TEHNOLOGIJA OBNOVE STARODOBNIH VOZIL · 2015. 1. 12. · V drugem delu je prikazana obnova motornega kolesa Tomos Colibri T 12, letnik 1968. Hoteli smo se približati čim bolj originalnemu

I

TEHNOLOGIJA OBNOVE

STARODOBNIH VOZIL

Diplomsko delo

Študent: Denis SLODNJAK

Študijski program: Univerzitetni študijski program 1. stopnje Strojništvo

Smer: Proizvodne tehnologije in sistemi

Mentor: izr. prof. dr. Ivo PAHOLE

Somentor: red. prof. dr. Jože BALIČ

Maribor, junij 2013

II

III

I Z J A V A

Podpisani Denis SLODNJAK izjavljam, da:

je bilo predloţeno diplomsko delo opravljeno samostojno pod mentorstvom izr. prof.

dr. Iva Paholeta in somentorstvom red. prof. dr. Joţeta Baliča;

predloţeno diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloţeno za pridobitev

kakršnekoli izobrazbe na drugi fakulteti ali univerzi;

soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjiţnici tehniških fakultet

Univerze v Mariboru.

Maribor, 14. 6. 2013 Podpis: ___________________________

IV

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju, izr. prof. dr. Ivu Paholetu, in

somentorju, red. prof. dr. Joţetu Baliču, za pomoč in

vodenje pri opravljanju diplomskega dela.

Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili

študij.

V

TEHNOLOGIJA OBNOVE STARODOBNIH VOZIL

Ključne besede: tehnologija, starodobna vozila, obnova, motorno kolo, Tomos

UDK: 629.331.4.083.8(043.2)

POVZETEK

V diplomskem delu je predstavljena tehnologija obnove starodobnih vozil. Opisujemo

klasifikacijo po razredih starodobnikov in kako naj bi se obnove lotili po določenih postopkih.

Za obnovo starodobnikov je potrebno kar precejšnje tehnično znanje.

V drugem delu je prikazana obnova motornega kolesa Tomos Colibri T 12, letnik 1968. Hoteli

smo se približati čim bolj originalnemu stanju, kakršno je bilo, ko je motorno kolo prišlo iz

tovarne.

VI

TECHNOLOGY OF RENOVATION OLDTIMERS

Key words: technology, old-style vehicles, renovation, motorcycle, Tomos

UDK: 629.331.4.083.8(043.2)

ABSTRACT

The diploma paper describes the renovation technology of old-style vehicles. We described

the classification of different classes of old-style vehicles and the way of renovation by using

certain procedures. The renovation of old-style vehicles demands a considerable amount of

expertise.

The second part of the diploma paper shows the renovation of a Tomos Colibri motorcycle T

12, year 1968. Our purpose was to get closer to the original condition of the motorcycle as

much as possible, the condition it was in when it came from the factory.

VII

KAZALO

1 UVOD ........................................................................................................................... - 1 -

1.1 OPREDELITEV DIPLOMSKEGA DELA ........................................................................... - 1 -

1.2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA ........................................................................ - 1 -

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE .................................................................................... - 2 -

1.4 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJE ....................................................................... - 2 -

2 PREDSTAVITEV IN KLASIFIKACIJA STARODOBNIH VOZIL ..................... - 3 -

2.1 DEFINICIJA STARODOBNEGA VOZILA ......................................................................... - 3 -

2.2 KAKO IZKAZUJEMO STATUS STARODOBNIKA ............................................................ - 3 -

2.2.1 Namen .............................................................................................................. - 4 -

2.2.2 Kategorizacija starodobnikov .......................................................................... - 4 -

2.2.3 Ocenjevanje starodobnika za pridobitev izkaznice ......................................... - 5 -

2.2.4 Olajšave pri uporabi starodobnika ................................................................... - 9 -

2.3 PRVA REGISTRACIJA STARODOBNIKA ...................................................................... - 10 -

3 ZAJEMANJE PODATKOV IN DOKUMENTIRANJE STANJA VOZILA ...... - 11 -

4 PRIDOBIVANJE DOKUMENTACIJE, KI ŠE OBSTAJA, ZA VOZILO V

OBNOVI ............................................................................................................................. - 12 -

5 POSTOPKI PRI RESTAVRIRANJU ..................................................................... - 13 -

5.1 ČIŠČENJE ................................................................................................................ - 13 -

5.2 DEMONTAŢA ........................................................................................................... - 13 -

6 OBDELAVA POVRŠIN ........................................................................................... - 14 -

6.1 LAKIRANE POVRŠINE............................................................................................... - 14 -

6.2 OBDELAVA Z ABRAZIVNIMI CURKI .......................................................................... - 14 -

6.2.1 Peskanje s suhim ledom ................................................................................. - 15 -

6.2.2 Peskanje s kremenčevim peskom .................................................................. - 16 -

6.3 KEMIJSKI POSTOPKI................................................................................................. - 17 -

6.4 GALVANSKA ZAŠČITA KOVIN .................................................................................. - 18 -

VIII

6.4.1 Dekorativno kromanje ................................................................................... - 18 -

6.4.2 Trdo kromanje ............................................................................................... - 22 -

6.4.3 Cinkanje ......................................................................................................... - 24 -

6.4.4 Bakrenje ......................................................................................................... - 29 -

6.4.5 Nikljanje ........................................................................................................ - 30 -

6.4.6 Poliranje ......................................................................................................... - 31 -

7 LAKIRANJE .............................................................................................................. - 32 -

8 MONTAŢA ................................................................................................................ - 33 -

9 PRAKTIČNI PRIMER OBNOVE ........................................................................... - 34 -

9.1 ZGODOVINA ............................................................................................................ - 34 -

9.2 TEHNIČNI PODATKI ................................................................................................. - 37 -

9.3 DOKUMENTIRANJE STANJA VOZILA ......................................................................... - 38 -

9.4 POPIS DELOV ........................................................................................................... - 41 -

9.5 PREIZKUSNO SESTAVLJANJE IN RAZSTAVLJANJE ..................................................... - 43 -

9.6 PRIPRAVA NA ZAŠČITO KOVIN ................................................................................. - 47 -

9.6.1 Cinkanje ......................................................................................................... - 47 -

9.6.2 Kromanje ....................................................................................................... - 48 -

9.6.3 Peskanje ......................................................................................................... - 49 -

9.6.4 Poliranje ......................................................................................................... - 49 -

9.7 LAKIRANJE .............................................................................................................. - 52 -

9.8 SESTAVLJANJE MOTORNEGA KOLESA ...................................................................... - 54 -

10 ZAKLJUČEK ............................................................................................................ - 61 -

11 LITERATURA .......................................................................................................... - 62 -

12 PRILOGE ................................................................................................................... - 64 -

IX

KAZALO SLIK

Slika 1: Diagram poteka obnove in pridobitve izkaznice o starodobnem vozilu .................. - 7 -

Slika 2: Izkaznica o starodobnem vozilu ............................................................................... - 8 -

Slika 3: Peleti suhega leda[4] .............................................................................................. - 15 -

Slika 4: Primer uporabe z abrazivnim curkom z uporabo suhega ledu [4].......................... - 15 -

Slika 5: Primer uporabe z abrazivnim curkom z uporabo kremenčevega peska [4] ........... - 16 -

Slika 6: Skica priklopa polov na posodo goriva .................................................................. - 17 -

Slika 7: Odstranjevanje korozije iz posode za gorivo [5] .................................................... - 17 -

Slika 8: Skica priklopa kadi in polov pri kromanju ............................................................. - 18 -

Slika 9: Prikaz priklopa polov pri razkromanju................................................................... - 19 -

Slika 10: Poliranje platišča pred nanosom bakra [19] ......................................................... - 20 -

Slika 11: Ponovno poliranje in čiščenje platišča po nanosu bakra [19] .............................. - 20 -

Slika 12: Na platišču je nanos niklja [19] ............................................................................ - 21 -

Slika 13: Končni izgled platišča po nanosu kroma [19] ...................................................... - 21 -

Slika 14: Skica priklopa polov in kadi pri trdem kromanju ................................................ - 22 -

Slika 15: Primer uporabe trdega kromanja na sprednjih vilicah motornega kolesa [22] .... - 23 -

Slika 16: Skica priklopa kadi in polov pri vročem cinkanju ............................................... - 24 -

Slika 17: Obešeni elementi za cinkanje [17] ....................................................................... - 25 -

Slika 18: Kad, v katero potopimo elemente [17] ................................................................. - 25 -

Slika 19: Končano cinkanje [17] ......................................................................................... - 26 -

Slika 20: Skica priklopa kadi in polov pri galvanskem cinkanju ........................................ - 27 -

Slika 21: Primer uporabe galvanskega cinkanja [] .............................................................. - 27 -

Slika 22: Skica priklopa kadi in polov pri bakrenju ............................................................ - 29 -

Slika 23: Primer bakrenja raznih kosov [15] ....................................................................... - 29 -

X

Slika 24: Skica priklopa polov in kadi pri nikljanju ............................................................ - 30 -

Slika 25: Primer nikljanja različnih kosov .......................................................................... - 30 -

Slika 26: Prikaz poliranja aluminija [20] ............................................................................. - 31 -

Slika 27: Logotip Tomos [10] ............................................................................................. - 34 -

Slika 28: Tomos Colibri T 12, letnik 1962 [12] .................................................................. - 35 -

Slika 29: Tomos Colibri T 12, letnik 1964 [13] .................................................................. - 36 -

Slika 30: Originalna tovarniška slika [14] ........................................................................... - 38 -

Slika 31: Desna stran vozila ................................................................................................ - 38 -

Slika 32: Leva stran vozila od spredaj ................................................................................. - 39 -

Slika 33: Leva stran vozila od zadaj .................................................................................... - 39 -

Slika 34: Desna stran vozila od zadaj .................................................................................. - 40 -

Slika 35: Motor .................................................................................................................... - 40 -

Slika 36: Poskus namestitve ščitnika za noge ..................................................................... - 43 -

Slika 37: Poškodovano krmilo ............................................................................................. - 44 -

Slika 38: Popravljeno krmilo ............................................................................................... - 44 -

Slika 39: Razstavljanje vozila.............................................................................................. - 45 -

Slika 40: Razstavljeno vozilo .............................................................................................. - 45 -

Slika 41: Motor .................................................................................................................... - 46 -

Slika 42: Popis delov za cinkanje ........................................................................................ - 47 -

Slika 43: Pocinkani sestavni deli ......................................................................................... - 47 -

Slika 44: Popis delov za kromanje ...................................................................................... - 48 -

Slika 45: Kromani sestavni deli ........................................................................................... - 48 -

Slika 46: Speskano ogrodje vozila ...................................................................................... - 49 -

Slika 47: Fino brušenje pesta kolesa ................................................................................... - 50 -

Slika 48: Spolirana pesta kolesa .......................................................................................... - 50 -

XI

Slika 49: Primerjava med nepoliranim in poliranim delom blaţilnika ................................ - 51 -

Slika 50: Polirani pokrovi motorja ...................................................................................... - 51 -

Slika 51: Pripravljeni deli na lakiranje ................................................................................ - 52 -

Slika 52: Lakirani deli v komori .......................................................................................... - 53 -

Slika 53: Polakirani sestavni deli ........................................................................................ - 53 -

Slika 54: Obnova blaţilnikov .............................................................................................. - 54 -

Slika 55: Obnovljen blaţilnik .............................................................................................. - 54 -

Slika 56: Sestavljena kolesa ................................................................................................ - 55 -

Slika 57: Sestavljen sprednji del vzmetenja ........................................................................ - 56 -

Slika 58: Sestavljanje vozila ................................................................................................ - 57 -

Slika 59: Sestavljanje vozila ................................................................................................ - 58 -

Slika 60: Nameščeno krmilo................................................................................................ - 58 -

Slika 61: Vozilo na kolesih .................................................................................................. - 59 -

Slika 62: Vozilo na kolesih .................................................................................................. - 59 -

Slika 63: Tovarniška fotografija [14] .................................................................................. - 60 -

Slika 64: Končana obnova ................................................................................................... - 60 -

PRILOGE Priloga 1 Evidenčni list ....................................................................................................... - 64 -

Priloga 2 Eksplozijske risbe ................................................................................................ - 67 -

XII

UPORABLJENE KRATICE

SVS – Starodobna vozila Slovenije

SVAMZ – Slovenska veteranska avto-moto zveza

DMV – Davek na motorna vozila

RS – Republika Slovenija

ZDMV – Zakon o davku na motorna vozila

AMZS – Avto-moto zveza Slovenije

UPORABLJENI SIMBOLI

I (A) – električni tok

U (V) – napetost

T (°C) – temperatura

Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomska naloga

- 1 -

1 UVOD

1.1 Opredelitev diplomskega dela

Starodobna vozila so del zgodovine in predstavljajo tehniko izdelave, tehnologijo in čas, v

katerem so se izdelovala in uporabljala. Predstavljajo materiale, ki so se v tistem času

uporabljali za izdelavo vozil. Med starodobna vozila štejemo vsa motorna vozila, ki so

starejša od 30 let. Status starodobnika se podeli vozilu, ki je tehnično vzdrţevano in tako

ohranjeno, da je skladno z originalno konstrukcijsko obliko in sestavo. V zadnjem času je

obnova starodobnih vozil zelo v porastu. Ljudje smo se začeli zavedati preteklosti oz. obujati

tehniko, ki smo jo nekdaj uporabljali za prevoz ali drugačne namene. Pri obnovi vozila

moramo biti zelo natančni oz. moramo uporabljati pravilno tehniko obnove. Vendar se

nekateri ne posvetijo dovolj obnovi vozila na pravilen način in s tem še bolj škodujejo oz.

pripomorejo k razpadanju vozila.

1.2 Namen in cilji diplomskega dela

Cilj diplomskega dela je opis klasifikacije starodobnih vozil po razredih in opis postopkov, ki

se uporabljajo za obnovo. Predstavitev postopkov priprave vozila na restavriranje, kot so:

fotografiranje pred in med obnovo,

popis manjkajočih delov,

čiščenje oz. razmastitev,

postopek shranjevanja demontiranih delov,

ponovna sestava.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomska naloga

- 2 -

1.3 Predpostavke in omejitve

Izhajali bomo iz naslednjih predpostavk:

pisanje diplomskega dela bo temeljilo na proučevanju literature obravnavanega

področja in na lastnem znanju, ki smo ga pridobili med študijem in med obnovo

starodobnih vozil;

predpostavljeno bo, da se bomo pri obnovi starodobnega vozila čim bolj drţali

pribliţku originalnega stanja.

Omejitve diplomskega dela so:

obstaja zelo malo podrobno opisane literature o vozilu in klasifikaciji starodobnih

vozil.

1.4 Predvidene metode raziskovanje

Vsebina diplomskega dela bo razdeljena na dva dela. V prvem delu bomo opisali klasifikacijo

vozil po razredih. V drugem delu pa bomo prikazali praktično obnovo starodobnega vozila oz.

motornega kolesa.

V diplomskem delu bomo uporabili naslednje metode:

študij literature s področja diplomskega dela,

prikaz obnove vozila na praktičnem primeru,

podatki vozila, pridobljeni s strani proizvajalca.


- 3 -

2 PREDSTAVITEV IN KLASIFIKACIJA STARODOBNIH

VOZIL

2.1 Definicija starodobnega vozila

Definicija starodobnega vozila, zapisana v Zakonu o varnosti v cestnem prometu

(v nadaljevanju ZVCP), Uradni list št. 83/2004, člen 194, 3. alineja, [1]:

»Starodobno vozilo je mehanično gnano vozilo, izdelano pred več kot petindvajsetimi leti,

ohranjeno in tehnično vzdrževano v zgodovinsko pravilnem stanju, za katerega skrbi oseba ali

organizacija in se ga zaradi njegovega zgodovinskega in tehničnega pomena praviloma ne

uporablja za vsakodnevne prevoze. Ministrstvo, pristojno za homologacijo, izda odločbo o

statusu takega vozila.«

Kot vozilo, ki se ne uporablja za vsakodnevni prevoz, se razume tisti starodobnik, ki ga

lastnik uporablja v ljubiteljske namene. Za vsakodnevne prevoze pa sam poseduje drugo

registrirano (sodobno) vozilo.

2.2 Kako izkazujemo status starodobnika

V Sloveniji obstajata dve zvezi, pri katerih lahko pridobimo certifikat za svoje starodobno

vozilo. Ti zvezi se imenujeta Starodobna vozila Slovenije (SVS) in Slovenska veteranska

avto-moto zveza (SVAMZ). V nadaljevanju bomo opisali pridobitev certifikata pri zvezi SVS,

pri kateri smo tudi sami člani.

Zveza slovenskih društev ljubiteljev starodobnih vozil ali skrajšano Zveza SVS, je bila

ustanovljena 3. oktobra 1997. Sedeţ Zveze SVS je na Šmarski 3, Škofljica, kjer ima Zveza

prostore z vso opremo za nemoteno delo za sestankovanje in za večja srečanja ter predavanja.

Zveza SVS deluje na ljubiteljski in nepridobitni osnovi. Organizirana je z namenom

ohranjanja tehniške dediščine na področju starodobnih cestnih vozil in zdruţevanja interesov

lastnikov in ljubiteljev starodobnih cestnih vozil pri njihovem pridobivanju, restavriranju,

vzdrţevanju in uporabi v rednem cestnem prometu. SVS izvaja tudi turistične prireditve ter

točnostna in spretnostna tekmovanja s starodobnimi vozili, ne organizira pa hitrostnih

tekmovanj. [2]


- 4 -

2.2.1 Namen

Evidentiranje starodobnih vozil okviru Zveze SVS pomeni voditi podatke o starodobnikih kot

predmetih tehniške dediščine z namenom:

izdelave statističnih podatkov o vozilih in članih društev ter jih uporabiti za doseganje

ciljev članstva, v pogajanjih z drţavnimi organi in drugimi organizacijami (urejanje

stroškov zavarovanja, cestnine, registracije …);

izdelave registra vozil Zveze SVS;

informacijskega sredstva za potrebe društev in Zveze SVS;

objektivnega ovrednotenja vozil društev in Zveze SVS (število, starost, pomen v

nacionalnem in mednarodnem prostoru);

kategorizacije in ocenjevanja kakovosti starodobnika.

Kategorizacija in ocenjevanje starodobnikov imata naslednji namen:

ohranjanje in vzdrţevanje vozil v voznem stanju, v duhu prvobitnosti – stanju, v

katerem ga je izdelovalec predal v uporabo (upoštevajo se tudi dovoljeni in moţni

dodatki iz časa vozila);

identifikacije istovetnosti vozila in potrditev izpolnjevanja kriterijev starodobnika;

na osnovi kategorizacije uveljavljati ugodnosti, ki gredo posamezni kategoriji

starodobnikov.

2.2.2 Kategorizacija starodobnikov

2.2.2.1 Kategorija »A« - 1

Vozilo, ki izpolnjuje pogoje definicije starodobnega vozila in doseţe po opravljenem

točkovanju po tabeli za ocenjevanje ter pridobitev izkaznice zveze SVS od 81 do 100 točk.

2.2.2.2 Kategorija »B« - 2

Vozilo, ki izpolnjuje pogoje definicije starodobnega vozila in doseţe po opravljenem

točkovanju po tabeli za ocenjevanje ter pridobitev izkaznice zveze SVS od 46 do 80 točk.

2.2.2.3 Kategorija »C« - 3

V kategorijo C se razporedi starodobnik, ki glede ohranjenosti in namena uporabe izpolnjuje

naslednje pogoje:


- 5 -

ohranjenost in vzdrţevanost v zgodovinskem stanju tako, da so osnovni sklopi vozila:

šasija in/ali karoserija, pogonski sklop in podvozje istega tipa vozila, kakor ga je

načrtoval proizvajalec, in sicer v takem stanju, da bo zagotovljen opravljen tehnični

pregled vozila in tudi nadaljnje restavriranje ali konzerviranje vozila v teţnji k

popolnejšemu stanju vozila v duhu pribliţevanja prvobitnemu stanju;

za ohranjenost in vzdrţevanost v zgodovinskem stanju se šteje tudi stanje sklopov, ki

so različnega porekla zaradi namenske, tehnično neoporečne predelave ali preureditve

vozila v smislu posamično predelanega ali preurejenega vozila (npr. tekmovalno

vozilo, predelano vozilo za posebne namene ali posamično izdelano vozilo), ki ima s

tem posebno tehniško vrednost zaradi pričevanja individualne kreativnosti in morda

tudi zgodovinsko vrednost zaradi osebe, ki je ta poseg izvedla, ali zgodovinsko

zanimivih oziroma pomembnih dejavnosti pri katerih je bilo vozilo udeleţeno;

se ne uporablja za vsakodnevni prevoz.

Oziroma vozilo, ki izpolnjuje pogoje definicije starodobnega vozila in doseţe pri ocenjevanju

po tabeli za ocenjevanje ter pridobitev izkaznice zveze SVS od 30 do 45 točk.

Vse te kategorije so enake za motorna kolesa, osebne avtomobile, traktorje, avtobuse,

avtodome in tovornjake. [3]

2.2.3 Ocenjevanje starodobnika za pridobitev izkaznice

Član društva, ki je član Zveze SVS, lahko praviloma zaprosi za pričetek postopka ocenjevanja

svojega starodobnika v lastnem društvu. Vlogo je moţno vloţiti samo na enem mestu in je v

času trajanja postopka ni moţno ponoviti. Potrebno dokumentacijo (Priloga 1) pridobi od

osebe, ki je v društvu zadolţena za organizacijo ocenjevanja in komuniciranje z Zvezo SVS.

Popolna in v celoti izpolnjena ter lastnoročno podpisana dokumentacija:

3 enake fotografije 9 x 13 s tretjinskim pogledom (istočasno od spredaj in z boka)

vozila z nevtralnim ozadjem,

fotokopija prometnega dovoljenja starodobnega in sodobnega vozila,

literatura o vozilu,

dokazila o udeleţbi na prireditvah Zveze SVS (potrdilo o plačani pristojbini za

uprireditev, potrdilo organizatorja o udeleţbi) ali dokazila o članstva v društvu člana

SVS (članska izkaznica in dokazilo o plačanih članarinah) lastnik predloţi odgovorni

osebi v društvu, ki organizira čas in kraj, medtem ko tehnični komisar ob prisotnosti


- 6 -

lastnika izvede ocenjevanje. Ocenjevanje mora biti organizirano najmanj enkrat

mesečno.

Na osnovi predloţene dokumentacije tehnični komisar pregleda vozilo, opravi točkovanje in

določi kategorijo, ki jo je starodobnik dosegel v skladu s tabelo za točkovanje Zveze SVS. V

primeru, da je dokumentacija nepopolna ali nepopolno izpolnjena, tehnični komisar zavrne

vlogo za dopolnitev. Po zaključenem ocenjevanju mora tehnični komisar vso dokumentacijo

nemudoma predati odgovorni osebi v društvu, le-ta pa jo dopolni z elektronskim zapisom

evidenčnega lista, dokazilom o vplačanem sorazmernem deleţu pristojbine na ţiro račun

Zveze ter vse skupaj pošlje tehnični komisiji Zveze (velja tudi za primere negativne ocenitve

za katere se izkaznica ne bo izdala).

Tehnična komisija Zveze SVS izda Izkaznico o starodobnem vozilu ustrezne kategorije

najpozneje v roku 15 dni po prejemu dokumentacije od društva. V primeru, da se ugotovi

kakšna nepravilnost (neskladje med dejanskimi in zapisanimi podatki), ima Zveza SVS

pravico, da ne izda izkaznice oziroma odvzame ţe izdano izkaznico.

Če ţeli lastnik vozila pridobiti višjo kategorijo, se postopek ponovi. Izdana izkaznica oziroma

certifikat ima veljavnost 5 let. Po prenehanju veljavnosti se postopek za pridobitev ponovi. [3]


- 7 -

NE

DA

Pregled vozila pri

tehničnem komisarju

Obnova vozila

–

Zaključek obnove

Ali

je?

Izdaja izkaznice o

starodobnem vozilu

Registracija vozila

Pregled neuspešen,

ponovitev postopka

Pregled uspešen

Slika 1: Diagram poteka obnove in pridobitve izkaznice o starodobnem vozilu


- 8 -

Slika 2: Izkaznica o starodobnem vozilu


- 9 -

2.2.4 Olajšave pri uporabi starodobnika

oprostitev plačila DMV pri nakupu starodobnika starejšega od 25 let,

olajšave pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti,

olajšave pri nadomestilu za uporabo cest – »cestnina« (pogoj je, da ima vozilo v

registru vozil v rubriki "dodatni opis nadgradnje" vpisano: starodobnik). [3]

Pojasnitev oprostitve plačila davka na motorna vozila oz. DMV je zapisana v uradnem list:

Peta točka prvega odstavka 5. člena ZDMV določa oprostitev plačila davka na motorna

vozila od »rabljenih vozil muzejske vrednosti, starejših od 30 let«. Ob pripravi ZDMV je bila

ta dikcija povzeta neposredno iz predpisov s področja ugotavljanja skladnosti vozil. Odredba

o homologaciji vozil (Uradni list RS, št. 33/98), ki je veljala do leta 2004, je med vozili, za

katera postopek ugotavljanja skladnosti ni potreben, navajala tudi »rabljena vozila muzejske

vrednosti«, v kateri je bilo določeno, da se kot taka štejejo tudi vozila, starejša od 30 let.

Obenem je bilo tudi določeno, da v izjemnih primerih lahko tak status vozilom podeli Urad

Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje po predhodnem mnenju Tehničnega

muzeja Slovenije in AMZS. Iz navedenega izhaja, da se je pod izrazom »rabljeno vozilo

muzejske vrednosti« razumelo vozilo, starejše od 30 let, ne glede na to, ali je bilo pridobljeno

iz uvoza ali v Republiki Sloveniji, ki pa je poleg tega izpolnjevalo tudi druge kriterije za

opredelitev njegove muzejske vrednosti, ki so jih preverjale navedene organizacije.

Glede na navedeno je potrebno določbo pete točke 5. člena ZDMV razumeti v smislu,

da se oprostitev za »rabljena vozila muzejske vrednosti« nanaša na status »starodobna vozila

(starodobniki)«, kakor so opredeljena v prometnih predpisih, ne glede na to, ali so

pridobljena v Republiki Sloveniji ali izven nje. Starost teh vozil pa je glede na davčne

predpise še vedno opredeljena nad 30 let.[16]


- 10 -

2.3 Prva registracija starodobnika

Za registracijo starodobnega vozila je potrebno predloţiti naslednja dokazila:

za vozila, ki so ţe registrirana v RS, stranka predloţi certifikat za starodobno vozilo, ki

ga izda zveza SVS,

potrdilo o skladnosti vozila za tista vozila, ki še niso bila registrirana v RS,

dokumente o lastništvu,

o sklenitvi avtomobilskega zavarovanja,

poravnati mora letno povračilo za uporabo cest.

Fizična oseba predloţi dokazilo o istovetnosti (veljavna listina, opremljena s fotografijo

osebe, ki jo je izdal drţavni organ).

Pravna oseba predloţi dokazilo o registraciji pravne osebe (AJPES obrazec) in ţig podjetja.

Če niste lastnik vozila, morate predloţiti pooblastilo lastnika vozila.

Vsa dokazila morajo biti predloţena na vpogled v izvirniku. [3]


- 11 -

3 ZAJEMANJE PODATKOV IN DOKUMENTIRANJE

STANJA VOZILA

Priporočeno je, da si stanje vozila pred restavriranjem oz. razstavljanjem fotografiramo z vseh

zornih kotov. Fotografiramo si tudi dele, ki so sestavljeni iz več sklopov. S tem si olajšamo

delo, ko sestavne sklope sestavljamo. To naredimo v primeru, da si bomo vozilo sami

restavrirali. S tem pridobimo tudi pregled stanja od začetka do konca restavriranja kot

nekakšno fotozgodbo. Če nam bo vozilo restavriral kdo drug, to ni potrebno, vendar je

priporočeno.

Poznamo tri kategorije, v katere razporejamo starodobna vozila. Odločiti se moramo, v katero

kategorijo bi se radi uvrstili, in od tega je tudi odvisno, kako bomo vozilo obnovili:

prvotno stanje vozila, odstrani se korozija, se očisti in zaščiti, tako da ne propada več;

vozilo se obnovi tako, kot je bilo izdelano v tovarni.


- 12 -

4 PRIDOBIVANJE DOKUMENTACIJE, KI ŠE OBSTAJA, ZA

VOZILO V OBNOVI

Za vozilo, ki ga bomo restavrirali, je najboljše, da si pridobimo:

slike,

katalog vozila,

servisno knjiţico,

eksplozijske risbe,

navodila za vzdrţevanje.

Vse te stvari lahko dobimo:

v muzejih,

na internetu,

pri lastnikih.

Katalog vozila potrebujemo, če na primer našo vozilo ni v originalnem stanju. Vendar lahko v

današnjem času to poiščemo na spletu, kjer je razporejeno po letniku in modelu našega vozila.

S tem postopkom ugotovimo, če je naše vozilo skladno s tistim, ki je prišlo iz tovarne. S

servisno knjiţico ugotovimo, kako je bilo vozilo vsa ta leta tehnično vzdrţevano. To je

najboljša znana zgodovina vozila. Eksplozijske risbe sestavnih delov potrebujemo tam, kjer je

sklop sestavljen iz več delov, da vidimo, če nam mogoče kakšen sestavni del manjka. V teh

risbah piše, za kakšen del gre, da tako lahko kupimo oz. izdelamo novega. PRILOGA 2


- 13 -

5 POSTOPKI PRI RESTAVRIRANJU

5.1 Čiščenje

Obstaja več načinov čiščenja. Prvo čiščenje je čiščenje umazanije, šele potem se lahko

odločimo za čiščenje kovine. Za odstranjevanje barve in korozije se uporabljata postopek

peskanja in čiščenje s kemičnimi topili. Čistimo lahko tudi z visokotlačnim čistilcem.

Za čiščenje manj poškodovanih delov, ki so barvani, uporabimo različna topila. Topilo

nanašamo s čopičem, po potrebi večkrat. Ko je plast barve dovolj mehka, jo z visokim tlakom

ali lopatico odstranimo. Potem moramo tudi površino dobro razmastiti.

Galvansko zaščitene dele se očisti, obrusi, spolira in se jih da ponovno galvansko zaščititi.

Vse dele je potrebno razmastiti. To lahko storimo s pomočjo:

antisilikonskega čistila,

nitro redčila,

bencina.

5.2 Demontaţa

Sestavne dele demontiramo v nasprotnem vrstnem redu od logičnega vrstnega reda montaţe.

Pri demontaţi si je priporočeno fotografirati določene sklope, da pri sestavljanju vozila ne bi

prišlo do teţav. Vse dele, ki jih odstranimo, si je priporočeno shranjevati po sklopih in si jih

po potrebi tudi označiti. Med tem si sestavne dele ločimo na dobre, poškodovane in potrebne

za zamenjavo. Shranjujejo se tudi vijaki. Sestavljanje vozila gre v obratnem vrstnem redu kot

razstavljanje.


- 14 -

6 OBDELAVA POVRŠIN

Najprej pregledamo oz. določimo, kako so bile površine v originalu narejene.

6.1 Lakirane površine

Če so lakirane površine v dobrem stanju, jih samo očistimo in spoliramo. Včasih pa to ni

mogoče in moramo celotni del popraviti in zlakirati.

6.2 Obdelava z abrazivnimi curki

Pri obnovi starodobnih vozil se kot medij uporabljajo:

suhi led,

kremenčev pesek,

steklene perle,

orehove lupine.

Medije nanašamo na površino pod visokim tlakom zraka in z veliko hitrostjo. Z visokim

tlakom se površina očisti in postane hrapava. Hrapavost pa je osnova za nanašanje zaščitnih

sredstev. Suhi led, steklene perle, orehove lupine uporabljamo tam, kjer površine nočemo

poškodovati. Hrapavost določamo glede na potrebe [4].

Peskanje je najhitrejši in najučinkovitejši postopek čiščenja površin. Zato se uporablja skoraj

v vseh vrstah industrije, kot so:

kovinarstvo,

orodjarstvo,

farmacija,

lesna industrija,

letalska industrija,

ţivalska industrija,

steklarstvo,

gumarstvo.


- 15 -

6.2.1 Peskanje s suhim ledom

Je postopek, podoben peskanju, pri katerem suhi led zamenja pesek, steklo, plastiko ... Suhi

led je ogljikov dioksid v trdnem stanju, ki se proizvaja v obliki peletov ali blokov različnih

velikosti. Temperatura suhega leda pri atmosferskem tlaku je – 79 ºC. [4]

Slika 3: Peleti suhega leda[4]

Slika 4: Primer uporabe z abrazivnim curkom z uporabo suhega ledu [4]


- 16 -

6.2.2 Peskanje s kremenčevim peskom

Pri tem postopku se uporablja kremenčev pesek, ki z veliko hitrostjo udarja na površino. Je

najbolj razširjen postopek uporabe.

Slika 5: Primer uporabe z abrazivnim curkom z uporabo kremenčevega peska [4]


- 17 -

6.3 Kemijski postopki

S pomočjo elektrolize lahko odstranimo korozijo, ki nastane v posodi za gorivo. Na določeno

količino vode dodamo kristalno sodo. Pri količini 5 litrov vode dodamo 4 jedilne ţlice

kristalne sode. Glede na prostornino posode za gorivo spreminjamo koncentracijo. Negativni

pol pritrdimo na obdelovanec, pozitivni pol pa na kovinski predmet, ki je v elektrolitu. Za vir

napetosti uporabljamo enosmerni tok. Pri tem je pomembno, da sponka pozitivnega pola ni v

elektrolitu. Obdelovanec in prevodnik se med seboj ne smeta dotikati. Kot pozitivno elektrodo

smo uporabili kovinski predmet iz sive litine in ne iz jekla. Ta proces je malo daljši, vendar je

zelo uporaben.

Slika 6: Skica priklopa polov na posodo goriva

Slika 7: Odstranjevanje korozije iz posode za gorivo [5]

U=12V

I=15A

voda + kristalna soda

katoda anoda


- 18 -

6.4 Galvanska zaščita kovin

6.4.1 Dekorativno kromanje

Kromanje je nanos kroma na površino, kar izredno izboljša odpornost proti obrabi. V tem

primeru je debelina nanosa od 10 do 1000 mikronov (tisočinka milimetra). Kadar kromamo za

dekorativne namene, je debelina nanosa le 0,25 do 1 µm. Kromanje poteka v kopeli iz krom

trioksida CrO3 in ţveplove kisline H2SO4, med 35 do 45 °C.

Kromamo lahko:

jeklo,

baker,

medenino,

druge kovine.

Slika 8: Skica priklopa kadi in polov pri kromanju

I = 10 – 20Adm-2

T = 35 – 45°C

kromova kislina

katoda anoda


- 19 -

Za ponovno kromanje moramo sestavne dele razkromati. Dele pri razkromanju namakamo v

raztopini natrijevega hidroksida (NaOH). Predmet je anoda, katoda pa je iz nerjavečega jekla.

Za odstranitev 1 µm kroma predmet v kopeli namakamo pribliţno 3 minute pri napetosti 5 V.

Slika 9: Prikaz priklopa polov pri razkromanju

anoda

katoda

U = 5V

natrijev hidroksid


- 20 -

Potem dele zbrusimo, spoliramo.

Slika 10: Poliranje platišča pred nanosom bakra [19]

Nato dele bakrimo in s tem se odstranijo porozne pore. Zatem sledi ponovno poliranje.

Slika 11: Ponovno poliranje in čiščenje platišča po nanosu bakra [19]


- 21 -

Pred kromanjem pa še sledi nanos niklja.

Slika 12: Na platišču je nanos niklja [19]

Z nikljanjem se doseţe velik sijaj in nato sledi še končni nanos kroma. [6]

Slika 13: Končni izgled platišča po nanosu kroma [19]


- 22 -

6.4.2 Trdo kromanje

Trdo kromanje se uporablja za zniţevanje trenja, izboljšanje trajnosti in odpornost proti

obrabi. Nanos trdega kroma se vrši neposredno na ţeleno mesto pri temperaturi 55 °C. Pri

trdem kromanju mora biti površina obdelovanca groba zaradi boljšega oprijema zaščitne

plasti. Kopel za kromanje je iz krom trioksida CrO3 z dodatki ţveplove kisline H2SO4.

Pokromane dele izpiramo v vodi ter sušimo in brusimo na končno mero. Trdo kromanje se

uporablja za obnovo ali dodatni nanos kroma na batnice, osi, plošče in ostale strojne dele.

Debelina trdega kroma je odvisna od zahteve ali potrebe, od 5 µm do 1 milimetra. Zaščitna

plast iz kroma je od 2- do 3-krat trša od zaščitne plasti iz niklja. Trdo lahko kromamo:

vsa jekla,

inox,

jeklene, sive litine,

baker,

medenino,

bron. [8]

Slika 14: Skica priklopa polov in kadi pri trdem kromanju

katoda anoda

krom trioksid + ţveplova kislina T = 55 °C

I = 50 Adm-2


- 23 -

Slika 15: Primer uporabe trdega kromanja na sprednjih vilicah motornega kolesa [22]


- 24 -

6.4.3 Cinkanje

Cinkanje, zaščita jekla, je okolju prijazen in cenovno dostopen postopek protikorozijske

zaščite. Kovine v naravi teţijo k bolj stabilnim oblikam, ki za večino predstavljajo njihove

okside, sulfide in podobne spojine. To pa predstavlja gonilno silo korozije – kovina prehaja v

vedno bolj stabilno obliko, pri čemer se sama raztaplja oziroma korodira. Pri ţelezu temu

pojavu pravimo rja. Pri cinkanju jekla v vroči talini cinka, Zn, pride do metalurške vezave

cinka in jekla, pri čemer se ustvari zaščitna oksidna plast. Debelina sloja cinka je definirana s

standardom od 5 do 15 μm, odvisno od namena uporabe.[7]

6.4.3.1 Vroče cinkanje

Vroče cinkanje se uporablja kot protikorozijska zaščita kovin. Izvaja se tako, da elemente

potapljamo v talino cinka pri 450 °C. Debelina nanosa cinka je v povprečju med 50 do

100 µm. Elementi se z ţico obesijo na posebne gredi ali pa se jih nasuje v bobne. Sledi

kemijska predpriprava površine elementa:

čiščenje rje,

razmaščevanje,

čiščenje ostalih kovinskih oksidov,

sušenje.

Slika 16: Skica priklopa kadi in polov pri vročem cinkanju

T = 450 °C

katoda

anoda

kopel iz cinka


- 25 -

Slika 17: Obešeni elementi za cinkanje [17]

Pripravljene elemente potopimo v raztaljeni cink pri 450 °C, kjer pride do vezave cinka in

ţeleza.

Slika 18: Kad, v katero potopimo elemente [17]


- 26 -

Nato sledi ohlajevanje in čiščenje. [17]

Slika 19: Končano cinkanje [17]


- 27 -

6.4.3.2 Galvansko cinkanje

Galvansko cinkanje se imenuje tudi gladko cinkanje. Pri tem postopku pomakamo predmete v

kopeli iz cinkovega sulfata ZnSO4, aluminijevega sulfata Al2(SO4)3 in nekaj ţveplove kisline

H2SO4. Za cinkanje se uporablja električni tok od 200 do 300 A/m2. Predmete v kopeli

namakamo od 10 do 20 minut. Tako dobimo tanko zaščitno plast iz cinka, ki ima odlično

obstojnost proti koroziji. Pri galvanskem cinkanju dobimo enakomeren nanos cinka na

material, tudi do 20 µm. Kovini galvanskega elementa se raztopita v dve različni razmerji v

elektrolitu. Če kovini poveţemo z ţico ali direktno, nastane med njima električni tok in se ioni

najbolj aktivne kovine (anode) prenesejo na manj aktivno kovino (katodo) kot nekakšna

prevleka. Za anode se porabljajo plošče iz elektrolitskega cinka. S cinkanjem lahko doseţemo

modro, rumeno in črno barvo. [18,8]

Slika 20: Skica priklopa kadi in polov pri galvanskem cinkanju

Slika 21: Primer uporabe galvanskega cinkanja []

I = 200 – 300A / m2

U = 15V

T= 200 - 400°C

katoda

anoda

cinkov + aluminijev sulfat +

ţveplova kislina


- 28 -

Sestavne dele, ki so pocinkani, najprej očistimo, razmastimo z bencinom ali nitro redčilom.

Potem dele dalj časa namakamo v fosforjevi kislini. Sledi čiščenje z vodo in nato obdelava z

ţičnato ščetko. Če z obdelavo nismo zadovoljni, postopek ponovimo. Ko vse to naredimo, je

sestavni del pripravljen za nanos cinka. Tega pa ne moremo narediti doma, zato to predamo

podjetju, ki se s tem postopkom ukvarja.

Največkrat s tem postopkom zaščitimo vijake, osi in tiste dele, ki so največkrat na udaru

korozije. Velikokrat bi lahko uporabili nove vijake, vendar s tem ne ohranimo originalnosti

vozila.


- 29 -

6.4.4 Bakrenje

Pri bakrenju z galvanskim postopkom se uporablja kopel iz cianbakra Cu(CN)2, ciankalija

KCN in sode z dodatkom ţveplene kisline H2SO4. Za anode se uporabljajo plošče iz čistega

bakra. Postopek poteka pri temperaturi od 54 do 83 °C, odvisno od debeline sloja nanosa.

Bakrenje se uporablja kot predpriprava površine pred kromanjem. Baker dobro izravna

površino. Uporablja se tudi kot premaz za dekorativne namene. Debelina nanosa je od 3 do

30 µm ali več, odvisno od uporabe in zahtevnosti naročnika. [8]

Slika 22: Skica priklopa kadi in polov pri bakrenju

Slika 23: Primer bakrenja raznih kosov [15]

katoda

anoda

I = 2 – 6A / dm2

U = 6V

T = 54 – 83 °C

cianbaker + ciankali + ţveplova

kislina

http://www.iskra-isd.si/index.php?i









- 30 -

6.4.5 Nikljanje

Z nikljanjem pridobimo zaščitno plast, ki je odporna na korozijo. Ponikljan predmet dobi zelo

lepo in gladko površino. Ponavadi se niklja zaradi lepega videza. Predmet moramo najprej

očistiti, nato pa ga potopimo v kopel iz nikljevega sulfata NiSO4, citronske kisline C6H8O7 in

drugih različnih dodatkov. Kopel ima temperaturo od 35 do 60 °C. Nikljasta prevleka doseţe

debelino od 0,1 do 0,25 mm, odvisno kako dolgo drţimo predmet v kopeli. Ne moremo pa

doseči poljubno debele zaščitne plasti. Za nikljanje potrebujemo električni tok z gostoto 100

A/m2 pri napetosti 2,5 V.

Slika 24: Skica priklopa polov in kadi pri nikljanju

Slika 25: Primer nikljanja različnih kosov

nikljev sulfat + citronska kislina

+ dodatki

katoda anoda

I = 100 A / m2

U = 2,5 V

T = 35 – 60 °C


- 31 -

6.4.6 Poliranje

Površine lahko poliramo na različne površine. Največ uporabljamo navadno poliranje, kjer gre

za postopek odrezovanja in preoblikovanja z zelo drobnimi zrni. Orodje je podobno brusnemu

kolutu, ampak je iz mehkejših materialov (prešitega platna, usnja). Nanj nanašamo pasto za

poliranje. Pri poliranju se pasta med delom segreje, zato se njena zrnca premikajo več ali manj

prosto. Zrnca so največkrat iz:

korunda ali glinice,

apna,

kromovega oksida,

drugih materialov.

Vedno začnemo z bolj grobo zrnatimi pastami. Kolute in paste potem postopoma menjujemo

do najfinejših, odvisno od zahtevane kvalitete. S poliranjem je mogoče doseči bleščečo,

gladko površino. S tem postopkom izboljšamo videz površin, zlasti galvansko zaščito [9].

Slika 26: Prikaz poliranja aluminija [20]

http://www.google.si/url?sa=i&rct=j&q=&esrc=s&frm=1&source=images&cd=&cad=rja&docid=bSA5-6cKgPlyKM&tbnid=d154Tq-8VA71oM:&ved=0CAUQjRw&url=http://www.youtube.com/watch?v=e13dafqipFc&ei=DXCoUYIaya07mYSAsAU&bvm=bv.47244034,d.bGE&psig=AFQjCNEAQ8fJXLMbd1p_Wx158JZ1fIsmNQ&ust=137007913542


- 32 -

7 LAKIRANJE

Lakiranje vozila je razmeroma drag in dolgotrajen postopek. Površino moramo pred

barvanjem temeljito pripraviti. Vse nepravilnosti ali slaba priprava se pokaţejo po končanem

lakiranju ali sestavi. Karoserijske dele naprej očistimo. Nato se odločimo, kako bomo

odstranili barvo. Lahko jo odstranimo z brušenjem ali s peskanjem. Površina mora biti pred

nanosom temeljne barve dovolj hrapava. Nato na poškodovane dele nanesemo poliestrsko

maso. Ko se vse to dobro posuši, lahko nadaljujemo z brušenjem površine. Sledi nanos

brizgalnega kita. Površino zopet zbrusimo do ustrezne kakovosti, da lahko nanesemo končni

nanos barve. Z brizgalnim kitom pridemo do končnih linij vozila. Pokaţe se, kako naj bi

površina izgledala po lakiranju. Površino pred nanosom barve še očistimo in razmastimo z

antisilikonskim čistilom. Sledi še nanos barve. Po potrebi še karoserijo naknadno spoliramo.

Vse to naj opravi za to strokovno usposobljeni delavec oz. avtoličar v za to namenjenem

okolju.


- 33 -

8 MONTAŽA

Montaţa oz. sestavljanje vozila se začne ravno obratno kot razstavljanje vozila. Če

obnavljamo npr. motorno kolo ali moped, je vozilo priporočeno poskusno sestaviti pred

lakiranjem, saj še lahko določene stvari popravimo, če se kaj ne bi prilegalo. To pa za to, ker

je po lakiranju teţko kaj popraviti, npr. zavariti …


- 34 -

9 PRAKTIČNI PRIMER OBNOVE

V nadaljevanju bomo predstavili postopek obnove motornega kolesa znamke Tomos Colibri

T 12, letnik 1968. Motorno kolo bomo obnovili v takšno stanje, kot je prišlo iz tovarne

Tomos.

9.1 Zgodovina

Oktobra leta 1954 se je tedanja slovenska vlada odločila, da se bo tovarna motorjev zgradila v

Kopru. Novo tovarniško poslopje je bilo zgrajeno leta 1959. Kmalu zatem je bila podpisana

licenčna pogodba z avstrijsko tovarno Steyr – Daimler – Puch, ki je ustrezala Tomosovim

načrtom o ekonomičnih in robustnih motornih kolesih, primernih za slabe, povojne

makadamske in strme ceste. Prvi motor, ki so ga sestavili v Tomosu, je bil model Tomos Puch

SG 250. Vzporedno z licenčno proizvodnjo je tudi ţe tekla proizvodnja lastnih serijskih

modelov. To so bile številne izpeljanke mopeda Puch MS 50, ki so jih poimenovali Colibri.

Leta 1962 je bil ustanovljen Zavod za tehnične in ekonomske raziskave, ki se je kasneje razvil

v sodobno opremljen inštitut. Sedemdeseta leta 20. stoletja so bila najplodnejša v zgodovini

tovarne.

Slika 27: Logotip Tomos [10]


- 35 -

Colibri T 12 je bil v 60. letih najbolj prodajano, priljubljeno in vsestransko uporabno motorno

kolo. Bilo je prvo prevozno sredstvo, narejeno za prevoz v sluţbo. Leta 1966 je model Colibri

T 12 predstavljal 70,2 % proizvodnje v tovarni in 66 % v celotni Jugoslaviji med proizvodnjo

mopedov.

Na trgu je bil predstavljen leta 1961 na sejmu tehnike v Beogradu. Proizvajal se je do leta

1972. Izhajal je v dveh izpeljankah. Razlika med njima je bila samo v rezervoarju goriva in

ščitniku za noge. [11]

Slika 28: Tomos Colibri T 12, letnik 1962 [12]


- 36 -

Slika 29: Tomos Colibri T 12, letnik 1964 [13]


- 37 -

9.2 Tehnični podatki

motor: pokončno postavljen enocilindrski enobatni, dvotaktni motor, zračno hlajen,

prostornine 49 cm3,

moč motorja: 2,3 kW,

vţig motorja: noţni vţig,

mazanje motorja: 4 % mešanica olja in bencina,

uplinjač: Bing 50,

ostale značilnosti motorja: cilinder iz sive litine, glava motorja iz lahke kovine

(aluminij),

pogonski prenos: omogočen z verigo,

menjalnik: 3 ročne prestave,

prestavno razmerje:

prestava 1 : 26,

prestava 1 : 11,7,

prestava 1 : 7,1,

sklopka: večlamelna, v oljni kopeli,

okvir motorja: sestavljen iz pločevine,

vilice: hidravlično ublaţene teleskopske vilice,

zavore: spredaj in zadaj bobnaste zavore,

mere in teţe: dolţina/širina/višina 180/48/98, odmik od tal 190 mm, višina sedeţa 820

mm, teţa 57 kg, skupna dovoljena masa 205 kg, prostornina rezervoarja za gorivo 5 l.

[13]


- 38 -

9.3 Dokumentiranje stanja vozila

Najbolje je, da vozilo pred razstavljanjem fotografiramo iz vseh zornih kotov. Če se znajdemo

v dilemi, kam kateri del spada, lahko s tem veliko pridobimo.

Slika 30: Originalna tovarniška slika [14]

Slika 31: Desna stran vozila


- 39 -

Slika 32: Leva stran vozila od spredaj

Slika 33: Leva stran vozila od zadaj


- 40 -

Slika 34: Desna stran vozila od zadaj

Slika 35: Motor


- 41 -

9.4 Popis delov

Glede na stanje vozila moramo pregledati, ali kakšni deli manjkajo ali jih je potrebno

zamenjati. V našem primeru smo ugotovili, da manjka ščitnik za noge, ki ga bo treba kupiti.

Zamenjati bomo morali krmilo in rezervoar goriva, ker sta v takšnem stanju, da ju ni mogoče

popraviti.

Naredili smo si tudi seznam delov, ki jih moramo zamenjati:

prevleka zagonske ročice,

okrasni trak (sivi) za tank 3m,

napere (špice) M3 × 192 / 120° 36 kosov,

platišče kolesa 1,35-19",

bovden zadnje zavore,

bovden merilnika hitrosti,

bovden sprednje zavore, sklopke,

bovden plina,

bovden menjalnika,

bovden hladnega vţiga,

nosilna objemka sprednje zavore,

pnevmatika 2,25-19" 2 kom,

zračnica 2 kom,

vzmet stojala,

vzmetna varovalka osi stojala,

vzmet zadnje zavore,

zunanja lamela z oblogo,

veriga s 94 členi,


- 42 -

zobnika z 11 in 34 zobmi,

zagonska ročica,

pločevinasta varovalka zadnjega zobnika,

zatič, puša zagonske ročice,

guma zavore,

guma zagonske ročice,

guma za hupo,

leţaji, tesnila,

vzmet za ročico zadnje zavore,

tesnilo za števec,

tesnila za vilice,

znak Tomos,

centralno stojalo,

oblazinjenje sedeţa,

gume ročk,

guma ščitnika 1,6 m,

vijaki,

ključ za zaklep krmila in kovčkov za orodje.


- 43 -

9.5 Preizkusno sestavljanje in razstavljanje

Kupili smo rabljeni ščit za noge in krmilo. Ščit smo morali poskusno pritrditi na ogrodje, da

smo videli, če se prilega. Ščit se je prilegal brez kakršnih koli popravkov.

Slika 36: Poskus namestitve ščitnika za noge

Nato je sledilo popravilo krmila. Na začetku je bila razdalja med lučjo in krmilom prevelika,

morda zaradi padca. Krmilo smo zamenjali z drugim, saj je bilo prvo zvito. Zamenjali smo

tudi rezervoar goriva.


- 44 -

Slika 37: Poškodovano krmilo

Slika 38: Popravljeno krmilo

Drugih delov ni bilo treba kleparsko popraviti. Nato smo začeli motorno kolo razstavljati.

Vemo, kam kateri del spada, če bo obnova trajala dalj časa.


- 45 -

Slika 39: Razstavljanje vozila

Slika 40: Razstavljeno vozilo

Na motornem agregatu smo preventivno naredili generalno obnovo. Zamenjali smo:

motorno gred,


- 46 -

bat,

vse leţaje,

tesnila,

sklopko.

Vsi ostali deli so ostali enaki, saj niso bili obrabljeni.

Slika 41: Motor


- 47 -

9.6 Priprava na zaščito kovin

9.6.1 Cinkanje

Popisali smo, katere dele bomo dali galvansko zaščititi. To moramo narediti, da potem vemo,

kaj smo dali podjetju, ki se s tem ukvarja. Ker tega postopka ne moremo opraviti doma, smo

to predali podjetju, ki se s tem ukvarja.

Slika 42: Popis delov za cinkanje

Slika 43: Pocinkani sestavni deli


- 48 -

9.6.2 Kromanje

Enako kot za cinkanje smo popisali tudi dele, ki gredo na kromanje. Tega postopka ne

moremo opraviti sami, zato smo to dali podjetju, ki opravlja ta postopek.

Slika 44: Popis delov za kromanje

Slika 45: Kromani sestavni deli


- 49 -

9.6.3 Peskanje

Ogrodje motornega kolesa smo speskali s kremenčevim peskom. S tem postopkom smo

odstranili staro barvo. Ta postopek je glede odstranjevanja barve najhitrejši in

najučinkovitejši.

Slika 46: Speskano ogrodje vozila

9.6.4 Poliranje

Poliranje aluminijastih delov smo izvedli sami. S poliranjem smo očistili umazanijo, ki se je

40 let nabirala na motorju. Polirali smo do visokega sijaja. Polirali smo pokrove motorja,

pesta koles, ročice in blaţilnike. Vsak aluminijasti del smo pred poliranjem zbrusili s finim

smirkovim papirjem oznake 1500. Nato smo polirali v dveh fazah. Najprej s trdim polirnim

kolutom in za na konec še z mehkim kolutom. Uporabljali smo posebne paste, ki so temu

namenjene.


- 50 -

Slika 47: Fino brušenje pesta kolesa

Slika 48: Spolirana pesta kolesa


- 51 -

Slika 49: Primerjava med nepoliranim in poliranim delom blaţilnika

Slika 50: Polirani pokrovi motorja


- 52 -

9.7 Lakiranje

Lakiranje smo predali avtoličarski delavnici. Pred končnim nanosom barve smo vse dele

pripravili sami. Tako smo dele prelakirali s temeljno barvo in če je bilo kje potrebno, smo

nanesli maso za izravnavo površine. Glede barve smo se hoteli čim bolj pribliţati originalni

barvi. Tovarna Tomos namreč nima ohranjenih kod barv, s katerimi so v tistih časih lakirali

motorna kolesa. Avtoličar je opravil postopek lakiranja v za to posebno namenjeni komori.

Slika 51: Pripravljeni deli na lakiranje


- 53 -

Slika 52: Lakirani deli v komori

Slika 53: Polakirani sestavni deli


- 54 -

9.8 Sestavljanje motornega kolesa

Obnovili smo tudi blaţilnike udarcev. V celoti smo tesnila zamenjali z novimi.

Slika 54: Obnova blaţilnikov

Slika 55: Obnovljen blaţilnik


- 55 -

Kolesa so na novo centrirana. Obroči in špice s privojko so novi, ker starih ni bilo mogoče

obnoviti. Ceneje je kupiti nov del kot pa obnoviti starega. V pestu so zamenjani leţaji, saj so

bili stari izrabljeni.

Slika 56: Sestavljena kolesa


- 56 -

Ker smo imeli vse potrebno za sestavo ogrodja motornega kolesa, smo začeli sestavljati tudi

to. Naprej smo sestavili sprednji sistem vzmetenja. Tudi tukaj so bili blaţilniki obnovljeni.

Zamenjana so bila tesnila in vzmeti.

Slika 57: Sestavljen sprednji del vzmetenja

Sledilo je sestavljanje:

zadnjih nihajk,

blaţilnikov,

sprednjega vzmetenja,

zadnje luči,

torbic za orodje,

stikal, koles,

izpuha,

posode za gorivo,

krmila,

vseh bovdnov.


- 57 -

Namestili smo tudi motor. Pred tem smo naredili novo električno napeljavo za zadnjo luč in

stikala.

Slika 58: Sestavljanje vozila


- 58 -

Slika 59: Sestavljanje vozila

Slika 60: Nameščeno krmilo


- 59 -

Ko smo vse namestili, je bil čas, da motorno kolo postavimo na kolesa. S tem smo skoraj

končali z obnovo motornega kolesa. Sledilo je samo še nastavljanje motorja in nato prva

voţnja po 4 mesecih.

Slika 61: Vozilo na kolesih

Slika 62: Vozilo na kolesih


- 60 -

Slika 63 prikazuje, kakšno naj bi bilo vozilo v originalu, slika 64 pa kakšno je stanje po

obnovi in primerjava z originalno tovarniško sliko.

Slika 63: Tovarniška fotografija [14]

Slika 64: Končana obnova


- 61 -

10 ZAKLJUČEK

Namen diplomske naloge je predstavitev in prikaz obnove starodobnikov. V nalogi je

predstavljeno motorno kolo. Obstaja zelo malo literature, kako obnoviti starodobnika.

Večinoma se znanje pridobiva iz lastnih izkušenj oz. iz pogovora z ljudmi, ki so ţe kakšno

vozilo obnovili. Obnavljanje starodobnikov ni poceni. Stroški se večajo z vrsto vozila in

natančnostjo obnove. Pri obnovi vedno teţimo k originalnemu stanju vozila pred obnovo.

Ko vozilo sami obnavljamo nekaj mesecev ali celo let, je občutek proti koncu in na

koncu obnove nepopisen. Pričakovanja so velika. Ko vse končamo in je vse preverjeno za

zagon motorja, samo čakamo, kaj se bo zgodilo. Če se motor zaţene v prvo, so vse skrbi

odveč.

Občutek, ko se zapelješ s starodobnikom, ki je plod slovenskega znanja, je neprecenljiv.

S tem motornim kolesom so se nekdaj vozili naši predniki. Marsikdo se je s tem motornim

kolesom naučil voziti.


- 62 -

11 LITERATURA

[1] Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP), Uradni list Republike Slovenije, št.

83/2004.

[2] http://www.zveza-svs.si/index.php/zveza.html

[3] Zveza SVS, Pravilnik o ocenjevanju. Škofljica, 2006.

[4] http://blasttehnik.com

[5] http://www.strojnistvo.com/images/forum/1342797339_Clipboard011.jpg

[6] http://en.wikipedia.org/wiki/Chrome_plating

[7] Zveza pocinkovalcev, Priročnik za inženirje in arhitekte: Vroče pocinkanje. Celje,

2007.

[8] Polde Leskovar, Preizkušanje kovin, litje, važnejša nekovinska gradiva, korozija in

površinska zaščita. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, 1978.

[9] Hinko Muren, Odrezavanje. Tehniška zaloţba Slovenije, Ljubljana, 1976.

[10] http://www.wbscooters.nl/Tomos/TOMOS.html

[11] Boris Brovinsky, Motorji iz Kopra. Tehniški muzej Slovenije, Ljubljana, 2001.

[12] http://starodobnik.net/portal/attachment.php?attachmentid=20059&d=1352231627

[13] http://www.hans-sandmann.nl/colibrifolder1964-t12-1gr.jpg

[14] http://www.tomos.si/slo/o-tomosu/arhiv-vozil

[15] http://www.iskra-isd.si/index.php?id=72

[16] Zakon o davku na motorna vozila (ZDMV), Uradni list Republike Slovenije, št.

423-178/2008/4, 13.10. 2008.

[17] http://www.cinkanje.com/potek-vrocega-cinkanja

[18] http://www.strojnistvo.com/forum/viewforum.php?f=16&sid=0638ff2142529c1b1f

73c0b 83fa7ef30

[19] http://www.calchrome.com/Chroming-Process

[20] http://i2.ytimg.com/vi/e13dafqipFc/hqdefault.jpg


- 63 -

[21] http://www.smv-online.eu/images/content/verzinken/03.jpg

[22] http://www.pittedforks.co.uk/motorbike-forks.php

[23] http://www.zveza-svs.si/files/Evidencni_izkaznica_EP04.doc.

[24] Navodila za uporabo in vzdrževanje motornega kolesa Colibri, Tovarna motornih vozil

Tomos Koper, 1967.


- 64 -

12 PRILOGE

Priloga 1 Evidenčni list[23]

ZVEZA SLOVENSKIH DRUŠTEV LJUBITELJEV STARODOBNIH VOZIL ASSOCIATION OF SLOVENIAN OLD-TIMER VEHICLES CLUBS

Šmarska c. 3, 1291 Škofljica, Slovenija

ANF Autorite Nationale FIVA

Izpolni SVS

Evidenčni list in Prijava za pridobitev

izkaznice za starodobno vozilo (v skladu s Pravilnikom SVS o evidentiranju in ocenjevanju starodobnih vozil

oziroma v skladu s Tehniškim pravilnikom FIVA)

Izkaznica je last SVS oziroma FIVA in se na zahtevo mora vrniti. Izkaznice ni mogoče uporabljati kot

identifikacijski dokument, v trţne namene oziroma za dokazovanje zgodovine vozila.

Datum prejema prijave v društvo Datum prejema prijave na SVS

Podatki o lastniku vozila (v celoti izpolni lastnik vozila, s tiskanimi črkami)

Priimek in ime Slodnjak Denis

Leto rojstva Poklic Strojni tehnik

Ulica bivanja Mezgovci ob Pesnici 56c

Kraj Pošta Dornava Poštna št. 2252

Telefon Doma Sluţba GSM

Član društva Vitezi Pesničarji

Podatki o vozilu (v celoti izpolni lastnik vozila, s tiskanimi črkami) (dimenzije v mm)

Znamka Tomos

Drţava izdel. Jugoslavija

Prostornina (ccm) 50

Tip / model Colibri T12

Reg. številka MB GT-70

Premer/gib bata 38

Leto izdelave 1968

Št. karoserije Medosje

Št. šasije Moč (KW) Kolotek spr/zad

Št. motorja Št. Valjev 1

Mere(dxšxv)

Znamka motorja Tomos Oblika karoserije Motorno kolo

Teţa (kg)

Barva vozila Pnevmatike (h/R)

Lastnik

Vozilo

Št. Izkaznice

http://www.zveza-svs.si/active/front





- 65 -

Podatki o uporabi vozila (v celoti izpolni lastnik vozila, s tiskanimi črkami)

Uporabljam : za prireditve v domovini za prireditve v tujini za prosti čas

Letno prevozim 200 km za vsakodnevno potrebo

Vozilo vzdrţuje: sam servis Restavriral (je / bo) sam servis

V zadnjih treh letih sem bil udeleţen v prometnih nesrečah:

nisem bil udeleţen sem povzročil nesrečo ........ krat sem bil samo udeleţen ........ kratٱ

Vozilo je edino moje vozilo DA NE

Vozilo, ki ga uporabljam za vsakodnevno rabo je: moja last druţinsko drugo ______________________________

(znamka, tip, letnik vozila) Renault Megane 2004

Dokumentacija o vozilu (v celoti izpolni lastnik vozila, s tiskanimi črkami)

Knjiga o uporabi in vzdrţevanju DA NE Priročnik za servisiranje DA NE

Katalog rezervnih delov DA NE Priročnik za restavriranje DA NE

Drugo:

Ţelim, da se mi izda: Izkaznica SVS homologacijska tablica Izkaznica MNENJE

(ustrezno označi z X v kvadratku)

Kraj in datum: __________________________________________ Podpis lastnika vozila: _________________________________ Izjavljam, da dovoljujem svojemu društvu in Zvezi SVS, da zbira in uporablja moje osebne podatke in podatke o vozilu, v skladu s pravili Zveze SVS in Zakoni.


- 66 -

Podatki o stanju vozila Ocena o splošne stanju vozila (vse izpolni Tehnični komisar)

original neorig. dobro ocena Opis splošnega stanja vozila točke

Šasija/okvir 10

Vrhunsko ohranjena (avtentična) ali restavrirana vozila v originalnem stanju v vseh delih,

nedotaknjena glede izgleda in odlična glede vseh mehanskih delov - kot nova. Vozila primerna tudi za lepotna tekmovanja.

80

Karoserija/

rezervoar, blatniki

9 Vozila ohranjena v odličnem stanju ali restavrirana v celoti, ob spoštovanju originalnosti in pravil stroke. Vzpostavljeno tovarniško stanje na mehanskih delih, notranjosti in karoseriji, ob

popolnem spoštovanju originalnosti. 0

Motor 8

Vozila v zelo dobrem splošnem stanju, originalna v dobrem stanju ali profesionalno

obnovljena ob spoštovanju originalnosti (delne reparature, lakiranje samo karoserije, obnova samo notranjosti …). - 100

Menjalnik

7 Vozila z originalnimi deli v dobrem stanju ali z obnovitvami izvedenimi profesionalno, vendar ne v zadnjem času ali v zadnjem času, vendar ne spoštujejo v celoti originalnosti oziroma pravil

stroke. - 200

Prenos

6

Vozila z originalnimi deli, slabše ohranjena ali obnovljena pred daljšim časom, potrebna popravil (zbledelost, udrtine, praske, rja,...), z delujočimi mehanskimi deli potrebni popravila ali

zamenjave. Vozila obnovljena vendar vsebujejo dele vozila drugega modela ali znamke. - 400

S. podvozje/vilice

5 in < Vozila v slabem stanju potrebna večjih popravil na karoseriji in mehanskih delih (prerjaveli karoserijski deli, luščen krom, slabo delujoč motor, amortizerji...), nekompletna ...

Brez

uvrstitv

e

Z. Pod./vzmetenje Stopnja SKLADNOSTI vozila: (ustrezno označi

Krmilni meh. AVTENTIČNO ORIGINALNO RESTAVRIRANO SESTAVLJENO

Notranjost Opombe:

El. napeljava

Kolesa/Pnevmatike

Barva

Odbijači, letve ...

Število točk za splošno oceno vozila se sešteje z oceno v Tabeli za ocenjevanje vozila in se kot celota uporabi za določitev kategorije (A-1;

B-2; C-3; velja za vse vrste vozil).

Datum prejema zahtevka za ogled vozila: _________________

Kraj in datum ogleda: ________________________________ Tehnični komisar:_________________________ (tiskano ime in priimek)

Število doseţenih točk ____________ številka licence _______________

Doseţene kategorija __________ podpis __________________________

Predsednik Tehnične komisije: ______________________

podpis : _______________________

Opombe:

Podatke bomo varovali v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov !

Priloge:

fotografija, na kateri je hkrati vidna sprednja in bočna stran vozila - 3 kosi (9x13),

fotokopija prometnega dovoljenja (računa, če ni prometnega),

fotokopija prometnega dovoljenja modernega vozila,

fotokopija članske izkaznice društva (vozila mlajša od 30 let),

dokazilo o udeleţbi na minimalno dveh prireditvah SVS (vozila mlajša od 30 let)


- 67 -

Priloga 2 Eksplozijska risba[24]

Documents

TEHNOLOGIJA OBNOVE STARODOBNIH VOZIL · 2015. 1. 12. · V drugem delu je prikazana obnova motornega kolesa Tomos Colibri T 12, letnik 1968. Hoteli smo se približati čim bolj originalnemu