Terenske metode preučevanja prsti

8/18/2019 Terenske metode preučevanja prsti

http://slidepdf.com/reader/full/terenske-metode-preucevanja-prsti 1/74

Terenske metode preučevanja prsti

vaja 1



Prst – sestavni del pokrajine

Prsti so kompleksen dejavnik v pokrajini => odrazznačilnosti ostalih naravnih in družbenih sestavin okolja.

Na njihov razvoj vpliva preplet pedogenetskih dejavnikov;

matična podlaga, relief, podnebje, voda, vegetacija, živali, čas, človek.

V prsti potekajo pedogenetski procesi;

preperevanje, izpiranje, zakisovanje, humifikacija,braunizacija, oglejevanje, zaslanjevanje, degradacija …

Različen splet pedogenetskih dejavnikov/procesov sezrcali v različnih tipih prsti.



Pedogenetski dejavniki

Matična podlaga




Matična podlaga - večina prstene mase, - značaj kamnine se odraža v lastnostih in razširjenostiposameznih tipov prsti,

- zlasti pomemben je delež CaCO3,

- vpliva na mineraloško in kemično sestavo ter na

- morfološke in fizikalne ter kemične lastnosti (globina, tekstura,zračni, vodni režim, pH …), - na delež hranil (Ca, Mg, Na, K …) - na odsorpcijski kompleks

…




Relief




Relief- različne oblike zemeljskega površja na eni strani ter - geomorfološki procesi (denudacija, erozija) - ima posreden vpliv preko nadmorske višine, naklona inekspozicije

- količina padavin, - vlaga (reliefne oblike, strmina, ekspozicija)

- izpiranje

- debelina prsti

- sončna energija (ekspozicija)

- vegetacija…




Podnebje




Podnebje- padavine, temperature, sončno obsevanje, veter, vlaga vozračju, - vpliva na intenzivnost preperevanja matične podlage

- v Sloveniji se klima z vidika pedogeneze obravnava kot

“konstanta”.






Voda- padavinska

- talna (ravnine in v reliefne depresije),

- poplavna (na ravnicah ob vodotokih),

- vpliva na vse pedogenetske procese

(izpiranje, oglejevanje, zaslanjevanje, erozijo, akumulacijo,prinašanje in odnašanje različnih snovi …).




Živi organizmi




Živi organizmi - rastline in živali - organska snov (rastline)

- mehanska in biokemična razgradnja (živali, mikroorganizmi) - srtuktura/tekstura,

- varovanje pred erozijo…




Čas




Čas - čas delovanja ostalih pedogenetskih dejavnikov, - starost matične podlage in čas izpostavljenosti pedogenezi.




Človek




Človek - širok spekter različnih dejavnosti in vplivov

- obdelovanje, gnojenje, peskanje, …

- fito erozija

- trebljenje

- onesnaževanje, - degradacija

…



Priprava na terensko preučevanje prsti

Preden se odpravimo na teren, se seznanimo sposameznimi značilnostmi pokrajine

geologije, relief, podnebje, vodne in rastlinske značilnosti …

V oporo nam je- razpoložljiva strokovna literatura, - tematske karte (topografske, geološke, pedološke, geomorfološke,vegetacijske …), - drugi viri (elaborati, letalski posnetki, DMR …).

Tako spoznamo grobo podobo pedogenetskih dejavnikov.



Terensko preučevanje prsti

Sledi ogled in spoznavanje območja.

Pregledamo celotno opazovano območje in opazujemonjegove značilnosti

- makro in mezo reliefne oblike, vodne, kamninske, vegetacijskeznačilnost …, - vplive človeka, - morebitno degradacijo prsti …

Na odprtih profilih opazujemo razlike v morfologiji prstiob cesti, gradiščih, kolovozih, peskokopih, kamnolomih.

Pozorni smo na vegetacijo in rabo tal …



Pripomočki za terensko delo

- kaj mora vsak pedogeograf imeti v nahrbtniku?

poleg …




- topografska, geološka, pedološka, vegetacijska karta

DTK 1:25.000 DTK 1:5.000 geološka karta 1:100.000




- Topografske karte- DTK 1:25.000

makroreliefne oblike, gozd/ne gozd, močvirja …

- DTK 1:10.000 –1:5.000

makro in nekatere mikroreliefne oblike, nadmorska višina …

- Geološke karte so pogosto v (pre)majhnem merilu(1:100.000)

kaj to pomeni z vidika natančnosti?




- Pedološke karte - iz legende lahko sklepamo na določen tip prsti, - pregledne karte (1:1.000.000 –1:200.000) ne zadoščajo zaocenjevanje prsti na terenu,

- karte večjih meril 1:25.000–1:10.000 so bolj primerne,

- podatke dopolnimo s podatki terenskih (in laboratorijskih) raziskav.

- Vegetacijske karte- iz njih se da sklepati na matično podlago in prst.




- GPS sprejemnik, kompas, naklonomer




- Z GPS-om določimo koordinate preučevanega profilaprsti, nadmorsko višino, …

- s kompasom določimo ekspozicijo (orientiranost

pobočja) azimut ali glede na osnovnih 8 strani neba,

- z naklonomerom določimo strmino pobočja.




- lopata, kramp




- Z lopato in krampom izkopljemo profil prsti (če jepotrebno).




- nož, kladivo, lopatka za jemanje vzorcev, vrečke zavzorce, nalepke, pisalo




- Z nožem čistimo čelo profila profil čistimo od zgoraj proti navzdol, da se prst v različnihhorizontih med seboj ne meša.

- Z lopatko za jemanje vzorcev odvzemamo vzorce

- odvzemamo od spodaj navzgor,

- odvzamemo 0,5 – 1 kg vzorca (iz vsakega horizonta),

- vzorce shranjujemo v polivinilaste vrečke (se ne močijo in netrgajo), lahko pa tudi v papirnate (onesnaženost, organska snov), - dosledno označevanje

(datum, lokacija, številka vzorca, horizont, skupina …).




- Kopeckyjev cilinder




- Kopeckyjev cilinder se uporablja za odvzemanje vzorcevv naravnem stanju

- vzorce se jemlje iz vseh horizontov (od spodaj navzgor),

- njegova prostornina je 100 cm3,

- uporablja se za določanje poroznosti ter za računanje deleža

vode v prsti.




- pedološki sveder




- Pedološki sveder se uporablja za preučevanje profilaprsti, pri čemer le tega ni potrebno izkopati.

- Uporaben predvsem tam, kjer ne moremo izkopati

pedološke jame (obdelane površine).




- merilni trak, meter




- Merilni trak uporabljamo za merjenje globine profila inposameznih horizontov

- globino profila merimo v centimetrih od zgoraj proti navzdol,

- organskega (O) horizonta ne štejemo h globini.

- Globino prsti določamo na podlagi lestvice

globina [cm] debelina

pod 15 zelo plitve

15 do 40 plitve

40 do 80 srednje globoke

80 do 100 globoke

nad 100 zelo globoke




Primer navajanja globine posameznih horizontov:

O = /

A = 0 – 30

B = 30 – 95C = 95 –




- Munsell-ov barvni atlas za določanje barve prsti




- Če nimamo Munsellovega barvnega atlasa, naredimo“barvni razmaz” na papir in barvo določimo naknadno.




- 10 % raztopina HCl, kapalka, urno steklo




- 10 % raztopina HCl se uporablja za določanje CaCO3 v prsti.

% CaCO3 slišni znaki vidni znaki

do 1 neznaten šum ni mehurčkov

1 –3slab šum (priušesu)

posamezni majhni

mehurčki

3 –5močan in kratek

šum

polno malih mehurčkov

5 –10močan in dolgšum

mehurčki pri penjenjupremera do 3 mm

nad 10močan in dolgšum

mehurčki pri penjenjupremera do 7 mm




- 0,1M KCl (destilirana ali deionizirana voda),indikatorski lističi, indikator po Yamadi, epruveta




- Z indikatorskim lističem ter z indikatorjem po Yamadi sedoloča reakcijo prsti (kislost/bazičnost) na terenu.

Delitev prsti glede na pH

pH pod 3,9 => izredno kisle,

pH 4 –4,9 => močno kisle, pH 5 –5,9 => kisle,

pH 6 –6,9 => slabo kisle,

pH 7 => nevtralne,

pH 7,1 –8 => slabo alkalne,

pH 8,1 –9 => alkalne,

pH 9,1 –10 => močno alkalne.




- petrijevka




- V petrijevki določamo obstojnost strukturnih agregatov slednje se določa z metodo po Sékeri (6 stopenjska skala).




- terenski zvezek, popisni list, fotoaparat




- Popisni list je namenjen sistematični obdelaviposameznih različnih vzorcev,

- vanj se v veliki meri zapiše različne ugotovitve, ki jih je

moč določiti le na terenu. koordinate, naklon, ekspozicija, makroreliefne enote, vegetacija,

delež skeleta, vlažnost, prekoreninjenost …



Pedološki profil

- Profilna jama = pedološki profil - vertikalni prerez prsti od površja do matične podlage, - vpogled v notranjost prsti, genezo, zgradbo horizontov.

- Do 20 cm globine vzorce odvzemamo s pomočjo talneruše prsti

- talna ruša => 20 × 20 × 20 cm izkop (nepoškodovana), - pridobitev osnovnih informacij o prsti.

- Od 20 cm globine naprej uporabljamo pedološki sveder - le delne informacije o prsti,

- zlasti na njivskih in vinogradniških površinah.



Pedološki profil

- Za celostni vpogled v prstizkopljemo pedološko jamo

- pridobimo dovoljenje lastnika,

- izkoristimo cestni usek,

novogradnjo, izkop za

infrastrukturne vode, gramozna

jama, izruvano drevo …, - izogibamo se vplivom človeka(vsaj 3 m od zgradb, cest …), - čelo profila naj bo obrnjeno proti

viru svetlobe,- prst iz posameznih horizontov

nalagamo na ločene kupe, - pedološko jamo izkopljemo domatične podlage.



Pedološki profil

- Profil fotografiramo in/alinarišemo skico v merilu 1:10.

- označimo meje med

horizonti na podlagibarve, vlažnosti, deležahumusa in skeleta,

prekoreninjenosti, teksture, …



Reliefne oblike

- Makroreliefne oblike – označimo širšo reliefno obliko vkateri se nahajamo, na primer:

ravnina, kotlina, dolina, planota, rečna terasa, obala, gričevje,hribovje, gorovje, kraško polje, kraška planota …

- Mikroreliefne oblike, na primer:

ravnina, greben, sredina pobočja, vznožje pobočja, plato, dno doline, vrtača, terasa …

- Oblika reliefa – označimo obliko reliefa same lokacije, na primer:

enakomerna pobočja, konkavna, konveksna, terasasta …



Reliefne oblike

- pobočje - razvoj prsti je počasen

- prsti se pomlajujejo

- plitve, skeletne prsti (litosoli, regosoli; tudi rendzine in rankerji)

- vznožje - kopičenje prepereline (koluvij) - globoke prsti (koluvialne)

- položna gričevja

- globlje prsti (distrične, evtrične; tudi rendzine in rankerji)



Reliefne oblike

- ravnine in doline- globoke prsti (evtrične, distrične, antropogene) - lahko prisoten vpliv vode

površinska (obrečne) podzemna (oglejene)

- terase- nižje/mlajše terase

globoke prsti

ugodnimi fizikalno-kemijske lastnosti

- višje/starejše terase globoke prsti

kisle, izprane, manj primerne za kmetijsko obdelavo

gozd



Kamnitost

- % pokritosti površine prsti z grobim skeletom



Kamnitost

- % pokritosti površine prsti z grobim skeletom ocenimo na podlagi lestvice

kamnitost delež [%]

dominantna več kot 80 pretežna 80 –40

pogosta 40 –15

zmerna 15 –5

redka 5 –2

neznatna manj kot 2

nekamnito 0



Skalovitost

- % pokritosti površine prsti s skalami, ki štrlijo na površino



Skalovitost

- % pokritosti površine prsti s skalami, ki štrlijo na površino ocenimo na podlagi lestvice

skalovitost delež [%]

dominantna več kot 80 pretežna 80 –40

pogosta 40 –15

zmerna 15 –5

redka 5 –2

neznatna manj kot 2

nekamnito 0



Vpliv človeka in raba tal

- Vpliv človeka - obdelovanje, težka mehanizacija, gnojenje, peskanje, namakanje

- “delani” travniki, kulturne terase, spreminjanje naravne vegetacije,- cesta, regulacija struge, …

- Raba talgozd, travnik, (nekdaj) obdelano, pozidano …



Vegetacija

- Zapišemo prevladujoče rastlinske vrste v posamezniplastidrevesni, grmovni in zeliščni.

- Z vegetacije lahko sklepamo tudi na določene značilnostiprsti

- kostanj (kisle prsti),

- črna jelša (oglejene prsti z več gline), - črni gaber (tople prisoje na rendzinah),

- borovnica (kisle, siromašne prsti), - hrast dob (poplaven ravnice, talna voda => oglejene prsti)

- črni topol (velika talna vlaga in peščena prst) …



Teksturni razred

- Teksturarazmerje med različno velikimi delci v prsti

pesek => 2 –0,05 mm

melj => 0,05 –0,002 mm

glina => manjša od 0,002 mm

pesek glina



Teksturni razred

- Tekstni razred se določa na različne načine s svaljkanjem vlažnega vzorca

s prstnim preizkusom

laboratorijsko.



Teksturni razred

- Oblikovanje svaljka in obročka zrnatost mehkost,

gladkost

lepljivost,

plastičnost oblikovanje

svaljka

teksturni

razred

zelo močnozrnat

ni gladek ni lepljiv sipko, nepovezani

delci

PESEK

(P)

zelo zrnat ni gladek ni lepljiv svaljek v roki

razpoka

PEŠČENAILOVICA (PI)

zmerno

zrnat

zmerno

gladek

malo lepljiv zelo težkooblikovati svaljek

ILOVICA

(I)

rahlo zrnat zmernogladek

zmerno lepljiv težko oblikovatisvaljekGLINASTAILOVICA (GI)

ni zrnat zelo gladek zmerno lepljiv svaljek pri

ukrivljenju razpoka

MELJASTA

ILOVICA (MI)

ni zrnat ni gladek zelo močno

lepljiv

dolg, tanek svaljek;

ne razpoka

GLINA

(G)



Teksturni razred

- Prstni preizkus



Teksturni razred

- Teksturni trikotnik



Teksturni razred

- Ena izmed ključnih lastnosti prsti.

- Peščene prsti sušnejše, toplejše, zračnejše,

manjša sposobnost zadrževanja vode,

lažje koreninjenje, lažje za obdelovanje, slabše zadržujejo hranila.

- Glinene prsti

obratno od peščenih.

- Najugodnejši sta ilovnata (I) in glinasto-ilovnata (GI)

tekstura.



Struktura

- Način povezovanja prstenih delcev med seboj. Delitev glede na obliko in velikost strukturnih agregatov

- Lahko so tudi

- brezstrukturne (peščene, sipke, nevezane) ali - nestrukturne (glinene, masivne, nepropustne) prsti.



Struktura

- Izraženost strukturnih agregatov dobra, srednja, slaba, brez strukture



Struktura

- Na tvorjenje/obstojnost strukturnih agregatov vpliva- matična podlaga, - tekstura,

- prisotnost kalcijevih, aluminijevih, železovih ionov, - delež organske snovi

- način obdelave - voda

- mehanski pritisk …

- Strukturne prsti

ugodnejši zračno vodni režim, so rodovitnejše, odpornejšeproti eroziji …



Vlažnost

- Vlažnost prsti je odvisna od geološke zgradbe, reliefnihznačilnosti, bližine vode, teksture, vremena …

SUHA – ne pušča sledi na roki, pri vlaženju se barva močno spremeni,

SVEŽA – rahel bled odtis na roki, pri vlaženju se barva malo spremeni,

VLAŽNA – roka je umazana, pri gnetenju se na površini pojavi voda,

MOKRA – pri vlaženju se barva ne spremeni, pri gnetenju kaplja voda.



Vlažnost



Skelet

- Mineralni delci, večjiod 2 mm.

- Količina skeleta neskeletna,

malo skeletna,srednje skeletna,

skeletna.

- Oblika skeleta

mešan, ploščat, zaobljen,

ostrorob.



Organska snov

- Živi organizmi (rastline in živali) in njihovi različnorazkrojeni in preoblikovani odmrli ostanki.

- Količino organske snovi ocenimo

organski,

zelo močno humozen, močno humozen, humozen,

srednje humozen,

slabo humozen,

mineralen.



Organska snov

- Obliko organske snovi površinskega horizonta ocenimo surovi humus (trhlina)

navadno gozdne prsti,

slabo prepereli rastlinski ostanki (počasno preperevanje), pogosta kisloljubna vegetacija (malo baz),

značilen kisel vonj po gljivah (kisla reakcija – pH okoli 3)

blagi humus (sprstenina)

dobro preperela oblika humusa

organska snov se hitro in povsem humificira,

nevrtalna do slabo kisla reakcija

moder humus (prhnina/prhlina)

prehodna oblika med obema



Konsistenca

- Obnašanje prsti ob mehanskem pritisku.

- Grudo prsti drobimo med prsti in v dlani, jo gnetemo ter

ocenimo konsistenco

- sipka, rahla, drobljiva,- gosta, zbita, trda,

- gnetljiva, plastična, mazava, lepljiva.

- Konsistenca je kazalec mehanske sestave in vlažnostnihrazmer.



Prekoreninjenost

- Kazalec rodovitnosti prsti

- Ocenjuje se gostota korenin na podlagi 6 stopenjske

skale

zelo gosta,gosta,

srednje gosta,

redka,

posamezne korenine,

neprekoreninjeno.



Vaje prihodnjič …

16. 3. skupina A1 (1. polovica enopredmetnih)23. 3. skupina B1 (2. polovica enopredmetnih)

30. 3. skupina C1 (1. polovica dvopredmetnih)

13. 4. skupina D1 (2. polovica dvopredmetnih)

Documents

Terenske metode preučevanja prsti