Embed Size (px)
Citation preview
Tehnična dokumentacija za vzpostavitev fizičnega modela topografske baze in razvoj programske
opreme za upravljanje podatkov v skladu z novim podatkovnim modelom topografske baze
Ljubljana, junij 2014
1
2
Kazalo
1 Definicije uporabljenih pojmov in kratic............................................................................42 Uvod....................................................................................................................................5
2.1 Predmet naloge............................................................................................................52.2 Koordinatni sistemi.....................................................................................................52.3 Državni topografski podatkovni model......................................................................52.4 Povezava z ostalimi podatki GURS............................................................................62.5 Migracija podatkov.....................................................................................................62.6 Testni podatki..............................................................................................................6
3 Opis informacijskega sistema Geodetske uprave...............................................................74 Funcionalnosti programske opreme....................................................................................8
4.1 Pregledovanje podatkov v 2D.....................................................................................84.2 Pregledovanje podatkov v 3D.....................................................................................84.3 Izbor podatkov............................................................................................................94.4 Izvoz za distribucijo....................................................................................................94.5 Izvoz za reambulacijo...............................................................................................114.6 Orodje za vsebinsko kontrolo...................................................................................124.7 Urejanje podatkov o izvajalcu reambulacije.............................................................134.8 Uvoz in kontrola reambuliranih podatkov v bazo.....................................................134.9 Delo s knjižnicami znakov........................................................................................17
5 Splošne tehnične zahteve do programske opreme............................................................185.1 Varnostne zahteve.....................................................................................................185.2 Računalniška konfiguracija uporabnika....................................................................185.3 Performančne zahteve in omejitve............................................................................18
6 Izvedba naloge..................................................................................................................196.1 Fizični model podatkovne baze................................................................................196.2 Izdelava programske opreme....................................................................................19
6.2.1 Predlog izvedbe........................................................................................................196.2.2 Izdelava programske opreme za informatizacijo procesov......................................196.2.3 Priprava testnega okolja pri naročniku....................................................................206.2.4 Pilotna namestitev....................................................................................................206.2.5 Testiranje v testnem okolju pri naročniku...............................................................206.2.6 Priprava produkcijskega okolja................................................................................216.2.7 Namestitev v produkcijskem okolju........................................................................216.2.8 Priprava uporabniških navodil.................................................................................216.2.9 Priprava tehnične dokumentacije.............................................................................216.2.10 Tehnična podpora...................................................................................................21
6.3 Definiranje novih izmenjevalnih formatov...............................................................226.4 Tehnično navodilo o načinu zapisa podatkov, ki bodo predmet migracije...............226.5 Izobraževanje............................................................................................................22
7 Vhodni podatki za izvajalca..............................................................................................228 Način dela.........................................................................................................................239 Rezultati – elaborat oddaje................................................................................................2310 Terminski plan izvedbe.....................................................................................................23
3
1 DEFINICIJE UPORABLJENIH POJMOV IN KRATICTTN 5 – temeljni topografski načrti merila 1:5000
DTK 5 – topografski podatki merila 1:5000
INSPIRE – (Infrastructure for Spatial Information in Europe) je kratica za infrastrukturo za prostorske informacije v Evropi, ki jo uvaja Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti.
RPE – register prostorskih enot
GJI – gospodarska javna infrastruktura
GURS - Geodetska uprava RS
WMS - Web Map Service
OGC – Open Geospatial Consortium
CB STAVBE – centralna baza podatkov o stavbah
D48/GK – stari horizontalni državni koordinatni sistem
D96/TM – novi horizontalni državni koordinatni sistem
Projekt – Projekt za vzpostavitev fizičnega modela topografske baze in razvoj programske opreme za upravljanje podatkov v skladu z novim podatkovnim modelom topografske baze
Izvajalec – pogodbeni izvajalec
4
2 UVODNaloga je predvidena v okviru podprojekta Topografska baza (TOPO), ki je eden od štirih podprojektov projekta Posodobitev prostorske podatkovne infrastrukture za zmanjšanje tveganj in posledic poplav. Projekt izvaja Geodetska uprava RS (GURS) v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje (MKO) in projektnimi partnerji Norveško geodetsko upravo (Statens kartverk) in Geodetsko upravo Islandije (Landmælingar Íslands). Projekt je financiran iz Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora in proračuna Republike Slovenije.
V predhodni nalogi podprojekta TOPO je bil na podlagi pravil INSPIRE pripravljen nov državni topografski podatkovni model.
V nadaljevanju so opisane zahteve za izdelavo fizičnega modela baze in programske opreme za upravljanje podatkov, ki se bodo vodili in vzdrževali v skladu z novim državnim topografskim podatkovnim modelom. Programska oprema mora biti razvita v okviru platforme ArcGIS, ki je naročnikovo osnovno okolje za delo s topografskimi podatki.
2.1 PREDMET NALOGENaloga obsega:
vzpostavitev fizičnega podatkovnega modela baze, pripravo testnih podatkov, izdelavo programske opreme za vzpostavitev in vzdrževanje nove baze topografskih
podatkov, definiranje izmenjevalnih formatov, izdelavo tehničnih navodil za pripravo obstoječih podatkov za migracijo, izobraževanje uporabnikov.
2.2 KOORDINATNI SISTEMIVsi podatki se zajemajo, vodijo in vzdržujejo v novem državnem koordinatnem sistemu (D96/TM). Izdelava grafičnih prikazov naj bo omogočena v starem (D48/GK) in novem (D96/TM) koordinatnem sistemu.
Osnova za zajem je nova razdelitev na liste karte merila 1: 5000 v D96/TM, za vse ostale funkcionalnosti pa mora biti omogočena uporaba tudi stare razdelitve na liste karte merila 1: 5000 v D48/GK.
Za transformacijo podatkov med koordinatnima sistemoma D48/GK in D96/TM izvajalec v programsko rešitev vključi trikotniško transformacijo (različica 3.0) na osnovi identičnih točk (vir: GURS).
2.3 DRŽAVNI TOPOGRAFSKI PODATKOVNI MODELV predhodni nalogi podprojekta TOPO je bil na podlagi pravil INSPIRE pripravljen nov državni topografski podatkovni model. Novi podatkovni model služi kot podatkovna osnova za pripravo programske opreme. Podatkovni model bo s strani naročnika opisan z:
UML diagrami (EAP zapis), objektnim katalogom (xls zapis),
5
vsebinskimi izhodišči izvedbe novega topografskega modela.
2.4 POVEZAVA Z OSTALIMI PODATKI GURSNova programska oprema mora dodatno omogočati povezavo, uporabo ali prikaz naslednjih podatkovnih slojev GURS:
ortofoto, državna pregledna karta 1: 250 000, RPE (naselja, občine, regije, država), stara in nova razdelitev na liste karte 1: 5000 (D96/TM in D48/GK) s podatkom o
trigonometrični sekciji, podoba analitičnega senčenja DMR12_5.
2.5 MIGRACIJA PODATKOVDoločitev pravil za migracijo in dejanska migracija podatkov bo potekala neodvisno od razvoja programske opreme. V splošnem velja, da se ob migraciji podatki prilagodijo končnemu podatkovnemu modelu.
V okviru nove informacijske rešitve mora biti omogočen uvoz podatkov, pripravljenih v fazi migracije. Predpostavlja se, da so podatki pred uvozom urejeni (logično, sintaktično, topološko) glede na zahteve novega podatkovnega modela.
Za uvoz migriranih podatkov v novo bazo bo izvajalec pripravil tehnično navodilo o načinu zapisa podatkov, ki bodo predmet migracije.
2.6 TESTNI PODATKINaročnik preda izvajalcu podatke obstoječe topografske baze in ostale podatke potrebne za testiranje izdelave programske opreme.Izvajalec na podlagi teh pripravi vzorčne testne podatke za uporabo v razvoju aplikacije.
6
3 OPIS INFORMACIJSKEGA SISTEMA GEODETSKE UPRAVE
GURS vodi in vzdržuje zbirke podatkov na področju osnovnega geodetskega sistema, nepremičnin, državne meje, prostorskih enot in hišnih številk ter topografskega in kartografskega sistema (zbirke geodetskih podatkov). Podatke vodi in vzdržuje v okviru lastne informacijske in telekomunikacijske tehnološke infrastrukture – na svojih strežnikih v produkcijskem okolju Geodetske uprave. Posamezne zbirke geodetskih podatkov so informacijsko podprte z lastnimi programskimi rešitvami glede na tehnološke možnosti, ki jih je bilo možno uporabiti ob njeni informatizaciji.
Vse podatke GURS vzdržuje na svojih strežnikih, v svojem produkcijskem sistemu.
Za širšo uporabo zbirk geodetskih podatkov je GURS vzpostavila t.i. distribucijsko okolje geodetskih podatkov, ki se nahaja v okviru informacijske in telekomunikacijske tehnološke infrastrukture Direktorata za e-upravo in upravne procese na Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo (MJU). Podatki se iz produkcijskega v distribucijsko okolje prepisujejo enkrat dnevno.
Globalni logični pogled na obstoječo arhitekturo GURS.
4 FUNKCIONALNOSTI PROGRAMSKE OPREMEIzvajalec mora uporabiti že obstoječe funkcionalnosti, ki jih omogoča ArcGIS platforma. Kjer želena funkcionalnost presega obstoječe okvire ArcGIS platforme, izvajalec razvije dodatne rešitve v okviru omenjene platforme.
7
Osnovne funkcionalnosti, ki jih mora omogočati programska oprema: pregledovanje podatkov v 2D, pregledovanje podatkov v 3D, izbor (select) podatkov, izvoz podatkov iz baze za potrebe distribucije in reambulacije, orodje za vsebinsko kontrolo, urejanje podatkov o izvajalcu reambulacije, uvoz in kontrola reambuliranih podatkov v bazo, delo z dvema osnovnima in z uporabniško določenimi knjižnicami znakov.
4.1 PREGLEDOVANJE PODATKOV V 2DSloji, ki so na voljo pri 2D pregledovanju:
podatki iz topografske baze, podatki RPE (naselje, občine, regije, država), stara in nova razdelitev na liste karte 1: 5000 (D96/TM in D48/GK), podoba analitičnega senčenja DMR12_5, prikaz mreže reambuliranih listov po času in izvajalcu, državna topografska karta – 1: 250 000, ortofoto.
Osnovne funkcionalnosti pregledovanja podatkov: pregled podatkov v izbrani knjižnici znakov, navigacija pogleda (npr. premik, povečava / pomanjšava), vklop/izklop slojev, možnost nastavitve transparentnosti slojev, pomnjenje trenutnega geografskega območja okna in vrnitev na to shranjeno
geografsko območje okna, pregled atributne tabele, razveljavi/obnovi sistem.
Kjer so na voljo spletni servisi za prikaz podatkovnih slojev geodetske uprave, se le ti uporabijo. V nasprotnem primeru izvajalec pripravi vse potrebno za neodvisen prikaz podatkov znotraj programskega okolja.
4.2 PREGLEDOVANJE PODATKOV V 3DProgramska oprema mora omogočati 3D perspektivno pregledovanje podatkov.
Sloji, ki so na voljo pri 3D pregledovanju: podatki iz topografske baze, ortofoto, 3D stavbe.
Pri 3D pregledovanju se model zgradi na naslednji način: podatke iz topografske baze se napne na DMR5, ortofoto se napne na DMR5, iz tlorisov stavb se generira 3D stavbe (kubus) na osnovi atributa Z_SLEM.
Osnovne funkcionalnosti:
8
prehod v perspektivni pogled za izbrani list, navigacija perspektivnega pogleda (npr. premik, povečava / pomanjšava, obračanje), možnost uporabe 2D knjižnice znakov v perspektivnem 3D pogledu, možnost uporabe vektorskih in rastrskih podlag v perspektivnem 3D pregledu.
4.3 IZBOR PODATKOVIzbor podatkov je skozi vse procese dela enak in obsega izbor poljubnih objektov po vsebinski in/ali geografski opredelitvi.
Izbor podatkov mora biti omogočen na naslednje načine: izbor vsebin posameznega lista karte 1 : 5000 (stara ali nova razdelitev) - tekstualno,
grafično, izbor vsebin več zaporednih listov karte 1 : 5000 (stara ali nova razdelitev) -
tekstualno: z vezajem (npr. C0101–C0104), grafično: zaris območja, izbor vsebin glede na prostorsko enoto "občina" ali "naselje" (tekstualno, grafično), izbor vsebin glede na presek s pravokotnim »select« območjem, izbor vsebin glede na poljubno določeno območje v ločeni vektorski datoteki, dodajanje in odvzemanje vsebin iz izbora (po listih, po slojih, po objektnih področjih),
4.4 IZVOZ ZA DISTRIBUCIJOIzvoz podatkov za distribucijo mora biti omogočen za poljubni način izbora podatkov, ki so opredeljeni v prejšnjem poglavju. Izvoz mora obsegati:
izvoz vsebin v SHP formatu, izvoz vsebin v novem izmenjevalnem formatu, izvoz vsebin v obliki geokodirane rastrske slike.
Funkcionalnosti izvoza:Izvoz podatkov v vektorski obliki:
izbor koordinatnega sistema za izvoz (D48/GK ali D96/TM), izvoz vsebine vseh objektnih tipov naenkrat, izvoz vsebine poljubno izbranih objektnih tipov, izvoz vsebine za poljubno izbrano geografsko območje, izvoz izbranih vsebin kot celota s porezavo na območje izvoza, izvoz izbranih vsebin s porezavo na območje izvoza in razrezom na liste karte 1: 5000
po stari ali novi razdelitvi, možnost izbora izvoza z ali brez atributa DTK5_ID, možnost izbora, da se sloji brez vsebine ne izvozijo,
Izvoz podatkov v rastrski obliki: možnosti izvoza vsebine v rastrski obliki so:
o izbor poljubne knjižnice znakov (osnovna, podrobna) o možnost predogleda izrisa,o možnost izvoza v formatih tif, pdf, jpg, eps, aio možnost izbora ločljivosti,o možnost tiskanja na tiskalnik,o možnost vključitve/izključitve izvenokvirne vsebine pri izvozu,
9
možnost hkratnega izvoza vsebine v vektorski in rastrski obliki, prikaz poteka in predvidenega časa izvoza posameznega območja ob hkratnem izvozu
več območij. Prikaz poteka izvoza vsebuje:o prikaz trenutne datoteke in predviden čas trajanja izvoza,o prikaz obvestila o uspešnem izvozu.
Vsebina forme za izvoz podatkov za izdajo po listih
10
Vsebina forme za izvoz podatkov za izdajo po območjih
4.5 IZVOZ ZA REAMBULACIJOIzvoz podatkov za reambulacijo omogoča izvoz izbranih vsebin v obliki vektorske SHP datoteke. Vsebine se izvozi kot celoto (brez razreza po listih) za poljubno območje (list, občina ...), skupaj s poljubno širokim vplivnim območjem (buffer), ki je namenjen ureditvi stikov s sosednjimi območji. Objekti, ki ležijo v vplivnem območju se ob izvozu za reambulacijo na robu tega območja odrežejo. Nova končna točka geometrije posameznega objekta mora ostati na višini.
Vsebina za reambulacijo se izbere in izvaža po novi razdelitvi na liste v koordinatnem sistemu (D96/TM).
Podatki o reambulaciji se vodijo v ločenem preglednem sloju, ki temelji na razdelitvi na liste karte 1 : 5000. O reambulaciji se vodijo informacije o:
listih v reambulaciji, širini buffer-ja, izvajalcu reambulacije, datumu izvoza (avtomatiziran vpis aktualnega datuma), dodatnih opombah.
O izvajalcu reambulacije se vodijo podatki: naziv podjetja, naslov podjetja, kontaktna oseba, elektronski naslov, telefonska številka.
11
V bazi se vsebina izvožena za reambulacijo zaklene za nadaljnjo reambulacijo, možen pa je izvoz za distribucijo.
Funkcionalnosti izvoza: za izvoz je prednastavljen koordinatni sistem D96/TM, izvoz vsebine vseh objektnih tipov naenkrat, izvoz vsebine poljubno izbranih objektnih tipov, za izvoz je prednastavljen izvoz kot celota (brez razreza po listih), možnost izbora, da se sloji brez vsebine ne izvozijo, prikaz poteka in predvidenega časa izvoza posameznega območja ob hkratnem izvozu
več območij. Prikaz poteka izvoza vsebuje:o prikaz trenutne datoteke in predviden čas trajanja izvoza,o prikaz obvestila o uspešnem izvozu,
možnost nastavitve velikosti vplivnega območja (širina buffer-ja) za izvoz, možnost vnosa podatkov o reambulaciji. Zagotovljena enolična oštevilčba
reambulacij.
Vsebina forme za izvoz podatkov za reambulacijo
4.6 ORODJE ZA VSEBINSKO KONTROLOProgramska rešitev mora vključevati orodje za vizualno kontrolo. Orodje mora omogočati zamaknjeni prikaz novega stanja glede na stanje v bazi (pred reambulacijo). Na tak način je omogočena identifikacija manjkajočih objektov.
Kontrola se izvede ročno, pred zapisom v bazo. Omogoča pregled starega in novega stanja.
Funkcionalnosti: uvoz podatkov za vsebinsko kontrolo, nastavitev vrednosti zamika prikaza novega in starega stanja, izbor poljubne knjižnice znakov za prikaz vsebin, pregledovanje podatkov.
12
4.7 UREJANJE PODATKOV O IZVAJALCU REAMBULACIJEO izvajalcu reambulacije se vodijo informacije, kot so navedene v poglavju 4.6.
Funkcionalnosti urejanja: dodajanje izvajalca reambulacije, urejanje podatkov o izvajalcu reambulacije, brisanje izvajalca reambulacije.
4.8 UVOZ IN KONTROLA REAMBULIRANIH PODATKOV V BAZOPred uvozom reambuliranih podatkov v bazo je potrebno opraviti 2D in 3D vsebinske in topološke kontrole. V bazo se lahko uvozi samo vsebinsko in topološko urejene podatke.
Programska rešitev mora omogočati uvoz zaključenega območja za reambulacijo v celoti.
V ozadju uvoza se izvede združitev (dissolve) razrezanih objektov na robu buffer-ja po enoličnem identifikatorju objekta (do sedaj DTK5_ID), novim objektom pa se strojno generira enolični identifikator v bazi. Novonastala lomna točka se po vnosu reambulirane vsebine v bazo odpravi.
Programska rešitev mora omogočati izvedbo kontrole reambuliranih podatkov, v obsegu: kontrola položaja objektov (ležati morajo znotraj območja reambulacije), nespremenjenost koordinat lomnih točk objektov na robovih bufferja območja
reambulacije, kontrola nadmorskih višin (nadmorska višina lomnih točk objektov mora biti med 0 in
2864 m) – izjema so Aljažev stolp na Triglavu in nekatere lomne točke nekaterih vodotokov na obali, tik pred izlivom v morje,
zaporedne lomne točke linijskih in ploskovnih objektov ne smejo biti na isti lokaciji), osi vodotokov morajo biti zajete dolvodno (pravilnost smeri toka vodotoka), topološke kontrole vsebine posameznega sloja, topološke kontrole vsebin pomensko povezanih slojev, atributne kontrole (prisotnost in pravilnost atributov ter njihovih kombinacij, v skladu
s podatkovnim modelom), analiza naklonov za linijske in poligonske objektne tipe, analiza gladkega poteka linije v vertikalni smeri.
Programska rešitev mora zagotavljati izvajanje kontrol po sklopih: območna kontrola, 3D kontrola, topološka kontrola, atributna kontrola, analiza naklonov.
Po opravljenih kontrolah se izvede uvoz reambuliranih podatkov.
Funkcionalnosti območne kontrole: možnost kontrole posameznega objektnega tipa, možnost kontrole vseh objektnih tipov hkrati, izvedba območne kontrole:
o izvedba kontrole objektov izven območja reambulacije,
13
o izvedba kontrole ohranjenega položaja (x, y, z) lomnih točk objektov na robovih okolice,
izpis rezultatov kontrol:o izpis statusa stanja podatkov za vsak objektni tip na zaslonu:
v redu, ni datoteke, podatkovni sloj je prazen, napaka,
o kreiranje informativnega sloja o vseh odkritih napakah kontrol v podatkih z lokacijo in opisom,
o možnost zapisa datoteke z napakami na izbrano lokacijo.
Funkcionalnosti 3D kontrole: možnost kontrole posameznega objektnega tipa, možnost kontrole vseh objektnih tipov hkrati, izvedba 3D kontrole:
o preverjanje ali so višine posamezne točke objektov v predvidenem razponu,o preverjanje pravilnosti osi vodotokov (Poišče vertikalne odseke linijskih in
ploskovnih objektov ter preverja pravilnost osi vodotoka (dolvodni zajem), izpis rezultatov kontrol:
o izpis statusa stanja podatkov za višine za vsak objektni tip na zaslonu: v redu, ni datoteke, podatkovni sloj je prazen, napaka,
o izpis statusa stanja smeri vodotokov na zaslonu: izpis števila vodotokov glede na smeri (navzdol, navzgor, naravnost)
o kreiranje informativnega sloja o vseh odkritih napakah kontrol v podatkih z lokacijo in opisom,
o možnost zapisa datoteke z napakami na izbrano lokacijo.
Funkcionalnosti topološke kontrole: možnost kontrole posameznega objektnega tipa, možnost kontrole vseh objektnih tipov hkrati, izvedba topološke kontrole:
o kontrola topološke usklajenosti znotraj istega sloja,o kontrola topološke usklajenosti relacijsko povezanih slojev,
izpis rezultatov kontrol:o izpis statusa stanja podatkov topoloških kontrol na zaslonu z oznakami:
v redu, ni datoteke, podatkovni sloj je prazen, kontrola ni potrebna, napaka,
o kreiranje informativnega sloja o vseh odkritih napakah kontrol v podatkih z lokacijo in opisom,
o možnost zapisa datoteke z napakami na izbrano lokacijo.
Funkcionalnosti atributne kontrole: možnost kontrole posameznega objektnega tipa, možnost kontrole vseh objektnih tipov hkrati, izvedba atributne kontrole:
14
o kontrola prisotnosti atributov v okviru šifranta,o kontrola pravilnosti atributov v okviru šifranta,
izpis rezultatov kontrol:o izpis statusa stanja podatkov za vsak objektni tip na zaslonu:
v redu, ni datoteke, podatkovni sloj je prazen, napaka,
o kreiranje informativnega sloja o vseh odkritih napakah kontrol v podatkih z lokacijo in opisom,
o možnost zapisa datoteke z napakami na izbrano lokacijo.
Funkcionalnosti analize naklonov in lomnih kotov: možnost kontrole posameznega objektnega tipa, možnost kontrole vseh objektnih tipov hkrati izvedba analize naklonov:
o možnost vpisa mejnega naklona,o kontrola prevelikih naklonov med dvema lomnima točkama objekta,
izvedba analize lomnih kotov:o možnost vpisa mejnega lomnega kota,o kontrola topih kotov med lomnimi točkami objekta,
izpis rezultatov kontrol:o izpis statusa stanja podatkov za vsak objektni tip na zaslonu za analizo
naklonov: število odsekov objektov s prevelikim naklonom, izpis maksimalnega naklona,
o izpis statusa stanja podatkov za vsak objektni tip na zaslonu za analizo lomnih kotov:
število odsekov objektov s prevelikim naklonom, izpis minimalnega lomnega kota,
o kreiranje informativnega sloja o vseh odkritih napakah kontrol v podatkih z lokacijo in opisom,
o možnost zapisa datoteke z napakami na izbrano lokacijo.
Rezultat vseh kontrol vrne: grafični informativni sloj s prikazom lokacije in atributi napak:
o točkovno,o na sredini linije, na verteksu,o na centroidu poligona,
poročilo o izvedeni kontroli, ki vsebuje:o območje reambulacije,o čas,o sloj,o tip kontrole,o tip napake,o opis napake (po izdelanem šifrantu).
Seznam kontrol in šifrant napak pripravi naročnik!
Funkcionalnosti uvoza:
15
osnovne možnosti za uvoz reambuliranih podatkov:o pregled seznama vseh aktivnih reambulacij,o možnost razveljavitve reambulacije (objekti se odklenejo, ne izvede pa se
nobena sprememba v bazi),o uvoz reambuliranih podatkov je možen samo v D96/TM koordinatnem
sistemu,o uvaža se območje reambulacije v celoti,o kontrola imen datotek za uvoz,
možnost izbire izvedbe vseh kontrol:o sprotno prikazovanje poteka za vsako kontrolo,
možnost izbire posamezne kontrole:o prikaz obvestila o izvedbi uvoza po opravljenih kontrolah:
možnost uvoza podatkov v primeru, da pri kontroli ni napak, opozorilo v primeru, da se uvoz ne izvede,
o kreiranje informativnega sloja o vseh odkritih napakah kontrol v podatkih z lokacijo in opisom ter zapis na izbrano lokacijo,
strojno generiranje enoličnega identifikatorja objekta novim objektom, ki se uvozijo v bazo (do sedaj DTK5_ID).
Vsebina forme za uvoz podatkov za reambulacijo
16
4.9 DELO S KNJIŽNICAMI ZNAKOVProgramska oprema omogoča prikaz podatkov:
z delovno knjižnico znakov, ki omogoča hitrejše delo in s podrobno knjižnico znakov, ki je namenjena pripravi rastrskih slik ter s poljubno knjižnico znakov, izdelano s strani uporabnika (uporabnik lahko ustvari
poljubno število knjižnic).
Naročnik preda izvajalcu obstoječi DTK5 knjižnici znakov. Izvajalec lahko pripravi/prilagodi knjižnici v skladu z novo rešitvijo.
Izvajalec ob predaji programske rešitve pripravi/vključi v programsko rešitev dve knjižnici znakov (delovno in podrobno).
17
5 SPLOŠNE TEHNIČNE ZAHTEVE DO PROGRAMSKE OPREME
Računalniški program za vodenje in vzdrževanje topografske baze mora ustrezati vsem spodaj navedenim tehničnim zahtevam in izvajalec ne sme uporabiti nobene dodatne licenčne programske opreme.
5.1 VARNOSTNE ZAHTEVEIzvajalec ne sme s svojo rešitvijo uvajati nobenih dodatnih tehničnih zahtev ali omejitev za oddaljen dostop. Ta del zagotavljanja varnosti mora biti v celoti prepuščen ustreznim, temu namenjenim, infrastrukturnim mehanizmom naročnika oziroma okolju na Ministrstvu za javno upravo.
5.2 RAČUNALNIŠKA KONFIGURACIJA UPORABNIKA Računalniška konfiguracija uporabnika je:
strojna oprema: računalnik z procesorjem 4 jedra, najmanj 3ghz, ram 4GB programska oprema:
o Operacijski sistem: Windows 8.1, o ArcGIS Desktop Basic 10.2.x, plavajoča licenca.
Programska oprema mora biti izdelana v programskem jeziku Java (Java Runtime Environment (JRE)) kot dodatek za ArcGIS okolje: ArcSDE 10.2.x in ArcGIS Desktop Basic 10.2.x.
Podatkovna baza mora biti Oracle 11g. Podatki morajo biti zapisani v Oracle Spatial formatu.
5.3 PERFORMANČNE ZAHTEVE IN OMEJITVEPrikaz vseh podatkov za območje enega lista se mora izvesti v manj kot 10 sekundah.Izvoz za območje enega lista se mora izvesti v manj kot 15 sekundah.
18
6 IZVEDBA NALOGE
V nadaljevanju je opisan postopek izvedbe po posameznih zahtevah predmeta naloge s končnimi rezultati.
6.1 FIZIČNI MODEL PODATKOVNE BAZE Izvajalec vzpostavi fizični model podatkovne baze v testnem in produkcijskem okolju GURS na osnovi topografskega podatkovnega modela (glej poglavje 2.3).
6.2 IZDELAVA PROGRAMSKE OPREMEIzdelava programske opreme obsega:
pripravo predloga izvedbe, izdelavo programske opreme, pripravo testnega okolja pri naročniku za namene testiranja v času razvoja, pilotno namestitev v testno okolje pri naročniku, testiranje v testnem okolju pri naročniku in odprava napak ter izboljšanje
funkcionalnosti po testiranju, pripravo produkcijskega okolja in ustreznih varnostnih shem za dostop, namestitev v produkcijskem okolju, pripravo uporabniških navodil za delo s programsko opremo, pripravo tehnične dokumentacije programske opreme, tehnično podporo.
6.2.1 Predlog izvedbePredlog izvedbe obsega:
detajlni opis funkcionalnosti po posameznih procesih, detajlni opis uporabniškega vmesnika znotraj posameznega procesa (zaslonske
maske), detajlni opis sistema navigacije in celostne podobe programske opreme, usklajen z
naročnikom, tehnični opis okolja in delovanja programske rešitve, način hranjenja in vzdrževanja izvorne kode v času razvoja, terminski plan po posameznih fazah in podfazah, sistem za spremljanja terminskega plana po posameznih fazah in podfazah, predlog sodelovanja in komuniciranja z naročnikom (periode, kontaktne osebe, itd.), opis indikatorjev napredka razvoja.
Izvajalec naročniku predloži predlog izvedbe z vsemi sestavinami, ki ga mora le ta potrditi.
6.2.2 Izdelava programske opreme za informatizacijo procesovIzdelava programske opreme za informatizacijo procesov obsega:
izdelavo programske pilotne rešitve, izdelavo programske rešitve produkcijskega okolja, dokumentiranje izvorne kode, dokumentiranje odprtih vprašanj in odgovorov na vprašanja.
19
6.2.3 Priprava testnega okolja pri naročnikuPriprava testnega okolja pri naročniku za namene testiranja v času razvoja obsega:
pripravo okolja v katerem bo mogoče izvajati testiranje v enakem obsegu, kot bo uporabljeno v končni namestitvi (strežniki, dostopi, itd.),
vzpostavitev testne podatkovne baze za namene testiranja, v kateri morajo biti zajeti tudi posebni primeri).
6.2.4 Pilotna namestitevPilotna namestitev v testno okolje naročnika obsega:
namestitev pilotne rešitve, ki omogoča testiranje in posledično izboljšanje funkcionalnosti, uporabniškega vmesnika, itd.
6.2.5 Testiranje v testnem okolju pri naročnikuTestiranje v testnem okolju pri naročniku obsega:
testiranje pravilnosti delovanja in testiranje hitrosti in dostopnosti.
Testiranje pravilnosti delovanja obsega: kontrolo vnosnih polj, kontrolo različnih kombinacij vnosa, kontrolo delovanja pomoči ob nepravilnih vnosih, kontrolo izvedenih akcij v ustreznih bazah (zapisi v bazo), kontrolo stabilnosti delovanja ob večkratnih ponovitvah in več uporabnikih.
Testiranje hitrosti in dostopnosti obsega: kontrolo hitrosti delovanja programske opreme, kontrolo hitrosti delovanja ob velikem številu uporabnikov, kontrolo hitrosti in dostopnosti glede na različno kakovost spletne povezave.
Izvajalec mora periodično (perioda je določena v predlogu izvedbe del) poročati o opravljenih testih s posebnim zapisnikom, ki vsebuje:
datum, seznam udeležencev testa, seznam izvedenih kontrol, vhodni podatki za test, čas trajanja testa, priloge.
Odprava napak in izboljšanje funkcionalnosti na osnovi zapisnikov po opravljenih testih vsebuje:
odpravo napak v delovanju zaradi napak v programiranju, predlog odprave napak in odprava napak zaradi sistematičnih napak v procesu dela, predlog izboljšanja funkcionalnosti in izboljšanje funkcionalnosti programske opreme.
Naročnik mora pred samo izvedbo potrditi predlog odprave napak zaradi sistematičnih napak v procesu dela in predlog izboljšanja funkcionalnosti.
6.2.6 Priprava produkcijskega okoljaPriprava produkcijskega okolja obsega:
20
vzpostavitev in konfiguracijo vseh potrebnih komponent za delovanje programske opreme v produkcijskem okolju.
6.2.7 Namestitev v produkcijskem okoljuPriprava/opis namestitvenih procedur obsega:
izdelavo/opis namestitvenih programov/procedur, izdelavo vse potrebnih medijev s programsko opremo, programsko kodo, pomožnimi
programi in drugo, ki so potrebni za ponovno namestitev in normalno delovanje programske opreme.
Namestitev mora zagotoviti namestitev vseh potrebnih sestavnih delov z ustrezno prilagoditvijo okolja ArcGIS (brez dodatnih ročnih namestitev).
6.2.8 Priprava uporabniških navodil Priprava uporabniških navodil za delo s programsko opremo obsega vse informacije potrebne končnim uporabnikom za normalno redno delo vključujoč pomoč in opise najpogostejših vprašanj in odgovorov.
6.2.9 Priprava tehnične dokumentacijePripravo tehnične dokumentacije programske opreme obsega najmanj:
opis funkcionalnosti, arhitekture, medsebojno povezovanje posameznih programskih komponent, opis/definicijo konfiguracije programskih modulov/komponent, način izgradnje (make/build) izvorne kode.
Dokumentacija mora biti napisana tako, da omogoči naročnikovim lastnim strokovnjakom izgradnjo kompletnega paketa programske opreme iz dobavljene izvorne kode vseh gradnikov ter njeno namestitev v testno ali produkcijsko okolje.
Vsi bazni objekti morajo biti enolično poimenovani in dokumentirani v največji možni meri v sami bazi podatkov (tabele, polja, procedure ipd.). Pri tem je potrebno upoštevati Oracle Naming Conventions ali drugo primerno metodo.
Programske komponente morajo biti podrobno opisane vključno z načinom delovanja, medsebojnega povezovanja ter povezovanja z bazo podatkov. Povezovanje z bazo podatkov mora biti opisano do nivoja posameznih tabel ter polj v tabelah (na primer komponenta X spreminja vrednost polja P v tabeli T ob teh in teh pogojih).
6.2.10 Tehnična podporaTehnična podpora, ki se izvaja od zaključka vseh drugih del do 30.3.2016 obsega najmanj:
sistem sprejemanja prijav o nedelovanju, o napakah, motnjah in neskladnosti v času izvajanja podpore preko elektronske pošte ter sprejem prijav po telefonu v času delovnih ur geodetske uprave,
vzdrževanje, ki je potrebno kot posledica posodobitev operacijskega sistema Windows (Service Pack), in posodobitev programske opreme ArcGIS,
optimizacijo delovanja aplikacije v smislu večje razpoložljivosti, večje odzivnosti, podporo pri reševanju specifičnih zahtev in ob nepredvidenih dogodkih, dokumentiranje izvedenih storitev vzdrževanja in podpore.
21
6.3 DEFINIRANJE NOVIH IZMENJEVALNIH FORMATOV Izvajalec definira izmenjevalni format GML za izvoz in uvoz za vse vsebine novega podatkovnega modela. Za izvoz podatkov za reambulacijo novih formatov ni potrebno definirati.
Izvajalec naročniku predloži predlog novega izmenjevalnega formata, ki ga mora naročnik potrditi.
Izvajalec pripravi predlog poimenovanja izhodnih datotek in ga uskladi z naročnikom.
6.4 TEHNIČNO NAVODILO O NAČINU ZAPISA PODATKOV, KI BODO PREDMET MIGRACIJE
Izvajalec pripravi tehnično navodilo o načinu zapisa podatkov, ki bodo predmet migracije, za uvoz v bazo. Obsega naj:
definicijo strukture migracijskih podatkov, postopek uvoza podatkov v bazo, seznam kontrol za preverjanje uspešnosti uvoza.
6.5 IZOBRAŽEVANJEIzvajalec izvede splošno pregledno izobraževanje, ki obsega uporabo aplikacije in prikaz na primerih uporabe. Izvajalec pripravi gradivo za izobraževanje.
Izvajalec skupaj z naročnikom določi termine in kraj izobraževanja. Izvajalec na vsakem izobraževanju vodi listo prisotnosti.
Vso tehnično opremo potrebno za izobraževanje preskrbi naročnik.
Uspešnost izvedbe vseh izobraževanj potrdi naročnik.
7 VHODNI PODATKI ZA IZVAJALCANaročnik izvajalcu najkasneje v petih dneh po podpisu pogodbe preda:
podatkovni model opisan z UML diagrami (EAP zapis), objektnim katalogom in vsebinskimi izhodišči izvedbe novega topografskega modela (priloga dokumentaciji),
podatke obstoječe topografske baze v obliki SHP/XML datotek, ostale podatkovne sloje v skladu z izmenjevalnimi formati Geodetske uprave, obstoječi DTK5 knjižnici znakov.
8 NAČIN DELAIzvajalec mora določiti vodjo projekta za komunikacijo z naročnikom. Vodja projekta z naročnikom sodeluje pri koordinaciji dela na projektu in usklajevanju sestankov, na katerih morajo biti po potrebi prisotni tudi drugi predstavniki izvajalca in naročnika. Vodja projekta na strani izvajalca se mora na pobude, vprašanja in naročila naročnika odzvati najkasneje v roku enega delovnega dne. Če odziva ne more zagotoviti, izvajalec javi naročniku kontaktne
22
podatke osebe, ki bo vodjo projekta v času odsotnosti nadomeščala. Ta oseba je dolžna v času odsotnosti vodje projekta v celoti kompetentno prevzeti delo vodje projekta.
Izvajalec mora naročniku zagotoviti možnost telefonskega in e-poštnega komuniciranja.Izvajalec o morebitnih problemih pri izvedbi naloge obvesti naročnika in predlaga ustrezno rešitev problemov. Predstavniki izvajalca in naročnika se srečujejo na mesečnih sestankih, po potrebi pa pogosteje. Ob zaključku posamezne naloge ali več nalog izvajalec naročniku predstavi izvedeno delo. Pogostost sestankov določi izvajalec, lahko pa tudi naročnik.
9 REZULTATI – ELABORAT ODDAJERezultati naloge so:
vzpostavljen fizični model iz točke 6.1, predlog izvedbe, poročilo o spremljanju izvedbe projekta, delujoča programska oprema v produkcijskem okolju, izvorna koda s komentarji, navodila za namestitev, tehnična dokumentacija, navodila za uporabo, tehnično navodilo o načinu zapisa podatkov, ki bodo predmet migracije, podatki testnega primera, predlog novega izmenjevalnega formata, poročilo o izobraževanju, periodična poročila tehnične podpore.
Vsa besedila, shematski prikazi in predstavitve se oddajo v papirni obliki in na elektronskem mediju (CD, DVD) v Microsoft Wordu/PowerPointu/PDF formatu.
10 TERMINSKI PLAN IZVEDBENaloga mora biti v celoti zaključena in dokončno prevzeta do 28. novembra 2014, razen naloge pod točko 6.2.10 Tehnična podpora, ki se izvaja do 30.3.2016. Izvajalec v ponudbi predlaga terminski načrt, v katerem mora upoštevati okvirne roke za zaključek posameznih nalog iz spodnje preglednice. V terminskem načrtu mora biti opredeljena tudi vrednost posamezne naloge z DDV.
posamezna naloga rok dokončanja v tednih od podpisa pogodbe
6.1 Fizični model podatkovne baze 36.2.1 Predlog izvedbe 36.2.2 Izdelava programske opreme za informatizacijo procesov
15
6.2.3 Priprava testnega okolja pri naročniku
10
6.2.4 Pilotna namestitev 116.2.5 Testiranje v testnem okolju pri naročniku
12
6.2.6 Priprava produkcijskega okolja 136.2.7 Namestitev v produkcijskem okolju 14
23
6.2.8 Priprava uporabniških navodil 156.2.9 Priprava tehnične dokumentacije 156.2.10 Tehnična podpora *6.3 Definiranje novih izmenjevalnih formatov
10
6.4 Tehnično navodilo o načinu zapisa podatkov, ki bodo predmet migracije
6
6.5 Izobraževanje 16
*Tehnična podpora se zagotavlja do 30.3.2016.
Priloge: podatkovni model opisan z UML diagrami (EAP zapis) objektni katalog (11 XLS datotek) vsebinska izhodišča za izvedbo novega topografskega modela
24
