnik ter v krajšem govoru povedal na-slednje

raquodragi občani občanke in dragi gostjeprisrčna zahvala za udeležbo na praznovanju 15 obletnice zbora viharniki pri du mežica in izdaji zgoščenke nocoj je en fajn večerzbor deluje od leta 1997 ko sta ga ustanovila takratni predsednik društva upokojencev Franc arbajter in predsednik za kulturo anton Kajzer ustanovljen je bil zaradi veselja do petja med člani društva in potrebe za

izvajanje tovrstne dejavnosti v kraju samem številčnost zbora je nihala in ostala pri današnjem številu zbor je od nastanka pa do septembra 2010 vodil anton škerjanec od takrat pa do danes ga vodi andrej gorenjak zbor se redno udeležuje revije od pliberka do traberka praznika sadja in cvetja v pesnici prireja koncerte v mežici v domovih starostnikov v črnečah slovenj gradcu in na prevaljahnaša pesem zveni na občnih zborih obletnicah piknikih in ob zadnjem slovesu naših krajanov zastopamo tudi prostovoljno gasilsko društvo mežica na srečanjih gasilskih zborovzbor je za uspešno delovanje prejel več priznanj najžlah-tnejše pa je priznanje občine mežica ki smo ga prejeli ob 10-letnici delovanjavse našteto o delovanju zbora pa ne bi bilo mogoče brez finančnih sredstev ta sredstva pridobimo na pod-lagi vsakoletnega razpisa pri občini mežica in s pomočjo sponzorjev za kar se iskreno zahvaljujemozgoščenko smo izdali na po-budo našega sedanjega vodje

andreja gorenjaka ki je vodil in snoval izdajoprav je tudi da vam predsta-vim sedanji zborprva tenorja sta jože dlopst in peter štirn drugi tenorji jožef libnik štefan Kohek ter šte-fan čepin prva basa sta ivan vrhnjak in vlado mori drugi basi pa matevž žlebnik jakob Forstner ter edi vrabič vseh 15 let so zboru zvesti jože dlopst štefan čepin in jakob Forstnerskratka tu smo ker radi pojemo in tako bomo tudi nadaljevali vam vsem pa hvala za zvestobo tamburaški skupini tamika za prispevek in tomu simetingerju za vzorno vodenjelaquoprireditvi so prisostvovali tudi vabljeni gostje in predstavni-ca javnega sklada za kulturo rs ravne na Koroškem ga jožica Krejan ki je ob tej pri-ložnosti podelila gallusova priznanja za prispevek k pev-ski ustvarjalnosti članom mpz viharniki in sicersrebrni znak so prejeli ivan vrhnjak vlado mori in jožef libnik zlatega pa edi vrabičprejemnikom čestitamo iz srca ter se zahvaljujemo za opravljeno delogostje predstavniki društev so v nadaljevanju programa s priložnostnimi darili ter željami za nadaljnje uspešno delovanje zbora izrazili skupni interes za razvoj in obstoj pevske kulture v naši občini s podelitvijo priznanja občine mežica pa nas je dodatno pre-senetil župan dušan Krebel in s tem potrdil da so rezultati našega petnajstletnega pri-zadevanja opazni tudi v širši skupnosti in da je smiselno nadaljevati načeto

vsem sponzorjem ki so s svojimi nesebičnimi prispevki omogočili izdajo zgoščenke se iz srca zahvaljujemo vam dragi občani pa za obisk

Jožef Libnik

23

drago miloševič je črnjan ki že nekaj let na različnih prireditvah in dogodkih pooseblja Kralja matjaža in ko oblečen v kraljevska oblačila spregovori je tako kot bi nam res sprego-voril Kralj matjaž Ko sem ga poslušala naza-dnje ob predstavi-tvi knjige janeza švaba so se me njegova razmišljanja še posebej dotaknila zato sem ga prosila da jih deli tudi z bralci šumca ter vsemi tistimi ki čakajo da se v teh burnih časih vendarle že zbudi naš kralj ki spi v nedrjih pece ali pa morda v nas samih novoletni čas ko potegnemo črto pod preteklim in načrtujemo prihodnost je čas ki je za taka sporočila in razmišljanja še posebej primeren

Ida Paradiž

KRALJ MATJAŽ PONOSNO ZAVEDANJE SLOVENSTVA raquoprav tako kot je mavrica podoba son-ca ki jo odsevi žarkov v oblaku različno obarvajo je tudi mit podoba neke resni-ce v kateri odseva misel z različnih kon-cev svetalaquo (plutarh izida in oziris 20) o moja slovenija vsa mala najmanjša na svetu Kljubuješ tvoj mali človek narod tolikokrat teptan uničevan krvav hellip še je tu iz nedoumljive pradavni-ne ta mala klena skupinica reže morje neskončnega časa in prostora in burka valove reže svoje zgodovinske brazde in trga ječi kolne a vztraja in zmaguje se ohranja o veliki imperialistični sosedi mogočni angleži osvojevalci Francozi revolucionarji zmagovalci germani samooklicana visoka rasa še smo tu in

kakor je Bog hodil pred izraelci tako so pred nami hodili martin Krpan peter Klepec škopnek Bedanc gozdni mož

žal žena divja jaga perkman-dlc torka Kralj matjaž

ndash miti in legende imeli smo svo-

je bogove daž bog

ndash bog sonca in plo-dnosti je po-skrbel za po-tom-

stvo in optimi-

zem lada ndash pomlad

mladost le-pota in ljubezen

perunstrelbog je delal grom dež plodnost

in gospodaril vesolju volos veles ndash bog živine pašnikov plodnosti vesna ndash bogi-nja pomladi bujnosti in mladosti vodan ndash bog voda rek in morij pa tudi morana ndash boginja smrti in zime triglav ndash vladar nebes zemlje in podzemlja svetlobe in teme še smo tu ndash navkljub raquonamrslaquo mali slovencelj zaverovan v svoje bogo-ve mite in zgodovino ki ga edina ohra-nja o množične požrešne horde tujcev teptajoče skozi stoletja vse kar vam je napoti mi smo še vedno tu in bomo ta mali primorec Kranjec dolenjec šta-jerc prekmurec od trdega gorjana do mehkega ravninarj imamo ponos moč zgodovino vero in prihodnost imamo svoje kraljestvo imamo svoje ogledalo v preteklem času Knežji prestol ne samevaj več posedi svojega junaka na tron in zopet zakriči v svet raquoše smo tulaquo in naj odmev preko alp doni do ravnice in morja in naj ga slišijo naši mali ljudje in naj se zopet zavedo svojih korenin in ponosaraquoin zbudil se bo po večstoletnem spa-nju gora ga bo dala nazaj med ljudilaquo in

sedel bo tokrat na knežji kamen pote-gnil bo svoj meč in pokazal pot ljudem prerojeno videnje sveta bo kakor rahla meglica pokrilo to malo gorato deželico in zbudilo duha v ljudehvčasih tako rad zatisnem oči in razmi-šljam kaj opredeljuje raquomalegalaquo in kaj raquovelikegalaquo človeka in vedno pogosteje se mi dozdeva da smo pri vrednotenju ta dva pojma predrugačili raquovelikelaquo ljudi enačimo z gladiatorstvom in to tudi ter-jamo od njih da jih postavimo na piede-stal raquovelikihlaquo vrednot vse ostalo pa so drugi raquomalilaquo ljudje raquovsakdanjcilaquo Kdo pa so ti raquovelikilaquo ljudje Katere vrednote zastopajo to niso cankarjevci ndash borci ljubezni domače grude to niso Hugojevi nesrečniki to so superman spiderman kdo ve kakšen raquomanlaquo tajkun so ljudje najplitvejše plehke instant kulture ki na nek nepravi način predrugači nedol-žno čisto in naravno bit in oddaljuje od bistva človečnosti najhuje pa je da si sami popolnoma sami to počnemo in nižamo osebnostno in narodnostno rast in zavedanje polje kdo bo tebe ljubil mojcej oh mojcej slovenec sem mnogo jih je še nevsiljivih rahlo otožnih pa tako lepih ndash naših in še so tu in še bodo ohranjajmo jiho moj slovenec odpri srce in razum naj ti ozvezdje oriona znova pove svojo zgodbo o nečimrnosti in zahrbtnosti loči dobro od zla ne vdaj se strahu in ozkosti plani predrugači vznikni kakor fenikszapoj odo dobrim stvarem in takrat bo zbujen Kralj matjaž v tebi in spet bo vse dobroKo zvečer ležem se zavem da je vsako ljudstvo ustvarilo junake po svoji podo-bi slovenec tvoja podoba je brezhibnaBodi ponosen nanjo in ne menjaj je za poceni denar plehke ideje in rjovenje cirkuških levov klovnovin ko se zjutraj zbudim si želim slediti svoji podobi podobi tistega raquomalegalaquo slovenca ki je vztrajal do danesdaj Kralj matjaž spomni svoje ljudi na ponos čas je njih zbudi

Drago Miloševič

Kralj Matjaž

24

Ob sVetOVNem DNeVu lusKaVice

Rupnikova linija na Koroškem

Luskavica ndash svetovni zdravstveni izzivorganizacije bolnikov ndash v sloveniji je to društvo psoriatikov s sedežem v ma-riboru in številnimi podružnicami po vsej državi ndash od leta 2004 obeležujejo 29 oktober kot svetovni dan luskavice luskavica je pogosta bolezen kože ki običajno poteka kronično dolgotrajno njenega vzroka natačno ne poznamo vemo pa da ni nalezljiva pojavi se lahko pri komer koli in kadar koli v nasprotju s splošnim prepričanjem se navadno ne pojavlja družinsko običajno se kaže s pordelimi zadebeljenimi s srebrnka-stimi luskami pokritimi od okolišnje zdrave kože ostro omejenimi spremem-bami najpogosteje prizadene kožo nad komolci koleni križem in v zatilnem delu lasišča pri večini bolnikov poteka na manjši površini spremembe lahko obsegajo tudi velike površine kože in včasih močno srbijo luskavica se lahko pokaže tudi na nohtih ali prizadene sklepe Bolnike z luskavico bolj ogrožajo srčno-žilne bolezni pri njih se pogosteje pojavljajo debelost sladkorna bolezen depresija visok krvni tlak kajenje in alkoholizemBolniki s kroničnimi boleznimi kože se pogosto srečujejo s strahom in ne-razumevanjem svoje okolice zaradi presenečenih ali celo zgroženih pogle-dov okolice skušajo kožne spremembe prikriti včasih pa se celo popolnoma umaknejo iz družabnega življenja

dermatologi imamo danes na voljo več različnih učinkovitih in varnih zdravil s katerimi lahko obvladamo ali močno olajšamo skoraj vse oblike luskavice lokalna terapija ndash kreme in mazila ndash še zdaleč niso edina zdravila ki so na voljo poleg fototerapije to je obsevanja z ultravijoličnimi žarki lahko dermatolog pri bolnikih s težavno ali obsežno lu-skavico ki prizadene npr več kot 10 telesne površine predpiše zdravljenje s tabletami ali biološkimi zdravili ki se uporabljajo v obliki injekcijv sloveniji so na voljo praktično vse oblike zdravljenja luskavice kot jih po-

znajo drugje po svetu in dostopne so vsem bolnikom ki jih potrebujejo zato želimo da bi dogodki kot je svetovni dan luskavice pomagali informirati tiste bolnike ki bi morda potrebovali učinkovitejše zdravljenje pa ne vedo da obstaja in pa splošno javnost ki bi morala poznati to pogosto bolezen in jo sprejemati z razumevanjem

Vesna Tlaker Žunter dr med zdravnica specialistka dermatovenerologije dermatovenerološka klinika univerzitetni klinični center ljubljana

sTanje juGoslavije po leTu 1920

če želimo dobiti celovito podobo rupnikove linije se moramo vrniti v preteklost ko je bila gradnja neke obrambne linije le ideja v

glavah takratnih generalov in politikov slovence je prihodnost po prvi svetovni vojni čakala v skupni državi slovencev Hrvatov in srbov oz kasneje v Kraljevini jugoslaviji slednja je imela po svojem nastanku leta

1918 veliko notranjih kot tudi zunanjih sovražnikov tukaj lahko izpostavimo predvsem odnose z italijo ki je zaradi londonskega sporazuma podpisanega leta 1915 zahtevala velik del istre z rapalsko pogodbo leta 1920

je nastala istoimenska meja ki pa je potekala globoko na slovenskem ozemlju to pa je odnose med državama znatno poslabšalo mussolini je v času pred aprilsko voj-no večkrat sam nameraval napasti jugoslavijo a je pre-

25

vladalo mnenje da je naša vojska premočna v nekakšno zaščito pred morebitnim napadom z Balkana so v italiji leta 1932 začeli graditi obrambno linijo bunkerjev znano kot alpski zid (it vallo alpino) zaradi tega je jugo-slovanska vlada dokončno ocenila da italija predstavlja resno grožnjo leta 1935 je bilo odločeno da se ob za-hodni meji zgradi nekakšna lsaquoproti linijarsaquo ki naj bi ščitila pred napadom italije in omo-gočila mobilizacijo vojske in civilnega prebivalstva v notranjosti za nadzor nad gradnjo so leta 1938 v ljubl-jani ustanovili štab utrjevanja za poveljnika pa je bil dolo-čen general leon rupnik po njem je linija dobila tudi ime

Gradnja bunkerjev se

preseli na ŠTajersko in koroŠko gradnja bunkerjev na za-hodnem delu slovenije ob rapalski meji je potekala hitro gradbišča pa je ustavil anschluss marca 1938 se je avstrija priključila nacistični nemčiji to je za jugoslavijo pomenilo dodatno grožnjo

že leta 1939 je bilo odločeno da se gradbeni stroji pre-maknejo ob severno mejo tako je nastal šesti odsek rupnikove linije ki poteka med črno na Koroškem in markovci pri ptuju do leta 1941 so na Koroškem postavi-li nekaj manj kot 100 bunker-jev ki so razporejeni vzdolž reke meže linija pa je bila za težjo prehodnost nasprotnika dodatno utrjena tudi s strel-skimi jarki protitankovskimi ovirami in z ovirami ob želez-niški progi v črni je bilo po vojaški označitvi postavljenih 11 bunkerjev našla nisva 3 lah-ko so uničeni ali pa prekriti z zemljo 6 april 1941 v jutranjih urah 6 aprila 1941 se je začelo zares nemška

letala so preletela dravograd avstrijsko stran meje pa je za-sedla nemška vojska (1 gor-ska in 79 pehotna divizija) Bunkerje na desnem bregu drave in meže pa so zasedli graničarji orožniki vojaki in nekaj rezervistov ndash vsega sku-paj nekaj čez 100 branilcev do 10 aprila so nemci osvojili

celotno mežiško dolino naj-večji odpor iz bunkerjev je bil ustvarjen v dravogradu kjer jih je bilo v borbah tudi nekaj poškodovanih skozi ravne je okupator prešel neovirano spet pa je naletel na manjšo oviro na prevaljah in kasneje v mežici v črni prav tako ni prišlo do večjih spopadov rupnikova linija se je izkazala za neučinkovito saj ni doseg-la svojega namena ndash zadržati napadalca ampak na to je vplivalo veliko dejavnikov predvsem gre izpostaviti da je jugoslovanska vojska praktično razpadla že pred vojno in zaradi tega bunkerji niso bili zasedeni kot je bilo načrtovano

celotno rupnikovo linijo na Koroškem lahko pogledate na avtorski spletni strani www

rupnikovalinija-koroškaconr

B1 ndash marholčeva rida B2 ndash jakob B3 ndash polena ndash orešnikov bun-ker B4 ndash pustnikov bunker B5 ndash starijev pruh B6 ndash center B7 ndash Balinišče

B8 ndash Kajžarjev bunker B9 ndash Kablex B10 ndash ob meži B11 ndash čistilna naprava B12 ndash torčeva rida B13 ndash štrikar ndash v gozdu B14 ndash štrikar ndash pri hiši B15 ndash meja B16 ndash poljana ndash v gozdu seZnaM ŠTevila bun-kerjev po občinaH na koroŠkeM A ndash OBČINA ČRNA NA KO-ROŠKEMnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeB ndash OBČINA MEŽICAnašla vseh 16 bunkerjevC ndash OBČINA PREVALJEnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeE ndash OBČINA DRAVOGRADnašla 38 bunkerjev

viri- aprilska vojna Wikipedija prosta enciklopedija- miloš Habrnaacutel rupnikova črta in druge jugoslovanske utrdbe iz obdobja 1926-1941 2005 pripravila davo in stanko mihev

SODELOVANJE S STARŠI

Starši imajo pri vzgoji svojih ot-rok bistveno vlogo To velja tako za vzgojo doma kakor tudi za vzgojo v vrtcu Prav zaradi tega je povezovanje in sodelovanje vrtca s starši ključnega pomena Obojim omogoča lažje zaznavan-ja otrokovih potreb želja in ob-čutij Z namenom okrepitve tega odnosa v vrtcu organiziramo raz-lična sodelovanja in srečanja

Družinski izlet v kekčevo Deželo

V mesecu oktobru smo skozi mnoge dejavnosti spoznavali in doživljali Kekca in njegove pri-jatelje Odločili smo se da ga skupaj s starši tudi obiščemo Vso pot sta nas spremljala lepo vreme in dobra volja Med mo-gočnimi vršaci neokrnjene na-rave se skriva Kekčeva dežela kjer so nas pričakali junaki iz zgodb Popeljali so nas skozi pra-vljični svet kjer naša domišljija ni poznala meja V marsikaterem odraslem se je prebudil otrok Polni vtisov s pesmijo na ustih in

srečo na obrazu smo se vračali domov

Kekec in njegovi junaki so v otroških srcih pustili močan pe-čat Še vedno (po dveh mesecih) radi prepevajo Kekčeve pesmi se igrajo igre vlog rišejo junake hellip Posneli smo tudi svoj Kekčev film na katerega smo zelo po-nosni

Hvala starši ker ste si vzeli čas za svojega otroka in mu omogo-čili nepozabno doživetje

Ps Na sprehodih pogosto pre-pevamo Kekčeve pesmi Postojte poglejte nas pogumne vesele otroke Mogoče boste v sebi prebudili spomin na brezskrbno otroštvo

obiskal nas je Galov ATA LOVEC

Na srčno željo Gala in v predhodnem dogovoru z njegovim očetom nas je le-ta v vlogi lovca obiskal v vrtcu Oblečen v zeleno-rjava

oblačila s klobukom na glavi daljnogledom nahrbtnikom slikami živali lovskimi trofejami je vstopil v igralnico Otrokom je na privlačen zanimiv in poučen način predstavil vlogo lovca Otroci so ga z zanimanjem poslušali Skupaj smo se odpravili na sprehod do opazovalnice in krmišča katerega smo napolnili z jabolki koruzo korenjem in senom Seznanil nas je z živalmi ki živijo v našem gozdu in kako se pripravljajo na zimo

Hvala ata Mitja za poučno do-poldne Pri otrocih si razblinil mit da lovci streljajo in ubijajo živali ter rešujejo Rdečo kapico

zdaj vejo da lovci poznajo vse vrste živali jih krmijo in skrbijo zanje se družijo v lovski družini podobno kot mi v vrtcu obožu-jejo naravo fotografirajo živali se neopazno v zeleno-rjavi obleki sprehajajo po gozdu in z dalj-nogledom opazujejo živali

tanja bivšek

POZIV STARŠEM ZA ODDAJO VLOGE ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA ZA KOLEDARSKO LETO 2013v mesecu decembru morajo vsi starši ki imajo otroke vključene v vrtec ponovno oddati vlogo za določitev znižanega plačila vrtca za naslednje koledarsko leto 2013 dosedanje odločbe o znižanem plačilu se namreč s koncem decembra 2012 iztečejo in s tem prenehajo biti pravna podlaga za izstavitev računov v naslednjem letu

vlogo na predpisanem obrazcu starši oddajo na pristojnem centru za socialno delo za pravočasno vložene vloge za katere se bo izdala odločba z veljavnostjo 1 1 do 31 12 2013 se bodo štele le tiste ki bodo vložene do konca meseca decembra 2012 V skladu z 32 členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev namreč upravičencu pripada znižano plačilo vrtca od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge

starši bodite pozorni tudi pri datumih za uveljavitev otroškega dodatka in šolske prehraneBarbara prevorčič

27

NEPALraquoNepal je tu da bi te spremeNil Ne pa da bi ti Njegalaquo ta misel legeNde sloveNskega alpiNizma Nejca zaplotNika še kako drži saj te dežela resNičNo spremeNi medtem ko je ti Niti Ne moreš Niti Ne želiš ko jo eNkrat obiščeš te vedNo zNova iN zNova vleče Nazaj

Federativna demokratična republika Nepal kot se glasi uradni naziv države je v vseh pogledih posebna država Do-movina utemeljitelja budizma Siddhar-te Gautame varno skrita pod mogočni-mi in silno skrivnostnimi himalajskimi vrhovi med katerimi še vedno živi mit nikoli fotografiranega jetija ter never-jeten spekter geografskih kulturnih bioloških in religijskih raznolikosti ki so tako zelo vplivale na dojemanje za-hodnega sveta da je le-ta Nepal včasih imenoval kar Pravljična dežela Dežela bogov ali celo Šangri-La nikoli odkriti mistično-magični raj

Na življenje v edini uradni hinduistični državi na svetu je vedno vplivala njena specifična geografija ndash topografsko gledano leži najvišja točka Nepala 8848 metrov nad morjem najnižja pa le 61 metrov nad morjem ndash a so jo njegovi vladarji praviloma hote ali nehote izkoriščali v povsem

druge namene kot za ekonomski razvoj Dežela obdana z zastrašujočima sosedama Indijo na jugu in Kitajsko na severu in v kateri se sedaj močno večinski hinduizem vidno in mirno prepleta z manjšinskim budizmom pri čemer sta jasno vidna tudi vpliva domače nevarske in sosednje tibetanske kulture je skozi zgodovino sicer presenetljivo uspešno odbijala pritiske tako severne kot južne sosede a so njen razvoj zavrle notranje zdrahe revolucije in revolti Cena notranjih bojev pa je visoka Nepal dandanes spada med najrevnejše države sveta

Nepal je najbolj poznan prav po svojih mogočnih osemtisočakih zato verjetno ni nič čudnega da ga nekateri imenujejo Dežela v kraljestvu gora V Nepalu je kar osem od desetih najvišjih in najzahtevnejših gora na našem plane-tu vključno z najvišjo Mount Everest

Kljub temu da kar 80 odstotkov

nepalskega površja prekriva Himalaja pa se 50 kilometrov južno od nje večni sneg in led srečata z vročino in pragozdovi Kot bi prišli v novo deželo Kontrast je očiten in skoraj zmede človeka ko se en dan spogleduje z najvišjimi vrhovi sveta naslednji dan pa ga pričaka ravnina riževa polja in džungelski pas južnega Nepala Prav ta raznolikost daje pestrost tej deželi in zaradi tega ponuja široko paleto rastlinstva in živalstva Od himalajskega goveda (jakov) leopardov tigrov nosorogov do slonov krokodilov antilop opic hellip Z namenom da omogoči preživetje številnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst je nepalska vlada ustanovila štiri rezervate ndash Čitvan Sagarmatha Langtang in jezero Rara ki skupaj merijo več kot 3000 kvadratnih kilometrov

Nepalsko prebivalstvo je nepregle-dna množica ljudstev ki jim že stoletja

Mount EverestMolilni mlinčki

Budistični tempeljBoudhanath Stupa

Katmandu

Ama Dablam

28uspeva dokaj harmonično prebivati skupaj se prilagajati novim idejam vrednotam in prišlekom ki prihajajo od vsepovsod Po besedah mnogih ki so obiskali Nepal so Nepalci zlati ljudje To sem med obiskom Nepala občutila tudi sama Kljub pomanjka-nju in revščini so vedno nasmejani pripravljeni na pogovor in čakajoči na majhno pozornost mimoidočih Nji-hova prijaznost se iz mesta stopnjuje proti vedno višjim vasicam ob vznožjih osemtisočakov Višje ko greš bolj pri-jazni in iskreni so Neverjetna je hvale-žnost otrok ko jim podariš staro igračo svinčnik ali sladkarije

Nepalci so zelo vraževerni Tako hindujci kot budisti imajo svoje vraže in pravila ki se jih držijo in jih

spoštujejo Zanimivo je na primer da družina preden se vseli v nov dom prosi astrologa da določi najugodnejši datum vselitve Prav tako astrologi zaročencema določijo najprimernejši dan za poroko Predvsem strogo se držijo pravil v zvezi z vero Tako pred vhodom v tempelj ne smejo jesti in piti Pravilo ki se ga strogo držijo tudi turisti je da se mimo templjev in znamenj (čorteni maniji) vedno hodi le po levi strani prav tako pa se v smeri urinega kazalca vrtijo tudi molilni mlinčki

Zanimivo je da v popolnem sožitju uspevata dve tako različni verstvi Na eni strani budizem ki spoštuje vsa živa bitja

in deluje v sožitju z naravo na drugi strani pa raquokrvavilaquo hinduizem Vsaj tako se ti zdi ko opazuješ budistične molilne mlinčke ki jih poganja voda pisane molilne zastavice katerih molitve veter odnaša bogovom na drugi strani pa kr-vave daritve živali v hindujskih templjih Kljub tem daritvam pa imajo hindujci nekatere živali za svete in jih je prepove-dano ubijati

Krava je v Nepalu sveta z zakonom zaščitena žival Predstavlja boginjo La-ksmi ndash boginjo bogastva Kljub prome-tnemu kaosu ki vlada na katmandujskih ulicah ima krava vedno prednost Lahko se sprehaja po ulicah se ustavi sredi ceste ali uleže pred vhod v tempelj nihče je ne bo preganjal Sveta žival je tudi slon ker ima Ganeš ndash sin boga Šive

ndash slonovo glavo Ko gre slon po cesti se verni Nepalci dotikajo prahu na odtisu njegovih nog in si ga kot raquotikelaquo priti-skajo na čelo Svete živali pa so tudi bik opica in čmrlj

Poleg trekinga in alpinizma ki sta med turisti najbolj priljubljeni aktivnosti pa Nepal ponuja tudi vrsto drugih špor-tov in aktivnosti Vedno bolj popularni so rafting na rekah Kali Gandaki Bhote Kosi in drugih gorsko kolesarjenje vožnja z motorji bungee jumping in seveda džungelski safari v Kraljevem narodnem parku Čitvan

V Nepalu lahko vsakdo najde nekaj zase Ko potuješ po tej skrivnostni deže-li sprva sploh ne opaziš da spada med

najmanj razvite dežele našega planeta Naravne lepote mogočna arhitektura kulturna raznolikost in iskreni ljudje te tako prevzamejo da socialni položaj ljudi kar spregledaš

Ko sem pred tremi leti prvič obiskala Nepal se mi je zdelo da deželo kar dobro poznam saj sem videla nešteto diapozitivov in slišala mnogo zgodb ki mi jih je pripovedoval ati vsakokrat ko se je vrnil iz Nepala Pa sem se motila Ko sem prvič stopila na nepalska tla sem šele začela spoznavati to prekrasno deželo

Čeprav prvi vtisi niso bili ravno tako zelo krasni Prvi stik s Katmandujem glavnim mestom Nepala je bil zame rahlo šokanten Vsepovsod gneča smeti ki jih mečejo kar skozi okna na

ulico smrad hellip Po cestah ki si sicer niti ne zaslužijo imena ceste se sprehajajo krave krdela uličnih psov ljudje vozijo rikše avtomobili in motorji in to vse povprek Zmešnjava avtomobilov motorjev in rikš ki se ob neprestanem hupanju raquolovijolaquo po katmandujskih ulicah je neverjetna Zdi se da je edina obvezna oprema na avtomobilu delujoča hupa saj vozniki neprestano hupajo Zanimivo je tudi da mora na motorju imeti čelado samo voznik in to ne glede na to da po navadi vozijo s sabo več ljudi velikokrat kar cele družine

Po prihodu v Nepal smo prve tri dni preživeli v Katmanduju kjer smo uredili

Namche Bazar Nepalski otroci Patan - Hindujski tempelj

Sežiganje mrtvihSamostan v Tengbocheju Tabla Everest

29

in nakupili vse potrebno za treking Znamenitosti mesta si v tem času nismo uspeli ogledati saj so bile trgovinice in ulični prodajalci preveč prepričljivi s svojimi ponudbami in sem večino časa preživela na glavni turistični ulici Thamel ter barantala za nižje cene

Po treh dneh Katmanduja ko sem se ravno navadila na ljudi mestni utrip gužvo in me smeti in smrad niso več motili Katmandu pa je postajal vedno bolj zanimiv in privlačen smo se odpravili na treking Do Lukle ki je bila naše izhodišče za treking smo iz Katmanduja poleteli z letalom Jetstream 41 letalske družbe Yeti Airlines Med poletom ki je bil prav gotovo eden od vrhuncev tega potovanja sem prvič videla sedem- in osemtisočake med njimi tudi Everest Že iz zraka je bil videti mogočen Po izjemno zanimivem pristanku na najkrajši in najstrmejši pristajalni stezi kar sem jih kdaj videla smo v Lukli poiskali lodge kjer smo se dobili z našima nosačema Tekijem in Pembo Oba sta bila doma iz vasi ki je bila iz Lukle oddaljena dva dni hoje z delom nosačev pa sta služila denar za svoji družini

Treking pod Everest smo torej začeli v Lukli ki leži na nadmorski višini 2840 m Načrtovano je bilo da se prvi dan odpra-vimo do vasi Phakding do koder smo prispeli po približno dveh urah hoje Ker je bila pot ki nas je čakala naslednji dan veliko bolj strma in zahtevna smo se odločili da bomo nadaljevali Tako smo prvi dan prišli do vasi Monjo (2840 m nmv) kjer smo našli prijeten lodge v

katerem smo prespali Tu sem tudi ugo-tovila da je hrana v nepalskih vasicah veliko bolj okusna kot v katmandujskih restavracijah Drugi dan trekinga nas je čakala hoja do Namče Bazarja ki leži na nadmorski višini 3440 m Kmalu po za-četku hoje smo prišli do vstopa v Naci-onalni park Sagarmatha Tu smo morali pokazati karte in posebne treking potne liste V nadaljevanju poti smo prišli še do vojaške kontrole kjer se je postopek s kontrolo kart ponovil Po približno treh urah hoje smo prišli do Namče Bazarja vasi ki jo imenujejo tudi mesto Šerp Namče Bazar je glavno mesto in trgo-vsko središče regije Khumbu ki je ime dobila po istoimenskem ledeniku Po kosilu in kratkem počitku v lodgu smo se odpravili do samostana nad vasjo ki je sedaj preurejen v muzej V muzeju so razstavljeni predmeti ki jih po nepalskih vaseh še danes uporabljajo v vsakda-njem življenju Ogledati si je mogoče tudi slike in dokumentacijo o Mount Everestu ter fotografije Šerp ki so osvo-jile Everest Med njimi so našli tudi sliki Ang Dorjeeja in Pasang Tenzinga ki sta bila leta 2000 z atijem in Davom na vrhu Everesta

Naslednji dan nas je čakala hoja do vasi Tengboche Ta del poti je bil eden izmed bolj zahtevnih saj se je že na začetku pot začela strmo spuščati in ker smo morali nekje pridobiti novih 600 višinskih metrov se je kar hitro začela strma pot navzgor Vse raquominus metrelaquo ki sem jih preklinjala na poti navzdol pozabim ko mi ati pokaže Ama Dablam Šesttisočak ki sta ga maja 1996

v severozahodni steni po prvenstveni smeri preplezala Vanja Furlan in Tomaž Humar za kar sta dobila najprestižnejše alpinistično priznanje ndash Zlati cepin Sicer pa meni osebno eden najlepših vrhov Hojo sta poleg strmine oteževali tudi vročina in vlaga ki ju na takšni višini nisem pričakovala Ves trud je bil poplačan ko sem končno prišla do cilja kjer nas je pričakal čudovit razgled na Lhotse in Everest Vas Tengboche leži na nadmorski višini 3860 m V vasi je glavni budistični samostan v Nepalu sicer pa eden najlepših na svetu Samostan je v devetdesetih letih pogorel zdaj pa je povsem obnovljen Imeli smo enkratno priložnost da smo lahko bili prisotni pri obredu Na začetku sta dva mlada meniha vernike poklicala k obredu s piskanjem na ogromni školjki Obred je bil zelo zanimiv večino časa zelo umirjen trije menihi so molili naprej ostali pa za njimi na trenutke pa je umirjenost zmotil močan udarec na gong igranje na piščalke in zvončke ter glasno petje Izredno zanimiva je bila tudi sama molilnica ki je bila poslikana z budističnimi podobami najbolj pa je izstopal ogromen pozlačen kip Bude Obisk samostana mi bo ostal v posebnem spominu tudi zato ker me je eden od menihov blagoslovil z rdečo vrvico okoli vratu ki je za zdravje in dolgo življenje ter rumeno ruto ndash kato za srečo

Pot nas je iz Tengbocheja vodila skozi vasi Deboche in Shomare do vasi Periche (4240 m nmv) Pot mimo prostranih travnikov in njiv mimo vasi

Barva za tike Kip Bude Nepalski otroci

30je bila iz dneva v dan bolj zanimiva Sončno vreme mogočne gore neverjetna pokrajina in iskreni ljudje so nam lepšali vsakdan na poti proti našemu cilju Molilne zastavice molilni mlinčki in čorteni so zbujali navdušenje nad preprostostjo budizma Otroci ki smo jih srečali na poti in jim podarjali kulije in stare igrače pa me še danes spravijo v dobro voljo ob spoznanju kako lahko malenkosti nekomu polepšajo življenje Ko smo prispeli v Periche smo najprej opazili spomenik iz nerjavečega jekla v obliki prerezanega stožca v notranjosti pa vrezana imena vseh ki so se do leta 2005 smrtno ponesrečili na Mount Everestu in okolici Takoj nam je v oko padlo ime atijevega prijatelja Marka Lihtenekarja ki se je po uspešno osvojenem vrhu Everesta 21 maja 2005 smrtno ponesrečil pri sestopu z gore

Četrti dan trekinga smo prispeli do vasi Dingboche (4358 m nmv) ki mi je v spominu ostala predvsem zaradi najbolj okusnih momotov ki sem jih jedla na potovanju po Nepalu Momo je tipična nepalska jed podobna našim cmokom Ponavadi so polnjeni z zelenjavo ali mesom in so lahko kuhani ali pečeni Postreženi so skupaj z različnimi pikantnimi omakami Postanek v Dingbocheju pa mi je poleg najboljših pečenih sirovo-tuninih momotov ostal v spominu tudi zaradi aklimatizacijske ture ki smo jo naredili Bila je sicer ena zahtevnejših aklimatizacij na trekingu vendar tudi ena lepših Vrh grebena ki smo si ga

zadali za aklimatizacijo nas je presenetil s čudovitim ledeniškim jezerom in Ama Dablamom ki se je dvigal nad njim Naslednji dan nas je čakal eden daljših kosov poti Do zadnje vasi pred končnim ciljem Kala Patarjem smo morali opraviti 700 višinskih metrov Pot nas je peljala po grebenu nad vasjo Periche in naprej do morene ledenika Khumbu mimo Thokle do vasi Lobuche (4910 m nmv) Po kratkem počitku v lodgu smo se odpravili na aklimatizacijo Pot nas je peljala mimo Italijanske piramide ndash mednarodnega observatorija in laboratorija do bližnjega grebena Z vrha grebena smo lepo videli pot proti vasi Gorak Shepp Kala Patar Italijansko piramido pred nami pa se je bohotil Nuptse Po vrnitvi v lodge sem kljub aklimatizaciji dobila svojo porcijo višinskih neprijetnosti Razbijanje v glavi se je kljub vztrajnemu preganjanju s tabletami nadaljevalo še dolgo v noč in mi kratilo prepotreben spanec

Vrhunec trekinga je bil vzpon na Kala Patar (5550 m nmv) Iz Lobuch smo se podali proti zadnji vasi Gorak Shepp in naprej proti vrhu Kala Patarja Vso pot smo tekmovali z meglo ki nam je vztraj-no sledila Višina je delala svoje noge so bile vedno težje dihanje pa je postajalo vedno težje Za spodbudo se nam je na poti razkril Everest Tokrat je bil res čisto blizu Hitro sem se ga nagledala in po-slikala saj ga je minuto zatem že zakrila megla Bolj kot smo se približevali vrhu bolj je sonce kurilo meglo in na vrhu nas je pričakal čudovit razgled Everest Lhotse Nuptse Pumo Ri ledeni slap le-

denik Khumbo hellip vse je tako ogromno mogočno in čudovito Občutek na vrhu je bil enkraten Po obveznem slikanju smo kar obsedeli in občudovali bele vrhove okoli nas Z vrha smo sestopili po drugi poti ker smo se namenili poiskati spominsko tablo Janezu Jegliču ndash Jo-hanu ki je leta 1997 omahnil z grebena Nuptseja po tem ko sta s Tomažem Hu-marjem preplezala prvenstveno smerPo doseženem cilju trekinga ndash osvojitvi Kala Patarja smo se naslednji dan iz Lobuch odpravili nazaj proti Namche Bazarju od koder smo zadnji dan trek-inga odšli do vasi kjer smo začeli ndash do Lukle V Lukli smo prespali nato pa takoj zgodaj zjutraj po slovesu od nosačev s prvim letalom poleteli v Katmandu Vrnitev v Katmandu je bila rahel šok Iz mirnega podeželja nazaj v gnečo in hrup Ker smo imeli le tri dni časa pred odhodom domov je bilo potrebno Katmandu seveda čim bolje izkoristiti in raziskati Katmandu je zaradi svoje čudovite arhitekture pod UNESCOvo zaščito Prvi dan smo se najprej odpeljali do mesta Patan kjer smo si ogledali Durbar Square ndash staro mestno jedro kjer so nekoč ustoličevali kralje in kjer živi boginja Kumari ki je žal nismo uspeli videti Smo pa v hindujskem templju bili priča daritvi koze hindujskim bogovom Po vrnitvi v center Katmanduja smo si šli ogledati največjo znamenitost Katmanduja ndash Boudhanath Stupa bolj poznano kot Budine oči Stupa ki je ena največjih na svetu je od leta 1979 na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine Prvi dan v Katman-

Sveti mož Vzletno pristajalna steza v Lukli Z atijem na vrhu Kala Patarja

31

duju po vrnitvi s trekinga smo zaključili z nazdravljanjem na uspešno izveden treking v restavraciji Rum Doodle kjer so leta 2000 praznovali svoj uspeh na Everestu tudi člani odprave Ski Everest 2000 Posebnost te restavracije je da vsi osvajalci Everesta dobijo svojo člansko kartico s katero lahko v restavraciji Rum Doodle jedo brezplačno

Naslednji dan smo si ogledali tempelj Pashupatinath ki je eden najpomemb-nejših Šivinih templjev na svetu Tempelj je v vzhodnem delu Katmanduja ob reki Bagmati Zraven templja ob reki se na-haja tudi nepalski Varanasi kjer zažigajo umrle pepel pa nato raztrosijo v reko Sam pogled na mrtveca ki gori ob reki

je sprva grozljiv a dlje časa kot opazuješ dogajanje bolj logično in normalno se zdi vse skupaj Bolj šokantno je kako sto metrov nižje otroci plavajo v reki ženske pa perejo posodo in oblačila V templju in njegovi okolici je polno sadhujev ndash hindujskih svetih mož ki meditirajo in za plačilo pozirajo turistom Po napor-nem ogledu templja Pashupatinath smo se z rikšami odpeljali do stupe Swo-yambhunath ki je starodaven religijski kompleks na vrhu hriba v zahodnem delu Katmanduja Stupa je turistom bolj znana pod imenom Opičji tempelj ker na SZ delu templja živijo svete opice S templja se razkriva čudovit pogled na Katmandu Zadnji dan v Nepalu je bil

rezerviran za še zadnje nakupe in odkri-vanje najboljših katmandujskih slaščic Vse od tehnične opreme do oblačil ndash ko se naučiš barantati je Katmandu raj za nakupovanje

Kljub katastrofalnemu prvemu vtisu me je Nepal očaral Zdaj sem končno ra-zumela atija in druge zakaj se venomer vračajo tja Kaj je tisto kar te v Nepalu tako prevzame je najlepše opisal ati ko se je leta 1999 prvič vrnil od tam raquoPo-polnoma drugačen način življenja Ljudje so tam pripravljeni pomagati Vse delajo počasi mirno z dobro voljo Čisti balzam za dušolaquo

Tadeja Oderlap

mežičarji po svetutokrat se bomo odpravili malo dlje No zelo daleč pravzapravNaš cilj je država ki je po velikosti druga Na svetu ndash s pisaNo mešaNico Narodov v velemestih ki se še vedNo širijo Na drugi straNi pa z ogromNimi polji zasejaNimi s pšeNico iN koruzo s trgovskimi ceNtri ki so prava mala mesteca iN NeskoNčNimi ravNimi cestami po katerih Nihče Ne vozi prehitro jezera iN jezerca so posuta po deželi ki v svoji NotraNjosti skriva zaloge Nafte Na dveh straNeh državo obdaja širNo morje deli pa visoka gorska veriga če vam Naštejem še medvedi iN hokej javorov list iNdijaNci iN zlatokopi je bilo Namigov dovolj da ste ugaNili kam smo NameNjeNi ida paradiž

Kdo ste in kje živiteSem Franc Potočnik in živim v Kanadi v provinci Alberta v njenem glavnem mestu Edmonton

Kako dolgo ste že tam in zakaj ste tja odšli

V Kanadi živim že 46 let Iz Mežice sem odšel raquos tre-buhom za kruhomlaquo nekaj časa preživel v Nemčiji in Franciji potem pa sem bil odločen oditi nekam dlje Avstralija ali Kanada sta bili dve možnosti ndash in

ker je ladja proti Kanadi odplula prej sem se pač vkrcal nanjo

V čem se nov kraj in vaše zdajšnje življenje najbolj razlikujeta od tistega prej

Edmonton je milijonsko mesto v katerem v sožitju prebivajo ljudje vseh narodnosti Tu ima človek veliko možnosti za zaposlitev ndash nemalo ljudi ima dve celo tri različne službe Nekatere vsak dan druge morda dva- trikrat na teden po nekaj

ur Pač glede na potrebe in želje po recimo nakupu hiše ali česa drugega Življenje v Edmontonu zaradi takih možnosti zaenkrat ni predrago tudi prihodnosti se ne bojimoZimske temperature so tu precej nižje kot doma (Do -25 stopinj celzija otroci še redno hodijo v šolo) Je pa mraz suh tako da kepe sploh ne moreš narediti ker je tudi sneg tako suh da se ne sprime Tako je pozimi poleti so pa največja nadloga komarji

ki najdejo odlične pogoje za razvoj v vseh mlakah in jezerih

Kaj vam je tam najbolj všečVšeč mi je pokrajina narava Rad hodim kampirat ob jezera uživam v ribolovu Na razpolago je tudi veliko športnih objektov tako da vsak najde kaj po svojem okusu

Kaj najbolj pogrešatePogrešam Mežico in življenje v njej kakršno

32

sem poznal v mladosti

Kako pogosto se vračateprihajate na obisk v domovino

Domov pridem vsaki dve ali tri leta Vesel sem da sem v svoj rojstni kraj uspel pripeljati tudi svoja dva otroka (ki sta nekaj časa v Mežici obiskovala osnovno šolo oz vrtec) z

družinama da so tudi oni spoznali prelepo Koroško in Slovenijo

Kako vidite Mežico ko pridete domov

Po 46 letih odkar sem zapustil Mežico se počutim malo tujega Mnogih znancev več ni tudi življenje teče drugače Manj je sproščenega druženja

Živi blizu vas še kaj SlovencevKorošcev Se srečujete

Tukaj je precej Slovencev pogosto se srečujemo ndash na kavici ali na prireditvah

v letos odprtem novem Slovensko ndash kanadskem kulturnem centru ki se lahko pohvali s plesno dvorano za 300 ljudi knjižnico kapelico in sobo za srečanja Do lani smo se dobivali v leta 1967 zgrajenem domu ki so ga zaradi gradnje ceste podrliKorošcev pa skoraj ni več

le dve družini drugi so na žalost pomrli

Ali v trgovinah najdete tudi kakšne izdelke iz Slovenije

V Edmontonu smo že pred leti našli italijansko trgovino kjer dobimo tudi slovenske izdelke malinovec kavo barcaffe Radensko ribe nudeljčke skoraj vse

Kaj vedno odnesete s seboj ko se vračate z obiska v domovini

Ob povratku s seboj odnesemo CD-je s slovensko glasbo slovenske knjige pa tudi

kakšno flašo šnopsa

Tipična jed pijača kakšen poseben običaj v novi deželi

Kanadska specialiteta je goveji steak na ražnju pečena koruza in krompir tudi piščančje perutničke lahko dobiš na vsakem koraku ndash pripravljene na tisoč in en način od običajno spečenih do

raquohot chicken wingslaquo ki so izdatno začinjene Pijača je whisky pa morda še za Slovence neobičajna kombinacija pivo z dodatkom clamato juice (to je mešanica sokov neke školjke paradižnika in zelene) Tudi običaja da ti v lokalu kavo za ceno ene dotakajo tako dolgo da prazno skodelico obrneš v Sloveniji ni Ali pa prijaznost ko poleti takoj ko sedeš na mizo brezplačno dobiš vrček s prijetno hladno vodoObičaj da se največji

dnevni obrok postreže ob šestih zvečer (kar menda z novim delovnim časom vse bolj prihaja v navado tudi v Sloveniji) je pa kriv da se prepogosto kile kar kopičijoZaradi temperatur ki pozimi sežejo tudi do -30 stopinj celzija si lahko privoščimo ribolov na zaledenelih jezerih ndash na led zapelješ z avtom izvrtaš luknjo čez to luknjo postaviš šotor in nato v zavetrju čakaš da bo riba prijela Zanimiva izkušnja ndash če le led ne prične pokati

Poslušate slovensko glasbo Katero

V živo zelo rad poslušam Radio veseljak pa CD-je s slovensko glasbo Seveda je pa No1 še vedno Avsenik

Bi sami dodali kakšno zanimivost misel sporočilo

Pregovor raquoPovsod je lepo doma je najlepšelaquo je dobil v šestinštiridesetih letih poseben pomen Moj dom bo vedno Mežica a dom je s tem ko mi je dala kruh ko so tu zrasli moji otroci in rasejo moji vnuki postala tudi Kanada Zato ko sem tu se prav vsak dan spomnim na Mežico Ko pa pridem domov na obisk se mi kmalu prične tožiti po vnukih in kanadskem vsakdanjiku A tako razpeti med dva doma s(m)o najbrž vsi ki živijoživimo v tujini Šele z oddaljenostjo pričneš ceniti tisto kar je zares pomembno

POPRAVEKNa žalost nam jo je v prejšnji številki Šumca zagodel tiskarski škrat V članku raquoO ribičih in ribištvulaquo je v stavku V eni jeseni dobijo povprečno 120000 ndash 150000 iker iz njih pa pride 80 90 v dobrem letu tudi 100 mladic izpustil nekaj ničel Pravilno je seveda da v enem letu iz iker dobijo od 80000 90000 v dobrem letu tudi 100000 mladic Šele tako je jasna pohvala da je to odstotkovno zelo uspešno Ida Paradiž

33

Letos je izšla knjiga Marjete Žebovec Slovenski književniki rojeni od leta 1930 do leta 1935 v katerih je poleg najpomembnejših slovenskih literarnih ustvarjalcev svoje zaslužno mesto zase-del tudi Marijan kar kaže na to da je v tovrstnem kulturnem segmentu pustil neizbrisen pečat Pomembno je njegovo delo s področja natančnega poznavanje kratkih japonskih pesniških oblik ime-novanih haiku Je torej pesnik pisatelj poleg tega tudi izumitelj vsekakor pa človek tisočerih interesov Je ustanovitelj skupine Literarno gledališče Treska ki je prineslo svež veter kulture v naš mali kraj in ki to poslanstvo uspešno opravlja še danes ndash čeprav brez Marijana Na nje-govo pobudo za začeli izdajati literarni

list Šumc predhodnika časopisa ki ga trenutno držite v rokah O svojem živl-jenju govori globoko iskreno zato je po-govor z njim pristen in nepozaben Manj sva klepetala o haikujih in njegovem literarnem ustvarjanju saj mi je dejal raquoO tem si lahko sama prebereš v mojih knjigah To lahko vsak Jaz ti bom pove-dal nekaj česar ne moreš prebrati nikjer veljalaquo Velja In sva klepetala o njego-vem zanimivem življenju o nepozabnih dogodivščinah O drobnih utrinkih in zgodbah ki so se dogodili nekje nekoč

Ne mara nizanja suhoparnih podatkov Življenje se namreč piše še kje drugje Da je bil precej razigran fant da se je celo rad pretepal sem izvedela Upornik torej Da je opravljal vrsto zanimivih poklicev In rešil nekaj življenj Slednje je morda bolj pomembno kot kar koli dru-gega Kar misli tudi Marijan sam In mi že nariše svoj izum Ki je bil celo patentiran Gospod Marijan kje naj začneva Mogoče od tistega trenutka dalje ko ste prišli v Mežico

Hja vselej je treba začeti od začetka To upoštevam pri vsem kar delam tudi pri svojih izumih Pravim da je treba začeti pri Grkih in Rimljanih prebrati knjige o

njih Vse pravzaprav že obstaja le po-novno je treba nekje začeti to obuditi Pa o izumih malo pozneje

Torej ndash začniva od začetka Kako vas je privedla pot na Koroško

Veš rad sem se pretepal Želeli so se me znebiti ndash oziroma hoteli so da se po-boljšam zato so me poslali v Mežico Ko sem prišel sem bil star 14 let Oče se je dogovoril z dimnikarjem Magdičem ki je videl da sem sposoben da znam po-

metati dimnike In to sem nato počel po vsej Koroški V Črni v Rudarjevem je bilo veliko hiš imeli so me zelo radi še po-sebno ženske Čez nekaj časa me je pus-til kar samega sam sem lahko računal in pobiral denar Takrat sem stanoval na Poleni Spominjam se da se mi je enkrat zlomila žica na dimnikarski palici Na Glančniku so to znali zvariti a mojster je bil jezen Udaril me je z zlomljeno palico in pobral ves denar Jaz pa sem prav tako jezen šel za njim hellip

Torej kot dimnikar ste bili samouk Za kakšen poklic pa ste se šolali

V Sveti Trojici kjer sem odraščal ndash sicer sem se rodil v Zagrebu kjer so delali

moji starši ndash sem obiskoval osnovno šolo končal sem jo v Mežici Nato sem obiskoval rudarsko šolo v Trbovljah A sem se kmalu stepel z vzgojiteljem Uf ni bilo lahko ta je bil trener boksa hellip Skratka decembra 1959 sem se vrnil v Mežico Veš takrat sem izumil postopek za reševanje potapljajočih se ljudi Ne-kega dne sem šel v kino spominjam se da je bila Meža bela od peska Prišel sem do mostu in videl kako dva skačeta v vodi Ker je bila Meža tako bela nisem videl otroka ki se je utapljal Moška sta

O tistih drobnih stvareh ki jih ne moreš prebrati v knjigah hellip

marijan mauko je vsekakor svojevrstno zaznamoval koroški pa tudi slovenski kulturni prostor poleg objav v različnih publikacijah je izdal več knjig ndash pesniških zbirk in strokovnih del o literarni teoriji

34ga poskušala spraviti na kopno pa jima ni uspevalo zaradi visokega zida Ko se jima je končno posrečilo sem iz ust otro-ka izsesal zrak nesnago naplavine pe-sek To sem storil dvakrat hellip in otrok je prišel k sebi To je bila svojevrstna meto-da za tisti čas vsi so namreč počeli ravno obratno pihali zrak v usta Veš si izumi-telj ali pa nisi Tretje poti ni Nato sem se odpravil naprej v gostilno Naročil sem si raquokavbojcalaquo (tj malinovec in žganje) da sem si izplaknil usta polna peska

Nepozabna izkušnja rešili ste človeško življenje

Da to je bilo prvič Nekoč pa je bilo v Velenju bil sem na udarniškem delu Jaz brat in dva Trojičana Z njima sem se največkrat stepel hahaha Nekaj smo si celo v sorodu a to ni pomembno pomembno je le da smo se imeli lepo Skratka videli smo nosečnico ki je hodila po pomolu iz debla naenkrat je padla v vodo Bil sem dober plavalec pripeljal sem jo na kopno Vzdignil sem jo bila je težka morali so mu priskočili na pomoč To je bilo drugič da sem rešil življenje

Bili ste torej dober plavalec Ste se ukvarjali še s katerim športom

Da predvsem z alpinizmom Bil sem tudi dober akrobat na kolesu Ah s šolo pa nisem imel toliko sreče Moral sem jo začasno zapustiti ko sem zbolel za osteomielitisom (tj vnetje kostnega mozga) Na Ptuju so mi dajali opij Vsi so mislili da bom umrl Če sem se zasmejal sem takoj padel v nezavest A na koncu smo se vendarle vsi smejali Izboljšalo se je po več kot desetih injekcijah Spo-minjam se da se je prijatelj očeta ki me je obiskal v bolnici zadrl raquoBi rad bil narkomanlaquo Hahaha a prebolel sem abstinenco Po bolezni pa sem bil tako šibak da nisem mogel vzdigniti 30 kilo-gramov barve Takrat so restavrirali cer-kev pri Trojici najeli so me da sem nosil kipe moj dedek je bil namreč cerkveni pleskar

Ste opravljali še katero drugo delo poleg tega da ste bili pozneje rudar in varilec

Da nosil sem pošto zaposlili so me za dva meseca Delal sem tudi v Mariboru

na upravi cest bil sem glavni skladiščnik A sem pustil službo ker nisem smel biti več v nabavi Poleg tega pa mi je sonce preveč sijalo v pisarno vzeli so mi celo tajnico Veš ni bilo dobro Nato sem šel k vojakom Za sabo imate mnogo izkušenj z različnih področjih Lahko bi rekli da vam je pri vsem pomagala zdrava pamet hellip

Da vedno sem bil jezen ker ni bilo koga da bi uredil kakšno stvar Pa mi je nekoč dejal dober res dober prijatelj raquoNaredi samlaquo Takrat sem si rekel da raquogliha vkup štrikalaquo Razumel me je In mi dal vedeti da moram poskušati ustvarjati izumljati Zame so Švicarji dober narod Ker ne mislijo da so pametni ampak ker nekaj poskušajo narediti

Kot ste vselej poskušali vi hellip Pa veliko ušes ni bilo pripravljenih prisluhniti vašim idejam A roko na srce s po-ezijo je bilo drugače Ste vsekakor uveljavljeni slovenski pesnik pojavl-jate se v mnogih strokovnih študijah predvsem zaradi haikujev Kdaj pa ste napisali svojo prvo pesem

Lahko ti jo zrecitiram če želiš Ščinkavec ptiček lepi je bil in nas je vse razveselilHahaha to je moja prva pesem iz osnov-ne šole Še danes jo znam na pamet

Zelo lepo Kdaj pa ste se navdušili nad haikuji

Haikuje poznam že od ranega otroštva Moja mama je bila pesnica ljubiteljska

igralka in režiserka če omenim je po vojni režirala Prešernovo Železno cesto Oče je prebarval lokomotivo jaz pa sem bil strojevodja s piščalko A da ne zaidem preveč in se vrnem k haikujem ndash veš Slovenci smo imeli že v stari Ju-goslaviji pregled japonske književnosti hellip Poskusil sem nekaj novega Vse o tem si lahko prebereš je zapisano Po-vedal ti bom kaj drugega

Torej ndash povejte mi kaj več o vaših izumih

Veliko sem krmaril okrog po svetu Veliko sem se naučil V Uradnem listu Republike Slovenije (512006) je bil patentiran moj izum za proizvajanje najbolj čiste energije na svetu gre za metodo s stisnjenim zrakom Ja izum je bil patentiran a tega nihče ni pripravljen uresničiti

Zaenkrat gospod Marijan Morda pa nekoč bo vendarle znal kdo prisluhniti in bo v tem videl potencial morda prihodnost za človeštvo Pomembno je da nikoli ne odnehate in da ostanete tako izvirni iznajdljivi edinstveni polni volje ustvarjalnosti in idej

Vsekakor

Hvala za vaše iskrene in zanimive utrinke

In bil je čas da zaključiva najin klepet In bo čas ko bom spet stekla čez travnik k Marijanu na pogovor

Nina Petek

35

na pragu najbolj čarobnega ndash in tudi vraževernega meseca v letu ndash je dlg treska mežica 1122012 v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer ob treski z naslovom vraževerje sveta avtor večera lovro vreš je na kratko predstavil istoimensko knjigo etnologa damjana j ovseca ukvarjali pa smo

se predvsem z vprašanji kot so zakaj trkamo na les Kako zacoprati fanta Katera števila so srečna Kako odvrniti nesrečo če razbijemo ogledalo zakaj dimnikarji prinašajo srečo če ste prireditev zamudili vse odgovore najdete v omenjeni knjigi

večer je glasbeno dopolnil domen

vreš kot bralci pa so nastopili nina vogel martin perčič lovro vreš in ajda vasle člani društva so pripravili tudi tradicionalni mali adventni bazar z drobnimi darilci in voščilnicami po simboličnih cenah

Ajda Vasle

leva fotografija stojita domen in lovro vreš sedijo marijan mauko ajda vasle martin perčič in nina vogel desna fotografija utrinek z bazarja (avtorica dorica vasle)

VRAŽEVERJE SVETA Večer Ob tresKi

19 oktobra 2012 je društvo literarno gledališče treska mežica v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer o prvem slovenskem blaženem škofu antonu martinu slomšku ponavadi se njegovi biografi največ ukvarjajo z njegovim narodnobuditeljskim in dušnopastirskim delom tokratni večer

pa se je osredotočil na njegovo manj znano in raziskovano poezijo ki jo je avtor večera peter peruzzi prepletel z znano slomškovo pridigo svoj jezik je treba spoštovati

na prireditvi je sodelovalo tudi kulturno pevsko društvo sv lenart s plata pod vodstvom zborovodkinje

Klavdije Freidl prepevali so uglasbene ponarodele slomškove pesmi za katere se pogosto zmotno misli da so ljudske

Besedilo so brali člani dlg treska mežica erika žagar dorica vasle lovro vreš in ajda vasle

Ajda Vasle

leva fotografija pevci zbora sv lenart s plata desna fotografija lovro vreš erika žagar dorica vasle ajda vasle (avtor štefan erjavc)

SVOJ JEZIK JE TREBA SPOŠTOVATI ndash Večer ob treski o blaženem Antonu Martinu Slomšku

36

37

vzrok za nastanek te zvrsti njegovega slikarskega opusa je tesno povezan z njegovo življenjsko zgodbo odraščal je v rudarski družini in že v otroških letih v globinah podzemnih rovov odkrival ndash ne le teme in nevarnosti ndash temveč tudi svetlobo in predvsem čarobni svet barv in likov ki jih je v tisočletjih izoblikovala naravamilan pečovnik je v rudniku opravljal delo nadzornika in že takrat je postal navdušen zbiralec mineralov in fosilov v njih je prepoznal skrivnosten preplet majhnega in velikega ndash mikrokozmosa in vesolja ndash vidnega in nevidnega Kot slikar svoje najljubše kamnine po svojem videnju in občutju projicira na platno likovno jih razdrobi poveča in jim šele naknadno s pomočjo svetlobnih odtenkov in posebnega nanosa barve vrne trdnost in obliko tako vidno in otipljivo ki zlahka odpira vrata v svet domišljije v svet čudovite igre teme in svetlobe barv likov in črt ob slikah milana pečovnika začutimo skrivnostni svet in delo narave tudi vsi tisti ki nam ni bilo dano videti in doživeti zakladov podzemnega svetasicer pa obsežen opus njegovih drugih slik izžareva lepoto koroške pokrajine ter čudovita tihožitja rož ki so ga spremljale na njegovih gorskih in smučarskih poteh pripovedujejo življenjsko zgodbo od otroštva do danes od sonca obsijanih pokrajin rož do medlega sija karbidovk s katerimi je pod zemljo odkrival čarobni svetsvojo umetniško nadarjenost je pokazal tudi pri obnavljanju fresk z izdajo koledarja z rudarskimi motivi napisal in izdal pa je tudi knjigo o svojem rojstnem kraju raquoHelena nekoč in daneslaquomilan pečovnik je svoje znanje dopolnjeval v likovni šoli mentorja ervina Kralja svoja spoznanja pa pogosto deli z drugimi likovniki s katerimi sodeluje na skupnih razstavah koroških likovnikov predvsem pa se s svojimi slikarskimi umetninami osebno predstavlja na samostojnih razstavahza popotnico ob razstavi za katero pravi da je njegova zadnja in prav zato postavljena v rudarski mežici je priložil zelo staro rudarsko pesem zapisano okrog leta 1870 ženske knapice so jo pele na šihtu ko so prebirale svinčevo rudo ob malici in tudi doma Knapi pa kadar

so prišli v črno in se poveselili v gostilnah začeli so nekako tako

Lep in častit je ta knapovski stanod višjih gospodov obrajtan spoznančasti je vreden še gospod ga častiker mu žlahtnega blaga iz zemlje dobiTa knapič se v zemljo v nevarnost podatam strelja tam vrta ter rudo kopaOn dela on švica se prime ga potv nedeljo se umije je lep kot gospod

naj lepote iz podzemnega sveta očarajo tudi vas

Mirjam Lapanja

16 novemBra 2012 je Bila v narodnem domu mežica slovesna otvoritev razsta-ve sliK mineralov in Kamnin črnjansKega sliKarja milana pečovniKa poimenova-na raquolepote iz podzemnega svetalaquo

lePote IZ PoDZeMNeGa SVeta

38

VPIS IN PRODAJA

abonenti iz prejšnje sezone lahko svoje sedeže potrdijo do 05122012 pričetek vpisa za nove abonente poteka od objave v medijih pa do prve predstave oz do zasedbe mest prodaja abonmajev je v tem času v prostorih narodnega doma mežica ali preko spletne prodaje na wwwnarodnidommezicasi rezervacije so možne po telefonu 051 234 226 in preko elektronske pošte infonarodnidommezicasi

MGL LjubljanaLope de Vega VITEZ ČUDESigrajo gašper tič jure Henigman Boris ostanmilan štefe matej puc lotos vincenc šparovec jernej čampelj kg marko simčič kgtjaša železnik nika rozmantina potočnik (vskok) mojca Funkl Barbara ribnikar (alt) jure Kopušar kg v uprizoritvi nastopata statista Borislav Horvat in rok solje11 januar 2013

MGL LjubljanaNikolaj Vasiljevič Gogolj ŽENITEVigrajo jana zupančič Bernarda omantanja dimitrievska jožef ropoša sebastian cavazza gregor čušin jaka lah janez starina gaber K trseglav22 marec 2013

Šentjakobsko gledališče LjubljanaDario Fo UGRABITEV (politična komedija)igrajo silvija jovanovič Bojan vister mišo mićić gregor Hlupič jure orel grega usenik miha srdinšek david peterca gašper pavc tanja skrbinšek drago razboršekdragan remšk1 marec 2013

SLG CeljeRichard Bean KRUHigrajo vojko Belšak david čeh damjan m trbovc Blaž setnikar Branko završan Bojan umek aljoša Koltak19 april 2013

Prešernovo gledališče KRANJEnrico Luttmann SEN igrajo peter musevski vesna slapar matjaž višnar darja reichman Borut veselko vesna jevnikar miha rodman vesna pernarčič1 februar 2013

Prireditelj si pridržuje pravico do spremembe programov in do odpovedi v primeru premajhnega vpisa

CENA 65 euro v enem obroku cena predstave za izven je 17 euro 60 euro za upokojence dijake in študente

ponujamo tudi možnost obročnega odplačevanja

UGODNOSTI nižja cena vstopnic stalni sedež obveščanje o predstavah in prejemanje programa prireditev

V abonma je vključenih pet predstav slovenskih gledališč predstave se bodo začele v mesecu januarju 2013 in bodo trajale do aprila 2013

GLEDALIŠKI ABONMA za leto 2013

jKz NarODNi DOm mežica razpisuje

predstave v sklopu abonmaja 2013 so

39

40

glasilo občine mežica izhaja 4 x letno v nakladi 1550 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno

vsem ki ste s prispevki sode-lovali se najlepše zahvalju-jemo prosimo da s svojimi prispevki tudi v bodoče sodelujete ker bo le na ta način naše glasilo pestro in zanimivo

prispevki ne bodo honori-rani uredniški odbor pa si pridružuje pravico do njihovega izbora

oddaja dokumentov naj bo na digitalem mediju (tekstov-ni članki v microsoft Word-u fotografije pa priložene ločeno v formatu jpeg ali tiff in sicer na resoluciji 300 dpi s krajšo stranico najmanj 10 cm) Fotografije ki ne bodo primerne velikosti (npr snete iz spleta ndash 72 dpi 70 KB) ne bodo objavljene Fizično oddane fotografije ki ste jih prispevali lahko po objavi glasila dvignete na tajništvu občine mežica

svoje prispevke pošljite na naslov

Občina MežicaTrg svobode 1 2392 Mežica

infomezicasi

urednišKi odBor župan dušan Krebel

odgovorni urednik marjan sušnik

direktor občinske uprave Blaž šaloven

člani uredniškega odbora jožef libnik Barbara prevorčič jarneja vertačnik nina petek ida paradiž

izdala občina mežica wwwmezicasi

lektoriranje jerneja vertačnik

fotografije avtorji člankov

oblikovanje jasna Kalčič atelje jk

tisk malex doo

naklada 1550 kosov

Vitotaufer

SLEHERNIK 22december2012 ob1930 SNGNOVAGORICA

PihalniorkesterrudnikaMežicainskuPinaorlek

bOžIčNONOVOLEtNIKONCERt 25december2012 ob1800 KONCERt

loPedeVega

VItEZčUDES 11januar2013 ob1930 MGL

RAZStAVAxILIKOVNEKOLONIjECUDVčRNA 16januar2013 ob1700 CUDVčRNANAKOROŠKEM

ekaVogelnik

MAKALONCA 17januar2013 ob1700 LUtKOVNOGLEDALIŠčELjUbLjANA

BraneVižintin

A+M 25januar2013 ob1800 LUtKOVNASKUPINAGIMNAZIjERAVNENAKOROŠKEM

enricoluttMann

SEN 01februar2013 ob1930 PREŠERNOVOGLEDALIŠčEKRANj

21

zaNKe zaNKe hellip

raquo kakršne si le mislrsquotrsquo morrsquotelaquo smo lahko videli na razstavi ročnih del v nedeljo 18 novembra v avli občinske uprave tega dne so bile volitve predsednika republike v tej zgradbi je bilo volišče in tako si je razstavo ogledalo kar veliko ljudi

pletene in kvačkane izdelke vseh barv in vzorcev so izdelale ljubiteljice ročnega pletenja in kvačkanja ki se ob ponedeljkih zvečer zberejo v narodnem domu v sobi društva invalidov mežica skupino vodi Katja peruzzi prijazna mlada gospa ki s svojo domiselnostjo

in iznajdljivostjo predlaga številne nove in nenavadne izdelke pri tem pa prav vse članice skupine zelo ustvarjalno sodelujejo za dobro voljo in lepši večer s kavico poskrbi tudi mama peruzzi

ročni izdelki te skupine so bili ponujeni v prodajo na stojnici na Barbarinem sejmu preteklo soboto Hitro so bili prodani

gospe ki sodelujejo v tej skupini si kakšen dan polepšajo tudi z obiskom v toplicah in drugih turistično zanimivih krajih članica skupine je namreč tudi bivša bančna uslužbenka g maruša petelin ki od sodelujočih vsak mesec mesec vestno zbere nekaj evrov ndash za srečanja za dušo in kaj je to kar omogoča ljubiteljicam ročnih del uspešno in dolgoročno sodelovanje to je sprejmanje in izmenjava znanja ki ga članice nesebično delijo med seboj

pa srečno novo leto

Vida Potočnik

člani mpz viHarniKi pri društvu upokojencev mežica smo 10 novembra praznovali 15 obletnico aktivnega delo-vanja

praznovanje je bilo v na-rodnem domu v mežici s

kulturnim programom po-leg članov mpz viharniki je sodelovala tudi tamburaška skupina tamiKa iz železne Kaple povezovalec programa je bil tomo simetinger ki je z lepo besedo popestril pevski in glasbeni program

mpz se je predstavil s sledeči-mi pesmiminocoj je en fajn večer Hladna jesen že prihaja nikdar ne bom pozabil Karlinca je šte-mana moj pobič je furman potnik o košnji na peco bi šel majolka bod pozdravlje-

na mi slovenci dve beli brezi in Bratje tamburaška skupina pa je zaigrala golovško pol-ko zlati časi pod peco sem doma valcer št 2 cvetje v jeseni Katjuša cherry pink and apple blossom white sve je ona meni in mard-

MPZ VIharNIKI15 ObletNica DelOVaNja

22

jandja ob zaključku pa smo skupaj izvedli skladbo lipa zelenela jeHvaležni smo ker se je tam-buraška skupina tamika odzvala povabilu zato jo tudi širše predstavljamo

že pred drugo svetovno vojno je v slovenskem pro-svetnem društvu raquozarjalaquo v železni kapli obstajala tam-buraška skupina tamburaško delovanje se je iz raznih ra-zlogov večkrat prekinilo leta 1995 je tatjana pirker nago-vorila dovolj zainteresiranih deklet da so lahko znova ustanovili današnjo tambura-ško skupino tamikapolne optimizma in idealizma so se srečevale pri vajah in same skušale napredovati kolikor je bilo mogoče po kratkem času so se začeli vrstiti nastopi in to so bili prvi koraki v javnost zagnanost in ljubezen do tamburaštva sta vodili do vztrajnostnega delovanja v preteklih sedemnajstih letih skupina pod mentorstvom Hanzija gabriela ni le napredovala na glasbenem področju temveč ji je uspelo to podoživljati na avstrijskem Koroškem le redko kulturno

dejavnost tamika v obliki projektov z raznimi pevskimi in tamburaškimi skupinami povezuje kulturnike in veže prijateljske stikeskupina je imela v preteklih letih okoli 250 nastopov po avstriji sloveniji in italiji ter posnela štiri zgoščenke nji-hov repertoar obsega sloven-ske grške in ruske narodne pesmi prav tako pa tudi dal-matinske moderne ter klasič-ne skladbe

v spored se je o delovanju zbora vključil tudi predsednik du mežica in predsednik mpz viharniki jožef libnik ter v krajšem govoru povedal na-slednje

raquodragi občani občanke in dragi gostjeprisrčna zahvala za udeležbo na praznovanju 15 obletnice zbora viharniki pri du mežica in izdaji zgoščenke nocoj je en fajn večerzbor deluje od leta 1997 ko sta ga ustanovila takratni predsednik društva upokojencev Franc arbajter in predsednik za kulturo anton Kajzer ustanovljen je bil zaradi veselja do petja med člani društva in potrebe za

izvajanje tovrstne dejavnosti v kraju samem številčnost zbora je nihala in ostala pri današnjem številu zbor je od nastanka pa do septembra 2010 vodil anton škerjanec od takrat pa do danes ga vodi andrej gorenjak zbor se redno udeležuje revije od pliberka do traberka praznika sadja in cvetja v pesnici prireja koncerte v mežici v domovih starostnikov v črnečah slovenj gradcu in na prevaljahnaša pesem zveni na občnih zborih obletnicah piknikih in ob zadnjem slovesu naših krajanov zastopamo tudi prostovoljno gasilsko društvo mežica na srečanjih gasilskih zborovzbor je za uspešno delovanje prejel več priznanj najžlah-tnejše pa je priznanje občine mežica ki smo ga prejeli ob 10-letnici delovanjavse našteto o delovanju zbora pa ne bi bilo mogoče brez finančnih sredstev ta sredstva pridobimo na pod-lagi vsakoletnega razpisa pri občini mežica in s pomočjo sponzorjev za kar se iskreno zahvaljujemozgoščenko smo izdali na po-budo našega sedanjega vodje

andreja gorenjaka ki je vodil in snoval izdajoprav je tudi da vam predsta-vim sedanji zborprva tenorja sta jože dlopst in peter štirn drugi tenorji jožef libnik štefan Kohek ter šte-fan čepin prva basa sta ivan vrhnjak in vlado mori drugi basi pa matevž žlebnik jakob Forstner ter edi vrabič vseh 15 let so zboru zvesti jože dlopst štefan čepin in jakob Forstnerskratka tu smo ker radi pojemo in tako bomo tudi nadaljevali vam vsem pa hvala za zvestobo tamburaški skupini tamika za prispevek in tomu simetingerju za vzorno vodenjelaquoprireditvi so prisostvovali tudi vabljeni gostje in predstavni-ca javnega sklada za kulturo rs ravne na Koroškem ga jožica Krejan ki je ob tej pri-ložnosti podelila gallusova priznanja za prispevek k pev-ski ustvarjalnosti članom mpz viharniki in sicersrebrni znak so prejeli ivan vrhnjak vlado mori in jožef libnik zlatega pa edi vrabičprejemnikom čestitamo iz srca ter se zahvaljujemo za opravljeno delogostje predstavniki društev so v nadaljevanju programa s priložnostnimi darili ter željami za nadaljnje uspešno delovanje zbora izrazili skupni interes za razvoj in obstoj pevske kulture v naši občini s podelitvijo priznanja občine mežica pa nas je dodatno pre-senetil župan dušan Krebel in s tem potrdil da so rezultati našega petnajstletnega pri-zadevanja opazni tudi v širši skupnosti in da je smiselno nadaljevati načeto

vsem sponzorjem ki so s svojimi nesebičnimi prispevki omogočili izdajo zgoščenke se iz srca zahvaljujemo vam dragi občani pa za obisk

Jožef Libnik

23

drago miloševič je črnjan ki že nekaj let na različnih prireditvah in dogodkih pooseblja Kralja matjaža in ko oblečen v kraljevska oblačila spregovori je tako kot bi nam res sprego-voril Kralj matjaž Ko sem ga poslušala naza-dnje ob predstavi-tvi knjige janeza švaba so se me njegova razmišljanja še posebej dotaknila zato sem ga prosila da jih deli tudi z bralci šumca ter vsemi tistimi ki čakajo da se v teh burnih časih vendarle že zbudi naš kralj ki spi v nedrjih pece ali pa morda v nas samih novoletni čas ko potegnemo črto pod preteklim in načrtujemo prihodnost je čas ki je za taka sporočila in razmišljanja še posebej primeren

Ida Paradiž

KRALJ MATJAŽ PONOSNO ZAVEDANJE SLOVENSTVA raquoprav tako kot je mavrica podoba son-ca ki jo odsevi žarkov v oblaku različno obarvajo je tudi mit podoba neke resni-ce v kateri odseva misel z različnih kon-cev svetalaquo (plutarh izida in oziris 20) o moja slovenija vsa mala najmanjša na svetu Kljubuješ tvoj mali človek narod tolikokrat teptan uničevan krvav hellip še je tu iz nedoumljive pradavni-ne ta mala klena skupinica reže morje neskončnega časa in prostora in burka valove reže svoje zgodovinske brazde in trga ječi kolne a vztraja in zmaguje se ohranja o veliki imperialistični sosedi mogočni angleži osvojevalci Francozi revolucionarji zmagovalci germani samooklicana visoka rasa še smo tu in

kakor je Bog hodil pred izraelci tako so pred nami hodili martin Krpan peter Klepec škopnek Bedanc gozdni mož

žal žena divja jaga perkman-dlc torka Kralj matjaž

ndash miti in legende imeli smo svo-

je bogove daž bog

ndash bog sonca in plo-dnosti je po-skrbel za po-tom-

stvo in optimi-

zem lada ndash pomlad

mladost le-pota in ljubezen

perunstrelbog je delal grom dež plodnost

in gospodaril vesolju volos veles ndash bog živine pašnikov plodnosti vesna ndash bogi-nja pomladi bujnosti in mladosti vodan ndash bog voda rek in morij pa tudi morana ndash boginja smrti in zime triglav ndash vladar nebes zemlje in podzemlja svetlobe in teme še smo tu ndash navkljub raquonamrslaquo mali slovencelj zaverovan v svoje bogo-ve mite in zgodovino ki ga edina ohra-nja o množične požrešne horde tujcev teptajoče skozi stoletja vse kar vam je napoti mi smo še vedno tu in bomo ta mali primorec Kranjec dolenjec šta-jerc prekmurec od trdega gorjana do mehkega ravninarj imamo ponos moč zgodovino vero in prihodnost imamo svoje kraljestvo imamo svoje ogledalo v preteklem času Knežji prestol ne samevaj več posedi svojega junaka na tron in zopet zakriči v svet raquoše smo tulaquo in naj odmev preko alp doni do ravnice in morja in naj ga slišijo naši mali ljudje in naj se zopet zavedo svojih korenin in ponosaraquoin zbudil se bo po večstoletnem spa-nju gora ga bo dala nazaj med ljudilaquo in

sedel bo tokrat na knežji kamen pote-gnil bo svoj meč in pokazal pot ljudem prerojeno videnje sveta bo kakor rahla meglica pokrilo to malo gorato deželico in zbudilo duha v ljudehvčasih tako rad zatisnem oči in razmi-šljam kaj opredeljuje raquomalegalaquo in kaj raquovelikegalaquo človeka in vedno pogosteje se mi dozdeva da smo pri vrednotenju ta dva pojma predrugačili raquovelikelaquo ljudi enačimo z gladiatorstvom in to tudi ter-jamo od njih da jih postavimo na piede-stal raquovelikihlaquo vrednot vse ostalo pa so drugi raquomalilaquo ljudje raquovsakdanjcilaquo Kdo pa so ti raquovelikilaquo ljudje Katere vrednote zastopajo to niso cankarjevci ndash borci ljubezni domače grude to niso Hugojevi nesrečniki to so superman spiderman kdo ve kakšen raquomanlaquo tajkun so ljudje najplitvejše plehke instant kulture ki na nek nepravi način predrugači nedol-žno čisto in naravno bit in oddaljuje od bistva človečnosti najhuje pa je da si sami popolnoma sami to počnemo in nižamo osebnostno in narodnostno rast in zavedanje polje kdo bo tebe ljubil mojcej oh mojcej slovenec sem mnogo jih je še nevsiljivih rahlo otožnih pa tako lepih ndash naših in še so tu in še bodo ohranjajmo jiho moj slovenec odpri srce in razum naj ti ozvezdje oriona znova pove svojo zgodbo o nečimrnosti in zahrbtnosti loči dobro od zla ne vdaj se strahu in ozkosti plani predrugači vznikni kakor fenikszapoj odo dobrim stvarem in takrat bo zbujen Kralj matjaž v tebi in spet bo vse dobroKo zvečer ležem se zavem da je vsako ljudstvo ustvarilo junake po svoji podo-bi slovenec tvoja podoba je brezhibnaBodi ponosen nanjo in ne menjaj je za poceni denar plehke ideje in rjovenje cirkuških levov klovnovin ko se zjutraj zbudim si želim slediti svoji podobi podobi tistega raquomalegalaquo slovenca ki je vztrajal do danesdaj Kralj matjaž spomni svoje ljudi na ponos čas je njih zbudi

Drago Miloševič

Kralj Matjaž

24

Ob sVetOVNem DNeVu lusKaVice

Rupnikova linija na Koroškem

Luskavica ndash svetovni zdravstveni izzivorganizacije bolnikov ndash v sloveniji je to društvo psoriatikov s sedežem v ma-riboru in številnimi podružnicami po vsej državi ndash od leta 2004 obeležujejo 29 oktober kot svetovni dan luskavice luskavica je pogosta bolezen kože ki običajno poteka kronično dolgotrajno njenega vzroka natačno ne poznamo vemo pa da ni nalezljiva pojavi se lahko pri komer koli in kadar koli v nasprotju s splošnim prepričanjem se navadno ne pojavlja družinsko običajno se kaže s pordelimi zadebeljenimi s srebrnka-stimi luskami pokritimi od okolišnje zdrave kože ostro omejenimi spremem-bami najpogosteje prizadene kožo nad komolci koleni križem in v zatilnem delu lasišča pri večini bolnikov poteka na manjši površini spremembe lahko obsegajo tudi velike površine kože in včasih močno srbijo luskavica se lahko pokaže tudi na nohtih ali prizadene sklepe Bolnike z luskavico bolj ogrožajo srčno-žilne bolezni pri njih se pogosteje pojavljajo debelost sladkorna bolezen depresija visok krvni tlak kajenje in alkoholizemBolniki s kroničnimi boleznimi kože se pogosto srečujejo s strahom in ne-razumevanjem svoje okolice zaradi presenečenih ali celo zgroženih pogle-dov okolice skušajo kožne spremembe prikriti včasih pa se celo popolnoma umaknejo iz družabnega življenja

dermatologi imamo danes na voljo več različnih učinkovitih in varnih zdravil s katerimi lahko obvladamo ali močno olajšamo skoraj vse oblike luskavice lokalna terapija ndash kreme in mazila ndash še zdaleč niso edina zdravila ki so na voljo poleg fototerapije to je obsevanja z ultravijoličnimi žarki lahko dermatolog pri bolnikih s težavno ali obsežno lu-skavico ki prizadene npr več kot 10 telesne površine predpiše zdravljenje s tabletami ali biološkimi zdravili ki se uporabljajo v obliki injekcijv sloveniji so na voljo praktično vse oblike zdravljenja luskavice kot jih po-

znajo drugje po svetu in dostopne so vsem bolnikom ki jih potrebujejo zato želimo da bi dogodki kot je svetovni dan luskavice pomagali informirati tiste bolnike ki bi morda potrebovali učinkovitejše zdravljenje pa ne vedo da obstaja in pa splošno javnost ki bi morala poznati to pogosto bolezen in jo sprejemati z razumevanjem

Vesna Tlaker Žunter dr med zdravnica specialistka dermatovenerologije dermatovenerološka klinika univerzitetni klinični center ljubljana

sTanje juGoslavije po leTu 1920

če želimo dobiti celovito podobo rupnikove linije se moramo vrniti v preteklost ko je bila gradnja neke obrambne linije le ideja v

glavah takratnih generalov in politikov slovence je prihodnost po prvi svetovni vojni čakala v skupni državi slovencev Hrvatov in srbov oz kasneje v Kraljevini jugoslaviji slednja je imela po svojem nastanku leta

1918 veliko notranjih kot tudi zunanjih sovražnikov tukaj lahko izpostavimo predvsem odnose z italijo ki je zaradi londonskega sporazuma podpisanega leta 1915 zahtevala velik del istre z rapalsko pogodbo leta 1920

je nastala istoimenska meja ki pa je potekala globoko na slovenskem ozemlju to pa je odnose med državama znatno poslabšalo mussolini je v času pred aprilsko voj-no večkrat sam nameraval napasti jugoslavijo a je pre-

25

vladalo mnenje da je naša vojska premočna v nekakšno zaščito pred morebitnim napadom z Balkana so v italiji leta 1932 začeli graditi obrambno linijo bunkerjev znano kot alpski zid (it vallo alpino) zaradi tega je jugo-slovanska vlada dokončno ocenila da italija predstavlja resno grožnjo leta 1935 je bilo odločeno da se ob za-hodni meji zgradi nekakšna lsaquoproti linijarsaquo ki naj bi ščitila pred napadom italije in omo-gočila mobilizacijo vojske in civilnega prebivalstva v notranjosti za nadzor nad gradnjo so leta 1938 v ljubl-jani ustanovili štab utrjevanja za poveljnika pa je bil dolo-čen general leon rupnik po njem je linija dobila tudi ime

Gradnja bunkerjev se

preseli na ŠTajersko in koroŠko gradnja bunkerjev na za-hodnem delu slovenije ob rapalski meji je potekala hitro gradbišča pa je ustavil anschluss marca 1938 se je avstrija priključila nacistični nemčiji to je za jugoslavijo pomenilo dodatno grožnjo

že leta 1939 je bilo odločeno da se gradbeni stroji pre-maknejo ob severno mejo tako je nastal šesti odsek rupnikove linije ki poteka med črno na Koroškem in markovci pri ptuju do leta 1941 so na Koroškem postavi-li nekaj manj kot 100 bunker-jev ki so razporejeni vzdolž reke meže linija pa je bila za težjo prehodnost nasprotnika dodatno utrjena tudi s strel-skimi jarki protitankovskimi ovirami in z ovirami ob želez-niški progi v črni je bilo po vojaški označitvi postavljenih 11 bunkerjev našla nisva 3 lah-ko so uničeni ali pa prekriti z zemljo 6 april 1941 v jutranjih urah 6 aprila 1941 se je začelo zares nemška

letala so preletela dravograd avstrijsko stran meje pa je za-sedla nemška vojska (1 gor-ska in 79 pehotna divizija) Bunkerje na desnem bregu drave in meže pa so zasedli graničarji orožniki vojaki in nekaj rezervistov ndash vsega sku-paj nekaj čez 100 branilcev do 10 aprila so nemci osvojili

celotno mežiško dolino naj-večji odpor iz bunkerjev je bil ustvarjen v dravogradu kjer jih je bilo v borbah tudi nekaj poškodovanih skozi ravne je okupator prešel neovirano spet pa je naletel na manjšo oviro na prevaljah in kasneje v mežici v črni prav tako ni prišlo do večjih spopadov rupnikova linija se je izkazala za neučinkovito saj ni doseg-la svojega namena ndash zadržati napadalca ampak na to je vplivalo veliko dejavnikov predvsem gre izpostaviti da je jugoslovanska vojska praktično razpadla že pred vojno in zaradi tega bunkerji niso bili zasedeni kot je bilo načrtovano

celotno rupnikovo linijo na Koroškem lahko pogledate na avtorski spletni strani www

rupnikovalinija-koroškaconr

B1 ndash marholčeva rida B2 ndash jakob B3 ndash polena ndash orešnikov bun-ker B4 ndash pustnikov bunker B5 ndash starijev pruh B6 ndash center B7 ndash Balinišče

B8 ndash Kajžarjev bunker B9 ndash Kablex B10 ndash ob meži B11 ndash čistilna naprava B12 ndash torčeva rida B13 ndash štrikar ndash v gozdu B14 ndash štrikar ndash pri hiši B15 ndash meja B16 ndash poljana ndash v gozdu seZnaM ŠTevila bun-kerjev po občinaH na koroŠkeM A ndash OBČINA ČRNA NA KO-ROŠKEMnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeB ndash OBČINA MEŽICAnašla vseh 16 bunkerjevC ndash OBČINA PREVALJEnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeE ndash OBČINA DRAVOGRADnašla 38 bunkerjev

viri- aprilska vojna Wikipedija prosta enciklopedija- miloš Habrnaacutel rupnikova črta in druge jugoslovanske utrdbe iz obdobja 1926-1941 2005 pripravila davo in stanko mihev

SODELOVANJE S STARŠI

Starši imajo pri vzgoji svojih ot-rok bistveno vlogo To velja tako za vzgojo doma kakor tudi za vzgojo v vrtcu Prav zaradi tega je povezovanje in sodelovanje vrtca s starši ključnega pomena Obojim omogoča lažje zaznavan-ja otrokovih potreb želja in ob-čutij Z namenom okrepitve tega odnosa v vrtcu organiziramo raz-lična sodelovanja in srečanja

Družinski izlet v kekčevo Deželo

V mesecu oktobru smo skozi mnoge dejavnosti spoznavali in doživljali Kekca in njegove pri-jatelje Odločili smo se da ga skupaj s starši tudi obiščemo Vso pot sta nas spremljala lepo vreme in dobra volja Med mo-gočnimi vršaci neokrnjene na-rave se skriva Kekčeva dežela kjer so nas pričakali junaki iz zgodb Popeljali so nas skozi pra-vljični svet kjer naša domišljija ni poznala meja V marsikaterem odraslem se je prebudil otrok Polni vtisov s pesmijo na ustih in

srečo na obrazu smo se vračali domov

Kekec in njegovi junaki so v otroških srcih pustili močan pe-čat Še vedno (po dveh mesecih) radi prepevajo Kekčeve pesmi se igrajo igre vlog rišejo junake hellip Posneli smo tudi svoj Kekčev film na katerega smo zelo po-nosni

Hvala starši ker ste si vzeli čas za svojega otroka in mu omogo-čili nepozabno doživetje

Ps Na sprehodih pogosto pre-pevamo Kekčeve pesmi Postojte poglejte nas pogumne vesele otroke Mogoče boste v sebi prebudili spomin na brezskrbno otroštvo

obiskal nas je Galov ATA LOVEC

Na srčno željo Gala in v predhodnem dogovoru z njegovim očetom nas je le-ta v vlogi lovca obiskal v vrtcu Oblečen v zeleno-rjava

oblačila s klobukom na glavi daljnogledom nahrbtnikom slikami živali lovskimi trofejami je vstopil v igralnico Otrokom je na privlačen zanimiv in poučen način predstavil vlogo lovca Otroci so ga z zanimanjem poslušali Skupaj smo se odpravili na sprehod do opazovalnice in krmišča katerega smo napolnili z jabolki koruzo korenjem in senom Seznanil nas je z živalmi ki živijo v našem gozdu in kako se pripravljajo na zimo

Hvala ata Mitja za poučno do-poldne Pri otrocih si razblinil mit da lovci streljajo in ubijajo živali ter rešujejo Rdečo kapico

zdaj vejo da lovci poznajo vse vrste živali jih krmijo in skrbijo zanje se družijo v lovski družini podobno kot mi v vrtcu obožu-jejo naravo fotografirajo živali se neopazno v zeleno-rjavi obleki sprehajajo po gozdu in z dalj-nogledom opazujejo živali

tanja bivšek

POZIV STARŠEM ZA ODDAJO VLOGE ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA ZA KOLEDARSKO LETO 2013v mesecu decembru morajo vsi starši ki imajo otroke vključene v vrtec ponovno oddati vlogo za določitev znižanega plačila vrtca za naslednje koledarsko leto 2013 dosedanje odločbe o znižanem plačilu se namreč s koncem decembra 2012 iztečejo in s tem prenehajo biti pravna podlaga za izstavitev računov v naslednjem letu

vlogo na predpisanem obrazcu starši oddajo na pristojnem centru za socialno delo za pravočasno vložene vloge za katere se bo izdala odločba z veljavnostjo 1 1 do 31 12 2013 se bodo štele le tiste ki bodo vložene do konca meseca decembra 2012 V skladu z 32 členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev namreč upravičencu pripada znižano plačilo vrtca od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge

starši bodite pozorni tudi pri datumih za uveljavitev otroškega dodatka in šolske prehraneBarbara prevorčič

27

NEPALraquoNepal je tu da bi te spremeNil Ne pa da bi ti Njegalaquo ta misel legeNde sloveNskega alpiNizma Nejca zaplotNika še kako drži saj te dežela resNičNo spremeNi medtem ko je ti Niti Ne moreš Niti Ne želiš ko jo eNkrat obiščeš te vedNo zNova iN zNova vleče Nazaj

Federativna demokratična republika Nepal kot se glasi uradni naziv države je v vseh pogledih posebna država Do-movina utemeljitelja budizma Siddhar-te Gautame varno skrita pod mogočni-mi in silno skrivnostnimi himalajskimi vrhovi med katerimi še vedno živi mit nikoli fotografiranega jetija ter never-jeten spekter geografskih kulturnih bioloških in religijskih raznolikosti ki so tako zelo vplivale na dojemanje za-hodnega sveta da je le-ta Nepal včasih imenoval kar Pravljična dežela Dežela bogov ali celo Šangri-La nikoli odkriti mistično-magični raj

Na življenje v edini uradni hinduistični državi na svetu je vedno vplivala njena specifična geografija ndash topografsko gledano leži najvišja točka Nepala 8848 metrov nad morjem najnižja pa le 61 metrov nad morjem ndash a so jo njegovi vladarji praviloma hote ali nehote izkoriščali v povsem

druge namene kot za ekonomski razvoj Dežela obdana z zastrašujočima sosedama Indijo na jugu in Kitajsko na severu in v kateri se sedaj močno večinski hinduizem vidno in mirno prepleta z manjšinskim budizmom pri čemer sta jasno vidna tudi vpliva domače nevarske in sosednje tibetanske kulture je skozi zgodovino sicer presenetljivo uspešno odbijala pritiske tako severne kot južne sosede a so njen razvoj zavrle notranje zdrahe revolucije in revolti Cena notranjih bojev pa je visoka Nepal dandanes spada med najrevnejše države sveta

Nepal je najbolj poznan prav po svojih mogočnih osemtisočakih zato verjetno ni nič čudnega da ga nekateri imenujejo Dežela v kraljestvu gora V Nepalu je kar osem od desetih najvišjih in najzahtevnejših gora na našem plane-tu vključno z najvišjo Mount Everest

Kljub temu da kar 80 odstotkov

nepalskega površja prekriva Himalaja pa se 50 kilometrov južno od nje večni sneg in led srečata z vročino in pragozdovi Kot bi prišli v novo deželo Kontrast je očiten in skoraj zmede človeka ko se en dan spogleduje z najvišjimi vrhovi sveta naslednji dan pa ga pričaka ravnina riževa polja in džungelski pas južnega Nepala Prav ta raznolikost daje pestrost tej deželi in zaradi tega ponuja široko paleto rastlinstva in živalstva Od himalajskega goveda (jakov) leopardov tigrov nosorogov do slonov krokodilov antilop opic hellip Z namenom da omogoči preživetje številnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst je nepalska vlada ustanovila štiri rezervate ndash Čitvan Sagarmatha Langtang in jezero Rara ki skupaj merijo več kot 3000 kvadratnih kilometrov

Nepalsko prebivalstvo je nepregle-dna množica ljudstev ki jim že stoletja

Mount EverestMolilni mlinčki

Budistični tempeljBoudhanath Stupa

Katmandu

Ama Dablam

28uspeva dokaj harmonično prebivati skupaj se prilagajati novim idejam vrednotam in prišlekom ki prihajajo od vsepovsod Po besedah mnogih ki so obiskali Nepal so Nepalci zlati ljudje To sem med obiskom Nepala občutila tudi sama Kljub pomanjka-nju in revščini so vedno nasmejani pripravljeni na pogovor in čakajoči na majhno pozornost mimoidočih Nji-hova prijaznost se iz mesta stopnjuje proti vedno višjim vasicam ob vznožjih osemtisočakov Višje ko greš bolj pri-jazni in iskreni so Neverjetna je hvale-žnost otrok ko jim podariš staro igračo svinčnik ali sladkarije

Nepalci so zelo vraževerni Tako hindujci kot budisti imajo svoje vraže in pravila ki se jih držijo in jih

spoštujejo Zanimivo je na primer da družina preden se vseli v nov dom prosi astrologa da določi najugodnejši datum vselitve Prav tako astrologi zaročencema določijo najprimernejši dan za poroko Predvsem strogo se držijo pravil v zvezi z vero Tako pred vhodom v tempelj ne smejo jesti in piti Pravilo ki se ga strogo držijo tudi turisti je da se mimo templjev in znamenj (čorteni maniji) vedno hodi le po levi strani prav tako pa se v smeri urinega kazalca vrtijo tudi molilni mlinčki

Zanimivo je da v popolnem sožitju uspevata dve tako različni verstvi Na eni strani budizem ki spoštuje vsa živa bitja

in deluje v sožitju z naravo na drugi strani pa raquokrvavilaquo hinduizem Vsaj tako se ti zdi ko opazuješ budistične molilne mlinčke ki jih poganja voda pisane molilne zastavice katerih molitve veter odnaša bogovom na drugi strani pa kr-vave daritve živali v hindujskih templjih Kljub tem daritvam pa imajo hindujci nekatere živali za svete in jih je prepove-dano ubijati

Krava je v Nepalu sveta z zakonom zaščitena žival Predstavlja boginjo La-ksmi ndash boginjo bogastva Kljub prome-tnemu kaosu ki vlada na katmandujskih ulicah ima krava vedno prednost Lahko se sprehaja po ulicah se ustavi sredi ceste ali uleže pred vhod v tempelj nihče je ne bo preganjal Sveta žival je tudi slon ker ima Ganeš ndash sin boga Šive

ndash slonovo glavo Ko gre slon po cesti se verni Nepalci dotikajo prahu na odtisu njegovih nog in si ga kot raquotikelaquo priti-skajo na čelo Svete živali pa so tudi bik opica in čmrlj

Poleg trekinga in alpinizma ki sta med turisti najbolj priljubljeni aktivnosti pa Nepal ponuja tudi vrsto drugih špor-tov in aktivnosti Vedno bolj popularni so rafting na rekah Kali Gandaki Bhote Kosi in drugih gorsko kolesarjenje vožnja z motorji bungee jumping in seveda džungelski safari v Kraljevem narodnem parku Čitvan

V Nepalu lahko vsakdo najde nekaj zase Ko potuješ po tej skrivnostni deže-li sprva sploh ne opaziš da spada med

najmanj razvite dežele našega planeta Naravne lepote mogočna arhitektura kulturna raznolikost in iskreni ljudje te tako prevzamejo da socialni položaj ljudi kar spregledaš

Ko sem pred tremi leti prvič obiskala Nepal se mi je zdelo da deželo kar dobro poznam saj sem videla nešteto diapozitivov in slišala mnogo zgodb ki mi jih je pripovedoval ati vsakokrat ko se je vrnil iz Nepala Pa sem se motila Ko sem prvič stopila na nepalska tla sem šele začela spoznavati to prekrasno deželo

Čeprav prvi vtisi niso bili ravno tako zelo krasni Prvi stik s Katmandujem glavnim mestom Nepala je bil zame rahlo šokanten Vsepovsod gneča smeti ki jih mečejo kar skozi okna na

ulico smrad hellip Po cestah ki si sicer niti ne zaslužijo imena ceste se sprehajajo krave krdela uličnih psov ljudje vozijo rikše avtomobili in motorji in to vse povprek Zmešnjava avtomobilov motorjev in rikš ki se ob neprestanem hupanju raquolovijolaquo po katmandujskih ulicah je neverjetna Zdi se da je edina obvezna oprema na avtomobilu delujoča hupa saj vozniki neprestano hupajo Zanimivo je tudi da mora na motorju imeti čelado samo voznik in to ne glede na to da po navadi vozijo s sabo več ljudi velikokrat kar cele družine

Po prihodu v Nepal smo prve tri dni preživeli v Katmanduju kjer smo uredili

Namche Bazar Nepalski otroci Patan - Hindujski tempelj

Sežiganje mrtvihSamostan v Tengbocheju Tabla Everest

29

in nakupili vse potrebno za treking Znamenitosti mesta si v tem času nismo uspeli ogledati saj so bile trgovinice in ulični prodajalci preveč prepričljivi s svojimi ponudbami in sem večino časa preživela na glavni turistični ulici Thamel ter barantala za nižje cene

Po treh dneh Katmanduja ko sem se ravno navadila na ljudi mestni utrip gužvo in me smeti in smrad niso več motili Katmandu pa je postajal vedno bolj zanimiv in privlačen smo se odpravili na treking Do Lukle ki je bila naše izhodišče za treking smo iz Katmanduja poleteli z letalom Jetstream 41 letalske družbe Yeti Airlines Med poletom ki je bil prav gotovo eden od vrhuncev tega potovanja sem prvič videla sedem- in osemtisočake med njimi tudi Everest Že iz zraka je bil videti mogočen Po izjemno zanimivem pristanku na najkrajši in najstrmejši pristajalni stezi kar sem jih kdaj videla smo v Lukli poiskali lodge kjer smo se dobili z našima nosačema Tekijem in Pembo Oba sta bila doma iz vasi ki je bila iz Lukle oddaljena dva dni hoje z delom nosačev pa sta služila denar za svoji družini

Treking pod Everest smo torej začeli v Lukli ki leži na nadmorski višini 2840 m Načrtovano je bilo da se prvi dan odpra-vimo do vasi Phakding do koder smo prispeli po približno dveh urah hoje Ker je bila pot ki nas je čakala naslednji dan veliko bolj strma in zahtevna smo se odločili da bomo nadaljevali Tako smo prvi dan prišli do vasi Monjo (2840 m nmv) kjer smo našli prijeten lodge v

katerem smo prespali Tu sem tudi ugo-tovila da je hrana v nepalskih vasicah veliko bolj okusna kot v katmandujskih restavracijah Drugi dan trekinga nas je čakala hoja do Namče Bazarja ki leži na nadmorski višini 3440 m Kmalu po za-četku hoje smo prišli do vstopa v Naci-onalni park Sagarmatha Tu smo morali pokazati karte in posebne treking potne liste V nadaljevanju poti smo prišli še do vojaške kontrole kjer se je postopek s kontrolo kart ponovil Po približno treh urah hoje smo prišli do Namče Bazarja vasi ki jo imenujejo tudi mesto Šerp Namče Bazar je glavno mesto in trgo-vsko središče regije Khumbu ki je ime dobila po istoimenskem ledeniku Po kosilu in kratkem počitku v lodgu smo se odpravili do samostana nad vasjo ki je sedaj preurejen v muzej V muzeju so razstavljeni predmeti ki jih po nepalskih vaseh še danes uporabljajo v vsakda-njem življenju Ogledati si je mogoče tudi slike in dokumentacijo o Mount Everestu ter fotografije Šerp ki so osvo-jile Everest Med njimi so našli tudi sliki Ang Dorjeeja in Pasang Tenzinga ki sta bila leta 2000 z atijem in Davom na vrhu Everesta

Naslednji dan nas je čakala hoja do vasi Tengboche Ta del poti je bil eden izmed bolj zahtevnih saj se je že na začetku pot začela strmo spuščati in ker smo morali nekje pridobiti novih 600 višinskih metrov se je kar hitro začela strma pot navzgor Vse raquominus metrelaquo ki sem jih preklinjala na poti navzdol pozabim ko mi ati pokaže Ama Dablam Šesttisočak ki sta ga maja 1996

v severozahodni steni po prvenstveni smeri preplezala Vanja Furlan in Tomaž Humar za kar sta dobila najprestižnejše alpinistično priznanje ndash Zlati cepin Sicer pa meni osebno eden najlepših vrhov Hojo sta poleg strmine oteževali tudi vročina in vlaga ki ju na takšni višini nisem pričakovala Ves trud je bil poplačan ko sem končno prišla do cilja kjer nas je pričakal čudovit razgled na Lhotse in Everest Vas Tengboche leži na nadmorski višini 3860 m V vasi je glavni budistični samostan v Nepalu sicer pa eden najlepših na svetu Samostan je v devetdesetih letih pogorel zdaj pa je povsem obnovljen Imeli smo enkratno priložnost da smo lahko bili prisotni pri obredu Na začetku sta dva mlada meniha vernike poklicala k obredu s piskanjem na ogromni školjki Obred je bil zelo zanimiv večino časa zelo umirjen trije menihi so molili naprej ostali pa za njimi na trenutke pa je umirjenost zmotil močan udarec na gong igranje na piščalke in zvončke ter glasno petje Izredno zanimiva je bila tudi sama molilnica ki je bila poslikana z budističnimi podobami najbolj pa je izstopal ogromen pozlačen kip Bude Obisk samostana mi bo ostal v posebnem spominu tudi zato ker me je eden od menihov blagoslovil z rdečo vrvico okoli vratu ki je za zdravje in dolgo življenje ter rumeno ruto ndash kato za srečo

Pot nas je iz Tengbocheja vodila skozi vasi Deboche in Shomare do vasi Periche (4240 m nmv) Pot mimo prostranih travnikov in njiv mimo vasi

Barva za tike Kip Bude Nepalski otroci

30je bila iz dneva v dan bolj zanimiva Sončno vreme mogočne gore neverjetna pokrajina in iskreni ljudje so nam lepšali vsakdan na poti proti našemu cilju Molilne zastavice molilni mlinčki in čorteni so zbujali navdušenje nad preprostostjo budizma Otroci ki smo jih srečali na poti in jim podarjali kulije in stare igrače pa me še danes spravijo v dobro voljo ob spoznanju kako lahko malenkosti nekomu polepšajo življenje Ko smo prispeli v Periche smo najprej opazili spomenik iz nerjavečega jekla v obliki prerezanega stožca v notranjosti pa vrezana imena vseh ki so se do leta 2005 smrtno ponesrečili na Mount Everestu in okolici Takoj nam je v oko padlo ime atijevega prijatelja Marka Lihtenekarja ki se je po uspešno osvojenem vrhu Everesta 21 maja 2005 smrtno ponesrečil pri sestopu z gore

Četrti dan trekinga smo prispeli do vasi Dingboche (4358 m nmv) ki mi je v spominu ostala predvsem zaradi najbolj okusnih momotov ki sem jih jedla na potovanju po Nepalu Momo je tipična nepalska jed podobna našim cmokom Ponavadi so polnjeni z zelenjavo ali mesom in so lahko kuhani ali pečeni Postreženi so skupaj z različnimi pikantnimi omakami Postanek v Dingbocheju pa mi je poleg najboljših pečenih sirovo-tuninih momotov ostal v spominu tudi zaradi aklimatizacijske ture ki smo jo naredili Bila je sicer ena zahtevnejših aklimatizacij na trekingu vendar tudi ena lepših Vrh grebena ki smo si ga

zadali za aklimatizacijo nas je presenetil s čudovitim ledeniškim jezerom in Ama Dablamom ki se je dvigal nad njim Naslednji dan nas je čakal eden daljših kosov poti Do zadnje vasi pred končnim ciljem Kala Patarjem smo morali opraviti 700 višinskih metrov Pot nas je peljala po grebenu nad vasjo Periche in naprej do morene ledenika Khumbu mimo Thokle do vasi Lobuche (4910 m nmv) Po kratkem počitku v lodgu smo se odpravili na aklimatizacijo Pot nas je peljala mimo Italijanske piramide ndash mednarodnega observatorija in laboratorija do bližnjega grebena Z vrha grebena smo lepo videli pot proti vasi Gorak Shepp Kala Patar Italijansko piramido pred nami pa se je bohotil Nuptse Po vrnitvi v lodge sem kljub aklimatizaciji dobila svojo porcijo višinskih neprijetnosti Razbijanje v glavi se je kljub vztrajnemu preganjanju s tabletami nadaljevalo še dolgo v noč in mi kratilo prepotreben spanec

Vrhunec trekinga je bil vzpon na Kala Patar (5550 m nmv) Iz Lobuch smo se podali proti zadnji vasi Gorak Shepp in naprej proti vrhu Kala Patarja Vso pot smo tekmovali z meglo ki nam je vztraj-no sledila Višina je delala svoje noge so bile vedno težje dihanje pa je postajalo vedno težje Za spodbudo se nam je na poti razkril Everest Tokrat je bil res čisto blizu Hitro sem se ga nagledala in po-slikala saj ga je minuto zatem že zakrila megla Bolj kot smo se približevali vrhu bolj je sonce kurilo meglo in na vrhu nas je pričakal čudovit razgled Everest Lhotse Nuptse Pumo Ri ledeni slap le-

denik Khumbo hellip vse je tako ogromno mogočno in čudovito Občutek na vrhu je bil enkraten Po obveznem slikanju smo kar obsedeli in občudovali bele vrhove okoli nas Z vrha smo sestopili po drugi poti ker smo se namenili poiskati spominsko tablo Janezu Jegliču ndash Jo-hanu ki je leta 1997 omahnil z grebena Nuptseja po tem ko sta s Tomažem Hu-marjem preplezala prvenstveno smerPo doseženem cilju trekinga ndash osvojitvi Kala Patarja smo se naslednji dan iz Lobuch odpravili nazaj proti Namche Bazarju od koder smo zadnji dan trek-inga odšli do vasi kjer smo začeli ndash do Lukle V Lukli smo prespali nato pa takoj zgodaj zjutraj po slovesu od nosačev s prvim letalom poleteli v Katmandu Vrnitev v Katmandu je bila rahel šok Iz mirnega podeželja nazaj v gnečo in hrup Ker smo imeli le tri dni časa pred odhodom domov je bilo potrebno Katmandu seveda čim bolje izkoristiti in raziskati Katmandu je zaradi svoje čudovite arhitekture pod UNESCOvo zaščito Prvi dan smo se najprej odpeljali do mesta Patan kjer smo si ogledali Durbar Square ndash staro mestno jedro kjer so nekoč ustoličevali kralje in kjer živi boginja Kumari ki je žal nismo uspeli videti Smo pa v hindujskem templju bili priča daritvi koze hindujskim bogovom Po vrnitvi v center Katmanduja smo si šli ogledati največjo znamenitost Katmanduja ndash Boudhanath Stupa bolj poznano kot Budine oči Stupa ki je ena največjih na svetu je od leta 1979 na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine Prvi dan v Katman-

Sveti mož Vzletno pristajalna steza v Lukli Z atijem na vrhu Kala Patarja

31

duju po vrnitvi s trekinga smo zaključili z nazdravljanjem na uspešno izveden treking v restavraciji Rum Doodle kjer so leta 2000 praznovali svoj uspeh na Everestu tudi člani odprave Ski Everest 2000 Posebnost te restavracije je da vsi osvajalci Everesta dobijo svojo člansko kartico s katero lahko v restavraciji Rum Doodle jedo brezplačno

Naslednji dan smo si ogledali tempelj Pashupatinath ki je eden najpomemb-nejših Šivinih templjev na svetu Tempelj je v vzhodnem delu Katmanduja ob reki Bagmati Zraven templja ob reki se na-haja tudi nepalski Varanasi kjer zažigajo umrle pepel pa nato raztrosijo v reko Sam pogled na mrtveca ki gori ob reki

je sprva grozljiv a dlje časa kot opazuješ dogajanje bolj logično in normalno se zdi vse skupaj Bolj šokantno je kako sto metrov nižje otroci plavajo v reki ženske pa perejo posodo in oblačila V templju in njegovi okolici je polno sadhujev ndash hindujskih svetih mož ki meditirajo in za plačilo pozirajo turistom Po napor-nem ogledu templja Pashupatinath smo se z rikšami odpeljali do stupe Swo-yambhunath ki je starodaven religijski kompleks na vrhu hriba v zahodnem delu Katmanduja Stupa je turistom bolj znana pod imenom Opičji tempelj ker na SZ delu templja živijo svete opice S templja se razkriva čudovit pogled na Katmandu Zadnji dan v Nepalu je bil

rezerviran za še zadnje nakupe in odkri-vanje najboljših katmandujskih slaščic Vse od tehnične opreme do oblačil ndash ko se naučiš barantati je Katmandu raj za nakupovanje

Kljub katastrofalnemu prvemu vtisu me je Nepal očaral Zdaj sem končno ra-zumela atija in druge zakaj se venomer vračajo tja Kaj je tisto kar te v Nepalu tako prevzame je najlepše opisal ati ko se je leta 1999 prvič vrnil od tam raquoPo-polnoma drugačen način življenja Ljudje so tam pripravljeni pomagati Vse delajo počasi mirno z dobro voljo Čisti balzam za dušolaquo

Tadeja Oderlap

mežičarji po svetutokrat se bomo odpravili malo dlje No zelo daleč pravzapravNaš cilj je država ki je po velikosti druga Na svetu ndash s pisaNo mešaNico Narodov v velemestih ki se še vedNo širijo Na drugi straNi pa z ogromNimi polji zasejaNimi s pšeNico iN koruzo s trgovskimi ceNtri ki so prava mala mesteca iN NeskoNčNimi ravNimi cestami po katerih Nihče Ne vozi prehitro jezera iN jezerca so posuta po deželi ki v svoji NotraNjosti skriva zaloge Nafte Na dveh straNeh državo obdaja širNo morje deli pa visoka gorska veriga če vam Naštejem še medvedi iN hokej javorov list iNdijaNci iN zlatokopi je bilo Namigov dovolj da ste ugaNili kam smo NameNjeNi ida paradiž

Kdo ste in kje živiteSem Franc Potočnik in živim v Kanadi v provinci Alberta v njenem glavnem mestu Edmonton

Kako dolgo ste že tam in zakaj ste tja odšli

V Kanadi živim že 46 let Iz Mežice sem odšel raquos tre-buhom za kruhomlaquo nekaj časa preživel v Nemčiji in Franciji potem pa sem bil odločen oditi nekam dlje Avstralija ali Kanada sta bili dve možnosti ndash in

ker je ladja proti Kanadi odplula prej sem se pač vkrcal nanjo

V čem se nov kraj in vaše zdajšnje življenje najbolj razlikujeta od tistega prej

Edmonton je milijonsko mesto v katerem v sožitju prebivajo ljudje vseh narodnosti Tu ima človek veliko možnosti za zaposlitev ndash nemalo ljudi ima dve celo tri različne službe Nekatere vsak dan druge morda dva- trikrat na teden po nekaj

ur Pač glede na potrebe in želje po recimo nakupu hiše ali česa drugega Življenje v Edmontonu zaradi takih možnosti zaenkrat ni predrago tudi prihodnosti se ne bojimoZimske temperature so tu precej nižje kot doma (Do -25 stopinj celzija otroci še redno hodijo v šolo) Je pa mraz suh tako da kepe sploh ne moreš narediti ker je tudi sneg tako suh da se ne sprime Tako je pozimi poleti so pa največja nadloga komarji

ki najdejo odlične pogoje za razvoj v vseh mlakah in jezerih

Kaj vam je tam najbolj všečVšeč mi je pokrajina narava Rad hodim kampirat ob jezera uživam v ribolovu Na razpolago je tudi veliko športnih objektov tako da vsak najde kaj po svojem okusu

Kaj najbolj pogrešatePogrešam Mežico in življenje v njej kakršno

32

sem poznal v mladosti

Kako pogosto se vračateprihajate na obisk v domovino

Domov pridem vsaki dve ali tri leta Vesel sem da sem v svoj rojstni kraj uspel pripeljati tudi svoja dva otroka (ki sta nekaj časa v Mežici obiskovala osnovno šolo oz vrtec) z

družinama da so tudi oni spoznali prelepo Koroško in Slovenijo

Kako vidite Mežico ko pridete domov

Po 46 letih odkar sem zapustil Mežico se počutim malo tujega Mnogih znancev več ni tudi življenje teče drugače Manj je sproščenega druženja

Živi blizu vas še kaj SlovencevKorošcev Se srečujete

Tukaj je precej Slovencev pogosto se srečujemo ndash na kavici ali na prireditvah

v letos odprtem novem Slovensko ndash kanadskem kulturnem centru ki se lahko pohvali s plesno dvorano za 300 ljudi knjižnico kapelico in sobo za srečanja Do lani smo se dobivali v leta 1967 zgrajenem domu ki so ga zaradi gradnje ceste podrliKorošcev pa skoraj ni več

le dve družini drugi so na žalost pomrli

Ali v trgovinah najdete tudi kakšne izdelke iz Slovenije

V Edmontonu smo že pred leti našli italijansko trgovino kjer dobimo tudi slovenske izdelke malinovec kavo barcaffe Radensko ribe nudeljčke skoraj vse

Kaj vedno odnesete s seboj ko se vračate z obiska v domovini

Ob povratku s seboj odnesemo CD-je s slovensko glasbo slovenske knjige pa tudi

kakšno flašo šnopsa

Tipična jed pijača kakšen poseben običaj v novi deželi

Kanadska specialiteta je goveji steak na ražnju pečena koruza in krompir tudi piščančje perutničke lahko dobiš na vsakem koraku ndash pripravljene na tisoč in en način od običajno spečenih do

raquohot chicken wingslaquo ki so izdatno začinjene Pijača je whisky pa morda še za Slovence neobičajna kombinacija pivo z dodatkom clamato juice (to je mešanica sokov neke školjke paradižnika in zelene) Tudi običaja da ti v lokalu kavo za ceno ene dotakajo tako dolgo da prazno skodelico obrneš v Sloveniji ni Ali pa prijaznost ko poleti takoj ko sedeš na mizo brezplačno dobiš vrček s prijetno hladno vodoObičaj da se največji

dnevni obrok postreže ob šestih zvečer (kar menda z novim delovnim časom vse bolj prihaja v navado tudi v Sloveniji) je pa kriv da se prepogosto kile kar kopičijoZaradi temperatur ki pozimi sežejo tudi do -30 stopinj celzija si lahko privoščimo ribolov na zaledenelih jezerih ndash na led zapelješ z avtom izvrtaš luknjo čez to luknjo postaviš šotor in nato v zavetrju čakaš da bo riba prijela Zanimiva izkušnja ndash če le led ne prične pokati

Poslušate slovensko glasbo Katero

V živo zelo rad poslušam Radio veseljak pa CD-je s slovensko glasbo Seveda je pa No1 še vedno Avsenik

Bi sami dodali kakšno zanimivost misel sporočilo

Pregovor raquoPovsod je lepo doma je najlepšelaquo je dobil v šestinštiridesetih letih poseben pomen Moj dom bo vedno Mežica a dom je s tem ko mi je dala kruh ko so tu zrasli moji otroci in rasejo moji vnuki postala tudi Kanada Zato ko sem tu se prav vsak dan spomnim na Mežico Ko pa pridem domov na obisk se mi kmalu prične tožiti po vnukih in kanadskem vsakdanjiku A tako razpeti med dva doma s(m)o najbrž vsi ki živijoživimo v tujini Šele z oddaljenostjo pričneš ceniti tisto kar je zares pomembno

POPRAVEKNa žalost nam jo je v prejšnji številki Šumca zagodel tiskarski škrat V članku raquoO ribičih in ribištvulaquo je v stavku V eni jeseni dobijo povprečno 120000 ndash 150000 iker iz njih pa pride 80 90 v dobrem letu tudi 100 mladic izpustil nekaj ničel Pravilno je seveda da v enem letu iz iker dobijo od 80000 90000 v dobrem letu tudi 100000 mladic Šele tako je jasna pohvala da je to odstotkovno zelo uspešno Ida Paradiž

33

Letos je izšla knjiga Marjete Žebovec Slovenski književniki rojeni od leta 1930 do leta 1935 v katerih je poleg najpomembnejših slovenskih literarnih ustvarjalcev svoje zaslužno mesto zase-del tudi Marijan kar kaže na to da je v tovrstnem kulturnem segmentu pustil neizbrisen pečat Pomembno je njegovo delo s področja natančnega poznavanje kratkih japonskih pesniških oblik ime-novanih haiku Je torej pesnik pisatelj poleg tega tudi izumitelj vsekakor pa človek tisočerih interesov Je ustanovitelj skupine Literarno gledališče Treska ki je prineslo svež veter kulture v naš mali kraj in ki to poslanstvo uspešno opravlja še danes ndash čeprav brez Marijana Na nje-govo pobudo za začeli izdajati literarni

list Šumc predhodnika časopisa ki ga trenutno držite v rokah O svojem živl-jenju govori globoko iskreno zato je po-govor z njim pristen in nepozaben Manj sva klepetala o haikujih in njegovem literarnem ustvarjanju saj mi je dejal raquoO tem si lahko sama prebereš v mojih knjigah To lahko vsak Jaz ti bom pove-dal nekaj česar ne moreš prebrati nikjer veljalaquo Velja In sva klepetala o njego-vem zanimivem življenju o nepozabnih dogodivščinah O drobnih utrinkih in zgodbah ki so se dogodili nekje nekoč

Ne mara nizanja suhoparnih podatkov Življenje se namreč piše še kje drugje Da je bil precej razigran fant da se je celo rad pretepal sem izvedela Upornik torej Da je opravljal vrsto zanimivih poklicev In rešil nekaj življenj Slednje je morda bolj pomembno kot kar koli dru-gega Kar misli tudi Marijan sam In mi že nariše svoj izum Ki je bil celo patentiran Gospod Marijan kje naj začneva Mogoče od tistega trenutka dalje ko ste prišli v Mežico

Hja vselej je treba začeti od začetka To upoštevam pri vsem kar delam tudi pri svojih izumih Pravim da je treba začeti pri Grkih in Rimljanih prebrati knjige o

njih Vse pravzaprav že obstaja le po-novno je treba nekje začeti to obuditi Pa o izumih malo pozneje

Torej ndash začniva od začetka Kako vas je privedla pot na Koroško

Veš rad sem se pretepal Želeli so se me znebiti ndash oziroma hoteli so da se po-boljšam zato so me poslali v Mežico Ko sem prišel sem bil star 14 let Oče se je dogovoril z dimnikarjem Magdičem ki je videl da sem sposoben da znam po-

metati dimnike In to sem nato počel po vsej Koroški V Črni v Rudarjevem je bilo veliko hiš imeli so me zelo radi še po-sebno ženske Čez nekaj časa me je pus-til kar samega sam sem lahko računal in pobiral denar Takrat sem stanoval na Poleni Spominjam se da se mi je enkrat zlomila žica na dimnikarski palici Na Glančniku so to znali zvariti a mojster je bil jezen Udaril me je z zlomljeno palico in pobral ves denar Jaz pa sem prav tako jezen šel za njim hellip

Torej kot dimnikar ste bili samouk Za kakšen poklic pa ste se šolali

V Sveti Trojici kjer sem odraščal ndash sicer sem se rodil v Zagrebu kjer so delali

moji starši ndash sem obiskoval osnovno šolo končal sem jo v Mežici Nato sem obiskoval rudarsko šolo v Trbovljah A sem se kmalu stepel z vzgojiteljem Uf ni bilo lahko ta je bil trener boksa hellip Skratka decembra 1959 sem se vrnil v Mežico Veš takrat sem izumil postopek za reševanje potapljajočih se ljudi Ne-kega dne sem šel v kino spominjam se da je bila Meža bela od peska Prišel sem do mostu in videl kako dva skačeta v vodi Ker je bila Meža tako bela nisem videl otroka ki se je utapljal Moška sta

O tistih drobnih stvareh ki jih ne moreš prebrati v knjigah hellip

marijan mauko je vsekakor svojevrstno zaznamoval koroški pa tudi slovenski kulturni prostor poleg objav v različnih publikacijah je izdal več knjig ndash pesniških zbirk in strokovnih del o literarni teoriji

34ga poskušala spraviti na kopno pa jima ni uspevalo zaradi visokega zida Ko se jima je končno posrečilo sem iz ust otro-ka izsesal zrak nesnago naplavine pe-sek To sem storil dvakrat hellip in otrok je prišel k sebi To je bila svojevrstna meto-da za tisti čas vsi so namreč počeli ravno obratno pihali zrak v usta Veš si izumi-telj ali pa nisi Tretje poti ni Nato sem se odpravil naprej v gostilno Naročil sem si raquokavbojcalaquo (tj malinovec in žganje) da sem si izplaknil usta polna peska

Nepozabna izkušnja rešili ste človeško življenje

Da to je bilo prvič Nekoč pa je bilo v Velenju bil sem na udarniškem delu Jaz brat in dva Trojičana Z njima sem se največkrat stepel hahaha Nekaj smo si celo v sorodu a to ni pomembno pomembno je le da smo se imeli lepo Skratka videli smo nosečnico ki je hodila po pomolu iz debla naenkrat je padla v vodo Bil sem dober plavalec pripeljal sem jo na kopno Vzdignil sem jo bila je težka morali so mu priskočili na pomoč To je bilo drugič da sem rešil življenje

Bili ste torej dober plavalec Ste se ukvarjali še s katerim športom

Da predvsem z alpinizmom Bil sem tudi dober akrobat na kolesu Ah s šolo pa nisem imel toliko sreče Moral sem jo začasno zapustiti ko sem zbolel za osteomielitisom (tj vnetje kostnega mozga) Na Ptuju so mi dajali opij Vsi so mislili da bom umrl Če sem se zasmejal sem takoj padel v nezavest A na koncu smo se vendarle vsi smejali Izboljšalo se je po več kot desetih injekcijah Spo-minjam se da se je prijatelj očeta ki me je obiskal v bolnici zadrl raquoBi rad bil narkomanlaquo Hahaha a prebolel sem abstinenco Po bolezni pa sem bil tako šibak da nisem mogel vzdigniti 30 kilo-gramov barve Takrat so restavrirali cer-kev pri Trojici najeli so me da sem nosil kipe moj dedek je bil namreč cerkveni pleskar

Ste opravljali še katero drugo delo poleg tega da ste bili pozneje rudar in varilec

Da nosil sem pošto zaposlili so me za dva meseca Delal sem tudi v Mariboru

na upravi cest bil sem glavni skladiščnik A sem pustil službo ker nisem smel biti več v nabavi Poleg tega pa mi je sonce preveč sijalo v pisarno vzeli so mi celo tajnico Veš ni bilo dobro Nato sem šel k vojakom Za sabo imate mnogo izkušenj z različnih področjih Lahko bi rekli da vam je pri vsem pomagala zdrava pamet hellip

Da vedno sem bil jezen ker ni bilo koga da bi uredil kakšno stvar Pa mi je nekoč dejal dober res dober prijatelj raquoNaredi samlaquo Takrat sem si rekel da raquogliha vkup štrikalaquo Razumel me je In mi dal vedeti da moram poskušati ustvarjati izumljati Zame so Švicarji dober narod Ker ne mislijo da so pametni ampak ker nekaj poskušajo narediti

Kot ste vselej poskušali vi hellip Pa veliko ušes ni bilo pripravljenih prisluhniti vašim idejam A roko na srce s po-ezijo je bilo drugače Ste vsekakor uveljavljeni slovenski pesnik pojavl-jate se v mnogih strokovnih študijah predvsem zaradi haikujev Kdaj pa ste napisali svojo prvo pesem

Lahko ti jo zrecitiram če želiš Ščinkavec ptiček lepi je bil in nas je vse razveselilHahaha to je moja prva pesem iz osnov-ne šole Še danes jo znam na pamet

Zelo lepo Kdaj pa ste se navdušili nad haikuji

Haikuje poznam že od ranega otroštva Moja mama je bila pesnica ljubiteljska

igralka in režiserka če omenim je po vojni režirala Prešernovo Železno cesto Oče je prebarval lokomotivo jaz pa sem bil strojevodja s piščalko A da ne zaidem preveč in se vrnem k haikujem ndash veš Slovenci smo imeli že v stari Ju-goslaviji pregled japonske književnosti hellip Poskusil sem nekaj novega Vse o tem si lahko prebereš je zapisano Po-vedal ti bom kaj drugega

Torej ndash povejte mi kaj več o vaših izumih

Veliko sem krmaril okrog po svetu Veliko sem se naučil V Uradnem listu Republike Slovenije (512006) je bil patentiran moj izum za proizvajanje najbolj čiste energije na svetu gre za metodo s stisnjenim zrakom Ja izum je bil patentiran a tega nihče ni pripravljen uresničiti

Zaenkrat gospod Marijan Morda pa nekoč bo vendarle znal kdo prisluhniti in bo v tem videl potencial morda prihodnost za človeštvo Pomembno je da nikoli ne odnehate in da ostanete tako izvirni iznajdljivi edinstveni polni volje ustvarjalnosti in idej

Vsekakor

Hvala za vaše iskrene in zanimive utrinke

In bil je čas da zaključiva najin klepet In bo čas ko bom spet stekla čez travnik k Marijanu na pogovor

Nina Petek

35

na pragu najbolj čarobnega ndash in tudi vraževernega meseca v letu ndash je dlg treska mežica 1122012 v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer ob treski z naslovom vraževerje sveta avtor večera lovro vreš je na kratko predstavil istoimensko knjigo etnologa damjana j ovseca ukvarjali pa smo

se predvsem z vprašanji kot so zakaj trkamo na les Kako zacoprati fanta Katera števila so srečna Kako odvrniti nesrečo če razbijemo ogledalo zakaj dimnikarji prinašajo srečo če ste prireditev zamudili vse odgovore najdete v omenjeni knjigi

večer je glasbeno dopolnil domen

vreš kot bralci pa so nastopili nina vogel martin perčič lovro vreš in ajda vasle člani društva so pripravili tudi tradicionalni mali adventni bazar z drobnimi darilci in voščilnicami po simboličnih cenah

Ajda Vasle

leva fotografija stojita domen in lovro vreš sedijo marijan mauko ajda vasle martin perčič in nina vogel desna fotografija utrinek z bazarja (avtorica dorica vasle)

VRAŽEVERJE SVETA Večer Ob tresKi

19 oktobra 2012 je društvo literarno gledališče treska mežica v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer o prvem slovenskem blaženem škofu antonu martinu slomšku ponavadi se njegovi biografi največ ukvarjajo z njegovim narodnobuditeljskim in dušnopastirskim delom tokratni večer

pa se je osredotočil na njegovo manj znano in raziskovano poezijo ki jo je avtor večera peter peruzzi prepletel z znano slomškovo pridigo svoj jezik je treba spoštovati

na prireditvi je sodelovalo tudi kulturno pevsko društvo sv lenart s plata pod vodstvom zborovodkinje

Klavdije Freidl prepevali so uglasbene ponarodele slomškove pesmi za katere se pogosto zmotno misli da so ljudske

Besedilo so brali člani dlg treska mežica erika žagar dorica vasle lovro vreš in ajda vasle

Ajda Vasle

leva fotografija pevci zbora sv lenart s plata desna fotografija lovro vreš erika žagar dorica vasle ajda vasle (avtor štefan erjavc)

SVOJ JEZIK JE TREBA SPOŠTOVATI ndash Večer ob treski o blaženem Antonu Martinu Slomšku

36

37

vzrok za nastanek te zvrsti njegovega slikarskega opusa je tesno povezan z njegovo življenjsko zgodbo odraščal je v rudarski družini in že v otroških letih v globinah podzemnih rovov odkrival ndash ne le teme in nevarnosti ndash temveč tudi svetlobo in predvsem čarobni svet barv in likov ki jih je v tisočletjih izoblikovala naravamilan pečovnik je v rudniku opravljal delo nadzornika in že takrat je postal navdušen zbiralec mineralov in fosilov v njih je prepoznal skrivnosten preplet majhnega in velikega ndash mikrokozmosa in vesolja ndash vidnega in nevidnega Kot slikar svoje najljubše kamnine po svojem videnju in občutju projicira na platno likovno jih razdrobi poveča in jim šele naknadno s pomočjo svetlobnih odtenkov in posebnega nanosa barve vrne trdnost in obliko tako vidno in otipljivo ki zlahka odpira vrata v svet domišljije v svet čudovite igre teme in svetlobe barv likov in črt ob slikah milana pečovnika začutimo skrivnostni svet in delo narave tudi vsi tisti ki nam ni bilo dano videti in doživeti zakladov podzemnega svetasicer pa obsežen opus njegovih drugih slik izžareva lepoto koroške pokrajine ter čudovita tihožitja rož ki so ga spremljale na njegovih gorskih in smučarskih poteh pripovedujejo življenjsko zgodbo od otroštva do danes od sonca obsijanih pokrajin rož do medlega sija karbidovk s katerimi je pod zemljo odkrival čarobni svetsvojo umetniško nadarjenost je pokazal tudi pri obnavljanju fresk z izdajo koledarja z rudarskimi motivi napisal in izdal pa je tudi knjigo o svojem rojstnem kraju raquoHelena nekoč in daneslaquomilan pečovnik je svoje znanje dopolnjeval v likovni šoli mentorja ervina Kralja svoja spoznanja pa pogosto deli z drugimi likovniki s katerimi sodeluje na skupnih razstavah koroških likovnikov predvsem pa se s svojimi slikarskimi umetninami osebno predstavlja na samostojnih razstavahza popotnico ob razstavi za katero pravi da je njegova zadnja in prav zato postavljena v rudarski mežici je priložil zelo staro rudarsko pesem zapisano okrog leta 1870 ženske knapice so jo pele na šihtu ko so prebirale svinčevo rudo ob malici in tudi doma Knapi pa kadar

so prišli v črno in se poveselili v gostilnah začeli so nekako tako

Lep in častit je ta knapovski stanod višjih gospodov obrajtan spoznančasti je vreden še gospod ga častiker mu žlahtnega blaga iz zemlje dobiTa knapič se v zemljo v nevarnost podatam strelja tam vrta ter rudo kopaOn dela on švica se prime ga potv nedeljo se umije je lep kot gospod

naj lepote iz podzemnega sveta očarajo tudi vas

Mirjam Lapanja

16 novemBra 2012 je Bila v narodnem domu mežica slovesna otvoritev razsta-ve sliK mineralov in Kamnin črnjansKega sliKarja milana pečovniKa poimenova-na raquolepote iz podzemnega svetalaquo

lePote IZ PoDZeMNeGa SVeta

38

VPIS IN PRODAJA

abonenti iz prejšnje sezone lahko svoje sedeže potrdijo do 05122012 pričetek vpisa za nove abonente poteka od objave v medijih pa do prve predstave oz do zasedbe mest prodaja abonmajev je v tem času v prostorih narodnega doma mežica ali preko spletne prodaje na wwwnarodnidommezicasi rezervacije so možne po telefonu 051 234 226 in preko elektronske pošte infonarodnidommezicasi

MGL LjubljanaLope de Vega VITEZ ČUDESigrajo gašper tič jure Henigman Boris ostanmilan štefe matej puc lotos vincenc šparovec jernej čampelj kg marko simčič kgtjaša železnik nika rozmantina potočnik (vskok) mojca Funkl Barbara ribnikar (alt) jure Kopušar kg v uprizoritvi nastopata statista Borislav Horvat in rok solje11 januar 2013

MGL LjubljanaNikolaj Vasiljevič Gogolj ŽENITEVigrajo jana zupančič Bernarda omantanja dimitrievska jožef ropoša sebastian cavazza gregor čušin jaka lah janez starina gaber K trseglav22 marec 2013

Šentjakobsko gledališče LjubljanaDario Fo UGRABITEV (politična komedija)igrajo silvija jovanovič Bojan vister mišo mićić gregor Hlupič jure orel grega usenik miha srdinšek david peterca gašper pavc tanja skrbinšek drago razboršekdragan remšk1 marec 2013

SLG CeljeRichard Bean KRUHigrajo vojko Belšak david čeh damjan m trbovc Blaž setnikar Branko završan Bojan umek aljoša Koltak19 april 2013

Prešernovo gledališče KRANJEnrico Luttmann SEN igrajo peter musevski vesna slapar matjaž višnar darja reichman Borut veselko vesna jevnikar miha rodman vesna pernarčič1 februar 2013

Prireditelj si pridržuje pravico do spremembe programov in do odpovedi v primeru premajhnega vpisa

CENA 65 euro v enem obroku cena predstave za izven je 17 euro 60 euro za upokojence dijake in študente

ponujamo tudi možnost obročnega odplačevanja

UGODNOSTI nižja cena vstopnic stalni sedež obveščanje o predstavah in prejemanje programa prireditev

V abonma je vključenih pet predstav slovenskih gledališč predstave se bodo začele v mesecu januarju 2013 in bodo trajale do aprila 2013

GLEDALIŠKI ABONMA za leto 2013

jKz NarODNi DOm mežica razpisuje

predstave v sklopu abonmaja 2013 so

39

40

glasilo občine mežica izhaja 4 x letno v nakladi 1550 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno

vsem ki ste s prispevki sode-lovali se najlepše zahvalju-jemo prosimo da s svojimi prispevki tudi v bodoče sodelujete ker bo le na ta način naše glasilo pestro in zanimivo

prispevki ne bodo honori-rani uredniški odbor pa si pridružuje pravico do njihovega izbora

oddaja dokumentov naj bo na digitalem mediju (tekstov-ni članki v microsoft Word-u fotografije pa priložene ločeno v formatu jpeg ali tiff in sicer na resoluciji 300 dpi s krajšo stranico najmanj 10 cm) Fotografije ki ne bodo primerne velikosti (npr snete iz spleta ndash 72 dpi 70 KB) ne bodo objavljene Fizično oddane fotografije ki ste jih prispevali lahko po objavi glasila dvignete na tajništvu občine mežica

svoje prispevke pošljite na naslov

Občina MežicaTrg svobode 1 2392 Mežica

infomezicasi

urednišKi odBor župan dušan Krebel

odgovorni urednik marjan sušnik

direktor občinske uprave Blaž šaloven

člani uredniškega odbora jožef libnik Barbara prevorčič jarneja vertačnik nina petek ida paradiž

izdala občina mežica wwwmezicasi

lektoriranje jerneja vertačnik

fotografije avtorji člankov

oblikovanje jasna Kalčič atelje jk

tisk malex doo

naklada 1550 kosov

Vitotaufer

SLEHERNIK 22december2012 ob1930 SNGNOVAGORICA

PihalniorkesterrudnikaMežicainskuPinaorlek

bOžIčNONOVOLEtNIKONCERt 25december2012 ob1800 KONCERt

loPedeVega

VItEZčUDES 11januar2013 ob1930 MGL

RAZStAVAxILIKOVNEKOLONIjECUDVčRNA 16januar2013 ob1700 CUDVčRNANAKOROŠKEM

ekaVogelnik

MAKALONCA 17januar2013 ob1700 LUtKOVNOGLEDALIŠčELjUbLjANA

BraneVižintin

A+M 25januar2013 ob1800 LUtKOVNASKUPINAGIMNAZIjERAVNENAKOROŠKEM

enricoluttMann

SEN 01februar2013 ob1930 PREŠERNOVOGLEDALIŠčEKRANj

22

jandja ob zaključku pa smo skupaj izvedli skladbo lipa zelenela jeHvaležni smo ker se je tam-buraška skupina tamika odzvala povabilu zato jo tudi širše predstavljamo

že pred drugo svetovno vojno je v slovenskem pro-svetnem društvu raquozarjalaquo v železni kapli obstajala tam-buraška skupina tamburaško delovanje se je iz raznih ra-zlogov večkrat prekinilo leta 1995 je tatjana pirker nago-vorila dovolj zainteresiranih deklet da so lahko znova ustanovili današnjo tambura-ško skupino tamikapolne optimizma in idealizma so se srečevale pri vajah in same skušale napredovati kolikor je bilo mogoče po kratkem času so se začeli vrstiti nastopi in to so bili prvi koraki v javnost zagnanost in ljubezen do tamburaštva sta vodili do vztrajnostnega delovanja v preteklih sedemnajstih letih skupina pod mentorstvom Hanzija gabriela ni le napredovala na glasbenem področju temveč ji je uspelo to podoživljati na avstrijskem Koroškem le redko kulturno

dejavnost tamika v obliki projektov z raznimi pevskimi in tamburaškimi skupinami povezuje kulturnike in veže prijateljske stikeskupina je imela v preteklih letih okoli 250 nastopov po avstriji sloveniji in italiji ter posnela štiri zgoščenke nji-hov repertoar obsega sloven-ske grške in ruske narodne pesmi prav tako pa tudi dal-matinske moderne ter klasič-ne skladbe

v spored se je o delovanju zbora vključil tudi predsednik du mežica in predsednik mpz viharniki jožef libnik ter v krajšem govoru povedal na-slednje

raquodragi občani občanke in dragi gostjeprisrčna zahvala za udeležbo na praznovanju 15 obletnice zbora viharniki pri du mežica in izdaji zgoščenke nocoj je en fajn večerzbor deluje od leta 1997 ko sta ga ustanovila takratni predsednik društva upokojencev Franc arbajter in predsednik za kulturo anton Kajzer ustanovljen je bil zaradi veselja do petja med člani društva in potrebe za

izvajanje tovrstne dejavnosti v kraju samem številčnost zbora je nihala in ostala pri današnjem številu zbor je od nastanka pa do septembra 2010 vodil anton škerjanec od takrat pa do danes ga vodi andrej gorenjak zbor se redno udeležuje revije od pliberka do traberka praznika sadja in cvetja v pesnici prireja koncerte v mežici v domovih starostnikov v črnečah slovenj gradcu in na prevaljahnaša pesem zveni na občnih zborih obletnicah piknikih in ob zadnjem slovesu naših krajanov zastopamo tudi prostovoljno gasilsko društvo mežica na srečanjih gasilskih zborovzbor je za uspešno delovanje prejel več priznanj najžlah-tnejše pa je priznanje občine mežica ki smo ga prejeli ob 10-letnici delovanjavse našteto o delovanju zbora pa ne bi bilo mogoče brez finančnih sredstev ta sredstva pridobimo na pod-lagi vsakoletnega razpisa pri občini mežica in s pomočjo sponzorjev za kar se iskreno zahvaljujemozgoščenko smo izdali na po-budo našega sedanjega vodje

andreja gorenjaka ki je vodil in snoval izdajoprav je tudi da vam predsta-vim sedanji zborprva tenorja sta jože dlopst in peter štirn drugi tenorji jožef libnik štefan Kohek ter šte-fan čepin prva basa sta ivan vrhnjak in vlado mori drugi basi pa matevž žlebnik jakob Forstner ter edi vrabič vseh 15 let so zboru zvesti jože dlopst štefan čepin in jakob Forstnerskratka tu smo ker radi pojemo in tako bomo tudi nadaljevali vam vsem pa hvala za zvestobo tamburaški skupini tamika za prispevek in tomu simetingerju za vzorno vodenjelaquoprireditvi so prisostvovali tudi vabljeni gostje in predstavni-ca javnega sklada za kulturo rs ravne na Koroškem ga jožica Krejan ki je ob tej pri-ložnosti podelila gallusova priznanja za prispevek k pev-ski ustvarjalnosti članom mpz viharniki in sicersrebrni znak so prejeli ivan vrhnjak vlado mori in jožef libnik zlatega pa edi vrabičprejemnikom čestitamo iz srca ter se zahvaljujemo za opravljeno delogostje predstavniki društev so v nadaljevanju programa s priložnostnimi darili ter željami za nadaljnje uspešno delovanje zbora izrazili skupni interes za razvoj in obstoj pevske kulture v naši občini s podelitvijo priznanja občine mežica pa nas je dodatno pre-senetil župan dušan Krebel in s tem potrdil da so rezultati našega petnajstletnega pri-zadevanja opazni tudi v širši skupnosti in da je smiselno nadaljevati načeto

vsem sponzorjem ki so s svojimi nesebičnimi prispevki omogočili izdajo zgoščenke se iz srca zahvaljujemo vam dragi občani pa za obisk

Jožef Libnik

23

drago miloševič je črnjan ki že nekaj let na različnih prireditvah in dogodkih pooseblja Kralja matjaža in ko oblečen v kraljevska oblačila spregovori je tako kot bi nam res sprego-voril Kralj matjaž Ko sem ga poslušala naza-dnje ob predstavi-tvi knjige janeza švaba so se me njegova razmišljanja še posebej dotaknila zato sem ga prosila da jih deli tudi z bralci šumca ter vsemi tistimi ki čakajo da se v teh burnih časih vendarle že zbudi naš kralj ki spi v nedrjih pece ali pa morda v nas samih novoletni čas ko potegnemo črto pod preteklim in načrtujemo prihodnost je čas ki je za taka sporočila in razmišljanja še posebej primeren

Ida Paradiž

KRALJ MATJAŽ PONOSNO ZAVEDANJE SLOVENSTVA raquoprav tako kot je mavrica podoba son-ca ki jo odsevi žarkov v oblaku različno obarvajo je tudi mit podoba neke resni-ce v kateri odseva misel z različnih kon-cev svetalaquo (plutarh izida in oziris 20) o moja slovenija vsa mala najmanjša na svetu Kljubuješ tvoj mali človek narod tolikokrat teptan uničevan krvav hellip še je tu iz nedoumljive pradavni-ne ta mala klena skupinica reže morje neskončnega časa in prostora in burka valove reže svoje zgodovinske brazde in trga ječi kolne a vztraja in zmaguje se ohranja o veliki imperialistični sosedi mogočni angleži osvojevalci Francozi revolucionarji zmagovalci germani samooklicana visoka rasa še smo tu in

kakor je Bog hodil pred izraelci tako so pred nami hodili martin Krpan peter Klepec škopnek Bedanc gozdni mož

žal žena divja jaga perkman-dlc torka Kralj matjaž

ndash miti in legende imeli smo svo-

je bogove daž bog

ndash bog sonca in plo-dnosti je po-skrbel za po-tom-

stvo in optimi-

zem lada ndash pomlad

mladost le-pota in ljubezen

perunstrelbog je delal grom dež plodnost

in gospodaril vesolju volos veles ndash bog živine pašnikov plodnosti vesna ndash bogi-nja pomladi bujnosti in mladosti vodan ndash bog voda rek in morij pa tudi morana ndash boginja smrti in zime triglav ndash vladar nebes zemlje in podzemlja svetlobe in teme še smo tu ndash navkljub raquonamrslaquo mali slovencelj zaverovan v svoje bogo-ve mite in zgodovino ki ga edina ohra-nja o množične požrešne horde tujcev teptajoče skozi stoletja vse kar vam je napoti mi smo še vedno tu in bomo ta mali primorec Kranjec dolenjec šta-jerc prekmurec od trdega gorjana do mehkega ravninarj imamo ponos moč zgodovino vero in prihodnost imamo svoje kraljestvo imamo svoje ogledalo v preteklem času Knežji prestol ne samevaj več posedi svojega junaka na tron in zopet zakriči v svet raquoše smo tulaquo in naj odmev preko alp doni do ravnice in morja in naj ga slišijo naši mali ljudje in naj se zopet zavedo svojih korenin in ponosaraquoin zbudil se bo po večstoletnem spa-nju gora ga bo dala nazaj med ljudilaquo in

sedel bo tokrat na knežji kamen pote-gnil bo svoj meč in pokazal pot ljudem prerojeno videnje sveta bo kakor rahla meglica pokrilo to malo gorato deželico in zbudilo duha v ljudehvčasih tako rad zatisnem oči in razmi-šljam kaj opredeljuje raquomalegalaquo in kaj raquovelikegalaquo človeka in vedno pogosteje se mi dozdeva da smo pri vrednotenju ta dva pojma predrugačili raquovelikelaquo ljudi enačimo z gladiatorstvom in to tudi ter-jamo od njih da jih postavimo na piede-stal raquovelikihlaquo vrednot vse ostalo pa so drugi raquomalilaquo ljudje raquovsakdanjcilaquo Kdo pa so ti raquovelikilaquo ljudje Katere vrednote zastopajo to niso cankarjevci ndash borci ljubezni domače grude to niso Hugojevi nesrečniki to so superman spiderman kdo ve kakšen raquomanlaquo tajkun so ljudje najplitvejše plehke instant kulture ki na nek nepravi način predrugači nedol-žno čisto in naravno bit in oddaljuje od bistva človečnosti najhuje pa je da si sami popolnoma sami to počnemo in nižamo osebnostno in narodnostno rast in zavedanje polje kdo bo tebe ljubil mojcej oh mojcej slovenec sem mnogo jih je še nevsiljivih rahlo otožnih pa tako lepih ndash naših in še so tu in še bodo ohranjajmo jiho moj slovenec odpri srce in razum naj ti ozvezdje oriona znova pove svojo zgodbo o nečimrnosti in zahrbtnosti loči dobro od zla ne vdaj se strahu in ozkosti plani predrugači vznikni kakor fenikszapoj odo dobrim stvarem in takrat bo zbujen Kralj matjaž v tebi in spet bo vse dobroKo zvečer ležem se zavem da je vsako ljudstvo ustvarilo junake po svoji podo-bi slovenec tvoja podoba je brezhibnaBodi ponosen nanjo in ne menjaj je za poceni denar plehke ideje in rjovenje cirkuških levov klovnovin ko se zjutraj zbudim si želim slediti svoji podobi podobi tistega raquomalegalaquo slovenca ki je vztrajal do danesdaj Kralj matjaž spomni svoje ljudi na ponos čas je njih zbudi

Drago Miloševič

Kralj Matjaž

24

Ob sVetOVNem DNeVu lusKaVice

Rupnikova linija na Koroškem

Luskavica ndash svetovni zdravstveni izzivorganizacije bolnikov ndash v sloveniji je to društvo psoriatikov s sedežem v ma-riboru in številnimi podružnicami po vsej državi ndash od leta 2004 obeležujejo 29 oktober kot svetovni dan luskavice luskavica je pogosta bolezen kože ki običajno poteka kronično dolgotrajno njenega vzroka natačno ne poznamo vemo pa da ni nalezljiva pojavi se lahko pri komer koli in kadar koli v nasprotju s splošnim prepričanjem se navadno ne pojavlja družinsko običajno se kaže s pordelimi zadebeljenimi s srebrnka-stimi luskami pokritimi od okolišnje zdrave kože ostro omejenimi spremem-bami najpogosteje prizadene kožo nad komolci koleni križem in v zatilnem delu lasišča pri večini bolnikov poteka na manjši površini spremembe lahko obsegajo tudi velike površine kože in včasih močno srbijo luskavica se lahko pokaže tudi na nohtih ali prizadene sklepe Bolnike z luskavico bolj ogrožajo srčno-žilne bolezni pri njih se pogosteje pojavljajo debelost sladkorna bolezen depresija visok krvni tlak kajenje in alkoholizemBolniki s kroničnimi boleznimi kože se pogosto srečujejo s strahom in ne-razumevanjem svoje okolice zaradi presenečenih ali celo zgroženih pogle-dov okolice skušajo kožne spremembe prikriti včasih pa se celo popolnoma umaknejo iz družabnega življenja

dermatologi imamo danes na voljo več različnih učinkovitih in varnih zdravil s katerimi lahko obvladamo ali močno olajšamo skoraj vse oblike luskavice lokalna terapija ndash kreme in mazila ndash še zdaleč niso edina zdravila ki so na voljo poleg fototerapije to je obsevanja z ultravijoličnimi žarki lahko dermatolog pri bolnikih s težavno ali obsežno lu-skavico ki prizadene npr več kot 10 telesne površine predpiše zdravljenje s tabletami ali biološkimi zdravili ki se uporabljajo v obliki injekcijv sloveniji so na voljo praktično vse oblike zdravljenja luskavice kot jih po-

znajo drugje po svetu in dostopne so vsem bolnikom ki jih potrebujejo zato želimo da bi dogodki kot je svetovni dan luskavice pomagali informirati tiste bolnike ki bi morda potrebovali učinkovitejše zdravljenje pa ne vedo da obstaja in pa splošno javnost ki bi morala poznati to pogosto bolezen in jo sprejemati z razumevanjem

Vesna Tlaker Žunter dr med zdravnica specialistka dermatovenerologije dermatovenerološka klinika univerzitetni klinični center ljubljana

sTanje juGoslavije po leTu 1920

če želimo dobiti celovito podobo rupnikove linije se moramo vrniti v preteklost ko je bila gradnja neke obrambne linije le ideja v

glavah takratnih generalov in politikov slovence je prihodnost po prvi svetovni vojni čakala v skupni državi slovencev Hrvatov in srbov oz kasneje v Kraljevini jugoslaviji slednja je imela po svojem nastanku leta

1918 veliko notranjih kot tudi zunanjih sovražnikov tukaj lahko izpostavimo predvsem odnose z italijo ki je zaradi londonskega sporazuma podpisanega leta 1915 zahtevala velik del istre z rapalsko pogodbo leta 1920

je nastala istoimenska meja ki pa je potekala globoko na slovenskem ozemlju to pa je odnose med državama znatno poslabšalo mussolini je v času pred aprilsko voj-no večkrat sam nameraval napasti jugoslavijo a je pre-

25

vladalo mnenje da je naša vojska premočna v nekakšno zaščito pred morebitnim napadom z Balkana so v italiji leta 1932 začeli graditi obrambno linijo bunkerjev znano kot alpski zid (it vallo alpino) zaradi tega je jugo-slovanska vlada dokončno ocenila da italija predstavlja resno grožnjo leta 1935 je bilo odločeno da se ob za-hodni meji zgradi nekakšna lsaquoproti linijarsaquo ki naj bi ščitila pred napadom italije in omo-gočila mobilizacijo vojske in civilnega prebivalstva v notranjosti za nadzor nad gradnjo so leta 1938 v ljubl-jani ustanovili štab utrjevanja za poveljnika pa je bil dolo-čen general leon rupnik po njem je linija dobila tudi ime

Gradnja bunkerjev se

preseli na ŠTajersko in koroŠko gradnja bunkerjev na za-hodnem delu slovenije ob rapalski meji je potekala hitro gradbišča pa je ustavil anschluss marca 1938 se je avstrija priključila nacistični nemčiji to je za jugoslavijo pomenilo dodatno grožnjo

že leta 1939 je bilo odločeno da se gradbeni stroji pre-maknejo ob severno mejo tako je nastal šesti odsek rupnikove linije ki poteka med črno na Koroškem in markovci pri ptuju do leta 1941 so na Koroškem postavi-li nekaj manj kot 100 bunker-jev ki so razporejeni vzdolž reke meže linija pa je bila za težjo prehodnost nasprotnika dodatno utrjena tudi s strel-skimi jarki protitankovskimi ovirami in z ovirami ob želez-niški progi v črni je bilo po vojaški označitvi postavljenih 11 bunkerjev našla nisva 3 lah-ko so uničeni ali pa prekriti z zemljo 6 april 1941 v jutranjih urah 6 aprila 1941 se je začelo zares nemška

letala so preletela dravograd avstrijsko stran meje pa je za-sedla nemška vojska (1 gor-ska in 79 pehotna divizija) Bunkerje na desnem bregu drave in meže pa so zasedli graničarji orožniki vojaki in nekaj rezervistov ndash vsega sku-paj nekaj čez 100 branilcev do 10 aprila so nemci osvojili

celotno mežiško dolino naj-večji odpor iz bunkerjev je bil ustvarjen v dravogradu kjer jih je bilo v borbah tudi nekaj poškodovanih skozi ravne je okupator prešel neovirano spet pa je naletel na manjšo oviro na prevaljah in kasneje v mežici v črni prav tako ni prišlo do večjih spopadov rupnikova linija se je izkazala za neučinkovito saj ni doseg-la svojega namena ndash zadržati napadalca ampak na to je vplivalo veliko dejavnikov predvsem gre izpostaviti da je jugoslovanska vojska praktično razpadla že pred vojno in zaradi tega bunkerji niso bili zasedeni kot je bilo načrtovano

celotno rupnikovo linijo na Koroškem lahko pogledate na avtorski spletni strani www

rupnikovalinija-koroškaconr

B1 ndash marholčeva rida B2 ndash jakob B3 ndash polena ndash orešnikov bun-ker B4 ndash pustnikov bunker B5 ndash starijev pruh B6 ndash center B7 ndash Balinišče

B8 ndash Kajžarjev bunker B9 ndash Kablex B10 ndash ob meži B11 ndash čistilna naprava B12 ndash torčeva rida B13 ndash štrikar ndash v gozdu B14 ndash štrikar ndash pri hiši B15 ndash meja B16 ndash poljana ndash v gozdu seZnaM ŠTevila bun-kerjev po občinaH na koroŠkeM A ndash OBČINA ČRNA NA KO-ROŠKEMnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeB ndash OBČINA MEŽICAnašla vseh 16 bunkerjevC ndash OBČINA PREVALJEnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeE ndash OBČINA DRAVOGRADnašla 38 bunkerjev

viri- aprilska vojna Wikipedija prosta enciklopedija- miloš Habrnaacutel rupnikova črta in druge jugoslovanske utrdbe iz obdobja 1926-1941 2005 pripravila davo in stanko mihev

SODELOVANJE S STARŠI

Starši imajo pri vzgoji svojih ot-rok bistveno vlogo To velja tako za vzgojo doma kakor tudi za vzgojo v vrtcu Prav zaradi tega je povezovanje in sodelovanje vrtca s starši ključnega pomena Obojim omogoča lažje zaznavan-ja otrokovih potreb želja in ob-čutij Z namenom okrepitve tega odnosa v vrtcu organiziramo raz-lična sodelovanja in srečanja

Družinski izlet v kekčevo Deželo

V mesecu oktobru smo skozi mnoge dejavnosti spoznavali in doživljali Kekca in njegove pri-jatelje Odločili smo se da ga skupaj s starši tudi obiščemo Vso pot sta nas spremljala lepo vreme in dobra volja Med mo-gočnimi vršaci neokrnjene na-rave se skriva Kekčeva dežela kjer so nas pričakali junaki iz zgodb Popeljali so nas skozi pra-vljični svet kjer naša domišljija ni poznala meja V marsikaterem odraslem se je prebudil otrok Polni vtisov s pesmijo na ustih in

srečo na obrazu smo se vračali domov

Kekec in njegovi junaki so v otroških srcih pustili močan pe-čat Še vedno (po dveh mesecih) radi prepevajo Kekčeve pesmi se igrajo igre vlog rišejo junake hellip Posneli smo tudi svoj Kekčev film na katerega smo zelo po-nosni

Hvala starši ker ste si vzeli čas za svojega otroka in mu omogo-čili nepozabno doživetje

Ps Na sprehodih pogosto pre-pevamo Kekčeve pesmi Postojte poglejte nas pogumne vesele otroke Mogoče boste v sebi prebudili spomin na brezskrbno otroštvo

obiskal nas je Galov ATA LOVEC

Na srčno željo Gala in v predhodnem dogovoru z njegovim očetom nas je le-ta v vlogi lovca obiskal v vrtcu Oblečen v zeleno-rjava

oblačila s klobukom na glavi daljnogledom nahrbtnikom slikami živali lovskimi trofejami je vstopil v igralnico Otrokom je na privlačen zanimiv in poučen način predstavil vlogo lovca Otroci so ga z zanimanjem poslušali Skupaj smo se odpravili na sprehod do opazovalnice in krmišča katerega smo napolnili z jabolki koruzo korenjem in senom Seznanil nas je z živalmi ki živijo v našem gozdu in kako se pripravljajo na zimo

Hvala ata Mitja za poučno do-poldne Pri otrocih si razblinil mit da lovci streljajo in ubijajo živali ter rešujejo Rdečo kapico

zdaj vejo da lovci poznajo vse vrste živali jih krmijo in skrbijo zanje se družijo v lovski družini podobno kot mi v vrtcu obožu-jejo naravo fotografirajo živali se neopazno v zeleno-rjavi obleki sprehajajo po gozdu in z dalj-nogledom opazujejo živali

tanja bivšek

POZIV STARŠEM ZA ODDAJO VLOGE ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA ZA KOLEDARSKO LETO 2013v mesecu decembru morajo vsi starši ki imajo otroke vključene v vrtec ponovno oddati vlogo za določitev znižanega plačila vrtca za naslednje koledarsko leto 2013 dosedanje odločbe o znižanem plačilu se namreč s koncem decembra 2012 iztečejo in s tem prenehajo biti pravna podlaga za izstavitev računov v naslednjem letu

vlogo na predpisanem obrazcu starši oddajo na pristojnem centru za socialno delo za pravočasno vložene vloge za katere se bo izdala odločba z veljavnostjo 1 1 do 31 12 2013 se bodo štele le tiste ki bodo vložene do konca meseca decembra 2012 V skladu z 32 členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev namreč upravičencu pripada znižano plačilo vrtca od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge

starši bodite pozorni tudi pri datumih za uveljavitev otroškega dodatka in šolske prehraneBarbara prevorčič

27

NEPALraquoNepal je tu da bi te spremeNil Ne pa da bi ti Njegalaquo ta misel legeNde sloveNskega alpiNizma Nejca zaplotNika še kako drži saj te dežela resNičNo spremeNi medtem ko je ti Niti Ne moreš Niti Ne želiš ko jo eNkrat obiščeš te vedNo zNova iN zNova vleče Nazaj

Federativna demokratična republika Nepal kot se glasi uradni naziv države je v vseh pogledih posebna država Do-movina utemeljitelja budizma Siddhar-te Gautame varno skrita pod mogočni-mi in silno skrivnostnimi himalajskimi vrhovi med katerimi še vedno živi mit nikoli fotografiranega jetija ter never-jeten spekter geografskih kulturnih bioloških in religijskih raznolikosti ki so tako zelo vplivale na dojemanje za-hodnega sveta da je le-ta Nepal včasih imenoval kar Pravljična dežela Dežela bogov ali celo Šangri-La nikoli odkriti mistično-magični raj

Na življenje v edini uradni hinduistični državi na svetu je vedno vplivala njena specifična geografija ndash topografsko gledano leži najvišja točka Nepala 8848 metrov nad morjem najnižja pa le 61 metrov nad morjem ndash a so jo njegovi vladarji praviloma hote ali nehote izkoriščali v povsem

druge namene kot za ekonomski razvoj Dežela obdana z zastrašujočima sosedama Indijo na jugu in Kitajsko na severu in v kateri se sedaj močno večinski hinduizem vidno in mirno prepleta z manjšinskim budizmom pri čemer sta jasno vidna tudi vpliva domače nevarske in sosednje tibetanske kulture je skozi zgodovino sicer presenetljivo uspešno odbijala pritiske tako severne kot južne sosede a so njen razvoj zavrle notranje zdrahe revolucije in revolti Cena notranjih bojev pa je visoka Nepal dandanes spada med najrevnejše države sveta

Nepal je najbolj poznan prav po svojih mogočnih osemtisočakih zato verjetno ni nič čudnega da ga nekateri imenujejo Dežela v kraljestvu gora V Nepalu je kar osem od desetih najvišjih in najzahtevnejših gora na našem plane-tu vključno z najvišjo Mount Everest

Kljub temu da kar 80 odstotkov

nepalskega površja prekriva Himalaja pa se 50 kilometrov južno od nje večni sneg in led srečata z vročino in pragozdovi Kot bi prišli v novo deželo Kontrast je očiten in skoraj zmede človeka ko se en dan spogleduje z najvišjimi vrhovi sveta naslednji dan pa ga pričaka ravnina riževa polja in džungelski pas južnega Nepala Prav ta raznolikost daje pestrost tej deželi in zaradi tega ponuja široko paleto rastlinstva in živalstva Od himalajskega goveda (jakov) leopardov tigrov nosorogov do slonov krokodilov antilop opic hellip Z namenom da omogoči preživetje številnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst je nepalska vlada ustanovila štiri rezervate ndash Čitvan Sagarmatha Langtang in jezero Rara ki skupaj merijo več kot 3000 kvadratnih kilometrov

Nepalsko prebivalstvo je nepregle-dna množica ljudstev ki jim že stoletja

Mount EverestMolilni mlinčki

Budistični tempeljBoudhanath Stupa

Katmandu

Ama Dablam

28uspeva dokaj harmonično prebivati skupaj se prilagajati novim idejam vrednotam in prišlekom ki prihajajo od vsepovsod Po besedah mnogih ki so obiskali Nepal so Nepalci zlati ljudje To sem med obiskom Nepala občutila tudi sama Kljub pomanjka-nju in revščini so vedno nasmejani pripravljeni na pogovor in čakajoči na majhno pozornost mimoidočih Nji-hova prijaznost se iz mesta stopnjuje proti vedno višjim vasicam ob vznožjih osemtisočakov Višje ko greš bolj pri-jazni in iskreni so Neverjetna je hvale-žnost otrok ko jim podariš staro igračo svinčnik ali sladkarije

Nepalci so zelo vraževerni Tako hindujci kot budisti imajo svoje vraže in pravila ki se jih držijo in jih

spoštujejo Zanimivo je na primer da družina preden se vseli v nov dom prosi astrologa da določi najugodnejši datum vselitve Prav tako astrologi zaročencema določijo najprimernejši dan za poroko Predvsem strogo se držijo pravil v zvezi z vero Tako pred vhodom v tempelj ne smejo jesti in piti Pravilo ki se ga strogo držijo tudi turisti je da se mimo templjev in znamenj (čorteni maniji) vedno hodi le po levi strani prav tako pa se v smeri urinega kazalca vrtijo tudi molilni mlinčki

Zanimivo je da v popolnem sožitju uspevata dve tako različni verstvi Na eni strani budizem ki spoštuje vsa živa bitja

in deluje v sožitju z naravo na drugi strani pa raquokrvavilaquo hinduizem Vsaj tako se ti zdi ko opazuješ budistične molilne mlinčke ki jih poganja voda pisane molilne zastavice katerih molitve veter odnaša bogovom na drugi strani pa kr-vave daritve živali v hindujskih templjih Kljub tem daritvam pa imajo hindujci nekatere živali za svete in jih je prepove-dano ubijati

Krava je v Nepalu sveta z zakonom zaščitena žival Predstavlja boginjo La-ksmi ndash boginjo bogastva Kljub prome-tnemu kaosu ki vlada na katmandujskih ulicah ima krava vedno prednost Lahko se sprehaja po ulicah se ustavi sredi ceste ali uleže pred vhod v tempelj nihče je ne bo preganjal Sveta žival je tudi slon ker ima Ganeš ndash sin boga Šive

ndash slonovo glavo Ko gre slon po cesti se verni Nepalci dotikajo prahu na odtisu njegovih nog in si ga kot raquotikelaquo priti-skajo na čelo Svete živali pa so tudi bik opica in čmrlj

Poleg trekinga in alpinizma ki sta med turisti najbolj priljubljeni aktivnosti pa Nepal ponuja tudi vrsto drugih špor-tov in aktivnosti Vedno bolj popularni so rafting na rekah Kali Gandaki Bhote Kosi in drugih gorsko kolesarjenje vožnja z motorji bungee jumping in seveda džungelski safari v Kraljevem narodnem parku Čitvan

V Nepalu lahko vsakdo najde nekaj zase Ko potuješ po tej skrivnostni deže-li sprva sploh ne opaziš da spada med

najmanj razvite dežele našega planeta Naravne lepote mogočna arhitektura kulturna raznolikost in iskreni ljudje te tako prevzamejo da socialni položaj ljudi kar spregledaš

Ko sem pred tremi leti prvič obiskala Nepal se mi je zdelo da deželo kar dobro poznam saj sem videla nešteto diapozitivov in slišala mnogo zgodb ki mi jih je pripovedoval ati vsakokrat ko se je vrnil iz Nepala Pa sem se motila Ko sem prvič stopila na nepalska tla sem šele začela spoznavati to prekrasno deželo

Čeprav prvi vtisi niso bili ravno tako zelo krasni Prvi stik s Katmandujem glavnim mestom Nepala je bil zame rahlo šokanten Vsepovsod gneča smeti ki jih mečejo kar skozi okna na

ulico smrad hellip Po cestah ki si sicer niti ne zaslužijo imena ceste se sprehajajo krave krdela uličnih psov ljudje vozijo rikše avtomobili in motorji in to vse povprek Zmešnjava avtomobilov motorjev in rikš ki se ob neprestanem hupanju raquolovijolaquo po katmandujskih ulicah je neverjetna Zdi se da je edina obvezna oprema na avtomobilu delujoča hupa saj vozniki neprestano hupajo Zanimivo je tudi da mora na motorju imeti čelado samo voznik in to ne glede na to da po navadi vozijo s sabo več ljudi velikokrat kar cele družine

Po prihodu v Nepal smo prve tri dni preživeli v Katmanduju kjer smo uredili

Namche Bazar Nepalski otroci Patan - Hindujski tempelj

Sežiganje mrtvihSamostan v Tengbocheju Tabla Everest

29

in nakupili vse potrebno za treking Znamenitosti mesta si v tem času nismo uspeli ogledati saj so bile trgovinice in ulični prodajalci preveč prepričljivi s svojimi ponudbami in sem večino časa preživela na glavni turistični ulici Thamel ter barantala za nižje cene

Po treh dneh Katmanduja ko sem se ravno navadila na ljudi mestni utrip gužvo in me smeti in smrad niso več motili Katmandu pa je postajal vedno bolj zanimiv in privlačen smo se odpravili na treking Do Lukle ki je bila naše izhodišče za treking smo iz Katmanduja poleteli z letalom Jetstream 41 letalske družbe Yeti Airlines Med poletom ki je bil prav gotovo eden od vrhuncev tega potovanja sem prvič videla sedem- in osemtisočake med njimi tudi Everest Že iz zraka je bil videti mogočen Po izjemno zanimivem pristanku na najkrajši in najstrmejši pristajalni stezi kar sem jih kdaj videla smo v Lukli poiskali lodge kjer smo se dobili z našima nosačema Tekijem in Pembo Oba sta bila doma iz vasi ki je bila iz Lukle oddaljena dva dni hoje z delom nosačev pa sta služila denar za svoji družini

Treking pod Everest smo torej začeli v Lukli ki leži na nadmorski višini 2840 m Načrtovano je bilo da se prvi dan odpra-vimo do vasi Phakding do koder smo prispeli po približno dveh urah hoje Ker je bila pot ki nas je čakala naslednji dan veliko bolj strma in zahtevna smo se odločili da bomo nadaljevali Tako smo prvi dan prišli do vasi Monjo (2840 m nmv) kjer smo našli prijeten lodge v

katerem smo prespali Tu sem tudi ugo-tovila da je hrana v nepalskih vasicah veliko bolj okusna kot v katmandujskih restavracijah Drugi dan trekinga nas je čakala hoja do Namče Bazarja ki leži na nadmorski višini 3440 m Kmalu po za-četku hoje smo prišli do vstopa v Naci-onalni park Sagarmatha Tu smo morali pokazati karte in posebne treking potne liste V nadaljevanju poti smo prišli še do vojaške kontrole kjer se je postopek s kontrolo kart ponovil Po približno treh urah hoje smo prišli do Namče Bazarja vasi ki jo imenujejo tudi mesto Šerp Namče Bazar je glavno mesto in trgo-vsko središče regije Khumbu ki je ime dobila po istoimenskem ledeniku Po kosilu in kratkem počitku v lodgu smo se odpravili do samostana nad vasjo ki je sedaj preurejen v muzej V muzeju so razstavljeni predmeti ki jih po nepalskih vaseh še danes uporabljajo v vsakda-njem življenju Ogledati si je mogoče tudi slike in dokumentacijo o Mount Everestu ter fotografije Šerp ki so osvo-jile Everest Med njimi so našli tudi sliki Ang Dorjeeja in Pasang Tenzinga ki sta bila leta 2000 z atijem in Davom na vrhu Everesta

Naslednji dan nas je čakala hoja do vasi Tengboche Ta del poti je bil eden izmed bolj zahtevnih saj se je že na začetku pot začela strmo spuščati in ker smo morali nekje pridobiti novih 600 višinskih metrov se je kar hitro začela strma pot navzgor Vse raquominus metrelaquo ki sem jih preklinjala na poti navzdol pozabim ko mi ati pokaže Ama Dablam Šesttisočak ki sta ga maja 1996

v severozahodni steni po prvenstveni smeri preplezala Vanja Furlan in Tomaž Humar za kar sta dobila najprestižnejše alpinistično priznanje ndash Zlati cepin Sicer pa meni osebno eden najlepših vrhov Hojo sta poleg strmine oteževali tudi vročina in vlaga ki ju na takšni višini nisem pričakovala Ves trud je bil poplačan ko sem končno prišla do cilja kjer nas je pričakal čudovit razgled na Lhotse in Everest Vas Tengboche leži na nadmorski višini 3860 m V vasi je glavni budistični samostan v Nepalu sicer pa eden najlepših na svetu Samostan je v devetdesetih letih pogorel zdaj pa je povsem obnovljen Imeli smo enkratno priložnost da smo lahko bili prisotni pri obredu Na začetku sta dva mlada meniha vernike poklicala k obredu s piskanjem na ogromni školjki Obred je bil zelo zanimiv večino časa zelo umirjen trije menihi so molili naprej ostali pa za njimi na trenutke pa je umirjenost zmotil močan udarec na gong igranje na piščalke in zvončke ter glasno petje Izredno zanimiva je bila tudi sama molilnica ki je bila poslikana z budističnimi podobami najbolj pa je izstopal ogromen pozlačen kip Bude Obisk samostana mi bo ostal v posebnem spominu tudi zato ker me je eden od menihov blagoslovil z rdečo vrvico okoli vratu ki je za zdravje in dolgo življenje ter rumeno ruto ndash kato za srečo

Pot nas je iz Tengbocheja vodila skozi vasi Deboche in Shomare do vasi Periche (4240 m nmv) Pot mimo prostranih travnikov in njiv mimo vasi

Barva za tike Kip Bude Nepalski otroci

30je bila iz dneva v dan bolj zanimiva Sončno vreme mogočne gore neverjetna pokrajina in iskreni ljudje so nam lepšali vsakdan na poti proti našemu cilju Molilne zastavice molilni mlinčki in čorteni so zbujali navdušenje nad preprostostjo budizma Otroci ki smo jih srečali na poti in jim podarjali kulije in stare igrače pa me še danes spravijo v dobro voljo ob spoznanju kako lahko malenkosti nekomu polepšajo življenje Ko smo prispeli v Periche smo najprej opazili spomenik iz nerjavečega jekla v obliki prerezanega stožca v notranjosti pa vrezana imena vseh ki so se do leta 2005 smrtno ponesrečili na Mount Everestu in okolici Takoj nam je v oko padlo ime atijevega prijatelja Marka Lihtenekarja ki se je po uspešno osvojenem vrhu Everesta 21 maja 2005 smrtno ponesrečil pri sestopu z gore

Četrti dan trekinga smo prispeli do vasi Dingboche (4358 m nmv) ki mi je v spominu ostala predvsem zaradi najbolj okusnih momotov ki sem jih jedla na potovanju po Nepalu Momo je tipična nepalska jed podobna našim cmokom Ponavadi so polnjeni z zelenjavo ali mesom in so lahko kuhani ali pečeni Postreženi so skupaj z različnimi pikantnimi omakami Postanek v Dingbocheju pa mi je poleg najboljših pečenih sirovo-tuninih momotov ostal v spominu tudi zaradi aklimatizacijske ture ki smo jo naredili Bila je sicer ena zahtevnejših aklimatizacij na trekingu vendar tudi ena lepših Vrh grebena ki smo si ga

zadali za aklimatizacijo nas je presenetil s čudovitim ledeniškim jezerom in Ama Dablamom ki se je dvigal nad njim Naslednji dan nas je čakal eden daljših kosov poti Do zadnje vasi pred končnim ciljem Kala Patarjem smo morali opraviti 700 višinskih metrov Pot nas je peljala po grebenu nad vasjo Periche in naprej do morene ledenika Khumbu mimo Thokle do vasi Lobuche (4910 m nmv) Po kratkem počitku v lodgu smo se odpravili na aklimatizacijo Pot nas je peljala mimo Italijanske piramide ndash mednarodnega observatorija in laboratorija do bližnjega grebena Z vrha grebena smo lepo videli pot proti vasi Gorak Shepp Kala Patar Italijansko piramido pred nami pa se je bohotil Nuptse Po vrnitvi v lodge sem kljub aklimatizaciji dobila svojo porcijo višinskih neprijetnosti Razbijanje v glavi se je kljub vztrajnemu preganjanju s tabletami nadaljevalo še dolgo v noč in mi kratilo prepotreben spanec

Vrhunec trekinga je bil vzpon na Kala Patar (5550 m nmv) Iz Lobuch smo se podali proti zadnji vasi Gorak Shepp in naprej proti vrhu Kala Patarja Vso pot smo tekmovali z meglo ki nam je vztraj-no sledila Višina je delala svoje noge so bile vedno težje dihanje pa je postajalo vedno težje Za spodbudo se nam je na poti razkril Everest Tokrat je bil res čisto blizu Hitro sem se ga nagledala in po-slikala saj ga je minuto zatem že zakrila megla Bolj kot smo se približevali vrhu bolj je sonce kurilo meglo in na vrhu nas je pričakal čudovit razgled Everest Lhotse Nuptse Pumo Ri ledeni slap le-

denik Khumbo hellip vse je tako ogromno mogočno in čudovito Občutek na vrhu je bil enkraten Po obveznem slikanju smo kar obsedeli in občudovali bele vrhove okoli nas Z vrha smo sestopili po drugi poti ker smo se namenili poiskati spominsko tablo Janezu Jegliču ndash Jo-hanu ki je leta 1997 omahnil z grebena Nuptseja po tem ko sta s Tomažem Hu-marjem preplezala prvenstveno smerPo doseženem cilju trekinga ndash osvojitvi Kala Patarja smo se naslednji dan iz Lobuch odpravili nazaj proti Namche Bazarju od koder smo zadnji dan trek-inga odšli do vasi kjer smo začeli ndash do Lukle V Lukli smo prespali nato pa takoj zgodaj zjutraj po slovesu od nosačev s prvim letalom poleteli v Katmandu Vrnitev v Katmandu je bila rahel šok Iz mirnega podeželja nazaj v gnečo in hrup Ker smo imeli le tri dni časa pred odhodom domov je bilo potrebno Katmandu seveda čim bolje izkoristiti in raziskati Katmandu je zaradi svoje čudovite arhitekture pod UNESCOvo zaščito Prvi dan smo se najprej odpeljali do mesta Patan kjer smo si ogledali Durbar Square ndash staro mestno jedro kjer so nekoč ustoličevali kralje in kjer živi boginja Kumari ki je žal nismo uspeli videti Smo pa v hindujskem templju bili priča daritvi koze hindujskim bogovom Po vrnitvi v center Katmanduja smo si šli ogledati največjo znamenitost Katmanduja ndash Boudhanath Stupa bolj poznano kot Budine oči Stupa ki je ena največjih na svetu je od leta 1979 na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine Prvi dan v Katman-

Sveti mož Vzletno pristajalna steza v Lukli Z atijem na vrhu Kala Patarja

31

duju po vrnitvi s trekinga smo zaključili z nazdravljanjem na uspešno izveden treking v restavraciji Rum Doodle kjer so leta 2000 praznovali svoj uspeh na Everestu tudi člani odprave Ski Everest 2000 Posebnost te restavracije je da vsi osvajalci Everesta dobijo svojo člansko kartico s katero lahko v restavraciji Rum Doodle jedo brezplačno

Naslednji dan smo si ogledali tempelj Pashupatinath ki je eden najpomemb-nejših Šivinih templjev na svetu Tempelj je v vzhodnem delu Katmanduja ob reki Bagmati Zraven templja ob reki se na-haja tudi nepalski Varanasi kjer zažigajo umrle pepel pa nato raztrosijo v reko Sam pogled na mrtveca ki gori ob reki

je sprva grozljiv a dlje časa kot opazuješ dogajanje bolj logično in normalno se zdi vse skupaj Bolj šokantno je kako sto metrov nižje otroci plavajo v reki ženske pa perejo posodo in oblačila V templju in njegovi okolici je polno sadhujev ndash hindujskih svetih mož ki meditirajo in za plačilo pozirajo turistom Po napor-nem ogledu templja Pashupatinath smo se z rikšami odpeljali do stupe Swo-yambhunath ki je starodaven religijski kompleks na vrhu hriba v zahodnem delu Katmanduja Stupa je turistom bolj znana pod imenom Opičji tempelj ker na SZ delu templja živijo svete opice S templja se razkriva čudovit pogled na Katmandu Zadnji dan v Nepalu je bil

rezerviran za še zadnje nakupe in odkri-vanje najboljših katmandujskih slaščic Vse od tehnične opreme do oblačil ndash ko se naučiš barantati je Katmandu raj za nakupovanje

Kljub katastrofalnemu prvemu vtisu me je Nepal očaral Zdaj sem končno ra-zumela atija in druge zakaj se venomer vračajo tja Kaj je tisto kar te v Nepalu tako prevzame je najlepše opisal ati ko se je leta 1999 prvič vrnil od tam raquoPo-polnoma drugačen način življenja Ljudje so tam pripravljeni pomagati Vse delajo počasi mirno z dobro voljo Čisti balzam za dušolaquo

Tadeja Oderlap

mežičarji po svetutokrat se bomo odpravili malo dlje No zelo daleč pravzapravNaš cilj je država ki je po velikosti druga Na svetu ndash s pisaNo mešaNico Narodov v velemestih ki se še vedNo širijo Na drugi straNi pa z ogromNimi polji zasejaNimi s pšeNico iN koruzo s trgovskimi ceNtri ki so prava mala mesteca iN NeskoNčNimi ravNimi cestami po katerih Nihče Ne vozi prehitro jezera iN jezerca so posuta po deželi ki v svoji NotraNjosti skriva zaloge Nafte Na dveh straNeh državo obdaja širNo morje deli pa visoka gorska veriga če vam Naštejem še medvedi iN hokej javorov list iNdijaNci iN zlatokopi je bilo Namigov dovolj da ste ugaNili kam smo NameNjeNi ida paradiž

Kdo ste in kje živiteSem Franc Potočnik in živim v Kanadi v provinci Alberta v njenem glavnem mestu Edmonton

Kako dolgo ste že tam in zakaj ste tja odšli

V Kanadi živim že 46 let Iz Mežice sem odšel raquos tre-buhom za kruhomlaquo nekaj časa preživel v Nemčiji in Franciji potem pa sem bil odločen oditi nekam dlje Avstralija ali Kanada sta bili dve možnosti ndash in

ker je ladja proti Kanadi odplula prej sem se pač vkrcal nanjo

V čem se nov kraj in vaše zdajšnje življenje najbolj razlikujeta od tistega prej

Edmonton je milijonsko mesto v katerem v sožitju prebivajo ljudje vseh narodnosti Tu ima človek veliko možnosti za zaposlitev ndash nemalo ljudi ima dve celo tri različne službe Nekatere vsak dan druge morda dva- trikrat na teden po nekaj

ur Pač glede na potrebe in želje po recimo nakupu hiše ali česa drugega Življenje v Edmontonu zaradi takih možnosti zaenkrat ni predrago tudi prihodnosti se ne bojimoZimske temperature so tu precej nižje kot doma (Do -25 stopinj celzija otroci še redno hodijo v šolo) Je pa mraz suh tako da kepe sploh ne moreš narediti ker je tudi sneg tako suh da se ne sprime Tako je pozimi poleti so pa največja nadloga komarji

ki najdejo odlične pogoje za razvoj v vseh mlakah in jezerih

Kaj vam je tam najbolj všečVšeč mi je pokrajina narava Rad hodim kampirat ob jezera uživam v ribolovu Na razpolago je tudi veliko športnih objektov tako da vsak najde kaj po svojem okusu

Kaj najbolj pogrešatePogrešam Mežico in življenje v njej kakršno

32

sem poznal v mladosti

Kako pogosto se vračateprihajate na obisk v domovino

Domov pridem vsaki dve ali tri leta Vesel sem da sem v svoj rojstni kraj uspel pripeljati tudi svoja dva otroka (ki sta nekaj časa v Mežici obiskovala osnovno šolo oz vrtec) z

družinama da so tudi oni spoznali prelepo Koroško in Slovenijo

Kako vidite Mežico ko pridete domov

Po 46 letih odkar sem zapustil Mežico se počutim malo tujega Mnogih znancev več ni tudi življenje teče drugače Manj je sproščenega druženja

Živi blizu vas še kaj SlovencevKorošcev Se srečujete

Tukaj je precej Slovencev pogosto se srečujemo ndash na kavici ali na prireditvah

v letos odprtem novem Slovensko ndash kanadskem kulturnem centru ki se lahko pohvali s plesno dvorano za 300 ljudi knjižnico kapelico in sobo za srečanja Do lani smo se dobivali v leta 1967 zgrajenem domu ki so ga zaradi gradnje ceste podrliKorošcev pa skoraj ni več

le dve družini drugi so na žalost pomrli

Ali v trgovinah najdete tudi kakšne izdelke iz Slovenije

V Edmontonu smo že pred leti našli italijansko trgovino kjer dobimo tudi slovenske izdelke malinovec kavo barcaffe Radensko ribe nudeljčke skoraj vse

Kaj vedno odnesete s seboj ko se vračate z obiska v domovini

Ob povratku s seboj odnesemo CD-je s slovensko glasbo slovenske knjige pa tudi

kakšno flašo šnopsa

Tipična jed pijača kakšen poseben običaj v novi deželi

Kanadska specialiteta je goveji steak na ražnju pečena koruza in krompir tudi piščančje perutničke lahko dobiš na vsakem koraku ndash pripravljene na tisoč in en način od običajno spečenih do

raquohot chicken wingslaquo ki so izdatno začinjene Pijača je whisky pa morda še za Slovence neobičajna kombinacija pivo z dodatkom clamato juice (to je mešanica sokov neke školjke paradižnika in zelene) Tudi običaja da ti v lokalu kavo za ceno ene dotakajo tako dolgo da prazno skodelico obrneš v Sloveniji ni Ali pa prijaznost ko poleti takoj ko sedeš na mizo brezplačno dobiš vrček s prijetno hladno vodoObičaj da se največji

dnevni obrok postreže ob šestih zvečer (kar menda z novim delovnim časom vse bolj prihaja v navado tudi v Sloveniji) je pa kriv da se prepogosto kile kar kopičijoZaradi temperatur ki pozimi sežejo tudi do -30 stopinj celzija si lahko privoščimo ribolov na zaledenelih jezerih ndash na led zapelješ z avtom izvrtaš luknjo čez to luknjo postaviš šotor in nato v zavetrju čakaš da bo riba prijela Zanimiva izkušnja ndash če le led ne prične pokati

Poslušate slovensko glasbo Katero

V živo zelo rad poslušam Radio veseljak pa CD-je s slovensko glasbo Seveda je pa No1 še vedno Avsenik

Bi sami dodali kakšno zanimivost misel sporočilo

Pregovor raquoPovsod je lepo doma je najlepšelaquo je dobil v šestinštiridesetih letih poseben pomen Moj dom bo vedno Mežica a dom je s tem ko mi je dala kruh ko so tu zrasli moji otroci in rasejo moji vnuki postala tudi Kanada Zato ko sem tu se prav vsak dan spomnim na Mežico Ko pa pridem domov na obisk se mi kmalu prične tožiti po vnukih in kanadskem vsakdanjiku A tako razpeti med dva doma s(m)o najbrž vsi ki živijoživimo v tujini Šele z oddaljenostjo pričneš ceniti tisto kar je zares pomembno

POPRAVEKNa žalost nam jo je v prejšnji številki Šumca zagodel tiskarski škrat V članku raquoO ribičih in ribištvulaquo je v stavku V eni jeseni dobijo povprečno 120000 ndash 150000 iker iz njih pa pride 80 90 v dobrem letu tudi 100 mladic izpustil nekaj ničel Pravilno je seveda da v enem letu iz iker dobijo od 80000 90000 v dobrem letu tudi 100000 mladic Šele tako je jasna pohvala da je to odstotkovno zelo uspešno Ida Paradiž

33

Letos je izšla knjiga Marjete Žebovec Slovenski književniki rojeni od leta 1930 do leta 1935 v katerih je poleg najpomembnejših slovenskih literarnih ustvarjalcev svoje zaslužno mesto zase-del tudi Marijan kar kaže na to da je v tovrstnem kulturnem segmentu pustil neizbrisen pečat Pomembno je njegovo delo s področja natančnega poznavanje kratkih japonskih pesniških oblik ime-novanih haiku Je torej pesnik pisatelj poleg tega tudi izumitelj vsekakor pa človek tisočerih interesov Je ustanovitelj skupine Literarno gledališče Treska ki je prineslo svež veter kulture v naš mali kraj in ki to poslanstvo uspešno opravlja še danes ndash čeprav brez Marijana Na nje-govo pobudo za začeli izdajati literarni

list Šumc predhodnika časopisa ki ga trenutno držite v rokah O svojem živl-jenju govori globoko iskreno zato je po-govor z njim pristen in nepozaben Manj sva klepetala o haikujih in njegovem literarnem ustvarjanju saj mi je dejal raquoO tem si lahko sama prebereš v mojih knjigah To lahko vsak Jaz ti bom pove-dal nekaj česar ne moreš prebrati nikjer veljalaquo Velja In sva klepetala o njego-vem zanimivem življenju o nepozabnih dogodivščinah O drobnih utrinkih in zgodbah ki so se dogodili nekje nekoč

Ne mara nizanja suhoparnih podatkov Življenje se namreč piše še kje drugje Da je bil precej razigran fant da se je celo rad pretepal sem izvedela Upornik torej Da je opravljal vrsto zanimivih poklicev In rešil nekaj življenj Slednje je morda bolj pomembno kot kar koli dru-gega Kar misli tudi Marijan sam In mi že nariše svoj izum Ki je bil celo patentiran Gospod Marijan kje naj začneva Mogoče od tistega trenutka dalje ko ste prišli v Mežico

Hja vselej je treba začeti od začetka To upoštevam pri vsem kar delam tudi pri svojih izumih Pravim da je treba začeti pri Grkih in Rimljanih prebrati knjige o

njih Vse pravzaprav že obstaja le po-novno je treba nekje začeti to obuditi Pa o izumih malo pozneje

Torej ndash začniva od začetka Kako vas je privedla pot na Koroško

Veš rad sem se pretepal Želeli so se me znebiti ndash oziroma hoteli so da se po-boljšam zato so me poslali v Mežico Ko sem prišel sem bil star 14 let Oče se je dogovoril z dimnikarjem Magdičem ki je videl da sem sposoben da znam po-

metati dimnike In to sem nato počel po vsej Koroški V Črni v Rudarjevem je bilo veliko hiš imeli so me zelo radi še po-sebno ženske Čez nekaj časa me je pus-til kar samega sam sem lahko računal in pobiral denar Takrat sem stanoval na Poleni Spominjam se da se mi je enkrat zlomila žica na dimnikarski palici Na Glančniku so to znali zvariti a mojster je bil jezen Udaril me je z zlomljeno palico in pobral ves denar Jaz pa sem prav tako jezen šel za njim hellip

Torej kot dimnikar ste bili samouk Za kakšen poklic pa ste se šolali

V Sveti Trojici kjer sem odraščal ndash sicer sem se rodil v Zagrebu kjer so delali

moji starši ndash sem obiskoval osnovno šolo končal sem jo v Mežici Nato sem obiskoval rudarsko šolo v Trbovljah A sem se kmalu stepel z vzgojiteljem Uf ni bilo lahko ta je bil trener boksa hellip Skratka decembra 1959 sem se vrnil v Mežico Veš takrat sem izumil postopek za reševanje potapljajočih se ljudi Ne-kega dne sem šel v kino spominjam se da je bila Meža bela od peska Prišel sem do mostu in videl kako dva skačeta v vodi Ker je bila Meža tako bela nisem videl otroka ki se je utapljal Moška sta

O tistih drobnih stvareh ki jih ne moreš prebrati v knjigah hellip

marijan mauko je vsekakor svojevrstno zaznamoval koroški pa tudi slovenski kulturni prostor poleg objav v različnih publikacijah je izdal več knjig ndash pesniških zbirk in strokovnih del o literarni teoriji

34ga poskušala spraviti na kopno pa jima ni uspevalo zaradi visokega zida Ko se jima je končno posrečilo sem iz ust otro-ka izsesal zrak nesnago naplavine pe-sek To sem storil dvakrat hellip in otrok je prišel k sebi To je bila svojevrstna meto-da za tisti čas vsi so namreč počeli ravno obratno pihali zrak v usta Veš si izumi-telj ali pa nisi Tretje poti ni Nato sem se odpravil naprej v gostilno Naročil sem si raquokavbojcalaquo (tj malinovec in žganje) da sem si izplaknil usta polna peska

Nepozabna izkušnja rešili ste človeško življenje

Da to je bilo prvič Nekoč pa je bilo v Velenju bil sem na udarniškem delu Jaz brat in dva Trojičana Z njima sem se največkrat stepel hahaha Nekaj smo si celo v sorodu a to ni pomembno pomembno je le da smo se imeli lepo Skratka videli smo nosečnico ki je hodila po pomolu iz debla naenkrat je padla v vodo Bil sem dober plavalec pripeljal sem jo na kopno Vzdignil sem jo bila je težka morali so mu priskočili na pomoč To je bilo drugič da sem rešil življenje

Bili ste torej dober plavalec Ste se ukvarjali še s katerim športom

Da predvsem z alpinizmom Bil sem tudi dober akrobat na kolesu Ah s šolo pa nisem imel toliko sreče Moral sem jo začasno zapustiti ko sem zbolel za osteomielitisom (tj vnetje kostnega mozga) Na Ptuju so mi dajali opij Vsi so mislili da bom umrl Če sem se zasmejal sem takoj padel v nezavest A na koncu smo se vendarle vsi smejali Izboljšalo se je po več kot desetih injekcijah Spo-minjam se da se je prijatelj očeta ki me je obiskal v bolnici zadrl raquoBi rad bil narkomanlaquo Hahaha a prebolel sem abstinenco Po bolezni pa sem bil tako šibak da nisem mogel vzdigniti 30 kilo-gramov barve Takrat so restavrirali cer-kev pri Trojici najeli so me da sem nosil kipe moj dedek je bil namreč cerkveni pleskar

Ste opravljali še katero drugo delo poleg tega da ste bili pozneje rudar in varilec

Da nosil sem pošto zaposlili so me za dva meseca Delal sem tudi v Mariboru

na upravi cest bil sem glavni skladiščnik A sem pustil službo ker nisem smel biti več v nabavi Poleg tega pa mi je sonce preveč sijalo v pisarno vzeli so mi celo tajnico Veš ni bilo dobro Nato sem šel k vojakom Za sabo imate mnogo izkušenj z različnih področjih Lahko bi rekli da vam je pri vsem pomagala zdrava pamet hellip

Da vedno sem bil jezen ker ni bilo koga da bi uredil kakšno stvar Pa mi je nekoč dejal dober res dober prijatelj raquoNaredi samlaquo Takrat sem si rekel da raquogliha vkup štrikalaquo Razumel me je In mi dal vedeti da moram poskušati ustvarjati izumljati Zame so Švicarji dober narod Ker ne mislijo da so pametni ampak ker nekaj poskušajo narediti

Kot ste vselej poskušali vi hellip Pa veliko ušes ni bilo pripravljenih prisluhniti vašim idejam A roko na srce s po-ezijo je bilo drugače Ste vsekakor uveljavljeni slovenski pesnik pojavl-jate se v mnogih strokovnih študijah predvsem zaradi haikujev Kdaj pa ste napisali svojo prvo pesem

Lahko ti jo zrecitiram če želiš Ščinkavec ptiček lepi je bil in nas je vse razveselilHahaha to je moja prva pesem iz osnov-ne šole Še danes jo znam na pamet

Zelo lepo Kdaj pa ste se navdušili nad haikuji

Haikuje poznam že od ranega otroštva Moja mama je bila pesnica ljubiteljska

igralka in režiserka če omenim je po vojni režirala Prešernovo Železno cesto Oče je prebarval lokomotivo jaz pa sem bil strojevodja s piščalko A da ne zaidem preveč in se vrnem k haikujem ndash veš Slovenci smo imeli že v stari Ju-goslaviji pregled japonske književnosti hellip Poskusil sem nekaj novega Vse o tem si lahko prebereš je zapisano Po-vedal ti bom kaj drugega

Torej ndash povejte mi kaj več o vaših izumih

Veliko sem krmaril okrog po svetu Veliko sem se naučil V Uradnem listu Republike Slovenije (512006) je bil patentiran moj izum za proizvajanje najbolj čiste energije na svetu gre za metodo s stisnjenim zrakom Ja izum je bil patentiran a tega nihče ni pripravljen uresničiti

Zaenkrat gospod Marijan Morda pa nekoč bo vendarle znal kdo prisluhniti in bo v tem videl potencial morda prihodnost za človeštvo Pomembno je da nikoli ne odnehate in da ostanete tako izvirni iznajdljivi edinstveni polni volje ustvarjalnosti in idej

Vsekakor

Hvala za vaše iskrene in zanimive utrinke

In bil je čas da zaključiva najin klepet In bo čas ko bom spet stekla čez travnik k Marijanu na pogovor

Nina Petek

35

na pragu najbolj čarobnega ndash in tudi vraževernega meseca v letu ndash je dlg treska mežica 1122012 v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer ob treski z naslovom vraževerje sveta avtor večera lovro vreš je na kratko predstavil istoimensko knjigo etnologa damjana j ovseca ukvarjali pa smo

se predvsem z vprašanji kot so zakaj trkamo na les Kako zacoprati fanta Katera števila so srečna Kako odvrniti nesrečo če razbijemo ogledalo zakaj dimnikarji prinašajo srečo če ste prireditev zamudili vse odgovore najdete v omenjeni knjigi

večer je glasbeno dopolnil domen

vreš kot bralci pa so nastopili nina vogel martin perčič lovro vreš in ajda vasle člani društva so pripravili tudi tradicionalni mali adventni bazar z drobnimi darilci in voščilnicami po simboličnih cenah

Ajda Vasle

leva fotografija stojita domen in lovro vreš sedijo marijan mauko ajda vasle martin perčič in nina vogel desna fotografija utrinek z bazarja (avtorica dorica vasle)

VRAŽEVERJE SVETA Večer Ob tresKi

19 oktobra 2012 je društvo literarno gledališče treska mežica v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer o prvem slovenskem blaženem škofu antonu martinu slomšku ponavadi se njegovi biografi največ ukvarjajo z njegovim narodnobuditeljskim in dušnopastirskim delom tokratni večer

pa se je osredotočil na njegovo manj znano in raziskovano poezijo ki jo je avtor večera peter peruzzi prepletel z znano slomškovo pridigo svoj jezik je treba spoštovati

na prireditvi je sodelovalo tudi kulturno pevsko društvo sv lenart s plata pod vodstvom zborovodkinje

Klavdije Freidl prepevali so uglasbene ponarodele slomškove pesmi za katere se pogosto zmotno misli da so ljudske

Besedilo so brali člani dlg treska mežica erika žagar dorica vasle lovro vreš in ajda vasle

Ajda Vasle

leva fotografija pevci zbora sv lenart s plata desna fotografija lovro vreš erika žagar dorica vasle ajda vasle (avtor štefan erjavc)

SVOJ JEZIK JE TREBA SPOŠTOVATI ndash Večer ob treski o blaženem Antonu Martinu Slomšku

36

37

vzrok za nastanek te zvrsti njegovega slikarskega opusa je tesno povezan z njegovo življenjsko zgodbo odraščal je v rudarski družini in že v otroških letih v globinah podzemnih rovov odkrival ndash ne le teme in nevarnosti ndash temveč tudi svetlobo in predvsem čarobni svet barv in likov ki jih je v tisočletjih izoblikovala naravamilan pečovnik je v rudniku opravljal delo nadzornika in že takrat je postal navdušen zbiralec mineralov in fosilov v njih je prepoznal skrivnosten preplet majhnega in velikega ndash mikrokozmosa in vesolja ndash vidnega in nevidnega Kot slikar svoje najljubše kamnine po svojem videnju in občutju projicira na platno likovno jih razdrobi poveča in jim šele naknadno s pomočjo svetlobnih odtenkov in posebnega nanosa barve vrne trdnost in obliko tako vidno in otipljivo ki zlahka odpira vrata v svet domišljije v svet čudovite igre teme in svetlobe barv likov in črt ob slikah milana pečovnika začutimo skrivnostni svet in delo narave tudi vsi tisti ki nam ni bilo dano videti in doživeti zakladov podzemnega svetasicer pa obsežen opus njegovih drugih slik izžareva lepoto koroške pokrajine ter čudovita tihožitja rož ki so ga spremljale na njegovih gorskih in smučarskih poteh pripovedujejo življenjsko zgodbo od otroštva do danes od sonca obsijanih pokrajin rož do medlega sija karbidovk s katerimi je pod zemljo odkrival čarobni svetsvojo umetniško nadarjenost je pokazal tudi pri obnavljanju fresk z izdajo koledarja z rudarskimi motivi napisal in izdal pa je tudi knjigo o svojem rojstnem kraju raquoHelena nekoč in daneslaquomilan pečovnik je svoje znanje dopolnjeval v likovni šoli mentorja ervina Kralja svoja spoznanja pa pogosto deli z drugimi likovniki s katerimi sodeluje na skupnih razstavah koroških likovnikov predvsem pa se s svojimi slikarskimi umetninami osebno predstavlja na samostojnih razstavahza popotnico ob razstavi za katero pravi da je njegova zadnja in prav zato postavljena v rudarski mežici je priložil zelo staro rudarsko pesem zapisano okrog leta 1870 ženske knapice so jo pele na šihtu ko so prebirale svinčevo rudo ob malici in tudi doma Knapi pa kadar

so prišli v črno in se poveselili v gostilnah začeli so nekako tako

Lep in častit je ta knapovski stanod višjih gospodov obrajtan spoznančasti je vreden še gospod ga častiker mu žlahtnega blaga iz zemlje dobiTa knapič se v zemljo v nevarnost podatam strelja tam vrta ter rudo kopaOn dela on švica se prime ga potv nedeljo se umije je lep kot gospod

naj lepote iz podzemnega sveta očarajo tudi vas

Mirjam Lapanja

16 novemBra 2012 je Bila v narodnem domu mežica slovesna otvoritev razsta-ve sliK mineralov in Kamnin črnjansKega sliKarja milana pečovniKa poimenova-na raquolepote iz podzemnega svetalaquo

lePote IZ PoDZeMNeGa SVeta

38

VPIS IN PRODAJA

abonenti iz prejšnje sezone lahko svoje sedeže potrdijo do 05122012 pričetek vpisa za nove abonente poteka od objave v medijih pa do prve predstave oz do zasedbe mest prodaja abonmajev je v tem času v prostorih narodnega doma mežica ali preko spletne prodaje na wwwnarodnidommezicasi rezervacije so možne po telefonu 051 234 226 in preko elektronske pošte infonarodnidommezicasi

MGL LjubljanaLope de Vega VITEZ ČUDESigrajo gašper tič jure Henigman Boris ostanmilan štefe matej puc lotos vincenc šparovec jernej čampelj kg marko simčič kgtjaša železnik nika rozmantina potočnik (vskok) mojca Funkl Barbara ribnikar (alt) jure Kopušar kg v uprizoritvi nastopata statista Borislav Horvat in rok solje11 januar 2013

MGL LjubljanaNikolaj Vasiljevič Gogolj ŽENITEVigrajo jana zupančič Bernarda omantanja dimitrievska jožef ropoša sebastian cavazza gregor čušin jaka lah janez starina gaber K trseglav22 marec 2013

Šentjakobsko gledališče LjubljanaDario Fo UGRABITEV (politična komedija)igrajo silvija jovanovič Bojan vister mišo mićić gregor Hlupič jure orel grega usenik miha srdinšek david peterca gašper pavc tanja skrbinšek drago razboršekdragan remšk1 marec 2013

SLG CeljeRichard Bean KRUHigrajo vojko Belšak david čeh damjan m trbovc Blaž setnikar Branko završan Bojan umek aljoša Koltak19 april 2013

Prešernovo gledališče KRANJEnrico Luttmann SEN igrajo peter musevski vesna slapar matjaž višnar darja reichman Borut veselko vesna jevnikar miha rodman vesna pernarčič1 februar 2013

Prireditelj si pridržuje pravico do spremembe programov in do odpovedi v primeru premajhnega vpisa

CENA 65 euro v enem obroku cena predstave za izven je 17 euro 60 euro za upokojence dijake in študente

ponujamo tudi možnost obročnega odplačevanja

UGODNOSTI nižja cena vstopnic stalni sedež obveščanje o predstavah in prejemanje programa prireditev

V abonma je vključenih pet predstav slovenskih gledališč predstave se bodo začele v mesecu januarju 2013 in bodo trajale do aprila 2013

GLEDALIŠKI ABONMA za leto 2013

jKz NarODNi DOm mežica razpisuje

predstave v sklopu abonmaja 2013 so

39

40

glasilo občine mežica izhaja 4 x letno v nakladi 1550 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno

vsem ki ste s prispevki sode-lovali se najlepše zahvalju-jemo prosimo da s svojimi prispevki tudi v bodoče sodelujete ker bo le na ta način naše glasilo pestro in zanimivo

prispevki ne bodo honori-rani uredniški odbor pa si pridružuje pravico do njihovega izbora

oddaja dokumentov naj bo na digitalem mediju (tekstov-ni članki v microsoft Word-u fotografije pa priložene ločeno v formatu jpeg ali tiff in sicer na resoluciji 300 dpi s krajšo stranico najmanj 10 cm) Fotografije ki ne bodo primerne velikosti (npr snete iz spleta ndash 72 dpi 70 KB) ne bodo objavljene Fizično oddane fotografije ki ste jih prispevali lahko po objavi glasila dvignete na tajništvu občine mežica

svoje prispevke pošljite na naslov

Občina MežicaTrg svobode 1 2392 Mežica

infomezicasi

urednišKi odBor župan dušan Krebel

odgovorni urednik marjan sušnik

direktor občinske uprave Blaž šaloven

člani uredniškega odbora jožef libnik Barbara prevorčič jarneja vertačnik nina petek ida paradiž

izdala občina mežica wwwmezicasi

lektoriranje jerneja vertačnik

fotografije avtorji člankov

oblikovanje jasna Kalčič atelje jk

tisk malex doo

naklada 1550 kosov

Vitotaufer

SLEHERNIK 22december2012 ob1930 SNGNOVAGORICA

PihalniorkesterrudnikaMežicainskuPinaorlek

bOžIčNONOVOLEtNIKONCERt 25december2012 ob1800 KONCERt

loPedeVega

VItEZčUDES 11januar2013 ob1930 MGL

RAZStAVAxILIKOVNEKOLONIjECUDVčRNA 16januar2013 ob1700 CUDVčRNANAKOROŠKEM

ekaVogelnik

MAKALONCA 17januar2013 ob1700 LUtKOVNOGLEDALIŠčELjUbLjANA

BraneVižintin

A+M 25januar2013 ob1800 LUtKOVNASKUPINAGIMNAZIjERAVNENAKOROŠKEM

enricoluttMann

SEN 01februar2013 ob1930 PREŠERNOVOGLEDALIŠčEKRANj

23

drago miloševič je črnjan ki že nekaj let na različnih prireditvah in dogodkih pooseblja Kralja matjaža in ko oblečen v kraljevska oblačila spregovori je tako kot bi nam res sprego-voril Kralj matjaž Ko sem ga poslušala naza-dnje ob predstavi-tvi knjige janeza švaba so se me njegova razmišljanja še posebej dotaknila zato sem ga prosila da jih deli tudi z bralci šumca ter vsemi tistimi ki čakajo da se v teh burnih časih vendarle že zbudi naš kralj ki spi v nedrjih pece ali pa morda v nas samih novoletni čas ko potegnemo črto pod preteklim in načrtujemo prihodnost je čas ki je za taka sporočila in razmišljanja še posebej primeren

Ida Paradiž

KRALJ MATJAŽ PONOSNO ZAVEDANJE SLOVENSTVA raquoprav tako kot je mavrica podoba son-ca ki jo odsevi žarkov v oblaku različno obarvajo je tudi mit podoba neke resni-ce v kateri odseva misel z različnih kon-cev svetalaquo (plutarh izida in oziris 20) o moja slovenija vsa mala najmanjša na svetu Kljubuješ tvoj mali človek narod tolikokrat teptan uničevan krvav hellip še je tu iz nedoumljive pradavni-ne ta mala klena skupinica reže morje neskončnega časa in prostora in burka valove reže svoje zgodovinske brazde in trga ječi kolne a vztraja in zmaguje se ohranja o veliki imperialistični sosedi mogočni angleži osvojevalci Francozi revolucionarji zmagovalci germani samooklicana visoka rasa še smo tu in

kakor je Bog hodil pred izraelci tako so pred nami hodili martin Krpan peter Klepec škopnek Bedanc gozdni mož

žal žena divja jaga perkman-dlc torka Kralj matjaž

ndash miti in legende imeli smo svo-

je bogove daž bog

ndash bog sonca in plo-dnosti je po-skrbel za po-tom-

stvo in optimi-

zem lada ndash pomlad

mladost le-pota in ljubezen

perunstrelbog je delal grom dež plodnost

in gospodaril vesolju volos veles ndash bog živine pašnikov plodnosti vesna ndash bogi-nja pomladi bujnosti in mladosti vodan ndash bog voda rek in morij pa tudi morana ndash boginja smrti in zime triglav ndash vladar nebes zemlje in podzemlja svetlobe in teme še smo tu ndash navkljub raquonamrslaquo mali slovencelj zaverovan v svoje bogo-ve mite in zgodovino ki ga edina ohra-nja o množične požrešne horde tujcev teptajoče skozi stoletja vse kar vam je napoti mi smo še vedno tu in bomo ta mali primorec Kranjec dolenjec šta-jerc prekmurec od trdega gorjana do mehkega ravninarj imamo ponos moč zgodovino vero in prihodnost imamo svoje kraljestvo imamo svoje ogledalo v preteklem času Knežji prestol ne samevaj več posedi svojega junaka na tron in zopet zakriči v svet raquoše smo tulaquo in naj odmev preko alp doni do ravnice in morja in naj ga slišijo naši mali ljudje in naj se zopet zavedo svojih korenin in ponosaraquoin zbudil se bo po večstoletnem spa-nju gora ga bo dala nazaj med ljudilaquo in

sedel bo tokrat na knežji kamen pote-gnil bo svoj meč in pokazal pot ljudem prerojeno videnje sveta bo kakor rahla meglica pokrilo to malo gorato deželico in zbudilo duha v ljudehvčasih tako rad zatisnem oči in razmi-šljam kaj opredeljuje raquomalegalaquo in kaj raquovelikegalaquo človeka in vedno pogosteje se mi dozdeva da smo pri vrednotenju ta dva pojma predrugačili raquovelikelaquo ljudi enačimo z gladiatorstvom in to tudi ter-jamo od njih da jih postavimo na piede-stal raquovelikihlaquo vrednot vse ostalo pa so drugi raquomalilaquo ljudje raquovsakdanjcilaquo Kdo pa so ti raquovelikilaquo ljudje Katere vrednote zastopajo to niso cankarjevci ndash borci ljubezni domače grude to niso Hugojevi nesrečniki to so superman spiderman kdo ve kakšen raquomanlaquo tajkun so ljudje najplitvejše plehke instant kulture ki na nek nepravi način predrugači nedol-žno čisto in naravno bit in oddaljuje od bistva človečnosti najhuje pa je da si sami popolnoma sami to počnemo in nižamo osebnostno in narodnostno rast in zavedanje polje kdo bo tebe ljubil mojcej oh mojcej slovenec sem mnogo jih je še nevsiljivih rahlo otožnih pa tako lepih ndash naših in še so tu in še bodo ohranjajmo jiho moj slovenec odpri srce in razum naj ti ozvezdje oriona znova pove svojo zgodbo o nečimrnosti in zahrbtnosti loči dobro od zla ne vdaj se strahu in ozkosti plani predrugači vznikni kakor fenikszapoj odo dobrim stvarem in takrat bo zbujen Kralj matjaž v tebi in spet bo vse dobroKo zvečer ležem se zavem da je vsako ljudstvo ustvarilo junake po svoji podo-bi slovenec tvoja podoba je brezhibnaBodi ponosen nanjo in ne menjaj je za poceni denar plehke ideje in rjovenje cirkuških levov klovnovin ko se zjutraj zbudim si želim slediti svoji podobi podobi tistega raquomalegalaquo slovenca ki je vztrajal do danesdaj Kralj matjaž spomni svoje ljudi na ponos čas je njih zbudi

Drago Miloševič

Kralj Matjaž

24

Ob sVetOVNem DNeVu lusKaVice

Rupnikova linija na Koroškem

Luskavica ndash svetovni zdravstveni izzivorganizacije bolnikov ndash v sloveniji je to društvo psoriatikov s sedežem v ma-riboru in številnimi podružnicami po vsej državi ndash od leta 2004 obeležujejo 29 oktober kot svetovni dan luskavice luskavica je pogosta bolezen kože ki običajno poteka kronično dolgotrajno njenega vzroka natačno ne poznamo vemo pa da ni nalezljiva pojavi se lahko pri komer koli in kadar koli v nasprotju s splošnim prepričanjem se navadno ne pojavlja družinsko običajno se kaže s pordelimi zadebeljenimi s srebrnka-stimi luskami pokritimi od okolišnje zdrave kože ostro omejenimi spremem-bami najpogosteje prizadene kožo nad komolci koleni križem in v zatilnem delu lasišča pri večini bolnikov poteka na manjši površini spremembe lahko obsegajo tudi velike površine kože in včasih močno srbijo luskavica se lahko pokaže tudi na nohtih ali prizadene sklepe Bolnike z luskavico bolj ogrožajo srčno-žilne bolezni pri njih se pogosteje pojavljajo debelost sladkorna bolezen depresija visok krvni tlak kajenje in alkoholizemBolniki s kroničnimi boleznimi kože se pogosto srečujejo s strahom in ne-razumevanjem svoje okolice zaradi presenečenih ali celo zgroženih pogle-dov okolice skušajo kožne spremembe prikriti včasih pa se celo popolnoma umaknejo iz družabnega življenja

dermatologi imamo danes na voljo več različnih učinkovitih in varnih zdravil s katerimi lahko obvladamo ali močno olajšamo skoraj vse oblike luskavice lokalna terapija ndash kreme in mazila ndash še zdaleč niso edina zdravila ki so na voljo poleg fototerapije to je obsevanja z ultravijoličnimi žarki lahko dermatolog pri bolnikih s težavno ali obsežno lu-skavico ki prizadene npr več kot 10 telesne površine predpiše zdravljenje s tabletami ali biološkimi zdravili ki se uporabljajo v obliki injekcijv sloveniji so na voljo praktično vse oblike zdravljenja luskavice kot jih po-

znajo drugje po svetu in dostopne so vsem bolnikom ki jih potrebujejo zato želimo da bi dogodki kot je svetovni dan luskavice pomagali informirati tiste bolnike ki bi morda potrebovali učinkovitejše zdravljenje pa ne vedo da obstaja in pa splošno javnost ki bi morala poznati to pogosto bolezen in jo sprejemati z razumevanjem

Vesna Tlaker Žunter dr med zdravnica specialistka dermatovenerologije dermatovenerološka klinika univerzitetni klinični center ljubljana

sTanje juGoslavije po leTu 1920

če želimo dobiti celovito podobo rupnikove linije se moramo vrniti v preteklost ko je bila gradnja neke obrambne linije le ideja v

glavah takratnih generalov in politikov slovence je prihodnost po prvi svetovni vojni čakala v skupni državi slovencev Hrvatov in srbov oz kasneje v Kraljevini jugoslaviji slednja je imela po svojem nastanku leta

1918 veliko notranjih kot tudi zunanjih sovražnikov tukaj lahko izpostavimo predvsem odnose z italijo ki je zaradi londonskega sporazuma podpisanega leta 1915 zahtevala velik del istre z rapalsko pogodbo leta 1920

je nastala istoimenska meja ki pa je potekala globoko na slovenskem ozemlju to pa je odnose med državama znatno poslabšalo mussolini je v času pred aprilsko voj-no večkrat sam nameraval napasti jugoslavijo a je pre-

25

vladalo mnenje da je naša vojska premočna v nekakšno zaščito pred morebitnim napadom z Balkana so v italiji leta 1932 začeli graditi obrambno linijo bunkerjev znano kot alpski zid (it vallo alpino) zaradi tega je jugo-slovanska vlada dokončno ocenila da italija predstavlja resno grožnjo leta 1935 je bilo odločeno da se ob za-hodni meji zgradi nekakšna lsaquoproti linijarsaquo ki naj bi ščitila pred napadom italije in omo-gočila mobilizacijo vojske in civilnega prebivalstva v notranjosti za nadzor nad gradnjo so leta 1938 v ljubl-jani ustanovili štab utrjevanja za poveljnika pa je bil dolo-čen general leon rupnik po njem je linija dobila tudi ime

Gradnja bunkerjev se

preseli na ŠTajersko in koroŠko gradnja bunkerjev na za-hodnem delu slovenije ob rapalski meji je potekala hitro gradbišča pa je ustavil anschluss marca 1938 se je avstrija priključila nacistični nemčiji to je za jugoslavijo pomenilo dodatno grožnjo

že leta 1939 je bilo odločeno da se gradbeni stroji pre-maknejo ob severno mejo tako je nastal šesti odsek rupnikove linije ki poteka med črno na Koroškem in markovci pri ptuju do leta 1941 so na Koroškem postavi-li nekaj manj kot 100 bunker-jev ki so razporejeni vzdolž reke meže linija pa je bila za težjo prehodnost nasprotnika dodatno utrjena tudi s strel-skimi jarki protitankovskimi ovirami in z ovirami ob želez-niški progi v črni je bilo po vojaški označitvi postavljenih 11 bunkerjev našla nisva 3 lah-ko so uničeni ali pa prekriti z zemljo 6 april 1941 v jutranjih urah 6 aprila 1941 se je začelo zares nemška

letala so preletela dravograd avstrijsko stran meje pa je za-sedla nemška vojska (1 gor-ska in 79 pehotna divizija) Bunkerje na desnem bregu drave in meže pa so zasedli graničarji orožniki vojaki in nekaj rezervistov ndash vsega sku-paj nekaj čez 100 branilcev do 10 aprila so nemci osvojili

celotno mežiško dolino naj-večji odpor iz bunkerjev je bil ustvarjen v dravogradu kjer jih je bilo v borbah tudi nekaj poškodovanih skozi ravne je okupator prešel neovirano spet pa je naletel na manjšo oviro na prevaljah in kasneje v mežici v črni prav tako ni prišlo do večjih spopadov rupnikova linija se je izkazala za neučinkovito saj ni doseg-la svojega namena ndash zadržati napadalca ampak na to je vplivalo veliko dejavnikov predvsem gre izpostaviti da je jugoslovanska vojska praktično razpadla že pred vojno in zaradi tega bunkerji niso bili zasedeni kot je bilo načrtovano

celotno rupnikovo linijo na Koroškem lahko pogledate na avtorski spletni strani www

rupnikovalinija-koroškaconr

B1 ndash marholčeva rida B2 ndash jakob B3 ndash polena ndash orešnikov bun-ker B4 ndash pustnikov bunker B5 ndash starijev pruh B6 ndash center B7 ndash Balinišče

B8 ndash Kajžarjev bunker B9 ndash Kablex B10 ndash ob meži B11 ndash čistilna naprava B12 ndash torčeva rida B13 ndash štrikar ndash v gozdu B14 ndash štrikar ndash pri hiši B15 ndash meja B16 ndash poljana ndash v gozdu seZnaM ŠTevila bun-kerjev po občinaH na koroŠkeM A ndash OBČINA ČRNA NA KO-ROŠKEMnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeB ndash OBČINA MEŽICAnašla vseh 16 bunkerjevC ndash OBČINA PREVALJEnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeE ndash OBČINA DRAVOGRADnašla 38 bunkerjev

viri- aprilska vojna Wikipedija prosta enciklopedija- miloš Habrnaacutel rupnikova črta in druge jugoslovanske utrdbe iz obdobja 1926-1941 2005 pripravila davo in stanko mihev

SODELOVANJE S STARŠI

Starši imajo pri vzgoji svojih ot-rok bistveno vlogo To velja tako za vzgojo doma kakor tudi za vzgojo v vrtcu Prav zaradi tega je povezovanje in sodelovanje vrtca s starši ključnega pomena Obojim omogoča lažje zaznavan-ja otrokovih potreb želja in ob-čutij Z namenom okrepitve tega odnosa v vrtcu organiziramo raz-lična sodelovanja in srečanja

Družinski izlet v kekčevo Deželo

V mesecu oktobru smo skozi mnoge dejavnosti spoznavali in doživljali Kekca in njegove pri-jatelje Odločili smo se da ga skupaj s starši tudi obiščemo Vso pot sta nas spremljala lepo vreme in dobra volja Med mo-gočnimi vršaci neokrnjene na-rave se skriva Kekčeva dežela kjer so nas pričakali junaki iz zgodb Popeljali so nas skozi pra-vljični svet kjer naša domišljija ni poznala meja V marsikaterem odraslem se je prebudil otrok Polni vtisov s pesmijo na ustih in

srečo na obrazu smo se vračali domov

Kekec in njegovi junaki so v otroških srcih pustili močan pe-čat Še vedno (po dveh mesecih) radi prepevajo Kekčeve pesmi se igrajo igre vlog rišejo junake hellip Posneli smo tudi svoj Kekčev film na katerega smo zelo po-nosni

Hvala starši ker ste si vzeli čas za svojega otroka in mu omogo-čili nepozabno doživetje

Ps Na sprehodih pogosto pre-pevamo Kekčeve pesmi Postojte poglejte nas pogumne vesele otroke Mogoče boste v sebi prebudili spomin na brezskrbno otroštvo

obiskal nas je Galov ATA LOVEC

Na srčno željo Gala in v predhodnem dogovoru z njegovim očetom nas je le-ta v vlogi lovca obiskal v vrtcu Oblečen v zeleno-rjava

oblačila s klobukom na glavi daljnogledom nahrbtnikom slikami živali lovskimi trofejami je vstopil v igralnico Otrokom je na privlačen zanimiv in poučen način predstavil vlogo lovca Otroci so ga z zanimanjem poslušali Skupaj smo se odpravili na sprehod do opazovalnice in krmišča katerega smo napolnili z jabolki koruzo korenjem in senom Seznanil nas je z živalmi ki živijo v našem gozdu in kako se pripravljajo na zimo

Hvala ata Mitja za poučno do-poldne Pri otrocih si razblinil mit da lovci streljajo in ubijajo živali ter rešujejo Rdečo kapico

zdaj vejo da lovci poznajo vse vrste živali jih krmijo in skrbijo zanje se družijo v lovski družini podobno kot mi v vrtcu obožu-jejo naravo fotografirajo živali se neopazno v zeleno-rjavi obleki sprehajajo po gozdu in z dalj-nogledom opazujejo živali

tanja bivšek

POZIV STARŠEM ZA ODDAJO VLOGE ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA ZA KOLEDARSKO LETO 2013v mesecu decembru morajo vsi starši ki imajo otroke vključene v vrtec ponovno oddati vlogo za določitev znižanega plačila vrtca za naslednje koledarsko leto 2013 dosedanje odločbe o znižanem plačilu se namreč s koncem decembra 2012 iztečejo in s tem prenehajo biti pravna podlaga za izstavitev računov v naslednjem letu

vlogo na predpisanem obrazcu starši oddajo na pristojnem centru za socialno delo za pravočasno vložene vloge za katere se bo izdala odločba z veljavnostjo 1 1 do 31 12 2013 se bodo štele le tiste ki bodo vložene do konca meseca decembra 2012 V skladu z 32 členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev namreč upravičencu pripada znižano plačilo vrtca od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge

starši bodite pozorni tudi pri datumih za uveljavitev otroškega dodatka in šolske prehraneBarbara prevorčič

27

NEPALraquoNepal je tu da bi te spremeNil Ne pa da bi ti Njegalaquo ta misel legeNde sloveNskega alpiNizma Nejca zaplotNika še kako drži saj te dežela resNičNo spremeNi medtem ko je ti Niti Ne moreš Niti Ne želiš ko jo eNkrat obiščeš te vedNo zNova iN zNova vleče Nazaj

Federativna demokratična republika Nepal kot se glasi uradni naziv države je v vseh pogledih posebna država Do-movina utemeljitelja budizma Siddhar-te Gautame varno skrita pod mogočni-mi in silno skrivnostnimi himalajskimi vrhovi med katerimi še vedno živi mit nikoli fotografiranega jetija ter never-jeten spekter geografskih kulturnih bioloških in religijskih raznolikosti ki so tako zelo vplivale na dojemanje za-hodnega sveta da je le-ta Nepal včasih imenoval kar Pravljična dežela Dežela bogov ali celo Šangri-La nikoli odkriti mistično-magični raj

Na življenje v edini uradni hinduistični državi na svetu je vedno vplivala njena specifična geografija ndash topografsko gledano leži najvišja točka Nepala 8848 metrov nad morjem najnižja pa le 61 metrov nad morjem ndash a so jo njegovi vladarji praviloma hote ali nehote izkoriščali v povsem

druge namene kot za ekonomski razvoj Dežela obdana z zastrašujočima sosedama Indijo na jugu in Kitajsko na severu in v kateri se sedaj močno večinski hinduizem vidno in mirno prepleta z manjšinskim budizmom pri čemer sta jasno vidna tudi vpliva domače nevarske in sosednje tibetanske kulture je skozi zgodovino sicer presenetljivo uspešno odbijala pritiske tako severne kot južne sosede a so njen razvoj zavrle notranje zdrahe revolucije in revolti Cena notranjih bojev pa je visoka Nepal dandanes spada med najrevnejše države sveta

Nepal je najbolj poznan prav po svojih mogočnih osemtisočakih zato verjetno ni nič čudnega da ga nekateri imenujejo Dežela v kraljestvu gora V Nepalu je kar osem od desetih najvišjih in najzahtevnejših gora na našem plane-tu vključno z najvišjo Mount Everest

Kljub temu da kar 80 odstotkov

nepalskega površja prekriva Himalaja pa se 50 kilometrov južno od nje večni sneg in led srečata z vročino in pragozdovi Kot bi prišli v novo deželo Kontrast je očiten in skoraj zmede človeka ko se en dan spogleduje z najvišjimi vrhovi sveta naslednji dan pa ga pričaka ravnina riževa polja in džungelski pas južnega Nepala Prav ta raznolikost daje pestrost tej deželi in zaradi tega ponuja široko paleto rastlinstva in živalstva Od himalajskega goveda (jakov) leopardov tigrov nosorogov do slonov krokodilov antilop opic hellip Z namenom da omogoči preživetje številnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst je nepalska vlada ustanovila štiri rezervate ndash Čitvan Sagarmatha Langtang in jezero Rara ki skupaj merijo več kot 3000 kvadratnih kilometrov

Nepalsko prebivalstvo je nepregle-dna množica ljudstev ki jim že stoletja

Mount EverestMolilni mlinčki

Budistični tempeljBoudhanath Stupa

Katmandu

Ama Dablam

28uspeva dokaj harmonično prebivati skupaj se prilagajati novim idejam vrednotam in prišlekom ki prihajajo od vsepovsod Po besedah mnogih ki so obiskali Nepal so Nepalci zlati ljudje To sem med obiskom Nepala občutila tudi sama Kljub pomanjka-nju in revščini so vedno nasmejani pripravljeni na pogovor in čakajoči na majhno pozornost mimoidočih Nji-hova prijaznost se iz mesta stopnjuje proti vedno višjim vasicam ob vznožjih osemtisočakov Višje ko greš bolj pri-jazni in iskreni so Neverjetna je hvale-žnost otrok ko jim podariš staro igračo svinčnik ali sladkarije

Nepalci so zelo vraževerni Tako hindujci kot budisti imajo svoje vraže in pravila ki se jih držijo in jih

spoštujejo Zanimivo je na primer da družina preden se vseli v nov dom prosi astrologa da določi najugodnejši datum vselitve Prav tako astrologi zaročencema določijo najprimernejši dan za poroko Predvsem strogo se držijo pravil v zvezi z vero Tako pred vhodom v tempelj ne smejo jesti in piti Pravilo ki se ga strogo držijo tudi turisti je da se mimo templjev in znamenj (čorteni maniji) vedno hodi le po levi strani prav tako pa se v smeri urinega kazalca vrtijo tudi molilni mlinčki

Zanimivo je da v popolnem sožitju uspevata dve tako različni verstvi Na eni strani budizem ki spoštuje vsa živa bitja

in deluje v sožitju z naravo na drugi strani pa raquokrvavilaquo hinduizem Vsaj tako se ti zdi ko opazuješ budistične molilne mlinčke ki jih poganja voda pisane molilne zastavice katerih molitve veter odnaša bogovom na drugi strani pa kr-vave daritve živali v hindujskih templjih Kljub tem daritvam pa imajo hindujci nekatere živali za svete in jih je prepove-dano ubijati

Krava je v Nepalu sveta z zakonom zaščitena žival Predstavlja boginjo La-ksmi ndash boginjo bogastva Kljub prome-tnemu kaosu ki vlada na katmandujskih ulicah ima krava vedno prednost Lahko se sprehaja po ulicah se ustavi sredi ceste ali uleže pred vhod v tempelj nihče je ne bo preganjal Sveta žival je tudi slon ker ima Ganeš ndash sin boga Šive

ndash slonovo glavo Ko gre slon po cesti se verni Nepalci dotikajo prahu na odtisu njegovih nog in si ga kot raquotikelaquo priti-skajo na čelo Svete živali pa so tudi bik opica in čmrlj

Poleg trekinga in alpinizma ki sta med turisti najbolj priljubljeni aktivnosti pa Nepal ponuja tudi vrsto drugih špor-tov in aktivnosti Vedno bolj popularni so rafting na rekah Kali Gandaki Bhote Kosi in drugih gorsko kolesarjenje vožnja z motorji bungee jumping in seveda džungelski safari v Kraljevem narodnem parku Čitvan

V Nepalu lahko vsakdo najde nekaj zase Ko potuješ po tej skrivnostni deže-li sprva sploh ne opaziš da spada med

najmanj razvite dežele našega planeta Naravne lepote mogočna arhitektura kulturna raznolikost in iskreni ljudje te tako prevzamejo da socialni položaj ljudi kar spregledaš

Ko sem pred tremi leti prvič obiskala Nepal se mi je zdelo da deželo kar dobro poznam saj sem videla nešteto diapozitivov in slišala mnogo zgodb ki mi jih je pripovedoval ati vsakokrat ko se je vrnil iz Nepala Pa sem se motila Ko sem prvič stopila na nepalska tla sem šele začela spoznavati to prekrasno deželo

Čeprav prvi vtisi niso bili ravno tako zelo krasni Prvi stik s Katmandujem glavnim mestom Nepala je bil zame rahlo šokanten Vsepovsod gneča smeti ki jih mečejo kar skozi okna na

ulico smrad hellip Po cestah ki si sicer niti ne zaslužijo imena ceste se sprehajajo krave krdela uličnih psov ljudje vozijo rikše avtomobili in motorji in to vse povprek Zmešnjava avtomobilov motorjev in rikš ki se ob neprestanem hupanju raquolovijolaquo po katmandujskih ulicah je neverjetna Zdi se da je edina obvezna oprema na avtomobilu delujoča hupa saj vozniki neprestano hupajo Zanimivo je tudi da mora na motorju imeti čelado samo voznik in to ne glede na to da po navadi vozijo s sabo več ljudi velikokrat kar cele družine

Po prihodu v Nepal smo prve tri dni preživeli v Katmanduju kjer smo uredili

Namche Bazar Nepalski otroci Patan - Hindujski tempelj

Sežiganje mrtvihSamostan v Tengbocheju Tabla Everest

29

in nakupili vse potrebno za treking Znamenitosti mesta si v tem času nismo uspeli ogledati saj so bile trgovinice in ulični prodajalci preveč prepričljivi s svojimi ponudbami in sem večino časa preživela na glavni turistični ulici Thamel ter barantala za nižje cene

Po treh dneh Katmanduja ko sem se ravno navadila na ljudi mestni utrip gužvo in me smeti in smrad niso več motili Katmandu pa je postajal vedno bolj zanimiv in privlačen smo se odpravili na treking Do Lukle ki je bila naše izhodišče za treking smo iz Katmanduja poleteli z letalom Jetstream 41 letalske družbe Yeti Airlines Med poletom ki je bil prav gotovo eden od vrhuncev tega potovanja sem prvič videla sedem- in osemtisočake med njimi tudi Everest Že iz zraka je bil videti mogočen Po izjemno zanimivem pristanku na najkrajši in najstrmejši pristajalni stezi kar sem jih kdaj videla smo v Lukli poiskali lodge kjer smo se dobili z našima nosačema Tekijem in Pembo Oba sta bila doma iz vasi ki je bila iz Lukle oddaljena dva dni hoje z delom nosačev pa sta služila denar za svoji družini

Treking pod Everest smo torej začeli v Lukli ki leži na nadmorski višini 2840 m Načrtovano je bilo da se prvi dan odpra-vimo do vasi Phakding do koder smo prispeli po približno dveh urah hoje Ker je bila pot ki nas je čakala naslednji dan veliko bolj strma in zahtevna smo se odločili da bomo nadaljevali Tako smo prvi dan prišli do vasi Monjo (2840 m nmv) kjer smo našli prijeten lodge v

katerem smo prespali Tu sem tudi ugo-tovila da je hrana v nepalskih vasicah veliko bolj okusna kot v katmandujskih restavracijah Drugi dan trekinga nas je čakala hoja do Namče Bazarja ki leži na nadmorski višini 3440 m Kmalu po za-četku hoje smo prišli do vstopa v Naci-onalni park Sagarmatha Tu smo morali pokazati karte in posebne treking potne liste V nadaljevanju poti smo prišli še do vojaške kontrole kjer se je postopek s kontrolo kart ponovil Po približno treh urah hoje smo prišli do Namče Bazarja vasi ki jo imenujejo tudi mesto Šerp Namče Bazar je glavno mesto in trgo-vsko središče regije Khumbu ki je ime dobila po istoimenskem ledeniku Po kosilu in kratkem počitku v lodgu smo se odpravili do samostana nad vasjo ki je sedaj preurejen v muzej V muzeju so razstavljeni predmeti ki jih po nepalskih vaseh še danes uporabljajo v vsakda-njem življenju Ogledati si je mogoče tudi slike in dokumentacijo o Mount Everestu ter fotografije Šerp ki so osvo-jile Everest Med njimi so našli tudi sliki Ang Dorjeeja in Pasang Tenzinga ki sta bila leta 2000 z atijem in Davom na vrhu Everesta

Naslednji dan nas je čakala hoja do vasi Tengboche Ta del poti je bil eden izmed bolj zahtevnih saj se je že na začetku pot začela strmo spuščati in ker smo morali nekje pridobiti novih 600 višinskih metrov se je kar hitro začela strma pot navzgor Vse raquominus metrelaquo ki sem jih preklinjala na poti navzdol pozabim ko mi ati pokaže Ama Dablam Šesttisočak ki sta ga maja 1996

v severozahodni steni po prvenstveni smeri preplezala Vanja Furlan in Tomaž Humar za kar sta dobila najprestižnejše alpinistično priznanje ndash Zlati cepin Sicer pa meni osebno eden najlepših vrhov Hojo sta poleg strmine oteževali tudi vročina in vlaga ki ju na takšni višini nisem pričakovala Ves trud je bil poplačan ko sem končno prišla do cilja kjer nas je pričakal čudovit razgled na Lhotse in Everest Vas Tengboche leži na nadmorski višini 3860 m V vasi je glavni budistični samostan v Nepalu sicer pa eden najlepših na svetu Samostan je v devetdesetih letih pogorel zdaj pa je povsem obnovljen Imeli smo enkratno priložnost da smo lahko bili prisotni pri obredu Na začetku sta dva mlada meniha vernike poklicala k obredu s piskanjem na ogromni školjki Obred je bil zelo zanimiv večino časa zelo umirjen trije menihi so molili naprej ostali pa za njimi na trenutke pa je umirjenost zmotil močan udarec na gong igranje na piščalke in zvončke ter glasno petje Izredno zanimiva je bila tudi sama molilnica ki je bila poslikana z budističnimi podobami najbolj pa je izstopal ogromen pozlačen kip Bude Obisk samostana mi bo ostal v posebnem spominu tudi zato ker me je eden od menihov blagoslovil z rdečo vrvico okoli vratu ki je za zdravje in dolgo življenje ter rumeno ruto ndash kato za srečo

Pot nas je iz Tengbocheja vodila skozi vasi Deboche in Shomare do vasi Periche (4240 m nmv) Pot mimo prostranih travnikov in njiv mimo vasi

Barva za tike Kip Bude Nepalski otroci

30je bila iz dneva v dan bolj zanimiva Sončno vreme mogočne gore neverjetna pokrajina in iskreni ljudje so nam lepšali vsakdan na poti proti našemu cilju Molilne zastavice molilni mlinčki in čorteni so zbujali navdušenje nad preprostostjo budizma Otroci ki smo jih srečali na poti in jim podarjali kulije in stare igrače pa me še danes spravijo v dobro voljo ob spoznanju kako lahko malenkosti nekomu polepšajo življenje Ko smo prispeli v Periche smo najprej opazili spomenik iz nerjavečega jekla v obliki prerezanega stožca v notranjosti pa vrezana imena vseh ki so se do leta 2005 smrtno ponesrečili na Mount Everestu in okolici Takoj nam je v oko padlo ime atijevega prijatelja Marka Lihtenekarja ki se je po uspešno osvojenem vrhu Everesta 21 maja 2005 smrtno ponesrečil pri sestopu z gore

Četrti dan trekinga smo prispeli do vasi Dingboche (4358 m nmv) ki mi je v spominu ostala predvsem zaradi najbolj okusnih momotov ki sem jih jedla na potovanju po Nepalu Momo je tipična nepalska jed podobna našim cmokom Ponavadi so polnjeni z zelenjavo ali mesom in so lahko kuhani ali pečeni Postreženi so skupaj z različnimi pikantnimi omakami Postanek v Dingbocheju pa mi je poleg najboljših pečenih sirovo-tuninih momotov ostal v spominu tudi zaradi aklimatizacijske ture ki smo jo naredili Bila je sicer ena zahtevnejših aklimatizacij na trekingu vendar tudi ena lepših Vrh grebena ki smo si ga

zadali za aklimatizacijo nas je presenetil s čudovitim ledeniškim jezerom in Ama Dablamom ki se je dvigal nad njim Naslednji dan nas je čakal eden daljših kosov poti Do zadnje vasi pred končnim ciljem Kala Patarjem smo morali opraviti 700 višinskih metrov Pot nas je peljala po grebenu nad vasjo Periche in naprej do morene ledenika Khumbu mimo Thokle do vasi Lobuche (4910 m nmv) Po kratkem počitku v lodgu smo se odpravili na aklimatizacijo Pot nas je peljala mimo Italijanske piramide ndash mednarodnega observatorija in laboratorija do bližnjega grebena Z vrha grebena smo lepo videli pot proti vasi Gorak Shepp Kala Patar Italijansko piramido pred nami pa se je bohotil Nuptse Po vrnitvi v lodge sem kljub aklimatizaciji dobila svojo porcijo višinskih neprijetnosti Razbijanje v glavi se je kljub vztrajnemu preganjanju s tabletami nadaljevalo še dolgo v noč in mi kratilo prepotreben spanec

Vrhunec trekinga je bil vzpon na Kala Patar (5550 m nmv) Iz Lobuch smo se podali proti zadnji vasi Gorak Shepp in naprej proti vrhu Kala Patarja Vso pot smo tekmovali z meglo ki nam je vztraj-no sledila Višina je delala svoje noge so bile vedno težje dihanje pa je postajalo vedno težje Za spodbudo se nam je na poti razkril Everest Tokrat je bil res čisto blizu Hitro sem se ga nagledala in po-slikala saj ga je minuto zatem že zakrila megla Bolj kot smo se približevali vrhu bolj je sonce kurilo meglo in na vrhu nas je pričakal čudovit razgled Everest Lhotse Nuptse Pumo Ri ledeni slap le-

denik Khumbo hellip vse je tako ogromno mogočno in čudovito Občutek na vrhu je bil enkraten Po obveznem slikanju smo kar obsedeli in občudovali bele vrhove okoli nas Z vrha smo sestopili po drugi poti ker smo se namenili poiskati spominsko tablo Janezu Jegliču ndash Jo-hanu ki je leta 1997 omahnil z grebena Nuptseja po tem ko sta s Tomažem Hu-marjem preplezala prvenstveno smerPo doseženem cilju trekinga ndash osvojitvi Kala Patarja smo se naslednji dan iz Lobuch odpravili nazaj proti Namche Bazarju od koder smo zadnji dan trek-inga odšli do vasi kjer smo začeli ndash do Lukle V Lukli smo prespali nato pa takoj zgodaj zjutraj po slovesu od nosačev s prvim letalom poleteli v Katmandu Vrnitev v Katmandu je bila rahel šok Iz mirnega podeželja nazaj v gnečo in hrup Ker smo imeli le tri dni časa pred odhodom domov je bilo potrebno Katmandu seveda čim bolje izkoristiti in raziskati Katmandu je zaradi svoje čudovite arhitekture pod UNESCOvo zaščito Prvi dan smo se najprej odpeljali do mesta Patan kjer smo si ogledali Durbar Square ndash staro mestno jedro kjer so nekoč ustoličevali kralje in kjer živi boginja Kumari ki je žal nismo uspeli videti Smo pa v hindujskem templju bili priča daritvi koze hindujskim bogovom Po vrnitvi v center Katmanduja smo si šli ogledati največjo znamenitost Katmanduja ndash Boudhanath Stupa bolj poznano kot Budine oči Stupa ki je ena največjih na svetu je od leta 1979 na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine Prvi dan v Katman-

Sveti mož Vzletno pristajalna steza v Lukli Z atijem na vrhu Kala Patarja

31

duju po vrnitvi s trekinga smo zaključili z nazdravljanjem na uspešno izveden treking v restavraciji Rum Doodle kjer so leta 2000 praznovali svoj uspeh na Everestu tudi člani odprave Ski Everest 2000 Posebnost te restavracije je da vsi osvajalci Everesta dobijo svojo člansko kartico s katero lahko v restavraciji Rum Doodle jedo brezplačno

Naslednji dan smo si ogledali tempelj Pashupatinath ki je eden najpomemb-nejših Šivinih templjev na svetu Tempelj je v vzhodnem delu Katmanduja ob reki Bagmati Zraven templja ob reki se na-haja tudi nepalski Varanasi kjer zažigajo umrle pepel pa nato raztrosijo v reko Sam pogled na mrtveca ki gori ob reki

je sprva grozljiv a dlje časa kot opazuješ dogajanje bolj logično in normalno se zdi vse skupaj Bolj šokantno je kako sto metrov nižje otroci plavajo v reki ženske pa perejo posodo in oblačila V templju in njegovi okolici je polno sadhujev ndash hindujskih svetih mož ki meditirajo in za plačilo pozirajo turistom Po napor-nem ogledu templja Pashupatinath smo se z rikšami odpeljali do stupe Swo-yambhunath ki je starodaven religijski kompleks na vrhu hriba v zahodnem delu Katmanduja Stupa je turistom bolj znana pod imenom Opičji tempelj ker na SZ delu templja živijo svete opice S templja se razkriva čudovit pogled na Katmandu Zadnji dan v Nepalu je bil

rezerviran za še zadnje nakupe in odkri-vanje najboljših katmandujskih slaščic Vse od tehnične opreme do oblačil ndash ko se naučiš barantati je Katmandu raj za nakupovanje

Kljub katastrofalnemu prvemu vtisu me je Nepal očaral Zdaj sem končno ra-zumela atija in druge zakaj se venomer vračajo tja Kaj je tisto kar te v Nepalu tako prevzame je najlepše opisal ati ko se je leta 1999 prvič vrnil od tam raquoPo-polnoma drugačen način življenja Ljudje so tam pripravljeni pomagati Vse delajo počasi mirno z dobro voljo Čisti balzam za dušolaquo

Tadeja Oderlap

mežičarji po svetutokrat se bomo odpravili malo dlje No zelo daleč pravzapravNaš cilj je država ki je po velikosti druga Na svetu ndash s pisaNo mešaNico Narodov v velemestih ki se še vedNo širijo Na drugi straNi pa z ogromNimi polji zasejaNimi s pšeNico iN koruzo s trgovskimi ceNtri ki so prava mala mesteca iN NeskoNčNimi ravNimi cestami po katerih Nihče Ne vozi prehitro jezera iN jezerca so posuta po deželi ki v svoji NotraNjosti skriva zaloge Nafte Na dveh straNeh državo obdaja širNo morje deli pa visoka gorska veriga če vam Naštejem še medvedi iN hokej javorov list iNdijaNci iN zlatokopi je bilo Namigov dovolj da ste ugaNili kam smo NameNjeNi ida paradiž

Kdo ste in kje živiteSem Franc Potočnik in živim v Kanadi v provinci Alberta v njenem glavnem mestu Edmonton

Kako dolgo ste že tam in zakaj ste tja odšli

V Kanadi živim že 46 let Iz Mežice sem odšel raquos tre-buhom za kruhomlaquo nekaj časa preživel v Nemčiji in Franciji potem pa sem bil odločen oditi nekam dlje Avstralija ali Kanada sta bili dve možnosti ndash in

ker je ladja proti Kanadi odplula prej sem se pač vkrcal nanjo

V čem se nov kraj in vaše zdajšnje življenje najbolj razlikujeta od tistega prej

Edmonton je milijonsko mesto v katerem v sožitju prebivajo ljudje vseh narodnosti Tu ima človek veliko možnosti za zaposlitev ndash nemalo ljudi ima dve celo tri različne službe Nekatere vsak dan druge morda dva- trikrat na teden po nekaj

ur Pač glede na potrebe in želje po recimo nakupu hiše ali česa drugega Življenje v Edmontonu zaradi takih možnosti zaenkrat ni predrago tudi prihodnosti se ne bojimoZimske temperature so tu precej nižje kot doma (Do -25 stopinj celzija otroci še redno hodijo v šolo) Je pa mraz suh tako da kepe sploh ne moreš narediti ker je tudi sneg tako suh da se ne sprime Tako je pozimi poleti so pa največja nadloga komarji

ki najdejo odlične pogoje za razvoj v vseh mlakah in jezerih

Kaj vam je tam najbolj všečVšeč mi je pokrajina narava Rad hodim kampirat ob jezera uživam v ribolovu Na razpolago je tudi veliko športnih objektov tako da vsak najde kaj po svojem okusu

Kaj najbolj pogrešatePogrešam Mežico in življenje v njej kakršno

32

sem poznal v mladosti

Kako pogosto se vračateprihajate na obisk v domovino

Domov pridem vsaki dve ali tri leta Vesel sem da sem v svoj rojstni kraj uspel pripeljati tudi svoja dva otroka (ki sta nekaj časa v Mežici obiskovala osnovno šolo oz vrtec) z

družinama da so tudi oni spoznali prelepo Koroško in Slovenijo

Kako vidite Mežico ko pridete domov

Po 46 letih odkar sem zapustil Mežico se počutim malo tujega Mnogih znancev več ni tudi življenje teče drugače Manj je sproščenega druženja

Živi blizu vas še kaj SlovencevKorošcev Se srečujete

Tukaj je precej Slovencev pogosto se srečujemo ndash na kavici ali na prireditvah

v letos odprtem novem Slovensko ndash kanadskem kulturnem centru ki se lahko pohvali s plesno dvorano za 300 ljudi knjižnico kapelico in sobo za srečanja Do lani smo se dobivali v leta 1967 zgrajenem domu ki so ga zaradi gradnje ceste podrliKorošcev pa skoraj ni več

le dve družini drugi so na žalost pomrli

Ali v trgovinah najdete tudi kakšne izdelke iz Slovenije

V Edmontonu smo že pred leti našli italijansko trgovino kjer dobimo tudi slovenske izdelke malinovec kavo barcaffe Radensko ribe nudeljčke skoraj vse

Kaj vedno odnesete s seboj ko se vračate z obiska v domovini

Ob povratku s seboj odnesemo CD-je s slovensko glasbo slovenske knjige pa tudi

kakšno flašo šnopsa

Tipična jed pijača kakšen poseben običaj v novi deželi

Kanadska specialiteta je goveji steak na ražnju pečena koruza in krompir tudi piščančje perutničke lahko dobiš na vsakem koraku ndash pripravljene na tisoč in en način od običajno spečenih do

raquohot chicken wingslaquo ki so izdatno začinjene Pijača je whisky pa morda še za Slovence neobičajna kombinacija pivo z dodatkom clamato juice (to je mešanica sokov neke školjke paradižnika in zelene) Tudi običaja da ti v lokalu kavo za ceno ene dotakajo tako dolgo da prazno skodelico obrneš v Sloveniji ni Ali pa prijaznost ko poleti takoj ko sedeš na mizo brezplačno dobiš vrček s prijetno hladno vodoObičaj da se največji

dnevni obrok postreže ob šestih zvečer (kar menda z novim delovnim časom vse bolj prihaja v navado tudi v Sloveniji) je pa kriv da se prepogosto kile kar kopičijoZaradi temperatur ki pozimi sežejo tudi do -30 stopinj celzija si lahko privoščimo ribolov na zaledenelih jezerih ndash na led zapelješ z avtom izvrtaš luknjo čez to luknjo postaviš šotor in nato v zavetrju čakaš da bo riba prijela Zanimiva izkušnja ndash če le led ne prične pokati

Poslušate slovensko glasbo Katero

V živo zelo rad poslušam Radio veseljak pa CD-je s slovensko glasbo Seveda je pa No1 še vedno Avsenik

Bi sami dodali kakšno zanimivost misel sporočilo

Pregovor raquoPovsod je lepo doma je najlepšelaquo je dobil v šestinštiridesetih letih poseben pomen Moj dom bo vedno Mežica a dom je s tem ko mi je dala kruh ko so tu zrasli moji otroci in rasejo moji vnuki postala tudi Kanada Zato ko sem tu se prav vsak dan spomnim na Mežico Ko pa pridem domov na obisk se mi kmalu prične tožiti po vnukih in kanadskem vsakdanjiku A tako razpeti med dva doma s(m)o najbrž vsi ki živijoživimo v tujini Šele z oddaljenostjo pričneš ceniti tisto kar je zares pomembno

POPRAVEKNa žalost nam jo je v prejšnji številki Šumca zagodel tiskarski škrat V članku raquoO ribičih in ribištvulaquo je v stavku V eni jeseni dobijo povprečno 120000 ndash 150000 iker iz njih pa pride 80 90 v dobrem letu tudi 100 mladic izpustil nekaj ničel Pravilno je seveda da v enem letu iz iker dobijo od 80000 90000 v dobrem letu tudi 100000 mladic Šele tako je jasna pohvala da je to odstotkovno zelo uspešno Ida Paradiž

33

Letos je izšla knjiga Marjete Žebovec Slovenski književniki rojeni od leta 1930 do leta 1935 v katerih je poleg najpomembnejših slovenskih literarnih ustvarjalcev svoje zaslužno mesto zase-del tudi Marijan kar kaže na to da je v tovrstnem kulturnem segmentu pustil neizbrisen pečat Pomembno je njegovo delo s področja natančnega poznavanje kratkih japonskih pesniških oblik ime-novanih haiku Je torej pesnik pisatelj poleg tega tudi izumitelj vsekakor pa človek tisočerih interesov Je ustanovitelj skupine Literarno gledališče Treska ki je prineslo svež veter kulture v naš mali kraj in ki to poslanstvo uspešno opravlja še danes ndash čeprav brez Marijana Na nje-govo pobudo za začeli izdajati literarni

list Šumc predhodnika časopisa ki ga trenutno držite v rokah O svojem živl-jenju govori globoko iskreno zato je po-govor z njim pristen in nepozaben Manj sva klepetala o haikujih in njegovem literarnem ustvarjanju saj mi je dejal raquoO tem si lahko sama prebereš v mojih knjigah To lahko vsak Jaz ti bom pove-dal nekaj česar ne moreš prebrati nikjer veljalaquo Velja In sva klepetala o njego-vem zanimivem življenju o nepozabnih dogodivščinah O drobnih utrinkih in zgodbah ki so se dogodili nekje nekoč

Ne mara nizanja suhoparnih podatkov Življenje se namreč piše še kje drugje Da je bil precej razigran fant da se je celo rad pretepal sem izvedela Upornik torej Da je opravljal vrsto zanimivih poklicev In rešil nekaj življenj Slednje je morda bolj pomembno kot kar koli dru-gega Kar misli tudi Marijan sam In mi že nariše svoj izum Ki je bil celo patentiran Gospod Marijan kje naj začneva Mogoče od tistega trenutka dalje ko ste prišli v Mežico

Hja vselej je treba začeti od začetka To upoštevam pri vsem kar delam tudi pri svojih izumih Pravim da je treba začeti pri Grkih in Rimljanih prebrati knjige o

njih Vse pravzaprav že obstaja le po-novno je treba nekje začeti to obuditi Pa o izumih malo pozneje

Torej ndash začniva od začetka Kako vas je privedla pot na Koroško

Veš rad sem se pretepal Želeli so se me znebiti ndash oziroma hoteli so da se po-boljšam zato so me poslali v Mežico Ko sem prišel sem bil star 14 let Oče se je dogovoril z dimnikarjem Magdičem ki je videl da sem sposoben da znam po-

metati dimnike In to sem nato počel po vsej Koroški V Črni v Rudarjevem je bilo veliko hiš imeli so me zelo radi še po-sebno ženske Čez nekaj časa me je pus-til kar samega sam sem lahko računal in pobiral denar Takrat sem stanoval na Poleni Spominjam se da se mi je enkrat zlomila žica na dimnikarski palici Na Glančniku so to znali zvariti a mojster je bil jezen Udaril me je z zlomljeno palico in pobral ves denar Jaz pa sem prav tako jezen šel za njim hellip

Torej kot dimnikar ste bili samouk Za kakšen poklic pa ste se šolali

V Sveti Trojici kjer sem odraščal ndash sicer sem se rodil v Zagrebu kjer so delali

moji starši ndash sem obiskoval osnovno šolo končal sem jo v Mežici Nato sem obiskoval rudarsko šolo v Trbovljah A sem se kmalu stepel z vzgojiteljem Uf ni bilo lahko ta je bil trener boksa hellip Skratka decembra 1959 sem se vrnil v Mežico Veš takrat sem izumil postopek za reševanje potapljajočih se ljudi Ne-kega dne sem šel v kino spominjam se da je bila Meža bela od peska Prišel sem do mostu in videl kako dva skačeta v vodi Ker je bila Meža tako bela nisem videl otroka ki se je utapljal Moška sta

O tistih drobnih stvareh ki jih ne moreš prebrati v knjigah hellip

marijan mauko je vsekakor svojevrstno zaznamoval koroški pa tudi slovenski kulturni prostor poleg objav v različnih publikacijah je izdal več knjig ndash pesniških zbirk in strokovnih del o literarni teoriji

34ga poskušala spraviti na kopno pa jima ni uspevalo zaradi visokega zida Ko se jima je končno posrečilo sem iz ust otro-ka izsesal zrak nesnago naplavine pe-sek To sem storil dvakrat hellip in otrok je prišel k sebi To je bila svojevrstna meto-da za tisti čas vsi so namreč počeli ravno obratno pihali zrak v usta Veš si izumi-telj ali pa nisi Tretje poti ni Nato sem se odpravil naprej v gostilno Naročil sem si raquokavbojcalaquo (tj malinovec in žganje) da sem si izplaknil usta polna peska

Nepozabna izkušnja rešili ste človeško življenje

Da to je bilo prvič Nekoč pa je bilo v Velenju bil sem na udarniškem delu Jaz brat in dva Trojičana Z njima sem se največkrat stepel hahaha Nekaj smo si celo v sorodu a to ni pomembno pomembno je le da smo se imeli lepo Skratka videli smo nosečnico ki je hodila po pomolu iz debla naenkrat je padla v vodo Bil sem dober plavalec pripeljal sem jo na kopno Vzdignil sem jo bila je težka morali so mu priskočili na pomoč To je bilo drugič da sem rešil življenje

Bili ste torej dober plavalec Ste se ukvarjali še s katerim športom

Da predvsem z alpinizmom Bil sem tudi dober akrobat na kolesu Ah s šolo pa nisem imel toliko sreče Moral sem jo začasno zapustiti ko sem zbolel za osteomielitisom (tj vnetje kostnega mozga) Na Ptuju so mi dajali opij Vsi so mislili da bom umrl Če sem se zasmejal sem takoj padel v nezavest A na koncu smo se vendarle vsi smejali Izboljšalo se je po več kot desetih injekcijah Spo-minjam se da se je prijatelj očeta ki me je obiskal v bolnici zadrl raquoBi rad bil narkomanlaquo Hahaha a prebolel sem abstinenco Po bolezni pa sem bil tako šibak da nisem mogel vzdigniti 30 kilo-gramov barve Takrat so restavrirali cer-kev pri Trojici najeli so me da sem nosil kipe moj dedek je bil namreč cerkveni pleskar

Ste opravljali še katero drugo delo poleg tega da ste bili pozneje rudar in varilec

Da nosil sem pošto zaposlili so me za dva meseca Delal sem tudi v Mariboru

na upravi cest bil sem glavni skladiščnik A sem pustil službo ker nisem smel biti več v nabavi Poleg tega pa mi je sonce preveč sijalo v pisarno vzeli so mi celo tajnico Veš ni bilo dobro Nato sem šel k vojakom Za sabo imate mnogo izkušenj z različnih področjih Lahko bi rekli da vam je pri vsem pomagala zdrava pamet hellip

Da vedno sem bil jezen ker ni bilo koga da bi uredil kakšno stvar Pa mi je nekoč dejal dober res dober prijatelj raquoNaredi samlaquo Takrat sem si rekel da raquogliha vkup štrikalaquo Razumel me je In mi dal vedeti da moram poskušati ustvarjati izumljati Zame so Švicarji dober narod Ker ne mislijo da so pametni ampak ker nekaj poskušajo narediti

Kot ste vselej poskušali vi hellip Pa veliko ušes ni bilo pripravljenih prisluhniti vašim idejam A roko na srce s po-ezijo je bilo drugače Ste vsekakor uveljavljeni slovenski pesnik pojavl-jate se v mnogih strokovnih študijah predvsem zaradi haikujev Kdaj pa ste napisali svojo prvo pesem

Lahko ti jo zrecitiram če želiš Ščinkavec ptiček lepi je bil in nas je vse razveselilHahaha to je moja prva pesem iz osnov-ne šole Še danes jo znam na pamet

Zelo lepo Kdaj pa ste se navdušili nad haikuji

Haikuje poznam že od ranega otroštva Moja mama je bila pesnica ljubiteljska

igralka in režiserka če omenim je po vojni režirala Prešernovo Železno cesto Oče je prebarval lokomotivo jaz pa sem bil strojevodja s piščalko A da ne zaidem preveč in se vrnem k haikujem ndash veš Slovenci smo imeli že v stari Ju-goslaviji pregled japonske književnosti hellip Poskusil sem nekaj novega Vse o tem si lahko prebereš je zapisano Po-vedal ti bom kaj drugega

Torej ndash povejte mi kaj več o vaših izumih

Veliko sem krmaril okrog po svetu Veliko sem se naučil V Uradnem listu Republike Slovenije (512006) je bil patentiran moj izum za proizvajanje najbolj čiste energije na svetu gre za metodo s stisnjenim zrakom Ja izum je bil patentiran a tega nihče ni pripravljen uresničiti

Zaenkrat gospod Marijan Morda pa nekoč bo vendarle znal kdo prisluhniti in bo v tem videl potencial morda prihodnost za človeštvo Pomembno je da nikoli ne odnehate in da ostanete tako izvirni iznajdljivi edinstveni polni volje ustvarjalnosti in idej

Vsekakor

Hvala za vaše iskrene in zanimive utrinke

In bil je čas da zaključiva najin klepet In bo čas ko bom spet stekla čez travnik k Marijanu na pogovor

Nina Petek

35

na pragu najbolj čarobnega ndash in tudi vraževernega meseca v letu ndash je dlg treska mežica 1122012 v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer ob treski z naslovom vraževerje sveta avtor večera lovro vreš je na kratko predstavil istoimensko knjigo etnologa damjana j ovseca ukvarjali pa smo

se predvsem z vprašanji kot so zakaj trkamo na les Kako zacoprati fanta Katera števila so srečna Kako odvrniti nesrečo če razbijemo ogledalo zakaj dimnikarji prinašajo srečo če ste prireditev zamudili vse odgovore najdete v omenjeni knjigi

večer je glasbeno dopolnil domen

vreš kot bralci pa so nastopili nina vogel martin perčič lovro vreš in ajda vasle člani društva so pripravili tudi tradicionalni mali adventni bazar z drobnimi darilci in voščilnicami po simboličnih cenah

Ajda Vasle

leva fotografija stojita domen in lovro vreš sedijo marijan mauko ajda vasle martin perčič in nina vogel desna fotografija utrinek z bazarja (avtorica dorica vasle)

VRAŽEVERJE SVETA Večer Ob tresKi

19 oktobra 2012 je društvo literarno gledališče treska mežica v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer o prvem slovenskem blaženem škofu antonu martinu slomšku ponavadi se njegovi biografi največ ukvarjajo z njegovim narodnobuditeljskim in dušnopastirskim delom tokratni večer

pa se je osredotočil na njegovo manj znano in raziskovano poezijo ki jo je avtor večera peter peruzzi prepletel z znano slomškovo pridigo svoj jezik je treba spoštovati

na prireditvi je sodelovalo tudi kulturno pevsko društvo sv lenart s plata pod vodstvom zborovodkinje

Klavdije Freidl prepevali so uglasbene ponarodele slomškove pesmi za katere se pogosto zmotno misli da so ljudske

Besedilo so brali člani dlg treska mežica erika žagar dorica vasle lovro vreš in ajda vasle

Ajda Vasle

leva fotografija pevci zbora sv lenart s plata desna fotografija lovro vreš erika žagar dorica vasle ajda vasle (avtor štefan erjavc)

SVOJ JEZIK JE TREBA SPOŠTOVATI ndash Večer ob treski o blaženem Antonu Martinu Slomšku

36

37

vzrok za nastanek te zvrsti njegovega slikarskega opusa je tesno povezan z njegovo življenjsko zgodbo odraščal je v rudarski družini in že v otroških letih v globinah podzemnih rovov odkrival ndash ne le teme in nevarnosti ndash temveč tudi svetlobo in predvsem čarobni svet barv in likov ki jih je v tisočletjih izoblikovala naravamilan pečovnik je v rudniku opravljal delo nadzornika in že takrat je postal navdušen zbiralec mineralov in fosilov v njih je prepoznal skrivnosten preplet majhnega in velikega ndash mikrokozmosa in vesolja ndash vidnega in nevidnega Kot slikar svoje najljubše kamnine po svojem videnju in občutju projicira na platno likovno jih razdrobi poveča in jim šele naknadno s pomočjo svetlobnih odtenkov in posebnega nanosa barve vrne trdnost in obliko tako vidno in otipljivo ki zlahka odpira vrata v svet domišljije v svet čudovite igre teme in svetlobe barv likov in črt ob slikah milana pečovnika začutimo skrivnostni svet in delo narave tudi vsi tisti ki nam ni bilo dano videti in doživeti zakladov podzemnega svetasicer pa obsežen opus njegovih drugih slik izžareva lepoto koroške pokrajine ter čudovita tihožitja rož ki so ga spremljale na njegovih gorskih in smučarskih poteh pripovedujejo življenjsko zgodbo od otroštva do danes od sonca obsijanih pokrajin rož do medlega sija karbidovk s katerimi je pod zemljo odkrival čarobni svetsvojo umetniško nadarjenost je pokazal tudi pri obnavljanju fresk z izdajo koledarja z rudarskimi motivi napisal in izdal pa je tudi knjigo o svojem rojstnem kraju raquoHelena nekoč in daneslaquomilan pečovnik je svoje znanje dopolnjeval v likovni šoli mentorja ervina Kralja svoja spoznanja pa pogosto deli z drugimi likovniki s katerimi sodeluje na skupnih razstavah koroških likovnikov predvsem pa se s svojimi slikarskimi umetninami osebno predstavlja na samostojnih razstavahza popotnico ob razstavi za katero pravi da je njegova zadnja in prav zato postavljena v rudarski mežici je priložil zelo staro rudarsko pesem zapisano okrog leta 1870 ženske knapice so jo pele na šihtu ko so prebirale svinčevo rudo ob malici in tudi doma Knapi pa kadar

so prišli v črno in se poveselili v gostilnah začeli so nekako tako

Lep in častit je ta knapovski stanod višjih gospodov obrajtan spoznančasti je vreden še gospod ga častiker mu žlahtnega blaga iz zemlje dobiTa knapič se v zemljo v nevarnost podatam strelja tam vrta ter rudo kopaOn dela on švica se prime ga potv nedeljo se umije je lep kot gospod

naj lepote iz podzemnega sveta očarajo tudi vas

Mirjam Lapanja

16 novemBra 2012 je Bila v narodnem domu mežica slovesna otvoritev razsta-ve sliK mineralov in Kamnin črnjansKega sliKarja milana pečovniKa poimenova-na raquolepote iz podzemnega svetalaquo

lePote IZ PoDZeMNeGa SVeta

38

VPIS IN PRODAJA

abonenti iz prejšnje sezone lahko svoje sedeže potrdijo do 05122012 pričetek vpisa za nove abonente poteka od objave v medijih pa do prve predstave oz do zasedbe mest prodaja abonmajev je v tem času v prostorih narodnega doma mežica ali preko spletne prodaje na wwwnarodnidommezicasi rezervacije so možne po telefonu 051 234 226 in preko elektronske pošte infonarodnidommezicasi

MGL LjubljanaLope de Vega VITEZ ČUDESigrajo gašper tič jure Henigman Boris ostanmilan štefe matej puc lotos vincenc šparovec jernej čampelj kg marko simčič kgtjaša železnik nika rozmantina potočnik (vskok) mojca Funkl Barbara ribnikar (alt) jure Kopušar kg v uprizoritvi nastopata statista Borislav Horvat in rok solje11 januar 2013

MGL LjubljanaNikolaj Vasiljevič Gogolj ŽENITEVigrajo jana zupančič Bernarda omantanja dimitrievska jožef ropoša sebastian cavazza gregor čušin jaka lah janez starina gaber K trseglav22 marec 2013

Šentjakobsko gledališče LjubljanaDario Fo UGRABITEV (politična komedija)igrajo silvija jovanovič Bojan vister mišo mićić gregor Hlupič jure orel grega usenik miha srdinšek david peterca gašper pavc tanja skrbinšek drago razboršekdragan remšk1 marec 2013

SLG CeljeRichard Bean KRUHigrajo vojko Belšak david čeh damjan m trbovc Blaž setnikar Branko završan Bojan umek aljoša Koltak19 april 2013

Prešernovo gledališče KRANJEnrico Luttmann SEN igrajo peter musevski vesna slapar matjaž višnar darja reichman Borut veselko vesna jevnikar miha rodman vesna pernarčič1 februar 2013

Prireditelj si pridržuje pravico do spremembe programov in do odpovedi v primeru premajhnega vpisa

CENA 65 euro v enem obroku cena predstave za izven je 17 euro 60 euro za upokojence dijake in študente

ponujamo tudi možnost obročnega odplačevanja

UGODNOSTI nižja cena vstopnic stalni sedež obveščanje o predstavah in prejemanje programa prireditev

V abonma je vključenih pet predstav slovenskih gledališč predstave se bodo začele v mesecu januarju 2013 in bodo trajale do aprila 2013

GLEDALIŠKI ABONMA za leto 2013

jKz NarODNi DOm mežica razpisuje

predstave v sklopu abonmaja 2013 so

39

40

glasilo občine mežica izhaja 4 x letno v nakladi 1550 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno

vsem ki ste s prispevki sode-lovali se najlepše zahvalju-jemo prosimo da s svojimi prispevki tudi v bodoče sodelujete ker bo le na ta način naše glasilo pestro in zanimivo

prispevki ne bodo honori-rani uredniški odbor pa si pridružuje pravico do njihovega izbora

oddaja dokumentov naj bo na digitalem mediju (tekstov-ni članki v microsoft Word-u fotografije pa priložene ločeno v formatu jpeg ali tiff in sicer na resoluciji 300 dpi s krajšo stranico najmanj 10 cm) Fotografije ki ne bodo primerne velikosti (npr snete iz spleta ndash 72 dpi 70 KB) ne bodo objavljene Fizično oddane fotografije ki ste jih prispevali lahko po objavi glasila dvignete na tajništvu občine mežica

svoje prispevke pošljite na naslov

Občina MežicaTrg svobode 1 2392 Mežica

infomezicasi

urednišKi odBor župan dušan Krebel

odgovorni urednik marjan sušnik

direktor občinske uprave Blaž šaloven

člani uredniškega odbora jožef libnik Barbara prevorčič jarneja vertačnik nina petek ida paradiž

izdala občina mežica wwwmezicasi

lektoriranje jerneja vertačnik

fotografije avtorji člankov

oblikovanje jasna Kalčič atelje jk

tisk malex doo

naklada 1550 kosov

Vitotaufer

SLEHERNIK 22december2012 ob1930 SNGNOVAGORICA

PihalniorkesterrudnikaMežicainskuPinaorlek

bOžIčNONOVOLEtNIKONCERt 25december2012 ob1800 KONCERt

loPedeVega

VItEZčUDES 11januar2013 ob1930 MGL

RAZStAVAxILIKOVNEKOLONIjECUDVčRNA 16januar2013 ob1700 CUDVčRNANAKOROŠKEM

ekaVogelnik

MAKALONCA 17januar2013 ob1700 LUtKOVNOGLEDALIŠčELjUbLjANA

BraneVižintin

A+M 25januar2013 ob1800 LUtKOVNASKUPINAGIMNAZIjERAVNENAKOROŠKEM

enricoluttMann

SEN 01februar2013 ob1930 PREŠERNOVOGLEDALIŠčEKRANj

24

Ob sVetOVNem DNeVu lusKaVice

Rupnikova linija na Koroškem

Luskavica ndash svetovni zdravstveni izzivorganizacije bolnikov ndash v sloveniji je to društvo psoriatikov s sedežem v ma-riboru in številnimi podružnicami po vsej državi ndash od leta 2004 obeležujejo 29 oktober kot svetovni dan luskavice luskavica je pogosta bolezen kože ki običajno poteka kronično dolgotrajno njenega vzroka natačno ne poznamo vemo pa da ni nalezljiva pojavi se lahko pri komer koli in kadar koli v nasprotju s splošnim prepričanjem se navadno ne pojavlja družinsko običajno se kaže s pordelimi zadebeljenimi s srebrnka-stimi luskami pokritimi od okolišnje zdrave kože ostro omejenimi spremem-bami najpogosteje prizadene kožo nad komolci koleni križem in v zatilnem delu lasišča pri večini bolnikov poteka na manjši površini spremembe lahko obsegajo tudi velike površine kože in včasih močno srbijo luskavica se lahko pokaže tudi na nohtih ali prizadene sklepe Bolnike z luskavico bolj ogrožajo srčno-žilne bolezni pri njih se pogosteje pojavljajo debelost sladkorna bolezen depresija visok krvni tlak kajenje in alkoholizemBolniki s kroničnimi boleznimi kože se pogosto srečujejo s strahom in ne-razumevanjem svoje okolice zaradi presenečenih ali celo zgroženih pogle-dov okolice skušajo kožne spremembe prikriti včasih pa se celo popolnoma umaknejo iz družabnega življenja

dermatologi imamo danes na voljo več različnih učinkovitih in varnih zdravil s katerimi lahko obvladamo ali močno olajšamo skoraj vse oblike luskavice lokalna terapija ndash kreme in mazila ndash še zdaleč niso edina zdravila ki so na voljo poleg fototerapije to je obsevanja z ultravijoličnimi žarki lahko dermatolog pri bolnikih s težavno ali obsežno lu-skavico ki prizadene npr več kot 10 telesne površine predpiše zdravljenje s tabletami ali biološkimi zdravili ki se uporabljajo v obliki injekcijv sloveniji so na voljo praktično vse oblike zdravljenja luskavice kot jih po-

znajo drugje po svetu in dostopne so vsem bolnikom ki jih potrebujejo zato želimo da bi dogodki kot je svetovni dan luskavice pomagali informirati tiste bolnike ki bi morda potrebovali učinkovitejše zdravljenje pa ne vedo da obstaja in pa splošno javnost ki bi morala poznati to pogosto bolezen in jo sprejemati z razumevanjem

Vesna Tlaker Žunter dr med zdravnica specialistka dermatovenerologije dermatovenerološka klinika univerzitetni klinični center ljubljana

sTanje juGoslavije po leTu 1920

če želimo dobiti celovito podobo rupnikove linije se moramo vrniti v preteklost ko je bila gradnja neke obrambne linije le ideja v

glavah takratnih generalov in politikov slovence je prihodnost po prvi svetovni vojni čakala v skupni državi slovencev Hrvatov in srbov oz kasneje v Kraljevini jugoslaviji slednja je imela po svojem nastanku leta

1918 veliko notranjih kot tudi zunanjih sovražnikov tukaj lahko izpostavimo predvsem odnose z italijo ki je zaradi londonskega sporazuma podpisanega leta 1915 zahtevala velik del istre z rapalsko pogodbo leta 1920

je nastala istoimenska meja ki pa je potekala globoko na slovenskem ozemlju to pa je odnose med državama znatno poslabšalo mussolini je v času pred aprilsko voj-no večkrat sam nameraval napasti jugoslavijo a je pre-

25

vladalo mnenje da je naša vojska premočna v nekakšno zaščito pred morebitnim napadom z Balkana so v italiji leta 1932 začeli graditi obrambno linijo bunkerjev znano kot alpski zid (it vallo alpino) zaradi tega je jugo-slovanska vlada dokončno ocenila da italija predstavlja resno grožnjo leta 1935 je bilo odločeno da se ob za-hodni meji zgradi nekakšna lsaquoproti linijarsaquo ki naj bi ščitila pred napadom italije in omo-gočila mobilizacijo vojske in civilnega prebivalstva v notranjosti za nadzor nad gradnjo so leta 1938 v ljubl-jani ustanovili štab utrjevanja za poveljnika pa je bil dolo-čen general leon rupnik po njem je linija dobila tudi ime

Gradnja bunkerjev se

preseli na ŠTajersko in koroŠko gradnja bunkerjev na za-hodnem delu slovenije ob rapalski meji je potekala hitro gradbišča pa je ustavil anschluss marca 1938 se je avstrija priključila nacistični nemčiji to je za jugoslavijo pomenilo dodatno grožnjo

že leta 1939 je bilo odločeno da se gradbeni stroji pre-maknejo ob severno mejo tako je nastal šesti odsek rupnikove linije ki poteka med črno na Koroškem in markovci pri ptuju do leta 1941 so na Koroškem postavi-li nekaj manj kot 100 bunker-jev ki so razporejeni vzdolž reke meže linija pa je bila za težjo prehodnost nasprotnika dodatno utrjena tudi s strel-skimi jarki protitankovskimi ovirami in z ovirami ob želez-niški progi v črni je bilo po vojaški označitvi postavljenih 11 bunkerjev našla nisva 3 lah-ko so uničeni ali pa prekriti z zemljo 6 april 1941 v jutranjih urah 6 aprila 1941 se je začelo zares nemška

letala so preletela dravograd avstrijsko stran meje pa je za-sedla nemška vojska (1 gor-ska in 79 pehotna divizija) Bunkerje na desnem bregu drave in meže pa so zasedli graničarji orožniki vojaki in nekaj rezervistov ndash vsega sku-paj nekaj čez 100 branilcev do 10 aprila so nemci osvojili

celotno mežiško dolino naj-večji odpor iz bunkerjev je bil ustvarjen v dravogradu kjer jih je bilo v borbah tudi nekaj poškodovanih skozi ravne je okupator prešel neovirano spet pa je naletel na manjšo oviro na prevaljah in kasneje v mežici v črni prav tako ni prišlo do večjih spopadov rupnikova linija se je izkazala za neučinkovito saj ni doseg-la svojega namena ndash zadržati napadalca ampak na to je vplivalo veliko dejavnikov predvsem gre izpostaviti da je jugoslovanska vojska praktično razpadla že pred vojno in zaradi tega bunkerji niso bili zasedeni kot je bilo načrtovano

celotno rupnikovo linijo na Koroškem lahko pogledate na avtorski spletni strani www

rupnikovalinija-koroškaconr

B1 ndash marholčeva rida B2 ndash jakob B3 ndash polena ndash orešnikov bun-ker B4 ndash pustnikov bunker B5 ndash starijev pruh B6 ndash center B7 ndash Balinišče

B8 ndash Kajžarjev bunker B9 ndash Kablex B10 ndash ob meži B11 ndash čistilna naprava B12 ndash torčeva rida B13 ndash štrikar ndash v gozdu B14 ndash štrikar ndash pri hiši B15 ndash meja B16 ndash poljana ndash v gozdu seZnaM ŠTevila bun-kerjev po občinaH na koroŠkeM A ndash OBČINA ČRNA NA KO-ROŠKEMnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeB ndash OBČINA MEŽICAnašla vseh 16 bunkerjevC ndash OBČINA PREVALJEnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeE ndash OBČINA DRAVOGRADnašla 38 bunkerjev

viri- aprilska vojna Wikipedija prosta enciklopedija- miloš Habrnaacutel rupnikova črta in druge jugoslovanske utrdbe iz obdobja 1926-1941 2005 pripravila davo in stanko mihev

SODELOVANJE S STARŠI

Starši imajo pri vzgoji svojih ot-rok bistveno vlogo To velja tako za vzgojo doma kakor tudi za vzgojo v vrtcu Prav zaradi tega je povezovanje in sodelovanje vrtca s starši ključnega pomena Obojim omogoča lažje zaznavan-ja otrokovih potreb želja in ob-čutij Z namenom okrepitve tega odnosa v vrtcu organiziramo raz-lična sodelovanja in srečanja

Družinski izlet v kekčevo Deželo

V mesecu oktobru smo skozi mnoge dejavnosti spoznavali in doživljali Kekca in njegove pri-jatelje Odločili smo se da ga skupaj s starši tudi obiščemo Vso pot sta nas spremljala lepo vreme in dobra volja Med mo-gočnimi vršaci neokrnjene na-rave se skriva Kekčeva dežela kjer so nas pričakali junaki iz zgodb Popeljali so nas skozi pra-vljični svet kjer naša domišljija ni poznala meja V marsikaterem odraslem se je prebudil otrok Polni vtisov s pesmijo na ustih in

srečo na obrazu smo se vračali domov

Kekec in njegovi junaki so v otroških srcih pustili močan pe-čat Še vedno (po dveh mesecih) radi prepevajo Kekčeve pesmi se igrajo igre vlog rišejo junake hellip Posneli smo tudi svoj Kekčev film na katerega smo zelo po-nosni

Hvala starši ker ste si vzeli čas za svojega otroka in mu omogo-čili nepozabno doživetje

Ps Na sprehodih pogosto pre-pevamo Kekčeve pesmi Postojte poglejte nas pogumne vesele otroke Mogoče boste v sebi prebudili spomin na brezskrbno otroštvo

obiskal nas je Galov ATA LOVEC

Na srčno željo Gala in v predhodnem dogovoru z njegovim očetom nas je le-ta v vlogi lovca obiskal v vrtcu Oblečen v zeleno-rjava

oblačila s klobukom na glavi daljnogledom nahrbtnikom slikami živali lovskimi trofejami je vstopil v igralnico Otrokom je na privlačen zanimiv in poučen način predstavil vlogo lovca Otroci so ga z zanimanjem poslušali Skupaj smo se odpravili na sprehod do opazovalnice in krmišča katerega smo napolnili z jabolki koruzo korenjem in senom Seznanil nas je z živalmi ki živijo v našem gozdu in kako se pripravljajo na zimo

Hvala ata Mitja za poučno do-poldne Pri otrocih si razblinil mit da lovci streljajo in ubijajo živali ter rešujejo Rdečo kapico

zdaj vejo da lovci poznajo vse vrste živali jih krmijo in skrbijo zanje se družijo v lovski družini podobno kot mi v vrtcu obožu-jejo naravo fotografirajo živali se neopazno v zeleno-rjavi obleki sprehajajo po gozdu in z dalj-nogledom opazujejo živali

tanja bivšek

POZIV STARŠEM ZA ODDAJO VLOGE ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA ZA KOLEDARSKO LETO 2013v mesecu decembru morajo vsi starši ki imajo otroke vključene v vrtec ponovno oddati vlogo za določitev znižanega plačila vrtca za naslednje koledarsko leto 2013 dosedanje odločbe o znižanem plačilu se namreč s koncem decembra 2012 iztečejo in s tem prenehajo biti pravna podlaga za izstavitev računov v naslednjem letu

vlogo na predpisanem obrazcu starši oddajo na pristojnem centru za socialno delo za pravočasno vložene vloge za katere se bo izdala odločba z veljavnostjo 1 1 do 31 12 2013 se bodo štele le tiste ki bodo vložene do konca meseca decembra 2012 V skladu z 32 členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev namreč upravičencu pripada znižano plačilo vrtca od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge

starši bodite pozorni tudi pri datumih za uveljavitev otroškega dodatka in šolske prehraneBarbara prevorčič

27

NEPALraquoNepal je tu da bi te spremeNil Ne pa da bi ti Njegalaquo ta misel legeNde sloveNskega alpiNizma Nejca zaplotNika še kako drži saj te dežela resNičNo spremeNi medtem ko je ti Niti Ne moreš Niti Ne želiš ko jo eNkrat obiščeš te vedNo zNova iN zNova vleče Nazaj

Federativna demokratična republika Nepal kot se glasi uradni naziv države je v vseh pogledih posebna država Do-movina utemeljitelja budizma Siddhar-te Gautame varno skrita pod mogočni-mi in silno skrivnostnimi himalajskimi vrhovi med katerimi še vedno živi mit nikoli fotografiranega jetija ter never-jeten spekter geografskih kulturnih bioloških in religijskih raznolikosti ki so tako zelo vplivale na dojemanje za-hodnega sveta da je le-ta Nepal včasih imenoval kar Pravljična dežela Dežela bogov ali celo Šangri-La nikoli odkriti mistično-magični raj

Na življenje v edini uradni hinduistični državi na svetu je vedno vplivala njena specifična geografija ndash topografsko gledano leži najvišja točka Nepala 8848 metrov nad morjem najnižja pa le 61 metrov nad morjem ndash a so jo njegovi vladarji praviloma hote ali nehote izkoriščali v povsem

druge namene kot za ekonomski razvoj Dežela obdana z zastrašujočima sosedama Indijo na jugu in Kitajsko na severu in v kateri se sedaj močno večinski hinduizem vidno in mirno prepleta z manjšinskim budizmom pri čemer sta jasno vidna tudi vpliva domače nevarske in sosednje tibetanske kulture je skozi zgodovino sicer presenetljivo uspešno odbijala pritiske tako severne kot južne sosede a so njen razvoj zavrle notranje zdrahe revolucije in revolti Cena notranjih bojev pa je visoka Nepal dandanes spada med najrevnejše države sveta

Nepal je najbolj poznan prav po svojih mogočnih osemtisočakih zato verjetno ni nič čudnega da ga nekateri imenujejo Dežela v kraljestvu gora V Nepalu je kar osem od desetih najvišjih in najzahtevnejših gora na našem plane-tu vključno z najvišjo Mount Everest

Kljub temu da kar 80 odstotkov

nepalskega površja prekriva Himalaja pa se 50 kilometrov južno od nje večni sneg in led srečata z vročino in pragozdovi Kot bi prišli v novo deželo Kontrast je očiten in skoraj zmede človeka ko se en dan spogleduje z najvišjimi vrhovi sveta naslednji dan pa ga pričaka ravnina riževa polja in džungelski pas južnega Nepala Prav ta raznolikost daje pestrost tej deželi in zaradi tega ponuja široko paleto rastlinstva in živalstva Od himalajskega goveda (jakov) leopardov tigrov nosorogov do slonov krokodilov antilop opic hellip Z namenom da omogoči preživetje številnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst je nepalska vlada ustanovila štiri rezervate ndash Čitvan Sagarmatha Langtang in jezero Rara ki skupaj merijo več kot 3000 kvadratnih kilometrov

Nepalsko prebivalstvo je nepregle-dna množica ljudstev ki jim že stoletja

Mount EverestMolilni mlinčki

Budistični tempeljBoudhanath Stupa

Katmandu

Ama Dablam

28uspeva dokaj harmonično prebivati skupaj se prilagajati novim idejam vrednotam in prišlekom ki prihajajo od vsepovsod Po besedah mnogih ki so obiskali Nepal so Nepalci zlati ljudje To sem med obiskom Nepala občutila tudi sama Kljub pomanjka-nju in revščini so vedno nasmejani pripravljeni na pogovor in čakajoči na majhno pozornost mimoidočih Nji-hova prijaznost se iz mesta stopnjuje proti vedno višjim vasicam ob vznožjih osemtisočakov Višje ko greš bolj pri-jazni in iskreni so Neverjetna je hvale-žnost otrok ko jim podariš staro igračo svinčnik ali sladkarije

Nepalci so zelo vraževerni Tako hindujci kot budisti imajo svoje vraže in pravila ki se jih držijo in jih

spoštujejo Zanimivo je na primer da družina preden se vseli v nov dom prosi astrologa da določi najugodnejši datum vselitve Prav tako astrologi zaročencema določijo najprimernejši dan za poroko Predvsem strogo se držijo pravil v zvezi z vero Tako pred vhodom v tempelj ne smejo jesti in piti Pravilo ki se ga strogo držijo tudi turisti je da se mimo templjev in znamenj (čorteni maniji) vedno hodi le po levi strani prav tako pa se v smeri urinega kazalca vrtijo tudi molilni mlinčki

Zanimivo je da v popolnem sožitju uspevata dve tako različni verstvi Na eni strani budizem ki spoštuje vsa živa bitja

in deluje v sožitju z naravo na drugi strani pa raquokrvavilaquo hinduizem Vsaj tako se ti zdi ko opazuješ budistične molilne mlinčke ki jih poganja voda pisane molilne zastavice katerih molitve veter odnaša bogovom na drugi strani pa kr-vave daritve živali v hindujskih templjih Kljub tem daritvam pa imajo hindujci nekatere živali za svete in jih je prepove-dano ubijati

Krava je v Nepalu sveta z zakonom zaščitena žival Predstavlja boginjo La-ksmi ndash boginjo bogastva Kljub prome-tnemu kaosu ki vlada na katmandujskih ulicah ima krava vedno prednost Lahko se sprehaja po ulicah se ustavi sredi ceste ali uleže pred vhod v tempelj nihče je ne bo preganjal Sveta žival je tudi slon ker ima Ganeš ndash sin boga Šive

ndash slonovo glavo Ko gre slon po cesti se verni Nepalci dotikajo prahu na odtisu njegovih nog in si ga kot raquotikelaquo priti-skajo na čelo Svete živali pa so tudi bik opica in čmrlj

Poleg trekinga in alpinizma ki sta med turisti najbolj priljubljeni aktivnosti pa Nepal ponuja tudi vrsto drugih špor-tov in aktivnosti Vedno bolj popularni so rafting na rekah Kali Gandaki Bhote Kosi in drugih gorsko kolesarjenje vožnja z motorji bungee jumping in seveda džungelski safari v Kraljevem narodnem parku Čitvan

V Nepalu lahko vsakdo najde nekaj zase Ko potuješ po tej skrivnostni deže-li sprva sploh ne opaziš da spada med

najmanj razvite dežele našega planeta Naravne lepote mogočna arhitektura kulturna raznolikost in iskreni ljudje te tako prevzamejo da socialni položaj ljudi kar spregledaš

Ko sem pred tremi leti prvič obiskala Nepal se mi je zdelo da deželo kar dobro poznam saj sem videla nešteto diapozitivov in slišala mnogo zgodb ki mi jih je pripovedoval ati vsakokrat ko se je vrnil iz Nepala Pa sem se motila Ko sem prvič stopila na nepalska tla sem šele začela spoznavati to prekrasno deželo

Čeprav prvi vtisi niso bili ravno tako zelo krasni Prvi stik s Katmandujem glavnim mestom Nepala je bil zame rahlo šokanten Vsepovsod gneča smeti ki jih mečejo kar skozi okna na

ulico smrad hellip Po cestah ki si sicer niti ne zaslužijo imena ceste se sprehajajo krave krdela uličnih psov ljudje vozijo rikše avtomobili in motorji in to vse povprek Zmešnjava avtomobilov motorjev in rikš ki se ob neprestanem hupanju raquolovijolaquo po katmandujskih ulicah je neverjetna Zdi se da je edina obvezna oprema na avtomobilu delujoča hupa saj vozniki neprestano hupajo Zanimivo je tudi da mora na motorju imeti čelado samo voznik in to ne glede na to da po navadi vozijo s sabo več ljudi velikokrat kar cele družine

Po prihodu v Nepal smo prve tri dni preživeli v Katmanduju kjer smo uredili

Namche Bazar Nepalski otroci Patan - Hindujski tempelj

Sežiganje mrtvihSamostan v Tengbocheju Tabla Everest

29

in nakupili vse potrebno za treking Znamenitosti mesta si v tem času nismo uspeli ogledati saj so bile trgovinice in ulični prodajalci preveč prepričljivi s svojimi ponudbami in sem večino časa preživela na glavni turistični ulici Thamel ter barantala za nižje cene

Po treh dneh Katmanduja ko sem se ravno navadila na ljudi mestni utrip gužvo in me smeti in smrad niso več motili Katmandu pa je postajal vedno bolj zanimiv in privlačen smo se odpravili na treking Do Lukle ki je bila naše izhodišče za treking smo iz Katmanduja poleteli z letalom Jetstream 41 letalske družbe Yeti Airlines Med poletom ki je bil prav gotovo eden od vrhuncev tega potovanja sem prvič videla sedem- in osemtisočake med njimi tudi Everest Že iz zraka je bil videti mogočen Po izjemno zanimivem pristanku na najkrajši in najstrmejši pristajalni stezi kar sem jih kdaj videla smo v Lukli poiskali lodge kjer smo se dobili z našima nosačema Tekijem in Pembo Oba sta bila doma iz vasi ki je bila iz Lukle oddaljena dva dni hoje z delom nosačev pa sta služila denar za svoji družini

Treking pod Everest smo torej začeli v Lukli ki leži na nadmorski višini 2840 m Načrtovano je bilo da se prvi dan odpra-vimo do vasi Phakding do koder smo prispeli po približno dveh urah hoje Ker je bila pot ki nas je čakala naslednji dan veliko bolj strma in zahtevna smo se odločili da bomo nadaljevali Tako smo prvi dan prišli do vasi Monjo (2840 m nmv) kjer smo našli prijeten lodge v

katerem smo prespali Tu sem tudi ugo-tovila da je hrana v nepalskih vasicah veliko bolj okusna kot v katmandujskih restavracijah Drugi dan trekinga nas je čakala hoja do Namče Bazarja ki leži na nadmorski višini 3440 m Kmalu po za-četku hoje smo prišli do vstopa v Naci-onalni park Sagarmatha Tu smo morali pokazati karte in posebne treking potne liste V nadaljevanju poti smo prišli še do vojaške kontrole kjer se je postopek s kontrolo kart ponovil Po približno treh urah hoje smo prišli do Namče Bazarja vasi ki jo imenujejo tudi mesto Šerp Namče Bazar je glavno mesto in trgo-vsko središče regije Khumbu ki je ime dobila po istoimenskem ledeniku Po kosilu in kratkem počitku v lodgu smo se odpravili do samostana nad vasjo ki je sedaj preurejen v muzej V muzeju so razstavljeni predmeti ki jih po nepalskih vaseh še danes uporabljajo v vsakda-njem življenju Ogledati si je mogoče tudi slike in dokumentacijo o Mount Everestu ter fotografije Šerp ki so osvo-jile Everest Med njimi so našli tudi sliki Ang Dorjeeja in Pasang Tenzinga ki sta bila leta 2000 z atijem in Davom na vrhu Everesta

Naslednji dan nas je čakala hoja do vasi Tengboche Ta del poti je bil eden izmed bolj zahtevnih saj se je že na začetku pot začela strmo spuščati in ker smo morali nekje pridobiti novih 600 višinskih metrov se je kar hitro začela strma pot navzgor Vse raquominus metrelaquo ki sem jih preklinjala na poti navzdol pozabim ko mi ati pokaže Ama Dablam Šesttisočak ki sta ga maja 1996

v severozahodni steni po prvenstveni smeri preplezala Vanja Furlan in Tomaž Humar za kar sta dobila najprestižnejše alpinistično priznanje ndash Zlati cepin Sicer pa meni osebno eden najlepših vrhov Hojo sta poleg strmine oteževali tudi vročina in vlaga ki ju na takšni višini nisem pričakovala Ves trud je bil poplačan ko sem končno prišla do cilja kjer nas je pričakal čudovit razgled na Lhotse in Everest Vas Tengboche leži na nadmorski višini 3860 m V vasi je glavni budistični samostan v Nepalu sicer pa eden najlepših na svetu Samostan je v devetdesetih letih pogorel zdaj pa je povsem obnovljen Imeli smo enkratno priložnost da smo lahko bili prisotni pri obredu Na začetku sta dva mlada meniha vernike poklicala k obredu s piskanjem na ogromni školjki Obred je bil zelo zanimiv večino časa zelo umirjen trije menihi so molili naprej ostali pa za njimi na trenutke pa je umirjenost zmotil močan udarec na gong igranje na piščalke in zvončke ter glasno petje Izredno zanimiva je bila tudi sama molilnica ki je bila poslikana z budističnimi podobami najbolj pa je izstopal ogromen pozlačen kip Bude Obisk samostana mi bo ostal v posebnem spominu tudi zato ker me je eden od menihov blagoslovil z rdečo vrvico okoli vratu ki je za zdravje in dolgo življenje ter rumeno ruto ndash kato za srečo

Pot nas je iz Tengbocheja vodila skozi vasi Deboche in Shomare do vasi Periche (4240 m nmv) Pot mimo prostranih travnikov in njiv mimo vasi

Barva za tike Kip Bude Nepalski otroci

30je bila iz dneva v dan bolj zanimiva Sončno vreme mogočne gore neverjetna pokrajina in iskreni ljudje so nam lepšali vsakdan na poti proti našemu cilju Molilne zastavice molilni mlinčki in čorteni so zbujali navdušenje nad preprostostjo budizma Otroci ki smo jih srečali na poti in jim podarjali kulije in stare igrače pa me še danes spravijo v dobro voljo ob spoznanju kako lahko malenkosti nekomu polepšajo življenje Ko smo prispeli v Periche smo najprej opazili spomenik iz nerjavečega jekla v obliki prerezanega stožca v notranjosti pa vrezana imena vseh ki so se do leta 2005 smrtno ponesrečili na Mount Everestu in okolici Takoj nam je v oko padlo ime atijevega prijatelja Marka Lihtenekarja ki se je po uspešno osvojenem vrhu Everesta 21 maja 2005 smrtno ponesrečil pri sestopu z gore

Četrti dan trekinga smo prispeli do vasi Dingboche (4358 m nmv) ki mi je v spominu ostala predvsem zaradi najbolj okusnih momotov ki sem jih jedla na potovanju po Nepalu Momo je tipična nepalska jed podobna našim cmokom Ponavadi so polnjeni z zelenjavo ali mesom in so lahko kuhani ali pečeni Postreženi so skupaj z različnimi pikantnimi omakami Postanek v Dingbocheju pa mi je poleg najboljših pečenih sirovo-tuninih momotov ostal v spominu tudi zaradi aklimatizacijske ture ki smo jo naredili Bila je sicer ena zahtevnejših aklimatizacij na trekingu vendar tudi ena lepših Vrh grebena ki smo si ga

zadali za aklimatizacijo nas je presenetil s čudovitim ledeniškim jezerom in Ama Dablamom ki se je dvigal nad njim Naslednji dan nas je čakal eden daljših kosov poti Do zadnje vasi pred končnim ciljem Kala Patarjem smo morali opraviti 700 višinskih metrov Pot nas je peljala po grebenu nad vasjo Periche in naprej do morene ledenika Khumbu mimo Thokle do vasi Lobuche (4910 m nmv) Po kratkem počitku v lodgu smo se odpravili na aklimatizacijo Pot nas je peljala mimo Italijanske piramide ndash mednarodnega observatorija in laboratorija do bližnjega grebena Z vrha grebena smo lepo videli pot proti vasi Gorak Shepp Kala Patar Italijansko piramido pred nami pa se je bohotil Nuptse Po vrnitvi v lodge sem kljub aklimatizaciji dobila svojo porcijo višinskih neprijetnosti Razbijanje v glavi se je kljub vztrajnemu preganjanju s tabletami nadaljevalo še dolgo v noč in mi kratilo prepotreben spanec

Vrhunec trekinga je bil vzpon na Kala Patar (5550 m nmv) Iz Lobuch smo se podali proti zadnji vasi Gorak Shepp in naprej proti vrhu Kala Patarja Vso pot smo tekmovali z meglo ki nam je vztraj-no sledila Višina je delala svoje noge so bile vedno težje dihanje pa je postajalo vedno težje Za spodbudo se nam je na poti razkril Everest Tokrat je bil res čisto blizu Hitro sem se ga nagledala in po-slikala saj ga je minuto zatem že zakrila megla Bolj kot smo se približevali vrhu bolj je sonce kurilo meglo in na vrhu nas je pričakal čudovit razgled Everest Lhotse Nuptse Pumo Ri ledeni slap le-

denik Khumbo hellip vse je tako ogromno mogočno in čudovito Občutek na vrhu je bil enkraten Po obveznem slikanju smo kar obsedeli in občudovali bele vrhove okoli nas Z vrha smo sestopili po drugi poti ker smo se namenili poiskati spominsko tablo Janezu Jegliču ndash Jo-hanu ki je leta 1997 omahnil z grebena Nuptseja po tem ko sta s Tomažem Hu-marjem preplezala prvenstveno smerPo doseženem cilju trekinga ndash osvojitvi Kala Patarja smo se naslednji dan iz Lobuch odpravili nazaj proti Namche Bazarju od koder smo zadnji dan trek-inga odšli do vasi kjer smo začeli ndash do Lukle V Lukli smo prespali nato pa takoj zgodaj zjutraj po slovesu od nosačev s prvim letalom poleteli v Katmandu Vrnitev v Katmandu je bila rahel šok Iz mirnega podeželja nazaj v gnečo in hrup Ker smo imeli le tri dni časa pred odhodom domov je bilo potrebno Katmandu seveda čim bolje izkoristiti in raziskati Katmandu je zaradi svoje čudovite arhitekture pod UNESCOvo zaščito Prvi dan smo se najprej odpeljali do mesta Patan kjer smo si ogledali Durbar Square ndash staro mestno jedro kjer so nekoč ustoličevali kralje in kjer živi boginja Kumari ki je žal nismo uspeli videti Smo pa v hindujskem templju bili priča daritvi koze hindujskim bogovom Po vrnitvi v center Katmanduja smo si šli ogledati največjo znamenitost Katmanduja ndash Boudhanath Stupa bolj poznano kot Budine oči Stupa ki je ena največjih na svetu je od leta 1979 na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine Prvi dan v Katman-

Sveti mož Vzletno pristajalna steza v Lukli Z atijem na vrhu Kala Patarja

31

duju po vrnitvi s trekinga smo zaključili z nazdravljanjem na uspešno izveden treking v restavraciji Rum Doodle kjer so leta 2000 praznovali svoj uspeh na Everestu tudi člani odprave Ski Everest 2000 Posebnost te restavracije je da vsi osvajalci Everesta dobijo svojo člansko kartico s katero lahko v restavraciji Rum Doodle jedo brezplačno

Naslednji dan smo si ogledali tempelj Pashupatinath ki je eden najpomemb-nejših Šivinih templjev na svetu Tempelj je v vzhodnem delu Katmanduja ob reki Bagmati Zraven templja ob reki se na-haja tudi nepalski Varanasi kjer zažigajo umrle pepel pa nato raztrosijo v reko Sam pogled na mrtveca ki gori ob reki

je sprva grozljiv a dlje časa kot opazuješ dogajanje bolj logično in normalno se zdi vse skupaj Bolj šokantno je kako sto metrov nižje otroci plavajo v reki ženske pa perejo posodo in oblačila V templju in njegovi okolici je polno sadhujev ndash hindujskih svetih mož ki meditirajo in za plačilo pozirajo turistom Po napor-nem ogledu templja Pashupatinath smo se z rikšami odpeljali do stupe Swo-yambhunath ki je starodaven religijski kompleks na vrhu hriba v zahodnem delu Katmanduja Stupa je turistom bolj znana pod imenom Opičji tempelj ker na SZ delu templja živijo svete opice S templja se razkriva čudovit pogled na Katmandu Zadnji dan v Nepalu je bil

rezerviran za še zadnje nakupe in odkri-vanje najboljših katmandujskih slaščic Vse od tehnične opreme do oblačil ndash ko se naučiš barantati je Katmandu raj za nakupovanje

Kljub katastrofalnemu prvemu vtisu me je Nepal očaral Zdaj sem končno ra-zumela atija in druge zakaj se venomer vračajo tja Kaj je tisto kar te v Nepalu tako prevzame je najlepše opisal ati ko se je leta 1999 prvič vrnil od tam raquoPo-polnoma drugačen način življenja Ljudje so tam pripravljeni pomagati Vse delajo počasi mirno z dobro voljo Čisti balzam za dušolaquo

Tadeja Oderlap

mežičarji po svetutokrat se bomo odpravili malo dlje No zelo daleč pravzapravNaš cilj je država ki je po velikosti druga Na svetu ndash s pisaNo mešaNico Narodov v velemestih ki se še vedNo širijo Na drugi straNi pa z ogromNimi polji zasejaNimi s pšeNico iN koruzo s trgovskimi ceNtri ki so prava mala mesteca iN NeskoNčNimi ravNimi cestami po katerih Nihče Ne vozi prehitro jezera iN jezerca so posuta po deželi ki v svoji NotraNjosti skriva zaloge Nafte Na dveh straNeh državo obdaja širNo morje deli pa visoka gorska veriga če vam Naštejem še medvedi iN hokej javorov list iNdijaNci iN zlatokopi je bilo Namigov dovolj da ste ugaNili kam smo NameNjeNi ida paradiž

Kdo ste in kje živiteSem Franc Potočnik in živim v Kanadi v provinci Alberta v njenem glavnem mestu Edmonton

Kako dolgo ste že tam in zakaj ste tja odšli

V Kanadi živim že 46 let Iz Mežice sem odšel raquos tre-buhom za kruhomlaquo nekaj časa preživel v Nemčiji in Franciji potem pa sem bil odločen oditi nekam dlje Avstralija ali Kanada sta bili dve možnosti ndash in

ker je ladja proti Kanadi odplula prej sem se pač vkrcal nanjo

V čem se nov kraj in vaše zdajšnje življenje najbolj razlikujeta od tistega prej

Edmonton je milijonsko mesto v katerem v sožitju prebivajo ljudje vseh narodnosti Tu ima človek veliko možnosti za zaposlitev ndash nemalo ljudi ima dve celo tri različne službe Nekatere vsak dan druge morda dva- trikrat na teden po nekaj

ur Pač glede na potrebe in želje po recimo nakupu hiše ali česa drugega Življenje v Edmontonu zaradi takih možnosti zaenkrat ni predrago tudi prihodnosti se ne bojimoZimske temperature so tu precej nižje kot doma (Do -25 stopinj celzija otroci še redno hodijo v šolo) Je pa mraz suh tako da kepe sploh ne moreš narediti ker je tudi sneg tako suh da se ne sprime Tako je pozimi poleti so pa največja nadloga komarji

ki najdejo odlične pogoje za razvoj v vseh mlakah in jezerih

Kaj vam je tam najbolj všečVšeč mi je pokrajina narava Rad hodim kampirat ob jezera uživam v ribolovu Na razpolago je tudi veliko športnih objektov tako da vsak najde kaj po svojem okusu

Kaj najbolj pogrešatePogrešam Mežico in življenje v njej kakršno

32

sem poznal v mladosti

Kako pogosto se vračateprihajate na obisk v domovino

Domov pridem vsaki dve ali tri leta Vesel sem da sem v svoj rojstni kraj uspel pripeljati tudi svoja dva otroka (ki sta nekaj časa v Mežici obiskovala osnovno šolo oz vrtec) z

družinama da so tudi oni spoznali prelepo Koroško in Slovenijo

Kako vidite Mežico ko pridete domov

Po 46 letih odkar sem zapustil Mežico se počutim malo tujega Mnogih znancev več ni tudi življenje teče drugače Manj je sproščenega druženja

Živi blizu vas še kaj SlovencevKorošcev Se srečujete

Tukaj je precej Slovencev pogosto se srečujemo ndash na kavici ali na prireditvah

v letos odprtem novem Slovensko ndash kanadskem kulturnem centru ki se lahko pohvali s plesno dvorano za 300 ljudi knjižnico kapelico in sobo za srečanja Do lani smo se dobivali v leta 1967 zgrajenem domu ki so ga zaradi gradnje ceste podrliKorošcev pa skoraj ni več

le dve družini drugi so na žalost pomrli

Ali v trgovinah najdete tudi kakšne izdelke iz Slovenije

V Edmontonu smo že pred leti našli italijansko trgovino kjer dobimo tudi slovenske izdelke malinovec kavo barcaffe Radensko ribe nudeljčke skoraj vse

Kaj vedno odnesete s seboj ko se vračate z obiska v domovini

Ob povratku s seboj odnesemo CD-je s slovensko glasbo slovenske knjige pa tudi

kakšno flašo šnopsa

Tipična jed pijača kakšen poseben običaj v novi deželi

Kanadska specialiteta je goveji steak na ražnju pečena koruza in krompir tudi piščančje perutničke lahko dobiš na vsakem koraku ndash pripravljene na tisoč in en način od običajno spečenih do

raquohot chicken wingslaquo ki so izdatno začinjene Pijača je whisky pa morda še za Slovence neobičajna kombinacija pivo z dodatkom clamato juice (to je mešanica sokov neke školjke paradižnika in zelene) Tudi običaja da ti v lokalu kavo za ceno ene dotakajo tako dolgo da prazno skodelico obrneš v Sloveniji ni Ali pa prijaznost ko poleti takoj ko sedeš na mizo brezplačno dobiš vrček s prijetno hladno vodoObičaj da se največji

dnevni obrok postreže ob šestih zvečer (kar menda z novim delovnim časom vse bolj prihaja v navado tudi v Sloveniji) je pa kriv da se prepogosto kile kar kopičijoZaradi temperatur ki pozimi sežejo tudi do -30 stopinj celzija si lahko privoščimo ribolov na zaledenelih jezerih ndash na led zapelješ z avtom izvrtaš luknjo čez to luknjo postaviš šotor in nato v zavetrju čakaš da bo riba prijela Zanimiva izkušnja ndash če le led ne prične pokati

Poslušate slovensko glasbo Katero

V živo zelo rad poslušam Radio veseljak pa CD-je s slovensko glasbo Seveda je pa No1 še vedno Avsenik

Bi sami dodali kakšno zanimivost misel sporočilo

Pregovor raquoPovsod je lepo doma je najlepšelaquo je dobil v šestinštiridesetih letih poseben pomen Moj dom bo vedno Mežica a dom je s tem ko mi je dala kruh ko so tu zrasli moji otroci in rasejo moji vnuki postala tudi Kanada Zato ko sem tu se prav vsak dan spomnim na Mežico Ko pa pridem domov na obisk se mi kmalu prične tožiti po vnukih in kanadskem vsakdanjiku A tako razpeti med dva doma s(m)o najbrž vsi ki živijoživimo v tujini Šele z oddaljenostjo pričneš ceniti tisto kar je zares pomembno

POPRAVEKNa žalost nam jo je v prejšnji številki Šumca zagodel tiskarski škrat V članku raquoO ribičih in ribištvulaquo je v stavku V eni jeseni dobijo povprečno 120000 ndash 150000 iker iz njih pa pride 80 90 v dobrem letu tudi 100 mladic izpustil nekaj ničel Pravilno je seveda da v enem letu iz iker dobijo od 80000 90000 v dobrem letu tudi 100000 mladic Šele tako je jasna pohvala da je to odstotkovno zelo uspešno Ida Paradiž

33

Letos je izšla knjiga Marjete Žebovec Slovenski književniki rojeni od leta 1930 do leta 1935 v katerih je poleg najpomembnejših slovenskih literarnih ustvarjalcev svoje zaslužno mesto zase-del tudi Marijan kar kaže na to da je v tovrstnem kulturnem segmentu pustil neizbrisen pečat Pomembno je njegovo delo s področja natančnega poznavanje kratkih japonskih pesniških oblik ime-novanih haiku Je torej pesnik pisatelj poleg tega tudi izumitelj vsekakor pa človek tisočerih interesov Je ustanovitelj skupine Literarno gledališče Treska ki je prineslo svež veter kulture v naš mali kraj in ki to poslanstvo uspešno opravlja še danes ndash čeprav brez Marijana Na nje-govo pobudo za začeli izdajati literarni

list Šumc predhodnika časopisa ki ga trenutno držite v rokah O svojem živl-jenju govori globoko iskreno zato je po-govor z njim pristen in nepozaben Manj sva klepetala o haikujih in njegovem literarnem ustvarjanju saj mi je dejal raquoO tem si lahko sama prebereš v mojih knjigah To lahko vsak Jaz ti bom pove-dal nekaj česar ne moreš prebrati nikjer veljalaquo Velja In sva klepetala o njego-vem zanimivem življenju o nepozabnih dogodivščinah O drobnih utrinkih in zgodbah ki so se dogodili nekje nekoč

Ne mara nizanja suhoparnih podatkov Življenje se namreč piše še kje drugje Da je bil precej razigran fant da se je celo rad pretepal sem izvedela Upornik torej Da je opravljal vrsto zanimivih poklicev In rešil nekaj življenj Slednje je morda bolj pomembno kot kar koli dru-gega Kar misli tudi Marijan sam In mi že nariše svoj izum Ki je bil celo patentiran Gospod Marijan kje naj začneva Mogoče od tistega trenutka dalje ko ste prišli v Mežico

Hja vselej je treba začeti od začetka To upoštevam pri vsem kar delam tudi pri svojih izumih Pravim da je treba začeti pri Grkih in Rimljanih prebrati knjige o

njih Vse pravzaprav že obstaja le po-novno je treba nekje začeti to obuditi Pa o izumih malo pozneje

Torej ndash začniva od začetka Kako vas je privedla pot na Koroško

Veš rad sem se pretepal Želeli so se me znebiti ndash oziroma hoteli so da se po-boljšam zato so me poslali v Mežico Ko sem prišel sem bil star 14 let Oče se je dogovoril z dimnikarjem Magdičem ki je videl da sem sposoben da znam po-

metati dimnike In to sem nato počel po vsej Koroški V Črni v Rudarjevem je bilo veliko hiš imeli so me zelo radi še po-sebno ženske Čez nekaj časa me je pus-til kar samega sam sem lahko računal in pobiral denar Takrat sem stanoval na Poleni Spominjam se da se mi je enkrat zlomila žica na dimnikarski palici Na Glančniku so to znali zvariti a mojster je bil jezen Udaril me je z zlomljeno palico in pobral ves denar Jaz pa sem prav tako jezen šel za njim hellip

Torej kot dimnikar ste bili samouk Za kakšen poklic pa ste se šolali

V Sveti Trojici kjer sem odraščal ndash sicer sem se rodil v Zagrebu kjer so delali

moji starši ndash sem obiskoval osnovno šolo končal sem jo v Mežici Nato sem obiskoval rudarsko šolo v Trbovljah A sem se kmalu stepel z vzgojiteljem Uf ni bilo lahko ta je bil trener boksa hellip Skratka decembra 1959 sem se vrnil v Mežico Veš takrat sem izumil postopek za reševanje potapljajočih se ljudi Ne-kega dne sem šel v kino spominjam se da je bila Meža bela od peska Prišel sem do mostu in videl kako dva skačeta v vodi Ker je bila Meža tako bela nisem videl otroka ki se je utapljal Moška sta

O tistih drobnih stvareh ki jih ne moreš prebrati v knjigah hellip

marijan mauko je vsekakor svojevrstno zaznamoval koroški pa tudi slovenski kulturni prostor poleg objav v različnih publikacijah je izdal več knjig ndash pesniških zbirk in strokovnih del o literarni teoriji

34ga poskušala spraviti na kopno pa jima ni uspevalo zaradi visokega zida Ko se jima je končno posrečilo sem iz ust otro-ka izsesal zrak nesnago naplavine pe-sek To sem storil dvakrat hellip in otrok je prišel k sebi To je bila svojevrstna meto-da za tisti čas vsi so namreč počeli ravno obratno pihali zrak v usta Veš si izumi-telj ali pa nisi Tretje poti ni Nato sem se odpravil naprej v gostilno Naročil sem si raquokavbojcalaquo (tj malinovec in žganje) da sem si izplaknil usta polna peska

Nepozabna izkušnja rešili ste človeško življenje

Da to je bilo prvič Nekoč pa je bilo v Velenju bil sem na udarniškem delu Jaz brat in dva Trojičana Z njima sem se največkrat stepel hahaha Nekaj smo si celo v sorodu a to ni pomembno pomembno je le da smo se imeli lepo Skratka videli smo nosečnico ki je hodila po pomolu iz debla naenkrat je padla v vodo Bil sem dober plavalec pripeljal sem jo na kopno Vzdignil sem jo bila je težka morali so mu priskočili na pomoč To je bilo drugič da sem rešil življenje

Bili ste torej dober plavalec Ste se ukvarjali še s katerim športom

Da predvsem z alpinizmom Bil sem tudi dober akrobat na kolesu Ah s šolo pa nisem imel toliko sreče Moral sem jo začasno zapustiti ko sem zbolel za osteomielitisom (tj vnetje kostnega mozga) Na Ptuju so mi dajali opij Vsi so mislili da bom umrl Če sem se zasmejal sem takoj padel v nezavest A na koncu smo se vendarle vsi smejali Izboljšalo se je po več kot desetih injekcijah Spo-minjam se da se je prijatelj očeta ki me je obiskal v bolnici zadrl raquoBi rad bil narkomanlaquo Hahaha a prebolel sem abstinenco Po bolezni pa sem bil tako šibak da nisem mogel vzdigniti 30 kilo-gramov barve Takrat so restavrirali cer-kev pri Trojici najeli so me da sem nosil kipe moj dedek je bil namreč cerkveni pleskar

Ste opravljali še katero drugo delo poleg tega da ste bili pozneje rudar in varilec

Da nosil sem pošto zaposlili so me za dva meseca Delal sem tudi v Mariboru

na upravi cest bil sem glavni skladiščnik A sem pustil službo ker nisem smel biti več v nabavi Poleg tega pa mi je sonce preveč sijalo v pisarno vzeli so mi celo tajnico Veš ni bilo dobro Nato sem šel k vojakom Za sabo imate mnogo izkušenj z različnih področjih Lahko bi rekli da vam je pri vsem pomagala zdrava pamet hellip

Da vedno sem bil jezen ker ni bilo koga da bi uredil kakšno stvar Pa mi je nekoč dejal dober res dober prijatelj raquoNaredi samlaquo Takrat sem si rekel da raquogliha vkup štrikalaquo Razumel me je In mi dal vedeti da moram poskušati ustvarjati izumljati Zame so Švicarji dober narod Ker ne mislijo da so pametni ampak ker nekaj poskušajo narediti

Kot ste vselej poskušali vi hellip Pa veliko ušes ni bilo pripravljenih prisluhniti vašim idejam A roko na srce s po-ezijo je bilo drugače Ste vsekakor uveljavljeni slovenski pesnik pojavl-jate se v mnogih strokovnih študijah predvsem zaradi haikujev Kdaj pa ste napisali svojo prvo pesem

Lahko ti jo zrecitiram če želiš Ščinkavec ptiček lepi je bil in nas je vse razveselilHahaha to je moja prva pesem iz osnov-ne šole Še danes jo znam na pamet

Zelo lepo Kdaj pa ste se navdušili nad haikuji

Haikuje poznam že od ranega otroštva Moja mama je bila pesnica ljubiteljska

igralka in režiserka če omenim je po vojni režirala Prešernovo Železno cesto Oče je prebarval lokomotivo jaz pa sem bil strojevodja s piščalko A da ne zaidem preveč in se vrnem k haikujem ndash veš Slovenci smo imeli že v stari Ju-goslaviji pregled japonske književnosti hellip Poskusil sem nekaj novega Vse o tem si lahko prebereš je zapisano Po-vedal ti bom kaj drugega

Torej ndash povejte mi kaj več o vaših izumih

Veliko sem krmaril okrog po svetu Veliko sem se naučil V Uradnem listu Republike Slovenije (512006) je bil patentiran moj izum za proizvajanje najbolj čiste energije na svetu gre za metodo s stisnjenim zrakom Ja izum je bil patentiran a tega nihče ni pripravljen uresničiti

Zaenkrat gospod Marijan Morda pa nekoč bo vendarle znal kdo prisluhniti in bo v tem videl potencial morda prihodnost za človeštvo Pomembno je da nikoli ne odnehate in da ostanete tako izvirni iznajdljivi edinstveni polni volje ustvarjalnosti in idej

Vsekakor

Hvala za vaše iskrene in zanimive utrinke

In bil je čas da zaključiva najin klepet In bo čas ko bom spet stekla čez travnik k Marijanu na pogovor

Nina Petek

35

na pragu najbolj čarobnega ndash in tudi vraževernega meseca v letu ndash je dlg treska mežica 1122012 v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer ob treski z naslovom vraževerje sveta avtor večera lovro vreš je na kratko predstavil istoimensko knjigo etnologa damjana j ovseca ukvarjali pa smo

se predvsem z vprašanji kot so zakaj trkamo na les Kako zacoprati fanta Katera števila so srečna Kako odvrniti nesrečo če razbijemo ogledalo zakaj dimnikarji prinašajo srečo če ste prireditev zamudili vse odgovore najdete v omenjeni knjigi

večer je glasbeno dopolnil domen

vreš kot bralci pa so nastopili nina vogel martin perčič lovro vreš in ajda vasle člani društva so pripravili tudi tradicionalni mali adventni bazar z drobnimi darilci in voščilnicami po simboličnih cenah

Ajda Vasle

leva fotografija stojita domen in lovro vreš sedijo marijan mauko ajda vasle martin perčič in nina vogel desna fotografija utrinek z bazarja (avtorica dorica vasle)

VRAŽEVERJE SVETA Večer Ob tresKi

19 oktobra 2012 je društvo literarno gledališče treska mežica v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer o prvem slovenskem blaženem škofu antonu martinu slomšku ponavadi se njegovi biografi največ ukvarjajo z njegovim narodnobuditeljskim in dušnopastirskim delom tokratni večer

pa se je osredotočil na njegovo manj znano in raziskovano poezijo ki jo je avtor večera peter peruzzi prepletel z znano slomškovo pridigo svoj jezik je treba spoštovati

na prireditvi je sodelovalo tudi kulturno pevsko društvo sv lenart s plata pod vodstvom zborovodkinje

Klavdije Freidl prepevali so uglasbene ponarodele slomškove pesmi za katere se pogosto zmotno misli da so ljudske

Besedilo so brali člani dlg treska mežica erika žagar dorica vasle lovro vreš in ajda vasle

Ajda Vasle

leva fotografija pevci zbora sv lenart s plata desna fotografija lovro vreš erika žagar dorica vasle ajda vasle (avtor štefan erjavc)

SVOJ JEZIK JE TREBA SPOŠTOVATI ndash Večer ob treski o blaženem Antonu Martinu Slomšku

36

37

vzrok za nastanek te zvrsti njegovega slikarskega opusa je tesno povezan z njegovo življenjsko zgodbo odraščal je v rudarski družini in že v otroških letih v globinah podzemnih rovov odkrival ndash ne le teme in nevarnosti ndash temveč tudi svetlobo in predvsem čarobni svet barv in likov ki jih je v tisočletjih izoblikovala naravamilan pečovnik je v rudniku opravljal delo nadzornika in že takrat je postal navdušen zbiralec mineralov in fosilov v njih je prepoznal skrivnosten preplet majhnega in velikega ndash mikrokozmosa in vesolja ndash vidnega in nevidnega Kot slikar svoje najljubše kamnine po svojem videnju in občutju projicira na platno likovno jih razdrobi poveča in jim šele naknadno s pomočjo svetlobnih odtenkov in posebnega nanosa barve vrne trdnost in obliko tako vidno in otipljivo ki zlahka odpira vrata v svet domišljije v svet čudovite igre teme in svetlobe barv likov in črt ob slikah milana pečovnika začutimo skrivnostni svet in delo narave tudi vsi tisti ki nam ni bilo dano videti in doživeti zakladov podzemnega svetasicer pa obsežen opus njegovih drugih slik izžareva lepoto koroške pokrajine ter čudovita tihožitja rož ki so ga spremljale na njegovih gorskih in smučarskih poteh pripovedujejo življenjsko zgodbo od otroštva do danes od sonca obsijanih pokrajin rož do medlega sija karbidovk s katerimi je pod zemljo odkrival čarobni svetsvojo umetniško nadarjenost je pokazal tudi pri obnavljanju fresk z izdajo koledarja z rudarskimi motivi napisal in izdal pa je tudi knjigo o svojem rojstnem kraju raquoHelena nekoč in daneslaquomilan pečovnik je svoje znanje dopolnjeval v likovni šoli mentorja ervina Kralja svoja spoznanja pa pogosto deli z drugimi likovniki s katerimi sodeluje na skupnih razstavah koroških likovnikov predvsem pa se s svojimi slikarskimi umetninami osebno predstavlja na samostojnih razstavahza popotnico ob razstavi za katero pravi da je njegova zadnja in prav zato postavljena v rudarski mežici je priložil zelo staro rudarsko pesem zapisano okrog leta 1870 ženske knapice so jo pele na šihtu ko so prebirale svinčevo rudo ob malici in tudi doma Knapi pa kadar

so prišli v črno in se poveselili v gostilnah začeli so nekako tako

Lep in častit je ta knapovski stanod višjih gospodov obrajtan spoznančasti je vreden še gospod ga častiker mu žlahtnega blaga iz zemlje dobiTa knapič se v zemljo v nevarnost podatam strelja tam vrta ter rudo kopaOn dela on švica se prime ga potv nedeljo se umije je lep kot gospod

naj lepote iz podzemnega sveta očarajo tudi vas

Mirjam Lapanja

16 novemBra 2012 je Bila v narodnem domu mežica slovesna otvoritev razsta-ve sliK mineralov in Kamnin črnjansKega sliKarja milana pečovniKa poimenova-na raquolepote iz podzemnega svetalaquo

lePote IZ PoDZeMNeGa SVeta

38

VPIS IN PRODAJA

abonenti iz prejšnje sezone lahko svoje sedeže potrdijo do 05122012 pričetek vpisa za nove abonente poteka od objave v medijih pa do prve predstave oz do zasedbe mest prodaja abonmajev je v tem času v prostorih narodnega doma mežica ali preko spletne prodaje na wwwnarodnidommezicasi rezervacije so možne po telefonu 051 234 226 in preko elektronske pošte infonarodnidommezicasi

MGL LjubljanaLope de Vega VITEZ ČUDESigrajo gašper tič jure Henigman Boris ostanmilan štefe matej puc lotos vincenc šparovec jernej čampelj kg marko simčič kgtjaša železnik nika rozmantina potočnik (vskok) mojca Funkl Barbara ribnikar (alt) jure Kopušar kg v uprizoritvi nastopata statista Borislav Horvat in rok solje11 januar 2013

MGL LjubljanaNikolaj Vasiljevič Gogolj ŽENITEVigrajo jana zupančič Bernarda omantanja dimitrievska jožef ropoša sebastian cavazza gregor čušin jaka lah janez starina gaber K trseglav22 marec 2013

Šentjakobsko gledališče LjubljanaDario Fo UGRABITEV (politična komedija)igrajo silvija jovanovič Bojan vister mišo mićić gregor Hlupič jure orel grega usenik miha srdinšek david peterca gašper pavc tanja skrbinšek drago razboršekdragan remšk1 marec 2013

SLG CeljeRichard Bean KRUHigrajo vojko Belšak david čeh damjan m trbovc Blaž setnikar Branko završan Bojan umek aljoša Koltak19 april 2013

Prešernovo gledališče KRANJEnrico Luttmann SEN igrajo peter musevski vesna slapar matjaž višnar darja reichman Borut veselko vesna jevnikar miha rodman vesna pernarčič1 februar 2013

Prireditelj si pridržuje pravico do spremembe programov in do odpovedi v primeru premajhnega vpisa

CENA 65 euro v enem obroku cena predstave za izven je 17 euro 60 euro za upokojence dijake in študente

ponujamo tudi možnost obročnega odplačevanja

UGODNOSTI nižja cena vstopnic stalni sedež obveščanje o predstavah in prejemanje programa prireditev

V abonma je vključenih pet predstav slovenskih gledališč predstave se bodo začele v mesecu januarju 2013 in bodo trajale do aprila 2013

GLEDALIŠKI ABONMA za leto 2013

jKz NarODNi DOm mežica razpisuje

predstave v sklopu abonmaja 2013 so

39

40

glasilo občine mežica izhaja 4 x letno v nakladi 1550 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno

vsem ki ste s prispevki sode-lovali se najlepše zahvalju-jemo prosimo da s svojimi prispevki tudi v bodoče sodelujete ker bo le na ta način naše glasilo pestro in zanimivo

prispevki ne bodo honori-rani uredniški odbor pa si pridružuje pravico do njihovega izbora

oddaja dokumentov naj bo na digitalem mediju (tekstov-ni članki v microsoft Word-u fotografije pa priložene ločeno v formatu jpeg ali tiff in sicer na resoluciji 300 dpi s krajšo stranico najmanj 10 cm) Fotografije ki ne bodo primerne velikosti (npr snete iz spleta ndash 72 dpi 70 KB) ne bodo objavljene Fizično oddane fotografije ki ste jih prispevali lahko po objavi glasila dvignete na tajništvu občine mežica

svoje prispevke pošljite na naslov

Občina MežicaTrg svobode 1 2392 Mežica

infomezicasi

urednišKi odBor župan dušan Krebel

odgovorni urednik marjan sušnik

direktor občinske uprave Blaž šaloven

člani uredniškega odbora jožef libnik Barbara prevorčič jarneja vertačnik nina petek ida paradiž

izdala občina mežica wwwmezicasi

lektoriranje jerneja vertačnik

fotografije avtorji člankov

oblikovanje jasna Kalčič atelje jk

tisk malex doo

naklada 1550 kosov

Vitotaufer

SLEHERNIK 22december2012 ob1930 SNGNOVAGORICA

PihalniorkesterrudnikaMežicainskuPinaorlek

bOžIčNONOVOLEtNIKONCERt 25december2012 ob1800 KONCERt

loPedeVega

VItEZčUDES 11januar2013 ob1930 MGL

RAZStAVAxILIKOVNEKOLONIjECUDVčRNA 16januar2013 ob1700 CUDVčRNANAKOROŠKEM

ekaVogelnik

MAKALONCA 17januar2013 ob1700 LUtKOVNOGLEDALIŠčELjUbLjANA

BraneVižintin

A+M 25januar2013 ob1800 LUtKOVNASKUPINAGIMNAZIjERAVNENAKOROŠKEM

enricoluttMann

SEN 01februar2013 ob1930 PREŠERNOVOGLEDALIŠčEKRANj

25

vladalo mnenje da je naša vojska premočna v nekakšno zaščito pred morebitnim napadom z Balkana so v italiji leta 1932 začeli graditi obrambno linijo bunkerjev znano kot alpski zid (it vallo alpino) zaradi tega je jugo-slovanska vlada dokončno ocenila da italija predstavlja resno grožnjo leta 1935 je bilo odločeno da se ob za-hodni meji zgradi nekakšna lsaquoproti linijarsaquo ki naj bi ščitila pred napadom italije in omo-gočila mobilizacijo vojske in civilnega prebivalstva v notranjosti za nadzor nad gradnjo so leta 1938 v ljubl-jani ustanovili štab utrjevanja za poveljnika pa je bil dolo-čen general leon rupnik po njem je linija dobila tudi ime

Gradnja bunkerjev se

preseli na ŠTajersko in koroŠko gradnja bunkerjev na za-hodnem delu slovenije ob rapalski meji je potekala hitro gradbišča pa je ustavil anschluss marca 1938 se je avstrija priključila nacistični nemčiji to je za jugoslavijo pomenilo dodatno grožnjo

že leta 1939 je bilo odločeno da se gradbeni stroji pre-maknejo ob severno mejo tako je nastal šesti odsek rupnikove linije ki poteka med črno na Koroškem in markovci pri ptuju do leta 1941 so na Koroškem postavi-li nekaj manj kot 100 bunker-jev ki so razporejeni vzdolž reke meže linija pa je bila za težjo prehodnost nasprotnika dodatno utrjena tudi s strel-skimi jarki protitankovskimi ovirami in z ovirami ob želez-niški progi v črni je bilo po vojaški označitvi postavljenih 11 bunkerjev našla nisva 3 lah-ko so uničeni ali pa prekriti z zemljo 6 april 1941 v jutranjih urah 6 aprila 1941 se je začelo zares nemška

letala so preletela dravograd avstrijsko stran meje pa je za-sedla nemška vojska (1 gor-ska in 79 pehotna divizija) Bunkerje na desnem bregu drave in meže pa so zasedli graničarji orožniki vojaki in nekaj rezervistov ndash vsega sku-paj nekaj čez 100 branilcev do 10 aprila so nemci osvojili

celotno mežiško dolino naj-večji odpor iz bunkerjev je bil ustvarjen v dravogradu kjer jih je bilo v borbah tudi nekaj poškodovanih skozi ravne je okupator prešel neovirano spet pa je naletel na manjšo oviro na prevaljah in kasneje v mežici v črni prav tako ni prišlo do večjih spopadov rupnikova linija se je izkazala za neučinkovito saj ni doseg-la svojega namena ndash zadržati napadalca ampak na to je vplivalo veliko dejavnikov predvsem gre izpostaviti da je jugoslovanska vojska praktično razpadla že pred vojno in zaradi tega bunkerji niso bili zasedeni kot je bilo načrtovano

celotno rupnikovo linijo na Koroškem lahko pogledate na avtorski spletni strani www

rupnikovalinija-koroškaconr

B1 ndash marholčeva rida B2 ndash jakob B3 ndash polena ndash orešnikov bun-ker B4 ndash pustnikov bunker B5 ndash starijev pruh B6 ndash center B7 ndash Balinišče

B8 ndash Kajžarjev bunker B9 ndash Kablex B10 ndash ob meži B11 ndash čistilna naprava B12 ndash torčeva rida B13 ndash štrikar ndash v gozdu B14 ndash štrikar ndash pri hiši B15 ndash meja B16 ndash poljana ndash v gozdu seZnaM ŠTevila bun-kerjev po občinaH na koroŠkeM A ndash OBČINA ČRNA NA KO-ROŠKEMnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeB ndash OBČINA MEŽICAnašla vseh 16 bunkerjevC ndash OBČINA PREVALJEnašla 8 bunkerjev manjkajo še trijeE ndash OBČINA DRAVOGRADnašla 38 bunkerjev

viri- aprilska vojna Wikipedija prosta enciklopedija- miloš Habrnaacutel rupnikova črta in druge jugoslovanske utrdbe iz obdobja 1926-1941 2005 pripravila davo in stanko mihev

SODELOVANJE S STARŠI

Starši imajo pri vzgoji svojih ot-rok bistveno vlogo To velja tako za vzgojo doma kakor tudi za vzgojo v vrtcu Prav zaradi tega je povezovanje in sodelovanje vrtca s starši ključnega pomena Obojim omogoča lažje zaznavan-ja otrokovih potreb želja in ob-čutij Z namenom okrepitve tega odnosa v vrtcu organiziramo raz-lična sodelovanja in srečanja

Družinski izlet v kekčevo Deželo

V mesecu oktobru smo skozi mnoge dejavnosti spoznavali in doživljali Kekca in njegove pri-jatelje Odločili smo se da ga skupaj s starši tudi obiščemo Vso pot sta nas spremljala lepo vreme in dobra volja Med mo-gočnimi vršaci neokrnjene na-rave se skriva Kekčeva dežela kjer so nas pričakali junaki iz zgodb Popeljali so nas skozi pra-vljični svet kjer naša domišljija ni poznala meja V marsikaterem odraslem se je prebudil otrok Polni vtisov s pesmijo na ustih in

srečo na obrazu smo se vračali domov

Kekec in njegovi junaki so v otroških srcih pustili močan pe-čat Še vedno (po dveh mesecih) radi prepevajo Kekčeve pesmi se igrajo igre vlog rišejo junake hellip Posneli smo tudi svoj Kekčev film na katerega smo zelo po-nosni

Hvala starši ker ste si vzeli čas za svojega otroka in mu omogo-čili nepozabno doživetje

Ps Na sprehodih pogosto pre-pevamo Kekčeve pesmi Postojte poglejte nas pogumne vesele otroke Mogoče boste v sebi prebudili spomin na brezskrbno otroštvo

obiskal nas je Galov ATA LOVEC

Na srčno željo Gala in v predhodnem dogovoru z njegovim očetom nas je le-ta v vlogi lovca obiskal v vrtcu Oblečen v zeleno-rjava

oblačila s klobukom na glavi daljnogledom nahrbtnikom slikami živali lovskimi trofejami je vstopil v igralnico Otrokom je na privlačen zanimiv in poučen način predstavil vlogo lovca Otroci so ga z zanimanjem poslušali Skupaj smo se odpravili na sprehod do opazovalnice in krmišča katerega smo napolnili z jabolki koruzo korenjem in senom Seznanil nas je z živalmi ki živijo v našem gozdu in kako se pripravljajo na zimo

Hvala ata Mitja za poučno do-poldne Pri otrocih si razblinil mit da lovci streljajo in ubijajo živali ter rešujejo Rdečo kapico

zdaj vejo da lovci poznajo vse vrste živali jih krmijo in skrbijo zanje se družijo v lovski družini podobno kot mi v vrtcu obožu-jejo naravo fotografirajo živali se neopazno v zeleno-rjavi obleki sprehajajo po gozdu in z dalj-nogledom opazujejo živali

tanja bivšek

POZIV STARŠEM ZA ODDAJO VLOGE ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA ZA KOLEDARSKO LETO 2013v mesecu decembru morajo vsi starši ki imajo otroke vključene v vrtec ponovno oddati vlogo za določitev znižanega plačila vrtca za naslednje koledarsko leto 2013 dosedanje odločbe o znižanem plačilu se namreč s koncem decembra 2012 iztečejo in s tem prenehajo biti pravna podlaga za izstavitev računov v naslednjem letu

vlogo na predpisanem obrazcu starši oddajo na pristojnem centru za socialno delo za pravočasno vložene vloge za katere se bo izdala odločba z veljavnostjo 1 1 do 31 12 2013 se bodo štele le tiste ki bodo vložene do konca meseca decembra 2012 V skladu z 32 členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev namreč upravičencu pripada znižano plačilo vrtca od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge

starši bodite pozorni tudi pri datumih za uveljavitev otroškega dodatka in šolske prehraneBarbara prevorčič

27

NEPALraquoNepal je tu da bi te spremeNil Ne pa da bi ti Njegalaquo ta misel legeNde sloveNskega alpiNizma Nejca zaplotNika še kako drži saj te dežela resNičNo spremeNi medtem ko je ti Niti Ne moreš Niti Ne želiš ko jo eNkrat obiščeš te vedNo zNova iN zNova vleče Nazaj

Federativna demokratična republika Nepal kot se glasi uradni naziv države je v vseh pogledih posebna država Do-movina utemeljitelja budizma Siddhar-te Gautame varno skrita pod mogočni-mi in silno skrivnostnimi himalajskimi vrhovi med katerimi še vedno živi mit nikoli fotografiranega jetija ter never-jeten spekter geografskih kulturnih bioloških in religijskih raznolikosti ki so tako zelo vplivale na dojemanje za-hodnega sveta da je le-ta Nepal včasih imenoval kar Pravljična dežela Dežela bogov ali celo Šangri-La nikoli odkriti mistično-magični raj

Na življenje v edini uradni hinduistični državi na svetu je vedno vplivala njena specifična geografija ndash topografsko gledano leži najvišja točka Nepala 8848 metrov nad morjem najnižja pa le 61 metrov nad morjem ndash a so jo njegovi vladarji praviloma hote ali nehote izkoriščali v povsem

druge namene kot za ekonomski razvoj Dežela obdana z zastrašujočima sosedama Indijo na jugu in Kitajsko na severu in v kateri se sedaj močno večinski hinduizem vidno in mirno prepleta z manjšinskim budizmom pri čemer sta jasno vidna tudi vpliva domače nevarske in sosednje tibetanske kulture je skozi zgodovino sicer presenetljivo uspešno odbijala pritiske tako severne kot južne sosede a so njen razvoj zavrle notranje zdrahe revolucije in revolti Cena notranjih bojev pa je visoka Nepal dandanes spada med najrevnejše države sveta

Nepal je najbolj poznan prav po svojih mogočnih osemtisočakih zato verjetno ni nič čudnega da ga nekateri imenujejo Dežela v kraljestvu gora V Nepalu je kar osem od desetih najvišjih in najzahtevnejših gora na našem plane-tu vključno z najvišjo Mount Everest

Kljub temu da kar 80 odstotkov

nepalskega površja prekriva Himalaja pa se 50 kilometrov južno od nje večni sneg in led srečata z vročino in pragozdovi Kot bi prišli v novo deželo Kontrast je očiten in skoraj zmede človeka ko se en dan spogleduje z najvišjimi vrhovi sveta naslednji dan pa ga pričaka ravnina riževa polja in džungelski pas južnega Nepala Prav ta raznolikost daje pestrost tej deželi in zaradi tega ponuja široko paleto rastlinstva in živalstva Od himalajskega goveda (jakov) leopardov tigrov nosorogov do slonov krokodilov antilop opic hellip Z namenom da omogoči preživetje številnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst je nepalska vlada ustanovila štiri rezervate ndash Čitvan Sagarmatha Langtang in jezero Rara ki skupaj merijo več kot 3000 kvadratnih kilometrov

Nepalsko prebivalstvo je nepregle-dna množica ljudstev ki jim že stoletja

Mount EverestMolilni mlinčki

Budistični tempeljBoudhanath Stupa

Katmandu

Ama Dablam

28uspeva dokaj harmonično prebivati skupaj se prilagajati novim idejam vrednotam in prišlekom ki prihajajo od vsepovsod Po besedah mnogih ki so obiskali Nepal so Nepalci zlati ljudje To sem med obiskom Nepala občutila tudi sama Kljub pomanjka-nju in revščini so vedno nasmejani pripravljeni na pogovor in čakajoči na majhno pozornost mimoidočih Nji-hova prijaznost se iz mesta stopnjuje proti vedno višjim vasicam ob vznožjih osemtisočakov Višje ko greš bolj pri-jazni in iskreni so Neverjetna je hvale-žnost otrok ko jim podariš staro igračo svinčnik ali sladkarije

Nepalci so zelo vraževerni Tako hindujci kot budisti imajo svoje vraže in pravila ki se jih držijo in jih

spoštujejo Zanimivo je na primer da družina preden se vseli v nov dom prosi astrologa da določi najugodnejši datum vselitve Prav tako astrologi zaročencema določijo najprimernejši dan za poroko Predvsem strogo se držijo pravil v zvezi z vero Tako pred vhodom v tempelj ne smejo jesti in piti Pravilo ki se ga strogo držijo tudi turisti je da se mimo templjev in znamenj (čorteni maniji) vedno hodi le po levi strani prav tako pa se v smeri urinega kazalca vrtijo tudi molilni mlinčki

Zanimivo je da v popolnem sožitju uspevata dve tako različni verstvi Na eni strani budizem ki spoštuje vsa živa bitja

in deluje v sožitju z naravo na drugi strani pa raquokrvavilaquo hinduizem Vsaj tako se ti zdi ko opazuješ budistične molilne mlinčke ki jih poganja voda pisane molilne zastavice katerih molitve veter odnaša bogovom na drugi strani pa kr-vave daritve živali v hindujskih templjih Kljub tem daritvam pa imajo hindujci nekatere živali za svete in jih je prepove-dano ubijati

Krava je v Nepalu sveta z zakonom zaščitena žival Predstavlja boginjo La-ksmi ndash boginjo bogastva Kljub prome-tnemu kaosu ki vlada na katmandujskih ulicah ima krava vedno prednost Lahko se sprehaja po ulicah se ustavi sredi ceste ali uleže pred vhod v tempelj nihče je ne bo preganjal Sveta žival je tudi slon ker ima Ganeš ndash sin boga Šive

ndash slonovo glavo Ko gre slon po cesti se verni Nepalci dotikajo prahu na odtisu njegovih nog in si ga kot raquotikelaquo priti-skajo na čelo Svete živali pa so tudi bik opica in čmrlj

Poleg trekinga in alpinizma ki sta med turisti najbolj priljubljeni aktivnosti pa Nepal ponuja tudi vrsto drugih špor-tov in aktivnosti Vedno bolj popularni so rafting na rekah Kali Gandaki Bhote Kosi in drugih gorsko kolesarjenje vožnja z motorji bungee jumping in seveda džungelski safari v Kraljevem narodnem parku Čitvan

V Nepalu lahko vsakdo najde nekaj zase Ko potuješ po tej skrivnostni deže-li sprva sploh ne opaziš da spada med

najmanj razvite dežele našega planeta Naravne lepote mogočna arhitektura kulturna raznolikost in iskreni ljudje te tako prevzamejo da socialni položaj ljudi kar spregledaš

Ko sem pred tremi leti prvič obiskala Nepal se mi je zdelo da deželo kar dobro poznam saj sem videla nešteto diapozitivov in slišala mnogo zgodb ki mi jih je pripovedoval ati vsakokrat ko se je vrnil iz Nepala Pa sem se motila Ko sem prvič stopila na nepalska tla sem šele začela spoznavati to prekrasno deželo

Čeprav prvi vtisi niso bili ravno tako zelo krasni Prvi stik s Katmandujem glavnim mestom Nepala je bil zame rahlo šokanten Vsepovsod gneča smeti ki jih mečejo kar skozi okna na

ulico smrad hellip Po cestah ki si sicer niti ne zaslužijo imena ceste se sprehajajo krave krdela uličnih psov ljudje vozijo rikše avtomobili in motorji in to vse povprek Zmešnjava avtomobilov motorjev in rikš ki se ob neprestanem hupanju raquolovijolaquo po katmandujskih ulicah je neverjetna Zdi se da je edina obvezna oprema na avtomobilu delujoča hupa saj vozniki neprestano hupajo Zanimivo je tudi da mora na motorju imeti čelado samo voznik in to ne glede na to da po navadi vozijo s sabo več ljudi velikokrat kar cele družine

Po prihodu v Nepal smo prve tri dni preživeli v Katmanduju kjer smo uredili

Namche Bazar Nepalski otroci Patan - Hindujski tempelj

Sežiganje mrtvihSamostan v Tengbocheju Tabla Everest

29

in nakupili vse potrebno za treking Znamenitosti mesta si v tem času nismo uspeli ogledati saj so bile trgovinice in ulični prodajalci preveč prepričljivi s svojimi ponudbami in sem večino časa preživela na glavni turistični ulici Thamel ter barantala za nižje cene

Po treh dneh Katmanduja ko sem se ravno navadila na ljudi mestni utrip gužvo in me smeti in smrad niso več motili Katmandu pa je postajal vedno bolj zanimiv in privlačen smo se odpravili na treking Do Lukle ki je bila naše izhodišče za treking smo iz Katmanduja poleteli z letalom Jetstream 41 letalske družbe Yeti Airlines Med poletom ki je bil prav gotovo eden od vrhuncev tega potovanja sem prvič videla sedem- in osemtisočake med njimi tudi Everest Že iz zraka je bil videti mogočen Po izjemno zanimivem pristanku na najkrajši in najstrmejši pristajalni stezi kar sem jih kdaj videla smo v Lukli poiskali lodge kjer smo se dobili z našima nosačema Tekijem in Pembo Oba sta bila doma iz vasi ki je bila iz Lukle oddaljena dva dni hoje z delom nosačev pa sta služila denar za svoji družini

Treking pod Everest smo torej začeli v Lukli ki leži na nadmorski višini 2840 m Načrtovano je bilo da se prvi dan odpra-vimo do vasi Phakding do koder smo prispeli po približno dveh urah hoje Ker je bila pot ki nas je čakala naslednji dan veliko bolj strma in zahtevna smo se odločili da bomo nadaljevali Tako smo prvi dan prišli do vasi Monjo (2840 m nmv) kjer smo našli prijeten lodge v

katerem smo prespali Tu sem tudi ugo-tovila da je hrana v nepalskih vasicah veliko bolj okusna kot v katmandujskih restavracijah Drugi dan trekinga nas je čakala hoja do Namče Bazarja ki leži na nadmorski višini 3440 m Kmalu po za-četku hoje smo prišli do vstopa v Naci-onalni park Sagarmatha Tu smo morali pokazati karte in posebne treking potne liste V nadaljevanju poti smo prišli še do vojaške kontrole kjer se je postopek s kontrolo kart ponovil Po približno treh urah hoje smo prišli do Namče Bazarja vasi ki jo imenujejo tudi mesto Šerp Namče Bazar je glavno mesto in trgo-vsko središče regije Khumbu ki je ime dobila po istoimenskem ledeniku Po kosilu in kratkem počitku v lodgu smo se odpravili do samostana nad vasjo ki je sedaj preurejen v muzej V muzeju so razstavljeni predmeti ki jih po nepalskih vaseh še danes uporabljajo v vsakda-njem življenju Ogledati si je mogoče tudi slike in dokumentacijo o Mount Everestu ter fotografije Šerp ki so osvo-jile Everest Med njimi so našli tudi sliki Ang Dorjeeja in Pasang Tenzinga ki sta bila leta 2000 z atijem in Davom na vrhu Everesta

Naslednji dan nas je čakala hoja do vasi Tengboche Ta del poti je bil eden izmed bolj zahtevnih saj se je že na začetku pot začela strmo spuščati in ker smo morali nekje pridobiti novih 600 višinskih metrov se je kar hitro začela strma pot navzgor Vse raquominus metrelaquo ki sem jih preklinjala na poti navzdol pozabim ko mi ati pokaže Ama Dablam Šesttisočak ki sta ga maja 1996

v severozahodni steni po prvenstveni smeri preplezala Vanja Furlan in Tomaž Humar za kar sta dobila najprestižnejše alpinistično priznanje ndash Zlati cepin Sicer pa meni osebno eden najlepših vrhov Hojo sta poleg strmine oteževali tudi vročina in vlaga ki ju na takšni višini nisem pričakovala Ves trud je bil poplačan ko sem končno prišla do cilja kjer nas je pričakal čudovit razgled na Lhotse in Everest Vas Tengboche leži na nadmorski višini 3860 m V vasi je glavni budistični samostan v Nepalu sicer pa eden najlepših na svetu Samostan je v devetdesetih letih pogorel zdaj pa je povsem obnovljen Imeli smo enkratno priložnost da smo lahko bili prisotni pri obredu Na začetku sta dva mlada meniha vernike poklicala k obredu s piskanjem na ogromni školjki Obred je bil zelo zanimiv večino časa zelo umirjen trije menihi so molili naprej ostali pa za njimi na trenutke pa je umirjenost zmotil močan udarec na gong igranje na piščalke in zvončke ter glasno petje Izredno zanimiva je bila tudi sama molilnica ki je bila poslikana z budističnimi podobami najbolj pa je izstopal ogromen pozlačen kip Bude Obisk samostana mi bo ostal v posebnem spominu tudi zato ker me je eden od menihov blagoslovil z rdečo vrvico okoli vratu ki je za zdravje in dolgo življenje ter rumeno ruto ndash kato za srečo

Pot nas je iz Tengbocheja vodila skozi vasi Deboche in Shomare do vasi Periche (4240 m nmv) Pot mimo prostranih travnikov in njiv mimo vasi

Barva za tike Kip Bude Nepalski otroci

30je bila iz dneva v dan bolj zanimiva Sončno vreme mogočne gore neverjetna pokrajina in iskreni ljudje so nam lepšali vsakdan na poti proti našemu cilju Molilne zastavice molilni mlinčki in čorteni so zbujali navdušenje nad preprostostjo budizma Otroci ki smo jih srečali na poti in jim podarjali kulije in stare igrače pa me še danes spravijo v dobro voljo ob spoznanju kako lahko malenkosti nekomu polepšajo življenje Ko smo prispeli v Periche smo najprej opazili spomenik iz nerjavečega jekla v obliki prerezanega stožca v notranjosti pa vrezana imena vseh ki so se do leta 2005 smrtno ponesrečili na Mount Everestu in okolici Takoj nam je v oko padlo ime atijevega prijatelja Marka Lihtenekarja ki se je po uspešno osvojenem vrhu Everesta 21 maja 2005 smrtno ponesrečil pri sestopu z gore

Četrti dan trekinga smo prispeli do vasi Dingboche (4358 m nmv) ki mi je v spominu ostala predvsem zaradi najbolj okusnih momotov ki sem jih jedla na potovanju po Nepalu Momo je tipična nepalska jed podobna našim cmokom Ponavadi so polnjeni z zelenjavo ali mesom in so lahko kuhani ali pečeni Postreženi so skupaj z različnimi pikantnimi omakami Postanek v Dingbocheju pa mi je poleg najboljših pečenih sirovo-tuninih momotov ostal v spominu tudi zaradi aklimatizacijske ture ki smo jo naredili Bila je sicer ena zahtevnejših aklimatizacij na trekingu vendar tudi ena lepših Vrh grebena ki smo si ga

zadali za aklimatizacijo nas je presenetil s čudovitim ledeniškim jezerom in Ama Dablamom ki se je dvigal nad njim Naslednji dan nas je čakal eden daljših kosov poti Do zadnje vasi pred končnim ciljem Kala Patarjem smo morali opraviti 700 višinskih metrov Pot nas je peljala po grebenu nad vasjo Periche in naprej do morene ledenika Khumbu mimo Thokle do vasi Lobuche (4910 m nmv) Po kratkem počitku v lodgu smo se odpravili na aklimatizacijo Pot nas je peljala mimo Italijanske piramide ndash mednarodnega observatorija in laboratorija do bližnjega grebena Z vrha grebena smo lepo videli pot proti vasi Gorak Shepp Kala Patar Italijansko piramido pred nami pa se je bohotil Nuptse Po vrnitvi v lodge sem kljub aklimatizaciji dobila svojo porcijo višinskih neprijetnosti Razbijanje v glavi se je kljub vztrajnemu preganjanju s tabletami nadaljevalo še dolgo v noč in mi kratilo prepotreben spanec

Vrhunec trekinga je bil vzpon na Kala Patar (5550 m nmv) Iz Lobuch smo se podali proti zadnji vasi Gorak Shepp in naprej proti vrhu Kala Patarja Vso pot smo tekmovali z meglo ki nam je vztraj-no sledila Višina je delala svoje noge so bile vedno težje dihanje pa je postajalo vedno težje Za spodbudo se nam je na poti razkril Everest Tokrat je bil res čisto blizu Hitro sem se ga nagledala in po-slikala saj ga je minuto zatem že zakrila megla Bolj kot smo se približevali vrhu bolj je sonce kurilo meglo in na vrhu nas je pričakal čudovit razgled Everest Lhotse Nuptse Pumo Ri ledeni slap le-

denik Khumbo hellip vse je tako ogromno mogočno in čudovito Občutek na vrhu je bil enkraten Po obveznem slikanju smo kar obsedeli in občudovali bele vrhove okoli nas Z vrha smo sestopili po drugi poti ker smo se namenili poiskati spominsko tablo Janezu Jegliču ndash Jo-hanu ki je leta 1997 omahnil z grebena Nuptseja po tem ko sta s Tomažem Hu-marjem preplezala prvenstveno smerPo doseženem cilju trekinga ndash osvojitvi Kala Patarja smo se naslednji dan iz Lobuch odpravili nazaj proti Namche Bazarju od koder smo zadnji dan trek-inga odšli do vasi kjer smo začeli ndash do Lukle V Lukli smo prespali nato pa takoj zgodaj zjutraj po slovesu od nosačev s prvim letalom poleteli v Katmandu Vrnitev v Katmandu je bila rahel šok Iz mirnega podeželja nazaj v gnečo in hrup Ker smo imeli le tri dni časa pred odhodom domov je bilo potrebno Katmandu seveda čim bolje izkoristiti in raziskati Katmandu je zaradi svoje čudovite arhitekture pod UNESCOvo zaščito Prvi dan smo se najprej odpeljali do mesta Patan kjer smo si ogledali Durbar Square ndash staro mestno jedro kjer so nekoč ustoličevali kralje in kjer živi boginja Kumari ki je žal nismo uspeli videti Smo pa v hindujskem templju bili priča daritvi koze hindujskim bogovom Po vrnitvi v center Katmanduja smo si šli ogledati največjo znamenitost Katmanduja ndash Boudhanath Stupa bolj poznano kot Budine oči Stupa ki je ena največjih na svetu je od leta 1979 na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine Prvi dan v Katman-

Sveti mož Vzletno pristajalna steza v Lukli Z atijem na vrhu Kala Patarja

31

duju po vrnitvi s trekinga smo zaključili z nazdravljanjem na uspešno izveden treking v restavraciji Rum Doodle kjer so leta 2000 praznovali svoj uspeh na Everestu tudi člani odprave Ski Everest 2000 Posebnost te restavracije je da vsi osvajalci Everesta dobijo svojo člansko kartico s katero lahko v restavraciji Rum Doodle jedo brezplačno

Naslednji dan smo si ogledali tempelj Pashupatinath ki je eden najpomemb-nejših Šivinih templjev na svetu Tempelj je v vzhodnem delu Katmanduja ob reki Bagmati Zraven templja ob reki se na-haja tudi nepalski Varanasi kjer zažigajo umrle pepel pa nato raztrosijo v reko Sam pogled na mrtveca ki gori ob reki

je sprva grozljiv a dlje časa kot opazuješ dogajanje bolj logično in normalno se zdi vse skupaj Bolj šokantno je kako sto metrov nižje otroci plavajo v reki ženske pa perejo posodo in oblačila V templju in njegovi okolici je polno sadhujev ndash hindujskih svetih mož ki meditirajo in za plačilo pozirajo turistom Po napor-nem ogledu templja Pashupatinath smo se z rikšami odpeljali do stupe Swo-yambhunath ki je starodaven religijski kompleks na vrhu hriba v zahodnem delu Katmanduja Stupa je turistom bolj znana pod imenom Opičji tempelj ker na SZ delu templja živijo svete opice S templja se razkriva čudovit pogled na Katmandu Zadnji dan v Nepalu je bil

rezerviran za še zadnje nakupe in odkri-vanje najboljših katmandujskih slaščic Vse od tehnične opreme do oblačil ndash ko se naučiš barantati je Katmandu raj za nakupovanje

Kljub katastrofalnemu prvemu vtisu me je Nepal očaral Zdaj sem končno ra-zumela atija in druge zakaj se venomer vračajo tja Kaj je tisto kar te v Nepalu tako prevzame je najlepše opisal ati ko se je leta 1999 prvič vrnil od tam raquoPo-polnoma drugačen način življenja Ljudje so tam pripravljeni pomagati Vse delajo počasi mirno z dobro voljo Čisti balzam za dušolaquo

Tadeja Oderlap

mežičarji po svetutokrat se bomo odpravili malo dlje No zelo daleč pravzapravNaš cilj je država ki je po velikosti druga Na svetu ndash s pisaNo mešaNico Narodov v velemestih ki se še vedNo širijo Na drugi straNi pa z ogromNimi polji zasejaNimi s pšeNico iN koruzo s trgovskimi ceNtri ki so prava mala mesteca iN NeskoNčNimi ravNimi cestami po katerih Nihče Ne vozi prehitro jezera iN jezerca so posuta po deželi ki v svoji NotraNjosti skriva zaloge Nafte Na dveh straNeh državo obdaja širNo morje deli pa visoka gorska veriga če vam Naštejem še medvedi iN hokej javorov list iNdijaNci iN zlatokopi je bilo Namigov dovolj da ste ugaNili kam smo NameNjeNi ida paradiž

Kdo ste in kje živiteSem Franc Potočnik in živim v Kanadi v provinci Alberta v njenem glavnem mestu Edmonton

Kako dolgo ste že tam in zakaj ste tja odšli

V Kanadi živim že 46 let Iz Mežice sem odšel raquos tre-buhom za kruhomlaquo nekaj časa preživel v Nemčiji in Franciji potem pa sem bil odločen oditi nekam dlje Avstralija ali Kanada sta bili dve možnosti ndash in

ker je ladja proti Kanadi odplula prej sem se pač vkrcal nanjo

V čem se nov kraj in vaše zdajšnje življenje najbolj razlikujeta od tistega prej

Edmonton je milijonsko mesto v katerem v sožitju prebivajo ljudje vseh narodnosti Tu ima človek veliko možnosti za zaposlitev ndash nemalo ljudi ima dve celo tri različne službe Nekatere vsak dan druge morda dva- trikrat na teden po nekaj

ur Pač glede na potrebe in želje po recimo nakupu hiše ali česa drugega Življenje v Edmontonu zaradi takih možnosti zaenkrat ni predrago tudi prihodnosti se ne bojimoZimske temperature so tu precej nižje kot doma (Do -25 stopinj celzija otroci še redno hodijo v šolo) Je pa mraz suh tako da kepe sploh ne moreš narediti ker je tudi sneg tako suh da se ne sprime Tako je pozimi poleti so pa največja nadloga komarji

ki najdejo odlične pogoje za razvoj v vseh mlakah in jezerih

Kaj vam je tam najbolj všečVšeč mi je pokrajina narava Rad hodim kampirat ob jezera uživam v ribolovu Na razpolago je tudi veliko športnih objektov tako da vsak najde kaj po svojem okusu

Kaj najbolj pogrešatePogrešam Mežico in življenje v njej kakršno

32

sem poznal v mladosti

Kako pogosto se vračateprihajate na obisk v domovino

Domov pridem vsaki dve ali tri leta Vesel sem da sem v svoj rojstni kraj uspel pripeljati tudi svoja dva otroka (ki sta nekaj časa v Mežici obiskovala osnovno šolo oz vrtec) z

družinama da so tudi oni spoznali prelepo Koroško in Slovenijo

Kako vidite Mežico ko pridete domov

Po 46 letih odkar sem zapustil Mežico se počutim malo tujega Mnogih znancev več ni tudi življenje teče drugače Manj je sproščenega druženja

Živi blizu vas še kaj SlovencevKorošcev Se srečujete

Tukaj je precej Slovencev pogosto se srečujemo ndash na kavici ali na prireditvah

v letos odprtem novem Slovensko ndash kanadskem kulturnem centru ki se lahko pohvali s plesno dvorano za 300 ljudi knjižnico kapelico in sobo za srečanja Do lani smo se dobivali v leta 1967 zgrajenem domu ki so ga zaradi gradnje ceste podrliKorošcev pa skoraj ni več

le dve družini drugi so na žalost pomrli

Ali v trgovinah najdete tudi kakšne izdelke iz Slovenije

V Edmontonu smo že pred leti našli italijansko trgovino kjer dobimo tudi slovenske izdelke malinovec kavo barcaffe Radensko ribe nudeljčke skoraj vse

Kaj vedno odnesete s seboj ko se vračate z obiska v domovini

Ob povratku s seboj odnesemo CD-je s slovensko glasbo slovenske knjige pa tudi

kakšno flašo šnopsa

Tipična jed pijača kakšen poseben običaj v novi deželi

Kanadska specialiteta je goveji steak na ražnju pečena koruza in krompir tudi piščančje perutničke lahko dobiš na vsakem koraku ndash pripravljene na tisoč in en način od običajno spečenih do

raquohot chicken wingslaquo ki so izdatno začinjene Pijača je whisky pa morda še za Slovence neobičajna kombinacija pivo z dodatkom clamato juice (to je mešanica sokov neke školjke paradižnika in zelene) Tudi običaja da ti v lokalu kavo za ceno ene dotakajo tako dolgo da prazno skodelico obrneš v Sloveniji ni Ali pa prijaznost ko poleti takoj ko sedeš na mizo brezplačno dobiš vrček s prijetno hladno vodoObičaj da se največji

dnevni obrok postreže ob šestih zvečer (kar menda z novim delovnim časom vse bolj prihaja v navado tudi v Sloveniji) je pa kriv da se prepogosto kile kar kopičijoZaradi temperatur ki pozimi sežejo tudi do -30 stopinj celzija si lahko privoščimo ribolov na zaledenelih jezerih ndash na led zapelješ z avtom izvrtaš luknjo čez to luknjo postaviš šotor in nato v zavetrju čakaš da bo riba prijela Zanimiva izkušnja ndash če le led ne prične pokati

Poslušate slovensko glasbo Katero

V živo zelo rad poslušam Radio veseljak pa CD-je s slovensko glasbo Seveda je pa No1 še vedno Avsenik

Bi sami dodali kakšno zanimivost misel sporočilo

Pregovor raquoPovsod je lepo doma je najlepšelaquo je dobil v šestinštiridesetih letih poseben pomen Moj dom bo vedno Mežica a dom je s tem ko mi je dala kruh ko so tu zrasli moji otroci in rasejo moji vnuki postala tudi Kanada Zato ko sem tu se prav vsak dan spomnim na Mežico Ko pa pridem domov na obisk se mi kmalu prične tožiti po vnukih in kanadskem vsakdanjiku A tako razpeti med dva doma s(m)o najbrž vsi ki živijoživimo v tujini Šele z oddaljenostjo pričneš ceniti tisto kar je zares pomembno

POPRAVEKNa žalost nam jo je v prejšnji številki Šumca zagodel tiskarski škrat V članku raquoO ribičih in ribištvulaquo je v stavku V eni jeseni dobijo povprečno 120000 ndash 150000 iker iz njih pa pride 80 90 v dobrem letu tudi 100 mladic izpustil nekaj ničel Pravilno je seveda da v enem letu iz iker dobijo od 80000 90000 v dobrem letu tudi 100000 mladic Šele tako je jasna pohvala da je to odstotkovno zelo uspešno Ida Paradiž

33

Letos je izšla knjiga Marjete Žebovec Slovenski književniki rojeni od leta 1930 do leta 1935 v katerih je poleg najpomembnejših slovenskih literarnih ustvarjalcev svoje zaslužno mesto zase-del tudi Marijan kar kaže na to da je v tovrstnem kulturnem segmentu pustil neizbrisen pečat Pomembno je njegovo delo s področja natančnega poznavanje kratkih japonskih pesniških oblik ime-novanih haiku Je torej pesnik pisatelj poleg tega tudi izumitelj vsekakor pa človek tisočerih interesov Je ustanovitelj skupine Literarno gledališče Treska ki je prineslo svež veter kulture v naš mali kraj in ki to poslanstvo uspešno opravlja še danes ndash čeprav brez Marijana Na nje-govo pobudo za začeli izdajati literarni

list Šumc predhodnika časopisa ki ga trenutno držite v rokah O svojem živl-jenju govori globoko iskreno zato je po-govor z njim pristen in nepozaben Manj sva klepetala o haikujih in njegovem literarnem ustvarjanju saj mi je dejal raquoO tem si lahko sama prebereš v mojih knjigah To lahko vsak Jaz ti bom pove-dal nekaj česar ne moreš prebrati nikjer veljalaquo Velja In sva klepetala o njego-vem zanimivem življenju o nepozabnih dogodivščinah O drobnih utrinkih in zgodbah ki so se dogodili nekje nekoč

Ne mara nizanja suhoparnih podatkov Življenje se namreč piše še kje drugje Da je bil precej razigran fant da se je celo rad pretepal sem izvedela Upornik torej Da je opravljal vrsto zanimivih poklicev In rešil nekaj življenj Slednje je morda bolj pomembno kot kar koli dru-gega Kar misli tudi Marijan sam In mi že nariše svoj izum Ki je bil celo patentiran Gospod Marijan kje naj začneva Mogoče od tistega trenutka dalje ko ste prišli v Mežico

Hja vselej je treba začeti od začetka To upoštevam pri vsem kar delam tudi pri svojih izumih Pravim da je treba začeti pri Grkih in Rimljanih prebrati knjige o

njih Vse pravzaprav že obstaja le po-novno je treba nekje začeti to obuditi Pa o izumih malo pozneje

Torej ndash začniva od začetka Kako vas je privedla pot na Koroško

Veš rad sem se pretepal Želeli so se me znebiti ndash oziroma hoteli so da se po-boljšam zato so me poslali v Mežico Ko sem prišel sem bil star 14 let Oče se je dogovoril z dimnikarjem Magdičem ki je videl da sem sposoben da znam po-

metati dimnike In to sem nato počel po vsej Koroški V Črni v Rudarjevem je bilo veliko hiš imeli so me zelo radi še po-sebno ženske Čez nekaj časa me je pus-til kar samega sam sem lahko računal in pobiral denar Takrat sem stanoval na Poleni Spominjam se da se mi je enkrat zlomila žica na dimnikarski palici Na Glančniku so to znali zvariti a mojster je bil jezen Udaril me je z zlomljeno palico in pobral ves denar Jaz pa sem prav tako jezen šel za njim hellip

Torej kot dimnikar ste bili samouk Za kakšen poklic pa ste se šolali

V Sveti Trojici kjer sem odraščal ndash sicer sem se rodil v Zagrebu kjer so delali

moji starši ndash sem obiskoval osnovno šolo končal sem jo v Mežici Nato sem obiskoval rudarsko šolo v Trbovljah A sem se kmalu stepel z vzgojiteljem Uf ni bilo lahko ta je bil trener boksa hellip Skratka decembra 1959 sem se vrnil v Mežico Veš takrat sem izumil postopek za reševanje potapljajočih se ljudi Ne-kega dne sem šel v kino spominjam se da je bila Meža bela od peska Prišel sem do mostu in videl kako dva skačeta v vodi Ker je bila Meža tako bela nisem videl otroka ki se je utapljal Moška sta

O tistih drobnih stvareh ki jih ne moreš prebrati v knjigah hellip

marijan mauko je vsekakor svojevrstno zaznamoval koroški pa tudi slovenski kulturni prostor poleg objav v različnih publikacijah je izdal več knjig ndash pesniških zbirk in strokovnih del o literarni teoriji

34ga poskušala spraviti na kopno pa jima ni uspevalo zaradi visokega zida Ko se jima je končno posrečilo sem iz ust otro-ka izsesal zrak nesnago naplavine pe-sek To sem storil dvakrat hellip in otrok je prišel k sebi To je bila svojevrstna meto-da za tisti čas vsi so namreč počeli ravno obratno pihali zrak v usta Veš si izumi-telj ali pa nisi Tretje poti ni Nato sem se odpravil naprej v gostilno Naročil sem si raquokavbojcalaquo (tj malinovec in žganje) da sem si izplaknil usta polna peska

Nepozabna izkušnja rešili ste človeško življenje

Da to je bilo prvič Nekoč pa je bilo v Velenju bil sem na udarniškem delu Jaz brat in dva Trojičana Z njima sem se največkrat stepel hahaha Nekaj smo si celo v sorodu a to ni pomembno pomembno je le da smo se imeli lepo Skratka videli smo nosečnico ki je hodila po pomolu iz debla naenkrat je padla v vodo Bil sem dober plavalec pripeljal sem jo na kopno Vzdignil sem jo bila je težka morali so mu priskočili na pomoč To je bilo drugič da sem rešil življenje

Bili ste torej dober plavalec Ste se ukvarjali še s katerim športom

Da predvsem z alpinizmom Bil sem tudi dober akrobat na kolesu Ah s šolo pa nisem imel toliko sreče Moral sem jo začasno zapustiti ko sem zbolel za osteomielitisom (tj vnetje kostnega mozga) Na Ptuju so mi dajali opij Vsi so mislili da bom umrl Če sem se zasmejal sem takoj padel v nezavest A na koncu smo se vendarle vsi smejali Izboljšalo se je po več kot desetih injekcijah Spo-minjam se da se je prijatelj očeta ki me je obiskal v bolnici zadrl raquoBi rad bil narkomanlaquo Hahaha a prebolel sem abstinenco Po bolezni pa sem bil tako šibak da nisem mogel vzdigniti 30 kilo-gramov barve Takrat so restavrirali cer-kev pri Trojici najeli so me da sem nosil kipe moj dedek je bil namreč cerkveni pleskar

Ste opravljali še katero drugo delo poleg tega da ste bili pozneje rudar in varilec

Da nosil sem pošto zaposlili so me za dva meseca Delal sem tudi v Mariboru

na upravi cest bil sem glavni skladiščnik A sem pustil službo ker nisem smel biti več v nabavi Poleg tega pa mi je sonce preveč sijalo v pisarno vzeli so mi celo tajnico Veš ni bilo dobro Nato sem šel k vojakom Za sabo imate mnogo izkušenj z različnih področjih Lahko bi rekli da vam je pri vsem pomagala zdrava pamet hellip

Da vedno sem bil jezen ker ni bilo koga da bi uredil kakšno stvar Pa mi je nekoč dejal dober res dober prijatelj raquoNaredi samlaquo Takrat sem si rekel da raquogliha vkup štrikalaquo Razumel me je In mi dal vedeti da moram poskušati ustvarjati izumljati Zame so Švicarji dober narod Ker ne mislijo da so pametni ampak ker nekaj poskušajo narediti

Kot ste vselej poskušali vi hellip Pa veliko ušes ni bilo pripravljenih prisluhniti vašim idejam A roko na srce s po-ezijo je bilo drugače Ste vsekakor uveljavljeni slovenski pesnik pojavl-jate se v mnogih strokovnih študijah predvsem zaradi haikujev Kdaj pa ste napisali svojo prvo pesem

Lahko ti jo zrecitiram če želiš Ščinkavec ptiček lepi je bil in nas je vse razveselilHahaha to je moja prva pesem iz osnov-ne šole Še danes jo znam na pamet

Zelo lepo Kdaj pa ste se navdušili nad haikuji

Haikuje poznam že od ranega otroštva Moja mama je bila pesnica ljubiteljska

igralka in režiserka če omenim je po vojni režirala Prešernovo Železno cesto Oče je prebarval lokomotivo jaz pa sem bil strojevodja s piščalko A da ne zaidem preveč in se vrnem k haikujem ndash veš Slovenci smo imeli že v stari Ju-goslaviji pregled japonske književnosti hellip Poskusil sem nekaj novega Vse o tem si lahko prebereš je zapisano Po-vedal ti bom kaj drugega

Torej ndash povejte mi kaj več o vaših izumih

Veliko sem krmaril okrog po svetu Veliko sem se naučil V Uradnem listu Republike Slovenije (512006) je bil patentiran moj izum za proizvajanje najbolj čiste energije na svetu gre za metodo s stisnjenim zrakom Ja izum je bil patentiran a tega nihče ni pripravljen uresničiti

Zaenkrat gospod Marijan Morda pa nekoč bo vendarle znal kdo prisluhniti in bo v tem videl potencial morda prihodnost za človeštvo Pomembno je da nikoli ne odnehate in da ostanete tako izvirni iznajdljivi edinstveni polni volje ustvarjalnosti in idej

Vsekakor

Hvala za vaše iskrene in zanimive utrinke

In bil je čas da zaključiva najin klepet In bo čas ko bom spet stekla čez travnik k Marijanu na pogovor

Nina Petek

35

na pragu najbolj čarobnega ndash in tudi vraževernega meseca v letu ndash je dlg treska mežica 1122012 v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer ob treski z naslovom vraževerje sveta avtor večera lovro vreš je na kratko predstavil istoimensko knjigo etnologa damjana j ovseca ukvarjali pa smo

se predvsem z vprašanji kot so zakaj trkamo na les Kako zacoprati fanta Katera števila so srečna Kako odvrniti nesrečo če razbijemo ogledalo zakaj dimnikarji prinašajo srečo če ste prireditev zamudili vse odgovore najdete v omenjeni knjigi

večer je glasbeno dopolnil domen

vreš kot bralci pa so nastopili nina vogel martin perčič lovro vreš in ajda vasle člani društva so pripravili tudi tradicionalni mali adventni bazar z drobnimi darilci in voščilnicami po simboličnih cenah

Ajda Vasle

leva fotografija stojita domen in lovro vreš sedijo marijan mauko ajda vasle martin perčič in nina vogel desna fotografija utrinek z bazarja (avtorica dorica vasle)

VRAŽEVERJE SVETA Večer Ob tresKi

19 oktobra 2012 je društvo literarno gledališče treska mežica v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer o prvem slovenskem blaženem škofu antonu martinu slomšku ponavadi se njegovi biografi največ ukvarjajo z njegovim narodnobuditeljskim in dušnopastirskim delom tokratni večer

pa se je osredotočil na njegovo manj znano in raziskovano poezijo ki jo je avtor večera peter peruzzi prepletel z znano slomškovo pridigo svoj jezik je treba spoštovati

na prireditvi je sodelovalo tudi kulturno pevsko društvo sv lenart s plata pod vodstvom zborovodkinje

Klavdije Freidl prepevali so uglasbene ponarodele slomškove pesmi za katere se pogosto zmotno misli da so ljudske

Besedilo so brali člani dlg treska mežica erika žagar dorica vasle lovro vreš in ajda vasle

Ajda Vasle

leva fotografija pevci zbora sv lenart s plata desna fotografija lovro vreš erika žagar dorica vasle ajda vasle (avtor štefan erjavc)

SVOJ JEZIK JE TREBA SPOŠTOVATI ndash Večer ob treski o blaženem Antonu Martinu Slomšku

36

37

vzrok za nastanek te zvrsti njegovega slikarskega opusa je tesno povezan z njegovo življenjsko zgodbo odraščal je v rudarski družini in že v otroških letih v globinah podzemnih rovov odkrival ndash ne le teme in nevarnosti ndash temveč tudi svetlobo in predvsem čarobni svet barv in likov ki jih je v tisočletjih izoblikovala naravamilan pečovnik je v rudniku opravljal delo nadzornika in že takrat je postal navdušen zbiralec mineralov in fosilov v njih je prepoznal skrivnosten preplet majhnega in velikega ndash mikrokozmosa in vesolja ndash vidnega in nevidnega Kot slikar svoje najljubše kamnine po svojem videnju in občutju projicira na platno likovno jih razdrobi poveča in jim šele naknadno s pomočjo svetlobnih odtenkov in posebnega nanosa barve vrne trdnost in obliko tako vidno in otipljivo ki zlahka odpira vrata v svet domišljije v svet čudovite igre teme in svetlobe barv likov in črt ob slikah milana pečovnika začutimo skrivnostni svet in delo narave tudi vsi tisti ki nam ni bilo dano videti in doživeti zakladov podzemnega svetasicer pa obsežen opus njegovih drugih slik izžareva lepoto koroške pokrajine ter čudovita tihožitja rož ki so ga spremljale na njegovih gorskih in smučarskih poteh pripovedujejo življenjsko zgodbo od otroštva do danes od sonca obsijanih pokrajin rož do medlega sija karbidovk s katerimi je pod zemljo odkrival čarobni svetsvojo umetniško nadarjenost je pokazal tudi pri obnavljanju fresk z izdajo koledarja z rudarskimi motivi napisal in izdal pa je tudi knjigo o svojem rojstnem kraju raquoHelena nekoč in daneslaquomilan pečovnik je svoje znanje dopolnjeval v likovni šoli mentorja ervina Kralja svoja spoznanja pa pogosto deli z drugimi likovniki s katerimi sodeluje na skupnih razstavah koroških likovnikov predvsem pa se s svojimi slikarskimi umetninami osebno predstavlja na samostojnih razstavahza popotnico ob razstavi za katero pravi da je njegova zadnja in prav zato postavljena v rudarski mežici je priložil zelo staro rudarsko pesem zapisano okrog leta 1870 ženske knapice so jo pele na šihtu ko so prebirale svinčevo rudo ob malici in tudi doma Knapi pa kadar

so prišli v črno in se poveselili v gostilnah začeli so nekako tako

Lep in častit je ta knapovski stanod višjih gospodov obrajtan spoznančasti je vreden še gospod ga častiker mu žlahtnega blaga iz zemlje dobiTa knapič se v zemljo v nevarnost podatam strelja tam vrta ter rudo kopaOn dela on švica se prime ga potv nedeljo se umije je lep kot gospod

naj lepote iz podzemnega sveta očarajo tudi vas

Mirjam Lapanja

16 novemBra 2012 je Bila v narodnem domu mežica slovesna otvoritev razsta-ve sliK mineralov in Kamnin črnjansKega sliKarja milana pečovniKa poimenova-na raquolepote iz podzemnega svetalaquo

lePote IZ PoDZeMNeGa SVeta

38

VPIS IN PRODAJA

abonenti iz prejšnje sezone lahko svoje sedeže potrdijo do 05122012 pričetek vpisa za nove abonente poteka od objave v medijih pa do prve predstave oz do zasedbe mest prodaja abonmajev je v tem času v prostorih narodnega doma mežica ali preko spletne prodaje na wwwnarodnidommezicasi rezervacije so možne po telefonu 051 234 226 in preko elektronske pošte infonarodnidommezicasi

MGL LjubljanaLope de Vega VITEZ ČUDESigrajo gašper tič jure Henigman Boris ostanmilan štefe matej puc lotos vincenc šparovec jernej čampelj kg marko simčič kgtjaša železnik nika rozmantina potočnik (vskok) mojca Funkl Barbara ribnikar (alt) jure Kopušar kg v uprizoritvi nastopata statista Borislav Horvat in rok solje11 januar 2013

MGL LjubljanaNikolaj Vasiljevič Gogolj ŽENITEVigrajo jana zupančič Bernarda omantanja dimitrievska jožef ropoša sebastian cavazza gregor čušin jaka lah janez starina gaber K trseglav22 marec 2013

Šentjakobsko gledališče LjubljanaDario Fo UGRABITEV (politična komedija)igrajo silvija jovanovič Bojan vister mišo mićić gregor Hlupič jure orel grega usenik miha srdinšek david peterca gašper pavc tanja skrbinšek drago razboršekdragan remšk1 marec 2013

SLG CeljeRichard Bean KRUHigrajo vojko Belšak david čeh damjan m trbovc Blaž setnikar Branko završan Bojan umek aljoša Koltak19 april 2013

Prešernovo gledališče KRANJEnrico Luttmann SEN igrajo peter musevski vesna slapar matjaž višnar darja reichman Borut veselko vesna jevnikar miha rodman vesna pernarčič1 februar 2013

Prireditelj si pridržuje pravico do spremembe programov in do odpovedi v primeru premajhnega vpisa

CENA 65 euro v enem obroku cena predstave za izven je 17 euro 60 euro za upokojence dijake in študente

ponujamo tudi možnost obročnega odplačevanja

UGODNOSTI nižja cena vstopnic stalni sedež obveščanje o predstavah in prejemanje programa prireditev

V abonma je vključenih pet predstav slovenskih gledališč predstave se bodo začele v mesecu januarju 2013 in bodo trajale do aprila 2013

GLEDALIŠKI ABONMA za leto 2013

jKz NarODNi DOm mežica razpisuje

predstave v sklopu abonmaja 2013 so

39

40

glasilo občine mežica izhaja 4 x letno v nakladi 1550 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno

vsem ki ste s prispevki sode-lovali se najlepše zahvalju-jemo prosimo da s svojimi prispevki tudi v bodoče sodelujete ker bo le na ta način naše glasilo pestro in zanimivo

prispevki ne bodo honori-rani uredniški odbor pa si pridružuje pravico do njihovega izbora

oddaja dokumentov naj bo na digitalem mediju (tekstov-ni članki v microsoft Word-u fotografije pa priložene ločeno v formatu jpeg ali tiff in sicer na resoluciji 300 dpi s krajšo stranico najmanj 10 cm) Fotografije ki ne bodo primerne velikosti (npr snete iz spleta ndash 72 dpi 70 KB) ne bodo objavljene Fizično oddane fotografije ki ste jih prispevali lahko po objavi glasila dvignete na tajništvu občine mežica

svoje prispevke pošljite na naslov

Občina MežicaTrg svobode 1 2392 Mežica

infomezicasi

urednišKi odBor župan dušan Krebel

odgovorni urednik marjan sušnik

direktor občinske uprave Blaž šaloven

člani uredniškega odbora jožef libnik Barbara prevorčič jarneja vertačnik nina petek ida paradiž

izdala občina mežica wwwmezicasi

lektoriranje jerneja vertačnik

fotografije avtorji člankov

oblikovanje jasna Kalčič atelje jk

tisk malex doo

naklada 1550 kosov

Vitotaufer

SLEHERNIK 22december2012 ob1930 SNGNOVAGORICA

PihalniorkesterrudnikaMežicainskuPinaorlek

bOžIčNONOVOLEtNIKONCERt 25december2012 ob1800 KONCERt

loPedeVega

VItEZčUDES 11januar2013 ob1930 MGL

RAZStAVAxILIKOVNEKOLONIjECUDVčRNA 16januar2013 ob1700 CUDVčRNANAKOROŠKEM

ekaVogelnik

MAKALONCA 17januar2013 ob1700 LUtKOVNOGLEDALIŠčELjUbLjANA

BraneVižintin

A+M 25januar2013 ob1800 LUtKOVNASKUPINAGIMNAZIjERAVNENAKOROŠKEM

enricoluttMann

SEN 01februar2013 ob1930 PREŠERNOVOGLEDALIŠčEKRANj

SODELOVANJE S STARŠI

Starši imajo pri vzgoji svojih ot-rok bistveno vlogo To velja tako za vzgojo doma kakor tudi za vzgojo v vrtcu Prav zaradi tega je povezovanje in sodelovanje vrtca s starši ključnega pomena Obojim omogoča lažje zaznavan-ja otrokovih potreb želja in ob-čutij Z namenom okrepitve tega odnosa v vrtcu organiziramo raz-lična sodelovanja in srečanja

Družinski izlet v kekčevo Deželo

V mesecu oktobru smo skozi mnoge dejavnosti spoznavali in doživljali Kekca in njegove pri-jatelje Odločili smo se da ga skupaj s starši tudi obiščemo Vso pot sta nas spremljala lepo vreme in dobra volja Med mo-gočnimi vršaci neokrnjene na-rave se skriva Kekčeva dežela kjer so nas pričakali junaki iz zgodb Popeljali so nas skozi pra-vljični svet kjer naša domišljija ni poznala meja V marsikaterem odraslem se je prebudil otrok Polni vtisov s pesmijo na ustih in

srečo na obrazu smo se vračali domov

Kekec in njegovi junaki so v otroških srcih pustili močan pe-čat Še vedno (po dveh mesecih) radi prepevajo Kekčeve pesmi se igrajo igre vlog rišejo junake hellip Posneli smo tudi svoj Kekčev film na katerega smo zelo po-nosni

Hvala starši ker ste si vzeli čas za svojega otroka in mu omogo-čili nepozabno doživetje

Ps Na sprehodih pogosto pre-pevamo Kekčeve pesmi Postojte poglejte nas pogumne vesele otroke Mogoče boste v sebi prebudili spomin na brezskrbno otroštvo

obiskal nas je Galov ATA LOVEC

Na srčno željo Gala in v predhodnem dogovoru z njegovim očetom nas je le-ta v vlogi lovca obiskal v vrtcu Oblečen v zeleno-rjava

oblačila s klobukom na glavi daljnogledom nahrbtnikom slikami živali lovskimi trofejami je vstopil v igralnico Otrokom je na privlačen zanimiv in poučen način predstavil vlogo lovca Otroci so ga z zanimanjem poslušali Skupaj smo se odpravili na sprehod do opazovalnice in krmišča katerega smo napolnili z jabolki koruzo korenjem in senom Seznanil nas je z živalmi ki živijo v našem gozdu in kako se pripravljajo na zimo

Hvala ata Mitja za poučno do-poldne Pri otrocih si razblinil mit da lovci streljajo in ubijajo živali ter rešujejo Rdečo kapico

zdaj vejo da lovci poznajo vse vrste živali jih krmijo in skrbijo zanje se družijo v lovski družini podobno kot mi v vrtcu obožu-jejo naravo fotografirajo živali se neopazno v zeleno-rjavi obleki sprehajajo po gozdu in z dalj-nogledom opazujejo živali

tanja bivšek

POZIV STARŠEM ZA ODDAJO VLOGE ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA ZA KOLEDARSKO LETO 2013v mesecu decembru morajo vsi starši ki imajo otroke vključene v vrtec ponovno oddati vlogo za določitev znižanega plačila vrtca za naslednje koledarsko leto 2013 dosedanje odločbe o znižanem plačilu se namreč s koncem decembra 2012 iztečejo in s tem prenehajo biti pravna podlaga za izstavitev računov v naslednjem letu

vlogo na predpisanem obrazcu starši oddajo na pristojnem centru za socialno delo za pravočasno vložene vloge za katere se bo izdala odločba z veljavnostjo 1 1 do 31 12 2013 se bodo štele le tiste ki bodo vložene do konca meseca decembra 2012 V skladu z 32 členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev namreč upravičencu pripada znižano plačilo vrtca od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge

starši bodite pozorni tudi pri datumih za uveljavitev otroškega dodatka in šolske prehraneBarbara prevorčič

27

NEPALraquoNepal je tu da bi te spremeNil Ne pa da bi ti Njegalaquo ta misel legeNde sloveNskega alpiNizma Nejca zaplotNika še kako drži saj te dežela resNičNo spremeNi medtem ko je ti Niti Ne moreš Niti Ne želiš ko jo eNkrat obiščeš te vedNo zNova iN zNova vleče Nazaj

Federativna demokratična republika Nepal kot se glasi uradni naziv države je v vseh pogledih posebna država Do-movina utemeljitelja budizma Siddhar-te Gautame varno skrita pod mogočni-mi in silno skrivnostnimi himalajskimi vrhovi med katerimi še vedno živi mit nikoli fotografiranega jetija ter never-jeten spekter geografskih kulturnih bioloških in religijskih raznolikosti ki so tako zelo vplivale na dojemanje za-hodnega sveta da je le-ta Nepal včasih imenoval kar Pravljična dežela Dežela bogov ali celo Šangri-La nikoli odkriti mistično-magični raj

Na življenje v edini uradni hinduistični državi na svetu je vedno vplivala njena specifična geografija ndash topografsko gledano leži najvišja točka Nepala 8848 metrov nad morjem najnižja pa le 61 metrov nad morjem ndash a so jo njegovi vladarji praviloma hote ali nehote izkoriščali v povsem

druge namene kot za ekonomski razvoj Dežela obdana z zastrašujočima sosedama Indijo na jugu in Kitajsko na severu in v kateri se sedaj močno večinski hinduizem vidno in mirno prepleta z manjšinskim budizmom pri čemer sta jasno vidna tudi vpliva domače nevarske in sosednje tibetanske kulture je skozi zgodovino sicer presenetljivo uspešno odbijala pritiske tako severne kot južne sosede a so njen razvoj zavrle notranje zdrahe revolucije in revolti Cena notranjih bojev pa je visoka Nepal dandanes spada med najrevnejše države sveta

Nepal je najbolj poznan prav po svojih mogočnih osemtisočakih zato verjetno ni nič čudnega da ga nekateri imenujejo Dežela v kraljestvu gora V Nepalu je kar osem od desetih najvišjih in najzahtevnejših gora na našem plane-tu vključno z najvišjo Mount Everest

Kljub temu da kar 80 odstotkov

nepalskega površja prekriva Himalaja pa se 50 kilometrov južno od nje večni sneg in led srečata z vročino in pragozdovi Kot bi prišli v novo deželo Kontrast je očiten in skoraj zmede človeka ko se en dan spogleduje z najvišjimi vrhovi sveta naslednji dan pa ga pričaka ravnina riževa polja in džungelski pas južnega Nepala Prav ta raznolikost daje pestrost tej deželi in zaradi tega ponuja široko paleto rastlinstva in živalstva Od himalajskega goveda (jakov) leopardov tigrov nosorogov do slonov krokodilov antilop opic hellip Z namenom da omogoči preživetje številnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst je nepalska vlada ustanovila štiri rezervate ndash Čitvan Sagarmatha Langtang in jezero Rara ki skupaj merijo več kot 3000 kvadratnih kilometrov

Nepalsko prebivalstvo je nepregle-dna množica ljudstev ki jim že stoletja

Mount EverestMolilni mlinčki

Budistični tempeljBoudhanath Stupa

Katmandu

Ama Dablam

28uspeva dokaj harmonično prebivati skupaj se prilagajati novim idejam vrednotam in prišlekom ki prihajajo od vsepovsod Po besedah mnogih ki so obiskali Nepal so Nepalci zlati ljudje To sem med obiskom Nepala občutila tudi sama Kljub pomanjka-nju in revščini so vedno nasmejani pripravljeni na pogovor in čakajoči na majhno pozornost mimoidočih Nji-hova prijaznost se iz mesta stopnjuje proti vedno višjim vasicam ob vznožjih osemtisočakov Višje ko greš bolj pri-jazni in iskreni so Neverjetna je hvale-žnost otrok ko jim podariš staro igračo svinčnik ali sladkarije

Nepalci so zelo vraževerni Tako hindujci kot budisti imajo svoje vraže in pravila ki se jih držijo in jih

spoštujejo Zanimivo je na primer da družina preden se vseli v nov dom prosi astrologa da določi najugodnejši datum vselitve Prav tako astrologi zaročencema določijo najprimernejši dan za poroko Predvsem strogo se držijo pravil v zvezi z vero Tako pred vhodom v tempelj ne smejo jesti in piti Pravilo ki se ga strogo držijo tudi turisti je da se mimo templjev in znamenj (čorteni maniji) vedno hodi le po levi strani prav tako pa se v smeri urinega kazalca vrtijo tudi molilni mlinčki

Zanimivo je da v popolnem sožitju uspevata dve tako različni verstvi Na eni strani budizem ki spoštuje vsa živa bitja

in deluje v sožitju z naravo na drugi strani pa raquokrvavilaquo hinduizem Vsaj tako se ti zdi ko opazuješ budistične molilne mlinčke ki jih poganja voda pisane molilne zastavice katerih molitve veter odnaša bogovom na drugi strani pa kr-vave daritve živali v hindujskih templjih Kljub tem daritvam pa imajo hindujci nekatere živali za svete in jih je prepove-dano ubijati

Krava je v Nepalu sveta z zakonom zaščitena žival Predstavlja boginjo La-ksmi ndash boginjo bogastva Kljub prome-tnemu kaosu ki vlada na katmandujskih ulicah ima krava vedno prednost Lahko se sprehaja po ulicah se ustavi sredi ceste ali uleže pred vhod v tempelj nihče je ne bo preganjal Sveta žival je tudi slon ker ima Ganeš ndash sin boga Šive

ndash slonovo glavo Ko gre slon po cesti se verni Nepalci dotikajo prahu na odtisu njegovih nog in si ga kot raquotikelaquo priti-skajo na čelo Svete živali pa so tudi bik opica in čmrlj

Poleg trekinga in alpinizma ki sta med turisti najbolj priljubljeni aktivnosti pa Nepal ponuja tudi vrsto drugih špor-tov in aktivnosti Vedno bolj popularni so rafting na rekah Kali Gandaki Bhote Kosi in drugih gorsko kolesarjenje vožnja z motorji bungee jumping in seveda džungelski safari v Kraljevem narodnem parku Čitvan

V Nepalu lahko vsakdo najde nekaj zase Ko potuješ po tej skrivnostni deže-li sprva sploh ne opaziš da spada med

najmanj razvite dežele našega planeta Naravne lepote mogočna arhitektura kulturna raznolikost in iskreni ljudje te tako prevzamejo da socialni položaj ljudi kar spregledaš

Ko sem pred tremi leti prvič obiskala Nepal se mi je zdelo da deželo kar dobro poznam saj sem videla nešteto diapozitivov in slišala mnogo zgodb ki mi jih je pripovedoval ati vsakokrat ko se je vrnil iz Nepala Pa sem se motila Ko sem prvič stopila na nepalska tla sem šele začela spoznavati to prekrasno deželo

Čeprav prvi vtisi niso bili ravno tako zelo krasni Prvi stik s Katmandujem glavnim mestom Nepala je bil zame rahlo šokanten Vsepovsod gneča smeti ki jih mečejo kar skozi okna na

ulico smrad hellip Po cestah ki si sicer niti ne zaslužijo imena ceste se sprehajajo krave krdela uličnih psov ljudje vozijo rikše avtomobili in motorji in to vse povprek Zmešnjava avtomobilov motorjev in rikš ki se ob neprestanem hupanju raquolovijolaquo po katmandujskih ulicah je neverjetna Zdi se da je edina obvezna oprema na avtomobilu delujoča hupa saj vozniki neprestano hupajo Zanimivo je tudi da mora na motorju imeti čelado samo voznik in to ne glede na to da po navadi vozijo s sabo več ljudi velikokrat kar cele družine

Po prihodu v Nepal smo prve tri dni preživeli v Katmanduju kjer smo uredili

Namche Bazar Nepalski otroci Patan - Hindujski tempelj

Sežiganje mrtvihSamostan v Tengbocheju Tabla Everest

29

in nakupili vse potrebno za treking Znamenitosti mesta si v tem času nismo uspeli ogledati saj so bile trgovinice in ulični prodajalci preveč prepričljivi s svojimi ponudbami in sem večino časa preživela na glavni turistični ulici Thamel ter barantala za nižje cene

Po treh dneh Katmanduja ko sem se ravno navadila na ljudi mestni utrip gužvo in me smeti in smrad niso več motili Katmandu pa je postajal vedno bolj zanimiv in privlačen smo se odpravili na treking Do Lukle ki je bila naše izhodišče za treking smo iz Katmanduja poleteli z letalom Jetstream 41 letalske družbe Yeti Airlines Med poletom ki je bil prav gotovo eden od vrhuncev tega potovanja sem prvič videla sedem- in osemtisočake med njimi tudi Everest Že iz zraka je bil videti mogočen Po izjemno zanimivem pristanku na najkrajši in najstrmejši pristajalni stezi kar sem jih kdaj videla smo v Lukli poiskali lodge kjer smo se dobili z našima nosačema Tekijem in Pembo Oba sta bila doma iz vasi ki je bila iz Lukle oddaljena dva dni hoje z delom nosačev pa sta služila denar za svoji družini

Treking pod Everest smo torej začeli v Lukli ki leži na nadmorski višini 2840 m Načrtovano je bilo da se prvi dan odpra-vimo do vasi Phakding do koder smo prispeli po približno dveh urah hoje Ker je bila pot ki nas je čakala naslednji dan veliko bolj strma in zahtevna smo se odločili da bomo nadaljevali Tako smo prvi dan prišli do vasi Monjo (2840 m nmv) kjer smo našli prijeten lodge v

katerem smo prespali Tu sem tudi ugo-tovila da je hrana v nepalskih vasicah veliko bolj okusna kot v katmandujskih restavracijah Drugi dan trekinga nas je čakala hoja do Namče Bazarja ki leži na nadmorski višini 3440 m Kmalu po za-četku hoje smo prišli do vstopa v Naci-onalni park Sagarmatha Tu smo morali pokazati karte in posebne treking potne liste V nadaljevanju poti smo prišli še do vojaške kontrole kjer se je postopek s kontrolo kart ponovil Po približno treh urah hoje smo prišli do Namče Bazarja vasi ki jo imenujejo tudi mesto Šerp Namče Bazar je glavno mesto in trgo-vsko središče regije Khumbu ki je ime dobila po istoimenskem ledeniku Po kosilu in kratkem počitku v lodgu smo se odpravili do samostana nad vasjo ki je sedaj preurejen v muzej V muzeju so razstavljeni predmeti ki jih po nepalskih vaseh še danes uporabljajo v vsakda-njem življenju Ogledati si je mogoče tudi slike in dokumentacijo o Mount Everestu ter fotografije Šerp ki so osvo-jile Everest Med njimi so našli tudi sliki Ang Dorjeeja in Pasang Tenzinga ki sta bila leta 2000 z atijem in Davom na vrhu Everesta

Naslednji dan nas je čakala hoja do vasi Tengboche Ta del poti je bil eden izmed bolj zahtevnih saj se je že na začetku pot začela strmo spuščati in ker smo morali nekje pridobiti novih 600 višinskih metrov se je kar hitro začela strma pot navzgor Vse raquominus metrelaquo ki sem jih preklinjala na poti navzdol pozabim ko mi ati pokaže Ama Dablam Šesttisočak ki sta ga maja 1996

v severozahodni steni po prvenstveni smeri preplezala Vanja Furlan in Tomaž Humar za kar sta dobila najprestižnejše alpinistično priznanje ndash Zlati cepin Sicer pa meni osebno eden najlepših vrhov Hojo sta poleg strmine oteževali tudi vročina in vlaga ki ju na takšni višini nisem pričakovala Ves trud je bil poplačan ko sem končno prišla do cilja kjer nas je pričakal čudovit razgled na Lhotse in Everest Vas Tengboche leži na nadmorski višini 3860 m V vasi je glavni budistični samostan v Nepalu sicer pa eden najlepših na svetu Samostan je v devetdesetih letih pogorel zdaj pa je povsem obnovljen Imeli smo enkratno priložnost da smo lahko bili prisotni pri obredu Na začetku sta dva mlada meniha vernike poklicala k obredu s piskanjem na ogromni školjki Obred je bil zelo zanimiv večino časa zelo umirjen trije menihi so molili naprej ostali pa za njimi na trenutke pa je umirjenost zmotil močan udarec na gong igranje na piščalke in zvončke ter glasno petje Izredno zanimiva je bila tudi sama molilnica ki je bila poslikana z budističnimi podobami najbolj pa je izstopal ogromen pozlačen kip Bude Obisk samostana mi bo ostal v posebnem spominu tudi zato ker me je eden od menihov blagoslovil z rdečo vrvico okoli vratu ki je za zdravje in dolgo življenje ter rumeno ruto ndash kato za srečo

Pot nas je iz Tengbocheja vodila skozi vasi Deboche in Shomare do vasi Periche (4240 m nmv) Pot mimo prostranih travnikov in njiv mimo vasi

Barva za tike Kip Bude Nepalski otroci

30je bila iz dneva v dan bolj zanimiva Sončno vreme mogočne gore neverjetna pokrajina in iskreni ljudje so nam lepšali vsakdan na poti proti našemu cilju Molilne zastavice molilni mlinčki in čorteni so zbujali navdušenje nad preprostostjo budizma Otroci ki smo jih srečali na poti in jim podarjali kulije in stare igrače pa me še danes spravijo v dobro voljo ob spoznanju kako lahko malenkosti nekomu polepšajo življenje Ko smo prispeli v Periche smo najprej opazili spomenik iz nerjavečega jekla v obliki prerezanega stožca v notranjosti pa vrezana imena vseh ki so se do leta 2005 smrtno ponesrečili na Mount Everestu in okolici Takoj nam je v oko padlo ime atijevega prijatelja Marka Lihtenekarja ki se je po uspešno osvojenem vrhu Everesta 21 maja 2005 smrtno ponesrečil pri sestopu z gore

Četrti dan trekinga smo prispeli do vasi Dingboche (4358 m nmv) ki mi je v spominu ostala predvsem zaradi najbolj okusnih momotov ki sem jih jedla na potovanju po Nepalu Momo je tipična nepalska jed podobna našim cmokom Ponavadi so polnjeni z zelenjavo ali mesom in so lahko kuhani ali pečeni Postreženi so skupaj z različnimi pikantnimi omakami Postanek v Dingbocheju pa mi je poleg najboljših pečenih sirovo-tuninih momotov ostal v spominu tudi zaradi aklimatizacijske ture ki smo jo naredili Bila je sicer ena zahtevnejših aklimatizacij na trekingu vendar tudi ena lepših Vrh grebena ki smo si ga

zadali za aklimatizacijo nas je presenetil s čudovitim ledeniškim jezerom in Ama Dablamom ki se je dvigal nad njim Naslednji dan nas je čakal eden daljših kosov poti Do zadnje vasi pred končnim ciljem Kala Patarjem smo morali opraviti 700 višinskih metrov Pot nas je peljala po grebenu nad vasjo Periche in naprej do morene ledenika Khumbu mimo Thokle do vasi Lobuche (4910 m nmv) Po kratkem počitku v lodgu smo se odpravili na aklimatizacijo Pot nas je peljala mimo Italijanske piramide ndash mednarodnega observatorija in laboratorija do bližnjega grebena Z vrha grebena smo lepo videli pot proti vasi Gorak Shepp Kala Patar Italijansko piramido pred nami pa se je bohotil Nuptse Po vrnitvi v lodge sem kljub aklimatizaciji dobila svojo porcijo višinskih neprijetnosti Razbijanje v glavi se je kljub vztrajnemu preganjanju s tabletami nadaljevalo še dolgo v noč in mi kratilo prepotreben spanec

Vrhunec trekinga je bil vzpon na Kala Patar (5550 m nmv) Iz Lobuch smo se podali proti zadnji vasi Gorak Shepp in naprej proti vrhu Kala Patarja Vso pot smo tekmovali z meglo ki nam je vztraj-no sledila Višina je delala svoje noge so bile vedno težje dihanje pa je postajalo vedno težje Za spodbudo se nam je na poti razkril Everest Tokrat je bil res čisto blizu Hitro sem se ga nagledala in po-slikala saj ga je minuto zatem že zakrila megla Bolj kot smo se približevali vrhu bolj je sonce kurilo meglo in na vrhu nas je pričakal čudovit razgled Everest Lhotse Nuptse Pumo Ri ledeni slap le-

denik Khumbo hellip vse je tako ogromno mogočno in čudovito Občutek na vrhu je bil enkraten Po obveznem slikanju smo kar obsedeli in občudovali bele vrhove okoli nas Z vrha smo sestopili po drugi poti ker smo se namenili poiskati spominsko tablo Janezu Jegliču ndash Jo-hanu ki je leta 1997 omahnil z grebena Nuptseja po tem ko sta s Tomažem Hu-marjem preplezala prvenstveno smerPo doseženem cilju trekinga ndash osvojitvi Kala Patarja smo se naslednji dan iz Lobuch odpravili nazaj proti Namche Bazarju od koder smo zadnji dan trek-inga odšli do vasi kjer smo začeli ndash do Lukle V Lukli smo prespali nato pa takoj zgodaj zjutraj po slovesu od nosačev s prvim letalom poleteli v Katmandu Vrnitev v Katmandu je bila rahel šok Iz mirnega podeželja nazaj v gnečo in hrup Ker smo imeli le tri dni časa pred odhodom domov je bilo potrebno Katmandu seveda čim bolje izkoristiti in raziskati Katmandu je zaradi svoje čudovite arhitekture pod UNESCOvo zaščito Prvi dan smo se najprej odpeljali do mesta Patan kjer smo si ogledali Durbar Square ndash staro mestno jedro kjer so nekoč ustoličevali kralje in kjer živi boginja Kumari ki je žal nismo uspeli videti Smo pa v hindujskem templju bili priča daritvi koze hindujskim bogovom Po vrnitvi v center Katmanduja smo si šli ogledati največjo znamenitost Katmanduja ndash Boudhanath Stupa bolj poznano kot Budine oči Stupa ki je ena največjih na svetu je od leta 1979 na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine Prvi dan v Katman-

Sveti mož Vzletno pristajalna steza v Lukli Z atijem na vrhu Kala Patarja

31

duju po vrnitvi s trekinga smo zaključili z nazdravljanjem na uspešno izveden treking v restavraciji Rum Doodle kjer so leta 2000 praznovali svoj uspeh na Everestu tudi člani odprave Ski Everest 2000 Posebnost te restavracije je da vsi osvajalci Everesta dobijo svojo člansko kartico s katero lahko v restavraciji Rum Doodle jedo brezplačno

Naslednji dan smo si ogledali tempelj Pashupatinath ki je eden najpomemb-nejših Šivinih templjev na svetu Tempelj je v vzhodnem delu Katmanduja ob reki Bagmati Zraven templja ob reki se na-haja tudi nepalski Varanasi kjer zažigajo umrle pepel pa nato raztrosijo v reko Sam pogled na mrtveca ki gori ob reki

je sprva grozljiv a dlje časa kot opazuješ dogajanje bolj logično in normalno se zdi vse skupaj Bolj šokantno je kako sto metrov nižje otroci plavajo v reki ženske pa perejo posodo in oblačila V templju in njegovi okolici je polno sadhujev ndash hindujskih svetih mož ki meditirajo in za plačilo pozirajo turistom Po napor-nem ogledu templja Pashupatinath smo se z rikšami odpeljali do stupe Swo-yambhunath ki je starodaven religijski kompleks na vrhu hriba v zahodnem delu Katmanduja Stupa je turistom bolj znana pod imenom Opičji tempelj ker na SZ delu templja živijo svete opice S templja se razkriva čudovit pogled na Katmandu Zadnji dan v Nepalu je bil

rezerviran za še zadnje nakupe in odkri-vanje najboljših katmandujskih slaščic Vse od tehnične opreme do oblačil ndash ko se naučiš barantati je Katmandu raj za nakupovanje

Kljub katastrofalnemu prvemu vtisu me je Nepal očaral Zdaj sem končno ra-zumela atija in druge zakaj se venomer vračajo tja Kaj je tisto kar te v Nepalu tako prevzame je najlepše opisal ati ko se je leta 1999 prvič vrnil od tam raquoPo-polnoma drugačen način življenja Ljudje so tam pripravljeni pomagati Vse delajo počasi mirno z dobro voljo Čisti balzam za dušolaquo

Tadeja Oderlap

mežičarji po svetutokrat se bomo odpravili malo dlje No zelo daleč pravzapravNaš cilj je država ki je po velikosti druga Na svetu ndash s pisaNo mešaNico Narodov v velemestih ki se še vedNo širijo Na drugi straNi pa z ogromNimi polji zasejaNimi s pšeNico iN koruzo s trgovskimi ceNtri ki so prava mala mesteca iN NeskoNčNimi ravNimi cestami po katerih Nihče Ne vozi prehitro jezera iN jezerca so posuta po deželi ki v svoji NotraNjosti skriva zaloge Nafte Na dveh straNeh državo obdaja širNo morje deli pa visoka gorska veriga če vam Naštejem še medvedi iN hokej javorov list iNdijaNci iN zlatokopi je bilo Namigov dovolj da ste ugaNili kam smo NameNjeNi ida paradiž

Kdo ste in kje živiteSem Franc Potočnik in živim v Kanadi v provinci Alberta v njenem glavnem mestu Edmonton

Kako dolgo ste že tam in zakaj ste tja odšli

V Kanadi živim že 46 let Iz Mežice sem odšel raquos tre-buhom za kruhomlaquo nekaj časa preživel v Nemčiji in Franciji potem pa sem bil odločen oditi nekam dlje Avstralija ali Kanada sta bili dve možnosti ndash in

ker je ladja proti Kanadi odplula prej sem se pač vkrcal nanjo

V čem se nov kraj in vaše zdajšnje življenje najbolj razlikujeta od tistega prej

Edmonton je milijonsko mesto v katerem v sožitju prebivajo ljudje vseh narodnosti Tu ima človek veliko možnosti za zaposlitev ndash nemalo ljudi ima dve celo tri različne službe Nekatere vsak dan druge morda dva- trikrat na teden po nekaj

ur Pač glede na potrebe in želje po recimo nakupu hiše ali česa drugega Življenje v Edmontonu zaradi takih možnosti zaenkrat ni predrago tudi prihodnosti se ne bojimoZimske temperature so tu precej nižje kot doma (Do -25 stopinj celzija otroci še redno hodijo v šolo) Je pa mraz suh tako da kepe sploh ne moreš narediti ker je tudi sneg tako suh da se ne sprime Tako je pozimi poleti so pa največja nadloga komarji

ki najdejo odlične pogoje za razvoj v vseh mlakah in jezerih

Kaj vam je tam najbolj všečVšeč mi je pokrajina narava Rad hodim kampirat ob jezera uživam v ribolovu Na razpolago je tudi veliko športnih objektov tako da vsak najde kaj po svojem okusu

Kaj najbolj pogrešatePogrešam Mežico in življenje v njej kakršno

32

sem poznal v mladosti

Kako pogosto se vračateprihajate na obisk v domovino

Domov pridem vsaki dve ali tri leta Vesel sem da sem v svoj rojstni kraj uspel pripeljati tudi svoja dva otroka (ki sta nekaj časa v Mežici obiskovala osnovno šolo oz vrtec) z

družinama da so tudi oni spoznali prelepo Koroško in Slovenijo

Kako vidite Mežico ko pridete domov

Po 46 letih odkar sem zapustil Mežico se počutim malo tujega Mnogih znancev več ni tudi življenje teče drugače Manj je sproščenega druženja

Živi blizu vas še kaj SlovencevKorošcev Se srečujete

Tukaj je precej Slovencev pogosto se srečujemo ndash na kavici ali na prireditvah

v letos odprtem novem Slovensko ndash kanadskem kulturnem centru ki se lahko pohvali s plesno dvorano za 300 ljudi knjižnico kapelico in sobo za srečanja Do lani smo se dobivali v leta 1967 zgrajenem domu ki so ga zaradi gradnje ceste podrliKorošcev pa skoraj ni več

le dve družini drugi so na žalost pomrli

Ali v trgovinah najdete tudi kakšne izdelke iz Slovenije

V Edmontonu smo že pred leti našli italijansko trgovino kjer dobimo tudi slovenske izdelke malinovec kavo barcaffe Radensko ribe nudeljčke skoraj vse

Kaj vedno odnesete s seboj ko se vračate z obiska v domovini

Ob povratku s seboj odnesemo CD-je s slovensko glasbo slovenske knjige pa tudi

kakšno flašo šnopsa

Tipična jed pijača kakšen poseben običaj v novi deželi

Kanadska specialiteta je goveji steak na ražnju pečena koruza in krompir tudi piščančje perutničke lahko dobiš na vsakem koraku ndash pripravljene na tisoč in en način od običajno spečenih do

raquohot chicken wingslaquo ki so izdatno začinjene Pijača je whisky pa morda še za Slovence neobičajna kombinacija pivo z dodatkom clamato juice (to je mešanica sokov neke školjke paradižnika in zelene) Tudi običaja da ti v lokalu kavo za ceno ene dotakajo tako dolgo da prazno skodelico obrneš v Sloveniji ni Ali pa prijaznost ko poleti takoj ko sedeš na mizo brezplačno dobiš vrček s prijetno hladno vodoObičaj da se največji

dnevni obrok postreže ob šestih zvečer (kar menda z novim delovnim časom vse bolj prihaja v navado tudi v Sloveniji) je pa kriv da se prepogosto kile kar kopičijoZaradi temperatur ki pozimi sežejo tudi do -30 stopinj celzija si lahko privoščimo ribolov na zaledenelih jezerih ndash na led zapelješ z avtom izvrtaš luknjo čez to luknjo postaviš šotor in nato v zavetrju čakaš da bo riba prijela Zanimiva izkušnja ndash če le led ne prične pokati

Poslušate slovensko glasbo Katero

V živo zelo rad poslušam Radio veseljak pa CD-je s slovensko glasbo Seveda je pa No1 še vedno Avsenik

Bi sami dodali kakšno zanimivost misel sporočilo

Pregovor raquoPovsod je lepo doma je najlepšelaquo je dobil v šestinštiridesetih letih poseben pomen Moj dom bo vedno Mežica a dom je s tem ko mi je dala kruh ko so tu zrasli moji otroci in rasejo moji vnuki postala tudi Kanada Zato ko sem tu se prav vsak dan spomnim na Mežico Ko pa pridem domov na obisk se mi kmalu prične tožiti po vnukih in kanadskem vsakdanjiku A tako razpeti med dva doma s(m)o najbrž vsi ki živijoživimo v tujini Šele z oddaljenostjo pričneš ceniti tisto kar je zares pomembno

POPRAVEKNa žalost nam jo je v prejšnji številki Šumca zagodel tiskarski škrat V članku raquoO ribičih in ribištvulaquo je v stavku V eni jeseni dobijo povprečno 120000 ndash 150000 iker iz njih pa pride 80 90 v dobrem letu tudi 100 mladic izpustil nekaj ničel Pravilno je seveda da v enem letu iz iker dobijo od 80000 90000 v dobrem letu tudi 100000 mladic Šele tako je jasna pohvala da je to odstotkovno zelo uspešno Ida Paradiž

33

Letos je izšla knjiga Marjete Žebovec Slovenski književniki rojeni od leta 1930 do leta 1935 v katerih je poleg najpomembnejših slovenskih literarnih ustvarjalcev svoje zaslužno mesto zase-del tudi Marijan kar kaže na to da je v tovrstnem kulturnem segmentu pustil neizbrisen pečat Pomembno je njegovo delo s področja natančnega poznavanje kratkih japonskih pesniških oblik ime-novanih haiku Je torej pesnik pisatelj poleg tega tudi izumitelj vsekakor pa človek tisočerih interesov Je ustanovitelj skupine Literarno gledališče Treska ki je prineslo svež veter kulture v naš mali kraj in ki to poslanstvo uspešno opravlja še danes ndash čeprav brez Marijana Na nje-govo pobudo za začeli izdajati literarni

list Šumc predhodnika časopisa ki ga trenutno držite v rokah O svojem živl-jenju govori globoko iskreno zato je po-govor z njim pristen in nepozaben Manj sva klepetala o haikujih in njegovem literarnem ustvarjanju saj mi je dejal raquoO tem si lahko sama prebereš v mojih knjigah To lahko vsak Jaz ti bom pove-dal nekaj česar ne moreš prebrati nikjer veljalaquo Velja In sva klepetala o njego-vem zanimivem življenju o nepozabnih dogodivščinah O drobnih utrinkih in zgodbah ki so se dogodili nekje nekoč

Ne mara nizanja suhoparnih podatkov Življenje se namreč piše še kje drugje Da je bil precej razigran fant da se je celo rad pretepal sem izvedela Upornik torej Da je opravljal vrsto zanimivih poklicev In rešil nekaj življenj Slednje je morda bolj pomembno kot kar koli dru-gega Kar misli tudi Marijan sam In mi že nariše svoj izum Ki je bil celo patentiran Gospod Marijan kje naj začneva Mogoče od tistega trenutka dalje ko ste prišli v Mežico

Hja vselej je treba začeti od začetka To upoštevam pri vsem kar delam tudi pri svojih izumih Pravim da je treba začeti pri Grkih in Rimljanih prebrati knjige o

njih Vse pravzaprav že obstaja le po-novno je treba nekje začeti to obuditi Pa o izumih malo pozneje

Torej ndash začniva od začetka Kako vas je privedla pot na Koroško

Veš rad sem se pretepal Želeli so se me znebiti ndash oziroma hoteli so da se po-boljšam zato so me poslali v Mežico Ko sem prišel sem bil star 14 let Oče se je dogovoril z dimnikarjem Magdičem ki je videl da sem sposoben da znam po-

metati dimnike In to sem nato počel po vsej Koroški V Črni v Rudarjevem je bilo veliko hiš imeli so me zelo radi še po-sebno ženske Čez nekaj časa me je pus-til kar samega sam sem lahko računal in pobiral denar Takrat sem stanoval na Poleni Spominjam se da se mi je enkrat zlomila žica na dimnikarski palici Na Glančniku so to znali zvariti a mojster je bil jezen Udaril me je z zlomljeno palico in pobral ves denar Jaz pa sem prav tako jezen šel za njim hellip

Torej kot dimnikar ste bili samouk Za kakšen poklic pa ste se šolali

V Sveti Trojici kjer sem odraščal ndash sicer sem se rodil v Zagrebu kjer so delali

moji starši ndash sem obiskoval osnovno šolo končal sem jo v Mežici Nato sem obiskoval rudarsko šolo v Trbovljah A sem se kmalu stepel z vzgojiteljem Uf ni bilo lahko ta je bil trener boksa hellip Skratka decembra 1959 sem se vrnil v Mežico Veš takrat sem izumil postopek za reševanje potapljajočih se ljudi Ne-kega dne sem šel v kino spominjam se da je bila Meža bela od peska Prišel sem do mostu in videl kako dva skačeta v vodi Ker je bila Meža tako bela nisem videl otroka ki se je utapljal Moška sta

O tistih drobnih stvareh ki jih ne moreš prebrati v knjigah hellip

marijan mauko je vsekakor svojevrstno zaznamoval koroški pa tudi slovenski kulturni prostor poleg objav v različnih publikacijah je izdal več knjig ndash pesniških zbirk in strokovnih del o literarni teoriji

34ga poskušala spraviti na kopno pa jima ni uspevalo zaradi visokega zida Ko se jima je končno posrečilo sem iz ust otro-ka izsesal zrak nesnago naplavine pe-sek To sem storil dvakrat hellip in otrok je prišel k sebi To je bila svojevrstna meto-da za tisti čas vsi so namreč počeli ravno obratno pihali zrak v usta Veš si izumi-telj ali pa nisi Tretje poti ni Nato sem se odpravil naprej v gostilno Naročil sem si raquokavbojcalaquo (tj malinovec in žganje) da sem si izplaknil usta polna peska

Nepozabna izkušnja rešili ste človeško življenje

Da to je bilo prvič Nekoč pa je bilo v Velenju bil sem na udarniškem delu Jaz brat in dva Trojičana Z njima sem se največkrat stepel hahaha Nekaj smo si celo v sorodu a to ni pomembno pomembno je le da smo se imeli lepo Skratka videli smo nosečnico ki je hodila po pomolu iz debla naenkrat je padla v vodo Bil sem dober plavalec pripeljal sem jo na kopno Vzdignil sem jo bila je težka morali so mu priskočili na pomoč To je bilo drugič da sem rešil življenje

Bili ste torej dober plavalec Ste se ukvarjali še s katerim športom

Da predvsem z alpinizmom Bil sem tudi dober akrobat na kolesu Ah s šolo pa nisem imel toliko sreče Moral sem jo začasno zapustiti ko sem zbolel za osteomielitisom (tj vnetje kostnega mozga) Na Ptuju so mi dajali opij Vsi so mislili da bom umrl Če sem se zasmejal sem takoj padel v nezavest A na koncu smo se vendarle vsi smejali Izboljšalo se je po več kot desetih injekcijah Spo-minjam se da se je prijatelj očeta ki me je obiskal v bolnici zadrl raquoBi rad bil narkomanlaquo Hahaha a prebolel sem abstinenco Po bolezni pa sem bil tako šibak da nisem mogel vzdigniti 30 kilo-gramov barve Takrat so restavrirali cer-kev pri Trojici najeli so me da sem nosil kipe moj dedek je bil namreč cerkveni pleskar

Ste opravljali še katero drugo delo poleg tega da ste bili pozneje rudar in varilec

Da nosil sem pošto zaposlili so me za dva meseca Delal sem tudi v Mariboru

na upravi cest bil sem glavni skladiščnik A sem pustil službo ker nisem smel biti več v nabavi Poleg tega pa mi je sonce preveč sijalo v pisarno vzeli so mi celo tajnico Veš ni bilo dobro Nato sem šel k vojakom Za sabo imate mnogo izkušenj z različnih področjih Lahko bi rekli da vam je pri vsem pomagala zdrava pamet hellip

Da vedno sem bil jezen ker ni bilo koga da bi uredil kakšno stvar Pa mi je nekoč dejal dober res dober prijatelj raquoNaredi samlaquo Takrat sem si rekel da raquogliha vkup štrikalaquo Razumel me je In mi dal vedeti da moram poskušati ustvarjati izumljati Zame so Švicarji dober narod Ker ne mislijo da so pametni ampak ker nekaj poskušajo narediti

Kot ste vselej poskušali vi hellip Pa veliko ušes ni bilo pripravljenih prisluhniti vašim idejam A roko na srce s po-ezijo je bilo drugače Ste vsekakor uveljavljeni slovenski pesnik pojavl-jate se v mnogih strokovnih študijah predvsem zaradi haikujev Kdaj pa ste napisali svojo prvo pesem

Lahko ti jo zrecitiram če želiš Ščinkavec ptiček lepi je bil in nas je vse razveselilHahaha to je moja prva pesem iz osnov-ne šole Še danes jo znam na pamet

Zelo lepo Kdaj pa ste se navdušili nad haikuji

Haikuje poznam že od ranega otroštva Moja mama je bila pesnica ljubiteljska

igralka in režiserka če omenim je po vojni režirala Prešernovo Železno cesto Oče je prebarval lokomotivo jaz pa sem bil strojevodja s piščalko A da ne zaidem preveč in se vrnem k haikujem ndash veš Slovenci smo imeli že v stari Ju-goslaviji pregled japonske književnosti hellip Poskusil sem nekaj novega Vse o tem si lahko prebereš je zapisano Po-vedal ti bom kaj drugega

Torej ndash povejte mi kaj več o vaših izumih

Veliko sem krmaril okrog po svetu Veliko sem se naučil V Uradnem listu Republike Slovenije (512006) je bil patentiran moj izum za proizvajanje najbolj čiste energije na svetu gre za metodo s stisnjenim zrakom Ja izum je bil patentiran a tega nihče ni pripravljen uresničiti

Zaenkrat gospod Marijan Morda pa nekoč bo vendarle znal kdo prisluhniti in bo v tem videl potencial morda prihodnost za človeštvo Pomembno je da nikoli ne odnehate in da ostanete tako izvirni iznajdljivi edinstveni polni volje ustvarjalnosti in idej

Vsekakor

Hvala za vaše iskrene in zanimive utrinke

In bil je čas da zaključiva najin klepet In bo čas ko bom spet stekla čez travnik k Marijanu na pogovor

Nina Petek

35

na pragu najbolj čarobnega ndash in tudi vraževernega meseca v letu ndash je dlg treska mežica 1122012 v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer ob treski z naslovom vraževerje sveta avtor večera lovro vreš je na kratko predstavil istoimensko knjigo etnologa damjana j ovseca ukvarjali pa smo

se predvsem z vprašanji kot so zakaj trkamo na les Kako zacoprati fanta Katera števila so srečna Kako odvrniti nesrečo če razbijemo ogledalo zakaj dimnikarji prinašajo srečo če ste prireditev zamudili vse odgovore najdete v omenjeni knjigi

večer je glasbeno dopolnil domen

vreš kot bralci pa so nastopili nina vogel martin perčič lovro vreš in ajda vasle člani društva so pripravili tudi tradicionalni mali adventni bazar z drobnimi darilci in voščilnicami po simboličnih cenah

Ajda Vasle

leva fotografija stojita domen in lovro vreš sedijo marijan mauko ajda vasle martin perčič in nina vogel desna fotografija utrinek z bazarja (avtorica dorica vasle)

VRAŽEVERJE SVETA Večer Ob tresKi

19 oktobra 2012 je društvo literarno gledališče treska mežica v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer o prvem slovenskem blaženem škofu antonu martinu slomšku ponavadi se njegovi biografi največ ukvarjajo z njegovim narodnobuditeljskim in dušnopastirskim delom tokratni večer

pa se je osredotočil na njegovo manj znano in raziskovano poezijo ki jo je avtor večera peter peruzzi prepletel z znano slomškovo pridigo svoj jezik je treba spoštovati

na prireditvi je sodelovalo tudi kulturno pevsko društvo sv lenart s plata pod vodstvom zborovodkinje

Klavdije Freidl prepevali so uglasbene ponarodele slomškove pesmi za katere se pogosto zmotno misli da so ljudske

Besedilo so brali člani dlg treska mežica erika žagar dorica vasle lovro vreš in ajda vasle

Ajda Vasle

leva fotografija pevci zbora sv lenart s plata desna fotografija lovro vreš erika žagar dorica vasle ajda vasle (avtor štefan erjavc)

SVOJ JEZIK JE TREBA SPOŠTOVATI ndash Večer ob treski o blaženem Antonu Martinu Slomšku

36

37

vzrok za nastanek te zvrsti njegovega slikarskega opusa je tesno povezan z njegovo življenjsko zgodbo odraščal je v rudarski družini in že v otroških letih v globinah podzemnih rovov odkrival ndash ne le teme in nevarnosti ndash temveč tudi svetlobo in predvsem čarobni svet barv in likov ki jih je v tisočletjih izoblikovala naravamilan pečovnik je v rudniku opravljal delo nadzornika in že takrat je postal navdušen zbiralec mineralov in fosilov v njih je prepoznal skrivnosten preplet majhnega in velikega ndash mikrokozmosa in vesolja ndash vidnega in nevidnega Kot slikar svoje najljubše kamnine po svojem videnju in občutju projicira na platno likovno jih razdrobi poveča in jim šele naknadno s pomočjo svetlobnih odtenkov in posebnega nanosa barve vrne trdnost in obliko tako vidno in otipljivo ki zlahka odpira vrata v svet domišljije v svet čudovite igre teme in svetlobe barv likov in črt ob slikah milana pečovnika začutimo skrivnostni svet in delo narave tudi vsi tisti ki nam ni bilo dano videti in doživeti zakladov podzemnega svetasicer pa obsežen opus njegovih drugih slik izžareva lepoto koroške pokrajine ter čudovita tihožitja rož ki so ga spremljale na njegovih gorskih in smučarskih poteh pripovedujejo življenjsko zgodbo od otroštva do danes od sonca obsijanih pokrajin rož do medlega sija karbidovk s katerimi je pod zemljo odkrival čarobni svetsvojo umetniško nadarjenost je pokazal tudi pri obnavljanju fresk z izdajo koledarja z rudarskimi motivi napisal in izdal pa je tudi knjigo o svojem rojstnem kraju raquoHelena nekoč in daneslaquomilan pečovnik je svoje znanje dopolnjeval v likovni šoli mentorja ervina Kralja svoja spoznanja pa pogosto deli z drugimi likovniki s katerimi sodeluje na skupnih razstavah koroških likovnikov predvsem pa se s svojimi slikarskimi umetninami osebno predstavlja na samostojnih razstavahza popotnico ob razstavi za katero pravi da je njegova zadnja in prav zato postavljena v rudarski mežici je priložil zelo staro rudarsko pesem zapisano okrog leta 1870 ženske knapice so jo pele na šihtu ko so prebirale svinčevo rudo ob malici in tudi doma Knapi pa kadar

so prišli v črno in se poveselili v gostilnah začeli so nekako tako

Lep in častit je ta knapovski stanod višjih gospodov obrajtan spoznančasti je vreden še gospod ga častiker mu žlahtnega blaga iz zemlje dobiTa knapič se v zemljo v nevarnost podatam strelja tam vrta ter rudo kopaOn dela on švica se prime ga potv nedeljo se umije je lep kot gospod

naj lepote iz podzemnega sveta očarajo tudi vas

Mirjam Lapanja

16 novemBra 2012 je Bila v narodnem domu mežica slovesna otvoritev razsta-ve sliK mineralov in Kamnin črnjansKega sliKarja milana pečovniKa poimenova-na raquolepote iz podzemnega svetalaquo

lePote IZ PoDZeMNeGa SVeta

38

VPIS IN PRODAJA

abonenti iz prejšnje sezone lahko svoje sedeže potrdijo do 05122012 pričetek vpisa za nove abonente poteka od objave v medijih pa do prve predstave oz do zasedbe mest prodaja abonmajev je v tem času v prostorih narodnega doma mežica ali preko spletne prodaje na wwwnarodnidommezicasi rezervacije so možne po telefonu 051 234 226 in preko elektronske pošte infonarodnidommezicasi

MGL LjubljanaLope de Vega VITEZ ČUDESigrajo gašper tič jure Henigman Boris ostanmilan štefe matej puc lotos vincenc šparovec jernej čampelj kg marko simčič kgtjaša železnik nika rozmantina potočnik (vskok) mojca Funkl Barbara ribnikar (alt) jure Kopušar kg v uprizoritvi nastopata statista Borislav Horvat in rok solje11 januar 2013

MGL LjubljanaNikolaj Vasiljevič Gogolj ŽENITEVigrajo jana zupančič Bernarda omantanja dimitrievska jožef ropoša sebastian cavazza gregor čušin jaka lah janez starina gaber K trseglav22 marec 2013

Šentjakobsko gledališče LjubljanaDario Fo UGRABITEV (politična komedija)igrajo silvija jovanovič Bojan vister mišo mićić gregor Hlupič jure orel grega usenik miha srdinšek david peterca gašper pavc tanja skrbinšek drago razboršekdragan remšk1 marec 2013

SLG CeljeRichard Bean KRUHigrajo vojko Belšak david čeh damjan m trbovc Blaž setnikar Branko završan Bojan umek aljoša Koltak19 april 2013

Prešernovo gledališče KRANJEnrico Luttmann SEN igrajo peter musevski vesna slapar matjaž višnar darja reichman Borut veselko vesna jevnikar miha rodman vesna pernarčič1 februar 2013

Prireditelj si pridržuje pravico do spremembe programov in do odpovedi v primeru premajhnega vpisa

CENA 65 euro v enem obroku cena predstave za izven je 17 euro 60 euro za upokojence dijake in študente

ponujamo tudi možnost obročnega odplačevanja

UGODNOSTI nižja cena vstopnic stalni sedež obveščanje o predstavah in prejemanje programa prireditev

V abonma je vključenih pet predstav slovenskih gledališč predstave se bodo začele v mesecu januarju 2013 in bodo trajale do aprila 2013

GLEDALIŠKI ABONMA za leto 2013

jKz NarODNi DOm mežica razpisuje

predstave v sklopu abonmaja 2013 so

39

40

glasilo občine mežica izhaja 4 x letno v nakladi 1550 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno

vsem ki ste s prispevki sode-lovali se najlepše zahvalju-jemo prosimo da s svojimi prispevki tudi v bodoče sodelujete ker bo le na ta način naše glasilo pestro in zanimivo

prispevki ne bodo honori-rani uredniški odbor pa si pridružuje pravico do njihovega izbora

oddaja dokumentov naj bo na digitalem mediju (tekstov-ni članki v microsoft Word-u fotografije pa priložene ločeno v formatu jpeg ali tiff in sicer na resoluciji 300 dpi s krajšo stranico najmanj 10 cm) Fotografije ki ne bodo primerne velikosti (npr snete iz spleta ndash 72 dpi 70 KB) ne bodo objavljene Fizično oddane fotografije ki ste jih prispevali lahko po objavi glasila dvignete na tajništvu občine mežica

svoje prispevke pošljite na naslov

Občina MežicaTrg svobode 1 2392 Mežica

infomezicasi

urednišKi odBor župan dušan Krebel

odgovorni urednik marjan sušnik

direktor občinske uprave Blaž šaloven

člani uredniškega odbora jožef libnik Barbara prevorčič jarneja vertačnik nina petek ida paradiž

izdala občina mežica wwwmezicasi

lektoriranje jerneja vertačnik

fotografije avtorji člankov

oblikovanje jasna Kalčič atelje jk

tisk malex doo

naklada 1550 kosov

Vitotaufer

SLEHERNIK 22december2012 ob1930 SNGNOVAGORICA

PihalniorkesterrudnikaMežicainskuPinaorlek

bOžIčNONOVOLEtNIKONCERt 25december2012 ob1800 KONCERt

loPedeVega

VItEZčUDES 11januar2013 ob1930 MGL

RAZStAVAxILIKOVNEKOLONIjECUDVčRNA 16januar2013 ob1700 CUDVčRNANAKOROŠKEM

ekaVogelnik

MAKALONCA 17januar2013 ob1700 LUtKOVNOGLEDALIŠčELjUbLjANA

BraneVižintin

A+M 25januar2013 ob1800 LUtKOVNASKUPINAGIMNAZIjERAVNENAKOROŠKEM

enricoluttMann

SEN 01februar2013 ob1930 PREŠERNOVOGLEDALIŠčEKRANj

27

NEPALraquoNepal je tu da bi te spremeNil Ne pa da bi ti Njegalaquo ta misel legeNde sloveNskega alpiNizma Nejca zaplotNika še kako drži saj te dežela resNičNo spremeNi medtem ko je ti Niti Ne moreš Niti Ne želiš ko jo eNkrat obiščeš te vedNo zNova iN zNova vleče Nazaj

Federativna demokratična republika Nepal kot se glasi uradni naziv države je v vseh pogledih posebna država Do-movina utemeljitelja budizma Siddhar-te Gautame varno skrita pod mogočni-mi in silno skrivnostnimi himalajskimi vrhovi med katerimi še vedno živi mit nikoli fotografiranega jetija ter never-jeten spekter geografskih kulturnih bioloških in religijskih raznolikosti ki so tako zelo vplivale na dojemanje za-hodnega sveta da je le-ta Nepal včasih imenoval kar Pravljična dežela Dežela bogov ali celo Šangri-La nikoli odkriti mistično-magični raj

Na življenje v edini uradni hinduistični državi na svetu je vedno vplivala njena specifična geografija ndash topografsko gledano leži najvišja točka Nepala 8848 metrov nad morjem najnižja pa le 61 metrov nad morjem ndash a so jo njegovi vladarji praviloma hote ali nehote izkoriščali v povsem

druge namene kot za ekonomski razvoj Dežela obdana z zastrašujočima sosedama Indijo na jugu in Kitajsko na severu in v kateri se sedaj močno večinski hinduizem vidno in mirno prepleta z manjšinskim budizmom pri čemer sta jasno vidna tudi vpliva domače nevarske in sosednje tibetanske kulture je skozi zgodovino sicer presenetljivo uspešno odbijala pritiske tako severne kot južne sosede a so njen razvoj zavrle notranje zdrahe revolucije in revolti Cena notranjih bojev pa je visoka Nepal dandanes spada med najrevnejše države sveta

Nepal je najbolj poznan prav po svojih mogočnih osemtisočakih zato verjetno ni nič čudnega da ga nekateri imenujejo Dežela v kraljestvu gora V Nepalu je kar osem od desetih najvišjih in najzahtevnejših gora na našem plane-tu vključno z najvišjo Mount Everest

Kljub temu da kar 80 odstotkov

nepalskega površja prekriva Himalaja pa se 50 kilometrov južno od nje večni sneg in led srečata z vročino in pragozdovi Kot bi prišli v novo deželo Kontrast je očiten in skoraj zmede človeka ko se en dan spogleduje z najvišjimi vrhovi sveta naslednji dan pa ga pričaka ravnina riževa polja in džungelski pas južnega Nepala Prav ta raznolikost daje pestrost tej deželi in zaradi tega ponuja široko paleto rastlinstva in živalstva Od himalajskega goveda (jakov) leopardov tigrov nosorogov do slonov krokodilov antilop opic hellip Z namenom da omogoči preživetje številnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst je nepalska vlada ustanovila štiri rezervate ndash Čitvan Sagarmatha Langtang in jezero Rara ki skupaj merijo več kot 3000 kvadratnih kilometrov

Nepalsko prebivalstvo je nepregle-dna množica ljudstev ki jim že stoletja

Mount EverestMolilni mlinčki

Budistični tempeljBoudhanath Stupa

Katmandu

Ama Dablam

28uspeva dokaj harmonično prebivati skupaj se prilagajati novim idejam vrednotam in prišlekom ki prihajajo od vsepovsod Po besedah mnogih ki so obiskali Nepal so Nepalci zlati ljudje To sem med obiskom Nepala občutila tudi sama Kljub pomanjka-nju in revščini so vedno nasmejani pripravljeni na pogovor in čakajoči na majhno pozornost mimoidočih Nji-hova prijaznost se iz mesta stopnjuje proti vedno višjim vasicam ob vznožjih osemtisočakov Višje ko greš bolj pri-jazni in iskreni so Neverjetna je hvale-žnost otrok ko jim podariš staro igračo svinčnik ali sladkarije

Nepalci so zelo vraževerni Tako hindujci kot budisti imajo svoje vraže in pravila ki se jih držijo in jih

spoštujejo Zanimivo je na primer da družina preden se vseli v nov dom prosi astrologa da določi najugodnejši datum vselitve Prav tako astrologi zaročencema določijo najprimernejši dan za poroko Predvsem strogo se držijo pravil v zvezi z vero Tako pred vhodom v tempelj ne smejo jesti in piti Pravilo ki se ga strogo držijo tudi turisti je da se mimo templjev in znamenj (čorteni maniji) vedno hodi le po levi strani prav tako pa se v smeri urinega kazalca vrtijo tudi molilni mlinčki

Zanimivo je da v popolnem sožitju uspevata dve tako različni verstvi Na eni strani budizem ki spoštuje vsa živa bitja

in deluje v sožitju z naravo na drugi strani pa raquokrvavilaquo hinduizem Vsaj tako se ti zdi ko opazuješ budistične molilne mlinčke ki jih poganja voda pisane molilne zastavice katerih molitve veter odnaša bogovom na drugi strani pa kr-vave daritve živali v hindujskih templjih Kljub tem daritvam pa imajo hindujci nekatere živali za svete in jih je prepove-dano ubijati

Krava je v Nepalu sveta z zakonom zaščitena žival Predstavlja boginjo La-ksmi ndash boginjo bogastva Kljub prome-tnemu kaosu ki vlada na katmandujskih ulicah ima krava vedno prednost Lahko se sprehaja po ulicah se ustavi sredi ceste ali uleže pred vhod v tempelj nihče je ne bo preganjal Sveta žival je tudi slon ker ima Ganeš ndash sin boga Šive

ndash slonovo glavo Ko gre slon po cesti se verni Nepalci dotikajo prahu na odtisu njegovih nog in si ga kot raquotikelaquo priti-skajo na čelo Svete živali pa so tudi bik opica in čmrlj

Poleg trekinga in alpinizma ki sta med turisti najbolj priljubljeni aktivnosti pa Nepal ponuja tudi vrsto drugih špor-tov in aktivnosti Vedno bolj popularni so rafting na rekah Kali Gandaki Bhote Kosi in drugih gorsko kolesarjenje vožnja z motorji bungee jumping in seveda džungelski safari v Kraljevem narodnem parku Čitvan

V Nepalu lahko vsakdo najde nekaj zase Ko potuješ po tej skrivnostni deže-li sprva sploh ne opaziš da spada med

najmanj razvite dežele našega planeta Naravne lepote mogočna arhitektura kulturna raznolikost in iskreni ljudje te tako prevzamejo da socialni položaj ljudi kar spregledaš

Ko sem pred tremi leti prvič obiskala Nepal se mi je zdelo da deželo kar dobro poznam saj sem videla nešteto diapozitivov in slišala mnogo zgodb ki mi jih je pripovedoval ati vsakokrat ko se je vrnil iz Nepala Pa sem se motila Ko sem prvič stopila na nepalska tla sem šele začela spoznavati to prekrasno deželo

Čeprav prvi vtisi niso bili ravno tako zelo krasni Prvi stik s Katmandujem glavnim mestom Nepala je bil zame rahlo šokanten Vsepovsod gneča smeti ki jih mečejo kar skozi okna na

ulico smrad hellip Po cestah ki si sicer niti ne zaslužijo imena ceste se sprehajajo krave krdela uličnih psov ljudje vozijo rikše avtomobili in motorji in to vse povprek Zmešnjava avtomobilov motorjev in rikš ki se ob neprestanem hupanju raquolovijolaquo po katmandujskih ulicah je neverjetna Zdi se da je edina obvezna oprema na avtomobilu delujoča hupa saj vozniki neprestano hupajo Zanimivo je tudi da mora na motorju imeti čelado samo voznik in to ne glede na to da po navadi vozijo s sabo več ljudi velikokrat kar cele družine

Po prihodu v Nepal smo prve tri dni preživeli v Katmanduju kjer smo uredili

Namche Bazar Nepalski otroci Patan - Hindujski tempelj

Sežiganje mrtvihSamostan v Tengbocheju Tabla Everest

29

in nakupili vse potrebno za treking Znamenitosti mesta si v tem času nismo uspeli ogledati saj so bile trgovinice in ulični prodajalci preveč prepričljivi s svojimi ponudbami in sem večino časa preživela na glavni turistični ulici Thamel ter barantala za nižje cene

Po treh dneh Katmanduja ko sem se ravno navadila na ljudi mestni utrip gužvo in me smeti in smrad niso več motili Katmandu pa je postajal vedno bolj zanimiv in privlačen smo se odpravili na treking Do Lukle ki je bila naše izhodišče za treking smo iz Katmanduja poleteli z letalom Jetstream 41 letalske družbe Yeti Airlines Med poletom ki je bil prav gotovo eden od vrhuncev tega potovanja sem prvič videla sedem- in osemtisočake med njimi tudi Everest Že iz zraka je bil videti mogočen Po izjemno zanimivem pristanku na najkrajši in najstrmejši pristajalni stezi kar sem jih kdaj videla smo v Lukli poiskali lodge kjer smo se dobili z našima nosačema Tekijem in Pembo Oba sta bila doma iz vasi ki je bila iz Lukle oddaljena dva dni hoje z delom nosačev pa sta služila denar za svoji družini

Treking pod Everest smo torej začeli v Lukli ki leži na nadmorski višini 2840 m Načrtovano je bilo da se prvi dan odpra-vimo do vasi Phakding do koder smo prispeli po približno dveh urah hoje Ker je bila pot ki nas je čakala naslednji dan veliko bolj strma in zahtevna smo se odločili da bomo nadaljevali Tako smo prvi dan prišli do vasi Monjo (2840 m nmv) kjer smo našli prijeten lodge v

katerem smo prespali Tu sem tudi ugo-tovila da je hrana v nepalskih vasicah veliko bolj okusna kot v katmandujskih restavracijah Drugi dan trekinga nas je čakala hoja do Namče Bazarja ki leži na nadmorski višini 3440 m Kmalu po za-četku hoje smo prišli do vstopa v Naci-onalni park Sagarmatha Tu smo morali pokazati karte in posebne treking potne liste V nadaljevanju poti smo prišli še do vojaške kontrole kjer se je postopek s kontrolo kart ponovil Po približno treh urah hoje smo prišli do Namče Bazarja vasi ki jo imenujejo tudi mesto Šerp Namče Bazar je glavno mesto in trgo-vsko središče regije Khumbu ki je ime dobila po istoimenskem ledeniku Po kosilu in kratkem počitku v lodgu smo se odpravili do samostana nad vasjo ki je sedaj preurejen v muzej V muzeju so razstavljeni predmeti ki jih po nepalskih vaseh še danes uporabljajo v vsakda-njem življenju Ogledati si je mogoče tudi slike in dokumentacijo o Mount Everestu ter fotografije Šerp ki so osvo-jile Everest Med njimi so našli tudi sliki Ang Dorjeeja in Pasang Tenzinga ki sta bila leta 2000 z atijem in Davom na vrhu Everesta

Naslednji dan nas je čakala hoja do vasi Tengboche Ta del poti je bil eden izmed bolj zahtevnih saj se je že na začetku pot začela strmo spuščati in ker smo morali nekje pridobiti novih 600 višinskih metrov se je kar hitro začela strma pot navzgor Vse raquominus metrelaquo ki sem jih preklinjala na poti navzdol pozabim ko mi ati pokaže Ama Dablam Šesttisočak ki sta ga maja 1996

v severozahodni steni po prvenstveni smeri preplezala Vanja Furlan in Tomaž Humar za kar sta dobila najprestižnejše alpinistično priznanje ndash Zlati cepin Sicer pa meni osebno eden najlepših vrhov Hojo sta poleg strmine oteževali tudi vročina in vlaga ki ju na takšni višini nisem pričakovala Ves trud je bil poplačan ko sem končno prišla do cilja kjer nas je pričakal čudovit razgled na Lhotse in Everest Vas Tengboche leži na nadmorski višini 3860 m V vasi je glavni budistični samostan v Nepalu sicer pa eden najlepših na svetu Samostan je v devetdesetih letih pogorel zdaj pa je povsem obnovljen Imeli smo enkratno priložnost da smo lahko bili prisotni pri obredu Na začetku sta dva mlada meniha vernike poklicala k obredu s piskanjem na ogromni školjki Obred je bil zelo zanimiv večino časa zelo umirjen trije menihi so molili naprej ostali pa za njimi na trenutke pa je umirjenost zmotil močan udarec na gong igranje na piščalke in zvončke ter glasno petje Izredno zanimiva je bila tudi sama molilnica ki je bila poslikana z budističnimi podobami najbolj pa je izstopal ogromen pozlačen kip Bude Obisk samostana mi bo ostal v posebnem spominu tudi zato ker me je eden od menihov blagoslovil z rdečo vrvico okoli vratu ki je za zdravje in dolgo življenje ter rumeno ruto ndash kato za srečo

Pot nas je iz Tengbocheja vodila skozi vasi Deboche in Shomare do vasi Periche (4240 m nmv) Pot mimo prostranih travnikov in njiv mimo vasi

Barva za tike Kip Bude Nepalski otroci

30je bila iz dneva v dan bolj zanimiva Sončno vreme mogočne gore neverjetna pokrajina in iskreni ljudje so nam lepšali vsakdan na poti proti našemu cilju Molilne zastavice molilni mlinčki in čorteni so zbujali navdušenje nad preprostostjo budizma Otroci ki smo jih srečali na poti in jim podarjali kulije in stare igrače pa me še danes spravijo v dobro voljo ob spoznanju kako lahko malenkosti nekomu polepšajo življenje Ko smo prispeli v Periche smo najprej opazili spomenik iz nerjavečega jekla v obliki prerezanega stožca v notranjosti pa vrezana imena vseh ki so se do leta 2005 smrtno ponesrečili na Mount Everestu in okolici Takoj nam je v oko padlo ime atijevega prijatelja Marka Lihtenekarja ki se je po uspešno osvojenem vrhu Everesta 21 maja 2005 smrtno ponesrečil pri sestopu z gore

Četrti dan trekinga smo prispeli do vasi Dingboche (4358 m nmv) ki mi je v spominu ostala predvsem zaradi najbolj okusnih momotov ki sem jih jedla na potovanju po Nepalu Momo je tipična nepalska jed podobna našim cmokom Ponavadi so polnjeni z zelenjavo ali mesom in so lahko kuhani ali pečeni Postreženi so skupaj z različnimi pikantnimi omakami Postanek v Dingbocheju pa mi je poleg najboljših pečenih sirovo-tuninih momotov ostal v spominu tudi zaradi aklimatizacijske ture ki smo jo naredili Bila je sicer ena zahtevnejših aklimatizacij na trekingu vendar tudi ena lepših Vrh grebena ki smo si ga

zadali za aklimatizacijo nas je presenetil s čudovitim ledeniškim jezerom in Ama Dablamom ki se je dvigal nad njim Naslednji dan nas je čakal eden daljših kosov poti Do zadnje vasi pred končnim ciljem Kala Patarjem smo morali opraviti 700 višinskih metrov Pot nas je peljala po grebenu nad vasjo Periche in naprej do morene ledenika Khumbu mimo Thokle do vasi Lobuche (4910 m nmv) Po kratkem počitku v lodgu smo se odpravili na aklimatizacijo Pot nas je peljala mimo Italijanske piramide ndash mednarodnega observatorija in laboratorija do bližnjega grebena Z vrha grebena smo lepo videli pot proti vasi Gorak Shepp Kala Patar Italijansko piramido pred nami pa se je bohotil Nuptse Po vrnitvi v lodge sem kljub aklimatizaciji dobila svojo porcijo višinskih neprijetnosti Razbijanje v glavi se je kljub vztrajnemu preganjanju s tabletami nadaljevalo še dolgo v noč in mi kratilo prepotreben spanec

Vrhunec trekinga je bil vzpon na Kala Patar (5550 m nmv) Iz Lobuch smo se podali proti zadnji vasi Gorak Shepp in naprej proti vrhu Kala Patarja Vso pot smo tekmovali z meglo ki nam je vztraj-no sledila Višina je delala svoje noge so bile vedno težje dihanje pa je postajalo vedno težje Za spodbudo se nam je na poti razkril Everest Tokrat je bil res čisto blizu Hitro sem se ga nagledala in po-slikala saj ga je minuto zatem že zakrila megla Bolj kot smo se približevali vrhu bolj je sonce kurilo meglo in na vrhu nas je pričakal čudovit razgled Everest Lhotse Nuptse Pumo Ri ledeni slap le-

denik Khumbo hellip vse je tako ogromno mogočno in čudovito Občutek na vrhu je bil enkraten Po obveznem slikanju smo kar obsedeli in občudovali bele vrhove okoli nas Z vrha smo sestopili po drugi poti ker smo se namenili poiskati spominsko tablo Janezu Jegliču ndash Jo-hanu ki je leta 1997 omahnil z grebena Nuptseja po tem ko sta s Tomažem Hu-marjem preplezala prvenstveno smerPo doseženem cilju trekinga ndash osvojitvi Kala Patarja smo se naslednji dan iz Lobuch odpravili nazaj proti Namche Bazarju od koder smo zadnji dan trek-inga odšli do vasi kjer smo začeli ndash do Lukle V Lukli smo prespali nato pa takoj zgodaj zjutraj po slovesu od nosačev s prvim letalom poleteli v Katmandu Vrnitev v Katmandu je bila rahel šok Iz mirnega podeželja nazaj v gnečo in hrup Ker smo imeli le tri dni časa pred odhodom domov je bilo potrebno Katmandu seveda čim bolje izkoristiti in raziskati Katmandu je zaradi svoje čudovite arhitekture pod UNESCOvo zaščito Prvi dan smo se najprej odpeljali do mesta Patan kjer smo si ogledali Durbar Square ndash staro mestno jedro kjer so nekoč ustoličevali kralje in kjer živi boginja Kumari ki je žal nismo uspeli videti Smo pa v hindujskem templju bili priča daritvi koze hindujskim bogovom Po vrnitvi v center Katmanduja smo si šli ogledati največjo znamenitost Katmanduja ndash Boudhanath Stupa bolj poznano kot Budine oči Stupa ki je ena največjih na svetu je od leta 1979 na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine Prvi dan v Katman-

Sveti mož Vzletno pristajalna steza v Lukli Z atijem na vrhu Kala Patarja

31

duju po vrnitvi s trekinga smo zaključili z nazdravljanjem na uspešno izveden treking v restavraciji Rum Doodle kjer so leta 2000 praznovali svoj uspeh na Everestu tudi člani odprave Ski Everest 2000 Posebnost te restavracije je da vsi osvajalci Everesta dobijo svojo člansko kartico s katero lahko v restavraciji Rum Doodle jedo brezplačno

Naslednji dan smo si ogledali tempelj Pashupatinath ki je eden najpomemb-nejših Šivinih templjev na svetu Tempelj je v vzhodnem delu Katmanduja ob reki Bagmati Zraven templja ob reki se na-haja tudi nepalski Varanasi kjer zažigajo umrle pepel pa nato raztrosijo v reko Sam pogled na mrtveca ki gori ob reki

je sprva grozljiv a dlje časa kot opazuješ dogajanje bolj logično in normalno se zdi vse skupaj Bolj šokantno je kako sto metrov nižje otroci plavajo v reki ženske pa perejo posodo in oblačila V templju in njegovi okolici je polno sadhujev ndash hindujskih svetih mož ki meditirajo in za plačilo pozirajo turistom Po napor-nem ogledu templja Pashupatinath smo se z rikšami odpeljali do stupe Swo-yambhunath ki je starodaven religijski kompleks na vrhu hriba v zahodnem delu Katmanduja Stupa je turistom bolj znana pod imenom Opičji tempelj ker na SZ delu templja živijo svete opice S templja se razkriva čudovit pogled na Katmandu Zadnji dan v Nepalu je bil

rezerviran za še zadnje nakupe in odkri-vanje najboljših katmandujskih slaščic Vse od tehnične opreme do oblačil ndash ko se naučiš barantati je Katmandu raj za nakupovanje

Kljub katastrofalnemu prvemu vtisu me je Nepal očaral Zdaj sem končno ra-zumela atija in druge zakaj se venomer vračajo tja Kaj je tisto kar te v Nepalu tako prevzame je najlepše opisal ati ko se je leta 1999 prvič vrnil od tam raquoPo-polnoma drugačen način življenja Ljudje so tam pripravljeni pomagati Vse delajo počasi mirno z dobro voljo Čisti balzam za dušolaquo

Tadeja Oderlap

mežičarji po svetutokrat se bomo odpravili malo dlje No zelo daleč pravzapravNaš cilj je država ki je po velikosti druga Na svetu ndash s pisaNo mešaNico Narodov v velemestih ki se še vedNo širijo Na drugi straNi pa z ogromNimi polji zasejaNimi s pšeNico iN koruzo s trgovskimi ceNtri ki so prava mala mesteca iN NeskoNčNimi ravNimi cestami po katerih Nihče Ne vozi prehitro jezera iN jezerca so posuta po deželi ki v svoji NotraNjosti skriva zaloge Nafte Na dveh straNeh državo obdaja širNo morje deli pa visoka gorska veriga če vam Naštejem še medvedi iN hokej javorov list iNdijaNci iN zlatokopi je bilo Namigov dovolj da ste ugaNili kam smo NameNjeNi ida paradiž

Kdo ste in kje živiteSem Franc Potočnik in živim v Kanadi v provinci Alberta v njenem glavnem mestu Edmonton

Kako dolgo ste že tam in zakaj ste tja odšli

V Kanadi živim že 46 let Iz Mežice sem odšel raquos tre-buhom za kruhomlaquo nekaj časa preživel v Nemčiji in Franciji potem pa sem bil odločen oditi nekam dlje Avstralija ali Kanada sta bili dve možnosti ndash in

ker je ladja proti Kanadi odplula prej sem se pač vkrcal nanjo

V čem se nov kraj in vaše zdajšnje življenje najbolj razlikujeta od tistega prej

Edmonton je milijonsko mesto v katerem v sožitju prebivajo ljudje vseh narodnosti Tu ima človek veliko možnosti za zaposlitev ndash nemalo ljudi ima dve celo tri različne službe Nekatere vsak dan druge morda dva- trikrat na teden po nekaj

ur Pač glede na potrebe in želje po recimo nakupu hiše ali česa drugega Življenje v Edmontonu zaradi takih možnosti zaenkrat ni predrago tudi prihodnosti se ne bojimoZimske temperature so tu precej nižje kot doma (Do -25 stopinj celzija otroci še redno hodijo v šolo) Je pa mraz suh tako da kepe sploh ne moreš narediti ker je tudi sneg tako suh da se ne sprime Tako je pozimi poleti so pa največja nadloga komarji

ki najdejo odlične pogoje za razvoj v vseh mlakah in jezerih

Kaj vam je tam najbolj všečVšeč mi je pokrajina narava Rad hodim kampirat ob jezera uživam v ribolovu Na razpolago je tudi veliko športnih objektov tako da vsak najde kaj po svojem okusu

Kaj najbolj pogrešatePogrešam Mežico in življenje v njej kakršno

32

sem poznal v mladosti

Kako pogosto se vračateprihajate na obisk v domovino

Domov pridem vsaki dve ali tri leta Vesel sem da sem v svoj rojstni kraj uspel pripeljati tudi svoja dva otroka (ki sta nekaj časa v Mežici obiskovala osnovno šolo oz vrtec) z

družinama da so tudi oni spoznali prelepo Koroško in Slovenijo

Kako vidite Mežico ko pridete domov

Po 46 letih odkar sem zapustil Mežico se počutim malo tujega Mnogih znancev več ni tudi življenje teče drugače Manj je sproščenega druženja

Živi blizu vas še kaj SlovencevKorošcev Se srečujete

Tukaj je precej Slovencev pogosto se srečujemo ndash na kavici ali na prireditvah

v letos odprtem novem Slovensko ndash kanadskem kulturnem centru ki se lahko pohvali s plesno dvorano za 300 ljudi knjižnico kapelico in sobo za srečanja Do lani smo se dobivali v leta 1967 zgrajenem domu ki so ga zaradi gradnje ceste podrliKorošcev pa skoraj ni več

le dve družini drugi so na žalost pomrli

Ali v trgovinah najdete tudi kakšne izdelke iz Slovenije

V Edmontonu smo že pred leti našli italijansko trgovino kjer dobimo tudi slovenske izdelke malinovec kavo barcaffe Radensko ribe nudeljčke skoraj vse

Kaj vedno odnesete s seboj ko se vračate z obiska v domovini

Ob povratku s seboj odnesemo CD-je s slovensko glasbo slovenske knjige pa tudi

kakšno flašo šnopsa

Tipična jed pijača kakšen poseben običaj v novi deželi

Kanadska specialiteta je goveji steak na ražnju pečena koruza in krompir tudi piščančje perutničke lahko dobiš na vsakem koraku ndash pripravljene na tisoč in en način od običajno spečenih do

raquohot chicken wingslaquo ki so izdatno začinjene Pijača je whisky pa morda še za Slovence neobičajna kombinacija pivo z dodatkom clamato juice (to je mešanica sokov neke školjke paradižnika in zelene) Tudi običaja da ti v lokalu kavo za ceno ene dotakajo tako dolgo da prazno skodelico obrneš v Sloveniji ni Ali pa prijaznost ko poleti takoj ko sedeš na mizo brezplačno dobiš vrček s prijetno hladno vodoObičaj da se največji

dnevni obrok postreže ob šestih zvečer (kar menda z novim delovnim časom vse bolj prihaja v navado tudi v Sloveniji) je pa kriv da se prepogosto kile kar kopičijoZaradi temperatur ki pozimi sežejo tudi do -30 stopinj celzija si lahko privoščimo ribolov na zaledenelih jezerih ndash na led zapelješ z avtom izvrtaš luknjo čez to luknjo postaviš šotor in nato v zavetrju čakaš da bo riba prijela Zanimiva izkušnja ndash če le led ne prične pokati

Poslušate slovensko glasbo Katero

V živo zelo rad poslušam Radio veseljak pa CD-je s slovensko glasbo Seveda je pa No1 še vedno Avsenik

Bi sami dodali kakšno zanimivost misel sporočilo

Pregovor raquoPovsod je lepo doma je najlepšelaquo je dobil v šestinštiridesetih letih poseben pomen Moj dom bo vedno Mežica a dom je s tem ko mi je dala kruh ko so tu zrasli moji otroci in rasejo moji vnuki postala tudi Kanada Zato ko sem tu se prav vsak dan spomnim na Mežico Ko pa pridem domov na obisk se mi kmalu prične tožiti po vnukih in kanadskem vsakdanjiku A tako razpeti med dva doma s(m)o najbrž vsi ki živijoživimo v tujini Šele z oddaljenostjo pričneš ceniti tisto kar je zares pomembno

POPRAVEKNa žalost nam jo je v prejšnji številki Šumca zagodel tiskarski škrat V članku raquoO ribičih in ribištvulaquo je v stavku V eni jeseni dobijo povprečno 120000 ndash 150000 iker iz njih pa pride 80 90 v dobrem letu tudi 100 mladic izpustil nekaj ničel Pravilno je seveda da v enem letu iz iker dobijo od 80000 90000 v dobrem letu tudi 100000 mladic Šele tako je jasna pohvala da je to odstotkovno zelo uspešno Ida Paradiž

33

Letos je izšla knjiga Marjete Žebovec Slovenski književniki rojeni od leta 1930 do leta 1935 v katerih je poleg najpomembnejših slovenskih literarnih ustvarjalcev svoje zaslužno mesto zase-del tudi Marijan kar kaže na to da je v tovrstnem kulturnem segmentu pustil neizbrisen pečat Pomembno je njegovo delo s področja natančnega poznavanje kratkih japonskih pesniških oblik ime-novanih haiku Je torej pesnik pisatelj poleg tega tudi izumitelj vsekakor pa človek tisočerih interesov Je ustanovitelj skupine Literarno gledališče Treska ki je prineslo svež veter kulture v naš mali kraj in ki to poslanstvo uspešno opravlja še danes ndash čeprav brez Marijana Na nje-govo pobudo za začeli izdajati literarni

list Šumc predhodnika časopisa ki ga trenutno držite v rokah O svojem živl-jenju govori globoko iskreno zato je po-govor z njim pristen in nepozaben Manj sva klepetala o haikujih in njegovem literarnem ustvarjanju saj mi je dejal raquoO tem si lahko sama prebereš v mojih knjigah To lahko vsak Jaz ti bom pove-dal nekaj česar ne moreš prebrati nikjer veljalaquo Velja In sva klepetala o njego-vem zanimivem življenju o nepozabnih dogodivščinah O drobnih utrinkih in zgodbah ki so se dogodili nekje nekoč

Ne mara nizanja suhoparnih podatkov Življenje se namreč piše še kje drugje Da je bil precej razigran fant da se je celo rad pretepal sem izvedela Upornik torej Da je opravljal vrsto zanimivih poklicev In rešil nekaj življenj Slednje je morda bolj pomembno kot kar koli dru-gega Kar misli tudi Marijan sam In mi že nariše svoj izum Ki je bil celo patentiran Gospod Marijan kje naj začneva Mogoče od tistega trenutka dalje ko ste prišli v Mežico

Hja vselej je treba začeti od začetka To upoštevam pri vsem kar delam tudi pri svojih izumih Pravim da je treba začeti pri Grkih in Rimljanih prebrati knjige o

njih Vse pravzaprav že obstaja le po-novno je treba nekje začeti to obuditi Pa o izumih malo pozneje

Torej ndash začniva od začetka Kako vas je privedla pot na Koroško

Veš rad sem se pretepal Želeli so se me znebiti ndash oziroma hoteli so da se po-boljšam zato so me poslali v Mežico Ko sem prišel sem bil star 14 let Oče se je dogovoril z dimnikarjem Magdičem ki je videl da sem sposoben da znam po-

metati dimnike In to sem nato počel po vsej Koroški V Črni v Rudarjevem je bilo veliko hiš imeli so me zelo radi še po-sebno ženske Čez nekaj časa me je pus-til kar samega sam sem lahko računal in pobiral denar Takrat sem stanoval na Poleni Spominjam se da se mi je enkrat zlomila žica na dimnikarski palici Na Glančniku so to znali zvariti a mojster je bil jezen Udaril me je z zlomljeno palico in pobral ves denar Jaz pa sem prav tako jezen šel za njim hellip

Torej kot dimnikar ste bili samouk Za kakšen poklic pa ste se šolali

V Sveti Trojici kjer sem odraščal ndash sicer sem se rodil v Zagrebu kjer so delali

moji starši ndash sem obiskoval osnovno šolo končal sem jo v Mežici Nato sem obiskoval rudarsko šolo v Trbovljah A sem se kmalu stepel z vzgojiteljem Uf ni bilo lahko ta je bil trener boksa hellip Skratka decembra 1959 sem se vrnil v Mežico Veš takrat sem izumil postopek za reševanje potapljajočih se ljudi Ne-kega dne sem šel v kino spominjam se da je bila Meža bela od peska Prišel sem do mostu in videl kako dva skačeta v vodi Ker je bila Meža tako bela nisem videl otroka ki se je utapljal Moška sta

O tistih drobnih stvareh ki jih ne moreš prebrati v knjigah hellip

marijan mauko je vsekakor svojevrstno zaznamoval koroški pa tudi slovenski kulturni prostor poleg objav v različnih publikacijah je izdal več knjig ndash pesniških zbirk in strokovnih del o literarni teoriji

34ga poskušala spraviti na kopno pa jima ni uspevalo zaradi visokega zida Ko se jima je končno posrečilo sem iz ust otro-ka izsesal zrak nesnago naplavine pe-sek To sem storil dvakrat hellip in otrok je prišel k sebi To je bila svojevrstna meto-da za tisti čas vsi so namreč počeli ravno obratno pihali zrak v usta Veš si izumi-telj ali pa nisi Tretje poti ni Nato sem se odpravil naprej v gostilno Naročil sem si raquokavbojcalaquo (tj malinovec in žganje) da sem si izplaknil usta polna peska

Nepozabna izkušnja rešili ste človeško življenje

Da to je bilo prvič Nekoč pa je bilo v Velenju bil sem na udarniškem delu Jaz brat in dva Trojičana Z njima sem se največkrat stepel hahaha Nekaj smo si celo v sorodu a to ni pomembno pomembno je le da smo se imeli lepo Skratka videli smo nosečnico ki je hodila po pomolu iz debla naenkrat je padla v vodo Bil sem dober plavalec pripeljal sem jo na kopno Vzdignil sem jo bila je težka morali so mu priskočili na pomoč To je bilo drugič da sem rešil življenje

Bili ste torej dober plavalec Ste se ukvarjali še s katerim športom

Da predvsem z alpinizmom Bil sem tudi dober akrobat na kolesu Ah s šolo pa nisem imel toliko sreče Moral sem jo začasno zapustiti ko sem zbolel za osteomielitisom (tj vnetje kostnega mozga) Na Ptuju so mi dajali opij Vsi so mislili da bom umrl Če sem se zasmejal sem takoj padel v nezavest A na koncu smo se vendarle vsi smejali Izboljšalo se je po več kot desetih injekcijah Spo-minjam se da se je prijatelj očeta ki me je obiskal v bolnici zadrl raquoBi rad bil narkomanlaquo Hahaha a prebolel sem abstinenco Po bolezni pa sem bil tako šibak da nisem mogel vzdigniti 30 kilo-gramov barve Takrat so restavrirali cer-kev pri Trojici najeli so me da sem nosil kipe moj dedek je bil namreč cerkveni pleskar

Ste opravljali še katero drugo delo poleg tega da ste bili pozneje rudar in varilec

Da nosil sem pošto zaposlili so me za dva meseca Delal sem tudi v Mariboru

na upravi cest bil sem glavni skladiščnik A sem pustil službo ker nisem smel biti več v nabavi Poleg tega pa mi je sonce preveč sijalo v pisarno vzeli so mi celo tajnico Veš ni bilo dobro Nato sem šel k vojakom Za sabo imate mnogo izkušenj z različnih področjih Lahko bi rekli da vam je pri vsem pomagala zdrava pamet hellip

Da vedno sem bil jezen ker ni bilo koga da bi uredil kakšno stvar Pa mi je nekoč dejal dober res dober prijatelj raquoNaredi samlaquo Takrat sem si rekel da raquogliha vkup štrikalaquo Razumel me je In mi dal vedeti da moram poskušati ustvarjati izumljati Zame so Švicarji dober narod Ker ne mislijo da so pametni ampak ker nekaj poskušajo narediti

Kot ste vselej poskušali vi hellip Pa veliko ušes ni bilo pripravljenih prisluhniti vašim idejam A roko na srce s po-ezijo je bilo drugače Ste vsekakor uveljavljeni slovenski pesnik pojavl-jate se v mnogih strokovnih študijah predvsem zaradi haikujev Kdaj pa ste napisali svojo prvo pesem

Lahko ti jo zrecitiram če želiš Ščinkavec ptiček lepi je bil in nas je vse razveselilHahaha to je moja prva pesem iz osnov-ne šole Še danes jo znam na pamet

Zelo lepo Kdaj pa ste se navdušili nad haikuji

Haikuje poznam že od ranega otroštva Moja mama je bila pesnica ljubiteljska

igralka in režiserka če omenim je po vojni režirala Prešernovo Železno cesto Oče je prebarval lokomotivo jaz pa sem bil strojevodja s piščalko A da ne zaidem preveč in se vrnem k haikujem ndash veš Slovenci smo imeli že v stari Ju-goslaviji pregled japonske književnosti hellip Poskusil sem nekaj novega Vse o tem si lahko prebereš je zapisano Po-vedal ti bom kaj drugega

Torej ndash povejte mi kaj več o vaših izumih

Veliko sem krmaril okrog po svetu Veliko sem se naučil V Uradnem listu Republike Slovenije (512006) je bil patentiran moj izum za proizvajanje najbolj čiste energije na svetu gre za metodo s stisnjenim zrakom Ja izum je bil patentiran a tega nihče ni pripravljen uresničiti

Zaenkrat gospod Marijan Morda pa nekoč bo vendarle znal kdo prisluhniti in bo v tem videl potencial morda prihodnost za človeštvo Pomembno je da nikoli ne odnehate in da ostanete tako izvirni iznajdljivi edinstveni polni volje ustvarjalnosti in idej

Vsekakor

Hvala za vaše iskrene in zanimive utrinke

In bil je čas da zaključiva najin klepet In bo čas ko bom spet stekla čez travnik k Marijanu na pogovor

Nina Petek

35

na pragu najbolj čarobnega ndash in tudi vraževernega meseca v letu ndash je dlg treska mežica 1122012 v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer ob treski z naslovom vraževerje sveta avtor večera lovro vreš je na kratko predstavil istoimensko knjigo etnologa damjana j ovseca ukvarjali pa smo

se predvsem z vprašanji kot so zakaj trkamo na les Kako zacoprati fanta Katera števila so srečna Kako odvrniti nesrečo če razbijemo ogledalo zakaj dimnikarji prinašajo srečo če ste prireditev zamudili vse odgovore najdete v omenjeni knjigi

večer je glasbeno dopolnil domen

vreš kot bralci pa so nastopili nina vogel martin perčič lovro vreš in ajda vasle člani društva so pripravili tudi tradicionalni mali adventni bazar z drobnimi darilci in voščilnicami po simboličnih cenah

Ajda Vasle

leva fotografija stojita domen in lovro vreš sedijo marijan mauko ajda vasle martin perčič in nina vogel desna fotografija utrinek z bazarja (avtorica dorica vasle)

VRAŽEVERJE SVETA Večer Ob tresKi

19 oktobra 2012 je društvo literarno gledališče treska mežica v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer o prvem slovenskem blaženem škofu antonu martinu slomšku ponavadi se njegovi biografi največ ukvarjajo z njegovim narodnobuditeljskim in dušnopastirskim delom tokratni večer

pa se je osredotočil na njegovo manj znano in raziskovano poezijo ki jo je avtor večera peter peruzzi prepletel z znano slomškovo pridigo svoj jezik je treba spoštovati

na prireditvi je sodelovalo tudi kulturno pevsko društvo sv lenart s plata pod vodstvom zborovodkinje

Klavdije Freidl prepevali so uglasbene ponarodele slomškove pesmi za katere se pogosto zmotno misli da so ljudske

Besedilo so brali člani dlg treska mežica erika žagar dorica vasle lovro vreš in ajda vasle

Ajda Vasle

leva fotografija pevci zbora sv lenart s plata desna fotografija lovro vreš erika žagar dorica vasle ajda vasle (avtor štefan erjavc)

SVOJ JEZIK JE TREBA SPOŠTOVATI ndash Večer ob treski o blaženem Antonu Martinu Slomšku

36

37

vzrok za nastanek te zvrsti njegovega slikarskega opusa je tesno povezan z njegovo življenjsko zgodbo odraščal je v rudarski družini in že v otroških letih v globinah podzemnih rovov odkrival ndash ne le teme in nevarnosti ndash temveč tudi svetlobo in predvsem čarobni svet barv in likov ki jih je v tisočletjih izoblikovala naravamilan pečovnik je v rudniku opravljal delo nadzornika in že takrat je postal navdušen zbiralec mineralov in fosilov v njih je prepoznal skrivnosten preplet majhnega in velikega ndash mikrokozmosa in vesolja ndash vidnega in nevidnega Kot slikar svoje najljubše kamnine po svojem videnju in občutju projicira na platno likovno jih razdrobi poveča in jim šele naknadno s pomočjo svetlobnih odtenkov in posebnega nanosa barve vrne trdnost in obliko tako vidno in otipljivo ki zlahka odpira vrata v svet domišljije v svet čudovite igre teme in svetlobe barv likov in črt ob slikah milana pečovnika začutimo skrivnostni svet in delo narave tudi vsi tisti ki nam ni bilo dano videti in doživeti zakladov podzemnega svetasicer pa obsežen opus njegovih drugih slik izžareva lepoto koroške pokrajine ter čudovita tihožitja rož ki so ga spremljale na njegovih gorskih in smučarskih poteh pripovedujejo življenjsko zgodbo od otroštva do danes od sonca obsijanih pokrajin rož do medlega sija karbidovk s katerimi je pod zemljo odkrival čarobni svetsvojo umetniško nadarjenost je pokazal tudi pri obnavljanju fresk z izdajo koledarja z rudarskimi motivi napisal in izdal pa je tudi knjigo o svojem rojstnem kraju raquoHelena nekoč in daneslaquomilan pečovnik je svoje znanje dopolnjeval v likovni šoli mentorja ervina Kralja svoja spoznanja pa pogosto deli z drugimi likovniki s katerimi sodeluje na skupnih razstavah koroških likovnikov predvsem pa se s svojimi slikarskimi umetninami osebno predstavlja na samostojnih razstavahza popotnico ob razstavi za katero pravi da je njegova zadnja in prav zato postavljena v rudarski mežici je priložil zelo staro rudarsko pesem zapisano okrog leta 1870 ženske knapice so jo pele na šihtu ko so prebirale svinčevo rudo ob malici in tudi doma Knapi pa kadar

so prišli v črno in se poveselili v gostilnah začeli so nekako tako

Lep in častit je ta knapovski stanod višjih gospodov obrajtan spoznančasti je vreden še gospod ga častiker mu žlahtnega blaga iz zemlje dobiTa knapič se v zemljo v nevarnost podatam strelja tam vrta ter rudo kopaOn dela on švica se prime ga potv nedeljo se umije je lep kot gospod

naj lepote iz podzemnega sveta očarajo tudi vas

Mirjam Lapanja

16 novemBra 2012 je Bila v narodnem domu mežica slovesna otvoritev razsta-ve sliK mineralov in Kamnin črnjansKega sliKarja milana pečovniKa poimenova-na raquolepote iz podzemnega svetalaquo

lePote IZ PoDZeMNeGa SVeta

38

VPIS IN PRODAJA

abonenti iz prejšnje sezone lahko svoje sedeže potrdijo do 05122012 pričetek vpisa za nove abonente poteka od objave v medijih pa do prve predstave oz do zasedbe mest prodaja abonmajev je v tem času v prostorih narodnega doma mežica ali preko spletne prodaje na wwwnarodnidommezicasi rezervacije so možne po telefonu 051 234 226 in preko elektronske pošte infonarodnidommezicasi

MGL LjubljanaLope de Vega VITEZ ČUDESigrajo gašper tič jure Henigman Boris ostanmilan štefe matej puc lotos vincenc šparovec jernej čampelj kg marko simčič kgtjaša železnik nika rozmantina potočnik (vskok) mojca Funkl Barbara ribnikar (alt) jure Kopušar kg v uprizoritvi nastopata statista Borislav Horvat in rok solje11 januar 2013

MGL LjubljanaNikolaj Vasiljevič Gogolj ŽENITEVigrajo jana zupančič Bernarda omantanja dimitrievska jožef ropoša sebastian cavazza gregor čušin jaka lah janez starina gaber K trseglav22 marec 2013

Šentjakobsko gledališče LjubljanaDario Fo UGRABITEV (politična komedija)igrajo silvija jovanovič Bojan vister mišo mićić gregor Hlupič jure orel grega usenik miha srdinšek david peterca gašper pavc tanja skrbinšek drago razboršekdragan remšk1 marec 2013

SLG CeljeRichard Bean KRUHigrajo vojko Belšak david čeh damjan m trbovc Blaž setnikar Branko završan Bojan umek aljoša Koltak19 april 2013

Prešernovo gledališče KRANJEnrico Luttmann SEN igrajo peter musevski vesna slapar matjaž višnar darja reichman Borut veselko vesna jevnikar miha rodman vesna pernarčič1 februar 2013

Prireditelj si pridržuje pravico do spremembe programov in do odpovedi v primeru premajhnega vpisa

CENA 65 euro v enem obroku cena predstave za izven je 17 euro 60 euro za upokojence dijake in študente

ponujamo tudi možnost obročnega odplačevanja

UGODNOSTI nižja cena vstopnic stalni sedež obveščanje o predstavah in prejemanje programa prireditev

V abonma je vključenih pet predstav slovenskih gledališč predstave se bodo začele v mesecu januarju 2013 in bodo trajale do aprila 2013

GLEDALIŠKI ABONMA za leto 2013

jKz NarODNi DOm mežica razpisuje

predstave v sklopu abonmaja 2013 so

39

40

glasilo občine mežica izhaja 4 x letno v nakladi 1550 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno

vsem ki ste s prispevki sode-lovali se najlepše zahvalju-jemo prosimo da s svojimi prispevki tudi v bodoče sodelujete ker bo le na ta način naše glasilo pestro in zanimivo

prispevki ne bodo honori-rani uredniški odbor pa si pridružuje pravico do njihovega izbora

oddaja dokumentov naj bo na digitalem mediju (tekstov-ni članki v microsoft Word-u fotografije pa priložene ločeno v formatu jpeg ali tiff in sicer na resoluciji 300 dpi s krajšo stranico najmanj 10 cm) Fotografije ki ne bodo primerne velikosti (npr snete iz spleta ndash 72 dpi 70 KB) ne bodo objavljene Fizično oddane fotografije ki ste jih prispevali lahko po objavi glasila dvignete na tajništvu občine mežica

svoje prispevke pošljite na naslov

Občina MežicaTrg svobode 1 2392 Mežica

infomezicasi

urednišKi odBor župan dušan Krebel

odgovorni urednik marjan sušnik

direktor občinske uprave Blaž šaloven

člani uredniškega odbora jožef libnik Barbara prevorčič jarneja vertačnik nina petek ida paradiž

izdala občina mežica wwwmezicasi

lektoriranje jerneja vertačnik

fotografije avtorji člankov

oblikovanje jasna Kalčič atelje jk

tisk malex doo

naklada 1550 kosov

Vitotaufer

SLEHERNIK 22december2012 ob1930 SNGNOVAGORICA

PihalniorkesterrudnikaMežicainskuPinaorlek

bOžIčNONOVOLEtNIKONCERt 25december2012 ob1800 KONCERt

loPedeVega

VItEZčUDES 11januar2013 ob1930 MGL

RAZStAVAxILIKOVNEKOLONIjECUDVčRNA 16januar2013 ob1700 CUDVčRNANAKOROŠKEM

ekaVogelnik

MAKALONCA 17januar2013 ob1700 LUtKOVNOGLEDALIŠčELjUbLjANA

BraneVižintin

A+M 25januar2013 ob1800 LUtKOVNASKUPINAGIMNAZIjERAVNENAKOROŠKEM

enricoluttMann

SEN 01februar2013 ob1930 PREŠERNOVOGLEDALIŠčEKRANj

28uspeva dokaj harmonično prebivati skupaj se prilagajati novim idejam vrednotam in prišlekom ki prihajajo od vsepovsod Po besedah mnogih ki so obiskali Nepal so Nepalci zlati ljudje To sem med obiskom Nepala občutila tudi sama Kljub pomanjka-nju in revščini so vedno nasmejani pripravljeni na pogovor in čakajoči na majhno pozornost mimoidočih Nji-hova prijaznost se iz mesta stopnjuje proti vedno višjim vasicam ob vznožjih osemtisočakov Višje ko greš bolj pri-jazni in iskreni so Neverjetna je hvale-žnost otrok ko jim podariš staro igračo svinčnik ali sladkarije

Nepalci so zelo vraževerni Tako hindujci kot budisti imajo svoje vraže in pravila ki se jih držijo in jih

spoštujejo Zanimivo je na primer da družina preden se vseli v nov dom prosi astrologa da določi najugodnejši datum vselitve Prav tako astrologi zaročencema določijo najprimernejši dan za poroko Predvsem strogo se držijo pravil v zvezi z vero Tako pred vhodom v tempelj ne smejo jesti in piti Pravilo ki se ga strogo držijo tudi turisti je da se mimo templjev in znamenj (čorteni maniji) vedno hodi le po levi strani prav tako pa se v smeri urinega kazalca vrtijo tudi molilni mlinčki

Zanimivo je da v popolnem sožitju uspevata dve tako različni verstvi Na eni strani budizem ki spoštuje vsa živa bitja

in deluje v sožitju z naravo na drugi strani pa raquokrvavilaquo hinduizem Vsaj tako se ti zdi ko opazuješ budistične molilne mlinčke ki jih poganja voda pisane molilne zastavice katerih molitve veter odnaša bogovom na drugi strani pa kr-vave daritve živali v hindujskih templjih Kljub tem daritvam pa imajo hindujci nekatere živali za svete in jih je prepove-dano ubijati

Krava je v Nepalu sveta z zakonom zaščitena žival Predstavlja boginjo La-ksmi ndash boginjo bogastva Kljub prome-tnemu kaosu ki vlada na katmandujskih ulicah ima krava vedno prednost Lahko se sprehaja po ulicah se ustavi sredi ceste ali uleže pred vhod v tempelj nihče je ne bo preganjal Sveta žival je tudi slon ker ima Ganeš ndash sin boga Šive

ndash slonovo glavo Ko gre slon po cesti se verni Nepalci dotikajo prahu na odtisu njegovih nog in si ga kot raquotikelaquo priti-skajo na čelo Svete živali pa so tudi bik opica in čmrlj

Poleg trekinga in alpinizma ki sta med turisti najbolj priljubljeni aktivnosti pa Nepal ponuja tudi vrsto drugih špor-tov in aktivnosti Vedno bolj popularni so rafting na rekah Kali Gandaki Bhote Kosi in drugih gorsko kolesarjenje vožnja z motorji bungee jumping in seveda džungelski safari v Kraljevem narodnem parku Čitvan

V Nepalu lahko vsakdo najde nekaj zase Ko potuješ po tej skrivnostni deže-li sprva sploh ne opaziš da spada med

najmanj razvite dežele našega planeta Naravne lepote mogočna arhitektura kulturna raznolikost in iskreni ljudje te tako prevzamejo da socialni položaj ljudi kar spregledaš

Ko sem pred tremi leti prvič obiskala Nepal se mi je zdelo da deželo kar dobro poznam saj sem videla nešteto diapozitivov in slišala mnogo zgodb ki mi jih je pripovedoval ati vsakokrat ko se je vrnil iz Nepala Pa sem se motila Ko sem prvič stopila na nepalska tla sem šele začela spoznavati to prekrasno deželo

Čeprav prvi vtisi niso bili ravno tako zelo krasni Prvi stik s Katmandujem glavnim mestom Nepala je bil zame rahlo šokanten Vsepovsod gneča smeti ki jih mečejo kar skozi okna na

ulico smrad hellip Po cestah ki si sicer niti ne zaslužijo imena ceste se sprehajajo krave krdela uličnih psov ljudje vozijo rikše avtomobili in motorji in to vse povprek Zmešnjava avtomobilov motorjev in rikš ki se ob neprestanem hupanju raquolovijolaquo po katmandujskih ulicah je neverjetna Zdi se da je edina obvezna oprema na avtomobilu delujoča hupa saj vozniki neprestano hupajo Zanimivo je tudi da mora na motorju imeti čelado samo voznik in to ne glede na to da po navadi vozijo s sabo več ljudi velikokrat kar cele družine

Po prihodu v Nepal smo prve tri dni preživeli v Katmanduju kjer smo uredili

Namche Bazar Nepalski otroci Patan - Hindujski tempelj

Sežiganje mrtvihSamostan v Tengbocheju Tabla Everest

29

in nakupili vse potrebno za treking Znamenitosti mesta si v tem času nismo uspeli ogledati saj so bile trgovinice in ulični prodajalci preveč prepričljivi s svojimi ponudbami in sem večino časa preživela na glavni turistični ulici Thamel ter barantala za nižje cene

Po treh dneh Katmanduja ko sem se ravno navadila na ljudi mestni utrip gužvo in me smeti in smrad niso več motili Katmandu pa je postajal vedno bolj zanimiv in privlačen smo se odpravili na treking Do Lukle ki je bila naše izhodišče za treking smo iz Katmanduja poleteli z letalom Jetstream 41 letalske družbe Yeti Airlines Med poletom ki je bil prav gotovo eden od vrhuncev tega potovanja sem prvič videla sedem- in osemtisočake med njimi tudi Everest Že iz zraka je bil videti mogočen Po izjemno zanimivem pristanku na najkrajši in najstrmejši pristajalni stezi kar sem jih kdaj videla smo v Lukli poiskali lodge kjer smo se dobili z našima nosačema Tekijem in Pembo Oba sta bila doma iz vasi ki je bila iz Lukle oddaljena dva dni hoje z delom nosačev pa sta služila denar za svoji družini

Treking pod Everest smo torej začeli v Lukli ki leži na nadmorski višini 2840 m Načrtovano je bilo da se prvi dan odpra-vimo do vasi Phakding do koder smo prispeli po približno dveh urah hoje Ker je bila pot ki nas je čakala naslednji dan veliko bolj strma in zahtevna smo se odločili da bomo nadaljevali Tako smo prvi dan prišli do vasi Monjo (2840 m nmv) kjer smo našli prijeten lodge v

katerem smo prespali Tu sem tudi ugo-tovila da je hrana v nepalskih vasicah veliko bolj okusna kot v katmandujskih restavracijah Drugi dan trekinga nas je čakala hoja do Namče Bazarja ki leži na nadmorski višini 3440 m Kmalu po za-četku hoje smo prišli do vstopa v Naci-onalni park Sagarmatha Tu smo morali pokazati karte in posebne treking potne liste V nadaljevanju poti smo prišli še do vojaške kontrole kjer se je postopek s kontrolo kart ponovil Po približno treh urah hoje smo prišli do Namče Bazarja vasi ki jo imenujejo tudi mesto Šerp Namče Bazar je glavno mesto in trgo-vsko središče regije Khumbu ki je ime dobila po istoimenskem ledeniku Po kosilu in kratkem počitku v lodgu smo se odpravili do samostana nad vasjo ki je sedaj preurejen v muzej V muzeju so razstavljeni predmeti ki jih po nepalskih vaseh še danes uporabljajo v vsakda-njem življenju Ogledati si je mogoče tudi slike in dokumentacijo o Mount Everestu ter fotografije Šerp ki so osvo-jile Everest Med njimi so našli tudi sliki Ang Dorjeeja in Pasang Tenzinga ki sta bila leta 2000 z atijem in Davom na vrhu Everesta

Naslednji dan nas je čakala hoja do vasi Tengboche Ta del poti je bil eden izmed bolj zahtevnih saj se je že na začetku pot začela strmo spuščati in ker smo morali nekje pridobiti novih 600 višinskih metrov se je kar hitro začela strma pot navzgor Vse raquominus metrelaquo ki sem jih preklinjala na poti navzdol pozabim ko mi ati pokaže Ama Dablam Šesttisočak ki sta ga maja 1996

v severozahodni steni po prvenstveni smeri preplezala Vanja Furlan in Tomaž Humar za kar sta dobila najprestižnejše alpinistično priznanje ndash Zlati cepin Sicer pa meni osebno eden najlepših vrhov Hojo sta poleg strmine oteževali tudi vročina in vlaga ki ju na takšni višini nisem pričakovala Ves trud je bil poplačan ko sem končno prišla do cilja kjer nas je pričakal čudovit razgled na Lhotse in Everest Vas Tengboche leži na nadmorski višini 3860 m V vasi je glavni budistični samostan v Nepalu sicer pa eden najlepših na svetu Samostan je v devetdesetih letih pogorel zdaj pa je povsem obnovljen Imeli smo enkratno priložnost da smo lahko bili prisotni pri obredu Na začetku sta dva mlada meniha vernike poklicala k obredu s piskanjem na ogromni školjki Obred je bil zelo zanimiv večino časa zelo umirjen trije menihi so molili naprej ostali pa za njimi na trenutke pa je umirjenost zmotil močan udarec na gong igranje na piščalke in zvončke ter glasno petje Izredno zanimiva je bila tudi sama molilnica ki je bila poslikana z budističnimi podobami najbolj pa je izstopal ogromen pozlačen kip Bude Obisk samostana mi bo ostal v posebnem spominu tudi zato ker me je eden od menihov blagoslovil z rdečo vrvico okoli vratu ki je za zdravje in dolgo življenje ter rumeno ruto ndash kato za srečo

Pot nas je iz Tengbocheja vodila skozi vasi Deboche in Shomare do vasi Periche (4240 m nmv) Pot mimo prostranih travnikov in njiv mimo vasi

Barva za tike Kip Bude Nepalski otroci

30je bila iz dneva v dan bolj zanimiva Sončno vreme mogočne gore neverjetna pokrajina in iskreni ljudje so nam lepšali vsakdan na poti proti našemu cilju Molilne zastavice molilni mlinčki in čorteni so zbujali navdušenje nad preprostostjo budizma Otroci ki smo jih srečali na poti in jim podarjali kulije in stare igrače pa me še danes spravijo v dobro voljo ob spoznanju kako lahko malenkosti nekomu polepšajo življenje Ko smo prispeli v Periche smo najprej opazili spomenik iz nerjavečega jekla v obliki prerezanega stožca v notranjosti pa vrezana imena vseh ki so se do leta 2005 smrtno ponesrečili na Mount Everestu in okolici Takoj nam je v oko padlo ime atijevega prijatelja Marka Lihtenekarja ki se je po uspešno osvojenem vrhu Everesta 21 maja 2005 smrtno ponesrečil pri sestopu z gore

Četrti dan trekinga smo prispeli do vasi Dingboche (4358 m nmv) ki mi je v spominu ostala predvsem zaradi najbolj okusnih momotov ki sem jih jedla na potovanju po Nepalu Momo je tipična nepalska jed podobna našim cmokom Ponavadi so polnjeni z zelenjavo ali mesom in so lahko kuhani ali pečeni Postreženi so skupaj z različnimi pikantnimi omakami Postanek v Dingbocheju pa mi je poleg najboljših pečenih sirovo-tuninih momotov ostal v spominu tudi zaradi aklimatizacijske ture ki smo jo naredili Bila je sicer ena zahtevnejših aklimatizacij na trekingu vendar tudi ena lepših Vrh grebena ki smo si ga

zadali za aklimatizacijo nas je presenetil s čudovitim ledeniškim jezerom in Ama Dablamom ki se je dvigal nad njim Naslednji dan nas je čakal eden daljših kosov poti Do zadnje vasi pred končnim ciljem Kala Patarjem smo morali opraviti 700 višinskih metrov Pot nas je peljala po grebenu nad vasjo Periche in naprej do morene ledenika Khumbu mimo Thokle do vasi Lobuche (4910 m nmv) Po kratkem počitku v lodgu smo se odpravili na aklimatizacijo Pot nas je peljala mimo Italijanske piramide ndash mednarodnega observatorija in laboratorija do bližnjega grebena Z vrha grebena smo lepo videli pot proti vasi Gorak Shepp Kala Patar Italijansko piramido pred nami pa se je bohotil Nuptse Po vrnitvi v lodge sem kljub aklimatizaciji dobila svojo porcijo višinskih neprijetnosti Razbijanje v glavi se je kljub vztrajnemu preganjanju s tabletami nadaljevalo še dolgo v noč in mi kratilo prepotreben spanec

Vrhunec trekinga je bil vzpon na Kala Patar (5550 m nmv) Iz Lobuch smo se podali proti zadnji vasi Gorak Shepp in naprej proti vrhu Kala Patarja Vso pot smo tekmovali z meglo ki nam je vztraj-no sledila Višina je delala svoje noge so bile vedno težje dihanje pa je postajalo vedno težje Za spodbudo se nam je na poti razkril Everest Tokrat je bil res čisto blizu Hitro sem se ga nagledala in po-slikala saj ga je minuto zatem že zakrila megla Bolj kot smo se približevali vrhu bolj je sonce kurilo meglo in na vrhu nas je pričakal čudovit razgled Everest Lhotse Nuptse Pumo Ri ledeni slap le-

denik Khumbo hellip vse je tako ogromno mogočno in čudovito Občutek na vrhu je bil enkraten Po obveznem slikanju smo kar obsedeli in občudovali bele vrhove okoli nas Z vrha smo sestopili po drugi poti ker smo se namenili poiskati spominsko tablo Janezu Jegliču ndash Jo-hanu ki je leta 1997 omahnil z grebena Nuptseja po tem ko sta s Tomažem Hu-marjem preplezala prvenstveno smerPo doseženem cilju trekinga ndash osvojitvi Kala Patarja smo se naslednji dan iz Lobuch odpravili nazaj proti Namche Bazarju od koder smo zadnji dan trek-inga odšli do vasi kjer smo začeli ndash do Lukle V Lukli smo prespali nato pa takoj zgodaj zjutraj po slovesu od nosačev s prvim letalom poleteli v Katmandu Vrnitev v Katmandu je bila rahel šok Iz mirnega podeželja nazaj v gnečo in hrup Ker smo imeli le tri dni časa pred odhodom domov je bilo potrebno Katmandu seveda čim bolje izkoristiti in raziskati Katmandu je zaradi svoje čudovite arhitekture pod UNESCOvo zaščito Prvi dan smo se najprej odpeljali do mesta Patan kjer smo si ogledali Durbar Square ndash staro mestno jedro kjer so nekoč ustoličevali kralje in kjer živi boginja Kumari ki je žal nismo uspeli videti Smo pa v hindujskem templju bili priča daritvi koze hindujskim bogovom Po vrnitvi v center Katmanduja smo si šli ogledati največjo znamenitost Katmanduja ndash Boudhanath Stupa bolj poznano kot Budine oči Stupa ki je ena največjih na svetu je od leta 1979 na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine Prvi dan v Katman-

Sveti mož Vzletno pristajalna steza v Lukli Z atijem na vrhu Kala Patarja

31

duju po vrnitvi s trekinga smo zaključili z nazdravljanjem na uspešno izveden treking v restavraciji Rum Doodle kjer so leta 2000 praznovali svoj uspeh na Everestu tudi člani odprave Ski Everest 2000 Posebnost te restavracije je da vsi osvajalci Everesta dobijo svojo člansko kartico s katero lahko v restavraciji Rum Doodle jedo brezplačno

Naslednji dan smo si ogledali tempelj Pashupatinath ki je eden najpomemb-nejših Šivinih templjev na svetu Tempelj je v vzhodnem delu Katmanduja ob reki Bagmati Zraven templja ob reki se na-haja tudi nepalski Varanasi kjer zažigajo umrle pepel pa nato raztrosijo v reko Sam pogled na mrtveca ki gori ob reki

je sprva grozljiv a dlje časa kot opazuješ dogajanje bolj logično in normalno se zdi vse skupaj Bolj šokantno je kako sto metrov nižje otroci plavajo v reki ženske pa perejo posodo in oblačila V templju in njegovi okolici je polno sadhujev ndash hindujskih svetih mož ki meditirajo in za plačilo pozirajo turistom Po napor-nem ogledu templja Pashupatinath smo se z rikšami odpeljali do stupe Swo-yambhunath ki je starodaven religijski kompleks na vrhu hriba v zahodnem delu Katmanduja Stupa je turistom bolj znana pod imenom Opičji tempelj ker na SZ delu templja živijo svete opice S templja se razkriva čudovit pogled na Katmandu Zadnji dan v Nepalu je bil

rezerviran za še zadnje nakupe in odkri-vanje najboljših katmandujskih slaščic Vse od tehnične opreme do oblačil ndash ko se naučiš barantati je Katmandu raj za nakupovanje

Kljub katastrofalnemu prvemu vtisu me je Nepal očaral Zdaj sem končno ra-zumela atija in druge zakaj se venomer vračajo tja Kaj je tisto kar te v Nepalu tako prevzame je najlepše opisal ati ko se je leta 1999 prvič vrnil od tam raquoPo-polnoma drugačen način življenja Ljudje so tam pripravljeni pomagati Vse delajo počasi mirno z dobro voljo Čisti balzam za dušolaquo

Tadeja Oderlap

mežičarji po svetutokrat se bomo odpravili malo dlje No zelo daleč pravzapravNaš cilj je država ki je po velikosti druga Na svetu ndash s pisaNo mešaNico Narodov v velemestih ki se še vedNo širijo Na drugi straNi pa z ogromNimi polji zasejaNimi s pšeNico iN koruzo s trgovskimi ceNtri ki so prava mala mesteca iN NeskoNčNimi ravNimi cestami po katerih Nihče Ne vozi prehitro jezera iN jezerca so posuta po deželi ki v svoji NotraNjosti skriva zaloge Nafte Na dveh straNeh državo obdaja širNo morje deli pa visoka gorska veriga če vam Naštejem še medvedi iN hokej javorov list iNdijaNci iN zlatokopi je bilo Namigov dovolj da ste ugaNili kam smo NameNjeNi ida paradiž

Kdo ste in kje živiteSem Franc Potočnik in živim v Kanadi v provinci Alberta v njenem glavnem mestu Edmonton

Kako dolgo ste že tam in zakaj ste tja odšli

V Kanadi živim že 46 let Iz Mežice sem odšel raquos tre-buhom za kruhomlaquo nekaj časa preživel v Nemčiji in Franciji potem pa sem bil odločen oditi nekam dlje Avstralija ali Kanada sta bili dve možnosti ndash in

ker je ladja proti Kanadi odplula prej sem se pač vkrcal nanjo

V čem se nov kraj in vaše zdajšnje življenje najbolj razlikujeta od tistega prej

Edmonton je milijonsko mesto v katerem v sožitju prebivajo ljudje vseh narodnosti Tu ima človek veliko možnosti za zaposlitev ndash nemalo ljudi ima dve celo tri različne službe Nekatere vsak dan druge morda dva- trikrat na teden po nekaj

ur Pač glede na potrebe in želje po recimo nakupu hiše ali česa drugega Življenje v Edmontonu zaradi takih možnosti zaenkrat ni predrago tudi prihodnosti se ne bojimoZimske temperature so tu precej nižje kot doma (Do -25 stopinj celzija otroci še redno hodijo v šolo) Je pa mraz suh tako da kepe sploh ne moreš narediti ker je tudi sneg tako suh da se ne sprime Tako je pozimi poleti so pa največja nadloga komarji

ki najdejo odlične pogoje za razvoj v vseh mlakah in jezerih

Kaj vam je tam najbolj všečVšeč mi je pokrajina narava Rad hodim kampirat ob jezera uživam v ribolovu Na razpolago je tudi veliko športnih objektov tako da vsak najde kaj po svojem okusu

Kaj najbolj pogrešatePogrešam Mežico in življenje v njej kakršno

32

sem poznal v mladosti

Kako pogosto se vračateprihajate na obisk v domovino

Domov pridem vsaki dve ali tri leta Vesel sem da sem v svoj rojstni kraj uspel pripeljati tudi svoja dva otroka (ki sta nekaj časa v Mežici obiskovala osnovno šolo oz vrtec) z

družinama da so tudi oni spoznali prelepo Koroško in Slovenijo

Kako vidite Mežico ko pridete domov

Po 46 letih odkar sem zapustil Mežico se počutim malo tujega Mnogih znancev več ni tudi življenje teče drugače Manj je sproščenega druženja

Živi blizu vas še kaj SlovencevKorošcev Se srečujete

Tukaj je precej Slovencev pogosto se srečujemo ndash na kavici ali na prireditvah

v letos odprtem novem Slovensko ndash kanadskem kulturnem centru ki se lahko pohvali s plesno dvorano za 300 ljudi knjižnico kapelico in sobo za srečanja Do lani smo se dobivali v leta 1967 zgrajenem domu ki so ga zaradi gradnje ceste podrliKorošcev pa skoraj ni več

le dve družini drugi so na žalost pomrli

Ali v trgovinah najdete tudi kakšne izdelke iz Slovenije

V Edmontonu smo že pred leti našli italijansko trgovino kjer dobimo tudi slovenske izdelke malinovec kavo barcaffe Radensko ribe nudeljčke skoraj vse

Kaj vedno odnesete s seboj ko se vračate z obiska v domovini

Ob povratku s seboj odnesemo CD-je s slovensko glasbo slovenske knjige pa tudi

kakšno flašo šnopsa

Tipična jed pijača kakšen poseben običaj v novi deželi

Kanadska specialiteta je goveji steak na ražnju pečena koruza in krompir tudi piščančje perutničke lahko dobiš na vsakem koraku ndash pripravljene na tisoč in en način od običajno spečenih do

raquohot chicken wingslaquo ki so izdatno začinjene Pijača je whisky pa morda še za Slovence neobičajna kombinacija pivo z dodatkom clamato juice (to je mešanica sokov neke školjke paradižnika in zelene) Tudi običaja da ti v lokalu kavo za ceno ene dotakajo tako dolgo da prazno skodelico obrneš v Sloveniji ni Ali pa prijaznost ko poleti takoj ko sedeš na mizo brezplačno dobiš vrček s prijetno hladno vodoObičaj da se največji

dnevni obrok postreže ob šestih zvečer (kar menda z novim delovnim časom vse bolj prihaja v navado tudi v Sloveniji) je pa kriv da se prepogosto kile kar kopičijoZaradi temperatur ki pozimi sežejo tudi do -30 stopinj celzija si lahko privoščimo ribolov na zaledenelih jezerih ndash na led zapelješ z avtom izvrtaš luknjo čez to luknjo postaviš šotor in nato v zavetrju čakaš da bo riba prijela Zanimiva izkušnja ndash če le led ne prične pokati

Poslušate slovensko glasbo Katero

V živo zelo rad poslušam Radio veseljak pa CD-je s slovensko glasbo Seveda je pa No1 še vedno Avsenik

Bi sami dodali kakšno zanimivost misel sporočilo

Pregovor raquoPovsod je lepo doma je najlepšelaquo je dobil v šestinštiridesetih letih poseben pomen Moj dom bo vedno Mežica a dom je s tem ko mi je dala kruh ko so tu zrasli moji otroci in rasejo moji vnuki postala tudi Kanada Zato ko sem tu se prav vsak dan spomnim na Mežico Ko pa pridem domov na obisk se mi kmalu prične tožiti po vnukih in kanadskem vsakdanjiku A tako razpeti med dva doma s(m)o najbrž vsi ki živijoživimo v tujini Šele z oddaljenostjo pričneš ceniti tisto kar je zares pomembno

POPRAVEKNa žalost nam jo je v prejšnji številki Šumca zagodel tiskarski škrat V članku raquoO ribičih in ribištvulaquo je v stavku V eni jeseni dobijo povprečno 120000 ndash 150000 iker iz njih pa pride 80 90 v dobrem letu tudi 100 mladic izpustil nekaj ničel Pravilno je seveda da v enem letu iz iker dobijo od 80000 90000 v dobrem letu tudi 100000 mladic Šele tako je jasna pohvala da je to odstotkovno zelo uspešno Ida Paradiž

33

Letos je izšla knjiga Marjete Žebovec Slovenski književniki rojeni od leta 1930 do leta 1935 v katerih je poleg najpomembnejših slovenskih literarnih ustvarjalcev svoje zaslužno mesto zase-del tudi Marijan kar kaže na to da je v tovrstnem kulturnem segmentu pustil neizbrisen pečat Pomembno je njegovo delo s področja natančnega poznavanje kratkih japonskih pesniških oblik ime-novanih haiku Je torej pesnik pisatelj poleg tega tudi izumitelj vsekakor pa človek tisočerih interesov Je ustanovitelj skupine Literarno gledališče Treska ki je prineslo svež veter kulture v naš mali kraj in ki to poslanstvo uspešno opravlja še danes ndash čeprav brez Marijana Na nje-govo pobudo za začeli izdajati literarni

list Šumc predhodnika časopisa ki ga trenutno držite v rokah O svojem živl-jenju govori globoko iskreno zato je po-govor z njim pristen in nepozaben Manj sva klepetala o haikujih in njegovem literarnem ustvarjanju saj mi je dejal raquoO tem si lahko sama prebereš v mojih knjigah To lahko vsak Jaz ti bom pove-dal nekaj česar ne moreš prebrati nikjer veljalaquo Velja In sva klepetala o njego-vem zanimivem življenju o nepozabnih dogodivščinah O drobnih utrinkih in zgodbah ki so se dogodili nekje nekoč

Ne mara nizanja suhoparnih podatkov Življenje se namreč piše še kje drugje Da je bil precej razigran fant da se je celo rad pretepal sem izvedela Upornik torej Da je opravljal vrsto zanimivih poklicev In rešil nekaj življenj Slednje je morda bolj pomembno kot kar koli dru-gega Kar misli tudi Marijan sam In mi že nariše svoj izum Ki je bil celo patentiran Gospod Marijan kje naj začneva Mogoče od tistega trenutka dalje ko ste prišli v Mežico

Hja vselej je treba začeti od začetka To upoštevam pri vsem kar delam tudi pri svojih izumih Pravim da je treba začeti pri Grkih in Rimljanih prebrati knjige o

njih Vse pravzaprav že obstaja le po-novno je treba nekje začeti to obuditi Pa o izumih malo pozneje

Torej ndash začniva od začetka Kako vas je privedla pot na Koroško

Veš rad sem se pretepal Želeli so se me znebiti ndash oziroma hoteli so da se po-boljšam zato so me poslali v Mežico Ko sem prišel sem bil star 14 let Oče se je dogovoril z dimnikarjem Magdičem ki je videl da sem sposoben da znam po-

metati dimnike In to sem nato počel po vsej Koroški V Črni v Rudarjevem je bilo veliko hiš imeli so me zelo radi še po-sebno ženske Čez nekaj časa me je pus-til kar samega sam sem lahko računal in pobiral denar Takrat sem stanoval na Poleni Spominjam se da se mi je enkrat zlomila žica na dimnikarski palici Na Glančniku so to znali zvariti a mojster je bil jezen Udaril me je z zlomljeno palico in pobral ves denar Jaz pa sem prav tako jezen šel za njim hellip

Torej kot dimnikar ste bili samouk Za kakšen poklic pa ste se šolali

V Sveti Trojici kjer sem odraščal ndash sicer sem se rodil v Zagrebu kjer so delali

moji starši ndash sem obiskoval osnovno šolo končal sem jo v Mežici Nato sem obiskoval rudarsko šolo v Trbovljah A sem se kmalu stepel z vzgojiteljem Uf ni bilo lahko ta je bil trener boksa hellip Skratka decembra 1959 sem se vrnil v Mežico Veš takrat sem izumil postopek za reševanje potapljajočih se ljudi Ne-kega dne sem šel v kino spominjam se da je bila Meža bela od peska Prišel sem do mostu in videl kako dva skačeta v vodi Ker je bila Meža tako bela nisem videl otroka ki se je utapljal Moška sta

O tistih drobnih stvareh ki jih ne moreš prebrati v knjigah hellip

marijan mauko je vsekakor svojevrstno zaznamoval koroški pa tudi slovenski kulturni prostor poleg objav v različnih publikacijah je izdal več knjig ndash pesniških zbirk in strokovnih del o literarni teoriji

34ga poskušala spraviti na kopno pa jima ni uspevalo zaradi visokega zida Ko se jima je končno posrečilo sem iz ust otro-ka izsesal zrak nesnago naplavine pe-sek To sem storil dvakrat hellip in otrok je prišel k sebi To je bila svojevrstna meto-da za tisti čas vsi so namreč počeli ravno obratno pihali zrak v usta Veš si izumi-telj ali pa nisi Tretje poti ni Nato sem se odpravil naprej v gostilno Naročil sem si raquokavbojcalaquo (tj malinovec in žganje) da sem si izplaknil usta polna peska

Nepozabna izkušnja rešili ste človeško življenje

Da to je bilo prvič Nekoč pa je bilo v Velenju bil sem na udarniškem delu Jaz brat in dva Trojičana Z njima sem se največkrat stepel hahaha Nekaj smo si celo v sorodu a to ni pomembno pomembno je le da smo se imeli lepo Skratka videli smo nosečnico ki je hodila po pomolu iz debla naenkrat je padla v vodo Bil sem dober plavalec pripeljal sem jo na kopno Vzdignil sem jo bila je težka morali so mu priskočili na pomoč To je bilo drugič da sem rešil življenje

Bili ste torej dober plavalec Ste se ukvarjali še s katerim športom

Da predvsem z alpinizmom Bil sem tudi dober akrobat na kolesu Ah s šolo pa nisem imel toliko sreče Moral sem jo začasno zapustiti ko sem zbolel za osteomielitisom (tj vnetje kostnega mozga) Na Ptuju so mi dajali opij Vsi so mislili da bom umrl Če sem se zasmejal sem takoj padel v nezavest A na koncu smo se vendarle vsi smejali Izboljšalo se je po več kot desetih injekcijah Spo-minjam se da se je prijatelj očeta ki me je obiskal v bolnici zadrl raquoBi rad bil narkomanlaquo Hahaha a prebolel sem abstinenco Po bolezni pa sem bil tako šibak da nisem mogel vzdigniti 30 kilo-gramov barve Takrat so restavrirali cer-kev pri Trojici najeli so me da sem nosil kipe moj dedek je bil namreč cerkveni pleskar

Ste opravljali še katero drugo delo poleg tega da ste bili pozneje rudar in varilec

Da nosil sem pošto zaposlili so me za dva meseca Delal sem tudi v Mariboru

na upravi cest bil sem glavni skladiščnik A sem pustil službo ker nisem smel biti več v nabavi Poleg tega pa mi je sonce preveč sijalo v pisarno vzeli so mi celo tajnico Veš ni bilo dobro Nato sem šel k vojakom Za sabo imate mnogo izkušenj z različnih področjih Lahko bi rekli da vam je pri vsem pomagala zdrava pamet hellip

Da vedno sem bil jezen ker ni bilo koga da bi uredil kakšno stvar Pa mi je nekoč dejal dober res dober prijatelj raquoNaredi samlaquo Takrat sem si rekel da raquogliha vkup štrikalaquo Razumel me je In mi dal vedeti da moram poskušati ustvarjati izumljati Zame so Švicarji dober narod Ker ne mislijo da so pametni ampak ker nekaj poskušajo narediti

Kot ste vselej poskušali vi hellip Pa veliko ušes ni bilo pripravljenih prisluhniti vašim idejam A roko na srce s po-ezijo je bilo drugače Ste vsekakor uveljavljeni slovenski pesnik pojavl-jate se v mnogih strokovnih študijah predvsem zaradi haikujev Kdaj pa ste napisali svojo prvo pesem

Lahko ti jo zrecitiram če želiš Ščinkavec ptiček lepi je bil in nas je vse razveselilHahaha to je moja prva pesem iz osnov-ne šole Še danes jo znam na pamet

Zelo lepo Kdaj pa ste se navdušili nad haikuji

Haikuje poznam že od ranega otroštva Moja mama je bila pesnica ljubiteljska

igralka in režiserka če omenim je po vojni režirala Prešernovo Železno cesto Oče je prebarval lokomotivo jaz pa sem bil strojevodja s piščalko A da ne zaidem preveč in se vrnem k haikujem ndash veš Slovenci smo imeli že v stari Ju-goslaviji pregled japonske književnosti hellip Poskusil sem nekaj novega Vse o tem si lahko prebereš je zapisano Po-vedal ti bom kaj drugega

Torej ndash povejte mi kaj več o vaših izumih

Veliko sem krmaril okrog po svetu Veliko sem se naučil V Uradnem listu Republike Slovenije (512006) je bil patentiran moj izum za proizvajanje najbolj čiste energije na svetu gre za metodo s stisnjenim zrakom Ja izum je bil patentiran a tega nihče ni pripravljen uresničiti

Zaenkrat gospod Marijan Morda pa nekoč bo vendarle znal kdo prisluhniti in bo v tem videl potencial morda prihodnost za človeštvo Pomembno je da nikoli ne odnehate in da ostanete tako izvirni iznajdljivi edinstveni polni volje ustvarjalnosti in idej

Vsekakor

Hvala za vaše iskrene in zanimive utrinke

In bil je čas da zaključiva najin klepet In bo čas ko bom spet stekla čez travnik k Marijanu na pogovor

Nina Petek

35

na pragu najbolj čarobnega ndash in tudi vraževernega meseca v letu ndash je dlg treska mežica 1122012 v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer ob treski z naslovom vraževerje sveta avtor večera lovro vreš je na kratko predstavil istoimensko knjigo etnologa damjana j ovseca ukvarjali pa smo

se predvsem z vprašanji kot so zakaj trkamo na les Kako zacoprati fanta Katera števila so srečna Kako odvrniti nesrečo če razbijemo ogledalo zakaj dimnikarji prinašajo srečo če ste prireditev zamudili vse odgovore najdete v omenjeni knjigi

večer je glasbeno dopolnil domen

vreš kot bralci pa so nastopili nina vogel martin perčič lovro vreš in ajda vasle člani društva so pripravili tudi tradicionalni mali adventni bazar z drobnimi darilci in voščilnicami po simboličnih cenah

Ajda Vasle

leva fotografija stojita domen in lovro vreš sedijo marijan mauko ajda vasle martin perčič in nina vogel desna fotografija utrinek z bazarja (avtorica dorica vasle)

VRAŽEVERJE SVETA Večer Ob tresKi

19 oktobra 2012 je društvo literarno gledališče treska mežica v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer o prvem slovenskem blaženem škofu antonu martinu slomšku ponavadi se njegovi biografi največ ukvarjajo z njegovim narodnobuditeljskim in dušnopastirskim delom tokratni večer

pa se je osredotočil na njegovo manj znano in raziskovano poezijo ki jo je avtor večera peter peruzzi prepletel z znano slomškovo pridigo svoj jezik je treba spoštovati

na prireditvi je sodelovalo tudi kulturno pevsko društvo sv lenart s plata pod vodstvom zborovodkinje

Klavdije Freidl prepevali so uglasbene ponarodele slomškove pesmi za katere se pogosto zmotno misli da so ljudske

Besedilo so brali člani dlg treska mežica erika žagar dorica vasle lovro vreš in ajda vasle

Ajda Vasle

leva fotografija pevci zbora sv lenart s plata desna fotografija lovro vreš erika žagar dorica vasle ajda vasle (avtor štefan erjavc)

SVOJ JEZIK JE TREBA SPOŠTOVATI ndash Večer ob treski o blaženem Antonu Martinu Slomšku

36

37

vzrok za nastanek te zvrsti njegovega slikarskega opusa je tesno povezan z njegovo življenjsko zgodbo odraščal je v rudarski družini in že v otroških letih v globinah podzemnih rovov odkrival ndash ne le teme in nevarnosti ndash temveč tudi svetlobo in predvsem čarobni svet barv in likov ki jih je v tisočletjih izoblikovala naravamilan pečovnik je v rudniku opravljal delo nadzornika in že takrat je postal navdušen zbiralec mineralov in fosilov v njih je prepoznal skrivnosten preplet majhnega in velikega ndash mikrokozmosa in vesolja ndash vidnega in nevidnega Kot slikar svoje najljubše kamnine po svojem videnju in občutju projicira na platno likovno jih razdrobi poveča in jim šele naknadno s pomočjo svetlobnih odtenkov in posebnega nanosa barve vrne trdnost in obliko tako vidno in otipljivo ki zlahka odpira vrata v svet domišljije v svet čudovite igre teme in svetlobe barv likov in črt ob slikah milana pečovnika začutimo skrivnostni svet in delo narave tudi vsi tisti ki nam ni bilo dano videti in doživeti zakladov podzemnega svetasicer pa obsežen opus njegovih drugih slik izžareva lepoto koroške pokrajine ter čudovita tihožitja rož ki so ga spremljale na njegovih gorskih in smučarskih poteh pripovedujejo življenjsko zgodbo od otroštva do danes od sonca obsijanih pokrajin rož do medlega sija karbidovk s katerimi je pod zemljo odkrival čarobni svetsvojo umetniško nadarjenost je pokazal tudi pri obnavljanju fresk z izdajo koledarja z rudarskimi motivi napisal in izdal pa je tudi knjigo o svojem rojstnem kraju raquoHelena nekoč in daneslaquomilan pečovnik je svoje znanje dopolnjeval v likovni šoli mentorja ervina Kralja svoja spoznanja pa pogosto deli z drugimi likovniki s katerimi sodeluje na skupnih razstavah koroških likovnikov predvsem pa se s svojimi slikarskimi umetninami osebno predstavlja na samostojnih razstavahza popotnico ob razstavi za katero pravi da je njegova zadnja in prav zato postavljena v rudarski mežici je priložil zelo staro rudarsko pesem zapisano okrog leta 1870 ženske knapice so jo pele na šihtu ko so prebirale svinčevo rudo ob malici in tudi doma Knapi pa kadar

so prišli v črno in se poveselili v gostilnah začeli so nekako tako

Lep in častit je ta knapovski stanod višjih gospodov obrajtan spoznančasti je vreden še gospod ga častiker mu žlahtnega blaga iz zemlje dobiTa knapič se v zemljo v nevarnost podatam strelja tam vrta ter rudo kopaOn dela on švica se prime ga potv nedeljo se umije je lep kot gospod

naj lepote iz podzemnega sveta očarajo tudi vas

Mirjam Lapanja

16 novemBra 2012 je Bila v narodnem domu mežica slovesna otvoritev razsta-ve sliK mineralov in Kamnin črnjansKega sliKarja milana pečovniKa poimenova-na raquolepote iz podzemnega svetalaquo

lePote IZ PoDZeMNeGa SVeta

38

VPIS IN PRODAJA

abonenti iz prejšnje sezone lahko svoje sedeže potrdijo do 05122012 pričetek vpisa za nove abonente poteka od objave v medijih pa do prve predstave oz do zasedbe mest prodaja abonmajev je v tem času v prostorih narodnega doma mežica ali preko spletne prodaje na wwwnarodnidommezicasi rezervacije so možne po telefonu 051 234 226 in preko elektronske pošte infonarodnidommezicasi

MGL LjubljanaLope de Vega VITEZ ČUDESigrajo gašper tič jure Henigman Boris ostanmilan štefe matej puc lotos vincenc šparovec jernej čampelj kg marko simčič kgtjaša železnik nika rozmantina potočnik (vskok) mojca Funkl Barbara ribnikar (alt) jure Kopušar kg v uprizoritvi nastopata statista Borislav Horvat in rok solje11 januar 2013

MGL LjubljanaNikolaj Vasiljevič Gogolj ŽENITEVigrajo jana zupančič Bernarda omantanja dimitrievska jožef ropoša sebastian cavazza gregor čušin jaka lah janez starina gaber K trseglav22 marec 2013

Šentjakobsko gledališče LjubljanaDario Fo UGRABITEV (politična komedija)igrajo silvija jovanovič Bojan vister mišo mićić gregor Hlupič jure orel grega usenik miha srdinšek david peterca gašper pavc tanja skrbinšek drago razboršekdragan remšk1 marec 2013

SLG CeljeRichard Bean KRUHigrajo vojko Belšak david čeh damjan m trbovc Blaž setnikar Branko završan Bojan umek aljoša Koltak19 april 2013

Prešernovo gledališče KRANJEnrico Luttmann SEN igrajo peter musevski vesna slapar matjaž višnar darja reichman Borut veselko vesna jevnikar miha rodman vesna pernarčič1 februar 2013

Prireditelj si pridržuje pravico do spremembe programov in do odpovedi v primeru premajhnega vpisa

CENA 65 euro v enem obroku cena predstave za izven je 17 euro 60 euro za upokojence dijake in študente

ponujamo tudi možnost obročnega odplačevanja

UGODNOSTI nižja cena vstopnic stalni sedež obveščanje o predstavah in prejemanje programa prireditev

V abonma je vključenih pet predstav slovenskih gledališč predstave se bodo začele v mesecu januarju 2013 in bodo trajale do aprila 2013

GLEDALIŠKI ABONMA za leto 2013

jKz NarODNi DOm mežica razpisuje

predstave v sklopu abonmaja 2013 so

39

40

glasilo občine mežica izhaja 4 x letno v nakladi 1550 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno

vsem ki ste s prispevki sode-lovali se najlepše zahvalju-jemo prosimo da s svojimi prispevki tudi v bodoče sodelujete ker bo le na ta način naše glasilo pestro in zanimivo

prispevki ne bodo honori-rani uredniški odbor pa si pridružuje pravico do njihovega izbora

oddaja dokumentov naj bo na digitalem mediju (tekstov-ni članki v microsoft Word-u fotografije pa priložene ločeno v formatu jpeg ali tiff in sicer na resoluciji 300 dpi s krajšo stranico najmanj 10 cm) Fotografije ki ne bodo primerne velikosti (npr snete iz spleta ndash 72 dpi 70 KB) ne bodo objavljene Fizično oddane fotografije ki ste jih prispevali lahko po objavi glasila dvignete na tajništvu občine mežica

svoje prispevke pošljite na naslov

Občina MežicaTrg svobode 1 2392 Mežica

infomezicasi

urednišKi odBor župan dušan Krebel

odgovorni urednik marjan sušnik

direktor občinske uprave Blaž šaloven

člani uredniškega odbora jožef libnik Barbara prevorčič jarneja vertačnik nina petek ida paradiž

izdala občina mežica wwwmezicasi

lektoriranje jerneja vertačnik

fotografije avtorji člankov

oblikovanje jasna Kalčič atelje jk

tisk malex doo

naklada 1550 kosov

Vitotaufer

SLEHERNIK 22december2012 ob1930 SNGNOVAGORICA

PihalniorkesterrudnikaMežicainskuPinaorlek

bOžIčNONOVOLEtNIKONCERt 25december2012 ob1800 KONCERt

loPedeVega

VItEZčUDES 11januar2013 ob1930 MGL

RAZStAVAxILIKOVNEKOLONIjECUDVčRNA 16januar2013 ob1700 CUDVčRNANAKOROŠKEM

ekaVogelnik

MAKALONCA 17januar2013 ob1700 LUtKOVNOGLEDALIŠčELjUbLjANA

BraneVižintin

A+M 25januar2013 ob1800 LUtKOVNASKUPINAGIMNAZIjERAVNENAKOROŠKEM

enricoluttMann

SEN 01februar2013 ob1930 PREŠERNOVOGLEDALIŠčEKRANj

29

in nakupili vse potrebno za treking Znamenitosti mesta si v tem času nismo uspeli ogledati saj so bile trgovinice in ulični prodajalci preveč prepričljivi s svojimi ponudbami in sem večino časa preživela na glavni turistični ulici Thamel ter barantala za nižje cene

Po treh dneh Katmanduja ko sem se ravno navadila na ljudi mestni utrip gužvo in me smeti in smrad niso več motili Katmandu pa je postajal vedno bolj zanimiv in privlačen smo se odpravili na treking Do Lukle ki je bila naše izhodišče za treking smo iz Katmanduja poleteli z letalom Jetstream 41 letalske družbe Yeti Airlines Med poletom ki je bil prav gotovo eden od vrhuncev tega potovanja sem prvič videla sedem- in osemtisočake med njimi tudi Everest Že iz zraka je bil videti mogočen Po izjemno zanimivem pristanku na najkrajši in najstrmejši pristajalni stezi kar sem jih kdaj videla smo v Lukli poiskali lodge kjer smo se dobili z našima nosačema Tekijem in Pembo Oba sta bila doma iz vasi ki je bila iz Lukle oddaljena dva dni hoje z delom nosačev pa sta služila denar za svoji družini

Treking pod Everest smo torej začeli v Lukli ki leži na nadmorski višini 2840 m Načrtovano je bilo da se prvi dan odpra-vimo do vasi Phakding do koder smo prispeli po približno dveh urah hoje Ker je bila pot ki nas je čakala naslednji dan veliko bolj strma in zahtevna smo se odločili da bomo nadaljevali Tako smo prvi dan prišli do vasi Monjo (2840 m nmv) kjer smo našli prijeten lodge v

katerem smo prespali Tu sem tudi ugo-tovila da je hrana v nepalskih vasicah veliko bolj okusna kot v katmandujskih restavracijah Drugi dan trekinga nas je čakala hoja do Namče Bazarja ki leži na nadmorski višini 3440 m Kmalu po za-četku hoje smo prišli do vstopa v Naci-onalni park Sagarmatha Tu smo morali pokazati karte in posebne treking potne liste V nadaljevanju poti smo prišli še do vojaške kontrole kjer se je postopek s kontrolo kart ponovil Po približno treh urah hoje smo prišli do Namče Bazarja vasi ki jo imenujejo tudi mesto Šerp Namče Bazar je glavno mesto in trgo-vsko središče regije Khumbu ki je ime dobila po istoimenskem ledeniku Po kosilu in kratkem počitku v lodgu smo se odpravili do samostana nad vasjo ki je sedaj preurejen v muzej V muzeju so razstavljeni predmeti ki jih po nepalskih vaseh še danes uporabljajo v vsakda-njem življenju Ogledati si je mogoče tudi slike in dokumentacijo o Mount Everestu ter fotografije Šerp ki so osvo-jile Everest Med njimi so našli tudi sliki Ang Dorjeeja in Pasang Tenzinga ki sta bila leta 2000 z atijem in Davom na vrhu Everesta

Naslednji dan nas je čakala hoja do vasi Tengboche Ta del poti je bil eden izmed bolj zahtevnih saj se je že na začetku pot začela strmo spuščati in ker smo morali nekje pridobiti novih 600 višinskih metrov se je kar hitro začela strma pot navzgor Vse raquominus metrelaquo ki sem jih preklinjala na poti navzdol pozabim ko mi ati pokaže Ama Dablam Šesttisočak ki sta ga maja 1996

v severozahodni steni po prvenstveni smeri preplezala Vanja Furlan in Tomaž Humar za kar sta dobila najprestižnejše alpinistično priznanje ndash Zlati cepin Sicer pa meni osebno eden najlepših vrhov Hojo sta poleg strmine oteževali tudi vročina in vlaga ki ju na takšni višini nisem pričakovala Ves trud je bil poplačan ko sem končno prišla do cilja kjer nas je pričakal čudovit razgled na Lhotse in Everest Vas Tengboche leži na nadmorski višini 3860 m V vasi je glavni budistični samostan v Nepalu sicer pa eden najlepših na svetu Samostan je v devetdesetih letih pogorel zdaj pa je povsem obnovljen Imeli smo enkratno priložnost da smo lahko bili prisotni pri obredu Na začetku sta dva mlada meniha vernike poklicala k obredu s piskanjem na ogromni školjki Obred je bil zelo zanimiv večino časa zelo umirjen trije menihi so molili naprej ostali pa za njimi na trenutke pa je umirjenost zmotil močan udarec na gong igranje na piščalke in zvončke ter glasno petje Izredno zanimiva je bila tudi sama molilnica ki je bila poslikana z budističnimi podobami najbolj pa je izstopal ogromen pozlačen kip Bude Obisk samostana mi bo ostal v posebnem spominu tudi zato ker me je eden od menihov blagoslovil z rdečo vrvico okoli vratu ki je za zdravje in dolgo življenje ter rumeno ruto ndash kato za srečo

Pot nas je iz Tengbocheja vodila skozi vasi Deboche in Shomare do vasi Periche (4240 m nmv) Pot mimo prostranih travnikov in njiv mimo vasi

Barva za tike Kip Bude Nepalski otroci

30je bila iz dneva v dan bolj zanimiva Sončno vreme mogočne gore neverjetna pokrajina in iskreni ljudje so nam lepšali vsakdan na poti proti našemu cilju Molilne zastavice molilni mlinčki in čorteni so zbujali navdušenje nad preprostostjo budizma Otroci ki smo jih srečali na poti in jim podarjali kulije in stare igrače pa me še danes spravijo v dobro voljo ob spoznanju kako lahko malenkosti nekomu polepšajo življenje Ko smo prispeli v Periche smo najprej opazili spomenik iz nerjavečega jekla v obliki prerezanega stožca v notranjosti pa vrezana imena vseh ki so se do leta 2005 smrtno ponesrečili na Mount Everestu in okolici Takoj nam je v oko padlo ime atijevega prijatelja Marka Lihtenekarja ki se je po uspešno osvojenem vrhu Everesta 21 maja 2005 smrtno ponesrečil pri sestopu z gore

Četrti dan trekinga smo prispeli do vasi Dingboche (4358 m nmv) ki mi je v spominu ostala predvsem zaradi najbolj okusnih momotov ki sem jih jedla na potovanju po Nepalu Momo je tipična nepalska jed podobna našim cmokom Ponavadi so polnjeni z zelenjavo ali mesom in so lahko kuhani ali pečeni Postreženi so skupaj z različnimi pikantnimi omakami Postanek v Dingbocheju pa mi je poleg najboljših pečenih sirovo-tuninih momotov ostal v spominu tudi zaradi aklimatizacijske ture ki smo jo naredili Bila je sicer ena zahtevnejših aklimatizacij na trekingu vendar tudi ena lepših Vrh grebena ki smo si ga

zadali za aklimatizacijo nas je presenetil s čudovitim ledeniškim jezerom in Ama Dablamom ki se je dvigal nad njim Naslednji dan nas je čakal eden daljših kosov poti Do zadnje vasi pred končnim ciljem Kala Patarjem smo morali opraviti 700 višinskih metrov Pot nas je peljala po grebenu nad vasjo Periche in naprej do morene ledenika Khumbu mimo Thokle do vasi Lobuche (4910 m nmv) Po kratkem počitku v lodgu smo se odpravili na aklimatizacijo Pot nas je peljala mimo Italijanske piramide ndash mednarodnega observatorija in laboratorija do bližnjega grebena Z vrha grebena smo lepo videli pot proti vasi Gorak Shepp Kala Patar Italijansko piramido pred nami pa se je bohotil Nuptse Po vrnitvi v lodge sem kljub aklimatizaciji dobila svojo porcijo višinskih neprijetnosti Razbijanje v glavi se je kljub vztrajnemu preganjanju s tabletami nadaljevalo še dolgo v noč in mi kratilo prepotreben spanec

Vrhunec trekinga je bil vzpon na Kala Patar (5550 m nmv) Iz Lobuch smo se podali proti zadnji vasi Gorak Shepp in naprej proti vrhu Kala Patarja Vso pot smo tekmovali z meglo ki nam je vztraj-no sledila Višina je delala svoje noge so bile vedno težje dihanje pa je postajalo vedno težje Za spodbudo se nam je na poti razkril Everest Tokrat je bil res čisto blizu Hitro sem se ga nagledala in po-slikala saj ga je minuto zatem že zakrila megla Bolj kot smo se približevali vrhu bolj je sonce kurilo meglo in na vrhu nas je pričakal čudovit razgled Everest Lhotse Nuptse Pumo Ri ledeni slap le-

denik Khumbo hellip vse je tako ogromno mogočno in čudovito Občutek na vrhu je bil enkraten Po obveznem slikanju smo kar obsedeli in občudovali bele vrhove okoli nas Z vrha smo sestopili po drugi poti ker smo se namenili poiskati spominsko tablo Janezu Jegliču ndash Jo-hanu ki je leta 1997 omahnil z grebena Nuptseja po tem ko sta s Tomažem Hu-marjem preplezala prvenstveno smerPo doseženem cilju trekinga ndash osvojitvi Kala Patarja smo se naslednji dan iz Lobuch odpravili nazaj proti Namche Bazarju od koder smo zadnji dan trek-inga odšli do vasi kjer smo začeli ndash do Lukle V Lukli smo prespali nato pa takoj zgodaj zjutraj po slovesu od nosačev s prvim letalom poleteli v Katmandu Vrnitev v Katmandu je bila rahel šok Iz mirnega podeželja nazaj v gnečo in hrup Ker smo imeli le tri dni časa pred odhodom domov je bilo potrebno Katmandu seveda čim bolje izkoristiti in raziskati Katmandu je zaradi svoje čudovite arhitekture pod UNESCOvo zaščito Prvi dan smo se najprej odpeljali do mesta Patan kjer smo si ogledali Durbar Square ndash staro mestno jedro kjer so nekoč ustoličevali kralje in kjer živi boginja Kumari ki je žal nismo uspeli videti Smo pa v hindujskem templju bili priča daritvi koze hindujskim bogovom Po vrnitvi v center Katmanduja smo si šli ogledati največjo znamenitost Katmanduja ndash Boudhanath Stupa bolj poznano kot Budine oči Stupa ki je ena največjih na svetu je od leta 1979 na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine Prvi dan v Katman-

Sveti mož Vzletno pristajalna steza v Lukli Z atijem na vrhu Kala Patarja

31

duju po vrnitvi s trekinga smo zaključili z nazdravljanjem na uspešno izveden treking v restavraciji Rum Doodle kjer so leta 2000 praznovali svoj uspeh na Everestu tudi člani odprave Ski Everest 2000 Posebnost te restavracije je da vsi osvajalci Everesta dobijo svojo člansko kartico s katero lahko v restavraciji Rum Doodle jedo brezplačno

Naslednji dan smo si ogledali tempelj Pashupatinath ki je eden najpomemb-nejših Šivinih templjev na svetu Tempelj je v vzhodnem delu Katmanduja ob reki Bagmati Zraven templja ob reki se na-haja tudi nepalski Varanasi kjer zažigajo umrle pepel pa nato raztrosijo v reko Sam pogled na mrtveca ki gori ob reki

je sprva grozljiv a dlje časa kot opazuješ dogajanje bolj logično in normalno se zdi vse skupaj Bolj šokantno je kako sto metrov nižje otroci plavajo v reki ženske pa perejo posodo in oblačila V templju in njegovi okolici je polno sadhujev ndash hindujskih svetih mož ki meditirajo in za plačilo pozirajo turistom Po napor-nem ogledu templja Pashupatinath smo se z rikšami odpeljali do stupe Swo-yambhunath ki je starodaven religijski kompleks na vrhu hriba v zahodnem delu Katmanduja Stupa je turistom bolj znana pod imenom Opičji tempelj ker na SZ delu templja živijo svete opice S templja se razkriva čudovit pogled na Katmandu Zadnji dan v Nepalu je bil

rezerviran za še zadnje nakupe in odkri-vanje najboljših katmandujskih slaščic Vse od tehnične opreme do oblačil ndash ko se naučiš barantati je Katmandu raj za nakupovanje

Kljub katastrofalnemu prvemu vtisu me je Nepal očaral Zdaj sem končno ra-zumela atija in druge zakaj se venomer vračajo tja Kaj je tisto kar te v Nepalu tako prevzame je najlepše opisal ati ko se je leta 1999 prvič vrnil od tam raquoPo-polnoma drugačen način življenja Ljudje so tam pripravljeni pomagati Vse delajo počasi mirno z dobro voljo Čisti balzam za dušolaquo

Tadeja Oderlap

mežičarji po svetutokrat se bomo odpravili malo dlje No zelo daleč pravzapravNaš cilj je država ki je po velikosti druga Na svetu ndash s pisaNo mešaNico Narodov v velemestih ki se še vedNo širijo Na drugi straNi pa z ogromNimi polji zasejaNimi s pšeNico iN koruzo s trgovskimi ceNtri ki so prava mala mesteca iN NeskoNčNimi ravNimi cestami po katerih Nihče Ne vozi prehitro jezera iN jezerca so posuta po deželi ki v svoji NotraNjosti skriva zaloge Nafte Na dveh straNeh državo obdaja širNo morje deli pa visoka gorska veriga če vam Naštejem še medvedi iN hokej javorov list iNdijaNci iN zlatokopi je bilo Namigov dovolj da ste ugaNili kam smo NameNjeNi ida paradiž

Kdo ste in kje živiteSem Franc Potočnik in živim v Kanadi v provinci Alberta v njenem glavnem mestu Edmonton

Kako dolgo ste že tam in zakaj ste tja odšli

V Kanadi živim že 46 let Iz Mežice sem odšel raquos tre-buhom za kruhomlaquo nekaj časa preživel v Nemčiji in Franciji potem pa sem bil odločen oditi nekam dlje Avstralija ali Kanada sta bili dve možnosti ndash in

ker je ladja proti Kanadi odplula prej sem se pač vkrcal nanjo

V čem se nov kraj in vaše zdajšnje življenje najbolj razlikujeta od tistega prej

Edmonton je milijonsko mesto v katerem v sožitju prebivajo ljudje vseh narodnosti Tu ima človek veliko možnosti za zaposlitev ndash nemalo ljudi ima dve celo tri različne službe Nekatere vsak dan druge morda dva- trikrat na teden po nekaj

ur Pač glede na potrebe in želje po recimo nakupu hiše ali česa drugega Življenje v Edmontonu zaradi takih možnosti zaenkrat ni predrago tudi prihodnosti se ne bojimoZimske temperature so tu precej nižje kot doma (Do -25 stopinj celzija otroci še redno hodijo v šolo) Je pa mraz suh tako da kepe sploh ne moreš narediti ker je tudi sneg tako suh da se ne sprime Tako je pozimi poleti so pa največja nadloga komarji

ki najdejo odlične pogoje za razvoj v vseh mlakah in jezerih

Kaj vam je tam najbolj všečVšeč mi je pokrajina narava Rad hodim kampirat ob jezera uživam v ribolovu Na razpolago je tudi veliko športnih objektov tako da vsak najde kaj po svojem okusu

Kaj najbolj pogrešatePogrešam Mežico in življenje v njej kakršno

32

sem poznal v mladosti

Kako pogosto se vračateprihajate na obisk v domovino

Domov pridem vsaki dve ali tri leta Vesel sem da sem v svoj rojstni kraj uspel pripeljati tudi svoja dva otroka (ki sta nekaj časa v Mežici obiskovala osnovno šolo oz vrtec) z

družinama da so tudi oni spoznali prelepo Koroško in Slovenijo

Kako vidite Mežico ko pridete domov

Po 46 letih odkar sem zapustil Mežico se počutim malo tujega Mnogih znancev več ni tudi življenje teče drugače Manj je sproščenega druženja

Živi blizu vas še kaj SlovencevKorošcev Se srečujete

Tukaj je precej Slovencev pogosto se srečujemo ndash na kavici ali na prireditvah

v letos odprtem novem Slovensko ndash kanadskem kulturnem centru ki se lahko pohvali s plesno dvorano za 300 ljudi knjižnico kapelico in sobo za srečanja Do lani smo se dobivali v leta 1967 zgrajenem domu ki so ga zaradi gradnje ceste podrliKorošcev pa skoraj ni več

le dve družini drugi so na žalost pomrli

Ali v trgovinah najdete tudi kakšne izdelke iz Slovenije

V Edmontonu smo že pred leti našli italijansko trgovino kjer dobimo tudi slovenske izdelke malinovec kavo barcaffe Radensko ribe nudeljčke skoraj vse

Kaj vedno odnesete s seboj ko se vračate z obiska v domovini

Ob povratku s seboj odnesemo CD-je s slovensko glasbo slovenske knjige pa tudi

kakšno flašo šnopsa

Tipična jed pijača kakšen poseben običaj v novi deželi

Kanadska specialiteta je goveji steak na ražnju pečena koruza in krompir tudi piščančje perutničke lahko dobiš na vsakem koraku ndash pripravljene na tisoč in en način od običajno spečenih do

raquohot chicken wingslaquo ki so izdatno začinjene Pijača je whisky pa morda še za Slovence neobičajna kombinacija pivo z dodatkom clamato juice (to je mešanica sokov neke školjke paradižnika in zelene) Tudi običaja da ti v lokalu kavo za ceno ene dotakajo tako dolgo da prazno skodelico obrneš v Sloveniji ni Ali pa prijaznost ko poleti takoj ko sedeš na mizo brezplačno dobiš vrček s prijetno hladno vodoObičaj da se največji

dnevni obrok postreže ob šestih zvečer (kar menda z novim delovnim časom vse bolj prihaja v navado tudi v Sloveniji) je pa kriv da se prepogosto kile kar kopičijoZaradi temperatur ki pozimi sežejo tudi do -30 stopinj celzija si lahko privoščimo ribolov na zaledenelih jezerih ndash na led zapelješ z avtom izvrtaš luknjo čez to luknjo postaviš šotor in nato v zavetrju čakaš da bo riba prijela Zanimiva izkušnja ndash če le led ne prične pokati

Poslušate slovensko glasbo Katero

V živo zelo rad poslušam Radio veseljak pa CD-je s slovensko glasbo Seveda je pa No1 še vedno Avsenik

Bi sami dodali kakšno zanimivost misel sporočilo

Pregovor raquoPovsod je lepo doma je najlepšelaquo je dobil v šestinštiridesetih letih poseben pomen Moj dom bo vedno Mežica a dom je s tem ko mi je dala kruh ko so tu zrasli moji otroci in rasejo moji vnuki postala tudi Kanada Zato ko sem tu se prav vsak dan spomnim na Mežico Ko pa pridem domov na obisk se mi kmalu prične tožiti po vnukih in kanadskem vsakdanjiku A tako razpeti med dva doma s(m)o najbrž vsi ki živijoživimo v tujini Šele z oddaljenostjo pričneš ceniti tisto kar je zares pomembno

POPRAVEKNa žalost nam jo je v prejšnji številki Šumca zagodel tiskarski škrat V članku raquoO ribičih in ribištvulaquo je v stavku V eni jeseni dobijo povprečno 120000 ndash 150000 iker iz njih pa pride 80 90 v dobrem letu tudi 100 mladic izpustil nekaj ničel Pravilno je seveda da v enem letu iz iker dobijo od 80000 90000 v dobrem letu tudi 100000 mladic Šele tako je jasna pohvala da je to odstotkovno zelo uspešno Ida Paradiž

33

Letos je izšla knjiga Marjete Žebovec Slovenski književniki rojeni od leta 1930 do leta 1935 v katerih je poleg najpomembnejših slovenskih literarnih ustvarjalcev svoje zaslužno mesto zase-del tudi Marijan kar kaže na to da je v tovrstnem kulturnem segmentu pustil neizbrisen pečat Pomembno je njegovo delo s področja natančnega poznavanje kratkih japonskih pesniških oblik ime-novanih haiku Je torej pesnik pisatelj poleg tega tudi izumitelj vsekakor pa človek tisočerih interesov Je ustanovitelj skupine Literarno gledališče Treska ki je prineslo svež veter kulture v naš mali kraj in ki to poslanstvo uspešno opravlja še danes ndash čeprav brez Marijana Na nje-govo pobudo za začeli izdajati literarni

list Šumc predhodnika časopisa ki ga trenutno držite v rokah O svojem živl-jenju govori globoko iskreno zato je po-govor z njim pristen in nepozaben Manj sva klepetala o haikujih in njegovem literarnem ustvarjanju saj mi je dejal raquoO tem si lahko sama prebereš v mojih knjigah To lahko vsak Jaz ti bom pove-dal nekaj česar ne moreš prebrati nikjer veljalaquo Velja In sva klepetala o njego-vem zanimivem življenju o nepozabnih dogodivščinah O drobnih utrinkih in zgodbah ki so se dogodili nekje nekoč

Ne mara nizanja suhoparnih podatkov Življenje se namreč piše še kje drugje Da je bil precej razigran fant da se je celo rad pretepal sem izvedela Upornik torej Da je opravljal vrsto zanimivih poklicev In rešil nekaj življenj Slednje je morda bolj pomembno kot kar koli dru-gega Kar misli tudi Marijan sam In mi že nariše svoj izum Ki je bil celo patentiran Gospod Marijan kje naj začneva Mogoče od tistega trenutka dalje ko ste prišli v Mežico

Hja vselej je treba začeti od začetka To upoštevam pri vsem kar delam tudi pri svojih izumih Pravim da je treba začeti pri Grkih in Rimljanih prebrati knjige o

njih Vse pravzaprav že obstaja le po-novno je treba nekje začeti to obuditi Pa o izumih malo pozneje

Torej ndash začniva od začetka Kako vas je privedla pot na Koroško

Veš rad sem se pretepal Želeli so se me znebiti ndash oziroma hoteli so da se po-boljšam zato so me poslali v Mežico Ko sem prišel sem bil star 14 let Oče se je dogovoril z dimnikarjem Magdičem ki je videl da sem sposoben da znam po-

metati dimnike In to sem nato počel po vsej Koroški V Črni v Rudarjevem je bilo veliko hiš imeli so me zelo radi še po-sebno ženske Čez nekaj časa me je pus-til kar samega sam sem lahko računal in pobiral denar Takrat sem stanoval na Poleni Spominjam se da se mi je enkrat zlomila žica na dimnikarski palici Na Glančniku so to znali zvariti a mojster je bil jezen Udaril me je z zlomljeno palico in pobral ves denar Jaz pa sem prav tako jezen šel za njim hellip

Torej kot dimnikar ste bili samouk Za kakšen poklic pa ste se šolali

V Sveti Trojici kjer sem odraščal ndash sicer sem se rodil v Zagrebu kjer so delali

moji starši ndash sem obiskoval osnovno šolo končal sem jo v Mežici Nato sem obiskoval rudarsko šolo v Trbovljah A sem se kmalu stepel z vzgojiteljem Uf ni bilo lahko ta je bil trener boksa hellip Skratka decembra 1959 sem se vrnil v Mežico Veš takrat sem izumil postopek za reševanje potapljajočih se ljudi Ne-kega dne sem šel v kino spominjam se da je bila Meža bela od peska Prišel sem do mostu in videl kako dva skačeta v vodi Ker je bila Meža tako bela nisem videl otroka ki se je utapljal Moška sta

O tistih drobnih stvareh ki jih ne moreš prebrati v knjigah hellip

marijan mauko je vsekakor svojevrstno zaznamoval koroški pa tudi slovenski kulturni prostor poleg objav v različnih publikacijah je izdal več knjig ndash pesniških zbirk in strokovnih del o literarni teoriji

34ga poskušala spraviti na kopno pa jima ni uspevalo zaradi visokega zida Ko se jima je končno posrečilo sem iz ust otro-ka izsesal zrak nesnago naplavine pe-sek To sem storil dvakrat hellip in otrok je prišel k sebi To je bila svojevrstna meto-da za tisti čas vsi so namreč počeli ravno obratno pihali zrak v usta Veš si izumi-telj ali pa nisi Tretje poti ni Nato sem se odpravil naprej v gostilno Naročil sem si raquokavbojcalaquo (tj malinovec in žganje) da sem si izplaknil usta polna peska

Nepozabna izkušnja rešili ste človeško življenje

Da to je bilo prvič Nekoč pa je bilo v Velenju bil sem na udarniškem delu Jaz brat in dva Trojičana Z njima sem se največkrat stepel hahaha Nekaj smo si celo v sorodu a to ni pomembno pomembno je le da smo se imeli lepo Skratka videli smo nosečnico ki je hodila po pomolu iz debla naenkrat je padla v vodo Bil sem dober plavalec pripeljal sem jo na kopno Vzdignil sem jo bila je težka morali so mu priskočili na pomoč To je bilo drugič da sem rešil življenje

Bili ste torej dober plavalec Ste se ukvarjali še s katerim športom

Da predvsem z alpinizmom Bil sem tudi dober akrobat na kolesu Ah s šolo pa nisem imel toliko sreče Moral sem jo začasno zapustiti ko sem zbolel za osteomielitisom (tj vnetje kostnega mozga) Na Ptuju so mi dajali opij Vsi so mislili da bom umrl Če sem se zasmejal sem takoj padel v nezavest A na koncu smo se vendarle vsi smejali Izboljšalo se je po več kot desetih injekcijah Spo-minjam se da se je prijatelj očeta ki me je obiskal v bolnici zadrl raquoBi rad bil narkomanlaquo Hahaha a prebolel sem abstinenco Po bolezni pa sem bil tako šibak da nisem mogel vzdigniti 30 kilo-gramov barve Takrat so restavrirali cer-kev pri Trojici najeli so me da sem nosil kipe moj dedek je bil namreč cerkveni pleskar

Ste opravljali še katero drugo delo poleg tega da ste bili pozneje rudar in varilec

Da nosil sem pošto zaposlili so me za dva meseca Delal sem tudi v Mariboru

na upravi cest bil sem glavni skladiščnik A sem pustil službo ker nisem smel biti več v nabavi Poleg tega pa mi je sonce preveč sijalo v pisarno vzeli so mi celo tajnico Veš ni bilo dobro Nato sem šel k vojakom Za sabo imate mnogo izkušenj z različnih področjih Lahko bi rekli da vam je pri vsem pomagala zdrava pamet hellip

Da vedno sem bil jezen ker ni bilo koga da bi uredil kakšno stvar Pa mi je nekoč dejal dober res dober prijatelj raquoNaredi samlaquo Takrat sem si rekel da raquogliha vkup štrikalaquo Razumel me je In mi dal vedeti da moram poskušati ustvarjati izumljati Zame so Švicarji dober narod Ker ne mislijo da so pametni ampak ker nekaj poskušajo narediti

Kot ste vselej poskušali vi hellip Pa veliko ušes ni bilo pripravljenih prisluhniti vašim idejam A roko na srce s po-ezijo je bilo drugače Ste vsekakor uveljavljeni slovenski pesnik pojavl-jate se v mnogih strokovnih študijah predvsem zaradi haikujev Kdaj pa ste napisali svojo prvo pesem

Lahko ti jo zrecitiram če želiš Ščinkavec ptiček lepi je bil in nas je vse razveselilHahaha to je moja prva pesem iz osnov-ne šole Še danes jo znam na pamet

Zelo lepo Kdaj pa ste se navdušili nad haikuji

Haikuje poznam že od ranega otroštva Moja mama je bila pesnica ljubiteljska

igralka in režiserka če omenim je po vojni režirala Prešernovo Železno cesto Oče je prebarval lokomotivo jaz pa sem bil strojevodja s piščalko A da ne zaidem preveč in se vrnem k haikujem ndash veš Slovenci smo imeli že v stari Ju-goslaviji pregled japonske književnosti hellip Poskusil sem nekaj novega Vse o tem si lahko prebereš je zapisano Po-vedal ti bom kaj drugega

Torej ndash povejte mi kaj več o vaših izumih

Veliko sem krmaril okrog po svetu Veliko sem se naučil V Uradnem listu Republike Slovenije (512006) je bil patentiran moj izum za proizvajanje najbolj čiste energije na svetu gre za metodo s stisnjenim zrakom Ja izum je bil patentiran a tega nihče ni pripravljen uresničiti

Zaenkrat gospod Marijan Morda pa nekoč bo vendarle znal kdo prisluhniti in bo v tem videl potencial morda prihodnost za človeštvo Pomembno je da nikoli ne odnehate in da ostanete tako izvirni iznajdljivi edinstveni polni volje ustvarjalnosti in idej

Vsekakor

Hvala za vaše iskrene in zanimive utrinke

In bil je čas da zaključiva najin klepet In bo čas ko bom spet stekla čez travnik k Marijanu na pogovor

Nina Petek

35

na pragu najbolj čarobnega ndash in tudi vraževernega meseca v letu ndash je dlg treska mežica 1122012 v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer ob treski z naslovom vraževerje sveta avtor večera lovro vreš je na kratko predstavil istoimensko knjigo etnologa damjana j ovseca ukvarjali pa smo

se predvsem z vprašanji kot so zakaj trkamo na les Kako zacoprati fanta Katera števila so srečna Kako odvrniti nesrečo če razbijemo ogledalo zakaj dimnikarji prinašajo srečo če ste prireditev zamudili vse odgovore najdete v omenjeni knjigi

večer je glasbeno dopolnil domen

vreš kot bralci pa so nastopili nina vogel martin perčič lovro vreš in ajda vasle člani društva so pripravili tudi tradicionalni mali adventni bazar z drobnimi darilci in voščilnicami po simboličnih cenah

Ajda Vasle

leva fotografija stojita domen in lovro vreš sedijo marijan mauko ajda vasle martin perčič in nina vogel desna fotografija utrinek z bazarja (avtorica dorica vasle)

VRAŽEVERJE SVETA Večer Ob tresKi

19 oktobra 2012 je društvo literarno gledališče treska mežica v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer o prvem slovenskem blaženem škofu antonu martinu slomšku ponavadi se njegovi biografi največ ukvarjajo z njegovim narodnobuditeljskim in dušnopastirskim delom tokratni večer

pa se je osredotočil na njegovo manj znano in raziskovano poezijo ki jo je avtor večera peter peruzzi prepletel z znano slomškovo pridigo svoj jezik je treba spoštovati

na prireditvi je sodelovalo tudi kulturno pevsko društvo sv lenart s plata pod vodstvom zborovodkinje

Klavdije Freidl prepevali so uglasbene ponarodele slomškove pesmi za katere se pogosto zmotno misli da so ljudske

Besedilo so brali člani dlg treska mežica erika žagar dorica vasle lovro vreš in ajda vasle

Ajda Vasle

leva fotografija pevci zbora sv lenart s plata desna fotografija lovro vreš erika žagar dorica vasle ajda vasle (avtor štefan erjavc)

SVOJ JEZIK JE TREBA SPOŠTOVATI ndash Večer ob treski o blaženem Antonu Martinu Slomšku

36

37

vzrok za nastanek te zvrsti njegovega slikarskega opusa je tesno povezan z njegovo življenjsko zgodbo odraščal je v rudarski družini in že v otroških letih v globinah podzemnih rovov odkrival ndash ne le teme in nevarnosti ndash temveč tudi svetlobo in predvsem čarobni svet barv in likov ki jih je v tisočletjih izoblikovala naravamilan pečovnik je v rudniku opravljal delo nadzornika in že takrat je postal navdušen zbiralec mineralov in fosilov v njih je prepoznal skrivnosten preplet majhnega in velikega ndash mikrokozmosa in vesolja ndash vidnega in nevidnega Kot slikar svoje najljubše kamnine po svojem videnju in občutju projicira na platno likovno jih razdrobi poveča in jim šele naknadno s pomočjo svetlobnih odtenkov in posebnega nanosa barve vrne trdnost in obliko tako vidno in otipljivo ki zlahka odpira vrata v svet domišljije v svet čudovite igre teme in svetlobe barv likov in črt ob slikah milana pečovnika začutimo skrivnostni svet in delo narave tudi vsi tisti ki nam ni bilo dano videti in doživeti zakladov podzemnega svetasicer pa obsežen opus njegovih drugih slik izžareva lepoto koroške pokrajine ter čudovita tihožitja rož ki so ga spremljale na njegovih gorskih in smučarskih poteh pripovedujejo življenjsko zgodbo od otroštva do danes od sonca obsijanih pokrajin rož do medlega sija karbidovk s katerimi je pod zemljo odkrival čarobni svetsvojo umetniško nadarjenost je pokazal tudi pri obnavljanju fresk z izdajo koledarja z rudarskimi motivi napisal in izdal pa je tudi knjigo o svojem rojstnem kraju raquoHelena nekoč in daneslaquomilan pečovnik je svoje znanje dopolnjeval v likovni šoli mentorja ervina Kralja svoja spoznanja pa pogosto deli z drugimi likovniki s katerimi sodeluje na skupnih razstavah koroških likovnikov predvsem pa se s svojimi slikarskimi umetninami osebno predstavlja na samostojnih razstavahza popotnico ob razstavi za katero pravi da je njegova zadnja in prav zato postavljena v rudarski mežici je priložil zelo staro rudarsko pesem zapisano okrog leta 1870 ženske knapice so jo pele na šihtu ko so prebirale svinčevo rudo ob malici in tudi doma Knapi pa kadar

so prišli v črno in se poveselili v gostilnah začeli so nekako tako

Lep in častit je ta knapovski stanod višjih gospodov obrajtan spoznančasti je vreden še gospod ga častiker mu žlahtnega blaga iz zemlje dobiTa knapič se v zemljo v nevarnost podatam strelja tam vrta ter rudo kopaOn dela on švica se prime ga potv nedeljo se umije je lep kot gospod

naj lepote iz podzemnega sveta očarajo tudi vas

Mirjam Lapanja

16 novemBra 2012 je Bila v narodnem domu mežica slovesna otvoritev razsta-ve sliK mineralov in Kamnin črnjansKega sliKarja milana pečovniKa poimenova-na raquolepote iz podzemnega svetalaquo

lePote IZ PoDZeMNeGa SVeta

38

VPIS IN PRODAJA

abonenti iz prejšnje sezone lahko svoje sedeže potrdijo do 05122012 pričetek vpisa za nove abonente poteka od objave v medijih pa do prve predstave oz do zasedbe mest prodaja abonmajev je v tem času v prostorih narodnega doma mežica ali preko spletne prodaje na wwwnarodnidommezicasi rezervacije so možne po telefonu 051 234 226 in preko elektronske pošte infonarodnidommezicasi

MGL LjubljanaLope de Vega VITEZ ČUDESigrajo gašper tič jure Henigman Boris ostanmilan štefe matej puc lotos vincenc šparovec jernej čampelj kg marko simčič kgtjaša železnik nika rozmantina potočnik (vskok) mojca Funkl Barbara ribnikar (alt) jure Kopušar kg v uprizoritvi nastopata statista Borislav Horvat in rok solje11 januar 2013

MGL LjubljanaNikolaj Vasiljevič Gogolj ŽENITEVigrajo jana zupančič Bernarda omantanja dimitrievska jožef ropoša sebastian cavazza gregor čušin jaka lah janez starina gaber K trseglav22 marec 2013

Šentjakobsko gledališče LjubljanaDario Fo UGRABITEV (politična komedija)igrajo silvija jovanovič Bojan vister mišo mićić gregor Hlupič jure orel grega usenik miha srdinšek david peterca gašper pavc tanja skrbinšek drago razboršekdragan remšk1 marec 2013

SLG CeljeRichard Bean KRUHigrajo vojko Belšak david čeh damjan m trbovc Blaž setnikar Branko završan Bojan umek aljoša Koltak19 april 2013

Prešernovo gledališče KRANJEnrico Luttmann SEN igrajo peter musevski vesna slapar matjaž višnar darja reichman Borut veselko vesna jevnikar miha rodman vesna pernarčič1 februar 2013

Prireditelj si pridržuje pravico do spremembe programov in do odpovedi v primeru premajhnega vpisa

CENA 65 euro v enem obroku cena predstave za izven je 17 euro 60 euro za upokojence dijake in študente

ponujamo tudi možnost obročnega odplačevanja

UGODNOSTI nižja cena vstopnic stalni sedež obveščanje o predstavah in prejemanje programa prireditev

V abonma je vključenih pet predstav slovenskih gledališč predstave se bodo začele v mesecu januarju 2013 in bodo trajale do aprila 2013

GLEDALIŠKI ABONMA za leto 2013

jKz NarODNi DOm mežica razpisuje

predstave v sklopu abonmaja 2013 so

39

40

glasilo občine mežica izhaja 4 x letno v nakladi 1550 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno

vsem ki ste s prispevki sode-lovali se najlepše zahvalju-jemo prosimo da s svojimi prispevki tudi v bodoče sodelujete ker bo le na ta način naše glasilo pestro in zanimivo

prispevki ne bodo honori-rani uredniški odbor pa si pridružuje pravico do njihovega izbora

oddaja dokumentov naj bo na digitalem mediju (tekstov-ni članki v microsoft Word-u fotografije pa priložene ločeno v formatu jpeg ali tiff in sicer na resoluciji 300 dpi s krajšo stranico najmanj 10 cm) Fotografije ki ne bodo primerne velikosti (npr snete iz spleta ndash 72 dpi 70 KB) ne bodo objavljene Fizično oddane fotografije ki ste jih prispevali lahko po objavi glasila dvignete na tajništvu občine mežica

svoje prispevke pošljite na naslov

Občina MežicaTrg svobode 1 2392 Mežica

infomezicasi

urednišKi odBor župan dušan Krebel

odgovorni urednik marjan sušnik

direktor občinske uprave Blaž šaloven

člani uredniškega odbora jožef libnik Barbara prevorčič jarneja vertačnik nina petek ida paradiž

izdala občina mežica wwwmezicasi

lektoriranje jerneja vertačnik

fotografije avtorji člankov

oblikovanje jasna Kalčič atelje jk

tisk malex doo

naklada 1550 kosov

Vitotaufer

SLEHERNIK 22december2012 ob1930 SNGNOVAGORICA

PihalniorkesterrudnikaMežicainskuPinaorlek

bOžIčNONOVOLEtNIKONCERt 25december2012 ob1800 KONCERt

loPedeVega

VItEZčUDES 11januar2013 ob1930 MGL

RAZStAVAxILIKOVNEKOLONIjECUDVčRNA 16januar2013 ob1700 CUDVčRNANAKOROŠKEM

ekaVogelnik

MAKALONCA 17januar2013 ob1700 LUtKOVNOGLEDALIŠčELjUbLjANA

BraneVižintin

A+M 25januar2013 ob1800 LUtKOVNASKUPINAGIMNAZIjERAVNENAKOROŠKEM

enricoluttMann

SEN 01februar2013 ob1930 PREŠERNOVOGLEDALIŠčEKRANj

30je bila iz dneva v dan bolj zanimiva Sončno vreme mogočne gore neverjetna pokrajina in iskreni ljudje so nam lepšali vsakdan na poti proti našemu cilju Molilne zastavice molilni mlinčki in čorteni so zbujali navdušenje nad preprostostjo budizma Otroci ki smo jih srečali na poti in jim podarjali kulije in stare igrače pa me še danes spravijo v dobro voljo ob spoznanju kako lahko malenkosti nekomu polepšajo življenje Ko smo prispeli v Periche smo najprej opazili spomenik iz nerjavečega jekla v obliki prerezanega stožca v notranjosti pa vrezana imena vseh ki so se do leta 2005 smrtno ponesrečili na Mount Everestu in okolici Takoj nam je v oko padlo ime atijevega prijatelja Marka Lihtenekarja ki se je po uspešno osvojenem vrhu Everesta 21 maja 2005 smrtno ponesrečil pri sestopu z gore

Četrti dan trekinga smo prispeli do vasi Dingboche (4358 m nmv) ki mi je v spominu ostala predvsem zaradi najbolj okusnih momotov ki sem jih jedla na potovanju po Nepalu Momo je tipična nepalska jed podobna našim cmokom Ponavadi so polnjeni z zelenjavo ali mesom in so lahko kuhani ali pečeni Postreženi so skupaj z različnimi pikantnimi omakami Postanek v Dingbocheju pa mi je poleg najboljših pečenih sirovo-tuninih momotov ostal v spominu tudi zaradi aklimatizacijske ture ki smo jo naredili Bila je sicer ena zahtevnejših aklimatizacij na trekingu vendar tudi ena lepših Vrh grebena ki smo si ga

zadali za aklimatizacijo nas je presenetil s čudovitim ledeniškim jezerom in Ama Dablamom ki se je dvigal nad njim Naslednji dan nas je čakal eden daljših kosov poti Do zadnje vasi pred končnim ciljem Kala Patarjem smo morali opraviti 700 višinskih metrov Pot nas je peljala po grebenu nad vasjo Periche in naprej do morene ledenika Khumbu mimo Thokle do vasi Lobuche (4910 m nmv) Po kratkem počitku v lodgu smo se odpravili na aklimatizacijo Pot nas je peljala mimo Italijanske piramide ndash mednarodnega observatorija in laboratorija do bližnjega grebena Z vrha grebena smo lepo videli pot proti vasi Gorak Shepp Kala Patar Italijansko piramido pred nami pa se je bohotil Nuptse Po vrnitvi v lodge sem kljub aklimatizaciji dobila svojo porcijo višinskih neprijetnosti Razbijanje v glavi se je kljub vztrajnemu preganjanju s tabletami nadaljevalo še dolgo v noč in mi kratilo prepotreben spanec

Vrhunec trekinga je bil vzpon na Kala Patar (5550 m nmv) Iz Lobuch smo se podali proti zadnji vasi Gorak Shepp in naprej proti vrhu Kala Patarja Vso pot smo tekmovali z meglo ki nam je vztraj-no sledila Višina je delala svoje noge so bile vedno težje dihanje pa je postajalo vedno težje Za spodbudo se nam je na poti razkril Everest Tokrat je bil res čisto blizu Hitro sem se ga nagledala in po-slikala saj ga je minuto zatem že zakrila megla Bolj kot smo se približevali vrhu bolj je sonce kurilo meglo in na vrhu nas je pričakal čudovit razgled Everest Lhotse Nuptse Pumo Ri ledeni slap le-

denik Khumbo hellip vse je tako ogromno mogočno in čudovito Občutek na vrhu je bil enkraten Po obveznem slikanju smo kar obsedeli in občudovali bele vrhove okoli nas Z vrha smo sestopili po drugi poti ker smo se namenili poiskati spominsko tablo Janezu Jegliču ndash Jo-hanu ki je leta 1997 omahnil z grebena Nuptseja po tem ko sta s Tomažem Hu-marjem preplezala prvenstveno smerPo doseženem cilju trekinga ndash osvojitvi Kala Patarja smo se naslednji dan iz Lobuch odpravili nazaj proti Namche Bazarju od koder smo zadnji dan trek-inga odšli do vasi kjer smo začeli ndash do Lukle V Lukli smo prespali nato pa takoj zgodaj zjutraj po slovesu od nosačev s prvim letalom poleteli v Katmandu Vrnitev v Katmandu je bila rahel šok Iz mirnega podeželja nazaj v gnečo in hrup Ker smo imeli le tri dni časa pred odhodom domov je bilo potrebno Katmandu seveda čim bolje izkoristiti in raziskati Katmandu je zaradi svoje čudovite arhitekture pod UNESCOvo zaščito Prvi dan smo se najprej odpeljali do mesta Patan kjer smo si ogledali Durbar Square ndash staro mestno jedro kjer so nekoč ustoličevali kralje in kjer živi boginja Kumari ki je žal nismo uspeli videti Smo pa v hindujskem templju bili priča daritvi koze hindujskim bogovom Po vrnitvi v center Katmanduja smo si šli ogledati največjo znamenitost Katmanduja ndash Boudhanath Stupa bolj poznano kot Budine oči Stupa ki je ena največjih na svetu je od leta 1979 na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine Prvi dan v Katman-

Sveti mož Vzletno pristajalna steza v Lukli Z atijem na vrhu Kala Patarja

31

duju po vrnitvi s trekinga smo zaključili z nazdravljanjem na uspešno izveden treking v restavraciji Rum Doodle kjer so leta 2000 praznovali svoj uspeh na Everestu tudi člani odprave Ski Everest 2000 Posebnost te restavracije je da vsi osvajalci Everesta dobijo svojo člansko kartico s katero lahko v restavraciji Rum Doodle jedo brezplačno

Naslednji dan smo si ogledali tempelj Pashupatinath ki je eden najpomemb-nejših Šivinih templjev na svetu Tempelj je v vzhodnem delu Katmanduja ob reki Bagmati Zraven templja ob reki se na-haja tudi nepalski Varanasi kjer zažigajo umrle pepel pa nato raztrosijo v reko Sam pogled na mrtveca ki gori ob reki

je sprva grozljiv a dlje časa kot opazuješ dogajanje bolj logično in normalno se zdi vse skupaj Bolj šokantno je kako sto metrov nižje otroci plavajo v reki ženske pa perejo posodo in oblačila V templju in njegovi okolici je polno sadhujev ndash hindujskih svetih mož ki meditirajo in za plačilo pozirajo turistom Po napor-nem ogledu templja Pashupatinath smo se z rikšami odpeljali do stupe Swo-yambhunath ki je starodaven religijski kompleks na vrhu hriba v zahodnem delu Katmanduja Stupa je turistom bolj znana pod imenom Opičji tempelj ker na SZ delu templja živijo svete opice S templja se razkriva čudovit pogled na Katmandu Zadnji dan v Nepalu je bil

rezerviran za še zadnje nakupe in odkri-vanje najboljših katmandujskih slaščic Vse od tehnične opreme do oblačil ndash ko se naučiš barantati je Katmandu raj za nakupovanje

Kljub katastrofalnemu prvemu vtisu me je Nepal očaral Zdaj sem končno ra-zumela atija in druge zakaj se venomer vračajo tja Kaj je tisto kar te v Nepalu tako prevzame je najlepše opisal ati ko se je leta 1999 prvič vrnil od tam raquoPo-polnoma drugačen način življenja Ljudje so tam pripravljeni pomagati Vse delajo počasi mirno z dobro voljo Čisti balzam za dušolaquo

Tadeja Oderlap

mežičarji po svetutokrat se bomo odpravili malo dlje No zelo daleč pravzapravNaš cilj je država ki je po velikosti druga Na svetu ndash s pisaNo mešaNico Narodov v velemestih ki se še vedNo širijo Na drugi straNi pa z ogromNimi polji zasejaNimi s pšeNico iN koruzo s trgovskimi ceNtri ki so prava mala mesteca iN NeskoNčNimi ravNimi cestami po katerih Nihče Ne vozi prehitro jezera iN jezerca so posuta po deželi ki v svoji NotraNjosti skriva zaloge Nafte Na dveh straNeh državo obdaja širNo morje deli pa visoka gorska veriga če vam Naštejem še medvedi iN hokej javorov list iNdijaNci iN zlatokopi je bilo Namigov dovolj da ste ugaNili kam smo NameNjeNi ida paradiž

Kdo ste in kje živiteSem Franc Potočnik in živim v Kanadi v provinci Alberta v njenem glavnem mestu Edmonton

Kako dolgo ste že tam in zakaj ste tja odšli

V Kanadi živim že 46 let Iz Mežice sem odšel raquos tre-buhom za kruhomlaquo nekaj časa preživel v Nemčiji in Franciji potem pa sem bil odločen oditi nekam dlje Avstralija ali Kanada sta bili dve možnosti ndash in

ker je ladja proti Kanadi odplula prej sem se pač vkrcal nanjo

V čem se nov kraj in vaše zdajšnje življenje najbolj razlikujeta od tistega prej

Edmonton je milijonsko mesto v katerem v sožitju prebivajo ljudje vseh narodnosti Tu ima človek veliko možnosti za zaposlitev ndash nemalo ljudi ima dve celo tri različne službe Nekatere vsak dan druge morda dva- trikrat na teden po nekaj

ur Pač glede na potrebe in želje po recimo nakupu hiše ali česa drugega Življenje v Edmontonu zaradi takih možnosti zaenkrat ni predrago tudi prihodnosti se ne bojimoZimske temperature so tu precej nižje kot doma (Do -25 stopinj celzija otroci še redno hodijo v šolo) Je pa mraz suh tako da kepe sploh ne moreš narediti ker je tudi sneg tako suh da se ne sprime Tako je pozimi poleti so pa največja nadloga komarji

ki najdejo odlične pogoje za razvoj v vseh mlakah in jezerih

Kaj vam je tam najbolj všečVšeč mi je pokrajina narava Rad hodim kampirat ob jezera uživam v ribolovu Na razpolago je tudi veliko športnih objektov tako da vsak najde kaj po svojem okusu

Kaj najbolj pogrešatePogrešam Mežico in življenje v njej kakršno

32

sem poznal v mladosti

Kako pogosto se vračateprihajate na obisk v domovino

Domov pridem vsaki dve ali tri leta Vesel sem da sem v svoj rojstni kraj uspel pripeljati tudi svoja dva otroka (ki sta nekaj časa v Mežici obiskovala osnovno šolo oz vrtec) z

družinama da so tudi oni spoznali prelepo Koroško in Slovenijo

Kako vidite Mežico ko pridete domov

Po 46 letih odkar sem zapustil Mežico se počutim malo tujega Mnogih znancev več ni tudi življenje teče drugače Manj je sproščenega druženja

Živi blizu vas še kaj SlovencevKorošcev Se srečujete

Tukaj je precej Slovencev pogosto se srečujemo ndash na kavici ali na prireditvah

v letos odprtem novem Slovensko ndash kanadskem kulturnem centru ki se lahko pohvali s plesno dvorano za 300 ljudi knjižnico kapelico in sobo za srečanja Do lani smo se dobivali v leta 1967 zgrajenem domu ki so ga zaradi gradnje ceste podrliKorošcev pa skoraj ni več

le dve družini drugi so na žalost pomrli

Ali v trgovinah najdete tudi kakšne izdelke iz Slovenije

V Edmontonu smo že pred leti našli italijansko trgovino kjer dobimo tudi slovenske izdelke malinovec kavo barcaffe Radensko ribe nudeljčke skoraj vse

Kaj vedno odnesete s seboj ko se vračate z obiska v domovini

Ob povratku s seboj odnesemo CD-je s slovensko glasbo slovenske knjige pa tudi

kakšno flašo šnopsa

Tipična jed pijača kakšen poseben običaj v novi deželi

Kanadska specialiteta je goveji steak na ražnju pečena koruza in krompir tudi piščančje perutničke lahko dobiš na vsakem koraku ndash pripravljene na tisoč in en način od običajno spečenih do

raquohot chicken wingslaquo ki so izdatno začinjene Pijača je whisky pa morda še za Slovence neobičajna kombinacija pivo z dodatkom clamato juice (to je mešanica sokov neke školjke paradižnika in zelene) Tudi običaja da ti v lokalu kavo za ceno ene dotakajo tako dolgo da prazno skodelico obrneš v Sloveniji ni Ali pa prijaznost ko poleti takoj ko sedeš na mizo brezplačno dobiš vrček s prijetno hladno vodoObičaj da se največji

dnevni obrok postreže ob šestih zvečer (kar menda z novim delovnim časom vse bolj prihaja v navado tudi v Sloveniji) je pa kriv da se prepogosto kile kar kopičijoZaradi temperatur ki pozimi sežejo tudi do -30 stopinj celzija si lahko privoščimo ribolov na zaledenelih jezerih ndash na led zapelješ z avtom izvrtaš luknjo čez to luknjo postaviš šotor in nato v zavetrju čakaš da bo riba prijela Zanimiva izkušnja ndash če le led ne prične pokati

Poslušate slovensko glasbo Katero

V živo zelo rad poslušam Radio veseljak pa CD-je s slovensko glasbo Seveda je pa No1 še vedno Avsenik

Bi sami dodali kakšno zanimivost misel sporočilo

Pregovor raquoPovsod je lepo doma je najlepšelaquo je dobil v šestinštiridesetih letih poseben pomen Moj dom bo vedno Mežica a dom je s tem ko mi je dala kruh ko so tu zrasli moji otroci in rasejo moji vnuki postala tudi Kanada Zato ko sem tu se prav vsak dan spomnim na Mežico Ko pa pridem domov na obisk se mi kmalu prične tožiti po vnukih in kanadskem vsakdanjiku A tako razpeti med dva doma s(m)o najbrž vsi ki živijoživimo v tujini Šele z oddaljenostjo pričneš ceniti tisto kar je zares pomembno

POPRAVEKNa žalost nam jo je v prejšnji številki Šumca zagodel tiskarski škrat V članku raquoO ribičih in ribištvulaquo je v stavku V eni jeseni dobijo povprečno 120000 ndash 150000 iker iz njih pa pride 80 90 v dobrem letu tudi 100 mladic izpustil nekaj ničel Pravilno je seveda da v enem letu iz iker dobijo od 80000 90000 v dobrem letu tudi 100000 mladic Šele tako je jasna pohvala da je to odstotkovno zelo uspešno Ida Paradiž

33

Letos je izšla knjiga Marjete Žebovec Slovenski književniki rojeni od leta 1930 do leta 1935 v katerih je poleg najpomembnejših slovenskih literarnih ustvarjalcev svoje zaslužno mesto zase-del tudi Marijan kar kaže na to da je v tovrstnem kulturnem segmentu pustil neizbrisen pečat Pomembno je njegovo delo s področja natančnega poznavanje kratkih japonskih pesniških oblik ime-novanih haiku Je torej pesnik pisatelj poleg tega tudi izumitelj vsekakor pa človek tisočerih interesov Je ustanovitelj skupine Literarno gledališče Treska ki je prineslo svež veter kulture v naš mali kraj in ki to poslanstvo uspešno opravlja še danes ndash čeprav brez Marijana Na nje-govo pobudo za začeli izdajati literarni

list Šumc predhodnika časopisa ki ga trenutno držite v rokah O svojem živl-jenju govori globoko iskreno zato je po-govor z njim pristen in nepozaben Manj sva klepetala o haikujih in njegovem literarnem ustvarjanju saj mi je dejal raquoO tem si lahko sama prebereš v mojih knjigah To lahko vsak Jaz ti bom pove-dal nekaj česar ne moreš prebrati nikjer veljalaquo Velja In sva klepetala o njego-vem zanimivem življenju o nepozabnih dogodivščinah O drobnih utrinkih in zgodbah ki so se dogodili nekje nekoč

Ne mara nizanja suhoparnih podatkov Življenje se namreč piše še kje drugje Da je bil precej razigran fant da se je celo rad pretepal sem izvedela Upornik torej Da je opravljal vrsto zanimivih poklicev In rešil nekaj življenj Slednje je morda bolj pomembno kot kar koli dru-gega Kar misli tudi Marijan sam In mi že nariše svoj izum Ki je bil celo patentiran Gospod Marijan kje naj začneva Mogoče od tistega trenutka dalje ko ste prišli v Mežico

Hja vselej je treba začeti od začetka To upoštevam pri vsem kar delam tudi pri svojih izumih Pravim da je treba začeti pri Grkih in Rimljanih prebrati knjige o

njih Vse pravzaprav že obstaja le po-novno je treba nekje začeti to obuditi Pa o izumih malo pozneje

Torej ndash začniva od začetka Kako vas je privedla pot na Koroško

Veš rad sem se pretepal Želeli so se me znebiti ndash oziroma hoteli so da se po-boljšam zato so me poslali v Mežico Ko sem prišel sem bil star 14 let Oče se je dogovoril z dimnikarjem Magdičem ki je videl da sem sposoben da znam po-

metati dimnike In to sem nato počel po vsej Koroški V Črni v Rudarjevem je bilo veliko hiš imeli so me zelo radi še po-sebno ženske Čez nekaj časa me je pus-til kar samega sam sem lahko računal in pobiral denar Takrat sem stanoval na Poleni Spominjam se da se mi je enkrat zlomila žica na dimnikarski palici Na Glančniku so to znali zvariti a mojster je bil jezen Udaril me je z zlomljeno palico in pobral ves denar Jaz pa sem prav tako jezen šel za njim hellip

Torej kot dimnikar ste bili samouk Za kakšen poklic pa ste se šolali

V Sveti Trojici kjer sem odraščal ndash sicer sem se rodil v Zagrebu kjer so delali

moji starši ndash sem obiskoval osnovno šolo končal sem jo v Mežici Nato sem obiskoval rudarsko šolo v Trbovljah A sem se kmalu stepel z vzgojiteljem Uf ni bilo lahko ta je bil trener boksa hellip Skratka decembra 1959 sem se vrnil v Mežico Veš takrat sem izumil postopek za reševanje potapljajočih se ljudi Ne-kega dne sem šel v kino spominjam se da je bila Meža bela od peska Prišel sem do mostu in videl kako dva skačeta v vodi Ker je bila Meža tako bela nisem videl otroka ki se je utapljal Moška sta

O tistih drobnih stvareh ki jih ne moreš prebrati v knjigah hellip

marijan mauko je vsekakor svojevrstno zaznamoval koroški pa tudi slovenski kulturni prostor poleg objav v različnih publikacijah je izdal več knjig ndash pesniških zbirk in strokovnih del o literarni teoriji

34ga poskušala spraviti na kopno pa jima ni uspevalo zaradi visokega zida Ko se jima je končno posrečilo sem iz ust otro-ka izsesal zrak nesnago naplavine pe-sek To sem storil dvakrat hellip in otrok je prišel k sebi To je bila svojevrstna meto-da za tisti čas vsi so namreč počeli ravno obratno pihali zrak v usta Veš si izumi-telj ali pa nisi Tretje poti ni Nato sem se odpravil naprej v gostilno Naročil sem si raquokavbojcalaquo (tj malinovec in žganje) da sem si izplaknil usta polna peska

Nepozabna izkušnja rešili ste človeško življenje

Da to je bilo prvič Nekoč pa je bilo v Velenju bil sem na udarniškem delu Jaz brat in dva Trojičana Z njima sem se največkrat stepel hahaha Nekaj smo si celo v sorodu a to ni pomembno pomembno je le da smo se imeli lepo Skratka videli smo nosečnico ki je hodila po pomolu iz debla naenkrat je padla v vodo Bil sem dober plavalec pripeljal sem jo na kopno Vzdignil sem jo bila je težka morali so mu priskočili na pomoč To je bilo drugič da sem rešil življenje

Bili ste torej dober plavalec Ste se ukvarjali še s katerim športom

Da predvsem z alpinizmom Bil sem tudi dober akrobat na kolesu Ah s šolo pa nisem imel toliko sreče Moral sem jo začasno zapustiti ko sem zbolel za osteomielitisom (tj vnetje kostnega mozga) Na Ptuju so mi dajali opij Vsi so mislili da bom umrl Če sem se zasmejal sem takoj padel v nezavest A na koncu smo se vendarle vsi smejali Izboljšalo se je po več kot desetih injekcijah Spo-minjam se da se je prijatelj očeta ki me je obiskal v bolnici zadrl raquoBi rad bil narkomanlaquo Hahaha a prebolel sem abstinenco Po bolezni pa sem bil tako šibak da nisem mogel vzdigniti 30 kilo-gramov barve Takrat so restavrirali cer-kev pri Trojici najeli so me da sem nosil kipe moj dedek je bil namreč cerkveni pleskar

Ste opravljali še katero drugo delo poleg tega da ste bili pozneje rudar in varilec

Da nosil sem pošto zaposlili so me za dva meseca Delal sem tudi v Mariboru

na upravi cest bil sem glavni skladiščnik A sem pustil službo ker nisem smel biti več v nabavi Poleg tega pa mi je sonce preveč sijalo v pisarno vzeli so mi celo tajnico Veš ni bilo dobro Nato sem šel k vojakom Za sabo imate mnogo izkušenj z različnih področjih Lahko bi rekli da vam je pri vsem pomagala zdrava pamet hellip

Da vedno sem bil jezen ker ni bilo koga da bi uredil kakšno stvar Pa mi je nekoč dejal dober res dober prijatelj raquoNaredi samlaquo Takrat sem si rekel da raquogliha vkup štrikalaquo Razumel me je In mi dal vedeti da moram poskušati ustvarjati izumljati Zame so Švicarji dober narod Ker ne mislijo da so pametni ampak ker nekaj poskušajo narediti

Kot ste vselej poskušali vi hellip Pa veliko ušes ni bilo pripravljenih prisluhniti vašim idejam A roko na srce s po-ezijo je bilo drugače Ste vsekakor uveljavljeni slovenski pesnik pojavl-jate se v mnogih strokovnih študijah predvsem zaradi haikujev Kdaj pa ste napisali svojo prvo pesem

Lahko ti jo zrecitiram če želiš Ščinkavec ptiček lepi je bil in nas je vse razveselilHahaha to je moja prva pesem iz osnov-ne šole Še danes jo znam na pamet

Zelo lepo Kdaj pa ste se navdušili nad haikuji

Haikuje poznam že od ranega otroštva Moja mama je bila pesnica ljubiteljska

igralka in režiserka če omenim je po vojni režirala Prešernovo Železno cesto Oče je prebarval lokomotivo jaz pa sem bil strojevodja s piščalko A da ne zaidem preveč in se vrnem k haikujem ndash veš Slovenci smo imeli že v stari Ju-goslaviji pregled japonske književnosti hellip Poskusil sem nekaj novega Vse o tem si lahko prebereš je zapisano Po-vedal ti bom kaj drugega

Torej ndash povejte mi kaj več o vaših izumih

Veliko sem krmaril okrog po svetu Veliko sem se naučil V Uradnem listu Republike Slovenije (512006) je bil patentiran moj izum za proizvajanje najbolj čiste energije na svetu gre za metodo s stisnjenim zrakom Ja izum je bil patentiran a tega nihče ni pripravljen uresničiti

Zaenkrat gospod Marijan Morda pa nekoč bo vendarle znal kdo prisluhniti in bo v tem videl potencial morda prihodnost za človeštvo Pomembno je da nikoli ne odnehate in da ostanete tako izvirni iznajdljivi edinstveni polni volje ustvarjalnosti in idej

Vsekakor

Hvala za vaše iskrene in zanimive utrinke

In bil je čas da zaključiva najin klepet In bo čas ko bom spet stekla čez travnik k Marijanu na pogovor

Nina Petek

35

na pragu najbolj čarobnega ndash in tudi vraževernega meseca v letu ndash je dlg treska mežica 1122012 v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer ob treski z naslovom vraževerje sveta avtor večera lovro vreš je na kratko predstavil istoimensko knjigo etnologa damjana j ovseca ukvarjali pa smo

se predvsem z vprašanji kot so zakaj trkamo na les Kako zacoprati fanta Katera števila so srečna Kako odvrniti nesrečo če razbijemo ogledalo zakaj dimnikarji prinašajo srečo če ste prireditev zamudili vse odgovore najdete v omenjeni knjigi

večer je glasbeno dopolnil domen

vreš kot bralci pa so nastopili nina vogel martin perčič lovro vreš in ajda vasle člani društva so pripravili tudi tradicionalni mali adventni bazar z drobnimi darilci in voščilnicami po simboličnih cenah

Ajda Vasle

leva fotografija stojita domen in lovro vreš sedijo marijan mauko ajda vasle martin perčič in nina vogel desna fotografija utrinek z bazarja (avtorica dorica vasle)

VRAŽEVERJE SVETA Večer Ob tresKi

19 oktobra 2012 je društvo literarno gledališče treska mežica v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer o prvem slovenskem blaženem škofu antonu martinu slomšku ponavadi se njegovi biografi največ ukvarjajo z njegovim narodnobuditeljskim in dušnopastirskim delom tokratni večer

pa se je osredotočil na njegovo manj znano in raziskovano poezijo ki jo je avtor večera peter peruzzi prepletel z znano slomškovo pridigo svoj jezik je treba spoštovati

na prireditvi je sodelovalo tudi kulturno pevsko društvo sv lenart s plata pod vodstvom zborovodkinje

Klavdije Freidl prepevali so uglasbene ponarodele slomškove pesmi za katere se pogosto zmotno misli da so ljudske

Besedilo so brali člani dlg treska mežica erika žagar dorica vasle lovro vreš in ajda vasle

Ajda Vasle

leva fotografija pevci zbora sv lenart s plata desna fotografija lovro vreš erika žagar dorica vasle ajda vasle (avtor štefan erjavc)

SVOJ JEZIK JE TREBA SPOŠTOVATI ndash Večer ob treski o blaženem Antonu Martinu Slomšku

36

37

vzrok za nastanek te zvrsti njegovega slikarskega opusa je tesno povezan z njegovo življenjsko zgodbo odraščal je v rudarski družini in že v otroških letih v globinah podzemnih rovov odkrival ndash ne le teme in nevarnosti ndash temveč tudi svetlobo in predvsem čarobni svet barv in likov ki jih je v tisočletjih izoblikovala naravamilan pečovnik je v rudniku opravljal delo nadzornika in že takrat je postal navdušen zbiralec mineralov in fosilov v njih je prepoznal skrivnosten preplet majhnega in velikega ndash mikrokozmosa in vesolja ndash vidnega in nevidnega Kot slikar svoje najljubše kamnine po svojem videnju in občutju projicira na platno likovno jih razdrobi poveča in jim šele naknadno s pomočjo svetlobnih odtenkov in posebnega nanosa barve vrne trdnost in obliko tako vidno in otipljivo ki zlahka odpira vrata v svet domišljije v svet čudovite igre teme in svetlobe barv likov in črt ob slikah milana pečovnika začutimo skrivnostni svet in delo narave tudi vsi tisti ki nam ni bilo dano videti in doživeti zakladov podzemnega svetasicer pa obsežen opus njegovih drugih slik izžareva lepoto koroške pokrajine ter čudovita tihožitja rož ki so ga spremljale na njegovih gorskih in smučarskih poteh pripovedujejo življenjsko zgodbo od otroštva do danes od sonca obsijanih pokrajin rož do medlega sija karbidovk s katerimi je pod zemljo odkrival čarobni svetsvojo umetniško nadarjenost je pokazal tudi pri obnavljanju fresk z izdajo koledarja z rudarskimi motivi napisal in izdal pa je tudi knjigo o svojem rojstnem kraju raquoHelena nekoč in daneslaquomilan pečovnik je svoje znanje dopolnjeval v likovni šoli mentorja ervina Kralja svoja spoznanja pa pogosto deli z drugimi likovniki s katerimi sodeluje na skupnih razstavah koroških likovnikov predvsem pa se s svojimi slikarskimi umetninami osebno predstavlja na samostojnih razstavahza popotnico ob razstavi za katero pravi da je njegova zadnja in prav zato postavljena v rudarski mežici je priložil zelo staro rudarsko pesem zapisano okrog leta 1870 ženske knapice so jo pele na šihtu ko so prebirale svinčevo rudo ob malici in tudi doma Knapi pa kadar

so prišli v črno in se poveselili v gostilnah začeli so nekako tako

Lep in častit je ta knapovski stanod višjih gospodov obrajtan spoznančasti je vreden še gospod ga častiker mu žlahtnega blaga iz zemlje dobiTa knapič se v zemljo v nevarnost podatam strelja tam vrta ter rudo kopaOn dela on švica se prime ga potv nedeljo se umije je lep kot gospod

naj lepote iz podzemnega sveta očarajo tudi vas

Mirjam Lapanja

16 novemBra 2012 je Bila v narodnem domu mežica slovesna otvoritev razsta-ve sliK mineralov in Kamnin črnjansKega sliKarja milana pečovniKa poimenova-na raquolepote iz podzemnega svetalaquo

lePote IZ PoDZeMNeGa SVeta

38

VPIS IN PRODAJA

abonenti iz prejšnje sezone lahko svoje sedeže potrdijo do 05122012 pričetek vpisa za nove abonente poteka od objave v medijih pa do prve predstave oz do zasedbe mest prodaja abonmajev je v tem času v prostorih narodnega doma mežica ali preko spletne prodaje na wwwnarodnidommezicasi rezervacije so možne po telefonu 051 234 226 in preko elektronske pošte infonarodnidommezicasi

MGL LjubljanaLope de Vega VITEZ ČUDESigrajo gašper tič jure Henigman Boris ostanmilan štefe matej puc lotos vincenc šparovec jernej čampelj kg marko simčič kgtjaša železnik nika rozmantina potočnik (vskok) mojca Funkl Barbara ribnikar (alt) jure Kopušar kg v uprizoritvi nastopata statista Borislav Horvat in rok solje11 januar 2013

MGL LjubljanaNikolaj Vasiljevič Gogolj ŽENITEVigrajo jana zupančič Bernarda omantanja dimitrievska jožef ropoša sebastian cavazza gregor čušin jaka lah janez starina gaber K trseglav22 marec 2013

Šentjakobsko gledališče LjubljanaDario Fo UGRABITEV (politična komedija)igrajo silvija jovanovič Bojan vister mišo mićić gregor Hlupič jure orel grega usenik miha srdinšek david peterca gašper pavc tanja skrbinšek drago razboršekdragan remšk1 marec 2013

SLG CeljeRichard Bean KRUHigrajo vojko Belšak david čeh damjan m trbovc Blaž setnikar Branko završan Bojan umek aljoša Koltak19 april 2013

Prešernovo gledališče KRANJEnrico Luttmann SEN igrajo peter musevski vesna slapar matjaž višnar darja reichman Borut veselko vesna jevnikar miha rodman vesna pernarčič1 februar 2013

Prireditelj si pridržuje pravico do spremembe programov in do odpovedi v primeru premajhnega vpisa

CENA 65 euro v enem obroku cena predstave za izven je 17 euro 60 euro za upokojence dijake in študente

ponujamo tudi možnost obročnega odplačevanja

UGODNOSTI nižja cena vstopnic stalni sedež obveščanje o predstavah in prejemanje programa prireditev

V abonma je vključenih pet predstav slovenskih gledališč predstave se bodo začele v mesecu januarju 2013 in bodo trajale do aprila 2013

GLEDALIŠKI ABONMA za leto 2013

jKz NarODNi DOm mežica razpisuje

predstave v sklopu abonmaja 2013 so

39

40

glasilo občine mežica izhaja 4 x letno v nakladi 1550 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno

vsem ki ste s prispevki sode-lovali se najlepše zahvalju-jemo prosimo da s svojimi prispevki tudi v bodoče sodelujete ker bo le na ta način naše glasilo pestro in zanimivo

prispevki ne bodo honori-rani uredniški odbor pa si pridružuje pravico do njihovega izbora

oddaja dokumentov naj bo na digitalem mediju (tekstov-ni članki v microsoft Word-u fotografije pa priložene ločeno v formatu jpeg ali tiff in sicer na resoluciji 300 dpi s krajšo stranico najmanj 10 cm) Fotografije ki ne bodo primerne velikosti (npr snete iz spleta ndash 72 dpi 70 KB) ne bodo objavljene Fizično oddane fotografije ki ste jih prispevali lahko po objavi glasila dvignete na tajništvu občine mežica

svoje prispevke pošljite na naslov

Občina MežicaTrg svobode 1 2392 Mežica

infomezicasi

urednišKi odBor župan dušan Krebel

odgovorni urednik marjan sušnik

direktor občinske uprave Blaž šaloven

člani uredniškega odbora jožef libnik Barbara prevorčič jarneja vertačnik nina petek ida paradiž

izdala občina mežica wwwmezicasi

lektoriranje jerneja vertačnik

fotografije avtorji člankov

oblikovanje jasna Kalčič atelje jk

tisk malex doo

naklada 1550 kosov

Vitotaufer

SLEHERNIK 22december2012 ob1930 SNGNOVAGORICA

PihalniorkesterrudnikaMežicainskuPinaorlek

bOžIčNONOVOLEtNIKONCERt 25december2012 ob1800 KONCERt

loPedeVega

VItEZčUDES 11januar2013 ob1930 MGL

RAZStAVAxILIKOVNEKOLONIjECUDVčRNA 16januar2013 ob1700 CUDVčRNANAKOROŠKEM

ekaVogelnik

MAKALONCA 17januar2013 ob1700 LUtKOVNOGLEDALIŠčELjUbLjANA

BraneVižintin

A+M 25januar2013 ob1800 LUtKOVNASKUPINAGIMNAZIjERAVNENAKOROŠKEM

enricoluttMann

SEN 01februar2013 ob1930 PREŠERNOVOGLEDALIŠčEKRANj

31

duju po vrnitvi s trekinga smo zaključili z nazdravljanjem na uspešno izveden treking v restavraciji Rum Doodle kjer so leta 2000 praznovali svoj uspeh na Everestu tudi člani odprave Ski Everest 2000 Posebnost te restavracije je da vsi osvajalci Everesta dobijo svojo člansko kartico s katero lahko v restavraciji Rum Doodle jedo brezplačno

Naslednji dan smo si ogledali tempelj Pashupatinath ki je eden najpomemb-nejših Šivinih templjev na svetu Tempelj je v vzhodnem delu Katmanduja ob reki Bagmati Zraven templja ob reki se na-haja tudi nepalski Varanasi kjer zažigajo umrle pepel pa nato raztrosijo v reko Sam pogled na mrtveca ki gori ob reki

je sprva grozljiv a dlje časa kot opazuješ dogajanje bolj logično in normalno se zdi vse skupaj Bolj šokantno je kako sto metrov nižje otroci plavajo v reki ženske pa perejo posodo in oblačila V templju in njegovi okolici je polno sadhujev ndash hindujskih svetih mož ki meditirajo in za plačilo pozirajo turistom Po napor-nem ogledu templja Pashupatinath smo se z rikšami odpeljali do stupe Swo-yambhunath ki je starodaven religijski kompleks na vrhu hriba v zahodnem delu Katmanduja Stupa je turistom bolj znana pod imenom Opičji tempelj ker na SZ delu templja živijo svete opice S templja se razkriva čudovit pogled na Katmandu Zadnji dan v Nepalu je bil

rezerviran za še zadnje nakupe in odkri-vanje najboljših katmandujskih slaščic Vse od tehnične opreme do oblačil ndash ko se naučiš barantati je Katmandu raj za nakupovanje

Kljub katastrofalnemu prvemu vtisu me je Nepal očaral Zdaj sem končno ra-zumela atija in druge zakaj se venomer vračajo tja Kaj je tisto kar te v Nepalu tako prevzame je najlepše opisal ati ko se je leta 1999 prvič vrnil od tam raquoPo-polnoma drugačen način življenja Ljudje so tam pripravljeni pomagati Vse delajo počasi mirno z dobro voljo Čisti balzam za dušolaquo

Tadeja Oderlap

mežičarji po svetutokrat se bomo odpravili malo dlje No zelo daleč pravzapravNaš cilj je država ki je po velikosti druga Na svetu ndash s pisaNo mešaNico Narodov v velemestih ki se še vedNo širijo Na drugi straNi pa z ogromNimi polji zasejaNimi s pšeNico iN koruzo s trgovskimi ceNtri ki so prava mala mesteca iN NeskoNčNimi ravNimi cestami po katerih Nihče Ne vozi prehitro jezera iN jezerca so posuta po deželi ki v svoji NotraNjosti skriva zaloge Nafte Na dveh straNeh državo obdaja širNo morje deli pa visoka gorska veriga če vam Naštejem še medvedi iN hokej javorov list iNdijaNci iN zlatokopi je bilo Namigov dovolj da ste ugaNili kam smo NameNjeNi ida paradiž

Kdo ste in kje živiteSem Franc Potočnik in živim v Kanadi v provinci Alberta v njenem glavnem mestu Edmonton

Kako dolgo ste že tam in zakaj ste tja odšli

V Kanadi živim že 46 let Iz Mežice sem odšel raquos tre-buhom za kruhomlaquo nekaj časa preživel v Nemčiji in Franciji potem pa sem bil odločen oditi nekam dlje Avstralija ali Kanada sta bili dve možnosti ndash in

ker je ladja proti Kanadi odplula prej sem se pač vkrcal nanjo

V čem se nov kraj in vaše zdajšnje življenje najbolj razlikujeta od tistega prej

Edmonton je milijonsko mesto v katerem v sožitju prebivajo ljudje vseh narodnosti Tu ima človek veliko možnosti za zaposlitev ndash nemalo ljudi ima dve celo tri različne službe Nekatere vsak dan druge morda dva- trikrat na teden po nekaj

ur Pač glede na potrebe in želje po recimo nakupu hiše ali česa drugega Življenje v Edmontonu zaradi takih možnosti zaenkrat ni predrago tudi prihodnosti se ne bojimoZimske temperature so tu precej nižje kot doma (Do -25 stopinj celzija otroci še redno hodijo v šolo) Je pa mraz suh tako da kepe sploh ne moreš narediti ker je tudi sneg tako suh da se ne sprime Tako je pozimi poleti so pa največja nadloga komarji

ki najdejo odlične pogoje za razvoj v vseh mlakah in jezerih

Kaj vam je tam najbolj všečVšeč mi je pokrajina narava Rad hodim kampirat ob jezera uživam v ribolovu Na razpolago je tudi veliko športnih objektov tako da vsak najde kaj po svojem okusu

Kaj najbolj pogrešatePogrešam Mežico in življenje v njej kakršno

32

sem poznal v mladosti

Kako pogosto se vračateprihajate na obisk v domovino

Domov pridem vsaki dve ali tri leta Vesel sem da sem v svoj rojstni kraj uspel pripeljati tudi svoja dva otroka (ki sta nekaj časa v Mežici obiskovala osnovno šolo oz vrtec) z

družinama da so tudi oni spoznali prelepo Koroško in Slovenijo

Kako vidite Mežico ko pridete domov

Po 46 letih odkar sem zapustil Mežico se počutim malo tujega Mnogih znancev več ni tudi življenje teče drugače Manj je sproščenega druženja

Živi blizu vas še kaj SlovencevKorošcev Se srečujete

Tukaj je precej Slovencev pogosto se srečujemo ndash na kavici ali na prireditvah

v letos odprtem novem Slovensko ndash kanadskem kulturnem centru ki se lahko pohvali s plesno dvorano za 300 ljudi knjižnico kapelico in sobo za srečanja Do lani smo se dobivali v leta 1967 zgrajenem domu ki so ga zaradi gradnje ceste podrliKorošcev pa skoraj ni več

le dve družini drugi so na žalost pomrli

Ali v trgovinah najdete tudi kakšne izdelke iz Slovenije

V Edmontonu smo že pred leti našli italijansko trgovino kjer dobimo tudi slovenske izdelke malinovec kavo barcaffe Radensko ribe nudeljčke skoraj vse

Kaj vedno odnesete s seboj ko se vračate z obiska v domovini

Ob povratku s seboj odnesemo CD-je s slovensko glasbo slovenske knjige pa tudi

kakšno flašo šnopsa

Tipična jed pijača kakšen poseben običaj v novi deželi

Kanadska specialiteta je goveji steak na ražnju pečena koruza in krompir tudi piščančje perutničke lahko dobiš na vsakem koraku ndash pripravljene na tisoč in en način od običajno spečenih do

raquohot chicken wingslaquo ki so izdatno začinjene Pijača je whisky pa morda še za Slovence neobičajna kombinacija pivo z dodatkom clamato juice (to je mešanica sokov neke školjke paradižnika in zelene) Tudi običaja da ti v lokalu kavo za ceno ene dotakajo tako dolgo da prazno skodelico obrneš v Sloveniji ni Ali pa prijaznost ko poleti takoj ko sedeš na mizo brezplačno dobiš vrček s prijetno hladno vodoObičaj da se največji

dnevni obrok postreže ob šestih zvečer (kar menda z novim delovnim časom vse bolj prihaja v navado tudi v Sloveniji) je pa kriv da se prepogosto kile kar kopičijoZaradi temperatur ki pozimi sežejo tudi do -30 stopinj celzija si lahko privoščimo ribolov na zaledenelih jezerih ndash na led zapelješ z avtom izvrtaš luknjo čez to luknjo postaviš šotor in nato v zavetrju čakaš da bo riba prijela Zanimiva izkušnja ndash če le led ne prične pokati

Poslušate slovensko glasbo Katero

V živo zelo rad poslušam Radio veseljak pa CD-je s slovensko glasbo Seveda je pa No1 še vedno Avsenik

Bi sami dodali kakšno zanimivost misel sporočilo

Pregovor raquoPovsod je lepo doma je najlepšelaquo je dobil v šestinštiridesetih letih poseben pomen Moj dom bo vedno Mežica a dom je s tem ko mi je dala kruh ko so tu zrasli moji otroci in rasejo moji vnuki postala tudi Kanada Zato ko sem tu se prav vsak dan spomnim na Mežico Ko pa pridem domov na obisk se mi kmalu prične tožiti po vnukih in kanadskem vsakdanjiku A tako razpeti med dva doma s(m)o najbrž vsi ki živijoživimo v tujini Šele z oddaljenostjo pričneš ceniti tisto kar je zares pomembno

POPRAVEKNa žalost nam jo je v prejšnji številki Šumca zagodel tiskarski škrat V članku raquoO ribičih in ribištvulaquo je v stavku V eni jeseni dobijo povprečno 120000 ndash 150000 iker iz njih pa pride 80 90 v dobrem letu tudi 100 mladic izpustil nekaj ničel Pravilno je seveda da v enem letu iz iker dobijo od 80000 90000 v dobrem letu tudi 100000 mladic Šele tako je jasna pohvala da je to odstotkovno zelo uspešno Ida Paradiž

33

Letos je izšla knjiga Marjete Žebovec Slovenski književniki rojeni od leta 1930 do leta 1935 v katerih je poleg najpomembnejših slovenskih literarnih ustvarjalcev svoje zaslužno mesto zase-del tudi Marijan kar kaže na to da je v tovrstnem kulturnem segmentu pustil neizbrisen pečat Pomembno je njegovo delo s področja natančnega poznavanje kratkih japonskih pesniških oblik ime-novanih haiku Je torej pesnik pisatelj poleg tega tudi izumitelj vsekakor pa človek tisočerih interesov Je ustanovitelj skupine Literarno gledališče Treska ki je prineslo svež veter kulture v naš mali kraj in ki to poslanstvo uspešno opravlja še danes ndash čeprav brez Marijana Na nje-govo pobudo za začeli izdajati literarni

list Šumc predhodnika časopisa ki ga trenutno držite v rokah O svojem živl-jenju govori globoko iskreno zato je po-govor z njim pristen in nepozaben Manj sva klepetala o haikujih in njegovem literarnem ustvarjanju saj mi je dejal raquoO tem si lahko sama prebereš v mojih knjigah To lahko vsak Jaz ti bom pove-dal nekaj česar ne moreš prebrati nikjer veljalaquo Velja In sva klepetala o njego-vem zanimivem življenju o nepozabnih dogodivščinah O drobnih utrinkih in zgodbah ki so se dogodili nekje nekoč

Ne mara nizanja suhoparnih podatkov Življenje se namreč piše še kje drugje Da je bil precej razigran fant da se je celo rad pretepal sem izvedela Upornik torej Da je opravljal vrsto zanimivih poklicev In rešil nekaj življenj Slednje je morda bolj pomembno kot kar koli dru-gega Kar misli tudi Marijan sam In mi že nariše svoj izum Ki je bil celo patentiran Gospod Marijan kje naj začneva Mogoče od tistega trenutka dalje ko ste prišli v Mežico

Hja vselej je treba začeti od začetka To upoštevam pri vsem kar delam tudi pri svojih izumih Pravim da je treba začeti pri Grkih in Rimljanih prebrati knjige o

njih Vse pravzaprav že obstaja le po-novno je treba nekje začeti to obuditi Pa o izumih malo pozneje

Torej ndash začniva od začetka Kako vas je privedla pot na Koroško

Veš rad sem se pretepal Želeli so se me znebiti ndash oziroma hoteli so da se po-boljšam zato so me poslali v Mežico Ko sem prišel sem bil star 14 let Oče se je dogovoril z dimnikarjem Magdičem ki je videl da sem sposoben da znam po-

metati dimnike In to sem nato počel po vsej Koroški V Črni v Rudarjevem je bilo veliko hiš imeli so me zelo radi še po-sebno ženske Čez nekaj časa me je pus-til kar samega sam sem lahko računal in pobiral denar Takrat sem stanoval na Poleni Spominjam se da se mi je enkrat zlomila žica na dimnikarski palici Na Glančniku so to znali zvariti a mojster je bil jezen Udaril me je z zlomljeno palico in pobral ves denar Jaz pa sem prav tako jezen šel za njim hellip

Torej kot dimnikar ste bili samouk Za kakšen poklic pa ste se šolali

V Sveti Trojici kjer sem odraščal ndash sicer sem se rodil v Zagrebu kjer so delali

moji starši ndash sem obiskoval osnovno šolo končal sem jo v Mežici Nato sem obiskoval rudarsko šolo v Trbovljah A sem se kmalu stepel z vzgojiteljem Uf ni bilo lahko ta je bil trener boksa hellip Skratka decembra 1959 sem se vrnil v Mežico Veš takrat sem izumil postopek za reševanje potapljajočih se ljudi Ne-kega dne sem šel v kino spominjam se da je bila Meža bela od peska Prišel sem do mostu in videl kako dva skačeta v vodi Ker je bila Meža tako bela nisem videl otroka ki se je utapljal Moška sta

O tistih drobnih stvareh ki jih ne moreš prebrati v knjigah hellip

marijan mauko je vsekakor svojevrstno zaznamoval koroški pa tudi slovenski kulturni prostor poleg objav v različnih publikacijah je izdal več knjig ndash pesniških zbirk in strokovnih del o literarni teoriji

34ga poskušala spraviti na kopno pa jima ni uspevalo zaradi visokega zida Ko se jima je končno posrečilo sem iz ust otro-ka izsesal zrak nesnago naplavine pe-sek To sem storil dvakrat hellip in otrok je prišel k sebi To je bila svojevrstna meto-da za tisti čas vsi so namreč počeli ravno obratno pihali zrak v usta Veš si izumi-telj ali pa nisi Tretje poti ni Nato sem se odpravil naprej v gostilno Naročil sem si raquokavbojcalaquo (tj malinovec in žganje) da sem si izplaknil usta polna peska

Nepozabna izkušnja rešili ste človeško življenje

Da to je bilo prvič Nekoč pa je bilo v Velenju bil sem na udarniškem delu Jaz brat in dva Trojičana Z njima sem se največkrat stepel hahaha Nekaj smo si celo v sorodu a to ni pomembno pomembno je le da smo se imeli lepo Skratka videli smo nosečnico ki je hodila po pomolu iz debla naenkrat je padla v vodo Bil sem dober plavalec pripeljal sem jo na kopno Vzdignil sem jo bila je težka morali so mu priskočili na pomoč To je bilo drugič da sem rešil življenje

Bili ste torej dober plavalec Ste se ukvarjali še s katerim športom

Da predvsem z alpinizmom Bil sem tudi dober akrobat na kolesu Ah s šolo pa nisem imel toliko sreče Moral sem jo začasno zapustiti ko sem zbolel za osteomielitisom (tj vnetje kostnega mozga) Na Ptuju so mi dajali opij Vsi so mislili da bom umrl Če sem se zasmejal sem takoj padel v nezavest A na koncu smo se vendarle vsi smejali Izboljšalo se je po več kot desetih injekcijah Spo-minjam se da se je prijatelj očeta ki me je obiskal v bolnici zadrl raquoBi rad bil narkomanlaquo Hahaha a prebolel sem abstinenco Po bolezni pa sem bil tako šibak da nisem mogel vzdigniti 30 kilo-gramov barve Takrat so restavrirali cer-kev pri Trojici najeli so me da sem nosil kipe moj dedek je bil namreč cerkveni pleskar

Ste opravljali še katero drugo delo poleg tega da ste bili pozneje rudar in varilec

Da nosil sem pošto zaposlili so me za dva meseca Delal sem tudi v Mariboru

na upravi cest bil sem glavni skladiščnik A sem pustil službo ker nisem smel biti več v nabavi Poleg tega pa mi je sonce preveč sijalo v pisarno vzeli so mi celo tajnico Veš ni bilo dobro Nato sem šel k vojakom Za sabo imate mnogo izkušenj z različnih področjih Lahko bi rekli da vam je pri vsem pomagala zdrava pamet hellip

Da vedno sem bil jezen ker ni bilo koga da bi uredil kakšno stvar Pa mi je nekoč dejal dober res dober prijatelj raquoNaredi samlaquo Takrat sem si rekel da raquogliha vkup štrikalaquo Razumel me je In mi dal vedeti da moram poskušati ustvarjati izumljati Zame so Švicarji dober narod Ker ne mislijo da so pametni ampak ker nekaj poskušajo narediti

Kot ste vselej poskušali vi hellip Pa veliko ušes ni bilo pripravljenih prisluhniti vašim idejam A roko na srce s po-ezijo je bilo drugače Ste vsekakor uveljavljeni slovenski pesnik pojavl-jate se v mnogih strokovnih študijah predvsem zaradi haikujev Kdaj pa ste napisali svojo prvo pesem

Lahko ti jo zrecitiram če želiš Ščinkavec ptiček lepi je bil in nas je vse razveselilHahaha to je moja prva pesem iz osnov-ne šole Še danes jo znam na pamet

Zelo lepo Kdaj pa ste se navdušili nad haikuji

Haikuje poznam že od ranega otroštva Moja mama je bila pesnica ljubiteljska

igralka in režiserka če omenim je po vojni režirala Prešernovo Železno cesto Oče je prebarval lokomotivo jaz pa sem bil strojevodja s piščalko A da ne zaidem preveč in se vrnem k haikujem ndash veš Slovenci smo imeli že v stari Ju-goslaviji pregled japonske književnosti hellip Poskusil sem nekaj novega Vse o tem si lahko prebereš je zapisano Po-vedal ti bom kaj drugega

Torej ndash povejte mi kaj več o vaših izumih

Veliko sem krmaril okrog po svetu Veliko sem se naučil V Uradnem listu Republike Slovenije (512006) je bil patentiran moj izum za proizvajanje najbolj čiste energije na svetu gre za metodo s stisnjenim zrakom Ja izum je bil patentiran a tega nihče ni pripravljen uresničiti

Zaenkrat gospod Marijan Morda pa nekoč bo vendarle znal kdo prisluhniti in bo v tem videl potencial morda prihodnost za človeštvo Pomembno je da nikoli ne odnehate in da ostanete tako izvirni iznajdljivi edinstveni polni volje ustvarjalnosti in idej

Vsekakor

Hvala za vaše iskrene in zanimive utrinke

In bil je čas da zaključiva najin klepet In bo čas ko bom spet stekla čez travnik k Marijanu na pogovor

Nina Petek

35

na pragu najbolj čarobnega ndash in tudi vraževernega meseca v letu ndash je dlg treska mežica 1122012 v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer ob treski z naslovom vraževerje sveta avtor večera lovro vreš je na kratko predstavil istoimensko knjigo etnologa damjana j ovseca ukvarjali pa smo

se predvsem z vprašanji kot so zakaj trkamo na les Kako zacoprati fanta Katera števila so srečna Kako odvrniti nesrečo če razbijemo ogledalo zakaj dimnikarji prinašajo srečo če ste prireditev zamudili vse odgovore najdete v omenjeni knjigi

večer je glasbeno dopolnil domen

vreš kot bralci pa so nastopili nina vogel martin perčič lovro vreš in ajda vasle člani društva so pripravili tudi tradicionalni mali adventni bazar z drobnimi darilci in voščilnicami po simboličnih cenah

Ajda Vasle

leva fotografija stojita domen in lovro vreš sedijo marijan mauko ajda vasle martin perčič in nina vogel desna fotografija utrinek z bazarja (avtorica dorica vasle)

VRAŽEVERJE SVETA Večer Ob tresKi

19 oktobra 2012 je društvo literarno gledališče treska mežica v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer o prvem slovenskem blaženem škofu antonu martinu slomšku ponavadi se njegovi biografi največ ukvarjajo z njegovim narodnobuditeljskim in dušnopastirskim delom tokratni večer

pa se je osredotočil na njegovo manj znano in raziskovano poezijo ki jo je avtor večera peter peruzzi prepletel z znano slomškovo pridigo svoj jezik je treba spoštovati

na prireditvi je sodelovalo tudi kulturno pevsko društvo sv lenart s plata pod vodstvom zborovodkinje

Klavdije Freidl prepevali so uglasbene ponarodele slomškove pesmi za katere se pogosto zmotno misli da so ljudske

Besedilo so brali člani dlg treska mežica erika žagar dorica vasle lovro vreš in ajda vasle

Ajda Vasle

leva fotografija pevci zbora sv lenart s plata desna fotografija lovro vreš erika žagar dorica vasle ajda vasle (avtor štefan erjavc)

SVOJ JEZIK JE TREBA SPOŠTOVATI ndash Večer ob treski o blaženem Antonu Martinu Slomšku

36

37

vzrok za nastanek te zvrsti njegovega slikarskega opusa je tesno povezan z njegovo življenjsko zgodbo odraščal je v rudarski družini in že v otroških letih v globinah podzemnih rovov odkrival ndash ne le teme in nevarnosti ndash temveč tudi svetlobo in predvsem čarobni svet barv in likov ki jih je v tisočletjih izoblikovala naravamilan pečovnik je v rudniku opravljal delo nadzornika in že takrat je postal navdušen zbiralec mineralov in fosilov v njih je prepoznal skrivnosten preplet majhnega in velikega ndash mikrokozmosa in vesolja ndash vidnega in nevidnega Kot slikar svoje najljubše kamnine po svojem videnju in občutju projicira na platno likovno jih razdrobi poveča in jim šele naknadno s pomočjo svetlobnih odtenkov in posebnega nanosa barve vrne trdnost in obliko tako vidno in otipljivo ki zlahka odpira vrata v svet domišljije v svet čudovite igre teme in svetlobe barv likov in črt ob slikah milana pečovnika začutimo skrivnostni svet in delo narave tudi vsi tisti ki nam ni bilo dano videti in doživeti zakladov podzemnega svetasicer pa obsežen opus njegovih drugih slik izžareva lepoto koroške pokrajine ter čudovita tihožitja rož ki so ga spremljale na njegovih gorskih in smučarskih poteh pripovedujejo življenjsko zgodbo od otroštva do danes od sonca obsijanih pokrajin rož do medlega sija karbidovk s katerimi je pod zemljo odkrival čarobni svetsvojo umetniško nadarjenost je pokazal tudi pri obnavljanju fresk z izdajo koledarja z rudarskimi motivi napisal in izdal pa je tudi knjigo o svojem rojstnem kraju raquoHelena nekoč in daneslaquomilan pečovnik je svoje znanje dopolnjeval v likovni šoli mentorja ervina Kralja svoja spoznanja pa pogosto deli z drugimi likovniki s katerimi sodeluje na skupnih razstavah koroških likovnikov predvsem pa se s svojimi slikarskimi umetninami osebno predstavlja na samostojnih razstavahza popotnico ob razstavi za katero pravi da je njegova zadnja in prav zato postavljena v rudarski mežici je priložil zelo staro rudarsko pesem zapisano okrog leta 1870 ženske knapice so jo pele na šihtu ko so prebirale svinčevo rudo ob malici in tudi doma Knapi pa kadar

so prišli v črno in se poveselili v gostilnah začeli so nekako tako

Lep in častit je ta knapovski stanod višjih gospodov obrajtan spoznančasti je vreden še gospod ga častiker mu žlahtnega blaga iz zemlje dobiTa knapič se v zemljo v nevarnost podatam strelja tam vrta ter rudo kopaOn dela on švica se prime ga potv nedeljo se umije je lep kot gospod

naj lepote iz podzemnega sveta očarajo tudi vas

Mirjam Lapanja

16 novemBra 2012 je Bila v narodnem domu mežica slovesna otvoritev razsta-ve sliK mineralov in Kamnin črnjansKega sliKarja milana pečovniKa poimenova-na raquolepote iz podzemnega svetalaquo

lePote IZ PoDZeMNeGa SVeta

38

VPIS IN PRODAJA

abonenti iz prejšnje sezone lahko svoje sedeže potrdijo do 05122012 pričetek vpisa za nove abonente poteka od objave v medijih pa do prve predstave oz do zasedbe mest prodaja abonmajev je v tem času v prostorih narodnega doma mežica ali preko spletne prodaje na wwwnarodnidommezicasi rezervacije so možne po telefonu 051 234 226 in preko elektronske pošte infonarodnidommezicasi

MGL LjubljanaLope de Vega VITEZ ČUDESigrajo gašper tič jure Henigman Boris ostanmilan štefe matej puc lotos vincenc šparovec jernej čampelj kg marko simčič kgtjaša železnik nika rozmantina potočnik (vskok) mojca Funkl Barbara ribnikar (alt) jure Kopušar kg v uprizoritvi nastopata statista Borislav Horvat in rok solje11 januar 2013

MGL LjubljanaNikolaj Vasiljevič Gogolj ŽENITEVigrajo jana zupančič Bernarda omantanja dimitrievska jožef ropoša sebastian cavazza gregor čušin jaka lah janez starina gaber K trseglav22 marec 2013

Šentjakobsko gledališče LjubljanaDario Fo UGRABITEV (politična komedija)igrajo silvija jovanovič Bojan vister mišo mićić gregor Hlupič jure orel grega usenik miha srdinšek david peterca gašper pavc tanja skrbinšek drago razboršekdragan remšk1 marec 2013

SLG CeljeRichard Bean KRUHigrajo vojko Belšak david čeh damjan m trbovc Blaž setnikar Branko završan Bojan umek aljoša Koltak19 april 2013

Prešernovo gledališče KRANJEnrico Luttmann SEN igrajo peter musevski vesna slapar matjaž višnar darja reichman Borut veselko vesna jevnikar miha rodman vesna pernarčič1 februar 2013

Prireditelj si pridržuje pravico do spremembe programov in do odpovedi v primeru premajhnega vpisa

CENA 65 euro v enem obroku cena predstave za izven je 17 euro 60 euro za upokojence dijake in študente

ponujamo tudi možnost obročnega odplačevanja

UGODNOSTI nižja cena vstopnic stalni sedež obveščanje o predstavah in prejemanje programa prireditev

V abonma je vključenih pet predstav slovenskih gledališč predstave se bodo začele v mesecu januarju 2013 in bodo trajale do aprila 2013

GLEDALIŠKI ABONMA za leto 2013

jKz NarODNi DOm mežica razpisuje

predstave v sklopu abonmaja 2013 so

39

40

glasilo občine mežica izhaja 4 x letno v nakladi 1550 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno

vsem ki ste s prispevki sode-lovali se najlepše zahvalju-jemo prosimo da s svojimi prispevki tudi v bodoče sodelujete ker bo le na ta način naše glasilo pestro in zanimivo

prispevki ne bodo honori-rani uredniški odbor pa si pridružuje pravico do njihovega izbora

oddaja dokumentov naj bo na digitalem mediju (tekstov-ni članki v microsoft Word-u fotografije pa priložene ločeno v formatu jpeg ali tiff in sicer na resoluciji 300 dpi s krajšo stranico najmanj 10 cm) Fotografije ki ne bodo primerne velikosti (npr snete iz spleta ndash 72 dpi 70 KB) ne bodo objavljene Fizično oddane fotografije ki ste jih prispevali lahko po objavi glasila dvignete na tajništvu občine mežica

svoje prispevke pošljite na naslov

Občina MežicaTrg svobode 1 2392 Mežica

infomezicasi

urednišKi odBor župan dušan Krebel

odgovorni urednik marjan sušnik

direktor občinske uprave Blaž šaloven

člani uredniškega odbora jožef libnik Barbara prevorčič jarneja vertačnik nina petek ida paradiž

izdala občina mežica wwwmezicasi

lektoriranje jerneja vertačnik

fotografije avtorji člankov

oblikovanje jasna Kalčič atelje jk

tisk malex doo

naklada 1550 kosov

Vitotaufer

SLEHERNIK 22december2012 ob1930 SNGNOVAGORICA

PihalniorkesterrudnikaMežicainskuPinaorlek

bOžIčNONOVOLEtNIKONCERt 25december2012 ob1800 KONCERt

loPedeVega

VItEZčUDES 11januar2013 ob1930 MGL

RAZStAVAxILIKOVNEKOLONIjECUDVčRNA 16januar2013 ob1700 CUDVčRNANAKOROŠKEM

ekaVogelnik

MAKALONCA 17januar2013 ob1700 LUtKOVNOGLEDALIŠčELjUbLjANA

BraneVižintin

A+M 25januar2013 ob1800 LUtKOVNASKUPINAGIMNAZIjERAVNENAKOROŠKEM

enricoluttMann

SEN 01februar2013 ob1930 PREŠERNOVOGLEDALIŠčEKRANj

32

sem poznal v mladosti

Kako pogosto se vračateprihajate na obisk v domovino

Domov pridem vsaki dve ali tri leta Vesel sem da sem v svoj rojstni kraj uspel pripeljati tudi svoja dva otroka (ki sta nekaj časa v Mežici obiskovala osnovno šolo oz vrtec) z

družinama da so tudi oni spoznali prelepo Koroško in Slovenijo

Kako vidite Mežico ko pridete domov

Po 46 letih odkar sem zapustil Mežico se počutim malo tujega Mnogih znancev več ni tudi življenje teče drugače Manj je sproščenega druženja

Živi blizu vas še kaj SlovencevKorošcev Se srečujete

Tukaj je precej Slovencev pogosto se srečujemo ndash na kavici ali na prireditvah

v letos odprtem novem Slovensko ndash kanadskem kulturnem centru ki se lahko pohvali s plesno dvorano za 300 ljudi knjižnico kapelico in sobo za srečanja Do lani smo se dobivali v leta 1967 zgrajenem domu ki so ga zaradi gradnje ceste podrliKorošcev pa skoraj ni več

le dve družini drugi so na žalost pomrli

Ali v trgovinah najdete tudi kakšne izdelke iz Slovenije

V Edmontonu smo že pred leti našli italijansko trgovino kjer dobimo tudi slovenske izdelke malinovec kavo barcaffe Radensko ribe nudeljčke skoraj vse

Kaj vedno odnesete s seboj ko se vračate z obiska v domovini

Ob povratku s seboj odnesemo CD-je s slovensko glasbo slovenske knjige pa tudi

kakšno flašo šnopsa

Tipična jed pijača kakšen poseben običaj v novi deželi

Kanadska specialiteta je goveji steak na ražnju pečena koruza in krompir tudi piščančje perutničke lahko dobiš na vsakem koraku ndash pripravljene na tisoč in en način od običajno spečenih do

raquohot chicken wingslaquo ki so izdatno začinjene Pijača je whisky pa morda še za Slovence neobičajna kombinacija pivo z dodatkom clamato juice (to je mešanica sokov neke školjke paradižnika in zelene) Tudi običaja da ti v lokalu kavo za ceno ene dotakajo tako dolgo da prazno skodelico obrneš v Sloveniji ni Ali pa prijaznost ko poleti takoj ko sedeš na mizo brezplačno dobiš vrček s prijetno hladno vodoObičaj da se največji

dnevni obrok postreže ob šestih zvečer (kar menda z novim delovnim časom vse bolj prihaja v navado tudi v Sloveniji) je pa kriv da se prepogosto kile kar kopičijoZaradi temperatur ki pozimi sežejo tudi do -30 stopinj celzija si lahko privoščimo ribolov na zaledenelih jezerih ndash na led zapelješ z avtom izvrtaš luknjo čez to luknjo postaviš šotor in nato v zavetrju čakaš da bo riba prijela Zanimiva izkušnja ndash če le led ne prične pokati

Poslušate slovensko glasbo Katero

V živo zelo rad poslušam Radio veseljak pa CD-je s slovensko glasbo Seveda je pa No1 še vedno Avsenik

Bi sami dodali kakšno zanimivost misel sporočilo

Pregovor raquoPovsod je lepo doma je najlepšelaquo je dobil v šestinštiridesetih letih poseben pomen Moj dom bo vedno Mežica a dom je s tem ko mi je dala kruh ko so tu zrasli moji otroci in rasejo moji vnuki postala tudi Kanada Zato ko sem tu se prav vsak dan spomnim na Mežico Ko pa pridem domov na obisk se mi kmalu prične tožiti po vnukih in kanadskem vsakdanjiku A tako razpeti med dva doma s(m)o najbrž vsi ki živijoživimo v tujini Šele z oddaljenostjo pričneš ceniti tisto kar je zares pomembno

POPRAVEKNa žalost nam jo je v prejšnji številki Šumca zagodel tiskarski škrat V članku raquoO ribičih in ribištvulaquo je v stavku V eni jeseni dobijo povprečno 120000 ndash 150000 iker iz njih pa pride 80 90 v dobrem letu tudi 100 mladic izpustil nekaj ničel Pravilno je seveda da v enem letu iz iker dobijo od 80000 90000 v dobrem letu tudi 100000 mladic Šele tako je jasna pohvala da je to odstotkovno zelo uspešno Ida Paradiž

33

Letos je izšla knjiga Marjete Žebovec Slovenski književniki rojeni od leta 1930 do leta 1935 v katerih je poleg najpomembnejših slovenskih literarnih ustvarjalcev svoje zaslužno mesto zase-del tudi Marijan kar kaže na to da je v tovrstnem kulturnem segmentu pustil neizbrisen pečat Pomembno je njegovo delo s področja natančnega poznavanje kratkih japonskih pesniških oblik ime-novanih haiku Je torej pesnik pisatelj poleg tega tudi izumitelj vsekakor pa človek tisočerih interesov Je ustanovitelj skupine Literarno gledališče Treska ki je prineslo svež veter kulture v naš mali kraj in ki to poslanstvo uspešno opravlja še danes ndash čeprav brez Marijana Na nje-govo pobudo za začeli izdajati literarni

list Šumc predhodnika časopisa ki ga trenutno držite v rokah O svojem živl-jenju govori globoko iskreno zato je po-govor z njim pristen in nepozaben Manj sva klepetala o haikujih in njegovem literarnem ustvarjanju saj mi je dejal raquoO tem si lahko sama prebereš v mojih knjigah To lahko vsak Jaz ti bom pove-dal nekaj česar ne moreš prebrati nikjer veljalaquo Velja In sva klepetala o njego-vem zanimivem življenju o nepozabnih dogodivščinah O drobnih utrinkih in zgodbah ki so se dogodili nekje nekoč

Ne mara nizanja suhoparnih podatkov Življenje se namreč piše še kje drugje Da je bil precej razigran fant da se je celo rad pretepal sem izvedela Upornik torej Da je opravljal vrsto zanimivih poklicev In rešil nekaj življenj Slednje je morda bolj pomembno kot kar koli dru-gega Kar misli tudi Marijan sam In mi že nariše svoj izum Ki je bil celo patentiran Gospod Marijan kje naj začneva Mogoče od tistega trenutka dalje ko ste prišli v Mežico

Hja vselej je treba začeti od začetka To upoštevam pri vsem kar delam tudi pri svojih izumih Pravim da je treba začeti pri Grkih in Rimljanih prebrati knjige o

njih Vse pravzaprav že obstaja le po-novno je treba nekje začeti to obuditi Pa o izumih malo pozneje

Torej ndash začniva od začetka Kako vas je privedla pot na Koroško

Veš rad sem se pretepal Želeli so se me znebiti ndash oziroma hoteli so da se po-boljšam zato so me poslali v Mežico Ko sem prišel sem bil star 14 let Oče se je dogovoril z dimnikarjem Magdičem ki je videl da sem sposoben da znam po-

metati dimnike In to sem nato počel po vsej Koroški V Črni v Rudarjevem je bilo veliko hiš imeli so me zelo radi še po-sebno ženske Čez nekaj časa me je pus-til kar samega sam sem lahko računal in pobiral denar Takrat sem stanoval na Poleni Spominjam se da se mi je enkrat zlomila žica na dimnikarski palici Na Glančniku so to znali zvariti a mojster je bil jezen Udaril me je z zlomljeno palico in pobral ves denar Jaz pa sem prav tako jezen šel za njim hellip

Torej kot dimnikar ste bili samouk Za kakšen poklic pa ste se šolali

V Sveti Trojici kjer sem odraščal ndash sicer sem se rodil v Zagrebu kjer so delali

moji starši ndash sem obiskoval osnovno šolo končal sem jo v Mežici Nato sem obiskoval rudarsko šolo v Trbovljah A sem se kmalu stepel z vzgojiteljem Uf ni bilo lahko ta je bil trener boksa hellip Skratka decembra 1959 sem se vrnil v Mežico Veš takrat sem izumil postopek za reševanje potapljajočih se ljudi Ne-kega dne sem šel v kino spominjam se da je bila Meža bela od peska Prišel sem do mostu in videl kako dva skačeta v vodi Ker je bila Meža tako bela nisem videl otroka ki se je utapljal Moška sta

O tistih drobnih stvareh ki jih ne moreš prebrati v knjigah hellip

marijan mauko je vsekakor svojevrstno zaznamoval koroški pa tudi slovenski kulturni prostor poleg objav v različnih publikacijah je izdal več knjig ndash pesniških zbirk in strokovnih del o literarni teoriji

34ga poskušala spraviti na kopno pa jima ni uspevalo zaradi visokega zida Ko se jima je končno posrečilo sem iz ust otro-ka izsesal zrak nesnago naplavine pe-sek To sem storil dvakrat hellip in otrok je prišel k sebi To je bila svojevrstna meto-da za tisti čas vsi so namreč počeli ravno obratno pihali zrak v usta Veš si izumi-telj ali pa nisi Tretje poti ni Nato sem se odpravil naprej v gostilno Naročil sem si raquokavbojcalaquo (tj malinovec in žganje) da sem si izplaknil usta polna peska

Nepozabna izkušnja rešili ste človeško življenje

Da to je bilo prvič Nekoč pa je bilo v Velenju bil sem na udarniškem delu Jaz brat in dva Trojičana Z njima sem se največkrat stepel hahaha Nekaj smo si celo v sorodu a to ni pomembno pomembno je le da smo se imeli lepo Skratka videli smo nosečnico ki je hodila po pomolu iz debla naenkrat je padla v vodo Bil sem dober plavalec pripeljal sem jo na kopno Vzdignil sem jo bila je težka morali so mu priskočili na pomoč To je bilo drugič da sem rešil življenje

Bili ste torej dober plavalec Ste se ukvarjali še s katerim športom

Da predvsem z alpinizmom Bil sem tudi dober akrobat na kolesu Ah s šolo pa nisem imel toliko sreče Moral sem jo začasno zapustiti ko sem zbolel za osteomielitisom (tj vnetje kostnega mozga) Na Ptuju so mi dajali opij Vsi so mislili da bom umrl Če sem se zasmejal sem takoj padel v nezavest A na koncu smo se vendarle vsi smejali Izboljšalo se je po več kot desetih injekcijah Spo-minjam se da se je prijatelj očeta ki me je obiskal v bolnici zadrl raquoBi rad bil narkomanlaquo Hahaha a prebolel sem abstinenco Po bolezni pa sem bil tako šibak da nisem mogel vzdigniti 30 kilo-gramov barve Takrat so restavrirali cer-kev pri Trojici najeli so me da sem nosil kipe moj dedek je bil namreč cerkveni pleskar

Ste opravljali še katero drugo delo poleg tega da ste bili pozneje rudar in varilec

Da nosil sem pošto zaposlili so me za dva meseca Delal sem tudi v Mariboru

na upravi cest bil sem glavni skladiščnik A sem pustil službo ker nisem smel biti več v nabavi Poleg tega pa mi je sonce preveč sijalo v pisarno vzeli so mi celo tajnico Veš ni bilo dobro Nato sem šel k vojakom Za sabo imate mnogo izkušenj z različnih področjih Lahko bi rekli da vam je pri vsem pomagala zdrava pamet hellip

Da vedno sem bil jezen ker ni bilo koga da bi uredil kakšno stvar Pa mi je nekoč dejal dober res dober prijatelj raquoNaredi samlaquo Takrat sem si rekel da raquogliha vkup štrikalaquo Razumel me je In mi dal vedeti da moram poskušati ustvarjati izumljati Zame so Švicarji dober narod Ker ne mislijo da so pametni ampak ker nekaj poskušajo narediti

Kot ste vselej poskušali vi hellip Pa veliko ušes ni bilo pripravljenih prisluhniti vašim idejam A roko na srce s po-ezijo je bilo drugače Ste vsekakor uveljavljeni slovenski pesnik pojavl-jate se v mnogih strokovnih študijah predvsem zaradi haikujev Kdaj pa ste napisali svojo prvo pesem

Lahko ti jo zrecitiram če želiš Ščinkavec ptiček lepi je bil in nas je vse razveselilHahaha to je moja prva pesem iz osnov-ne šole Še danes jo znam na pamet

Zelo lepo Kdaj pa ste se navdušili nad haikuji

Haikuje poznam že od ranega otroštva Moja mama je bila pesnica ljubiteljska

igralka in režiserka če omenim je po vojni režirala Prešernovo Železno cesto Oče je prebarval lokomotivo jaz pa sem bil strojevodja s piščalko A da ne zaidem preveč in se vrnem k haikujem ndash veš Slovenci smo imeli že v stari Ju-goslaviji pregled japonske književnosti hellip Poskusil sem nekaj novega Vse o tem si lahko prebereš je zapisano Po-vedal ti bom kaj drugega

Torej ndash povejte mi kaj več o vaših izumih

Veliko sem krmaril okrog po svetu Veliko sem se naučil V Uradnem listu Republike Slovenije (512006) je bil patentiran moj izum za proizvajanje najbolj čiste energije na svetu gre za metodo s stisnjenim zrakom Ja izum je bil patentiran a tega nihče ni pripravljen uresničiti

Zaenkrat gospod Marijan Morda pa nekoč bo vendarle znal kdo prisluhniti in bo v tem videl potencial morda prihodnost za človeštvo Pomembno je da nikoli ne odnehate in da ostanete tako izvirni iznajdljivi edinstveni polni volje ustvarjalnosti in idej

Vsekakor

Hvala za vaše iskrene in zanimive utrinke

In bil je čas da zaključiva najin klepet In bo čas ko bom spet stekla čez travnik k Marijanu na pogovor

Nina Petek

35

na pragu najbolj čarobnega ndash in tudi vraževernega meseca v letu ndash je dlg treska mežica 1122012 v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer ob treski z naslovom vraževerje sveta avtor večera lovro vreš je na kratko predstavil istoimensko knjigo etnologa damjana j ovseca ukvarjali pa smo

se predvsem z vprašanji kot so zakaj trkamo na les Kako zacoprati fanta Katera števila so srečna Kako odvrniti nesrečo če razbijemo ogledalo zakaj dimnikarji prinašajo srečo če ste prireditev zamudili vse odgovore najdete v omenjeni knjigi

večer je glasbeno dopolnil domen

vreš kot bralci pa so nastopili nina vogel martin perčič lovro vreš in ajda vasle člani društva so pripravili tudi tradicionalni mali adventni bazar z drobnimi darilci in voščilnicami po simboličnih cenah

Ajda Vasle

leva fotografija stojita domen in lovro vreš sedijo marijan mauko ajda vasle martin perčič in nina vogel desna fotografija utrinek z bazarja (avtorica dorica vasle)

VRAŽEVERJE SVETA Večer Ob tresKi

19 oktobra 2012 je društvo literarno gledališče treska mežica v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer o prvem slovenskem blaženem škofu antonu martinu slomšku ponavadi se njegovi biografi največ ukvarjajo z njegovim narodnobuditeljskim in dušnopastirskim delom tokratni večer

pa se je osredotočil na njegovo manj znano in raziskovano poezijo ki jo je avtor večera peter peruzzi prepletel z znano slomškovo pridigo svoj jezik je treba spoštovati

na prireditvi je sodelovalo tudi kulturno pevsko društvo sv lenart s plata pod vodstvom zborovodkinje

Klavdije Freidl prepevali so uglasbene ponarodele slomškove pesmi za katere se pogosto zmotno misli da so ljudske

Besedilo so brali člani dlg treska mežica erika žagar dorica vasle lovro vreš in ajda vasle

Ajda Vasle

leva fotografija pevci zbora sv lenart s plata desna fotografija lovro vreš erika žagar dorica vasle ajda vasle (avtor štefan erjavc)

SVOJ JEZIK JE TREBA SPOŠTOVATI ndash Večer ob treski o blaženem Antonu Martinu Slomšku

36

37

vzrok za nastanek te zvrsti njegovega slikarskega opusa je tesno povezan z njegovo življenjsko zgodbo odraščal je v rudarski družini in že v otroških letih v globinah podzemnih rovov odkrival ndash ne le teme in nevarnosti ndash temveč tudi svetlobo in predvsem čarobni svet barv in likov ki jih je v tisočletjih izoblikovala naravamilan pečovnik je v rudniku opravljal delo nadzornika in že takrat je postal navdušen zbiralec mineralov in fosilov v njih je prepoznal skrivnosten preplet majhnega in velikega ndash mikrokozmosa in vesolja ndash vidnega in nevidnega Kot slikar svoje najljubše kamnine po svojem videnju in občutju projicira na platno likovno jih razdrobi poveča in jim šele naknadno s pomočjo svetlobnih odtenkov in posebnega nanosa barve vrne trdnost in obliko tako vidno in otipljivo ki zlahka odpira vrata v svet domišljije v svet čudovite igre teme in svetlobe barv likov in črt ob slikah milana pečovnika začutimo skrivnostni svet in delo narave tudi vsi tisti ki nam ni bilo dano videti in doživeti zakladov podzemnega svetasicer pa obsežen opus njegovih drugih slik izžareva lepoto koroške pokrajine ter čudovita tihožitja rož ki so ga spremljale na njegovih gorskih in smučarskih poteh pripovedujejo življenjsko zgodbo od otroštva do danes od sonca obsijanih pokrajin rož do medlega sija karbidovk s katerimi je pod zemljo odkrival čarobni svetsvojo umetniško nadarjenost je pokazal tudi pri obnavljanju fresk z izdajo koledarja z rudarskimi motivi napisal in izdal pa je tudi knjigo o svojem rojstnem kraju raquoHelena nekoč in daneslaquomilan pečovnik je svoje znanje dopolnjeval v likovni šoli mentorja ervina Kralja svoja spoznanja pa pogosto deli z drugimi likovniki s katerimi sodeluje na skupnih razstavah koroških likovnikov predvsem pa se s svojimi slikarskimi umetninami osebno predstavlja na samostojnih razstavahza popotnico ob razstavi za katero pravi da je njegova zadnja in prav zato postavljena v rudarski mežici je priložil zelo staro rudarsko pesem zapisano okrog leta 1870 ženske knapice so jo pele na šihtu ko so prebirale svinčevo rudo ob malici in tudi doma Knapi pa kadar

so prišli v črno in se poveselili v gostilnah začeli so nekako tako

Lep in častit je ta knapovski stanod višjih gospodov obrajtan spoznančasti je vreden še gospod ga častiker mu žlahtnega blaga iz zemlje dobiTa knapič se v zemljo v nevarnost podatam strelja tam vrta ter rudo kopaOn dela on švica se prime ga potv nedeljo se umije je lep kot gospod

naj lepote iz podzemnega sveta očarajo tudi vas

Mirjam Lapanja

16 novemBra 2012 je Bila v narodnem domu mežica slovesna otvoritev razsta-ve sliK mineralov in Kamnin črnjansKega sliKarja milana pečovniKa poimenova-na raquolepote iz podzemnega svetalaquo

lePote IZ PoDZeMNeGa SVeta

38

VPIS IN PRODAJA

abonenti iz prejšnje sezone lahko svoje sedeže potrdijo do 05122012 pričetek vpisa za nove abonente poteka od objave v medijih pa do prve predstave oz do zasedbe mest prodaja abonmajev je v tem času v prostorih narodnega doma mežica ali preko spletne prodaje na wwwnarodnidommezicasi rezervacije so možne po telefonu 051 234 226 in preko elektronske pošte infonarodnidommezicasi

MGL LjubljanaLope de Vega VITEZ ČUDESigrajo gašper tič jure Henigman Boris ostanmilan štefe matej puc lotos vincenc šparovec jernej čampelj kg marko simčič kgtjaša železnik nika rozmantina potočnik (vskok) mojca Funkl Barbara ribnikar (alt) jure Kopušar kg v uprizoritvi nastopata statista Borislav Horvat in rok solje11 januar 2013

MGL LjubljanaNikolaj Vasiljevič Gogolj ŽENITEVigrajo jana zupančič Bernarda omantanja dimitrievska jožef ropoša sebastian cavazza gregor čušin jaka lah janez starina gaber K trseglav22 marec 2013

Šentjakobsko gledališče LjubljanaDario Fo UGRABITEV (politična komedija)igrajo silvija jovanovič Bojan vister mišo mićić gregor Hlupič jure orel grega usenik miha srdinšek david peterca gašper pavc tanja skrbinšek drago razboršekdragan remšk1 marec 2013

SLG CeljeRichard Bean KRUHigrajo vojko Belšak david čeh damjan m trbovc Blaž setnikar Branko završan Bojan umek aljoša Koltak19 april 2013

Prešernovo gledališče KRANJEnrico Luttmann SEN igrajo peter musevski vesna slapar matjaž višnar darja reichman Borut veselko vesna jevnikar miha rodman vesna pernarčič1 februar 2013

Prireditelj si pridržuje pravico do spremembe programov in do odpovedi v primeru premajhnega vpisa

CENA 65 euro v enem obroku cena predstave za izven je 17 euro 60 euro za upokojence dijake in študente

ponujamo tudi možnost obročnega odplačevanja

UGODNOSTI nižja cena vstopnic stalni sedež obveščanje o predstavah in prejemanje programa prireditev

V abonma je vključenih pet predstav slovenskih gledališč predstave se bodo začele v mesecu januarju 2013 in bodo trajale do aprila 2013

GLEDALIŠKI ABONMA za leto 2013

jKz NarODNi DOm mežica razpisuje

predstave v sklopu abonmaja 2013 so

39

40

glasilo občine mežica izhaja 4 x letno v nakladi 1550 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno

vsem ki ste s prispevki sode-lovali se najlepše zahvalju-jemo prosimo da s svojimi prispevki tudi v bodoče sodelujete ker bo le na ta način naše glasilo pestro in zanimivo

prispevki ne bodo honori-rani uredniški odbor pa si pridružuje pravico do njihovega izbora

oddaja dokumentov naj bo na digitalem mediju (tekstov-ni članki v microsoft Word-u fotografije pa priložene ločeno v formatu jpeg ali tiff in sicer na resoluciji 300 dpi s krajšo stranico najmanj 10 cm) Fotografije ki ne bodo primerne velikosti (npr snete iz spleta ndash 72 dpi 70 KB) ne bodo objavljene Fizično oddane fotografije ki ste jih prispevali lahko po objavi glasila dvignete na tajništvu občine mežica

svoje prispevke pošljite na naslov

Občina MežicaTrg svobode 1 2392 Mežica

infomezicasi

urednišKi odBor župan dušan Krebel

odgovorni urednik marjan sušnik

direktor občinske uprave Blaž šaloven

člani uredniškega odbora jožef libnik Barbara prevorčič jarneja vertačnik nina petek ida paradiž

izdala občina mežica wwwmezicasi

lektoriranje jerneja vertačnik

fotografije avtorji člankov

oblikovanje jasna Kalčič atelje jk

tisk malex doo

naklada 1550 kosov

Vitotaufer

SLEHERNIK 22december2012 ob1930 SNGNOVAGORICA

PihalniorkesterrudnikaMežicainskuPinaorlek

bOžIčNONOVOLEtNIKONCERt 25december2012 ob1800 KONCERt

loPedeVega

VItEZčUDES 11januar2013 ob1930 MGL

RAZStAVAxILIKOVNEKOLONIjECUDVčRNA 16januar2013 ob1700 CUDVčRNANAKOROŠKEM

ekaVogelnik

MAKALONCA 17januar2013 ob1700 LUtKOVNOGLEDALIŠčELjUbLjANA

BraneVižintin

A+M 25januar2013 ob1800 LUtKOVNASKUPINAGIMNAZIjERAVNENAKOROŠKEM

enricoluttMann

SEN 01februar2013 ob1930 PREŠERNOVOGLEDALIŠčEKRANj

33

Letos je izšla knjiga Marjete Žebovec Slovenski književniki rojeni od leta 1930 do leta 1935 v katerih je poleg najpomembnejših slovenskih literarnih ustvarjalcev svoje zaslužno mesto zase-del tudi Marijan kar kaže na to da je v tovrstnem kulturnem segmentu pustil neizbrisen pečat Pomembno je njegovo delo s področja natančnega poznavanje kratkih japonskih pesniških oblik ime-novanih haiku Je torej pesnik pisatelj poleg tega tudi izumitelj vsekakor pa človek tisočerih interesov Je ustanovitelj skupine Literarno gledališče Treska ki je prineslo svež veter kulture v naš mali kraj in ki to poslanstvo uspešno opravlja še danes ndash čeprav brez Marijana Na nje-govo pobudo za začeli izdajati literarni

list Šumc predhodnika časopisa ki ga trenutno držite v rokah O svojem živl-jenju govori globoko iskreno zato je po-govor z njim pristen in nepozaben Manj sva klepetala o haikujih in njegovem literarnem ustvarjanju saj mi je dejal raquoO tem si lahko sama prebereš v mojih knjigah To lahko vsak Jaz ti bom pove-dal nekaj česar ne moreš prebrati nikjer veljalaquo Velja In sva klepetala o njego-vem zanimivem življenju o nepozabnih dogodivščinah O drobnih utrinkih in zgodbah ki so se dogodili nekje nekoč

Ne mara nizanja suhoparnih podatkov Življenje se namreč piše še kje drugje Da je bil precej razigran fant da se je celo rad pretepal sem izvedela Upornik torej Da je opravljal vrsto zanimivih poklicev In rešil nekaj življenj Slednje je morda bolj pomembno kot kar koli dru-gega Kar misli tudi Marijan sam In mi že nariše svoj izum Ki je bil celo patentiran Gospod Marijan kje naj začneva Mogoče od tistega trenutka dalje ko ste prišli v Mežico

Hja vselej je treba začeti od začetka To upoštevam pri vsem kar delam tudi pri svojih izumih Pravim da je treba začeti pri Grkih in Rimljanih prebrati knjige o

njih Vse pravzaprav že obstaja le po-novno je treba nekje začeti to obuditi Pa o izumih malo pozneje

Torej ndash začniva od začetka Kako vas je privedla pot na Koroško

Veš rad sem se pretepal Želeli so se me znebiti ndash oziroma hoteli so da se po-boljšam zato so me poslali v Mežico Ko sem prišel sem bil star 14 let Oče se je dogovoril z dimnikarjem Magdičem ki je videl da sem sposoben da znam po-

metati dimnike In to sem nato počel po vsej Koroški V Črni v Rudarjevem je bilo veliko hiš imeli so me zelo radi še po-sebno ženske Čez nekaj časa me je pus-til kar samega sam sem lahko računal in pobiral denar Takrat sem stanoval na Poleni Spominjam se da se mi je enkrat zlomila žica na dimnikarski palici Na Glančniku so to znali zvariti a mojster je bil jezen Udaril me je z zlomljeno palico in pobral ves denar Jaz pa sem prav tako jezen šel za njim hellip

Torej kot dimnikar ste bili samouk Za kakšen poklic pa ste se šolali

V Sveti Trojici kjer sem odraščal ndash sicer sem se rodil v Zagrebu kjer so delali

moji starši ndash sem obiskoval osnovno šolo končal sem jo v Mežici Nato sem obiskoval rudarsko šolo v Trbovljah A sem se kmalu stepel z vzgojiteljem Uf ni bilo lahko ta je bil trener boksa hellip Skratka decembra 1959 sem se vrnil v Mežico Veš takrat sem izumil postopek za reševanje potapljajočih se ljudi Ne-kega dne sem šel v kino spominjam se da je bila Meža bela od peska Prišel sem do mostu in videl kako dva skačeta v vodi Ker je bila Meža tako bela nisem videl otroka ki se je utapljal Moška sta

O tistih drobnih stvareh ki jih ne moreš prebrati v knjigah hellip

marijan mauko je vsekakor svojevrstno zaznamoval koroški pa tudi slovenski kulturni prostor poleg objav v različnih publikacijah je izdal več knjig ndash pesniških zbirk in strokovnih del o literarni teoriji

34ga poskušala spraviti na kopno pa jima ni uspevalo zaradi visokega zida Ko se jima je končno posrečilo sem iz ust otro-ka izsesal zrak nesnago naplavine pe-sek To sem storil dvakrat hellip in otrok je prišel k sebi To je bila svojevrstna meto-da za tisti čas vsi so namreč počeli ravno obratno pihali zrak v usta Veš si izumi-telj ali pa nisi Tretje poti ni Nato sem se odpravil naprej v gostilno Naročil sem si raquokavbojcalaquo (tj malinovec in žganje) da sem si izplaknil usta polna peska

Nepozabna izkušnja rešili ste človeško življenje

Da to je bilo prvič Nekoč pa je bilo v Velenju bil sem na udarniškem delu Jaz brat in dva Trojičana Z njima sem se največkrat stepel hahaha Nekaj smo si celo v sorodu a to ni pomembno pomembno je le da smo se imeli lepo Skratka videli smo nosečnico ki je hodila po pomolu iz debla naenkrat je padla v vodo Bil sem dober plavalec pripeljal sem jo na kopno Vzdignil sem jo bila je težka morali so mu priskočili na pomoč To je bilo drugič da sem rešil življenje

Bili ste torej dober plavalec Ste se ukvarjali še s katerim športom

Da predvsem z alpinizmom Bil sem tudi dober akrobat na kolesu Ah s šolo pa nisem imel toliko sreče Moral sem jo začasno zapustiti ko sem zbolel za osteomielitisom (tj vnetje kostnega mozga) Na Ptuju so mi dajali opij Vsi so mislili da bom umrl Če sem se zasmejal sem takoj padel v nezavest A na koncu smo se vendarle vsi smejali Izboljšalo se je po več kot desetih injekcijah Spo-minjam se da se je prijatelj očeta ki me je obiskal v bolnici zadrl raquoBi rad bil narkomanlaquo Hahaha a prebolel sem abstinenco Po bolezni pa sem bil tako šibak da nisem mogel vzdigniti 30 kilo-gramov barve Takrat so restavrirali cer-kev pri Trojici najeli so me da sem nosil kipe moj dedek je bil namreč cerkveni pleskar

Ste opravljali še katero drugo delo poleg tega da ste bili pozneje rudar in varilec

Da nosil sem pošto zaposlili so me za dva meseca Delal sem tudi v Mariboru

na upravi cest bil sem glavni skladiščnik A sem pustil službo ker nisem smel biti več v nabavi Poleg tega pa mi je sonce preveč sijalo v pisarno vzeli so mi celo tajnico Veš ni bilo dobro Nato sem šel k vojakom Za sabo imate mnogo izkušenj z različnih področjih Lahko bi rekli da vam je pri vsem pomagala zdrava pamet hellip

Da vedno sem bil jezen ker ni bilo koga da bi uredil kakšno stvar Pa mi je nekoč dejal dober res dober prijatelj raquoNaredi samlaquo Takrat sem si rekel da raquogliha vkup štrikalaquo Razumel me je In mi dal vedeti da moram poskušati ustvarjati izumljati Zame so Švicarji dober narod Ker ne mislijo da so pametni ampak ker nekaj poskušajo narediti

Kot ste vselej poskušali vi hellip Pa veliko ušes ni bilo pripravljenih prisluhniti vašim idejam A roko na srce s po-ezijo je bilo drugače Ste vsekakor uveljavljeni slovenski pesnik pojavl-jate se v mnogih strokovnih študijah predvsem zaradi haikujev Kdaj pa ste napisali svojo prvo pesem

Lahko ti jo zrecitiram če želiš Ščinkavec ptiček lepi je bil in nas je vse razveselilHahaha to je moja prva pesem iz osnov-ne šole Še danes jo znam na pamet

Zelo lepo Kdaj pa ste se navdušili nad haikuji

Haikuje poznam že od ranega otroštva Moja mama je bila pesnica ljubiteljska

igralka in režiserka če omenim je po vojni režirala Prešernovo Železno cesto Oče je prebarval lokomotivo jaz pa sem bil strojevodja s piščalko A da ne zaidem preveč in se vrnem k haikujem ndash veš Slovenci smo imeli že v stari Ju-goslaviji pregled japonske književnosti hellip Poskusil sem nekaj novega Vse o tem si lahko prebereš je zapisano Po-vedal ti bom kaj drugega

Torej ndash povejte mi kaj več o vaših izumih

Veliko sem krmaril okrog po svetu Veliko sem se naučil V Uradnem listu Republike Slovenije (512006) je bil patentiran moj izum za proizvajanje najbolj čiste energije na svetu gre za metodo s stisnjenim zrakom Ja izum je bil patentiran a tega nihče ni pripravljen uresničiti

Zaenkrat gospod Marijan Morda pa nekoč bo vendarle znal kdo prisluhniti in bo v tem videl potencial morda prihodnost za človeštvo Pomembno je da nikoli ne odnehate in da ostanete tako izvirni iznajdljivi edinstveni polni volje ustvarjalnosti in idej

Vsekakor

Hvala za vaše iskrene in zanimive utrinke

In bil je čas da zaključiva najin klepet In bo čas ko bom spet stekla čez travnik k Marijanu na pogovor

Nina Petek

35

na pragu najbolj čarobnega ndash in tudi vraževernega meseca v letu ndash je dlg treska mežica 1122012 v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer ob treski z naslovom vraževerje sveta avtor večera lovro vreš je na kratko predstavil istoimensko knjigo etnologa damjana j ovseca ukvarjali pa smo

se predvsem z vprašanji kot so zakaj trkamo na les Kako zacoprati fanta Katera števila so srečna Kako odvrniti nesrečo če razbijemo ogledalo zakaj dimnikarji prinašajo srečo če ste prireditev zamudili vse odgovore najdete v omenjeni knjigi

večer je glasbeno dopolnil domen

vreš kot bralci pa so nastopili nina vogel martin perčič lovro vreš in ajda vasle člani društva so pripravili tudi tradicionalni mali adventni bazar z drobnimi darilci in voščilnicami po simboličnih cenah

Ajda Vasle

leva fotografija stojita domen in lovro vreš sedijo marijan mauko ajda vasle martin perčič in nina vogel desna fotografija utrinek z bazarja (avtorica dorica vasle)

VRAŽEVERJE SVETA Večer Ob tresKi

19 oktobra 2012 je društvo literarno gledališče treska mežica v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer o prvem slovenskem blaženem škofu antonu martinu slomšku ponavadi se njegovi biografi največ ukvarjajo z njegovim narodnobuditeljskim in dušnopastirskim delom tokratni večer

pa se je osredotočil na njegovo manj znano in raziskovano poezijo ki jo je avtor večera peter peruzzi prepletel z znano slomškovo pridigo svoj jezik je treba spoštovati

na prireditvi je sodelovalo tudi kulturno pevsko društvo sv lenart s plata pod vodstvom zborovodkinje

Klavdije Freidl prepevali so uglasbene ponarodele slomškove pesmi za katere se pogosto zmotno misli da so ljudske

Besedilo so brali člani dlg treska mežica erika žagar dorica vasle lovro vreš in ajda vasle

Ajda Vasle

leva fotografija pevci zbora sv lenart s plata desna fotografija lovro vreš erika žagar dorica vasle ajda vasle (avtor štefan erjavc)

SVOJ JEZIK JE TREBA SPOŠTOVATI ndash Večer ob treski o blaženem Antonu Martinu Slomšku

36

37

vzrok za nastanek te zvrsti njegovega slikarskega opusa je tesno povezan z njegovo življenjsko zgodbo odraščal je v rudarski družini in že v otroških letih v globinah podzemnih rovov odkrival ndash ne le teme in nevarnosti ndash temveč tudi svetlobo in predvsem čarobni svet barv in likov ki jih je v tisočletjih izoblikovala naravamilan pečovnik je v rudniku opravljal delo nadzornika in že takrat je postal navdušen zbiralec mineralov in fosilov v njih je prepoznal skrivnosten preplet majhnega in velikega ndash mikrokozmosa in vesolja ndash vidnega in nevidnega Kot slikar svoje najljubše kamnine po svojem videnju in občutju projicira na platno likovno jih razdrobi poveča in jim šele naknadno s pomočjo svetlobnih odtenkov in posebnega nanosa barve vrne trdnost in obliko tako vidno in otipljivo ki zlahka odpira vrata v svet domišljije v svet čudovite igre teme in svetlobe barv likov in črt ob slikah milana pečovnika začutimo skrivnostni svet in delo narave tudi vsi tisti ki nam ni bilo dano videti in doživeti zakladov podzemnega svetasicer pa obsežen opus njegovih drugih slik izžareva lepoto koroške pokrajine ter čudovita tihožitja rož ki so ga spremljale na njegovih gorskih in smučarskih poteh pripovedujejo življenjsko zgodbo od otroštva do danes od sonca obsijanih pokrajin rož do medlega sija karbidovk s katerimi je pod zemljo odkrival čarobni svetsvojo umetniško nadarjenost je pokazal tudi pri obnavljanju fresk z izdajo koledarja z rudarskimi motivi napisal in izdal pa je tudi knjigo o svojem rojstnem kraju raquoHelena nekoč in daneslaquomilan pečovnik je svoje znanje dopolnjeval v likovni šoli mentorja ervina Kralja svoja spoznanja pa pogosto deli z drugimi likovniki s katerimi sodeluje na skupnih razstavah koroških likovnikov predvsem pa se s svojimi slikarskimi umetninami osebno predstavlja na samostojnih razstavahza popotnico ob razstavi za katero pravi da je njegova zadnja in prav zato postavljena v rudarski mežici je priložil zelo staro rudarsko pesem zapisano okrog leta 1870 ženske knapice so jo pele na šihtu ko so prebirale svinčevo rudo ob malici in tudi doma Knapi pa kadar

so prišli v črno in se poveselili v gostilnah začeli so nekako tako

Lep in častit je ta knapovski stanod višjih gospodov obrajtan spoznančasti je vreden še gospod ga častiker mu žlahtnega blaga iz zemlje dobiTa knapič se v zemljo v nevarnost podatam strelja tam vrta ter rudo kopaOn dela on švica se prime ga potv nedeljo se umije je lep kot gospod

naj lepote iz podzemnega sveta očarajo tudi vas

Mirjam Lapanja

16 novemBra 2012 je Bila v narodnem domu mežica slovesna otvoritev razsta-ve sliK mineralov in Kamnin črnjansKega sliKarja milana pečovniKa poimenova-na raquolepote iz podzemnega svetalaquo

lePote IZ PoDZeMNeGa SVeta

38

VPIS IN PRODAJA

abonenti iz prejšnje sezone lahko svoje sedeže potrdijo do 05122012 pričetek vpisa za nove abonente poteka od objave v medijih pa do prve predstave oz do zasedbe mest prodaja abonmajev je v tem času v prostorih narodnega doma mežica ali preko spletne prodaje na wwwnarodnidommezicasi rezervacije so možne po telefonu 051 234 226 in preko elektronske pošte infonarodnidommezicasi

MGL LjubljanaLope de Vega VITEZ ČUDESigrajo gašper tič jure Henigman Boris ostanmilan štefe matej puc lotos vincenc šparovec jernej čampelj kg marko simčič kgtjaša železnik nika rozmantina potočnik (vskok) mojca Funkl Barbara ribnikar (alt) jure Kopušar kg v uprizoritvi nastopata statista Borislav Horvat in rok solje11 januar 2013

MGL LjubljanaNikolaj Vasiljevič Gogolj ŽENITEVigrajo jana zupančič Bernarda omantanja dimitrievska jožef ropoša sebastian cavazza gregor čušin jaka lah janez starina gaber K trseglav22 marec 2013

Šentjakobsko gledališče LjubljanaDario Fo UGRABITEV (politična komedija)igrajo silvija jovanovič Bojan vister mišo mićić gregor Hlupič jure orel grega usenik miha srdinšek david peterca gašper pavc tanja skrbinšek drago razboršekdragan remšk1 marec 2013

SLG CeljeRichard Bean KRUHigrajo vojko Belšak david čeh damjan m trbovc Blaž setnikar Branko završan Bojan umek aljoša Koltak19 april 2013

Prešernovo gledališče KRANJEnrico Luttmann SEN igrajo peter musevski vesna slapar matjaž višnar darja reichman Borut veselko vesna jevnikar miha rodman vesna pernarčič1 februar 2013

Prireditelj si pridržuje pravico do spremembe programov in do odpovedi v primeru premajhnega vpisa

CENA 65 euro v enem obroku cena predstave za izven je 17 euro 60 euro za upokojence dijake in študente

ponujamo tudi možnost obročnega odplačevanja

UGODNOSTI nižja cena vstopnic stalni sedež obveščanje o predstavah in prejemanje programa prireditev

V abonma je vključenih pet predstav slovenskih gledališč predstave se bodo začele v mesecu januarju 2013 in bodo trajale do aprila 2013

GLEDALIŠKI ABONMA za leto 2013

jKz NarODNi DOm mežica razpisuje

predstave v sklopu abonmaja 2013 so

39

40

glasilo občine mežica izhaja 4 x letno v nakladi 1550 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno

vsem ki ste s prispevki sode-lovali se najlepše zahvalju-jemo prosimo da s svojimi prispevki tudi v bodoče sodelujete ker bo le na ta način naše glasilo pestro in zanimivo

prispevki ne bodo honori-rani uredniški odbor pa si pridružuje pravico do njihovega izbora

oddaja dokumentov naj bo na digitalem mediju (tekstov-ni članki v microsoft Word-u fotografije pa priložene ločeno v formatu jpeg ali tiff in sicer na resoluciji 300 dpi s krajšo stranico najmanj 10 cm) Fotografije ki ne bodo primerne velikosti (npr snete iz spleta ndash 72 dpi 70 KB) ne bodo objavljene Fizično oddane fotografije ki ste jih prispevali lahko po objavi glasila dvignete na tajništvu občine mežica

svoje prispevke pošljite na naslov

Občina MežicaTrg svobode 1 2392 Mežica

infomezicasi

urednišKi odBor župan dušan Krebel

odgovorni urednik marjan sušnik

direktor občinske uprave Blaž šaloven

člani uredniškega odbora jožef libnik Barbara prevorčič jarneja vertačnik nina petek ida paradiž

izdala občina mežica wwwmezicasi

lektoriranje jerneja vertačnik

fotografije avtorji člankov

oblikovanje jasna Kalčič atelje jk

tisk malex doo

naklada 1550 kosov

Vitotaufer

SLEHERNIK 22december2012 ob1930 SNGNOVAGORICA

PihalniorkesterrudnikaMežicainskuPinaorlek

bOžIčNONOVOLEtNIKONCERt 25december2012 ob1800 KONCERt

loPedeVega

VItEZčUDES 11januar2013 ob1930 MGL

RAZStAVAxILIKOVNEKOLONIjECUDVčRNA 16januar2013 ob1700 CUDVčRNANAKOROŠKEM

ekaVogelnik

MAKALONCA 17januar2013 ob1700 LUtKOVNOGLEDALIŠčELjUbLjANA

BraneVižintin

A+M 25januar2013 ob1800 LUtKOVNASKUPINAGIMNAZIjERAVNENAKOROŠKEM

enricoluttMann

SEN 01februar2013 ob1930 PREŠERNOVOGLEDALIŠčEKRANj

34ga poskušala spraviti na kopno pa jima ni uspevalo zaradi visokega zida Ko se jima je končno posrečilo sem iz ust otro-ka izsesal zrak nesnago naplavine pe-sek To sem storil dvakrat hellip in otrok je prišel k sebi To je bila svojevrstna meto-da za tisti čas vsi so namreč počeli ravno obratno pihali zrak v usta Veš si izumi-telj ali pa nisi Tretje poti ni Nato sem se odpravil naprej v gostilno Naročil sem si raquokavbojcalaquo (tj malinovec in žganje) da sem si izplaknil usta polna peska

Nepozabna izkušnja rešili ste človeško življenje

Da to je bilo prvič Nekoč pa je bilo v Velenju bil sem na udarniškem delu Jaz brat in dva Trojičana Z njima sem se največkrat stepel hahaha Nekaj smo si celo v sorodu a to ni pomembno pomembno je le da smo se imeli lepo Skratka videli smo nosečnico ki je hodila po pomolu iz debla naenkrat je padla v vodo Bil sem dober plavalec pripeljal sem jo na kopno Vzdignil sem jo bila je težka morali so mu priskočili na pomoč To je bilo drugič da sem rešil življenje

Bili ste torej dober plavalec Ste se ukvarjali še s katerim športom

Da predvsem z alpinizmom Bil sem tudi dober akrobat na kolesu Ah s šolo pa nisem imel toliko sreče Moral sem jo začasno zapustiti ko sem zbolel za osteomielitisom (tj vnetje kostnega mozga) Na Ptuju so mi dajali opij Vsi so mislili da bom umrl Če sem se zasmejal sem takoj padel v nezavest A na koncu smo se vendarle vsi smejali Izboljšalo se je po več kot desetih injekcijah Spo-minjam se da se je prijatelj očeta ki me je obiskal v bolnici zadrl raquoBi rad bil narkomanlaquo Hahaha a prebolel sem abstinenco Po bolezni pa sem bil tako šibak da nisem mogel vzdigniti 30 kilo-gramov barve Takrat so restavrirali cer-kev pri Trojici najeli so me da sem nosil kipe moj dedek je bil namreč cerkveni pleskar

Ste opravljali še katero drugo delo poleg tega da ste bili pozneje rudar in varilec

Da nosil sem pošto zaposlili so me za dva meseca Delal sem tudi v Mariboru

na upravi cest bil sem glavni skladiščnik A sem pustil službo ker nisem smel biti več v nabavi Poleg tega pa mi je sonce preveč sijalo v pisarno vzeli so mi celo tajnico Veš ni bilo dobro Nato sem šel k vojakom Za sabo imate mnogo izkušenj z različnih področjih Lahko bi rekli da vam je pri vsem pomagala zdrava pamet hellip

Da vedno sem bil jezen ker ni bilo koga da bi uredil kakšno stvar Pa mi je nekoč dejal dober res dober prijatelj raquoNaredi samlaquo Takrat sem si rekel da raquogliha vkup štrikalaquo Razumel me je In mi dal vedeti da moram poskušati ustvarjati izumljati Zame so Švicarji dober narod Ker ne mislijo da so pametni ampak ker nekaj poskušajo narediti

Kot ste vselej poskušali vi hellip Pa veliko ušes ni bilo pripravljenih prisluhniti vašim idejam A roko na srce s po-ezijo je bilo drugače Ste vsekakor uveljavljeni slovenski pesnik pojavl-jate se v mnogih strokovnih študijah predvsem zaradi haikujev Kdaj pa ste napisali svojo prvo pesem

Lahko ti jo zrecitiram če želiš Ščinkavec ptiček lepi je bil in nas je vse razveselilHahaha to je moja prva pesem iz osnov-ne šole Še danes jo znam na pamet

Zelo lepo Kdaj pa ste se navdušili nad haikuji

Haikuje poznam že od ranega otroštva Moja mama je bila pesnica ljubiteljska

igralka in režiserka če omenim je po vojni režirala Prešernovo Železno cesto Oče je prebarval lokomotivo jaz pa sem bil strojevodja s piščalko A da ne zaidem preveč in se vrnem k haikujem ndash veš Slovenci smo imeli že v stari Ju-goslaviji pregled japonske književnosti hellip Poskusil sem nekaj novega Vse o tem si lahko prebereš je zapisano Po-vedal ti bom kaj drugega

Torej ndash povejte mi kaj več o vaših izumih

Veliko sem krmaril okrog po svetu Veliko sem se naučil V Uradnem listu Republike Slovenije (512006) je bil patentiran moj izum za proizvajanje najbolj čiste energije na svetu gre za metodo s stisnjenim zrakom Ja izum je bil patentiran a tega nihče ni pripravljen uresničiti

Zaenkrat gospod Marijan Morda pa nekoč bo vendarle znal kdo prisluhniti in bo v tem videl potencial morda prihodnost za človeštvo Pomembno je da nikoli ne odnehate in da ostanete tako izvirni iznajdljivi edinstveni polni volje ustvarjalnosti in idej

Vsekakor

Hvala za vaše iskrene in zanimive utrinke

In bil je čas da zaključiva najin klepet In bo čas ko bom spet stekla čez travnik k Marijanu na pogovor

Nina Petek

35

na pragu najbolj čarobnega ndash in tudi vraževernega meseca v letu ndash je dlg treska mežica 1122012 v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer ob treski z naslovom vraževerje sveta avtor večera lovro vreš je na kratko predstavil istoimensko knjigo etnologa damjana j ovseca ukvarjali pa smo

se predvsem z vprašanji kot so zakaj trkamo na les Kako zacoprati fanta Katera števila so srečna Kako odvrniti nesrečo če razbijemo ogledalo zakaj dimnikarji prinašajo srečo če ste prireditev zamudili vse odgovore najdete v omenjeni knjigi

večer je glasbeno dopolnil domen

vreš kot bralci pa so nastopili nina vogel martin perčič lovro vreš in ajda vasle člani društva so pripravili tudi tradicionalni mali adventni bazar z drobnimi darilci in voščilnicami po simboličnih cenah

Ajda Vasle

leva fotografija stojita domen in lovro vreš sedijo marijan mauko ajda vasle martin perčič in nina vogel desna fotografija utrinek z bazarja (avtorica dorica vasle)

VRAŽEVERJE SVETA Večer Ob tresKi

19 oktobra 2012 je društvo literarno gledališče treska mežica v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer o prvem slovenskem blaženem škofu antonu martinu slomšku ponavadi se njegovi biografi največ ukvarjajo z njegovim narodnobuditeljskim in dušnopastirskim delom tokratni večer

pa se je osredotočil na njegovo manj znano in raziskovano poezijo ki jo je avtor večera peter peruzzi prepletel z znano slomškovo pridigo svoj jezik je treba spoštovati

na prireditvi je sodelovalo tudi kulturno pevsko društvo sv lenart s plata pod vodstvom zborovodkinje

Klavdije Freidl prepevali so uglasbene ponarodele slomškove pesmi za katere se pogosto zmotno misli da so ljudske

Besedilo so brali člani dlg treska mežica erika žagar dorica vasle lovro vreš in ajda vasle

Ajda Vasle

leva fotografija pevci zbora sv lenart s plata desna fotografija lovro vreš erika žagar dorica vasle ajda vasle (avtor štefan erjavc)

SVOJ JEZIK JE TREBA SPOŠTOVATI ndash Večer ob treski o blaženem Antonu Martinu Slomšku

36

37

vzrok za nastanek te zvrsti njegovega slikarskega opusa je tesno povezan z njegovo življenjsko zgodbo odraščal je v rudarski družini in že v otroških letih v globinah podzemnih rovov odkrival ndash ne le teme in nevarnosti ndash temveč tudi svetlobo in predvsem čarobni svet barv in likov ki jih je v tisočletjih izoblikovala naravamilan pečovnik je v rudniku opravljal delo nadzornika in že takrat je postal navdušen zbiralec mineralov in fosilov v njih je prepoznal skrivnosten preplet majhnega in velikega ndash mikrokozmosa in vesolja ndash vidnega in nevidnega Kot slikar svoje najljubše kamnine po svojem videnju in občutju projicira na platno likovno jih razdrobi poveča in jim šele naknadno s pomočjo svetlobnih odtenkov in posebnega nanosa barve vrne trdnost in obliko tako vidno in otipljivo ki zlahka odpira vrata v svet domišljije v svet čudovite igre teme in svetlobe barv likov in črt ob slikah milana pečovnika začutimo skrivnostni svet in delo narave tudi vsi tisti ki nam ni bilo dano videti in doživeti zakladov podzemnega svetasicer pa obsežen opus njegovih drugih slik izžareva lepoto koroške pokrajine ter čudovita tihožitja rož ki so ga spremljale na njegovih gorskih in smučarskih poteh pripovedujejo življenjsko zgodbo od otroštva do danes od sonca obsijanih pokrajin rož do medlega sija karbidovk s katerimi je pod zemljo odkrival čarobni svetsvojo umetniško nadarjenost je pokazal tudi pri obnavljanju fresk z izdajo koledarja z rudarskimi motivi napisal in izdal pa je tudi knjigo o svojem rojstnem kraju raquoHelena nekoč in daneslaquomilan pečovnik je svoje znanje dopolnjeval v likovni šoli mentorja ervina Kralja svoja spoznanja pa pogosto deli z drugimi likovniki s katerimi sodeluje na skupnih razstavah koroških likovnikov predvsem pa se s svojimi slikarskimi umetninami osebno predstavlja na samostojnih razstavahza popotnico ob razstavi za katero pravi da je njegova zadnja in prav zato postavljena v rudarski mežici je priložil zelo staro rudarsko pesem zapisano okrog leta 1870 ženske knapice so jo pele na šihtu ko so prebirale svinčevo rudo ob malici in tudi doma Knapi pa kadar

so prišli v črno in se poveselili v gostilnah začeli so nekako tako

Lep in častit je ta knapovski stanod višjih gospodov obrajtan spoznančasti je vreden še gospod ga častiker mu žlahtnega blaga iz zemlje dobiTa knapič se v zemljo v nevarnost podatam strelja tam vrta ter rudo kopaOn dela on švica se prime ga potv nedeljo se umije je lep kot gospod

naj lepote iz podzemnega sveta očarajo tudi vas

Mirjam Lapanja

16 novemBra 2012 je Bila v narodnem domu mežica slovesna otvoritev razsta-ve sliK mineralov in Kamnin črnjansKega sliKarja milana pečovniKa poimenova-na raquolepote iz podzemnega svetalaquo

lePote IZ PoDZeMNeGa SVeta

38

VPIS IN PRODAJA

abonenti iz prejšnje sezone lahko svoje sedeže potrdijo do 05122012 pričetek vpisa za nove abonente poteka od objave v medijih pa do prve predstave oz do zasedbe mest prodaja abonmajev je v tem času v prostorih narodnega doma mežica ali preko spletne prodaje na wwwnarodnidommezicasi rezervacije so možne po telefonu 051 234 226 in preko elektronske pošte infonarodnidommezicasi

MGL LjubljanaLope de Vega VITEZ ČUDESigrajo gašper tič jure Henigman Boris ostanmilan štefe matej puc lotos vincenc šparovec jernej čampelj kg marko simčič kgtjaša železnik nika rozmantina potočnik (vskok) mojca Funkl Barbara ribnikar (alt) jure Kopušar kg v uprizoritvi nastopata statista Borislav Horvat in rok solje11 januar 2013

MGL LjubljanaNikolaj Vasiljevič Gogolj ŽENITEVigrajo jana zupančič Bernarda omantanja dimitrievska jožef ropoša sebastian cavazza gregor čušin jaka lah janez starina gaber K trseglav22 marec 2013

Šentjakobsko gledališče LjubljanaDario Fo UGRABITEV (politična komedija)igrajo silvija jovanovič Bojan vister mišo mićić gregor Hlupič jure orel grega usenik miha srdinšek david peterca gašper pavc tanja skrbinšek drago razboršekdragan remšk1 marec 2013

SLG CeljeRichard Bean KRUHigrajo vojko Belšak david čeh damjan m trbovc Blaž setnikar Branko završan Bojan umek aljoša Koltak19 april 2013

Prešernovo gledališče KRANJEnrico Luttmann SEN igrajo peter musevski vesna slapar matjaž višnar darja reichman Borut veselko vesna jevnikar miha rodman vesna pernarčič1 februar 2013

Prireditelj si pridržuje pravico do spremembe programov in do odpovedi v primeru premajhnega vpisa

CENA 65 euro v enem obroku cena predstave za izven je 17 euro 60 euro za upokojence dijake in študente

ponujamo tudi možnost obročnega odplačevanja

UGODNOSTI nižja cena vstopnic stalni sedež obveščanje o predstavah in prejemanje programa prireditev

V abonma je vključenih pet predstav slovenskih gledališč predstave se bodo začele v mesecu januarju 2013 in bodo trajale do aprila 2013

GLEDALIŠKI ABONMA za leto 2013

jKz NarODNi DOm mežica razpisuje

predstave v sklopu abonmaja 2013 so

39

40

glasilo občine mežica izhaja 4 x letno v nakladi 1550 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno

vsem ki ste s prispevki sode-lovali se najlepše zahvalju-jemo prosimo da s svojimi prispevki tudi v bodoče sodelujete ker bo le na ta način naše glasilo pestro in zanimivo

prispevki ne bodo honori-rani uredniški odbor pa si pridružuje pravico do njihovega izbora

oddaja dokumentov naj bo na digitalem mediju (tekstov-ni članki v microsoft Word-u fotografije pa priložene ločeno v formatu jpeg ali tiff in sicer na resoluciji 300 dpi s krajšo stranico najmanj 10 cm) Fotografije ki ne bodo primerne velikosti (npr snete iz spleta ndash 72 dpi 70 KB) ne bodo objavljene Fizično oddane fotografije ki ste jih prispevali lahko po objavi glasila dvignete na tajništvu občine mežica

svoje prispevke pošljite na naslov

Občina MežicaTrg svobode 1 2392 Mežica

infomezicasi

urednišKi odBor župan dušan Krebel

odgovorni urednik marjan sušnik

direktor občinske uprave Blaž šaloven

člani uredniškega odbora jožef libnik Barbara prevorčič jarneja vertačnik nina petek ida paradiž

izdala občina mežica wwwmezicasi

lektoriranje jerneja vertačnik

fotografije avtorji člankov

oblikovanje jasna Kalčič atelje jk

tisk malex doo

naklada 1550 kosov

Vitotaufer

SLEHERNIK 22december2012 ob1930 SNGNOVAGORICA

PihalniorkesterrudnikaMežicainskuPinaorlek

bOžIčNONOVOLEtNIKONCERt 25december2012 ob1800 KONCERt

loPedeVega

VItEZčUDES 11januar2013 ob1930 MGL

RAZStAVAxILIKOVNEKOLONIjECUDVčRNA 16januar2013 ob1700 CUDVčRNANAKOROŠKEM

ekaVogelnik

MAKALONCA 17januar2013 ob1700 LUtKOVNOGLEDALIŠčELjUbLjANA

BraneVižintin

A+M 25januar2013 ob1800 LUtKOVNASKUPINAGIMNAZIjERAVNENAKOROŠKEM

enricoluttMann

SEN 01februar2013 ob1930 PREŠERNOVOGLEDALIŠčEKRANj

35

na pragu najbolj čarobnega ndash in tudi vraževernega meseca v letu ndash je dlg treska mežica 1122012 v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer ob treski z naslovom vraževerje sveta avtor večera lovro vreš je na kratko predstavil istoimensko knjigo etnologa damjana j ovseca ukvarjali pa smo

se predvsem z vprašanji kot so zakaj trkamo na les Kako zacoprati fanta Katera števila so srečna Kako odvrniti nesrečo če razbijemo ogledalo zakaj dimnikarji prinašajo srečo če ste prireditev zamudili vse odgovore najdete v omenjeni knjigi

večer je glasbeno dopolnil domen

vreš kot bralci pa so nastopili nina vogel martin perčič lovro vreš in ajda vasle člani društva so pripravili tudi tradicionalni mali adventni bazar z drobnimi darilci in voščilnicami po simboličnih cenah

Ajda Vasle

leva fotografija stojita domen in lovro vreš sedijo marijan mauko ajda vasle martin perčič in nina vogel desna fotografija utrinek z bazarja (avtorica dorica vasle)

VRAŽEVERJE SVETA Večer Ob tresKi

19 oktobra 2012 je društvo literarno gledališče treska mežica v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer o prvem slovenskem blaženem škofu antonu martinu slomšku ponavadi se njegovi biografi največ ukvarjajo z njegovim narodnobuditeljskim in dušnopastirskim delom tokratni večer

pa se je osredotočil na njegovo manj znano in raziskovano poezijo ki jo je avtor večera peter peruzzi prepletel z znano slomškovo pridigo svoj jezik je treba spoštovati

na prireditvi je sodelovalo tudi kulturno pevsko društvo sv lenart s plata pod vodstvom zborovodkinje

Klavdije Freidl prepevali so uglasbene ponarodele slomškove pesmi za katere se pogosto zmotno misli da so ljudske

Besedilo so brali člani dlg treska mežica erika žagar dorica vasle lovro vreš in ajda vasle

Ajda Vasle

leva fotografija pevci zbora sv lenart s plata desna fotografija lovro vreš erika žagar dorica vasle ajda vasle (avtor štefan erjavc)

SVOJ JEZIK JE TREBA SPOŠTOVATI ndash Večer ob treski o blaženem Antonu Martinu Slomšku

36

37

vzrok za nastanek te zvrsti njegovega slikarskega opusa je tesno povezan z njegovo življenjsko zgodbo odraščal je v rudarski družini in že v otroških letih v globinah podzemnih rovov odkrival ndash ne le teme in nevarnosti ndash temveč tudi svetlobo in predvsem čarobni svet barv in likov ki jih je v tisočletjih izoblikovala naravamilan pečovnik je v rudniku opravljal delo nadzornika in že takrat je postal navdušen zbiralec mineralov in fosilov v njih je prepoznal skrivnosten preplet majhnega in velikega ndash mikrokozmosa in vesolja ndash vidnega in nevidnega Kot slikar svoje najljubše kamnine po svojem videnju in občutju projicira na platno likovno jih razdrobi poveča in jim šele naknadno s pomočjo svetlobnih odtenkov in posebnega nanosa barve vrne trdnost in obliko tako vidno in otipljivo ki zlahka odpira vrata v svet domišljije v svet čudovite igre teme in svetlobe barv likov in črt ob slikah milana pečovnika začutimo skrivnostni svet in delo narave tudi vsi tisti ki nam ni bilo dano videti in doživeti zakladov podzemnega svetasicer pa obsežen opus njegovih drugih slik izžareva lepoto koroške pokrajine ter čudovita tihožitja rož ki so ga spremljale na njegovih gorskih in smučarskih poteh pripovedujejo življenjsko zgodbo od otroštva do danes od sonca obsijanih pokrajin rož do medlega sija karbidovk s katerimi je pod zemljo odkrival čarobni svetsvojo umetniško nadarjenost je pokazal tudi pri obnavljanju fresk z izdajo koledarja z rudarskimi motivi napisal in izdal pa je tudi knjigo o svojem rojstnem kraju raquoHelena nekoč in daneslaquomilan pečovnik je svoje znanje dopolnjeval v likovni šoli mentorja ervina Kralja svoja spoznanja pa pogosto deli z drugimi likovniki s katerimi sodeluje na skupnih razstavah koroških likovnikov predvsem pa se s svojimi slikarskimi umetninami osebno predstavlja na samostojnih razstavahza popotnico ob razstavi za katero pravi da je njegova zadnja in prav zato postavljena v rudarski mežici je priložil zelo staro rudarsko pesem zapisano okrog leta 1870 ženske knapice so jo pele na šihtu ko so prebirale svinčevo rudo ob malici in tudi doma Knapi pa kadar

so prišli v črno in se poveselili v gostilnah začeli so nekako tako

Lep in častit je ta knapovski stanod višjih gospodov obrajtan spoznančasti je vreden še gospod ga častiker mu žlahtnega blaga iz zemlje dobiTa knapič se v zemljo v nevarnost podatam strelja tam vrta ter rudo kopaOn dela on švica se prime ga potv nedeljo se umije je lep kot gospod

naj lepote iz podzemnega sveta očarajo tudi vas

Mirjam Lapanja

16 novemBra 2012 je Bila v narodnem domu mežica slovesna otvoritev razsta-ve sliK mineralov in Kamnin črnjansKega sliKarja milana pečovniKa poimenova-na raquolepote iz podzemnega svetalaquo

lePote IZ PoDZeMNeGa SVeta

38

VPIS IN PRODAJA

abonenti iz prejšnje sezone lahko svoje sedeže potrdijo do 05122012 pričetek vpisa za nove abonente poteka od objave v medijih pa do prve predstave oz do zasedbe mest prodaja abonmajev je v tem času v prostorih narodnega doma mežica ali preko spletne prodaje na wwwnarodnidommezicasi rezervacije so možne po telefonu 051 234 226 in preko elektronske pošte infonarodnidommezicasi

MGL LjubljanaLope de Vega VITEZ ČUDESigrajo gašper tič jure Henigman Boris ostanmilan štefe matej puc lotos vincenc šparovec jernej čampelj kg marko simčič kgtjaša železnik nika rozmantina potočnik (vskok) mojca Funkl Barbara ribnikar (alt) jure Kopušar kg v uprizoritvi nastopata statista Borislav Horvat in rok solje11 januar 2013

MGL LjubljanaNikolaj Vasiljevič Gogolj ŽENITEVigrajo jana zupančič Bernarda omantanja dimitrievska jožef ropoša sebastian cavazza gregor čušin jaka lah janez starina gaber K trseglav22 marec 2013

Šentjakobsko gledališče LjubljanaDario Fo UGRABITEV (politična komedija)igrajo silvija jovanovič Bojan vister mišo mićić gregor Hlupič jure orel grega usenik miha srdinšek david peterca gašper pavc tanja skrbinšek drago razboršekdragan remšk1 marec 2013

SLG CeljeRichard Bean KRUHigrajo vojko Belšak david čeh damjan m trbovc Blaž setnikar Branko završan Bojan umek aljoša Koltak19 april 2013

Prešernovo gledališče KRANJEnrico Luttmann SEN igrajo peter musevski vesna slapar matjaž višnar darja reichman Borut veselko vesna jevnikar miha rodman vesna pernarčič1 februar 2013

Prireditelj si pridržuje pravico do spremembe programov in do odpovedi v primeru premajhnega vpisa

CENA 65 euro v enem obroku cena predstave za izven je 17 euro 60 euro za upokojence dijake in študente

ponujamo tudi možnost obročnega odplačevanja

UGODNOSTI nižja cena vstopnic stalni sedež obveščanje o predstavah in prejemanje programa prireditev

V abonma je vključenih pet predstav slovenskih gledališč predstave se bodo začele v mesecu januarju 2013 in bodo trajale do aprila 2013

GLEDALIŠKI ABONMA za leto 2013

jKz NarODNi DOm mežica razpisuje

predstave v sklopu abonmaja 2013 so

39

40

glasilo občine mežica izhaja 4 x letno v nakladi 1550 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno

vsem ki ste s prispevki sode-lovali se najlepše zahvalju-jemo prosimo da s svojimi prispevki tudi v bodoče sodelujete ker bo le na ta način naše glasilo pestro in zanimivo

prispevki ne bodo honori-rani uredniški odbor pa si pridružuje pravico do njihovega izbora

oddaja dokumentov naj bo na digitalem mediju (tekstov-ni članki v microsoft Word-u fotografije pa priložene ločeno v formatu jpeg ali tiff in sicer na resoluciji 300 dpi s krajšo stranico najmanj 10 cm) Fotografije ki ne bodo primerne velikosti (npr snete iz spleta ndash 72 dpi 70 KB) ne bodo objavljene Fizično oddane fotografije ki ste jih prispevali lahko po objavi glasila dvignete na tajništvu občine mežica

svoje prispevke pošljite na naslov

Občina MežicaTrg svobode 1 2392 Mežica

infomezicasi

urednišKi odBor župan dušan Krebel

odgovorni urednik marjan sušnik

direktor občinske uprave Blaž šaloven

člani uredniškega odbora jožef libnik Barbara prevorčič jarneja vertačnik nina petek ida paradiž

izdala občina mežica wwwmezicasi

lektoriranje jerneja vertačnik

fotografije avtorji člankov

oblikovanje jasna Kalčič atelje jk

tisk malex doo

naklada 1550 kosov

Vitotaufer

SLEHERNIK 22december2012 ob1930 SNGNOVAGORICA

PihalniorkesterrudnikaMežicainskuPinaorlek

bOžIčNONOVOLEtNIKONCERt 25december2012 ob1800 KONCERt

loPedeVega

VItEZčUDES 11januar2013 ob1930 MGL

RAZStAVAxILIKOVNEKOLONIjECUDVčRNA 16januar2013 ob1700 CUDVčRNANAKOROŠKEM

ekaVogelnik

MAKALONCA 17januar2013 ob1700 LUtKOVNOGLEDALIŠčELjUbLjANA

BraneVižintin

A+M 25januar2013 ob1800 LUtKOVNASKUPINAGIMNAZIjERAVNENAKOROŠKEM

enricoluttMann

SEN 01februar2013 ob1930 PREŠERNOVOGLEDALIŠčEKRANj

36

37

vzrok za nastanek te zvrsti njegovega slikarskega opusa je tesno povezan z njegovo življenjsko zgodbo odraščal je v rudarski družini in že v otroških letih v globinah podzemnih rovov odkrival ndash ne le teme in nevarnosti ndash temveč tudi svetlobo in predvsem čarobni svet barv in likov ki jih je v tisočletjih izoblikovala naravamilan pečovnik je v rudniku opravljal delo nadzornika in že takrat je postal navdušen zbiralec mineralov in fosilov v njih je prepoznal skrivnosten preplet majhnega in velikega ndash mikrokozmosa in vesolja ndash vidnega in nevidnega Kot slikar svoje najljubše kamnine po svojem videnju in občutju projicira na platno likovno jih razdrobi poveča in jim šele naknadno s pomočjo svetlobnih odtenkov in posebnega nanosa barve vrne trdnost in obliko tako vidno in otipljivo ki zlahka odpira vrata v svet domišljije v svet čudovite igre teme in svetlobe barv likov in črt ob slikah milana pečovnika začutimo skrivnostni svet in delo narave tudi vsi tisti ki nam ni bilo dano videti in doživeti zakladov podzemnega svetasicer pa obsežen opus njegovih drugih slik izžareva lepoto koroške pokrajine ter čudovita tihožitja rož ki so ga spremljale na njegovih gorskih in smučarskih poteh pripovedujejo življenjsko zgodbo od otroštva do danes od sonca obsijanih pokrajin rož do medlega sija karbidovk s katerimi je pod zemljo odkrival čarobni svetsvojo umetniško nadarjenost je pokazal tudi pri obnavljanju fresk z izdajo koledarja z rudarskimi motivi napisal in izdal pa je tudi knjigo o svojem rojstnem kraju raquoHelena nekoč in daneslaquomilan pečovnik je svoje znanje dopolnjeval v likovni šoli mentorja ervina Kralja svoja spoznanja pa pogosto deli z drugimi likovniki s katerimi sodeluje na skupnih razstavah koroških likovnikov predvsem pa se s svojimi slikarskimi umetninami osebno predstavlja na samostojnih razstavahza popotnico ob razstavi za katero pravi da je njegova zadnja in prav zato postavljena v rudarski mežici je priložil zelo staro rudarsko pesem zapisano okrog leta 1870 ženske knapice so jo pele na šihtu ko so prebirale svinčevo rudo ob malici in tudi doma Knapi pa kadar

so prišli v črno in se poveselili v gostilnah začeli so nekako tako

Lep in častit je ta knapovski stanod višjih gospodov obrajtan spoznančasti je vreden še gospod ga častiker mu žlahtnega blaga iz zemlje dobiTa knapič se v zemljo v nevarnost podatam strelja tam vrta ter rudo kopaOn dela on švica se prime ga potv nedeljo se umije je lep kot gospod

naj lepote iz podzemnega sveta očarajo tudi vas

Mirjam Lapanja

16 novemBra 2012 je Bila v narodnem domu mežica slovesna otvoritev razsta-ve sliK mineralov in Kamnin črnjansKega sliKarja milana pečovniKa poimenova-na raquolepote iz podzemnega svetalaquo

lePote IZ PoDZeMNeGa SVeta

38

VPIS IN PRODAJA

abonenti iz prejšnje sezone lahko svoje sedeže potrdijo do 05122012 pričetek vpisa za nove abonente poteka od objave v medijih pa do prve predstave oz do zasedbe mest prodaja abonmajev je v tem času v prostorih narodnega doma mežica ali preko spletne prodaje na wwwnarodnidommezicasi rezervacije so možne po telefonu 051 234 226 in preko elektronske pošte infonarodnidommezicasi

MGL LjubljanaLope de Vega VITEZ ČUDESigrajo gašper tič jure Henigman Boris ostanmilan štefe matej puc lotos vincenc šparovec jernej čampelj kg marko simčič kgtjaša železnik nika rozmantina potočnik (vskok) mojca Funkl Barbara ribnikar (alt) jure Kopušar kg v uprizoritvi nastopata statista Borislav Horvat in rok solje11 januar 2013

MGL LjubljanaNikolaj Vasiljevič Gogolj ŽENITEVigrajo jana zupančič Bernarda omantanja dimitrievska jožef ropoša sebastian cavazza gregor čušin jaka lah janez starina gaber K trseglav22 marec 2013

Šentjakobsko gledališče LjubljanaDario Fo UGRABITEV (politična komedija)igrajo silvija jovanovič Bojan vister mišo mićić gregor Hlupič jure orel grega usenik miha srdinšek david peterca gašper pavc tanja skrbinšek drago razboršekdragan remšk1 marec 2013

SLG CeljeRichard Bean KRUHigrajo vojko Belšak david čeh damjan m trbovc Blaž setnikar Branko završan Bojan umek aljoša Koltak19 april 2013

Prešernovo gledališče KRANJEnrico Luttmann SEN igrajo peter musevski vesna slapar matjaž višnar darja reichman Borut veselko vesna jevnikar miha rodman vesna pernarčič1 februar 2013

Prireditelj si pridržuje pravico do spremembe programov in do odpovedi v primeru premajhnega vpisa

CENA 65 euro v enem obroku cena predstave za izven je 17 euro 60 euro za upokojence dijake in študente

ponujamo tudi možnost obročnega odplačevanja

UGODNOSTI nižja cena vstopnic stalni sedež obveščanje o predstavah in prejemanje programa prireditev

V abonma je vključenih pet predstav slovenskih gledališč predstave se bodo začele v mesecu januarju 2013 in bodo trajale do aprila 2013

GLEDALIŠKI ABONMA za leto 2013

jKz NarODNi DOm mežica razpisuje

predstave v sklopu abonmaja 2013 so

39

40

glasilo občine mežica izhaja 4 x letno v nakladi 1550 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno

vsem ki ste s prispevki sode-lovali se najlepše zahvalju-jemo prosimo da s svojimi prispevki tudi v bodoče sodelujete ker bo le na ta način naše glasilo pestro in zanimivo

prispevki ne bodo honori-rani uredniški odbor pa si pridružuje pravico do njihovega izbora

oddaja dokumentov naj bo na digitalem mediju (tekstov-ni članki v microsoft Word-u fotografije pa priložene ločeno v formatu jpeg ali tiff in sicer na resoluciji 300 dpi s krajšo stranico najmanj 10 cm) Fotografije ki ne bodo primerne velikosti (npr snete iz spleta ndash 72 dpi 70 KB) ne bodo objavljene Fizično oddane fotografije ki ste jih prispevali lahko po objavi glasila dvignete na tajništvu občine mežica

svoje prispevke pošljite na naslov

Občina MežicaTrg svobode 1 2392 Mežica

infomezicasi

urednišKi odBor župan dušan Krebel

odgovorni urednik marjan sušnik

direktor občinske uprave Blaž šaloven

člani uredniškega odbora jožef libnik Barbara prevorčič jarneja vertačnik nina petek ida paradiž

izdala občina mežica wwwmezicasi

lektoriranje jerneja vertačnik

fotografije avtorji člankov

oblikovanje jasna Kalčič atelje jk

tisk malex doo

naklada 1550 kosov

Vitotaufer

SLEHERNIK 22december2012 ob1930 SNGNOVAGORICA

PihalniorkesterrudnikaMežicainskuPinaorlek

bOžIčNONOVOLEtNIKONCERt 25december2012 ob1800 KONCERt

loPedeVega

VItEZčUDES 11januar2013 ob1930 MGL

RAZStAVAxILIKOVNEKOLONIjECUDVčRNA 16januar2013 ob1700 CUDVčRNANAKOROŠKEM

ekaVogelnik

MAKALONCA 17januar2013 ob1700 LUtKOVNOGLEDALIŠčELjUbLjANA

BraneVižintin

A+M 25januar2013 ob1800 LUtKOVNASKUPINAGIMNAZIjERAVNENAKOROŠKEM

enricoluttMann

SEN 01februar2013 ob1930 PREŠERNOVOGLEDALIŠčEKRANj

37

vzrok za nastanek te zvrsti njegovega slikarskega opusa je tesno povezan z njegovo življenjsko zgodbo odraščal je v rudarski družini in že v otroških letih v globinah podzemnih rovov odkrival ndash ne le teme in nevarnosti ndash temveč tudi svetlobo in predvsem čarobni svet barv in likov ki jih je v tisočletjih izoblikovala naravamilan pečovnik je v rudniku opravljal delo nadzornika in že takrat je postal navdušen zbiralec mineralov in fosilov v njih je prepoznal skrivnosten preplet majhnega in velikega ndash mikrokozmosa in vesolja ndash vidnega in nevidnega Kot slikar svoje najljubše kamnine po svojem videnju in občutju projicira na platno likovno jih razdrobi poveča in jim šele naknadno s pomočjo svetlobnih odtenkov in posebnega nanosa barve vrne trdnost in obliko tako vidno in otipljivo ki zlahka odpira vrata v svet domišljije v svet čudovite igre teme in svetlobe barv likov in črt ob slikah milana pečovnika začutimo skrivnostni svet in delo narave tudi vsi tisti ki nam ni bilo dano videti in doživeti zakladov podzemnega svetasicer pa obsežen opus njegovih drugih slik izžareva lepoto koroške pokrajine ter čudovita tihožitja rož ki so ga spremljale na njegovih gorskih in smučarskih poteh pripovedujejo življenjsko zgodbo od otroštva do danes od sonca obsijanih pokrajin rož do medlega sija karbidovk s katerimi je pod zemljo odkrival čarobni svetsvojo umetniško nadarjenost je pokazal tudi pri obnavljanju fresk z izdajo koledarja z rudarskimi motivi napisal in izdal pa je tudi knjigo o svojem rojstnem kraju raquoHelena nekoč in daneslaquomilan pečovnik je svoje znanje dopolnjeval v likovni šoli mentorja ervina Kralja svoja spoznanja pa pogosto deli z drugimi likovniki s katerimi sodeluje na skupnih razstavah koroških likovnikov predvsem pa se s svojimi slikarskimi umetninami osebno predstavlja na samostojnih razstavahza popotnico ob razstavi za katero pravi da je njegova zadnja in prav zato postavljena v rudarski mežici je priložil zelo staro rudarsko pesem zapisano okrog leta 1870 ženske knapice so jo pele na šihtu ko so prebirale svinčevo rudo ob malici in tudi doma Knapi pa kadar

so prišli v črno in se poveselili v gostilnah začeli so nekako tako

Lep in častit je ta knapovski stanod višjih gospodov obrajtan spoznančasti je vreden še gospod ga častiker mu žlahtnega blaga iz zemlje dobiTa knapič se v zemljo v nevarnost podatam strelja tam vrta ter rudo kopaOn dela on švica se prime ga potv nedeljo se umije je lep kot gospod

naj lepote iz podzemnega sveta očarajo tudi vas

Mirjam Lapanja

16 novemBra 2012 je Bila v narodnem domu mežica slovesna otvoritev razsta-ve sliK mineralov in Kamnin črnjansKega sliKarja milana pečovniKa poimenova-na raquolepote iz podzemnega svetalaquo

lePote IZ PoDZeMNeGa SVeta

38

VPIS IN PRODAJA

abonenti iz prejšnje sezone lahko svoje sedeže potrdijo do 05122012 pričetek vpisa za nove abonente poteka od objave v medijih pa do prve predstave oz do zasedbe mest prodaja abonmajev je v tem času v prostorih narodnega doma mežica ali preko spletne prodaje na wwwnarodnidommezicasi rezervacije so možne po telefonu 051 234 226 in preko elektronske pošte infonarodnidommezicasi

MGL LjubljanaLope de Vega VITEZ ČUDESigrajo gašper tič jure Henigman Boris ostanmilan štefe matej puc lotos vincenc šparovec jernej čampelj kg marko simčič kgtjaša železnik nika rozmantina potočnik (vskok) mojca Funkl Barbara ribnikar (alt) jure Kopušar kg v uprizoritvi nastopata statista Borislav Horvat in rok solje11 januar 2013

MGL LjubljanaNikolaj Vasiljevič Gogolj ŽENITEVigrajo jana zupančič Bernarda omantanja dimitrievska jožef ropoša sebastian cavazza gregor čušin jaka lah janez starina gaber K trseglav22 marec 2013

Šentjakobsko gledališče LjubljanaDario Fo UGRABITEV (politična komedija)igrajo silvija jovanovič Bojan vister mišo mićić gregor Hlupič jure orel grega usenik miha srdinšek david peterca gašper pavc tanja skrbinšek drago razboršekdragan remšk1 marec 2013

SLG CeljeRichard Bean KRUHigrajo vojko Belšak david čeh damjan m trbovc Blaž setnikar Branko završan Bojan umek aljoša Koltak19 april 2013

Prešernovo gledališče KRANJEnrico Luttmann SEN igrajo peter musevski vesna slapar matjaž višnar darja reichman Borut veselko vesna jevnikar miha rodman vesna pernarčič1 februar 2013

Prireditelj si pridržuje pravico do spremembe programov in do odpovedi v primeru premajhnega vpisa

CENA 65 euro v enem obroku cena predstave za izven je 17 euro 60 euro za upokojence dijake in študente

ponujamo tudi možnost obročnega odplačevanja

UGODNOSTI nižja cena vstopnic stalni sedež obveščanje o predstavah in prejemanje programa prireditev

V abonma je vključenih pet predstav slovenskih gledališč predstave se bodo začele v mesecu januarju 2013 in bodo trajale do aprila 2013

GLEDALIŠKI ABONMA za leto 2013

jKz NarODNi DOm mežica razpisuje

predstave v sklopu abonmaja 2013 so

39

40

glasilo občine mežica izhaja 4 x letno v nakladi 1550 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno

vsem ki ste s prispevki sode-lovali se najlepše zahvalju-jemo prosimo da s svojimi prispevki tudi v bodoče sodelujete ker bo le na ta način naše glasilo pestro in zanimivo

prispevki ne bodo honori-rani uredniški odbor pa si pridružuje pravico do njihovega izbora

oddaja dokumentov naj bo na digitalem mediju (tekstov-ni članki v microsoft Word-u fotografije pa priložene ločeno v formatu jpeg ali tiff in sicer na resoluciji 300 dpi s krajšo stranico najmanj 10 cm) Fotografije ki ne bodo primerne velikosti (npr snete iz spleta ndash 72 dpi 70 KB) ne bodo objavljene Fizično oddane fotografije ki ste jih prispevali lahko po objavi glasila dvignete na tajništvu občine mežica

svoje prispevke pošljite na naslov

Občina MežicaTrg svobode 1 2392 Mežica

infomezicasi

urednišKi odBor župan dušan Krebel

odgovorni urednik marjan sušnik

direktor občinske uprave Blaž šaloven

člani uredniškega odbora jožef libnik Barbara prevorčič jarneja vertačnik nina petek ida paradiž

izdala občina mežica wwwmezicasi

lektoriranje jerneja vertačnik

fotografije avtorji člankov

oblikovanje jasna Kalčič atelje jk

tisk malex doo

naklada 1550 kosov

Vitotaufer

SLEHERNIK 22december2012 ob1930 SNGNOVAGORICA

PihalniorkesterrudnikaMežicainskuPinaorlek

bOžIčNONOVOLEtNIKONCERt 25december2012 ob1800 KONCERt

loPedeVega

VItEZčUDES 11januar2013 ob1930 MGL

RAZStAVAxILIKOVNEKOLONIjECUDVčRNA 16januar2013 ob1700 CUDVčRNANAKOROŠKEM

ekaVogelnik

MAKALONCA 17januar2013 ob1700 LUtKOVNOGLEDALIŠčELjUbLjANA

BraneVižintin

A+M 25januar2013 ob1800 LUtKOVNASKUPINAGIMNAZIjERAVNENAKOROŠKEM

enricoluttMann

SEN 01februar2013 ob1930 PREŠERNOVOGLEDALIŠčEKRANj

38

VPIS IN PRODAJA

abonenti iz prejšnje sezone lahko svoje sedeže potrdijo do 05122012 pričetek vpisa za nove abonente poteka od objave v medijih pa do prve predstave oz do zasedbe mest prodaja abonmajev je v tem času v prostorih narodnega doma mežica ali preko spletne prodaje na wwwnarodnidommezicasi rezervacije so možne po telefonu 051 234 226 in preko elektronske pošte infonarodnidommezicasi

MGL LjubljanaLope de Vega VITEZ ČUDESigrajo gašper tič jure Henigman Boris ostanmilan štefe matej puc lotos vincenc šparovec jernej čampelj kg marko simčič kgtjaša železnik nika rozmantina potočnik (vskok) mojca Funkl Barbara ribnikar (alt) jure Kopušar kg v uprizoritvi nastopata statista Borislav Horvat in rok solje11 januar 2013

MGL LjubljanaNikolaj Vasiljevič Gogolj ŽENITEVigrajo jana zupančič Bernarda omantanja dimitrievska jožef ropoša sebastian cavazza gregor čušin jaka lah janez starina gaber K trseglav22 marec 2013

Šentjakobsko gledališče LjubljanaDario Fo UGRABITEV (politična komedija)igrajo silvija jovanovič Bojan vister mišo mićić gregor Hlupič jure orel grega usenik miha srdinšek david peterca gašper pavc tanja skrbinšek drago razboršekdragan remšk1 marec 2013

SLG CeljeRichard Bean KRUHigrajo vojko Belšak david čeh damjan m trbovc Blaž setnikar Branko završan Bojan umek aljoša Koltak19 april 2013

Prešernovo gledališče KRANJEnrico Luttmann SEN igrajo peter musevski vesna slapar matjaž višnar darja reichman Borut veselko vesna jevnikar miha rodman vesna pernarčič1 februar 2013

Prireditelj si pridržuje pravico do spremembe programov in do odpovedi v primeru premajhnega vpisa

CENA 65 euro v enem obroku cena predstave za izven je 17 euro 60 euro za upokojence dijake in študente

ponujamo tudi možnost obročnega odplačevanja

UGODNOSTI nižja cena vstopnic stalni sedež obveščanje o predstavah in prejemanje programa prireditev

V abonma je vključenih pet predstav slovenskih gledališč predstave se bodo začele v mesecu januarju 2013 in bodo trajale do aprila 2013

GLEDALIŠKI ABONMA za leto 2013

jKz NarODNi DOm mežica razpisuje

predstave v sklopu abonmaja 2013 so

39

40

glasilo občine mežica izhaja 4 x letno v nakladi 1550 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno

vsem ki ste s prispevki sode-lovali se najlepše zahvalju-jemo prosimo da s svojimi prispevki tudi v bodoče sodelujete ker bo le na ta način naše glasilo pestro in zanimivo

prispevki ne bodo honori-rani uredniški odbor pa si pridružuje pravico do njihovega izbora

oddaja dokumentov naj bo na digitalem mediju (tekstov-ni članki v microsoft Word-u fotografije pa priložene ločeno v formatu jpeg ali tiff in sicer na resoluciji 300 dpi s krajšo stranico najmanj 10 cm) Fotografije ki ne bodo primerne velikosti (npr snete iz spleta ndash 72 dpi 70 KB) ne bodo objavljene Fizično oddane fotografije ki ste jih prispevali lahko po objavi glasila dvignete na tajništvu občine mežica

svoje prispevke pošljite na naslov

Občina MežicaTrg svobode 1 2392 Mežica

infomezicasi

urednišKi odBor župan dušan Krebel

odgovorni urednik marjan sušnik

direktor občinske uprave Blaž šaloven

člani uredniškega odbora jožef libnik Barbara prevorčič jarneja vertačnik nina petek ida paradiž

izdala občina mežica wwwmezicasi

lektoriranje jerneja vertačnik

fotografije avtorji člankov

oblikovanje jasna Kalčič atelje jk

tisk malex doo

naklada 1550 kosov

Vitotaufer

SLEHERNIK 22december2012 ob1930 SNGNOVAGORICA

PihalniorkesterrudnikaMežicainskuPinaorlek

bOžIčNONOVOLEtNIKONCERt 25december2012 ob1800 KONCERt

loPedeVega

VItEZčUDES 11januar2013 ob1930 MGL

RAZStAVAxILIKOVNEKOLONIjECUDVčRNA 16januar2013 ob1700 CUDVčRNANAKOROŠKEM

ekaVogelnik

MAKALONCA 17januar2013 ob1700 LUtKOVNOGLEDALIŠčELjUbLjANA

BraneVižintin

A+M 25januar2013 ob1800 LUtKOVNASKUPINAGIMNAZIjERAVNENAKOROŠKEM

enricoluttMann

SEN 01februar2013 ob1930 PREŠERNOVOGLEDALIŠčEKRANj

39

40

glasilo občine mežica izhaja 4 x letno v nakladi 1550 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno

vsem ki ste s prispevki sode-lovali se najlepše zahvalju-jemo prosimo da s svojimi prispevki tudi v bodoče sodelujete ker bo le na ta način naše glasilo pestro in zanimivo

prispevki ne bodo honori-rani uredniški odbor pa si pridružuje pravico do njihovega izbora

oddaja dokumentov naj bo na digitalem mediju (tekstov-ni članki v microsoft Word-u fotografije pa priložene ločeno v formatu jpeg ali tiff in sicer na resoluciji 300 dpi s krajšo stranico najmanj 10 cm) Fotografije ki ne bodo primerne velikosti (npr snete iz spleta ndash 72 dpi 70 KB) ne bodo objavljene Fizično oddane fotografije ki ste jih prispevali lahko po objavi glasila dvignete na tajništvu občine mežica

svoje prispevke pošljite na naslov

Občina MežicaTrg svobode 1 2392 Mežica

infomezicasi

urednišKi odBor župan dušan Krebel

odgovorni urednik marjan sušnik

direktor občinske uprave Blaž šaloven

člani uredniškega odbora jožef libnik Barbara prevorčič jarneja vertačnik nina petek ida paradiž

izdala občina mežica wwwmezicasi

lektoriranje jerneja vertačnik

fotografije avtorji člankov

oblikovanje jasna Kalčič atelje jk

tisk malex doo

naklada 1550 kosov

Vitotaufer

SLEHERNIK 22december2012 ob1930 SNGNOVAGORICA

PihalniorkesterrudnikaMežicainskuPinaorlek

bOžIčNONOVOLEtNIKONCERt 25december2012 ob1800 KONCERt

loPedeVega

VItEZčUDES 11januar2013 ob1930 MGL

RAZStAVAxILIKOVNEKOLONIjECUDVčRNA 16januar2013 ob1700 CUDVčRNANAKOROŠKEM

ekaVogelnik

MAKALONCA 17januar2013 ob1700 LUtKOVNOGLEDALIŠčELjUbLjANA

BraneVižintin

A+M 25januar2013 ob1800 LUtKOVNASKUPINAGIMNAZIjERAVNENAKOROŠKEM

enricoluttMann

SEN 01februar2013 ob1930 PREŠERNOVOGLEDALIŠčEKRANj

40

glasilo občine mežica izhaja 4 x letno v nakladi 1550 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno

vsem ki ste s prispevki sode-lovali se najlepše zahvalju-jemo prosimo da s svojimi prispevki tudi v bodoče sodelujete ker bo le na ta način naše glasilo pestro in zanimivo

prispevki ne bodo honori-rani uredniški odbor pa si pridružuje pravico do njihovega izbora

oddaja dokumentov naj bo na digitalem mediju (tekstov-ni članki v microsoft Word-u fotografije pa priložene ločeno v formatu jpeg ali tiff in sicer na resoluciji 300 dpi s krajšo stranico najmanj 10 cm) Fotografije ki ne bodo primerne velikosti (npr snete iz spleta ndash 72 dpi 70 KB) ne bodo objavljene Fizično oddane fotografije ki ste jih prispevali lahko po objavi glasila dvignete na tajništvu občine mežica

svoje prispevke pošljite na naslov

Občina MežicaTrg svobode 1 2392 Mežica

infomezicasi

urednišKi odBor župan dušan Krebel

odgovorni urednik marjan sušnik

direktor občinske uprave Blaž šaloven

člani uredniškega odbora jožef libnik Barbara prevorčič jarneja vertačnik nina petek ida paradiž

izdala občina mežica wwwmezicasi

lektoriranje jerneja vertačnik

fotografije avtorji člankov

oblikovanje jasna Kalčič atelje jk

tisk malex doo

naklada 1550 kosov

Vitotaufer

SLEHERNIK 22december2012 ob1930 SNGNOVAGORICA

PihalniorkesterrudnikaMežicainskuPinaorlek

bOžIčNONOVOLEtNIKONCERt 25december2012 ob1800 KONCERt

loPedeVega

VItEZčUDES 11januar2013 ob1930 MGL

RAZStAVAxILIKOVNEKOLONIjECUDVčRNA 16januar2013 ob1700 CUDVčRNANAKOROŠKEM

ekaVogelnik

MAKALONCA 17januar2013 ob1700 LUtKOVNOGLEDALIŠčELjUbLjANA

BraneVižintin

A+M 25januar2013 ob1800 LUtKOVNASKUPINAGIMNAZIjERAVNENAKOROŠKEM

enricoluttMann

SEN 01februar2013 ob1930 PREŠERNOVOGLEDALIŠčEKRANj