Številka 61, 20. december 2018

1

Nov občinski svet

Pionirji kozmonavtike

Poweršok

Holcerija 2018

Zim

a

2018

2019

Glasilo Občine VitanjeŠtevilka 61, 20. december 2018

Občinski svet in župan 2018 – 2022Aleja pionirjev kozmonavtike

Župnik se predstavi

Župnik se predstavi

2 3

Beseda Župana

Preden sem se lotil pisanja tega uvod-nika, sem se spomnil dni svoje mladosti in posebnih trenutkov, vezanih na tisti čas.Spomnil sem se očeta. Še danes ga vi-dim, kako spoštljivo je sedel k mizi in vzel v roke prazno pismo, ki ga je bilo potrebno popisati z ustrezno vsebino. Vedno je bila kje blizu mama pa še kdo od domačih in običajno je bila končna vsebina »izdelek«, ki naj bi razveselil prejemnika, izdelek vseh sodelujočih.Ob tem pismu, ki ga po štiriletnem premo-ru ponovno pišem vam, spoštovani bralci, sem sam. Z menoj je le nekje v podzavesti shranjen pozitiven odziv, ki ste ga izražali vrsto let ob izhajanju našega Vitanjčana.Tak čas je, da se vse začenja znova. Kmalu bo novo leto, potem nova pomlad in novo poletje...In na novo se zastavlja delo na občini. Pričenja se njen sedmi mandat. Trenutne spremembe na občini so plod vaših odločitev na nedavnih volitvah, iz njih pa je možno razbrati vaše želje, da naj začnemo strpno in drugače.Začeli smo dobro. Osebno se vsem vam, ki ste mi tokrat namenili rekordno število glasov, zanje še enkrat zahvaljujem, enako za vse čestitke, zavedajoč se velike odgo-vornosti, ki mi jo nalaga to vaše ponovno zaupanje.Konstitutivna seja, ki je bila v ponedeljek, 10. decembra, je bila formalni dogodek, čas za zahvalo odhajajočemu občinskemu svetu in županu za vse, kar je bilo dobrega postorjeno v preteklem mandatu.Torkov dopoldan pa je pomenil mojo vrni-

tev v župansko pisarno, po štiriletnem pre-moru ponovno srečanje z nekdanjimi dol-goletnimi sodelavci: gospo Romano, Ivico, Vesno, Gorazdom…Ob tej priložnosti smo se razšli z direktori-co občinske uprave mag. Barbaro Mikuš Marzidovšek.Manjka Srečko Fijavž. To bo vrzel, ki jo bo nekaj časa zapolnjevala gospa Romana Holobar. Sčasoma pa bomo poiskali drugo rešitev.Nadvse dobrodošlo mi je poznavanje dela. Tudi dodatno spoznavanje s sodelujočimi institucijami ni potrebno, prijetna so srečanja z znanimi predstavniki medijev. Za sprejetje proračuna bo v decembru zmanjkalo časa, zato bo sprejet odlok o začasnem financiranju, mi pa se bomo čimprej lotili dokončne uskladitve predloga in dokončne priprave le tega za sprejem.Prvo delovno sejo občinskega sveta plan-iramo za 27.12 2018.In malo prej in potem bodo prazniki. Pose-bej lep božični čas, dopolnjen z dnevom sa-mostojnosti in enotnosti. Poseben dogodek tega dne bo maša za domovino. Vmes se bodo zvrstili še »zaključki« različnih društev…In potem bo novo leto, nov čas in nova pričakovanja.Naj bodo božični prazniki polni miru in domačnosti. Čestitam vam ob dnevu sa-mostojnosti in enotnosti. Naj bo mirno, naj bo zdravo, ne le v praznični opravi, naj prav vsak dan v novem letu z zadovoljstvom vas pozdravi…

Slavko Vetrih – Župan

Spoštovane Vitanjčanke, spoštovani Vitanjčani, spoštovani vsi bralci našega glasila

Kazalo

3 BESEDA ŽUPANA

4 OBČINA DANES IN JUTRI

7 DOGODKI

12 DRUŠTVA IN AKTIVNOSTI

24 V SLOVO

26 IZ ŠOLE

33 RAZMIŠLJANJA

34 OBVESTILA IN SPOROČILA

Na novo asfaltirano (str.6)

Društvo kmetic (str.16)

Latino ritmi v OŠ (str. 31)

Miklavž (str. 22)

OBČINA VITANJEGrajski trg 1, 3205 VitanjeTelefon: 757 43 50, Telefax: 757 43 51, E-mail: [email protected] stran: www.vitanje.si

Uradne ure:ponedeljek in petek: 8.00 - 14.00sreda: 8.00 - 16.00

Izdajatelj: Občina VitanjeOdgovorna urednica: Romana HolobarUredniški odbor: Vera Pesjak, Nives A. Kričaj,

Kornelija KamenikUredniški odbor si pridržuje pravico do izbora člankov in fotografij po lastni presoji.Za vsebino in točnost podatkov odgovarja avtor prispevka.Lektorica: Marija MenihOblikovanje in tisk: Novice d.o.o.Glasilo izhaja trikrat letno v nakladi 760 izvodov in je brezplačno.

Naslovnica: Zimska idila na Uršlji gori lani Foto: F. Kropec

Naj vsaka vam zvezda željo izpolni,naj vsaka snežinka nariše nasmeh,naj vsak korak prinese vam srečo

in mir, zadovoljstvo v teh prazničnih dneh…Slavko Vetrih, župan

4 5

Občina danes in jutri Občina danes in jutri

Prva redna konstitutivna seja občinskega sveta v novem mandatu 2018-2022 je bila v ponedeljek, 10. decembra, v občinskih pros-torih. Uvodoma je predsedujoči, najstarejši izvoljeni član novega občinskega sveta Anton Kuzman, pozdravil dosedanjega župana, novoizvoljenega župana, novoizvoljene svetnico in svetnike, preds-ednico občinske volilne komisije, predstavnico občinske uprave in novinarko lokalnega medija. Skladno s statutom in poslovnikom občine je pričel 1. konstitutivno sejo in prebral dnevni red. Ugotovil je prisotnost vseh novoizvoljenih svetnikov in tak sklep so svetniki potrdili. Predsednica občinske volilne komisije ga. Irena Nečemer je pred-stavila poročilo o izidu volitev za svetnike in poročilo o izidu dru-gega kroga volitev za župana. V imenu volilne komisije je čestitala vsem k izvolitvi ter županu in svetnikom zaželela uspešno vodenje v naslednjem mandatu.Na seji izvoljena mandatna komisija je pregledala mandate in po pregledu potrdil o izvolitvi poročala, da nepravilnosti ali pritožb ni bilo. Predlagala je občinskemu svetu potrditev mandatov vsem iz-voljenim svetnikom hkrati. Soglasno je bil sprejet SKLEP: Potrdi se mandat izvoljenim svetnikom Občinskega sveta Občine Vitanje: Andraž Pogorevc, Marija Jeseničnik, Viljem Petaci, Rok Zlodej, Andrej Poklič, Janez Kričaj, Simon Golenač, Milan Hro-vat, Milan Ovčar, Anton Slatinek, Anton Kuzman.Tudi potrdilo o izvolitvi župana je bilo skladno s poročilom občinske volilne komisije in soglasno je bil sprejet SKLEP: Potrdi se mandat županu Občine Vitanje Slavku Vetrihu.G. Kuzman je čestital novim svetnikom in županu k izvolitvi v nov mandat 2018-2022. Dosedanjemu županu g. Mirku Polutniku se je zahvalil za vse, kar je bilo v štirih letih postorjenega v občini in mu predal besedo.

G. Polutnik je čestital svetnikom in županu za izvolitev in povedal, da jih čaka veliko odgovornega dela. Povedal je, da občino zapušča v dobri kondiciji, likvidno, da je bilo v preteklem mandatu izvedenih kar nekaj projektov za izboljšanje življenja krajanov. Novemu vod-stvu Občine je želel uspešno delo in sodelovanje.

Pozdravni nagovor župana Občine Vitanje:Župan Slavko Vetrih je pozdravil vse prisotne in jim čestital k iz-volitvi. Povedal je, da je občina v 24 letih izpolnila bogato razvo-jno pot in se je zato zahvalil vsem dosedanjim svetnikom in pred-hodnikoma, ki sta tako kot tudi sam opravljala župansko funkcijo. Volitve so mimo in pozval je svetnike, naj pozabijo na predvolilne razhajanja, saj je pred novim sestavom veliko dela. Napovedal je prvo delovno sejo za 27. december, ko bodo obravnavane prve najnujnejše točke. Prihajamo v čas božično novoletnega prazno-vanja, ki bo priložnost za pozabo na predvolilna nesoglasja in se bo lahko pričel dialog za uspešno delovanje občinskega sveta in občine. Povabil je svetnike na tradicionalni božično novoletni koncert v novi preobleki z naslovom Zapojmo Vitanjčani, ki bo v nedeljo, 23. decembra, in na sveto mašo za domovino na dan sa-mostojnosti in enotnosti 26. decembra. Povedal je, da bo župan vseh občanov in bo deloval v splošno dobrobit občine. Izrazil je prepričanje, da mu bodo svetniki pri tem pomagali. Vsem je zaželel uspešno delo in mandat. V nadaljevanju seje so svetniki v Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Vitanje imenovali Janeza Kričaja, Milana Hrovata in Antona Kuzmana. Seja se je zaključila ob foto-grafiranju in splošni razpravi o delu v prihodnjih mesecih.

Zapisala Romana Holobar

V decembru 2018 nov občinski svet in župan Občine Vitanje

Foto

: Nar

eks

Foto

: Nar

eks

Na lokalnih volitvah 18. novembra 2018 je v občini Vitanje imelo pravico voliti 1844 volivcev.Volilo je 1257 volivcev, od tega na voliščih 1216, predčasno 39 in po pošti 2, procent udeležbe je bil torej 68,17 %.Izid glasovanja za župana: skupaj oddanih glasovnic 1257, nevel-javnih 6, veljavnih 1251. Posamezni kandidati so prejeli naslednje število glasov: Simon Golenač 172 (13,75%), Mirko Polutnik 327 (26,14 %), Slavko Vetrih 482 (38,53 %), Andraž Pogorevc 270 (21,58 %). Občinska volilna komisija je ugotovila, da nihče od kandidatov v prvem krogu ni prejel večine veljavnih glasov, zato je bil skladno s 107. členom zakona o lokalnih volitvah razpisan drugi krog volitev med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov: Slavkom Vetrihom in Mirkom Polutnikom. V drugem krogu glasovanja za župana je bilo v volilni imenik vpisanih 1842 volivcev. Glasovalo je skupaj 1154 volivcev (62,65 %), neveljavnih glasovnic je bilo 8, kandidata sta prejela glasov: Slavko Vetrih 782 (68,24 %), Mirko Polutnik 364 (31,76 %). Za župana Občine je bil izvoljen Slavko Vetrih, stanujoč Spodnji Dolič 13, Vitanje.Izid glasovanja za občinski svet je pokazal, da so bili v posameznih

volilnih enotah v Občinski svet Občine Vitanje izvoljeni kandidati, ki so prejeli največ glasov, in sicer: v VE 1 je bilo oddanih 366 glasovnic, neveljavne 3, volivci so lahko volili tri (3) kandidate, izvoljeni kandidati so prejeli glasove: Andraž Pogorevc 222, Marija Jeseničnik 151, Viljem Petaci 177, v VE 2 je bilo oddanih 215 glasovnic, 4 neveljavne, volivci so lahko volili dva (2) kandidata, izvoljena kandidata sta prejela glasov: Rok Zlodej 112, Andrej Poklič 94,v VE 3 je bilo oddanih 260 glasovnic, 3 neveljavne, volivci so lahko volili dva (2) kandidata, izvoljena kandidata sta prejela glasov: Si-mon Golenač 132, Janez Kričaj 87,v VE 4 je bilo oddanih 94 glasovnic, 11 neveljavnih, volivci so volili enega (1) kandidata, izvoljeni Milan Hrovat je prejel 83 glasov,v VE 5 je bilo oddanih 106 glasovnic, 0 neveljavnih, volivci so volili enega (1) kandidata, izvoljeni Milan Ovčar je prejel 74 glasov,v VE 6 je bilo oddanih 114 glasovnic, 1 neveljavna, volivci so volili enega (1) kandidata, izvoljeni Anton Slatinek je prejel 46 glasov,v VE 7 sta bili oddani 102 glasovnici, 0 neveljavnih, volivci so volili enega (1) kandidata, izvoljeni Anton Kuzman je prejel 61 glasov.V Občinski svet Občine Vitanje v mandatu 2018 – 2022 so bili torej izvoljeni:

Povzetek izidov lokalnih volitev 2018

Anton Kuzman Anton Slatinek Milan Ovčar

Milan Hrovat Janez Kričaj Simon Golenač Andrej Poklič

Rok Zlodej Viljem Petaci Marija Jeseničnik Andraž Pogorevc

6 7

Občina danes in jutri Občina danes in jutri

Občina Vitanje v zadnjih letih uspešna pri črpanju dodatnih državnih in evropskih sredstev

Menjava vodovodnih cevi na PakiObčina Vitanje je na podlagi proračuna za leto 2018 izvedla javni razpis za izva-jalca del menjave vodovodnih cevi na Paki. Na podlagi najnižjih cen je bilo iz-brano podjetje Vilkograd d.o.o. iz Zlateč pri Šentjurju. Z menjavo starih cevi, ki so iz let 1942 in 1970, bomo zmanjšali izgube vode in izboljšali pritisk vode pri odje-malcih. Prav tako bodo imeli možnost priključitve odjemalci, ki niso priključeni na javni vodovod in se srečujejo s po-manjkanjem vode. Trasa menjave cevi je dolga okrog 1200 m. Vrednost investicije pa znaša 78.436,67 EUR.

Ureditev plazu na LC 460031 Kavčič - LepkoObčina Vitanje je pridobila sredstva za odpravo pos-ledic naravnih nesreč min-istrstva za okolje. V mesecu maju je bila podpisana po-godba za sofinanciranje sanacije Plazu na LC 460031 Kavčič – Lepko v predvideni višini 25.890,52 EUR. Na podlagi JN je bil izbran izvajalec del GMI, d.o.o. Ob pričetku del ( v mesecu juniju) in dodatnem deževju se je izkazalo, da je kljub narejenemu predhodnemu geološkemu geomehan-

skemu poročilu, na podlagi katerega je bil narejen plan sanacije, nujno potreben večji poseg.Občina Vitanje se je začela usklajevati s sofinancer-jem, ministrstvom za okolje. V prvem tednu septembra smo prejeli odobrena sred-stva za drugo fazo investicije omenjenega plazu v predvi-deni višini 30.449,40 EUR. V mesecu novembru pa se je investicija zaključila.

mag. Barbara Mikuš Marzidovšek

Na novo asfaltiranih 970 m CESTE ŠPANER – STUDRŽNIK NA HUDINJI

Občina Vitanje je v skladu z Zakonom o javnem naročanju v mesecu avgustu izvedla javni razpis za izvajalca asfaltiran-ja ceste Španer – Studržnik. Izvajalec del je bilo podjetje VOC Celje iz Celja. Podpis po-godbe med Občino in izvajal-cem je potekal 12.9.2018. Izva-jalec del, podjetje VOC Celje,

je v sredo, 24.10.2018, izve-del asfaltiranje ceste Španer – Studeržnik v dolžini 970m, širina asfalta je 3,5 m. Podlago za asfalt so pripravili krajani sami z lastnim delom in sred-stvi, prav tako tudi ureditev bankin. Vrednost del je v višini 65.763,10 EUR. mag. Barbara Mikuš Marzidovšek

Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordun-ga je 29.11.2018 gostil pomem-ben dogodek: slovesno odprtje Aleje pionirjev kozmonavtike in bronastih doprsnih kipov Kon-stantina Ciolkovskega in Her-mana Potočnika Noordunga. Program se je začel s preda-vanjem ruskega kozmonavta heroja Rusije - Jurija Baturina, čemur je sledila slovesna odgr-nitev kipov in izvedba bogat-ega spremljevalnega programa v dvorani Centra Noordung. Množico preko 350 obiskoval-cev so nagovorili visoki gosti

V torek, 25. septembra, je župan občine Vitanje Mirko Polutnik na razgovor in prijetno druženje povabil zlata maturanta iz občine Vitanje. Sašo Jakob je bil v Gimna-ziji Slovenske Konjice vsa 4 dijaška leta odličen in se tudi na maturi izkazal kot zlati maturant. Larisa Višnjar je obiskovala Ekonomsko šolo Celje in jo uspešno zaključila kot zlata maturantka. Župan Mirko Polutnik je poleg dijakov na skupno srečanje povabil tudi njune starše in ravnateljico iz Osnovne šole Vitanje, kjer sta dijaka uspešno pridobila osnovno znanje in veščine, mag. Tilko Jakob. V prijetnem razgovoru in druženju z županom in direktorico občinske uprave mag. Barbaro Mikuš Marzidovšek je čas kar prehitro minil.


Zlata maturanta na sprejemu pri županu Občine Vitanje

Aleja pionirjev kozmonavtike

iz Slovenije in Rusije na čelu z županom Občine Vitanje g. Mirkom Polutnikom, pa tudi predsednik Državnega sveta Republike Slovenije g. Alo-jz Kovšca, minister za gosp-odarski razvoj in tehnologijo g. Zdravko Počivalšek ter prvi podpredsednik Sveta feder-acije Federalnega zbora Ruske federacije g. Nikolaj Fedorov, veleposlanik Rusije v Sloveni-ji dr. Doku Zavgajev in vice-guverner pokrajine Kaluga g.

Vladimir Potjomkin.Kulturni program v vrhunski izvedbi priznanega ansambla Terem-Kvartet, solistke Mari-jinskega gledališča (Sankt-Peterburg) Oksane Šilove in posebne gostje Mance Izmajlove je navdušil vse udeležence. Izvedbo dogodka so omogočili Veleposlaništvo Ruske federacije, Občina Vi-tanje in Center Noordung.

dr. Dominik Kobold in Izidor Fijavž

Foto

: Nar

eks

Glede na to, da v medijih krožijo informacije, da je Občina Vitanje neuspešna pri prido-bivanju dodatnih in evropskih sredstev, da-jemo natančne informacije o vseh potrjenih sredstvih v letih 2015-2018.Skupaj je Občina Vitanje v omenjenih letih pridobila potrditve projektov, ki so sofinan-cirani od države in EU v višini 262.702,22 EUR.Leto 2015V letu 2015 je Občina po žledolomu iz leta 2014 prejela od države 2.477,00 EUR in za sanacijo plazu Slemenjak namenska sred-stva v višini 17.539,71 EUR. V letu 2016 ni bilo črpanja dodatnih sredstev.Leto 2017V letu začetku leta 2017 so bila pridoblje-na sredstva za opremo objekta KSEVT v višini 44.995,11 EUR (Ministrstvo za kulturo), v drugi polovici leta pa 41.934,48 EUR (Ministrstvo za izobraževanje) za športni pod telovadnice OŠ Vitanje.Leto 2018V letu 2018 smo prejeli potrjen projekt Vitan-jske pitne vode in sofinanciranje iz Evrop-skega sklada za regionalni razvoj in države v višini 34.904,98 EUR . V okviru projekta se bodo obnovili vodnjaki in vzpostavljena bo tematska interpretativna pot Od vodnjaka do vodnjaka. Projekt se že v izvaja in se bo

zaključil do marca 2019.Prav tako je bil v letu 2018 potrjen projekt Razvoj turistične infrastrukture v Vitanju, z ureditvijo Postajališča za avtodome in skup-nega medgeneracijskega igrišča (Igrivo stičišče) sofinanciran iz Evropskega kmeti-jskega sklada v višini 48.064,45 EUR. Projekt je dvoletni in se bo investicijsko izvajal v letu 2019. V skladu tega projekta je predvidena postavitev postajališč za avtodome, pre-plastitev zunanjega igrišča, postavitev otroških igral.Pridobili smo sredstva kot partnerji v projek-tu Okusi Rogle v višini 2.037,37 EUR, v okviru katerega je bila izvedena tudi Vitanjska trška kuhinja. S projektom Inovativno informiranje ranljivih skupin (Tur-infomat) pa smo pri-dobili 6.723,20 EUR evropskih sredstev za postavitev Turističnega infomata.Za sanacijo Plazu Kavčič-Lepko smo pri-dobili namenska državna sredstva v višini 56.339,92 EUR. Namenska državna sredstva so pridobljena namensko, za sanacijo tega plazu in se ne morejo porabiti za kaj dru-gega. Z evropskimi sredstvi je bila postavljena električna polnilnica; sofinanciral jo je Sklad za regionalni razvoj v višini 3000,00 EUR.Sodelovali smo pri projektu Vitanjska H2O,

kjer smo pridobili 1550,00 EUR. V okviru pro-jekta se je izvedel pilotni popis dejanskega stanja Vitanjske vode. Ravno v tem obdobju prijavljamo nadaljevanje omenjenega pro-jekta.V okviru Evropskega tedna mobilnosti smo izvedli Peš bus, ki je bil odlično izpeljan pro-jekt za šoloobvezne otroke. Od države smo prejeli 3.136,00 EUR. Odziv otrok in prosto-voljcev pa je bil izjemen.Ponosni smo na vsa pridobljena sredstva, ker je v vsako prijavo vloženo veliko truda, znanja in potrpežljivosti.


8 9

DogodkiDogodki

V soboto, 24. novembra, je bilo v vitanjski kulturni dvorani v Noor-dung centru v Vitanju že 20. tradicionalno letno srečanje obrtnikov in podjetnikov občine Vitanje. Po nagovoru predsednika Odbora za razvoj podjetništva in malega gospodarstva Slavka Kiteka sta zbranim spregovorila tudi župan Občine Vitanje Mirko Polutnik in predsednik Območne obrtne zbornice Ivan Furman. Za uspešno večletno delovanje podjetij so priznanja prejeli podjetniki:• Natascha Slemenjak Podobnik s.p., Apartma Jelenček Zdenko

Pesjak s.p., Gregor Ravnjak s.p., Anja Fijavž s.p., Peter Kremar s.p., Mojca Mastnjak s.p. in Kristjan Kovač s.p., gradbene stritve za 5 let uspešnega delovanja,

• Miran Klopotan s.p. in Goslarstvo Skaza Pavel s.p. za 10 let uspešnega delovanja,

• Ivan Pušnik s.p., Jernej Plankl s.p. in Vincenc Hren s.p. za 15 let uspešnega delovanja,

• Matej Rotovnik s.p. in Srečko Pušnik s.p. za 20 let uspešnega delovanja ter

• Štajnhof d.o.o. in Handler d.o.o. za 25 let uspešnega delovanja.Ob prispevku donacije območne obrtne zbornice in postrežbi iz gostilne Marte Kuzman so se zbrane podjetnice in podjetniki v družbi svojih najbližjih veselili še dolgo v noč.

Občina Vitanje

20. tradicionalno letno srečanje obrtnikov in podjetnikov občine Vitanje

Prižig sveč ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesrečTudi letos je bil svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč obeležen tretjo nedeljo v novembru pod sloganom Če bi ceste spregovorile. Po svetu se na ta dan spominjajo vseh umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah, skupaj z njihovimi bližnjimi, prijatelji, sodelavci in znanci.Letošnji dogodek je bil prvič obeležen z enotnim osrednjim do-godkom občin Slovenske Konjice, Zreče, Vitanje in Oplotnica.Osrednja prireditev ob obeležitvi svetovnega dne spomina na žrtve prometnih nesreč je bila v soboto, 17. novembra, ob 18. uri na Dvorcu Trebnik (Grajska ulica 8), v Slovenskih Konjicah. Pred osrednjim dogodkom so prižgali sveče v vseh občinah na lokacijah: Slovenske Konjice – stari vlak, Zreče – avtobusna post-aja Zreče, Vitanje – Tišlarjev most pri osnovni šoli, Oplotnica – spomenik v parku Oplotnica.Na Tišlarjevem mostu pri osnovni šoli je župan Mirko Polutnik s pomočjo otrok prižgal sveče, otroci pa so poskrbeli za krajši kul-turni program.


Čajanka: Anton KomatV okviru Čajank, ki jih organizira Splošna knjižnica Slovenske Kon-jice, enota Vitanje, so obiskovalci na jesensko novembrsko sredo v Noordung centru v Vitanju prisluhnili zanimivemu predavanju Antona Komata. Anton Komat je neodvisni raziskovalec, pisatelj, publicist, preda-vatelj, avtor televizijskih oddaj, predvsem pa je znan kot varuh in borec za naravo.Ob predstavitvi knjige Zemlja, voda, seme je avtor v uvodnih bese-dah poudaril, da omenjena knjiga ni vrtnarski priročnik, ampak nov pogled na naše preživetje.Dotaknil se je pomembnosti zadostne količine rodne zemlje, pitne vode in semen. Do glavnega konflikta prihaja na tem področju predvsem med ekologijo in ekonomijo. Vse preveč posegamo v naravo in s svojim ravnanjem ter napačnimi odločitvami rušimo ekosistem in ogrožamo svoja življenja.Vrtel sem gumb na radijskem sprejemniku in slišal besede: „Lačni pa že ne bomo, bomo pa njivo prodali!“ Povedano je name delova-lo kot vedro ledene vode in spreletela me je drgetajoča misel: „Kaj bo z ljudmi, ki tako noro razmišljajo?“Temelji varne prihodnosti naroda so trije: zadostna površina ro-dovitne prsti, neoporečni viri žive vode in ohranjanje semen tradicionalnih sort kulturnih rastlin. Toda zemlja umira, vod-no obilje odteka in semena izumirajo. Če želimo preživeti, mo-ramo varovati dragocene darove narave … (Anton Komat) O tem govori predstavljena knjiga Zemlja, voda, seme.

A.M.

Moj izvor in korenine segajo na Kozjansko, in sicer v preprosto kmečko okolje Žusma, od koder izvirata oba moja starša in kjer sem pri dedkih in babicah preživel svojo mladost. S svoji-mi starši in starejšo sestro Bar-baro sem sicer živel v Šentjurju, kjer sem končal tudi osnovno šolo, a želja po naravi, kmečkih opravilih, skupnih praznovanjih in svobodi gibanja v neokrn-jenih gozdovih nas je vedno vabila nazaj v rodne hiše mojih staršev.Po končani osnovni šoli sem se vpisal na I. gimnazijo v Celju in po štirih letih tam tudi uspešno opravil maturo. Po srednji šoli sem najprej eno leto študiral

80-letnicaVitanjčanka Vera Tisnikar je 25. 6. 2018 praznovala 80 let.Ga. Vera se je rodila na Stranicah. Po poroki se je preselila v Vi-tanje na Megličevo kmetijo. Z možem Pepijem sta skupaj ustvar-jala in trdo delala, da sta preživljala svoje štiri otroke. Mamin visoki jubilej so z njo doma v Vitanju praznovali njuni otroci Verica, Jožica, Vlasta in Boris. Veselje pa je popestril vnuk Žiga s svojo harmoniko.Gospa Vera je bila vesela tudi obiska župana Mirka Polutnika in Adele Pačnik, predstavnice programa Starejši za starejše. Skupaj so zapeli njene najljubše melodije.Vera je povedala, da je vedno rada pela in vriskala. Najbolj pa pogreša kmetijo, kjer je imela v hlevu veliko govedi in pujskov.Zelo je ponosna na svoje hčere. Naučila jih je peči odlične krofe in drugih kuharskih veščin. Ponosna je tudi na sina Borisa in snaho Olgo ter jima hvaležna, da skrbita, da je zadovoljna in skrbno varo-vana v njihovem domu. Dodala je, da vsak dan moli za srečo v družini in vse dobre ljudi na tem lepem svetu. Veri čestitamo in ji želimo, da bi jo spremljalo zdravje ter zado-

voljstvo v krogu svojih domačih še mnoga leta.Čestitke za jubilej je Vera prejemala od mnogih občanov, kraje-vnega odbora Rdečega križa in vseh, ki jo poznajo kot skrbno in prijazno domačinko Vitanja.

Župnik Urban Lesjak se predstavina Ekonomski fakulteti v Lju-bljani, a po končanem prvem letniku študija sem začutil, da moje življenje potrebuje nov veter, spremembo in svežino. Željeno novost življenja, ki sem jo tako zelo iskal, sem našel na Teološki fakulteti v Mariboru, kjer sem začel študij teologi-je, v tamkajšnjem bogoslov-nem semenišču pa pripravo na duhovniški poklic. Po šestih letih študija in uspešno oprav-ljeni diplomi mi je celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek leta 2010 podelil zakrament mašniškega posvečenja in svo-jo prvo duhovniško službo sem opravljal pri škofu kot njegov tajnik in pomočnik. Po enem letu delovanja v Celju sem bil poslan kot kaplan v župnijo Krško - Videm ob Savi, kjer sem službo kaplana opravljal 5 let pod mentorstvom župnika g. Mitja Markoviča. Poleti 2016 sem bil zaradi pastoralnih potreb kot kaplan prestavljen v župnijo Šoštanj, kjer sem kot pomočnik župnika in dekana g. Jožeta Pribožiča deloval do poletja 2018. Z avgustom 2018 sem začel službo župnika v župniji Vitanje, kar sprejemam kot novo priložnost za osebno rast in izziv na moji duhovniški poti.Vitanja in Vitanjčanov ne bi rad ocenjeval. Ljudi raje sprejemam kot ocenjujem in kvalificiram. Kakor vsepovsod drugod, kjer sem hodil in bil, so tudi v Vitan-ju zelo raznovrstni ljudje. Rad bi le, da vsak izmed njih doživlja župnijo, cerkev in župnišče

kot prostor, kjer je sprejet in dobrodošel, četudi smo različni po našem razmišljanju ali življenjskih držah. Veseli me delo z ljudmi, še posebej z otro-ki in mladimi, ki v današnjem času mnogih priložnosti in s tem tudi stranpoti še posebej potrebujejo ljubeče spremstvo in modrostno sopotništvo odra-slih. Sam sem prejel od svojih staršev, vzgojiteljev, učiteljev, katehetov in duhovnikov čudovito popotnico za življenje, saj so me naučili kako pošteno delati, ljubiti drugačne, sprejeti poraze in se iz njih nekaj naučiti in kako proslaviti skupne uspe-

he, ter si dati priložnost za med-sebojno rast. Tega si želim tudi med Vitanjčani.Moje novomašno geslo je: »Kdor najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.« /Nejc Zaplotnik/ Želim, da bi skupaj z župljani Vitanja našel pravo pot do sreče in veselja v bratskem so-bivanju, da bi bilo na naši poti mnogo dobrega, slabega pa le toliko, kolikor je potrebno, da se kot ljudje prečistimo za pot do večnega veselja pri našem Stvarniku, od koder vsi izhaja-mo in kamor se tudi vračamo.

Župnik Urban Lesjak

10 11

DOGODKIDOGODKI

Verjetno ni Vitanjčana, ki ne bi poznal glasbene zasedbe Poweršok. Skupine, ki je poskrb-ela, da je poleg narodno-zabavne glasbe v Vitanju prostor tudi za rock glasbo. Lahko smo ponosni na tako talentirane sokrajane, ki so sami napisali avtorske komade, jim dodali aranžmaje in vse skupaj spravili na zgoščenke tako v slov-enski kot tudi angleški različici. Z njimi smo se pogovarjali o njihovih začetkih in pa seveda o tem, kako je nastajal CD.Skupino Poweršok danes sestavljajo Borut Kra-jnc (vokal), Robert Kos (bobni), Mirč Kos (kitara), Edo Kos (kitara), Aleš Somrak (bas) in Tomaž Miklavc (back vokal). Na nekaterih koncertih se jim pridružita še Gregor Bele (klaviature) in Katarina Hren Lajhar (back vokal). Začetki pa segajo v leto 2001, ko sta Edi in Robi še igrala pri Heleni Blagne. Takrat se je Ediju porodila ideja, da bi ustanovila rock band. Tako je nastal ‚Bugi Pohorc blues band‘, ki je enega prvih nastopov imel v konjiškem Patriotu. Skupino so prvotno sestavljali Edi, Robi in Mirč Kos, ki je kitaro za-menjal za bas kitaro, mesto glavnega vokala pa je zasedel Borut Krajnc.Potem so se leta 2003 preimenovali v Poweršok. Sledilo je veliko dela. Band je v tem času pos-nel prve demo posnetke, odigrali pa so tudi nekaj koncertov. Zaradi težnje po boljši zvokovni dovršenosti in vedno težjih aranžmajev se jim je pridružil še Aleš Somrak, basist, ki je takrat deloval v skupini Nexys. Mirč se je vrnil h kitari in danes sta z Edijem uigran in nepogrešljiv ki-tarski dvojec skupine Poweršok. Tako je skupino tvorilo pet članov, ki so pričeli ustvarjati in delati na koncertnem programu skupine Parni Valjak. Projekt «Tribute to Parni Valjak« je tako zaživel leta 2006, ko so k sodelovanju povabili klaviatur-ista Gregorja Bele.Tekom ustvarjanja programa za ta projekt se jim je pridružilo tudi kar nekaj pevk. Kot prvi sta bili Maja Založnik in Ines Mohorko. Sledil je prvi koncert še v stari vitanjski dvorani v okviru Hal-loweena. Prvi koncert je bil zelo uspešen. »Po pravici povedano nismo pričakovali takšnega odziva, sploh ne od domačinov. Hoteli smo nar-editi nekaj za kraj in da se nekaj dogaja« so pov-edali fantje. Odločili so se da bo ta »Halloween« postal tradicionalen in drugo leto presenetili še z večjim spektaklom. K sodelovanju so povabili tudi tri pihalce pod mentorstvom Petra Mast-njaka (Klara Skaza, Peter Mastnjak in Matej Jančič). Za ta koncert se jim je pridružil še Tomaž Miklavc. Zgodba je šla naprej in po dveh letih je vokalistka postala Katarina Hren Lajhar, ki je nadomestila Majo Založnik, saj je le-ta stopila

Poweršok – glasbeniki z rockovskim srcem

na samostojno glasbeno pot. Tudi Ines Mohorko je zaradi drugih obveznosti zapustila Poweršok, njo pa je nadomestila Alenka Flis. Člani skupine Poweršok se lahko pohvalijo, da so se pri njih ka-lili sami dobri glasbeniki. Ta projekt je zahteval veliko odrekanja in vaj, saj so se koncerti kar vrstili eden za drugim.Tako so v svoji karieri skupaj na odru stali s številnimi znanimi glasbeniki. To so skupine Par-ni Valjak, Siddharta, Mi2, Big Foot Mama, Nude, Tabu, Nina Pušlar, E.T., Severina, Ceca, Jelena Rozga, Kingston, Zmelkoow, Rock Partyzani in še bi lahko naštevali.

Novi prostori in nov CDČlani zasedbe Poweršok zadnja štiri leta ust-varjajo v svojih prostorih, ki jih imajo v Vitanju zraven strelskega društva pri vitanjski Komunali. Jeseni leta 2014 so začeli urejati prostore, ki jim jih je takrat predal tedanji župan Mirko Polutnik. Prostor, ki so ga dobili, pa so si opremili sami, saj so bili prej le ‚goli zidovi‘. Z veliko vnemo, en-ergijo in lastnimi sredstvi so začeli urejati pros-tore, pri tem pa so jim na pomoč priskočili tudi nekateri domačini. Elektriko jim je dopolnil Mi-lan Pogorevc, umivalnik s pipo je namestil Jernej Dvorjak-Čenč, protivlomna vrata pa je priskrbel Fužinar Vitanje. Pri urejanju so ves čas tudi zelo dobro sodelovali s Petrom Maucem, direktorjem Komunale Vitanje.Ideja o novem albumu se je pojavila kmalu po tem, ko so si v Vitanju lepo uredili prostore. Prej so namreč vaje imeli v Velenju, še prej, ko je v Vitanju stal stari Kulturni dom, pa so imeli tam svoje ‚ustvarjalno gnezdo‘. Pisala se je zima leta 2015, ko so se člani skupine Poweršok odločili, da je čas, da svoj že tako pester repertoar – vse od yuga, popa in rocka, dopolnijo z nekaj svoje avtorske glasbe. Edi Kos se je takoj lotil tekstov, pri aranžmajih pa so sodelovali vsi člani. »Zato pa je tudi trajalo tri leta, da smo končali«, so v smehu dejali fantje, ko so opisovali, kako je nastajal nji-hov avtorski CD. Za potrebe snemanja so morali kupiti tudi dovolj dobro snemalno opremo. Ba-sist Aleš Somrak se je še posebej zavzel in po-globil v znanje snemalnih tehnik, produciranja, masteriziranja in poznavanju računalniških studijskih programov za audio produkcijo. Prva pesem, ki so jo ustvarili nosi naslov »Pra-va stvar«. Sledilo pa je še devet ostalih pesmi (Jeklena ptica, Čarobni napoj, Dan življenja, Divja roža, Boljši svet, Nevidna sila, Nikoli več, Ukradene sanje in kot zadnja na CD-ju Človek).

Snemali so na individualen način, kar pomeni vsak inštrument posebej za vsako pesem. Da bi skupaj odigrali in posneli pesem, ni bilo mogoče, saj oprema tega ni dopuščala. Ko so vse inštrumente in vokale posneli je sledilo »editiranje« in nato miksanje vsake pesmi posebej. Kasneje je za vsako pesem sledil še mastering. »To je bilo v okviru naših zmožnosti, saj smo imeli, lahko rečemo amat-erske pogoje snemanja in zadovoljivo opre-mo. Včasih smo morali s snemanjem prekiniti, naložiti opremo in se odpraviti na špil. Potem pa vse nazaj postaviti in ponovno snemati,« so pojasnili fantje. A vsi, ki smo že poslušali zgoščenko, lahko pov-emo, da na njej ni prav nič amaterskega. Člani skupine Poweršok so dokazali, da se s skupnimi močmi in sodelovanjem daleč pride in da več glav več ve. So pravi perfekcionisti in njihov CD je odraz trdega in zares odličnega dela. Njihovo delo so pohvalili tudi številni glasbeni kolegi.Zgoščenka nosi naslov Rubikon. Ideja za izgled je prišla od Edija Kosa, udejanjil pa jo je Robert Kos. Za uradno fotografiranje je poskrbel Vid Ja-kop, ki je člane fotografiral v KSVET-u. CD Ru-bikon, ki so ga Poweršoki izdali v samozaložbi, je poseben tudi zato, ker je član Edi vsak ovitek zgoščenke posebej zapakiral. Tudi naslov Ru-bikon ni naključje. To namreč pomeni nek prestop. »Z vsakim rubikonom prestopimo neko mejo zrelosti, ustvarjanja,« so dodali člani, ki so s tem pokazali, da niso le cover band, ampak so izjemni tudi pri svojem lastnem glasbenem ust-varjanju. Za svoje delo so leta 2017 prejeli priznanje s strani Občine Vitanje za kulturne dosežke, pe-vec Borut Krajnc pa je prejel še priznanje za dosežene uspehe na področju kulturne de-javnosti v Občini Vitanje.Nov CD z avtorsko glasbo, ki je hkrati stilsko in zvočno dovršen in so ga posneli v lastni režiji, v svojem glasbenem studiu, je trenutno na voljo pri članih zasedbe Poweršok. Kontaktirate jih lahko osebno, jim pišete na Facebook ali Instagram stran Poweršok, lahko pa CD poslušate tudi na YouTubu kanala Poweršok, kjer se nahajata obe verziji plošče, slovenska in angleška različica.V prihodnosti si želijo posneti še kakšen vid-eospot. Veseli pa bodo vseh obiskovalcev na njihovih nastopih. Rubikon - prestop pomeni ne samo glasbeni napredek, ampak tudi vabilo k poslušanju CD-ja in obisku njihovih nastop-ov. KK

Člani zasedbe Poweršok so izdali nov album Rubikon.

Lepote in dobrote Des-tinacije Rogla-Pohorje, ki združuje občine Slov-enske Konjice, Zreče, Vitanje in Oplotnico, so konec septembra obisko-valci študijske ture lahko »raziskovali, občutili in uživali«. Turo so pripravili tudi v sklopu svetovne-ga dneva turizma in jo zaključili prvič ravno v Vitanju na prvi ‚Vitanjski trški kuhni‘.

Pred KSEVT-om, v katerem de-luje Center Noordung v Vitanju, in v avli so v sklopu Destinacije Rogla-Pohorje že od opoldneva dalje pripravljali pestro dogajanje s kulinarično ponudbo blagovne znamke Okusi Rogle. Vse skupaj je potekalo v stilu ‚odprte kuhne‘.Dobrote so ponujali tudi številni domačini: članice Društva kmetic Lipa Vitanje in Mesnica Mastnjak. Sveže iztisnjen jabolčni sok so med drugim ponujali na stojnici Ekološke kmetije Meglič. Predstavil se je tudi Etnološki muzej Brodej. Unikatne rokodelske izdelke pa je med drugim predstavljala tudi Pe-tra Mejač (Petrin kotek). Na info stojnici Destinacije Rogla – Pohor-je pa so obiskovalci izvedeli več o turistični ponudbi vseh štirih občin.

Ljudsko petje in plesPripravili so tudi delavnice za otroke in kulturni program, v kat-erem so med drugim nastopili tudi domačini: Ljudski godci s Pake, Ljudski pevci iz Vitanja in harmoni-kar Mark Stošič. Svojemu namenu so uradno predali tudi TUR – IN-FOMAT in v veliki dvorani pripravili voden ogled vesolja v malem. Post-avljen je bil namreč najmodernejši planetarij v Sloveniji.Prireditev je potekala v sklopu pro-jekta „Užij okuse Rogle“, Progra-ma razvoja podeželja Republike Slovenije 2014 – 2020. Odobrila sta ga LAS »Od Pohorja do Bohorja« in Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, sofinanciran pa je bil tudi iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. (KK)

Prva ‚Vitanjska trška kuhna‘

Folklorna skupina Jurij Vodovnik Skomarje je navdušila zbrane.

Petrin kotek je ponujal unikatne izdelke.Sveže iztisnjen jabolčni sok so med drugim ponujali na stojnici Ekološke kmetije Meglič.

Pestro dogajanje.

Svojemu na-menu so uradno predali tudi TUR – INFO-MAT. Na foto-grafiji Veronika Friškovec z nekdanjim županom Mirkom Polut-nikom.

Pripravili so voden ogled vesolja v malem.Zapeli so Ljudski pevci iz Vitanja.

Zaigrali so Ljudski godci s Pake.Članice Društva kmetic Lipa Vitanje so bile pri svoji ponudbi zelo izvirne.

Dobrote so ponujali tudi številni domačini, na fotografiji stojnica Mesnice Mastnjak.Predstavil se je tudi Etnološki muzej Brodej.

12 13

DRUŠTVA IN AKTIVNOSTIDRUŠTVA IN AKTIVNOSTI

V PGD Vitanje smo se v letu 2018 trudili izpolniti plane, ki smo si jih zadali na letnem občnem zboru. Letos je bil to volilni občni zbor. Novi predsednik in novi/stari poveljnik sta smelo vodila društvo po začrtani poti.V mesecu aprilu smo organizirali dan odprtih vrat PGD Vitanje, v mesecu maju pa smo bili gostitelji udeležencev regijske gasilske maše, ki je pod okriljem GZ Zreče-Vitanje potekala v Vitanju. Pisali smo že o tem, da je mašo darov-al takratni celjski škof Stanislav LipovšekVeč kot mesec dni priprav pa je bilo potreb-nih, da smo v mesecu juniju organizirali gasil-sko veselico z ansamblom Smeh. Gostom smo ponudili zabavo ob živi glasbi, poskrbeli, da niso bili lačni in žejni ter jim podarili del sreče iz našega srečelova. Kljub slabemu vremenu smo člani in prijatelji, ki so nam priskočili na pomoč, veselico uspešno pripel-jali do konca. Pred pričetkom veselice se je pri Komunali Vitanje odvijalo gasilsko tekmo-vanje, ki se ga je udeležilo več ekip. Še enk-rat se zahvaljujemo sponzorjem in vsem, ki so nam pomagali pri organizaciji veselice.Po mesecu dni odmora smo si zamislili sestanek članstva v naravi. Pri lovski koči na Stenici smo najprej opravili uradni del sestanka, nato je sledilo druženje ob hrani z žara. Dobrega vzdušja ni pokvarilo niti slabo vreme.Kaj pa je slabo vreme? Je slabo, če ti zalije vrt, ali je slabo, če pokvari izlet? Našega izleta slabo vreme vsekakor ni pokvarilo. Na Vipavskem smo preživeli lep dan v družbi ko-legov iz PGD Vipava ob pokušini lokalnih do-brot in ogledu mesta. V oktobru, mesecu požarne varnosti, smo bili organizator gasilske vaje GZ Zreče-Vitanje, ki je potekala na športnem igrišču v Vitanju. Sodelovala smo vsa štiri društva na različnih deloviščih. Izvedli smo gašenje, notranje na-pade z iskanjem ponesrečencev, oskrbo ponesrečencev, varovanje objektov, gašenje gorečega vozila… Namen organizacije take vaje je ugotoviti morebitne pomanjkljivosti v komunikacijah, opremi in tehniki, ki imajo lahko v resničnih situacijah nepopravljive posledice. Operativni vodje, ki so analizirali vajo, večjih pomanjkljivosti niso našli. Vajo sta si poleg občanov in predstavnikov GZ Zreče-Vitanje ogledala tudi župana občine Vitanje Mirko Polutnik in Zreče mag. Boris Podvršnik, ki sta med drugim pohvalila organizacijo vaje in delo operativcev ter se v predvolilnem času zahvalila vsem društvom in gasilski zvezi za dobro sodelovanje z občinama.V društvu smo ponosni na delo mladine. Preživeli so uspešno tekmovalno sezono. V letošnjem letu pa sta ekipi pionirjev in pionirk

Slika: Na obisku pri Srečku Ravnjaku in Tonetu Rančniku

V mesecu juliju smo se skupaj s sosednjim Planinskim društvom Dobrna podali na Jere-bico. V vročem poletnem soncu smo sopihali proti vrhu dvatisočaka, ki leži na meji med Slovenijo in Italijo, na vrhu pa bili poplačani z nepozabnimi razgledi, med drugim na Ra-beljsko jezero, kjer smo se na koncu osvežili.Avgustovske Dolomite nam je odplaknilo sla-bo vreme in čeprav smo jih poskušali izvesti še dvakrat v septembru, se tokrat ni izšlo. Nič za to, bodo počakali na naslednjo sezo-no. Smo jo pa zato septembra po Bambergo-vi poti ubrali čez Plamenice na osiromašeni Triglav. Čeprav brez Aljaževega stolpa, ni bil nič manj oblegan kot sicer. Še ena tolažilna nagrada za odpadle Dolomite je bil skok po Hanzovi poti na Prisojnik. Izjemno doživeta pot na vsem dobro poznan slovenski vrh, ki tistega zadnjega septembrskega dne, na samem repu poletne planinske sezone, ni prav nič sameval.Oktobra smo se v sodelovanju s Planin-skim društvom Dobrna odpravili v neznano; tokrat na Klemenčo jamo ter si pred zaprtim domom planincev v Logarski dolini spekli odličen kostanj.Društvo je ponosno na dve novi planinski vodnici, ki sta se poleti udeležili tečaja za planinske vodnike v organizaciji Planinske zveze Slovenije v Bavšici, kjer sta 12 dni urili planinske veščine. Po opravljenem tečaju ju je čakala še izpitna preizkušnja na Raduhi in opravljanje pripravniških tur, s katerimi še nista zaključili. Ena od njiju je učiteljica v osnovni šoli, gospa Melita Hrovat, ki svojo ljubezen do gora prenaša na najmlajše in je v zadnjem letu s svojim zagnanim delom močno okrepila naš planinski podmladek. Del njega se je v času poletnih počitnic udeležil planinskega tabora v Podpeci in z navdušenjem so poročali o nepozabnem tednu dni ob vznožju Pece, čarobnih večerih ob tabornem ognju, spuščanju po vrvi, tj. zip-line in še mnogo drugih doživetij. Sicer pa so se otroci jeseni podali na Donačko goro, ki so jo tisti malo starejši osvojili celo po ne-koliko bolj zahtevni poti. Sledila je orientaci-jska preizkušnja v Rogatcu, kjer so se pod vznožjem Donačke gore z zemljevidom v roki samostojno podali na lov za kontrolnimi točkami in bili navdušeni nad svojo neod-visnostjo. Uršljo goro so otroci osvojili v prvi izjemno mrzli jesenski soboti, ki je postregla s pravo zimsko idilo in trud je bil na vrhu vs-ekakor poplačan.Tudi sekcija Hribovci je bila vse leto zelo aktivna in je do sedaj opravila kar 36 poho-dov, pri čemer so se podajali predvsem v domače konce in na Pohorje. Med drugim so sodelovali pri junijskem pohodu »Od cerkve do cerkve«, na katerem so se iz Vi-tanja podali do cerkve sv. Vida. Jeseni pa so velikodušno priskočili na pomoč osnovi šoli pri organizaciji Pešbusa, kjer so en teden

Vitanjski planinci zadovoljni z izkupičkom planinske sezone

Delo PGD Vitanje v 2018

ter ekipa mladincev prvič izvedli svojo malo operativno vajo. Po vpadljivem nastopu na prizorišče so mladi nadebudneži z brentačami pogasili goreča polena, mladinci pa pokazali, da že vedo, kaj je to trodelni napad in kako se sestavi. Ob zvokih siren in neustrašnosti naših otrok nismo ostali ravnodušni, tudi kat-ero oko se je orosilo. Mentorjem se zahvalju-jemo za potrpežljivost in čas, ki ga preživijo z našimi otroki.V decembru smo obiskali člana Srečka Ravn-jaka, ki je praznoval 60. rojstni dan. Pojasnil je, da se med varovanci Lambrechtovega doma počuti dobro in da si čas krajša z raznimi skupnimi delavnicami in s kartanjem s pri-jatelji. Dobrovoljen, kot je vedno bil, pa prizna, da pogreša domači kraj. Člani PGD Vitanje mu kličemo še na mnoga leta.V letošnjem letu smo v svojih vrstah izgubili dva najstarejša tovariša: Franja Maroška in Antona Čečka. Pogrešali ju bomo.Ob izteku leta 2018 vsem občanom želimo mirne in vesele praznike, v novem letu pa ve-liko zadovoljstva ob listanju našega koledarja.

Za PGD Vitanje Snežana Čečko

Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno.A kar ni njeno, nam ne more vzeti.In to, kar je neskončno dragoceno,je večno in nikdar ne more umreti.

(S. Makarovič)

ZahvalaOb boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija Antona Čečka se PGD Vitanje in GZ Zreče-Vitanje iskreno zahvaljujemo za podporo in častno spremstvo na njegovi zadnji poti, MoPZ PGD Zreče pa za lepo odpete pesmi. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.

Družina Čečko

spremljali otroke na poti v šolo in iz nje.Prav v teh dneh vodstvo društva že snuje načrte za prihajajočo planinsko sezono, ki

bo v prihajajočem letu prav gotovo ponudila pestro paleto višinskih razgledov.

Zapisala Bojana Volk, december 2018Foto

: F. K

rope

c

Neprepoznaven očak brez Aljaževega stolpa

Zadovoljni mladi planinci na osvojeni Donački gori

Spust z Jerebice

Na vrhu Uršlje gore

Mrzel vzpon na Uršljo goro

Mladi planinci na zaključku planin-skega orientacijskega tekmovanja v Rogatcu z Donačko goro v ozadju

Hribovke na Mali gori, foto: D. Vivod

Zip line na planinskem taboru

Planinski tabor v Podpeci

Triglav

Razigrani mladi orientacisti v Rogatcu

Na vrhu Jerebice

Na Prisojniku

Pohod od cerkve do cerkve

Plezalni vzpon na Donačko goro

14 15


Vsi v odboru naše organizacije smo ves-eli, da lahko vsako leto skupaj z Občino Vitanje organiziramo srečanje občanov nad 70 let starosti.Letos je bilo po ustnem izročilu to že 41. srečanje.Večini je najbrž znano, da je krajevna organizacija RK Vitanje v letošnjem letu praznovala 60 let samostojnega delovanja.Deluje tako, da je organizacijsko povezana v območno združenje RK Slov. Konjice, kot celota v RK Slovenije, ki je v letu 2017 prazno-val 140 let obstoja in je povezan v Mednarodni RK.Člani krajevne organizacije v našem lokalnem okolju spremljamo življenja ljudi in aktivno reagiramo na pojave stisk in nemoči ranljivih skupin, kot so otroci in starejši občani.V ta namen v začetku leta poizkušamo s koledarji obiskati čimveč družin v našem kraju.S prostovoljnimi prispevki, ki jih ob teh obiskih darujejo občani, pa izvajamo program dela za tekoče leto.Dvakrat letno je organizirana krvodajalska akcija. Obakrat zelo uspešno, za kar se vsem, ki tako nesebično darujejo to življenjsko pomembno tekočino, prav lepo in prisrčno zahvaljujemo.V poletnih mesecih s skromnimi darilci, katere financiramo iz darovanih prispevkov, obiskujemo predvsem bolne, slabše gibljive in osamljene občane.Obiskujemo tudi vse naše občane, ki so zaradi bolezni in drugih osebnih razlogov v oskrbi v domovih za starejše občane v Slov. Konjicah, Vojniku, Celju, Topolščici, Poljčanah, Rogaški Slatini in Domu Nine Pokorn v Veliki Pirešici.Prav pri realizaciji teh obiskov člani doživljamo neverjetno pozi-tiven odziv obiskanih, tako tistih, ki živijo skupaj s svojimi družinami doma, še bolj pa bivajočih v oskrbi daleč od svojega doma.Dvakrat letno organiziramo predavanje o postopkih prve pomoči s poudarkom na oživljanju. Prepričani smo, da je to v današnjem hitrem tempu življenja še kako potrebno.Običajno je od takrat, ko smo opravljali izpit iz prve pomoči, minilo pri mnogoh kar preveč časa in zato v primeru nesreče nismo do-volj pripravljeni.Koristno in dobro je, da imamo v centru kraja (pri gasilskem domu in pri zdravstvenem domu) dva defibrilatorja in da so člani gasil-skega društva dobro usposobljeni rokovanja z njima.Ugotavljamo pa, da bi glede na obsežnost Občine bilo potrebno locirati te aparate po posameznih naseljih. Seveda bi bilo potrebno tam za rokovanje s temi aparati usposobiti čimveč občanov.Vsi vemo, da je pomoč ob nesrečah potrebno nuditi čimprej, če se le da, pa takoj, kajti samo tako lahko pričakujemo ugodnejši rezultat.Tudi merjenje krvnih vrednosti je vsake toliko časa potrebno, pred-vsem zaradi tega, ker vsakokrat, ko to delamo, najdemo kakšnega posameznika, ki je potreben zdravniške obravnave.Enkrat letno imamo srečanje prostovoljcev občin Slov. Konjice, Zreče in Vitanje.Na tem srečanju izmenjujemo izkušnje. Pomagamo si pri zbiranju prehranskih izdelkov pri Mercatorju v Zrečah.Svetujemo občanom, da lahko darujejo še uporabna oblačila in razne druge še uporabne predmete na Območnem združenju RK v Slov. Konjicah.Prav tako se tja za pomoč lahko obračajo občani naše občine.Zelo dobro sodelujemo s humanitarno organizacijo KARITAS Vi-

Merjenje krvnih vrednostiTudi 25. 11. 2018 je Krajevna organizacija RK Vitanje ponovila akcijo merjenja krvnih vrednosti v večnamenskih prostorih pod Občino Vitanje.Akcija je trajala od 7. do 10. ure, merjenja pa se je udeležilo 49 občanov.Prostovoljke ga. Marija Medven, ga. Majda Somrak, ga. Danica Somrak, ga. Sonja Močenik in ga, Marija Jeseničnik, ki so merjenje izvajale, so tudi tokrat ugotavljale, da se merjenja udeležuje izred-no lepo število občanov.V sproščenih pogovorih so se tudi tokrat veselile dejstva, da so obiskovalci ugotavljali, da lahko največ za svoje zdravje naredi vsak posameznik.Večina je ugotavljala, da z obiskom pri zdravniku odlašajo tudi zaradi tega, ker pač večjih sprememb v telesu ali bolečin sploh ne čutijo.Ko pa se to začuti, pa je velikokrat že malo pozno.

Delovanje krajevne organizacije RK v letu 2018

To je tudi razlog, da se bodo takšne akcije nadaljevale, saj je to eden boljših načinov spodbujanja ljudi, da prisluhnejo potrebam svojega telesa, predvsem, pa da se pogosteje oglasijo vsaj pri referenčni sestri, ki deluje tudi v ambulanti v Vitanju. Ta jih bo po potrebi napotila v obravnavo izbranemu zdravniku.

Tekst in foto: Jože J.

tanje.Vsakokrat se veselimo sodelovanja z osnovno šolo Vitanje. Sode-lujemo predvsem pri uvajanju mladih v delo RK, kar se izredno dobro vidi pri organiziranju akcije DROBTINICA.Posebno ponosni smo na njih, saj so v letošnji akciji zbrali 633,00 EUR. To pomeni 251 toplih obrokov za tiste otroke, ki si jih sami ne morejo zagotoviti.Seveda tega ne bi mogli narediti, če ne bi imeli dobrih donatorjev tako iz drugih krajev kakor naših domačih ljudi, Tudi njim prisrčna hvala.Na šoli Vitanje deluje podmladek RK. Vanj so vključujejo učenci od 2. do 9. razreda.Letos je začel delovati tudi krožek pod vodstvom učiteljice Leje Kotnik.Že od 1. razreda naprej, preko socialnih iger in zgodb otroci spoznavajo vlogo medsebojne strpnosti in sodelovanja pri pomoči.Učenci 2. razreda so sprejeti v podmladek RK. Letošnja generaci-

ja učencev je imela posebno priložnost, da je bil sprejem še bolj slovesen, in sicer na proslavi v počastitev 60. letnice samostojne-ga delovanja Krajevne organizacije.Učenci se v podmladku seznanijo z različnimi oblikami pomoči.Aktivno se udeležujejo akcij, kot sta Drobtinica in priprava pro-grama za srečanje starejših občanov. V letošnjem letu pa bodo s programom sodelovali tudi pri nastopu v Lambrehtovem domu Slov. Konjice na božično novoletni prireditvi, ki jo v letošnjem letu organizira Krajevna organizacija RK Vitanje. Obema koordina-torkama Verici Pesjak in Leji Kotnik za dobro sodelovanje prisrčna hvala.Za pomoč pri našem delovanju se zahvaljujemo vsem, ki to delajo vsak po svojih močeh, tako tudi našemu župniku za objavo naših akcij v Oznanilih. Predno zaključim pa v imenu odbora RK Vitanje vsem občanom naše občine želim lepe in mirne božične praznike ter srečno novo leto 2019.

Tekst in foto: Jože Jeseničnik

Na stolpu VinariumV začetku septembra je velika družina dopustnikov iz Vi-tanja in sosednjih krajev zopet obiskala Lendavo za pet dni. Bivali so v apartmajskem naselju Lipov gaj. S kozarcem dobrodošlice so nazdravili z gospo direktorico in vodjo prodaje kapacitet Sava hotelov. Vsak dan so se namakali in plavali v bazenih s parafinsko vodo in olimpijskem bazenu. Vreme je bilo prekrasno, zato so bili zelo aktivni. Kulinarika je bila odlična – prekmurska. Eno popoldne so se zbrali na športnem prostoru, kjer so se zabavali, popili kozarček dobre prekmurske kapljice, prepevali ob zvokih harmonike in uživali ob pripovedovanju šal. Zadnji dan so se okrepčali z malico v hotelu in se z avtobu-som odpeljali proti najvišjemu razglednemu stolpu v Sloveniji Vinarium (višina 53,5 m), ki ponuja prekrasen pogled na bar-vito pokrajino lendavskih goric, Avstrijo, Madžarsko, Hrvaško. Na razgledno ploščad stolpa so se povzpeli z dvigalom ali po 240 stopnicah. Polni zadovoljstva so se odpeljali proti domu in se za naslednje leto odločili za obisk Term 3000.

Adela Pačnik

16 17


Društvo kmetic čez poletje in jesenRAZSTAVA ŠOPKOV IN ARANŽMAJEV POKLONILE(NAMENILE) POKOJNI ČLANICI MARJANI ŠPEGELJ

Ob občinskem prazniku smo tudi letos članice društva kmetic, pripravile razstavo, kot že nekaj let prej. Odločile smo se, da or-ganiziramo za članice delavnico, na kateri smo se učile izdelovati šopke in različne aranžmaje iz svežega cvetja in zelenja. Delavnico je vodil g. Simon Ogrizek, predsednik evropskih vrtnarjev iz Velen-ja. Na delavnici nas je g. Simon naučil različnih vrst tehnik pri ust-varjanju šopkov in aranžmajev. Uporabljali smo veliko doma vzgo-jenega cvetja in zelenja, tudi v naravi nabrano cvetje in zelenje nam je prišlo zelo prav. Za dekorativne posode smo uporabljale stare jedilne servise, glinaste lonce, sita. Ostalo cvetje pa smo kupile.Izpod spretnih rok naših članic in seveda g. Simona je nastala zelo lepa razstava, ki je bila vredna ogleda. To razstavo smo poklonile naši pokojni članici Marjani Šegelj. Ob razstavi smo zapisale: ROŽE OD NEKDAJ NAGOVARJAJO ČLOVEKA S PISANIMI CVETOVI, ŽLAHTNIM VONJEM IN SPOMINOM NA LEPE TRENUTKE.

POGOSTITEV PO PROSLAVI OB OBČINSKEM PRAZNIKUPogostitev smo pripravile zunaj pred vhodom v dvorano. Ta po-gostitev je bila zelo različno kulinarično obarvana. Pripravile smo različne burgerje, sendvič štručke, obložene kruhke in seveda tudi mini klobas ni manjkalo. Na lesenih pladnjih je bilo seveda vse to lepo naloženo. Vse to je še dopolnjevalo različno domače pecivo. K vsemu temu pa seveda sodi še pijača. Takšna pogostitev vzame kar dosti časa in dela. Upam, da so bili vsi obiskovalci proslave deležni teh dobrot in seveda tudi pijače, pa tudi hvaležni.

Jožica Kuzman

STROKOVNA EKSKURZIJA PO SAVINJSKIČlanice društva kmetic Lipa smo se v mesecu juniju podale na strokovno ekskurzijo pod vodstvom članic Društva kmečkih žena Trnava Gomilsko. Najprej smo si ogledale kmetijo Sirše v na Gomilskem. Na kmetiji so nam pripravili obilno malico. Ogledale smo si njihovo staro hišo in nakupile ajdovo moko ter bučno olje. Na Gomilskem smo si ogledale še cerkev sv. Krištofa.Pot nas je nato popeljala do Žolneškega gradu. Ogledale smo si obnovljene prostore, si ogledale viteško dvorano ter uživale v čudovitem razgledu na Savinjsko dolino. Na poti do Braslovškega jezera smo se ustavile še v cerkvi sv. Marije Vne-bovzete v Braslovčah. Ogledale smo si še tako imenovano zim-sko kapelico in dvorišče za cerkvijo, kjer se zelo radi fotografi-rajo mladoporočenci. Pot nas je popeljala še mimo osrednjega prireditvenega prostora v Braslovčah, kjer smo si ogledale tudi hmelj, ki je namenjen obiranju ob prazniku hmelja. Sledilo je okusno kosilo in druženje na Braslovškem jezeru ter povratek v pozno popoldanskih urah.

Klavdija Kovše Hren

PREDAVANJE O INKONTINENCIV mesecu oktobru smo članice Društva kmetic Lipa organ-izirale predavanje za širši krog o inkontinenci - težavah z uhajan-jem urina. Predavala je ga. Branka Jordanovski, ki nam je prikazala tudi pravilno izvajanje Keglovih vaj.


SODELOVANJE NA HOLCERIJI 2018Kot vsako leto smo članice Društva kmetic Lipa tudi letos sodelovale na tradicionalni Holceriji. Kot vsa leta doslej smo pripravile prodajo domačih dobrot. Letos je bila Holcerija za nas še posebno pestra, saj smo gostile članice iz Društva kmečkih žena Arnika (Svibno, Radeče). Skupaj z njimi smo pekle palačinke, ocvrte rožice iz testa za palačinke in rožice iz testa za flancate. Preživele smo prekrasno popoldne v čudoviti družbi.


DRUŽINSKI IZLET DRUŠTVA KMETIC LIPATretjo septembrsko soboto smo se članice Društva kmetic Lipa z družinskimi člani odpravile na izlet v Šaleško dolino. Po krajši vožnji smo prispeli pod grad v Velenju, kjer nas je sprejela predsednica Društva podeželskih žena ga. Marinka Menih. Po krajšem spoznan-ju smo se povzpeli na grad Velenje, ki v sebi skriva nešteto zgodb in je na njem več sklopov razstav. Je eden najlepše ohranjenih gra-dov v Sloveniji. Po ogledu smo se odpravili do Strževe domačije, kjer je doma Darja Miklavžina, mlada kmetica iz leta 2014, ki ima registrirano dopolnilno dejavnost peke peciva. Darja nas je lepo sprejela in postregla z okusno malico in raznovrstnim pecivom. Pot smo nadaljevali v dolino in si med potjo ogledali še njihovo cerkvico novejše gradnje. Prispeli smo v Šoštanj do Usnjarskega muzeja in z zanimanjem ugotovili, da se je ustanovitelj Georg Wus-nakh v Šaleški dolini leta 1646 ustalil kot usnjar v Vitanju. Izlet smo zaključili na kmečkem turizmu Nade Apad, kjer smo imeli pozno kosilo. Pevke društva podeželskih žena so nam pripravile lepo dobrodošlico. Razveseljevale so nas z ubranim petjem. Spomnili smo se tudi dveh zlatoporočencev in jima zaželeli še mnogo let. Na poti domov je bilo veselo. Vračali smo se polni lepih spominov na nepozaben izlet.

Zapisala Jožica Slatinek

KUHINJA NA PROSTEMŽe naslov mi veliko pomeni. Ko me je gospa Tadeja Waldhuber sez-nanila z dogodkom, ki je bil 22. septembra v Vitanju, sem se zelo razveselila. Spet nekaj dobrega v Vitanju, sem si rekla. Seveda me delo s kulinariko pritegne, če je še na prostem, pa še toliko bolj. To je bil spet nov izziv za naše društvo; nanj smo se dobro pripravile.Pri naših stojnicah je dišalo po štrukljih v juhi, bučni juhi, praženem krompirju in seveda palačinkah. Vse to so lahko obiskoval-ci pokušali, nekateri so si jedi odnesli domov. Tudi na nekaterih drugih stojnicah se je pripravljala hrana. Bila je tudi zelo okusna, saj smo si jo tudi me članice privoščile. Vse to je pripravljalo pet članic društva kmetic. Klub slabemu vremenu, je bilo vzdušje med obiskovalci in po-nudniki zelo prijetno. Malo več Vitanjčanov bi lahko bilo prišlo na ogled, da bi videli, kaj se dogaja v Vitanju.

Jožica Kuzman

ZAHVALNA MAŠALetošnjo zahvalno mašo smo članice društva kmetic imele 9. no-vembra. Pri maši se je zbralo veliko ljudi. Zelo lepo jo je opravil naš župnik Urban Lesjak. S svojim petjem je zelo lepo popestrila mašo in nam segla v dno duše gospa Brigita Petre, katero je na sintisajzerju spremljala Anamarija Fijavž.Pri maši smo se s svojimi prošnjami in zahvalami želele zahvaliti za naše kmetije, družine, duhovnike in za vse, kar nam dela naše življenje lepo in lažje. Na poseben način smo se spomnile naše pokojne članice Mar-jane Špegelj, se zahvalile za njeno požrtvovalnost in zavzetost, katero je posvečala našemu društvu, svojim domačim in naši župniji. Prav tako smo se v molitvi spomnile članice Milice Pogor-evc. Z lepimi občutki smo se po maši skupaj z gostjami srečale na prijetnem druženju.

Jožica Kuzman

18 19

Nika Zorjan in člani Ansambla Franca Miheliča so poskrbeli za odlične glasbene ritme.

HOLCERIJA HOLCERIJA

Zahvala NIJZV nedeljo, 12.8.2018, smo v Vitanju na vaši prireditvi Holcerija izvajali promocijo vseh treh državnih presejalnih programov Dora, Zora in Svit. Preventivno stojnico smo izvajali Nacionalni inštitut za javno zdravje, OE Celje in Zdravstveni dom Slovenske Konjice v sodelovanju z ambasadorko Programa Svit Sonjo Punčuh, ki je hkrati tudi ambasadorka Evropskega kodeksa proti raku. Z odzivom ljudi smo bili zadovoljni. Pohvalno je tudi, da se odzivnost v Program Svit v Vitanju iz leta v leto zvišuje in znaša po podatkih za leto 2017 59,67%. Če ogledamo odzivnost po spolu, je odzivnost pri moških 51,63%, pri ženskah pa

67,76%.Lepo se zahvaljujemo občini za podporo, gospodu županu Mirku Polutniku še pose-bej hvala, ker nas vsako leto počasti s svojim obiskom in hvala lepa gospodu Petru Maucu, predsedniku turističnega društva, ki vsako leto poskrbi za vse potrebno, da promocijo lahko izvedemo.Torej hvala za sodelovanje, ki si ga želimo tudi v bodoče.

V Celju, 14. 8. 2018Tatjana Škornik Tovornik, Nacionalni

inštitut za javno zdravje, Območna enota Celje

Vitanje dihalo s HolcerijoDruga avgustovska nedelja bila v Vi-tanju v znamenju tradicionalne, že 29. Holcerije. Dogajanje v organi-zaciji Turističnega društva Vitanje in ob sodelovanju društev v kraju se je začelo že v dopoldanskih urah z razstavo starih poročnih foto-grafij in poročnih pogrinjkov nekoč in danes. Te so bile na ogled v dvo-rani KSEVT-a. V vitanjski kulturni dvorani je bila na ogled tudi razstava nagrajencev za lepo urejena okolja in razstava ročnih del. Prav tako so svoj prostor v avli KSEVT-a in pred njim našli številni razstavljavci.

Zgodaj popoldne je sledila po-vorka, v kateri je nastopalo šest ekip, ki so na izvirne načine

Zbrani v Vitanju.

Tradicionalni prihod povorke.

prikazovale različne kmečke običaje. Na čelu povorke sta bila tudi letos Benjamin in Hana Kušar. Za njima je bil domačin Ivan Pungartnik, ki ima dolgo-

letne izkušnje v gozdarstvu, za njim pa je ubrano igrala ‚Godba vseh vetrov‘, ki letos obeležuje 21 let obstoja. Zadnji dve leti vi-tanjski godbeniki namreč stopijo

skupaj samo še ob prazniku Hol-cerije. Letos so se jim pridružili še prijatelji glasbeniki iz Zreč, Socke, Nove Cerkve in Slovenj Gradca.

Povorka in številni nastopajočiPovorko sta letos povezovala domačinka, članica Turističnega društva Vitanje, Petra Bukovec Mauh in Gojko Jevšenak – Po-horski klatež. Slednji je pov-ezoval še program, ki se je na-daljeval pod šotorom. Na konjih so se s ‚holcersko‘, vitanjsko in državno zastavo v povorki pred-stavili okoliški jezdeci, za njimi pa vozovi, ki so jih pripravile vaške skupnosti Paka, Stenica, Farovška ulica, člani Društva upokojencev Vitanje, člani Turističnega društva Dobrna,

sekcije starodobnikov. Prav tako pa je iz Špitaliča v Vitanje prišla Kartuzijanska konjenica Špitalič ter člani Kulturno-umetniškega društva Nova Cerkev in člani Turističnega društva Nova Cerk-ev.Družabno popoldne se je na-daljevalo s tekmovanjem v gozdarskih veščinah in kmečko tržnico. V reviji narodnoza-bavnih ansamblov so se pred-stavili ansambli Želja, Povsod, Posluh in Ansambel bratov Sla-tinek. Nastopili so Ljudski godci

s Pake, ubrano zapeli pa Ljudski pevci iz Vitanja. Članice Društva kmetic Lipa Vitanje so prodajale svoje pekovske izdelke, obisko-valcem pa ponudile palačinke. Medse so letos povabile Društvo kmečkih žena Arnika Svibno, ki so pekle rozete, tradicionalno sladico naših babic. Društvo pri-jateljev mladine Vitanje pa je za otroke organiziralo zanimive de-lavnice.V pestrem programu so pode-lili priznanja najlepše urejenim okoljem v kraju. Kovano vrtnico

za lepo urejen samostojni ob-jekt je letos prejela Gostilna Marta Kuzman, prav tako ko-vano vrtnico za lepo urejeno kmetijo je letos prejela družina Vetrih. Priznanja in simbolične nagrade pa so prejeli vsi, ki so se udeležili tekmovanja v gozdarskih veščinah. Letos se je pomerilo šest parov, že drugo leto zapored pa sta prvo mesto dosegla Edi in Andrej Ošlak. Za zabavo in ples pozno v noč so poskrbeli člani Ansambla Fran-

ca Miheliča, še pred njimi pa so navdušili Vižarji, Murni in člani ansambla Kvintet do jutra. Še posebej so gostje večera, Nike Zorjan, bili veseli mlajši obisko-valci Holcerije. Vsi nastopajoči skupaj so poskrbeli za dobro vzdušje in polno plesišče. Za humor je poskrbel tudi Gasi-lec Sašo. Turistično društvo Vi-tanje je poskrbelo tudi za zaba-vo otrok v zabaviščnem parku, odlično gostinsko ponudbo in bogat srečelov, glavna nagrada je tudi letos bilo kolo.

Čudovita razstava v avli KSEVT-a

Na vozovih so imeli tudi dobrote, ki so jih delili med obiskovalce.

Ljudje so v povorki sodelovali s traktorji, kolesi ali pa kar peš.

Poskrbljeno je bilo tudi za dobro voljo.

Otroci so uživali na delavnicah in v zabaviščnem parku.Plesalo se je dolgo v noč.

Tekmovalci v gozdarskih veščinah.

Na voljo je bil tudi bogat srečelov.Članice Društva kmetic Lipa na stojniciNa vozovih je bilo veselo.

20 21

društva in aktivnosti iz vrtca

21

Društva in aktivnosti

Košarkarji veterani na turnirju v BeograduVitanjski veteranski košarkarji so se zad-nji vikend v novembru že tradicionalno udeležili košarkarskega veteranskega turnirja Dragiša Šarič v Beogradu. Letos so tekmovali v dveh kategorijah 40+ in 55+. Turnirja se je letos udeležilo rekordno kar 60 ekip z vsega sveta. Z ekipo 40+ so vitanjski košarkarji dosegli odličen uspeh in prvič prejeli pokal za 3. mesto v skupini. Poleg uspeha na turnirju pa je bilo nepozabno tudi druženje in gostoljubnost domačinov. Prav tako se košarkarji veterani zahvaljujejo vsem sponzorjem. Skupinska fotografija pred odhodom izpred hotela.

Košnja na star način in zajtrk kot nekočČlani Kulturno-turističnega društva Sv. Vid s Hudinje nad Vitanjem so v avgustu organ-izirali košnjo na star način. Kos-ci in grabljice so se kljub slabe-mu vremenu že zgodaj zjutraj zbrali pri Beškovnikovi kašči, kjer so se odločili, da pokosijo okolico kašče in Preužitkarske hiše. Sedem koscev je pop-rijelo za skrbno sklepane in

nabrušene kose in delo je hitro steklo. Med košenjem so zapeli nekaj pesmi, še posebej veselo pa je bilo, ko so delo končali. Sledil je namreč zajtrk kot nekoč. Članice so pripravile mizo in postregle s kislim mle-kom, žganci in kislim zeljem, za-beljenim z ocvirki. Prav poseb-na izkušnja je tako bila tudi zajtrk kot nekoč, saj so vsi jedli iz skupnih skled. Vsak je imel le svojo žlico.

Ob koncu opravljenega dela so skupaj ubrano zapeli.

Člani v osrčju PrekmurjaČlani Kulturno-turističnega društva Sv. Vid so se v sredini oktobra odpravili na društven izlet. Pot jih je tokrat vodila v Prekmurje. Zelo zanimiv je bil ogled Puhovega muzeja, poi-menovanega po znanem slov-enskem izumitelju, tovarnarju

in proizvajalcu vozil, Janezu Puhu. Zbrani so se odpravili še v oljarno, kjer so lahko poskusili bučno olje, sledil pa je še ogled lončarske vas Filovci. Tam so bili še posebej navdušeni, saj so pripravili prikaz ročne izde-lave posode iz gline. Sledili sta prijetna večerja in pot proti domu.

Zbrani so bili navdušeni nad lepotami Prekmurja.

Tradicionalni večer ob zapečkuŽe vse od leta 2014 člani Kulturno-turističnega društva

Sveti Vid organizirajo zimske večere obzapečki - zabavno in poučno druženje različnih gen-

eracij. Drugo decembrsko soboto je potekal tematski večer z naslovom Tolčenje in luščenje orehov. Člani so

se zbrali ob prijetnem druženju, kjer so se spomnili tudi že vseh preminulih članov, ki so prav tako želeli, da se

ohranja kulturna dediščina in stari ljudski običaji. Ob luščenju orehov so si člani pripovedovali zgodbe. Na koncu je sledila še pogostitev, na kateri pa seveda ni

manjkala domača orehova potica. KKTematski večer KTD Sv. Vid z naslovom Tolčenje in luščenje orehov.

Kulturno-turistično društvo SV. VID

20


»ZIMSKE URICE« pričnejo delovati že v jeseniČlanice »zimskih uric« smo letos že deveto leto začele v jeseni, to je v začetku oktobra, delovati in ustvarjati razne izdelke. Ustvarja-mo v raznih tehnikah ročnega dela: kvačkanje, pletenje, klekljanje, hardanger vezenje, richeliu – rišelje vezenje, polno vezenje, pick-point vezenje in izdelovanje cvetja iz krep papirja. Srečujemo se ob ponedeljkih, od 18.00 do 20.00 ure. Še vedno je čas, da se nam pridružijo nove članice. Vabimo vse zainteresirane, da se naučite kaj novega – nikoli ni prepozno. Izmenjavajte izkušnje ob nasta-janju ročnih del z drugimi udeleženkami tečaja in ustvarite kakšen nov izdelek. Pomembno pa je tudi druženje. Kot običajno smo tudi v tem letu na razstavi turistične prireditve Holcerija pokazale svoje izdelke, ki so nastajali v prejšnji se-zoni, in sicer na temo »Poroka«. Delujemo namreč pod okriljem

Turističnega društva Vitanje. Nastalo je kar nekaj lepih izdelkov, ki bi jih lahko tudi v tem sodobnem času uporabili na poroki. To dokazujejo tudi fotografije.Ob tej priložnosti bi se udeleženke »zimskih uric« rade zahvalile bivšemu županu, g. Mirku Polutniku, da nam je omogočil naše ustvarjanje in druženje v toplem in svetlem prostoru občine Vitan-je. G. Mirku Polutniku se zahvaljujem tudi za občinsko priznanje ob letošnjem občinskem prazniku za mentorstvo skupini pridnih ust-varjalk ročnih del z nazivom »Zimske urice«, ki so same s svojimi krasnimi izdelki prispevale velik delež za priznanje. HVALA vsem članicam »Zimskih uric«. Upam, da bomo dobro sodelovali tudi z novim županom, g. Slavkom Vetrihom.

Angela Lušenc

Kulturno-glasbeno društvo Ansambel bratov SlatinekSpoštovani vsi, ki nas spremljate!V Kulturno glasbenem društvu Ansambel bratov Slatinek smo v tem letu dokončali snemanje našega tretjega VIDEOSPOTA v Vi-tanju in okolici, kjer smo v veliki meri poskušali prikazati naše Vi-tanje s skladbo »V Vitanje naše se vračamo spet« Ta videospot se že predvaja na raznih lokalnih TV postajah, lahko pa si ga tudi pogledate na YouTube.Poleg snemanja smo se udeležili raznih dobrodelnih ali predstavit-venih nastopov v Vitanju v širši okolici.V drugem delu mandata županovanja Mirka Polutnika sem dobil jaz kot predsednik društva kar nekaj polen pod noge. Tako je bilo sodelovanje žal onemogočeno.Sedaj z izvolitvijo novega župana g. Slavka Vetriha verjamem, da bo sodelovanje našega društva z Občino Vitanje boljše. Naše društvo je namreč vedno pripravljeno sodelovati z društvi in z Občino Vitanje, le pravočasno moramo biti obveščeni.Tako si želimo iskrenega sodelovanja z vsemi, ker le s skupnimi močmi bo tudi vsem nam lepše.

Vsem ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO, ZDRAVO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 2019.

Predsednik K-G- D- A.B.S. Anton Slatinek, mlajši

22 23

IZ ŠOLE IZ ŠOLE

23


Delovanje programa »STAREJŠI za STAREJŠE«O programu Starejši za starejše, katerega nosilec je ZDUS – Zveza društev upokojencev Slovenije in deluje v okviru Društva upoko-jencev Vitanje, sem že pogosto pisala v Vitanjčanu. Tudi v lanski decembrski številki Vitanjčana sem pisala o delovanju in izvajan-ju tega programa. Ker prostovoljke, to so mlajše upokojenke, ki prostovoljno izvajajo program, opažamo, da se še vedno pojavljajo nekatere nejasnosti o delovanju in izvajanju tega programa, bom v nadaljevanju ponovno opisala, kako se izvaja ta program v naši občini. Program je namenjen vsem starejšim od 69 let, ne glede na to, ali so člani društva upokojencev ali ne, živijo pa v lastnih gospodinjst-vih. Program vodi v okviru DU koordinatorka programa, ki se redno udeležuje tudi rednih sestankov koordinatorjev Celje – vzhod, kjer se srečujejo koordinatorji iz 20 društev upokojencev in dobijo na-vodila za izvajanje programa ter rešujejo problematiko, s katero se srečujejo pri izvajanju.Namen programa je spoznati kakovost življenja starejših ter nji-hove potrebe po pomoči s ciljem, da se jim z organizacijo pomoči pri ustreznih institucijah, ki so zato pristojne (RK, Karitas, Center za socialno delo, patronaža, občina…), omogoči čim daljše samos-tojno življenje v domačem okolju. Vse občane, ki v tekočem letu dopolnijo 69 let, z vljudnostnim pismom seznanimo o tem pro-gramu in najavimo prvi obisk naše prostovoljke. Pri prvem obisku prostovoljka opravi razgovor o kakovosti bivanja občana in z nje-govim podpisanim soglasjem, izpolni vprašalnik, katerega odgo-vore shranimo v računalnik društva in jih uporabimo le v primeru, če občan potrebuje pomoč. Glede na predlog obiskanega občana se potem po planu celo leto izvajajo ponovni obiski. Pri tem mo-ram poudariti, da se ponovni obisk izvede samo, če občan izrazi željo po le-tem. V nasprotnem primeru pa prostovoljka občana,

ki ne želi sodelovati in ne želi ponovnih obiskov, ne obiskuje več. Prav tako moram poudariti tudi dejstvo, da je vsaka prostovoljka podpisala izjavo o varovanju osebnih podatkov. Ker se je program v naši občini začel izvajati leta 2011 in je bilo takrat še veliko ne-jasnosti, je kar nekaj občanov pri prvem obisku odklonilo sodelo-vanje. Prostovoljke menimo, da je program dober. To potrjujejo tudi odzivi naših občanov in ne nazadnje to potrjuje tudi nagrada evropskega parlamenta Državljan Evrope za leto 2017. Vse občane, ki so morda odklonili sodelovanje in bi želeli ponoven obisk pros-tovoljke, vabim, da to sporočijo društvu upokojencev (vsak petek med 9.00 in 10.00 v pisarni društva ali na tel. št. 041 893 408).In še pojasnilo glede financiranja. Program z minimalnimi de-narnimi sredstvi financira samo ZDUS, nikakor pa ne Občina. ZDUS-u moramo ob koncu leta oddati poročilo o porabi sred-stev, ki so strogo namenska in so namenjena izključno za delo-vanje programa. Večina sredstev se porabi za potne in materialne stroške. Prostovoljke opravimo na leto okoli 400 prostovoljnih ur za izvajanje programa. To so ure našega prostega časa in zanje ne prejemamo nikakršnega plačila. // Da bo program še naprej uspešen, prostovoljke računamo na spoštljivo in kulturno sodelo-vanje z nami. Veliko starejših osamljenih oseb se obiska pros-tovoljk zelo razveseli in jih lepo sprejmejo. // Svoje pisanje bom zaključila z ZAHVALO. Naše delo je bilo opaženo na Občini. Zato se zahvaljujem bivšemu županu, g. Mirku Polutniku, da je predla-gal za občinsko priznanje ob letošnjem občinskem prazniku mene osebno za uspešno vodenje programa Starejši za starejše. Čeprav je bilo priznanje podeljeno meni, pripada vsem prostovoljkam tega programa. HVALA, PROSTOVOLJKE!»PROSTOVOLJSTVO SPREMINJA SVET NA BOLJE!«

Koordinatorka programa: Angela Lušenc

Pohodi, galop, slovoKonjeniško jahalno društvo prijateljev »Petre« je poletje pričelo kot po navadi na konju. V juniju smo se udeležili pohoda Jurijeve konjenice na Tepanjskem Vrhu. S kočijo, ki jo je vozil s parom konj Urban, in še 7 konjeniki s konji smo sodelovali na poti okoli Slov. Konjic. Na Vidovo nedeljo pa smo odjezdili v Šmarje pri Jelšah k cerkvici sv. Vida, kjer je bilo žegnanje konj in družabno srečanje. Kar cel teden smo v juniju pripravljali že 14. leto zapored veliko vses-lovensko srečanje konjenikov, na katerem izvajamo galopske dirke v planjavo in spretnostne igre. 23. junija smo to uspešno izpeljali v lepem vremenu. Tekmovalo je 20 tekmovalcev iz vse Slovenije. Med drugimi so na dirke k nam na Vitanjsko Skomarje prijezdila tudi dekleta s Koroške, tu tekmovala in tudi zmagala. Zahvalju-jemo se vsem, ki ste pripomogli k pripravi in izvedbi iger, in vsem udeležencem. 24. junija pa smo odjezdili skupaj s Korošicami na Roglo in obiskali Rakovčane. Istega dne pa je nekaj članov odšlo v Žičko kartuzijo na slovesno srečanje. 29., 30. 6. in 1.7. se je nekaj članov udeležilo tridnevnega pohoda na Velikih Blokah pri društvu Divji konji, nekaj pa jih je sodelovalo na pasji razstavi na Rogli. Tretjo soboto v juliju pa smo imeli piknik člani, ki so pomagali pri pripravi dirk. Udeležili smo se tudi dirk v Imenem. V avgustu smo sodelovali na Holceriji. Nosili smo zastave in tekmovali v gozdar-skih veščinah. Sodelovali smo tudi na Pašnem pikniku na Rogli. 12. septembra smo cepili konje in odvzeli kri za test. Usodni četrtek 13. septembra pa smo dobili sporočilo o nameri poskusa samo-mora člana Urbana v Mariboru. Vsi smo bili zelo pretreseni, saj od tako močnega in veselega fanta ne bi nihče pričakoval takšne odločitve. 23 dni smo ga obiskovali v kliničnem centru Maribor v upanju na najboljše, a žal nas je 6. 10. ob peti uri in pet minut za

vedno zapustil in mirno zaspal. 12. 10. smo ga pospremili k nje-govemu zadnjemu počitku. Ob tej priložnosti se iskreno zahvalju-jemo vsem, ki ste se v tako velikem številu in lepo v špalirju in s prapori poslovili od prijatelja in člana. Bil je tudi sin, brat in stric in že tudi očka. A življenje teče dalje. V septembru sta se Dani in Nik udeležila Šmarske konjenice. Na Martinovo smo odjezdili na Frankolovo na žegnanje in pozneje na pohod v Šmartno ob Paki. Zaključek leta bomo imeli 21. decembra.

Vsem želimo vesele božične praznike. Zdravja polno, čim manj stresno in le uspehov polno naj bo celo leto 2019!

Martica Sušec

DU VITANJE

22


Aktivnosti društva upokojencevPIKNIK UPOKOJENCEV PRI MASTNJAKUV soboto, 8. 9. 2018, smo se člani Društva upokojencev Vitanje zbrali na vsakoletnem pikniku pri Jožetu in Nevenki Mastnjak.Kot je že v navadi, tako pričnemo jesenski del aktivnosti društva. Polni poletnih vtisov smo se v veselem razpoloženju najprej po-govorili o tem, kaj smo doživljali ob svojih vnukih in nekateri tudi že ob pravnukih čez počitnice. Kasneje pa smo si krajšali čas z igrami, kot so zabijanje žebljev v klado ter metanje balinčkov na za to pripravljeno podlago.Seveda pa ni manjkalo petja, tudi plesalo se je po taktu harmoni-karja Slavka Kovšeja.Kot je že v navadi, je vse prisotne pozdravil predsednik društva in jim na kratko povedal, kaj vse bomo delali še do konca leta. Pose-bej se je zahvalil pridnim članicam, ki za vsako srečanje pripravijo kakšen posladek.Veselo druženje se je nadaljevalo vse do zgodnjih večernih ur, ko smo se poslovili z obljubo, da se srečamo na izletu v oktobru in seveda na martinovanju takrat, ko pride čas za to.


HOLCARJI V CANKARJEVEM DOMUTudi v letošnjem letu se je pevska skupina Holcarji, ki deluje pri Društvu upokojencev Vitanje, prijavila na sodelovanje na Festi-valu za tretje življenjsko obdobje, ki ga vsako leto organizira Zveza društev upokojencev Slovenije. Tako kot v lanskem letu je bila sprejeta, da sodeluje na Medgeneracijskem odru Cankarjevega doma.Nastop skupine je bil na programu 1.10. 2018.Zaradi izkušnje iz lanskega leta smo se na ogled nastopa, odpravili tudi člani društva. Z velikim veseljem smo spodbujali nastop naše pevske skupine. Ogledali smo si tudi nastope skupin iz drugih društev, kakor tudi vso ostalo dogajanje na Festivalu. Mnogi člani so si z veseljem ogledali komedijo „Čaj za dve“. V veselem

razpoloženju smo se v večernih urah vračali domov z namenom, da si Festival ogledamo tudi naslednje leto.

Tekst in foto: Jože J.

VITANJSKI UPOKOJENCI MARTINOVALITudi letošnje leto smo si upokojenci izbrali za martinovanje Gostišče Čebelica. Praznovali smo v soboto, 10.11.2018.Praznik smo počastili tako, da smo se najprej zbrali pri maši v idilični cerkvici sv. Vida na Hudinji, kjer je mašo za zdravje živih in za miren pokoj vseh preminulih članov društva, daroval naš g. Urban Lesjak.Po maši smo se preselili na kraj praznovanja, kjer smo krstili in spremenili mošt v vino, ter s pesmijo in plesom praznovali dolgo v noč.


Uvod v adventni časPrvo decembrsko soboto, dan pred prvo adventno nedeljo, so se pred župnijsko cerkvijo svetega Petra in Pavla v Vitanju zbrali člani Turističnega društva Vitanje in začeli postavljati velik adventni venček. Na ogrodje so skrbno dajali veje in na koncu venček okra-sili s pentljami. Pri postavljanju venčka so sodelovali tako mlajši kot starejši člani društva in bilo je pravo medgeneracijsko povezo-vanje. Pri postavljanju je sodeloval tudi domači župnik Urban Les-jak. Po postavitvi je sledilo druženje v ‚Olcarki‘.

Dobrodelen KaritasTudi letos so se pred prvo adventno nedeljo zbrale članice vi-tanjskega Karitasa in prostovoljke ter izdelale kar nekaj venčkov. Venčke so lahko verniki v zameno za prostovoljne prispevke do-bili prvo adventno nedeljo po maši. Izkupiček bodo namenile za nakup hrane pomoči potrebnim občanom. Tudi letos so bile pri ustvarjanju venčkov zelo izvirne, še posebej pa so hvaležne sosedi Darinki Zlodej, ki je poskrbela, da med izdelovanjem venčkov niso bile lačne.

Obisk MiklavžaNa prvo adventno nedeljo je Miklavž že obiskal pridne otroke v Vitanju. V spremstvu angelov in parkljev se je ustavil na več lokaci-jah v Vitanju in okolici. Obiskal je otroke, ki so se zbrali pri sv. An-tonu, sv. Marjeti, na Paki pri Slatinjeku in pri sv. Vidu, svoj obisk pa je končal v župnijski cer-kvi sv. Petra in Pavla. Poleg sv. Miklavža so ubrano peli angeli, skupaj so na vseh lokacijah zmolili molitev ‚Sveti angel‘, otroci pa so obljubili, da bodo pridni vse do nasledn-jega leta, ko jih zopet obišče. KK

Praznični december v Vitanju

24 25

IZ ŠOLEIZ ŠOLE

25

V slovo

Spoštovani žalujoči –dragi Viki

Ljubil livade si, krošnje šumeče,Pohorja svet in daljave vabeče.Ljubil si vse, svoje drage domače,zdaj končano je vse, zdaj vse bo drugače.

Življenje nas opominja na slehernem koraku, najmočnejši opomin pa je nenadna smrt. Kar je zadelo Vikija, lahko zadene slehernega med nami. Izjemno težko je doumeti resnico v takšnih trenutkih.Mislim, da ga ni med nami, ki se ne bi ob takšnem izjemno presenetljivem dogodku vprašal o smislu našega vsakodnevnega početja, se vprašal, kaj bi bilo smiselno opustiti, dati na stran, kako živeti drugače...Dolgost življenja našega je kratka. In izjemno negotova, bi lahko dodali Prešernu...Slutim, da še vedno skeli v dušah Vikijevih najbližjih, še posebej v duši žene Vide in vseh otrok, posebej vnukov, pa v duši njegovega zelo dobrega prijatelja Milana in njegovega najmlajšega sina Blaža, ki je imel strica Vikija še posebej rad in sta si bila zelo blizu. Rana, ki jo zareže smrt, ne zaceli čez noč. Težko si predstavljam praznino v prijaznem in nadvse toplem Mrzdovškem domu sedaj, ko tam Vikija več ni.V duši hranim lepe spomine na vse tiste tre-nutke, ko smo posedeli tam za mizo v topli kuhinji, pokramljali o tem in onem, potarnali drug drugemu o osebnih težavah in bilo je lažje v duši, ko smo se razšli.Z Vikijem je bilo prijetno kramljati, ker je znal poslušati in velikokrat prav svetovati. Tega ga je naučilo življenje, začeto 5. maja 1950. leta, ko mu steče zibel kot najstarejšemu od šestih otrok v Skočajevi družini. Kasneje se je družini pridružil še polbrat Franc.Mladost je lepa in brezskrbna, dokler ni treba peš vsak dan v rakovško šolo, prekmalu pa poprijeti tudi za vsa domača dela. Treba je tudi oditi k vojakom v Pančevo. Lepše je, ko mine ta čas.Poznanstvo z Vido Kotnik preraste v resno zv-ezo in je 1975 leta kronano s poroko.Viki in Vida nasledita Mrzdovškovo domačijo od Vidinih staršev Johana in Elizabete. V zakonu se rodijo otroci: Roman, Lidija in Melita.Delovna družina se loti obnove hiše in gosp-odarskih poslopij, nabave kmetijske meha-nizacije, skrbna starša poskrbita za šolanje otrok. Zgledno je sožitje vseh generacij na Mr-zdovnikovi domačiji, hudo, ko zaspi oče Johan in čez leta mama Lizika.Poseben čas so leta, ko se Viki poleg obilja

domačega dela intenzivno vključi v delo loka-lne skupnosti.Gradi se asfaltna cesta v vas, dela je veliko, Viki pa med najprizadevnejšimi.Sledi namig in priložnost ustanovitve Kul-turno turističnega društva sv. Vid, Viki zastavi sebe in z veliko odrekanja, ogromno oseb-nega fizičnega dela in ob pomoči številnih prijateljev uspe s številnimi projekti, med ka-tere gre kot najpomebnejše prišteti obnovo in odprtje Beškovnikove kašče, pa Preužitkarske hiše, organizacija številnih srečanj v Rako-vcu, organizacija številnih novoletnih ples-ov v Vitanju. Ko zaškriplje in ga poprosimo, prevzame tudi organizacijo Holcerije in jo zelo uspešno izpelje.Usoda nameni, da se ob naštetih projektih in številnih drugih aktivnostih in tudi tako, čisto zasebno vrsto let srečujejo tudi najine poti.Kar mali čudež je, da se ni nikdar zalomilo ničesar, bi dejal kdo, ki Vikija ni poznal.Kdor pa ga je, lahko pove, da je pri njem bolj kot vsaka pisna zaveza držala dana moška beseda, da je vedno, kar je obljubil, tudi sto-procentno izpolnil in če je bilo le količkaj v njegovi moči, še kaj koristnega dodal.Ko je prišel čas, je bil nadvse vesel, da je lahko dolgoletno predsedovanje v društvu prenesel na sina Romana, sam pa ostal fizično polno aktiven. Takoj je prevzel zelo odgovorno nalogo predsednika gradbenega odbora pri obnovi cerkve sv. Vida.Zaradi vsega navedenega je leta 2013 prejel več kot zasluženo nagrado Zlati grb Občine Vitanje.Velikokrat mi je spregovoril o svojih otrocih, se veselil njihovih uspehov, bil nanje upravičeno ponosen. Naneslo je tako, da sta nazadnje na domačiji ostala z ženo Vido sama, a kljub temu Viki ni tarnal. Nasprotno, vse načrte je zasnoval tako, da bi bil vsakdan znosnejši, da bi ostalo vsaj malo časa za petje v pevski skupini Holcarji in še kje, da bi se lahko vsaj kdaj pa kdaj kam popeljal s svojim motorjem znamke Jama-ha, če drugega ne, vsaj obiskat prijatelje v društvu Jekleni konjiček.Ker smo vedeli, da Viki zlepa ne odreče prošnji, smo ga poprosili za pomoč tudi pri političnem delu, kjer je vedno s polno odgo-vornostjo opravil vse zaupane mu naloge.Zdaj, ko je tako iznenada klecnil njegov korak, se šele počasi zavedamo, kaj izgubljamo.Družina nadvse skrbnega moža in očeta, vnu-ki Leon, Lana, Luka in Katja nadvse prijazne-ga dedka, sovaščani dobrega in ustrežljivega soseda, društveni prijatelji glavnega inicia-torja in izvajalca, lokalna skupnost velikega pozitivca in velikega organizatorja, osebno izgubljam dobrega in korektnega prijatelja.Če bi lahko, vem, da bi se Viki poslovil z besedami:Rad bi večno ležal tih, ko skrite bodo v meni spale sile, da prsi bi še dvigal dih in spev, zel-en bi hrast nad mano sklanjal se in mi šumel..Mirno počij tu pod domačo rušo…

Slavko Vetrih, župan

Vikiju v slovo!Veliko bolečino je čutiti, ko prijatelja nam je izgubiti.Solza, ki v očeh bila, vse spomine nam vrnila.

In žalost, ki v prsa dana, da lep spomin se ohranja. Srčnost od tebe smo dobili, to nikoli ne bomo pozabili.

Kot prijatelja bilo spoznati in skupna pota nam ubrati. Drug drugemu v pomoč, pravo prijateljstvo, kot nekoč.

Ideje vedno nam si dal, pri delu vedno sodeloval. Kulturno dediščino ti ohraniti in zanamcem jo pustiti.

Jasen ti je tu pogled, na ta prelepi, čudoviti svet.Saj tu si se rodil, svoj pečat si tu pustil.

Upanje si vedno imel, zato z idejami uspel.Prijatelji smo ti sledili, sadov se skupaj veselili.

Veliko tvoje je srce, prijateljstvo tvoje pove.Širok ti krog prijateljev dobiti, z njimi se vedno veseliti.

Slovo pa naj ne bo bolečina, naj bo slovo lepega spomina. In vse, kar nam si dal, da vedno z nami boš ostal.

Lepota, ki ob slovesu bila, ko množica od tebe poslovila. Iskrenost, ki se pokazala,življenje tebi zaznamovala.

Odšel si tja, kjer ni bolečin,ostal pa nam je lep spomin.Delo tvojih rokvidi daleč se okrog.

Vse, kar nam si dal,za vedno z nami boš ostal.To znamo zdaj ceniti,s solzo v očeh se posloviti.

O luči, ki ti gori,da spomin nam ne zbledi.Da večno bi gorelain naša srca grela.

Vitanje, 19.11.2018Herman

24

V slovo

Spomin na člana UrbanaSaj molčal sem dolgo, molče trpelin upanju sem sladkemu se upiralin hrepenenje s silo vase zapiral.Prišla je ura, nisem mogel več…

Nam je ostala le solza spomina,zakaj ti ta pot bila je edina.

Urbanu v slovoEn konj je zaklical v širno daljavo,z visoke planjave Petretove dobraveje izgubil jahača, ga kliče zaman;na žvižg naj ne čaka, je mrtev Urban.

Ko bil bi le jezdec, vesel, razigran,on bil je še sin, so upali vanj.Bil je ljubimec, pravi fakin,speljaval je punce,… Bil je že oče, še previjal je rad.Le zakaj nisi vztrajal, fantič ti mlad?

En konj galopira v temno noč,ker nikogar ne sliši, le materin jok.

Dr. Leonarda Pirmanšek

In memoriam Zmago ŠmitekV sredo, 18. septembra tega leta, je v Radovljici umrl etnolog in kulturni antropolog upokojeni redni profesor dr. Zmago Šmitek, star 68 let. Leta 1975 sta on in Duša Krnel-Umek s skupino sodelavcev iz-brala Vitanje kot najbolj primeren kraj za raziskovanje z vidika etnologije zadnjih sto let, od l. 1875 do l. 1975. Raziskovanje je trajalo štiri leta. Iskali so pisne vire v arhivih in pri zasebnikih, torej žive priče kraja. Raziskava in spoznanja so izšla v knjigi (ciklostil) z naslovom Kruh in politika s podnaslovom Poglavja iz etnologije Vitanja. Knjiga obsega kar preko 700 strani in je za Vi-tanje posebej dragocena. Mnoga spoznanja veljajo v marsičem tudi za druge slovenske kraje. Knjiga je izšla pred tridesetimi leti (1987). To Šmitkovo delo pomeni velik, zelo pomemben prispe-vek k vedenju o naši preteklosti. Poleg tega v nas budi domoljub-je, spoštovanje do prednikov in domačega kraja. Te vrstice v

njegov spomin naj v nas zbudijo željo, da bi Vitanjčanom na-menjeno knjigo radi ponovno vzeli v roke in z njo spoznavali, kako so nekdaj živeli, kakšni so bili njihovi medsebojni odnosi. Heraklitova trditev, da je »Boj oče vsega!« velja tudi za naš kraj … Upam, da je knjiga našla svoje mesto tudi v šoli!Rajni Zmago Šmitek pa je s svojim raziskovanjem segel tudi pre-ko naših meja. Podal se je celo v daljnjo Indijo, kjer je preučeval neevropsko etnologijo in antropologijo religije in še marsikaj drugega.Teh nekaj vrstic naj bo v spomin in zahvalo rajnemu znanst-veniku, da tudi po njegovi zaslugi bolje poznamo svoj kraj, naše drago Vitanje.(Več glej: Delo, 6. oktober 2018)

Vič, sept. 2018p. Zdravko

Žalostni prazniki leta 1948Mineva 70 let, ko je v Vitanju 5. dec. 1948 umrl župnik Alojzij Musi. Nekaj župljanov, ki jih je Musi krstil in učil, še živi. Njegova smrt je bila še toliko večja izguba, ker so isti mesec aretirali njegove-ga namestnika, vikarja Jožeta Miheliča prav pred novim letom (28. dec. 1948). Tako je kar čez noč župnija ostala brez lastnega duhovnika.Alojzij Musi je bil mlajši brat svojega predhodnika Jožeta Musija. Bila sta torej rodna brata, oba sta si izbrala duhovniški stan in oba delovala v Vitanju; Jože od l. 1914 do 1933, za njim pa njegov brat Alojzij. Rojen je bil na Vranskem 16. maja 1873, v duhovnika pa posvečen 25. julija 1899. Kaplan je bil pri Sv. Petru pod Svetimi gorami, pri Sv. Marjeti na Polzeli in v Vitanju pri svojem bratu od leta 1927 do 1933. Tega leta je postal župnik, za kaplana pa je prišel Stanko Lah, katerega so Nemci l. 1941 izgnali na Hrvaško. Tako je župnik Alojzij med vojno ostal sam. Bil je bolj bolehen in župljani so bili med vojno kar večkrat brez nedeljske maše. Leta 1947 je prišel k njemu odličen pomočnik, vikar Jože Mihelič, ki se je vrnil s

Hrvaškega. Življenje župnije se je začelo urejati, a kot rečeno, je že naslednje leto župnija ostala brez župnika, ko je umrl Alojzij, in brez vikarja, ki je bil aretiran. Vitanjčani so se zanj zavzeli in pripravili pravi odpor, ki pa ga je OZNA iz Celja zadušila. Župnijski upravitelji so se naslednji dve leti hitro menjavali.Adventni čas je bil dokaj žalosten in negotov. Božični prazniki brez župnika in novo leto se je začelo brez lastnega duhovnika. Ta spominski zapis naj bo skromna informacija za mladi rod, ki o teh časih nič ali pa prav malo ve.21. maja letos je minilo 85 let od smrti župnika Jožeta Musija. V vranski župnijski kroniki piše, da je imel veličasten pogreb, ki ga je vodil vseučiliščni profesor in častni kanonik dr. Franc Lukman. »Pokojni je bil velik dobrotnik tuk. cerkve, zlasti pa ubogih na Vran-skem. Zapustil je 1000 Din za vranske farne uboge, kateri znesek se je nadrobno razdelil med mnoge uboge.« Jože Musi je brat Alo-jzija Musija.

P. Zdravko

26 27

IZ ŠOLEIZ ŠOLE

27

Iz šole

Evalvacija projekta Pešbus v sklopu Evropskega tedna mobilnosti v OŠ Vitanje

Dan zdrave šole16. 11. 2018 smo na OŠ Vitanje v okviru projekta Tradicionalni slovenski zajtrk učenci, zaposleni in gostje dan začeli z zdravim zajtrkom. Maslo, mleko, kruh, med in jabolka ter ostale domače dobrote so šoli podarili okoliški kmetje, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Uvodne minute so bile obarvane s kulturnim pro-gramom. Vse navzoče je nagovoril župan, g. Mirko Polutnik, far-macevtka, ga. Dragica Černigoj Kropf pa nam je predala nekaj ko-ristnih informacij o zdravilnih učinkih medu. OŠ Vitanje je vključena tudi v projekt Slovenska mreža zdravih šol, ki je del Evropske mreže zdravih šol. To je projekt, ki se odziva na probleme v zvezi z zdravjem otrok in mladostnikov. V Sloveniji letos obeležujemo 25. obletnico, naša šola pa praznuje 10. oblet-nico sodelovanja. V okviru tega projekta izvajamo programe za promocijo zdravja na telesnem, duševnem in socialnem področju za učence, učitelje in starše. Po zdravem zajtrku smo poskrbeli tudi za zdravo malico. Učenci so si sami po razredih pripravili različne zdrave namaze, izmed ka-terih so izbrali 3, ki bodo v prihodnje vključeni v njihov jedilnik. Ta dan smo na šolo povabili tudi medicinsko sestro, go. Katjo Verhovšek, ki je z učenci nižje stopnje izvedla delavnice o zdravem načinu življenja in zasvojenosti. Učenci višje stopnje so razmišljali o pomenu zdrave prehrane in duševnega zdravja in o tem pripravi-li plakate za razstavo. Na pomen gibanja pa smo opozorili še z vajami Brain gym, ki jih je po razredih vodila ga. Ksenija Potočnik. Dan je bil pester in zanimiv. Vsi sodelujoči smo s pozitivnim pristo-pom pripomogli k osveščanju o zdravem načinu življenja.

Mentorica Vanja Repnik

Najbolj zabaven in slasten del dneva je bil zajtrk tradicionalnih domačih dobrot: kruh z maslom, medom, mleko in jabolko. Kas-neje smo po učilnicah naredili različne zeliščne namaze in se tako tudi nekaj novega in koristnega naučili. Ker pa je dan potekal tradicionalno obarvano, se je cela šola pred malico zbrala v jediln-ici, kjer smo skupaj zapeli pesem Čebelice. Domov smo tako odšli polni novega »kuharskega« znanja in dobrih občutkov.

Predsednica šolske skupnosti, Ana Rošer, 9. r

Kulturni program, ki mu je sledil

skupni zajtrk.

Medicinska sestra je z nižjo stopnjo govorila o

zdravem načinu življenja.

Projekt Pešbus smo izvajali v Evropskem tednu mobilnosti od 17. do 21. septembra 2018. Projekt je sofinanciralo Ministrstvo za okolje in prostor v okviru sredstev Sklada za podnebne spremem-be. Nosilec projekta je bila Občina Vitanje, pod vodstvom mag. Barbare Mikuš Marzidovšek. V projektu je sodelovalo 52 otrok, 11 učiteljev OŠ Vitanje in 10 zunanjih spremljevalcev (starši, člani Planinskega društva Vitanje). Vodja projekta Pešbus v OŠ Vitanje je bil mag. Robert Pritržnik.Glede na prijave v prvem tednu septembra 2018 smo določili »voz-ni red« in »progo« Pešbusa na dveh relacijah: Vitanje – Brezen in Vitanje – Ljubnica. Omenjene relacije smo označili s trajnimi lesenimi smerokazi in označenimi vstopnimi postajami. Izdelali smo vozni red s postajami in seznamom otrok, ki so vstopali na postajah. Vodje Pešbusa so natančno vodili evidenco udeležbe otrok od 17. do 21. septembra 2018. V petek, 21. septembra 2018, smo pred odhodom zadnjega Pešbusa priredili slavnostno zaključno prireditev s podelitvijo nagrad udeležencem. Na pri-reditvi so bili vsi udeleženci projekta. Župan Občine Vitanje je imel slavnostni govor. Vodja projekta Pešbus v OŠ Vitanje pa je otroke seznanil z nadaljevanjem projekta in tehničnimi podrobnostmi iz-vedbe. Otroci so za sodelovanje kot nagrado dobili čelno svetilko in odsevni brezrokavnik, vodje Pešbusa in spremljevalci pa čelno svetilko.Projekt se je zaključil 8. novembra 2018, ko je preteklo nadaljn-jih 30 šolskih dni samostojne uporabe označenih šolskih poti. Otroci so potrjevali samostojno uporabo označene šolske poti z luknjanjem evidenčnih kartonov s pomočjo luknjačev in orientaci-jskih zastavic, ki so bili nameščeni na obeh relacijah na razdaljah približno 200 metrov. Evidenčne kartone so lahko otroci vzeli vsak dan pred odhodom domov in jih naslednjo jutro vrnili v razredni žepek. Za evidenco in razdeljevanje evidenčnih kartonov sta skr-beli dve učenki iz devetega razreda in mentorica šolske skupno-sti. Dvaindvajset šolarjev, ki so v tem času prehodili največ, smo

peljali na brezplačen nagradni izlet v Terme Laško. Nagradni izlet smo izvedli v četrtek, 15. novembra 2018.Rezultati projekta Pešbus v okviru Evropskega tedna mobilnosti v OŠ Vitanje so:V Občini Vitanje smo na dveh relacijah (Brezen in Ljubnica) s tra-jnimi smerokazi označili in uredili dve varni šolski poti.Otroci, ki so sodelovali v projektu, so v šolo prihajali peš, zato je prišlo na osnovi analize anket do spremenjenih navad. Veliko otrok si želi prihajati v šolo s kolesom. Zato bomo v prihodnje izvedli tudi projekt Bicivlak.Otroci, ki niso sodelovali v projektu, ker proga Pešbusa ni peljala mimo njihovih domov, si želijo v prihodnosti sodelovati.Lep pozdrav!

Vodja Pešbusa na OŠ Vitanje: mag. Robert Pritržnik

26

Iz šole

Šolsko leto 2018/2019

POPRAVEKV Vitanjčanu številka 60 z dne 21. junija 2018 se je v članku Dosežki v šolskem letu 2017/2018 v tabeli najvišjih dosežkov izgubila zadnja vrstica pri tekmovanju iz: »Logične pošasti - mentorica Suzana Pušnik, tekmovalka pa Barbara Ošlak 7.r.«

Uredništvo Vitanjčana

214 učencev je 3.9.2018 vstopilo v novo šolsko leto. Tudi v letošnjih poletnih počitnicah smo na šoli opravili številna dela. Izvedeno je bilo generalno čiščenje šole. Obnovili smo tri sanitarije. Šolski zvonec ima prijetnejši zvok, saj smo obnovili celotno ozvočenje po šoli. Kupili smo tudi nekaj nove računalniške opreme, v knjižnici prehajamo na sistem Cobiss.Veliko dejavnosti je za učence organiziranih pred poukom. Vsak petek so učenci pred poukom z razrednikom oz. sorazrednikom.Dosedanji dosežki naših učencev potrjujejo, da je naš sistem dela kakovosten in stabilen, seveda pa ga je potrebno nenehno na-dgrajevati in izboljševati. Zato nadaljujemo z aktivnimi metodami poučevanja, vključevanjem sodobnih oblik dela, s poudarkom na formativnem spremljanju pouka, z izbiro projektov in interesnih dejavnosti, ki bodo povečali vseživljenjsko znanje in spodbujali razmišljanje. V mesecu septembru smo izvedli projekt pešbus in veter v laseh. Učencem smo želeli pokazati, kako pomembno je vzdrževati gibanje skozi življenje, saj to prinaša zdravje, s tem pa tudi učinkovitost in uspešnost vsakega posameznika.Samo gibanje s prsti po računalniku ali »pametnem« telefonu ne pomeni pravo gibanje.Nadaljevali bomo s projekti - Dediščinski darovi Vitanja, Zdrava šola, Semena sprememb, Vrednote - 8 krogov odličnosti, Branje ... Organizirali bomo osmo noč branja, deveti dobrodelni koncert za šolski sklad in različne delavnice za učence. Nadaljevali bomo zbi-ralne akcije, kot so zbiranje starega papirja, baterij, zamaškov itd.Na šoli se zavedamo pomena vključenosti vsakega učenca v vse faze pouka, spremljanja napredka in iskanja najboljšega v njih. Čeprav se komu zdi, da znanje in s tem učenje danes ni več tako pomembno, saj ga imamo na dosegu v vsakem trenutku (internet), pa ni tako. Učenje nas bogati, dela odgovornega, vztrajnega, ob njem se spreminjamo, rastemo ... nič hudega, če potem s časom tudi kaj pozabimo ... Domače naloge naj bodo v funkciji doseganja ciljev. Poleg utrjevanja znanja pa vplivajo na razvoj delovnih na-vad, na razvoj miselnih sposobnosti in reševanja problemov, na zmožnost samostojnega učenja in ne nazadnje, oblikujejo vsake-ga posebej. Zato se ne pogajajmo o njih!In kaj si kot ravnateljica želim?Želim, da si vsi, ki soustvarjamo delo in življenje na šoli zastavimo visoke cilje. Njihovo doseganje nas bo osrečevalo. Pri tem nam naj ne zmanjka poguma in vztrajnosti, vse pa prepletimo z medsebo-jnim sodelovanjem in spoštovanjem.Hvala vsem, ki nam pri uresničevanju nalog in doseganju zastav-ljenih ciljev pomagate.

mag. Tilka Jakob, ravnateljica OŠ Vitanje

28 29

iz šoleiz šole

29

iz šole

4. in 5. razredPASTIRČKOV DANUčenci 4. in 5. razreda so se pri nara-voslovnem dnevu v okviru DEKD po-dali na malo drugačen - pastirčkov dan. Na Ančnikovem gradišču (Tinje na Pohorju) so ta dan izdelovali pastir-ske klobuke, se preizkusili v pastirskih igrah, peki jabolk in krompirja. Bili so navdušeni, kar dokazujejo spodnje slike.

ZIMAPridi, zima, pridi božič,čakamo te, beli sneg,da gremo na bele stezein s sanmi na beli breg.Pridi, zima, z dedkom Mrazom,čakamo te, beli sneg,mrzle roke, topla peč,radost nam žari v očeh.

Žiga Kranc, 3.a

VESELI BOŽIČEKPri oknu stojim,v bele snežinke strmim,v mislih si želim,da od Božička darilo dobim.A, ko pogledam v nebo,zagledam čudne stvari,ko to približa se mi,vidim – to je Božiček s sanmi.Božiček na sanehod daleč k nam prihaja,darila težka pelje,s severnega tečaja.

Darila velika ali mala,dobijo le ti, ki med letom v šoliso pridni bili.Božiček pri mojem se oknu ustavi,darilo mi v roke poda,ker tudi jaz med letomsem pridna bila.

Živa Djaković, 3.a

PRVI ŠPORTNI DAN ČETRTEGA IN PETEGA RAZREDAV tednu DEKD - Dediščinski darovi Vi-tanja, smo si četrtošolci in petošolci ogle-dali darove naših prednikov. Skupaj smo na prvi športni dan odšli peš do kmetije Koklič, kjer smo si ogledali staro hišo. Navdušeni in prevzeti smo bili od emocij,

saj smo se vrnili v preteklost, življenje nekoč. Prisluhnili smo pesmi, ki sta jo za nas zapela gospa in gospod Rotovnik. Z veseljem smo prisluhnili njuni življenjski zgodbi. Na koncu smo bili deležni pogos-titve, ki smo jo z veseljem sprejeli. Otroci so bili zelo navdušeni in so tudi izrazili željo, da podoben športni dan še ponovi-mo.

Napisala: Melita Hrovat

VITANJEVitanje je kraj, ki je zelolep in bogat in ga imam zelo rad.Kadar ga vidim, se spomnim na vas,v kateri se lepo živi.Tukaj živijo sami Pohorci.

Vitanje ima veliko pokrajino,ki je obdana z zelenimi drevesiin velikimi travniki.

Nejc Jarc, 5.a

VITANJEV kotlini veliki je majhna vas.Ima sedem zaselkov ter veliko pridelkov;krompir, paradižnik…Vse raste tu v prelepem našem Vitanju.Tu reke, gozdove in mravljišča imamo.Gradova v ruševinah sta dva,legende so tudi tukaj doma.V Vitanju je prebivalcev malo,vendar se tukaj super imamo.

Mark Stošić, 5. aPripravila: Melita Hrovat

Tudi ustvarjali smo na temo Vitanja in nastali sta pesmi o Vitanju.

28

iz šole

1. razredV 1. r. je letos 25 otrok. Za nami so prvi meseci. Otroci radi pri-hajajo v šolo,kjer poleg učne snovi spoznavajo svoje nove prijatelje in gradijo razredno skupnost. Povprašali sva jih, kaj imajo v šoli najraje. Odgovori so bili tako različni, kakor so različni tudi otroci. Da je športna vzgoja na prvem mestu, ne preseneča, otroci pa radi tudi pojejo, plešejo in uživajo v dnevih dejavnosti, kjer dan poteka malo drugače. Kot vsi prvošolci v Sloveniji so tudi naši otroci ob začetku bralne značke, prejeli knjižno darilo. Imamo tudi nadarjene likovnike. Te spretnosti se odlično izražajo v OPB, kjer so letos ust-varili že kar nekaj umetnin. Nestrpno pa čakajo, da se bodo naučili brati in pisati, zato vas bodo s svojimi pisnimi prispevki razveselili že v naslednji številki.

Učiteljici Lidija in Verica

3. razredTretješolci že nestrpno pričakujemo zimo, še posebej pa težko čakamo Božička. Zato smo pri pouku in doma sestavljali pesmi in iskali rime. Na začetku smo imeli neka-teri kar nekaj težav. Na koncu pa smo bili nad svojimi pesmimi celo navdušeni. Prav zabavno je bilo v vlogi pesnikov. Tudi vam želimo zabavno branje in vesele praznike.

Učenci 3. a in učiteljica Ida

BOŽIČNI ČASPrihaja čas, ko ni nam dolgčas.Božiček prihaja med nasin tretješolcem pričara nasmeh na obraz.

Jon Globočnik, 3.a

ČAKAMO BOŽIČKACin, cin, cin,kje Božiček se mudi?Nestrpno ga že čakamo vsi.V šoli sem se pridno učila,bila sem zelo ubogljiva, vse, kar sta mi starša naročila, sem naredila.Na balkon sem piškote in mleko nastavila,s tem Božička pozdravilapa se hitro v sobo spravila.Vem, da se vam to čudno zdi,a Božiček že hiti,da ga mucek ne prehiti.

Leja Mlakar, 3.a

BOŽIČEK PRIHAJACin, cin, cinspet zvončki bodo zapeli, ko v Vitanje bodo Božički pri-hiteli.Jelenček Rudolf sani bo vlekelin pel si na ves glas,da Božiček prihaja v vas. Otroci darila bomo dobiliin se jih zelo razveselili,saj smo jih zasluženo dobili.

Katarina Hrovat, 3.a

PRIŠEL JE BOŽIČEKBožiček je pri nas,prihaja že v vas,vzemite si ta čas,da obišče nas.Ima lepe sani,še lepše dlani,zato, ker otrokomdarila deli.Prinese mi darilo,ki me bo razveselilo. Zdaj še nimam vse,zato je moje zadnje upanje.Pripelje se s sanmi,vidimo ga vsi,darila nam deli,in zopet odleti.

Anže Vidmar, 3.a

BOŽIČNA PESEMNa nebu svetla luna sveti,mimo nje gre čudna reč,hitro kakor zajec v luknjo,zgine stvar v dimnik star.Kaj za vraga se dogaja,kam je šla ta čudna reč?Dimnik se že grozno maje,kam so šle vse črne saje.Pred menoj zdaj škrat stoji,v rokah cel kup daril drži,za njim Božiček se smeji,pa mi srečo zaželi.

Žan Jeseničnik, 3.a

BOŽIČNA ZABAVAPred vrati nas čaka velika zabava.Prava zabava, božična predstava.Postavili bomo jaslice,peli lepe pesmice.Okrasili bomo smrečico,prižgali svetlo zvezdico.Božiček kmalu obiskal nas bo,darila krasna prinesel bo.Vsi bomo veseli,bomo plesali in peli.Božiček kmalu bo tu,vriskajmo juhuhu.

Pia Zlodej, 3.a

30 31

odličnjakiiz šole

31

Iz šole

Latino ritmi na OŠ Vitanje 6. novembra sta vitanjskim šolarjem skozi plesni potopis približala kulturo Kolumbije Mariborčanka Katja Čuk in njen kolumbijski so-plesalec Felipe Herrera. Plesalca salse, bachate in drugih latino ritmov sta s predavanjem ob slikah, s folkloro in plesom pritegnila pozornost tako vrtčevskih otrok, šolarjev kot učiteljev. Vsi so se ob glasbi sprostili in zaplesali. Z gostoma so izvedli tudi otroški šolski parlament, kjer so primer-jali šolstvo Kolumbije z našim šolskim sistemom. Profesorica in plesalka Katja je v času 3-letnega bivanja v Kolumbiji poučevala tako na zasebni kot javnih šolah, Felipe pa je z učenci lahko delil osebne izkušnje iz šolskih klopi. Zanimivo, našli so veliko podob-nosti.

Mentorica Ksenija Potočnik

»Katja in Felipe sta zelo dobro plesala in pokazala prave plesne akrobacije.«

Eva Založnik, 9. r

»Izvedeli smo veliko novega o šolstvu v Kolumbiji.«Predsednica šolske skupnosti Ana Rošer, 9. r

»Bilo je poučno in zanimivo, saj smo govorili angleško, nekat-eri pa so se celo potrudili govoriti špansko.«

Ana Ema Jakob, 5. r

»Tudi mi smo zaplesali. Bilo je sproščeno in zabavno.«Pia Zlodej, 3. r

Posneli smo tudi skupni selfi.

Vsi smo se preizkusili v plesu salse. Pogovor z gostoma na šolskem parlamentu.

Devetošolke v družbi kolumbijskega plesalca Felipeja. Folklorna točka.

30

Iz šole

Matematična delavnica 7

V petek, 7. 12., smo se osmošolci odpravili na Gorenje, kjer smo pod vodstvom Tilke Jakob do nedelje, 9. 12., imeli matematične de-lavnice. Spoznavali smo velika števila, labirinte, miselne igre, ne-navadno aritmetiko, kombinatorična drevesa... Merili smo učilnico in izračunali količino barve, da bi pobelili učilnico. Poigravali smo se s papirjem in izdelovali origamije. Iz tangramov (kosov papirja) smo sestavljali različne like, figure in celo ptice. Brskali smo tudi po zgodovini matematike. Na koncu smo izdelali bilten. Vsi smo v teh treh dneh zelo uživali.

Katarina Ošlak, 8.a

MNENJA UČENCEV: Najbolj:• zanimiva delavnica mi je bila z miselnimi igrami in z nenavadno

aritmetiko. Katarina Ošlak• zanimiva so mi bila starogrška števila, sestavljanje piramid iz pa-

pirja. Sara Ojsteršek• všeč so mi bile miselne igre in zgodovina matematike. Eva Ja-

vornik• všeč mi je bilo izdelovanje iz papirja in miselne igre. Nika Kovše

• všeč so mi bili trenutki s prijatelji. Nina Fijavž• všeč mi je bilo zlaganje papirja. Nik Šantl• Najboljše so mi bile večerne igre v telovadnici in nenavadna arit-

metika. Alja Jakob• Vse delavnice so mi bile všeč, v spominu pa mi bo ostala de-

lavnica z origamiji. Barbara Ošlak

ANGLEŽ NAS JE OPOMNIL NA POMEN OSNOVNIH ČLOVEŠKIH VREDNOTV petek, 30. 11. 2018, je OŠ Vitanje obiskal Anglež Tony Cealy, tem-nopolti režiser, igralec in človek več talentov. Delavnice smo se udeležili učenci iz 8. in 9. razreda, ki nam raba angleškega jezika ne predstavlja težav. Vsi smo se trudili in pogovor v angleščini je stekel. Srečanje je bilo zelo poučno, saj smo govorili o sprejemanju drugačnih ljudi, razpadu vrednot v današnjem svetu in medoseb-nih odnosih. Izdelovali smo protestna sporočila, skušali kritično razmišljati, simbolično podirali meje oz. ovire, ki nam preprečujejo sprejemanje drugačnih, izločenih ljudi in nas zadržujejo, da jim ne priskočimo na pomoč. Gospod Tony nam je simbolično razdelil se-mena, ki jih moramo posaditi, in nas opominjajo, da lahko v kratkem času tudi mi naredimo nekaj dobrega, pomagamo sočloveku in tako pripomoremo k boljšemu svetu.

Ana Obretan, Ana Rošer, 9. r

V petek, 23.11.2018, smo se odpravili na naše prve matematične delavnice na Gorenje. Najprej smo se namestili v sobe, potem pa z velikim nasme-hom odšli v učilnico, kjer nas je že čakala učiteljica Tilka Jakob. Zavihali smo rokave in se lotili dela. Najprej smo spoznavali nenavadno aritmetiko, pogledali smo si, kako so množili Maji, Indijci in Egipčani. Nato smo iskali srečna števila, zidali gradove iz števil in tlakovali površine z različnimi liki. Po večernem delu smo odšli v telovadnico in igrali med dvema ognjema.V sobotnem jutru smo se ogreli z reševanjem labirintov. Sledilo je reševanje »razvedrilnih« matematičnih nalog, računanje z rimskimi števili, ugibanje in merjenje kotov, sestavljanje različnih likov. Vsak je sestavil svo-jo matematično križanko, rešil sudoku … Izdelali smo tudi matematične okraske - belo ovčko. Sledil je še en lep večer v telovadnici.V nedeljskem dopoldnevu smo se naučili reševati logične naloge s pomočjo preglednic in kombinatoričnimi drevesi ter na koncu napisali povzetek in sestavili bilten.Z mislimi na naše prve matematične delavnice smo odšli z velikim nas-mehom domov …Vtisi:Sobe so bile odlične, pa tudi matematika je bila super. (Saša)Odšla sem s polnimi mislimi na matematiko in z veliko znanja. (Tina)Od MD sem odnesla veliko novega znanja. Snovi je bilo veliko, a ob zan-imivem delu vse hitro mine. (Anea)

Letošnje MD so bile zabavne in poučne. Naučili smo se novih in zanimivih stvari o matematiki. (Neja )MD so bile zabavne, spoznali smo stvari, ki jih prej še nismo poznali, sicer pa tudi ni bilo tako težko. (Karin)Te prve MD so bile zelo delovne od jutra do večera. Bilo je super. (Stina)Bilo je fajn. (Florjan)Zelo zanimiva so mi bila rimska števila. Spoznali smo, kako so računali nekoč. Ogromno stvari se je zgodilo pri MD. Vsi smo se močno zabavali. (Tjaš)

Urša Kovše, 7.a

Z vzklikom OI! smo podkrepili naša protestna sporočila.

Matematična delavnica 8

32 33

Obvestila in sporočilaObvestila in sporočila

33

Razmišljanja

Pričakovanje Dragi bralci Vitanjčana, adventni čas bomo zaključili na sveti večer, ko bomo začeli praznovati božične praznike oziroma božični čas, v katerem se zvrsti nekaj praznikov, pov-ezanih z božično skrivnostjo.

Letos bomo pesem Sveta noč še posebej hvaležno peli, saj prav letos mineva 200 let, ko sta jo v majhni vasici Oberndorf kaplan Jožef Mohr in učitelj Franc Gruber ob kitari prvič zapela z zbranimi verniki v vaški cerkvici. Pesem je na mah ogrela ves krščanski svet. In danes svete noči sploh ni brez te pesmi. Tisti, ki delimo isto upanje, isto pričakovanje in praznujemo božič – učlovečenje Božjega Sina – imamo pred sabo široko pot k večni Obali, kamor smo namenjeni. Kaj bi človek brez tega pričakovanja in upanja! Zblaznel bi osamljen sredi tega kozmosa, ki tako pogos-to postaja kaos človeške družbe. Kam naj bi človek naslonil glavo in kako naj bi pregnal strah in bojazen pred vsem, kar ga ogroža, in nazadnje še pred popolnim Ničem? V luči božičnega praznika pa nam vse postane svetlo in vsak dih, vsako teženje, vsaka solza, vsaka zvezda na naši poti postane dar neizmerne božje ljubezni, božje Previdnosti. Prihaja On, Knez miru, ki pravi: »Na svetu boste imeli stisko, toda zaupajte, jaz sem svet premagal!« Tako nas bo v tem svetem adventnem času vse bogatilo: vsak pramen sonca, vsaka zvezda in vsaka snežinka … Vse bomo začutili kot popoln dar. Predvsem pa nas bodo očarale oči Otroka, ki v jaslicah steguje ročici vsakomur, ki se mu približa s čisto dušo, s ponižnostjo in s pravim namenom. Prepričali se bomo, da jaslice niso prazne, tabernakelj ni prazen in križ še vedno potrjuje, »da se je Bog Sin učlovečil, da bi nas s svojo smrtjo odrešil in večno zveličal«. Bog ne prihaja na vljudnostni obisk, ampak s konkretnim namenom, da bi nas zveličal. Kakšna milost in nezaslužen dar! Ta naš ubogi svet je postal božanski – prebivališče Boga. Luč je pregnala temo, v to »bleščečo bedo« je posijalo sonce.Težko je izraziti z besedami, kaj ljudje, ki so se kdaj srečali s pravim krščanstvom, čutijo, kaj nosijo v svojem srcu ob praznovanju ad-venta in božiča, saj je z njima povezanih toliko običajev, obredov, pesmi, kulture iz daljne preteklosti – a vendar tudi v današnjem človeku budijo najgloblja čustva dobrote in ljubezni. »Razodeli sta se dobrota in človekoljubnost Boga.« In od tedaj se na kljub vs-emu, kar se dogaja na svetu, oznanja: »Ne bojte se! Glejte, oznan-jam vam veliko veselje: Danes se vam je rodil Odrešenik …« To je nekaj tako nenavadnega, drzen izziv za človeško pamet, da razum tega ne more dojeti, lahko pa to razume in začuti hrepeneče srce.In kaj vam želim, dragi Vitanjčani? Če je kdo bolan, da se bolezen ustavi in zdravje izboljša; da bi vsak bil dober in imel dobre ljudi ob sebi; da bi prazniki zbližali odtujene ljudi v družini in med sosedi, da bi hvaležnost in dobrota pregnali dolgčas in naveličanost, da bi si ljudje segli v roke in skupaj hvalili Pričakovanega, ki nas bo vodil, varoval in tolažil s svojo bližino in milostjo tudi v letu, ki prihaja, in da se naše upanje utrdi, da bo Novorojeni z nami v tem življenju in da bo z nami tudi v večnosti.Vsem voščim blagoslovljene praznike in srečno novo leto 2019 !

Advent 2018P. Zdravko Jakop

Novo letoNovo leto trka na vrata. Njegov prihod pomeni nov začetek. Tedaj zamenjamo koledar. Ta nam ob delitvi na dneve in mese-ce natančno odmerja dragoceni čas, ki ga je Prešeren označil za »rablja hudega«. Samo človek uporablja koledar in nosi uro in se močno zaveda svoje minljivosti. Opaža namreč, kako prihodnost preko sedanjosti postaja preteklost. Umrljiv človek je podvržen mnogim pritiskom, največji tiran pa je gotovo čas, ta izraz nepo-pustljive oblasti narave nad človekom.Mesec januar (ianua=vrata) nam odpira vrata v novo leto, npr. v leto 2019. Katoličani štejemo to leto 6/7. leto po izvolitvi papeža Frančiška; Judje štejejo 5779/5780. od »stvarjenja sveta«. Vendar pa to ni njihov edini način štetja; znani sta aleksandrijska in an-tiohijska šola, ki sta imeli lastne koledarje in sta leta šteli različno, od stvarjenja do Abrahama ali pa do izhoda iz Egipta. Seveda so zaradi različnega štetja tudi letnice različne. Muslimani pa beležijo leto 1440/1441 od Mohamedovega rojstva.Učenjaki vedno znova izračunavajo čas. Tako so leta 1800 zabeležili nekaj podatkov, npr. astrofizikalna zgodovina je trajala in minevala 13 do 15 milijard let. Geološka preteklost Zemlje je tedaj naštela že okoli 4.500 milijonov let, biološka pa 3.700 milijonov, človeška rasa je bila tedaj »stara« približno 200.000 let, njena civilizacija pa od 5.000 do 7.000 let. Minljivost časa postane očitna, če postavimo predse peščeno uro. Sedanjosti preprosto ni, sta samo preteklost in prihodnost. Ob koledarju običajno ne razmišljamo, saj ga le zamenjamo v »najdaljši noči«, pozneje pa vseeno pogledamo vanj, kdaj bo ve-lika noč. Zakaj prav velika noč? Ker velika noč določa pepelnico in binkošti, torej tri mesec časa in vse nedelje in praznike vmes.Prva možnost za veliko noč je 22. marec. To se je nazadnje zgodilo leta 1818 in se bo zopet 2285. Zadnji datum za veliko noč pa je 25. april, kar se je zgodilo sredi druge svetovne vojne (1943) in se bo zopet ponovilo 2038. Po izročilu velja: kadar je velika noč na sv. Marka, je leto težko. In tako je leto 1943 gotovo bilo (sredi vojne!). Tako se je potrdila napoved: »Quando Marcus Pasham dabit, totus mundus vae clamabit!« (Kadar bo sv. Marko dal veliko noč, bo vpil ves svet gorje!« Poznana je še druga razširjena »prerokba«: »Ka-dar veliko noč bo Marko dal, Anton Padovanski binkoštval in Janez molil svet‘ Telo kleče, tedaj bo vpil ves svet gorje!« (Torej, če pride velika noč na sv. Marka dan, binkošti na god sv. Antona Padovan-skega in praznik sv. Rešnjega telesa na god sv. Janeza Krstnika, so hudi časi.) To naj bi bilo čez 20 let.Razumevanje časa je pomembna stvar, še bolj pomembna stvar pa je izraba časa. Apostol Pavel kliče: »To pa pravim, bratje, čas je kratek« (1 Kor 7,29).Vsem voščim mirno, zdravo, uspešno, z eno besedo, srečno novo leto 2019!

Vič, advent 18P. Zdravko

32

Iz šole

Peka piškotov za dobrodelni namenŠestošolci so si pri pouku gospodinjstva pod vodstvom ge. Lee Kotnik nadeli predpasnike, se opremili z moko, jajci, limono, sladkorjem in nasmehom ter pekli piškote za dober namen, Drobtinico. Pomagali sta jim tudi ga. Katarina Kričaj ter učiteljica Mojca Šegel z učenci izbirnega predmeta prehrana. Učenci so najprej poskrbeli za higieno, pripravili sestavine in zamesili testo. Med počivanjem testa so gospodinjsko učilnico (našo pekarno)

skrbno pospravili. Testo so po kratkem počitku razvaljali in z modelčki oblikovali piškotke. Kuharice so odstopile svoje pros-tore in kmalu je že zadišalo po prostorih šole. Učenci so se ta dan izkazali ne le pri peki, temveč tudi pri pospravljanju in čiščenju po končanem delu, seveda pa se niso mogli izogniti manjšemu obmetavanju z moko.

Mentorica Lea Kotnik

Skuhali smo si štruklje v juhiV petek, 28. 9. 2018, smo se z izbirnim predmetom prehrana v duhu zdrave šole in odkrivanje dediščine našega kraja peš iz Vitanja odpravili na domačijo Kuzman - Rot. Narava je bila obarvana v čudovitih jesenskih barvah, k vzdušju pa so pripomogli še prijazni domačini, ki so ob poti pobirali pridelke. Ob prihodu na kmetijo nas je pričakala dobrodošlica in zelo gos-toljuben sprejem ge. Jožice Kuzman. Postregla nam je z domačim sokom in dobrotami. Že takoj smo opazili, da je zelo dobra kuhar-ica. Vse nas je navdušila tudi urejenost celotne kmetije. Kar zunaj, na toplem jesenskem soncu, smo se lotili priprave štrukljev v juhi. Pri pripravi smo sodelovali vsi. Potrebno je bilo narezati zelišča, pripraviti skutin namaz in tanko razvaljati testo. Za sladico smo si pripravili tudi pečena jabolka, katera smo prej nabrali z bližnjega drevesa, saj nas je narava letos z njimi bogato obdarilaVse, kar smo skuhali, smo morali seveda tudi poskusiti. Nekateri so samo poskusili, drugi pa smo se kar dobro najedli, saj je bilo res odlično. Malo smo se še zadržali, saj je bilo zelo prijetno na svežem zraku, v senci drevesa in prijetni družbi. Družini Kuzman – Rot se najlepše zahvaljujemo za prijazen spre-jem in pogostitev.

Barbara Jelenko, 9. r

Šestošolke med pripravo piškotov.Vsi sodelujoči za dober namen.

Učenke med pripravo skutinih štrukljev. Priprava vlečenega testa.

Naša prijazna gostiteljica, ga. Jožica Kuzman.

Tudi fantje so vešči kuhanja.

Ana nas je ves čas

prijazno stregla.

Štrukljeva juha je večini zelo teknila.

34 35

Obvestila in sporočilaObvestila in sporočila

35

Obvestila in sporočila

Božično voščiloSpoštovani!

Včasih me je precej vznemirjalo dejstvo, da ljudje ne vemo niti točnega datuma rojstva Jezusa Kristusa. Njega, po katerem se štejejo leta, in v imenu katerega se rojeva in umira vsaj tretjina človeške populacije. Čudna stvar.Počasi in z leti razumem, da je tako še najbolje. Vemo, kar moramo vedeti. Vemo, da je nekoč Bog hotel postati človek. Vemo, da se je rodil v mestu, ki se imenuje Betlehem, kar pomeni »hiša kruha«. Svet je tako postal dom, kjer človek živi z Bogom, kadarkoli se sreča z ljubeznijo človeka. Dom, ka-mor se človek vrne, ko ostane praznih rok, in ga nekdo potolaži. Dom, ki te dela pogumnega in močnega, ker čutiš, da nikoli in v ničemer več nisi povsem sam in zato tudi ti upaš odpreti vrata svojega srca in lahko nahraniš ta svet s kruhom poštenja, ljubečih odnosov in dobre besede. Prav to spremeni vse.Želim vam obilo poguma in moči. Želim, da bi si v letošnjih praznikih upali vstopiti najprej v Njegovo hišo, da bi se najprej nahranili Njegove ljubezni, ki naj ogreje vaše srce, poteši vaša pričakovanja. Naj odpre vaše dlani za druge in obrne vaš obraz k ljudem, ki si želijo ravno vašega kruha.Mir in dobro.

Urban Lesjak, župnik v Vitanju

ŽUPNIJSKI BOŽIČNI DOGODKI24. 12. ob 19.30 otroška polnočnica z božičnico;

ob 23.30 božičnica s polnočnico.25. 12. slovesna božična maša ob 10.00. ob 19.00 slovesna

sveta maša pri sv. Vidu. Pohod z baklami iz Vitanja. Mašuje mariborski nadškof in metropolit

msgr. Alojzij Cvikl.26. 12. sv. Štefan, dan samostojnosti in enotnosti.

Ob 10.00 pri sv. Marjeti sv. maša za domovino.Od 26. 12. do Treh kraljev blagoslov domov.

Občina Vitanje objavlja razpis za zbiranje predlogov

za podelitev

PRIZNANJA IN NAGRADE ZA

DOSEŽENE USPEHE NA PODROČJU

KULTURNE DEJAVNOSTI V OBČINI

VITANJE ZA LETO 2019

Priznanja se podeljujejo:kulturnim delavcem in ljubiteljskim kulturnim

društvom ali sekcijam za pomembne umetniške dosežke, objavljene, razstavljene ali izvajane v obdobju zadnjih dveh let ter institucijam na področju kulture za posebne uspehe pri od-

krivanju, ohranjanju in popularizaciji kulturnih vrednot v obdobju zadnjih dveh let,

za pomembno življenjsko delo na področju kul-ture,

za uspešno organizacijsko delo na področju kulture.

Kandidate za nagrado in priznanje z utemeljitvijo lahko predlagajo: posamezniki, podjetja in organ-izacije, stranke, društva, trška in vaške skupnosti ter delovni ljudje in občani, ki z osebnim delom samostojno, kot poklic, opravljajo umetniško ali

drugo kulturno dejavnost.Rok za predložitev predlogov je

ponedeljek, 14. januar 2019, do 12.00 ure, ne glede na vrsto dospetja, na Občino Vitanje,

Grajski trg 1, 3205 Vitanje, s pripisom: »Ne odpiraj - priznanje za kulturo 2019«.

ZahvalaSpoštovani !Želel bi se zahvaliti vsem Vam, ki ste mi omogočili, da sem lahko kot NEODVISNI KAN-DIDAT KANDIDIRAL z vašim overjenim podpisom. Zahvaliti se želim tudi vsem os-talim, ki ste glasovali zame, ker brez vseh Vas rezultat ne bi bil tako dober, kot je bil. Vedno vsak glas šteje. Vedno Vam bom dosegljiv, če vas bodo mučile kakšne težave. Kar obrnite se name in poskušali bomo rešiti prob-leme. Ker pa smo v prazničnem de-cembru, pa bi VSEM ZAŽELEL VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 2019.

Svetnik Občine Vitanje Anton Slatinek, mlajši

Strelsko društvo sporoča Strelsko društvo Pohorje Vi-tanje je v nedeljo, 9. decembra, organiziralo tekmovanje v strel-janju z zračno puško v novih prostorih društva v Vitanju na nekdanjem Lipu. Strelci so dosegli naslednje rezultate: 1. mesto Branko Slemenjak, 2. mesto Gvido Skok, 3. mesto

Jure Han. Člane in nečlane obveščamo, da bomo tudi v letu 2019 odpr-li vrata društva za člane in nečlane vsako prvo nedeljo v mesecu od 9.00 do 11.00 ure. Vsem članom želim srečno novo leto 2019.

Predsednik Franc Grčar

34

Obvestila in sporočila

Božična maša

tradicionalno pri Sv. Vidu

Božična maša v cerkvi sv. Vida bo v torek, 25. decembra, ob 19. uri. Mašo bo

vodil mariborski nadškof Alojzij Cvikl ob somaševanju rojaka patra Francija

Kovšeja. Prihod k sv. Vidu je že nekaj let tradicionalen, verniki pa se lahko peš in z baklami odpravijo do cerkvice sv. Vida iz različnih bližnjih krajev. Odhod bo tudi

letos iz Vitanja, Beškovnikove kašče in od nekaj bližnjih domačij. Po maši bo

še božično druženje ob ognju in toplem napitku.

Klobase in salame po domačePrišel je tisti čas leta, ki se ga ljudje zelo veseli-mo, prašiči pa niti ne toliko: čas kolin. Včasih je bil furež največji praznik na kmetiji. Trajal je tudi po več dni, saj je bilo potrebno veliko ročnega dela. Sedaj, ko nam pri delu pomagajo različni stroji in naprave, vse skupaj poteka hitreje, potrebnih je manj ljudi, kar pa pomeni tudi, da ob furežni večerji ni več pravega vzdušja. A še vedno se prašiči koljejo, pripravljajo se klobase, spušča mast, večji kosi mesa se namakajo v slanici, zrezki pa romajo v zamrzovalne skrinje.

Za vse, ki v prihodnjih mesecih nameravate pripravljati klobase in salame, sem izbrskala nekaj nasvetov , ki jih je v svoji knjigi Izdelovanje klobas, salam in želodcev opisal dr. Stan-islav Renčelj, velik strokovnjak za predelavo mesa.Za izdelovanje kakovostnih klobas in salam je primerno meso prašičev, težkih nad 160 kg. Meso mladih in lažjih prašičev vsebuje večji delež vode in je manj primerno za izdelavo suhih mesnin. Najboljše klobase in salame pri-pravimo iz kakovostnih delov prašiča; uporabimo meso I. kategorije: stegno, pleča, vratovino, zarebr-nico, dele flama potrebušnine.Priporočljivo razmerje mesa in slanine je 80 % mesa in 20 % sla-nine. Delež slanine naj ne presega 25 %. Večji delež slanine povzroči počasnejše sušenje izdelkov in zmanjšuje prehransko vrednost.Izdelkom iz prašičjega mesa lahko dodamo govedino, meso ko-pitarjev, ovac ali divjadi, pripravimo pa lahko tudi tako imenovano »špeharico«, to je salamo, ki vsebuje do 70 % slanine, a mora biti ročno narezana na večje koščke. Za te salame se priporoča meso podgrline in mesnata slanina.Pomembno je, da med razdevanjem – rezanjem in mletjem ohran-jamo nizko temperaturo mesa in slanine, kar omogoča lažje rezanje. Meso naj bo ohlajeno na + 4 0C, slanina pa na – 1 0C. Med razdevan-jem ne sme priti do gnetenja mesa; zaradi trenja se meso segreje, kar lahko privede do denaturacije beljakovin.

Pomembno je tudi mešanje mase za klobase in salame. Daljše mešanje izboljšuje vezivno moč lepka, to je mesnega soka, ki tvori na površini mesa lepljivo oblogo. Kadar nadev za klobase in salame mešamo ročno, opazimo, da se pri temeljitem mešanju rok oprime večja količina nadeva, kar pomeni, da je le-ta dobro premešan in zlepljen. Nobena naglica in noben nadomestek ne nadomesti učinka lepljivosti mesnega soka. Glede začimb, ki jih dodajamo salamam in klobasam, pravi dr. Renčelj takole: sol je nepogrešljiva pri proizvodnji mesnin in ima v mesninah pomembno funkcijo. Ko mleto meso solimo, se sol topi v mesnem soku, s tem se raztopi del mišičnih beljakovin, mesni sok postane lepljiv in lepi koščke mesa in slanine. Ni priporočljivo pretiravanje s količino soli. Na 10 kilogramov nadeva dodamo 22 do 24 dag drobno mlete soli. Izdelki so primerni za uživanje, če po končanem sušenju/zorenju vsebujejo 4,5 do 5,5 % soli. Ob tej vsebnosti so izdelki tudi bakteriološko obstojni.

V mesne izdelke radi dodajamo tudi poper, ki je odličen nar-avni antioksidant. Na 10 kilogramov mase dodamo 2

do 3 dag srednje grobo mletega popra, za salame lahko tudi nekaj zrn celega črnega popra. Stara navada je tudi dodajanje sladkorja, ki pripo-more k boljši aromi mesa, prispeva k fiksaciji barve in mikrobiološki stabilizaciji nadeva. Do-damo ga 2 do 3 dag na 10 kilogramov mase.

Štajerci radi v mesne izdelke damo tudi česen. Česnove stroke olupimo, operemo in skuhamo do

mehkega, nato jih ohladimo in zmečkamo v isti vodi. Lahko dodamo tudi presni česen; stroke zmeljemo in stisnemo pre-ko krpe česnov sok v nadev. Dodatek česna ne sme prekriti osnovne arome mesa. Dodamo 4 do 6 srednje velikih glavic česna na 10 kilo-gramov mase. Nekateri v nadev dodajo tudi belo vino in različne začimbe, odvisno od krajevnih receptur. Trgovska podjetja za vse našteto ponujajo za posamezne izdelke že pripravljene mešanice. Dr. Renčelj meni, da za pripravo domačih izdelkov te mešanice in različni dodatki v obliki E-jev niso potrebni in svetuje, da ostanemo zvesti tradiciji.Vir: Renčelj, S., Izdelovanje klobas, salam in želodcev, ČZD Kmečki glas, 2017, Ljubljana

Pripravila: Andreja Marguč Kavc, terenska kmetijska svetovalka

36 3736

Documents

Številka 61, 20. december 2018