Številka projekta: RP- št. 04/16 Datum: Sežana, november ... · Partizanska cesta 73a, 6210 Sežana Tel. 05 73 11 100, Fax. 05 73 11 108

Partizanska cesta 73a, 6210 Sežana Tel. 05 73 11 100, Fax. 05 73 11 108 E-mail: [email protected]

Številka projekta: RP- št. 04/16 Datum: Sežana, november 2016 Naročnik: MARMOR, Sežana d.d.

Odgovorni vodja rudarskega projekta in odgovorni rudarski projektant:

. Andrej KOS, univ.dipl .inž.rud.in

geotehnol.

Izvod št.: 1.

Rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje:

RP – ŠT. 04/16: RUDARSKI PROJEKT ZA IZKORIŠČANJE PRI PRIDOBIVANJU BLOKOV NARAVNEGA KAMNA NA

PRIDOBIVALNEM PROSTORU V KAMNOLOMU LIPICA I/2

Številka projekta: Datum: Naročnik:

RP - 04/16 Sežana, november 2016 MARMOR, Sežana d.d.

- A/ I -

RUDARSKI PROJEKT ZA PRIDOBITEV KONCESIJE ZA IZKORIŠČANJE:

RP – ŠT. 04/16: RUDARSKI PROJEKT ZA IZKORIŠČANJE PRI PRIDOBIVANJU BLOKOV NARAVNEGA KAMNA NA

PRIDOBIVALNEM PROSTORU V KAMNOLOMU LIPICA I/2

NAROČNIK: MARMOR, SEŽANA D.D., Partizanska cesta 73a, 6210 SEŽANA

PROJEKT ŠT.: RP-04/16

DATUM: november 2016 (posodobljen marec 2019)

ODGOVORNI VODJA RUDARSKEGA PROJEKTA:

Andrej KOS, univ.dipl.inž.rud. in geotehnol.

DIREKTOR DRUŽBE: Andrej KOS

PREDSEDNIK NADZORNEGA SVETA DRUŽBE: Ciril SIGULIN



- A/ I I -

PODATKI O IZDELOVALCIH RUDARSKEGA PROJEKTA


Andrej KOS, univ.dipl.inž.rud. in geotehnol. (IŠ 604-50/2007-2) (podpis) Odgovorni rudarski projektant - geološki del: Jasmina RIJAVEC, univ.dipl. inž. geol.

(IŠ: 604-132/2013-3) (podpis) Strokovni sodelavci: Borut BOGATEC, univ. dipl. inž.geod.

(podpis) Luka URŠIČ, univ.dipl.inž.rud. in geotehnol. (podpis)



- A/ I I I -

VSEBINA RUDARSKEGA PROJEKTA

I. SPLOŠNI DEL .................................................................................................................................... VII

PODATKI O REGISTRACIJI PROJEKTNE ORGANIZACIJE ................................................... VIII

IZJAVA NAROČNIKA ............................................................................................................ IX

ODLOČBE O IMENOVANJU ODGOVORNEGA VODJE RUDARSKEGA PROJEKTA IN ODGOVORNEGA RUDARSKEGA PROJEKTANTA Z DOKAZILI O IZPOLNJEVANJU POGOJEV ........................................................................................ X

IZJAVA O UPOŠTEVANJU PREDPISOV O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU .......... XII

IZJAVA O UPOŠTEVANJU PREDPISOV O POŽARNEM VARSTVU ................................ XIII

IZJAVA O UPOŠTEVANJU PREDPISOV O VARSTVU OKOLJA ...................................... XIV

IZJAVA O UPOŠTEVANJU PREDPISOV O VARSTVU VODA ............................................. XV

IZJAVA O UPOŠTEVANJU PREDPISOV O VARSTVU NARAVE ...................................... XVI

IZJAVA O UPOŠTEVANJU PREDPISOV O VARSTVU PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI ................................................................................................................. XVII

IZJAVA ODGOVORNEGA VODJE RUDARSKEGA PROJEKTA IN ODGOVORNEGA

RUDARSKEGA PROJEKTANTA O UPOŠTEVANJU 101. IN 104. ČLENA ZRUD-1 .......................................................................................................................... XVIII

IZJAVA ODGOVORNEGA VODJE RUDARSKEGA PROJEKTA IN ODGOVORNEGA

RUDARSKEGA PROJEKTANTA O UPOŠTEVANJU ZAKONOV IN

PREDPISOV ........................................................................................................ XXI

IZJAVA ODGOVORNEGA VODJE RUDARSKEGA PROJEKTA IN ODGOVORNEGA RUDARSKEGA

PROJEKTANTA O UPOŠTEVANJU ZAKONOV IN PREDPISOV, Z NAVEDBO TISTIH, KI SO

BILI UPOŠTEVANI PRI PROJEKTIRANJU ................................................................... XXII

SOGLASJE SLUŽBE VARSTVA IN ZDRAVJA PRI DELU ....................................................... XXIV

PROJEKTNA NALOGA .......................................................................................................... III

II. TEHNIČNI DEL .................................................................................................................................. 3

KAZALO TEHNIČNI DEL ...................................................................................................................... 3

KAZALO PRILOG...................................................................................................................... 5

1.1 Osnovni podatki o kamnolomu Lipica I/2 ...................................................................................... 6

1.2 Osnova za projektiranje .................................................................................................................. 6

1.3 Zasnova izkoriščanja kamnoloma .................................................................................................. 6

1.3.1 Meje pridobivalnega prostora .................................................................................................. 6

1.3. Meje predlaganega pridobivalnega prostora Lipica I/2 ............................................................. 7

1.3.2 Kapaciteta kamnoloma ............................................................................................................ 8

1.3.3 Naravna in kulturna dediščina ................................................................................................. 9

1.3.3.1 Izvajanje ukrepov Natura 2000 ...................................................................................... 10

1.4 Podatki o mineralni surovini ........................................................................................................ 10

1.4.1 Lokacija nahajališča .............................................................................................................. 10

1.4.2 Geološka zgradba nahajališča................................................................................................ 11

1.4.3 Vrsta in kvaliteta mineralne surovine .................................................................................... 12

1.4.4 Način in stopnja raziskanosti nahajališča .............................................................................. 13

1.4.5 Mnenje o uporabnosti ............................................................................................................ 15

1.4.6 Zaloge naravnega kamna v kamnolomu Lipica I .................................................................. 16

1.4.7 Količine naravnega kamna v pridobivalnem prostoru Lipica I/2 .......................................... 16



- A/ IV -

1.4.8 Načrtovana letna proizvodnja in doba izkoriščanja ............................................................... 17

1.4.9 Geološki, hidrogeološki in geomehanski podatki o mineralni surovini in prihribini ............ 18

1.4.10 Tektonika nahajališča .......................................................................................................... 19

1.4.11 Lastnosti prahu mineralne surovine ..................................................................................... 20

1.5 Površinsko pridobivanje blokov naravnega kamna ...................................................................... 20

1.5.1 Trenutno stanje na površini ................................................................................................... 20

1.5.2 Koncept nadaljnjega pridobivanja na površini in uporaba površinskega dela kamnoloma ... 21

1.6 Podzemno pridobivanje blokov naravnega kamna ....................................................................... 22

1.6.1 Trenutno stanje ...................................................................................................................... 22

1.6.2 Koncept nadaljnjega podzemnega pridobivanja .................................................................... 22

1.6.3 Pripravljalna in odpiralna dela ............................................................................................... 23

1.6.3.1 Odpiranje portalnih delov galerij .................................................................................... 23

1.6.3.2 Odpiranje galerij ............................................................................................................. 24

1.6.3.3 Odpiranje prečnikov ....................................................................................................... 25

1.6.3.4 Odpiranje niš .................................................................................................................. 25

1.7 Tehnični opis tehnološkega procesa pridobivanja ........................................................................ 26

1.7.1 Tehnični opis pridobivanja blokov mineralne surovine ........................................................ 26

1.7.1.1 Metoda strukturnega vrtanja na jedro ............................................................................. 26

1.7.1.2 Metoda vrtanja in razreza z diamantno žico ................................................................... 26

1.7.1.3 Metoda z verižnim zasekovalnim strojem ...................................................................... 27

1.7.1.4 Kombinirana metoda razreza .......................................................................................... 28

1.7.1.5 Kombinirana metoda razreza z verižnim zasekovalnim strojem na stebrih, mobilnim verižnim zasekovalnim strojem in diamantno žično žago .......................................................... 29

1.7.2 Odmik stenske mase, oblikovanje materiala in prevoz do obdelovalnega obrata ................. 32

1.7.3 Nakladanje in transport ......................................................................................................... 32

1.7.3.1 Nakladanje in odvoz drobnega materiala in tombolonov ............................................... 33

1.7.3.2 Nakladanje večjih blokov in tombolonov ....................................................................... 33

1.7.4 Lokacija odlaganja drobnega kamnitega materiala/odkrivke ............................................... 34

1.7.5 Podporni ukrepi ..................................................................................................................... 34

1.7.6 Prezračevanje ......................................................................................................................... 34

1.7.6.1 Določitev potrebne količine zraka za prezračevanje ...................................................... 35

1.7.6.2 Določitev moči aksialnega cevnega ventilatorja in premera zračilnih cevi ................... 36

1.8 Razsvetljava.................................................................................................................................. 38

1.9 Odvodnjavanje.............................................................................................................................. 38

1.10 Vzdrževanje prometnih poti in objektov .................................................................................... 39

1.11 Določitev varnostnih naklonov brežin ........................................................................................ 39

1.11.1 Parametri etaž na površinskem delu kamnoloma Lipica I/2 ................................................ 39

1.11.2 Parametri etaž pri podzemnem pridobivanju ....................................................................... 40

1.12 Preskrba z energetskimi viri ....................................................................................................... 41

1.12.1 Specifikacijo elektro – strojne opreme ................................................................................ 41

1.12.2 Vzdrževanje strojne opreme ................................................................................................ 45

1.13 Preskrba z energijo ..................................................................................................................... 45

1.13.1 Električna energija ............................................................................................................... 45

1.13.2 Komprimiran zrak ............................................................................................................... 45

1.13.3 Tehnološka voda .................................................................................................................. 45

1.14 Raziskovalna dela ....................................................................................................................... 46

1.14.1 Meritve in opazovanja parametrov odkopne metode .......................................................... 46

1.14.2 Spremljava geoloških, inženirsko-geoloških in geotehničnih parametrov .......................... 46

1.14.3 Kontrolne meritve za preverjanje stabilnosti podzemnih prostorov .................................... 46

1.14.4 Dopolnilne raziskave mineralnih surovin ............................................................................ 48

1.15 Tehnični opis sanacije, rekultivacije in prostorske ureditve degradiranega zemljišča ............... 48

1.15.1 Tehnična sanacija podzemnega dela kamnoloma Lipica I/2 ............................................... 49

1.15.1.1 Sprotna sanacija podzemnega dela kamnoloma Lipica I/2....................................... 50



- A/V -

1.15.1.2 Končna sanacija v kamnolomu Lipica I/2 ............................................................... 50

1.16 Varnostni ukrepi ......................................................................................................................... 50

1.16.1 Splošni varnostni ukrepi ...................................................................................................... 50

1.16.1.1 Gibanje zaposlenih ....................................................................................................... 51

1.16.1.2 Nevarna mesta ............................................................................................................. 52

1.16.1.3 Varnostni ukrepi pri vrtanju ...................................................................................... 52

1.16.1.4 Strukturno vrtanje ......................................................................................................... 54

1.16.1.5 Varnostni ukrepi pri uporabi diamantne žične žage ................................................... 55

1.16.1.6 Varnostni ukrepi pri uporabi verižnega zasekovalnega stroja ..................................... 55

1.16.1.7 Varnostni ukrepi pri prevračanju blokov ..................................................................... 55

1.16.1.8 Varnostni ukrepi pri transportu, nakladanju in razkladanju ........................................ 56

1.16.1.9 Varnostni ukrepi pri čiščenju etaže in brežine ............................................................. 56

1.16.1.10 Varnostni ukrepi pri odkritju kraških jam ................................................................. 57

1.16.2 Požarna varnost ................................................................................................................... 57

1.16.3 Prva pomoč .......................................................................................................................... 57

1.17 Posebne določbe ......................................................................................................................... 58

1.17.1 Vodenje kamnoloma ............................................................................................................ 58

1.17.2 Vodenje evidence o zalogah trdnih mineralnih surovin, rudarski načrt in poročanje ......... 58

1.18 Varstvo okolja in vplivi na okolje .............................................................................................. 58

1.18.1 Ukrepi za varstvo okolja ..................................................................................................... 58

1.18.1.1. Onesnaženost voda ...................................................................................................... 59

1.18.1.2 Viri onesnaženja ........................................................................................................... 59

1.18.1.3 Ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov na vode ....................................................... 60

1.18.1.4 Postopek v primeru razlitja oz. onesnaženja površine z naftnimi derivati ................... 60

1.18.2 Varstvo pred hrupom .......................................................................................................... 61

1.18.3 Varstvo pred posedanjem površine nad podzemnim pridobivanjem ................................... 61

1.18.4 Varstvo pred prahom in onesnaževanjem zraka .................................................................. 62

1.18.5 Varstvo kraških pojavov ...................................................................................................... 63

1.19 Rekapitulacija projekta .............................................................................................................. 64

III: EKONOMSKI DEL .......................................................................................................................... 65

KAZALO EKONOMSKI DEL ............................................................................................................... 65

2.1 Ovrednotenje projekta s popisom del ........................................................................................... 66

2.1.1 Normativ porabe pri izkoriščanju produktivne plasti ............................................................ 66

2.1.1.1 Normativi porabe pri izkoriščanju z mobilnim verižnim zasekovalnim strojem................ 66

2.1.2 Normativi delovne sile .......................................................................................................... 70

2.2 STROŠKI OPREME IN NAPRAV.............................................................................................. 71

2.2.1 Poraba materiala in energije .................................................................................................. 71

2.4 STROŠKI SANACIJE IN REKULTIVACIJE............................................................................. 72

5.0 LITERATURA ................................................................................................................................... 73

KAZALO SLIK .............................................................................................................................. 74

KAZALO TABEL ........................................................................................................................... 75

ODLOČBE, SKLEPI, POROČILA IN UREDBE ................................................................................. 76



- A/V I -

REVIZIJSKA KLAVZULA



- A/V II -

I. SPLOŠNI DEL

KAZALO

Podatki o registraciji projektne organizacije A/IX - Kopija sklepa o vpisu v poslovni register Slovenije - Kopija mnenja o izpolnjevanju pogojev za izvajanja dejavnosti - Kopija police za zavarovanju projektantske odgovornosti - Kopija police za zavarovanje odgovornosti projektanta - Kopija police za zavarovanje odgovornosti naročnika Izjava naročnika A/X Odločbe o imenovanju: A/XI - odgovornega vodje rudarskega projekta

A/XII

- odgovornega rudarskega projektanta A/XI Izjave o upoštevanju 101. in 104. člena ZRud-1 A/XIX - odgovornega vodje rudarskega projekta A/XX - odgovornega rudarskega projektanta Izjava o upoštevanju zakonov, predpisov in normativov A/XXI Mnenje Službe za varnost in zdravje pri delu A/XXIV Pogodba Službe varstva pri delu Projektna naloga

B/I

SOGLASJA, ODLOČBE, POTRDILA

B/III



- A/V II I -

PODATKI O REGISTRACIJI PROJEKTNE ORGANIZACIJE



- A/ IX -

IZJAVA NAROČNIKA

Izjavljam, da se strinjam s tehničnimi rešitvami, podanimi v rudarskem projektu za pridobitev koncesije za izkoriščanje RP - št. 04/16: »Rudarski projekt za izkoriščanje pri pridobivanju blokov naravnega kamna na pridobivalnem prostoru v kamnolomu Lipica I/2«.

S R E Č N O !

Direktor podjetja

MARMOR, Sežana d.d. Andrej KOS, univ.dipl.inž. rud. in geotehnol.



- A/X -

ODLOČBE O IMENOVANJU ODGOVORNEGA VODJE RUDARSKEGA PROJEKTA IN ODGOVORNEGA RUDARSKEGA PROJEKTANTA Z DOKAZILI O IZPOLNJEVANJU POGOJEV



- A/X I -

MARMOR, SEŽANA d.d. Partizanska cesta 73a 6210 SEŽANA Št. 05/2016-AK

ODLOČBA

Na podlagi določil Statuta delniške družbe MARMOR, Sežana d.d., je skupščina delniške družbe MARMOR, Sežana d.d., na 13. seji dne 30.6.2008, ob prisotnosti notarja Milana Mesarja iz Sežane, sprejela spremembe in dopolnitve statuta, v katerem je prikazano, da je družba registrirana za dejavnost:

M/71.129 Drugo tehnično projektiranje in svetovanje

Na podlagi 102. in 104. člena Zakona o rudarstvu ZRud-1 (Ur. list RS, št.14/14)

I M E N U J E M

Za odgovornega projektanta in odgovornega rudarskega projektanta RP - 04/16:

»Rudarski projekt za izkoriščanje pri pridobivanju blokov naravnega

kamna na pridobivalnem prostoru v kamnolomu Lipica I/2«

Odgovorni vodja rudarskega projekta in odgovorni rudarski projektant: Andrej KOS, univ.dipl.inž.rud. Odgovorni rudarski projektant - geološki del: Jasmina RIJAVEC, univ.dipl.inž.geol. Odgovorni vodja RP in odgovorni rudarski projektant izpolnjujeta pogoje, ki so predpisani po 105. členu Zakona o rudarstvu ZRud-1 (Ur. list RS, št. 14/14).

PREDSEDNIK NADZORNEGA SVETA podjetja MARMOR, Sežana d.d.:

28.9.2016, Sežana Ciril SIGULIN



- A/X II -

MARMOR, SEŽANA d.d. Partizanska cesta 73a 6210 SEŽANA

IZJAVA

O UPOŠTEVANJU PREDPISOV O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI

DELU

Pri izdelavi rudarskega projekta za pridobitev koncesije za izkoriščanje RP - 04/16:

Rudarski projekt za izkoriščanje pri pridobivanju blokov naravnega kamna na pridobivalnem prostoru v kamnolomu Lipica I/2

So na osnovi, Zakon o varstvu in zdravju pri delu –ZVZD-1 (Ur. list RS, št. 43/11) Zakon o rudarstvu ZRud-1 (Ur. list RS št. 14/14, št. 61/17 - GZ) in Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji (Ur. list RS, št. 66/04, 54/05, 55/2008), upoštevani naslednji zakoni, predpisi, navodila, varstveni ukrepi in normativi:

1. Zakon o varstvu in zdravju pri delu –ZVZD-1 (Ur. list RS, št. 43/11), 2. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih

pri postavljanje in uporabi električnih instalacije in naprav v podzemnih prostorov in na površini pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin (Ur. list RS, št. 111/03, 52/04, 117/05,72/07, NPB, 100/08, 8/09 – popr. in 61/10 - ZRud-1),

3. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Ur. list RS, št. 89/99, 39/05, 43/2011- ZVZD-1),

4. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (Ur. list RS, št. 101/04, 43/2011 - ZVZD-1),

5. Pravilnik o osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu (Ur. list RS, št. 89/99, 39/05, 43/2011- ZVZD-1),

6. Pravilnik o varstvu in zdravju pri nevarnostjo električnega toka (Ur. list RS, št. 29/92, 56/99 - ZVZD, 43/11- ZVZD-1),

7. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti vibracijam pri delu (Ur. list RS, št. 94/05, 43/11- ZVZD -1).

Odgovorni vodja rudarskega projekta in odgovorni rudarski projektant: Andrej KOS, univ.dipl.inž.rud. in geotehnol.

30.9.2016, Sežana



- A/X II I -


IZJAVA

O UPOŠTEVANJU PREDPISOV O POŽARNEM VARSTVU



So na osnovi Zakona o varstvu pred požarom - ZVPoz (Ur.l. RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno

besedilo, 9/11, 83/12, 61/17 - GZ), Zakona o rudarstvu ZRud-1 (Ur. list RS št. 14/14, št. 61/17 -

GZ) in Pravilnika o projektni in tehnični dokumentaciji (Ur. list RS, št. 66/04, 54/05, 55/08), upoštevani naslednji zakoni, predpisi, navodila, varstveni ukrepi in normativi:

1. Zakon o varstvu pred požarom - ZVPoz (Ur.l. RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 9/11, 83/12, 61/17 - GZ),

2. Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Ur list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07, 12/13, 61/17 - GZ).


Andrej KOS, univ.dipl.inž.rud. in geotehnol. 30.9.2016, Sežana



- A/X IV -


IZJAVA

O UPOŠTEVANJU PREDPISOV O VARSTVU OKOLJA

Pri izdelavi rudarskega projekta za pridobitev koncesije za izkoriščanje RP -04/16:


So na osnovi Zakon o varstvu okolja –ZVO-1 (Ur. list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 –ZMetD, 66/06 –odl.US, 33/07 –ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09 - ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ in 21/18 – ZNOrg), Zakon o rudarstvu ZRud-1 (Ur. list RS št. 14/14, 61/17 - GZ) in Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji (Ur. list RS, št. 66/04, 54/05, 55/08), upoštevani naslednji zakoni, predpisi, navodila, varstveni ukrepi in normativi:

1. Zakon o varstvu okolja –ZVO-1 (Ur. list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 –ZMetD, 66/06 –odl.US, 33/07 –ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09 - ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ in 21/18 – ZNOrg),

2. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. list RS, št. 43/18).


30.9.2016, Sežana



- A/X V -


IZJAVA

O UPOŠTEVANJU PREDPISOV O VARSTVU VODA



So na osnovi Zakon o vodah ZV-1 (Ur. list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15), Zakon o rudarstvu ZRud-1 (Ur. list RS št. 14/14, 61/17

- GZ) in Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji (Ur. list RS, št. 66/04, 54/05, 55/08), upoštevani naslednji zakoni, predpisi, navodila, varstveni ukrepi in normativi:

1. Zakon o vodah ZV-1 (Ur. list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15).


Andrej KOS, univ.dipl.inž.rud. in geotehnol. 30.9.2016, Sežana



- A/X V I -


IZJAVA

O UPOŠTEVANJU PREDPISOV O VARSTVU NARAVE



So na osnovi Zakon o ohranjanju narave – ZON (Ur.l. RS, št. 96/04-uradno prečiščeno besedilo, 61/06 - ZDru-1, 8/10 – ZKSZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18), Zakon o rudarstvu ZRud-1 (Ur. list RS št. 14/14, 61/17 - GZ) in Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji (Ur. list RS, št. 66/04, 54/05, 55/08), upoštevani naslednji zakoni, predpisi, navodila, varstveni ukrepi in normativi:

1. Zakon o ohranjanju narave – ZON (Ur.l. RS, št. 96/04-uradno prečiščeno besedilo, 61/06 - ZDru-1, 8/10 – ZKSZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18),

2. Zakon o varstvu podzemnih jam (Ur. list RS, št. 02/04, 61/06 – ZDru-1, 46/14 –ZON-C, 21/18 - ZNOrg),

3. Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur. list RS, št. 130/04, 53/06, 38/10, 3/11),

4. Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), (Ur. list RS, št 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13- popr., 39/13 – odl.US, 3/14, 21/16 in 47/18),

5. Uredba o ekološko pomembnih območjih (Ur. list RS, št. 48/04, 33/13, 99/13, 47/18), 6. Uredba o zvrsteh naravnih vrednost (Ur. list RS, št. 52/02, 67/03).


30.9.2016, Sežana



- A/X V II

-


IZJAVA

O UPOŠTEVANJU PREDPISOV O VARSTVU PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI



So na osnovi Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami – ZVNDN, (Ur.l. RS, št. 51/06-uradno prečiščeno besedilo, 97/10, 21/18 - ZNOrg), Zakon o rudarstvu ZRud-1 (Ur. list RS št. 14/14, 61/17 - GZ) in Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji (Ur. list RS, št. 66/04, 54/05, 55/08), upoštevani naslednji zakoni, predpisi, navodila, varstveni ukrepi in normativi:

1. Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami – ZVNDN, (Ur.l. RS, št., 51/06-uradno prečiščeno besedilo, 97/10, 21/18 - ZNOrg).


30.9.2016, Sežana



- A/X V II I

-

IZJAVA ODGOVORNEGA VODJE RUDARSKEGA PROJEKTA IN ODGOVORNEGA RUDARSKEGA PROJEKTANTA O UPOŠTEVANJU 101. in 104. ČLENA ZRud-1



- A/X IX -

Izjava odgovornega vodje rudarskega projekta in odgovornega rudarskega projektanta o upoštevanju določb 101. in 104. člena Zakona o rudarstvu (ZRud -1)

Po 106. členu ZRud-1 potrjujem (Ur. list RS št. 14/14), da je rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje RP - št.04/16: »Rudarski projekt za izkoriščanje pri pridobivanju blokov naravnega kamna na pridobivalnem prostoru v kamnolomu Lipica I/2« izdelan v skladu s 101. in 104. členom Zakona o rudarstvu ZRud (Ur. list št. RS, št. 14/14), zahtevami, ki so navedene v projektni nalogi, in da so upoštevani zakoni, tehnični predpisi, pravilniki, normativi in standardi, ki so navedeni v seznamu predpisov in literature.

S R E Č N O ! Odgovorni vodja rudarskega projekta in odgovorni

rudarski projektant

Andrej KOS, univ.dipl.inž.rud.in geotehnol.



- A/X X -

Izjava odgovornega rudarskega projektanta - geološki del o upoštevanju določb 101. člena Zakona o rudarstvu (ZRud -1)

Po 106. členu ZRud-1 potrjujem (Ur. list RS št. 14/14), da je rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje RP - št.04/16: »Rudarski projekt za izkoriščanje pri pridobivanju blokov naravnega kamna na pridobivalnem prostoru v kamnolomu Lipica I/2« izdelan v skladu s 101. členom Zakona o rudarstvu ZRud (Ur. list št. RS, št. 14/14), zahtevami, ki so navedene v projektni nalogi, in da so upoštevani zakoni, tehnični predpisi, pravilniki, normativi in standardi, ki so navedeni v seznamu predpisov in literature.

S R E Č N O ! Odgovorni rudarski projektant - geološki del

Jasmina RIJAVEC, univ. dipl. inž. geol.



- A/X X I -

IZJAVA ODGOVORNEGA VODJE RUDARSKEGA PROJEKTA IN ODGOVORNEGA RUDARSKEGA PROJEKTANTA O UPOŠTEVANJU ZAKONOV IN PREDPISOV



- A/X X II

-

Izjava odgovornega vodje rudarskega projekta in odgovornega rudarskega projektanta o upoštevanju zakonov in predpisov, z navedbo tistih, ki so bili upoštevani pri projektiranju

Izjavljam, da sem pri izdelavi rudarskega projekta za pridobitev koncesije za izkoriščanje RP - št.04/16: »Rudarski projekt za izkoriščanje pri pridobivanju blokov naravnega kamna na pridobivalnem prostoru v kamnolomu Lipica I/2«, upošteval spodaj navedene predpise in literaturo:

• Zakon o rudarstvu ZRud-1 (Ur. list RS št. 14/14, 61/17 - GZ)

• Zakon o varstvu in zdravju pri delu –ZVZD-1 (Ur. list RS, št. 43/11),

• Zakon o varstvu okolja –ZVO-1 (Ur. list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 –ZMetD, 66/06 –odl.US, 33/07 –ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09 - ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ in 21/18 – ZNOrg),

• Zakon o varstvu pred požarom - ZVPoz (Ur.l. RS, št. 3/07, 9/11, 83/12, 61/17 - GZ),

• Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami – ZVNDN, (Ur.l. RS, št. 51/06-uradno prečiščeno besedilo, 97/10, 21/18 - ZNOrg),

• Zakon o ohranjanju narave – ZON (Ur.l. RS, št. 96/04-uradno prečiščeno besedilo, 61/06 - ZDru-1, 8/10 – ZKSZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18),

• Zakon o varstvu podzemnih jam (Ur. List RS, št. 02/04, 61/06 – ZDru-1, 46/14 –ZON-C, 21/18 - ZNOrg),

• Zakon o vodah ZV-1 (Ur. list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15),

• Zakon o meroslovju – Zmer-1 (Ur.l. RS, št. 26/05 - uradno prečiščeno besedilo),

• Zakon o standardizaciji – ZSta-1 (Ur.l. RS, št. 59/99),

• Pravilnik o strokovni izobrazbi in usposobljenosti tehničnih vodij, vodij tehničnih služb in nadzorno tehničnega osebja pri raziskovanju in izkoriščanju rudnin ter o strokovnih izpitih in praksi samostojnih projektantov rudarskih projektov (Ur. list SRS, št. 14/76, 16/89, Ur. list RS 56/99 – ZRud, 61/10- ZRud -1),

• Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter o tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin pod zemljo (Ur. list RS, št. 68/03, 83/03- popr., 65/06, 61/10- ZRud-1),

• Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter o tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin na površinskih kopih (Ur. list RS, št. 68/03, 83/03- popr., 65/06, 61/10 - ZRud-1),

• Pravilnik o rudarski tehnični dokumentaciji (Ur. list RS, št, 32/17, 58/17- popr.),

• Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (Ur. list RS, št. 101/04, 43/11 ZVZD-1),

• Pravilnika rudarske reševalne službe (Ur. list RS, št. 117/05, 61/10 - ZRud-1),

• Pravilnik o osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu (Ur. list RS, št. 89/99, 39/05, 43/2011 - ZVZD-1),

• Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Ur. list RS, št. 89/99, 39/05, 43/11 - ZVZD-1),

• Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (Ur. list RS, št. 29/92, 56/99 - ZVZD, 43/11 - ZVZD-1),

• Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin z globinskim vrtanjem (Ur.l. RS, št. 65/06),



- A/X X II I

-

• Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih pri postavljanje in uporabi električnih instalacije in naprav v podzemnih prostorov in na površini pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin (Ur. list RS, št. 111/3, 52/04, 117/05,72/07, NPB, 100/08, 8/09 – popr., 61/10- ZRud-1),

• Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganjem zaradi izpostavljenosti vibracijam pri delu (Ur. list RS, št. 94/05, 43/11 - ZVZD -1),

• Pravilnika o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov trdnih mineralnih surovin (Ur. list RS, št. 36/06, 61/10 - ZRud-1),

• Pravilnik o geodetskem načrtu (Ur. list RS, št. 40/04),

• Uredba o rudarski koncesnini in sredstvih za sanacijo (Ur. list RS, št. 91/11, 57/13),

• Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. list RS, št. 43/18), • Uredbe o odpadkih (Ur. list RS, št. 37/15 in 69/15)

• Pravilnik o varnosti strojev (uradni list RS št. 75/08, 66/10, 17/11 – ZTZPUS-1, 74/11),

• Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Sežana (Ur. list RS, št. 20/16),

• Odloka o razglasitvi Kraške kulturne krajine v Lipici za kulturni spomenik državnega pomena (Ur. List RS, št. 57/2010),

• Standardi, interni pravilniki in navodila proizvajalcev.

SREČNO!

Odgovorni vodja rudarskega projekta in odgovorni rudarski projektant Andrej KOS, univ.dipl.inž. rud. in geotehnol.

Odgovorni rudarski projektant – geološki del:

Jasmina RIJAVEC, univ.dipl .inž. geol.



- A/X X IV

-

SOGLASJE SLUŽBE VARSTVA IN ZDRAVJA PRI DELU



- A/X XV -

SOGLASJE SVZD

Služba za varnost in zdravje pri delu, ki jo za družbo Marmor, Sežana d.d. opravlja podjetje RTH, d.o.o je v skladu s 101. členom Zakona o rudarstvu ZRud -1 ((Ur. List št. RS, št. 14/14)) pregledala RP za pridobitev koncesije za izkoriščanje št. 04/16: »Rudarski projekt za izkoriščanje pri pridobivanju blokov naravnega kamna na pridobivalnem prostoru v kamnolomu Lipica I/2« in se strinja s tehničnimi rešitvami v rudarskem projektu RP-04/16. Ugotavlja, da so v projektu upoštevani ustrezni zakoni, tehnični predpisi, pravilniki, normativi in standardi o varstvu in zdravju. Zato daje soglasje k navedenem rudarskem projektu RP - št. 04/16.

S R E Č N O ! Služba varstva in zdravja pri delu v podjetju

MARMOR, Sežana d.d. Borut FLISEK, univ.dipl.inž.rud.

(podpis) (datum)

(IŠ 604-51/2014-2)



- B -

PROJEKTNA NALOGA

Datum: 1.10.2016, Sežana Rudarski projekt za izkoriščanja pri pridobivanju blokov naravnega kamna na pridobivalnem prostoru v kamnolomu Lipica I/2

Št. projekta: RP - št. 04/16, november 2016

Predmet projektne naloge je izdelava rudarskega projekta za pridobitev koncesije za izkoriščanje RP - št. 04/16: »Rudarski projekt za izkoriščanje pri pridobivanju blokov naravnega kamna na pridobivalnem prostoru v kamnolomu Lipica I/2«, v nadaljevanju rudarski projekt RP - št. 04/16. Rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje RP - št. 04/16 je potrebno izdelati na osnovi določil Zakona o rudarstvu ZRud-1 (Ur. list št.RS, št. 14/14) in skladno z zahtevami Pravilnika o načinu izdelave, zaporedju, vsebini in reviziji rudarskih projektov (Ur.l. RS, št. 68/03), Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin na površinskih kopih (Ur.l. RS, št. 68/03, 65/06), Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter o tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin pod zemljo (Ur. list RS, št. 68/03, 83/03- popr., 65/06, 61/10- ZRud-1), Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Ur.l. RS, št. 65/94, 56/99, 22/01, 64/01), Zakona o varstvu okolja –ZVO-1 (Ur.l. RS, št. 32/93, 44/, 1/96, 9/, 56/99, 31/00-popr., 86/99, 22/00,82/01, 41/2004), Zakon o vodah ZV-1 (Ur. list RS, št. 41/04,110/2002 ZGO-1, 2/2004 ZZdrl –A, 57/2008, 57/2012), Zakon o varstvu pred

hrupom v naravnem in bivalnem okolju (ZVPH) (Ur.l. SRS, št. 15/76, 29/1986, RS, št. 32/1993-ZVO,

29/1995-ZPDF, 45/1995, 41/2004 ZVO-1), Zakon o varstvu pred požarom - ZVPoz (Ur.l. RS, št.

71/1993, 87/2001, 110/2002, 105/2006, 3/2007, 9/2011, 83/2012), Zakon o standardizaciji – ZSta-1

(Ur.l. RS, št. 59/1999, 59/1999-ZTZPUS (31/2000 popr.), Zakon o ohranjanju narave – ZON(Ur.l. RS, št. 56/1999 (31/2000 popr.),110/2002-ZGO-1, 119/2002, 22/2003-UPB1, 41/2004, 96/2004-UPB2, 61/2006-ZDru-1, 63/2007 Odl.US: Up-395/06-24, U-I-64/07-13, 117/2007 Odl.US: U-I-76/07-9, 32/2008 Odl.US: U-I-386/06-32, 8/2010-ZSKZ-B), Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami – ZVNDN, (Ur.l. RS, št. 64/1994, št. 33/2000 Odl.US: U-I-313/98, 87/2001-ZMatD, 41/2004-ZVO-1, 28/2006, 51/2006-UPB1, 97/2010), prostorskimi akti Občine Sežana, Odloka o razglasitvi Kraške kulturne krajine v Lipici za kulturni spomenik državnega pomena (Ur. List RS, št. 57/2010 ter s prostorsko ureditvenimi pogoji odlokom o prostorsko ureditvenih pogojih v KS Sežana – Občine Sežana (Ur. List RS, št. 20/2016) in ostalih veljavnih predpisov in normativov za to področje dela. Kamnolom Lipica I ima sklenjeno koncesijsko pogodbo št. 354-14-56/01, z dne 10.12.2001 za dobo 20 let. Dovoljenje za izkoriščanje mineralne surovine v kamnolomu Lipica I - osnovni prostor je bilo izdano na podlagi odločbe št. 09—3/292-60, z dne 26.08.1960. Meje iz te odločbe so bile upoštevane v rudarskem projektu RP-02/08. Dovoljenje za izvajanje rudarskih del je bilo izdano za osnovni prostor št.



- B / I I -

Pri izdelavi rudarskega projekta RP - št. 04/16, je potrebno združiti v enoten prostor, meje osnovnega prostora in meje novega pridobivalnega prostora. Rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje RP - št. 04/16 mora obsegati:

• Podzemno in površinsko pridobivanje blokov naravnega kamna na novem pridobivalnem prostoru v kamnolomu Lipica I/2.

• Pripravo in obseg raziskovalnih del v kamnolomu Lipica I/2.

• Upoštevati ustrezne rudarske, tehnične in ekonomske vidike pridobivanja blokov naravnega kamna.

• Upoštevati okoljevarstvene zahteve, naravovarstvene zahteve, stabilnost, uporabnost in trajnost zasnovanih rešitev pridobivanja in sanacije pridobivalnega prostora.

• Upoštevati in vključiti rešitve iz rudarskega projekta »Odkopna metoda podzemnega pridobivanja blokov naravnega kamna v kamnolomih Lipica« št. projekta RP-01/05, december 2005.

• Upoštevati obstoječe stanje kamnoloma in vključiti opremo za pridobivanje blokov naravnega kamna, s katero podjetje Marmor, Sežana d.d. razpolaga.

V rudarskem projektu RP – št. 04/16 je potrebno predpisati še sledeče zahteve:

• Oskrba z energijo in vodo.

• Posebne varstvene ukrepe v zvezi z odkopno metodo in tehnologijo.

• Geotehnične meritve in raziskave. Rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje RP – št. 04/16 mora biti razvojno usmerjen z možnostjo nadaljnje uporabe pridobivalnega prostora kamnoloma Lipica I/2 po zaključku pridobivanja.

VODJA KOMERCIALE MARMOR, SEŽANA d.d. Ciril SIGULIN



- B / 3 -

II. TEHNIČNI DEL

KAZALO TEHNIČNI DEL

KAZALO PRILOG ...................................................................................................................... 5

1.1 Osnovni podatki o kamnolomu Lipica I/2 ...................................................................................... 6

1.2 Osnova za projektiranje .................................................................................................................. 6

1.3 Zasnova izkoriščanja kamnoloma .................................................................................................. 6

1.3.1 Meje pridobivalnega prostora .................................................................................................. 6

1.3. Meje predlaganega pridobivalnega prostora Lipica I/2 ............................................................. 7

1.3.2 Kapaciteta kamnoloma ............................................................................................................ 8

1.3.3 Naravna in kulturna dediščina ................................................................................................. 9

1.3.3.1 Izvajanje ukrepov Natura 2000 ....................................................................................... 10

1.4 Podatki o mineralni surovini......................................................................................................... 10

1.4.1 Lokacija nahajališča .............................................................................................................. 10

1.4.2 Geološka zgradba nahajališča ................................................................................................ 11

1.4.3 Vrsta in kvaliteta mineralne surovine .................................................................................... 12

1.4.4 Način in stopnja raziskanosti nahajališča .............................................................................. 13

1.4.5 Mnenje o uporabnosti ............................................................................................................ 15

1.4.6 Zaloge naravnega kamna v kamnolomu Lipica I .................................................................. 16

1.4.7 Količine naravnega kamna v pridobivalnem prostoru Lipica I/2 .......................................... 16

1.4.8 Načrtovana letna proizvodnja in doba izkoriščanja ............................................................... 17

1.4.9 Geološki, hidrogeološki in geomehanski podatki o mineralni surovini in prihribini ............ 18

1.4.10 Tektonika nahajališča .......................................................................................................... 19

1.4.11 Lastnosti prahu mineralne surovine ..................................................................................... 20

1.5 Površinsko pridobivanje blokov naravnega kamna ...................................................................... 20

1.5.1 Trenutno stanje na površini ................................................................................................... 20

1.5.2 Koncept nadaljnjega pridobivanja na površini in uporaba površinskega dela kamnoloma ... 21

1.6 Podzemno pridobivanje blokov naravnega kamna ....................................................................... 22

1.6.1 Trenutno stanje ...................................................................................................................... 22

1.6.2 Koncept nadaljnjega podzemnega pridobivanja .................................................................... 22

1.6.3 Pripravljalna in odpiralna dela ............................................................................................... 23

1.6.3.1 Odpiranje portalnih delov galerij .................................................................................... 23

1.6.3.2 Odpiranje galerij ............................................................................................................. 24

1.6.3.3 Odpiranje prečnikov ....................................................................................................... 25

1.6.3.4 Odpiranje niš .................................................................................................................. 25

1.7 Tehnični opis tehnološkega procesa pridobivanja ........................................................................ 26

1.7.1 Tehnični opis pridobivanja blokov mineralne surovine ........................................................ 26

1.7.1.1 Metoda strukturnega vrtanja na jedro ............................................................................. 26

1.7.1.2 Metoda vrtanja in razreza z diamantno žico ................................................................... 26

1.7.1.3 Metoda z verižnim zasekovalnim strojem ...................................................................... 27

1.7.1.4 Kombinirana metoda razreza .......................................................................................... 28

1.7.1.5 Kombinirana metoda razreza z verižnim zasekovalnim strojem na stebrih, mobilnim verižnim zasekovalnim strojem in diamantno žično žago .......................................................... 29

1.7.2 Odmik stenske mase, oblikovanje materiala in prevoz do obdelovalnega obrata ................. 32

1.7.3 Nakladanje in transport .......................................................................................................... 32

1.7.3.1 Nakladanje in odvoz drobnega materiala in tombolonov ............................................... 33

1.7.3.2 Nakladanje večjih blokov in tombolonov ....................................................................... 33

1.7.4 Lokacija odlaganja drobnega kamnitega materiala/odkrivke ............................................... 34

1.7.5 Podporni ukrepi ..................................................................................................................... 34

1.7.6 Prezračevanje ......................................................................................................................... 34

1.7.6.1 Določitev potrebne količine zraka za prezračevanje ...................................................... 35

1.7.6.2 Določitev moči aksialnega cevnega ventilatorja in premera zračilnih cevi .................... 36

1.8 Razsvetljava .................................................................................................................................. 38



- B / 4 -

1.9 Odvodnjavanje .............................................................................................................................. 38

1.10 Vzdrževanje prometnih poti in objektov .................................................................................... 39

1.11 Določitev varnostnih naklonov brežin ........................................................................................ 39

1.11.1 Parametri etaž na površinskem delu kamnoloma Lipica I/2 ................................................ 39

1.11.2 Parametri etaž pri podzemnem pridobivanju ....................................................................... 40

1.12 Preskrba z energetskimi viri ....................................................................................................... 41

1.12.1 Specifikacijo elektro – strojne opreme ................................................................................ 41

1.12.2 Vzdrževanje strojne opreme ................................................................................................ 45

1.13 Preskrba z energijo ..................................................................................................................... 45

1.13.1 Električna energija ............................................................................................................... 45

1.13.2 Komprimiran zrak ............................................................................................................... 45

1.13.3 Tehnološka voda .................................................................................................................. 45

1.14 Raziskovalna dela ....................................................................................................................... 46

1.14.1 Meritve in opazovanja parametrov odkopne metode ........................................................... 46

1.14.2 Spremljava geoloških, inženirsko-geoloških in geotehničnih parametrov .......................... 46

1.14.3 Kontrolne meritve za preverjanje stabilnosti podzemnih prostorov .................................... 46

1.14.4 Dopolnilne raziskave mineralnih surovin ............................................................................ 48

1.15 Tehnični opis sanacije, rekultivacije in prostorske ureditve degradiranega zemljišča ............... 48

1.15.1 Tehnična sanacija podzemnega dela kamnoloma Lipica I/2 ............................................... 49

1.15.1.1 Sprotna sanacija podzemnega dela kamnoloma Lipica I/2 ....................................... 50

1.15.1.2 Končna sanacija v kamnolomu Lipica I/2 ............................................................... 50

1.16 Varnostni ukrepi ......................................................................................................................... 50

1.16.1 Splošni varnostni ukrepi ...................................................................................................... 50

1.16.1.1 Gibanje zaposlenih ....................................................................................................... 51

1.16.1.2 Nevarna mesta ............................................................................................................. 52

1.16.1.3 Varnostni ukrepi pri vrtanju ...................................................................................... 52

1.16.1.4 Strukturno vrtanje ......................................................................................................... 54

1.16.1.5 Varnostni ukrepi pri uporabi diamantne žične žage ................................................... 55

1.16.1.6 Varnostni ukrepi pri uporabi verižnega zasekovalnega stroja ..................................... 55

1.16.1.7 Varnostni ukrepi pri prevračanju blokov ..................................................................... 55

1.16.1.8 Varnostni ukrepi pri transportu, nakladanju in razkladanju ........................................ 56

1.16.1.9 Varnostni ukrepi pri čiščenju etaže in brežine ............................................................. 56

1.16.1.10 Varnostni ukrepi pri odkritju kraških jam ................................................................. 57

1.16.2 Požarna varnost ................................................................................................................... 57

1.16.3 Prva pomoč .......................................................................................................................... 57

1.17 Posebne določbe ......................................................................................................................... 58

1.17.1 Vodenje kamnoloma ............................................................................................................ 58

1.17.2 Vodenje evidence o zalogah trdnih mineralnih surovin, rudarski načrt in poročanje ......... 58

1.18 Varstvo okolja in vplivi na okolje .............................................................................................. 58

1.18.1 Ukrepi za varstvo okolja ..................................................................................................... 58

1.18.1.1. Onesnaženost voda ...................................................................................................... 59

1.18.1.2 Viri onesnaženja ........................................................................................................... 59

1.18.1.3 Ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov na vode ....................................................... 60

1.18.1.4 Postopek v primeru razlitja oz. onesnaženja površine z naftnimi derivati ................... 60

1.18.2 Varstvo pred hrupom .......................................................................................................... 61

1.18.3 Varstvo pred posedanjem površine nad podzemnim pridobivanjem ................................... 61

1.18.4 Varstvo pred prahom in onesnaževanjem zraka .................................................................. 62

1.18.5 Varstvo kraških pojavov ...................................................................................................... 63

1.19 Rekapitulacija projekta .............................................................................................................. 64



- B / 5 -

KAZALO PRILOG

Pr.št. Naslov priloge Merilo 1 Širše območje nahajališča Lipica na situacijski karti 1:25.000

2 Situacijska karta kamnoloma Lipica I – iz RP-MS-01/08 1:500

3a Situacijska karta kamnoloma Lipica I/2 (novi jamski prostori in geološki prerezi) 1:1000

3b Situacijska karta koordinat in parcelnih številk pridobivalnega prostora v kamnolomu Lipica I/2.

1:3000

4 Geološka karta kamnoloma Lipica I/2 z označenima geološkima prerezoma 1:1000

5. Geološka prereza A-A' in B-B' z označenimi podzemnimi prostori razširjenega pridobivalnega prostora

1:1000

6 Poročilo o preizkušanju naravnega kamna Lipica Unito ZAG 2016, št. 743/16-420-2

7. Poročilo o preizkušanju naravnega kamna Lipica Fiorito ZAG 2016, št. 743/16-420-1

8. Poročilo o diskontinuitetah 1:75



- B / 6 -

1.1 Osnovni podatki o kamnolomu Lipica I/2

Nahajališče kamnoloma Lipica I/2 leži jugovzhodno od Sežane, na nadmorski višini približno 400 m. Od Sežane je oddaljen približno 6 km. Ozemlje je tipično kraško, delno poraslo z nizkim gozdom, delno je travnato. Teren je rahlo nagnjen proti severu in poraščen z grmičevjem in gozdom, nekaj je pašnika. Obstoječi odprti kamnolom ima dimenzije okrog 200 m x 150 m ter višino okoli 40 m. Odprt je bil kot talni urez po slemenitvi produktivne plasti Lipica unita, to je v smeri jugovzhod-severozahod, najprej z odstranitvijo krovnine in nato s poglabljanjem z več 5 m visokimi delovnimi etažami v produktivni seriji. Trenutno najnižja delovna etaža kamnoloma Lipica I je etaža E 366 na koti k. +366 m. Družba Marmor, Sežana d.d. na območju neprekinjeno pridobiva naravni kamen - Lipica unito in Lipica fiorito od leta 1947. Leta 2009 je pridobivanje iz površinskega postopoma prešlo še v podzemno. Podzemni del kamnoloma obsega 5 glavnih galerij.

1.2 Osnova za projektiranje

Družba Marmor, Sežana d.d. ima za izdelavo rudarskega projekta za pridobitev koncesije za izkoriščanje RP - št. 04/16 »Rudarski projekt za izkoriščanje pri pridobivanju blokov naravnega kamna v kamnolomu Lipica I/2« na razpolago naslednjo dokumentacijo:

• Projektno nalogo.

• Elaborat o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov naravnega kamna-apnenca na območju kamnoloma Lipica-II, stanje 31.12.2015, Marmor, Sežana d.d., december 2015.

• Manohin, V., 1999: Rudarski projekt izkoriščanja naravnega kamna - apnenca v kamnolomu Lipica I. Minervo, podjetje za miniranje, eksploatacijo rudnin, vrtanje in opremo d.d.

• Kortnik, J., Vesel, J., 2008: Rudarski projekt za izvajanje del izkoriščanja pri podzemnem pridobivanju blokov naravnega kamna v kamnolomu Lipica I. Univerza v Ljubljani, Naravoslovno tehniška fakulteta, Oddelek za geotehnologijo in rudarstvo.

• Rudarski projekt »Odkopna metoda podzemnega pridobivanja blokov naravnega kamna v kamnolomih Lipica«, št. projekta: RP-01/05, december 2005.

• Odmik RP-01/05 »Odkopna metoda podzemnega pridobivanja blokov naravnega kamna v kamnolomih Lipica – 1. odmik od RP-01/05, širitev podzemnega pridobivanja v kamnolomih Lipica II.« št. projekta: RP-01/05, september 2007.

• Rijavec, J., 2010: Poročilo o geoloških raziskavah naravnega kamna na območjih kamnolomov družbe Marmor, Sežana d.d. - leto 2009. Marmor, Sežana, d.d.

• Poročilo: Kontinuirani monitoring premikov – raziskovalni poligon Lipica II., doc.dr. Milivoj Vulič, NTF, Univerza v Ljubljani, 2008

• Topografska karta kamnoloma Lipica I, merilo 1:500, december 2015, Geodetsko podjetje Sežana d.o.o.

• Geološka karta Lipica I: z vrisanimi prerezi za izračun zalog, merilo 1:500, december 2015, Marmor Sežana d.d.

1.3 Zasnova izkoriščanja kamnoloma

1.3.1 Meje pridobivalnega prostora

Pridobivalni prostor kamnoloma Lipica I je določen z dovoljenjem za izkoriščanje mineralnih surovin – odločba št– odločba št. 09-3/292-60, z dne 26.8.1960. Odločbo je na zahtevo gospodarske organizacije



- B / 7 -

Marmorindus-Sežana združene industrije kraških marmorjev iz Sežane, izdal Sekretariat Izvršnega sveta za industrijo in obrt LRS – Rudarski organ v Ljubljani. Meja pridobivalnega prostora je določena z ravnimi črtami med oglišči 1-2-3-4-1, kjer se meje zaključijo. Prostor je v rudarski knjigi, ki jo vodi Geološki zavod Slovenije označen z naslednjimi koordinatami v tabeli 1.

TOČKA Y X Z 1 414117,92 59553,92 413,0 2 414461,80 59314,60 417,0 3 414306,86 59112,41 407,0 4 414039,74 59344,39 412,5

Tabela 1: Meje pridobivalnega prostora kamnoloma Lipica I

1.3. Meje predlaganega pridobivalnega prostora Lipica I/2

Meje predlaganega pridobivalnega prostora Lipica I/2 zajemajo naslednje parcele in koordinate. Točka 1 je določena kot tromeja parcel št. 1868/250, 1868/93 in 1868/94, vse k.o. Bazovica. Linija 1-2 poteka po meji med parcelama 1868/250 in 1868/93, po meji med parcelama 1868/252 in 1868/92, vse k.o. Bazovica ter po podaljšku omenjenih mej do meje med katastrskima občinama Lokev in Bazovica. Točka 2 je določena s presekom smeri omenjenih mej in meje med katastrskima občinama Lokev in Bazovica. Linija 2-3 poteka po meji med katastrskima občinama Lokev in Bazovica. Točka 3 je določena kot več meja parcel št. 1868/253, 1868/254 (obe k.o. Bazovica), 145/60, in 145/61 (obe k.o. Lokev). Linija 3-4 poteka po meji med parcelama št. 1868/253 in 1868/254, obe k.o. Bazovica. Točka 4 je določena kot več meja med parcelami št. 1868/253, 1868/254, 1868/255 in 1868/84, vse k.o. Bazovica. Linija od točke 4 do točke 8 poteka po meji med enotama urejanja prostora KE-77 in KE-23. Točke od 5 do 8 imajo podane koordinate v Gauss Kruegerjevem koordinatnem sistemu:

OGLIŠČE Y [m] X [m] Z [m] 5 414308,30 59156,10 410

6 414269,40 59169,40 410

7 414254,40 59170,00 410

8 414244,80 59177,90 410

Tabela 2: Koordinate 5 do 8 pridobivalnega prostora Lipica I/2. Linija 8-9 poteka od točke 8, kot določena s koordinatami, do tromeje med parcelami št. 1868/86, 1868/253 in 1868/352, vse k.o. Bazovica. Točka 9 je določena kot tromeja med parcelami št. 1868/86, 1868/253 in 1868/352, vse k.o. Bazovica. Linija 9-10 poteka med tromejama med parcelami št. 1868/86, 1868/253 in 1868/352 in parcelami št. 1868/131, 1868/130 in 1868/352, vse k.o. Bazovica. Točka 10 je določena kot tromeja parcel št. 1868/131, 1868/130 in 1868/352, vse k.o. Bazovica. Linija 10-11 poteka po liniji, ki povezuje tromejo med parcelami št. 1868/131, 1868/130 in 1868/352, vse k.o. Bazovica in tromejo med parcelami št. 1868/129, 1868/128 in 1899/16, vse k.o. Bazovica. Točka 11 je določena kot tromeja med parcelami št. 1868/129, 1868/128 in 1899/16, vse k.o. Bazovica. Linija od točke 11 do točke 12 poteka po mejah med parcelami 1868/128, 1868/127, 1868/126, 1868/125, 1868/124 in 1868/123 ter parcelo št. 1899/16, vse k.o. Bazovica. Točka 12 je določena kot tromeja med parcelami št. 1868/123, 1868/122 in 1899/16, vse k.o. Bazovica. Linija 12-13 poteka med tromejo parcel št. 1868/123, 1868/122 in 1899/16, vse k.o. Bazovica in točko 13. Točka 13 je določena v Gauss Kruegerjevem koordinatnem sistemu:



- B / 8 -

OGLIŠČE Y [m] X [m] Z [m] 13 413917,00 59537,00 421

Linija 13-14 poteka v ravni liniji med točkama 13 in 14. Točka 14 je določena s koordinatami v Gauss Kruegerjevem koordinatnem sistemu:

OGLIŠČE Y [m] X [m] Z [m] 14 414033,44 59613,59 418

Linija 14-1 poteka v ravni liniji med točko 14 in že opisano točko 1. Velikost pridobivalnega prostor Lipica I/2 je 13,2943 ha. Območje pridobivalnega prostora Lipica I/2 zajema območje sedanjega kamnoloma Lipica I ter območje severozahodno in jugozahodno od njega. Območje ima obliko nepravilnega mnogokotnika, velikosti približno 300 x 580 m. Glede na trenutno veljaven zemljiško katastrski prikaz, območje obsega parcele št.:

• 1868/86, 1868/87, 1868/88, 1868/89, 1868/90, 1868/124, 1868/125, 1868/126, 1868/127, 1868/128, 1868/250, 1868/251, 1868/252, 1868/256, 1868/257, 1868/258, 1868/259, 1868/260 in 1868/261 v k.o. 2458 Bazovica,

• del parcel. št. 1868/91, 1868/94, 1868/95, 1868/96, 1868/122, 1868/123, 1868/129, 1868/130, 1868/253 in 1868/352 v k.o. 2458 Bazovica.

Podani opisi veljajo za trenutno veljavni zemljiško katastrski prikaz, ki ima na tem območju ocenjeno natančnost 15 m.

1.3.2 Kapaciteta kamnoloma

Predvidena letna kapaciteta kamnoloma v eno izmenskem delu je približno 3.000 m3 blokov. Največje dimenzije blokov so prilagojene možnosti transportnih strojev in strojev za nadaljnjo obdelavo, to so 3,15 x 1,75 x 1,50 m. Optimalne dimenzije blokov so 3,2 x 1,50 x 1,40 m, najmanjša dimenzija bloka 1,20 x 1,00 x 0,50 m. Dejanske dimenzije blokov so odvisne od naravnih danosti. Poleg blokov komercialnih dimenzij je predvideno letno pridobivanje še približno 3.000 m3 neobdelanih blokov (tombolonov). Za doseganje zahtevane proizvodnje blokov bo potrebno izvršiti letni izkop v povprečju 20.000 m3 kamene mase v produktivni plasti. Pridobivalna dela bodo potekala v eni izmeni, po potrebi v dveh izmenah, v trajanju 8 ur, 20 dni/mesec in 10 mesecev/leto.

• Za primer eno izmenskega dela znaša letni fond 1x8x20x10 = 1.600 ur letno.

• Za primer dvo izmenskega dela znaša letni fond 2x8x20x10 = 3.200 ur letno. Povprečne mesečne kapacitete so:

• Izkop kamene mase v produktivni plasti 2.000 m3.

• Pridobivanje blokov komercialnih dimenzij 300 m3.

• Pridobivanje neobdelanih blokov – tombolonov 425 m3.



- B / 9 -

Navedene kapacitete so okvirne in niso omejujoče. Odvisne so od naravnih danosti nahajališča in dejanskih potreb povpraševanja, tako da se lahko povečujejo ali zmanjšujejo. Proizvodnja v kamnolomu Lipica I/2 bo potekala podzemno in površinsko.

1.3.3 Naravna in kulturna dediščina

V območju pridobivalnega prostora ni sakralnih ali varovanih kulturnih in zgodovinskih spomenikov. V bližini, 900 m zračne linije jugozahodno (SW) od pridobivalnega prostora kamnoloma Lipica I/2, se nahaja varovani spomenik kulturne dediščine Lipica, na katerega, zaradi površinskega in podzemnega izkoriščanja blokov naravnega kamna, proizvodnja v kamnolomu ne bo negativno vplivala. Širitev površinskega dela pa ni predmet tega rudarskega projekta. Na podlagi 7. člena Odloka o razglasitvi Kraške kulturne krajine v Lipici za kulturni spomenik državnega pomena (Ur. List RS, št. 57/2010) lahko koncesionar, v skladu z rudarsko zakonodajo, izvaja dejavnost raziskovanja, pridobivanja, obdelave in predelava naravnega kamna. V ta sklop spadajo tudi naslednje parcele s parcelnimi številkami št. 1868/86, 1868/87, 1868/88, 1868/89, 1868/90, 1868/124, 1868/125, 1868/126, 1868/127, 1868/128, 1868/250, 1868/252, 1868/256, 1868/257, 1868/258, 1868/259, 1868/260 ter delno na parcele št. 1868/91, 1868/94, 1868/122, 1868/123, vse k.o. Bazovica. Pri izvajanju rudarskih del mora upoštevati določila, ki so zapisana v Odloku o razglasitvi Kraške kulturne krajine v Lipici za kulturni spomenik državnega pomena (Ur. List RS, št. 57/2010).

Območje pridobivalnega prostora kamnoloma Lipica I/2 spada v območje varstva Natura 2000, SPA SI5000023, PSCI/SAC SI3000276 in ekološko pomembna območja (Kras, ident. Št. 51100), za katera veljajo posebni varovalni ukrepi. Evropska unija je omrežje Natura 2000 uvedla kot enega od pomembnih delov izvajanja habitatne direktive in direktive o pticah. Operativni program - Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2007-2013 je sprejela Vlada RS na 141. seji 11. Oktobra 2007. Njegov osnovni namen je opredeliti izvajanje obveznosti varstva posebnih varstvenih območij - območij Natura 2000, ki jih Sloveniji nalagata direktivi o pticah in o habitatih. Operativni program določa podrobne varstvene cilje, ki se v glavnem nanašajo na notranja območja območij Natura 2000. Izhajajo iz varstvenih ciljev, določenih z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), in varstvenih ciljev za ohranjanje habitatov ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju. Program nadalje določa varstvene ukrepe oziroma usmeritve za doseganje varstvenih ciljev, in sicer za vsako območje Natura posebej, pri čemer je nabor ukrepov določen glede na značaj območja Natura. Varstveni ukrepi so razdeljeni na:

• ukrepe varstva narave, • ukrepe, prilagojene rabi naravnih dobrin, s katerimi se dosega varstvene cilje, • ukrepe, prilagojene kmetijske prakse, s katero se dosega varstvene cilje, • ukrepe oziroma usmeritve upravljanja voda, s katerimi se dosega varstvene cilje.

Z operativnim programom so določeni tudi kazalci, ki se morajo redno spremljati, zato da se ugotavlja učinkovitost ukrepov glede doseganja ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov.



- B / 1 0 -

1.3.3.1 Izvajanje ukrepov Natura 2000

Varovana območja narave vključujejo zavarovana območja narave, območja Natura 2000 in območja, ki izpolnjujejo pogoje za območja Natura 2000. Varstveni cilji območij Natura 2000 so določeni z Uredbo o posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000) z namenom ohranjanja, vzdrževanja ali izboljšanja lastnosti narave, ki prispevajo k ugodnemu stanju vrst in habitatnih tipov ter ne bo posegalo v območje naravnih vrednot. S širitvijo kamnoloma se na območje Natura 2000 ne bo posegalo. Vpliv kamnoloma na območje Natura 2000, je opredeljen kot daljinski in se nahaja znotraj 500 metrskega pasu. Z vidika biotske raznovrstnosti je območje kamnoloma uvrščeno v ekološko pomembno območje Krasa. Površine območja so v kmetijski rabi, deloma se zaraščajo. Za ohranitev biotske raznovrstnosti v krajini je potrebno izvajati naslednje ukrepe:

• Na 5 do 10 m pasu zemljišča med lokalno cesto in kamnolomom se ohranja poraščenost z avtohtono grmovno in drevesno vegetacijo

• Odvečno zemljino, humus se odlaga na površinah znotraj obstoječega kamnoloma ter se jo uporablja za sprotno in končno sanacijo kamnoloma

• Prehodi bočnih brežin v okoliški teren morajo biti mehki in postopni, brez novo izdelanih ovir v prostoru

• Površina na zunanjem delu po sprotni sanaciji se čim bolj prilagodi reliefu sosednjega pobočja, se prekrije z zemljo, ozeleni in zasadi z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami

• Ograje in druge fizične ovire se postavljajo tako, da je onemogočen prehod živalim in s tem padec v globino

• Ograja in druge ovire naj se odstranijo po končani sanaciji kamnoloma. V primeru nevarnosti padca naj se ograja delno ohrani, vendar pod pogojem, da je omogočene dnevna in sezonska migracija živali

• V podzemnem delu izvajati strukturno vrtanje in v primeru odkritja potencialnih geoloških naravnih vrednost ali podzemnih geomorfoloških naravnih vrednot, je le te potrebno prijaviti ministrstvu in jih zaščititi.

1.4 Podatki o mineralni surovini

V nahajališču Lipica I/2 se pojavljata dva različka naravnega kamna - apnenca, Lipica fiorito in Lipica unito, ki sta del nabrežinskega horizonta, ki z območja Lipice prehaja v Italijo. Ti apnenci pripadajo Lipiški formaciji školjkastih apnencev, ki jih po starosti uvrščamo v zgornjo kredo. Lipica unito je nastajal v območju plitvega šelfa, v predelih, kjer je bila energija valovanja nekoliko višja, vendar ne toliko, da bi prišlo do izpiranja karbonatnega blata. V podobnih pogojih, le v bistveno mirnejšem okolju, je nastajal tudi Lipica fiorito. V poznejših fazah diageneze oba tipa kamna nista bila izpostavljena večjim tektonskim premikom in dotoku drugih spojin, ki bi ju obarvale ali spremenile kemično ali mineralno sestavo.

1.4.1 Lokacija nahajališča

Nahajališče Lipica I/2 se nahaja na jugozahodnem delu Sežanskega Krasa, v bližini državne meje z Italijo, na nadmorski višini približno 400 m. Od Sežane je oddaljen približno 5,5 km v jugovzhodni smeri. Dostop do kamnoloma je mogoč po asfaltirani cesti dolžine približno 200 m, ki se odcepi od lokalne asfaltirane ceste Sežana – Lokev, mimo kamnoloma Lipica II. Pot je primerna tudi za težja vozila. Najbližje naselje je Lipica, ki je od kamnoloma Lipica I/2 oddaljeno približno 800 m (v zračni črti).



- B / 1 1 -

Teren v okolici kamnoloma Lipica I/2 predstavlja izravnano kraško planoto, z manjšimi vzpetinami in vrtačami. Površina, na kateri ni tekoče vode, je poraščena s travo, grmovjem in kraškim gozdom. Površinski del kamnolom Lipica I/2 je odprt približno v obliki kvadrataste jame. Trenutno najnižja delovna etaža kamnoloma Lipica I je etaža E 366. Kamnolom Lipica I/2 je priključen na pridobivalno polje Lipice I in obsega obliko nepravilnega mnogotnika. S sedanjim projektom bomo združili osnovni del kamnoloma s širitvijo in ga poimenovali kamnolom Lipica I/2. Širše območje nahajališča Lipica je prikazano na situacijski karti v merilu 1:25.000 (grafična priloga 1)

1.4.2 Geološka zgradba nahajališča

Nahajališče kamnoloma Lipica I/2 pripada večji geotektonski enoti Tržaško-komenske planote, ki jo gradijo pretežno apnenci kredne starosti (K1, K2). Oba produktivna različka apnenca (Lipica fiorito in Lipica unito) sta del nabrežinskega horizonta, ki se vleče z območja Lipice v Italijo, kjer ga pridobivajo v kamnolomih pri Nabrežini. Enake starosti so tudi apnenci, ki jih najdemo v širši okolici kamnoloma Lipica I in II, razen na SW delu, kjer v blagi sinklinali izdanjajo tudi paleocenske plasti. Širše območje kamnoloma Lipica I je bilo regionalno kartirano v letih 1963 in 1964 v okviru Osnovne geološke karte (OGK SFRJ) 1:100.000, list Gorica, za katerega je bil izdelan tudi ustrezni tolmač (Buser, 1973). V letu 1996 je bila izdelana Formacijska geološka karta južnega dela Tržaško-komenske planote, M 1:50.000 (Jurkovšek, 1996), ki zajema širše in ožje območje kamnoloma Lipica I. Iz geoloških podatkov, povzetih po Elaboratu o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov naravnega kamna – apnenca na območju kamnoloma Lipica I, stanje 31.12.2015 (Rijavec, 2015) in poročil novejših raziskav naravnega kamna na Sežanskem Krasu (Rijavec, 2011, 2012), lahko na območju nahajališča Lipica I izdvojimo naslednje geološke plasti:

• Talnino predstavlja siv, gost apnenec, ki se menjava z rudistnim apnencem. Prepreden je s številnimi črnimi stilolitnimi šivi, ostale diskontinuitete so lahko zapolnjene z več centimetrov debelo plastjo organske snovi.

• Navzgor sledi produktna serija, ki jo predstavljata dva litološka različka. Spodnji del predstavlja svetlo siv do siv, v osnovi gost do drobnozrnat školjkasti apnenec, imenovan Lipica fiorito. V njem so tudi do 2 m debele in več kot 10 m velike, nepravilne leče temneje sivega, gostega apnenca brez fosilov, ki predstavlja jalovino. Debelina Lipica fiorita je po razpoložljivih podatkih ocenjena na 60 m.

• Lipica fiorito navzgor prehaja v Lipica unito apnenec. Prehod je postopen. Apnenec je svetlosiv, drobno brečast, v njem pa se pogosto pojavljajo večji fosilni ostanki, ki se ponekod združujejo v več metrov debele leče. Leče predstavljajo lokalne ponovitve sedimentacije fiorita. Kot v fioritu, se tudi v unito apnencu pojavljajo do nekaj metrov debele in več kot 10 m dolge, nepravilne leče temneje sivega, gostega, krušljivega apnenca brez fosilov, ki predstavlja jalovino in ga lokalno imenujejo »glaževec«. Celotna plast Lipica unito apnenca, vključno z glaževcem in vključki Lipica fiorito apnenca doseže v jugozahodnem delu debelino okoli 40 m.

• Krovnino produktivni seriji predstavlja več litoloških različkov, ki se med seboj nepravilno prepletajo, predstavljajo pa občasne ponovitve sedimentacije Lipica fiorita in unita z vsemi prehodi med obema tipoma, pojavlja se tudi glaževec. Ta horizont je zaradi svoje krovninske lege v vrhnjih delih močno zakrasel in razpokan.



- B / 1 2 -

• Debelina krovnine se veča v smeri proti jugozahodu, saj meja s produktivno serijo vpada povprečno pod kotom 25°- 35°, v smeri 235°. Plastovitost apnenca je najbolj opazna v krovnini, medtem, ko je v produktivni seriji ponekod nakazuje le razlika v barvi in razporeditev fosilov.

1.4.3 Vrsta in kvaliteta mineralne surovine

Fizikalno-mehanske lastnosti surovine podane v naslednji tabeli, so privzete iz »Elaborata o kategorizaciji, klasifikaciji in izračunu rezerv naravnega kamna – apnenca na območju kamnoloma Lipica I, s stanjem 31.12.1998, Geološki zavod Slovenije, maj 1999« in »Geotehnične ocene širine podzemnih prostorov za kamnolom Lipica II, ZAG 2003«. Izdelani so bili novi testi za kamen Lipica fiorito in Lipica unito, rezultati so podani v poročilu št. P 743/16-420-1 in št. P 743/16-420-2 z dne 8.9.2016. Poročila so podana v prilogi št. 2 V tej tabeli zbrane lastnosti so rezultat laboratorijskih preiskav tlačne, natezne in strižne trdnosti vzorcev intaktnega lipiškega apnenca, modula elastičnosti in Poissonovega količnika ter “in-situ” meritev deformacijskih lastnosti hribine z elastometrom. Izmerjene lastnosti so služile kot osnova pri modeliranju stabilnosti galerij-komor, portalov in brežin površinskega dela kamnoloma.

FIZIKALNO-MEHANSKE LASTNOSTI

ENOTA LIPICA UNITO

LIPICA

FIORITO Prostorninska masa brez por kg/m3

2738-2743 2710-2749 Prostorninska masa kg/m3

2660-2664 2670-2675

Koeficient gostote 0,971 0,973-0,985

Poroznost % 2,90 2,70

Vpijanje vode % 0,58 0,43-0,54

Odpornost proti zmrzovanju % m/m 0,17 0,30

Tlačna trdnost MPa 277/234/234 272/249/253

Upogibna trdnost MPa 9,3/8,2/6,8 13,3/14,9/13,7

Modul elastičnosti GPa 78,55 Obraba pri brušenju cm3/50 cm2

11,1 12,2

Toplotni raztezek (po RILEM)

od +20°C do -

20°C od +20°C

°

mm/m °C 0,0061 0,0071

0,0062 0,0075

* Geotehnične raziskave za podzemne prostore kamnolom Lipica II, št. P 73/03-750, ZAG, 19.05.2003.

Tabela 3: Fizikalno mehanske lastnosti mineralne surovine.

Za oceno geotehničnih lastnosti masivnega lipiškega apnenca so bile izvedene laboratorijske preiskave, ki so prikazane v geotehničnih raziskavah za podzemne prostore kamnoloma Lipica II., št. P 73/03-750, ZAG, 19.05.2003. Poročila o preizkušanju naravnega kamna s komercialno oznako Lipica unito in Lipica fiorito so podani v poročilih P 743/16-420-2 (Lipica unito) in v poročilu P743/19-420-1 (Lipica fiorito).Testi so bili narejeni na ZAG-u dne 8.9.2016. Poročila so priložena v prilogi 6 .in 7. Ocenjeno je bilo primarno napetostno stanje v hribini na predpostavki, da je vertikalna komponenta neposredno odvisna od globine objekta. Razmerje med horizontalno in vertikalno komponento primarnega napetostnega stanja, je po podatkih iz literature, v območju blizu površine zelo spremenljivo in za globino do 100 m znaša vrednost koeficienta k med 1,3 in 3,5. Prav tako je v večini primerov blizu površine vrednost horizontalne napetosti σh večja od vertikalne napetosti σh (Hoek E., Brown, E. T., 1996) Podzemni prostori se nahajajo blizu površine, pri čemer znaša najmanjša višina nadkritja v portalnem delu G2 8,5 m in



- B / 1 3 -

v notranjosti najmanj 30 m (strop galerije G1 k.+372, površina k.+411). V numerični analizi je bila privzeta vrednost koeficienta k=1,3. Privzeto vrednost koeficienta k je bila dodatno potrjena z meritvami napetostnega stanja z VW stressmetrom vgrajenem v varnostnem stebru Vs1 in Vs2 v kamnolomu Lipica II. Sedimentološko petrografske preiskave vzorcev apnenca Lipica unito in fiorito so bile opravljene na vzorcih kamnine iz vrtin L-24/01 in L-25/02. Lipica unito apnenec pripada tipu biomikritnega apnenca (packstone). Vzorec apnenca Lipica fiorito je tipa biosparitnega apnenca (packstone). Geokemično pripadajo vzorci zelo čistemu apnencu z nad 99,1% skupnega karbonata. Delež MgO, ki je v razponu med 0,16 in 0,48%, je vezan na nizko Mg-kalcit. Apnenec pod mikroskopom ne kaže znakov dolomitizacije.

CaO (%)

MgO (%)

Kalcit (%)

Dolomit (%)

Skupni karbonat (%)

Netopni ostanek (%)

55,01-55,35 0,16-0,48 96,99-98,39 0,74-2,21 99,13-99,26 0,74-0,87

% dolomita je samo teoretičen, ker je izračunan iz % MgO, ki je vezan na mineral kalcit. Tabela 4: Rezultat geokemičnih preiskav.

Posebna študija o agresivnih lastnostih kamenega prahu ni. Rezultat do sedaj opravljenih kemijskih analiz sestave vzorcev naravnega kamna Lipica unito in Lipica fiorito vsebujejo od 0,09 % do 0,11 % SiO2.

1.4.4 Način in stopnja raziskanosti nahajališča

Pri geoloških raziskovalnih delih so bile uporabljene naslednje metode: - detajlno geološko kartiranje terena na karto 1:500, s poudarkom na litostratigrafskih členih,

opazovanju in merjenju strukturnih elementov, zlasti še merjenja diskontinuitetnih ploskev na posameznih etažah,

- raziskovalno vrtanje z geološko obdelavo jedra, - poizkusni usek, - vzorčevanje na površini kamnoloma ter na jedrih vrtin, - laboratorijske preiskave vzorcev za različne namene uporabnosti, - vrednotenje vseh terenskih in laboratorijskih podatkov z ustrezno interpretacijo za izdelavo

poročil, oz. elaborata. Opis posameznih raziskovalnih del je detajlno opisan v Elaboratu o kategorizaciji, klasifikaciji in izračunu rezerv naravnega kamna - apnenca na območju kamnoloma Lipica I pri Sežani. Tu navajamo le nekatere zaključke in podatke pomembne za izdelavo rudarskega projekta.

Geološko kartiranje v kamnolomu Lipica I se izvaja že od leta 1969. Namen geološkega kartiranja je določitev lege in velikosti produktivne plasti ter določitev meje s krovnino in talnino. Poleg tega pa se posebno pozornost posveča prelomom, razpokam ter jalovim vložkom.

Raziskovalno vrtanje; do leta 2016 je bilo na območju kamnoloma Lipica I izvrtano skupaj 54 vrtin skupne dolžine 2.103,65 m. Koordinate ustja vrtin izvrtanih do leta 1969 so podana v lokalnem koordinatnem sistemu, koordinate ustja vrtin izvrtanih v obdobju 1972/77 manjkajo, medtem ko so koordinate ustja vrtin izvrtanih po letu 1982 podane v državnem koordinatnem sistemu. V prej navedenem



- B / 1 4 -

Elaboratu o geoloških raziskavah in izračunu zalog ... so navedene oznake vrtin, leto vrtanja, globina in orientacija vrtine.

Tabela 5 . : Spisek koordinat izvrtanih vrt in v kamnolomu Lipica I/2.

Vrtina Koordinate Smer [°] Dolžina

y x h azimut vpad (m)

V-2/63 414184,5 59263 413 90 27

V-1/69 414118 59321,5 416 90 15,5

V-1/72 414178,5 59341 398 90 15,5

V-2/73 414154,5 59360 395,8 210 -55 21,2

V-3/73 414157 59380,5 395,3 296 -55 23,5

L-1/76 414175 59383,5 396,1 90 35

L-2/76 414142,5 59316,5 411,50 90 49,6

L-3/76 414154,5 59298,5 401,4 90 45,4

L-4/76 414175,5 59381 398,4 207 -10 33,7

L-1/77 414225,5 59317 411,35 90 26,3

L-2/77 414203 59292,5 414,8 90 27,8

L-3/77 414172,5 59258 412,9 90 40,4

L-4/77 414258,5 59280,5 416,2 90 25

L-5/77 414216 59231 406,2 90 35,7

L-6/77 414238,5 59256,5 409,2 90 29,2

L-7/77 414260 59234 401,6 318 0 20,6

L-8/77 414264,5 59221,5 402 228 0 25,1

L-13/82 414145,50 59397,80 395,30 90 22

L-14/91 414124,7 69417,55 421,69 90 31,6

L-15/91 414109 59402 421,55 90 48

L-16/91 414094,5 59389 420,33 90 50,5

L-17/91 414123 54386,5 414,86 302 -12 38,2

L-18/91 414092,5 59419,5 421,54 90 25,2

L-19/98 414131,5 59391,5 413,78 90 40

L-20/00 414136,12 59383,58 403,56 226 -12 34,3

L-21/00 414135,88 59385,58 403,56 315 -2 46

L-22/00 414114,98 59378,61 407,76 90 59

L-24/01 414219,84 59370,93 421,46 90 46,1

L-25/02 414100,34 59392,17 402,83 90 40,4

L-26/04 414063,81 59440,6 420,08 90 67,35

L-27/04 414107,72 59405,17 392,51 320 3 64,3

L-28/04 414109,41 59369,69 385,54 228 -36 61,8

L-29/05 414081,07 59343,86 416,05 90 90,5

L-30/06 414106,36 59366,9 385,5 230 2 56,5

L1-31/09 414164,05 59382,02 387,2 20 -5 56,4

L1-32/09 414119,29 59340,49 376,34 196 -2 56,55

L1-33/09 414118,52 59346,12 376,32 285 -2 22,35

L1-34/09 414118,61 59346,25 376,32 302 -2 52,95

L1-35/09 414148,24 59313,97 376,67 197 -2 37,75

L1-36/10 414126,21 59323,4 376,87 270 -3 29,3

L1-37/10 414126,93 59322,73 376,11 90 31,2

L1-38/10 414131,86 59313,82 376,95 154 -3 49,8

L1-39/10 414175,54 59403,96 387,94 112 -2 36,3

L1-40/10 414170,21 59405,86 387,93 316 -2 35,4

L1-41/10 414098,87 59337,56 376,47 90 34,4



- B / 1 5 -

L1-42/11 414100,17 59392,8 380,16 316 -2 12,8

L1-43/11 414180,21 59296,92 376,92 219 -2 50,6

L1-44/11 414144,3 59404,16 380,65 90 48,1

L1-45/11 414073,7 59352,9 377,64 201 -2 29,75

L1-46/11 414077,05 59360,54 377,56 22 -2 49,7

L1-47/11 414146,43 59405,34 380,93 47 -2 76,65

L1-48/12 414124,45 59315,8 370,8 280 -2 30,3

L1-49/12 414083,9 59398 375,3 15 -2 19,5

L1-50/12 414083,5 59395,8 374,5 90 25,6

Poizkusni usek je bil izdelan v letu 1991 z namenom preveriti perspektivnost severozahodnega (NW) dela ležišča. Dela so bila izvedena v zgornjem delu produktivne plasti nad koto 414 m. Pri pridobivanju blokov je bila v največji meri upoštevana struktura nahajališča, predvsem gostota in lega prekinitvenih ploskev (razpoke, prelomi, kaverne, plastovitost, itd.). Rezultati so bili v okviru

pričakovanj. Od skupno dvignjenih 212 m3 kamene mase je bilo pridobljenih 23 m3 blokov ali 11 %. Dobljeni izplen je bil sicer nižji od povprečnega na etažah kamnoloma, vendar je bil v skupni dvignjeni masi upoštevan tudi del odkrivke ter material iz operativnih kanalov. V severno-vzhodnem (NE) delu kamnoloma Lipica na nivoju kota k.+394,50 je bila v letu 2003 izvedeno poskusno pridobivanje v niši z dvema poglobitvama po 2,8 m, širine 5,6 m in višino 4,5 m (priloga 2 in 3).

1.4.5 Mnenje o uporabnosti

Na kvaliteto naravnega kamna za okrasne namene vpliva predvsem petrografska sestava, struktura, starost, vključki drugih mineralov, poroznost in podobno. Na izplen blokov pa vpliva plastovitost, razpokanost, kavernoznost ter homogenost v barvi, zrnavosti in razporeditvi fosilov. V geološko-komercialnem pogledu sta glede na razlike v barvi, zrnavosti, vsebnosti fosilov in kvaliteti v kamnolomu Lipica I/2, kot uporabni privzeti dve vrsti apnenca, Lipica unito in Lipica fiorito apnenec. Lipica fiorito in unito sta petrografsko že nekoliko rekristalizirana biomikritna apnenca, ki se ločita v glavnem le po zrnavosti in velikosti fosilov. Manjše razlike med njima so tudi v poroznosti, zaradi česar je fiorito na splošno manj odporen proti atmosferilijam in nekoliko mehkejši. Lipica unito je svetlo olivno siv, homogen, kompakten srednje do grobozrnat, trd apnenec, ki ne sme vsebovati fosilov ali njegovih fragmentov večjih od nekaj mm, kljub temu, da mu v osnovi še povsem odgovarja. Lipica fiorito je svetlo siv do rožnato siv, v osnovi drobnozrnat, dokaj trd, kompakten, ob fosilih mestoma porozen in luknjičast apnenec, ki vsebuje različno velike in ponekod tudi neenakomerno razporejene, vendar v osnovi dobro ohranjene konture školjk, predvsem rudistov z belim kalcitnim jedrom. Lipica fiorito ima pred Lipica unitom to prednost, da se lepše obdeluje in polira, vendar pa zaradi navedenih lastnosti hitreje izgubi sijaj in se ne priporoča za zunanjo uporabo. Slaba stran Lipica fiorita je tudi v neenakomerni razporeditvi fosilov, ki se razlikujejo v barvi in po velikosti. Lipica unito in fiorito apnenec se prodajata kot bloki standardnih komercialnih dimenzij. Vrednost predstavljajo tudi nepravilni bloki imenovani tomboloni. Iz njih je možno pridobivati manjše plošče, robnike in druge izdelke, ravno tako, kot iz blokov vendar z manjšim izkoristkom. Možno je izdelati tudi manjše plošče za oblaganje, parket, vrtne plošče in drugo. Primerno obdelani kosi se lahko prodajajo kot nosilni ali obložni material za podzidke, ograje in škarpe. Še manjši kosi se lahko zmeljejo v agregate in se



- B / 1 6 -

uporabijo za beton in malto ter v manjši meri tudi za apneno moko. Za vse to pa mora biti v prvi vrsti zagotovljeno tržišče in ekonomska upravičenost. Glede na nastanek, kvaliteto in uporabnost v nahajališču nastajata dve vrsti kamninske jalovine. Prva je jalovina obeh tipov okrasnega kamna, ki nastane pri pridobivanju in predelavi naravnega kamna, druga pa je jalovina/odkrivka, ki nastane pri odkrivanju krovninske plasti in odstranjevanju vmesnih jalovih vložkov. Jalovina je sestavljena iz več litoloških različkov in je uporabna za izdelavo posteljice pri izplenu blokov ali kot posipni ali zasipni material.

1.4.6 Zaloge naravnega kamna v kamnolomu Lipica I

Zadnji izračun zalog naravnega kamna v kamnolomu Lipica I je bil izdelan v letu 2015 po metodi vzporednih geoloških prerezov in je podan v Elaboratu o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov naravnega kamna – apnenca na območju kamnoloma Lipica I, stanje 31.12.2015 (Rijavec, 2016). Pri izračunu so bile upoštevane 24 % odkopne izgube.

Tabela 6: Zaloge in viri naravnega kamna v kamnolomu Lipica I po Elaboratu 2016

1.4.7 Količine naravnega kamna v pridobivalnem prostoru Lipica I/2

V tabeli 7 so prikazane izračunane količine naravnega kamna v pridobivalnem prostoru kamnoloma Lipica I/2. Naravni kamen se bo pridobival površinsko in v podzemnih prostorih, kot prikazano v prilogi 3. Pri izračunu so bile upoštevane 24 % odkopne izgube.

KATEGORIJA ZALOG

ZALOGE NARAVNEGA KAMNA – APNENCA (v m3)

Bilančne Izvenbilančne Pogojno bilančne Skupaj Odkopne A 397.320 329.091 - 726.411 301.963

B 1.171.498 502.070 - 1.673.568 890.338

C1 343.130 147.055 - 490.185 260.778

A + B + C1 1.911.948 978.216 - 2.890.164 1.453.079

C2 – viri 2.207.735

Tabela 7: Zaloge in viri naravnega kamna v pridobivalnem prostoru Lipica I/2 – kota 330.

Izplen blokov po Elaboratu (2016) znaša 12 % in tombolonov 20 %.

KATEGORIJA ZALOG

ZALOGE NARAVNEGA KAMNA – APNENCA (V M3) OPOMBE Bilančne Izvenbilančne Skupaj Odkopne

A 397.320 329.091 726.411 301.363

B 671.392 382.212 1.053.604 510.258

C1 105.800 102.171 207.971 80.408

A + B + C1 1.174.512 813.474 1.987.986 892.629

C2 – viri 1.317.405



- B / 1 7 -

V tabeli 8 je prikazana predvidena količina blokov in tombolonov naravnega kamna v pridobivalnem prostoru kamnoloma Lipica I/2, za oba različka naravnega kamna. Predviden izplen blokov znaša 12 % in tombolonov 20 % (Rijavec, 2016).

KATEGORIJA ZALOG

Lipica unito (v m3) Lipica fiorito (v m3) Bloki Tomboloni Bloki Tomboloni

A 13.055 21.759 23.180 38.633

B 29.687 49.479 77.152 128.588

C1 7.943 13.238 23.350 38.916

A + B + C1 50.685 84.476 123.682 206.137

Tabela 8: Predvidena skupna prostornina blokov naravnega kamna – apnenca Lipica unito in fiorito v pridobivalnem prostoru Lipica I/2

1.4.8 Načrtovana letna proizvodnja in doba izkoriščanja

Ob predvideni letni proizvodnji okoli 20.000 m3 raščene kamnine zadoščajo predvidene zaloge Lipica unito in Lipica fiorito apnenca za dobo okoli 40 let.

ETAŽA SKUPAJ (m3) ČAS PRIDOBIVANJA (LET20000)

ČAS PRIDOBIVANJA (LET10000)

E1 54.500 3,63 7,26

E2 54.500 3,63 7,26

E3 54.500 3,63 7,26

E4 54.500 3,63 7,26

E5 81.333 3,63 7,26

E6 81.333 3,63 7,26

E7 81.333 3,63 7,26

E8 81.333 3,63 7,26

E9 81.333 3,63 7,26

E10 81.333 3,63 7,26

E11 81.333 3,66 7,32

Skupaj 787.331 39,36 78,73

Tabela 9: Potrebni čas pridobivanja blokov naravnega kamna Lipica unito in fiorito v pridobivalnem prostoru Lipica I/2 za povprečno letno proizvodnjo 20.000 m3 oz. 10.000 m3 raščenega stanja.

Res, da je A bilančnih zalog ocenjenih na 397.320 m3, vendar lahko po pridobljenih izkušnjah trdim, da se bo pridobilo tudi okoli 200.000 m3 B bilančnih zalog v tem časovnem obdobju. Glede na poznavanje Krasa in kraškega podzemlja se pogoji v nahajališču hitro spreminjajo, zato je v prilogi št. 2 prikazana idealna razporeditev galerij in prečnikov. Smeri galerij in mininamlne dimenzije varnostnih stebrov bodo ostale enake, zgodilo pa se bo, da bo kakšen narisan prečnik tudi izpuščen oziroma bo ostal v varnostnem stebru. Po pridobljenih izkušnjah pridobivanja blokov naravnega kamna se bo letna proizvodnja gibala okoli 15.000 m3 raščene kamnine, za kar zadoščajo predvidene zaloge Lipica unita in Lipica fiorita za dobo 40 let



- B / 1 8 -

1.4.9 Geološki, hidrogeološki in geomehanski podatki o mineralni surovini in prihribini

Nahajališče kamnoloma Lipica I/2 se nahaja na tipičnem kraškem območju, zaradi česar ni površinskih vodnih tokov, atmosferska voda tudi ob večjih padavinah ali nalivih hitro odteče v notranjost kamninske mase. Vodnih izvirov na tem ozemlju ni. Ravno tako, razen kalov, ni vodnih akumulacij, zato ni neposredne nevarnosti direktnega vdora vode ali potopitve kamnoloma.

Potencialni nenaden vdor vode predstavljajo izjemni nalivi, ki pa zaradi kraških pojavov, hitrega odtekanja vode in možnosti hitrega umika delavcev in opreme ne more ogroziti delavcev v podzemnih prostorih. Do hitre potopitve podzemnih prostorov ne more priti, sicer pa bo morebitne dotoke vode mogoče obvladati z razpoložljivimi potopnimi črpalkami KTV - Tsurumi kapacitete 20 m3/h. Voda se bo prečrpavala v kraške razpoke. Na delovnih etažah se ne pričakuje posebnih težav z atmosfersko vodo, kakor tudi ne pri odkopavanju (žaganju), saj le-ta hitro ponikne v notranjost. V primeru večjih nalivov naj se uporabijo potopne vodne črpalke, za prečrpavanje vode. V letu 1991 je bil kamnolom Lipica I inženirsko-geološko obdelan (GZL IGGG Opr.št. 502-1/91, november 1991), pri čemer so bili uporabljeni tudi podatki diskontinuitet izmerjenih v vrtinah. Podatki vseh meritev diskontinuitet (razpoke, plastovitost) so bili statistično obdelani, pri čemer je bila uporabljena Šmidtova polarna in ekvatorialna mreža ter števna mreža M.P. Dimitrijevića. Za konturni diagram diskontinuitet so bili na razpolago 203 podatki, to je razpoke zapolnjene s kalcitom, odprte razpoke, razpoke zapolnjene z glino in razpoke dinarske smeri, ki so tudi zapolnjene s kalcitom. Ločeno so bili registrirani podatki rušnih con, kavern in plastovitost. Z upoštevanjem srednjih vrednosti diskontinuitet in strižnega kota, so bila izločena kritična območja za posamezne brežine.

Iz zaključkov rezultatov raziskav (GZL IGGG Opr.št. 502-1/91, november 1991) lahko povzamemo naslednje ugotovitve:

- Delovne etaže so pri višini h = 4,5 m, širini š = 3,5 m in naklonom 80° - 90° stabilne. - Višina končne brežine kamnoloma H = 40 m je stabilna, če so delovne etaže visoke 4,5 m,

široke 3,5 m in je njihov naklon 80° - 90°, oz. je naklon končne brežine 50° - 55°. - Za brežino 54/80 je izračunana stabilnost zgornjega jalovinskega sloja in spodnje

produktivne plasti. Brežina jalovinskega sloja je stabilna do naklona α = 75°, brežina produktivne plasti pa do naklona α = 65°.

- Za brežino 124/80 je največji še varni naklon 40 m visoke brežine α = 58°. V primeru, da zanemarimo možnost pojava kritičnih diskontinuitet pri katerih lahko pride do zdrsa, sta obe brežini stabilni do α = 80°.

Naravni kamen v kamnolomu Lipica I/2 ima ustrezne trdnostne lastnosti za predvidene naklone brežin. V Geotehnični analizi podzemnega pridobivanja v galerijah-komorah v kamnolomu Lipica II., NTF 2005, je bila izdelana analitična in numerična stabilnostna analiza jugo-zahodne brežine kamnoloma Lipica II. V analitični analizi stabilnosti brežin so bile izračunane vrednosti faktorja varnosti F

v za naklone α= 71°-90°.

V analitični analizi je bilo ugotovljeno, da faktor varnosti delovne brežine višine 6 m in naklona 90° znaša 30,1, da je pri naklonskem kotu delovne brežine 90° stabilna še 120 m visoka brežina in, da faktor varnosti končne brežine višine 39 m in naklona 81° v porušenem apnencu znaša F

v= 6,1 oz. 71° znaša F

v=8,8.



- B / 1 9 -

Rezultati numerične analize končne brežine 19 m poglobljenega površinskega portalnega dela s končnim naklonom α= 81° so v primeru privzetih geomehanskih lastnosti kompaktnega apnenca, pokazala na stabilno brežino brez uporabe dodatnih podpornih ukrepov. V primeru privzetih geomehanskih lastnosti porušenega apnenca (z upoštevanjem faktorja oslabitve hribine 1,5) je brežina s končnim naklonom α= 81° stabilna z uporabo dodatnih podpornih ukrepov v obliki lokalnega sidranja klinov. S tem rudarskim projektom je predviden 90° nagib dveh ali treh zaporedno ležečih delovnih etaž izjemoma do največje skupne višine 9 m in etažne ravnine najmanjše širine 1,5 m. Običajna višina delovnih etaž bo znašala 3-6 m z etažno ravnina širine 0,5-1,5 m ali več. V področju pojavljanja močno tektonsko porušene hribine z vložki gline, mora znašati višina etaž največ 3 m pri največjem nagibu delovne etaže 90° in etažni ravnina najmanjše širine 1,2 m. V geotehnični analizi izračunane vrednosti odgovarjajo zahtevam »Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin na površinskih kopih (Ur.l. RS, št. 68/2003, 65/2006)«, členu 129, tabeli 5 za trdne kamnine, kjer mora vrednost faktorja varnosti F

v za končne brežine znašati F

v= 1,30-1,50.

1.4.10 Tektonika nahajališča

V tektonskem smislu v nahajališču Lipica I/2 predstavljajo razpoke večji del vseh prekinitvenih ploskev. Orientacija teh približno sovpada z glavnimi tektonskimi smermi, to je z dinarsko, prečno dinarsko, alpsko in prečno alpsko. Poleg teh smeri so še približno alpska smer, imenovana »lapeš« in približno dinarska smer, imenovana »libro«. Poleg naštetega na kompaktnost kamna vplivajo še razne »slučajne« razpoke in kaverne ter plastovitost. Vsi našteti sistemi so po vpadu subvertikalni, razpoke so večinoma odprte in zapolnjene z jerino ali kalcitno prevleko, redkeje so prazne ali močno zakrasele. Na območja nahajališča Lipica I/2 lahko po Elaboratu o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov naravnega kamna – apnenca na območju kamnoloma Lipica I, stanje 31.12.2015 (Rijavec, 2016) izdvojimo naslednje sisteme prekinitvenih ploskev. Subvertikalne razpoke z vpadom v smeri NNE ali SSW zaradi velikih dimenzij tvorijo naravne stene kamnoloma. Nekatere teh razpok so pravzaprav manjši prelomi, ob katerih je prišlo do manjših stopničastih premikov. Ti premiki so vidni na žaganih stenah v večji globini. Razpoke so označene kot sistem A. Razpoke sistema B so številčnejše, odprte, mestoma stisnjene ali s kalcitom zapolnjene. So subvertikalne in praviloma pravokotne na sistem A. V globino segajo povprečno do nekaj metrov. Na površini so močno zakrasele. Sistem C predstavljajo stisnjene, pretežno vertikalne, s kalcitom zapolnjene razpoke, ki jih lokalno imenujejo lapež. Ločimo suhi lapež, po katerem se blok gladko lomi, in mokri lapež, ki običajno prenese pridobivanje, transport in obdelavo. Lapež lahko opazimo le na žagani površini. Nastopa v skoraj enaki smeri, kot sistem A in v medsebojni razdalji 1-3 m. V smeri NNW-SSE je ponekod na površini opazen sistem pogostih stisnjenih razpok, ki v globini predstavljajo le privilegirano smer, po kateri se kamen lažje cepi. Te razpoke so večinoma vertikalne. Lokalno jih imenujejo libro in so uvrščene v sistem D.



- B / 2 0 -

V zgornjem delu produktivne plasti se mestoma pojavljajo skoraj horizontalne prekinitve, ki jih lokalno imenujejo daska. Prekinitve so izrazitejše in pogostejše bližje površini, z globino pa se izgubljajo. Uvrščene so v sistem E. Plastovitost, razen blizu meje s krovnino, ne povzroča izrazitih prekinitvenih ploskev. Vpada neenakomerno od 15° - 45° proti jugozahodu (SW) in jo najlažje opazimo po razporeditvi fosilov in litoloških spremembah, po katerih se kamen lažje lomi. Medtem, ko so razpoke sistemov A in B pogoste, jasno vidne, dokaj enakomerno razporejene in jih je povsod mogoče meriti, so razpoke ostalih treh sistemov vidne le ponekod na površini ali na žaganih stenah. Največji vpliv na produktivno serijo imajo razpoke in prelomi sistemov A in B, ostale razpoke pa se kažejo v glavnem v krovnini. Prelomi so bili zanesljivo ugotovljeni v osrednjem, severnem, vzhodnem in jugozahodnem delu kamnoloma. Manjši premiki do 60 cm so bili vidni v osrednjem delu, nekoliko večji, do 1,3 m pa tudi na žaganih stenah v jugozahodnem delu. Smer teh prelomov je NNW-SSE, ob njih se je NNE krilo dvignilo glede na SSW krilo.

1.4.11 Lastnosti prahu mineralne surovine

Posebne študije o agresivnih lastnostih kamenega prahu ni. Rezultati do sedaj opravljenih kemijskih analiz sestave vzorcev naravnega kamna Lipica unito in Lipica fiorito vsebujejo od 0,09 % do 0,11 % Si0

2

(Elaborat o kategorizaciji, klasifikaciji in izračunu zalog arhitektonskega gradbenega kamna v kamnolomu Lipica II, s stanjem 31.12.1994, IGGG Geološki zavod Ljubljana, Junij 1995).

1.5 Površinsko pridobivanje blokov naravnega kamna

Kamnolom Lipica I je že dalj časa v obratovanju in ima ustrezno infrastrukturo in opremo. Pridobivanje na površinskem delu kamnoloma je prišlo s poglabljanjem osnovne etaže pridobivalnega prostora do sedanje kote + 369 in se bo nadaljevalo do kote + 330. Možne so nadaljnje širitve iz vrha kamnoloma, vendar to ni predmet tega rudarskega projekta. Kota +330 m bo najnižja točka kamnoloma. Nakladanje in transport blokov se bo izvajalo kombinirano z nakladalnimi stroji (nakladalnik, bager in jamski tovornjak) do mesta razkladanja na površini. Bloke, tombolone in ostali kamniti material se bo odvažal do predelovalnega obrata ali začasnih odlagališč v Lipici.

1.5.1 Trenutno stanje na površini

Predmet rudarskega projekta je združitev odobrenega osnovnega polja Lipica I s širitvijo, ki se bo imenovala Lipica I/2. Površinsko pridobivanje se razteza v smeri jugovzhod – severozahod (SE-NW). Glavnina odkopa poteka na severozahodni (NW), severni (N) in severovzhodni (NE) strani, kjer je tudi s tem projektom predvideno nadaljnjo površinsko in podzemno pridobivanje. V osrednjem delu je kamnolom na površini dosegel najnižjo koto na k +369. V produktivni plasti so razvite etaže z višinami cca. 3 m od kote k.+376, k.+373 in do kote k +369. In 5 m etaže so bile na kotah cca. k.+379, k.+385, k.+390, k.+394, k.+399, k.+405 in k.+410. Sedaj se bo zaradi tehnologije pridobivalo le v 3 m etažah.



- B / 2 1 -

Dostop na etaže poteka z jugovzhodne (SE) strani po cesti, ki jo lahko ob obstoječem stanju kamnoloma in dopustnem naklonu do 20 % poglobimo do kote k.+330. Stanje kamnoloma kakor tudi položaj pridobivalnega prostora je razviden iz priloge 3a. Kamnolom Lipica I/2 bo na površinskem delu odprt z enajstimi etažami od k. +381 do k.+330 m v produktivni seriji. Osnovna etaža na k.+330 m se ne bo več poglabljala. Dostop v kamnolom je omogočen z makadamsko cesto (rampo) iz severne smeri. Trenutno stanje kamnoloma, kakor tudi položaj delovišč v osnovnem in razširjenjem pridobivalnem prostoru, je razvidno iz priloge 2 in priloge 3a.

Etaža Kota k.+ Višina etaže (m) Prostornina (m3)

I. 381 3 1380

II. 378 3 1380

III. 375 3 1380

IV. 372 3 9780

V. 369 3 9780

VI. 366 3 9780

VII. 363 3 17500

VIII. 360 3 17500

IX. 357 3 17500

X. 354 3 17500

XI. 351 3 17500

XII. 348 3 17500

XIII. 345 3 17500

XIV. 342 3 17500

XV. 339 3 17500

XVI. 336 3 17500

XVII. 333 3 17500

XVIII. 330 3 17500

Skupaj 243000

Tabela 10: Odprte etaže površinskega kopa Lipica I/2 Pridobivanje blokov naravnega kamna se izvaja s kombiniranim žaganjem diamantne žične žage in verižnega zasekovalnega stroja. Pri pridobivanju in transportu materiala in opreme se uporablja težka gradbena mehanizacija, kot je nakladalnik, bager in jamski tovornjak »demper«. Za lažje pridobivanje se uporablja tudi dodatna oprema od vodnih črpalk, hidravličnih cilindrov, vodnih in zračnih blazin, kompresorjev, vrtalne garniture.

1.5.2 Koncept nadaljnjega pridobivanja na površini in uporaba površinskega dela kamnoloma

Površinsko pridobivanje naravnega kamna v kamnolomu Lipica I/2 se bo nadaljevalo do kote k +330, kjer se bodo dela zaključila. Možna bodo manjša širjenja transportnih poti na površinskem delu, zaradi nabave novih zmogljivejših strojev, urejanja končnih brežin ali odpiranje z vrha na osnovnem pridobivalnem prostoru. Površinski del kamnoloma Lipica I/2 se bo uporabljal:



- B / 2 2 -

• površinsko pridobivanje naravnega kamna

• za dostop do delovišč,

• transport materiala in opreme,

• zračenje podzemnih delov kamnoloma,

• obdelavo materiala,

• komunikacijo. Trenutna in končna situacija kamnoloma Lipica I/2 z izolinijami terena, infrastrukturo, cestno mrežo ter označenimi geološkimi vrtinami je podana v prilogi 2 in 3a. Preko območja kamnoloma Lipica I/2 sta izdelana dva prečna profila ki sta prikazana v prilogi 4 in 5.

1.6 Podzemno pridobivanje blokov naravnega kamna

Podzemno pridobivanje blokov naravnega kamna v kamnolomu Lipica I/2 bo potekalo v severnem, severo - zahodnem, južnem, jugo-zahodnem, in zahodnem delu območja pridobivalnega prostora, skladno z rudarskim projektom RP-1/05 (Odkopna metoda podzemnega pridobivanja blokov v kamnolomih Lipica, RP-1/05), s komorno-stebrno odkopno metodo od zgoraj navzdol s 3 m poglabljanjem etaž in širitvijo podzemnih prostorov imenovanih galerije, prečniki in niše oz. po poglobitvi galerije-komore in prečniki-komore. Pridobivanje bo potekalo s kombinirano metodo rezanja. Nakladanje in transport blokov in tombolonov iz podzemnih prostorov do začasnih skladišč na površinskem delu kamnoloma, se bo vršil z nakladalnikom.

1.6.1 Trenutno stanje

Podzemno pridobivanje v kamnolomu Lipica I je potekalo že v času poskusnega pridobivanja, v letih 2002/05, in sicer v dveh portalnih nišah, v niši v severovzhodnem (NE) delu kamnoloma na koti k.+394,6 brez poglobitev (širine 5,6 m, višine 4,5 m in globine 5,4 m) in v niši N1 (širine 7,2 m, višine 10,5 m in globine desnega boka 14 m in levega boka 9 m) v severozahodnem (NW) delu kamnoloma na koti tal k.+385 ter dvakrat poglobljeni do kote k.+379 (priloga 2 in 3). Rezultati poskusa podzemnega pridobivanja v kamnolomu Lipica I in rezultati dodatnih geoloških raziskav so pokazali, da bo podzemno pridobivanje mogoče šele na nižje ležečih etažah Od leta 2010 poteka podzemno pridobivanje tudi v severnem, zahodnem in južnem delu kamnoloma Lipice I, do kote tal k.+369 (priloga 3a).

1.6.2 Koncept nadaljnjega podzemnega pridobivanja

Nadaljnje podzemno pridobivanje blokov naravnega kamna v kamnolomu Lipica I/2 bo potekalo v zahodnem (W), jugozahodnem (SW), južnem (S) in jugovzhodnem (SE) delu kamnoloma. Širitev in shema podzemnih prostorov je prikazana v prilogi 3a in na geoloških profilih – priloga 4, od k.+369 do k.+330. Razvoj nadaljnjega podzemnega pridobivanja blokov naravnega kamna v kamnolomu Lipica I/2 razdelim na:

• fazo pripravljalnih in odpiralnih del – faza I.

• fazo pridobivalnih del s poglabljanjem – faza II.



- B / 2 3 -

Faza pripravljalnih in odpiralnih del obsega izdelavo raziskovalnih vrtin v smeri bodočih podzemnih prostorov, odpiranje in širitev podzemnih prostorov na prvem nivoju podzemnega pridobivanja (galerij, prečnikov in niš). Faza pridobivalnih del obsega poglabljanje podzemnega dela kamnoloma iz k.+369 na k. +330.

1.6.3 Pripravljalna in odpiralna dela

Pod odpiralna in pripravljalna dela opredelimo vsa dela, ki jih je potrebno izvesti pred pričetkom in napredovanjem podzemnega pridobivanja blokov naravnega kamna. Pripravljalna - odpiralna dela obsegajo čiščenje čelne stene, tal in etaž nad deloviščem, pripravo potrebnih energetskih vodov, pripravo prezračevanja, postavitev verižne žage oz. diamantne žage, transport, itd. Ker po poglobitvi podzemnih prostorov v kamnolomu Lipica I pod koto k.+330, vračanje na višje etaže ne bo več mogoče, je potrebno že v fazi pripravljalnih in odpiralnih del pridobiti celotni produktivni sloj na tem nivoju. Višina podzemnih prostorov je izbrana po 3 x modulu ene najbolj pogostih dimenzij standardnega bloka 1,5 m, vendar zaradi uvedbe novega verižnega zasekovalnega stroja se je višina spremenila iz 4,5 - 5,4 m. Najmanjša širina galerij, prečnikov in niš pri izvedbi odpiralnih del znašala 5,6 m. Dimenzije podzemnih prostorov (galerij, prečnikov, niš in s poglabljanjem galerij-komor, prečnikov-komor in niš-komor) kot tudi dimenzije delovnih in končnih etaž so določene na podlagi rezultatov geomehanskih raziskav naravnega kamna ob upoštevanju tehničnih karakteristik pridobivalne strojne opreme, predvsem verižnega zasekovalnega stroja. Dimenzije podzemnih prostorov v kamnolomu Lipica I/2 so pogojene s stabilnostno presojo geoloških in geomehanskih pogojev nahajališča. Optimalna višina in širina etaže je tista, ki v danih pogojih zagotavlja varno delo, ekonomičnost dela, zmogljivost vrtalne, rezalne in nakladalno-transportne mehanizacije in minimalna pomožna dela. Dosedanje izkušnje pridobljene pri podzemnem pridobivanju naravnega kamna v kamnolomu Lipica II in Doline, kakor tudi izkušnje iz drugih sorodnih kamnolomov naravnega kamna kažejo, da višine etaž med 3 in 6 m omogočajo optimalne rezultate pridobivanja.

1.6.3.1 Odpiranje portalnih delov galerij Vhodni/vstopni del v podzemni del kamnoloma Lipica I/2 so galerije G1, G2, G3 in G4 in jih imenujemo portalni deli galerij. Širina portalnih delov galerij je bila izbrana na osnovi geotehnične ocene, določitve prekinitvenih ploskev ter rezultatov geomehanskih preiskav vzorcev iz vrtin (Geotehnična analiza podzemnega pridobivanja v galerijah-komorah v kamnolomu Lipica II, UL-NTF 2005). V območju portalov se predvsem zaradi potencialno večje možnosti izpada klinov, ki naj bi bila posledica nižjega primarnega stanja zaradi majhnega nadkritja, zahteva manjša širina galerij-komor. Zaradi različnih dimenzij verižnega zasekovalnega stroja, optimalnega reza, modularne dimenzije blokov in predvsem možnosti optimalnega rezanja se lahko odpiranje portalnega dela galerije začne z minimalno širino 5,6 m ali pa z maksimalno širino 8,4 m ter višino 4,5 m ali 5,4 m. Dolžina portalnega dela galerije ne sme biti krajša od 14 m. Oddaljenost med vzporednimi portalnimi deli galerij ne sme biti manjša od 11 m.



- B / 2 4 -

1.6.3.2 Odpiranje galerij Galerije z izhodom na površino odpiramo z začetno širino 7 m do 8,4 m in višino 5,5 m. Dolžina galerij je omejena z mejo produktivnih plasti in mejo pridobivalnega prostora. S tem projektom predpisujemo galerijam z ravnim stropom največjo širino 11,2 m (v portalnem delu 8,4 m) in višine do 26 m. V varnostnih stebrih bodo na določenih mestih v varnostnih stebrih galerij vgrajen merilec napetostnega stanja ali merilec pomika (glej poglavje 1.10.3). Oddaljenost med dvema vzporednima galerijama z ravnim stropom mora biti večja od 11 m.

IME DOLŽINA (M)

ŠIRINA (M)

VIŠINA (M)

PROSTORNINA (M3) GALERIJE

G1 65 8 9 4680

G2 75 8 9 5400

G3 145 11 9 14355

G4 187 8 9 13464

G5 140 8 9 10080

G6 28 8 12 2688

G7 140 10 12 16800

G8 188 10 15 28200

G9 200 10 15 30000

G10 194 10 15 29100

G11 165 10 15 24750

G12 125 10 15 18750

G13 71 10 18 12780

G14 50 10 18 9000

G15 30 10 18 5400

G16 160 10 21 33600

G17 145 10 21 30450

G18 150 10 21 31500

G19 243 10 21 51030

G20 120 10 21 25200

G21 90 10 21 18900

G22 22 10 26 5720

G23 39 7 26 7098

SKUPAJ 428945

Tabela 11: Pregled načrtovanih galerij v kamnolomu Lipica I/2. Glede na izkušnje iz pridobivanja v kamnolomu Lipica II, Lipica I in Dolin, geološki, geomorfološki in varnostni pogoji narekujejo širino podzemnih prostorov, saj povečana zdrobljenost oziroma večja gostota razpok povzroča večjo nevarnost izpada nevarnih klinov, zato se širina podzemnih prostorov prilagaja dejanskemu stanju.



- B / 2 5 -

1.6.3.3 Odpiranje prečnikov Lega prečnikov je običajno pravokotna na smer galerij. Prečnike odpiramo z začetno širino 8,4 – 11,2 m in višino 4,5-5,4 m. Dolžina prečnikov je odvisna od oddaljenosti med galerijama. S tem projektom predpisujemo prečnikom z ravnim stropom največjo širino 11,2 m in višino do 26 m. V varnostnih stebrih bodo na določenih mestih v varnostnih stebrih galerij vgrajen merilec napetostnega stanja ali merilec pomika (glej poglavje 1.10.3). Oddaljenost med dvema prečnikoma ne sme biti manjša od 11 m. Glede na izkušnje iz pridobivanja v kamnolomu Lipica II, Lipica I in Doline, geološki, geomorfološki in varnostni pogoji narekujejo širino podzemnih prostorov, saj povečana zdrobljenost oziroma večja gostota razpok povzroča večjo nevarnost izpada nevarnih klinov, zato se širina podzemnih prostorov prilagaja dejanskemu stanju.

IME PREČNIKA

DOLŽINA (m)

ŠIRINA (m)

VIŠINA (m)

PROSTORNINA (m3)

P5 96 10 12 11520

P6 106 10 12 12720

P7 96 10 12 11520

P8 82 10 15 12300

P9 72 10 15 10800

P10 63 10 18 11340

P11 53 10 18 9540

P12 45 10 21 9450

P13 20 10 26 5200

Skupaj 94390

Tabela 12: Pregled načrtovanih prečnikov v kamnolomu Lipica I/2.

1.6.3.4 Odpiranje niš

Lega niš je običajno pravokotna na smer galerij. Niše odpiramo s širino 8,4 – 11,2 m in višino 4,5 – 5,4 m. S tem projektom predpisujemo nišam največjo širino 11,2 m in višino do 26 m. V varnostnih stebrih bodo na določenih mestih v varnostnih stebrih galerij vgrajen merilec napetostnega stanja ali merilec pomika (glej poglavje 1.10.3). Oddaljenost med dvema nišama v boku galerije mora znašati najmanj 10 m.

IME NIŠE DOLŽINA (M)

ŠIRINA (M)

VIŠINA (M)

PROSTORNINA (M3)

N1 20 10 30 6000

N2 50 10 30 15000

Skupaj 21000

Tabela 13: Pregled načrtovanih niš v kamnolomu Lipica I/2.

Glede na izkušnje iz pridobivanja v kamnolomu Lipica II, Lipica I in Dolin, geološki, geomorfološki in varnostni pogoji narekujejo širino podzemnih prostorov, saj povečana zdrobljenost oziroma večja gostota



- B / 2 6 -

razpok povzroča večjo nevarnost izpada nevarnih klinov, zato se širina podzemnih prostorov prilagaja dejanskemu stanju.

1.7 Tehnični opis tehnološkega procesa pridobivanja

1.7.1 Tehnični opis pridobivanja blokov mineralne surovine

Kamnolom Lipica I/2 je v celoti odprt in že razpolaga z uveljavljenim načinom pridobivanja in potrebno opremo. V nadaljevanju so navedene poznane in uveljavljene metode pridobivanja blokov naravnega kamna, ki se uporabljajo v kamnolomu Lipica II in Doline. Metoda se bo uporabila tudi na kamnolomu Lipica I/2. V primeru pripravljalnih, odpiralnih in pridobivalnih del pri nadaljevanju pridobivanja blokov v kamnolomu Lipica I/2, za razrez stenske mase uporabimo:

• metoda globinskega vrtanja na jedro,

• metodo vrtanja in razreza z diamantno žico,

• metodo razreza z verižnim zasekovalnim strojem,

• kombinirana metoda razreza z verižnim zasekovalnim strojem, vrtanjem in diamantno žico,

• kombinirana metoda razreza z verižnim zasekovalnim strojem na stebrih, mobilnim verižnim zasekovalnim stroju in diamantno žično žago.

1.7.1.1 Metoda strukturnega vrtanja na jedro Metoda strukturnega vrtanja se bo uporabila za geološke raziskave v kamnolomu. Z rezultati geološkega vrtanja se bodo določile zaloge, kvaliteta mineralne surovine, karakteristike nahajališča, izdelala se bo ekonomična ocena nahajališča ter podale smernice za nadaljnji razvoj kamnoloma. Uporabljalo se bo rotacijsko vrtanje z vrtalno garnituro Diamec – 252 E (Atlas Copco). Premer vrtalne krone je 56 mm. Pri vrtanju se bo uporabljala voda za izplako. Smeri, lokacijo in popis vrtin določi geološka služba podjetja. Vrtine se naredijo v smeri bodočih galerij, prečnikov in niš, s namenom preverbe stanja naprej in ugotoviti, kvaliteto in količino mineralne surovine ter mogočih kavern. 1.7.1.2 Metoda vrtanja in razreza z diamantno žico Pridobivanje blokov z metodo vrtanja in razreza z diamantno žico poteka v dveh fazah in sicer najprej poteka vrtanje sistema vrtin in nato razrez z diamantno žično žago.



- B / 2 7 -

Slika 1, 2: Shematski prikaz metode vrtanja in prikaz razreza z diamantno žico

Vrtanje vrtin izvedemo s pomočjo hidravlične vrtalne garniture. Najprej z vrtalno garnituro HDM 025 izvrtamo vertikalno vrtino premera 90 mm (B - B') in horizontalni vrtini premera 75 – 90 mm (A - B in C - B) tako, da se vse tri vrtine stikajo v isti robni točki (slika 1). Žaganje vertikalnih rezov izvedemo tako, da diamantno žico potegnemo skozi vrtini AB in BB' in jo s pomočjo posebnih spojk spojimo v brezkončno žico. Diamantno žico namestimo na kolo pogonskega agregata žage, le tega pa na vodila z zobato letvijo, kar omogoča enakomeren pomik pri žaganju bočne ploskve AA' - BB'. Na podoben način odžagamo bočno ploskev CC' - BB'. Žaganje spodnjega horizontalnega reza izvedemo podobno, s to razliko, da diamantno žico potegnemo skozi vrtini AB in BC. Diamantno žico namestimo na kolo pogonskega agregata diamantne žage, le tega pa namestimo na vodila z zobato letvijo, kar omogoča enakomeren pomik pri žaganju spodnje ploskve AB – CD (slika 2).

Hitrost razreza je 6 – 10 m2/h. Metoda se je že do sedaj v kamnolomih Lipica uspešno uporabljala in je pri

nadaljnjem pridobivanju ne bomo spreminjati. 1.7.1.3 Metoda z verižnim zasekovalnim strojem Metoda temelji na razrezu stenske mase z »widia« ali diamantnimi ploščicami, ki služijo kot rezalni element in so nameščene na verigi meča verižnega zasekovalnega stroja. Za podzemno pridobivanje blokov na prvi odpiralni etaži se uporabljata verižni zasekovalni stroj z vpenjalnimi stebri (slika 3) ali mobilni verižni zasekovalni stroj (slika 11, 12). Oba stroja omogočata izdelavo horizontalnih in vertikalnih rezov. Za nadaljevanje podzemnega pridobivanja pri poglabljanju prve odpiralne etaže se uporablja tirni verižni zasekovalni stroj (slika 4, 6).

Slika 3, 4: Verižni zasekovalni stroj na vpenjalnih stebrih



- B / 2 8 -

in tirni verižni zasekovalni stroj

Hitrost žaganja je od 4 do 6 m2/h. Širina reza je 4 cm, globina reza 3,2 m. Dolžina je neomejena. Lahko se uporablja suhi in mokri način rezanja. Pri mokrem načinu se uporablja tekoča voda za hlajenja rezalnih elementov in iznos kamnitega prahu (mulja). 1.7.1.4 Kombinirana metoda razreza Kombinirana metoda razreza pri podzemnem pridobivanju združuje razrez z verižnim zasekovalnim strojem in razrez z diamantno žično žago. Uporablja se za poglabljanje delovnih etaž. Pri tej metodi poteka razrez v odvisnosti od kvalitete materiala in višine etaže:

- omejena višina etaže (narekuje jo dolžina meča verižnega zasekovalnega stroja), - neomejena višina etaže (globina reza narekuje dolžina meča verižnega zasekovalnega stroja; največ

3,4 m).

Slika 5, 6: Sistem izdelave napredovanja in tirni verižni zasekovalni stroj

Pri metodi z omejeno višino se naredi iz vrha delovne etaže vertikalni rez z verižnim zasekovalnim strojem, v globino za dolžino meča. Odsek ima večjo površino, višina je določena z dolžino meča. Verižni zasekovalni stroj naredi vertikalne reze iz vrha po celotnem obsegu reza. Rezi morajo biti med seboj dobro sestavljeni. Diamantna žica se spelje na dnu rezov. Diamantna žična žaga odreže horizontalni rez. Za nadaljevanje podzemnega pridobivanja blokov naravnega kamna v kamnolomu se uporablja tirni verižni zasekovalni stroj z efektivno dolžino meča 3,2 m. Po izkušnjah iz pridobivanja od leta 2002 je najboljši sistem napredovanja v globino s pomočjo tirnega verižnega zasekovalnega stroja tako, da je le ta postavljen na vrh predvidenega napredka in da izdeluje vertikalne reze po bokih in po širini podzemnih prostorov. Spodnji oz. horizontalni rez se izdela z diamantno žično žago. Pri takšnem načinu napredovanja ne pride do zarezovanja v varnostne stebre, kar je izredno pomembno pri pridobivanju z visokimi varnostnimi stebri.



- B / 2 9 -

Slika 7, 8: Diamantna žična žaga in sistem rezanja z diamantno žično žago

V primeru višjih delovnih etaž (3 ali 6m) pri podzemnem pridobivanju uporabimo kombinirano metodo razreza z neomejeno višino etaž. Po tej metodi se naredi horizontalni rez z verižnim zasekovalnim strojem. Vrtine se predhodno izvrtajo iz vrha delovne etaže v bodoči horizontalni rez verižne žage. Po dolžini reza se naredi vertikalni rez z diamantno žično žago, ki je postavljena na vrhu delovne etaže. Najprej se naredi vertikalni rez po dolžini reza in nato na bokih reza. 1.7.1.5 Kombinirana metoda razreza z verižnim zasekovalnim strojem na stebrih, mobilnim verižnim zasekovalnim strojem in diamantno žično žago Kombinirana metoda razreza z verižno žago na vpenjalnih stebrih ali mobilno verižno žago ter razreza z diamantno žično žago se uporablja pri podzemnem pridobivanju blokov naravnega kamna. Sistem razrezovanja z obema strojema je enak. Razlika je v višinah pridobivanja stroja

Slika 9, 10: Verižni zasekovalni stroj z vpenjalnimi stebri

Čelo napredka je pri verižnem zasekovalnem stroju na vpenjalnih stebrih visoko 4,5 m ter sestavljeno iz štirih horizontalnih in treh vertikalnih rezov. Širina napredka je 5,6 m in globina 2,8 m (slika 9, 10). Medtem, ko je pri mobilnem verižnem zasekovalnem stroju čelo napredka visoko do 5,4 m in je sestavljeno iz petih horizontalnih in treh vertikalnih rezov. Širina napredka s samim strojem je lahko neomejena, vendar je v našem primeru omejena na 11,2 m. Globina reza je 3,0 m (slika 11, 12).



- B / 3 0 -

Slika 11, 12: Mobilni verižni zasekovalni stroj.

Sistem rezanja je pri obeh strojih enak. Začne se z izdelavo prvega spodnjega horizontalnega reza H1 do H4, pri mobilnem dodamo še en horizontalni rez H5. V prvem koraku se odžaga spodnji rez H1 na dnu. Na višini 1,70 m od H1 se naredi H2. Na višini 1, 60 m od reza H2, se naredi rez H3, od reza H3 se na višini 1,45 m naredi H4, in na višini 1,10 m od reza H4 se izdela rez H5. (slika 13) Razdalja med rezi je navadno 1,5 m, razen pri mobilnem verižnem zasekovalnem stroju razdalja med H4 in H5 je 1,0 m. Nato sledi žaganje vertikalnih rezov V1 in V2, na bokih. Po pregledu stene (obrazec diskontinuitet je priložen v prilogi 8) se v bolj kompaktnem delu čela naredi vertikala V3, ki naj bo od vertikale V1 ali V2 oddaljena 1,5 do 1,7 m. (slika 14) Izplenimo bočne bloke širine 1,5 – 1,7 m iz t.i. “kanala”, med V1 in V2 na sliki 14. V primeru pojava subvertikalnih razpok, lahko kanal formiramo tudi na levi strani ali ga celo opustimo. Sledi žaganje vertikalne vmesne in nazadnje še hrbtne ploskve z diamantno žično žago. Globina enkratnega napredka ustreza dolžini meča verižnega zasekovalnega stroja (2,8 m ali 3,0 m). Hitrost žaganja diamantne žične žage je 6-10 m2/h.



- B / 3 1 -

Slika 13, 14: Sistem izdelave horizontalnih rezov (zgoraj), sistem izdelave vertikalnih rezov(spodaj) V primeru, da se pri napredovanju vzame večja širina, se lahko izdela še dodaten vertikalni rez V4. Za doseganje čim večjega izplena blokov mora biti prisoten stalen nadzor in redna kontrola čelne stene. Vsakokrat je potrebno prilagajati vertikalne reze V3 in V4 dejanskim geološkim in geomehanskim pogojem v steni, da je pridobivanje čim bolj varno in učinkovito. Mobilni verižni zasekovalni stroj omogoča izdelavo zadnjih vertikalnih rezov, ki se jih je po osnovnem rudarskem projektu izdelovalo s pomočjo koles in diamantne žice. Stena za izdelavo vertikalnih rezov V5 in V6 mora biti stabilna brez nevarnih klinov, ki bi onemogočali varno izdelavo vertikalnega reza. Stroj se postavi v kanalni rez. Vodila stroja se postavijo v vertikalni položaj, meč se obrne v smeri žaganja vertikale V5 ali V6. (slika 15). Odločitev o izdelavi zalednih vertikalnih rezov z verižnim zasekovalnim strojem sprejme/poda tehnični vodja kamnolomov po opravljenem pregledu.

Slika 15: Sistem izdelave vertikalnih rezov z mobilnim verižnim zasekovalnim strojem.



- B / 3 2 -

1.7.2 Odmik stenske mase, oblikovanje materiala in prevoz do obdelovalnega obrata

Odžagano stensko maso oziroma rez dolžine 9 m in več, globine 3 m in višine od 3 do 9 m. V primeru dobrih pogojev lahko stensko maso razdelimo na 1,5 m po globini reza. Pred prevračanjem reza je potrebno pred čelno steno z nakladalnim strojem narediti nasutje iz kamnitega materiala v višini vsaj 0,5 m. Nasutje služi za ublažitev udarca pri prevračanju odžagane stenske mase. V rez med stensko maso in odžagano steno se vstavi Hydro-bag blazino različnih dimenzij ali zračno blazino, ki imajo funkcijo odrivanje oziroma nagibanja stenske mase do prevrnitve v odprt prostor. Za lažje prevračanje se vstavijo v rez kamniti kosi, uporabi se lahko tudi hidravlični valj ali nakladalni stroj. Prevrnitev stenske mase povzroči lomljene stene po naravnih razpokah. Večje kompaktne kose je potrebno razkliniti s pomočjo klinov in vrtin ali razrezati z diamantno žično žago. Dimenzije blokov in tombolonov se oblikujejo glede na zmogljivost transportnih naprav do največ 26 ton. Obdelan material s pomočjo nakladalnega stroja naložimo na tovornjake in odpeljemo do skladišča blokov ali do obdelovalnega obrata.

1.7.3 Nakladanje in transport

Osnova pridobivanja je dobiti čim več blokov optimalnih in minimalnih komercialnih dimenzij. Velikost optimalnega standardnega bloka je 3,2m x 1,5 m x 1,4m.

Slika 16: Nakladalni stroj CAT

Za delo v kamnolomu je predviden nakladalni stroj CAT. Za nakladanje in transport drobnega materiala je predviden bager in jamski tovornjak »demper«.



- B / 3 3 -

1.7.3.1 Nakladanje in odvoz drobnega materiala in tombolonov Droben kamnit material se bo začasno odlagalo v kamnolomu. Lokacija se določi po dogovoru z nadzornikom. Odvoz odvečnega materiala se bo izvajal z nakladalnim strojem, bagrom in jamskim tovornjakom »demperjem«. V primeru, da v kamnolomu ni mesta za začasno odlaganje drobnega materiala ali tombolonov, je potrebno organizirati takojšen odvoz iz dna kamnoloma. Prevoz naj se izvede z nakladalnim strojem. Z bagrom in jamskim tovornjakom se bo nakladalo tudi manjše tombolone. Pri povprečni letni proizvodnji komercialnih dimenzij 1.500 m3 bo po oceni (15% izplen) nastalo okoli 10.000 m3 oz. 26.500 t drobirja in jalovine v raščenem stanju oz. 16.000/m3 v razsutem stanju. Mesečno povprečje je okoli 1.000 m3 drobirja in jalovine v razsutem stanju, čeprav je pričakovati odstopanja zaradi kampanjskega dela.

Tabela 14: Nakladanje tombolonov z bagrom

1.7.3.2 Nakladanje večjih blokov in tombolonov Pri letni proizvodnji blokov komercialnih dimenzij 1.500 m3

in 2.000 m3

neobdelanih blokov (tombolonov)

znaša poprečna dnevna proizvodnja 7,5 m3 blokov komercialnih dimenzij in 10 m3 neobdelanih blokov

(tombolonov). Ker se izplen blokov ne bo izvajal vsak dan, se bo nakladanje in transport blokov izvajal kampanjsko (1 krat tedensko oz. 1 krat mesečno), po pripravi ustrezne količine blokov za transport. Transport blokov in tombolonov iz kamnoloma do nakladalnega mesta na površini se bo vršil z nakladalnim strojem po obstoječi transportni poti. Nadzor nad transportom izvajata rudarski nadzornik in tehnični vodja kamnoloma.



- B / 3 4 -

1.7.4 Lokacija odlaganja drobnega kamnitega materiala/odkrivke

Zaradi sprotne sanacije površinskega dela kamnoloma, bo na trenutno aktivnih pridobivalnih etažah kamnoloma Lipica I/2 formirano začasno manjše jalovišče. Pred pričetkom nadaljevanja poglabljanja se bo del jalovine porabil za sanacijo že opuščenega/izkoriščenega dela kamnoloma Lipica I/2. Jalovino je potrebno odlagati v plasteh zaradi boljše konsolidacije. Naklon jalovišča ne sme biti večji od 35º. V jalovišče ne sme dotekati zaledna meteorna voda. To je potrebno prestrezati in kontrolirano odvajati z ustreznimi odprtimi kanali. Ker jalovino v pretežni meri predstavljata kamninski drobir različnih granulacij in zemlja, ni realne nevarnosti plazenja brežin jalovišča. Pri predvideni letni proizvodnji blokov komercialnih dimenzij 1.000/500 m3, površina in odlagalni volumen že izkoriščenega dela kamnoloma Lipica I/2. Delno zadošča za predvideno letno nastalo količino jalovine in drobirja 16.000 m3 v razsutem stanju. Jalovino in drobir se bo, poleg potreb za sanacijo podzemnega dela kamnoloma Lipica II in kamnoloma Lipica I/2, uporabilo tudi za izdelavo ramp med posameznimi etažami in dostopne makadamske poti na osnovno etažo podzemnega dela kamnoloma Lipica I/2, preostanek pa za sanacijo kamnoloma.

1.7.5 Podporni ukrepi

Nahajališče lipiškega apnenca je tektonsko sorazmerno močno porušeno. Kompaktnost mu dodatno zmanjšujejo še kraški pojavi, ki jih pogosto zasledimo tudi v večjih globinah. To dejstvo je potrebno upoštevati tudi pri nadaljevanju pridobivanja. Zaradi strmih prelomov in razpok obstaja nevarnost zdrsov (odtrganin) večjih blokov. To nevarnost dodatno povečuje možnost nabrekanja gline v razpokah in prelomih ter učinek zmrzovanja in taljenja. V območjih pojava diskontinuitet in večje razpokanosti materiala je potrebno takoj ustaviti vsa dela ter uporabiti podporne ukrepe. Predpisujemo, da je potrebno kose kamnine naravno ločene od masiva prisilno zrušiti, ostale potencialno nevarne kose kamenine pa je potrebno učvrstiti s sidri ČBR φ26 mm ali Swellex. Število, dolžina in razpored sider se določi glede na lokacijo in velikost območja diskontinuitet, raster sidranja ne sme biti večji od 1,5 x 1,5 m. Tehnični vodja kamnoloma mora za primer sidranja izdelati posebne varnostne ukrepe v obliki navodil.

1.7.6 Prezračevanje

Glede na velikost in položaj površinskega kopa zadostuje naravno zračenje. Delovišča pri podzemnem pridobivanju blokov naravnega kamna bomo prezračevali naravno ali separatno (umetno) na kompresijski način. Sveži zračni tok bo na delovišče prihajal s pomočjo ventilatorja vgrajenega izven podzemnih prostorov in zračilnih cevi. Ventilator za separatno zračenje na kompresijski način je potrebno v pretočnem odcepu locirati v razdalji najmanj 10 m od izstopnega zračilnega toka (333. člen, Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter o tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin pod zemljo, Ur.l. RS št. 68/03, 83/03, 65/06). Prednost kompresijskega načina zračenja predstavlja vedno svež zračni tok na delovišču.



- B / 3 5 -

Za preprečitev prekomernih koncentracij škodljivih plinov v posameznih točkah na delovišču, konec zračilne cevi ne sme biti od čela delovišča oddaljen več kot 8 m (335. člen, Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter o tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin pod zemljo, Ur.l. RS št. 68/03, 83/03, 65/06) oz. največjo dovoljeno oddaljenost konca zračilne cevi od čela galerije pri kompresijskem načinu prezračevanja izračunamo s pomočjo enačbe d = 0,5 x A = 0,5 x (7 m x 5 m) ≈ 17,5 m; privzamemo 6 m. A - presek galerije (začetna širina 7 m x višina 5 m) Glede na izračun, konec zračilne cevi od čela galerije ne sme biti oddaljen več kot 6 m. Parametri zračenja so podani v tabeli 21.

1.7.6.1 Določitev potrebne količine zraka za prezračevanje Določitev potrebne količine zraka Q za prezračevanje podzemnih prostorov na podlagi zahteve po najmanjši

količini zraka glede števila delavcev je Q = 0,067 m3/s na delavca (312. člen, Pravilnik o zahtevah za

zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter o tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin pod zemljo, Ur.l. RS št. 68/03, 83/03, 65/06). Na deloviščih bo predvidoma prisotno največ D = 5 delavcev (2 strojnika kamnolomske opreme, 2 delavca in 1 nadzornik).

Q = Qmin

x D = 0,067 m3/s/delavca x 5 delavcev = 0,34 m

3/s = 20,1 m

3/min

Določitev potrebne količine zraka Q za prezračevanje glede na izpušne pline diesel mehanizacije je zahteva

Qmin

= 0,067 m3/s na kW (311. člen, Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter o

tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin pod zemljo, Ur.l. RS št. 68/03, 83/03, 65/06). Na delovišču bo občasno, v času izplena blokov in premiku strojne opreme, prisoten nakladalec na gumijastih kolesih CAT 980 K (moč motorja P = 242 kW) ter v času priprave delovišča kompresorji Atlas Copco XAS 57 (moč motorja P = 19,4 kW).

Q = Qmin

x P = 0,067 m3/s kW x 242 kW = 16,2 m

3/s = 972,8 m

3/min

Q = Qmin

x P = 0,067 m3/s kW x 19,4 kW = 1,3 m

3/s = 78 m

3/min

Določitev potrebne količine zraka Q za prezračevanje na podlagi zahteve po minimalni hitrosti kroženja zraka na delovišču v

min = 0,25 m/s (291. člen, 322. člen, Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in

zdravja pri delu ter o tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin pod zemljo, Ur.l. RS št. 68/03, 83/03, 65/06) v preseku prečnika-komore oz. galerije-komore A;

Q = vmin

x Azačetni

= 0,25 m/s x (5,6 m x 4,5 m) = 6,30 m3/s = 378 m

3/min

Q = vmin

x Ak_prečnik

= 0,25 m/s x (8,4 m x 22,5 m) = 47,25 m3/s = 2.835 m

3/min



- B / 3 6 -

Q = vmin

x Ak_galerija

= 0,25 m/s x (11,2 m x 22,5 m) = 63,00 m3/s = 3.780 m

3/min

Glede na velik profil galerije-komore, občasne uporabe diesel mehanizacije večje moči in zahteve po minimalni hitrost kroženja zraka na delovišču, je izračunana relativno velika potrebna količina zraka za prezračevanje podzemnih prostorov. Ker so podzemni prostori relativno plitvo pod površino in se lahko prezračujejo na naraven način, ker v hribini škodljivi jamski plini niso prisotni, ker se v podzemnih prostorih ne bo miniralo, ker bo dizel mehanizacija v podzemnih prostorih prisotna le v času izplena blokov in ker zaradi vodnega izplakovanja pri rezanju blokov naravnega kamna ne bo nastajal lebdeči kameni prah, izberemo število delavcev kot pogoj za določitev dodatne količine zraka Q za ustrezno prezračevanje delovišč v podzemnih prostorih. Kot potrebno dodatno količino zraka za ustrezno prezračevanje delovišč v času obratovanja diesel

mehanizacije za izbiro ventilatorja izberemo Q = 10 m3/s oz. 600 m

3/min.

Zaradi povečanih galerij v podzemnem delu bo potrebno namestiti več kompresijskih ventilatorjev in zračnih pregrad, da ne bo prišlo do vrtinčenja zraka. Zračenje v podzemnih prostorov se bo natančno določilo v rudarskem projektu za zračenje.

1.7.6.2 Določitev moči aksialnega cevnega ventilatorja in premera zračilnih cevi Moč aksialnega cevnega ventilatorja določimo na podlagi količine zraka in depresije, ki je potrebna za premagovanje uporov zraka pri pretakanju do čela galerije in odvajanje v zračilnih ceveh izbranega premera. Pri izračunu potrebne kompresije smo upoštevali še 10 % izgubo zraka na 100 m zračilnih cevi. Potrebno depresijo izračunamo po naslednji enačbi:

h

sk (Pa) skupni tlak potreben za premagovanje uporov v zračilnih

ceveh pri pretakanju zraka h

1 (Pa) tlak potreben za premagovanje uporov v ravnih zračilnih

ceveh h

kr (Pa) tlak potreben za premagovanje uporov krivin

R100

(Ns2/m

8) upornost 100 m ravnih zračilnih cevi (R

100 φ600 mm =

28,871; R100

φ800 mm = 8,219)

l (m) dolžina ravnih zračilnih cevi Q (m

3/s) potrebna količina zraka

n število krivin ξ koeficient upornosti krivin (φ600 mm = 0.921; φ800

mm = 0,504) F (m

2) presek zračilnih cevi (φ600 mm = 0,283 m

2; φ800 mm =

0,503 m2)

ρ (kg/m3) gostota zraka Tip in moč aksialnega ventilatorja se izbere na podlagi podatkov iz tabele 15.



- B / 3 7 -

Tabela 15: Parametri zračenja. Za zadovoljivo prezračevanje posameznih galerij in prečnikov je potrebno zagotoviti ustrezen ventilator najmanjše pretočne količine zraka 600 m3/min. Konstrukcija in način priključevanja ventilatorja morata biti izvedena tako, da raven hrupa izven območja premera 30 m ni višja od 80 dB (A). V primeru prekoračitve je potrebno na ventilator vgraditi dušilnik šuma.

Slika 17: Karakteristična krivulja ventilatorja NAVV-K80/40-8 moči 15 kW, proizvajalca Klima Celje.

Podjetje Marmor Sežana v kamnolomu Lipica I/2 že razpolaga z aksialnim ventilatorjem NAVV-K80/40-8 moči 15 kW, ki omogoča pretočne količine zraka 10 m3/s oz. 600 m3/min (tlak 900 Pa). S prenastavitvijo kota lopatic ventilatorja je v primeru potreb mogoče zagotoviti tudi večje količine zraka. Po podatkih proizvajalca ventilatorja NAVV-K-80/40-8 Klima Celje, znaša, z nastavitvijo kota lopatic alfa= 37,5° (η=0,74), nivo zvočnega tlaka po frekvencah na oddaljenosti L=30 m 63 Hz (43 dB), 125 Hz (48 dB), 250 (51 dB), 500 Hz (58 dB), 1000 (60 dB), 2000 Hz (56 dB), 4000 Hz (52 dB), 8000 Hz (44 dB) in ne presega predpisane vrednosti. Za usmerjanje zraka se uporabijo plastične cevi (rebraste zračilne cevi), ki so po potrebi dodatno armirane s krožnimi kovinskimi žicami oz. prstani. Cevi morajo biti izdelane iz materialov, ki so odporni proti gorenju, električni prevodnosti in staranju. Plastične cevi odlikuje majhna teža, fleksibilnost, zrakotesnost, nizek koeficient upora λ in enostavna vgradnja oz. povezava v zračilne mreže različnih premerov in dolžine.

Premer zračilne cevi (mm)/ količina zraka Q

= 600 m3/min

φ600 mm φ800 mm

Skupna kompresija hsk

(Pa) 794 226



- B / 3 8 -

1.8 Razsvetljava

Na površinskem delu kamnoloma Lipica I/2 se bo delo odvijalo praviloma le podnevi, zato ni predvidena stalna razsvetljava kamnoloma. Razsvetljava je postavljena tudi na površinskem delu in sicer s pomičnimi reflektorji, ki so v skladu z določili "Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin na površinskih kopih" (Ur.l. RS, št. 68/2003, 65/2006) 122. in 123. člena, zagotoviti/dosegati zahtevano osvetljenost na deloviščih in osvetljenost mehanizacije. Osvetljenost je potrebno zagotavljati/dosegati s stalno, začasno ali pomožno razsvetljavo. Stalna razsvetljava mora biti vgrajena na stalnih transportnih poteh. Začasna razsvetljava se vgradi za krajši ali daljši čas uporabe npr. za razsvetljavo delovišča na etaži. Obe vrsti razsvetljave morata biti izvedeni v skladu s "Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih pri postavljanju in uporabi električnih instalacij in naprav v podzemnih prostorih in na površini pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin" (Ur. list RS, št. 111/03). Pomožna razsvetljava je razsvetljava strojev pri delu v kamnolomu, kakor tudi vse prenosne svetilke. Pomožna razsvetljava mora biti v nizkonapetostni izvedbi do 42 V. V podzemnih prostorih kamnoloma Lipica I/2 je potrebno zagotoviti zadostno osvetljenost, še posebej pa na delovišču v času pridobivanja. Zadostno osvetljenost dosežemo z začasno razsvetljavo, ki se za krajši ali daljši čas montira na boke podzemnih prostorov ali na po višini nastavljiva stojala, kar je odvisno od hitrosti napredovanja čela delovišča. Razsvetljava podzemnih prostorov bo obdelana v posebnem elektro projektu.

1.9 Odvodnjavanje

Površinskih vodotokov in talne vode na področju kamnoloma Lipica I/2 ni. V bližnji okolici kamnoloma prav tako ni vodnih virov ali vodnih akumulacij, zato ni neposredne nevarnosti direktnega vdora vode in potopitve kamnoloma. Delna potopitev podzemnih prostorov v kamnolomu Lipica I/2 je v primeru izjemnih padavin zaradi močne prisotnosti kraških pojavov ter hitrega pronicanja vod v tla prav tako zelo malo verjetna, ker bi se del atmosferske vode odcejal (precejal) v spodaj ležeče kraške pojave. Iz tega razloga ni potrebna in ni predvidena posebna zaščita kamnoloma. V kamnolomu se mora nahajati potopna črpalka za odstranjevanje vode z dna kamnoloma ob izjemnih nalivih in odstranjevanje tehnološke vode za žaganje in vrtanje. Potencialni nenaden vdor vode predstavljajo izjemni nalivi, ki pa zaradi kraških pojavov, hitrega odtekanja vode in možnosti hitrega umika delavcev in opreme ne more ogroziti delavcev v podzemnih prostorih. Do hitre potopitve podzemnih prostorov ne more priti, sicer pa bo morebitne dotoke vode mogoče obvladati z razpoložljivimi potopnimi črpalkami KTV - Tsurumi kapacitete 20 m3/h. Voda se bo prečrpavala v kraške razpoke. Iz navedenega lahko povzamemo, da hidrološka situacija bodočega odkopavanja v podzemnih prostorih ni rizična in bo z nadaljevanjem površinskega in podzemnega pridobivanja povsem obvladljiva. Vseeno pa bo



- B / 3 9 -

z napredovanjem v globino potrebno spremljati morebitne strukturne spremembe hribine in biti pozoren predvsem na morebitne indikacije dotoka vode. Tla galerij je potrebno zaradi odvodnjevanja izdelati v rahlem padcu navzven min. 3% tako, da voda iz podzemnih prostorov odteka gravitacijsko proti površinskemu delu kamnoloma.

1.10 Vzdrževanje prometnih poti in objektov

Dostopna pot na osnovno etažo kamnoloma Lipica I/2 poteka po makadamski cesti iz jugovzhodne (SE) strani, ki jo lahko ob obstoječem stanju kamnoloma ob najmanjši širini 5 m (v tej širini niso zajete bankine, kanali in varovalni nasipi) in dopustnem naklonu do 20% poglobimo do kote cca. k.+360. Nato se bo transportna pot razširila v podzemni del kamnoloma. Potekala bo skozi galerijo G 6 in izhod skozi G 23 na zunanji plato in nato naprej po površinskem delu kamnoloma do kamnoloma Lipica I/2. Osnovni elementi cest v kamnolomu so določeni s pogoji transporta in vozili, s katerimi kamnolom že razpolaga. Hitrosti vozil so na območju kamnoloma omejene na 10 km/h ter na etažni cestah in rampah na 5 km/h. V zimskem času obstaja možnost in nevarnost poledice. V teh obdobjih je potrebno vozišča posipati s peskom in hitrost prilagoditi razmeram za varno vožnjo. Odvodnjavanje je potrebno zagotavljati/vzpostavljati pri pridobivanju z min. 3 % prečnim nagibom tal podzemnih objektov proti površinskemu delu kamnoloma. V podzemnih prostorih mora tehnični vodja kamnoloma določiti in vidno označiti pohodne poti. Označbe se praviloma nahajajo na strani, kjer so napeljane inštalacije in obešeni energetski vodi.

1.11 Določitev varnostnih naklonov brežin

Po 344. členu »Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin na površinskih kopih (Ur. list RS, št. 68/2003, 65/2006)« lahko naklon delovne brežine za pridobivanje blokov znaša do 90º, če se stabilnost etaže dokaže s stabilnostnim izračunom. Po 350. členu istega pravilnika se lahko primarni bloki velike mase pridobivajo iz kameninske mase z razvrtavanjem, razrezom in odrivanjem, pri čemer višina etaže in medetaže ne sme presegati 20 m.

1.11.1 Parametri etaž na površinskem delu kamnoloma Lipica I/2

Na površinskem pridobivanju blokov v produktivnem sloju so bili uporabljeni naslednji parametri etaž na površinskem delu kamnoloma (Geotehnična analiza podzemnega pridobivanja v galerijah-komorah v kamnolomu Lipica II, UL-NTF 2005):

• višina delovne etaže h = 3 – 6 m,

• širina delovne etaže b = 0,5 – 3,5 m in več,

• naklon delovne brežine β = 90º,

• naklon končne brežine α = 80 º,

• končna širine v odkrivki bmin znaša: Σb = 27 m/tg 80 º = 4,67 m



- B / 4 0 -

Za primer 9 etaž – bmin = 4,67/9 – 1 = 0,6 m

K 342

K 336

K 330

K 360

K 354

K 348

K 378

K 372

K 366

80°

ß=90°

Slika 18: Parametri etaž na površinskem delu kamnoloma .

Končne in delovne brežine morajo izpolnjevati pogoje 344. člena in 350. člena »Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin na površinskih kopih (Ur. list RS, št. 68/2003, 83/2003- popr., 65/06)«.

1.11.2 Parametri etaž pri podzemnem pridobivanju

Etaže pri podzemnem pridobivanju bodo:

• širina delovne etaže b = 0,5 – 3,5 m in več,

• naklon delovne brežine β = 90º,

• višina delovne etaže h = 3 – 6 m. V primeru izvajanja meritev napetostnega stanja v portalnih in notranjih varnostnih stebrih je potrebno upoštevati rezultate dosedanjih meritev (Priloga 10. Analiza optimiranja in spremljave visokih varnostnih stebrov pri podzemnem pridobivanju blokov naravnega kamna v kamnolomu Lipica II.). Eden od parametrov omejitve varnostnih stebrov je razmerje širina/višini varnostnega stebra r (priporočilo r > 0,5) prikazan na sliki 20, drugi strožji omejitveni parameter pa višina izmerjene vertikalne vrednosti glavne napetosti v varnostnem stebru σ

1 (priporočilo σ

1 < 20 MPa).

Predpisujem, da je potrebno ob prekoračitvi priporočljive vrednosti vertikalne vrednosti glavne napetosti v varnostnem stebru σ

1 začasno oz. trajno ustaviti vsa dela v območju varnostnega stebra.



- B / 4 1 -

Izdelana je bila geotehnična ocena stabilnosti (Geotehnična analiza podzemnega pridobivanja v galerijah-komorah v kamnolomu Lipica II, UL-NTF 2005), ki jo predpisuje tudi »Rudarski Projekt RP -01/05: Odkopna metoda podzemnega pridobivanja blokov naravnega kamna v kamnolomih Lipica«.

1.12 Preskrba z energetskimi viri

Kamnolom Lipica I je že dolgo časa v obratovanju in ima razvito potrebno preskrbo z energetskimi viri, katera se bo uporabila pri pridobivanju blokov naravnega kamna v kamnolomu Lipica I/2.

1.12.1 Specif ikacijo elektro – strojne opreme

Kot je že uvodoma omenjeno je kamnolom že dolgo časa v obratovanju in ima razvito potrebno infrastrukturo, opremo in delovno silo. V nadaljevanju podajamo specifikacije in tehnične podatke opreme, postrojenj in naprav. V tabeli 16 je prikazana specifikacija in tehnični podatki opreme, postrojenj in naprav.

ZAP. ŠT. VRSTA OPREME POTREBNIH STROJEV

1. Verižni zasekovalni stroj Fantini GU – 70/R 1 2. Verižni stebrni zasekovalni stroj Fantini 1

3. Verižni tirni zasekovalni stroj Fantini 1

4. Diamantna žična žaga (60HP) 2

5. Diamantna žična žaga (25HP)

1

6. Vrtalni stroj 1

7. Hydrobag črpalka 1 8. Zračna blazina 1

9. Nakladalni stroj 1 10. Bager 1

11. Jamski tovornjak »demper« 1 12. Vrtalna garnitura 1

13. Vodna črpalka 2 14. Kompresor 1

15. Odrivni cilinder 1

Tabela 16: Specifikacija opreme, postrojenj in naprav.



- B / 4 2 -

Tabela 17:Verižni zasekovalni stroj Fantini GU 70/R.

TEŽA 6.500 kg Skupna instalirana moč 48,5 kw (65HP)

Moč motorja za hidravlično črpalko 4,0 kW(5,4 HP) (45kW) Kapaciteta hidravličnega rezervoarja 300 l Kapaciteta rezervoarja za mazivo 18 kg

Hitrost verige 0 - 0,7 m/s Hitrost pomika meča 0 – 0,13m,/min

Širina reza 38 mm Dolžina meča 2.000 - 3200 mm

Poraba vode 20 l/min Hitrost rezanja 4 – 6 m2/h

Rotacija glave 3600 Število tirov 3 (en tir dolžin 3m)

Možnost rezanja horizontalno in vertikalno

Tabela 18: Tirni zasekovalni stroj Fantini

Teža 6.000 kg Teža hidravličnega pogona 2.000 kg

Skupna instalirana moč 52,2 kW (70 HP) Kapaciteta hidravličnega rezervoarja 300 l

Kapaciteta rezervoarja za mazivo 18 kg Hitrost verige 0 – 0,71 m/s

Hitrost pomika meča 0 – 0,07 m’/min Širina reza 38 mm

Dolžina meča 2.900 mm Poraba vode 20 l/min

Najmanjša dimenzija galerije 5,6 m x 4,5 m Hitrost rezanja 2÷4 m2/h

Tabela 19: Verižni zasekovalni stroj

Inštalirana moč 60 kW

Teža stroja 26 ton Kapaciteta hidravličnega rezervoarja 450 l Hitrost žaganja 8 cm/min

Dolžina meča 3,2 m Poraba maziva 500 g/h

Stopnja hrupa 85 db Maksimalna hitrost pomika 1 km/h

Dolžina stroja 9050 mm Višina stroja pri transportu 3100 mm

Širina stroja 2450 mm Minimalna višina galerije 5100 mm



- B / 4 3 -

TEŽA 1.200 kg

Moč motorja 45 kW (60 HP) Hitrost diamantne žice 40 m/s

Hitrost rezanja 8 – 11 m2/h Poraba vode 1,2 m3/h

Način žaganja horizontalno- vertikalno

Tabela 20: Diamantna žaga

TEŽA 460 kg

Moč motorja 18 kW (25HP) Hitrost diamantne žice 40 m/s

Hitrost rezanja 6 – 8 m2/h Poraba vode 1,2 m3/h

Način žaganja horizontalno – vertikalno

Tabela 21: Diamantna žaga.

TEŽA 330 kg Moč motorja 7,5 kW

Premer vrtanja 90 mm Hitrost vrtanja 6 m/h

Tabela 22: Vrtalni stroj.

TEŽA 15 kg Moč črpalke 1,1kW (1,5HP)

Max. Pretok 11 l/s Max. Tlak 50 bar

Tabela 23: Hydrobag črpalka.

TEŽA 20 kg Velikost 2,0 x 1,5 m

Tabela 24: Zračna blazina.

TEŽA 29.800 kg Moč motorja 224 kW (300 HP)

Dimenzije dolžina 9.680 mm Širina 3.240 mm

Višina 3.750 mm Nosilnost 20,3 ton

Kapaciteta posode za gorivo 380 l Volumen žice 4.8 m3

Tabela 25: Nakladalni stroj

TEŽA 45.000 kg Moč motorja 194 kW (260 HP)

Dimenzije dolžina 9.940 mm Širina 2.740 mm



- B / 4 4 -

Višina 3.350 mm

Hitrost polnega kamiona 50,9 km/h Kapaciteta posode za gorivo 360 l

Kapaciteta zaboja 12-14 m3

Tabela 26: Bager

TEŽA 20.135 kg

Moč motorja 194 kW (260 HP) Dimenzije dolžina 9.940 mm

Širina 2.740 mm Višina 3.350 mm

Hitrost polnega kamiona 50,9 km/h Kapaciteta posode za gorivo 360 l

Kapaciteta zaboja 12-14 m3

Tabela 27: Jamski tovornjak »demper«

TEŽA KOMANDNEGA BLOKA 65 kg

Teža pogonskega elektro motorja 520 kg Teža rotacijske enote z lafeto 257 kg Teža vodne črplake Trido 100 kg

Moč elektro motorja 30kW (40HP) Kapaciteta hidravličnega rezervoarja 65 l

Premer vrtanja vrtin 56 mm Maksimalna globina vrtanja 80 – 100 m

Rotacijska hitrost 2100 obr/min Način vrtanja na jedro Vertikalno, horizontalno, poševno

Hitrost vrtanja 6 m/h

Tabela 28: Vrtalna garnitura

TEŽA 30 kg

Moč črplake 2,2 kW (3HP) Max. pretok 25 l/s

Max. tlak 4,5 bar

Tabela 29: Vodna črpalka.

TEŽA 605/585 kg

Delovni pritisk kompresorja 7,0 bar Količina komprimiranega zraka pri delovnem tlaku 7 bar 42 l/s Moč motorja 19,4 kW (26 HP)

Kapaciteta hidravličnega rezervoarja 5,1 l Kapaciteta rezervoarja za gorivo 32 l

Volumen rezervoarja za komprimiran zrak 83 l Nivo hrupa pri polni obremenitvi 98/70 dB (A)

Dolžina kompresorja 3.200 mm Širina kompresorja 1.305 mm



- B / 4 5 -

Višina kompresorja 1.151 mm

Tabela 30: Kompresor

TEŽA 60 – 80 kg Moč elektro motorja 7,5 kW (10 HP)

Razteg valja 150 mm Hidravlična moč črpalke 700 bar

Potisna moč valja 300 t Prostornina posode za hidravlično olje 30 l

Tabela 31: Odrivni valj.

1.12.2 Vzdrževanje strojne opreme

Podjetje Marmor, Sežana d.d. ima za vzdrževanje kamnolomske opreme potrebne prostore in kvalificirane delavce. Popravila strojev, opreme in naprav se pri manjših okvarah izvajajo na mestu okvare. Za večja remontna in vzdrževalna dela se dodatno angažira strokovno usposobljene delavce podjetij, ki so opremo dobavila ali so usposobljena za vzdrževanje del. Menjave olj in popravila strojev poteka na površini na posebej določenih mestih. Dnevne preglede morajo opravljati upravljalci strojev. Tedenske, mesečne in letne preglede pa usposobljeni delavci.

1.13 Preskrba z energijo

1.13.1 Električna energija

Preskrba galerij z električno energijo je obdelana v elektro projektu, ki ni predmet rudarskega projekta RP - št.02/13. Uporabljena bo elektro inštalacija iz kamnoloma Lipica I.

1.13.2 Komprimiran zrak

Komprimiran zrak za potrebe v kamnolomu se bo dovajal iz mobilne kompresorske postaje Atlas Copco. Poraba komprimiranega zraka za vrtanje pomožnih vrtin pri pridobivanju, za stabiliziranje strojev in za potrebe sidranja. Dolivanje goriva bo potekalo v delavnici na površini, kjer je cisterna z gorivom in lovilna posoda. Menjava olja v kompresorju bo potekala v vzdrževalnih delavnicah, kjer so tudi lovilne posode.

1.13.3 Tehnološka voda

Preskrba galerije s tehnološko vodo bo potekala po cevovodu DN25. Porabniki tehnološke vode so diamantna žična žaga in hydrobag, ki za nemoteno delovanje potrebujeta min. pretok vode Q = 20 l/min. Tehnološka voda se občasno uporablja tudi za pranje etaž in blokov.



- B / 4 6 -

1.14 Raziskovalna dela

Raziskave v kamnolomu Lipica I/2 delimo na:

• meritve in opazovanja parametrov odkopne metode,

• spremljava geoloških, inženirsko-geoloških in geotehničnih parametrov,

• kontrolne meritve za preverjanje stabilnosti podzemnih objektov,

• dopolnilne raziskave mineralne surovine.

1.14.1 Meritve in opazovanja parametrov odkopne metode

Parametre pridobivanja je potrebno sprotno spremljati in izvajati:

• evidence nevarnih pojavov (razpoke, kaverne, voda, prah, hrup),

• evidence izplena blokov in tombolonov,

• spremljava tehnološkega procesa pridobivanja, nakladanja in transporta,

• spremljava normativov delovne sile, potrošnega materiala,

• meritve jamskega zraka (nevarnih plinov, saj, itd),

• evidenca stabilnosti varnostnih stebrov,

• spremljava vzrokov nevarnih pojavov in nesreč pri delu,

• dopolnjevanje varnostnih navodil.

1.14.2 Spremljava geoloških, inženirsko-geoloških in geotehničnih parametrov

Za varno in gospodarno pridobivanje je potrebno izvajati naslednje:

• geološko spremljavo,

• raziskovalno vrtanje,

• inženirsko - geološko kartiranje brežin. V času podzemnega pridobivanja je za varno in gospodarno pridobivanje potrebno izvajati naslednjo spremljavo:

• geološko spremljavo,

• raziskovalno vrtanje,

• inženirsko-geološko kartiranje bokov in stropa podzemnih objektov, strukturno-geološko kartiranje bokov in stropa podzemnih objektov,

• vgradnja in spremljava cementnih/steklenih plomb ter merskih vijakov/reperjev za meritve pomikov drsnih ploskev odprtih razpok.

Dogovor glede dopolnilnih raziskav se izvede v dogovoru s tehničnim vodjem in odgovornim geologom. Glede na to da je nahajališče Lipica I/2 dobro raziskano, bo potrebno pripravo pred začetkom izdelave galerij, prečnikov in niš narediti geološka raziskovalna vrtanja na jedro ter sprotna spremljava in priprava karte prekinitvenih razpok.

1.14.3 Kontrolne meritve za preverjanje stabilnosti podzemnih prostorov

Z namenom preverjanja privzetih ukrepov pri zagotavljanju stabilnosti (ukrepi namreč temeljijo na podlagi numeričnih analiz), je potrebno ažurno odčitavati izmerjene veličine z vgrajene merilne opreme in pred



- B / 4 7 -

vsakokratnim poglabljanjem podzemnih prostorov na osnovi teh podatkov izdelati analizo napetostno-deformacijskega stanja v hribini in opozorili na morebitno lokalno prekoračitev trdnostnih parametrov varnostnih stebrov. Pri podzemnem pridobivanju so v kamnolomu Lipica I/2 predvidene tudi dodatne kontrolne meritve:

• napetostnega stanja v varnostnih stebrih z VW stressmetri ali z mikroseizmično metodo,

• pomikov/deformacij stropa in varnostnih stebrov z EL Beam merilci horizontalnih in vertikalnih pomikov,

• deformacij/pomikov na vseh odprtih razpokah z vgradnjo cementnih/steklenih plomb ali vgradnjo sistemov treh vijakov,

• konvergenčne meritve v podzemnih prostorih, v območju portalov in porušenih območjih,

• georadarske meritve. Meritve napetostnega stanja v portalnih in notranjih varnostnih stebrih se bodo izvajale z vgradnjo elektronskih merilcev napetostnega stanja (Vibrating Wire Biaxial Stressmeter Model 4350BX podjetja GEOKON) ali večtočkovnih ekstenziometrov dolžine vsaj 3 m (Model A-4-1500 podjetja GEOKON ali podoben) v času pred končnim formiranjem varnostnega stebra. V primeru izvajanja meritev napetostnega stanja v portalnih in notranjih varnostnih stebrih je potrebno upoštevati rezultate dosedanjih meritev (Priloga 10. Analiza optimiranja in spremljave visokih varnostnih stebrov pri podzemnem pridobivanju blokov naravnega kamna v kamnolomu Lipica II.). Eden od parametrov omejitve varnostnih stebrov je razmerje širina/višini varnostnega stebra r (priporočilo r > 0,5) prikazan na sliki 20, drugi strožji omejitveni parameter pa višina izmerjene vertikalne vrednosti glavne napetosti v varnostnem stebru σ

1 (priporočilo σ

1 < 20 MPa). Predpisujem, da je potrebno ob

prekoračitvi priporočljive vrednosti vertikalne vrednosti glavne napetosti v varnostnem stebru σ1 začasno

oz. trajno ustaviti vsa dela v območju varnostnega stebra.

Slika 19: Povprečna nosilnost (trdnost) stebra za različne vrednosti koeficientov razmerja širina/višina

stebra r izračunana po empiričnih enačbah avtorjev, ki jo temeljijo na t.i. power function (za enoosno tlačno trdnost hribine σc=100MPa).



- B / 4 8 -

Mikroseizmična metoda omogoča registriranje šumov v hribini s pomočjo geofonov. Ti so nameščeni v stropu in v bokih galerije. Na podlagi povečanja šumov v hribini sklepamo na povečanje napetosti v okolici izkopa. Mikroseizmični registratorji so izdelani tako, da opozarjajo (zvočno ali svetlobno) na morebitno preobremenjenost stebra na izbranem mestu.

Meritve pomikov/deformacij in varnostnih stebrov se bodo izvajale z vgradnjo elektronskih paličnih merilcev deformacij (EL Beam Sensor – Horizontal podjetja Slope Indicator) v stropu in bokih varnostnih stebrov. Konvergenčne meritve (pomikov/deformacij) v podzemnih prostorih (galerijah, prečnikih in nišah) in v območju portalov ter porušenih območjih se izvajajo s pomočjo konvergenčnih profilov (vgradnjo stropnih, bočnih in talnih reperjev). Meritve konvergenčnih profilov se izvajajo z geodetskimi meritvami reperskih točk. Dosedanje meritve konvergenčnih profilov, ki so se izvajale v kamnolomu Lipica II se zaradi mehanskih lastnosti apnenca in predvsem zaradi potrebe poglabljanja podzemnih prostorov tudi v območju konvergenčnih profilov niso izkazale kot najbolj ustrezne. Te meritve se bodo izvajale le v primeru močno tektonsko poškodovanih območij. Mesta vgradnje kontrolne merilne opreme morajo biti geodetsko posneta takoj po vgradnji in vnešena v jamsko karto. Natančen program spremljave, število enot in vrste merilne opreme ter mesta vgradnje izdela tehnični vodja kamnoloma v soglasju s projektantom.

1.14.4 Dopolnilne raziskave mineralnih surovin

Dopolnilne raziskave, ki jih je v prihodnje potrebno izvajati so povezane predvsem z ugotavljanjem stabilnostnih razmer varnostnih stebrov podzemnih prostorov. Lastnosti hribinskega masiva so v globalu določene. Na območjih prečkanja prelomnih con pa se lahko mehanske lastnosti hribine močno poslabšajo. Nekaj podatkov o lastnostih močno razpokanega hribinskega masiva je že pridobljeno iz rezultatov geomehanskih laboratorijskih preiskav, vendar pa je pri vsakem takšnem prečkanju potrebno priskrbeti nove podatke predvsem o trdnosti pa tudi o deformacijskih lastnostih poškodovanega masiva, v odvisnosti od njegove globine, stopnje preperevanja in stopnje porušenosti. Te preiskave bodo dale tudi osnove morebitnih korekcij stabilnostnih analiz, ki se bodo izdelale dodatno v času pridobivanja. Dopolnilne preiskave obsegajo naslednje:

• inženirsko-geološko kartiranje celotnega kamnoloma,

• eventuelne presiometrične preiskave,

• preiskave natezne in strižne trdnosti,

• triaksialne strižne preiskave. Program dopolnilnih raziskav določi tehnični vodja kamnoloma v dogovoru projektantom.

1.15 Tehnični opis sanacije, rekultivacije in prostorske ureditve

degradiranega zemljišča

V skladu s 96. členom ZRud-1 (Ur.list RS, št.14/14) mora nosilec rudarske pravice po pridobitvi dovoljenja za opustitev izkoriščanja mineralnih surovin izvesti dokončno sanacijo okolja in odpraviti posledice, ki so



- B / 4 9 -

nastale pri izvedbi rudarskih del. Pri sanacijskih delih je potrebno upoštevati vse tehnične, gospodarske in prostorske kriterije ter določbe pristojnega upravnega organa, ki je izdal dovoljenje za izkoriščanje. V rudarskem projektu za sanacijo je potrebno vključiti ustrezna mnenja in tehnične rešitve glede rekultivacije brežin kamnoloma. Sanacija parcele 1868/253, k.o. Bazovica mora biti izvedena v predvidenem roku. Rudarski projekt 04/16 predpisuje sanacijo, rekultivacijo, prostorske ureditve in oceno stroškov zunanjega dela kamnoloma Lipica I/2. Odprti podzemni prostori se tako lahko v času pridobivanja uporabljajo kot začasni skladiščni prostori za bloke naravnega kamna ali služijo za začasno ali trajno odlaganje jalovine in drobirja. Po prenehanju pridobivanja se lahko podzemni prostori uporabljajo kot trajni skladiščni prostori ali prostori z drugim namenom uporabe (hladilnica, skladišče materiala, strelišče, itd.) Zaradi stabilnosti izbranih parametrov etažnih brežin in kamnoloma kot celote, v tehnični sanaciji kamnoloma Lipica I/2 ohranjamo obstoječe naklone brežin z dodatnim zavarovanjem etažnih brežin z žično mrežo in rekultivacijo etažnih ravnin z avtohtonimi rastlinskimi vrstami. Območje brežin kamnoloma Lipica I/2 sestavljajo homogeni do lokalno delno poškodovani apnenci, v celoti pa je hribina geomehansko nosilna in stabilna. Iz rezultatov stabilnostne presoje končne brežine ugotavljamo, da je naklon končne brežine kamnoloma Lipica I/2 βS= 71° - 90 še dopusten FV= 1,3, ki zagotavlja stabilnost

končne brežine. Potrebno je zagotoviti ustrezno zaščito gozdnega roba.

Slika 20: Shematski prikaz sanacije brežin kamnoloma

1.15.1 Tehnična sanacija podzemnega dela kamnoloma Lipica I/2

98. člen ZRud -1 Zakon o rudarstvu (Ur. list RS št. 14/14) pravi, da mora nosilec rudarske pravice za izkoriščanje začeti z zapiralnimi deli oziroma izvesti dokončno sanacijo okolja in odpraviti posledice, ki so nastale pri izvajanju rudarskih del, na območjih, kjer posledic ni mogoče v celoti sanirati oziroma odpraviti, pa izvesti ukrepe zavarovanja, da se izključi nevarnost za zdravje ali življenje ljudi in živali ter možni



- B / 5 0 -

povzročitelji onesnaževanja okolja oziroma predvidljive škode na objektih in okolju. Zapiralna dela se lahko izvajajo samo na podlagi potrjenega projekta za izvedbo sanacije okolja. Glede na to, da bodo ti podzemni prostori narejeni v kamnu je možna njihova raba ali sanacija na več načinov:

- zapolniti z kamnitim materialom iz redne proizvodnje, - uporabiti kot skladišča, saj je v notranjosti konstantna temperatura, - narediti muzej, gojišča, adrenalinski park itd.

1.15.1.1 Sprotna sanacija podzemnega dela kamnoloma Lipica I/2 Podzemno pridobivanje naravnega kamna na območju kamnoloma Lipica I/2 ne bo imelo posledic na površini. Kljub temu bodo v podzemnem delu ostali veliki jamski prostori. Rudarski projekt RP - 04/16 je predviden za izdelavo galerij, ki jih prikazuje priloga št. 2, vendar je pridobivanje naravnega kamna izredno nepredvidljivo, zaradi razgibane geologije in kompaktnosti, zato je vprašljiva izdelava vseh podzemnih prostorov. Večino podzemnih prostorov se bo, zaradi stroškov prevoza na površino, uporabilo za zasip odsluženih galerij v obliki nevezanega zasipa. Uporabljen bo samo material, ki se bo pridobil pri rednem pridobivanju v kamnolomu Lipica I/2. S tem bomo pocenili stroške končne sanacije, saj se material ne bo prevažal na površino in nato nazaj v podzemni del. Tako da se bo sanacija vršila sprotno. 1.15.1.2 Končna sanacija v kamnolomu Lipica I/2 Prazni podzemni prostori, ki ne bodo zasuti, se bodo uporabili za skladiščenje materiala in za podzemni dostop do povezave med kamnolomom Lipica I in Lipica II. Podzemne prostore se bo uporabljalo za pedagoške, znanstvene namene, in ohranjanje tehnične in kulturne dediščine, glede na to, da je v bližini kulturna in turistična znamenitost Kobilarna Lipica, je bila ideja o postavitvi muzeja na odprtem. V podzemnem delu se bo izvajal tudi monitoring napetosti in premikov, kateri podatke bo potrebno zbirati in jih uporabljati za znanstvene namene. Okolica kamnoloma se bo zavarovala tako, da ne bo nevarno za ljudi in živali.

1.16 Varnostni ukrepi

1.16.1 Splošni varnostni ukrepi

Na območju pridobivalnega prostora kamnoloma Lipica I/2 je potrebno urediti naslednje:

• Na vhodu v kamnolom postaviti zaporo za preprečitev dostopa in odvoza materiala, ko kamnolom ne obratuje.

• Postaviti na vhodu v kamnolom opozorilne table z trajnimi napisi o prepovedi pristopa nezaposlenim, nevarnost padca v globino, uporabi zaščitnih sredstev, itd..

• Celotno območje kamnoloma mora biti ograjeno z žično ograjo ali kamnitimi bloki. Na podlagi 37. člena »Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)« (Ur. list RS št. 43/11) mora podjetje Marmor, Sežana d.d. izdati pisna navodila za varno delo pri izkoriščanju mineralne surovine v kamnolomu



- B / 5 1 -

Lipica I/2. V navodilih za varno delo mora biti posebej obdelana vsaka faza del pri izkoriščanju. Upoštevati je potrebno vsa določila, ki jih predpisujejo pravilniki o zahtevah in zagotavljanju varnega dela in tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju, izkoriščanju, transportu na površinskih kopih in pri podzemnem pridobivanju. V skladu z 39. členom »Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)« (Ur. list RS št. 43/11) morajo na deloviščih, kjer hkrati opravlja raziskovalna dela dvoje ali več delodajalcev, le ti s pisnim dogovorom določiti skupne varstvene ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter delavca, odgovornega za izvajanje teh ukrepov. Navodila za varno delo morajo obsegati:

• Dolžnosti zaposlenih strojnikov, njihovih pomočnikov in nadzornikov oz delovodij,

• Varnostne ukrepe pri vrtanju,

• Varnostne ukrepe pri obdelovanju blokov,

• Varnostne ukrepe pri delu z nakladalnikom, demperji in bagrom, prometna, optična in zvočna signalizacija, sistem razvrščanja vozil pri nalaganju, varnostni ukrepi v primeru okvare, popravila in vleka na območju kamnoloma,

• Varnostne ukrepe pri delu s kompresorjem in zrakovodnimi cevmi,

• Varnostni ukrepi ob odkritju kraških jam,

• Varnostne ukrepe za stroje navedene v poglavju 1.12.1,

• Določila o vzdrževanju strojev,

• Navodila za vodenje dnevnika mehanizacije,

• Določitev transportnih parametrov v kamnolomu,

• Postavljanje opozorilnih tabel. Tehnični vodja kamnoloma mora za vsako delo narediti tudi navodila in službene naloge. Seznanitev z njimi zaposleni potrdijo s podpisom. Pri izdelavi navodil je potrebno upoštevati navodila proizvajalcev strojev in opreme za varno delo. Določiti je potrebno tudi obveznost dnevnih pregledov delovišča – kamnoloma in njeno vodenje. Stroji in oprema morajo imeti ustrezne ateste in uporabno dovoljenje ter morajo biti opremljena in vzdrževana v skladu z zahtevami in navodili proizvajalca in veljavnih pravilnikov. 1.16.1.1 Gibanje zaposlenih V območju pridobivalnega prostora kamnoloma Lipica I/2 se zaposleno osebje lahko giblje le po poteh, ki jih določi tehnični vodja kamnoloma. Območja transporta, nakladalna in razkladalna mesta jih določi tehnični vodja kamnoloma. Obiskovalci in delavci, ki občasno delajo v kamnolomu, se lahko gibljejo po poteh, ki jih določi tehnični vodja kamnoloma.



- B / 5 2 -

1.16.1.2 Nevarna mesta Zgornji rob površinskega kopa mora biti zavarovan z nasipom, žično ograjo, odpadni kamenjem ali postavljene opozorilne table z opozorilom in prepovedjo dostopa. Najmanjša višina nasipa na robu površinskega kopa 1,2 m in od roba naj bo oddaljena vsaj 2 m. Pri pridobivanju naravnega kamna je potrebno sprotno spremljanje vpada plasti, razpok, prelomnih in drsnih ploskev ter kavern, zaradi nevarnosti zruška materiala in padec v globino. Večje nevarne kose materiala je potrebno posidrati ali prisilno zrušiti. Znotraj območja dela z nakladalnim strojem, bagrom in demperjem je prepovedano gibanje oseb v času obratovanja. Pri vzvratni vožnji morajo imeti stroji vključeno sireno, ki opozarja prisotne.

1.16.1.3 Varnostni ukrepi pri vrtanju

Pri izvajanju vrtalnih del je potrebno voditi dnevnik vrtanja, kjer se evidentirajo vsi parametri vrtanja, pojavi sprememb v hribini (kaverne, rušne cone, zemlja, razpoke, itd.). Vrtanje se izvaja s pomočjo vode, zato ni težav z prašenjem. V primeru vrtanja na suho je potrebno imeti odpraševalne naprave. Posebnosti pri vrtanju:

• Pred pričetkom dela potrebno pregledati najvažnejše dele stroja, • Pregledati stanje čelne stene na delovišču pred postavitvijo stroja in pred vsakim pričetkom del, • Ugotoviti in določiti smer in vpad vrtine, • Postopki v primeru zagozditve vrtalnega drogovja, • Vzdrževanje vrtalne opreme, • Spravljanju in hranjenju vrtalnega pribora in orodja, • Postopki pri postavljanju vrtalne garniture.

Pri uporabi pnevmatskih vrtalnih garnitur mora biti kompresor lociran na takem mestu, da prah iz vrtine ne ovira delovanje kompresorja. V času vrtanja mora biti delovišče zavarovano tako, da ni mogoč neopazen pristop nepoklicanih. Zavarovanje je lahko fizično z ograjo, vrvico, opozorilnimi napisi, ali z nadzorom vodje garniture ali odgovornega vrtalca.

• Material za vrtanje (drogovi, spojnice, krone) se hrani na delovišču v zaboju, stojalu ali ob kompresorju.

• Na delovišču se ne hranijo nevarne snovi. Mazivo in gorivo za stroje se dovaža dnevno, in sicer za dnevno potrebo ene ali več izmen, če se dela v več izmenah.

• Nevarno območje je bližina vrtalne garniture in kompresorja, oziroma bližine cevi za stisnjen zrak.

• Zadrževanje ob strojih je dovoljeno samo delavcem odrejenim za delo s stroji.

• Na delovišču nastajajo izpušni plini motorjev, ki pa pri delu na prostem niso nevarni.

• Vrtalec mora stati izven smeri toka izpušnih plinov.

• Pri vrtanju nastaja prah, ki ga ujame odpraševalna naprava. Na vrtalnih garniturah, ki nimajo odpraševalne naprave, mora vrtalec stati izven zračnega toka oziroma mora imeti ustrezno zaščitno sredstvo.



- B / 5 3 -

• Pri vrtanju nastaja tudi hrup, ki ga ni mogoče odpraviti, zato je obvezna uporaba zaščitnih sredstev za zaščito sluha.

• Za dela vrtanja v nočnih pogojih je potrebno delovišče osvetliti z reflektorji napajanimi iz alternatorja na kompresorju ali stroju z napetostjo do 24V.

Dela na pridobivanju in druga dela ne smejo ogrožati dela pri vrtanju. Rob etaže mora biti v času vrtanja in prestavljanja zavarovan z ograjo ali nasipom višine najmanj 1m. Vrtalci in stroj naj se premikajo na strani vrtin nasprotno od roba etaže. Pred vsakim začetkom dela je potrebno vizualno pregledati vse najvažnejše sklope garniture in kompresorja, ugotoviti stanje na delovišču ter odstraniti vse očitne nevarnosti. Pred vrtanjem horizontalnih vrtin je treba podrobno pregledati steno brežine in jo po potrebi očistiti oziroma zrušiti vse dele, ki visijo in bi se lahko pri vrtanju odkrušili. Vrtalna garnitura oziroma kompresor mora biti opremljen z ustreznim gasilnim aparatom, ki mora biti pregledan najmanj na vsakih 6 mesecev oziroma po navodilih proizvajalca. Z vrtalno garnituro in kompresorjem smejo delati samo ustrezno usposobljeni delavci, ki morajo biti oziroma morajo imeti opravljen pozitiven preizkus znanja iz varstva pri delu in zdravniški pregled. Dokumentacijo o preverjanju znanja in zdravniškem pregledu oziroma zdravstveni sposobnosti se hrani v podjetju. Delavci morajo imeti pri sebi izkaznico z vpisanimi pregledi in preverjanju znanja, potrjeno s strani pooblaščene osebe. Robovi etaže, na kateri se dela, kot tudi robovi na dostopnih poteh, morajo biti zaščiteni z nasipom ali ograjami. Ograja mora biti visoka najmanj 1m. Pri vrtanju na strmini je obvezno stroj privezati z najmanj dvema jeklenima vrvema. Vrvi morajo biti vpete na dobro zasidrana jeklena sidra, ali na debelejše drevo. Pri delu vrtanja na strmini morajo biti vrtalci zavarovani z ustreznimi pasovi in vrvmi. Vrvi ne smejo biti vpete na stroj. Posebna pozornost mora biti posvečena:

- usklajenemu delu vrtanja, odriva in nalaganja, - zavarovanju roba etaže v času dela vrtalne garniture in manevru pri premiku stroja, - robu etaže, ki mora biti zavarovana z ograjo ali nasipom višine najmanj 1m, vrtalci in stroj naj se

premikajo na strani vrtin nasprotno od roba etaže, - načinu vizualnega pregleda ključnih delov in sklopov vrtalne naprave pred začetkom dela, - ugotavljanju stanja na delovišču in o kontroli stabilnosti čela pred postavitvijo, pozneje pa tudi pred

vsakim začetkom obratovanja stroja, - pred vrtanje "horizontalnih" in drugih vrtin, mora pristojna oseba podrobno pregledati steno brežine

in jo očistiti oziroma zrušiti vse dele, ki visijo, so labilni oziroma bi se lahko pri vrtanju ali manjših dinamičnih učinkih odkrušili;

- postopku v primeru obtičanja orodja, - vzdrževanju vrtalne naprave, - spravljanju in hranjenju vrtalnega pribora in orodja, - postopku pri postavljanju stroja,



- B / 5 4 -

- ravnanju z naftnimi derivati. Za izvajanje del v skladu z navodili sta odgovorna vodja vrtalne garniture in samostojni vrtalec.

1.16.1.4 Strukturno vrtanje

Izvedba strukturnega vrtanje se izvaja rotacijsko z uporabo enostenskih, dvostenskih ali trostenskih

jedrnikov ∅. Za hlajenje vrtalnega orodja se uporablja izplaka, ki je čista voda. Kot vrtalno orodje se lahko uporabljajo krone iz karbidnih materialov (widia) ali diamanta. Pri vrtanju geomehanskih in strukturnih vrtin z uporabo izplake, ločimo dva sistema:

- zaprti sistem, - odprti sistem.

Pri zaprtem sistemu gre voda iz bazena preko črpalke in na vrtalno drogovje do jedrnika, ter se nato skozi vrtalno orodje in vmesni prostor vrača iz vrtine v zbiralni bazen, kjer se kamniti prah usede in voda se ponovno uporabi. Pri odprtem sistemu gre voda iz bazena preko črpalke in na vrtalno drogovje do jedrnika, ter se nato skozi vrtalno orodje in vmesni prostor vrača skozi izlivko iz vrtine, kjer se nato odvaja. Pri tem sistemu je potrebno paziti, da se izplačni material odlaga tako, da nima vplivov na okolje. Maksimalna globina vrtin je odvisna od: karakteristik hribine skozi katere vrtamo, tehnologije vrtanja, uporabljenih profilov in karakteristik stroja. Pri izvajanju vrtalnih del je potrebno voditi dnevnik vrtanja, kjer se evidentirajo vsi parametri vrtanja, pojavi sprememb v hribini (kaverne, rušne cone, zemlja, razpoke, itd.). Vrtanje se izvaja s pomočjo vode, zato ni težav z prašenjem. V primeru vrtanja na suho je potrebno imeti odpraševalne naprave. Posebnosti pri vrtanju:

• Pred pričetkom dela potrebno pregledati najvažnejše dele stroja,

• Pregledati stanje čelne stene na delovišču pred postavitvijo stroja in pred vsakim pričetkom del,

• Ugotoviti in določiti smer in vpad vrtine,

• Postopki v primeru zagozditve vrtalnega drogovja,

• Vzdrževanje vrtalne opreme,

• Spravljanju in hranjenju vrtalnega pribora in orodja,

• Postopki pri postavljanju vrtalne garniture. Pri uporabi pnevmatskih vrtalnih garnitur mora biti kompresor lociran na takem mestu, da prah iz vrtine ne ovira delovanje kompresorja.



- B / 5 5 -

1.16.1.5 Varnostni ukrepi pri uporabi diamantne žične žage Pred pričetkom dela s strojem je potrebno upoštevati navodila za varni delo. Pred pričetkom zagona stroja je potrebno napraviti vizualni pregled glavnih delov stroja. Določiti je potrebno za katera dela se bo določen model diamantne žične žage uporabljal. Prekontrolirati je potrebno spojnice na diamantni žici pred vsakim zagonom žage. V skladu z navodili je potrebno opravljati:

• redne preglede pred zagonom in med obratovanjem,

• redno vzdrževanje,

• čiščenja stroja,

• pazljivost pri električnih kablih in spojnicami.

1.16.1.6 Varnostni ukrepi pri uporabi verižnega zasekovalnega stroja Pred pričetkom dela s strojem je potrebno upoštevati navodila za varni delo. Pred pričetkom zagona stroja je potrebno napraviti vizualni pregled glavnih delov stroja. Določiti je potrebno za katera dela se bo določen model verižni zasekovalni stroj uporabljal. Določiti sistem rezanja. V skladu z navodili je potrebno opravljati:

• redne preglede pred zagonom in med obratovanjem,

• redno vzdrževanje,

• čiščenja stroja,

• pazljivost pri električnih kablih in spojnicami. V navodilih za varno delo mora biti določeno za katera dela se bo uporabljal določen verižni zasekovalni stroj. Določeno mora biti tudi zaporedje rezanja. V skladu z navodili proizvajalca mora tehnični vodja ali nadzornik določiti postopek montaže ter preglede pred zagonom in med obratovanjem, kakor tudi postopke pri obratovanju, vzdrževanju in čiščenju verižnega zasekovalnega stroja. Poseben poudarek mora biti na ravnanju z električnimi napravami. Pri izdelovanju rezov z verižnim zasekovalnim strojem se uporabljajo bio razgradljiva maziva, ki niso nevarna za onesnaževanje vode. Pred namestitvijo samohodnega zasekovalnega stroja je potrebno na je potrebno natančno pregledati čelo delovišča. Geolog ali nadzornik morata izpolniti poročilo o diskontinuitetah (priloga št. 3), v katerem morajo biti označene razpoke, nevarni klini in mesta, kjer bodo vgrajena začasna ali trajna sidra. Pregled se mora obvezno opraviti še pred pričetkom žaganja vertikalnih rezov. V primeru nevarnih pojavov je potrebno nemudoma odmakniti stroj in pristopiti k sidranju ali odstranitvi nevarnega dela hribine. 1.16.1.7 Varnostni ukrepi pri prevračanju blokov Pri prevračanju blokov je potrebno pripraviti ustrezno posteljico iz odpadnega materiala. Pri prevračanju blokov se morajo vsi delavci odmakniti stran od mesta prevračanja.



- B / 5 6 -

Blok ni dovoljeno kotaliti ali prerivati po strmini večji od 45% in na mestih, kjer lahko pride do nekontroliranega premika. 1.16.1.8 Varnostni ukrepi pri transportu, nakladanju in razkladanju Transport blokov se izvaja z nakladalnikom. Razsut material se naklada z bagrom in odvaža z jamskim kamionom »demperjem« do mesta razkladanja. Ob vhodu v kamnolom je potrebno postaviti opozorilni znak, ki opozarja, da ta cesta služi le za prometu za potrebe kamnoloma. Pred vhodom naj bo postavljena rampa, ki onemogoča vstop v območje kamnoloma, ko ta ne obratuje. Ob rampi naj bo opozorilna tabla z opozorili, glede vstopa nezaposlenim osebam, obvezna uporaba zaščitnih sredstev in opozorilo glede padca v globino. Transportni in nakladalno-razkladalni stroji morajo tehnično brezhibni, redno servisirani in opremljeni z varnostnimi napravami. V času obratovanja se ne sme noben od delavcev zadrževati v območju stroja. Opremljen mora biti z opozorili na obeh straneh stroja. Robovi delovnih etaž, zgornji rob kamnoloma in cest, ki potekajo v nasipu ali kamnolomu, morajo biti vedno varovani z varovalno bremo iz kamnitega materiala višine najmanj 1 m. Pri nakladanju in razkladanju je potrebno upoštevati ustrezne predpise in navodila za varno delo. Med nakladanjem blokov in tombolonov mora biti vozilo zavrto. Nakladanje se vrši iz bočne ali zadnje strani kamiona, pri tem ni dovoljeno prenašati materiala preko kabine vozila. Iztresanje iz žlice nakladalnika ali bagra na vozilo mora biti z majhne višine tako , da žlica ne udari v vozilo. Pri postavljanju kamiona za nakladanje se mora voznik ravnati po navodilih upravljavca nakladalnika, ki mu da zvočni signal, ko je pripravljen za nalaganje ali odvoz. Vozila ne smejo biti naložena tako, da bi material med vožnjo izpadal iz zaboja. Voziti je potrebno s hitrostjo, ki je predpisana to je 10 km/h. V primeru dežja in snega pa je potrebno zmanjšati hitrost vožnje in voziti izredno previdno. Pri premikanju, prestavljanju, prekladanju in nakladanju blokov se morajo uporabljati ustrezni tehnični ukrepi za preprečevanje padca ali prevrnitve bloka z prevoznega sredstva. Praviloma je potrebno bloke privezati z jeklenimi žičnimi vrvmi., razen če se bloki naložijo v kontejnerje. Večje bloke, ki presegajo nosilnost nakladalnika ali viličarja je dovoljeno prerivati do mesta, kjer se bo vršil razrez. Na izstresališču mora biti postavljena ustrezna zapora, ki preprečuje pomik vozila nazaj. 1.16.1.9 Varnostni ukrepi pri čiščenju etaže in brežine Pri delih na robu etaž in brežinah kamnoloma Kopriva, kjer je nevarnost padcev v globino, morajo biti delavci privezani z varnostnimi pasovi in vrvmi ob močnejša drevesa, sidra ali ob stroje. Dostop nezaposlenim na etaže se prepove z opozorilnimi tablami. Prepoveduje se zadrževanje ljudi v delovnem območju strojev.



- B / 5 7 -

Nakladalec se mora ob maneverskih premikih izogibati robu etaž, še zlasti ob razpokanih etažah, zaradi zdrsa po nagibu. Robovi etaž morajo vsebovati nasip iz drobnega materiala ali prepreko iz kamnitega materiala, v višini najmanj 1 m. 1.16.1.10 Varnostni ukrepi pri odkritju kraških jam

Pri delu v kamnolomu naravnega kamna lahko pri raziskovanju in pridobivanju naletimo na različne kraške pojave. V primeru odkritja kraškega pojava je potrebno kraško jamo, brezno ali kaverno pregledati, opisati in jo evidentirati, kot to narekuje 74. člen zakona o ohranjanju narave - ZON (Ur.l. RS, št. 56/1999 (31/2000 popr.),110/2002-ZGO-1, 119/2002, 22/2003-UPB1, 41/2004, 96/2004-UPB2, 61/2006-ZDru-1, 63/2007 Odl.US: Up-395/06-24, U-I-64/07-13, 117/2007 Odl.US: U-I-76/07-9, 32/2008 Odl.US: U-I-386/06-32, 8/2010-ZSKZ-B) in 22. člen Zakona o varstvu podzemnih jam (Ur. List RS, št. 02/04). V kraško jamo lahko vstopajo le usposobljeni jamarji.

1.16.2 Požarna varnost

Pri požarni varnosti je potrebno upoštevati določila zakona o varstvu pred požarom - ZVPoz (Ur.l. RS, št. 71/1993, 87/2001, 110/2002, 105/2006, 3/2007, 9/2011, 83/2012). V prostorih, kjer lahko izbruhne požar, morajo biti nameščene opozorilne table ter ustrezni aparati in pribor za gašenje. Vsi delovni stroji morajo biti opremljeni z ustreznimi gasilskimi aparati. Z gasilskimi aparati je potrebno opremiti tudi skupne prostore. Naprave za gašenje morajo biti pregledane in atestirane. Voditi se mora evidenca pregledov. Izdelan mora biti protipožarni načrt, ki je glavna vsebina načrta obrambe in reševanja. Vsi zaposleni morajo biti poučeni o ravnanju v primeru požara, kakor tudi z ukrepi za preprečevanje nevarnosti požara. Poudarek je potrebno dati na nevarnost gozdnih požarov in ukrepi za preprečevanje in gašenje. V kamnolomu ni predvidenega skladišča goriv in maziv. V cisterni ob vhodu v kamnolom mora biti v vsakem trenutku na voljo vsaj 10 m3 vode za gašenje požara. Upoštevati je potrebno določila, ki jih določa Zakon o varstvu pred požarom - ZVPoz (Ur.l. RS, št. 71/1993, 87/2001, 110/2002, 105/2006, 3/2007, 9/2011, 83/2012). Pretakanja, skladiščenja goriv in maziv v kamnolomu ne bo in se bodo dovažala sproti.

1.16.3 Prva pomoč

Podjetje Marmor, Sežana d.d. mora zagotoviti prostor za nudenje prve pomoči, skrbeti za ustrezno število usposobljenih delavcev za nudenje prve pomoči, za omarice za prvo pomoč ter imeti organiziran ali predviden način transporta v primeru nesreče, po 6 in 8. členu »Pravilnika rudarske reševalne službe (Ur. list RS, št. 117/05)«. Po 71. in 72. člena Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami – ZVNDN, (Ur.l. RS, št. 64/1994, št. 33/2000 Odl.US: U-I-313/98, 87/2001-ZMatD, 41/2004-ZVO-1, 28/2006, 51/2006-UPB1, 97/2010) določa kakšne so naloge in organizacija sil za zaščito in reševanje in pomoč in kdo je izvajalec nalog.



- B / 5 8 -

Po 76. čl Zakona o rudarstvu - ZRud -1 ((Ur. list 61/2010, št. 62/2010 – popr., 76/2010, 57/2012) mora podjetje organizirati reševalno službo. Podjetje Marmor, Sežana d.d. ima organizirano reševalno bazo: kjer se nahaja samoreševalni dihalni aparat, nosila, prva pomoč,gasilni aparat, telefon s številkami za nujno pomoč in »Načrt obrambe in reševanja – (NOR)« v katerem so predvidene nevarnosti pri raziskovanju in pridobivanju naravnega kamna, ukrepanje, ravnanje, obveščanje in poročanje v primeru nastanka nevarnih dogodkov, kot to določa Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami – ZVNDN, (Ur.l. RS, št. 64/1994, št. 33/2000 Odl.US: U-I-313/98, 87/2001-ZMatD, 41/2004-ZVO-1, 28/2006, 51/2006-UPB1, 97/2010).

1.17 Posebne določbe

1.17.1 Vodenje kamnoloma

V skladu 7. in 8. členom »Pravilnika o strokovni izobrazbi in o usposobljenosti tehničnih vodij, vodij tehničnih služb in nadzorno tehničnega osebja pri raziskovanju in izkoriščanju rudnin, ter o strokovnih izpitih in ustrezni praksi samostojnih projektantov (Ur. list RS, št. 14/76, 16/89)«, delovna organizacija namesti ustrezno strokovno usposobljeno osebo za vodenje kamnoloma.

1.17.2 Vodenje evidence o zalogah trdnih mineralnih surovin, rudarski načrt in poročanje

Po 38. členu »Pravilnika o klasifikaciji in kategorizaciji zalog in virov trdnih mineralnih surovin (Ur. list RS, št. 36/06)« se mora voditi evidenca o zalogah in raziskovanjih mineralnih surovin. Po 44. členu »Pravilnika o rudarskem merjenju, merski dokumentaciji in rudarskih kartah (Ur. list RS, št. 83/03)«, se mora geodetske načrte kamnoloma dopolniti ob vsaki večji spremembi ali vsaj enkrat na leto ažurirati. V skladu 83. členom Zakona o rudarstvu ZRud – 1(Ur. list 61/2010, št. 62/2010 – popr., 76/2010, 57/2012) je potrebno voditi evidence in poročati o stanju klasificiranih in kategoriziranih zalog najmanj enkrat na leto ministrstvu, pristojnem za rudarstvo.

1.18 Varstvo okolja in vplivi na okolje

1.18.1 Ukrepi za varstvo okolja

V kamnolomu se ne smejo odlagati smeti in drugi odpadki. Onemogočiti je potrebno izlitje naftnih derivatov in olj. Delavci morajo biti poučeni o nevarnosti izlitja in o postopkih v primeru izlitja (obvestila, navodila itd). Pretakanje goriv lahko opravlja le usposobljena oseba in z ustrezno opremo. Menjava olja v motorjih poteka na določenih mestih na površini kamnoloma. Olje je prepovedano spuščati v tla. Potrebno je uporabljati razgradljiva maziva, ki niso nevarna za onesnaževanje voda in okolja.



- B / 5 9 -

Pri tem je potrebno upoštevati določila, ki jih predpisuje Zakon o ohranjanju narave – ZON(Ur.l. RS, št. 56/1999 (31/2000 popr.),110/2002-ZGO-1, 119/2002, 22/2003-UPB1, 41/2004, 96/2004-UPB2, 61/2006-ZDru-1, 63/2007 Odl.US: Up-395/06-24, U-I-64/07-13, 117/2007 Odl.US: U-I-76/07-9, 32/2008 Odl.US: U-I-386/06-32, 8/2010-ZSKZ-B) in Zakon o varstvu okolja –ZVO-1 (Ur. list RS, št. 41/2004, 17/2006, 20/2006, 28/2006, 39/2006 –UPB1, 49/2006, 66/2006, 112/2006, 33/2007, 57/2008, 70/2008, 108/2009, 108/2009 –ZP načrt A, 48/2012, 57/2012, 97/2012). Po določilih »Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin na površinskih kopih (Ur. List RS, št. 68/03)« se mora brezhibnost in učinkovitost sredstev in opreme za zmanjšanje količine škodljivih plinov in prahu redno kontrolirati skladno z navodili za uporabo in vzdrževanje teh sredstev in opreme. Upoštevati je potrebno določila »Pravilnika o ravnanju z odpadki (Ur. list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03, 41/04 – ZVO-1, 34/2008)«. 1.18.1.1. Onesnaženost voda

Nahajališče kamnoloma Lipica I/2 se nahaja na tipičnem kraškem območju, zaradi česar ni površinskih vodnih tokov, atmosferska voda tudi ob večjih padavinah ali nalivih hitro odteče v notranjost kamninske mase. Vodnih izvirov na tem ozemlju ni. Ravno tako ni vodnih akumulacij, zato ni neposredne nevarnosti direktnega vdora vode ali potopitve kamnoloma. Voda se uporablja samo pri mokrem rezanju z diamantno žično žago in ne predstavlja nevarnosti za onesnaževanje vod. Potencialni vir onesnaženja tal in podzemne vode med rudarskimi deli predstavlja težka mehanizacija in transportna vozila. Pri delovanju strojev in naprav lahko prihaja do iztekanja goriva, olj in drugih maziv. 1.18.1.2 Viri onesnaženja

Vire onesnaženja lahko opredelimo kot točkovni vir (razlitje nevarnih snovi), linijski vir (procesi, ki so vezani na odvijanje transporta), ploskovni vir (vnos nevernih snovi s površine) in kot prostorski vir (debelejša plast avtohtonega ali nasutega materiala). Tveganje za onesnaženje podzemne vode je minimalno, vendar mogoče med odpiralnimi deli, obratovanjem in po končani eksploataciji kamnoloma. Zaradi odstranjevanja eksplotacijske odeje in tal se spremeni sposobnost zadrževanja in ponikanja meteorne vode. Običajno se površinski odtok vode poveča, kar posledično vpliva na povečano vodno erozijo in s tem povečano obremenjenost meteorne vode z delci in z raztopljenimi snovmi, ki jih odnaša iz površin. Površinski odtok se poveča tudi iz odlagališča odkrivke, s tem pa tudi odnašanje delcev. Med obratovanjem kamnoloma lahko prihaja do onesnaženja zaradi razlitja goriv, olj ali maziv iz delovnih strojev, transportu vozil, pri pretakanju goriv ali z izpiranjem onesnaženega materiala s padavinami v tla. Po zaključeni eksploataciji kamnoloma, po utrditvi brežin ni pričakovati vplivov.



- B / 6 0 -

1.18.1.3 Ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov na vode

Za zmanjšanje negativnih vplivov na vode je potrebno upoštevati sledeče ukrepe:

• Pri odpiralnih delih poteka izsek in odstranjevanje vegetacije ter odkrivke postopoma, po etapah, kar vpliva na zmanjšanje vodne erozije površin

• Deponije odkrivke po končanem odlaganju ozelenijo, s čimer se zmanjša izpiranje.

• Odkrivko je smiselno uporabiti tudi za sprotno sanacijo in rekultivacijo kamnoloma, pri čemer se zmanjša skupna površina 'odkritih' kamnitih površin, s čimer se zmanjša izpiranje delcev.

• Pri transportu odkrivke na deponije je potrebno poskrbeti, da ne prihaja do razsipanja odkrivke po cestišču, oziroma jih je potrebno čistiti.

• Skladno s Pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem podatkov, je potrebno opraviti analizo odložene zemljine, ki bo uporabljena za rekultivacijo.

• Olja, goriva, maziva in ostale nevarne snovi je potrebno hraniti v ustreznih posodah, ki morajo biti ustrezno označeni kot to predpisuje Pravilnik o ravnanju z odpadnimi olji, kot to predpisuje Pravilnik.

• Nujno potrebno je kontrolirati delovanje, vzdrževanje in praznjenje oljnih lovilcev. Pri tem je potrebno izvajati tudi monitoring iztočne kvalitete delovanja.

• Za oljne lovilce se izdela poslovnik (za obratovanje čistilne naprave – oljnega lovilca) v skladu z Uredbo in pri tem tudi voditi dnevnik v skladu z Uredbo.

• Utrjene površine parkirišč, pretakališč in platojev je potrebno redno čistiti, da se prepreči onesnaževanje meteorne vode.

• Zagotoviti tehnično brezhibnost strojev in naprav, ki predstavljajo potencialni vir onesnaženja. V primeru izlitja je potrebno onesnaženo zemljino odstraniti in jo predati pooblaščeni organizaciji za ravnanje z nevarnimi odpadki.

• Sanitarne vode je potrebno v skladu s Pravilnikom o čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode redno prazniti.

• Po zaključeni eksploataciji je predvidena sanacija kamnoloma, pri kateri je potrebno zagotoviti, da tla, ki bodo uporabljena za sanacijo ne bodo onesnažena, saj bi lahko povzročila onesnaženje površinske vode in podtalnice.

• Zagotoviti je potrebno intervencijsko skupino z opremo v obsegu vozila za nakladanje onesnaženega materiala, vozila za odvoz onesnaženega materiala in nevtralizacijsko sredstvo za naftne derivate.

1.18.1.4 Postopek v primeru razlitja oz. onesnaženja površine z naftnimi derivati

Voznik delovnega stroja, vozila, ki je vpletene v nesrečo, onesnaženo površino posuje z nevtralizacijskim sredstvom in obvesti intervencijsko skupino. Obvestilo vsebuje:

• Lokacijo onesnaženja

• Vrsto onesnaženja

• Čas nastopa onesnaženja

• Vodja intervencijske skupine na gradbišču odredi odhod intervencijske mehanizacije in obvesti nadzorno osebo ter geologa o onesnaženju

• Vodja intervencijske skupine obvesti Center za obveščanje



- B / 6 1 -

• Intervencijske skupina odkoplje onesnažene površine in z odkopanim materialom ravna v skladu z Uredbo o ravnanju z odpadki

• Onesnaženo zemljino se deponira na deponijo za nevarne odpadke ali pa se preda pooblaščeni organizaciji za ravnanje s tovrstnimi odpadki

• Nadzorna oseba in geolog pregledata mesto onesnaženja in po potrebi odredita dodaten izkop materiala. Po potrebi se izvede sanacija območja s čistim in ustreznim materialom.

1.18.2 Varstvo pred hrupom

Upoštevati je potrebno določila »Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskim okolju (Ur. list RS, št. 45/95, 66/96, 59/02 – ZJZ in 41/04, 105/05)« še posebej 5. in 6. člen, kjer so predpisane mejne, kritične in konične ravni hrupa. Po 4. členu »Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskim okolju (Ur. list RS, št. 45/95, 66/96, 59/02 – ZJZ in 41/04, 105/05)« ter »Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. list RS, št. 105/05, 34/2008, 109/2009, 62/2010)« lahko kamnolom Lipica I/2 uvrstimo v IV. stopnjo varstva pred hrupom, medtem ko bližnja naselja uvrstimo v II. stopnjo varstva pred hrupom.

1.18.3 Varstvo pred posedanjem površine nad podzemnim pridobivanjem

46. člen ZRud-1 (Ur. list RS št.14/14) se glasi, »kandidat za nosilca rudarske pravice ni dolžan skleniti pravnega posla iz prejšnjega odstavka v primeru, ko gre za podzemno izkoriščanje in iz rudarskega projekta izhaja, da ne bo vpliva na površino zemljišča oziroma, da ni vplivnega območja. Ne glede na to, če pri podzemnem izkoriščanju ni vpliva na površino zemljišča, pa mora kandidat za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje razpolagati s pravico izvajati rudarska dela na zemljišču samo za pristopno zemljišče«.

Posegi v okoljski prostor, ne glede na zvrst, so zmožni vplivati na terenska stabilnostna stanja. Da bi pridobili več informacij o vplivih podzemnega odkopavanja naravnega kamna na okolje in s tem tudi povezano zagotovitvijo varnosti, smo se v kamnolomu Lipica I leta 2015 odločili začeti nivelmanske meritve na točkah na površini ter spremljati terenske premike in deformacije. Sistem, smo dopolnili še tudi z konvergenčnimi profili v podzemnih delih kamnoloma. V pomoč nam bodo tudi meritve napetostnega stanja v varnostnih stebrih. Na sliki 20 je prikazan mreža točk na površini.



- B / 6 2 -

Slika 21: Pogled na opazovane točke SSP1, SSP2, SSP3 in stabilno točko SSP4.

Geodetske meritve površine so se izvajale leto in pol. V tem času nismo zaznali večjih premikov oziroma sprememb površine nad podzemnim pridobivanje blokov naravnega kamna v kamnolomu Lipica I. Ostale točke so stabilne. Stanje nad podzemnim pridobivanjem je nespremenjeno.

Pridobivanje naravnega kamna na območju razširjenega prostora Lipica I/2 se bo izvajalo 50 m pod površjem, glede na to naravne diskontinuitete v nahajališču in dosedanje izkušnje pri pridobivanju je izredno malo verjetnosti, da bi prihajalo do posedkov na površini.

Pri uporabi parametrov verificirane odkopne metode, po sedanjih izkušnjah podzemnega pridobivanja na treh lokacijah in ob opravljenem monitoringu posedkov na površini v času trajanja koncesijske pogodbe v podjetju zagotavljamo, da ne bo prišlo do posedanja površine nad podzemnem kopu Lipica I/2.

Podzemno pridobivanje naravnega kamna se na območju kamnoloma Lipica II izvaja že 12 let. V kamnolomu Lipica I že od leta 2010 in omenjena širitev predstavlja le napredovanje podzemnega izkopa. Način podzemnega izkopa ne predstavlja povečane obremenitve vplivov na okolje, nima vplivov na površino zemljišča niti na naravno in kulturno krajino nad površjem izkopa. Predvideno podzemno pridobivanje ne predstavlja povečanih obremenitev vplivov na stanje vrst in habitatnih tipov, zaradi katerih je območje vključeno v ekološko pomembno območje.

1.18.4 Varstvo pred prahom in onesnaževanjem zraka

Za varstvo pred prahom in onesnaževanjem zraka je potrebno upoštevati določbe »Uredbe o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednosti snovi v zraku (Ur. list RS, št. 73/94, 41/04)".



- B / 6 3 -

V procesu pridobivanja in predelave zaradi mokrega žaganja ne nastaja prah. Ker je kamnina karbonatnega izvora in ne vsebuje silikatnih mineralov, tudi usedline in odplake niso strupene. Ekološko niso problematične, sporen je le estetski videz. Pri delovnem procesu nastajajo še izpušni plini delovnih strojev ne predstavljajo nevarnosti za okolico in ne presegajo biološkega maksimuma. V podzemnem delu kamnoloma Lipica I/2 se miniranje ne bo uporabljalo.

1.18.5 Varstvo kraških pojavov

Za varstvo pred odkritjem kraških pojavov pri podzemnem pridobivanju naravnega kamna je potrebno upoštevati določila 74. člena zakona o ohranjanju narave - ZON (Ur.l. RS, št. 56/1999 (31/2000 popr.),110/2002-ZGO-1, 119/2002, 22/2003-UPB1, 41/2004, 96/2004-UPB2, 61/2006-ZDru-1, 63/2007 Odl.US: Up-395/06-24, U-I-64/07-13, 117/2007 Odl.US: U-I-76/07-9, 32/2008 Odl.US: U-I-386/06-32, 8/2010-ZSKZ-B) in 22. člen Zakona o varstvu podzemnih jam (Ur. List RS, št. 02/04). Sistem podzemnega pridobivanja temelji na predhodnem strukturnem vrtanju, kjer se raziskuje področje bodočega pridobivanje. Kraški pojavi so tudi ena izmed velikih nevarnosti podzemnega pridobivanja, zato jim je potrebno nameniti posebno pozornost. V primeru, da se pri strukturnem vrtanju naleti na kraški pojav so ukrepi naslednji:

• Se dela ustavijo.

• V primeru odkritja, obvestimo kvalificirane jamarje, ki kraški pojav raziščejo in evidentirajo v skladu z zgoraj omenjenima zakonoma.

• Zaščiti se vhod v kraški pojav.

• Po opravljeni raziskavi se kraški pojav prijavi in določi ukrepe.



- B / 6 4 -

1.19 Rekapitulacija projekta

V tabeli 32 . so prikazani glavni tehnični parametri rudarskega projekta.

PARAMETER VREDNOST

Vrsta mineralne surovine naravni kamen – apnenec

Ime in kraj ležišča Lipica I/2, Občina Sežana

Velikost pridobivalnega prostora kamnoloma Lipica I/2 13,2943 ha

Glavna smer lege kamnoloma Lipica I/2 severozahod – jugovzhod (NW-SE)

Oblika kamnoloma Lipica I/2 nepravilni mnogokotnik

Letna načrtovana proizvodnja blokov 3000 m3

Izplen blokov v kamnolomu 15 %

Izplen tombolonov v kamnolomu 25 %

Prostorninska masa lipiškega apnenca 2,660 kg/m3

Število delovnih dni na leto 200

Število delovnih ur na leto 1.600

Število izmen dnevno 1/2 (8 h/izmeno)

Skupni volumen po etažah v podzemnem in površinskem delu Lipica I/2.

787.331 m3

Eksploatacijska doba kamnoloma Lipica I/2 (20.000 m3) 40 let

Višina etaž 3-6 m

Delovni naklon etaž 90° izjemoma do višine 10 m

Končni naklon etaž 80°

Odkopna metoda komorno-stebrna od zgoraj navzdol

Učinek verižne žage Fantini 2-6 m2/h

Globina reza verižne žage Fantini 2,8 m-3,2 m

Učinek diamantnih žag Gamma 875, Alpha 840 9-11 m2/h

Najmanjši krivinski radij ceste 10 m

Naklon tal galerij in prečnikov 3 %

Začetna širina galerije-komore, prečnika 7 m - 11,2 m

Največja širina prečnika 11,2 m

Min. dimenzija notranjega stebra 11 m x 11 m

Min. dimenzija portalnega stebra (globina/širina) 22 - 26 m

Učinek pridobivanja blokov komercialnih dimenzij 1 m3/dan

Učinek pridobivanja neobdelanih blokov (tombolonov) 1,5 m3/dan

Tabela 32: Glavni tehnični parametri rudarskega projekta



- B / 6 5 -

III: EKONOMSKI DEL

KAZALO EKONOMSKI DEL

III: EKONOMSKI DEL .......................................................................................................................... 65

KAZALO EKONOMSKI DEL ............................................................................................................... 65

2.1 Ovrednotenje projekta s popisom del ........................................................................................... 66

2.1.1 Normativ porabe pri izkoriščanju produktivne plasti ............................................................ 66

2.1.1.1 Normativi porabe pri izkoriščanju z mobilnim verižnim zasekovalnim strojem ................ 66

2.1.2 Normativi delovne sile .......................................................................................................... 70

2.2 STROŠKI OPREME IN NAPRAV ................................................................................. 71

2.2.1 Poraba materiala in energije .................................................................................................. 71

2.4 STROŠKI SANACIJE IN REKULTIVACIJE ............................................................................. 72



- B / 6 6 -

2.1 Ovrednotenje projekta s popisom del

2.1.1 Normativ porabe pri izkoriščanju produktivne plasti

Ocena normativov porabe potrošnih materialov za uporabe kombiniranega načina z vrtanjem in žaganjem z diamantno žično žago in verižnim zasekovalnim strojem:

1. Za verižni zasekovalni stroj (vključeni vsi trije modeli):

• 0,766 rezalnih ploščic/m2,

• 0,100 vijakov/m2,

• 0,05 členov/m2,

• 0,112 nosilcev rezalnih ploščic/m2,

• 0,056 spojnic/m2,

• 0,227 kg masti/m2.

2. Za diamantno žično žago:

• 0,291 m vrvi/m2,

• 1 potrebna menjava jeklene vrvi, vzmeti, podložk, mejnikov in distančnikov,

• 0,97 m3 vode/m2.

3. Za rotacijsko vrtalko:

• 0,031 naostritev/m vrtine oz. 0,001 naostritev/m2,

• 168,75 l vode/m vrtine oz. 5,74 l vode/m2.

4. Za visoko tlačno vodno črpalko:

• 0,354 l vode/m2.

5. Za motorje na diesel pogon:

• 7,10 l diesel goriva/m2.

6. Za bager in nakladalec:

• 0,009 kg masti/m2.

Faze dela, potrebno število delavcev in poraba delovnega časa pri uporabi kombinirane metode pri površinskem in podzemnem pridobivanju blokov na prvi (osnovni) etaži za mobilni verižni zasekovalni stroj (višina 5,4 m, širina 11,2 m in globina 3,0 m) in za verižni zasekovalni stroj z vpenjalnimi stebri (višine 4,5 m, širine 5,6 m in globine 2,8 m) je prikazano v naslednji tabeli.

2.1.1.1 Normativi porabe pri izkoriščanju z mobilnim verižnim zasekovalnim strojem

Ocena porabe potrošnega materiala pri žaganju z mobilnim verižnim zasekovalnim strojem GU – 70/R: poraba rezilnih elementov-diamantov

• 0,08 rezalnih ploščic/m2 poraba maziva

• 0,06 kg/m2 Faze dele pri izdelavi osnovnega napredka (11,2 x 6 x 3,2 m) in časovni potek izdelave reza so podane v naslednji tabeli:



- B / 6 7 -

1. 0 Pripravljalna dela za mobilni zasekovalni stroj GU – 70/R

Priprava in pregled čela delovišča Namestitev in stabilizacija stroja Pregled pred zagonom stroja

20 min 40 min 15 min

Skupaj 1 h 15 min 2. 0 Izdelava horizontalnih rezov z mobilnim zasekovalnim stroj GU – 70/R

Žaganje 1 horizontalnega reza Pregled meča (menjava ploščic) Žaganje 2 horizontalnega reza Pregled meča (menjava ploščic) Žaganje 3 horizontalnega reza Pregled meča (menjava ploščic) Žaganje 4 horizontalnega reza Pregled meča (menjava ploščic) Žaganje 5 horizontalnega reza Pregled meča (menjava ploščic)

400 min 20 min 400 min 20 min 400 min 20 min 400 min 20 min 400 min 20 min

Skupaj 35h 10 min

3. 0 Izdelava vertikalnih rezov z mobilnim zasekovalnim stroj GU – 70/R

Žaganje 1 vertikalnega reza Pregled meča (menjava ploščic, nosilcev, menjava verige) Žaganje 2 vertikalnega reza Pregled meča (menjava ploščic) Žaganje 3 vertikalnega reza Pregled meča (menjava ploščic, nosilcev, menjava verige)

150 min 60 min 150 min 30 min 150 min 60 min

Skupaj 10h

4. 0 Lomljenje kanala, izdelava vertikalnega reza z diamantno žično žago in odmik pridobljenega materiala

Lomljenje kanala Čiščenje kanala Priprava diamantne žične žage Žaganje vertikalnega reza Izplen blokov in tombolonov

20 min 60 min 120 min 500 min 400 min

Skupaj 18 ur 30 min Ciklus izdelave enega napredka z mobilno verižno žago GU – 70/R in pridobivanjem materiala je cca 65 ur. Pri sami izdelavi vertikalnih rezov je potrebno dobro opazovati naravne diskontinuitete, saj se lahko izogne nepotrebnemu žaganju in se lahko časovni ciklus enega napredka zmanjša za 20%.



- B / 6 8 -

Faze dela pri podzemnem pridobivanju blokov na prvi (osnovni) etaži.

Faza dela Število delavcev Čas

1. 0 PRIPRAVLJALNA DELA - verižni žaga Fantini G.70

1. Priprava čela delovišča 1 15 min 2. Transport verižnega zasekovalnega stroja 1 30 min 3. Stabilizacija in učvrstitev stroja 2 30 min 4. Pregled stroja (rezalnih ploščic, hidrav.

maziva, itd.) 1 30 min

1h 45min

2. 0 REZANJE HORIZONTALNIH REZI (4 rezi)

1. Horizontalni rez H1 (5,6m x 2,8m =

15,7m2/3,1m

2/h)

1 300 min

2. Prestavilo meča + obračanje in menjava rez. ploščic

1 30 min


15,7m2/3,1m

2/h)

1 300 min

4. Prestavilo meča + obračanje in menjava rez. ploščic

1 30 min


15,7m2/3,1m

2/h)

1 300 min

6. Prestavilo meča + obračanje in menjava rez. ploščic 1 30 min

7. Horizontalni rez H4 (5,6m x 2,8m = 15,7m2/3,1m

2/h) 1 300 min

21h 30min 3. 0 REZANJE VERTIKALNIH REZI (3 - 4 rezi)

1. Prestavilo meča + obračanje in menjava rez. ploščic 1 30 min 2. Vertikalni rez V1 (4,5m x 2,8m = 12,6m

2/3,1m

2/h) 1 240 min

3. Prestavilo meča + obračanje in menjava rez. ploščic 1 30 min 4. Vertikalni rez V2 (4,5m x 2,8m = 12,6m

2/3,1m

2/h) 1 240 min

5. Prestavilo meča + obračanje in menjava rez. ploščic 1 30 min. 6. Vertikalni rez V3 (4,5m x 2,8m = 12,6m

2/3,1m

2/h) 1 240 min

7. Prestavilo meča + obračanje in menjava rez. ploščic 1 30 min. 8. Vertikalni rez V4 (4,5m x 2,8m = 12,6m

2/3,1m

2/h) 1 240 min

18h 00min 4. 0 IZPLEN BLOKOV V KANALU

1. Umik verižnega zasekovalnega stroja z delovišča 2 30 min 2. Lomljenje blokov v kanalu 2 60 min 3. Izplen 3 blokov in transport do skladišča blokov 2 60 min

2h 30min 5. 0 PRIPRAVLJALNA DELA - diamantna žična žaga

1. Čiščenje kanala 1 15 min 2. Transport diamantne žične žage na delovišče 1 30 min 3. Stabilizacija in učvrstitev žage 2 15 min



- B / 6 9 -

4. Pregled žage 1 15 min 5. Montaža vodil z kolesi 2 15 min 6. Čiščenje talne horizontalne rezi H1 1 15 min

1h 45min 6. 0 ODREZ Z DIAMANTNO ŽIČNO ŽAGO

1. Vgradnja dveh diamantnih žic v rezi H1 in H3 2 30 min 2. Spojitev diam. žice, montaža na kolesa in napenjanje žice 2 30 min 3. Odrez 1 rezi D1 (4,8m x 4,5m = 21,6m

2/7,2m

2/h) 1 180 min

4. Spojitev diam. žice, montaža na kolesa, napenjanje žice 2 30 min 5. Odrez 2 rezi D2 (4,8m x 4,5m = 21,6m

2/7,2m

2/h) 1 180 min

7h 30min 7. 0 IZPLEN BLOKOV

1. Umik diamantne žične žage z delovišča 2 30 min 2. Izplen 6 – 12 blokov in transport do skladišča blokov 2 60 min

1h 30min

SKUPAJ 2 54h 30min Faze dela, potrebno število delavcev in poraba delovnega časa pri uporabi kombinirane metode pri pridobivanju blokov pri površinskem pridobivanju dolžini rezi 10 m in globini 3 m, je prikazano v naslednji tabeli. Faze dela pri pridobivanju blokov pri površinskem pridobivanju dolžini rezi 10 m in globini 3 m.

Zap. št. Faza dela Število delavcev

Čas

1. 0 PRIPRAVLJALNA DELA – tirna verižna žaga Fantini 70.RA/BU

1. Priprava čela delovišča 2 15 min 2. Transport tirne verižne žage 2 30 min 3. Stabilizacija tirov in učvrstitev žage 2 30 min 4. Pregled stroja (rezalnih ploščic, hidrav. maziva, itd.) 1 30 min

1h 45min 2. 0 REZANJE TALNE HORIZONTALNE REZI H1 (1. rezi)

1. Horizontalni talni rez H1 (10m x 3m = 30m2/5,1m

2/h) 1 300 min

6h 00min 3. 0 VRTANJE VERTIKALNIH VRTIN (2 vrtini l=3,0m)

1. Transport vrtalne garniture HDM 025 na delovišče 2 30 min 2. Stabilizacija in učvrstitev vrtalne garniture 2 30 min 3. Vrtanje vertikalne vrtine Vr1 2 20 min 4. Prestavilo, stabilizacija in učvrstitev vrtalne garniture 2 30 min 5. Vrtanje vertikalne vrtine Vr2 2 20 min 6. Demontaža in transport vrtalne garniture 2 30 min

2h 40min 5. 0 PRIPRAVLJALNA DELA - diamantna žična žaga

1. Čiščenje talne horizontalne rezi 2 15 min 2. Transport diamantne žične žage na delovišče 2 30 min 3. Stabilizacija in učvrstitev žage 2 15 min 4. Pregled žage 1 15 min



- B / 7 0 -

5. Montaža vodil z kolesi 2 15 min 6. Čiščenje talne horizontalne rezi H1 2 15 min

1h 45min 6. 0 ODREZ Z DIAMANTNO ŽIČNO ŽAGO

1. Vgradnja diamantne žice preko vrtine V1, H1 in V2 2 30 min 2. Spojitev diam. žice, montaža na kolesa in napenjanje

žice 2 20 min

3. Odrez vert. čelne rezi V1 (10m x 3m = 30m2/8m

2/h) 1 216 min

4. Vgradnja dveh diamantnih žic preko vrtin V1 in V2 2 30 min 5. Spojitev diam. žice, montaža na kolesa in napenjanje

žice 2 20 min

6. Odrez vert. bočne rezi V1 (3m x 3m = 9m2/8m

2/h) 1 70 min

7. Spojitev diam. žice, montaža na kolesa, napenjanje žice

2 20 min

8. Odrez vert. bočne rezi V2 (3m x 3m = 9m2/8m

2/h) 1 70 min

7h 38min 4. 0 IZPLEN BLOKOV

1. Umik diamantne žične žage z delovišča 2 30 min 2. Izplen 6 - 12 blokov in transport do skladišča blokov 2 60 min

1h 30min

SKUPAJ 2 27h 32min Ocenjena skupna poraba delovnega časa enega napredka pri uporabi kombiniranega načina razreza s tirno verižno žago Fantini 70.RA/BU, vrtanjem vrtin in razreza z diamantno žično žago znaša 27ur in 32 minut, kar zaokrožimo na 3,44 izmene/napredek.

2.1.2 Normativi delovne si le

Nadzor normativov delovne sile bo izvajalo podjetje Marmor, Sežana d.d. Izračunana urna in dnevna norma delovne sile glede na predvidena dela pri pridobivanju blokov in tombolonov znaša; Urna norma na delavca znaša:

Dnevna norma (1 izmena, 8 ur/izmeno) na delavca znaša:



- B / 7 1 -

2.2 STROŠKI OPREME IN NAPRAV

Pridobivanje blokov naravnega kamna z letno proizvodnjo 500 m3 blokov in tombolonov pri 15 % izplenu

se bo izvajalo v dveh izmenah. Kamnolom bo v obratovanju predvidoma 10 mesecev na leto.

Tabela 33: Specifikacija opreme in vrednost strojne ure

2.2.1 Poraba materiala in energije

Normativi porabe materiala in energije za m3 pridobljenega bloka pri letni proizvodnji 500/1000 m3

blokov

in 12 % izplenu blokov.

MATERIAL SPECIFIČNA PORABA

ENOTA CENA ENOTA

Gorivo 3,4 l/m3 1,146 euro/l

Voda 356 l/m3 3,13 euro/m3

Motorno olje 0,0045 l/m3 3,09 €/l

Diferencialno olje 0,0023 l/m3 2,95 €/l

Hidravlično olje 0,03 l/m3 1,65 €/l

Material

Diamantna žica 0,04 m/m3 46,84 €/m

Električna energija 1,47 kW/m3 0,17 €/kWh

Rezalne ploščice 0,56 kom/m3 1,6 €/kom

Mast 0,17 kg/m3 2,36 €/kg

Blazine 0,02 kom/m3 35,75 €/kom

Ostalo 20%

Tabela 34: Normativi porabe, cene materiala in energije (dne 3.10.2016)

OPREMA IN NAPRAVE POTREBNO

ŠTEVILO

VREDNOST STROJNE URE

(euro/h)

Verižna žaga Fantini 70. RA 1 29

Verižna žaga Fantini GU 70/ R 1 40

Kompresor Atlas Copco XAS-47 2 12,5

Nakladalec Cat 1 70

Bager Cat 1 58,65

Diamantna žična Žaga 875 Gamma 2 15

Diamantna žična Žaga 840 Betta 1 12,5

Diamantna žična Žaga TL-920 2 10

Hidravlični odrivni cilinder 1 5

Vodna črpalka Hydrobag 2 5

Demper Cat 1 57



- B / 7 2 -

2.4 STROŠKI SANACIJE IN REKULTIVACIJE

Ocena stroškov sanacije bo izdelana in prikazana na enoto mineralne surovine (€/m3 v raščenem stanju).

Ocena stroškov je narejena na skupnih zalog 600.000 m3 v raščenem stanju in letne proizvodnje 15.000

m3 v raščenem stanju). Ocena je narejena za dobo 40 let. Ocena stroškov: Skupni stroški pripravljalnih, raziskovalnih del: 2,89 €/ m3

x 787.331 m3

= 2.275.387 €

Skupni stroški pridobivalnih del: 29,79 €/ m3 x 787.331 m3= 23.454.590 €

- strojne storitve 7,75 €/ m3 - nakladanje z demperjem 3,09 €/ m3 - žaganje, obdelava 18,65 €/ m3 - nepredvidljivi stroški, dajatve, itd. 0,30 €/ m3 Skupni stroški končne sanacije 0,4 €/ m3

x 787.331 m3

= 314.932,4 €

SKUPAJ 33,08 €/ m3 x 787.331 m3= 26.044.909 €

Stroški izvajanja končne sanacije in vseh zaključnih del pri zapiranju kamnoloma, ob upoštevanju celotnega obdobja izkoriščanja mineralne surovine t=40 let tako znašajo 314.932,4 €, za obdobje enega leta (314.932 €/40 let) je 7.873,00 €. Zadnja sprememba rasti cen oz. kumulativna stopnja inflacije za zadnjih pet mesecev (april 2016 – oktober 2016) znaša 1,0% in je bila upoštevana v oceni stroškov končne sanacije. Za obdobje koncesijske pogodbe previdevamo, da bo prihajalo od inflacije do deflacije, zato smo privzeli vrednost 1% inflacijo za celotno obdobje.



- B / 7 3 -

3.0 LITERATURA

• RP- št. 02/08: »Rudarski projekt za izvajanje del izkoriščanja pri podzemnem pridobivanju blokov naravnega kamna v kamnolomu Lipica I«, l. 2008, doc. dr. Jože Kortnik, univ.dipl. inž. rud., Marmor, Sežana d.d.

• RP - 01/05, Odkopna metoda podzemnega pridobivanja blokov naravnega kamna v kamnolomih Lipica, I. 2005, doc.dr. Jože Kortnik, univ. dipl.inž.rud.

• Elaborat o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov naravnega kamna - apnenca na območju kamnoloma Lipica I, Rijavec, dec. 2015

• Tehnična dokumentacija samohodnega zasekovalnega stroja Fantini GU-70/R.



- B / 7 4 -

Kazalo slik

Slika 1, 2: Shematski prikaz metode vrtanja in prikaz razreza z diamantno žico ...................................... 27

Slika 3, 4: Verižni zasekovalni stroj na vpenjalnih stebrih ........................................................................ 27

Slika 5, 6: Sistem izdelave napredovanja in tirni verižni zasekovalni stroj ............................................... 28

Slika 7, 8: Diamantna žična žaga in sistem rezanja z diamantno žično žago ............................................. 29

Slika 9, 10: Verižni zasekovalni stroj z vpenjalnimi stebri ........................................................................ 29

Slika 11, 12: Mobilni verižni zasekovalni stroj. ......................................................................................... 30

Slika 13, 14: Sistem izdelave horizontalnih rezov (zgoraj), sistem izdelave vertikalnih rezov(spodaj) .... 31

Slika 15: Sistem izdelave vertikalnih rezov z mobilnim verižnim zasekovalnim strojem. ........................ 31

Slika 16: Nakladalni stroj CAT .................................................................................................................. 32

Slika 17: Karakteristična krivulja ventilatorja NAVV-K80/40-8 moči 15 kW, proizvajalca Klima Celje. 37

Slika 18: Parametri etaž na površinskem delu kamnoloma ........................................................................ 40

Slika 19: Povprečna nosilnost (trdnost) stebra za različne vrednosti koeficientov razmerja širina/višina stebra r izračunana po empiričnih enačbah avtorjev, ki jo temeljijo na t.i. power function (za enoosno tlačno trdnost hribine σc=100MPa). ........................................................................................................... 47

Slika 20: Shematski prikaz sanacije brežin kamnoloma ............................................................................ 49

Slika 21: Pogled na opazovane točke SSP1, SSP2, SSP3 in stabilno točko SSP4. .................................... 62



- B / 7 5 -

Kazalo tabel

Tabela 1: Meje pridobivalnega prostora kamnoloma Lipica I – osnovni del ............................................... 7

Tabela 2: Koordinate 5 do 8 pridobivalnega prostora Lipica I/2. ................................................................ 7

Tabela 3: Fizikalno mehanske lastnosti mineralne surovine. ..................................................................... 12

Tabela 4: Rezultat geokemičnih preiskav................................................................................................... 13

Tabela 5.: Spisek koordinat izvrtanih vrtin v kamnolomu Lipica I. ............................................................ 14

Tabela 6: Zaloge in viri naravnega kamna v kamnolomu Lipica I po Elaboratu 2016 .............................. 16

Tabela 7: Zaloge in viri naravnega kamna v pridobivalnem prostoru Lipica I/2 – kota 330. .................... 16

Tabela 8: Predvidena skupna prostornina blokov naravnega kamna – apnenca Lipica unito in fiorito v pridobivalnem prostoru Lipica I/2 .............................................................................................................. 17

Tabela 9: Potrebni čas pridobivanja blokov naravnega kamna Lipica unito in fiorito v pridobivalnem prostoru Lipica I/2 za povprečno letno proizvodnjo 20.000 m3 oz. 10.000 m3 raščenega stanja. ............. 17

Tabela 10: Odprte etaže površinskega kopa Lipica I/2 .............................................................................. 21

Tabela 11: Pregled načrtovanih galerij v kamnolomu Lipica I/2. .............................................................. 24

Tabela 12: Pregled načrtovanih prečnikov v kamnolomu Lipica I/2. ........................................................ 25

Tabela 13: Pregled načrtovanih niš v kamnolomu Lipica I/2. .................................................................... 25

Tabela 20: Nakladanje tombolonov z bagrom ............................................................................................ 33

Tabela 15: Parametri zračenja. ................................................................................................................... 37

Tabela 16: Specifikacija opreme, postrojenj in naprav. ............................................................................. 41

Tabela 17:Verižni zasekovalni stroj Fantini GU 70/R. .............................................................................. 42

Tabela 18: Tirni zasekovalni stroj Fantini .................................................................................................. 42

Tabela 19: Verižni zasekovalni stroj .......................................................................................................... 42

Tabela 20: Diamantna žaga ........................................................................................................................ 43

Tabela 21: Diamantna žaga. ....................................................................................................................... 43

Tabela 22: Vrtalni stroj............................................................................................................................... 43

Tabela 23: Hydrobag črpalka. .................................................................................................................... 43

Tabela 24: Zračna blazina. ......................................................................................................................... 43

Tabela 25: Nakladalni stroj ........................................................................................................................ 43

Tabela 26: Bager ........................................................................................................................................ 44

Tabela 27: Jamski tovornjak »demper« ...................................................................................................... 44

Tabela 28: Vrtalna garnitura ....................................................................................................................... 44

Tabela 29: Vodna črpalka. .......................................................................................................................... 44

Tabela 30: Kompresor ................................................................................................................................ 45

Tabela 31: Odrivni valj............................................................................................................................... 45

Tabela 32: Glavni tehnični parametri rudarskega projekta ........................................................................ 64

Tabela 33: Specifikacija opreme in vrednost strojne ure ........................................................................... 71

Tabela 34: Normativi porabe, cene materiala in energije (dne 3.10.2016) ................................................ 71



- B / 7 6 -

ODLOČBE, SKLEPI, POROČILA IN UREDBE



- B / 7 7 -

ODLOČBE, SKLEPI, POROČILA,UREDBE

• Odločba št. 1: Potrdilo o stanju zalog in virov mineralne surovine za kamnolom Lipica I, št. 3611-7/2016-2, z dne 26.10.2016

• Odločba št. 2: Dokončno dovoljenje za uporabo odkopne metode po revidiranem rudarskem projektu »Rudarski Projekt: Odkopna metoda podzemnega pridobivanja blokov naravnega kamna v kamnolomih Lipica« št. Projekta: RP – 01/05, december 2005, št. Odločbe 361-17/2006-7 izdana dne 27.9.2006

• Priloga št. 3: Potrdilo o skladnosti pridobivalnega prostora in njegove rabe z dokumenti urejanja

okolja, št. 351-321/2018-3, z dne 1.3.2019

• Priloga št. 4: Tehnično poročilo k karti pridobivalnega območja Lipica I/2, december 2018

Documents

Številka projekta: RP- št. 04/16 Datum: Sežana, november ... · Partizanska cesta 73a, 6210 Sežana Tel. 05 73 11 100, Fax. 05 73 11 108