UNIVERZA V MARIBORU5. Igor Stravinski 5.1 Biografija 5.1.1. Zgodnja leta: 1882 – 1902 »Človek ima en rojstni kraj, eno domovino, eno državo – lahko ima samo eno državo –

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za glasbo

Diplomsko delo

IGOR STRAVINSKI: PETRUŠKA

Mentor: Kandidatka:

red. prof. mag. Tomaž Svete Petra Colnerič

Maribor, 2015

Lektorica:

Metka Leljak, prof. slo.

Prevajalka:

Klementina Kralj, prof. ang. in geo.

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju red. prof. mag. Tomažu Svetetu za pomoč in

svetovanje pri izdelavi diplomskega dela.

Iskreno se zahvaljujem Nejcu, staršem in sestri Nastji, saj mi brez njihove

pomoči in podpore ne bi uspelo.

IZJAVA

Petra Colnerič, rojena 15. 5. 1985 v Mariboru, študentka Pedagoške

fakultete Maribor, smer GLASBA, izjavljam, da je diplomsko delo z

naslovom IGOR STRAVINSKI: PETRUŠKA, pri mentorju red. prof. mag.

Tomažu Svetetu, avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in

literatura korektno navedeni. Teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.

__________________________

podpis

Maribor, 2015

POVZETEK

V diplomski nalogi z naslovom Igor Stravinski: Petruška je opisano

življenje enega najpomembnejših skladateljev 20. stoletja, Igorja

Stravinskega in njegova dela ter zgodovinsko ozadje Rusije tistega časa.

Podrobno je raziskana in analizirana njegova skladba Petruška.

V diplomskem delu so uporabljene deskriptivna, komparativna,

zgodovinska metoda in metoda glasbene analize ter doživljajska metoda.

KLJUČNE BESEDE

Igor Stravinski, življenjska pot in dela, Petruška, 20. stoletje, Rusko

obdobje, neoklasicizem, serializem

SUMMARY

In the diploma work, titled Igor Stravinsky: Petrushka, we described the life

of one of the most important composers of 20th century, Igor Stravinsky,

his work and historical background of Russia in that period.

We researched and analyzed in details Igor Stravinsky's composition

Petrushka.

In the diploma work descriptive, comparative, historical method and the

method of musical analysis and experiential method are used.

KEY WORDS

Igor Stravinsky, life and work, Petrushka, russian period, neoclassicism,

serialism, 20th century

KAZALO

1. Uvod ................................................................................................... 1

2. Namen naloge .................................................................................... 3

3. Raziskovalne hipoteze ........................................................................ 4

4. Metodologija ....................................................................................... 5

5. Igor Stravinski ..................................................................................... 6

5.1 Biografija ....................................................................................... 6

5.1.1. Zgodnja leta: 1882 – 1902 ..................................................... 6

5.1.2. Rusko obdobje: 1902 – 1914 ................................................. 8

5.1.3. Švicarsko obdobje: 1914 – 1920 .......................................... 17

5.1.4. Francosko obdobje: 1920 – 1939 ......................................... 19

5.1.5. Ameriško obdobje: 1939 - 1971 ........................................... 23

5.2 Glasbeni jezik Stravinskega in glasbena dela ............................. 26

5.2.1. Zgodnje »Rusko« obdobje ................................................... 26

5.2.2. Neoklasicizem ...................................................................... 29

5.2.3. Serialna tehnika ................................................................... 33

5.3. Glasbena dela ............................................................................. 35

5.3.1. Glasbene drame ................................................................... 35

5.3.2. Orkestrska glasba ................................................................ 36

5.3.3. Glasba za veliki ansambel ................................................... 37

5.3.4. Zborovska glasba ................................................................. 37

5.3.5. Glasba za solo vokal ............................................................ 38

5.3.6. Komorna glasba in glasba za solo instrumente .................... 39

5.3.7. Glasba za klavir .................................................................... 40

6. Zgodovinsko ozadje .......................................................................... 41

6.1 Rusija v 20. stoletju ..................................................................... 41

6.2 Stravinski in Evropa .................................................................... 44

7. Balet Petruška .................................................................................. 45

7.1. Libreto in zgodba ........................................................................ 45

7.1.1. I. dejanje – Pustni sejem ...................................................... 45

7.1.2 II dejanje – Petruškina soba ................................................. 46

7.1.3 III. dejanje – Zamorčeva soba .............................................. 47

7.1.4 IV. dejanje – Pustni sejem proti večeru ................................ 48

7.2 Zgradba baleta ............................................................................ 49

7.2.1. I. dejanje – Pustni sejem ...................................................... 49

7.2.2 II. dejanje – Petruškina soba ................................................ 50

7.2.3 III. dejanje – Zamorčeva soba .............................................. 50

7.3 Instrumentacija ........................................................................... 52

7.3.1. 1911 Originalna izdaja ......................................................... 52

7.3.2 1947 Prenovljena izdaja ....................................................... 53

8. Analiza Petruške ............................................................................... 54

8.1 I. Dejanje ..................................................................................... 54

8.2. II. Dejanje .................................................................................... 61

8.3 III. Dejanje ................................................................................... 62

8.4 IV. Dejanje .................................................................................. 64

9. Sklep ................................................................................................. 67

10. Viri in literatura .................................................................................. 68

KAZALO SLIK

Slika 1: notni zapis Daritvenega plesa izbranke iz Pomladnega obredja, 15

okrašen s podobami Valentine Hugo ....................................................... 15

Slika 2: Stravinski pri igranju Pomladnega obredja na klavir, J. Cocteau . 16

Slika 3: portret Stravinskega, Picasso 1920 ............................................. 18

Slika 4: Mavra .......................................................................................... 20

Slika 5: skladateljev rokopis, 1927 ........................................................... 22

Slika 6: serija zgrajena iz 12. tonov v »Owl and the Pusscat« ................. 25

Slika 7: poliritmija Petruške ...................................................................... 27

Slika 8: modus Petruške .......................................................................... 27

Slika 9: Piano-Rag-Music ......................................................................... 30

Slika 10: The Rakes's Progress ............................................................... 32

Slika 11: The Flood .................................................................................. 34

Slika 12: Pustni sejem, naslikal Alexandre Benois ................................... 45

Slika 13: Petruškina soba, naslikal Alexandre Benois .............................. 46

Slika 14: Zamorčeva soba, naslikal Alexandre Benois ............................. 47

Slika 15: motiv uličnega prodajalca .......................................................... 54

Slika 16: motiv .......................................................................................... 54

Slika 18: tričetrtinski+šestosminski metrum ............................................. 56

Slika 19: ritmični motiv ............................................................................. 56

Slika 20: Poliritmija ................................................................................... 57

Slika 21: začetek teme v violončelih ........................................................ 58

Slika 22: kvartni skoki navzgor ................................................................. 58

Slika 23: kvartni skoki navzgor in navzdol ................................................ 58

Slika 24: motiv ruske ljudske .................................................................... 58

Slika 25: padajoča kromatika v paralelizmih ter psevdokontrapunkt ........ 59

Slika 26: solo flavta .................................................................................. 60

Slika 27: motiv »Ruski ples« .................................................................... 60

Slika 28: Petruškin akord ......................................................................... 61

Slika 29: cluster ........................................................................................ 62

Slika 30: motiv v vojaškem bobnu in tamburinu ....................................... 62

Slika 31: ples zamorca ............................................................................. 63

Slika 32: ples balerine .............................................................................. 63

Slika 33: valček ........................................................................................ 64

Slika 34: ples dojilj ................................................................................... 64

Slika 35: kromatična melodija ................................................................. 64

Slika 36: motiv v godalih .......................................................................... 65

Slika 37: poudarjen ritem ......................................................................... 66

Igor Stravinski: Petršuka 1

1. Uvod

»Živimo v času, ko človek doživlja velike pretrese. Moderni

človek je pred tem, da izgubi občutek za vrednote in smisel za

vrednostna razmerja. Neizbežno vse pelje v kršitev temeljnih

zakonitosti človekovega ravnovesja. Konsekvence, ki odtod

izhajajo za glasbeni red, so naslednje: na eni strani opažamo

nagib k odvračanju duha od vsega, kar bi poimenovali višja

glasbena matematika, da bi glasbo postavili na najnižjo stopnjo

uporabnosti in jo s podrejanjem zahtevam cenene smotrnosti

naredili za splošno razumljivo. Kar pa je, na drugi strani, bolan

duh sam, je glasba – posebno tista, ki zase pravi in verjame, da

je »čista« – zaznamovana s patološko hibo; razširja kali novega

greha proti vesti; stari izvirni greh je, če smem tako reči,

predvsem greh ne-spoznavanja – ne-spoznavanja resnice in iz

nje izhajajočih zakonov, ki smo jih označili za temeljne. In kaj

naj bi bila resnica na področju glasbenega reda?... V čistem

stanju, v svojem bistvu je glasba svobodno raziskovanje duha;

to stališče so zastopali ustvarjalci vseh časov ...«1

20. stoletje je stoletje nove, moderne, naprednejše dobe. Gospodarske,

družbene in politične razmere so se temeljito spremenile in še spreminjajo

način življenja ter ureditev sveta. Razvila se je industrijska družba, v kateri

človek več ne pozna vrednot, naraščajoči materializem pa uničuje duha in

občutja. V prejšnjih obdobjih so z določeno veljavnostjo označevali značaj

in težnje, 20. stoletje pa se takšnim splošnim opredelitvam izmika. Razvil

se je slogovni pluralizem, cilj skladateljev pa je neomejena in popolna

izraba vse razpoložljive tonske snovi.

Skladatelj Igor Stravinski, ki so ga označili za reakcionarja in hkrati

revolucionarja, zastopa 20. stoletje s široko veljavnostjo, z velikim

1 Stravinski, 1939 – 40, 1997, cit. po Bergamo, str. 34, 35


ugledom ter slogovno univerzalno spremenjljivostjo. V svojiih šestdesetih

letih glasbenega ustvarjanja se je najprej razvijal skozi »rusko tradicijo«,

nato zorel v neoklasicizmu vse do serialne tehnike. Postal je sinonim za

»moderno glasbo«.

Z glasbo Stravinskega sem se prvič srečala pri predavanjih profesorja

Tomaža Sveteta, in sicer z baletom Posvetitev pomladi. Takoj sem bila

navdušena nad glasbo Stravinskega in celostno podobo modernega

baleta. V svoji diplomski nalogi sem raziskala, kakšni nagibi so skladatelja

privedli do tega, da je napisal glasbo, ki je ob premierni izvedbi razburila

množice, zato sem podrobno raziskala ter analizirala balet Petruško,

skladateljevo zgodnejše, vendar izredno pomembno delo. Menim namreč,

da balet Petruška zaradi revolucionarnih potez in novih kompozicijskih

pristopov lahko imamo za neposrednega predhodnika kasnejših, mnogo

slavnejših del.

Z diplomsko nalogo želim tistim, ki jim je »moderna glasba« dokaj tuja,

predstaviti temeljne značilnosti te dobe, in najpomembnejše, življenje in

vlogo ter pomen delovanja in ustvarjanja prvega ruskega modernega

skladatelja v vzhodni in zahodni glasbeni kulturi, Igorja Stravinskega.

V prvem delu naloge sem se na podlagi virov osredotočila na življenje

Stravinskega in njegov skladateljski razvoj. Raziskala sem zgodovinsko-

kulturno ozadje Rusije v 20. stoletju ter vpliv Stravinskega na Rusijo samo

in ostalo Evropo.

V drugem delu pa sem kompozicijo skrbno preposlušala ter s pomočjo

rednega profesorja magistra Tomaža Sveteta naredila podrobno analizo

baleta Petruška.


2. Namen naloge

V diplomskem delu Igor Stravinski: Petruška želim predstaviti življenje

skladatelja Stravinskega in obdobje, v katerem je živel. Naslednji cilj je

spoznati njegova glasbena dela in opisati stilna obdobja ter kompozicijske

tehnike, ki jih je uporabljal pri pisanju. Na kratko želim omeniti balete

Djagileva in podrobneje opisati eno izmed njegovih najpomembnejših in

meni najljubših skladb, Petruško in jo vsebinsko, slogovno in ritmično

analizirati. Bralcem želim približati 20. stoletje in zanimanje za glasbo

sodobnega časa, v katerem živimo.


3. Raziskovalne hipoteze

Igor Stravinski spada med začetnike modernizma.

Stravinski je v svojem življenjskem obdobju zamenjal kar tri različna stilna

obdobja: rusko obdobje, neoklasicizem ter serializem.

Skladatelj je v veliki meri vplival na razvoj ruske in evropske moderne

klasične glasbe.

Ruski slog je skladatelj gradil z baleti, pisanimi za Djagileva, in preko

baleta Petruška dosegel višek tega obdobja v Posvetitvi pomladi.

Glasbeno-baletno delo Petruška je samo po sebi burleska in je pisano v

slogu akcijskega baleta.


4. Metodologija

V diplomski nalogi so uporabljene naslednje raziskovalne metode:

deskriptivna metoda,

komparativna metoda,

zgodovinska metoda,

metoda glasbene analize,

doživljajska analiza pri poslušanju glasbenega dela.


5. Igor Stravinski

5.1 Biografija

5.1.1. Zgodnja leta: 1882 – 1902

»Človek ima en rojstni kraj, eno domovino, eno državo – lahko

ima samo eno državo – in domovina je najbolj pomemben

faktor v njegovem življenju«.2

Te besede je izjavil Igor Stravinski leta 1962, star osemdeset let, na

slavnostnem sprejemu v Moskvi, ko se je po petdesetih letih življenja vrnil

v domovino. V času svojega življenja je najprej dobil francosko, nato

ameriško državljanstvo, do svoje države pa razvil izredno sovraštvo, prav

tako do njene kulture. Ko se je preselil iz Rusije, mu ni bilo mar oz. se

sploh ni oziral na to, ali ga uvrščajo v kakršno koli umetniško smer.3

Stravinski je bil med ostalim mojster mistifikacije. V zvezi s svojim

življenjem je razvil kompleksen skupek laži in zanikanj. Čeprav je imel

navado lagati o svojem življenju, je na veliko govoril o pomembnosti

svojega izvora po materini strani.4

Igor Stravinski je bil rojen 17. junija 1882 (5. junija po starem ruskem

koledarju) in prihaja iz plemiške družine. Njegovi starši so bili

veleposestniki. Mati, Ana Kholodovska, je bila dobra pevka in pianistka,

njen mož, Fjodor Ignatjevič Stravinski, je bil potomec poljskih velikašev in

senatorjev. Po delitvi Poljske je družina Stravinski izgubila vso zemljo, zato

so se preselili v jugovzhodno Belorusijo. Oče Fjodor je kot bas-bariton

2 Stravinsky, 1948-71; cit. po Craft, 1972, str. 295

3 Stravinsky, 1939-40; Bergamo, 1997, str. 64 - 82

4 Cross, 2003, str. 3 -18


pevec dobil štipendijo Konzervatorija v Sv. Petersburgu in v letu 1876 imel

prvi debutantski nastop v gledališču Mariinski5.6

Fjodor je s svojim glasom zaslovel, mladi Igor pa je bil pogosto deležen

poslušanja oper in koncertov. Igor Stravinski je s svojimi starši živel ne

daleč stran od gledališča Mariinski. Njegov oče ni bil poznan samo po

petju temveč tudi po zelo veliki domači knjižnici, v kateri je imel zbirko

bibliografij in kolekcijo notnega gradiva različnih založb. Poznal je

nekatere skladatelje, kot so Rimski-Korsakov, Borodin ter Musorgski. Pri

Stravinskih je bila glasba del delovnega okolja, v katerem je mladi Igor

odraščal in živel sedemindvajset let.7

Do enajstega leta so Igorja Stravinskega doma izobraževale guvernante8.

Njegove zgodnje lekcije klavirja so bile najverjetneje le del čisto

običajnega domačega izobraževanja srednjega razreda. Pri devetih letih je

imel prvo učno uro klavirja. Njegov oče pa je spremljal njegovo glasbeno

izobrazbo, saj je vse njegove glasbene ure tudi posnel in kot sklepamo,

naj bi Igor po svojem očetu podedoval ljubezen do natančnosti.9

V devedesetih letih devetnajstega stoletja je družina Stravinski začela

preživljati počitnice s strici in tetami Kholodovski v Ukrajini, kjer je bil

pokopan Igorjev starejši brat Roman. Toda najstnik Igor je, včasih s svojim

mlajšim bratom Gurijem, raje preživljal počitnice drugje. Staršem je redno

pošiljal pisma, v katerih je opisoval, katere knjige je prebral, katere igre je

igral in kakšne risbe je risal. Nikoli pa ni spregovoril o glasbenem

ustvarjanju, morda tudi zato, ker so straši že od nekdaj želeli, da bi študiral

pravo. Družina Stravinski je med počitnicami, tako kot večina bogatih

Rusov, obiskovala nemške terme ter švicarska gorska letovišča.10

5 Marijino operno in baletno gledališče v St. Petersburgu, ustanovljeno 1860

6 Walsh, 2015

7 Ibidem

8 Governante so bile vzgojiteljice in učiteljice, ki so učile na domu.

9 Ibidem

10 Ibidem


5.1.2. Rusko obdobje: 1902 – 1914

Skladatelj je predčasno končal šolanje na gimnaziji ter na željo svojih

staršev vpisal študij prava na Univerzi v Sv. Petersburgu, sam pa si je

želel študirati glasbo. Zato je leta 1901 začel obiskovati privatne ure iz

harmonije in kontrapunkta pri Fedirju Akimenkovem11.12

Ko je postal učitelj Stravinskega Rimski-Korsakov, je od njega začel

prejemati formalno glasbeno izobrazbo, kar je od leta 1905 stalnica.

Kasneje ga je prav Rimski-Korsakov prepričal, da bi bil zanj študij na

konzervatoriju neproduktiven zaradi njegovega pomanjkljivega znanja in

ne dovolj izpiljenih veščin. Med študijem prava je spoznal sina Rimskega-

Korsakova, Vladimirja, dobrega violinista, s katerim sta postala prijatelja.13

Kaj je povedal Stravinski o svoji glasbeni izobrazbi;

»Delal sem po učbenikih, z velikim veseljem in vnemo. Pri

prvem srečanju s kontrapunktom se je pred menoj odprlo

široko polje, ki je bilo poslej za moje glasbeno delo veliko bolj

plodno kot vsa harmonija. Trdovratno sem se spopadal s

številnimi vprašanji, ki jih zastavlja ta veda. Tedaj me je to

silno veselilo, šele veliko kasneje pa sem spoznal, koliko so

vaje prispevale k oblikovanju mojega okusa in presoje. Moja

domišljija in želja po skladanju sta bili prebujeni, prav to je

bila osnova moje bodoče tehnike.«14

To poletje je Stravinski glasbeno delal za Rimskega-Korsakova, in sicer je

pisal Klavirsko sonato v fis molu v štirih stavkih po zgledu

11

Fedir Akimenko (1876-1945), ruski skladatelj in pianist ter bivši učenec Rimskega-

Korsakova.

12 Ibidem

13 Ibidem

14 Stravinsky, 1939-40; cit po Bergamo, 1997, str. 118


Glazunovega15 in Čajkovskega. Ko je končal s sonato, se je lotil velike

naloge, Simfonije v Es duru, ki je bila prav tako pisana po načelih

Glazunova ter Čajkovskega. Ko je Igorjev oče umrl za rakom, mu je

Rimski-Korsakov na nek način predstavljal lik očeta.16

Rimski-Korsakov je na svojem domu enkrat tedensko pripravljal druženja

glasbenikov, katerih se je Stravinski redno udeleževal. Ob teh priložnostih

je skladatelj predstavil svoja prva glasbena dela, kot npr. kratke klavirske

skladbe, ki pa, žal niso ohranjene.17

V Sv. Petersburgu so v tako imenovanem Assembly of the Nobility18

prirejali koncerte, kjer se je izvajala izključno ruska glasba. Koncerte z več

repertuarja so prirejali v Russian Musical Society19 in na Silotijevih20

koncertih. Tam so predstavljali glasbo zahoda, in sicer Straussa, Elgarja,

Debussija ter Mahlerja. Stravinski je občasno obiskal gledališče Mariinski,

kjer sta z učiteljem poslušala opere, ampak samo te, Rimski-Korsakov je

namreč preziral balet in tudi pisal je v tem času predvsem opere.21

Glasbeniki so se udeleževali tudi prireditev, kot so bili Evenings of

Contemporary music22. Tam so pripravljali nize komornih koncertov, ki so

se začeli leta 1902. Stravinski se teh koncertov spominja kot najbolj

intelektualnih glasbenih dogodkov tistega časa. Rimski-Korsakov ni maral

teh večerov, delno zato, ker niso bili pod njegovim vplivom in ker so

temeljili na vsem, česar sam ni maral.23

15

Aleksander Glazunov (1865-1936) ruski skladatelj ter dirigent, prav tako bivši učenec

Rimskega-Korsakova.

16 Cross, 2003, str. 3 – 18

17 Ibidem

18 Zborovanje plemstva; sedaj Filharmonija.

19 Ruska glasbena zveza.

20 Aleksander Siloti (1963-1945) ruski pisanist, dirigent in skladatelj.

21 Walsh, 2015; Cross, 2003, str. 3 – 18

22 Večeri kontemporarne komorne glasbe.

23 Walsh, 2015


Rusija je leta 1905 doživela »krvavo nedeljo«. Ko so na mirni

demonstraciji oblasti streljale, je umrlo veliko ljudi in med njimi velika

večina razreda Rimskega-Korsakova. Ta je objavil pisma v podporo

stavkajočim študentom, ker se je zavzemal za liberalizacijo ustave

konzervatorija. Bil je nemudoma odpuščen z delovnega mesta na

konzervatoriju. Najbolj negativna posledica teh dogajanj je bilo zaprtje

univerze, kar pomeni, da Stravinski ni mogel v celoti zaklučiti študija

prava.24

Leta 1905 se je Stravinski zaročil s svojo sestrično Katjo Nosenko. Za

poročno darilo je svoji bodoči ženi začel komponirati vokalno-

instrumentalno suito Vila in pastirka (Favn´i pasthuska), ki jo je označil

kot op. 2. Dokončal jo je, ko se mu je leta 1907 rodil prvi sin. Tukaj je

uporabil nekaj besed Puškina, in sicer v mezzo-sopranu in orkestru. Pri

tem delu že opazimo vplive nove francoske šole Dukasa, Debussija in

Ravela25. Prav tako je istega leta na poezijo Gorodetskega napisal

skladbo Vesna ─ pomlad.26

Simfonijo v Es-duru je Stravinski napisal leta 1908, ko je študiral pri

Rimskemu-Korsakovu in jo njemu tudi posvetil. Označil jo je kot op.1. Po

tehniki instrumentiranja Simfonijo v Es-duru prepoznamo iz del Rimskega-

Korsakova, vendar druga znamenja opozarjajo na Glazunova. Glavno

temo si je sposodil od Richarda Straussa, partitura pa postopoma prehaja

na vedno bolj kromatičen izgled, dokler se ne izgubi v večglasju. Tak način

uporabe kromatike spominja na Wagnerjevo opero Tristan in Izolda. Kljub

temu Stravinski ne uporabi Wagnerjeve kromatike na njegov način, ampak

kromatične prehode, ki alterirajo prosto in spominjajo na svoj prvotni izvor.

Drugo dejanje je popolnoma pod vplivom ruske šole. Pri prehodih najdemo

sledi vpliva Borodina in Čajkovskega, vendar je trio odraz gradnje na

osnovi ritma in ritmičnih sprememb Musorgskega. Da bi se Stravinski

24

Ibidem

25 Impresionizem – glasba impresionizma nenehno pretvarja zunanje vtise v notranji izraz.

26 Ibidem


izognil nepotrebni masi zvoka, se je raje posvetil ritmu in ritmičnim

spremembam.27

Štiri študije op. 7 za klavir in Pastorale za glas in klavir je napisal med

leti 1907 – 1908. Leta 1908, ob rojstvu hčerke, je nastal Fantastični

scherzo za orkester op.3, izdal ga je naslednje leto. Op. 4 pa poimenuje

Žaromet, napisal ga je za poročno darilo hčeri Rimskega-Korsakova leta

1909. Nekateri kritiki to delo označujejo kot prvo pomembnejše glasbeno

delo, saj se v njem prvič čisto in izrazito zrcali osebnost Stravinskega v

glasbi. Chant funèbre, op.5 za pihala, je napisal isto leto, ko je umrl

Rimski-Korsakov. To delo je prvo glasbeno delo, ki je povezano s

skladateljevim kultum mrtvih28.

Leta 1910 se je Stravinski preselil v Švico. Okoliščine, ki so vezane na prvi

nekoliko večji uspeh – dva baleta Ognjeni ptič in Petruška - so tesno

povezane z ruskim aristokratom in impresariom Sergejem Djagilevim, ki je

v Igorju Stravinskemu takoj prepoznal veliki talent, ko je prvič poslušal

Ognjemet. Parizu je želel predstaviti rusko umetnost in je pripravljal

sezono s svojim baletnim podjetjem. Kasneje so nastale še priredbe

Griegovih klavirskih del Kobold op.71, št.3.29

Premiera Ognjenega ptiča je bila v Pariški operi junija 1910. Uspeh tega

baleta kot glasbene drame je bil senzacionalen. Ples je v stilu »pas

d'action«30, glasba pa kot upodobitev zla in magije v kromatiki ter dobrega

v ljudeh, v diatoniki ali ljudski pesmi. Z Ognjeno ptico Stravinski ni postal

samo slaven, temveč je tudi spremenil samo naravo ruskega baleta.

Djagilev je skladatelja namreč spodbujal, naj piše bolj na internacionalni

ravni. Na takšen način je Stravinski promoviral sodelovanje med vodilnimi

27

Vlad, 1978, str. 1 – 11

28 Ibidem; Craft, 2002, str. 57

29 Vlad, 1978, str. 12

30 Pas d'action – stil baleta pri kateremu je takt za taktom direktno vezan na odrsko

dogajanje.


glasbeniki, slikarji in pisatelji, kar je znamenita posebnost v zgodovini

moderne umetnosti.31

V tem času se je Stravinski spoprijateljil s skladatelji kot so Ravel in Satie,

potem s pisatelji Claudelom, Proustom, Gidom in D'Annunzijem ter Sarrah

Bernhardt. Skladatelj je kljub svoji slavi ostal s svojo družino na zahodu.

Poletje je preživel v Bretaniji, kjer je za svojega brata Gurija napisal dva

samospeva Verlaine op.9.32

Septembra se je družina preselila v Lozano v Švici, kjer mu je žena rodila

že tretjega otroka. Takrat je na pobudo Djagileva nastala popolnoma nova

zamisel, balet z imenom Petruška.33

»Pri pisanju nove kompozicije sem imel v mislih oddaljeno sliko

lutke, ki nenadoma oživi...«34

Zaključek je napisal maja v Rimu, kjer je podjetje nastopalo in vadilo za

»Pariško sezono«. Otvoritev »Petruške« je bila 13. junija 1911, v

gledališču Châtelet v Parizu, pod taktirko Pierra Monteuxa, s koreografijo

Michela Fokina in glavno vlogo Vaslava Nižinskega.35

Glasbena drama je pred pariško publiko, prav tako kot Ognjeni ptič, požela

velik uspeh. Pozitivnim kritikam so se pridužili tudi glasbeni kolegi, kot sta

Debussy in Schmitt, časopisni kritiki pa so bili s svojimi ocenami bolj

zadržani. Avtor znova uporabi skupek elementov – glasbe, plesa ter

aranžmaja, vendar je izvor moči celotnega glasbenega dela prav glasba.36

31

Walsh, 2015; Ibidem, str. 12 – 20

32 Walsh, 2015

33 Ibidem

34 Stravinsky 1936, str. 48

35 Walsh, 2001

36 Walsh, 2015


Po predstavah se je Stravinski odpravil nazaj v Ustilug, kjer so na pesmi

Konstantina Balmonta37 nastale nove miniature za klavir in vokal

Spominčica (The forget-me-not) in Golob (The Dove). Takrat je

komponiral tudi Kralja zvezd (Zvezdolikiy) in ga napisal za moški zbor in

velik orkester, posvetil pa ga je Debussyju. V Ustilugu je na pesem Vesna

začel komponirati Pomladno obredje.38

Poleti 1912 je dokončal Kralja zvezd, ki je morda najbolj problematičen

izmed vseh del Stravinskega, kajti v tem delu skladatelj doseže ekstremno

točko harmonične kompleksnosti.39

Novembra se je skladatelj udeležil »Ruskih baletov« v Berlinu, kjer je

spoznal Schoenberga in se udeležil predstave Mesečni Pierrot (Pierrot

lunaire). Instrumentacija in polifona faktura tega glasbenega dela ga je

močno pritegnila.40

Januarja 1913 je napisal Tri Japonske pesmi za sopran ter manjši

mešani ansambel, ki kažejo vpliv Schoenberga. Marca je Pomladnemu

obredju dodal drugi del, z Ravelom pa je delal na skladbi Musorgskega iz

opere Khovanshchina, in sicer je napisal zadnji del, ki ga Musorgski ni

dokončal.41

Krstna izvedba Pomladnega obredja (Sacre du printemps) je bila maja

1913, s scenografijo Nikolasa Roericha42 ter koreografijo Nižinskega43. V

glavni vlogi je bila Marija Piltz, in sicer v vlogi izbranke, ki mora žrtvovati

svoje življenje za bolj plodno prst.44

37

Konstantin Balmont (1867 – 1942), ruski simbolist, pesnik in prevajalec ter eden

najpomembnejših Ruskih poetov.

38 Walsh, 2015

39 Vlad, 1978; str. 12 – 20

40 Stravinsky, 1939-40; Bergamo, 1997; str. 120

41 Walsh, 2015

42 Nikolas Roerich

(1874 – 1947), ruski simoblist, odgovoren za kostume pri baletu

»Posvetitev pomladi«.


Krstna izvedba je doživela enega največjih škandalov v zgodovini glasbe.

Kričanje občinstva je popolnoma preglasilo orkester, čeprav je orkester

igral primerno in dovolj glasno. Kljub temu je balet postal najbolj znana

kompozicija v vsej moderni glasbeni literaturi. Posledično so Stravinskega

določili za nadrevolucionarja, ikonoklasta, ki najbolj spodkopava svete

kanone glasbene estetike in slovnice. Skladatelj je to močno zanikal in vse

skupaj pojasnil v knjigi Glasbena poetika45.46

J. Cocteau47: »Dvorana je ob krstni izvedbi igrala vlogo, ki jo

je morala igrati; od vsega začetka je bilo občinstvo v ložah

ogorčeno: smejalo se je, posmehovalo, žvižgalo, posnemalo

živalske glasove; morda bi se bili utrudili, ko ne bi nekateri

esteti in glasbeniki začeli v svoji pretirani vnemi žaliti

občinstva v ložah in ga napadati. Direndaj se je sprevrgel v

pretep...«48

Reakcija publike niti ni bila toliko presenetljiva, saj ni še nihče slišal takšne

ali podobne glasbe. Publika še ni bila nikoli deležna glasbe, ki bi bila tako

brutalna, divja, agresivna in kaotična, toda publiko so najbolj šokirali

kostumi. Skladatelj pa je v bistvu hotel le prikazati mogočnost na novo

rojene narave, prebujajoče se pomladi po hudi ruski zimi.49

43

Vaslav Nižinski (1989-1950) ruski baletnik ter koreograf.

44 Ibidem

45 Glasbena poetika je ubeseditev in razlaga skladateljevih kompozicijskih metod in

postopkov, umeščena v splošnejše in povzemajoče kontekste.

46 Ibidem

47 Jean Cocteau (1889 - 1963) – francoski pesnik, pisatelj, ilustrator, dramatik,

oblikovalec, akademik, filmski režiser.

48 Stravinsky, 1939-40; cit. po Bergamo, 1997; str. 122

49 Vlad, 1978; str. 30 – 37


Slika 1: notni zapis Daritvenega plesa izbranke iz Pomladnega obredja,

okrašen s podobami Valentine Hugo

Pet dni po premieri Pomladnega obredja je Stravinski zbolel in preživel

naslednjih pet tednov v bolnišnici, zato je zamudil vseh šest predstav

opere Khovanshcina. Po bolezni se je takoj odpravil v Ustilug, kjer je po

štiriletni pavzi dokončal opero Slavčka. Libreto, ki temelji na dobro znani

zgodbi Hansa Andersena, je napisal skladatelj sam, pomagal mu je

prijatelj Mitusov.50

Stravinski je čutil, da po tolikih letih skladanja ne more nadaljevati v isti

smeri, kot na začetku, saj je vmes napisal Ognjeno ptico, Petruško ter

50

Walsh, 2015


Posvetitev pomladi, saj so mu ta glasbena dela odstrla povsem drugačen

vidik ustvarjanja.51

Poliharmonični in politonalni fragmenti služijo pri kreaciji obilice tonalnih

načrtov, ki oživijo v bogatih, kompleksnih vzorcih instrumentalnih barv.

Glasba zato ne opisuje dogajanja, ne naredi temu primerne atmosfere in

se izogiba vsaki pomembni povezavi z njo. Slavčka uvrščajo v kategorijo

glasbenih del, ki jih lahko primerno opišemo z izrazom »magični

realizem«52.53

Po dokončanju Pomladnega obredja Stravinski skoraj deset let ni

komponiral za orkester običajne velikosti. Medtem je napisal mnogo del za

male komorne ansamble. Dela imajo skupno željo izkoriščanja

individualnosti kvalitete nepomešanih zvočnih barv.54

Slika 2: Stravinski pri igranju Pomladnega obredja na klavir, J. Cocteau

51

Vlad, 1978, str. 44 – 49

52 V magičnem realizmu pride do izenačitve dveh resničnosti, naravne in nadnaravne,

tako da je nadnaravno sprejeto kot del resničnosti in ni dojemano kot nadnaravno.

53 Vlad, 1978, str. 44 – 49

54 Vlad, 1978, str. 44 – 49


5.1.3. Švicarsko obdobje: 1914 – 1920

Med I. sv. vojno in rusko boljševiško revolucijo je Stravinski le na kratko

obiskal svojo domovino, zbral gradivo za nov balet o ruski kmečki poroki

Svatba in nato odšel v Švico, kjer se je nastanil na obali Ženevskega

jezera. Vojna ter revolucija sta skladatelja odrezali od njegovega posestva

v Rusiji. Izgnanstvo je v njem prebudilo zamisel in željo, da svoje nove

kompozicije dela na ruskih folklornih skladbah. Leta 1914 se je skladatelju

rodil četrti, zadnji otrok, hči Milena.55

V Švici je sooblikoval malo skupino prijateljev: romanopisca C. F. Ramuza,

slikarja R. Auberjonoisa in dirigenta E. Ansermeta. Za umetniško delo je

bilo prijateljstvo z njimi ključnega pomena. Leta 1915 je začel tudi sam

delovati kot dirigent, leta 1916 je odpotoval z »Ruskim baletom« v Španijo,

leta 1917 pa se je spoprijateljil s slikarjem Picassom, s katerim sta

odpotovala v Neapelj. Tam sta spoznavala italijanski način življenja,

potovanje pa je vplivalo na njun nadaljni umetniški razvoj.56

Djagilev je nagovoril Stravinskega k obdelavi skladb starega italijanskega

mojstra Pergolesija in nastal je nov balet Pulcinella, ki je špansko-

eksotično obarvan, za scenografijo je tokrat poskrbel Picasso, za

koreografijo in scenarij pa Leonide Massine.57

Najbolj znana dela iz tega obdobja sta Svatba (Les Noces), v štirih

dejanjih za štiri soliste, štiri klavirje in tolkala in Lisica (Le Renard),

burleska za štiri moške glasove ter petnajst instrumentov. Po ruski tradiciji

je napisal mnoge miniature: Mačjo uspavanko za glas in tri klarinete, Štiri

ruske kmečke pesmi za ženske glasove a cappella in Zgodbo o vojaku

(Histoire du soldat), ki je v dveh delih, za tri igralce, plesalko in sedem

55

Walsh, 2015; Stravinsky, 1939-40; Bergamo, 1997, str. 123

56 Ibidem, str. 124

57 Ibidem, str. 125; Walsh, 2015


instrumentov. V tem glasbenem delu naj bi se bi govorilo, igralo ter

plesalo. Besedilo za Zgodbo o vojaku je napisal C. F. Ramuz58.59

Slika 3: portret Stravinskega, Picasso 1920

Stravinski je ideje črpal iz tudi iz uličnega gledališča, cirkusa in popularne

glasbe tistega časa, kot so ragtime, tango, jazz in valček. Nastale so

kompozcije Three easy pieces za klavirski duet, kasneje še za dvanajst

instrumentov in Piano-Rag-Music. Slednjo je posvetil Arturju Rubinsteinu.

Napisal je tudi simfonično pesnitev Slavček, Ragtime za enajst

instrumentov, Etude za pianolo ter tri skladbe za solo klarinet.60

58

Charles Ferdinand Ramuz (1878 - 1947) je bil Francosko govoreči Švicarski pisatelj.

59 Craft, 2003, str. 285-290; Bergamo, 1997; str. 124

60 Bergamo, 1997, str. 124


5.1.4. Francosko obdobje: 1920 – 1939

Junija 1920 se je družina Stravinski preselila iz Švice v Francijo. Poletje so

preživeli v vasici Carantec, kjer je Stravinski veliko komponiral in napisal

Simfonijo instrumentov za pihala ter Concertino za godalni kvartet.

Spoznal je francosko modno oblikovalko Gabrielle Coco Chanel, ki ga je

nagovorila, da bi z družino prišel začasno živet v njeno vilo v Parizu, kjer

je začel revizijio Posvetitve pomladi. Stravinski je s Coco Chanel začel

afero, ona pa je poskrbela za novo produkcijo Pomladnega obredja v

Londonu. Ob ponovni uprizoritvi je balet doživel izjemen uspeh, s tem pa

se je končalo skladateljevo rusko obdobje.61

Februarja 1921 je tovarna za izdelavo klavirjev Pleyel dala Stravinskemu

studio, finančno ga je podprl Leopold Stokowski. Istega leta je spoznal

Vero de Bosset, s katero je začel afero in se z družino preselil v Anglet na

jug Francije. Od takrat in vse do smrti žene 1939 je skladatelj živel dvojno

življenje med Angletom in družino ter Parizom in Vero.62

Prvi večji projekt je bila opera buffa63 z naslovom Mavra, ki temelji na

Puškinovi zgodbi. Krstna izvedba te je bila 1922 v Pariški operi. Istega leta

je začel delati tudi Oktet. V članku, ki je bil objavljen v reviji The Arts, je

Stravinski predstavil ideje Okteta. Krstna izbedba Svatbe je bila maja

1923, Okteta pa oktobra istega leta.64

»Moja opera Mavra je nastala iz naravne simpatije do celote

melodičnih tendenc, do vokalnega sloga in do

konvencionalnega jezika, ki sem ga vse bolj intenzivno

občudoval pri starih rusko – italijanskih operah. Ta simpatija me

je povsem spontano pripeljala na pot tradicije, za katero se je

61

Walsh, 2015; Bergamo, 1997, str. 125

62 Walsh, 2015

63 Opera buffa je celovečerna, meščanska in vesela opera. Buffa je v svojem bistvu

glasbena komedija in je tesno povezana s predklasično in klasično glasbo.

64 Ibidem


zdelo, da smo jo popolnoma izgubili v tistem trenutku, ko se je

pozornost vsega glasbenega sveta popolnoma obrnila h

glasbeni drami (drame lyrique), k tisti, ki se, zgodovinsko

gledano, ni mogla sklicevati na nikakršno tradicijo in ni izhajala

iz nikakršne nujnosti ... Glasba Mavre se drži tradicije Glinke in

Dargomižskega ...«65

Slika 4: Mavra

Aprila 1924 je bila izvedena premiera Zgodba o vojaku. Septembra pa je

Stravinski kupil hišo v Nici, kamor se je z družino preselil. Ukvarjal se je s

klavirskimi glasbenimi deli, Sonati za klavir ter Serenadi v A, prav tako

za klavir. Zgodba o vojaku naj bi vsebovala prve neoklasicistične znake.66

65

Stravinsky, 1939-40; cit. po Bergamo, 1997, str. 41, 42

66 Ibidem


»Moja najnovejša dela ... so suha, hladna, prosojna in pikantna,

kakor skrajno suhi šampanjec ... Mimo je čas, ko sem poskušal

obogatiti glasbo. Danes jo želim konstruirati. Ne poskušam več

razširiti kroga glasbenih izraznih sredstev, poskušam prodreti v

bit glasbe. Verjetno je to razlog, da me nekateri ljudje, ki so mi

doslej sledili, ne razumejo več ... Očitajo mi, da se vračam k

Bachu ... Razvijam se proti svetli ideji kontrapunkta, ki je

obstajala že dolgo pred Bachom ... Zdi se mi, da je čisti

kontrapunkt edino možno gradivo, s katerim se kujejo močne in

trajne glasbene oblike. Ne morejo ga nadomestiti niti najbolj

rafinirane harmonije, niti najbolj bogata instrumentacija. Oblike,

ki so zasnovane na modulacijah in harmonskih progresijah,

bodo vedno kazale nedoločen in ne dovolj natančen značaj. To

so glasbene psevdoforme ... Pravo konstrukcijsko sredstvo

glasbe ... je kontrapunkt.«67

Oktobra 1924 se je skladatelj odpravil na potovanje v Varšavo ter v

začetku leta 1925 v Ameriko, kjer je podpisal prve pogodbe za snemanje

njegove glasbe na gramofonske plošče.68

Stravinski je začel s Cocteaujem načrtovati opero – oratorij Kralj Ojdip

(Oedipus rex) v dveh dejanjih, za govorjeni glas, solopevca, zbor in

orkester. Premiera je bila maja 1927. Prav tako je začel ustvarjati balet

Apolon (Apollon musagète) v dveh dejanjih za godalni orkester ter balet

Vilinski poljub (Le Baiser de la fèe) v štirih dejanjih, po naročilu Ide

Rubinstein.69

67

Stravinsky, 1939-40, cit. po Bergamo, 1997, str. 127, 128

68 Walsh, 2015

69 Stravinsky, 1939-40, Bergamo, 1997; str. 128


Slika 5: skladateljev rokopis, 1927

Skladatelj je postal v teh letih koncertno zelo dejaven. Od leta 1930 do

1939 je napisal kar nekaj glasbenih del. Simfonija psalmov za štiriglasni

zbor in orkester je doživela krstno izvedbo leta 1930. Leta 1932 je napisal

Duo concertant za violino in orkester, leta 1934 melodramo Persefone

za ženski govorjeni glas, tenor, zbor in orkester. Stravinski je leta 1934

postal francoski državljan in se preselil v Pariz. Takrat je skupaj z

Walterjem Nouvelom pisal avtobiografijo z naslovom Kronika mojega

življenja. Knjigo je izdal leta 1936.70

Leta 1935 je napisal Koncert za dva solo klavirja ter leta 1937 balet v

treh dejanjih Jeu de cartes (Igra s kartami). Concerto in Eb, ki ga je

70

Stravinsky, 1939-40, Bergamo, 1997, str. 129 - 131


napisal leta 1938 za komorni orkester, je njegovo zadnje delo v celoti

napisano v Evropi.71

»Razširjanje glasbe s tehničnimi postopki snemanja je gotovo

pozornosti vredna novost, vendar predstavlja lahkotnost, s

katero vsakdo lahko sliši karkoli, vsepovsod veliko nevarnost.

Kavelj napredka se nahaja prav v tem pomanjkanju oziroma

izpadu napora, zlasti, če gre za glasbo, ki jo lahko razumejo le

tisti, ki se z njo aktivno spopadajo ...«72

Naslednje leto se je odpravil predavat kot gostujoči profesor na univerzo v

Harvard v Ameriko. Marca 1939 so za tuberkulozo umrle žena in mati, leto

prej hči in tudi sam je preživel pet mesecev v bolnišnici. Septembra 1939

je kljub izbuhu II. svetovne vojne odpotoval v ZDA in se tam nastalil.73

5.1.5. Ameriško obdobje: 1939 - 1971

Stravinski se je leta 1940 poročil z Vero in se nastalil v Los Angelesu.

Amerika ga je sprejela kot prestižnega gosta, tako je leta 1945 dobil tudi

ameriško državljanstvo.74

Tukaj je delal na Simfoniji v C, katera je doživela premiero leta 1940.

Naslednja glasbena dela so bila: Cirkuška polka (1942) za balet cirkuških

slonov, Sonata za dva klavirja (1943), biblična kantata za moški zbor

Babel (1944), Ebony Concerto za klarinet in jazz orkester (1945),

Concerto in D za godalni orkester (1946), balet v treh dejanjih Orfej

(Orpheus, 1947) ter Maša za štiriglasni zbor in deset pihal, katere

premiera je bila leta 1948 v Milanski Scali.75

71

Ibidem, str. 129; Walsh, 2015

72 Stravinsky, 1939-40, cit. po Bergamo, 1997, str. 131

73 Stravinsky, 1939-40, Bergamo, 1997, str. 132

74 Walsh, 2015

75 Walsh, 2015; Stravinsky, 1939-40, Bergamo, 1997, str. 128


Leta 1948 je Igor Stravinski srečal Roberta Crafta76, mladega dirigenta in

analitika. Ta je postal njegov asistent, sodelavec in spodbudni sogovornik,

ki je zapisal in izdal mnoge pogovore s skladateljem. Craft je tudi

odločujoče vplival na spremembo skladateljevega stališča do »Druge

dunajske šole«.77

»Bolj kot kdaj prej me zanima čista kontrapunktična glasba,

predvsem Heinrich Isaac ... med njegovim in mojim glasbenim

mišljenjem in pisanjem je trdna povezava, posebej glede

vodenja glasov ... zanima me njegova kontrapunktična

mentaliteta ... ter vertikalni izidi intervalskih kombinacij. Prav to

je navadno pri »dvanajsttonskih skladateljih« napačno.

Strahotno gluhi so za logiko vertikalne pozicije ...«78

V Ameriki je Stravinski podpisal pogodbo z založniško hišo Boosey &

Hawkes, s tem so se končale finančne težave ter težave z avtorskimi

pravicami.79

Krstna izvedba Razuzdančevega življenja je bila 1951 v Benetkah. Leta

1952 je začel skladatelj pisati Cantato za sopran, tenor, ženski zbor in pet

instrumentov ter Septet za klarinet, fagot, rog, godalni trio in klavir. Leta

1954 je začel delati na baletu za dvanajst plesalcev po imenu Agon.80

Leta 1955 je bila premiera Canticum sacrum ad honorem Sancti Marci

nominus za tenor, bariton, zbor in orkester, v cerkvi sv. Marka v

Benetkah.81

76

Robert Craft (roj. 20. 10. 1923) – ameriški dirigent

77 Stravinsky, 1939-40, Bergamo, 1997, str. 133


79 Walsh, 2015

80 Stravinsky, 1939-40, Bergamo, 1997, str. 133-134

81 Ibidem


Na premieri je skladatelj formuliral stališče do dela z vrstami82:

»Intervali mojih vrst so utemeljeni v tonaliteti. Skladam

vertikalno, kar vsaj v določenem smislu pomeni, da skladam

tonalitetno ... Možnost izbora imam enako pri komponiranju z

vrstami kot pri vsaki v tonaliteti utemeljeni kontrapunktični obliki.

Seveda slišim harmonsko in skladam na enak način kot doslej

... Tehnika vrst me sili le k večji disciplini ... Pravila in omejitve

serialne kompozicije se ne razlikujejo bistveno od strogosti

velikih starih kontrapunktičnih šol.«83

The Flood (Potop, 1962) je bil krstno izveden kot televizijska opera.

Istega leta se je skladatelj odpravil na potovanje v Sovjetsko zvezo, kjer je

nastopil kot dirigent v Moskvi in Leningradu. Njegova zadnja glasbena

dela so bila Abraham in Izak, balada za bariton in komorni orkester

(1963), Elegija za J. F. K (1964) za srednji glas in tri klarinete, Fanfare

for a new Theatre za dve trobenti, Variacije za orkester v spomin

Aldousu Huxleyju, Requiem Canticles in The Owl and the Pusycat

(1966) za sopran in klavir, ki ga je posvetil svoji ženi Veri.84

Slika 6: serija zgrajena iz 12. tonov v »Owl and the Pusscat«

Zadnja leta je Stravinski preživljal daljša obdobja v bolnišnicI, kjer ni mogel

več pisati. Fizično trpljenje pa ni zlomilo skladateljevih duhovnih moči in

82

Glasbene vrste – 12 tonska tehnika ali dodekafonija. Cilji te glasbe so nov red in

zakonitosti, ki bi mogla nadomestiti oblikovne moči tonalne harmonije


84 Stravinsky, 1939-40, Bergamo, 1997, str. 135-136


radovednosti, saj je poslušal posnetke Handla, Mendelssohna, Beethovna

ter na klavirju poskušal igrati Bacha. Umrl je 6. aprila 1971 in na njegovo

željo so ga pokopali v Benetkah poleg groba Sergeja Djagileva.85

5.2 Glasbeni jezik Stravinskega in glasbena dela

5.2.1. Zgodnje »Rusko« obdobje

Začetki moderne glasbe so bili zaznamovani z nujnostjo, da bi se presegel

tradicionalni tonalni harmonski sistem, ki temelji na durovih in molovih

lestvičnih skalah sedmih not. Mojstrovini, kot sta Petruška in Pomladno

obredje, sta na videz spontani ikonoklastični86 izgred, toda Stravinskemu

sta omogočili vključitev osnovnih elementov tradicije in sočasno rast ter

zorenje njegovega osebnega sloga. Pri Stravinskem se njegov slog razvija

zelo počasi, vendar znake tega procesa opazimo že pri prvem opusu v

Simfoniji v Es, ki jo je napisal, ko je študiral z Rimskim – Korsakovem in

kaže očitni vpliv učitelja. Ta vpliv ni pa edini. Na splošno se v glasbenem

delu Simfonija v Es kaže tudi Glazunov, katerega akademski stil je

predstavljal neko protiutež tendenci »Ruske peterice«87, h kateri je takrat

spadal Rimski – Korsakov.88

Vpliv francoskega impresionizma postane bolj očiten v Fantastičnem

scherzu. Orkestracija Stravinskega je v tem delu že prava mojstrovina,

delo je namreč bogato s harmonijami in tonskimi barvami. Namesto

85

Ibidem str. 137

86 Ikonoklazem – versko gibanje usmerjeno proti izdelavi in čaščenju svetih podob.

87 Ruska peterica – skupina ustanovljena leta 1862 v Sv. Petersburgu. Njena ideja je bila

ustvarjati rusko nacionalno glasbo in se oddaljiti od zahodne glasbe. Vzornik te skupine je

bil Mihail Glinka. Skladatelji peterice so bili Balakiriev, Borodin, Musorgski, Cui ter Rimski

– Korsakov.

88 Vlad, 1978, str. 1 - 3


sedemtonske lestvice, skladatelj uporabi lestvico iz osmih tonov (»modus

2«), kar je v Petruški razvidno v taktih, ki temeljijo na poliritmiji.89

Slika 7: poliritmija Petruške

Slika 8: modus Petruške

Tukaj gre za sintetični modus, znotraj katerega se izmenjujejo velike in

male sekunde. Olivier Messiaen90, ki je ta modus na veliko uporabljal v

svojih skladbah, ga poimenuje kot »drugi modus omejenih modulacij«.

Omeniti pa je treba, da je že pred Stravinskim in Messiaenom ta modus

prvi uporabil Rimski – Korsakov. 89

Ibidem str. 7

90 Olivier Messaien (1908 – 1992) – francoski skladatelj, organist in ornitolog.


Osnovne značilnosti, ki jih najdemo v Fantastičnem scherzu, so še

močneje izražene v Ognjemetu op. 4. Te so: čisti strukturirani motivi, suhe

in jedke linije trobil, eksplozivna intenziteta ritma, asimetrična postavitev

taktnic, pogosti premiki akcenta, močan kontrast barv, kratki glasbeni

izreki in preplavajoča se dinamika, ki se kažejo skozi celotno kratko delo,

saj se prebujajo kot pomlad iz zime, žvenketajoče do popolnega sijaja in

nato postopoma umirajo. Vse te lastnosti se kažejo že v Ognjenem ptiču,

še bolj pa v naslednjem baletu Petruški.91

V Petruški je skladatelj med ostalim uporabil tudi idejo, ki izhaja iz

njegovega poigravanja po klavirju, ni pa to edini s klavirjem povezan

glasbeni motiv.

V Kroniki mojega življenja je zapisal:

»Tisočkrat boljše je komponirati s fizično stvarjo – instrumentom, kot pa z

abstraktnostjo, ki je posledica domišljije nekoga ...«92

»Drugačne ritmične vzorce so narekovali prsti sami ...«93

O še eni klavirski Piano-Rag Music je povedal:

»Prstov ne bi smeli zanemarjati ...«94

Glasba v Ognjeni ptici ima dva prav nasprotujoča si aspekta, ki se

nanašata na karakterja dveh popolnoma drugačnih svetov. Nadnaravni

svet predstavljata hudičev in nesmrtni Katschei ter Ognjena ptica, naravni

svet pa vsebuje trinajst devic ter mladega Ivana, ki ima v ujetništvu

91

Ibidem str. 8

92 Stravinsky, b. l.; cit. po Stravinsky, str. 15

93 Ibidem, str. 137

94 Ibidem


Ognjeno ptico in jo osvobodi. Deli baleta, ki pripadajo nadnaravnemu

svetu, so več kot dokaz velike skladnosti, s pomočjo katere je Stravinski

razvil izkušnje, ki jih je pridobil in zapisal v Vili in pastirki ter Fantastičnem

scherzu.95

Razvoj skladateljevega glasbenega jezika od Petruške preko Posvetitve

pomladi do Les noces predstavlja nastanek skladatelja kot modernista. V

teh glasbenih delih predstavlja ruski subjekt kot vez med materijo in

vsebino z vsem radikalnim jezikom. Izraz skladateljeve ruske dediščine v

kontekstu modernizma so ta tri glasbena dela.96

V Svadbi je Stravinski črpal ideje, prav tako kot v Petruški in Posvetitvi

pomladi, iz ruske ljudske glasbe. Skladbo je opredelil kot »ruske

koreografske scene«, ta je homogena, neosebna in mehanična.

Homogenost se odraža v kolektivni identiteti, ki je predstavljena z

zborovskim pisanjem; neosebnost se odraža z dejstvom, da individualnih

vlog v skladbi ni, so samo solisti, ki predstavljajo, sedaj en karakter,

kasneje drugega; mehaničnost pa se odraža z ostinatom in ritmiko.97

5.2.2. Neoklasicizem

V letih od 1917 do 1920 je Stravinski začel raziskovati novo področje

»kompozicijske tehnike«, ki se je kasneje odražala v njegovem

neoklasicističnem skladanju. To so skladbe Tango, valček in ragtime iz

Vojakove zgodbe, Ragtime za enajst instrumentov in Piano-Rag-Music. Te

skladbe temeljijo na takrat sodobnih popularnih plesih in so grajene na

običajnih durovih in molovih sklalah. Lahko bi jih opisali kot parodije ali

satire – ena veja uporabe anahronizma – saj njihov glasbeni učinek

95

Vlad, 1978, str. 12, 13

96 Cross, 2003, str. 79

97 Ibidem, str. 94, 95


prihaja iz popularne glasbe, ki je postala preveč poznana, a se tokrat

pojavi kot nepoznana.98

»Piano-Rag-Music« potrjuje ta vidik, še posebej na koncu, kjer se

Stravinski posmehuje sodobni zaljubljenosti v jazz improvizacijo. Skladba

je grajena tako, da doživi vrh improvizacije in nato pojenja v motoričnem

delu, ki se nato nenadoma brez razloga prekine.99

Slika 9: Piano-Rag-Music

Stravinski se v svojih neoklasicističnih delih poslužuje načela posnemanja,

se pravi uporabe diatoničnih in oktatoničnih skal (»modus 2«), imitacije

klasičnih struktur, uporabe preprostih plesnih vzorcev in različnih tonalnih

form in baročnih kontrapunktičnih tekstur. En način takšnega posnemanja

predstavlja t. i. eklektična imitacija, ta je uporabljena v delih: Oktet,

Koncert za klavir in pihala, Sonata za klavir, Koncert v D za violino in

Oedipus Rex.100

98

Cross, 2003, str. 101

99 Ibidem str. 100

100 Ibidem


Naslednja oblika imitacije je izpeljana iz spoštovanja ali čaščenja nekoga.

Balet Pulcinella ne sloni na sposojenih materialih temveč na Pergolessijevi

glasbi. Še boljši primer je Vilinski poljub, alegorični balet, ki sloni na glasbi

Čajkovskega.101

Stravinski je v svojih neoklasističnih baletih poskušal izpeljati idejo »bel

balet«, ki temelji izključno na abstraktni koreografiji klasičnega baleta, brez

nekega posebnega izražanja in tudi ples je v enoličnih belih baletnih krilcih

– tutujih. Baleta pisana s to idejo sta Apollo Musagetes in Poljub vile. 102

Naslednjo hevristično imitacijo je Stravinski uporabil, da se je lahko

postavil v določeno kulturo in tradicijo, v tem primeru v zgodovino, in sicer

barok. Njegova »Simfonija v C« je primer tradicionalne oblike simfonije in

jo lahko primerjamo z Beethovnovo prvo simfonijo prav tako v C.103

Dialektična imitacija se nanaša na dialekt oz. dvogovor in posredno izraža

kritiko ali izziv. The Rake's Progress (Razuzdančeva usoda) po libretu W.

H. Audena je najbolj uspešna imitacija med poznimi neoklasičnimi deli

Stravinskega. Glede na to glasbeno delo, so kritiki Stravinskega glede na

Schoenbergov serializem, označili kot reakcionarja. Na splošno so kritiki

pri njem izpostavili rabo pasticcia ali kolaža kot najbolj dosledno rabo v

umetnosti 20. stoletja. The Rake's Progress je zadnje neoklasicistično delo

Stravinskega. Od leta 1951 in vse do smrti je skladatelj spremenil stil

pisanja in se pogolobil v serialno tehniko.104

101

Ibidem str. 110

102 Vlad, 1978, str. 92 – 99.

103 Cross, 2003, str. 114, 115

104 Ibidem str. 122, 123


Slika 10: The Rakes's Progress


5.2.3. Serialna tehnika

»Naloga ustvarjalca je, da elemente, ki mu jih prispeva

domišljija, preseje, saj si človekova dejavnost mora sama

zastaviti meje. Umetnost je toliko bolj svobodna, kolikor bolj je

nadzorovana, zamejena in dodelana ... Moja prostost je torej v

tem, da se gibam v tistem ozkem prostoru, ki sem si ga sam

zarisal in določil za vsako od svojih početij ... Še dalje grem:

moja prostost bo toliko večja in toliko širša, kolikor ožje, bom

zakoličil svoje polje delovanja in kolikor več preprek bom

postavil naokoli. Kdor mi odvzame odpor in nasprotovanje, mi

odvzema moč. Kolikor več prisile si naložimo, toliko bolj se

osvobajamo verig, ki vklepajo duha ...«105

Stravinski je pristopil k novi glasbeni tehniki kot k igri, ki ima smisel, dokler

se držimo pravil. Ravno zaradi teh pravil, torej stroge discipline, se je

predal serialni tehniki. Serializem je bil zanj takoj privlačen, saj je

predstavljal novo pot organiziranja not in intervalov.106

Njegova poznejšja glasbena, vendar še neserialna dela, so: Kantata,

Septet, Canticum Sacrum in Agon. Diatonični serializem je uporabil v

delih: Kantata, Septet, Three songs from William Shakespeare in Agonu.

Nediatonični serializem pa najdemo v delih: Three songs from William

Shakespeare, In memoriam Dylan Thomas« ter v »Agonu.107

Dvanajsttonsko tehniko je uporabil v delih: Canticum Sacrum, Agon,

Threni, Epitaphium, Double Cannon, Anthem, Elegy for J. F. K., The Owl

and the Pussycat ter v Fanfare for a New York Theatre. Skladatelj je v

serialni tehniki šel tudi naprej in je uporabil rotacijo. Takšna dela so:

105

cit. po Bergamo, 1997, str. 45 – 47

106 Cross, 2003, str. 149 - 174

107 Ibidem


Movements, A Sermon, a Narrative, and a Prayer, The Flood, Abraham

and Isac, Variations, Introitus in Requiem Canticles.108

Slika 11: The Flood

108

Ibidem


5.3. Glasbena dela

5.3.1. Glasbene drame

L’oiseau de feu (Ognjena ptica), glasbena pravljica, balet v 2.

dejanjih, 1909–10

Pétrouchka (Petruška), burleska v 4. dejanjih, 1911–13, rev. 1946

Le sacre du printemps (Posvetitev pomladi), scene poganske

Rusije, 1911–13, rev. 1943

Le rossignol (Slavček), glasbena pravljica, balet v 3. dejanjih, 1.

dejanje 1908–9, 2. in 3. dejanje1913–14

Renard (Lisica zvitorepka), burleska, opera – balet, 1915–16

Les noces (Svadba) v 4. dejanjih, ruske scene, 1921–23

Chant du rossignol (Slavček), simfonična pesnitev, balet v 3.

dejanjih, 1917

Histoire du soldat (Vojakova zgodba), za govorjeni glas, petje in

ples, 1918

Pulcinella, opera – balet, 1919–20

Mavra, opéra bouffe, 1921–22

Oedipus rex, opera – oratorij, 1926–27

Apollon musagète (Apolo), balet v 2. dejanjih, 1927–28

Le baiser de la fée (Vilinski poljub), alegorični balet v 4. dejanjih,

1928

Perséphone, melodrama v 3. dejanjih, 1933–34

Jeu de cartes (Igra s kartami), balet v 3. dejanjih, 1936

Circus polka za cirkuški ansambel, 1942

Scènes de ballet, za revue 7. obstoječih umetnosti, 1944

Orpheus (Orfej), balet v 3. dejanjih, 1947

The Rake's Progress (Razuzdančeva usoda), 1947–51

Agon, balet, 1953–57

The flood (Poplava), glasbena igra, 1961–62


5.3.2. Orkestrska glasba

Simfonija v Es-duru, op. 1, 1905–07

Scherzo fantastique (Fantastični scherzo), op. 3,

Feu d’artifice (Ognjemet), op. 4, 1908, rev. 1909

Pogrebal'naya pesn' (Pogrebna pesem), op. 5, za orkester, 1908

Suita iz Ognjene ptice za orkester, 1910, rev. 1917, 1945

Suita št. 2 za manjši orkester, 1915–21

Suita iz Pulcinelle za komorni orkester, 1922

Koncert, 1923–24

Suita št. 1 za manjši orkester, 1925

Quatre études (Štiri etude) za orkester, 1928–29

Capriccio za orkester, 1928–29

Violinski koncert v D, 1931

Divertimento iz baleta Poljub vile za orkester, 1934

Dumbarton Oaks' (Koncert v Es), 1937–38

Simfonija v C za komorni orkester, 1937–38

Danses concertantes za komorni orkester, 1940–42

Cirkus polka za orkester, 1942

Four Norwegian Moods (Štiri Norveška razpoloženja) za orkester,

1942

Oda za orkester, 1943

Simfonija v 3. Dejanjih za orkester, 1942–45

Scherzo à la russe za jazz orkester, 1945

Koncert v D za godala, 1945

Greeting Prelude (Zahvalni preludij) za orkester, 1955

Movements za flavto pikolo in orkester, 1958–59

Monumentum pro Gesualdo di Venosa za orkester, 1960

Variacije za orkester, 1963–64

Kanon na temo iz finala Ognjene ptice za orkester, 1965


5.3.3. Glasba za veliki ansambel

Marš za 12 instrumentov, 1915

Ragtime za flavto, klarinet, rog, kornet, pozavno, percussion,

cimbale, 2 violini, violo in kontrabas, 1917-18

Simfonija instrumentov za 24 instrumentov, 1920, rev, 1945–47 za

23 instrumentov

Preludium za jazz ansambel, 1936–37, rev. 1953

Scherzo à la russe za jazz band, 1943–44

Ebony Concerto za klarinet in jazz band, 1945

Concertino, aranžma iz godalnega kvarteta iz 1920, 1952

Tango za 19 instrumentov, 1952

Osem instrumentalnih miniatur za 15 instrumentov, 1962

5.3.4. Zborovska glasba

Kantata, 1904

Kralj zvezd za 2 tenorja in 2 basa, 1911–12

Štiri ruske kmečke pesmi za ženski glas, 1914–17, rev. 1954

In Our Saviour's Parish, za 4 glasove, 1916

Ovsen', za 2 glasova, 1917

Shchuka, za 3 solo glasove, 1914

Puzishche, 1915

Oče naš, za SATB, 1926, rev. Pater noster 1949

Simfonija psalmov, SATB, 1930

Simbol upanja, SATB, 1932, rev. Credo, 1934

Devica Marija, SATB, 1934, rev. Ave Marija, 1949

Babel, kantata, 1951–52

Maša, 1944–48

Kantata, 1951–52


Canticum sacrum ad honorem Sancti Marci nominis za zbor in

orkester, 1955

Threni, S, A, 2 tenorja on 2 basa, zbor in orkester, 1957–58

A Sermon, a Narrative and a Prayer, A, T, govorec, zbor, orkester,

1960–61

Himna The dove descending breaks the air, za SATB, 1962

Introitus, maša, 1965

Requiem Canticles, maša, 1965–56

5.3.5. Glasba za solo vokal

Tucha (Nevihta), romanca, 1902

How the Mushrooms prepaire for War (Kako se gobe pripravijo na

vojno), 1904

The Driver and the Tarantula, 1906

Vila in Pastirka, vokalna, 1908

Three Little songs, 1906

Dva romansa, 1907–08

Pastorale, 1907

Deux poéms de Paul Verlaine, 1910

Pesmi Balmonta, 1911

Tri Japonske pesmi, 1912–13

Pribautki, 1914

Cat's Cradle Songs, 1915

Tri otroške pripovedke, 1916–17

Berceuse, 1917

Quatre chants russes (Štiri Ruske pesmi), 1918–19

Chanson de Paracha za sopran, iz Mavre, 1922–23

Petit Ramusianum harmonique, 1937

Tango, 1938

Hommage à Nadia Boulanger, 1947


Tri skladbe Williama Shakespeara, 1953

Štiri skladbe, 1953–54

In memoriam Dylan Thomas, 1954

Abraham in Izak, sakralna balada, 1962–63

Elegy for J. F. K., 1964

The Owl and the Pussy-Cat, 1964

5.3.6. Komorna glasba in glasba za solo

instrumente

Tri skladbe za godalni kvartet, 1914, rev. 1918

Polka za cimbale, 1915

Pesem brez imena za dva fagota, 1916–18

Study za pianolo, 1917

Suita iz Vojakove zgodbe za violino, klarinet in klavir, 1917

Tri skladbe za klarinet in alt klarinet, 1918

Concertino za godalni kvartet, 1920

Oktet za flavto, klarinet, 2 fagota, trobento v A, trobento v C, za

pozavno in bas pozavno, 1922–23

Suita iz Pulcinelle za violino in klavir, 1920–22

Berceuse za violino in klavir, 1926

Prélude et Ronde des princesses za violino in klavir, 1926

Duo concertant za violino in klavir, 1931–32

Chants du rossignol et Marche chinoise (Pesmi Slavčka in Kitajski

marš), za violino in klavir, 1932

Danse russe iz Petruške za violino in klavir, 1932

Divertimento iz Poljub vile za violino in klavir, 1934

Scherzo iz Ognjene ptice za violino in klavir, 1932

Suite italienne iz Pulcinelle za violončelo in klavir, 1932

Suite italienne iz Pulcinelle za violino in klavir, 1932

Ballade iz Poljub vile za violino in klavir, 1933

Pastorale za violino in klavir, 1933


Chanson russe za violino in klavir, 1933

Tango, za violino in klavir, 1940

Elégie za violino in violo, 1944

Septet za klarinet, fagot, rog, klavir, violino, violo in violončelo,

1952–53

Epitaphium za flavto, klarinet in harfo, 1959

Double Canon za godalni kvartet, 1959

Fanfare for a New Theatre za dve trobenti, 1964

5.3.7. Glasba za klavir

Tarantella, 1898

Scherzo, 1902

Sonata v f-molu, 1903–04

Štiri etude, op. 7, 1908

Valse des fleurs (Cvetlični valček), za klavir, štiriročno, 1914

Trois pièces faciles (Tri lahke skladbe), štiriročno, 1914–15

Souvenir d’une marche boche, 1915

Cinq pièces faciles (Pet lahkih skladb), štiriročno, 1917

Valse pour les enfants (Valček za otroke), 1916–17

Ragtime, 1917–18

Piano – Rag – Music, 1919

Concertino, štiriročno, 1920

Les cinq doigts (Pet prstov), 1921

Tri dejanja iz Petruške, 1921

Sonata, 1924

Serenada v A-duru, 1925

Concerto za dva klavirja, 1932–35

Tango, 1940

Circus Polka, 194–42

Sonata za dva klavirja, 1943–44


6. Zgodovinsko ozadje

6.1 Rusija v 20. stoletju

Stravinski se je rodil na prelomu dveh popolnoma različnih obdobij, v

osrednji točki ruske kulturne zgodovine. Malo pred njegovim rojstvom je bil

umorjen ruski car Aleksander II., ki je v Rusiji odpravil tlačanstvo in izpeljal

vrsto reform v pravosodju, državni in lokalni upravi, vojski in šolstvu. V tem

času sta umrla Modest Petrovič Musorgski ter ruski pisatelj Fjodor

Mihajlovič Dostojevski, kar je pomenilo konec obdobja velikih reform,

realističnih novel in populizma. Reforme Aleksandra II. so dale ruski družbi

vzgon energije in optimizma.109

V šestdesetih in sedemdesetih letih 19. stoletja so Rusiji vladali umetniki,

ki so se ukvarjali z idejami socialnih družbenih sprememb in z vprašanji o

nacionalni identiteti. To je bila doba velikih novel Tolstoja, Dostojevskega

in Turgenjeva ter skupina populistično usmerjenih ruskih umetnikov »The

wanderers«, ki so želeli ozavestiti Rusijo z aktualnimi socialnimi

problemi.110

Prvič v ruski zgodovini so leta 1862 v Sv. Petersburgu na pobudo Antona

Rubinsteina odprli konzervatorij za glasbo, kar je omogočalo glasbenikom

pridobiti profesionalni status. Eden prvih diplomantov je bil Peter Iljič

Čajkovski, sledil mu je Nikolaj Rimski-Korsakov. Njun tiskovni predstavnik

je bil Vladimir Stasov, ki se je od leta 1847 pa vse do smrti leta 1906

nenehno zavzemal za idejo ruske nacionalne umetnosti.111

Rusija se je lotila programa hitre industrializacije in urbanizacije, vendar se

je ritem reform upočasnil, zato so se povečali socialni nemiri. Miroljubni

poskusi populistov niso uspeli prepričati kmetov za nujno politično akcijo,

109

Cross, 2003, stra. 3 – 18

110 Ibidem

111 Ibidem


zato je revolucionarna inteligenca pričela stremeti v smeri nove

organizacije delavskega razreda, kar se je začelo širiti po vsej Rusiji.

Stravinski se je rodil ravno v času največje represije na ruskih tleh.112

Aleksander III. je bil prvi od ruskih carjev, ki je prepoznal narodne dosežke

in jih tudi podpiral. Po smrti svojega očeta se je odzval tako, da je nekoliko

oblažil represijo. Zaradi tega je njegova vlada sponzorirala skoraj vse

zvrsti ruske umetnosti. Najprej je na mestu, kjer je bil umorjen njegov oče,

dal zgraditi Cerkev ponovnega rojstva. Aleksander III. je prav tako

prenehal z monopolom teaterske produkcije, ki je bila v lasti Imperijskega

teatra. Odprla so se nova podjetja, kot npr. privatna opera Savva

Mamontova leta 1885 in kasneje Moskovski umetnostni teater.113

Zaprtje Italijanske opere v osemdesetih letih 19. st. je imelo daljnosežne

pozitivne posledice za nastopajoče umetnike v Rusiji. Takratne politike je

bil v največji meri deležen ravno oče Stravinskega, ki je bil pevec ruske

opere v Sv. Petersburgu. Oče Fjodor je v času svojega življenja pripravil

obsežen repertuar s štiriinšestdesetimi pevskimi vlogami.114

Kulturno življenje v Sv. Petersburgu se je od leta 1905 razvijalo v

popolnoma drugačni smeri, tako se je po otroštvu Igorja Stravinskega

marsikaj spremenilo. Dozoreval je skozi ruski modernizem, gibanje, h

kateremu je tudi sam zelo veliko prispeval. Obdobje vladanja Aleksandra

III. je na splošno bilo najtežje obdobje v ruski kulturi, obdano bolj z

represijo in stagnacijo kot inovacijami in dinamiko.115

Ruski modernizem se je začel sredi devetdesetih let 19. st. kot reakcija na

neusmiljeni utilitarizem, ki je določen čas v korist esteticizmu, dominiral

nad vsemi umetnostmi. Nasprotno od realizma, ki je izražal vse na veliko,

je modernizem izražal manjše lirične forme.

112

Ibidem

113 Ibidem

114 Ibidem

115 Ibidem


Predhodni umetniki, simbolisti, so bili skupina s sedežem v Moskvi. Svoj

navdih so črpali od francoskih pisateljev, kot sta npr. Baudelaire in

Verlaine. Nosilci te umetniške obnove so bili člani skupine Svet umetnosti

(Mir iskustva). Ta skupina je želela speljati rusko kulturo iz zaostalosti.

Sergej Djagilev je bli prepričan, da je umetnost v Rusiji dosegla enotnost z

umetnostjo zahodne Evrope, tako je leta 1898 organiziral vrsto

mednarodnih razstav. Nekateri starejši, kot npr. Stasov, so bili takrat že

dekadenti in so se težje primerjali z mlajšimi komponisti. Djagilev je to

reakcijo pričakoval, zato se je na omenjeno težavo neposredno odzval.116

Uglednim razstavljalcem je napisal:

»Ruska umetnost v tem trenutku je v razvoju. Zgodovina je

postavila vsak nastajajoči trend v ta položaj, da se načela

starejše generacije spopadajo in bojujejo z novimi in

razvijajočimi se zahtevami mladine«.117

Na začetku se je skupina »World of art« osredotočila na vizualno

umetnost. Kasneje so izdali tudi drago revijo pod istim naslovom »World of

art«, v kateri so opevali Wagnerja kot začetnika modernističnega gibanja,

kot je bil povsod drugod po Evropi. Kasneje so preko te revije želeli Sv.

Petersburgu javno predstaviti novo glasbo. Med skladatelji, ki so v okviru

tega gibanja predstavljali svojo glasbo, je bila leta 1909 tudi glasba

mladega Stravinskega, Scherzo fantastique ter Fireworks.118

Po smrti Aleksandra III. naj bi se vse spremenilo, čeprav je bil njegov

naslednik Nikolaj II. precej manj aktiven. Kulturni preporod, ki je bil

sprožen pred tem, je kljub temu dosegel določeno širino z željo, da bi se

ubežalo depresivni politični realnosti. Glasba je bila v resnici zadnja od

umetnosti, ki bi jo spremembe lahko prizadele. Ironično gledano je ravno

116

Ibidem

117 cit. po Cross, 2003, str. 10

118 Cross, 2003, str. 3 – 18


glasba Stravinskega prispevala največ k modernističnemu gibanju.

Stravinski je v bistvu predstavljal epicenter tega gibanja.119

Ruski glasbeni sceni je primanjkovalo dinamike ter novosti. Cikli

osrednjega simfoničnega koncerta, ki jih je odprla Ruska glasbena družba

leta 1859, je postajala vedno bolj odvisna od klasičnega repertoarja in ji je

začelo primanjkovati svežine. Mitrofan Beljajev, bogat umetniški mecen, je

na »Ruskih simfoničnih koncertih« spodbujal sodobne skladatelje. Podjetje

neprecenljive vrednosti pri utrjevanju nacionalne glasbene tradicije se je

dobro zasidrano. Uspelo jim je institucionalizirati rusko glasbo, kar pa je

ironično, saj se je v takratni Rusiji samo po sebi razumela samo

protikadrovska naravnanost.120

6.2 Stravinski in Evropa

Do začetka 20. stoletja se je Sv. Petersburg lahko glasbeno primerjal z

vsemi ostalimi evropskimi prestolnicami. Kulturno življenje se je bogatilo s

kontakti s Parizom, Dunajem in Berlinom, z torej mesti, ki so bila dobro

povezana z železniškimi povezavami. Po ruski revoluciji je Djagilev

zaslužen za takoimenovani »izvoz« ruske kulturne dediščine na »zahod«,

še posebej s tem, da je Stravinski začel pisati glasbo, ki je temeljila na

ruski dediščini. Namreč, ko je skladatelj prišel v stik s skupino »World of

art«, je prvič pomislil, da bi lahko bila ruska folklorna glasba vir za njegovo

glasbo. Največ ruske glasbene dediščine je ravno v njegovih in Djagilevih

»Ruskih baletih«.121

119

Ibidem

120 Ibidem

121 Ibidem, str. 13


7. Balet Petruška

7.1. Libreto in zgodba

7.1.1. I. dejanje – Pustni sejem

Slika 12: Pustni sejem, naslikal Alexandre Benois

Z dvigom zavese se odstre mesto Sv. Petersburg v 1830-ih letih. Na odru

je uprizorjen pustni sejem z manjšim lutkovnim gledališčem. Iz množice se

prikaže skupina vinjenih razgrajačev, ki plešejo na ljudsko Pesem o

Volochobniki. Glasba je nato prekinjena z rezkimi zvoki trobil, ti

naznanjajo prihod mojstra zabave. Zaslišijo se zvoki klarinetov in flavt, ki

uprizarjajo lajnarja in igranje na lajno. Na oder pride plesalka, ki pleše na

rusko ljudsko pesem Proti večeru, v deževni jeseni. Na drugi strani odra

se pojavi drugo dekle, igra na glasbeno skrinjico, iz orkestra pa slišimo

celesto. Plesalki želita s plesom vzbuditi pozornost množice s francosko

pesmijo Une Jambe de bois, pesmijo o ženski z leseno nogo. Zopet se

pojavijo vinjeni razgrajači na »Pesem o Volochobniki«. Nato nastopita

pobnarja, ki z bobnanjem zvabita množico k malem gledališču. Zaslišimo

fagot in kontrafagot, iz gledališča pa pokuka čarovnik. Ta na flavto zaigra


dolgo melodijo, zavesa se dvigne, na malem odru pa zagledmo tri lutke:

zamorca, balerino ter Petruško. Ko se jih čarovnik dotakne z melodijo,

lutke oživijo.122

Zaplešejo živahen ruski ples na podlagi še dveh ruskih ljudskih pesmi;

Drevo lipe je na tleh in Pesem za večer Sv. Johna. Petruška se zaljubi v

balerino, ona pa se zagleda v zamorca. Čarovnik zaustavi ples in zavesa

pade.123

7.1.2 II dejanje – Petruškina soba

Slika 13: Petruškina soba, naslikal Alexandre Benois

Bobnanje naznanja začetek drugega dejanja. Noga brcne Pertuško na

oder in Petruška pade. Ko se Petruška pobere, pri klarinetih zaslišimo

čudne arpeggie, to je znani »Petruškin akord«. Kasneje se akord pojavi pri

trobentah, ko Petruška preklinja in kaže na portret čarovnika. Ko glasba

postane lirična, Petruška pade na kolena in se začne samopomilovati

122

www.en.wikipedia.org/wiki/Petrushka

123 Ibidem


zaradi ljubezni do balerine ter sovraštva do čarovnika. Balerina se prikrade

v Petruškino sobo. Petruška to opazi in začne manično skakati ter plesati

okoli nje. Balerina se prestraši ter odhiti iz sobe. Petruška pade na tla, iz

orkestra pa zaslišimo posmehovanje klarinetov, nato pa ponovno pasaže

arpeggiov, tokrat pri klavirju, kasneje pa prirejeno za cel orkester. Ko

zaslišimo klarinete igrati reprizo Petruškinega akorda, se Petruška zgrudi.

Na koncu zaslišimo zvok stare trobente, ki naznanja padec. Zavesa

pade.124

7.1.3 III. dejanje – Zamorčeva soba

Slika 14: Zamorčeva soba, naslikal Alexandre Benois

Ponovno se zasliši bobnanje. Zamorčeva soba je v primerjavi s Petruškino

temno svetla, romantična, s puščavskimi palmami, eksotičnimi rožami in

peskom. Zamorec se igra s kokosovim orehom, nato skoči na noge in ga

želi s sabljo presekati. Ker mu ne uspe, verjame, da je kokosov oreh bog

in začne moliti k njemu. Nato pride v sobo balerina. Ker ji je zamorec všeč,

124

Ibidem


začne plesati okrog njega ter zaigra na svojo trobento in zapleše z

zamorcem. Petruška se osvobodi svoje celice in prekine balerinino

zapeljevanje zamorca. Petruška napade zamorca, ampak ugotovi, da je

premajhen in preslaboten, zato ga zamorec premaga. Petruška se odloči,

da pobegne iz sobe, vendar mu zamorec sledi.125

7.1.4 IV. dejanje – Pustni sejem proti večeru

V zadnjem dejanju se vrnemo h karnevalu. Sedaj je pozno popoldan

oziroma se večeri. Orkester igra serije različnih plesov. Različni karakterji

prihajajo na oder in izginjajo za njim. Začne snežiti. Prvi je ples dojilj, pri

katerem tokrat zaslišimo rusko ljudsko pesem Po cesti Peterski. Na oder

pride kmet z medvedom, temu sledijo cigani, kočijaž in ženini ter pustne

šeme. Ko rajanje doseže vrhunec, se iz lutkovnega gledališča zasliši krik.

Nenadoma Petruška beži preko scene, sledi mu zamorec s sabljo, za njim

pa prestrašena balerina. Množica je zgrožena, ko vidi, da zamorec ulovi

Petruško in ga ubije s samo eno potezo. Pride policija in začne zasliševati

čarovnika. Čarovnik zgrabi Petruško in ga stresa ter jim želi dopovedati,

da je Petruška še vedno samo lutka. Ko pade noč, se množica razgubi.

Odide tudi čarovnik in nese truplo Petruške. Nenadoma se nad streho

malega gledališča pojavi duh Petruške. Njegovi kriki so sedaj v obliki

jeznega kljubovanja. Petruška se sedaj v obliki duha zmrduje nad svojim

mučiteljem. Čarovnik je sedaj popolnoma sam in ko vidi duha Petruške na

smrt prestrašen. Zbeži stran. Na odru sta le mir in tišina, kar v gledalcih

povzroči čudenje in vprašanje, kdo v resnici obstaja in kdo ne.126

125

Ibidem

126 Ibidem


7.2 Zgradba baleta

7.2.1. I. dejanje – Pustni sejem

Uvod.

Mimo gre skupina vinjenih razgrajačev, ki zaplešejo.

Mojster ceremonije s svoje stojnice zgoraj zabava množice.

V množici se pojavi lajnar z žensko – plesalko.

Lajnar začne igrati.

Plesalka zapleše ob hitrem ritmu na trianglu.

Na drugem koncu odra zaigra glasbena skrinjica, druga ženska

plesalka zapleše okoli lajnarja.

Prva plesalka zopet igra na triangel.

Lajna in glasbena skrinjica nehata igrati; mojster ceremonije

nadaljuje svojo igro.

Vrne se skupina srečnih ljudi.

Dva bobnarja stopita pred malo gledališče in želita s svojim

bobnanjem pritegniti pozornost množice.

Pred malim gledališčem se pojavi čarovnik.

Čarovniški trik.

Čarovnik zaigra na flavto.

Zavesa malega gledališča se odpre, kjer so tri lutke: Petruška,

zamorec in balerina.

Čarovnik jih oživi z nežno melodijo svoje flavte.

Ruski ples.

Petruška, zamorec in balerina, na veliko začudenje množice,

nenadoma začnejo plesati.

Tema, zavesa pade.


7.2.2 II. dejanje – Petruškina soba

Ko se dvigne zavesa, se nenadoma odprejo vrata Petruškine sobe;

noga ga brcne na oder; Petruška pade in vrata se za njim zaprejo.

Petruška preklinja.

Vstopi balerina.

Balerina odide.

Petruškin obupuje.

Tema. Zavesa.

7.2.3 III. dejanje – Zamorčeva soba

Uvod.

Zamorec zapleše.

Pride balerina.

Ples balerine s kornetom v roki.

Valček balerine in zamorca.

Zamorec in balerina napneta svoja ušesa.

Prikaže se Petruška.

Boj med zamorcem in Petruškao. Balerina omedli.

Zamorec vrže Petruško ven. Tema. Zavesa.

7.2.4 IV. dejanje – Pust (proti večeru)

Uvod.

Ples dojilj.

Vstopi kmet z medvedom. Vsi razgrajajo.

Kmet igra na dude. Medved hodi po zadnjh nogah.

Kmet in madved odideta.

Vstopijo trgovec in dve ciganke. Trgovec se neodgovorno zabava z

metanjem bankovcev v množico.

Ciganke plešejo. Trgovec igra na harmoniko.


Trgovec in ciganke oddidejo.

Ples kočijažev in svatov.

Dojilje plešejo s kočijaži in svati.

Mimiki.

Mimik – hudič napeljuje množico, da se zabava z njim.

Afnanje mimikov – koza in prašič.

Mimiki in maske plešejo.

Preostala množica se pridruži mimikom pri plesu.

Množica nadaljuje s plesom in se ne ozira na krike, ki prihajajo iz

malega gledališča.

Množica preneha plesati. Iz malega gledališča se prikaže Petruška,

zasleduje ga zamorec, balerina ga poskuša ustaviti.

Besen zamorec prestreže Petruško in ga udari s svojo sabljo.

Petruška pade in si zlomi vrat.

Množica se zbere okoli Petruške.

Petruška stokajoče umre.

Policaja pošljejo, da poišče čarovnika.

Čarovnik prispe.

Pobere truplo Petruške in ga trese.

Množica se razprši.

Čarovnik ostane sam na odru. Vleče Petruškino truplo proti malemu

gledališču.

Nad malim gledališčem se pojavi duh Petruške, grozeče kaže na

čarovnika.

Prestrašen čarovnik spusti lutko iz rok, Petruška pade. Čarovnik

hitro odide, prestrašeno pogleduje čez ramo.

Zavesa.


7.3 Instrumentacija

7.3.1. 1911 Originalna izdaja

Prva originalna verzija Petruške je bila napisana leta 1911 za:

štiri flavte (tretja in četrta sta dvojna pikola),

štiri oboe (četrta je dvojni angleški rog),

štiri klarinete v B (četrti je dvojni bas klarinet v B),

štiri fagote (četri je dvojni kontra fagot),

štiri rogove v F,

dve trobenti v B (pogosto dvojna pikolo trobenta),

dva korneta v B in A,

tri pozavne,

tubo,

timpani,

bas boben,

cimbale,

dva mala bobna (eden za odrom),

tamburin,

tenor tamburin (za odrom),

triangel,

tamtam,

zvončke,

ksilofon,

klavir,

celesto (dvo- in štiriročno),

dve harfi in godala.127

127

Ibidem


7.3.2 1947 Prenovljena izdaja

Stravinski je leta 1947 napisal prenovljeno Petruško za manjši orkester:

tri flavte (tretja je dvojni pikolo),

dve oboi,

angleški rog,

trije klarineti v B (tretji je dvojni bas klarinet v B),

dva fagota,

kontrafagot,

štirje rogovi v F,

tri trobente v B in C,

tri pozavne,

tuba,

timpani,

bas boben,

cimbale,

mali boben,

tamburin,

triangel,

tamtam,

ksilofon,

klavir,

celesta,

harfa in godala.128

128

Ibidem


8. Analiza Petruške

8.1 I. Dejanje

Prva tema (tema »A«) je predstavljena z osnovnim (središčnim) tonom d,

hkrati pa »d« predstavlja tudi tonalno os celotne skladbe. Skladba prične s

prvim kvartnim motivom (motivom »a«) v flavtah. Ta motiv ponazarja »klic

uličnega prodajalca«. Spremljajo ga klarineti in rogovi v izmeničnih

kvintah in tercah. Zasnova prve scene, tako kot tudi ostalih scen, je

večinoma diatonična.

Slika 15: motiv uličnega prodajalca

Takoj zatem se pojavi drugi motiv (motiv »b«), ki predstavlja protimotiv

prvemu. Traja tri takte in se prav tako odvija v obsegu kvarte med »h in

e«. Glede na to, da smo imeli na začetku opraviti s tonsko zalogo »d, e, g,

a«, se tokrat pojavijo novi toni »cis in h«.

Slika 16: motiv


Nov ton »c« se tokrat pojavi z vstopom harfe, ki skupaj s fagoti in flavtami

zaigrajo dvigajočo se melodično linijo v obsegu dveh oktav. Takoj za tem

pride do padajoče diatonične figure v septolah drugih violin v obsegu »b2

in c1«.

Nov motiv »c«, ki spominja na rusko pesem o Volochobniki se pojavi

zatem v fagotih, violončelih in kotrabasih. Izpeljan je iz motiva »b« in gre

za padajočo linijo kvarte z manjšimi poudarki. Harmonsko gledano imamo

v fagotih in nižjih godalih tone »g, b, d, f«, osnovni ton se začasno

premakne s tona »d« na »g«. Hkrati opazimo v omenjenih treh taktih

kopičenje v harmonskem smislu g-mola in pentatonske strukture »d, e, g,

a«. V motivu »c« se spremljavi pridruži še klavir, ki igra pasaži »a – g – d –

e in b – c – d – e «.

Slika 17: motiv iz pesmi o Volochobniki

Motiva »a« in »b« se zatem pojavita v skrajšani obliki. Tematika, ki je bila

dosedaj predstavljena v obliki kratke, lapidarne motivične zasnove, se v

nadaljevanju razraste v tematske komplekse večjih dimenzij. Neke vrste

vez med različnimi zasnovami tonskega materiala predstavlja, v obliki

neke vrste continuuma dosledna izpeljava motiva »a«, oblikovno razširjeni


motiv ljudske pesmi o Volochobniku pa dobi svoj »pendant« v polimetrično

zasnovanih motivičnih izpeljavah v visokih pihalih.

Slika 18: tričetrtinski+šestosminski metrum

Hkrati se pojavi nov »c'« v flavtah in oboah. Motiv se nadaljuje in stopnjuje

naslednjih 16 taktov. V tem taktu opazimo prvič polirtmijo v tej skladbi in

sicer tričetrtinski + sedemosminski. Orkester igra v tričetrtinskem

taktovskem načinu, medtem ko imajo flavte in oboe sedemosminski

metrum.

Slika 19: ritmični motiv

Takoj zatem nastopi tema »A'«, kjer igra orkester v postopnem

accelerandu, ob hkratnem crescendu. Tukaj se zopet srečamo s

poliritimijo, petosminski taktovski način v flavtah in oboah ter dvačetrtinski

v preostalem orkestru, traja dva takta. Nato se taktovski način spremeni na


tričetrtinskega + osemosminskega. V tem delu imamo opravka s pogostim

menjavanjem poliritmije sedemosminski + tričetrtinski, petosminski +

dvačetrtinski ter osemosminski + tričetrtinski. Ob koncu teme »A'« se vsi

ritmi, ob fortissimo orkestra, poenotijo na tričetrtinski metrum.

Slika 20: Poliritmija

Nato nastopi tema »B«, ki je izpeljana iz »c« motiva in traja 20 taktov. V

tem delu igrajo pihala, trobila in godala. Pozavne, viole in violončela se

gibljejo v paralelnih kvintah, preostali instrumenti pa igrajo neke vrste

ostinato.

Temu sledi tematski kompleks »C«, sestavljen iz večih že prej

predstavljenih motivov, kjer pride do pogoste menjave taktovskih načinov,

orkester pa igra postopoma hitreje. V tem delu se pojavi tudi nov ton »fis«.

Ob stringendu v orkestru in ob hkratnem menjavanju ritmov, se razvije

motiv c', ob katerem se pojavijo kvartni skoki »a – d« navzgor ter »a – e«

navzdol.


Slika 21: začetek teme v violončelih

Slika 22: kvartni skoki navzgor

Slika 23: kvartni skoki navzgor in navzdol

V naslednjem delu se pojavi nova tema »D«, z motivom v I. in II. klarinetih,

ob spremljavi flavt in viol ter nižjih godal, v zadnjem taktu motiva se

pridružijo II. violine in na koncu še I. violine. Motiv prepoznamo kot citat s

področja glasbe, spominja pa na rusko ljudsko pesem Proti večeru v

deževni jeseni.

Slika 24: motiv ruske ljudske


Nova tema »C'« se pojavi nato v klarinetih, ob spremljavi flavt in dveh

celest, takoj zatem pa nastopi tudi klavir.

Nato se ponovi tema »D« z glavno melodijo v flavtah in klarinetih, ob

spremljavi triangla, zvončkov, obeh celest ter II. violin. V šestem taktu

temo zmoti motiv »a« v I. violinah. Nato prekinejo glasbo godala, ki

naznanijo variirano ponovitev dela »C«. Tu gre za izmenjevanje več

krajših prepletajočih se motivov, prav tako pride do pogoste menjave

taktovskih načinov vse do fortississima, kjer glasbo prekinejo timpani.

Naslednji del se začne s sedmimi takti počasnejšega uvoda padajoče

kromatike v fagotih, klarinetih, celesti, harfi in godalih. Pri fagotih gre za

miksture, paralelizme in igro čistih, zmanjšanih ter zvečanih kvint in čistih

kvart. Pri klarinetih je opaziti elemente »fauxbordona«. V četrtem taktu je

zaznati psevdokontrapunkt ter basso ostinato v kontrabasih. Pri I. violinah

gre za padajočo kromatiko od tona »e« in vse do »fis«. Harfa in celesta

igrata harmonično spremljavo.

Slika 25: padajoča kromatika v paralelizmih ter psevdokontrapunkt

Nato zaigra flavta solo melodijo z izhodiščnimi toni »d, es, b«. Zgornji toni

te melodije so »b, c, d, es«, najvišji je »g«. Melodija je diatonična in se

začne na »d« ter zaključi na »es«.


Slika 26: solo flavta

V naslednjem delu element kromatične figure prehaja v druge instrumente,

v pihala, trobila, celesto, harfo ter godala in zvončke.

Takoj zatem se začne Ruski ples, ki spominja na pesem Drevo lipe je na

tleh, na katerem temelji celotno III. dejanje. V tem delu se pri klavirju

pojavijo akordični paralelizmi, t. i. miksture, ki potujejo po partituri gor in

dol. Začetek Ruskega plesa je napisan na dominanti C-dura, torej V.

stopnji in se konča na toniki, I. stopnji. Pomembno vlogo v tem delu ima

ravno klavir.

Slika 27: motiv »Ruski ples«

V naslednjem allegru z Ruskim plesom, prav tako na klavirju, so akordi na

dominanti C-dura in se zopet vračajo na toniko. Tukaj gre za progresijo V.

stopnje v I. stopnjo, torej »G v C«.

Zatem zaigra oboa kratek motiv Pesem za večer Sv. Johna, nato I. violine,

kasneje pa še klavir.


8.2. II. Dejanje

V začetku II. dejanja je opaziti kratke kromatične elemente, ki v tej glasbi

napovedujejo začetek atonalnosti.

Tukaj se prvič pojavi t. i. »Petruškin akord«. Ta je sestavljen iz dveh

akordov na nasprotnih si tonalnih polih, C-dur in prvi obrat Fis-dura. Ta

motiv lahko povežemo z idejo belih in črnih tipk na klavirju. Želim

izpostaviti, da je celotna skladba od tu naprej zgrajena na tem motivu.

Slika 28: Petruškin akord

Takoj zatem se pojavi motiv »Petruškinega akorda« v fortissimo, v pistonih

in trobentah. Ostali orkester pa na tem mestu povzroča veliko hrupa, kar

imenujemo zvočni grozd ali »cluster«. V tem delu se v spremljavi orkestra

izmenjujeta »Fis-dur« in »C-dur«.


Slika 29: cluster

Ko se zvočno dogajanje malo umiri, nastopi v flavtah nov motiv obarvan z

okraski in igra melodijo z naslednjimi toni: »d, e, fis a in h«. Nova melodija,

izpeljana iz istih tonov, se pojavi takoj zatem, tokrat ob spremljavi klavirja.

Klavir na tem mestu zaigra kratki motiv v dveh taktih in prav tako se

pojavita nova tona »gis in b«. Ob ponovitvi »Petruškinega akorda« v

naslednjih taktih se v spremljavi klavirja pojavi še »d-mol«.

II. dejanje tvori progresijo na tonih »c, d, e in fis«, torej v obsegu zvečane

kvarte, kar daje glasbi, ki je tolikokrat prekinjena z različnimi motivi,

občutek koherence.

8.3 III. Dejanje

Kot povezovalni člen med posameznimi dejanji se pojavlja motiv v

vojaškem bobnu in tamburinu.

Slika 30: motiv v vojaškem bobnu in tamburinu


III. dejanje se začne z vojaškim bobnom in solo pistonom, z melodijo v »G-

duru«. Melodija je sestavljena iz diatoničnih postopov navzgor in navzdol

na V. in I. stopnji.

Nato pride na oder zamorec in zapleše s kokosom v roki, tukaj se pojavi

značilna arabska motivika.

Slika 31: ples zamorca

Slika 32: ples balerine

Nato se v glasbi pojavi »valček«, ki si ga je skladatelj sposodil od

Lennerjevih valčkov. Valček je napisan v tričetrtinskem metru, v »Es-

duru«, z glavno melodijo v solo flavti in pistonu ter spremljavi v fagotu.


Slika 33: valček

8.4 IV. Dejanje

IV dejanje se začne v »D-duru«, s tremolom v pihalih, trobilih ter višjih

godalih. Kmalu zatem nastopi solo oboa z Rusko melodijo Po cesti

Peterski v »F-duru«.

Slika 34: ples dojilj

V naslednjem motivu nastopijo klarineti s kromatično solo melodijo, ki se

giba v obsegu zvečane kvarte navzgor in navzdol. V spremljavi imamo

fagote, rogove, tubo ter godala v izmenjavanju »C-dura« ter »Fis-mola«,

zopet gre za akorda v odnosu tritonusa, torej dveh nasprotujočih si polov.

Slika 35: kromatična melodija


Naslednji motiv igrajo godala »unisono« solo melodijo, na dominanti »C-

dura«, torej »g«. Ta motiv se spreminja in prehaja v druge instrumente.

Slika 36: motiv v godalih

Vsi ti motivi se čez celotno četrto dejanje oz. skozi celo skladbo drobijo in

izmenjujejo, kar predstavlja eno od značilnosti Stravinskega.

V naslednjem delu gre za značilen poudarjen ritem, ki ga najdemo tudi

kasneje v II. stavku Posvetitve pomladi.


Slika 37: poudarjen ritem

Skladba Petruška se zaključi v Fis-duru.


9. Sklep

Igor Stravinski je eden največjih skladateljev 20. stoletja in eden redkih, ki

je ustvarjal že v obdobju pred I. svetovno vojno pa vse do konca

šestdesetih let prejšnjega stoletja. Ustvarjal je v različnih stilnih obdobjih:

najprej se je držal ruske tradicije, nato je pisal v neoklasicizmu in nazadnje

še v serialni tehniki. Skozi svoje glasbeno ustvarjanje se je razvijal kot

skladatelj in dirigent, z glasbo pa je vplival ne samo na rusko glasbo,

ampak tudi evropsko in glasbo vsega sveta.

Glasbena drama Petruška je odraz takratnega življenja nižjih plasti v Rusiji

in njihove razpuščenosti, tragike in bede. Petruška, ubogi junak, ki trpi

zaradi krutosti in krivice, simbolizira vso tragiko ruskega ljudstva.

Stravinski je to idejo v popolnosti uresničil v delu Petruška, in sicer z

glasbo ter baletnim dogajanjem. Skladatelj je zaslovel že pred tem in je s

to skladbo svojo slavo le še utrdil.

Upam, da sem v svojem prizadevanju uspela glasbeno-baletno delo Igorja

Stravinskega Petruška približati tako strokovnim krogom kot tudi širšemu

delu občinstva in tako ustvariti vsaj majhen kamenček v neskončnem

mozaiku.


10. Viri in literatura

Bergamo, M. (1997). Glasbena poetika (Sedem predavanj za študente

Harvardske univerze 1939 - 40). Ljubljana: Nova revija.

Cross, J. (2003). The Cambridge Companion to Stravinsky. London:

Cambridge Universitiy Press.

Vlad, R. (1978). Stravinsky. London: Oxford University Press.

White, E. W. (1979). Stravinsky : the composer and his works. London:

Faber & Faber. str. 193 – 203.

Honolka, K. (1983). Svetovna zgodovina glasbe. Ljubljana: DZS.

Michels, U. (2002). Glasbeni atlas. Ljubljana: DZS.

Svete, T. (2009). Oblikoslovje z analizo glasbenih umetnin II. Predavanja.

Ewen, D. (1974). Enciklopedija glasbenih umetnin. Ljubljana: Državna

založba Slovenije. 269 – 278.

Walsh, S. Igor Stravinsky. (b.d.). Grove Music Online. Oxford Music

Online. Oxford University Press. Pridobljeno 1. 2. 2015, iz http://www.

oxfordmusiconline. com.nukweb.nuk.uni-lj.si/subscriber/ article/

grove/music/52818.

Petrushka – Wikipedia, the free encyclopedia. (b. d.). Pridobljeno 8. 2.

2015, iz https://en.wikipedia.org/wiki/Petrushka_(ballet).

Petrushka – You tube. (b.d.). https://www.youtube.com/results?search_

query=stravinsky+petrushka.

http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=DISP&id=2125411311231285&rec=2&sid=1

https://en.wikipedia.org/wiki/Petrushka_(ballet)

https://www.youtube.com/results?search_%20query=stravinsky+petrushka

https://www.youtube.com/results?search_%20query=stravinsky+petrushka

Documents

UNIVERZA V MARIBORU5. Igor Stravinski 5.1 Biografija 5.1.1. Zgodnja leta: 1882 – 1902 »Človek ima en rojstni kraj, eno domovino, eno državo – lahko ima samo eno državo –