UN Gospodinjstvo

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za olstvo in port. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja lovekih virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj lovekih virov in vseivljenjsko uenje; prednostne usmeritve: Izboljanje kakovosti in uinkovitosti sistemov izobraevanja in usposabljanja.

Program osnovna ola

GOSPODINJSTVO Uni nart

5. razred: 35 ur 6. razred: 52,5 ure

SKUPAJ: 87,5 ure

Osnovna ola z italijanskim unim jezikom 5. razred: 17,5 ure 6. razred: 17,5 ure

SKUPAJ: 35 ur

Dvojezina osnovna ola

5. razred: 17,5 ure 6. razred: 17,5 ure

SKUPAJ: 35 ur

2

Program osnovna ola

GOSPODINJSTVO

Uni nart

Predmetna komisija:

Irena Simi, Zavod Republike Slovenije za olstvo, predsednica

dr. Verena Koch, Univerza v Ljubljani, Pedagoka fakulteta

Majda Gjerek, Osnovna ola Beltinci, Beltinci

Milena Mencigar, Osnovna ola Radenci, Radenci

Anica Nerad, Osnovna ola III Murska Sobota, Murska Sobota

Irena Veg, Osnovna ola Mladika, Ptuj

Strokovni recenzent:

dr. Stojan Kostanjevec, Univerza v Ljubljani, Pedagoka fakulteta

Redakcijski popravki:

Irena Simi, Zavod Republike Slovenije za olstvo

Izdala: Ministrstvo RS za olstvo in port, Zavod RS za olstvo

Za ministrstvo: dr. Igor Luki

Za zavod: mag. Gregor Mohori

Uredila: Alenka trukelj

Jezikovni pregled: Nataa Purkat, Lektor'ca

Ljubljana, 2011

Posodobljeni uni nart za predmet gospodinjstvo v osnovni oli je pripravila Predmetna komisija za posodabljanje unega narta za gospodinjstvo. Pri posodabljanju je izhajala iz unega narta za predmet gospodinjstvo, doloenega na 23. seji Strokovnega sveta RS za splono izobraevanje leta 1998. Posodobljeni uni nart je Strokovni svet RS za splono izobraevanje doloil na 114. seji leta 2008 in se z vsebinskimi in redakcijskimi popravki tega unega narta seznanil na 140. seji 17. februarja 2011.

CIP - Kataloni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana 37.091.214:64(0.034.2) UNI nart. Program osnovna ola. Gospodinjstvo [Elektronski vir] / predmetna komisija Irena Simi ... [et al.]. - El. knjiga. - Ljubljana : Ministrstvo za olstvo in port : Zavod RS za olstvo, 2011 Nain dostopa (URL): http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/predmeti_obvezni/Gospodinjstvo_obvezni.pdf ISBN 978-961-234-962-2 (Zavod RS za olstvo) 1. Simi, Irena 255942400

3

KAZALO 1 OPREDELITEV PREDMETA..................................................................................................................... 4

2 SPLONI CILJI ............................................................................................................................. 5

2.1 Temeljna naela, ki jih upotevamo pri uresnievanju splonih ciljev......................................... 5

3 OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE ...................................................................................................... 7

3.1 Modul: Ekonomika gospodinjstva ................................................................................................ 7

3.2 Modul: Tekstil in oblaenje ........................................................................................................ 10

3.3 Modul: Bivanje in okolje............................................................................................................. 13

3.4 Modul: Hrana in prehrana.......................................................................................................... 14

4 STANDARDI ZNANJA ................................................................................................................ 17

4.1 Standardi znanja drugega vzgojno-izobraevalnega obdobja.................................................... 17

5 DIDAKTINA PRIPOROILA........................................................................................................ 21

5.1 Uresnievanje ciljev predmeta................................................................................................... 21

5.2 Individualizacija in diferenciacija . 22

5.3 Medpredmetne povezave .......................................................................................................... 22

5.4 Preverjanje in ocenjevanje znanja.26

5.5 Informacijska tehnologija 27

5.6 Domae naloge................................................................................................................. 28

4

1 OPREDELITEV PREDMETA

Osnovnoolski predmet gospodinjstvo pokriva ve disciplin druboslovnega in naravoslovnega

podroja. Predmet omogoa razumevanje vloge posameznika in druine oziroma gospodinjstev v

drubi. Pouk gospodinjstva uence spodbuja k razmiljanju o povezujoih problemih asa in k

vkljuevanju v reevanje vpraanj posameznika, druine in drube. Pri predmetu gospodinjstvo uenci

pridobivajo znanja, veine in spretnosti za im bolj gospodarno izrabo virov v naravi in drubi,

potrebnih za zadovoljevanje osnovnih ivljenjskih potreb.

Vsebine predmeta gospodinjstvo so naravnane na pridobivanje temeljnih znanj, spretnosti in vein

uencev o hrani, prehrani in zdravju, pripravi hrane, osebnih financah, druinski ekonomiki,

potroniki vzgoji, tekstilu in oblaenju, bivanju in okolju. Viri, ki jih upravljata posameznik in druina,

so enako pomembni kot viri, ki se nanaajo na veje podroje, npr. narodno gospodarstvo. Viri za

zadovoljevanje potreb so: loveki viri, as, energija, hrana in druge dobrine.

Zadovoljevanje potreb posameznika in drube, ki vkljuuje natete vire pri predmetu gospodinjstvo,

uresniujemo v tirih unih modulih: Ekonomika gospodinjstva, Tekstil in oblaenje, Hrana in

prehrana ter Bivanje in okolje.

5

2 SPLONI CILJI

Uenci:1

spoznajo, razumejo, usvojijo, uporabijo in ovrednotijo pomen pravilne, varne in varovalne

prehrane ter vpliv prehranskih navad in razvad na zdravje,

se navajajo na zdravo in kulturno prehranjevanje in pravilno ter gospodarno uporabo ivil,

se nauijo nartovati dnevne obroke hrane z upotevanjem hranilnih in energijskih vrednosti

posameznega obroka,

se usposabljajo za uporabo ustreznih gospodinjskih aparatov in pripomokov in njihovo

vzdrevanje z upotevanjem varnosti pri uporabi,

se nauijo sprejemati in ovrednotiti odloitve, ki temeljijo na znanju o osebni in druinski

ekonomiki, potrebah, eljah, ciljih, vrednotah in razpololjivih virih ter na poznavanju ekonomske

propagande in njenega vpliva na potronika,

usposabljajo se za smotrno gospodarjenje, varnost pri uporabi materialnih dobrin, asa in

energije,

razvijajo smisel za zdravo, praktino in estetsko oblaenje,

se usposabljajo za funkcionalno, racionalno, higiensko, varno in estetsko urejanje bivalnega okolja

ob upotevanju etnolokih in arhitekturnih znailnosti,

razvijajo spretnosti, delovne navade, vztrajnost in natannost za vsakdanja opravila.

2.1 Temeljna naela, ki jih upotevamo pri uresnievanju splonih ciljev

1. naelo: Enakost med spoloma

To naelo uresniujemo z obveznim vkljuevanjem uencev v pouk gospodinjstva.

2. naelo: Enakopravnost skupnega dela

To naelo uresniujemo tako, da ne delimo nalog, aktivnosti in praktinega sprostitvenega dela za

vsakodnevno nego in (samo)oskrbo po spolu.

1 V tem unem nartu izraz uenec velja enakovredno za uenca in uenko. Enako izraz uitelj velja

enakovredno za uitelja in uiteljico.

6

3. naelo: Gospodarnost (Ekonominost)

To naelo uresniujemo z navajanjem na gospodarno upravljanje virov, ki vkljuuje izbor, odloanje in

prevzem odgovornosti v nekaterih okoliinah.

4. naelo: Ekolokost

To naelo uresniujemo z razvijanjem odgovornosti za vzdrevanje in ohranjanje lovekovega

blinjega in daljnega okolja ter z razvijanjem odgovornosti do osnovnih prostih dobrin: vode, zraka in

zemlje.

5. naelo: Ergonomija

To naelo uresniujemo pri pouevanju praktinega dela in spretnosti s tem, da smo pozorni na

pravilne gibe, rabo asa, opreme in delovnega prostora.

6. naelo: Etinost

To naelo uresniujemo z razvijanjem uta za odgovornost, soitje, pravinost, spotovanjem dela

drugih itd.

7. naelo: Estetika in kultura

To naelo uresniujemo z razvijanjem uenevih ustvarjalnih sposobnosti za estetsko opremljanje in

dopolnjevanje osebnega prostora ter drugih prostorov doma in v oli, z razvijanjem estetskega

obutka za osebno urejenost pri oblaenju ter razvijanjem obutka za barvno in oblikovno skladnost

pri pripravljanju in ponudbi jedi.

7

3 OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE

5. RAZRED

3.1 Modul: Ekonomika gospodinjstva

Dom in druina upravljanje virov

OPERATIVNI CILJI VSEBINE

Uenci:

poznajo koncept druine in razumejo, da

imajo druinski lani razline vloge in naloge

v druini,

razumejo pomen imena in priimka ter

domaega naslova,

interpretirajo pojme: pripadnost, varnost,

zaita, razvoj,

spoznajo naine prepreevanja nesre doma.

1. Dom in druina:

zakaj potrebujemo dom in druino:

pripadnost

varnost

zaita

razvoj

kaj sta dom in druina

kaj je kot dom

2. Stari in otroci:

domaa opravila

medsebojni odnosi

3. Tudi doma so mogoe nesree:

padci

opekline

zastrupitve

udar strele

poar

Potrebe


Uenci:

razvijajo obutek odgovornosti za

zadovoljevanje potreb,

doloijo fizine, ustvene, intelektualne in

socialne potrebe otrok, mladine, odraslih in

starejih oseb,

razvijejo obutek pomoi ljudem v stiski in

ljudem s posebnimi potrebami.

1. Kaj potrebujem:

osnovne (temeljne) potrebe, vije potrebe

8

Fizine potrebe


Uenci:

razvijajo odgovornost za svoje zdravje,

analizirajo pomen doma in druine za dobro

fizino poutje, zdravje, higienske okoliine,

pravilno prehrano in za varstvo pred

nesreami.

1. Zdravje:

zdravstveno poutje

fizine in portne aktivnosti

poitek, spanje

higiena:

osebna

druinska

javna

2. Prehrana in zdravje

Viri za zadovoljevanje potreb


Uenci:

razumejo, da so viri kljuni za zadovoljevanje

potreb,

razvrajo vire,

razlikujejo med oglasnimi in drugimi

informacijami v medijih, interpretirajo

negativne uinke, ki jih spodbujajo oglasi in

pojavi potronitva.

1. Viri za zadovoljevanje potreb:

omejenost virov

razumna raba virov

2. Druina kot vir in kot osnovna celica

zadovoljevanja potreb, proces odloanja pri rabi

virov:

potreba oziroma potrebe

elje

cilji

viri

odloitve

3. Razpololjivost in uporaba virov:

as

energija

hrana

denar

okolje

surovine

4. Poraba

as


Uenci:

ponovijo opredelitve asovnih pojmov,

ovrednotijo porabo svojega asa,

si doloijo as za pomo in skupne naloge v

druini,

ovrednotijo porabo svojega prostega asa.

1. as:

posameznikovo upravljanje asa

as za uenje oziroma delo

prosti as:

za gospodinjstvo

za port in rekreacijo

za izobraevanje

9

za razvedrilo

za praznovanja in posebne prilonosti

as za poitek

Denar Denar je dogovorjeno menjalno sredstvo in ga ljudje sprejemajo v poplailo za blago in storitve. Skozi

stoletja so imele vlogo denarja razline stvari, npr. koljke, kamni, noi, razne kovine. Najpogosteji

kovini, ki so ju uporabljali za izdelavo kovancev, sta bili zlato in srebro. Obiajno je veljalo, da je

vrednost kovanca enaka vrednosti kovine. Danes obiajno velja, da je vrednost materiala, iz katerega

je izdelan denar, manja od vrednosti denarja.


Uenci:

se seznanijo z oblikami denarja in razlinimi

naini plaevanja,

razlikujejo med prihodki in odhodki,

interpretirajo funkcije denarja,

izdelajo finanne narte osebnih letnih

strokov (npr. za uenevo obleko, obutev

ipd.),

razvijajo odnos do denarja.

1. Oblike denarja:

kovanci in bankovci

knjini denar

2. Funkcije denarja:

menjalni posrednik

hranilec vrednosti

mera vrednosti

plailno sredstvo

3. Naini plaila:

gotovinsko plailo

obrono odplaevanje

plailo z odlogom (plailna kartica)

kombinirani naini posojila

4. Oblikovanje druinskega prorauna;

gospodinjsko raunovodstvo:

prihodki prejemki

odhodki izdatki

sprotno evidentiranje prejemkov in izdatkov

druinski proraun

5. Otroci in denar:

epnina

6. Varevanje:

delnice

vzajemni skladi

depozit

10

3.2 Modul: Tekstil in oblaenje

Pri pouku gospodinjstva uenec usvoji temeljno znanje o tekstilnih surovinah in tekstilijah. Znanje

uporablja za izbor, nego in vzdrevanje svojih oblail in ga medpredmetno povezuje z naravoslovjem

in tehniko. Poleg ekonomskega in ekolokega vidika so pri tekstilu in oblaenju poudarjeni estetski

vidiki in primernost oblail za razline prilonosti. Na podlagi izkuenj, ki jih imajo uenci z obleko in

obutvijo, vpeljemo osnove vzgoje potronika: izbor in nakup, nartovanje nakupov, dobavitelji, kje

kupovati, reklame in zaita potronika, nega in vzdrevanje tekstilnih izdelkov.

Izbirni operativni cilji in vsebine so zapisani v poevnem tisku. Uitelj je pri izboru strokovno samostojen in pri tem upoteva znailnosti in interese uencev. Tekstilne surovine


Uenci:

razlikujejo med naravnimi in med umetnimi

vlakni,

razvrajo in poimenujejo rastlinska in

ivalska vlakna ter umetna vlakna iz

predelanih snovi,

s preizkusi razlikujejo lastnosti vlaken,

izdelajo in izpopolnjujejo zbirko Od tekstilnih

surovin do blaga.

1. Tekstilna vlakna:

naravna: rastlinska, ivalska

umetna: iz predelanih snovi

Tkanine, pletenine in vlaknine

Tekstilnih surovin e ne moremo uporabljati. Po tevilnih postopkih v tekstilnih tovarnah iz njih

dobimo ploskovne tekstilne izdelke ali blago, ki ga delimo na tkanine, pletenine in vlaknine.


Uenci:

vedo, da s tkanjem oblikujemo tkanine na

ronih statvah ali na sodobnem tkalnem

stroju,

poznajo osnovne tkalske vezave,

razlikujejo med tkanino, pletenino in

vlaknino,

izdelajo praktien izdelek.

1. Mehanska predelava vlaknin:

tkanje

pletenje

izdelovanje vlaknin:

preja in oblike

tkalske vezave

2. Rono in strojno pletenje

11

Plemenitenje blaga


Uenci:

poznajo pomen plemenitenja blaga,

izvedejo preproste preizkuse lastnosti blaga.

1. Plemenitenje blaga 2. Lastnosti blaga:

videz in otip

obstojnost proti mekanju in krenju

odpornost proti obrabi

pralnost

vpojnost

vodoodbojnost

Vrste in namen uporabe blaga

V dananjem asu uporabljamo veliko ve blaga, kot so ga predniki v preteklosti. Uporablja ga za

oblaila in dodatke, gospodinjsko rabo in osebno higieno, posteljnino in za stanovanjsko opremo.


Uenci:

poznajo vrste blaga,

razvrajo tekstilne vzorce po namenu

uporabe,

izpopolnjujejo zbirko tekstilnih vzorcev in

doloijo namen uporabe, lastnosti blaga in

surovine.

1. Vrste blaga; blago za:

spodnje perilo

oblaila in dodatke

gospodinjsko rabo

osebno higieno

posteljnino

stanovanjsko opremo

Oblaila


Uenci:

spoznajo pomen oblail,

poznajo razvrajo oblaila,

prepoznavajo oblike, namembnost in

lastnosti oblail,

spoznajo in najprimernejo barvo, vzorec,

vrsto blaga in linijo oblaila za razline

prilonosti.

1. Oblaila in pomen oblail:

spodnja oblaila

gornja oblaila

poletna oblaila

zimska oblaila

portna oblaila

Dobavitelji

Zaradi pomanjkanja asa, omejenih prihodkov in velike izbire opravljamo svoje nakupe na razline

naine.


Uenci:

prepoznajo razline tipe trgovin,

1. Trgovine:

diskont:

12

interpretirajo prednosti in pomanjkljivosti

razlinih oblik nakupov,

spoznajo vlogo varstva potronikovih pravic.

tovarnika trgovina

trgovina z nijimi cenami

kataloka ponudba in prodaja

TV-prodaja

prodaja na domu

prodaja s prodajnimi avtomati

prilonostne prodaje

2. Potronikove pravice:

varstvo potronikov

kdo je potronik

varstvo potronika

cilji varstva potronikov

naela varstva potronikov

vloga drave in organizacij potronikov

Oglasi in zaita potronika

Izdelki in storitve se ne prodajajo kar sami, za njihovo umeanje na trg skrbi oglaevanje.


Uenci:

primerjajo razline naine oglaevanja in

oglasov,

znajo razbrati bistvo v sporoilu oglasa,

prepoznajo informativne, zavajajoe in z

informacijami prenasiene oglase,

kritino sprejemajo sporoila oglasov,

preudarijo, ali ponujeni izdelek potrebujejo

ali ne,

oblikujejo oglas za neki izdelek ali storitev.

1. Razvrstitev oglasov:

informativni

priporoilni

primerjalni

2. Koristnost oglasov

3. Uinki oglasov

4. Potronikova osveenost

5. Otroci in oglasi

Nartovanje nakupov


Uenci:

spoznavajo pomen nartovanja nakupov,

se seznanijo z naini nartovanja nakupov.

1. Nartovanje nakupov; nartovani

nenartovani nakupi

2. asovna razvrstitev nakupov

Izbor in nakup tekstilnih izdelkov


Uenci:

utemeljijo svoje potrebe in elje po obleki,

znajo ovrednotiti modne nakupe,

1. Osnovna osebna garderoba

2. Preudarno nakupovanje:

nakupne informacije

13

osvajajo model razumnega nakupovanja,

poznajo simbole za nego in vzdrevanje ter

znajo razbrati informacije z obesnega listia.

sestava tkanine/pletenine

lastnosti tkanine

3. Simboli za nego in vzdrevanje tekstilnih

izdelkov

Nega in vzdrevanje tekstilnih izdelkov


Uenci:

ponovijo pomen oznak za vzdrevanje perila

glede na oznake, ki jih razberejo z obesnega

listia,

razvrajo perilo po barvni obstojnosti,

doloajo temperaturo pralne kopeli za

posamezno vrsto perila,

razpravljajo o reklamnih sporoilih in

kakovosti pralnih sredstev,

izvajajo vzdrevanje svojih oblail.

1. Pranje in suenje:

navodila za pranje

pralni stroj

pralna sredstva

pralna kopel

temperatura pralne kopeli

okolju prijazna pralna sredstva

oemanje perila

suenje perila

2. Likanje:

navodila za likanje

likalnik

likalna miza/deska

Obutev


Uenci:

utemeljijo pomen zdrave obutve,

po namembnosti izbirajo prave materiale za

nakup obutve,

utemeljijo pomen vzdrevanja obutve.

1. Obutev

2. Vzdrevanje obutve

6. RAZRED

3.3 Modul: Bivanje in okolje Ekoloko osveen potronik


Uenci:

razmiljajo o pravilnem ravnanju z odpadki,

spoznajo pravilno ravnanje z odpadki,

poznajo razloge za onesnaenost v okolju

poznajo ekoloko ienje.

1. Pravilno ravnanje z odpadki

2. Varna uporaba energije

3. Onesnaevanje okolja:

zeleno nakupovanje

ekoloko ienje

14

testi

pesticidi v naem vsakdanjem ivljenju

bolji zrak v naem domu in okolju

Proizvodnja


Uenci:

obrazloijo pojma proizvodnja in poraba,

poiejo informacijo o proizvodih in

storitvah,

se uijo o vplivih porabe na okolje in

analizirajo monosti in naine, s katerimi bi

lahko sami prispevali k izboljanju okolja

razvijajo prijazen vzorec obnaanja do okolja,

razvijajo kritien in odgovoren odnos do

potronitva,

predstavijo storitvene obrate v svojem kraju.

1. Proizvodnja in poraba

kaj moramo vedeti o izdelkih

kaj moramo vedeti o storitvah

storitve:

osebne storitve

komunalne storitve

telekomunikacijske storitve

druge storitve (finanne, intelektualne,

svetovalne)

2. Potronik in obveznosti

3.4 Modul: Hrana in prehrana Hrana in prehrana

Zdrava prehrana je eden od pogojev dobrega psihinega in fizinega poutja loveka. Ustrezno

sestavljeni dnevni obroki hrane zadovoljujejo lovekove potrebe po hranljivih snoveh in energiji,

potrebni za rast, razvoj in opravljanje ivljenjskih funkcij. Te potrebe so navedene v priporoilih

zdrave prehrane. Z analizo lahko ugotovimo, koliko so v nai prehrani ta priporoila upotevana.

Pomanjkanje in prevelike koliine hranljivih snovi privedejo do poslabanja zdravstvenega stanja.


Uenci:

razumejo priporoila zdrave prehrane,

interpretirajo prehrambne navade,

spoznajo nekatere naine prehranjevanja,

analizirajo lovekove potrebe po hranilni in

energijski vrednosti,

izdelajo oglasni material: plakat, lanek za

olsko glasilo, prispevek za olski radio o

olski prehrani.

1. Hrana

2. Prehrana:

uravnoteena

zdrava

varna

varovalna

Oznaevanje ivil

Razumevanje oznak na ivilih je pomemben del odloanja za nakup. Podatki, zapisani v deklaraciji na

ivilu, opredeljujejo kakovost ivila in rok uporabe, do kdaj je njegova kakovost nespremenjena. Z

15

zapisom o sestavi ivila lahko potroniki izbirajo sebi primerna ivila. Znaki na embalai ivila lahko

opredeljujejo tudi kakovost ivila ali pa se pojavljajo le kot blagovna znamka.


Uenci:

razumejo informacije, ki jih razberejo iz

deklaracije,

razlikujejo znake kakovosti,

poznajo pojem blagovne znamke,

zasnujejo in dopolnjujejo zbirko znakov

kakovosti in blagovnih znamk.

1. Deklaracije

zapis informacij na deklaraciji

rok uporabe

2. Znaki kakovosti

blagovna znamka

znak kakovosti

Higiena prehrane

Pri delu z ivili se moramo zavedati, da so ta zaradi svoje sestave primerno gojie za mnoge

mikroorganizme. Da jim prepreimo vstop, rast in razvoj v ivilih, moramo biti pozorni ne le na

kakovost ivil, temve tudi na naine dela, s katerimi mnogokrat prepreimo okubo ivil in

posledino zastrupitev loveka, ki okueno hrano zauije.


Uenci:

razumejo pomen pravilnega shranjevanja

ivil,

razumejo pravilen nain dela z ivili,

spoznajo znake zastrupitev s hrano in

osnovno ukrepanje v teh primerih.

1. Higiena pri delu z ivili

2. Kupovanje in shranjevanje ivil

3. Higiena pri pripravi ivil

4. Okuba ivil:

mikroorganizem

okuba

zastrupitev s hrano

Mehanska in toplotna obdelava ivil

ivila, razen sadja in zelenjave, najvekrat pripravljamo za uivanje s toplotnimi postopki. S

temperaturnimi spremembami ter z dodajanjem vode in maobe vplivamo na fizikalne, kemijske in

senzorne lastnosti pripravljenih ivil in jedi. Pravilen izbor postopka obdelave ivil zagotavlja vejo

hranilno vrednost, pravilen nain priprave in ponudbe jedi pa oblikuje tudi bolje senzorine

lastnosti.


Uenci:

razvrajo ivila v skupine glede na hranljive snovi,

ustrezno sestavijo jedilnik za razline obroke in razline prilonosti,

1. ivila:

ita in itni izdelki

maobna ivila

sladkor

16

interpretirajo spremembe hranljivih in zaitnih snovi v asu mehanske in toplotne obdelave,

analizirajo lastnosti ivil, ki jih uporabljamo pri pripravi,

znajo pri svojem delu uporabljati kuharske knjige, recepte,

usvajajo spretnosti priprave in postrebe hrane,

pri pripravi hrane organizirajo svoje delo po naelih higienskega minimuma,

poznajo pripomoke in aparate za obdelavo ivil in pripravo hrane,

poznajo kuhalno in servirno posodo in pribor,

pripravljajo pogrinjke za razline prilonosti,

usvajajo primerno obnaanje pri jedi.

jajca

ribe

mleko in mleni izdelki

meso in mesni izdelki

sadje in zelenjava 2. Hranilne snovi:

zaitne snovi

voda 3. Osnovni kuharski postopki:

kuhanje

peenje

cvrenje

duenje 4. Pokuanje jedi 5. Senzorine lastnosti jedi:

videz

vonj

okus

konsistenca

17

4 STANDARDI ZNANJA Pri nartovanju vzgojno-izobraevalnega dela in z ustrezno didaktino izvedbo pouka naj uitelj

vsebine in metodine pristope prilagodi tako, da bodo uenci dosegli standarde znanja. Ti izhajajo iz

splonih in operativnih ciljev in vsebin unega narta. Standardi znanja, ki jih bodo uenci dosegali v

razlinem obsegu in na razlinih taksonomskih stopnjah, so zapisani po posameznih modulih,

minimalni standardi pa so zapisani v poudarjenem tisku.

4.1 Standardi znanja drugega vzgojno-izobraevalnega obdobja

Modul EKONOMIKA GOSPODINJSTVA

Po predelani snovi uenec:

razlikuje med domom in druino,

nateje mone nesree doma, interpretira in zna uporabiti varnostna navodila v vsakdanjem

ivljenju,

pozna in opredeli ustvene, intelektualne in socialne potrebe otrok, mladine, odraslih in starejih

oseb,

pozna in razume fizine, socialne, ustvene in potrebe,

pozna in razume pomen zdravja in zdravih navad,

razume in interpretira pomen prehrane za zdravje,

obrazloi pomen osebne, druinske in javne higiene,

pozna vire za zadovoljevanje potreb,

nateje in predstavi pomen virov za zadovoljevanje potreb,

razumno odloa o uporabi virov,

razume omejenost virov in preudarno uporabo virov,

razume porabo kot zadovoljevanje potreb,

razlikuje med asom za uenje, asom za delo, prostim asom, asom za poitek in asom za

praznovanja,

izdela nart za izvajanje delovne naloge in ovrednoti pomen organizacije dela,

se seznani z razlinimi naini plaevanja in oblikami denarja skozi pojme: kovanci, bankovci,

knjini denar, osebni raun,

pozna oblike denarja,

ve, da ima denar razline funkcije,

razlikuje med prihodki in odhodki,

18

pozna gotovinski in negotovinski nain plaevanja,

pozna in interpretira razline funkcije denarja: menjalniki posrednik, hranilec vrednosti, mera

vrednosti, plailno sredstvo, delnice,

izdela finanni nart letnih strokov (npr.: za uenevo obutev, obleko ipd.) ter razlikuje med

prihodki in odhodki,

ovrednoti pomen varevanja ter razvije pogled na denar in odnos do njega.

Modul TEKSTIL IN OBLAENJE


loi naravna in umetna vlakna,

nateje in ovrednoti rastlinska, ivalska in umetna vlakna,

loi vlakna s uti: otip, vid,

loi tkanine s uti: otip, vid,

loi osnovne tkalske vezave in jih uporablja pri izdelavi praktinega izdelka,

izdela vzorno mapo,

pozna oblaila glede na namembnost,

pozna oblike, namembnost in lastnosti oblail,

razlikuje med oblaili za razline prilonosti,

zna predlagati najprimernejo barvo, vzorec, vrsto blaga in linijo oblaila za neko osebo,

skicira model svojega oblaila za izbrano prilonost,

utemelji pomen zdrave obutve,

pozna vrste in namembnost obutve glede na zdravje,

ovrednoti materiale za obutev,

zna vzdrevati obutev,

pozna svoje potrebe po ustreznem oblailu,

zna razumno nakupovati in ovrednotiti modne nakupe,

pozna vzdrevanje obleke po navodilih s konfekcijskega listia,

pozna in razbere osnovne informacije s konfekcijskega listia,

doloi pomen in nain nartovanja nakupov,

ve, da je treba nakupe nartovati,

loi tipe trgovin,

interpretira prednosti in pomanjkljivosti razlinih oblik nakupov,

doloi pomen varstva potronikovih pravic,

pozna vlogo potronikih pravic,

19

pozna osnovno sporoilo oglasa oziroma ga zna razbrati,

ovrednoti oglase in jih zna kritino sprejemati,

zna pretehtati potrebnost ponujenega izdelka,

razume pomen oznak in simbolov za nego in vzdrevanje perila,

pozna osnovne simbole vzdrevanja perila,

zna razvrstiti perilo pred pranjem glede na barvno obstojnost, tekstilno surovino in namen ter

zna doloiti temperaturo pralne kopeli,

razume oznake za vzdrevanje perila,

pozna in razlikuje razlina pralna sredstva ter njihov vpliv na okolje.

Modul HRANA IN PREHRANA


razume povezanost prehrane in zdravja,

ve, da je za zdravje in dobro fizino poutje pomembna zdrava prehrana,

pojasni pojma zdrava in uravnoteena prehrana,

opie potrebe loveka po hranilnih snoveh (nateje hranilne snovi) in energiji glede na telesno

dejavnost, spol, starost,

izrauna in primerja potrebe energijskih vrednosti pri telesno dejavnem loveku in v asu

poitka,

pozna drugane naine prehranjevanja na osnovi zdravstvenih, kulturnih ali drugih razlogov,

pozna ivila na osnovi hranilnih snovi in jih zna razvrstiti tudi po hranljivih vrednostih,

pozna ivila na podlagi hranilnih snovi in jih zna razvrstiti na beljakovinska, ogljikohidratna in

maobna,

navede zaitne snovi in nateje ivila, ki jih vsebujejo najve,

pojasni pomen zaitnih snovi,

navede nain shranjevanja posameznih ivil,

utemelji pravilen nain shranjevanja posameznih ivil,

pozna osnovne kuharske postopke,

pozna kuhalno in jedilno posodo,

zna ravnati z jedilnim in kuharskim priborom,

pojasni osnovne kuharske postopke,

razloi spremembe v ivilu v asu kuharskega postopka,

nateje in pojasni senzorine lastnosti ivil in jedi,

pozna osnovni pogrinjek,

20

pravilno pripravi pogrinjek za razline obroke,

pozna pravilno obnaanje pri jedi,

interpretira dobre prehranske navade,

navede razlike med fizikalnimi, kemijskimi in biolokimi postopki konzerviranja ivil,

navede prednosti in pomanjkljivosti posameznih postopkov konzerviranja v gospodinjstvu,

nateje konzervirana ivila in jih zna pripraviti za uivanje,

pozna osnovno higieno pri delu z ivili,

pozna posledice nehigienskega dela z ivili,

razloi pomen higiene pri delu z ivili,

opie znake kvarjenja ivil (mesa, kruha, mlenih izdelkov, sadja, zelenjave),

nateje znake zastrupitev s hrano,

pozna posledice neustreznega roka uporabe ivil,

razbere osnovne informacije iz deklaracije na embalai ivil,

nateje in razloi posamezne podatke na embalai ivil,

pojasni pomen znakov kakovosti,

pozna dobre prehrambne navade,

zna pripraviti celodnevni jedilnik na podlagi hranilnih in energijskih potreb ob upotevanju

nael zdrave prehrane.

Modul BIVANJE IN OKOLJE ter STANOVANJE


pozna in zna uporabiti istila in istilne pripomoke za vzdrevanje in nego stanovanja,

se zaveda posledic onesnaevanja okolja,

razume vpliv istil na okolje,

razlikuje med pojmoma poraba in proizvodnja,

pozna razline vrste proizvodnje,

predstavi storitvene obrate v svojem kraju.

21

5 DIDAKTINA PRIPOROILA

5.1 Uresnievanje ciljev predmeta

Pouevanje in uenje gospodinjstva temeljita na splonodidaktinih naelih in specialnodidaktinih

metodah. Pri splonodidaktinih naelih so poudarjene metode praktinega dela in razvijanja

spretnosti, metoda problemskega pouka, metoda projektnega dela in metoda terenskega dela

(ogledi in ekskurzije).

Pouk gospodinjstva temelji na naelu nazornosti, pri emer se novo znanje podkrepi z nazornim

primerom in ponazoritvijo (karikatura, slika, fotografija, videoposnetek idr). Pri izvajanju pouka so

dejavnosti nartovane tako, da uenci v delavnikih oblikah pridobivajo in preverjajo svoje znanje. Pri

tem se uenci povezujejo v pare ali manje skupine (po tri ali pet uencev).

Uenci izvajajo razline aktivnosti: izdelujejo plakate, urejajo zbirke, predstavljajo svoje zamisli, tako

da opisujejo, skicirajo, riejo (npr. opremo sobe, stanovanja, hie, modne zamisli, praznovanja,

obdarovanja idr.) Uenci se pri svojem delu navajajo tudi na uporabo drugih ivih virov, tako

pridobivajo informacije od druinskih lanov in znancev, ki jim posredujejo znanja o navadah,

praznovanjih, nainih oblaenja, olanja, prehranjevanja, duhovitih prigodah in alah, zbadljivkah,

rimah ipd. Iz pridobljenih podatkov in znanj pripravijo kratke zapise, pri emer se urijo v zapisovanju

opaanja s kljunimi besedami. Druge praktine dejavnosti so tudi konkretni preizkusi (priprava in

serviranje jedi, izdelava, nega in vzdrevanje tekstilnih izdelkov ipd.), delo z gospodinjskimi orodji,

pripomoki in stroji. Na koncu pouka gospodinjstva je priporoljivo povzeti kljune vsebine, uence

spodbuditi k ustnemu poroanju o izvedenem delu in ugotovitvah ob predstavitvi njihovih izdelkov.

Pri izvajanju pouka navajamo e nekaj spodbud za didaktino pestreji pouk:

pri razpravljanju o neki temi ali vpraanju je koristno uporabiti tudi viharjenje moganov, izvajati

krone pogovore in delovati v breneih skupinah,

pri predstavljanju izdelkov in rezultatov delavnice se lahko uporabijo razlini pripomoki, kot so

razstavni pano, posterji, kartoteni listi idr.,

naini predstavitev delavnice so lahko tudi prikazi pripravljanja in serviranja jedi, nekega

delovnega postopka dela oziroma opravil,

uenci naj uporabljajo pestre vire, kot so asopisi, letaki in broure, e-gradiva,

pri pouku lahko vkljuujemo tudi fotografiranje, snemanje (avdio, video) organiziranje TV-oddaj.

22

5.2 Individualizacija in diferenciacija

Uencem glede na zmonosti in druge posebnosti prilagajamo pouk (notranja diferenciacija)

gospodinjstva tako v fazah nartovanja, organizacije in izvedbe kot pri preverjanju in ocenjevanju

znanja. Pri tem smo e posebej pozorni na specifine skupine in posameznike; vzgojno-izobraevalno

delo temelji na konceptih, smernicah in navodilih, sprejetih na Strokovnem svetu RS za splono

izobraevanje:

Odkrivanje in delo z nadarjenimi uenci,2

Une teave v osnovni oli: koncept dela,3

Otroci s primanjkljaji na posameznih podrojih uenja: navodila za prilagojeno izvajanje

programa osnovne ole z dodatno strokovno pomojo,4

Smernice za izobraevanje otrok tujcev v vrtcih in olah.5

5.3 Medpredmetno povezovanje

Upravljanje virov, ki so na voljo posamezniku in druinam za zadovoljevanje osnovnih ivljenjskih

potreb, je temelj tirih podroij, ki jih obravnavamo pri pouku gospodinjstva v osnovni oli v unih

modulih. Predmet gospodinjstvo v okviru modulov pokriva druboslovno in naravoslovno podroje.

Dejavnosti v okviru gospodinjskega izobraevanja se morajo neposredno navezovati na okolje, v

katerem uenci ivijo.

Predmet gospodinjstvo se medpredmetno povezuje prav z vsemi obveznimi predmeti ter s

ezpredmetnimi vsebinami, na primer z zdravstveno, okoljsko in medkulturno vzgojo idr., in sicer

multidisciplinarno in interdisciplinarno. Te povezave so lahko vertikalne, horizontalne, delne ali

celovite. Za uspeno in uinkovito medpredmetno povezovanje je zelo pomembno strokovno

sodelovanje vseh pedagokih delavcev v oli, pomembna pa sta tudi nartovanje in izvajanje

medpredmetnih povezovanj na ravni aktivov in predvsem celotne ole.

2 Sprejeto na 25. seji Strokovnega sveta RS za splono izobraevanje 11. 2. 1999. 3 Sprejeto na 106. seji Strokovnega sveta RS za splono izobraevanje 11. 10. 2007. 4 Sprejeto na 57. seji Strokovnega sveta RS za splono izobraevanje 17. 4. 2003. 5 Sprejete na 123. seji Strokovnega sveta RS za splono izobraevanje 18. 6. 2009.

23

Predlagani tematski sklopi ponujajo monost uiteljem gospodinjstva in drugih predmetov, da laje in

uinkoviteje uresniujejo medpredmetno povezovanje. Namesto razredov in predmetov so zapisane

predlagane vsebine in dejavnosti ter primerna starost uencev.

TEMATSKI SKLOP: Hrana in prehrana

TEMA

Primerna

starost

uencev

Aktivnosti Vsebine

Proizvodnja in

kupovanje

ivil

od 6. leta

starosti

obisk ivilskopredelovalnih obratov/tovarn,

spremljanje ivil na poti od proizvodnje do

prodajnih polic,

analiza ivil,

spoznavanje z aditivi,

izdelovanje ivil,

pregled in analiza druinskega nakupovalnega

seznama;

znailnosti in

namembnost ivil,

izdelava in konzerviranje

ivil;

Gensko

spremenjena

ivila

od 14. leta

starosti

iskanje in analiza informacij na temo gensko

spremenjenih ivil,

analiza oznaevanja tovrstnih izdelkov,

primerjalna analiza;

znanje o izvoru in procesu

izdelave, pridobivanja

tovrstnih izdelkov,

poroila razlinih

organizacij;

Uravnoteena

prehrana

od 6. leta

starosti

zbiranje informacij o naih prehranskih navadah,

primerjava razlinih prehranskih navad,

zbiranje receptov za uravnoteeno prehrano,

poznavanje vrst hrane na podlagi skupin ivil,

hrana in utila;

pojem uravnoteene

prehrane,

prehranjevalna piramida,

uinek hrane na zdravje in

kakovost ivljenja;

Oznaevanje od 6. leta

starosti

zbiranje, razvranje, analiziranje itd. razlinih

oznab (nalepk);

oznaevanje: kako poteka

in zakaj;

Higienski

standardi pri

obdelavi hrane

od 6. leta

starosti

obisk raznih veleblagovnic, restavracij ipd. in

opazovanje priprave in obdelave hrane;

predpisi za konzerviranje

in obdelavo hrane;

Pomembna

vloga zajtrka

pri dobrem

poutju

od 6. leta

starosti

analiza naega zajtrka,

recepti za zdrav zajtrk.

zajtrk.

TEMATSKI SKLOP: Oglaevanje in mediji

TEMA

Primerna

starost

uencev

Aktivnosti Vsebine

Oglaevanje

in mediji

od 10. leta

starosti

uenje razlikovanja med podajanjem informacij in

oglaevanjem,

primerjava predstavitev iste novice v razlinih

medijih,

zgodovina in razvoj

medijev,

osnovni mediji: radio,

TV, tiskani mediji,

24

merjenje asa, ki ga oglaevanju namenjajo

razlini programi;

svetovni splet,

oglaevalska pravila,

vrste oglaevanja,

potronike pravice in

mediji;

Prodajanje sanj

od 10. leta

starosti

analiza oglasov,

oblikovanje oglasov;

sredstva in elementi, ki

se uporabljajo v

oglaevanju;

Oglaevalsko

zapeljevanje in

zavajanje

od 14. leta

starosti

spremljanje oblikovanja oglasa od zaetka do

konca,

iskanje primerov zavajanja: primerjava

oglaevalskega izdelka s pravim izdelkom;

oglaevalske zvijae,

upotevanje

oglaevalskih zakonov;

Blagovne

znamke

od 8. leta

starosti

analiza blagovnih znamk, ki se jih najbolj oglauje,

analiza razvoja blagovne znamke v doloenem

asovnem obdobju,

razmiljanje o vzrokih za pojavnost blagovnih

znamk v portu;

koncept blagovne

znamke,

javna podoba

blagovnih znamk,

oglaevanje in port;

Analiza oglasov

v tiskanih

medijih

od 12. leta

starosti

analiza oglasov v razlinih vrstah asopisov in

revij (v modnih, portnih revijah ipd.),

olska glasila;

zgodovina in razvoj

oglaevalskih plakatov,

tehnike in elementi, ki

se uporabljajo v

tiskanih medijih;

Analiza oglasov

v radijskih in

televizijskih

medijih

od 12. leta

starosti

analiza televizijskih in radijskih programov,

analiza radijskih in televizijskih oglasov: jezik, zvok,

glasovi, as itd.,

zavajajoi oglasi,

obisk radijske ali televizijske postaje, oglaevalske

agencije ipd.,

olski radio;

zgodovina in razvoj

oglasov v radijskih in

televizijskih medijih,


se jih uporablja pri

radijskem in

televizijskem

oglaevanju;

Nova

oglaevalska

orodja

od 12. leta

starosti

raziskava oglaevanja na svetovnem spletu in

razlinih nainov tovrstnega oglaevanja (pojavna

okna, ki se samodejno pojavljajo na zaslonu itd.),

oglaevanje v televizijskih nadaljevankah in

radijskih oddajah;

zgodovina in razvoj

oglaevanja na

svetovnem spletu,


se jih uporablja pri

oglaevanju na

svetovnem spletu;

Oglaevanje v

revijah,

namenjenih

otrokom in

mladini

od 12. leta

starosti

analiza oglaevalskih vsebin in podob v revijah,

namenjenih mladim;

podoba mladine v

oglaevanju.

Oglaevanje v

portu

od 10. leta

starosti

analiza oglaevanja na portnih dogodkih,

sestava seznama znanih osebnosti, ki oglaujejo,

sestava seznama blagovnih znamk, ki se jih

oglauje v portu.

25

TEMATSKI SKLOP: Zdravje in varnost

TEMA

Primerna

starost

uencev

Aktivnosti

Vsebine

Nevarni izdelki od 8. leta

starosti

spoznavanje simbolov, ki oznaujejo nevarne

izdelke,

izvajanje preprostih poskusov z namenom

testiranja varnosti doloenih izdelkov,

primerjalna analiza varnosti in oznaevanja

razlinih nevarnih izdelkov (varnostni ventili in

drugi pripomoki, opozorilna sporoila, simboli

itd.);

oznaevanje nevarnih

izdelkov,

simboli, ki oznaujejo

varnost izdelkov,

varnostni ventili in

drugi pripomoki;

Nesree pri

delu in

prostoasnih

dejavnostih

od 6. leta

starosti

odkrivanje, kakne nesree se lahko zgodijo doma

in zakaj,

izdelava prironika z varnostnimi opozorili;

varnostni predpisi doma

in na mestih,

namenjenih aktivnostim

v prostem asu;

Varnost

izdelkov, blaga

in storitev

od 12. leta

starosti

obisk uradov, ki se ukvarjajo z nadzorom varnosti

izdelkov, in opazovanje njihovih postopkov,

obisk bolninice ali zdravstvenega doma z

namenom, da bi odkrili nesree zaradi nevarnih

izdelkov.

nadzor varnosti

izdelkov,

sistem nujne pomoi.

TEMATSKI SKLOP: Ekoloka poraba

TEMA

Primerna

starost

uencev

Aktivnosti Vsebine

Ekoloka

poraba

od 12. leta

starosti

ogled filmov o posledicah ezmerne rabe virov,

ustanovitev t. i. okoljevarstvene agencije (v okviru

projektnega dela), ki si bo prizadevala za uvajanje

odgovornega in spotljivega odnosa do okolja,

obisk okoljevarstvenih organizacij in pogovori s

sodelujoimi,

zbiranje informacij in analiza t. i. zelenih blagovnih

znamk,

izdelava smernic za nakupovanje z upotevanjem

okoljevarstvenih meril,

izvajanje preprostih poskusov (npr. kisli de, barve,

onesnaevalci okolja);

vpliv potronitva na

okolje,

okoljevarstvena gibanja,

recikliranje, vnovina

uporaba in koliinsko

zmanjevanje,

ekoloko oznaevanje,

predpisi za varstvo

okolja,

trajnostna poraba;

Embalaa od 6. leta

starosti

spoznavanje embalae in pakiranja,

loevanje odpadkov,

zbiranje informacij o plastiki;

zgodovina stekla,

papirja, plastike,

ploevine,

kaj spada v ko za smeti;

Koliinsko

zmanjevanje,

vnovina

od 6. leta

starosti

obisk obrata za recikliranje in tovarn,

sajenje rastlin, dreves, na vrtu itd.,

recikliranje papirja,

recikliranje, vnovina

uporaba in koliinsko

zmanjevanje.

26

uporaba in

recikliranje

izdelava igra in drugih orodij iz odpadkov,

varno ravnanje z vodo,

izdelovanje komposta iz organskih snovi,

odpadna aria (doloanje tistih predelov mesta,

ole in okolia, ki jih mono onesnaujejo hrup,

odpadki itd.),

obisk obinskega odpada in pogovor z

odgovornimi osebami;

Kupovanje

izdelkov z

upotevanjem

ekolokih meril

od 12. leta

starosti

raziskovanje posledic porabe v domaem okoliu,

nakupovanje z upotevanjem

ekolokih/okoljevarstvenih meril.

5.4 Preverjanje in ocenjevanje znanja

Pri gospodinjstvu naj bi bil pouk zasnovan kot celovit in ustvarjalen proces, ki ne vkljuuje le

prenaanja vnaprej pripravljenih vsebin, znanj in postopkov od uitelja na uenca, marve usposablja

uence za samostojno pridobivanje ter vrednotenje, usvajanje, utrjevanje in nadgrajevanje znanja. To

med drugim pomeni, da si ob spoznavanju vsebin znajo in upajo sami zastavljati vpraanja, da

raziskujejo, eksperimentirajo, iejo povezave, kritino presojajo in odkrivajo zakonitosti.

Preverjanje in ocenjevanje znanja je pomemben in integralni del pouka. Preverjanje znanja je hkrati

ugotavljanje doseganja standardov znanja in napredovanja uencev pri pridobivanju znanja, vein

in spretnosti, kar daje povratno informacijo uencu, uitelju in starem, hkrati pa spodbuja k

aktivnemu ustvarjalnemu delu.

Nekateri od glavnih elementov unega procesa, ki naj se jih ugotavlja pri preverjanju in ocenjevanju

znanja, so tudi:

razumevanje unih vsebin,

zmonost uporabe znanja v novih razmerah,

analiza znanja z razlinih vidikov,

povezovanje na nov nain,

kritina presoja,

zmonost opazovanja, primerjave in razvranja,

sklepanje in utemeljevanje sklepov,

eksperimentiranje,

analiza napak,

27

predvidevanje,

zasnova modelov,

izdelki,

ukvarjanje z razlinimi vpraanji in njihovo reevanje.

K temu se doda e:

sposobnost iskanja in uporabe virov,

zmonost predstavitve zamisli,

sodelovanje z okolico itn.

Uitelj z oceno ovrednoti doseganje ciljev in standardov znanja iz unega narta. Kriteriji za

ugotavljanje stopnje doseganja znanj, procesov, vein, spretnosti uitelj oblikuje z opisi na

petstopenjski lestvici. Kriteriji izhajajo iz unih ciljev in standardov znanj ki so zapisani po posameznih

modulih. Naini ocenjevanja pri predmetu gospodinjstvo so:

s praktinim delom ali izdelkom,

z eksperimentalnim delom,

ustno,

pisno,

s projektnim delom,

s seminarsko nalogo.

5.5 Informacijska tehnologija

V skladu s sodobnimi didaktinimi pristopi je potrebna uporaba informacijske tehnologije (IT) v vseh

fazah vzgojno-izobraevalnega procesa. Uporaba IT v vzgojno-izobraevalnem procesu ponuja

raznovrsten nabor orodij in virov informacij, ki se lahko uporabljajo neposredno pri pouku ali kot

dopolnilna izobraevalna in una gradiva. Izvedba pouka gospodinjstva naj vkljuuje uporabo IT in

obsega pomo raunalnika pri vzgojno-izobraevalnemu procesu povsod tam, kjer je to mogoe in

smiselno.

Raunalnik kot uni pripomoek je pomemben za pedagoko uinkoviteji proces ter za bolje

doseganje ciljev in standardov znanj pri pouku gospodinjstva. Prednost uporabe informacijske

tehnologije pri pouku gospodinjstva je, da lahko v nekaterih primerih bolje in bolj nazorno prikaemo

28

nekatere elemente pouka in tako lahko nadomestimo tudi drage praktine vaje oziroma prikaze. Tako

po vsebinski kot didaktinometodini strani uporaba IT pri pouku gospodinjstva nima omejitev.

Tipi unih ur z uporabo IT so lahko:

uvodne une ure,

une ure pridobivanja nove snovi,

une ure za dopolnitev une snovi,

une ure ponavljanja, urjenja in utrjevanja une snovi,

kombinirane une ure,

une ure za preverjanje in ocenjevanje znanja.

Da bo vzgojno-izobraevalni proces uinkoviteji, za uence pa nazorneji, predlagamo, da uitelj pri

izvedbi unih ur pri pouku gospodinjstva uporablja IT za:

predstavitve z uporabo razlinih orodij (interaktivna tabla, elektronske prosojnice ipd.),

uporabo razlinih vrst aplikacij (izobraevalne igre),

didaktino zasnovane programe za pouk gospodinjstva (s podroja ekonomike, tekstila,

prehrane, bivanja in okolja ter vzgoje potronika),

uporabo razlinih vrst informacij in virov na CD-ROM-ih ali na spletu, kot so na primer

enciklopedije in druga interaktivna gradiva,

DVD-posnetke ali izobraevalne posnetke na spletu,

e-gradiva (e-ubeniki, e-revije, didaktina e-gradiva),

uporabo razlinih vrst informacij na tematskih spletnih straneh,

uporabo digitalnega fotoaparata/kamere ipd.

5.6 Domae naloge

Uitelj gospodinjstva presodi, pri uresnievanju katerih ciljev in vsebin je domaa naloga za uence

smiselna in koristna. Uitelj naj posreduje uencem domae naloge, ki so neposredno povezane s

poukom in unimi vsebinami. Uenci naj domae naloge opravijo samostojno po rednem olskem

delu.

Documents

UN Gospodinjstvo