CENA 190 din - Leto XL - št. 60 Kranj, torek, 4. avgusta 1987

GLASILO SOCIALISTIČNE

Z V E Z E D E L O V N E G A

LJUDSTVA ZA GORENJSKO

RADOVLJICA IN TRŽIČ stran 6 in 7: PRAZNUJETA-.

n a j v e č j i p r o b l e m j e r e š e v a n j e

p r o s t o r s k i h v p r a š a n j

K a r s m o d a l i v p r o g r a m , s m e l o i z v a j a m o

N A G R A J E V A N J E J E D O S L E J K R O J I L O

M I Z E R N E P O K O J N I N E stran 3:

TA VLAK, TA VESELI MUZEJSKI VLAK

stran 11 :

Živ imo vedno s l a b š e — Po nedavni avgustovski podraži tv i kruha in živi l je n a š a gospodinjska k o š a r i c a š e r e v n e j š a . Življenjski s troški so porasli preko vseh meja jn presegli najbolj p e s i m i s t i č n e napovedi. Najtežje bo jeseni mladim d r u ž i n a m , ki imajo š o l o o b v e z n e otroke in bodo morale kupiti vse za šo lo , tudi drage ter predra­ge u č b e n i k e . — Foto: G . Sinik

vesticijski podvig Gorenjskega tiska

'Najsodobnejša grafična oprema p,^nJi 1. avgusta — V komunalni coni na Frimskovem je Gorenjski tisk prav na obč insk i gjJ^'k uradno odprl nove obrate, ki po vrednosti, na j sodobne j š i tehnologiji in hitri iz-t^L.^i' pomenijo pravi investicijski podvig. Slavnostni govornik je bil podpredsednik re­

dkega i z v r š n e g a sveta Janez B o h o r i č .

% H U C * n ( ' otvoritve novih I Otu Gorenjskega t iska v \ } U n u ' n * c o r u n u Pr imsko-

• StoP*"' ^ , u n J u s 0 s e v soboto > j l n e 0 0 o b č i n s k e m p raz.

^ a n J u udeležil i najvišji 'h Ravniki gospodarskega

{Učnega življenja kranj Do^^čine in Gorenjske ter V % V n ' partnerji i / , cele drža­j i tujine, kamor (loren j

že nekaj č a s a tudi \ ^ r i ° izvaža. Novi obrati ^ / ' 1 ( »oren j sk i tisk in V; ' l ' i čno industrijo pn nas

°h pravi investici jski suj so na deset tisoč

^ a t l >ih metrih delovne po '-družili na j sodobne j šo

mo, kjer je orno celotna r a č u n a l n i š k a

J ^ W V { » gradiva za tisk ter ,. S j f ^ n j e sl ike in besede z rJ j | J J l n > š k e g a zapisa, j, ' " ^ ^ o s t n i govornik, pod r

e dmk r e p u b l i š k e g a iz.

v r š n e g a sveta .Janez Bohorič je na svečanos t i še posebej poudaril izreden pomen ures­niči tve z a č r t a n e investicije T i kkarna — izvozni program tu­di za uporabnike tovrstnih sto ritev, saj uvajanje t r žnega go spodarstva narekuje vedno več hi t r ih in sodobno oblikova­nih informacij. »V Gorenj­skem tisku ste p r a v o č a s n o spoznali.« je poudaril Janez Bohorič , »da razvoj t iskarstva terja ne le stalno spremljanje dogajanj v svetu, kar mnogi zanemarjajo, t emveč še /.lasti sprotno preverjanje pravilno­sti t ehno lošk ih m poslovnih odločitev.«

Vrednost opreme in prosto­rov je 13 mil i jard dinarjev, z. dvema mil i jonoma dolarjev posojila pa je sodeloval tudi IFC. saj je na ložba v nove obrate izvozno naravnana Nujveč pa je k zagotovitvi po­trebnih sredstev prispevala Lpib lp inska banka, k hitri iz

gradnji in u resn ič i tv i investi­cije pa G r a d i š kot izvajalec oziroma direktor j e s e n i š k e g a tozda Božidar L u k a č .

Dve tretjini zmogljivosti bo­do zdaj uporabljali za propa­gandni tisk vrhunske kakovo­sti za tuje n a r o č n i k e . Seveda pa j i h po enoletnem uvajanju č a k a v Gorenjskem tisku še več delu in naporov. Direktor Gorenjskega t iska Edvard Jurjevec ocenjuje, da j i m tre­nutno še vedno zelo primanj­kuje strokovnjakov kljub po-spesenemu i zobraževan ju in š t i p e n d i r a n j u . Pravzaprav bi morali investicijo konča t i kak­š n o leto kasneje, da ne bi ime­li težav, vendar pa bi ta čus

lahko izgubili konvert ibi lni In; Zato bodo zdaj glavni na­pori usmerjeni, da č impre j do­sežejo polno izkor i ščenos t v novih obratih in nekako če/, dve leti tudi okrog 2 mil i jona dolarjev deviznega p r e s e ž k a .

A. Zalar

Sto in ena podražitev Nedavne podražitve moke, kruha, premoga, elektrike — ne prve in letos zanesljivo ne

zadnje — so slehernemu spodnesle še zadnje upanje, da v tej državi sploh še zmoremo kro­titi inflacijo, ki skokoma zavzema najvišje odstotke in prva mesta svetovnih lestvic. Zvezna vlada, ki poskočne cene zdaj administrativno drži na uzdi zdaj spet spusti z vajeti, je v luči takih podražitev (in drugih spreminjajočih ukrepov), videti povsem nemočna , da ne rečemo kaj drugega.

Proizvajalci si bodo za mesec dni morda oddahnili, da bi v jeseni spet stopili v dolgo vr­sto pred vladnimi kabineti (ali pa sploh ne) in z novimi podražitvami sprožili nov iflacijski val. In nam življenjski standard spet pritisnili k tlom.

Ljudstvu, ki ne bere majskih in tekočih gospodarskih analiz in ne zmore spremljati dnevnih ukrepov tekoče gospodarske politike, ni mogoče več žugati, da je treba varčevati. Ko že statistika ugotovi, da imamo na pragu 21. stoletja povprečno dva para čevljev, da je po šo lah vedno več podhranjenih otrok, ki — tudi na Gorenjskem! — po malici prosijo za dodatni košček kruha, je tudi vsa socialna politika v obliki trajnik ali občasnih pomoči le utrinek, ki ničesar ne rešuje. Lahko celo žali, če delavec v starem obratu z dobrim delom ne zasluži niti več zase, kaj še l e za družino.

Volja zanesljivo pada, vsakršna zavest omahuje, upravičeno se stopnjuje nezadovolj­stvo... Le-t: so, denimo, povsem preslišali , da je ob nedavni podražitvi kruha vlada zahteva­la, da peki napečejo vsaj 30 odstotkov »socialnega« kruha, kajti... Kajti vedo, da te uredbe še od daleč nihče ne bo upošteval , kaj še le nadzoroval ali ukrepal.

V takih razmerah, ko n ihče več za ničesar ne odgovarja, ko se gospodarstvo rešuje kot ve in zna, ko doživljamo in spet in spet pričakujemo sto in eno podražitev, je žal v ljudeh samo ena in edina neznosno ubijajoča in utrujajoča skrb:

Kako preživeti? D. Sedej

Na ledeniku pod Skuto še dovolj snega za smuko O tem so se prepričali nedeljski smučarji, ki so se udeležili tra­dicionalnega tekmovanja v po­častitev prazniku kranjske obči­ne. Tokrat tekmovanje ni bilo prav množično, saj je na njem sodelovalo le 19 smučarjev in smučark. Med njimi so bili na­juspešnejši Tomo Mali pri mla­dincih, Frane Strehovec pri čla­nih in Damjana Strehovec pri ženskah. Smučarji in planinci so se zbrali po tekmovanju v Kranjski koči na ledinah, kjer so proslavili 10. obletnico odpr­tja postojanke. Več na 11. strani! — Besedilo in slika: Stojan Saje

Č e s t i t k a m o b

p r a z n o v a n j u se

p r i d r u ž u j e m o

t u d i v

Č a s o p i s n e m

p o d j e t j u G l a s .

Sloveniju, moju brhku dežela — Sodeč po skupin i postavnih mariborskih p'esalk, k i je sodelovala v zabavnem delu če t r ­tkovega čiščenja po Trž iču , bi tudi tuko lahko poimenoval i akcijo popularnega »Nedeljea« in nič manj slavnega Tofa. Njegovi sodelavci i / Moped shoua so poleg plesulk in mane­kenk privabili skupaj s pevci narodnozabavne in popularne glasbe množico Tržicanov In okol i šanov na prireditveni pro­stor ob t ržnic i . Skoraj dveurni spored, k i je razvedri l tako mlade kot s t a re j še , stu povezovala Boris Kopi tar in V i l i Vo-Hoplvec. — Foto: S. Saje

VAŠ BUTIK

TURISTIČNIH USLUG

KOMPAS JUCOSI »VI J»

K O M P A S

L E T A L I Š Č E

B R N I K TEL: 22-347,

(^g^SSc iJ©]EJIGLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI TOREK, 4. A V G U S T A 198)

P O S L O V E N I J I I N J U G O S L A V I J I

I Z v e z n i i z v r š n i s v e t v a r č u j e

Na minuli seji zveznega izvršnega sveta so razpravljali tudi 0 rebalansu zveznega proračuna. Okoli 92 odstotkov proračuna federacije je izločeno za J L A , varstvo borcev in invalidov, za manj razvite republike in S A P Kosovo ter za obveznosti z med­narodnimi pogodbami in konvencijami. Zvezni izvršni svet je menil, da je z varčevalnimi ukrepi treba doseči, da bi del teh iz­datkov zadržali pod predvideno ravnijo. Dohodke za J L A so zmanjšali za pet odstotkov in začeli tudi z drugimi varčevalnimi ukrepi.

Na seji so izoblikovali še predlog za spremembo zakona za sklenitev delovnega razmerja s tujimi državljani. S tem naj bi poenostavili postopek pri zaposlovanju tujih državljanov v Jugo­slaviji, predvsem strokovnjakov. Podaljšali so tudi veljavnost uredbe, da mora biti v dnevnem prometu pekarn in prodajaln in zasebnih pekov najmanj 30 odstotkov kruha iz moke tipa 850.

1 J u l i j a j e b i l a i n f l a c i j a 105,5 o d s t o t n a

Po podatkih zveznega stat ist ičnega zavoda so bile cene na drobno julija za 105,5 odstotkov višje kot v enakem lanskem ob­dobju. Na višje julijske cene je najbolj vplivala podražitev mleka, pšenične moke in kruha. Podražila so se tudi industrijska živila in drugi industrijski Izdelki. Zaradi sezonskega znižanja cen sve­žega sadja in zelenjave so se cene kmetijskih izdelkov znižale za 8,1 odstotek. Najbolj so se podražile storitve, življenjski stroški pa so bili julija za 107,6 odstotka višji kot v istem lanskem me­secu.

• C r v e n i z a s t a v i p o d a r i l i 210 m i l i j o n o v

V akciji vpisovanja posojila, ki so ga razpisali v zavodih Crve­ne zastave iz Kiagujevca, so do zdaj zbrali 2,9 milijarde dinarjev. Ljudje bodo tako zbrali 3 milijarde dinarjev. Najbolj so sodelova­li sami delavci Crvene zastave. Vsak enajsti v akciji je svoj denar podaril. T i so Zastavi poklonili skupaj 210 milijonov dinarjev.

I K m e t j e b o d o d o b i l i p r e m i j e z a m l e k o

Mlekarne, kmetijske zadruge in trgovine so se odločile, da ob­držijo sedanjo oddajo mleka v Sloveniji in kmetom, ki imajo iz­pad dohodka, namenijo dodatne premije za mleko. Kmetje, ki v nižinskem delu oddajajo mleko, dobijo 8,50 dinarjev za liter mle­ka in 22,10 dinarjev premije za oddajo mleka v višinskih prede­lih. V naslednjih dveh mesecih bodo dobili za liter mleka še 40 di­narjev premije. Republiški proračun in intervencijski skladi v Sloveniji pa so zagotovili še 3 milijarde dinarjev, ki j ih bodo na­menili slovenskim kmetom za oddano neoporečno mleko v prvi polovici letošnjega leta. Za vsak liter oddanega mleka bodo dobili še 17 dinarjev poračuna.

K r v o d a j a l s k a a k c i j a

Kranj — Krvodajalska akcija za kranjsko občino je sicer spomladi že bila. V avgustu je tako kot že vrsto let doslej za krvo­dajalce iz Kranja vedno določen še en »rezervni dan«. Tokrat je to 18. avgust. Kroda j a l c i , ki se spomladi niso mogli udeležiti kr­vodajalske akcije, lahko to store zdaj. Prijave sprejemajo kraje­vne organizacije Rdečega križa in Občinska organizacija Rdeče­ga križa Kranj .

M l a d o l e t n i h k r š i l c e v j e v e d n o v e č

Jesenice, 3. avgusta — Na temeljnem sodišču Kranj, enoti na Jesenicah, ugotavljajo, da imajo vedno več dela in da bodo ka­zenske obravnave nedvomno še naprej naraščale , saj je bil že zdaj vpliv dveh največjih gradbišč v občini očiten, v naslednjih letih pa z novim mejnim prehodom pričakujejo večji promet po­tnikov in blaga preko državne meje.

Kazniva dejanja z ogrožanjem javnega prometa upadajo. Na jeseniških cestah je manj nesreč s smrtnim izidom. Vendar je vedno več kaznivih dejanj zaradi lahkih telesnih poškodb in kaz­nivih dejanj zoper čast in dobro ime. Med slednjimi so najbolj pogoste razžalitve. Vzroki za taka kazniva dejanja so nerešene premoženjske zadeve in nerešeni spori iz zakonskih in družin­skih razmerij ter spori med sosedi.

Na sodišču ugotavljajo, da poravnalni sveti v krajevnih skupnostih rešijo le malo teh zadev. Ko sodniki napravijo in-s t ruktaže po krajevnih skupnostih in se s člani poravnalnih sve­tov pogovorijo, poravnalni sveti delajo dobro in imajo več uspe­ha, nato pa njihovo delo spet zaspi.

Skrb vzbujajo mladoletniške kazenske zadeve, saj je mlado­letnih storilcev z jeseniške občine — obravnavajo j ih na sedežni enoti v Kranju — vedno več.

D. S.

' c J M E E G L A S

O b 35-letnici izhajanja je kolekt iv Gorenj skega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo

Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so o b č i n s k e konferen­ce S Z D L Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje I.oke in T r ­ž iča

Izdaja Č a s o p i s n o podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana

Predsednik č a s o p i s n e g a sveta: Boris Bavdek

Gorenjski glas urejamo in pišemo; Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in 'ludje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), I*a Vlencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Hele­na Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Skofja lx>ka), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Danica Dolenc (zanimivosti, za dom in družino), Stojan Saje (Tržič), Vilma Stanovnik (mladi­na, gosoodarstvo), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in (iorazd Sinik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih.

Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči --ačun pri SDK 51500-602-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 4°.l-l/72. Naročnina za II. polletje 1987 je 7.500 din

Banke bodo obrestovale po novem Zlatko Kavčič:

O b r e m e n i t e v b o r a z p o r e j e n a

n a c e l o t n o o b d o b j e

k r e d i t i r a n j a

Kranj, julija — Dolgi vroči seji Ljubljanske banke — Zdru­ž e n e banke je v če tr tek , 30. julija, sledila n ič manj vroča se­ja i z v r š i l n e g a odbora Ljubljanske banke — Temeljne ban­ke Gorenjske v Kranju, na kateri so delegati iz gorenjskih delovnih organizacij z največjo zaskrbljenostjo razpravljali o visokih obrestnih merah za kredite ter o novostih, ki jih s seboj p r i n a š a revalorizacija kreditov. O tem smo se po seji pogovarjali z Zlatkom K a v č i č e m , podpredsednikom poslo­vodnega odbora L B — Temeljne banke Gorenjske Kranj.

»Z novim pravilnikom o reva­lorizaciji sredstev je uvedena ta­ko imenovana komforna obre­stna mera. Tisto, kar nam je go­spodarstvo vsa leta dopovedova­lo, da ni pošteno, da na primer obresti, k i j ih obračunavamo 3-mesečno, ne morejo vse leto veljati 92-odstotne, temveč kas­neje na primer celo 120-odstot-ne, če plačaš svoje posojilo prej, pa morajo biti nižje, vse to je zdaj v teh novih dokumentih pri­znano, in tako bo velialo.

Odločamo se tudi za dve vrsti obrestnih mer: denar, ki-ga daje­mo kot kredit kratkoročno, nosi manj tveganja kot dolgoročno. Zato naj bi bile obrestne mere pri dolgoročnih kreditih višje kot pri kratkoročnih.

Je pa še tretja odločitev, k i ni pogodu gospodarstvu; to je osno­va, od katere se obračunavajo obresti. Po novem bo banka kre­dit najprej revalorizirala in to bo osnova za izračun realnih obresti. Do zdaj se je obrestna mera seštevala (Gx(R + x )), zdaj pa se bo glavnici prištela revalorizacija in vse skupaj bo pomnoženo z realno obrestno mero ((G + R)xr). Z novim obra­čunom bo več realnih obresti in manj revalorizacije.

Pr i dolgoročnih kreditih se obresti pripisujejo h glavnici, medtem ko se pri kratkoročnih kreditih praviloma ne pripisuje­jo, ampak se plačujejo. To pome-

Z a j e k l a r n o v e l i k o ž e l e z a r s k e g a

d e n a r j a

Jesenice, 30. julija — Zato, ker z d r u ž e v a n j e sovlagateljev za d o k o n č n o izgradnjo jeklarne na Beli precej kasni, mora Ž e l e z a r n a sama prispevati precej denarja. Zato nastajajo hude motnje v poslovanju Ž e l e z a r n e .

V novi jeseniški jeklarni še niso montirali vseh naprav, zato nova na­ložba še ne dajo ekonomskih učinkov. Se vodno nastajajo zapleti pri dobavi m montaži nekaterih delov opreme domačih izvajalcev m domačih dobavi­teljev, ugotavljajo pa tudi napake tujega dobavitelja.

Zato se zdaj ukvarjajo s tem, kako bi brez dodatnih virov financiranja zaključili investicijo. Sporni so predvsem zahtevki Gradili in Rudisa, ki so nastali zaradi obsega del, za dodatna dola Iti popravila, zaradi drugačnega razumevanja določil pogodbe — cen, rokov, podražitev. Zahtevki obeh glav­nih izvajalcev so med 2.000 in 3.000 milijonov dinarjev. Točne vrednosti ni mogoče ugotoviti, saj se ta stalno spreminja. Najbrž bo le majhen dol spor­nih zadev možno sporazumno rešiti, zato bo verjetno morala odločati arbi­traža. Za plačilo, ki ga bo moral plačati investitor, bo treba pridobiti nove ustrezne finančne vire.

Za novo jeklarno na Beli je Železarna prispevala veliko lastnih sred­stev . veliko več kot je predvidevala. Izkoristili so kar 13.087 milijonov dinar­jev lastnih sredstev od predvidenih 8.158 milijonov dinarjev. Združevanje denarja sovlagateljev precej kasni, saj bi do zdaj morali nakazati 11.371 mi­lijonov dinarjev, vendar so jih le 7.421. Oba vira sicer zadostujeta, vendar iz­redno visoko koriščenje lastnih sredstev povzroča hude motnje v poslova­nju Železarne.

Zaradi precejšnjih zamud pri dobavi in montaži opreme Železarna vztraja pri uveljavljanju pogodbenih kazni. Ze marca so začeli z vnovče-njem terminskih garancij. I zbrali so tiste dobavitelje, ki so najbolj odstopali od pogodbenih rokov.

Začeli so postopke proti Iskri Kumanovo, proti GPZ Hijeka in Hudisu. Zaradi slabe likvidnosti Metalne Maribor in STF Trbovlje Železarni ni uspelo vnovčiti menic.

Letos naj bi v jeklarni dosegli skupno proizvodnjo jekla v višini 115.000 ton ah mesečno največ 14.000 ton decembra. Do zdaj bistvenih zastojev niso imeli. Kaže pa se zaostanek v proizvodnji, ki nastaja zaradi kasnitve obra tovanja TN in VOD naprave in sistema transporta legur. Zaradi teh zakas­nitev so lahko izdelovali le ogljična in nizko legirana jekla za nadaljnjo piv delavo. Izdelali so šest šurž silicijevih jekel za elektropločevino.

V jeklarni je danes zaposlenih 137 delavcev, t>6 jih je v vzdrževanju. V proizvodnji je dovolj delavcev, več jih bodo potrebovali tedaj, ko bodo vklju čili še drug*' naprave. \je v vzdrževanju je nekaj težav, saj se morajo vzdrže \alci vključevati v testiranje naprav in obenem opravljati še precej obsežna popravila, veliko tudi zaradi slabe izdelave in montaže opreme.

D. Sedej

Ob prazniku občine Radovljica

S l o v e s n o v P o d n a r t u

Podnart, 1. avgusta — Ob letošnjem obč inskem prazniku se je uresniči la velika želja prebivalcev Podnarta, saj so dobili novo sodobno trgovino, gost išče in devetnajst stanovanj. Nova, mo­derna zgradba stoji ob pošti, zgrajena pa je bila kot plod sode lovanja med strokovnimi s lužbami Alpdomu, krajevno skup nostjo, združenim delom in investitorjem, Samoupravno sta­novanjsko skupnostjo občine Radovljica.

Precej let je že odkar so krajam Podnarta ugotovili, da bi bila za bolj se /iv ljenje in napredek v ki aju po trebila nova trgovina, gostišče, ki ga /«• nekaj let ni bilo, pa tudi stanova­nja bi rešila problem nun sik.itn i družim

V soboto se je njihov .1 želja mesni čila. V novi stanovanjsko poslov m zgradbi je devetnajst stanovanj s 1095 kvadratnimi metri skupne povr­šine, moderna samoposti e/na trgo vinu In gostinski del. Trgovino de lovne organizacije Živila i/ Kiaii|a so odprli za kupi.' v soboto, sredi meseca naj bi se v nova stanovanja vselili prvi stanovalci in odprh ,,, • tiliui

Z grudnjo nove stavbe so začeli maja 198(i Kljub težavam / razmera mi na gradbišču in dolgim DOltOp kom ' . i pridobitev gradbišč, |e Stil' Gradbinec Kranj, TOZI )('.<) Tržič le /. majhnim zamikom končal delo Na sobotni slovesnosti je Stanko Kos

ni, da bodo obemenitve gospo­darstva pri dolgoročnih kreditih z anuiteto v začetku odplačilne dobe manjše kot po starem. Gre pa tudi za to, da se obremenitve razporedijo na celotno obdobje kreditiranja. Tako se ohranja realna vrednost vrnjenega kre­dita. Po starem je že v tretjem, petem letu inflacija naredila svoje, vse razvrednotila, tu pa bo učinek pozitiven.

Strategija naše banke je, da bi poslovali brez izgube, okrepili naj bi svoje sklade ter z vsemi institucijami vzpostavili pogoje za resen pristop k uresničevanju višjih obrestnih mer za sredstva občanov na hranilnih vlogah in tudi za vezane vloge. Prizadeva­mo si, da bi predvsem sredstva na vpogled, ki so zdaj za občane obrestovane le s 7,5 odstotno obrestno mero, za gospodarstvo s 4 odstotki, za negospodarstvo pa sploh nič, zvišali. Za vezana sredstva občanov smo obrestne mere že dvignili in veljajo že od 1. julija. Tako je za vezavo sred­stev nad 3 mesece obrestna me­ra 92-odstotna, medtem ko je bi­la do zdaj 55-odstotna, nad 6 me­

secev pa 93-odstotna. M i ^ . varjamo še višji odstotek. 7^ tudi danes izvršilni odbor ban*' ni sprejel sporazuma o P° S obrestnih mer, ki ga je predl° lo Združenje bank Jugoslaw| Osnovni razlog je v tem, da jj ramo bolj stimulativno Pf l vprašanje vezanih vlog in na vpogled.

Spremembe bodo tudi pri ^ novanjskih kreditih, kajti zve^ pravilnik o revalorizaciji stev govori, da bodo moraliJH čani že ob prvih anuitetah ak tirati del revalorizacije. To .r meni, da se s tem zmanjša ditna sposobnost, je pa res, se v celem življenjskem kreditiranja odrazi tako, da T občan plačal manj obresti.«

D. Dole«*

Ni vseeno, kdo zapusti Zvezo komunistov

Z r n o i n p l e v e l n i s t a z a i s t o v r e č o

Kranj, julija — Ne gre za vik in krik, za alarm, k« r

č l a n s t v o v Zvezi komunistov Slovenije upada, saj j«-" i 0

tudi izraz m o č n e j š e g a razlikovanja med pravimi k°' munisti in sopotniki, ki č l a n s t v a v partiji sploh ne z*' s luž i jo . Gre pa za trezno presojo problema, za anah* vzrokov in za n a č r t o v a n j e dejavnosti, da bo Zveza k° nmnistov tisto, kar hi morala in ž e l e l a hiti.

Stvari se ne kaže lotevati pretirano sentimentalno, zaletava nf~ strokovno, ampak premišljeno, analitično, dolgoročno. Vsaj tako1*"" ko razumemo zadnje razprave o gibanju članstva v Zvezi komunisto Slovenije, ki so bile na predsedstvu CK ZKS in ustreznih organil* predsedstva. Službe centralnega komiteja so tudi analizirale nekatef* izstopne izjave nekdanjih partij«ev in zvedele še dodatno kaj zanifl*»" vega in koristnega, čeprav so glavne kali neustreznega gibanja član' stva Zveze komunistov Slovenije v glavnem znane. Ena od jesenski'' sej našega centralnega komiteja bo namenjena prav tej problematik''

Predsedstvo centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije L ob obravnavi tega problema ugotovilo, da je gibanje članstva v Z«4

zaskrbljujoče, tako glede osipa starih kot sprejemanja novih, social" razredne sestave in politike sprejemanja novih članov, dospodarsk in družbena kriza nista edini razlog, ampak tiči večina vzrokov v ne*T činkovitosti in zvodeneli vodilni idejnopolitični vlogi Zveze komi"11' j stov. Med tistimi, ki odhajajo, pa so tudi takšni, za katerimi nihče I* bo točil solza, saj so bili sprejeti kampanjsko, pod fasado najrazlićn« ših, tudi osebnih interesov in ambicij. To je pozitivno, saj zrno in P r

vel ne sodita v isto vrečo, negativno pa je, da počno enako tudi k<>mu' nisti, ki jim v dosedanjem delu ni bilo kaj očitati.

Predsedstvo zavezuje osnovne organizacije /.a bolj načrtno i " 0 ' ganizirano kadrovsko politiko, za odpiranje Zveze komunistov ustv*r' j jalnim in naprednim družbenim silam ter za temeljito analizirah vsakega izstopa iz partije. Sestava ZKS se krha, premalo je delavce• mladine, izobražencev in iz teh vrst je tudi največ tistih, ki Zvezo K0" munistov zapuščajo. Ne samo osnovne organizacije, ampak celo^ sestava Zveze komunistov je odgovorna za to pomembno področje " lovanja. •

V zvezi komunistov Slovenije se je v letih 1984, 1985 in 1986 šte^ lo članov zmanjšalo za 4700, samo v |>etih letošnjih mesecih Pu it } 1858. Na Gorenjskem so ta negativna gibanja še izrazitejša kot v <>stf j Sloveniji. Vse skupaj za Zvezo komunistov ne bi bilo tako problem* ! čno, če ne bi usihali tudi sprejemi v ZK. Vedno večji je odstotek °* novnih organizacij, ki lani in letos nivo sprejele novega člana. Na I renjskem je lani ta odstotek že dosegel 55. ^

Vsi kazalci gibanja članstva so torej takšni, da se ne bi smeli ^ zadovoljevati z ugotovitvami: družbene razmere so pač nenaklonj«^ članstvu v partiji ali, stvarnost bo sama obdržala dobro in izničila »' j bo. V ZK bo treba narediti veliko več, vendar ne le za jutri, ampak I daljše obdobje.

.1 K

Objekt je predal Stane Kolnik

namenu

nik, predsednik skupščine Samo upravne stanov aii|skc skupnosti po vedal, d,i |e vrednost nn esticije pi i bližno 48(1 mili|onov Poleg SSS obči ne Radovljica j« za trgovski del inve stHije prispevalo Trgovsko podjetje Živila, T( >Z1) Maloprodaji Kranj, za gostinski del pa gostinec Jovanovič

Predsednik i/vrsnega < eta .kup s« me občim- Uadov lji< a 1'av le /en,v nik je Krajanom •pragOVOril nekaj

Ijesed M gospodarstvu in l"'"^«^ vih pridobitev za družb", p1

lkup4 Ine KS Podnart. Vi"k«' ^ kar. pa se |e /ah\ . 1111 /a P""" „flV* ki so p, imagali pi i i/gi •'•'"J' K#jJ Luni. 1111 k,, poslov nega "'"l,))

Kultni m program s " '".v* pevci Komoi nega moškega P "' /.bora Svobi ,<!,, i/ I', „ln.ii 0 P p i/ ( »snov ne sole < )v sise stan*

TOREK, 4. A V G U S T A 1987 NOVICE IN DOGODKI .3. STRAN ( ^ I M l K i ^ © 3 S I I G L A S

Uspel referendum v Tekstilindusu

N a g r a j e v a n j e j e d o s e d a j k r o j i l o n i z k e p o k o j n i n e

Kranj — Al i sprejem samoupravnih splošnih aktov — referendum je uspel pred dvema tednoma — ž e prelom s krivično tradicijo zadnjih let, ko so tekstilne delavke Tekstilindusa v e č i ­noma »pridelale« le z a j a m č e n o pokoj­nino in n i č več . Ugodni gospodarski rezultati za sedaj obetajo, da se bodo v Tekstilindusu postopoma lahko izvili l z uravnilovke in pristali s č a s o m a na drugačnem nagrajevanju po delu.

Da se je v delovnih organizacijah težko dogovoriti o delitvi osebnih dohodkov sko­rajda ni treba izgubljati besed: propadli re­ferendumi, celo stavke so zgovorni dokazi, ^ato je skoraj nenavadno za sedanje čase pišati o uspelem referendumu. Prav to pa j? pred štirinajstimi dnevi uspelo v Teksti­lindusu. Zaposleni so namreč odločali o Sprejemu samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev oseb­ah dohodkov in sredstev skupne porabe ter 0 Pravilniku o osnovah in merilih o delitvi sredstev za osebne dohodke. Na zborih de­lavcev pa so prav tako sprejeli še samoupra­

vni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohod­ka. Na referendumu je 81,2 odstotka delav­cev glasovalo za prvi akt in 81 odstotkov z*a drugega.

Na novo ureditev tega pomembnega in tudi občutljivega področja so se v Tekstilin­dusu pripravljali kar dve leti, saj je bilo tre­ba uskladiti samoupravne splošne akte z za­konodajo in tudi s pomožnim sporazumom, veliko truda pa je seveda veljalo tudi pri­pravljanju internega sistema nagrajevanja. Čeravno tudi novi sistem ne more biti slika nekakšn ih idealnih razmerij, pa so zdaj vendarle ubrali pot, po kateri bodo odvisno seveda od rezultatov gospodarjenja posto­poma lahko prilagajali in izboljševali na­grajevanje po delu.

Vendar pa so letos prvič po več kot dese­tih letih sklenili prekiniti tradicijo, da z raz­meroma nizkimi osebnimi dohodki — pred­vsem tkalk in še nekaterih drugih delavcev v proizvodnji — pravzaprav pošiljajo delav­ce v pokoj skoraj izključno le z zajamčeno pokojnino. Povprečni osebni dohodki, k i so vsa zadnja leta zaostajali za povprečjem slovenskega gospodarstva, za kakšno dru­gačno pokojnino sploh niso zadoščali. Ka r

65 do 75 odstotkov upokojenih delavcev se je v zadnjih letih moralo sprijazniti s takš­nim stanjem.

Že lanski pa tudi letošnji rezultati gospo­darjenja pa so Tekstilindusu omogočili po­višanje osebnih dohodkov v začetku leta za 20 odstotkov. Že to povečanje je Tekstilin-dusove upokojence za zdaj iztrgalo, iz lahko bi rekli, krivičnega položaja, ko so po polni pokojninski dobi odhajali v pokoj s social­nim pokojninskim dodatkom. Z novimi splošnimi akti so tudi določili drugačno na­grajevanje za stalnost, saj se občutneje kot prej povečuje odstotek zaposlenih nad 20 let skupne delovne dobe.

Seveda pa v Tekstilindusu še niso zado­voljni z vsem, kar so zdaj spremenili. Za se­daj so naredili šele nekaj korakov iz uravni­lovke. Prav preslabo vrednotenje strokov­nega kadra se še pozna in se bo verjetno poznalo še nekaj časa, s tem pa tudi težave pri iskanju strokovnega kadra. Sicer pa se v Tekstilindusu nadaljuje proces zmanjševa­nja števila zaposlenih. V prvem polletju se je število zmanjšalo za 94, do konca leta pa, če ne bodo nadomeščali fluktuacije, se bo število povzpelo na okoli dvesto.

L . M.

J e s e n i š k a ž e l e z a r n a i m a i z g u b o

Jesenice, 3. avgusta — Zato, ker jeklarna š e ne proizvaja bol jšega izbora in zaradi drugih vzrokov — tudi notra­njih slabosti — ima j e s e n i š k a Ž e l e z a r n a ob polletju iz­gubo.

Med desetimi delovnimi organizacijami jeseniške občine, ki bo prvem polletju beležijo izgubo, je tudi jeseniška Železar­na. Ocenjujejo, da jo je za več kot 4 milijarde dinarjev in tako tudi ob letošnjem polletju tako kot lani ne morejo biti zadovolj­ni.

V skupni proizvodnji Železarna zaostaja za načrtovanimi količinami. V prvem letošnjem polletju se lahko pohvalijo le z izvozom, saj so izvozili za 2,5 odstotka več kot so načrtovali. Iz­voz so povečali za 4,5 milijonov dolarjev ali za 36,5 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Zelo so povečali izvoz na kon­vertibilno tržišče.

V jeseniški Železarni so pričakovali, da vendarle ne bo toli­ko problemov pri dokončni izgradnji nove jeklarne. Dobavitelji Opreme kasnijo, prav tako je precej težav z montažo, saj se po­

javljajo številne napake, k i j ih morajo monterji sproti odpra­vljati. Proizvodnja predvsem boljšega izbora kasni, saj so zara­di prepočasne montaže lahko izdelovali le ogljična in nizko legi-rana jekla za nadaljnjo predelavo v trakove.

Za dokončno izgradnjo jeklarne so morali železarji name­niti več lastnih sredstev, kot smo načrtovali, saj so namesto 8.158 milijonov dinarjev za jeklarno namenili kar 13.087 milijo­nov dinarjev. Kasni združevanje sredstev sovlagateljev—kup­cev jeseniškega jekla, saj so namesto 11.371 milijonov do zdaj združili le 7.421 dinarjev.

Izguba jeseniške Železarne je nastala tudi zaradi drugih vzrokov, zaradi pomanjkanja strokovnjakov in delavcev in za­radi notranjih slabosti. Ne nazadnje tudi zato, ker so j im šele 6. julija odobrili povečanje cen izdelkov črne metalurgije za 20 od­stotkov in so bili dolgo stroški višji kot so predvidevali.

Ob izgubi so sprejeli vrsto varčevalnih ukrepov, predvsem bodo temeljito nadzorovali notranje delo in poskrbeli, da ne bo nepotrebnih zastojev, da ne bo malomarnosti in nedela.

D. Sedej

Jeseniška elektroenergetska pridobitev P š e n i c e , 1. avgusta — Ob l e t o š n j e m prazniku so na Jeseni-

zgradili daljnovod in razdelilno transformatorsko po-^ j o 110/20 K V . Daljnovod bodo v prihodnjih letih podal j -^ l i do Kranjske gore.

. ^ poizkusnim obratovanjem ^s is temskega 110 kilovoltne-

daljnovoda in razdelilne ansformatorske postaje Jese-

J 1 C e 110/20 kilovoltov bo mož-i s t povečanega odjema elektri-j e

e energije na š i ršem območju j senic, povezave s cestnim pre

0 r ° m skozi Karavanke.

i.Tj'Osistemski daljnovod nivo-5**0 kilovoltov je zgrajen v dol tj ' M kilometra od razdelilne (^•nsformatorske p o . s taje H E f0

s t o do nove razdelilne trans-^^"^orske po.staje na Jeseni 'Sort ^ a J e l ene jambore tipa " y so obešeni vodniki A L - J «

/ 4 0 nun' in kabel S L K za ste Je

(jj uono vrv, ki obenem sluzi tu <U|-U Prenos informacije. Trasa rjjJn°Voda je bila precej probio Itols na, dvakrat je prečkala re-

i a v o - dvakrat železniško pro-djjl .' 'senice - Nova Gorica, pet ^Jnovodov in vse obstoječe ^ 0

J li° v<>d(-, ki napajajo |rseni Dot.. e z a r n o - Daljnovod, ki je Kpt? n za napajanje nove t J '»'senice, bo po letu 2000 SL.. 'Išan do nove HI P Kranj

Predor bo napajan iz nove razdelilne transformatorske po­staje po 20 kilovoltnem daljno­vodu, rezervno napajanje pa bo po obstoječem 20 kilovoltnem daljnovodu z Jesenic v začetku, kasneje pa po novozgrajenem 20 kilovoltnem kablovodu. Investi­tor daljnovoda in transformator­ske postaje je bila DO Elektro Gorenjska Kranj , izvajalec dalj­novoda Dalekovod iz Zagreba, gradbena dela za razdelilno transformatorsko postajo je opravil Gradiš Jesenice, elektro-montažna dela pa DO Elektro Ljubljana - tozd Elektroservisi, Energoinvest in Elektro Žirovni­ca.

Drago Papler

Nova razdelilna transformatorska postaja na jeseniškem Plav-je pomembna pridobitev v jeseniški občini.— Foto: F. Per-zu

dan

J . J^ttli WW IIUVC II L 1 IAIUI1J vJL8ora V stikališču 110 kilo *8r V s ' 1 v S l ? danji prvi etapi do v^ J t ' r" dve daljnovodni polji I for-ft ''' Most, vgrajen ti ans lil)/. ' '" 1"' transformacijo

voi» kilovoltov moči 20 mega St.,^'1''"'1"'- V 20 kilovoltnem s jj l , | | sču je montiranih 15 t eli<

" ' ' 1 1 1 • '•' 11' na kompen b o J a 2,4 megavarra Kasneje Ven ?* rajen se 1 10 kilovoltni do bvol? RTP Železarna in 110 ki ^ r„ '! " , | "< i za HTP Kranjska ^lil končni fazi i><» nova rej 1<» j1'1 ' ' •>ii-.t. -i m.itoi ska | H ista 1Hj„ii"l,"n" «' 110/20 kilovoltov

' " ' ' matoi je (•. kas tolra"" dograditvami po rta * tr,.'""" 1 W megavoltamperov filov 'I' daljnovodmmi pol|i 1 10 kil, " '"v ,,, ,, ,„, .to , ,.|, ( , , m i 20 * ci,.", , v Vodena bo daljinsko Jjju v ' u , |< >r.kega < entra vode Ky branju na Zlatem polju Nkjj ^ ' d e l i l n a tr.insfoi matoi r'| (, (^" ' ' ' ' i ' i bo pie\ žela napaja

"ojei .• po .i ije s transfoi 35 10/20 kilovolto' i

S ,.' °Pustila po desetletju, ko Sl,. jeseniško podro« jc

kn, ' "•'(»•'oM1 prešlo i / 10 na ' O v ol tn . nivo

N o v i n f o r m a t i v n o - p r o d a j n i

c e n t e r Kranj,-I)() Tckstilindus je v petek, 31. julija, ob 9.30 s sve­čano otvoritvijo novega infor-mativno-prodajnega centra v preurejeni hiši Prešernova 1, v Klanju odprl kupcem nove možnosti /a nakup In Infor­macije o Izdelkih te i>() Po zdravni govor je imel glavni direktor DO Tckstilindus Slavko Zalokar, ki je pozdra­vil vse obiskovalce, j im česti­tal ob prazniku In predal no­ve prostore njihovemu name mi.

Obiskovalci so resnično imeli kaj videti, kajti notra­njost centra je precej okusno in domiselno urejena, kar da je dober izgled za to, kako je treba urediti stare hiše v cen­tru Kranja. Vse to pa lepo sovpada /. raznovrstno po nudbo blaga na policah, ki ga

je drugod težko dobiti ali pa sploh ne. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi modno revijo, ki je pri 1 i I!I n . k i i novih trendov v oblačenju.

»Informativno prodajni center ima dvojno funkcijo: v prvih dveh etažah bo prodajni center, k|er bo možnost nakupa posameznih artiklov, medtem koje tretja etaža namenjena predvsem za to, da ho lahko tam vsakdo dobil strokovne informacije in napotke o blagu, ki ga potrebuje ali M zanima zanj Center je trenutno namenjen le ponudbi blaga, ki ga izdeluje Tckstilindus, kasneje pa ho lahko prevzel tudi kakšno drugo funkcijo, vendar zaenkrat kakšnih drugih načrtov se nima mo Hi.igo ki ho tukaj v prodaji |o vrhunske kakovosti in je visoko cenjeno tudi na zahodu, kjer t njegovo'prodajo nimamo težav," |c povedal glavni direktor DO Tckstilindus Slavko Zalokar.

Drugo besedo k informativno prodajnem centru pa imajo kupci, trenutno pa lahko rečemo: čimveč taksnih počastitev občinskih praznikov M Ogfjj | . ( ) ( o \. p , . r i j u n

Inšpektorji z »letečimi kontrolami« pregledujejo gostinske lokale

Več slabih kot dobrih Radovljica, 30. julija — Gost, ki pride v restavracijo, hitro opazi, kako je urejena, k a k š n i so prti, rože na mizah, tla, kako so natakarji o b l e č e n i , kako so pomiti kozarci. Ob hrani in pijači pa marsikdaj potrebujejo tudi kaj drugega — na primer s t ran i šče .

Oceniti higieno družbenih in zasebnih gostincev v gorenj­skih občinah je cilj akcije, k i jo to poletje izvajajo sanitarni inš­pektorji. »Ta akcija ni takšna , kot j ih izvajamo že vrsto let, ko smo posvečali več pozornosti sami opremi in ureditvi prostorov. Tokrat je bistvo, da hitro ugotovimo tisto, kar bode turiste v oči, ko pridejo v gostinski lokal. Seveda to preiščemo s stališča nas inšpektorjev, saj si ogledamo osebno higieno gostincev, higieno skupnih prostorov in kuhinje ter sanitarije. Zaradi povečanja črevesnih obolenj jemljemo povečano število vzorcev,« pravi Ju­stin Zorko, vodja sanitarnega inšpektorata uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko.

Sanitarni inšpektorji lahko z'»letečimi kontrolami« v nekaj urah pregledajo več deset gostinskih lokalov. Nihče od gostincev pa ne ve, kdaj bodo prišli. V zadnjih dveh mesecih so tako pregle­dali že 93 lokalov v kranjski in jeseniški občini, prav te dni pa so bil i na Bledu in v Bohinju.

»Ne bi verjel, da je sredi Bohinja v glavni turistični sezoni lahko lokal tako zanemarjen, da nam ne preostane drugega, kot da ga zapremo. To, da ga zapremo, so le redke izjeme, saj cilj te akcije ni zapiranje lokalov, temveč težnja za boljšo higieno, k i je v poletnih mesecih mnogokrat zanemarjena. Tako smo morali iz­reči številne mandatne kazni po 2.000 dinarjev zaradi pomanklji-vosti s t režnega osebja in čistosti v kuhinjah. Nekatere gostilne smo prijavili tudi sodniku za prekrške , izdajali pa smo tudi odloč­be za takojšnjo odpravo pomanjkljivosti. Zaskrbljujoče je, da smo samo v središču Bleda morali izreči precej takšnih kazni. Moram pa reči, da ne opazimo velike razlike v urejenosti med za­sebnimi in družbenimi gostilnami. V povprečju j ih približno 30 oustotkov prestane naš ogled uspešno, ostale pa imajo večje ali manjše pomanjkljivosti,« nadaljuje inpšektor Zorko.

Pomanjkljivost zasebnih gostincev je, da le malokdo nosi de­lovno obleko, tako v družbenem kot v zasebnem sektorju pa je bi­lo veliko pripomb na račun urejenosti in opremljenosti stranišč. Seveda za to inpšektorji ne krivijo le tistih, k i v lokalu delajo, temveč vodstveni kader, ki v sezoni ne zagotovi več delavcev in pa ne nazadnje tudi goste, k i mnogokrat puščajo za seboj umaza­nijo.

V. Stanovnik Foto: G. Šinik

N A D E L O V N E M M E S T U

Andrej Vole:

Dražji spominki se bolje prodajajo Tur i s t i čno druš tvo Jezersko ima nasproti hotela Kazina svojo tur i s t i čno pisarno. Skromna lesena h i š i ca je to, a vendarle dobro s luž i svojemu namenu. Sem prihajajo tu­risti po informacije vseh vrst, tu jim rezervirajo privatne sobe, sprejemajo prijave, tu gostje lahko kupijo razgled­nice, spominke. Letos v pisarni d e ž u r a Andrej Vole, bivši predsednik T u r i s t i č n e g a druš tva Jezersko.

»Moram priznati, da imamo le­tos na Jezerskem kar dobro po­letje,« pravi Andrej Vole. »Tre­nutno imamo pri zasebnikih kar 90-odstotno zasedenost turisti­čnih sob. Seveda so to večina na­ši stari gostje, ki prihajajo sem gori že po deset, dvajset, tudi tri­deset let, vedno pa pride tudi ne­kaj novih. Gostje so navajeni, da kar po telefonu vprašajo v našo pisarno, če je kaj prostega, se pozanimajo za cene. In ko ugoto­vim približno, kje bi radi stano­vali in kakšen komfort bi imeli, pa j im dam telefonsko številko hiše, da se potem kar sami na­prej dogovore z gospodinjo. Je-zerjani mi pa seveda sproti ja­vljajo proste sobe. Cene niso pretirane, saj stane postelja od 2.600 do 3.000 dinarjev. Gostje pa se potem hranijo pri jezer-janskih gostincih, pri Grabnar­

ju, pri Valeriji ali pa v hotelu Kazina. Turist ična pisarna je odprta vsak dan od 10. do 12.30 in od

15. do 17.30, takrat, ko gredo gostje dopoldan in potem po kosilu na sprehod tod mimo, pa se mimogrede ustavijo.

Malo nerodno je zaradi razglednic, ki j ih je sicer dovolj, toda stare so, vsa leta z enakimi motivi. Morali bi izdati kakšne nove. Nič čudnega, da se gostje pritožujejo, da so njihovi doma že siti vedno enakih razglednic. Jaz si pomagam tako, da malo menjam /. razglednicami Planinskega društva, a velike spremembe ni.

Tudi s spominki je letos bolj slaba. Lani smo pri turističnem društvu malo bolj pohiteli, pa smo imeli tudi res kakovostne. Viš-narjeve izdelke naprodaj, letos smo pa le bolj ostanke dobili. Drobnarije, kot so kakšni mali leseni kozarčki, brence in podob­no, le otroci pobero, starejši pa hočejo vrednejše stvari. In če imaš lepe spominke, lahko so tudi zelo dragi, pa bodo šli prej kot vsa druga cenenost. Res, turist ične pisarne, ki so prav takole ob meji, bi morale imeti bogatejšo ponudbo spominkov«

D. Dolenc

4. S T R A N N O V I C E I N D O G O D K I TOREK. 4 . AVGUSTA 1SI7

Š e z a d n j a l u č v k r a n j s k i o b č i n i

P r e d s e d n i k j e p r i t i s n i l n a s t i k a l o

Jezersko, 30. julija — Čeprav ni bila na uradnem sezna­mu prireditev ob kranjskem o b č i n s k e m prazniku, je bil za krajevno skupnost Jezersko, za d o m a č i j o f indai in nenazadnje kar za celotno kranjsko o b č i n o to velik dogo­dek. Se zadnja d o m a č i j a v o b č i n i je n a m r e č dobil i elek­triko.

Priprave na elektnfikaojo doline Dol v krajevni rsko v kranjski občini so se začele že pred leti. < i smo tudi v Gorenjskem glasu pisali o domačiji, ki je še po ton-h letih po vojni se vedno brez elektrike. Od ramisii m projekten

izvedbe do četrtka, minuti teden, ko je predsednik •upšeine Kranj Ivan Torkar pritisni] na stikalo in je pri Liada-J tudi zagorela hač. je preteklo potem precej časa Al: p i t-jdi ne.

Resna akcija za elektrifikacijo dobne Dol se je manami začela letos maja, ko so se Tud: v krajevni skupnosti Jezersko odločili, da bodo sodelovali pri tem s pniihniajnaai delom. Pripravu! m trasi in naredili prek 200 delovnih ur. da so delava Oektra Kranj lahko potegnili 20 kilovatni daljnovod in postavili Zabukovec, le nekaj metrov stran od domačije Lindov je, ki hišno številko Spodnje Jezersko 13. med vojno pa je v tej a s 1 ovala relejna kurirska postaja G 23.

Elektrifikacija oziroma elektrika pri Lmdavu je veljala 111 jonov dinarjev. Denar so p—spevafc sklad Gozdno gospodarstvo Kranj, izvrsni svet. vanjska skupnost Kranj, krajevna ška skupnost in sklad za mter-.encije maja letos zadali sila kratek rok. da mora pri luč do kranjskega občinskega praznika, jna je to uspelo. Poleg Gozdnega gospodarstva, domači rtov in se m k rti ili, je pri delih sodeloval tudi KOG P Kranj.

Predsednik občinske skupščine Ivan Torkar je v čerttek. ko je pritisnil na sukalo in je nad vbodom domačije Lradav u m lila luč, rekel, da je bil pred časom presenečen, ko je zvedel, da je v občini domačija, kjer še t vrtno nimajo elektrike. Š e boli zadovo­ljen pa da je zdaj, ko ima tudi ta dnmofjja elektriko Krajevna skupnost je Gozdnemu gospodarstvu Kranj in Bektra Kranj ob tej priložnosti podelila priznanje.

V Podmežakli praznujejo

O g l e d p r e d s t a v e M i k i o v a Z a l a 8 7

Zveza kulturnih organizacij Kranj obisk Sket-Spicar- M P S M I O I H i r m u m ^ f \ L * « n e ZaJk- *I m sicer i soboto. 15 avgust*, in I nedeljo. 16 avgusta, ob 3ft J§ v SvaUiah pn Šantjakobu na av stiijskcm Koroškem. Cena iz­leta je 4O00 dinarjev. cena \ stopnje pa 1500 dinarjev Prijave sprejema /.veza kulturnih organizacij Kranj. Toaašaševa 44 (grad Kieselstem) od petka. 7. avgusta, do vključno 12. avgu­sta, vsak dan od 8. do 13. ure Informacije dutnae tudi po tele­fonu 21 1 M

P r e d s t a v i t e v v i n i n m e s n i h i z d e l k o v

Bled Emona Kmetijski kombinat IHuj m Uesna induMrija Za-„ ) i ; sta nvriu' leden v petek \ «ostiiču liano na BOeda predsanvda prmsana ptujska v »na in bogat izbor krv ao se odločili, da bi tako

ludi popestrili turistično _ KmeUjski kombinat Ptuj \ vinski kleti vse k-tnuke \ n od leta M l Prav tako imajo ve« predvojnih letnikov v m Vajstarejš* M a t v nji bo\ i \ inoteki pa je /Jata trla ur leta H17. Leta 190. ko je a j o m o kk-l obiskal tudi piedsednik Tilo. so d\e vtrkknuo letnika Iti« nli tudi njemu

lesene earsir dal t T m m ~~ ^ » " ^ rasa prizadeva, da bi skuparvoa /acela s Irmelpto ak< i r

ŠIJO Tu so slan..« ak i posta«th fc-nenr tled Krajani so . naf bi uprava inšpek« : |sk i h slurO r.mliise. da ve leseni awiaarip «4.tiranjr pa

rakta si *c dal*,

Krajevna skupnost Ljubno

Namesto samoprispevka prispevek in delo

3. avgusta — »V programu krajevne skupnosti je bila za letos n a č r t o v a n a glavna akcija: dograditev po­k o p a l i š č a in izgradnja m r l i š k i h v e ž i c K o pa smo oceni­l i , da je izvedljiva le s samoprispevkom, ta pa je v s*-da-

n a r a š č a j o č e inflacije prej medvedja uslu-se o d l o č i l i za drugo akci jo« , je med

razlagal predsednik sveta

v krajevni nmpaoati [jobnt • naselji Ljubno, Otoče. Posavec in Praproše. kjer je •o oBntnnn nV močju v tem delu radovljiške občine nuni HI ambn nV

VIHTI "T meseca, tn kndji z«z teb kraje*

praznik. Ven-smo v uredni­

štvu dobili povabi­lo, da se prav zdaj dogaja več stvari.

S sodelovanjem Iskre O t o č e dili tudi dve pokriti avl ja l i šč i na Posavcu.

« g r n -

S pn č a s u

om so v kratkem

nenehnem naraščanju stroškov nazadrie pripeljalo do tega. da se bo samoprispevek iztekel, akcija pa bo ostala morda nekje

(in že večkrat preiskuje aa |

pnop

cUjev. Vendar je to V sedanji

svoje, pa le z vkoaa ali s plačilom večjega.

Se letos aooo v strga bloka uredili vrtec

za 25 otrok od 3. do 6. leta. Za tiste do 3. le­ta pa imajo na Posavcu varstveno drućtno.

treb krajših obrokih in rok lahko kaj dosežeš. In

odloči U za asfaltiranje. Vrpo-Iskre Otoče

i ze iz prej je med ogledom

novega naselja i BI log si predsednik sveta kiajevne skupnosti Radi DovrteL

Inflacija jim je v luajevni skupnosti že na začetku leta pri odločanju za uresniči­tev letošnjega programa povzročala glavo voL Letos so namreč nameravali dograditi pokopališče v Ljubnem in začeti z gradnjo —HiikoS vezat. Ko pa so razmišljali o tej nalogi m o samoprispevku oziroma refe­rendumu, m ocenili, da jo bodo težko izpe­ljan. Niso se bab i elercnduma. bolj je mo­tilo to. da bo postopno zbiranje denarja ob

je poudaril Rudi DovrteL Z Iskro Otoče. ki je tudi edina delovna

organizacija na območju celotne krajevne skupnosti, pa tudi sicer dobro sodelujejo. Tako na primer tudi na področju otroške­ga varstva. Z novogradnjo na zazidalnem območju Posavec se je v zadnjem času precej povečalo število mladih družin. An­keta v krajevni skupnosti je pokazala, da potrebujejo varstvo za 86 otrok do h narga leta. Ker je izgradnja vrtca ta trenutek ne­izvedljiva, so se odločili, da v pritličju sta novanjskega bloka, kjer je Iskra izprazni la prostore, še letos začasno uredijo vrtec

stopa aa tej lokaciji.« To pa seveda ni vse. kar je v

za to srednjeročno obdobje. Razrešiti bo­do morali vprašanje razširitve šole in nena­

zadnje tudi. čigava je čistilna naprava na

kanalizacijo Za zdaj se namreč lega V0

blema nekako vsi otepajo. Pa naročnikov telefona je vse več in že iščejo možne reši­tve.

A.2shar

Na Hotavljah obnavljajo cesto od Lipana do Tesnarja

Šinkovceva hiša mora proč Hotavije, 31. julija — V č a s i h je bila cestna nit Hola v I je K o parnica, k i se je prek hribov p o d a l j š e v a l a v Cerkno, naj­kraj ša pove i n > a Kranjske s IVimorsko. Danes je cesta pre­slaba, da bi L"'P»doj nfcn. d r u ž b e n o in p o l i t i č n o tesneje po­vezala pok i sjuri ali vsaj sosednje kraje. Vendar, pa se v naslednjih nekaj letih cesti H o t a v i j e - K o p a č z u c a obeta ob-

t e ž k i h tovornjakov, n a l o ž e n i h s z gramozom iz t a m k a j š n j i h

tovarne Marmor terjajo trd-in v a r n e j š o

vede*.***

Pred S i n k o v č e v o novo h i š o

Prvi del te ceste od lupana do Tesnarja. dolg Mtfl metrov, je zdaj v obdelavi Približno prvih slo metrov od križišča s cesto Škofja Loka - ž i n gre po novi trasa, nadaljuje pa po stan. ki jo bo zaradi mehkega močvirnega terena treba poglobiti za 80 cen f i l t r o v lo metra

Alojz StremleIj iz Votake je delovodja •Obnovljena cesta

nik bo pcf Metrov na vsaki atrU

p-vna prevzela

Kra • ...r.- •. i., vas

»* drla. • spitdnjeca . J i h n tri če-

ort ine tega dela je že opv avl jene-ga Vanee opravka bo / o/kim gf tasti pri stan Šinkovcev i kisi. ki bn anarala proč ta • hrežirto

i ceste, ki je /ara

Janez D e m š a r

Za nekaj besed smo naprosik tudi kmeta Janeza Demšarja •Stara cesta deli poslopja na dvoje. Hiša in pod M» na desni, dvojni ko v»>er v kalcecm brani­mo I odi strofr. in enojna, jama na levi. \ t« koli ki »k rat jr treba v enem dnevu prečkati cesta. \ nuka jr avlo re dvakrat rad. Tudi hiša. ki se dotika ceste, jr zaradi lerkih lovorov ir Mai rtv trpi re nape tkana Aalo sem rad odstopit travnik s sadnim drevjem /a novu trava ceste-

Malo naprej po cesti od kov-eevm je z bagrom odstradT val rvogoeno drevo O n ! r v f črnk zasebnik .Delam žr hftVatO si.nnajM dat. pa dneve od veslih ljuti pj pa tj?? devetih /večer Delani drenO^j

.7>

iitapi mehek in moker •

Njegov pomočnik Alojz rj*? •z II -Kavelj, ki s tovorajakoat*" vaza material, pa je povoda'

(t

\ oj "srn nili Ij am len

Šinkovcev i | i povedati

»•pesrk tudi kia bj^vi pa at timmLm—mw. « P» Si. na vsako hišo «u e**2 še &9 ar proslov oljnica drl* T /eornpb llotavlpmk. kjef • r m gradijo še lakalna < wopnaai še neVaj >n

• »dia ne i i hi tu in drlu M

TOREK. 4 . A V G U S T A 1987 K U L T U R A 5. STRAN

IDRIART - NOVA VEST ČLOVEŠTVA

Bled — Minuli teden se je zakl juč i l le tošnj i četrt i festival Idriart. ki je tako kot doslej z glasbo, s predavanji, tečaj i

predstavljal in u r e s n i č e v a l idejo, da kultura povezuje ljudi ne glede na to od kod prihajajo, kdo so, k a k š e n jezik

govore. Nnanesto njih govori —

Književnik Ciril ZIOBEC je •»IDRL\PT-u v uvodnem govo-m med drugim izrekel lepo mi-• 4 ki je kot moto spremljala g hhšski festival: »Glasba je

•aj družita narode. Premostijo

b n , C V

ART.z kte a. ^nBnitiiii virtuozom MIHOM *OCAČNIKOM iz Kranja, že vr-J * k* dokazuje, da sanje posta, * o resničnost.

Kaj je IDRIART? To je Inšti-*t za pospeševanje

goril vzpostavitev takih festiva­lov po vsem svetu Zastopan je že v več kot 30 deželah in je o»"o«3»*r'' to zvrst festivala v ZDA. Avstraliji, po Srednji in Vzodni Evropi. Novi Zelandiji in Južni Ameriki. Vsak od teh fe-

je privabil pestro med-občinstvu. Ne umetno-

' i 1 'i jir*"-. pač pa ljudi, ki želiju spoznati sebe in sočlo-

najooljši in najbolj uni-način — z umetnostjo!

Mojster violine MIHA POGA­ČNIK poleg vseh organizacij­skih nalog vodi violinsko šolo,

, vsako dopoldne. V m angleškem jeziku z

potrpežljivosti in znanja prenaša

svoje bogate izkušnje in znanje

^ lahko bi jih na . J**^-.' . • dobe i

I osa

kar vrste! Za-

^Precr--sv- pnjateijsk so. če tadi občinsti

^k dobro je. če obvladaš vsaj en jezik, kajti v tej vehki

Ssetovno _*5"oz MIHA POGAČNIK vodi j y i A R T od leta 1M0 Ta lesu-g^je bO -Puštaj, z

jutri bodoče virtuoze. Ob razla­gi, kako se izvede Bachova fuga. š e sam prime za gosti in zaigra.

»Vsaka nota mora biti indivi-.r'.erpr'e'^rir.a. kr*. r: ?r

svetlobe— fuga mo-kot potok. reka. te­

koče— ah pa kot voda. jezero— nurno— kot bi iz zemlje jemali vir energije— in drugič spet z ne­ba, iz vesolja—«, tako. v tem stilu

lama Pogačnik mlade iz peta, zraven pa opiše še

kup prispodob iz narave, življe­nja Ne. to ni samo violinska šo-•A- fcn ;e ban aum cni T : s : : s«:.:

igranja, poslušanja spoznati sebe. ljudi okrog sebe. dajati- defao, sprejemati, biti pri­jatelj, svetovtian. kozmopolit, boriti se proti nasilju z znanjem, vedenjem, na miren način!

Ko je Miha POGAČNIK še studii al v lsnhu.1. si je srčno že­

lel, da bi tudi drugi narodi videti, kako živimo pri nas. kakšna je naša kultura. No. te sanje se mu danes v veliki meri uresničujejo. Le mi Slovenci bi morati pojesti to našo zeleno zavst, to grdo razvado, ki nas žal spremlja še vse od Trubarja sem.

Kaj menijo o festivalu organi­zator]1 festivala z različnih kon­tinentov?

S L SAN OT)WYER. Avstralija (po roku Irka), pravi takole:

»Lani smo biti v Mezicu. Glas­ba druži vse narode, okrog At­lantika. Pacifika, so po vsem svetu. Disco je mrtva glasba Ni srčna. To je glasba, ki povzroči bolečino v ušesu. Naslednje leto bo festival v Biajingu - Pekingu. To bnmp organizirah po diplo­matski poti «

MARTINE DESCOLLON-GES. Kalifornija. ZDA;

»Tu se srečujemo iz vseh kon­cev sveta, ne glede na raso. vero. ideologijo in politično pripad­nost. V ST. CRUZU bo pnhodnje leto tudi irski pesnik Robert BLY Trudimo se. da bi med svo­je vrste pritegnili vse več pesni­kov, ki bi s svojimi recitali pope-strib festivalN

ANNA P A L U . Ke-r.. ZRN. trenutno študira v Londonu, vo­di seminar, kako z umetnostjo premostiti reztike med tiudnu.

•Predvsem nam gre za huma­nistični pristop. Ljudje potrebu­jejo to. vse bol; Umetnost naj druži ljudi'« Anna v L

nost življenja, doživetja Pteila-vanja naj i vest. Zdaj vpogled, kaj se dogaja po svetu. Pn vsem tem pa š e občinstvo so-dehije!.

Dr. MILAN KOŠUTA (zdrav­nik). Zagreb, je bati že četrtič na IDRJARTU:

»Umetnost mora zaiti v vse cere z:'. .;-en;a. Potreben BOBI je srčen. arzmaiKrski pristop. M tem je pomembno izobraževa­nje. To je redka priložnost za stik s svetom za nas. ki smo v teh časih v hudih ekonomskih

i je mlad zdravnik, pra­vi, da mu je prav inamivo pri IDRIART u omogočilo potova­nje na k muho v Nemčijo in Švi­co. O svoji stroki pa nami: »Gola znanost ni nič. Če zdravnik hoče uspešno zdraviti, je bati to umetnost. Če umetnik prtshihne naravi, mora bati zdravnik pre­

študira antropozofijo. To je nova znanost, ki proučuje, kako naj bi ljudje združno živeti. Pri tem r.a; z- ban aaaebmat anavezzaha jezik.

MLADEN MAJ KOVIC Za­greb, je že četrto leto gost festi­vala:

»Naprav ib maramo most čez vse kontinente. Umetnost mora­mo jemati kot način življenja.

O festivalu š e izreče: »Važen je neposreden pt iskop do potan­ke. In prav to festival IDRIART ;«=' Dolarje« Bahat ±* mat m : - •

nove prijatelje.« V osnovni šoti

ves dan vrstiia ;. Zdrm riz-.r:, atmka s jo glasbe. Umetnost nja. Umetnost zdraidjenja. Vzgoja v predšolski dobi, Ekolo­giji • naa^nnaL Daoataaaal hr-

Augusbn, J . Van Ledebur. Dr med. O VT.oif. E . M Hass, A . J . Wiikes. L.

Naj m zaključek lapišem,, da so biti koncerti, vključno s kon­certom na otoku, več kot odačno obiskani

tkansi hnza

Retrospektivna razstava v Šivčevi hiši

UMETNOST MEDALJERSTVA — V šrvčev i hiš i

bi naitisonmi Magnetius. 2*hanroski Emonec iz Lvona. T"**, da se bo ves v »zlatu« bleš-S**di emonske Ljubljane, bi

že tako pretirana prev-

v petek, 7. avgusta, ob 18. uri odprli retrospektivno razstavo del razstava bo odprta ob radov l j i škem o b č i n s k e m prazniku.

pri nas,bo na razstavi prikazal izbor likovnega ustvarjanja zadnjih let pa tudi dela.

Trubarja do Prešerna. Cankar­ja. Se največ pa je upodobitev Prešerna: k pesniku, k njegovi podobi se umetnik vrača znova in znova Loteva se ga. nikoli za-

2 doseženim, nikoli do­

lnjih dni Toda vjg-» »g «—e» ta srečnež, ki je ^ * take ne srečno i^Jojude;«

- je izbral m svojo ju k ^ o razstavo v Srvčevi hiša. V* je te posebej

volj upodobljen, spoznan in ra­zumljen. Eni zadnjih upodobitev prsnih • v letu 19*4. tako risba kot medalje bodo tudi na razsta­vi, bo dodal še novo upodobitev, morda že z letnico TI. In če bo čas. ki še vedno tako pnzaneslji-

kiparja. hotel, bo do kraja doumlje-

f^Am uporabljal še in te.

Razen izbora medalj pa sodi v retrospektivo tudi izbor frag

rz znamenitih rimskih situL 7 b r o n a s t o vedri co iz Vač Je. kot je znano. Stane Dremelj poustvaril že pred leti Nekatere likovno prečiščene pri­zore predstavlja kot samostojne

rehefe. Sicer pa sam meni. da z vaško srtulo še ni za dovoljen. Toda kot umetnik do­bro ve. da želja po dovršenosti v človeku nikoh ne miruje Zato je

že pri poustvarjanju sabate, č e bo seveda čas do

Stane Dremelj. Foto: F . Perdan

puščal. Dremelj. ki se kot kipar pravzaprav nikoh m utegnil kaj dosti ukvarjati z malo plastiko, se je po specialki iz medaljer-stva. popolnoma posvetil temu področju ustvarjanja Njegovi »rimski« kovanci so navduševati in še navdušujejo numizmatike, naročila za upodobitve na meda ljah pa m praktično zapolnila ves ustvarjalni čas. Sicer pa —

razstava, ki jo v petek odpirajo v Radovljici — tako kot vsaka pre­gledna razstava, četudi predsta vtja izbor tz dosedanje ustvarjal­nosti dolge nekaj desetletij, ved­no nosi v sebi tudi zametke š e ne povedanega, še ne ustvaije nega Kajti mar liriki ne posta­vljajo ptk ob svojih dehti.

L. vi

Jože Ciuha v Interieru

A K V A R E L I I N S I T O T I S K I S ^ p l a r a w flai aasaaan* ^**avlpi akvarele in sitotiske eden n a š i h na jv idne j š ih

— V aosem, že uveljavljenem r a z s t a v i š č a , nterieru na lhipliei pri Kamniku žr vse poletja

<H***bnr» predstavlja le de*

h ^ V e n d a r je kljub temu po Sw*** 'asnovana. vaj nudi in Vfc^C'jp m pregled skozi Ciu bw*****rjanje v akvarelu in h ^ ^ * radajih krtih Na tako ^^Tberu razstavi se močita \ ^SkKrabio navprotni bko <tL?*»mi Iva eni vtrani je

»hkAfSklh vakarvka trhn.

S i i V * ^^ x *> Na drugi strani je vi

čas.-«, odkritja najm.aj *»rboi, radikalen crafrfni

otrok druge polovice nase ki je nastajal v/po

s sodobnimi avdiovizual komunikacijskimi sredstvi.

TV. videa, računalni itva in pop arta Subtilni akva

unikati se spogledujejo s brezhibnimi grafikami

tehniki neslutenih in z neomejenim štev i

lom identičnib grafičnih odtisov Grafični listi Jožeta Ciuhe so

Imrnmi razkošni in tehnično vr bonski izdelki, tiskani v /nanih evropskih študijih. / vsemi /na čilnovtmi njegovega slikarstva /asJedimo vse njegove /narilne

teme / nepogrešljivimi atributi in artietipt Tu so »Ikone«. »Ri tuah« in »Preroki« v črnem m /Litem s spoznavnim repertoar­jem: figure z animatičnimi udi. simboli, znaki, ornamenti in značilna kaligrafiia v cirilici Tu je čarobni svet njegovih »Pra v!ju-« kjer svetli, pastelni tom končujejo v odtenkih vrve in sre brne in »Variacija na temo« / ne pogrešljrvimi. povsem realisti eno naslikanimi obrazi opre. pi­krimi prispodobami človeka in družbe (Juha je zahodnjak in svetovljan, ki se oplaja v u met nost m zapuščini vzhoda, katero sintetizira s svojo likovno govo riro

Tudi C rubovi akvareli so / a \tdlpvi in povsem individualni dovr/ki ki nh odlikuje nenavad

na sploščenost m igrivost na ključij So pravzaprav njegova intimna h kovna pisava. To je š e bolj očitno v nekaterih njegovih zadnjih akvarehh. v katere vna­š a besedila znanih slovenskih pesnikov Te tekste vrznabnra. spreminja jih v nekakšno spremno arabesko, v hkovru ete-ment. ki se spaja s slikovnim po I jem v oreansko celoto.

še . da je pn čujoča razstava tudi posrečeno dopolnilo k dvema vehkima li­kovnima manifestaojama. ki se ta čas odvijata pn nas m na ka­terih Ciuha tudi sodeluje To sta \l<-dnarodnt gialarm 1.1 ubijam in Itienak* Nkega akvareia v Kailosvu

an-

K U L T U R N I K O L E D A R

KRANJ — V galerijskih prostorih Mi ilia hiše je odprta razstava del čanaor lakararga mast »a ITinaj* V Mali galeriji Mestne hiše razstavija stikar fiidiii lil V Prešernovi hiši je na ogled raz­stava fai u niiii arap v starih grafičnih upodobitvah.

JESENICE Fi

razstavlja akvarele in risbe je ouptta bati razstava i zdel-

Dotik je š e do četrtka odprta skupinska khib Rebk Trbovlje in Dotik Jeseni

BLED — V Festrvaani dvmani je odprta razstava slik akad. sli karjev č r a a m n FrrSbm. Albinu Polajnarja in Janeza Ravnika. Razstava je odprta vsak dan razen ponedeljka od 15. do 19. ure.

ŠKOFJA LOKA — V galeriji Loškega gradu je odprta razstava li-kovnih del Madimirja Khtnjščka. Stalne zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure.

V Groharjevi galeriji je odprta razstava kipov in reliefov ik^c:. kšparja

SORJCA — Grobar k' la sjaamambi zbirka je odprta vsako nede­ljo od la. do 18. ure. Ogled pa je možen bati med tednom (Drol. KačarL — Pri Piatacju razstavlja stike Miro Kočar. Razstava je

TBŽJC — V Peku razstavlja stike iz slame han Lauseger. — V PaviJjomi NOB je š e do četrtka odprta razstava stik Viljema Ja-

KAMNJK i Veronika razstavlja akad stikar Alojz

KRANJSKA GORA p :cz rta • ml I • -

iJJMJfkuva domačija (etnografski muzej) en ponedeljka od 10. do 12. in od 17. do 19.

VRBA — Prešernova od 9. do IS. ure.

dosijovCe -ob sobotah od 9L39 do 13.

razen ponedeljka

je odprta vsak dan razen, po od L2.30 do 16. ure.

S L I K E I Z S L A M E

motivov za svoje sli objekte naše kulturne de-

kozolre. pastirske staje, senike bodo ohranjeni

. ki jih bo morda že jutri na-motivov se Ivan

ob razstavi, ki je odprta v trži shem Peku. loteva bati piavm < •—•!»/IMII tihožitij. Tu prihaja nje­gova spretnost najbolj do izraza, a ne samo spretnost, tudi obču­tek m kompoucrjo cvetja v vazi. za samo postavitev šopka na

Dušan Lipovec

i zapazimo dvoje: predvsem vztrajnost in •«•*«•"*-**«-» s katero nanaša na podlago koščke slame. Izstopa pa bati ujegtfva tiobr len do ihanaf ij th iti motivov. Iz tako običaj­nega materiala kot je ban slama nekdaj, danes pa jo je kaj težko dobiti, saj le redki ročno žanjejo žito. pod rokami mojstra in ume­tnika svoje vrste nastajajo podobe, ki se jih je vredno ogledati.

Nova knjiga Male Cufarjeve knjižnice

M I L A N K R I S T A N : I Z P I S K I gozdu. To so

i vrgla s

Njegovi oteti v sanjske po eksotične puitoloiiiciiu. pač pa vsakdanji sprehodi

— kljub temu pa iz njih nikoh ne pride praznih rok. č e si drznem napraviti nekakšno ad bor primerjavo med Kristanovimi Izpiski in med nekaterim od reprezentativnih dosežkov naše mlajše, ti. •puilaaakiiiMlif iw > literature. Ihanovim Srebrnikom na primer, lahko ugotovim, da v Izpiskih najbrž res ne najdemo tolikšnega obuja življenjskih »spoznanj« m »resnic« kot v Srebrniku; zato pa je v njih precej več življenja

Izpiske Milana Knsaana je kot 12 la ča fa i jeva knjižrura izdal

jcnasasalFr

gnvezfuca m trskama Radovlji

knjižne zbirke Ma-i klub Tone čufar

nci Zagončnik. opremil pa jo je natisnila Knji

Kdo Torkar

LX. T A B O R Z K O S Do IS avgusta sprejema zveza kulturnih organiza­

cij Slovenije prijave za deveti tabor, ki bo od 24 do 29 avgusta v Žak'u Tabor bo imel štiri programe- seminar za dirigente pri hal aih orkestrov z začetno m rvadaljesalno stopnjo (vodili ga bodo i •-. - J • ! rvx Kagam - lanez Osredkar) seminar m

• (od 15 do 25 let), letne vaje Slo in seminar za tolkal

re. ki ga bo vodil Josap Miheinč Program letošnjega tabora bo ponekad v novem Kutini nt • domu v Glasbeni soli

G L A S 6. S T R A N OBČINA RADOVLJICA P R A Z N U J E TOREK, 4. A V G U S T A 1987

BERNARD TONEJC, predsednik radovljiške občinske skupščine

Največji problem je reševanje prostorskih vprašanj »5. avgusta leta 1941 je bi l na V o d i š k i planini formiran Cankarjev bataljon, ki se je ob­d r ž a l vso narodnoosvobodilno vojno in ni bil nikoli razbit. B i l je prvi bataljon v Slove­niji, k i se je o b d r ž a l skozi vso vojno, sodi pa tudi med prve v e č j e enote partizanskega gibanja v Jugoslaviji. Boj bataljona ni bil le boj za ž i v l j e n j e , t e m v e č tudi za nacionalno identiteto in ni n a k l j u č j e , da si je izbral ime po Ivanu Cankarju. N a š e d a n a š n j e delo zato ni le odgovornost do b o d o č i h generacij, t e m v e č tudi dolg do preteklih generacij, ki so se dolga leta in stoletja borila za n a š o nacionalno in kulturno s a m o s t o j n o s t , « je ob z a č e t k u pogovora ob l e t o š n j e m o b č i n s k e m prazniku poudaril r a d o v l j i š k i ž u p a n .

K a k š e n je trenuten polo­ž a j gospodarstva v o b č i n i ?

» L a h k o r e č e m , da v n a š i o b č i n i n i r e s n i h e k o n o m s k i h t e ž a v . F i z i čn i obseg proiz­vodnje je v p r i m e r j a v i z lan­s k i m l e tom več j i za deset od­stotkov, k a r je seveda pozi t i ­vno. C e l o t n i p r ihodek se je p o v e č a l za 109 odstotkov. O b t em naj p o u d a r i m , da je na­š e m u gospodars tvu uspelo z m a n j š a t i obseg po rab l j en ih sredstev, zato naj b i b i l do­hodek 140 odstotkov več j i , kot je b i l v i s t em obdobju la­n i , k a r je n a j v e č v reg i j i . V p r v e m č e t r t l e t j u smo i m e l i o k r o g dvajset z g u b a š e v , ve­č i n a od n j i h so b i l e delovne organ izac i je iz p o d r o č j a tu­r i z m a . T u d i n j ihov po loža j naj b i se po sezoni i zbo l j ša l , t ako da l ahko ocenjujemo, da se bo š t ev i lo z g u b a š e v z m a n j š a l o vsaj za polovico. D e l e ž akumulac i j e v č i s t e m d o h o d k u je ugoden, saj bele­ž i m o n a j v i š j i i ndeks v regi j i , smo pa tud i nad s l o v e n s k i m p o v p r e č j e m . «

Katere delovne organi­zacije p r e d n j a č i jo pri zago­tavljanju ugodnih rezulta­tov?

» S e v e d a je š e vedno n a pr­v e m mes tu tova rna E l a n , k i u s tva r i skoraj 47 odstotkov o b č i n s k e akumulac i j e vsega gospodars tva . V e l i k o pa ne zaostajajo tudi delovne orga­n izac i je t eks t i lne i n k o v i n -sko-predelovalne i n d u s t r i j e . «

K a k š e n pa je osebni do­hodek delavcev v o b č i n i ?

»Drža l i smo se in te rven­t n i h zakonov, t ako da je osebni dohodek n a š i h delav­cev celo ma lo pod republ i ­š k i m p o v p r e č j e m , l a h k o pa r e č e m , da je d e l e ž osebnega d o h o d k a v us tva r j enem do­h o d k u m e d n a j n i ž j i m i v J u ­gos lav i j i . O b s p l o š n i eko­n o m s k i s i tuac i j i d r ž a v e i n r epub l ike je n a š e gospodar­stvo pokaza lo i z redno v i t a l ­nost, da dosega š e k o l i k o r to­l i k o ugodne rezul ta te . To pa je v ce lot i zas luga d e l o v n i h ko lek t ivov , pa tud i v o d i l n i h de lavcev v n j ih . M a r s i k a t e ­r e m u d i r ek to r ju je t reba da t i p r iznan je , saj so p rodorn i i n v tu j in i š e u ž i v a j o zaupanje. T o je b i lo v e č i n o ustvar jeno z n e p o s r e d n i m i s t i k i i n k o zunan j i pa r tne r j i v zadn jem č a s u izgubl jajo zaupanje za­r ad i n e p l a č a n i h r a č u n o v , ne izgubl ja jo zaupan ja d i rek­torj i i n k o m e r c i a l i s t i , a m p a k d r ž a v a i n n a š i f unkc iona r j i . «

Industrija r a d o v l j i š k e o b č i n e je v v e č i n i primerov usmerjena v izvoz. K a k š n e rezultate dosegate?

» O s e b n o se m i u p i r a po l i t i ­č n a pa ro la — izvoz za vsako ceno. Izvoz m o r a b i t i u s k l a ­j e n z in te res i d e l o v n i h orga­n izac i j , le t ako dosega svoj smise l . Seveda je n a š e o b č i n ­sko gospodarstvo v osnovi iz ­vozno usmer jeno, saj je po­kr i tos t uvoza z i z v o z o m 2,7 k r a t n a , v ko r i s t i zvoza . Po­dobno je že v e č let nazaj , š t e ­v i l k a pa raste tud i kot posle­

d i ca d r ž a v n e p r i s i l e . U v o z je b i l v p r v e m č e t r t l e t j u k a r za 32 odstotkov niž j i od is tega obdobja l a n i , sedaj pa se je ta z m a n j š a l š e z a 12 odsto­tkov. T o pa pomen i , da v de­l o v n i h o rgan izac i j ah p r iha j a do p r v i h t e ž a v z a r a d i osiro­m a š e n j a z r ep romate r i a l i . T o pa je pos led ica toge bi ro­k rac i j e zvezne admin i s t r ac i ­je, k i s i je p r i s v o j i l a ustvar­jene devize d e l o v n i h organi ­zacij i n j i h de l i po b i rokra t ­s k e m n a č e l u i n m i k l a v ž e v s k i v log i . Rezu l t a t tega je s laba, če že ne k r i t i č n a z a l o ž e n o s t ka r 45 odstotkov n a š i h de­l o v n i h o rgan izac i j . Č e se to ne bo i zbo l j š a lo , l a h k o pr ide do zas toja pro izvodnje i n r e s n i h p o l i t i č n i h p rob lemov v o b č i n i . Z d a j š n a d e v i z n a po­l i t i k a n a m r e č s i l i n a š e delo­vne organizac i je v r a z l i č n e kompenzac i j ske posle i n lomposle , k a r o m o g o č a t u j im par tner jem, da v r š i j o n a nas s talne p r i t i ske , p o m e n i pa tud i m a n j š i d e v i z n i pril iv.«

V a š i gospodarstveniki pa so brez m o č i ?

»Če v z a m e m o za p r i m e r E l a n , l a h k o ugotovimo, da imajo v o d i l n i de lavc i bistve­no bo l j š i vpogled n a medna­rodno e k o n o m i k o , ko v sa zvezna v l a d a skupaj . M i s l i m , da b i b i l i p o l i t i k i d o l ž n i po­s l u š a t i u s p e š n e gospodar­s tvenike , k a r pa se na ž a l o s t š e ne dogaja i n s p r a š u j e m se, kdo p r e p r e č u j e , da se sta­l išč t a k š n i h l jud i ne u p o š t e ­va.«

T u d i u r b a n i s t i č n e t e ž a v e v o b č i n i izgledajo n e r e š l j i ­ve?

» P o v e d a t i m o r a m , da se na t em p o d r o č j u dogajajo ve l i ­k a pro t i s lovja , saj ljudje po en i s t r an i zahtevajo gradbe­na z e m l j i š č a , po d r u g i s t r an i pa se vselej pojavi jo naspro­

tn i in te res i—bodis i las tn i ­kov z e m l j i š č a l i k ra janov . T a s i tuac i ja je v č a s i h p rav ab­su rdna — ljudje zahtevajo lokac i jo , h k r a t i pa so v orga­n i h k ra jevne skupnos t i p ro t i odp i r an ju g radben ih pa rce l (če seveda ne gre za njiho­vo). Seveda imajo v č a s i h k r a j a n i prav, venda r je p r i ­t i sk t o l i k š e n , da je t e ž k o v s e m us t reč i .«

K a j je temu vzrok?

» Z a r a d i že prej omenjene­ga p o l o ž a j a n a š i h d e l o v n i h o rgan izac i j , je n a š e gospo­dars tvo pr i s i l j eno k eksten­z i v n e m u zapos lovanju , vsa­ko novo delovno mesto (k i s p l a n o m n i predvideno) po­m e n i poleg ogromnega stro­š k a tud i zagotovi tev b iva lne­ga pros tora . L jud je pr idejo iz v s e h koncev Jugos lav i je , prostor pa tega pr i se l j evan ja ne zmore . T a k o se vedno znova najdemo p red navz­k r i ž n i m ognjem: zas ta re la tehnologi ja — v e č delovne si le — v e č j e pomanjkan je zeml j i šč .«

K a k o v prihodnje n a č r ­tujete r e š e v a n j e teh vpra­š a n j ? -

»Težko je k a r k o l i n a č r t o ­va t i , saj pogosto v s i n a č r t i » p a d e j o v vodo«. Č e povem samo p r i m e r v L e s c a h , ko smo hote l i n a s l a b e m zem­l j išču dat i dovoljenje za gradnjo. Ugo tov i l i smo, da so vse parcele že davno proda­ne dva j se t im r a z l i č n i m kup­cem, od k a t e r i h n i t i eden ne stanuje a l i de la v n a š i o b č i n i . T a k o b i n a š i o b č a n i ne i m e l i n i č od d r u ž b e n i h sredstev, k i b i j i h n a m e n i l i za to gradnjo, pa tudi s t anovan jsk i proble­m i b i b i l i š e naprej n e r e š e n i . Podobno se dogaja v vsej ob­č in i , p r i t i sk kupcev iz d r u g i h o b č i n je ve l ik , lokac i j pa eno­stavno n i . T u d i B l e d i n Bo­hinj i m a t a t renutno v e l i k o u r b a n i z a c i j s k i h t e ž a v . T e ž k o je r eč i , v k a k š n i m e r i je za to k r i v n a š komi te za p l an i r a ­nje i n urejanje prostora , go­tovo pa je, da je v p r a š a n j e p ros tora t emel jn i p rob l em n a š e obč ine .«

V . S t a n o v n i k

Priznanja občine Radovljica N a slavnostni seji zborov s k u p š č i n e o b č i n e Radovlj ica , k i bo v sredo, 5. avgusta, ob 16. u r i v d o m u J o ž a A ž m a n a v Boh in j sk i Bistr ic i bodo podel i l i l e t o š n j a o b č i n s k a pr iznanja .

Veliko plaketo občine Ra­dovljica

bo prejel V A L E N T I N M A ­R I N K O iz Lesc, ki je v napred­nem delavskem gibanju sodelo­val že od leta 1928, član K P Slo­venije pa je postal leta 1935. Že aprila 1941 se je vključil v OF. Leta 1948 je bil postavljen za di­rektorja rudnika svinca v Meži­ci, od februarja 1952 do upokoji­tve pa je bil direktor DO Veriga Lesce. V tem obdobju je opra­vljal tudi številne politične in go­spodarske funkcije. Veliko je prispeval k temu, da je Veriga iz Lesc prerasla v močan gospo­darski obje'-.t, ter tako vplivala na življenje v kraju in na gospo­darstvo v občini. Za svoje delo­vanje v gospodarstvu in na poli­t ičnem področju je prejel že šte­vilna odlikovanja, ob visokem ži­vljenjskem jubileju pa mu pode­ljujejo veliko plaketo občine Ra­dovljica.

Plakete občine Radovljica pa bodo prejeli

F R A N C K O R O Š E C - D A N E iz Radovljice se je že s sedem­najstimi leti vključil v narodno­osvobodilno g'banje in bil kas­

neje vsa leta aktiven v organih družbenopolit ičnih organizacij in organih Skupščine občine Ra­dovljica. Usmeril se je v pravo­sodno delo, kjer so mu bile zau­pane najodgovornejše naloge, ki j ih je opravljal z izrednim smi­slom za reševanje številnih pro­blemov. S svojim dolgoletnim prizadevanjem je prispeval k boljšim delovnim rezultatom, uresničevanju stabilizacijskih ukrepov, razvoju pravne znano­sti, razvoju delegatskega siste­ma in krepitvi socialističnih sa­moupravnih odnosov.

R A D O V A N O B I D iz Pod narta je zaposlen v Iskri Lipnici kot vzdrževalec elektr ičar in je med sodelavci priljubljen in spo­štovan, saj vestno izpolnjuje de­lovne naloge, hkrati pa s svojimi kritičnimi prispevki na samou­pravnih organih, D PO in med delavci daje delovni organizaciji viden prispevek k razvoju samo­upravnih in medsebojnih odno sov v kolektivu. Rado Obid je že petnajst let aktiven v organih O K Z S M S , velik je njegov pri­spevek pri vzpostavitvi in nego­vanju odnosov med mladimi iz Radovljice in mladimi iz pobra­tenega Svitjanca, na področju

obujanja revolucionarnih tradi­cij, S L O in DS. Sodeloval je na številnih delovnih akcijah, nje­gova odkrita beseda pa ga uvrš­ča v vrh priljubljenosti med mla­dimi in tudi drugimi občani.

M I L O Š Š T E R iz Radovljice je kot upravnik od leta 1954 vo­dil trgovsko podjetje Lesce, ki se je leta 1955 preimenovalo v tr­govsko podjetje Murka . Uspe­šno je vodil delovno organizacijo kot direktor vse do tedaj, ko jo je moral zaradi težke bolezni za­pustiti. S svojimi idejami je bil vedno korak pred drugimi, kar je temelj, na katerem je zgrajen ugled Murke. Murka aktivno so­deluje v delovanju družbenopoli­tičnega in družbenega življenja v Lescah, saj je delovno organi­zacijo povezal z življenjem v kraju. Opravljal je tudi več druž­benih funkcij in sodeloval pri usmerjanju širšega koncepta go­spodarskega razvoja občine Ra­dovljica. Za njegov prispevek pri razvoju Murke, trgovske dejav­nosti v občini in regiji mu za ži­vljenjsko delo posmrtno pode­ljujejo plaketo občine Radovlji­ca.

S T A N K A Z U P A N iz Bo­hinjske Bistrice je zaposlena v krajevni skupnosti Roh. Bistri­ca. Njena izjemna požrtvoval­nost v Bohinju na vseh področ­jih političnega in kulturnega ži­vljenja in delovanja v krajevni skupnosti pomeni pomemben prispevek k razvoju Bohinja.

Aktivno se vključuje v skupščin­ski delegatski sistem, kot dele­gatka družbenopolit ičnega zbo­ra, vestno sodeluje v delu zbora in v predsedstvu občinske kon­ference S Z D L Radovljica. S svo­j im dosedanjim delom je dose­gla velike uspehe in priljublje­nost v sredini, kjer živi in dela.

T U R I S T I Č N O D R U Š T V O L E S C E ob 30-letnici šteje pre­ko 1500 članov in je največje tu­ristično društvo v Sloveniji. Dru­štvo je vključeno v vse pore družbenega in političnega življe­nja, skrbi za razvoj turizma v kraju in širši DPS. Doma in v svetu je najbolj znano po kampu Šobec, ki je s svojim bajerjem eden najlepših v Jugoslaviji, po svoji urejenosti pa gotovo naj­boljši. Člani društva, predvsem pa člani upravnega odbora in za­posleni v kampu so s svojim ne­sebičnim delom, predvsem pa delom v prostem času dokazali, da se z dobro organizacijo dela, predvsem pa željo po stalnem napredku da doseči nadpovpre­čne rezultate.

Medalje občine Radovljica bo­do prejeli:

J O Ž E A Ž M A N i / Ribnega, BLAŽ J E R E B iz Lesc, Z D R A V K O S T E E E L I N iz Sp. Upnice, J A N E Z VIDIC iz Ribnega in DE­L A V S K O P R O S V E T N O DRU­ŠTVO S V O B O D A TOMAŽ GO­DEC i / . Bohinjske Bistrice.

Med n a j p o m e m b n e j š e investicije v gospodarstvu občine Radovljica š te je jo izgradnjo nove hale in razš ir i tev tem* perirnice v Elanu Begunje, nadaljno fazo urejanja objek­tov LIP Bled - tozd F I L B O v Bohinjski Bistrici, ter tozd-— u Reč i ca , usposabljanje novih proizvodnih prostorov V K e m i č n i tovarni Podnart, posodobitev proizvodnih pro­storov v tovarni Veriga Lesce in gradnja novih skladiš" č n i h površ in v Iskri Otoče . Na področju izgradnje turisti­č n i h zmogljivosti je vrsta aktivnosti odraz prizadevanj v

č a s u bol j š ih ekonomskih m o ž n o s t i v preteklosti. Med te i sodijo zlasti izgradnja restavracije ob vhodu v kamp Zaka na Bledu, nadgradnja dela hotela Park na Bledu in iz* gradnja novega hotela Kompas v Ribnem. Na sliki je ho­tel Kompas Ribno nekaj dni pred otvoritvijo, ki bo ta če­trtek.

V okviru izgradnje infrastrukturnih objektov kot najp 0' m e m b n e j š i d o s e ž e k v o b č i n i š te je jo pr i če tek gradnje no­vega mostu preko Save v O t o č a h . Zagotovil bo ustrezne prometno povezanost vasi desnega brega Save ter zlasn Iskre Otoče z ostalimi o b m o č j i o b č i n e .

Na področju stanovanjske izgradnje je bilo v pretekle1'! letu zgrajenih v Lescah 106 novih stanovanj, v Radovlj» c ' o m o g o č a pr iče tek celovite prenove P r e š e r n o v e ulice, M stanovanj v Podnartu pa bo bistveno prispevalo k reševa' nju stanovanjskih problemov v O Z D s področja desnega brega Save. Po skoraj desetih letih je bila pr iče ta stano­vanjska gradnja na o b m o č j u Poddobrave v Begunjah« kjer bo največj i del od 56 stanovanj namenjen delavcei* Elana. Za potrebe L i p n i š k e doline pa so pričel i graditi 1" stanovanj na Stočju pri Kropi.

Prireditve ob prazniku občine Radovljica

N e k a j p r i r e d i t e v j e b i l o ž e o b k o n c u p r e t e k l e g a «n

v z a č e t k u t e g a t e d n a . T a k o s o v s o b o t o o d p r l i p o š l o ' v n o - s t a n o v a n j s k i o b j e k t v P o d n a r t u , v n e d e l j o j e b i l ** ' h o v s k i t u r n i r v k a m p u Š o b e c , v č e r a j pa s o o d p r l i rat' s t a v o a k a d e m s k i h l i k o v n i k o v v a v l i o b č i n e .

• V s r e d o , 5 . a v g u s t a , ob 15.30 uri bo na ploščadi DO' ma J o ž a Ažmana v Bohinjski Bistrici koncert Godbe na piha' 3

iz Gorij. Prav tako v sredo, ob 16. uri bo v domu J o ž a Ažmana sW

nostna seja Skupšč ine obč ine Radovljica • V č e t r t e k , 6 . a v g u s t a , ob 18 uri bo v Ribnem otvori'

tev novega hotela Kompas • V p e t e k , 7 . a v g u s t a , ob 17. uri bo prikazana v e ž b a v

steni Blejskega gradu v izvedbi G R S , postaje G R S Radovljici V petek, 7 avgusta, ob 18. uri bo otvoritev razstave aK3J

demskega kiparja-medaljerja Staneta Dremlja v Šivčevi hiši Radovljici

• V n e d e l j o , g . a v g u s t a , ob 9 uri bo kolesarska dirk* po ulicah Radovljice

• V pe t ek , 1 4 . a v g u s t a , pa na nogometnem igrišču v

i_escah pripravljajo nogometni turnir za pokal Staneta Perca

Skupščina občine in družbenopolitične organizacije Radovljice čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom ob 5 . a*0

gustu — občinskem prazniku Radovi ji0

c e

I?REK f 4. A V G U S T A 1987 OBČINA TRZIC P R A Z N U J E ,7. STRAN © @ M 1 K Q U © I E S G L A S

Jj^nJCapel, predsednik tržiške občinske skupščine:

Kar smo dali v program, smelo izvajamo »Trži c je del Gorenjske in Slovenije in spopadamo se z enakimi problemi kot vsi ostali. Ob- Tudi za obrt imate veliko ra-v ™T w ??"tika delovnih organizacij udarja tudi nas z vso m o č j o , morda nas št bolj, kajti t j r ž l č je š e bolj vpet v izvoz kot ostala Gorenjska. Največ prihodka od izvoza se procen-Dor • V P r * m e r J a v i z Gorenjsko in Slovenijo ustvarja prav v trž i ški obč in i . In ker danes $P *a najbolj tepe izvoznika, so seveda t e ž a v e š e toliko hujše,« pravi trž i ški ž u p a n ob na-

P°govoru za praznik o b č i n e . »Vendar kljub vsemu, vse kar smo dali v program, smelo

IV; sl^-v Kapel, predsednik ^pJPsčine o b č i n e Tržič: j e i ? T a , n u r e s n i č u j e m o , kot vlift resolucijsko zasta-

J ^ k š n o je trenutno stanje v 50sPodarstvu tržiške občine?

'Naše gospodarstvo je soraz-n

e r n o osiromašeno, zelo izčrpa­nj- strojna oprema je zastarana, ^ uRiulacija je sorazmerno J M n a tudi zaradi izvoza in te-n £ Primerno je tudi nadomešča-5Ub utroše ne opreme z novo. Iz-

^.V* 0 moram poudariti, niso bfjj^ši rezultati gospodarjenja tni ^ . t n i - Za ostalimi gorenjski­m i ! n a m ' z a o s t a j a m o v do-TOi V o s e D n m dohodkih, v \ ostalih pokazateljih gospo-^Jenja. Zato smo ves čas na k i t i ; s P r o t i spremljamo vse re-L a t e gospodarjenja in kakor l 0

r ° se kje le nakažejo motnje podar jen j a, posredujemo. JICJ s e je izvršni svet veliko \1/a! 2 vsemi delovnimi orga-g 0

a c i i ami ; kjer so bili rezultati j i^darjenja le malo slabši,

i e Posvečal posebne seje. Ta­t o ^ 0 imeli na tapeti Zlit, k i je Uj*^ splaval iz izgub, Peko, V W ^ e r ea to r , Rogov tozd Ce-PfajJ° »n Sap tozd Gorenjske. To tucji

S o imamo namen obdržati kot V n a P r e j . Bolje preprečevati ,

gasiti.«

^* Pa zaposlovanje? ptj ^ r žiču smo že pred nekaj tlj e^ 2 ačeli z močnim omejeva-*ftl>ih Z a P°s lovan ja nekvalifici-H r delavcev. Tu smo dosegli 1 ^ e rezultate in morda smo $L s e d i n a občina na Gorenj-t*v^ki sledi resolucijskim zah-

V z a P ° s l o v a n J u - Medtem Klo S o d presegajo stopnjo za-\ V a n j a , imamo mi celo nega-

stopnjo. Zavedamo se, da

zaposlovanja ne morejo reševati roke, temveč le nova znanja, stroji, boljša organizacija dela. Glede na tržiško infrastrukturo in prostorsko omejenost bi bila rast zaposlovanja vzdržna. Smo pa tudi že pred leti začeli z in­tenzivno štipendijsko politiko. Vsako leto je v naš ih delovnih organizacijah razpisanih več šti­pendij za višjo in visoko izobraz­bo. Počasi gre, gre pa le. In pre­pr ičan sem, da bodo prišla leta, ko bo tudi Tržič dobil zadostno število strokovnjakov za svojo industrijo.«

A kljub vsem težavam se tudi tržiška industrija modernizira.

»Zelo se trudi, včasih prema­guje prav nečloveške napore. B P T je s svojo načr tovano mo­dernizacijo skoraj pri kraju, Pe­ko se pravkar pripravlja nanjo in na obnovitev opreme za izvo­zno proizvodnjo. Tiko se je prvi opogumil za gradnjo v novi in­dustrijski coni na Loki . Velik za­logaj bo to zanj. Moram reči, da se prav vsaka delovna organiza­cija po svoje trudi, da bi se poso­dobila, kljub vsem težavam, k i j ih ima. Trafo postajo bomo tudi zgradili na Loki , kajti danes je Tržič samo 1-linijsko napajan z elektriko. To bo velikega pome­na za celotni Tržič.«

Tudi v trgovini ste dosegli ve­lik napredek. Vaša Deteljica je za zgled, kako naj se v nekem kraju organizira trgovina.

»Že nekaj let dajemo velik poudarek trgovskemu centru na Deteljici. Želimo imeti boljši pri­stop do kupca, se posvetiti pred­vsem kupcu čez mejo. Mercator je prav zato letos preuredil svojo trgovino tu, Peko je razširil svo­je prodajne prostore, da je tre­nutno na Deteljici največja pro­dajalna čevljev v Jugoslaviji. In vesel sem, da ta konzorcij, k i je bil ustanovljen za Deteljico, de­luje. In to dobro deluje.

A zaradi tega, ko smo trgovi­no tako skoncentrirali in oživili na Deteljici, ne mislimo, da bi zaradi tega sam Tržič moral biti mrtev. Nasprotno! K revitaliza-cijskemu načrtu, k i je bil nare­jen leta 1977, smo s tem srednje­ročnim planom sprejeli nekaj novih usmeritev; delež sredstev za revitalizacijo smo povečali na 0,40 odstotka od stanovanjskega dinarja; prej je bilo pol manj. Vsako leto del mesta doživi pre­novo. Pomagamo tudi z ugodni­mi krediti. Lani so v mestu dobi­le novo podobo 4 fasade, za letos so spet predvidene 4. Trg Svobo­de in Partizanska ulica naj bi še letos dobila bolj estetsko podo­

bo. Dokončno bo treba urediti tudi občinski atrij.

Žal pa ne najdemo junaka, k i bi se lotil t ržiškega hotela Pošta. Vse kaže tako, da bomo morali zanj zainteresirati le tržiško združeno delo in se ga z združe­nimi močmi lotiti. Veliko pa me­sto pridobiva tudi z zasebno ini­ciativo, kar podpiramo kolikor je le v naši moči. Kar nekaj no­vosti se Tržiču obeta na gostin­skem področju.

In kljub težkim gospodarskim pogojem smo s skupnimi močmi in z velikim razumevanjem de­lovnih organizacij marsikaj do­segli. Nekatere stvari, kot na primer ceste, še hitreje, kot smo imeli v srednjeročnem planu. Letos smo asfaltirali cesto v Le­se, v Paloviče, Podljubelj—Ce-gelše, v delu je del ceste v Jelen-dol, na Lok i je asfaltiran del ce­ste, del ceste v Lom bo urejen letos. Žal pa še vedno ne bo ure­jena cesta v Gozd, ker lastninski problemi še niso rešeni.«

Telefone ljudje zelo težko pri­čakujejo.

»Ena največjih letošnjih pri­dobitev je nedvomno nova tele­fonska centrala v Križah s 1520 priključnimi mesti. V prvi fazi ne bodo vsa aktivirana, ker je propustnost med Tržičem in Kranjem premajhna. Pokrivala pa bo krajevne skupnosti Kovor, Sebenje, Senično, Križe in Pri­stavo. Krajevna skupnost Leše in Brezje pa sta že priključeni.

Omeniti moram tudi nadome­stno gradnjo vrtca Palček, prav­kar dobiva streho, konec novem­bra naj bi bi l že tehnično prev­zet.

Skrb za vodo se nadaljuje, od­pravljamo ozka grla, zaradi ka­terih so bila nekatera območja kljub vodovodu iz Črnega gozda slabo oskrbovana. V programu je nov zbiralnik v Žiganji vasi, letos pa sta bila zgrajena tudi nova rezervoarja v Peku in K r i ­zah.

V rahlem zaostanku pa smo š kanalizacijo. Z gradnjo kanali­zacije bi že morali začeti v Ko-vorju in z nadaljevanjem S-ka-nala zbiralnika.

Naša velika skrb so šole, po­trebne so izolacije in novih streh. Zgrajene so bile s samo­prispevkom v času, ko nas še ni pestila energetska kriza. Enako je z zdravstvenim domom. No, tu naj omenim še to, da je letos zdravstveni dom Tržič dobil novi rentgen, kar je nedvomno velika pridobitev za dom sam in obča­ne. Velik problem pa je še glas­bena šola, ki pa bo, upam, v kratkem rešen.«

zumevanja. »Včasih smo iskali in podpira­

li le deficitarno obrt, zdaj pa se zavedamo, da je treba podpirati vso. Tržič je, lahko rečem, obrti dovolj odprt in želimo si, da bi se kar najbolj razvila, da bo lah­ko v veliko podporo industriji. Prav s tem namenom smo j i dali maksimalne olajšave, ki so mo­žne po družbenem dogovoru o oblikovanju davčne politike. Na Lok i smo j i poleg industrijske cone namenili svoj prostor. K o pa se bodo sprostili lokali v me­stu, kjer je sedaj še vedno Peko s svojim Poliuretanom, ali pa Oblačila Novost, bodo to nove možnosti za obrt.«

In kmetijstvo? »Malo ga je, toda kar ga je, do­

bro dela. Vidne učinke dosega naše kmetijstvo pri oddaji mle­ka, pri odkupu živine, pridelkov. V nekaterih pridelkih celo pred­njačimo. Tako imajo nekateri naši kmetje v okolici Križ prave plantaže zelenjave in sočivja. Tudi oddaja mleka z višjih kme­tij narašča . Posebno pa smo ve­seli, da so spet oživele planine; očiščene so, polne živine.

Gozd pa je seveda, kot povsod po Gorenjskem, velik problem. Veliko moramo tu še storiti, da bodo gozdovi sanirani, zaradi vetroloma in zdaj zaradi luba-darja.«

Veliko je bilo govora o ekolo­giji, v Tržiču vsake toliko časa postavite na prednostno mesto vprašanje onesnaževanja Trži­ške Bistrice.

»Osveščenost Tržičanov za lepše, bolj čisto okolje je vsak dan večja. Vsak dan več dajo na izgled mesta, do konca pa bomo vztrajali, da bo Tržiška Bistrica tekla skozi mesto povsem čista. Lepenka in B P T bosta morali svoji čistilni napravi dokončno usposobiti. Do konca leta bomo imeli tudi pripravljene projekte za centralno čistilno napravo na Loki , pod industrijsko cono, k i naj bi jo začeli graditi že prihod­nje leto. Tudi s tem programom prehitevamo, kajti po prvotnem programu naj bi bili načrti pri­pravljeni šele leta 1990. Spopri­jeti pa se mislimo tudi z vsemi ilegalnimi odlagališči.

Sicer pa mislim, da je Tržič le­po mesto, dokaj urejeno, trudili pa se bomo, da bo še bolj prijet­no in privlačno, ne le za domači­na, temveč tudi za tujega gosta. Saj smo vendar tik ob meji, tuj­cem najbolj na očeh.«

D. Dolenc

Za občinski praznik občine Tržič, 5. avgust, ko se spominja­mo težkih dni pred 46 leti, česti­tam vsem Tržičanom. Želim jim še veliko delovnih uspehov in dobre volje pri uresničevanju vseh ciljev in želja.

%činska priznanja rjavnostni skupni seji vseh

L^kik r o v skupščine občine tr­to v ' ?° v sredo, 5. avgusta, ob 18. f O^>storih osnovne šote hero-

C ' ° u v U I S T " T I - B O D U P " ( | H . I ( '

V 1 letošnja občinska prizna-5* bX Pakete mesta Tržiča letos

Podelili, podelili pa bodo r- ebrni in tri bronaste plake

D r n i plaketi prejmeta: 1 j'H<. Kravcar za življenjsko ''t,'"'Pol 11 H no delo in delo \

• . h ter ' V * 1 bratov Zupan za 20 le-

*t'vnega delovanja.

e plakete prejme-K r v *

Pw*J Babic za dolgoletno druž-'K Iv! l C 1 1 4 * l l < > 1 " 1 , 1 c l t l 1 " 1 1 1 1 p " r ""formiranja;

lin * i> ''''li1( ^nedičič za aktivno dol-V,. ' družbenopolitično delo;

1/%,* Majer za dolgoletne S ^ 1 ' 'Ui raznih področjih de

M>rn na področju turizma.

Obraz lož i tev :

Karel Kravcar je nosilec paru zanske spomenice 1941. V času po vojni je opravljal vrsto pomemb­nih funkcij, saj je bil večletni pod­predsednik Skupščine občine Tr­žič, predsednik kadrovske komisi­je Skupščine občine Tržič in član raznih odborov, komisij in skla­dov.

Še posebno je bil Karel Kravcar aktiven v društvu AMD Tržič in pri organizaciji avto-moto športa. V zadnjih desetih letih je bil dele­gat KS Bistrica pri Tržiču v zboru krajevnih skupnosti, aktivno pa deluje tudi pri pripravljanju zgo­dovinskega gradiv a za brošure Tr­žič v \()B. .Je nosilec več visokih državnih odlikovanj.

Kvintet bratov Zupan uspešno deluje v kulturnem življenju obči­ne UM dostojno zastopa Tržič tudi izven meja naše republike. Zelo pomembna je njegova navzočnost in aktivnost pri razvijanju sodelo­vanja s pobratenimi mesti v do­movini in zamejstvu. Kvintet je soustanovitelj in član Pevskega društ« i Peko. Ob 2(i-letnici svoje­ga i Inega delovanja je izdal sa­

mostojno kaseto. V svoje delo so vložili ogromno naporov in samim d rekan ja.

Miloš Babic je bil od leta 1970 zaposlen na Radiu Tržič kot direk­tor; to funkcijo je opravljal vse do upokojitve leta 1979. Vsa leta je družbenopolitično aktiven. Tako deluje pri AMD Tržič, bil je član izvršnega odbora občinske konfe­rence socialistične zveze, sekretar OO ZK Kavne m podobno. Leta 1962 j* sprejel obvezo, da postavi lokalno radijsko postajo, ki je za­čela poskusno oddajati 29. novem­bra 1902. Vsa leta si je potem pri­zadeval za razvoj Radia Tržič in za pridobitev novih prostorov zanj. Nepi'.cenljiv je njegov prispevek v pogledu širokega informiranja ob­čanov.

Jože Kenedičič je bil vsa dolga letu, ko je delal v Peku, izjemno vesten sodelavec, aktiv no v ključen v delo samoupravnih organov. Večkrat jo bil predsednik delav­skega svela, predsednik družbe­nopolitičnih organizacij in podob no V letih izgradnje je bil posla­nec skupščine SR Slovenije, član občinskega komiteja ZKS in po­

dobno. V zadnjem mandatnem ob­dobju je bil predsednik zbora kra­jevnih skupnosti. Tudi danes, ko je že upokojen, je še vedno akti­ven. S kritičnim in poštenim de­lom je veliko prispeval k razvoju samoupravljanja in k boljšemu ju­tri tržiškega delavca.

Mirko Majer je aktiven v Pla­ninskem društvu Tržič, kjer je bil od leta 1949 do 1904 načelnik grad­benega odseka društva. V tem ob­dobju so obnovili vse planinske domove, zgradili dom pod Storži-čem in dokončali dom na Zelenici. Od leta 1904 pa je član Tui .stične­ga društva Tržič, bil je eden od or­ganizatorjev Šuštarske nedelje, iz­delal jo osnutke za mnoge tržiške spomenike- in osnutek za plakete mesta Tržič. Od leta 197.5 zelo uspešno deluje v Društvu prijate­ljev mineralov in fosilov. Prav z njegovim požrtvovalnim delom m pod njegovim vodstvom je medna­rodna razstava mineralov m losi-'ov dobila takšen obseg in zaslove­la doma in po svetu Sodeloval je tudi pri organiziranju Slovenske geološke poli , prve v Jugoslaviji in v svetu.

Trž iški Peko je med največ j imi izvozniki čev l jev pri nas.

Nova telefonska centrala v K r i ž a h bo o m o g o č i l a priklju­č i t ev 1520 telefonov.

Nadomestna gradnja vrtca P a l č e k nad Pekom bo zdaj zdaj dobila streho. Konec novembra naj bi bil dokon­č a n . — Foto: D. Dolenc

PRIREDITVE OB PRAZNIKU OBČINE TRŽIČ

V s r e d o , 5 . a v g u s t a , bo po 10. uri odkritje spomenika začetku narodnoosvobodilnega upora v kranjskem okrožju na Slemenu nad Seničnim. Ob 11. uri bo odprta krajevna avtomat­ska telefonska centrala v Križah. Ta dan bo od 12. do 17. ure prvenstvo v streljanju za posameznike na Cimpru, ob 17. uri pa se bo začel v bifeju »Gasa« hitropotezni turnir v šahu za posa­meznike. Prav tako ob 17. uri bo ta dan v Kurnikovi hiši odprta razstava del tržiških likovnikov, ob 18. uri pa se bo v osnovni šoli heroja Bračiča v Tržiču pričela slavnostna seja zborov skupščine občine Tržič.

V s o b o t o , 6 . a v g u s t a , ob 8. uri se bo v Križah začelo tekmovanje za pokal Tržiča v tenisu. Ta dan od 16. ure naprej bodo otroci risali po asfaltu pri blagovnici Mercator. Ob 16.30 bo v paviljonu NOB v Tržiču odprta razstava ob 50-letnici Gor­ske reševalne službe Tržič. Ob 17. uri bo na parkirnem prosto­ru za stavbo občinske skupščine promenadni koncert tržiške­ga pihalnega orkestra, ob 18. uri bo v osnovni šoli heroja Brači­ča v Bistrici jubilejni zbor G R S Tržič, istočasno pa se bo na parkirnem prostoru za stavbo občinske skupščine začela ve­selica.

V p o n e d e l j e k , 1 0 . a v g u s t a , se bo ob 16 uri na polet nem kopališču pričelo občinsko prvenstvo v plavanju.

Letošnje praznovanje občinskega praznika bodo Tržičani zaključili v s o b o t o 1 5 . a v g u s t a z rokometnim turnirjem, ki se bo začel ob 17. uri pri osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici.

Prireditveni odbor vabi vse Tržičane. da se vseh slovesno­sti in tekmovanj udeleže v čim večjem številu.

Skupščina občine Tržič in družoenopolitične organizacije skupščine občine Tržič čestitajo vsem

delovnim ljudem in občanom ob občinskem prazniku Tržiča.

G L A S 8. STRAN. Z A N I M I V O S T I TOREK, 4. AVGUSTA 191

Usodna zaseda pod Storžičem Pred p e t i n š t i r i d e s e t i m i leti je v zasedi padel mladinski aktivist Boris Ručigaj . . . Bil je med na jbo l j š imi mladinci v alpskih disciplinah in skokih... V O F je povezoval kranj­ske športn ike . . .

Ručigajeva družina je bila med vojno ena najbolj znanih partizanskih družin v Kranju. Najstarejši Božo,že od leta 1938 član Skoja, je bil zaprt, septem­bra 1941 pa je odšel v partizane, si- v Cankarjevem bataljonu udeležil bojev v Poljanski dolini, že konec decembra 1941 pa je padel.

Družino so decembra 1942 Nemci pognali iz hiše, da bi jo izselil i , oče pa se je upiral, zato so ga gestapovci na h išnem pra­gu ustrelili, mamo in hčerki Ve­ro in Nado so odpeljali na Ba­varsko. S tare jša hči Vera je na-" to leta 1944 iz bolnišnice pobe­gnila med koroške partizane. Mlajši sin Boris, obetavni mladi smučar , je že avgusta 1941 po­stal član Mestnega komiteja Skoj Kranja z nalogo povezova­nja špor tne mladine z mladin­sko organizacijo Osvobodilne fronte. Boris R u č i g a j

O B E T A V N I S M U Č A R

Boris je že v otroških letih vzljubil šport. Rad je zahajal v planine, na Veliko Poljano in Storžič, najbolj pa mu je bil pri srcu smučarsk i šport. B i l je odli­čen alpski tekmovalec in izred­no nadarjen skakalec na smu­čeh. Pred vojno so ga uvrščali med najboljše mladince v Jugo­slaviji.

B i l je uspešen na mnogih smučarsk ih tekmah. Skupaj z nadarjenim Tinčkom Mulejem iz Tržiča, k i je bil po vojni eden našin najboljših alpskih smu­čarjev, je nastopal za »Ilirijo« in se pri mladincih v slalomu in smuku boril za prvo mesto. Bo-ns je uspešno tekmoval tudi v skokih, kjer sta bila med vodil­nimi Leon Bukovnik z Jesenic (ubit pri bombardiranju, marca 1945) in legendarni Janez Polda

iz Mojstrane, eden najboljših ju­goslovanskih skakalcev (udele­ženec NOB, umrl 1964). Ne so-kolskem prvenstvu Jugoslavije 1940. leta je Boris Ručigaj v enem dnevu dvakrat zmagal. Na Malem vrhu je dopoldan zmagal med mlajšimi naraščajniki v smuku na 1600 m dolgi progi s časom 1 :38 pred Marjanom V i -strom (Jesenice) 1 :39 in Darin-kom Kofolom (B. Bistrica) 1 :40 min, popoldne pa je zmagal v skokih pred Stanetom Razinger-jem (Hrušica).

Ručigaj je pozimi skupaj z Mulejem prebival kar v domu v Planici. Veliko sta trenirala in zato sta bila tudi najboljša mla­da tekmovalca v državi. Toda vojna vihra j ima je prekinila športno pot. Oba sta se odzvala klicu domovine, sodelovala sta v NOB, kjer je Boris tudi padel.

P R E B O J I Z O B R O Č A

Po legendarni dražgoški bitki, od 9. do 11. januarja 1942, so se borci Cankarjevega bataljona razdelili. Na Jelovici je ostala Selška četa. Voditelja vstaje na Gorenjskem, učitelj Stane Ža­gar in španski borec Jože Gre­gorčič - Gorenje, znan športnik z Jesenic, sta se v marcu 1942 pridružila Selški četi. V njej sta že mesec dni bila tudi mlada kranjska skojevca smučar Boris Ručigaj in telovadec Mi lko Ro-tar. Komandir Selške čete je bil poročnik španske republikanske vojske Matija Udvanc-Va j s , njegov namestnik pa znani špor­tnik in planinec Stane Kers­nik - Jelovčan. V dobro izbra­nem taborišču je Selška četa, okoli 30 borcev, počivala. Patru­

lja je pripeljala domačina v že-lezničarski uniformi, ki je po­veljstvo prepričal , da dela za OF. Ko so ga spustili, je tako ob­vestil mežnar ja v Crngrobu, ki je s podrobnimi podatki obvestil gestapovce in Nemce. Zjutraj, 27. marca 1942 so Nemci napa dali četo.

Pr i preboju je bilo več borcev ranjenih. Hudo je bil ranjen Bo­ris Ručigaj. Krogla mu je raz-mesarila zadnji del stegna. Sta­ne Kersnik ga je za silo obveza! in mu pomagal hoditi. Preko Jo-šta se je Boris spustil v Stražiš-če in potrkal pri frizerju Tonetu Hafnerju, kjer se je nekaj časa zdravil. Čez kak mesec ga je oče skrivoma prepeljal pod Jošt , v vas Rakovico.

R A F A L I P O D B A Š E L J S K I M S E D L O M

Konec aprila leta 1942 je ozdravljeni Boris postal komisar čete Poljanskega bataljona, po­leti pa so ga poslali za organiza­torja mladine na terenu. Lojze K e b e - Š t e f a n , sekretar pokra­jinskega komiteja K P S za Go­renjsko je julija 1942 poročal centralnemu komiteju: »...vzeli smo sedaj dva sodruga iz parti­zanov in sicer enega, ki bo pove­zoval celo okrožje (kranjsko), kolikor se bo dalo, da bomo spravili literaturo med ljudi, drugi pa se bo lotil organiziranja S K O J , tudi v kranjskem okrož­ju « To sta bila nogometaš Janko I*ucelj, ki je padel v St ruževem decembra 1942, in smučar Boris Ručigaj Puceij je ostal na tero nu. Ručigaj pa se je priključil sekretarju O K K P S Kranj in članu P K K P S /a Gorenjsko Francu Vodooivcu - Cir i lu

Franc Stote - Miško i / Lju-oljane se takole spominja tistih dni: »Tretja četa II bataljona

Kokrškega odreda sta bila 13. julija 1942 v taborišču na sever­ni strani Bašeljskega sedla pod Storžičem. Še ob svitu so nas Nemci iznenada napadli. Umak nili smo se proti južni strani Za­plate in dopoldne zaslišali stre­ljanje. Sele kasneje smo zvedeli, da so Nemci streljali na tri parti­zane, ki so iskali zvezo s Kokr-škim odredom. Pod Bašeljskim sedlom, j ih je nemški mitralje-zec, ki je bil prikrit v zasedi, po­kosil z rafalom. Vsi trije so bili pri priči mrtvi - Franc Vodopi-v e c - C i r i l , Boris Ručigaj in ku­rir Miha Bizjak

Kranjski smučarji že od osvo­boditve prirejajo tradicionalni Ručigajev slalom. Pred leti so dom na Joštu poimenovali po Borisu, vsako leto pa najboljši kranjski športniki dobe plakete Borisa Ručigaja. tako da spomin nanj živi tudi v rodovih mladih športnikov

Miloš Rutar

Petsto metrov daleč po vodo

Kako dolge še suhe pipe v treh podgorskih hišah? Podgora, 31. julija — Nekako pred 35 leti so krajani iz Pod-gore, vasi med Gorenjo vasjo in Trebijo, zgradili svoj vašk i vodovod. Iz njega dobivajo vodo za kuho, umivanje, pranje, za ž i v i n o . Voda je zastonj, p lača jo le s t r o š k e črpanja . Dovolj je je za vse, razen za ljudi iz treh h i š na gr iču: U š e n i č n i k o v e , K a v č i č e v e in P e t r o v i č e v e . Njihove pipe so z a č e l e ugaša t i okrog 1. novembra lani in od tedaj so v e č k r a t suhe kot ne...

Ko so ljudje prvič ostali brez vode in j im Janez Kokalj s črpa­njem ni mogel pomagati, so ugo­tovili, da puščajo cevi. Treba je bilo kopati zemljo in zamenjati cevi, kar je trajalo približno me­sec dni. Toliko časa so v domo­vih, kjer so ostali brez vode, mo­rali z vedri hoditi petsto metrov daleč k polnim pipam po vodo za kuho, umivanje, pranje, za živi­no. Kol iko vode se vsak dan po­rabi v gospodinjstvu, se dejan­

sko vidi šele takrat, ko je zmanj­ka.

»Najbolj na udaru smo sosed­nje iz treh hiš, dvignjenih na griču, do katerih voda po lan­skem prvem novembru očitno ne najde več poti,« je v rahli je­zi , pomešani z obupom, potožila Anica Ušeničnik. Ženska je in­valid, njena mati je že s tarejša in betežna, tako da j ima je težka kangla z vodo še težja. K sreči priskoči na pomoč brat. Še na

Anica vodo!«

U š e n i č n i k : »Radi bi

slabšem je stara soseda, ki živi sama. Pr i obeh sosedih imajo nekaj živine. Petsto metrov do

Turistični prospekt Mojstrane po petdesetih letih Mojstrana, 3. avgusta — T u r i s t i č n o d r u š t v o Dovje-Mojstrana je po petdesetih letih izdalo lep prospekt. Radi bi primerno restavracijo. Najbolj pridni so šolarj i , ki so namesto komu­nale celo opleli vse gredice in c v e t l i č n e nasade.

Pred vojno je mojs t ranško Tujsko prometno društvo uspe­šno skrbelo za razvoj turizma v Mojstrani in na Dovjem ter iz­dajalo svoj prospekt. Vse od leta 1937, vsa leta po vojni pa Moj­strana ni imela prospekta, kajti turizem je počasi, a zanesljivo usihal. Še posebej zadnja leta v Mojstrani ni bilo turistov, kajti tur is t ična politika je bila že ta­ka, da se domačinom ni splačalo obnoviti ali graditi turist ičnih postelj.

Bilo je nekaj poskusov poživi­tve turis t ične dejavnosti, a vsi so več ali manj propadli, kajti turis t ično društvo ni imelo do­volj denarja, zadnji dve leti pa je predsednica turis t ičnega dru­štva Meta Košir, k i je znala za ureditev kraja navduši t ' pred­vsem turist ični podmladek na osnovni šoli in se pogumno lotila tudi drugih akcij. In končno ter z nemalo težavami poskrbela, da so pred nedavnim v 10.000 iz­vodih izdali lep prospekt Dovje-ga in Mojstrane.

»Žal je danes gostinska po­nudba v naših dveh krajih še vedno zelo revna,« pravi Meta Koširjeva, »največji problem je zato, ker ni restavracije, kjer bi se gostje lahko hranil i . Kuhinja v bifeju poleg trgovine je zaprta, brez restavracije v kraju bodo turisti le težko letovali pri nas. Veseli smo, da nekateri domači -

Meta Koš ir , predsednica tu­r i s t i č n e g a d r u š t v a Mojstra­na ni vendarle začenjajo z oddaja­njem sob in apartmajev, a skrbi nas, kako bo tedaj, ko bodo de­lavci Slovenijaceste, ki so zdaj v hotelu, zapustili hotelske sobe. Hotel bi namreč moral biti na­menjen gostom, morali bi ga primerno obnoviti že zdaj, če vendarle hočemo spet oživiti tu­ristično dejavnost.

Za začetek smo sklenili, da Mojstrano in Dovje polepšamo, kupimo cvetlične lončke in ure­dimo nasade. Turistični podmla­dek na šoli je v veliko pomoč in za zgled, kajti šolarji so očistili Triglavski gaj ter uredili park pred šolo. Opravili so kar 2.500 prostovoljnih ur, vsa drevesa pred šolo so sami posadili. Pre-

Na Fužinah urejajo dva priključka na novo žirovsko cesto

Strmega klanca v Kladje ne bo več F u ž i n e , 31. julija — V delovnem načr tu krajevne skupnosti Trebija sta letos tudi dve denarno zahtevni cestni na ložb i , ki potekata hkrati z gradnjo novega odseka ž i r o v s k e ceste od Trebije do Sela. Gre za obnovo opornega zidu in ureditev sto metrov dolge povezave s F u ž i n na ž i r o v s k o cesto ter za nov, p r i b l i ž n o petsto metrov dolg odcep proti vasi Kladje v po­bočju Zirovskega vrha.

bo na novo speljan malo nad Bo gatajevo hišo na Fužinah.

»Stara cesta v Kladje ima na samem začetku izjemno strm klanec, ki se gu branijo vsi voz­niki tovornjakov, tako da mora­jo krajani tovore ob žirovski ce­sti prelagati,« je nadaljeval Franc Gladek. »Nov odcep bo speljan nižje od sedanjega in bo znatno polo/ncjsi. Nerodno jr, ker je na to cesto vezanih le dvanajst hiš v Kladju in zato n i eno odpade velik delež samopri­spevku; 50 tisočakov v denarju, razen tega pa še po sto traktor­skih in tristo ročnih ur dela. te­ren povzroča precej preglavic, saj je izredno zahteven: kamnit, drseč, moker, terjal bo več dela, kot smo pričakovali.«

Zemeljska dela so večinoma že narejena, urediti bo treba še odvodnjavanje in nasutje. Do prve zime bo odsek nared. Asfal­ta ne bo, ampak dobro utrjen makadam

»Po lanskih cenah l»o nov od­sek v Kladje stal 33 milijonov dinarjev, od katerih je kot gla­vna investitorka prispevala 2<; milijonov občinska cestna ko­munalna skupnost. Prispevek krajanov sem že omenil, kar pa bo še /manjkalo denarja, ga l»o morala dodati blagajna kraje­vne skupnosti.«

H .Jelovčan

Franc Gladek »Obnova opornega zidu in as­

faltiranega priključka ceste s Fužin na žirovsko cesto, bo po p redračunu stala II milijonov dinarjev. Precejšen delež pri­spevamo krajani Fužin, in sicer po sto tisočakov in sto delovnih ur od vsake hiše. Nekaj bo lalo tudi Elektro Ljubljana okolica, ostalo pa krajevna skupnost Tichija. Pri tem upamo na po­moč loške cestne komunalne skupnosti,« je dejal predsednik svota krajevne skupnosti Trebi ja Franc Gladek, doma i / Fužin

/.nalno dra/.ji pa bo nov odceo od žirovsko test*- proti Kladju dolg približno petsto metrov, ki

barvali smo kontejnerje, otroci so opleli vse gredice, ker jeseni­ške komunale ni bilo.

Načrtov imamo veliko, kajti zavedamo se, da ni vseeno, kak­šna je Mojstrana, k i ima poleti veliko tranzitnega turist ičnega prometa. Pametno bi bilo, ko bi se vključili v skupno ponudbo s Kranjsko goro, a od lepih besed, ki so »padle« na našem skupnem sestanku, se še ni vse uresničilo.

Pr i izdaji prospekta nam je veliko pomagala Belinka, ki ima na Dovjem počitniški dom. Do­bro sodelujemo s Triglavskim narodnim parkom in naš im pla­ninskim društvom. V prihodnjih letih si bomo prizadevali, da bi odprli recepcijsko pisarno, po­skrbeli za gorsko vodniško služ­bo, uredili drsališče tako, da bi bilo uporabno tudi poleti, jezero v Kredi. . . Načrtov je več kot pre­več, uspeli bomo le, če nam bodo vaščani tako pomagali kot do se­daj in imeli tak posluh za turi­zem, kot so ga imeli vsa nekda­nja leta, ko je bila Mojstrana z Dovjem najbolj vabljiv in prilju­bljen turistični kraj zgornjesav-ske doline.« rj Sedej

pipe z vodo, petsto metrov nazaj pa spet petsto metrov tja...

»Z zamenjavo cevi namreč te zave niso prenehale. Do noveg* leta je voda tekla, potem pa se f spet začelo. Enkrat teče, drug1* ne, in to samo pri nas treh 1 , 8 J vrhu griča,« je nadaljevala A* 1 ' i ca Ušeničnik. »Ko smo junij* delali betonsko ploščo na drva^ niči smo vodo s cisterno prH* ljali iz Gorenje vasi. Vaščani s" se nam smejali.«

Žal je pogosto tako, da peščic8

v težavah ne zbudi sočutja v vC| čini, k i težav nima. V Podgori 5 0! se ob izteku letošnje zime ve* darle vzeli skupaj ljudje iz štiri11 najstih hiš, k i mislijo, da se * vodo iz vaškega vodovoda ne k8 j že pretirano znašat i . Poseb* ne, ker je oporečna. Inšpektor J | že trikrat posredoval. Prej 8

slej se "bo morala cela Podgof, navezati na vodovod z zdra^ pitno vodo. »V vodo *z vašk vodovoda priteče gnojnica, v< je kalna, sosedu je že pril®*! glista iz pipe, ko jo je odprl.« J povedala Anica Ušeničnik.

Krajani iz štirinajstih hiš f torej sklenili, da se bodo priklj. čili na vodovod, k i prihaja Trebije. Z njim zdaj še upravlJ Gidor, kmalu pa ga bo men* prevzel loški tozd Komunal* dejavnosti. Krajevni gradbe^ odbor, ki ga vodi Rudi Kokalj-^ že priskrbel cevi, medtem £ ima s pridobitvijo drugega m 8

riala težave. Stvar se ne Pvj| makne in po štirih mesec* akontacijah po 50.000 dinarj^j je od št ir inajst ih hiš vedno m8™] pripravljenih še do konca «e • dajati denar za priključek ^ trebijski vodovod. Vmes je nekaj nesporazumov med kraj ni samimi: kmetje bi še na$J radi zastonj vodo iz vaškega dovoda za hlev, žganjekuho . podobne potrebe, medtem ko j jo na števec dobivali samo za e spodinjstva.

Klobčič je precej zamotaj Očitno manjka nekdo dovtj strokovno močan, da bi P o s e " t . vmes, povedal, kaj je najpam nejše in tudi, kaj ukrenil za U di, ki želijo kakršnokoli vodo, bi le bila. Sami so, žal, prem8

močni! H . Jelovča*

Danes se začenja Blejska kmečka ohcet

Šest dni ohcetnih običajev

Bled, 4. avgusta — S s e j m o m d o m a č i h obr t i i n

preds tav i tv i jo ohce tn ih dobrot se bo danes ob 14. uf1

p r i č e l a t r ad i c iona lna p r i red i t ev » B l e j s k a k m e č k a oh' ce t« , k i se bo z a k l j u č i l a v nedeljo, 9 avgusta s poroko-n a ka t e r i se bosta vze la J o ž i c a Podporn ik in J o ž o M u r

n ik . Z a b a v a s p le som in se jem bosta tudi v sredo, z v e .

č e r pa bo z a n i m i v ob i ča j s pos tavi tv i jo mla ja . Ohcetfl* ob iča j i se bodo nada l jeva l i v č e t r t e k z v e č e r s prodaj 0

neveste. Vasovan je in f a n t o v š č i n a bosta na sporedu v

petek zveče r , vabl jenje, nalaganje bale, š r a n g a in oP' č e t n a v e č e r j a pa bodo osrednja t o č k a sobotno p r i r e j tve. Najbol j pestro bo v nedeljo, ko se bo / .vrstilo naj v e č p o r o č n i h epizod: ohcetn i sva tovsk i spored, š r a n g £ poroka , p o r o č n a pojedina , » z a p l e č e v a n j e « , promenad ni koncer t in na koncu š e zabava s p lesom za vse oo skovalce .

B l e j s k a k m e č k a ohcet bo letos že d e s e t i č , nastal pa je po i z v i r n i h z a p i s k i h T o n č k e M a r o l t o v e ter sport1' n i h neka te r ih s t a r e j š i h preb iva lcev B l e d a . OhcetP o b i č a j e , k i j i h bo p r i k a z a l o T u r i s t i č n o in ku l t u rno u m e

t n i š k p d r u š t v o B l e d , bo sp reml ja l sojem d o m a č e obrt'-Ohcetne dobroto in zabava s plosorti na B l o g a š k e m v* t u V . S t a n o v n i k ^

Ob o b č i n s k e m prazniku .li­

ki senic so j e sen i šk i obrtn«' ., Kosovi grašč in i na J * * ^ ca h pripravili lepo, zaninL^ razstavo svojih izdelkov-ko si obiskovalci lahko 0$^ dajo izdelke d o m a č e 0 j< ter t e h n i č n e izdelke. Obr' . ki zas luž i jo za zgledu*' vo stavo, ki prikazuj« ',,11 dejavnost, vse P r l

nje. — Foto: F. Perdan

TOREK, 4. A V G U S T A 1987 ZANIMIVOSTI ,9. STRAN ( ^ I M l I M I E n G L A S

HELENA JELOVČAN FOTO: G. ŠINIK

Nekaj utrinkov s petkove kranjske noči " V :

Živijo, mestna veselica!

Kranj, 1. avgusta — Na predvečer kranjskega občinskega praznika je bila na mestnih trgih spet slovita kranjska noč. Kru­ha in iger! Za to najučinkovitejše zdravilo oziroma mamilo proti težavam delovnega ljudstva so vedeli že stari mojstri Rimljani. Zakaj se tudi mi vsaj v tem ne bi zgledovali po izkušenih zdrav­nikih, če že zavračamo zdravila za naše bolno gospodarstvo, skr­hane bratske odnose, neenotno politiko...

Naj živi mestna veselica! Kranjska noč je dobra pogruntav­ščina. Pol klobase (deset čevapčičev) pa liter vina in malo muzike — tako poceni duševne hrane se nikjer drugje ne da dobiti. Za nameček še modna revija Kokrinega prodajnega izbora na brh­kih dekletih in fantih, k i so j ih, žal, lahko občudovali le najvišje rastoči Kranjačni v prvih vrstah. Domači anslambel Marela na enem mestnem trgu, potem ko so folkloristi odplesali in si pihal­ni godbeniki oddahnili, na drugem trgu pa popularna glasba s fanti iz skupne Melos in »zvezdo« Stanetom Vidmarjem, pa muzi­ka in zabavni Štajerec Jaka Šraufciger pred hotelom Creina... Kdo bi hotel, pričakoval, zahteval še več!

Kranjčanov in drugih se je trlo, kar je nov dokaz, da je kranjska noč zadetek v polno. Tisti najbolj razboriti, k i so j ih tam od polnoči naprej začeli dajati na hladno miličniki, niso mo­tili veselega razpoloženja, muzikantarjev in plesalcev, gostincev in prodajalcev raznih drobnarij. Zadnjo besedo so seveda spet imeli komunalci. Še dobro, da je bila kranjska noč v petek in so si v nedeljo lahko odpočili.

Kokra za tople in hladne dni

Trudne pozne ure že. . .

Mali p o n o č n j a k i z veliiiikimi baloni Ste ž e z morja?

šmončev »Trop brez zvoncev«

J o ž e C e k l i n obuja spomine n a svojega o č e t a — starega Smonca

^ez Ceklin - Smonc

'*tos, ko Bohinjci praznuje-0 80-letnico organiziranega tu

^ff ia , bi bilo grdo, če se ne bi Pomnili prizadevnega gostin-

('Ku delavca Jožeta Ceklina i/ . 0 l *re Fužine.

Ker je v Bohinj prihajalo ved-i ° v<>< turistov, |o leta 1047 kra Jr'Pi odbor Stara Fužina organi-^ r a | gostinski obrat, ki naj bi

u d i l toplo hrano bohinjskim j r s tom Prof. Muženič i / . Zagre-v«, ^LRT1 J 1 ' dal v najem hišo zra-M,"P«davno porušene restavra-S(j ' ' : ''"'av Dogradili so še tera-L s Sto sedeži in turisti so se do-

P ( ) ( ' u t l ' i na vrtu, obdunem z Mu ' , M smrekami. Krajevni sj 0 1 je Ceklina imenoval /a po l^j.v°dja »menze«, kot so vsi re-fc\ tornu gostinskemu i.bjektu T r ; S n , M ' ' so /gradili restavracijo S Q " ' U V , kjer je bil upravnik Ko

s*' združili s Transturistom.

so premeščali sposobno osebje tja, kjer je kaj »zaškripalo«. In tako je Jože pričakal pokoj kot upravnik hotela Jezero.

Jože Ceklin obuja tudi vojne spomine. V Selški dolini je bil .anjen v nogo. Štirje soborci so ga na konju spravili v bolnico Franjo. Ko mu je zdravnica Pra­nja čistila rano s škarjami, je stisnil zobe, ona pa je dejala: »Presneti Bohinjec, vsaj deri se! A te nič ne boli?«

Takrat je moral pol leta ostati v bolnici, tako da se je pošteno naveličal bolniškega vzdušja, saj je moreče vplivalo na člove­ka: eden je umrl, drugemu so odrezali nogo, tretjemu so plju ča lezla skozi rano... Vesel je bil, ko so mu zaupali nalogo, da je organiziral sanitetni ekonomat, ki je skrbel za hrano, sanitetni material, obleko in obutev še dveh prutizanskih bolnic, ki sta spadali pod upravo bolnice Fra­nje. Tudi po vojni je bil koman­dant zbirne baze v Škofji Loki; ta je sprejemala vojne ujetnike in internirance.

Najbolj pa so Jožetu zažarele oči, ko sva se v spominih obrnila k njegovemu očetu. Jože je na­mreč eden izmed mlajših sinov starega Šmonca - Znamenitega starosta bohinjskih poklicnih lovcev - ki so ga poznali daleč naokrog Še danes je med ljud mi živ spomin na tega klanega bol injskega možakarja, kot i / , skale izklesanega in kot nalašč rojenega za bohinjske gore.

.Jane/ Ceklin, po domače 'Šmončou', se je rodi 1 v Stan Fu zini 1880. leta. Že od mladih nog je bil navdušen planinec in gor ski vodnik. V 1. svetovni vojni Je bil štiri leta v Romuniji, v^.iahci JI Po 1. svetovni vojni so srenj ska lovisi a dajali v zakup boga

tim gospodom. Revir na Ded­nem polju in v Ovčariji je zliciti-ral zagrebški tovarnar Jaki l . Šmonc je dobil službo poklicne­ga lovskega čuvaja v tem revir­ju, ki je bil najboljši za gamse. Zakupniki so se menjali, Smonc pa je s to službo »prišel« do po­kojnine. Zaslužil je malo, 750 di­narjev, tako da se je številna družina težko prebijala v tistih težkih časih gospodarskih kriz in splošnega pomanjkanja. Vča­sih je žena tarnala: »Kako bo­mo?«

On pa je vedno optimistično govoril: »Nekok m o že. Sej j boh tut tičam mano poslou, jo bo pa še nam.«

Zena je sama vodila gospodar stvo, k sreči so starejši otroci že veliko pomagali na srednje veli­ki kmetiji. Oče je prišel le en­krat tedensko domov po hrano, m se to ponoči. Neprestano je moral biti na preži, ker je bilo zaradi pomanjkanja ogromno »raubšicou.« Z otroki je bil strog, bali so se ga in ga spoštovali. Dajal j im je jedrnate in učinko­vite lekcije, ki so zalegle za ves teden in nekatere celo za vse ži­vljenje. Če so hoteli kaj rovariti, jih je samo pisano pogledal, pa j - ' bilo vsega konec. Če so se mu našopirile »muštace«, so že vede h. da je jezen; taka opozorila so jih spametovala žc pred hudo uro.

Šmonc je bil vsesko,. drav in trden kot dren, suh in velik; gor­ska narava ga je prekalila do zadnjega vlakna. Nikoli ni pil. le včasih, ko si je skuhal čaj, si je vanj vhl malo žganja ali ruma, rekoč »Zdoj bom pa še mau /r jajce notf uliu.«

Na vseh gorskih stezah pa ga je spremljala pnbljubljena faj-fa. Se v postelji jo je kadil, pre­

den je zaspal, tako da mu je že­na večkrat rekla: »Dj ta cuc z vust, seš še kotjr zažgal.«

Vedno se je rad šalil, še po sebno z ženskami. Nekoč je pri­šla s tare jša soseda v vas k Šmoncu in ker se je vzpenjala po bregu, je prišla vsa zadihana v hišo. Smonc pa jo je vprašal:»I, koga je?«

Ona pa: »I, koga, se vidš, kak­šno sapo mam.«

On pa jo je potolažil: »Doklr boš sopua, bo rt topua.«

Šmonc je neizmerno užival v naravi. Poznal je vsak grm, vsa­ko smreko, poznal je tudi gam­se, oni pa njega. Usedel se je na parobek in gledal, gledal: vsak kamen se mu je zdel lep, vsako spremembo je opazil v naravi. Z velikim užitkom je govoril: »Tale mjsec je pa letos bol zlen.. Kako so letos fanj za gamse, kuj majo lpo dlako.«

Naraven in nepokvarjen je užival v vseh drobnih in velikih

lepotah bohinjske narave. Če ga je kaj ujezilo, je usekal narav­nost, sovražil je ovinkarjenje in hinavastvo.

Čeprav je bil že na pragu de­vetdesetega leta, mu še na misel ni prišla smrt. Vedno je mislil le na delo in planine. Še nekaj me­secev pred smrtjo je kosil na Vo-jah. Od tam so ga tudi pripeljali, ker so ga izdale noge. Še na smr­tni postelji je v mislih hodil po planinah. Ko ga je sin Jože obi­skal, ga je zmotil v promišljeva-nju: »Glih zdej sm biu na Vo-dičnjmo vrho«. Te besede nam potrjujejo, da so ob Šmončevi / i belki rojenice določile: »Ta fant se bo bratil z gamsi v Zlatorogo-vem kral jestvu«

Marija Cvetek

Krizev pot gorenjskega Janeza ali gradbena burleska

Pred dvema letoma si je Ja­nez kupil staro kmečko hišo na področju naše prelepe Go­renjske.

To pomlad se je odločil, da bo opravil na njej večje in pre­cej temeljite gradbene posege, ki j ih ni mogel zaupati šušmar-jem. Predračunska vrednost del, k i naj bi bila izvršena, je presegla vrednost cene dobre­ga osebnega avtomobila. Janez ob tem niti pomislil ni, da tega dela domače gradbeno podje­tje ne bi prevzelo, saj so mu zanj že naredili približen predračun. A glej ga zlomka, ko bi se morali dokončno pogo­voriti, so ga pustili na cedilu, »saj je objekt dvanajst kilome­trov oddaljen in bi si s prevze­mom pridelali rdeče številke, kar je pri takšnih naročilih po­gost pojav.«

Vrlemu investitorju ni preo­stalo drugega, kot to, da je vzel v roke telefonski imenik in po­iskal naslove in številke na ru­meno obrobljenih straneh, saj so v tem delu objavljeni obrtni­k i , k i imajo nekaj več moči za prevzem takšnega dela. In ta­ko se je začela popoldanska te­lefonska odisejada, katere sa­dovi so bili naslednji: prvi obr-nik je zaseden do konca leta, naslednji trije pa vsaj še dva meseca. Ni kaj reči, veliko in­vestiramo!

Nekaj obrtnikov z rumeno obrobljenih strani ni bilo do­ma. Njihove žene so mu pove­dale, kdaj naj spet kliče. Kon­čno je Janez našel obrtnika, k i je bil pripravljen, da si ogleda njegov »ranč«. Naslednje po­poldne sta se odpeljala tja z avtom, kakršnega mora imeti obrtnik gorenjske metropole. Ko si je mojster do potankosti stvar ogledal, je ugotovil, da bi bila stvar celo izvedljiva, in si­cer v etapah, in da je na razpo­lago tudi časa dovolj — in tako sta prišla tudi do cene. Počasi in previdno je mojster povedal Janezu približni račun za svo­je delo, k i je bil za Janeza kar sprejemljiv, toda presenečenje ga je šele čakalo, kaj presene­čenje, šok! Ko je mojster pred­lagal, kdaj bi z delom lahko za­čel, niti slučajno ni misli l , da mojster zahteva denar na roko brez računa, ker se mu druga­če sploh ne izplača 1 Selati. Po daljšem dogovarjanju je bil mojster pripravljen popustiti le v tem, da bi bila možna kom­binacija plačila pol denarja na roko brez računa in le polovico na kredit. A kaj, ko si tega Ja­nez ne more privoščiti, ker ima gradbeno posojilo. Tako sta se potencialni izvajalec in investi­tor razšla.

Le dva kilometra od svoje domačije se je razočaranemu Gorenjcu spet prižgala lučka upanja, ko je odkril gradbišče drugega domačega gradbene­ga podjetja, kar bi bila idealna kombinacija za izvedbo adap­tacije. Vzel je pot pod noge in se odpravil na upravo tega podjetja, trdno prepričan, da bo tokrat končno rešen vseh

iuiUiiWiWikw

skrbi, posebno ker se je pred tem telefonsko dogovoril z di­rektorjem in . tehničnim vod­jem in je imel ob razgovoru kar pozitiven občutek. Vs i upi pa so se razblinili kot milni mehurčki ob razgovoru s teh­ničnim vodjem, k i si je vzel zanj le strogo odmerjen čas de­setih minut, iz katerega je iz­vedel, da j ih ponudba sploh ne zanima, ker imajo pred seboj mnogo bolj zanimiv posel, k i ga ocenjujejo po vrednosti z mnogokratnikom števila dve­sto v primerjavi z Janezovo in­vesticijo.

Poslovnost in odnos do naro­čnikov pa taka!

Janez si je opomogel šele čez dobro uro. Sledil je obisk pri naslednjem gradbenem podjetju, k i pa je od mesta adaptacije nekaj več oddaljeno kot domači podjetji, a tudi ta ni obrodil pričakovanih sadov. Vse, kar je iztržil, je bil nasvet, na katerega obrtnika naj se obrne. Bo morda tokrat več sreče?! Ne, tudi tokrat je sreča Janezu obrnila hrbet, saj se iskanje tega obrtnika, k i je trajalo celo dopoldne, saj ni nihče vedel, kje tiči, tudi ni ob­neslo.

In tako je ponovno razočara­ni Janez omagal v gostilni, kjer si je naročil kavico, saj se ob pitju te nepogrešljive pijače ponavadi najde tudi kakšna rešitev. Popil je požirek, dva in... glej v glavo mu je šinila misel. A l i ni v domačem kraju še eno podjetje, k i ima tudi ne­kaj gradbene dejavnosti? Ker je čas denar, je kar iz gostilne poklical direktorja tega podje­tja in se z njim dogovoril za se­stanek naslednje dopoldne. Di­rektor mu je svetoval, naj pri­nese s sabo tudi načrt , ker bo prisoten tudi tehnični vodja.

Še isto popoldne je Janezu uspelo najti tudi izgubljenega obrtnika in se z njim dogovori­ti za ogled objekta, kamor se je pripeljal z avtom, kakršne­ga mora imeti obrtnik gorenj­ske turist ične metropole, toda tudi tu se je vse končalo s po-onudbo »denar na roko brez računa«. Glej si ga no, so mor­da vsi obrtniki imeli enakega učitelja ali pa je imel le Janez z njimi takšno »srečo«?!

In epilog zgodbe? Naslednje jutro je končno

stekel sproščen razgovor v podjetju, na katerega se je Ja­nez spomnil ob kavici, na ka­terega pa ni računal , ker grad­beništvo ni njihova glavna de javnost, razgovor z ljudmi, ki so se bili z njim pripravljeni pogovarjati v okviru normal­nih pogojev gradnje. Z njim so si ogledali tudi njegov, ljublje­ni ranč, nad katerim je bil že skoraj obupal, pa tolika ljube­zen ga je vezala nanj. Posijalo je končno sonce tudi za nad gradbinci globoko razočarane­ga Janeza. Se je zgodil čudež, ko je na koncu previharjene poti dobil svoj »DA«? A l i pa je v naši lepi deželi kranjski to že ustaljena navada pri gradnji?

»Želimo razvoj in napredek«

Pri ocenjevanju problemov, omenja predsednik skupščine K S Bled dr. Rus tudi hotelski objekt, ki naj bi stal na Mlinem. Zmotno ugotavlja, da «... krajani sicer NISO proti hotelu, so pa proti t akšnemu zazidalnemu načrtu...«

Povedati moramo, da so se občani na zboru na Mlinem dne 18 5.1987 (navzočih 66 občnanov) E N O G L A S N O IZREKLI PROTI ZIDAVI KAKRŠNEGAKOLI H O T E L S K E G A O B J E K T A NA M L I N E M , na zboru Krajevne skupnosti dne 25.6.1987 pa so 4 predstavniki H T P - ja glasovali za gradnjo hotela, 4 so se vzdrža­l i , 58 krajanov pa je bilo PROTI G R A D N J I Zakaj so se krajani izrekli proti zidavi kakršnegakoli hotela, pa bo tov. Stanovnikova lahko razbrala i/ , zapisnikov obeh zborov. Zanimivi pomisleki, ki niso i / trte izviti!

Radi beremo Gorenjski glas in ostajamo vaši zvesti naročni-' ki.

Miha Skaberne, Bled Gorenjskega odreda 1

'IMlSJcJJ©I12IGLAS 10. STRAN Š P O R T IN REKREACIJA TOREK, 4. A V G U S T A 1987

T r ž i š k i invalidi so se tudi le­tos izkazali na balinarskem turnirju — Foto: S. Saje

Gorenjski invalidi so tekmovali v Tržiču

Balinanje je za mnoge privlačno

Tržič, 1. avgusta — Š p o r t n o z d r u ž e n j e 5. avgust iz Tr­žiča že vrsto let prireja tek­movanja gorenjskih inval i ­dov v bal inanju v počas t i ­tev t r ž i š k e g a o b č i n s k e g a prazn ika . Le tošn j i tradicio­na ln i ba l ina rsk i turnir je b i l v soboto, 1. avgusta, na ba l in i šču Ravne v Trž iču . Vsako gorenjsko občino je zastopala po ena ekipa s š t i r imi tekmovalci i n z re­ze rvn im bal inarjem. Razen inval idov so se pomeri l i med seboj tudi tekmovalci iz t r ž i š k e obč ine , k i tekmu­jejo v 1. s lovenski balinar­s k i l ig i i n so trenutno med 11 moš tv i na 4. do 5. mestu.

»Naše združenje pove­zuje prek sto invalidov, borcev in upokojencev, ki se redno ukvarjajo s špor-

,tom,« je povedal vodja tekmovanja Blaž Ropret iz Trž iča . »Največ se jih navdušuje za balinanje, pri katerem se nam pridružujejo tudi balinarji tekmovalci iz vse obč ine . Nekateri č lani pa so aktivni še pri kegljanju, smučanju , streljanju in šahu.«

K d o r mis l i , da je balinanje nezanimiv špor t , se moti. N a tekmovanju v Trž iču , kjer so ba l ina l i v dveh skupinah, zma­govalni moš tv i pa sta tekmoval i za k o n č n o zmago, so vs i tek­movalc i napeto spremljal i razvoj dogodkov na ba l in i šču . G la ­sno so svetovali kolegom pr i metu, kako in kod za lučat i ko­v insko kroglo, da se bo č im bolj p r ib l i ža la ba l i nčku . In tudi ma loš t ev i ln i gledali so z zanimanjem gledali n a t a n č n o merje­nje, katera krogla bo m o š t v u pr inesla točko . Že ob zače tku tekmovanja so se vesel i l i , ker je d o m a č i m bal inarjem dobro kazalo. Sicer pa so T rž i čan i doslej n a j v e č k r a t zmagal i in os­vo j i l i na jveč pokalov. Zmagovalno m o š t v o n a m r e č prejme po­k a l o b č i n s k e s k u p š č i n e kot pokrovitel ja tekmovanja, prehod­n i pokal pa lahko dobi v trajno last po treh zaporednih oziro­m a petih p o s a m i č n i h zmagah.

»Naši balinarji se ne izkažejo samo na tekmovanjih,« je naglasi l sogovornik, »ampak so prav tako zavzeti pri prosto-vojnem delu. Le tako bomo lahko prihodnje leto razširili ba­l in išče za še eno stezo in postavili brunarico z garderobami in sanitarijami. Če bo š lo po načrtih, bomo ob pomoči T K S T r ž i č v enem od prihodnjih let bal inišče tudi pokrili.«

B a l i n a r s k i turnir v Trž iču je seveda dobra obl ika za dru­žen j e invalidov. K e r je predvsem š p o r t n a prireditev, pa zapi-š i m o še rezultate! Letos je spet zmagalo m o š t v o iz Trž iča , od 2. do 5. mesta pa so se zvrs t i l i bal inar j i iz Kran ja , z Jesenic, iz Škofje Loke in Radovljice.

H k r a t i z ba l ina r sk im je potekal tudi keg l j a šk i turnir in­validov. Na kegl j išču pri t rž i šk i avtobusni postaji je tekmova­lo T> m o š k i h in dve žensk i ek ip i . V obeh konkurencah so slavi­l i zmago K r a n j a č n i ; ž e n s k e so bile s 382 podr t imi keglj i pred R a d o v l j i č a n k a m i , m o š k i pa so s 504 podrt imi keglj i prehiteli Škof je ločane , T r ž i č a n e , J e s e n i č a n e in Radov l j i čane .

S. Saje

V Ljubljani absolutno posamično državno prvenstvo v plavanju

Za najvišje naslove plavali v nepravem času

Kaj lahko zapišemo o letošnjem posamičnem državnem pr­venstvu v plavanju, ki je bilo tri dni v letnem kopališču Kolezije v Ljubljani? Težko je reči kaj velikega. Samo to, da je bilo to dr­žavno prvenstvo v nepravem času, prepozno. Za našimi mladimi plavalci in plavalkami so namreč že vsa državna kategorijska pr­venstva, univerziada in evropsko mladinsko prvenstvo v Rimu. Pred najboljšimi pa od 17. avgusta naprej v Strasburu v Franciji evropsko prvenstvo. Vsi , ki nas bodo zastopali, so še vedno v kon­čni fazi priprav za prvenstvo. "

Vsekakor gre vsa pohvala organizatorjem prvenstva. To je P K Ljubljana, ki je bil na Kolezij i po št ir inajst ih letih ponovno organizator državnega prvenstva naših najboljših plavalcev in plavalk. Za naslove se je tri dni borilo 134 nadebudnih tekmoval­cev in tekmovalk iz dvaintridesetih jugoslovanskih plavalnih klu­bov. Organizatorji so naredili vse, da je bilo prvenstvo na ravni kot se spodobi.

Vsaka špor tna prireditev, taka ali drugačna, ima svoje juna­ke. Še posebej, če gre za osvajanje državnih naslovov in za tiste, ki bodo nastopali na evropskem prvenstvu. Na prvenstvu je bil dosežen le en absolutni državni rekord na 50 m kravi, državni mladinski rekord za mladinke, dva republiška SR Makedonije in eden republiški SR Slovenije. To je tudi vse o rekordnih dosež­kih. Med dekleti se je najbolje izkazala letošnja dobitnica dveh srebrnih odhčii iz mladinskega evropskega prvenstva. To je Ana-marija Petričevič iz Brodomerkurja iz Splita. Osvojila je pet dr­žavnih naslovov. Čaka jo še nastop na mladinskem balkanskem prvenstvu, ki bo konec tedna v Turčiji. Tr i naslove si je priplava­la Aleksandra Kučej iz Jeklo Branika (Maribor), njena klubska tekmovalka Tatjana Godina pa dva. Pri moških je svojo vrednost ponovno pokazal Darjan Petrič iz Kranja, ki je osvojil tri drža vne naslove ' 'o dva pa sta pripadla Robertu Grubišiču iz Jadra­na (Split) in Franu Vukadinu iz Mladosti Oki (Zagreb) Med to našo najboljšo druščino so bili tudi plavalci in plavalke Radovlji­ce m Triglava Od Radovljičank se je najbolje izkazala Polona Rob, ki je osvojila srebro na 400 m mešano Tudi ostale tri: Saška itobič, Stašu Meinik in Urška Praprotnik, so pokazale, da je pla vanje v Radovljici v vzponu. Od Kranjčanov so nastopili tudi: Ne­ža Rebolj, Nina Bogataj, Mojca Jamnik, Nina Podveršček in Zala Kalan. Od Zale Kalan so pričakovali več. a njena letošnja sezona ni taka kot lanska Ostale so bile dobre in poka/ale, da plavanje v Kran)u ni v krizi Od fantov so svojo vrednost doka/uli tudi Du šan Križnik, Krešo Božikov, Marko Štancar , Tadej Peranovič in Rom Pikec.

D Humor

Šahovski turnir v počastitev praznika občine Kranj

»Pokal Kranja« gostil 86 šahistov

bolj iz zabave, vendar ugota­vl jam, da je dosti močan , saj so zbrani najbol jš i s lovenski šahist i .«

Kranj, 1. avgust: — Od če tr tka do sobote so se v Avli herojev s k u p š č i n e o b č i n e Kranj merili š a h i s t i na turnirju, ki ga je

organiziralo Š a h o v s k o d r u š t v o Kranj v p o č a s t i t e v o b č i n s k e g a praznika.

T u r n i r »Pokal Kran ja« je b i l letos organizi ran prvič , vendar so š tevi ln i ude leženc i dokaza­l i , da si t a k š n e turnirje želijo in na n j ih radi sodelujejo. Prav zato je organizator, Ša­hovsko d r u š t v o K r a n j sk leni l , da turnir postane tradiciona­len ter z leti preraste v medna­rodno s r e č a n j e .

»Na l e to šn j em turnir ju je 86 igralcev iz vse Jugoslavije, pet je mednarodnih mojstrov, dva mojstra, dvaintrideset moj­strov Fide. Organizatorj i oce­njujemo, da je turn i r dobro uspel, igra lc i so zadovoljni, všeč j i m je n a č i n igranja, saj igrajo partije le po ure in tako zamenjujejo več nasprotni­kov. T a k i hitropotezni turnir j i se v svetu vedno bolj uvelja­vljajo, zato so že predlogi, naj b i s tandardiziral i pravi la te igre. Č e p r a v je b i l t a k š e n tur­n i r v K r a n j u prvič , je zanima­nja med šah i s t i zanj vel iko, zato bomo poizkuša l i , da bo v pr ihodnj ih letih postal tradi­cionalen i n da se bo razvi l v mednarodni hitropotezni tur­nir,« je povedal Alfonz Med­ved.

Turn i r je tudi pr i ložnos t , kjer se odkrivajo mladi š ah i s t i talenti . Eden izmed nj ih je b i l Ma t j až Jus t in iz Vrhn ike : »Glede igre moram reči , da sem zadovoljen, saj m i gre za­enkrat dobro, je pa še dva kola do konca. Imam tudi malo sre­če . N a turnir sem se pr i javi l

Rud i Osterman iz Lesc pa je povedal: »Turni r je odl ično or­ganiz i ran, m o č n o zaseden, tu je dosti dobrih igralcev. N i pa igralcev iz tujine, k i smo j i h tudi p r i čakova l i . T i s t i , k i biva­jo v K r a n j u , se malo pr i tožuje­jo, da je vse zelo drago, morda bi organizatorji lahko le p r i tem v prihodnje več storili.«

V. Stanovnik

Druga zvezna vaterpolska liga

Novi zmagi Triglava Kranj 2. avgusta — Druga zvezna vaterpolska liga Triglav :

Incel 17 : 5 (6 :3, 6 : 1, 3 : 1, 2 :0), letni bazen, gledalcev 200, sod­nika — Mišković, Magazin (oba Zagreb).

Triglav — Plavc, Pičulin, S. Jerman, Sirk, Stanišič, Čadež 3, Družeič 5, M . Jerman 1, Štirn, Kodrič 1, Grabeč 4, Št romajer 3, za goste — Slekuča 3, Prole 2.

Gostje iz Banja Luke so pokazali sicer dobro igro, ki pa j ih je pripeljala le na rob visokega poraza. Domačini so tokrat igrali hi­tro in dosegali lepe gole. Vse so lahko naredili in to je tudi dajalo ton igri. Gostje so se trudili, a kaj več niso dosegli.

Po drugi četrtini tega srečanja se je od vaterpoliskih golov poslovil vratar Triglavčanov Plavc. Ta je po nekaj letih spet sto­pil med vratnice.

Triglav : Jedinstvo 24 :7 (8 :3, 6 :1, 5 :2, 5 :1), letni bazen, gledalcev 200, sodnika Magazin, Mišković (oba Zagreb).

Strelci za Triglav — Čadež, Družeič po 6, Št romajer 5, Gra­beč 3, Hajdinjak, Stirn, Kodrič, Jerman po 1, za Jedinstvo — La-borovič 3, Šteko 2, Fantela in Krelič po 1.

Tudi druga zmaga v domačem bazenu ni bila vprašljiva. Gostje so se trudili, toda domov so odšli visoko poraženi . Domači­ni so igrali zrelo in z lahkoto dosegli visoko zmago. ^

Dve zmagi Janeza Pintarja Schleiz, 2. avgusta — Pred sto t i soč gledal­ci je K r a n j č a n Janez Pintar, č l a n A IVI I) D o m ž a l e , slavil kar dvakrat. V soboto je zmagal v razredu do 80 ccm, v nedeljo pa je slavil tudi v razredu do 125 ccm. T e ž k a proga in d e ž nista bili oviri za o d l i č e n na­stop in zmago na 54. motorni dirki v Schleizu v NDR, kjer je Janez zmagal že trikrat. y^ Stanovnik

Balinarji dobili pokrito igrišče — J e s e n i š k i ba­l inar j i so bi l i lahko letos še posebno zadovoljni, saj so v Baz i , kjer redno prirejajo tekmovanja, dobil i pokrito igr išče. Letos so v počas t i t ev občinskega praznika organizi ra l i že 27 mednarodni bal inarski turnir , na katerem je sodelovalo 50 tekmovalcev ali 12 ekip. Bal inar j i so prišl i iz Italije, Postojne, K r a ­nja, Anhovega, To lmina , Radovljice, Lesc in z Ja-vorn ika —Koroške Bele. — Foto: D. Sedej

Kolesarji po ulicah Radovljice Radovljica, avgusta — Kolesarski klub Bled in Občinska konferenca ZSMS Radovljica prirejata v nedeljo, 9. avgusta, 3. mednarod­no kolesarsko dirko po ulicah Radovljice. Dirko orga­nizirajo v počastitev občinskega praznika občine Ra­dovljica, proga pa bo krožno potekala po ulicah: Go­renjska cesta, obvoznica na Kropo, Cesta na Jezerca, Cesta Svobode, Linhartov trg. Start in cilj bosta pred občinsko zgradbo. Pravico nastopa imajo pionirji, mlajši mladinci, člani A, B in C, veterani in članice z veljavno licenco, zdravniškim potrdilom, zavarovalno polico in rekreativci s pravočasno prijavo. Dolžina pro­ge bo od treh krogov (13,5 km) za pionirje B in ženske, do največ 15 krogov (67,5 km), ki jih bodo morali pre­peljati člani A in B. Prvi start bo ob 9. uri za pionirje, zadnji pa ob 12.04 za veterane. Štartnimi za rekreativce in veterane bo 500 din, rok prijave pa je do 6. avgusta na naslov Kolesarski klub Bled, Ljubljanska 32, Bled in na dan dirke do 8.30 na startnem prostoru.

V. S.

Najboljši so bili plavalci iz Trbovelj — V okviru praznovanja jeseniškega občinskega praznika so plavalci plavalnega kluba Jesenice organizirali tra­dicionalno plavalno tekmovanje za pokal mesta Je­senic. Sodelovalo je okoli 100 plavalcev, več inoma mladih, ki so prišli iz plavalnega kluba Vračar iz Beograda, Ljubljane, Trbovelj, Radovljice in z Jese­nic. Predsednik skupšč ine občine Jesenic Jakob Medja jim je podelil priznanja. Kkipno je bila prva ekipa plavalnega kluba Rudar Rudis Trbovlje, dru­gi so bili plavalci iz Ljubljane, tretji Radovljičani in četrti Jeseničani . Zato, ker so plavalci iz Trbovelj osvojili pokal mesta Jesenice že tretič^ so ga prejeli v trajno last. — Foto: I). Sedej

Jeseniški nogometaši praznujejo 75-letnico -Letos praznujejo nogome ta š i Jesenic 75 letnico no­gometa na Jesenicah. Tako kot vsako leto pa so tudi 1. avgusta organiziral i nogometni turnir, v počast i ­tev j e sen i škega o b č i n s k e g a praznika Na turnirju so sodelovale ekipe Domžal , Rudarja i / Trbovelj in Je-senic Moštvi Domžal in Rudurja i / Trbovelj sta cl.i na slovenske nogometne lige in si v naslednji sezoni želi ta v m e d r e p u b l i š k o ligo. medtem ko so j esen i šk i n o g o m e t a š i dosegli v zadnjem času p rece j šen uspeh, saj so č lani druge slovenske lige V jeseni skem moš tvu je bilo nekaj sprememb, saj sta mo š tvo zapUltil« dva dobra igralca. Tudi na minulem turnirju so se Jeseničani s r č n o bori l i , saj se nogo metasi zavedajo, da j i h čaka jo t ežke prvenstvene tekme / a obstoj v drugi slovenski l igi . — Foto D Sedej

TOREK. 4. A V G U S T A 1987 ZANIMIVOSTI 11. STRAN G L A S ^ svetu večnega snega in skalovja pod Grintavci

Raj za smučarje in gornike ^dine, 2. avgusta — Z včerajšnjo sejo upravnega odbora Planinskega druš tva Pranj in da­g n j o p r i l o ž n o s t n o s v e č a n o s t j o pri Kranjski k o č i na Ledinah so o z n a č i l i 10. obletnico iz-fj^dnje in odprtja t a m k a j š n j e planinske postojanke. Kot v s a k i č ob prazniku kranjske ob-

so tudi letos priredili na ledeniku pod Skuto m n o ž i č n o s m u č a r s k o tekmovanje. Prire-ajtve so ponovno potrdile, da je na enem mestu dovolj prostora za s l o ž e n in u s p e š e n razvoj Planinske in s m u č a r s k e dejavnosti.

dan F a v *e zadnji juli jski de?- P r e o " desetimi leti zaradi bi J a čemeren že v dolini, se pri-tjj.21?0 150 obiskovalcev Ledin ni jj. *aj kislo držalo. Niso sicer

zreti v slikovite okoliške spod° e ali zeleno dolino daleč 0jj!j al> zato pa so s pogledom j ^ t t i a l i lepotico tik pred seboj. nir, ?Q' tarn je zrasla nova pla­n s k a , ij,- X a Postojanka, k i so jo poi-t^Jovali Kranjska koča. In sla-v^s v m e p a ^ n * m 0 S l ° pokvariti

e lJa, ko so jo slovesno odprli!

V<!a v0r>t - e ^ e z ače lo z izgradnjo to-s sT e žičnice. Pr i tem delu so se l ^ °kovnos t jo izkazali pokojni Hjj*^0 Rutar, dipl. ing. Janez Po-% ^ r i n Janez Zaje. Velik pod-fiti* s t o r i l t u d i P i l o t D r a g o GnT* ' k i ^ e J u U J a 1 9 7 4 - l e t a s

kiln P . t e r i e m milice dvignil dva so m e t r a dolgo jeklenico. Potlej ^ enem letu postavili drzno M^ovano žičnico, k i se brez v ora dviga v strmino 1300 me-JJJj v celoti pa je dolga 1920 pr J'ov. Doslej so z njo prevozili je«/15 tisoč raznih tovorov, kar

l^Tiembno za nemoteno oskr-

Pred nedavnim so za Kranj­sko kočo vgradili v breg cisterno za 12 tisoč litrov vode. S tem so rešili problem pomanjkanja vo­de od sredine avgusta dalje, ko ponavadi voda v cevovodu že zamrzne. Nepredvideno pa je bilo popravilo tovorne žičnice, na kateri so kranjski planinci zamenjali poškodovano jekleni­co ob pomoči krvavških žični­ca rje v in vojakov.

bovanje planinske postojanke na Ledinah.

Tudi organizacijski odbor za izgradnjo koče, k i ga je vodil predsednik P D Kranj Franc Ekar, v njem pa so bil i še Emi l Herlec, Ci r i l Hudovernik, Janez Zaje, Cene Kranjc, Baldo Biz­jak, Lovro Rutar in Kat i Toma-nič, si je zadal zahtevno nalogo. Pred gradbenimi deli je zamisel o izgradnji pretehtal z mnogimi organizacijami v krajevni skup-

Oskrbniku Rudiju Povšetu v Kranjski koči ne manjka dela. Doslej je s svojimi pomočniki pripravil prek 3000 penzionov za stalne goste, med katerimi so v glavnem smučarj i . Le-t i so prispeli iz raznih krajev Jugo­slavije, celo iz Pr iš t ine in Bitole pa iz Trsta. Povečal se je tudi obisk planincev, k i se večinoma ustavijo v koči za krajši čas . Vseh 60 ležišč bo zasedenih do konca počitnic.

nosti Jezersko in izven nje. Se­veda je moral upoštevati predlo­ge in pomisleke vseh sodelujo­čih. Lokacija, kjer so pred dve­ma stoletjema že stale ovčarske kolibe, se je v desetletju po iz­gradnji koče izkazala za varno. Nit i najbolj snežene zime niso objekta ogrozile ali celo poško­dovale.

Vedno polne postelje Kranjskim planincem, k i so

sodelovali v gradnji in so se do­slej pošteno prekalili tudi z upravljanjem koče, je posebno v ponos uspešno poslovanje v njej. Odkar so jo odprli, so tam našteli blizu 50 tisoč obiskoval­cev, prenočili pa so 34.500 go­stov. Vlečnica na ledeniku je sprejela 31.500 smučarjev iz 362 klubov širom po Jugoslaviji in v zamejstvu. Tod so trenirali tudi naši znani smučarji Križaj, Franko, Strel, Benedik in drugi. Razen tega so kočo izkoristili za svoje izobraževanje alpinisti, gorski reševalci, helikopterske posadke in drugi, k i so tam pri­pravili 38 raznih tečajev. V oko­lici koče so pripadniki J L A sne­mali strokovne filme, za katere so prejeli celo mednarodne na­grade. Prezreti ni moč niti obi­skov številnih uglednih politi­

kov, delavcev v našem družbe­nem življenju in planinskih pri­jateljev s Koroške.

Raznolikost dejavnosti in šte­vilnost obiskovalcev v Kranjski koči je prispevala k uveljavitvi Ledin kot centra za letno smuča­nje. Obenem se je stkala tod po­vezava med planinsko in smu­čarsko dejavnostjo. Z izgradnjo postojanke je kranjsko planin­sko društvo približalo odma­knjeni svet pod severnimi oste-nji Grintavcev zlasti mladim, k i uživajo tako v planinarjenju in alpinizmu kot smučanju na pra­vem ledeniku.

V preteklosti so sicer obstaja­le zamisli o izgradnji žičnic v tem predelu, vendar današnji gospodarji ne mislijo širiti de­javnosti. Vso pozornost bodo po­svetili predvsem kakovostnem vzdrževanju zgrajenih objektov in zaščiti naravnega okolja, na kar so še posebej opozorili na sobotni seji upravnega odbora P D Kranj na Ledinah. Med dru­gim so sklenili obnoviti posto­pek za imenovanje krajinskega parka na približno 15 tisoč hek­tarih planinskega sveta od Okrešlja do ravenske Kočne.

Nedeljsko slavje ob 10. oble­tnici koče je bilo podobno praz­novanju ob odprtju postojanke, saj je slabo vreme marsikomu prekrižalo načr te za obisk Le­din. Peščica navdušenih smu­čarjev je vseeno tekmovala na Ledeniku pod Skuto, več gostov, predvsem planincev, pa se je zbralo v koči, kjer je bila sredi dne tudi krajša pri ložnostna svečanost.

S. Saje

ta vlak, ta veseli muzejski vlak bi Že h*' julija. — Muzejski vlak od Jesenic do Kanala vozi jat . *»° sezono in turisti so nad njim n a v d u š e n i . Sloveni-

r, , st si za idejo o muzejskih vlakih z a s l u ž i vse prizna-° ž n j a stane 27 a n g l e š k i h funtov ali 23.(MM) dinarjev za

6 Potnike.

• t J S j s k i L JOKI vlak Slovenijaturi ••toa /t- drugo sezono vosi

\ s,'"><- do Kanala, je izvi \ h » Polnitev turist ične po-S>i t a k " BlPda kot Kranjske N> ?

n V s e Gorenjske. Vsako se ^ ° V a S l Slovenijaturist za

M{ I e f l nagelj in priznanje,

M ^ J n * ' obraze naših turistov, . * lh h

V r a ča jo v svoje hoteli' in k V i u P ° P n ' l epem " i do ; ' v S a , ' k> ga ponuja »oldtimer«, !° jjr ^ tr tek počasi, a zneslji

% r

} ' n u ^ i : J t ' v s , < vzpetine in e na progi do Kanala

M N ^ ' j ^ i vlak pričakajo na tftajj v narodnih nošah m s J^ivjj v roki, lep sprejem pa

• P o t n i k i v Kanalu, kjer ^io i * a ° - a 1 ' t u s u ustavijo. Za

J e treha odšteti 27 angle

sKiti tuntov, v ceno pa je vključe na vožnja, hrana in pijača za ves dan. Vsekakor poceni izlet za tu­je goste. Za naše potnike pa sta ne vožnja 23.000 dinarjev in za otroke 20.000 dinarjev. Tudi na­ših ni malo, kajti družine se odločajo, da otroke popeljejo na zanimiv izlet: vožnjo s starim vlakom, na lesenih klopeh, v sta­rih vagonih, z lokomotivo, ki no­si častitljivo letnico in tako vztrajno puha . . .

»Vlak vosi vsak četrtek od ju niju do konca septembru,« pravi prijazna Nika Dolinar, ki vse od začetka organizira in skrbi za vožnjo muzejskega vlaka Slove nijaturista. »Zdaj imamo še en muzejski vlak, ki vozi ob četrt­kih i / Avstrije ^ Bohinj in je vrdno do Badnjega sadasa zase dan,

Na vlaku imamo 230 sedežev. I .mi je bilo zanimanje za vlak izredno, tako tudi letos, čeprav ni vedno poln. Poskrbeli smo za Vsestransko in temeljito infor­macijo o vlaku po vseh kampih in vseh hotelih Gorenjske, saj bi pri Slovenijaturistu radi, da bi naši in tuji gostje bolje spoznali Slovenijo. Vozovnice lahko ku­pijo v vseh turist ičnih agenci­jah.

Izkušnje kažejo, da je bila ideja dobra, saj so vsi, ki se pri­peljejo /. vlakom zvečer na Bled ali na Jesenice (gostje Kranjske gor«-) Izredno zadovoljni In pol­ni pohval.«

• Kaj pravijo nekateri i/.med njih?

Doilglas JOS i/ Velika Britani­je: »Prihajava i / kampa Smled­nik, učitelja sva in zanimajo na­ju tuje dežele. Vašo, Jugoslavijo, sva deloma okusila tedaj, ko sva potovala v Grčijo in sklenila, da Si jO temeljito ogledava, pred vsem po notranjosti. Vendar žal v notranjosti dežele nimate veh ko kampov, midva pa potujeva s prikolico. Vožnja 1 vlakom je bi­

la enkratno doživetje, vzhičena sva bila nad lepoto pokrajine. Drugače pa misliva, da ste prija­zni ljudje, mirni in da je pri vas za nas zelo, zelo poceni.«

v*

Tony Roberta Avstralije: »v Jugoslaviji sem drugič, za vož­njo z vlakom sem se odločil zato, ker me stari vlaki nasploh zani­majo. Tudi 'v Avstraliji jih ima mo; sam vlak je zanimiv, a naj bolj je zanimiva prekrasna oko­lica, narava, ki smo jo z velikimi Očmi občudovali ves dan«

D. Sedej

Mladi zadružniki iz vse Slovenije so se zbrali v Bohinju

Nova znanja in prijateljske vezi Bohinj, 2. avgusta — Petnajst ekip aktivov mladih za­d r u ž n i k o v iz vseh koncev Slovenije so konec tedna gostili bohinjski prireditelji, Aktiv mladih z a d r u ž n i k o v iz Sred­nje vasi. Bil i so organizatorji srečanja; ki je potekalo pod naslovom Kmetovanje v Bohinju n e k o č in danes.

ne, Dola pri Hrastniku, Laške­ga, Ribnice, Škofje Loke, Slo­venskih konic, Novega mesta, Maribora, Slovenske Bistrice, Ormoža in Bohinja. Včeraj smo j ih peljali na izlet na Velo Polje, danes pa imamo organizirano okroglo mizo o problemih mla­dih in računalniški posvet,« je povedal Branko Ravnik, pospe­ševalec pri G K S Srednja vas v Bohinju.

Namen srečanja pa ni le stro­kovno izpopolnjevanje in zaba­va, temveč tudi dejstvo, da se mladi kmečki fantje in dekleta srečajo na svoji prireditvi, da se med seboj spoznajo.

»Mislim, da je takšno srečanje koristno zatojda se mladi kaj na­učijo, pa tudi zato, da se med se­boj spoznajo. V dveh dneh, koli­kor so bil i tukaj v Bohinju, so se stkale številne vezi, kajti vedno bolj nas skrbi dejstvo, da kmeti­je ostajajo same z ostarelimi starši,« je o pomenu srečanja po­vedal direktor G K Z Srednja vas Janez Stare.

Popoldne se je petnajst ekip pomerilo v košnji, grabljenju, sestavljanju voza, nošenju rjuh, nalaganju rjuh in povezovanju voza. Najbolje se je odrezala ekipa Akt iva mladih zadružni­kov iz Novega mesta, drugi pa so bi l i domačini .

V . Stanovnik

Branko Ravnik iz G K Z Srednja vas

»V programu prireditev ob praznovanju 80-letnice turizma v Bohinju je bila tudi prireditev Kmetovanje v Bohinju nekoč in danes. Na njej naj bi prikazali stare običaje kmetovanja, tek­movali pa naj bi le bohinjski mladi zadružniki . Sklenil i smo, da povabimo na izlet tudi mlade kmetovalce Aktivov mladih za­družnikov iz vse Slovenije. Iz za­družne zveze pa je prišla pobu­da, naj bi to postalo republiško srečanje mladih zadružnikov. Seveda smo zato morali spreme­niti koncept prireditve. Prijavilo se je petnajst ekip iz Lenarta, Idrije, Kranja, Črnomlja, Postoj-

Mladi so zavzeto prisluhnili Borutu P o g a č n i k u iz Žive , ki jim je povedal marsikaj o odnosih med mladimi in vzgoji otrok.

Športno društvo Zarica Čeprav je Orehek skoraj v Kranju, k i ima kar precej pogojev

za športno aktivnost, tako tekmovalno kot rekreativno, pa so kra­jani zadnja leta izjemno dobro uredili svojo športno infrastruktu­ro, k i je sicer bolj namenjena rekreativcem, vendar j im tudi več­j ih dosežkov v medobčinskih merilih ne manjka.

Marko Oblak — bivši predsednik S D in Zvone Kuželj — sedanji predsednik, sta povedala nekaj o sami zgodovini §D Zari­ca in dejavnosti, ki je povezana z njo:

»Leta 1981 je bilo predvsem za potre­be špor tnega društva zgrajeno igrišče oh šoli, k i ga seveda uporablja tudi šola. Po­tem je prišlo par zagnanih možakov in smo zgradili balinarsko igrišče. Ko se je gradila nova cesta smo izgubili nogomet­no igrišče in zato dobili nadomestno loka­cijo ob Savi, ki pa je primerna tudi za kaj drugega, zato smo tam zgradili igrišče za tenis. Nogometno igrišče, ki je danes lepo urejen objekt, pa je to postal v veliki meri

po zaslugi Iva Vilfana. Na tej lokaciji so možnosti še za košar­karsko igrišče in čolnarno, kljub temu da je zraven čistilna na­prava.

Ob sekcijah in dejavnostih ŠD pa je treba najprej omeniti to­le: tekmovalna in rekreativna dejavnost sta ločeni, čeprav deluje­ta v okviru istega ŠD. Med tekmovalce je treba prištevati nogo­metaše in balinarje, ki imajo za seboj že kar lepe uspehe. Bali­narji so bil i letos prvi v Gorenjski B ligi in gredo letos stopnjo višje. Nogometaši pa so bili tri leta doslej drugi v občinski ligi. Imajo tudi razvito celotno piramido od mlajših pionirjev do čla­nov, ki dokaj kakovostno trenirajo. Nogomet hodi igrat sem tudi precej fantov s Planine.

Teniško igrišče je popolnoma zasedeno, kajti v najemu ga imajo tudi tiste DO, ki so nam ga pomagale zgraditi — Planika, Sava, Iskra in Živila, vse tudi plačujejo najemnino. K urejenosti teh igrišč precej pripomore poznavalec tenisa Ivan Rajgelj. Teni­sači pa doslej še nimajo tekmovalnih rezultatov.

Z T K O nam je precej pomagal, pred­vsem potem, ko je videl, da smo marsikaj sposobni sami urediti. Ko smo uredili vso potrebno dokumentacijo,smo lansko leto dobili od Z T K O 100 milijonov, letos pa 200 milijonov (starih seveda), vendar glede na vse investicije in vzdrževanje to ni veliko Za prihodnost planiramo: izgradnjo dveh teniških igrišč z ograjo, prestavitev nogo metnega igrišča na originalno lokacijo, kakor je predvidena po načrtu lokacije športnega parka Zarica, čolnarno ter ure ditev otroškega igrišča, poleg balinar skega.

Pesti nas pomanjkanje strokovnih kadrov, zato smo imeli vsaj pri tenisu malo sreče, da je prišel Srečo Uranič, ki predvsem mlajšim pokaže malo bolj strokovno, kako se tej stvari streže, drugače pa je težko pripeljati strokov­njake v manjši klub . . .«

M . Ogris Foto: G. Šinik

/

KTL, industrija papirja in embalaže Ljubljana, n.soi.o. T O Z D » L E P E N K A « T R Ž I Č

S L A P 8

Čestita delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem ob

občinskem prazniku

BIRO I C Iscrniit 1 V

IMOS

S G P T r ž i č p. o.

Č e s t i t a m o v s e m o b č a n o m i n

p o s l o v n i m p r i j a t e l j e m z a

p r a z n i k o b č i n e T r ž i č

Obrtno podjetje Tržič, p.o. Telefon 50-774, 50-765, 50-760

Mizarstvo, zidarstvo, tesarstvo, steklarstvo, slikarstvo, pleskarstvo, črko s I ikarsrvo, polaganje vseh vrst podov, izdelovanje lesne galanterije

Čestita občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik

GOZDNO GOSPODARSTVO Bled n_ soL o. LfuNjanska 19

tei da. 77-257. h. c 77-361 — 364 telegram: G G Bled. poštni predal 42

TOZD GOZDARSTVO BOHINJ, • - « * . o. Boran jska Bistrica, Grajska cesta št. 10

TOZD GOZDARSTVO POKLJUKA, n. sub o. Bled Triglavska cesta 47

TOZD GOZDARSTVO JESENICE n. subo. Jesenice, Tomšičeva cesta 68

TOZD GOZDNO GRADBENIŠTVO BLED n. sub. o. Bled, Ljublianska 19

TOZD GOZDNO AVTOPREVOZNISTVO M DELAVNICE SP. GORJE, n. sub. o. Spodnje Gorje 1

TEMELJNA ORGANIZACIJA KOOPERANTOV ZASEBNI SEKTOR GOZDARSTVA BLED, n. sub o Bled. Ljubljanska cesta 19

v delovni organizaciji GOZDNO GOSPODARSTVO BLED, n. sub. o. Bled Ljubljanska 19

gospodarilo z gozdovi, proizvajajo in prodajajo različne vrste okroglega lesa, izdelujejo kvaliteten okrogli les po posebnih narcčšth. pripravljajo rezonančni les. nudijo prevozniške usluge za prevoz lesa m popravljalo gozdarske stroje m naprave

Čestitamo občanom Kranja, Jesenic, Radovljice

.in Tržiča za njihov praznik!.

M E R C A T O R R O Ž N I K

T O Z D P R E S K R B A

T R Ž I Č

Cenjenim potrošnikom, delov­nim ljudem in poslovnim sode­lavcem čestitamo ob prazniku občin Kranj, Jesenice, Radovlji­ce in Tržič in jim želimo še veliko delovnih uspehov.

Vabimo vas v naše spe­cializirane prodajalne: v Tržiču v salon pohištva, železnino, športno pro­dajalno in blagovnico ter v Kranju v potrošni­ški center Planina in prodajalno v nebotični­ku.

Obiščite naše raz­stavne prostore od 14. do 23. avgusta 1987 na gorenjskem sejmu v Kranju.

I Nasvidenje pri Mercatorju

UKO Kropa čestita vsem delovnim ljudem za občinski praznik občine Radovljica.

64245 Kropa tel. (064) 79-481

Slovenske ž e l e z a r n e

V E R I G A L E S C E

n . s o l . o .

Tovarna verig, vijakov, odkovkov, orodij, pnevmatsko-hidravličnih

naprav, industrijske opreme in meril

Vsem delovnim kolektivom družbeno-političnim

organizacijam in občanom čestitamo za občinski praznik Radovljice in jim želimo veliko

delovnih uspehov

Restavracija C E N T E R Lesce — tel. 75-507 Vabimo vas na srbske specialitete na žaru, tople po­gače, gibanice, sir in kajmak ter osta­le domače jedi. Lokal je primeren za zaključene dru­žbe, poroke, oble­tnice in druga praznovanja. Občanom radovlji­ške občine česti­tamo za njihov praznik.

Okrepčevalnica Č E B E L I C A

Linhartov trg 16 Radovljica

Vabimo vas, da nas obiščete

Vsem Gorenjcem

čestitamo za občinske praznike!

T O Z D » J E L P L A S T «

K a m n a G o r i c a

Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski

praznik

tovarna čipk, vezenin in konfekcije n. sol. o.

B ed.

Vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem čestitamo za občinski praznik Radovljice

Slovenske železarne tovarna vijakov

plamen kropa

Z a o b č i n s k i p r a z n i k R a d o v l j i c e

č e s t i t a m o v s e m p o s l o v n i m p r i ­

j a t e l j e m i n o b č a n o m t e r j i m ž e ­

l i m o v e l i k o d e l o v n i h u s p e h o v

mira 22.

{064} 7 5 0 3 6

izdelujemo opremo za hotele

in bolnice ter stavbno pohištvo in strešna okna

po naročilu

Vsem občanom in poslovnim prija­teljem čestitamo za občinski praz­nik

K O M U N A L N O P O D J E T J E

T R Ž I Č , p . o . Pilsianra 80

Delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za občinski praznik.

4. AVGUSTA 1S87 PRAZNIČNE ČESTITKE 1 1 S T R A N @ @ ] M 1 S S S 5 ^ G £ A S

Obrtno grafično podjetje Knjigoveznica in tiskarna RADOVLJICA

Č e s t i t a v s e m d e l o v n i m l j u d e m i n p o s l o v n i m

p r i j a t e l j e m z a o b č i n s k i p r a z n i k R a d o v l j i c e i n s e

p r i p o r o č a s s v o j i m i s t o r i t v a m i

v e l e t r g o v i n a

b l e d

Vsem občanom in poslovnim partnerjem čestitamo za občinski

praznik Radovljice in se i priporočamo!

© m e t a l k a

T O Z D

t r i g l a v t r ž i č montažnega pribora

orodja Tržič, Cesta na Loko 2

(064) 50-040

ENOSTAVNA UPORABA, VELIK USPEH!

izolacijska sidra in

zvezde v različnih

velikostih za

izolacijske obloge od

3 pa do 10 cm

Proizvajamo tudi: *J6.za motorne ž a g e . r o č n o orodje za obdelavo **>nna m ž e l e z a , o b e š a l a za centralno kurjavo.

p r e z r a č e v a n j e , sanitarije, jeklena sidra z Vranj imi in zunanjimi navoj« ter konstrukcijska

s»dra za m o n t a ž o z vsem' vibracijskimi in e t e k l n č n i m i vrtalnimi stroji

v s e m o b č a n o m i n p o s l o v n i m

p r i j a t e l j e m č e s t i t a m o z a

o b č i n s k i p r a z n i k .

**********

* *

* *

Z L A T A R N A

Goldie %

M O D E R N E

p o r o č n e p r s t a n e

p r s t a n e s k a m n i

o g r l i c e

v e r i ž i c e

D O B I T E V Z L A T A R N I

G O L D I E

NOVI TRGOVINSKI CENTER

V RADOVLJICI, CANKARJEVA 70

*

* *

*

* "jfc Vsem občanom čestitamo * za obonski praznflc • * * ** **********

T R Ž I Š K A INDUSTRIJA OBUTVE IN KONFEKCIJE p. o. TRŽ IČ

Kranj

4 &

Šolanj Savna Akupunktura Moksibustija Akupresura

64260 BLED Cankarjeva c.20 a tel: 064/78 370

Z metodo kitaiske tradicio­nalne medicine odpravljamo prekomerno telesno težo ceiUit, nervozo, nespe­čnost, glavobol bolečine v hrbtenici skiepih. itd

Občanom radovlj iške občine čest i tamo za občinski praznik

proizvaja sestavne dele obutve (notranjike) in modno usnjeno konfekcijo ter prodaja vse vrste osebnih in drugih zaščitnih sredstev pri delu, sredstva civilne zaščite DELOVNIM LJUDEM, OBČANOM IN POSLOVNIM

PRIJATELJEM ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU

«'E M.I t K A T fl i K « * A P Q 2 K A R \ , t

nudimo vam — preparate za kemično in galvansko nanašanje neplemenitih In pleme nitih kovin na

kovine in plastiko v tehnične in dekorativne name.ie — preparate za obdelavo tiskanih vezij — preparate za fosfatiranje kovin — preparate za kemično in elektrolitsko barvanje kovin — razne laboratorijske kemikalije — pomožno galvansko opremo — servisne usluge

Svetujemo vam izbiro najustreznejših tehnoloških postopkov!

Delovni kolektiv tovarne č e s t i t a delovnim ljudem

z a občinski praznik Radovljice

L E S C E R O Ž N A D O L I N A 8

Ž i v i l s k i k o m b i n a t » Ž I T O « n . s o l . o . L j u b l j a n a T O Z D proizvodnja pekarskih in kondrtorskih izdelkov n. sub. o.

Vsem svojim kupcem in občanom čestitamo za praznik Radovljice in Tržiča ter

priporočamo svoje izdelke, kruh, pecivo, slaščičarske proizvode, čokolado in obisk naših trgovin in slaščičarn Kobia v Bohinju, Vrba v Radovljici in pri Magušarju v Lescah

Z d r u ž e n a l e s n a i n d u s t r i j a T r ž i č p o .

M A S I V N O I N O B L A Z I N J E N O P O H I Š T V O

Z A P R I J E T N O I N U D O B N O B I V A N J E

D e l o v n i m l j u d e m i n p o s l o v n i m s o d e l a v c e m č e s t i t a m o z a p r a z n i k

o b č i n e T r ž i č

@®IBISSSiJf©IESGLAS 14. STRAN PRAZNIČNE ČESTITKE

I Z D E L U J E : • modne tkanine za oblačila za

šport in prosti čas • sodobno posteljno konfekcijo • gospodinjsko galanterijo

Pestro ponudbo naših izdelkov boste našli v tovarniški

• prodajalni • • • • • • v Bistrici pri Tržiču (na

Deteljici)

• bombažna predilnica in tkalnica i t rž iš

64290 TRŽIČ, Cesta JLA 14, TELEFON (064) 50-571, TELEX 34507 YUTRBPT

Z M <

O-

> O

OBČANOM TRŽIČ

cilmifci

Alpska modna industrija Radovljica

Vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem čestitamo za praznik občine

Radovljica

Užič Proizvodnja naprav za čevljarsko industrijo

Č e s t i t a m o v s e m d e l o v n i m ljudem,

o b č a n o m i n p o s l o v n i m prijateljem

z a p r a z n i k o b č i n e Tržič

T O K O S

T R Ž I Č

Tržiška tovarna kos in srpov Tržič Cankarjeva 9 Tel.: 50-451

NOVO V PRODAJ­NEM PROGRAMU!

V okviru kooperacij-skega sodelovanja s firmo ADLUS iz ZRN smo popestrili našo ponudbo orodij in priprav za urejeva­nje in negovanje vr­tov!

Prevozno in tudi preno­sno vreteno pa lahko s posebnim dodatkom montirate na steno v bli­žini vodovodne pipe.

OBROBNA KOSILNICA ADLUS UFO 3500 TA Je nadvse pripravna za košnjo povsod tam, kjer z vrtno kosilnico ne moremo blizu: ob zidovih in ograjah, okrog dreves in drogov, okrog cvetl ičnih gred, pod grmi, na majhnih travnih površinah. . . Njene prednosti so poleg zanesljivega delovanja in enostavnega vzdrževanja tudi učinkovitost — rezalna glava ima dve nitki, in pa avtomatsko dovajanje nitke — enostavno s pritiskom na stikalo.

LISTNE GRABLJE vam nudimo v dveh izved­bah: s fiksno in prema­kljivo pahl jačo. Zelo uporabne so tudi za ne­govanje okolja v urbani­ziranih sredinah, zato jih pr iporočamo tudi hiš­nim svetom.

PRENOSNO VRETENO S C E V J O /25 metrov, 1/2 cole / je zelo pri­praven pr ipomoček za zalivanje vrtov in nasadov.

PREVOZNO VRETENO S CEVJO /50 metrov, 1/2 cole / je nepo­grešlj ivo v večj ih vrtovih in nasa­dih ter povsod, kjer je vir vode bolj oddaljen.

NOVOSTI iz našega prodajnega progra­ma in tudi ostali naši proizvodi so vam na voljo v vseh bolje založenih trgovinah s tehničnim blagom. Posebej pa vas vabi­

mo v NAŠO TOVAR­NIŠKO PRODAJAL­NO, ki začasno obratuje v starih prostorih na Can­karjevi cesti v Trži­ču.

ŠKARJE ZA TRAVO so zelo uporaben pripomo­ček , tudi za nego majh­nih vrtičkov, nasadov itd.

Posebej je na voljo tudi kvalitetna cev za najra­zl ičnejšo uporabo, kom­pletno s pr ik l jučki , dol­ga 20 metrov.

DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM SODELAVCEM OBČINE TRŽIČ

ČESTITAMO ZA PRAZNIK

O S N O V N A ŠOLA B R A T S T V O IN ENOTNOST K R A N J

Svet osnovne šole razpisuje dela in naloge

R A V N A T E L J A Za ravnatelja je lahko imenovan tisti, k i izpolnjuje pogoje, do­ločene z zakonom o osnovni šoli ter 511. členom zakona o združenem delu. Kandidat mora imeti ustrezno pedagoško izobrazbo in naj­manj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu. Poleg tega mora imeti tudi ustrezne organizacijske sposobno­sti ter strokovne in moralno-etične lastnosti. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh razpisni komisiji za imenovanje ravnatelja osnovne šole Bratstvo in enotnost Kranj , Tončka Dežmana 1. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku razpi-

VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI Z A V O D J E S E N I C E TOZD O S N O V N A ŠOLA T O N E C U F A R J E S E N I C E Komisija za delovna razmerja T O Z D osnovna šola Tone Ču-far Jesenice objavlja prosta dela in naloge

UČITELJA BIO-GO za določen čas s polnim delovnim časom

Pogoj: profesor ali predmetni učitelj bio-go Stanovanj ni! Prijave sprejemamo 8 dni po objavi na naslov TOZD osnovna šola Tone Čufar Jesenice. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku objave.

S vezenine bled Tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled, T O Z D Pozamente-rija Bled, objavlja naslednja prosta dela in naloge:

1. V E Z I L J A II. - 5 delavk

Pogoji: končana IV. stopnja oz. poklicna šola tekstilne smeri, t r imesečno poskusno delo

2. P O P R A V L J A N J E N A P A K - 2 delavki Pogoji: šivilja oz. končana IV. stopnja tekstilno-konfekcijske

smeri, t r imesečno poskusno delo Če ne bo dovolj kandidatk z zaključeno tekstilno šolo IV. stop; nje, se bo delovno razmerje sklenilo tudi s kandidatkami, ki imajo končano katerokoli drugo šolo IV. ali V. stopnje. Rok prijave je 8 dni od objave. Kandidati naj pošljejo prijave na naslov: Vezenine Bled, ka-drovsko-splošni sektor, Bled, Kajuhova 1.

Kranj

T R G O V S K A DO, n. sol. o. K R A N J , Poštna ul. 1 Delovna skupnost skupnih služb razpisuje dela in naloge:

V O D E N J E P L A N S K O - A N A L I T S K E SLUŽBE s posebnimi pogoji za imenovanje: — diplomirani ekonomist/VII — štiri leta delovnih izkušenj s področja ekonomije — izpolnjevanje pogojev po 98. členu statuta DSSS Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. objavlja dela in naloge:

1. V O D E N J E I N V E S T I C I J S K I H D E L s posebnimi pogoji za izbor: — inženir gradbeniš tva/VI, strokovni izpit, dve leti delovni!1

izkušenj , t r imesečno poskusno delo Prijavijo se lahko tudi pripravniki. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas.

2. E K O N O M S K I T E H N I K / V - pripravnik — za dela in naloge v knjigovodski službi Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas.

3. E K O N O M S K I T E H N I K / V . - pripravnik — za dela in naloge v knjigovodski llužbi Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas. Kandidati na| pošljejo pisne prijave / doka/.ili o izpolnjevanja pogojev (po razpisu — s pripombo za razpisno komisijo) n» gornji naslov. Prijave sprejemamo IS dni po objavi razpisa — objave. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni i * b ' ' r i .

c t i r o j m Stranj

K A K O D O N O V E S P A L N I C ^

STARO ZA NOVO L E S N A I N D U S T R I J A I D R J J * Informacij po tel 065/71-2#J

065/71-267 vsak dan od 8 18 ur*, tudi v soboto m nedeljo

V>l *»< ETW, Iv«

T O R E K , 4 . A V G U S T A 1 9 8 7 MALI OGLASI, OGLASI , OBVESTILA, OSMRTNICE 15. STRAN (^Q)IM1SIQ5J©IESGLAS

N A G R A D A K O K R E Z A Z V E S T O B O K U P C E M V G L O B U S U

K r a n j v v e l e b l a g o v n i c i g l o b u s od 27.7. do 8.8.1987

Kranj

5 % za enkraten nakup nad 30.000 din na posameznem oddelku Kokre

1 0 % za nakup oblačil nad 30.000 din na posameznem oddelku Kokre

V s e i z p r o d a j n e g a p r o g r a m a K O K R E — G L O B U S

N A G R A D A K O K R E Z A Z V E S T O B O K U P C E M V G L O B U S U

^ U L i O G L A S I

fei.:27 9 6 0

g p a i a r t . r t r o j l

HI Fl slušalke E M 6146 za 3.5 5 ! l JeL38 j304 12292

U o ° H a m p r a l n i S T R 0 J e i 2 0 0 0 s P ° uodni cen i . Interesente s p r e j e m a m o

r»r.r o a n o d 1 5 3 0 d a | J e Mlakar , Z lato ^ J l i ^ s t a n o v a n j e 17 12302

rodam nov šivalni S T R O J bagat še z S ! !gggJO_Te l . : 51-998 12307 | 'ek t r ične~DRGLE d i a m o n d in e lektr i -! l n o K I T A R O g ibson , u g o d n o p r o d a m I ^ 2 7 _ V I 2 12313

j ^odam V I D E O R E K O R D E R un iverzum 30 kaset za 60 S M Djevad Čehaj ič,

^ š e r n o v a 25, J e s e n i c e 12317

9odno p r o d a m barvni TV goren je in U r »obe l i vel ik i ekran. Te l . : 49-030 rp-—___ 12323

9odno p r o d a m 150 litrski be tonsk i , . e s a l e c in k u p p e r s b u s c h . V ik tor K o -~ ^ 9 _ B i t n j e 126 12324 I 5 ° ^ a m R A D I O K A S E T O F O N sharp za , S M in av torad io kase to fon (mini s ^ P o n e n t a ) za 15 S M S a m o Čih, d a ! n e t a ž a 9 a r | a 21, Radov l j i ca , vsak S ^ L 0 ^ . d o 18. ure 12325 / o d a r

P r o d a m s t rešno L E P E N K O in komb in i ­ran 80 l i trski boj ler ali zamen jam za komb in i rano peč. Dvorje 46, Cerk l je

12339 P r o d a m 35 m^ OPAŽA. Poljče 8 12340

P r o d a m rabl jena V R A T A s podbo j i . Sv . Duh 75, Skof ja Loka 12343

P r o d a m 2000 kosov dob ro ohran jene st rešne O P E K E vesna . Sv . Duh 82. Te l . : 44-673 12344

P r o d a m suhe smrekove P L O H E in dr­va . T e l : 40-167 12370

P r o d a m D E S K E co la r i ce in nekaj hra­s tov ih p lohov ter nekaj letev 4 x 5 . T e l : 40-585 12373

i a z n o p r o d a m

P r o d a m do lgo po ročno O B L E K O s paj č o l a n o m in v e n č k o m , uvoz iz Nemči je . T e l : 35-917 12277

P r o d a m K U L T I V A T O R z ježem šir ine 180 c m in bo rovcove P L O H E . S tane R o z m a n , Škof je loška 30, Stražišče

12278

P r o d a m trda D R V A Ba jd , Le tence 11, Go ln ik 12293

P r o d a m V O Z 14 c o l , k lav i rsko H A R -M O N I K O 48 basno , 2 K O L E S A 16650 z a I M V kom b i , kardan za s i lokomba jn . K le ind ins t , S p . Dupl je 35 12294

P r o d a m 80 basno k lav i rsko H A R M O N I K O . Vir je 42, Tržič 12306

v o z i l a

P r o d a m V W 1200, letnik 1974. Te l . : 25-529 12279

P r o d a m Z 750, letnik 1978. Te l . o d 15. do 17. ure

83-469 12280

Š K O D O , letnik 1974, ohran jeno, regi-s t r i rano do maja 1988, p r o d a m . Po ren -ta , S r Bitnje 89, Žabnica 12281 P r o d a m MINI K U P E R in R 4, oba po de l ih ali ce l ega , ružo s tep, TV jasna , ri-zov S T O L P in avtomat ik NZ. Te l . : 23-875 12283

U g o d n o p r o d a m N S U pr inc 1200 v ne­v o z n e m stanju. M i r o Topor iš , Par t izan­ska 23, Tržič 12284

P r o d a m T O M O S BT 50, star eno leto. Dorfar je 18. Te l . : 44-631 12286 P r o d a m Z 750, letnik 1980, dob ro ohra ­n jeno, O K N O 100 c m x 110 c m , V R A ­T A 90 x 200, e lek t r ično o m a r i c o malo . O g l e d ves teden. D r o b u n , Predos l je 112/a, Kranj 12290

K O L E S A , rezervna z imska s p la t iščem in ver ige za FIAT 750, p r o d a m . Te l . : 38-737 12295 P r o d a m avtomat ik A 3 K L S G , po ze lo ugodn i cen i . Te l . : 62-391 12296

P r o d a m eno leto star J U G O 45/a . Te l . : 23-304 12297

A V T O M A T I K nov, izvozni m o d e l , pro­d a m 10 ods to tkov cene je Te l . : 21 -068

12301

P r o d a m 126 P, letnik 1980. Te l .

pQVr a ' " sharp rece iver in K A S E T O Toi t e r zvočnike f isher Preddvor 139. ^ L ^ j 3 9 12328

n a

0 d a r n n o v o mo to rno ŽAGO husqar • var i ^ ^ ods to tkov cene je in nov tko! T R A N S F O R M A T O R 10 ods to

P r o d a m bukova D R V A o g l a s n e m odde lku .

Nas lov v 12318

V a d / ° e n e ' e S t a n e Petrovič, Finžgarje S - ^ l - e s c e 12334

v j t

s P e k t r u m 48 O p r o d a m . Zoran S a ^ . ^ e s t a revo luc i je 7, J e s e n i c e 12355

k r o d a m n o v a , i rabl jen S O R T I R N I K za , mpir i n rabl jen gum i V O Z Alo jz Bu j ^ ! g g . M o š k r i n 3, Skof ja Loka 12259 d 8 o d n 0 p r o d a m mizarsk i R E Z K A R in ir,-tn ° r a ' n o v ' K L I N I z a c i rkular 0 25

Taler, Sv Duh 102, Škof ja Loka ^ 12364

• •

•

P r o d a m suha bukova D R V A . Te l . 68 215 12326

P rodan novi K R O M P I R za k rmo. Pre bdčevo 27, Kranj 12347

P r o d a m p o p o l n o m a nov komp le t M E -G L E N K hel la ha logen 12 volt SET 177, M O T O R za A M I 6 z men ja ln i kom, mo­tor za undapp 200 c m 3 , A U T O R A D I O roads tar (autorevervv) z zvočnik i , L A M B R E T T O 125 c m 3 , razdrto, č rno-bel i TV , znamke graetz , ekran 53 c m , v okvar i . In formaci je tel . : 80 173 12351 P r o d a m g lobok ot rošk i VOZIČEK tr ibu na . Irena Markovč ič , H lebce 35, L e s c e

12352

P r o d a m g lobok o t rošk i VOZIČEK av-str i jski Boga ta j , Begun je 15/a 12375

' I • Cji SAl ONPOK'STVA

' ° v e n i j a l e s . L e s n a i n d u s t r i j a s o l o Id r i ja 6 5 2 8 0 Id r i j a t e l .

065 /71 8 5 5

ž i v a l i

S u d b e n i m a t .

B A R A K O ( brunar ica le l 33 933 12288

teč""1 D f S K E 2 5 m m P 'Panova 38 r"<l,„

**k n V a b l ' e n o s * ' « * ™ OPEKO špi p r> u"t>«>i,,k o toče4 , Podnart 12298

12289

8 r * smrekove P L O H E Tel : 51 -002 12299

S)a'i " "> ; keramičn ih PI I * § * ta & T « , ° d 10 d o 15 ods to tkov cene r ^ - L j 0 j 6 6 p o p o l d a n 12309

^ a c _ _ 1 ^ " r n 7 smrekovega OPAŽA in > 3 > 0 v « p loho prve vrste T e l :

12320 h * 8 p r o č i a m 1 m 3 p lohov, debe l i

m Novose l , Kon tno 8. B led BŽfcfr 12327 r ° > u _ l v a s , a r " i S a 0 K N A ' o k v i r i '

' • 4 0 m in vrata 5 stoki Anto l ič l_SS» v« W. Kran i 12330 ^ • ^ I I Z , Kranj

J S " J Q J J n , » P"»1rtm v«, nov,h OKI N \&39 1 • n o i n i m steklom Tol.

14939

P r o d a m TELIČKO, težko 250 kg in TE L E V I Z O R riz mal i ekran, star 1 leto Zb i l je 1/c, J e p e r c a 12030 P r o d a m manjše in večje PRAŠIČE Možna dos tava na d o m Stanon ik , Log 9, Skof ja Loka 12165

P r o d a m e n o leto s tare KOKOŠI nesn i -c e za nadal jno rejo ali za zakol in sve ža d o m a č a J A J C A Ažman , S u h a 5, pri P reddvoru 12261

P r o d a m 8 m e s e c e v brejo K R A V O . C e -M.i na Brdo 4'), Krani Kokn i a 1228/

P r o d a m dve TELICI s imenta lk l 7 m e s e c e v brej i V i s o k o 31, Šenčur 12300 P r o d a m 10 tednov stare rjave J A R K I C E S tanon ik , Log 9, Škof ja Loka 12329 P r o d a m K R A V O drug ič turno v 9 me s e c u Franc Boh inc , Prase 2, Mavč iče

12336

P r o d a m 2 TELIČKA 5 tednov stara in nov mo lzn i stroj ves»ali|a Tel 39 596

12338

P r o d a m K R A V O s te le tom in motor o lektronik 90, letnik 1978 Tel 51 066

12341

P r o d a m o s e m tednov staro pr i t l ikavo č is tok rvno črno koder PSIČKO z ro d o v n i k o m S o n | a Bernik, S o r s k a C 4 Sko f ja Loka 12359 l ' S A i tjv.ij • o d d a m o dobr im l | i id«m Tel 61 316 12362 Prodan i c rnnbn lo TE I ICKO ,raro 2 meseca Poženik 6 Tel 42 355 12367

84 190 12304

p7oda7rTavto Š K O D A T O O M B , letnik 1974 za 10 S M . Te l . : 75-955 12308

P r o d a m karambo l i rano ŠKOLJKO za J U G O 45 ( lahko po del ih) . Peter Gr i lc , Zapuže 1/a, Begun ju na G o r e n j s k e m

12312 P r o d a m S I M C O 1000 neregis t r i rano, v v o z n e m stanju, letnik 71, obnov l jena , za 30,5 S M . A h m e t Čelebič, Tavčarje­va 10, J e s e n i c e 12314

P r o d a m R 4, letnik 1979 Tel : 50 249 12319

P r o d a m ŠKODO 105 Penezič, Zlato po l je 3 /d , Kranj 12321

P r o d a m L A D O 1500, reg is t r i rano do 18. juni ja 1988. Rožič, Finžgarjeva 8 /a , L e s c e , og led popo ldan 12322

Z 101 M , letnik 1982, p r o d a m . Mar jan Raz inger , Sve t inova 19, J e s e n i c e

12331 K O L O B M X do 7 let in rog pony z vel i k imi ko les i p rodam Retn je 5, Križe

12332 P r o d a m moto rno K O L O 15 S L . R u d n o 30, Železniki 12342

P r o d a m Z 101, letnik 1976. regist r i rano d o februar ja 88 Preddvor , Tupal iče 16

Go l f , letnik 1982, ze lo dob ro ohran jen, garaž i ran, 24 500 k m , p r o d a m Tel 26 286

A V T O M A T I K A 3 p r o d a m Tel : 65 058 12345

G O L F nemšk i , letnik 1977, od l i čno ohran jen , p r o d a m Iztok Zakovšek, Fin žgarjeva 8, Lesce 12348

A P N 4, od l i čno ohran jen, doda tno op reml jen , ze lo u g o d n o p rodam Tel . : 40 692 12349

P r o d a m Z 850, letnik 1984, registr i ra no V i d i c , B l e d Tel 77 576 12350

P r o d a m Z 750, letnik 1973, regist r i rano d o m a r c a 1988 Korenjak, Predos l je 85

12353

P rodam d o l n o ohran jeno ot roško KO L O na 5 prestav Tel : 82 307 12356

P r o d a m Z 750, letnik 1982 Pogačnik, K a m n - 1 go r i ca 75 12357 P r o d a m novo moško K O L O rok ama ter Tel . 81 896 d o p o l d a n 12358 U g o d n o p r o d a m di rka lno K O L O supe i na 10 prestav Pavel Kožuh, Puštal 72, Škof ia Loka Tel 62 352 12363 pTo^arrTŽ 101, letnik 1979 Dor fa i je 36 Tol 44 677 12365

P r o d a m Z 750 S C , letnik 1979, regist r i ­rano d o m a r c a 1988, cena po d o g o v o ­ru (in rabl jeno st rešno opeko bob ro -vec in k ik inda). Jože Bešter, S p . B e s -n ica 12. Te l . : 40-668 12368 P r o d a m Z 101 C, letnik-1982, prevože­nih 37.500 k m , registr i rano do marca 1988. G r o s o v a 13, Kok r i ca . Te l . : 25-359

12369 Pocen i p r o d a m Z 101, letnik 1977. Te l . : 25-070 12371

P r o d a m dob ro ohran jeno Z 101, letnik 1977. Te l . : 51-547 12372

P r o d a m Z 101 (FIAT 1300 75 K M ) letnik 1979 za 95 S M . O g l e d vsak dan gos t i l ­na , R O T , Boh in jska Be la 34 12374

s f a n . o p r e m a

Pocen i p rodam kotno sedežno G A R -N I T U R O . Te l . : 24-681 12310

P r o d a m novo PEČ fe ro te rm za cen t ra l -no kurjavo. Jože Šte le , Prapro tna po l i ­c a j ^ 12311

Ze lo ugodno p r o d a m f rancosk i razte­glj iv KAVČ in 2 fote l ja. Te l . : 60-919

12333

Komb in i rano sobno O M A R O , kavč in dva fotel ja ze lo ugodno p r o d a m . Te l . : 60-830 12346

P rodam kombin i ran ŠTEDILNIK ( dva p l in , dva elektr ika ) še v garanci j i po ugodn i cen i . Ada lbe r t Borštnar , G r o -har jevo nasel je 28, Škof ja Loka 12360

Pocen i p rodam rabl jen ŠTEDILNIK go -renje (4 p l in, 2 elektr ika). Za og led do -govor po te le fonu : 60-594 12361

P rodam novo nerab l jeno h lad i lno O M A R O 240 l i trsko 10 ods to tkov c e ­neje ali men jam za barvni TV . Te l . : 35-266 12366

i f a n o v a n j a

V Kranju o d d a m op rem l jeno d v o s o b ­no s tanovanje s kab ine tom, 70 m 2 naj­bo l j šemu ponudn iku . Te l . : 34-141

12303

P O P R A V E K : P r o d a m druž insko S T A ­N O V A N J E s p r ipada joč im i objekt i na Kur i rsk i pot i 31, Kran j . Interesenti naj se javi jo v popo ldansk i uri pri Mar janu Čern ivcu, Kur i rska pot 31 /a . Te l . : (064) 28-369 12061

p o i e s f l

P r o d a m s tanovan jsko HIŠO na relaci j i Kranj - Radov l j i ca . T e l : 79-835 12285

k u p i m

K u p i m dobro ohran jen M O T O R Z 850. Te l . : 75-712 12282 K u p i m konjski OBRAČALNIK za seno . J a n k o Š tu rn , Dražgoše 14 12315

motor. Te l . : 12316

K u p i m B M W 2002 TI al 35-061

K u p i m T E L E do 20 dn i s tarega s i m e n -ta lca T e l : 60-734 zjutraj 12337

z a p o s l i t v e

Z I D A R sp re jme z idarska de la : notranj i omet , f asade ter tlak. Š i f ra : Avgus t , takoj 12230

Stara s e m sedern inšestdeset let, po ­kretna. Imam aparat za d ihanje. Iščem negova lko , za posprav i lo in pr ipravo hrane. V U m a g u i m a m v ikend, kjer b o m dva m e s e c a . Negova l ka ima na razpo lago sobo . N u d i m osk rbo in ho­norar po dogovo ru . Pr i jave na nas lov : L juba Volavšek, V e s e l o v a 8, L jubl jana Tel. :061/212-604, pok l ič i te po 17 uri

12204

Instruiram S T M , po l i t i čno ekonomi jo . T e l : 38 304 12291

O P R A V I Č I L O

Pri zahvali z dne 31. julija za F R A N C E T O M K A L A N O M je prišlo do neljube pomote pri datumu pogreba.

Pravilno se glasi: Orehek, škofja Loka, 15. junija 1987

Z A H V A L A

S p o r o č a m o ž a l o s t n o v e s t , d a n a s j e z a p u s t i l n a š d r a g i m o ž , o č e , s t a r i o č e , b r a t i n s t r i c

P E T E R

B I T E N C s t . e l e k t r o m o n t e r v p o k o j u

O d n j e g a s m o s e p o s l o v i l i v d r u ž i n s k e m k r o g u 1. a v g u s t a 1987 n a k r a n j s k e m p o k o p a l i š č u .

Ž A L U J O Č I V S I N J E G O V I

O r e h e k , 1 . a v g u s t a 1 9 8 7

Z A H V A L A

Ob prezgodnji in boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre, tete

P A V L E J A G O D I C ro j . J u h a n t

J u r č k o v e m a m e iz P r e b a č e v e g a

se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem Ikosa in Iskre Kibernetike — M O E P , upokojencem, gasilskemu društvu Prebačevo—Hrast je , za iz­rečeno sožalje in podarjeno cvetje. Iskrena hvala g. župniku iz Hrastja, g. župniku in g. kaplanu iz Šenčurja za lepo opra­vljen pogrebni obred, pevcem Gorenjci iz Naklega za lepo pe­tje, š tudentski veroučni skupini iz Šenčurja in vsem, k i so jo

tako številno spremili na njeni zadnji poti.

Ž A L U J O Č I V S I N J E N I

P r e b a č e v o , 4. j u l i j a 1987

Z A H V A L A

Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta in tasta

F R A N C A V O V K A iz Č r n i v c a

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, posebno nečaki­nji Ver i , vsem sosedom in prijateljem, k i so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, pomagali,izrekali sožalje in darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se dr. Hriberniku za zdravni­ško pomoč v bolnici Jesenice. Hvaležni smo delovni organiza­ciji Verigi Lesce in Iskri Otoče za pozornost, cvetje in denarno pomoč. Posebno se zahvaljujemo duhovnikom z Brezij za pre­lep pogrebni obred in pevcem iz Naklega za občuteno zapete pesmi. Prav tako se zahvaljujemo Z B in K S Brezje za sprem­stvo ter za poslovilne besede doma tov. Ar ihu, ob odprtem grobu pa tov. Golmajerju. Vsem, k i ste ga spremili na njegovi

zadnji poti, še enkrat iskrena hvala.

Ž a l u j o č a ž e n a J e l k a i n vs i n jegov i

Z A H V A L A

Z a p u s t i l a n a s j e d r a g a s e s t r a i n t e t a

M A R I J A B I T E N C i z P r i m s k o v e g a v K r a n j u

I s k r e n o s e z a h v a l j u j e m o s o r o d n i k o m , s o s e d o m , p r i j a ­t e l j e m i n z n a n c e m , k i s t e n a m i z r a z i l i s o ž a l j e , d a r o v a l i c v e t j e i n j o p o s p r e m i l i n a n j e n i z a d n j i p o t i . P o s e b e j l e ­p o s e z a h v a l j u j e m o z a i z k a z a n o p o m o č v n j e n i h z a d ­n j i h u r a h ž i v l j e n j a v s e m s o s e d o m , z a h v a l a K O Z B N O V z a p o s l o v i l n e b e s e d e o b g r o b u , D U K r a n j t e r

g . ž u p n i k u i n p e v c e m z a p e s m i .

Ž a l u j o č i s e s t r a F r a n č i š k a s s i n o v o m a

Z A H V A I A

O b n e n a d o m e s t l j i v i i / . g u b i n a š e g a d r a g e g a s i n a , o č k a

D A R J O T A

D I M N I K A

s e i s k r e n o z a h v a l j u j e m o v s e m D a r j o t o v i m i n n a š i m p r i j a t e l j e m , s o r o d n i k o m , s o s e d o m i n z n a n c e m , k i s t e n a m b i l i v b o l e č i h t r e n u t k i h b l i z u , n a m k a k o r k o l i p o m a g a l i i n n a m i z r e k l i u s t n a i n p i s n a s o ž a l j u . Z a v s e s t r a n s k o p o m o č s e z a h v a l j u j e m o t u d i S t a n o v a n j ­s k i Z f t d r u g i K r a n j t e r v s e m g o v o r n i k o m . H v a l a v s e m , k i s t e n j e g o v o g o m i l o s p r e m e n i l i v e n s a m c v e t t e r g a v t a k o v e l i k e m š t e v i l u p o s p r e m i l i n a n j e g o v i z a d n j i p o t i . V s e m i n

v s a k e m u p o s e b e j š e e n k r a t i s k r e n a h v a l a .

V S I N J E G O V I

K r a n j , 27 . j u l i j a 1987

N O V I C E I N D O G O D K I

K a m v vročih poletnih dneh

Na Koprivnik v Bohinju Pravijo, da so kraji z okrog 1000 m nadmorske v i š i n e naj­bolj zdravi. No, Koprivnik je visok 969 m, č e se povzpnete na Vodnikov razglednik, boste pa 1117 m visoko. Tudi v iš je lahko greste, č e vas je volja, kajti prelepih sprehodov tu ne manjka, pa gob tudi ne.

Pa še marsikaj zanimivega bi lahko našli. Ljudje še pomnijo, ko je na Koprivniku, prav blizu cerkve, stal velik mlin na veter. Sem so ga prestavili še pred pr­vo svetovno vojno iz srede ravni­ce za hribom. Preuredili so ga v električni mlin, zdaj pa je oma­gal.

No, Koprivnik ima tudi gostil­no, ki je praktično center vsega življenja in dogajanja na Ko­privniku. Pri Korošiču se pravi, vodita jo pa Francka in Janko Korošec. Dobro se je v tej gostil­ni in ni čudno, če so tu gostje, ki hodijo na Koprivnik že po dvaj­set, trideset let. Ena takih gostij je Helena Miklič iz Zagreba, nad katero so zdravniki že skoraj obupali, na Koprivniku pa, kot bi z njo delali čudeže. Ko je z daljših počitnic na Koprivniku spet prišla k svojim zdravni­kom, verjeti niso mogli, da se ji je kri tako popravila. Na Kopriv­niku je zdaj praznovala že 80, 85, 90 let, letos pa se pripravljajo na praznovanje njene 95-letnice. Mama Helena prisega na kopri-vinški zrak, na mir tu gori in zdravo domačo hrano iz Franc-kine kuhinje. Franckinim trdit­vam se je ob našem obisku pri­družil še nemški turist, ki je le­tošnje poletje tu že enaindvajse-tič. In če še ne verjamete, bi morda lahko vprašali udeležen­ce zadnjega srečanja pisateljev z vsega sveta, člane PEN kluba, ki so se letos zbrali na Bledu in so jim na Koprivniku vaške že­ne pripravile veselico. Pravijo, da Koprivnika nikoli v življenju ne bodo pozabili. Rado Kokalj jim je tu na citre igral, domači godci pa na harmoniko in bas. Kar po travi so plesali...

Mama Helena Mik l i č iz Za­greba: »Kopr ivn ik mi je vr­nil zdravje.«

G o s t i l n i č a r k a s K o -privnika Francka K o r o š e c je d u š a turizma tu gori. Pravi­jo, da takih postrvi, kot jih naredi ona, ne n a j d e š nikjer.

Lepa cerkvica Najdenja sv. Križa iz konca 18. stoletja stoji tu. V njej je od 1. 1793 do 1. 1796 maševal Valentin Vodnik. Pravi­jo, da je tu tudi svoje kuharske bukve pisal. Spominska plošča na župnišču, ki so jo ob 100-le-tnici gradu koprivniške fare in njenega duhovnega očeta Valen­tina Vodnika 1893. leta postavili Vodnikovi častilci, spominja nanj. Tudi velika, mogočna lipa, ki jo je zasadil Vodnik, še priča 0 lem velikem Slovencu.

^o, tu je bil doma tudi Luka Korošec, »prvopristopnik« na Triglav. Tudi on ima tu spomin­sko ploščo.

No, tako veselo tu gori ni ved­no, kajti ljudje na Koprivniku iščejo le mir, zdrav zrak in lepe sprehode. In če si boste zaželeli posebnih dobrot, povprašajte Francko za njeno domačo šunko s hrenom, klobase v zaseki, za domači bohinjski sir, pa za postrv po Vodnikovo. Recept je vzela prav iz Vodnikovih kuhar­skih bukev. Ne more vam jih pripraviti kar tisti trenutek, dva dni prej mora vedeti za naročilo. Toda, če se odločite, boste jedli postrvi, kot še nikoli v življenju. Mama Helena pravi, da so nebe­ške...

In kako priti na Koprvinik? Lahko se pripeljete po lepi ma­kadamski cesti s Pokljuke preko Gorjuš, lahko se dvignete iz Je-reke ali pa pridete peš iz Podje-lja. Le obiščite ga kakšen dan, ne bo vam žal.

D. Dolenc

Kaveljci in korenine so plavali na Bledu

Redna vadba za zdravo življenje Bled, 2. avgusta — Akcijo kaveljci in korenine že deveto le­to organizira ljubljanska RTV, da vzpodbuja ljudi za redno vadbo, pri tem pa je tekmovalni rezultat bolj orientacija. Ena t a k š n i h m n o ž i č n i h disciplin je tudi plavanje, ki ga vsako leto organizirajo s T u r i s t i č n i m d r u š t v o m Bled.

progo, ki so jo morali preplavati v manj kot sedemdesetih minu­tah.

»Letos je tu na Bledu manj plavalcev kot prejšnja leta, če­mur pa je vzrok kislo vreme in zaostreni kriteriji. Kaveljci in korenine imajo v celem letu na sporedu pet panog: smučarski tek, atletski tek, kolesarjenje, plavanje in planinski pohod. Ta vrsta rekreacije sili vse udele­žence naše akcije (letos jih je prijavljenih 560), da redno vadi­jo vse leto. Raziskava, ki smo jo naredili letos, dokazuje, da so kaveljci in korenine izredno zdravi ljudje, aktivni tako v svo­jih delovnih organizacijah kot v družbenopolitičnem življenju občine in KS. Zato cilj naše akci­je ni množičnost za vsako ceno, temveč želja, da so res vsi dobro pripravljeni,« je o kaveljcih in koreninah povedal Marjan Lah.

Medtem so se plavalci borili, da bi čimhitreje preplavali jeze­ro in dokazali, da tudi poleti niso brez kondicije. Čeprav rezultat ni pomemben, na., zapišemo, da sta bila prva na cilju Borut Si-mončič in Peter Brinovc, prvi

Mihaela B o r n š e k iz Celja je bila na jh i t re j ša med ž e n s k a ­mi.

V nedeljo zjutraj je imela vo­da v Blejskem jezeru 21 stopinj, zrak pa je bil za štiri stopinje hladnejši. Zato se je 243 zbranih kaveljcev in korenin pogumno pognalo na dva kilometra dolgo

Kaveljci in korenine so se sreča l i na Bledu

Peter Brinovc

star komaj šestnajst let, drugi pa pravi kaveljc pri štiriinštiri-desetih.

Borut Simončič je imel najhi­trejši čas 31 minut in 42 sekund: »Tekmujem samo v plavanju, si­cer pa na akcijah kaveljca in ko­renine še ne sodelujem. Voda se mi zdi mrzla, vendar pa je bilo zanimivo.«

Bolj navdušen nad akcijo je bil Peter Brinovec iz Visokega pri Kranju, ki je bil državni pr­vak in reprezentant pred dvajse­timi leti: »Plavanje je še vedno moja najboljša disciplina, sode­lujem pa seveda v vseh. Kdor hoče biti zdrav, kdor hoče poza­biti na slabo voljo, naj se ukvar­ja z rekreacijo. Čeprav sem za­radi treh operacij na srcu 90-od-stotni invalid, življenje cenim, ii.iam ga rad. Na akciji za ka-veljce in korenine sem sodeloval že trikrat, nato pa sem gradil hi­šo in me dve leti ni bilo na tek movanja. Prej pa sem vedno zmagal. Tako je bilo tudi danes, saj nekaj sekund boljši rezultat Simoniča ne šteje, ker ne sode­luje v vseh disciplinah brazd vzdržljivosti.«

To sta bila najboljša, kaveljci in korenine pa so prihajali iz vo­de se skoraj pol ure Le šestim ni uspelo preplavat i jezera v se demdesetih minutah. Ti pa bodo imeli priložnost še v Ljubljani in Mariboru.

V. Stanovnik Foto: Perdan

Akci ja »Slovenija, moja čista dežela« v Tržiču

Pol tone zbranih odpadkov Tržič, 30. julija — Znanemu turističnemu

geslu »Slovenija, moja dežela« so v uredni­štvu Nedeljskega dnevnika hoteli dodati be­sedo »čista«, kar je obenem pomenilo začetek nove akcije. Letos namreč poteka v več slo­venskih krajih enkratno zbiranje odpadnih surovin. S tem naj bi prispevali k urejenosti okolja in večji turistični privlačnosti krajev.

. Po zbiralnih akcijah v Zagorju in Ribnici, kjer so odkupili dobre tri tone odpadkov, so takšno koristno prireditev — popestrili so jo z zabavnim sporedom — pripravili v Tržiču ob sodelovanju tamkajšnje turistične zveze in občinskega izvršnega sveta ter odkupne postaje Dinos iz Kranja. V treh urah četrtko­vega popoldneva so napolnili zabojnike s pri­bližno pol tone odpadnih materialov, med ka­terimi je bilo malo stekla in papirja, največ pa plastike. To je tudi razumljivo, saj zbiralec dobi za vsake 3 kilograme plastičnih odpad­kov kupon za nagradno žrebanje in lično pri­

ponko. V Tržiču si je prislužilo 155 nagradnih kuponov 66 prinašalcev. Nekatere od njih smo povprašali za mnenje o akciji.

Ciril Justin iz Loma na Tržičem: »Doma smo imeli že pripra­vljene odpadke za od­voz v najbližji kontej­ner. Po radiu smo zve-

prijateljica Martina.

deli za zbiranje v Trži­ču, pa smo se odpeljali do mesta. Z mano so še drugi člani družine, žena Ivanka in hčerka Urška, pa hčerkina Koristno dejanje smo

združili s prijetnim - s sprehodom po trgovi­nah.

Če se mi zdi taka akcija dobra? Vredna je pohvale, še posebno, ker plastični odpadki najbolj onesnažujejo naravo. Seveda bi tako lahko zbirali tudi druge surovine, ker jih veli­ko leži na divjih odlagališčih. Morda bi bilo drugače, če bi povsod imeli kontejnerje za­nje.«

Saša Femc, učenka iz Tržiča: »Vrečo razli­čnih plastičnih odpad­kov sem nabrala kar v domači hiši. Zanje najbrž ne bo veliko de­narja, morda komaj za sladoled, zamikalo pa me je sodelovanje v nagradnem žrebanju.

Zbiranje odpadkov je sicer za šolarje stal­

na navada. Največkrat zbiramo star papir, vendar je mogoče najti okrog nas tudi marsi­katero drugo koristno surovino. Meni je pri srcu urejenost, zato si ob vsaki priložnosti prizadevam za zbiranje odpadkov.«

Klemen Belhar, uče­nec iz Tržiča: »Z bra­tom in prijateljem sem iskal odvrženo plastiko po okolici do­ma. Nabrali smo jo 7 kilogramov in tako vsaj malo očistili nara­vo. Zdi se mi grdo, da vsepovsod leži razna nesnaga. Na žalost v glavnem starejši raz-

metujejo odpadke, največ pa jih pobiramo otroci. Tudi med tem zbiranjem odpadkov ni bilo drugače.

Sprašujete, ali pričakujem nagrado? Sko­raj ne, ker je nagrad le malo, kuponov pa bo­do razdelili mnogo več.«

Jože Kladnik, delavec Dinosa iz Kranja: »Pri­pravili smo se na od­kup vseh vrst sekun­darnih surovin, ven- j dar so zbiralci prina- , šali v glavnem plastiko. Sklepati je j moč, da gre za odpad­ke iz domačih kleti in podstrešij, po okolici , pa jih je najbrž ostalo še veliko.

Osnovni namen akcije je bil gotovo dose­žen, saj tako ne bo obležalo skoraj pol tone razne plastične embalaže v naravi, ampak jo bomo odpeljali v urejeno smetišče. Predelati je ni mogoče, ker ni prebrana.

Koliko smo plačali za kilogram odpadkov? Zbiralcem smo odšteli po 10 dinarjev, ne gle­de na vrsto surovine. Seveda je bolj spodbud­no žrebanje stotih nagrad, ki bo sredi s e P" tembra v Mariboru.«

Besedilo in Slike: S. Saje

N E S K K Č K

Seno se je vnelo Stara Fužina, 30. julija —

Ob pol šest ih popoldne je za­gorel dvojni kozolec v Stari Fužini, last Pavle Rutar. Požar je nastal zaradi samovžiga se­na, ki je bilo premočeno zara­di neurja prejšnjo soboto. Ko­zolec je do tal pogorel, v njem pa še okoli pet ton sena, dvoje sani, vprežni voz, plug in 50 salonitnih plošč

Hrušica, 31. julija — Seno se je vnelo tudi v skednju na travniku blizu stanovanjske lir.r Hrušica 82/a, ki je do tal pogorel, v njem pa štirje kubi-ki sena in orodja za košnjo. Škode je za okrog štiri milijo­ne dinarjev. Skedenj je bil last Cirila Klinarja. Požar so omejili gasilci iz j e sen i ške Že­lezarne.

Raketa proti toči zgorela na tleh

Hotavije, 31. julija — Ponoči s četrtka na petek je neaktivi­rana raketa proti toči, izstre­ljena iz Javor, padla blizu sta­novanjske hiše Hotavije 27 in na tleh pogorela. Na srečo ni-povzročila škode.

Umrla na poti v bolnišnico

Gozd Martuljek, 31. julija — Ob OSinih zjutraj je na magi­stralni cesti zunaj naselja Gozd zaradi neprilagojene hi­trosti n; splozki cesti turški voznik f?vta Feridun Bacan, 1942, iz Istanbula, zavil na levi pas in čelno trčil v nasproti vo zeči avto, ki ga je vozil Willi Edl, 1954, i/. Hamburga v ZRN. Turški voznik je bil lažje, nemški pa huje ranjen. Med prevozom v bolnišnico na Je­senice je umrla Malanie Edl,

Jt 1981, huje je bila ranjena j j Aleksandra Edl, 1979, in W Ilona Edl, 1955, prav tako hw pa tudi sopotnik v turškem ^tt zilu Cabbar Sancak, 1946. 4

Motorist izsilil prednost

ti križišču s prednostno -stno ulico, ki poteka iz s r T 1 ^

Skofja Loka, 31. julij« jj! Damjan Ambrožič, 1969, ^ senic je z motornim koles0 C BMW ob 16.40 vozil po strjj ski Mestni ulici v Frankov«? Ijj r.aselju Ljubljanske ceste P^j*

m Hafnarjevega naselja proti .IT dričevi cesti. V križišču .1»' lil prednost vozniku oseb'fl*fl? avta Andreju Jeromelu, l ! , t ,'' ( , | Šut ne, ki je bil huje ranjJJ Huje ranjen je bil tudi š°j^ tnik na motorju Janez ^'^^ mini, 1970, iz Frankovega 'j selja. /

S c e s t e v j a r e k > •"""""Ti!' v

Brnik, 2. avgusta — M'" J ! Dolina., l!lt;.\ I/. Ljubljan^J j z avtom peljal po cesti od h j. | nja proti Mengšu. Ko je bi ^ . mo lokalne ceste za leta »'n (

Brnik, ga je i/, nežna" | vzroka začelo zanašati . * je oblast nad volanom. ^°?0i obračanju je vozilo obsta'J obcestnem jarku. Med p1"^ čanjem so trije potniki P u uj vozila. Huje ranjena sta .f voznik Marjan Dolinar i r l

h i i f riju Sufranie, 1967, iz L j u D U l ne y

Pet mrtvih v Lepefl* dolini

Kadovnu bo dobila 1 kilometre usfulta - Zgornja Kadovnu k štiri ki­lometre oddaljena od Mojstrane, s katero jo povezuje sluhu nuika-dumska cestu. Vendar pu so nu odseku ceste v Hudovno že precej ruz-sirili cesto in položili usfult. ki ga numeruvujo pripeljuti še /u ostali del ceste. U'-tu nuj bi dobila no* priključek v Mluccuh, nujtežji del pu raku Cestno podjetje Krunj pri zadnjem ovinku v Kud o v no Ko bo us­fult. bodo RadovniČanl lahko dobili tudi redno delavsko uvtobusno /ve/o I MoJatnUM In Jesenic umi. Tuko bodo mladi v tem oddaljenem zaselku morda le OStall domu in ne bodo več tuko množično odbaiali drugum. - Foto: 1). Sedej '

Bovec, 3. avgusta — V ' ^ ni dolini pri Bovcu i*' 1

strmoglavilo onomotorn sko letalo VI' CI>B. * i | vzletalo z bovški V letalu je bilo p umrli v razbitinah letala horskega kluba

Identifikacija umrlih opravljena, zato se niS(>;

imena ponesrečencev. ^ (

opravljeni preiskavi hO tudi vzrok nesreče

kega'letalj pet I l i '^ '^J