PP – PRIMERJALNI PREGLED

UKLONILNI ZAPOR

Pripravile: Marjana Križaj mag. Mojca Pristavec-Đogić Ana Lekše Številka naročila: 50/2013 Descriptor/Geslo: zapor/imprisonment Datum: 10. 12. 2013 Gradivo ne predstavlja uradnega mnenja Državnega zbora.

2

I UVOD Zakon o prekrških iz leta 2002 (Uradni list RS, št. 7/2003, ZP-1) je v slovenski pravni red kot novost uvedel uklonilni zapor. Gre za poseben ukrep, ki je namenjen temu, da se storilca, ki globe ne plača v določnem roku, prisili k plačilu. Poudariti je treba, da uklonilni zapor ni sankcija za storjeni prekršek, saj veljavni Zakon o prekrških zaporne kazni med sankcijami ne predvideva. Storilca, ki deloma ali v celoti ne plača globe v določenem roku, se prisili k plačilu tako, da se mu določi uklonilni zapor. O uklonilnem zaporu odloči sodišče. Uklonilni zapor se ne sme določiti, če je bil za prekršek izdan plačilni nalog, če neplačana globa ne presega 120 eurov, ali če je bila globa izrečena mladoletnemu storilcu prekrška. Uklonilni zapor se ne sme določiti pred pravnomočnostjo sodbe oziroma odločbe o prekršku, traja pa, dokler globa ni v celoti plačana, vendar najdlje 30 dni. Z njegovo izvršitvijo ne preneha obveznost plačila globe. Storilec, ki zaradi premoženjskega stanja ali svojih možnosti za plačilo ne more plačati globe, lahko predlaga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti. Obseg in vsebina nalog se določita na podlagi seznama, ki ga vodi sodišče, v trajanju najmanj 40 in največ 400 ur. Rok, v katerem morajo biti naloge opravljene, ne sme biti krajši od enega in ne daljši od treh mesecev. Če storilec opravi določene naloge v celoti, se uklonilni zapor ne izvrši in globa ne izterja (prim. 19. člen ZP-1). Če uklonilni zapor ni bil določen ali izvršen ali če storilec tudi po uklonilnem zaporu ne plača globe, se globa izterja prisilno. V postopku prisilne izterjave se uporabljajo določbe zakona o nadomestitvi plačila globe z opravo nalog. Predlog za nadomestitev prisilne izterjave globe lahko storilec, ki mu uklonilni zapor ni bil določen, vloži najpozneje v osmih dneh po poteku roka za plačilo globe. Če je bil uklonilni zapor izvršen, se rok za vložitev predloga za nadomestitev prisilne izterjave globe šteje od dneva izvršitve uklonilnega zapora (prim. 20. člen ZP-1) Postopek določitve uklonilnega zapora je urejen v 202.b členu ZP-1. Določeno je, da se uklonilni zapor določi po uradni dolžnosti ali na predlog okrajnega sodišča, ki je odločalo o prekršku na prvi stopnji, ali na predlog prekrškovnega organa, če izrečena globa v določenem roku ni bila plačana. Uklonilni zapor se določi s sklepom. Zoper ta sklep je dovoljen pisni ugovor, ki ga lahko vložijo storilec, njegov zakoniti zastopnik oziroma zagovornik v osmih dneh od vročitve sklepa. Sodišče v sklepu o določitvi uklonilnega zapora storilca opozori, da lahko namesto ugovora zoper sklep poda predlog za nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti. O ugovoru zoper tak sklep oziroma predlogu za nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti odloča sodišče, ki je izdalo sklep o uklonilnem zaporu. Ugovor zoper sklep o določitvi uklonilnega zapora mora vsebovati navedbo sklepa, dejstev, s katerimi se utemeljuje, dokaze za ta dejstva (npr. potrdilo o plačani globi, potrdilo o premoženjskem stanju, lastniških deležih na nepremičnem ali premičnem premoženju, zadnjo odločbo davčnega organa o odmeri dohodnine, potrdilo o številu vzdrževanih družinskih članov ali dokazila o zdravstvenem stanju ter o drugih osebnih okoliščinah na strani storilca, ki kažejo na to, da določitev uklonilnega zapora ne bi bila v skladu z njegovim namenom) in podpis vlagatelja. Če storilec hkrati z ugovorom zoper sklep o določitvi uklonilnega zapora predlaga nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti, sodišče najprej odloči o tem predlogu po določbah o nadomestitvi globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti. Če storilec določeno nalogo v redu opravi, sodišče ugodi ugovoru in razveljavi sklep o določitvi uklonilnega zapora, sicer pa ugovor kot neutemeljen zavrne. Sodišče opravi poizvedbe o navedbah v ugovoru zaradi ugotovitve storilčevega premoženjskega stanja in možnosti za plačilo globe ali drugih

3

dejstev, pomembnih za odločitev o ugovoru. Pri tem lahko zahteva tudi poročilo pristojnega centra za socialno delo o okolju in razmerah, v katerih storilec živi. Sodišče lahko na obrazložen predlog direktorja zavoda za prestajanje kazni zapora odloči, da se uklonilni zapor ne izvrši in se globa prisilno izterja, če osebne okoliščine na strani storilca (ki zapor že prestaja) kažejo na to, da izvršitev uklonilnega zapora ne bi bila v skladu z njegovim namenom. Sklep o neizvršitvi uklonilnega zapora se izda v 24 urah od prejema predloga. Zoper ta sklep ni dovoljena pritožba. Prepozen ali nedovoljen ugovor sodišče zavrže s sklepom, proti kateremu je dovoljena pritožba na višje sodišče. Višje sodišče mora odločiti v petnajstih dneh od prejema spisa. Če pa je ugovor utemeljen, okrajno sodišče s sklepom razveljavi sklep o določitvi uklonilnega zapora. Če ugovor ni utemeljen, ga sodišče zavrne. Zoper sklep o ugoditvi ugovoru ni pritožbe, zoper sklep o zavrnitvi ugovora pa je dovoljena pritožba na višje sodišče. Višje sodišče mora odločiti v petnajstih dneh od prejema spisa. Če sodišče ugotovi, da so podane okoliščine, zaradi katerih določitev uklonilnega zapora ali njegova izvršitev ne bi bila smotrna in v skladu z njegovim namenom, uklonilnega zapora ne določi oziroma njegovo izvrševanje ustavi. V tem primeru sodišče odloči s sklepom, zoper katerega je dovoljena pritožba na višje sodišče. Če storilec ni predlagal nadomestitve globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti v postopku določitve uklonilnega zapora, lahko ta predlog vloži še najpozneje tri dni po vročitvi poziva za nastop izvrševanja uklonilnega zapora. Predlog za nadomestitev globe zadrži izvrševanje uklonilnega zapora do pravnomočnosti odločitve sodišča o predlogu storilca. Sodišče mora storilca o pravici iz tega odstavka poučiti v pozivu za nastop izvršitve uklonilnega zapora. Postopek za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne skupnosti je podrobneje določen v 202. c členu Zakona o prekrških in ga ne prikazujemo natančneje. V tej nalogi bomo prikazali, kako je uklonilni zapor oz. primerljiv institut urejen v drugih državah Evropske unije, pri čemer bomo na željo naročnika dali poudarek nemški ureditvi. V nadaljevanju bomo prikazali še statistične podatke o uklonilnem zaporu od njegove uvedbe v naš pravni sistem pa do danes. Podatke smo pridobili predvsem iz zakonodaj obravnavanih držav, statistične podatke pa iz razpoložljivih dokumentov, objavljenih na spletnih straneh Ministrstva za pravosodje in Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij. II PRIMERJALNI PREGLED UREDITVE UKLONILNEGA ZAPORA 2.1 Irska Na Irskem predvidevajo, da bo v začetku prihodnjega leta stopil v veljavo novi Zakon o globah, ki predstavlja reformo na področju plačil in izterjave glob. Razlogi za oblikovanje novega zakona so bili predvsem trije:

- ponovna vzpostavitev zaupanja v delovanje sistema predpisovanja glob; - zagotavljanje, da so predpisane globe tudi izterjane, - zmanjšanje števila oseb, ki so zaradi neplačila globe vsako leto poslane v

zapor, na minimum.

Globe so najpogosteje uporabljena sankcija v irskem pravosodnem sistemu. Zato so si z zakonom za cilj postavili, da morajo biti globe določene ob upoštevanju premoženjskega stanja obtoženega, da jih je mogoče plačati čim enostavneje, brez nepotrebnih administrativnih ovir in omogočiti plačilo globe v obrokih, če bo oseba na

4

ta način lažje poravnala svoj dolg. Posledica bi bilo zavedanje obtoženih, da bo globa slej ko prej izterjana ali v gotovini ali v naravi. V sedanjem sistemu sodnik ob določitvi globe določi tudi datum, do kdaj mora biti globa plačana. Ob istem času sodnik podpiše tudi zaporni nalog za primer, če kršitelj globe v tem roku ne plača. Ta nalog se potem brez nadaljnjih postopkov tudi izvrši (trenutno lahko traja največ 90 dni za lažje kršitve, za težje pa do 12 mesecev).1 V novem zakonu je določeno, da se višina globe torej določi glede na obtoženčevo finančno stanje, vsakdo pa se lahko odloči, da bo globo plačal v obrokih v obdobju največ 12-ih mesecev (če znaša globa več kot 100 €). Če dolžnik v tem roku kljub temu ne poravna globe, novi zakon omogoča, da se delodajalcu naloži, da obtoženemu dolgovani znesek odtegne od plače in nakaže na račun sodišča. Pri tem ukrepu so imeli v mislih predvsem dolžnike, ki bi si sicer lahko privoščili plačilo globe, pa upajo, da jo bodo odnesli brez posledic kljub neplačilu le-te. Ukrep naloga za izterjavo se po novem zakonu ne bo izdajal avtomatično, ampak po preverbi, ali je sploh mogoče kaj izterjati. Zakon pa kot opcijo, ki jo sodišče lahko vedno uporabi, ko presodi, da ukrepa odtegnitve dolgovanega zneska od plače ali nalog za izterjavo ne bi bila ustrezna, predvideva tudi javna dela. Le v primeru, če odpovedo vsi prej našteti ukrepi, pa zakon predvideva tudi kazen zapora (Justice, spletna stran). 2.2 Nemčija Nemška zakonodaja uklonilni zapor (Erzwingungshaft) ureja v Zakonu o prekrških (Ordnungswidrigkeitengesetz, (OWiG)). Gre za vrsto uklonilnega sredstva (Beugemittel), s katerim se naj bi storilca, zoper katerega je bila pravnomočno odrejena obveznost plačila globe, prisililo k plačilu. Tudi po nemški ureditvi velja, da uklonilni zapor ni kazen za storjeni prekršek, temveč gre za posebno sredstvo prisile. Prav tako izvršilni zapor storilca ne odvezuje od plačila globe. Izvrševanje uklonilnega zapora je urejeno še z Zakonom o kazenskem postopku (Strafprozessordnung). Zakon o prekrških določa, da se denarna kazen ali njen del izterja pred rokom 2 tednov po zapadlosti le, če se da na podlagi določenih dejstev sklepati, da se kršitelj plačilu izmika. Če se izkaže, da kršitelj zaradi svojih premoženjskih razmer plačila ne bo zmožen, lahko organ, pristojen za izvršbo, sklene, da se izvršitev ne bo opravila. Uklonilni zapor se po poteku navedenega dvotedenskega roka odredi, če:

- denarna kazen ali njen del ni plačan, - kršitelj ne izkaže svoje plačilne nezmožnosti, - je kršitelj bil opozorjen o možnosti uklonilnega zapora in - če niso znane nobene okoliščine, iz katerih bi izhajala njegova plačilna

nezmožnost.

Uklonilni zapor odredi okrajno sodišče (Amtsgericht) po uradni dolžnosti ali na predlog organa, pristojnega za izvršbo. Že odrejeni uklonilni zapor sodišče odpravi, če se izkaže, da kršitelj ne bo zmogel plačila in se mu zato omogoči lažje odplačevanje (npr. obročno). Trajanje uklonilnega zapora ne sme preseči 6 tednov, če je v isti odločbi zajetih več glob, pa ne sme preseči 3 mesecev. Trajanje se odmeri po dnevih, upoštevajoč višino globe, ki jo je treba plačati in se ga naknadno ne da več podaljšati, pač pa se ga lahko skrajša. Zaradi iste globe se uklonilnega zapora ne sme ponovno izreči (povzeto po 96. členu OWiG). 1 Za primer: v letu 2012 je bilo v zaporu zaradi neplačila naročnine na televizijo 242 oseb, od tega jih je bilo

236 izpuščeno v roku nekaj ur.

5

Kot omenjeno, se uklonilni zapor izvršuje v skladu z določbami Zakona o kazenskem postopku. Kršitelj je pridržan ločeno od obsojencev za kazniva dejanja, oz. mora za to dati svoje soglasje, prav tako mu ni treba nositi »zaporniškega oblačila«, lahko uporablja svoje perilo, itd. Kršitelj se lahko izvrševanju zapora vsak trenutek izogne, tako da plača dolgovano globo. Če kršitelj po odreditvi uklonilnega zapora izkaže, da zaradi svojih premoženjskih razmer ne more takoj plačati globe, to ne zadrži zapora. Sodišče pa lahko odloži izvršitev zapora (povzeto po 97. členu OWiG in po Wikipedii). Po nekaterih podatkih (gl. Koman, 2001) naj bi bil nemški sistem uklonilnega zapora zelo učinkovit, saj naj bi zagotavljal plačilo globe kar v 99 % primerov. Po istem viru pa naj nemški sistem tudi ne bi poznal prisilne izterjave globe prek davčnih organov. V nadaljevanju prikazujemo še nekatere značilnosti nemške ureditve uklonilnega zapora, ki jih povzemamo po diplomski nalogi N. Mikec. Navedeni štirje pogoji za izrek uklonilnega zapora (gl. zgoraj) morajo biti izpolnjeni kumulativno. Poleg tega mora preteči dvotedenski rok za plačilo. Če po tem roku obstajajo prve tri predpostavke, sodišče izhaja iz tega, da je storilec plačilno sposoben, a nepripravljen plačati globo, kar zadostuje za odreditev uklonilnega zapora. Domneva, da jo je storilec nepripravljen plačati, se ovrže, če so sodišču znane okoliščine (iz vsebine aktov oz. dokazov, ki so sodišču na voljo), iz katerih izhaja njegova plačilna nesposobnost, ni pa sodišče dolžno tega ugotavljati po uradni dolžnosti. Plačilna nesposobnost oz. nezmožnost ne pomeni le pomanjkanja tekočih plačilnih sredstev za poravnavo globe v roku. Za njeno ugotavljanje je treba upoštevati celotne prihodkovne in premoženjske razmere storilca in njegovo delovno sposobnost. Velja, da je storilec plačilno sposoben, če si lahko s sprejetjem dela, najemom kredita ali kako drugače preskrbi potrebna sredstva. Pričakuje se, da lahko zbere potrebni denar za plačilo globe zaradi prometnega prekrška, če lahko vzdržuje motorno vozilo. Že neizpolnjevanje sodelovalne oz. obrazložitvene dolžnosti (njegova nedejavnost v času odloga) opravičuje odreditev uklonilnega zapora. Na to je izrecno opozorjen v odločbi, s katero mu je izrečena globa, pravni pouk torej ni omejen le na opozorilo v zvezi z neplačilom. Sodišče pa ne preverja krivdoreka v odločbi o prekršku. Preden sodišče odloči o uklonilnem zaporu, ugotavlja izpolnjevanje zakonskih kriterijev (zlasti zmožnost plačila) in lahko odloči, da:

- dovoli obročno odplačilo ali plačilno olajšavo, s čimer odloži zapadlost globe, - globo odpusti (če storilec nima nobenih sredstev) ali - izreče uklonilni zapor (če ugotovi, da storilec lahko plača) (prim. Koman, 2001).

Trajanje uklonilnega zapora se odmeri po dnevih. Iz načela sorazmernosti izhaja, da se ukrep odmerja zadržano in na način, ki je primeren za posamezen primer. Odločilno vlogo igra znesek globe, ki mora biti plačan, tako da se lahko pri manjši globi ali pri delno plačani globi odredi le kratek uklonilni zapor. Upošteva se tudi predhodno obnašanje kršitelja. Trajanje uklonilnega zapora določi sodišče hkrati z njegovo odreditvijo. Njegovo skrajšanje je možno v primeru naknadnega delnega plačila zneska ali če se po njegovi odreditvi izkaže, da prisilno sredstvo ne bo pripeljalo do uspeha, se pravi do plačila (prim. Mikec, 2006). 2.3 Nizozemska Izrek kazni v obliki globe je bil na Nizozemskem prvotno namenjen le za prekrške in lažja kazniva dejanja. Leta 1983 sprejeti Zakon o globah pa je določil, da se kazen globe lahko uporabi za vsa kazniva dejanja. Zneski globe so odvisni od tega, v katero od šestih kategorij sodi storjeno kaznivo dejanje ali prekršek. Po priporočilu Odbora za globe je bila možnost določanja glob v obliki dnevnih zneskov na Nizozemskem

6

zavrnjena (v nasprotju z okoliškimi državami, ki ta ukrep poznajo). Namesto tega sodniki ob izreku kazni upoštevajo finančni položaj storilca. Sodnik ima tudi možnost, da odredi plačilo globe v obrokih. Kadar globa v določenem času ni v celoti plačana, se obsojencu najprej izda pisno opozorilo, znesek globe pa se avtomatično poveča. Po drugem opozorilu, pri katerem se znesek globe zopet poviša, pa sodni izvršitelj izterja znesek iz storilčevega premoženja. Kadar to ni možno oz. državni tožilec ne želi uporabiti tega ukrepa, se storilec lahko privede v pripor oz. uklonilni zapor. Sodnik odloči o možni dolžini zapora ob izreku prvotne globe. Traja lahko največ šest mesecev in najmanj en dan. Če obsojenec v času prestajanja kazni plača globo, se ga izpusti na prostost. Če plača le del zneska, se sorazmerno skrajša trajanje zaporne kazni. Če plača potem, ko je nekaj časa že zaprt, se znesek dolga ustrezno zmanjša (EJCL, spletna stran). Pri manjših prekrških, kjer se kot kazen določi globa, v postopek niso vključena sodišča, ampak gre za upravni postopek. V primeru glob iz naslova prometnih prekrškov se znesek globe ob prvem opominu poveča za 50 %, ob drugem pa podvoji. Po drugem povišanju zneska se znesek dolga v izterjavo preda policiji, storilec pa se znajde na seznamu iskanih oseb. V okoli 60 % se storilce privede pred sodnika, ta pa lahko odredi zapor do 7 dni. Prestajanje zaporne kazni ne zmanjša ali odpravi prvotne globe, tako da lahko storilec za isto globo preživi v zaporu več časa. Število zapornih nalogov se je v zadnjih petih letih povečalo za 21 % (Amsterdam Herald in CJIB, spletna stran). 2.4 Švedska Globe za prekrške na Švedskem lahko izreka policija, carinska uprava ali obalna straža, za kazniva dejanja pa sodišča. Neplačane globe poskuša izterjati Služba za izterjavo pri Ministrstvu za finance. Če globe tudi po tej poti ni mogoče izterjati, se običajno ne sprejema nobenih drugih ukrepov.2 V zelo redkih primerih se o zadevi poroča državnemu tožilcu, ki mora na sodišču vložiti zahtevek za pretvorbo globe v kazen zapora. Zahteva se odobri le v primeru izjemnih okoliščin (Polisen in Nilsson, spletni strani). Švedski Kazenski zakonik tako v 28. poglavju (8. člen) določa, da Zakon o izvrševanju glob (Bötesverkställighetslagen) med drugim ureja tudi primere, ko globe niso plačane. V skladu z njegovima členoma (15 in 16) lahko okrožno sodišče na zahtevo državnega tožilca s sprejetjem sklepa nepobrano globo spremeni v zaporno kazen. To stori v primeru, če je očitno, da zadevna oseba globe namenoma ni plačala (npr. kljubovanje), ali če obstajajo drugi posebni razlogi v javnem interesu za to pretvorbo. Zaporna kazen, naložena iz tega razloga, ne sme biti krajša od štirinajst dni in ne daljša od treh mesecev. V postopkih v zvezi z zahtevo za pretvorbo globe v zaporno kazen mora okrožno sodišče pozvati tožilstvo in toženo stranko, da prideta na zaslišanje (17. člen) (Regeringskansliet1 in 2, spletni strani). V zgoraj opisanem postopku gre za pretvorbo globe v zaporno kazen, nikjer pa nismo zasledili določb, ki bi navajale na to, da bi kljub naknadno naloženi zaporni kazni dolžnik moral kljub temu poravnati tudi globo.

2 Na primer, če bi izterjava globe ogrozila preživetje dotične osebe ali osebe, ki je je od nje odvisna.

7

III STATISTIČNI PODATKI O UKLONILNEM ZAPORU ZA OBDOBJE 2005-2012

3.1 STATISTIČNI PODATKI IZ SODNE STATISTIKE Uvodoma predstavljamo podatke iz Sodne statistike. Podatki temeljijo na podlagi poročil o delu okrajnih sodišč. Tabela 1: Statistični podatki o uklonilnem zaporu na prvi stopnji – okrajna sodišča Leto 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Nerešene zadeve na začetku poročevalnega obdobja

0 -

abolicija

3.893 5.801 2.317 3.060 2.418 749 1589

Št. prejetih zadev

7.265 39.131 23.812 21.232 24.254 22.420 19.308 17.127

Št. rešenih zadev

3.371 37.214 27.270 20.525 24.874 23.911 18.454 16.962

Št. izdanih sklepov, s katerimi je določen uklonilni zapor

2.487 29.557 23.621 19.016 23.176 22.397 17.463 15.809

Globa v celoti plačana po izdaji sklepa o določitvi UZ

n.p. n.p. n.p. n.p. 11.950 15.116 13.892 12.650

Število izvršenih uklonilnih zaporov

2 151 792 664 951 790 1106 1090

Vir: Sodna statistika 2005-2012

Iz tabele je razvidno, da okrajna sodišča (z izjemo leta 2005, ko se je ZP-1 šele začel uporabljati) letno rešijo od 16.962 (leta 2012) do kar 37.214 (leta 2006) zadev, ki se nanašajo na uklonilni zapor. V obravnavanem obdobju so sodišča letno izdala med 15.809 (leta 2012) in 29.557 (leta 2006) sklepov, s katerimi so določila uklonilni zapor. V veliki večini primerov je globa po izdaji sklepa o uklonilnem zaporu v celoti plačana (med 11.950 in 15.116 zadev letno), v drugih zadevah pa so bile globe naknadno nadomeščene z nalogami v splošno korist ali pa je bila zadeva zaključena na drug način. Tabela 2: Trajanje uklonilnega zapora (2005-2009) Leto 2005 2006 2007 2008 2009 Trajanje UZ v času 1 do 15 dni

2 76 367 402 779

Trajanje UZ v času od 15 do 30 dni

0 54 398 262 172

Vir: Sodna statistika

8

Trajanje uklonilnega zapora zaradi različne metodologije prikazujemo v dveh tabelah. Že iz podatkov za leti 2008 in 2009 (gl. tabelo 2) je razvidno, da je velika večina kršiteljev ostala v uklonilnem zaporu le krajši čas: med 1 do 15 dni. Tudi iz naslednje tabele je razvidno, da velik delež kršiteljev uklonilni zapor prestaja največ 15 dni, le redki (med 87 in 269 oseb) pa ostanejo v zaporu 30 dni, ker globe v tem času ne plačajo. Tabela 3: Trajanje uklonilnega zapora (2010-2012) Leto 2010 2011 2012 Od 1 do 15 dni 685 909 798

Od 16 do 29 dni 18 27 23

30 dni (v celoti) 87 170 269

Vir: Sodna statistika

3.2 STATISTIČNI PODATKI UPRAVE RS ZA IZVRŠEVANJE KAZENSKIH

SANKCIJ Poročila Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij zajemajo statistične podatke, ki se nanašajo na proces izvrševanja kazni uklonilnega zapora. Uvodoma podajamo značilnosti o uklonilnem zaporu, kot izhajajo iz posameznih letnih poročil. Leto 2005 Treba je opozoriti, da se v tem letu še uporablja termin upravno kaznovane osebe (teh je bilo 188), med njimi sta bili le dve osebi, ki sta prestajali uklonilni zapor. Po nekaj dneh sta globo plačali in bili odpuščeni. Leto 2006 V tem letu je še vedno v uporabi termin upravno kaznovane osebe. V tem letu je bilo v uklonilnem zaporu 388 oseb (5 jih je zaporno kazen prestajalo po starem zakonu in so vključene v spodnjem grafu). Med njimi jih je večina (70%) plačala globo in prestala manj kot 1 mesec uklonilnega zapora. V celoti (1 mesec) je prestalo uklonilni zapor le 28,2% vseh oseb. Med osebami, ki so nastopile uklonilni zapor, jih je bila večina privedenih (76%), ostali so prišli sami. Število uklonilno zaprtih se je v primerjavi s predhodnim letom povečalo za 109%. Leto 2007 V slovenskih zavodih je bilo leta 2007 1.138 oseb uklonilno zaprtih. V primerjavi s predhodnim letom se je to število povečalo za kar 189,6%. Med odpuščenimi jih je večina plačala globo. Več kot tretjina (38,3%) jih je prestala uklonilni zapor v celoti (1 mesec). V primerjavi s prejšnjim letom se je delež teh, ki so prestali uklonilni zapor v celoti, povečal za 10,1%. Med osebami, ki so nastopile uklonilni zapor, je bila večina privedenih (85,5%). Leto 2008 V tem letu je bilo uklonilno zaprtih 1.107 oseb. Število zaradi prekrškov zaprtih oseb se je v primerjavi z letom 2007 zmanjšalo za 2,7%. Med odpuščenimi jih je globo plačala več kot polovica (53,7%). Približno četrtina (24,5%) je prestala uklonilni zapor v celoti

9

(en mesec). Delež oseb, ki so uklonilni zapor prestale v celoti, se je v primerjavi s predhodnim letom zmanjšal za 13,7%. Med osebami, ki so nastopile uklonilni zapor, jih je bila večina privedenih (88,3%). Leto 2009 V letu 2009 je bilo uklonilno zaprtih 1.372 oseb, kar je za 24,5% več kot prejšnje leto. Med odpuščenimi jih je skoraj polovica plačala globo (42%). V celoti je uklonilni zapor (1 mesec) prestalo 7,9% vseh zaprtih oseb. Delež le teh se je v primerjavi z letom 2008 zmanjšal za 16,6%. Med osebami, ki so nastopile uklonilni zapor, jih je bila večina privedenih (90,6%). Leto 2010 V tem letu je bilo uklonilno zaprtih 1.293 oseb. To število se je v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšalo za 5,8%. Med odpuščenimi jih je globo plačalo 42,3%, enako kot prejšnje leto. Na predlog direktorja jih je bilo odpuščenih 15,2%. V celoti (en mesec) je uklonilni zapor prestalo 7,98% oseb. Večina (92,9%) uklonilno zaprtih je bila prisilno privedena. Leto 2011 V slovenskih zavodih je bilo to leto uklonilno zaprtih 1.816 oseb, kar je največ od uveljavitve zakona pa do leta 2012. Med osebami, ki so nastopile uklonilni zapor, jih je bila večina privedenih (95%). Število uklonilno zaprtih oseb se je v primerjavi s predhodnim letom povečalo za 40,4%. Med odpuščenimi jih je globo plačalo 56,8%, kar predstavlja 14,5% več kot v letu 2010. Uklonilni zapor je v celoti prestalo 14,4% oseb, njihov delež je večji kot v letu 2010, ko je le ta znašal 7,98% oseb. Leto 2012 V tem letu je bilo 1.665 uklonilno zaprtih oseb. V primerjavi s prejšnjim letom se je število zaprtih zmanjšalo za 9%. Globo je plačalo 55,2 % oseb. Na predlog direktorja zavoda je bilo odpuščenih 19,1%. Uklonilni zapor je v celoti (en mesec) prestalo 21,5% oseb, prejšnje leto je bil delež 14,4%. Večina zaprtih je bila prisilno privedena (93%). Grafikon 1: Primerjava števila uklonilno zaprtih v letih 2005-2012

Vir: Letna poročila Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij

188

393

1138 1107

13721293

1816

1665

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

1800

2000

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

število

10

IV ZAKLJUČEK Na Irskem po veljavni ureditvi sodnik ob določitvi globe določi tudi datum, do kdaj mora biti globa plačana. Hkrati sodnik podpiše tudi zaporni nalog za primer, če kršitelj globe ne plača v roku. Tak nalog se brez nadaljnjih postopkov tudi izvrši (zapor lahko traja največ 90 dni za lažje kršitve, za težje pa do 12 mesecev). Predlog novega zakona med drugim predvideva enostavnejši postopek obročnega odplačevanja globe, če to ni uspešno, se globa odtrga od plače kršitelja. Zakon kot opcijo v primeru neplačila predvideva tudi javna dela. Če so vsi ukrepi neuspešni, pa je predviden tudi zapor. Nemški zakon o prekrških predvideva uklonilni zapor, ki lahko traja največ 6 tednov, če je z isto določbo zajetih več kršitev, pa do 3 mesecev. Uklonilni zapor določi okrajno sodišče, če denarna kazen ni bila pravočasno plačana, če kršitelj ne izkaže svoje plačilne nesposobnosti in je bil z odločbo opozorjen na možnost uklonilnega zapora, ter če sodišču niso znane nobene okoliščine, iz katerih bi izhajala njegova plačilna nesposobnost. Sodišče trajanje uklonilnega zapora določi vnaprej po dnevih, pri čemer upošteva predvsem znesek globe, ki jo mora kršitelj plačati, in pa njegovo predhodno obnašanje. Možno je naknadno skrajšanje zapora, če je bila npr. globa delno plačana. Ukrep je treba izvajati v skladu z načelom sorazmernosti in zadržano. Kadar na Nizozemskem globa ni v celoti plačana, se obsojencu najprej izda pisno opozorilo, znesek globe pa se avtomatično poveča. Po drugem opozorilu, pri katerem se znesek globe zopet poviša, pa sodni izvršitelj izterja znesek iz storilčevega premoženja. Kadar to ni možno oz. državni tožilec ne želi uporabiti tega ukrepa, se storilec lahko privede v pripor oz. uklonilni zapor. Sodnik odloči o možni dolžini zapora ob izreku prvotne globe. Traja lahko največ šest mesecev in najmanj en dan. Če obsojenec v času prestajanja kazni plača globo, se ga izpusti na prostost. Če plača le del zneska, se sorazmerno skrajša trajanje zaporne kazni. Če plača potem, ko je nekaj časa že zaprt, se znesek dolga ustrezno zmanjša. V primeru glob iz naslova prometnih prekrškov se znesek globe ob prvem opominu poveča za 50 %, ob drugem pa podvoji. Po drugem povišanju zneska, se znesek dolga v izterjavo preda policiji, storilec pa se znajde na seznamu iskanih oseb. V okoli 60 % se storilce privede pred sodnika, ta pa lahko odredi zapor do 7 dni. Prestajanje zaporne kazni ne zmanjša ali odpravi prvotne globe, tako da lahko storilec za isto globo preživi v zaporu več časa. Neplačane globe za prekrške na Švedskem poskuša izterjati Služba za izterjavo pri Ministrstvu za finance. Če globe tudi po tej poti ni mogoče izvršiti, se običajno ne sprejema nobenih drugih ukrepov, v zelo redkih primerih se globa pretvori v zapor. To lahko določi le sodišče, če je očitno, da oseba globe namenoma ni plačala (npr. kljubovanje), ali če obstajajo drugi posebni razlogi v javnem interesu za to pretvorbo. Zaporna kazen, naložena iz tega razloga, ne sme biti krajša od štirinajst dni in ne daljša od treh mesecev. Hiter pregled ureditev v Franciji, Italiji in v Avstriji pokaže, da tam uklonilnega zapora ne poznajo (povzeto po: Šelih in po Primožič). Statistični podatki za Slovenijo kažejo, da okrajna sodišča (z izjemo leta 2005, ko se je ZP-1 šele začel uporabljati) letno rešijo od 16.962 do kar 37.214 zadev, ki se nanašajo na uklonilni zapor. V obravnavanem obdobju 2005-2012 so sodišča letno izdala med 15.809 in 29.557 sklepov, s katerimi so določila uklonilni zapor. V veliki večini primerov je bila globa po izdaji sklepa o uklonilnem zaporu v celoti plačana (med 11.950 in 15.116 zadev letno), v drugih zadevah pa so bile globe naknadno nadomeščene z nalogami v splošno korist ali pa je bila zadeva zaključena na drug način.

11

Po podatkih Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij je v zadnjih letih (2007-2012) uklonilni zapor prestajalo med 1107 in 1816 oseb letno. Večinoma so bile na prestajanje uklonilnega zapora prisilno privedene (med 76% in 95% oseb). V uklonilnem zaporu je 30 dni (to je najdlje) ostalo med 7,9% do 38,8% vseh zaprtih oseb, druge osebe so večinoma prej plačale globo ali pa so bile na predlog direktorja zavoda odpuščene ali pa so opravile delo v splošno korist. Pripravile: Marjana Križaj Mag. Mojca Pristavec Đogić Ana Lekše

12

Viri in literatura: CJIB: Centraal Justitieel Incassobureau, spletna stran: http://www.cjib.nl/ (december 2013). EJCL: Imposed versus Undergone Punishment in the Netherlands, spletna stran: http://www.ejcl.org/64/art64-27.html (december 2013). Justice: Departmant of Justice and Equality: The Fines (Payment and Recovery) Bill 2013, spletna stran: http://www.justice.ie/en/JELR/Pages/SP13000342 (december 2013). Koman, Ana: Nemško pravo o prekrških in nujna nova sistemska ureditev področja prekrškov v Republiki Sloveniji, v Pravosodni bilten 2/2001. Mikec, Nina: Uklonilni zapor, diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta, 2006. Nisson, Ulla (2006): Is the Swedish pre-trial detention system in conflict with principles of EU-law? University of Lund, spletna stran: http://lup.lub.lu.se/luur/download?func=downloadFile&recordOId=1555061&fileOId=1563534 (december 2013). Ordnungswidrigkeitengesetz, (OWiG), spletna stran: http://www.gesetze-im-internet.de/owig_1968/index.html (december 2013). Polisen: Policija, spletna stran: http://polisen.se/en/Languages/Laws-and-Regulations/Fines/ (december 2013). Poročila Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, spletna stran: http://www.mp.gov.si/si/o_ministrstvu/ursiks_organ_v_sestavi/dokumenti/letna_porocila/ (december 2013). Primožič, Karlo: prekrški – v italijanski zakonodaji in po predlogu novega slovenskega zakona, Odvetnik 14, april 2002. Regeringskansliet1: spletna stran: http://www.government.se/ (december 2013). Regeringskansliet2: Swedish Penal Code, spletna stran: http://www.government.se/content/1/c6/02/77/77/cb79a8a3.pdf (december 2013). Sodna statistika, spletna stran: http://www.mp.gov.si/si/storitve_in_mnenja_mpju/uporabni_seznami_imeniki_in_evidence/sodna_statistika/ (december 2013). Šelih, Alenka: Prekrški v primerjalnopravni ureditvi v: Dnevi prekrškovnega prava (1; 2006 Portorož), Ljubljana, GV Založba, 2006. The Amsterdam Harald: Number of drivers risking jail over unpaid speeding fines up by 20 per cent, spletna stran: http://www.amsterdamherald.com/index.php/rss/916-20130715-number-drivers-risking-jail-unpaid-speeding-fines-up-by-20-per-cent-police-netherlands-dutch-justice (december 2013). Wikipedia, spletna stran: http://de.wikipedia.org/wiki/Erzwingungshaft (december 2013). Zakon o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003 – 21/13).