-
P o š t n i n a
tuČnna v gotovini V N E D E L J O 27. M A R C A B O D O V O L I
T V E V O S N O V N E O R G A N I Z A C I J E O S V O B O D I L N E
F R O N T E V S L O V E NIJI . Č L A N I O F B O D O T A D A N I Z
V O L I L I V S V O J A V O D S T V A N A J B O L J Š E A K T I V I
S T E , L J U D I P R E D A N E S O C I A L I Z M U , K I B O D O T
A K O V A Š K E K O T K R A J E V N E O R G A N I Z A C I J E N A J
B O L J E V O D I L I K I Z P O L N I T V I
K O N K R E T N I H N A L O G T I T O V E P E T L E T K E
G L A S I L O O K R A J N E G A O D B O R A O F K R A N J
Leto II. — Štev. 11 Kranj, 17. marca 1949 Cena din 2*
OKRAJNA PREDKONGRESNA KONFERENCA OF V KRANJU
Delegati %a III. kongres bodo ponesli zaupanje frontovcev CK KPJ
Preobrazba naše vasi je bližnja resničnost
Zasedanje delegatov Osvobodilne Trente na okrajni konferenci v
Kranju, dne 13. marca je bila prava manifestacija za politiko K P J
v pogledu rekonstrukcije kmetijstva in preobrazbe vasi s ploh. Moč
naše Osvobodilne fronte je Prišla v polni meri do izraza ob pr i l
ik i volitev delegatov za III. kongres L F J . -Polno zasedena
dvorana Prešernovega gledališča n i bila samo dokaz
discipliniranosti delegatov, temveči istočasno jasen dokaz zavesti
članov OF, da so volitve delegatov za III. kongres L F J važen akt
v nadaljnjem izgrajevanju socialističnih temeljev nove Jugoslavije.
Sodelovanje delegatov v diskusiji je pokazalo, da plani glede
rekonstrukcije kmetijstva niso nobena utopija, temveč stvarna
potreba po nadaljnji krepitvi Našega socialističnega gospodarstva
in življenja sploh. Tako je politika K P J tudi v tem pogledu
doživela polno zaupanje ljudskih množic ter novo zgri-njanje vseh
delovnih l judi okoli Partije Pri uresničevanju novih gospodarskih
in kulturnih nalog na vasi.
Konferenci je prisostvoval tudi domači poslanec tov. Krmelj
Maks. član C K K P S in zastopnik J A , k i so ju navzoči kot
zastopnika Partije in Armade toplo pozdravili.
O nalogah OF pri razvoju zadružništva na vasi je govoril tov.
Mršek, okrajni sekretar K P S . Po analizi socialnega sestava
kranjskega okraja, k i se je v času svobode občutno izpremenil s
Porastom delavstva, je prešel na dej-^tvo, da razvoj industrije še
vedno zahteva novih delovnih moči, istočasno pa t u d i hitrejšo
preobrazbo kmečkega gospodarjenja, za kar so v kranjskem °kraju
dani pogoji. Poli t ika čakanja je škodljiva in se jo poslužujejo
tisti, k i hpčejo obstojati na račun vaške revščine. Nakazal je dve
bistveni nalogi. Odločno reševanje rekonstrukcije kmetijstva in
prizadevanje po čim globlji socialistični vsebini ekonomij i n
obdelovalnih zadrug.
Delo Fronte v preteklem letu je pr i kazal sekretar OF, tov.
Zaletel Slavko. Takoj po V . kongresu K P J i n II. kongresu K P S
je Fronta poživila delo. Obor i la se je z navodili in smernicami,
ki sta j ih podala oba Partijska kongresa in je začela še
uspešnejše posegati v življenje domačega okraja.
OF v kranjskem okraju šteje danes ' • 615 članov — to je ogromna
večina
volivcev. P r i gradnji zadružnih domov ?° člani opravili 30.156
delovnih ur, Sjani L M S 25.456 ur, skupno vse mno-sične
organizacije 79.762 ur. Prostovoljnega dela pri raznih delih, kot v
gozdarskem tednu, pr i popravilih cest, fradnji stanovanjskih
blokov i n igrišč j e b i l o opravljenih skupno 256.340 de-° v n i
h ur . Dovršenih je b i l o 5 zadružnih
domov, pr i 12 so b i l i postavljeni temelji tovarnah je b i lo
proglašenih v l a n -
^ e m le tu 1.596 udarnikov. Ustanovljeni ta b i l i dve
obdelovalni zadrugi.
, Ustanovljenih j e bilo sedem frontnih p t i čkov , a delovalo
j e 40 študijskih krožkov.
L M S šteje 7.063 članov, od teh je v preteklem letu delalo v
raznih brigadah izven okraja 463 mladincev in mladink; v okraju pa
je mladina postavila 24 samostojnih mladinskih delovnih čet.
AFŽ ima postavljenih 54 odborov, katerih članice so v preteklem
letu opravile 24.000 ur prostovoljnega dela. Odprle so čakalnico za
matere na postaji v Kranju, ter obdarile sirote v vrednosti 84.000
din. Nezadovoljivo pa je delo nekaterih odborov, k i ne pobirajo
redno članarine, ker znaša povprečje zato samo 2.95 din. Prav tako
ni bilo dosti uspeha pr i ustanavljanju skupin borcev za višji
hektarski donos.
Gotovo bi bi l i po smotrnejšemu delu doseženi še višji uspehi,
vendar že sama ta kratka preglednica izkazuje dejavnost Fronte in
njene napore za izpopolnitev gospodarskih temeljev. Volitve
delegatov dne 6. marca so bile izraz politične zavesti članov
Fronte, kar je izkazala udeležba prt volitvah (92.97%).
Številni delegati so obrazložili razpoloženje podeželskega
ljudstva glede gospodarske preobrazbe vasi ter podali dokaj
predlogov za pristop k uresničenju teh ciljev.
Številni diskutanti so iznašli predloge po vseh vprašanj ih
frontnega dela. Glavni del razpravljanja pa se je nanašal na
ureditev kmečkega gospodarstva.
Tako so smatrali delegati kot glavni vzrok počasnega
ustanavljanja zadružnih ekonomij in kmečko obdelovalnih zadrug,
dejstvo, da niso aktivisti dovolj seznanjeni z ustrojem zadrug, ter
zato ne morejo in ne znajo pravilno pojasnjevati kmetom, k i po tem
povprašujejo.
K pridobivanju zadružnikov naj pr i stopijo vsi delegati v
svojem krogu. Predvsem naj sami prednjačijo z vzgledom, ker to bo
najmočnejše prepričevalno sredstvo.
Tri tovarne v Kranju so dobile prehodne zastave in nagrade vlade
LRS
Pretekli četrtek, dne 10. marca t. 1., so sprejeli prehodne
zastave, diplome in denarne nagrade vlade L R S trije industrijski
delovni kolektivi v Kranju.
V svečano okrašeni dvorani name-ščenske restavracije „Standarda"
je tov. dr. Marjan Brecelj, podpredsednik vlade L R S , p r i
izročitvi teh odlikovanj dejal, da pomeni beseda „Standard" hkrati
dvig življenjskih pogojev naših delovnih ljudi. Zato bo tudi v
bodoče temeljna naloga tega kolektiva, izdelati čim več usnja in
čim boljše usnje. Nagrajenemu kolektivu so ob tej priložnosti
govorili še glavni direktor za usnjarsko industrijo tov. Štacin,
zastopnik glavnega odbora ESS tov. Bore, republiškega odbora
usnjarjev Braun Marjan in OSS — tov. Stružnik Andrej, k i so vsi
čestitali delovnemu kolektivu k doseženi zmagi in poudarjali
nenehno borbo, k i jo mora za dobrobit vseh kolektiv voditi še
nadalje.
Delavstvo tovarne „Standard" se je za sprejeto prehodno zastavo,
k i pomeni že šesto zmago tega kolektiva, v novih sprejetih
obveznostih ne samo zahvalilo, temveč tudi dokazalo zrelost svojega
prvenstva. Ob sprejetju prehodne zastave je delovni kolektiv trdno
odločen, da jo bo obdržal v trajni posesti in je zato napovedal
šestmesečno tekmovanje vsem podjetjem usnjarske stroke v L R S .
Hkrat i pa je sprejel obveznost, da bo V prvem polletju presegel
proizvodni plan za 9%, dvignil produktivnost dela za 8%, dosegel
predpisano znižanje polne lastne cene in zboljšal kakovost izdelkov
za 3%; v celoti bo izvedel brigadni sistem dela i n postavil
notranji plan. k i bo za 9% višji od operativnega plana. Nadalje je
prejel obveznost, da bo letni plan izpolnil do 1. decembra t. L,
čeprav je letos povečan za 13%. Delovni kolektiv tovarne usnja
„Standard" je
cd vlade L R S prejel denarno nagrado 45.000 dinarjev.
Prav tako je delovni kolektiv tovarne „Tcksti l indusa" prejel
na mali svečanosti v dvorani svoje menze iz rok tov. Breclja
denarno nagrado 100.000 dinarjev. Ob tej p r i l i k i je tov.
minister poudaril, da „Teksti l indus" prejme to nagrado in
prehodno zastavo kot najboljši kolektiv tekstilne industrije. Tudi
tekstilna proizvodnja je odločilnega pomena za dvig življenjske
ravni. Zato naj si delovni kolektiv še nadalje trudi dvigniti
proizvodnjo, produktivnost dela in kakovost izdelkov. Kolekt iv je
trdno odločen to storiti, zate je v tekmovanju, k i ga je napovedal
drugim tekstilnim tovarnam Slovenije, prevzel nase obveznost, da bo
do 1. maja znižal polno lastno ceno za 3.5% in odpadke od 3.5 na
2,5%, da bo izpolnil brigadni sistem z organizacijo podbrigad, k i
bodo vezane vertikalno, da bo znižal neupravičene izostanke od 0.5
na 0,1% in opravičene izostanke od 1% na 0,5%. V svojih tečajih bo
usposobil 50 priučenih delavcev, vsakih 14 dni pa bo imel
proizvodne sestanke. Naštudiral bo do 1. maja dva kulturna
programa, priredil študij po vseh brigadah in zboljšal prehrano v
delavsko-uslužbenski restavraciji. Razen tega bodo v produkciji
napravili 28.000 nadur i n 1600 ur pri prostovoljnih delovnih
akcijah. V okviru obrata bodo izvedli tekmovanje med previjal-kami
votka in osnove, tekmovali bodo za boljše izkoriščanje strojev, za
zmanjšanje odpadkov i n za naslov najboljšo brigade glede
kvalitete. Tej svečanosti so prisostvovali razen podpredsednika
vlade L R S tov. Breclja, tudi glavni d i rektor tekstilne
industrije L R S ing. Štrukel j , zastopnik glavnega odbora ESS
tov. Bore, republiškega odbora
(Nadaljevanje na drugi strani)
Da spoznajo kmetje ustroj in življenje v zadrugah, naj se
organizirajo izleti kmetov na Štajersko za ogled zadrug, k i
delujejo že dalj časa. Vaški odbori OF naj ugotove člane, k i so
voljni vstopiti v zadrugo, prav tako pa je potrebno odkriti
zaviralce, ki največkrat izkoriščajo tujo delovno silo. Takšen
značilen primer je v Podlonku, kjer je neki kmet pred vojno redil
15 govedi, danes 6, za delo je najel hlapca, sam pa vozi les, da je
prejemal še živilsko na-nakaznico ter se dosledno bori proti vsem
poizkusom, da bi si mali kmetje pomagali z zadružnim načinom
gospodarstva.
Zato so zahtevali delegati naj vse take elemente, k i zavirajo
boljšo bodočnost delovnemu človeku, oblast odločno kaznuje.
Predstavnica OSS, tov. Rometova je pojasnila, kako nameravajo
sindikati pomagati kmetom. Sindikalisti iz tovarn bodo na vaseh
vključevali v svoje krožke tudi kmete, ter j im dajali strokovno,
politično in tehnično znanje. V strokovnem pogledu bodo pomagali
ekonomijam in zadrugam zidarji, normirci, knj i govodje i n drugi
strokovnjaki. Na sindikalne pevovodske in režiserske tečaje bodo
povabili tovariše iz vasi. Tovarna „Iskra" bo s svojim ozkim
zvočnim kinoprojektorjem obiskovala podeželje. Kulturne ekipe iz
tovarn bodo izvedle na podeželju vrsto dobrih predstav.
Tov. Krmelj Maks je v daljšem govoru obrazložil razvoj našega
gospodarstva, naše gospodarske uspehe in načrte. Osamljeni od vrhov
vodstva demokrat ičnih dežel, toda ne osamljeni od ljudstev
socialističnih dežel bomo dokazali krivičnost teh vrhov do naše
Partije in do graditve našega socializma.
Za delegate / a III. kongres LFJ so izvoljeni
najboljši
Pri. volitvah za delegate za III. kongres Ljudske fronte
Jugoslavije so izvol i l i najboljše socialistične delavce: K r
melj Maks, Šuštarič Tone, Černe Franc, Zupančič Mirna, Rome
Dragica, Zabelj Vinko in Brodar Ivan. Nato so bi l i odlikovani
zaslužni borci iz N O B . B i lo je 17 odlikovanih, kar je
povzročilo dolgotrajne ovacije Part i j i i n tov. maršalu
Titu.
Ob začetku konferece sta b i l i poslani pozdravni resoluciji C
K K P J in C K K P S , ob zaključku pa delovna resolucija Glavnemu
odboru OF. Resolucija izraža voljo po takojšnji pristopitvi k delu
na vasi, po dvigu življenjskega standarda i n ljudske kulture ter
izboljšanju notranjih organizacijskih zadev.
Delegatom za III. kongres L F J pa je naročeno, da ponesejo
pozdrave i n izraze zaupanja vseh članov Osvobodilne fronte okraja
Kranja C K K P J in njegovemu sekretarju tov. maršalu Titu. V času
pred III. kongresom Ljudske fronte Jugoslavije pa bodo vs i člani
Osvobodilne fronte podvojili svoje napore pr i izgradnji socializma
pr i nas.
-
Stran 2 G O R E N J S K I G L A S Stev. 11
Sindikalna podružnica „ P r o j e k t " Kranj, napoveduje
tekmovanje na kulturno-prosvetnem torišču vsem sindikalnim podr. v
Kranju
Tovarna „ Iskra" je razstavila svoja dela
V počastitev II. kongresa ZSS napoveduje kulturno - prosvetna
komisija sindikalne podružnice „Projekt", vsem kulturnim komisijam
sind. podružnicam v okraju Kranj socialistično tekmovanje v vseh
panogah kulturnega dela v času od 1. marca t. 1. do kongresa. Naše
obveznosti so naslednje:
Na ideološkem področju: Izvesti poleg 20 rednih še 10 družbeno
političnih predavanj. Udeležbo povečati za 10%. Število sindikalnih
krožkov povečati od obstoječih 5 — na 10. Uvesti redne 14-dnevne
sindikalne ure na petih krajih. Do 1. maja izvesti strokovni tečaj
strojnikov za gradbene stroje. (Ostale podružnice naj preko uprave
po svoji l i niji pripomorejo strokovnim tečajem njihovega
podjetja). Nadalje udeležence sind. tečaja OSS-a vkl jučevat i v
sind. krožke in j im dajati, možnost, da znanje, k i ga prejemajo
na tečajih, prenašajo na ostalo članstvo i n udeleževanju v sind.
delu. Uvesti študij na vasi z povezavo OF.
V agitaciji in propagandi: Število agitatorjev povečati od 8 na
16, njihove mesečne sestanke uvesti na 14 dnevne in doseči z
nazorno in ustno agitacijo znižanje polne lastne cene za 5% in
dvigniti kakovost izdelkov. Vse stare parole nadomestiti z novimi.
Dvignit i
zanimanje čitanja knjig za 20%;. Naročnike na časopise podučiti,
da bodo pročitani časopis oddali tudi drugim v čitanje. Dosedanjih
6 stenčasov preimenovati v „okna novic" in j ih menjati stalno
tedensko z aktualnimi članki. Najboljše članke pa pošiljati OSS-u,
kakor tudi izboljšati dopisništvo za naše časopise 100%, tako da
bodo do 7. 4. 1.1. v časopisu objavljeni najmanj 3 članki. Za pomoč
delavcem in kmetom na vasi organizirati strokovne kadre pri
izvrševanju strokovnih potreb za naše obdelovalne zadruge in
kmetoze. Doseči obvezo članstva za 5-urno prostovoljno delo na
mesec. Na vseh gradiliščih uvesti mesta časti in organizirali rdeče
kotičke.
V kul turno-umetn iškem delovanju do 24. aprila t. 1. prirediti
eno dramsko prireditev i n dva kulturna večera. Dramsko in pevsko
družino vključiti v S K U D „France Prešeren" v Kranju. Urediti
točno statistiko članstva in plačane č lanar ine za omenjeno
društvo.
O vsem pošiljati točna poročila do 2. v mesecu na OSS in se
čimbolj potruditi, da presežejo v vsem napovedane točke in s tem
najčastneje oddolže naši Partij i , k i nas vodi v boljše
življenje.
Sind. podr. „Projekt" Kranj.
Iz naših krajev in tovarn MARTINJ VRH
V Martinjem vrhu izobraževalni tečaj dobro napreduje
Mnogo bi se dalo govoriti o dobrih mladinskih aktivistih in o
oktivistih OF v Martinjem vrhu, k znajo vsako stvar i n sleherno
nalogo dobro izpeljati, treba pa se je ustaviti pri tem, kako so
oni razumeli preobrazbo vasi.
Vas je majhna in oddaljena pa vendar ne toliko, da ne bi zajel
glas o izobraževalnih tečajih tudi njihove vasi. Resno so se lot i
l i vprašanja, kako tečaj organizirati in pritegniti čim več l judi
v tečaj. Premostili so vrsto težav i n tečaj se je pričel med
prvimi v našem okraju. Vpisalo se je 19 tečajnikov. Tovarišu
Janezu, sekretarju mladinskega aktiva pa se je zdela ta številka
premajhna, le ne popustiti, treba je število tečajnikov povečati,
je bilo njegovo geslo. Zopet so stopali aktivisti OF„ L M S in pa
tovariš učitelj od hiše do hiše, j ih prepričevali , pa tudi
prepričali , tako, da danes redno obiskuje izobraževalni tečaj 28
tečajnikov. Rekel bo kdo — malo je to, lahko pa rečemo, dosti so
napravili , zelo pa »o se potrudili in se še trudijo tečajniki, saj
hodijo nekateri po uro hoda v breg v hladnih, lepih in deževnih
zimskih večerih iskat znanja, katerega j im stara Jugoslavija ni
nudila.
Marsikaj lepega i n novega slišijo na predavanjih, od vsega pa j
ih najbolj zanimajo predavanja o zadružništvu in kmetijstvu, zanima
j ih tudi zgodovina narodno-osvobodilne borbe, pa tudi z matematiko
si niso v laseh. P r i predavanjih in potem ob diskusiji
prilagodijo
vse stvari njihovim žvljenjskim pogojem, njihovim krajevnim
razmeram. Tovariš Jože, sekretar partijske celice in tovariš Janez,
sekretar mladinskega aktiva s svojo zdravo diskusijo pritegneta še
druge, plašnejše, potem pa se vrstijo vprašanja za vprašanjem,
tovariš Ušeničnik pa, k i je vodja tečaja rad odgovarja na vsa
vprašanja, v zadrego pa vendar ne pride nikoli, ker je vedno dobro
pripravljen.
Ne zadovoljijo pa se samo s tem tečajem, sedaj že pripravljajo
teren, da bodo napravili predavanja o zadružniš tvu i n kmetijstvu
tistim, k i v tečaj niso zajeti; ta predavanja pripravljajo tudi za
stare Martinj vrhske mame in dede.
Vedno najdejo kak nov način, da imajo v tečajih lepe in zanimive
ure pa tudi zaključijo vedno s pesmijo, kakor so se nekdaj
zaključili partizanski mi tingi i n sestanki, ko so prihajali v
njihovo vas številni partizani.
Med vaščani in aktivisti Martinj vrha ni malodušja in
oportunizma, omajala j ih ni nit i za ped resolucija Informbiro j
a, ker se zavedajo, da bodo želje njihovih dedov in njih samih
uresničene le v Titovi Jugoslaviji, za katero so se tudi boril i .
B i t i hočejo v prvih borbenih linijah v borbi za izgradnjo
socializma, kakor so bil i med prvimi v narodnoosvobodilni borbi,
zato pa starši radi pošiljajo svoje otroke iskat znanja in učenja v
Izobraževalni tečaj, da se bodo otroci naučili vsega tistega, kar
njim ni pustila stara mačehovska Jugoslavija.
Čeravno je vas Martinj vrh majhna, stopa s smelimi in vel ikimi
koraki v
zveze tekstilcev tov. Zupane in zastopnica mestnega komiteta K P
S Pagon Slavka.
Kolekt iv Tovarne čevljev v Kranju je sicer majhen, toda
najboljši delovni kolektiv v slovenski industriji obutve. Ob
sprejetju prehodne zastave vlade L R S , diplome in denarne nagrade
v višini 15.000 dinarjev, je ta vzorni delovni kolektiv uprizoril
malo svečanost v svoji kulturni dvoranici. Uvodoma je nastopil
njihov mešani pevski zbor, k i je lepo zapel eno pesem, na koncu
svečanosti pa še dve. Kolekt ivu so čestitali k odlikovanju in
visoki delovni zavesti tov. dr. Brecelj Marjan, tov. Bore, tov.
Stružnik in drugi. V lanskem letu je ta kolektiv sprejel obvezo za
izdelavo 5.000 parov čevljev, pa jo je presegel še enkrat toliko. V
imenu delovnega kolektiva se je toplo zahvalila za visoko nagrado
podpredsedniku vlade L R S tov. Peklenik Mari ja i n pri tem
sprego
vorila bodrilne besede svojim tovarišem. Kolekt iv je napovedal
tekmovanje vsem tovarnam obutve Slovenije. Trdno je odločen, da ne
bo izpustil iz rok prehodne zastave in da bo v tekmovanju izpolnil
letošnji proizvodni plan z 104%, povečal produktivnost dela za 5%,
izpolnil plan znižanja polne lastne cene, izboljšal kvaliteto za
3%, dvignil strokovni kader za 25%; ter zboljšal delovno disciplino
za 0,5%. Vse delavstvo tovarne se bo vključilo v 20 brigad.
Notranji plan bodo postavili tako, da bo za 4% višji od
operativnega plana, v študi jske krožke pa bodo zajeli 50% vsega
članstva. Na koncu je kolektiv sklenil, da podeli vso nagrado
15.000 dinarjev Domu slepih v Škof j i Lok i .
Ob zaključku slovesnosti so vsi trije odlikovani delovni
kolektivi odposlali resolucije predsedniku vlade L R S ,
centralnemu komiteju K P S in GOESS.
Delovni kolektiv tovarne Iskre v K r a nju je z razstavo svojih
del pokazal v i soko kvaliteto artiklov, s katerimi bo naša
industrija dobila polno novega materiala za izpolnjevanje svojih
planskih nalog. — Največja zanimivost za obiskovalce razstave je
gotovo novi kinoprojektor, pa se še izpopolnjuje. Tako je ing.
Vidmar skonstruiral novo ojačeval-no napravo, k i je mnogo manjša
od stare a po kvaliteti boljša. Razstavljeni deli orodjarne nam
kažejo veliko preciznost dela rezkarjev in merilnih naprav. V
serijskih produkcijsk h izdelkih, k i j ih ima sedaj podjetje v
delu, pa pr i kazujejo novo avtomatsko telefonsko centralo z
efektom do 5 km oddaljenosti, dalje elektr ične števce, katerih
posamezne dele bodo sedaj zdclovali na enostavnejši način in bodo
prodajne cene posameznih delov znižane za 300%, obenem pa je važno,
da deli na kvaliteti ne bodo prav nič i zgub l i . Serijska
izdelava električnih vrtalnih strojev pa bo naši industriji
pripomogla k h trejšemu delu. Važen faktor za naš avto-promet so
avto diname, katerih ščitne dele sedaj izdelujejo na veliko lažji
način kot prej, ko so j ih morali vl ivat i a l i pa celo uvažati .
Vse to nadomestno delo opravlja sedaj stroj, k i ga je skonstruiral
tov. K sel Franc, 3-kratni racionalizator
in novator ter nosilec Reda dela I. stopnje. P r i tem delu so
mu pomagali tov^ Dovgan, Merkun, Potočnik in Žibert. Da ima
podjetje vedno večje uspehe, pa je zasluga tudi vsega delovnega
kolektiva in racionalizatorjev, k i j ih ima podjetje 13 in sicer:
tov. Kise l Franc (3 krat), Pokljukar Jože (3 krat), Ahačič Jože,
Traven Drago, Zaplotnik Anton, Keber Adolf, Seljak Anton in Vcl
ikovrh Janez, poleg tega pa številni udarnik', med k a terimi so
pokazali najboljše uspehe tov. Beguš Ivan, večkratni udarnik, k i
presega normo za 28%;, Hafnar Vinko, 4-kratn' udarnik, presega
normo za 18%, Krašček Daniel, presega normo za 11 % r Hariš Marija,
večkra tna udarnica, presega normo za 9% in tov. Tronka A v r e -l
i j , vodja kino-montaže, vrši zaključna dela pri serij:
kino-projektorjev. — Vzporedno s tem pa se kaže tudi velika
aktivnost na kulturno-prosvetnem področju. Številni tečaji,
knjižnica n prireditve j im nudijo osnovno izobrazbo
in-ideološko-politično vzgojo.
VOLITVE V VAŠKE ODBORE OF 27. MARCA NAJ BODO NOV DOPRI
NOS FRONTE ZA ZGRADITEV SOCIALIZMA NA VASI
armadi graditeljev socializma, pristopajo aktivisti k preobrazbi
svoje vasi. Lahko postavimo to malo vasico za vzgled vsem ostalim
krajem, kjer niso znali pravilno pristopiti k organizaciji
izobraževalnih tečajev pod mnogo boljšimi pogoji, kakor pa j ih ima
ta mala vasica. Mišo.
TRŽIČ Uspeh racionalizatorja Kurnik Brunota
Tov. Kurn ik Bruno, obratovodja tkalnice v Predilnici Tržič, se
je že dalje časa bavil z mislijo, kako bi zboljšal kakovost in
zmanjšal proizvodne stroške pr i predelavi in tkanju cord platna za
gumarsko industrijo. Po raznih težko-čah se je uspeh
racionalnejšega tkanja tega artikla popolnoma obnesel.
Prvotni proces predelave je zahteval zaposlitev več delavcev.
Ves proces se je moral vrši t i preko previjanja preje iz kolut in
Warcopsov na stožčaste kr ižne navitke, nato zopet na snovanje iz
navitkov ter ponovno previjanje ostankov in njih vezanje na poseben
način. Ta način vezanja zahteva razdelitev večjega vozla na tri
tanjše, eden od drugega oddaljene vozle, s čemer se je preprečevalo
trganje niti p r i gumiranju.
V novem načinu produkcije corda pa odpade ves stari proces dela
in se iz predilnice pripravljena preja takoj neposredno stavi na
specialno stojalo, kjer se priveze in takoj tke. To stojalo, katero
je zelo enostavno, sta po načr tu tov. Kurn ika izdelala Zaletel
Anton in Bogataj Stane iz starega odpadlega železa. P r i novem
sistemu dela se prihrani na delovni s i l i za enoletni plan istega
artikla 32.261 delovnih ur v skupni vrednosti 579.818 dinarjev, a
na pr i hranku dragocenega materiala, k i je tkan iz najboljšega
bombaža, se v vrednosti prihrani 1,228.504 dinarjev, s čimer znaša
skupno znižanje proizvodnih stroškov za 1,807.852 dinarjev.
P r i novem procesu tkanja cord platna pa je velike važnosti to,
da je odpadnega materiala .sedaj prav malo, dočim
.je bilo to pri prejšnji predelavi najbolj pereče vprašanje.
Odpadki so danes mi nimalni, kar kaže dejstvo, da je prišlo pri
12.000 kg samo 0.40 kg odpadkov, in to samo vozli.
S postavitvijo tega stroja je tov. K u r nik mnogo pripomogel
podjetju pri izpolnjevanju planskih nalog in znižanju proizvodnih
stroškov
P. A.
GODEŠIC PRI ŠKOFJI LOKI
V nedeljo 13. marca je priredila organizacija AFŽ V Godešiču
proslavo 8. marca, k i je prav lepo uspela. Spored je b i pester i
n bogat. Poleg lepo p r i pravljenega političnega poročila, k i
ga
je podala tov. Hafner Si lva je bilo podanih še več točk, med
katerimi naj omenimo igrico pionirjev „Kmečki punt", katere avtor
je 11-letni Bobnar Tonček iz domače vasi. To igrico so otroci
naštudiral i za svoje mamice in jo prikazali na njihov vel iki dan.
Režiser je bi l neumorni delavec na kulturnem poprišču tov.
Starinec Alojz. Za zaključek je šolska mladina iz Rateč podala
nekaj deklamacij in zapela nekaj izbranih narodnih in partizanskih
pesmi. V petju se naša mladina zelo pridno udej-stvuje, saj je ona
leta 1948. dobila v" Kranju izmed vseh pevskih zborov osnovnih šol
v našem okraju prvo pohvalo in s svojimi uspehi čim več pr i
pomoglo k izgraditvi socializma.
IZ PREDDVORA Tudi v Preddvoru se je mladina raz
gibala ter pričela z delom in tekmovanji. Tako so sprejeli
mladinci tekmovanje za IV. kongres mladine, v katerem, so že nekaj
točk izpolnili . Imeli so tr i udarniške akcije, v katerih'so se
posamezni mladinci prav posebno izkazali-Prav tako" ne zaostajajo
pr i udeležbi predvojaške vzgoje. Udeležujejo se je 100%, so pridni
i n disciplinirani.
V Preddvoru so dalje ustanovili kmet-sko-izobraževalni tečaj za
mladino, k a terega pa ne poseča dovolj mladincev, kakor bi bilo
zaželjeno. Največ j ih pride iz Preddvora, nekaj iz Mač, Tupalič in
Nove vasi, medtem ko so Potočani, mladina iz Spodnje in Srednje
Bele ter iz Bašlja popolnoma izostali. Želeti bi bilo, da. tudi iz
teh vasi pridejo na tečaj, saj bodo gotovo zadovoljni s
pridobitvijo učne snovi, ter na ta način strnjeni i organizacijo L
M S , tudi oni izpolnili svojo dolžnost v tretjem letu Titove
petletke.
LUČINE Ob koncu preteklega meseca je K r a
jevni odbor OF v Lučinah sklenil na množičnem sestanku, da po
svojih močeh pripomore k formiranju frontnih brigad v našem
gospodarstvu. Tako so iz svoje srede dobili pet frontovcev, ki
sedaj že delajo v frontovski brigadi pri Elektroprenosu v Gorenji
vasi. Važnosti tega dela pa se nekateri odbori ne zavedajo, med
drugimi Poljane in Ja-; vorje, k i ljubosumno čuvajo svojo raZ '
položljivo delovno silo, češ da sami rabijo delavce p r i vodovodu,
popravil 1 1 cest itd. P r i tem pa ne pomislijo, kak^ je za naše
gospodarstvo v a ž n a elektri" č n a energija i n k a k o prav bi
p r i šp tudi tistim kmečkim domovom, k i š c nimajo elektr ične
razsvetljave. Vseka-' kor bi se na množičnih sestankih mO' rale te
stvari vestno, trezno pretehtati' predno dajejo dvomljive i n
odklonilni odgovore. S. %
-
Stey. H G O R E N J S K I G L A S S ( ran 3
S O D I Š Č A Hutlmie vesti D E L O I N N A S T O P I M O Š K E
G A
P E V S K E G A Z B O R A S K U D - a » F R A N C E P R E Š E R
E N " V K R A N J U
Moški pevski zbor S K U D - a »France Prešeren" v Kranju je
priredil v prejšnjem mesecu večer partizanskih, narodnih in umetnih
pesmi za oficirski 'bor J A v Kranju.
Pred začetkom koncerta je dirigent Zbora tov. Lipar Peter
zbranim oficirjem lovor i l o zgodovinskem razvoju in pol e n u
glasbe ter zaključil svoje poročilo P besedami, da mora umetnost v
socialistični stvarnosti biti namenjena ljudstvu in njeni armadi.
Ob polni dvorani s o poslušalci navdušeno sledili pestremu Programu
in dali s tem priznanje zboru kakor tudi njegovemu pevovodju. Poleg
ostalih so 1 (nar išem oficirjem predvsem u £a ja le Emila Adamiča
„Mara v jezeru" (belokranjska), Rada Simonittija „Bolen ^ i leži"
(makedonska), „Plovi, plovi" (dalmatinska) ter Vasili ja M i r k a
„Kolo", ki jo je moral zbor ponoviti.
Moški pevski zbor S K U D - a »France Prešeren" je dne 27. II.
1949. sodeloval * številnimi udarnimi pesmi na svečani Proslavi
tekstilne tovarne „Inteks", ko J p ta kot najboljši zvezni
tekstilni kolektiv prejel prehodno zastavo ministrstva lahke
industrije F L R J .
B . M
K U L T U R N O D E L O V A N J E S I N D I K A L NIII P O D R U
Ž N I C V T R Ž I C U
Zadnje tedne je opaziti, da se kar •na za drugo vrste dramatske
predstave * Tržiču. Pred kratkim nam je dramatska skupina iz
Bombažne predilnice i n tkalnice prikazala na odru našo narod-*to
igro „Miklovo Zalo", k i je bila kljub težkočam z začetniki in
drugimi težavami, ki se pojavljajo pr i delu s številnimi igralci,
pod skrbnim vodstvom tov. Anderleta A. , prav dobro naš tudi rana l
r * je dosegla tudi zaželjeni uspeh.
Preteklo soboto in nedeljo pa smo Prvič videli na odru člane
sindikalne Podružnice tovarne usnja R U N O , k i so ^prizorih
Finžgarjevo dramo „Razvalina^ življenja". Kl jub temu, da je
podružnica po številu majhna, se j i m je posrečilo iz svojih vrst
izbrati l judi za dramatsko delo. V splošnem je bi l prvi nastop
prav dober, če pri tem pomislimo, da je bila večina nastopajočih
prvič na odru, kot n. pr. tov. Koničeva, ki je vlogo Lenčke prav
dobro rešila.
' Če objektivno pogledamo vse te stvari, moramo biti pač
zadovoljni. Čudim *e le, da od nekaterih strani slišimo pr i pombe,
k i niso primerne in da si nekak i člani mestnega gledališča
štejejo
p ° d čast, če vidijo na odrskih deskah
Kalio je Angela postala prvo-borka v socialistični
izgradnii
(Nadaljevanje in konec) Po vojni se je začelo drugo obdobje Z l
vljenju delavke Angele Štibelj . To-
arne so pozivale delavce v borbo za Pfan. Med prvimi borci je
bila Angela.
je bi l leta 1946 pred delovnim ko-, ktivom tovarne „Inteks"
prvikrat pre
ran seznam najboljših delavcev, prvih ^oarnikov, je bilo ime
Angele Štibelj
a Prvem mestu. Naslednje leto je pr-
nastopati tudi „nekvalificirane" igralce. Take aktivnosti na
novo se porajajočih igralcev je treba pozdraviti in j im, če je
potrebno, priskočiti na pomoč. Sama kri t ika po izvršeni predstavi
ne pomaga dovolj, posebno pri začetniku ne, kajti učitelja
potrebuje že pr i vajah samih. Dramatsko delo v Tržiču je že itak
precej otežkočeno, v prvi vrsti zaradi pomanjkanja prostora i n
drugih tehničnih ovir, zato je nujno, da delo sind. dramskih družin
podpremo, kajti prav iz teh vrst si bomo lahko pridobili igralski
kader za bodoče predstave v Tržiču, k i bodo lahko postale
pogostejše ter bodo zadovoljile vse Tržičane, k i prav radi
obiskujejo dramatske uprizoritve.
VZGOJA PEVOVODSKEGA KADRA
Velika kulturna razgibanost delovnih množic nam nalaga dolžnost,
da organiziramo pevovodski tečaj, kateri ima namen poživiti
kulturno dejavnost na področju zborovskega petja. Za dosego tega
cilja so nam potrebni aktivisti-zborovodje, k i se bodo strokovno
usposobili na pevovodskemu tečaju, k i ga priredi S K U D „France
Prešeren" v Kranju v mesecu aprilu t. 1.
Ta tečaj ima namen organizacijsko in strokovno pomagati našim
pevovod-jem v tovarni in na vasi. Dal j im bo osnovno teoretsko in
tehnično znanje. Prikazal bo važno vlogo, k i jo vršijo ravno
pevski zbori na kulturnem in političnem torišču v izgradnji
socializma.
Tečaj bo trajal 14 dni. Predavanja bodo od 4. ure popoldne do 7.
ure zvečer, ter od 8.—10. ure zvečer.
Tečaj bo vodil ravnatelj Drž. glasbene šole tovariš Peter Lipar.
Predavali bodo tudi profesorji iz gimnazije ter predavatelji iz
Ljubljane. Ob zaključku tečaja bo nastop, k i ga bodo izvedli
tečajniki sami.
Naloga prosvetnih aktivistov je, da skličejo takoj posvetovanja
vseh prosvetnih delavcev, predvsem mladino i n da skupno z njimi
zberejo tovariša ali tovarišico, k i bo posečala ta tečaj.
Ime tečajnika javite najpozneje do 25. t. m. na Sindikalno
kulturno umetniško druš tvo Franceta Prešerna Kranj . P r i prijavi
navedite: 1. Ime in priimek, 2. kraj in datum rojstva, 3. poklic in
delo, k i ga opravlja, 4. bivališče, 5. ali igra kak inštrument ,
6. kateri glas poje, 7. a l i je že posečal kak pevovodski tečaj,
8. ali je dosedaj že vodil kak pevski zbor (ženski, moški, mešani),
9. koliko časa že deluje kot zborovodja ali pevec p r i pevskem
zboru.
Dopisujte v „Gorenjski glas"!
vega maja i n na Dan republike, na dva največja praznika, kakor
ju sama imenuje, sporočila bratu: „Spet sem udarnik!"
Konec preteklega leta se je tovarna „Inteks" borila z vsemi
silami za ostva-ritev plana. Iz vseh kolektivov naše domovine so
prihajala poročila o delovnih zmagah, toda v „Inteksu" — je bilo
težko. Bi lo je malo poklicnih tkalk, plan je bil pa visok. Poleg
tega so čakali še novi — povečani plan za drugo leto v petletki, a
nič ni kazalo na njegovo ostva-ritev.
— A k o ne bo prišlo do konca leta do preobrata in ne bo rešeno
vprašanje strokovnih delovnih moči, bomo prihodnje leto doživeli
precejšen zaostanek — so govorili delavci.
Pod konec leta 1947. je poklical ravnatelj podjetja Angelo v
pisarno. Z njo sta b i l i še dve drugi delavki. Ravnatelj j im je
prikazal, kako je s strokovnimi močmi. Dejal j im je: „Naši
tovariši na Hrvatskem so se pri delu oklenili novega načina. V
zagrebški tekstilni tovarni „Ivančica" so raztegnili delo od štirih
na šest statev. A l i ne bi mogli tudi mi kaj takega?" Ta dan je
dobila Angela največjo nalogo v svojem življenju. Morala je v
Zagreb, da prenese izkušnje tekstilcev v tovarni „Ivančica" v svoje
podjetje i n s tem omogoči izpolnitev plana.
V tovarni „Ivančica" so zbrani naj-
I Z P R E D ŠPEKULANTSKO-SABOTERSKA
S K U P I N A K U L A K O V O B S O J E N A N A R A Z L A S T I
T E V
V času, ko vodimo borbo za izboljšanje življenjske ravni našega
delovnega človeka, za dvig naše kmetijske proizvodnje, odkrivajo
svoj pravi obraz sovražniki naše socialistične izgradnje. To SO
predvsem večji kmetje, kulaki, k i hočejo s sabotažnimi dejanji
ovirati naš razvoj in špekulirat i na račun skupnosti.
Pred okrajnim sodiščem v Kranju so se pred nedavnim morali
zagovarjati zaradi zavestnega odtegovanja od obveznih oddaj, voženj
lesa, spreminjanju obdelovalne zemlje v slabše kulture,
neplačevanja davščin itd., s čemer so poizkušali škodovati
interesom narodnega gospodarstva, štirje kmetje.
Gašperl in Janez iz Luž na Visokem, posestnik 23 ha zemlje in
lastnik eno-nadstropne hiše i n ostalih gospodarskih poslopij,
katerih vrednost znaša okroglo 2 milijona dinarjev, je bi l zaradi
neod-daje žita že predlanskim kaznovan, vendar ga to ni
spametovalo. V svoji slepoti in sovražnosti je delal ovire v vsem,
kakor smo našteli, zato ga je ljudsko sodišče obsodilo na 13
mesecev odvzema prostosti in zaplembo celotnega premoženja v korist
države.
Njemu podoben je Jarc Franc iz Srednje vasi pri Šenčurju,
posestnik 24 ha zemlje, k i ima vseskozi sovražno nastopanje proti
ljudski oblasti, kar pa ni nič čudnega, saj je med okupacijo sirupa
tiziral z Nemci in so trije njegovi sinovi b i l i belogardisti, k
i so pobegnili in so še sedaj na Koroškem. Obtoženi Jarc ni
zadostil obvezni oddaji v lanskem letu tako v lesu kot v drugem,
spreminjal je orno zemljo v travnik, da bi s tem dosegel manjšo
oddajo. Davščin ni plačeval in se prav tako ni odzval obvezni
vožnji lesa, k i jo je predpisal OLO. V splošnem trdi sam, da ne bo
redil živine in delal na polju za druge — naj si ljudje sami
pomagajo, zase bo imel vedno dovolj. Ljudsko sodišče ni bilo tega
mišljenja, ampak ga je obsodilo na eno leto odvzema prostosti s
prisilnim delom i n zaplembo celotnega premoženja.
Posebno obsojanja vreden pa je kulak Sajovic Ivan iz Visokega, k
i ima 41 ha zemlje poleg hiše, gospodarskih poslopij in sadnega
vrta v vrednosti 3 milijonov dinarjev. Imenovani se je pregrešil v
istem kakor gornja dva in je poleg tega še zanemarjal posestvo ter
ga puščal vnemar. S stalnim pijančevanjem in potratnim življenjem
je škodoval tudi svoj i družini, grdo ravnal s svojo ženo, tako da
se je le-ta v preteklem letu v obupu nad takšnim življenjem z
možem
boljši tekstilni delavci iz vse države. T r i zamene so
zadoščale, da je do potankosti spoznala nov način dela.
Čez teden dni je bila Angela spet v Kranju. Delavcem je
dejala:
— Na njihovih strojih je lažje delati. Mnogo manj gibov
zahtevajo, nov način dela je bilo tam lažje uvesti. Toda jaz
mislim, da bi se tudi pr i naših statvah s stalnimi tehničnimi
izboljšavami dal uvesti novi sistem".
Sledil je dolg razgovor. Nekateri vodje obrata in delavci se
niso strinjali z Angelinimi predlogi, niso zaupali novemu načinu
dela. Sestanek n i uspel.
Toda Angela se je odločila, da bo poskusila. Prvo zameno po
sestanku je začela na šestih statvah. Začetek je bi l izredno
težak, toda pri vsaki zameni si je pridobila novih iskustev. Po
nekoliko dneh neodjenljivega napora je obvladala vseh šest statev.
O svojem uspehu je obvestila ravnatelja.
Po dveh mesecih je bil v tovarni nov sestanek delovnega
kolektiva. Medtem je „Ivančica" še v veliko večji meri prehitela
„Inteks". V tekmi je b i l „Inteks" zadnji.
— Novi sistem dela mora dvigniti „Inteks" med najboljše
kolektive v državi — je dejala Angela.
Tekstilne delavke, k i so pred dvema mesecema z nezaupanjem
gledale na nov i način dela, so se omajale, začele so sprejemati
Angelin predlog i n kmalu
z dvema otrokoma vred utopila v Savi. Gospodarsko orodje, stroje
in vozove je v svoji kronični pijanosti razprodaj al in s tem
uničeval gospodarstvo, kar sam priznava. Obsojen je na eno leto
odvzema prostosti s prisi lnim delom in zaplembo celotnega
premoženja.
Stefe Janez, kmet iz Zabelj z 18 ha zemlje in gozdov je stopal
po isti poti kakor gornji trije. Med drugim ni zadostil obveznim
oddajam še iz leta 1946. do danes in je tudi lesa, k i ga je imel
predpisanega za 130 m 8 , oddal le 15 m 3 . Obsojen je na 40.000
dinarjev kazni in na zaplembo treh gozdnih parcel.
O B S O J E N I M E S A R J I V K R A N J U
Pred tukajšnjim okrajnim sodiščem se je te dni zagovarjalo deset
kranjskih mesarjev, k i so prodajali meso pod roko, kar je
ugotovila okrajna trgovska inšpekcija pr i pregledu mesnic v K r a
nju. V večini slučajev gre za primanjkljaj mesa od 8 do 20 kg,
oziroma viškov od 2 do 6 kg, kar vse nazorno kaže, da so nezavedni
mesarski obrtniki hoteli verižiti z mesom na račun garantirane
ljudske preskrbe. Zaradi tega j ih je ljudska oblast postavila pred
sodišče in j ih obsodila po težini krivde na denarne kazni. Po
večini so ti mesarji stari obrtniki, k i j im stara špekulantska
narava ne da miru in bi se hoteli še nadalje okoriščati na račun
skupnosti, za kar pa se bodo v bodoče sigurno dobro premis l i l i
.
TUDI M L I N A R J E M SO STOPILI N A P R S T E . . .
Prav tako se je zaradi prikrivanja blaga, čeprav v manjši meri
moralo pred sodiščem zagovarjati 14 mlinarjev, k i niso pr i
sprejetju vpisavali žita v mlinarski dnevnik. Vsled tega so utajili
merico, ki jo morajo oddajati državi. 5 mlinarjev je obsojenih
zaradi tega na 2.000 do 6.000 dinarjev kazni, 2 na poboljševalno
delo od 5—7 mesecev, za estale je razprava še v teku.
Pohitite in poravnajte naročnino in dolgovanje« za »GORENJSKI
GLAS", ker vam bomo sicer zaradi velikega števila novih naročnikov
prisiljeni ustaviti dostavo lista, kar smo pri nekaterih že
storili. Številka naše čekovne položnice je 611-90200-7.
Nove naročnike pa prosimo, naj nikar ne pozabijo pri nakazilu na
hrbtu položnice označiti NOV NAROČNIK, kar nam bo olajšalo delo pri
odpremi lista.
Uprava.
se je pokazal uspeh: delo na več statvah je dalo mnogo tkalk za
nove stroje. Pobuda Angele Štibelj je doživela popoln uspeh.
Tedaj se je pojavila nova naloga: treba je bilo poceniti
proizvodnjo in izbo l j ša t i kakovost proizvodov. Angela je na
sestanku dejala:
— Bitko za kakovost moramo začeti z zmanjšanjem robne metraže z
napakami, tako zvane partijske robe. Dogaja se, da zaradi
nepazljivosti in drugih razlogov proizvajamo robo z napakami. Ta
roba ne pride v bilanco, a njena cena je nižja od običajne. To je
vzrok, da je proizvodnja v „Inteksu" precej draga. —
Nenehna borba za kakovost je bila najvažnejša naloga v brigadi
Angela Štibelj . Odločili so se, da bodo kaznovali vsako napako, k
i bo nastala zaradi površnega dela. Izbrali so komisijo, k i je
iskala vzroke za napake.
V kratkem je bilanca pokazala, da je metraža robe z napakami
preko 50% manjša. In spet je Angela izvršila nalogo: zmanjšana je
bila lastna cena in izboljšana je bila kakovost robe. Sredi leta je
bi l uspeh že viden: polletni plan je b i l prekoračen za 11%.
Pred nedavnim je delovni kolektiv tovarne „Inteks" prejel visoko
priznanje vlade F L R J . Priznanje je bilo hkrati tudi priznanje
prvoborki za izvršitev nalog — tekstilni delavki Angeli Štibelj
.
-
Stran 4 G O R E N J S K I G L A S Štev. 11
Predavanje o naši Istri in Primorju Podjetje za promet potnikov
in turi
stov „PUTNIK" Kranj je imel dne 26. februarja 1949 v zgornji
dvorani Sindikalnega doma ob 19. uri zanimivo predavanje s
skioptičnimi slikami, in s'cer „Naša Istra in Hrv. Primorje".
Za navedeno predavanje se je propagandni odsek „Putnik-a"
izredno skrbno pripravil , tako da je bil ves spored dobro naš tudi
ran in tehnično izvrstno izveden. Razumljvo je, da je mogoče s
takšno tehnično* pripravljenostjo, k i si jo želimo na vsakem
predavanju, mnogo doseči, zlasti s spremljavo sk i -o p t i č n h
slik.
Predavanje samo je bilo izredno za-
Odbor Zveze borcev nar. osvobodilne vojne, teren Center Kranj ,
si je zadal nalogo, da bo odslej vestno zbiral vse dokumente, k i
se nanašajo na dobo okupacije in pričajo O' borbi našega ljudstva
proti okupatorju in domačim izdajalcem, za dosego svobode i n
boljšega življenja, zavedajoč se važnosti in pomena teh dokumentov,
katere moramo očuvati mladim rodovom.
Mnogi teh dokumentov, k i so izraz našega borbenega ljudstva
ležijo še danes po domovih in krajih, kjer bodo prej ali slej
zapadli pozabi ali uničenju. Da očuvamo te dragocenosti in j ih
odvzamemo pozabi, vabimo vse prebivalce terena Center, da vestno
pristopijo k
V četr tek dne 10. t. m., je delala na stanovanjskem bloku M L O
na Zlatem polju delovna brigada „Preskrbe", k i je štela skupno 18
brigadirjev. Zavedajoč se pomena kanalizacije so krepko pr i jel i
za delo ter tako izkopali, natovorili
USPEŠNO D E L O A V T O - M O T O G R U P E V T R B O J A H
Kranjsko Avto-moto društvo je zaradi velikega zanimanja za
tehniko ustanovilo dne 23. januarja 1949 tudi grupo v Trbojah. Že v
kratkem času je članstvo pokazalo izredno delavnost, k i se posebno
izkazuje v šoferski šoli, k i se je pričela obenem z ustanovitvijo
grupe. Posebno požrtvovalnost je pokazal odbor grupe, k i je
pravilno razumel potrebe i n zanimanje ljudstva po
mehaničnem-tehničnem znanju. Tečaj se vrši v znamenju izrednega
zanimanja i n d i scipline članstva, saj ne manjka niti tovarišev,
k i čolnarijo preko Save.
Matično društvo v Kranju je glede na njihovo aktivnost že
dodelilo grupi motorno kolo za vežbanje tečajnikov v prakt ični
vožnji.
Ta primer je dokaz, da je s pravilnim usmerjanjem in delom
mogoče doseči lepe uspehe na področju motorizacije tudi v naši
vasi, saj ima tehnika ogromen pomen pri dviganju našega kmetijstva,
k i kljub težavam stopa v socializem.
ftzku&tuta m sftftot U S P E L A T E L O V A D N A A K A D E
M I J A
Dne 12. marca se je vršila v Kranju prva akademija telovadnega
društva Kranj . Prireditev, k i je bila zelo dobro obiskana, je
obsegala skupno 18 točk, v katerih so pokazali vsi nastopajoči
oddelki viden napredek od prejšnjih akademij. Pohvaliti moramo
predvsem ženske oddelke, posebno pionirke, saj so one same dale 6
točk. Prireditev so obiskali predstavniki telovadne zveze z
načelnikom in načelnico na čelu, zastopnik i sindikatov, vojske i n
vseh množičnih organizacij. K e r je bilo mnogo zanimanja za
akademijo, bi bilo želeti, da se akademija čimpreje ponovi.
N . N .
nimivo, tako da je toplo pritegnilo vse poslušalce. Poedinim
krajem, k i so*v času okupacje imeli veliko vlogo, kot n. pr. Reka,
Rab, Zadar, Korčula, bi predavatelj moral posvetiti malo več
pozornosti. O Rabu bi se moglo mnogo več povedati, kakor poudarjati
samo značilnosti mesta s š t i r 'mi stolpi. Umestno bi bilo tudi s
slikami prikazati kraj in okolico Raba, kjer so ItaJ jani trpinčili
in pomorili na tisoče Slovencev.
Kl jub temu da so bile vse sindikalne podružnice obveščene, se
vendar sindi-k a l s t i niso udeležili predavanja v takem številu,
kot bi bilo pričakovati .
H. E.
zbiranju i n oddajanju teh dokumentov v naši pisarni, ali
najbližjemu terencu. V poštev pridejo vse slike, fotografije,
letaki, ciklostirani časopisi, prestreljeni ali ožgani predmeti,
obleke, torbice itd.
V slučaju, da imate slike ali predmete padlega borca, k i j ih
težko pogrešate in j i h ne bi radi oddali, j ih bo odbor sprejel z
zagotovilom, da j ih preslika i n Vam j ih vrne.
Velike važnosti so tudi opisi raznih dogodkov, pVogonov,
zasledovanja, aretacij in junaška dejanja naših terencev, mladincev
i n članov OF. Vse predloge i n pomoč pr i zbiranju rade volje
sprejemamo i n j ih bomo cenili kot visoko zavest do naših
borcev.
in prepeljali 15 m daleč 45 m 3 zemlje v treh urah. Prekoračil i
so normo za 99%, kar se še letos pr i delovnih brigadah ni zgodilo
ter na ta način dokazali, da se zavedajo svoje naloge za zgraditev
stanovanj delovnih ljudi.
NOGOMET Železničarski Tehnikum (Ljubljana) : Tekstilni Tehnikum
(Kranj) 2 : 1 (1 : 1)
V soboto so imeli kranjski tekstilci v gosteh nogometno moštvo
državnega železničarskega tehnikuma iz Ljubljane. Tekma je bila
vseskozi živa, tako da so gledalci prišli na svoj račun. Moštvo
železničarjev je bilo tehnično boljše in je zasluženo zmagalo z
rezultatom 2 : 1 (1 : 1). Tekmo je sodil dobro Šegula. Gledalcev je
bilo 300.
film OB S O V J E T S K E M F I L M U
»RDEČA R U T A "
Sovjetski fim „Rdeča ruta" je p r i spevek k reševanju vprašanja
mladine v njenih prehodnih letih. Pripoveduje o tem, kako mladinec
z negativnimi lastnostmi, pod vplivom pozitivnih vzgojnih
činiteljev socialistične družbe, postane koristen član
skupnosti.
Mladinec Valerij se zelo grobo vede do svojih domačih. K e r ni
izvršil svoje naloge, so ga izključili iz pionirske organizacije.
Njegovemu sošolcu Šur i so s tarš i že umrli . Zato ga Valerijev
oče sprejme v družino. Šura postane Vale-rijev najboljši prijatelj.
Tovariško mu svetuje, naj popravi slabe ocene. Medtem ko se Šura z
marl j ivim učenjem pripravlja za šolo, računa Valerij na to, kako
si bo pomagal s pr išepetova-njem tovarišev. K e r se Valerij tudi
v svojem odnosu do domačih ne popravi, ga oče opominja. Opozori ga
na dejstvo, da je on v mladosti živel v mnogo težjih pogojih i n se
boril, da postane človek.
Na pionirski zabavi se Valerij čuti osamljenega. Njegovi
tovariši se ga izogibajo, ker vztraja pri svojih napakah.
K o so na šolskem pionirskem se
stanku pregledovali delo posameznih pionirjev, je Šura, čeprav
član Valer i -jeve družine, nastopil proti Valeri ju. Zaradi tega
pride med njima do spora. Toda Šur ino ravnanje je pravilno. V a
lerija premaga razburjenje in brez vednosti s taršev spodi Šuro od
doma.
Na posredovanje pionirske organizacije se sprta tovariša zopet
spoprijateljita. Zato Valerija na praznik sovjetskih pionirjev
ponovno sprejmejo v p i onirsko organizacijo. To je zanj svečan
trenutek, ko prejme rdečo pionirsko ruto. k i jo je nekdaj
zavrgel.
Šura, Valerij in njegova setra so zopet skupaj. Na bregu mirne
reke, z rdečim; rutami okoli vratu, sanjajo o svoji bodočnosti in
se obvezujejo, da si bodo vedno pomagali.
• »JEKLENA S R C A "
„Jeklena srca" — produkcija: „Film Polski" 1948 — je po vrstnem
redu drugi povojni f i lm poljske produkcije. F i l m je režisiral
in mu napisal scenarij Stanislav Januszevski, snemal ga je Adolf
Forbert, muziko je pripravil Nieczyslaw Mierzejewski.
Tematika filma je naslednja: V nekem večjem
industrijsko-rudarskem središču Šlezije vršijo poljski ruda r j i i
n l i varji diverzantske akcije in sabotaže in tako ovirajo
delovanje nemškega okupacijskega stroja, k i nagiba v 1944. v
katerem se vrši dogajanje filma, k razpadu.
Režija i n scenarij sta določila filmu kompromisno obliko
dokumentarno-umetniškega filma. Prve slike filma se vrstijo pred
gledalcem brez besede igralcev, zdi, se ti, kakor bi gledal nemi
film. Vendar je prikazovanje teh nemih slik režirano tako
dinamično, da ne pogrešaš zvoka. Šele pozneje se razvije zgodba, k
i pa predstavlja bolj površinsko: akcijsko delo delavskega
rudarskega kolektiva. Scenarij ni skušal ujeti posameznih
specifičnih usod ali morebitnih notranjih bojev posameznih vlog —
in vendar je dogajanje dovolj močno in razgibano, da pritegne
pozornost gledalca.
Tedenska kmuka S P O M I N S K I D N E V I
15. marca 1942 — pričetek III. sovražne ofenzive proti silam N O
V in P O J .
18. marca 1942 pade v bojih pr i Crn-grobu politkomisar Stane
Žagar.
18. marca 1414 je bi l ustoličen na Go-sposvetskem polju zadnji
koroški vojvoda.
18. marca 1871 — Dan Par iške komune. 18. marca 1904 — Rojen
Srečko Kosovel
v Sežani na Krasu. 19. marca 1945 — Začetek sovražne
ofenzive na Krasu.
DEŽURNA SLUŽBA Nedeljsko dežurno službo 20. marca
1949. ima dr. Hribernik Ivan, telefon štev. 261.
Nedeljska dežurna služba traja od sobote od 18. ure do
ponedeljka do 6. ure zjutraj. Lsti zdravnik Trši r sledečem tednu
tudi nočno dežurno službo — ima vsak dan od 20. do 6.ure
zjutraj.
DEŽURNA L E K A R N A 20. marca 1949 ima Mrh . Rauch Metod,
Titov trg.
DEŽURNA T R A F I K A 20. marca 1949 ima Omahen Krešimir,
Savski breg.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE, K R A N J Nedelja 20. marca ob 17. ur i :
A . T. L i n
hart »Ta veseli dan ali Matiček se ženi."
Ponedeljek 21. marca ob 17. ur i : A . T. Linhart: »Ta veseli
dan ali Matiček se ženi." Dijaška predstava.
K O N C E R T 20. marca 1949 ob 18. ur i bo v Sindikal
nem domu v Kranju k o n c e r t pevskega zbora S K U D - a »Jože
Lacka" iz Ptuja.
KINO KRANJ 18. do 21. marca 1949 — »Jekleno srce",
poljski fi lm. 22. do 24. marca 1949 — »Moja ljube
zen", sovjetski fi lm.
KINO TRŽIČ 16. in 17. marca 1949 — »Rdeča ruta",
sovjetski umet. fi lm. 19. i n 20. marca 1949 — »Nad
ljudj«",
češki umet. f i lm. 23. i n 24. marca 1949 — »Oktober", sov j
.
umetniški f i lm.
KINO ŠKOFJA L O K A 18. do 20. marca 1949 — »Pisani sp*-
red", sovj. f i lm.
SEZNAM POROK V KRANJU dne 12. marca 1949
Petr ič Leopold, Kranj in Rehberger Frančiška, Kranj ; Arhar
Vladimir, Kranj in Pelko Ana, Kranj ; Stoiljković Voja, Sisak in
Logar Ivanka, Kranj ; K r h i n Janez, Kranj in Kos Rozalija, Novo
mesto.
Ob tej p r i l ik i so darovali za soc. fond din 950.—.
Mi U&m $& mma . . . . . . da v tržiški predilnici že tr
i me
sece čaka gasilski avto, last gasilske čet« v Tržiču na težko
„operacijo", k i jo bo moral prestati zaradi 100%; prekoračenj
planiranih voženj v vse mogoče namene . . .
. . . da tov. Bertoncelja na O L O - u v Kranju ločijo 'samo
tenka vrata od pi sarne, kjer je tov. Dobre, pa se kljub temu
poslužuje telefona in mu službeno pošto pošilja v Kovor, kjer
slednji stanuje . . .
. . . da imamo v Kranju samo dva skromna mala parka in sta še ta
dva v skrajno zanemarjenem stanju, a prijetna peš pot ob Gorenji
Savi pa je postala javno smetišče . . .
. . . da je na Ljubjanski cesti v K r a nju velika deska z
napisom „Okrajna poslovna zveza nabavno prodajnih zadrug". Greš v
poslopje, kjer imaŠ opravka pa najdeš rta stopnišču drug^ naslov
»Okrajna zadružna zveza" in če J se uradno prepričaš je to v
resnici J „Okrajna zveza kmetijskih zadrug". To- j l iko v vednost,
da ne bi kdo iste iskal pO celem Kranju . . .
. . . da v Tržiški predilnici stoji že dva in pol meseca v
sindikatu velika radio-aparatura in čaka nekoga, da bi se jo
usmilil in popravil. Če morda kdo ve za kakega strokovnjaka, naj
priskoči na pomoč, da bo zadoščeno s v r h i . . .
. . . da poedini funkcionarji K L O - j a * Kovorju po planu
tov. Špendala M i r - ! kota in Tratnika Janeza s pridom u po- j
rahljajo gasilski avtomobil za lepe son- I čne izlete k Mari j i
Pomagaj na Brezje, j kjer se toči izvrstna kapljica in kamor I ni
treba nobenih potnih nalogov. Bencin j je pri njih postranskega
pomena, ker I imajo gotovo tudi po planu predvideno j novo sredstvo
za njegovo pridobivanje j in ga najbrže zaradi tega že sedaj s pr i
- [ dom uporabljajo. Srečna „amožna!"
. . . da je tovarna Standard odpeljala Ljudsko-prosvetnemu svetu
v Cerkljah, tik pred otvoritvijo nove dvorane v Za družnem domu
klavir, k i je last Ljud-sko-prosvetnega sveta in ga kljub
večkratnim urgencam še ni vrnila. Verjetno zato, da se utrdi boljša
povezava med I delavstvom in podeželjem in da se kulturno prosvetno
delo na vasi poživi.
V nedeljo 20. marca vsi v PLANICO! Dan mednarodnih skokov!
Tozadevni informacije in prijave za poseben vlaK | iz Kranja
sprejema „Putnik" — Kranj-
Avto-moto društvo bo priredilo v aprilu šoferski tečaj za
tovarišice. Tiste k i žele, da bi se izvežbale za samostojni vožnjo
motornih vozil, naj se pr i javi] 0 v društveni pisarni Koroška
cesta 4. vhod z dvorišča.
Oddala bi v rejo 6 mesecev staro punčko dobri ženi. Naslov v
upravi lista-
Zbiranje dokumentov iz NOV
D e l o v n a b r i g ada „ P r e s k r b e " p re seg l a n o r
m o za 99%
Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Telatko Marjan —
Naslov uredniš tva i n uprave: Kranj , Ljubljanska cesta l / I I —
Tel. št. 475 — Izhaja vsak četrtek Letna naročnina znaša 96
dinarjev — Štev. ček. položnice 611-90200-7 —Tiska Triglavska
tiskarna, obrat 1. K ranj 84 49
