AKTUALNO VPRAŠANJE Čedalje bolj se slišijo mnenja, da bi

bilo umestno tudi pri nas, v naših Podjetjih in gospodarskih organizaci­jah, uvesti deljen delovni čas. Veliko je mnenj takih, ki so za to uvedbo in •evcda tudi takih, ki so proti temu.

Povsem jasno je, da gre pri tem v Prvi vrsti za ekonomsko utemeljenost takega ukrepa.

Zato smo povprašali podpredsednika Okrajnega ljudskega odbora v Kranju Dušana Horjaka, kaj meni o tem in

kako si zamišlja na Gorenjskem. Odgovoril nam je: »Deljeni delovni čas ni v podjetjih

in gospodarskih organizacijah v ino­zemstvu nobena novost. Deljeni de­lovni čas so vpeljali že povsod tam, kjer so imeli za to možnost. Prav go­tovo je, da tega niso storili kar tako, pač pa so zasledovali določen učinek, ki se je, kot kaže, pokazal.

Pri nas se zlasti nekatera podjetja zanimajo za uvedbo deljenega delov­nega časa. Vendar se mi zdi, vsaj za

sedaj, da ne bi bilo prav prehitevati razvoja In se zagnati v to, ne da bi si bili poprej z vsemi činitelji, ki vpli ­vajo na tak ukrep, na jasnem. Pri nas bi bila predvsem težava v sistemu prehrane posameznikov, ki je sedaj precej drugačna od tiste, kot jo ter­jajo pogoji deljenega delovnega časa.

Kljub vsemu je treba tovrstne ini ­ciative pozdraviti in jih seveda pro­učiti . . . « I. A.

KTUALNO VPRAŠANJE

TRAKTOR ali KONJ?

G O R E f O S k E GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO

L E T O X . — ŠT. 54 — C E N A D I N 10.— Kranj, dne 12. julija 1957

Sodobno kmet i j s t vo namreč ter ja — povsem razuml j i vo — tud i sodobna agrotehnična, po ­magala , saj je od tega odv isen v p r v i v r s t i večja hek ta r sk i donos p r i d e l kov i n razen tega, da m e ­han i zac i j a v p l i v a tud i na sodob­nejše odnose n a vasi , zmanjšuje napore k m e t i j s k i h de lavcev p r i n j ihovem vsakodnevnem de lu . Od mehan izac i j e irmaijo torej kme tova l c i dvo jno kor i s t .

S ta t i s t ika ugotav l ja , d a se je število t raktor j ev v naši r e p u b ­l i k i v zadn j ih pe t ih l e t i h komaj zaznavno povečalo. N a G o r e n j ­skem pa opažamo glede m e h a ­nizaci je skoraj popolno stagna­cijo, če že ne de len padec.

K j e so vzirciki? S t r o k o v n j a k i so doslej ugo­

tav l j a l i , d a je konj še vedno rentabilnejši od t rak tor ja . Te sivo je t rd i t ve so o p i r a l i p r e d ­vsem na p r e v e l i k o amort izac i jo , k i jo mora jo plačevati zadružne organizac i je za t raktor j e , p r e -imiajhno izkoriščanje l e - t eh i td .

Neka t e r i p r edp i s i s i cer še v e d ­no otežkočajo večje u v e l j a v l j a ­nje t r a k t o r j a ko t n a j p r i k l a d n e j -šega sredstva, k i ga je moč upo ­rab l j a t i v sodobnem kme t i j s t vu . Vendar , ne m o r e m o se otrest i občutka, d a so se v k m e t i j s k i h

ZBORI PROIZVAJALCEV T U D I V O B Č I N A H

K o m u n a l n i s i s t em se r a z v i j a In i z ­popo ln ju je . Občine, te osnovne eko ­n o m s k o politične t e r i t o r i a lne enote, so se usposobi le , d a bodo že v k r a t ­k e m l a h k o prevze le od okra j ev m n o ­go več pr is to jnost i , ko t j i h imajo se­da j , z last i na gospodarskem področju.

T o upošteva tud i nov i zakon o spre -TOenilbaih i n i z popo ln i t v ah splošnega *akona o u r e d i t v i občin i n okrajev , k i £a je Zvezna l j udska skupščina sp re ­g a t a teden. D v e pog lav i tn i novos t i *ega zakona s ta : prvič, u v e d b a zborov

pro i zva ja lcev v vseh občinah i n , d r u ­gič, uvedba delegatskega s istema za vo l i t ve obeh zborov o k r a j n i h l j u d s k i h odborov.

D v o d o m n i s istem, torej občinski zbor i n zbor proi izvajalcev, je zakon o u r e d i t v i občin i n okra j ev iz 1. 1955 omejeva l samo na bivše mestne obči­ne, k i so v g l avnem že prej imele zbo­re pro izva ja lcev . To p rav i c o je doslej uporab l j a l o 95 občin p redvsem n a H r ­va tskem i n v M a k e d o n i j i . Stališča o potrebnost i zborov pro i zva ja l cev v

Mladi upravljavci so zborovali

Gozd Martuljek, 10. julija. — T u je b i l o danes popoldne posvetovanje m l a d i h de lavcev i n de lavk iz goren j ­s k i h podjet i j o de lu , na logah in n a ­m e n u k l u b o v m l a d i h pro i zva ja l cev v podje t j ih .

Posve tovan ja se je udeležilo oko l i 100 m lad incev i n m l a d i n k , p redvsem iz vodstev m l a d i n s k i h organizaci j v pod je t j ih i n m l a d i h članov D S . — Navzoči p a so b i l i tud i zas topn ik i ne ­k a t e r i h s i n d i k a l n i h organizac i j , D S i n u p r a v n i h odborov podjet i j .

60 let turističnega dela

v Škofji Loki Le ta 1897 je b i lo v L o k i us tanov l j e ­

no »Olepševalno društvo«, k i se je po ­zneje p re imenova lo v »Tujsko-prcxnet­no društvo«, n j u n nas ledn ik pa je »Tu­ristično društvo« v Šk. L o k i , k i tako posredno praznuje letos 60-letnico ob­stoja. T u d i njegove naloge se od p r ­votnega društva skoraj niso sp r emen i ­le , kot beremo v »Pravi l ih« iz 1. 1897: »Društvo s i s tav i narogo p r i j a zn i z n a ­čaj Škofje L o k e z olepšavo mesta i n nje oko l ice pospeševati.« To nalogo op rav l j a Turistično društvo razen t u ­ristične propagande še danes.

Letošnjo 60-letnico bodo p ros l a v i l i s pospešeno dejavnostjo i n III. Turistič­n i m tednom od 4. do 9. avgusta. P o ­s k r b e l i so za lepe razg lednice L o k e in oko l i ce in i zda l i bodo k l a n i na t i sn je ­n e m u prospektu »Skofja L o k a , Selška in Po l j anska dolina« še vložke v srbo­hrvaščini, nemščini, francoščini i n an­gleščini. Se letos namerava jo dokonč­no rešiti" p ropada ruševine Starega g r a d u in p r i p r a v i t i vsaj načrte za no ­vo kopališče. S »Turističnim tednom« se bodo s p o m n i l i 60-letnice na r a zn ih p r i r e d i t v a h in poživili poletno m r t v i l o z domačim »VSselkn večerom«.

K j

N a podlag i re ferata, katerega Je po -da i član O K L M S tov. L u d v i k S l a m ­n ik , k i je sodeloval tud i na nedavnem kongresu D S v Beogradu, se je r a z ­v i l a živahna r a z p r a v a . Povzemamo, d a je posvetovanje doseglo svoj n a ­men in da je b i lo i zredno pomembno, ka j t i mnog i m l a d i de lavc i i n de lavke s i še n iso b i l i povsem na jasnem o v log i k l u b o v m l a d i h pro i zva ja lcev .

Danes popoldne so v M a r t u l j k u z a ­ključili 10-dnevni seminar za p r e d ­sednike i n sekretar je m l a d i n s k i h o r ­ganizac i j goren jsk ih podjet i j . S e m i ­nar ja se je udeležilo 57 mlad incev i n m l a d i n k . N a predavan j ih i n v r a zp ra ­vah so m l a d i de l vc i obogat i l i svoje praktične izkušnje iz dela v podjet j ih, tako da bodo v bodoče laže in boljše i zpo ln j eva l i svoje naloge. Udeleženci seminar ja so b i l i danes tud i na po­svetovanju o de lu k l u b o v m l a d i h p r o ­izva ja lcev .

Klub gospodarstvenikov ustanovljen

V torek popoldne je b i l v K r a n j u us tanovn i sestanek k l u b a gospodar­s tven ikov p r i T r g o v i n s k i z b o r n i c i za k r a n j s k i okra j . N a tem sestanku smo razen p reds tavn ikov podjet i j opaz i l i tud i p r edsedn ika O L O tov. M i r a n a Košmelja i n p redsedn ika Zbora p ro ­i zva ja lcev L judske skupščine L R S to­variša Romana A l b r e h t a .

P r edsedn ik in i c ia t i vnega odbora to ­variš A n d r e j Verbič je uvodoma go­v o r i l o namenu ter o sedanjem in bo­dočem de lu k l u b a , za katerega se go­spodars t ven ik i iz našega okra ja zelo zanimajo. K l u b je, začel de lat i p rav ­zaprav že p r ed formalno us tanov i t v i ­jo, saj je že p r i r e d i l nekaj razprav i n s t r okovn ih tečajev.

Navzoči so spre j e l i p rog ram letoš­njega de la ter p r a v i l n i k , nato pa so i z v o l i l i 7-članski u p r a v n i odbor k luba . P r edsedn ik k l u b a je tov. A n d r e j V e r ­bič, d i r ek t o r k ran j ske tovarne obutve »Planika«.

občinah so b i l a de loma različna. N e ­k a t e r i so smat ra l i , d a b i p reds tav l j a l zbor pro i zva ja l cev le nekakšen »dupli­kat« občinskega zbora. V mnog ih ob­činah pa je p raksa čedalje bol j zahte­v a l a uvedbo zbora pro izva ja lcev . T o tezo podp i ra postopno prenašanje p r i ­stojnost i z okra jev n a občine i n p r i tem še z las t i k r ep i t e v e k o n o m s k i h funkc i j občine. Občina preds tav l j a enega i zmed činiteljev samouprav l j a ­n ja z družbenimi p r o i z v o d n i m i s r e d ­s t v i i n nadal jn je uve l jav l jan je samo­uprav l j an ja . Razen tega uvedba zbo­rov pro i zva ja lcev i zpopo ln ju je enot­nost organizaci je l judske oblast i , m e d ­tem ko so b i l i doslej zbor i p r o i z va j a l ­cev le p r i ok ra jnem odboru ter p r i republiških i n zvezn i skupščini, v v e ­čini občin p a ne. T o so b i l i raz log i , zarad i ka t e r i h je prišlo do uzakon i tve zborov pro i zva ja lcev v občinah, k e r so t i o rgan i nujno pot rebni vse dot le j , dok l e r bodo še ra z l i k e med p r o i z v a ­j a l c i i n nepro i zva ja l c i . Z zbor i p ro i z ­vaja lcev si de l avsk i razred zagotavl ja svoje neposredno sodelovanje tud i v občinskih ob las tven ih organ ih .

%

Delegatski sistem volitev v okrajni

ljudski odbor D r u g a novost novega zakona je de ­

legatski s istem za vo l i t ve obeh zborov ok ra jn ih l j udsk ih odborov. V o l i v c i oz. pro i z va ja l c i bodo neposredno v o l i l i odborn ike obeh zborov občine. V s a k občinski zbor bo v o l i l odborn ike v

o k r a j n i zbor sorazmerno s številom preb i va l s t va v občini. Z b o r p r o i z v a ­ja lcev občine pa bo v o l i l odborn ike v ok ra jn i zbor pro izva ja lcev , p o us t rez ­n i h p ro i z va j a l sk ih s k u p i n a h . P r o i z v a -j a l ska skupin/a v o l i t o l i ko odborn ikov , k o l i k o r j i p r i p a d a sorazmerno glede na število pro i zva ja l cev te skup ine na področju občine. Zagotov l jeno pa je, da bo vsak zbor vsakega občinskega l judskega odbora v o l i l vsaj enega p reds tavn ika v us t rezn i zbor okra ja .

De l ega t sk i s istem je v sk l adu s po ­ložajem i n s t r u k t u r o l oka lne samo­uprave . Občina je osnovna skupnost , n jen l j udsk i odbor p a osnovn i o rgan oblast i , medtem k o preds tav l j a Okraj skupnost k o m u n ter naj b i oprav l j a l po svo j ih organih p r edvsem naloge, k i so v skupnem in t e r esu združenih k o m u n . N a ta način je de legatsk i s i ­stem vo l i tev okra jnega l judskega o d ­bora samo logična pos led ica položaja i n vloge občine oz i roma o k r a j a ter predstav l ja organsko i n politično z d r u ­ževanje samouprave n a osnovi komun. Razen tega nareku je ta sistem t u d i raz log, k i je praktične narave . P r a v i ­l oma so namreč najagilnejši t i s t i ok ra jn i odbo rn ik i , k i so h k r a t i t u d i občinski o d b o r n i k i ter zato dobro po ­znajo p rob l emat iko kakršna se po jav ­l ja v de lu občin.

N o v i zakon , po katerem bodo brž­kone že to jesen razp isane vo l i t ve v l judske odbore občin in okra jev , p o ­daljšuje tud i mandatno dobo občinskih l j udsk ih odborov od sedanj ih 3 n a 4 leta, k o l i k o r je že doslej t ra ja la m a n ­datna doba ok ra jn ih l j u d s k i h odborov.

zadrugah i n tud i n a k m e t i j s k i h posestv ih še vse prema lo zavze­l i , da b i z racionalnejšim in vses t ransk im izkoriščanjem t rak ­torjev zmanjšali ceno za obde­lova lno uro , s k r a t k a : da b i t r a k ­torje bolj zapos l i l i i n s tem po­cen i l i n j ihovo vzdrževanje. N a tai način b i najlaže začeli i zpod ­r i v a t i kon ja , ko t »obdelovalni stroj«.

T a k o pa še vedno nav idezno kaže, da je konj cenejši od traktor ja . Poudar j amo : nav i d e z ­no ! K a j t i , če b i kmetova l c i o z i ­roma zadružniki r ed i l i , den imo, namesto konjev govejo živino (mlekarice) i n se posluževali za potrebna de la t raktor jev , b i znašal dohodek od m l e k a — k a ­t e r emu b i b i l o t r eba mirno tega prišteti v tem p r i m e r u še s t ro ­ške za vzdrževanje kon jev — več, kot p a plačilo za uporabo t rak tor ja .

D a s i r a v n o skušamo v napor ih , d a b i naše kmet i j s t vo s p r a v i l i n a višjo, sodobnejšo raven , i z ­p o d r i n i t i z naših pol j k on j a i n ga nadomest i t i s t rak to r j em, ne gre d a b i m i s l i l i , d a se to m o r a zgod i t i ne izprosno, m o r d a k a r čez noč i n povsod. V posamez­n i h p rede l ih , z l a s t i na G o r e n j ­skem, bo kon j še vedno p r i -kladnejšii o z i r o m a ed ina možna r eš i t e v . . .

P r i tej preosnov i v mise lnos t i zadružnikov, ka j je bol je i n ka j ne, kaj j e rentab i lne je i n kaj ne, m o r a igraibi pog lav i tno v logo pnav ekonomska računica. In ta se bo slej k o prej tud i p o k a ­za la , če bomo i m e l i p r i k m e t i j ­s k i h zadrugah dobro o r gan i z i ­rane i n močne strojne odseke o z i r oma stroj no - t raktorske po­staje, k i bodo v s tan ju v svo­j i m i s t ro j i o p r a v i t i v s a "tista po l j ska do la s ceneno i n učinko­v i t o mehanizac i jo . L e če se bo kmečki pro izva ja lec prepričal, da' l a h k o s t r ak to r j em ceneje i n oolje obde la svoja polja., se ga bo ra je posluževal i n kon ja z a ­postav i l .

T o p a ne bo l a h k a , v endar tud i ne neuresničljiva naloga za naše zadružne organizaci je .

I. A .

Žičnica no Veliko planino porušeno

Žičnico na V e l i k o p lan ino , po ka t e r i je P l a n i n s k o društvo Domžalo prevažalo gradbeni m a ­te r i a l i n hrano 1500 metrov v i ­soko, je do lete la huda nezgoda. S t r e l a je u d a r i l a v jek leno v r v s tako si lo, d a je porušila t r i v isoke nosi lce v razda l j i enega k i l ome t ra . P r i vseh treh nos i l c ih je podrta lesena kons t rukc i j a . Vzpenjača je za daljšo dobo ne­uporabna , škoda pa je še to l iko večja, ke r se je to pr ipe t i l o s re ­d i turistične sezone. Z.

Naša naloga - prevzgajati poklicne šoferje J u t r i , 13. ju l i j a , praznuje jo p o k l i c n i šoferji svoj

vsako le tn i p razn ik . N a ta dan, 1943. leta, so p a r t i ­zanske enote prvič motor i z i rane napadle sovražni­ka p r i Žužemberku. V spomin na ta dogodek so si i z b r a l i šoferji 13. ju l i j za svoj p razn ik .

Ob tej priložnosti smo se pogovar ja l i s t o va r i ­šem V I N K O M M R A V L J E T O M , predsedn ikom k r a n j ­ske podružnice Združenja šoferjev i n av tomehan i ­kov, o neka te r ih p r ob l em ih p o k l i c n i h šoferjev i n nj ihovega združenja.

»Kranjska podružnica Združenja šoferjev i n avtomehanikov«, je de ja l tovariš Mrav l j e , »obstoja že šest let i n združuje v svo j ih v r s tah 160 p o k l i c n i h šoferjev i n av tomehanikov .

Na loga našega združenja je prevzgo ja šoferjev tako v s t rokovnem, k u l t u r n e m k a k o r t u d i m o r a l ­nem o z i ru . V zvez i s tem delamo z roko v r o k i s Tajništvom za notranje zadeve i n Prometno zbornico.«

Na to je tovariš M r a v l j e povedal , da je n j ihova podružnica p r i r e d i l a že dva štirimesečna tečaja, k jer se usposabl jajo p o k l i c n i šoferji i n obnavl ja jo

svoje znanje. N a teh tečajih imajo tud i možnost p r i d o b i t i s i v i soko kva l i f i kac i j o v svojem pok l i cu .

»V naši podružnici imamo sedaj 55 v i s o k o k v a l i f i ­c i r a n i h šoferjev i n av tomehanikov , ostal i pa so k v a l i f i c i r a n i . — T u d i v našem p o k l i c u smo vpe l ja l i t r i l e tno učno dobo, saj m o r a sedaj p o k l i c n i šofer p r e i z k u s i t i svoje znanje tako v mehanični de lavn ic i kot za vo lanom. Tak način strokovnega usposabl ja­n ja l ahko l judem v našem p o k l i c u samo koristi.«

»Kaj menite , tovariš M r a v l j e , o avtostopu? — T a način potovanja p r i nas sicer še n i tako udoma­čen kot v tu j i n i , vendar se t u d i tu uve l jav l ja . D o ­s t ik ra t slišim pr ipombe n a rovaš šoferjev, češ da nočejo ustav l ja t i i n ustreči »avtostoparjem«...«

»Mi,« je o d v r n i l tovariš Mrav l j e , »vzgajamo naše člane v tovarištvu na cesti. Res je, da mnogi no ­čejo us tav l ja t i . Vendar so temu vzrok največkrat predp is i , k i to onemogočajo. — Drži pa tud i , da so neka te r i »avtostoparji« postal i že tako zahtevni , da če ga ne vzameš v kabino, raje počaka kak boljši av tomobi l . To je že mars ikaterega šoferja odv rn i l o od tega, d a b i še naprej ustavljal. . . «

I. A .

L J U D J E IN D O G O D K I

C I P R S K A P L I M A naša V sredo popoldne so pr i spe l i z ladjo Po l emis t i s

na B r i o n e krški kra l j Pave l , k r a l j i c a F r e d e r i k a in pr incesa Sof ia . Grškima suverenoma so ob p r i h o d u i zkaza l i pomorske časti. V neposredni bližini B r i o ­nov so obalne bater i je i zs t re l i l e v pozdrav 21 čast­n i h stre lov. V b r i onskem pristanišču sta grške go­ste spre je la i n po zd rav i l a predsedn ik r epub l ike maršal T i t o in njegova soproga. Večji de l prvega dne odd iha na B r i o n i h sta grški k r a l j P a v e l i n k r a l j i c a F r e d e r i k a preživela v družbi s vo j ih gost i ­tel jev.

P r edsedn ik Indi jske v l ade N e h r u je v sredo po ­noči p r i spe l v K a i r o . N a letališču so ga spre je l i p redsedn ik r epub l i k e Naser, člani v lade i n d ip l o ­ma t sk i zbor. Razgovor i med predsedn ikom N e h r u -j em i n Naser j em se bodo nanašali p r edvsem na položaj na Sredn j em V z h o d u in v tej zvez i na st ike med Eg ip t om in V e l i k o B r i t an i j o . P r edsedn ik ind i j ske v lade bo baje po jasn i l eg iptovsk i v l ad i angleška gledišča o nada l jn j i no rma l i zac i j i s t ikov med obema državama. Obveščeni k rog i sodijo, da b i utegni lo p r i t i po razgovor ih med N e h r u j e m i n N a ­ser jem do nadal jevanja anglcško-egiptovskih po ­gajanj o u r e d i t v i medsebo jn ih s t ikov .

Neka t e r i c i p r s k i časopisi pišejo, da se predstav­n i k i ameriške, br i tanske , grške in turške v lade posvetujejo o bodočem statusu C i p r a . Ba je a m e r i ­ški načrt določa, da b i otok priključili a t l an tsk i zvez i . B r i t a n s k a v l ada men i , da morajo njene vo ­jaške s i l e ostati v oporiščih na C i p r u . B r i t a n s k i načrt baje tud i poudar ja , da c ip r sko l judstvo ne bo moglo dob i t i samouprave , dok l e r se Grčija i n Turčija ne bosta odpoveda l i s v o j im zahtevam do tega otoka.

V Prago je pr i spe la sovjetska pa r t i j ska i n v l a d ­na delegaci ja , k i jo vod i ta p r v i sekretar C K K P S Z Hruščev in predsednik sovjetkse v lade B u l g a -n i n . Goste so spre je l i najvišji p r eds tavn ik i češko­slovaške v lade in Par t i j e . Sov je tska delegaci ja se bo m u d i l a v P r a g i d va d n i , nato pa bo k r e n i l a na nekaj dnevno pot po deželi. Po t em se bo v r n i l a v Prago , k jer bodo razgovore zaključili.

V Zahodn i Nemčiji se je začela živahna p r e d ­v o l i l na kampan ja . V njej sodelujejo najuglednejši p r e d s t a v n i k i obeh g l a vn ih s trank, krščansko-demo-kra t ske zveze in soc ia l -demokratske stranke. — K a n c l e r Adenaue r je v govoru v N i i r n b e r g u de­ja l , da b i moreb i tna zmaga soc ia l -demokratske s t ranke pomeni la nesrečo za Nemčijo. Soc i a ln i de ­m o k r a t i so m u takoj odgovor i l i s pro t inapad i i n za t rd i l i , d a b i b i lo nadal jevanje dosedanje po l i t i ke krščanksih demokra tov za Zahodno Nemčijo n a j ­večja nesreča.

M e d s i r s k i m i i n i z r a e l s k i m i obme jn im i enotami so se spet v n e l i os t r i spopadi . P r e d s t a v n i k i Z d r u ­ženih narodov v Pa l e s t in i so opozo r i l i obe deželi, naj us tav i ta sovražnosti na mejah, obenem p a so v posebnem poz i vu ugotov i l i resnost položaja, k i je nasta l spričo obme jn ih spopadov.

P r edsedn ik pak is tanske v lade je p r i spe l n a u r a d n i ob isk v Združene države A m e r i k e , k jer bo ostal 15 d n i . Razgovur ja l se bo s p r edsedn ikom Eisenhovver jem in d r u g i m i ameriškimi državniki.

Približno v istem času kot p r i nas je popus t i l a vročina po vsej E v r o p i . Med t em ko so ime l i v po ­nedel jek na D u n a j u najbol j vroč d a n po letu 187?, i z m e r i l i so namreč nad 38 stopinj Ce l z i j a , je že v torek d i v j a l na Po l j sk em močan v ihar , k i je n a področju Lodza pr i zade ja l m i l i j onsko škodo. O h l a ­d i tev je nastop i la po vsej S r e d n j i E v r o p i , potem ko je huda vročina ter ja la povsod tud i smrtne žrt­ve. N a Češkoslovaškem je za sončarico u m r l o 65 l jud i . V I ta l i j i je vročina te r ja la ok rog 140 žrtev v p r v i h dneh vročinskega va la , v zadnj ih t r eh dneh pa je samo v M i l a n u zarad i hude vročine u m r l o 223 l jud i . Z oh lad i tv i j o je v severnem de lu I ta l i je t empera tura čez ncč pad la za več kot 15 stopinj .

I Z D A J A Č A S O P I S N O Z A L O Ž N I Š K O I N T I S K A R S K O P O D J E T J E » G O R E N J S K I T I S K « / D I R E K T O R S L A V K O B E Ž N I K / U R E J A U R E D N I Š K I O D B O R - O D G O V O R ­N I U R E D N I K M I R O Z A K R A J S E K / T E L E ­F O N U R E D N I Š T V A S T . 475, 397 — T E L E ­F O N U P R A V E S T . 475 / T E K O Č I R A Č U N P R I K O M U N A L N I B A N K I V K R A N J U 6 1 - K B - 1 - Z - 1 3 5 / I Z H A J A O B P O N E D E L J ­K I H I N P E T K I H / L E T N A N A R O Č N I N A 600 D I N A R J E V , M E S E Č N A 5 0 D I N A R J E V

Odkar je prvotno optmistično pričakovanje okrog razorožitve nckolikanj splahnelo, so znova priplavala na površje druga mednarodna vprašanja. Tako tudi Ciper.

Vrsta dogodkov se je spet na­nizala na dolgem spisku raz­prav okrog Cipra in ti so spet pritegnili pozornost svetovne javnosti. Ciprski etnarh Maka-rios se je v Atenah posvetoval z grško vlado, britanski guver­ner na Cipru Harding je odpo­toval na razgovore v London. Iz Aten so se zaslišali glasovi, da nameravajo Grki spraviti ciprsko vprašanje znova na dnevni red zasedanja General­ne skupščine OZN, v Washing-tonu pa so pohiteli z izdelavo lastnega recepta za ciprske bo­lečine. V grško prestolnico bo odšel posredovat tudi generalni sekretar Atlantske zveze Spaak.

Povod za tako živahno dejav­nost je predvsem bližajoči se 17. julij, rok, ko bo treba naj­pozneje predložiti generalnemu sekretarju OZN predloge za dnevni red jesenskega zaseda­nja Generalne skupščine. Grška vlada skupaj s predstavnikom ciprskih Grkov, etnarhom Ma-kariosom, želi izkoristiti to ugodno priložnost, da znova na­čne zapleteno ciprsko vpraša­nje pred najvišjim mednarod­nim forumom. Takšna njena želja je tembolj upravičena, ker doslej ni bil dosežen noben napredek pri reševanju ciprske­ga problema. Na zadnjem se­stanku Generalne skupščine so sprejeli resolucijo, ki priporo­ča »miroljubno, demokratično in pravično rešitev v skladu z načeli ZN«. Resolucija tudi iz­raža, da bodo zainteresirane strani znova začele s pogajanji in jih nadaljevale v omenje­nem cilju. Toda resolucija n i ­kjer ne omenja, katere so te

strani. Grčija tolmači to le kot pogajanja med Ciprčani in Ve­liko Britanijo, v Londonu pa sodijo, da je treba k tem raz­govorom povabiti tudi Turčijo. Mnenja so tako ostala različna, pobuda je ostala na mrtvi toč­ki, ciprsko vprašanje pa se nI pomaknilo niti za ped dalje.

Prav zaradi tega hočejo Gr ­čija in ciprski Grki znova spro­žiti zamotani grški klobčič pred ZN. Iz istega razloga pa se te­mu v Londonu upirajo. Tudi v Washingtonu ne gledajo z na­klonjenim očesom na grško po­budo, saj bi ponovna razprava pred svetovno organizacijo zno­va razklala rahlo vez atlant­skega zavezništva. Zato so se v Washingtonn raje odločili za posredovanje. Slišati je glasove o novem ameriškem načrtu za rešitev ciprskega vprašanja, ki so jih v ameriških vladnih kro­gih že potrdili. Po teh predlo­gih, katerih podrobnosti in po­goji še niso objavljeni, bi Ciper po 20 letih prehodnega obdobja končno dobil svobodo in neod­visnost. Z D A svetujejo Angle­žem, naj bi — tako vsaj pra­vijo nekatere vesti — dali ne­odvisnost Cipru tako, da bi otok lahko ostal v Common-vvealthu (Britanski skupnosti narodov) ali tudi izven njega, samo ne bi se smel priključiti Grčiji. Takšen načrt bi v bistvu ustrezal vsem: Angliji, Grčiji in Turčiji.

Ce so te novice točne, se bo kmalu pokazalo, hkrati pa tudi, kako v resnici gledajo vse za-intersirane dežele na ameriški predlog. Bolj zanimiva kot sam načrt pa je ugotovitev, da so se Z D A odločile, da same posre­dujejo v ciprskem sporu, če­prav so se tega še do nedavno zelo branile. V VVashingtonu so sicer vedno z zaskrbljenim in hkrati nejevoljnim očesom zrli

na razprtije evropskih zavezni­kov okrog Cipra, toda zdaj so prvikrat sklenili zastaviti svoj ugled za tvegano posredovanje v ciprskem vozlu, samo da bi preprečili ponovno javno raz­pravo med evropskimi družab­niki. Kazno je, da ciprsko vpra­šanje nevarno spodjeda temelje atlantske enotnosti.

Nehvaležno nalogo posredo­vanja so Amerikanci prenesli •M general, sekretarja Atlantske zveze Spaaka. Ta bo z ameri­ško podporo nemara srečnejše roke kot njegov predhodnik lord Ismav, ki so ga še pred nedavnim v Atenah zavrnili kot posredovalca v ciprskem sporu.

Pred grozečo nevarnostjo, da se sooči z obtožujočim javnim mnenjem pred ZN, se je tudi britanska vlada nekoliko omeh­čala. Ze poprej je osvobodila etnarha Makariosa, zdaj pa v Londonu namigujejo na mož­nost ponovnih pogajanj. Baje bi bili celo pripravljeni vsesti se za isto mizo tudi z njihovim nedavnim zapornikom etnarhom Makariosom. Delno je k temu pripomogla tudi sprememba strateškega koncepta Vel. Brita­nije. Ciper so tako nekako stra­teško »razvrednotili« in mislijo zgraditi vojaško oporišče v Ke ­niji (Vzhodna Afrika). Ciper to­rej ni več potreben kot opori­šče, marveč samo oporišče na Cipru.

Okrog Cipra se torej kažejo nekatera več ali manj spodbud­na znamenja, ki morda obetajo določen napredek v ciprskem vprašanju. Toda naj pridejo po­bude od kjerkoli, naj bodo takšne ali drugačne, si bodo res­nični uspeh lahko zagotovile le v primeru, če bodo spoštovale svobodno izraženo voljo cipr­skega prebivalstva.

M A R T I N T O M A Z l C

kronika

kratko, vendar zan imivo Š T E V C I Z A V O D O

V K A M N I K U

V K a m n i k u so ob suši i n v r o ­čini v zadn j ih dneh občutili tud i poman jkan je vode. Ponekod v o ­d a sp loh n i prišla do prvega nadstrop ja . Odsle j bo vsak nov i k o r i s t n i k ob nape jav i vodovoda •moral nabav i t i števec za vodo, prav t ako t u d i vsi ' t is t i , k i v o ­dovod že imajo. Osk rba z vodo postaja v K a m n i k u čedalje bol j pereča i n meščani bodo m o r a l i z njo bol j varčevati. Z .

J E S E N I Š K I P I O N I R J I

N A T A B O R J E N J U

P l a n i n s k o društvo Jesenice je p r i p r a v i l o za člane p i on i r skega odseka tabor jenje v T r e n t i . V koči p r i i z v i r u Soče bo tabor i l o 7 s k u p i n .po 12 p ion i r j ev , k i se bodo men ja l e v sako nedel jo. P r v a s k u p i n a j e že tam. P i la -n'insiko društvo je p r i p r a v i l o s vo j im p i o n i r j e m lep odd ih , k i bo o t rokom t u d i v zdravs tve ­nem pog ledu mnogo k o r i s t i l .

T O Č A V T U H I N J U

V soboto popoldne je namo­čila T u h i n j s k o do l i no i zdatna p loha, med t em k o v K a m n i k u n i b i l o n i t i kap l j e dežja. V ne­k a t e r i h p r ede l i h je pada la t u d i toča, n a Z n o j i l a h p a je s t re la zažgala kozolec, k i je pogore l d o ta l . Z .

M L A D I N S K A D E L . B R I G A D A

O D Š L A I Z B O D O V E L J

M l a d i n a občine Sko f ja L o k a je sestav i la svojo m lad insko de­l ovno br igado. B r i g a d i r j i i n b r i g a d i r k e so u r e j e va l i gozdno pot p r i Bodov l j ah . V nedel jo so zaključili de l o i n odšil d o ­mov. P rav i j o , da so norme p r e ­cej presega l i , resnični uspeh pa 'bo .pokazal šele finančni ob ­račun.

M L A D I Č L A N I D E L A V S K I H

S V E T O V V G O Z D M A R ­

T U L J K U

Gozd Martuljek, 11. julija. — Včeraj je b i l v Gozd M a r t u l j k u zaključen seminar za vodstva

D E L U S V E T O V PR I O b L O B L E D T o k r a t smo povprašali p redsedn ike neka t e r ih

svetov p r i Občinskem l judskem odbo ru B l ed , kaj sodijo o svojem de lu o z i r oma o d e l u svetov. T a ­ko le so nam poveda l i :

Anton Kunčič, predsednik Sveta za turizem pri ObLO Bled: »Turizem je za blejsko' občino tako va.žno področje de la , da se u k v a r j a s t emi p rob l emi razen Sveta za tu r i z em i n gost instvo tud i občina i n vs i osta l i svet i p r i občini. T a k o rešuje naš svet samo k o n k r e t n a vprašanja (začetek i n zaključek sezone, obratovanje l o k a l o v itd.). Osebno m i s l i m , da je slabost našega de la v tem, da sodeluje v turističnem društvu le ozek k r og l j ud i , da so skoro vs i ist i l judje v turističnem društvu in svetu za tur i z em, k a r je vzrok , da j e prema lo pestrost i v de lu . V s e k a k o r bomo lahko naše de lo poživili le, če bomo p r i t e g n i l i nove l jud i . S i c e r pa — člani sveta delajo, seveda pa še vedno iščemo nov ih , boljših ob l i k de la . Ob i sk gostov za sedaj še n i n a j ­boljši, pričakujemo pa, d a bo vročina p r i v a b i l a n a B l e d mars ikoga , k i m u je ob m o r j u prevroče.«

Tovariš Kobal, predsednik Sveta za komunalo: »Delo našega sveta močno ov i ra jo finančna sred­

stva . Tako n a B l e d u n e moremo u r e d i t i n i t i na j ­važnejših objektov, k i k v a r i j o ug led i n slabo v p l i ­vajo n a zdravje. Sredstva , s k a t e r i m i razpolagamo, po rab imo za najnujnejša p o p r a v i l a , do invest ic i j pa sp loh ne pr idemo. Tako n a p r i m e r vas Godešče še sedaj n i m a p i tno vode i td . Sve t j e p r i nas dobro sestav l jen in delajo v s i člani, seveda p a ve l iko n j i h o v i h pobud prav zarad i sredstev ne moremo uresničiti. M e n i m , da so tud i s tor i tve še ve l iko predrage. Zaka j ne b i tud i na B l e d u ses tav i l i m l a ­d inske de lovne občinske br igade, k i b i poskrbe le za u r ed i t e v občine?«

Zdenko Dolinar, član Sveta za prosveto in kul­turo: »Pr i nas sta svet z a prosveto i n k u l t u r o i n za šolstvo združena, razen tega p a de la p r i t em svetu tud i k om i s i j a za telesno vzgojo. Največ se u k v a r j a m o s šolsko prob lemat iko , man j p a s k u l ­tu rno prosvetno. V z r o k je v tem, k e r prosve tna društva ne kažejo nobenega zan iman ja za delo. B l e j sko prosvetno društvo na p r i m e r letos n i n a -študiralo n i t i enega dela. Boljše pa je delo o k o l i ­ških vaških društev. Povezava sveta s šolskimi o d ­bor i i n občino je dobra . V e n d a r kažejo člani s am i še vedno p rema lo i n i c i a t i v e za delo.« Lj.

de l a v sk ih m l a d i n s k i h o r gan i za ­c i j . Danes pa se je začel d r u g i seminar , ka te rega se udeležu­je jo m l a d i člani d e l a v s k i h sve ­tov goren jsk ih podjet i j . U d e l e ­ženci seminar ja se bodo sezna­n i l i z o snovn im i ekonomsk im i po jm i , komerc i a lno p o l i t i k o podjet i j , p redvsem pa z de l a v ­s k i m . samouprav l j an j em, o b l i ­k a m i i n načini de la d e l a v sk ih svetov, organ izac i jo de la , s t ro­k o v n o vzgojo i n ta r i fno p o l i t i ­ko , poslušali bodo predavan ja o odnosu podjet ja do komune in obratno, o de l a vskem g iba ­n j u v svetu ter r a zp rav l j a l i o zaključkih Kong r e sa d e l a v sk ih svetov.

BRIGADA »MOSA PIJADE« ODŠLA V IZOLO

Kranj, 11. julija. — Danes je odšla iz K r a n j a m l a d i n s k a de ­l o vna br i gada o k o l i 60 m l a d i n ­cev in m l a d i n k Metalurške srednje šole z Jesenic , E k o n o m ­ske in Va jenske šole iz K r a n j a . B r i g a d a nosi ime .po Moši P i -jade. B r i g a d i r j i bodo ure j eva l i po t i i n ceste t e r plažo ob Izo l i . Invest i tor teh d e l je podjetje »Riba« iz Izole. H k r a t i s i bodo m l a d i n c i i n m l a d i n k e ogledal i tud i f i l m s k i f es t iva l v P u l i i n druge znameni tost i .

PRAS lC V K O K R I V nedel jo popoldne so b i l i

kopa l c i nemalo presenečeni, ko so opaz i l i v vod i tud i prašiča. O d njega se je širil neznosen smrad , po ka te rem so ugo tov i l i , d a je žival v vod i že več d n i . K l j u b neznosni vročini n i nihče več tam v bližini šel v vodo. Neka t e r i k opa l c i so vede l i p o ­vedat i , da je prašič že nekaj d n i ležal u je t v dračju v bližini B r i t o f a , v nedel jo pa ga je nek­do po t i sn i l napre j po vodi . K o ­pa l c i so se upravičeno zgražali nad ravnan j em tistega, k i je crknjenega prašiča vrge l v vo ­do, namesto da b i ga zakopa l . S tem se seveda širi tud i neva r ­nost na l e z l j i v ih bo lezni , zato b i t ako početje zaslužilo p r imerno kazen. Cr.

Dopisujte • »Glas Gorenjske«

m i V M E D V O D A H P R A Z N U J E J O

V nedel jo , 14. j u l i j a , b o v Medvo ­dah občinski p razn ik . Ta dan so iz­b r a l i za praznovan je v spomin na po­membne dogodke v j u l i j u 1942, 1943 i n 1944. V j u l i j u 1942 so b i l e na Oso l -n i k u borbe škofjeloške čete z Nemc i , 14. j u l i j a 1943 je b i l medvoški doma­čin na rodn i hero j Stane R o z m a n ime­novan za komandanta N O V in P O S , od 7. do 15. j u l i j a 1944 pa so Nemc i i z se l i l i iz medvoške občine v taborišča okrog 60 družin.

P o vo jn i se je medvoška občina i n ­dus t r i j sko zelo naglo razv i j a l a . M e d posebne uspehe v le tu 1956/57 pa l a h ­ko prištevamo razširitev tovarne spe­c i a l n i h m i z a r s k i h i zde lkov »SORA« . »TESNILKE« , montažo četrtega k u ­h a l n i k a v T o v a r n i ce luloze v Goriča-n a h ter začetek gradnje san i t a rn ih naprav in skladišč v t ova rn i »Color<. K o l e k t i v i Tova rne celuloze, Teks t i lne tovarne, tovarne b a r v in lakov »Color« ter Gas i l ske šole L R S , k i ima t u svoj sedež, so se odločili, da bodo zgrud i l -za svoje de lavce 27 stanovanj , v so­de lovan ju z neka t e r im i sosednj imi občinami pa se občina Medvode lote­va pomembn ih k o m u n a l n i h del k a k o r razširjanje vodovoda ter gradnje l o ­k a l n i h cest.

URBANISTIČNI N A C R T K A M N I K A PR IPRAVLJAJO

V K a m n i k u bodo v avgustu d o k o n ­čali geodetska mer jen ja terena med gozdno mejo od Podgor ja do Novega t rga i n Zgornjega Perbvega t ja do Dup l i c e . Poses tn ik i bodo m o r a l i svoja posestva ome j i t i s t r a j n i m i m e j n i k i . Geodetska skup ina de la zdaj na ob­močju med B a k o v n i k o m i n Dup l i c o . Nove i zmere bodo upo rab i l i ko t osno­vo za urbanistični načrt K a m n i k a .

Z. TEČAJ ROČNIH SPRETNOSTI

V K A M N I K U G l a v n i odbor L judske t ehn ike je t u ­

d i letos p r i r e d i l v K a m n i k u tečaj roč­n i h spretnost i za učitelje i n šolske inšpektorje iz vse Sloveni je . P r e d a v a ­jo s t r okovn j ak i iz L jub l j ane . Tečaj bo t ra ja l 3 tedne, obiskuje p a ga 20 p r o ­sve tn ih delavcev. Z .

K U L T U R N I T E D E N V R A D O M L J A H

V počastitev občinskega prazn:k;> p r i r e j a j o v R a d o m l j a h tud i letos k u l ­t u r n i teden s p i san im sporedom. Začel se bo v nedeljo, 14. j u l i j a , z u p r i z o r i t ­v i jo pravljične igre »Pepelka«, z a k l j u ­čil pa na D a n vstaje, 22. j u l i j a , z o d ­k r i t j e m spominske plošče p a d l i m bo r ­cem na Stegnu p r i R o v i h ter z o tvo­r i t v i j o novega železobetonskega mosta čez Kamniško B i s t r i c o . V teh dneh bo tudi m l a d i n a ime la svoj večer, na k a ­te rem bodo nastopi le razne k u l t u r n e skup ine in člani te lovadnega društva »Partizan« Radoml je . N a sporedu bo tud i vesela spevoigra , gas i l sk i nastop i n p a konjske d i r k e . V k i n u bodo p redva ja l i f i l m »Dolina miru«, za k a ­terega so posne l i več p r i z o rov v oko ­l i c i Radome l j . Z.

V T O V A R N I P L A M E N SO DOSEGLI POLLETNI P L A N 97,63%

V p r v e m po l l e t ju letošnjega leta so v t ovarn i v i j akov »Plamen« v K ^ o p i i zde la l i 128.500 kg i zde lkov več kot v p r v e m po l l e t ju l an i , k a r je za 7,9 %> več. K l j u b t emu pa so i z p o l n i l i druž­ben i p lan le 97,36 %. I zde la l i so 1 m i ­l i j on 757.500 k g izde lkov . — G l a v n i vz rok , d a niso i z p o l n i l i družbene ob ­veznost i je v t em, d a niso pravočasno dob i l i p o t r ebn ih su rov in in p o l i z d e l ­kov o d železarn. Razen tega za zado­vo l j i vo p ro i z vodn jo t u d i n imajo d o ­vol j de lovne s i le , p redvsem moške.

C. R.

R A Z P I S Metalurški delavski oddelek ljubljan­ske tehn. srednje šole na Jesenicah

razpisuje vpis v I. razred Pogo j i : 4 g imnaz i j e i n k v a l i f i k a c i j a

v odgovarjajoči s t rok i . Šolanje t ra ja 4 leta, pouk dnevno

po leg redne zapos l i tve a l i prakse. Prošnje za spre jem poslat i Met . d e l .

o d d e l k u tehnične srednje šole na J e ­sen icah do 15. V I I I . 1957, k j e r se dobe vse potrebne in formaci je .

Jesenice, 8. avgusta 1957. Tehnična srednja šola Ljubljana,

met. del. odd. na Jesenicah

R A Z P I S Mojstrska šola na Jesenicah razpisuje sprejem kandidatov v I. razred meta­

lurškega in kovinarskega oddelka Pogoj za spre j em: na jmanj t r i l e tna

k v a l i f i k a c i j a v odgovarjajoči s t rok i . Šolanje tra ja t r i leta, pouk vsak

d r u g i dan . Po leg študija mora jo b i t i d i j a k i zaposleni , o z i r oma n a praks i .

Prošnje za spre jem pos la t i d o dne 15. V I I I . 1957 na Ravnate l j s t vo M o j s t r ­ske šole na Jesen icah , k i daje t u d i vse potrebne in formac i j e .

Jesenice, 8. avgusta 1957. Mojstrska šola Jesenice

D e l a v s k i svet tekst i lne tovarne »Inteks« K r a n j je i m e l v zadnjem času k a r t r i seje zaporedoma. N a p r v i so se člani podrobno seznan i l i z n o v i m načinom de l i tve dohodka i n o n j em živahno ra zp rav l j a l i . Ugo t ov i l i so, da nova uredba za n j ihovo podjetje ne p r i ­naša n i k a k e s t imulac i j e , k e r letos n i mogoče preseči v isokega dobička, k i so ga u s t v a r i l i v p r e t ek l em le tu. V z r o k t emu je n a en i s t ran i znižanje p r oda jn ih cen, na d r u g i s t r a ­n i p a povišanje m a t e r i a l n i h stroškov. E g i p ­tovsk i bombaž se je podražil za oko l i 40%, podjetje p a 'prodaja tkan ine iz t eh su rov in Še vedno po nespremenjen ih cenah. V s e h teh •razlik ko l ek t i v s povečano proizvodnost jo ne bo mogel nadoknad i t i . N o v način de l i tve do­hodka je po m n e n j u de lavskega sveta s t i m u ­l a t i v en le za t i s ta podjet ja, k i so l a n i slabše gospodar i la , med t em k o je n j ihovo podjetje p r i t akem načinu de l i t v e dohodka zapostav-

r Olajšave pri pro

vzhodnih deviz V s e m našim inves t i to r j em verjetno

n iso znane ugodnost i spričo poeno­stavl jenega postopka prodaje v zhod ­n i h t u j i h plačilnih sredstev, k i je b i l uveden zarad i a k t i v n i h saldov na k l i ­rinških računih S Z , Po l j ske , C S R i n Madžarske i n katere naša država brez ­obrestno k r e d i t i r a . P r a v tako m a r s i ­k o m u n iso jasne možnosti nabave opreme iz teh držav, k a r dokazuje jo česte t rd i t v e invest i tor jev , da oprema iz teh držav ne ustreza zarad i dobav­n i h rokov , tehničnih k a r a k t e r i s t i k o z i ­r oma da opreme, ka te ro potrebujejo, sp loh ne izdeluje jo . Ne glede na to, da so take p r ipombe de loma u p r a v i ­čene, pa bo ver jetno m a r s i k a k inve ­st i tor spričo zna tn ih olajšav posegel tud i po teh sredstv ih — seveda v k o ­l i k o r razpo laga s k r i t j e m v d i n a r s k i h sredstv ih .

Dev i ze omen j en ih v zhodn ih držav se prodajajo za vezano i n nevezano opremo, ne glede na odstotek a m o r t i ­zaci je, k i ga sme gospodarska o r gan i ­zac i ja upo rab i t i za uvoz po zveznem družbenem p lanu . Značilnost prodaje je v tem, da se l ahko uporab i jo vsa sredstva, k i so namenjena za inves t i ­ci je i n da lahko nastopajo kot i nve ­s t i tor j i gospodarske organizaci je , n j i ­hove skupnost i , združenja i n ok ra jn i a l i Občinski l j u d s k i odbor i t e r us t a -Oove s samosto jn im f i nanc i r an j em — Za gospodarske invest ic i je (kapi ta lna izgradnja) in za negospodarske i n v e ­st ic i je (družbeni standard).

Postopek za proda jo v zhodn ih dev i z je poenostav l jen i n n i t reba inves t i ­tor jem dostav l ja t i nobene d o k u m e n t a ­cije — invest i c i j skega programa, t e m ­več zadostuje samo prošnja za nakup v dveh i z vod ih . G l a v n i c en t ra l i J u g o ­s lovanske invest i c i j ske banke — d i ­r e k c i j i za uvoz opreme je potrebno dos tav i t i samo p r i j a vo o zaključenem pos lu i n na log za plačilo, uvozno p o d ­jetje pa priloži še po t rd i l o banke o n a ­k a z i l u d inarskega k r i t j a i n 5% p a v ­šalne prodajne prov iz i j e .

Za in t e r e s i r an i inves t i to r j i naj s i p r a ­vočasno preskrb i j o o z i roma zagotovi jo d ina r ska sredstva, v k o l i k o r ne razpo­lagajo z l a s tn im i , d a ne bo prepozno.

K. J .

l jeno. D e l a v s k i svet je prepričan, da b i m o ­r a l i odgovorn i f o rum i p r i ugo tav l j an ju uspe­h a i n s t i m u l i r a n j u podjet j i j upoštevati enako izhodišče z a vsa is tovrstna a l i sorodna p o d ­jet ja, k a r je predlaga lo t u d i Združenje tek­s t i lne . industr i j e S loveni je .

Nas l edn ja seja de lavskega sve ta tovarne »Inteks« j e b i l a i z redna. S k l i c a l i so jo za rad i zav rn i t ve prošnje, k i jo je podjetje vlcžilo p r i Jugos l ovansk i inves t i c i j sk i b a n k i za odo­b r i t e v n a k u p a dev i zn ih sredstev, po t r ebn ih z a r ekons t rukc i j o p r ed i ln i c e . Prošnja je b i l a odb i ta zarad i tega, k e r baje še n i rešeno vprašanje bombažne industr i j e v naši državi. D e l a v s k i svet smatra , d a t emu n i tako, k e r s icer Z ve zna l judska skupščina v svo j i reso­l u c i j i v pe r spek t i vnem razvo ju gospodarstva ne b i mog la ugotov i t i , d a bodo m e d d rug im potrebne z last i invest ic i je v pred i ln i ce . K o ­l e k t i v tovarne je b i l prepričan, da bodo de­v i z n a sredstva za obnovo p r ed i l n i c e odobre­na, saj je inves t i c i j a tehnično i n ekonomsko dovo l j utemel jena, v časopisih i n r a d i u p a je b i l o neštetokrat poudar jeno , d a so s red­s tva za r ekons t rukc i j e na razpolago i n da j e samo od podjet i j odv isno , če j i m bodo do­del jena. D e l a v s k i svet je za sedaj s k l e n i l p r os i t i u p r a v n i odbor Jugos lovanske inves t i ­c i jske banke v Beog radu za podrobnejšo

obrazložitev, zakaj je b i l a prošnja zavrn jena . N a zadnj i seji je de l avsk i svet ob ravnava l

pe r spek t i vn i p l an pro i zvodnje in gospodar­s k i h invest ic i j v l e t i h 1957 do 1961. Ugoto­v i l i so, da bo podjetje p r i sedanj ih pogo j ih še celo preseglo letošnje obveznost i . V n a ­s l edn j ih l e t ih p redv ideva jo zmanjšanje p r o ­i zvodnje 'bombažne preje za 8%, ker t renutno podjetje n i m a možnosti za rekons t rukc i j o . T r e b a bo zmanjšati število obratov na p r -stančnih s t ro j ih , d a bo kakovost preje še zadovo l j i va . Če bodo uspe l i obnov i t i p r e d i l ­nico, p redv ideva jo povečanje pro i zvodn je za 17%. P r o i z vodn j a t k a n i n bo zarad i p r edv ide ­nega povečanja de lovne s tor i lnost i posto­poma na ras l a do leta 1960 za 5%.

V p l an gospodarsk ih invest ic i j je d e l a v sk i svet pos tav i l na p r v o mesto r ekons t rukc i j o p red i ln i ce , nabavo drugega k o t l a za k a l o ­rično centra lo , r ekons t rukc i j o op lemeni ln ice , nabavo škrobilnega stro ja in zgraditev s k l a ­dišča za surov ine . K e r podjet je za navedene invest ic i j e ne bo imelo dovol j l as tn ih s red ­stev, bo mora l o najet i posoj i la . O d teh bo tud i odv isno, če bo p redv iden i p lan v ce lot i uresničen. M e d negospodarsk imi i nves t i c i ­j a m i je de lavsk i svet v nas ledn j ih pe t ih l e t ih p r edv ide l gradnjo s tanovanjsk ih b lokov, nove ambulante i n menze. R.

Zapisek o pasjih dneh T o se m i še n i pr ipe t i l o . V to rek sem se

m o r a l namreč kopa t i po službeni dolžnosti. U r e d n i k m i je b i l naročil, naj napišem

»kopalno« reportažo, se p r a v i nekaj vt isov i n zapažanj z go ren jsk ih kopališč, z vseh t i s t ih kra jev , k j e r s i l judje v teh »pasjih« dneh ob vod i lajšajo »vroče« t rp l j en je .

P o d a l i smo se na pot.

V R A D O V L J I C I N E SPRAŠUJTE Z A T E M P E R A T U R O V O D E

N a k o l e d a r u smo beležili 9. j u l i j . U r a je b i l a 15.

Radov l j i c a ima lepo kopališče. Z a l ga ne obnavl ja jo . Ze ob samem v h o d u je betonska plošča dokaj razkopana i n vegasta.

Ob bazenu je b i l o k a k i h štiristo l j ud i . P r i ­j a z n a blagajničarka n a m je povedala , da k a b i n na n j i hovem kopališču n i k o l i ne zman jka , še ob nede l jah ne, k o je največji nava l .

Največ kopa lcev je domačinov. L e tu i n tam slišiš k a k pogovor v srbohrvaščini.

Osemle tna M a r j a n c a se je t res la od m r a z a i n šklepetala z zobmi , k o je p r i t ek l a v shrambo po svoj ključ od omar ice .

»Te zebe?« sem j o vprašal. » N e . . .« je malce užaljeno o d v r n i l a . Toda naježena koža i n modre ustn ice so

b i l e več ko t prepričevalen dokaz , d a je b i l a M a r j a n c a iz Radov l j i c e d l j e časa v v od i kot b i b i l a sme l a . . .

U r a je b i l a 15.30. T u d i m i smo želeli skočiti v bazen i n se

ma l ce oh l ad i t i . Povprašam blagajničarko: »Je voda topla? — K o l i k o stopinj ima?« »Tega ne vem,« m i je odgovor i l a . »Se p r a v i , d a ne mer i t e temperature vode

i n bržkone t u d i ne zraka?« »Ne,« se m i je nasmehni la . Čudno, t a k a malenkost . P r e s k r b e t i je t reba

samo top lomer i n ga d v a k r a t dnevno za deset m i n u t pomočiti v vodo. Radovednos t i kopa lcev b i b i l o zadoščeno.

K e r n i smo vede l i , a l i je voda topla a l i m r z l a , smo zato ra je s top i l i v bi fe . — S e n d -vičev je zmanjka lo . »Cockta« po 40 d inar j ev , turška k a v a p rav tako 40 d inar j ev . O mleč­n i h i zde lk ih , k l j u b temu, da je m l e k a r n a v Lescah oddal jena l e d v a k i l ome t ra , ne duha ne s luha .

P r i p r a v l j a l o se je n a nev ihto , v enda r se kopa lcem n i m u d i l o domov.

M i smo ušli nev ih t i . T e m n i ob l ak i , kot da so hote l i obva rova t i naš goren jsk i turistični b iser — B l e d , so šli m i m o njega. N a B l e d u je ves čas s i ja lo sonce.

N A K O P A N J E V Z E M I T E JEDAČO I N P IJAČO S S E B O J

• N i s e m ver je l , k o so n a m p r a v i l i , d a se v jezeru ne moreš sh l ad i t i , k e r je pretopio . P r i vhodu v kopališče, je na oglasni d e s k i p i sa lo : t empera tura vode 26, z r a k a 30 stupinj .

U r a je b i l a 16. Neka j sto kopa lcev se je h l ad i l o v vod i

i n sončilo svoje ude na s k r i v l j e n i h i n pone ­kod drsečih deskah .

Pretežno domačini, nekaj tujcev, nemalo

Otroci so niso prav nič spremenili od čas-iv, ko smo bili mi v takihle le­tih: »Te zebe?« — ga vPrašaš. »Kje pa!« — od­govori, p?, je pri tem mo-d e p v ustnice, kot bi bil y*s dan jedel borovnice. . °» saj vsi vemo: v vodi

čka t a k ° p r i - i e t n o ' d a ^ " • nobena sila ne spravi

Z 1?* — razen prav hudo razburjenj očka, ki ga bo j amica doma okregala, č e bo otrok prehlajen.

T U D I V O D A B O H I N J S K E G A J E Z P I R A J E B I L A V T E H D N E H T A K O T O P L A , D A S E J E ČLOVEK K O M A J O H L A D I L V N J E J

p a t a k i h kopalcev , k i so j i h zunaj čakale l i ­muz ine . N i so b i l i t u j c i . T o so tako imeno­v a n i »službeni« kopa l c i . Tab l i ce n a av tomo­b i l i h so nam odkr i l e , od k o d so: S-1485, H-10422, C - 8 7 6 5 . . . — Službena pot v L j u b ­l jano a l i K r a n j i n nato seveda še s k o k na B l e d . . .

Nekatere i zmed n j i h sem poznal . N i j i m b i l o nerodno .. .

P r e d vhodom smo k u p i l i k i l o g r a m breskev. — 120 d inar jev . V kopališkem b i f e ju pa smo dobesedno z ap rav l j a l i : s k r o m e n sendvič — 40 d in . Ma l inovec s s i fonom 30, »musolini« 45 d i n . K sreči je »Cockte« zman jka l o , sicer b i b i l i še ob 50 d i n . C igare te — samo l jub ­l janske »Morava« i n »Zeta«. — Z a »mleko-file« tud i na b l e j skem kopališču n i utehe. K a b i n o ob d e l a v n i k i h še l ahko dobiš, ob n e ­de l j ah pa j i h z m a n j k a že ob deve t i u r i do ­poldne.

Uslužbenka bi fe ja n a m je poveda la , da so pre tek lo nedel jo iztržili le tisočaka manj kot 100.000 d inar jev .

P o kotičkih družbiee, vnete za tarok . . . T u i n t a m so se m e d posamezn ik i spletale

in t imne v e z i . . . O t roc i z m o d r i m i u s t n i c a m i . . . P l a v a l c i P K B l e d , k i so se p r i p r a v l j a l i n a

običajni večerni t r en ing . . . U r a je b i l a 19.30. Zapuščali smo b le j sko kopališče m e d zad­

n j im i . G l a d i n a j e ze ra se je u m i r i l a . T u d i l o k v a n j i so s k r i l i svoje cvetove, do

naslednjega dne . . .

Ozračje se je ohladi lo . Dež je poživil l j ud i . Toda vročih d n i bržkone še ne bo konec.

I. A .

C L A S »PLANIKA« I ZDAJA B ILTEN

K r a n j s k a t ova rna obutve »Planika« je i zda la že 5. številko' b i l tena, k i pa je t okra t prvič izšel v t i skan i ob l i k i , medtem ko so ga prej razmnoževali na c i k l o s t i lu . Uredništvu se je posrečilo, d a je na skromnem, pros to ru b i l t ena zgosti lo s i l a pestro i n r a z n o l i k o prob l emat iko . O d l i k a so k r a t k i i n po l j ud ­no nap isan i sestavki , k i p r a v gotovo zanimajo v s a ­kega člana ko l ek t i v a . G l ede tehnične ured i t v e b i l ­t ena pa je tu seveda šele — začetek.

T u d i »Planika« se je torej u v r s t i l a m e d tiste, k i ugotavl ja jo, d a je za dobro delo, z l as t i v pogo j ih samouprav l jan ja , potrebno izdatnejše in f o rmi ran j e l jud i o vseh p r o b l e m i h i n to ne samo s pomočjo sestankov, marveč t u d i z modernejšimi i n uspeš­nejšimi o b l i k a m i obveščanja, k a k o r je den imo, do­bro ure jan b i l t en .

K O L O R A D S K E G A HROSCA J E V E D N O V E C K o l o r a d s k i hrošč se je letos po vsej G o r e n j s k i

zelo razmnožil. Šolska m lad ina , k i je pomagala z a ­d r u g a m i n kmetova l c em za t i ra t i tega škodljivca, je šla na de lo prekasno. Hrošč se je tedaj po j a v l j a l že v v e l i k i h množinah i n o t roc i ga n i t i t re t j ino n iso uničili. Kme t j ske zadruge so škropile k r o m -pirišča z m o t o r n i m i škropilnicami, vendar je b i l o . teh premalo , d a b i l ahko o p r a v e m času zaščitili vsa krompirišča. M n o g i kmetje , pa tud i nekatere zadruge, za škropljenje niso pokazale posebnega zan imanja in posamezn ik i so to celo preprečevali.

N a Go ren j skem so najbol j okužena krompirišča v oko l i c i K r a n j a , Škofje Loke , M e d v o d i n Ce rke l j . K m e t o v a l c i so šele v zadnjem času pričeli t eme l j i ­to uničevati tega šikodljivca>. Krompirišča škropijo z m o t o r n i m i in ročnimi škropilnicami, ve l iko pa je tud i t ak ih , k i k a r z .rokami potresajo po k r o m p i r j u uničevalno sredstvo linda-n i n pantakan . Po t rebno bo načrtno uničevanje, ka j t i če ne dela jo tega v s i kme tova l c i , se hrošč k l j u b t emu h i t r o razpase i n p rese l i na druge nj.ive. Nas lednje leto z za t i ran jem ne bomo sme l i čakati. K o k r o m p i r ze leni , hrošča najlaže uničimo. K m e t i j s k o posestvo v Hras t j ah i n Šenčurju je svoja krompirišča letos učinkovito z a ­ščitilo. 35 ha n j i v so pravočasno poškropili i n do nedavnega na n j i h o v i h n j i v a h n i b i l o opaz i t i k o l o ­radskega hrošča. Cr.

ZADRUŽNI D O M V MAVČIČAH BODO K M A L U ODPRLI

K m e t i j s k a zadruga Mavčiče je v l e t u 1955 s so­de lovan jem gasi lske organizac i j e pričela g rad i t i svoj zadružni dom. P r e b i v a l c i so pokaza l i z a to gradnjo i zredno zanimanje . D a r o v a l i so ves les, navo z i l i g radben i ma t e r i a l i n pomaga l i s prosto­v o l j n i m de lom, tako d a je še isto jesen s ta l d o m pod streho. Z a r a d i poman jkan ja denar ja stavbe niso takoj dokončali. L a n i so u r e d i l i d va prostora le gas i lc i za svoje potrebe. Letos bo zad ruga do ­grad i l a tud i ostale prostore. V ta namen je do l o ­čila 1,200.000 d inar j ev iz dobička i n invest ic i j skega sk l ada . P r i k r a n j s k i k o m u n a l n i b a n k i je i zpos lova la t u d i 3 mi l i j one dolgoročnega k r e d i t a , Občinski l j u d s k i odbor K r a n j pa j e p r i s p e v a l 1,800.000 d i n za u red i t e v ambulante , k i bo tud i v domu. S l a v ­nostna otvor i tev bo p r edv idoma sred i avgusta.

Zadružni d o m v Mavčičah bo v reden nad 20 mi l i j onov d inar jev . Zad ruga bo ime la v n jem m o ­derno t rgovsko pos lova ln i co z us t r e zn im i skladišči. T u d i k le tne prostore bo sama uporab l j a l a . DvoTana je zelo v e l i k a i n v njej bodo imele dost i p ros to ra vse organizac i je . V njej bodo u r e d i l i t u d i k ino . A m b u l a n t e se bodo posluževali razen domačinov še p r eb i va l c i T rbo j , Dragočajne, Podreče, Jame , Praš i n Brega . P r e d v i d o m a bo p r iha j a l z d r a v n i k t ja d v a ­k ra t tedensko, če se bo pokaza la potreba, pa tud i pogosteje. P r e b i v a l c i o tvor i t ev d o m a i n ambulante že težko pričakujejo. Čr.

B r a l e c »Glasu Gorenjske« n a m je v torek spo­ročil:

»Obveščam vas, da v b i f e ju Samskega doma n a P l a n i n i p r i K r a n j u de l i jo za j t rk od 1. j u l i j a dal je šele cib 10. u r i dopoldne. P rav i j o , d a za rad i tega, da omogočijo dek l e t om m a l o več spanja. Če ne ver jamete , oglejte s i obvest i lo , k i v i s i n a okencu bifeja.«

Na sporočilo sicer neznanega bralca smo se sami prepričali o zadevi. Na okencu bifeja resnično visi obvestilo, da delijo zajtrk ob delavnikih od 10. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 10. ure.

Ne bi se spuščali v to, kaj je vodilo upravo bifeja oziroma Samskega doma na Planini, da na ta način uredi delitev zajtrka. Vendar bi večina stanovalcev želela zajtrk veliko poprej, če že ne v zgodnjih jutranjih urah, ko odhajajo na delo. Tisti, ki imajo jutranjo izmeno sicer lahko zajtrku-jejo mimogrede v restavraciji »Iskra«, tisti, ki de­lajo popoldne pa morajo le predolgo čakati — do desetih namreč —, da dobe zajtrk.

A l i se ne bi dalo tako urediti, da bi bili oboji zadovoljni? L A.

Trgov inska zbo rn i ca za okraj K r a n j r a z p i ­suje pogodbeno štipendijo za študij na P r a v -no-ekonomsk i f aku l t e t i (pravni oddelek).

St ipendis t bo pre j ema l štipendijo z a dobo, k i je potrebna za dokončanje študija na n a ­vedeni f aku l t e t i i n s icer v višini d i n 6000.— p r i čemer bo upoštevan tud i otroški dodatek, k i ga kand ida t sprejema.

Prošnje je poslat i n a tajništvo Zborn i c e v K r a n j u najkasneje do 1. avgusta 1957. P r i ­ložiti j e prep is zadnjega šolskega spričevala, o z i r oma po t rd i l o o op rav l j en ih i z p i t i h i n po ­t r d i l o o p re j eman ju a l i nepre j emanju otro­škega dodatka.

G O R E N J C I ! Obiščite letošnji

VII. GORENJSKI SEJEM ki bo v Kranju od 19.-29. julija

Vredno bo, ogledati si ga Za vsakogar bo brez dvoma

nekaj zanimivega

Na razstavišču je tudi stalni zabavni prostor

2 5 % popust na železnici

Z D R A V N I Š K A D E Ž U R N A S L U Ž B A

Z d r a v s t v e n i dom K r a n j , P o l j ­s k a pot 8, te lefon 218, naročila za prevoz bo ln ikov , te lefon 04.

M A L I O G L A S I

P r i v a t n i k o m m a l i h oglasov ne ob jav l jamo pred vplačilom. — Cena m a l i h oglasov je : p r e ­k l i c 20 d in , i zgubl jeno 10 d i n , ostalo 12 d i n od besede. Naroč­n i k i imajo 20 % popusta.

V og lasnem odde lku naj d v i g ­nejo ponudbe : hiša p r i m e r n a za Obrt, b enc insk i motor D K W , t a ­kojšnja gotov ina, i z redna pomoč P r o d a m 3-letnega psa v o l k a . —

Nas l o v v u p r a v i i ls ta . P r o d a m motorno ko lo 250 c cm

»Bencll i« (teleskop) a l i zame­n j a m za lažjega D K W 97 ccm

a l i slično. Nas lov v og l . odde lku . P r o d a m zelo poceni v r tno pa r ­

celo 1300 kv . me t rov n a K l a n ­

cu p r i K r a n j u . E l e k t r i k a i n voda v bližini. Obves t i l a do ­bi te na P r i m s k o v e m 19.

P r o d a m sobno omaro (gredenco) i n poste l jo iz t rdega lesa. — N a k l o 81.

P r o d a m motorno k o l o genera l ­no poprav l j eno 126 c cm v b re z ­h i b n e m stanju. — Gazvoda Matevž, Breg , P r eddvo r .

K u p i m kme t i j sk i b e n c i n s k i mo ­tor od 3 do 6 K M . Ponudbe oddat i v og lasni oddelek z op isom pod »takoj plačam«.

L epo enosobno stanovanje v K r a n j u zamen jam za enako a l i večje. Nas l o v v og lasnem odde lku .

B r i v s k e g a pomočnika a l i pomoč­nico - dobro moč spre jme t a ­ko j P i r e F ran jo , C a n k a r j e v a cesta 8, K r a n j .

Z a p o s l i l b i se ko t v i s o k o k v a l i f i ­c i r a n i e l ek t romehan ik . P o n u d ­be oddat i v og lasn i oddelek.

D o g r a d i l b i enosobno nedogra­jeno stanovanje v PLranju a l i

oko l i c i . D a m tud i posoj i lo. — Nas l ov v og lasnem odde lku.

N u d i m hrano i n stanovanje de­l a v k i a l i de lavcu za pomoč na kme t i j i . — Šenčur 86.

V A Ž N O ! P r o s i m s t ranke , k i so pr ines le dežnike v poprav i l o od 1. V I I . 1956 do 31. V I . 1957, naj j i h dv ignejo do 31. avgu­sta 1957, s icer pozneje ne od­govar jam zanje. - Jenko A l o j z dežnikar, Prešernova 11, K r a n j

K u h i n j s k o pomočnico, zdravo i n močno, spre jme »Slaščičar­n a - kavarna«, K r a n j .

Dent i s t Ho l chake r , K r a n j , od 13. j u l i j a do 3. avgusta ne spre j ema s t rank .

P r o d a m poceni enostanovanjsko hišo v bližini K r a n j a s 1000 k v . m e t r i zemlje. — Nas lov v og lasnem odde lku .

P r e k l i c u j e m žaljivke, k i sem j i h go vo r i l o Grašič J a n e z u iz B r i t o f a . — Studen Stanko , E l e k t r a r n a »Sava«, K r a n j .

K O M U N A L N O P O D J E T J E S K O F J A L O K A

sprejme v službo: 2 vodovodna insta later ja

e l ekt ro ins ta la ter ja v r tna r j a grobar ja inkasan ta

Nastop službe takoj . - Plača po p r a v i l n i k u o plačah.

Na jdena to rb i ca na obr tn i vese­l i c i se dob i p r i Cenčiču v K r a n j u .

» R A D I O « J E S E N I C E , 12. ju l i j a , f ranc . barv . f i l m »KADET RUSSEL« ob 18. i n 20. u r i ; 13. j u l i j a , p r em . amer. barvnega f i l m a »TUJEC N A KONJU« ob 18. i n 20. u r i .

» P L A V Ž « J E S E N I C E , 12. j u l i j a , amer . b a r v n i f i l m »ZVEZDA INDIJE« ob 18. i n 20. u r i ; 13. j u l i j a f ranc. b a r v n i f i l m » K A ­D E T RUSSEL« ob 18. i n 20. u r i .

17. julij i Občinski praznik občine Bled

V okviru občinskega praznika

bo v dneh od 16.-28. julija vrsta kulturnih,

športnih in turističnih prireditev

Torek 16. julija 1957 ob 21. uri: nastop blejske folklorne skupine in pevcev

v Kazini

Sreda 17. julija 1956 ob 10. uri: slavnostna seja Obč. ljudskega odbora Bled ob 17. uri: razvitje prapora Zveze borcev Bled s slavnost­

nim zborovanjem, nato komemoracija na pokopališču ob 20.30 uri: promenadni koncert v Zdraviliškem parku

Petek 19. julija 1957 ob 21. uri: nastop blejske folklorne skupine in pevcev

v Kazini

Nedelja 21. julija 1957 ob 7. uri: nagradno tekmovanje strelcev za osvojitev

"zlate spominske značke v počastitev Dneva vstaje ob 8. uri: prijateljski troboj kegljačev na kegljišču

KK-Bled ob 15. uri: mednarodna regata na Blejskem jezeru ob 16. uri: razvitje prapora Zveze borcev Zasip-Podhom

v hotelu »Hom« ob 21. uri: Blejska noč na jezeru — velika razsvetljava

z raketami, bengaličnim ognjem in razsvetljenimi čolni in tako dalje —• godba

Ponedeljek 22. julija 1957 ob 10. uri: odkritie spomenika padlim borcem 3 bataljona

Prešernove brigade na Pokljuki ob 10. uri: vvaterpolo tekma Bled : Kranj ob 14. uri: smučarski skoki v Blejsko jezero v Grajskem

kopališču ob 17. uri: plavalna štafeta na Blejskem jezeru na progi

Grajsko kopališče—Zdraviliški dom—Kazina—Toplice in nazaj

Bled v dneh

občinskega praznika!

Četrtek 18. julija 1957 ob 21. uri: nastop baleta in solistov ljubljanske opere

v Kazini

Sobota 27. julija 1957 ob 21. uri: koncert Mariborskega orkestra s solisti

v Kazini

Nedelja 28. julija 1957 ob 14. uri: »Kmečka ohcet«, revija narodnih noš, rajanje

na vrtu pri hotelu »Krim«

K občinskemu prazniku čestitajo: • OBČINSKI LJUDSKI ODBOR

OBČINSKI KOMITE ZKS

OBČINSKI ODBOR SZDL

OBČINSKI ODBOR ZB

OBČINSKI KOMITE LMS

OBČINSKI ODBOR ZVVI

GOZDNO GOSPODARSTVO BLED

LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE BLED

GRAND HOTEL »TOPLICE« BLED

T O V A R N A CIPK IN VEZENIN B L E D

TOVARNA DROBNE LESNE EMBALAŽE,

VINTGAR PRI BLEDU

TRGOVSKO PODJETJE »KOLONIALE« BLED

GOSTINSKO PODJETJE »PARK HOTEL« BLED

GOSTINSKO PODJETJE HOTEL »JELOVICA« BLED

GOSTINSKO PODJETJE HOTEL »LOVEC« BLED

GOSTINSKO PODJETJE HOTEL »KRIM« BLED

GOSTINSKO PODJETJE HOTEL »TRIGLAV« BLED

TRGOVSKO PODJETJE »VINO« BLED

TRGOVSKO PODJETJE »ŠPECERIJA« BLED

TRGOVSKO PODJETJE »TEKSTIL« BLED

TRGOVSKO PODJETJE »MODA« BLED

KLAVNICA IN MESARIJA BLED

GRADBENO PODJETJE BLED

PODJETJE »KINO« BLED

GRAJSKO KOPALIŠČE BLED

TRGOVSKO PODJETJE »ŽELEZNINA-KURIVO« BLED

PODJETJE »AVTO-SERVIS« BLED

KOVINSKA DELAVNICA BLED

»SOBOPLESK« BLED

ELEKTRO-RADIO SERVIS BLED

POTOVALNA AGENCIJA »TRIGLAV« BLED

BLED »COMMERCE«

POČITNIŠKI DOM PTT »CIRIL ŽUŽEK« BLED

in ostala podjetja ter ustanove

•

Pomembno gorenjsko kulturno žarišče

Drobci iz razgovora z upravnikom kranjskega muzeja Cenetom Avguštinom

Mestna (muzej v K r a n j u i z le ta v l e ­t o vse bol j itn bo l j posta ja eno n a j ­pomembnejših k u l t u r n i h žarišč G o ­renjske; l ahko zapišemo, da m u s k u -Paj s Prešernovim gledališčem p r i p a ­da najpomembnejša na loga v d v i g u ku l tu rne r a v n i gorenj s k i h ljudd. S smotrno i n načrtno organizac i jo l i k o v -n i h razstav sodobnih s l o v ensk ih s l i ­kar jev i n p o m e m b n i h l i k o v n i h umet­n i n iz p r e t e k l i h stolet i j , j e k r a n j s k i c e s t n i muze j dosegel uspehe, ko t j i h ni nobena t o v r s tna us tanova v S l ove -Pt j i . O tem dovo l j zgovorno pričajo statistični poda tk i o muze j i h i n gale­r i jah v S l o v en i j i z a leto 1956. P o šte­v i lu ob i ska je M e s t n i muze j v K r a n j u daleč na p r v e m m e s t u s 109.426 o b i ­skovalc i Res je, da M e s t n i muzej v K r a n j u p r i r e j a tud i razstave l i k o v n i h de l i n d a so obiskovalc i ! teh razstav vključeni v navedeno številko celot­nega ob i ska . P a pogle jmo število o b i ­ska v neka t e r ih d r u g i h ga l e r i j ah : M o ­derna ga ler i ja v L j u b l j a n i , na jpo­membnejša ustanova te vrste v S l ove ­n i j i , je i m e l a v l e tu 1956 36.299 ob i sko ­valcev, N a r o d n a ga l e r i j a v L j u b l j a n i 32.304, Umetnos tna ga ler i ja v M a r i b o ­r u 17.195 ob iskova lcev . Ze te številke n a i n dovol j povedo o t em, kakšno ogromno v logo od i g rava k r a n j s k i Mes tn i muze j v splošni k u l t u r n i vzgo­j i naših l jud i . Z a n i m i v o je tud i _ p r i ­mer ja t i finančna sredstva, k i so j i h Porabi le druge s lovenske ustanove te v rs te : k r a n j s k i muze j je p o r a b i l na 'Snega ob i skova l ca 13 d inar j ev — to je daleč najnižja vsota v S loven i j i . V teni pog ledu se je uspehu k ran j skega muzeja najbol j približal E tnog ra f sk i muzej v L j u b l j a n i , k i je po rab i l n a e n e g a ob i skova l ca 75 d inar j ev , med ­tem k o porab i n a p r i m e r l j ub l j anska M o d e r n a ga l e r i j a 229 d ina r j e v n a ene-Sa ob iskova lca , N a r o d n a ga ler i ja 154, Vmetnos tna ga l e r i j a v M a r i b o r u 122, Mes tn i muze j v C e l j u 140, Do l en j sk i muzej v N o v e m mes tu 235 d inar j ev . Se en zan im i v podatek : v s i m u z e j i i n galer i je v S l o ven i j i — po številu j i h je 19 — so i m e l i v l e tu 1956 523.0O0 ob iskova lcev ; od tega odpade na K r a n j 109.426 ob iskova lcev a l i 2 1 % , ° 2i 'r»ma približno ena pe t ina . P r i t em l e treba poudar i t i , d a i m a k r a n j s k i Mes tn i muzej med vsemi t emi muze j i i n ga l e r i j ami najmanjše število usluž­bencev: d va .

V letošnjem l e tu je k r a n j s k i muze j Uvedel p r i svo j ih razstavah zan im ivo novost: razstavo sp r em l j a ust rezen l i ­kovno1, g lasbeno i n l i t e ra rno zgodov in­ski p rog ram, posnet na magneto fonsk i trak, k i t ra ja približno po l ure . P o s a ­mezn im razs tavam so b i l a priključena tudi p redavan ja ; naj omen imo samo dve najpomembnejši: Plečnikovo me -s t o v s lovensk i a r h i t e k t u r i (ob r a z ­stav i »Plečnik v Kranju«) i n N o v a s t r em l j en j a v s l ovenskem s l i k a r s t v u (ob razs tav i g ra f ike M . Tršarja). K e r 8 odan j i p r o s t o r i muze j a v Prešernovi

hiši onemogočajo ured i t ev sta lne i n sistematične muze jske razstave, o r g a ­n i z i r a muzej letos vrs to občasnih r a z ­stav v vseh d e l i h stavbe i n tako omo­goča ob i skova l cem, d a se v o b l i k i te ­m a t s k i h p r i k a z o v seznani jo z vsem g rad i vom, k i ga muze j h r a n i v s k l a ­dišču a l i p a je raztreseno po terenu. T r enu tno so v p r i p r a v i naslednje r a z ­stave: Goren j sike panjske končnice, Po r c e l an i n steklo , Najstarejši a r h i v ­s k i spomen ik i K r a n j a , Go t ska p las t ika n a Goren j skem, Go r en j sk i kozolec i n razstava o spcmeniško-varstveni p r o ­b l e m a t i k i gorenjske vas i , k i bo v z v e ­z i s posvetovanjem o zaščiti gorenjske vas i letošnjo jesen v K r a n j u .

R a z u m l j i v o je, da muzej vseh teh na log ne more op rav l j a t i s sedanjo k a ­

d rovsko zasedbo. Za to predv ideva jo , d a bodo do 'konca letošnjega leta n a ­mes t i l i v muze ju še enega etnografa i n enega res tavrator ja . Dokončna i z ­popo ln i tev s trokovnega k a d r a v m u z e ­j u ho dosežena z nas tav i t v i j o arheo­loga v l e tu 1958. S t r o k o v n j a k i k r a n j ­skega Mestnega muze ja bodo op rav ­l j a l i delat na ce lotnem t e r i t o r i j u O L O K r a n j i n bodo t ako v pomoč vsem goren j sk im muze jem.

T o so nekate r i d r obc i i z de la Mes t ­nega muze ja v K r a n j u — zares d r o b ­c i , k a j t i v t ako k r a t k e m sestavku je nemogoče p r i k a z a t i vso pestro de jav­nost muzeja., k i se l ahko ponaša z uspehi , kakršne dosega le še ma l o -ka te ra sorodna us tanova v S l oven i j i .

mm

D V A SE K A R DOBRA F I L M A sta bila na sporedu kranjskih

kinematografov T zadnjih dneh. Gre za ameriški barvni film »Poletno potepanje« in ameriški črnobeli film »Sodnik Timber-len«. Oba filma sta pomenila prijetno Izboljšanje filmskega sporeda.

»SODNIK TIMBERLEN« je posnet po romanu Sinclaira

Levvisa. Otožno vesela zgodba z duhovitim dialogom in odlična igra Spencerja Tracyja so glav­ne odlike tega filma, medtem ko Lana Turner v glavni ženski vlogi ni kdovekaj pokazala. Zgodba, ki je sicer realistična, je rahlo poetično pridvignjena in to daje filmu poseben čar. Odlično je prikazano vzdušje v »višjih krogih« večjega ameri­škega pokrajinskega mesta ter prepad med temi ljudmi in manj imovitim prebivalstvom, če bi film tu in tam ne zašel v sentimentalnost, bi lahko nasta­la iz njega odlična drama. Pa tudi tako nikakor ni slab, v glav­nem po zaslugi igralca Spencer­ja Tracyja in režiserja Georga Stevensa, enega najboljših ame­riških mlajših režiserjev, ki se je pred leti proslavil s filmom »Prostor pod soncem«.

»POLETNO POTEPANJE« Ameriški barvni film »Polet­

no potepanje« so po vsem svetu pričakovali z velikim zanima­njem, saj je to po dolgem času spet nov film Davida Leana, najznamenitejšega angleškega režiserja. Lean je pred skoraj desetimi leti posnel »Bežno sre­čanje«, ki ga številni kritiki pri ­števajo med deset najboljših filmov vseh časov, zato je ra­zumljivo, da je film »Poletno potepanje« bil celo kandidat za Oscarja. Pa ga ni dobil — in prav je tako, kajti film nas razočara. Da ne bo nespora­zuma: film je daleč nad raznimi plažami, ki tvorijo 90 odstotkov našega filmskega sporeda — vendar bi od Leana, avtorja »Bežnega srečanja«, pričakovali kaj več. Mogoče film ni uspel tudi zato, ker je režiser ponov­no delal na temo »Bežnega sre­čanja« (po motivu sta si oba filma zelo podobna), pa se je ob prvi umetnini izpel in mu za »Poletno potepanje« ni ostalo kaj prida fantazije in umetni­ške moči.

Kljub temu pa je film, kot rečeno, boljši od večine, ki smo jih videli v letošnji poletni se­zoni. Odlikujejo ga zlasti odlič­na igra Katherine Hepburn in ne nazadnje tudi sijajni barvni posnetki Benetk. mm

REVIJA ZA KULTURO I ZHAJA

ŠESTKRAT

NA L E T O

C E N A ŠTEVILKE

50 D INARJEV

L E T N A NAROC.

30« D INARJEV

NAROČNIKE

SPREJEMA UPR.

»GLASU

GORENJSKE«

PRVA — D V O J N A

ŠTEVILKA

IZIDE V

K R A T K E M

NA S K O R A J

10« S T R A N E H

Naročite se!

I L U M I N I R A N I K R A N J S K : R O K O P I S IZ L . 1410

r

JOHN STEINBECK: lin vojna i N e samo, d a s ta n e m a r n i r o p a r i c i m a l posestvo, je b i l v najvišjih ve jah hras ta

p isate l ju odnes l i v r tna r sko orodje i n p r i t r j en sveženj razce f ranega drač j a, čisto ponečedili njegovo posestvo z r a z n i m i odpadk i , popo lnoma sta tud i p r e z i r a l i k rasno gnezdo, ka t e r o j i m a je pisatel j z g rad i l — s t e m so se sovražnosti začele.

K a k o r večinoma vse vo jne tako je t u d i m o j a vo jna z r i b j i m i o r l i nasta la iz nesreč­n i h slučajnosti. P a tud i končana še n i ; zar-četek z ime nas j e p r i s i l i l k negotovemu p r e ­m i r j u , toda ponovn i začetek sovražnosti je t reba vsak h i p pričakovati, čeprav na d n u srca ne b i i m e l nič p r o t i t emu, če b i sk l e ­n i l i m i r a l i celo pr i ja te l js tvo . U p a m , d a r i b j a o r l a bereta te vrst ice , k j e r k o l i že sta.

podoben razmetan i , pova l j an i poste l j i . >To je gnezdo r i b j i h orlov,« m i je r eke l domačin. >Vsako leto se vračajo. Tole gnezdo je b i l o tu gor i že, k o sem b i l jaz še čisto majhen.« »Sila ma lomarno gradijo,« sem m e n i l . »Malo­m a r n o že, m i s l i m pa, da b i jaz ka j takega, k a r k l jubu j e v s a k e m u v iha r ju , ne zna l z g r a ­d i t i . Če upoštevamo trdnost , po t em je to p r e ­k l emansko dobra gradnja.«

N e k a k o konec m a j a sta se v mo jo v e l i k o veselje v r n i l a o r l a iz neznan ih da l j . Od vse­ga začetka s t a se m i zde la občudovanja vredna , k a j t i n j u n a spretnost p r i l o v u na r i ­be n i m a na svetu pr imere . L e t i t a vzdolž b r e ­ga i n k r m a r i t a tako, da j u v višini k a k i h

P r a v od začetka naj začnem i n vso zadevo petnajst me t rov nos i veter, po tem p a naen -bom. tako op isa l , kot j o v i d i m , p r i tem pa k ra t položita k r i l a nazaj ko t p r i l e t a l sk i borna os ta l t a k o nep r i s t r anks i k o t je to le b o m b i p loskve za ravnovesje , s t rmog lav i ta mogoče. kot s t re la i n k o se spet dv igneta , imata skoro

P r e d t r e m i l e t i sem v p r e l epem k r a j u p r i dosledno zmeraj v k r e m p l j i h r ibo . Posta lo ribiški v a s i c i Sag H a r b o r u n a v zhodn i k o - m i J * vsakdan ja navada , d a sem j u opazoval , n i c i L o n g I s landa k u p i l posestevce. Čeprav Prišel je čas, k o se je p r i m o j i h o r l i h sestoji p r eb i va l s t v o Sag H a r b o r a samo iz v zbud i l a l jubezen i n l o t i l a s ta se dela, d a l jud i , k i so že od zdavnaj tu , sem vendar znova u r e d i l a v e l i k o gnezdo n a k o n i c i Prepričan, d a so nas, tujce — to se p r a v i mojo ženo, mo ja d v a m a l a s inova i n mene — P r i z n a l i za sostanovalce. Z r i b j i m a o r l oma Pa n i k a k o r n i s e m moge l sk l en i t i p r i j a t e l j ­stva; n i zkotno sta me razžalila, t ako da m i

mojega posestva. Nos i l a sta nemogoč g rad ­beni ma t e r i a l skupa j : lesene okleščke, topo-rišča v r tnarskega orodja, cunje, trst je m ve­l i k e množine vodnega ras t l in ja . E d e n od n j i j u j e brez p r e t i r a van ja p r i v l e k e l smre -

n i preostalo drugega ko t d a sem j i m a v rge l ^ovo vejo, do lgo en meter s p r emerom 5 rokav i co i n j u i z z v a l n a boj — in poz iv s ta k r a ( t IQ cent imetrov , i n j o vključil v s tav-& Pre je la . bo. Posebno p a z l j i v a p r i d e l u n i s ta b i l a i n

N a sk ra jnem k o n c u naše zemel jske kon i ce t l a pod drevesom so b i l a nast lana z g rad -s t o j i napo l s t rohne l h ras t ; k o sem p r e v z e - b e n i m mate r i a l om, k i j i m a je pada l z d r e ­

vesa. N a ve rando sem names t i l da l jnog led i n odslej za l jub l j ena r i b j a o r l a n i s ta n i t i t r e ­nutek ostala neopazovana.

Nelkega j u t r a je parček r i b j i h or lov i z g i n i l . Šel sem pogledat pod drevo i n opaz i l , d a mo l i iz ve jev ja v gnezdu oper j eno strelišče puščice. E d i n i lokostirelec naše rodb ine je b i l tedaj moj mlajši s in C a t b i r d , k i je i m e l takrat osem let. P o i s k a l sem ga i n m u j i h pošteno napoveda l , čeprav m i je j okaje z a ­tr jeva l , da on n i s t re l ja l n a gnezdo.

P t i c n i b i l o več. Od le te la sta prek z a l i v a in s i zg rad i la n a d rugem k o n c u svoje majavo gnezdo — kot sem z da l jnog ledom ugotov i l — n a te le fonskem drogu n a t rans f o rmato rsk i postaji , k j e r sta prav gotovo b i l a nezaželena.

V z e l sem lestvo i n sp leza l do> našega gnez­da . K o sem se v r n i l spet na t l a , sem se mo­r a l najprej opravičiti p r i našem lokos t re l cu Ca tb i r du , k a j t i v gnezdo sem poleg puščice našel še naše vr tne grabl je , troje srajc s k r a t k i m i r o k a v i i n f r o t i r k o iz hote la »Pla­za«. Pcd^bs ie, da more jo r i b j i o r l i upo ra ­b i t i z a gradnjo gnezda najbol j nemogoče predmete.

N i k a k o r ne m o r e m t a j i t i : posest lastnega gnezda r i b j i h or lov me je navda ja la z vese­l j em i n s k r o m n i m zanosom. Posebno od opa­zovanja bodočih preb i va l cev gneizda sem si obetal mnogo. Zda j pa sem i m e l vse poletje pred očmi prazno gnezdo — boleče je b i l o to! V roke sem vze l ornitološki l eks ikon in našel v njem. nas ledn je : »Ribji ore l (Pandion haliaetus), dolžina 53 do 61 cm, razpon p e ru t i 137 do 183 cm, teža 1,5 k g . . . R i b j i o r l i gnez­di jo n a vzvišenih k r a j i h v bližini večjih, či­st ih voda, k o l i k o r so tam nemoteni . K e r so Izvrstni čuvarji ter preganja jo vrane i n d r u ­ge ropar ice , j i m dost ikra t postavl jajo v isoke kole s ploščadjo na v r h u , da b i j i h z vab i l i k gnezdenju v bližini hiš in kmečkih gospo­darstev.« (Konec prihodnjič)

Kremser-Schmidt (1773) Priprošnjiki •soper kugo (detajl)

ZAN IMIVA R A Z S T A V A L i k o v n i krožek »DOLIiK« Svobode »Tone Čufar«

na Jesen icah se je odločil počastiti D a n borca s samostojno razstavo s l i k a r s k i h de l . Prece j s troga žirija je o d b r a l a od 13 s l ikar j ev -amater j ev 49 de l . Z n j i m i so u r e d i l i razstavo v m a l i d v o r a n i de l av ­skega doma, k i je b i l a odpr ta na predvečer D n e v a borca. T o k r a t n a razs tava je II. razstava jeseniških s l i ka r j ev -samoukov , k i so pričeli de lova t i f ebruar ja le ta 1946. L i k o v n i krožek je b i l p r v i t o v r s tn i l i k o v ­n i krožek v državi, k i je i m e l namen vzgajat i m l a ­d ino v domači l i k o v n i umetnost i . Ze v p r v i h mese­c ih svojega obstoja se je odbor krožka seznan i l z našimi p o k l i c n i m i u m e t n i k i - s l i k a r j i , k i so d a l i novo us tanov l j enemu l i k o v n e m u krožku potrebno z n a n ­stveno i n mora lno oporo za čim uspešnejši razvo j . Zas luga akademsk ih s l i ka r j e v S l a v k a Pengova , D o reta Klemenčiča in prof. K a r l a J a k o b a je, da so jeseniški l i k o v n i k i napredova l i do stopnje, k i jo dosegajo v s l i k a r s k i umetnost i danes. Na logo v z b u ­ja t i l jubezen do lepote naše domov ine , do našega človeka ter njegovega življenja i n de la , so h jese­niški »Dolikovci« iz leta v leto lepše i zpo ln j eva l i . Jeseničanom, k i so b i l i vedno b l i z u glasbene in gledališke umetnost i , so v z b u d i l i še čut in r a zume­vanje do l i kovne umetnost i .

P r v a razstava, k i so jo p r i r e d i l i p red 10. l e t i , je p r i k a z a l a amaterska de la , k i so b i l a po večini p o m a n j k l j i v a in brez deko ra t i vne vrednost i . S i c e r ne najboljši začetek pa je da j a l vzpodbudo n a ­p r e d k u , i skan ju i n približevanju k popolnejšemu, k a r je v v e l i k i m e r i dv ign i lo ' l i k o v n o i n s l i ka r sko sposobnost poedincev. D a l a jeseniških »Doliikovcev« so p r i d o b i v a l a iz l e ta v leto ne samo na deko ra ­t i v n i vrednost i , pač pa tud i n a močnem približe­v a n j u amater jev k umetniškemu ustvar jan ju . K l j iub poman jkan ju pros tora i n d r u g i h važnih p r i ­pomočkom napreduje jo člani l i kovne sekci je »DO-L I K « , k i je vključena v jeseniško Svobodo, v idno, k e r so med sabo v s ta ln i povezav i . Po l e g r edn ih sestankov delajo doma, se m e d seboj obiskuje jo i n k r i t i z i r a j o posamezne stor i tve, zasledujejo razvoj l i k o v n e umetnost i doma i n v tu j i n i , ob iskuje jo l i ­kovne razstave ter razstavl ja jo svoja dela.

II. razstava l i kovnega krožka »DOLIK« Svobode Jesenice , na k a t e r i razstav l ja jo že poznani s l i ka r j l -amater j i Gasar , Zupan , Mod ic , Tomaz in , K r a j c a r , Markež, d r . Močnik, Jože Čebul j , A l i s C c b u l j , F r a n c Dolinšek, Djurič, Ze l e zn ik in Tone Dolinšek, ne z a ­služi le j a vnega pr i znan ja , marveč t u d i priporočilo, naj z i s t im i de l i v ol ju, akva re lu , paste lu in k o -v inop l a s t i k i obišče tud i g l avno mesto Goren jske K r a n j i n predvsem industr i j ske T rbov l j e . M o r d a se bodo našli f o rumi , k i bodo ta pred log podpr l i i n omogočili jeseniškim svobodašem-isilikarjem razstav­ljeni t u d i i z v en Jesenic . Polde Ulaga

Milica je dobila prijateljico RECEPTI M i l k a preživlja le tos p r v e

počitnice v družbi nove matere . Srečna je, k e r v i d i , da je oče z d rugo ženo srečen, i n k e r se tudii ona v n j en i družbi dobro počuti. Več l e t j e poslušala p r e ­p i r e m e d staršema, zato o t eh stvareh mnogo več ve kot k a ­t e rako l i n jena sošolka. Sama p r i teh p r e p i r i h n i m o g l a ničesar om i l i t i , saj je m a t i vedno z a ­kričala nanjo , maj se v to n i k a r ne vmešava, češ d a je že tako največ k r i v a , d a se z očetom ne razumeta .

D e k l i c a j e šele sedaj b rez ­s k r b n o zaživela. Ze lo je r a z i g r a ­na , i n k a m o r k o l i pr ide jo , pov ­sod je sllišati n jen smeh. S e d a ­n ja Miličina malti je dolgo o k l e -valla s po reko p r a v za rad i d e k l i ­ce. B a l a se je, d a se ne bosta u j ema l i . P o t e m j o j e M i l i c a nekega dne, ko je b i l a p r i njej

V t esn ih s tanovan j ih , k j e r n i ­mate shrambe z a živila, s i po ­magajte s posebno zamreženo po l ico , k i j o p r i t rd i t e n a okno . V poštev pr ide jo le o k n a n a s e v e rn i a l i severovzhodnii s t ran i .

Sadje i n ze len java se za s p r o -

t i bol je držita, če j u h r a n i m o v zračnih mrežah i n košaricah, k i v ise n o zlidu. Seveda je sh ran j e ­van j e mišljeno l e za čas od n a ­k u p a na t r g u do uporabe. Tako mrežo, k o t j o vddiite n a s k i c i , l a h k o spletemo' t u d i iz v rb j a . Ze len jave ne kupu j emo n i t i ne n a b i r a m o v v e l i k i vročini. O v e -lo p r e d uporabo samo n e k o l i k o poškropimo z vodo i n j e ne n a ­m a k a m o .

M l e k o ostane t u d i v po l e tn ih d n e h sveže, če m u dodamo p r i k u h a n j u žličko s l adkor j a . (Ena žlička zadostuje za en l i ter ) . M l e k a i n mlečnih i zde lkov ne h r a n i m o skupa j s k r o m p i r j e m , čebulo, peso i n sadjem, d a se ne navzame jo nepr i j e tnega vo ­nja . V vročih dneh. pos tav imo posodo s p r e k u h a n i m m l e k o m v večjo posodo, v k a t e r i večkrat men jamo m r z l o vodo. L a h k o pa g a na l i j emo t u d i v s tek len ice , j i h zamašimo s čistim o r g a n t i -

n a ob i sku , zaskrb l j eno vprašala: »Zakaj n e prideš k nama? Tako lepo je, če s i p r i nas. M a m a me noče, oče p a je tako s a m in žalosten brez tebe.«

Tedaj se je odločila. Zadovo l j ­n a je, d a je n a p r a v i l a to, saj se je d e k l i c a never jetno nave ­za l a nanjo. L e o n a j i l a h k o spet n u d i top lo družinsko okol je, k i ga je o t r ok pogrešal že več let. Zdaj se včasih m e n i t a t u d i o p o k l i c i h . M i l i c a želi namreč po ­stat i učiteljica i n vprašuje, če se bo l a h k o t o l i k o naučila. V e r -

M A N E K E N STEV. 4

P r e d k r a t k i m je izšla 4. šte­v i l k a s lovenske modne rev i je »Maneken«, k i prinaša pestro i z b i r o domačih i n t u j i h mode­l ov ob lek . Z a poletje so poseb­no p r i l j u b l j e n i živo b a r v n i v z o r ­c i , k i j i h zdaj že dovo l j i z d e l u ­je jo naše tovarne . T u d i z a k o ­panje i n iz lete na jdemo v »Ma­nekenu« dovol j i zb i r e . V r e v i j i j e tud i ' nekaj ob l ek z a v sakda ­nje opravke gospodinje. B r a l k e pišejo, d a so zadovol jne, k e r so končno dobi le 's lovensko modno rev i jo , želijo p a s i r a z en m o d ­n i h novos t i t u d i praktične n a ­svete z a gospodinjstvo, opremo stanovanja , nego o t r ok i td .

j etno i z v i r a t a n jena želja o d ­tod, iker j e i m e l a svo jo učitelji­co i z redno rada . D a j o ne b i užalila, se je v edno po t rud i l a , d a so b i l e njene naloge vedno v r e d u i n dia se je spro t i vse naučila. Posebno r a d a je p i sa l a proste spise. Vedno je dob i l a odlično oceno. M o r d a tud i z a ­r a d i v e l i ke odkritosrčnosti, s kakršno je izražala svoje želje po drugačnem življenju?

Neštetokrat sd je želela, da b i šla ob nede l jah z očetom m mater jo skupaj n a iz let , toda zaman . M a m a je n i ho te la s se­boj i n t ako je njej n a l jubo mars ikda j osta ja la doma. Svo jo novo mater, k i je b i l a zdaj n j e ­n a najboljša pr i j a t e l j i ca , je n e ­koč na k o p a n j u s s t rahom v p r a ­šala: »Kajne, d a bomo vedno h o d i l i skupaj? T a k o ne rada sem sama.« »Seveda, če boš le h o ­tela,« j o j e potolažila. »Tudi jaz sem najbol j zadovol jna, če smo v s i t r i j e skupa j , zato sem t u d i z a vedno prišla k vama.«

-ey

n o m i n pos tav imo v m r z l o vodo a l i o v i j amo z m o k r i m i k r p a m i .

ŠPORTNI K O M P L E T ZA IZ­L E T E S K O L E S O M IN ENO­D E L N A K O P A L N A O B L E K A

IZ VZORCASTEGA B L A G A

J E D I L N I K Polnjeni ohrovt Hladna pena

Polnjeni ohrovt: 2 g lav i ohrov ta , 3 0 d k g goved i ­ne, 2 5 d k g mastne sv in j ine , 2 žemlji, 2 j a j c i , 1 če­bu la , 6 d k g mas t i , so l , ma jaron , poper, ze len pe-teršilj.

O h r o v t o p a r i z vročo slano vodo i n pre l i j z m r z l o vodo. N a v sak l i s t položi žlico nas lednjega nadeva : goveje i n sv in j sko meso zme l j i , dodaj n a ­močeni i n ožeti žemlji, prepraženo d robno zrezano čebulo i n ja jca. Z v i j skupa j i n o b l i k u j cmoke, d en i v koz ico , p re l i j z j u h o a l i vodo i n kuha j do mehkega. M e d po ln j en i oh rov t l a h k o deneš nekaj n a lističe narezane s lan ine .

Hladna pena: 2 ja j c i , 2 žlici s ladkor ja , sok p o l l imone, četrt l i t r a be lega v ina .

Vse skupaj žvrkljaj, d a se speni i n pos tav i h l adno n a mizo .

SE O Z A V I J A N J U K R U H A

O r g a n i san i ta rne i n h ig i enske službe o k r a j a K r a n j ugotav l ja jo p r i k o n t r o l n i h p reg l ed ih , da v t r gov inah i n p e k a r n a h k r u h a i n ostalega p e c i v a k l j u b odločbi, k i je b i l a i zdana , še ne zavi jajo. Imamo t u d i že zakon, k i določa, d a bodo pekarne i n n j ihove proda ja lne mora l e postopoma vpe l j a t i prodajo k r u h a s t r a n k a m v z a v i t k i h .

So p a t u d i še težave, s k a t e r i m i se 'borijo pe ­k o v s k i obrat i , zato mora jo t u d i potrošniki p o m a ­gati , da j i h bomo čimprej odp rav i l i . P o h v a l o z a s l u ­žijo vse t iste gospodinje, k i p r ide j o v p eka rno a l i t rgov ino s svežim p r t o m o z i r o m a čistim pap i r j em i n same sk rbno zav i je jo k r u h . Žalostna p a je ugo­tovi tev, da j e p r i nas t a k i h gospodinj p rav ma lo . Dogod i l o se je celo, d a je proda ja lec gospod in j i k r u h zav i l , onal p a ga je o d v i l a i n p a p i r odv rg la . P r a v gotovo se t a gospodin ja n i zavedala , da je s tem de jan jem i zpos tav i l a k r u h najrazličnejšim okužbam, k i l a h k o povzročijo n e v a r n a črevesna obolenja. Otroška pa ra l i z a se n . p r . širi t ud i z o k u ­ženo hrano . P r i m e r i zastrupl j enj a s h r a n o so po ­gosti i n največkrat so potrošniki sami k r i v i , če zbol i jo .

P r a v gotovo noben i m a t e r i n i vseeno, a l i i m a zdravega a l i bo lnega o t roka , zato naj v saka u p o ­števa h ig i ensko ravnan j e z živili. P r em i s l i t e , d o k ­l e r n i prepozno !

Okr. higienski zavod Kranj

vmmmtmmmm mmmmmmmmm

P E L E :

Pametna papiga Nekoč so se gozdn i p r e b i v a l c i z b r a l i

k posvetu . Kradj živali, mogočni lev, je p r e j e l mnogo pritožb izoper človeka*. T a je pričel vse pogosteje v znemi r j a t i življenje .gozdnih p r eb i va l c e v ; p r i h a -ha j a l j e v gozd, oborožen s puško, i n v sp r ems t vu svojega psa strege l gozd­n i m .prebivalcem po življenju.

V s i z b r a n i so b i l i mnen ja , d a je t r e ­ba nekaj s tor i t i . P o do lgem posveto­v a n j u so s k l e n i l i pos l a t i k človeku odpos lanca, k i naj b i ga p r e g o v o r i l pus t i t i gozdne p r eb i va l c e v m i r u . , »Kdor men i , d a j e tej na log i kos ,

K A S A Š K A P R A V L J I C A

Zakaj se kamela ob napajanju ozira

K a m e l a j e b i l a nekoč zelo l epa ži­v a l . Ime la je rogov je i n dolgo gr ivo . Nekega dne je k r e n i l a k r e k i , d a b i s i pogas i la žejo. M e d t e m k o je pas la , se je og l edova la v vod i . M i m o je prišel j e l e n i n r e k e l :

»Draga k a m e l a ! Povab l j en sem v goste. Posod i m i tvoje rogovje.« K a ­m e l a m u ga je dala .

V t i s t i h časih kon j še n i nos i l g r i ­ve. T u d i o n j e prišel h k a m e l i i n j o popros i l , če m u za t i s t i večer posodi gr ivo . K a m e l a je us t reg la n jegov i prošnji.

P r e t e k l o je nekaj časa i n k a m e l a n i dob i l a ne r ogov j a ne gr ive. Opozo r i l a je j e l ena n a njegovo dolžnost i n ta. j i je zasmeh l j i v o z a b r u s i l : »Rogovje t i bom v r n i l , k o bo t vo j a igr iva tako zira-s la, d a bo segala do tal.«

K o je opozo r i l a tud i kon j a , j i je o d ­v r n i l : »Gr ivo t i v r n e m , k o t i bo zras lo rogovje.«

In k a m e l a se vselej,, k a d a r p i je vodo, o z i ra , Calka n a svoje dolžnike.

P r e v . M . S.

naj' se jav i ! « j e u k a z a l lev . Tako j se je j a v i l a papiga .

»Mene pošljite,« je de ja la , »zelo sem pame tna i n če j e t reba , se n a ­učim človeške govorice.«

T u d i op i ca se je ponud i l a , češ d a je človeku še najbol j podobna, a k e r je m o r a l a p r i z n a t i , d a je glede človeške

»Bila sem p r i človeku,« je važno de ­j a l a pap iga , »in sem m u poveda la vse, k a r m i je b i l o naročeno. Razgovar ja la s v a se v s a k d a n i n k e r sem pametno, sem se k m a l u naučila njegove govo­r i ce . K a r poslušajte, ka j m i je človek povedal!« In glej čudo, pap i ga je p r i ­čela govor i t i v človeškem j e z i k u !

G o v o r i l a j e dolgo. G o z d n i p r eb i va l c i s i ce r čudnih g lasov n i so r a zume l i , vendar so pametno pap igo močno ob ­čudovali.

»Dobro, papiga,« j e m e n i l lev, »sedaj n a m p a povej , ka j t a govor i ca pomeni ,

Mlin Križanka JADRNICA

govor ice bol j s laba, so se gozdni p r e ­b i v a l c i odločili z a papigo.

P a p i g a j e odšla i n j e dolgo, dolgo n i b i l o nazaj. KO' se j e mesec n e k o l i k o k r a t p o m l a d i l , se je v r n i l a i n živali so se spet zbrale , radovedne ka j j e o p r a ­v i l a .

d a vemo, kaj n a m j e človek odgovo­ril.«

»Tega p a ne vem,« je odgovor i l a p a ­piga, »ker ga n i s em razumela.«

Drugače t u d i n i mog l o b i t i , k e r je b i l a pač pap iga .

O b p o t o k u m a l e m m l i n lesen stoj i .

K d o ga je postav i l ? N i k o se smej i .

D v e ko l es i m l i n s k i se v r t i t a venomer .

Malti, m l i n a r me l j e moko k a r venomer , venomer.

L e za koga mel je N i k o m o k o vse te dn i ?

K d o j e l e p r ine s e l žilto, mtoko kdo dobi?

M a m i c i bo m o k o N i k o zdaj ntamlel,

da testo zames i ; k r u h bo j ede l be l .

K a p l j i c e pršijo, mlinček se v r t i ,

m o k a se usip l je , N i k o se smej i .

B R O N I S L A V A S R E R O C A N

^Lei na fL&lju T a m n a po l ju , n a ze lenem, so se k p l e su z b r a l i ; i n okrog l e i n poskočne bodo za i g ra l i .

C m r l j je bas s seboj p r i v l e k e l , črički v i o l ine , vmes škrjainček bo oglašal s spev i se z višine. Z e metu l j na rdečem m a k u moško d i r i g i r a : en, dva , t r i i n ves orkester bučno brž zaisvira.

Vetrček p a ples o tvar ja , cvetice p r ipog ib l j e — ej, pšenično po l je celo

se po t a k t u z ibl je . K o je sončece zaspalo, so kresn ice mialle, t am n a po l ju , n a ze lenem, Lučke vso prižgale.

M A R T I N A B I D O V C E V A

Vodoravno: 1. skup ine p t i c ; 4. 23 i n 1 črka abecede; 5. i g r a l n a k a r t a ; (J. mož, k i v od i ibrod; 9. nekaj sprožim, n a r e d i m neka j ; 12. predplačilo; 13. prevaira.

Navpično: 1. p revozno sredstvo n a m o r j u ; 2. c i l j p r i s t r e l j an ju ; 3. soglas-n i k s p r i z v o k o m , znižan ton e; 4. s ta ­r o prevozno sredstvo ; 6. o b l i k a poni . g l ago la z a p r ihod , čas; 7. r u v a t i — se; 10. 10 i n 18 črka abecede; 11. cve t i ca z v e l i k i m rdečim cve tom.

IGRA ŠTEVIL P a še to le poglejte:

1 X 8 + 1 = 9 12 X 8 + 2 = 9S

123 X 8 + 3 = 987

1234 X 8 + 4 = 9876

12345 X 8 + 5 = 98765

123456 X 8 + 6 = 987654

1234567 X 8 + 7 = 9876543

12345678 X 8 + 8 = 98765432

123456789 X 8 + 9 = 987654321

a o r e n j t l e 1 b o

A j s a ! Vročina p a že t a k a ! O d vsake d l ake

» a b r a d i m i k a p l j a — po tem naj b o m Pa še d u h o v i t ? ! A P a j e ta vročina res t aka , da se bo j im, d a se m i bodo možgani sesiirild. Po tem te pa še »blagodejno hladijo« s cestn im p rahom, ko t so g ledalce na Jezersk ih d i r k a h . Pometači, k i so med d i rko pome ta l i cesto, bodo odgovar ja l i , če d o b i m zasenčenje pljuč — t o l i ko so m i j i h zaprašili! A Človek b i pričakoval, da nam bodo v t eh pas j i h dneh naši t r govc i vsaj solate p r e s k r b e l i t o l iko , k o l i k o r je le fcmorejo naši želodci i n denarn ice . P a so r e k l i k ran jska t r govc i z ze lenjavo »figo!« — i n jaz revež prešvicani sem jedel solato samo ob ponede l jk ih i n Pe tk ih , k o m i j o M a r j a n a pr inese s *rga. Res ne razumnem: ka j je tud i t rgovcem prevroče, da b i s top i l i do kme t i j sk ih zadrug i n p r e s k r b e l i zele­njave željnim meščanom solate od kmetov, k i j e imajo dovol j?

A Se eno v e m od vročine: p r i J e l e n u v K r a n j u so si i z m i s l i l i s i l a p re f r i gan način za hla jenje podstrešja. Ze nekaj let n i s o popraviiLi oken , d a se veter Po m i l i v o l j i spreha ja pod s t reho i n da n a r e d i hiša lepši v t i s . . . A N e k a t e r i p a od vročine zaslužijo, če ver jamete a l i ne ! Zaslužijo v k r a n j ­skem kopališču, k j e r je b i l zadnje d n i tak d r en , d a sem s i komaj noge n a ­močil, še več p a so zaslužili t i s t i , k i 8 o m i za D a n b o r c a v Z a b n i c i p r o d a l i kozarec m a l i n o v c a za t r i kovače! J e b i l tako zasol jen t i s t i ma l inovec , da m i j e b i l o po n j em še bo l j vroče. A Ne v em, a l i škofjeloških otrok n i n i k d a r nihče naučili, d a je t r eba v v l a k u p r epus t i t i sedeže starejšim — |W pa1 ima jo t i o t roc i t a k a ušesa, da gre l e p a beseda p r i enem noter, p r i drugem ven . V nede l jo sem se dncad iz Radov l j i c e p r o t i K r a n j u , ko v O t o -čaih p r i h r u m i n a v l a k kop i ca m l a d i h dekle t (iz Škofje L o k e i n oko l i ce , sem zvedel pozneje, d a so) i n zasede p r e d nosom vsem starejšim, k a r je b i l o se­dežev. Se le potem, k o j i h je dober človek opomni l , so vs ta le i n prepust i l e sedeže starejšim l judem. T a k o b i j i m n a v i l ušesa. . . No, p a vsaj to j i m mo-•nam šteti v dobro, da so spoznale, ka j je p rav ' in ka j nd. B i l o j i h je namreč tako s r am , d a so jo k a r pobr isa le v d r u g vagon.

A A veste, d a se spoznam t u d i na Poezi jo? Z l a s t i mi je pri s r c u sorski tP^snik S i m o n Jenko . Za t o m i j e balo k a r hudo p r i s r cu , k o sem v ide l , d a s o ga Podrečani prišteli m e d svet ­l e . A l i pa mogoče ka j drugega po ­meni t i s t i s u h i venec, k i ga ima pesnik na g lav i m e n d a že od o d k r i t j a spome­n ika?

A Zadnjič sem v N a k l e m premišlje­va l , n a ka j se bodo i z g o vo r i l i l jud je ie kmet i j ske zadruge, k o j i h bom o k r ­ca l z a rad i razceifirane ro le te na izlož­benem oknu . D e n a r menda imajo , saj zadruga n i v finančnih težavah. A l i P a mogoče misli jo ' , da je t i s ta razce-f rana r o l e t a kakšna posebna turistična i n olepševalna znamenitost . J a , ka j se ve?

A Z a konec p a še p r v i sporočam ve­selo vest, d a bodo z n o v i m šolskim le tom v K r a n j u o d p r l i posebno šolo za starše. V šoli b o g l a vn i predmet »Pa­metna vzgo ja otrok«. Z a n i m i v p r e d ­met, kaj? V šolo bodo prišli v s i starši z Goren jske , k i še n iso pcgrunita l i , da otrok ne gre vlačiti n a vesel ice, k j e r so pokonc i d o po zn ih nočnih u r . S o l i bo priključen še poseben tečaj za t i ­ste starše, k i o t r okom n a vese l i cah dajejo a lkoho lne pijače. Zares , prepo-t r ebna šola!

Zdaj p a nasv iden je za teden d n i — Če ne b o m medtem zgagal od vročine i n me bodo odnes l i v h l a d n i grob. P o t r u d i l se bom, d a me ne b i , ka j t i Če p o m i s l i m na tiste s i romake , k i me bodo nes l i i n j i m bo od vročine k a p ­l ja lo o d nosov, potem p a še p i v a ne b i dob i l i , k o ga n ik j e r nd, se m i k a r m i l o s t o r i . . .

Nasv iden je i n m a l o dežja v a m želi

V A S B O D I C A R

N A S L E D N J I D A N J E L E T A L O O D L E T E L O Z D U N A J A .

D E L A V E C J E O D P E L J A L »STOPNICE« I N L E T A L O S E

J E ZAČELO D V I G A T I

L E T A L O Y U A C A J E P R I S T A L O N A LETALIŠČE V L E S C A H . P O T N I K I SO I Z S T O P I L I . M E D N J I M I J E B I L T U D I NAJMLAJŠI P O T N I K S K L O B U K O M . S E D A J

S E B O D O OKREPČALI , P O T E M P A N A P R E J . . .

SKOK PO ZRAKU iz Lesc na Dunaj

V eni uri in pol od Lesc do Dunaja - Gorenjska ima vsakodnevno

letalsko zvezo z Beogradom, dvakrat tedensko z Dunajem in morjem Z a mars i koga to, k a r b o m povedala ,

ne bo nič novega, mars i kdo pa le še n i i m e l priložnosti, da b i lete l z av io ­nom. Površno pogledano je vsak polet podoben d rugemu, podrobnost i i n m o r ­d a tud i občutki pa so sko ro vedno flazlični...

Naj povem, k a k o je b i lo? T u d i tokrat ko t pač v s a k petek i n

ponede l jek je pr i s ta lo J A T letalo Y U A C A , k i veže D u b r o v n i k z Duna j em, n a leškem letališču.

P o t n i k i so i z s top i l i . K a m ? Najpre j k c a r i n i , saj j e v Lescah zadn j i p r i s t a ­nek, p r i h o d n j i b o že n a D u n a j u . Na j po t iho povem (da se ne bodo p r e ­vzel i ) , d a c a r i n i k i n i so p r a v nič »hu­di«, seveda, če n i t reba.

P o t e m so se p o t n i k i okrepčali v p r i ­j e tno u r e j en i r es tavrac i j i letališča. Nekater i ' so os ta l i na B l e d u , d r u g i pa — k a t e r i m so se pridružili še n o v i p o t n i k i — h i t r o napre j , naprej n a D u ­naj .

V s t o p i l i smo. P r o s t o ra je b i lo dovo l j . V r a t a so se zapr la i n moto r je zaibr-ne l . P r e d v h o d o m v p i lo tov o kab ino je zasvet i l nap is : »Vežite se! Ne p u ­šite!« P r i j a z n a s t juardesa je vsakega posebej nagovor i la , bodis i v nemškem,

Prvemu in drugemu pilotu, prijazni stjuardesi in telegrafistu so bili pot­niki hvaležni za mirno, lepo in pr i ­

jetno vožnjo

angleškem a l i hrvaškem j e z i k u , naj se zaveže.

J e b i l p r v i občutek nepr i je ten? Ne , n i t i m a l o n e ! Zde lo se m i je, da se je popo lnoma nepotrebno zavezat i — toda p r a v i l a so p rav i l a . Začeli smo se dv iga t i . Rdeča lučka je ugasn i l a i n že smo b i l i v višini oko l i 1500 metrov . Opazova l i smo kra je pod nami . Ozrač­je je b i l o t ako m i rno , da nihče n i v e ­de l , d a se pel je v l e ta lu . V i d e t i je b i lo , da smo v s i zadovo l jn i , saj je b i l o v k a b i n i slišati le r a h l o brnenje m o ­to r j a i n t u in t a m vzd ih — p r ek rasno j e ! G l e d a l i smo, opazova l i i n razmiš­l j a l i . K a j — k d o ve? P r a v gotovo n iso b i l e m i s l i n i t i d v e h po tn ikov enaka .. .

S t juardesa je poskrbe la , d a je b i l a vožnja še lepša i n prijetnejša.

» Izvol ite!« P o n u d i l a je okusne s end ­viče, slaščice, banane, črno kavo . I n tako je b i l o vso pot.

U r a je m i n i l a , d a sami n ismo vede l i , kda j . Toda radovednost je b i l a v e l i k a , p redvsem še za tisto, k a r se n i da lo v ide t i . L e kaj i n k a k o je v p i l o t sk i k a b i n i , ka j de la jo p i lo t i? S m e m vs to ­p i t i ? Z a n i m a m e . . .

P r v i i n d rug i p i lo t s t a sedela na svo j ih sedežih i n k r a t k o i n nes t rokov ­no povedano opazovala', k je i n k a k o le t imo, u r a v n a v a l a letalo, motor . R a z ­ložila s ta m i , d a je ozračje zelo m i rno , da smo že b l i z u Duna ja , d a smo 1300 metrov v isoko , te legraf ist p a je spre ­j ema l i n o d d a j a l . . .

»Se bojite?« »Cesa i n zakaj? Osebno b i želela, d a vožnja ne b i b i l a tako m i r n a , k e r b i se m i tako zde l a mnogo bolj zanimiva.«

N a d Duna j em smo. V r n i l a sem se n a svoj sedež i n l e ­

ta lo se je začelo spuščati. P r i s ta l o je, da sko ro n i smo vede l i , kdaj i n kako .

Duna j sko letališče popravl ja jo . O d mesta je oddal jeno 20 k m i n dokaj lepo urejeno. N a letališču nas je izstopi lo devet potn ikov . K j e so osta l i , saj z a ­s topn ik i J A T prav i jo , da so le ta la že do srede avgusta po lno zasedena? J e b i l to m o r d a slučaj? N a Turističnem u r a d u na D u n a j u prav i jo , d a so J A T l e ta la s labo izkoriščena p r a v zarad i slabe organizac i je , nasprotno pa so le ta la neka t e r ih d r u g i h držav vseskoz i po lna . Zan iman j e za polete v J u g o s l a ­vi jo, p rav i j o , d a je vedno ve l iko , v en ­dar na J A T ne spre jemajo pr i jav , k e r prav i jo , da je že vse razprodano. K o ­nec koncev p a — l e ta la so le r edko ­kdaj popo lnoma zasedena. Ve l j a l o b i ugotov i t i , ka j je t emu vzrok .

Jugos lav i j a i m a le ta lsko zvezo skoro z vsemi državami sveta. J A T le ta la voz i jo v Avs t r i j o , Nemčijo, F ranc i j o , Grčijo, Eg ipt , Švico, I ta l i jo , Turčijo,

A l ban i j o , r a z e n tega pa pr is ta ja jo v Jugos l av i j i t ud i i t a l i j anska , angleška', r omunska , ho landska , češka, po l j ska , r u s k a i n madžarska le ta la . V e l i k uspeh j e t u d i v tem, d a je po mnog ih r a z ­govo r ih i n p regovor ih uspelo tud i G o ­ren jsko povezat i z zračno l i n i j o z d r u ­g im i k r a j i i n državami. G o r e n j s k a ima sedaj v sezoni v sakodnevno leta lsko zvezo z Beogradom. T r i k r a t tedensko od le t i le ta lo iz Lesc, ostale t r i dn i pa iz L jub l j ane . Mnogo po tn ikov potuje v Beog rad tako, da pr ide jo v Lesce a l i L j u b l j a n o i n potujejo raje z l e ta lom kot z v l a k o m . K a k o ne? V d o b r i h d v e h u r a h so na c i l j u , vožnja je mnogo bol j udobna i n končno — če upoštevamo p r i .potovanju čas, je vožnja z l e ta lom, zlaisti z a službena potovanja, mnogo cenejša ko t z v l akom. In z a dopust? Nema l o l j u d i odhaja tud i n a dopust n a mor je z l e ta lom, k e r l a h k o k o r i ­stijo' t u d i 50% popust.

B i v a n j e na D u n a j u je b i l o tako k ra tko , da smo se komaj zaveda l i , k je smo i n že je l e ta lo lete lo p r e k o K a r a ­v a n k p ro t i d o m u .

Vožnja nazaj pa — n i b i l a r a v n o tako m i r n a . D e k l e t i poleg mene — o d ­ha ja l i s ta v D u b r o v n i k na dopust, k i sta b i l i pre je ze lo živahni, s ta nena ­doma u t i h n i l i . N e k a t e r i so se prese­l i l i i z zadn j ih na srednje sedeže, d r u ­g i so nervozno s t i ska l i v r o k a h robčke, pod n a m i so b i l i dokaj gosti ob l ak i . Z a n i m i v a s l i k a . P a n i b i l o p r a v nič hudega. T a k o potovanje, seveda če n i prehudo, je mnogo b o l j , z a n i m i v o . M o ­j a t i h a želja se je uresničila. P o t n i k i so spraševali st juardeso, kje let imo, vendar sama n i zna la odgovor i t i . M o r ­d a b i b i l o dobro, d a b i b i l e v l e ta lu nekakšne ka r t e vožnje a l i pa , d a b i st juardesa pozna la k ra j e i n l ahko t o l ­mačila po tn ikom, k j e l e ta lo l e t i .

Lučica je zasve t i l a : »Vežite se!« Bomo p r i s t a l i ? Dai, toda ne v Lescah , k e r je tam vreme izredno slabo, t e m ­več v Zagrebu . N a zagrebškem leta»-lišču smo čakali kake t r i ure , d a je p r i l e t e l o le ta lo iz Beog rada i n z n j i m nada l j e va l i pot. V tem času so prišli tud i p o t n i k i i z T i tograda . N e k a t e r i so malce pob lede l i i zs top i l i iz av iona . J e b i l o hudo? Tako — ne posebno, s icer p a — sedaj smo že n a t l e h . . .

D a , srečno n a t l eh . P o srečnem a l i nesrečnem naključju

smo za tem p r i s t a l i še v L j u b l j a n i , tako v i d e l i zagrebško i n l jub l j ansko letališče i n končno p r i s t a l i d o m a — v Lescah . P r a v lepo je b i lo . P i l o t o m sem zaželela srečno, v e n d a r so me poučili, da se v l e ta l s t vu ne želi sreč­no, temveč samo p r i j e tno potovanje.

N o — pa pr i j e tno n a p r e j ! Lj.

M O S T V M E D V O D A H B O D O O B N O V I L I ŠELE N A S L E D N J E

L E T O Mos t p reko Sore n a s tar i ce­

st i v M e d v o d a h je tako razde­j an , da skoraj n i več sposoben za promet . T r e b a b i ga b i l o čimprej obnov i t i , v endar Občin­s k i l j udsk i odbor Medvode n i m a za to po t r ebn ih finančnih s r ed ­stev. Mos t bodlo obnov i l i za rad i tega šele naslednje l e t a

L E T O S N E B O L I P O V E G A C V E T J A

Z a r a d i letošnj ega maj skega mraza j e pozdbla na G o r e n j ­skem t u d i iapai. Gospod in js tva bodo zarad i tega mars i k j e p r i ­krajšana, saj je znano, da je skotro s l eherna goren jska hiša upo rab l j a l a za čaj l i povo cvetje.

T U D I B O R O V N I C E S O P O Z E B L E

Letošnji miraz je uničil n a Go r en j skem skoraj vse bo rov ­n ice v nižinskih p r ede l ih . N e ­kaj več j i h j e v škofjeloški i n medvoški oko l i c i . Z a r a d i slabe let ine bodo kme t i j ske zadruge odkup i l e le neznatno količino borovn ic , p r i zade t i pa bodo tud i n a b i r a l c i . C r .

G N E Z D O S 40.000 P IŠČANCI N a se l ekc i j sk i postaj i n a K r i ­

žu p r i K a m n i k u so za letos z a ­p r l i inkubator je — t r i umetne kolki je, k i so istočasno i z va l i l e po 3000 piščancev. I nkuba to r j i so o p r a v i l i v e l i ko delo, saj so o sk rbe l i naša gospodarstva s skoro 40.000 piščanci najboljših pasem (Stajerke, R h o d e Is land, N e w H a m p s h i r e i n križanci m e d s ledn j ima, od k a t e r i h p r i ­čakujejo najboljšo mesnost). D o m a so zadržali o k r o g 1000 piščancev za pleme. Petelinčke z a cvr t je — b i l o j i h je nekaj tisoč — p a so že vse odda l i . Jarčke iz f ebruarske vzre je pas­me N e w H a m p s h i r e so že zne­sle p r v a jajčka. D e l o v n i k o l e k ­t i v se lekc i jske postaje n a Križu zasluži vse p r i znan j e za sk rb i n t r u d , k i g a posveča nap r edku kokoš j ere je. Z.

J A M A SPOTIKE Tokrat smo se v rubriki K a ­

men spotike spotaknili ob jamo na jeseniški železniški postaji,

ki novemu poslopju gotovo ne dela časti. Ne samo zaradi tuj­cev, ki se vozijo tod skozi, tudi zaradi nas bi lahko to smetiščno jamo vsaj prekrili!

L E P N A P R E D E K S T R E L C E V I Z B O H . B I S T R I C E

S t r e l ska sekc i j a v B o h . B i s t r i c i , v ka te ro so

b i l i do nedavnega včlanjeni l e p r i p a d n i k i

tamkajšnjega ga rn i zona J L A , je postala zelo

ak t i vna . I zved la je že vrsto tekmovanj z

zračnim k a k o r tud i vojaškim orodjem, z m a ­

tično družino na B l e d u p a t u d i s sosednj imi

družinami. Sekc i j a pa je sedaj svojo de jav ­

nost razširila t u d i n a c i v i l no p reb i va l s t vo

B o h . B i s t r i c e i n okoliških vas i . P r e d k r a t k i m

se je v n j ihovo sekc i jo včlanilo k a r 40 do ­

mačinov, k i sedaj m a r l j i v o sodelujejo s s t r e l -

c i - p r i p a d n i k i J L A .

D E S E T L E T ALP IN IST IČNEGA O D S E K A V K R A N J U

Člani k ran jskega alpinističnega odseka so v soboto i n nedel jo p r a z n o v a l i v Češki koči nad J e z e r s k i m 10. ob le tn ico obstoja n j ihovega odseka. V Češki koči se je zbra lo 32 s ta r ih i n n o v i h a lp in is tov , k i so v vročem soncu zadovol jno p ra znova l i pomemben dogodek k r a n j s k i h a lp in is tov . S lavnost se je pričela v soboto zvečer, k a t e r i je p r i sos tvova l tud i Jože P a v l i c , član odbora P l an inskega d r u ­štva K r a n j . Z b r a n i m a lp in i s t om je želel še nada l jn j ih uspehov i « pester razvo j n j i ­hovega odseka. Nato so z b r a n i m a lp in i s tom s tar i načelniki toga odseka p r i po v edova l i zgodovino i n razvoj k ran jskega alpinističnega odseka.

V nedel jo so b i l i nato i z l e t i na Gr in tovec i n Kočno. Več navez pa je prep leza lo znane smer i v Dolški škrbini. Naveza sedanjega n a ­čelnika alpinističnega odseka tov. Z v o k l a pa

V N E D E L J O S E B O N A D A L J E V A L O O K R A J N O S T R E L S K O P R V E N S T V O

V nedel jo dopoldan se bo nadal jeva lo l e ­tošnje okra jno s tre lsko prvenstvo . N a vo ja ­škem strelišču na Jesen icah bodo nastop i l i vs i t i s t i , k i so v nedel jo dosegl i predpisano normo, to je t e k m o v a l i bodo na zmagova ln i tarči i n z vojaško pištolo na »carakas« p r o ­g ramu. N a tržiškem strelišču pa bo p r v e n ­stvo z m a l o k a l i b r s k i m orožjem za članice i n mlad ince . V s i t ekmova lc i , k i bodo dosegli predp isano normo, bodo pre je l i bronaste, s re ­b rne i n zlate medal je dobrega s tre lca .

C r .

je prep leza la novo smer severne stene G r i n -tovca. C r .

= ^ = C l i JL S I C O R E M J S K L

7i B> 7i

Čez nekaj časa je prišel v kuhin jo s t r i c Miklavž. A n a se je h i t ro zasukala in zaneti la na ognjišču. Str ic je vze l ognja in si nažgal pipo. Globoko je potegni l d ima in vprašal:

»Ti, ka j pa je i ska l Globočnik tod?«

»Zaradi vigenca je prišel, saj veste.«

»Zakaj pa s i je ogledoval hišo, kakor b i jo mis l i l kupiti?«

»Kaj bo kupil!« je nejevoljno v zk l i kn i l a Ana .

»Hm . . . Ana , t i z menoj tako n iko l i ne govoriš o hišnih zadevah, kakor da sem tujec. K l j u b temu t i rečem: Domin ik se je že vsedel v hišo, pazi , da te ne bo Globočnik i z r in i l čez prag!«

Ana je prizadeto obstala.

»Saj se n i pogajal z menoj ! S s t r i cem se bo dogovori l o najemščini. P rodat i pa ne bom pust i la , jaz že ne, in morebi t i tud i Alešu n i čisto vseeno, ka j se bo zgodilo z ro jstno hišo!«

»Kolikokrat sem že reke l , da b i fant mora l ostat i doma in se opr i jet i kovačije,« je poudari l Miklavž »Njegovo šolanje je F i l ipovo maslo! Mo j ra jn i brat je b i l vse življenje metla, komur se je z l jubi lo , vsak je lahko pometal z n j im ! F i l i p m u je reke l , naj pošlje fanta v šole in ga je poslal , kakor b i bilo za kovačijo škoda njegove bistre glave.«

»Stric je imel dobre namene.«

»Morebiti. Najbrž je v ide l , kako gre vse rakovo pot in da fantu ne bo nič ostalo, če bo oče še dolgo živel.« Miklavž je ut ihn i l in zamišljeno s t rme l v ogenj. Trepetajoči odsvit m u je plesal po obrazu in odseval v r jav ih očeh. Molčal je nekaj minut , k i so se A n i zdele neskončno dolge, potem je bušil kvišku. »Jaz vas vseh skupaj ne spreumem, primojduš da ne! A l i so še kje na svetu take vrste l jud i , ko t Gašperinovi?«

A n a se je mora la zasmejat i . »Kdo pa vas spreume, stric?«

Starec je sedel nazaj in zagrebel glavo v dlani . »Morebiti

imaš prav. Tud i sam se ne poznam.«

Ogenj je prasketa l , A n a je dokladala polena. Dišalo je po topeči se smol i , d im je s i l i l v oči i n gr ize l do solz. Iz vseh kotov je prežala tema, nad ognjiščem, v iste jah so se lesketale saje. A n a je čutila, da jo v t em vzdušju nekaj pr i j ema za dušo in j i veleva, naj bo odkr i ta . Toda ka j naj pove in komu? Naj s t r i cu razodene, da l jub i Domin ika? Ugr i zn i la se je v ustnice in p r i ­s luhni la , ko je začel govor i t i , kakor bi p rav i l sam sebi :

»Prav imaš, tud i sebe nisem mogel n iko l i spreumi t i . A l i sem slab človek, slab delavec? N i s em ! Še danes natolčem več sekan-cev kot Voltrešč, čeprav je mlajši od mene. Toda v mladost i sem pogrešil. Mora l bi se b i l priženiti na kakšno kovačijo a l i pa i t i po svetu. Stor i l n isem ne enega ne drugega. Le ta so bežala, spoznal sem, da gre p r i Gašperinu slabo in da moram proč, če se hočem rešiti. Deja l sem s i : — Miklavž, t u n i nič zate, pojd i ! — Tisočkrat sem s i tako reke l , šel pa nisem. K o sem prvič spo­znal , da se ne morem odtrgat i od doma, sem se napi l . Zaničeval sem samega sebe, prek l in ja l svojo slabost, svojo neumnost, na j ­raje bi se b i l opl juval ! P i l sem ves teden in nazadnje — kaj sem stor i l ? V r n i l sem se v v i gence . . . «

Med pripovedovanjem m u je glava lezla vedno nižje, s prs t i

s i je r i l po s iv ih laseh in v njegovem glasu je zvenel tak obup,

da je Ano pretreslo. N iko l i doslej se še n i vprašala, zakaj je

Miklavž tak, kakršen je. Vedno je gledala v n jem samo zapitega

hišnega s t r i ca , k i je družini v sramoto. Šele zdaj je zas lut i la

tragedi jo njegovega življenja in globoko se j i je zasmi l i l .

Čez nekaj časa je začel spet govori t i . Govor i l je z enoličnim glasom, kakor b i tek la voda:

Toda nr. veliko presenečenje, predvsem ženina, je planilo skozi vrata starikavo ženšče. »Ta že ne bo moja!« Spet so vztrajno trkali, dokler se ni pokazala prava nevesta.

Kmečka ohcet v Bohinju

Star običaj, ki vsako leto navduši lepo število turistov. Sobotno vasovanje je nekaj inozemcev tako navdušilo, da so sklenili še priti med Bo­hinjce. L E V O : V nedel jo opoldne so se začeli na ženinovem d o m u zb i r a t i svat je. V s i v lepih n a r o d n i h noašh. Po t em so z ženinom na čelu počasi odšli p r o t i naves t inem domu. DESNO: »Srangi« se seveda niso mogli izogniti. Starešina je moral seči v žep in odšteti nekaj krajcarjev. Sele po­tem so spustili šrango in po­vorka je nadajevala pot. Pod skalo ob jezeru je potem kljub peklenski vročini po­teklo popoldne v prijetnem in neutrudnem rajanju.

Nevesta, ženin in družica »štmano« v svojem kolcslju.

Okrog l o je s k r i t a vas južno od N a k l a , ed ina nase lb ina nia D o b r a v i , nagnjen i p l an jav i nad Savo. S t ruga Save, k i teče g lo­boko pod vasjo, je najožja v Z i r e v em , k r a j u m e d Besnico na desnem i n med gozdom D o b r a ­vo na l evem bregu. Izpod v i so ­k i h peči, nag rmaden ih na nje­nem levem bregu, vre vanjo vse polno studencev. O k r o g e lska p lanota je bogata na vod i , k i c u r l j a po ze lenem maihovju na obrežnih ska lah i n pušča n a njem apnenčeve snov i , k i spre­min ja jo m a h v lahnjak , k a r daje p o k r a j i n i svo jevrstno m i ­kavnost . Skoda le, da vsa pot cib l e v e m bregu Save n i v z d r ­ževana i n d a m l a d i n a vsako leto s krušenjem i n nab i ran j em lahnjalka precej p o k v a r i to n a ­ravno lepoto. Zadn j i večji s tu ­denec, k i daje Okrogliemiu p i tno vodo, i z v i r a t i k pod vasjo i n žene m l i n ob Sav i . V 1?. sto let­j u , k o še n i b i l o v K r a n j u m o ­stu čez Savo, je na tem mes tu n e k i kmet z imenom Snov l t p r e ­važal l j u d i i n sicer podložnike brižinskiih škofov brezplačno. T u d i danes te m l i n a r za majhno odškodnino prepel je s čolnom na besniško s t ran .

Okrog l o se prvič omenja 1263, k o je F r i d e r i k grof Ortenburški odstopi l vas brižinskim škofom. Češki k ra l j O t o k a r II. je 1274 kot gospod K r a n j s k e pode l i l b r i -žinskemu škofu K o n r a d u tud i sodno oblast v k r i m i n a l n i h i n c i v i l n i h zadevah nad podložniki n j ihovega loškega posestva, h k a t e r e m u je spadalo tud i O k r o ­glo. P o u r b a r j u loškega gospo­stva i z 1291 j e n j en ih štirinajst kmet i j p r ipada lo B a v a r c e m , k i so p r eb i v a l i v vaseh od Straži-šča do Škofje Loke .

V gradiču na Okrog l em, k i s i ga jo zg rad i l nad Savo sam, je užival svoj pokoj eden na jvzor -nejših s l o vensk ih vzgoj i te l jev i n učiteljev Tomo Z u p a n (1839 do 1937). B i l je med ustanov i t e l j i nairodno-obramibne Šolske druž­

be sv. C i r i l a i n Metoda , k i ga je n a svo j i p r v i r edn i skupščini 5. j u l i j a 1866 i z v o l i l a p r vomes t -niikom. Družbo, katere g lavna naloga je b i l a na rodno -obramb­no de lo p ro t i nemški i n i t a l i ­j a n s k i potujčevalni napada lno­s t i , je v o d i l p r eudarno i n po­gumno. Z g r a d i l i so lastno šole v T r s tu , na M u t i , v St. R u p e r t u p r i V e l i k o v c u i n številne otro­ške vr tce v ogroženih k r a j i h .

Zupanovo posebno življenjsko de lo je b i l o raz iskovanje zgodo­v ine i n vsega, k a r spomin ja na našega največjega pesn ika F r a n ­ceta Prešerna. V gradiču je i m e l posebno Prešernovo sobo, v k a t e r i j e h r a n i l pesn ikovo hišno ostal ino (posteljo, mizo , d v a stola, omaro s preda l i , m l i n ­ček za kavo i n r juho , na k a t e r i je ležali pesn ik n a mrtvaškem odiru), dive n jegov i lastnoročno nap i san i pesmi, njegovo pismo staršem i z le ta 1624 i n eno l a ­t insko nalogo iz šeste g i m n a ­zije. V zgo rn j ih sobah gradiča j e i m e l m o r d a sploh največjo p r i v a t n o knjižnico, pomembno tembol j zarad i neka te r ih r e d k i h k n j i g (Da lmat inova b i b l i j a itd.). Knjižnico je zapust i l l j ub l j ansk i u n i v e r z i , Prešernova hišna osta-l i n a pa se j e po njegov i smr t i žal porazgub i la .

T o m o Z u p a n je živel i n de l a l z a svoj narod , za vse, k i so po­t rebn i svet lobe d u h a zemsko imet j e — gradič pa je zapust i l najbednejšim, k i j i h loči od člo­veške družbe t ema s lep ih oči. T e m u namenu služi gradič še danes i n je tako ve r en spomenik na enega naših najplemenitejših mož.

V blližini Okrog l e ga leži v s k a l n i steni nad Savo. z godov in ­s k a dup l i na , v k a t e r i se je a p r i ­l a 1942 d v a dn i b o r i l a z okupa ­torjem na življenje i n smrt t r i -najstonica m l a d i h par t i zanov s Stane tom Žagarjem m l . na čelu, nato pa s pesmi jo na u s t i h k o n ­čala svojo junaško pot.

> O

o < g < Z

1 M

Splezal je čez plot, se približal hiši in pogledal vanjo skozi okno dnevne sobe, kjer je gorela luč. Tam so sedeli: tetka Polly, Sid in mati Joeja Harpcrja ter se pogovarjali. Tom se je splazil do vrat in jel nalahno dvigati kljuko, potem je pri ­tisnil nanjo. Vrata so zahreščala in se odprla. Previdno jih je nato odrival in se zdrznil vsakokrat, ko so zaškripala.

106.

Odrival jih je toliko časa, da se mu je zdelo, da so dovolj odprta in da se bo lahko po kolenih splazil skoznje. Vtaknil je glavo med nje in se previdno plazil dalje. »Kako to, da sveča tako utripa?« je spraševala tetka Pollv. »Vrata so od­prta, menim. Fojdi Sid in zapri jih!« — Tom pa je medtem brž smuknil skoznje in še pravočasno izginil pod posteljo, kjer je ležal toliko časa, dokler ni prišel do sape.

107.

Nato je splezal toliko naprej, da bi se z roko skoraj dotaknil tetine noge. »Hu­doben ni bil,« je dejala tetka Pollv, »sa­mo razposajen je bil, lahkomišljen in ne­ukroćen, saj veste. Odgovoren pa ni bil bolj kakor žrebe. Imel pa je najboljše srce med vsemi dečki!« Tetki Polly je bilo tako hudo pri srcu, da je zajokala. Podobno kot tetka Pollv je tudi Joejeva mati govorila o Jocju.

108.

Tom je ob teh besedah požira, solze, sicer bolj iz sočutja do samega sebe kot do koga drugega. Slišal je tople besede tetke Pollv o sebi in mnenje o samem sebi se je v njegovih mislih dvignilo še više kot kdajkoli. Tetina žalost ga je zelo ganila, tako da bi najraje smuknil izpod postelje in jo objel ter poljubil. Toda premagal se Je in se še bolj potuhnil.