številka 16letnik 2

24. 11. 2017

ISSN 2463-9044 Poštnina plačana pri pošti 3240 Šmarje pri Jelšah

24. 11. 2017 | Šmarske novice 16 2

DR

UŠ

TV

EN

I UT

RIP

Pozdrav vinuV organizaciji Društva vinogradnikov in kletarjev Trta Šmarje, Zavoda za turizem, šport in mladino Šmarje, Društva kmetic Ajda in Turističnega društva Šmarje je v Šmarju pri Jelšah na martinovo, 12. no-vembra, potekala že tradicionalna prireditev Pozdrav vinu.

Piše: Mateja GolobFoto: Foto klub Šmarje

Prireditev se je začela s sv. mašo pri sv. Roku, kjer so blagoslovili mošt. Zatem se je prireditev nadaljevala na ploščadi pred kulturnim domom, kjer nas je pričakala godba na pihala Šmarje. Vse navzoče je najprej nagovoril župan Stanislav Šket, zatem je sledil nagovor predstav-nika Evropskega reda vitezov vina in vinske kraljice Maje Žibert. Sledil je kratek kulturni program. Vseskozi so lahko obiskovalci na stojnicah pokušali vina okoliških vinogradnikov oz. članov društva Trta. Za pokušino vina so morali obiskovalci kupiti spominski ko-zarec, s katerim so lahko neomejeno pokušali vsa vina, ki so jih nudili vinogradniki. Obiskovalci, ljubitelji vina so se zbrali v velikem številu, pokušali letošnjo letino, med seboj pokramljali, si izme-njali izkušnje letošnje pridelave grozdja, vina. Navkljub muhasti naravi (pozeba, toča, suša in še kaj) je letošnji letnik skoraj popoln, bogat in se lahko primerja z najbolj-šimi letniki.Dogajanje so popestrili tudi Eurokvintet in folklorna sku-pina Mestinje. Društvo kmetic Ajda je poskrbelo za kislo juho.

Mlado vino so pozdravili na tradicionalni prireditvi.

Dogodka so se udeležili člani Evropskega reda vitezov vina, vinska kraljica Maja Žibert in župan Stanislav Šket.

Mašo v cerkvi sv. Roka je vodil dekan Tadej Linasi.

Tudi šmarski godbeniki so pozdravili mlado vino.

Pokušina vin ob stojnicah.

24. 11. 2017 | Šmarske novice 16 3

UV

OD

NIK

Izdajatelj: Občina Šmarje pri JelšahAškerčev trg 123240 Šmarje pri Jelšahwww.smarje.si

Odgovorna urednica: Sergeja Javornikt: 03 810 12 64m: 040 832 251e: sergeja.javornik@smarje.si

Uredniški odbor: Egon Horvat, Dejan Hribernik, Monika Javornik, Jelka Kitak, Zlatka Pilko, Terezija Vozlič

Lektoriranje: Sergeja Javornik

Oblikovanje, tisk: Mr grafik grafične storitve, Rok Gobec, s.p., Vrhe 35b, Teharje

Distribucija: Pošta Slovenije

Naklada: 3.500 izvodov

ISSN 2463-9044

Občinsko glasilo Šmarske novice z občasno prilogo Uradne objave izhaja predvidoma vsak zadnji petek v mesecu in je brezplačno za vsa gospod-injstva v občini Šmarje pri Jelšah. Glasilo je vpisano je v Razvid medijev Ministrstva za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 2015.

Priporočila avtorjem za nenaročene prispevke: Članki morajo biti opremljeni s polnim imenom in priimkom, naslovom avtorja in pripisano telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost. Uredništvo si v skladu z uredniško politiko in s prostor-skimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, spreminjanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispe-vkov. Prispevki niso honorirani. Za vsebino in točnost podatkov odgovar-ja avtor prispevka. Prispevke oddajte v formatih .doc, brez oblikovanja, vnesenih fotografij in grafik. Digitalne fotografije (vsaj ena je obvezna pri vsakem članku) pošljite kot samostojne datoteke v .jpg formatu in velikosti vsaj 1 Mb. V besedilu dopišite stavek o vsebini fotografije in navedite avtorja. Dolžina prispevkov je lahko največ 1.500 znakov s presledki, v vsakem primeru je priporočljiv dogovor z odgovorno urednico glasila.

Rok za naslednjo številko:Zadnji rok oddaje prispevkov, obvestil in drugih objav za naslednjo številko je sreda, 6. december. Naslednja številka izide 22. decembra.

Na naslovnici: Jani Vreže, Maja Žibert in Stanislav Šket na Pozdravu vinu

Foto: Dejan Hribernik

Piše: Sergeja Javornik, odgovorna urednica

Vas že preveva predpraznično razpoloženje? Tu in tam pogovor že nanese na decembrska načrtovanja in opravila, slišijo se prve praznične melodije, v trgovinah so v ospredju lučke in bučke, ni jih malo, ki so opravili prve nakupe daril. Adventno obdobje je pred vrati, prva adventna nedelja bo tretjega decembra. Ob praznični mrzlici bodo dnevi preostanka tega leta prehitro (s)tekli.Priprave na čaroben mesec, ki se bo začel čez teden dni, so stekle tudi že v Šmarju pri Jelšah. Zavod za tur-izem, šport in mladino je v sodelovanju z ustanovami in društvi pripravil program prireditev, ki ga objavljamo v tokratni izdaji občinskega glasila. Bližajoči se zadnji mesec leta 2017 vpliva še na preostalo delo v ustanovah, društvih, klubih. V občinski upravi smo poleg rednega dela v minulih tednih skrbno načrtovali proračun za prihodnje leto. O predlaganih številkah, naložbah, pro-jektih so občinski svetniki razpravljali na včerajšnji seji (v četrtek, 23. novembra, op. a.), sledi javna razprava o dokumentu, na decembrski seji naj bi predvidoma občinski svet potrdil proračun. Tem in prispevkov za objavo v občinskem glasilu tako ne bo zmanjkalo. Predvsem zahvaljujoč trudu in volji vseh, ki se želite predstaviti sokrajanom, jim povedati, kaj počnete in načrtujete v društvih in ustanovah; vseh, ki se vključujete v organizacijo in izvedbo različnih dogod-kov; vseh, ki ste uspešni, delovni in se zavedate, da ste soodgovorni za razvoj in napredek lokalne skupnosti. Želja, volja, trud, sodelovanje, ustvarjanje … se odražajo v vsebini vsake nove izdaje glasila, ki je namenjeno vam, občanke in občani. Kako ste sprejeli glasilo, se razkriva v rezultatih ankete, ki jih objavljamo v tokratni številki, in številnih odzivih, ki jih prejmemo in slišimo od vas ob različnih priložnostih. Človek je povabljen, da ustvarja. Sodelovanje pri tem, tudi ob utemeljenih kritikah, predlogih, spodbudah, je pot, ki skupnost vodi naprej. Z močno voljo, vztrajnostjo, delom zmoremo skupaj uresničiti jasno vizijo in zastavl-jene cilje za uspešno, napredno, prijazno občino Šmarje pri Jelšah. Čarobnost prihajajočih dni naj se vas dotakne in vas dela lepe, prijazne, nasmejane, zadovoljne, uspešne, zdrave, srečne.

24. 11. 2017 | Šmarske novice 16 4

IZ O

BČ

INS

KE

UP

RA

VE

Že dober teden poteka intervencijska sanacija plazu na krajevni cesti Zibika–Pustike. Po zadnjem deževju se je sprožil plaz in poškodoval cesto, zaradi katere dostop do treh gospodinjstev sploh ni mogoč. Dela opravlja Marjan Sajko, s.p. Dela bodo predvidoma končana v teh dneh. (SJ)

V minulem mesecu sta bila v ob-činskem središču urejena nova pločnika, za kar je denar zagotovila Občina. Štirideset metrov pločnika od Šmarskega hrama do muzeja baroka omogoča varno hojo doma-činom, obiskovalcem muzeja, pa tudi številnim otrokom, ki obisku-jejo verouk. Dela je opravil Janko Orač, s.p., stala so 5.650 evrov. Delavci šmarskega podjetja Sajkom so zgradili 141 metrov dolg pločnik ob Kolodvorski ulici, tako da je zdaj območje med vrtcem in ob špor-tnem parku bolj varno za pešce. Naložba je stala 13.200 evrov. (SJ)

Za izvajanje zimske službe bosta v zimskih sezonah 2017/2018, 2018/2019 in 2019/2020 na podlagi izvede-nega javnega naročila in sklenjenih okvirnih sporazumov za opravljanje storitev zimske službe v občini Šmarje pri Jelšah skrbela podjetje Gramoz-AP, d.o.o., iz Šmarja pri Jelšah in Avtoprevoznik, strojna zemeljska dela Janko Orač, s.p.Gramoz-AP bo izvajal zimsko službo na pomembnejših občinskih cestah, na katerih se odvija avtobusni promet, na vseh preostalih cestah in javnih poteh pa Janko Orač s.p.

Simona Dobnik

V drugi polovici novembra je novi izbrani izvajalec del za-čel z izgradnjo nadhoda za pešce in kolesarje čez železni-ško progo in lokalno cesto ter s posodobitvijo parkirišča ob Kolodvorski ulici. Če bodo dela potekala po načrtih, bi lahko bila gradnja končana predvidoma marca 2018. Celotna dolžina nadhoda bo 132 m, od tega je dolžina na-vezovalnih poti 35 m, 97,5 m je jeklene mostne konstruk-cije. Svetla širina nadhoda bo 3 m in bo brez stopnic, kar bo omogočalo promet pešcev in kolesarjev v obe smeri.Z ureditvijo parkirišča in izgradnjo nadhoda bomo

zmanjšali promet do osnovne šole in vrtca, ki danes predstavlja enega večjih prometnih problemov v naselju Šmarje pri Jelšah.

Mag. Anita Reich, vodja oddelka za okolje in prostor

Nujna sanacija plazu

Nova pločnika v Šmarju pri Jelšah

Znana izvajalca zimske službe

Gradbeni stroji ponovno na gradbišču

Sanacija plazu bo končana v teh dneh. Foto: arhiv občine

Župan Stanislav Šket je pogodbo z izbranima izvajalcema podpisal pred začetkom zimske sezone. Foto: arhiv občine

Gradnja novega nadhoda se je ta teden le začela. Projekcija nadhoda iz arhiva občine.

Končana je rekonstrukcija krajevne ceste Pečica–Sv. Mihael v dolžini 900 metrov. Urejeno je odvodnjava-nje, zgrajene so asfaltne mulde, trasa ima novo asfaltno prevleko. Dela, ki so bila končana pred kratkim, sta fi-nancirali Krajevna skupnost Sladka Gora v višini 6.500 evrov in Občina Šmarje pri Jelšah v višini 29.000 evrov. Glavnina pripravljalnih del (razširitev, odvodnjavanje, grobi asfalt) je bila opravljena lani; za pripravo je denar zagotovila krajevna skupnost, denar za krpanje z asfaltno maso pa občina. (SJ)

Obnovljena cesta Pečica–Sv. Mihael

Obnovljena cesta Pečica – Sv. Mihael. Foto: Jože Tratenšek

Pločnik do muzeja baroka. Foto: arhiv občine

Med gradnjo pločnika v Kolodvorski ulici. Foto: arhiv občine

24. 11. 2017 | Šmarske novice 16 5

IZ O

BČ

INS

KE

UP

RA

VE

V oddelku za okolje in prostor Občine Šmarje pri Jelšah smo izdali 16 odločb za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav. Na razpis, ki smo ga objavili marca le-tos, zaključen pa je bil 30. oktobra, je 16 občanov oddalo popolne vloge. Vsi so tako upravičeni do pridobitve sofi-nancerskega deleža, ki je polovica upravičenih stroškov za nakup in vgradnjo male komunalne čistilne naprave, vendar največ 1.200 evrov za eno napravo.

Rešitve bomo iskali skupaj na podjetniški delavnici, ki bo v sredo, 29. novembra, ob 17. uri v sejni sobi Občine Šmarje pri Jelšah. Delavnico organiziramo v sodelovanju s podjetjem Ustvarjalnik. Triurna delavnica je nadalje-vanje spomladanske delavnice Koraki v podjetništvo, ki je bila zastavljena bolj motivacijsko in na splošno. Tokrat bodo predavatelji mladim podjetnikom oziroma tistim na začetku podjetniške poti pomagali bolj konkretno. Na delavnici se bodo udeleženci skozi razdelavo lastne poslovne zamisli spoznali z dvema ključnima principo-ma, ki olajšata vstop na trg: da podjetnik razume, na kat-

Prikazovalnik hitrosti še vedno beleži prometno obremenitev in izmerjene hitro-sti vozil v Vegovi ulici. Javna agencija za varnost prometa nam je brezplačni na-jem prikazovalnika hitrosti v ulici, kjer je omejitev hitrosti 50 km/h, podaljšala do 25. novembra. Prikazovalnik že skoraj pet mesecev beleži izmerjene hitrosti vozil in tudi podatke o prometni obremenjenosti ulice. Vegova ulica je ena od bolj obremenjenih ulic v naselju Šmarje pri Jelšah, kar potrjujejo tudi podatki, izmerjeni s prikazovalnikom hitrosti. Iz grafikona je raz-vidno, da se je število prevozov znatno povečalo z začetkom šolskega leta in vztrajno narašča. Dejstvo je, da so potrebni nujni ukrepi v smeri razbremenitve prometa na Vegovi ulici, ki je še posebej obremenjena ob koničnih urah, ko se zaradi dnevnih migracij dogajajo zastoji na priključku in na glavni cesti. Občins-ka uprava se zaveda problema, zato z Direkcijo za infrastrukturo intenzivno vodi aktivnosti za ustrezno ureditev križišča. Verjamemo tudi, da bo z izgradnjo no-vega nadhoda po Vegovi ulici peljal kakšen avtomobil manj.

Mag. Anita Reich, vodja oddelka za okolje in prostor

Iz garažne hiše pod zdravstven-im domom lahko do te osrednje zdravstvene ustanove zdaj pridete po novih stopnicah. Gradbena dela je opravilo podjetje Žeki grad-nje iz Krtinc. Občina Šmarje pri Jelšah je za pridobitev zagotovila 3.500 evrov. (SJ)

ero potrebo ali problem odgovarja njegov izdelek, in da podjetnik zna o svojem produktu povedati zgodbo, zara-di česar bo izstopal. Ob koncu delavnice bodo udeleženci dobili vse potrebno, da bodo lahko še isti dan dosegli svo-jo prvo prodajo (ali predprodajo), napovedujejo izvajalci delavnice.Udeležba je za prebivalce občine Šmarje pri Jelšah brezplačna, a je obvezna predhodna prijava. Prijavo pošljite na elektronski naslov sergeja.javornik@smarje.si do zasedbe prostih mest. Izvedbo delavnice financira Občina Šmarje pri Jelšah. (SJ)

Sedem upravičencev je denar prejelo avgusta, preostali ga bodo do konca leta. V letošnjem proračunu smo imeli za ta namen načrtovanih 20 tisoč evrov, upravičencem bo izplačanih skupno 18.974 evrov. V prihodnjem letu za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav name-njamo 15 tisoč evrov.

Zdenka Kos, oddelek za okolje in prostor

Sofinanciramo 16 malih komunalnih čistilnih naprav

Kako svojo zamisel pretvoriti v vir prihodka?

Iz garaže po stopnicah

Kako hitro vozite?

Novo stopnišče do zdravstvenega doma. Foto: arhiv občine

24. 11. 2017 | Šmarske novice 16 6

IZ O

BČ

INS

KE

UP

RA

VE

Iz proračuna 2017 v tej številki predstavljamo finan-ciranje področja stanovanjskega gospodarstva.

Piše: mag. Zinka Berk, vodja oddelka za gospodarstvo

Občina Šmarje pri Jelšah ima v lasti 72 neprofitnih stano-vanj, ki so locirana: v več stanovanjskih stavbah v Šmarju pri Jelšah na Celjski cesti, Rogaški cesti, Rimski cesti in v Cankarjevi ulici: 66 stanovanj; v montažni hiši v Šmarju pri Jelšah: 1 stanovanje; v montažnih hišah na Sv. Štefa-nu: 2 stanovanji; v stanovanjski stavbi Sv. Štefan: 2 sta-novanji; v stari šoli Lemberg: 1 stanovanje.Struktura stanovanj je naslednja: 5 garsonjer, 23 enosob-nih stanovanj, 19 dvosobnih, 15 dvoin polsobnih stano-vanj, 7 trisobnih stanovanj, 3 štirisobna stanovanja.Najpomembnejša zakonodaja na stanovanjskem po-dročju je stanovanjski zakon, ki opredeljuje pogoje in vzdrževanje stanovanjskih stavb, gradnjo in prodajo no-vih stanovanj, pristojnosti države, občin, drugih organov in organizacij, lastninsko pravna razmerja, stanovanjska najemna razmerja, ter pravilnik o dodeljevanju nepro-fitnih stanovanj v najem, ki je za občine, državo, javne stanovanjske sklade in neprofitne stanovanjske organi-zacije osnova za dodeljevanje neprofitnih stanovanj v najem. V skladu s zakonodajo je občina dolžna zagotavljati pri-merno število in kakovost neprofitnih stanovanj, poskr-beti za njihovo upravljanje, vzdrževanje in zasedenost. V ta namen imamo v proračunu za letos zagotovljena sredstva za upravljanje in tekoče vzdrževanje neprofitnih stanovanj v višini 31.000 evrov, investicijsko vzdrževanje stanovanj v višini 99.000 evrov in za subvencioniranje najemnin 40.000 evrov.

Upravljanje stanovanjZaradi prenehanja delovanja dosedanjega dolgoletne-ga upravljalca naših stanovanj Atrija smo v začetku leta pristopili k izbiri novega upravnika. V marcu smo s Sta-ninvestom iz Maribora za dve leti podpisali novo uprav-ljavsko pogodbo.

Tekoče vzdrževanje Gre za tekoče vzdrževanje stanovanj, skupnih delov in naprav, ki se nanašajo na tekoča popravila in jih ni mo-goče načrtovati vnaprej. S tega naslova pokrivamo stro-ške za zavarovalne premije, sodne stroške, stroške odve-tnika, druge obratovalne stroške in operativne stroške.

Investicijsko vzdrževanjeZa ta namen imamo v proračunu 99.000 evrov. Po ve-ljavni zakonodaji je podlaga za to vrsto stroškov v znesku plačanih najemnin. Občina je namreč dolžna trajno zago-tavljati določeno število neprofitnih stanovanj. Sredstva se namenjajo za prenovo kopalnic, podov, oken, vrat, fa-sad, ostrešja in podobno.

NajemninePravna podlaga za obračunavanje najemnin stanovanj-skega fonda je uredba o metodologiji za oblikovanje na-jemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postop-ku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin. Podlaga za izračun najvišje neprofitne najemnine so elementi neprofitne najemnine, pri čemer lahko lastniki nepro-fitnih stanovanj določijo tudi nižje stopnje najemnine, kot so določene v uredbi. Najvišja možna letna stopnja za neprofitno stanovanje je 4,68 % od vrednosti stanova-nja. Občina obračunava neprofitno najemnino na osnovi sprejetega sklepa občinskega sveta 1. 11. 2007 po niž-ji, to je 3,85 % letni stopnji. Poleg te stopnje je višina najemnine odvisna od kvadrature, starosti stanovanja in drugih dejavnikov. Na podlagi uredbe in stanovanjskega zakona je občina dolžna upravičencem do subvencionirane neprofitne najemnine pokrivati subvencijo. To določilo velja tako za najemnike stanovanj v lasti občine kot za ostale najemni-ke v neprofitnih stanovanjih na območju občine Šmar-je pri Jelšah. S sprejetjem sprememb stanovanjskega zakona se tudi upravičencem za pridobitev neprofitnih stanovanj lahko subvencionira plačilo k tržni najemnini. Sredstva zagotavljata državni in občinski proračun, vsak do ene polovice. Letos občina subvencionira najemnino socialno ogrože-nim najemnikom v stanovanjih z neprofitno najemnino, od katerih je občina lastnik 25 stanovanj, 12 najemnikov je v stanovanjih, ki so last SPIZ-a in stanovanjskega skla-da. Najemnik stanovanja z neprofitno najemnino je lahko upravičen do največ 80 % subvencije. Najvišja odobrena mesečna subvencija je znašala 177 evrov. Subvencija je odvisna od velikosti stanovanja in višine dohodkov naje-mnika in njegovih družinskih članov.Občina skuša v največji meri reševati stanovanjske pro-bleme občanov. Občinska neprofitna stanovanja in sta-novanja v lasti stanovanjskega sklada dodeljujemo v najem za nedoločen čas na osnovi javnih razpisov in prednostnih list. Javne razpise objavljamo, ko imamo na razpolago prazne stanovanjske enote in ko na prednostni listi nimamo več ustreznih prosilcev za prazna stanova-nja. V preteklih nekaj letih smo javni razpis objavljali vsaj enkrat letno.

Stanovanjsko gospodarstvo IZ PRORAČUNA 2017

24. 11. 2017 | Šmarske novice 16 7

IZ O

BČ

INS

KE

UP

RA

VE

25. oktobra je v prostorih Občine Šmarje pri Jelšah po-tekala redna seja Civilne zaščite (CZ) Občine Šmarje pri Jelšah, na kateri je sodelovalo šest članov štaba CZ-ja, strokovna sodelavca za CZ in požarno varnost ter župan Stanko Šket. Na seji je strokovni sodelavec za zaščito in reševanje (ZiR) Miha Šket predstavil novo oceno ogrože-nosti ob pojavu nalezljivih bolezni pri ljudeh v občini ter načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive boleni pri ljudeh v občini Šmarje pri Jelšah (ver. 1.0). Ob predstavitvi se je razvila krajša raz-prava o navedenih boleznih in možnem pojavu bolezni v občini. Po razpravi je štab odobril načrt zaščite in reševa-nja, sprejel pa ga je župan. Načrt je v celoti objavljen na spletni strani Občine Šmarje pri Jelšah.

Uredniški odbor je pripravil anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 238 občanov. Od 25. maja do 25. avgusta je bila dostopna spletna anketa, ki so jo v celoti izpolnili 103 so-delujoči. Anketni vprašalnik je bil objavljen v septembrski izdaji občinskega glasila izdaji – prejeli smo 42 izpolnje-nih vprašalnikov. Septembra in oktobra smo vprašalnike ponudili še občanom, ki so imeli opravke v občinski upra-vi; sodelovalo je 93 občanov. Rezultati so pokazali, da 63 % sodelujočih informacije o dogajanju v občini dobi v občinskem glasilu, 35 % na občinski spletni strani, 29 % jih spremlja objave še na družbenih omrežjih občine. V ostalih medijih (navajajo Štajerski val, Radio Celje, Rogaške novice, Novi tednik,

Policijska postaja Šmarje pri Jelšah je prejela svečano li-stino Agencije za varnost prometa na področju prometne preventive za leto 2016. Za to priznanje je policijsko posta-jo predlagal Svet za preventivo in vzgojo v cestnem pro-metu (SPV), ki s šmarskimi policisti zelo dobro sodeluje. Dobro sodelovanje in pomen dela policistov na preventiv-nem področju je v čestitki prejemniku poudaril tudi žu-pan Stanislav Šket. Komandir Roman Grabrovec meni, da brez podpore lokalne skupnosti, SPV-ja, vrtca, šole in drugih v okolju ne bi mogli opravljati tega dela na takšen način in v takšnem obsegu. Prejeto priznanje na šmarski policijski postaji jemljejo kot zavezo za delo v prihodnje, pri čemer si še naprej želijo dobrega sodelovanja.Agencija za varnost v prometu vsako leto podeli še znake članom SPV-jev in prostovoljcem za večletno delo na pre-ventivnem področju. Za večletno delo in njihov prispevek k prometni varnosti za leti 2015 in 2016 sta zlati znak prejela Bojan Kotnik in Milan Konšak, srebrnega sta prejela Peter Černezel in Bojan Kunstič, bronastega pa prostovoljca Karel Drofenik in Stanislav Vrešak. (SJ)

Kozjansko.info) dobi informacije dobrih 20 odstotkov. 67 % sodelujočih redno bere glasilo, 65 % jih je zado-voljnih z njim. Večina sodelujočih prebere vse rubrike, med predlaganimi vsebinami pa ste največkrat izposta-vili zdravstvene nasvete, prispevke s področja okolja in ekologije, črne kronike, turizma. V odgovorih ste nekate-ri sodelujoči navedli še nekaj konkretnih predlogov, ki jih bo uredniški odbor upošteval pri svojem delu in načrto-vanju vsebine v prihodnje. Hvala vsem, ki ste si vzel čas in izpolnili anketni vprašal-nik.

Uredniški odbor

V nadaljevanju smo obravnavali točko o nakupu opreme za CZ. Kljub temu, da občina za opravljanje določenih na-log v zaščiti in reševanju pogodbeno sodeluje z lokalnimi podjetniki, v sklopu CZ-ja zagotavlja potrebno zaščitno in reševalno opremo. Kar nekaj te opreme smo v zadnjih letih dali na reverz prostovoljnim gasilskim društvom, ki v današnjih časih predstavljajo gonilno operativno silo v zaščiti, reševanju in pomoči, zato bo tudi to leto nakup tekel v podobni smeri.Ob koncu se je razvila razprava o operativni sposobnos-ti članov štaba CZ-ja, saj je kar nekaj članov že preseglo zakonsko določeno starostno mejo sodelovanja v enotah CZ-ja. Sklenili smo, da razmislimo o novih kandidatih in v začetku leta 2018 skličemo izredno sejo na temati-ko reorganizacije štaba Civilne zaščite Občine Šmarje pri Jelšah.

Miha Šket, sodelavec za ZiR

Redna seja Civilne zaščite

Kako ste zadovoljni z občinskim glasilom

Šmarskim policistom svečana listina Prejemniki znakov republiške agencije z županom. Foto: arhiv SPV-ja

Robert Jančič, pomočnik komandirja šmarske policijske postaje za promet, Bojan Kotnik in Franc Eisenkoler, predstavnika občinskega SPV-ja, na slovesnosti v Ljubljani. Foto: arhiv SPV-ja

24. 11. 2017 | Šmarske novice 16 8

AK

TU

AL

NO

AJPES bo s 1. decembrom 2017 vzpostavil Register nastanitvenih obratov (RNO) in spletno aplikaci-jo eTurizem za poročanje podatkov o gostih in prenočitvah za namen vodenja evidence gostov, spremlja-nja obračuna in plačila turistične takse ter za statistične namene. Po novem bodo tako nastanitveni obrati zakonsko predpisane po-datke, vezane na prenočevanje gostov poročali le enkrat, v apli-kacijo/servis eTurizem, in ne več ločeno Policiji, Statističnemu ura-du Republike Slovenije (SURS) in občinam. Register bo javen, dostop do podatkov pa brezplačen.Na osnovi sprejetih dopolnil Za-kona o gostinstvu in Pravilnika o registru nastanitvenih obratov bo vzpostavljen skupen register na-stanitvenih obratov ter poročanje o gostih in prenočitvah. Tako bomo dobili skupno bazo, ki bo zagota-vljala statistične podatke in pre-gled števila prenočitev, hkrati pa bo nova oblika poročanja razbremeni-la in zmanjšala stroške poslovanja ne le gospodarskim subjektom, ampak tudi organom, ki podatke potrebujejo.

Izvajalci nastanitvene dejavnosti bodo morali obstoječe nastanitvene obrate vpisati v RNO najkasneje do 28. februarja 2018. Od 1. 3. 2018 naprej poroča-nje po starem načinu ne bo več mogoče.

Za koga novosti?Za izvajalce nastanitvene dejavnosti štejejo: gostinski obrati, ki gostom nudijo nastanitev (hoteli, moteli, penzioni, prenočišča, gostišča, hotelska in apart-majska naselja, planinski in drugi domovi ter kampi), prostori za goste pri sobodajalcih, kmetije (nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji), ki gostom nu-dijo nastanitev, in marine. Zavezanci bodo dolžni poročati dnevne in mesečne podatke prek spletne aplikacije eTurizem oziroma spletnega servisa za vsak posamezni nastanitveni obrat, ki ga upravljajo. Pomembno je, da podatke sporočijo najpozneje v 12 urah po prihodu gosta.

Anita Čebular, Razvojna agencija Sotla

Novosti pri poročanju v turizmu

OGLAS

Pri poročanju v turizmu se obetajo spremembe. Foto: arhiv občine

24. 11. 2017 | Šmarske novice 16 9

AK

TU

AL

NO

Stanje prometne varnosti na lokalnih cestah v občini Šmarje pri Jelšah je tudi zaradi zarasti oziroma obce-stne drevnine in druge vegetacije v obcestnem pasu, ki se ga ne vzdržuje redno, slabše.

Pripravil: Medobčinski inšpektorat in redarstvo

Podatke o zaraščanju na posameznih odsekih cest nam sporoča tudi OKP javno podjetje za komunalno dejavnost iz Rogaške Slatine, ki ima zaradi nevzdrževane zarasti te-žave pri opravljanju dejavnosti zbiranja in odvažanja ko-munalnih odpadkov, v nekaterih primerih pa tudi škodo na gospodarskih vozilih, ki jih uporabljajo na terenu. Prav tako imajo težave zaradi zarasti izvajalci šolskih prevo-zov, izvajalci zimske službe in drugi uporabniki cest. Za-radi zime, snega, ki se nam bliža, se bodo razmere samo še poslabšale, ovirano bo tudi izvajanje zimske službe.

Do 15. decembra odstranite zarast Še pred zimo bodo vzdrževalci cest in zimske službe sku-šali urediti najbolj kritične odseke cest. Za preostale la-stnike in solastnike gozdov in druge vegetacije, ki raste v varovalnem pasu cest in morebiti sega v cestni prostor, pozivamo, da najkasneje do 15. decembra 2017 na svo-jih gozdnih in drugih parcelah ob cesti odstranite zarast oziroma kritično drevje in grmičevje, sicer bo to na vaše stroške opravil vzdrževalec cest. Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 109/10 in 48/12) in Odlok o občinskih cestah v Občini Šmarje pri Jelšah (Ura-dni list RS, št. 54/15) namreč določata, da je raba pros-tora v varovalnem pasu občinske ceste omejena (varo-valni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran občinske ceste širok pri lokalni cesti 5 metrov, pri javni poti 3 metre, kolesarski stezi 2 metra). Prepovedano je začasno ali trajno zasesti občinsko cesto ali njen del, izvajati ali opustiti kakršna koli dela na cesti in zemljišču ob cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto in ovirati ali ogrožati promet na cesti.

Kako in kaj odstraniti?Očistiti je treba vso grmičevje vzdolž cest (brežino) v širini minimalno 2-metrskega pasu od zunanjega roba cestnega sveta. Odstraniti ali obžagati je treba veje dre-ves, ki segajo nad cesto pod višino 4,70 m. Priporočen je posek dreves, ki so močno nagnjena proti cesti, tudi če so od cestnega roba oddaljena več metrov. Če bo potreben posek drevja v gozdnem robu, mora so/lastnik predhodno pridobiti dovoljenje ZGS (odločbo za posek izbranih dreves). Hkrati opozarjamo, da za meje parcel odgovarjajo lastniki gozdov. S skupnimi močmi poskrbimo, da bo uporaba cest varna ter drevje in grmičevje, še posebej v času snežnih pada-vin, ne bo povzročalo nesreč in poškodb udeležencev v prometu. V primeru vprašanj se lahko so/lastniki gozdov obrnete na revirnega gozdarja ali pošljete vprašanje na inspektorat@rogaska-slatina.si.Z namenom, da se zagotovi varen in neoviran promet na cestah in drugih javnih prometnih površinah, bi občane opozorili, da je prepovedano puščati na cesti ali metati na cesto kakršnekoli predmete ali sneg, razsipati po cesti si-pek material, razen posipnih materialov, namenjenih za zimsko službo, ali kako drugače onesnaževati cesto. Opo-zorili bi vas radi, da odlok sosedom ob občinskih cestah nalaga, da morajo imeti na strehah objektov, s katerih se lahko na cesto vsuje sneg, pritrjene snegobrane. Prav tako je pomembno, da z objektov ob cestah očistijo lede-ne sveče pravočasno, in to tako, da ne ogrozijo varnosti udeležencev v prometu.

Obrez gozdne in druge vegetacije v varovalnih pasovih občinskih cest

24. 11. 2017 | Šmarske novice 16 10

Z začetkom novembra sta Klub študentov šmarske regije in Obsotelja (KŠŠO) ter Mladinski klub Netek povezala moči in v sodelovanju z zavodom za turizem, šport in mladino pripravila projekt brezplačne učne pomoči, ki je v prvi vrsti namenjen osnovnošolcem in dijakom. Vsa-kemu osnovnošolcu in srednješolcu kdaj zagode kakšen test v šoli, zato je prav, da mladi poskusijo učne težave rešiti vzajemno. Učno pomoč bodo izvajali srednješolci, ki jim težavna snov oziroma predmet ne dela preglavic, ali pa študentje, ki določeno smer študirajo. Učna pomoč se bo izvajala v novembru in decembru vsa-ko sredo in soboto v večernih urah v klubskih prostorih KŠŠO-ja na Celjski cesti 28 (stara šola). Učenci, ki bi želeli dodatno učno pomoč, lahko prijavnice izpolnijo na sple-

Za vas pripravljamo ustvarjalne, sladke, lepljive in nagajive aktivnosti. Leto je naokoli in bliža se najbolj vesel in razigran del leta. Kot je že v navadi, smo takrat še posebej razigrani tudi Netkovci in Legende. Zato za vse otroke in tiste, ki si ne dovolite odrasti, pripravljamo v soboto, 16. decembra, veliko BOŽIČKOVANJE v spodnji dvorani kulturnega doma Šmarje pri Jelšah. Pridružite se nam, ker brez otroškega smeha ni veselega decembra!

Janja Sivec za MKK Netek in društvo Legende

Pred prvim novembrom je Združenje borcev NOB Šmar-je pri Jelšah tradicionalno pripravilo spominsko slove-snost pri spomeniku padlim za domovino v Šmarju pri Jelšah. Obrtniški moški pevski zbor je zapel domovinske pesmi, zbrane je nagovorila Anka Novak, predsednica združenja, ob spomeniku so položili vence in prižgali sveče. Slovesnosti so se udeležili tudi praporščaki vete-ranskih organizacij. (SJ)

tni strani kluba Netek in na Facebook profilu Klub KŠŠO. Na prijavnici morajo označiti, pri katerem predmetu bi želeli pomoč, izberejo tudi datum, ki jim ustreza, potr-ditev in dodatne informacije pa prejmejo na elektronski naslov. Poleg brezplačne učne pomoči s strani dijakov in študen-tov vam Klub KŠŠO ponuja tudi prostor za skupinsko učenje. Če ste za učenje zmenjeni z več sošolci, a nimate prostora doma ali v knjižnici, lahko učne ure prebijete skupaj v klubskih prostorih KŠŠO-ja na Celjski cesti. Na prijavnici, ki jo najdete na spletu, obkljukate okence za prijavo skupinskega učenja, dopišite, kdaj bi potrebovali prostor, o podrobnostih pa se boste dogovorili naknadno.

Nika Jančič, KŠŠO

Brezplačna učna pomoč

Božičkovanje 2017

V spomin padlim

DR

UŠ

TV

EN

I UT

RIP

Zbrane je nagovorila Anka Novak, v ozadju obrtniški moški zbor in praporščaki. Foto: Brane Gradišnik

24. 11. 2017 | Šmarske novice 16 11

AK

TU

AL

NO

V petek, 3. novembra, je v Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah potekal posvet o sanaciji župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja, ki so ga organizirali Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru in tamkajšnji Oddelek za umetnostno zgodovino ter Zavod za varstvo kulturne dediščine, območna enota Celje. Obsežna in raznolika množica, ki se ga je udeležila, je nakazala, da so takšni dogodki v našem kraju še kako priljubljeni, pa tudi potrebni.

Piše: Tina BratušaFoto: Tina Bratuša

Župan Stanislav Šket in direktor Kulturnega doma Jože Čakš sta posvet otvorila z uvodnima pozdravoma, nato so sledila predavanja, ki jih je povezovala izr. prof. dr. Marjeta Ciglenečki, pobudnica dogodka. V uvodnem predavanju je izpostavila ključne vidike v raziskovanju cerkve in njene okolice ter posebej poudarila tiste, ki so bili do sedaj spregledani. Odgovorni konservator Matija Plevnik je predstavil dosedanja in prihodnja obnovitvena, sanacijska in restavratorska dela v župnijski cerkvi. Arheolog Primož Stergar je govoril o rezultatih arheoloških raziskav v cerkvi, ikonografijo novoodkritih poslikav pa je predstavila umetnostna zgodovinarka Tina Bratuša. Z ugotovitvami hidrološke študije o okolici cerkve je udeležence seznanil direktor podjetja Hidrosvet Branko Skutnik, arhitekturne rešitve pri obnovi je predstavila odgovorna

arhitektka Vera Klepej Turnšek. Posvet se je zaključil z ogledom cerkve.

Težave in pomembna odkritjaV predstavitvah so referenti izpostavili najpomembnejša spoznanja, do katerih so prišli med raziskovanjem, in ključne težave, s katerimi so se srečali v dosedanjem procesu obnove. Med slednjimi prednjači hidrološka ureditev območja, ki je vplivala tudi na odločitev o višini nivoja tal. Strokovnjaki so v večji meri podprli ohranitev baročnega nivoja, ki je bil precej nižji od zdajšnjega, vendar je bila njihova pobuda zavrnjena. Z baročnim nivojem bi cerkev pridobila na svojem volumnu in bi bila tako mogočnejša. Veliko težavo pri obnovi je predstavljala vlaga, ki se je zajedla v zidove in jih že močno načela. Slednje se je izkazalo za najbolj problematično, ko so začeli z odpiranjem ometa in odkrivanjem fresk. Na spodnjih delih zidov so bile tako skupaj zlepljene vse plasti, kar je onemogočilo (celostno) ohranitev poslikav. Kljub temu so v zvonici odkrili izjemne primerke. Na južni steni so ob že znani freski sv. Barbare na desni strani odkrili stilno enako upodobitev sv. Katarine, naslikane v manieristični tradiciji. Med prezbiterijem in zvonico so na loku odkrili fragmente še spodnjih dveh figur štirih latinskih cerkvenih očetov. Najzanimivejša poslikava je naslikana na severni steni zvonice, in sicer gre za redkejšo različico upodobitve motiva Marijinega oznanjenja. Poslikava je nekoliko mlajša od fresk omenjenih svetnic. Ker je le delno odkrita, bomo šele ob naslednjem odprtju ometa videli celovitejšo sliko prizora. Zaradi izjemnosti poslikav je potrebna skrbna nadaljnja obravnava, kakovostno restavriranje in primerna predstavitev. Ob tem je tekla beseda še o razvoju arhitekture cerkve. Izjemni arheološki izsledki so pokazali prejšnje gradbene faze, ki iz današnje forme niso več razvidne. Sodelujoči so tudi večkrat poudarili, da je treba obravnavano cerkev razumeti v širšem kontekstu – v povezavi s Kalvarijo in cerkvijo sv. Roka. Posvet je še jasneje razkril dejstvo, da so takšni obnovitveni posegi v spomeniške objekte izjemno zahtevni in terjajo dosledno vključitev stroke. Naša kulturna dediščina je vendarle ključen sestavni del naše identitete in moramo že zaradi tega zanjo skrbeti v najboljši možni meri in brez sprenevedanj.

Posvet o sanaciji župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja

Med ogledom cerkve Marijinega vnebovzetja.

24. 11. 2017 | Šmarske novice 16 12

NO

VIC

E Zdravo prehranjevanje in privlačna ponudba manj zdravih živil

Praznična voščila v Šmarskih novicah

Živimo v okolju, kjer ponudba nezdrave hrane močno prevladuje nad ponudbo zdrave hrane. Na trgovskih policah najdemo pester izbor živil, ki imajo visoko energijsko in nizko hranilno vred-nost, živil z visoko vsebnostjo maščob, soli in slad-korja. S spretnimi tržnimi prijemi nas k nakupu tovrstnih izdelkov tudi spodbujajo. Proizvajalci ži-vila s cenenimi surovinami zapakirajo v embalažo zanimivih oblik in privlačnih barv, trgovci jih zlo-žijo na vidna in lahko dostopna mesta. Pomemben vpliv na izbiro živil z neugodno hranilno sestavo ima tudi agresivno oglaševanje. Oglaševanje energijsko bogate in hranilno revne hrane dokazano vpliva na razvoj nezdravih pre-hranskih navad. Ob ponudbi takšne hrane in ne-zadostni telesni dejavnosti sta pridobivanje telesne teže in razvoj resnih škodljivih posledic debelosti, kot pomenljivo spomnijo strokovnjaki, naravna posledica nenaravnih razmer. Posebej velik pro-blem v Sloveniji predstavlja oglaševanje nezdrave otrokom in mladostnikom. Na inštitutu za nutri-cionistiko so izvedli obsežno raziskavo o oglaševa-nju nezdrave hrane otrokom in mladostnikom, na najpomembnejših televizijskih kanalih v Sloveniji. Me drugim so ugotovili, da je 77 % oglasov za živi-la namenjenih oglaševanju živil z veliko vsebnostjo sladkorja. Z namenom zmanjševanja izpostavljenosti otrok oglaševanju nezdrave hrane so nekatere slovenske institucije v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo sprejele ukrepe za zmanjšanje ogla-ševanja živil z manj ugodno prehransko sestavo v času otroškega televizijskega programa. Mogoče pa je reklame za živila, ki vsebujejo veliko maščob, sladkorja, soli in drugih zdravju škodljivih sestavin videti med drugimi televizijskimi oddajami.

Po sklepu uredniškega odbora bomo v decembrski izdaji občinskega glasila objavili tudi praznična voščila javnih zavodov, društev in klubov. Objava oblikovanih voščil, os-mina strani, ležeče, 74x105 mm, bo brezplačna, a imajo pri objavi prednost društva, ki so v iztekajočem se letu za objavo v glasilu poslala vsaj dva prispevka o svojem delu. Za podjetja, s.p-je in d.o.o-je je objava prazničnih voščil možna po veljavnem ceniku: notranja cela stran: 150 evrov / zadnja cela stran: 250 evrov / zadnja stran – polovica: 150 evrov / polovica notranje strani: 100 evrov / četrtina notranje strani: 60

evrov / osmina notranje strani: 30 evrov. Cene ne vključujejo DDV-ja. Oglaševanje na naslovnici ni možno. Vsa voščila in oglasi morajo biti oblikovani, priprav-ljeni v formatu PDF, zapisani v standardu PDF/X-3:2002, barvnem sistemu CMYK in resoluciji 300 dpi. Pri obliko-vanju upoštevajte naslednje mere: cela stran 210x297 mm / polovica strani, ležeče 148x210 mm / polovica stra-ni, pokončno 105x148 mm / osmina strani, ležeče 74x105 mm. Rok za rezervacijo: 6. 12. 2017 na naslov: sergeja.javor-nik@smarje.si.

Uredniški odbor

Poseganje po manj zdravih živilih lahko uspešno zmanjšamo z znanjem o zdravi prehrani in utrjevanjem zdravih prehranskih navad. Zdravo prehranjevanje se začne z nakupom ustreznih živil. Eden od priročnih načinov za ugotavljanje ustrezne hra-nilne sestave živila je semafor hranilne sestave, ki so ga pripra-vili na Zvezi potrošnikov Slovenije. Živila, ki jih uživamo vsak dan, naj bi vsebovala manj kot 3 g maščob, do 5 g sladkorja in manj kot 0,3 g soli v 100 g živila. Nekoliko manj ugodno hranilna sestava živil je navedena v stolpcu oranžne barve. V rdečem stolpcu je opredeljena količina hranil za živila, ki naj bi jih uživali redko, enkrat tedensko ali manj. Med omenjenimi živili največkrat najdemo industrijsko predelane izdelke z vi-soko kalorijsko vrednostjo in veliko vsebnostjo aditivov. Eno osnovnih načel zdrave prehrane pa je uživanje živil neposred-no iz narave, kot so, sadje, zelenjava, neoluščena žita, stročnice …, živil, ki jih človek uživa že tisočletja in nudijo pester nabor različnih za zdravje pomembnih hranil.

Magda Sep, Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah

Semafor hranilne sestave, ki so ga pripravili na Zvezi potrošnikov Slovenije.

24. 11. 2017 | Šmarske novice 16 13

NO

VIC

E

Zahvala za podporo in sodelovanjePrijatelji in podporniki Matica Vizjaka in njegove družine. Foto: Egon Horvat

Pred mesecem dni sva se z Maticem Vizjakom dogovo-rila za osrednji intervju v novembrski izdaji občinskega glasila, kar smo tudi napovedali. Dorečeva datum, ko se slišiva in skušava uskladiti točen dan in uro srečanja. »Je kar gužva, a bova že našla en dan,« pojasnjuje po telefo-nu in slišno lista po koledarju. Najde dan še brez obve-znosti, dorečeva uro in zaključiva pogovor: »Zmenjeno, se vidiva!«A dobro uro pred dogovorjenim srečanjem se je napove-dala sanitarna inšpekcija. Naneslo je tako, da se v preos-tanku tistega dne nisva mogla srečati. Dnevi, ki so sledili, so bili zapolnjeni z drugimi obveznostmi in predstavitva-mi kmetije Vizjak po Sloveniji, tako da intervjuja ni bilo mogoče opraviti. Salomonska rešitev: intervju v nasled-nji izdaji, tokrat pa objava fotografij z dogodka v šmar-ski vinski kleti. Matic Vizjak je s »pogostitvijo občanov zaključil procesijo za najinovativnejšega mladega kmeta 2017.« Obiskovalcem je skuhal odličen chilli con carne,

člani društva Trta so poskrbeli za postrežbo in vino. Šte-vilni obiskovalci so Matica presenetili z darili; župan Sta-nislav Šket mu je v imenu Občine podaril grafiko Janka Orača. (SJ)

Župan Stanislav Šket je Maticu Vizjaku izročil grafiko Kalvarije, delo Janka Orača. Foto: Egon Horvat

Družina Vizjak zasluženo prejema vrsto priznanj. Foto: Egon Horvat

24. 11. 2017 | Šmarske novice 16 14

DR

UŠ

TV

EN

I UT

RIP

V mesecu požarne varnosti je občinsko poveljstvo Občine Šmarje pri Jelšah izvedlo redno izobraževalno vajo operative. Sodelovalo je 120 gasilcev in 20 vozil iz sedmih prostovoljnih gasilskih društev šmarske občine. Prikaz posredovanja enot je temeljil na predpostavki, da je v tiskarni Kotis v Bodrežu zaradi okvare električne instalacije izbruhnil požar, ki je zajel stroj. Požar se je hitro razširil po proizvodnji ter ogrozil skladišče barv in čistil. V proizvodnji je ostalo ujetih nekaj delavcev. Pri vožnji na intervencijo do gasilskega doma je v podvozu z avtomobilom v betonski zid trčil gasilec in ostal ukleščen v vozilu.Intervencijo je vodil poveljnik šentviškega društva Matej Žogan, v štabu so sodelovali Matjaž Štruklec, Rok Stiplovšek in Barbara Lipavec iz občinskega poveljstva. Izvedbo vaje sta ocenila Luka Bercko in Sandi Gobec iz poveljstva Gasilske zveze Šmarje pri Jelšah. Vajo so si ogledali tudi župan Stanislav Šket, podžupan Davorin Vrečko, predsednik šmarske gasilske zveze Erih Strašek in poveljnik zveze Bogdan Krumpak. (SJ)

4. novembra je komisija za članice pri Gasilski zvezi (GZ) Šmarje pri Jelšah organizirala drugo operativno gasilsko vajo za članice. Potekala je na poslovno industrijski objekt podjetja Orglarstvo Anton Škrabl, s.p., Rogaška Slatina. Predpostavka vaje je bila, da je nastal požar v proizvodnji, ker je prišlo do prašne eksplozije. Požar zajame celotno lesno proizvodnjo in grozi s prebojem v sosednje prostore (kurilnica, silos, lakirnica) in skladišče. V objektu ostanejo ujeti delavci, ki so se bili v proizvodnji oziroma so poskušali pogasiti požar. Hkrati pride iz neznanega razloga do požara v kovinski delavnici. Vodja vaje je bila poveljnica Prostovoljnega gasilskega društva Sladka Gora Barbara Lipavec, gasilska častnica I. stopnje, ki se je odločila za vodenje intervencije po sektorjih. Sektor ena je vodila podpredsednica komisije za članice pri GZ-ju Marinka Strašek, sektor dva pa predsednica komisije za članice pri GZ-ju Natalija Šolinc, obe gasilski častnici II. stopnje. Aktiviranih je bilo 65 članic iz štirinajstih društev, uporabile so 16 gasilskih vozil s potrebno tehniko. Vajo je strokovno komentiral poveljnik GZ-ja Bogdan Krumpak, analizo je predstavil regijski poveljnik Bojan Hrepevnik. Zbrane so ob zaključku vaje nagovorili Natalija Šolinc, predsednik GZ-ja Erih Strašek, Bogdan Krumpak, v imenu prisotnih županov pa župan občine Rogaška Slatina Branko Kidrič.

Komisija za članice pri GZ-ju se iskreno zahvaljuje predsedniku Erihu Strašku, poveljniku Bogdanu Krumpaku za vso podporo in pomoč pri pripravi operativne vaje. Iskreno hvala podjetju Orglarstvo Škrabl za dovoljenje, da se izvede operativna vaja na njihov poslovno industrijski objekt, za gostoljubje, pomoč pri organizaciji in pogostitev. Še enkrat hvala Antonu Škrablu in Andreju Pepeku, ker podpirate gasilstvo in s tem omogočate, da smo lahko pri opravljanju svojega poslanstva učinkoviti in dobro opremljeni. Z vašo podporo smo lahko izvedle taktično vajo za članice in tako omogočili gasilkam, da smo lahko preverile in obnovile znanje, ki smo si ga pridobile na raznih izobraževanjih in usposabljanjih. Z gasilskim pozdravom »Na pomoč«!

Marinka Strašek, gasilska častnica II. stopnje

Pripravljenost preverili ob 'požaru' v Kotisu

Operativna taktična vaja članic

Pri vaji so članice uporabile tudi dihalne aparate. Foto: Jernej Šuc

Ena od predpostavk vaje je bil požar v tiskarni. Foto: arhiv poveljstva

Oskrbeti je bilo treba več ranjencev. Foto: arhiv poveljstva

24. 11. 2017 | Šmarske novice 16 15

DR

UŠ

TV

EN

I UT

RIP

Na območju občine Šmarje pri Jelšah je v petek, 10. novembra, potekala gasilska vaja, ki jo je organiziralo Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Šmarje pri Jelšah. Vajo je pripravil namestnik občinskega gasilskega poveljnika in podpoveljnik PGD-ja Šmarje pri Jelšah Rok Stiplovšek, potekala pa je na objektu avtoličarstva Krajnc v Predelu. Vaja ni bila napovedana. Predpostavljeno je bilo, da je pri delovnim procesom zagorelo vozilo v delavnici, ob prihodu enot pa sta bili v objektu še dve pogrešani osebi. Na vaji je s petimi vozili sodelovalo 22 gasilcev iz PGD-jev Šmarje pri Jelšah in Šentvid pri Grobelnem. Vajo je vodil poveljnik PGD-ja Šmarje pri Jelšah Martin Koprivc, njegov pomočnik je bil poveljnik PGD-ja Šentvid pri Grobelnem Matej Žogan. Ustrezno opremljeni gasilci so na vaji pregledali prostore delavnice, kjer so »pogasili požar« in v relativno hitrem času iznosili pogrešani osebi. Sledila je krajša analiza vaje, v kateri sta svoje videnje na interveniranje sodelujočih gasilcev predstavila občinski gasilski poveljnik Matjaž Štruklec in poveljnik Gasilske zveze Šmarje pri Jelšah Bogdan Krumpak. Oba sta v analizi dodala, da je bila vaja dobro zamišljena, je dobro uspela, seveda pa se tu in tam najde kakšna pomanjkljivost, ki pa se jo v prihodnosti da odpraviti. Spregovoril je tudi lastnik objekta Darko Krajnc, ki je povedal, da ob delu, ki ga opravljajo, takšna intervencija v realnosti ni izključena, vendar veliko vlagajo v to, da do tega ne bi prišlo. Ob koncu nas je lastnik povabil na manjšo pogostitev, nato smo se odpravili v društva in pripravili vozila za morebitne prihajajoče intervencije.

Miha Šket, PGD Šmarje pri Jelšah

Nenapovedana vaja šmarskih gasilcevGasilci v akciji. Foto: Tomaž Žnider

V goreč objekt gredo lahko le usposobljeni in ustrezno opremljeni. Foto: Tomaž Žnider

Postroj sodelujočih gasilcev. Foto: Tomaž Žnider

24. 11. 2017 | Šmarske novice 16 16

KU

LTU

RA

Naš kino je prestal »preizkušnjo« s pokovko. Vsekakor uspešno. Gledalci so tako dobili še nekaj, kar je pospre-milo film Thor: Ragnarok.

Piše: Žiga Planinšek

Z veseljem si lahko obetamo, da bo pokovka postala bolj ali manj redna spremljevalka tudi v kinu Šmarje. Dejstvo je namreč, da je v dvorani obilo prostora za vse, tiste tradicionalne gledalce, kot za vse, ki imajo film raje ob spremstvu pokovke. Vendar se žal teden za tednom dogaja, da je v našem kinu premalo tako prvih kot slednjih. Še posebej je dvorana bolj polna kakor prazna, kadar v kino dvorano pride slovenska produkcija, ki v javnosti velja za težko razumljivo, celo žalostno in je pravzaprav že kar težko stigmatizirana. Mislim, da si takih oznak nikakor ne zasluži. Pravkar smo lahko namreč spremljali zelo lahko komedijo Milice 2, nadaljevanje filma Milice iz devetdesetih, ki je vse prej kot tipičen slovenski film. Gre za izrazito nizkoproračunsko produkcijo, temu primerna je tudi vsebina. Res je, da kdor bo iskal resnično filmsko kakovost, je v Milicah ne bo našel prav dosti, komur pa je ogled filma predvsem zabava, v smislu nekakšnih bolj ali manj povezanih skečev dveh nerodnih policistov, pa bo dobil dobro uro prav tega. Za tiste, ki prisegajo na resne filme z veliko umetniško

vrednostjo, se je v kinu vrtel film Jana Cvitkoviča Družinica. Za privlačnim, toplim naslovom se skriva pretresljiva zgodba družine, v kateri oba starša izgubita službo in pahnjena v ekonomsko krizo poskušata preživeti dva šoloobvezna otroka. To je film, ki, seveda z občasnim pretiravanjem, ki še kako krepi zgodbo, prikazuje žalostno realnost marsikatere slovenske družine in ni postavljen v fiktivni svet. Tudi prihajajoče tedne bo zaznamoval slovenski film, še posebej december, zato napovedujem nekaj filmov, ki jih bomo lahko spremljali. Prvi takšen bo gotovo Slovenija, Avstralija in jutri ves svet Marka Naberšnika, režiserja vsem tako poznanega Petelinjega zajtrka, ki še vedno kraljuje med najbolj gledanimi slovenskimi filmi vseh časov. Gledalce bo nagovoril 1. decembra. Film obravnava problematiko delavca, ki ga premami želja po večjem zaslužku, ki ji naivno sledi. Naslednji slovenski film, vreden ogleda, je Ivan režiserja Janeza Burgerja, v katerem najdemo tako tematiko materinstva kot korupcije. Če vas zanima, kako film poveže dve tako različni področji, bo priložnost za to 8. decembra. Za ljubitelje tujih filmov bi izpostavil film Umor na Orient Ekspresu, posnet po slavni zgodbi Agathe Christie. Napet film za vse ljubitelje kriminalk bo na programu 9. decembra. Vse daljši večeri so za film vsekakor odlični. Izkoristite jih in uživajte v vsakem kadru prizoru in sekvenci.

Knjižnica Šmarje ima, skupaj z enotami, okoli 119.000 enot gradiva, vanjo je včlanjenih približno 6.500 članov, ki so lani knjižnico obiskali več kot 50.000-krat. Knjižničarji v šmar-ski knjižnici ugotavljamo, da so bralne navade naših članov primerljive z bralnimi navadami bralcev po Sloveniji. Ugo-tovili smo tudi, da se naši bralci velikokrat odločijo za knji-go glede na knjižne ocene ali nagrade, založbo, poznavanje avtorja ali prevajalca, izreden vpliv pa ima tudi popularna kultura, predvsem filmska industrija in televizija. Kot v ve-čini knjižnic, tudi v naši knjižnici opažamo, da se najbolj izposojajo ljubezenski romani. Sledijo jim kriminalke, zelo brane so predvsem kriminalke skandinavskih avtorjev. V naši knjižnici pa naši bralci berejo tudi strokovno literaturo. Veliko povprašujejo po literaturi s psihološko vsebino, tako je med najbolj branimi delo Richa Germana Živeti zakon privlačnosti in Formule ljubezni Zorana Milivojevića. Radi vzamejo v roke tudi Pet jezikov ljubezni Garyja D. Chapma-na, pa knjigo Alenke Rebula-Tuta Blagor ženskam ter večno Moški so z Marsa, ženske so z Venere Johna Graya. Poleg knjig s področja psihologije si naši bralci veliko izposojajo knjige s področja medicine, gospodinjstva, tehnologije … Zelo brane so tudi knjige na otroškem in mladinskem od-delku.

Dobro obiskanost knjižnice in posledično visoko izposo-jo knjig v naši knjižnici pripisujemo dejstvu, da knjižnica z mnogimi projekti poskuša dvigniti bralno kulturo v na-šem prostoru. Tako organiziramo bralno študijske krožke in kar štiri bralne značke za bralce. Za najmlajše v oktobru otvorimo predšolsko bralno značko in jo zaključimo maja naslednje leto s svečano prireditvijo in podelitvijo priznanj. Bralna značka za šolarje z imenom »Čuk in sova bereta« je namenjena učencem prve in druge triade osnovne šole, prvič je bila uvedena v šolskem letu 2016/17 in je že takoj naletela na dober odziv, saj je v njej sodelovalo kar 77 čla-nov. Za učence zadnje triade in srednješolce imamo na voljo bralno značko za mlade, ki letos poteka že drugo leto. Bral-na značka z najdaljšim stažem v naši knjižnici je za odrasle, ki letos poteka že enajsto leto. Njen moto je »Beremo od praznika do praznika«, saj z njo začnemo ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februarja, zaključimo pa jo na »ta veseli dan kulture«, 3. decembra. Tako bo tudi letos, ko bomo bralno značko zaključili v sredo, 6. decembra, ob 18h, v zgodnji dvorani Kulturnega doma Šmarje. Z nami bos-ta gosta Milena Zupančič in Dušan Jovanović, za glasbo pa bodo poskrbeli Ana Ferme ter David Bevc in Gregor Kolar. Tudi ostali, ki v tej bralni znački ne sodelujejo, so vljudno vabljeni na zaključni prireditev.

Polona Cvikl, Knjižnica Šmarje pri Jelšah

Slovenski film nas nagovarja

Ob dnevu splošnih knjižnic

24. 11. 2017 | Šmarske novice 16 17

Ob dnevu splošnih knjižnic, 20. novembra, posveti-mo posebno pozornost bralcem, skušamo jim čim-bolj približati knjigo in knjižnico, ozremo pa se tudi v čas, ko so naši predniki postavili temelje, na kate-rih gradimo prihodnost. Ob tej priložnosti smo letos v knjižnici posvetili spomin na začetke čitalništva v Šmarju pri Jelšah.

Pišeta: Mateja Žagar, bibliotekarka, in Jožef Čakš, direk-tor, Domoznanski oddelek Knjižnice Šmarje pri Jelšah

Druga polovica 19. stoletja je bilo v naši deželi obdobje, ko so se številni slovenski domoljubi zavzemali za družbeno in politično preobrazbo slovenskega naroda, tako da so ustanavljali šole, razna društva, tiskarne, čitalnice in si s tem prizadevali uveljavljati slovenski jezik med ponemčenim slovenskim ljudstvom. Domoljubi ali rodoljubi so bili pisatelji, pesniki, duhovniki, zdravniki, tudi veleposestniki, največkrat izobraženi in premožnejši trški intelektulaci ter napredni in razgledani kmetje, ki so budili narodno zavest in se zavzemali za narodov blagor.

Franc Skaza (1838–1892)V Šmarju pri Jelšah je v tistem obdobju poseben pečat pustil Franc Skaza. Bil je veleposestnik, velik rodoljub in kakor je zapisal v svojih Spominih dr. Josip Vošnjak, ki je bil zdravnik v Šmarju od 1870 do 1872, »dober človek, ljubezniv in po vsem okraju priljubljen, iskren narodnjak, pripravljen k vsakim žrtvam za narodno stvar.« Rojen je bil 11. februarja 1838 kot tretji otrok gostilničarja in veleposestnika v Šmarju Franca Skaze in Johanne, rojene Vodopivec. Franc je po očetu podedoval posestvo in gostilno, leta 1863 pa se je poročil s premožno Ano

Ratej in ustvaril veleposestniško družino Skaza. Zavednost do slovenstva, ki mu jo je vcepil že oče, je širil tako, da je zbiral somišljenike in jih vabil v svojo hišo v Šmarje, ki je postala zbirališče rodoljubov. Notranjščino hiše, vežo, krasi baročno-romantična poslikava prizorov letnih časov in upodobitve slovenskih rodoljubov tistega časa in pomembnih gostov, ki so zahajali tja. Ti so Anton Martin Slomšek, Josip Vošnjak, Valentin Orožen, Anton Tomšič, Valentin Zarnik in Josip Juraj Strossmayer, prav gotovo pa je v to hišo zahajal tudi Anton Aškerc, ki je bil kaplan v Šmarju od 1883 do 1889. S svojim vplivom je uspel, da se je leta 1875 v Šmarju zgradilo cesarsko kraljevo sodišče, nekdanja sodna palača (objekt stara šola) in tako je Šmarje postalo sodni okraj. Na mestu, kjer je danes pošta, je leta 1873 dal postaviti novo šolo, ki je imela pet učilnic. Leta 1884 je postal prvi šolski nadzornik, z Antonom Aškercem pa sta leta 1887 dosegla, da se je v šoli uveljavil slovenski jezik. Dosegel je še, da je bilo leta 1871 Šmarje povzdignjeno v trg in s tem dobilo posebne upravne funkcije ter postalo upravno središče Obsotelja in Kozjanskega vse do danes. Leta 1880 je sodeloval pri ustanovitvi gasilskega društva v Šmarju. Zavzemal se je za ustanovitev hranilnice in posojilnice, ki je bila v Šmarju ustanovljena leta 1892, v letu njegove prezgodnje smrti.Eden od mnogih pomembnih projektov Franca Skaze, ki je pomenil velik razmah kulturnega življenja, je bil leta 1883, ko mu je v družbi Antona Aškerca uspelo v Šmarju ustanoviti čitalnico. Poglavitna dejavnost čitalnic je bilo druženje ob slovenski besedi v obliki prireditev, kot so igre, recitacije, petje, koncertni nastopi, predavanja in druge, ki so se pogosto končale s plesom. Čitalnice so bile zbirališče slovenskih intelektualcev, meščanov ali tržanov, pogosto tudi kmetov. Bile so prostor, narodnega prebujenja, kjer se je ljudstvo privajalo slovenski besedi skozi literaturo, dramatiko, glasbo ali znanost, saj je takrat povsod prevladoval nemški jezik. S čitalnico je Franc Skaza postavil temelje današnjega knjižničarstva v Šmarju pri Jelšah.

Viri: Vošnjak, J. Spomini. Ljubljana, 1982. Slovenski biografski leksikon. Slovenska kronika XIX. stoletja. Ljubljana, 2003. Fotografije Domoznanski oddelek Knjižnice Šmarje pri Jelšah.

IZ D

OM

OZ

NA

NS

KE

KA

MR

E

Ustanovitev šmarske čitalnice leta 1883

Franc Skaza z ženo Ano, rojeno Ratej, lastnico pošte v Šmarju pri Jelšah.

Hiša Franca Skaze, ki je za Slovence zgodovinskega pomena. V njej so namreč leta 1870 lastnik Franc Skaza, šmarski trgovec Hugon Tančič in notarski koncipient Fran Rapoc iz Maribora ustanovili in finančno podprli komanditno družbo, ki je dobila koncesijo za prvo slovensko tiskarno v Mariboru in prevzela v svojo last časopis »Slovenski narod«.

Zapisnik ob ustanovitvi čitalnice v Šmarju pri Jelšah leta 1883. Predsednik čitalnice je bil Franc Skaza, tajnik Anton Aškerc (duhovnik) in knjižničar Slavko Flis (učitelj).

24. 11. 2017 | Šmarske novice 16 18

VR

TIL

JAK

ML

AD

IH

Šolske knjižnice so v oktobru praznovale mednarodni mesec in s tem opozorile na dejavnosti, s katerimi učence in starše opremljajo za življenje. V praznovanje smo se vključili tudi učenci in učitelji OŠ Šmarje pri Jelšah. Za-čeli smo že v tednu otroka, ko je k ogledu vabila razstava »sončnih« knjig. Učence smo ves mesec spodbujali, da so zapisali svoje misli o pomenu branja in knjižnic ter z njimi sooblikovali razstavo. Prav tako so pridno reševali knjižne uganke, tematsko vezane na svetovni dan hrane. Sedmošolci so v okviru projekta Rastem s knjigo obiskali splošno knjižnico, kjer so prejeli knjigo Mihe Mazzinija Zvezde vabijo, ki jo že berejo za domače branje. Poseb-no pozornost smo namenili 500-letnici reformacije. Z razstavo pomembnejših del slovenskih protestantskih piscev smo učencem približali pomen tega obdobja za Slovence. V prenovljeni šolski knjižnici smo se v pone-deljek, 23. 10., zaposleni ustavili ob njeni novi in barviti podobi. Stene zdaj krasijo drevo knjig, družina sovic in abeceda, pravljični kotiček pa čudovite ilustracije iz zna-nih slikanic.Jutranji utrip v knjižnici so v svoje objektive ujeli člani fotografskega krožka, praznovanje pa smo zaokrožili še z ustvarjalno delavnico. Najprej je knjižničarka Tanja s pravljico Preberi mi zgodbo! učence spomnila, kako po-membna sta branje in učenje. Nato so pod mentorstvom učiteljic Silvice in Monike pokazali ustvarjalnost in izde-lali knjižne kazalke, s katerimi bo branje še zabavnejše.Že šesto leto organiziramo tudi Bralno značko za starše. Ves mesec smo še zbirali prijave staršev, ki so se odločili, da bodo z zgledom spodbujali otroke k branju.

Tanja Jurjec in Monika Javornik, knjižničarki

Na kulturnem dnevu devetošolcev, ki smo ga 10. oktobra izvedli v sodelovanju z Muzejem baroka, so učenci spoz-navali pomembno osebnost našega kraja – Mateja Vre-čerja, graditelja šmarske Kalvarije, s pomočjo domačih besedil. V odlično pripravljenih delavnicah in prijetnem delovnem okolju v muzeju so prebirali besedila o življe-nju in delu duhovnika, matematika in urarja. Spoznali so velik kulturni pomen Skazove hiše, v avli na stenskih fre-skah prepoznavali pomembne ljudi takratnega časa, med njimi tudi pesnika Aškerca, v vinski kleti pa se zabavali z reševanjem kronogramov. Poučen dan se je zaključil še s štetjem korakov po Kalvariji in kratkim postankom v cerkvi sv. Roka, kjer je učence nagovoril direktor knjižni-ce Jože Čakš. S še eno novo zgodbo iz preteklosti domačega kraja smo se lahkotno in veselo v s soncem obsijanem torku vrnili v

šolo v upanju, da bodo takšne in podobne zgodbe navdi-hovale in privabljale k branju, pisanju in pripovedovanju. To pa je bil tudi naš cilj. In ta dan nismo dosegli samo enega!

Valentina Kidrič, učiteljica slovenščine

Kako smo praznovali mesec šolskih knjižnic

Šteli korake po šmarski Kalvariji

Nova in barvita podoba šolske knjižnice. Foto: arhiv šole

Pravljično-ustvarjalno popoldne. Foto: arhiv šole

Predstavitev dela v delavnicah. Foto: arhiv šole

24. 11. 2017 | Šmarske novice 16 19

Na OŠ Šmarje pri Jelšah se vedno trudimo in iš-čemo poti, kako učencem približati učenje tujih jezikov in spoznavanje novih vsebin na zanimiv način. To šolsko leto smo se pridružili skupnos-ti evropskih šol eTwinning. Začeli smo s krajšim projektom Postcard fri-ends – European Day of Languages 2017 in tako obeležili jezikovno raznolikost v Evropi. Z učenci smo izdelali razglednice, na katere smo pisali v slovenskem in angleškem jeziku, in jih poslali 35 šolam. Tudi mi smo prejeli veliko pi-sem iz bližnjih in daljnih dežel (Grčije, Finske, Hrvaške, Španije, Srbije, Romunije, Anglije). Pri podaljšanem bivanju in interesni dejavno-sti smo se pogovarjali o krajih in si pogledali fotografije šol, ki so nam pisale. Preko objav v spletni učilnici eTwinninga smo lahko spre-mljali razstave in veselje otrok ob prebiranju prispelih razglednic. Z drugo- in četrtošolci smo se pri interesni de-javnosti vključili v celoletna projekta. Nadeli smo si ime Mladi raziskovalci. Sedemletniki so-delujejo v projektu z naslovom Talking Second Graders, kjer učenci začnejo komunicirati v tujem jeziku. S četrtošolci sodelujemo pri pro-jektu European Towns In Code. Učenci naj bi spoznali svoj kraj iz različnih vidikov: geograf-skega zgodovinskega, kulturnega, kulinarične-ga, okoljevarstvenega ipd. Trenutno se priprav-ljamo na video konferenco, kjer se bodo učenci iz različnih držav med sabo pogovarjali v živo v angleškem jeziku. Pri vseh aktivnosti v okvi-ru eTwinninga s ponosom predstavljamo našo šolo in kraj Šmarje pri Jelšah.

Učenci 8. in 9. razreda so si v torek, 17. oktobra, v Kul-turnem domu Šmarje pri Jelšah ogledali muzikal Vesna, prirejen po izvirni zgodbi Mateja Bora iz istoimenskega filma. Odrska uprizoritev, zgodba o romantični ljubezni in izvirne skladbe so jih prevzele, stoječe ovacije ob koncu predstave pa so dokaz, da znajo ustvarjalci in igralci nav-dušiti tudi najzahtevnejše občinstvo.Po ogledu muzikala so naši učenci povedali:»Navdušila me je ljubezenska zgodba in zgodba o šola-nju. Vesna je dokazala, da ljubezen vse oprosti. Z vese-ljem bi si muzikal še enkrat ogledala. Najbolj sta mi bila všeč glavna igralca Samo in Vesna.« (Karmen Vipotnik, 9. d)

»Mislim, da kaj lepšega v Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah še nisem videl. Vse je bilo zelo povezano in zanimi-vo za občinstvo. Muzikal je predstavljal najstniško tema-tiko, kar je zelo blizu nam, ki smo si ga ogledali. Za dobro glasbo je poskrbela glasbena skupina v ozadju. Na odru smo videli veliko znanih obrazov s televizije, ki so bili v živo še »mogočnejši«. Z nekaj besedami bi rekel, da kaj takšnega ne doživiš vsak dan.« (Dejan Kantužer, 9. c)»Všeč mi je bila vsebina muzikala, predvsem pa prizor, ko sta Samo in Vesna zasilno pristala. Vse pohvale igral-cem in vsem ostalim, ki so sodelovali.« (Nuša Turk, 9. c)

Učiteljice slovenščine

Urh Brajlih in Žan Kovačič, 2. c: »Mladim raziskovalcem sva se pri-družila, da bi bila v šoli bolj uspešna. Učimo se v različnih učilnicah (op. v učilnici za biologijo, v učilnici v naravi). Posneli smo video v angleščini, v katerem smo se predstavili.«

Leon Sodin, 2. b: »Pri Mladih raziskovalcih se učimo govoriti an-gleško. Predstavili smo tudi našo šolo, da je zelo velika in da imamo ribnik.«

mag. Vesna Drofenik Jerič, mentorica

Z eTwinningom spoznavamo Evropo in tuje jezike

Muzikal Vesna navdušilV

RT

ILJA

K M

LA

DIH

Veselje ob branju razglednic iz drugih držav. Foto: arhiv šole

Video posnetke, fotografije in naše izdelke objavimo na spletnem portalu. Foto: arhiv šole

24. 11. 2017 | Šmarske novice 16 20

VR

TIL

JAK

ML

AD

IH

Tudi v letošnjem šolskem letu na OŠ Šmarje pri Jelšah dajemo velik pomen odgovornemu odnosu do hrane s poudarkom na znižanju ko-ličine zavržene hrane. Učenci so se v preteklih dveh mesecih udeležili številnih dejavnostih, povezanih s prehrano. Pri različnih izbirnih predmetih smo organizirali obiske lokalnih pri-delovalcev hrane. Obiskali smo kmetijo Grobel-šek, ki je samooskrbna kmetija z mlečno proi-zvodnjo in dopolnilno dejavnostjo peke kruha, svežega peciva in bučnic. Izdelke prodajajo na lokalni tržnici. Na kmetiji Vizjak smo spoznali pridelavo medu in izdelkov iz njega ter mletje žita na kamne. Na kmetiji Vreže so se seznanili z dopolnilno dejavnostjo predelava mleka na kmetiji in možnostjo trženja mlečnih izdelkov z dodano vrednostjo. Kmetija Vreže občasno do-stavlja mleko in mlečne izdelke tudi za šolsko prehrano. Učenci so spoznali pomen lokalne pridelave mleka in njene prednosti. V oktobru smo na celodnevni ekskurziji po Kozjanskem obiskali Bajsovo oljarno, spoznali dejavnosti na Jeleno-vem grebenu in mletje žita na Kukavičičevem

mlinu, ki ga poganja voda. Učenci so videli, da se lahko kmetijska dejavnost dobro prepleta s turistično. V prihodnje bomo z različ-nimi aktivnostmi spremljali količine zavržene hrane v šoli in jih poskušali z ozaveščanjem učencev zmanjšati.

Marjeta D. Iglič in Marija Kuraj

Na OŠ Šmarje pri Jelšah je bil v torek, 24. oktobra, za devetošolce organiziran naravoslovni dan z naslovom Boj proti odvisnosti. Najprej smo si v Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah ogledali slovenski mladinski film Vloga za Emo, ki govori o življenju najstnikov in njihovem soočanju s težavami, sporoča pa, da ne smejo nikoli obupati. Po ogledu filma smo v šoli nadaljevali z različnimi delavnicami na temo odvisnosti. Veronika Jazbec iz Centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog v Celju se na delovnem mestu vsakodnevno srečuje z mladostniki, ki so jim droge razsule življenje. S humorno in zanimivo interpretacijo nam je dala misliti o zelo resnem problemu zlorabe drog. Metka Majer iz Centra za socialno delo Šmarje pri Jelšah nam je razložila, kako droge vplivajo na družino in prijatelje. Poudarila je, da nas mamila zasužnjijo in postanejo gospodarji našega življenja, prav tako življenj naših bližnjih. Policista postaje Šmarje pri Jelšah Krsto Krivokapić in Marko Krč sta nam predstavila nekaj najbolj razširjenih drog. Poudarila sta, da človek pod njihovim vplivom ne razmišlja trezno, v nevarnost spravlja sebe in druge, potreba po drogah ga prisili tudi v krajo. Nekoga, ki droge prodaja, zanima le zaslužek, ne

pa tudi to, da lahko komu uniči ali celo odvzame življenje. Reševalec Peter Černezel je povedal, da je v času službovanja videl ogromno različnih drog, a vseeno ga presenečajo vedno nove. Poudaril je, da jih večina ve, da s tem škodujejo zdravju, vendar jih to ne ustavi. Predstavil nam je še, kako prepovedane psihoaktivne substance škodujejo telesu. Vsak od predavateljev nam je iskreno zaželel, da ne bi padli v svet drog, iz katerega se je težko vrniti v realnost.

Eneja Vehovec Pondelak, 9. a

Lokalno je zdravo

Boj proti odvisnosti Veronika Jazbec je spregovorila o problemu zlorabe drog. Foto: Eneja V. Pondelak

Videli smo, kako nastane pravo bučno olje. Foto: arhiv šole

24. 11. 2017 | Šmarske novice 16 21

VR

TIL

JAK

ML

AD

IH

Jesen je letni čas pridelkov, kar nam je lepo prikazala že tetka jesen. Med bolj zanimivimi in barvno razno-likimi so gotovo buče. Najdemo jih v vseh odtenkih rumene, zelene in oranžne barve, od klasičnih oblik do najbolj nenavadnih, od majhnih, za v otroško dlan, do velikank, ki lahko tehtajo celo nekaj sto kilogramov.Tudi v vrtcu Šmarje pri Jelšah smo skupaj z otroki spoznavali različne vrste buč in njihov pomen. Ugotovili smo še, da jih delimo tudi na okra-sne in jedilne. Tako smo se odločili, da jih poskusimo. V skupino smo povabili vodjo prehrane v vrtcu Ido Valek, ki nam je predstavila nekaj vrst buč in njihov pomen v prehra-ni. Skupaj smo se odločili, da bomo skuhali bučno juho. Pripravili smo se kot pravi kuharji, se opremili s predpasniki in noži, ob tem pa smo

skrb namenili tudi higieni rok. Previdno smo zrezali bučo na kocke, nato pa lonec predali našim kuharjem v kuhinji in jih prosili, da so dodali še vodo in začimbe ter juho skuhali. Pri kosilu smo pojedli slastno juho, ki smo jo sami pripravili. Za zaključek smo prebrali še zanimivo pravljico z naslovom Juha, ki iz buče se skuha.

Ksenija Čuješ in Anja Mužerlin, vzgojiteljici

Tudi v Mestinju smo praznovali prihod tetke jeseni, ki nam je postregla z različnimi dobrotami. Starši in otroci so pridno prinašali jesenske pridelke in plodove, s kate-rimi smo okrasili igralnico in igrišče. Starše smo povabili na pohod v gozd, kjer je otroke presenetil palček Poha-jalček. Razvijali smo vsa čutila. Tipali smo različne veli-kosti in oblike buč, luščili koruzo, jo prenašali s pinceto, šteli kostanje in želod. Iz tulcev smo izdelali veverice in jesensko drevo, se naučili veliko jesenskih pesmic in ples o čarovnici Mici.

Tanja Kolar in Jasmina Cvetanoska, vzgojiteljici

Juha, ki iz buč se skuha

Jesen v Mestinju

Malčki so z jesenskimi pridelki in plodovi okrasili igralnico. Foto: arhiv vrtca

Otroci so pridno ustvarjali. Foto: arhiv vrtca

Med rezanjem buče. Foto: arhiv vrtca

24. 11. 2017 | Šmarske novice 16 22

VR

TIL

JAK

ML

AD

IH

Tudi otroci in vzgojiteljice iz dislociranega oddelka Zibik smo dočakali jesen. V duhu jesenskega vzdušja smo igral-nico okrasili z izdelki iz narav-nega materiala. Ker je narava v tem času zelo barvita, smo lep sončen dan izkoristili za po-hod. Odpravili smo se na Tin-sko. Otroci so med sprehodom uživali in se veselili cilja, saj so vedeli, da jih v nahrbtnikih čaka sladko presenečenje. Po vrnitvi s pohoda smo se usta-vili pri družini Založnik, kjer so nas prijazno sprejeli in po-gostili z domačimi dobrotami. Jesensko obarvani so bili tudi naslednji dnevi. Otroci so od doma prinesli svoje orod-je (grablje), s katerimi smo pograbili listje okoli lipe v bli-žini vrtca. Videti je bilo, da so ob tem zelo uživali.

Irena Artnak

V tednu otroka smo na popoldansko druženje v vrtec povabili starše otrok. V vrtcu Šmarje pri Jelšah je v tem letu prednostno področje gibanje. Zato smo organizirali pohod, ki ga zmorejo premagati majhne nogice s pomoč-jo staršev in je hkrati primeren tudi za mlajše bratce in sestrice v vozičkih.V prvem gozdu ob naši poti so nas čakale tri igrive naloge, ki so jih označevali sončki – ru-meni baloni na vejah dreves. Glasbena, gibal-no-rajalna in miselna dejavnost sta tako starše kot otroke sprostila in razigrala. V sproščenem vzdušju smo pot nadaljevali navkreber. Vsak trenutek smo izkoristili za sproščen pogovor s starši o njihovih in naših malčkih. Na najvišji točki našega podviga se nam je odprl čudovit sončen razgled na Šmarje z okolico. Slogan tedna otroka je bil »Pripeljimo sonce v vrtec«, zato smo otroke pozvali k iskanju son-

ca. Kmalu so otroci s pomočjo starejših sestric in bratcev našli veliko sonce in ob njem skriti sadni zaklad. Vsak otrok je dobil simbolično medaljo v barvi sonca in iskren stisk roke za premagano pot. Otroci so ponosni, ko lahko prijateljem in vzgojiteljicam predstavijo svoje najpomembnejše bližnje in jih pripeljejo s sabo v vrtec, kjer sami preživijo velik del vsakdana. Ko v očeh malčkov vidiš srečo in odsev sonca, veš, da si v vrtec resnično pripeljal sonce.

Ksenija Šket

Jesen v Zibiki

Ko v očeh malčkov vidiš srečo in odsev sonca

Med delom so otroci vidno uživali. Foto: arhiv vrtca

Vsak otrok je dobil simbolično medaljo. Foto: arhiv vrtca

Sončen dan smo izkoristili za pohod. Foto: arhiv vrtca

24. 11. 2017 | Šmarske novice 16 23

DR

UŠ

TV

EN

I UT

RIP

V soboto, 14. oktobra, smo pripravili tradicionalni že 15. konjeniški pohod Konjeniškega društva Šmarje. Našemu vabilu se je odzvala večina članov društva in konjeniki iz okoliških konjeniških društev (Virštanj, Blagovna, Le-nart, Vrh nad Laškim). Letos smo prvič gostili tudi goste iz tujine, tri konjenike iz Avstrije. Nekaj bolj oddaljenih je prispelo že v petek zvečer. Vse smo lepo sprejeli, jim pripravili večerjo in poskrbeli za njihove konje in preno-čišče. Zjutraj so prispeli še preostali gostje in naši člani. Pripravili smo jim bogat zajtrk, jim razdelili spominske majice, potem smo počasi pripravili konje in se odpravili na pot. Letos nas je vodila s kozolca v Spodnjih Selcah preko Spodnje Ponkvice, Vodenovega na Pijovce, kjer smo imeli v kamnolomu kosilo, mimo Sladke Gore nazaj proti našemu posestvu. Ves dan nas je spremljalo sončno jesensko vreme, ki nam je ponujalo čudovite poglede na lepo pokrajino. Tako so lahko gostje uživali v krasni druž-bi, lepih razgledih in naši gostoljubnosti. Krasen dan smo

Da bi si pridobili nova znanja in ideje ter se razvedrili smo v petek, 29. oktobra, v organizaciji Društva vino-gradnikov in kletarjev Trta Šmarje in Kmetijsko sveto-valne službe Šmarje pri Jelšah organizirali strokovno ekskurzijo po Slovenskih goricah s poudarkom na vino-gradništvu. Iz Šmarja pri Jelšah smo se odpravili proti Voličini in naselju Zavrh, kjer se bohoti Stupičeva vila, v kateri je nekajkrat počitnikoval general Rudolf Maister. Povzpeli smo se tudi na 17 m visok razgledni stolp. Ogledali smo si družinsko vinsko klet Vino Vitis, se okrepčali na turistični kmetiji pri Kapeli v Drbetincih. Ogledali smo si ekološko kmetijo Forštnerič v Vitomarcih, spoznali pridelavo ze-lišč in dejavnost naravoslovno izobraževalnega društva Sapientia. Naprej nas je pot vodila v Kunovo pri Cerkve-

Da bi si pridobili nova znanja in ideje smo v torek, 22. av-gusta, v organizaciji Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje oz. Kmetijsko svetovalne službe (KSS) Šmarje pri Jelšah organizirali ogled primerov dobrih praks v Beli krajini s poudarkom na dopolnilnih dejavnostih na kmetiji.Ogledali smo si kmetijo Šrajf v Črešnjevcu pri Semiču, kjer se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo peka peciva, kruha, pogač in potic. Kmetija Klepec v vasi Krasinec,

kjer se vedno bolj posvečajo pridelavi in predelavi žit ter stiskanju hladno stisnjenih olj. Na kmetiji Štrucelj v Grib-ljah se ukvarjajo s prirejo mleka in rejo telic za remont črede. Imajo še registrirano dopolnilno dejavnost prede-lavo mleka. Pozno popoldne so nas pričakali na turistični kmetiji Cerjanec »ob izviru Krupe« v vasi Krupa pri Se-miču. Na kmetiji se poleg osnovne kmetijske dejavnosti ukvarjajo še s turizmom. Na kmetijah v Beli krajini so udeleženci pridobili nova znanja neposredno od nosilcev dopolnilnih dejavnosti. Strokovno ekskurzijo so delno financirali občine Šmarje pri Jelšah, Rogatec in Rogaška Slatina, kajti udeleženci so bili iz vseh treh občin. Občine so financirale v okviru pro-grama za ukrep: Dodelitev finančnih sredstev za ohranja-nje in razvoj kmetijstva in podeželja.

Marjeta Orlčnik, terenska kmetijska svetovalka

njaku na ekološko kmetijo Pachamama, kjer sta Slove-nec in Perujka ustvarila center harmoničnega bivanja, ustvarjalnosti in miru. Po poznem kosilu smo obiskali še festival vin osrednjih Slovenskih goric.

Mateja Golob, terenska kmetijska svetovalka

zaključili pod kozolcem z obilno večerjo in zabavo ob živi glasbi do jutranjih ur. Kar nekaj gostov je tudi prespa-lo na kozolcu in se v nedeljo dopoldan po zajtrku počasi odpravilo proti domu. Vsi gostje so bili zelo zadovoljni s celotno konjenico in se bodo z veseljem vračali v prihod-nje. Za tak uspeh gre zahvala prizadevnim članom, ki so pomagali pri organizaciji in izvedbi konjenice.

Miran Frece, predsednik

15. konjeniški pohod

Po Slovenskih goricah

Ogledi primerov dobrih praks

Udeleženci 15. konjeniškega pohoda. Foto: arhiv društva

Na festivalu vin. Foto: Foto klub Šmarje

Udeleženci ekskurzije na kmetiji Cerjanec. Foto: arhiv KSS

24. 11. 2017 | Šmarske novice 16 24

ŠP

OR

T

Šahovski klub Šmarje pri Jelšah je organiziral prvi memorial v spomin na Avguština Cverlina, ustanovitelja in dolgoletnega predsednika kluba, organizatorja turnirjev, prijatelja, iskalca mla-dih šahovskih talentov in trenerja. Turnir je bil v soboto, 21. okto-bra, v vinski kleti društva Trta iz Šmarja pri Jelšah. Turnirja se je udeležilo 42 šahistov iz 11 klubov iz Slovenije in Hrvaške. Šahovski turnir je potekal v dveh kategorijah. Otroci (10 šahistk in šahistov iz 2 klubov) so igrali 9 partij po 10 minut brez pribitka, odrasli (32 šahistk in šahistov iz 10 klubov) so igrali po-spešeni šah v 11 partijah po 5 minut brez pribitka. Pri otrocih je zmagal domačin Rok Košič, Jakob Gobec je bil tretji. Pri odraslih med prvimi tremi ni bilo člana šmarskega kluba. Prisotne je nagovoril župan občine Stanko Šket, ob prisotnosti Cverlinove družine je s prvo potezo turnir začela Jožica Cverlin. Na turnirju smo se skupaj spomnili mnogih Avguštinovih potez in partij, zato se bomo v klubu potrudili, da bo turnir postal tra-dicionalen.

Dominik Košič, predsednik

V nedeljo, 22. oktobra, se je zaključila letna liga malega no-gometa Šmarje, prvič pod okriljem Športnega društva Zi-bika. V ligi je sodelovalo 12 ekip, ki prihajajo iz občin Šmarje pri Ješah in Rogaška Slatina. Tako se je v spomladanskem in jesenskem delu na okoliških igriščih odigralo 22 krogov. Zmagala je ekipa Frizerstvo Slavček, ki je v celotni sezo-ni ostala neporažena. Dala je tudi daleč največ zadetkov, razumljivo iz njihove sredine prihaja tudi najboljši strelec Matic Lokovšek. Drugo mesto si je po derbiju zadnjega kroga priigrala ekipa AV Hana Sv. Štefan, tretje mesto je osvojila ekipa Kostrivnica MOS. Najboljše tri ekipe so prejele denarne nagrade v vrednosti 600 evrov in pokale, preostale ekipe pa praktične nagrade.Zahvala gre vsem sodelujočim, obiskovalcem in sponzor-

jem, ki so poskrbeli tudi za končno pogostitev in prak-tične nagrade. Sponzorji: Terme Olimia, Tomas trans, Agroteh Vrbek, Izletnik Celje, Golgeter, Moj mesar Jože, pivnica Lipnik, Erih Zadravec, s.p., Orač Franc, s.p., Orač Drago, s.p., bar Mare ter Geofoto.

Peter Žličar, ŠD Zibika

V sredo, 25. oktobra, se je začelo medobčinsko košarkar-sko tekmovanje za dekleta. Pod vodstvom učiteljice špor-ta Tatjane Kampuš je ekipa OŠ Šmarje pri Jelšah, ki jo sestavljajo Manca Avsec, Tina Leskovšek, Nika Eržen, Nea Žolgar, Tjaša Volovšek, Sabina Šket, Amadeja Škorjanec, Klavdija Tašner, Brina Čakš, Kaja Vrbek in Eneja Vehovec Pondelak, dosegla prvo mesto. Najprej smo prepričljivo premagale ekipo iz Rogaške Slatine z rezultatom 61 : 6, nato pa z manjšo razliko še ekipo iz Podčetrtka. Obe gostujoči ekipi sta se pomerili tudi med seboj, zmagala je ekipa OŠ Podčetrtek.

Z zmago se je OŠ Šmarje pri Jelšah uvrstila na regijsko tekmovanje. Želimo si, da bi bile uspešne tudi na nasled-njih tekmah.

Eneja Vehovec Pondelak, 9. a

Prvi spominski šahovski turnir

Zaključek letne lige malega nogometa Šmarje

Uvrstitev na regijsko košarkarsko tekmovanje

Prvaki letne lige. Foto: arhiv ŠD Zibika

Uspešna ekipa z mentorico. Foto: arhiv šole

Najboljši trije v obeh kategorijah s predsednikom šmarskega šahovskega kluba. Foto: arhiv kluba

Mladi šahisti. Foto: arhiv kluba

24. 11. 2017 | Šmarske novice 16 25

Finančna pisarna Šmarje pri Jelšah bo v decembru poslovala prvi in tretji torek v mesecu, torej 5. in 19. decembra, od 8. do 12. in od 13. do 15. ure na naslovu Aškerčev trg 11 v Šmarju pri Jelšah.Zavezanci lahko dobijo vse informacije v zvezi z izpolnjevanjem svojih davčnih obveznosti v času uradnih ura na sedežu urada na naslovu Aškerčeva ulica 12, Celje, uradne ure so objavljene na spletni strani

http://www.fu.gov.si/kontakti/financni_urad_celje/ ali postavijo vprašanje preko ce.fu@gov.si. Pisne vloge lahko naslovijo na Fi-nančni urad Celje, p.p. 2399, 3102 Celje, jih oddajo preko eDavkov ali v predalčnik finančne pisarne Šmarje pri Jelšah. Pokličete lah-ko tudi po telefonu, št. 03 422 33 00 (fizične osebe po odzivniku navedene klicane številke pritisnejo 3, nato 1 in nato prve tri šte-vilke svoje davčne številke).

Kdaj posluje finančna pisarna v Šmarju

Spoštovane občanke in občani, predsedniki in predstavniki nevla-dnih organizacij, športnih klubov in društev, kulturnih društev, mladinskih in veteranskih organizacij. Vabimo vas k aktivnemu soustvarjanju vsebine občinskega glasila Šmarske novice. Obli-kujte kratko novico o dogodku, društvu, klubu, srečanju in nam jo pošljite. Vaše prispevke pričakujemo po elektronski pošti na sergeja.javornik@smarje.si in objavili jih bomo v občinskem gla-silu. Tukaj smo za vas.

Uredništvo

Občinsko glasilo Šmarske novice raznaša Pošta Slovenije. Če gla-sila niste prejeli na dom, se obrnite na pošto v Šmarju pri Jelšah, Šentjurju, Pristavi pri Mestinju, Podčetrtku ali na Podplatu in jim sporočite, da glasila niste prejeli. Tako vam bodo glasilo lahko do-stavili naknadno. Glasilo dobite brezplačno na Občini Šmarje pri Jelšah, v elektronski obliki je dostopno tudi na spletni strani www.smarje.si. Naslednja številka bo izšla v petek, 22. decembra 2017. Rok za oddajo prispevkov in obvestil je sreda, 6. december 2017.

Uredništvo

V prejšnji številki Šmarskih novic sta bili v člankih z naslovoma Šmarčanke prvič z žensko člansko ekipo in Medobčinsko tekmovanje v krosu na strani 24 zamenjani fotografiji. Šmarski ekipi košarkaric, tekmovalcem v krosu in bralcem se za napako opravičujemo.

Uredništvo

Vabljeni k sodelovanjuRaznašanje glasila

Opravičilo

Umrli so:Igor Anderluh, Šentvid pri Grobelnem 33, Grobelno, 19. 6. 1966–3. 6. 2017

Jože Javornik, Bobovo pri Ponikvi 14, Ponikva, pokopan na Sladki Gori, 3. 1. 1956–5. 6. 2017

Karl Pogelšek, Celjska cesta 46, Šmarje pri Jelšah, 18. 10. 1934–6. 6. 2017Silva Furlan, Šentvid pri Grobelnem 13, Grobelno, 14. 10. 1948–14. 6. 2017

Anton Pevec, Babna Gora 6b, Sveti Štefan, 4. 1. 1950–21. 6. 2017Franc Videc, Hrastje 37, Sveti Štefan, 5. 4. 1962–27. 6. 2017

Lucija Skutnik, Dolga Gora 25, Ponikva, 9. 12. 1921–30. 6. 2017Marija Cverlin, Kristan Vrh 85, Podplat, 25. 8. 1950–3. 7. 2017

Branko Selič, Globoko pri Šmarju 27, Šmarje pri Jelšah, 22. 9. 1951–5. 7. 2017

Ljudmila Škorjanec, Zibika 28a, Pristava pri Mestinju, 3. 9. 1933–7. 7. 2017Jožefa Kozjan, Cerovec 30, Šmarje pri Jelšah, 23. 1. 1952–8. 7. 2017

Viktor Škorjak, Rogaška cesta 38, Šmarje pri Jelšah, 22. 3. 1960–11. 7. 2017Terezija Žogan, Šentvid 3, Grobelno, 26. 9. 1929–12. 7. 2017

Marija Debelak, Celjska cesta 18, Šmarje pri Jelšah, 18. 4. 1941–12. 7. 2017Jožefa Vouk, Ljubljanska cesta 19a, Maribor, 9. 3. 1937–12. 7. 2017

Ljudmila Skok, Mestinje 56b, Podplat, 8. 1. 1925–15. 7. 2017Marija Kajba, Cerovec 10, Šmarje pri Jelšah, 26. 5. 1931–20. 7. 2017Anton Pondelak, Babna Gora 17, Sveti Štefan, 16. 8. 1931–4. 8. 2017

Dušan Ivšek, Ul. Gorkega 20, Maribor , 9. 12. 1959–7. 8. 2017Anton Imenšek, Kristan Vrh 37c, Podplat , 18. 12. 1959–9. 8. 2017

Ivan Smeh, Grobelce 4a, Sveti Štefan, 22. 7. 1954–12. 8. 2017Marija Gajšek, Cesta XIV. divizije 1, Maribor, 11. 12. 1924–22. 8. 2017

Franc Mahajnc, Laše 2a, Podplat, 21. 11. 1949–21. 8. 2017Anton Tratenšek, Spodnje Mestinje 13, Pristava pri Mestinju,

18. 7. 1956–24. 8. 2017Marija Habot, Kolodvorska ulica 35, Šmarje pri Jelšah,

20. 1. 1936–24. 8. 2017Stanislav Lojen, Grliče 7, Podplat, 10. 4. 1936–9. 9. 2017

Alojz Cvelbar, Zgornje Tinsko 16a, Loka pri Žusmu, 12. 4. 1942–11. 9. 2017Amalija Lavrenčak, Nova vas 14, Šmarje pri Jelšah, 31. 5. 1941–10. 9. 2017Terezija Zalokar, Sveti Štefan 8, Sveti Štefan, 9. 10. 1935–11. 9. 2017Štefanija Pesko, Bodrišna vas 12a, Grobelno, 15. 11. 1927–12. 9. 2017Marija Javornik, Polžanska vas 3a, Šmarje pri Jelšah, 18. 11. 1931–19. 9. 2017Nikola Solak, Cankarjeva ulica 13, Šmarje pri Jelšah, 14. 9. 1949–20. 9. 2017Martina Gajšek, Gaj 1, Šmarje pri Jelšah, 20. 12. 1932–24. 9. 2017Silva Kadenšek, Bobovo pri Ponikvi 16, Ponikva, 24. 12. 1965–27. 9. 2017Terezija Jecl, Stranje 3a, Šmarje pri Jelšah, 4. 9. 1939–1. 10. 2017Anton Žaberl, Sveti Štefan25, Sveti Štefan, 2. 1. 1936–8. 10. 2017Vili Drovenik, Bezgovica 1, Pristava pri Mestinju, 5. 3. 1961–8. 10. 2017Ivana Brumec, Mala Pristava 19, Šmarje pri Jelšah, 30. 4. 1925–8. 10. 2017Marija Golež, Rakovec 8, Grobelno, 19. 3. 1934–12. 10. 2017Zdenka Vreže, Brodarjeva ulica 3, Celje, 16. 6. 1923–12. 10. 2017Andrej Gračner, Hajnsko 9, Pristava pri Mestinju, 8. 4. 1949–23. 10. 2017Edvard Turk, Belo 21, Šmarje pri Jelšah, 3. 3. 1933–30. 10. 2017Anton Uršič, Kameno 13b, Šentjur, stanoval v domu upokojencev Šmarje pri Jelšah, Rakeževa 8, 6. 4. 1965–18. 10. 2017Tomislav Osojnik, Ul. Kozjanskih borcev 18, Brežice, 6. 11. 1961–16. 10. 2017 – prometna nesrečaVasyl Drebot, Ukraina, začasno Močle 15, Šmarje pri Jelšah, 11. 1. 1979–5. 11. 2017Marija Marš, Močle 9, Šmarje pri Jelšah, 31. 10. 1926–6. 11. 2017Anton Podgoršek, Šentvid pri Grobelnem 49, Grobelno, 12. 6. 1935–8. 11. 2017Ivan Vračun, Brecljevo 16b, Šmarje pri Jelšah, 27. 2. 1943–9. 11. 2017Frančiška Lubej, Dobovec pri Ponikvi 11, Ponikva, 22. 2. 1932–10. 11. 2017Anton Podgoršek, Grobelce 11c, Sveti Štefan, 15. 12. 1965–11. 11. 2017Roza Verk, Kačji dol 17, Podplat, 14. 6. 1929–15. 11. 2017

Podatki, zbrani v podjetju Gekot, do 15. novembra, so objavljeni v soglasju s svojci.

24. 11. 2017 | Šmarske novice 16 26

Zavod za turizem, šport in mladino Šmarje pri Jelšah v decembru napoveduje

sobota, 2. december, od 16. do 19. ureV vinski kleti Šmarje pri Jelšah bo otvoritev pravljično okrašene kleti in razstava medenih hišk.Organizator: Zavod TŠM, pomagajo šmarski vinogradniki, lokalni ponudniki in oblikovalci medenih hišk

nedelja, 3. december, od 9. do 13. ure 2. advent v Šmarju Pred Urša centrom v Šmarju pri Jelšah.Organizatorji: Turistično društvo Šmarje pri Jelšah, Zavod TŠM, v sodelovanju z lokalnimi podjet-niki

ponedeljek, 4. december, od 9. ureBarbarin sejem na ploščadi pred kulturnim domom v Šmarju pri Jelšah.Organizator: Zavod TŠM

torek, 5. december, ob 17. uriPrižig luči praznično okrašenega Šmarja pri Jelšah na ploščadi pred kulturnim domom v Šmarju pri Jelšah.

sobota, 9. december, od 9. urePeka prazničnih medenjakov, druženje staršev, babic, dedkov in otrok v prostorih Društva kmetic Ajda Šmarje pri Jelšah.Organizatorji: Zavod TŠM, Netek, Društvo kmetic Ajda

petek, 22. december, ob 17. uriDobra vila Zvončica in Božiček na ploščadi pred kulturnim domom v Šmarju pri Jelšah.

sobota, 30. december, zvečerZaključek decembrskega dogajanja na ploščadi pred kulturnim domom v Šmarju pri Jelšah – »predsilvestrovanje«.

Pričarajmo otrokom nasmehZavod TŠM, Zavod Prom in KŠŠO pripravljamo humanitarni dogodek. Vsak, ki želi v praznič-nem času osrečiti otroka iz socialno šibke družine, lahko prinese darilo. Dobra vila Zvončica bo poskrbela, da bo darilo prispelo v prave otroške roke. Za več informacij se obrnite na Zavod TŠM (tel. 031 348 042) in Zavod Prom (tel. 051 399 298). Pričarajmo otrokom nasmeh.

Ne spreglejte tudi ostalih aktivnosti, ki se bodo odvijale ves december. Podrobneje vas bomo o dogodkih obve