TOPLOTNO OKOLJE NA DELOVNEM MESTU - zbornica-vzd.si ugodje- UK smernice_06_07_2015.pdf · Toplotno ugodje je opredeljeno v britanskem standardu BS EN ISO 7730 kot "subjektivni občutek,

TOPLOTNO OKOLJE NA DELOVNEM MESTU

TOPLOTNO OKOLJE NA DELOVNEM MESTU ZZZS in Zbornica VZD

Neuradni prevod navodil za toplotno okolje na delovnem mestu Za interno uporabo

Str

an |

1

Neuradni prevod navodil za toplotno okolje na delovnem mestu Health and Safety Executive HSE Velika Britanija Prevod za interno uporabo je pripravila Zbornica varnosti in zdravja pri delu Vir:

http://www.hse.gov.uk/temperature/index.htm




Str

an |

2

Kazalo:

Kakšna je minimalna/maksimalna temperatura na delovnem mestu? .................................. 3

Kakšni so zakonski predpisi za temperaturo na delovnem mestu v Veliki Britaniji? ................ 4

Kaj je razumna delovna temperatura? .............................................................................. 4

Navodila zaposlenim za nošenje potrebene osebne varovalne opreme (OVO) ...................... 4

Kako vroče mora biti, da se lahko pritožim? ...................................................................... 4

Na kakšen način lahko ugotovim koliko izolacije zagotavlja oblačilo, če ne morem izmeriti

izolacije? ........................................................................................................................ 5

Kako lahko ugotovim koliko toplote nekdo ustvarja s presnovo, ne da bi uporabil meritve? ... 5

Če morajo naši zaposleni nositi osebno varovalno opremo, kako lahko izboljšamo njihovo

toplotno ugodje? ............................................................................................................ 5

Toplotno ugodje ............................................................................................................. 5

Temperatura na delovnem mestu in toplotno ugodje ......................................................... 5

Status teh smernic .......................................................................................................... 5

Kaj je toplotno ugodje? ................................................................................................... 6

Metoda šestih osnovnih dejavnikov .................................................................................. 7

Merjenje toplotnega ugodja ............................................................................................. 8

Ocena tveganja toplotnega ugodja ................................................................................... 9

Kontrola toplotno ugodja ............................................................................................... 14

Ogrevanje .................................................................................................................... 14

Pretok zraka................................................................................................................. 14

Klimatske naprave ........................................................................................................ 14

Hlajenje na osnovi izhlapevanja ..................................................................................... 15

Toplotna izolacija ......................................................................................................... 15

Generični ukrepi za nadzor ............................................................................................ 15

Vodnik za delodajalce ................................................................................................... 16

Stres zaradi mraza ........................................................................................................ 18

Toplotni udar ............................................................................................................... 18

Meritve pri tveganjih toplotnega udara ........................................................................... 21

Zakaj skrb glede možnosti toplotnega udara? .................................................................. 22

Pogovor o toplotnem udaru ........................................................................................... 22

Ocena tveganja za toplotni udar .................................................................................... 30

Dehidracija .................................................................................................................. 32

Delo na prostem ........................................................................................................... 32

VIRI: ........................................................................................................................... 35



Str

an |

3

Kakšna je minimalna/maksimalna temperatura na delovnem mestu? Zakon ne opredeljuje minimalne temperature, vendar bi morala biti temperatura v delovnih prostorih vsaj: 16 °C 13 °C, če je večina dela fizične narave. Natančna opredelitev je navedena v nadaljevanju dokumenta. Angleški Zakon o zdravju, varnosti na delovnem mestu ter socialnem skrbstvu iz leta 1992 predvideva natančne zahteve za večino delovnih okolij. Člen št. 7 natančneje določa temperaturo v delovnih prostorih in navaja: »Temperatura med delovnikom mora biti v notranjih delovnih prostorih razumna.« Vendar pa je uporaba uredbe odvisna od narave delovnega mesta, kot npr. pekarna, hladilnica, pisarna, skladišče. Z zakonom povezan in odobren Kodeks ravnanja dodaja natančnejšo razlago: »Temperatura v delovnih prostorih mora zagotoviti zadostno ugodje, brez potrebe po dodatnih oblačilih. Če je taka temperatura nepraktična zaradi vročih ali hladnih procesov, je treba sprejeti vse razumne ukrepe, da se doseže temperatura, ki je čim bližje udobni. Delovno okolje pomeni prostor, kjer ljudje običajno opravljajo delo dlje časa. Temperatura zraka v delovnih prostorih mora biti običajno najmanj 16 stopinj Celzija, razen če veliko dela vključuje hud telesen napor, v tem primeru mora biti temperatura vsaj 13 stopinj Celzija. Ni pa nujno, da ta temperatura zagotovi ustrezno ugodje; odvisno je tudi od drugih dejavnikov, kot so gibanje zraka in relativna vlažnost." Kjer je temperatura v delovnem prostoru neprijetno visoka, na primer zaradi vročih procesov ali zasnove stavbe, je treba sprejeti vse razumne ukrepe, da bi dosegli razumno ugodno temperaturo, na primer z:

izolacijo vročih obratov ali cevi; zagotovitvijo zračnega hlajenja obrata; zasenčenjem oken; namestitvijo delovnih postaj stran od lokacij od koder seva toplota.

Kjer razumno ugodne temperature ni mogoče doseči po celotnem delovnem prostoru, je treba zagotoviti lokalno hlajenje. V zelo vročem vremenu se namesto sistema za hlajenje lahko uporabljajo ventilatorji in povečano prezračevanje. Kadar so kljub vzpostavitvi sistema hlajenja delavci izpostavljeni temperaturam, ki ne zagotavljajo razumnega ugodja, je potrebno zagotoviti primerno zaščitno obleko in prostor za počitek. Tipični primeri ustrezne zaščitne obleke so hladilni jopiči ali/in zaščitna oblačila z vodnim/zračnim hlajenjem. Učinkovitost teh sistemov je lahko omejena, če se uporablja dlje časa z nezadostnimi prekinitvami dela. Po možnosti morajo biti delovni procesi (npr. rotiranje DM) organizirani tako, da se zagotovi, da je čas, v katerem so posamezni delavci izpostavljeni neprimernim temperaturam, omejen. HSE (Health and Safety Executive) opredeljuje toplotno ugodje na delovnem mestu: "sprejemljivo območje toplotnega ugodja za večino ljudi v Veliki Britaniji leži približno med 13 ° C (56 ° F) in 30 ° C (86 ° F), za bolj naporno delo/aktivnosti so sprejemljive temperature na spodnjem delu lestvice in za manj naporno delo na zgornjem delu lestvice. "



Str

an |

4

Kakšni so zakonski predpisi za temperaturo na delovnem mestu v Veliki Britaniji? Temperaturo na delovnem mestu določa Zakon o zdravju, varnosti na delovnem mestu ter socialnem skrbstvu iz leta 1992, ki je nadomestil zahteve v okviru Zakona o tovarnah iz leta 1961 in Zakona o pisarnah, trgovinah in železniških prostorih iz leta1963. V skladu z veljavnimi predpisi mora biti temperatura v delovnih prostorih primerna, Kodeks ravnanja pa natančneje opredeli termin razumne temperature, in sicer: v zaprtih prostorih mora biti temperatura vsaj 16 ° C, razen če delo vključuje fizično aktivnost, pri čemer mora biti temperatura vsaj 13 ° C. Kadar mora biti v delovnem prostoru temperatura nižja (npr. pri delu z živili), se mora upoštevati navodilo za ravnanje v hladilnicah. Ti predpisi veljajo samo za zaposlene, ne veljajo pa v primeru javnih prostorov, npr. pri pritožbah strank v nakupovalnih centrih ali kinotekah.

Kaj je razumna delovna temperatura? Razumna temperatura za posamezno delovno mesto je odvisna od delovne aktivnosti in okoljskih razmer na delovnem mestu. Da bi ugotovili, če je temperatura na delovnem mestu razumna, je potrebno: izvesti oceno tveganja s poudarkom na oceni toplotnih razmer; implementirati ukrepe za nadzor na osnovi ugotovitev iz ocene tveganja. Če je učinek

sezonske narave, je potrebno ukrepe le začasno izvajati.

Navodila zaposlenim za nošenje potrebne osebne varovalne opreme (OVO) Pri delih, kjer je potrebna osebna varovalna oprema (OVO), lahko njihova lastnost preprečevanja izhlapevanja potu povzroči toplotno obremenitev. Za ugotovitev, ali je temperatura na delovnem mestu razumna, je potrebno:

dovoliti, da se aktivnosti izvaja počasneje; bolj pogosto menjavati zaposlene v delovnem okolju; dovoliti daljši čas počitka, preden se delavcem ponovno omogoči vstop v delovni

prostor; razmisliti o možnosti razporeditve aktivnosti v hladnejši del dneva; periodično revidirati oceno tveganja, razmisliti ali obstaja možnost za avtomatizacijo

procesa, oziroma ali je mogoče uvesti alternativne sisteme dela/nadzora; ponovno ovrednotiti svojo OVO; mogoče je z novejšimi OVO možno zagotavljati boljšo

raven zaščite in uporabnikom večje ugodje.

Kako vroče mora biti, da se lahko pritožim? Preverite tabelo v prvem koraku Ocene tveganja v petih korakih. Če odstotek delavcev, ki se pritožujejo nad toplotnim neugodjem presega priporočeno vrednost, mora delodajalec ponovno opraviti oceno tveganja in ukrepati v skladu z rezultati te ocene.



Str

an |

5

Na kakšen način lahko ugotovim koliko izolacije zagotavlja oblačilo, če ne morem izmeriti izolacije?

V standardu ISO 9920 so na voljo tabele, ki jih lahko uporabite za oceno izolativnosti oblačila.

Kako lahko ugotovim koliko toplote nekdo ustvarja s presnovo, ne da bi uporabil meritve?

Merjenje hitrosti presnove je zahtevno, potrebuje se draga oprema, visoka stopnja usposobljenosti, poleg tega meritve v industrijskih okoljih niso natančne; Standarda SIST EN 28996 in SIST EN ISO 8996 vsebujeta podroben opis na kakšen način oceniti in / ali izmeriti hitrost presnove;

Če morajo naši zaposleni nositi osebno varovalno opremo, kako lahko izboljšamo njihovo toplotno ugodje? OVO je namenjena za zaščito delavcev pred primarnimi nevarnostmi. Ljudje lahko včasih uporabljajo preveč osebne varovalne opreme. Najprej je potrebno ponovno preveriti razloge za uporabo OVO. Ali lahko zaposleni uporabljajo manj osebne varovalne opreme in so kljub temu zadostno zaščiteni? Druga možnost: je OVO uporabljena kot skrajni ukrep? Lahko druge kontrole zmanjšajo ali odpravijo potrebo po uporabi OVO?

Toplotno ugodje Izraz »toplotno ugodje« opisuje subjektivno oceno posameznika v smislu, ali se mu zdi prevroče ali premrzlo.

Temperatura na delovnem mestu in toplotno ugodje Ali ste vi ali vaši zaposleni počutite neprijetno pri temperaturi na delovnem mestu? Za počutje obstaja več faktorjev kot le sobna temperatura. Okoljski dejavniki (kot so npr. vlaga in izvori toplote na delovnem mestu ) v kombinaciji z osebnimi dejavniki (kot npr. obleka in kako fizično zahtevno je delo) vplivajo na subjektivno "toplotno ugodje". Zakonodaja in podane smernice o »toplotnem ugodju« priskrbijo napotke vodilnim na kakšen način in s pomočjo »Petih korakov za oceno tveganja« poskrbijo za primerno temperaturo v delovnih prostorih. Vsebujejo pa tudi informacije za delavce, na kakšne načine je možno izboljšati toploto ugodje na delovnem mestu.

Status teh smernic Smernice so oblikovane predvsem za delodajalce, hkrati je dobrodošla kakršnakoli vključenost zaposlenih. Zdravje, varnost in dobro počutje lahko najbolje zagotovi sodelovanje med vodilnimi in zaposlenimi pri ocenjevanju in upravljanju tveganj.



Str

an |

6

Kaj je toplotno ugodje? Definicija Toplotno ugodje je opredeljeno v britanskem standardu BS EN ISO 7730 kot "subjektivni občutek, ki izraža zadovoljstvo glede toplotnega okolja." Torej izraz "toplotno ugodje" opisuje psihičen občutek posameznika, enostavneje povedano, ali je osebi prevroče ali premrzlo. Toplotno ugodje je zelo težko opredeliti. Potrebno je upoštevati vrsto okoljskih in osebnih dejavnikov pri odločanju, kdaj se bodo ljudje počutili ugodno. Ti dejavniki opredeljujejo "človeško toplotno okolje". Največ kar lahko upamo je, da dosežemo toplotno okolje, ki zadovolji večino ljudi na delovnem mestu , ali povedano enostavneje - "razumno ugodje". V skladu s HSE smernicami šteje 80% delavcev kot razumna spodnja meja za zagotovljeno toplotno ugodje v delovnem prostoru. Torej toplotno ugodje se ne meri s temperaturo zraka, temveč s številom zaposlenih, ki s se pritožujejo zaradi toplotnega neugodja. Da bi bolje razumeli, zakaj samo temperatura zraka ni veljaven kazalnik toplotnega ugodja, si preberite šest osnovnih dejavnikov, ki vplivajo na toplotno ugodje. Zakaj je toplotno ugodje pomembno? Ljudje, ki delajo v neprijetno toplih ali hladnih okoljih, so bodo verjetneje obnašali nevarno, saj je njihova sposobnost za sprejemanje odločitev in/ali ročna sposobnost poslabšana. Na primer: ljudje ubirajo bližnjice, da gredo lahko hitreje iz hladnih okoljih, ali delavci morda ne bodo pravilno uporabljali osebne zaščitne opreme v vročem okolju in s

tem povečujejo tveganja, ali sposobnost delavcev, da se osredotočijo na določeno nalogo lahko upade, s tem se

povečuje tveganje za napake.

Delodajalci se morajo zavedati teh tveganj in poskrbeti, da se ta vedenja razumejo in upoštevajo. Obravnava teh vzrokov bo najverjetneje izboljšala moralo in produktivnost, kot tudi zdravje in varnost zaposlenih. Prilagajanje toplotnemu okolju Ljudje se toplotnemu okolju prilagajajo na različne načine, npr. oblačenje/slačenje posameznih kosov oblačil, nezavedne spremembe v položaju telesa, premiki na hladnejše lokacije, stran od izvirov toplote, ipd.. Problem nastane, ko se možnost prilagoditve (slečena jakna ali premik od izvora toplote) odstrani in se ljudje ne morejo več prilagajati. V mnogo primerih je okolje v katerem zaposleni delajo posledica delovnega procesa, zato se ne morejo prilagoditi okolju.



Str

an |

7

Metoda šestih osnovnih dejavnikov Najpogostejši kazalnik toplotnega ugodja je temperatura zraka – preprosto jo je uporabiti in večina ljudi se lahko z njo poistoveti. Vendar, kljub temu, da je to pomemben kazalnik, ki ga je potrebno upoštevati, sama temperatura zraka ni veljaven, niti natančen indikator toplotnega ugodja ali toplotnega udara. Temperatura zraka mora biti vedno upoštevana v povezavi z dejavniki okolja in osebnimi dejavniki. Šest dejavnikov, ki vplivajo na toplotno ugodje, se navezuje tako na dejavnike okolja, kot tudi na osebne dejavnike. Ti dejavniki so lahko neodvisni drug od drugega, vendar skupaj vplivajo na delavčevo toplotno ugodje. Dejavniki okolja: temperatura zraka (air temperature); temperatura iz naslova toplotnega sevanja (radiant temperature); hitrost pretoka zraka (air velocity); vlažnost (humidity). Osebni dejavniki: izolativnost obleke (clothing insulation); metabolna toplota (metabolic heat);

a) Temperatura zraka Je temperatura zraka okoli telesa. Običajno je opredeljena z stopinjami Cezija (°C) ali stopinjami po Fahrenheitu (°F). b) Temperatura iz naslova toplotnega sevanja Toplotno sevanje je toplota, ki izhaja iz vročega objekta. Toplotno sevanje je prisotno, če so v okolju izviri toplote. Naša koža absorbira skoraj toliko toplotne energije, kot matiran črn predmet, kar se lahko zmanjša z nošenjem reflektivnih (toplotno odbojnih) oblačil. Primeri toplotnega sevanja: sonce, ogenj, električni ogenj, peči, parni valjar, pečice, stene v pečeh, štedilniki, sušilniki, vroče površine strojev, staljene kovine, ipd. c) Hitrost pretoka zraka Hitrost zraka, ki se giblje okoli delavca in lahko pomaga pri hlajenju, če je ta zrak hladnejši od ostalega okolja. Hitrost pretoka zraka je pomemben dejavnik toplotnega udobja, saj ga ljudje zaznavajo. Nepremičen zrak v notranjih prostorih, ki so umetno ogrevani, lahko povzroči občutek zadušljivosti. Lahko tudi privede do kopičenja vonja. Premikajoč zrak v toplih ali vlažnih pogojih lahko poveča izgubljanje toplote brez kakršnekoli spremembe v temperaturi zraka.

http://www.hse.gov.uk/temperature/thermal/factors.htm#airtemp

http://www.hse.gov.uk/temperature/thermal/factors.htm#radiant

http://www.hse.gov.uk/temperature/thermal/factors.htm#velocity

http://www.hse.gov.uk/temperature/thermal/factors.htm#humidity

http://www.hse.gov.uk/temperature/thermal/factors.htm#clothing

http://www.hse.gov.uk/temperature/thermal/factors.htm#metabolic



Str

an |

8

Zelo majhni premiki zraka v hladnih prostorih pa povzročajo občutek prepiha. Če je temperatura zraka manjša od temperature kože, bo močno pospešili izgubo toplote. Fizične aktivnosti tudi povečujejo pretok zraka, zato mora biti tudi to upoštevano. d) Vlažnost S segrevanjem in posledično izhlapevanjem vode v okolje, bo dodatna količina vode v zraku poskrbela za vlažnost prostora. Relativna vlaga je razmerje med dejansko količino vodnih hlapov v zraku in maksimalno količino vodnih hlapov pri dejanski zračni temperaturi. Relativna vlažnost med 40% in 70% nima bistvenega vpliva na toplotno ugodje. V pisarnah je relativna vlažnost običajno med 40-70%, in sicer zaradi računalnikov. Na delovnih mestih, ki niso klimatizirana ali kjer zunanji klimatski pogoji lahko vplivajo na notranje prostore, je relativna vlažnost lahko več 70% v toplih/vročih vlažnih dnevih. Vlažnost v notranjih prostorih lahko zelo variira in je odvisna od tega, če se v prostoru opravljajo procesi sušenja (papirna proizvodnja, sušilnice, ipd.), saj se pare izločajo v okolje. Visoko vlažna okolja imajo v zraku veliko pare, ki preprečuje izhlapevanje znoja. V vročih okoljih je vlažnost pomembna, ker se izroča manj potu, če vlažnost preseže 80%. Izhlapevanje znoja je namreč glavni način izgubljanja odvečne toplote pri ljudeh. Pri uporabi OVO, ki preprečuje izhlapevanje znoja, se vlažnost znotraj oblačila povečuje, saj znoj ne more izhlapevati. Če zaposleni nosi to vrsto osebne varovalne opreme (npr. zaščitna oprema pri delu z azbestom ali kemikalijami), je verjetno vlažnost mikroklime znotraj obleke visoka. e) Izolativnost obleke Obleka po sami namembnosti preprečuje izgubljanje toplote. Toplotno ugodje je zelo odvisno od izolacijskega učinka obleke uporabnika le-te. Nošenje preveč oblačil ali osebne varovalne opreme (OVO) je običajno prvi vzrok za toplotni udar, čeprav se okolje ne smatra za toplo ali vroče. Če obleka ne zagotavlja dovolj izolacije, je lahko uporabnik izpostavljen poškodbam zaradi mraza, kot npr. zmrzlinam ali hipotermiji v hladnih pogojih. Obleka je lahko oboje – vzrok za toplotno neugodje, kot tudi njegov nadzor med prilagajanjem na klimatske razmere v kateri živimo in delamo. Če nam je mraz, lahko dodajamo sloje obleke. Če nam je vroče, lahko odstranjujemo sloje obleke. Vendar veliko podjetij prepreči ti dve možnosti zaposlenim za prilagajanje okolju. Pomembno je identificirati kako lahko oblačila pripomorejo k termalnemu udobju ali neudobju. Morebiti je potrebno tudi oceniti stopnjo zaščite, ki jo nudi OVO – se lahko uporablja manj OVO pri delovnih procesih? f) Metabolna toplota Delovna hitrost ali metabolna stopnja je bistvena za oceno toplotnega tvegnja. Opisuje toploto, ki jo proizvedemo v naših telesih s fizično aktivnostjo. Več fizičnega dela opravljamo, več metabolne toplote ustvarjamo. Več toplote proizvedemo, več jo je potrebno izgubiti, da se ne pregrejemo. Vpliv metabolne stopnje ne toplotno ugodje je ključnega pomena. Ob upoštevanju vseh šestih faktorjev je bistveno, da upoštevamo tudi fizične značilnosti posameznika, saj faktorji kot so velikost, teža, starost, spol vplivajo na njihovo počutje, ne glede na to, da so ostali faktorji (temperatura zraka, vlažnost, pretočnost zraka) konstanta.

Merjenje toplotnega ugodja Najenostavnejši način ocenjevanja toplotnega ugodja je zastavljanje vprašanja delavcem ali njihovim predstavnikom (npr. sindikatom ali predstavnikom zaposlenih). Če je odstotek nezadovoljnih delavcev višji od določene ravni, je potrebno ukrepati. (glej Pet korakov za oceno tveganja) Če se zadeve želite lotiti bolj znanstveno, uporabite Britanske standarde za izračun termalnega udobja.



Str

an |

9

Ocena tveganja toplotnega ugodja Metoda Petih korakov za oceno tveganja je bila prilagojena z namenom, da se delodajalcem olajša izdelava ocene toplotnega tveganja. Nekatere opisane točke so relevantne samo za pogoje toplotnega udara. Pri vsaki stopnji Petih korakov je potrebno razmisliti tudi o šestih osnovnih faktorjih. Razmislite o tem kako lahko vplivajo na zaposlene in razmislite o načinih kontrole teh faktorjev s ciljem največjega možnega učinka. Če je okolje na delovnem mestu pod vplivom sezonskih variacij, boste morali (po potrebi) ponovno evalvirati tveganja vaših zaposlenih glede na sezono. Pet korakov za oceno tveganja: Korak 1: identifikacija nevarnosti Korak 2: določitev kdo je ogrožen Korak 3: ocena tveganja Korak 4: zapis ugotovitev Korak 5: posodabljanje ocene Spodnji napotki o izvedbi ocene tveganja niso obvezni, vendar so lahko v pomoč pri presoji, kaj morate storiti. Korak 1: identifikacija nevarnosti Se zaposleni pritožujejo, da jim je pretoplo ali premrzlo? Naslednje meje so bile postavljene kot sprožilec informacije, da je potrebno napraviti oceno toplotnega tveganja in kot take niso predpisane. Meje so bile postavljene ob upoštevanju razlik v posameznih stavbah, različnih tipov poklicev in možnosti kontroliranja okolja v teh situacijah.

Klimatizirane pisarne Ali se več kot 10% zaposlenih pritožuje, da jim je prevroče ali prehladno?

Naravno zračene pisarne Ali se več kot 15% zaposlenih pritožuje, da jim je prevroče ali prehladno?

Maloprodajna podjetja, skladišča, tovarne in vsi drugi zaprti prostori, ki ne smejo uporabljati klimatskih naprav

Ali se več kot 20% zaposlenih pritožuje, da jim je prevroče ali prehladno?

Če je odgovor DA, potem je priporočljivo, da se naredi ocena tveganja toplotnega udobja. Pri izdelavi ocene tveganja:

prisluhnite pogledom in skrbem zaposlenih. So strokovnjaki za delo, ki ga opravljajo in so lahko opazili stvari, ki niso takoj očitne. Pogovorite se tudi s predstavniki zaposlenih (sindikat, ostala združenja zaposlenih);

stopite v stik z industrijskimi združenji. Razmislite, da bi se pogovorili z vodilnimi v drugih podjetjih, ki opravljajo enako dejavnost;

za nasvet kontaktirajte HSE (Health and Safety Executive)



Str

an |

10

Identifikacija problema Je potrebna podrobna ocena tveganja, ali bi lahko problem rešili preprosto? Enostavne rešitve lahko vključujejo: zapiranje oken v klimatiziranih pisarnah; spuščene žaluzije za preprečevanje vdora sončne toplote; zagotovitev možnosti prilagajanja na okolje z dodajanjem ali odvzemanjem plasti oblačil; vizualni pregled delovnega mesta za prepoznavanje nevarnosti, ki lahko vplivajo na

toplotno ugodje zaposlenih; identificiranje vzorcev v stopnjah absentizma, vrstah bolezni in njihovi pogostosti

pojavljanja, narave pritožb zaposlenih; usmeriti posebno pozornost na lokacijo dela, delo zaposlenih, kako izkušeni so, ali so

bolezni ponavljajoče, ipd. Bodite pozorni tudi na: obstajajo viri toplote na delovnem mestu? so delavci izpostavljeni zunanjim podnebnim razmeram? delavci nosijo osebno varovalno opremo? so delavci intenzivno telesno aktivni? Kakšne so posledice delovnega neugodja? Vaši zaposleni poročajo o boleznih in drugih težav, ki bi lahko bile povezane s toploto okolja? preberite poročila o nezgodah ali poškodbah na delovnem mestu; obstajajo kakšni vzorci narav nesreč ali poškodb v poročilih? se lahko vse ponavljajoče se nesreče pripišejo vplivu toplotnih razmer – znižanje fizične,

psihične zmogljivosti (npr. utrujenost, izguba koncentracije, itd.) Bodite pozorni tudi na: Se število nesreč poveča v obdobjih vročega ali hladnega vremena? Se stopnja absentizma poveča v vročem ali hladnem vremenu? Je število pritožb večje v vročem ali hladnem vremenu? Se več kot 20% zaposlenih pritožujejo zaradi katerega od simptomov toplotnega neugodja? Korak 2: določitev kdo je ogrožen Postopki v Koraku 1 bi morali zagotoviti informacijo ali so zaposleni izpostavljeni tveganju toplotnega neugodja. Vendar bo morda potrebno razmisliti tudi o številnih drugih možnih dejavnikih: Neizkušeni delavci

Pri določitvi je potrebno upoštevati neizkušenost delavcev, mladost, pripravnike, izvajalce, čistilni servis, vzdrževalce in obiskovalce. Če je potrebno, poskrbite za usposabljanje. Izkušeni zaposleni so se lahko preko izkušenj naučili, kako vzdrževati primerno toplotno ugodje (npr. poznajo prag, ko telo oslabi in vedo, kdaj je potrebno vzeti odmor in se ohladiti). Ugotovite kdaj se prilagajanje dogodi, ali je primerno, in da se ne izpostavlja zaposlenega dodanim osnovnim ali sekundarnim tveganjem.

Izkušeni delavci, vendar redka izpostavljenost

Izkušeni delavci, ki niso pogosto izpostavljeni vročini/mrazu lahko tudi potrebujejo usposabljanje. Navajeni so dela, vendar ne dela v vročih/hladnih pogojih. Ugotovi se enako, kot pri neizkušenih delavcih.



Str

an |

11

Zdravstveno stanje delavcev Lahko je pomembno tudi zdravstveno stanje delavcev. Znanstveni dokazi o tem, da določene bolezni, invalidnost, zdravila, ipd. vplivajo na toplotno ugodje še niso na voljo. Vemo sicer, da na primer starejši ljudje preferirajo toplejša okolja, vendar to ni nujno, da velja za poslovna okolja, bolj se nanaša na domače okolje ali v zdravstvenih ustanovah. Posebno pozornost je potrebno nameniti nosečnicam, osebam z boleznimi kože, ožilja, dihal, telesno invalidnostjo, itd. Delodajalci morajo vzeti v obzir individualne potrebe zaposlenih, ki niso zdravi, invalidni ali morajo jemati zdravila. Zato morajo zaposleni obvestiti svoje delodajalce o svojem zdravstvenem stanju ali spremembah le-tega. Če niste prepričani, se posvetujte z zdravnikom.

Načrtovanje nepričakovanega

Upoštevajte naravo dela/naloge, kje se jo izvaja, katera tveganja obstajajo in kaj vse gre lahko narobe. Vzpostavite verigo navodil in sistem poročanja za reševanje pritožb zaposlenih. Identificirajte in opišite operativni proces (kot je npr. spremembe v delovnih postopkih, sprememba v kodeksu oblačenja) za obdobja, ko se število pritožb poveča, npr. mrzle zime, vroča poletja. Proaktivno načrtovanje tudi lahko pomaga. Primer: če se klimatska naprava pokvari med poletjem, je smiselno za v bodoče načrtovati preventivne vzdrževalne preglede pred sezono uporabe, to se pravi pozno spomladi.

Opomba: Možno je, da nihče od zaposlenih ne bo prizadet zaradi toplotnega okolja v katerem dela. Vendar je dokazano, da toplotno neugodje vpliva na splošno počutje ljudi. Je tudi prepoznan kot eden izmed običajnih dejavnikov, ki povzročajo sindrom bolne zgradbe. Korak 3: ocena tveganja in odločitev, ali so obstoječi preventivni ukrepi primerni, ali moramo storiti več Pred pričetkom razmislite

Ali je nujno delati v vročini? Ali je se lahko proces preoblikuje? Lahko okolje, OVO in/ali delovno hitrost spremenimo?

Načrtovanje in usposabljanje

Načrtovanje in usposabljanje lahko pomaga zaposlenim razumeti toplotno ugodje in katere so opcije prilagajanja, če se stopnja ugodja spremeni.

Posvetujte se z zaposlenimi

Vprašajte njih, njihove sindikalne predstavnike ali druge delavske predstavnike, če mislijo, ali se lahko in ali je potrebno storiti več. So strokovnjaki pri svojem delu in njihov pogled je bistven pri oceni zmanjšanju tveganj.

Izvedba ocene tveganja

Izvedite oceno tveganja in interpretirajte rezultate. Napišite akcijski načrt

Kako lahko zmanjšamo tveganje toplotnega neugodja?



Str

an |

12

Možno zaporedje za reševanje problema lahko vsebuje: a) razmislite o drugih možnostih;

počakajte na izboljšanje toplotnih razmer, npr. ali se lahko določene naloge opravijo kasneje, oziroma možnost spremembe urnika;

zmanjšajte metabolno stopnjo z vpeljavo pripomočkov za dvigovanje;

spremenite uniforme na način, da bodo bolj ustrezale okolju; priskrbite grelce, ventilatorje ali klimatske naprave.

b) preprečite dostop do nevarnosti – velja samo za aklimatizirane delavce organizirajte delo na način, da se zmanjša izpostavljenost, npr. urnik obveznih počitkov,

rotiranje nalog, rotiranje timov, več delavcev za opravljanje naloge;

priskrbite ustrezno OVO; zagotovite prostore za počitek in morebitno prvo pomoč.

Korak 4: zapis ugotovitev Vpeljite formalni postopek poročanja in ga vključite v obstoječe postopke poročanja za ostala tveganja. Možno je, da boste morali priskrbeti dokaze o upravljanju s tveganjem toplotnega ugodja, če bodo podane pritožbe na pristojen inšpektorat. Zabeležite vse meritve okolja, predvidena oblačina in predvideno delovno hitrost/metabolno stopnjo (skupaj z opisom vsake od njih), uporabljene indekse in dobljene rezultate. Datum, čas in kraj vseh opravljenih meritev mora tudi biti na voljo. Vsak zapis mora vsebovati tudi interpretacijo in akcijske načrte kot posledico ocene. Zabeležite vsako komunikacijo z zdravniki, strokovnjaki za toploto okolja, ipd. Zabeležite ugotovitve dialogov z zaposlenimi, pregled statistike nesreč, variacij produktivnosti, ipd. Korak 5: posodabljanje ocene Seznam je namenjen temu, da vam pomaga pri posodobitvi ocene in morebitnem implementiranju kontrolnih točk: Preglejte kontrolne točke in implementirajte nadzor, kjer je to potrebno. So zaposleni mnenja, da problem še vedno obstaja? Je število pritožb upadlo in ali je to

rezultat kontrolnih točk, ki ste jih implementirali? Se je število nevarnih aktivnosti, nesreč, bolezni, absentizma, ipd. zmanjšalo? Se je izboljšala produktivnost, zadovoljstvo zaposlenih, ipd.? Kako pogosto so zaposleni izpostavljeni toplotnim razmeram, ki povzročajo neugodje? a) Pogosta izpostavljenost Zavedajte se, da nova oprema, nove metode proizvodnje, nova OVO, ipd. lahko prispevajo k spremembi v tveganju toplotnega udara. Če spremembe v večji meri spremenijo samo tveganje udara, je potrebno izvesti oceno tveganja izpostavljenosti toplotnemu udaru. b) Redka izpostavljenost Izvedite oceno tveganja pred vsako izpostavljenostjo. Poskrbite, da so vpeljane kontrolne točke, da je bilo izvedeno usposabljanje in da so procedure v primeru nesreče dogovorjene.



Str

an |

13

Kontrolni list toplotnega ugodja Uporabite spodnjo tabelo za ugotovitev ali obstaja tveganje toplotnega neugodja za vaše zaposlene. To je samo osnovni kontrolni list in ne nadomešča ustrezne ocene tveganja toplotnega ugodja. Preberite opis vsakega dejavnika ugodja in označite primeren odgovor. Če odgovorite dvakrat ali več z »DA«, obstaja možnost toplotnega neugodja in bo verjetno potrebno opraviti natančno oceno tveganja.

Kontrolni list toplotnega udobja

Dejavnik Opis DA

Temperatura zraka

Ali se zdi zrak topel ali hladen?

Ali se temperatura na delovnem mestu spreminja tekom običajnega delovnega dne?

Ali se temperatura na delovnem mestu bistveno spreminja med različnimi sezonami?

Sevalna temperatura

Ali obstaja izvor vročine v okolju?

Vlažnost

Je v prostoru oprema, ki ustvarja paro?

Ali na prostor vplivajo zunanji vremenski pogoji?

Ali zaposleni nosijo neprepustno OVO?

Ali se zaposleni pritožujejo nad presuhim zrakom?

Ali se zaposleni pritožujejo nad prevlažnim zrakom?

Gibanje zraka Ali topel ali hladen zrak piha direktno na delovni prostor?

Ali se zaposleni pritožujejo nad prepihom?

Metabolna stopnja

Ali je hitrost dela srednja do intenzivna v toplih ali vročih pogojih?

Ali zaposleni opravljajo sedeče delo v hladnem ali mrzlem okolju?

OVO

Ali zaposleni uporabljajo OVO, ki jih ščiti pred škodljivimi strupi, kemikalijami, azbestom, plameni, ekstremno vročino, ipd.?

Ali lahko zaposleni individualno spreminjajo svoja oblačila kot odziv na toplotno okolje?

Ali uporabljajo dihalno zaščito?

Kaj menijo zaposleni?

Ali zaposleni menijo, da obstaja problem s toplotnim ugodjem?

Izračun toplotnega ugodja V večini primerov bodo navodila v tem dokumentu zadoščala za izboljšanje toplotnega ugodja na delovnem mestu. Če želite izmeriti faktorje, ki prispevajo k toplotnemu udobju bolj natančno, lahko uporabite indeks pričakovane povprečne ocene (En.: PMV) in odstotek nezadovoljnih ljudi (En.:PPD). Priporočamo uporabo angleških standardov BS EN ISO 7730 in BS EN ISO 10551. Indeksa PMV/PPD napovedujeta toplotno ugodje ljudi v določenem delovnem okolju. Uporabljata šest osnovnih dejavnikov in sta v zadnjih letih postala najširše uporabljena indeksa.



Str

an |

14

Kontrola toplotno ugodja Obstaja več načinov za upravljanje s toplotnim ugodjem na delovnem mestu. Administrativna kontrola

Administrativna kontrola vključuje načrtovanje, reprogramiranje delovnih časov, postopkov in urnika počitka, npr. načrtovanje »vročega« dela v hladnejšem času dneva, omogočanje fleksibilnega delovnika zaposlenim v izogib najslabšim učinkom dela pri visokih temperaturah. Administrativna kontrola je običajno kratkotrajna, začasne narave in tudi splošno priznana kot dražji in na dolgi rok manj stroškovno učinkovit pristop, kot tehnična kontrola.

Tehnična kontrola Tehnična kontrola mora biti prva izbira za zmanjšanje ali eliminiranje nevarnosti. Čeprav se zdijo začetni stroški tehnične kontrole visoki, je bilo ugotovljeno, da se stroški implementacije pogosto izravnajo z izboljšanjem produktivnosti in zmanjšanjem izpadov v proizvodnji, zmanjšanim absentizmom in povečano motivacijo.

Pomembno je poudariti, da je vsaka praktična rešitev za nadzor nad toplotnim ugodjem kombinacija različnih mnenj in konsenz posvetovanja med delodajalci, zaposlenimi in njihovimi predstavniki.

Ogrevanje Na voljo je več sistemov ogrevanja: ogrevalni sistemi na osnovi vročega zraka; centralni sistem ogrevanja na osnovi ogrevane vode in radiatorjev; kombiniran sistem ogrevanja in zračenja z uporabo klimatskih naprav; električni sistemi ogrevanja z uporabo električnih grelcev; sistemi talnega gretja z uporabo ogrevanih tekočin ali električnih tuljav; daljinski sistemi ogrevanja. Večina teh sistemov je koristnih. Vendar pa so lahko koristni učinki v nekaterih primerih omejeni na neposredni kraj vira toplote.

Pretok zraka Obstaja veliko načinov za pospešitev pretoka zraka. Mali "osebni" ventilatorji zagotavljajo osvežujoče gibanje zraka po obrazu. Večji oscilacijski ventilatorji zagotavljajo mešanje zraka, vendar nekateri ljudje to gibanje zraka občutijo kot prepih. Pojavi se lahko tudi problem hrupa. Viseči ventilatorji velikega premera zagotavljajo vrtinčast pretok zraka, ki učinkuje v širokem območju. Sesalni ventilatorji nameščeni na streho in stene so uporabni za odstranjevanje segretega zraka; izboljšujejo pretok zraka, vendar imajo le malo vpliva na toplotno ugodje.

Klimatske naprave Klimatske naprave so lahko majhne enote, ki zmanjšujejo temperaturo zraka, vendar ne nadzorujejo nivo vlažnosti ali pretoka zraka, lahko pa tudi velike enote, ki so zmožne uravnavati ekstremne pogoje, kot tudi vlažnost in pretok zraka.



Str

an |

15

Če se klimatske naprave uporabljajo, je potrebno poskrbeti za enotno prerazporeditev gibanja zraka na delovnem mestu, drugače se bodo nekateri delavci pritoževali nad mrazom, drugim bo še vedno prevroče. Klimatske naprave je potrebno uporabljati v skladu z navodili proizvajalca.

Hlajenje na osnovi izhlapevanja Hladilni sistemi na osnovi izhlapevanja poskrbijo za majhno zmanjšanje temperature zraka in povečajo vlažnost. Delujejo na način, da se vroč zrak usmeri nad vodni vir, kar povzroči izhlapevanje vode in posledično hlajenje zraka.

Toplotna izolacija Obstaja veliko različnih izolacijskih materialov, npr. razna polnila, kamena volna, izolacijske plošče. Material služi kot prepreka, ki upočasni toplotni tok poleti in izgubo toplote pozimi, vendar je učinkovit edino kjer obstaja temperaturna razlika med notranjimi in zunanjimi prostori, oziroma med ločenima območjema znotraj zgradbe.

Generični ukrepi za nadzor Obstaja osem glavnih metod za nadzor: a) nadzor nad virom toplote tega ne upoštevajte samo v povezavi s temperaturo zraka; zmanjšanje/povečanje temperature, vlažnosti, toplote sevanja ali gibanje zraka; izolirajte vir toplote ali mraza. b) nadzor nad okoljem zamenjate vroč zrak z mrzlim, ali obratno – kar je pač potrebno; povečajte ali zmanjšate stopnjo vlažnosti – kar je potrebno; povečajte pretok zraka z zračenjem ali uporabo klimatske naprave; zmanjšajte neugodje zaradi prepiha s preusmeritvijo ventilatorja ali klimatske naprave na

način, da ne piha direktno v delavca. c) odstranite vir toplote/mraza iz bližine delavca postavite zapore, zaščitite delovno območje ali prepovejte dostop; preoblikujte delovne procese in s tem odstranite delavce iz območja. d) nadzor opravil omejite čas izpostavljenosti vročim ali hladnim pogojem; nadzirajte količino dela, ki jo morajo delavci opraviti; vpeljite mehanična pomagala za lažje opravljanje fizično zahtevnih del v toplih in vročih

okoljih ali kadar delavci nosijo veliko količino oblačil.



Str

an |

16

e) nadzor nad oblačili če delavci uporabljajo OVO, zagotovite, da delavci ne uporabljajo več OVO kot je potrebno

(večji varnostni faktor, kot je potrebno); če delavci uporabljajo uniforme, ocenite možnost uporabe drugega dizajna, novih

materialov, ipd. za izboljšanje počutja delavcev; ocenite kodeks oblačenja in dovolite delavcem, da prilagajajo svoja oblačila kjer je to le

možno; večplastnost oblačil omogoča delavcem, da se prilagajajo okolju glede na subjektivno

počutje. f) dovolite delavcem, da prilagodijo svoje obnašanje kjer je to le možno, odstranite vse prepovedi, ki delavcem lahko omejujejo manjša

prilagajanja v oblačenju ali delovni hitrosti; zagotovite območja za ohladitev ali ogrevanje; zagotovite osebne grelce ali ventilatorje; dovolite delavcem, da prilagodijo termostate ali odprejo okna. g) zaščitite delavca zagotovite primerno obleko in/ali opremo (npr. namizni ventilatorji); zagotovite usposabljanje. h) spremljajte vedenje delavca zagotovite ustrezen nadzor; pridobite zdravniški nasvet za nosečnice, delavce s kroničnimi boleznimi ali invalidnostjo,

oziroma delavce, ki jemljejo zdravila; opravite specifično oceno tveganja za noseče delavke z namenom identificiranja in

upravljanja vseh tveganj.

Vodnik za delodajalce Ta del poudarja odgovornost delodajalca in nakazuje nekaj načinov za upravljanje problemov toplotnega udara, toplotnega ugodja ali stres zaradi mraza na delovnem mestu. Upravljanje temperature na delovnem mestu Na delovnih mestih, kjer je obstaja tveganje toplotnih učinkov v notranjih prostorih, je ključnega pomena, da vodstvo poskrbi za vidno zavezo za zdravje in dobro počutje zaposlenih. Na mnogih delovnih mestih se lahko temperaturni zadržki pojavljajo le v izrednih primerih, npr. pri popravilu in vzdrževalnih delih, ko ogrevanje, prezračevanje ali klimatske naprave ne delujejo kot bi morale, na primer v najbolj vročih ali mrzlih mesecih. Ko se to zgodi, je pomembno upoštevati možen vpliv toplotnega neugodja, ki ga ima ta dogodek na zaposlene. Vodstvo je odgovorno, da se razmere v podjetju v tem primeru prilagodijo in poskrbi za zmanjšanje ali odstranitev tveganje toplotnega neugodja pri zaposlenih. Če tveganje toplotnega neugodja obstaja in se zaposleni pritožujejo in/ali poročajo o boleznih, ki so lahko povzročene zaradi toplote okolja, potem je potrebno opraviti pregled stanja in po potrebi izvajati ustrezne nadzor za obvladovanje tveganj: mogoče bo potrebno organizirati usposabljanje zaposlenih. Usposabljanje bo potrebno

izvesti za oceno tveganja toplotnega ugodja/udara, analizirati pridobljene podatke, pripraviti interpretacijo rezultatov in implementirati nadzor. Z usposabljanjem je možno tudi razložiti zaposlenim na kakšen način lahko prilagodijo svoje delovne postopke (oblačila, hitrost dela), s tem se bodo lahko prilagodili njihovemu toplotnemu okolju;

toplotne pogoje bo potrebno nadzorovati in kjer je to le mogoče tudi beležiti;



Str

an |

17

lahko bo potreben zdravstveni nadzor oziroma zdravniški pregledi za zaposlene, ki imajo posebne potrebe, kot so npr. nosečnice, kronični bolniki, invalidi in/ali jemanje zdravil, ki delajo v ugotovljenih hladno /vročih okoljih. Če je potrebno, je treba poiskati zdravniško pomoč.

primerni in ustrezni postopki ocene tveganja so bistvenega pomena. Evidence o vseh postopkih in rezultatih postopkov je potrebno hraniti kot del programa za obvladovanje tveganj;

delovne navade in trenutne prakse je potrebno periodično pregledati in (po potrebi) spremeniti, da se izpolnijo obveznosti za nadzor tveganj, s katerimi se vaši zaposleni soočajo.

Ko je zaposlenim prevroče Toplotno ugodje v vročih pogojih lahko zagotovite z: izolacijo toplih objektov in cevi; zagotavljanjem hlajenja zraka ali klimatsko napravo; zagotavljanjem ventilatorjev, npr. namiznih, stoječih ali stropnih; poskrbite, da se okna lahko odpirajo; preprečevanjem direktne sončne svetlobe z uporabo rolet ali odbojne folije na oknih z

namenom zmanjšanja segrevalnega učinka sonca; postavitvijo sedečih delovnih mest stran od direktnega sonca ali drugih situacij/objektov,

ki oddajajo sevalno toploto (npr. obratov, opreme); zagotavljanjem dodatnih prostorov, vodomatov (voda je priporočljivejša kot kofein ali

gazirana pijača). Vpeljava formalnih sistemov dela z namenom omejevanja izpostavljenosti, npr. fleksibilni delovni vzorci, menjava delovnih nalog, rotacije pri delovnih postajah, ipd.

zagotavljanje zadostne količin odmorov, da se delavci lahko ohladijo in nadomestijo izgubo vode;

neformalen kodeks oblačenja, vendar je potrebno poskrbeti za uporabo zaščitne delovne opreme, kjer je to potrebno.

Ko je zaposlenim prehladno Toplotno ugodje v hladnih pogojih lahko zagotovite z: zagotavljanjem primernega gretja na delovnih mestih, npr. prenosni grelci; zmanjševanjem izpostavljenosti mrazu z implementacijo procesov, ki minimizirajo

izpostavljenost hladnim območjem in hladnim izdelkom, kjer je to le možno; zmanjšanjem prepiha; zagotavljanjem izolacijskih pokrival na tleh ali uporabo posebnih čevljev na delovnih

mestih, kjer morajo delavci stati na hladnih tleh daljše časovno obdobje; zagotavljanjem primerne zaščitne obleke za hladna okolja; vpeljava formalnih sistemov dela z namenom omejevanja izpostavljenosti, npr. fleksibilni

delovni vzorci, rotacije na delovnih mestih; zagotavljanje zadostne količine odmorov, da se imajo delavci priložnost pogreti in popiti

kakšen topel napitek v toplem okolju. OVO in toplotno ugodje Osebna varovalna oprema (OVO) je v skladu z OVO predpisi iz leta 1992 skrajni primer varovanja delavca pred nevarnostmi na delovnem mestu. OVO zmanjšuje zmožnost telesa, da oddaja znoj. Če je OVO okorna ali težka, lahko prispeva k povečanju toplote, ki jo ustvari človeško telo. Uporaba OVO v toplem/vročem okolju in/ali pri delih, ki zahtevajo hitrost, lahko poveča tveganje vročinskega stresa.



Str

an |

18

Če delavci slečejo OVO po izpostavljenosti (in kadar je to nujno zaradi sušenja le-te oziroma zamenjave s posušeno pred ponovnim vstopom na delovno mesto), se prepreči zadrževanje toplote v samih oblačilih in s tem dodatno segrevanjem delavcev, ki oblačilo uporabljajo. OVO lahko prepreči zaposlenim, da se prilagodijo okolju s prilagajanjem količine oblačil, saj bi se s tem izpostavili tveganjem, pred katerimi jih OVO ščiti. Možno je, da delavci OVO ne uporabljajo pravilno (npr. odpnejo zadrge, da bi s tem omogočili dostop zraka do telesa) in se s tem izpostavljajo primarnemu tveganju. V nadaljevanju lahko najdete informacije kako meriti/ocenjevati/upravljati toplotno okolje delovnih

Stres zaradi mraza HSE nima specifičnih smernic za delo na temperaturah pod 12°C, skladnost z britanskim/evropskim standardom zagotavlja, da pogoji dela zadoščajo najmanjšim pričakovanim standardom. Kot prva referenčna točka za delodajalce/delavce v teh pogojih so sledeči britanski standardi:

BS EN 511: Specification for protective gloves against cold ISO 13732-3 Ergonomics of the thermal environment - Touching of cold surfaces Part 3.

Ergonomics data and guidance for application

BS 7915: 1998 Ergonomics of the thermal environment : Guide to design and evaluation of working practices for cold indoor environments.

ISO 11079 Evaluation of cold environments - Determination of required clothing insulation (IREQ)

ISO 15743 Ergonomics of the thermal environment - cold workplaces - risk assessment and management

Seznam standardov ni dokončen oz. popoln, vendar je osnova za oblikovanje ocene tveganja in začetek upravljanja problema. Lahko bo potrebna uporaba dodatnih standardov, vendar je to odvisno operativnih okoliščin.

Toplotni udar Uvod Ta del vas opozarja na tveganje pregretja pri delu v vročih pogojih in daje praktične usmeritve kako se le-temu lahko izognemo. Podane informacije so uporabljive tudi v vročih poletnih mesecih, ko obstaja povečano tveganje toplotnega udara, vendar je pri nekaterih delih toplotni udar problem skozi vse leto. Razloži tveganja za toplotni udar pri delu pekarnah, livarnah, steklarnah, talilnih obratih, ipd. Ne naslavlja pa problema toplotnega ugodja na teh delovnih mestih. Toplotni udar je posledica stanja, ko telo ne zmore več nadzorovati svoje notranje temperature. Temperatura zraka, vlaga, oblačila, ki jih delavci nosijo med delom lahko povzročijo toplotni udar. Za nekoga, ki se samo sprehodi skozi rizične prostore ni nujno, da sploh opazi, da obstaja nevarnost toplotnega udara. Tako delodajalci, kot tudi delojemalci morajo biti seznanjeni na kakšen način je delo varno v vročem okolju, poznati dejavnike, ki vodijo do toplotnega udara in na kakšen način zmanjšati tveganje.

http://shop.bsigroup.com/en/ProductDetail/?pid=000000000000346102
















Str

an |

19

Kako telo reagira na vročino? Telesna reakcija na izpostavljenost vročini je povečan dotok krvi v kožo in potenje. Posledica je hlajenje, saj znoj izhlapeva s površine kože. Toploto telo oddaja tudi preko izmenjave toplote z okoljem. Tipičen primer toplotnega udara Posameznik, ki oblečen v zaščitno obleko, ki opravlja težko delo v vročih in vlažnih pogojih, je izpostavljen toplotnemu udaru, ker: znojenje preprečuje tip oblačil in vlažnost okolja; toplota se v telesu dodatno ustvarja zaradi dela. Če je odvajanje le-te onemogočeno, se

telesna temperatura prične dvigovati; ko se temperatura telesa zvišuje, telo reagira s povečanim izločanjem znoja, posledično se

lahko pojavi dehidracija; zviša se tudi srčni utrip, kar dodatno obremeni telo; če telo generira več toplote, kot jo lahko izgublja, se bo telesna temperatura zviševala; sčasoma doseže stopnjo, ko telesni nadzorni mehanizem neha delovati; simptomi se bodo stopnjevali glede na dolžino dela v enakih pogojih. Kakšni so učinki toplotnega udara? Toplotni udar ima različne posledice; nekateri posamezniki so bolj dovzetni kot drugi. Tipični simptomi so: nesposobnost koncentriranja; mišični krči; vročinski izpuščaji; močna žeja – simptom se pojavi dokaj pozno; omedlevica; izčrpanost - utrujenost, omotica, slabost, glavobol, vlažna koža; vročinska kap – vroča, suha koža, zmedenost, krči in morebitna izguba zavesti. To je

najhujša možna posledica in se lahko konča s smrtjo, če se je ne opazi v zgodnji fazi. Kje se toplotni udar lahko zgodi? Primeri delovnih mest, kjer se lahko pojavi toplotni udar kot posledica delovnega okolja, omejenega prostora so: steklarne in gumarne; rudniki; predori s stisnjenim zrakom; klasične in jedrske elektrarne; livarne in talilnice; opekarne, keramične tovarne; kotlovnice; pekarne, gostinski obrati; pralnice. V teh industrijah je delo v vročem okolju stalnica. V ostalih se industrijah se lahko pojavi samo občasno, odvisno od vrste dela in sprememb v delovnem okolju, npr. sezonske spremembe v zunanjih temperaturah. Kaj moramo ukreniti pri možnosti toplotnega udara? Sčasoma se ljudje prilagodimo na vroče pogoje s povečanim izločanjem znoja, s spremembami v obnašanju, npr. zmanjšanjem količine oblačil, povečanim vnosom hladnih pijač, pahljanjem, počivanjem v senci ali v hladnem okolju ali/in zmanjšanjem intenzitete dela. V nekaterih delovnih situacijah pa to prilagajanje ni možno, kot npr. pri odstranjevanju azbesta. Kjer obstaja možnost za toplotni udar, je potrebno izvesti posebno oceno tveganja.



Str

an |

20

Na kaj moramo biti posebej pozorni pri izdelavi ocene tveganja? Ob izdelavi ocene tveganja moramo upoštevati sledeče dejavnike: teža dela – pri težjih delih se generira več telesne toplote; delovna klima – vključuje zračno temperaturo, vlažnost, gibanje zraka, delo v bližini izvora

vročine; delovna obleka in oprema za zaščito dihal – lahko zmanjša učinkovitost znojenja in drugih

načinov za reguliranje telesne temperature; delavčevo starost, telesno zgradbo in zdravstveno stanje – vse lahko vpliva na toleranco za posameznika.

Najprej je potreben pogovor z delavci, ki opravljajo delo (in njihovimi predstavniki) glede pojavnosti zgodnih znakov toplotnega udara. Če obstaja možnost za potencialni problem toplotnega udara, se boste morda morali posvetovati z ljudmi, ki so bolj izkušeni pri ugotavljanju tveganja dela v vročih okoljih, na primer poklicnimi higieniki, medicinskimi sestrami ali zdravniki. Kako lahko zmanjšamo tveganje? Kjer je to le možno, odstranite ali zmanjšate vire vročine: nadzorujte temperaturo, npr. s tehničnimi rešitvami, npr.:

s spremembo procesov; z uporabo ventilatorjev ali klimatskih naprav; s fizičnimi preprekami za zmanjšanjem toplotnega sevanja.

priskrbite delovna orodja kjer je to le možno za zmanjšanje težavnosti dela; regulirajte čas izpostavljenosti, npr.:

dovolite delavcem vstop v prostor samo, če je temperatura pod določenimi stopinjami ali opravljanje dela samo v hladnejšem delu dneva;

v navodilih za delo opredelite koliko časa je dovoljeno delati v razmerah, kjer obstaja tveganje;

zagotovite odmore in hladne prostore za odmor. Preprečite dehidracijo. Delo v vročem okolju povzroči znojenje, ki pomaga ohlajati telo,

vendar se s tem izgublja tekočina, ki jo je potrebno nadomestiti. Poskrbite, da je na delovnem mestu na voljo hladna voda in spodbujajte delavce, da pogosto pijejo majhne količine, in sicer med (včasih to sicer ni možno, npr. pri uporabi zaščite za dihala) in po opravljenem delu.

Priskrbite osebno zaščitno opremo. Na voljo je že posebna zaščitna oprema, ki

zagotavlja hlajenje, oziroma je izdelana iz materialov, ki dihajo. V vročih okoljih bo zaščitila delavce. Zaščitna obleka in zaščitna oprema za dihala sta potrebni za zaščito delavcev pred drugimi vrstami tveganja (npr. delo z azbestom), vendar povečujeta možnost toplotnega udara.

Zagotovite usposabljanje, predvsem za novozaposlene in mlade delavce. Obvestite jih

o možnosti toplotnega udara zaradi vrste dela, ki ga opravljajo, na katere simptome morajo biti pozorni, varnimi delovnimi postopki in postopki v primeru sile.

Dovolite delavcem, da se prilagodijo na svoje delovno okolje in ugotovite, kateri

delavci so prilagojeni, oziroma ocenjeni kot sposobni za delo v vročih pogojih. Ugotovite kateri delavci so bolj dovzetni za toplotni udar, bodisi zaradi

bolezni/zdravil, ki lahko pospeši toplotni udar, npr. nosečnice ali srčni bolniki. Lahko boste potrebovali nasvet s strani strokovnega delavca in/ali izvajalca medicine dela.



Str

an |

21

Spremljanje zdravja delavcev, ki so izpostavljeni tveganju. V primeru, da po vpeljavi vseh možnih preventivnih ukrepov še ostane določeno tveganje, je potrebno spremljati zdravje delavcev, ki so izpostavljeni tveganju toplotnega udara. V tem primeru poiščite nasvete strokovnih delavcev s področja varnosti in zdravja pri delu, ki dobro poznajo tveganja povezana z delom v vročih pogojih.

Meritve pri tveganjih toplotnega udara Smernice so predvsem namenjene delodajalcem, vodilnim delavcem in strokovnim delavcem s področja varnosti in zdravja. Cilj je vzpostavitev sistematičnega pristopa k sprejemanju odločitev, ki bodo minimalizirale oziroma zmanjšale tveganje toplotnega udara pri zaposlenih. Poleg tega bodo zaposleni prejeli uporabne informacije in tudi razumeli, zakaj delodajalci sprejemajo določene ukrepe. Obstajajo delovna mesta, kjer opisane metode in smernice ne bodo zagotovile rešitve problema; v tem primeru je potrebno poiskati pomoč in nasvet strokovnjakov. Z implementacijo ukrepov, ki so na voljo v dokumentu boste vpeljali najboljše znane dobre prakse. Meritve pri tveganjih toplotnega udara

1. Temperaturni indeks »Wet Bulb Globe – WBG« oziroma indeks mokrega termometra 2. Ocenjevanje stopnje metabolizma – EMR 3. Fiziološki monitoring 4. Srčni utrip 5. Ocenjevanje izolativnih vrednosti oblačil

Pri ocenjevanju vročih okolij se uporabljajo tri metode: empirična – uporaba laboratorijskih rezultatov za predvidevanje najverjetnejših učinkov

okolja na posameznika (npr. fizičen odziv); metoda omogoča predvidevanje vpliva hitrosti dela, stopnje metabolizma, faktor vpliva oblačil, ipd.

neposredna – uporaba standardiziranih inštrumentov za merjenje okoljskih parametrov npr. temperature

racionalna – izračun izmenjave toplote med zaposlenim in delovnim okoljem zagotovi metodo za predvidevanje odziva zaposlenih.

Namen uporabe teh metod je ocena ali ugotovitev fizičnih odzivov posameznika na okolje. Končni cilj je zagotoviti vrednost, ki omogoča primerjavo med okoljem, različnimi delovnimi situacijami in različnimi tipi oblačil. Koraki za pridobitev indeksov so: vhodne vrednosti: omogočajo izračune na podlagi opravljenih meritev in/ali izvedenih

opazovanj; preračun; izhodne vrednosti: rezultati preračunov; interpretacija: izhodnih vrednosti, z uporabo indeksov toplotnega udara, indeksov

posameznika ali obojega.



Str

an |

22

Zakaj skrb glede možnosti toplotnega udara? Razen v primeru, ko posameznik kolapsira zaradi toplotnega udara, ni nujno, da so zdravstvene posledice vročine očitne. To pomeni, da mora delodajalec najprej identificirati, ali zaposleni, ki so izpostavljeni vročim pogojem dela, imajo kakršnokoli bolezen, ki se lahko povezuje z delom v vročih pogojih. Identifikacija mora biti izvedena previdno, saj nekatere diagnoze niso očitno povezane z delom v vročem okolju, npr. kožni izpuščaji, moška sterilnost, ipd.. Del načina identifikacije posameznikov, pri katerih obstaja tveganje, je uporaba informacij, ki so že na voljo, npr.: iščite morebitne vzorce v absentizmu, tipih bolezni in njihovo pogostostjo pojavljanja,

naravo pritožb s strani zaposlenih, ipd.. Posebej bodite pozorni na delovno mesto posameznikov, njihovo delo, kako izkušeni so, ali so bolezen ponavlja, ipd..

preberite katerakoli poročila o poškodbah, boleznih in nevarnih dogodkih na delu, poročila o internih nesrečah ali poškodbah. Ali obstajajo kakršnikoli vzorci v naravi nesreč ali poškodb v poročilih? Ali lahko katerokoli ponavljajočo se nesrečo lahko povežemo z učinki vročine, npr. utrujenost, izguba koncentracije, itd;

pogovorite se z zaposlenimi, njihovimi predstavniki, vodilnimi in izmenjajte informacije z drugimi podjetji v dejavnosti, obrnite se na združenje dejavnosti, ipd.

Kot pomoč: diagram poteka zagotavlja primer kako ravnati, če obstaja možnost toplotnega udara in kaj narediti v različnih stopnjah ocene tveganja.

Pogovor o toplotnem udaru Ko se z zaposlenimi pogovarjate o toplotnem udaru, se zavedajte, da je pogovor dvosmerna cesta in je pomembno, da poslušate, kaj vam zaposleni povedo o možnostih toplotnega udara. To je pomembno, ker pomaga pri vključenosti vseh deležnikov pri upravljanju problema. Primer: posamezniki, ki so odgovorni za nabavo osebne zaščitne opreme se morajo zavedati, da le-ta pomaga pri zaščiti pred določenimi tveganji istočasno povečuje tveganje toplotnega udara. Po identifikaciji problemov in predlogih rešitev ste kot delodajalec dolžni zagotoviti, da so posamezniki, ki izvajajo meritve ali implementirajo metode upravljanja tveganj usposobljeni in kompetentni. 1. Temperaturni indeks »Wet-Bulb Globe (WBGT) oziroma indeks mokrega termometra Indeks WBGT je najpogosteje uporabljen in sprejet indeks za ocenjevanje tveganja toplotnega udara v industriji. Objavljen je bil kot britanski standard BS EN 27243. Indeks WBGT je empirični indeks. Predstavlja možnost izpostavljenosti toplotnemu udaru posameznika. Indeks je bil razvit posebej za uporabo v industrijskih okoljih. Zaradi možnosti enostavne implementacije v industrijsko okolje je indeks kompromis med natančnostjo in enostavno možnostjo ter enostavnim spremljanjem meritev. WBGT naj se uporablja za oceno, ali problem obstaja ali ne, s primerjavo referenčne vrednosti z izmerjenimi vrednostmi. Ko so referenčne vrednosti prekoračene, je potrebno uporabiti bolj napreden indeks (BS EN 12515 – Zahtevana stopnja znojenja) za zagotovitev natančnejše ocene možnosti tveganja toplotnega udara.



Str

an |

23

Indeks WBGT je kombinacija treh meritev: temperature mokrega termometra (tnw) temperature globus termometra (tg) zračne temperature (ta) Spodaj navedeni formuli služita za ilustracijo odnosa med različnimi meritvami. Notranji prostori in zunanji prostori brez vpliva sončne radiacije (obremenitve sonca): WBGT = 0.7tnw + 0.3tg Zunanji prostori z obremenitvijo sončne radiacije ali notranji prostori s prisotnostjo toplotnega sevalnega vira: WBGT = 0.7tnw +0.2tg +0.1ta Za pridobitev vrednosti WBGT indeksa se v eno izmed zgornjih formul vnese vrednost opravljenih meritev. Vrednost se na to primerja z referenčnimi vrednostmi, ki so v standardu za primerno metabolno stopnjo in stopnjo prilagojenosti delavca na delovno okolje. Spodnji primer prikazuje, kako se lahko uporabi WBGT referenčna vrednost. Nanaša se na pogoje, kjer je lahko 95% vseh delavcev izpostavljenih možnosti toplotnega udara brez negativnih učinkov na zdravje. Pomembno je dodati, da te referenčne vrednosti predvidevajo fizično sposobnost delavcev, njihovo dobro zdravje, običajno oblačilo, ustrezen vnos soli in vode in – če razmere ostanejo znotraj meja – njihovo sposobnost učinkovito delati, ne da bi presegli telesno temperaturo 38 ° C. Temperaturna v okolju se v tovarni meri kot del ocene tveganja; temperatura zraka (ta) = 26°C; temperatura globus termometra (tg) = 26.5°C in; temperatura mokrega termometra (tnw) = 18°C (kar pomeni, da je relativna vlažnost 55%

in delni parni tlak 1.662 kPa.); zrak se skoraj ne giblje; za delavce, ki so prilagojeni na okolje, se predvideva, da delajo 250 W/m2; vnos v formulo WBGT da WBGT vrednost 20.5°C. Ta vrednost je primerjana z WBGT

referenčno vrednostjo; uporabimo referenčno vrednost 25°C za »metabolno stopnjo razreda 3«, ko je

»posameznik prilagojen na vročino« in »ob skoraj nepremičnem zraku«; izmerjena vrednost 20,5°C je pod WBGT referenčno vrednostjo 25°C za opisano okolje.

Ker referenčna vrednost 25°C ni presežena, lahko sklepamo, da v okolju ni tveganja za toplotni udar;

Če se med poletjem delavci v istem okolju pritožujejo, da jim je vroče, je potrebno napraviti novo oceno z novimi izmerami: temperatura zraka (ta) = 32°C; temperatura globus termometra (tg) = 33°C in; temperatura mokrega termometra (tnw) = 28°C (kar pomeni, da je relativna vlažnost 55

delni parni tlak 1.662 kPa.). izmerjena vrednost je 29,5°C, kar je nad WBGT referenčno vrednostjo 25°C in kaže na to,

da v teh okoliščinah obstaja tveganje toplotnega udara.



Str

an |

24

Referenčne vrednosti WBGT indeksa po standardu ISO 7243 v povezavi z maksimalno rektalno temperaturo 38°C

Metabolna stopnja, M Referenčna številka WBGT

Razred metabolne stopnje

V povezavi z enoto površine kože W/m-2

Skupaj (za povprečno površino kože 1.8m2) W

Oseba prilagojena na temperaturo °C

Oseba neprilagojena na temperaturo °C

0 (počitek) M≤65 M≤117 33 32

1 65<M≤130 117<M≤234 30 29

2 130<M≤200 234<M≤360 28 26

3 200<M≤260 360<M≤468

Brez zaznavnega gibanja zraka 25

Zaznavno gibanje zraka 26

Brez zaznavnega gibanja zraka 22

Zaznavno gibanje zraka 23

4 M>260 M>468 23 25 18 20

Omejitve WBGT indeksa Referenčne številke so oblikovane in predstavljajo vpliv dela v vročini na dolgi rok. Indeks ne priskrbi referenčne vrednosti za primere, kjer so delavci izpostavljeni tveganju toplotnega udara v kratkem časovnem intervalu (npr. nekaj minut). Taka izpostavljenost tveganju lahko nastane, če je delavec izpostavljen zelo visokim temperaturam za kratek čas, ali je intenziteta fizičnega dela zelo visoka (tudi za kratek čas). V teh primerih je možno, da referenčne vrednosti niso prekoračene, čeprav je dovoljena vrednost prekoračena. Največja vrednost metabolne stopnje je uporabljena kot referenčna vrednost v primerih, kjer se ne more predvideti dejanske metabolne stopnje. Ocena metabolne stopnje povroči visoko variabilnost referenčnih vrednosti. Posledično lahko nastanejo težave pri interpretaciji rezultatov v primeru opazovanja majhnih razlik med referenčnimi vrednostmi. V primeru lažjega fizičnega dela in vlažnega okolja, indeks WBGT dobro kolerira s telesno temperaturo, vendar slabo z ostalimi variablami, se pravi srčnim utripom, rektalno temperaturo in izgubo telesne tekočine. Standard BS EN ISO 27423 ne zagotovi popravkov WBGT vrednosti pri uporabi različne osebne varovalne opreme. Potrebno je vzeti v obzir tudi sledeče: Referenčne vrednosti morajo biti popravljene, ko delavec ne nosi standardne obleke

(prepušča zrak in vlago, Icl = 0.6 Clo), upošteva se specifične lastnosti oblačila in delovno okolje. Če se vrsta oblačila bistveno razlikuje od referenčnega oblačila, se je potrebno posvetovati s strokovnjakom.



Str

an |

25

Na voljo so referenčne številke indeksa WBGT za različne delovne urnike/urnike počitka. Temeljijo na hipotezi, da so vrednosti WBGT indeksa za delovno mesto in okolje počitka enake oziroma zelo podobne.

Postopno povečanje vročine v roku 7-ih dni se lahko šteje kot aklimatizacija delavca. Tisti delavci, ki vročini niso bili izpostavljeni na ta način, se ne štejejo kot aklimatizirani.

2. Ocenjevanje metabolne stopnje Metabolna stopnja se lahko ocenjuje z uporabo spodnje tabele, ali z uporabo britanskega standarda BS 8966:

Nivo Metoda Natančnost Pregled delovnega mesta

I A – Klasifikacija glede na vrsto aktivnosti

Groba informacija, kjer je tveganje napak visoko

Ni nujen

B – Klasifikacija glede na poklic

Informacija o tehničnih napak in delu

II A – Uporaba tabel skupne ocene

Visoko tveganje za napako; natančnost ± 15%

Nujno opazovanje v časovnem obdobju

B – Uporaba tabel ocene za specifično aktivnost

C – Uporaba srčnega utripa; pogoji definirani za posameznika

Ni nujen

III Meritve Tveganje za napako znotraj mej v povezavi z natančnostjo meritve in časa preučevanja; natančnost ±5%

Nujno opazovanje v časovnem obdobju

Klasifikacija metabolnih stopenj glede na aktivnost (ISO 8996):

Razred Srednja metabolna stopnja (Wm-2) Primer

Počitek 65 počitek

Nizka 100 udobno sedenje/stanje

Zmerna 165 dolgo delo z rokami/dlanmi

Visoka 230 intenzivno delo

Zelo visoka 290 zelo intenzivna do maksimalna aktivnost



Str

an |

26

Klasifikacija glede na poklic (primeri iz ISO 8996):

Poklic Metabolna stopnja (Wm-2)

Obrtniki:

zidar 110 do 160

tesar/mizar 110 do 175

steklar 90 do 125

slikopleskar 100 do 130

Kmetijstvo:

vrtnar 115 do 190

voznik traktorja 85 do 110

Itd.

Preračun povprečne metabolne stopnje v obdobju, ko se izvajajo različne naloge in aktivnosti (BS EN 8996):

Trajanje (s) Metabolna stopnja (Wm-2)

Hoja po tovarni 4 km h-1 35 165

Nošnja bremena teže 30 kg 50 250

Stanje 25 70

Časovno tehtano povprečje = 200 Wm-2



Str

an |

27

Ocenjeno povečanje metabolne stopnje pri uporabi osebne zaščitne opreme:

OVO Počitek Nizka metabolna stopnja

Zmerna metabolna stopnja

Visoka metabolna stopnja

Zelo visoka metabolna stopnja

Varovalni čevlji/nizki škornji

0 5 10 15 20

Visoki varovalni škornji 0 10 20 30 40

Respirator (nizka/zmerna zmogljivost, npr. P1, P2)

5 10 20 30 40

Respirator (visoka zmogljivost, npr. P3)

5 20 40 60 80

Zaprti dihalni aparat 10 30 60 95 125

Lahka, paroprepustna zaščitna obleka za kemikalije (npr. za enkratno uporabo)

5 10 20 30 40

Kemična zaščitna paroneprepustna OVO, npr. iz PVC materiala, s kapuco, rokavicami in škornji

10 25 50 80 100

Visoko izolativna, delno paroprepustna zaščitna obleka, npr. oprema gasilcev

15 36 75 115 155

V skladu s standardom BS 7963 je potrebno upoštevati sledeče: metabolne stopnje so zaokrožene na 5 W.m-2; klasifikacija respiratorjev je definirana v standardu BS EN 143 (1991); kot je razvidno iz ocenjenih povečanj metabolne stopnje, ni možno ohranjati visokih

stopenj v primeru uporabe OVO; če ni možno vpeljati tehničnih kontrol, je nujno potrebno preoblikovati delovne procese;

za sedeča opravila ne dodajajte ocenjenih metabolnih stopenj za nošnjo škornjev; če so potrebne bolj natančne metode za ocenjevanje metabolne stopnje, uporabite

standard BS EN 8996; če je metabolna stopnja izmerjena in ne ocenjena, le-te ni potrebno usklajevati s

korekcijami. 3. Fiziološki monitoring Fiziološki monitoring se izvaja kadar ne moremo implementirati nobenih drugih metod, iz naslova nepraktičnosti, ali pa zaposleni delajo v okoljih izven objekta - z drugimi metodami - nadzorovanih delovnih mestih. V primeru uporabe fiziološkega monitoringa je potrebna pomoč specialista in uporaba standarda ISO 9886.



Str

an |

28

Meritve (npr. telesne temperature, srčnega utripa, stopnje potenja, itd.) zahtevajo, da: se zaposleni strinjajo in se v polni meri zavedajo morebitnega nelagodja ali tveganja,

povezanega z uporabljenimi metodami ter se strinjajo z njihovo uporabo in zagotovijo svoje sodelovanje;

zaposleni lahko kadarkoli zavrnejo sodelovanje pri meritvah. To zagotovi, da je monitoring etičen, oziroma opravljanje meritev v nobenem primeru ne izpostavi zaposlenega kakršnemkoli tveganju zaradi le-teh.

Možno je, da bo edini način, da delavcev ne izpostavimo kakršnemkoli tveganju toplotnega udara, implementacija osebne metode monitoringa. Zaradi praktičnih omejitev se zato monitoring običajno izvaja periodično, vendar ta način zmanjšuje stopnjo možnosti detekcije tveganja. Upoštevati je potrebno sledeče:

kraj kjer se opravljajo meritve mora biti ustrezen in primeren okolju in delu; ne sme se uporabljati merjenje telesne temperature z uporabo brezkontaktnega

ušesnega termometra; pogoja za monitoring:

o podatki za oceno izpostavljenosti morajo biti na voljo za vsako minuto; o spremljanje delavcev v realnem času;

prvi pogoj poda osnovo za pripravo urnikov dela in počitka; drugi pa velja za stalno spremljanje zdravstvenega stanja med izpostavljenostjo;

če je slednje uporabljeno kot del varnostne procedure med izpostavljenostjo ekstremnim okoljem, je potrebno odgovornim za varnost in zdravje omogočiti dostop do podatkov v realnem času, se pravi, da se morajo dobljene informacije elektronsko prenesti od zaposlenega do odgovornega za spremljanje varnosti in zdravja pri delu;

priporoča se, da se podatki fiziološkega monitoringa spremljajo v realnem času; kadar je prekoračena postavljena meja, se izvede predviden protokol za umik iz delovnega mesta;

interpretiranje rezultatov fiziološkega monitoringa zahteva usposobljenost; podatke naj tako interpretirajo samo osebe, ki so primerno usposobljene in kompetentne;

standard ISO 9886 in informacije iz poglavja »Orodja in ocena tveganja« zagotavljajo informacije o potrebnih odločitvah in katero metodo se uporabi;

pripomočki, kot je na primer zvočni alarm ob doseženi postavljeni meji, omogočajo metodo nadzora, ob predpostavki, da so kalibrirani in pravilno delujejo. Ustrezno delovanje takih pripomočkov mora biti preverjeno pred uporabo v industrijskem okolju;

vsa merilna oprema, oprema za prenos podatkov, oprema za snemanje in beleženje podatkov mora biti redno pregledana in kalibrirana s strani pooblaščenih laboratorijev;

potrebno je tudi skrbno preučiti vplive teh naprav oziroma sistemov, da se zaradi njihove uporabe ne zmanjša možnost za hitro evakuacijo delavca iz okolja, in da napake v sistemu ne bodo povečale tveganja;

upoštevati je potrebno tudi evakuacijski čas, evakuacijske postopke v primeru sile, itd.; trenutno ni standarda, ki bi specificiral opremo za fiziološko spremljanje; delo je potrebno prekiniti in delavca odstraniti iz okolja ter mu sneti zaščitno opremo v

primeru: o če telesna temperatura neaklimatiziranega delavca preseže 38°C; o če se delavci pritožujejo nad katerimikoli možnimi simpotomi toplotnega udara;

merjenje telesne temperature in temperature kože zahteva specialno opremo in usposobljenost. Meritve se ne smejo izvajati, če ni na voljo ustreznih aparatur oziroma ustrezno usposobljenih posameznikov.



Str

an |

29

4. Srčni utrip Merilna oprema za merjenje srčnega utripa je na voljo, enostavna za uporabo in interpretacijo (npr. prenosni aparati za merjenje srčnega utripa in ure za merjenje srčnega utripa). Naprave so uporabne, ker ne motijo delavca pri opravljanju dela in niso nerodne, kot na primer elektrokardiogram. Nekatere naprave za merjenje srčnega utripa imajo možnost shranjevanja podatkov in pregleda nad utripom v določenem obdobju. Pomanjkljivost teh naprav je, da lahko bližina (približno 1 meter) ene naprave od druge, moti njihovo delovanje. Druga možnost je, da lahko delavec, nadzornik ali zdravstveni delavec pri delu enostavno uporabi ročno merjenje srčnega utripa z zaznavanjem pulza na zapestju ali vratu; v tem primeru jih je treba usposobiti za izvajanje ročnih meritev. V situacijah, v katerih je termalno sevanje zelo visoko (kot predvideno v metodi, ki je opisana v standardu ISO 7933), je nujno potrebno istočasno meriti tudi telesno temperaturo. Poleg tega mora uporabljen sistem omogočati monitoring srčnega utripa v realnem času med samo izpostavljenostjo. Idealno bi bilo to ugotoviti s testom posameznika oziroma predvideti s sledečo enačbo: HRL = 185 - (0.65*A) Legenda: HRL = meja srčnega utripa in A = starost. HR mejna vrednost na delovnem mestu ne sme prekoračiti maksimalne vrednosti za posameznika, zmanjšane za približno 20 udarcev/minuto. Uporaba te formule lahko predstavlja pomembno tveganje za nekatere posameznike. V skladu z maksimalno mejo telesne temperature 39°C, je maksimalna mejna vrednost za porast HR iz naslova toplotne obremenitve 60 utripov/minuto. To velja v enakih okoliščinah in predvsem, kadar je na voljo medicinski nadzor in stalni monitoring. trajen srčni utrip manj kot 160 udarcev/minuto, če je delavce, mlajši od 35 let; trajen srčni utrip manj kot 140 udarcev/minuto za delavce starejše od 35 let. Ne glede na uporabljeno metodo je pomembno, da se ne obravnava vsakega posameznega ukrepa (simptomi, telesna temperatura, srčni utrip) posamezno, ampak se - če je le mogoče - upošteva vse tri. To je zadnji del strategije ocenjevanja in obvladovanja tveganja. Lahko se uporabi samo v primeru, ko je izvedena ustrezna (na podlagi standardov BS 27243 in BS 12515) ocena tveganja toplotnega udara, in ko so uvedeni vsi ustrezni ukrepi nadzora. V nadaljevanju so navedeni nekateri dejavniki, ki jih je treba upoštevati: Uporaba fiziološkega monitoringa in interpretacija podatkov mora biti narejena s strani

kompetentnih zaposlenih. Nepravilna uporaba in/ali neustrezna interpretacija podatkov lahko bistveno poveča tveganje toplotnega udara zaradi napačnih rezultatov;

opazovanje podatkov v realnem času je potrebno za spremljanje zdravja delavcev v okolju z zmerno do visoko temperaturo;

paziti je treba, da se zagotovi, da je območje delovanja (npr. okolje, v katerem se bo uporabljala oprema) znotraj meja, za katere so bile naprave oblikovane. Kjer se nadzoruje okoljske razmere izven določenega običajnega delovnega območja, mora biti zagotovljena ustrezna izolacija opreme;

ukrepi morajo biti ustrezni toplotnemu okolju in tveganju za toplotni udar (standard BS EN ISO 9886 (2001));



Str

an |

30

vsa oprema mora biti redno kalibrirana (po proizvajalčevih navodilih) pri pooblaščenih izvajalcih oziroma v pooblaščenih laboratorijih;

za vse delavce, ki se jih spremlja s fiziološkim monitoringom in nosijo OVO, mora le-ta biti potrjena pred uporabo. Pridobiti je potrebno specifikacije o natančnosti, razponu občutljivosti, delovnem okolju, ipd.. Ko sistem potrdi strokovnjak fiziologije toplote, se lahko uporablja kot sistem za monitoring in kot potrjeni sistem za določitev urnikov dela/počitka itd..

Za delavce, ki so izpostavljeni vročini, je potrebno opraviti zdravstveni nadzor, da se oceni ustreznost in ugotoviti morebitne razloge za prepoved dela v tem okolju. Zdravstveni nadzor teh delavcev naj bo izveden s strani ustrezno usposobljenega medicinskega osebja, ki ima veliko izkušenj z obravnavanjem zdravja ljudi, ki so izpostavljeni tem vplivom (glej SIST EN ISO 12894 (2001)). 5. Ocenjevanje izolativne vrednosti oblačil Iz BS ISO 9920: »Ergonomija toplotnega okolja - Ocena toplotne izolacije in odpora izhlapevanja oblačil« Za pridobitev podatka izolativne vrednosti oblačil se lahko uporabi dve metodi: ocena izolativnosti na podlagi tabel, ki so na voljo v standardu izračun izolativnosti za določeno oblačilo na podlagi tega, kar delavec dejansko nosi (npr.

čevlji, nogavice, majica, ipd.), na podlagi materiala vsakega kosa in površine, ki jo vsak kos pokriva.

Poiščite oblačilo, ki je najbolj reprezentativno tistemu, ki ga delavec nosi, pridobite ocenjeno izolativno vrednost oblačila. Ta vrednost bo uporabljena v kvantitativni oceni tveganja:

Delovna obleka Clo vrednost

Spodnje hlače, srajca, delovni kombinezon, nogavice in čevlji 0.8

Spodnja majica z dolgimi rokavi in spodnjice z dolgimi hlačami, srajca, hlače, delovni kombinezon, čevlji in nogavice

1.1

Spodnje perilo, delovni kombinezon, termojakna in termohlače, čevlji in nogavice

1.4

Te izolativne vrednosti veljajo za specifična oblačila, to se pravi narejena iz specifičnih materialov, s posebnim prileganjem, ipd.. Lahko zadostuje uporaba ocenjenih izolativnih vrednosti, ki so navedeni v standardu (kot zgornji primer) in ni potrebe po posebni natančnosti.

Ocena tveganja za toplotni udar Pri izvedbi ocene tveganja za toplotni udar je priporočljivo, da uporabite pristop ocene po korakih. Na spletni strani HSE je na voljo tudi diagram kaj se dogaja pri vsakem koraku ocene tveganja za toplotni udar. Diagram služi kot pomoč pri razumevanju aktivnosti, ki se izvedejo pri vsakem koraku. Kontrolni seznam ocene tveganja za toplotni udar (povezava: Heat stress risk assessment

checklists )

http://www.hse.gov.uk/temperature/heatstress/riskassessment.pdf





Str

an |

31

KORAK 1: IDENTIFIKACIJA TVEGANJA Vizualni pregled okolja za identifikacijo tveganj (npr. izvor vročine, delavci nosijo OVO,

itd.). Preglejte poročila o nesrečah in o produktivnosti. Ali je toplotni udar lahko vzrok za kakšno

nesrečo (npr. nezavest, zmedenost, slaba koncentracija, ipd.)? Se poveča število nesreč v bolj vročem vremenu?

Poslušajte delavce. So strokovnjaki za svoje delo.

KORAK 2: ODLOČITEV KDO JE LAHKO POŠKODOVAN IN NA KAKŠEN NAČIN Neizkušeni delavci, mladi delavci, pripravniki, izvajalci, čistilke, vzdrževalni delavci in

obiskovalci lahko potrebujejo usposabljanje. Izkušeni delavci z redko izpostavljenostjo lahko tudi potrebujejo usposabljanje. So navajeni

dela, vendar niso navajeni dela v vročini. Pomembno je zdravstveno stanje delavcev. Identificirajte posameznike, za katere velja

večje tveganje za toplotni udar. Če niste prepričani, se posvetujte z zdravnikom. Kaj se zgodi, če gre kaj narobe? Implementirajte postopke v sili. Vadite postopke v sili. Če

niste prepričani, se posvetujte z zdravnikom. Načrtujte nepredvidljivo. Upoštevajte naravo naloge, kje se jo opravlja, katera so tveganja

in kaj vse gre lahko kaj narobe. Vzpostavite verigo odločanja.

KORAK 3: OCENITE TVEGANJE IN SPREJMITE ODLOČITEV, ČE SO SPREJETI VARNOSTNI UKREPI PRIMERNI, ALI JE POTREBNO STORITI VEČ

Preden začnete, razmislite: ali je nujno delati v vročini? Se lahko delo preoblikuje? Se lahko okolje/OVO/intenzivnost dela spremeni?

Bistveno je načrtovanje in usposabljanje. Izvedite oceno tveganja in interpretirajte dobljene rezultate. V svoji oceni tveganja za

toplotni udar uporabite naslednje metode: o Osnova ocena tveganja za identifikacijo tveganja. o Kvalitativna ocena tveganja z uporabo kontrolnega lista opazovanj. o Kvalitativna ocena tveganja z uporabo indeksa WBGT.

Napišite akcijski načrt. Se lahko izognete vsem nevarnostim? Če ne, kako se lahko zmanjša tveganje za toplotni udar? Možno zaporedje za rešitev problema lahko vključuje:

o uporabite manj tvegano opcijo – npr. počakajte, da se temperatura zniža; o preprečite dostop do nevarnosti – npr. dostop imajo samo aklimatizirani delavci; o delo organizirajte tako, da zmanjšate izpostavljenost – npr. urniki dela/počitka,

menjava dela, menjava timov, več delavcev za isto delo; o predpišite osebno varovalno opremo – npr. aluminiziranega oblačila za tiste, ki

so izpostavljeni visokim sevalnim temperaturam; o priskrbite možnost za dobro počutje – npr. postopki za prvo pomoč in nujne

primere. KORAK 4: ZABELEŽITE SVOJE UGOTOVITVE Implementirajte formalen postopek poročanja in ga vključite v obstoječe postopke poročanja za ostala tveganja. Beležite sprejete ukrepe, uporabljene indekse in rezultate. Opišite razlago ocene. Poročajte o kakršnikoli komunikaciji med zdravstvenimi strokovnjaki, strokovnjaki za toplotno itd . Beležite ugotovitve pri pogovorih z osebjem, preglejte statistične podatke o nesrečah, spremembe v produktivnosti itd.



Str

an |

32

KORAK 5: PREGLEJTE OCENO IN JO POPRAVITE, ČE JE TO POTREBNO Preglejte možnosti nadzora in jih izvedite, kjer je to primerno. Ali vaši zaposleni mislijo, da

problem še vedno obstaja? So se nevarne aktivnosti, nesreče, bolezni, odsotnost z dela, itd zmanjšale? Je prišlo do povečanja produktivnosti, zadovoljstva delavcev, itd?

Pogosta izpostavljenost: zavedajte se, da nova oprema, nove proizvodne metode, nova OVO, itd. lahko povzroči spremembe pri tveganju za toplotni udar. Če spremembe bistveno spremenijo tveganje za toplotni udar, izvedite novo oceno tveganja.

Redka izpostavljenost: izvedite oceno tveganja pred vsako izpostavljenostjo. Poskrbite za nadzor, izvedbo usposabljanja, postopek v primeru nesreče, ipd.

Dehidracija Dehidracija lahko resno vpliva na sposobnost varnega funkcioniranja zaposlenega, ko je ta pod vplivom termalnega stresa. Učinke dehidracije je v termalnih stresnih situacijah mogoče zmanjšati s spodbujanjem zaposlenih, da pogosto pijejo hladno vodo (raje kot čaj, kavo ali gazirane pijače) v manjših količinah za nadomeščanje izgube tekočine zaradi potenja. Prav tako se morate zavedati, da žeja ni dober kazalnik dehidracije. Ko so zaposleni žejni, že začnejo trpeti zaradi posledic dehidracije. Zaposleni morajo pri težkem delu v vročih okoljih zaužiti okoli 250 ml tekočine vsakih 15 minut, ali 500 ml vsakih 30 minut. Ta pristop je lahko nepraktičen zaradi na primer nošenja OVO, ki ovira pitje. V teh okoliščinah mora delavec spiti 500 ml tekočine na uro pred začetkom dela in spodbujati moramo pitje 500 ml tekočine med vsakim odmorom. To lahko zadosti njihovi zahtevi po tekočini med delovnim časom. Vendar - če je izguba vode bistveno večja, naj bo vnos vode sorazmerno povečan. Tudi, če delavci obnovijo izgubljeno tekočino zaradi znojenja z enako količino vode, so lahko še vedno dovzetni za dehidracijo zaradi izgube soli, ki jo povzroča prekomerno potenje. To pomeni, da morajo zagotoviti primerno hidracijo še pred začetkom dela.

Delo na prostem Pri delu na prostem lahko vreme učinkuje na učinkovitost posameznika; tega ne moremo upravljati samo z tehničnimi kontrolami. Najbolj učinkovito upravljanje v teh okoljih je vpeljava nekaterih enostavnih administrativnih nadzorov, na primer: Hladno okolje: zagotovite ustrezno osebno varovalno opremo (povezava: personal protective equipment

)) ; zagotovite mobilne objekte za ogrevanje in spodbujajte pitje toplih tekočin, kot je juha ali

vroča čokolada; uvedite pogostejše odmore za počitek; ali se lahko delo prestavi in se opravi v toplejšem obdobju v letu brez ogrožanja zdravja; naučite delavce prepoznati zgodnje simptome stresa zaradi mraza.

http://www.hse.gov.uk/pubns/indg174.pdf





Str

an |

33

Vroče okolje: prestavite dela na hladnejše obdobje v dnevu; zagotovite pogostejše odmore in senco na območjih namenjenih počitku; zagotovite prost dostop do hladne pitne vode; zagotovite senco na območjih, kjer posamezniki delajo; spodbujajte, da delavci odložijo osebno varovalno opremo med počitkom za boljšo izgubo

toplote; naučite delavce prepoznati zgodnje simptome toplotnega udara. Delo na soncu Kaj je problem? Preveč sončne svetlobe je škodljivo za kožo. Zagorelost je znak, da je koža poškodovana. Škodo povzročajo UV žarki v sončni svetlobi. Kdo je ogrožen? Pri delu na prostem dlje časa, je koža izpostavljena soncu dlje, kot je to zdravo. Delavci, ki so lahko ogroženi, so na primer kmetje, gradbeni delavci, vrtnarji, delavci v dejavnostih na prostem in nekateri javni uslužbenci. Še posebej pozorni morajo biti: svetlopolti in pegavi posamezniki, katerih koža ne zagori ali pordeči preden postane

zagorela; svetlolasi, rdečelasi in modrooki posamezniki; posamezniki z velikim številom lepotnih znamenj. Kateri so škodljivi učinki? Kratkoročno tudi manjše pordečitve kože zaradi izpostavljenosti soncu pomenijo, da je le-ta poškodovana. Opečenost povzroči mehurje in luščenje kože. Dolgoročno se problem poveča. Preveč sonca pospeši staranje kože, le-ta zadebeli, postane lisasta in zgubana. Najresnejša posledica je lahko povečana možnost razvoja kožnega raka. Kaj lahko storimo, da se zaščitimo? ostanite oblečeni (navadno oblačilo iz gosto tkanega blaga, kot so na primer delovne obleke

z dolgimi rokavi ali jeans, ustavijo večino UV žarkov); nosite pokrivalo z robom, zaščito ušes in/ali vratu; kadarkoli je to možno, med odmorom in – še posebej – med malico ostanite v senci; uporabite zaščitno kremo z visokim faktorjem (vsaj SPF15) na izpostavljenih delih; pijte veliko vode, da se izognete dehidraciji; redno preverjajte svojo kožo, če se pojavijo nenavadni madeži ali lepotna znamenja. V

primeru, da opazite spremembo v obliki, velikosti, barvi znamenj takoj obiščite zdravnika. Enako velja, če madež/znamenje srbi ali celo krvavi.

Kje so na voljo natančnejše informacije? HSE je izdala sledeče brezplačne brošure: »Ostanite oblečeni: Z delom na soncu povezana tveganja« (povezava: Keep your top on:

Health risks from working in the sun [PDF 100kb] ) »Zaščita pred soncem: Nasveti delodajalcem delavcev na prostem« (povezava: Sun

protection: Advice for employers of outdoor workers [PDF 680kb] ) Spodaj navedena spletna stran tudi ponuja uporabne informacije: »SunSmart: nacionalna kampanja za preprečevanje kožnega raka v Veliki Britaniji«

(povezava: SunSmart: the UK’s national skin cancer prevention campaign )





http://www.sunsmart.org.uk/



http://www.sunsmart.org.uk/



Str

an |

34

Običajno je potrebno uporabiti prvo metodo. Na primer, spodnja tabela predstavlja tipično delovno obleko, ki se uporablja v večjem delu Velike Britanije. Za podrobnejše informacije svetujemo, da se opirate na standarde BS EN 27243 ali BS ISO 9920 ali – alternativno – tabelirane vrednosti v dokumentu za oceno tveganja (povezava: Risk Assessment Aids/Tools

).






Str

an |

35

VIRI: Ocena tveganja Risk assessment checklists Measuring thermal comfort checklist HSE publikacije Prevention of heat illness in mines Heat stress in the workplace: A brief guide Keep your top on: Health risks from working in the sun A short guide to the Personal Protective Equipment at Work 1992 Sun protection: Advice for employers of outdoor workers Publikacije iz HSE založništva: Workplace health, safety and welfare. Workplace (Health, Safety and Welfare) Regulations

1992. Approved Code of Practice L24 HSE Books 1992 ISBN 0 7176 0413 6 Legislation Navedena zakonodaja: Workplace (Health, Safety and Welfare) Regulations 1992 SI 1992/3004 The Stationery

Office 1992 ISBN 0 11 025804 5 Personal Protective Equipment (EC Directive) Regulations 1992 SI 1992/3139 The

Stationery Office 1992 ISBN 0 11 025252 7 Britanski, evropski in mednarodni standardi, ki so povezani z delom v okoljih z različnimi temperaturami (standardi, ki so uporabni pri izvedbi ocene toplotnih tveganj na delovnih mestih): BS EN ISO 9888:2001 Evaluation of thermal strain by physiological measurements BS EN 28996 Ergonomics of the thermal environment – Estimation of metabolic heat

production BS EN 27243 Hot environments – Estimation of heat stress on a working man, based on

the WBGT – Index (Wet Bulb Globe Temperature) BS 7915 Ergonomics of the thermal environment – Guide to design and evaluation of

working practices in cold indoor environments ISO 11079 IREQ Evaluation of cold environments – Determination of required clothing

insulation (IREQ) BS EN 7730 Moderate thermal environments – Determination of the PMV and PPD indices

and specification of the conditions for thermal comfort ISO 10551 Ergonomics of the thermal environment – assessment of the influence of the

thermal environment using subjective judgement scales BS EN ISO 12894 Ergonomics of the thermal environment – Medical supervision of

individuals exposed to extreme hot or cold environments BS 12515 ISO 7933 Hot environments – Analytical determination and interpretation of

thermal stress using calculation of required sweat rate. BS 7963 Ergonomics of the thermal environment – Guide to the assessment of heat strain

in workers wearing personal protective equipment BS EN 27726 Thermal environments – Instruments and methods for measuring physical

quantities BS EN 14058 Protective clothing garments for protection against cool environments BS ISO 15265 Ergonomics of the thermal environment – Risk assessment strategy for the

prevention of stress and discomfort in thermal working conditions BS EN 511 Specification for protective gloves against cold

http://www.hse.gov.uk/temperature/riskassessment.pdf

http://www.hse.gov.uk/temperature/thermal/measuring.htm

http://www.hse.gov.uk/pubns/mines07.pdf

http://www.hse.gov.uk/pubns/indg451.htm




http://www.hse.gov.uk/pubns/books/l24.htm

http://www.hse.gov.uk/pubns/books/l24.htm

http://www.legislation.gov.uk/uksi/1992/3004/contents/made


http://www.hse.gov.uk/temperature/riskassessment.pdf

http://www.hse.gov.uk/pubns/mines07.pdf








Str

an |

36

ISO 13732-3 Ergonomics of the thermal environment – Touching of cold surfaces Part 3. Ergonomics data and guidance for application

BS EN 563 Safety of machinery – Temperatures of touchable surfaces – Ergonomics data to establish temperature limit values for hot surfaces

ISO 11399 Ergonomics of the thermal environment – Principles and application of relevant international standards

BS ISO 9920 Ergonomics of the thermal environment – Estimation of the thermal insulation and evaporative resistance of a clothing ensemble

ISO 15743 Ergonomics of the thermal environment - cold workplaces - risk assessment and management

Kopije standardov v angleškem jeziku so na voljo na povezavi: Copies can be obtained from BSI Group

Ostale publikacije: Parsons K C Human Thermal Environments (Second edition) Taylor and Francis 2002 ISBN

0415237939 Uporabne povezave: Heatwave Plan for England 2013 Relevant British Standards Communities and Local Government CIBSE (Chartered Institution of Building Service Engineers) CIBSE Heatwave Briefing 1: Keeping cool in a heatwave:toptips for facilities managers CIBSE Heatwave Briefing 2:Keeping cool in a heatwave: top tips for building users British Occupational Hygiene Society Technical Guide No. 12 The Thermal Environment

(Second Edition 1996) 2009 Addendum Novice: RR989 – The use of infra-red (tympanic) temperature as a guide to signs of heat stress in

industry Health & Safety Newsletter – latest issue available online Temperature at work Temperature – Outdoor working advice Frequently asked questions – RIDDOR, PPE, temperature at work… Temperature eBulletin Temperature – Indoor and outdoor workplaces New temperature website HSE Podcast – February episode

http://www.bsigroup.com/


https://www.gov.uk/government/publications/heatwave-plan-for-england-2013

http://www.bsi-global.com/

http://www.communities.gov.uk/planningandbuilding/buildingregulations/

http://www.cibse.org/

https://www.cibseknowledgeportal.co.uk/component/dynamicdatabase/?layout=imagepreview&revision_id=80&publication_id=80&num_pages=3


http://www.bohs.org/uploadedFiles/Library/Publications/04_TG12_Addendum_to_2nd_Edition.pdf


http://www.hse.gov.uk/research/rrhtm/rr989.htm

http://www.hse.gov.uk/research/rrhtm/rr989.htm

http://www.hse.gov.uk/pubns/books/newsletter.htm


http://www.hse.gov.uk/temperature/outdoor.htm

http://www.hse.gov.uk/contact/faqs/index.htm

http://www.hse.gov.uk/temperature/subscribe.htm

http://www.hse.gov.uk/temperature/issuesandrisks.htm

http://news.hse.gov.uk/2009/06/30/new-temperature-website/

http://news.hse.gov.uk/2009/02/05/hse-podcast-february-episode/


https://www.gov.uk/government/publications/heatwave-plan-for-england-2013

http://www.bsi-global.com/

http://www.communities.gov.uk/planningandbuilding/buildingregulations/

http://www.cibse.org/





Documents

TOPLOTNO OKOLJE NA DELOVNEM MESTU - zbornica-vzd.si ugodje- UK smernice_06_07_2015.pdf · Toplotno ugodje je opredeljeno v britanskem standardu BS EN ISO 7730 kot "subjektivni občutek,