UNIVERZA NA PRIMORSKEM

ŠPELA GALE

G IH POLITIK V WALESU IN NA ŠKOTSKEM TER MOŽNOSTI NJIHOVE UPORABE V

SLOVENSKEM ZAMEJSKEM PROSTORU V ITALIJI

MAGISTRSKO DELO

Koper, 2016

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

ŠPELA GALE

G analiza jezikovnih politik v Walesu in na Škotskem ter možnosti njihove uporabe v slovenskem zamejskem prostoru v Italiji

Magistrsko delo

Študijski program: Geografija kontaktnih prostorov

Mentor: prof. dr. Milan BufonSomentorica: prof.

Koper, 2016

»An rud nach fiú é a lorg, ní fiú í a fháil.« (What is not worth seeking, is not worth finding.)

»Giorraíonn beirt bóthar.« (Two people shorten the road.)

Dr. ..

Urški za njeno vero..

podporo v trenutkih, ko se je ustavilo..

To delo je tudi vaše.

Povzetek

analiza jezikovnih politik v Walesu in na Škotskem ter možnosti njihove

uporabe v slovenskem zamejskem prostoru v Italiji

Zdi se, da je za slov

samozavestnejša narodna zavest, ki uveljavlja svoje pravice. Valižanska in škotska keltska

jezikovna skupnost

prilagojena uporaba nekaterih keltskih dobrih jezikovnih praks pa bi potencialno lahko

vplivala na razširitev rabe slovenskega jezika na rabe ter zamejskega

manjšinskega šolstva.

: jezikovna zakonodaja, jezikovna politika, jezikovne prakse, družbena raba

jezika, izobraževanje, promocija manjšinskega jezika, slovenski zamejski prostor

Abstract

Geolinguistic analysis of language policies in Wales and Scotland and the possibility of

their use in the Slovene minority area in Italy

It seems that the Slovenian community in Italy is occasionally characterized by the inability to

exceed different views and by separate partial approaches when solving minority issues. One

of the positive effects of the European integration process and cross-border cooperation

between Italy and Slovenia is more confident national consciousness, exercising its rights.

Welsh and Scottish Gaelic language communities have been formed in different historical and

political circumstances, but the adapted use of some good Celtic language practices could

potentially have an impact on the extension of the Slovene language use in minority

environment, both in the social field and in the minority education.

Keywords: language legislation, language policy, language practices, social use of language,

education, promotion of minority language, Slovene minority area

IZJAVA O AVTORSTVU

Študent/-ka Špela Gale, z vpisno številko 92056036,

vpisan/-a na študijski program: magistrski študij Geografija kontaktnih prostorov,

rojen/-a 8.4.1979 v kraju Ljubljana, sem avtor/-ica

diplomskega delamagistrskega deladoktorske disertacije

z naslovom: ______________________________________________________________________________

______________________________________________________________________________

_____________________________________________________________________________.

S svojim podpisom zagotavljam, da:

-

- sem poskrbel/-a, da so dela in mnenja drugih avtorjev/-ic, ki jih uporabljam v delu,

navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili;

- sem pridobil/-a vsa potrebna dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti

prenesena v predloženo delo in sem to tudi jasno zapisal/-a v predloženem delu;

- se zavedam, da je plagiatorstvo - predstavljanje tujih del kot mojih lastnih kaznivo po

zakonu (Zakon o avtorstvu in sorodnih pravicah, Ur. l. RS št. 16/07 – UPB3);

- se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo

in za moj status na UP FHŠ;

-

elektronska oblika posebej zahtevana).

V Kopru, dne_________________ Podpis avtorja/-ice:________________________

KAZALO

1 UVOD ....................................................................................................................1

1.1 ...........................................................................................1

1.2 Namen in cilji magistrskega dela ...........................................................................1

1.3 Raziskovalna vprašanja magistrskega dela ............................................................2

1.4 Metode raziskovanja ..............................................................................................3

1.5 Predpostavke in omejitve raziskovanja ..................................................................4

2 EVROPSKA JEZIKOVNA POLITIKA IN JEZIKOVNA ZAKONODAJA........5

2.1 Zgodovina varstva manjšin v Evropi .....................................................................5

2.2 Evropska jezikovna in izobraževalna politika......................................................10

2.3 ke ............................................14

2.4

komisiji ................................................................................................................17

3 DEJAVNIKI SPREMINJANJA RABE JEZIKA V WALESU...........................23

3.1 Socialno- ................................23

3.2 Proces oblikovanja jezikovne zakonodaje v Walesu............................................25

3.3 Ustanovitev jezikovnih teles in oblikovanje jezikovne politike v Walesu...........28

3.4 Analiza zbranih podatkov iz popisov prebivalstva in drugih raziskovanj ...........29

3.5 Jezikovn ....................................49

4 DEJAVNIKI SPREMINJANJA RABE JEZIKA NA ŠKOTSKEM ...................52

4.1 Socialno- ..........................52

4.2 Proces oblikovanja jezikovne zakonodaje na Škotskem ......................................53

4.3 Ustanovitev jezikovnih teles in oblikovanje jezikovne politike na Škotskem .....56

4.4 Analiza zbranih podatkov iz popisov prebivalstva in drugih raziskovanj ...........57

4.5 ....................................73

5 PRIMERJAVA OBLIKOVANJA JEZIKOVNIH POLITIK WALESA IN ŠKOTSKE ...........................................................................................................74

5.1 P .......................................................74

5.2 Jezikovne pobude za revitalizacijo jezika in družbeni razvoj v Walesu in na Škotskem .............................................................................................................77

5.3

izobraževanja v Walesu in na Škotskem .............................................................81

5.3.1 Razvoj izobraževalnega sistema v Walesu in na Škotskem .............................81

5.3.2 Izobraževalni modeli valižanskega in škotskega keltskega jezika ...................87

5.4 Raba valižanskega in škotskega keltskega jezika v javnem sektorju...................93

6 VREDNOSTNA ANALIZA POBUD ZA REVITALIZACIJO VALIŽANSKE IN ŠKOTSKE KELTSKE JEZIKOVNE SKUPNOSTI .....................................97

6.1 Wales....................................................................................................................97

6.1.1 Prednosti jezikovnih pobud in inovativni tržni pristopi za revitalizacijo valižanskega jezika..............................................................................................97

6.1.2 nju rabe valižanskega jezika..............................................100

6.1.3 Perspektive strategije prihodnjih jezikovnih politik v Walesu.......................101

6.2 Škotska ...............................................................................................................102

6.2.1 Prednosti jezikovnih pobud in inovativni pristopi za revitalizacijo škotskega keltskega jezika .................................................................................................102

6.2.2 be škotskega keltskega jezika ..................................105

6.2.3 Perspektive strategije prihodnjih jezikovnih politik na Škotskem .................106

7 DEJAVNIKI SPREMINJANJA RABE SLOVENSKEGA JEZIKA V ZAMEJSKEM OKOLJU ITALIJE ..................................................................112

7.1 Socialno- ..112

7.2 Razvoj jezikovne zakonodaje v zamejskem okolju Italije .................................115

7.3 .......................123

7.4 slovenskem zamejskem prostoru Italije ................................................................................126

7.5 Jezik kot element identitete in nacionalna zavest...............................................132

7.6 Mednarodni kontekst rabe slovenskega jezika...................................................132

8 MOŽNOSTI UPORABE DOBRIH PRAKS WALESA IN ŠKOTSKE V SLOVENSKEM ZAMEJSKEM OKOLJU ITALIJE .......................................134

8.1 Prednosti slovenskega zamejskega prostora v Italiji in možnosti razvoja rabe slovenskega jezika .............................................................................................134

8.2 Ovire za razvoj rabe slovenskega jezika v zamejskem okolju Italije.................138

8.3 Možnosti uporabe jezikovnih politik Walesa in Škotske v slovenskem zamejskem okolju Italije....................................................................................140

9 .....................................................................................................147

10 VIRI IN LITERATURA ....................................................................................151

10.1 Knjižni viri .........................................................................................................151

10.2 Elektronski viri ...................................................................................................161

11 ......................................................................................165

11.1 Slike....................................................................................................................165

11.2 Preglednice .........................................................................................................166

1 UVOD

1.1

Pravni status manjšinskih jezikovnih skupnosti z evropsko in nacionalno zakonodajo ter

ovnih politik jezikovne pravice manjšinskih skupnosti priznane, vendar le

delno spoštovane.

Pomanjkljiv

i za

rabo slovenskega jezika v javnem sektorju v zamejskem okolju Italije, predstavljajo

ovire za revitalizacijo slovenske jezikovne skupnosti. Nesorazmerje med rabo

slovenskega jezika v javnem in zasebnem sektorju, omejene sporazumevalne zmožnosti

slovens

jezika, predstavljajo dodatne ovire za razširitev rabe slovenskega jezika v tem okolju.

V magistrskem delu

jezikovnih praks z morebitno prilagojeno uporabo nekaterih dobrih jezikovnih praks

-socialnih in gospodarskih možnosti

italijanskega zamejskega okolja lahko pozitivno vplivala na razširjenost rabe

zamejskega šolstva.

1.2 Namen in cilji magistrskega dela

V magistrskem delu bom poskušala vrednotiti pristope in metode jezikovnega

rabe valižanskega in škotskega keltskega jezika, predvsem

na družbeno- . Namen dela je zato v prvem

delu osvetliti prostorski kontekst rabe obeh jezikov, identificirati demografske

demografske spremembe izbranih jezikovnih skupnosti, ugotavljati

jezikovno razporeditev ter prikazati spremembe dinamike rabe keltskih manjšinskih

jezikov.

1

Namen dela je v nadaljevanju primerjava uradnega statusa in jezikovne zakonodaje

dveh izbranih regionalnih keltskih jezikov, ter vrednotenje prednosti in slabosti njunega

-

V delu

uporabe nekaterih dobrih praks in pristopov okolij izbranih regionalnih keltskih jezikov

v slovenskem zamejskem prostoru v Italiji, s ciljem predlagati možnost izboljšanja

promocije rabe slovenskega jezika. Namen magistrskega dela je ob koncu ugotoviti, ali,

zamejskega okolja Italije ter predlagati možne izboljšave.

V okviru magistrskega dela sem s n izmed ciljev je na osnovi

varstva manjšinskih jezikovnih skupnosti pri oblikovanju zakonodajne strukture in

ja na Škotskem in v Walesu ter prikazati

spremembe dinamik jezikovne rabe keltskih manjšinskih jezikov. Cilj je tudi poiskati

dejavnike uspešnosti valižanskih in škotskih jezikovnih pobud ter z vidika potencialne

možnosti širitve slovenske jezikovne skupnosti v Italiji predlagati uporabo izbranih

pristopov za slovensko zamejsko jezikovno skupnost, ki bi morda lahko vplivali na

1.3 Raziskovalna vprašanja magistrskega dela

V magistrskem delu bom poskušala odgov

1. Kako se je oblikovala zakonodajna struktura jezikovnih politik izbranih keltskih

manjšinskih jezikov?

jezikov?

3. Kateri dejavniki so vplivali na spremembe rabe valižanskega in škotskega keltskega

jezika?

4. Kako so demografske, družbeno-socialne spremembe ter spremembe jezikovne

keltske jezikovne skupnosti

ter na dinamiko jezikovnih praks oziroma na razširjenost rabe manjšinskega jezika?

2

-kulturnem kontekstu predstavniki valižanske in

škotske keltske

in družbene spremembe?

javne rabe jezika in manjšinskega

vidika sprememb razširjenosti rabe jezika?

7. Katere primere inovativnih praks za pospeševanje manjšinskega šolanja v škotskem

keltskem jeziku najdemo na Škotskem?

škotskega keltskega jezika?

9. Kateri dejavniki so vplivali na jezikovne prakse rabe slovenskega jezika v zamejskem

zamejskega šolstva?

10. Katera so aktualna vprašanja slovenske jezikovne skupnosti na izbranih pod

11. Ali je ob prilagojeni uporabi posameznih dobrih praks jezikovnih politik škotskega

slovenske jezikovne skupnosti v zamejski Italiji oziroma vplivati na razširjenost rabe

slovenskega jezika v družbi in zamejskem šolstvu ter

skupnosti?

1.4 Metode raziskovanja

V okviru kabinetnega dela so bile v magistrskem delu uporabljene kvalitativne metode

pravic, vloge posameznih mednarodnih organizacij pri zagotavljanju jezikovnih pravic

študijskih obiskov v

Walesu in na Škotskem. Opravljenih je bilo nekaj neformalnih pogovorov ter

3

h družbenih

1.5 Predpostavke in omejitve raziskovanja

V magistrskem delu bom izhajala iz naslednjih podmen:

1. Valižanski in škotski keltski jezik

evropskem prostoru predstavljata pester laboratorij dobrih praks.

2. Smotrna in prilagojena uporaba nekaterih keltskih dobrih praks bi v slovenskem

zamejskem prostoru v Italiji lahko pozitivno vplivala na razširjenost rabe slovenskega

.

Razlike zgodovinskega okvira in statusne urejenosti valižanske, škotske keltske in

slovenske jezikovne skupnosti omejujejo možnost neposredne primerjave in uporabe

jezi

dodatne omejitve pri primerjavi. Kljub omejitvam bi bilo vredno temeljito premisliti o

m

obravnavanih keltskih manjšinskih jezikovnih okolij, ki bi ob prilagojeni uporabi

oziroma na prihodnjo razširjenost rabe slovenskega jezika v zamejskem okolju na

.

4

2 EVROPSKA JEZIKOVNA POLITIKA IN JEZIKOVNA ZAKONODAJA

2.1 Zgodovina varstva manjšin v Evropi

Zgodovinska ali avtohtona manjšina je skupnost, ki se razlikuje

prebivalstva neke države po svojem jeziku in kulturi, število njenih pripadnikov pa je

nižje od števila pripa Pripadniki vlagajo svoj trud v

ohranjevanje in razvoj skupne i

pomeni, da od otroštva obvladajo svoj jezik in uradni jezik države, v kateri živijo

(Kosic, Medeot in Vidali 2013).

manjšine predmet teritorialnih delitev evropskih držav, ki so stremele k homogenosti

lastne države ter h u strateškemu prostoru. Zahodne evropske

države so nadomestilo za ta primanjkljaj iskale v kolonijah na drugih celinah, medtem

Po Lasan (2008) smo bili v

(individualnih) pravic. Po drugi svetovni vojni je bilo sprejetih

manjšin. Za zagotavljanje dejanskih pravic manjšin so bili, poleg nediskriminacije in

pravic,

opredeljujemo kot t.i. pozitivno diskriminacijo, oziroma priznanje posebnih

pravic pripadnikom manjšin. Zaradi neurejenih statusov manjšin se je po 2. svetovni

vojni postopno urejati, sprožila se je vrsta vladnih in civilnih družbenih

dejavnosti. nih manjšin in Evropska listina o

regionalnih in manjšinskih jezikih, ki ju je sprejel Svet Evrope, sta postali prva pravno

ob a dokumenta o varstvu narodnih manjšin. EU še nima pravnih

dokumentov, ki bi ita manjšin je še vedno v veliki

meri odvisna od države same; na evropski ravni bi bilo pomembno oblikovati skupno

se v Evropi

oblikovala dva glavna pristopa: »normativni pristop« (podpora manjšinskim pravicam)

5

in »permisivni pristop« (sem spada npr. nediskriminacijski pristop). Normativni pristop

zagotavljajo enak položaj; -po

njihova realizacija pa je stvar prakse. Kljub prizadevanjem se danes manjšinske

skupnosti še vedno

.

razvijalo

negotovem zgodovinskem okviru. Združeni narodi, Svet Evrope, Organizacija za

varnost in sodelovanje v Evropi ter Evropska skupnost so imeli .

Obdobje urejanja manjšins je najprej zaznamovala dekolonizacija, od srede

60-ih let prejšnjega stoletja dalje pa so se oblikovala

poudarila vrednost regionalnih, jezikovnih, kulturnih ter družbenih in gospodarskih

posebnosti evropskih perifernih skupnosti. Ob koncu 20. stoletja je urejanje manjšinske

zaznamoval

.

V interesu držav po kulturni homogenosti so bile narodne manjšine sprva predmet

nazadnje v procesih evropske integracije pa tudi pomemben vezni element meddržavnih

i 2005).

zpon regionalizm

evropske integracije, pa tudi spremembe pri razumevanju in urejanju varstva manjšin,

pomembni družbeno- dejavniki, ki so vplivali na .

Postopno se je oblikoval koncept njegov sestavni del so

tudi manjšinske pravice, med njimi jezikovne pravice), ki so urejene v vrsti ob

(pogodbe, konvencije) in neob mednarodnih dokumentov (deklaracije,

resolucije). Poleg eti

spoštovanje neodtujljive pravice do uporabe regionalnega jezika (ki ni uradni jezik

i regijo) v javnem in zasebnem

življenju ali jeziku narodne manjšine (ki je uradni jezik v državi, ki navadno meji na

državo, v kateri manjšina živi) odrejeni v Evropski listini o regionalnih in manjšinskih

jezikih (1992), v Resolucijah Evropskega parlamenta o jezikovnih in kulturnih

6

manjšinah v Evropski skupnosti (1981 in nadaljnje) in v Okvirni konvenciji za varstvo

narodnih manjšin, ki jo je odobril Svet Evrope (1995) (Kosic, Medeot in Vidali 2013).

Na mednarodni ravn kovali mehanizmi, ki so

postopoma, poleg individualne narave, priznavati tudi kolektivno razsežnost

manjšinskih pravic. Zaradi modernih procesov so manjšine po eni strani zaradi

urnega

zemljevida na deklarativni ravni in ravni meddržavnih odnosov visoko vrednotene, po

drugi strani pa,

komunikativnosti, 2005).

Po drugi svetovni vojni so Združeni narodi

zavzeli t.i. je sožitje manjšinskih skupnosti in

versko, rasno pripadnost. V 90-ih

letih 20. stoletja sta položaj in vloga evropskih manjšinskih skupnosti doživljati

nagle in radikalne spremembe. Obenem je bil to tudi razpada h režimov

roces »tranzicije«. Tranzicijske države so ob

vstopu v EU v svoje ustave in zakonodaje morale

narodnih manjšinskih skupnosti (Žagar 2002).

–325

na univerzalni in regionalni ravni po drugi svetovni vojni postopoma spreminjal vlogo

dr v moderni

družbi še vedno posebej aktualna in pomembna vloga »nacionalne države«, saj lahko

postanejo težnje države

ekovih pravic. Ob tem se postavlja vprašanje, ali je istovetnost posameznikovih,

družbenega razvoja ali zgolj ena od zgodovinsko že preseženih oblik družbenega

organiziranja in razmišljanja. Zato so za projekcijo nadaljnjega razvoja izredno

manjšinskih skupnosti.

7

Mednarodno pravno varstvo manjšin v Evropi

ersko

identiteto manjšin (Žagar 2002).

precejšnja poz vic pripadnikom

narodnih manjšin je ostala notranja zadeva držav ter predmet bilateralnih meddržavnih

2005).

Evropski sistem varstva narodnih manjšin temelji na spoštovanju individualnih pravic

pripadnikov manjšin. Države so se izognile priznanju kolektivnih pravic narodnih

manjšin zaradi strahu pred kolektivn 2008), vendar se

l . Manjšinske pravice

imajo dvojno naravo in so torej hkrati tako individualne pravice posameznikov kot tudi

kolektivne pravice skupnosti,

opredeljujejo tudi kot kolektivne pravice, redki (Žagar 2002).

Manjšine so danes evropski kontekst. Mejni

nadzor je sicer odpravljen, obrobnost Uspeh manjšin pri

sov na relaciji

manjšina–država, manjšina–

priložnosti – predvsem projektno s so v vsej EU deležna

raznih pobud in subvencij, po drugi strani pa so se hitro pokazali negativni rezultati, saj

2005).

rganizacije za varnost in sodelovanje v

Evropi (v nadaljevanju OVSE), Sveta Evrope in EU, ter notranja zakonodaja držav,

nadzorni mehanizmi in mreža nevladnih organizacij. Pogodbe Sveta Evrope so pravno

velja za vse dokumente OVSE.

Sveta Evrope je komplementarno, ker OVSE pri vprašanju varstva manjšin prednostno

poudarja varnostni vidik, Svet Evrope pa njiho kulturnega zornega kota

(Lasan 2008).

nezainteresiranosti: v dokumentih je ih in ne vsebuje

8

konkretnih norm. V nobenem pravno ob pojem »narodna ali

opredeljen, zato države po svoje izbirajo in interpretirajo

za manjšino. Pravno definiranje

je

zaenkrat še niso sprejele skupnega soglasja. Na e varstva manjšin pomembno

vplivajo tudi manjšine same z dobro organiziranostjo, vodenjem pri skupnih interesih in

im skupnim nastopom. Položaj manjšin je v prvi vrsti domena države, ki

opredelijo kot narodne manjšine .

Logar (2007, 65) ugotavlja, da je primerjava širitev EU v letih 1995, 2004 in 2007

seznanjanjem o položaju manj rabljenih jezikov v Avstriji, na Finskem in Švedskem, po

ocenila položaj narodnih manjšinskih skupnosti v državah Srednje in Vzhodne Evrope.

Po Logarjevem

(ne)grožnje, ki so jo manjšinske skupnosti predstavljale v državah kandidatkah ob

posameznih širitvah. Ob širitvi leta 1995 EU ni zaznala nobene grožnje za varnost in

stabilnost, medtem ko je v letih 2004 in 2007 to zaznala.

Proces evropske integracije je

medregionalnega sodelovanja, manjšine so postale povezovalni element, spodbujevalke

in nosilke dejavnosti, njihove institucije pa »most« med regijami in državami.

Informacijska tehnologija je bistveno pospešila hitrost, obseg in kakovost prenosa

informacij ter vplivala na spremembe drugih družbenih elementov (izobraževanje,

storitve). Medsebojna dosegljivost na velike razdalje in medsebojna komunikacija sta se

2005). Z odpiranj

so manjšine pridobile nekatere povsem stvarne priložnosti. Pripadniki manjšin so

ost, in

lažje vzpostavijo stike na obeh straneh meje; so nosilci in povezov

sodelovanja, , blažilci meddržavnih odnosov

ter spodbujevalci delovnega sodelovanja in izmenjave dobrih praks. Lahko so nosilci

pa so tudi pri prevajalskih

9

tvo držav med manjšinami (Bufon

2006).

2.2 Evropska jezikovna in izobraževalna politika

Jezikovno politiko razumemo kot institucionalizirane postopke, s katerimi družba vpliva

na usmerjanje jezikovne zavesti svojih pripadnikov. Predstavlja torej del širše, globalne

ter se . Jezikovna politika

predstavlja splošne jezikovne cilje, definirane s strani socialnih institucij, jezikovno

redstavlja intervencijska merila za dosego teh ciljev. Institucionalna

politika se nanaša na rabo jezikov znotraj in med institucijami EU ter na njihovo

komunikacijo z drža einstitucionalna politika pa se

nanaša na rabo jezikov med drž

neposredne vpletenosti evropskih institucij.

EU predstavlja zakladnico

ozeml . V EU je jezikovna raznolikost dejstvo, sposobnost

pa nujna tako za posameznike kot organizacije in

podjetja; u tako postaja ena

izmed prednostnih nalog EU. Evropska integracija bi v prihodnje morala nujno

upoštevati jezikovne pravice brez zadrževanja nastanka novih h ali kulturnih

identifikacij; l

lahko družba razvija tud (Williams 2005).

Jezikovna politika i temeljita na stopnji

standardizacije jezika ter na avtonomiji in vitalnosti jezikovne skupnosti, to je

govorcev;

vrednotenju h h

skupnosti.

Po mnenju nekaterih strokovnjakov bi smotrno oblikovana jezikovna politika morala

doprinesti k spremembam jezikovnih praks vseh organizacij in javnih teles, na katere se

nanaša. Jezikovna zakonodaja postavlja standarde jezikovnih

manjšinskih jezikov ter ustvarja normativne spremembe družbenega okolja. Manjša kot

je jezikovna skupnost, bolj obrobne postanejo njene potrebe. Govorci manjšinskih

10

jezikov prav t revitalizacijskim prizadevanjem, saj imajo

do lastnega manjšinskega jezika mnogokrat negativen odnos; v teh primerih sprejeta

jezikovna zakonodaja morda predstavlja edino garancijo za

manjšinskih jezikovnih skupnosti.

Po Williams (2007) zgodovinsko gledano v procesih nastajanja države razlikujemo štiri

vrste jezikovnih politik:

najpogostejša oblika jezikovne politike: je za Francijo, Španijo in

Združeno kraljestvo; poudarja pomen polit , prednost

daje ki se uporablja v upravi, pravu, izobraževanju in

v gospodarstvu. Ta oblika jezikovne politike je oblikovala narodno integriteto,

ponovno oživila družbene organizacije, zmanjšala odvisnost od zunanjih

organizacij in vplivov. Tuji jeziki so bili domena specializiranih funkcij višje

stopnje izobraževanja, mednarodne diplomacije in gospodarstva;

oblika jezikovne politike v okoljih, kjer je nacionalni cilj ohranitev kulturnega

pluralizma in ohranitve države zaradi pritiskov: v teh državnih sistemih jezik

predstavlja element regionalnih povezav, ne pa nacionalnega državljanstva;

evropski primer takega sistema predstavljata decen

alnega sistema, in razdelitev

Belgije na valonsko in flamsko jezikovno skupnost;

jezikovna politika, ki se oblikuje v okoljih, kjer je priznani manjšinski skupnosti

avtonomije, osnovana na teritorialnem pristopu

jezikovnih pravic, npr. na Finskem. F

zaznamovale velike razlike osti jezikovne skupnosti in asimetrija

jezikovnega stika;

jezikovna politika modernizacije oziroma

e kolonialne države; bila je

inteligence na Madžarskem, Irskem, Finskem, Norveškem, Bretaniji, Baskiji in

Walesu danes.

Izrazite spremembe svetovnega gospodarstva v zadnjih desetletjih so vplivale na

številne družbeno- ki so se zaradi

spremenjenih oblik vladanja pojavili v 80-ih letih prejšnjega stoletja, so vplivali na

preoblikovanje vloge nacionalne države. V

11

(top-down) in tehnokratsko; v

nekaterih državah se je uveljavil model, ki temelji na principu enakosti posameznikov in

družbeno-socialne skupine.

Evropski integracijski procesi ujejo

socialne integracije, s katerimi EU poenotiti upravljanje svojih sredstev

in virov na podlagi sodelovanj, ki jih urejajo telesa z nadnacionalnimi pristojnostmi. Na

družbeni ravni predstavljajo

diskriminacije in kjer je temeljnega pomena medkulturni dialog oziroma odprta in

spoštljiva izmenjava mnenj, ki temelji na vzajemnem razumevanju med posamezniki in

i jezikovnimi, kulturnimi, verskimi in

(Kosic, Medeot in Vidali 2013). Ena izmed posledic evropskih in

integracijskih procesov je sprememba paradigme evropske jezikovne politike.

dejavnik uspeha manjšinskih jezikovnih politik je stopnja vgrajenosti jezikovnih pobud,

, dravstva, lokalne

uprave, izobraževanja. Poudarek na lokalizaciji, subsidiarnosti in decentralizirani vladi

je vplival na decentraliz

družbe in k predstavniški vladi. Kljub mnogim spremembam bi bilo potrebno v

evropskem okolju zaradi prostorske reorganizacije, upravnih

reform in novih vzorcev fiskalnih odnosov na nivoju center–periferija jezikovno

politiko ponovno premisliti (Williams 2005).

jezikovnih politik. P evropskih migracijskih

procesov, aktiven proces revitalizacije manjšinskih jezikov

jezikovna raznolikost urbanih regij,

jezikov v javnih storitvah

izobraževanja in sodstva, pogojujejo princip oblikovanja jezikovnih politik. Ta je

odvisen

odnosa med državo in civilno družbo; od evolucije jezikovne zakonodaje ter

; od jezikovne hegemonije angleškega jezika; od razvoja

družbenih mrež ,

12

; pa tudi od reševanja

konfliktov preko jezikovne politike in gospodarskega razvoja.

Konvencionalne evropske jezikovne politike so v glavnem temeljile na teritorialnem

principu jezikovnega na kontaktnih jezikovnih ih, v katerih je odnos

med jeziki postal , v procesih globalizacije pa se

oblikujejo nove oblike medregionalnih stikov, ki lahko pomenijo tudi nevarnost za

konvencionalne teritorialne odnose med regionalnimi in migrantskimi manjšinskimi

skupnostmi. Z družbena p rabe

jezika, kot sta npr. uprava in izobraževanje, z ustvarjanjem neodvisnih jezikovnih mrež,

z ukrep temeljijo

h jezikovnih skupin ter z zagotovitvijo

dodatnih pravic in možnosti razvoja manjšinskim jezikovnim skupinam, ne glede na

njihovo , se je potencialnim

konfliktom lažje izogniti.

Evropske manjšinske jezikovne skupnosti so se na evropske integracijske in

globalizacijske procese odzvale z oblikovanjem informacijskih mrež, z reformami

izobraževalnih sistemov ter lesi.

Oblikovale so tudi lastna jezikovna telesa in biroje.

Po Williams (2002b) so t

, to je

r

malo jezikovnih teles in organizacij je v praksi zmožnih

elemente, saj so omejeni s socialnimi mobilizacijskimi programi, izobraževalnimi

pobudami in marketinškimi kampanjami. Vitalnost jezikovnih mrež dodatno pogojujejo

regionalna razvojna politika, gospodarska rast, migracije delovne sile ter investicijske

strategije, zato v vse bolj raznolikem evropskem kontekstu n

politik postaja zahtevno.

Posebne manjšinske pravice se pogosto vežejo na avtohtonost (to opredeljuje

olje (Žagar 2002)), katere lokalna in personalna dokazljivost je lahko

13

; v prvo

skupino spadajo tudi manjšine s široko avtonomijo v eni državi (škotska keltska in

valižanska jezikovna skupnost) 2005).

EU

ki terja poenotenje politike in izvedbenih rešitev (na primer

zunanja, monetarna in obr velja t.i.

subsidiarnosti, kar pomeni, da predlogi o razvoju izobraževalne dejavnosti in sistema

sicer lahko legitimno nastajajo v Evropski komisiji in drugih organih EU, suverenosti

pravni red in v

prakso ( je 2001).

2.3

Za manjšinske jezikovne skupnosti je jezikovna zakonodaja, ki predvideva ustrezne

,

odklonilno do obstoja in širše rabe manjšinskega jezika. Jezikovna zakonodaja prispeva

k uradnemu priznanju jezikov in predstavlja okvir med pravom, javnim mnenjem in

birokratskim aparatom. Njena u ni merljiva le preko dejanske izvedbe

preko širše perspektive uvedbe celotnega režima,

sprejetega z zakonodajo. Pravni režim, ki ni usklajen z vsakodnevnimi jezikovnimi

praksami, .

Veljavna jezikovna zakonodaja p

jezikovne storitve, hkrati pa spodbuja spremembe jezikovnih vzorcev govorcev in

manjšine na sploh. Vpliva na izboljšanje vrednosti manjšinskega jezika in poglablja

jezikovne zahteve posameznih jezikovnih domen; obenem p tudi možnosti za

rabo jezika, vidnost in prestiž jezika (Williams 2005).

h jezikov so bile na evropski ravni izvedene številne druge

zanimive jezikovne pobude. Resolucija Sveta Evrope o spodbujanju jezikovne

(2002) priznava

integracije in izpostavlja, da so »s kulturnega vidika vsi evropski jeziki enakovredni in

enako dostojanstveni ter predstavljajo bistven del evropske kulture in civilizacije«,

evropske politike pa en razvoj

njihovega potenciala. katero se prenaša vrednote strpnosti in

14

sprejemanja razlik in manjšin, je temeljna komponenta evropske identitete in aktivnega

državljanstva (Kosic, Medeot in Vidali 2013).

Evropska komisija je julija 2003 sprejela A

in jezikovne raznolikosti ter v njem navedla tri pr razvoja in

financiranja: vseživ

Uspešnost akcijskega

, v letu 2008 pa

in njena skupna zaveza«, v katerem je opredelila nov

; pozivalo je k poenostavitvi

, s ciljem pritegniti ranljive socialne

skupine: mlade

potrebami ter vajence in odrasle.

Zaradi velikega uspeha evropskega leta jezikov (2001) sta se EU in Svet Evrope

t.i. evropskega dneva jezikov (26. septembra) (European

Commission 2016) dejavnostmi

državljanov o pomenu znanja jezikov jezikov. Ob

cilji tega dne: opoza

jezikov, ki se j spodbujanje turnega razumevanja

(Kosic, Medeot in Vidali 2013).

Evropska komisija (2005) je Evropskemu parlamentu in Svetu predlagala uvedbo

evropskega kazalnika jezikovnih kompetenc, ki naj bi pomembno prispeval k

doseganju evropskega cilja raz maternega in dveh tujih jezikov)

Evropski jezikovni listovnik (Council of Europe 2011) je dokument oziroma urejena

m. Evropski jezikovni listovnik je instrument, ki uporabniku

omogo

izvedenosti, pridobljene v šoli ali izven nje. Osnovna zamisel, na kateri temelji

15

listovnik, je i in izgrajevanje znanja, spretnosti in odnosov,

potrebnih za t.i. evropsko državljanstvo.

Evropski jezikovni listovnik za odrasle je izdelan po skupnih merilih Pilotnega projekta

Sveta Evrope. Predstavl uje cilje Sveta Evrope na

modernih jezikov:

poglabljanje medsebojnega razumevanja med državljani Evrope;

spoštovanje kulturne raznolikosti;

ito jezikovne raznolikosti;

nosti kot vseživljenjskega procesa;

razvoj sposobnosti za samostojno u enje jezikov.

Evropski sple (Poligloti4.eu 2011) je promocijski

projekt in predstavlja pomembno platformo za izmenjavo

najboljših praks jezikovni . Namenjen je oblikovalcem

politike, in organizacijam civilne družbe. Spletna stran vsebuje

z orodij za spremljanje i izvajanja neformalnega in

priložnostnega izobraževanja.

Program Erasmus+ (European Commission 2016) je EU program za izobraževanje,

usposabljanje, mlade in šport za obdobje 2014–2020. Med njegovimi cilji sta tudi

spodbujanje jezikovne raznolikosti

a za jezik, ki ga

udeleženec uporablja pri študiju, možnost opravljanja pripravništva ali prostovoljnega

dela v tujini. Jezikovna podpora se nudi prek spleta, saj ima e- a dostopa

in prožnosti prednost 2

uja strateška partnerstva. Primer dobre prakse predstavlja program

Ustvarjalna Evropa (European Commission 2016), ki jezikovnim projektom nudi

fina .

EU podpira tudi Evropski center za moderne jezike (European Centre for Modern

Languages of the Council of Europe 2015),

16

jezikov in

jezikov, med njimi raziskovalni center Mercator (MERCATOR – European Research

Centre on Multilingualism and Language Learning 2012). Evropski raziskovalni center

za je del mreže petih raziskovalnih in dokumentacijskih

centrov, specializiranih za regionalne in manjšinske jezike. Podpira

projekte, npr. projekt Keltskih, regionalnih in manjšinskih jezikov v tujini CRAMLAP

(CRAMLAP – Celtic, Regional and Minority Languages Abroad Project 2006), Mrežo

za spodbujanje jezikovne raznolikosti NPLD (NPLD – The Network to promote

Linguistic Diversity 2010), sistema znakovnih jezikov Dicta-Sign (DictaSign) in Sign

Speak (SignSpeak 2011) ter

Evropske konvencije in sporazumi se oblikujejo znotraj institucionalnega okvira Sveta

Odbora ministrov, ki sprejme besedilo

pogodbe. S tem pogodba postane na voljo za podpi

kljub temu pa evropske konvencije in sporazumi še niso pravni akti Sveta Evrope.

Evrope, da te pogodbe podpišejo in ratificirajo. Tako konvencija kot sporazum imata

, edina razlika je v postopku sprejemanja na strani države podpisnice

– evropsko konvencijo je potrebno podpisati in ratificirati, sporazum pa ni nujno

podvržen

socialno in kulturno usklajenost Sveta Evrope .

2.4 vekovih pravic pri Svetu Evrope in Evropski komisiji

Svet Evrope od svojega

nadzorovanja spoštovanja nediskriminacije, pravice do svobode združevanja, verske

pripadnosti ter regionalnega

sodelovanja (Lasan 2008). V svojih delovanja Svet Evrope ni dosegal velike

manjšine dojemala kot grožnjo. Usklajevanje

minimalnih standardov njihove je bilo zahtevno. Leta 1990 je bila v okviru

17

Sveta Evrope ustanovljena Beneška komisija za demokracijo, ki se je zavzemala tudi za

manjšin. Med njene najpomembnejše dejavnosti spadajo priprava predloga za

Konvencijo o , ki je pozneje služil kot podlaga za Okvirno konvencijo o

sodelovanje pri poskusih oblikovanja dodatnega protokola k evropski konvenciji o

pravicah glede kulturnih pravic manjšin ter priprava primerjalne študije o

.

Svet Evrope ukvarja tudi s problematiko definicije pojma narodna

manjšina. V zvezi s problematiko je pripravil posebno Priporo 1201 (1993)

(Recommendation 1201 (1993) on an additional protocol on the rights of national

minorities to the European Convention on Human Rights), v katerem se pojem narodne

živijo na ozemlju države in so njeni državljani;

;

;

so kljub manjšemu številu dovolj reprezentativni v primerjavi z ostalo

populacijo države al ;

, ki predstavljajo njihovo skupinsko identiteto, kar

igijo in jezik.

Delovni napori Sveta Evrope so prav tako usmerjeni v oblikovanje skupnega

evropskega prostora in razvoj

evropske družbe, spodbuja razvoj evropske kulturne

prepoznavnosti in raznovrstnosti .

delovati poseben odbor, ki je pripravil osnutek Okvirne konvencije o varstvu narodnih

manjšin. Odbor ministrov Sveta Evrope ga je sprejel 1995 v Strasbourgu, podpisalo pa

ga je 22 držav, med njimi tudi Slovenija in vse njene sosednje države: Avstrija, Italija,

Madžarska. Slovenija jo je ratificirala 23. marca 1998 in je v veljavi od 1. julija 1998.

Prizadevanja Sveta Evrope so prednostno namenjena medsebojnemu usklajevanju

konvencij Sveta Evrope in EU, ki zadevajo vprašanja nacionalnih manjšin in drugih

jezikovnih skupin. Preko pravnih instrumentov, ki so v veljavo postavili osnovne

18

Srednje in Vzhodne Evrope (Williams 2002b).

Evropska komisija

povezane s tematiko

ulija 2003

je sprejela a ezikovne raznolikosti ter v

njem vseživ

opredelila za evropskega jezikovnega

razvoja. Ak bil kasneje dopolnjen z novo okvirno strategijo za

Uspešnost izvajanja acionalni in evropski ravni je

Komisija (2007), ki je bilo podlaga za nadaljnje ukrepe na pod

V letu 2008 je izdala dokument t Evrope

in njena skupna zaveza, s katerim je opredelila nov okvir za jezikovno politiko EU na

na vseh

za lažje doseganje ranljivih skupin mladih, priseljencev,

študentov s pos . Evropska komisija (2005) je

Evropskemu parlamentu in Svetu predlagala tudi uvedbo evropskega kazalnika

jezikovnih kompetenc, orodja za spodbujanje evropskega cilja

primerljivo ocenjevanje znanja tujih

Priznanje pravic jezikovnih manjšin je relativno nov pojav. Evropska komisija v okviru

EU od leta 1983 podpira dejavnosti in manjšinskih

jezikov in kultur. Jezikovne manjšinske skupnosti

strukturnimi ovirami za polno participacijo znotraj EU sistema. Dodatna skrb je

namenjena prilagoditvi govorcev manj rabljenih jezikov na spremembe v globalno-

lokalnih omrežjih, na razvoj posebnih gospodarskih segmentov in storitev in na

informacijske mreže (Williams 2005).

Izobraževalno politiko EU vse bolj usmerja strategija Evropa 2020.

strateškem okviru za izobraževanje in usposabljanje za obdobje do leta 2020

opredeljeno kot prednostna naloga. Sporazumevanje v tujih jezikih predstavlja eno od

izobraževanja in usposabljanja. V tem kontekstu so jezikovne spretnosti in znanje

19

zaposljivost ter so

pogoj za mobilnost, kar razloži uspešno izvajanje nove vodilne pobude Mladi in

mobilnost.

Evropska listina o regionalnih in manjšinskih jezikih (1992) predstavlja prvi

ij

varovanja manjšinskih pravic, regionalnim in manjšinskim skupnostim pa pravno

zagotavlja pravico do uporabe regionalnega ali manjšinskega jezika v javnem in

zasebnem življenju. Predstavlja temeljni mednarodni jezikovnih

pravic manjšin na evropski ravni. itev

manjšinskih ali regionalnih jezikov v družbenem življenju, zato lahko njeno vsebino

štejemo tudi kot del evropskega standarda manjšinskega varstva .

Evropska listina o regionalnih in manjšinskih jezikih je veljavna od leta 1998,

ratificirana pa je bila 2000. V njej so opisane pristojnosti in delovanje Evropskega

obveznosti, ki so jih sprejele pogodbenice s konvencijo in njenimi protokoli, v tretjem

delu pa ra

zavedajo, da varstvo zgodovinskih

regionalnih in manjšinskih jezikov v Evropi prispeva k ohranitvi in razvoju evropskega

kulturnega bogastva ter tradicij, ter da je uporaba regionalnega ali manjšinskega jezika v

zasebnem in javnem življenju neodtujljiva pravica. Izraz »regionalni ali manjšinski

ozemlju države državljani te države, ki sestavljajo

preostalega prebivalstva te države«; i

priseljenskih jezikov. Države pogodbenice same jo seznam regionalnih ali

manjšinskih jezikov, ki so prisotni na njenem ozemlju.

(2010) nadalje ugotavlja, da so c Evropske listine o regionalnih in

manjšinskih jezikih priznavanje in pospeševanje rabe regionalnih in manjšinskih jezikov

v javnem življenju ( izobraževanja, sodnih oblasti, upravnih organov in

javnih služb, javnih glasil, kulturne dejavnosti in ustanov, gospodarskega in družbenega

); ;

potreba po varovanju jezikov; vzdrževanje in razvoj vezi uporabnikov regionalnega ali

manjšinskega jezika ; pospeševanje študija in

20

raziskovanja jezikov. Pogodbenice se tudi obvezujejo, da bodo odpravile vsako

omejevanje glede uporabe regionalnega ali

manjšinskega jezika. Po potrebi bodo tudi ustanovile organe za svetovanje oblastem o

vseh zadevah, ki se nanašajo na te jezike.

uporabnikov zagotovile možnosti izobraževanja v regionalnih ali manjšinskih jezikih na

vseh nivojih ter jezikovne je za odrasle in o regionalni ali

manjšinski zgodovini in kulturi.

raba regionalnih in manjšinskih jezikov v upravnih organih in javnih službah

(zdravstvo, sodstvo, …). Države podpisnice naj bi tudi zagotovile ustanovitev vsaj ene

radijske postaje in enega televizijskega kanala ter spodbujale ustanovitev in vzdrževanje

in neposrednega sprejemanja radijskih in televizijskih oddaj iz

sosednjih držav v regionalnih in manjšinskih jezikih .

Okvirna konvencija za varstvo narodnih manjšin ni prvi dokument Sveta Evrope, ki se

nanaša na varstvo narodnih manjšin, je pa najobsežnejši i dokument s

prvi

h manjšin.

Leta 1998 je stopila v veljavo in bila tudi ratificirana. Do danes jo je od 39 podpisnic

Združeno kraljestvo.

svojo notranjo zakonodajo in ustrezno vladno politiko prevzeti glede na posebne

da bodo uveljavljale popolno in dejansko enakopravnost pripadnikov manjšin na vseh

ter ustvarjale razmere, ki jim b

doslej med seboj še

niso sporazumel , lahko vsaka

podpisnica sama presodi, za katere narodne manjšine na njenem ozemlju konvencija

velja (države

Okvirna konvencija med drugim do spodbujanje duha strpnosti

in medkulturnega dialoga s strani podp za

21

spodbujanje medsebojnega spoštovanja in razumevanja ter sodelovanja med osebami, ki

živijo na njihovem ozemlju.

vere, Vsak pripadnik

narodne manjšine ima pravico do proste izbire o tem, ali želi biti obravnavan kot

pripadnik narodne manjšine ali ne. Prepovedana je vsakršna diskriminacija, poudarjena

pa je enakos

kulturnega življenja. Manjšinske skupnosti imajo pravico do ohranjanja in razvijanja

lastne kulture in sestavin svoje identitete (vera, jezik, tradicija,…), pa tudi pravico do

svobode iz posredovanje

informacij v jeziku manjšine. Brez ovir lahko

so jim javna in zasebna raba jezika, vidna javna raba manjšinskega jezika ter enake

možnosti za dostop do izobraževanja na vseh ravneh. Pravica manjšinskih skupnosti so

.

narave, kar pomeni, da

pravno ob dijo in uskladijo

d Konvencija vse

varstvu pripadnikov manjšin in ne kolektivnega varstva manjšin; kljub temu lahko v

nost varstva manjšin (topografski znaki,

uporaba jezika, izobraževanje …) .

Priznavanje jezikovnih pravic, ki izhaja iz vzajemnega sprejemanja in spoštovanja

socialne pripadnike manjšin, ki potrebujejo

jezikovne identitete. Za zagotovitev le-te so potrebni

izobraževanja, pravnega sistema itd.

alnih, kolektivnih ali obeh skupin pravic, ki

jih je potrebno zagotoviti v praksi (Williams 2002b).

22

3 DEJAVNIKI SPREMINJANJA RABE JEZIKA V WALESU

Za oblikovanje družbene, gospodarske stabilno je

. Jezikovna izbira v

zaradi vse bolj intenzivnih migracijskih in

globalizacijskih tokov; manjšinski jeziki v okoljih družbene rabe

tekmujejo za prestižni položaj. Mehanizmi za urejanje vprašanj glede jezika, kot enega

, so v evropskem prostoru zaradi družbeno-

postali zelo pomembni. Veljavna jezikovna politika držav lahko

jezikovna politika lahko vodi v izolirano in nefunkcionalno okolje s

pritiski za regionalni separatizem ali celo za državljansko vojno.

Revitalizacija valižanskega in škotskega keltskega jezika je rezultat ustavnih sprememb

Združenega kraljestva ter zavest promocijskih kampanj.

Po decentralizaciji britanske vlade, ki je vplivala v spremenjene oblike vladanja, so

revitalizacijske jezikovne politike pridobile . Obseg izobraževanja

v škotskem keltskem jeziku in valižanskem jeziku V Walesu je

dosegljivo na vseh ravneh, na Škotskem pa se prav

tako

predmetov v škotskem keltskem jeziku. Obseg družbene rabe obeh regionalnih

manj ; valižanski jezik se je dokaj uveljavil, uporaba

škotskega keltskega jezika in ne dosega

nivoja oziroma obsega jezikovnih domen valižanskega jezika.

institucionalizaciji jezikovnih rabe regionalnih manjšinskih

jezikov ni zagotovljen, saj je za celotno

in števila govorcev keltskih jezikov, ki je posledica demografskih sprememb in

zmanjšanja jezikovnih kompetenc.

3.1 Socialno- v Walesu

V Združenem kraljestvu izraz narodna manjšina nima pravnega pomena, zato za

urejanje statusa družbenih skupin država nima ustreznega mehanizma. Pri tem izhaja iz

spe preko zgodovinskega statusa vodilne kolonialne

sile vzpostavila trajen selitveni tok priseljencev iz vsega sveta, ki v najširšem smislu

23

predstavljajo . P

pojmovanja manjšine v drugih evropskih državah. Zakonsko podlago predstavlja Zakon

o rasnih odnosih (sprejet 1976, spremenjen 2000), v katerem se uporablja izraz »rasne

skupine«; ta širok razpon opredeljevanja manjšin, mednje pa spadajo

manjšinske skupnosti Škoti, Irci, Valižani itd

Valižanski jezik (Cymraeg) spada v družino keltskih jezikov. Soroden je bretonskemu

in kornižanskemu keltskemu jeziku, podoben pa je tudi irskemu in škotskemu

keltskemu jeziku ter jeziku manx. Kot samostojen jezik se je oblikoval v 6. stoletju, od

11. stoletja dalje pa ga povezujejo z razširjeno rabo na današnjem ozemlju Walesa.

Valižanski jezik je formalno vlogo vladnega jezika izgubil z Zakonom o uniji v letih

1536 in 1542, saj je ta manjšinskega keltskega

bilo nobene zakonske obveznosti za priznanje

valižanskega jezika kot uradnega jezika znotraj Walesa, so državne ustanove in cerkev

uporabljale manjšinski jezik v mnogih

domenah. Šele s sprejemom Zakona o rabi valižanskega jezika v sodstvu leta 1942 so

predhodno rabo valižanskega jezika prepovedovala, ukinjena.

Dodatno priznanje je jezik pridobil z uvedbo Zakona o valižanskem jeziku leta 1967, ki

je sicer vseboval nejasno definicijo »enake veljavnosti« angleškega in valižanskega

jezika v Walesu; ta dnem

pravu in pravnih postopkih, ne pa na širši spekter javne administracije in formalnih

jezikovnih pravic. V 60-ih in 70-ih letih 20. stoletja je mnogo javnih teles zahtevalo

državno podporo za valižanski jezik. V ta namen je bil ustanovljen Odbor za valižanski

jezik, dejavnostim, ki so bile povezane s

promocijo valižanskega jezika v javnih in izobraževalnih ustanovah. V 70-ih letih je bil

sprejet Zakon o razvoju podeželskega dela Walesa (1976), delovati

gibanje za valižanske vrtce; oba sta zagotavljala podporo družbenim dejavnostim v

valižanskem jeziku (Williams 2000a).

pokrajina na JZ Združenega kraljestva, ki ima podobno kot

Škotska Zakon o valižanskem jeziku iz leta 1993 in Zakon o

valižanski vladi iz leta 1998 sta uzakonila enakovredno obravnavo valižanskega in

angleškega jezika. Kljub temu,

obravnave obeh jezikov v praksi ne drži, saj je uradni jezik Velike Britanije le angleški

24

jezik.

skupnost.

Po Williams (2000b) so v Walesu tradicionalne jezikovne domene predstavljale kmetije

in cerkev. V 19. stoletju so se valižanske institucije strukturno preobrazile, kar je

Walesa v procesih industrializacije in urbanizacije, brez izgube

manjšinskega jezi

mnogo priseljencev, ki regionalnega manjšinskega jezika niso poznali. V sredini 20.

stoletja

tokov in upada števila govorcev. Dejstvo, da je valižanska jezikovna skupnost postala

, je spremenilo naravo in kontekst jezikovne produkcije in reprodukcije. Ob

koncu 20. stoletja se je trend obrnil, število govorcev se je ponovno rahlo

, v prihodnosti pa bo izrednega pomena izvajanje aktualnih družbeno-

jezikovnih reform ter motivacija prihodnjih generacij za uveljavljanje jezikovne izbire

in socialne i.

3.2 Proces oblikovanja jezikovne zakonodaje v Walesu

Britanske vlade so pri oblikovanju zakonodaje regionalnih manjšinskih jezikov

uporabile nezadosten ni pristop, v procesih evropske integracije in

pa se je njihov odnos nekoliko

spremenil. Napredek regionalnih manjšinskih jezikov v smislu polne funkcionalnosti

zasebnega, javnega in prostovoljnega sektorja gospodarstva za

rabo jezikov v sistemu izobraževanja, zahteva

standardizacije jezikov. V primeru valižanskega jezika in škotskega keltskega jezika, ki

bila Sprejeta jezikovna

zakonodaja je vpeljala jezikovne pravice, obenem pa oblikovala jezikovno

infrastrukturo, v okviru katere so se te pravice lahko udejanjale.

Zakon o valižanskem jeziku (1993) je uzakonil enakovredno obravnavo angleškega in

valižanskega jezika ter ustanovil Odbor za valižanski jezik, ki je sodeloval z lokalnimi

oblastmi. odbora je imenoval državni sekretar za Wales. Zakon je vpeljal nekaj

razpoznavnih jezikovnih pravic. Izvajanje izobraževanja v skladu z zakonom temelji na

vsebujejo ukrepe za rabo

25

valižanskega jezika

javna telesa dolžna skrbeti za izvajanje jezikovni .

Zakon o izobraževanju v valižanskem jeziku (1998) predstavlja prvi zakonodajni

dokument, ki u

P saj

vpeljuje obvezno uvajanje valižanskega jezika v sistem izobraževanja. V skladu z

zakonom valižanski jezik predstavlja del nacionalnega kurikula, zato so se

med 5. in 16. letom starosti dolžni valižanski jezik kot samostojni predmet, ne

definira pa pravice do izbire izobraževanja s poukom v valižanskemu jeziku. V praksi je

izobraževanje v valižans

Zakon o valižanski vladi (1998) je kot del decentraliziranih ukrepov in ustavnih reform

Združenega kraljestva ustanovil za Wales. D oblikovanje

dokumentov podrejene zakonodaje, ki jo sprejme državni zbor v angleškem in

valižanskem jeziku. Zakon možnost rabe valižanskega jezika v državnem zboru,

ogiba navedbi jezikovnih pravic. Z

decentralizacijo britanske vlade in z ustanovitvijo valižanske vlade

jezikovnega

Jezikovne pobude Mentrau Iaith (Mentrau Iaith Cymru) predstavljajo družbeno

organizacijo oziroma jezikovne pobude lokalnem jo

rabo valižanskega jezika jo ljudi o pomenu in vrednosti rabe regionalnega

manjšinskega jezika. Posamezne lokalne jezikovne pobude (Menter Iaith) so za namen

spodbujanja rabe jezika in sodelovanja z lokalnimi organizacijami ter posameznimi

podjetji financirali Odbor za valižanski jezik in mnogi drugi viri.

Walesa Iaith Pawb (Welsh

Government Llywodraeth Cymru 2003) iz leta 2003 predstavlja pomembno

zgodovinsko obvezo vlade za oblikovanje ga Walesa.

, med njimi odnosa državnega

zbora z Odborom za valižanski jezik ter defin pri

delu vlade, pa tudi o definiciji skupnih

pripravi inovativnih IT prevajalskih postopkov.

26

Dodana vrednost je ustanovitev jezikovnega sektorja v okviru

valižanske vlade, ki vodi in spremlja izvajanje jezikovnega

promovira rabo valižanskega jezika. Njegova pomanjkljivost je nejasno e

izobraževalnega sistema. Na podro

izpeljavo reform. Za dosego strateškega cilja valižanskega

jezika v

kurikula. prav tako ne vsebuje nobene zaveze za pripravo

dopolnjenega zakona o valižanskem jeziku, ki bi tudi zasebne organizacije obvezoval k

oblikovanju pobud za delovne prakse. pomanjkljivo obravnava

demografske in ti so v glavnem vezani na posamezno

organizacijo, ne zajemajo pa strukturne interpretacije vprašanj, vezanih na vse

razdrobljenost manjšinske jezikovne

gospodarstva bi bile potrebne precej bolj strokovne zaveze

formulacijo. V dokumentu so postavl , tudi za

je zapisano, da ima

ebej na

splošne družbene rabe. zaradi

pomanjkanja jasnih ciljev in ne dovolj

dosegel vseh zastavljenih ciljev.

Jezikovna strategija za valižanske jezikovne ukrepe Welsh Language Measures (2011)

predstavlja zakonodajni okvir za zagotovitev in utrditev uradnega statusa valižanskega

jezika. Uvaja neodvisno jezikovno funkcijo jezikovnega komisarja, ki je po prenehanju

delovanja nasledil Odbor za valižanski jezik. Njegova vloga je skrbeti za promocijo

rabe valižanskega jezika, zagotavljanje možnosti za široko rabo manjšinskega jezika in

enakovredno rabo valižanskega in angleškega jezika z uvedbo jezikovnih in

standardov rabe posameznih družbenih organizacij. Strategija predstavlja

ukrepov za spodbujanje rabe valižanskega jezika in za dvig

jezika.

Jezikovna strategija za valižanski jezik A living language: a language for living

(2012-2017) (Welsh Government Llywodraeth Cymru 2012) na

spodbujanje v izobraževalnem sistemu ter na

promocijo rabe valižanskega jezika preko izvajanja aktivnosti za spodbujanje rabe

jezika v vseh družbenih domenah.

27

3.3 Ustanovitev jezikovnih teles in oblikovanje jezikovne politike v Walesu

Ustanovitev državnega zbora tvori pomemben del vladne ustavne reforme

Združenega kraljestva. Ustanovljen je bil leta 1999 z namenom oblikovanja politike

kulturnem okviru EU. K zavezo

Walesa

ne more oblikovati okolja za

Odbor za valižanski jezik je bil ustanovljen z Zakonom o valižanskem jeziku leta 1993.

pristojnosti pa je lahko razširil tudi na ostale sektorje, prednostno

jezikovnega razvoja je bilo izobraževanje v valižanskemu jeziku in

usposabljanje izobraževalnega kadra, njegova glavna pristojnost pa svetovanje glede

jezikovnih vprašanj organizacijam, ki so pripravljale jezikovne n ter izvajalcem

javnih jezikovnih storitev in centralni vladi.

Prioritetni strateški cilji odbora so bili razširiti obseg

možnosti za rabo manjšinskega jezika, spremeniti jezikovne vzorce in spodbuditi ljudi k

uporabi možnosti za rabo jezika. Svoje napore je z

vlaganjem v

usposabljanje šolskega kadra prednostno usmeril v normalizacijo rabe valižanskega

jezika med mlajšimi generacijami. Na je poskušal zarisati

promocijske pobude, namenjene mladim. Drugi prednostni cilj odbora se je nanašal na

oblikovanje ukrepov za razširitev možnosti za javno rabo jezika v organizacijah javne

uprave. Tretji izmed prioritetnih ciljev je ukrepov za spremembo

jezikovnih vzorcev z uvel

kovalnika ter on-line slovarja itn., etrti pa

vrednosti jezika kot družbenega jezika. Odbor se je zavezal

k definiranju glavnih nevarnosti za ohranitev regionalnega manjšinskega jezika znotraj

jezikovne skupnosti in k oblikovanju ga akcijske za preseganje

trenutne situacije ter k spremljanju i . Pripravil

je številne promocijske tržne strategije s pozitivnimi izkušnjami rabe jezika. Zaradi

28

svoje relativne neodvisnosti je odbor uspel vzpostaviti vrsto partnerstev, kar mu je

njegovega delovanja je obstajala težnja vlade

politike, zato je odbor prenehal delovati v letu 2012.

ravni je bil po ukinitvi odbora ustanovljen Urad jezikovnega komisarja (Welsh

Language Commissioner Comisiynydd y Gymraeg), ki predstavlja vlogo glavnega

promotorja in regulatorja družbene rabe valižanskega jezika v Walesu ter na širši

evropski ravni. Z njegovo ustanovitvijo so se spremenili regulativni vidiki uradne

romocijskih jezikovnih politik. Vloga jezikovnega

komisarja je skrb za promocijo rabe valižanskega jezika ter zagotavljanje možnosti za

široko rabo manjšinskega jezika in enakovredno rabo valižanskega in angleškega jezika

organizacije. Odgovoren je tudi za preiskovanje poseganja v svobodo posameznika pri

rabi valižanskega jezika in za izvajanje preiskav v zadevah, ki se nanašajo na funkcijo

jezikovnega komisarja. Wales v evropskem in svetovnem merilu predstavlja edinstven

primer, saj se politika v glavnem s strani

vladne agencije, ki deluje ob tesnem sodelovanju z nacionalno vlado.

3.4 Analiza zbranih podatkov iz popisov prebivalstva in drugih raziskovanj

niso vsebovali vprašanj o jezikovni rabi. Od leta 1891 je bilo v popise

eno vprašanje o jeziku. Do leta 1971 se je to vprašanje nanašalo na zmožnost govora v

in pisanju v valižanskem jeziku za tiste, ki so se opredelili za govorce jezika. Popis

1981 je bil zadnji popis, v katerem se je spraševalo o zmožnosti govora valižanskega

jezika. Leta 2001 se je oblika vprašanja spremenila v bolj nedvoumno v zvezi z

jezikovnimi zmožnostmi in spretnostmi stavljeno vprašanje o

tem, ali vprašani razumejo valižanski jezik.

Popisni podatki iz leta 1971 o govorni zmožnosti v valižanskem jeziku med otroki,

starimi od 10 do 14 let, izražajo situacijo iz sredine 70-ih let prejšnjega stoletja, ko je z

ustanovitvijo televizijskega programa S4C leta 1982 in sprejemom Zakona o reformi

29

izobraževanja leta 1988 prišlo do prelomnih sprememb v zgodovini jezika. Leta 1971 se

je oblikovalo tudi gibanje za vrtce v valižanskem jeziku, takrat je bilo ustanovljeno 68

h skupin. vse do

konca 19. stoletja, za 20. stoletje pa

jezikovne skupnosti vse do leta 1981, ko so popisni podatki zaznali obrat trenda števila

govorcev jezika v kategoriji otrok.

Leta 1901 je v Walesu 929.800 prebivalcev (50 %) govorilo valižansko. Število

Walesu 542.500 ali 21 % govorcev valižanskega jezika. V letu 1981 sta se število in

delež govorcev še zniževala: 508.200 prebivalcev (19 %) Walesa je bilo govorcev

valižanskega jezika; leta 1991 pa 500.000, oziroma 18,5 % prebivalcev.

o v obdobju 1971–1991 deleža

govorcev valižanskega jezika, je bil v enakem obdobju za mlajše starostne skupine

obraten, to je pozitiven trend deleža govorcev. Delež govorcev valižanskega

jezika v starostni skupini 3–4 leta se je od leta 1971, ko je znašal 11 %, do leta 1991

skupini 5–

%), v starostni skupini 10– 1991), v

starostni skupini 15–

30

Slika 1: Delež govorcev valižanskega jezika, Wales, 1961 (prirejeno po: Aitchinson in

Carter 1994).

31

Slika 2: Delež govorcev valižanskega jezika, Wales, 1971 (prirejeno po: Aitchinson in

Carter 1994).

32

Slika 3: Delež govorcev valižanskega jezika, Wales, 1981 (prirejeno po: Aitchinson in

Carter 1994).

33

Slika 4: Delež govorcev valižanskega jezika, Wales, 1991 (prirejeno po: Aitchinson in

Carter 1994).

34

Podatki Popisa prebivalstva 2001 so pokazali, da se je delež prebivalcev, ki govorijo

valižansko, v primerjavi z letom 1991, % vseh prebivalcev

starejših od 3 let govorilo valižansko (v primerjavi z 19

govorcev v starostni skupini 3–12

izobraževalnega sistema.

Podatki o geografski razporeditvi deleža govorcev valižanskega jezika med letoma 1991

išlo

v jugovzhodnem delu Walesa kot posledica sprejetega zakona o reformi izobraževanja v

letu 1988. V štirih okrajih z najvišjim deležem govorcev (Anglesey, Gwynedd,

Ceredigion in Carmarthenshire) je prišlo do padca deleža. V okraju Anglesey se je

število govorcev zmanjšalo iz 41.246 leta 1991 (62 %) na 38.893 v letu 2001 (60 %), v

okraju Gwynedd iz 78.719 leta 1991 (72 %) na 77.846 (69 %) leta 2001, v okraju

Ceredigion iz 36.020 oziroma 59 % leta 1991 na 37.918 ali 52 % leta 2001, v okraju

Carmarthenshire pa iz 89.206 (55 %) leta 1991 na 84.196 (50 %) leta 2001 (Jones,

2012).

26 prebivalcev Walesa

(24 %) razumelo valižanski jezik, od tega je 138.416 prebivalcev (5 %) obvladalo le to

%) je bilo zmožnih govoriti valižansko,

567.152 brati, 495.519 pa pisati v valižanskem jeziku. Delež tistih, ki so razumeli

valižanski jezik, je bil višji od deleža tistih, ki so bili zmožni govoriti, brati ali pisati

valižansko, tako v vsej populaciji kot tudi v starostnih skupinah nad 19 let. V okviru

celotne populacije je bilo v štirih osrednjih okrožjih Walesa z najvišjim deležem

govorcev valižanskega jezika 85 % govorcev tudi pismenih (znali so brati in pisati v

valižanskem jeziku) (Jones 2012).

35

Slika 5: Število govorcev valižanskega jezika, Wales, 2001 (prirejeno po: Jones 2012).

Po podatkih Raziskovanj o rabi jezika (izvedena so bila v letih 2004–2006), je 58 %

. 56 % izmed teh

živelo v osrednjih štirih okrajih Walesa.

36

Starostna struktura govorcev se je med leti spreminjala, delež mladih govorcev, ki

so manj suvereni v znanju jezika v primerjavi s

starejšimi generacijami, pa Za ženske je bila

n kot za moške, starostna skupina 16–19 let pa je najmanj

.

Leta 2001 je bilo v Walesu 1,2 milijonov gospodinjstev. Po strokovnih ocenah je bilo

135.000 gospodinjstev (11

govorci jezika). Poleg teh je bilo 341.000 gospodinjstev (28 %), v katerih je bil vsaj en

–

otrok, kar kaže na visok delež govorcev v starosti šolanja leta 2001. Po podatkih popisa

2001 je izmed 575.000 prebivalcev, ki so bili govorci valižanskega jezika in so živeli v

gospodinjstvu, 258.000 prebivalcev (45 %) živelo v gospodinjstvih, v katerih so bili vsi

lani gospodinjstva govorci. 11 % vseh gospodinjstev v Walesu je bilo leta 2001 takih,

kjer so vsi % vseh govorcev (193.000 prebivalcev) je

-

katerem drugi jezika niso poznali.

aližansko, je bilo le 40 % takih, v katerih so

gospodinjstev jezik pogosteje uporabljajo tudi izven doma. Gospodinjstva z majhnimi

otroki so pomembna z vidika vloge družinskega okolja za prenos znanja jezika. Leta

2001 je bilo 8 % gospodinjstev, v katerih sta oba odrasla govorila valižansko. Po

podatkih Raziskovanja o rabi jezika za obdobje 2004–2006 je bilo izmed gospodinjstev,

ki jih je sestavljal par,

la jezik.

nih podatkih popisa 2001 je 41 % vseh valižanskih otrok med 5. in 15. letom

starosti govorilo valižansko. Podatki popisa 2001 so pokazali tudi na razvoj šolskih

cionalnim

37

je bilo pri starosti 14 let, ob koncu %

je bilo leta 2011 le 16 ) ocenjenih v

valižanskem jeziku.

Slika 6: Delež govorcev valižanskega jezika, Wales, 2001 (prirejeno po: Jones 2012).

38

. S tem pridobiva

obdobja šolanja - govorimo o reprodukciji jezika. Izkušnji otroka, ki se valižanskega

. Leta 2001 je 46 %

triletnikov, ki so govorili valižansko, živelo v gospodinjstvih, v katerih so odrasli

govorili jezik. V gospodinjstvih, v katerih sta bila oba starša govorca valižanskega

jezika, je tudi 79 % otrok govorilo valižansko. V gospodinjstvih, kjer je jezik znal

govoriti eden izmed staršev, je jezik govorilo 33 % otrok (Jones 2012).

Stopnje prenosa jezika v družinskem okolju so bile odvisne od oblike gospodinjstva ter

starševske zmožnosti oziroma obvladovanja jezika (družinski jezikovni profil). Leta

2001 je 7 % vseh otrok v starosti od 3–4 leta govorilo valižansko in živelo v

gospodinjstvih, kjer je bila velika verjetnost, da se v družinskem okolju uporablja

manjšinski jezik, ker so bili vsi odrasli govorci jezika. 1.763 otrok v starosti 3–4 leta je

prihajalo iz gospodinjstev, v katerih so vsi odrasli razumeli valižansko, niso pa govorili

jezika. Dodatnih 4.261 otrok je znalo govoriti valižansko in so prihajali iz

gospodinjstev, v katerih je bil en od staršev govorec manjšinskega jezika. V

gospodinjstvih, v katerih sta oba starša govorila valižansko, je 82 % vseh otrok v

starosti 3–4 leta prav tako govorilo jezik. V primeru enostarševskega gospodinjstva je

bil ta delež 55-odstotni, stopnja prenosa jezika v gospodinjstvih, v katerih je en starš

govoril valižansko pa je bila 40-odstotna. V primerih gospodinjstev, v katerih je moški

govoril valižansko ter v primerih nižjega socialno-ekonomskega

statusa gospodinjstva ali , so bile stopnje prenosa jezika

nižje (Jones 2012).

Primerjava popisnih podatkov iz leta 2001 za Wales in Škotsko je pokazala, da je bila

stopnja prenosa valižanskega in škotskega keltskega jezika višja v primerih

gospodinjstev dveh odraslih govorcev. Stopnja prenosa valižanskega jezika je bila v letu

2001 višja od stopnje medgeneracijskega prenosa škotskega keltskega jezika.

Vpliv na stopnjo medgeneracijskega prenosa jezika ima med drugim razširjenost

ponudbe izobraževanja valižanskega jezika. Na ta

govorci

manjšinskega jezika, kar pa ne pomeni, da se zaradi tega lahko v kratkem obdobju

spremeni tudi jezikovna praksa rabe jezika v družinskem okolju. Pri interpretaciji

podatkov o stopnji prenosa jezika je potrebno dodati, da je najbolj realen podatek o

39

stopnji prenosa jezika podatek o deležu govorcev valižanskega jezika v starosti treh let,

saj na stopnjo prenosa jezika v višji starosti verjetno že vpliva izobraževalni sistem;

2012).

Demografske, dr

oslabitev tradicionalnih jezikovnih domen. Popisni podatki iz leta 2001

v (8 %) ali iz gospodinjstev, kjer vsaj en izmed

staršev govori valižansko (14 %), padlo za 2 %. Pozitivni trend je bilo 16-odstotno

gospodinjstvih, kjer starši niso bili

govorci jezika, kar je posledica izobraževalnega sistema.

precejšen delež študentske

populacije iz Walesa izseli, mnogi se ne vrnejo nazaj, zato se delež govorcev

dokler delež otrok, ki

so govorci valižanskega jezika, ni višji od deleža govorcev v vsej populaciji. Po

strokovnih ocenah se je okoli tretjina prebivalcev Walesa, ki so leta 1991 pri svojih

petnajstih letih starosti govorili valižansko, do svojega 25. leta izselila (do leta 2001).

predno bi se delež govorcev v vsej populaciji lahko ustalil okoli 20 %. Strateški cilj

govorijo valižansko, na 25 % do leta 2015 (Jones 2012).

Po mnenju staršev je leta 2001 okoli 5.000 triletnih otrok govorilo valižansko, 30 % od

teh je živelo v gospodinjstvih, kjer je vsaj en izmed staršev govoril jezik. 2.300 triletnih

otrok je živelo v gospodinjstvih, kjer sta oba starša govorila jezik (7 % vseh otrok v

bilo

6.635 otrok ocenjenih v valižanskem prvem jeziku, to je 19 % vseh otrok v tej starosti.

Na osnovi teh podatkov je bilo ocenjeno, da za dve tretjini teh otrok valižanski jezik ni

bil glavni jezik, ki se je uporabljal v gospodinjstvu.

d 65 let,

od teh jih je 20

Walesu živelo 729.000 ljudi, starejših od 65 let, to je 23 % vsega prebivalstva. Po

oziroma okoli 114.000 ljudi govorilo

40

valižansko.

bilo opaziti nizke deleže govorcev (in znižanje deleža v primerjavi s prejšnjim popisom)

govornih okoljih.

Manjšina (41 %) vseh tradicionalnih

govornih okrajih (Anglesey, Gwynedd, Ceredigion in Camarthenshire). Izmed otrok v

starosti 3–4 leta jih je v teh štirih okrajih živelo 41 %, prav tako tudi 24 % vseh otrok v

starostni skupini10–14 let. V obdobju 2004–2006

govorcev valižanskega jezika. Iz podatkov šolskega popisa iz leta 2011 je bilo

šolskem letu 2000/2001 6 ilo valižansko in jezik

uporabljalo tudi doma.

V 2001 je bilo izmed vseh gospodinjstev v Walesu 354.000 (29

gospodinjstev. Po projekcijah za leto 2023 naj bi se število in delež teh gospodinjstev

o (543.000 oziroma 36 %). Ta gospodinjstva so pomembna z vidika priložnosti

za rabo jezika. Raba jezika gospodinjstva je v teh primerih le pasivna

morejo komunicirat omejena je na sredstva osve

in na spletno rabo jezika.

Izobraževanje v valižanskem jeziku zaradi staršev, ki v

primerov niso govorci manjšinskega jezika . Starši doma med seboj in z otroci

najpogosteje komunicirajo v angleškem jeziku

jezika v šoli, njihov glavni jezik vsakodnevne rabe

nizkim deležem govorcev valižanskega jezika in brez družine, ki govori valižansko,

imajo ti otroci zelo malo priložnosti za rabo jezika izven šolskega okolja.

Po podatkih Raziskovanj jezikovne rabe je bil delež tistih, ki so valižanski jezik

uporabljali vsak dan, najnižji v starostni skupini od 16–29 let. Pomembna dejavnika, ki

vplivata na vsakodnevno rabo jezika, sta govorna zmožnost in delež govorcev v

lokalnem okolju ter

valižanskega jezika, trendi niso spodbudni. Delež otrok, ki

prihajajo iz gospodinjstev, v katerih je jezik komunikacije valižanski, je nizek.

41

Delež staršev, ki so govorci jezika, prav tako pada. V prihodnosti se dodatno p

pri katerih na

zunanje okolje.

Po strokovnih ocenah je v Walesu danes okrog h govorcev valižanskega

jezika iz val , ki doma v enaki meri uporabljajo

valižanski in angleški jezik; nadaljnjih 31.000 govorcev enakovredno uporablja oba

jezika, prihajajo pa iz gospodinjstev, v katerih niso v govorci jezika. V 94.000

gosp o angleški in

valižanski jezik.

Primerjava podatkov o številu rojstev in smrti med letoma 2001 in 2011 je pokazala, da

je bilo v Walesu v tem obdobju 332.700 rojstev in 320.900 smrti, zar

11.900, to je za 8 %. Prebivalstvo Walesa se je v tem

selitvenih tokov, predvsem zaradi mednarodnih in

notranjih priseljencev iz drugih regij Združenega kraljestva. Med letoma 2005 in 2008

se je delež mednarodnih selitev je bila posledica pridružitve

desetih novih držav EU; po letu 2008 se je število mednarodnih priseljencev

zmanjševati. V obdobju med letoma 2001 in 2011 je bil za vsako leto neto

priliv priseljencev iz drugih regij priseljencev

Po podatkih popisa je bilo leta 2011 v Walesu 1,3 milijonov gospodinjstev, oziroma 7

,1 milijonov gospodinjstev). Izmed vseh

gospodinjstev so 63 % (817.000 gospodinjstev) predstavljala družinska gospodinjstva,

31 % gospodinjstev .

42

Slika 7: Primerjava deleža govorcev valižanskega jezika, Wales, 2001 in 2011

(prirejeno po: Jones 2013).

Popis prebivalstva leta 2011 vprašanje o nacionalni identiteti

prebivalstva. 96 %, oziroma 2,9 milijonov prebivalcev Walesa, se je opredelilo za vsaj

eno izmed nacionalnih identitet: valižansko, angleško, škotsko, severnoirsko ali

britansko. Od 66 % prebivalcev Walesa (2 milijona), ki so se opredelili za Valižane, se

je 218.000 prebivalcev hkrati opredelilo tudi za Britance. 636.000 prebivalcev Walesa

(21 %) je bilo leta 2011 rojenih v Angliji. Delež teh, ki so se opredelili le za Valižane, je

etjina prebivalstva Walesa (34 %) se je opredelila za

narodnost, druga (Jones 2012).

tudi vprašanje o tem, kateri jezik je glavni jezik

rabe

97 % vseh gospodinjstev, ali 1,3 milijonov prebivalcev, je kot glavni jezik uporabljalo

valižanski ali angleški jezik. V nadaljnjem 1 % gospodinjstev (18.000 prebivalcev) je

vsaj en od odraslih kot glavni jezik govoril valižanski ali angleški jezik.

43

Leta 2011 je 19 % prebivalcev Walesa, to je 562.000 prebivalcev, starejših od treh let,

govorilo valižanski jezik. 30 % od teh govorcev (169.000 prebivalcev) je bilo starih 3–

15 let. V primerjavi z letom 2001 se je delež govorcev valižanskega jezika zmanjšal za

V popisu leta 2011 73 % (2 % manj kot

leta 2001) prebivalcev Walesa, ki so bili starejši od treh let, ni govorilo valižansko (2,2

so zmožni govoriti, brati

in pisati v v , na 15 % v letu

2011 (431.000 prebivalcev). Po popisnih podatkih iz leta 2011 se je nadaljeval trend

jih

se je število otrok, vpisanih v šole s poukom v valižanskem jeziku (Jones 2012).

a

valižanskega jezika, okoli 40 % jezikovne skupnosti pa danes živi v pretežno urbanih

mestnih okoljih. Na delovnem mestu 82 % govorcev jezik uporablja. Nizka stopnja

prenosa jezika v družinskem okolju postavlja veliko breme izobraževalnemu sistemu in

oblikovanju ustreznih vs je jezika.

Slika 8: Delež govorcev valižanskega jezika po starosti, Wales, 1991–2011 (prirejeno

po: Jones 2013).

44

Slika 9: Delež govorcev valižanskega jezika, Wales, 2011 (prirejeno po: Welsh: The

Welsh language in education in the UK 2004).

45

Od leta 1971, ko se je oblikovalo »gibanje za malo šolo v valižanskem jeziku« Mudiad

Ysgolion Meithrin – v letu 2011 pa se je preimenovalo v »gibanje za vrtce« (Mudiad

Meithrin) – ati

67 skupin za otroke stare 3–5 let, njihov primarni namen pa je bilo izobraževanje otrok

v valižanskem jeziku. Število skupin se je do leta 1996 na 632. V zadnjih 30

do 40 letih se je delež otrok, mlajših od 5 let, ki ne glede

na to, da se šoloobvezna starost ni spremenila. Šolski otroci v starosti 3–4 leta so

januarja 2010 predstavljali 85 % celotne populacije otrok (v šolskem letu 1990/1991 so

predstavljali 69 % celotne populacije). Leta 1992 je 10.246 otrok obiskovalo predšolske

skupine, v šolskem letu 2008/2009 pa 12.031. V istem šolskem letu je 87 % od teh otrok

vstopilo v osnovno šolo s poukom v valižanskem jeziku.

valižansko šolsko skupino;

število je bilo podobno strokovni oceni števila otrok, ki zapustijo igralne predšolske

Najmlajši otroci (stari 3– v

pre 1.

razreda osnovne šole. Otroci, ki se šolajo v valižanskem jeziku, so ob koncu 2. razreda

ja osnovne šole) v ocenjeni v

valižanskem jeziku; ob koncu 6. razreda ( osnovne

šole) so ponovno ocenje

v tem obdobju visoka. Ob koncu druge osnovne šole je bilo leta

2011/2012 v valižanskem jeziku ocenjenih 19,6 % otrok, v primerjavi z 20,3 % ob

(Jones 2012).

že zaznati višji delež otrok,

vendar podatki tega niso pokazali. V šolskem

letu 2011/2012 je bilo med otroki, starimi pet , ki so doma govorili valižansko

in ki so opravili šest razredov osnovne šole, le 8 %

jezika ter 5 % govorcev valižanskega jezika med otroki, ki doma jezika niso uporabljali.

Popisni podatki iz leta 2001 so pokazali, da je 39 % vseh otrok v starosti 6–11 let

govorilo valižansko, ta delež pa je do leta 2011 padel na 38 %.

Po Jonesu (2012) je bila posledica zakona o reformi izobraževanja v letu 1988, ta je

nskem jeziku), da se

46

valižanskem jeziku) do šolskega leta 2010/2011 delež razredov s poukom v

valižanskem jeziku (21 % vseh razredov v šolskem letu 2010/2011); delež

razredov s poukom v val .

Glede na kategorije valižanskih šol se je delež šol, v katerih je bil valižanski jezik

j % od vseh osnovnih šol v šolskem letu

1993/1994 na 31 % v šolskem letu 2008/2009. V istem šolskem letu je bilo 30 % šol

definiranih kot »šola s poukom v valižanskem jeziku«. Številne delujejo v podeželskem

podeželskih

tovrstnih šol ustvarja nove priložnos cev (Jones 2012).

Leta 2010 je bilo 6.558 ob koncu drugega obdobja izobraževanja (ob

koncu 6. razreda) ocenjenih v valižanskem jeziku, v naslednjem šolskem letu 2010/2011

pa je 5.897 (1 prvi letnik srednje šole,

(glavnim) valižanskim jezikom pri pouku. Po podatkih posvetovalnega vladnega

dokumenta vlade o izobraževanju v valižanskem jeziku se približno eden od sedmih

ega jezika kot prvi jezik, v srednji šoli

na primerljivi ravni, pa se

drugega jezika.

razred, oziroma prvi letnik srednje šole) in 2006/2007 je

valižanskega jezika kot prvega jezika, ostal sorazmerno stabilen. 16 % vseh e

je v šolskem letu 2006/2007 valižanskega jezika

do šolskega leta 2010/2011 pa je

deleža u kot drugi jezik. Pove

skega jezika kot drugi jezik. V šolskem

letu 2000/2001 se je 85 kot drugi jezik.

jeziku omejene. V šolskem letu 2009/2010 je 4 % vseh dejavnosti potekalo

47

dejavnosti pa v valižanskem jeziku. 255 od vseh 3.555 dejavnosti so

predstavljale delovne aktivnosti institucij nadaljnjega izobraževanja, 190 aktivnosti so

bile valižanskega jezika za odrasle, nekaj je bilo

dejavnosti lokalnih izobraževalnih oblasti.

V študijskem letu 2009/2010 je 8 % študentov prvega letnika študija iz Walesa del

svojega šolanja opravilo v valižanskem jeziku. Po ocenah približno 15 % (okoli 10.500)

študentov iz Walesa

4.905 študentov del svojega izobraževanja opravilo v valižanskem jeziku (tretjina od teh

so bili izredni študenti), nekoliko manj kot v študijskem letu 2008/2009. Za Wales je

na angleške univerze, kar pomeni precejšen prelom

kontinuitete jezikovne rabe za precejšen delež študentov. Mnogi študenti, ki študij

opravijo na univerzah izven Walesa, se domov ali pa se zaradi

neredne rabe manjšinskega valižanskega jezika vrnejo z zmanjšanimi jezikovnimi

.

Po Jones (2012) u za odrasle poteka v šestih jezikovnih

centrih. v valižanskega jezika za odrasle poteka v okviru

zasebnega in prostovoljnega sektorja. Po razpoložljivih podatkih je v šolskem letu

1 po

popisnih podatkih skoraj 1,5 milijona ljudi med 25. in 74. letom starosti ni obvladalo

valižanskega jezika, kar lahko da grobo predstavo o obsegu potencialne ciljne

oziroma pomeni, da se le dober 1 % ciljne skupine vsako

leto

Jezikovne projekcije do leta 2023 (Jones 2012) kažejo, da bi se valižanska jezikovna

skupnost v prihodnosti lahko Migracijski tokovi, demografskega

razmerja manjšinske

jezikovne skupnosti bodo v prihodnosti vplivali na strukturo in s

prebivalstva Walesa

prebivalstva predstavljajo govorci valižanskega jezika ter

em rabe manjšinskega

jezika. Po opaziti, da se v nekaterih lokalnih

delež populacije, zlasti mlajše generacije, ki je zmožna govoriti valižansko. Brez

48

bo strateški evanja

jezikovne skupnosti težko dosegljiv.

V okoli 420 osnovnih šolah v Walesu pouk poteka v valižanskem jeziku. Za dosego

zgoraj navedenega cilja bi bilo po strokovnih ocenah akih šol

na 520 do 525 oziroma usposobiti 800 novih kom

števila šol je za katero koli pomembno rast jezikovnih skupnosti velikega pomena, zato

je nenavadno, da v nacionalni jezikovni strategiji za Wales vloga državnega šolstva pri

spodbujanju števila govorcev jezika ni posebej poudarjena (Jones 2012).

je tudi jezikovni upad na prehodu iz osnovne v srednjo šolo v tradicionalnih govornih

ncev, vpliva pa tudi na

kakovost rezultatov pri formalnih preverjanjih znanja. Vladne pobude bi morale

dejstvo, da v srednjih šolah obiskuje le predmet valižanskega

jezika, ki je edini predmet, ki poteka v valižanskem jeziku. Nacionalna strategija kot

srednjih šolah v valižanskem jeziku, kar je hkrati o mnogih

pobud brez popolne spremembe sistema. Za uspešno uvajanje pobud za izboljšanje

jezikovne reprodukcije v šolah je nujno potrebno zagotoviti tudi zadostno usposabljanje

egija predlaga

3.5

Trženje jezika se nanaša

prednosti znanja jezika. Ideologije manjšinske jezikovne revitalizacije

so se mnogokrat prednostno

oblikovanje tržnih kampanj manjšinskih jezikov na primeru valižanskega jezika, je

potrebno poznati odnos med jezikovno promocijo in gospodarstvom, ki ga lahko

razumemo na osnovi poznavanja jezikovnih strategij pobud ter mere, do katere

nese k razširjeni rabi jezika.

49

Trženje valižanskega jezika je v okviru britanskega gospodarstva zelo zahtevno, saj le-

ta deluje v jezikovno zelo raznolikem okolju in na raznolik n v okolju dominantne

rabe angleškega jezika.

širši spekter rabe. Vse

toletja se je valižanska družba smatrala za industrijsko, izvozno

orientirano, gospodarstvo pa je temeljilo na premogu, železu in jeklu ter predelavi

skrilavca. Valižanski jezik je dominiral v podeželskih predelih oziroma v podeželskem

izrazov in izrazov kmetijskega in industrijskega sektorja. Upad

družbene rabe regionalnega manjšinskega

integracije Walesa in Velike Britanije. Prvi poskusi revitalizacije valižanskega jezika v

50-ih in 60-ih letih prejšnjega stoletja so b izobraževanja in

javnega sektorja, šele v zadnjih nekaj desetletjih pa so se jezikovne pobude posvetile

tudi zasebnemu sektorju. Nov revitalizacijski zagon teškega

vanja spodbujanja rabe jezika potekalo tudi preko

razvoja nacionalne radiotelevizije za Wales. BBC Cymru Wales (BBC Cymru Wales

2016) predstavlja nacionalni radiotelevizijski program z okrog 1.200 zaposlenimi,

pripravlja pa vrsto programov za televizijo, radio ter nudi spletne jezikovne storitve v

angleškem in valižanskem jeziku. BBC Cymru Wales, s sedežem v Cardiffu, je bil

ustanovljen leta 1964, upravlja pa dva televizijska (BBC One Wales in BBC Two Wales)

in dva radijska programa.

Pri jezikovnih pobudah

za normalizacijo rabe jezika med mladimi ter

poskusom celostnega z ostalimi

bi zag

za zagotovitev opravljanja storitev v valižanskem jeziku ter zagotovitev nepovratnih

sredstev za promocijo rabe jezika med mladimi.

Za namen razširjanja priložnosti za rabo jezika v javnem sektorju so bili pripravljeni

, preko tržnih pobud se je spodbujalo manjšinsko jezikovno skupnost k

uporabi razpoložljivih možnosti opravljanja jezikovnih storitev, izvajalce javnih

storitev pa m enake

50

obravnave valižanskega in angleškega jezika. rketinških

, kampanje za

pisanja v jeziku ter sporazumom

vzorcev jezikovne

izbire in rabe jezika.

politik v Walesu je v tem, da bi se pri vnemi

lokalnih skupnostih. Promocijska kampanja Cymuned je zato prioritete

nadaljnjega razvoja, to so: ureditev zakonitega statusa valižanskega jezika, oblikovanje

nivoje izobraževanja, oblikovanje ukrepov za utrditev valižanskega jezika v družbeni

medinstitucionalnega sodelovanja, razširitev podatkovnih baz ter spremljanje in

izboljšanje monitoringa jezikovnih vzorcev, oblikovanje inovativnejših razvojnih

družbenih pristopov.

51

4 DEJAVNIKI SPREMINJANJA RABE JEZIKA NA ŠKOTSKEM

4.1 Socialno- na Škotskem

Škotski keltski jezik predstavlja avtohton jez kotskem

Višavj . Spada v družino keltskih jezikov, najbolj

soroden pa je irskemu keltskemu jeziku in jeziku manx. V daljni povezavi je tudi z

valižanskim, bretonskim in kornižanskim jezikom.

Škotski keltski jezik so na jugozahodni del Škotske prinesli irski priseljenci v prvih

stoletjih našega štetja. V 11. stoletju se je raba jezika razširila po vsem osrednjem delu

Škotske. V stoletjih, ki so sledila, in so bila zaznamovana z gospodarskimi in

dalje omejila na gorske predele severne

in zahodne Škotske ( Gaidhealtachd-a),1 ujejo tradicionalno

jezika. Ob koncu 14. stoletja se je v vzhodnem in južnem nižinskem

delu Škotskega Nižavja oblikoval izredno negativen odnos do »severnjakov« ali

»Višavcev« kot nazadnjaškega prebivalstva Škotske. Predsodki so se stopnjevali v

obdobju reformacije. V severnem in zahodnem delu Škotske so bili uvedeni številni

represivni ukrepi in strogi nadzor klanskih vodij.

Obdobje od sredine 18. stoletja dalje je zaznamovala kombinacija vojaških represij,

materialna prikrajšanost in r na negativni jezikovni

obrat rabe škotskega keltskega jezika in na prevlado rabe angleškega jezika tudi v

tradicionalnih govornih regionalnega jezika.

skupnosti se je . Zadnje strnjeno tradicionalno

je manjšinske jezikovne skupnosti je ostalo na skrajnem

severozahodnem delu Škotske, znano tudi pod imenom Zunanji Hebridi, za katero so

2006a). Na podlagi Pogodbe o uniji se je Škotska leta 17 .

Danes ima pravni sistem, od leta 1999 tudi

samostojni parlament oziroma škotsko vlado. Neodvisnost prava, šolskega in

1

oziroma na tradicionalna govorna in kulturna okolja škotskega keltskega jezika na Škotskem.

52

zdravstvenega sistema je pripomogla k ohranjanju škotske kulture in identitete

2010).

Identiteto Škotske je izra režima britanske

tanskih tleh. L

med Škotskim Višavjem in Škotskim Nižavjem, škotskim in angleškim, katoliškim in

protestantskim, so dodatno

skozi zgodovino. Zadnja tri stoletja so bila za elemente gospodarskega in kulturnega

razvoja Škotske nazadovalna (McLeod 2001).

Škotski keltski jezik je v zadnjih letih na Škotskem zaradi programov promocije in

izobraževanja, medijev in umetnosti, pridobil vrednost. Od 70-ih let prejšnjega stoletja

dalje se je na Škotskem oblikovalo javno mnenje v korist škotske neodvisnosti, kar je

postopoma vodilo v ustanovitev decentraliziranega škotskega parlamenta leta 1999, kot

prvega tovrstnega vladnega telesa od Unije leta 1707. e

vloga škotskega keltskega jezika spremenila, prav tako pa tudi okolje njegove rabe.

Škotska vlada zagotavlja sredstva za delovanje organizacij, ki spodbujajo rabo

manjšinskega jezika, leta 2005 pa je stopil v veljavo tudi Zakon o škotskem keltskem

jeziku, katerega cilj je pospeševati razvoj,

jezika.

Iz Škotskega Višavja so se od 19. stoletja številni prebivalci izseljevali v nižinska

Škotskega Nižavja tudi danes vplivajo na

manjšinske jezikovne skupnosti. Govorci škotskega keltskega jezika se iz

tradicional priseljujejo v urbana

nove »virtualne manjšinske jezikovne skupnosti«, ki lokacijsko niso strnjene, povezane

pa so preko uporabe masovnih medijev in socialnih omrežij interneta.

4.2 Proces oblikovanja jezikovne zakonodaje na Škotskem

Zakon o Škotski Scotland Act (1998) je prenesel zakonska pooblastila na

novoustanovljen škotski parlament v Edinburgu. Škotska je z njim (po referendumu)

Walesom leta 1707; ker pa je še vedno del Združenega kraljestva, lahko britanski

53

pooblastila z Zakonom o Škotski iz leta 1998 (in Zakonom o Škotski iz leta 2012). Ta

, izobraževanje, lokalna samouprava, socialno delo, stanovanjske

zadeve, turizem in gospodarski razvoj, nekateri vidiki prometa, pravosodje, svoboda in

gasilci, številni okoljski vidiki, kmetijstvo in ribištvo, šport in umetnost ter izvajanje

pooblastili.

Z Zakonom o Škotski Scotland Act iz leta 2012 so se prenesena pooblastila razširila

onske akte lahko sprejmejo škotski

min parlamenta Združenega kraljestva

ali zakonov škotskega parlamenta.

Zakon o škotskem keltskem jeziku (2005) navaja, da je »škotski keltski jezik uradni

jezik Škotske, ki naj bo deležen enakega spoštovanja kot angleški jezik«, in predstavlja

najbolj vidno uradno izjavo o nacionalnem statusu škotskega keltskega jezika.

Zakonodaja, ki je sad desetletnih naporov, predstavlja zgodovinski korak pri ureditvi

vprašanja i z jezikovno zakonodajo Walesa, katerega Zakon

o valižanskem jeziku iz leta 1993 je predstavljal podlago za oblikovanje škotskega

zakona, šibka. Izraz »enako spoštovanje« v preambuli v pravnem jeziku nima jasne

definicije in je bil po mnenju nekaterih namensko tako izbran. Prav tako

vsebin jezikovn , zato

zaživeli. Statusno priznanje škotskega keltskega jezika je sledilo ratifikaciji Združenega

kraljestva Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih leta 2001. Zakon je

ustanovil Odbor za škotski keltski jezik, ki je odgovoren za pripravo nacionalnih

jezikovnih ov in smernic izobraževanja v škotskem keltskem jeziku. Zakon ne

jezikovnih obveznosti javnih organizacij

e rabe škotskega keltskega jezika v izobraževanju in v sodnem sistemu.

Nanaša se na škotske, ne pa tudi na britanske javne organizacije, kar je njegova slabost

(McLeod 2006a).

Zakon o škotskem keltskem jeziku je stopil v veljavo leta 2006, predstavlja pa

po mednarodnih standardih šibek pravni dokument. V

54

položaja jezika, v katerem je zakonski

dokument nastajal (Williams 2005). Njegova dodana vrednost je uvedba sistema

priprave o javno institucijo, ki ga pripravi, obvezuje k

izboljšanju . V primerjavi z drugimi

podobnimi zakoni, npr. valižanskim, se v smislu vpeljave mehanizmov za dosego

(2007–2012) izpostavlja osem prioritetnih

jezika ter škotskega

keltskega jezika na Škotskem je oblikovati stabilno regionalno okolje trajnostne rabe

manjšinskega jezika, doseganje strateškega cilja razširitve manjšinske jezikovne

število govorcev ter oblikovanje

za rabo jezika. bo potrebno zagotoviti napredek na

: medgeneracijskega prenosa jezika v družinskem okolju;

deleža škotski

keltski; možnosti v manjšinskem

jeziku ter razširitve razpoložljivih škotskega keltskega jezika za

odrasle. V prihodnosti bi bilo potrebno vrednost jezika ter njegovo vidnost in

prepoznavnost, pa tudi rabo jezika in samozavest jezikovne skupnosti, izboljšati bi bilo

potrebno ponudbo terciarnega izobraževanja v manjšinskem jeziku, prisotnost jezika v

ogla

umetnosti in turizma.

javnih institucij, ki pripravljajo jezikovne

Nazadnje bi bilo potrebno tudi

prevajanj in dosegljivost aktualnih raziskovalnih izsledkov.

Nacionalna strategija za izobraževanje v škotskem keltskem jeziku (2013–2016) je

postavila temelje podpori in razvoju sistema nacionalnega izobraževanja v škotskem

keltskem jeziku ter prispevala k , izmenjavi

dobrih praks in znanstvenih izsledkov ter k raziskavam možnosti mrežnega sodelovanja

za napredek izobraževalnega sistema. V okviru razvoja izobraževanja je bilo na

Škotskem ustanovljenih partnerstev.

55

4.3 Ustanovitev jezikovnih teles in oblikovanje jezikovne politike na Škotskem

Primarne vloge Razvojne agencije za škotski keltski jezik Commun na Gaidhlig (CnaG

Commun na Gadhlig) so bile od ustanovitve leta 1985 svetovanje, spodbujanje in

lobiranje za namen spodbujanja rabe jezika ter evanje javne vidnosti manjšinskega

jezika. Agencija je lahko svetovala vladi in javnim institucijam, n

niso bila ob tudi pri oblikovanju sklada, iz katerega

so se financirale pobude za oglaševanje v škotskem keltskem jeziku in pobude

nacionalnega škotskega keltskega radia, brez zakona o škotskem keltskem jeziku pa

za oblikovanje

jezikovnih politik Škotske. Njena strukturna omejitev je bila pomanjkanje pristojnosti in

Situacija na Škotskem se je razlikovala od situacije v Walesu, kjer je uveljavljen

Zakon o valižanskem jeziku (1993) javne institucije zavezoval k oblikovanju jezikovnih

moral biti rani Odbora za valižanski

jezik. Med letoma 1995 in 2003 je razvojna agencija organizirala številne javne

strokovne diskusije in oblikovala jezikovne politike za rabo

regionalnega manjšinskega jezika.

Odbor za škotski keltski jezik Bord na Gaidhlig (Bord na Gaidhlig 2016) je jezikovno

telo, ki je bilo ustanovljeno leta 2006 po vzoru valižanskega modela s sprejetjem zakona

o škotskem keltskem jeziku. Odbor za škotski keltski jezik ima pri promociji jezika na

Škotskem , predstavlja pa p , ki lahko

predlaga kateri koli javni ustanovi.

zakona o škotskem keltskem jeziku so njegove glavne pristojnosti svetovanje

ministrom, oblikovanje smernic in priprava nacionalnih jezikovnih ov za Škotsko,

svetovanje izobraževalnim ustanovam pri rabi manjšinskega jezika, priprava smernic za

javnih institucij ter spremljanje

Evropske listine za regionalne ali manjšinske jezike.

, ki jih morajo i

vsebovati, in sicer identiteto, komunikacije, publiciranje ter zaposlenost. Pristojnosti

odbora za zagotavljanje s omejene. Problem pri

predstavljata š manjšinske

škotskega keltskega jezika,

posebej v okoljih, pa tudi nizka stopnja zavesti

56

splošne javnosti o pomenu in vlogi jezikovnih

škotski keltski jezik

jezikovnih storitev je nizka.

Za razliko od valižan škotski keltski jezik

sektorjem. Zaradi sorazmerno majhne jezikovne skupnosti

namenjeni, je intenzivno sodelovanje bolj potrebno in lažje izvedljivo kot v Walesu.

Nove pobude in investicije v politike usposabljanja, pridobitev jezikovnih ter

do glavni poudarki

prve faze izvajanja jezikovn

dodatnih priložnosti novih fin (Williams 2005).

4.4 Analiza zbranih podatkov iz popisov prebivalstva in drugih raziskovanj

so ja škotske keltske jezikovne skupnosti

Hebridi in Clyde. Do leta 2001 se je

h

škotsko keltsko

prebivalcev, višjim od 75 %. Lokalne strnjene manjšinske

na Zahodnem in na severnih obronkih otoka Skye. Omenjeni dejavniki so

iz Višavja v Škotsko

vplivajo na strukturo in geografsko razporeditev manjšinske jezikovne skupnosti.

Leta 1881 je 87 % vseh govorcev škotskega keltskega jezika živelo v Škotskem Višavju

in na otokih zahodne Škotske. Od leta 1891, ko je 5 % ali 211.000 prebivalcev Škotske

govorilo škotski keltski jezik, se je do leta 1971 ta delež znižal na 1,7 % (okrog 88.400

prebivalcev). V letu 1981 se je delež govorcev še nekoliko znižal (na 1,6 % ali 83.000

prebivalcev), leta 1991 pa je delež znašal le še 1,4 % oziroma 66.000 govorcev

škotskega keltskega jezika.

57

Leta 2001 je delež govorcev, ki so živeli v Š

padel na 55 %, do danes pa se je verjetno še znižal, tako da strokovnjaki ocenjujejo, da

okrog polovica vseh govorcev keltskega jezika živi izven tradicionalnih govornih

Avtohtoni govorci se

eljujejo alohtoni govorci. V letu 1990/1991 se je 10 % škotskega

prebivalstva po daljši odsotnosti priselila nazaj na Škotsko, med njimi tudi 9 %

govorcev škotskega keltskega jezika. Delež priseljenega škotskega prebivalstva se je do

% (oziroma na 11 % govorcev škotskega keltskega jezika).

leto Prebivalstvo Škotske Govorci keltskega jezika

1755 1.265.38 289.798 ni podatka

1800 1.608.420 297.823 ni podatka

1881 3.735.573 231.594 ni podatka

1891 4.025.647 43.738 210.677

1901 4.472.103 28.106 202.700

1911 4.760.904 8.400 183.998

1921 4.573.471 9.829 148.950

1931 4.588.909 6.716 129.419

1951 5.096.415 2.178 93.269

1961 5.179.344 974 80.004

1971 5.228.965 477 88.415

19811) 5.035.315 … 82.620

1991 5.083.000 … 65.978

2001 5.062.011 … 58.652

2011 5.295.403 … 57.602

1)

Preglednica 1: Število govorcev škotskega keltskega jezika, Škotska, 1755–2011 (vira

podatkov: MacAulay 1992 ter https://cy.wikipedia.org/wiki/Gaeleg_yr_Alban).

58

Slika 10: Delež govorcev škotskega keltskega jezika, Škotska, 1891–2001 (prirejeno po:

Withers 1984 in Scotland's Census 2001 Gaelic Report 2005).

V popisu prebivalstva iz leta 2001 je na Škotskem 58.969 prebivalcev, starejših od

treh let, govorilo škotsko keltsko, to je 1,2 % celotne škotske populacije. Leta 1991 je

bilo govorcev 65.978 (ali 1,3 % vseh prebivalcev Škotske). 7.094 prebivalcev je leta

2001 odgovorilo, da so zmožni brati ali pisati škotsko keltsko, govoriti pa ne, dodatnih

27.538 prebivalcev pa je manjšinski jezik razumelo, niso pa znali brati, pisati ali ga

govoriti. Primerjava popisnih podatkov iz let 1991 in 2001 je pokazala, da se je število

govorcev zmanjšalo, upad pa je bil

mlado generacijo manj izrazit

59

izobraževanja. 53 % govorcev manjšinskega jezika je bilo leta 2001 starejših od 45 let

(McLeod 2006a).

Osrednji del jezikovne skupnosti . Leta 2001 je na

otokih 61 % prebivalcev (15.723 od skupno 25.745 vseh prebivalcev) govorilo škotsko

keltsko, v nekaterih podeželskih pa je ta delež presegal 80 %. V tem letu je

okoli 45 % vseh govorcev živelo v Škotskem Nižavju, s pomembnimi koncentracijami v

(okoli 11.000 vseh govorcev) in Edinburga; v Škotskem

Nižavju je bil delež govorcev jezika sicer izredno nizek (nižji od 1 %) (McLeod 2006a).

Leta 2001 je le 2.281 govorcev škotskega keltskega jezika (4 % vseh govorcev) živelo v

tem

jeziku. Le 16.184 govorcev (le 28 %) je živelo v župnijah, v katerih so govorci

manjšinskega jezika predstavljali lokalno . V kolikor so jih lokalnih

skupnosti jezikovne prakse, ki poudarjajo

javnih napisov, tržnih praks in gospodarstva, potem bodo le-te

družbeni impulz za vsakodnevno rabo angleškega jezika v nasprotju z zmanjšano rabo

škotskega keltskega jezika. Nacionalne in lokalne jezikovne politike morajo v svoje

, v kolikor želijo zagotoviti ohranitev vsaj 50 %

možnosti vsakodnevne rabe govorcev škotskega keltskega jezika

jezikovnih skupnostih.

Med letoma 1991 in 2001 je število tistih, ki so govorili, brali ali pisali škotsko keltsko,

padlo za 6 %; izmed teh se je število tistih, ki so govorili, brali in pisali v škotskem

keltskem jeziku za 6 % v tem obdobju. Leta 2001 je 65.700 prebivalcev,

starejših od treh let, govorilo, bralo ali pisalo keltsko (1,3 % vse populacije), kar je 1,4

% manj kot v letu 1991, ko je 69.500 prebivalcev govorilo, bralo ali pisalo v škotskem

keltskem jeziku. Padec števila prebivalcev, ki so govorili, brali ali pisali v manjšinskem

jeziku i,

brali in pisali v keltskem jeziku je v letu 2001 znašalo 31.200, leta 1991 pa 29.450.

26.700 prebivalcev je leta 2001 razumelo škotsko keltsko, niso pa znali govoriti, brati

ali pisati v manjšinskem jeziku. V obdobju 1991–2001 se je število govorcev jezika

starejših od treh let, zmanjšalo za 11 % (iz 66.000 na 58.700 prebivalcev). Med letoma

valcev v starostni skupini od 3–24 let, ki so

60

bili govorci keltskega jezika; to je bilo predvsem

(mesto Aberdeen).

Slika 11

Škotska, 2001 (prirejeno po: Scotland's Census 2001 Gaelic Report 2005).

Jezikovna študija EUROMOSAIC iz leta 1994/1995, ki je spremljala tudi podatke o rabi

škotskega keltskega jezika, h

61

Ena izmed modernejših podob sodobne vrste gospodinjstev je, v primeru škotsko

keltsko ga gospodinjstva, v kateri vsi govorijo škotsko keltsko, nuklearna

. Popisni podatki iz leta 2001 so tudi pokazali, da je za

škotskega keltskega jezika in v visoki korelaciji z vrsto gospodinjstev.

Stopnja medgeneracijskega prenosa jezika je zelo nizka, v zadnjih letih se še dodatno

2001 le 769

gospodinjstev (12 % vseh gospodinjstev) takih, v katerih sta bila oba starša govorca

jezika. V tovrstnih gospodinjstvih je bila stopnja prenosa jezika le 54 %. Stopnja

prenosa jezika v gospodinjstvih, v katerih je bil en izmed staršev govorec manjšinskega

jezika, je bila 25 %. Stopnje prenosa jezika s

jezikovne skupnosti, vendar je bila tudi na Zahodnem

stopnja prenosa jezika le 77-odstotna (v gospodinjstvih, v katerih sta bila oba

starša govorca manjšinskega jezika – 45 % gospodinjstev). V enostarševskih

gospodinjstvih (ta so predstavljala 10 % izmed gospodinjstev z enim odraslim

govorcem keltskega jezika) je bila stopnja prenosa jezika v letu 2001 51-odstotna.

Leta 2001 je bilo v vseh gospodinjstvih, v katerih so vsi odrasli govorili keltsko, izmed

vseh otrok na Škotskem le 49 %, govorcev manjšinskega jezika. Izmed 13.851

gospodinjstev, v katerih so bili odrasli govorci jezika, je bilo le 20 % takih, v katerih so

bili odrasli in otroci govorci. Na osnovi ugotoviti, da je

le en izmed petih govorcev škotskega keltskega jezika živel v gospodinjstvu, v katerem

govorci tega jezika. Padanje stopenj prenosa jezika na Škotskem kaže na

porušeno zaupanje prebivalcev v vrednost rabe manjšinskega jezika ter na splošno

pomanjkanje jezikovne infrastrukture in priložnosti za rabo jezika. Potencialna

priložnost ob tej per oblikovanja »mini

Gaidhealthchd « znotraj gospodinjstev, vendar bi bilo za njihovo oblikovanje in

ohranitev potrebno ustanoviti tudi povezovalno jezikovno telo

razvoj in obenem spremljalo dinamiko rabe manjšinskega jezika mikro okolij. Na

Škotskem bi bilo potrebno pripravo celovitih inovativnih pobud

in promocijskih aktivnosti za motivacijo staršev in spodbujanje medgeneracijskega

prenosa jezika svojim otrokom ter rabo jezika v družinskem okolju. Na osnovi popisnih

podatkov so na Škotskem poskušali oblikovati nacionalno organizacijo za promocijo

rabe škotskega keltskega jezika v družinskem okolju, podobno kot so to storili v Walesu

62

Yr Undeb Genedlaethol (UCAC Undeb Cenedlaethol Athrawon Cymru 2015), vendar v

praksi ni zaživela.

Stopnja medgeneracijskega prenosa jezika na Škotskem je zelo nizka. Po popisnih

podatkih iz leta 2001 je le 70 % otrok v starosti 3–15 let, ki so živeli v gospodinjstvih s

staršema, ki sta bila govorca jezika, bilo zmožnih govoriti škotski keltski jezik. Ta delež

je znašal 36 % v enostarševskih gospodinjstvih, kjer je starš govoril škotsko keltsko, ter

22 % v gospodinjstvih, kjer je bil en od staršev govorec škotskega keltskega jezika.

Popis 2001 je tudi pokazal, da je le 27 % otrok v starostni skupini 3–4 leta v Zahodnem

škotsko keltsko, kar nakazuje izredno nizko stopnjo prenosa jezika

doma v tradicionalnih govornih okoljih (McLeod 2006a).

Govorci škotskega keltskega jezika

govorcev na Škotskem dominantna v angleškem

jeziku. Govorci manjšinskega , po ocenah

predstavljajo med 5 % in 10 % celotne manjšinske jezikovne skupnosti; nizek delež tega

enost rabe škotskega

keltskega jezika iz škotskega izobraževalnega sistema (McLeod 2006a).

Stopnje pismenosti v škotskem keltskem jeziku so bile v popisnih podatkih prav tako

relativno nizke. Leta 2001 je bilo 67 % govorcev škotskega keltskega jezika zmožnih

, so

stopnje pismenosti višje. Škotski keltski jezik danes na Škotskem predstavlja skoraj

skrit družbeni jezik, jezika med govor

omejena.

Po podatkih popisa 2001 je okoli 7 % škotskih govorcev keltskega jezika živelo v

Edinburgu, 6.031 prebivalcev mesta je po podatkih raziskovanja urbanih jezikovnih

skupnosti imelo znanje vsaj k % mestnega prebivalstva),

izmed teh jih je 3.085 prebivalcev jezik tudi govorilo (McLeod 2005).

Govorci so po mestu zelo razpršeni in ne živijo kot strnjena skupnost. 22 % škotskih

keltskih govorcev Edinburga je bilo rojenih izven Škotske. Stopnja prenosa jezika v

ovanja zelo

malo govorcev

(konsistentno) uporabljajo jezik pa so zgolj izjema (McLeod 2005). 63 % vprašanih v

63

glavnem govorci jezika)

govorilo škotski keltski jezik, 26 % se jih je opredelilo za zmerne govorce. Le 4 %

vprašanih je odgovorilo, da jezik razumejo, govorijo pa ga ne. Izmed govorcev jih je

bilo 73 %, katerih škotski keltski jezik je bil prvi jezik uporabe, 27 % pa se jih je jezik

, kot drugi jezik. Po teh podatkih lahko sklepamo, da se je populacija

urbanih govorcev jezika v glavnem v mesto priselila. 38 % govorcev manjšinskega

jezika v Edinburgu je prihajalo iz gospodinjstev, v katerih vsi škotsko

keltsko, skoraj tri petine od teh pa živi samih. 84 % vprašanih je povedalo, da njihovi

partnerji jezika ne obvladajo, 43 % gospodinjstev, v katerih oba partnerja govorita

škotsko keltsko, pa je manjšinski jezik uporabljalo kot jezik medsebojne komunikacije.

Stopnja prenosa jezika je bila,

jezika, višja v gospodinjstvih, v katerih so se škotsko keltsko kot drugi

jezik. 50 % teh govorcev je povedalo, da tudi njihovi otroci govorijo škotsko keltsko, le

14 % pa je bilo takih otrok

jezika (McLeod 2005). Zelo malo ljudi v Edinburgu uporablja škotski keltski jezik

vsakodnevno (17 % jih je odgovorilo, da jezik uporabljajo vsakodnevno ob uporabi

interneta).

Po McLeodu (2005) pomembno vprašanje rabe škotskega keltskega jezika v urbanem

okolju predstavlja vprašanje pogostosti rabe jezika. Škotski keltski jezik se pogosteje

škotski keltski radio

posluša pogosteje kot angleškega. 24 % govorcev uporablja jezik v delovnem okolju

pogosteje kot angleškega, 21 % pri pogovorih na telefonu, 17 % pa pri komunikaciji s

sorodniki in prijatelji. Le 2 % govorcev jezik

govorcev se udeležuje škotskih keltskih dogodkov in prireditev, vendar le enkrat ali

dvakrat letno. Vzorci jezikovnih praks se med govorci, ki

, po

da škotski keltski jezik predstavlja skriti jezik Edinburga, pomembno pa ostaja

vprašanje frekvence rabe jezika v urbanem okolju ter vprašanje škotskih keltskih

socialnih omrežij.

Nekatere izmed

izobraževanju v škotskem keltskem jeziku. 78 % vprašanih, ki so za svoje otroke izbrali

izobraževanje v manjšinskem jeziku, sami niso bili govorci jezika, medtem ko 86 %

64

znovrstni, eden izmed dejavnikov

izbire je bil dvom staršev v kakovost keltskih šol oziroma dvom v lastno zmožnost

spremljanja Vzorec jezikovnih

praks predstavlja velik izziv za ohranitev in razvoj rabe škotskega keltskega jezika v

Edinburgu in drugod na Škotskem.

Med govorci škotskega keltskega jezika stopnja lojalnosti jeziku ni bila visoka, jezik na

Škotskem ni predstavljal glavnega elementa regionalne identitete. Vprašani so imeli

pozitiven odnos do jezika, mnenja o tem, ali je škotski keltski jezik zastarel, pa so bila

bolj deljena. Izrazili so velik pomen škotskega keltskega jezika, ki je nacionalni jezik

Škotske, vendar

sploh,

Število govorcev škotskega keltskega jezika je od

Gaidhealtachd-a je postala

popolnoma

Podatki popisa prebivalstva iz leta 2011

prebivalcev starejših od treh let, predstavljalo le 1,1 % vsega škotskega prebivalstva.

32.191 prebivalcev je jezik govorilo, bralo in pisalo; 18.966 je jezik govorilo, niso pa

znali brati in pisati v manjšinskem jeziku; 6.218 prebivalcev je bilo jezik zmožno

govoriti in brati, ne pa tudi pisati; 1.678 prebivalcev Škotske je pridobilo druge

prebivalcev je jezik razumelo, niso pa bili zmožni

govoriti, brati in pisati (McLeod 2006a).

in 2011 je število govorcev upadlo za 2 %, med letoma 1991 in 2001 za 11 %, v

obdobju 1981–1991 pa kar za 17 %. Delež mlajših govorcev škotskega keltskega jezika

(v starosti 3–19 let) se je med letoma 1991 in 2001 posledica

sprememb v izobraževanju. V ostalih starostnih skupinah se je delež govorcev

skupnosti predstavljajo starejši govorci, leta 2011 so 52 % jezikovne skupnosti

predstavljali govorci, stari od 50 let naprej (McLeod 2006a).

65

Leta 2011 je 52 %

govorilo škotsko keltsko, v nekaterih podeželskih

Tiree in Skye je bila opazna koncentracija manjšinske jezikovne skupnosti (Na Skye-u

je živelo 29 %, na otoku Tiree-u pa 38 % vseh govorcev jezika). Leta 2011 je 48 %

celotne manjšinske jezikovne skupnosti živelo v Škotskem Nižavju (v širšem urbanem

nižinsk je delež govorcev

manjšinskega jezika znotraj celotne populacije prebivalstva izredno nizek, manjši od 1

%. Razpršena narava rabe manjšinskega jezika za nadaljnji razvoj keltskega jezika in

politik predstavlja velik izziv.

Stopnja medgeneracijskega prenosa jezika je na Škotskem zelo nizka. V letu 2001 je le

70 % otrok v starosti 3–15 let živelo z dvema staršema, ki sta govorila škotsko keltsko.

Popisni podatki za leto 2011 pa so pokazali, da je le 30 % otrok v starosti 3–4 leta na

keltsko. Tudi stopnja pismenosti je relativno nizka. Leta

2011 je bilo le 67 % govorcev zmožnih tudi brati in le 56 % pisati v škotskem keltskem

jeziku e bila stopnja pismenosti

višja (McLeod 2006b).

Popis vseboval vprašanje o rabi jezika. Vprašani so odgovarjali o tem,

kateri jezik in kako pogosto ga uporabljajo doma (angleški ali škotski keltski jezik).

24.974 prebivalcev je odgovorilo, da doma uporabljajo keltski jezik, kar je predstavljalo

okrog 43 % vseh govorcev manjšinskega jezika. Interpretacija teh podatkov je lahko

Podatki so pokazali velike razlike med pos % govorcev

škotskega keltskega jezika jezika

o delež variiral med 10 % in 40 %.

66

Slika 12: Število govorcev škotskega keltskega jezika, Škotska, 2011 (prirejeno po:

Bord na Gaidhlig 2015).

Splošna družbena (javna) raba škotskega keltskega jezika

Raziskava pomemben in stalen upad stopnje splošne

javne rabe jezika od 70-ih let prejšnjega stoletja dalje

67

uporabljajo angleški jezik tudi v situacijah in kontekstih, kjer bi lahko uporabljali

regionalni manjšinski jezik. Položaj škotskega keltskega jezika je resno oslabljen, obseg

upada rabe jezika pa je stalen, kljub revitalizacijskim pobudam zadnjih let (McLeod

2006b).

Škotska raziskava o družbenih odnosih iz leta 2012 je pokazala, da 76 % celotnega

škotskega prebivalstva meni, da je škotski keltski jezik za škotsko kulturo zmerno

pomemben. Javna podpora jeziku je šibka in nejasna in ne vodi v proaktivne dejavnosti

za jezikovno revitalizacijo.

Podatki o izobraževanju za leto 2001 so pokazali, da je le 27 % otrok, ki so obiskovali

predšolske skupine s poukom v škotskem keltskem jeziku, nadaljevalo šolanje v škotsko

keltsko , le 10 % od teh pa kasneje srednjo šolo s poukom v temu

jeziku. Popisni podatki iz leta 2001 so tudi pokazali, da se je število govorcev škotskega

keltskega jezika

561 govorcev v osnovni šoli, 724 v prvih štirih razredih srednje

šole, 577 v starosti 16– govorcev na leto v starostni

skupini 20– eno zadnjih trdnjav jezikovne

škotskem keltskem jeziku.

Za uspešen proces jezikovne revitalizacije in jezikovnega obrata bo na Škotskem v

jezikovnih politik, saj izobraževalna

Jezikovno ozadje škotskih šol se

prihaja iz gospodinjstev, v katerih se škotski keltski jezik ne uporablja. Delež škotskih

otrok, ki obiskujejo osnovne šole s poukom v škotskem keltskem jeziku ostaja zelo

nizek; manj kot 1 % vseh škotskih osnovnošolskih otrok se izobražuje v keltskem

jeziku. Le 14 izmed 32 izobraževalnih organov je leta 2005 nudilo tovrstno

izobraževanje v katerikoli izmed lokalnih šol, prav tako ni zakonske podlage, ki bi

izobraževalne ustanove obvezovala k zagotavljanju

Za trend predstavlja zaustavljanje širjenja izobraževanja v škotskem keltskem

jeziku v zadnjih letih. Od leta 1997 se je odprlo le nekaj novih osnovnih šol, v obdobju

med šolskima letoma 1997/1998 in 2005/2006 pa se je delež kujejo šole

s poukom v škotskem keltskem jeziku %, v primerjavi z 31-odstotnim

68

pove 1989 in 1997/1998. Eden poglavitnih razlogov

izobraževanja v manjšinskem jeziku (McLeod 2006b).

škotskega manjšinskega izobraževanja je med drugim zanašanje na

posamezne šolske enote s poukom v keltskem jeziku znotraj angleških šol, in ne na

samostojne škotske keltske šole, kot na m

manjšinskega

jezika veliko bolj omejeno, morda celo ogroženo (McLeod 2006b).

Pouk v škotskem keltskem jeziku je redkejši v sistemu srednješolskega izobraževanja.

V šolskem letu 2005/2006 je bilo le 315 srednješolcev deležnih vsaj dela pouka v

škotskem keltskem jeziku

onalnem Gaidhealtachd okolju) je izvajalo pouk v

manjšinskem jeziku. Izobraževanje v manjšinskem jeziku je bilo

letnikih srednjih šol (76 % srednješolcev, ki so obiskovali pouk v škotskem keltskem

jeziku, je hodilo v prva dva letnika srednje šole po podatkih za šolsko leto 2005/2006).

govorce škotskega keltskega jezika za tiste, ki so se

jezika . Prva samostojna srednja šola s poukom v škotskem keltskem

jeziku

jeziku. Do danes so se na Škotskem odprle štiri samostojne šole s poukom v škotskem

keltskem jeziku. Izobraževalni politiki na nacionalni ravni primanjkuje koordinacije, saj

Na srednješolski ravni je, podobno kot v Walesu, tudi na Škotskem šolanje s poukom v

škotskem keltskem jeziku redkejše. V šolskem letu 2012/2013 je 1.181 srednješolcev

prejelo del šolanja v škotskem keltskem jeziku (

ralo škotski keltski jezik kot

izbirni predmet h škotskega keltskega

jezika v nobeni obliki. V osnovnih šolah je v šolskem letu 2014/2015 okoli 7.800 otrok

prejelo uvajalne jezikovne ure, v okviru programa za keltski jezik v osnovnih šolah

(McLeod 2006b). V okviru srednješolskega izobraževanja se le nekateri predmeti

v škotskem keltskem jeziku, prva srednja šola s celotnim poukom v škotskem

69

keltskem jeziku pa se je odprla leta 2006 v Glasgowu. V letu 2013/2014 je bilo v to šolo

Vloga staršev pri izobraževanju otrok je mednarodno priznana. Starši lahko otroke v

za usvajanje jezika izven

formalnega šolskega okolja,

šole ši, ki pripadajo manjšinski jezikovni

skupnosti, pri tem velikokrat Tisti, ki zmorejo uporabljati

manjšinski jezik pri podpori svojih šolskih otrok, zanje predstavljajo pomemben

jezikovni model in krepijo njihovo jezikovno zmožnost (Bord na Gaidhlig Annual

Report 2012/2013).

škotskem keltskem jeziku, prihaja iz družin,

kjer noben od staršev ne govori škotsko keltsko

šole s poukom v manjšinskem jeziku ali preme

lastno zmožnost podpore svojim otrokom, zato se

pojavlja velika potreba po m, po okrepitvi starševske

samozavesti, po konkretnih orodij za

Bord na Gaidhlig Annual Report 2012/2013).

Trenutno na Škotskem obstajajo štiri samostojne osnovne šole s poukom v škotskem

keltskem jeziku (v mestih Glasgow, Edinburg in Inverness), v letu 2015 se je odprla

ta osnovna šola v višavskem mestu Fort William. Postavitev samostojnih šol v

Škotskem Višavju

škotskih keltskih govorcev. Prihodnja prioriteta odbora za škotski keltski jezik je

postavitev samostojnih osnovnih šol (McLeod 2006b).

V šolskem letu 2013/2014 je na Škotskem v 59 osnovnih šolah (ali enotah) s poukom v

škotskem keltskem jeziku državne

(zasebne šole ne nudijo pouka v škotskem keltskem jeziku), je bila njihova geografska

lokacija škotskem keltskem jeziku je v

teh šolah zelo nizek. Odbor za škotski keltski jezik je v svojem jezikovnem n

obdobje 2007–2012 postavil strateške cilje za podvojitev števila otrok, vpisanih v 1.

razred osnovne šole iz 400 na 800 na leto v tem obdobju. Pomen izobraževanja v

škotskem keltskem jeziku je velik. Pozitivno je dejstvo, da je preko sprememb v

izobraževalnem sistemu veliko mladih izpostavljenih stiku z manjšinskim jezikom,

70

potencialne nove mlade govorce in odrasle

govorce, ki imajo v procesu jezikovne revitalizacije na Škotskem vse pomembnejšo

vlogo.

Pouk v manjšinskem jeziku je danes na voljo v 60-ih osnovnih šolah po vsej Škotski.

2013/2014. 37 srednjih šol po vsej Škotski nudi predmet škotski keltski jezik, 14 izmed

katere druge predmete v škotskem keltskem jeziku. Keltske

šole so bile ustanovljene v letih 1999, 2007, 2013 in 2015. Do

obdobja 2012–2017 naj bi se dodatno odprli še dve samostojni keltski šoli. Izmed 50 šol

škotskem keltskem

% kurikula v škotskemu keltskemu jeziku

oblikovanih keltskih enotah angleških šol ali pa v samostojnih

škotskih keltskih šolah.

71

Slika 13: Razporeditev osnovnih šol ali šolskih enot s poukom v škotskem keltskem

jeziku, Škotska, šolsko leto 2014/2015 (prirejeno po: Bord na Gaidhlig Education Data

2014/2015).

72

4.5

Slabost je

izobraževanja, zanemarjeni pa sta

reprodukcije, in sicer družinsko okolje ter e oblikovanja jezikovnega

korpusa. V nasprotju z mnogimi manjšinskimi jezikovnimi gibanji na Škotskem nikoli

ni deloval jezikovni inštitut ali kakršnokoli podobno jezikovno telo s pristojnostjo za

jezikovno kodifikacijo škotskega keltskega jezika. Danes na Škotskem zato obstaja

razkorak med sodobnimi jezikovnimi pobudami nizko

stopnjo razvoja korpusa, kar vodi v nefunkcionalnost jezika.

v prihodnje

spremembe jezikovnih praks jezikovne skupnosti. Jezikovna politika bo potrebovala

in komercialnega sektorja ter

posameznike, predvsem pa poživitev in morale lokalnih

skupnosti ter javnih konzultacij, ki bodo vodile v odprt dialog vseh institucij, ki so

pomembne za revitalizacijo manjšinskega jezika.

Izobraževanje v manjšinskem jeziku je za manjšinske skupnosti temeljnega pomena, kar

je bilo poudarjeno tudi v uradnih mednarodnih deklaracijah.

raba manjšinskega jezika še vedno ostaja dominantna v družinskem okolju in v

nekaterih kontekstih družbene rabe, pa je pridobivanje šoli

izjemnega pomena, ker zagotavlja pridobivanje širših jezikovnih kompetenc.

Izobraževanje v manjšinskem jeziku je za najmlajše generacije pomembno, saj v

nasprotnem primeru

a pomena za izravnavo

slabosti položaja manjšinskega jezika in oblikovanje odnosa do manjšinskega jezika.

Uveljavljenost manjšinskega jezika v javni družbeni rabi je spodbuda za intenzivnejšo

rabo doma. V okoljih, kjer je raba manjšinskega okolja deležna p

pa je šolsko okolje edina domena, kjer je zagotovljena vsakodnevna raba jezika. Šole

predstavljajo lokalne centre negovanja in razvoja kulturnih dejavnosti v manjšinskem

jeziku.

73

5 PRIMERJAVA OBLIKOVANJA JEZIKOVNIH POLITIK WALESA IN ŠKOTSKE

5.1

Decentralizacija britanske vlade, ki predstavlja proces strukturnih sprememb, je leta

1998 prinesla tri nove statute (Zakon o Škotski, Zakon o Severni Irski in Zakon o

valižanski vladi) in vpeljala tri nove državne zbore (škotski parlament, državni zbor na

Severnem Irskem in državni zbor v Walesu). Vsak izmed njih je unikaten, med seboj se

razlikujejo po sestavi in velikosti, notranji organizaciji in strukturi, odnosu do lokalnih

oblasti in drugih javnih teles, ter zakonskih pristojnostih. Vsi trije delujejo podrejeno

westminstrskemu parlamentu

no sodelovanje, zato so lahko p javnih

za Škotsko ali

institucionalizacije zahtevna. Slabost decentraliziranega sistema je, da administracije

decentraliziranih

britanska vlada pa

(Williams 2007).

Za regionalna kontekst

manjšinskim jezikom in prebivalci ter med manjšinsko jezikovno skupnostjo in njeno

vlogo znotraj zgodovinskega britanskega družbeno-pravnega okvira. Wales je prepoznal

družbeno-

vladnih jezikovnih politik ter s poglobljeno dv stjo javnih institucij zakonodajno

in institucionalno uredil. Za Škotsko je

škotskega keltskega jezika, ki d

funkcionalne i, zato vprašanja rabe jezika v sodnem

ter v javni upravi ostajajo raznolika in nerešena, notranje in zunanje migracije,

spremenjene so bile manjšinske

jezikovne skupnosti . Demografska teža je imela na vitalnost obeh

manjšinskih skupnosti

dodatno spreminjajo in vse bolj izgubljajo. Govorci obeh keltskih jezikov doživljajo

sorodne str

medgeneracijskega prenosa jezika, razdrobljenost jezikovne skupnosti in omejene

74

izobraževalne možnosti v manjšinskem jeziku. Do sredine 20. stoletja so relativna

izolacija, marginalnost in sorazmerno stabilne stopnje jezikovne reprodukcije v

družinskem okolju ohranjale stabilnost valižanske in škotske keltske jezikovne

skupnosti; gospodarski razvoj, izboljšana prometna infrastruktura ter infrastrukturni

razvoj, urbanizacija in modernizacija skupaj z novimi migracijskimi tokovi, pa so

Zaradi nezmožnosti

družin in družbe pri zagotavljanju zadostne stopnje reprodukcije za preživetje jezika, je

stalo prednostno pobud. Z

decentralizacijo vlad so se pristojnosti in odgovornost za

prenesle iz centralne britanske vlade na civilno družbo in izvoljene predstavnike

regionalnih vlad.

a obl v Združenem kraljestvu je participativna

jezikovne politike, vse bolj uveljavlja posvetovalna demokracija, katere osrednji temelj

pre

ankete, vladne pobude, spletni programi in skupinske analize ter javna posvetovanja;

,

programov javne kulture in javnega financiranja.

Strukturne spremembe je spremljalo oblikovanje

Irski in na

Portugalskem. Obenem se je v nekaterih evropskih državah pojavila tendenca k

federalizaciji regionaliziranih sistemov ter nastanek »države avtonomnih skupnosti« v

Španiji, poleg te tudi oblikovanje programov decentralizacije v Združenem kraljestvu.

reorganizacija je prinesla velike spremembe

javnih storitev lokalnih oblasti, na primer izobraževanja ali javnega zdravstva, obenem

pa nove strukturne ovire za rabo jezikov, ki so se uporabljali

torialna reorganizacija evropskih držav je simultano

vodila v oblikovanje novih medregionalnih interakcij, posebej preko regionalnih meja

(Williams 2005).

razlogi so bili dodatni razlogi za spremembe naselitvenih vzorcev in migracij, zaradi

ranljivejše in postajajo kompleksnejše, saj se morajo

75

prilagajati velikim družbenim spremembam in raznolikim sestavam prebivalstva.

Družbeno-gospodarski tokovi spreminjajo tudi naravo regionalnih okolij Walesa in

Škotske. Spremenjeni in vse bolj intenzivni migracijski tokovi lahko v prihodnosti

vplivajo na okrepitev rabe jezikov širše družbene komunikacije, angleškega jezika ter na

ogroženost rabe manjšinskih ali regionalnih jezikov, v kolikor lokalne oblasti ne bodo

dovolj fleksibilne in dosledne pri zagotavljanju javnih storitev v izbranem manjšinskem

jeziku .

Kataloniji, na

ki vlagajo v oblikovanje manjšinskih jezikovnih politik. V Walesu

in na Škotskem je uzakonitev zakonodajne decentralizacije prinesla ustanovitev

jezikovne politike so se s spremembami vladnega kabineta leta 2011 v Walesu prenesle

iz ministrstva za kulturo na ministrstvo za izobraževanje. Z letom 2012 je bil

ustanovljen Urad jezikovnega komisarja, kar kaže na spre regulativnih

vidikov uradne jezikovne politike.

, da je okrepitev regionalnega

gospodarstva in obrat negativnega trenda upadanja števila prebivalstva pogoj za

jezikovno revitalizacijo, v kolikor pa gospodarski razvojni programi ne

tudi jezikovne komponente, ostaja tveganje za oslabitev rabe manjšinskega jezika, ki je

jezikovne dimenzije v gospodarskih razvojnih programih, le-ti ne bodo mogli vplivati

škotskega keltskega jezika. Pogled odraslih »specializiranih« govorcev je pogostokrat

manjšinskega jezika na njegovo vrednost,

saj njihova m ne izhaja iz splošnega gospodarskega razvoja in

družbenega mnenja, škotskemu keltskemu jeziku so veliko bolj naklonjeni.

Zdi se, da evropski diskurz o »mednarodnih manjšinskih pravicah« na škotske keltske

zadeve na Škotskem ; jezikovna skupnost, kot ena izmed evropskih

manjšinskih jezikovnih skupnosti, se zelo redko identificira z »Evropejci«. V škotskih

keltskih jezikovnih medijih je h

76

jezikovnih naporov manjšinskih jezikovnih skupnosti drugih evropskih držav, evropska

dimenzija se prav tako redko omenja v publikacijah in projektih, ki se financirajo s

strani evropskih institucij; stopnja evropske zavesti je v škotski keltski jezikovni

skupnosti po podatkih raziskovanja EUROMOSAIC-a (1995) (EUROMOSAIC) v

glavnem zelo nizka. Po podatkih raziskovanja se je leta 1995 le 28 % škotske keltske

jezikovne skupnosti opredelilo za »evropsko« identiteto. Primer dobre prakse na

Škotskem predstavlja projekt the Columba Initiative program (Celtic Countries –

Monthly webmagazine for people interested in Celtic nations 2014), ki ga hkrati

financirajo vlade Škotske, Severne Irske in Republike Irske, z namenom graditi

i.

je razvoju jezika

namenjenih zelo malo strokovnih ekspertiz. Keltske organizacij ne

. Za

razliko od smernic Odbora za valižanski jezik na Škotskem niso potrebne posebne

kvalifikacije za oseb eltsko

jezikovno gibanje ta »ideološka nejasnost in zavest« ter pomanjkanje jasnega

poudarka (McLeod 2001).

5.2 Jezikovne pobude za revitalizacijo jezika in družbeni razvoj v Walesu in na

Škotskem

Wales predstavlja primer evropskega regionalnega manjšinskega jezika, ki je utrdil svoj

uradni status. Namenjena mu je bila tudi velika pozornost, kljub temu pa zaradi

demografskih in drugih dejavnikov njegova prihodnost še vedno ostaja negotova.

Vzorci valižanskih jezikovnih praks

ustvarjene v okviru revitalizacijskih pobud, predvsem v okviru institucionalizacije

manjšinskega jezika v sodnem sistemu, izobraževanju, javni administraciji ter v

zasebnem sektorju, športu in medijih. Valižanski in škotski keltski jezik sta bila v

zadnjih nih impulzov za revitalizacijo preko zavestnega

r ustavnih sprememb znotraj Združenega kraljestva.

Revitalizacijske jezikovne politike so bile že prej , z

ecentralizacijo britanske vlade in pojavom novih oblik regionalnega in

lokalnega upravljanja pa so pridobile

77

in jezikovnih izbir Walesa je optimizacija pogojev za

spontano rabo jezika v vseh aspektih družbenega življenja. V prihodnjem obdobju bo za

nadaljnjo revitalizacijo valižanskega jezika in uspešno doseganje strateških ciljev

jezikovnih politik potrebno spodbujanje jezikovn

na mlajše

generacije govorcev, postavlja pa se vprašanje jezikovne lojalnosti mlajše generacije, v

noma uporablja kot drugi jezik

in ne ko 2000b).

sko okolje kot glavni

o velik pritisk. Drugi segment manjšinske jezikovne

skupnosti predstavlja družbena raba jezika, ki je v zahodnem in severnem delu

Fragmentacija in upad domen

rabe jezika je odraz mnogih lokalnih jezikovnih skupnosti. Vprašanje, ki se postavlja je,

jezikovnih virov. Spremembe svetovnega reda in globalizacija gospodarskih podjetij

jezikovnih okolij s posledicami za kulturno reprodukcijo regionalnega okolja in za

ohranitev skupinske identitete.

Centrifugalni procesi evropske integracije so de i. V Walesu se je

koncept teritorialnosti jezika odrazil pri oblikovanju jezikovn , ki

poskušajo oživiti avtohtone jezikovne skupnosti preko okoljskega in gospodarskega

razvoja mikro okolij ter podeželske gospodarske raznolikosti.

Druge, centripetalne procese evropske integracije, predstavljajo procesi

internacionalizacije , razvoj digitalne tehnologije,

interaktivni sistemi, so okrepili pomen velikih evropskih jezikov, npr.

angleškega in francoskega jezika. Vprašanje, ki se ob tem zastavlja je, ali mali

manjšinski jeziki ob taki »brezmejnosti« lahko pridobijo podobno vrednost kot veliki

jeziki? Ali obstaja razmerje med decentraliziranim lokalizmom in globalizacijo?

78

Na Škotskem se je od 60-ih let prejšnjega stoletja odnos prebivalstva do manjšinskega

jezika precej spremenil, kar je razvidno iz vzpona keltskega aktivizma; nekateri avtorji

obdobje poimenujejo »keltska renesansa«. Sprememba odnosa je povezana s krepitvijo

razumevanja vloge škotskega keltskega jezika kot elementa škotske identitete.

Kombinacija aktivizma in oživljene zavesti lokaln v bolj

naklonjen odnos do manjšinskega jezika ter do oblikovanja revitalizacijskih programov,

ki so koncept »keltske renesanse« še okrepili. v

tradicionalnih in novih, urbanih govornih okoljih Škotske, kjer

»virtualne« jezikovne skupnosti novih govorcev jezika; to so govorci, ki so se

manjšinskega jezik v odrasli dobi. Kljub pobudam in naporom ostaja dejstvo,

da škotska keltska jezikovna skupnost ostaja maloštevilna. Po mnenju nekaterih

škotskih strokovnjakov kljub nekaterim pozitivnim še vedno ostaja

zakoreninjena percepcija o simbolno in kulturno enotnem tradicionalnem

Gaidhealtachd-a. Kljub sodobnim družbenim spremembam javna podpora rabi

škotskega keltskega jezika ostaja šibka. Vidnost škotskega keltskega jezika se v

zadnjem obdobju sicer

pogostost ukvarjanja z vprašanji škotskega keltskega jezika v škotskem parlamentu,

podeljujejo se nagrade za televizijske programe), kar pa ne pomeni, da jezik v

družinskem in družbenem okolju funkcionira kot živi jezik (McLeod 2006b).

Povezava med škotskim keltskim jezikom in nacionalizmom (v konvencionalnem

smislu – podpora oblikovanju škotske države neodvisne od Velike Britanije) je zelo

šibka. Podpora škotski neodvisnosti ni povezana s podporo škotskemu keltskemu

jeziku, zmožnost komunikacije v manjšinskem jeziku pa prav tako ne pomeni nujno tudi

podpore škotski neodvisnosti. Pobude za revitalizacijo keltskega jezika na Škotskem

enj (McLeod 2006b).

Prebivalstvo Nižavja se istoveti s škotskim keltskim jezikom; za

razliko od valižanskega jezika ta ni predstavljal dela keltske identitete, jezik je po

veljal za simbol zaostalosti. Klj

promocijo rabe jezika je fenomen identitete mladih govorcev, ki so v primerjavi s

tradicionalnimi govornimi skupnostmi bolj zavestni lastne keltske identitete. V

je jezik (pa tudi kultura in identiteta) postal ejši simbol

škotske pripadnosti, kar lahko podpre razvoj izobraževanja v manjšinskem jeziku, ne

more pa nujno zagotoviti bolj razširjene rabe jezika.

79

Eno pomembnih strateških vprašanj pri oblikovanju

jezikovnih politik je, al zadostuje prostovoljni dogovor ali je

potrebna zakonska podlaga? V primerih Walesa in Škotske prostovoljni dogovor za

o potrebna

za zagotavljanje možnosti izbire jezikovnih storitev. Pri oblikovanju jezikovnih politik

je potrebna tudi definicija vsebinskega okvira – celostnega ali

. Razmišljanje vladnih služb Walesa in Škotske in njihovih partnerskih

organizacij je bilo , zato inovativne pobude niso vedno zaživele. Po

mnenju valiž ost, da se

jezikovni lokalnih oblasti izkažejo zgolj za simbol, ki v kontaktni jezikovni

situaciji ne zaživi. Po izkušnji Walesa

dejanskem spremljanju izvajanja jezikovnih shem.

Nadalje je potrebno definirati jezikovne pravice, na katere se naj bi nanašalo jezikovno

, individualne ali kolektivne jezikovne pravice, ter naslovnika teh pravic,

individualnega državljana ali institucije, ki naj bodo odgovorne za izvajanje politike

enakih možnosti. Nekateri sociolingvisti so mnenja, da je zagotovitev kolektivnih

jezikovnih pravic na ustavno zahtevna. Osnovne jezikovne sheme se

nanašajo na institucije javnega sektorja ter na izobraževalne institucije. Za njihovo

bi moral biti v dokumentih predviden tudi vpliv jezikovnih pravic

na druge socialno-gospodarske kontekste. Kakšno jezikovno e potrebno:

od zgoraj navzdol (top-down) ali od spodaj navzgor (bottom-up)?

, kako partnerstva med centralnimi

in lokalnimi javnimi organizacijami, vitalnimi družbenimi pobudami, prostovoljnim

sektorjem in podjetništvom izražajo družbeni odnos do jezika. Na Škotskem, delno tudi

v Walesu, o v praksi zaradi vodenja

politike od zgoraj navzdol ne bi bili (niso bili) uspešni, ker primanjkuje konkretnih

lokalnih zavez.

sistem

družbenega inženiringa, ki za svoje d investicije,

usposabljanje kadra in podporo. Za dosego tega cilja je zato potrebno

odgovoriti na vprašanje glavnih prioritet jezikovnih teles, ki so nosilci jezikovnih

politik, oziroma V praksi se

lahko velikokrat zgodi, da so javni uslužbenci zadržani do izvajanja jezikovnih ,

80

predvsem zaradi osebnega odnosa do jezikovnih vprašanj oziroma zaradi

šibke jezikovne zavesti.

kot s politikami drugih vrst, lahko

manipulira. V mnogih državah danes predstavlja pomembno obliko gospodarskega in

pomembno

vprašanje vloge jezika v izobraževanju z vidika zadostnega zagotavljanja jezikovnih

storitev (predvsem za regionalne ali manjšinske jezike) . Kako

kture za

revitalizacijo jezika? Iskanje odgovora na vprašanje obstoja ,

ki bi potencialno lahko okrepile rabo regionalnega ali manjšinskega jezika, dodatno

doprinese k ustreznemu oblikovanju jezikovnih politik.

družbeno okolje izobraževanja, da bi stimuliralo rabo manjšinskega jezika?

pravice ?

odgovoriti tudi

na vprašanje, kako lahko partnerstva med centralnimi in lokalnimi javnimi

organizacijami ter prostovoljni sektor v prihodnje zagotovijo mobilizacijo družbene

energije in okrepijo jezikovno promocijo in izvajanje jezikovnih pravic ter definiranje

odgovornih teles za spremljanje izvajanja jezikovnih pravic v praksi (Williams 2005).

5.3 v izobraževanju in modeli

izobraževanja v Walesu in na Škotskem

5.3.1 Razvoj izobraževalnega sistema v Walesu in na Škotskem

Izobraževanje predstavlja primarno socializacijsko agencijo katerekoli modernizirane

države.

v v vse

bolj multikulturni Evropi in predstavlja osnovno družbeno informacijsko mrežo.

se v Walesu v 50-ih in 60-ih letih prejšnjega stoletja.

D izobraževanja v svetovnem merilu navajajo kot

primer dobre prakse, v evropskem okviru multikulturne družbe pa predstavlja enega

smotrno zasnovanih izobraževalnih sistemov. Izkušnja Walesa dokazuje, da miroljubni

81

in vztrajni pritisk za družbene

di

družbo.

z angleškim

jezikom, v zadnjih štiridesetih letih pa se je iz

Obdobje sprememb lahko razdelimo v tri obdobja: od leta 1944 do leta 1964, za

katerega je bilo , obdobje od leta 1964 do

leta 1988, in obdobje po letu 1988, ko sta bila oblikovan

n za Veliko Britanijo in Wales.

Leta 1987 je bil ustanovljen Odbor za razvoj izobraževanja v valižanskem jeziku,

katerega prednostne naloge so bile zagotoviti platformo za razpravo o izobraževanju v

valižanskemu jeziku, identificirati potrebe in prioritete razvoja šolstva, koordinirati

razvoj izobraževanja z namenom zagotoviti optimalno uporabo razpoložljivih virov ter

i Odbor je bil prvo

telo Združenega kraljestva, deloval pa naj bi pod okriljem Skupnega Odbora za

izobraževanje v valižanskem jeziku. Kot primer inovativnega in pionirskega telesa si je

izobraževalnega sektorja,

, z oblikovanje oritet za podporo razvoju dvoj

izobraževanja v Walesu, tudi na podr predšolskega in nadaljnjega izobraževanja.

Vloga šole pri promoviranju dvojezi

zakon

il vlogo valižanskega jezika kot osrednjega in najpomembnejšega predmeta

kurikula. Danes se raz jo pa je

rabi manjšinskega jezika izpostavljena obsežnejša mlad

valižanskega jezika, vendar pa se jih udeleži sorazmerno majhno število študentov.

izobraževalnega sistema je

družbe, pri mnogih pa še ostaja aktualno

šolstva, saj je nerešeno

šolanja (Williams 2000a).

Izobraževanje, ki je predstavljalo temelj valižanskega jezikovnega gibanja, je izpolnilo

nekaj temeljnih funkcij. Legitimiziralo je valižansko družbeni

82

fenomen vplivala na dvig vrednosti šolanja v manjšinskem jeziku

in prepoznavno prednost govorne zmožnosti, predvsem na trgu

delovne sile ter Izobraževalni sistem o pobud za

reformulacijo valižanske l, kjer pouk poteka v

valižanskemu jeziku, ne predstavlja le podaljška državne izobraževalne politike Walesa,

je tudi sad truda in naporov za priznanje jezika in pravice do njegovega

preživetja (Williams 2000b).

Po Williamsu (2000b) je infrastruktura izobraževanja v valižanskem jeziku na vseh

nivojih priskrbela vrsto povezovalnih družbeno-kulturnih omrežij, ki so ovrednotila

razvoj izobraževanja. T dvig zavesti o pomenu strokovnih jezikovnih

družbeno in akademsko uspešno, tako da

se Wales v mednarodnem okolju predstavlja kot uspešen primer predvsem zaradi

preseganja predsodkov in strukturne opozicije, ki je omejevala vpeljavo sprememb

izobraževalnega sistema. Gonilno silo oblikovanja in dinamike izobraževanja v

valižanskem jeziku na jugovzhodu Walesa je predstavljala predanost staršev, ki so prvi

tov

Današnji demografski trendi, migracijski vzorci in izobraževalni trendi dodatno vplivajo

, v katero vrsto šol

m, kakšne izobraževalne dosežke,

jezikovno raznolikost okolja ter stopnjo družbene integracije za svoje otroke želijo.

javnikov.

števila šol na jugovzhodu Walesa od 50-ih let prejšnjega stoletja dalje je

bila posledica demografs števila govorcev, vrednosti jezika kot

elementa nacionalne identitete, poli kih vlad.

Povezanost med jezikom, identiteto, izobraževanjem in politiko je zahtevala uvedbo

izobraževalnega jezika je tako normalizacija enakovrednega položaja angleškega in

valižanskega jezika v posameznih kontekstih rabe jezika in psihološka dimenzija, ki se

ega dosedanjega dela.

Vpliv dosedanje mreže šol in pomen šolskega sistema je tudi v tem, da je oblikoval

družbeno skupnost, ki starševske pobude naslanja na tri vitalne elemente: jezik in

identiteto, družinske odnose

83

kolikor je zagotovoljena osnovna enakost med posamezniki ali manjšinskimi

enake priložnosti ne glede na etni

monokulturnem izobraževanju starši manjšin postanejo partnerji pri razvoju šolstva in v

kolikor

samopoznavanja in samozavesti (Williams 2005).

Za razvoj prihodnjega sistem starševskimi

zahtevami in oblasti, ki se vedno ne ujema z motivacijo staršev

za Nacionalna vlada bi morala pri tem aktivno

sodelovati, zato je eden izmed ciljev Nacionalne vladne strategije za izobraževanje v

valižanskem jeziku iz leta 2010 spodbuditi

možnost, da bi impresivna rast

Prednostno škotskega keltskega jezika in

revitalizacijskih naporov na Škotskem vendar pa je

enostransko, saj le

števila otrok, ki se vpisujejo v šole s poukom v manjšinskem jeziku, ni možno utrditi

statusa jezika oziroma zagotoviti revitalizacijo manjšinske jezikovne skupnosti.

Po mnenju nekaterih sociolingvistov , ki temelji na

izobraževanju, ne more prin zacije. Po njegovem

mnenju mora biti manjšinsko izobraževanje povezano in usklajeno s širšimi družbenimi

jezikovnimi pobudami in skrbjo za medgeneracijski prenos maternega jezika doma

okolja, v nasprotnem primeru ne more biti uspešno. Jezik je namenjen opravljanju

številnih funkcij, zato je za uspešno revitalizacijo manjšinskega jezika potrebno njegovo

2001). Strateško vprašanje o zanašanju na formalni

izobraževalni sistem kot na vitalni element revitalizacije manjšinske jezikovne

, kljub nekaterim negativnim mednarodnim

izkušnjam in kljub izkušnjam, da trenutni izobraževalni sistem ne more oblikovati

skupnosti aktivnih in samozavestnih odraslih govorcev škotskega keltskega jezika. Na

84

izobraževanja v manjšinskem jeziku in o vprašanju samostojnih škotskih keltskih šol, ki

bi nadomestile šolske enote v okviru angleških šol.

a

ateri razlogi v dvo

raz

zadostno poskrbijo za oblikovanje priložnosti rabe jezika med poukom in pri

neformalnih šolskih aktivnostih? Kako visoka merila in standarde so si zadale šole za

doseganje n

Raba škotskega keltskega jezika je bila iz sistema javnega izobraževanja ustanovljenega

leta 1872, postopno ukinjena, do 70-ih let prejšnjega stoletja pa se situacija ni

spremenila (leta 1918) škotskem

keltskem jeziku na obm 2). Model

škotskem keltskem jeziku je v veljavi šele od leta 1985

in predstavlja rezultat pionirskih izkušenj z oblikovanjem predšolskih skupin,

organiziranih s strani Keltskega predšolskega sveta, v katerih je igra potekala v

manjšinskem jeziku. Manjšinski model izobraževanja je,

okvira, ki dovoljuje lokalnim oblastem in šolam fleksibilnost glede razmerja med rabo

škotskega keltskega in angleške

razlikuje med osnovnimi in srednjimi šolami. Pri izvajanju modela v predšolski praksi

je pripor polna raba manjšinskega jezika kot medija pri pouku in šolski

manjšinskega jezika pri

jezikovne kopeli v prvih treh razredih osnovne šole.

Od tretjega razreda dalje škotski

keltski jezik

predmet poleg predmeta ke , ostali del

, in srednje šole, v katerih se le predmet škotski

keltski jezik

85

Šolski sistem s poukom v manjšinskem jezi

sistem, prihaja iz družin, v katerih je škotski keltski jezik prvi jezik družinskega okolja,

omov, kjer se jezik ne uporablja ali ki niso

povezani

šole s poukom v škotskem keltskem jeziku

manjšinski jezik in kulturo, obenem pa tudi na

svojih otrok. Geografska razporeditev šol ali šolskih enot znotraj angleških šol je

neenakomerna; nekatere enote so locirane v skupnostih, kjer je raba manjšinskega

jezika pogosta, nekatere v tradicionalnih govornih Gaidhealtachd-a, kjer je

prišlo do negativnega jezikovnega preobrata, tretje pa v urbanih nižinskih predelih in

mestih južne in jugovzhodne Škotske. Glede na dolgo odsotnost rabe manjšinskega

jezika v šolskem sistemu so dosežki zadnjih desetletij za jezik izrednega pomena.

Izobraževalni sistem poudarja pri povezovanju

jezikovnih skupno osebnostni in družbeni razvoj mladih,

ki sposobnost mladih za boljše dosežke, razširja zaposlitvene možnosti,

prinaša hitrejši in naprednejši razvoj kognitivnega razmišljanja in oblikuje zmožnost

kreativnega razmišljanja. Znanje škotskega keltskega jezika se oglašuje kot prodajni

ripadnosti škotski kulturi.

keltskih šolah e jezikovne

skupnosti pa bi bil potreben še vpis. keltskega izobraževanja

je osnovnošolsko izobraževanje, ki temelji na šolskih enotah v angleških osnovnih šolah

in ne na samostojnih šolah kot v drugih jurisdikcijah (Wales). Proces jezikovne kopeli

uspešno.

Na drugi strani pobuda za postavitev samostojnih keltskih šol naleti na

Na Škotskem so na voljo te manjšinskega jezika kot drugega jezika za mlade. V

ovnih in srednjih šolah, na voljo pa so do

nivoja višjega izobraževanja. Na Škotskem je razvita tudi obsežna mreža možnosti

škotskega keltskega jezika za odrasle. Primer zelo dobre spletne strani z dobro

strukturiranimi informacijami je LearnGaelic.net (LearnGaelic 2015). Nacionalna

86

organizacija, odraslimi je Cli Gaidhlig (Cli Gaidhlig

2012).

5.3.2 Izobraževalni modeli valižanskega in škotskega keltskega jezika

a2 3

– pozitivno ali negativno – na zavest govorcev o vitalnosti

jezika(-ov) in s tem v prid ali škodo ohranjanju in razvoju jezikov tudi najmanjših

jezikovnih skupnosti. Po drugi strani

razvijajo sporazumevalno zmožnost prebivalstva v izbranih jezikih. Zaželeno bi bilo, da

bi država jezike skupnosti, ki

ovno prisotnost in vsebinsko zasnovo. Lahko ima status

obveznega ali fakultativnega predmeta, šola lahko organizira

uspešno usvajanje drugega jezika je velikega pomena možnost neposrednega

sporazumevanja z rojenimi govorci tega jezika -Luk 2008). Pirih Svetina (2008)

dodaja, da je za posredovanje znanja jezika potrebna dobro razvita infrastruktura, ki pa

ustrezno

Polno priznanje izobraževanja v valižanskem jeziku je stopilo v veljavo leta 1988, ko

je bila sprejeta Reforma izobraževalnega sistema. V skladu z reformo je bil valižanski

snovnih predmetov v valižansko

. do 16. leta starosti, poteka pa v dveh

2

skupin). hranjanje in razvoj jezika vsake posamezne jezikovne skupnosti.

3

evalne

sporazumevalne zmožnosti v drugih jezikih (jeziku okolja, sosedskih jeziki in tujih jezikih).

87

stopnjah; osnovna šola traja do 11. leta starosti, srednja šola pa do 16. leta starosti. Leta

1999 je valižanski jezik postal v šolah obvezni predmet.

Vse šole s poukom v valižanskem jeziku so državne šole. Prva tovrstna šola se je odprla

leta 1947. Tradicionalne šole s poukom v valižanskem jeziku so se odpirale najprej v

tradicionalnih govornih okoljih se

izobraževanje pa je od sredine prejšnjega stoletja v Walesu predstavljalo osrednjo

družbeno zavezo. Izobraževalni sistem v Walesu temelji na Zakonu o izobraževanju iz

leta 2002 šola« definirana vsaka šola, v kateri se

predmetov izvaja v manjšinskem jeziku. Strategija za

izobraževanje v valižanskem jeziku, ki je bila objavljena leta 2010, tudi podpira vlogo

manjšinskega izobraževalnega sistema, ki ga ta ima pri promociji manjšinskega jezika

za vse domene družbenega življenja.

K šola je v Walesu kategorizirana vsaka šola, ne glede na strukturo

govorcev valižanskega jezika v šoli kot prvega ali drugega jezika. Po strokovnih ocenah

; prvi jezik teh

pa jih živi v tradicionalnih govornih okoljih na severu

Walesa. Valižanski in angleški jez

znanja manjšinskega jezika potrebno zagotoviti vsaj 70 % pouka osnovnih in srednjih

šol v valižanskem jeziku.

Modeli izobraževanja:

tradicionalne šole s poukom v valižanskem jeziku – otroke sprejemajo ne glede

valižanskem jeziku, v razredih velike heterogenosti jezikovnega izvora otrok pa

;

šole s poukom v valižanskem jeziku – sledijo formalnemu modelu jezikovne

kopeli v valižanski jezik, v skladu s katerim pouk do 7. leta starosti poteka v

postopno;

angleške šole – pouk poteka v angleškem jeziku, valižanski jezik je izbirni

predmet.

88

Mudiad Meithrin je organizacija,

ki je odgovorna za predšolsko vzgojo, njen namen pa je oblikovati predšolsko ponudbo

izobraževanja po modelu potapljanja v valižanski jezik za vse otroke, ne glede na njihov

: proces zagotavljanja

in proces jezikovne kopeli za otroke, ki jezika doma ne uporabljajo. Potek izvajanja teh

skupin), kjer

igra poteka v valižanskem jeziku.

Cymdeithas Ysgolion Dros Addysg Gymraeg predstavlja strokovno zvezo šol s poukom

v valižanskem jeziku, ki mrežam lokalnih šol nudi strokovno podporo.

V Walesu deluje tudi Rhieni Dros Addysg Gymraeg (RhAG Rhieni dros Addysg

Gymraeg Parents for Welsh Education), starševska organizacija, ki ima svetovalno

je danes sprejeta norma,

valižanski in angleški jezik sta obravnavana enakovredno. Razmerje med rabo obeh

jezikov se med šolami razlikuje glede na jezikovno strukturo vpisanih otrok in glede na

izvajanja pouka.

Ponudba izobraževanja v valižanskem jeziku je na ravni srednjih šol precej manjša.

T a, najbolj izrazit pa je v tradicionalnih govornih

ika še

valižanskega jezika primarna, ali pa pouk v angleškem jeziku, pri katerem je raba

valižanskega jezika sekundarna. V srednjih šolah se v valižanskem jeziku p

lokalnih oblasti in zahtev staršev.

Znotraj nekaterih šol so se oblikovale šolske enote, ki izvajajo pouk v valižanskem

jeziku; gre za prilagojeno orga

89

Athrawon Bro (Welsh Government Llywodraeth Cymru). To je mrežni sistem terenskih

specialni v okviru vseh lokalnih oblasti. Njihova naloga je v

kompetentni v znanju valižanskega jezika. V okviru šol se izvajajo tudi dodatne

drugega jezika.

a z vidika skrbi za

revitalizacijo jezika. Nekateri izobraževalnemu s

osrednjemu delu jezikovne skupnosti, to je govorcem iz tradicionalnih manjšinskih

govornih okolij.

Število šol, ki pouk izvajajo po modelu potapljanja v manjšinski jezik, se je v Walesu v

alo, kar v evropskem prostoru predstavlja primer dobre

nskem

avtonomije pri organizaciji in upravljanju sistema na lokalnem nivoju; lokalne oblasti

obenem nudijo stro

Izobraževalne potrebe govorcev škotskega keltskega jezika so bile na Škotskem

em sistemu. Škotska ima

nekoli Združenega kraljestva.

Obvezno šolanje traja od 5. do 16. leta

stopnjo izvajanja pouka v manjšinskem jeziku. Pri razvoju izobraževanja v škotskem

keltskem jeziku je imela pomembno vlogo razvojna agencija Comunn na Gaidhlig. Vse

šole s poukom v škotskem keltskem jeziku so državne šole.

Škotski keltski jezik je na Škotskem z Zakonom o škotskem keltskem jeziku leta 2005

dosegel uradni zakoniti status. Manjšinska

tradicionalnega Gaidhealtachd-a.

90

Šole s poukom v škotskem keltskem jeziku so organizirane kot posamezne enote. V

šolskem letu 1985/1986 je bila odprta prva enota s poukom v keltskem jeziku,

obiskovalo pa jo je 24 otrok. Ponudba izobraževanja v manjšinskem jeziku se je v nekaj

0/2011 802 otrok obiskovalo

predšolsko izobraževanje v škotskem keltskem jeziku, 2.316 otrok pa 60 šolskih enot s

poukom v škotskem keltskem jeziku.

Lokalne skupnosti imajo na Škotskem

v svojem lokalnem okolju

poukom v keltskem jeziku precej razlikuje; obisk teh šol je relativno nizek tudi v

šolarjev obiskuje škotske keltske

predstavlja angleški jezik, izobraževalne smernice pa pri

ki naj za zagotavljanje ustreznega znanja poteka v manjšinskem jeziku. V osnovnih

šolah je škotski keltski jezik jezikovne

kopeli v škotski keltski jezik šolski enoti angleške osnovne šole. Na

Škotskem delujejo le štiri samostojne osnovne šole s poukom v škotskem keltskem

jeziku, šolanje v manjšinskem jeziku, ki temelji na šolskih enotah angleških šol pa je

zika. Pouk v predšolskih skupinah

Srednja šola traja od 12. do 16. leta starosti. Škotski keltski jezik v srednjih šolah

škotskega keltskega jezika za .

Modeli izobraževanja:

šole s poukom v škotskem keltskem jeziku – trenutno na Škotskem delujejo štiri

samostojne škotske keltske šole;

šole z angleško in škotsko keltsko šolsko enoto – v škotski keltski enoti pouk

angleške šole.

91

škotskega keltskega jezika ter za podporo

angleškim šolam e

v manjšinskem jeziku zmogli

zagotavljal podporo razvoju izobraževalnega sistema in nudil celostne informacije o

a kitajski jezik Confucius

Classroom Hub (University of Strathclyde), ki že deluje na Škotskem za promocijo

aj posamezne šole v

vsakem okraju in podpirajo izmenjavo idej in dobrih praks ter promovirajo kulturne

škotskega keltskega jezika (O'Duibhir in sodelavci 2015).

En izmed uspehov škotskega izobraževalnega sistema je hitra rast števila šolskih enot

od predšolskega obdobja naprej, s poukom v škotskem keltskem jeziku. Prednost

škotskega izobraževalnega sistema je organizacija starševskih mrež. Comann nam

Parant (Comann nam Parant Gaelic Medium Education 2016) je starševska

organizacija, ki je bila vzpostavljena leta 1994 z namenom promocije interesov staršev,

ki so svoje otroke vpisali v šole s poukom v škotskem keltskem jeziku. Organizacijo

sestavlja mreža lokalnih skupin, katerih cilja sta promocija manjšinskega izobraževanja

in r

nadaljnjega izobraževanja. Predstavniki organizacije tesno sodelujejo z lokalnimi in

nacionalnimi izobraževalnimi organi, pripravili pa so tudi nacionalno svetovalno shemo

za starše. V okviru promocijskih dejavnosti za izobraževanje v manjšinskem jeziku so

predstavl

znanja manjšinskega jezika moral biti izvajan v manjšinskem jeziku.

V zadnjih nekaj letih je bila na Škotskem v okviru Odbora za škotski keltski jezik

izpeljana velika promocijska kampanja (Thigh gam Theagasc), namenjena spodbujanju

92

Status manjšinskega jezika je za položaj manjšinske jezikovne skupnosti izrednega

pomena, kljub temu pa njegova urejenost ne zadostuje za motivacijo staršev, ko se

. Za izbiro šolanja v manjšinskem jeziku morajo starši

zaupati tako v izobraževalni sistem kot tudi porne storitve. Veljavna

jezikovna zakonodaja za vitalnost jezikovne skupnosti nima velikega pomena, v kolikor

v praksi .

pouka, ki se izvaja

v katerem šolski sistem deluje. Noben izmed veljavnih izobraževalnih modelov verjetno

ni zadosten, zato je izobraževalni sistem v vsakem manjšinskem jezikovnem okolju

potreb ,

starše, razvojnih družbenih programov ter kakovostnega usposabljanja eljskega in

spremljevalnega kadra.

5.4 Raba valižanskega in škotskega keltskega jezika v javnem sektorju

Prednostna naloga odbora za valižanski jezik je bila zagotoviti samozadosten in trden

položaj valižanskega jezika v Walesu kot sredstva komunikacije, preko pobud za

spremembami vzorcev jezikovne rabe in spodbudo ljudem za

razpoložljivih možnosti za rabo jezika. Prednostne pobude za normalizacijo rabe jezika

celovito

e izobraževanja v valižanskem jeziku, da bi s tem zagotovili ustrezni nivo

oblikovanje

javnem in prostovoljnem sektorju za opravljanje jezikovnih storitev v valižanskem

jeziku ter zagotovitev nepovratnih sredstev za promocijo rabe manjšinskega jezika med

mladimi.

Za celovito uveljavit

predhodno potrebno zagotoviti tudi socialno-ekonomsko blaginjo lokalnih jezikovnih

skupnosti na severu in zahodu Walesa, pri nadaljnjem razvoju pa se bo potrebno

e bi bila korenita

93

kakovostnega znanja valižanskega jezika, kar pa nujno pomeni premislek o strategiji

i v, upravljavcev

samih. Slabost trenutne situacije je pomanjkanje

dvoje ter pomanjkanje

promocijskih strategij. Poudarek je na odnosu med mrežo partnerstev javnih organizacij

in splošno javnostjo, pomemben element jezikovnega razvoja v Walesu pa predstavljajo

pobude za razvoj manjšinske jezikovne skupnosti preko gospodarskih razvojnih shem.

S sekularizacijo družbe in razpadom relativno homogenih podeželskih skupnosti so se

oblikovale nove lokalne jezikovne skupnosti ter potrebe za ureditev rabe valižanskega

jezika na vzhodu in jugu Walesa. Glavni element jezikovne produkcije in reprodukcije

je v novih okoljih postal izobraževalni sistem s poukom v valižanskem jeziku, ki je

rabe manjšinskega jezika tudi v družinskih okoljih, kjer se valižanski

jezik ne uporablja. Omrežje primarnih, sekundarnih in terciarnih izobraževalnih

institucij, ki delujejo v valižanskem jeziku, aktivno spodbuja mlajše generacije k

Walesa.

Na prostovoljni ravni v Walesu deluje zelo aktivno omrežje Eisteddfodau (Urdd

Gobaith Cymru Eisteddfod 2016), oziroma omrežje tekmovalnih kulturnih festivalov, ki

negujejo tradicijo šolskih in družbeno zasnovanih igranih predstav, prevajanih igranih

kih projektov

(Williams 2000b). Omrežje je v zadnjih nekaj desetletjih z oblikovanjem tematskih

popularnih standardov predstavljalo element vitalnega razvoja manjšinske kulture.

Poleg družbenega omrežja Eisteddfodau je tudi Valižanska liga mladih Urdd (Urdd

Gobaith Cymru 2016) tradicionalno valižans na novo interpretirala

z aktualnimi dejavnostmi za mlade (gokart, bowling, disko, spletno surfanje). Primer

dobre prakse v Walesu predstavljajo in

podobne sheme, ki so geografsko razporejene po celotnem Walesu (Williams 2000b).

Za namen razširjanja priložnosti za rabo jezika v javnem sektorju, posebej v

organizacijah, ki naslavljajo visok delež predstavnikov valižanske jezikovne skupnosti,

so bili pripravljeni jezikovni . en poudarek pri

spodbujanju rabe jezikovnih storitev v okviru radia in

televizije (Cymraeg Byw Dysgu Mwynhau Live Learn Enjoy 2015), standardizaciji

jezikovne terminologije, strokovnemu usposabljanju prevajalcev, postavitvi

94

prevajalskih standardov za valižanski jezik ter razvoju -a v

valižanskem jeziku.

Slabosti aktualnih zakonodajnih sprememb so strukturne ne , nezadostna

razpoložljivost jezikovnih funkcij vseh sektorjev ter nezadosten monitoring

na dinamiko rabe

manjšinskega jezika. Za spodbujanje rabe jezika v zasebnem sektorju, ki ostaja

rabe jezika, bi bili potrebni zakonodajni in

ukrepi ter terminologije in izmenjave dobrih praks.

izobraževanja in oglaševanja v škotskemu keltskemu jeziku sta v zadnjem

mpanje za okrepitev pravnega statusa

jezika. Raba manjšinskega jezika

ni uživala trdne manjšinsko razvojno telo (Communn na

Gaidhlig) je od sredine 90-ih let okrepilo pritisk na vlado, z namenom pobude za

oblikovanje jezikovne zakonodaje. Uspehi v zadnjih dvajsetih letih niso imeli trdne

in lokalnih

politikah (McLeod 2001).

Leta 2000 je škotska vlada ustanovila ožjo delovno skupino, ki je pripravila

za prihodnjo usmeritev škotske jezikovne politike. Glavna so se nanašala na

manjšinskega jezika, ustanovitev posebnega

sektorja za Gaidhealtachd-a in oblikovanje nove razvojne agencije (Gaelic

Development Agency). Položaj manjšinskega jezika v škotskem parlamentu je danes

zgolj

škotskega keltskega predstavnika, pripravljen je bil škotski keltski slovar

parlamentarnega izrazoslovja), podobno kot je raba jezika v vsej Škotski. V primerjavi z

Walesom, ustanovljen državni zbor,

položaj rabe škotskega keltskega jezika v parlamentu kaže na nefunkcionalnost jezika;

raba jezika ostaja šibka in dvoumna, odnos do jezika pa mnogokrat trivialen in

negativen oziroma v vsakodnevnem življenju marginalen. Odnos ,

njegova »staro in osnov vsak, ki

je jeziku naklonjen, pa mu je naklonjen podobno kot materin

(McLeod 2001), kar je poimenoval »sindrom keltske babice«. Vprašanje prihodnjega

95

razvoja manjšinskega jezika ostaja zapolnitev vrzeli in zavezami

96

6 VREDNOSTNA ANALIZA POBUD ZA REVITALIZACIJO VALIŽANSKE IN ŠKOTSKE KELTSKE JEZIKOVNESKUPNOSTI

6.1 Wales

6.1.1 Prednosti jezikovnih pobud in inovativni tržni pristopi za revitalizacijo

valižanskega jezika

Wales je pridobil mednarodni sloves zaradi inovacij in pionirskega razvoja

ije in kulturne vitalnosti v 60-ih in 70-

ih letih prejšnjega stoletja. Ustanovitev televizijskega programa S4C (SC4) in

h pristopov za rabo manjšinskega jezika v javni upravi so bili v navdih

mnogim manjšinskim skupnostim Evrope, predvsem Irski, Baskiji in Bretaniji. Radio in

televizija sta bila bolj kot razvo

kega jezika.

pridobijo znanje obeh jezikov –

valižanskega in angleškega, ne glede na jezikovno situacijo doma.

Odbor za valižanski jezik, ki je bil ustanovljen z Zakonom za valižanski jezik,

predstavlja eno rtovalnih

jezikovnih agencij v Evropi. V obdobju med letoma 1993 in 2012 je imel pionirsko

v Walesu. Odbor je pred prenehanjem delovanja marca 2012

pripravil krovni pregled starševskih potreb pri šolanju svojih otrok – podrobne

informacije staršem o ponudbi izobraževanja v valižanskem jeziku, informacije,

pri izbiri šol za svoje otroke, pripravil pa je tudi popis

jezikovnih virov za starše, ki niso govorci manjšinskega jezika. Odbor je pripravil tudi

seznam nasvetov za starše v zvezi s šolanjem v valižanskem jeziku ter odprto spletno in

telefonsko linijo za podporo st – homework helpline.

Poseben primer dobre prakse valižanskega izobraževalnega sistema predstavlja strateška

obdobje. Dobro je oblikovan sistem zgodnjega stika s starši ter sistem nadaljnjega

97

odnosa in sodelovanja ter zaposlovanje otrok v skupinah, ki jih pripravljajo družbene

pobude TwF (»Rast«) (Twf Cymraeg o'r crud) in a

osnovnega šolanja (Mudiad Meithrin)

so namenjeni staršem, odgovarja na razvojne potrebe valižanske jezikovne

skupnosti. Organizacijo TwF je ustanovil Odbor za valižanski jezik in predstavlja

prvem letu po porodu. Namen te v svetovnem merilu pionirske pobude je spodbujati

starše k prenosu valižanskega jezika otrokom ter

javnega zdravstva. Organizacija zaposluje terenske strokovnjake, ki sodelujejo z

edicinskim osebjem, patronažnimi delavci, babicami in

zaposlenimi v poporodnih klinikah, s ciljem promovirati prednosti rabe manjšinskega

jezika v družinskem okolju in izobraževanja v valižanskem jeziku. Cilj dela organizacije

je spodbujanje staršev k rabi valižanskega jezika (v družinah, v katerih sta oba starša

govorca manjšinskega jezika) in k oblikovanju v

družinskem okolju ter prenosa manjšinskega jezika v najzgodnejšem obdobju (v

družinah, kjer je govorec eden izmed staršev). Terenski delavci sodelujejo tudi z

jezikovnimi centri za odrasle, da bi li število odraslih (staršev), ki govorijo

valižansko. Pripravljajo in izvajajo delavnice za »mlade starše in male otroke«, katerih

primarni namen je pridobiti starše, ki niso govorci valižanskega jezika in ki jim manjka

samozavesti pri svojim otrokom v valižanskem jeziku. Terenski delavci

informacije v zvezi z rabo manjšinskega jezika doma ali glede

priprave za kasnejše šolanje otrok v šolah, s poukom v valižanskem jeziku. TwF je

oblikovala uporabno spletno stran z novicami, jezikovnimi viri za starše, nasveti in

drugimi informacijami. Predstavlja primer inovativnega in celostnega projekta z velikim

kom na izbiro jezikovne rabe in prenosa jezika v družinskem okolju, zato

predstavlja pionirsko prakso tudi za druge manjšinske jezike. V naslednji fazi projekta

bodo definirane ciljne skupine družin ovnimi in

ebujejo intenzivnejšo podporo.

jezika v valižanski jezikovni skupnosti sta bila oblikovana tudi sistema družinskih

ezikovni »Welsh from the

cradle (University of Aberystwyth) predstavljajo sistem podpore s

poudarkom na rabi valižanskega jezika, primerni T i jo

98

preprostega in pesmi, ki se uporabljajo pri

vsakodnevnih dejavnostih (pri hranjenju, pri kopanju, itd…). Sistem dvoletnih

»Welsh for the family (University of Aberystwyth) ponuja podporo

staršem in varuhom otrok. Njihov namen je usposobiti družine, v katerih starša nista

govorca valižanskega jezika, za rabo manjšinskega

je tudi spodbujanje zanimanja otrok za

branje knjig, vse od najzgodnejših let, ter spodbujanje staršev za kasnejši vpis otrok v

šole s poukom v valižanskem jeziku. Dopolnitev ponudbi starševske podpore

predstavljajo še »Welsh for the family

Learning Days«, ob katerih je organizirana igra otrok v valižanskem jeziku.

Mudiad Meithrin je prostovoljna organizacija, ki je specializirana za ponudbo

dejavnosti v valižanskem jeziku za otroke v zgodnjih otroških letih. Terenski sodelavci

(predvideni so trije terenski delavci v posameznem okraju) delujejo na lokalni ravni. V

lokalnih skupnostih, kjer primanjkuje organiziranih skupin za starše in otroke do dveh

let starosti, sodelujejo pri organiziranju teh skupin. Skupine terenski sodelavci

spremljajo prvi dve leti delovanja, nato njihovo delovanje prevzame lokalna skupnost.

V Walesu je danes deluje okrog 500 tovrstnih skupin, ki jih v glavnem vodijo

prostovoljci. Terenski sodelavci nudijo vse potrebne informacije in podporo, ki jih

skupine potrebujejo, spremljajo pa tudi oblikovanje igralnih skupin (igralnic)

Cylchhoedd Meithrin (Netmums.com 2016), ki jih je doslej v Walesu prav tako nastalo

okrog 500, namenjene pa so otrokom, starim od dveh do štirih let starosti. Pozitivni

u je oblikovanje številnih družbenih lokalnih starševskih omrežij. Mudiad

Meithrin preko svetovalnic in spodbud staršem za rabo valižanskega jezika

jo podporo 60–65 % staršem, ki niso govorci manjšinskega jezika, obenem pa

pripravljajo svetovalne sheme za družine z otroki s posebnimi potrebami.

Združenje Starši za izobraževanje v valižanskem jeziku Rhieni dros Addysg Gymraeg je

. Athrawon Bro

predstavlja inovativno mrežo p , ki nudij

družinam. Predst

govornih okolij (okrajev), ki pripravlj

in izmenjava primerov dobrih praks in

valižanskem jeziku, .

99

Jezikovne centre za odrasle financira valižanska vlada, organizirajo pa številne

aje za tarši lahko udeležijo kadarkoli

po nižjih, promocijskih cenah. Centri imajo organizirano mrežo tutorjev. Poleg

, centri

organizirajo pet Center

(ESRC) predstavlja primer dobre prakse in

in za privabljanje mednarodnih jezikovnih ekspertov. Promocijske dejavnosti za aktivno

participacijo mladih pripravlja mladinska organizacija Liga mladosti Urdd. Razvoj

jezikovne tehnologije predstavlja prednostno prihodnjega

valižanskega jezika na evropski ravni razvoja digitalnih

jezikovnih storitev v valižanskem jeziku, razvoj IT orodij in aplikacij v valižanskem

jeziku, interaktivno kartiranje ter razvoj strojno berljivega prevajanja.

6.1.2 Ovire valižanskega jezika

V 90-ih letih prejšnjega stoletja je Wales

revitalizacijo manjšinskega jezika . Družbene

o valižansko

odgovoriti na globalne spremembe je bil omejen, sprememba sestave prebivalstva

Walesa pa je prinesla nove potrebe po integraciji prebivalcev iz Južne Azije, Latinske

Amerike in severne Afrike. Avtohtone manjšine (Valižani, Škoti) so

ponujale dolgoletne izkušnje v zvezi s prilagoditvijo lokalnemu okolju ter oblikovanjem

pa je predstavljala prilagoditev ve

prebivalstva spremenjeni sestavi prebivalstva

a z dvojnim izzivom absorbcije novih govorcev

angleškega jezika in šolskim sistemom izobraževanja v valižanskem jeziku, ki je iskal

ohranitev vpeljanega izobraževalnega sistema ob novih tokovih priseljencev z

vsega sveta.

integrirana in koordinirana podpora staršem in otrokom vnošolskega

izobraževanja; v Walesu je dobro koordinirana podpora na predšolski ravni, pobude na

100

. Zaradi neenakomerne

n intenzitete

izobraževanja ter velike raznolikosti pri izvajanju pouka v valižanskem jeziku se zdi

koordinacija težja. V Walesu delujejo raznolike mreže samostojnih osnovnih šol s

poukom v valižanskem jeziku, osnovne šole z enotami m ali

angleškem jeziku, srednje šole s poukom v valižanskem jeziku in srednje šole z

v manjšinskem jeziku.

6.1.3 Perspektive strategije prihodnjih jezikovnih politik v Walesu

Pers

investicij v nove oblike ponudbe jezikovnih vsebin v valižanskem jeziku v celotnem

spektru jezikovnih domen, predvsem v zasebnemu in

gospodarskemu

trženje jezika, z vidika razširjenosti rabe manjšinskega jezika še relativno slabo razvita.

Institucionalna in družbena podpora osnovnim in srednjim šolam je neenotna. Zaradi

pomanjkljivosti se v Walesu pojavlja potreba po informacij o

razpoložljivosti izobraževanja v manjšinskem jeziku za starše ter

staršev alohtonih govorcev po celovitejšem

premisleku in reševanju težav staršev srednješolskih otrok. Za koordinirano delovanje

šol bi bilo potrebno vzpostaviti sistem usposabljanja

v razvoj

univerzitetnega izobraževanja in

bilo tudi oblikovati

V okviru razvoja evropskega konteksta, ki je z uvedbo funkcije jezikovnega komisarja

pridobil novo dimenzijo, bi bilo nujno predvi rabe

valižanskega jezika v širših evropskih (tudi formalnih) domenah jezika.

101

6.2 Škotska

6.2.1 Prednosti jezikovnih pobud in inovativni pristopi za revitalizacijo škotskega

keltskega jezika

Škotska je za spodbujanje rabe škotskega keltskega jezika

V letu 2008 je bil oblikovan Okvir izobraževanja za zgodnjo otroško dobo, ki je v

sodelovanju s škotsko vlado preseganje pomanjkljivosti na

in izboljšati dosedanje

partnerstev za

zagotovitev najbolj k otrokovega življenja. Spodbuja oblikovanje

strukture, v katerih partnerji lahko izmenjajo dobre prakse in se medsebojno razvijajo in

Otroci v starosti 0–3 leta

jezika v okviru zanimivih Croileagan skupin za otroke v starosti od dveh do petih let,

kjer starši niso nav igra pa poteka v škotskem keltskem jeziku.

na Škotskem postavljeni lokalni uradniki za družbeni razvoj škotskega keltskega jezika

ter uradnik za razvoj škotskega keltskega jezika v zgodnjih otroških letih. Uradniki

delovanje vpeljave konkr

identificirajo škotskega keltskega jezika.

Na Škotskem je bil postavljen promocijski koordinator za škotski keltski jezik, ki tesno

jezikovnih

storitev ter s starši predšolskih otrok. Vloga promocijskega koordinatorja je

informiranje predstavnikov manjšinske jezikovne skupnosti in vseh zainteresiranih o

razpoložljivi ponudbi ter njegovih prednostih. Promocijski

koordinator sodeluje pri pripravi promocijskih aktivnosti in dogodkov ter pri

oblikovanju lokalnih organizacij, ki so pristojne . Comann

nam Parant je organizacija, ki v sodelovanju s promocijskim koordinatorjem pripravlja

svetovalne jezikovne niso govorci regionalnega manjšinskega jezika,

102

pripravlja pa tudi zelo popularne sobotne jutranje delavnice škotskega keltskega jezika

za , delavnice s petjem

so organizirane ob hkratnem varstvu otrok. V zadnjih

letih so se manjšinske skupnosti, oblikovali lokalni uradi te

organizacije.

Gaelic4Parent Homework Help (Gaelic4Parents.com) je primer zanimive škotske

spletne klepetalnice za starše, ki delavnice za

Starševske svetovalne sheme Sgeama

Comhairleachidh Pharant (Comann nam Parant 2016) so jezikovne sheme v spodbudo

staršem za izbiro šolanja otrok v škotskem keltskem jeziku in za spodbudo rabe jezika v

okolju, s ciljem otrok, ki obiskujejo šole s poukom v

keltskem jeziku. Ponujajo obsežne informacije o škotskem keltskem jeziku in o keltski

kulturi. Vloga jezikovnih svetovalcev, ki pripravljajo svetovalne sheme, je identificirati

lokacije, kjer predšolskih skupin s poukom v keltskem jeziku še ni, ter jih oblikovati.

Jezikovni t za starše Ulpan (Ulpan Gaelic for Adults 2016) z atraktivnim

promocijskim programom, ki spodbuja starše k rabi manjšinskega jezika, predstavljajo

ih jezikovnih

ih starši niso govorci škotskega keltskega

jezika. Najnovejši razvoj predstavlja razširitev jezikovnega programa in priprava

Ulpan tudi za osnovnošolce,

varuhom otrok po promocijski (nižji) ceni, ki zato privablja in zagotavlja stalen obisk

li

profilov. Poleg Ulpan- Sabhal Mor

Ostaig (Sabhal Mor Ostaig) in Cli Gaidhlig. Za starše je pripravljen komplet

jezikovnega gradiva Osnove škotskega keltskega jezika za starše -ji z

lekcijami, ki spodbujajo motivac pa spodbujajo

starševsko samozavest pri spremljanju dela šolskih otrok. Gradivo posredno utrjuje

njihov pogled na vrednost dvoj

Potrebam staršev je namenjen tudi Gaidhlig Annsandachaigh homework club, letni

ki vsako leto deluje štiri

tedne, ter številne organizirane škotsko

keltsko iPlayer igre.

103

Storlann Naiseanta na Gaidhlig (Storlann Naiseanta na Gaidhlig) je organizacija, ki je

nastala leta 1999 in pripravlja, objavlja,

primerne posebej za šole s poukom v škotskem keltskem jeziku. Material je primeren za

govorce in manjšinskega

zaposleni aktivno sodelujejo z okviru letnih konzultacij, Storlann pa

zagotavlja aktualnost gradiva, dostopnega na njihovi spletni strani. Organizacija

predstavlja nacionalni center škotskih keltskih h virov, ki vsako leto

pripravi manjšinskem jeziku, na

katerih se predstavijo primeri dobrih metodoloških praks, ,

izmenjajo se tudi izkušnje v razredih. Dodano vrednost konference predstavlja

neformalna družbena interakcija med kolegi, ki so pri svojem delu ,

organizacija pa je ustrezna platforma za oblikovanje novih jezikovnih sodelovalnih

mrež.

Škotske prostovoljne organizacije Mods, Sradagan (CnaG Comunn na Gaidhlig) in

Feisean (Feisean nan Gaiheal) organizirajo številne poletne in druge tematske

dejavnosti v škotskem keltskem jeziku za mlade, ter družinske poletne jezikovne tedne z

organiziranim varstvom otrok. Parant is Paiste so zabavna jezikovno izobraževalna

okolja za majhne otroke, ki spodbujajo medsebojno druženje otrok, obenem pa tudi

medsebojno druženje staršev.

Glow (GLOW connect 2016) je škotska inovativna dobra praksa in primer

informacijske tehnološke mreže za podporo vseh v sistemu škotskem

keltskem jeziku. Predstavlja digitalno okolje, ki je na voljo po vsej Škotski in ga

financira škotska vlada, prikazuje pa primere šol, ki razvijajo

rešitve Glow do mnogih spletnih

storitev in virov, vsebuje

šolskih ter starševskih mrež. Njegova dodana

vrednost je v predstavitvi primerov dobrih praks šolskih skupin, ki v izoliranih

podeželskih okoljih izmenjujejo svoje izk

Pebblepad (PebblePad 2016), spletni portfelj za snemanje dela in napredka ncev pri

MerIT (Dictionary.com)

pri razumevanju njihovih dosežkov

104

LearnGaelic.net je primer dobro zasnovane spletne strani z informacijami o

škotskega keltskega jezika za odrasle in njihovi lokaciji.

Teagasg.com (Bord na Gadhlig 2016) je spletna stran, ki vsebuje podrobne informacije

škotskega keltskega jezika, infor o

prostih delovnih mestih ter o možnosti financiranja za podporo študentom, ki

Stran predstavlja primer dobre prakse, ker na

promovira vlogo in vrednost

saj teh na Škotskem zelo primanjkuje.

Education Scotland's Aspiring Teachers (Education Scotland Foghlam Alba –

Transforming lives through learning) je spletna stran, ki vsebuje nasvete in videe za

podporo vsem, ki opravljajo tudi obsežen nabor

interaktivnih

Primer dobrih praks na Škotskem predstavlja

šol v širši kulturni kontekst preko povezovanja šol z lokalnimi umetniki, pisatelji,

igralci, glasbeniki, z namenom prebujanja keltskega etosa in pripadnosti škotski keltski

kulturi. škotskega keltskega jezika v osnovnih šolah iz

angleške enote je spodbudno dejstvo, saj je jev na Škotskem že

ponudilo ta izvaja v osrednjem

oziroma

6.2.2 Ovire škotskega keltskega jezika

Po McLeod (2001) je položaj škotskega keltskega jezika v zadnjih letih postal izrazito

cionalne

podpore in odnosa splošne javnosti do vrednosti jezika

kot doslej, po drugi strani pa se število govorcev in intenzivnost rabe jezika

zmanjšujeta, tako da je jezik le še v izjemnih primerih funkcionalni družbeni jezik.

Stopnje medgeneracijskega prenosa jezika ostajajo nizke, priliv novih govorcev preko

nevarnost, da bi

le institucionalnemu zagotavljanju jezikovnih storitev javnih teles (organizacij). Obstaja

tudi nevarnost, da se uveljavljanje inovativnih jezikovnih strategij iz držav, kjer je

kazale

za uporabne.

105

Ovire škotskega keltskega jezika na Škotskem predstavljajo

prekrivanje oziroma nejasne pristojnosti posameznih keltskih javnih organizacij ter

pomanjkanje jasno zastavljenih prihodnjih strateških ciljev, relativna odsotnost povezav

do širokega spektra informacij in svetovanja o razpoložljivosti rabe manjšinskega jezika

na šolskih spletnih straneh ter pomanjkanje povezav do

spodbud za starše k

otrokom s posebnimi potrebami in

podpore oblikovanju sistema tutorjev za oblikovanje

Velika ovira pri razvoju škotskega izobraževalnega sistema je pomanjkanje

zadnjih , zato bo v prihodnje

potrebno izboljšanje. Oviro za nadaljnji razvoj izobraževanja v škotskem keltskem

jeziku predstavlja tudi Pouk v manjšinskem jeziku nudijo

le javne, državne šole, kar

keltskem jeziku prav tako se tudi aterial

rimanjkuje

prilagojen poudarek na keltske kulture in pobudah

vrednot in norm v proces šolanja. Slabost šolskega sistema na Škotskem je relativna

izolacija kompetentnih škotskem keltskem jeziku ter

pomanjkanje promocije nastajanja škotskega keltskega

jezika v .

Zaradi pomanjkanja kadra so ko k odvisnosti od mrež in

virov, ki jih pridobijo sami. izobraževanja je

ezika; na

Škotskem so trenutno le štiri take šole, pa se

starševsko povpraševanje po tovrstnih šolah , posebej v notranjosti Škotske.

6.2.3 Perspektive strategije prihodnjih jezikovnih politik na Škotskem

Od 80-ih let prejšnjega stoletja se je na po

škotskega keltskega jezika naredilo zelo malo. Na Škotskem manjšinsko jezikovno

106

je tudi

in prihodnjih jezikovnih politik na Škotskem odrasli postajajo vse bolj pomembni.

, in tradicionalnimi govorci velikokrat razlikujejo,

tik izrednega pomena.

rabe (zdravstvo, družbene storitve, turizem, poštne storitve, gospodarski sektor, zasebni

sektor, lokalne oblasti …), kar je posebej glede na starostno strukturo

manjšinske jezikovne skupnosti. Starejši uporabniki javnih jezikovnih storitev so bolj

keltskem jeziku, za izboljšanje splošnega odnosa do

jezika in promocijo vrednosti rabe manjšinskega jezika med mlajšimi generacijami pa bi

bilo

agencijah in organizacijah ter skupinah mladinskih delavcev, ki jezikovne storitve

ponujajo mladim.

kotskem se izraža v neuspelem poskusu

e saj tržne promocijske pobude

manjšinskega jezika niso temeljile na institucionalno zasnovanih razvojnih pobudah.

Zaradi nejasnega institucionalnega p rabe manjšinskega jezika

mnoge izmed krovnih keltskih organizacij pri svojem delu niso uspele vpeljati rabe

škotskega keltskega jezika.

manjšinskega jezika še ostajajo strnjena jezikovna skupnost in kjer škotski keltski jezik

ostaja jezik splošne javne komunikacije in delovnega okolja. Za ohranjanje in napredek

pri zagotavljanju javnih, družbenih in potrošniških jezikovnih storitev v tradicionalnih

govornih okoljih bi bilo v prihodnje najprej potrebno celovito ovrednotenje odzivanja

lokalnega prebivalstva in proaktivni pristop (aktivna

participacija manjšinske jezikovne skupnosti) pri

jezikovnih storitev.

tskem

organizacij ter neenotnega pogleda na pomen jezika . Jezikovno

ni pristop k

107

morala

Revitalizacijske politike bi morale upoštevati tri segmente jezikovne

skupnosti: jezikovne skupnosti, ki prebiva , kjer se

jezik sicer še uporablja v javni rabi, vendar njegova raba postaja vse bolj ranljiva;

škotski keltski jezik glavni

jezik družbene rabe, v zadnjih nekaj dese ; ter nekateri

manjšinske jezikovne skupnosti.

Z bi bi . Pri

, škotska

vlada, škotski parlament, Urad za škotske zadeve in razvojna agencija ter druge

nacionalne organizacije z nacionalno pristojnostjo za zagotavljanje jezikovnih storitev.

bi bilo pomembno v skrbi celotne

jezikovne skupnosti celovito pristopati k oblikovanju jezikovnih pobud. Potrebno bi bilo

oblikovati inovativne promo

škotskega keltskega jezika tudi na

manjšinskega jezika.

manjšinskega j

šolo s poukom v škotskem keltskem jeziku in manj kot polovica prebivalcev, mlajših od

25 let, jezik govori. V sedanjih , da bi se število

alo, v kolikor ne bodo pripravljene celostne pobude za spodbujanje

rabe jezika zunaj

Pri bi bilo potrebno

odobnih urbanih (»virtualnih«) jezikovnih skupnosti ter

upoštevati spremenjeno geografsko razporeditev manjšinske jezikovne skupnosti.

ajo vse bolj razpršene, mestna okolja nudijo

nekatere boljše možnosti za uspešno organizacijo keltskih interesnih skupin, dogodkov

in centrov urbanega okolja.

Zaradi velikih potreb po oblikovanju spodbujevalnih pobud in razširitvi svetovalnih

mrež za starše, tako v novejših kot tudi v tradicionalnih govornih okoljih Zahodnega

108

a,

na potrebe staršev ustrezno odzivala. Za namen spodbujanja rabe manjšinskega jezika

mlade generacije v neformalnih govornih situacijah v šoli in izven šole, bi se lahko ve

šolskih keltskih mladinskih

klubov za mlade;

bralnega gradiva v škotskem keltskem jeziku; družinskih tednov poletnih jezikovnih

šol; oblikovanje promocijskih jezikovnih paketov z igralnim in bralnim gradivom za

otroke in starše ali paketov, ki bi jih otroci med vikendom vzeli domov. Za odrasle

v keltskega jezika.

Potrebe v izobraževanju v škotskem keltskem jeziku so predvsem po specializiranem

Pojavlja se tudi potreba po razvoju pr ih

situacij v ah

keltskih šolah (jezikovnih specialistov, psihologov, jezikovnih terapevtov, …). Modeli

jajo

izkušnjo popolne kopeli v manjšinskem jeziku

jeziku) v predšolskem in osnovnošolskem izobraževanju do starosti 7–8 let, v

preostalem obdobju izobraževanja pa zagotavljajo 70-

manjšinskem jeziku, ohranjajo tesen stik z lokalnimi družbenimi organizacijami, imajo

vzpostavljene mreže sodelovanja in se izvajajo v samostojnih šolah.

Razvoj pouka v manjšinskem je

potrebno zaradi upada števila govorcev jezika na prehodu iz osnovne v srednjo šolo,

investiranja v

kadra. Oblikovanje in razvoj podatkovne terminološke baze in razvoj jezikovnih virov

od –18 let je prav tako eno

izmed temeljnih . Izboljšanje sodelovanja šol s škotskimi

keltskimi organizacijami preko organiziranja glasbenih dni, gledaliških delavnic,

obiskov govorcev jezika s strani znanih oseb, ter skrb za

obiskujejo pouk v škotskem keltskem jeziku ,

je v oblikovanje

pilotne sheme specializiranih po vzoru valižanskega modela Athrawon Bro ter

idnetifikacija

blikovati nabor

109

keltskih pridobitev znanja o keltski kulturi in

možnost participacije v lokalnem okolju. Oblikovanje nacionalne krovne podatkovne

baze o keltskih organizacijah, razpoložljivi spletni podpori, agencijah in podjetjih, ki

, je prav tako strateški cilj

.

potrebno jasno in celovito

v starosti 0–1

poukom v škotskem keltskem jeziku, bi bilo

predšolskih skupin v starosti 0–5 let, s tem bi bil prehod v osnovno šolo.

Izobraževalna strategija Kurikul pri ustvarjanju priložnosti

Potencial razvoja škotske keltske jezikovne skupnosti, predvsem odraslih govorcev na

Škotskem,

centrov za odrasle. V

izobr p škotskega

keltskega jezika za odrasle bi bilo potrebno preko javnih kampanj aktivno trženje

pomena in vrednosti jezika in javnih

ter usmerjena promocija za starše in mlade, ki vstopajo na trg dela.

Na Škotskem bi bilo za ohranitev in potencialno širitev manjšinske jezikovne skupnosti

v prihodnosti potrebno tudi oblikovati javne promocijske kampanje o pomenu

kurikula za starše

socialnih situacij in dogodkov z rabo škotskega keltskega jezika ter pošolskih

dejavnosti. Oblikovati in zagotoviti bi bilo potrebno dostop in izvajanje sistema

»Welsh in the cradle« in

»Welsh for family«. nosti podpornega

osebja za predšolske skupine na osnovi modela Twf in Mudiad Meithrin iz Walesa.

potreben

110

V bosta imela n

jezikovnih manjšin vpliv predvsem dva pristopa, ki sta se razvila v 19. in 20. stoletju.

Prvi

kolektivnih pravic manjšin. Jezikovne manjšinske pravice bi se morale obravnavati

h upravljanja, upravni

držav danes stagnira. Potencial manjšin, tudi jezikovnih manjšin, danes

mere ostaja neizrabljen. loveški kapital manjšin , saj le te

manjšin potrebuje novih razvojnih smernic. Velike razlike obstajajo med manjšinami

znotraj posamezne države, kar kaže na to, da so manjšine v meri še vedno

element zgodovinskih odnosov in ne toliko racionalne revizije do lastnega prebivalstva.

111

7 DEJAVNIKI SPREMINJANJA RABA SLOVENSKEGA JEZIKA V ZAMEJSKEM OKOLJU ITALIJE

7.1 Socialno- v zamejskem okolju Italije

Slovenska jezikovna skupnost v Italiji predstavlja del slovenskega naroda oziroma

. Slovenci v Italiji so

zgodovinsko naseljeni v deželi Furlaniji Julijski krajini (v nadaljevanju dežela FJk), v

treh pokrajinah vzdolž meje s Slovenijo: v Tržaški pokrajini, v Goriški pokrajini ter v

Videmski pokrajini, in sicer in

Terska dolina).

Zgodovinske, avtohtone ali jezikovne manjšine so lahko znotraj države, v kateri bivajo,

podvržene procesu asimilacije z

upnostjo.

medgeneracijski prenos jezika, pomanjkanje možnosti za rabo jezika v vsakdanjem

odklanjanje manjšinskega jezika )

.

Po Bajcu in Klabjanu (2008) se je problematika narodnih manjšin z vso silo pojavila po

prvi svetovni vojni, ko se

Srednje in Vzhodne Evrope, na prostorih prejšnjih državnih enot pa so nastale nove

tvorbe, ki so se sicer

Pariška mirovna pogodba je novim državam narekovala jasna

da ne bi

predstavljal elementa nestabilnosti v t.i. Versajski pogodbi. Italija se je, kot nova

evropska velesila, izognila kateri koli mednarodni obvezi glede svojih nacionalnih

manjšin, slovensko in hrvaško prebivalstvo pa je postopoma vedno glasneje izražalo

nezadovoljstvo s svojim položajem v italijanski državi.

Ko je Habsburška monarhija izgubila vojno s Prusijo in Italijo (1866), si je slednja

so jo sestavljale Nadiške doline, Terska dolina in Rezija). Med ozemlji, kjer danes živi

slovenska narodnostna skupnost, sta pod Kraljevino prvi prešli Beneška Slovenija in

Rezija. ti politiko nacionalnega zedinjenja, kar se je

112

odražalo tudi v odnosu oblasti do Beneških Slovencev. Z narodnosti je zaradi

in kulturnem monolitizmu v Italiji

Slovenci in ostali Slovenci v Videmski pokrajini, katerih status se je v Italiji izboljšal

šele po koncu 90-

(Bajc in Klabjan 2008).

i ga je italijanska vojska zasedla med prvo svetovno vojno, to je dobršen del

zgornje Primorske – se o

v

socialnih razmer in raznorodovalni ukrepi italijanskih oblasti do Slovencev so dosegli

vrhunec z nastopom fašizma leta 1922, ki je raznorodovalno politiko – ta je prizadela

– uzakonil. Po Bajcu in Klabjanu (2008) se je po

razmejitvi z Rapalsko pogodbo (1920) rtina

Slovencev; skupaj z Beneškimi Slovenci je pod Italijo ostalo 360.000 Slovencev. Na

podlagi Rapalske pogodbe po prvi svetovni vojni so pod Italijo prešli Goriško in

Tržaško ozemlje ter Kanalska dolina.

Po drugi svetovni vojni je bilo ozemlje Julijske krajine razdeljeno na dve coni: zahodni

del – cono A, je upravljala Zavezniška vojaška uprava, vzhodni del – cono B, pa

Vojaška uprava Jugoslovanske Armade. Slovenci, ki so spadali pod cono A (Tržaška in

Goriška pokrajina), so dobili nekaj pravic; Slovenci na

Videmskem, kjer se je izvajanje pritiskov nadaljevalo, so ostali pod Italijo. Bajc in

Klabjan še pišeta, da je Londonski sporazum (1954) Kraljevini Italiji obljubil dotedanja

avstro- naseljena z italijanskim

prebivalstvom: Trst, Avstrijsko Primorje, Istro, kvarnerske in dalmatinske otoke,

osrednjo Dalmacijo in na severu oziroma severozahodu Južno Tirolsko. Londonski

sporazum je sporno ozemlje razdelil in cona A Svobodnega tržaškega ozemlja je skoraj

v celoti prešla pod Italijo. V novi coni A je ostala samo Tržaška pokrajina, goriški

113

o v notranjem pravu Italijanske

Londonskega sporazuma; ta

(ko se posamezniki, ki so pripadniki slovenske n

italijanskemu dopisu). vajanje Posebnega statuta je

italijansko-jugoslovansko mejo, niso našli rešitve; potrdili so že

v položaj programskih smernic pa so potisnili tisti del

Po »odprtju« jugoslovanskih meja sredi 60-ih let prejšnjega stoletja se je med Slovenci

v Italiji v okviru programske usmeritve »skupnega

slovenskega kulturnega prostora« (v nadaljevanju SSKP). Od tedaj se je krepilo

prizadevanje za mednarodnopravno kodificiranje oziroma bilateralno pogodbeno

Od

demokratizacije in osamosvojitve Republike Slovenije je zgodovinski interes

slovenskega naroda in njegove države za ohranjanje Slovencev v zamejstvu opredeljen

Resolucijo o položaju

avtohtonih slovenskih manjšin SSKP, Slovence v zamejstvu

obravnava kot »dragocen most sodelovanja in dobrega sosedstva« ter kot »avtonomen

Resolucija je vodila k sprejemu Zakona o odnosih Republike

Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (ZORSSZNM), s katerim je slovenska država

jasno zagotovila pravno podlago za sodelovanje s Slovenci v zamejstvu in po svetu in

za financiranje njihovih struktur in dejavnosti. Slovenska vlada je s sprejemom tega

zakona tudi potrdila, da so Slovenci v zamejstvu in po svetu »enakovreden del enotnega

slovenskega naroda«. Z njim so Slovenci v Italiji dobili pravno podlago za ureditev

financiranja lastnih dejavnosti in organizacij. Njegova osrednja novost je ustanovitev

Sveta za Slovence v zamejstvu, posebnega posvetovalnega telesa, ki nudi

114

RS pri oblikovanju in izvajanju politike Slovencev v zamejstvu. Ustavno obveznost do

posebne skrbi za Slovence v tujini izvaja urad Republike Slovenije v zamejstvu in po

m v sosednjih državah, hkrati pa vzdržuje stalne

stike s predstavniki manjšin (Jagodic 2009).

V okviru evropskih integracijskih procesov cem berlinskega zidu in

so razpeti med napori za socialno in ekonomsko integracijo ozemlja EU ter potrebo po

spoštovanju jezikovne in kulturne raznolikosti, šengenskega

prostora in evro Spremembe so vplivale na položaj slovenskega jezika v deželi

FJk in na odnos italija o slovenske manjšine in

slovenskega jezika (Brezigar 2013). V deželi FJk vladajo med raznimi skupnostmi

nesorazmer

smatramo, da do ijski

proces (Kosic in Flego 2008).

Proces evropske integracije in uveljavljanje regionalnih gibanj sta postopoma privedla

Italija je

ratificirala šin, predstavniki

krovnega mednarodnega dokumenta, ki ureja položaj jezikovnih manjšin, to je Evropske

listine za regionalne ali manjšinske jezike, Italija ni ratificirala (Brezigar 2010).

Nekdaj obrobne skupnosti pridobivajo v današnji družbi novo vlogo in vpliv, ne le na

peizacije se je z

vstopom Slovenije v š nove možnosti

povezovanja in z drugimi manjšinami.

7.2 Razvoj jezikovne zakonodaje v zamejskem okolju Italije

Italija ima med evropskimi državami eno najvišjih stopenj jezikovne raznolikosti: tukaj

državljanov pripada eni od zgodovinskih jezikovnih manjšin; ti državljani v svojem

115

anjšinske oziroma regionalne kulture

in hkrati uporabljajo uradni jezik države, v kateri živijo (Kosic, Medeot in Vidali 2013).

V Ustavi Italijanske republike sta

no zadeva jezikovne manjšine in vsebuje zavezo

R (Kosic, Medeot in

Vidali 2013).

zakonov, imajo Slovenci v Italiji naslednje pravice:

do šolanja, vzgoje in izobraževanja v slovenskem jeziku;

do rabe slovenskega jezika v odnosih z javno upravo na ozemlju, kjer živi

slovenska narodnostna skupnost v Italiji;

slovenska

narodnostna skupnost ;

sindikalnimi organizacijami;

;

do gospodarskih dejavnosti;

do varstva pred diskriminacijo.

Pravni status slovenske manjšine v Italiji urejajo

manjšin iz leta 1999 (št. 482), iz leta 2001

(št. 38), D iz leta

2007 in (Brezigar 2010).

Zakoni urejajo temeljne pravice slovenske narodne skupnosti v Italiji v skladu s 6.

lenom italijanske ustave, ki uzakon jšin.

Zakon št. 482/1999 je prvi italijanski zakon, ki globalno obravnava vprašanje vseh

jih zakon navaja in je temelj za nadaljnje zakone za posamezne manjšine; to velja za

državne kot tudi za deželne zakone. Z

pri seznamu pri ravni pravic, ki jih priznava

manjšinam. Omejitev dežele FJk

ustavnim zakonom. Izjemo predstavlja slovenska narodnostna skupnost v Italiji, za

116

manjšin, to je manjšin, ki so vezane na do

dolgo. Zakon št. 482 torej ne zadeva novih manjšin (priseljenih ali pred kratkim

naseljenih) (Kosic, Medeot in Vidali 2013). Z zakonom št. 482 so bile uvedene

dejavnosti v šolah bodisi za jezike, ki so v rabi v javnih upravah in javnih prostorih.

D

regionalnih jezikov.

Z zakonom se je je bil

tudi postopek za ugotovitev obmo (

5 % volivcev). S tem

slovenska narodnostna skupnost

-

vas, Praprotno, Podbonesec, Rezija, Šentlenart, Špeter, Srednje, Sovodnje, Tipana in

Trbiž (Brezigar 2010).

, da se v otroških vrtcih ter v osnovnih in nižjih srednjih šolah na

manjšine. so uvedli pouk

vljali pa so ga

ponekod tudi v Tržaški in G

šolah. Zakon št. 38 ne v italijanskih šolah, ker

; ta zagotavlja pripadnikom

manjšin pravico do rabe jezika v odnosu z oblastmi in v ta namen zagotavlja sredstva

tudi za delovanje posebnih jezikovnih okenc .

Zakon med drugim ureja državno podporo za

evropskih programov. Italija in Slovenija sicer konvencij nista sprejemali, vendar je

ropske

programe (Brezigar 2010).

117

Zakon št. 38/2001

a, da republika Italija

pripadajo slovenski jezikovni manjšini v pokrajinah Trst, Gorica in Videm, na osnovi

Statuta dežele FJk in v skladu s splošnimi

ter

mednarodnih konvencij in pogodb

italijanskih šolah. Za slovensko manjšino ostaja zakon št. 482 v veljavi tudi po sprejetju

zakona št. 38.

Po Brezigar (2010) je zakon št. 38 poznan in obsega

skupnosti: pravica do izobraževanja, vzgoje in usposabljanja v slovenskem jeziku;

pravica do rabe slovenskega jezika v odnosih z javnimi upravami, do pridobitve

uporabe slovenskega jezika v odnosih z osebjem javnih uradov; pravica do vidne

, pravica do

pretvorbe osebnih imen, priimkov ter krajevnih imen v izvirno slovensko obliko;

pravica do izražanja lastne narodne identitete tudi s simboli, na primer z izobešanjem

slovenske zastave, poleg italijanske, evropske in deželne, v javnih prostorih; pravica do

(javnih in zasebnih), in do lastne

založniške dejavnosti v slovenskem jeziku; pravica do lastnih organizacij in združenj,

; pravica do izvolitve

; pravica do izvajanja gospodarskih dejavnosti in pravica

Zakon je ustanovil paritetni odbor za vprašanja slovenske manjšine, ki ga sestavlja

imenovanih s strani predsednika republike (od teh je deset pripadnikov

manjšine), in pravila njegovega delovanja. Ob ustanovitvi so bili vanj imenovani mnogi

bil imenovan nov odbor, je delo steklo in odbor sedaj redno deluje. Predstavlja kraj

talijanska stran pa je v

odbor predlagala v glavnem politike, ki ne predstavljajo institucij, ki so jih imenovale

118

(Brezigar 2010).

izvajati z veliko zamudo, šele v letu 2007. To ozemlje sestavljajo v pokrajini Trst

Trst samo

Vzhodni in Zahodni kras, Barkovlje, Greta, Rojan, Sv. Ivan, Katinara, Lonjer in

Škedenj. V pokrajini Gorica ozemlje predstavljajo

Ronke, Števerjan, Sovodnje, Zagraj, Gorica samo Štandrež, Pevma-Štmaver-

Oslavje, Podpora in Placuta-

Dreka, Grmek, Bardo, Naborjet- nart,

Špeter, Sovodnje, Srednje, Tipana, Tavorjana, Ahten, Trbiž. O vsebuje samo

Gradischiutta;

Zakon ga jezika v javni upravi

slovenskih imen in priimkov. Pripadniki manjšine lahko uporabljajo jezik v odnosu z

upravnimi in sodnimi oblastmi, s podjetji, ki opravljajo javne storitve, imajo pravico do

odgovora v slovenskem jeziku ustno nep no

prisotna manjšina, so obvezane na prošnjo zainteresiranih zagotoviti obrazce v

n javna obvestila opremiti s

slovenskim prevodom, zagotoviti osebje z znanjem slovenskega jezika, odpreti urade,

kjer državljani lahko poslujejo v slovenskem jeziku, prilagoditi e statute temu

zakonu (Brezigar 2010).

Brezigar ugotavlja, da z , vsebuje

nekaj popravkov in dopolnil

1961 in 1973), ureja pa tudi v pokrajini Videm. Vsebuje

uvedbi sloven v otroške vrtce in

na katerem živi slovenska narodnostna skupnost

ali se bodo njihovi

srednjih šol

dvo

v

119

paritetni odbor. D bila podržavljena, osnovni šoli pa so bili

dodani trije razredi nižje srednje šole.

Zakon tudi slovenska

narodnostna skupnost

predlog paritetnega odbora; na predlog odbora s

, z namenom ohranjanja

in promocije kulturne, zgodovinske ali jezikovne identitete. V

veljavnost vseh ukrepov, ki so bili uveljavljeni na osnovi Londonskega

sporazuma in Osimskega sporazuma

, ker vnaprej

e omejitev pravic navzgor. Težave se pojavljajo

pri u Londonskega sporazuma.

septembra 2007. Za

-ih

manjšine – organ, katerega usta . Že pred odobritvijo teh

zakonov je slovenska narodnostna skupnost v Italiji pridobila pravno priznanje s

Posebnim statutom, prilogo mednarodnega sporazuma iz leta 1954, znanega kot

Londonski sporazum o soglasju, na katerega se sklicuje tudi len Osimskega

sporazuma med Italijo in Republiko Jugoslavijo iz leta 1975. Iz Posebnega statuta je

izšel niz pravil, kot je na primer javna raba slovenskega jezika in pravica do šol v

slovenskem jeziku, vendar so bile te v sodelovanju z italijansko državo omejene na

; delno so bile razširjene na

pokrajino Gorica na podlagi Mirovne pogodbe z Italijo, sklenjene v Parizu 1947.

Slovensko prebivalstvo videmske pokrajine je moralo priznanje svojega statusa in za

na odobritev zakona št. 38 bile pred tem

nekatere pravice delno uvedene z zakonom št. 482. Zakon št. 38 in deželni zakon št. 26

iz leta

Deželni svet FJk je leta 2007 sprejel zakon št. 26 z naslovom

120

Omenja Evropske listine za regionalne in

manjšinske jezike, ki je Italija še ni ratificirala. ozemlje, na katerem se zakon

izvaja, to je na celotnem ozemlju dežele FJk, razen v primerih, ko se zakon nanaša na

ozemlje, na katerem je prisotna slovenska narodnostna skupnost na

osnovi zakona št. 38). Uveljavlja se

zakona je

dežele FJk, je

or.

interpretacij teritorija, ampak v celoti osvaja državno zakonodajo. Spodbuja in podpira

ih

manjšinah ter stikih z Republiko Slovenijo in dejavnostih

dežela FJk nima velikih pristojnosti na

prostoru ter sodelovanje med institucijami (Brezigar 2010).

S tem zakonom se je dežela FJk obvezala, da bo spodbujala sodelovanje in medsebojno

razumevanje in spozn Dežela FJk podpira

, vrednotila kulturne in jezikovne

raznolikosti in krepila o medkulturnosti.

znam organizacij slovenske manjšine, ki je pogoj za evidenco

organiziranosti manjšine. Dežela FJk mora s tem seznamom razpolagati, da zagotovi

, ter

predstavniške organizacije manjšine najbolj reprezentativne organizacije. To vprašanje

. S zakon rešuje sporno vsebino. Z njim rešuje

tudi

Zakon pripadnikom slovenske manjšine zagotavlja pravico, da se ustno ali pisno

deželo FJk v slovenskem jeziku in imajo pravico do odgovora v roku, ki ga

in uvaja jezikovne pravice slovenske manjšine na obmo

manjšina prisotna; zagotavlja tudi pravico do svojega imena in priimka, enako velja za

121

lahko dežela FJk uporablja

ki so dolo

problem prisotnosti slovenskih organizacij v deželnih posvetovalnih telesih; na

16. zakona slovenskega

jezika v italijanskih šolah: z

sodelovanje med univerzami in priznanje habilitacijskih državnih izpitov, ki so v Italiji

potrebni za opravljanje številnih poklicev. len se v praksi ne izvaja; nekatere

prejele deželnih sredstev. postopke za delitev javnih sredstev za namen

in za osebje, ki je zadolženo za odnose s pripadniki manjšine, ter sorazmerno majhen

letni sk videmski pokrajini, v katerih je pristopna slovenska

narodnostna skupnost. D in dejansko so

Kanalsko dolino in Rezijo, dve tretjini pa za Nadiške doline in Tersko dolino.

podržavljen in je kasneje pridobil še tri razrede nižje srednje šole, to je drugi ciklus

dežele FJk

Poleg teh zakonov te zakonskih predpisov, ki

slonijo na mednarodnih sporazumih in dogovorih, državni in deželni zakonodaji, na

ere sodbe Ustavnega

15/1992). Zakon 1012/1961 in zakon 932/1973 urejata šol

jezikom v Tržaški in G ev šol, za

slovenske manjšine, italijanskim državljanom ali komurkoli stalno naseljenemu na

v

122

bil uradno priznan z zakonom 38/2001. Ta zakon je šolski sistem nadgradil še s

posebnim uradom in z deželno komisijo (Vidali in Vincoletto 2007).

Z zakonom o reformi univerz (št. 341/1990) je država pooblastila deželo FJk za

sklenitev konvencije z univerzami v deželi in s slovenskimi univerzami za

izpopol olah s slovensk Kompleksnejše je

, saj Italija nikoli ni ratificirala

Osimski sporazum

Londonskega sporazuma, ki se že izvajajo. Ta

2010).

7.3

Razvoj jezikovnih kompetenc je pri pripadnikih manjšine dejavnik, ki se lahko

spreminja zaradi hitre jezikovne asimilacije. Pridobivanje in ohranjanje znanja

manjšinskega jezika je pomembno za vse starostne skupine manjšinske jezikovne

skupnosti, ne le za otroke, kot pojasnjuje kon Slovenska

narodnostna skupnost v Italiji nima posebne strategije tovanja in

promocije slovenskega jezika, spremljanje

pa lahko predstavlja teore oziroma podatkovno osnovo za prihodnje oblikovanje

promocije rabe slovenskega jezika v italijanskem okolju.

model manjšine predstavlja po Brezigar (2013) in pojasnjuje

ke jezikovne

Manjšino po modelu

so posamezniki, ki se

lju, delijo

slovenske vrednote in kulturo in se udeležujejo slovenskih kulturnih programov;

osrednji pas, ki ga sestavljajo tisti,

uporabljajo doma – ta skupina jezika in narodne pripadnosti ne povezuje, dojemajo se

kot Slovenci in imajo trdno slovensko kulturno tradicijo ne glede na stopnjo poznavanja

jezika; zunanji pas, ki ga predstavljajo pripadniki, ki se sicer nimajo za Slovence,

123

izkazujejo pa aktivno zanimanje za slovenski jezik in kulturo. V ta pas spadajo npr.

.

jezika, ampak bodo usvojili tudi vrednote in kulturo slovenske jezikovne manjšine. Z

a, s

pasu premikajo proti jedru manjšine; ta deluje kot nekakšen magnet, ki privablja nove

i trije pasovi so del manjšine.

odpira svež pogled na možnost širjenja slovenske

manjšine ti ali

zavedni pripadniki, ki pa niso izgubljeni pripadniki manjšine; predstavljajo sredstvo

manjšinske skupnosti, ki se ob podpori ustrezne promocijske strategije premaknejo

bližje jedru. Manjšina dolg

e skupnost vpeta v širše okolje,

slovenske manjšine v zamejskem okolju (Brezigar 2013).

Neuravnotežen jezikovni položaj po tem modelu dejansko predstavlja priložnost, da se

Model opozarja na

krožnicah, v razmerah neuravnoteženega jezikovnega položaja in odsotnosti promocije

manjšinskega jezika prepustna le v eno smer, prihaja do enostranske asimilacije. Zato je

potrebno, da jezikovne manjšine prepustnost ne meje poskušajo uravnotežiti s

ohranjanja manjšinske skupnosti tem za

medsebojno sožitje kultur. Temeljni gradnik promocije rabe jezika p

narodne skupnosti, tako pri otrocih kot pri odraslih. Po Bogatec (2011) znanje jezika

eje in hitreje,

zato bi promocijo znanja jezika soseda morali predvidevati že šolski programi, saj je ta

124

S promocijo manjšinskega jezika lahko manjšine kompenzirajo tok »izgubljanja« svojih

govorcev s tokom »pridobivanja« novih govorcev. Tako pot promocije manjšinskega

jezika so ubrali npr. Valižani in

avest govorcev

jezika, da je njihov jezik nekaj edinstvenega, da predstavlja veliko bogastvo, ki ga je

treba varovati in ohraniti. Pri Valižanih in Škotih je torej vprašanje promocije jezika v

prvi vrsti zaviranje »odpadništva« in vlaganje naporov v širjenje manjšinske skupnosti.

jšinsko

skupnost in njen razvoj (Brezigar 2013).

. Za širitev

slovenske jezik

slovenskega jezika bi bilo potrebno posebno skrb nameniti tudi usposobljenosti

nadaljevanja jezikovnega izobraževanja (Brezigar 2013).

Za širitev slovenske skupnosti je pomembno, da s je to

pogoj za vstop v jedro manjšinske jezikovne skupnosti. Pot

od ja jezika do identifikacije z manjšinsko skupnostjo je dolga. Pomembneje je

torej, da se do

ljudi,

-upravnim z

ukinitvijo meje, s prostim pretokom blaga in ljudi, bistveno manj pa z zavedanjem o

pripadnike manjšine v

125

drugi i krog. Starši, ki so otroke vpisali v slovenske šole, so prvi korak k

približevanju slovenski manjšini že storili. S spodbujanjem potencialnih govorcev, ki bi

i, bi se slovenska jezikovna skupnost

in slovenska narodna manjšina najlažje širili. Obojestransko

dovolj dobro (Brezigar 2013).

7.4 Analiza sta slovenskem zamejskem prostoru Italije

Slovenska jezikovna skupnost v Italiji predstavlja zgodovinsko ali avtohtono manjšino v

deželi FJk. Slovenci so zgodovinsko naseljeni v treh pokrajinah vzdolž meje s

Slovenijo: v Tržaški pokrajini, v Goriški pokrajini, v Videmski pokrajini: v Kanalski

Naselitveni pas je širok do 30

km in skupno prekriva približno 1.500 km2 (Vidali in Vincoletto 2007). Število

Slovencev v Italiji je težko definirati, saj popisi po drugi svetovni vojni niso upoštevali

narodne ali jezikovne pripadnosti državljanov; ocene se med seboj razlikujejo, gibljejo

se med približno 46.000 in 125.000 pripadniki slovenske narodne skupnosti.

Po podatkih Raziskave o jezikovnih skupnostih FJk se je nekaj manj kot tretjina

da so e e, za 45 % vprašanih pa je bil materni

Po manj kot polovica slovenske skupnosti v družinskem krogu uporablja

skupnosti (24

jezikovni skupnosti, oziroma kombinaciji jezikovnih skupnosti, ki se razlikujejo od

lo, da

126

skupnosti je vsak drugi anketiranec (51 %) izjavil, da je seznanjen z obstojem pravnih

Bogatec in Bufon (2008) ugotavljata, da je govorna sposobnost slovenskega jezika na

nižja (96 %), predvsem zaradi prebivalcev Videmske pokrajine, kjer okrog 97 %

vprašanih slovenski jezik razume, govori pa ga 90 %. Po mnenju obeh obstaja razkorak

dejstva, da ta skupnost ne razpolaga z ustreznimi institucionalnimi instrumenti, da bi

lahko svojo potencialno vlogo tudi polno (iz)koristila. Le slabih 75 % respondentov, ki

so bolj ali manj aktivni v slovenskih manjšinskih društvih in ustanovah, se na

opredeljuje za Slovence; okrog 9 %

vprašanih se opredeljuje za »zamejsko« identiteto, okrog 5 % za Italijane, okrog 4 % pa

je izrazilo mešano, slovensko-italijansko narodnostno identiteto. V Videmski pokrajini

vidneje izstopa opredelitev za italijansko nar

kozmopolitske identitete ter za kombinirane identitete. Okrog 73 % respondentov v

anjih je na lokalni ravni

in Bufon 2008).

Materni jezik je naše temeljno komunikacijsko sredstvo

je zelo pomemben dejavnik za organizacijo misli, razmišljanja in za usvajanje

uveljavljanjem pravice do svobodnega izražanja, državljanskih pravic in pravice do

Prve za Slovence z Goriške in s Krasa je v drugi

polovici 18. stoletja (1774) uvedla avstrijska cesarica Marija Terezija. V Trstu so bile v

drugi polovici 19. stoletja ustanovljene tudi razne zasebne slovenske šole, ki jih je

upravljala Ciril-Metodova družba. Po uvedbi Gentilijeve šolske reforme (zakon št. 2185

Po

drugi svetovni vojni so Slovenci spet pridobili

127

pravico do obveznega šolanja v maternem jeziku, povojni proces razvoja izobraževanja

šole na Tržaško in Goriško pokrajino v šolskem letu 1984/1985, ko je bila ustanovljena

Klabjan 2008).

Obvezno šolanje v Italiji traja od 6. do 19. leta starosti. Na Tržaškem in Goriškem

deluje za celotni šolski ciklus : za

otroške vrtce, osnovne šole, nižje in višje srednje šole. V teh šolah se vsi predmeti,

jezik in književnost«, n zgodovina sta delno

dopolnjena v primerjavi s tistima, ki veljata za italijanske šole.

Videmska pokrajina je leta 1866 pripadla Italiji. Pravice do javnega šolstva v

slovenskem jeziku tam ni bilo, Slovenci priložnosti izobraževanja v maternem jeziku

niso imeli -ih let 20. stoletja, ko je bilo ustanovljeno današnje

-

obseg

Danes v Š

– ena oseba. Na celodnevni

osnovni šoli j

deželi FJk ni posebnih pobud za spodbujanje ohranitve manjšinskih jezikov, oziroma

nskega jezika kot izbirnega predmeta v italijanske šole.

otroke mešanih družin ali za otro

Špetru praviloma poteka opismenjevanje v slovenskem jeziku, otroci pa usvajajo sistem

petru so državne in sledijo državnim smernicam

in programom, ki veljajo v Italiji (Colja 2013). Zaradi negativnih demografskih trendov

128

in izseljevanja se je v preteklih desetletjih precej slovenskih šol zaprlo. Prisotnost otrok

iz mešanih in neslovenskih zakonov je vplivala na zmanjšano motivacijo za vpis otrok v

slovenske šole, v zadnjih letih

slovenske šole (Bogatec 2011).

Colja (2013) tudi ugotavlja, da je bilo, po podatkih raziskave Razvoj predbralnih in

% »italijanskih« (materni jezik obeh staršev je italijanski) in 26 % »slovenskih« družin.

V Goriški pokrajini je slika podobna Tržaški pokrajini, saj je tu 37 % »mešanih« družin,

30 % »italijanskih« in 27 % »slovenskih« družin. V Špetru je prisotnost »slovenskih« in

»italijanskih« družin 12-

neslovenskih

d

pretežno slovenskim jezikom, v primerjavi s Tržaško pokrajino (33 %) in Goriško

pokrajino (31 %), je zaslediti v Špetru (6 %), saj se vse preostale družine (94 %) tu

pogovarjajo »neslovensko«. V 29 % vseh družin se oba starša z otrokom pogovarjata

pretežno v slovenskem jeziku; 34 % je »mešanih« družin, kjer je v pogovoru staršev z

starši z otrokom pretežno pogovarjajo v jeziku, ki ni slovenski.

Londonskim sporazumom je zaznamoval

zmanjšan vpis v slovenske šole. Ta proces je trajal do šolskega leta 1965/1966, ko je

dosegel najnižje število vpisov. Nanj so vplivali asimilacijski pritisk oblasti ter

izseljevanje iz Tržaške pokrajine. Sledil je porast v 70-ih letih in nato ponovno upadanje

v 80-ih letih. Slovenci v Italiji obiskujejo slovenske šole na Tržaškem in Goriškem,

anskih šolah pa se z redkimi izjemami ne izvaja. Na

129

Bogatec (2011) piše o tem, da podatki

kažejo na zanimanje za slovenski jezik v zadnjih dvajsetih letih; od sredine

90-

se identificirata kot Italijana) v slovenskih šolah potrojilo, in sicer iz 7 % na 24 % vseh

vpisanih otrok. P o državo

kot tudi manjšino, ki živi v njihovem okolju, kar predstavlja priložnost za prihodnji

razvoj slovenske manjšine. Trend se sicer razlikuje glede na pokrajino; krivulja vpisov

-ih let, medtem ko se na

populacija štela 4.390 vpisanih; 57 % je obiskovalo slovenske vrtce in šole na

Tržaškem, 37 % tiste na Goriškem, preostalih 6 % se je šolalo v Špetru. Izmed vseh

vpisanih osnovnošolskih otrok v slovenske in italijanske šole v Tržaški in Goriški

pokrajini -odstoten v

drugi polovici 90-

manj (31 %) je bilo otrok iz mešanih zakonov, 7 % jih je prihajalo iz italijanskega

narodnostnega okolja. V dvajsetih letih se je slika precej spremenila: delež otrok iz

vpisanih tudi v šolskem letu 2014/2015 kljub rahlemu upadanju; otrok iz slovenskih

italijanskih družin.

asle,

ki niso naravni govorci slovenskega jezika. V deželi FJk jih izvajajo izobraževalna

ine za

zamejsko okolje, enega za odrasle in enega za mlade med 14. in 17. letom. Pridobivanje

130

osnovni stopnji je bila v zamejskem okolju Italije v zadnjem desetletju najbolj številna.

i, 546 pa

smiselno poznati (Brezigar 2013).

2013/2014 2014/2015 2015/2016

TRŽAŠKA POKRAJINA

otroški vrtci 629 596 594

osnovne šole 915 926 897

srednje šole prve stopnje 457 471 476

srednje šole druge stopnje 492 522 535

SKUPAJ 2.493 2.515 2.502

GORIŠKA POKRAJINA

otroški vrtci 444 455 432

osnovne šole 577 596 600

srednje šole prve stopnje 293 307 302

srednje šole druge stopnje 249 252 253

SKUPAJ 1.563 1.610 1.5871)

otroški vrtci 83 95 101

osnovne šole 129 115 115

srednje šole prve stopnje 49 55 59

SKUPAJ 261 265 275

SKUPAJ

otroški vrtci 1.156 1.146 1.127

osnovne šole 1.621 1.637 1.612

srednje šole prve stopnje 799 833 837

srednje šole druge stopnje 741 774 788

SKUPAJ 4.317 4.390 4.364

1)

Preglednica 2 dežele FJk (vir

podatkov: Bogatec 2015).

131

7.5 Jezik kot element identitete in nacionalna zavest

Pri oblikovanju narodne skupnosti ima jezik osrednji pomen, saj predstavlja temeljno

sredstvo sporazumevanja in pospešuje in podpira identifikacijo pripadnikov manjšine z

narodno skupnostjo. Jezik je torej pomemben element identifikacije, skupni imenovalec

skupnosti in zmanjšuje razlike znotraj te skupnosti. Predstavlja spoznavno sredstvo,

Z odpovedjo svojemu izvornemu jeziku

priseljencev ne oropamo le njihovega sredstva jezikovnega sporazumevanja, ampak se

zatira tudi njihovo doživljanje kulturne in narodne identitete

Da bi se manjšinska , je pomembna razširjenost

domen rabe jezika. V odnosu med jezikom in narodno skupnostjo gre za tesno

deželi FJk.

Sl

enega pomembnejših znakov slovenske identitete« ( -Luk 1995).

7.6 Mednarodni kontekst rabe slovenskega jezika

Italija je s sprejemom

Okvirne konvencije ,

skromni in šibki; jenje, so omejeni na volitve deželne

samoupravi pa ni (Brezigar

2010).

Brezigar nadalje piše, da zakona št. 38 in deželni zakon podpirata razvijanje in

ohranjanje prvin slovenske identitete. Država zagotavlja sredst

dvajset let ni spremenjena. Republika Italija pri pospeševanju strpnosti ni zelo aktivna,

e treh

predsednikov v Trstu), vendar pa te niso odraz konsistentne politike. Slovenskim

združevanja, svobode izražanja in svobode mišljenja, vesti in veroizpovedi. Manjšina

Manjšina lahko ustanavlja in

zagotavlja tudi radijske (12 ur

132

dnevno) in televizijske (približno 45 minut) sporede v slovenskem jeziku, vendar ti niso

vidni v Videmski pokrajini. Za zasebno in javno ustno in pisno rabo slovenskega jezika

ni posebnih ovir; slovenski jezik se redno uporablja na javnih prireditvah, ki jih

organizira manjšina, pripadniki manjšine imajo tudi pravico, da z upravnimi organi in

p rsta in Gorice se izvaja preko posebnih javnih uradov.

šin Italija ne opravlja veliko dela. V šolskih

posameznih šol. Manjšina ima tudi pravico do lastnih izobraževalnih ustanov.

Slovenska narodnostna skupnost v Italiji ima na Tržaškem in Goriškem državne šole s

ih šol, poleg

delujejo tudi zavod za poklicno izobraževanje Ad

formandum, Slovenski izobraževalni konzorcij Slov.I.K. ter Glasbena matica in center

za glasbeno vzgojo Emil Komel.

izacije

slovenske manjšine so zastopane v nekaterih telesih skupaj s sorodnimi italijanskimi

ustrezno

rešeno (Brezigar 2010).

133

8 MOŽNOSTI UPORABE DOBRIH PRAKS WALESA IN ŠKOTSKE V SLOVENSKEM ZAMEJSKEM OKOLJU ITALIJE

8.1 Prednosti slovenskega zamejskega prostora v Italiji in možnosti razvoja rabe slovenskega jezika

Po Jagodic (2009) s

šengenski prostor predstavljajo z narodnostnega vidika statusa slovenskih skupnosti, ki

živijo znotraj ali zunaj meja Slovenije, b tem pa je potrebno

kontaktnega prostora. Družbeno-

spremembe so vplivale na položaj slovenskega jezika v deželi FJk, predvsem pa na

predstavo in odnos italija o slovenske manjšine in

slovenskega jezika. Manjšina postala dejavnik integracije,

prispeva k skupni rasti izbranega prostora in k Razvojne

se odpirajo zlasti v okviru nedavno

Jadranske evroregije.

Jagodic (2009) nadalje ugotavlja, da med pozitiv

medkulturnih odnosov na narodnostno mešanem obm

V Videmski pokrajini je vstop v EU

pripomogel k splošnemu izboljšanju odnosa do »slovenstva« in njegovemu sprejemanju

kega prebivalstva, na Goriškem in Tržaškem pa na

postala

anica EU in s tem pridobila enakopraven položaj v primerjavi z Italijo.

utrditev slovensko-italijanskega obmejnega prostora, z obeh strani meje prihajajo

ejnih dejavnostih. Pripadniki slovenske manjšine v Italiji

in so zainteresirani za

. Najbolj zadržani

so na Tržaškem, kar nedvomno izraža dejstvo, da se je tu lokalna politika mnogo manj

134

Videmskem

i študija na drugi strani meje,

Jagodic Projekt SA.PE.VA je

študija, analiza, promocija kulturnega, zgodovinskega in jezikovnega bogastva

evropske pobude Interreg IIIA Italija-Slovenija 2000–2006, razvil pa se je v tesnem

organizacije in ustanove slovenske skupnosti v Italiji in italijanske skupnosti v Sloveniji

in na Hrvaškem so v obdobju med letoma 2003 in 2006 izpeljale vrsto skupnih

projektov v okviru programov evropske pobude Interreg IIIA Italija-Slovenija 2000–

2006 in Phare CBC Italija-

projektov, med njimi »Glasba brez meja«, »Umetniki dveh manjšin«, »LIBRIS«,

, »Šport podira meje«. Obe narodni skupnosti sta skupno

ures (»Best practices za pripravo in

), turizma (»MIN-TOUR«, »Manjšine in

turizem- ) in kmetijstva

(»AGROMIN, Kmetijstvo manjšin –

). Vidali (2012) tudi ugotavlja, da je na Videmskem v

idemske pokrajine.

medkulturnega dialoga precej vidni,

(Jagodic 2013).

Projekt EDUKA – (Projekt EDUKA – Educare alla diversita

Vzg

združevanjem teme priseljenstva ter zgodovinskih narodnih in jezikovnih manjšin,

predstavlja pa dober primer promocije medkulturne vzgoje in sodelovanja šol na obeh

straneh meje. Pr

135

miselnih ovir, ki so zavirale polnejše sodelovanje med skupnostmi, ki živijo na

obmejnem prostoru. Odgovoril je

na potrebo po inte

izobraževanja, potrebo po

prenosu znanja strokovnih institucij na teren, njegov

komuniciranja in medsebojno sodelovanje. V okviru projekta so bile izvedene

promocijske aktivnosti o vrednosti sožitja, medsebojnega poznavanja, sodelovanja in

šolami. Izpeljanih je bilo precej delavnic in informativnih predavanj z gosti iz

priseljenskih skupnosti. Informativne konference so poskušale analizirati medkulturne

politike in vzgajati , ob poznavanju treh glavnih narodnih

manjšin in jezikovnih skupnosti Severnega Jadrana ter spodbujati participacijo mladih,

npr. univerzitetne skupnosti in zmanjšati zgodovinske pregrade in stereotipe.

Projekt EDUKA predstavlja nadaljevanje projekta MI.MA.

manjšine« (Projekt/Progetto MI.MA –

conoscono le minoranze) v okviru programa Interreg IIIA 2000–2006, ki je ob

zavedanju omejenega poznavanja manjšin med mladimi, ki jim šolski sistem ni

namenjal velike pozornosti, in prisotne radovednosti oblikoval informacijsko

italijansko- .

Colja (2013) navaja še projekt JEZIKLINGUA (Projekt JezikLingua), ki je bil

elovanja Slovenija-Italija 2007–2013 iz

sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. Strateški

dežele FJk predvidel izvedbo raziskave Razvoj predbralnih in

Italiji). Namen

obisku

Med prizadevanji za širjenje znanja slovenskega jezika in poznavanja slovenske kulture

pulacijo italijanskih šol si posebno pozornost nedvomno zasluži

136

izkušnja

rednega predmetnika kot eden izmed tujih jezikov od šolskega leta 2009/2010. Pobuda

se je razvila v s

(Bogatec 2015).

Sodelovanje med šolami s slovenskim in

letih okrepilo. V nekaterih primerih se

srednja šola prve

stopnje »Nazario Sauro« v Miljah na Tržaškem, ki je s šolskim letom 2014/2015 tudi

Josipa Pangerca v Dolini Na Videmskem si je ustvarila tako

visok ugled s tridesetletnim uspešnim delovanjem, da razmišljajo o uvajanju modela

dvo- Videmske

pokrajine (Bogatec 2015).

Pertot (2011) poleg drugih dobrih praks kot dober primer omenja tedenska bivanja

drugega jezika ali pa

Organiziranost slovenske manjšinske skupnosti v Italiji je kompleksna, zamejsko okolje

predstavlja enega najbolj organiziranih manjšinskih okolij v Evropi, saj so tu šole

(državne) v maternem jeziku (na Tržaškem in Goriškem, na Videmskem je

petrski šoli), poleg tega ima manjšina svoj dnevnik, slovenske

informativne oddaje v okviru vsedržavne radiotelevizijske ustanove RAI, knjižnico,

sta

številne kulturne in športne organizacije, krovni organizaciji.

Prednost organizacije slovenske manjšinske skupnosti je nenazadnje prostovoljno delo

društev, kar kaže na prebujenost in vitalno jedro same skupnosti,

zelo dejavna je slovenska narodnostna skupnost

presega manjšinsko jedro, saj se razteza do sodelovanja s Furlani in Italijani.

137

8.2 Ovire za razvoj rabe slovenskega jezika v zamejskem okolju Italije

Aktualnost manjšinske tematike zaznamuje ves evropski prostor

vlada pokazala zanimanje za ureditev odprtih odnosov s slovensko manjšinsko

ativnih dokumentov izognila

odvisni od volje na lokalni

ravni na oblasti, še vedno pa je ponekod prisotna »kultura intelektualnega apartheida«

med Slovenci in Italijani. Medtem ko je za pokrajini Trst in Gorica splošna

ipadniki

slovenske manjšine iz Videmske pokrajine zaznati, da gre za neke vrste odtujenost in

prebivalstva. Po mnenju manjšine je Slovenija premalo aktivna pri

, po drugi strani se zdi, da tudi manjšina

v družbenem prostoru. Razlike med pokrajinami

izkušnje. Skupnost, ki prebiva v Videmski pokrajini, je bila od ,

pa še danes predstavlja oviro za razvoj pokrajine (Jagodic 2008).

Videmske pokrajine so povezani z neenotnostjo njenega

izrazit dejavnik, ki vpliva na

vsakodnevno življenje in delovanje slovenske manjšinske skupnosti; dejavnika vplivata

na identifikacijo in spreminjanje identitete lokalnega prebivalstva. Na Videmskem se

med drugim pojavljata tudi neustrezna porazdelitev in poraba sredstev, omeniti velja

vlogo. Na Goriškem so težave povezane s pravnim položajem in uveljavljanjem

. Nestabilnost je povezana tudi z nestalnim

ki je prizadelo slovensko manjšino; ta ostaja

ji tudi

Pripadniki slovenske manjšine ostajajo razdeljeni pri nekaterih

pa jim tudi jasne vizije a

krovnih

organizacij.

138

Po Jagodic (2008) je na Tržaškem situacija podobna kot na Goriškem, kjer se krivdo za

politikom ter neustrezni notranji organizaciji manjšine, predvsem obema krovnima

organizacijama Slovenske kulturne gospodarske zveze (SKGZ) in Sveta slovenskih

organizacij (SSO). Nejasno prepletanje med predstavništvom civilne družbe in

m predstavništvom ter vprašanje pristojnosti krovnih organizacij zavirajo

stop slovenske manjšine v Italiji in širšem evropskem prostoru.

Slovenska narodnostna skupnost je tudi

Na Tržaškem

ta razkroj tradicionalne manjšinske skupnosti oziroma

izseljevanje in demografski padec. Nižanje števila pripadnikov slovenske manjšine je

s pomanjkanjem , tudi mladega

kadra, ki bi lahko prevzeli vodenje posameznih ustanov.

Pri oblikovanju prioritet je znotraj slovenske manjšine zaznati velika razhajanja (tako na

Tržaškem kot na Goriškem tudi pomanjkanje konkretnih predlogov. Z izjemo

Videmske pokrajine, kjer se tradicionalna organiziranost manjšine kljub vsemu

predstavlja enotno s ciljem revitalizacije slovenstva, je drugod njen dosedanji ustroj

nezadovoljiv. u na družbeno-

in neenotni pristop in nezmožnost preseganja

so dodatni razlogi

manjšine.

e posledica 2008). Slovenska

narodnostna skupnost

dodeljujejo evropski skladi. Zdi se, da se v veliki meri ukvarja z vsakdanjim reševanjem

svojih notranjih razvojnih dilem,

-kulturnih organizacijskih sistemov in

Po Jagodic (2008) nerešeni problemi slovenske manjšine v Italiji ostajajo neizvajanje

številnih

spremljali sestavo slovenskega prebivalstva v Deželi. Zgodovinska vrzel, ki zadeva

deželo FJk je pomanjkanje p

139

njenem avtonomnem statutu, medtem ko je ta vsebovana v statutih drugih dežel.

Slovenska narodnostna skupnost

ampak tudi s teritorialnega vidika – potrebno pa bi bilo nastopati enotno.

Veliko oviro za prihodnjo potencialno širitev slovenske jezikovne skupnosti

predstavljajo jezikovne navade in prakse pripadnikov manjšinske skupnosti.

pri spreminjanju psihološke drže Slovencev od prijaznega prilagajanja in pogovora v

še ena izmed ovir, ki

slovensko manjšino ovira na poti do lastne širitve in razvoja.

8.3 Možnosti uporabe jezikovnih politik Walesa in Škotske v slovenskem

zamejskem okolju Italije

evropskih integracijskih procesov in meddržavnega sodelovanja, tudi v kontekstu

helsinške listine in otoplitve odnosov med Zahodno in Vzhodno Evropo ter kasnejšega

-integracije po odpravi blokovske delitve. 21. stoletje je obdobje

številnih protislovij, a tudi novih potencialov za tako imenovana kontaktna, se pravi

obmejna in multikult ski princip

težnje (in s tem združenost) (Bufon 2012). keltska, valižanska in

slovenska jezikovna skupnost razvijale v raz -

, pa so obenem

udejanjale rabo manjšinskega jezika, se kljub temu lahko bogatijo iz

medsebojnih izkušenj. Za slovensko jezikovno skupnost v Italiji se odpirajo nove

perspektive in možnosti za sodelovanje tudi z možnostjo uporabe nekaterih dobrih

jezikovnih pobud škotske keltske in valižanske jezikovne politike.

V odnosu s Slovenijo bi morala manjšina poskrbeti za kakovost svojih predlogov in

dejavnosti in storitev ter se posvetiti kadrovanju. Za integriranje evropskih jezikovnih

skupnosti so družbene in socialne mreže sodelovanja izrednega

pomena. P še ni popolnoma

ami

140

jezika sosednjega naroda podpirajo tudi evropske smernice.

Na Videmskem se pojavlja potreba po nadaljnjem razvoju izobraževanja v slovenskem

jeziku, prav tako

, tako na Tržaškem in Goriškem, kot na Videmskem,

zaznavni pozitivni premiki, na drugih javnih pa raba slovenskega jezika

heterogenih razredov, kakovo

možnostih Videmskem. Slovenska narodnostna skupnost

obenem odpiranju

manjšine in v skupnem sodelovanju z italijansko manjšino. S tem namenom in z

namenom dviga ugleda ter ohranjanja delovanja slovenskih šol ter z namenom

promocije slovenskih šol, privabljanja otrok iz mešanih ali neslovenskih okolij ter

spoznavanja vrednosti slovenskega jezika in kulture, bi lahko za podporo

neslovenskim staršem, ki so otroke vpisali v slovensko

valižanskem zgledu oblikovali spletno in telefonsko linijo za podporo staršem pri delu

otrok v šoli homework helpline, ki nudi nasvete, informacije in sprotno odgovarjanje na

vprašanja po telefonu ali po forumu. Škotska keltska jezikovna skupnost

jezik doslej ni predstavljal pomembnega

elementa škotske identitete. Kljub temu so z zavestnimi promocijskimi aktivnostmi v

škotskem keltskem

jeziku dejavnosti so bile

usmerjene v podporo staršem, dober primer predstavlja zanimiva spletna klepetalnica za

Gaelic4Parents Homework Help.

Za podporo neslovenskim staršem ali bi bilo vredno po zgledu Walesa

razmisliti o oblikovanju inovativne lokalne mreže spe

Antrawon Bro). Gre za proaktiven

vse bolj intenzivnih migracij

pa postaja aktualen tudi v slovenskem zamejskem prostoru Italije.

141

odmaknjene predele in promovirali rabo slovenskega jezika na domu, hkrati pa bi nudili

podporo

jezika.

iz mešanih ali neslovenskih družin v slovenske šole, vendar usposobljenost

programi in metodologije, ki so uporabljene v slovenskih

Flego 2008). Na

Škotskem je bila v zadnjih letih izpeljana velika promocijska kampanja Thig gam

Theagasc,

e,

Pri prihodnjem jezikovnem

rabe slovenskega jezika bi bilo potrebno promocijske dejavnosti,

ki bi narodno zavest ponovno prebudile, ter poskrbeti za okrepitev prisotnosti manjšine

, ki bi

se morala bolje predstaviti italijanski javnosti, bi bilo potrebno izoblikovati strategijo

za promocijo svojega jezika in kulture. Znanje jezika soseda pripomore k temu, da se

iteje in hitreje, zato bi promocijo znanja jezika

meje (Bogatec 2011). Za namen

promocije slovenskega jezika in kulture bi lahko po zgledu Confucius Classroom Hubs

na Škotskem v italijanskih šolah, kjer je bil uveden predmet slovenskega jezika (Iqbal

Masih in Nazario Sauro) ali v partnerskih slovenskih šolah znotraj šolskih enot,

oblikovali lokalne jezikovne , ki bi predstavljali prostor izmenjave idej,

dobrih praks in promocije kulturnih dejavnosti, hkrati pa v sodelovanju s ponudniki

142

; i

a izpostaviti, tako da

jo strokovnost in

izobraževanje (Vidali 2009). Slovenske šole na Tržaškem in Goriškem

modernizacijo

slovenskih šol

moderne tehnološke opreme in oblikovanje sodobnih tehnoloških rešitev, ki bi

spodbujale izmenjavo dobrih praks, obenem pa ponujale skupen šolski spletni prostor z

Glow je škotsko keltsko digitalno okolje, ki

prikazu

starševskih interesnih mrež. Prikazuje primere dobrih praks šolskih skupin, ki v

izoliranih podežels

, bi

posredno lahko vplivalo na ustvarjalni in povezovalni zalet slovenskega zamejskega

šolstva.

Zgled aktivne participacije staršev in uspešne družbene mobilizacije je škotska

starševska organizacija Comann nam Parant, ki predstavlja interesno skupino staršev,

ki aktivno sodeluje pri organizaciji delovanja manjšinskih šol in izraža starševske

potrebe v diskusijah z lokalnimi izobraževalnimi oblastmi. V slovenskih šolah bi bilo

poleg tega dobro v prihodnje vlagati v modernizacijo kurikula oziroma uvajanje

dodatnih in metod, ki zahtevajo pobudo, odkrivanje, raziskovalnega duha,

odgovornost in premišljeno strukturirano delo in razmislek (poskusne pripravljalnice,

priprave nastopov, ki poudarjajo kulturno raznolikost, dejavnosti interaktivne

neformalne narave, simulacija in igranje vlog, individualna mobilnost otrok, analiza

delo z družbenim angažmajem tudi izven šole,

razvijanje identitete v skupini) ter poskrbeti za odprto sprejemanje vseh otrok izven

šolske dejavnosti. Pri širjenju medkulturnih odnosov za utapljanje

no mešanico kultur in jezikov, ampak za

potencialov v novih družbeno-ekonomskih okvirih. V podporo

morda lahko razmislili o zaposlovanju jezikovno usposobljenih voditeljev neformalnih

143

dejavnosti šolskega okolja na Videmskem ali razrednih asistentov (jezikovnih

animatorjev in vodij igralnic v Walesu in na Škotskem) in i

delovanja šol v lokalno družbeno okolje (celotno zamejsko okolje), preko predstavitve

lokalnih umetnikov ali znanih oseb pa bi lahko vplivali na spodbujanje ali ohranjanje in

promocijo rabe slovenskega jezika v heterogenem šolskem neformalnem jezikovnem

okolju.

Pri mladih na meji med Italijo in Slovenijo se oblikuje in razvija nezanemarljiv

intelektualni poten trg delovne sile. Verjetno se s težavo

slika in zaposlitveni trendi niso najbolj spodbudni, je verjetno razvijanje pobud v okviru

ri spodbujanju mladih za

aktivno participacijo in njihovo e v skupinske dejavnosti (Bogatec 2011).

Družbena participacija predstavlja izziv za razvoj mladih na prehodu iz mladostništva

v zgodnjo odraslost. Mladi se vse bolj oddaljujejo od podro

prostovoljnih dejavnosti ter se umikajo v zasebnost. Stopnja pripadnosti svojemu

lokalnemu okolju je eden izmed dejavnikov, ki najbolj vplivajo na motiviranost mladih

za družbeno delovanje. Med vrednotami, ki vse bolj izgubljajo pomen je narodnostna

Mladi danes živijo, se gibljejo in

komunicirajo v svetu, ki ga tvori splet, televizija, prenosni telefon in druge oblike

komunikacijske tehnologije. Uporaba socialnih omrežjih (facebook, twitter, instagram)

ter individualnih ali skupinskih blogov, je med mladimi zelo razširjena in je postala

prostor popolne svobode drugim. V okviru približevanja potrebam mladih manjšincev

bi zato lahko po zgledu Walesa, ki v okviru posebne mladinske organizacije Lige

mladosti (Urdd) organizira promocijske dejavnosti za aktivno participacijo mladih,

ustanovili posebno mladinsko organizacijo, v okviru katere bi pripravljali kulturne

dejavnosti za druženje mladih, spodbujali pripravo medgeneracijskih projektov z

namenom utrjevanja narodne identitete

investirali v oblikovanje inovativnega spletnega omrežja mladih zamejcev, ki danes

delno (v urbanih okoljih) postajajo »virtualna jezikovna skupnost«. V okviru

komunikacijskega tehnološkega omrežja bi lahko preko FB, Linkedin-a, MySpace-a,

Google-a, Twitter-ja, Yahoo-ja, Jigsaw-ja, ZoomInfo-ja ali Snapchat-a s sodobnimi

144

tehnikami promocije rabe jezika pripravljali npr. »slovenske forumske dneve« ali

»twitter dneve« z možnostjo utrjevanja rabe manjšinskega jezika v zamejskem okolju, o

.

V evropskem kot tudi v zamejskem okolju je opaziti težnjo po koordinaciji in novih

enje stikov in celostno delovanje

oziroma razvijanje skupnih aktivnosti. Slovenska narodnostna skupnost naj bi v odnosu

do italijanskega prebivalstva težila k ohranjanju identitete in razvoju suverene

samozavesti, hkrati pa si prizadevala za povezovanje in

zavestjo, ki pozna in uveljavlja svoje pravice. Za slovensko manjšino bi ta obsegala

razsežnosti od samozavestnega nastopanja do izboljšanja kakovosti ponudbe širše

spoznavanja manjšinske kulture. Za slovensko manjšino to pomeni izziv, da poskrbi za

(Kosic in Flego 2008). Za

pojavljajo težnje po oblikovanju telesa, ki bi manjšino predstavljalo kot celoto v odnosu

do ustanov in institucij na lokalni, državni, evropski ravni. To telo bi lahko legitimno

-ideološke reforme (Vidali 2009).

razvoj manjšinskega jezika z dograjevanjem dosedanje izobraževalne ponudbe, s

s

spoznavanja slovenske kulture. Zdi se, da bi slovenska narodnostna skupnost za lažjo

pripravo prioritet svojega razvoja, oblikovanje celovitejše strategije jezikovnega razvoja

koordinacijsko jezikovno telo. Potreba po

ustanovitvi Centra za slovenski jezik (Mezgec 2012) tako postaja iz dneva v dan

manjšine v Italiji

pojavljajo težnje po oblikovanju enotnega telesa, ki bi manjšino predstavljalo kot celoto

v odnosu do ustanov in institucij na lokalni, državni in evropski ravni. To telo bi lahko

legitimno do

-ideološke reforme (Vidali 2009).

145

obmejnih in nacionalnih manjšin, ki jih je doslej po eni strani definirala državna meja,

- -dimenzionalno

manjšin v širšem dr -

dimenzionalne identitete (Bufon 2012). Med prednostnimi nalogami slovenske manjšine

ostaja

in uporabo dobrih praks drugih evropskih manjšinskih okolij ja

ostajajo razširitev domen rabe slovenskega jezika in oblikovanje sodobne

pojavnosti slovenske manjšine v zamejskem okolju. Valižanske in škotske keltske

jezikovne pobude so bile uspešne tudi zaradi vztrajnega spodbujanja posvetovalne

Zavest o vlogi naroda v skupnosti narodov tako postaja

pomemben element pri oblikovanju njegove zavesti o narodni identiteti.

146

9

. V

h skupnosti še vedno v veliki meri odvisna od države same;

dodeljevanje posebnih pravic pripadnikom manjšin je ostala notranja zadeva držav in

za namen zagotavljanja ustreznega jezikovnega razvoja potrebno oblikovati skupno

posamezne države zahtevno. Kljub prizadevanjem se danes manjšinske skupnosti še

im in kulturnim, normativnim in funkcionalnim,

Namen magistrskega dela je bil v prvem delu

pregledati

in škotskega keltskega jezika

v Walesu in na

Škotskem v okviru veljavne jezikovne zakonodaje. V nadaljevanju magistrskega dela so

bile identificirane pomanjkljivosti delovanja slovenske jezikovne skupnosti v

zamejskem okolju Italije. Ob upoštevanju zgleda jezikovnih praks valižanskega in

škotskega keltskega jezika sem ugotavljala,

okolja Italije, ter predlagati možne izboljšave z uporabo nekaterih keltskih dobrih praks.

Uspeh ma jnih funkcij je odvisen od zrelosti

odnosov na ravni manjšina-država, manjšina- naroda in meddržavnih

odnosov, funkcionalni prostor manjšin pa mora biti bolje infrastrukturno opremljen od

ja avtohtone poselitve

stopnji standardizacije, avtonomije ter

dejavnik uspeha manjšinskih jezikovnih politik je stopnja vgrajenosti jezikovnih pobud,

vezanih na d

uprave, izobraževanja in drugih domen rabe jezika.

zaradi evropskih migracijskih procesov, aktiven proces revitalizacije manjšinskih

jezikovnih skupn

147

jezikovnih politik. V regionalnih okoljih Walesa in Škotske se je uveljavil model, ki

temelji na principu enakosti posameznikov in lokal

ne družbeno-socialne skupine.

Poudarek na lokalizaciji, subsidiarnosti in decentralizirani vladi je v keltskih okoljih

V Združenem kraljestvu narodna manjšina nima pravnega pomena, zato za urejanje

statusa družbenih skupin država nima ustreznega mehanizma. Politika jezikovnega

krovnih jezikovnih teles, ki delujejo v tesnem sodelovanju z regionalnima vladama.

Škotska jezikovna zakonodaja se je o kot valižanska, zakon o

škotskem keltskem jeziku je v smislu vpeljave mehanizmov za dosego oblikovanja in

za škotski keltski jezik, v primerjavi z zakonom o

valižanskem jeziku, precej manj omejevalen oziroma

škotskega keltskega jezika,

posebej v tradicion ter nizka stopnja zavesti o pomenu in

ni nikoli deloval posebni

neodvisni jezikovni inštitut, ki bi bil pristojen za jezikovno kodifikacijo škotskega

keltskega jezika, zato danes obstaja razkorak med sodobnimi jezikovnimi pobudami za

nizko stopnjo razvoja korpusa, kar vodi v

nefunkcionalnost jezika. Položaj škotskega keltskega jezika se v primerjavi z

ik regionalnega okolja,

jih, kjer živi valižanska jezikovna skupnost ter ostaja

neomajna simbolna avtoriteta kljub statusu manjšinskega jezika, precej razlikuje. Kljub

impulzi za revitalizacijo valižanskega in

škotskega keltskega jezika sorazmerno uspešni predvsem zaradi zavestne in vztrajne

jezikovne promocije in rabe jezikov in ustavnih sprememb.

E je izobraževalni sistem.

Dosedanja mreža manjšinskih in dvojez

družbeno skupnost, ki starševske pobude naslanja na tri vitalne elemente: jezik in

148

U

izobra en

izmed uveljavljenih sistemov pa verjetno ne zadostuje, v

ter podpornih jezikovnih storitev za starše, ob razvojnih

družbenih programih in kakovostnem usposabljanju rednost

valižanskega izobraževalnega sistema je

in razvoj starševske podpore, na Škotskem pa so kljub relativni nizki javni podpori

manjšinskemu jeziku z nekaterimi prodornimi dejavnostmi

uspeli keltskem

jeziku. Omejitve aktualnih zakonodajnih sistemov predstavljajo predvsem strukturne

nezadostna razpoložljivost jezikovnih storitev in nezadostno spremljanje

u Na Škotskem prihaja do prekrivanja pristojnosti

institucij, strateški cilji razvoja jezika pa niso jasno definirani. Potreben bi bil

celovi

srednješolskega in višješolskega izobraževanja.

uspešnih jezikovnih politik je možno preko sistema družbenega inženiringa, ki za svoje

delovanj

dosego tega cilja je potrebno odgovoriti na vprašanje glavnih prioritet jezikovnih teles,

ki so nosilci jezikovnih politik.

Procesi evropske integracije in uveljavljanje regionalnih gibanj so postopoma privedli

oziroma regionalnega prebujanja manjšin. Nekdaj obrobne skupnosti

mednarodni ravni. ije se spreminja princip

migracijskih procesov, aktiven proces revitalizacije manjšinskih jezikovnih skupnosti,

urejena raba manjšinskih

Poudarek na lokalizaciji, subsidiarnosti in decentralizirani vladi je v keltskih okoljih

jem civilne družbe. Zaradi

a; kljub

revitalizacijskim naporom položaj manjšinskih jezikov, tudi keltskih, ostaja negotov.

149

keltska in slovenska jezikovna skupnost razvijale v

- ,

manjšinskega jezika, se kljub temu lahko bogatijo z izmenjavo dobrih praks.

sodelovanje in integracija sta po mnenju slovenske skupnosti v Italiji pomembna

dejavnika za utrditev slovenskega-italijanskega obmejnega prostora, obenem je med

pripadniki slovenske manjšine vse jasnejša potreba po premisleku organizacije

delovanja skupnosti in po ponovnem definiranju pristojnosti posameznih institucij. Za

definirati

prijaznega prilagajanja do samozavestnega nastopa v lokalnem

zamejskem okolju.

anja in jezikovne politike ter neurejeno financiranje razvojnih projektov v

zamejskem okolju omejujejo revitalizacijo slovenske jezikovne skupnosti, prilagojena

uporaba nekaterih predlaganih dobrih praks keltskih jezikovnih politik in jezikovnega

bi potencialno lahko vplivala na prihodnjo razširjenost rabe slovenskega

i

zamejskega manjšinskega šolstva. Izkušnja Walesa dokazuje, da miroljubni in vztrajni

pritisk za družben

150

10 VIRI IN LITERATURA

10.1 Knjižni viri

Aitchinson, John W. in Harold Carter. 1994. A geography of the Welsh language.

Cardiff: University of Wales Press.

A living Language: a Language for Living: Welsh Language Strategy 2012–2017. 2012.

Cardiff: Welsh Language Board.

Bajc, Gorazd. 2008. »(Ne)organiziranost in nujna reorganiziranost slovenske manjšine«.

V: Pre-misliti manjšino. Pogledi reprezentativnih predstavnikov Slovencev v

Italiji in pravno- , ur. Gorazd Bajc, Devan Jagodic, Borut Klabjan,

Maja Mezgec in Zaira Vidali, 71–114. Trst, Koper: SLORI, UP ZRS.

Bajc, Gorazd in Borut Klabjan. 2008. »Manjšina v gibanju. Zgodovinski pregled

-pravnega položaja slovenske manjšine v Italiji«. V: Pre-misliti

manjšino. Pogledi reprezentativnih predstavnikov Slovencev v Italiji in pravno-

, ur. Gorazd Bajc, Devan Jagodic, Borut Klabjan, Maja Mezgec in

Zaira Vidali, 20–38. Trst, Koper: SLORI, UP ZRS.

Barnes, Catherine in Manon Olsthoorn. 1999. The Framework Convention for the

Protection of National Minorities. Http://minorityrights.org/admin

/Download/Pdf/FrameConv.pdf.

Šolsko polje,

revija za teorijo in raziskave vzgoje in izobraževanja XVII: 117–125. Ljubljana:

Slovensko društvo raziskovalcev šolskega polja in Pedagoški inštitut.

Bogatec, Norina, Marijan Kravos in Veronika Lokar, ur. 2008. Projekt MOZAIK –

. Trst: Sklad Libero in Zora

Polojaz/Fondazione Libero e Zora Polojaz, Šolska mreža Projekt MOZAIK/Rete

di scuole Progetto MOSAICO, SLORI.

Bogatec, Norina in Milan Bufon. 2008. Pre-misliti manjšino. Slovenci v Italiji in skupni

Italiji. Trst, Koper: SLORI, UP ZRS.

Bogatec, Norina. 2010. Projekt šola 2010: predstavitev rezultatov.

Http://www.slori.org/pdf/predstavitevSOLA2010.pdf.

151

Bogatec, Norina. 2011. Projekt šola 2011: predstavitev rezultatov.

Http://www.slori.org/detail.php?lang=slo&t=progetti&id=105.

Bogatec, Norina, ur. 2014. . Trst:

SLORI.

Bogate

Interdisciplinarna primerjalna raziskava med Italijo in Slovenijo. Trst: SLORI.

Bogatec, Norina. 2015. »Šolanje v slovenskem jeziku v Italiji«. V: Razprave in gradivo,

revija za narodnostna vprašanja 74: 5–21. Ljubljana: Inštitut za narodnostna

vprašanja.

Bord na Gaidhlig Annual Report - Growing Gaelic. 2012/2013. Inverness: Bord na

Gaidhlig.

Bord na Gaidhlig Education Data 2014/2015. Http://www.gaidhlig.org.uk/bord/wp-

content/uploads/sites/2/Dàta-Foghlaim-AM-FOLLAIS-2014-15-egn-2-

RELEASED-Education-Data.pdf.

Bord na Gaidhlig. 2015. Luchd-labhairt Gaidhlig 2011 Gealic speakers. Inverness:

Bord na Gaidhlig.

Brezigar, Bojan. 2010. » «. Projektna

naloga. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.

Brezigar, Sara. 2004. »Politike promocije manjšinskih jezikov: primer slovenske

jezikovne manjšine v Italiji«. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,

Fakulteta za družbene vede.

Brezigar, Sara. 2013. »Ali se slovenska jezikovna skupnost v Furlaniji Julijski krajini

«. V: Med drugim in

tujim jezikom pasu

Furlanije Julijske krajine, ur. Devan J , 97–119. Trst:

SLORI.

Bufon, Milan. 1993. »Cultural and Social Dimensions of Borderlands: the case of the

Italo-Slovene Transborder Area«. V: GeoJournal 3: 235–240. Dordrecht:

Springer Netherlands.

Bufon, Milan. 1997. The Political and Ethnic Transformations in the Upper Adriatic

between Conflicts and Integration Perspectives. Koper: Anali za istrske in

mediteranske študije.

152

Bufon, Milan. 2006. »Pro –

DELA 25, 25–

42. Ljubljana: Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Bufon, Milan. 2012. osti. Oris evropskega družbenega prostora.

Koper: Univerza na Primorskem, Univerzitetna založna Annales.

Cavaion, Moira Irina. 2012. »Teaching and Learning Primary Neighbouring Language

through Cross-border Contacts: Principles and practice«. Doktorska dizertacija.

Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta.

Cavaion, Moira Irina. 2014. »Testing feasibility of cross border contacts within primary

neighbouring languages classroom«. V: Annales Series Historia et Sociologia

24, 277–292. Koper: Založba

Colja, Tanja. 2013.

Trst: SLORI.

Cossutta, Rada. 2003. »Perspektive slovenistike v zamejskem prostoru ob vstopanju

Slovenije v Evropsko zvezo«. V: Zbornik SDS 14: Perspektive slovenistike ob

, 223–225. Ljubljana: SDS.

Kultura, identiteta in jezik

v procesih evropske integracije, ur. Inka Štrukelj, 41–52. Ljubljana: Društvo za

uporabno jezikoslovje Slovenije.

Jaz in drugi. Jezikovni in kulturni stiki – .

Portorož: Konferenca Razvijamo medkulturnost kot novo obliko sobivanja.

Davies, Alan. 2003. The Native Speaker in Applied Linguistics. Edinburgh: Texts from

seminars.

De Toni, Moreno. 2013. . Trst,

Videm, Koper: SLORI, Societa Filologica Friulana, Unione Italiana.

Dunbar, Rob. 2003. Opening plenary: The Framewrok Convention within the context of

the Council of Europe – Comments with references to the European Charter for

Regional or Minority Languages. Http://coe.int/t/E/Human_Rights/

Minorities/5._5_anniversary/PDF_Final_presentation_Dunbar.pdf.

Gaelic: The Gaelic language in education in the UK. 2001. Ljouwert/Leeuwarden:

Mercator-Education.

153

Gliha, Severina.

manjšin v Italiji: Slovenci in Furlani«. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v

Ljubljani, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete.

Italiji v odnosih z Republiko Slovenijo in v širšem evropskem kontekstu«. V:

Pre-misliti manjšino. Pogledi reprezentativnih predstavnikov Slovencev v Italiji

in pravno- , ur. Gorazd Bajc, Devan Jagodic, Borut Klabjan, Maja

Mezgec in Zaira Vidali, 144–168. Trst, Koper: SLORI, UP ZRS.

Jagodic, Devan, ur. 2008. . Trst: SDZPI, SLORI, MC

Podlaga.

Jagodic, Devan. 2009.

med Italijo in Slovenijo. Analiza vrednostnih usmeritev 'obmejne mladine' in

njene motiviranosti za sodelovanje v društvih ter organizacijah prostovoljnega

družbe, evropskih integracijskih procesov in medkulturnega bivanja, ur. Devan

Jagodic in Zaira Vidali, 65–88. Trst: SLORI.

. Trst:

SLORI.

slovenske

jezikovne manjšine. Trst: Deželni svet FJk, SLORI.

Jones, Hywel. 2012. A Statistical Overview of the Welsh Language. Cardiff: Welsh

Language Board.

Jones, Hywel. 2013. The Welsh Language and the Results of 2011 Census. Cardiff:

WISERD Conference.

Europe for the protection of national minorities in the Republic of Slovenia«. V:

The constitutional and political regulation ot ethnic relations and conflicts, 289–

297. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.

– privilegij manjšine ali

Razprave in gradivo, revija za narodnostna

vprašanja št. 47, 122–132. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.

154

dileme razvoja«. V: Razprave in gradivo, revija za narodnostna vprašanja št.

50–51, 312–327. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.

Komac, Mi

ohranjanja manjšinskih jezikov v Sloveniji«. V: Kultura, identiteta in jezik v

procesih evropske integracije, ur. Inka Štrukelj, 55–77. Ljubljana: Društvo za

uporabno jezikoslovje Slovenije.

in slovensko manjšino«. V: Pre-misliti manjšino. Pogledi reprezentativnih

predstavnikov Slovencev v Italiji in pravno- , ur. Gorazd Bajc,

Devan Jagodic, Borut Klabjan, Maja Mezgec in Zaira Vidali, 116–143. Trst,

Koper: SLORI, UP ZRS.

Kosic, Marianna, Feliciano Medeot in Zaira Vidali, ur. 2013. Sosedje…prijatelji, ki jih

je vredno spoznati. Italijani, Slovenci in Furlani se predstavijo. Trst, Videm,

Koper: SLORI, Societa Filologica Friulana, Unione Italiana.

Kosic, Marianna in Zaira Vidali, ur. 2014. Dodana vrednost jezikov in kultur. Izkušnje v

spodbujanju medkulturnosti. Trst: SLORI.

evropskih

manjšin«. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Oddelek za

geografijo Filozofske fakultete.

Lasan, Jana. 2008. » «.

Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.

Lipovec, Sergij, ur. 2014. Raziskovanje Slovencev v Italiji. Razvoj, izzivi in perspektive.

Trst: SLORI.

Logar, Aleš. 2007. »Varstvo manjšin kot merilo za vstop v evropsko unijo«. Diplomsko

delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.

MacCaluim, Alasdair. 2007. Reversing Language Shift: The Social Identity and Role of

Adult Learners of Scottish Gaelic. Belfast: Belfast Studies in Language, Culture

and Politics.

MacKinnon, Kenneth. 2003. Bord na Gaidhlig na h-Alba: New Thinking for a Fresh

Start?. Edinburgh: Texts from seminars.

MacKinnon, Kenneth. 2006. Migration, Family and Education in Gaelic Policy

Perpective. Edinburgh: Texts from seminars.

155

McAulay, Donald, 1992. »The Scottish Gaelic Language«. V: The Celtic Languages, ur.

Donald McAulay, 137–248. Cambridge: Cambridge University Press.

MacLeod, Marsaili. 2007. Technologisation« and the Gaelic Language: a new research

agenda?. Edinburgh: Texts from seminars.

McLeod, Wilson. 2001. The state of the »Gaelic Economy: a Research Report.

Edinburgh: Research reports and papers.

McLeod, Wilson. 2002. Language Planning as Regional Development? The Growth of

the Gaelic Economy. Edinburgh: Scottish Affairs.

McLeod, Wilson. 2005. Gaelic in Edinburgh: Usage and attitudes. Edinburgh:

Research reports and papers.

McLeod, Wilson. 2006a. Gaelic in Contemporary Scotland: Contradictions, Challenges

and Strategies. Edinburgh: Research reports and papers.

McLeod, Wilson, ur. 2006b. Revitalising Gaelic in Scotland. Edinburgh: Dunedin

Academic Press.

McLeod, Wilson in Alasdair MacCaluim. 2001. Revitalising Gaelic? A critical Analysis

of the Report of the Taskforce on Public funding of Gaelic. Edinburgh: Research

reports and papers.

Mezgec, Maja. 2012. Funkcionalna pismenost v manjšinskem jeziku. Primer slovenske

manjšine v Italiji. Koper: Založba Annales, sozaložnika SLORI, Pedagoška

fakulteta Koper.

Annales 13 (2):

373–388. Koper: UP, ZRS.

Jezik v zrcalu kultur. Koper: Založba Annales.

evropske integracije. Koper: Založba Annales.

Med kulturami in jeziki.

Koper: Založba Annales.

-Luk, Albina. 1995. Uporabno

jezikoslovje 2: 8–31. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje in Inštitut za

narodnostna vprašanja.

- – Jeziki v izobraževanju.

Zbornik prispevkov konference, ur. Milena Ivšek, 135–140. Ljubljana: Zavod

Republike Slovenije za šolstvo.

156

O'Duibhir, Padraig, Neasa Ni Chuaig, Laoise Ni Thuairisg in Conchur O'Brolchain.

2015. Education Provision through Minority Languages: Review of

International Research. Dublin: Department of Education and Skills.

O'Hanlon, F. 2010. »Gaelic in upper primary schools in Scotland: policy and practice«.

V: Coimhearsnachd na Gaidhlig an-Diugh/Gaelic Communities Today, ur. G.

Munro in I. Mac an Tailleir, 99–115. Edinburgh: Dunedin Academic Press.

dnarodni sporazumi v poenostavljeni

obliki«. V: Na oni strani meje: slovenska manjšina v Italiji in njen pravni

položaj: zgodovinski in pravni pregled 1866–2004, ur. Gorazd Bajc, 175–183.

Koper: Založba Annales ovinsko

društvo za južno Primorsko.

Pertot, Sussana. 2011.

instruzioni per l'uso. Trst: SLORI.

Pertot, Sussana in Marianna Kosic. 2014. Jeziki in identitete v precepu. Mišljenje, govor

in predst

jezikom v Italiji. Trst: SLORI.

Jeziki v izobraževanju. Zbornik prispevkov

konference, ur. Milena Ivšek, 141–150. Ljubljana: zavod Republike Slovenije za

šolstvo.

–

zgodovina in sodobni vidiki«. V: , ur. Inka

Štrukelj, 2–17. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije.

Slovenija in evropski standardi varstva manjšin = Slovenia and European

Standards for the Protection of National Minorities, ur. Miroslav Polzer, Liana

–112. Ljubljana: Informacijski dokumentacijski

center Sveta Evrope pri NUK, Inštitut za narodnostna vprašanja in Avstrijski

inštitut za vzhodno in jugovzhodno Evropo.

Pollak, Andy. 2001. The Policy Agenda for Crossborder Co-operation: a View From

the Centre for Cross-border Studies. Armagh: Administration.

157

Pollock, Irene. 2006. Challenges for Teaching Literacy in Gaelic-Medium Primary

Classrooms. Edinburgh: Texts from seminars.

Prijatelji…sosedje. Italijani, Slovenci in Furlani se zbližujejo. 2012. Projekt EDUKA.

Trst, Videm, Koper: SLORI, Societa Filologica Friulana, Unione Italiana.

Raznolikost nas bogati. 2012. Projekt EDUKA. Trst, Ljubljana: SLORI, ZRC SAZU.

Scotland's Census 2001 Gaelic Report. 2005. Edinburgh: General Register Office for

Scotland.

Slovene: The Slovene language in education in Italy. 2004. Ljouwert/Leeuwarden:

Mercator-Education.

Skupni evropski jezikovni okvir: (slovenska izdaja).

2011. Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Urad za razvoj šolstva.

o. 2012. »Percepcija in stopnja zadovoljstva prebivalcev Furlanije Julijske

raziskave«. V: ,

–61. Trst: SLORI.

Vidali, Zaira in Roberta Vincoletto, ur. 2002. Vabilo k spoznavanju manjšin. Koper,

Trst: SLORI, Unione Italiana – Italijanska unija.

Vidali, Zaira in Roberta Vincoletto, ur. 2007. Vabilo k spoznavanju manjšin – Slovenska

narodna skupnost v Italiji ter italijanska narodna skupnost v Sloveniji in na

Hrvaškem se predstavljata. Koper, Trst: SLORI in Unione Italiana – Italijanska

unija.

Vidali, Zaira. 2008. »Skupni slovenski kulturni prostor in slovenska narodna skupnost v

Italiji po padcu meje. Poskus sinteze na osnovi avtorefleksije izbranih

predstavnikov slovenske narodne skupnosti v Italiji«. V: Pre-misliti manjšino.

Pogledi reprezentativnih predstavnikov Slovencev v Italiji in pravno-

okvir, ur. Gorazd Bajc, Devan Jagodic, Borut Klabjan, Maja Mezgec in Zaira

Vidali, 199–217. Trst, Koper: SLORI, UP ZRS.

Vidali, Zaira. 2009. »Poznavanje narodnih manjšin med mladimi pripadniki narodnih

-

deželi Furlaniji Julijski krajini in Slovenski Istri«. V: Mladina na prehodu.

procesov in medkulturnega sobivanja, ur. Devan Jagodic in Zaira Vidali, 89–

112. Trst: SLORI.

158

Vidali, Zaira. 2012. »Raba slovenskega jezika v javni upravi Furlanije Julijske krajine:

predstavitev podatkov iz nedavnih raziskav.« V: Prva deželna konferenca o

vne manjšine 39–44.

Trst: SLORI.

Vršaj, Egidij 2004. Slovenija in evroregije. Trst: Krožek za družbena vprašanja Virglil

Walsh, John. 2007. An Overcoat Wrapped Around an Invisible Man? Language

Legislation and Community Language Revitalisation in Ireland. Edinburgh:

Texts from seminars.

Welsh: The Welsh language in education in the UK. 2001. Ljouwert/Leeuwarden:

Mercator-Education.

Welsh: The Welsh language in education in the UK (2nd edition). 2004.

Ljouwert/Leeuwarden: Mercator-Education.

Williams, Colin. 1988. An Introduction to Geolinguistics. Language in Geographic

Context. Clevedon, Avon: Multilingual matters.

Williams, Colin. 1991. Linguistic Minorities, Society and Territory. Clevedon, Avon:

Multilingual matters.

Williams, Colin. 1996a. Ethnic identity and language Issues in Development. Ethnicity

and development: Geographical Perspectives. Chichester: Wiley.

Williams, Colin. 1996b. »Geography and Contact Linguistics«. V: Kontaktlinguistik:

Ein internationales Handbuch zeitgenossicher Forschung (1): 63–75. Berlin:

Walter de Gruyter.

Williams, Colin. 1997. Territory, Identity and Language. The Political Economy of

Regionalism. London: Frank Cass.

Williams, Colin. 2000a. Language and governance. Cardiff: University of Wales Press.

Williams, Colin. 2000b. Language revitalization: Policy and Planning in Wales.

Cardiff: University of Wales Press.

Williams, Colin. 2002a. »Language Planning as Regional Development? The Growth of

the Gaelic Economy«. V: Scottish Affairs 38, 51–72. Edinburgh: Edinburgh

University Press.

Williams, Colin. 2002b. »Language Policy Issues within the European Union: Applied

Geographic Perspectives«. V: DELA 18, 41–59. Ljubljana: Oddelek za

geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

159

Williams, Colin. 2005. »The Role of Para-governmental Institutions in Language

Planning«. V: Supreme Court Law Review 31, 61–83. Ontario:

LexisNexis/Butterworths.

Williams, Colin. 2007. Language and Governance. Cardiff: University of Wales Press.

Williams, Colin. 2013a. Minority Language Promotion, Protection and Regulation: The

Mask of Piety. London: Palgrave MacMillan.

Williams, Colin. 2013b. Minorities in demographic context (2nd edition). London:

Palgrave MacMillan.

Williams, Colin, Sussana Pertot in Tom Priestley, ur. 2013c. Rights, Promotion and

Integration Issues for Minority Rights and Europe and on the role of Language

Boards in Europe. London: Palgrave MacMillan.

Williams, Colin, Siv Sandberg in Peadar O Flatharta. 2014. From Act to Action:

Implementing Language Legislation in Finland, Ireland and Wales. Dublin:

DORAS.

Withers, Charles W. J.. 1984. Gaelic Language in Scotland 1689–1984. Edinburgh:

John Donald Publishers.

Working for the Regions. 2001. Dublin: European Communities.

EU«. V: Kultura, identiteta in jezik v procesih evropske integracije, ur. Inka

Štrukelj, 260–268. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije.

primer manjšin v Sloveniji in Slovencev v sosednjih državah«. V: Razprave in

gradivo, revija za narodnostna vprašanja 47, 26–41. Ljubljana: Inštitut za

narodnostna vprašanja.

Žagar, Mitja. 2002. »Nekateri novejši trendi razvoja varstva manjšin in (posebnih)

pravic narodnih in drugih manjšin«. V: Slovenija in evropski standardi varstva

narodnih manjšin. Zbirka Slovenija in Svet Evrope, ur. Miroslav Polzer, Liana

–81. Ljubljana: Informacijsko dokumentacijski center

Sveta Evrope pri NUK, Inštitut za narodnostna vprašanja in Avstrijski inštitut za

vzhodno in jugovzhodno Evropo.

160

10.2 Elektronski viri

European Commission. 2016. »European Day of Languages«. European Commission.

Languages - Supporting language learning and linguistic diversity. Http://ec.

europa.eu/languages/information/languages-day_en.htm.

Council of Europe. 2011. »European Language Portfolio«. Council of Europe.

European Language Portfolio - Education and Languages. Http://www.

coe.int/t/dg4/education/elp/.

Poliglotti4.eu. 2011. Http://www.poliglotti4.eu/php/index.php.

European Commission. 2016. »The EU programme for education, training, youth and

sport«. European Commission. ERASMUS + - European programme for

education, training, youth and sport. Http://ec.europa.eu/programmes/erasmus-

plus/.

European Commission. 2016. European Commission. Creative Europe – Supporting

Europe's cultural and creative sectors. Http://ec.europa.eu/programmes/creative-

europe/.

European Centre for Modern Languages of the Council of Europe. 2015. European

Centre for Modern Languages of the Council of Europe. Http://www.ecml.at/.

MERCATOR – European Research Centre on Multilingualim and Language Learning.

2012. MERCATOR – European Research Centre on Multilingualism and

Language Learning. Http://www.mercator-research.eu/index.php?id=1550.

CRAMLAP – Celtic, Regional and Minority Languages Abroad Project. 2006.

CRAMLAP – Celtic, Regional and Minority Languages Abroad Project.

Http://www.cramlap.org/.

NPLD – The Network to promote Linguistic Diversity. 2010. NPLD.eu – our languages

in Europe. Http://www.npld.eu/.

DictaSign. Dicta-Sign Languaga Resources. Http://www.sign-lang.uni-hamburg.de/dic

ta-sign/portal/.

SignSpeak. 2011. Scientific understanding and vision-based technological development

for continuous sign language recognition and translation. Http://www.sign

speak.eu/.

Mentrau Iaith Cymru. Language Community Economy. Http://www.mentrauiaith.cym

ru/?lang=en.

161

Welsh Government Llywodraeth Cymru. 2003. »Iaith Pawb – A National Language

Action Plan for a Bilingual Wales«. Welsh Government Llywodraeth Cymru.

Http://gov.wales/topics/welshlanguage/publications/iaithpawb/?lang=en.

Welsh Government Llywodraeth Cymru. 2012. »A living language: a language for

living«. Welsh Government Llywodraeth Cymru. Http://gov.wales/topics/welsh

language/publications/wlstrategy2012/?lang=en.

Welsh Language Commissioner Comisiynydd y Gymraeg. Http://www.comisiynyddygy

mraeg.cymru/english/Pages/Home.aspx.

BBC Cymru Wales. 2016. Http://www.bbc.com/cymru.

CnaG Commun na Gaidhlig. Http://www.cnag.org/en/.

Bord na Gaidhlig. 2016. Http://www.gaidhlig.org.uk/bord/.

WICIPEDIA Y Gwyddoniadur Rhydd. Https://cy.wikipedia.org/wiki/Gaeleg_yr_Alban.

UCAC Undeb Cenedlaethol Athrawon Cymru. 2015. Https://www.ucac.cymru/index.

php?lang=en.

EUROMOSAIC. Research Centre Wales Canolfan Ymchwil Cymru. Http://www.uoc.

edu/euromosaic/.

Celtic Countries - Monthly webmagazine for people interested in Celtic nations. 2014.

»Iomairt Cholm Cille – The Columba Initiative. Celtic Countries«. Celtic

Countries. Http://www.celticcountries.com/society/47-iomairt-cholm-cille-the-

columba-initiative.

LearnGaelic. 2015. Http://learngaelic.net/.

Cli Gaidhlig. 2012. Http://www.cli.org.uk/.

RhAG Rhieni dros Addsyg Gymraeg Parents for Welsh Education. Http://www.rhag.net

/?iaith=eng.

Welsh Government Llywodraeth Cymru. »A review of the Welsh Language Support

Service for Schools«. Http://gov.wales/statistics-and-research/review-welsh-

language-support-services-schools/?lang=en.

University of Strathclyde. »Confucius Classrooom Hubs in Scotland«.

Http://www.strath.ac.uk/ciss/confuciusclassroomhubsinscotland/.

Comann nam Parant Gaelic Medium Education. 2016. Http://www.parant.org.uk/index.

php/en/.

Urdd Gobaith Cymru. Eisteddfod. 2016. Http://www.urdd.cymru/en/eisteddfod/compe

titions/local-and-regional-eisteddfodau/.

Urdd Gobaith Cymru. 2016. Http://www.urdd.cymru/en/.

162

Cymraeg Byw Dysgu Mwynhau Live Learn Enjoy. 2015. Http://cymraeg.llyw.cymru/?

lang=cy.

SC4. Http://www.s4c.cymru/en/.

Twf Cymraeg o'r crud. Http://twfcymru.com/?skip=1&lang=en.

University of Aberystwyth. »Welsh from the Cradle«. University of Aberystwyth. Learn

Welsh with us. Http://www.herefordtimes.com/news/11773923.Learning_Welsh

_from_the_cradle/.

University of Aberystwyth. »Welsh for the Family«. University of Aberystwyth. Learn

Welsh with us. Http://www.learnwelshinmidwales.org/welsh-for-the-family-

home.php?dewis=3.

Netmums.com. 2016. »Cylch Meithrin Aberdar«. Netmums.com. Http://www.netmums.

com/se-wales/local/view/education/playgroups-pre-schools-and-nursery-schools/

cylch-meithrin-aberdar.

Gaelic4Parents.com. Http://www.gaelic4parents.com/.

Comann nam Parant. 2016. »Sgeama Comhairleachaidh«. Comann nam Parant.

Http://www.parant.org.uk/index.php/gd/sgeama-comhairleachaidh/luchd-

comhairleachaidh-pharant.

Ulpan Gaelic for Adults. 2016. Http://www.ulpan.co.uk/.

Sabhal Mor Ostaig. Http://www.smo.uhi.ac.uk/en/.

Storlann Naiseanta na Gaidhlig. Http://www.storlann.co.uk.

CnaG Comunn na Gaidhlig. »Sradagan«. CnaG Comunn na Gaidhlig. Http://www.cnag

.org/en/sradagan.

Feisean nan Gaidheal. Http://www.feisean.org/en/.

GLOW connect. 2016. Http://connect.glowscotland.org.uk/glow-scotland/.

PebblePad. 2016. Http://www.pebblepad.co.uk/.

Dictionary.com. Http://dictionary.reference.com/browse/merit.

Bord na Gaidhlig. 2016. »Thig a Theagasg«. Bord na Gaidhlig. Http://www.teagasg.

com/.

Education Scotland Foghlam Alba – Transforming lives through learning. »Aspiring

teachers«. Education Scotland Foghlam Alba – Transforming lives through

learning. Http://www.educationscotland.gov.uk/aspiringteachers/images.asp.

Projekt Http://eduka-itaslo.eu/

pagina.php?p=projekt&lang=slo.

163

Projekt/Progetto MI.MA –

minoranze. Http://old.slori.org/mima/index.php?pag=1&lang=slo.

Projekt JezikLingua. Http://www.jezik-lingua.eu/code/13746/O-projektu.

164

11

11.1 Slike

Slika 1: Delež govorcev valižanskega jezika, Wales, 1961 (prirejeno po: Aitchinson in Carter 1994)...................................................................................................... 31

Slika 2: Delež govorcev valižanskega jezika, Wales, 1971 (prirejeno po: Aitchinson in Carter 1994)...................................................................................................... 32

Slika 3: Delež govorcev valižanskega jezika, Wales, 1981 (prirejeno po: Aitchinson in Carter 1994)...................................................................................................... 33

Slika 4: Delež govorcev valižanskega jezika, Wales, 1991 (prirejeno po: Aitchinson in Carter 1994)...................................................................................................... 34

Slika 5: Število govorcev valižanskega jezika, Wales, 2001 (prirejeno po: Jones 2012)......................................................................................................................................... 36

Slika 6: Delež govorcev valižanskega jezika, Wales, 2001 (prirejeno po: Jones 2012)......................................................................................................................................... 38

Slika 7: Primerjava deleža govorcev valižanskega jezika, Wales, 2001 in 2011 (prirejeno po: Jones 2013). ............................................................................... 43

Slika 8: Delež govorcev valižanskega jezika po starosti, Wales, 1991–2011 (prirejeno po: Jones 2013)................................................................................................. 44

Slika 9: Delež govorcev valižanskega jezika, Wales, 2011 (prirejeno po: Welsh: The Welsh language in education in the UK 2004)................................................. 45

Slika 10: Delež govorcev škotskega keltskega jezika, Škotska, 1891–2001 (prirejeno po: Withers 1984 in Scotland's Census 2001 Gaelic Report 2005)........................ 59

Škotska, 2001 (prirejeno po: Scotland's Census 2001 Gaelic Report 2005). ... 61

Slika 12: Število govorcev škotskega keltskega jezika, Škotska, 2011 (prirejeno po: Bord na Gaidhlig 2015). ................................................................................... 67

Slika 13: Razporeditev osnovnih šol ali šolskih enot s poukom v škotskem keltskem jeziku, Škotska, šolsko leto 2014/2015 (prirejeno po: Bord na Gaidhlig Education Data 2014/2015).............................................................................. 72

165

11.2 Preglednice

Preglednica 1: Število govorcev škotskega keltskega jezika, Škotska, 1755–2011 (vira

podatkov: MacAulay 1992 ter https://cy.wikipedia.org/wiki/Gaeleg_yr_Alban).

.......................................................................................................................... 58

r

podatkov: Bogatec 2015)................................................................................ 131

166