december 2008

www.Otroci.siza mamico in očka od:

vsak mesec v vašem vrtcu

STROKOVNJAK SVETUJE:

Pestre igre za praznične dni

VRTEC SE PREDSTAVI:

Predstavljamo vrtec iz Črne gore

TEMA MESECA:

Vzgojimo samostojnega in

odgovornega otroka

KDAJ BO OTROK SAMOSTOJEN?

Zares samostojni lahko postanejo samo varno

navezani otroci

OTROŠKI KOTIČEK:

Papirnate jaslice za čarobni božič

OTROCI, revija za starše predšolskih otrokZaložnik: Otroci d.o.o., za založbo: Edvard Vrtačnik, odgovorna urednica: Jelka Rahne, izvršna urednica: Erika Marolt , uredniški odbor: Danica Zver, lrena Kamenšek, Silva Korbar, Irena Borovičkič, Petra Glavina, Marjeta Resnik, Zdenka Vinšek, Mojca Pečnik, uredništvo: Brnčičeva 13, 1000 Ljubljana, urednistvo@otroci.si, tel: 01/ 568-25-50, oglasno trženje: natalija.premuzic@otroci.si; 059/072 283; gsm: 051/412 215; vse nepodpisane fotografije so s spletne strani: www.sxc.huOblikovanje in prelom: Atree, d.o.o. Tisk: Delo, d. d. Revija Otroci izhaja enkrat mesečno. Dobite jo pri vzgojiteljici vašega otroka. Revija je brezplačna.Oglejte si jo na spletu: www.Otroci.si. Naklada 31.000 izvodov. ISSN 1581-4904, v razvid medijev vpisana pod številko 440.

Vrtci po Sloveniji, ki podarijo revijo Otroci staršem svojih otrok: BREZOVICA: Vrtci Brezovica; BREŽICE: Vrtec Mavrica; BRUSNICE: VVE Muca pri Oš Brusnice; CELJE: Vrtec Anice Černejeve; DEKANI: Vrtec pri OŠ Dekani; DOLENJSKE TOPLICE: Vrtec Gumbek; DOMŽALE: Vrtec Domžale, Vrtec Mali Princ, Vrtec Urša; GABROVKA: Vrtec Čebelica pri OŠ Gabrovka; IG: Vrtec Ig; KOČEVJE: Vrtec Kočevje; KOMENDA: Vrtec Komenda, KOPER: Vrtec Semedela, Vrtec Koper; KRANJ: Kranjski Vrtci, Vrtci pri OŠ Kranj, Vrtec Orehek pri OŠ Orehek; LENART: OŠ Lenart, enota vrtec; LITIJA: Vrtec Litija; LJUBLJANA: Pediatrična klinika Ljubljana, Vrtec Ciciban, Vrtec Jelka, Vrtec Črnuče, Vrtec Mladi rod, Vrtec Pingvin, Vrtec Hansa Cristiana Andersena, Vrtec Najdihojca, Vrtec Šentvid, Vrtec Mojca, Vrtec Jarše, Vrtec Pedenjped, Vrtec Trnovo, Vrtec Otona Župančiča, Vrtec Zelena Jama, Vrtec Ledina, Vrtec Pod Gradom, Vrtec Dr. France Prešeren, Vrtec Vodmat, Angelin Vrtec, Viški Vrtci, Vrtec Galjevica, Vrtec Kolezija, Knjižnica Vič, Waldorfski Vrtec, Zavod za gluhe in naglušne, Vrtec Viški Gaj, Waldorfski Zasebni Vrtec, Vrtec Miškolin, Zavod za slepo in slabovidno mladino, Vrtec Vrhovci; LJUBNO OB SAVINJI: Vrtec Ljubno ob Savinji; LJUTOMER: Vrtec Ljutomer; LOGATEC: VVZ Kurirček, Miklavžev vrtec župnijski vrtec; MALA NEDELJA: Vrtec Mala Nedelja; MARIBOR: Vrtec Borisa Pečeta, Vrtec Ivana Glinška, Vrtec Jadvige Golež, Vrtec Jožice Flander, Vrtec Koroška vrata, Vrtec Otona Župančiča, Vrtec Pobrežje, Vrtec Studenci, Vrtec Tezno; MEDVODE: Vrtec Medvode; MENGEŠ: Vrtec Mengeš; NOVA VAS: OŠ Toneta Šraja Aljošše; NOVO MESTO: Društvo Ringa Raja, Vrtec Ciciban, Vrtec Pedenjped,; PUCONCI: VVE pri OŠ Puconci; RADLJE OB DRAVI: OŠ Radlje ob Dravi; RADOVLJICA: Vrtec Radovljica; RAKA: OŠ Raka VVE; RIBNICA: Vrtec Ribnica; SEVNICA: Vrtec Ciciban Sevnica; SEŽANA: Vrtec Sežana; SLOVENSKA BISTRICA: Vrtec Otona Župančiča, Slomškov vrtec; SLOVENSKE KONJICE: Vrtec Slovenske Konjice; STOPIČE: Vrtec Stopiče pri OŠ Stopiče; STRAŽA: Vrtec pri OŠ Vavta vas; ŠKOFIJE: Vrtec pri OŠ Oskarja Kovačiča; ŠKOFJA LOKA: Vrtec Škofja Loka; TOLMIN: VVZ Ilke Devetak Bignami Tolmin; TRŽIČ: Vrtec Tržič; VELENJE: Vrtec Velenje, ŽELEZNIKI: Vrtec pri OŠ Železniki; ŽIRI: Vrtec Pri OŠ Žiri; KAMNIK:Vrtec Antona Medveda; DUPLEK:Vrtec Duplek; MOST NA SOČI: Vrtec Most na Soči; VELENJE: Vrtec Velenje; PTUJ: Vrtec Ptuj; LJUBLJANA: Pediatrična klinika; ČRNOMELJ: Vrtec Otona Župančiča; SREDIŠČE OB DRAVI: Vrtec Središče ob Dravi; RIŽANA: Vrtec Rižana; ŠENČUR: Vrtec pri OŠ Šenčur; VODICE: Vrtec Vodice; ZAGORJE: Vrtec Zagorje; GROSUPLJE: VVZ Kekec Grosuplje; POSTOJNA: Vrtec Postojna; OTOČEC: Petrov vrtec; KOSTELJ: OŠ Fara, enota Vrtec Fara; SODRAŽICA: OŠ dr. Ivan Prijatelj Sodražica, Vrtec Sodražica; ROGATEC: Vrtec Rogatec

3december 2008

TEMA MESECAVzgojimo samostojnega in odgovornega otroka

OTROŠKI KOTIČEKPapirnate jaslice za čaroben božič

superMAMINA SVETOVALNICAZ vonjem do dobrega počutja

ZA LAHKO NOČSporočilo za naše življenje

STROKOVNJAK SVETUJEPestre igre za praznične dni

NARAVOSLOVNI KOTIČEKSkok iz gnezda

DRUŽINSKI IZLETCelodnevno razvajanje v Termah Dobrna

RAZGLEDNICE

MAMICA PRIPOVEDUJEHišica, ki se je sama pospravljala

VRTEC SE PREDSTAVISprejem v vrtcu Poletarac,Črna gora

4

10

11

14

12

13

16

Kazalo

17

21

Novoletne želje za vas, za vse ljudi, za vsa živa bitja …

Prižgalo se je na milijone luči. V njih se iskri na milijone želja, hrepenenj in pričakovanj za boljši jutri. Otroci verjamejo v Božička in dedka Mraza, da jim jih bo izpolnil, odrasli v čudežno moč božične ali novoletne noči, ki bo spremenila prihajajoče dni.

In ko ugasnejo luči, ostanejo vsa ta hrepenenja le še v naših mislih in srcih. Le od nas je odvisno, ali se bodo uresničila, le od naših dejanj in vrednot, ali bo postal svet boljši in prijaznejši za vse ljudi, za vsa živa bitja na svetu. A svet ne bo boljši zaradi glasnega raz-pravljanja na posvetih in sestankih pomembnežev v konferenčnih dvoranah, ne bo boljši zaradi dobrodelnih drobtinic, ki jih vsak dan trosimo z iskreno željo pomagati tistim, ki so v stiski, najpogosteje zaradi slabih dejanj drugih. Boljši bo postal šele z iskanjem trajnih rešitev in sprememb, ki bodo povrnile dostojanstvo, dobroto, srečo in mir med vse ljudi. Življenje bo lepše za vse, ko bomo začutili lepoto sobivanja z drugimi, ko nas bo spošto-vanje do vseh ljudi in živih bitij bogatilo namesto materialnih dobrin, za katere so nekateri pripravljeni pahniti v stisko druge. Naj moč srca prebudi v nas ljubezen do življenja in vrne srečo na naš planet. Ljubezen ni le samoumevna spremljevalka zaljubljenih, je varovalka, ki varuje svet pred uničenjem, zato se skriva v vsakem srcu, ponekod pod debelo plastjo brezbrižnosti in samozadostnosti, drugod se sama ponuja.

Prebudimo moč srca, naj vrne ljubezen in srečo v sleherni kotiček našega planeta!

Vaša urednica

Novoletne želje za vas, za vse ljudi, za vsa živa bitja …

22

Najpogostejši napaki, ki jih običajno delamo starši, sta, da velikokrat ne zmoremo pove-dati, kaj v resnici občutimo, in da s sporočili največkrat sporočamo predvsem slabe ob-čutke. Pomembno je, da tudi otroku povemo o svojih občutkih, predvsem pa je izrednega pomena, da smo ves čas pozitivno naravna-ni. Res je, da po napornem dnevu marsikdo potrebuje mir, počitek ali kako sprostitveno dejavnost in bi se velikokrat pogovorom kar izognili, vendar pa se je potrebno zavedati, da je vsaka minuta, ki je namenjena pogovo-ru, ki pa je povrh vsega še razumevajoč, brez slabih občutkov, dolgoročna dobra naložba za celo družino. Otrok se bo le tako počutil sprejetega in družina bo tista prva, h kateri se bo zatekel, ji zaupal, pričakoval pomoč pri reševanju problemov.

Nekaj zapovedi za uspešno pogovarjanje z otroki:• Uporabljamo jasne besede, ki pa nikoli ne smejo obtoževati.• Izločimo besede prisile.• Otrok naj ima možnost izbire in samo-odgovornosti.

V prvi vrsti so pomembni medsebojni odnosi v družini. Toda kakšni naj bodo? Dovolimo si biti ljudje in sicer bodimo tisto, kar smo. Pomembno je, da smo otrokom dober vzgled, pa čeravno imamo tudi mi kako manjšo napako, ki pa je ne prikrivajmo ali zanikajmo, temveč jo priznavajmo in o njej tudi diskutirajmo. Pomembno je, da stvari otrokom pojasnjujemo oziroma se o njih pogovarjamo. Kadar nam na otrocih kaj ni všeč, jim to tudi povejmo, kajti le če bodo vedeli, kaj nam na njih ni ali je všeč, tako postanejo boljši. Dovolimo jim, da povedo svoja mnenja, naučimo se jih poslušati do konca, dokler ne zaključijo, šele nato o stvareh prediskutirajmo in stvari utemeljimo.

• Otroku pomagajmo pri izražanju njegovih neugodnih čustev in mu pomagajmo, da sprosti svojo jezo.• Uporabljajmo vprašanja v zvezi z otrokovi-mi občutki in željami.• Bodimo odprti za pogovor, podpirajmo, in če je potrebno, tudi tolažimo.• Preverjajmo sporočeno. Pomembno je, da preverimo ali smo prav razumeli njegovo sporočilo.

Glavne ovire pri pogovoru z otroki so, da jim ukazujemo, odločamo v njihovem imenu, odrekamo. Zelo slabo je tudi, če jim grozimo, neprestano opominjamo, pridigamo, kritizi-ramo ali celo obtožujemo. Tisto, česar starši ne bi smeli nikoli početi, je tudi prenašanje občutka krivde na otroka, jih sramotiti in za-smehovati.

Postavljanje meja in pravil je bistvenega pomena za zdrave odnose. Povedo nam, kakšne izbire imamo na raz-polago. Starši kot osebe smo dolžni vzga-jati svoje otroke. Vzgajamo pa le tedaj, ka-dar imamo lastno mnenje, znamo reševati

4

TEMA MESECA

svoje probleme in tudi poiskati pomoč, če smo v težavah. Pravila so tista, ki dajejo otroku občutek varnosti, kajti otrok lahko občuti svobodo in neodvisnost le znotraj varnih meja. Otrok mora vedeti kaj se od njega pričakuje in kaj je dovoljeno. Seve-da pa morajo biti pravila primerna otroko-vi starosti, saj od triletnika še ne moremo pričakovati, da bo pospravil svojo poste-ljo. Starši lahko uspešno vzgajamo tako, da otroku dajemo možnosti, mu dopušča-mo izbor.

Vzgojimo samostojnega in odgovornega otroka

Najpogostejši napaki, ki jih običajno delamo starši, sta, da velikokrat ne zmoremo pove-dati, kaj v resnici občutimo, in da s sporočili največkrat spo-ročamo predvsem slabe ob-čutke. Pomembno je, da tudi otroku povemo o svojih občut-kih, predvsem pa je izrednega pomena, da smo ves čas pozi-tivno naravnani.

december 2008

5

Na otrokove prispevke se lahko pri-jazneje odzovemo in naši otroci se ne bodo razvijali v plašne, žalostne, napadalne, nergave in razdražljive osebnosti.

TEMA MESECA

Vzgajanje za samostojnostOtrok potrebuje varno zavetje svojih rodi-teljev, istočasno pa tudi svobodo, da lahko vse tisto, kar je v njegovih močeh, opravi sam. Zato pustimo, da opravijo tisto, kar že sami zmorejo, povejo naj, kar mislijo, si po-magajo samo v težavah, poskušajo in sami rešujejo različne naloge in probleme, ki jim prekrižajo pot. Zares samostojen lahko postane le tisti otrok, ki usklajeno s svojimi psiho� zičnimi sposobnostmi čim več stvari sme in zmore sam.

Pomen seznanitve s socialnimi in drugimi spretnostmi So izrednega pomena, saj pomagajo ljudem, da so uspešni, se med sabo sporazumevajo in sklepajo prijateljstva. V zapletenih soci-alnih okoliščinah ima otrok, ki osvoji veliko socialnih spretnosti, na voljo različne načine za razumevanje in razreševanje problemov.

Glavne ovire pri pogovoru z otroki so, da jim ukazujemo, odločamo v njihovem imenu, odrekamo. Zelo slabo je tudi, če jim grozimo, neprestano opominjamo, pridigamo, kri-tiziramo ali celo obtožujemo. Tisto, česar starši ne bi smeli nikoli početi, je tudi prenaša-nje občutka krivde na otroka, jih sramotiti in zasmehovati.

S socialnimi spretnostmi razvija različne možnosti, saj se uči razmišljati o posledicah posameznih izbir in se uči izbrati najboljšo izmed njih. Otrok s pomočjo učinkovitih so-cialnih spretnosti razvija pozitivno samopo-dobo in samospoštovanje. Otroci se pričnejo socializirati že v vrtcu in kasneje v šoli.Pomembno je, da otroke navajamo na razu-mevanje in nadzorovanje lastnih čustev. Pri tem pa moramo starši biti še posebej previ-dni, saj lahko ob vznemirjenosti naredimo otroku krivico, če se razburimo bolj kot oni. In pri tem se pojavi vprašanje, ali na ta način lahko otroka naučimo razumeti in nadzo-rovati svoja čustva? Najverjetneje ne, ker ni-smo primeren vzor. Če želimo otroka naučiti obvladovanja čustev, je zelo pomembno, da pred njem ne skrivamo čustev. Otroku poka-žimo, da smo jezni, žalostni, razočarani ali ve-seli, vendar mu ne pozabimo razložiti, zakaj smo takšni.

Otroku omogočajmo osvajanje vrednotVrednot se lahko naučijo, kadar pomagajo pri hišnih opravilih in jih pohvalimo, ali pa jim pustimo upravljati z denarjem, ki so ga sami prihranili. Predvsem pa se vrednot učijo z opazovanjem življenja nas odraslih, ki pa jim moramo vedno biti dober vzgled. Vrednote lahko razvijajo s pomočjo različnih aktivnosti, kot so tabori, kjer bodo izpostavljeni skupnim pravilom, morali. Včasih pa se vrednote, ki se jih je otrok naučil od nas, ne ujemajo z vre-dnotami njegovih vrstnikov. In le če je otrok

Otroci d.o.o., Brnčičeva 13, Ljubljana

Otroci

Naročite še danes!

POKLIČITE01 568-25-50PIŠITEknjige@otroci.siwww.Otroci.si

potrebujejomejo

samostojen, zaupa sebi in drugim, se ne bo podredil neustreznim vrednotam njegovih vrstnikov in se la tako znal upreti pritisku.Zato starši razmišljajmo pozitivno, pohvali-mo otrokovo vedenje in mu dajmo večkrat vedeti, da smo nanj ponosni. Pohvalimo tudi njihov trud in prizadevanje za dosego do-ločenih ciljev in ne samo rezultatov, ki jih je dosegel. Odobravajmo njihova prizadevanja in se ne pozabimo zahvaliti otrokom za njiho-ve prispevke in vsakemu »hvala« dodajmo še kakšno besedo, ki izraža našo potrebo, hvale-žnost in ljubezen.

Zapisala: Romana Osredkar, dipl.vzg.

december 2008

6

TEMA MESECA

Kdaj je lahko otrok sam domaKdaj lahko sam pospravi svoje igračke? Kdaj gre lahko sam v trgovino, na dvorišče? Kdaj je lahko sam doma? Kdaj gre lahko sam na počitnice? To so vprašanja, ki si jih skrbni starši pogosto zastavljajo, pa žal, tako kot na vsa vzgojna vprašanja, tudi na ta ni enoznačnega odgovora.

Nekateri otroci hitreje in samozavestneje stopajo po poti samostojnosti, drugi pla-ho, zadržano in počasneje. A prav vsi mali si želijo, da bi bili veliki, na nas odraslih pa je, da jim pri teh željah in potrebah poma-gamo. Predvsem je pomembno, da otroka dobro poznamo, ga opazujemo pri vsakda-njih opravilih in igri, se veliko z njim pogo-varjamo in v dogovoru z njim delamo prve korake, ga pri tem spodbujamo in opogu-mljamo ter mu tako pomagamo pri vsakem

Nekateri otroci hitreje in samozavestneje stopajo po poti samostojnosti, drugi plaho, zadržano in počasneje. A prav vsi mali si želijo, da bi bili veliki, na nas odra-slih pa je, da jim pri teh željah in potrebah pomagamo.

naslednjem koraku. Če bomo stopali počasi in postopno in sledili otrokovim reakcijam in odzivanju, bo korakov vedno več in kar naenkrat bo naš samozavestni malček sa-mostojno zakorakal v svet. Le paziti mora-mo, da ne prehitevamo njegovih zmožnosti in da ga s površnimi in hitrimi ravnanji ne odvrnemo od naravne potrebo po osamo-svajanju. Vedno mu moramo pustiti priprta vrata, da se zateče k nam po pomoč za na-slednji korak. Od našega ravnanja je odvi-

sno, kako samozavestno bo spet zapustil varno domače gnezdo. V naslednjih treh re-sničnih zgodbah vam skušam predstaviti tri različne poti k samostojnosti. In ob zgodbah iz vsakdana vašega otroka, ki si jih boste pri-klicali v spomin, se boste lažje in uspešneje odločali, kako voditi otroka k samostojnosti. Lahko pa poiščete tudi knjige, ki vam bodo pri pogovoru z otroki v pomoč, kot na pri-mer mala slikanica o mali Loli, ki je prvič ostala sama doma.

»Oh, ti odrasli, nikoli niso z ničemer zadovoljni!«

»Sama, sama«, je hitela ponavljati dveletna deklica, ko ji je mamica želela pomagati pri zavezovanju čeveljcev. »Sama, sama«, je gla-sno zahtevala, ko je izbirala obleko, v kateri bo odšla od doma. »Sama bom!« je odrivala pomoč očka, ki jo je hotel obleči, da bi čim prej odšla od doma, saj se mu je že mudilo v službo. Tudi igračke je vedno želela pospra-viti sama, pa pomagati v kuhinji pri kuhi, pri pospravljanju, nakupovanju …Deklica je bila stara komaj dve leti in je bila pri vseh teh opravilih še okorna in počasna, mamica in očka pa sta želela s pomočjo le pospeši-ti dejanja. Ko je bila deklica stara pet let, ni več ponavljala »sama, sama«, kar všeč ji je bilo, da jo je obula mama, da jo je oblekel očka, da sta ji pospravila igrače. Seveda, saj tako se nihče ni jezil, da naj pohiti, ker je

Najbolj zabavne prigode ženske, kot ste tudi ve!

Ste mislile,da se to dogaja samo vam?

samo 8,9 €NAROČITE ŠE DANES! POKLIČITE: 01 565-34-16 PIŠITE: knjige@otroci.si

Otr

oci d

.o.o

., Br

nčič

eva

13, L

jubl

jana

december 2008

TEMA MESECA

treba pravočasno od doma v vrtec, službo, da je narobe pospravila sobo, razbila naj-lepši kozarec … Pa se je mala spet znašla v neugodnem položaju, ko so se nanjo jezili, pa ne zato, ker je želela vse postoriti sama, ampak zato, ker ni sama opravila tistega, za kar so menili, da je že dovolj velika, da bi lahko postorila sama. »Oh, ti odrasli, nikoli niso z ničemer zadovoljni!« Tako bi verjetno premišljevalo to dekletce, če se ne bi v njej kopičila negotovost, pomanjkanje samoza-upanja in strah, da bo sprožila val nezado-voljstva tistih, ki jih ima rada. A ko se ta strah in negotovost zalezeta v razvijajočo malo osebnost, jo je kaj težko pregnati in spet pri-dobiti veselje in zaupanje za samostojnost. Strah, da ne bo zmogla, je vedno glasnejši od želje po samostojnem uveljavljanju, pa čeprav otroka boli, ko ga spet karajo, da je razvajen, da ničesar ne naredi sam, da je len in podobno. Vrnitev k »samostojni« dvele-tni deklici bo mnogo težja, če smo ji takrat preprečili razvoj samostojnosti z zmotno dobrohotno pomočjo. Ko bo stara pet let ali več, bomo morali zbrati veliko več potr-pljenja in ji pomagati, da nam bo spet zau-pala, da bomo tokrat spoštovali njeno željo po samostojnost, ji spregledali napake na poti učenja in ji pomagali z razumevajočo, strpno in tolerantno pomočjo. Pot učenja je vedno posuta z napakami in če se bomo tega zavedali in odmislili, da bi deklica to že morala znati, bo učenje in povrnitev samo-zaupanja zagotovo uspešnejše. Nenazadnje smo s svojimi napakami zavrli razvoj samo-stojnosti in samozaupanja, zato je prav, da svoja ravnanja analiziramo in iščemo prave poti, da jih popravimo.

Sam bom doma»Boš res sam počakal doma, ko bova z očk-om šla po opravkih?« je mamica nejeverno spraševala svojega šestletnega sinka. »Seve-da bom, saj sem že velik!« je samozavestno zatrdil fantič in se na hitro poslovil od svojih staršev. A ko so se vrata stanovanja zaprla, ko je v ključavnici zaškrtal ključ je samoza-vest kar malo izpuhtela. V njegovi glavici se je zbudila domišljija, zaslišal je čudne glaso-

ve, šume, »spregovorile« so radiatorske cevi, »oglašale« so se stene, »nemirne« so postale omare … Po uri samostojnosti se je samo-zavest izgubila neznano kam in vsaka nasle-dnja minuta je bila dolga več ur. Solze so kar same pritekle in iz stanovanja se je zaslišal obupen klic na pomoč. Stekla sem k vratom in prisluhnila. Otrok je klical mamico, očka. Potrkala sem na vrata, pa ni bilo odziva, de-ček je za hip utihnil. Vedela sem, da ga je še bolj strah in da je tiho, ker se je prestrašil mo-jega trkanja. Ogovorila sem ga. Potem se je le opogumil in mi povedal, da je sam doma in ga je strah, ker nekaj zelo škriplje v ceveh in omarah. Skušala sem ga pomiriti, da se v ceveh pretaka voda, ki vedno malo škreblja, le da je takrat, ko ni sam, ne sliši. Ni pomaga-lo. Svetovala sem mu, da mi odpre vrata, da bova skupaj počakala mamico in očka. Pa je povedal, da nima ključa. Potem sem predla-gala, da sede k vratom, jaz pa bom na drugi strani vrat pripovedovala pravljice, dokler se starša ne vrneta. Pomagalo je, po nekaj pra-vljicah, ki sem mu jih povedala, sva se celo igrala igrico »Odmev« s trkanjem na vrata. V tem sta se vrnila starša. Sprva sta bila ogor-čena nad sinovo cmeravostjo in bilo jima je nerodno, ker se je sin tako vedel. A smo le poravnali nelagodje, in spoznala sta, da ima otrok pri šestih letih pravico, da preceni svo-je sposobnosti. Sprevidela sta, da je privaja-nje na samostojnost pri »Ostati sam doma« dolgotrajen in predvsem postopen proces: za pet, deset minut, ob pomoči sorodnikov in sosedov, ki neopazno in nevsiljivo spre-mljajo to osamosvajanje ter priskočijo na pomoč, kadar je stiska prevelika.

Prvič od doma»Mami, grem lahko na počitnice k prijatelji-ci?« je prosila moja nadebudna štiriletnica. Premišljevala sem: »Mar še ni premajhna za prve samostojne počitnice?« A ker je mala kar naprej prosjačila, sva se dogovorili, da bo najprej poskusila prespati le eno noč. In ker je prvo samostojno nočno potepanja presta-la uspešno, mi ni ostalo drugega, kot da sem v hčerino potovalko pripravila vse potrebno za prve samostojne počitnice. Veselje je

bilo nepopisno, vznemirjenje tudi. Potem so sledili vsak večer, ob točno določenem času, telefonski pogovori. Prvi večer je bilo čutiti še veliko navdušenja, vsak naslednji večer pa ga je bilo manj in četrti pogovor se je končal v solzah. Prestrašena mamica hčerine prijateljice je prihitela na telefon in hitela zatrjevala, da se ni nič takega zgodilo, zaradi česar bi moja deklica tako jokala. Pa saj to sem vedela, solze so mi le sporočale, da je bila prva samostojna pot predolga. Brž smo pohiteli ponjo. Ko sva ji doma z očkom dovolila, da je prvo noč po vrnitvi prespala v najini postelji, se je pomirila in začela pri-povedovati o vsem zanimivem, pa tudi zo-prni noči v tuji hiši in tuji postelji, kjer ni bilo nočne svetilke v predsobi, ki bi osvetljevala prostor, v katerem je spala. Kmalu je na prvo žalost pozabila in z veseljem šla na nove po-čitnice, na katere smo se skrbneje pripravili s pogovorom s prijateljičinimi starši in tudi zagotovilom, da se vedno lahko odloči za vrnitev domov, ko ji bo težko. Kajti, naj je še tako rada preživljala vesele počitniške dni s prijateljico daleč od doma, je noč vedno pri-klicala domotožje in željo, da bi bila doma v varnem naročju mamice in očka.

Zapisala vzgojiteljica Mihaela

Naročila in informacije: tel: 01 568 25 50 faks: 01 565 34 17, knjige@otroci.si, www.Otroci.si

Cena: 20,86 €

100 idej za ustvarjanje z otrokom.Maja Hartman

8

TEMA MESECA

Zares samostojni lahko postanejo samo varno navezani otrociSamostojnost odrasli dostikrat razumemo kot odsotnost protesta ob tem, da otrok ostane sam. Kot spo-sobnost otroka, da »nas ne potrebuje več« ob sebi, da se lahko že sam »zamoti« ter odide v novo okolje, k novim ljudem. To napačno in za otroka škodljivo pojmovanje se še prepogosto pojavlja in ohranja pre-pričanje, da je cilj otrokovega razvoja to, da nas otrok »ne moti« s svojim pritoževanjem nad tem, da od njega odhajamo in pridemo ponj šele popoldne.

Pri predšolskih otrocih odsotnost joka in protesta nikoli ne govori o samo-stojnosti, temveč vedno o tem, da ga v tej stiski nihče od odraslih ne razume.

december 2008

Mnogi starši bi si želeli, da bi »že enkrat« ra-zumel, da ne moremo biti ves čas ob njem in da nismo pripravljeni »prenašati« vedno iste stiske. Želijo si, da bi bil otrok čimprej samo-stojen, in bi ga včasih najraje kar pahnili v to, v smislu, bo že splaval, se bo že znašel, saj se bo tudi kasneje v življenju moral. Neka-terim se celo zdi, da je otrok samostojen, če ob osamosvajanju ne joka. Ob morebitnem joku se počutijo osramočene in nemočne, češ, da se jih predolgo oklepa in neopravi-čeno dela kraval. Vendar je samostojnost nekaj čisto druge-

ga. Je sposobnost otroka, da začuti, kaj mu je prav in kaj ne, da prepozna strah in in sti-sko, da to izrazi ter se na ta način umiri. Sa-mostojen je šele takrat, ko se dobro zaveda svojih osnovnih potreb in ko se za njihovo izpolnitev bori ter protestira, če vidi, da bodo potrebe ostale nepotešene. Po tem ko stisko izrazi in se od staršev primerno po-slovi, pa se samostojen otrok hitro, živahno in kreativno vključi v novo skupino, oblikuje svoje ideje, želje in način delovanja znotraj skupine, ter začne postopoma sklepati nova prijateljstva, najprej z odraslimi in potem z otroki. Ko se starši vrnejo, pa se jih razveseli, steče k njim in se včasih, če jih je zelo dolgo čakal, tudi zjoka in se jih oklene.Z eno besedo bi lahko rekli, da je zares samo-stojen otrok lahko le varno navezan otrok. Torej otrok, ki ima »pravico« do strahu, ne-gotovosti, protesta in ki ima ob sebi starše, ki njegov strah, stisko ter nemoč čutijo, ter mu pomagajo, da to postopno premaga in se počasi začne odpirati novim izzivom. Pri predšolskih otrocih odsotnost joka in protesta nikoli ne govori o samostojnosti,

Otrok je samostojen šele ta-krat, ko se dobro zaveda svo-jih osnovnih potreb in ko se za njihovo izpolnitev bori ter prote-stira, če vidi, da bodo potrebe ostale nepotešene.

temveč vedno o tem, da ga v tej stiski nihče od odraslih ne razume, ne čuti in se nanjo ne odzove rahločutno. Otrok, ki ne joka in se osamosvajanju ne upira, ni samostojen, le o stiski ne govori več. Lahko bi rekli, da je obu-pal nad tem, da se bo nanj nekdo sočutno odzval. Samostojnosti in kompetentnosti nam otrok ni treba posebej učiti. Potrebno jim je le vedno znova zagotavljati varnost, v kateri bodo sami od sebe hrepeneli po vedno ve-čji samostojnosti in izzivih, ki jih bodo spre-jemali z veseljem in reševali s ponosom, ne pa s strahom in občutkom dolžnosti.

dr. Katarina Kompan-Erzar in Andreja Poljanec, spec. ZDT

9december 2008

Kdaj bo otrok samostojen?

TEMA MESECA

Kaj je samostojnost? Je veščina, ki jo otroku posredujemo prek družinskih vzorcev in se razvija skozi vsa razvojna obdobja. Ravno predšolsko obdobje je zelo primerno za učenje samostojnosti, vendar pa potre-bujemo za učenje tudi različne pogoje, kot so čas, spodbuda in potrpljenje staršev. Sa-mostojnost se pri predšolskem otroku raz-vija različno. Pomembni koraki do otrokove samostojnosti so vsakodnevna opravila, kot so hranjenje, oblačenje, umivanje …Pomembno za nas starše je, da pri učenju samostojnosti nismo do otrok preveč zah-tevni, vzeti si moramo čas in biti karseda potrpežljivi. Otroka moramo vseskozi spod-bujati in jih na različne načine motivirati (z igro, dogovori, z zgodbo ...). Ne smemo pa pozabiti, da moramo otroka za njegov trud tudi pohvaliti.

Kdaj bo otrok samostojen, je odvisno od številnih dejavnikov; od različnih slogov družin, otro-kovih osebnih lastnosti, pogojev za učenje.Otrokova potreba in želja po samostojnosti se pojavi že zelo zgodaj. V obdobju, ko je malček, želi vse narediti sam. Pri tem ga čim manj ovirajmo, ga spodbujajmo, varnost pa seveda mora biti na prvem mestu. Primer: Že zelo zgodaj prime za žlico in meša po hrani v krožniku. Pustimo mu, ga spodbu-jajmo in mu dovolimo, da poskuša sam jesti.

Otrok pri starosti9 do 12 mesecev• Že drži skodelico, žlico, je s prsti.• Se igra sam, tudi če za kratek čas zapustimo prostor.• Sam zaspi, ne da bi ga pri tem držali.

18 mesecev• Zna piti iz skodelice brez polivanja.• Samostojno je z žlico.• Brez pomoči hodi po stopnicah navzgor.• Sam se igra.• Pobere igračo s tal in pri tem ne pade na zadnjico.

2 leti• Sam si z zobno krtačko očisti zobe (starši mu moramo zobe umiti do konca).• Uporablja kahlico.• Sam si obuje nogavice in čevlje.• Pritisne na kljuko, odpre in zapre vrata.• Odvije pokrov na kozarcu, zamašek na kremi in ga skuša tudi zaviti.• Občasno se začne z vrstniki igrati.• Odpre zadrgo in jo poskuša zapeti.

2 leti in pol• Zna zapeti gumb, če je ohlapno prišit v širšo gumbnico.• Obleče in sleče hlače, majico, spodnje hlače.• Dovolj je stabilen, da nese kak krhek predmet.

3leta• Uporablja škarje.• Vozi tricikel.• Po stopnicah hodi tako, da postavlja samo eno nogo na stopnico.• Skoči iz spodnje stopnice.• Podnevi je večinoma suh in sam hodi na stranišče.

• Sam zmore obleči in sleči preprosta oblačila.• Nese kozarec s tekočino in pri tem ne poliva.• Uporablja vljudnostne izraze.• Sam pospravi svoje igrače.• Obesi obleko na obešalnik.

4 leta• Pri hranjenju že uporablja vilice, lepo je in pije iz kozarca.• Umije si roke, obraz, očisti zobe, se obleče.• Zna sam pripraviti mizo za kosilo.• Pospravi svojo obleko.• Brez nadzora se sam pripravi na spanje, si pripravi posteljo.• Začne sprejemati preprosta pravila.• Samoiniciativno pozdravlja odrasle.• Raje se igra z vrstniki kot sam.• Prepozna okoliščine, ki vodijo v jezo, zadovoljstvo, žalost.

5 let• Pravilno uporablja jedilni pribor.• Preden prečka cesta, pogleda na obe strani.• Se oglasi po telefonu in prenese sporočilo.• Se počeše, odpravi spat, poskuša obrisati nos in pihniti.• Se samostojno obleče od nog do glave.• Igra se preproste namizne igre - s tem se uči pravil, potrpežljivosti, zmagovanja, izgubljanja.• Že zaveže vezalke.

6 let• Sam si organizira svojo igro.• Dokonča delo, ne da bi čakal na pohvalo ali navodilo.• Lahko zdrži nekaj časa brez nadzora.• Sam se okopa.• Uporablja nož, da si namaže kruh, razreže meso.

Jenny Annemarie Kelner, dipl. vzgojiteljica

Jaslice Jelke Reichman

USTVARJALNI KOTIČEK

Božič, božični večer, praznovanje, ki je že zdavnaj preraslo zgolj krščanske okvire pra-znovanja. Tudi v nevernih družinah pogosto po svoje obeležijo božični večer kot nostal-gičen spomin na otroštvo. Božični praznik je postal praznik družine. Družinske člane poveže in zbliža v intimnem praznovanju, prinaša vznemirljive trenutke druženja ob najlepšem dogodku, kot je rojstvo otroka, ki pomeni upanje, veselje, srečo. Morda je prav zato našel mesto v skoraj vsakem domu in postal kot ljudsko izročilo, ki ga je potrebno ohranjati in spoštovati. Božič pa je tudi pre-lep praznik otrok. Ob pisanih jaslicah, v ka-terih je vse tisto, kar imajo otroci radi, bodo vedno našli dovolj vsebin za ustvarjanje, igro in pogovor. Včasih so v revnih druži-nah, takšnih, kjer ni bilo denarja za razkošno sceno in kipce, postavljali papirnate jaslice, danes bodo takšne jaslice dragocena obli-ka soustvarjanja in igre z otrokom. Ob sku-pnem ustvarjanju bomo začutili moč druže-nja, zato bodo takšne jaslice še vrednejše. Iz papirja lahko ustvarimo čudovite unikatne jaslice, otroci jih bodo sproti dopolnjevali in popravljali in ustvarili malo gledališče pod domačo smrečico. Ob tem bomo malčke zlahka navdušili tudi za spoznavanja starih navad in običajev iz naših krajev.O takšnih jaslicah piše tudi Marjan Marišek ( saj se ga spominjate iz junijske številke - oče Pikinega festivala in prijatelj Astrid Lindgren)

Papirnate jaslice za čaroben božič

v knjigi Maksim Gaspari v poglavju Narodne jaslice, za našo revijo pa je povedal tole:»Papirnate jaslice so plod mojega spomina na otroštvo. V vseh hišah na Kozjanskem smo imeli samo papirnate jaslice, navadno v bogkovem kotu, z jasličnim prtom, postavlje-ne v mah. Ker je bilo treba � gure prej izrezati iz jasličnih pol in nalepiti na trši karton, prile-piti še trščico da si jih lahko zapičil v mah, je bilo z njimi kar nekaj prijetnega dela. Otroci smo že na božični večer hodili od hiše do hiše in gledali kakšne jaslice so ljudje postavili.

Povsod drugje so se nam zdele lepše kot do-mače. Jaslične � gure pa smo videli le v cerkvi, med njimi sem prvič videl slona in kamelo, zato sem se vsakega božiča zelo veselil. Da-nes imam 24 različnih kompletov papirnatih jaslic, nekatere še ohranjene na polah, med njimi Gasparijeve in Goršetove.«

Če se torej radi sprehajate po cerkvah in si ogledujete jaslice, si morda vzamete čas tudi za pot na Kozjansko in si ogledate zanimivo zbirko Marinškovih papirnatih jaslic, potem pa se doma lotite ustvarjanja svojih jaslic iz papirja. Najprej v gozdičku naberite mah, ali pa ga kupite na tržnici. Kotek, kjer bodo stale jaslice okrasite s smrekovimi vejicami, potem pa na mah postavite hlevček in razporedite vse � gurice, ki jih boste izdelali. Hlevček lah-ko izdelate iz škatle, ki jo primerno polepite, � gure lahko narišete sami, ali pa poiščete v trgovinah razglednice z nabožno vsebino, � gure izrežete, na hrbtno stran prilepite pali-čico in jo zapičite v mah okoli hlevčka. Število � gur izberete sami, prav tako sami odberete katere � gure boste postavili, človeške in ži-valske. Takšne jaslice bodo zares pravi in naj-lepši božično-novoletni okras, zaposlile bodo malčke, in polepšale družinska druženja.

JR

10 december 2008

Marjan Marinšek ob Gasparijevih jaslicah

Nadaljevanje preberite v decembrskištevilki revije superMAMI.

superMAMINA svetovalnica

Z vonjem do dobrega počutjaVas daje nespečnost, ste utrujeni, depresivni, vas morda muči glavobol ali prehlad? Bi si radi okrepili imunski sistem, se počutili mirno in sproščeno, bi radi premagali strah ali depresijo?

Ste kdaj pomislili, da lahko z vonjem premagamo zgoraj naštete in še mnoge druge tegobe?

S pomočjo olj lahko vzdržujemo ali ponovno vzpostavimo naše notranje ravnovesje in tako lažje premagujemo vsakodnevne težave, si pridobimo pozitivni življenjski pristop in mo-biliziramo naše samoozdravitvene sile.Voh je najstarejše čutilo človeka. Od živčne celice v vohalni sluznici pride informacija o vonju neposredno v možgane, in sicer do področja možganskega debla, ki vsebuje hipotalamus – krmilno središče za vse občutke, kreativ-nost, sposobnost spominjanja, spolnost itd. Povezan je s hipo� zo, ki uravnava izločanje hormonov, zato še preden z našim logičnim mišljenjem (veliki možgani) dojamemo, kaj se dogaja, vonjave spodbudijo sproščanje različnih nevrokemikalij, ki se nahajajo v globljih možganskih plasteh (endor� n, en-cefalin, serotonin, adrenalin, noradrenalin, to so mor� ju podobne substance), ki v nas takoj sprožijo kompleksno verižno reakcijo. Umirjajoč, erotični, spodbujevalni učinek se v delčkih sekunde odraža na našem karakterju,

ne da bi zajel našo zavest. Šele potem nastopi »telesno delovanje«.Eterična olja krepijo imunski sistem, ionizi-rajo zrak, zmanjšajo količino prašnih delcev, povečujejo kakovost zraka ter imajo samooz-dravitveno moč.

EEG-raziskave in druga dela so taka delo-vanja olj in njihove učinke že znanstveno dokazali.

Da bi dosegli optimalno kakovost eteričnih olj, je nujno potrebno pazljivo nabiranje oziroma žetev. Natančno moramo poznati življenjski ritem rastline, izrednega pomena je način in trajanje skladiščenja pred desti-lacijo (različno pri vsaki vrsti). Potrebno je veliko znanja, izkušenj in izostrenega čuta, ker se lahko v nasprotnem primeru veliko zdravilnih sestavin eteričnih olj izniči. Zaradi cenovnih razlogov pogosto pridobi-vajo eterična olja iz naftnih derivatov ter s kemičnimi topili, saj je pri tem izkoristek večji. Vsekakor pa potem v olju zasledimo ostanke teh topil. Esence lahko prodrejo skozi kožne plasti in s seboj potegnejo svoja topila in kon-zervirna sredstva v notranjost telesa.

Nakup olj je stvar zaupanja, toda le resnično dobro pridelana in pridobljena olja imajo ka-kovost zdravilne moči, zato si namesto poce-ni eteričnih olj ali dišečih svečk raje privoščite 100-odstotno naravno eterično olje.Eterično olje deluje na različne načine. Lahko ga vohamo, lahko se ga nanese na kožo ali pa ga uživamo skozi usta.

Delovanje nekaterih eteričnih olj

Evkaliptus: lajša težave pri prehladu, ka-tarju, alergijah, težavah z bronhiji, astmo, sinusi. Zelo primeren je za kadilce. Vonj ev-kaliptusa dviguje raven zbranosti, bistri um ter deluje kot repelent.

Sivka: zelo dobro uravnava delovanje celega telesa in krepi njegovo odpornost. Lajša teža-ve z depresijami, zaskrbljenost, nespečnost, glavobol in utrujenost.Je zelo močno sredstvo za uničevanje kužnih klic. Lajša simptome gripe, prehlada, katarja, vnetja sinusov, ušes in grla.

11december 2008

ZA LAHKO NOČ

SREČA»Zdaj pokonci, hej zaspanci, sonce že visoko je,če bi radi srečo našli si nabrusimo pete.Kje je sreča vas zanima,tudi mene in zato, ena, dve, kar brez predaha,poženimo se za njo!« , je pred nekaj leti zapisal moj prijatelj, pesnik, pravljičar in skladatelj, Janez Bitenc. Veliko časa sva preživela skupaj, potovala, modrovala in »moževala«.Prav zato sem se odločil, da na svoj način nadaljujem del njegovega poslanstva, ki ga je kot neprecenljivo dediščino zapustil svojim zvestim prijateljem- otrokom!

V teh dneh, ko bi morali ljudje počivati in se družiti v svojih najbolj prijetnih kotičkih, so za nas trgovci prižgali velike in vabljive »luči«, ki nas vabijo in nam govore: »Pridite ljudje, kupite, kupite!«V tem posvečenem času, ko narava počiva, miruje in si nabira novih moči, v trenutkih največjih pričakovanj »novega«, vsi hitimo. Čas nam meri trenutke in zaživele so naše spletne strani in oglasili so se naši mobilni spremljevalci … Kako vztrajno, spretno, zadovoljno in sekundno pošiljamo svojim prijateljem najrazličnejša voščila; tehnične črke, bleščečo in hladno gra� ko, tuje in všečno-univerzalne � gurice v naj različnej-ših barvah in naj-tehnološki tehniki.Kaj vse zmoremo in kaj vse znamo! Kaj vse so za nas pripravili naši zvesti trgovci.Mi pa smo si zadostili!!? Tudi z našo naku-povalno košarico!!?Opravili smo svoje poslanstvo, dobro delo in brez večjega napora. Vsaj za eno leto! Srečno bodi 2009!Blišč in beda, kajne?Višje, hitreje, močneje! Tako nam govorijo! Tako nam sporočajo tisti, ki nas dnevno »kopujejo«, tako si želijo in takšna so njiho-va pričakovanja!Kaj pa mi, smo mar pozabili male koščke belega papirja, na vonj nalivnega peresa, na radirko in slino jezika, s pomočjo katere-ga smo še pred kratkim zalepili znamko.Nam pogled na kolo vaškega pismonoše,

Sporočilo za naše življenje

nam zvok motorja mestne-ga poštarja ne pomeni nič več?Kako zelo »leni« smo. Poza-bili smo na dotik in vonj poslanega pisma ali razglednice, ki je prispe-lo z noto osebnega pečata naših znancev in prijateljev.In pozabili smo, da je prav ta drob-na pozornost osebnega pisma lahko največ, kar lahko storimo za svoje najbližje.

Pišimo torej s svinčnikom, peresom, kredo, ogljem, našimi prsti. Pišimo iz našega srca.Srečno sreča!

Igor Potočnik – Damjana Kenda Hussu

POŠTAR PAVLI( iz predstave Stena Vilarja »Ko bom velik bom«)

Zjutraj, ko ptički najlepše pojo,sedem na svoje hitro kolo,pošto raznašam od hiše do hiše,vsi komaj čakajo, če jim kdo piše.

»Poštar Pavli je kaj pošte zame«,sprašujejo, dedki, otroci in mame,zatorej ko greste na izlet, potovanje, po-mislite nanje.Lahko pa jim pišete tudi od doma, so po-šte veseli, od koder že priroma,»Poštar Pavli, je kaj pošte zame?«, spra-šujejo mame.

Pošta potuje….

V lepem vremenu in če dežuje,Pošta okoli po svetu potuje,Pisma, razglednice, tudi paketi,oj, res je lepo kaj po pošti prejeti!

Pošta potuje…

Tistega zimskega dne, ko so z neba na-letavale drobne, bele snežinke, sem si zaželel nekaj posebnega: nečesa, kar se

ne vidi, ne sliši, česar se ne da prijeti in ne da kupiti!Zaželel sem si nečesa, kar se lahko le po-dari in če jo deliš se množi!Zaželel sem si SREČE.In poštar Pavli mi jo je »prinesel«, z na-smehom na obrazu in z iskrico v očeh.Skupaj sva nadaljevala s pesmijo:

Ker sem srečen, se veselo nasmejim ha-ha –ha,ker sem srečen skačem z vami do neba, hop-sa-sa,ker sem srečen, se še vedno rad igram, se igram,,ker sem srečen našel sem prijatelja, ja-ja-ja,ker sem srečen se resnično rad imam!Zdaj vemo, zdaj vemo, kje sreča tiči,Tecimo, tecimo, da nam ne zbeži.zapojmo veselo zdaj sreči na glas,hej, sreča ljubeča saj ti si že v nas,HEJ SREČA LJUBEČA SAJ TI SI ŽE V NAS!

Sten VilarRok VilarRok Vilar

12

Sporočilo za naše življenje

nam zvok motorja mestne-ga poštarja ne pomeni nič

Kako zelo »leni« smo. Poza-bili smo na dotik in vonj poslanega pisma ali razglednice, ki je prispe-lo z noto osebnega pečata naših

In pozabili smo, da je prav ta drob-na pozornost osebnega pisma lahko največ, kar lahko storimo za svoje najbližje.

ne vidi, ne sliši, česar se ne da prijeti in ne

december 2008

13

Prednovoletni čas je čas, ki ga najraje pre-živimo v krogu naših najbližjih. Takrat se posvetimo le svoji družini, še posebno svo-jim otrokom. Z otroki se igramo najrazlič-nejše igrice; od družabnih iger (Človek ne jezi se, Črni Peter, Risk…), sestavljank, petja pesmic, prebiranja pravljic, računalniških iger, športnih iger na prostem (na igrišču, v gozdu, pred hišo oz. stanovanjem, s kole-som,…). Zelo malokrat pa se spomnimo na gibalne igre znotraj prostora – v stanovanju oz. hiši, saj smo mnenja, da je tu premalo prostora. Pa ni tako. Obstaja veliko zanimi-vih gibalnih iger, za katere ne potrebujete veliko prostora, le voljo, željo in otroke za igranje. Otroci pa vam bodo zelo hvale-žni, saj se boste z njimi IGRALI (se spustili na njihovo stopnjo razvoja). Poznamo več vrst gibalnih iger: ogrevalne igre, elemen-tarne igre, sprostitvene igre, miselne igre v kombinaciji z gibanjem, rajalne igre (ringa, ringa, raja, biba, buba, baja …), plesne igre (ustvarjanje na glasbo) … V prazničnem času imajo otroci še pose-bej veliko energije, kajti v njih tli želja po odpiranju daril, praznovanju, prazničnem okraševanju, igranju s prijatelji in družino … Verjetno vam (starši) večkrat zmanjka idej, kaj lahko počnete z otroki, da jih malo umirite, jim sprostite odvečno energijo na prosto. Zato sem se odločila, da vam pred-stavim kar nekaj različnih gibalnih iger, vi pa se boste sami odločili, katere so vam bolj všeč.

BOŽIČEK, KOLIKO JE URA;

Otroci in sodelujoči stojijo ob eni steni. Eden je Božiček in stoji na drugi strani sobe. Sodelujoči sprašujejo: Božiček, koliko je ura?Božiček pove: ura je 7 in zajčki gredo spat. Sodelujoči morajo narediti 7 zajčjih posko-kov naprej proti Božičku. Nato zopet vpra-šajo. Božiček, koliko je ura?

Pestre igre za praznične dniUra je 8 in medvedi gredo spat. Sodelujoči naredijo 8 medvedjih korakov naprej proti Božičku …. in tako naprej sprašujejo, do-kler ni ura 12 in reče Božiček: Ura je 12 in Božiček vas ulovi. Božiček ujame nekoga in tisti je potem Božiček.Božiček si lahko izmišlja raznorazne živali in lahko tudi reče, da se premikajo nazaj.

POD SMREKICO;

Sodelujoče postavimo v kolono, tesno drug za drugim, z nogami v razkoraku (postavijo smrečice). Nato se prvi v koloni splazi pod vsemi smrekicami ter se postavi zadnji v koloni. Na vrsti je drugi iz kolone, ki to po-novi. To lahko počnemo dokler je vsem za-nimivo. Da pa je igra še bolj zanimiva, lahko spremenimo gibanje pod smrečicami (na-mesto plazenja po kolenih, gremo lahko po trebuhu, hrbtu, v čepu ali pa dodamo gibanju še žogo, obroč, kotalimo žogo pod nogami …).

NAGAJIVI SNEŽAK;

Nekdo od starejših je snežak in izvaja naj-različnejša gibanja na mestu ali v gibanju (dviguje levo roko, kima, skače naprej-na-zaj, reče STOP, SMEJ SE …). Sodelujoči pa morajo izvajati ravno nasprotna gibanja (dvigujejo desno roko, odkimavajo, skačejo levo-desno, tečejo, pretvarjajo se, da jokajo …). Pri tej igri bodimo čim bolj izvirni.

STROKOVNJAK SVETUJE

BOŽIČEK IN PALČKI;

Za to igrico potrebujemo malo več prosto-ra, saj palčki in Božiček tečejo. Božiček želi začarati vse palčke v njegove pomočnike s čarobno paličico (lahko je to svinčnik, palč-ka, slamica …). Božiček palčka ujame, se ga dotakne s čarobno paličico in reče: »Palček, ti si začaran!« Palček mora počepniti. Do-kler Božiček ne začara vseh palčkov, igre ni konec. Palčki pa se lahko med seboj re-šijo tako, da se pobožajo po glavi in rečejo: »Palček, rešen si!« Tako lahko palček spet teče naprej po prostoru.

BARVE;

Praznični čas je poln barv in pisanih lučk, zato imajo sodelujoči v rokah vsak svoj balon, obroč, barvast krožnik iz kartona, okrasek (barvo ali okrasek si naj izbere vsak sam). Določimo nekoga, ki bo govoril bar-ve. Na določeno barvo ali okrasek, ki je po-klican, se skupaj zberejo tisti, ki držijo v ro-kah ravno iskano barvo ali enak okrasek. Pri tej igri otroci spoznavajo barve ter oblike.Predstavila sem vam kar nekaj iger in lah-ko bi jih še več, ampak zaupam vam in vaši inovativnosti, da boste z otroki in vašo dru-žino preživeli čimbolj zanimive, družabne, prisrčne ter nepozabne trenutke v bližajo-čih se prazničnih dneh!

Mateja Henigman, športna pedagoginja

december 2008

KanjaMlada kanja pokuka na dan iz strte jajčne lupine v varnem in umetelno pletenem gnezdu vrh drevesa. V gnezdu je poskr-bljeno za vse. Pernat materin plašč je topel, da le kaj, oče pa kar naprej prinaša dobrote iz bližnje livade, sveže miši in voluharice. Pod skrbnim varstvom obeh staršev mlada kanja ter njeni bra-tje in sestre, s katerimi si deli gnezdo, hitro rastejo. Na perutih jim odženejo čisto prava peresa in mladiči vneto krilijo z njimi, tako kot to počno starši. Nekega dne pa jih peruti, ki so jih tako vneto razgibavali, poneso iz gnezda. Kaj pa zdaj? Ni več varnega zavetja in predvsem ni priboljškov, ki sta jih starša vsak dan po večkrat prinašala na gnezdo. Nič, vpitje je edina možnost! In res so mlade kanje izjemno glasne, ko spomladi zapuste gnezdo. Na ta način jih starši v gostih krošnjah najdejo in prinesejo hrano. Sredi poletja pa se starši vedno redkeje vračajo k svojim polete-lim mladičem. S praznim želodcem pa je križ, zato je potrebno pogledati naokoli in si najti kaj za pod kljun. Za začetek kaj manj okusnega, denimo deževnika ali žabo, kasneje pa se mladi lovci izurijo do te mere, da ujamejo miš ali voluharja. Jeseni se starši in mladiči dokončno ločijo in mlade kanje poletijo proti svoji samo-stojnosti. Čaka jih prva in največja preizkušnja, zima. Če so se po-leti dovolj izurile, jo bodo preživele in se v naslednjih pomladih podale na pot nove življenjske preizkušnje – starševstva.

Domače gnezdece, ki sta ga skrbno spletla mati in oče, je nekaj najlepšega. V njegovem zavetju je varno, toplo in za prav nič na svetu tu ni treba skrbeti. Sprva je ta raj vse, kar se malčku zdi potrebno za bivanje na tem svetu. Počasi pa je že vredno pogledati čez rob varnega gnezdeca, tja v širni svet, ki vabi s svojimi čari, skušnjavami, veseljem, pa tudi bridkostjo. Skušnjava je prevelika, pa tudi gnezdece postaja pretesno in odločitev o naslednjem koraku v življenju je kot na dlani – osamosvojitev. Ta skok iz gnezda pa še malo ni enostaven. Zapustiti svet ata in mame, kjer je življenje sicer od časa do časa malo dolgočasno, a sila brezskrbno, je bolj ali manj največja življenjska izkušnja za vsakogar. Kot da bi ponovno shodil! No, v resnici si mi ljudje za ta korak vzamemo zelo veliko časa in le malo katero bitje na Zemlji se tako dolgi drži ob svojih starših. Večina bitij iz gnezda poskače zelo hitro, nekatera v njem nikoli niso bila, so pa bitja, ki prekašajo tudi nas in svoje rodne matere ne zapustijo nikoli. Poglejmo, kaj nam ima o tem povedati mladež kanje, alpskega kozlička, morskega ježka in korale.

14

NARAVOSLOVNI KOTIČEK

Skok iz gnezda

december 2008

Foto

: Mila

n Vo

grin

15

Alpski kozličekVsa bitja pa nimajo te sreče, da bi na dan pokukala v varnem zavetju gnezda in pod budnim očesom staršev. Mladiči žuželk, ličinke, svojih staršev ne vidijo nikoli, saj so ti, ko se ličinke izvalijo iz jajčec, večinoma že davno na onem svetu. Poleti v višje ležečih gozdovih na osončenih bukovih deblih lahko opazujemo sinje modre alpske kozličke. Tam so pravzaprav zaradi svojega bodočega nara-ščaja. Skrbna mati zalega jajčece po jajčeca v primerna drevesna debla, ki naj bi naslednja tri ali štiri leta dajala zavetje njenemu naraščaju. Materi ni dano, da bi svoje ličinke kdaj videla, saj kmalu po odlaganju jajčec pogine. Ličinke se mora-jo zato znajti po svoje. Ko še čisto drobne pokukajo na svet, se brž zarijejo v les in s časom prodirajo globlje in globlje. Tu sredi debla so varne pred različnimi plenilci, kot so denimo žolne, detli in druge ptice, ki bi jih hitro pozobale, če bi jih dobile na planem. Samostojnost je ličinkam zatorej položena že v zibko, saj morajo same poskrbeti za svojo varnost in hrano. Naloga njihove matere je le, da najde zanje dovolj varno deblo. A dandanes matere alpskih kozličkov pogosto preslepimo ljudje. Požagana bukova debla na obsijanem soncu so sre-di gozda videti primerna lesena zibka, v katere samičke skrbno položijo svoja jajčeca. Videz zibke pa je lažen, saj so ta debla, ki končajo kot drva v pečeh, za nov zarod alpskih kozličkov pogubna.

Morski ježekMorje, zibelka življenja, je prava zbirka različnih čudaških bitij, ki rešujejo ži-vljenjske zagate povsem drugače kot smo vajeni. Morski ježki si denimo s svojim naraščajem ne belijo bodic in se raje večji del življenja posvečajo marlji-vemu strganju alg z morskega dna. Pri tem si pomagajo s prav posebno obliko-vanim zobovjem v obliki zapletenega žvekala, ki mu učeno pravimo Aristotelo-va svetilka. V zgodnji pomladi pa se tudi morskih ježkov dotakne duh ljubezni oziroma sla po razmnoževanju. To opravijo zelo na hitro in brez pretiranega snubljenja in podobnih kolobocij. Takrat tako samčki kot samičke hkrati v mor-je izbrizgajo velike količine spolnih celic, semenčic in jajčec. Te se najdejo nekje v morju, se povežejo in razvijati se začne nov rod ježkov, daleč od svojih rodnih staršev. Mladi ježki se tako že od samega začetka, lahko bi rekli že celo pred začetkom, sami razvijajo in rastejo v širnem morju. Najprej kot ličinke, čez čas pa se spustijo na dno in se pridružijo ostalim sovrstnikom pri marljivem strganju morskih alg z dna. Kamena koralaČe so morski ježki s svojimi potomci opravili, še preden so bili ti zares spočeti, pa nekatera morska bitja ob svojih materah preživijo vse življenje. Lahko bi rekli, da se nikoli zares ne osamosvojijo in ostanejo do konca svojih dni s svojimi pred-niki in potomci. To čudaštvo je lastno koralam in korala je pravzaprav skupek velikega števila drobnih in s kamenim ogrodjem povezanih živali. Vsaka žival v tej veliki zadrugi je majhna morska vetrnica z drobnimi lovkami, ki molijo iz kamenega plašča. Pravimo ji polip. Iz polipa matere nastane polip malček pre-prosto tako, da iz matere izbrsti, se ob njej pritrdi in tam tudi ostane. Zgodba se nadaljuje in kmalu nastane velika korala sestavljena iz velikega števila polipov, ki so potomci iste matere. Tu in tam se tudi v koralah vzbudi sla po spolnosti in takrat se spočne nova mati zarodnica, se nekje na morskem dnu pritrdi in iz nje začno brsteti novi polipi. Novo družinsko koralno drevo začne rasti. Ko si bomo ob poletnih počitnicah kje ob morju ogledovali kako kameno koralo, pri nas najpogostejšo, ne pozabimo, da ne gledamo le ene živali, pač pa celo družino malih živalic, kjer vsaka prispeva svoj kamenček k skupni samostojnosti.

Besedilo: Al Vrezec

Foto

: Al V

reze

c

NARAVOSLOVNI KOTIČEK

december 2008

Foto

: Al V

reze

c

DRUŽINSKI IZLET

Celodnevno razvajanje v Termah Dobrna

Redki so dnevi, ko lahko na službo pomislim brez skrbi, z vedrim srcem in s čistim, pravim veseljem. Ampak tisti ponedeljek je bil po-seben dan, saj sva s sodelavko Evelin iz mar-ketinga ob 9. uri pohiteli na recepcijo hotela Vita, da sprejmeva družino Kolenc iz Novega mesta, ki je zmagala v nagradni igri revije Otroci »S pesmico v Terme Dobrna«. Ampak tale družina ni čisto navadna druži-na, saj veste, mami, oči in otrok. Sestavljata jo mami in oči, seveda, in pa kar ŠTIRI dekli-ce, neverjetno prijazna in prijetna bitja, ki so nama polepšala tisti in še del naslednjega dopoldneva. Janja, Lucija, Nadja in Manca, deklice od enega do šest let, z velikimi rado-vednimi očkami. Že ob vstopu v avlo hotela Vita, pri recepciji, sva zagledali dve deklici, ki sta se sukali okoli stebrov, nasmejani do ušes, ter še eno princesko, ki se je skrila za očija. Po prisrčnem pozdravu pa si nisva mogli kaj, da

S PESMICO V TERME DOBRNA

ne bi s pogledom poiskali še četrte, najmlaj-še v družini, Mance, kot sva izvedeli kasneje. Pri recepcijskem pultu je osvajala srca vseh zaposlenih.Ker je bil dan prekrasen, sončen in prijazen, smo se najprej skupaj odločili, da se podamo na sprehod skozi 200-letni drevored do Zdra-viliškega doma, kjer smo si ogledali vrelec, kopeli, malo pokramljali o zgodovini in zna-nih osebnostih, ki so v preteklosti obiskale Terme Dobrna, ter poskusili, kakšen okus ima voda iz vrelca. Deklice so se v začetku še sra-mežljivo držale staršev, kaj kmalu pa sta Janja in Lucija ponudili ročice tudi nama.Družino sva nato pospremili do sobe, da so odložili prtljago, nato pa smo skupaj odšli do bazenov, kjer jih je že pričakoval kopališki mojster, ki je deklicam pokazal osnove pla-vanja, malo so se tudi igrali in veliko smejali. Seveda je vodno uživanje naporno, zato je treba pomiriti tudi želodčke. Družino Kolenc sva pospremili do restavracije in jim dali ne-kaj ur časa, da se odpočijejo za nove napore razvajanja.Za tretjo uro smo imeli rezervirane termine za Baby touch masaže, vendar pa sta naj-mlajši deklici še spali, zato sva z Evelin ukradli starejši dve in pohitele smo do masažno-le-potnega centra »Hiša na travniku«, kjer nas je

že pričakovala prijazna uslužbenka, ki je naši dve madam s svojimi spretnimi masažnimi gibi skoraj spet odpeljala v deželo spanja. De-klici sta bili po masažah prijetno utrujeni in žejni, zato smo se odpravile v hotelsko kavar-no, kjer smo si privoščile sladkanje s sadnimi kupami in sladicami, vmes pa so se nam pri-družili tudi ostali člani družine Kolenc. Starši, Tadeja in Miran, sta imela takrat rezervirano masažno čokoladno razvajanje v dvoje, zato sva z Evelin vprašali deklice, kaj bi počele ta čas, in skupaj smo se odločile, da gremo na sprehod do cerkvice, ki so jo želele videti, nato pa popoldan zlijemo z uro pravljic.Kmalu pa sta se nam pridružila tudi starša, ki sta imela po prijetem razvajanju lepo rdeča lica in kar malo utrujen nasmeh na obrazu. Kolenčevim sva nato zaželeli dober tek in mirno noč ter se poslovili, saj je bil za nami res dolg in doživetij poln dan. Naslednje jutro nam je, po pakiranju in zajtrku, ostalo le še slovo v hotelski igralnici. Iskreno nama je bilo težko pri srcu, ko smo se poslavljali, saj sva se počutili, kot da se poznamo veliko več kot le en dan, prijetna družina pa nama je kar pri-rasla k srcu. Obljubili smo si, da se še vidimo, nato pa nama je šest rok pomahalo v slovo.

Teja Grum, Terme Dobrna

Z nagrajeno družino Kolenc (ozi-roma njihovimi štirimi deklicami) smo se najprej skupaj odločili, da se podamo na sprehod skozi 200-letni drevored do Zdraviliškega doma, kjer smo si ogledali vrelec, kopeli, malo pokramljali o zgodovi-ni in znanih osebnostih, ki so v pre-teklosti obiskale Terme Dobrna.

Bazeni so predstavljali nepopisno veselje! Otroke je pričakal kopališki mojster, ki je deklicam pokazal osnove plavanja, malo so se tudi igrali in veliko smejali.

16 december 2008

Celodnevno razvajanje v Termah Dobrna

17

NAŠE RAZGLEDNICE

december 2008

Velika donacija Banke Sparkasse za Anin skladBanka Sparkasse d. d. je 13. novembra simbolično predala donacijo Aninemu skladu, ki svojo dejavnost namenja so-cialno šibkim družinam. Ček v vrednosti 50.000 evrov so predsednici uprave Ani-nega sklada Mariji Šterbenc, izročili pred-sednik uprave fundacije »Privatstiftung Kärntner Sparkasse« g. Karl Nedwed, član uprave univ. prof. dr. Dietrich Kropfberger in predsednik uprave Banke Sparkasse g. Josef Laussegger.

Velika donacija Banke Sparkasse za Anin skladDOBRODELNOST

Banka Sparkasse sredstva namenja tistim, ki � nančno pomoč najbolj potrebujejo. Zato se je po nasvetu avstrijskega velepo-slanika Valentina Inzka odločila za pomoč Aninemu skladu, ki je dobrodelna, nevla-dna, nepro� tna in nepolitična ustanova. Banka Sparkasse bo del donacije nameni-la neposredno za � nančno pomoč druži-nam, z delom sredstev pa bo podprla dru-žabno dogajanje – predstavo za otroke v prednovoletnem času.

2. Družabno gasilsko srečanjeV soboto, 4. 10., smo se v vrtcu Ostržek na Gol-niku zbrali na našem 2. družabnem gasilskem srečanju. Naša želja je, da bi v mesecu požarne varnosti postala gasilsko tekmovalna druženja naša tradicija. Mislim, da smo na pravi poti, saj je bilo letošnje druženje v primerjavi z lanskim še bolj obiskano, še bolj veselo, predvsem pa je bilo družinskih tekmovalnih ekip veliko več kot lani. Zelo smo bile hvaležne vsem tistim staršem, ki so si odtrgali nekaj časa in pripeljali svoje otroke na to srečanje, saj sem prepričana, da so jim s tem naredili veliko veselja, za vzgoji-

2. Družabno gasilsko srečanjeV soboto, 4. 10., smo se v vrtcu Ostržek na Gol-niku zbrali na našem 2. družabnem gasilskem srečanju. Naša želja je, da bi v mesecu požarne varnosti postala gasilsko tekmovalna druženja naša tradicija. Mislim, da smo na pravi poti, saj je bilo letošnje druženje v primerjavi z lanskim še bolj obiskano, še bolj veselo, predvsem pa je bilo družinskih tekmovalnih ekip veliko več kot lani. Zelo smo bile hvaležne vsem tistim staršem, ki so si odtrgali nekaj časa in pripeljali svoje otroke na to srečanje, saj sem prepričana, da so jim s tem naredili veliko veselja, za vzgoji-

VRTEC GOLNIK

teljice pa je bila to spodbuda za nadaljnje delo, je dejala vodja vrtca Damijana Bogataj. Pomerilo se je 12 ekip v dveh vajah. Zmago-valna ekipa je bila družina Perko, druga je bila družina Strniša in tretja družina Dautovič. Posebno nagrado je dobila ekipa treh brat-cev Hafner, ki so dobili obeske gasilčka. Da je tekmovanje potekalo po pravilih in brez težav, je poskrbel član poveljstva GZ Mestne občine Kranj, Matjaž Bogataj s člani PGD Golnik.

vzgojiteljica Damijana Bogataj

Veselo druženje na glavnem trguV okviru pestrih prireditev ob tednu otro-ka 200, smo pripravili zanimivo veselo po-poldansko druženje otrok in odraslih na Glavnem Trgu v Ljutomeru. Otroci starej-ši skupin so zaplesali ples prijateljstva in pozdrav soncu, pozdravila nas je direktori-ca občinske uprave, za veselo preseneče-nje pa je poskrbel lajnar Rastislav - Rastko Tepina in gledališče Krajnski komedijanti s predstavo Lajnarjev cirkus. Starši in kuharice našega vrtca so poskr-beli za napitek in prigrizek. Na trgu je vladalo veselo in sproščeno vzdušje. Gle-

Veselo druženje na glavnem trguVRTEC LJUTOMER

de na udeležence je bila prireditev dru-ženje več generacij. Prostrani obnovljeni trg nudi veliko možnosti za igro otrok in prijetna srečanja in klepet odraslih. Tega je vedno manj. Pravijo, da je sreča v sre-čanju. Če dodamo še moto tedna otroka, da nekoga moramo imeti radi za srečno in veselo življenje, potem je bil naš namen dosežen. Ljubezen se namreč gradi tudi v medsebojnih stikih in času, ki drug druge-mu poklonimo. Ker pa je čas dragocenost, smo prepričani, da je bil četrtkov popol-dan dragocen za male in velike. Verjame-

mo, da bomo pripravili še kakšno srečanje na našem Glavnem trgu. Če pa je vas, kot bralca zamikalo, da si ga tudi vi ogledate, prijazno vabljeni. Tudi v vrtcu delamo že prve turistične korake, zato tudi za vodni-ke ne bo problem.

ravnateljica Marija Pušenjak

Praznovanje jeseni

18

NAŠE RAZGLEDNICE

V vrtcu Zelena jama, enota Zmajček, smo v sončnem oktobrskem popoldnevu pra-znovali prihod jeseni. Skupaj s starši smo obudili nekaj jesenskih opravil.Grozdje smo oprali, z grozdov potrgali jagode in ga, v čisto pravi preši, stisnili v odličen, naravni grozdni sok. V žerjavici smo pekli jabolka, ki jih je bilo potrebno prej zaviti v folijo in natakniti na palice, ter kostanj, ki smo ga tudi narezali. V poljskih

VRTEC ZELENA JAMA

bučah smo iskali seme, z lepo izrezljanimi bučami okrasili igrišče in »ružili« koruzne storže. Naredili smo tudi slamnato straši-lo, ki ponoči, ko nas ni v vrtcu, varuje naše igrišče. Tako kot je v navadi ob kmečkih opravilih, je celotno dogajanje spremljalo veselo vzdušje, popestreno s plesom in igranjem na harmoniko.

vzgojiteljica Andreja K. Klešnik

Gasilci na obisku v vrtcu ČebelicaVRTEC GABROVKA

V mesecu oktobru, mesecu požarne var-nosti, smo tudi v našem vrtcu namenili po-zornost požaru in delu gasilcev ter izvedli nekaj dejavnosti na to temo. Tema je bila za otroke zelo zanimiva, še zlasti to velja za starejše otroke. Pred obiskom gasilcev smo otroke na to pripravile in se z njimi pogovarjale. Otroci so pripovedovali svoje izkušnje ter znanja, ki so jih imeli z ognjem, dajali predloge za čim hitrejšo rešitev iz prostorov vrtca v primeru požara. Pogleda-li in spoznavali smo gasilne opozorilne zna-ke, jih poiskali tudi po vrtcu. Poslušali smo zgodbico »Ježek Snežek in požar«.Največje navdušenje pa je bil obisk gasilcev z gasilnim avtomobilom. Nekatere otroke je malo zgrabil strah, ko sta nam gasilca poka-zala opremo za reševanje iz ognja (masko). A

JesenTa prečudovit letni čas. Na različne načine ga obeležimo tudi v vrtcu. Otroci iz skupine Miške so skupaj s starši pridno polnili koša-ro, ki jo je prinesla tetka Jesen z jesenskimi pridelki. Ko je bila košara polna, smo za starše pripravili jesensko srečanje. Na sre-čanju smo prisluhnili zgodbi ‘Razbita buča’.

VRTEC JADVIGE GOLEŽ, ENOTA OB GOZDU

Skupaj s starši smo iz vseh zbranih pridel-kov ustvarjali po njeni vsebini. Poglejte, kaj smo ustvarili! Po končanem delu smo se posladkali s pečenim kostanjem. Mmm!

vzgojiteljica Diana Blažič in pomočnica vzgojiteljice Mihaela Vrentuša

december 2008

ta strah je kaj hitro minil, ko so lahko otroci poskusili s »špricanjem - gašenjem«, pleza-njem po lestvi na avto in ogledovanjem pri-pomočkov, ki jih ima gasilni avto. Ker je bil lep jesenski dan sta nam gasilca naredila še prekrasno mavrico, ki smo jo vsi občudovali. Po obisku smo še likovno ustvarjali in izdelke poslali na likovni natečaj. V telovadnici smo postavili poligon »gasilec Samo rešuje«. Ob tem smo vadili ter utrjevali pridobljena zna-nja. V petek pa smo izvedli še evakuacijo. Gasilci so nam z lažnim alarmom naznanili požar. Tako kot smo se v prejšnjih dneh pogo-varjali ter igrali, smo v dobri minuti izpraznili vrtec. Nekaj otrok se je alarma tudi ustrašila, a panike ni bilo. Upamo, da pravega alarma ne bomo imeli nikoli.

Marinka Lenart

Gasilci na obisku v vrtcu Čebelica

Naš prvi izletBilo je lepo sončno dopoldne, ko smo se polni pričakovanj odpravili na naš prvi izlet. V neposredni bližini vrtca je čakal avtobus (»minibusek«), ki nas je odpeljal novim do-godivščinam naproti. Ker dajemo v skupini velik poudarek na zdravo prehrano ter zdrav način življenja, je bil tudi naš izlet obarvan v tej smeri. Pot nas je vodila do Gradeža pri Grosuplju, kjer smo si ogledali staro sušil-nico sadja ter potek sušenja sadja. Prijazne gospe so za nas pripravile pravo domačo pojedino. Posladkali smo se z domačim ja-

VRTEC MIŠKOLIN

bolčnim zavitkom in krhlji, žejo pa pogasili s krhljevo vodo. Da pa nismo samo jedli in pili smo se odpravili še na kratek potep po vasi Gradež. Ogledali smo si čebele in njihovo domovanje, velik skedenj s starim kmečkim orodjem, ribnik z ribami in hlev v katerem so bili najbolj zanimivi biki. Otroci so ob vsem tem neznansko uživali zato ta izlet zagotovo ne bo zadnji. Se že ve-selimo naslednjega!

Mojca Košmrlj, Tatjana Žinko

Tačke potrebujejo pomočDanes, jutri, vsak dan ... Našo pomoč in po-moč vsakogar z velikim srcem in čutom do naših najzvestejših prijateljev - živali!Skupina Miške iz Vrtca Pobrežje, enota Moj-ca, smo se v letošnjem letu skupaj s starši odločili za projekt: SKRB ZA ŽIVALI.Ni nam vseeno, kakšen odnos do drugih živih bitij imamo in v kakšnem duhu vzgaja-mo svoje otroke, zato smo se odločili, da jim približamo naravo in živali, vzbudimo soču-tje do njih in jim privzgojimo odgovornost, ki jo moramo imeti ljudje do vseh živih bitij. To smo in bomo še naprej skušali doseči z obiski azilov in nesebično pomočjo staršev in otrok.

Tačke potrebujejo pomočDanes, jutri, vsak dan ... Našo pomoč in po-moč vsakogar z velikim srcem in čutom do naših najzvestejših prijateljev - živali!Skupina Miške iz Vrtca Pobrežje, enota Moj-ca, smo se v letošnjem letu skupaj s starši odločili za projekt: SKRB ZA ŽIVALI.Ni nam vseeno, kakšen odnos do drugih živih bitij imamo in v kakšnem duhu vzgaja-mo svoje otroke, zato smo se odločili, da jim približamo naravo in živali, vzbudimo soču-tje do njih in jim privzgojimo odgovornost, ki jo moramo imeti ljudje do vseh živih bitij. To smo in bomo še naprej skušali doseči z obiski azilov in nesebično pomočjo staršev in otrok.

VRETC POBREŽJE

Tako smo tudi v četrtek, 02. 10. 2008, obiska-li azil v Mariboru in zbrali veliko stvari, ki jih živali potrebujejo. Naš paket je vseboval hrano za kužke in mucke, da ne bodo lačni, igračke, ker se ži-vali seveda rade tudi igrajo ter brisačke in odejice, da bo živalim tudi v prihajajočih hladnih mesecih prijetno toplo.Otroke bi radi že v njihovi rani mladosti nau-čili, da žival potrebuje ljubezen, zaupanje in predvsem našo pomoč.

Pripravile: mamici Petra Cussigh, Pia Cerkvenič in vzgojiteljici

Majda Kamler in Dragica Štefan

Ob tednu otrokaDnevi in tedni nam v vrtcu zelo hitro mi-nevajo, prvi v oktobru pa je minil še hitre-je, saj je bil TEDEN OTROKA. Za otroke smo pripravile še več zanimivih dejavnosti in vsak dan v tednu je bil nekaj posebnega. En dan smo imeli našo obliko druženja v enoti pod naslovom OTROCI V BISTRI SE RADI DRUŽIMO, obiskal nas je » ZMAJ-ČEK«, zelo lepo dopoldne pa smo preži-veli skupaj z gospo Božo Bauer, ki nas je

VRTEC URŠA DOMŽALE

z otroško folkloro popeljala v ljudski ples in pesem. Zaplesali smo vsi skupaj, starejši otroci so se učili plesati celo »ŠPEGL TAN«.Teden smo zaključili z jesenskim izletom na Šumberk, kjer nam je toplo jesensko sonce mežikalo skozi škrlatne barve je-senskega listja.

vzgojiteljica Jelka KokaljVrtec Urša, enota Bistra

19

NAŠE RAZGLEDNICE

december 2008

NOVONOVO Končno sem te dočakala!

Otr

oci d

.o.o

., B

rnči

čeva

13,

Lju

blja

na

NOVO

Če je pri vašem prodajalcu časopisov zmanjkalo revije Dojenček, nas pokličite na: 01 568 25 50.

21

Na bregu nad majhno vasjo, polno razigra-nih otrok je stala prepleskana hišica in čaka-la svoje nove stanovalce. Kako se jih je vese-lila! Že leta ni nihče prebival v njej.Končno so se pripeljali; očka, mamica in trije otroci. »Utrujeni so videti«, je pomislila hišica in hitro odprla vhodna vrata. »Si ti odklenil vrata?« je mamica začudeno vprašala očka. »Gotovo si jih odklenila ti«, je odvrnil očka in zaskrbljeno nadaljeval: »Res si preutrujena. Pozabljaš, kaj delaš! Morala si boš vzeti čas za počitek!« Otroci so poplesavali okoli njiju in si radovedno ogledovali prijazno hiško. Vsak od njih je v roki stiskal bombon, ki jim ga je za slovo podarila babica. »Papirčkov ne puščajte po tleh!« jih je opozoril očka. A najmlajšemu Mateju je papirček kar sam ušel iz rok. Komaj pa je metla to zagledala, že se je pripodila izza vrat, pometla pisan papirček ter ga stresla v koš. Otroci, pa tudi mamica in očka, so ostrmeli od začudenja. A presenečenj še ni bilo konec. Kamin v dnev-ni sobi se je kar sam zakuril in na štedilniku so lonci sami od sebe kuhali slastno kosilo, da je dišalo po vsej hiši. Ko se je umazalo ogledalo v kopalnici, sta hitro pritekla čistilo

Hišica, ki se je sama pospravljala

MAMICA PRIPOVEDUJE

december 2008

za okna in metlica za pomivanje ter odstra-nila packo. Kadar se je v košu za umazano perilo nabralo dovolj perila enake barve, se je to kar samo napotilo v pralni stroj, se po pranju obesilo na vrv za sušenje, se potem zlikalo in poravnalo v omare. In razmetane postelje so se kar same postlale. Nekaj časa je družina v hišici zadovoljno prebivala. Nihče ni nalašč metal papirčkov po tleh, vsak je za sabo pospravil svoje pe-rilo in ko so şi otroci umivali zobe, ni nihče od njih namenoma škropil zobne paste po ogledalu. Hiška pa je bila takooo ponosna in zadovoljna! Potem pa se je nekega dne otrokom zazde-lo, da se trudijo čisto brez potrebe. »Saj bo hišica pospravila,« si je rekel Jakob in raztre-sel šolske potrebščine po tleh. »Zakaj bi po-spravljala posteljo sama, saj imamo vendar čarobno hišico?!« je naglas razmišljala Klara in začela puščati svojo posteljo nepostlano. Mateju pa se je zdelo takooo zabavno škro-piti z zobno ščetko po ogledalu, da si tega veselja preprosto ni pustil vzeti.Kmalu je imela hišica toliko dela, da ga ni mogla več sproti opravljati. Nekaj časa se je

Dragi otroci! Bi tudi vi imeli hišico, ki bi vedno poskrbela za red v vašem domu? Kdo pa v vaši hišici dela red? Katera dela vi opravljate doma, da je vaš dom vedno lepo urejen? Narišite, starši lahko na hrbtno stran risbice pripišejo, kako si pri vas doma razdelite delo, potem pa vse skupaj pošljite do 15. decembra na naš naslov: Uredništvo revije Otroci, Otroci d.o.o., Brnčičeva 13, 1000 Ljubljana. Najlepše in najbolj izvirne odgovore bomo objavili v naslednji številki.

še trudila in upala, da se bo kaj spremenilo, pa so stvari postajale čedalje bolj pereče.Nekega dne je hiška popolnoma obupala. Iz oken so ji polzele debele solze, ki so kmalu napolnile tla v kopalnici. Postelje je pustila razmetane in perilo je umazano obležalo v košu za pranje. Ko so se člani družine po-poldne vrnili domov, so jih s štedilnika poz-dravili prazni lonci, iz kamina pa je zevala hladna tema. »Kaj se je zgodilo v kopalnici?« se je prestrašil očka. »Saj menda ne pušča pralni stroj!«Po dolgem razmišljanju in pregledovanju stvari so očka, mamica in otroci prišli do skupne ugotovitve, da hišica brez njihovega sodelovanja ne more več delovati tako kot prej. Usedli so se za mizo in naredili načrt, kako bodo pomagali hišici pri hišnih opravi-lih. Celo mali Matej je dobil svoje zadolžitve.Seveda je bilo potrebn veliko pogovarjanja in včasih tudi pregovarjanja. Seveda se je iz hišice včasih razlegalo tudi vpitje, ko je ka-kšen od otrok menil, da se mu dogaja krivi-ca in da ima več dela kot ostali člani družine. Vendar so se po takšnih in drugačnih pripe-tljajih vsi strinjali, da so med sabo veliko bolj povezani kot prej.Pa hišica? Tudi ta je bila mnogo srečnejša kot prej, pa čeprav velikokrat ni bila pospra-vljena tako temeljito kot v časih, ko je še vse postorila sama.

Napisala: Ksenja JeramIlustracija: Evgen Miklavčič

Vabilo

Topel sprejem v vrtcu Poletarac, Črna gora

22

VRTEC SE PREDSTAVI

Črna gora je majhna državica, ki je bila del bivše Jugoslavije in ima 600. 000 prebival-cev. Črnogorci so ponosen narod z burno zgodovino. Turisti jo radi obiskujejo zara-di čudovite narave z mnogimi naravnimi parki z jezeri, kanjoni, gorami in morjem. Nič pa ne zaostaja s kulturnimi znameni-tostmi. Ob osamosvojitvi so za svojo valu-to izbrali evro.Glavno mesto je Podgorica, ki se je zaradi ugodne lege lahko precej razširila. Tu smo v juniju skupaj s kolegicami iz Idrije obi-skali vrtec Poletarac. Težko je opisati ga-njenost ob prihodu, ko smo videle, kako so se gostitelji pripravili na naš obisk kljub veliki vročini in začetku počitnic. Pogostili so nas z njihovimi specialitetami in poskr-beli, da smo se ta dopoldan med njimi res imeli lepo. Najprej smo si ogledali cel vrtec in nje-govo okolico. Resnično smo bile prijetno presenečene, saj je bilo na vsakem koraku začutiti izredno delavnost in inovativnost

osebja. Žal imajo glede na število otrok majhen zunanji prostor, ki je tudi skromno opremljen. V igralnicah imajo nizko pohi-štvo, razporejeno tako, da so oblikovani vsebinski kotički za manjše število otrok. Učno okolje je izredno bogato in je rezul-tat dela vzgojiteljic in otrok. V vrtcu bivajo otroci prvega in drugega starostnega ob-dobja. Prišli smo v času delovnega proce-sa in smo si lahko ogledali delo v kotičkih. Dejavnosti so potekale znotraj in zunaj vrtca. Zunaj so bile predvsem igre z vodo. Otroci so bili sproščeni in so neovirano uživali v ustvarjalnih delavnicah v kotič-kih. Teme so bile povezane z morjem, po-čitnicami, otroci pa so imeli pripravljenih ogromno različnih materialov od školjk, mivke, barv, vode, igrač, do papirja in od-padnega materiala. Prostori, panoji so bili polni izdelkov otrok v najrazličnejših teh-nikah, veliko je bilo tudi fotogra� j, kjer so bile prikazane različne dejavnosti iz pre-teklega šolskega leta. Različne tabele in napisi na izdelkih kažejo, da sta cirilica in latinica enakovredni.Kasneje smo ob video prikazu spoznali or-ganiziranost vrtca. Vsi vrtci glavnega me-sta so do nedavna bili organizirani v eno ustanovo, sedaj pa sta v Podgorici dve predšolski ustanovi.

Normativi števila otrok v oddelku so do-sti večji od naših, velikost prostorov pa je različna in ni prilagojena nekim normati-vom, kar rešujejo s prehajanjem iz prosto-ra v prostor. V prvem starostnem obdobju imajo do 20 otrok, v drugem starostnem obdobju je tudi do 40 otrok. Oddelek vodi-ta po dve vzgojiteljici, vendar večino časa nista sočasno prisotni. Njihov nacionalni program je povzet po na otroka usmerjeni metodologiji Korak za korakom, ki je bil v veliki meri vzor tudi slovenskemu nacio-nalnemu kurikulu. Načrtujejo projektno in tematsko. Ena od vzgojiteljic nam je pri-kazala projekt, v katerem so obravnavali življenje v jezeru. Zelo so pozorni na okolj-sko vzgojo in so eko osveščeni. Ustanova ima tudi svetovalno službo, ki jo sestavlja-jo logopedinja, socialna delavka in vodja zdravstveno higienskega režima. Starši vpisujejo otroke vsako leto znova. Plače zaposlenih so v primerjavi z našimi dosti nižje, a vsepovsod je čutiti željo v znanju iti v korak s časom. Vzpostavili smo prisrč-no prijateljstvo, izmenjali smo darila in jih povabili k nam v Slovenijo.

Marjeta Resnik, Vrtec Otona Župančiča

Slovenska Bistrica

Ribiči

Topel sprejem v vrtcu Poletarac, Črna gora

Ribiči

Ustvarjanje z mivko, kamenčki in školjkami

december 2008